PRIMORSKI DNEVNIK
SnS,',,p5r8V„Pr'’“ Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 165 (7058)
TRST, sobota, 20. julija 1968
pevsl:© društvo »Slovan* na padričah ob 10-letnicS svojega
V e?
.... !......................................................................


M PLENARNEM ZASEDANJU CK KP ČEŠKOSLOVAŠKE
Soglasno odobren odgovor vodstva na pismo petih komunističnih strank
Centralni komite je pooblastil predsedstvo, naj stori vse mogoče za organiziranje neposrednih dvostranskih stikov z drugimi partijami Dubček je poudaril, da ne bodo krenili s poti, na katero so stopili Odkrito skladišče orožja ob vzhodnonemški meji
PRAGA, 19. — Centralni komite češkoslovaške komunistič “e stranke je danes na plenarnem zasedanju soglasno odobril stališče stranke, ki je obrazloženo v odgovoru na pismo petih udeležencev varšavske konference.
Plenarno zasedanje se je za-®e»o_ davi ob 10. uri in se je Končalo nekaj pred 16. uro. Vsi Clani centralnega komiteja, ki govoril na zasedanju, so iz-f^kli brezpogojno odobritev stališča, ki sta ga zavzela pr-V: tajnik Dubček in predsedstvo stranke. Agencija doda-p> da se je zasedanja udeleži-1° .88 članov centralnega komi-,la. drugih 19 pa je opraviči-i0 svojo odsotnost; eden od "p1- ki je v bolnišnici, pa je P*sal in zahteval, naj se nje-®°v glas šteje v podporo Dub-ceku in predsedstvu.
Dubček je v svojem govoru po-“tjaril, oa ne nikomur dopu-tu vmešavanje v notranje zade-,6 Češkoslovaške. Dejal je: «Ne °mo sprejeli protisovjetskih ten-uenc zaradi razlike mnenj. Hočejo’0 gospodarsko, vojaško in kul-urno sodelovanje z drugimi sofističnimi državami. Toda brajd1? našo suverenost. Kot mark-isti in leninisti ne bi mogli rav-ati drugače.* Dubček je tudi Poročil, da se niti po pismu, ki jja je KP ČSSR pnslala petim u-eležencem varšavske konferen-ne bo dovolilo razbitje prija-‘jstva mecj češkoslovaško komu-istično stranko in drugimi komu-stičnimi strankami
Dubček ie v svojem govoru o-,,e'!'l prihod glavnega tajnika KP rancije vValdecka Rocheta v rago in izjavil: «Danes je Wal-eck Rochet prišel v Prago. Fran-v°\« komunisti so po pogajanjih ...Moskvi orediagali naj bi raz-avljali o spornih vprašanjih, ki tičejo češkoslovaške, v okviru tropske konference komunistič-... strank. Italijanska komuni-lcna stranka in druge partije m Se pridružile te; pobudi, ker -‘en‘Ju. da bi morala češkoslova-i.a komunistična stranka obraz-trai1 SV0Je mnenje. Prezidij cen-ainega komiteja bo moral preso-p 1 umestnost take konference, v vali se oomo ponovno s tem pPfašanjem, potem ko bo tovariš jCnet poročal o svojih stikih v ien?kv*- Kar predvsem potrebu-kn??’ sta čas in mirnost, da do-
stavmm° del°’ “
smo si ga za-
hes h ' <“as Je’ da Preidemo od nit: j- ^ dejanjem. Nobena stvar, važnih problemih
dko . * * * * v ČSSR bi popolnoma ie ^tiral partijo. Dodal je, da
Čas je, da preidemo od dejanjem. N:
V diskusija o važni 0j r®tskimi partijami nas ne sme pr rniti od naše poti in od pri-v našega kongresa.* p “bček je nato izjavil, da vsak vt'atek k vladi enega samega ,,°yeka
dis’
šavSku*a* Preprečiti, da bi v Var-ra 1 °b odsotnosti češkoslovaške bip.pravtjali o češkoslovaških pro-Vaš,mh. Poleg tega ni Češkoslo-benKa dala drugim partijam no-kršn6a- raZl<)gu za sestanek, ka-izj'„ a. Je bil v Varšavi. Zatem je k>ga *	dali nobenega raz-
lta ’ da bi nam rekli, da smo Ne i stl>rili proti socializmu. r0 aotno krenili s poti, na kate-pij /Uu stopili.* Dubček je zavr-naj ^.btevo v pismu petih partij, inJ,, °bnovili vladno nadzorstvo in u?nzuro nad radiom, tiskom no i/ev‘zijo- Izjavi' je, da celot-češlr 0dlUn'stično vodstvo podpira in : asi°vašKi čarnikarski razred, *iko DrP',)r,ini;: «Poudarjamo ve-zije Odgovornost tiska in televi-stavli Želimo poudariti, da pred-tis«JaJ° ta sredstva veliko poli-
iičnu'
silo.*
itfenc'ija CTK poroča, da je ple-
num
odoh '^Prejel resolucijo, s katero čsSiava stališče prezidija KP Purtii ~ odgovoru na pismo petih stil Centralni komite je poobla-
Prezidij, naj oi) spoštovanju "°be načelom socializma stori Srednll0®0.ce’ da organizira nepo-
m: Vtike z bratskimi partija-
g|asj ato da se premagajo neso-Partii V Borisi sodelovanja med obiasv01*- Centralni komite po-ležiia t doitgacijo, ki se bo ude-bjain te“ Pogajanj, naj se nasla-dokV00 na(iela, ki jih vsebujejo briinmen,;i’ katere je včeraj odo-^ Predsedstvo.
da e^tralni komite izraža mnenje, ki da? • ‘dvostranski razgovori, nost J0J0 bratskim partijam mož-0 sta^odi« svoji obveščenost nejšenju v CSSR, ustvarili ugod-nek Pogoje za morebitni sesta-nih ;lsen prizadeti!: komunistič-tra]nj, delavskih strank*. Cen-n0 nui 0rndfe Poudarja svojo trd-UsmerdlteY’ !a ohrani sedanjo Politikt6V deškoslo\ aške zunanje SZ ine' ti- prijateljske odnose s vsega s s°eialističnimi državami ne sni:jVeta na podlagi mednarod-ren0stidarnost*. spoštovanja suve-šaVani’ enai<opravncsti in nevme-«He*nih (jV- notrane zadeve posa-
Plenarno zasedanje centralnega komiteja je soglasno odobrilo zaupnico Dubčeku in seja je bila nato zaključena.
Seji je prisostvovalo tudi 55 regionalnih delegatov za 14. kongres stranke. Skoraj vsi ti delegati podpirajo novi proces demokratizacije.
Zasedanju je preasedoval ministrski predsednik čemlk, ki je član prezidija. V svojem govoru je čemik sporočil, da je predsedstvo dobilo 20.700 resolucij in pisem, ki podpirajo odgovor na pismo petih komunističnih strank.
Kakor rečeno, je prišel danes v Prago glavni tajnik KP Franclje, ki je časnikarjem Izjavil, da želj prispevati k rešitvi spora, ki je nastal v zvezi z razvojem v ČSSR. Ponovil je predlog za sklicanje konference evropskih komunističnih strank.
Kakor javlja agencija Tass, je politični urad sovjetske komunistične stranke poslal centralnemu komiteju KP čSSR pismo, s katerim predlaga prijateljski dvostranski sestanek, ki naj bi bil 22. ali 23. julija v Moskvi, Kijevu ali Lvovu. Pismo poudarja veliko važnost, ki Jo CK KP SZ pripisuje temu sestanku in predlaga, naj bo sestanek na najvišji ravni, t.J. med predstavniki političnega urada centralnega komiteja KP SZ ln predsedstvom CK KP SZ. če pa Iz katerega koli razloga se češkoslovaški partiji to ne bi zdelo mogoče, naj bi se sestanka udeležile delegacije vodstev dveh partij, katerih sestava naj bi bila kolikor mogoče široka.
Načelnik češkoslovaške delavske milice Rudolf Horčlč je agenciji ČTK izjavil, da člani njegove organizacije podpirajo stališče predsedstva CK KP čSSR glede pisma petih partij. Izjavil je, da Je sondiranje med člani milice pokazalo, da niso menjali svoje politike podpore Dubčeku, ki je bila prvikrat poudarjena na javnem sestanku 19. junija.
Sovjetski tisk sploh ne omenja češkoslovaškega odgovora na pismo petih. Prav tako ne omenja včerajšnjih izjav Dubčeka po televiziji. Pač pa objavlja moskovska «Pravda» nov članek, v katerem ponavlja obtožbe proti CSSR. Poleg tega objavlja članek v katerem piše, da odkrili na češkoslovaškem ozemlju tajno skladišče orožja ameriškega izbora, namenjeno sudetskim revan-šistom In podpornikom obnovitve starega reda. V drugem članku pa piše, da so odkrili načrt NATO za širjenje prevrata v CSSR.
Tudi agencija CTK poroča, da je češkoslovaška policija na podlagi anonimne prijave odkrila skladišče orožja, ki Je verjetno ameriškega izvora. Orožje so odkrili v okraju Sokolov v severni češki blizu vzhodnonemške meje. Vse orožje je bilo v vrečicah z napisom «Nord-west-orail-pack».
Na nekaterih vrečicah je bil še nečitljiv tisk za letnico izdelave 1968. Uvedli so preiskavo, da ugotovijo, od kod je orožje prišlo.
Sovjetski predsednik Podgomi je danes znova govoril o češkoslovaški na nekem zborovanju Ponovil je, da sovjetska vlada vztraja pri tezi, ki jo vsebujejo pisma petih partij, in je trdil da delujejo v notranjosti ČSSR in zunaj sovražne sile, ki skušajo odvrniti to državo od socialistične poti.
Tudi poljski in vzhodnonemški tisk objavljata članke, v katerih ponavljata napade na češkoslovaško partijo. Glasilo vzhodno-netnše socialistične stranke «Ne-ues Deutschland» trda, da ((skušajo v ČSSR kontrarevoluoionar-ji zrušiti sedanji red, kakor so storili leta 1956 na Madžarskem tamkajšnji kootrarevolucianarji«.
Glasilo madžarske komunistične stranke «Nep Zabadsag« pa obžaluje, ker je češkoslovaška partija odklonila diskusijo s predstavniki petih strank v Varšavi. Nato pravi, da je Madžarska sklenila sledila «z razumevanjem in naklonjenostjo« poteku dogodkov
v	ČSSR; «toda stanje v tej drža
vi	se je sedaj menjalo«.
Romunska tiskovna agencija pa
poroča, da so sinoči proslavili v Bukarešti dvajseto obletnico pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Romunijo in CSSR s posebno slovesnostjo. Uradni govornik je poudaril prepričanje, da bo češkoslovaški delavski razred pod vodstvom svoje komunistične stranke dosegel važne uspehe pri utrditvi socialističnega sistema in za utrditev ugleda socializma na svetu. Zatem je izjavil, da so spoštovanje pravice vsake partije in vsakega ljudstva, da sama organizirata in vodita proces graditve socializma, popolno zaupanje v ravnanje sposobnost vsake komunistične stranke, da rešuje zapletena vprašanja, ki so povezana s socialnim razvojem, bistveni pogoj za nove vrste odnosov med državami socialističnega intemacionailizma.
češkoslovaški poslanik v Bukarešti pa je v svojem govoru zlasti poudaril popolno razumevanje romunske komunistične stranke in romunskega ljudstva, ki sta ga pokazala do demokra tizacije v CSSR. Omenil je podporo, «kd sta jo romunski tisk in romunsko javno mnenje dajala ČSSR v času muenchenskega sporazuma«, in je dodal, da «so si več ko enkrat narodi in revolucionarne ter napredne sile CSSR in Romunije vzajemno pomagali, materialno in moralno, za lastni narodni obstoj v boju za neodvisnost, za svobodo in za socialni napredek.«
V Bonnu in Washlngtonu so zavrnil obtožbe moskovske »Pravde«. V Bonnu pravijo, da je novica o pošiljanju zahodnonemške-ga orožja revanšističndm skupinam v CSSR »tipičen poskus zastrupljanja ozračja«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je izjavil, da so povsem lažne trditve Pravde«, da ZDA podpirajo protikomunistične ele-
mente v ČSSR ter da pripravljajo napad v ČSSR in drugje v srednji Evropi. Tajništvo NATO je tudi zanikalo obstoj načrtov NATO za prevrat v ČSSR.
Preiskava o delovanju skupine šolnikov na beograjski univerzi
BEOGRAD, 19. - Mestna konferenca Zveze komunistov v Beogradu je danes po živahni razpravi o informaciji o izvajanju smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK Zve«: komunistov Jugoslavije, katere največji del je bil posvečen delovanju skupine šolnikov na beograjski univerzi, sprejela sklep o razpustitvi vej Zveze komunistov na katedrah za filozofijo in sociologijo beograjske univerze in ustanovila posebno komisijo, ki bo preverila odgovornost posameznih članov teh dveh organizacij Skupina šolnikov na filozofski fakulteti je obtožena poskusa formiranja posebnega političnega gibanja. Delovanje te skupine, ki je zastopala tezo, da je delavski razred izgubil vodilno vloge in da vodil na vloga pripada v bodoče humanistični inteligenci, in ki se je zavzemala za ustanovitev opozicijskega gibanja znotraj Zveze komunistov, je bib na konferenci obsojeno kpt poskus vnašanja frakcije v Zvezo komunistov.
Zaradi nove 24-ume vsedržavne stavke tiskarskih delavcev nf. bodo jutri izšli časopisi. Prihodnja številka Primorskega dnevnika izide v torek.
Ob 70-letnici prosvetnega društva «Slovan
Danes se začnejo na Padričah proslave 70-letnice prosvetnega društva «Slovan». Zgornja slika kaže pevski zbor
društva ob desetletnici, spodnja pa sedanji pevski zbor
l■l||||||||||||||lllllllI1llllllllllllIrllIlllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||lllUlHlllll1llllllllllll/lllllllllll1lllllllllllll■llllllllnIlIllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllll•llllllllllllllllll||||||||||||^||llllllllllllllllllllllllllllllllll;llllllllllllllllllllll||||||||||lllll|ltlullllllllllmlllllllmA
INTERVJU LISTU «AL AHRAM»
Tito o najhujših in najlepših trenutkih v svojem dolgoletnem delovanju
Najhujši trenutek je bil leta 1948, najlepši pa zmaga v drugi svetovni vojni ■ Ni se treba bati za prihodnost mladine ■ Zvezna skupščina izglasovala zaupnico vladi - Ukrepi za učinkovitejše obdavčenje privatne dejavnosti
IIIIIIUItlllllUIHIIIIIIlMIIIIIIIIIMItllltliiiiillllUlllllllllilllllllllIllIllIlllilliilliiiiimiiillllllitiiiiiiiiiiiiiiiiiliiil
V ČSSR ustanavljajo ^Društva prijateljev Jugoslavije»
PRAGA, 19. — Jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi sprejema zadnje čase številna pisma in brzojavke, v katerih se organizacije, in posamezniki zahvaljujejo za vsestransko podporo, ki jo Jugoslavija in njeno vodstvo dajeta sedanjemu procesu na češkoslovaškem.
V Pragi so ustanovili poseben pripravljalni odbor za ustanovitev ((Društva prijateljev Jugoslavije«. Podoben odbor so ustanoviti tudi v Brnu. V Pragi pričakujejo, da se bo v kratkem ustanovil podoben odbor tudi na Slovaškem in da bo društvo za vso deželo osnovano najkasneje do jeseni. Za predsednika češkega odbora je bil izvoljen Jožef Vojaček • Draš, bivši politični komisar češke brigade Janez žiška, ki se je v Jugoslaviji skupno z jugoslovanskimi partizani borila proti fašistom.
Pred razgovori predstavnikov Nigerije in Biafre
NIAMEY, 19. — Prvi korak k rešitvi krize, ki je nastala po od cepitvi Biafre od Nigerije, je bil
napravljen danes v Niameyu, glavnem mestu Nigerije, kjer je v teku posvetovalno zasedanje Organizacije afriške enotnosti. Poročilo, ki ga je danes izdala organizacija, pravi, da sta nigerijska zvezna vlada in polkovnik Ojukwu, načelnik Biafre, sprejela predlog, da bi se pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije čimprej sestala v Addis Abebi za začetek mirovnih pogajanj. Predstavniki obeh držav bodo v Niameyu nemudoma začeli pripravljalne razgovore.
Danes je dospel v Niamey tudi polkovnik Ojukwu. Preden je odpotoval iz Abe, je orisal svoj mirovni predlog, ki ga sestavljajo tri točke: 1. Takojšnja prekinitev bojev. 2. Takojšnja odprava ekonomskega bloka, ki ga je Nigerija uvedla proti Biafri. 3. Umih vojaških enot na položaje, ki so jih zasedale ob začetku vojne.
Ojukwu je tudi izjavil, da je Bdafra pripravljena na pogajanji z Nigerijo o raznih vprašanjih, kot so ekonomsko sodelovanje In organiziranje plebiscitov v nekaterih spornih pokrajinah.
PRAGA, 19. — Vrhovno sodišče je danes razveljavilo 25 obsodb češkoslovaških osebiv-t' med katerimi je tudi škof iz hitom--r -r. "hta,
(Od našega dopisnika)
Jugoslovansko časopisje objavlja intervju, ki ga je predsednik republike Tito dal 12. junija t.l. na Brionih glavnemu uredniku lista «A1 Ahram«, v katerem je med drugim prikazal svoje stališče o dogodkih na češkoslova-
škem, ki smo ga že pred dnevi objavili. V odgovor na druga vprašanja je predsednik republike na vprašanje, kateri je bil
njegov najtežji trenutek in kateri je bil najsrečnejši trenutek
v življenju, dejal, da je v času svojega 60-letnega nenehnega dela imel mnogo težkih trenutkov, med drugim ko je padel v ujetništvo, ko je bil v ječi zaradi ilegalnega dela, ki je med vojno videl umirati številne ljudi, a da je najtežji trenutek bil leta 1948, ko je moral v sebi premagati to, ker je kot komunist leta in leta gradil in se upreti Stalinu. Najsrečnejši trenutek v svojem življenju je bila zmaga v drugi svetovni vojni in osvoboditev Jugoslavije od sovražnika.
Glede jugoslovanske mladine je Tito dejal, da ona živi revolucionarno, da se za njeno bodočnost ni treba bati in da se upor na univerzi ne sme primerjati z upori v drugih deželah, da oni ne vidijo perspektiv in da se zato študentje puntajo. «Naša mladina, je dejal Tito, je trdno na pozicijah socializma in socialistične graditve, in to na osnovah marksizma in leninizma.
Na vprašanje, ali ni v socializmu protislovja med vprašanjem socialne pravice na eni in politične svoboščine na drugi strani, je Tito dejal, da je vprašanje socialnih pravic ter pravic svoboščin odvisno od tega, kako kdo pojmuje demokracijo. Socialistična demokracija mora služiti širšim slojem; ni sestavljena od deklarativnih formul in gesel, temveč ima svojo materialno osnovo. Na vprašanje politične svoboščine v socialistični demokraciji se mora gledati s pogledom in napori, da se ustva-. ri družba na najpravičnejših os-
novah, po katerih ima vsak človek pravico živeti življenje, ki je dostojno človeka. V buržoazni družbi je demokracija deklarativna stvar, je samo na papirju. Ko kdo protivi tej družbi, ga zapro. Pri nas se izogibamo policijskim metodam, v Jugoslaviji se bolj dela na vzgoji širših množic v tem smislu, da se sami borijo proti elementom, ki preprečujejo normalni razvoj socializma. To je svoboda za tistega, ki sprejema socialistično družbo in se zanjo bori. Ne more pa se dopustiti svoboda, da bi se rušilo. Tega nikdar ni bilo in tudi ne more biti, Je poudaril Tito.
Zveza skupščine Jugoslavije je po živahni razpravi o vprašanju zaupnice, ki jo je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak s svojim poročilom (o katerem smo sinoči na kratko poročali) prvič v zgodovini povojne Jugoslavije postavil, odobrila dosedanje delo in piogram bodočega dela zveznega izvršnega sveta. Zvezna skupščina je s tem dala zveznemu izvršnemu svetu popolno zadoščenje spričo kritike, ki je zadnje čase prihajala iz raznih strani, čes da zvezni izvršni svet ne izvaja postavk reforme na dovolj učinkovit način in da nekateri njegovi dokumenti o stanju gospodarstva ne prikazujejo dejanskega stanja.
Zvezna skupščina je danes po večdnevni razpravi sprejela vrsto predpisov, med katerimi zavzemajo ukrepi za učinkovitejše obdavčenje zasebne dejavnosti in preprečevanje neupravičenega bogatenja posebno mesto. Novi predpisi pooblaščajo republike, da u-vedejo posebni davek na osebne voznike tovornjakov. Uvaja se davek na «weekend> hišice, ki so bile doslej oproščene davka. Po-ostruje se obdavčenje na nepremičnine. Zasebni prevozniki imajo v bodočo lahko samo en tovornjak oziroma en taksi in to samo s pogojem, da jim je to osnovni poklic. Zasebniki imajo prav tako lahko samo en gostinski obrat s pogojem, da je to
osnovni poklic. Družbeni gostinski obrati lahko oddajajo v najem zasebnikom samo male obrate, prvenstveno sezonske objekte. Zasebnim obrtnikom se prepoveduje vsaka posredovalna dejavnost. Zaupana jim dela morajo sami opraviti in jih ne morejo odstopiti v izvedbo drugim. Državljani lahko ob vrnitvi iz inozemstva nosijo s seboj samo blago do vrednosti tisoč dinarjev in samo za lastne potrebe. Blago v vrednosti nad tisoč dinarjev se lahko uvozi samo pc prevoznikih in s predpisano carino.
Zvezna skupščina je danes spre -jela vrsto ukrepov za izboljšanje položaja premogovnikov. Da bi se povečala prodaja premoga in izenačila cena premoga z gorilnim oljem, je povišan prometni davek na gorilno olje za industrijo od 14 na 39 odst., in uveden 25-odstotni prometni davek na gorilno olje za potrebe gospodinjstva. Poieg tega se premogovniki z veljavnostjo od 1. januarja letos oproščajo plačevanja o-bresti na poslovni sklad in plačevanja prispevka na osebne dohodke. Računa se, da bodo premogovniki pridobili s tem okrog 72 milijonov dinarjev, ki jih bodo uporabili za modernizacijo. Republike se pooblaščajo, da dajo pravico na predčasno upokojitev, ce prizadeti imajo 20-letno delovno dobo in s tem najmanj 15 let jamske službe.
B. B.
Jakubovski zapustil ČSSR
PRAGA, 19. — Vrhovni poveljnik sil varšavskega pakta je odpotoval danes iz Prage z letalom v Sovjetsko zvezo. Na letališču sta ga pozdravila pomočnik zunanjega ministra in minister za obrambo. Pred odhodom je izjavil, da so bili manevri zelo zadovoljivi ter da je prebivalstvo dobro sprejelo zavezniške čete, ki so se dobro obnašale.
Pritisk na ČSSR
Proces demokratizacije, ki jo je začelo novo partijsko vodstvo v ČSSR, je izzval nepričakovano ostro reakcijo nekaterih komunističnih strank. Zaradi dejstva, da skušajo nekatere reakcionarne in konservativne sile v ČSSR in v svetu okoristiti v svoje namene težave, ki so povezane s tem procesom, razglašajo, da so v ČSSR v nevarnosti socialistične pridobitve.
Jasno je, da zlasti v imperialističnih krogih na svetu skušajo dramatizirati stanje odnosov med ČSSR in Sovjetsko zvezo in nekaterih komunističnih strank, ki podpirajo sovjetski pritisk na Prago. Toda že samo dejstvo pritiska na čSSR in da se ta še nadaljuje, še veča napetost in vsekakor povzroča zaskrbljenost.
Dejstvo, da so se v Varšavi sestali predstavniki petih socialističnih držav (SZ, Bolgarske, Madžarske, Poljske in Vzhodne Nemčije) in da so na njem razpravljali o ČSSR, ki ni bila navzoča, spominja na težnjo o-življanja starih metod, ki jih o-značuje pritisk in vmešavanje v notranje zadeve. Pisma, ki jih je pet partij poslalo češkoslovaški partiji, pomenijo vsekakor grobo vmešavanje v notranje zadeve ČSSR, in vprašati se moramo, ali se ne ponavljajo poizkusi obnavljanja metod, kakršne so uporabili pred dvajsetimi leti proti Jugoslaviji.
Znano je, da je prav taka politika, ki je prišla do izraza v resoluciji kominforma, prinesla socialističnim državam veliko škodo in da je prav zaradi tega postala še bolj očitna nedopustnost politike obsojanja, pritiska in vmešavanja, ki je bila sicer končno obsojena.
Z beograjsko izjavo leta 1955 je bilo vmešavanje ovrženo kot nedopustno. Prav s tem se je začel novi pozitivni razvoj odnosov med socialističnimi državami in omogočen je bil razvoj vsestranskega sodelovanja. To je tudi okrepilo vlogo socialističnih držav v mednarodnih odnosih in pripomoglo k uveljavitvi socializma na splošno. To je bilo mogoče, ker so se odnosi razvijali na podlagi krepitve načela enakopravnosti, ne-vmešavanja in medsebojnega spoštovanja.
Prav zaradi tega povzročajo dogodki v ČSSR, kjer smo priča novim poskusom vmešavanja in pritiska, zaskrbljenost. Tako ravnanje med socialističnimi državami potiska njihove
medsebojne odnose za dvajset let nazaj.
Nesprejemljivo je ocenjevati dogodke v ČSSR kot problem, ki se tiče edinole socialističnih držav. Gre za vprašanja, ki imajo vseevropski in tudi širši značaj. Uporabljanje ovrženih kominformističnih metod proti ČSSR lahko negativno vpliva na popuščanje napetosti v Evropi, saj je očitno, da imperij listične in vojnohujskaške sile izkoriščajo tako stanje.
Vendar pa je danes stanje povsem drugačno, kakor je bilo pred dvajsetimi leti. Nekatere zahodne partije se ne strinjajo s takim postopkom in tudi romunska komunistična stranka izreka vso solidarnost v češkoslovaško partijo. Tudi KP Italije in KP Romunije sta izrekli solidarnost s KP ČSSR.
Znano je stališče, ki ga je zavzela Zveza komunistov Jugoslavije, ki je poslala tudi pismo KP češkoslovaški in drugim partijam v Evropi. ZKJ poudarja globoko prepričanje, da se samo s spoštovanjem pravice delavskega razreda in narodov ČSSR do samostojnega razvoja, z zaupanjem v KP CSSR in njeno vodstvo ter v socialistične sile v tej deželi lahko podprj razvoj socializma na Češkoslovaškem. Zaupanje in podpora je edina sprejemljiva in u-činkovita pomoč KP ČSSR in njenemu vodstvu v boju za o-krepitev in nadaljnji razvoj socializma, kakor tudi prispevek k boljšemu medsebojnemu razumevanju in krepitvi sodelovanja med socialističnimi državami in komunističnimi partijami.
Predsedstvo CK KP ČSSR je v odgovoru na pisma petih p.\r-tij odločno zavrnilo vse obtožbe in vmešavanje v notranje zadeve češkoslovaške partije. Predsedstvo tudi obširno navaja nasprotja in huda protislovja, do katerih je prišlo v češkoslovaški družbi prav zaradi politike prejšnjega vodstva, ki jih je prikrivalo, namesto da bi jih reševalo. Zatem ugotavlja. da bi vsak poizkus vrnitve k tem metodam povzročil odpor ogromne večine članov partije in vseh delovnih ljudi. Prav s takim korakom bi partija ogrožala svojo politično vodilno vlogo in ustvarila položaj, v katerem bi zares prišlo do boja za oblast. S tem bi bile v resnici ogrožene socialistične pridobitve ljudi in tudi skupni interesi v antiimperialistični fronti socialistične družbe.
SC ŽIVAHNA PARLAMENTARNA DEJAVNOST
V senatu je bil sprejet sklep za podpis pogodbe o neširjenju jedrskega orožja
Poslanska zbornica je več ur razpravljala o zakonskih načrtih za preureditev pokojninskega sistema
RIM, 19. — Poslanska zbornica /e danes približno štiri ure razpravljala o pokojninah. Skoraj vse poslanske skupine so o tem vprašanju predložile svoj zakonski načrt, pa tudi vlada je hotela obrazložiti svoje stališče. Govorili so poslanci Tognoni (KPI), Alini (PSI UP), Roberti (MSI), Pucci (PLI), Guerrini (PSU). Zakonski predlog sta vložila tudi Bonomi (KD) in Pellicani (PSU), ki pa nista govorila temveč sta se zadovoljila s pismeno oblazložitvijo. Demokristjan Bianchi je dejal, da skupina KD ni predložila svojega zakonskega načrta, ker je mnenja, da so potrebna pogajanja med vlado in sindikati. Gunnella (PRI) pa je prispel prepozno in je dal za tisk izjavo, v kateri pravi, da je njegova stranka sicer za reformo pokojninskega sistema, vendar pa izraža zaskrbljenost, ker lahko poskus, da se takoj rešijo vsi ti problemi, za daljšo dobo zavre rešitev bolj nujnih problemov, kar je spet nesprejemljivo. Izrazil pa je naklonjenost svoje stranke pogajanjem med vlado in sindikalnimi organizacijami.
V imenu vlade je odgovoril minister za delo Bosco. Vlada se sicer ne protivi zakonskim načrtom, ima pa razne pridržke, ki se nanašajo na zahteve po povečani proizvodnji, po povečanju dohodka in denarni stabilnosti. Minister je pripomnil, da noben zakonski načrt ne navaja spremembe novega pokojninskega sistema. Tako ostaja potrjeno pozitivno mnenje o načelu, da se pokojnina odmeri po plači in ne po vplačanih prispevkih. Minister Bosco je potem navedel, kolikšno breme bi pomenila odobritev raznih zakonskih pred-
na ,ker je bilo zanj premalo časa. Na koncu svojega govora je minister dejal, da je na voljo za sestanek s tajništvi CGIL, CISL in UIL za razpravljanje o pokojninskih problemih.
Zakonski načrt s spremembami sedaj veljavnih predpisov o zrelostnih izpitih, ki je bil na dnevnem redu poslanske komisije za prosveto, so poslali v zbornico na bolj poglobljeno razpravo. Pobudo za to odločitev so dali komunistični in psiupovski poslanci, ki so trdili, da je predlagani zakon nesprejemljiv zaradi svojega birokratskega značaja in pa zato, ker se vidi, da ta zakonski predlog ne mara vzeti v poštev temeljnih problemov, ki se nanašajo na urejanje izpita. Po mnenju pripadnikov obeh strank je vladni predlog samo začasno mašilo, ki dela birokratski postopek pri izpitih še slabši.
Pravosodni minister Gonella je v razgovorih s časnikarji dejal, da je od pravosodne komisije zahteval absolutno prednost za razpravo o zakonskem načrtu, ki naj sprejme načelo, potrjeno z nedavnim sklepom ustavnega sodišča, o pravici obrambe tudi med prvimi preiskavami sodne policije. Minister je napovedal, da bo zakonski
tistih dogodkov, se pa pri tem že vnaprej omejuje z vojaško tajnostjo. Drugo interpelacijo so vložili komunisti; prvi podpisnik je Gian-carlo Pajetta. Več podpisnikov je tudi na interpelaciji socialistov.
Senat se je danes z večino izrekel za podpis pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Misovci so glasovali proti, liberalci so se vzdržali. Komunisti, levi neodvisni in poslanci PSIUP so glasovali samo za tisti del predloga, ki so ga predložili KD, PSU in PRI, kjer je rečeno, da «senat izraža svoje zadovoljstvo, da vlada podpiše pogodbo o neširjenju jedrskega orožja«.
Sen. Dare (PSU), ki je bil včeraj — v nasprotju s sporazumom med KD in PSU — izvoljen za predsednika senatne komisije za obrambo, je danes dopoldne podal ostavko. Odzval se je torej pozivu vodstvenega odbora senatne skupine. Podpredsednik socialistične skupine Albertini je časnikarjem izjavil, da bo sen. Fenoaltea, v skladu z omenjenim pozivom, v kratkem objavil svoj sklep.
Zupani občin na Siciliji, ki so bile prizadete po potresu, so bili danes dopoldne pri predsedniku senata Fanfaniju in pri predstavnikih senatnih skupin KD, PSU,
načrt predložil v prihodnjih dneh | KPI, PSIUP in mešane skupine, v zbornici, potem ko ga bo še I Razložili so jim nujnost takojšnje
prej predložil v odobritev vladi.
Poslanska zbornica se bo spet sestala v ponedeljek popoldne. Za to sejo se obeta še bolj zanimiva in napeta debata o raznih zakonskih predlogih v zvezi z afero SIFAR. Sedaj se je z interpelacijo obrnil na predsednika vlade in na obrambnega ministra tudi poslanec Giovanni De Lorenzo (PDIUM),
logov samo v dobi od 1 maja 1968
do 31. dec. 1970: komunistični načrt 3000 milijard, liberalni 3500 milijard, misovski 400 milijard. Za socialistični načrt pa ni raču-
prav tisti, ki mu drugi interpelan-
ti pripisujejo zelo veliko odgovornost pri dogodkih 1. 1964. Pravi, da je na razpolago za vsako pobudo, ki naj dovede do osvetlitve
STOLPEC
INA
.VSAKEMU JE MOGOČE ŽIVETI 00 RENTE"
Splošno mnenje je, da pomeni »živeti od rente« živeti od sredstev, ki niso sad neposredne delovne aktivnosti, ampak s sredstvi, ki jih daje podedovano premoženje, ali pa premoženje, zbrano po dolgih letih uspešnega dela. Res je sicer, da se včasih komu zgodi, da pride do premoženja po sreči, vendar le redkim uspe «živeti od rente« tako pridobljenega premoženja. S tem ni rečeno, da sta ostali dve poti mnogim odprti.
In vendar mora človek v teku svojega življenja v določenem trenutku ali za nedoločen čas zaradi ostarelosti ali slabega zdravja »živeti od rente«. Kako naj si to zagotovi?
Najenostavnejša pot je, da si oskrbimo «pokojnino»: razni zakoni, delovne pogodbe in določila skušajo odpreti in razširiti to možnost, vendar je cilj zadostne pokojnine, kakor tudi pokojnine za vse še zelo daleč.
Preostane samo ena pot, ali bolje rečeno glavna pot, ki je vsem dosegljiva: življenjsko zavarovanje.
Tu je primer zavarovanja, ki lahko pride v poštev za vsakega bralca. 28-letni človek — bodi moški ali ženska — ne čuti potrebe, da bi «ž!vel od rente«. V teh letih lahko dela in dokler se lahko posveča delu, mu bo to dajalo sredstva za življenjski obstoj. Isti človek, pa bo pri 65. letih, ko postane zanj delo težje, prav srečen, če bo razpolagal z «rento». Kaj naj napravi človek, ki si hoče zagotoviti poleg morebitne pokojnine socialnega zavarovanja, nadaljnjih 60.000 Ur mesečno, da bi laže in v miru živel na stare dni? Z zavarovalnim zavodom INA lahko sklene pogodbo o dosmrtni renti; to se pravi: ako bi plačeval INA približno 7000 lir mesečno (malo več kakor 200 lir dnevno, kolikor velja, zavojček cigaret), bi prejemal od INA pri 65. letih starosti življenjsko rento 60 tisoč lir mesečno, če bo menil, da je zanj primerneje, bo lahko vnovčil namesto mesečne rente kapital v znesku 8 milijonov Ur (prišteti Je treba še dobiček poslovanja) vse naenkrat. Imamo še eno vrsto rentnega zavarovanja, tako imenovanega »povratnega« zavarovanja. Toda o tem bomo govorili kdaj prihodnjič.
Vsakdo se lahko posluži tega enostavvnega in koristnega sredstva, da sl ustvari «rento», vsak po svojih potrebah in svojih ekonomskih možnostih: samostojni profe-sionisti, matere in podjetniki bodo na starost lahko dobivali «pokojnino»; obrtniki, trgovci, uradniki in delavci bodo lahko dopolnili pokojnino socialnega zavarovanja in tako mirno in vedro živeli do visoke starosti.
Povprašajte podrobnejša pojasnila za svoj primer. Obrnte se na agente INA, ki so po vsej Italiji, ali nam pošljite priloženi odrezek. ki ga prilepite na dopisnico. Prejeli boste želena pojasnila, ne da bi s tem prevzeli kakršnokoli obveznost.
KDOR D03R0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE
aks in mesto
I
Spoštovani	■
ISTITUTO NAZ10NALE DELLE ASSICURAZI0N11 Via Saliustiana	51	|
0010U ROMA	:
PREDEN GRESTE NA DOPUST naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj tudi v inozemstvo!
15-DNEVNA NAROČNINA L 600
Telefonirajte na štev. 93-808
razprave o zakonskih ukrepih v korist prizadetih predelov. Pozneje so imeli župani tudi tiskovno konferenco, na kateri so pojasnili svoje potrebe ter nakazali ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti.
Novi pokojninski sistem in kmečki delavci
TOUR DE FRANCE: 20. ETAPA
Tretja in zelo važna postavka, ki se tiče kmečkih delavcev, pa. je, da se tistim, ki so že dopolnili 60. leto in prejemajo pokojnino, ta nc odvzame — kot ostalim — če šc nadaljujejo z delovnim razmerjem.
Ko smo do danes govorili o novem pokojninskem sistemu, smo upoštevali le določbe, ki se nanašajo na odvisne delavce, to je na vse tiste delavce in uradnike, ki so v določenem delovnem razmerju kot podrejeni. Nismo govorili o zakonskih določbah, ki se nanašajo na dva stališča socialnega zavarovanja čisto posebni vrsti zavarovancev, ki so kmečki in neodvisni delavci. čeprav se vsa splošna načela novega pokojninskega sistema nanašajo tudi na ti dve posebni vrsti zavarovancev, moramo glede teh omeniti še sledeče posebne zakonske določbe.
KMEČKI DELAVCI
Predvsem naj poudarimo, da če
je pokojninski sistem komu prinesel kaj boljšega, so to ravno kmečki delavci, katerim so se minimalne pokojnine povišale na isto stopnjo kot ostalim delavcem, in sicer na 18.000 oz. 21.900 lir, če imajo manj ali več kot 65 let!
Ko zakon govori o kmečkih delavcih, upošteva dve vrsti odvisnih kmečkih delavcev in sicer:
a)	tisti, ki so stalno zaposleni na kmetijah kot nameščenci;
b)	tisti, ki začasno delajo na kmetijah kot dninarji
iiiiiimiiimiiHiiimiiiiiiMiiiitmiiiimiiiimiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiim
Xuan Tuy o oviranju pogajanj v Parizu
Johnson in Van Tieu v Honoluluju
PARIZ, 19. — Voditelj severno-vietnamske delegacije v Parizu, ki je bil danes častni gost na kosilu diplomatskega tiska, je večkrat ponovil, da je bistveni pogoj za napredovanje po poti miru v Vietnamu spoštovanje štirih točk, ki jih je obrazložila severnovietnam&ka vlada, in političnega programa, juž-novietnamske narodnoosvobodilne fronte.
Kosilo so organizirali ob 14. obletnici ženevskih sporazumov: Xuan Tuy je obtožil ZDA, da varajo svetovno javnost, predvsem ameriško, ker skušajo prikazati, da so v Parizu napredovali med pogajanji.
Xuan Tuy je tudi zanikal, da bi bilo kakršno koli napredovanje med razgovori delegacij v odmorih na konferenci. Poudaril je, da svetovna javnost želi, da bi razgovori bili uspešni. Toda do sedaj niso v ničemer napredovali. To pa zaradi tega. ker Američani vztrajajo pri zahtevi po recipročnosti in odklanjajo bezpogojno prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama. Glede ustavitve obstreljevanja Saj-gona z raketami je Xuan Tuy dejal, da je on to omenil v intervjuju z nekim ameriškim časnikarjem, samo da poudari protislovja, ki označujejo ameriško stališče.
Na koncu je na zadevno vprašanje odgovoril, da ne more izreči mnenja o sedanjih razgovorih v Parizu, poudaril pa je, da je absolutno optimist glede zmagovitega izida boja za neodvisnost domovine.
Ameriški predsednik Johnson in sajgonski predsednic Van Tieu sta pnsia danes na razgovore v Honolulu. Po prihodu se je Johnson sestal s tajnikom za obrambo Cliffordom in z vojaškimi voditelji. Pozneje je na letališču sprejel sajgonskega predsednika. Ob tej priložnosti je med drugim izjavil: »Naša obveznost pomagati našemu ljudstvu, da zmaga proti napadu, je bolj kakor kdaj trdna, proti vsaki oviri in proti vsem prevaram.« Johnson je izrekel upanje, da bodo pariški razgovori predstavljali prvo etapo na težavni poti častnega miru.
Sajgonski predsednik Van Tieu pa je v svojem govoru predvsem govoril o »enakosti pogledov dveh držav, ki se postavljata proti komunističnemu izzivu v Vietnamu in Iščeta pravičen in časten mir«.
Prvi plenarni sestanek med pred-
sednikoma in delegacijama je bil na sedežu glavnega štaba ameriških sil na Pacifiku. Zvečer pa je Johnson sprejel svoje vietnamske goste na delovni večerji
V Sajgonu je Južnovietnamska poslanska zbornica sprejela priporočilo predsedniku Tieu, naj svetuje Johnsonu prekinitev pariških pogajanj, če se bo nadaljevalo bom bardiranje južnovldtnamskih mes
Kot pogoj za uživanje socialnega zavarovanja, pa morajo biti vpisani v posebnih zato določenih seznamih kmečkih delavcev.
Pokojnina se bo po novem sistemu izračunavala kmečkim delavcem ne glede na višino plače, ki so jo ti imeli, temveč na podlagi neke vnaprej določene konvencionalne plače, ki znaša
za stalne kmetijske nameščence 2370 lir dnevno,
za dninarje 2670 lir dnevno.
Dnevno konvencionalno plačo pomnožimo s 26, kolikor se predvideva delovnih dni na mesec, in dobimo tako mesečno konvencionalno plačo, na podlagi katere se zaračuna višina pokojnine. Ta bo seveda znašala 65 odst. konvencionalne plače ali manj, glede na to ali ima zavarovanec 40 let ali manj ustreznejših socialnih dajatev.
Vzemimo kot primer dva nameščenca na neki kmetiji, kjer je prvi delal 30 let z mesečno plačo 70.000 lir, drugi pa 40 let z mesečno plačo 50.000 lir. če bi se pokojnina zaračunala po splošnih pravilih novega pokojninskega sistema, bi ob dopolnitvi 60. leta prvi prejemal 35.000 lir na mesec, drugi pa 32.000 lir na mesec. Ker se pa upošteva višina delovne dobe s konvencionalno plačo in ne z dejansko plačo, bo prvi prejemal le 31.000 lir, drugi pa 40 tisoč lir.
Videli smo torej, da se višina pokojnine pri kmečkih delavcih zaračuna na podlagi neke konvencionalne dnevne plače ter na podlagi dolbe plačanih ali simboličnih socialnih dajatev. Poglejmo torej, kako izračunamo višino let, ki pridejo po novem sistemu v poštev za določitev višine pokojnine. Problem se seveda postavlja za dninarje, ki so le začasno zaposleni danes tu, jutri tam .in tudi ne vse leto. Zato predvideva zakon za dninarje 104 delovne dni na leto ter mu pri tem dovoljuje tudi kompenzacijo iz leta v leto. Ce je, recimo, neki dninar delal v razdobju petih let prvo leto. 150 dni, drugo leto 70 dni, tretje leto 250 dni, četrto 50 dni in peto 100 dni, mu skupna vsota znaša 620 dni, kar je zadosti (104x5=520), da si šteje to petletno dobo v dobro pri izračunavanju pokojnine.
Nadalje pa predvideva zakon, da se prištejejo dobi, ki jo je dosegel ža-varovanec kot kmečki delavec, Vsa morebitna obdobja, ko je zavarovanec delal na drugih eko-
•*8BSW
Dalje ga poziva, naj zahteva od
Johnspna. določitev končnega datuma za pariške razgovore,'«da ne bi komunisti pridobivali na času za okrepitev svojega napadalnega dejanja na jugu«., Dalje zahteva, naj se v Parizu ne sklene noben sporazum, če ga prej ne odobri Sajgon. Dalje naj Tieu sporoči Johnsonu, da Sajgon odločno zavrača vsako koalicijo «s komunisti« in tudi vsako obliko nevtralnosti, kakor tudi ustanovitev vmesnega področja. Poslanska zbornica kritizira tudi številne »neodgovorne ameriške izjave«, ki lahko škodujejo »boju Južnega Vietnama za svojo obrambo«.
Deset mrtvih pri nesreči
na cesti Beograd-Zagrcb
BEOGRAD, 19. — Deset mrtvih, 16 hudo in več laže ranjenih je obračun sinočnje prometne nesreče na poti Beograd - Zagreb. Nesreče se je pripetila sinoči okrog 21. ure, ko se je pred avtobusom re-škega podjetja »Rijeka - trans« s potniki iz Beograda, ki so poto vali na oddih na morje, 35 km od Beograda nepričakovano znašel kolesar. šofer avtobusa je okrenil na levo in s tem trčil v nasproti mu prihajajoči tovornjak. Trčenje je bilo tako močno, da se je prednji del tovornjaka zaril v avtobus vse do prvih sedežev avtobusa. Obe vo. žili sta popolnoma uničeni. Pri nesreči je zgubilo življenje 8 potnikov, šofer avtobusa in neprevidni kolesar, katerega identiteta še ni ugotovljena.
delal zadnjih 25 let kot kmečki delavec, 11 let pri kakem gradbenem podjetju ter 4 leta v industriji, mu pritiče danes polna kmečka pokojnina.
to o kmečkih delavcih. Kar pa predvideva novi pokojninski sistem o neodvisnih delavcih (tr-govcev, obrtnikov itd.), bomo pisali prihodnjič.
Sedaj pa bomo odgovorili še na zanimiv primer bralca A. Žerjala, ki nam je predočil sledeči problem: zaposlen je že 10 let pri nekem jugoslovanskem podjetju, je pa italijanski državljan in že tri lela dobiva starostno pokojnino INPS za vso prejšnjo delovno dobo v Italiji. Novi zakon predvideva odvzem pokojnine vsem zavarovancem, ki še nadaljujejo z delovnim razmerjem. Rad bi vedel, kako je z njegovim primerom, ko nadaljuje z delovnim razmerjem v Jugoslaviji.
Naše mnenje je, da upokojencem, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem v tujini, ne more biti pokojnina odvzeta, in to iz sledečega razloga. Zakon predvideva, da upokojencu, ki nadaljuje z delovnim razmerjem, odtegne pokojnino delodajalec, ki jo nato vrne IN^S. Zakon, ki je obvezen za vse italijanske delodajalce, ne more veljati za tujce — v tem primeru jugoslovansko podjetje — ki niso dolžni vračali INPS pokojnine. Ker pa INPS sama po zakonu ne sme odtegniti pokojnine, smo mnenja. da ima prizadeti pravico naprej prejemati pokojnino, kljub temu da nadaljuje z delovnim razmerjem v Jugoslaviji.
D. C.
BESANCON, 19. — Po včerajšnjem potresu, ki ga je te drugič zaporedoma doživela skupna lestvica so mnogi pričakovali, da se be tudi v tretjem dnevu vnela huda bitka med favoriti, zlasti, ker jih cela vrsta utesnjena v zelo ozkem časovnem razmaku. Toda zgodilo se je prav nasprotno. Glavnina je vozila ves čas v enotni skupini in če bi ne bilo podviga treh kolesarjev: Graina, Gonzalesa in Huysmansa bi kronike te etape skoraj ne bilo mogoče pisati. Trije prej omenjeni vozači so ušli že na prvem vzponu. V začetku se jim je pridružil tudi Bitossi, ki pa je kmalu izračunal, da se mu tale podvig ne bi izplačal in je raje počakal glavnino ter nato družno njo vozil proti cilju.
Bitka za rumeno majico se je tako prenesla na jutrišnji dan, najverjetneje pa je, da bo odločilen prav zadnji del Toura v nedeljo, to je poletapa na kronometer.
ETAPNA LESTVICA 1. Huysmans (Bel. A). 242 km dol-
Bo padla končna odločitev v jutrišnji zadnji etapi?
n ju več. sto
Huysmans osvojil 20. etapo • Van Springel še . vedno rumena majica - Bo Tour odločila vožnja na kronometer v zadnji etapi?
ko
go pot od Sallanchesa do Be-saincona je prevozil v 6.56’02" s poprečno hitrostjo 34,973 km/h
2.	Grain (Fr. B)
3.	Gonzales (Sp.)
4.	Godefroot (Be!. B) zaost. 10’18”
5.	Bitossi (It.)
6.	Wolfshohl (Nem.)
7.	Bol!ey (Fr. B)
8.	Van Ryckeghem (Bel. A)
9.	Van Springel (Bel. A)
10. Pintemts (Bel. A) vsi s časom Godefroota.
SKUPNA LESTVICA
1.	Van Springel (Bel. A) 12.35’28
2.	San Miguel (Sp.)
3.	Janssen (Ni*,)
4.	Bitossi (It.)
5.	Gandarias (Sp.)
6.	Aimar (Fr. B)
7.	Bračke (Bel. B)
8.	VVolfshohl (Nem.)
9.	Pingeon (Fr. A)
10. Gomez Del Moral (Sp.)
LESTVICA
ZA VELIKO GORSKO NAGRADO
1 .Gonzales (Sp.)	točlk 90
2. Bitossi (It.)	84
12”
16”
59”
1’15”
F38”
IV
2’10”
2’28”
3’38”


Tekmovanje 6 narodov
3.	Jimenez (Sp.)
4.	Pingeon (Fr. A)
5.	Gandarias (Sp.)
6.	Hoban (VB)
7.	San Miguel (Sp )
8.	Den Hartog (Niz.)
9.	Schiavon (It.)
10.	Ducasse (Fr. B)
■KE0Z5
Jugoslovan Pino Djerdja
v
sliki
Igo
go 1 fen: Ujstru
3#>i,
2(g'al 2i .Cl Jfbsoi doig Prti se, Prej !se
Praj
P,
Zahodna Nemčija v Brescii pred svojo šesto zmago?
novi trener Spliigen Brauamir
ga i
V teh dneh smo imeli priliko bofrilj lje spoznati novega trenerja Špik p gen Braua. Kot je že znano, je »nj slavni Igralec Zadra, ekipe, ki Jeprik trenutno jugoslovanski prvak. «P|'	,
no« Djerdja Ima 31 let, doma je jj Zadra. V svoji dolgoletni kari0® 11 je oblekel kar 125-krat plavo maji «j co jugoslovanske reprezentance. 0'čez menili smo tudi, da se Djerdja Oi ukvarja prvič s treniranjem. Saftvetr je priznal, da je praktično trenirki Zadar že štiri leta. V teh letih Pf , se je njegova ekipa uvrstila trikra' 1 na prvo mesto in enkra na drU8l “ mesto v lestvici. To so izredno dob111-31 rezultati, zlasti če upoštevamo °‘fBož igrajo v jugoslovanskem prvensty»Je . take ekipe kot ljubljanska Olimpijafek
12ak;
Dve zahodnoevropski atletski ve- Finec, ki za svoje športno udejstvo-lesill, Zahodna Nemčija in Fran- j vanje ne prejema nlkake podpore cija, drugorazredna Italija, slabše | (denar 6i je zadnje mesece služil v
Švica, Belgija in Nizozemska bodo Cerviniji s tlačenjem snega na
danes in jutri nastopile v Brescii na 6. tekmovanju «6 narodov«, ki bo tako zaključil sivoj ciklus. Atletsko «skupno tržišče« (z izjemo Švice) obeta le delno odlične dosežke.
V nemški ekipi so trenutno najboljši srednjeprogaš Bodo Tummler (letos 3’65”5 na 1500 m — najboljši čas na svetu), metalec krogle Blr-lenbach (19,76 m), in metalec kladiva Fahsl, ki je že nekajkrat za las zgrešil 70 m. Ostali možni zmagovalci za nemške barve so še Miil-ler (400 m), Kemper (800 m), Nor-poth (5000 m), Sieghart (višina), Neu (disk), Salomon (kopje), Link-mann (deseteroboj) in štafeta 4 krat 400 m.
Francija bo nastopila brez dolgoprogaša Wadouxa, ki Je letos pretekel 5000 m pod 13’30" in katerega smatrajo za novega Jazyja, negotov pa je tudi start Nalleta, enega boljših v Evropi na progi 400 m. Izredno zanimiv bo nastop Bam-bucka na 100 in 200 m. Atlet se je komaj vrnil iz ZDA, kjer je na znamenitem tekmovanju v Sacra-mentu pretekel 100 m v 10 sekundah. Dober tehnični dosežek pričakujejo tudi od Panlja v daljini. Atlet je letos zabeležil 8,02, v vetrom pa celo 8,20 m. Evropski rekord v skoku s palico D’Encausse (5,37 m) je zelo nestalen in je prav tako blizu pekočemu porazu kot veliki zmagi. Možni zmagovalci za Francijo: Bambuok GOO in 200 m), Dufresne (800 m). D'Encausse (palica), Pani (daljina) in štafeta 4 krat 100 m.
Italija na tihem upa na drugo mesto, poskus pa jim bo le težko uspel. Dobre dosežke pričakujejo zvezni trenerji na 1500 m (Arese), če bo seveda tekel na čas in ne za točke, na 200 m (Berruti), v štafeti 4x400 m, na 100 m (Preatoni). Možni zmagovalci za Italijo so: Berruti (200 m), Ottoz (110 m ovire), Fri-nolli (400 m ovire), Gentile (troskok) in Dionisi (palica).
Ostale tri ekipe bodo vsekakor v senci treh «velikih». Švica ima nekaj zelo dobrih atletov, realno pa lahko računa na zmago samo v metu krogle, kjer jo bo predstavljal Hubacher, atlet ki je letos izredno napredoval in ki stalno dosega dobre rezultate. Njegov najboljši rezultat je doslej 19,52 m.
Belgija ima svoja «asa» v De Hertoghu na 1500 m in Roelantsu na 3000 m z zaprekami. Prvi je bil lani najuspešnejši Evropejec na 1500 m, letos pa malo zaostaja, dru-g: pa bo morda malo moralno poparjen, saj mu je prav ta teden Finec Kuha odnesel svetovni re kord. Kljub temu pričakujejo od Roelantsa zmago na 3000 m z zaprekami.
Holandska na papirju nima kandidatov za zmago.
Srečanje bo vsebovalo maratonski tek, kjer imajo nekaj upov Van-derdrissehe (Belgija), Speokmann (Nemčija) in Ambu (Italija).
progi), je tako z uspehom kronal svojo dolgoletno športno kariero v tej disciplini.
Jugoslovani, Cehi in Nemci vozijo z Elanovimi smučmi.
Včeraj se je pripetila na ledeniku Plateau Rosa. smrtna nesreča. V 40 m globoko ledeniško razpoko je padel neki Italijan, ki Je hitel na pomoč francoskemu otroku, kateremu se je pod nogami udrl most iz svežega snega, ter se je brez vsakih poškodb ustavil 100 m globoko.
Jutri bo zadnji dan «KL». Zvečer bo razglasitev letošnjega prvaka, ki pa, kakor kaže, ne bo odvzel svetovnega rekorda Italijanu Di Marou iz leta 1964, ko Je po ledeniku brzel s 174 km na uro.
V nedeljo bo prvi poizkus »Paral-lel» slaloma, v katerem se bodo pomerili številni izmed prisotnih tekmovalcev.	G. V.
k	tf • i	^ 1 rl
i.	— prvi	1 X
	drugi	X 1
2.	— prvi	2 X 1
	drugi	X I X
3.	— prvi	X
	drugi	2
4.	— prvi	2 X
	drugi	X 2
S.	— prvi	X 2
	drugi	2 X
6.	— prvi	1
	drugi	2
k<
i'
bli tnal stel I 2 Pr& iliTa
F	• da
Beograd, Crvena zvezda, Jugopl®?ar|l stika in druge. To so ekipe, ki igr®" N jo na' evropski ravni. Poleg triPhek lahko ugotovimo, da je DjerdJjtke
ustvaril (Sosiča, ki je postal’pra/fji^
pojem v jugoslovanski košarki. 1? -o so torej priporočila, ki jih je no*'; trener prinesel seboj v Gorico. £„ Ob priliki tega obiska, sl je Dj°r'*dr dja ogledal goriške igralce. čepr® Pfa ni videl še vseh igralcev je taMJa, opazil napako goriške ekipe, t.j. P^jDle; manjkanje pivota. Obenem je tu<»sve izrazil mnenje, da je skoraj nem0' j,
goče branit.i svoj koš, brez take?*jav
Igralca. Naštel je takoj nekaj im°P ki bi lahko prišla v poštev pri izbi®
novih igralcev za goriško ekipo. .F?'. Po prvem srečanju n po prvi&Pil
pogovorih je torej’ Pino Djerdj»hoč
popolnoma zadovoljil goriške str°' f; kovnjake. “	"
:ovnjake. Predvsem pa je pokazan da je zelo inteligenten in da z°"ra2 dobro obvlada igro košarke, kar lahko opazil vsakdo, ki ga je kd®L 0 videl igrati.	ra.
-amon-
Coe
...........................................111 ■ ■ i ■ 11 ■ i ■ n 111 ■ 111, ■ 11 ■ i imii 11111, i
NOGOMET VETERANOV
Jutri v Nabrežini Sv. Križ - Triestina
Izločilni turnir B lige
'}6
Možno končno stanje po točkah od 6 do 1 v
(v primeru točkovanja vseh panogah); Nemčija 115, Franclja 104, Italija 97, Švica 63. Belgija 58, Nizozemska 34. -lin-
Kakor smo poročali že včeraj, so odprli v Dragi nov moderen gostinski lokal, ki je last družine
Lupidi. Slika kaže del notranjščine
Finec Hakkinen Kalcvi 172 kilometrov na uro
CERVINIA, 19. — V predzadnjem dnevu «KL» (Chilometro lan-ciato), je bil najhitrejši Finec Hakkinen Kalevi, ki je prevozil 1000 m s poprečno brzino 172.331 km na uro. Na 2. mestu je Italijan Bruno Alberti s 171,265, 3. Italijan Spe-rotti (171,102), 4. lanski prvak Italijan Vachet (170,454). Jugoslovani so se uvrstili takole; 2i. je Andrej Klinar (160,427), 24. Tomaž Jamnik (158,590), 26. Janez Gorjanc (153 in 452).
Včerajšnji spusti so potekali v izredno ugodnih vremenskih razmerah. Ves dan je bilo toplo sončno vreme brez vetra, le sneg — ki je zapadel v četrtek — ni bil najhitrejši. Omenimo naj, da Je v sredo Jugoslovan Jamnik zasedel z brzino 158 km na uro 2. mesto takoj za Albertijem, ki je vozil s hitrostjo 162,969 km.
Današnji zmagovalec ima 39 let in je sodeloval na vseh sedmih «KL». Italijan Alberti (33 let) je tudi veteran te hitrostne tekme.
Vse kaže, da so postala zadnje čase srečanja med nogometnimi ekipami veteranov zelo priljubljena. Odigrali so jih več in pred nekaj dnevi so zaključili tudi zelo uspeli turinir za »Pokal veteranov«. ki ga je organiziralo pro-seško Primorje.
Ljubitelji tovrstnega nogometa pa bodo deležni jutri, v nedeljo, se ene »poslastice«; v Nabrežini se bosta namreč pomerili med seboj enajsterici bivših igralcev Triesti-ne in Sv. Križa. Srečanje bo za poznavalce nogometne igre lepo doživetje, saj bodo v vrstah Tri-estine nastopili številni igralci, ki so v preteklosti igrali v prvi italijanski ligi, pa tudi v državni reprezentanci. Triestina Je namreč najavila, da bo nastopila s temi igralci;
Nuciari, Potasso, Valenti, Mini-ussi, Valcareggi II, Petagna, Ber-gamasco, Gdannlni, Helmerssen, Rossetti, Trevisan, Santelli, Reno-sto, Colaussi, Bernard, Uxa, Bub-nich in Maluta.
Reprezentanco Sv. Križa pa bodo sestavljali naslednji nogometaši: Fonda G., Hervatič A,. Košuta D., Nardo, Sulčič S., Kocjančič M., Sosič L., Švab M., Starc A., Ten-ce L., Tence D., Ukmar V.
Tekmo, ki se bo začela v nedeljo ob 19. uri na nabrežinskem občinskem igrišču, bo sodil mednarodni sodnik Cadelli.
Italcantieri odslej AC Monfalcone
TR2IC, 19. — Iz Tržiča poročajo, da bo nogometna ekipa Italcantieri, ki je v minulem državnem nogometnem prvenstvu nastopala v C ligi, igrala v istem prvenstvu tudi v prihodnji sezoni. Moštvo pa bodo preimenovali. Odslej bo nastopalo pod imenom AC Monfalcone.
ti
te
dol
«h
bil, bo, 2V( V |
sol
nje
Vf;
V dodatnem izločilnem turniftf8!51 italijanske nogometne B lige K « Genoa premagala Venezio z 2:**čt (1:1), Lecco pa je igral s PeruFpri neodločeno 0:0.
Trenutna lestvica:	Perugia 'Jvir
Lecco 3 točke, Genoa 2, Venetu j
0 točk.
rem- ■
u
sin
DAVISOV POKAL
Španija-ltalija 2:0
N
B;i
de
nti
BARCELONA, 19. — Kljub teD111. da je bilo italijansko moštvo I]f?e predvečer srečanja s Španijo v 5'Pc
nalu evropskega področja tenišK6! do ga tekmovanja za Davisov poKjJjkl,
(skupine A) razpoloženo dokaj
timistično, zgublja že
ve®1
prve uso<
.	----- Špani
namreč manjka le še ena zmag*
dnevu z 2:0 ’ in ’je njegova "usod*
praktično že zapečatena.
-------- ------ot. ona
da izloči Italijo in do te bo v PK ostalih treh srečanjih prav goto''® sl, prišla. Izida prvih srečanj poS® N, meznikov	sta	bila	naslednja:	.tor
Gisbert (S) - Mulligan (I) 3: Bu (6:4,	2:6,	6:2,	6:4)	jpt
Santana (S) - Pietrangeli (I) 3: Bi: (6:3.	3:6,	4:6,	6:4, 6:2)	,o|:
__________________________	floi
Z. Ncmčija-J. Afrika 1:®
DOSSELDOKP, 19. - V skupif B evropskega področja v Dttss°’ L dorfu vodi v finalu Z. Nemfi»’'c, proti J. Afriki z 1:0.	je
V _prvem _srečanju posamezni^
• r~ • 'V***	vvuiiju fiueimivu**' /V?
je Nemec Bungert odpravil Južd0 ^ 3.0 (9.7.	, p
afrikanca Hevvitta s 7:5).
Drugo srečanje med Nemc^J fi
Budingom m juznoairiKan^, Moorom pa so morali zaradi inf, r< ka prekiniti pri stanju 2:1 P 4:6, 10:8) v korist Budinga, m0®, d tem, ko je v prekinjenem setu dil Moore s 7:6.
Južnoafrikanc01
O. HENRY
Arabska noč na Madison Squareu
Carsonu Chalmersu, v stanova-JU blizu trga, je Phillips prinesel ecerno pošto. Med vsakdanjo po-, 0 sta bili tudi dve pismi z znam-ko tuje dežele.
s,.y e» izmed obeh pošiljk je bila | Ka ženske, v drugi pa zelo dol-p »smo, ki ga je Chalmers dolile P.rebiral. Pismo je pisala druga
a in v njem je bilo polno
„ ™lgimi koraki
Jfenaki
jjSthipenih bodic, zavitih v laskave 3( aze in ošiljenih z zlobnimi nami-
jH so leteli na žensko na foto-2f Si atiji.
oiticeA mers Je raztrgal pismo na i rin|)C drobnih koscev in začel z gimi koraki meriti dragoceno em in počez. Tako
!rwo -----'“*> “i so jo iz pragozda
Lajali v tesno kletko, in tako ' vede mož, ki se je zapletel v pragozd dvomov.
!j|m; °časi je premagoval svoj ne-r'. Preproga ni bila čarobna. Dol-tJe bila le pet metrov. Tri tisoč ij. ''J ni mogla premostiti. wtii nrfaz?l se je Phillips. Phillips ji, »koli vstopil; nenehno se je ^.»ikazoval, kot duh.
‘in];	1 bost;e večerjali tu, gospod,
t je vprasal-
3-$ez - ■ ’* rekel Chalmers, «in
P°1 ure.*
LHiVr,t :rpl° je prisluhnil januarskemu r%, ,lu> ki je zavijal po uhci kot ni volova
ditrin- P°»ov. sem videl dolgo vrsto vuie 2’ “i so na nekaj čakali. Nekdo )&2ai. • .na nečem in jim govoril. 1a) možje čakajo v vrsti in so tam?*
r,.' i so brezdomci, gospod,* je . el Phillips. «Mož, ki stoji na
^Pj; jim skuša dobiti prenočišče, prihajajo in mu dajejo de-
Nudje
feo« ph
pošlje toliko, za tin---0-r ima denar, v kakšno pre-*	? ,e- Zato stojijo v vrsti — ti-
| lj„’» prej pride, prej dobi poste-
!tek^n Popraviš večerjo,* je | Chalmers, «pripelji ehega teh | ((i; večerjal bo z menoj.» tiov.fr; Ka-katerega,» je prvič v PhUlip nem s^uzbevanju zajecljal
j. «Izberi enega pri koncu vrste,* halmer iko tri
čist, mu tudi ne bom
jNps.
L rt ' enega pri Koncu vrs i kniii * Chalmers. «Glej le, da bo tnal dJiko trezen — in če bo
„ v zlo. To je vse.*
Carsc j nena
* da n|°^a tistega večera je čutil,
Carsona Chalmersa je bilo nenavadno, da se je šel ka-
p -o
Toda _____ ____________________
.-ianhl!rv.adni pripomočki proti me-\ i[,abji ne bodo zalegli.
uta. T(
»nav
^olij.
g»neijgkaj živahnega in izrednega, fekega ,P.osebno dišečega in arab-I(razPolož PreSnal° njegovo turobno
,l1it^jPoi ure je Phillips opravil svo1 (Jtarjj. nosti sužnja svetilke. Nata-a(pravii-Z restavracije spodaj so pri-;0'Za. n skupno večerjo. Jedilna mi-°;blestel)grnjena za dva’ vesei°
^Svt'čnik V rozna*;o zasenčenih
^Jjavij z,daj je Phillips kot da bi na-jfi-- ajj visokega dostojanstvenika
uuai/Ujcuiat v cuma
peljal Pa obtoževal vlomilca — pribil ;,ures°čega se gosta, ki ga je
i’*očevlLal i o' j- valcev.
#emS£_h. .pravimo takšnim lju-
.. ,vtn f*on pravimo ..raz , z^ubljenci. če naj bi ta iz-..Porabili v tem primeru, bi
Ca, u. r.eči, da je šlo za izgubljen-k- *** Je	.. _______I „1___:
Ogetii zdrsnil v prepad skozi čega Se vedno je obraz omahujo-“'uotfan Potepuha osvetljeval iskriv kot teJ1 zar- Stal je v luči sveč, Premi m,en madež na razkošni o-bledo ,s,novanja. V obraz je bil či Zeten, poraščen skoraj do o-pe nj °0sto rdečo brado. Phillipsu dolge Posrečilo, da bi mu poravnal rili Sp syetlo rjave lase, na kate-Ka fe . le poznal odtis klobuka, ki bile *el zmeraj na glavi. Oči so bovani'ne, brezupnega, zvitega klu-Zvpfj’ kot ga je videti v očeh v paU ,-,so j° zasledovalci dobili s°ko donošen plašč je imel vi-Ujega a.Pot, tako da se je izpod Vratnia ldet le košček pripetega o-jttproSA a' Vedel se je nenavadno ij .«2el0nk'. Chalmers je vstal.
*če k,- bi me veselilo,* je rekel, ’ Pri ver .. *ako ljubeznivi in mi
;Pia Crji delali družbo.*
‘sem m__________	•
C Vi
se Plurner,* je s hripa-
in ;
11 bi gosr‘|ezn'm glasom rekel pocest-
hl2m.;Vedno
rad vem, s kom
11 ■*
1	''n*58,1' sem hotel reči,* je ne-
I tcl;» ro j',° nadaljeval Chalmers,
sirp,
Sem nu nadaljeval Chalmers, ,, n Chalmers. Ali hočete, pro-Piu estl‘*
^ot je_ sedel. Videti je bilo, L^zah!* pu- ze sedel pri podobnih delam! . hillips je postregel s sar-ohvami.
mi
ooaVjy ie zinil Plumer. «Torej u°bm _Var odvijala po obrokih?
o|.Se
r*K>°bro	navijala po ooroKin.''
Jfadai’ y)nj veseli gostitelj iz Bag-
tffier h„_.asa Šeherezada bom, do-ijjlfar Spm e.. želeli. Vi ste prvi kalif,
or?n!!. P,b srečal, ki ima resnič-i navdi
V	koriiaj UJUIOVU
it) i iPlStl'..^avno sem nehal šte-
jjiiča; j^ntalski navdih. Kakšna sre-sem komaj triinštiride-
Heti bil
povabil na pojedino.
.iL’ KO i-, •..ilavnu selil neimi •B' v at>ec 'm Prišel vaš aobrodošli po
rcai u1118 ^stan
I Pubiik
ibjojeg
);1 P^dem^ri ddo toliko verjetnosti, da
i
»•	^ciitc auaciti z-guvruvj
Vs^u.flv^enja, gospod al Rašid:
m , -nem pastelie. kot jih je, da i;)|Publike n Prihodnji predsednik re--1	■ .Kako želite slišati zgodbo
ali ce-
l . vsakek, J,Ja' gospod al * 0 n° iznP? obroku poglavje,
L «Kaže aj? pr^ otgaretah in kavi?* Prvi(.1 da te reči ne doživljate
i

C,»	vc ieu
3e smehljaje
Jbst.
reči ne doživljate se rekel Chal-
[b°ii veri, da ne!* je odvr-
« -Hib t,
le v n tiarunov al nul ie
lišj
t, rt9’ k?"6 dobiti v New Yorku ko-i Rednost"1.150 dal kaj zastonj! Ra-
Knih" blevv Yorku je toliko e v H «arnn°v al Rašidov, kot ^-‘tkrat ?dadu muh. Več kot dvaj-
n*z' in 1° .m® že povabili k polni ■ °skusit„Qjeh slišati mojo zgodbo.
, . dohiti ,, M.tt.1	1
h . eurio«t • ai Rc,J	lxa'
0	r°ko v _ jn dobrodelnost hodita z
1	^ztio	Mn°gi t] kupijo le
Ucsph^, »no m ti stisnejo v roko
dolarja; zelo malo je ta-
kih, ki se gredo kalife in te povabijo na pečenko. Toda vsak vrta vate, dokler ne izpraska zadnjega drobca življenjepisa z opombami, dodatki in neobjavljenimi zapiski vred.. O, vem, kaj moram storiti, kadar jih vidim prihajati. Trikrat se s čelom dotaknem tal in začnem molitve pred večerjo. Pravim jim, da sem naslednik starega Tom myja Tukkerja, ki je moral, hm...*
«Jaz vas ne sprašujem po življenju,* je rekel Chalmers. «Odkri-to vam povem, da sem čisto po naključju poslal po tujca, s katerim naj bi večerjal. Zagotavljam vam, da vas ne bom nadlegoval s svojo radovednostjo.*
«Ah, dajte no,» je vzkliknil gost in navdušeno začel srebati juho, «to me čisto nič ne moti. Kadar se prikaže kalif, se spremenim v privlačen orientalski časopis z rdečimi platnicami in obrezanimi listi. Pravzaprav smo mi, ki vedno čakamo v vrsti, vajeni teh reči. Vedno se kdo ustavi in hoče vedeti, kaj nas je tako pritisnilo k tlom. Za sendvič in kozarec piva jim povem, da je bila to pijača. Za klobaso z zeljem in kavo jim postrežem z «zgodbo o šestih mesecih v bolnišnici in o izgubljeni službi*. Za pečenko in četrtinko dolarja pa jim povem tragedijo o izgubljenem bogastvu in počasnem propadanju. Toda na takšen sprejem še nisem naletel. Za tole pač nimam nared primerne zgodbe. Veste kaj, gospod Chalmers, povem vam resnico, če jo hočete poslušati. Teže jo boste verjeli kot pa izmišljene zgodbe.*
Čez eno uro se je arabski gost z zadovoljnim vzdihom naslonil nazaj in Phillips je prinesel cigarete in kavo.
«Ali ste kdaj slišali za Sherrar-da Plumerja?* je vprašal gost in se čudno nasmehnil.
«Spominjam se imena,* je rekel Chalmers. «Pred leti je bil že precej slaven slikar, ki je dosti obetal.*
«Pred petimi leti,» je rekel gost. «Potem je šlo z mano navzdol kot zakleto. Jaz sem Sherrard Plumer! Zadnji portret, ki sem ga naslikal, sem prodal za 2000 dolarjev. Po tistem se mi nihče več ni pustil slikati, tudi zastonj ne.»
«Zakaj ne?» Chalmers si ni mogel kaj, da ne bi vprašal.
«Špasno,» je mračno rekel Plumer, «tudi jaz nisem tega nikoli čisto razumel. Nekaj časa mi je šlo kot po maslu. Prišel sem v visoko družbo in naročila so deževala z vseh strani. Časopisi so me imenovali za modernega slikarja. Potem 'so se začele dogajati čudne reči. Kadarkoli sem dokončal "Sliko in so jo ljudje prišli gledat, so se potem začeli čudno spogledovati in šepetati med seboj.
Kmalu sem ugotovil, zakaj. V o-braz portreta sem vedno znal začrtati skrivni značaj osebe, ki sem jo slikal. Ne vem, kako se mi je to posrečilo — slikal sem tisto, kar sem videl — toda to me je pokopalo. Nekatere stranke so bile strašno ogorčene in niso hotele sprejeti slik. Nekoč sem naslikal portret zelo lepe in ugledne gospe iz visoke družbe. Ko je bila slika končana, si jo je njen mož ogledal s posebnim izrazom na obrazu in naslednji teden je vložil tožbo za ločitev.
Spominjam se nekega uglednega bančnika, ki sem ga slikal. Ko sem v ateljeju obesil sliko na o-gled, je prišel neki njegov znanec in si sliko ogledal. «Vraga,» je vzkliknil mož, «ali je res takšen?* «Mislim,» sem rekel, «da mu je popolnoma podoben. «še nikoli nisem opazil tega izraza okoli oči,» je rekel mož. «Mislim, da bom stopil v mesto in rajši vzel svoj denar iz banke.* Res je šel v mesto, toda njegovega denarja ni bilo več in prav tako ne gospoda bančnika.
Ni trajalo dolgo, ko sem zgubil delo. Ljudje nimajo radi, da se njihova skrita zloba kaže v slikah. Smehljajo se in spakujejo, da te prevarajo, a slika tega ne zmore. Nobenega naročila nisem več dobil in tako sem moral vse skupaj opustiti. Nekaj časa sem delal kot risar pri časopisu, potem kot lito-graf, toda vedno znova sem zašel v podobne težave. Če sem risal po fotografiji, so se na_ moji risbi poznali izrazi in značilnosti, ki jih ni bilo videti na fotografiji, a ki so bržkone bili v originalu. Stranke so se strašno razburjale, posebno ženske. Službe nisem nikoli dolgo obdržal. In tako sem začel povešati svojo utrujeno glavo v naročje Bakha. In kaj kmalu sem se znašel v vrsti ljudi, ki čakajo na prenočišče. — Te je resnična zgodba prevzela, kalif? Če želite, vam lahko povem tragedijo o izgubljenem bogastvu, toda pri tej moram potočiti solzo ali dve, in bojim se, da je po tej dobri večerji ne bom iztisnil iz sebe.*
«Ne, ne,» je resno rekel Chalmers, «vaša zgodba je zelo zanimiva. Ali so vsi vaši portreti izdajali neke neprijetne lastnosti ali pa so bili med njimi tudi takšni, ki jih ni zaznamovala ostrina vaše prodirnosti?*
«Seveda,» je rekel Plumer. «To so bili predvsem otroci, precej žensk in nekaj moških. Vsi ljudje niso slabi. Kadar so bili dobri, so bile tudi slike dobre. Kot rečeno, ne poskušam vam pojasnjevati, pripovedujem vam le dejstva.*
Na Chalmersovi pisalni mizi je ležala fotografija, ki jo je bil prejel tisti dan po p- ti. Čez 10 minut je Plumer že delal skico. Ko je minila ura, je umetnik vstal in se utrujeno pretegnil.
«Končano,» je rekel in zazehal. «Oprostite, da sem se tako dolgo zadržal. Stvar me je pritegnila. Čudovito! Toda strašno sem utrujen.
Sinoči nisem nič spal. Mislim, da bom zdaj moral iti, gospodar vernih!*
Chalmers ga je pospremil do vrat in mu tam stisnil v roko nekaj bankovcev.
«0! Vzel jih bom,* je rekel Plumer. «Vse to sodi k propadu. Hvala. In za dobro večerjo. Nocoj bom spal na pernici in sanjal o Bagdadu. Upam, da se zjutraj ne bo izkazalo, da so bile to le sanje. Zbogom, sijajni kalif!*
Chalmers je že spet z velikimi koraki meril preprogo po dolgem in počez. Toda stopil je tako daleč proč od mize, na kateri je ležala risba, kolikor mu je le dovoljevala soba. Dvakrat, trikrat se ji je poskušal približati, a brez uspeha. Lahko je videl sivi in zlati in rjavi lesket barv, toda med njim in sliko se je dvigala stena, ki jo je zgradil njegov strah, in ki mu ni dala, da bi se ji približal. Sedel je in se poskušal pomiriti. Potem je planil pokonci in pozvonil Phillipsu.
«V tej hiši stanuje mlad umetnik,* je rekel. «Neki gospod Rei-neman. Ali veste, kje?»
«V najvišjem nadstropju. Spredaj, gospod,* je rekel Phillips.
«Stopi gor in ga poprosi, ali bi
me hotel za nekaj hipov počastiti s svojo navzočnostjo.*
Reineman je takoj prišel. Chalmers se mu je predstavil.
«Gospod Reineman,* je potem rekel, «na pisalni mizi je majhna pastelna skica. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi povedali, kaj mislite o njeni umetniški vrednosti.*
Mladi umetnik je stopil k mizi in vzel v roke skico.
Chalmers se je na pol obrnil stran in se naslonil na stol.
«Kako — se — vam zdi?* je vprašal počasi.
«Kot risba,* je rekel umetnik, «je čudovita. To je delo umetnika, pogumno in dovršeno in resnično. Preseneča me; že leta nisem videl tako dobre pastelne slike.*
«Obraz, človek — oseba — original —* kaj porečete k temu?*
«Obraz,» je rekel Reineman, «je obraz samega angela z nebes. Ali smem vprašati, kdo...»
«Moja žena!» je zavpil Chalmers, planil k presenečenemu u-metniku, ga zagrabil za roko in u-daril po hrbtu. «Zdaj je na potovanju po Evropi. Vzemite risbo, fant, in mi z nje naslikajte svojo življenjsko sliko. Ceno prepustite meni!*
1898 -1968
■I <<
Za svojo 70-letnico je prosvetno društvo «Slovan» iz Pa-drič izdalo priložnostno brošurico, v kateri je v nekaj člankih obdelano delovanje društva od ustanovitve in skozi dobo fašizma do osvobodi!ve in današnjih dni. Poseben članek je posvečen nastanku in razvoju Padrič. V brošuri je zbrana dokaj bogata fotografska dokumentacija
.    ......mi.                mm,mi
OB SNEMANJU TRETJEGA «KEKCA»
Josip Vandot je v svojih zgodbah oživi! gorski svet pod Vršičem
V ponedeljek dne 7. julija letos je krenila z avtobusom filmska ekipa slovenskih igralcev in filmskih delavcev iz Ljubljane po jutranjem svežem ozračju na Gorenjsko. Cilj so jim bili Kranjska gora, Vršič in ledenik pod Prisojnikom, kjer so že ta dan začeli snemati nov slovenski mladinski film po motiviki mladinskega. pisatelja Josipa Vandota. Letošnji film bo že tretji opus po Vandotovih tekstih.
Vandotove zgodbe iz gorenjskih planšarskih krajev spremljam že več kakor poi stoletja. Priljubile so se mi že kot otroku, ko sem prebiral Vandotove zgodbe' v takrat močno razširjenem pa tudi priljubljenem mladinskem mesečniku «Zvonček». V mojih mladih letih je bila naša mladinska literatura dokaj borna.
Redek je bil tudi slovenski re-vlalni tisk. Danes imamo razen Cicibana, Pionarja, Pionirskega lista še vrsto drugih dobrih mladinskih revij. Podjetna založba Mladinska knjiga je v tem svetel vzornik in je vredna za svojo založniško dejavnost vsega priznanja in pohvale, med njimi Zvonček, ki ga je skrbno vodil pesnik in pisatelj, učitelj Engel-bert Gangl.
Ta je objavljal tudi Vandotove zgodbe iz gorenjskih planin. Ko je objavljal Josip Vandot svoje zgodbe o Kekcu, Pehti, Kosobri-nu, Rožletu Bedancu in drugih svojih junakih, smo jih brali s trepetajočim srcem in smo komaj čakali na nadaljevanje.
Mojster pisatelj Jože Vandot je pri nas precej pozabljen. Mladini pa ni tuj. Saj je Mladinska knjiga ponatisnila že nekaj njegovih zgodb. Obiskovalci kino predstav pa so gledali na filmskih
Prizor iz filma «Kekec*
platnih že dve uprizoritvi Vandotovega Kekca. Ta, ki ga pripravljajo to poletje, je že tretji film Iz življenja Vandotovih skrivnostnih osebnosti iz okolice Kranjske gore in obeh dolin Pišnice, ki se zadirata v Julijsko pogorje na jugu Kranjske gore, Vandotovega rojstnega kraja.
Ce se želi današnji bralec Josipa Vandota poučiti o podrobnostih iz njegovega življenja in dela, mu bo na razpolago le malo podatkov. Kdor bo segel — za primero — po Janeževi ((Zgodovini slovenske književnosti«, ki je v drugi izdaji izšla pred leti — leta 1957 —■ pri mariborski založbi Obzorja, bo našel Vandota le mimogrede omenjenega, v poglavju o slovenskih mladinskih pripovednikih. O Vandotu objavlja ta priročnik le dve vrsti z na-
mr
i
Podtajnik v prosvetnem ministrstvu dr. prof. Giovanni Elkan bo jutri odprl 6. razstavo umetne keramike v Cer-viji. Pri tej priložnosti bodo prejeli nagrade: Franco Buc-ci iz Pesara (milijon lir), Edouard Chapallaz iz Švice (pol milijona), Rolf Overberg iz Z. Nemčije (300.000), Guerrino Tramonti iz Faenze (200.000) in Elly Kuch iz Z. Nemčije (100.000). Podeljene bodo še druge nagrade. Tako bo Jugoslovan Ljubiša Petrovič, prejel prvo zlato medaljo, čeprav ni predložil pet del, kot je veleval razpis. Plaketo prejme tudi Marja Bajec. (Na sliki razstavni prostor.)
slednjim besedilom: ((Josip Vandot: Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom, Kecljeva osveta in še: Potovanje naše Jelice. Pa prav nič več, niti osnovnih biografskih podatkov.
Podajam nekaj podatkov o pisatelju Vandotu, ker sem ga med obema vojnama spoznal osebno in sva se spoprijateljila. Večkrat me je obiskal v Litiji, menda tudi zato, ker je imel na ta kraj lepe spomine.
Litija je bila eno njegovih prvih službenih mest. Tu je služboval kot železniški prometnik še pred prvo svetovno vojno. Sam pa sem Kranjsko goro poznal z izletov in tur v gorenjske hribe, kamor sem začel zahajati takoj po končanem učiteljišču po prvi svetovni vojni. Zato sva z Vandotom, ki me je v duhu vodil po Kranjski gori in mi je pripovedoval spomine iz svojih mladih let in o krajih, koder so se dogajale njegove mične zgodbe, postala dobra prijatelja.
Josip Vandot je prihajal v Litijo med obema vojnama s prijateljem pesnikom Petruškem. To je bilo literarno ime popularnega kamniškega rojaka Radivoja Peterlina. Petruška je imel tudi organizatorsko žilico in je izdajal lastno literarno revijo «Odmevi». Denarja ni imel, pa so mu šli na roko pri upravi takratne Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Petruška je izdajal svoje «Odmeve» četrtletno. Ko je nova številka izšla, sl je nabasal v nahrbtnik nekaj izvodov. Drugi del tovora pa je vzel pod roko njegov prijatelj Josip Vandot. Tako sta dva literata krošnjarila z «Odmevi» Po slovenskem podeželju. V vseh večjih krajih je imel urednik ((Odmevov« Petruška svoj krog prijateljev in znanoev; Josip Vandot, ki so mu zgodbe v «Zvončku» utrle pot med mlade in stare bralce, pa prav tako. Kadar sta prišla z novim zvezkom ((Odmevov« v Litijo, smo ju prijatelji lepega branja prisrčno sprejeli in vsakdo je rad odkupil novi zvezek in tako podprl ipodjetnega Petruško, da se mu je polnil mošnjiček in je pozneje, ko se je vrnil v Ljubljano, izročil v Učiteljski tiskarni, ki je tiste čase radevolje podpirala podjetne slovenske samozaložnike, svoj izkupiček, in tako zmanjšal dolg za novo številko revije. Tako prijetno srečanje z obema bohemoma smo imeli po izidu vsake številke ((Odmevov« v Litiji.
Oba moža sta bila svojevrstna že po zunanjosti. Petruška je bil bolj nizke postave, tolstega telesa in rdečeličnega obraza. Bil je škrbast in je včasih malce zapiskal skozi zobne votline. Bil je zmeraj dobrodušnega razpoloženja. Josip Vandot je bil visoko-
rasel, slok, ni bil gostobeseden. Kadar pa se je razvnel, mu je tekla beseda, kakor bi bral svoje mične gorenjske pravljice.
Vandot, avtor pravljičnih zgodb iz gorenjskih hribov, je bil tipičen Gorenjec in ljubitelj gorskih predelov in pašnikov. Bil je nekaj časa celo za pastirja živine, ki so jo gnali na planinske pašnike nad Kranjsko goro, njegovim rojstnim krajem.
Jože Vandot je znal živahno pripovedovati o svojih mladih letih v tedaj še skromni in turistično nepoznani Kranjski gori. Danes je tu živahno organiziran in popularen turistični kraj z žičnicami in mnogimi obiskovalci v vseh letnih časih.
Vandot se je rodil v Kranjski gori dne 15. januarja 1884, umri pa je kot žrtev druge svetovne vojne.
V	začetku okupacije Maribora, kjer je Vandot tedaj živel, je okupator izselil njega in družino na Hrvaško. Umrl je dne 11. julija 1944 v Trnjanski Kuti na Hrvaškem, kjer ga je zadela bomba...
Ko sem bil zadnjič v Vandotovem rojstnem kraju, sem poiskal njegovo rojstno hišo. Prijazni domačini, ki jih povprašaš za hišo številka 56 — «prl Turnu«, t: jo bodo ljubeznivo pokazali. V počastitev pisateljevega spomina so pred leti odkrili na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Borovci so ponosni na svojega slavnega rojaka pisatelja, duhovnega očeta doma in po svetu znanega Kekca.
Pred spominsko ploščo sem se domislil pripovedovanj prijatelja Vandota, ki mi Je v pomenkih med obema vojnama risal svojo mladost:
«Moj oče Franc je bil kmečki sin, kj se je odločil za trgovski stan in se je šel učit v Trst. Pri morju pa ni strpel, vleklo ga je domov in je bil raje progovni delavec. Pozneje je postal železničar in je napredoval celo za postajnega načelnika. V naši družini nas je bilo kar cel ducat otrok, pol na pol: šest fantov in šest deklet. Jaz sem bil deseti otrok, zato Je menda v meni popotna kri, kakor pri nekdanjih ((desetnikih« se je pošalil Jože. Svojo življenjsko zgodbo je zaključil: ((Mene je vleklo v zdravstvo, pa sem postal železničar, zgodbe iz mladosti pa so me napravile za pisatelja. Pisati sem začel že kot dijak, najprej sem pisal pesmi in sem sprva podpisoval svoje pesmi in zgodbe z izmišljenim imenom Silvin.«
Letošnji film o Bedancu (Be-dančeva koča — Bedančeva past) bo že tretji film iz serije o Kekcu. Scenarji za ta novi slovenski film je napisal pisatelj Ivan Ribič, film pa režira Jože Gale, ki je režiral tudi prejšnji dve zgodbi o Kekcu. Novi film bo v barvah. Upajo, da bo sikončan že čez nekaj tednov.
Vandotove zgodbe so doslej izšle že v raznih revijah, pa tudi v samostojnih knjigah. Nekateri gledališki ljudje so jih priredili tudi za oder in so jih izvajali v v Ljubljani pa tudi na drugih slovenskih odrih.
V	rokah imam podatke in tiskane prospekte o uprizoritvi Vandotovega Kekca in Mojce tudi v nemškem jeziku. V nemščino je prevedel gledališko zgodbo «Kekec in Mojca« gledališki režiser Milan Stante, po rodu iz Celja, zdaj v službi pri uparvi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Njegovo dramatizacijo «Kekec und Mojca« so uprizorili v nemščini večkrat v Dortmundu v Nemčiji. Tako je stopil Kekec tudi prek meja v tujino.
Jože Župančič
O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI
\ dobi romantike
Romantika vnese v italijansko kulturo tudi zanimanje za življenje in književnost tujih narodov. Zanimanje za slovanski svet je s tem le naraslo. Se vedno je prednjačila Rusija, ki je po propadlem Napoleonovem pohodu zelo pridobila na ugledu. Zanimanje za Poljsko je balo posledica njenega zbrisanja z evropskega zemljevida ter njenih junaških in nesrečnih poskusov leta 1830 in 1863, da bi se spet uvrstila med svobodne narode. Tekma med Avstrijo in Turčijo za nadvlado na Balkanu leta 1829 pa je rinila v osrpredje italijansko zanimanje za usodo Srbov in Hrvatov.
številna so zgodovinska in potopisna dela, posvečena Rusom, Poljakom, Srbom in Hrvatom. Prevajalno delo, ki so ga dotlej zanemarjali, pa se v glavnem nanaša na rusko in srbohrvaško književnost. Najčešče so segali po delih Rusa Krilova. Njegove novele je prevedlo v italijanščino okrog 30 prevajalcev, med katerimi so znana imena: Monti, Pindemonte, Cesari, Lampredi, Giannone in Niccolini. O Mon-tiju smo že rekli, da je prevajal Krilova po francoskih tekstih, ker ni znal ruščine. Srbohra-ka dela so prvenstveno posredovali Italijanom dalmatinski književniki, vešči obeh jezikov. Prednost so dajali stari dubrovniški književnosti. Srbohrvaške ljudske pesmi je kot prvi prevedel v italijanski jezik Nikola Djak-šič-Giaxich, ki se je prej že u-veljavil s prevodom Gunduliče-vega «Osmana». Delo je objavil leta 1829 v Benetkah.
Pod vplivom romantičnega navdušenja sežejo slovanski vplivi tudi v italijansko izvirno književno ustvarjanje, Tommaso Grossi je objavil leta 1816 roman z naslovom «La fuggitiva — Ubežnica«. Snov je zajeta iz zgodovine Napoleonovega pohoda v Rusijo. Slično tematiko obravnava Davide Bertolotti v romanu ((Ritorno dalla Russia — Povratek iz Rusije«. Domenico Casto-rina je objavil pesnitev ((Napoleone a Mosca — Napoleon v Moskvi«. Ambrogio Mangiagalli je segel po navdih v poljske legende, ki so mu dale snov za tragedijo «Venda ossia 1’Amazzo-ne polacca — Venda, poljska A-maconka«. Tudi Slovenci smo v tem času deležni posebne pozornosti. Ouirico Viviani je objavil leta 1827 v Vidmu roman iz slovenskega okolja «Gli ospiti di Resia — Gosje iz Rezije«.
Na filološko-znanstvenem področju je treba omeniti razpravo Carlantonia Castiglioneja, na katero naletimo v milanskem časopisu «Biblioteea italiana« iz leta 1836. Castiglione obravnava največje delo Slovenca Jerneja Kopitarja, ki je prvi na Slovenskem sprejel romantične nauke. Gre za Kopitarjev ((Glagolita Clozia-nus« iz leta 1836, v katerem so objavljeni poleg Klocovega glagolskega spomenika tudi brižin-ski spomeniki, to je najstarejši zapiski slovenskega jezika, ki segajo v ohranjenem prepisu v drugo polovico 10. stoletja. Castiglione kritično ocenjuje Kopi-pitarjevo knjigo s sklicevanji na Italijana Appendinija ter na Sa-fafika in Dubrovskega, vendar sprejme Kopitarjevo stališče o panosko-slovenskem poreklu staroslovenskega jezika, ki ga kasneje zagovarja tudi Kopitarjev učenec Franc Miklošič. Tudi Castiglione se je tako postavil proti trditvi Dubrovskega o časovni prednosti cirilskega pismenstva pred glagolskim. Naj še omenim, da je bil Castiglione dober poznavalec raznih slovanskih jezikov.
Nov razmah doživijo za časa romantike razne periodične publikacije, v katerih je opaziti številne prispevke iz slovanskega sveta. Poleg omenjene milanske revije »Biblioteca italiana o sia giornale di Letteratura, Scien-ze ed Arti* se ukvarjajo s slavističnimi problemi še naslednji časopisi: milanski «11 Nuo-vo Riccoglitore ossia Archivj di geofrafia, di viaggi, di filcso-fia, d’istoria», prav tako milanski ((Riccoglitore italiano e stra-niero«, milanska revija «Fama», florentinska ((Antologija«, «11 Giornale delle scienze e lettere deile provincie venete« iz Trevi-sa (ki se skoraj izključno zanima za srbohrvaško književnost), «La Minerva ticinese« iz Pavije, ki se kasneje v Milanu preimenuje v «La Minerva«, zadrski list «Gazzetta di Žara«, in tržaški «L’Osservatore Triestino«. Važno delo bi opravil tisti, ki bi iz slednjega črpal razne drobne zanimivosti iz slovenskega kulturnega življenja. Iz Gspanove ureditve Linhartovega zbranega dela na osnovi Linhartove korespondence izvemo, da so razni florentinski listi večkrat poročali o delu ljubljanske akademije delavnih.
Širši pomen je dobilo združenje, ki so ga ustanovili leta 1849 v Turinu z imenom «So-cieta per 1’alleanza italo-slava — Društvo za italijansko-slovansko zavezništvo«. Društvo je imelo odseke v Rimu, Florenci, Piši in Livornu. Nastalo je pod vplivom Mazzinijevih slovanofilskih načel, ki jih je lepo prikazal italijanskim rodoljubom v slavnem delu «Lettere slave«. Društvo je še istega leta stopilo v stik s češkimi, južnoslovanskimi, bolgarskimi in maloruskimi zastop-
niki, ki so zborovali v Pragi. Za svojega častnega člana je imenoval Nikolo Tomašiča-Tomma-sea iz Šibenika, ki je bil po o-četu Hrvat, a po materi Italijan. Pod vplivom Mazzinijeve «Mlade Italije« je evropska mladina v revolucionarnem vzdušju ustanavljala po naši celini slične organizacije, ki so se povezale v enotno predstavniško telo z nazivom «Mlada Evropa«. Na slovanskem jugu nastanejo tako «Mlada Srbija«, «Mlada Hrvatska« in naše mladoslovensko gibanje, ki postavi stvarnejši program za vzpon slovenskega političnega in kulturnega življenja. O sodelovanju Italijanov in Jugoslovanov v dobi italijanskega prehoda je A. Anzilotti napisal knjigo «Ita-liani e Jugoslavi nel Risorgimen-to», ki je izšla leta 1920 v Rimu. Mazzini se je tudi sam poglobil v preučevanje poljskih in drugih slovanskih književnih lepot. Citanje Mickiewicza, Krasinskega in Kollarja ga ni nič manj navdušilo kot čitanje Dantejeve ((Božanske komedije«. Iz francoščine je celo prevedel nekaj Mickiewiczevih del. Mazzini je Adama Mickiewicza tudi osebno spoznal, ko se je ta prišel s poljskimi legionarji borit v Italijo za njeno osvoboditev. Tommasejevo zanimanje za slovanstvo se je omejilo izključno na književno področje. Zavzemal se je za uvedbo enotnega jezika za vse Slovane. Predlagal je, naj bi v Benetkah ustanovili stolico za srbohrvaščino o-ziroma za slovansko filologijo. V Trstu je objavil leta 1847 delo «Intorno a cose dalmatiche e triestine«, (O dalmatinskih in tržaških stvareh), v katerem v glavnem razpravlja o srbohrvaškem pesništvu. Nekaj let prej, to je leta 1841-42, pa je izdal v Benetkah delo, posvečeno primerjalni tematiki z naslovom «Canti popolari toscani, corsi, illirici, greci — Toskanske, kor-zijske, ilirske in grške narodne«, leta 1851 pa v Dubrovniku knjigo «0 narodniem piesmama jugoslovanskiem — Dei canti popolari degli Slavi Meridionali«. Tommasejeva zasluga je, da sa je med Italijani tedaj zelo povečalo zanimanje za južne Slovane. Naj navedem naslove nekaj takšnih splošnih del:	M.
Facchinetti, «Degli Slavi istriani«, objavljeno leta 1847 v tržaškem časopusu «Istria», anonimno delo «L’Austria e le popolazioni slave«, ki je izšlo leta 1861 v Florenci; Marino Sanudo «Es-posizione di rapporti fra la re-pubblica veneta e gli Slavi meridionali a cura di G. Valenti-nelli«, Benetke 1863 in A. Thei-ner «Yetera monumenta Slavo-rum meridionalum historiam 11-lustrantia«, Rim 1863.
Leta 1856 je domačin slovanskega porekla iz Molisa, Giovanni de Rubertis, objavil v Zadru svoja pisma z naslovom «Delle colonie slave nel Regno di Na-poli.i. O teh srbohrvaških kolonijah je kot prvi poročal dubrovniški pesnik Orsatto Pozza-Pučič. Leto kasneje, to je leta 1875 izide v Milanu tehtno jezikoslovno delo B. Biondellija «Prospetto topografico ■ statistico delle colonie straniere in Italia«, v katerem je obravnavana tudi slovenska govorica na obmejnem področju s Furlanijo. S slovenščino se ukvarja tudi slavni jezikoslovec Graziadio Ascoli v «Studi critici«, objavljenih v Gorici leta 1861. Glede tega navajam še delo G. A. Podreke «Os-servazioni circa la iingua slava parlata sulle Alpi del Friuli«, Videm 1864, in študijo S. Valen-tej a «Sul linguaggio slavo della Valle di Resia«, objavljeno leta 1868 v časopisu «Giornale di Udine«.
Kakšno pa je zadevno razpoloženje v osrednji Sloveniji za časa romantike?
France Prešeren stoluje kot velikan sredi tedanje slovenske kulture. Pri Petrarki je zajemal strogo lepoto klasične oblike, ki jo je poplemenitil z lastnim domačim doživetjem, ki so mu Vrba, Savica in Triglav mogočno prikupno obeležje.
Oglejmo si od blizu Prešerna in njegov čas. France Prešeren je kot gimnazijec 6. razreda leta 1818-19 z odličnim uspehom poslušal kot neobvezen predmet italijanščino najprej pri Valentinu Vodniku do njegove smrti 8. januarja 1819 in nato pri njegovem nasledniku Jakobu Por-telliju. Dantejevega jezika se je naučil iz dveh slovnic: Femowo-ve «Italienische Sprachlehre Ilir Deutsche« in Biagiolijeve «Gram-maire italienne«, napisanih v nemškem oziroma francoskem jeziku. Prešeren je že kot dijak prečital v izvirniku velik del važnejših italijanskih pisateljev, a s posebno vnemo se je poglabljal v mojstrovine italijanskih renesančnikov, s katerimi se je seznanjal iz antalogij ali posebnih izdaj. Štirje velikani italijanske književnosti, ki so bili zelo blizu Prešernovemu pesniškem občutku, so bili Petrar-ca, Tassoni, Tasso in Alfieri. Zanimivo je, da je tudi Smolč, ki je znal poleg francoščine in angleščine tudi italijansko, na svojem štiriletnem potovanju po Nemčiji, Angliji, Franciji, Švici in Italiji v glavnem iskal in
Janko Jež
(Nadaljevanje na S. strani)
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 26,5, najmžja 17, ob 19. uri 25,2 stopinje, zračni Mak 1015,9 stanoviten, vlaga 45 odst., veter 4 km na uro severozahodnik, nebo 2/10 pooblače. no, tnorje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 20, julija
MARJETA
Sonce vziide ob 5.35 in zatone rt 20.47 — Dolžina dneva 15.12 — 1> na vzide ob 1.03 in zatone ob 17,01 Jutri, NEDELJA, 21. julija' ZORKA
CELODNEVNO ZASEDANJE DEŽELNEGA SVETA
Opozicija še enkrat ostro grajala gospodarsko politiko glede Trsta
Svetovalci leve sredine so odobrili resolucijo KDPSU, resolucije KPI, PLl in MSI pa niso prejele potrebne večine glasov ■ Svetovalca Lovriha (KPI) in Stoka (LSS) nista bila zadovoljna z odgovorom glede razlaščanja zemljišč
Včeraj je deželni svet ves dan, | no ceno, da bi lahko s tem den ar -zjutraj in popoldne, razpravljal o jem kupili zemljišča drugje in ob-rcsolucijah, interpelacijah in vprj- navili s tem svoja posestva. De
ČOmiiVl r\	1..	1	•
šamjdh o gospodarskem položaju v Trstu. V zvezi s tem so predložili resolucije komunisti, demokristjani skupno s socialisti, liberalci in mtsovci, interpelaciji komunisti in liberalci, vprašanja pa svetovalec LSS Stoka, ki pa je v njem obravnaval vprašanje razlastitev v dolinski občini v zvezi z gradnjo tovarne Grandi Motori.
Komunisti ugotavljajo v svoji resoluciji, da je kriza prizadela vse proizvodne in storitvene dejavnosti, kar se izraža zlasti v velikem skrčenju števila zaposlenih, ki se je znižalo v štirih letih kar za 10.320 enot. Nadalje ugotavlja v resolu cija, da se je z načrtom CIPE za preureditev ladjedelstva položaj še bolj poslabšal ter da vzbuja skrb izbira prostora za zgraditev suhega doka v okviru ladjedelnic Sv Marka. V resoluciji omenjajo tudi gospodarsko stisko v Tržiču, kjer grozi zapora podjetja Solvay. Končno ugotavljajo, da bi tudi hitra zgraditev tovarne Grandi Motori. •uhega doka in naprave za raapli-njevamje ne rešili gospodarske stiske. Zaito pozivajo z resolucijo deželni odbor, naj izdela organski načrt, ki bi predvideval tudi nove nujne industrijske pobude za zboljšanje gospodarskega položaja v Trstu. Hkrati naj se sestavi odposlanstvo vseh političnih skupin v deželnem svetu, ki naj ba ga vadil predsednik deželnega odbora v Rim, kjer naj bi predočil vladi poseben položaj Trsta in zahteval od nje nujne ukrepe.
Resolucija demokristjanov In socialistov poudarja skrb spričo krčenja števila zaposlenih, do česar je prišlo tudi zato, ker niso bila ustvarjena v industriji nova delovna mesta. Nadalje naglaša korist nost sklepov CIPE iz oktobra 1966, katerih namen je bil, da se zagotovi mednarodna konkurenčna sposobnost ladjedelnic, kakor tudi o-hranitev zaposlitve števila zaposlenih v podjetjih z državno udeležbo. Hkrati pa tudi naglaša, da sam načrt CIPE ne zadošča za rešitev vseh gospodarskih vprašanj Trsta in Tržiča. Zato obvezuje deželni odbor, naj budno pazi, da se načrt CIPE izvede v celoti na podlagi sprejetih obveznosti, da sprejme ukrepe, s katerimi bo podprla krajevno gospodarstvo z raznimi spodbudami in posegi; končno naj upošteva v okviru predlogov državi zahtevo, da uresniči čl. 50 statuta ter potrebe gospodarskega razvoja na tržaškem in tržlškem področju, za kar so potrebni izredni ukrepi.
Resolucija liberalcev ugotavlja krizo tržaškega gospodarstva, poudarja pomanjkljivost vladnih ukrepov tudi v zvezi z zamudo pri uveljavljanju načrta CIPE, zahteva globalen in usklajen program za povzdigo tržaškega gospodarstva ter naglaša potrebo, da se načrt CIPE popravi. Deželnemu odboru pa nalaga obveznost, da deluje v tem smislu in posreduje pri osrednjih vladnih oblasteh.
Tudi resolucija MSI ugotavlja gospodarsko krizo v Trstu, skrčenje dejavnosti ladjedelnice Sv. Marka, zamudo pri uresničenju načrta CIPE in zahteva za Sv. Marko zadostna naročila, dokler ne bo začela delovati tovarna Grandi Motori. Na koncu kritizira politiko vlade leve sredine.
Včeraj zjutraj je prvi spregovoril misovec Wondrich, ki je orisal resolucijo svoje skupine. Med drugim je dejal, da bi lahko rešili ladjedelnico Sv. Marka Resolucijo svetovalca KPI je orisal svetovalec Calabria, ki je govoril dobro uro, kritiziral politiko In ravnanje levosredinske večine, obravnaval vprašanja skrčenja števila zaposlenih na Tržaškem in prikazal pomanjkljivosti načrta CIPE. Dejal je, da število zaposlenih še vedno upada in da se je samo v zadnjih 17 mesecih skrčilo za 4647 enot. Pri tem so bile prizadete industrija, trgovina in obrt. Podrobno je obravnaval položaj v ladjedelnici Sv. Marka in Tržaškem arzenalu in dejal, da sedaj tudi stranke leve sredine priznajo, da ne more načrt CIPE rešiti vseh vprašanj Trsta.
Resolucijo liberalcev je orisal svetovalec Trauner, ki je kritiziral izvajanje načrta CIPE in rekel, da ni povezan z organičnim in globalnim načrtom za rešitev tržaških gospodarskih vprašanj. Resolucijo leve sredine pa je orisal demokristjan Gunaldi, ki je obravnaval predvsem položaj v Tržiču in priznal, da se je tam število delovnih mest močno skrčilo. Sedanjo krizo je pripisal predvsem zgrešeni pomorski politiki, češ da so samo iz prestižnih razlogov gradili velike čezoceanske potniške ladje, medtem ko bi morali graditi to vorne ladje. Zato prevažajo sedaj tuje ladje kar 70 odstotkov blaga, ki prihaja v italijanska pristanišča. Zaradi tega je Ginaldi dejal, da ni sedanja kriza posledica načrta CIPE. Opozociji je priznal, da su nekatere njene kritike upravičene, očital jd je pa, da ni dala nobenih stvarnih predlogov.
Zatem so prišle na vrsto interpelacije. Komunistična svetovalci so vprašali v svoji interpelaciji predsednika deželnega odbora, kakšne pobude namerava dati dežela v korist malim kmetom (ki so skoraj vsi Slovenci in ki živijo v Bol jarcu in okolici), katerim bodo razlastili okrog 700.000 kv. m žemljiš' za zgraditev tovarne Grandi Motori. Poleg zemljišč bodo razlastili tudi hiše Resolucija omenja zatem, da so razlastili kmetom zemljo že za naftovod, zaitem omenja, tla so cene, ki jih ponujajo kmetom za zemljišča, prenizke, čepra-v so oblasti zagotovile, da bodo u-godne. Lastniki zemljišč se zavedajo da je treba zairadi krize, ki jo preživlja Trst, zgraditi tovarne Grandi Motori; upravičeno pa zahtevajo tudi pravično ceno za svoja zemljišča.
Interpelacijo je orisal svetovalec Lovriha. Dejal je, da bd morali plačati lastnikom za zemljišča takš.-
ne sile In rekel, da je to še posebno prizadelo Slovence, saj je 51 odst. slovenskih delavcev zaposlenih v industriji. Na koncu je dejal, da bi moral okrepiti tudi trgovinsko in tehnično sodelovanje z vzhodnimi državami, zlasti pa z Jugoslavijo.
Popoldne je prvu spregovoril Riz-zi (PSIUP) ki je obravnaval zlasti položaj v Tržiču. O položaju v tem mestu je razpravljal tudi komunist Zorzenon. Demokristjan Ramam je polemiziral zlasti s komunisti in branil načrt CIPE. Socialist Pdtto-ni je rekel, da je položaj kritičen in da se s samim načrtom CIPE ne more rešiti kriza tržaškega gospodarstva.
Razpravljalcem sta dala obširna odgovora odbornik za načrtovanje Stopper in odbornik za industrijo in trgovino Dulci. Stopper je priznal, da se je število zaposlenih skrčilo, in sicer najbolj v gradbe ni industriji, to je za 2.300 enot, v ladjedelski industriji za 2.000, v tekstilni in ob blačiini za 1?200 itd. To je treba pripisati tehnološkemu razvoju in splošnemu gospo darskemu zastoju. Dejal je, da bo treba poskrbeti za nova delovna mesta z industrijskimi in drugimi
jansko pa je to nemogoče, saj so že vsa zemljišča v ravnina razlastili. Ponovil je, da je občinska uprava v Dolini naklonjena gradnji tovarne, da pa je treba kmetom zagotoviti pravično ceno in upoštevati, da bodo zaradi te tovarne prekinjene tudi vse cestne zveze v dolinski občini. Svetovalec je tudi vprašal, ali bodo zaposlili v tovarni zlasti mladino, kateri bodo razlastili zemljišča. To vprašanje je umestno, ker so Slovenci in ker so jih vedno zapostavljali pri zaposlitvi.
Razlastitve je obravnavalo tudi vprašanje svetovalca Štoke, ki je vprašal deželni odibor, kaj namerava storiti za zaščito zakonitih interesov lastnikov zemljišč v Bo-ljuncu in celotne slovenske skupnosti v dolinski občini.
V razpravi o resolucijah je spregovoril po en svetovalec za vsako skupino. Za liberalce je spregovoril Morpurgo, za misovce Morelli. Dopoldne je zadnji spregovoril dr Štoka, M je dejal, da je imel načrt CIPE doslej neugodne posledice. Omenil je krčenje delov-
pobudami, pri čemer je nekatere tudi omenil. Omenil je tudi razna javna dela in nekaj trgovinskih pobud.
Odbornik Dulci je začel svoj govor z običajnim leporečjem teir je odgovoril na vse resolucije, inter pelacije in vprašanja. V odgovoru svetovalcema Štoki in Lavrihi je branil postopek in ravnanje pristaniške ustanove ter rekel, da je pripravljena itd lastnikom na roko. Na široko Je tudi obravnaval vprašanja CIPE.
Po odgovorih odbornikov je za komuniste Bacicchi izjavil, da sta odgovora popolnoma nezadovoljiva in ju je ostro kritiziral. Na kratko je spregovoril tudi demokristjan Coloni. Komunist Lovriha je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom Dulcija glede na interpelacijo o razlaščanju zemljišč. Tudi Stoka je izrazil svoje nezadovoljstvo ter dejal, da Dulci sploh ni upošteval interesov Slovencev. Sledilo je glasovanje o resolucijah, pri čemer je bila odobrena samo večinska (KD, PSU) z glasovi teh dveh strank. Svetovalec Štoka se je pri vseh resolucijah vzdržal, za liberalno pa so glasovali poleg liberalcev tudi komunisti.
SEJA TRŽAŠKEGA ORCINSKEGA SVETA
600 stanovanj v zasebni gradnji na zemljišču pri Spodnji Magdaleni
Stanovanja bodo v glavnem služila osebju tovarne Grandi Motori ■ Acegat bo naje! posojilo 3 milijarde 55 milijonov lir
Na svoji sinočnji seji je tržaški občinski svet obravnaval dva važna sklepa, ki ju je predložil občinski odbor. Prvi sklep predvideva dogovor med tržaško občino in Vin-cenzom Sorijem, ki je lastnik večje parcele v Spodnji Magdaleni, da bo ta v skladu z določili zakona št, 167 zgradil na svojem zemljišču in v okviru področnih načrtov več stanovanjskih zgradb.
Zadevno gradbeno področje zadeva približno eno tretjino celotnega področja v Spodnji Magdaleni ter je oddaljeno dobra dva kilometra od področja, kjer nameravajo zgraditi tovarno GMT. V bistvu bi bila predvidena stanovanja namenjena osebju te tovarne.
Tržaška občina se je zavzela za dogovor z lastnikom, ker ji ta nudi določene ugodnosti in predvsem zato. ker se s tem gradilo stanovanjske hiše na področju, kjer jih dosedanji načrti še niso predvidevali.
Po dogovoru bo moral lastnik, ki bo gradil poslopja, poskrbeti tudi za razna dela, ki zadevajo ceste, kanalizacijo, vodovode, električno napeljavo itd. Potrebno bo tudi zgraditi razne druge objekte, kot trgovsko središče, cerkev itd. Razlika med stroški, ki jih bo moral kriti lastnik in tistim, ki jih ho krila občina, znaša 135 milijonov lir v breme tržaške občine. Na omenjenem področju bodo zgradili okoli 600 stanovanj. Najemnina bo znašala od 19.000 do 35.000 lir mesečno.
Celotni stroški za izgradnjo bodo znašali 6 milijard lir, katere bo zakladno ministrstvo krilo s posojilom v višini 2 milijard lir. Za sklep je glasovalo 37 svetovalcev, 10 glasovnic (glasovanje je bilo tajno) pa je bilo belih.
Drugo vprašanje, ki ga je obravnaval svet, je zadeval sklep, da se odobri Acegatu možnost, da sklene z zavarovalno ustanovo INA sporazum o najetju posojila v višini 3 milijard in 55 milijonov lir. Občinska ustanova bi najela to posojilo na račun že izvršenih del. Obrestna mera bi znašala 7,5 odst. a ustanova bi jo jamčila v razdobju 20 let z dohodki iz svojih aktivnih služb (voda, plin in elektrika).
Predlog sklepa, ki ga je pojasnil odbornik Verza, je sprožil dolgo debato, kjer je vsa opozicija nastopila strnjeno proti naklepu občinskega odbora. Levičarska opozicija (komunist Crevatin in socialprole-t.arec Monfaleone) je kritiziral politiko občinske uprave glede Ace-gata, ker ni poskrbela za sanacijo deficita uprave, ki bo dosegel konec leta več kot 10 milijard lir.
Ostre kritike so letele tudi na račun dolgov, ki jih ima Acegat z ustanovo ENEL (nekateri svetovalci so pripomnili, da bi ta lahko tudi ustavila dobavo elektrike, ker Ace-
...........................................................................
gat ni poravnal dolgov že 6 mesecev).
Podobne kritike je bilo slišati tudi s stran; desne opozicije, župan je poudaril, da je stanje takšno, kakor pač je, med drugim tudi spričo deficita v službi javnih prevozov. Zato nameravajo praktično s prihodnjo jesenjo zapreti mestno središče za osebni avtomobilski promet, da bi olajšali javni promet.
Za sklep je glasovalo 26 svetovalcev, proti pa 21. Večinska skupina meni, da je glasovanje pra-vomočno, ker posojilo ne zadeva občine kot take.
Predstavniki delavcev Atlas pri podžupanu
Včeraj je podžupan Lucio Lonza sprejel na županstvu odposlanstvo delavcev družbe Atlas, ki že nekaj let deluje v industrijskem pristanišču.
Odposlanstvo, v katerem so bili predstavniki notranje komisije Verona in Leghissa, predstavnik Delavske zbornice Gasivoda, in predstavnik CGIL Rutigliano, je pred-očilo podžupanu resni položaj v podjetju zaradi njegovega nerednega delovanja in zaradi finančnih obveznosti, ki ga težijo, ter zato, ker se sedanji lastniki pogajajo za prodajo podjetja.
Sedaj so vsi delavci, katerih število se je znižalo na 63, že dva meseca suspendirani v pričakovanju, da se položaj v podjetju izboljša. Dajejo jim določeno dnevno vsoto kot posojilo. To vsoto bodo morali vrniti, če jih bodo ponovno zaposlili, ali če se bo podjetje likvidiralo.
Prof. Lonza se je živo zanimal za vprašanja, ki mu jih je predložila delegacija, ter je obljubil delavcem vso podporo občinske u-prave, da bi našli primerno rešitev. Podžupan je tudi predlagal, da bi sklicali sestanek predstavnikov delavcev ter upravnega sveta družbe s posredovanjem občine in dežele.
poljskih delavcev — Federbraccian-ti, tržaške Kmečke zveze in deželne Zadružne zveze. V več kot enournem razgovoru so predstavniki kmetov deželnemu odborniku predvsem tolmačili zaskrbljenost kmečkih organizacij ob vstopu v veljavo pravilnikov skupnega evropskega tržišča glede cene mleka, govejega mesa in slaukorne pese. Novi pogoji, ki jih ti pravilniki vsiljujejo našemu kmetijstvu, ki ne more u-spešno konkurirati naprednejšim kmetijstvom ostalih držav skupne-
hudo prizadeti zlasti deželno^živino-rejo, ki še vedno predstavlja več kot polovico kmetijstva glede na ustvarjeni dohodek. Zato in v pričakovanju vseh potrebnih javnih ukrepov, državnih ir. deželnih, ki naj omogočijo kmetom potrebno podlago socialnih storitev in spremembo pridelovalnih in tržnih struktur, ki jih ianko postavijo v enakopraven položaj s tujimi kmeti, so predstavniki kmečkih in zadružnih organizacij predlagal5 odv. Comel-liju, naj se deželna uprava zavzame pri rimski vladi, da se vstop v veljavo omenjenih pravilnikov od loži.
Visoko odlikovanje dr. Maria Lovenatija
Predsednik repuolike je na predlog ministra za zdravstvo podelil dr Mariu Lovenatiju zlato kolajno za zasluge za javno zdravstvo v znak priznanja za njegovo delovanje kot direktorju tržaškega centra za diagnozo in zdravljenje novotvorb.
Dr. Lovenatl se je rodil v Trstu 28. maja 1898 in je diplomiral leta 1922 na univerzi v Piši ter dosegel najvišjo oceno. Lotil se je zdravniškega poklica in je leta 1924 nastopil službo pri tržaški občini, kjer je postal namestnik direktorja oddelka za zdravstvo in higieno. Od leta 1947 do 1960 je imel funkcijo zdravstvenega oficiala ter je v tej dobi razvil veliko dejavnost. Izvedel je razne ukrepe, med katerimi ustanovitev komisariata za higieno na sodobni podlagi ter u-stavoitev posvetovalnice za novo-poročence. Dr. Lovenati je bil med prvimi tržaškimi zdravniki, ki so se specializirali v delovni medicini in v javni higieni, že leta 1932 je ustanovil prvo posvetovalnico za poklicne bolezni pri bivši okrožni bolniški blagajni, in to pred zadevnim zakonom iz leta 1935. Leta 1935 je bil imenovan za ravnate Ija tržaškega centra za novotvor be, ki se je pod njegovim vod stvom razvil in močno uveljavil Ta center, drugi v Italiji, je kma lu zajel obširno zaledje, in na po budo dr. Lovenatija je bil eden izmed prvih, ki je izvedel kampanjo za profilakso ženskih rakastih obolenj.
Center, ki ima moderen kemično biološki laboratorij, je od leta 1953 brezplačno na razpolago vsem ženskam za preglede. Dr. Lovenati je leta 1946, po uspešni preizkušnji, dosegel ustanovitev onkološkega oddelka v tržaški bolnišnici, ki ga je vodil do decembra 1966. Dr. Lovenati še vedno vodi center za diagnoze in zdravljenje rakastih obolenj in je tudi namestnik ravnatelja za zdravstvo pri tržaški občini.
1898
PAD RIčE
1968
proslava
70-letnice prosvetnega društva
«SLO VAN»
SPORED:
DANES, 20. JULIJA:	ob 18. uri športne tekme v odbojki
za pokal SLOVANA; od 21. do 24. ure ples Vstopnina na prireditveni prostor 100 lir
NEDELJA, 21. JULIJA: ob 9. uri finalne športne tekme za pokal SLOVANA; ob 18. uri svečana proslava s kulturnim sporedom, pri katerem sodelujejo pevski zbori: PRIMOREC iz Trebč, LIPA iz Bazovice, SLOVENEC iz Boršta in domači SLOVAN, folklorna skupina BREG ter godba PARMA iz Trebč.
Po kulturnem sporedu približno ob 20. uri ples do 24. ure Za vstopnino na prireditveni prostor, ki bo neprekinjeno od 9. do 24. ure prostovoljni prispevki.
PONEDELJEK, 22. JULIJA: ob 18. uri odprt prireditveni prostor; od 21. do 24. ure ples Vstopnina 100 lir.
Za ples igra kvintet KRAS, pojeta Magda, in Tatjana VABLJENI !
Danes si bosta pri Sv. Jakobu obljubila večno zvestobo 'SONJA CRASTrift ANTON DOUGAN Novoporočencema želi obilo sreče in zadovoljstva prosvetno društvo Slavko Škamperle, čestitkam se pridružuje uredništvo Primorskega dnevnika.
Danes se poročita ANTON DOUGAN in SONJA CRASTI Novoporočencema želijo odborniki in atleti S. Z. Bora ter prijatelji mnogo sreče na skupni življenjski poti.
/druženje
parlizanov-ANPI-Salež
vabi na
proslavo 20-letnice odkritja spomenika NOB v Saležu
JUTRI, 21. JULIJA SPORED:
Ob 18. uri sprevod od začetka vasi na Zgoniški cesti do spomenika padlim;
1.	otvoritev in počastitev spomina padlih;
2.	žalostmka «2rtvam»;
3.	polaganje vencev;
4.	govori;
5.	nastop godbe na pihala;
6.	recitacija;
7.	nastop pvskega zbora;
8.	recitacija;
9.	zaključek.
MIRKO GUŠTIN vabi ljubitelje domače kapljice na
OSMICO
ki jo odpre danes na svojem domu v Repnu 54.
O S M I C A
pri KRALJIČU v Frebenegu
od danes dalje.
Vabljeni!
Kmečke in zadružne organizacije pri deželnem odborniku za kmetijstvo
Včeraj je deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli sprejel delegacijo deželnih kmečkih organizacij, ki so jo sestavljali predstavniki deželne Alieanze dei Coltivatori, spolovinarjev — Federmezzadri in
Obisk predstavnikov SFB Jugoslavije pri msgr. dr. J. Ukmarju
Kot smo že poročali, sta jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž.
Marjan Tepina in konzul Jože Gačnik v sredo obiskala msgr. dr. Jakoba Ukmarja, ki je v preteklih dneh slavil visoki življenjski jubilej — 90-letnico življenja. Izrekla sta mu čestitke k tako lepemu jubileju in mu zaželela še mnogo zdravih let. Jubilant je bil obiska predstavnikov SFR Jugoslavije zelo vesel. V sproščenem razgovoru je obudil marsikateri spomin te svojega življenja, pred. slovesom pa je nai foto- ,/ graf naredil še spominski posnetek s tega obi-	>
ska na vrtu jubilantovega	'
domovanja v Skednju. i
iiiimiMfiiiuftiiiiiiiimiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiMiiiiiiimiiiiiimiiiimiiimmiiiimniii
SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Kritične pripombe k študiji za medobčinski regulacijski načrt
Svet je z večino glasov vzel na znanje študijo - Pristop pokrajine h konzorciju za industrijski razvoj tržiške občine 20 milijonov lir za novo občinsko hišo v Gročani
Sinoči je bila zadnja seja pokrajinskega sveta v poletnem zasedanju. Po poletnem odmoru se bo pokrajinski svet spet sestal v septembru in tedaj bo prišel na dnevni red proračun za letošnje leto.
V začetku seje je predsednik Sa-vona med drugim sporočil, da je imel 1. julija sestanek s predstavniki delavcev pri podjetju Beltrame in da je posredoval, da ne bi prišlo v omenjenem podjetju do novih odpustov. Prav tako je ugotovil, da bo v Rimu posredoval proti napovedanim odpustom v podjetju Pastificio Triestino. Komunistični svetovalec Sar&nz je predsednika pokrajine opozoril na problem podjetja Beltrame, ker nameravajo zapreti obrat, da b5 tam namestili šolo za upodabljajočo umetnost.
Nato je sledila diskusija o študiji za medobčinski regulacijski načrt. Demokristjan Celli je med drugim poudaril, da gre pri tem za politične izbire in da je pri sestavljanju načrtov treba upoštevati človeški element. Poudaril Je tudi, da je treba poskrbeti za zaščito Krasa in stremeti po organičnem razvoju raznih dejavnosti. Zavzemal se je tudi za stike s Tržičem in ustvaritev skupnega področja. Odbornik Rudolf (LSS) je med drugim m-i-pomnil, da je še prevelika razlika med dohodki v kmetijstvu in industriji, ter je nakazat nekatere probleme kmetijstva na našem področju. Liberalni svetovalec Beltrame je med drugim zagovarjal ustanovitev novih rezidencialnih področij na Krasu in priporočal večjo skrb glede turizma.
Komunistični svetovalec Colli je dejal, da je omenjena študija^ nekakšna slika današnjega položaja, čeprav nepopolna, ir. da prikazuje razmere, ki zares niso razveseljive, čeprav so zaključki omenjene študije preveč optimistični. Komunistična skupina se načelno strinja s študijo, zavrača pa nekatere točke, zlasti kar se tiče predvidevanj in sklepov CIPE. Poudaril je, da bi morala pokrajina pokazati t 1 večjo dejavnost, zlasti na nekate- menu.
rih področjih, kakor npr. glede šolstva in kmetijstva. Pri tem je še pripomnil, da Ustanova za kmetijski preporod (Ente Rinascita Agri-cola) ni primeren inštrument za razvoj kmetijstva. Ob zaključku je poudaril, da so potrebne izbire osnovnega pomena in da so dosedanje izbire KD zgrešene. Govorili so nato misovski svetovalec Strudt-hof in socialistični svetovalec Mia-ni. Pokrajinski svet je nato z večino glasov vzel na znanje omenjeno študijo. Proti je glasovala indi-pendentistična svetovalka Volpi-Marchesich.
Pokrajinski svet je nato soglasno odobril sklep o povečanju stale-ža zdravnikov v umobolnici na podlagi zakona Mariotti (6 zdravnikov več). Razpisali bodo natečaj ko bo do zagotovljena sredstva. Prav tako je pokrajinski svet odobril sklep o pristopu tržaške pokrajine v konzorcij za industrijski razvoj tržiške občine in z večino glasov sklep o dodelitvi predujma na trinajsto plačo pokrajinskim uslužbencem.
Z večino glasov je pokrajinski svet odobril prispevek za popravila in ureditev župnišča v Mačkovljlh, soglasno pa je odobril sklep o prispevku (20 milijonov lir) dolinski občini za gradnjo nove občinske hiše v Gročani, kjer bo zbiralnica za mleko, ambulanta in mala dvorana-
Pred zaključkom seje je pokrajinski svet izvolil predstavnike pokrajine v raznih javnih ufouovah in šolah. Tako je bil za predstavnika pokrajine v upravnem svetu ženskega tehničnega zavoda izvoljen Saša Rudolf, za predstavnika na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» (trgovska akademija) pa prof. Josip Pečenko.
Razna obvestila
KASTA priredi danes, 20. 7. nočno kopanje v nabrežinskem portiču. Odhod z osebnimi avtomobili ob 20,30 izpred Tetive, ob kakršnemkoli vre.
O S M I C A
ALOJZ UŠAJ, Cesta Nabrežina v Sv. Križu, vabi na obisk vse prijatelje pristnega domačega vina.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje Sole
«FRAN ERJAVEC« v Rojanu, sporoča, da vpisuje dijake v I. razred srednje šole, vsak dan od 9. do 12 ure. Vpisovanje se zaključi 25. t. m.
Havnateljstvo Državne srednje Sole IVAN CANKAR obvešča, da se je vpisovanje v I. razred že začelo. Rok vpisovanja traja do 25. julija. Taj. ništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
Državna srednja Sola Fran Levstik na Proseku sporoča, da vpisuje dl ja. ke v prvi razred vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. t. m
Tržaško županstvo sporoča, da je na oglasni deski objavljena prednost, na lestvica prosilk za suplence v občinskih otroških vrtcih za prihodnje šolsko leto.
Državna srednja šola uSimon Gre gorčičn v Dolini sporoča, da vpisuje dijake v prvi razred vsak dan od 9. do 12. ure Vpisovanje se zaključi 25. im.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so tudi letos ustanovljeni v srednjih šolah brez,plačni tečaji latinščine za dijake, ki so opravili na srednjih šolah zaključne izpite In nameravajo v jeseni polagati dopolnilni izpit iz latinščine za vpis v višje srednje šole.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. trn. dalje, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu drž. srednje šole v Trstu, Ul. Frausin 14, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, za šolsko le. to 1968/69.
Poletne prireditve
Miraramski park. Nocoj ob 2l.3( zadnji simfonični koncert v portlčč miramarskega parka. Filharmonik1 orkester gledališča Verdii dirigira Ga* tano Delogu, solist-piarnist Rodol® Caporali. Na programu so skladb1 Martucoija (Notturno in Novelettai Mendelssohna (Koncert št. 1 op. * za klavir in orkester) in StravvinsK6 ga (Suita iz baleta ((Ognjeni ptiču)
V	primeru slabega vremena bo kob cert v nedeljo, v primeru ponovne!1 slabega vremena pa ob isti uri v nf del jo v gledališču Verdi. Rezervacij1 vstopnic v gledališču Verdi, po ® uri pa pri vhodu v miramarski par* Zveza z avtobusom «M» pred in P koncertu.
Teatro Romano. V sredo 24., četi tek 25. in v petek 26. tm. druga pred stava «Poietja 1968» v izvedbi Is* tuto Nazionale del Dramma Antič6 Aristofan «Le Nuvole«. Režija Rob*1 to Guicoiardini, v glavnih vlog/ Gianrico Tedeschi in Mario Scacci3 Vstopnice bodo na prodaj od pob* deljka dalje v galeriji Protti (w 36-372).
Grad sv. Justa. V torek, 23. tm. P 21. uri risorgimentalni koncert V*! dejevih skladb v priredbi AvtonofflP letoviščarske m turistične ustano** Orkester in zbor gledališča Verdi lf solista sopranista Simona DalFAfjjJj in tenorist Piermiranda Ferraro P do izvajali odlomke iz oper ((Bit*1 pri Legnanu«, ((Lombard na prv*6 križarskem pohodu«, «Nabucco», nani«, ((Trubadur«, «Moč usode«, rt telo« in ((Sicilijanske večernice«. ® rigent Nino Verchi. Rezervacija vstcf nic od danes pri glavni blagajni. :
Bastione Korito (Grad sv. Justa’
V	torek in sredo Riccardo Del Ture* zmagovalec ((Plošča poletja« s peSP jo «Luglio» in drugimi. Orkester P61 vodstvom Sergia Boschettija. Vstcf nina s prvo konsumaeijo 2500 Mr. zervacija vstopnic v galeriji Protti i
5 Poštna uprava sporoča, da se je sekcija iz Ul. Milano 8 premestila v tranzitni urad v Ul. Flavio Gioia, kjer bodo sprejemali tiskovine s sistemom abonmaja, korespondenco z akreditiranjem, korespondenco med državnimi uradi in korespondenco z lastnimi pečati.
Hud padec z motorjem
60-letni Luigi Bressan iz Ul. Tris-sino 19 se je včeraj okrog 20. ure z mopedom peljal po Ul. Flavia proti mestu, ko Je nenadoma zgubil oblast nad vozilom in se prevrnil na cesto, pri tem pa si je zlomil levo ramo, se ranil po obrazu ter se udaril po udih. V splošni bolnišnici, komor ga je pospremil mimovozeči avtomobilist, se bo moral ponesrečenec zdraviti en mesec na ortopedskem oddelku.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. julija 1968 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 54-letnl Oskar VVeber, 60-letnii Livio Mauri, 62jletni Pietro Giasche, 76-letni Giovanni Carvin, 87.
URARNA ZLATARNA
L AU RENTI
TRST — Largo Santorlo 4 — Tel. 723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zhtnine za poroke, birme, krste godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust.
Izlet na
«Gorenjski sejem» v Kranj
Slovensko gospodarsko združenje organizira izlet s posebnim vlakom na «Gorenjski sejem« v Kranj v nedeljo 4. 8. 1968.
Odhod bo z openske železniške postaje ob 7.31.
Vožnja, kosilo in vstop na sejem 2.000 lir.
Cas za prijavo je do 24. julija v uradu Slovenskega gospodarske ga združenja, Ul. Filzi 8, od 8. do 12. ure vsak dan.
SKGZ obvešča, da bo avtobus za Zgornje Gorje odpeljal v nedeljo, 21. tm. ob 6.45 od začetka Ulice Fabio Severo. Kdor še ni poravnal vpisni, ne. naj stori to takoj.
* * *
SPDT priredi v tednu velikega šmarna dva skupna izleta za mladino, ki bi ždela preživeti nekaj dni v Julijskih Alpah. Prvi izlet bo od 11. do 18. avgusta: iz Staničeve koče bo. do udeleženci obiskali Triglav .in nje. govo soseščino (Cmir, Rjavino itd.).
Drugi izlet, ki je namenjen nekoli. ko bolj izkušenim planincem, bo trajal od 21. do 25. avgusta. Izhodiščna točka bo v koči Pellarini nad Ovčjo vasjo, odkoder se bodo izletniki po. vzpeli na Viš, Montaž in na Ponče.
Ob Istem času, od 21. do 25. avgu. sta, bo tudi izlet a najmlajše planince (od ll. leta naprej). Izhodiščna točka za to skupino bo Nevejsko sed. Io, od koder se bodo povzpeli na iste vrhove kot druga skupina, toda po lažjih poteh.
Oba izleta bodo vodili izkušeni vodiči. Vpisovanje in ostale informacije v Tržaški knjigarni do 1. avgusta.
* • *
SPDT priredi v nedeljo 28. tm. Izlet z avtobusom na Jezersko in od tod peš na Češko kočo (1 uro hoda). Možnost vzponov na Kočno in Grin-tavec. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 20. tm.
letna Giovanna Guštin vd. Scabar, 78-letna Maria Crisman vd. Glraldi, 69detna Lucia Piccarreta por. Capo-grosso, 49Jetna Laura Nlcolini, 86-letna Antonia Calclna vd. Vidonis, 40-iletmi Emerico Grdina,, 56-letna Ro. salia Bancovich por. Sincovlch, 88-Ietna Giovanna Gulin vd. Gregorl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne. ri. Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Čampo S. Giacomo 1. Gro-golon.l Trg Vi-rgilio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unita 4. Ničoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini. 53 - Tel. 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo
Nazionale 16.00 «Sfida oltre tl fiU*J Rosso» Glenn Ford, Angie DicK'p son. Metrocolor.
Excelsior 16.00 «L’arte di arrangij! si«. A. Sordi.
Fenice 16.00 «Vendo čara la peli*1 M. Marshall. Eastmancolor.
Eden 16.30 «Glochi d’amore», V P1 coščinl s podnaslovi v ItafijanščM Prepovedano mladini pod 18, let6*
Grattacielo 16.00 «L oro di Londr|lj Barvni detektivski film
Hitz (Ulica San Francesco štev
16.30 «Carmen Bab.v«. C. Ringcf.j Mahler. Eastmancolor prepove6' mladini pod 18. letom.
Alabarda 17.00 «La notte infedel* Crlsfl-ne Minazzoli. Technicolof Prepovedano mladini pod 18. \ew
Moderno 16.00 «Fatham, bella, in*" pida e spia«. R. Welch, A. Fran6’ sa. Technicolor.
f
Fllodrammatico zaprto.
Aurora 16.30 «L’investigatore». . Sinatra. Prepovedano mladini f 14. letom. Jutri «Squadra orni6' sparate a vista«,	j
Cristallo 17.00 «( dieri roman dat1' ti«. Technicolor Vistavision. J Capitol 16.00 «L’arinata BranealeOF V. Gassman. Technicolor. J impero 16.00 «Mal d'Atrica». Ted1! color. Prepovedan mladini pod letom.	J
Vittorio Veneto 17.00 «La malrd1'. ne di Frankenstein«. Prepoved' mladini pod 14. letom.
Garibaldi zaprto.
Astra zaprto.	:
Ideale 16.30 «Black Affaf.r, M mo" trema«, Creigh Hill. Technicold, Abbazia 16.30 «Le piogge di Rad6 pur«. Technicolor.
Mali oglasi
PO UGODNI CENI PRODAM du"; sko pohištvo jedilnice, divan, fo16“ omare in dunajski klavir (pianl! v soboto od 10. do 13, ure v GO1 Ul. Manzoni 24.	,
«CITHOEN« - mehanična deiaV' Samaritani in Miceu lu prodaja t domestnih delov. ul. Hittmaver
Darovi in prispevki
Oh drugi obletnici smrti nepo*. nega moža, očeta in starega Maksa Pečarja daruje družina J lir za prosvetno društvo Lorije6 , tinara in 10CO Itr za prosvetno -1 štvo Ivan Cankar ter ob prvi ort ci smrti prijatelja Adrijana ZenJ. 1000 lir za prosvelno društvo Ld6 Katinara.
Ob drugi obletnici smrtit dr3*r Maksa Pečarja darujeta BijanUL Vilko Batič 1000 lir za prosveto0 štvo Lonjer Katinara.
Ob prvi obletnici smrli nep°zaCJ ga Guidota Forausa darujeta žal0', mat' in brat Aldo 4000 lir za f svetno društvo Valentin VodrllK' f
Ob prvi obletnici prezg0 ; smrti svojega dragega
Marija Segine
se ga z nespremenjenimi spominja žena Ana
či^
Iskreno poti našega dragega
L A n V A L A
se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji
GUŠTINA GRUDNA
.f"
Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem cvetja pevsk«' i mu zboru «Fantje izpod Grmade« in vsem, ki so ’ počastili I njegov spomin.
žalujoče družine: GRUDEN, SEMOLIČ in JURMAN Mavhinje, 20. julija 1968

Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni vedno zapustila naša draga mama, nona in pranona
IVANKA ŠKABAR roj. GUŠTIN
Pogreb drage pokojnice bo danes, 20. t. m. ob 16. url iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev in od tari na domače pokopališče.
Žalujoče družine: ŠKABAR, PUNTAR, TRAVfi^ Prosek, Ljubljana, 20. julija 1968
PRIMORSKI dnevnik
— 5 -
20. Julija 1961
NEKAJ POJASNIL 0 PREDPISIH Zfl ODŠKODNINO
Nedopustno zavlačevanje izplačila odškodnine bivšim internirancem
Dcgovor med italijansko in zahodnonemško vlado je bil sklenjen že pred sedmimi leti ■ Pri izplačilu ne bodo upoštevali do sedaj dozorelih obresti
Pred.dvema mesecema, in SlCer
z~- maja, sta bila v prilogi Urad-f*eža lista objavljena seznama odo-?len.‘h proženj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih *n svojcev umrlih v taboriščih ali paradi posledic internacije za izpla-z‘l0 odškodnine na podlagi spora-zuma med italijansko in zahodno n8mško vlado od 2. junija 1931.
.“^zadeti, ki imajo pravico do ouškonine in ki so pravočasno vlo-f;11 Prošnje s potrebnimi dokumenti njihove prošnje pa niso bile agoclno rešene in niso bile objav-Jene v omenjenem Uradnem listu, jr jim niso pravilno šteli dobe in-^maelje, so imeli čas do 21. junija, ua pojdejo zadevno pritožbo zadanemu ministrstvu. Prizadete ze-zanima, kakšen bo nadaljnji po-ki ga določa dekret pred-“eanika repubiike štev. 2043 od 6. oktobra 1963, ki je bil objavljen v “'adnem listu štev. 16 od 21. jamarja 1964.
Drugj odstavek člena 8 omenje-&8a dekrtea določa, da so seznami, odobrenih prošenj objavljeni amo enkrat v Uradnem listu, da Pozivi lahko pošljejo v roku 30 n* od objave zakladnemu ministr-n vb' ki določi z dokončnim ukre-i om v roku treh mesecev.
Prvi odstavek člena 10 določa, a posebna komisija, ki je proučena vse prošnje in sestavil.i se-1‘“.®e (objavljene v omenjeni prl-brS Uradnega lista), potem ko . ~r° seznami postali dokončni, v ku dveh mesecev porazdeli vsoto. staien 11 določa, da razdelitev podane izvršna z dekretom zakladne-jta, ministrstva in se odškodnina upravičencem v najdaij-tJS roku 6 mesecev s poštnim te-kočim računom.
sp en, 12 med drugim določa, da Dt, /kodnina izplača vsakemu u-avičencu samo v enem obroku. np r®dvsem moramo pripomniti, da br^-udo objavljeni seznami cdo-l2rpn'h prizivov prizadetih. To je np„'n,° Poudarjeno v prilogi Uradna lista od 22. maja.
zbornica in senat. S tem zakonom Je bilo razveljavljeno določilo glede izplačila dozorelih obresti. Upravičencem torej ne bodo izplačali obresti.
Omenjeni zakon tudi določa, da 1 odst. celotne vsote in dozorele obresti na celotno vsoto bodo na razpolago zakladnemu ministrstvu, da jih morebitno razdeli med tiste upravičence, ki zaradi dokazane višje sile ne bi v določenem roku predložili prošenj za odškodnino, ali pa bi njihove prošnje rešene s sodnim postopkom na podlagi priziva proti sklepu zakladnega ministrstva.
Vsekakor se zadeva zavlačuje preveč na dolgo. Bivši interniranci in svojci umrlih upravičeno zahtevajo, da se pospeši postopek in da se čim prej izplača, kar jim pritiče.
Zbiranj« opreme za «kraško hišo» v Velikem Repnu
Zadruga «Naš Kras» sporoča: Dela pri rekonstrukciji stare kra-
sa popolnoma obnovljena, in sicer tako, kot je bila pred približno 150 leti.
To hišo, ki bo dejansko muzej, je treba sedaj opremiti s predmeti, ki so bili v rabi pred sto in več leti. Zadruga je že v posesti nekaterih manjših predmetov, toda še vedno manjka večina opreme za kuhinjo, ognjišče, spalnico, kaščo, klet in hlev. Manjkajo tudi razni predmeti iz kamna, ki bodo razstavljeni v lapidariju.
Pozivamo vse Kraševce, to in onstran meje, da s predmeti v njih posesti opremijo kraško hišo v Repnu. Hvaležni bomo za vsak najmanjši prispevek, pa čeprav gre samo za leseno žlico ali zemljat lonec. Z zadovoljstvom bomo sprejeli seveda tudi večje prispevke, pa najsi bodo to spalnica ali sod, Štirna ali kamnita miza s klopjo. Skratka, vse hvaležno sprejmemo. Vsak prispevek bo z imenom in priimkom darovaica objavljen v »Primorskem dnevniku». Hvala vsem že v naprej!
Odbor
zadruge «Naš Kras»
VELIKO ZANIMANJE ZA POSREČENO POBUDO
Prijavil se je prvi par za «kraško ohcet»
Prvi seznani lovile razne
daril, ki so jih žago-ustanove in podjetja
SEJA ODBOHA TRGOVINSKE ZBORNICE
Le z mehanizacijo pristaniških operacij bo mogoče vzdržati v konkurenčnem boju
Soglasnost glede realizacije področja za razne storitve med Opčinami in Fernetiči
Na svoji zadnji seji je odbor trgo-1 o zunanji trgovini, ki naj bi bilo v Jo komisijo za proučevanje tega vinske zbornice pozorno proučil j našem mestu še v letošnjem letu itd.
Na poziv «Iščemo slovenski par prvi seznam daril:
za kraško ohcet» je že dospel prvi odgovor, prijavil se je prvi par:
20-letna Mira Piščanc od Piščancev in
29-letni Angelo Kermec iz Rojana.
Prepričani smo, ne da ne bo poteklo dosti časa, ko se bodo prijavili tudi drugi, vsi z veliko željo v srcu, da bi bdli na Kmečkem taboru na Opčinah 18. avgusta izžrebani za poroko 22. septembra. Pa tudi če ne bodo izžrebani, bodo vseeno prejeli darila. Danes namreč že lahko objavimo
bn n 2 ve: kl 80 blli odposlani, ne Da v'?uSi*a omenjena komisija, pač \ , ladno ministrstvo <t\. 3).
zakladno ministrstvo upo-km* Predpise omenjenega de-štov iPredsednika republike m spo-treh - določene roke, bo v roku
iii MiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn || im m Hlinili um || m K umi im d im mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiii ,n min || K n iiihiiiiiiujiiiiiiiiiiii im mm
IZJAVA DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA URBANISTIKO
V
Ze v avgustu bodo odobrili tržaški regulacijski načrt
Se prej pa bodo odobrili pordenonskega in videmske, ga ■ Razsodba ustavnega sodišča pomeni hudo oviro
kem* mesecev (do 21. avgusta) ao-ko i n? ukrenilo glede prizivov. Ta-staii T° seznami upravičencev potrpi1 dok°hčni. V nadaljnjem roku bi ” mesecev (do 21. novembra) to , rala komisija porazdeliti vso-Unro,-Je določiti koliko vsakemu Dri,„ 4encu pripada (na podiagi ločitne dobe internacije). Ta dolnji®" Pa bo postala izvršna z de-Itlarin zakladnega ministrstva. Za-
izda^0 ministrstvo bo torej moralo hien ?adevni dekret, ko bo ome-Cg a komisija končala svoje delo. lzriai zakladno ministrstvo takoj
dekrAf hi nailčocnoih T7
kuT dekret, bi najkasneje v ro moranmesecev (do 21- maja 1969) tznuri , vsi upravičenci že prejeti Plačilo odškodnine.
govrfr °r smo že omenili, je bil do-Itam 0 odškodnini sklenjen med Jlm!isko in nemško vlado že 2. tednu 1961 ■ Zadevni dekret pred-šelfT ,1 republike je bil objavljen avv„ianuarja 1964. nato je bil 22. kon , J966 objavljen dodatni zabredi Sede podaljšanja rokov za tezna tev dokumentov In objave Iaej fdrov v Uradnem listu. Na pod-JavHo 8a zakona bi morali biti ob-ave,,®?1 seznami najkasneje do 22. šeig o, 1967> objavljeni pa so bili bpraifil' maja 1968. To zamudo sp ga jpiVali z ogromnim delom, ki Je t? imela zadevna komisija, ker Prosen mesto predvidenih 25-30.000 prišlo nad 380.000 prošenj. ČS d°8i upravičenci, ki so pravo-djkurn v'ožlli prošnjo in potrebne brentuente' niso v seznamih odo-bezajii Prošenj. To je še povečalo tikeIjstvo in upravičene kri-kotV ............... J----------
ŽSSi.v.1
kat faudaj ne Pr£>ostaja drugega, Padli Kati na izplačilo, ker so za-4shi inSi roki za Predložitev pro-uPravu uB°vorov. Zaradi tega naj 0godnoSnci’ katerih prošnje so bile
'om
rešene, ne nasedajo vabi-
Mdake odvetniške pisarne ci um?1 ^ivS1 interniranci in svoj-siklQnJ' so v teli letih umrli. Mar-blsrahiV-i v slabil1 ekonomskih raz-prišla rln bi mu vsaka dra prav vatj rt ”azen tega je treba upošte-zhatnQ,ejstvo' da je v sedmih letih k, 13.,Padla vrednost lire. ha pVj^a vlada je že pred 7 leti, v°ra Prej omenjenega dogo-h0 /j "Točila italijanski vladi skupki g. milijard in 240 milijonov lir, tre?or ” vložili v centralni državni
Pred«?! odstavek člena 10 dekreta javiwdnika republike, ki je bil ob-arja Q v Uradnem iistu 21. lanu-°bresti ,4, določa, da bodo dozorele «ezn‘ ' (od pologa do dneva objave k prP| 0v v Uradnem listu) prišteli da h|'J omenjeni vsoti. To pomeni, »tj za uPravičenci prejeli tudi obre-Ust/jedem let. Toda v Uradnem ^ °d 26. marca 1968 je bil ob-
Novi deželni odbornik za urbani- ne, 44-letni Pietro Gerbini iz Ul. stiko De Carli je izjavil, da bo I Fabio Severo 90/2, je tatvino prija-druga zakonodajna doba deželnega vil agentom komisariata na Kolonji. sveta gotovo obeležena po izvedbi Skoda znaša okrog 130 tisoč lir. deželnega urbanističnega načrta. I Dejal je, da bo odborništvo za urbanistiko, ki ga on vodi, napelo vse sile za dokončno sestavo deželnega načrta kakor tudi za področne in medobčinske urbanistične načrte. V ta namen je odbornik že navezal stike z milansko študijsko ustanovo «TEKNE», kateri je deželni odbor poveril nalogo, naj sestavi okvirni deželni urbanistični načrt.
Odbornik De Carli pa je pri tem poudaril, da bo deželna urbanistika kakor tudi vsedržavna čutila neugodne posledice, ki izvirajo iz nedavne razsodbe ustavnega sodišča, ki je izjavilo, da so nekateri členi
prehodnega urbanističnega zakona nezakoniti. Po tej razsodbi bi morale občine in druge krajevne u-stanove med drugim tudi takoj plačati lastnikom zemljišča, katera namenjajo regulacijski načrti za javne zgradbe, infrastrukture itd., kar je dejansko nemogoče, ce pomislimo na finančno stanje krajevnih ustanov. To bi dejansko onemogočilo vsako načrtovanje na daljši rok.
Glede odobritve splošnih regulacijskih načrtov važnih mestnih središč, ki jih sedaj proučuje deželna uprava, je odbornik De Carli izjavil, da je moč predvidevati, da bo deželni urbanistični odbor še ta mesec odobril regulacijski načrt za Por-denon, nakar pride na vrsto videmski regulacijski načrt. Glede tržaškega regulacijskega načrta je odbornik dejal, da ga bodo po vseh predvidevanjih odobrili že meseca avgusta.
Odbornik je tudi izjavil, da bo odborništvo za urbanistiko ob odobritvi načrtov zahtevalo, da se u-vedejo tudi nekatere spremembe, tako da se načrti prilagodijo novemu objektivnemu položaju ter da bodo v skladu z bodočim deželnim urbanističnim načrtom. Po drugi strani pa je odbornik tudi poudaril da preti v sedanjem položaju nevarnost, da bo računski dvor zaradi omenjene razsodbe ustavnega sodišča zavrnil vse regulacijske načrte. Odborništvo bo seveda napelo vse sile, da se to ne bo /godilo ter da bodo sedanje zakonodajne vrzeli zapolnili s posegi pri osrednjih vladnih organih.
Tatvina v izložbenem oknu
Tatovi so pretek'c noč vdrli v trgovino z gospodinjskimi stroji v Ul. Rossetti 6. Neznanci so razbili izložbeno steklo ter odnesli šest briv-nih aparatov različnih znamk, dva mala ventilatorja na baterijo in dve posodi za smetano Lastnik trgovi-
hlMO «IKIS. PBOSEK
Predvaja dj.ncs 20. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni — raniatični avanturistični film:
U A VVENTURE E GU MAORI Dl MIGUEL CERVANTIS
(dogodivscine in ljubezni miguela cervantisai
*8rajo; Gina Lollobrigida, Horst Bucholtz, Josč Ferrer in Louis Jourdan
v
hedeljo 21. t. m. ob 16. ponovitev filma:
IE A VVENTURE E GU AMORI Dl MIGUEL CERVANTIS
•Dogodivščine in ljubezni miguela cervantisa)
• Ul. Boccaccio 3 Telelon 28-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI prevozi
v vse brale tudi v inozemstvo
Smrtna kosa, na Proseku
Zadnja pot Ivanke Škabarjevc
Danes popoldne bodo Prosečani spremili k večnemu počitku Ivano Guštin-Škabar, bolj poznano za Ivanko škabarjevo, ki je preminila v visoki starosti 87 let- Pokojnica izhaja iz zavedne proseške slovenske družine in skozi vse življenje je trdo delala, da je pomagala preživiti družino, kajti ko je pokojnica ostala Vdova leta 1918 še kot mlada žena, je morala sama skrbeti za svojih šest otrok.
Pokojna Ivanka se je rodila na Proseku 16. junija 1881 ter je bila ena izmed najstarejših vaščank.
že kot mlado dekle je Ivana začela zahajati v domače prosvetno
društvo «Hajdrih» in v kontovel-sko prosvetno društvo «Danica»,1 r^10-kjer Je postala zvesta in marljiva ‘ članica. Igrala je v dramski skupini in pela mnogo let kot aktivna in dobra sopranistka v domačem pevskem zboru.
Kot zavedna slovenska mati je vzgojila svoje otroke v poštene, delovne in zavedne ljudi. Mati Ivan-
Zadruga «Naš Kras» bo darovala poročna prstana.
Primorski dnevnik bo daroval starinsko kraško skrinjo.
Tržaška knjigama bo mladi par razveselila z zbirko «Naša besedaii ter knjižnima opiračema.
Repentr,brska občina je že tudi obljubila darilo.
Aurora, potovalna agend |a, bo za novoporočenca poskrbela enotedensko bivanje v Opatiji, na Rabu ali na Bledu.
Tvrdka CIANO COLORI, Trst, Drevored XX. septembra 38/a: tapetni papir za eno sobo v vrednosti 40.000 lir.
PIASTRELLE ICE, Dino Cappel-letti: oprema za kopalnico v vrednosti 20.000 lir.
V naslednjih dneh pričakujemo poleg prijav nadaljnjih parov tudi sporočila o novih darilih Naj kar tu omenimo, da lahko podjetja in zasebniki, ki nameravajo kaj darovati, to sporočijo na ured ništvo Primorskega dnevnika.
Kot je bilo že objavljeno, sprejema prijave parov zadruga «Naš Kras«. Veliki Repen štev. 31 ali pa uredništva tržaških časopisov, ki so prevzeli pokroviteljstvo nad prireditivijo:	Primorski' dnevnik,
Novi list, Gospodarstvo in tržaško
spremembe k proračunu za leto 1968. predvsem pa nove posege v korist različnih krajevnih gospodarskih sektorjev. Med glavnimi nakazili je treba omeniti naslednje: 10 milijonov za okrepitev področja za obdelavo Jesa in za tržaški pohištveni salon; 2 milijone za udeležbo tržaških podjetij na mednarodnih sejmih in razstavah; 5 milijonov za okrepitev turističnih portičev v pokrajini. Poleg tega so sklenili nakazati razne vsote v korist Avtonomne pristaniške ustanove v Tr-t stu, odbora za povečanje trgovin-' skih menjav z vzhodnimi deželami; za organizacijo srečanja z gospodarskimi predstavniki in s predstavniki Dunaja v zvezi z ustanovitvijo Avtonomne pristaniške ustanove, ki naj bi ga organizirali med mednarodnim velesejmom, ki bo v avstrijskem glavnem mestu; za izvedbo ankete o delovnih perspektivah za mlade diplomante v proizvodnji, javni upravi, služnosti'i, umetnosti in zasebnih poklicih; za izdelavo okvirnega načrta za področja služnosti med Fernetiči in Opčinami, za organizacijo mednarodnega zasedanja
iiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KULTURNI stiki...
V dobi romantike
(Nadaljevanje s 3. stranij
vprašanja.
Predsednik zbornice je nato po-1 Prot. Florit je nato poročal o ročal o svoji udeležb' na raznih sedaj skoraj desetletni dejav-zasedanjih in o prejetih revijah. I dost‘ zbol|l fine ttUdl korrHa1-1,9 Zlasti se je zadržal na obisku no- mOPSovil*iln°	PHrf'
vega upravnega deifgata in glav-	1 delovanje dr^ Snhiottria"
nega direktorja »Assicurazioni Ge- £nega na%L aktivnih in pristoj^ n erah« dr. Fabia Padoe 27. junija nih članov komisije. Nedavno je letos. Med obiskom je dr. Padoa državni svet v svoji razsodbi spre-zagotovil dr. Caidassiju, da name Jel tezo, ki jo je komisija že le-ravajo Assicurazion' Generali ob- ta in leta zastopala, glede povra-držati svoj sedež v našem mestu in čila škode za izgubljeno brodov-še naprej aktivno delovati za kra Je zaradi vojnih razlogov, kar jevni gospodarski razvoj. Dr. Pa daje upati na skorajšnjo ugodno doa je podal ostavko na mesto pred- rešitev tega perečega vprašanja, sednika izvršnega odbora urada za Ur. Rustia-Trame je poročal o poklicno usmerjanje Mesto pred-; S™J1 vidflefbl v svojstvu zastop-
sednika je prev. el dr Caidassi	kon'
t j w	. zorcija za razvoj letalskih zvez
V prvih dneh julija se je dr. Cai-, v Benečijah. Na sestanku so po-ciassi udeležil ozjege sestanka o ieg vprašanj, o katerih smo že vprašanju «Conieretites». Predseu-1 poročali (ukinitev direktne letal-nik je sporočil, da je svet evrop-; ske poštne zveze med Ronkami in skih pristaniških težakov izbral Trst Rimom itd.) sklenili, da bodo v za sedež svojega zasedanja, ki bo, septembru med letalsko konferen-maja 1969.
Predsednik je nato poročal o sestanku odbora za produktivnost pri- -staniškega dela, na katerem so na-! šanje turističnega letališča pri Pro-čeli prooiem mehanizacije raztovar- I seku- kl 8a predvideva deželni na-Janja in natovarjanja rudnin in Crt 'n P° katerem je čutiti vedno
co razpravljali o vprašanju preureditve urnikov. Dr. Rustia-Traine je potem opozoril odbor na vpra-
ka je kot nešteto slovenskih žena za časa fašizma mnogo pretrpela, saj skoraj ni minil dan, da ne bi fašisti delali preiskave v njeni hiši, ko so vedno kaj in koga iskali, posebno pa sina Milka. Tudi za časa narodnoosvobodilne borbe je mati Ivanka mnogo pomagala in delala za naše mlade fante, kl so bili v partizanih.
Kljub visoki starosti se je pok. Ivanka še pred leti kar dobro držala. Zadnje čase pa jo je bolezen in starost hudo izčrpala, tako da njeno srce ni več vzdržalo.
Naj Ji bo lahka domača proseška zemlja, kl jo je tako' ljubila. Hudo prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje.
M. M.
Obiski odbornika Devetaga
liiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Pravočasna aretacija pijanega in razburljivega mladeniča
Z revolverjem in nožem grozil da bo umoril svojo ljubimko
Agenti so ga po aretaciji pospremili v bolnišnico, kjer si je z razbitim kozarcem skušal porezati žile
Ul. Torretta so res našli Miloti-cha, ki je ravnokar zapuščal dom svoje ljubimke, katere ni našel doma. Ustavili so ga in tako našli na njem star revolver mod. 89 kal. 12 s tremi naboji ter nož s približno deset cm dolgim rezilom. Oboje si je fant zataknil za pas.
Mladenič je bil v takem psihičnem stanju, da so ga morali a-genti pospremiti v splošno bolnišnico. Tu so mu zdravniki poleg vinjenosti ugotovili še skrajno razburjenost, izredno visok krvni pritisk ter srčne motnje, da so ga zastraženega pridržali na IV. zdravreišken} oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu.
Nekaj ur pozneje, ko je ležal v bolnišnici, je Milotich nenadoma zagrabil kozarec, ki ga je imel na omarici ob postelji, ga razbil in si hotel s črepinjami prerezati žile. To mu je pravočasno preprečil agent, ki ga je stražil, kljub temu pa si je nemirni mladenič prizadejal lažje rane po rokah, zaradi katerih mu je moral dežurni zdravnik dati prvo pomoč.
Miloticha, ki je imel v preteklosti že večkrat opravka s policijo, so sedaj prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti, vožnje v vinjenem stanju, groženj in nošenja orožja brez potrebnega dovoljenja. Mladenič je zanikal, da bi imel morilske namene, priznal pa _ je, d.a je v baru v starem mestu fant v hudi razburjenosti zapu- izrekel hude grožnje.
Nemirnega mladeniča, ki je v vinjenem stanju grozil, da bo u-bil svojo ljubimko, so v preteklih dneh agenti letečega oddelka aretirali in prijavili sodnim oblastem. Gre za 23-letnega šoferja Simoneja Miloticha, ki stanuje v Ul. Martiri della liberta 5.
V sredo okrog šestih popoldne se je fant opijanil v nekem lokalu v starem mestu, naenkrat pa je začel vpiti, da bo ubil svojo ljubimko, 38-letno Lucijo Caracciolo iz Taranta, ki stanuje v našem mestu v Ul. Torretta. Komaj je
stil bar, so od tu telefonirali a-gentom letečega oddelka, ki so kmalu pritekli v staro mesto. V
Preiskava, ki Jo vodi leteči oddelek tržaške kvesture, je še v teku.
Nož m revolver, ki ju je imel Milotich pri sebi
Deželni odbornik za zdravstvo in higieno je obiskal že vrsto bolniških in zdravstvenih ustanov v deželi. Tako je te dni obiskal bolnišnici v Vidmu in Grade iu. Pri tem je posvetil še posebno pažnjo zdravstvenim napravam v bolnišnicah ter se zanimal tudi za položaj v zvezi s številom bolnikov. Voditeljem obeh bolnišnic je izjavil, da bo deželna uprava posvečala stalno pozornost vprašanjem teh bolnišnic in jih pomagala reševati.
zbiral dela Petrarke, Tassonija in Alfierija. Razen že omenjenih avtorjev Je leta 1824 imel Prešeren v svoji knjižnici tudi Boc-caccia v izvirniku in njegove novele tudi v francoskem Mira-beaujevem prevodu, Guarinijeve-ga «Pastore fido«, Pindemonti-jev prevod Odiseje, Montijev prevod Ilijade ter Ariostove «Satire» in «Rime». Po koncu ljubljanskih dijaških let je obvladal Prešeren poleg slovenščine še nemščino, latinščino in grščino, znal nekaj francoščine in dobro poznal Italijanščino. Kasneje se je začel učiti tudi angleščine.
Cop je nedvomno vplival na oblikovanje Prešernovega umetniškega okusa. Cop je bil navdušen pristaš romantične šole bratov Schleglov. Trdil je, da se morajo evropski romantiki naslanjati zgolj na nemško poezijo. Poleg Nemcev so bili po njegovem vredni posnemanja le še Italijani Manzoni in Francoz Fauriel. Tercina je zanj pravilna v Dantejevi obliki. Priporočal je Prešernu uvajanje tujih pesniških oblik, zlasti italijanskih in splch romanskih.
žitaric, da bi lahko zadržali ofenzivo severnoevropskih pristanišč, katerih tarife so znatno nižje od italijanskih. Dr. Caidassi se je tudi udeležil sestanka za regulacijski načrt tržaške pokrajine, ki je bil 15. t. m. pri tržaški občini. Poudaril je, da so bili vsi župani soglasni glede nujne in neodložljive realizacije področja za razne storitve na Krasu med Opčinami in Fernetiči.
Nato je dr. Caidassi poročal o skupnem sestanku pomorske sekcije CEP in sveta za razvoj prometa, ki je bil 15. julija. Na tem sestanku je dr. Caidassi poročal o najnovejšem razvoju vprašanja Trsta glede «Far Eastern Freignt Conference« in o potrebi priprave
večjo potrebo.
Tradicionalni izlet KZ ob mednarodni vinski razstavi
Po izredno uspešnih izkušnjah ii zanjih let priredi	Kmečka zveza
tudi letos 'e tradicicna.ni c v-dnevni poučni tiristicii izlet ch priliki mednarodne v'nske razstave v Ljubljani.
Letos je izbrala	za cilj obiska
Prekmurje, slovensko pokrajino ob osnutka poročila ^o tem ^vpraša- j ,z Madžarsko. Odhod iz Trsta nju, ki bo služil italijanskim de-11x1 . zjutraj v soboto, 31. avgusta, legatom za podpiranje naših za- kosilo v Ljutomeru, popoldne ogled h„ev na prihodnjem sestanku od- j pod strokovnim vodstvom krretij-bora	evropskih	pristaniških	teža- j	skih kombinatov v	Ormožu in Lju-
kov	in	predstavnikov	pomorskih i	tomeru večeria v	vradu Rorl V
SSL- sr^JRS^JSt	» S3*z
izražena želja po takojšnji reali zaciji terminala za kontejnerje v Trstu, obenem pa je bila prikazana tudi škoda, ki jo italijanskemu pomorstvu povzročajo diskriminacijski ukrepi različnih držav tudi z ustanovitvijo državnih mornaric, katerim Je pridržana eks-kluziva za blagovne prevoze. Med sestankom so razpravljali tudi o potrebi, da se vladnim organom predložijo izpopolnjeni predlogi o pomorskih progah PIN na Jadranu, ki jih je trebe okrepiti. Glede ukrepov v korist pomorskih družb so proučili možnost, da se deželni ustanovi predložijo zahte-
obisk v Kmetijskem tehnikumu, kjer se teoretično in praktično izšolalo kmetijski strokovnjaki, kosilo na Pohorju v hotelu Bellevue, od koder je prekrasen razg’ed na Maribor in okolico. Popoldne pa odhod proti Ljubljani, kjer bomo obiskali mednarodno vinsko razstavo, pokusili domača in tuja vina, se okrepčali in se ob primerni uri, upajmo da veseli in zadovoljni, odpravili proti domu.
Podrobnejše informacije bo Kmečka zveza sporočila še po tisku, vse-
ve. podobne kot jih je že pred kakor jih člani dobijo na sedežu, v čašo mdala sicilska in sardinska l Ul. Geppa št. 9.
dežela. Sklenili so ustanoviti ož-1
Tajništvo KZ
EMO
EMAJLIRNICA METALNA INDUSTRIJA ORODJARNA
CELJE
IZDELUJE DVA RAZLIČNA TIPA ELEKTRIČNIH KUHALNIKOV:
-	TOBI lip 220
-	TOBI lip 230
KUHALNIKA STA KVALITETNO EMAJLIRANA, MODERNE BARVE, JAMSTVO 24 MESECEV
' <#*****•*
nar«
| : j, t
SOBOTA, 20. JULIJA 1968 NEDEUA, 21. JULIJA 1968 PONEDELJEK, 22. JULIJA 1968
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koleda'' - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.30 Iz beležnice fotoreporterja M. Magajne - 13.30 Semenj plošč
-	14.45 Glasba z vsega sveta -16.10 Orkester Lefevr - 16.30 Mladi solisti - 16.5) Karakteristični ansambli - 17 20 Glasba za vas transistomik - 17.40 Otrokov pravljični svet - 17.55 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane - 18.15 Umetnost - 18.30 Mojstri jazza - 19.20 Zabavni ansambli 20.00 šport -20.45 I. Tavčar: Visoška kronika
-	22.00 Komorne skladbe - 22.15 Zabavna glasba.
12.05 Tržaški motivi - 12.25 Tretja stran 14.00 Program za mladino - 14.40 Furlanski pisatelji.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke 9.30 Polke in valčki - 10.00 Ansambel P. Cava-naugh - 10.30 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Ansambel K. Bali in ork. F. Hunte - 15.10 Ritmi in melodije 16.30 Popevke - 17.30 Operna glasba - 18.00 Izbrali ste
-	18.35 Happening - 19.00 in 20.30 Prenos RL 20.00 Poje Christophe
-	23.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Ital. plošče - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Živelo poletje - 14.40 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Poljudna znanost
-	17.10 Diskoteka 17.35 Operna antologija - 18.03 Veliki variete -19.30 Luna park - 20.30 Glasbeno-govorni spored - 22.20 Italijanski skladatelji.
II. program
Filodifuzija
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Haydn: Sonata št. 48 - 10.15 Poslušali boste - 10.45 V prazničnem tonu -11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Glasba z vsega sveta
-	15.55 Ferrari: Prozaična vsakdanjost - 17.30 Vabilo na ples -18.30 Iz pesniških gajev - 18.45 Orkester pripoveduje - 19.30 Re vija zborov SPZ iz Trsta - 20.00 Šport - 20.30 Zabavali vas bodo -21.00 Operetne melodije - 21.50 Sodobna glasba - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Zabavna glasba.
9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.10 Tržaški motivi - 11.30 Prijateli cvetja - 19.30 Mali ansambli
Koper
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.40 Glasbeni variete - 11.41 Plošča za poletje - 13.00 Kvartet Cetra 14.00 Juke box - 14.i0 Glasbeni kotiček
-	15.15 Sopranistka Anna Moffo -16.00 Rapsodija 16.35 Ital. zbori
-	17.05 Neapeljske pesmi - 17.40 Plošče za najmlajše - 19.00 Motivi
-	20.04 R. Chandler. «11 lungo ad-dio* - 21.10 Radijska priredba -22.40 N. Rotondo in njegov ansambel.
III. program
10.00 Bach. Wagenseil in Janaček - 10.55 Antologija interpretov
-	12.55 Recital tria Suk - 14.20 E. Schikaneder «71 flauto magico* -17.15 Ravelov koncert - 18.30 Lahka glasba 18.45 Mozart - 19.15 Koncert 20.20 Simf. koncert -22.30 O. Mirabeau: «Vecchio me-nage*.
8.30, 12.30, 15.00, 20.15 Poročila
-	8.10 Jutranja glasba - 10.10 Zabavni zvoki - 10 30 Nedeljsko srečanje - 10.45 Orkester Clebanoff -
11.00	Prenos RL - 11.30 Današnji pevci - 12.05, 12.50, 15.30 in 16.07 Glasba po željah 13.35 Vrtiljak pesmi - 14.00 Dogodki in odmevi
-	14.20 Igra »Hotcha Trio* - 13.45 Orkester Ray Antheny - 15.10 Domače pesmi - 17.0t/ Prenos RL -
20.00	Ansambel K. VVunderlich -20.30 Prenos RL - 23.10 in 23.45 Plesna glasba - 23.35 Šport.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila
-	8.30 Kmetijska oddaja - 9.05 Nabožna oddaja - 10.15 in 11.10 Ura glasbe - 12.47 Kontrapunkt - 13.20 Pojeta R. Turco in Dalida - 14.00 Ital. popevke - 15.30 Tenorist C. Bergonzi - 16.00 Popoldne z Mino
-	17.30 Plošča za poletje - 18.00 Simf. koncert - 20.20 Varietejski program - 21.30 Beethovnova komorna glasba - 22.20 Neapeljske pesmi.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 Saksofonist Getz - 12.10 Poletna srečanja - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Motivi in melodije - 17.00 Duo Itusso-Safred -17.20 Poljudna enciklopedija - 17.30 Glasba za vaš transistomik - 18.00 Poje Padovski polifonični oktet -18.15 Umetnost - 18.30 Schumann in Britten - 19.30 Vodeb: S Plečnikom po Italiji - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Ansambel »The Ven-tures* - 20.50 I. Tavčar: «Gianni Stuparich* - 21.30 Slovenski solisti - 21.50 Tamburaški ansambel -22.05 Zabavna glasba.
12.05 Popevke - 12.25 Tretja stran - 13.15 Ljudske pesmi - 13.45 Simf. koncert.
Koper
8.30, 12.30, 15.00, 20.15 Poročila
-	8.10 Jutranja glasba - 9.00 Borbene pesmi - 9.30 Operne arije -
10.00	Pod senčnikom - 11.00 Vesela glasba - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 13.35 Vrtiljak pesmi - 14.00 Prisluhnimo jim skupaj - 14.30 Panorama - 15.15 Slov. borbene pesmi - 15.30 Godalni orkestri -
16.00	Prenos RL - 20.00 Orkester L. Sonn - 20.30 Prenos RL - 23.10 Motivi za vse - 23.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Plošč? za poletje -
9.00	Zvočni trak - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Hit parade - 14.45 in 15.10 Ital. popevke - 16.00 Oddaja za bolnike - 17.05 Glasba za mladino
-	19.15 Radijska priredba - 20.15 Orkestri - 21.00 Koncert.
II. program
II. program
7.30, 8.30, 13.3u, 19.30 Poročila -8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Ponte radio -11.35 Juke box - 12.00 Nedeljske pesmi • 13.00 Radijski kvizi ■ 13.38 Vaša prijateljica Catherine - 14.04 Odlomki operne glasbe - 15.00 Popoldanski spored - 16.20 Preizkušajo se diletanti - 17.05 Glasba in šport - 18.45 in 20 04 Glasbeno-go-vorni spored - 21.30 Nove francoske plošče 22.40 Jazzovski trio.
III. program
10.00 Mozartov koncert - 10.30 Skladbe za orgle - 11.10 Operni koncert - 12.20 Skladbe na osnovi ljudskih glasbenih motivov - 13.00 Veliki interpreti - 15.30 D. Fab-bri: «L'avvenimento» - 17.30 Sličice iz Francije - 18.45 »Orlando Furioso* - 19.15 Koncert - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Io, Ber-tholt Brecht.
8.00 Skladbe Schuberta in Prokofjeva - 9.25 Simf. pesnitve -10.50 Antologija interpretov - 12.30 Izbrane skladbe 19. stoletja - 13.10 Skladbe Mozarta in Schumanna ■ 14.05: G. Negri. Giovanni Seba-stiano - 15.30 Koncert lahke glasbe - (Lahka glasba): 7.00 Orkestri in solisti - 8.30 Glasba z vsega sveta 10.00 Jazz, orkestri in solisti.
Slovenija
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila 8.25 Informativna oddaja
-	9.08 Glasbena matineja - 10.00 M. Marinc: «Skrivno.stni primer*
-	10.15 J. Sever-B. Savicki. Prepir v orkestru - 10.31' V planinski koči - 11.15 Pri vas doma 12.00 Turistični napotki 13.10 Plesni ritmi iz oper R Straussa - 13.30 Kmetijski nasveti 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Zabavne melodije - 16.45 A. Miller: Na plaži -
17.00	Vsak dan za vas - 18.05 Gremo v kino 18.35 Igramo beat! -
19.00	Aktualnosti 19.15 Pravkar prispelo 19.50 S knjižnega trga -
20.00	Lahko noč, otroci! 20.15 Godala v ritmu - 21.00 Sobotni večer - 21.30 V. Zunan: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta • 22.30 Iz fonoteke radia Koper -23.10 Oddaja za izseljence - 24.05 S plesom in pesmijo v novi teden.
Ital. televizija
16.15 Tenis: Davisov pokal in Tour de France - 18.00 Program za mladino 19 00 Izžrebanje loterije 19.35 Nabožna oddaja -19.50 Šport 20.30 Dnevnik 21.00 Glasbeni variete (Vengo anch’io)
-	22.00 Gospodarstvo - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Me-tropolis* - 22.50 Tolstoj: »Vstajenje*.
Filodifuzija
8.00 Schunertove in Brahmsove skladbe - 10.55 Antologija interpretov - 12.30 Komorna glasba -14.10 Schumann, Saugust in Che-rubini 15.30 Simf glasba - (Lahka glasba): 7.60 Orkestri in solisti - 8.30 Glasba z vsega sveta 10.00 Jazz, popevke, orkestri in solisti.
Slovenija
8.00, 13.00, 11.00 20.30 Poročila
8.30 Za kmetijsk.. proizvajalce -8.50 Informativna oddaja 9.05 Veseli tobogan 10.05 in 13.10 Poslušalci čestitajo 11.00 še pomnite, tovariši... - 11.25 Pesmi borbe in dela - 11.45 Mozaik lepih melodij 12.00 Turistični napotki
14.15 Zabavna glasba - 14.30 M. Maležič:	»Partizansko gospodar
stvo* 15.00 Čez hrib in doi 15.30 Humoreska: Partizanski humor 15.45 Orkestri 16.05 Zabavna glasba - 17.00 Jane Kavčič »Vlak št. 612»	17.45 Klavirske skladbe
slovenskih avtorjev 18.05 Športno popoldne - 20.05 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Zabavno-glasbena oddaja 23.15 Serenadni večer -24.05 Literarni nokturno: Iz sodobne slovenske lirike. - 24.15 Za ples in dobro voljo
Ital. televizija
11.00	Masa 12.00 Kmetijska oddaja - 15.15 Tenis. Davisov pokal in Tour de France - 17.30 Program za mladino - 18.30 Včeraj in danes - 19.45 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 Detektivka: »La chiu-sa» - 22.25 Športna nedelja - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 Una voce in vacanza 22.05 TV film - 23.05 Iz Brescie: lahka atletika.
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri lahke glasbe
-	9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 A. Lupo: Io e la mušica 11.35 Odprta pi sma - 11.40 Pesmi desetletja
13.00	Pitagorov teorem 13.35 Pio šča za poletje - 14 04 Juke box 14.45 Glasbena paleta 15.15 Pia nist Arturo Benerietti Michelan geli - 16.00 Popevke s XVI. nea peljskega festivala 16.35 Popol danski spored - 18 20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Leteči krožniki
-	20.01 Verdi: «Trubadur» - 21.10 Dvajset tisoč milj P” morju - 22.40 Neapeljske pesmi
lil. program
10.00	Nabožna glasba - 11.30 Dvorak: Simf. pesnitev - 12.50 Antologija interpretov - 14.30 Mojstrovine 19. stoletja - 15.30 G. P. Telemann: Pimpinone - 16.25 Suk: Serenada op. 0 - -17.15 Mozartove sonate za klavir - 18.15 Gospodarstvo - 18.30 Lahka glasba 19.15 Koncert - 19.50 H. Pinter: »D cu-stode* . 22.30 Glasba danes.
Filodifuzija
8.00	Stamitzeve in Locatellijeve skladbe - 8.30 Skladbe za orgle -9.15 Operni koncert - 10.20 Popularne skladbe - 11.00 Karajan dirigira Čajkovskega 12.30 Mozartove in Janačkove skladbe 13.30 Antologija interpretov - 15.30 Simfonična glasba (Lahka glasba):
7.00	Orkestri in solisti 8.30 Glasba z vsega sveta 10.00 Jazz, popevke, orkestri in solisti.
Slovenijo
7.00, 8.00, 10.00 14.00, 20.30 Poročila 9.05 Za otroke: I. Potrč: »Pravljica o Vanču in Lenki* -9.24 Pesmi o sreči in veselju -
10.05	«V prazničnem jutru...* -
11.00	M. Grampovčan: »Razgovor z borci revolucije* 11.25 Stare in nove pesmi 12.00 Turistični napotki - 12.20 Vedri zvoki 13.10 Sredi vročega poletja 14.15 »Primorska skozi čas in sedanjost* -
15.00	Venček narodnih 15.25 Dvorakovi slovanski plesi, op. 72 -
16.05	Lahka in zabavna glasba -
17.00	«Z udeleženci pohoda po partizanskih poteh* - 17.25 Pesmi, ki so jih peli nek.ič in jih pojemo še dandanes - 18.05 Ples - 19.00 V svetu operet - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje Nino Robič -
21.00	Rado Simonih: »Partizanka Ana* - 22.05 Veliki orkestri igrajo lahko glasbo jugoslovanskih skladateljev - 23.10 Mek dije za lahko noč - 24.05 Lirika upora.
Ital. televizija
18.15 Spored za mladino - 19.45 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 «Ly-dia», film - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.1? «Prima pa-gina - 22.15 Sopranistka Adriana Martino in basist Ugo Trama -
23.00	Potovanje med ljudi.
JUG. TELEVIZIJA OD 20. DO 27. - VII. 1968
SOBOTA, 20. julija
19.05 Zgodba o golobici — film
-	20.15 Črke revolucije 20.56 Pe-
sem poletja 21.00 Dnevnik - 21.35 Bled pozdravlja	Portorož	-	22.35
Točaj — film - 23.25 TV kažipot -23.45 Poročila.
NEDEUA, 21. julija
21.00	in 23.20	Poročila	-	10.30
Dobro	nedeljo	voščimo	-	11.00
Kmetijska oddaja 11.45 Zgodba o golobici, ki je naredila cudez — Disneyev film - 19.0C TV kažipot
-	19.20 Karavana - 19.55 Otok zakladov 20.56	Pesem poletja -
21.50 Srečanje na Rašici - CLM Športni pregled - 23.40 Atletika «6 narodov*.
PONEDEUEK, 22. julija
21.00 in 23.15 Poročila - 19.35 Po Sloveniji - 19.55 Reportažni omnibus - 20.56 Pesem poletja -21.35 Saša Vuga: Requiem za ht-
roji — drama - 22.40 M. Kozina: Bela krajina — simfonična pesnitev - 23.05 Poročilo s plenuma CK ZK Srbije.
TOREK, 23. julija
21.00 in 23.55 Poročila - 19.30 Risanke - 19.45 Filmska burleska - 20.00 Kako smo gospodarili * 20.56 Pesem poletje. - 21.40 Temni prehod — film 23.25 Niso samo rože rdeče — B. Lesjak.
SREDA, 24. julija
21.00	in 23.45 Poročila - 19.40 Kljukčeve dogodivščine — posnetek Dubrovniških poletnih prireditev - 20.56 Pesem poletja - 21.35 Prvo dejanje baleta Giselle - 22.25 Od Plečnika do današnje arhitekture - 22.55 Portret ženske v rdečem — film.
ČETRTEK, 25. julija
91.00	in 3S.S0 Poročila - 18.35
Ropar — film iz serije Buffalo Bill - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 Narodna glasba - 19.45 Reportaža — Titograd - 20.05 Tihe žuborijo izviri — glasbena oddaja romunske TV - 20.56 Pesem poletja - 21.50 Če bogovi hočejo — roman - 22.50 Drugo dejanje baleta Giselle.
PETEK, 26. julija
21.00 in 23.15 Poročila - 19.25 Otroška olimpiada v Celju - 19.55 Onesnaženje zraka in vode - 20.25 Pozabljeni orient — film - 20.56 Pesem poletja - 21.35 Pod rimskim soncem — film.
SOBOTA, 27. julija
21.00 in 24.10 Poročila - 19.30 Lovski pes, ki je menil, da je rakun — Disneyev film - 20.20 S kamero po svetu - 21.30 Vijavaja
-	21.35 Zabavno-glasbena oddaja -22.35 Karavana zapravljivčkov — II. oddaja - 23.00 Oporišče — film
-	23.50 TV kažipot.
G »riške‘beneški dnevnik
SPOROČILO PREDSEDNIKA CHIENTAROLIJA
Važen korak naprej pri gradnji avtoceste
Dežela dokončno odobrila gradnjo odseka Tržaška cesta-Sovodnje
Predsednik dr. Chientaroli je na seji pokrajinskega odbora, ki je bila v četrtek zvečer, sporočil odbornikom, da je deželni odbor dokončno odobril okvirni načrt za gradnjo avtoceste VMlesse-Gorica na odseku Tržaška cesta-Sovodnje. Ta odsek ceste bo veljal 500 milijonov lir. Ustrezni načrt bo izdelal pokrajinski tehnični urad, ki bo tudi vodil in nadzoroval dela na tem odseku.
S tem je napravljen precejšen korak naprej v povezavi našega mesta z avtocesto Trst-Benetke. Pri Villessah so že pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo odcepa, na trasi med Villessami in Majnico so že na delu zemljemerci, sedaj je na vrsti zadnji odsek avtoceste pred državno mejo. Na vrsto mora priti še odsek med Sovodnjami in Majnico z mostom čez Sočo.
Na pokrajinski upravi so mnenja, da bo ta novica spodbuda tudi slovensko skupščino, da člmprej odobri zakon o gradnji avtoceste Gorica- Ljubljana, da bo tako Slovenija povezana z italijanskim avtocestnim omrežjem po najkrajši in najcenejši poti, to je skozi Vipavsko dolino mimo Gorice.
Sestanek aktivistov PSU v Tržiču
V okviru medkrajevnih sestankov Združene socialistične stranke prireja goriška federacija PSU danes zvečer sestanek aktivistov tržiškega okoliša, ki bo na sedežu
Žene delavcev Solvay pri tržiškem županu
Prejšnji dan je sprejel tržiški župan Romani delegacijo kakih 50 žena delavcev tovarne Solvay, ki jih je spremljala pokrajinska svetovalka Tomadin. Žene so izrazile svojo zaskrbljenost zaradi nameravane zapore tovarne Solvay ter predlagale naj tudi občinska uprava v Tržiču zavzame podobno stališče do tega problema kot pokrajinski svet. Žene so zahtevale naj se kakorkoli ohrani 400 delovnih mest te tovarne, ker so delavci že starejši in bi v primeru odpustov ne mogli dobiti nove zaposlitve, ko pa mora celo mladina v emigracijo.
Prometna nesreča v Portorosegi
V tržiškem pristanišču Portoro-sega je včeraj povozil z avtom taunus 26-letni Francesco Anastasio iz Tržiča, Ul. De Senibus 4 pristaniškega delavca 54-letnega Jožeta Pahorja iz Tržiča, Ul. Galilei 54. Ponesrečenca so odpeljali v trži-ško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne stegnenice in uda-
stranke v Tržiču danes zvečer ob rec na levi rami. Pridržali so ga 20.45.	I za 30 dni na zdravljenju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiumiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRAZNIK «DELA» V DOBERDOBU
«Briški slavček» in Vladimir navdušila številno občinstvo
Največ nagrad v tekmi z briškolo so odnesli Doberdobci Ugotovitve poslanca Škrka o občinski upravi v Doberdobu
PO ODLOKU PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Uradna zaščita briških vin in ureditev elitnih vinogradov
Uvedeno ho izvirno poimenovanje briških vin . Za. devni pravilnik stopi v veljavo letos 1. novembra
Uradni list z dne 15. t.m. prinaša odlok predsednika republike z dne 24.5.1968, s katerim se ščiti izvirno poimenovanje vin «Goriških Brd» ali «Brd», ki se proizvajajo v naši pokrajini. Tako poimenovanje se bo lahko dalo le onim vinom, katerih lastnosti odgovarjajo pogojem, navedenim v priloženem pravilniku. Pravilnik postane polnoveljaven 1. novembra 1968.
Vsi briški vinogradniki, ki nameravajo prodajati svoj pridelek, začenši z letošnjo vinsko proizvodnjo, pod zaščitenim izvirnim imenom «Vino Goriških Brd» ali «Briško vino«, morajo prijaviti površino, lego, vrsto in starost svojih vinogradov, kot predvideva čl. 2 odloka predsednika republike z dne 24.5.1967 št. 506, najkasneje v roku štirih
ustekleničujejo svoje vino, le-to prodati v teku 12 mesecev po uveljavitvi pravilnika, oni pa, ki svoj pridelek prodajajo na debelo, imajo čas le 6 mesecev.
Ta odlok je aokončno uradno potrdilo o visoki kakovosti vin naših Brd in o izključni pravici briških vinogradnikov, da s tem imenom poimenuje svoja vina. V tem pričakovanju so že pred leti ustanovili konzorcij za zaščito imena tipičnih briških vin, in so se že prej usmerili na racionalno elitno vinogradništvo, ki bo, kot je razvidno iz gornjega odloka, tudi edino dovoljeno na tem področju. Danes so namreč redki oni vinogradniki, ki bi v svojih nasadih držali neelitne stare trtne sorte in prav ti se bodo
morali v naslednjih osmih letih potruditi, da jih bodo obnovili tako, kot določa pravilnik.
Nadzorstvo, ki bo izhajalo iz gornjih odlokov, vsaj tako je upati, pa bo prisililo vse prekupčevalce m prodajalce furlanskih ali celo beneških «briških vin«, da si bodo poiskali ta vina v edinem kraju, kjer ss ta proizvajajo, s posledicami, ki bodo brez dvoma koristne za vse naše briške vinogradnike. Vsekakor bi predstavljali naši združeni kmetje v Brdih najboljšo garancijo, če bi sami svoja vina pravilno pridelovali, ustekleničevali in prodajali, in sedanji trenutek je za to najbolj primeren.
Dr. MIRKO PRIMOŽIČ tajnik Kmečke zveze
Preteklo nedeljo so priredili v Doberdobu običajni vsakoletni praznik »Dela«. Ker je bilo lepo vreme, je prišlo na praznik precej ljudi tako domačinov kot iz bližnje okolice, ter iz Gorice in Trsta.
Praznik se je začel pravzaprav že v soboto s tekmo v briškoli m plesom. Prvo nagrado sta odnesla Tence in Sirk iz Križa pri Trstu, ostale tri pa so ostale v Doberdobu. Drugo sta dobila Edo Fer-letič in Moretti, tretjo Aldo Jarc in Ferfolja Andrej ter četrto Marjan in Jože Gergolet.
V	nedeljo je M na sporedu tudi pester kulturni program. Nai-prej sta nastopila godalni kvintet ((Briški slavček« z vokalnim kvartetom iz števerjana, ki sta imela na programu vesele polke in valčke Avsenika in Bardorferja, ter sta zelo navdušila številno občinstvo
Nato je govoril državni poslanec Albin Škrk iz Trsta o sedanjem političnem položaju v Italiji ter o prizadevanju komunistov za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer delavcev. Govoril je tudi o problemih slovenske skupnosti v Italija, ki jih je še mnogo nere šenih. Polemiziral je tudi s Katoliškim glasom glede položaja v do-berdobski občinski upravi in poudaril da je edini cilj skupine, ki se zbira okrog tega lista, ovirati u-spešno delo doberdobske občinske uprave; s tem v zvezi je omenil zahtevo predstavnika te skupine v pokrajinskem svetu, naj bi Imeno vali v Doberdobu komisarja.
Kulturni program se je zaključil z nastopom sovjetskega pevca Vladimirja, ki je zapel vrsto ruskih narodnih pesmi in pesmi iz druge svetovne vojne, ter ga je občinstvo večkrat prekinilo s ploskanjem.
V	ponedeljek zvečer je bil na sporedu ples in prosta zabava, pa je prireditev preprečil dež. Vendar so bili prireditelji zadovoljni z uspehom prejšnjih dveh dni.
počitnic. Popoldne bodo zaprte sle- j deče trgovine:
Alma Ferfoglia vd Geotti, jest- j vine, trg. Medaglie d'oro 14, bo j zaprta do 31. julija, Mario Pin, jestvine, Ul. Siuvio Pellico 1, od 22. julija do 22. avgusta; Adelma Bi-siach, sadje in zelenjava, Ul. Du-ca d’Aosta 4, od 18 do 28. julija; Marija Šinigoj vd Cigoj, jestvine, Ul. Crispi, do 27. julija in od 5. do j 27. avgusta; Darinka Cijak por. Marvin, jestvine, Ul Sv. Mihaela 129, od 1. do 31 avgusta; Luigi Pe-corari, jestvine, Ul Orzoni 38, od s 1. do 23. avgusta; Marija Cijtka, prodajalna kruha, U' Sv. Ivana 5i -od 17. julija do 15. avgusta.
Vsako popoldne od 5. do 24. avgusta obdo zaprte sledeče trgovine v Podgori;
Giovanni Gregorig. jestvine, Ul. IV novembre 30; Bruna Bresciani por. D’Osvaldo, Ul IV novembre : 38; Valburga Cociann; vd. De Nac-cini, Ul. Madonnina del Fante 4; ; Evgen in i/enceslat Klavčič; Ul- j IV novembre 46; Silvano in Scola-stica Miculussi, Ul. Madonnina del Fante 2; Gisella Ri« por. Dezorz. Ul. Attimis 17; Claudio Persogliai ; Ul. Cotonificio.
Popolnoma zaprti pa bosta sledeči trgovini: Severin,) Hvala, trgovi- j na lesnega materiala, Ul. Brigata j Pavia 38 bo zaprta od 12. do 17-j avgusta; «Agraria», last Zlatane Lutman v Štandrežu pa bo zaprta od 5. do 14. avgusta.
IZLET NA MANGART priredi ; SPD iz Gorice v nedeljo, 29. t. m-Odhod v zgodnjih jutranjih urah z lastnimi sredstvi. Vpis in pojas- > nila v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, tel.l 24-95 ter v Zadrugi pri Pevmskeffi ; mostu, tel. 26-08.
Zaprte trgovine zaradi počitnic
Zveza trgovcev onjavlja nadaljnji seznam trgovin, ki bodo popolnoma ali deloma zaprte zaradi poletnih
iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiR
PISMO SINDIKATOV OBČINSKI UPRAVI
Izjemoma se za dobo osmih let dovoljuje začasni vpis tudi .tistih vinogradov, ki ne odgovarjajo predpisom prej omenjenega pravilnika, s pogojem, da ni v teh vinogradih več kot 10 odst. neelitnih vin. Isto-tako se za dobo osmih let, po vstopu v veljavo tega pravilnika dovoljuje, da se v vino »Briška rebula« ali »Rebula« primeša istrska malvazija ali tokaj v najvišji meri 5 odst.; v «Briški tokaj« pa malvazija ali rebula v najvišji meri 10 odst.
Po preteku te dobe, bodo vsi vinogradi, ki ne bodo odgovarjali novim predpisom, črtani s seznama tipičnih elitnih vinogradov Goriških Brd, seznam, ki ga bo vodila goriška trgovinska zbornica.
Sedanji predsedniški odlok določuje tudi rok za prodajo dosedanje vinske proizvodnje, ki ni še podvržena nobenemu nadzorstvu. Tako bodo morali vsi vinogradniki, ki
iiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiimiiimniiiiiiiiiiimiiiiiintiiiiiiiiiiiiHiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Morda stavka mestnih avtobusov za dosego posebne nagrade
Zaradi premajhnega organika morajo uslužbenci že dve Isti dslati prekomerno
Gorica
pef G■
Tri sindikalne o-rganazaedje CGIL, CISL in UIL so poslale občinskemu odboru v Gorici pismo, v katerem obravnavajo položaj uslužbencev mestnega avtobusa zlasti v zvezd z enkratno nagrado zaradi večjega dela, ki so ga morali o-pravljatd v zadnjih dveh letih, ko podjetje ni imelo dovolj uslužbencev
V ORJAŠKEM DOKU V TRŽIČU
Danes položitev gredlja za 229.000-tonsko ladjo
To bo doslej največja petrolejska ladja, kar jih je bilo zgrajenih v Italiji
V svojem pismu odgovarjajo sto-1 N? koncu sestanka so župani iz -	...
dikati na pasmo občinskega odbo javili, da so zadovoljni z zagotovili RIO. 20—22: »A piedi nudi nel p8r'
VERDI. 17.00:	«Professionisti
un massaoro«, G. Hilton in Martins. Kinemaskope v barvah-;
CORSO. 17.30—22:	«Caroline Che-
rie«, F. Anglade in Ch. Aznavouf-Barvni film; mladini pod 18. !*■ tom prepovedan.
VITTORIA. 17.30—21.30:	((LTlOffl*
dal banco dei pegni«, R. Steig®1; In B. Peters. Ameriški črnobe« film; mladini pod 18. letom pr0, povedan.
MODERNISSIMO. 17—22: «Funera-le a Berlino«, M. Caine in C' j Renzi. Ameriški barvni film.
CENTRALE. 17.30:	«La spiaggi0
rossa«, C. Wilde in R. Turn0* Kinemaskope v barvah; mladih1: pod 14. letom prepovedan.
Iftuiki
EXCELSIOR. 20- 22: «L’uomo, Vo* goglio, la vendetta«, F Nero 1,1 P Aumont. Barvni film
ra od 12. t.m. ter ugotavljajo da je občinska uprava v teh letih precej prihranila zaradi skrčenega števila osebja in zaradi neurejenega organika; po drugi strani pa so morali uslužbenci doprinesti velike žrtve iz istega razloga V pismi kritizirajo tudi občinski' upravo ker je rabila celih šest mesecev, da je dala sindikatom negativen odgovor na njihove prvotne zahteve v tem problemu Nato odgovarjajo sindikalna čajniki na posamezne točke, ki so navedene v pismu občinske upra ve ter jih zavračajo s svojima argumenti. Zlasti poudarjajo, da bi občinska uprava sedaj, ko je uravnovesila svoj proračun, ne mogla imeti pri tem problemu kakih fi-nančoiih zadržkov ali težav Pismo se zaključuje z izrazom nezadovoljstva uslužbencev mestnega avtobusnega podjetja ter z zahtevo po nujnem sestanku obeh prizadetih strank, na katerem naj bi ponovno obravnavali zadevo posebne nagrade za prekomerno delo ter obnovo notranje pogodbe v podjetju od 15. januarja 1964 s posebnim ozirom na razne dodatke.
V primeru, da bi občinska uprava ne upoštevala teh zahtev, si sindikalni predstavniki pridržujejo, da bodo v prihodnjih dneh proglasili stavko prizadetih uslužbencev. Pismo so podpisali Bergomas za CGIL, Padovan za CISL In Lodo-lo za UIL.
podpredsednika deželnega odbora, ki je napovedal svoj obisk v Sred rijem v sredo, 31 julija
Mizar se je ranil pri delu
Včeraj nekaj pred 11 uro se je ranil pri delu v svoji mizarski delavnici v Ul Rossini v Gorici 26-letni Ennio Cozzntto iz Ul Vicem za 22 Ko je z električnim stru*il-cem obdeloval kos lesa, 1e ta zadel ob grčo, skočil iz tira ter mu zmečkal palec na desni roki Odpeljali so ga v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Pogled na orjaški novi dok v tržiški ladjedelnici, kjer bodo danes ob 11. url začeli gradnjo velikanske petrolejske ladje, ki bo imela 229 tisoč ton ter bo doslej največja te vrste, ki je bila zgrajena v Italiji.
Na sliki vidimo velika zaporna vrata, s katerimi bodo rogu'irali dotok, oziroma odtok vode v dok. Naprave omogočajo dotok do 26 ti-
soč kub. metrov vode v eni uri ter tehtajo 650 ton z dodatnimi obtežitvami pa še 220 ton več. Zapornica Je dolga 57 široka do 7 metrov ter visoka 11,30 metra. Ko bodo vse naprave na mestu, bodo dok lahko izpraznili v 10 urah.
Današnjemu uradnemu začetku del bodo prisostvovali poleg vsega delavstva ladjedelnice in predstavnikov vodstva tudi številni župani z Goriškega in iz Furlanije.
140 milijonov lir za cesto v Trbilj
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za prevoze in turizem Enzo Moro je včeraj sprejel v prostorih deželne uprave v Trstu župane iz St. Lenarta, Srednjega in Grmeka v zvezi s vprašanjem ceste v Trbilj. Podpredsednik Moro je zagotovil, da bodo začeli graditi cesto v kratkem, tj. kakor hitro bodo uvedli nekatere spremembe v prvotni načrt, ki se tičejo razširitve cestišča.
Zaradi teh spremeb se bo zvišal izdatek, ki so ga v začetku predvidevali v znesku 140 miljonov lir. Podpredsednik Moro je zagotovil, da so že našli potrebni denar za to cesto, ki je važna bodisi s turističnega kakor tudi splošnega stališča. Na tej cesti je zainteresirano vse področje in za njene gradnjo bodo uporabili denar, ki sc ga nakazali z zakonom za turistične ceste v de ielL
Zaboj piva mu je padel na nogo
Včeraj nekaj pred 18. uro so sprejeli za 20 dni na zdravljenje v goriško splošno bolnišnico 56-let-nega težaka Leona Benvenutija iz Gorice Ul. Montesanto 133, ki so mu ugotovili zlom desne noge.
Benvenuti se je ponesrečil malo prej v mestni klavnici pri Standre-žu, kjer je prekladal zaboje s pivom. Ker se je pri nekem zaboju odtrgal ročaj, mu je zaboj padel na nogo ter ga ranil.
co», J Fonda Kinemaskope ' j barvah
/ rzie
AZZURRO. 18.30—22:	«Brutti ^
notte«, F. Franchi in C. Ingra?" sia. Barvni film.
EXCELSIGR. 17.30—22.30: ((Signol* e signori«, G. Moschin in V. ti*'
1’RINCIPE. 18.30—22.15: «Un minu' to per pregare — un istante P01; morire«, A. Kennedy, barvni filh®’;
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči je od' prta lekarna PONTONI-BASSI 1 Raštelu št. 26; tel. 33-49.
TRŽIČ	!
Danes ]e v Tržiču odprta lekat na »Alla Salute« dr Fabris, ^ Cosulich 117, tel 72480.
RONKE	j
Danes |e odprta lekarna A1TA1]« gelo — Sergio Olivetti — Ul. B0, ma 22 - tel 77019
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 21. julija je v Gorici 0<J’ prta cvetličarna Voigtlaender, v* j IX agosto 3 — tel 24-33.
zahval a
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični smrti naše
drage matere
LEOPOLDE JAKIN vd. GRAVNAR
in jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja in pogrebcem.
Steverjan, 20. Julija 1968.
Sinova, JOŽE in FRANCE, hči SLAVICA in drugo sorodstvo
PRIZNANO MEDNARODNO »
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE ®1
LA GORIZIAN A
GORICA — UL Duca d’Aosta 186 — Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
STRIC PRINCESE SORAYE OBTOŽEN TIHOTAPLJENJA OROŽJA
Ko se je šah poročil s Sorayo Je postal načelnih tajne službe
Kasneje se je «iz zdravstvenih razlogom preselil v Libanon in se nastanil v neki vili blizu Bejruta - Sedaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem in Perzijci zahtevajo njegovo izročitev
Princesa Soraya, ki živi izmenoma v Italiji in v Miinch-kU| je zaradi svojega strica ge-erala Taymourja Bakhtiara Prišla v zelo neprijeten, kočljiv 2jroma naravnost nevaren po-,°zai• Njenega strica generala, ^ je sedaj v Libanonu, obtožujmo. da je tihotapil orožje, da ;e k°vai zaroto proti šahu in e drugih kaznivih dejanj. Ge-t ®ral Taymour Bakhtiar je pro-stirai proti temu, da je per-‘iska vlada zahtevala od liba-r?,nske njegovo izročitev. Gene-nih Zat'rjuje, da je žrtev politič-. o intrig, zaradi tega, ker je . Prej šef perzijske tajne služ-in obenem eden najožjih ša-h°nh zaupnikov.
Pri svojin izjavah se veno-s er sklicuje na nekdanjo iran-pr°.Cesarico princeso Sorayo. klii'teR1 tudi zahteva, da jo pojejo v Bejrut v Libanonu,
kjer naj bi pričala proti šahu.
Ko je cesarica Soraya spomladi leta 1958 zvedela, da se bo šah od nje, iz človeških, dinastičnih in političnih razlogov, ločil, je ostal nje stric general Taymour Bakhtiar še nadalje na svojem mestu. Ta je leta 1951, ko se je šah poročil s So-rayo, postal načelnik varnostne in tajne službe.
Ve se, da izhaja princesa So-raya iz rodbine Esfandiari-Bak-htiar, prastare in zelo bogate rodbine, ki je bila z družino Pahlewi, katera se je v Perziji povzpela na površje šele leta 1923, že od nekdaj v ostrih sporih
V štirih letih se je general Bakhtiar na položaju načelnika varnostne službe dobro obnesel in kar krepko uveljavil. Potem pa ga je šah in dvor, s katerim je bil v prisrčnih prija-

^Milili nun llllllllllltmimill||||||llillll||ll|lll|||,i||||||||lrl,|,||l|l||l|||l|lll|||||ll|)l|lrII,ll 1,111 Hm
KRIŽANKA
j	rJ	1	2	3	L	6	[	6	7	8	r5	L	L
Ipj	10			-			Ll	11				12	
13 Ir							u.						W1
10 Orf—			17			18					19		
Al) 3T-		21			22				23				
			26	27		28		29				30	
^3		31			32						33“	r	
Ln	Jb		36						3T~			38	39
su lC—		i 1				hi		(.3			66		
hO l9r Siia					<• 6				U	68		69”	
			61	62				53			66		
n	$5					n	66						r
	n	sr					58					r	■
C0DnOllAVNO:
1. naselje z več ni gpP.^hivalci, 6. reka v vzhod-den:	10. nauk o lepem ve-
Jui?,	druga najvišja gora v
ši8av'ji. 13. lepak, 14. starej-enakt°Venski Pisatelj (Fran), IG. nost a samoglasnika, 17. brezkuž-juna’k “rezprisadnost, 19. naslovni Pr0lK Gotovčeve opere, 20. pre-vih °rožje, 22. bajka o bogo-tle.’ 2k' fnoško ime, 26. vrsta me-j ca’ *id, 30. primorska rečeni-33'	' obolenje sklepov, udnica,
36. Avtomobilska oznaka Splita, | (Piptf^ak italijanskih socialistov 37. enocelična žival, 40. 42. 0 ska filmska igralka (Irene),
; rit,a vida, 44. velika morska uieni 4 P*abilo na račun, pred-Meška48' eno od imen pisatelja 50.	1?- oznaka za neznanca,
ska i„,°Pljenec, evnuh, 53. špan-gfcner. i ska družba, 55. francoski 56. fjA1. prosluli oasovec (Raoul), i rPski cesar, ki je močno raz-
staja^ski imperij, 57. čut za do-sl. 58. vodni prekop.
Pticg^f^NO: 1. izumrla orjaška Novi' ./Atere okostje so našli ria stava .?ndiji. 2. enojka, 3. po-nien„k z‘vot, 4. indijansko ple-6. z,nanje, 5. osebni zaimek, jajčece, 7. bitka, 8. dol-' a Južnoameriška papiga, 9.
znameniti francoski skladatelj (Maurice), 10. angleška filmska igralka, ki jo je odkril Chaplin (Betsy), 12. prosjak, 13. angleška športna igra na konjih, 14. nauk o lepem v umetnosti, 15. vmesna pokrajina, 18. raznobgrvnost, 21. podredni veznik, 23. del pohištva, 24. ravno tako, prav tako (lat.), 26. sibirska reka, 27. vrsta žita, 29. osebni zaimek, 32. kemični znak za mangan, 33. lučaj, 34. spačenec, škrat, 35. ime ukrajinskega pesnika Ševčenka, 38. ruski pisatelj, Nobelov nagrajenec leta 1933 (Ivan Aleksejevih), 39. ime francoske filmske igralke Ka-rine, 41. tropski veter, 43. zapreka, 46. nemški idealistični filozof (Immenuel), 47. izraelski vojni minister (Aba), 48. vzrejanje, 51. pod, 52. vodna žival s kleščami, 54. oranje, zorana zemlja, 56. kratica za «teniški klub*.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. september, 9. Kola, 13. Makarios, 14. komik, 15. n\ 16. mond, 17. desant, 18. Ela, 20. Sardinija, 22. Keri, 24. sin, 25. tla, -s, -a, 27. tat, 29. les, 31. O-dra, 33. fižolovka, 36. ion, 37. Mi-kene, 38. Ncro, 40. BD, 41. age-na, 42. pilaster, 44. Talj, 45. dekadenca.
teljskih stikih, previdno odstranil. Nekega dne mu je prišlo na uho, da ga sumijo zarotni škega delovanja proti šahu. In takrat so ga tudi razrešili njegove službe ter se je umaknil v svojo vilo blizu Teherana.
Pred tremi leti je večkrat potoval v tujino. Zdi se, da se je moral izseliti iz države na pritisk sovjetske tajne službe, katere agenti so se pojavili v večjem številu v Iranu, potem ko je šah navezal tesnejše stike s Sovjetsko zvezo.
Preselil se je «iz zdravstvenih razlogov« v Libanon in se je naselil v neki vili blizu Bejruta.
Toda v Teheranu so pozneje ugotovili, da je bivši načelnik varnostne in tajne službe odne sel s seboj mnogo važnih spisov, zaradi česar so ga jeli preganjati.
Proti njemu so v Teheranu sestavili takole obtožbo:
V Iranu je poneveril mnogo važnih spisov in tudi denar; te poneverbe je zagrešil še v času, ko je bil v aktivni službi; v tujini je koval zaroto proti šahu in je od tam na skrivaj pošiljal v Iran orožje, ki naj bi služilo zarotnikom proti šahu.
Iran je uradno zahteval izročitev generala Taymourja Bak-hitara.
Seveda ni general Bakhtiar na vse te obtožbe držal križem rok. Najel je enega najboljših bejrutskih odvetnikov dr. Cha-kerja Abousleimana. Z njegovo pomočjo je nemudoma zavrnil vse obtožbe iranske vlade:
«Vse, kar so sprožili proti meni z iranske strani, ni nič drugega kot navadno intrigant stvo, da bi me uničili.
Bojijo se, da preveč vem, in da vsebujejo spisi, ki sem jih prinesel s seboj iz Perzije in ki sem jih shranil v neki švicarski banki, skrivnosti, ki bi u-tegnile ogrožati obstoj Sabovega prestola.
Dobro vem, da sloni vse, kar je bilo proti meni inscenirano, na napačnih obtožbah. Jaz sem politični preganjanec. Za to i-mam važno pričo: svojo nečakinjo princeso Sorayo, nekdanjo perzijsko cesarico.
Ako bo šah še kar naprej vztrajal in me preganjal ter zahteval mojo izročitev, potem se bom tudi sam primerno branil in prešel v protinapad.
Proti meni so nahujskali libanonsko vlado, češ da sem ti-
hotapil orožje in da sam nosim pri sebi strelno orožje brez orožnega lista. Toda jaz potrebujem to orožje za lastno varnost, ker so mi iranski agenti neprestano za petami.
Moj protinapad bo v tem, da bom izzval sodno obravnavo preti sebi zaradi tihotapljenja orožja. In pri tej razpravi bom spravil na dan stvari, ki ne bodo prav nič prijetne ne za iransko vlado ne za cesarski dvor.«
To izjavo je dal generalov odvetnik libanonskemu tisku.
Soraya bi utegnila s tem v zvezi priti v kaj neroden, precej kočljiv in tudi zelo nevaren položaj. Ako bi nastopila kot priča, bi morala priseči in bi jo tako prisilili, da bi povedala vse, kar ve o političnih skrivnostih iz leta 1958, da bi tako podprla izjave in navedbe svojega strica. Do sedaj sicer So-
raye še niso pozvali na sodišče v Libanon. Toda proces proti generalu Taymourju Bakhtiaru je že v pripravi.
Iran pa ne želi sodnega procesa. Tamkajšnja vlada zahteva generalovo izročitev brez tega. To pa na podlagi medsebojnega sporazuma, po katerem se vse osebe, ki zagrešijo prestopke in hudodelstva, kot je primer z generalom Bakhtiarom, izročijo. In pri generalu je vse to tudi že dokazano, saj je vsa ta protizakonita dejanja javno priznal.
Bakhtiar je svoj čas načel tudi vprašanje varnosti šaho-vih bratov in sester. In pri tem bi v resnici utegnilo priti marsikaj neprijetnega v javnost.
Očitno je, da se tudi osebe iz še tako visokih krogov ne sramujejo še tako nizkotnih dejanj.	s. A.
Na sliki vidimo Beby Moratti, ki se jc najprej posvetila gledališču, sedaj pa je ze.čela kinematografsko kariero. Ker je iz bogate družine, ji ni bilo treba prestati raznih «preizkušenj« s producenti.
........................................mi,,nimi,mm,..................................
lllllillllllilllllIlllIHiilllillllIllillliilllilIllllrimiiiiiiiiijMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
V SLOVENIJI BANKA ZA OTROKE V MINIATURI
84.000 otrok ima v svoji banki za 2 milijardi inpoi dinar jev vlog
Siene banke so okrašene s slikami iz basni La Fontaina in Krilova - Otroke postrežejo vsakikrat s slaščicami
Iz časopisa «La Revue You-goslave« povzemamo članek Viktorja Kuniča o miniaturni banki v Sloveniji, ki je vsekakor zanimiv:
Prebivalci severozahodnega dela Jugoslavije imajo zelo redko dobro lastnost: znajo varčevati. Slovenci — ravno o njih je govor — nimajo več grde navade skrivati prihranjeni denar v tradicionalne volnene nogavice, ali v druge skrivalnice. Popolnoma zaupajo svojim bankam in hranilnicam. Kar loči slovenske hranilnice od velikega števila podobnih zavodov v drugih deželah Jugoslavije, je to, da ne more nihče kršiti tajnosti vlog. In te vloge so znatne, saj predstavljajo tretjino denarnega obtoka v republiki. V
mala deklica dobro preštela,
imela
torbici?
^ ^
TIHOTAPCI
# #
MANJŠI spre govoru ŠEtffiS&PEPE, KOLIKO ČASA ^ SE VALJ Al A PO TEM
Stanimirjev hranilnik je podal med otroki zelo znan
ga števila otrok na varčevanje Številke, ki smo jih omenili, so rezultat petletnih naporov. Banka se je posvetovala s sociologi, šolniki, psihologi itd. V šolah so prikazali otrokom siikanice, ki obravnavajo varčevanje. Združujoč
koristno s prijetnim, učijo o-troke čednosti, ki je najprej v korist njim, zatem pa še državi. V banki smo srečali starše, katere smo vprašali, kaj menijo o stvari. Majda Kranjc je rekla, da je zelo zadovoljna, in poudarila: nimam tri otroke. Vsi varčujejo. Pri nas je to že nekakšna epidemija. Malčki tekmujejo med seboj, 1 kdo i.bo; več, prihranil. Hodijo manj v kino, bolj pogosto pa v banko.«
Da Jji piikftzali vrednost o-menjene vsote, ki so jo prihranili otroci in mladinci v Sloveniji, naj povemo, da presega ta vsota kapital številnih jugoslovanskih bank In še neko podrobnost. Decembra 1. 1967 je banka ugotovila proti vsem običajnim pravilom, da so vloge naraščale. Na splošno je namreč znano, da je december mesec Izdatkov, ko ljudje dvigajo največ denarja iz bank in hranilnic
Tudi druge jugoslovanske banke so odprle odseke za 0-troke. Poleg tega organizirajo v šolah kampanje za varčevanje.
Sloveniji varčujejo vsi, stari kakor mladi.
Kar pa je pri tem najbolj zanimivo je to, da imajo Slovenci banko in hranilnico, ki je posebno namenjena otrokom. Prostori te banke so vedno polni, kakor pravi panj.
Vse, kar je v tej banki, je vzeto po meri klientov, zlasti male mizice, za katere se usedejo otroci in dodajajo dinar k dinarju ter jih potem položijo v neke vrste hranilnika.
Ko končajo to «finančno operacijo«, izpolnijo posebne o-brazce ter napravijo bilanco svojega »zaklada«. Uradniki sedijo za svojimi malimi o-kenci in ponujajo otrokom razne poslastice. Pri tem morajo hiteti, kajti bonbonov je treba mnogo.
Na stenah so slike, ki predstavljajo basni La Fontaina in Krilova. Sredi sobe je mali bazen, poln rdečih ribic, tako da je vse okolje bolj pestro.
Vloge so pravzaprav skromne, toda informacije, ki nam jih je dal ravnatelj banke Len-dovšek, so nas presenetile.
«Ali veste,« nam je rekel, da varčuje v Sloveniji več kakor 84.000 otrok in mladincev in da so lansko leto naše vloge dosegle vsoto dveh milijard in 520 milijonov starih dinarjev.
Ker se je zavedla važnosti teh otroških vlog, je Ljubljanska kreditna banka skušala
pritegniti pozornost Čim večje-	Samo v Sloveniji je 84.000 Otrok in mladincev, ki varčujejo
.......milim...........................1......................
SPAGHETTI-WESTERN FILMI
Na splošno je znano, da je najteže umreti. To pa ne velja za filme vvestern, ki jih izdelujejo v Italiji in v katerih je mrtvih kar na kupe. V filmu Enza Castella-rija »Grem, streljam in se vrnem«, umirajo »junaki* popolnoma brez strahu in kot, da bi šli na ples. Zadeti od krogel iz pištol padajo zločinci, zvodniki in podobni ljudje s konj in z vlakov, se prevračajo v prepade in se ivijajo v zadnjih smrtnih mukah.
Američani pravijo tej vrsti filmov «Spagbetti-western», ker jih izdelujejo na področju med deželama Abruzzi in Apulija in so jih napravili že kakih 200. Italijanski kinematografski delavci namreč iščejo izgubljene prerij« prav tod.
Doslej je bil največji mojster te vrste filmov Sergio Leone, ki je dosegel popolnost v tej parodiji ameriškega filma. Seveda je treba tu velike spretnosti, kajti film vvestern ni več pristen, ko se njegov zaplet ne dogaja na samem ameriškem Zahodu.
Z omenjenim filmom pa je En-zo Castellari storil še več. On namreč parodira parodijo ameriškega filma in se smeje ironiji. Pri tem ni slučajno prevzel vsega postopka od Sergia Leoneja ter ga je še bolj razširil. Uporabljal je enako tehniko. Vsi junaki so cinični in nemoralni in v lokalu, kjer leži na tleh pet krvavečih potepuhov, se na primer služkinja niti ne zmeni zanje ter
pomiva dalje posodo. Ko človek gleda ta film, se mu zdi, kakor da bi gledal lutke ali cirkuško predstavo na kakem meksikan-skem sejmu, v kopališču ali pa med ruševinami starega španskega misijona. Prav v prostorih tega misijona so odpuščeni vsi grehi tem prenapetim junakom ob mogočnem igranju orgel. Film se konča s tem, da se vsaka čednost zasmehuje, tatovi pa mirno odidejo s svojim plenom.
Enzo Castellari, ki mu je 26 let, pripravlja sedaj svoj drugi «spa-ghetti-vvestern* film in pravi, da v njem ne bo več mrtvih, kakor jih je v Shakespearovih tragedijah. Njegov naslov bo: «Johnny Hamlet»i
SKOP
Veljaven od 21. do 27. julija
—^ OVEN (od 21. 3. do f ,^\ 20. 4.) V Ijubezen-I	) sklh zadevah boste
) dosegli lep uspeh. Si-\_j' jajna prihodnost bo odstranila vsako negotovost in sum. Potrebno je več spretnosti v razumevanju drugega spola. Na delu boste imeli nekaj sitnosti, toda neki prijatelj vas bo rešil iz zagate. Zdravje bo na splošno dobro.
BIK (od 21. 4. do 20.	5.) Ker boste
f	vztrajali pri svoji
[] ljubosumnosti, boste po nepotrebnem uničili duševni mir in soglasje src. Morali bi biti bolj potrpežljivi in vztrajni. Na delu boste pritegnili na svojo stran vplivne osebe. Pazite se pred posledicami hude vročine.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 21. 6.) V pogovoru z ljubljeno osebo boste morali biti bolj previdni, da ne boste drezali v njeno občutljivost. Ce boste takt-fii, boste dosegli uspeh. Povabili vas bodo na neko delo, ki vam bo prineslo mnogo koristi. Za ohranitev zdravja vam priporočamo telovadbo.
'M)
RAK (od 22. 6. do
22. 7.) V zvezi s I čustvenimi zadevami boste prejeli neko nepričakovano obvestilo, ki vam bo povzročilo hude skrbi. Ljudje včasih uživajo, če spravijo koga v zadrego. Na delu vas bodo gnjavili, toda glejte, da ohranite mirno kri. Priporočamo vam, da pijete manj.
___ lev (od 23. 7. do
f N. 22. 8.) V Ijubezen-f	| skih. zadevah vas ča-
\	J kajo srečne ure in
'v J ozračje bo popolno-ma vedro. Po nekem pogovoru se boste še bolj pomirili. Sploh bo zavladal med vami mir. Na delu vam bodo nasprotovali in izgublja« boste morali čas v obrambi. Pojdite na dopust v gore.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V ljubezenskih zadevah se ne smete predajati videzu. Glejte na stvari stvarno in bodite bolj zaupljivi. Vse boste bolje razumeli kasneje. Na delu pojde vse dobro, na vsak način pa bi vam koristilo nekoliko počitka. Zdravje bo izvrstno.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Teden je primeren za zmenke in za čustvene sporazume. Ne smete preveč razpravljati z ljubljeno osebo, ampak ji pokažite rajši svoja resnična čustva. Možnost darov. Ce boste na delu bolj oogumni. boste mnogo več dosegli. Imeli boste neke živčne motnje.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. tt.) Upi in negotovost se bodo menjavali kakor v kakšni igri. Prav gotovo boste pridobili
osebo, ki se že dolgo upira. Najbolj primeren dan za to je nedelja. Sami ne ooste na deiu dosegli uspehov m poiščite si prijateljev. Boste precej trudni.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) V čustvenih zadevah bo vladalo popolno soglasje Ne poslušajte nasvetov drugih.
Nekdo vam namreč zavida ljubljeno osebo ln bi vam utegnil narobe svetovati. Na delu vam bodo pokazali vzajemnost oseh od katerih je niste pričakoval Bodite zmerni v jedi in pijač
___ KOZOROG (od 2
N 12. do 20. 1.) Nel j k ) ljudje vas bodo ski ) Sali spraviti v zadri V ~)y go in vzbuditi v va ^' dvome. Ne posluša te ljudi, ki vam zavidajo sreči Na delu bo teden zelo pozit ven in stvaren. S časom bost uresničili neki svoj načrt. Ck stranite iz sebe sečno kislini
VODNAR (od 21.
do 19. 2.) Prejeli bi ste neko ljubezensk pismo, spričo kati rega boste silno vi seli, saj vam bo uteho in moralno podporo. Si mote bo konec. Na delu bost gotovo imeli neke ugodnosti, si mo nekim sebičnežem bost morali onemogočiti rovarjenji Slab krvni obtok.
RIBI (od 20. 2. d
20. 3.) Oseba, ki j imate radi, ima gl« de vas polno dve mov in se ne zn odločiti. Najbolje bc c® se boste popolnoma mirni vedli do nje in čim manj gc vorili. Na delu morate postat bolj energični in prisebni. Lah ko boste okrepili jetra in srce
(D
a
Hotel
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A»
Sodobno opremljene sobe ■ Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase • Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar ■ Razgledna terasa • Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica ■ Taksi služba Lasten parkirni prostor ■ Pristajališče za helikopterje • Boksi za pse H'a dilnica za divjačino
OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI
is
MM®
LJUBLJANA
v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon)
POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO
V PRITLIČJU:
USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVALKE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE
— V II. NADSTROPJU:
EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ZENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA — ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO
iJuautNt _
LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA
PORTOROŽ
PORTOROSE
ROULETTE CHEM1N DE FER BACCARA TRENTE ET QUAR ANTE
ODPRTO VSE LETO
//o/e>/«Grad Mokrice»
ob avto cesti Ljubljana - Zagreb
33 konfortnih sob-reslav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom.
Hotel «S0CA»
most na soci
tel. 7
Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna
KUPUJTE KNJIGE
llllllllllllllllllllllllllllll v
i
\
tbiaiUi i#akni
TRST — Ul. sv. Frančišča 3« Telefon 61-793
Hotel «Krn» Tolmin
■■ •
Modernizirani hotel B kat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi.. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039.
Obiščite
P0ST01NSK0
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
ŠKOCJANSKE
JAME
ob:
odprte vsak dan 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
ARETTA
ULTRA T HIN
med elegantnimi in preciznimi
urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAs Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT f’r°daia >ia veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT izreden popust — Garancija —
gostišči m ODDIHU
SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica)
Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete. rojstne dneve itd.)	Konkurenčne cene
žterfe
RESTAVRACIJA
01.114
A LR E R G 0
AJŠEVICA (NOVA GORICA)
Raki, ribe in vse specialitete na žaru
HOTEL S L0 [VI LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 TEL. 20011-43
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
. i
:!!!§§
A
M
m
% m mn
HOTEL GALEB	tel.	21605
RESTAVRACIJA RIBA	—	21182
RESTAVRACIJA TAVERNA ••	21322
KAVARNA LOŽA	••	2118»
BIFE-RESTAVRACiJA SEMEDELA
V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA. DNEVNO PLES
d tiMUinu
lentami
'Vad IKafti
PARK HOTEL na bledu
-a*.
•fff T«-
- - •
Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob, 339 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA MEEKEND V NAS HOTEL
'CENTRAL-RIVIERA
PORTOROŽ
Moderne sobe, mednarodna kuhinja,
«GIRL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
HOTEL in MOTEL	OloiiGiiV
OTOCEC OB KRKI ■ Telef. 068 - 21512 - 21321
.CC UD	- Telef. 068 - 21512 - 21321
——	z 88 gobami in 174 ležišči
S Priznava mednarodna in narodna restavracija in bife. S Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim
pohištvom Ludvika XV. in XVIII.
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno na razpolago Izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter Izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
Oglašujte
v PRIMORSKEM DNEVNIKU
KVALITETNO SVE2E MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI LN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
PREKO SVOJIH TUGO VIN
na ŠKOFIJAH in v KOPRU
nomjem ■ ujmmaum
CHMAtMAl UM M MU
OPATIJA A m
mmmm
— Restavracija MARINELLA —1
TRST, Viale Miramare 323 (Barkovlje) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel, 36366
Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi fbrati;.restavracijo, kavarno. Prvorairedna kuhinja - Ples vsak večer ★ razen torka in barski program
In gostilna «Pri hrastu r, gostilna ■ Ivez dar
telefon 21-239
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno, potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko tet nudi prevoze po vsem svetu t modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 toD nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*, Piran, Župančičeva ul. 24 in ua našo agente po vsem svetu.
Telexi:	341 33;	341-22 Plovb*
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
čej
?a
> ko
AVTOPROMET GORICA
priporoča umovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC t več kot 100 ležišči In restavracijo z domačo hrano, vinom !n drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo trna na razpolago tudi privatne sobe.
NOVO C0STISCE
PR KRIŠKI GARDI
Vipavski Križ
dobra domača kuhinja
■ Tkr,na itnii-n . tniirlnfl l-PI
izbrane pijače , splidn*, fen* prepričajte Re! •
sk
Vil
de
dr
da
fa.
*lh
&
vir

STEPIIEN BARR:
OBLETNICA
I
:::::::::::
J
Stara gospoda sta trčila na zdravje s kristalnima čiffia-ma. Nista si bila v sorodu, vendar sta si bila zelo podobna. «Na deseti avgust!« je rekel tisti, ki je bil videti malce starejši. eln na tvoje zdravje, moj dragi Charles!«
«stirideset let!« je vzkliknil drugi. «Dobro sva se imela, draei moj Jeremy.» Ozrl se je po majhni sobi. Oči so mu obstale na hrastovi omari, majhnem ognjišču, nad katerim je visel uokvirjen ovalen portret, in na platnenih zavesah, skozi katere se je videla murva in rožni grmi.
«Dobra večerja je bila, Jeremy,» je nadaljeval mlajši, ki pa ni imel dosti manj kot petinsedemdeset let. «Lahko rečem, da ni kuharja, ki bi pripravil boljšega divjega petelina!«
Zaradi te pohvale je drugi zardel, kot je bilo običajno. «Toda solata, Charles!« je dejal. Nikoli ni pozabil pohvaliti solate, ki jo je Charles vedno tako zelo okusno pripravil. ((Nihče drug nima tako dobre roke in kako lepo je okrašena miza!«
«Hvala, Jeremy. Medtem ko si bil na trgu, sem očistil ves srebrni pribor. Mislim, da bova ta teden le morala poklicati kakšno žensko. Težjega čiščenja ne zmorem več sam.« Vzdihnil je. «Bojim pa se nadležnosti.«
«Da, da, Charles. Dobro se ujemava. Ne bi bilo prijetno, da bi nama kdo pokvaril najino gnezdece. Se še spominjaš tiste strašne Kuharice? In njene smetanove omake?«
(Zares strašno. Dobro se spomnim, da se ji nisem upal odpovedati in sem vse prepustil tebi.»
Jeremy je prikimal in se nagnil nad vrčem. «še malo portskega vina, Charles? Toda takrat, ko so širili cesto in ko so nama hoteli vzeti del najinega vrtička, si bil ti edini, ki si je upal govoriti s pooblaščenimi.«
«Moral sem Jeremy, če nisem hotel izgubiti najine murve. Uspelo nama je obdržati prav vse, kar sva želela, čeprav se je svet okoli naju spreminjal. Prepričan sem, da je najina hiša edina v vasi, kjer še vedno svetimo s petrolejkami in svečami. In ta strašni radio! Odkrito rečeno, bal bi se ga dotakniti!«
»Poslušal sem ga samo enkrat,« je rekel Jeremy, «ko sem šel k trgovcu z vinom, želel sem jim prijetno poslušanje.«
«Veš, Jeremy,» je dejal Charles in vzel kos kolača, «nekoč, ko te še nisem tako dobro poznal, sem se ustrašil, da se boš naveličal živeti na deželi — tako daleč od vseh zabav in razvedril, ki bi ti jih nudil London. Bal sem se, da boš pogrešal gledališče.«
((Sovražim gledališče, moj dragi Charles.«
«Tega takrat še nisem vedel, moj dragi Jeremy. Ves čas sem se bal dneva, ko boš odšel. Spoznal pa sem, da se v nekaterih stvareh zelo dobro ujemava. Med drugim celo pri knjigah. Kdo je nocoj na vrsti za branje?«
((Mislim, da si ti. Zelo lepo bereš, Charles. Kar poglejva! Včeraj sva končala s 'Prišleci’.«
«Kaj pa Cranford? Že dolgo ga nisva brala.«
«Odlično, Charles, odlično! Nikoli se ga ne naveličam.«
«V redu. Vseeno pa se poskusi spomniti, ali nisem včeraj jaz bral?«
«Ne. res ne, dragi prijatelj. Točno se spomnim, da sem moral premakniti stol, ker sem bil tako daleč od luči.«
«Toda, Jeremy, saj to je bilo vendar predvčerajšnjim!«
«Morda imaš prav. Nič zato. Branje mi bo v veliko čast.«
«Vedno si tako obziren, Jeremy. Mislim, da si mi tako zelo prirasel k srcu prav zaradi tvoje obzirnosti, še celo bolj kot pa zaradi najinega medsebojnega soglasja. Tudi kadar gre
za mehko kuhano jajce — dve ali tri četrtine minute!«
((Natanko tako, Charles, natanko tako. Kar pa se tiče vina — zdravo portsko vino ali pa burgundec. Fej, bela vina! Razen —»
«Razen renskega vina,« je rekel Charles. «Mrzlo rensko vino z dobro belo ribo. Kdaj bova spet jedla ribe, Jeremy?»
((Prodajalec z ribami pravi, da jih bo dobil jutri, Charles. Ne smem pozabiti, da moram postaviti buteljko beiega vina na led. Bova zdaj brala?«
Charles je zadovoljno prikimal in pobral vrč z vinom in kozarce. Vstala sta od mize in odšla v delovno sobo. Jeremy je prižgal luč, pogledal naslanjač in zmajal z glavo. Charles je segel na polico in poiskal staro knjigo, vezano v rusko usnje.
«Veš,» je Jeremy dejal, skorajda sam sebi, «lahko bi prisegel, da sem včeraj moral premakniti stol...«
((Morda, prijatelj, morda res. Bral bom z največjim veseljem.«
«Oh, Charles, razvajaš me!«
((Razvajava drug drugega, Jeremy.» Charles je sedel v naslanjač in odprl knjigo. Potem si jo je položil na kolena in si nataknil očala z jeklenimi okviri, ((štirideset let...« je ponovil in se ozri na fotografijo v zlatem okviru nad kaminom. Bila je slika mladega moža v oblačilu iz časa kralja Edvarda. Malo je bil podoben Charlesu, vendar je imel bolj živahen izraz. «Ce samo pomislim,« je nadaljeval Charles, «sem tistega dne sedel prav na tem stolu.«
Jeremy se je nasmehnil. «Tako je,» je dejal. «Tako je. In jaz sem stal prav na tem mestu.« šel je do kamina in se naglo obrnil. «Nikoli ne bom pozabil, kako si bil presenečen!« Začel se je smejati in Charles se mu je pridružil. ((Spominjam se trenutka, ko sem ti pokazal pismo,« je nadaljeval Jeremy, «in si mi rekel 'Glej, glej, pa sem mislil, da sem ga zažgal!’«
Oba sta se na glas smejala ob tem spominu.
«0, ko bi vsaj vedel!« je rekel Charles in si brisal oči. «Ko
bi vsaj slutil, da sem bil tako nepreviden! Najprej sem si st ffc veda zelo očital. Toda, Jeremy, bil si tako zelo oDziren!« n0| ((Veseli me, Charles.«	Val
Oba gospoda sta za trenutek pogledala sliko v okviru J Jeremy je zmajal z glavo. ((Dostikrat se sprašujem, kako J, ^ potoval,« je dejal, «po pragozdovih... Jaz se ne bi nikoli nir pravil v Afriko.«	, Gi
«In on,» je odgovoril Charles, «ne bi nikoli živel v Ang1*' .5 Bertram je vedno rad potoval. Saj nisva grdo ravnala z nF kajne J[eremy?»	Su
«Niti najmanj ne. V tem kraju gotovo ne bi imel obst^ t>o ka. In ta kraj je kot nalašč za naju.« Jeremy je pomežiki 'F Charlesu in ta mu je prav tako pomežiknil. «Razen tega < ^ ga to, česar ne ve, tako in tako ne more prizadeti,, kajne?* (( dv< ((Seveda ne, Jeremy. Ko je bratranec John zapustil to\ premoženje Bertramu, še ni vedel, kako neprimernega de<F ( je izbral! Ni mogel vedeti, da je mlajši brat — to sem dej*! j? sko jaz — pravi človek, ki naj uživa na njegovem posesa ^
„ w . .	___ -	' tl
Ce bi Bertram postal lastnik, bi zagotovo prodal, znosil kj
Uiti	luoLiiiiv, Ul ziaguiuvu JJIUUai, ZI1UOJ* ,/
nar v Montecarlo in ga tam zapravil. Potem pa je šel v A1! ko! Zdi se mi, Jeremy, da sva povsem vzgojno ravnala. ^ Qri tako mislim.«	$ec
Jeremy je prikimal v znamenje popolnega odobravaj vsj «Moram pa priznati,« je dejal, «da nisem vedel, kaj boš stoj! je ko sem ti pokazal pismo. Našel sem ga v knjigi, ki si jo 1 krat bral v postelji, saj veš.«	,
«Bil sem zelo nepreviden, Jeremy. Seveda pa takrat še * »a sem vedel, da si tako navdušen bralec.«	, jki
((Navadno sem si knjigo izbral v tej sobi, potem pa s > jo nesel s seboj v kuhinjo, Charles,« je rekel starejši. «N6 d* bilo prav, če bi vprašal tebe...«	drj
»Kakšna obzirnost,« je rekel mlajši. «Vedno imaš prav, Jjii remy. Ko si mi pokazal pismo, še nisem vedel, kaj nau1^ Q vaš z njim. Kaj si že rekel?«	s0
(Nadaljevanje sledi) jjo:
--- — i mm m i m	--- --------------------------------—j (4*.

k d*
UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCH1 B, H, TELEFON 93-808 ln »4-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, , Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 vnaprej četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8:100 Ul SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega u'i Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/U telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 2o0, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4°
beseda - Oglasi za tržaSko in goriško pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin ttaUJe pri «Soclet& Pubblicitli Italiana« — Odgovorni urednik: S I ANISI.AV iiknko - izdata in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	j ^