527 Slovensko olstvo. Vana novica je dola z Dunaja te dni, dalekosenega pomena za razvoj vsega slovenskega olstva. Prva dravna gimnazija v Ljubljani, ki se je smatrala doslej za nemko posest, se proglasi za slovensko posest in dobi slovenskega ravnatelja. Vlada se je odloila, tiri spodnje nemke a-razrede na I. dravni gimnaziji v Ljubljani postaviti pod samostojno peda-gogino-didaktino vodstvo in jih premestiti v Waldherrjevo hio. Administrativno vodstvo ostaja ravnatelju I. dravne gimnazije. Vlada hoe I. in II. dravno gimnazijo- v Ljubljani ter gimnaziji v Kranju in Novem mestu polagoma posloveniti, in sicer tako, da se raziri slovenski uni jezik tudi na vije razrede. Le nemina, zgodovina, zemljepis in matematika bi se v zgornjih razredih trajno pouevala v nemkem jeziku. Sprejemale se bodo v bodoe le take une moi, ki bodo izpraane tudi v slovenini kot unem jeziku. Vse navedene tiri gimnazije naj veljajo odslej kot izkljuna slovenska posest. Iz samostalnih nemkih a-razredov se namerava polagomaj poeni s olskim letom 1908/09, napraviti samostalna illjclr'-avna gimnazija. Slovenska realka v Idriji se podravi s olskim letom 1909/10. Ministrski predsednik baron Beck in nauni minister dr. Marchet sta deputaciji Slovenskega kluba", obstojei iz poslancev dr. uteria, dvornega svetnika ukljeta in Jaklia, obljubila, da bosta, kar je od njiju odvisno, vse storila, da se osnuje v Ljubljani slovenska trgovska ola in da se ta zadeva tako pospei, da se bo mogel zaeti olski pouk e s olskim letom 1908/09. Poslanci Slovenskega kluba" so si s tem velikim uspehom pridobili neminljivjlKzaslug za slpvenskp. olstvom *<* Sfovenskaum^tniska^zsf^vTrstu. DneloTolhbbra je bila otvorjena v Trstu prva slovenska umetnika razstava. Razstavljenih je vsega skupaj 119 del, medtem se nahajajo tiri kipi. Razstava sama sestaja iz dveh oddelkov, in sicer prvi oddelek v veliki italniki dvorani, v katerem razstavlja slovenski umetniki klub Sava", drugi oddelek v bilardni dvorani, kjer razstavljajo posamezni. V umetnikem klubu Sava" so zastopani sledei umetniki: Ivan Grohar s 6 slikami; Rihard Jakopi 8 slik; Matija Jama 7 slik; Roa Klein 3 slike; Matej Sternen 7 slik; Peter mitek 7 slik. Med umetniki, ki razstavljajo posamezno, to se pravi izven kakega kluba, so zastopani: Josip Germ s 3 slikami; Fran D. P. Globonik s 4 slikami; Anton Gwaiz z 8 slikami; Milan Klemeni z 2 slikama; Ivan Marelja z 1 kipom; R. Marin z 8 slikami; Melita Rojic s 6 slikami; Henrieta antel s 14 slikami; Saa antel z 11 slikami; Hugo Viktor z 8 slikami; Ivan abota z 8 slikami in Ivan Zaje s 3 kipi. Razstava vzbuja veliko pozornost, ker kae lepo vrsto originalnih talentov. Ogledal si jo je tudi traki cesarski namestnik knez Hohenlohe. Za pravdo in srce8. Medvedova zgodovinska aloigra Za pravdo in srce" je izla kot knjiga v predelani izdaji. Igrali jo bodo to sezono v deelnem glediu. Koncert Jaroslava Kociana, violinskega virtuo a svetovne slave se je vril v veliki Unionovi" dvorani 2 oktobra t 1. Spremljal ga je na klavirju umetnik-pianist Ves e 1 s ky. Ni na namen razpravljati o neprecenljivih vrlinah umetnikovih, zakaj samo nateti jih bi e bilo dovolj dela, kaj ele dostojno oceniti; tudi ne maramo prepisavati sem obirnega, izbranega