List slovenskih delavcev v Ameriki. 18. 3., Tin aja 1898. Xj©t30 "V Ako dospe važna poročila z jišča, izdamo ta teden še enkrat t ,,Glas Naroda'4. ijajna zmaga na moiju. panci sa>f priznajo syoj poraz Zemljevid Kube in sosednih luk. Špansko brodovje uniceno. Manila blokirana. (Španska poročila.) Madrid, 2. maja, (zjutraj ob uri). List »Liberal44 je dobil rzojav iz Manile, v kterem prizna Španski zapovednik admiral Mon-tijo, da je bilo špansko brodovje popolnoma uničeno. Dodaje pa, da se je moštvo vojne ladije ,,Mindanao" rešilo. Dalje pravijo poročila lista ,,Liberal", da je zvezno brodovje pred Manilo zasidrano in pričelo luko blokirati. Prebivalstvo beži iz me-Sleherni trenotek pričakujejo mbardiranje mesta. Angleški konzul v Manili E. awson Walker se je pogovarjal z eriekim zapovednikom brodovja wey, o čem sta govorila, ni znano. Poročilo lista ,,Liberal" pravi, da bo Španci vse upanje zgubili in v obče priznajo, da je špansko brodovje popolnoma uničeno, vprašale časa je le kedaj bodo Amerikanci li Manilo. List,,Liberal" je ministerskega predsednika aste ter priznava poraz, toraj je .oral biti gotovo velik. London, 2. maja. „ Daily ail" je dobila danes brzojavno poročilo iz Madrida, ktero se glasi: ,,Amerikanci se sedaj pomikajo proti Manili, ktera se še ni podala. General Augusta jo bode najbrže branil. Španski mimatri sami priznavajo, da so bili Spanci hudo »peni, a vendar bodo vse poskusili eželo braniti. Španska .".astavna adija „Reina Maria Christina" in ,Caetilla" sta popolnoma pogorela, edno vojno ladijo so navlašč zavrli v morje, samo, da jo ne bi merikanci vplenili. V obče mi-ijo, da je tudi ameriško brodovje žko poškodovano". Popis bitke. ako je bilo špansko brodovje po naših uničeno. „Maine" maščevana! L o n d o n, 2. maja. Tukaj se je o pomorskej bitki nastopno zvedelo: Bitka seje pričela takoj, ko se je zdanilo. Prvi so ustrelili Španci. ,,Reina Christina" je streljala na „01ympio" — admiralska ladija na drugo. Bitka je bila grozna. Dobro streljanje ameriških topni-čarjev je zmago pridobilo. Težka kroglja je na strani prodrla špansko zastavno ladijo. Ladija se je vsled tega strela vnela. Admiral je bil prisiljen prenesti zastavo na ladijo „l8le de Cuba'*. Ko se je to zgodilo je padel kapitan Caderso, ko je stal poleg admirala Montijo. Ameri-kanske vojne ladije so se morale boriti z španskim brodovjem in trdnjavicami, s tem je bila moč obeh nasprotnikov enaka. Več ur je zaliv pokrival dim smodnika, smrtonosne kroglje so padale kakor toča, ladije pa utapljale. V luki je odmevalo streljanje brzostrelnih topov, ropotanje lomivših se železnih reber ladij in ječanje umirajočih. Za kratek čas je dim smodnika tudi zakril vojne ladije. Streljanje ni prejenjalo in zamolklo je odmevalo gromenje velikih topov. Sedaj je dobila španska vojna ladija „Don georckm, .. BRITISH \ \ Tu podajemo našim čitalcem nemški strategični zemljevid bojnega polja; na njem so zaznamenovane utrdbe: francoske, augleške, španske, danske, holanske in Zjed. držav, dalje kje bo zaloge premoga, železnice, podmorski kabel itd. Vse to utegne zanimati mnogo naših Čitalcev. Juan de Austrija" v trebuh težko krogljo in bila odmah uničena; jeklo, les in posadko je razneslo v zrak. Dobro pomerjen strel je zadel na ,,Don Juan de Austria" v skladišče za smodnik in razletela se je. To je vračilo za ,,Maine". Nesreča je bila grozna, a popolna. Ameriško brodovje se je ves čas bitke premikalo in to je delalo težavo španskim topničarjem, niso mogli dobro meriti, in še slabeje zadeti. Ameriške vojne ladijeso se počasi umaknile. Okolu 9. ure se je pričelo umikati ameriško brodovje na zapadno stran zaliva, da izkrca svojb ranjence, tako pravijo španska poročila. Druga poročila pa pravijo, da se je amerikansko brocjpvje zato umaknilo ker je španske ladije uničilo ali pa popolnoma pokvarilo. Kakor je sprevideti iz zasob-nih poročil so na Amerifcance streljali, ko so na zapadnej strani zaliva izkrcavali ranjene. Admiral Dewey jo takoj dal povelje napad ponoviti. Ko so oskrbeli važne poprave, se je podalo ameriško brodovje y boj še z veliko večjo živahnostjo. V poslednjem streljanju ste bili hudo poškodovani španski vojni ladij i ,,Mardanao" in „Don Antonio de Ultoa", dobro pomer-jeni streli iz ameriških topov so jih napravili za bitko nezmožne. Iz trdnjav Carite, ktere se nahajajo deset milj južno-iztočno od Manile, so zelo marljivo Btreljali in podpirali špansko brodovje, posebno v drugem napadu. Vendar pa nič ne poročajo kako škodo so napravili in to razburja prebivalce Madrida. K*ualu po pričetku d.-tizega napada je nastal ogenj na lesenej španskej križarki „Castilla". Ko sa je ogenj razširjal na ladiji so pogosto na njo padale kroglje iz ameriških topov. „Castilla" bo je pričela počasi utapljati. Streljanje se je nadaljevalo, ker so se pa bali, da ne bi kaka ameriška kroglja zadela v sladišče smodnika in jo razstrelila, so jej raje na dnu na pravili luknjo in jo vtopili. Ko se je pričela ladija hrzo utapljati, je moštvo poskušalo se rešiti b čolni, ali pa poprijelo za oBtanke ladije in ž njimi skušali na kopno plavati. Mnogo težko ranjenih mornaijev je poskakalo v morje in se tudi kmalu potopili. Amerikanci niso p jenjali streljati dokler ni bila poslednja španska ladija razstreljena ali nezmožna za nadaljno vojavanje. \ Špansko poročilo jenja se znamenitim pripoznanjem, da ko so Španci sprevideli njih osodo, so raje sami svoje ladije v dno morja za-trtali, samo da jih ni vplenil sovražnik, pomorščaki se pa morali rešiti s plavanjem. O trajanju drugega napada in boja še ni poročil, ^li toliko je gotovo, da je'ameriško brodovje slavno zmagalo in Manila popolnoma njemu prepuščena. ( Natančna in obširna poročila bodo dospela še le v dveh ali treh dneh, ker so Španci prerezali zvezo )$abela z Manilo in Honkongom. V Madridu je narod zelo razburjen zaradi tega poraza in vlada je 2 elo skrbna, da ne nastanejo tam nemiri, najbrže bodo oklica 1 i izjemno stanje. Španski listi kriče po i maščevanju zaradi uničenja tega i »rodovja in zahtevajo, da bo vse la-< ije oborože in gredo proti Ameri-\ ancem in njih trgovskim ladij am. ] kraljica je kljubu velikemu porazu a elo domoljubnega duha; dalje je ludi rekla: „Moj pogum ni mogoče i ipogniti, dokler se zamorem zanašati na hrabrost in domoljubnoBt icev". O vojni. Prva pomorska bitka. Matanzas bombardiran. ZOPET NOVE LADIJE VPLENILI. Skozi blokado prerili na Knbo. Spred Havane, 27. aprila, preko Key West. Od včeraj ni amerikansko brodovje, ktero blokira Havana, videlo kako p tuj o ladijo. Španskega poročnika del Pino, kte-rega so v ponedeljek vjeli s topni-čarko „Welmington" na jadernici ko se je vozil proti Matanzas, so pri Santa Cruz izkrcali in spustili, ko je obljubil, da ne vstopi v špansko armado dokler traja vojna sč Zjed. državami. Poročnik je bil na dopustu in obiskal svojo ženo, ktera je v petek dete povila. Patro'oka ladija ,, Algonquin" jo razprostrla parlamentarsko zastavo, ko je poročnika vozila na obal. Včeraj je bilo videti kakih 15 milj od Morro Castle blizu 200 španskih jezdecev. Zastavna ladija „New York" je bila ob istem času tako blizo obali, da bi lahko z malimi topovi streljala na konjike, a n tega storila. V obče mislijo, da bo Spanci zato odposlali konjico, da bi zabranila zop&tni poskus izkrcanja ameriških vojakov, kakor je to storila torpedna ladija „Porter". Poročila i&2trt leta.....1.25. Glas Narodda' izhaja vsako sredo t Za oglase do 10 vrstic se plača centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti *e ne natisnejo. Denar naj se b- ago voli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov nosimo, da se n»« m tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredita naslovom: flGlas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. nil monitor ,,Terror", ko je poskušala prodreti blokado. Križarka ,,Detroit" je vplenjeno ladijo danes sem privedla. „Bolivar" ima prostora za 120 tun ; na njej je bilo 26 potnikov, kteri so se iz Port Limon vozili proti llavani. „Bolivar" je imela na krovu sadje in 870.000 v srebru. Možtvo in potnike sc izkrcali v Cardenas, kapitan in strojevodja morata pa iti pred sodišče, d?« »-i zasliši ta kot priče. Kapitan s« hotel usmrtiti. 1» ižarka ,,Cincinnati" je minolo n >č blri'ljala na malo ladijo, ktera je hotela prenti blokado. Najbrže (3 bila to spanska torpedna ladija. es zjutraj okolu 8. ure so vi-akih 15 milj od Key West jadrati proti jugu in so nenja, da je bila španska vojna ija. iz" Morro Castle so danes zjutraj G—8krat ustrelili vojno ladijo ew York" ali nobeden strel ni el. (rodov.je v viharju. w p o r t N e w s,Va. 27. aprila. Bežeče brodovje je imelo danes pre stati hud vihar. Zastavna ladija ,,Brooklyn4* bi danes zjutraj kmalu zadela ob vojni parnik „Massachu-■etts". „Brooklynu" seje odtrgalo sidro in ga gnalo proti „Massachusetts", poveljnik poslednje je videl nevarnost in se brzo umaknil. New Orleans, 27. aprila. Vojaki milice so danes pri Port Car-des zasačili španskega ogleduha in pri njem našli načrte in slike trdnjavic in utrdb od luke. Odtirali so ga v trdnjavo St. Philip. Mornarnarska milica Lou'siaue ima dati 1100 mož in bodo te razdelili na 32 topniških ladij, ktere bodo križale pred lukamiGalveston, Fort Morgan, Mobile, Port Cads in izlivom Mississippia. Cyr^ti prostovoljci, ishington, 27. aprila, tajnik jo bil obveščen, da so V Louisiaui ustanovili polk prostovoljcev, kterega moštvo je tako utijeno, da se ni bati, da bi jih nadlegovala rumena mrzlica in bo-selo dobri za službo ob času de-Kubi. a n o o g a, Teun., 27. jaki nahajajoči se v ta-u v Chickamanga parki} so imeli že priliko se seznaniti s težavami in nadlogami. Poslednje dni je neprenehoma drževalo in vse taborišče se je spremenilo v močvirje, na nekterih krajih ju voda po velj visoka. Bombardiranje Matauzasa. rvo prelivanje krvi. ey West, 28. aprila. Brzo-javi dospeli včeraj naznanjajoč bombardiranje luke Matauzas, so bili istmiu. ZHstavna ladija „Ne\v York", monitor ,,Puritau" in križarka ,,Cmciunatf" so včeraj struna obalne baterije, ker so iz teh ustrelili s topom na la-,New York". Streljanje j« > le kratek čas. Prvič ao lii 57 minut po 12. uri in čez 18 minut je bilo končano. Španske baterije na obali so hudo poškodovane, jedna celo popolnoma razdejana, od ameriških ladij nema nobena ni najmanjše poškodbe. Kolika je zguba Špancev, ni bilo mogoče določiti. Kontre admiralu Sampsonu je bilo poročano, da so Španci pred Matanzas izvanredno marljivi ter utrjujejo svoje baterije ob vhodu v zaliv. Tomošnji topničarji so bili zelo bojaželjni in že predvčeranjem streljali na ameriško torpedno ladijo „Foote", ktera se je zelo predrzno bližala ohali. Sampson je včeraj sklenol obiskati Matanzas z ladijo ,,Ne\v York". Ne v6 se, ali je nameraval le ogledati utrdbe in baterij h, ali je imel namen razde-jati utrdbe, da bi potem laglje izkrcali orožje in strelivo za vstaše, — okolu poludne je dospela, ,,New York4* pred Matanzas. Tam je našla na straži monitor ,,Puritan'* in križarko ..Cincinnati". Luka Matanzas se nahaja kakih 50 milj iztočno od Havane, ob konci zaliva, kteri štiri milje daleč na kopno sega, pri vhodu je zaliv tri miljf širok. Na zapadnej strani je Point Kubal Caya in temu na-šproti Point Maya. Oba ta dva kraja sta le malo nad morsko gladino in zelo ugodna za obrambo. Nekaj jardov od obrežja se vzdigujejo pogojzdeni griči in vedeli so, da so v grmovju nastavljeni spanski topovi. „New York" se je pomikala proti zalivu. Nekaj jardov za njo ob leve j strani je pa jadral „ Puri tan" in na drugej strani jej pa sledila ,,Cincinnati". V ozadji pa pomikala ladija za poročila „Sommers N. Smith", na kterej so bili vojni poročevalci. Nič ni kazalo, da bode nastala bitka. Pokrajina je bila pop lnoma mirna pred ladijami. Nobenega človeka ni bilo videti na obali in nikogar na krovu vojnih ladij, ktere so se počasi pomikale proti zalivu Ko je bila „New York" kakih 7000 iardov oddaljena od obali, zagle dali so iztočne obali dim potem je odmeval strel in malo jardov pred „New York" je ,padfa , krogija v vodo. Zastavna ladija je odgovorila s topovi po osem palcev v premeri. Potem Be v polukrogu obrnila proti zapadnej strani in se do 3000 jardov približala obali ter streljala na baterije pri Kubal Caya, ktere so Spanci poslednje dni zelo marljivo utijevali. Po vsakem strelu so videli na kopnem kako se vzdiga prah in ometa. Vojna ladija je dobro streljala. Vsaka granata je zadela. Med tem se je pa „Puri-tan" obrnol proti iztočni strani in streljal na baterije Point Maya. Te baterije so bile dobro prikrite, samo dim je naznanil, kje se nahajajo. „Cincinnati" je morala ubogati povelju in zaostati nekaj sto jardov. Kmalu je prosil nje kapitan po znakih sč zastavo, da bi smel pričeti streljati. Dobil je dovoljenje in v malo minutah je streljal v daljavi 2000 jardov na Rubal Caya. Osemnajst minut po pričetku stre-Ijanju je dal zapovednik Sampson znamenje, da se preneha. Ob istem času je Rubal Caya baterija prvič in posledujič ustrelila. „Pari-tau" je pomiril s topom za kroglje po 12 palcev v obsegu in ustrelil proti istemu mestu kjer se je dim pokazal. Učinek strela je bil grozen. Najbrže je velika krogija udarila v sredo baterije, se razletela in grozno vse razdejala. Nijedna španska krogija ni zadela, ali so pred ladijami padale v morje, ali pa frčale čez nje. Raz baterij so ustrelili 28, raz vojnih ladij pa 86. Po streljanju je „New York" od-pljula proti Havani, obe ostali ladiji pa odpljuli na prejšnje mesto. Ubežati je hotel vojnimi ladijami. Key West, 28. aprila. Veliki španski parnik „Guido" je danes dopo'udne vplenil monitor „ Terror". Ko so na „Guido" zagledali vojno ladijo, so pričeli bežati na vso noč. Parni stroji so delovali do skrajne moči, tudi ko so s „Terrora" ustrelili brez kroglje, se ni, „Gnido" nič zmenil. Toda s „Terrora" so 'pričeli streljati strel za strelom, vse kroglje so zadele. Tri kroglje so razbile hišico kr-maija. Nekaj osob je bilo poškodovanih. A parnik ,,Guido" je še vedno bežal. Sedaj se je pa prikazala ameriška topničarka ,Machias' in ustrelila na „Guido", kterega ni zadela, ali vsejedno se je podal. Vplenjeni parnik so dovedli v Key West, a je bil v truplu večkrat prestreljen. Na parniku je bil živež za španske vojake in tudi večja svota denarja za španske oblasti na Kubi. Vrednost parnika in tovora cenijo $400.000. Vojne biležke. W a s h i n t o n , 28. aprila. Višji zdravnik armade, Sternberg Be je izjavil, da se je 1200 zdravnikov oglasilo pri armadnej upravi, da bodo v pomoč ranjenim in bolnim. Chicago, 111., 28. aprila. Go-spica Margerita Raymond bode šla na bojno polje za trobentača. Do-dejana je kompaniji H 2. polka narodne garde Nebraske in jej naznanili, da naj odpotuje v Omaha. Ta gospica je učiteljica in spretna streljalka z revolverjem. Bal ti m ore, Md., 28. aprila. Tukaj nameravajo v skrajni potrebi izliv reke Chesapeaka zapreti s kamenji. Kamenje že sedaj dovo-žajo na ladijah in ga bodo v sili spustili na dno reke. Jersey City, N. J., 28. aprila. 612 zabojev se naboji je opolunoči dospelo Adams Express Co., da te odpošlje v Tampa, Fla. Goepica Helena Gould je dala vladi na razpolaganje S 100.000 za vojne namene. Tampa, 28. aprila. Vsi tukaj bivajoči vojni oddelki so dobili povelje takoj se ukrcati za na Kubo. V obče so mnenja, da bodo pri Ma-tanzaB izkrcani. Parnika ,.Olivette" i:i „Flori.la" sta ž» nekaj dni tu zasidrana, da bodeta vojake prevažala. Chattanooga, 28. aprila. V taboru je danes dopoludni nastalo veliko razburjenje, ko ste morali batriji A in K 1. topniškega polka takoj oditi proti Tampi, da bodo ukrcani z drugimi oddelki in odšli na Kubo. Povelje je bilo ^deli j tako nujno, da vojaki niso" m ogjif^vc niti konjev seboj vzeti; te so s topovi vred odposlali za vojaki s posebnim vlakom takoj za njimi. Key West, 29. aprila. Monitor „ Terror" je vplenil špansko jadernico „'Three Sisters" pred Cardenas. Križarka »Montgomery", ktera je vtorek obtičala na obali pri Dimes, Pinar del Rio, je danes zopet proBta vsled velike vode, ali je hudo poškodovana. Od blokadnega brodovja pred Havano je danes dospela vest, da so ameriške ladije včeraj bombardirale Cardenas iztočno od Matanzas na severnej obali Kube. Monitor ,, Terror" in topničarka „Ma-chias", ktera sta tam bila in križala po morju sta bombardirala Cardenas, ker so na nju preje streljali Spanci z obali. Na trdnjavico Cabanas so ameriške vojne ladije streljale 15 minut in Špance prisilile, da so obmolčali. Španci imajo tam zelo stare topove in niso prav nič zadeli. Častniki ameriškega brodovja so po bombardiranju Matanzasa brez skrbi glede španskih utrdb in pravijo, da lahko vsako kubansko trdnjavo razbijejo, Španci nemajo dobrih topov. Samo podmorski pod-kopi in torpede v lukah jim delajo še preglavice. Parnik za kabel „Maugrove" in več druzih ladij išče kabel med Key West in Havano. Šest milj od kubanske obali ga nameravajo vzdigniti in napraviti telegrafično zvezo s Key West in brodovjem. Sedaj potrebuje ladija osem ur predno dospe v Key West in prinese poročila in dobi povelje. Škodovane ter mora škoda biti popravljena. ! To brodovje, ktero je daneg odbijalo od Kap Verde otokov je najboljše špansko brodovje, oklopnice obdajajo 12 palcev debele oklopne plošče, na krovu imajo dobre velike topove, in vozijo zelo hitro. Vse je radovedno kam je namenjeno? Streljali na trdnjavo Cabanas. Španski jezdeci usmrteni. Key West, 30. aprila. Ladija za poročila od blokadnega brodovja je danes zjutraj Bern prinesla poročilo o bombar j [ranju Porta Cabanas, zapadno v llnrLl zalim. Ko sti torped i lali i „Porter" in ,,EricBon" obali patriolirali so pri;Ji obali na njp streljati z manjšimi brzostrelnimi topovi. Torpedne ladije ste se umaknile in šle iskati na pomoč križarko ,,New York", ktera je potem z svojimi topovi po šestin osem palcev v premeri izstrelila kroglje na baterijo in ta ob- j molknila. Admiral Sampson, kteri t je to streljanje sam vodil, ne pre-! pisuje temu dosti važnosti. Španski konjiki so tudi streljali na križarko „New York", a ta je med, nje poslala, par strelov iz topov po \ štiri palce v premeri, i?a kar so konjiki bežali na vse Btrani. Več i konjikov je bilo ranjenih in usmr-tenih. Moštvo brodovja je mnenja, da bodo v ponedeljek, ali torek izkr-celi ali saj poskušali izkrcati ameriške vojne oddelke na Kubo; vstaši bodo k temu pripomogli iz kopnega, brodovje - pa pomagalo od morske strani. Ni nikakega dvoma več, da bo se admiral Sampson in vodje vstašev med seboj dogovorili te znamenji. Poročila iz Havane naznanjajo, da bode prebivalstvo kmalu pričelo hud glad trpeti, celo španski vojaki nemajo dovolj živeža. Mnogo teh berači po ulicah, da si glad uteše. Včeraj večer bo streljali iz Cojimar baterije, iztočno od Morro Castle> na torpedno ladijo ,,Porter" toda o niau. Ob kubanski obali prav marljivo patrolira španska konjiča. Špansko brodovjeod-p 1 j u 1 o. St Vincent, 29. stprila. Špansko brodovje je odpljulo od Kap Verde otokov in sicer v smeri proti jugu. Kam je odpljulo, ni znano, ker ima ukaz zapečaten in ga sme za poved ni k še le na visokem molju odpreti. Ob času, ko je brodovje odpljulo, je bil hud vihar; torpedne ladije ,,Arieta", „Rayo" in „Azor" bo se vrnile, ker ao po- Kingston, Jamaica, 30. aprila. Angleški konzul v Santiago, Kubu, je včeraj brzojavil angleškemu go-vernerju v Jamaico: „Pošljite sem vojno ladijo. Moje življenje je v nevarnosti". Trideset minut kasneje je odpljula angleška vojna ladija „Pallas" proti Santiago po konzula Ramson. Pripoveduje se, da j. razjarjena španska druhal napadla konzula, ker je branil koristi iz KuA>e fregnanih ali pa še tam živečih' Amerikancev. Mir pred Havano. Key West, 1. maja. Danes zjutraj je Bem privedla zvezna vla-čilna ladija vplenjeno špansko obalno ladijo „Nascota" ktero je vjeta torpedna ladija „Foote". Do danes popoludne 3. ure se je najd 1000 Kubaucev oglasilo, da bi po$ generalom Emilio Nunez šli proti Spaucem v boj, od teh so jih pa1 le 162 spoznali za dobre. Za ar^uadno bolnišnico so danes dospele postrežnice. Havana, 1. maja. Pred Ha-vapo in Matanzas so napravili ve-lil :e jarke, več tisoč vojakov se na-ha ja v bližini teh mest, da jih brani o proti naskoku Amerikancev. U. ice Havane so skoraj prazne, vide ti je na njih le še vojake in za-m srce. V soboto je odsek prebiva Icev pokrajine Pinar del Rio pioail naselniško vlado za orožje in strelivo za 16.000 Kubancev, kteri se bodo proti Amerikancem borili; bolje pa je rečeno, ktere silijo pod oic^e s pretenjem smrti. Brzo-ja rna zveza med Santiago de Kuba in Manzanillo je pretrgana. Armada, ktera bode zasedla Kube se je danes v Key West za 2000 mož pomnožila. Tej armadi bode zapovedoval kubanski general Sa-cr at. Vsa dogodbica o ,,ogleduhu" Yj glesias, kteri je baje nameraval ra easreliti zvezno vojno ladijo „Pu-ril an" in bil že ustreljen, je le zmi-šlj ena po newyorških senzacijskih lii lah. Gospodarski nasledki vojne. Mnogokrat smo že kazali na nasledke, ktere bodeprouzročila vojna med Zjed. državami in Španijo, posebno bodo pa prizadeti delavci te dežele. Nikakor se ne da ugovarjati, da bodo imele posamezne obrti, ktere so v zvezi z oboroževanjem, za časa vojne dosti dela; gotovo pa je, da bode vojna zelo mnogo škodovala večini delavcev, zopet se bode glasilo, da je več brezposelnih in o znižanjih zaslužkov, to vse b:d:> \:iz. z: .čilo, da bodo morali am ilšlii delavci hraniti pri potrebščinah za življenje, ali da bodo morali slabeje živeti. Pri tem se pa še ne oziramo na istino, da bode višje vojaške zahteve povod zvišanju davkov, ktere bode morala seveda množina naroda plačati. Ta množina naroda so pa farmerji in delavci, tem bodo vso financijelno težo naložili na njih ramena. A od te strani se nečemo danes baviti s tem vprašanjem in poglejmo kake nasledke bode irn^la ta vojna za trgovino in obrtnijo v drugih državah, pos»>buo v Evropi. Pri živahnem prometu, kteri se dandanes pojavlja med kulturnimi državami, je lahko umevno kako hude nasledke ima vojna na gospodarske razmere držav, ktere, dasi niso naravnost nje deležne. Dosedaj še sicer ni sedanja vojna napravila nikakih občutljivih zgul> gospodarskim razmeram v Evropi. Ali po pisarenju evropejekih trgovskih časnikov pa je že videti, da položaj pričenja postajati zelo resen. Nekam zanimiv se nam dozdeva članek v „Ziiricher Po6t", pisan še pred vzbruhnenjem vojne, in ta kaže na nasledke v evropejskih razmerah. Ta Članek kaže, da bode ves gospodarski svet trpel vsled špansko-ameriške vojne in v podrobnostih pravi: ,,Res je, da so razmere med Španijo, Kubo in Ameriko Evropo same ob sebi precej pluje, bolj ptuje nego razmere med Kitajsko in Japonsko in Turčijo in Grško. Pri teh kratkih' vojnah med" imenovanimi državfcmi, so bile veliko važ-neje politične koristi na dnevnem redu, nego pri Kubansl'°m vprašanju, ktero ne bode^oireOa vzbur-jati evropejski koncert. Ali glede svetovne kupčije so sedanje razpor-ne razmere veliko bolj znamenite nego r:;zpori na iztoku. Pomislimo le, da su Zjed. države kljubu Din-gleyeve:r.a tarii'u pred vsemi prek-morski::;i državami najboljši kupec evropejskih obrtnijskih izdelkov, in na drugej strani nobena dežela ne pošilja tolike množine živeža in surovia za obrtnijo v Evropo kako Zjed. države. V tem obstoji medsebojnost razmer, ktere naj si bodo motene na enej ali drugej strani, zelo hudo uplivajo na svetovni trg, posebno bode to občutila Švica z svojo obrtnijo z svilo, volno, vezenjem in sirom, ker t je v zelo ozkej zvezi z Ameriko. Nikakor se ne da prikrivati, da ne bi vedeli ceniti te faktorje v velikih tržiščih. Očeviden učinek je veden pritisek in boječnost borze. Amerika zahteva nazaj svoje terjatve v Londonu, Li temu je povod, da postaja denar dražji na evro pejskem kontinentu. Angleška ban ka je že skoraj 4,046.000 funtov šterlingov izplačala to je 100 mili jonov frankov; francoska banka je od pričetka pošiljanju zlata v New York že izdala 75 milijonov frankov od svojega zlatega zaklada, seveda ni ta svota še občutljiva za ogromen zlati zaklad banke, ktera ima 1850 milijonov frankov. Istina je pa, da so vsled špansko ameriške vojne obresti denarju precej poskočile in bodo najbrže še bolj. Naravno6tno škodo vanje trgovskega prometa v sedanjem položaju političnega prepira, še niso prete htavali. Zdrava in silna moč ameriškega trgovskega življenja si kaj lahko pomaga nad vladati prve težave ; v gotovih krogih vlada tudi ravnodušnost gledfe mogočih posledic vojne; priznajo sicer, da bode vojna, ktera se bo večinoma določila na moiju, vznemerila vso trgovino in bode evropejska trgovina z Zjed. državami vsaj začasno popolnoma ovirana. Vrednostni papiiji, kteri pri tacih spletkah kaj radi v ce padajo ali gredo krišku, so deseda imeli le male spremembe v ceni to zato ker je trgovina v Evropi dosedaj ostala na svojej visočini, kar pa tudi trgovino in obrtnijo v Ameriki zelo dobro znamenuje. Temu pa kaže, da je povod cvetoči trgovski položaj v Ameriki (?), zato so v merodajnih krogih vse mogoče težave dosedaj še lahko nadvladah. V gospodarskih krogih pa kritičen čas kaj pesimistično pričakujejo, posebno finančni mož^e. Ako bi bila Španija dežela, ktere trgovski promet bil uvrščen v prvo vrsto, bi bilo finančno oslabenje te države tudi bolj nevarno trgovskim koristim, posebno seveda evro-pejskem. Popolnoma omajane gospodarske rizmere Španije bodo piT^ v nastalej vojni to državno tirali k bankerotu, in ker je Španija grozno zadolžena in to najbolj na Francoskem, bodo tudi koristi poslednje zelo trpeli. Nezaupanje in mlač-nost pariške borze bode imela tudi hude nasledke za druge trge z denarji'*. Tako piše „Zuricher Post" pred nastalo vojno. Skušnja bode pa vsn podučila, kteri so mnenja, da > bode ameriško-španska vojna mnogo vplivala na gospodarske razmere Evrope. Mi smo pa drugačnega mnenja, že bankerot Španije, kteri je gotova stvar, bode francoske manjše kapitaliste za nič manj nego 250 milijonov dolarjev prizadel in to bode prouzročilo hud krah in ta zelo pospravljal med malimi kapitalisti, nikakor pa še nemoremo v pošlev jemati velikansko zgubo, ktero bode trpel evropejski izvoz v Ameriko, posebno ako bode vojna dolgo trajala. Dopisi. Cleveland. 0., 23. aprila. Dne 17. aprila je imelo naše kranjsko žensko podporno društvo sv. Srca Marij,? veselic-« in ples, icteri je bii do uro obiskan; zato se to društvo zahvaljuje domačim društvom in sploh vsem rojakom, kteri so l: dobremu vspehu~prIpomogI Sporočiti moram ob jednem i zadovoljnost, da se društvo jako lepo razcvita in pomnožuje, precej rojakinj je 2e pristopilo, a še dosti jih je, ktere bi se lahko udeležile društvenih dobrot. Zato vabi naše društvo vse častite rojakinje, da pristopijo k temu društvu, kajti hudo je, ako žena oboli In mož brez zaslužka, tema se pa lahko v okom prišle, ako žena pristopi k" društvu. Za obilen pristop se priporoča z spoštovanjem. Žensko podporno društvo sv. Srca Marije 1696 St. Clair Street, Cleveland, O. Winchester, Ark., 20. aprila. Gospod urednik, pisal sem Vam že, da piid^ aas več prve dni meseca maja v New York in potem v staro domovino, ali obrnilo se je na drngo - tran. Sedaj je nas voda zaUla in nem^remo naše delo oddati dokler voda nr vpade, ter potem še le račun napra /imo. Ta povodenj je nam delavcem, kteri delamo po gojzdovih, naredila veliko škodo. Malokrat se zgodi, da nemarno centa pri sebi in vsak misli: saj delam m zaslužim vsak dan in tudi hranim, a na tiho se pridrvi voda in napravi veliko škode, ter odnese marsikak žul, a tudi je nerodno, da moramo čakati na prislužene denarje in svoje prihranke trošiti. Tukaj nismo imeli dosti dežja, snega pa prav nič, a vsejedno je prišlo od druzih krajev veliko vode. Na stotine ljudi bi šlo rado proti stari domovini, a nemorejo še; zopet so morali to podaljšati za leto ali dva, ker morajo po dva do tri mesece štapati, svoje denarje tratiti in še dolg narede. Ko zopet mčno delati, morajo najpreje dolg poplačati, potem je še le misliti na kake prihranke, ktere pa kaka neteča kakor bolezen, navadno mrzlica, ali kaj druzega hitro pobere. Poslednje leto se je tudi zelo na slabo tukaj obrnilo in se ne bode kmalu zopet popravilo. Pozdrav. Gašpar Poje. Mempkis, Tenn., 20. aprila. Mnogo Slovencev je nas došlo minolo jesen v Ameriko vsled ve- le Frica Krausa na Data obečal, da tukaj naj slabe j i delavec po m. To debelo laž nas je trdo skusilo, marsik-kiti stroške zaslužil, in da ji kaj domu poslati svojej ktera trpi pomanjkanje, ti zviti trgovci v jeseni mnogo rcev sem zvabili, so pa tudi zaslužek za polovico znižali, tega so nam pa 6° domaČi ijači kri spili. Neko v Mažaron sbuo kruto postopal z našimi ti in bi jim še to malo kar so Lili najraje pogoltnil. Fric je Simaka navlašč poslal v fiko, da delavce brije brez jih strašno goljufa; dcst: li ni nad * mik Par-el S—č. |m«T <>n -tsriSiniak de-ugauti za težko zaslužene ^ pa še ta rojai P>. reki oderu!;: t>e n:i ue -int,-iko bo bili naši ljudje sem i, kako ži va je potreba do-atari domovini pri rodovmah, nič ne briga brezdušne pri1-fJojzdno d"lo nn jami je težko, hrast vedno slabeji, a »j,4 (mrzlica) hudo nastopa lašimi ljudmi in kogar se loti >bem vse prihranka, delati je >maj mogoče od septembra do ako po leti ni dobiti drugo družili krajih se pa prisilile zapravijo. Letos je »liko rojakov v Arkansasu, lippiu, Louisiani itd., kteri |i šli domu v staro domoviuo, toliko prislužili, da bi zaiti. A k temu so mnogo logli pogoltni trgrvci, kar ti niso odvzeli, so pa poma-njih priganjali in krvopivke: jSnnak, K—čič in »S—ič. L. N. Razne vesti. Slovenci prostovoljci. lumetu in Red J a c k e-i c h., seje l75Sloveu-o g 1 o s i 1 o za prost o-r "voljce. ; "Calumeta smo prejeli list ,,The ;opper Country Evening Npws" 27. aprila, v kterem Čitamo: >ne 26. aprila je bilo zbranih 175 Slovencev (Austrian) v italijanski lvorani. Dobra polovica teh je flužila v avstrijski vojni. Tudi slo-renska godba brojeda 17 mož se izrekla, da gre v vojno proti Ipancem. Gospod Ferdinand Engel-[ard, Avstrijauec in poslovodja rabat Brewing Co. podružnice je lil izvoljen zapovednikom. G«>-En; .d je dovršil avstrijsko [>jaško akademijo, bil jednajst let itnik, ter bil v bitkah leta 1859., 1866, ter bil trikrat ranjen. [Gospod Engelhard je odposlal »vernerju 1'ingree brz >jav, v kte-Im mu ponuja v v j no službo 200 |rstih slovanskih junakov in 18 Icev. Darovi za nadškofa. ladškof Corigan bode v kratkem srebrni jubilej in vse katoli-občine se že nato pripravljajo, bodo častilci nadškofa bolj razbili, hočejo u a brati $300.000, s rimi bodo poplačali dolg kras-semenišča v Dunwoodie, N. Temu zakladu so darovali po pivovarji George Ehret, Peter >lger, in Jakob Ruper, vodja laUzeitunge" Herm. Ridder je daroval $5000. Ogromno prostovoljcev. da jih a i 1 i pod orožje, iljubu slabemu vremenu od ne-do sobote se je v New Yorku lilo ogromno število prostvo-r, samo v New Yorku seje ogla-50.000 prostovoljcev iz \Va-igtona pa poročajo, da se je skupaj dosedaj oglasilo 700.-iož kot prosto vol ci. Med pro->ljci so Nemci, Italijani, Švedi, »panca, eden Kitajec. O onih Hrvatih še ni duha ne si uha, le bi že imeli, ali vojnikov ter niso tako neumni kakor bi »ri radi imeli. Večinoma ogla-iih prostovoljcev žene v voja-lužbo — beda, nikakor ne parni, o k tereni ved6 pisati kapitalistični listi. NewyorSki komisar za čiste nje ulic je dal generalu Tillinghast vso svojo armado na razpolaganje v obrambo New Yorka. A 1 b a n v, N. Y., 28. aprila. Za vojno službo < dbrani polki milica bodo v ponedeljek popoludne došh v tabore v Peekskil in Hampstead Plains. Xewyorska policija je prepovedala socijalistom obhajati v soboto maj-nikovo parado. Ti so imeli isti ve-» er več zborovanj in hudo obsojali ]K>6topanje policije, češ, da tako absolutistično vlada kakor na Ru-fekem, v Avstriji in Nemčiji v Evropi. Ljudje hite v Evropo. Vsi parniki vozeči v Evropo so poBlednje čase polni. V četrtek je bil tak nayal na bremnerski parnik , Kiinigiu Louise", da so morali več policajev poklicati na pomoč 2i vzdrževanje redu. Ze dan pred tdhodom pamika so bili listki razprodani. Na pamiku je bilo 300 potnikov kajit in (HK) v medkrovju, 100 osob pa mora čakati druzega parnika. Ravno tako polu je bil , La Bourgogne" od francoske družbe. Zato najbolje kaže potnikom listke kupiti v New Yorku, ker se jahko vsakdo prepriča, ako je parnik poln in potem odpotuje s prvim t dhajočim, kur drugače ni mogoče. Parnik Paris" v New Yorku. Po deset dnevnej vožnji je srečno dospel ameriški parnik ,,Paris" v tukajšnjo luko in pripeljal seboj strelivo, orožje in dva topova. Na parnik ,,Paris'* bo španske ladije zelo pazile, a kljubu temu jim je ušel, vozil je bolj severno smer kakor po navadi. Takoj ko bode vse izloženo, gre v Navy Yard v lirooklyn ter bode oborožen kot pomožna križarka. Razstrelba dinamita. Grozna nesreča se je dogodila v Četrtek popoludne kmalu po 3. uri v Kenville, N. J. V tem kraju je tovarna za dinamit in so bile tri xii&W 'x^sene hiše v zrak gpgnanev šest delavcev v kosce raztrganih, štirji pa hudo poškodovani. Ta tovarna ima SO malih, lesenih koč, v oddaljenosti po 50 do 75 čevljev, v vsakej pa delajo po navadi 4 možje. Prva razstrelba se je dogodila v koči kjer dinamit vkladajo, potem pa še v dveh druzih. Ko se je prva koča razletela so delavci ostalih koč bežali v bližuji gojzd, nekteri eo bili ranjeni od padajočega lesa. Ta tovarna ima mnogo naročil od vlade Z jed. držav. štrajk preti v livarni za topove. T rov, N. Y., 29. avrila. Delavci livarne topov v W'tervliet orožarni nameravajo štrajkati, ker jim niso zvišali dnevni zaslužek od •SI.25 na SI. 50. Zapovedujoči lastnik Alfred Mordecai se ustavlja temu zvišanju. Strojevodje so se izjavili, da ako štrajk nastane, ne bodo delali z drugimi delavci. To je par umazanost od vlade same, da raje tira delavce v tako važnem • asu za ubogih 25 centov v štrajk, ko se na drugej strani stotisoči dolarjev primejo lovilcev „komišna" seveda so ti, politikarji! Patrijotizem povod smrti. D a n b u r y, Conn., 27. aprila. John O. Bee be, 50 let stari proini-uentui meščan iz Bethel in član tamošujega šolskega sveta je predlagal, da se mladina vzbuja v patri-jotizmu in do kouca vojne razprostre zastava Zjed. držav na velikem drogu ter tam ponosno plapola. Danes so postavljali veliki drog in se ta preobrnol ter domoljuba Beeba tako nesrečno zadel, da je kmalu nato umrl. Slaba kupčija na Paeifie obali. Seattle, Wash., 28. aprila. Vest, da poskušajo Španci v južni Afriki kupovati parnike in jih spremeniti v pomožne križarke, je napravila tukaj osupuelost. Samo za prevažanje lesa je 100 ladij pod ameriško zastavo na morju in se je bati občutne škode vsled vojne. Grozne razmere na Kubi. Poročila dospela v Washington naznanjajo da so razmere na Kubi grozne. Najmanj 150.000 recon-centradoB, ktere bo zopet na Blan-covo povelje od pustili tava po deželi. Večina teh je bolnih in zelo slabotnih, le malokdo je toliko srečen, da ima kje pribežališče in kaj jesti. Vsi so prepuščeni ža-lostnej osodi ter večino obišče smrt vsled gladu, ako ne dobč kmalu pomoči. Avstrija hoee več vojnih ladij. Avstrijska vlada bode od državnega zbora zahtevala 55 milijonov goldinarjev, da si napravi novo- š°gne vojne ladije. Drobnosti. Pomagalo je, V 15. štev. smo omenilo in bičali slabo postopanje rojaka J. P. glede njegove žene in deteta, in glejte to je po magalo; mož je ženi poslal potne btroške in šla je k možu, kamor ima iti zakonska žena. Zal nam je le, da je bilo potreba uporabiti taci h sredstev. Gosp. Martinu Kra-šovcu v Butte City, Colo., pa izrekamo našo srčno zahvalo za blagohotno posredovanje ; v obče je ne-hvab žnost plačilo sveta, ali kljubu temu, kdor kaj dobrega stori, mnogo velja. * * * Rev. J o h n K r a n j c je dospel s parn i kom St. Louis iz stare domovine, kamor je šel obiskal bo-lehno mater, ter se nekaj dni bavil v New Yorku, potem pa odpotoval na njegovo mesto v Chicagi, 111. * * * V staro domovino so od-potovali: Frank Oswa.ld v Plesce, Marko Kovač v Kočevje, Frank Kalčič v Oabar, Frank Žurga v ča-bar, Josip (op v Trstje, Matija Žagar v Gerovo, Jakob Malnar v Plesce, Andrej Mikolič v Travnik, Vin-cenc Osvald v Čabar, Josip Pajnič v Plešče, Josip Cekol v Travnik, vsi iz Memphisa, Tenn.; John Zorman z družino v Velesovo, Frank Zupančič v Mirno peč, Simon Levstek, Urban Modic in Jakob Zakrajšek v IAščfe TOV« ---- od 50 do 70 let 3.177; nad 70 lit vtarih 2.282. Od osmih starost ni bila znana. Od teh umrlo jih je 648 v sled prirojene slabosti, 2.039 na j etiki, 671 na plučnici, 935 za davico, 444 na oslovskem kaši ju, 282 na škrlatinski. 46 na dobrcah, 157 na vročinski bolezni, 234 na disenteriji,256 vsled možgan-pi, 172 vsled srSue hibe itd. ilo jih je 243 in sicer: 65 utonilo. 39 umrlo vsled padca ine, 23 je bilo povoženih, 12 lo, 10 vsled padca, 9 zmrznilo, 7 zadušilo, po 4 so se poparili, posuli, od strele ubiti in z drevesa pali. Sumoum^roi je Liic 39, ukorov in pobojev 32. * * * Štajerske novice. Velikonočni ponedeljek je nastal ob 9 uri z večer v Žlabru nad Mozirjem pri p. d. Soldatu v gospodarskem poslopju požar, ter v malo minutah vpepelil leseno poslopje. Ne vč se še, kako je nastal požar. — Pri Sv. Urbanu blizu Ptuja pogorela so dne 4. aprila poslopja posestnikom Francu Fiirst, Jožefu Gal, Francu Murko in Matiji Bezjak. Škoda je jako velika. — Na Zdolah blizn Brežic utonil je v luži, na Veliko soboto ob pol 12. uri, dveleten otrok Janeza Pleterskiga.— Pri okrajnem sodišču v Kozjem sta bila skupno zaprta nek Jos. Ulamac iz Klanjca na Hrvaškem ter Franc Ivantužar iz Brda pri Planini zarad suma po žiga. Dne 2. aprila pa najdejo Ula maca z razklano glavo v celici. Ubil ga je s sekiro tovariš Kantužar, ker mu je bil o svoji krivdi preveč za upal, a pozneje se bal, da ga tovariš izda. — Na postaj Pragersko izginilo je dne 5. aprila več vrečic poštnega denarja, ki je bil na potu na Dunaj. Ukradena svota znaša baje 10.000 gld., o tatu ni sledu. — Pri porotni obravnavi dne 1. aprila obsodili so na smrt zidarja Mihaela Božič iz Marenberga, ker je zastrupil z mišnico svojo teto Marijo Skočdolnik. črnogorskemu knezu podaril je ruski car 30.000 pušek in 30 milijonov patron. f Dr. Jernej Zupane. Eden najstarejših rodoljubov, dr. Jernej Zupane, umrl je v Ljubljani dne 11. aprila Pokojnik se je rodil L 1810, bil je sedaj v 88. letu. Od L 1856. do lanskega leta bil je notar v Ljubljani, prvi med tovariši, ki je uradoval takoj v pečetku slovensko. Vrh tega bil je ustanov-nik in požrtvovalni podpornik skoraj vseh občeslovenskih društev. — Svojemu vernemu sinu bodi lahka zemlja slovenska! * » * Ljubljanske novice. Ne-navadno lepo vreme je stavbno gibanje v Ljubljani že močno oživelo in lahko se trdi, da je pri tem v vporabi nad tisoč delavcev. Kakor v preteklih dveh dobah, narasla bo tudi letos Ljubljana za kacih 20— 30 novih večjih hiš. Jeseni se preseli tudi že deželna vlada v svoje novo poslopje, čudno je le to, da mestna občina, dežela in zasebniki vse bolj skrbe za svoje potrebe nego država. Predno le-ta kaj sezida v ljubljanskem mestu, pritiska na mestno občino z vsemi mogočimi pogoji, dočim sama zanjo skoro nič ne stori. Mej tem ko zahteva tu vsemogočih žrtev in prispevkov, se obnaša napram nemškim in italijanskim mestom vse darežljivejše, pa si bodi potreba ali ne! Ta pri-stranost in nenaklonjenost se mora pač tej vladi očitati 1 — Vkljub temu pa Ljubljana od dne do dne rase in se modernizuje. S časom — v teku štirih ali petih let zginila bode izvestno tudi tista zoprna draginja na stanovanjih in živilih, ki jemlje zdaj mestu več ali manj kredit! Število tujcev pa narašča od meseca do meseca, kar je vendar dobro znamenje! * * * Ljudsko štetje. Na Kranjskem, kjer prebiva 503.977 duš, bilo je minolo leto 3.538 porok in 18.801 rojstvo; umrlo jih je 13.613. Po starosti jih je umrlo do en mesec starih 1.207, do eno leto starih 3.303, do pet let star,h 6.144. Od 5 do 15 let umrlo jih je 1.006; od 15 do 30 let 882; od 30 do 50 let Ob sklepu lista. V petek popoludne so ameriške vojne ladije ,,Marblehead", ,.Nashville" in ,,Eagle" napravile dober plen. Te tri ladije so križale pred Cienfuegos in zapazile ptuj parnik pljuti proti Kubi. „Nashville" je bila najbližje parniku in na njega ustrelila brez krogi je, potem pa s krogljo, parnik je obstal. Ali takoj se je vnela pomorska bitka z španskimi topničarkami, VBe tri ameriške vojne ladije so dobro streljale in Špance v beg zapodile, vplenili so pa poštni parnik „Ve-nezuela", na kterem je bil španski general Vincente de Cateja, njegov štab in 100 vojakov. Izkreaiije odložilo. Izkrcauje ameriških vojnih oddelkov so za teden dni odložili, preje hočejo Havano bombardirati, ameriško brodovje se je v ta namen že precej združilo in postavilo v bojni red. i V Evropi ni krnha. Brzojavi iz Berlina, Rima, Milana, Neapolja in Carigrada naznanjajo, da je cena moki in kruhu zdatno poskočila in to vsled vojne Španijo. Ljudstvo se povsodi oglaša in kriči po kruhu in to sedaj ko vojna komaj traja osem dni, kaj bo Evropa še le počela, ako bode vojna dalje trajala? T n FTbeHgi. t Ponesrečenec. Pred lepo in veliko hišo v večjem ruskem mestu je stal mlad človek, oblečen je bil v lahko suknjico, ktera je bila že precej ponošena; na glavi je imel klobuk, po kterem je bi|lo soditi, da njegov gospodar najbtrže prenočuje v kakem skladišča za moko, kamor so zahajali taki ljudje iskati pribežališča pred hudim mrazom, ker niso imeli drugam iti. Hlačeje imel lepe in čiste lazub madeža na kolenu; čevlje pa M je imel popolnoma nove. Ob rasa je bil suhega in bledega, črnih las, brstrfga pogleda in visocega Čela. Ta znamenja so kazala, da je bil mladenič naobražen in se tudi kaj učil. Nekaj trenotkov je stal pre-mišljevaje pred hišo, v kterej je stanoval bogat notar. Vstopil je v vežo. Nasproti mu je prišel vratar, velike, močne, postave. „Kaj hočeš tukaj?" ,,Ali je gospod notar doma?" vprašal je mladenič. ,,Glej, da se proč spraviš, ali meniš, da bode gospod notar govoril s taboj?'4 Položil mu je svojo trdo roko na pleča, pod ktero se je mladenič stresel. „Kaj hočeš ti neotesanec, ako nisem dovolj lepo opravljen, pa mi drugo obl9ko kupi". Vratar je bil nato tako presenečen, da ga je pustil. Mirno kakor, da se bi nič ne zgodilo je šel po stopnjicah v notarjevo pisarno. ,,Menim, da ni malopridnež", pravi vratar Bam pri sebi. Pred vratmi pisarne je stal uniformiran sluga (lakaj), kteri je bil tako našemljen kakor so pri uas po navadi pustne šeme; ali tako se morajo nositi služabniki bogatašev. „Kaj želite?" je vprašal sluga. „Z gospodom notarjem bi rad govoril". „ Prosim, ali imate li posetnico?' Mladenič se ironično nasmeje „Pojde tudi brez posetnice, le po vejte gospodu notarju, da želi g. Dolnikov ž njim o važnej zadevi govoriti". Sluga ga nekako nezaupno pogleda ter odide. Dolnikov Be je vsedel na mehko klop. Tesno mu je bilo pri srcu, bil je ves potrt in žalostenf poleg tega pa še truden in lačen. Nato pride sluga nazaj in ga pelje v drugo sobo, v kterej sta pisala dva pisarja in jedno dekle. V tretjej sobi so se slišali težki koraki gospoda notarja, ki je takoj prišel v drugo sobo. Mož je bil srednje postave, kakih štirideset let star, čeden in bolj debel, korakal je zelo nemarno. Hitro je premeril došleca od nog Listiiea uredništvi: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.66 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je Se 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pofiiljateT registrirana. K^r je dopis is Clevelanda, O., v 16. štev. bil uzrok sumničenja kdo je onega pisal, a manj vsebina, in so razne nedoležne osobe sumničili in vohunili klečeplazci in li-zuni, smo pooblasteni dopian imenovati s polnim imenom i je gosp. John Kadunc. T sedaj veste k d o jo pisal in pisal. Zvedeli smo pa tudi ka neki fantje ,,pobožnega*' vo kamenji napodili ko so ga nnaii skrajno nedostojnem položaju z neko žensko na javnem kraju; kogar to tiče bode že vedel.--- K|e je? ALOJZIJ KUHAR, doma iz vasi Rogičice, župnija Škorijan na Dolenjskem, prad dvema luti je bil v Nevvburgh, O. Kd^r rojakov vč ra njegov nnslov, naj ga blagovoli na-'.uuuiti: John K u h a r, 168 Marble Str., Newburgh, O. (1—2) „Kaj želite gospod?" Ta mi že ne bode pomagal, misli si Dolnikov, „ta je predebel". Vljudno se pokloni notarju in pravi: ,,Prošnjo imam do Vas gospod notar, in sicer veliko prošnjo". »Notar mu veli se vseBti k okroglej mizi. ,,Hotel sem Vas vprašati, gospod, ako imate kaj dela za me". Notar je bil ves poparjen, kajti mislil si je, da mu bode mladenič izročil kako tožbo, pri kterej bi utegnil zaslužiti lepe novce. „Oprostite, gospod", pravi mladenič, „vem, da imate dovolj de-lalnih moči, mogoče da bodete i še mene uporabili. Kaj hočem prosjačiti, zato Vas raje kar naravnost vprašam za delo, ali ni tako prav?" Notar se prijazno nasmeje. Mislil si je precej, da mora biti izobražen, da ni navaden klatež. ,.Obžalujem, sedaj nemam niti za svoje ljudi dovolj opravila, nemo rem Vam pomagati". »Dovolite, da Vam povem vso zadrego, pri meni gr£ za življenje ,,Kaj za življenje?" odvrne notar šaljivo. ,,Da, za moje življenje. Že dva dni nisem ničesar vžil; pil sem samo vodo. Vi gospod ne veste, kaj se pravi dva dni nič jesti, ako-ravno vem, da imam tudi jaz pravico do koščeka kruha in do svojega življenja. Že štiri leta iščem dela, a dobil ga nisem, Vi me saj poslušate, da Vam zamorem pri-povedati, drugi mi precej hrbet pokažejo, ako le usta odprem, veli-krat se mi je to že pripetilo. To-raj gospod notar, ali mi bodete dali delo?" (Konec prihod.) r: ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako nam znesek naprej pošlje: M o l i t v e n i k i: Gecemani in Golgata S 1.50. Marija naša pomočnica SI. -Srce .Jezusovo $1. Kruh nebeški 85 ct. Zvonček nebeški SO ct. Hvalite Bogi 75 ct. Jezus na Križi 50 ct. Pobožni otrok 55 ct. Spomin na Jezusa 45 ct. Vse v usnje vezane se zlato obrezo. Zabavne knjige: Iledvika, banditova devesta 20 ct. Erazem Predjamski 20 ct. Repoštev 20 ct.J Cesar in tesar 20 ct. Hubad pripovedke 20 ct. *>to pripovedek za mladino 20 ct. Črni bratje 20 ct. S prestora na merišče 20 ct. Lažnjivi Kljukec 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. Venec slovenskih pesmi 60 ct. Narodne prepovedke I. del 25 ct. „ II. „ 35 ct. Materin blagoslov, 18 ct. Korotanske povesti 30 ct. Bop^JMŽomoVind Šaljivi Si<5^enec, 85 ct. Funtek zbrane pesmi 45 ct. Pagliaruzi I. del, poezije 35 ct. II. del, „ 35 ct. III. del zbrani spisi 35 ct. Perpetua ali afrikanski m učenci 80 ct. Baraga, prvi slovenski škof v Ameriki 50 ct. Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Domači zdravnik 50 ct. Mali katekizem, 7 ct. Abecednik, A. Ranzinger in A. Žumer, s podobami, vezan 20 ct. tlitri računar 40 ct. Sleiweis Slovenska kuharica $1.80. -Angleško-slovenska slovnica (Je- ram) 81. Zbirka ljubimskih pisem 40 ct. Sanje v podobah 20 ct. VELIKA PRATIKA za leto 1898. 8 centov. Francoska parobrodna dražba Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bourgogne J ,, 7. maja. La Touraine ,, maja. La Cascogne ,, 21. maja. La Bretagne ,, 28. maja. La Bourcogne ,, 4. junija. La Touraine ,, 11. junija. La Cascogne ,, 18. junija. Glavna agencija za Zjed. drŽave in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. mSM SHSIMSIilllBiMHHBISISIBBSSliBISIBIBlIillil I Mestna hranilnica ljubljanska I H obrestuje tudi nadalje hranilne vloge j i po 4% M S brez odbitka novega rentnega davka. jgj Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja liara v- li ost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". M gEgBHggllBaii CO lutulululQI PMO -1 S Olu y P"* Slovenci! Ako pošljete denar y staro domovino, želite koga iem dobiti, ali potujete doma, obrnite se na F. Sakser & Co. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje Naše č> i ta tel je opozorujemo na objavo 6 e n x i n g e r Bros., posebno pa Se slov. društva glede regalij in zastav. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE Nt. 11 Wmurn Street Prodaja ii pošilja na vse delo sveta deaarae a&kazaiee, Benjiee, is doižaa pisna. laposlajo in izterjajo zapuščine ia dolge ve. I I I I I I > I > M I II Podpisani priporoča vsem Slovencem ivoj kraa- ... , . JOHN BREDL, prop. BriJSkO D lap 358 Ohio Str., Allegheny, Pa., * toči fina vina, likerje in pro- daje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Oeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. [i OBLEKO, OBUVALA [ženske in otroke. Dalje: IE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, Mich., je odprl MATOM &B ANO 418 Pine Str., Calumet, Mich., DOMAČA POGREBKA Florence se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega mjr tvaškega odra, maziljenje trapi a, uredita ves pogreb, preskrbi tu krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki.* Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočajo bo vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. |i prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in (ruga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO \o NAJNIŽJI CENI. / /Dr. C. B. Ham (~t* Bellevue Hospital UCedical College.) daje nasvete za9toxj. Leči rnožke, ženske in otroke. Marsikateri zdravnik ni mogel spozu&ti bolezni in ni mogfl pomo-, dokler ni ta zvedel ifet uT HafiiR pomagal ter da' nasvete Ako doktor Ham spozna, da kaka bolezen ni ozdravljiva, odpre tako- rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali pomoči pri kakem drugem zdravniku zaradi svoje bolezni, ali bi i iz kake bolnišnice odpuščeni kot neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu. Zdravila dr. Hama se ne dobe uikjer drugej nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, niti v kaki prodajalnici z dišavami, ali pri kakem krošujarju (peddler). Kdor hoče biti dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. Hamu. Steklenica stane $1, šest steklenic 85. Ako pišeš polek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakaznico^ (Money order) ali bank chek. Lek in nasvete pošlje dr. Ham z obratno pošto. Priloži,znamko za 2 centa za odgovor. Naslovjnaredi: Dr, C, Bi HAM, JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 1111 Chicago Street, JOLIET, 111 J * _Itadli__1- -jt-fA t , 708-709 National Union Bnilding, TOLEDO, OHIO. BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin J za * katoliška * drastYa. Posebnosti naše hiše so: regalije (društvena znamenja). Zastave, bandera, propasnice in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. Vse to [napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša specijaliteta. Ustanovljeno: New York, 18e3. Cincinnati, 1860. Chicago 1887. r A irt "ii ■ ■ 1 "*- ......A' '1--al/niidhn ...JE. 1 - ,11.. ................ ■; _ JOSIP SOTLICH priporoča svojo z groferijanii, razno obleko, posebno delalno obleko in obnvala za rudarje; obnvala za moške, ženske in deca ; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo mesnico, v kter«j je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kraujske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine se m kuj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot ageutjlparobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! ^^ v v*wmw HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greemvich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 s e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo -parokodnp in aH frisks, listke po najnižjih cenah. L Ustanovljena 1884! THE CARIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalni] vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. J Edini izdelevatelj : FLOR DE CARXIOLIA ali .»Kranjska lepot Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresi prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noycij Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 345 E. 78 STR. "ipl» '»ii" .i?!' mm* J T? Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z do-.rim. Elgin kalesovjem na 7 kamnov samo... $13.50 in na 15 kamnov samo $15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, K. MADISON STREET. fRICAttO. ILL. THE STANDARD DEM ROLLER ORGAN to je budo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras y hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov. . . . ^ veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam $3 in mi vam pošljemo in instrument, ostalo $3 plačate j>ri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dobsr organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kafkor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zej o dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikoij sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. / . Rud- Pechauer. Toplo priporočam organ vseiA prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupc4. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO. P. 0. Box 1355. iHR 45 Vesey Street, New York. ' • ■ NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni agentje se s prej m o proti ngodnim pogojem. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik »»mjwmmmi sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoba se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih Hrani Ur tufli nit bolezni! Glasovi ti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sana oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-<»pa6nejše človeške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na postal je predsed nik d voh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstrmžen skih bolez ih itd. — naj obišče I ali se pismeno v materinem jezi-j ku obrne na svo-l Sl5Crb~i TI O "i -n Si3Q"tn TI o nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljnbo pomagatisv je u rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. /VAAT JPOHB seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bole-j zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kak< se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvave zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, Cor. 6th & Minnesota Ave., i KANSAS CITY, KANSta Čakarski dečki štrajkajo. Čakarski dečki te dni ,,boyco-tirajoista „ World" in ^Journal" ker f zvišali ceno njih posebnim | izdaj» od 60 na 60 centov za 100 iztie« Ti paglavci so tako hudi, da t polu voz ,, World" v torek zažgi. epntiji stražijo vodovod. 1» deputijev stroži noč in dan neiorški vodovod in dotoke, da ga^e bi španski ogleduhi zastrupi! ali poškodovali; enako nared-bco uvedli v Brooklynu. Avstrijskega sleparja vjeli. tli nolo sredo je dospei brem-urski parnik ,,Fulda,; iz Genue v >w York. Med potniki kajit je pa \ H tudi avstrj hi plemič baron alentine Unterrichter, ali Saba-.ne, ktero ime je imel na potovanju-""a Mplemeuiti'4 človek jr- v Avstriji ikra! $30.000 in ubegel čez ocean, a tulaj ga je takoj pri izkrcanju p' Hj vil zvezni maršal Bernhardt, tb. ^>eljal v „hotel" v Ludlow Str., Nji lahko Ameriko ogleda izza št. >^ten in omrežja čez okno, potem pa' nastopi pot domu v „ spremstvu". Slovenci in Hrvatje pozor pred sleparjem. Omeuili smo že sleparja oger-Bkega čifuta štev. 53 Greenwich Str., kteri je s* zvijačo, lažmi in goljufijami že marsikakega Slovenca, Hrvata, Poljaka, Slovaka in Italijana okral za trdo prislužene novce. Baš te dni pa je zopet oči-ganil 1:2 Slovencev iz Shreveporta. La., pod pretvezo, da je on Misler in jim vožni listek za ,,Kais~r Wilhelm" do Ljubljane d:i za prava cena pa je $39.4U do Ljubljane. Povedali smo tem ljudem, da je to sleparija. in to ni mogoče. A neverni Tomaži so mu vrjeli. Od-li so mu v ponedeljek po 829 za ?k do Ljubljane, a poleg tega jekel, da morajo priti k njemu »1. Vsi ti ljudje so pa imeli plačano hrano za ves dan in prenočišči na 130 Greenwich Str-0l vgakdP plačal £a trikrat jesti in postelj $1. Pustili so se pregovoriti, pobrali zvečer po večerji kovčege in hajdi k obrezanemu Čifutu Reissu! Ali človek obrača, Oifut pa obrne! V torek zjutraj jim pa Mojzesov potomec pove, da mora vsakdo plačati še S3 za barobrodni lisi/k torn j $32 in to le do Bremena ; za slabo prenočišče pa $1.50! Drugi nesrečnik je pa Hrvat Ivan jepostak iz Manistique, Mich. Tega )veka je proti volji peljal fijakar ifutu na 53 Greenwich, temu [ljubil listek za „Kaiser Wil-" do Karlovca za $35; v torek ga je pa lopov o s u v a 1 na-da bi mu dal listek. S po-avstrijskega konzulata je omak saj dobil listek za slab rnik v Četrtek do Karlovca. Slo-nci, bodite toraj previdni, da Vas taki sleparski ogerski Čifuti ne bodo brili brez britev, za Vaše novce pa še suvali in Vas z surovimi besedami pitali. Pazite se toraj Mojzesovega potomca na 53 Greenwich Str. Hrvatske liste prosimo, da bi i v tem smislu opozorili brate Hrvate. Naša milica se zabava in razsaja v tabora. Farmerji imajo strah. \irovalci imovine niso delali raz->čka med „tvojim" in „mojim". Prebivalci Hempsteada in bližnja krajev bodo imeli dolgo časa sp^nin na ,,Camp Black", tako se namreč imenuje tabor milice. Ti vaiihi miru so tam take neumno-nepostavnosti uganjali, da so irji pretili, da bodo ustanovili fno stražo v lastno varstvo in var^*o njih rodovin kakor tudi imokie.. S puškami v roci ae hočejo iopersta viti tem uniformiranim ^ po vom, kteri-ae slabeje obnašaj nego banditje. Tako kakor »o ti ^ntiči postopali, komaj postopaj Španci na Kubi. Ali naši lonbjaki niso v sovražnej deželi, Kii bi bili gotovo bolj straho-i,tirpg ueoborožene farmerje ko op'eniti. Takoj prvi opazili prebivalci kraja, da so v raznih polkih zelo razposaje ni dečaki. Takoj po mirozovu bo ubegli iz tabora in napolnili gostilni, pili več nego so m< gli prenesti, ali niso plačali „cehe'\ temveč razbili kar jim je pod roko prišlo in gostilničarje pa pretili. V gostilni Smitha v Westbury so pokazali ti dečaki, da niso omiko s korcem zajemali. Bilijarde, mize, stole in okna so mu razbili, pri tem so pa vendar napravili zmoto, ter na bilijard zapisali svoja imena, kar je pripomoglo, da so jih zaprli. Imena ne-čejo povedati, častniki so jih pa sami zbrisali, da jih ne bi zvedeli časnikarji, le toliko je znano, da so bili vojaki od 65. polka iz Buffalo in 69. polka iz New Yorka. V Long Island Hotelu so se pretepali in streljali, ko je prišla patrola so se še s to pričeli pretepati in vso gostilno razbili. Pijani vojaki so udrli v hišo za gasilce v Westbury in po noči zvonili se zvonom za ogenj, vsi prebivalci so bili razburjeni v mnenju, da je ogenj. Gospej Pratt so ukradli 70 kokoši, kravo in vse jajca. V gostilni Henry Olcotta so se-segnali natakarja na ulico ter se sami „p< stregli". V grocerijski pro-dajaluici gospe Kelsey so pokradli škatlje z sadjem. Skoraj vso ograjo so že odnesli v Westbury ljudem in jo požgali v taboru. Nad 81000 so napravili š iode. General Roe je bil zelo razsrdjen. ko je cul nesramno sti vojakov ter jih liudo okaral. Pomnožili so patrole in zvečer ni nikomur dovoljeno zapustiti tabor. 13. polk domu poslali. Brooklvnski 13. polk so domu poslali iz tabora v Camp Black, ker se niso hoteli "glasiti, da gredo kot prostovoljci na Kubo, samo 220 se je prijavilo. Ko je došlo povelje, da imajo oditi, so jih drugi vojaki zasmehovali, za njimi krompir in blato metali, gotovo bi se krvavo st- pli, da niso častuiki energično postopali. I"pili so na nje. „Straho-petneži! Izdajice! Psi!" itd. Pri štrajku služabnikov cestnih železnic so se pa dobro postavili z streljanjem, ali boriti se z vojaki, kteri imajo tudi puške v rokah, to pa ne diši tem „paradnim vojakom". Razstrelba v valjalniei. V tovarniškem mestu Paterson, N. J., se je minolo sredo zjutraj ob 4 2 uro pripetila huda razstrelba kotla. Dva delavca sta bila usmr-tena in več druzih ranjenih. Razstrelba se je dogodila v Passaic Rolling Mills. V tej tovarni imajo sedaj zelo mnogo dela za zvezno vlado in sicer delajo jeklene plošče. Razstrelba je bila jako huda, več sto okenj je razbila. Poslopje za kotle je bilo nekoliko oddaljeno od tovarne in bilo kmalu razvalina. Streha je bila za 200 štirjaških čevljev prodrta in to so prouzročili razleteči kosi železa. Kos kotla pol tone težak je prodrl kamenito steno in pokvaril parni stroj in parno pilo. Proga Erie železnice je bila pokrita z razvalinami. Vsi ostali kotli so bili vzdignjeni iz temelja. 1'zrok razstrelbi ni znan. Škode je 840.000. Tovarno upajo v dveh dneh toliko popraviti, da bode zamogla poslovati in iz delovati naročene plošče. Žrtve tornade. Humansville, Mo., 3. maja. V Jerico, 20 milj od tukaj, je včeraj tornado usmrtil trinajst osob, pet ali šest osob pa ranil. Metodi-stovska cerkev in več druzih poslopij je bilo razdejanih. V Walnut Grove je tornado preobrnol 12 hiš, jedua žena je bila usmrtena. Tudi v Wanbleau, v vasi osem ur od tukaj, je veliko škode. Španci so prouzročili zločin. San Francisco, 5. maja. Razstrelba smodnišnice v Santa Cruz je bila baje prouzročena po dveh španskih ogleduhih. Ta dva moža sta prosila za delo v tej smod-nišnici, a od dne razstrelbe ubegla. Španci mrjo kakor mahe. Dr. F. W. Brewer, zdravstveni nadzornik v bolnišnici zvezne mor-narnice je napravil poročilo o umrljivosti španskih vojakov na Kubi. Leta 1897. je umrlo na Kubi 32.-534 vojakov in sicer v bolnišnicah v Havani in Regia vsled rumene mrzlice 2583 mož, dalje v Cardenas 235, v Matanzas 238, Cienfuegos 235, Santiago de Kuba 658, Man-zanillo 230, Sagua la Grande 658, Holquin,Guinars, Remedios, Sancti Spiritus in druzih krajih 1500, skupai 6047, vsled malaria mrzlice 7000, na tisoče jih je pa umrlo vsled druzih bolezni. V računu pa niso oni bolni, ktere so vedno na Špansko pošiljali in jih gotovo precej veliko umrlo. Dr. Brewer je mnenja, da je tej umrljivosti tudi mnogo kriva slaba hrana, obleka in nered med španskimi vojaki, kar se v ameriški nemore prijetiti. Lep ček. London. 7. maja. Kitajski poslanik je danes vložil v angleško banko na korist Japonske ček za malenkost 64 milijonov dolarjev (blizo 13 milijonov funtov šterlin-gov) in je s tem plačan vojni dolg. Ta ček je najvišji, kterega je kedaj dobila angleška banka. Nameravan napad na rnske£;i cara. St. Petersburg, 3. maja. Ako so poročila resnična o dogodbi, ktero podajajo razni časniki, nam pač predstavlja ruske mhiliste kot zelo predrzne in maščevanja željne, kteri se kljubu strogemu policijskemu nadzorstvu bližajo carskej palači. V stolni cerkvi, ktero je car pustil sezidati v spomin njegovega očeta Aleksandra, v parku po letnega bivališča v Carskoje sel o v finskem morskem zalivu, in je bila ta pred kratkem dogotovljena, je komisija, ko je pregledovala stavbo, našla pod zemljo podkop. Poleg tega je našla tudi podzemski mo-stovž vodeč iz stolne cerkve proti palači cara. Katedrala bi imela j biti ta teden blagoslovljena in ker i je nameraval t ar biti sam navzoč pri tej slavnosti, toraj ni dvom j, da so ziikovci nameravali seči po njegovem življenju. Arhitekt, kteri je vodil stavbo in vsi delavci poslujoči pri zgradbi so zaprti. Vrši se tajna preiskava. Ako je le vse to res in ni pravcata ,,raca". Napadnike grškega kralja usmrtili. Atene, 9. maja. Karditza in Georgii, napadnika grškega kralja, kterega sta dne 26. febr. t. L za-vratno napadla, sta bila danes usmrtena. Ponesrečenec. (Konec.) ,,Kako delo pa?" ,,Dajte mi kako delo, da bodem prepisaval, saj tako delo razumem, pisavo imam zelo lepo". ,,Ste že delali kako težko delo?" „ Težko delo, gotovo sem že delal, sekal sem les v gojzdu, pa nemorem vstrajati, preslabih prs sem. Čudno je le to, vsakdo me sili in svetuje kaj druzega, le to mi ne da, kar ga prosim". Notar se je pričel bolj zanimati za mladeniča. ,,Dozdeva se mi, da ste hodili v višje šole, kdo pa ste?" ,,Kdo sem, ali Vam moram svoje življenje navesti, da mi bodete dali kak uboren zaslužek za prepisovanje?" ,,Dovoli te, vendar moram vedeti s komu imam opraviti". ,,No, dobro, moje ime je Sergej Dolnikov, nimam niti stanovanja, niti kaj jesti. Človek sem, kteri se bori za kruh in življenje v smrtnem boju; človek sem, kakoršnihje več, saj zato Bem na svetu, da bogataši vidijo kako lahko, lepo življenje imajo oni v primeri z menoj. To je vse kar imam Vam povedati". Razburjen je bil zelo, ko je tako govoril; pričakoval je, da ga notar sprejme za pisarja. Notar je molčal nekaj časa, potem mu pa reče: »Počakajte tukaj". Šel je v drugo sobo, kjer bo bili drugi pisarji. Hitreje je bilo srce Dolnikovu,čelo mu je postalo potno. Notar se je vrnil. ,,Govoril sem s predstojnikom, pa — dela nema sedaj — oglasite se zopet č^ dva meBeca". ,,Kaj čez dva meseca?" pravi ironično mladenič in se nasmeje. Notar se obrne in odide. „Že zopet hrbet", pravi Dolnikov in gre počasi žalosten iz sobe. Ko je bil Dolnikov na cesti, je sprevidel v kake j slabem položaju se nahaja. Še dva cela meseca, listopad in grudon, eno iu šestdeset dni. Kako britka je osoda človeka. Postiti se še šefstdeset dni je pač malo preveč, saj ima še stirideset-danski post olajšave; skrbi ga ako to prestane. ,,Taka bogata, debela buča pozabi, da so tudi drugi ljudje", godrnja mladanič sam seboj. Mrzel sever je bril, zeblo ga je. Po cesti gr6, a sam ne ve, kam gre. Obupan je bil, saj je tudi lahko bil, ker popolnoma zapuščen je bil. Hitro mu je bilo srce, najraje bi videl, da bi popolnoma prenehalo. Na šetališču je videl starčeka sedečega na klopi, kteri je bil slep in imel leseno nogo. Fino oblečena dama z majhnim fantkom mu je nekaj v roko stisnila, ktero je proti njej stegnil. Dolnik je to videl. Sledil je obema. Prijel je malega fantka lahno za roko ter jo poljubil. Otrok se je ustrašil. Gospa se je obrnila k Dolniku in jezila nad njim, češ kako se predrzne kaj tacega storiti. Dolnik se je oprostil in gospa je bila pomirjena, ko je videla, da ni hotel mladenič nič zalega storiti njenemu sinu. Odšli so vsak svojo pot. Dolnik se naslone na neki plot. Slabo mu je bilo, glava in želodec ga je bolel. Vzbudili so se mu spomini na svojo že davnej umrlo mater, ktere se je spominjal, ko je bil še deček. Roke je djal v žepe in šel naprej — ne vede kam, bil je popolnoma ravnodušen; ni mu ostajalo druzega nego sladki spomini na svoje« mater in nežno mladost. Kot šestleten deček jo je videl na smrtuej postelji. V teh domišljijah je slišal njen glas. Slišal je kako jej je hropelo v grlu — prenehala dihati — in ljubeče matere ni bilo več med živimi. Živel je potem z svojim očetom, kteri ga je poslal v šolo. Ni imel sreče, kajti ni še dovršil vseh srednjih šol in že mu je smrt vzela tudi očeta. Sel je k teti in i:\di ta je kmalu umrla. Ostal je — sam — sirota. Kar je bilo zapuščine, pobrali in odnesli so drugi ljudje, tako da naš Dolnikov ni ničesar dobil. Ker pa ni imel naš mladenič nobenega človeka na svetu, da bi se za njega brigal, zato tudi ni nikjer mogel dobiti dela ali služhe, ker povsodi so zahtevali od njega priporočilnih pisem, kterih pa sirota ni imel. Sel je naprej v gojzd. Vedno je postajalo mrzleje. Taval je v temi po hosti — kar se spodtakne ob de-belej korenini — padel je in obležal. Drugi dan ga je našel gojzdni čuvaj — mrtvega. prečili, da se ogenj ni razširil na Bosedna poslopja. Požarna bramba _________ je ogenj popolnoma udušila. Škoda 840,65 100 gld. avstr. veljave, pri« znaša okoli 800 gld. Delavnica je Sejati je še 20 centov za poštnino Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj bila zavarovana. Ogenj je najbrže po neprevidnosti. nastal Drobnosti. Za vseučilišče v Ljubljani poslala je občina Črnomelj — prva med slovenskimi občinami — predsedništvu državnega zbora izrazito peticijo. Naj bi se zbudile tudi vse ostale občine po Slovenskem ter ji sledile. Ako nas ne uslišijo pri vladi iz pravičnosti in naklonjenosti, računati bodo morali z — nadležnostjo. * » * Potres. Iz Ljubljane se poroča 18. aprila: Sinoči ob li. uri 51 minut imeli smo tu močan, 4 sekunde trajajoč potres, kije provzro-čil precej strahu, škode pa ne posebne. Ljudje so po nekod iz hiš in lokalov bežali na ulico, a se za tem zopet vrnili v stanovanje videč da ne bo hujšega. * * * S t r a j k. Zidarji kranjske stavbene družbe v Ljubljani so dne 12. aprila zjutraj pri stavbi novega vladnega poslopja vstavili delo. Zidarji zahtevajo, da njim družba plačuje na dan, vsaj toliko kakor lansko leto. Kakšnih nemirov ali izgredov ta štrajk ni provzročil. * * * Ogenj. 15. aprila zvečer okoli S ure naznanil je čuvaj z ljubljan-s tega gradu, da gori na Karolinški z imlji ob Ižanski cesti. Gorela c klavnica mizarja in gostilničarja ] ranceta Čeha na Karolinški zemlii I 26. Delavnica je bila lesena in j > takoj do tal pogorela. Sosedi in c rugi, ki so prišli na pomoč, Bo pre- ti m r 1 je v 70. letu svoje starosti g. Ivan UršiČ, trgovec in posetnik na Slapu pri Vipavi. Blagi pokojnik bil je odločen pristaš narodne stranke. Lahka mu žemljica! V Kamniku preminula je po kratki bolezni g. Julija Močni-kova roj. Debevc, soproga bivšega župana in lekarnarja. Blag ji spomin! V Cerkljah na Gorenjskem umrl je mnogoletni župan, bivši nadučitelj in častni občan g. Andrej Vavken. Bil je delaven in zaveden narodnjak. Svoječasno uglasbil je bil tudi več pesmic. Blag mu spomin! * * * Nesreča. Na velikonočno nedeljo popoludne ob dveh streljala sta Janez Petrač in Jožef Dermota, kovača v Kropi z možnarji, ko je vabilo k popoludanski službi božji. Nesreča je hotela, da se je pri nabi-' janji možnarja smodnik vžgal in prav nevarno Petrača poškodoval. Odtrgal mu je prst na desni roki, roko pod komolcem popolnom i zdrobil, desnico pa tudi precej opraskal. G. zdravnik poslal ga j< v deželno bolnico. Dermota je bil srečnejši in je le na vratu ranjen in se bode doma zdravil. * * * Štajerske novice. 17. apri I a ponoči čutil se je povsem Spodnjem Štajarskem lahen potres. — Ustrelil se je v Slov. Bistrici poštni praktikant Karol Streif, baje edino iz strahu pred izpitom. — Pogorelo je dne 4. aprila deloma poslopje Eme Plevnik v Podčertrtku. Zažgal je iz zlobnosti njen brat Valentin iz Kostrivnice. — Umrl je v Mariboru dne 12. aprila stotnik Vencelj Budna. * * * Židje v Zagrebu Izmej 24 odvetnikov v Zagrebu jih je 12 Židov, ki imajo največ posla, dočim je 12 ostalih Hrvatov ali Srbov večinoma brez dela. V Zagrebu pa je tudi trgovina in obrt večjim delom v židovskih rokah. * * * Nesreča na Dunavu. Štiri rodbine iz trgovišča Šandor Egv-haza v Banatu so Be nedavno hotele izseliti v Bolgarijo. Ker pa niso imele potrebnega potnega lista, so se ukrcale na splav, da se prepeljejo preko Dunava v neko srbsko vas. Toda sredi reke jih je prehitela strašna nevihta, katera je prevrnila splav, in vse štiri rodbine so utonile. * * * Italijanski oderuh. Nedavno je prišel ubožen Neapolita-nec k nekemu bogatinu ter ga poprosil, naj mu posodi 2 liri. — ,tDam ti 200 centesimov", je odgovoril bogatin. — „2 liri ali 200 centesim, to je jedno in isto", — je dejal siromak. — Oderuh je zahteval, da mu vrne v jednem mesecu to svoto, pomnoženo samo s seboj. In res mu prinese revež 4 lire. Toda bogatin mu reče: Posodil sem ti 200 centesimov, ako te pomnožiš s seboj, iznaša svota 40.000 centesimov t. j. 400 lir! * * * Nenavaden inserat. V ,,Basler Nachrichten" je bil nedavno sledeči inserat: Človek na poti spoznanja išče pobožne dušef katera bi mu posodila potrebnega denarja za spokorno romanje v svete kraje v Palestini. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom ,,Kri-stijanske ljubezen" na uredništvo lista. Ta ni bil preneumen. ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Več dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številko. Vse pride na vrsto, le malo potrpljenja prosimo gospode dopisnike. Vsem prijateljem in znancem v Clevelandu, O., se zahvalim za ska-zano mi prijateljsko naklonjenost, posebno bratom pevcem društva „Zvon", kličem pri mojem odhodu v ljubo mi domovino z Bogom! New York, dne 5. maja 189S. FRANK GASPARI. Pri mojem odhodu v ljubo mi do-movino se še enkrat tem potom poslavljam od mojih prijateljev in znancev, posebno društvenikov društva sv. Jakoba v Great FallB, Mont., ter se zahvaljujem spremljevalcem na kolodvor za njih trud; vsem pa kličem z Bogom! New York, 6. maja 1898. _JOHN BRADAČ. ~V~a~fc> ilo na PIC-UIC kterega priredi kranjsko katol, podporno društvo sv, Vida V CLEVELANDU, O. v nedeljo dne 29. maja 1898. v navadnem vrtu ..GERMANIA GARDEN" vogalu Vilson in St. Clair Str. K temu pic-nicu so vabljena vsa društva, vsi Slovenci in Hrvatje. Društva z društvenim znamenjem imajo prost vhod. Članom društva sv. Vida naznanjam, da se morajo zbrati ob 1. uri popoludne na vrtu, vsak društvenik mora biti navzoč pod kaznijo, ker ob tej priliki bode vse društvo fotografirano. Vsak društvenik naj prinese seboj društveno znamenje, bele rokavice in društveni klobuk ako ga ima. Potem bodemo marčali po Superior Str. do Sterling Ave. in po St. Clair Str. nazaj na vrt, pri tej priliki se nam lahko pridružijo še druga društva ter bodemo skupaj korakali na vrt, kjer se bode začela _ VESELICA, pri kterej bode igrala domača društvena godba. Vstopnina 25 ct., ženske 10 ct., žena z možem prosta. K obilni udeležbi vabi za odbor: John Grdixa, predsednik. Kje je* ALOJZIJ KUHAR, doma iz vasi Rogačice, župnija Škocijan na Dolenjskem, pred dvema leti je bil v Newburgh, O. Kdor rojakov vfe za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti : John Kuhar, 168 Marble Str., Newburgh, O. (1—2) Francoska parobrodna dražba Transaflantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parnik i odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine ,, 14. maja. La Gascogne ,, 21. maja. La Navarre ,, 28. maja. La Bourgogne ,, 4. junija. La Touraine ,, 11. junija. La Gascogne ,, 18. junija. La Bretagne ,, 25. junija. La Bourgogne ,, 2. ju'ija. La Touraine ,, 9. julija. La Normandie ,, 16. julija. La Bretagne ,, 23. julija. La Gascogne ,, 30. julija. Glavna agencija za Zjed. držav«* in Canado: 3 BOWLING GREEN, NTEW YORK. Mestna hranilnica ljubljanska i rgj obrestuje tudi nadalje hranilne vloge § | PO 4r0|o H brez odbitka novega rentnega davka. jgT Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- Jg Bost ali pa s posredovanjem „Gi^a.s Naboda". BI HHIfflSS81HlH!SSlil!MHBBSHS!S!HHBISIBIlli: Slovenci I Ako pošljete de- j Naše čitatelje opozorujemo nar v staro domovino, Želite koga • na objavo Benzinger Bros., som dobiti, ali potujete domu, obrata ae na F. Sakser Josi E\st I osip Losar Helena, Mont. "• priporoča svoje posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav. VI . - - , JOHN BREDL, prop. grOCemSKO UiagO 3580hioStr.,Alleglienyira., toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijgki Nemec, r dom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalj«-: VINO, FINE SMODEČE in ŽGANJE in KUHINJSKA OPRAVO. Vse prodajam po naj nižji ceni. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketu, Mich,, KNflUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele gveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma. IzpGslnje in izterjnje zapuščine in dolge ve. je odprl MAURIN&BAM) 418 Pine Str., Galmit, Miti, DOMAČA POUKA se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m.r tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi tu krste po želji in grobišče. Žal ri ] oči nemajo skrbeti za uolx-uo stvar v takej priliki...Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozovp, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočaje so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem _______Maurin & Bano. in prodaj i na DEBELO (wholes* e) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi. da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Dr. (i. B. Ham (Is Bellevuo Hospital Medical Coll eye. daje nasvete zastonj. Leči uiožke, ženske in otroke. Marsikateri zdravnik ni mogel > *iati bolezni iu ni mogel pomo-dotičuemu, dok!»r ni ta z ved" naslov doktor llama, ta mu j-tagal ter dal nasvete zastonj, doktor Ham spozna, da kake bolezen ni ozdravljiva, odpre tako- rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor II am ji zelo učen in odkritosrčen ter je b Inikom kar oče svojim otr«»kom. Ljudje, kteri so zastonj iskrili pomoči pri kakem drugem zdravniku zaradi svoje bolezni, ali bi i iz kak«? bolnišnice odpuščeni k t neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. nh zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu. Zdraviia dr. Hama se ne dob" nikjer drug^j nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, niti v L:iki prodaj llnici z dišavami, ali pri kakem krošnjarju (peddler). Ku r hoče 1 > i t i dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. Hamu. Steklenica stane $1, šest steklenic So. Aku pišeš po lek. opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakaznico]? (Money order) ali bank chek. Lek in uasvete pošlje'dr. llam z i obratno pošto. Priloži znamko za 2 centa zu odgovor. Naslovjnaredi: Dr. C. B. HAM, 7u e, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo / raosnico, jo dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vse črte in vs<- kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje po iljam novce v staro domovino hitro in ceno. ftif K t ag' jt'parobroduih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich. CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! ¥ ••J V Slika jjredstavlja srebrno uro z i i-, d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z ' rim. Elgin kolesoyjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ce-|/niki frankovani. ■ Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje g^slo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovaujein: Jakob Stonich, <9. MADJHUX STRKET. < HN'A«0, ILL. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik BpMJ sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoba se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! tufli vnanjili Meznij. iiti Mor T'f ¥ y ¥ y y THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Ipra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. \ sakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremIjeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov. . x t, veljajo le $6. Sedai je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče prino znalnih pisem. ' K Veseli me. da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tafc je. kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. . Jako priprjiven za darilo. Z*do dai^ade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor sen zanj dal, boljšega ne bi dobil. rr t . Rud. Pechauer Toplo priporočam organ vsem pri ateljem godbe. Tom. Klane V mojo prodajalno vabi kupce. K -atkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom. Vsi gi ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MAN UFACTURINGCO P. 0. Box 1355. 45 Vegey Street Kew York. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču. Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-'>pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobola, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obiSče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoje na Sl30i3±OOL.& T-i S"fcoi3±ZCLO nevarno bolnih oseb ozdravil, poBebno pa mu je ljubo pomagatisv je u rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. / \ A A POHEK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kake se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to* povf dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvav* zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. VBa pisma naslovite na: Dr. G. IVANT POHEK, Cor. 6th & Minnesota Ave., / KANSAS CITY, KANg