programa; pravtako nam ni na misli, ocenjati poleg izvru-joega umetnika tudi umetnika stvaritelja komponista: samo to si dovolimo zabeleiti, da je bil to sijajen veer za umetnika pa tudi izreden umetniki uitek za posluavce. Komu bi pa ne odmevale v srcu globokoutne, sentimentalne kakor prostrana ruska stepa sanjave pa tudi kot vihri enaki pohodi podonskih vojnikov burne melodije ajkovskega proizvajane od tako rahloutnega umetnika! Komu ne~T3i srce trepetalo, e poslua teko vzdihanje, slikoviti jok Kocianovih gosli v Neverovi serenadi" ali v lastni Meditaciji". Pa to vzneseno radostno uvstvo, ki te preobvlada pri njegovi Himni na pomlad!" Nemiren postane, kar s sedea te dviga, nekakna razposajenost te prijema, e poslua Dvofakovo humoresko" ali Paganinijev: Perpetuum mobile" (ki ga je umetnik poleg dveh drugih tok moral dodati sprio velikanskega navduenja, ki se nikakor ni hotelo polei). Sploh ne vemo, ali bi pri mladem svetovnoslavnem umetniku bolj obudovali neizreeno fino uvstvovanje, njega globoko umevanje skladeb ali pa bi se morda divili neprekosljivi tehniki njegovega loka, ali pa ga tudirali kot z izbornim opazovanjem obdarjenega skladatelja, zakaj vse te lastnosti so v njegovi osebi zdruene v udovito harmonijo. Ne smemo seveda tudi prezreti njega spremljevalca Veselskega, ki je z izborno igro dajal Kocianu potrebno ozadje, pa tudi s samostojnim nastopom pokazal, da je vreden tovari tako velikega mojstra. Fr. Kimovec. Slovenska umetnica Vela Nigrinova je slavila v Bel-gradu petindvajsetletnico svojega umetnikega delovanja. Vsa srbska javnost je ob tej priliki slavila slovensko umetnico, ki si je s svojo divno igro pridobila slavno ime. Druba sv. Mohorja. Druba sv. Mohorja teje letos 79.146 udov, t. j. 2833 manj od prejnjega leta. Nazadovali smo torej, a vendar se je skupno tevilo Mohorjanov e vedno ohranilo na astni viini. tevilka v drubenih zlatih bukvah", v katere se vpisujejo nanovo vstopivi udje, je na-rastla od 267.194 na 273.535, torej je vpisanih 6341 novih udov. 474.876 Mohorjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! e dodamo to tevilo onemu prejnjih let, pridemo do tevila 11,275.810 knjig, katere je druba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka. Pri tem pa niso vteta pozneja naroila, ponatisi itd. Dr. Alfred Jensen, vseuiliki profesor v Upsali, je izdai zbirko Fardeminnen", v kateri se ozira tudi na Slovane. V Adrijatskih sonetih" opeva Dalmacijo in rnogoro, posebne ode je posvetil Sienkiewiczu in Vrchlickemu. Knjigi so dodani Slovanski glasovi", v katerih itamo prevode iz Machova, Nekrasova (Rusija", Ruske slike"), iz Jakubovia (Ruske elegije"), Krasiiiskega (Moja srena doba"), Karabego-vica (Bosenska lirika") in Preerna (Pevcu"). V Vilnu na Litvi je podaril grof Przedziecki ondotnemu drutvu prijateljev lepih umetnosti" lepo palao, ki je bila zidana nala za knjinico. Drutvo je e preneslo v novo edno enonadstropno poslopje svojo knjinico. Brez dvoma bo tu sredie kulturnega ivljenja Poljakov in katolianov na Litvi. Kari May. Znameniti pisatelj romantinih potopisov, ki ga zlasti mladi svet obuduje in asti pod psevdonimom Kari May, je bil za nekaj asa utihnil. Imel je pravdo z neko za- KARL MAY Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi