/Primmki Št. 331 (15.433) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel, 040/7796Ć00_____ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190__ POSTMNA PLAČANA V GOTOVU SPB. IN ABB.POST.GR. 1/50% 1500 UR BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DMINV.M Ul VHEUIIV Ul I mt JI I. DvIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 15. DECEMBRA 1995 Mir Z jamstvom Nata Sebastjan Jeretic Voditelji sprtih strani, ki so krivi za zaCetek jugoslovanske vojne, so se z včerajšnjim podpisom pod mirovni sporazum obvezali, da bodo vojno končali. Toda na žalost o koncu vojne ne odločajo več oni, ampak ljudje, ki so jo zanje izvajali. Ljudje so seveda naveličani vojne in se jim toži po miru, toda želijo si mir, ki bi bil ukrojen po njihovih željah. Prebivalci Bosne popolnoma upravičeno ne zaupajo pripadnikom drugih etničnih skupnosti in sarajevski Srbi imajo vse razloge za to, da se upirajo enotni prestolnici. V zadnjih letih je bilo prelomljenih preveč obljub, da bi kdorkoli razumen zaupal pozivom političnih voditeljev, naj se vsi, ki »nimajo krvavih rok«, vrnejo na svoje domove. Ker je trojica, ki je sporazum podpisala v imenu sprtih strani, izgubila nadzor nad dogajanjem na terenu, nima več dovolj vpliva, da bi lahko zagotovila mir. Naloga vsiljevanja miru bo tako padla na pleča Natovih vojakov, ki pa bodo morali ostati v Bosni precej dlje, kot načrtujejo, če želijo uspešno opraviti svojo nalogo. Mednarodna skupnost, ki je več kot tri leta Uspešno ohranjala oboleli Balkan v karanteni, zdaj upa, da bodo enote Iforja ozdravile Bosno, okuženo z virusom nestrpnosti in sovraštva, ki je med vojno mutiral do neslutenih razsežnosti. Bosanski in hrvaški voditelji so Organizacijo združenih narodov obtoževali, da ni opravila svoje dolžnosti varuha svetovnega miru in da bi oiorala Iforjeve enote Poslati v Bosno že pred leti. Toda 1. člen Usta-uovne listine OZN nalaga svetovni organizaciji dolžnost »varovanja mednarodnega miru in varnosti«, kar je mednarodni skupnosti z zajezitvijo spopadov na Bosno in Hrvaško tudi uspelo. Skrb za človekove pravice m obtožbe vojnih grozot so v mednarodnih dokumentih zapisane predvsem zato, da govori velikih političnih voditeljev lepše zvenijo in zbudijo občasen aplavz občinstva. Bosanci bi morali biti zato veseli, da bodo Natove enote k njim sploh prišle. Če bi bila Bosna v Afriki, se namreč mednarodna javnost zanjo sploh ne bi zmenila. PARIZ / OB PRISOTNOSTI CLINTONA, CHIRACA, KOHLA, ČERNOMIRDINA, MAJORJA IN GONZALESA Svečani podpis dogovora o mira v Bosni in Hercegovini PARIZ - Včeraj so v Elizejski palači predsedniki Izetbegovič, Miloševič in Tuđman slovesno podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini. V imenu predstavnikov držav skupine za stike so sporazum podpisali tudi Bill Clinton, Jac-ques Chirac, Helmut Kohl, Viktor Cernomirdin in John Major, kot predsedujoči Evropske unije pa Felipe Gonzalez. Izetbegovič je po podpisu izjavil, da »se počuti kot človek, ki je spil grenko, a učinkovito zdravilo«. Ameriški predsednik je bil bolj optimističen: »Izkoristite priložnost in jo spremenite v dejanja. Ničesar ne morete narediti, da bi zbrisali preteklost, toda lahko zgradite prihodnost. Ne razočarajte svojih potomcev.« Po Tudmanovih besedah so podpisniki »naredili zgodovinski korak h koncu ene najbolj zmedenih in tragičnih vojn našega časa«. Francoski predsednik je ob tem tudi opozoril, da »bodo grozodejstva pustila globoko rano v srcu Evrope«. Na slovesnosti je sodeloval tudi slovenski premier Drnovšek. Kot kaže Slovenija dokončno ni več v paketu držav nekdanje Jugoslavije, temveč je postavljena ob bok drugim evropskim državam. Na 16. in 17. strani RIM / FINANČNI ZAKON Beriusconi še naprej izsiljuje Dinijevo vlado RIM - Predsednik Dini se bo za izglasovanje finančnega zakona 1996 danes zatekel k tehnični zaupnici. Fini in Berlusconi sta napovedala, da listine ne bosta podprla, Buttiglio-ne, Casini in Costa pa nasprotujejo zrušenju vlade, češ da je slab zakon zmeraj boljši kot noben zakon. Pogajanja se medtem nadaljujejo, usoda proračunske li- stine in same izvršne oblasti pa je odvisna od vladnega amandmaja, ki naj bi omogočil tudi Berlusconijevemu televizijskemu holdingu Mediasat prodor na trg delnic. Levosredinska koalicija očita Kartelu svoboščin, da je nezrel in neodgovoren. V resnici je njegova nepopustljivost potlačila liro in borzo. Na 2. strani VERONA / IDENTIFIKACIJA DEVETINŠTIRIDESETIH 2RTEV BO IZREDNO TEŽAVNA Prenizka hitrost vzrok tragedije VERONA - Reševalci so včeraj iz razbitinin romunskega antonova prenesli v neki hangar trupla vseh 49 žrtev. Med mrtvimi je 31 Italijanov, od katerih so bili trije iz FJK. Do sedaj so identificirali le osem zoglenelih trupel, za ostale pa bo identifikacija izredno težka. Kljub preiskovalni previdnosti pa je že sedaj jasno, da je letalo stra-moglavilo, ker ni doseglo predvidene hitrosti. Zakaj, pa bosta morah ugotoviti preiskovalni komisiji. Vsekakor pa se vedno bolj vsiljuje domneva, da je do nesreče prišlo zaradi celega niza negativnih okoliščin. Kot prvo vsi navajajo slabo vzdrževanje antonova 24, tako da je lahko odpovedal eden od motorjev. Nesrečo pa bi lahko zakrivil tudi led, ker kapitan letala ni pristal, da bi mu po krilih razpršili sredstvo proti ledu. Na 6. in 13. strani I tz Trsta spet poziv | Rimu in Ljubljani TRST - Tržaški župan Riccardo Illy in podpredsednik deželne vlade Cristiano Degano sta na tradicionalnem srečanju s kronisti (na sliki-foto KROMA) pozvala Rim in Ljubljano, naj čimprej podpišeta bilateralni dogovor. Evropsko zvezo pa pozvala naj odpre vrata pridruženemu članstvu Slovenije. •Illy je polemiziral z nekaterimi organizacijami in združenji istrskih beguncev, ki vztrajajo pri re-vanšistični politiki. Na 3. strani Tri dni brez dnevnika Zaradi stavke tehničnega in pomožnega osebja Primorski dnevnik tri dni ne bo izšel. Prihodnja številka dnevnika bo tako izšla v torek, 19. decembra. Bralce prosimo za razumevanje. Kupuj v trgovinah, ki izobešajo ta znak z zelenim in modrim trakom. DOBIŠ Novi POLO, SCOOTER APRIL1A in ZLATE ŽETONE , BANCA Dl CREDITO C00PERATIV0 DEL CARS0 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Ul. Rlcnetorto. 2 - Tel. 040/21401 Opčin, (troti _________ Danes v Primorskem dnevniku Kadilcem se slabo piše Ministrski svet je odobril direktivo, ki uvaja prepoved kajenja tudi v zaprte prostore javne uprave. Stran 2 Snežna odeja na Tržaškem Tržaško pokrajino je včeraj prekril sneg. Otroci so se veselih, v prometu pa so bne težave in zastoji. Stran 5 Drugi koncert sezone GM Z lepo izvedenim koncertom se je na drugem letošnjem večera GM predstavil istoimenski kvartet s solistom, pianistom Aljošo Starcem. Stran 12 Delovanje SDGZ na Videmskem O načrtih slovenskih gospodarstvenikov v videmski pokrajini smo se pogovarjali z novim predsednikom Igorjem Kontom. stran 14 2 Petek, 15. decembra 1995 ITALIJA RIM / DANES GLASOVANJE O ZAUPNICI VLADI Desnica proti Diniju, dialoga pa ni konec Odločilen bo amandma o davčnih olajšavah Fini in Berlusconi napovedujeta, da bosta glasovala proti zaupnici, vodje grmičkov znotraj Kartela svoboščin Butti-glione, Casini in Costa pa ju pregovarjajo, naj vendar popustita, »kajti finančni zakon je slab, toda boljši od niča«. Pravzaprav gre kar za vzajemno prepričevanje, saj vodja Forze Italia in Gasparri v imenu Nacionalnega zavezništva zatrjujeta, da bo ves Kartel svoboščin soglasno zavrnil Dinija. Če ob tem upoštevamo izjavo Berti-nottija, da bo tudi Stranka komunistične prenove nastopila po zgledu desnice, medtem ko Cra-cianelli (Comunisti uni-tari) pogojuje privolitev v vladne amandmaje z večjim posluhom za šibkejše sloje prebivalstva, potem bi lahko že zdaj rekli, da proračunska listina ne bo prodrla. V resnici pa se dogovarjanje med izvršno oblastjo in desnosredinsko koalicijo nadaljuje in možno je, da si bo ta premislila, kakor se nadeja načelnik Pro-gresistov v zbornici Ber-linguer. Pogajanja zadevajo tretji maksiamandma vlade k zakonskemu osnutku, ki je priložen finančni listini, ta pa obravnava ravno raztegnitev Tremontijevega zakona o davčnih olajšavah na velike družbe, katerih delnice naj bi v prihodnje kotirale na borzi. Med temi je, kakor znano, Berlusconijev televizijski holding Medi-aset, ki da bi na ta način po mnenju levosredinskega tabora privarčeval nič manj kot tisoč mili- jard lir. Dini ni do sinoči še nikogar seznanil s podrobno vsebino popravka, čeprav je desnica to izrecno zahtevala, toda v nekaterih krogih so gotovi, da je amandma ne bo pretirano razočaral, zato naj bi tako ali drugače le omogočila odobritev, predtem pa, to je med glasovalnimi izjavami, krepko pokritizirala ministrsko ekipo. Včerajšnje odklonilne besede Berlusconija so se pač nanašale samo na dva amandmaja, dočim je v zvezi s tretjim le potožil, da je žrtev levičarske zarote, s pomočjo katere da hočejo izločiti iz sklopa družb, ki bodo deležne davčnih olajšav, samo njegove. Voditelj Demokratične stranke levice D’Alema je izjavil novinarjem, da je dogajanje znotraj Kartela svoboščin samo še »-nov dokaz, kako veliko škodo povzroča Italiji konflikt med interesi Berlusconija-politika in Berlusconija-podjetni-ka«, sicer pa je tej koaliciji vtisnil pečat nezrelosti. K temu je Bassanini pribil: »Oljki se ni bati ničesar: če Kartel svoboščin ne bo omogočil izglasovanja finančnega zakona, bomo šli volit februarja, vendar sredi popolnega kaosa in z nemško marko, ki bo veljala 1.400 lir, tako bodo Italijani dodobra spoznali, katere politične sile so odgovorne in katere so neodgovorne.« In res je lira že včeraj vnovič padla takoj potem, ko so borzniki zve- deli, da Fini in Berlusconi ne nameravata podpreti Dinijeve vlade. Ne samo to, močno je nazadovala tudi borza. Včeraj je bil na milanski Piazza Affari zadnji letošnji poslovni dan, zato pa toliko bolj razgiban. Najprej so bile transakcije pod učinkom tehničnih zapadlosti, sredi dneva je nanje vplivalo znižanje obresti v Nemčiji, nazadnje pa je kotacije potlačila vest, da Fini in Berlusconi ne bosta blagoslovila vladnega finančno-gospodarskega manevra. Kupoprodajni obseg je bil še enkrat tolikšen kot predvčerajšnjim (1.143 milijard lir), ob zaključku pa je indeks Mibtel naravnost strmoglavil: potem ko je dosegel stopnjo 9.215, je zdrknil na samih 9.121. RIM / BOJ PROTI KAJENJU Kadilce čakajo še slabši časi Prepovedi so še bolj razširili in zaostrili Boj proti kajenju se je pričel pred 20 leti RIM - V Italiji je 12 milijonov kadilcev, v glavnem moških, katerim bodo v kratkem še bolj zagrenili življenje: ministrski svet je namreč odobril direktivo o prepovedi kajenja v prostorih javne uprave ali v lokalih, ki jih upravljajo zasebniki in ki so odprti javnosti (vendar sodijo pod javno upravo). Direktivo sestavljajo štirje členi, ki podrobno navajajo, kdo se mora določil držati: šole, vzgojne ustanove, avtonomne uprave, univerze, krajevne uprave, 'zdravstvene ustanove. V vseh teh prostorih bodo morali razobesiti napise, na katerih bo navedena prepoved, kazni, ki čakajo kršilce in pristojne osebe, ki bodo skrbele za spoštovanje določil. Slednja bodo stopila v veljavo po objavi v Uradnem listu. Boj proti kajenju se je v Italiji pričel že aprila 1972, ko so uvedli prepoved reklame za tobak. Tri leta kasneje so odobrili prepoved kajenja v nekaterih javnih lokalih ter na javnih prevoznih sredstvih. Leta 1980 so določila razširili in izpopolnili. leta 1986 je tedanji minister za zdravstvo Degan predstavil zakonski osnutek proti kajenju, vendar je obtičal v parlamentu. Podobna usoda je doletela pobudo De Lorenza, tudi predloga ministra Coste niso še odobrili, nakar je letos minister Guzzanti poslal Diniju osnutek direktive, ki je bila sedaj odobrena. Po zadnjih podatkih Istata število kadilcev v Italiji upada, zlasti med mladimi, od leta 1993 pa je upadanje opazno tudi med ženskami. Kajenje je najbolj razširjeno pri osebah med 20 in 39 letom, od 55. leta pa je na primer več bivših kadilcev kot tistih, ki svoje strasti ne morejo premagati. Na sto kadilcev se jih 98 odloča za cigarete. Tudi število pokajenih cigaret upada: od leta 1991 se je število tistih, ki »požgejo« več kot eno škatlo na dan, zmanjšalo z 18, 4% na 15% med moškimi in od 10, 2% na 4, 8% med ženskami. Pasivnih kadilcev v družinah (zlasti otroci, priletne osebe, ženske) je 16 milijonov. RIM / POROČILO PALAČE CHIGI O SPORU Z MANCUSOM Pravosodni minister napadel Ligo Zahteval je, naj bi vlada ovadila Bossija sodstvu zaradi rušenja državne celovitosti RIM - Ko je tedanji pravosodni minister Filippo Mancuso v začetku avgusta na seji vlade načel problem Severne lige in Bossijeve-ga nastopa na prvi seji takoimeno-vanega »severnega parlamenta« v Mantovi, je predsednik vlade res prosil prisotne ministre, naj o vprašanju ne govorijo in je odredil, naj bo zapisnik tistega dela seje tajen. Tako piše vlu predsedstva vlade. Premier Lamberto Dini poudarja, da bo o zadevi poročal parlamentu, vendar je sklenil, da še pred tem objavi uradno sporočilo, ker je bilo v tem času o tem vprašanju preveč ugibanj in neuprtavičenega preplaha. Po sporočilu Palače Chigi je minister Mancuso na seji 4. avgusta načel vprašanje in predlagal vlada, naj bi ovadila sodstvu Umberta Bossija zatradi rušenja državne celovitosti. Povedal je, da je sodstvo že začelo preiskavo. Ministri so ocenih, da ni nujna takojšnja odločitev, ker je sodstvo že avtonomno odredilo preiskavo. Premier Dini pa je ministre prosil, naj ostane rezervirano vprašanje, kaj bo ukrenila vlada. Sklenjeno je bilo tudi, naj državno pravobranilstvo preuči možnosti uradnega posega vlade. Na seji 21. avgusta je pravobranilstvo sporočilo, da o postopkih ne ve ničesar, ker sta še v začetni fazi, ko je obvezna tajnost preiskovalnega postopka. Tudi zaradi tega vlada še ni ukrepala in je sklenila, da počaka na končno poročilo pravobranilstva. Do tu pojasnilo predsedstva vla- de. Bivši minister Mancuso, ki je po porazu na ustavnem sodišču javno pozval Dinija, naj o zadevi spregovori, se je oglasil z dolgim sporočilom, v katerem obtožuje premiera, da ni ukrepal, ker je državno celovitost ogrozila stranka, ki podpira vlado. Vse pa naj bi prikril, ko so se odnosi z Ligo zaostrili, »Lumbardi« pa naj bi glasovali za nezaupnico proti ministru prav zato, ker so zvedeli, da jih je napadal. Predstavnik Progresistov Cesare Salvi je ocenil ravnanje predsedstva vlade kot korektno, medtem ko je Nacionalno zavezništvo s predsednikom senatorjev Giuliom Mace-ratinijem menilo, da je Dini dal prednost interesom vlade in ne interesom države. LETALIŠČE V RONKAH Po nekaj letih včeraj spet pristalo letalo iz Beograda TRST - Po nekajletnem premoru je včeraj dopoldne pristalo na ronskem letališču letalo DC-9 jugoslovanskega prevoznika JAT s 104 potniki iz Beograda. Gre za čarterski polet v organizaciji Air Jugoslavija, ki se bo ponovil vsak četrtek do 4. januarja prihodnjega leta. Potnike iz Beograda so na letališču pozdravili predsednik letališkega konzorcija Marocco, predsednik turistične ustanove Taffaro in predstavnik trgovinske zbornice Pison, ki so v nagovorih poudarili zadovoljstvo nad ponovno vzpostavitvijo letalske zveze med Beogradom in Trstom, tudi v upanju, da bi se čarterski leti spremenili v redno linijo. Med potniki, ki so prispeli iz Beograda, je bil tudi komercialni direktor JAT-a Božo Kovačevič, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem in tudi s svoje strani izpostavil potrebo po redni povezavi med Beogradom in Trstom. Namen JAT-a je, da bi od sredine januarja vzpostavili dva ah morda celo tri lete na teden, in sicer v torek in četrtek, ob sobotah pa še dodatni, t.i. »shop-ping let«, za ljudi, ki bi prispeli iz Beograda po nakupih v Trst in se zvečer spet vrnili v Beograd. Tiskaiji bralcem Tiskarski delavci DPZ/PRAE, ki izdaja. Primorski dnevnik, so bili primorani napovedati še tri dni stavke, od petka, 15., do nedelje, 17. decembra, da bi protestirali proti dramatičnemu ekonomskemu stanju, v katerem se podjetje nahaja, in hudimi posledicami, ki prizadenejo uslužbence. Delavci še vedno čakajo na oktobrsko in novembrsko plačo in močno dvomijo, da bodo lahko prejeli decembrsko in 13. plačo. Zaostanek štirih plač spravlja na kolena delavce in njihove družine, ki se ubadajo z neodložljivimi obveznostmi (ICI, IRPEF itd.) in s perspektivo, da bodo preživeli praznike sredi dolgov. Delavci so opravili svoje delo in imajo pravico, da prejmejo plačo! Uslužbenci DPZ/PRAE prosijo bralce Primorskega dnevnika za razumevanje in solidarnost do njihovih problemov, pa tudi zaradi verjetnosti, da tudi v prazničnem obdobju naročniki ne bodo prejemali dnevnika. Za tajništvo FEIS CGH, Giorgio Vesnaver Vlada o misiji v Bosni RIM - Italija bo poslala v Bosno vokviru mirovne misije 2.300 vojakov. Tako je povedal obrambni minister Corcione, ki je dejal, da bo odprava stala dodatnih 20 milijard lir na mesec. Zunanja ministrica Susanna Agnelli pa je v imenu vlade zahtevala, naj parlament čimprej omogoči vladi, da posije vojake in zagotovi ustrezno kritje stroškov. PROMETNI ZASTOJI / NA APENINSKEM ODSEKU MED BOLOGNO IN FIRENCAMI Neskončnih 20 ur »ujetništva« na Avtocesti sonca Promet se je normaliziral komaj včeraj popoldne - Polemike zaradi zapoznele pomoči in plačila cestnine BOLOGNA - Več kot Nepregledna vrsta tovornjakov v smeri proti Bologni (Telefoto AP) 20 ur je trajal križev pot številnih avtomobilistov, ki jih je snežno neurje v sredo proti večeru vklenilo v neskončne kolone na »Avtocesti sonca«. Navednice so tokrat več kot upravičene, saj je bila cesta v tistih neskončnih urah mrzlega ujetništva polarna, in ne sončna. Noč na mrazu torej, brez izhoda in v pričakovanju »rešitve«, ki je prišla šele včeraj okrog 13. ure. Na apeninskem odseku avtoceste med krajema Sasso Marconi in Ri-oveggio je začelo snežiti' v sredo dopoldne in težki tovornjaki brez verig so takoj zabredli v težave. Veliko se jih je ustavilo počez in blokiralo vozišče, kar je hitro povzročilo kolone, ki so se daljšale od trenutka v trenutek in presegle 20 kilometrov dolžine. Alarm so sprožili šele zvečer, ko je policija za- prla dovoze na avtocesto Al že pred Bologno. V reševalno akcijo so se podali prometni policisti, karabinjerji, reševalci Rdečega križa, gasilci in osebje avtocestnih podjetij; skupaj približno 600 mož z 200 posebni- mi vozili. Prihitela je tudi vojaška kolona s poljsko kuhinjo, ki je razdelila 10 tisoč toplih obrokov, čeprav ni mogla do vseh »ujetnikov«. Avtomobilistom v bližini zasilnih prehodov z enega na drugo cestišče se je uspelo rešiti in se vrniti v Bologno (za nameček so morali plačati tudi cestnino), kjer pa so jih čakale nove težave, ker so bili zaradi sejma Motor Show vsi hoteli docela zasedeni. Obcestne okrepčevalni- ce so se tako spremenile v prave bivake za najbolj srečne avtomobiliste, ki so se uspeli prebiti do njih. Veliko bolje se ni godilo niti tistim, ki so se peljali v nasprotni smeri, iz Firenc proti Bologni. Vrsta tovornjakov je zasedla predore in mnogi vozniki, ki so se greli s prižganimi motorji, so ostali brez goriva. V službi za prometne informacije pravijo, da je bila včerajšnja najdaljša noč v zadnjih petih letih. Seveda ne manjka kritik in obtožb o zapozneli pomoči, ki med drugim ni prišla do več sto avtomobilistov. Večjih zdravstvenih problemov pa k sreči ni bilo, medtem ko je eno izmed združenj potrošnikov že zahtevalo vrnitev cestnine, ki so jo morali plačati tisti, srečnejši popotniki, katerim je uspelo zbežati iz »cestnega ujetništva«. lly: Ostal bom župan do konca mandata, potem bo, kar bo TRST - Riccardo Illy bo ostal za krmilom občinske uprave do naravnega izteka svojega mandata, to se pravi do junija leta 1997, Sele potem bo vzel v poštev možnost kandidature za parlament. Illy je s temi besedami na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil smisel svojega intervjuja mesečniku "Lettere Triestine", v katerem je v bistvu na nek način napovedal svojo kandidaturo za parlament, a le pod pogojem, da ga bo predlagala nadstrankarska mestna lista. Se dve leti pa bo, kot rečeno, ostal Zupan. Na tradicionalnem božičnem srečanju s kronisti je Illy povedal, da je uprava v teh dveh letih v glavnem "sanirala" napake in hude pomanjkljivosti prejšnjih uprav, drugo polovico svojega mandata pa bo sedaj posvetila izvajanju pomembnejših predvolilnih obvez. Rekel je, da so odnosi s politično levosredinsko politično večino še kar dobri, opozicijsko vlogo v občinskem svetu pa da igrata edinole Komunistična prenova in Nacionalno zavezništva, »ki ju veže skupna etatistična usmeritev«. Dialektika med večino in opozicijo je potrebna, v ključnih trenutkih ter ob ključnih problemih ' je poudaril Illy - pa mora mesto najti skupen jezik. O svojih osebnih političnih simpatijah župan, kot vedno, ni govoril, le enkrat pa je posredno omenil Antonia Di Pietra, Ceš da je bil prisiljen k izstopu iz sodstva. Župan je izgubil znani aplomb le, ko je sprego- voril o nadzornih telesih, o upravnem in računskem sodišču. Gre za telesa, ki po njegovem sodijo v preteklost in ki danes pravzaprav le zavirajo delovanje izvoljenih upraviteljev in uprav. Dokler ne bo država sposobna posodobiti te svoje zastarele birokracije (v Italiji imamo 200 tisoC zakonov in odlokov) bo zaman skušala vstopiti v Evropo. Ne gre torej le za javni dolg, ampak tudi za te ostaline preteklosti, ki niso zmignile niti s prstom proti politični korupciji, a so v marsičem podpirale "model lotizacije in delitve oblasti" med strankami, je pripomnil Illy. Tudi tržaški upravitelji se torej Čutijo nemočne pred dušljivo in skrajno zapleteno birokracijo, zaradi katere, je še povedal Illy, dnevno tvegajo jamstvena obvestila in tudi zapor. Kljub tem precej hudim teževam pa je občinski odbor vseeno naredil marsikaj pomembnega in koristnega za mestno skupnost. Illy je v tem sklopu omenil prizadevanja za rešitev skedenj ske železarne, pri katerih je bila Občina soudeležena v prvi osebi. To velja tudi za tako imenovani Jadranski koridor, ki ga je pravkar odobril evropski parlament, ter projekt za hitre železniške povezave. Gre za dva daljnosežna načrta, ki dokazujeta, da se Trst hoCeš noCeš znova vključuje v velike mednarodne gospodarske in prometne tokove. Med odborove uspehe je Illy omenil tudi odobritev načrta za novo športno palačo in preosnovo mestnega podjetja ACEGA, ki bo v kratkem postalo delniška družba z večinskim deležem mestne uprave. Illy in izredni komisar Pokrajine Domenico Maz- zurco sta na tiskovni konferenci sporočila, da je računski dvor pred kratkim zavrnil finančno razdelitev prispevkov Sklada za Trst za tekoče leto. In sicer s Cisto birokratsko utemeljitvijo, Ceš da so župani sodelovali na avdicijah s predstavniki Sklada brez pooblastila občinskih svetov in da je Sklad nezakonito dodelil denar za nekatere gradnje Raziskovalnega centra. Sredstva morajo biti namenjena izključno znanosti, znanstveniki pa naj raziskujejo kar v naravi ali v domaCem okolju... Sandor Tence Na slikah: pod naslovom Degano, llly, predsednik kronistov Cesare in Mazzurco na včerajšnji tiskovni konferenci. Desno pokrajinski komisar Mazzurco, spodaj pa podpredsednik Dežele Degano in tržaški župan llly. (Foto Damjan Balbi-KROMA) Kako dolgo še komisar? TRST - Domenicu Mazzurco pripada svojevrsten rekord. Na krmilu Pokrajine je že tri leta in bo tam ostal gotovo še nekaj mesecev, najmanj do prihodnje pomladi, ko naj bi končno bile pokrajinske volitve. Pogojnik pa je obvezen, tudi zato, ker ni še povsem gotovo, da bo do volitev v doglednem Času sploh prišlo. Ce verjamemo deželnemu odborniku Oscarreju Lepreju in njegovemu intervjuju v tedniku "Viva Trie-ste, bo sedanjo pokrajino, po odobritvi ustreznega deželnega zakona, nadomestilo tako imenovano tržaško metropolitansko območje. Vse občine (tržaška in okoliške) bi s tem Cez noC izginile. Trst bi postal metropolitansko območje, pet okoliških uprav pa neke vrste rajonsld sosveti z zelo omejenimi pristojnostmi. To je torej mnenje predstavnika Ljudske stranke Lepreja, njegov somišljenik, podpredsednik Dežele Gristiano Degano pa je bil z novinarji previdnejši. Rekel je, da pokrajinske volitve bodo, a da bo morala Pokrajina pred razpisom volitev dobiti nove in učinkovite pristojno- sti. Za to je pristojna deželna uprava, predvsem pa deželni svet, ki naj bi po Degano-vem mnenju že v začetku prihodnjega leta uzakonil nove kompetence Pokrajine Trst. To sodi tudi med politične obveze novega odbora predsednika Sergia Cecottija. Mazzurco, upokojeni viceprefekt, je očital tržaškim političnim silam, da so doslej popolnoma zanemarjale usodo Pokrajine in je izrazil upanje, da bo Dežela končno vzela v roke to vprašanje, ki ga je treba Cimprej primerno rešiti. DrugaCe je Mazzurco zelo hvalil sodelovanje in odnose z Občino Trst in z okoliškimi občinami, a tudi z ostalimi javnimi ustanovami, ki mislijo, da ima pokrajinska uprava pred sabo še neko bodočnost. POZIV PODPREDSEDNIKA DEŽELE PEGANA IN TRŽAŠKEGA ŽUPANA ILLVJA Čimprej dogovor med Italijo in Slovenijo TRST - Italija in Slovenija naj Cimprej dosežeta bilateralni sporazum, Evropska unija pa naj odpre vrata pridruženemu članstvu Slovenije. Poziv obema državama sta včeraj naslovila podpredsednik Dežele Cristiano Degano in župan Riccardo %, ki sta pozitivno ocenila podpis sporazuma iz Daytona ter izrazila upanje, da bo sedaj končno na vrsti dogovor med Rimom in Ljubljano. Potem ko se je predsednik Združenja tržaških kronistov Giorgio Cesare spomnil padlih kolegov in snemalcev Marca Luc-hette, Saše Ote, Daria D’Angela in Mirana Hrovatina, je Illy ponovil svoje znano stališče o vzporednosti bilateralnih in evropskih pogajanj. Pri obeh zadevah je treba pohiteti, tudi zato, ker se Trstu in Furlaniji-Julijski krajini po podpisu mirovnega dogovora v bivši Jugoslaviji odpirajo nove in velike razvojne možnosti. Daytonski dogovor je bil veliko težji od sporazuma med Rimom in Ljubljano, je poudaril Illy, ki ne vidi razlogov za nova zavlačevanja in tudi ne za nove politične polemike in spore. Na tej valovni dolžini je bil tudi podpredsednik deželne vlade. Povedal je, da sodi sodelovanje s Slovenijo med prioritetne politične obveze nove deželne koalicije in vlade predsednika Sergia Ce- cottija. Tudi Degano je, podobno kot Illy, prepričan, da bo včerajšnji pariški podpis mira v nekdanji Jugoslaviji morda pospešil dogovarjanje med Italijo in Slovenijo. Vsaj tako je upati. Illy je izkoristil sreča- nje s kronisti za nekaj polemičnih pušCic do ezulskih organizacij in združenj, ki mu stalno in glasno očitajo, da je pod vplivom Slovenije in da skoraj zagovarja slovenske interese. Zupan je odvetniku Paolu Sardosu Albertiniju znova povedal, da imajo istrski begunci in njihovi potomci ves interes, da bo Slovenija Cimprej postala pridruženi in kasneje polnopravni elan Evropske zveze. Na tak način bodo lahko prej prišli do zapuščene imovine. Glede ostalega je Illy dal znova razumeti, da je politika odškodnin za izgubljene lastnine pravičnejša in učinkovitejša od politike vračanja dobrin, ki jo zagovarjajo desničarji, nacionalisti in večina ezulskih veljakov. Podpredsednik Degano je bil glede tega še jasnejši. Problem ezulskih pravic je nedvomno pomemben, ni pa edini in morda tudi ne najpomembnejši. Za tržaškega zastopnika Ljudske stranke so zelo pomembni gospodarski in trgovinski odnosi med državama ter sodelovanja na prometnem področju in pri infrastrukturah. Pri tem je omenil olajšave pri železniškem prometu, ki jih trenutno v Sloveniji uživa koprska luka, ki bodo z vstopom države v Evropsko zvezo postopoma odpadle. Dežela Fur-lanija-Julijska krajina bo torej naredila vse, da bosta Rim in Ljubljana podpisala dvostranski dogovor in da bo Slovenija postala pridružena Članica Evropske zveze. Polemična do zadnjih stališč združenj in organizacij istrskih beguncev sta pokrajinska koordinatorja Prodijevih odborov LJlrico Bianchi in Marino Vocci. Politika teh ezulskih organizacij, pravita v bistvu zastopnika Oljke, je v nasprotju z resničnimi italijanskimi inte- resi na vzhodni meji. Pozdravljata zadnje izjave ministrskega predsednika Lamberta Dinija, glede vračanja nepremičnin oziroma odškodnin zanje pa podpirata trezno in resno politiko, ki jo na tem področju zagovarja Zveza istrskih skupnosti s predsednikom Ruggerom Ro-vattijem. Vocci in Bianchi sta prepričana, da velika večina istrskih beguncev podpira "politiko odškodnin", kar po njunem ne pomeni, da Slovenija ne sme prilagoditi svoje lastninske zakonodaje evropskim normam in standardom. Koordinatorja Prodijevega gibanja sta tudi mnenja, da bo treba enkrat za vselej preveriti in statistično ugotoviti, koliko beguncev si v bistvu želi nazaj izgubljene nepremičnine (slednje so v veliki večini sedaj zasebna last) in koliko jih želi odškodnine. S.T. Stezice o odnosu do slovenskih duhovnikov OroZje v cerkvi, vdor orožnikov v sakrestiji, prepoved uporabe cerkvenih zvonov in bitja cerkvene ure. Kaj se dogaja v Italiji odkar je desnica prišla na vlado. Ali se vračajo časi, ko so naše prednike preganjali in »razkuževali« z ricinusovim oljem. O tem bo govor v nedeljo ob 18. uri na TV Koper-Capo-distria, ko bodo na programu Stezice. Oddajo bo vodil naš sodelavec Mario Šušteršič. Primrski dnevnik Lastnik: /Tl d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, UL Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasbv Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo za leto 1995 430.000 UT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu SL 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PISMA UREDNIŠTVU Starši goriške šole Ivana Trinka zahtevajo rešitev problema prostorov Starši otrok, ki obiskujejo Nižjo srednjo šili Ivan Trinko v Gorici, so goriskemu županu Valentiju naslovili že drugo pismo. Glasi'se: Obljubili ste nam, da nam boste do 31. oktobra 1995 v pisni obliki sporočili, kakšni so vaši nameni o Cim prejšnji in Cim bolj ugodni rešitvi glede šole Ivan Trinko. O odgovoru ni ne duha ne sluha. V Času od našega skupnega sestanka do danes smo po pogovorih z ustreznimi organi dobili jasnejšo sliko o vaših predlogih, o katerih ste nam govorili med srečanjem. Imeli smo vtis, da se pogovarjamo z razumevajočim in nam naklonjenim sogovornikom. Tudi sami ste menili, da ste oče otroka, ki je obiskoval šolo, nameščeno v istih »ostudnih prostorih«. Kasneje pa.se nam je pogovor prikazal v drugačni luCi. Obljubili ste nam, da bo stalni sedež naše šole v ulici Mascagni, kar se je izkazalo za popolno zavajanje, saj v omenjeni ustanovi ni dovolj prostora, poleg tega pa se ji Pokrajina, ki jo ima v zakupu, ne namerava odpovedati za naslednja štiri leta. Med srečanjem je bilo veliko besed izrečenih tudi o lepi in nedotrajani šoli v LoCniku. Očitali ste nam (predvsem pa gospe ravnateljici, gospodu šolskemu skrbniku in našim političnim predstavnikom), da smo zavrnili ugodnejšo možnost za začasno namešCenost. Naj za veCne Čase opravimo tudi z argumentom - LoCnik. Po konsultaciji s pristojnimi osebami, smo ugotovili, da število uCilnic ni zadostno za didaktične potrebe nižje srednje šole. Naj navedemo le, da po obstoječi zakonodaji mora imeti šola, ki ima določeno število razredov, štiri dodatne uCilnice za posebne dejavnosti. Sola v LoCniku pa še zdaleč ne razpolaga s toliko prostori! Pravzaprav ponavljamo že staro zgodbo. To je bilo odbornikom in ostalim komponentam jasno obrazloženo že med pregledom šole v poletnih mesecih. Poleg tega bi šola morala razpolagati tudi z učilnicami za podporni pouk. Na to pomanjkljivost bi morala gospa Francioso zaradi poklicne etike vsaj opozoriti! Izgleda, da si, gospod župan (in gospa svetovalka), jemljete pravico, da odločate o stvareh, ki niso zgolj v vaši pristojnosti. Poučeni smo, da se odločitve oblikujejo v soglasju z gospodom šolskim skrbnikom, ki glede na svojo' funkcijo lahko presoja, kakšne so potrebe šol na osnovi obstoječe zakonodaje. KonCno želimo argument LoCnik osvetliti še z enega zornega kota. Vsem odbornikom, ki se iz političnih razlogov vmešavajo v to zadevo, dajemo v vednost, da je Ivan Trinko edina slovenska nižja srednja šola, ki jo obiskujejo otroci iz Gorice, njenega predmestja, iz sovodenj ske in števerjanske občine in le en otrok iz Ločnika. Zato je iz političnih in praktičnih razlogov nedopustno, da se jo izrine iz mesta na obrobje v neprimerno stavbo. S selitvijo v LoCnik bi se povečali problemi v zvezi s prevozi v šolo, ki so že sedaj dovolj veliki. Tako. Mislimo, da je s tem zadeva LoCnik dokončno pojasnjena. Po dveh mesecih pouka v prostorih šole Fumagalli smo ugotovili, da je stanje prostorov skrajno neprimerno (dotrajane cevi centralne kurjave, stranišča, ki puščajo...), celo slabše od stanja prejšnjega (po besedah gospoda šolskega skrbnika tudi še aktualnega) sedeža v ulici Cappuccini. Kot osveščeni državljani se sprašujemo, kako je mogoče, da pristojni upravitelji niso bili sposobni popraviti centralne kurjave od 24. julija, ko je prišel izselitveni nalog, do začetka šolskega leta, Čeprav je tehnični urad zatovo ugotovil napako že veliko prej. Ge bi bilo popravilo opravljeno pravočasno, bi se vsem tem težavam izognili Vi, gospod župan, mi pa ne bi nikdar razmišljali o prostorih v ulici Marconi. Ker pa se stvari ne razvijajo po razumni poti, smo prišli do zaključka, da so v ozadju zadeve Ivan Trinko politični cilji! Le tako si je mogoče razlagati Vaš molk, ki je v političnem jeziku znan kot politično zavlačevanje. Po našem mnenju je to ravnanje osebe, ki ne želi ali noče rešiti problemov. Vašo politiko si je mogoCe razlagati tudi tako, da Vas vzgoja in izobraževanje državljanov ne zanimajo in da nameravate razširiti s o dni j ske in policijske urade do take mere, da bodo imeli primerno velike prostore za vse prestopnike, ki bodo izšolani v neprimernih, neustreznih in utesnjenih šolskih prostorih. Nas, starše davkoplačevalce, politični cilji ne zanimajo! Ge in ker je šolanje obvezno, nam morata država in občinska uprava, kolikor sta za to dolžni, omogočiti primerne prostore za izobraževanje. Realno stanje, v katerem se je znašla šola Ivan Trinko, je nevzdržno. Naj še enkrat ponovimo, da uCilnic v ulici Cappella ni dovolj, da je ravnateljstvo nameščeno v likovni šoli na trgu Medaglie d’-Oro..., da sta del knjižnice in arhiv še vedno v ulici Cappuccini. Zato starši odločno zahtevamo, da se v najkrajšem Času poišCe primerno rešitev, ki je odvisna le od dobre volje. Vemo, da sta na razpolago dve rešitvi: prostori v ulici Marconi, ki so po zakonu še vedno na razpolago za šolske potrebe ali pa da se primemo popravi prostore v ulici Cappuccini. Tako nam boste prihranili radikalnejše oblike protestov, v katere bomo prisiljeni zaradi nevzdržnih razmer, v katerih se izobražujejo naši otroci. Obvestilo bralcem Zaradi pomanjkanja prostom smo bili tokmt prisiljeni, da izpustimo »Zemljevid občine Trst iz leta 1829. Bralcem, se oproščamo in jih prosimo za razumevanje. Uredništvo VREME / NA KRASU, V BREGU, V MESTU, VSE DO MORJA SINDIKATI / ODLOŽILI STAVKO h Sneg vsepovsod, veselje otrok, težave v prometu Zastoji, zamude, veliko posegov gasilcev, nesrečo pri Opčinah Danes bodo avtobusi redno vozili Nov protest 14. januarja Tržaška pokrajina se je včeraj prebudila pod nežno belo odejo, M se je razprostirala od kraške planote in Brega pa vse do obale. Ponoči ga je nametlo za kakih deset centimetrov, v veliko veselje otrok in v obup tistih Številnih, ki se snega ne ra-dujejo, ker jim njegov prihod povzroča samo težave in dodatno delo. Verjetno se otroški svet in svet odraslih nikoli ne tako močno razlikujeta med sabo, kot ob snegu. NajmlajSi so se včeraj razposajeno kepali, se drsali, ponekod tudi sankah po belih rebrih, se sli kiparje z ustvarjanjem sneženih mož; odrasli so se trudili z nadevanjem verig, s kidanjem snežene brozge pred pragom, bentili so nad zamudami v prometu in Se bi lahko naštevati. Snežna belina je v jutranjih urah upočasnila življenje. Ljudje so se sicer urno podali na delo - večina se je odločila za avtobus - a na postajališčih so morali čakati tudi kako uro, predno je avtobus privozil. Prometni urad avtobušnega konzorcija ACT je podal popoldne takole poročilo o avtobusni zmedi. Na kraški planoti, presenetljivo, ni bilo večjih zastojev. V proseškem skladišču so takoj opremiti vozila z verigami, avtobusi prog St. 42, 44 in 43, ki pelje do Devina, Stivana in Sempo-laja, so voziti sicer počasi, a brez večjih zamud. V mestu je bilo mnogo hujše. Mestne ulice so bile zasnežene, zato so morali tudi kakim 200 mestnim avtobusom nadeti verige, kar pa je trajalo - seveda - dalj časa. Brez verig so voziti le avtobusi prog št. 6, 9 in 10. Avtobus št. 19 je dopoldne vozil le do Trga Cagni. Avtobus št. 20 za Milje so pri Zavijah preu- smerili skozi predor, da bi se izogniti rebri pri Zavijah. Avtobus St. 48 je začel voziti Sele po 8. uri. Na Katinaro je privozil komaj opoldne. Do bolnišnice je regularno vozil le avtobus St. 22. Druga dva avtobusa, št. 25 in 26, sta imela na Ul. Marchesetti precej težav. Avtobus št. 40 je pripeljal zjutraj le do Boljunca. V Dolino je privozil ob 10. uri, do Prebenega in Mačkolj se je prebil Sele ob enih popoldne. Avtobus Tako je bilo včeraj diopoldne na Padričah (f. KROMA) Sneg je razvnel umetniške sposobnosti najmlajših St. 41 je privozil navzgor do Ricmanj in Boljunca, povratno vožnjo pa je nadaljeval preko Lakotišča in Domja. Avtobus št. 39 je vozil regularno do Gropade in Bazovice, ker je opremljen z avtomatičnimi verigami, takimi, za katere je dovolj, da šofer pritisne na gumb, in se priklopijo na gume. Stari dobri opensld tramvaj se je v snežni ujmi odlično obnesel: vozil je po umiku! Avtomobilisti, ki so vozili zjutraj po trbiški cesti na odseku od hitre ceste do Car-bole, so lahko odpisali urnik. Tisti, ki je med čakanjem poslušal koprski radio, je lahko izvedel, da so ponoči v Vipavski dolini izmeriti rekordni sunek burje: 203 km na uro! Na Fernetičih so ob 11. uri odprli mejni prehod za tovornjake. Nastala je tovomjaška gneča z novimi zastoji. Tovornjaki cestnega podjetja ANAS so začeli že zara- na plužiti ceste in jih posipavati s soljo. To je ublažilo ledeni sneženi primež. V tistih urah so imeti tudi gasilci polne roke dela. Odstranjevali so porušene dimnike, nevarno viseče napušče, odlomljene veje. V Ul. Rossetti je v viti Engelmanu burja nevarno nagnila drevo na cesto. Gasilci so ga žagali dobri dve uri, predno so ga odstranili. Na Goldonijevem trgu je burja odlomila špico božičnega drevesca z zvezdo. Gasilci so posegli, vrnili zvezdo na svoje mesto, le jelka je za dober meter nižja. V Sesljanu je cipresa klonila burji; niti žice telefonske napeljave je niso zaustavile. Tudi na Cesti za Bazovico (blizu bivše mitnice) se je drevo nagnilo in priklicalo gasilce. Strešniki so leteli s streh v Nabrežini (blizu kasarne kraabinjerjev) in na Opčinah (v Ul. S. Mauro). Mestni redarji so beležiti prometne nesreče. Ni jih bilo veliko. V Ul. Baiardi se je av- to ustavil sredi cestišča. Spet je bil potreben poseg gasilcev. Najhujša prometna nesreča se je zgodila na cesti, ki pelje z Opčin v Repen, malo po železniškem prehodu. Botrovala ji je sma, ki je skočila čez cesto prav v trenutku, ko je privozil peugeot 106, v katerem se je peljal Nathan Vit-ta. Moški je zavrl, avto je zaneslo v zid, nato se je prevrnil. Voznika so prepeljali v bolnišnico, a njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Težave v prometu so se odsevale na delovnih mestih in v šolah. Uslužbenci so prišli na delo z večjimi ali manjšimi zamudami. Sole so bile odprte, številne klopi, in ponekod tudi katedri, pa so bili prazni. Na domala vseh celodnevnih šolah je odpadel popoldanski pouk. Prav popoldne se je, po krajšem sneženju debelih snežnih kosmičev, otoplil. Zvečer pa je spet zapretila bojazen poledice. Danes bi morala biti celodnevna stavka osebja medobčinskega avtobusnega podjetja ACT, ki so jo ob osemurnem protestu z dne 5. decembra oklicali krajevni sindikati F1LT-CGIL, FIT-aSL UILTra-sporti in FAISA-CISAL, vendar je ne bo, zato naj ljudje ne bodo v skrbeh. Sindikalisti se zavedajo, da bi v danih vremenskih razmerah ohromitev avtobusnega prometa med 9. in 13. uro oziroma po 16.30 tja do noči hudo prizadela prebivalce, posebno Se okoličane. Po dveh dneh sneženja in poledice ob močni burji so namreč razmere na podeželju, od Milja pa vse do Stivana, se zmeraj nevšečne, saj je zlasti v višjih predelih pokrajine in v dolinskem kotu vožnja z avtomobilom rizična. Do kdaj so sindikati odložili protest, ni znano, ve pa se, da so potrdili 24-umo stavko, ki SO jo bili najaviti za nedeljo, 14. januarja. Zakaj? Zaradi tega, ker niso zadovoljni z organizacijo dela v ACT oziroma z načinom, kako se rešuje problem storilnosti. Z druge strani uslužbenci podjetja tako kot njihovi kolegi drugje v Italiji (ki pa bodo danes stavkah) zahtevajo preureditev skrbstvenega sistema in trdna jamstva kar zadeva obnovitev kolektivne delovne pogodbe ter regionalizacijo potniških prevozov. DANES / PROTEST CGIL Osebje dolinske občinske uprave ostane križem rok Dolinski občinski uslužbenci bodo danes prve tri ure vsake delovne izmene ostali križem rok - morda ne vsi, dobršen del pa. Njihov sindikat iz sklopa CGIL je stavko oklical zato, ker hoče uprava na torkovi seji skupščine izbojevati odobritev seznama osebja, medtem ko sindikat meni, da bi moral pri sestavi listine tudi sam sodelovati. Aleksander Žagar nam je povedal, da ima sindikat tvorne predloge, ki se v pogledu (itak prenizkega) števila zaposlenih ujemajo z zasnovo uprave, a bi omogočili preureditev poklicnih profilov tako, da bi uslužbencem priznali takšno stopnjo kakršna jim priliče glede na posle, ki jih dejansko opravljajo. To velja tako za delavce kot uradnike, pa tudi za občinske redarje, katerih vsak dela za dva. Sprejetje sindikalnih predlogov bi prispevalo tudi k varčevanju, je dejal Žagar in omenil primer socialne asistentke, ki da je lahko rešljiv prek konvencije z Občino Trst. Med stavko bodo zagotovljene nujne storitve, tako tudi ogrevanje in refekcija v šolskih prostorih (ne pa Solabus). _______SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ_ Stališče o prispevku za PD Prejeli smo in objavljamo: V prizadevanju za ustvarjanje vse bolj demokratičnih odnosov znotraj slovenske manjšine v Italiji izraža Svet slovenskih organizacij svoje stališče ob nedavni odobritvi posebnega prispevka za Primorski dnevnik, ki ga je sprejel Odbor za mednarodne odnose slovenskega Državnega zbora in kar je bilo v istem časopisu objavljeno dne 8. decembra. Popolnoma jasno je, da namenska pomoč v višini 200 milijonov tolarjev našemu edinemu dnevniku nikakor ni sporna, kakor ne moremo imeti nikakršnih pripomb na demokratično izveden postopek sprejemanja sklepa v imenovanem Odboru za mednarodne odnose. Naša pozornost velja postopkom, ki so pripeljali do navedenega sklepa in ki se po našem mnenju tičejo razmer znotraj same manjšine kakor tudi razvijanja takšne kvalitete medsebojnega dogovarjanja, ki je edina lahko v vsesplošno korist Slovencev v Italiji. Na prvem mestu velja omeniti sklicevanje na pluralistično zasnovo Primorskega dnevnika, ki je bila osnovni temelj za sprejetje namenske pomoči zamejskemu dnevniku. S svoje strani se prav za pluralizem Primorskega dnevnika dosledno zavzemamo, vendar ni težko dokazati, da ga še nismo dosegli, saj se za njegovo uresničevanje navaja samo nejasno lastninjenje v prihodnosti. Dalje bi radi opozorili na dejstvo, da so znotraj naše manjšine tudi drugi mediji, ki skupaj z dnevnikom sestavljajo pluralistično vsoto različnih mnenj in pogledov. Zakonski predlog, ki je s tem v zvezi v pripravi v parlamentu Republike Slovenije, celo govori o finansiranju medijev in ne zgolj enega med njimi. Zaradi tega se nam zdi zamujena priložnost, da ni Odbor za mednarodne odnose skupaj z namensko pomočjo Primorskemu dnevniku razrešil še težavno problematiko drugih medijev znotraj slovenske manjšine. Za celovito obravnavanje finansiranja medijev se bomo seveda Se naprej zavzemali in upamo, da bodo tem prizadevanjem pritegnili manjšinska stvarnost pa tudi ustrezni organi v matični domovini. Ne nazadnje se je ponovno pokazalo, da ne moremo biti do kraja zadovoljni z ravnijo dogovarjanja med obema krovnima organizacijama, se pravi med Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij, ki sta priznani kot enakovredna partnerja v odnosu na merodajne institucije v Sloveniji. Sele dogovor med njima je zelena luč za vse pomembne in vplivne sklepe. Imenovano demokratično pravilo, ki nepogrešljivo na zunaj vzpostavlja manjšino kot celokupen in ne le delen subjekt, to pot ni bilo do kraja upoštevano. V taksnem vzdušju seveda ni nenavadno, da prihaja do raznih dezinformacij, kot je na primer ta, da naj bi Svet slovenskih organizacij odtegoval manjšinskim ustanovam svoj delež sredstev. Taksna namigovanja za manjšino niso koristna in jih je nujno preseči, zato je Skoda, da nismo vsi skupaj s pridobitvijo sredstev za Primorski dnevnik istočasno še oplemenitili demokratičnega dogovarjanja znotraj manjšine v interesu manjšine v celoti. Svet slovenskih organizacij ______________OBČNI ZBOR_______________ SKK bo pomladil svoje vrste Jutri predavanje »Božični mir v Bosni« - Prihodnjo soboto božična igrica V soboto, 9. decembra 1995, je v Slovenskem kulturnem klubu, ki vsako soboto zvečer prireja srečanje za mlade, potekal letošnji redni občni zbor. Na dnevnem redu sta bili poročili bivše blagajničarke Alenke Giugovaz in bivše predsednice Francesce Simoni ter volitve novega odbora kluba. Klubovci so sprva prisluhnili besedam mentorice Lučke Susič, ki je prisotnim na kratko obrazložila, kakšno funkcijo ima odbor in kakšno odgovornost si novoizvoljeni odbor prevzema. Predvsem si bodo morali novoizvoljeni odborniki prizadevati, da klub pomladijo, saj je namenjen predvsem visješolcem, v zadnjih mesecih pa v klub zahaja več univerzitetnih študentov, premalo pa višješolcev. Nato so potekale tajne volitve. Po pregledu glasovnic je bil soglasno sprejet nov odbor SKK-ja v naslednji sestavi: za predsednico je bila izvoljena Miriam Čermelj. Njena desna roka, to je podpredsednica, bo letos Erika Hrovatin. Za blagajno bo skrbela Jasna Simčič, za tajnico pa je bila potrjena Jadranka Cer-gol. Revizorka bo odslej Erika Balde, arhiv bo urejala Martina Gregoretti, odgovoren za tisk pa bo Erik Sancin. Leo Braini pa bo skupaj z Lucio Lombardo in Michelo Gregoretti skrbel za reklamo. Nadalje so prisotni izvedeli nekaj informacij o predavanju z naslovom »Božični mir v Bosni«, ki bo na sporedu to soboto, 16. decembra. O oživljanju starih religij na teritoriju bivše Jugoslavije bo spregovoril univerzitetni profesor, filozof in antropolog dr. Edi Kovač. V soboto, 23. t.m. pa bo gledališki krožek prikazal božično igrico, ki jo je napisala Lučka Susič. Na sporedu bo namreč tradi- cionalni božični dobrodelni večer za najmlajše. V programu bo tudi bogat srečelov, izkupiček večera pa bodo klubovci namenili Enricu, mlademu fantu iz Doline, ki je bil zaradi hude nesreče podvržen dragim zdravniškim negam. Zato so naši malčki, njihovi starši, pa tudi mladina vljudno vabljeni v klub na zabavo, ki se bo pričela ob 16.30. Na koncu so klubovci priredili majhno zakusko in zaželeli novoizvoljenemu odboru dobrega in zabavnega dela v korist SKK-ja. Erik Sancin Javna dražba Občina Devin-Nabreži-na bo 28. t.m. priredila javno dražbo za nakupe razne opreme, kuhinjske opreme in pripomočkov, sanitarnega materiala in raznih čistil. Zainteresirani se za navodila lahko obrnejo na Občino - eko-nomat tel. 040/6703321. NOVICE 95 let društva Slovenec Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta in Zabrežca je letos praznovalo 95-letnico ustanovitve. Jubileja sicer niso obeležili na kakšen poseben način, zato pa bodo jutri ob 20.30 priredili v Srenjski hiši celovečerni koncert MePZ Slovenec, ki nastopa skupaj z ricmanjskim zborom in ki ga že pet let vodi Danijel Grbec. Koncert bo tudi zahvala pevovodji. Večer bodo dopolnili gojenci Glasbene šole iz Ric-manj. V okviru društvene 95-letnice je v Borštu spet oživela tudi dramska skupina, ki bo prihodnjega januarja ob prazniku vaškega zavetnika sv. Antona nastopila z narečno veseloigro, katere vsebina je zaenkrat še skrivnost. IH L Tudi mladinska sekcija Prodijevega gibanja Sinoči so se predstavih javnosti mladi krajevnih odborov, ki podpirajo kandidaturo Romana Prodija za ministrskega predsednika. Srečanja sta se udeležila tudi pokrajinska koordinatorja Prodijevih odborov Marino Vocci in Ulrico Bianchi. Mladinska sekcija »Odbora za Italijo, kakršno si želimo« bo politično delovala seveda predvsem med mladimi, starejše in krajevne ustanove pa bo opozarjala na probleme in tematike mladih rodov. O tem so na sinočnjem sestanku predstavili politični dokument, ki bo postal sestavni del programa krajevnih Prodijevih odborov. 11 V nedeljo pride v Trstu »jastreb« Fl Marce Taradash Berlusconijeva stranka Forza Italia prireja v nedeljo ob 11. uri v dvorani Vulcania na Pomorski postaji srečanje o javnih občilih. Sodelovah bodo poslanci Gualberto Niccolini, Antonietta Vascon in Marco Taradash. Taradash, ki velja za »političnega jastreba« v FI, je tudi predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad RAI-TV. : : : KLJUB PRIČAKOVANJEM IN POLEMIKAM Prometni načrt je še skrivnost V veljavo bo stopil z novim letom Javnost še vedno čaka načrt, s katerim bo tržaška občina korenito preuredila promet v mestu. Sinoči je odbornik za načrtovanje Giovanni Cervesi napovedal samo, da bodo načrt predstavili v prihodnji tednih: »Sedaj je v rokah svetovalskih skupin za morebitne pripombe, v veljavo pa bo stopil najpozneje do začetka januarja.« O preureditvi prometa je bil govor sinoči na srečanju, ki ga je priredila konzulta za Novo Mesto-Novo Mitnico in Sv. Vid-Staro Mesto. Odbornika za načrtovanje Cervesi in za mestne redarje Uberto Fortuna Drossi sta se soočila s prebivalci mestnega središča in z njihovimi zahtevami v zvezi s parkirišči, z večjo prisotnostjo mestnih redarjev, predvsem pa z načrtom, ki ga nekateri pričakujejo s pravim strahom. Preureditev mestnega prometa je neodložljiva dolžnost občine zaradi neznosnega in zdravju nevarnega onesnaženja zraka, sta povedala občinska predstavnika. S tem se vsi strinjajo, vsak pa upa, da bodo omejitve priza- dele... druge. Tako bi stanovalci radi imeli rezervirana parkirišča v neposredni bližini doma, trgovci bi radi razkladali blago ob vsaki uri in negle-de na ovire, ki jih ustvarjajo prometu, razvajeni vozniki bi se peljali tudi do sosednje trafike z avtomobilom, motoma kolesa pa parkirali kjerkoh. Novi ukrepi ne bodo prizadeh nobenega posebej, pač pa vse enako: veljala bodo nova pravila za parkiranje in bodo temeljito zmanjšali število posebnih dovoljenj, ki jih je menda več kot tisoč; trgovci bodo lahko prosto razkladali v nočnih urah in samo v stogo omejenih časovnih pasovih podnevi; nove prometne smernice ne bodo sicer preprečevale vožnje po mestu, pač pa jo tako »komplicirale«, da se bo večina odločila za javni prevoz ali pa za sprehod po mestnih ulicah. Kako? To je do sedaj skrbno varovana skrivnost. Na koncu naj omenimo Se, da sta odbornika demantirala vest, po kateri naj bi občinska uprava nameravala uvesti parkirišča proti plačilu za stanovalce mestnega središča. OTROŠKA BOLNIŠNICA Odobrili načrt za razširitev Burla Garofola Še druge važne novosti Ponovna uvedba natečajev in najemanja v službo s 1. januarjem, odobritev načrta za »novi Bur-lo« ter pomembne klinične aplikacije na področju genske terapije: to so glavne novosti, ki se nanašajo na delovanje tržaške otroške bolnišnice. Prof. Guido Ge-rin je poudaril, da so po Številnih kontaktih z ministrom za zdravstvo Guz-zantijem končno reših problem organika: podobno kot Gaslini iz Genove in drugih sedem znanstvenih institutov je bil namreč tudi Burlo žrtev zapore pri najemanju novega osebja. Z ukrepom, ki je povezan s finančnim zakonom, naj bi problem rešili. Medtem so odobrili načrt o »novem Budu«, ki so ga predstavili v prejšnjih mesecih in ki predvideva gradnjo dveh novih hal. Zagotovili so si tudi finančno kritje (vlada bo dala na razpolago 7,9 milijarde, Dežela 5 milijard). Komisar Gerin sedaj urejuje vse potrebno za natečaj, dela pa naj bi stekla že prihodnje leto. Pomembne uspehe so dosegli tudi na znanstvenem in kliničnem področju. Inštitut je podpisal konvencijo z mednarodnim centrom za genetsko inženirstvo ter za biotehnologije (ICGEB), tako da bo lahko izkoristil nove tehnologije pri genski terapiji-Burlo je namreč na evropski ravni ostal edini center pri zdravljenju zelo redke in smrtonosne bolezni (gauche). Znanstvena zdravniška ekipa se trenutno ukvarja z bratcema iz Lucce in upajo, da ju bodo reSih. Davide Cattaruzza nov vodja mladih tržaških podjetnikov Na skupščini skupine mladih podjetnikov pri tržaškem pokrajinskem združenju industrijcev je bil za novega predsednika izvoljen 33-letni grafični podjetnik Davide Cattaruzza. Doslej je opravljal podpredsedniško funkcijo, na krmilu mladih podjetnikov pa je zamenjal Donata Riccesija, ki je bil predsednik od leta 1993. Jutri pri Sv. Ivanu zborovska božična revija Na pobudo zbora Jacobus Gallus bo jutri ob 20.30 že peta zborovska božična revija. Na reviji, ki bo v cerkvi pri Sv. Ivanu bodo poleg organizatorja -zbor Jacobus Gallus bo vodil Janko Ban - nastopili še mešani pevski zbor Obala, ki ga vodi VValter Lo Nigro, in Ljubljanski madrigalisti, ki jih vodi Matjaž Sček. Izbira nastopajočih ni naključna, saj gre za zbore, ki so si - edini - na letošnjem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru prislužili zlato plaketo. Zato so se v pesmi želeli srečati Se enkrat in zaželeti sebi in poslušalcem vesele praznike. »Izvedenec« v zapom V okviru preiskave rimskega pravdništva je tržaška kvestura aretirala 23-letnega Filippa Morettija, univerzitetnega študenta iz Benetk. Obtožen je raznih prekrškov, med drugim združevanja v zločinske namene. Bil naj bi član tolpe, ki naj bi bila izdelala sistem za »kloniranje« mobitelov. PREDSINOČNJIM V VERONI Tudi univeizitetni profesor iz Trsta žrtev letalske nesreče Ena od treh oseb iz naše dežele, ki so izgubile življenje v predsinočnji letalski nesreči pri Veroni, je bil 48-letni profesor Giorgio Bean, ki je sicer poučeval na videmski univerzi. Skupaj z 28-let-nim Ferdinandom Pulel-lo, uslužbencem univerze v Vidmu, je bil namenjen v Temišvar, kjer bi se moral pogovarjati še o zadnjih podrobnostih o projektu, ki so ga poimenovali »Tempus« in pri katerem sodeluje tamkajšnja univerza. Bean je bil pridruženi profesor o podjetniški ekonomiji v Vidmu, tečaje pa je imel tudi v Trstu. Veljal je za izvedenca o evropskih vprašanjih, posebno glede nekaterih načrtov, ki jih financira Evropska unija. Pred 22 Giorgio Bean leti se je poročil z Luciana Alessio, zobozdravnico. Otrok nista imela. Alessia je za nesrečo izvedela slučajno, ko je pred-sinočnjim prižgala televizijski sprejemnik: takoj ji je bilo jasno, da moža ne bo več videla. NOV PRIMER V predmestju spet našli steklo lisico V Trstu so ugotovili nov pri: line, kar potrjuje upravičenost vseh po srečanja z divjimi živalmi (zlasti lisica- nesli v inštitut za analize v Basaldeffi v videmski pokrajini, nash v Miramar- 343. Pristojna zdravstvena služba ob dTrret„S™ii„pmtKhm°: rali plačati stroške za vzdrževanje, vrnili šele po dveh mesecih. Kdor se ne bo držal zgornjih navodil, bo moral odšteti čedno globo, 833 tisoč lir. VABILO K PREVIDNOSTI Lažni gasilci iščejo abonente na revijo Tehnični direktor revije »Vigili del Fuoco e Protezione Civile« (gasilci in civilna zaščita) opozarja pred početjem nekaterih oseb, ki se izdajajo za člane uredništva omenjene revije in nabirajo abonmaje, v zameno pa ponujajo pomoč pri urejevanju prošenj, ki se nanašajo na preventivo pri požarih. Direktor P.L Pierpaolo Pergolis pravi, da gre za edino revijo v Italiji, ki razpolaga z »zeleno Številko« (167-35088), na kateri brezplačno nudijo tehnične nasvete abonentom. V nobenem primeru pa ne pomagajo pri urejevanju prošenj in niti ne gredo na roko tistim, ki bi se želeli izogniti kontroli, ki jo gasilci opravljajo v njihovih podjetjih. Zato vabi vse tiste, ki bi lahko nudili informacije o zbiranju obonmajev, naj se oglasijo na zeleni Številki. BOŽJE POLJE / PRED BP2ICEM Praznik »Otroci za otroke« Novi Razred E. Poglej njegove sposobnosti z novimi očmi. Spoznaš ga pri F.lli Nascimben. V različicah Classic, Elegance in Avantgarde. Organizacija Mercedes-Benz F.LLI NASCIMBEN Ul. Nereo Martinelli, 10 MIUE (TS) - Tel. 040/232277 V nedeljo solidarnostni popoldan Skupine mladih prostovoljcev Dragi otroci, starsi, nori o ti, prijatelji in vsi ljudje dobre volje! Bliža se božic. Ne glede na to, ali si veren ali ne, začuti človek v tem času nevidno bližino nečesa lepega in dobrega. Zajame nas neko pravljično in dobrohotno vzdušje, zlasti otroke, ki so za vsa dogajanja posebno dojemljivi. Vendar prav v tem času, ko skušamo biti dovolj strpni in razumevajoči, hitimo iz ene trgovine v drugo po različnih nakupih za ljudi, ki jih imamo radi. Otroci so v nenehnem pričakovanju na obljubljena darila, nehote pa lahko pozabimo na tiste otroke, ki jih ne poznamo, ali za katere niti ne slutimo, da so v stiski. Zanje je ta čas nekoliko drugačen kot za nas. Poleg tega je letos Se posebej hladno, obleke, ki so jih prerasli, pa stanejo, in barvice tudi, da o igračah ne govorimo. Tu ne mislimo le na otroke, žrtve grozotne vojne v bližnji Jugoslaviji. Tu mislimo na slovenske in italijanske otroke, ki živijo v našem mestu. V zadnjem času smo se nekateri prostovoljci seznanili tudi s to stvarnostjo. Stisnilo in zabolelo nas je, ko smo spoznali, da so med nami Se vedno v resnici potrebni ljudje, ki sicer imajo dovolj za preživetje, ne morejo pa si marsičesa privoščiti. In ob tem smo istočasno pomislili: »Otroci, vi, skupaj s starSi, nonoti, učitelji, pripravite kak dar za potrebne otroke!« V nedeljo, 17. t.m., bo ob 15. uri na Božjem polju pri Proseku v toplih prostorih Skupnosti Družina-Opčine Predbožični praznik - otroci za otroke. Otroci ste vabljeni, da skupaj s starsi, nonoti in prijatelji prinesete darilca zapotrebne otroke (po želji tudi v denarni bliki, to velja za odrasle). Zbrana darila bomo člani Skupine prostovoljcev na vigilijo in božič ponesli v domove otrok. Pridite, otroci, odprite svoja zlata srca drugim! Na Božjem polju vas bodo seveda čakale zabavne družabne igrice, glasba in dobrote. Ne bojte se slabega vremena in pridite. Božič bo ?a marsikaterega malčka lepši prav po vaši zaslugi. Poleg tega pa smo prostovoljci ves teden od 15. do 20. t.m. na razpolago za sprejemanje darov za otroke vseh let starosti, in sicer v prostorih Skupnosti Družina-Opčine na Božjem polju od 15-do 18. ure, kamor lahko za podrobnejše informacije kličete na tet. St. 225923. Otroci in vsi dobri ljudje, zveseljem vas pričakujemo! Slovenska skupina mladih prostovoljcev PIHALNI ORKESTER BREG ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ Stoletna prisotnost na kulturnem prizorišču V nedeljo bo v Boljuncu jubilejni koncert Pomoč glasbe telesni kulturi V nedeljo popoldne dobrodelni koncert Stoletje plodne in živahne prisotnosti na kulturnem področju: mejnik, ki ga danes označujeta po eni strani globoka zakoreninjenost in ponos na svojo tradicijo, po drugi pa pogled, pozorno uprt v spreminjanje sedanjosti. Pihalni orkester Breg bo svoj častitljivi jubilej proslavil s koncertom v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri, v veliki dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Dogodek sicer le krona vrsto pobud, ki so si jih ob teh priložnostih zamislili elani dolinske godbe na pihala. Ze v poletnih mesecih se je zvrstil niz koncertnih srečanj: pod skupnim naslovom praznovanja 100-letnice obstoja in delovanja so se namreč po breških vaseh oglasile vse slovenske godbe naše bližnje okolice. Vabilu dolinskih godcev so se odzvali nabrežinska, proseška, trebenska in ricmanjska godba, koncerti v Borštu, pri Dom-ju, v Prebenegu in v Dolini pa so doživeli prisrčen sprejem občinstva. Načrtovanje jubilejne pobude naj bi zaokrožila Se izdaja brošure z izCr-Pnejsim zgodovinskim Pregledom dejavnosti tega godbeniškega društva. Namen je bil, da bi jo Predstavili že ob nedeljskem koncertnem srečanju, zaradi zahtevnosti zbiranja in urejevanja gradiva pa bo brošura izdana in predstavljena v bližnji prihodnosti. Na nedeljskem koncertu se bo Pihalni orkester Breg pod vodstvom dolgoletnega kapelnika Ren- Občnizbor tabornikov RMV v Boljuncu V nedeljo, 17.12. ob 10. nri se bomo taborniki Rodu Modrega Vala zbrali na letnem obenem zboru. Po ustaljeni navadi se občni zbor odvija vsako leto v drugem kraju, a vendar tam, Mer deluje enota oz. družina. Tokrat so se odločili za Boljunec, da bi potrdili svojo prisotnost v dolinski občini, saj se je v zadnjih letih okrepila. V mali dvorani prešemo-vega gledališča bodo praznovali rojstni dan organizacije (17. december 1953) in Pregledali delovanje v preteklem letu. Na dnevnem redu so namreč poročila načelstva, blagajne, tajnist- gospodarja, glavarjev družin, starost in nadzornega odbora. Sledila bo razprava, podeljevanje značk za pet, deset in petnajstletno delovanje v organizaciji, pozdravi gostov in volitve. Po uradnem delu bodo skupaj se pokramljali in nazdravili prihajajočemu novemu letu v upanju, da bo RMV še boljše kot doslej. uresničeval svoje načr-ie in da bo dosegel zastavljene cilje. Vabljeni tudi bivši dani. Vlasta Jarc NABREŽINA Tradicionalni koncert godbe ob koncu leta Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj z dvema pobudama opozarja, da širokopotezna akcija, ki je že obrodila prve bogate sadove, še potrebuje zavzete in nesebične pomoči. Tako bodo že danes popoldne ob 17.30 v TK Galeriji odprli dobrodelno razstavo likovnih izdelkov, pri izvedbi te pobude z odborom sodeluje Društvo zamejskih likovnikov. Dela številnih domačih ustvarjalcev bodo na ogled in na prodaj do konca meseca. V nedeljo pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert, ki ga bodo oblikovali mezzosopranistka Nora Jankovič in pianisti Aleksander Rojc, Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Nedeljski dobrodelni koncert se bo pričel ob 18. uri, v prvem delu bo nastopil klavirski dno, ki ga sestavljata Beatrice Zonta in Vesna Zuppin, v drugem pa bo pela mezzosopranistka Eleo- nora Jankovič ob klavirski spremljavi Eleonore JanmkoviC. Mladi pianistki Beatice Zonta in Vesna Zuppin, ki veliko in uspešno nastopata skupaj, sta tokrat v svoj spored uvrstili Mozartovo Sonato v D-duru KV 448, Milhaudovo suito Scaramouche in Lutoslawskega Variacije na Paganinijevo temo. Eleonora Jankovič, ki je med najbolj znanimi slovenskimi tržaškimi glasbenimi poustvarjalci, bo v nedeljo odpela Prokofjeva arijo iz kantate Aleksander Nevski, tri Črnske duhovne pesmi, tri pesmi iz niza de Falle Siete canciones populares espanolas in slovito arijo Halj anera iz Bizetove opere Carmen. Mezzosopranistko bo na klavir spremljal Aleksander Rojc. Izkupiček koncerta bo šel odbora za dela, ki so še potrebna, da bo Stadion 1. maja lahko polno zaživel kot telesno-kulturno središče. BOLJUNEC / VAŠKE NAVADE Po Miklavžu že priprave na Štefana Boljunska dekleta ustanovila dekliško in izvolile svojo županjo za Muscovija predstavil z novim sporedom skladb: med temi so tudi izvirne, za dolinsko godbo napisane oz. prirejene skladbe izpod preresa samega dirigenta in pa predsednika Giorgia Prašlja. Čeprav bo v ospredju jubilejnega koncerta seveda glasba, bo to pomemben dogodek še iz drugega zornega kota. Pihalnemu orkestru Breg, ki v svojem sestavu združuje ne le Dolinča-ne, temveč tudi prebivalce drugih vasi v občini, bo župan slovesno izročil Odličje prijateljstva. Sklep je občinska uprava sprejela že pred meseci, za godbeno društvo pa pomeni veliko priznanje za kulturno poslanstvo, ki ga opravlja na krajevnem prizorišču in v širšem okolju. Na sliki: »fotoopre-ma« - karikatura elanov sestava, ki jo je naredil elan godbe Stefano Fur-lanich. (dam) V Dolini je pravkar ponovno odprla duri prodajalna Časopisov, revij, oblačil, osebnega in hišnega perila in papirnatih izdelkov: vodila jo bo 20-letna Martina Mauri (na sliki), ki je prevzela in prenovila prejšnjo trgovino. Pomagali ji bodo sicer vsi družinski elani, oce Doran, mama Ada in brat Aljoša, zahtevno nalogo pa Godbeno društvo Nabrežina se bo, kot vsako leto, predstavilo svojemu občinstvu s Koncertom ob zaključku leta, ki bo v nedeljo ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Gre za nadaljevanje tradicije, s katero se elani godbe poslavljajo s svojim koncertom od starega ter voščijo sreCo v novem letu. Godba, ki jo vodi Ser-gio Gratton se bo tokrat predstavila z bogatim programom, v katerem bo nastopal tudi Zenski pevski zbor »Vesna« iz Križa, ki ga vodi prof. Bogdan Kralj. Na programu nedeljskega koncerta bodo skladbe raznih avtorjev, potpuriji slovenskih melodij in raznih slavnih oper. Zenski zbor bo izvajal devet pesmi, med temi skladbe Merkuja, Malica, si je mlada DolinCanka spodbudno prevzela na svoja ramena. Trgovina že deluje, odprta bo tudi ob nedeljah dopoldne, tako da bo vaščanom in širši okolici na dosego Časopisje tudi ob praznikih. Ze zaradi tako odgovorne poteze pa Martini in njenim lahko voščimo res veliko zadoščenj in poslovnega uspeha! (dam) Hareja, Kohola ter skladbe tujih skladateljev Arcadel-ta, Luboffa, Pagea in Lennona. V dragem delu koncerta bo godba zaigrala pot-puri valčkov raznih avtorjev, fantazijo Lebarjevih del, melodije iz znanih filmov, za zaključek pa še božične melodije raznih avtorjev. Godba šteje danes 46 godbenikov, v glavnem mladih, ki so že zaključili šolo, ali pa jo še obiskujejo. V vabilu na koncert, ki predstavlja za Nabrežino, pa tudi za vse ljubitelje te zvrsti glasbe velik dogodek, je v kratkem povzeta tudi zgodovina delovanja godbe, ki se je zaCela leta 1897 pod imenom »Franz Josef Musik«. Prvi dirigent je bil takrat Ferdinand Majcen, sledil mu je Oreste Zuccon in Ignacij Pertot. Dvakrat je morala godba svojo dejavnost prekriniti, enkrat med prvo svetovno vojno, dragic v obdobju fašizma. Leta 1945 se je godbeno delovanje obnovilo pod vodstvom Josipa Devetaka in nadaljevalo nato pod vodstvom Misleja, ki je ostal na tem mestu vrsto let, dokler ni prevzel diri-gentstvo Sergio Gratton. Godba sodeluje na vseh važnejših prireditvah v občini in tudi izven nje. V sklopu društva deluje tudi glasbena šola, iz katere izhajajo, kot smo zapisali, mnogi sedanji godbeniki, drugi pa se se pripravljajo na vstop v ansambel. Koncert je omogočila s svojimi prisprevki Zadružna kraška banka z sedežem na Opčinah in v Nabrežini. NL Tečaji jezikov Občina Devin Nabrežina sporoča, da so še v teku vpisovanja na teCaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki bodo od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2 (tel. 6703111), do srede 20. decembra tl. Prejšnjo sredo je v prostorih boljunskega gledališča spet zaživelo. Kulturno društvo France Prešeren je priredilo namreč miklavževanje za odrasle z Miklavževo tombolo. Tako je Miklavž obdaril tudi starejše z bogatimi nagradami. Igra je bila tako zabavna, da so obiskovalci sami prosili, da bi tombolo Se enkrat ponovili. KD F. Prešeren je bo tej priložnosti priredilo v sodelovanju s celodnevno osnovno šolo F. Venturini risalni natečaj na temo Miklavževa delavnica. Miklavž je nagradil vse otroke, najlepše izdelke pa so pripravili Martina Cecco in Denis Ota iz prvega razreda. Samuel Kralj in Ma-nuel Pissacco iz drugega, v tretjem razredu so najboljše risbe oddali Gabriele Ota in Urška Ota, v Četrtem so se izkazali Na-stasja Damin in Marko Gej. V petem razredu pa sta za najboljši izdelek dobila nagrado Dorjan Sancin ter Robert Damin. Vse risbe so razstavljene v društveni dvorani do štefanovanja, ko bo Boljunec spet obudil svojo dolgoletno tradicijo. Ta boljunski običaj gojijo predvsem dekleta, ki vsako leto na dan sv. Stefana pridejo na Gorico, tako se paC imenuje boljunski trg, s torbami polnimi sočnih jabolk. Po blagoslovu, ko začnejo zvonovi pritrkovati, se na Gorici vname trda bitka z jabolki, tako imenovano luCanje. Vsako dekle luCa jabolka s tistega konca trga, od koder prihaja. Ko dekleta končajo, zadre j o sodelovati tudi fantje. Letos nas caka še eno lepo presenečenje. Pred kratkim so boljunska dekleta ustanovila dekliško, ki se sedaj sestaja in je v tesnem sodelovanju z društvenim odborom, tako da priskoči vedno na pomoC ob organiziranju katerekoli prireditve. Bila je izvoljena tudi županja, ki vodi sestanke, na katerih so dek- leta odločila tudi mejne starosti za pristopitev v dekliško. Imena županje pa vam za sedaj ne bomo sporočili, saj boste to lahko sami ugotovili na dan sv. Stefana, ko bo županja na Gorici prva zalučala jabolko. Švara Magda Nova trgovina sredi Doline 8 Petek, 15. decembra 1995 TRST H RAZNE VESTI h V nedeljo komemoracija P. Tomažiča in tovarišev V nedeljo, 17. decembra ob 15. uri bo na openskem streliSCu spominska svečanost ob 54-letnici usmrtitve obsojencev na drugem Tržaškem procesu Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana IvanCiCa, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Na svečanosti, ki jo prirejajo organizacije političnih preganjancev Anppia-Vzapp, partizanov Anpi-Vzpi in deportirancev Aned-Vzed, bosta spregovorila Miloš Budin in Licia Chersovani, predsedovala ji bo Matejka Grgič, sodelovala bosta moški in ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Sveta GrgiCa. Uro pozneje, ob 16. uri bodo v openskem Prosventnem domu odprli razstavo »Povojni Cas - plakati, lepaki, fotografije in drugo«, ki so jo priredili opensko Kutumo društvo Tabor in Knjižnica Finko Tomažič in tovariši v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovinskim odsekom Narodne in študijske knjižnice iz Trsta in z arhivom Maria Magajne. Kulturni program bodo izvajali domača zbora in recitatorji. Skupina 85 danes ob pogrnjeni mizi Danes ob 20. uri, se bodo člani in prijatelji Skupine 85 zbrali ob pogrnjeni mizi v gostilni Sacra Osteria, v ulici Čampo Marzio 13. Skupina 85 Zeli tako skleniti letnik svoje dejavnosti, s katerim je proslavljala desetletnico svojega nastanka. Ob tej priložnosti bodo predstavili Bilten St. 10, v katerem so - poleg kronike dosedanjega dela - tudi prispevki Margherite Hack, Borisa Pahorja, Juana Octavia Prenza in Partizie Vascot-to. Na večeru bodo Paolo Paolin Privitera in njegovi predstavili nekaj tekstov in njihove najnovejše plošče pod naslovom Jezikovno spodri-vanje in narečne pesmi. Natečaj »Risba za košarko« Včeraj so predstavili javnosti drugi nateCaj »Risba za košarko«, ki ga je razpisal košarskski klub Pallacanestro Trieste Illycaffe. Tema letošnjega natečaja je »Žoga pod drevesom« in je vezana na naCrt »Drevo košarke«, ki ga pripravljajo košarkarski klubi. Udeležijo se ga lahko vsi osnovnošolci tržaške pokrajine. Risbe v kakršnikoli tehniki je treba predstaviti najpozneje do 17. ure 15. januarja prihodnjega leta na sedežu kluba v Ul. Lazzaretto Vecchio 2. Žirija, ki ji bosta predsedovala grafik Francesco Tullio Altan in odgovorni urednik tednika Superbasket Enrico Campana, bo izbrala najboljše izdelke osnovnošolcev, ki jim bodo izročili priznanja na posebni svečanosti. Razstava »Kamen« odprta še v nedeljo V župnijskih prostorih v Nabrežini bo Se v nedeljo na ogled razstava »Kamen«, ki so jo pripravili člani domačega društva Igo Gruden pod prokroviteljstvom Zadružne kraSke banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo. Na razstavi, ki je že četrta takšna izvedba, razstavlja svoje izdelke iz kamna vrsta domačih umetnikov amaterjev, ki pa s kamnom živijo in tako ustvarjajo predmete, ki so tudi tokrat navdušili številne obiskovalce. Slabo vreme je obisk v sredo in četrtek nekoliko okrnilo, ni pa zmanjšalo pomena te razstave. Med razstavljala je po letih, pa tudi po svoji dejavnosti na področju kamnarstva in s tem povezane umetnosti najstarejši Milan Pernarčič, ki je že večkrat požel pohvale za svoje izdelke na raznih razstavah. Kljub letom, je nas umetnik tudi aktiven član domačega godbenega društva, v katerem igra in nastopa že vrsto let. Razstavo si je res vredno ogledati, saj je na njej veliko predmetov, ki so primerni za božična in novoletna darila. N.L. gSSS ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA - l.MAJ prireja v nedeljo, 17. t.m., ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 DOBRODELNI KONCERT v prid popolne obnovitve Stadiona I. maj Nastopajo: mezzosopranistka Nora Jankovič ob spremljavi pianista Aleksandra Rojca Beatrice Zonta in Vesna Zuppin - klavirski duo. Vljudno vabljeni! Slovensko -Stalno <1 ledalisce George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL Danes, 15. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED I ob 20. uri - ABONMA RED F I Slovensko Stalno <1 ledalisce Oton Zupančič - Vikj CICIBANUS COPRIANUS V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA 83 Uši} Tržaški Oktet 83 Mi Danes, 15. t. m., ob 20. uri v občinskem gledališču F.PreSeren v Bolj uncu predstavitev CD-ja TRŽAŠKI OKTET 8@ Mi v Sv® Priložnostni nagovor: Jože Koren, častni član Spremna beseda: prof. Bogdan Kralj Skupni nastop bivših in sedanjih elanov Tržaškega okteta Vabljeni! SS let TRŽAŠKI OKTET SS let v sodelovanju s KD I. Gruden - Nabrežina v sredo, 20. t.m., ob 20. uri v župni cerkvi v Nabrežini: KONCERT ob 25 - letnici prvega celovečernega koncerta, ki gaje Tržaški oktet imel v Nabrežini 20. decembra 1370. Pavle Merku: Kjer se preliva srebro., (jubilejni nagovor) Umetniški vodja: Danilo Čadež Vabljeni! TABORNIKI BODU MODREGA VALA se bomo zbrali na OBČNEM ZBORU v nedeljo, 17. t.m., ob 10. uri v mali dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu. Vabljeni! DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV ¥ my)DS$CE$M ¥Ei©¥A$» Razmišljanje ob izidu ilustrirane božične legende za otroke po podal škofov vikar dr. Oskar SimCiC v ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. KRZNARSTVO - PELLICCERIA FRANCETICH Neposredni izdelovalec krzna IZREDNA PRODAJA Nerc od 3.000.000 lir Astrahan od 1.400.000 lir Svizec od 1.400.000 lir Bizam od 990.000 lir Bober od 1.800.000 lir Ovčka od 800.000 lir Pelerine in plašči z obrobo iz lisičjega krzna 590.000 lir PRI NAS LAHKO IZKORISTITE TAX-FREE TRST, ul. Mazzini 22 - tel 40/639259 VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 15. decembra 1995 KRISTINA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 12.08. Jutri, SOBOTA, 16. decembra 1995 ALBINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,8 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb naraSCa, veter vzhodnik severovzhodnik, 37 km na uro, burja s sunki 97 km na uro, vlaga 31-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje. PRENOVLJENA TRGOVINA nudi v mesecu decembru promocijske cene na novih razstavljenih artiklih TRST-Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390 ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federi-co Maisto, Marco Coral, Silvia Scarazzato, Chiara Briatore, Carlotta Cosani. UMRLI SO: 74-letni Pri-mo Melocco, 25-letni Mi-chele Mazzarisi, 84-letna Giovanna Celega, 82-letni Giorgio Don, 61-letna Um-berta Bonazza, 88-letna Luigia Segnani, 96-letna Veronica Deprato, 72-letna Angela Cramasteter, 90-let-na Maria Burlin, 76-letni Gino Ambrosi, 70-letni Ba-sil Adams, 77-letni Filippo Del Sabato, 86-letna Angela Acquavita, 72-letna Ettori-na Ljuba,- 94-letna Natalia Specar. 1 i LEKARNE Od PONEDELJKA, 11., do NEDELJE, 17. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rosset-ti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (213718) - samo po telefonu za najnujnejše NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL.Rossetti 33 (tel. 633080) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Cyclo«, r. Tran Anh Hung. EXCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto sel-vatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Forget Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.30, 20.15, 22.15 »Capti-ves - Prigionieri«, i. Julia Ormond, Tim Roth, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pazzia di Re Giorgio«, r. Nicholas Hytner. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mio marito guardone«, pom, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Nine month -Imprevisti d’amore«, i. Hu-gh Grant. Zadnje ponovitve. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Peccato che sia fem-mina«, r. Josiane Balasko, i. Victoria Abril, Alain Cha-bat, Josiane Balasko. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Nel bel mez-zo di un gelido inverno«. r. Kenneth Branagh. 3 SOLSKE VESTI DTTZG ”Ziga Zois“ sporoča, da bodo roditeljski sestanki na sedežu zavoda, Vrdelska 13/2 ob 17. uri po naslednjem vrstnem redu: danes, 15. t. m. za l.A (starši in dijaki) ter v ponedeljek, 18. t. m. za: 2.Ge ( starši in dijaki). DTTZ Z.ZOIS prireja v torek, 19. t. m., ob 18.30 predavanje doc.dr. Ziherla o alkoholizmu med mladimi. Predavanje bo v zbornici zavoda, Vrdelska cesta 13/2. Vabljeni starši in profesorji! t Vrnil se je k Gospodu Silvester Anton Močnik Žalostno vest oznanjajo žena Sandra, hčerka Milojka z možem Andrejem, sin Peter z Majo Zahvaljujemo se vsem, ki so mu sledili in g. Dušanu Jakominu za prijaznost Pogreb bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 12. uri iz Ulice Costalunga v bazovsko cerkev. Trst, 15. decembra. 1995 . (Pogrebno podjetje Zimolo) Slovenska skupnost izraza občuteno sožalje tržaškemu pokrajinskemu tajniku dr. Petru Močniku ob smrti dragega oCeta Silva, podjetnika in zavednega pristaša narodnega demokratičnega gibanja Slovencev v Italiji Ob boleči izgubi dragega očeta izreka občuteno sožalje odvetniku Petru Močniku Zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu Zadruga Slovenski dom izreka občuteno sožalje svojemu podpredsedniku Petru Močniku ob izgubi dragega očeta Ob bridki izgubi dragega očeta izreka Petru MoCniku in vsem svojcem iskreno sožalje Tamara z družino Ob boleči izgubi drage žene in mame Regine izrekata občuteno sožalje prijatelju Emilu in sinovoma Pepi in Avgusta Malalan Zahvala Ob izgubi naše drage Alberte Briščik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Trst, 15. decembra. 1995 (Pogrebno podjeje Zimolo) t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Carlo Calzi Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Padricah. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Giorgio in Andrej z družinama ter sestra Marta z družino Padrice, 15. decembra. 1995 Poljubček nonotu Kar-lotu Erik in Patrik Žalovanju se pri družujeta Luciana in Stanko Ob nenadomestljivi izgubi dragega Carla smo Vam v tem težkem trenuku ob strani prijatelji Igor in Darjo z družinama ter Valter Sočustvuje z družino ob prerani smrti dragega Carla Tanja Bole ■ Ob prerani izgubi dragega očeta Carla Calzi izrekajo iskreno sožalje sinu Andreju in družini kolegi in vodstvo SDGZ - Servis Za dragim Carlom žalujeta Ariella in Raffaello Cioccio Ob boleči izgubi Carla Calzi, bivšega odbornika, nadzornika in elana, izreka družini in svojcem iskreno sožalje upravni odbor Gozdne zadruge iz PadriC Ob prerani izgubi dolgoletnega pevca in elana Carla Calzi izreka globoko sožalje družini in svojcem KD Slovan - Padrice SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 Glasbeno združenje ARS NOVA vabi na božični koncert krstni nastop KVARTET 7+ V sredo, 20. t.m. s pričetkom ob 20.30 v slivenski cerkvi Sodeluje gostilna Tatjana & Lorena, Nabrežina 166, tel. št. 200318 Godbeno društvo Nabrežina vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA V nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini Gost večera bo DPZ Vesna iz Križa SKD I. GRUDEN S pod pokroviteljstvom @ •’tM S Zadružne kraške banke, v sodelovanju tvHmK s Kraš^° gorsko skupnostjo lUiBREZna vabi na ogled tv. RAZSTAVE “KAMEN Razstavljajo krajevni obrtniki in oblikovalci kraškega kamna v župnijski dvorani v Nabrežini v nedeljo, 17. decembra od to. do 12. ure ter od 16. do 20. ure Ul. Macchiavelli 22 Tel. Fax: 662111 Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine,kupoprodajna in najemninska posredovanja Našim klientom želimo vesel božič G. AVANZO Succ. optiki specialisti od 1876 SEEGUENCE BAUSCH & LOMB POSEBNA 6.500 LIR PONUDBA gL^/ VSAKA LEČA TRST - Korzo Italia 1 7 Tel. 040 - 631816 fax 040 - 631817 Za sodobnega moškega NOVO PRODAJNO MESTO J^porter Ul. Mazzini 43 - TRST DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s krožkom KRUT vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v Četrtek, 28. decembra 1995, ob 17. uri v Gorici v veliki dvorani UGG na trgu Battisti. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8 in 8/b, tel. St. 3720062. Za udeležence družabnosti je možnost avtobusnega prevoza v Gorico in nazaj. TRŽAŠKA KNJIGARNA GORIŠKA MOHORJEVA DRUZRA vabita jutri, 16. t.m., ob 16.30 KNJIŽNE ZBIRKE ZA LETO 1996 Prisotni bodo tudi avtorji in uredniki. Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t.m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trslu Dnevni red: 1. Statutarne spremembe KD Slavko Škamperle vabi elane in prijatelje na večer diapozitivov Lojzeta Abrama Naravne zanimivosti ameriškega jugozahoda v ponedeljek ob 20.30 v društvenih prostorih. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1.MAJ DRUŠTVO ZAMEJSKIH IJKOVNIKOV TK GALERIJA prirejajo DOBRODELNO RAZSTAVO LIKOVNIH IZDELKOV v korist obnovitve Stadiona 1. maj. Otvoritev bo danes, 15. t m., ob 17.30 v prostorih TK Galerije v Ul. sv. Frančiška 20. Vljudno vabljeni! Včeraj, 14. t. m. je na tržaški univerzi z uspehom diplomirala iz političnih ved Sara Ukmar Čestitajo ji vsi domači PD SLOVENEC vabi ob 5. obletnici dirigiranja DANJELA GRBCA na CELOVEČERNI KONCERT MePZ Slavec - Slovenec jutri, 16. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. Sodelujeta orkester Glasbene šole iz Ricmanj. Devinsko-nabrežin-ska sekcija Slovenske skupnosti se veseli z družino Marje in Marka Tavčarja ob rojstvu dru-gorojenke Nade Anuška velika izbira dahi za prijeten božič Nabrežina 149 tel. 040-200082 a PRIREDITVE KOSOVELOVA KNJIŽNICA - Sežana in Narodna in Studijska knjižnica Trst prirejata SPOMINSKI VEČER ob 10.obletnici smrti Avgusta Černigoja, ki bo danes, 15. t. m., ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Ob razstavi Černigojevih akvarelov bo gost večera Dragan Živati-nov. VZŠ MITJA CUK vabi na SUPERB O ŽIČNICO, ki bo danes, 15. t. m., ob 16.30 v Prosvet- nem domu na Opčinah. KD ROVTE KOLONKO-VEC, Ul. Montesernio 27 vabi na ČLANSKI VEČER v Čast “ sivemu starčku" jutri, 16. t. m., ob 20. uri. Spremljala vas bo Neva. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 16. t. m. na predavanje z naslovom BOŽIČNI MIR V BOSNI. Zgodovinsko, antropološko in filozofsko analizo prepletanja religij in poganstva na Balkanu bo podal filozof in antropolog dr. Edi Kovač, docent na univerzah v Ljubljani in Toulousu. Začetek ob 18.30. ZBOR JACOBUS GALLUS prireja jutri, 16. t. m., ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu 5. BOŽIČNO REVIJO. Nastopajo: Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža SCeka, zbor Obala iz Kopra pod vodstvom VValterja Lo Nigra in zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana. Vljudno vabljeni na revijo “zlatih zborov" Naše pesmi v Mariboru 1995! KD GRAD prireja tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO lesenih, bakrenih in keramičnih izdelkov 16. in 17.12. v društvenih prostorih pri Banih s sledečim umikom: delavniki 18.-20.00, prazniki 16.-20.00. Toplo vabljeni! KD V. VODNIK vabi elane, sodelavce in prijatelje na 5. družbeno-kultur-ni večer POZDRAV STAREMU LETU, ki bo jutri, 16. t. m., od 20.ure dalje v domači gostilni Pri Studencu v Dolini. Prijave zbirata Aldo in Doriana v gostilni vsak dan (razen ob nedeljah), za vabilo se lahko zglasite tudi pri društvenih odbornikih. Obeta se Vam enkratno srečanje ob okusni hrani po domačih receptih, žuborečem razmišljanju Vanke in Tonce in seveda prijetni glasbi! SKD PRIMOREC -Trebče vabi na ogled igre EROS V OFFU v izvedbi dramske skupine KPD Bazovica z Reke jutri, 16. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina vabi ob 100-letnici ustanovitve na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo v nedeljo. 17. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri BOŽIČNICO na KrZadi v Križu. Navzočnost so napovedali župani Illy, De-pangher in Blažinova. Na sporedu bo kulturni program. VZPI-ANPI, ANED in ANPPLA priredijo spominsko svečanost ob 54-letni-ci usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu P. Tomažič, V. Bobek, I. IvanCiC, S.Kos in I.Vadnal v nedeljo, 17. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču. Spregovorila bosta Miloš Budin in Licia Chersova-ni, predsedovala bo Ma-tejka Grgič, sodelovala bosta zbora MoPZ in ZePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. SLOVENSKA SKUPINA MLADIH PROSTOVOLJCEV prireja v nedeljo, 17. t. m., on 15. uri “PREDBOŽIČNI PRAZNIK - OTROCI ZA OTROKE", ki bo v prijetnih in domačih prostorih Skupnosti Družina OpCine na Božjem polju na Proseku. Otroci so vabljeni, da na ta dan skupaj s starši in no-noti prinesejo kak dar (igrače, obleke za otroke, šolske potrebščine, po želji tudi denarni obliki). Zbrane darove bodo elani Slovenske skupine mladih prostovoljcev v božičnem Času ponesli med potrebne otroke. Ob tem pa bo v tednu od 13. do srede, 20. t. m. potekala akcija zbiranja darov primernih za otroke vseh let starosti prav tako na Božjem polju in sicer od 15. do 18. ure. Za podrobne informacije kličite na tel. št. 225923 od 15. do 18. ure. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovinskim odsekom NSK iz Trsta in z arhivom Maria Magajne vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri na odprtje razstave POVOJNI CAS - PLAKATI, LEPAKI, FOTOGRAFIJE IN DRUGO. Kulturni program izvajajo domača zbora in recitatorji. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in roCnih del v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v Četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v društvenh prostorih v Sempolaju. V NEDELJO, 17. t. m., ob 11. uri bo v Ul. S. Ni-colo 27/a tradicionalna sv. maša v latinščini po tridentinskem obredu, ki jo pripravijo tržaški katoliki, ki so blizi skupnoti san Pio X, ki jo je ustanovil msgr. Lefebvre. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v torek, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na OpCi-nali bo na spredu izredni koncert posvečen stoletnici rojstva skladatelja Paula Hindemitha. Koncert izvajajo: Dejan GlamoCak ( klavir), Bojan Glavina (klavir), Jasna Jerman (klavir), Bojana Karuza (klavir), Andreja Konjedic (oboa), Silvia Di Marino (flavta), Enrico Pillon (klavir), Roberto Stanič (klarinet), Andrea Zennaro (tuba), Beatrice Zonta (klavir) in Nadja Žerjal (klavir). Prisrčno vabljeni! V PETERLINOVI DVO- RANI, Donizettijeva 3 je do 22. t. m. odprta razstava SLOVENCI V LONDONU 1991-1994. Ogled vsak dan (razen sobote in nedelje) med 9. in 13. ure ali po dogovoru (tel. št. 370846). KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 23. t. m. na ogled igrice SKOPA NEŽA v izvedbi otroške dramske skupine KD Kraški dom. Avtor in režija Stana Milic. Začetek ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. ^ OBVESTILA OBČINA Devin - Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2 (tel. št. 6703111) od 9. do 11.30 še danes, 15. decembra tl. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo srečanje predstavnikov cerkvenih zborov prihodnjo nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri na njenem sedežu v Ul. Donizetti 3 v Trstu z dnevnim redom kakor je bil javljen. Na-prošeni ste, da prinesite s seboj poročilo s podatki o zboru, ki ga zastopate. KD S. ŠKAMPERLE prireja teCaj akrobaticnega rock’n rolla za osnovnošolske otroke. TeCaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na št. 53420 ob torkih, Četrtkih in sobotah (Sabrina). FOTO TRST 80 sporoča, da se, kljub odsotnosti dveh elanov, nocoj vseeno dobimo . DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporoCa, da zaradi slabe prevoznosti cest in stavke v tržaških mestnih prevozih odpade danes, 15. t.m., napovedani Pogovor o Dušanu Pleničarju v Peterlinovi dvorani, ki bo zato po Novem letu. E3 ČESTITKE Naša ELISA BERDON je dobila bratca DIEGA. Malemu fantku in družini želijo vse najboljše učenci, učiteljice in starši 5. razreda COS Ricmanje. Očetu in nonotu VIT-TORIJU MILICU ob 90-letnici rojstnega želijo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva sin Mirko, hči Milena, vnuki ter ostalo sorodstvo. MALI OGLASI tel. 040-361888 UCENCI in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah obveščajo prijatelje in vaščane, da so na razpolago izvirne ročno izdelane voščilnice z božičnimi in kraskimi vzorci. Izkupiček je namenjem ureditvi šolskih prostorov. NEVERJETNO, ampak resnično! Se danes se ni javil noben odvetnik, ki bi mu bila pri srcu uporaba slovenskega jezika v civilni pravdi na tržaškem sodišču. Zato ponovim že Se večktat objavljen klic na pomoč! Tel. št. 040/228779. PRODAM Ford Escort 1600 CLX, letnik ’91, rdeče barve, 70.000 km, v odličnem stanju. Tel. v OBVESTILO vsem kulturnim in športnim društvom sprejemamo še danes 15. decembra 1995 PUBLIESTU SRL Ul. Valdirivo 36 1- nadstr. - Trst ali po telefonu na št. 361888 od 8.30 do 17.00 večernih urah na St. 040/228967. PRODAM smučarske čevlje st.38, rabljene samo nekajkrat. Cena pod dogovoru. Tel. St. 228562. PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. St. 040/822884. AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da so v prodaji izvrstni Sal-merini. Urnik prodaje v ribogojnici: petek in sobota od 8. do 13. ure. Tel. St. 040/228297. ZOBOZDRAVNISKA AMBULANTA isce slovensko asistentko italijanskega državljanstva. Zahteva se marljivost in diskretnost. Pismene ponudbe na: Publiest - Trst p.p.568 pod šifro » Asistentica«. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESr-Ul Valdirivo 36- L nad Tel. 361888-Fax 768697 DIPLOMIRANI geometer- praktikantka iščem delo v popoldanskih urah. Tel. St. 040/44710. NUJNO išCemo stalni par srednjih let za Čuvaja vile: kot šoferja in vrtnarja oz. hišno pomocnico/kuharico. Nudimo stanovanje. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Čuvaj". SKRBNEMU NAJEMNIKU za krajše obdobje enostanovanjsko dobro vzdrževano in opremljeno hišo na Vrhu (Sovodnje) oddam. Tel. na št. 040/225304 po 20. uri. V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo danes, 15. t. m., ob 21. uri koncert z ansamblom Ramblers.Vabijeni! OSMICO v Lonjerju je odprl Edi Glavina. Toci bem in Crno vino. Poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak v Briščah. OSTROUSKA je odprl agriturizem v Zagradcu St. 1. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo sortiranih in točenih vin. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. PRISPEVKI Jutri, 16. t.m., bi praznovala naša draga nepozabna Majda 30. rojstni dan. V njen spomin darujejo mama, tata ter teti 150.000 lir za samatorsko cerkev. Ob rojstvu sina Natana daruje Gruden Leonida 50.000 lir za SKD Cerovlje - Mavhinje. Ob rojstvu hčerke Cri-stine daruje Radivoj Le-ghissa 100.000 lir za SKD Cerovlje - Mavhinje. Namesto cvetja na grob Alberte Briscik daruje Karla Jeric 50.000 lir in Marica Suc 50.000 lir za Kulturni dom BriSCiki. V spomin na pok. Ivanko Ukmar vd. Husu darujeta Ernesta in Lado Ukmar 50.000 lir za pro-sesko cerkev. V spomin na pok. UroSa Košuta daruje nona Karla 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob praznovanju svojega lepega jubileja daruje Angel Bandelj z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na pok. Morena Malalana in Regino Fabjan - Koban daruje družina F. Bogatez (Križ) 50.000 lir za SD Vesna. V spomin na Vladota Trojerja daruje sekcija VZPI-ANPI Križ 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na starSa darujeta Mario in Gianni Furlanic 200.000 lir za Stadion 1. maj. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL / V PONEDELJEK ODPRTJE MLADINSKE SOBE h Otroci bodo imeli svoj prostor V ponedeljek, 18. decembra, bodo v knjižnici Damira Feigla v Gorici otvorili mladinsko sobo, ki so jo primemo opremili, da bi bilo vzdušje Čimbolj prijetno in bi spodbujalo k branju. O novosti smo se pogovorili s knjižničarko Luiso Gergolet, ki knjižnico vodi vse od njenega ponovnega odprtja leta 1989. Zakaj ste se odločili, da boste opremili mladinsko sobo? »O tem smo razmišljali že veC let. Za to smo se odločili, ker namenjamo ravno mladini veliko pozornost, saj začenjamo odraslega obiskovalca in bralca vzgajati že v otroških letih. Pomembno je, da postane otroku knjižnica domača, da bo skozi vsa šolska leta vanjo zahajal rad in brez zadržkov. Zaradi tega redno nabavljamo mladinske knjižne novosti, da bi bila ponudba čimbolj raznolika in aktualna, in prirejamo t.i. otroške urice in sicer srecaja s pesniki, pisatelji in ilustratorji knjig za otroke. Sedaj bodo urice v primernem okolju, ki bo otroke popeljalo v pravljični svet.« Kako je potekala ureditev sobe, kaj bo v njej novega? »V sobi smo namestili knjižne police, postavil pa se je problem, kako okrasiti veliko belo steno. Pomislila sem, da bi lahko sobo okrasili otroci. V knjižnico redno zahajajo, kljub praktičnim težavam, ki so povezane s prevozi in varstvom, učenci šole O. Zupančiča iz Gorice. Zato sem stopila v stik z učitelji in jim to predlagala. Nad zamislijo so bili navdušeni in šola je projekt osvojila. Poleg otrok je pri okrasitvi sobe prostovoljno sodelovala tudi mama dveh učenk Breda BertalaniC, ki je okrasila drugo steno z letaki. Iz slovenskih otroških knjig, ki jih otroci najbolj poznajo, je prerisala glavne junake: Krojačka Hlačka, Mojco Pokraculjo, Muco Copatarico, Zvezdico Zaspanko in jih pobaravala z vodenkami.« Omenili ste, da se je obisk osnovnošolcev znatno poveCal. Kaj pa ostali obiskovalci? »Na podlagi statističnih podatkov ugotavljamo, da se je od leta 1990 število obiskovalcev več kot podvojilo, v samem letu 1994 se je povečalo za eno tretjino, letos pa računamo, da bo porast še znatnejši. To nam je seveda v veliko zadoščenje, saj pomeni, da naše prizadevanje in delo gre v pravo smer. Pri tem ne moremo mimo dejstva, da je ena sama delovna moč v knjižnici premalo. Delo je zelo razno- liko in predvideva po eni strani stike s strankami, po drugi pa tudi mnogo za obiskovalce nevidnega dela in sicer urejanje periodike, katalogizacija knjig, organizacija pobud, ki se do-vijajo v okviru knjižnice in nenazadnje administrativno delo.« Obiskali smo tudi otroke 4. in 5. razreda OS O. Zupančiča, ki so pripravljali panoje za okrasitev stene v mladinski sobi. Potek del nam je prikazala učiteljica Majda Gergolet. »Ko smo dobili povabilo knjižnice smo morah izbrati motiviko in odločili smo se za junake v slovenskih bajkah. Ker je bilo likov precej, smo se osredotočili na Čarovnice, vile, škrate, ajde, povodnega moža in zlatoroga. Vse to smo predelah v razredu pri jezikovnem pouku. Učitelji Danila Komjanc, Ana Rupil, Martin Srebrnič so izbrah material, preučili fizične značilnosti posamezenga lika in ga po- stavili v “njegovo pokrajino”. Projekt so vključih v učne načrte, da bi ga smotrno povezali s cilji, ki jih zasledujejo skozi celo šolsko leto. Snov so obdelali tudi z logiCno-matematičnega vidika, saj je bilo treba z otroki reševati celo vrsto vprašanj v zvezi s perspektivo, dimenzijami, razporejanjem likov v prostoru. To so vodih učitelji Lore-dana Alt in Ketty Tabaj. Za sodelovanje smo vprašali še grafika VValterja Grudino, ki je šoli blizu tudi kot oče. K pobudi smo pristopili z veseljem, da bi otroke čimbolj približali knjižnici, da bi se v njej počutili domače.« Grafik VValter Grudina nam povedal, da so otroci z velikim zanimanjem in navdušenjem sledili prav vsaki fazi del. Junake so namreč najprej naris ah otroci na podlagi ilustracij v knjigah, nato so jih morali primemo povečati s pomočjo grafoskopa. Sledila je faza prerisanja na leseno podlago in šele tedaj so začeh z barvanjem. Pri tem je bilo treba upoštevati otrokovo ustvarjalnost in ga samo nekako voditi, da bi bilo delo čimbolj enotno. Za Grudino je bila izkušnja z otroki izredno pozitivna. Dodal je, da ni lahko delati z otroki; imel je priložnost od bliže spoznati delo učiteljev in zaveda se, da ni tako lahko kot zgleda, zato ga sedaj še bolj ceni. Vlasta Jarc Na sliki (foto Bumbaca) učenci pripravljajo barvni pano za “svojo” sobo v knjižnici KINO GORICA VITTORIA 16.45-18.30-20.15-22.00 »Pocahontas«. Walt Disney, risani film. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO ' 17.45-19.45-22.00 »Vacanze di natale ’95«. I. M. Boldi. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Smoke«. I. Wil-liam Hurt in Harvey Keitel. a PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ vabi na osrednjo proslavo ob 50-letnici delovanja, ki bo v soboto, 16. t.m., v domu A. Budala v Standrežu. Nastopih bodo ženski zbor Vesna iz Križa, briški zbor ter oba društvena zbora, otroški in mešani. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v nedeljo, 17. decembra, ob 19.30 skupna božičnica osmih društev in skupin iz sovodensjke občine. Spored: nastopi zborov Rupa-Peč in Skala, vokalne skupine So-vodenjska dekleta, otroška igrica, božične misli in poezije. H SPISKE VESTI DPT7, IVAN CANKAR in člani izobraževalnega projekta Petra vabijo na predstavitev knjige Sonje Caharija, Erike LipiCar in Joška Prinčič “Entering forei-gn markets”, ki bo v avditoriju šolskega centra v Puccinijevi ul. danes ob 11.15. O delu bo spregovorila prof. Marinka Terčon Brezigar. Dne 13. decembra 1995 je dr. Alenka Vrtovec na Tržaški univerzi dosegla specializacijo v stomatologiji. Diskutirala je s prof. Silio, tezo o artroskopiji Čeljustnega sklepa. Iskrene Čestitke (3 OBVESTItA LJUDSKA KNJIŽNICA D. kkk ih:i . obvešča, da bo otvoritev mladinske sobe v ponedeljek, 18. t.m. ob 17. uri. Gost bo slikar Klavdij Palčic. KD SOVODNJE prireja šiviljski tečaj. Predvidenih je 16 lekcij (1 krat tedensko -ob sredah). Informacije in vpisovanje pri Zlatki, tel. 882032. n RAZSTAVE V GALERIJI KINA VIT-TORIA razstavlja slikar Nico di Stasio alias “Nico di Standrež”. Ogled po urniku kinodvorane do 7. januarja. V KULTURNEM DOMU V GORICI je postavljena samostojna razstava fotografij Flavia Mosettija, ki jo prirejajo v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75. " I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul.Garza-rolli 154, tel.522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315 OMV-ISTRA Po vsej Sloveniji! NOVI BENCINSKI SERVIS OMV-ISTRA VIPOLŽE BENCINSKI SERVIS MINI MARKET VSAK DAN OD 7. DO 19. URE. e h v GORICA Petek, 15. decembra 1995 ŠOLSTVO / SREČANJE POKRAJINA-OBC1NA Glede sekcije ITI se nekaj premika Selitev morda s prihodnjim šolskim letom Slovenska sekcija industrijskega zavoda G. Gali-lei bi se s prihodnjim Šolskim letom morala osamosvojiti od matičnega italijanskega zavoda in preseliti v slovenski šolski center, kjer bi prešla pod upravo ravnateljstva zavoda Ivan Cankar. O tem sta se predvčerajšnjim pogovarjala pokrajinski odbornik za šolstvo Nereo Tava-gnutti in občinska odbornica za šolstvo Marilena Francioso. Srečanja bi se bil moral udeležiti tudi šolski skrbnik, ki bo moral zagotoviti sredstva za opremo novih laboratorijev, vendar ga ni bilo zraven. Srečanje obeh odbornikov za šolstvo je bilo vsekakor koristno, saj doslej med občinsko in pokrajinsko upravo ni bilo dialoga glede šolskih vprašanj. To je zaviralo tudi rešitev problema sekcije ITI. Ta šola in sekcija zavoda Zois sta namreč v pristojnosti Pokrajine, za ostale slovenske višje šole pa skrbi Občina, ki tudi upravlja šolsko središče. S tem v zvezi je med uprava odprt konflikt glede najemnine, ki bi jo morala Pokrajina plačevati občini za zavod Zois, pa doslej ni izplačala niti lire. Predvčerajšnjim so končno prišli do dogovora: Pokrajina bo Cimprej poravnala približno 40 milijonov dolga za vodo, elektriko in plin, v teku leta 1996 pa bo poravnala še dolg za najemnino, ki zanša 50 milijonov letno. Rešitev tega problema omogoča tudi dogovarjanje o selitvi sekcije ITI. Občina bo uradno preverila, ali obstajajo prostori zanjo in nato sporočila Pokrajini znsek najemnine, ki bi moral biti enak kot za sekcijo Zois. Sicer pa je na obzorju druga možnost, ki bi še poenostavila zadevo. Pristojni komisiji senata in poslanske zbornice sta pred kratkim odobrili novo zakonski predpis, ki poverja pristojnost za vse višje srednje šole pokrajinam. Ge ne bo presenečenje (beri: padca vlade), bo predvidoma nova ureditev odobrena v zelo kratkem roku. Goriška pokrajina bi v tem primeru prevzela upravo slovenskega šolskega središča in skrb za vse šole v njem, kar bi odpravilo še zadnje zadržke glede selitve sekcije ITI. r GORICA-NOVA GORICA Srečanje ob mejni mreži Ob obletnid pobude za odpravo zidu med mestoma V nedeljo, 17. decembra, ob 11.30 bo na trgu pred severno železniško postajo, na obeh straneh mreže, ki označuje državno mejo med mestoma, srečanje med občani Gorice in Nove Gorice. Prirejajo ga uredniki glasil Ison-zo-SoCa, Zuf de žur in Oko, ki so natanko pred enim letom na podobnem srečanju dali pobudo za odpravo anahronističnega zidka in mreže, ki še vedno ločujeta obe Gorici. Predlog je takrat imel velik odmev. Zupana Valenti in Špacapan sta ga osvojila in napovedala ustanovitev posebne komisije za njegovo uresničitev. Potem pa, kot se rado dogaja, so minih tedni in meseci, obljube so zbledele in iz predloga ni bilo nic. Sedaj, ko mineva prva obletnica, nameravajo pobudniki ponovno in še glasneje opozoriti na željo po odpravi vidnih in nevidnih pregrad med Goricama. Poleg treh omenjenih listov so pristopila še uredništva TV Primorka, TV Vi-Tel in radia Robin iz Nove Gorice, ter revij Notizie-No-vice, Voce Isontina, Ini-ziativa Isontina in Pretoki iz Gorice. Občane vabijo, naj se v nedeljo v Cim večjem številu zberejo na meji, kjer si bodo podali roke Cez mrežo in si izmenjali voščila ter nazdravili s kozarcem vina. K prijetnemu vzdušju bo prispeval nastop glasbene skupine. KULTURNI DOM Nocoj srečanje z znano pianistko Damjano Bratuž Izid brošure o kavarni Bratuž Goričanka Damjana Bratuž, znana profesorica glasbe na univerzah v Kanadi in priznana pianistka, je ponovno prišla domov. Nekaj mesecev bo ostala pri nas, imela bo tudi nekaj teCajev. Uprava Kulturnega doma jo je povabila, da bi pripovedovala o svojem uspešnem delovanju onkraj velike luže. V Kulturnem domu jo bomo poslušali nocoj ob 20.30. Dr. Damjana Bratuž bo prikazala tudi diapozitive o svojem življenju in delu v Ameriki. Večer bo zaokrožil novinar Marko VValtritsch, ki nas bo popeljal za nekaj desetletij nazaj v nekoC znano Bratuževo kavarno, ki je zlasti v povojnem Času bila shajališče goriških Slovencev. Rudi in Marija Bratuž sta iz nje znala ustvariti najbolj prijetno shajališče Goričanov slovenske in italijanske narodnosti. Bil je to kraj, kjer so se shajali kulturniki, kjer so se zbirali šahisti, kjer si dobil slovenske, italijanske, avstrijske in švicarske Časopise. Bila je zadnja kavarna dunajskega tipa v Gorici. Rudi in Marija Bratuž sta svojo pot v kavarni zaCela že leta 1922, v njej vztrajala celih 45 let, dokler je nista leta 1967 zaprla in odpotovala v Kanado. Vzgojila sta dve hčerki, Damjano in Bogdano, ki jo poznamo kot odlično gledališko igralko. Marko VValtritsch je za to priložnost napisal in medil brošuro o tej kavami. Brošuro sta izdala in založila Kulturni dom inZSKD. Silvestrovanje upokojencev Društvo slovenskih upokojencev prireja že vrsto let silvestrovanje za svoje elane. Letos bo . družabnost 28. decembra ob 17. mi v veliki dvorani UGG v Gorici. To je že'drugič, ko prirejajo družabnost slmpno s tržaškimi upokojenci, bivšimi borci in invalidi. Na sporedu je seveda, silvestrska večerja s šampanjcem, da bodo upokojenci nazdravih novemu letu. Vstop je samo z vabili, ki so na voljo pri poverjenikih in vstop bo od 17. do 18, me nato se vrata zaprejo. Prireditelji bodo poskrbeli, da se bodo udeleženci dobro počutili, da bo večerja okusna in spored zanimiv, Nastopil bo pevski zbor slovenskih upokojen- Boljunca pri Trstu, ki nosi ime “Long Slung" in ki bo predvajala humoristično razne avstro-ogrske viže. Da bi se udeleženci dobro počutili tudi s plesom, pa bo tercet pod vodstvom Stefana zaigral take viže, ki bodo pognale kri v naše upokojence. Zato društvo vabi, da se cimvec ljudi udeleži veselega praznovanja in opozarja, da se vpisovanje pri poverjenikih po vaseh nepreklicno zakjudi v pone-eljek, 18. decembra._________ Katoliška knjigarna in Zveza slovenske katoliške prosvete vljudno vabita na odprtje spominske razstave del TONETA KRALJA ob 20-letnici umetnikove smrti Razstavljena dela bosta predstavila Verena Koršič Zom in Joško Vetrih Galerija Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici Danes, 15. decembra 1995, ob 18. uri KRZNARSTVO pelllccerio Ul. Garibaldi 3 - GORICA - Tel. 0481/32363 • nerc • svizec • lisica • bober Po meri krojeni in gotovi krzneni plašči Ugodni plačilni pogoji SOVODNJE / V PONEDELJEK IN TOREK Nastop gojencev GM Tečaje na Goriškem obiskuje 83 gojencev Glasbena matica je letos obnovila samostojno delovanje v Gorici in to s polno paro. Tečaje obiskuje 83 gojencev, ob tradicionalnih inštrumentih, med katerimi prednjaci klavir, so uvedli štiri nove oddelke (solopetje, predšolska glasbena vzgoja, tolkala in jazz glasba). Pouk poteka v Gorici na sedežu in v Dijaškem domu ter v podružnicah v Doberdobu, Sovodnjah in Standrežu. Prav v Sovodnjah bodo prihodnji ponedeljek in torek, 18. in 19. trn., ob 18. mi imeli dva nastopa. Na torkovem se bo predstavil tudi orkester GM iz Trsta. Na sliki: skupina gojencev Glasbene matice v Gorici na enem od letošnjih internih nastopov kzostiž/ia Pintar Danica novi upravitelji pristne domače jedi in briška kapljica. Sprejemamo naročila za praznike. Obenem vam voščimo vesele božične praznike in srečno 1996. STEVERJAN - Dvor 5 Tel. (0481) 884035 Zaprto ob četrtkih Še težave in škoda zaradi burje Burja je tudi včeraj povzročila težave in škodo na Goriškem. Gasilci so v Doberdobu odstranili kovinsko kritje z dimnika hiše v Rimski ul., ki ga je veter delno odtrgal ni je grozilo mimoidočim. V Fossalonu je burja nagnila visoko anteno kasarne finančnih stražnikov. Nalomljenih vej in dreves je bilo še precej zlasti na Tržiškem. V Gorici je vCeraj bilo manj težav, huje pa je bilo predsi-noči. Na Oslavju in v okolici so precej m bili brez elektrike zaradi padca smreke na vod visoke napetosti. Poškodovanih streh, dimnikov in dreves je bilo še na desetine zlasti na območju Brd in v severnem delu Gorice. §!! m m NOVICE Otok za pešče na Korzu V Gorici so vCeraj po nekajdnevnem odlašanju uvedli otok za pešce na delu Verdijevega Korza med Ul. Garibaldi in Crispi. Ukrep je izzval precej pomislekov. Otok za pešce je neznaten, saj meri v dolžini le kakih 200 metrov, nevšečnosti pa so kljub temu velike, saj je zaprtje povzročilo prometno zmedo v bližnjih ulicah in preusmeritev avtobusov. VCeraj je tudi začelo delovati “naselje” kioskov-trgovinic v ljudskem vrtu. Štandrež: praznik miru V Standrežu prirejajo rajonski svet in vsa vaška društva Praznik miru in prijateljstva. Od danes do nedelje bodo izvedli nabirko hrane in oblačil za begunce v Sloveniji (zbirno mesto je v spodnjih prostorih doma A. Gregorčič, v soboto dopoldne bodo šli voščit starejšim vaščanom, v nedeljo ob 14.30 pa bo na glavnem trgu (v priemru slabega vremena v cerkvi) praznik s kulturnim programom in izmenjavo voščil. Stavka v javnih prevozih Danes je napovedana stavka v javnih prevozih. Avtobusi mestnega podjetja v Gorici ne bodo peljali med 9. in 11.30. Na medkrajevnih progah APT pa bodo vožnje zagotovili med 6 in 9. ter med 12. in 15. uro; ostale vožnje bodo ukinjene. Enoletna deklica lažje ranjena V trčenju med dvema avtomobiloma včeraj ob 11. uri v Krminu je bila lažje ranjena niti leto dni stara Eva Zucchiati iz Nove Gorice. Peljala se je z mamo, 29-letno Darjo Pahor, ki je pri zavijanju z državne ceste v levo trčila v kadett Bruna Driusa, ki je prihajal iz nasprotne smeri. d (^Glasbena Matica 15; Gorica vabi na alas/tcMfr oošči/o Nastopajo gojenci Sole Glasbene matice Kulturni dom v Sovodnjah 18. in 19. decembra 1995 ob 18. uri. MENJALNICA CAMBIO s ISONTINO 1 Gorica - Korzo Verdi 58 menjalnica in prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaške kune, madžarskega florinta, češke krone. URNIK: od torka do sobote 8.30-13.00 in 14.30-18.00 Tel. 0481/536322 - fax 0481/531210 URARNA - ZLATARNA DRAGULJARNA ©iotonni jfttc&s Ul. Rastello26-GORICA Tel. 530020 ORLA/01 DREVESNICA ORLANDO cvetlične konfekcije za darila Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A (nasproti letališča) Tel. 0481/20075 "ilL FARRA D’ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481 -888027 " y ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška Cfj oprema - vrtna oprema - ter kamini l A CAMINETTI ® in peči Smontegrappaj 11^1 it -li KULTURA Z 12 Petek, 15. decembra 1995 KONCERTNA SEZONA GM / GODALNI KVARTET GM S PIANISTOM ALJOŠO STARCEM OPČINE / GLASBENA SREČANJA Dobra izvedba smiselno sestavljenega programa Na drugem abonmajskem koncertu Glasbene matice smo v Kulturnem domu poslušali Godalni kvartet istega imena, ki ga sestavljajo: violinista Žarko Hrvatic in Stefano Job, violist Bogomir PetraC in violončelist Peter Filipovič. Sodeloval je tudi pianist Aljoša Starc (foto KROMA). V spored so uvrstili tri dela: Serenado za godalni kvartet Slavka Osterca, Kvartet v f-mo-lu op. 95 L.v. Beethovna in Klavirski kvintet op. 44 R. Schumanna. V smiselno sestavljenem programu gre poudariti pomembnost uvrstitve dela slovenskega skladatelja, ki ga je kvartet tudi dobro pripravil ter interpretativno nazorno predstavil. Prav tako je bil tudi Beethovnov Kvartet skrbno izdelan v vseh tehnično izvajalskih sestavinah, pogrešali smo pa nekoliko večje oblikovalne zagnanosti celotnega ansambla, ki je bil sicer izvajalsko dovolj usklajen, intonanCno Cist in v igri enoten, manjkala pa je tesnejša oblikovalna konsentnost med violinama na eni in violo ter violončelom, ki sta bila v odnosu do prvih dveh povedno izrazitejša, na drugi strani. To navaja na potrebo po večjem skupnem prizadevanju in poglabljanju v umetnino in njeno poustvaritev. Gre za prožnost in ravnovesje oblikovalnih silnic. Da je ansambel sposoben doseči to do višje mere, je potrdil pri izvedbi Schumannovega Kvinteta, ko je pianist vnesel v ansambel svoj vznemirljivi muzikalni temperament in zapredel ansambel v razgibano muziciranje. Ta nazorno izoblikovana, odzivna poustvaritev je potrdila osvajajočo moč mladega pianista in dojemljivost ter interpretativno učinkovitost kvarteta. Ivan Silič NOVICE Spominski večer ob 10-letnici smrti Avgusta Černigoja Kosovelova knjižnica iz Sežane prireja v sodelovanju z narodno in študijsko knjižnico iz Trsta spominski veCer ob 10. obletnici smrti velikega slovenskega tržaškega umetnikaAvgusta Černigoja. Gost nocojšnje prireditve, ki se bo pričela ob 18. uri, bo Dragan Živadinov. Razstava akvarelov, ki jo bodo prav takoodprli danes, pa bo na ogled do 30. decembra. Prireditev v prostorih sežanske Kosovelove knjižnice je omogočila Omniaexport d.o.o. iz Sežane. Valvazor v italijanščini: božična ponudba Mladike Tržaški oktet bo dvakrat slavil svojih 25 let petja V—TSSiSIi-Ti '■’SHli -c;. Četrt stolena petja no Ti Četrt stoletja petja no Tržaški oktet proslavil z dvema pomembnejšima pobudama: drevi ob 20. uri bo v dolinskem občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu predstavitev cd-plošCe Tržaški oktet v živo. Priložnostno besedo bo podal Bogdan Kralj, ravnatelj šole Glasbene matice »Marij Kogoj«, skupaj pa bodo zapeli bivši in sedanji žlani okteta. V sredo, 20. decembra pa bo ob 20. uri v župni cerkvi v Nabrežini slavnostni nastop okteta ob 25-letni-ci prvega celovečernega koncerta. Lep koncert posvečen Kurtu Weillu Ženski duo Sgorbissa-Toverna Jesenska Openska glasbena srečanja se uspešno iztekajo, saj je tudi letos društvo Tabor že ponudilo svojemu zvestemu občinstvu tri koncertne popoldneve; na teh sta se predstavili najprej mladi obetavni pianistki Tatjana in Tamara Ražem ter nato še Godalni kvartet Glasbene matice s pianistom Aljošo Starcem. Organizatorji Openskih glasbenih srečanjih so za predzadnji koncert izbrali zanimiv program, ki sta ga oblikovali sopranistka Nicoletta Sgorbissa in pianistka Elisabetta Taverna. Pevka si je svojo glasbeno pripravo pridobila na tržaškem konservatoriju Tartini, kjer je diplomirala leta 1989. Od takrat uspešno koncertira doma in v tujini ter snema za različne radijske oddaje. Leta 1993 pa je s pianistko Elisabetto Taverna izbrala koncertni spored posvečen Kurtu VVeillu, s katerim je duo žel pomembne uspehe. Ta koncertni spored je bil posvečen petdeseti obletnici osvoboditve izpod nacifašizma in zaključka druge svetovne vojne, ker je VVeillova glasba imela (predvsem v nemškem obdobju) pomen družbene kritike in satire, prek katere je skladatelj razgaljal dmžbeno-po-litiCne probleme. Na začetku koncerta je pevka predstavila lik Kurta Weilla in poudarila predvsem protifašistično usmeritev tega skladatelja, ki je moral bežati iz Hitlerjeve Nemčije. Potem pa je izvajalka sproti prevajala besedila, ki jih je VVeill uglasbil. Ob klavirski spremljavi je tako Sgorbissova uspešno podala v prvem delu koncerta izbor pesmi iz prvega VVeillovega obdobja V tem prvem delu je Sgorbissova z velikim patosom izvajala predvsem francosko pesem "Complainte de la Seine". V drugem delu koncertnega sporeda pa sta glasbenici predstavili skladbe, ki so nastale v Weillovem sodelovanju z Bertoldom Brechtom. V sosledici pesmi je pevka pripeljala občinstvo do zelo kakovostnega zaključka z dvema hitrima skladbama, in sicer z "Was die Herren matrosen sagen" in "Song von mandelay". Pevkino podajanje je zelo dobro izrabilo možnosti združitve operne pevske tehnike in tistega naCina petja, ki je značilen za pop. Posebej velja omeniti scenske elemente, katere je Sgorbissova spremljala z veliko pozornostjo in ki so obogatili njeno podajanje. Ob tem je pevka posebno pozornost namenila vsakemu detajlu zunanjega izgleda in učinka. Koncert je zaključilo dolgotrajno ploskanje številnega občinstva, ki je tako »izsililo« še dodatek k sporedu. Luisa Antoni Polihistor Valvazor in njegovo zajetno in znano delo Slava vojvodine kranjske je že tri stoletja povsem nedostopno italijanskemu kulturnemu svetu, saj ni bilo še nikoli prevedeno v Dantejev jezik. Založba Mladika se je zato odločila, da bo za letošnji Božic predstavila antologijo slik in tekstov v nemščini z italijanskim prevodom, posvečeno Trstu, Ljubljani in Krasu. Knjiga, ki sta jo za založbo Mladika pripravila Paolo G. Parovel in Ariella Tasso-Jasbitz, nudi zanimiv zgodovinski oris Trsta in Ljubljane v 17. stoletju. Opremljena je s slikami raznih kraških vasi, utrdb in z dvema velikima slikama obeh mest. Avtorja sta pripravila kratek zgodovinski uvod in vrsto informacij za bralca, ki bi se rad seznanil s tem Valvazorjevim delom. V naCrtu je tudi antologija o Istri. Vzporedno s predstavitvijo knjige bodo še druge, razne kulturne pobude med Trstom in Ljubljano. Razstava Adriane Maraž v koprski galeriji Meduza Danes ob 19.uri bo v galeriji Meduza v Kopru odprtje razstave grafik eminentne predstavnice Ljubljanske grafične šole Adriane Maraž. Studirala je na ljubljanski ALU, kjer je leta 1957 diplomirala pri prof. M. Sedeju, grafiko pa pri prof. R. Debenjaku. Njeno ustvarjanje v pretežno klasičnih grafičnih tehnikah je že potrjeno s številnimi tudi mednarodnimi nagradami, leta 1977 z Jakopičevo in leta 1983 z nagrado Prešernovega sklada, s čimer si je zagotovila nesporno pomembno mesto v slovenski in svetovni grafiki. Razstavljene grafike, ki bodo tudi naprodaj, dokazujejo Maraževo Čutno dražečo in izredno estetsko grafično vizualizacijo vsakdanjih, že uporabljenih predmetov, ki jih na svojstven naCin ter z mojstrskim obvladovanjem tehnike ter s pretanjenimi barvnimi učinki revitalizira z novo miselno, Čutno in vsebinsko bogato sporočilnostjo. Ob odprtju razstave grafik bodo v koprski Meduzi predstavili še monografijo Adriana Maraž s študijo dr. Jureta Mikuža, ki je izšla letos pri ljubljanski založbi EWO v zbirki Arkade. SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK / SKUPINA GABRIELEJA LAV1E Zanimiva postavitev Čehovega Češnjevega vrta Tokrat je Lovio, ki v igri tudi nastopa v vlogi obogatelega Lopohina, režiji vtisnil manj svojstven pečat V bogati gledališki ponudbi predprazničnih decembrskih dni ponuja deželno stalno gledališče v tržaški dvorani Rossetti zanimiv Češnjev vrt. Drama Antona Pavloviča Čehova je zelo priljubljena in je zato večkrat uvrščena v repertoar; marsikdo se verjetno še dobro spominja odlične predstave Slovenskega stalnega gledališča leta 1993. Za turinsko stalno gedališče, za znano rimsko gledališče Teatro Eliseo in za Lavijevo gledališko skupino je delo postavil znani igralec in režiser Gabriele Lavia, ki tudi nastopa v vlogi trgovca Lopahina, obogatelega sinu bivšega tlaCana. Zadnjega gledališkega dela ruskega dramatika se je Lavia tokrat lotil na videz brez skrajno poudarjenega tona, ki mu je običajno lasten; zgodba o čudovitem vrtu, ki je omenjen celo v enciklopedijah, a bo na koncu žrtvovan za poravnavo dolgov propadle družine, se odvija povsem naravno v dialogih med številnimi nastopajočimi, tudi po zaslugi prevoda Chiare De Marchi v prijetnem pogovornem jeziku. Vsekakor pa je Lavia tudi ob tej priložnosti upošteval izredno veliko namigov, ki jih nudi tekst, kar včasih morda upočasni ritem, tako da je predstava skoraj predolga. Vanjo je vključil tudi končni prizor drugega dejanja, v katerem nastopata stari lakaj Firs in guvernanta Sarlota in ki ga je avtor črtal po nasvetu Stanislavskega, ki je prvi uprizoril delo leta 1904. Upošteval je tudi pisateljevo opombo, da gre za vodvilsko komedijo, in je močno poudaril komične elemente pri nekaterih nastopajočih osebah, denimo pri hišni Piščiku in njegovem stalnem iskanju denarja, da bi plačal obresti, ali nerodnem pisarju Jepihodovu, vendar to nikakor ne zmanjšuje osnovne tragičnosti dela. Češnjev vrt, ki je namišljeno postavljen pred odrom, je vsekakor v središču predsta- ve, pa čeprav je edini namig nanj v šopu, ki ga vrtnar pošlje v dobrodošlico Ljubov Andrej e vni Ranev-ski, ki se po petih letih razsipavanja vrača iz Pariza, kamor je ubežala pred bolečino ob smrti sedemletnega sinčka. Spremljata jo brat Gajev in se-demnjastletna hči Anja, doma pa jo pričakata rejenka Varja in Lopahin, ki ga na Ljubov veže topel spomin iz otroštva. Glavna skrb vseh je posestvo, ki mora na dražbo zaradi dolgov. Lopahin ponuja rešitev, ki pa bi pomenila uničenje Češnjevega vrta, vendar je Ljubov in Gajev ne znata ceniti, lahkomiselno prepričana, da se bo nekako vse uredilo. Na dražbi nato vrt odkupi Lopahin, družina se razide med glasim odmevanjem sekir, ki podirajo stara drevesa, v zapuščeni hiši ostane le stari Firs, ki se ni znal sprijazniti s spremembami, ki jih je prinesel čas. Dogajanje je postavljeno v skoraj golo, a izredno sugestivno sceno Carmela Giam-mella, s Črnimi zastori v ozadju, pred katerimi le osamljeni elementi nakazujejo vzdušje -z belo rjuho pokrita otroška omara, grm, stoli, kup prtljage, medtem ko z razpoko preklani oder sili proti 'občinstvu. V Crno in toplo smetanasto belo barvo ubrane elegantne kostume Nana Cecchi oblečeni nastopajoči so prikazani v številnih podrobnostih. Gabriele Lavia je samo-zavsten bogataš, vendar še vedno v zadregi pred kultiviranimi nekdanjimo gospodarji. Monica Guerritore je šarmantna Ljubov (na sliki Lavia in Monica Guerritore); Giampiero Bianchi je dandyjevski Gajev; Nicole Grimaudo je mlada, a pogumna Anja, ki se zavestno podaja novim časom naproti; Giuseppe Cederna je večni študent Trofimov; Pietro Biondi je stari Firs. (bov) ITALIJA / PREISKAVA BO MORALA UGOTOVITI TEHNIČNE POMANJLJIVOST1 ALI MOREBITNE NAPAKE Romunski antonov strmoglavil, ker ni dosegel varnostne hitrosti VERONA - Reševalci so včeraj pred zoro prenesli trupla žrtev predsi-nočnjega strmoglavljenja romunskega potniškega letala antonov 24 v enega od hangarjev veronskega letališča Valerio Catullo. Med mrtvimi je 31 Italijanov, od katerih so bili trije iz Furlanije-Julijske krajine. Od devetinštiridesetih zoglenelih trupel so včeraj identificirali le osem, štirinajst trupel naj bi s kako težavo lahko še identificirali, medtem ko bo za ostale identifikacija do skrajnosti težka. Prav zato je preiskovalni sodnik Mario Giulio Schinaia ukazal, naj za vsako truplo ugotovijo točen DNK. Sodnik je obenem kot neosnovana ugibanja ocenil vse dosedanje vesti o morebitnih vzrokih veronske tragedije. Po njegovem bo dinamika nesreče bolj jasna šele čez kak dan, točni vzroki nesreče pa šele po dveh mesecih. Sodnik prav tako ni ne potrdil in ne zanikal, da so med razbitinami letala že našli obe škatli, črno in rdečo, z zapisi poleta in pogovorov v kabini, navedel je le imena izvedencev, ki bodo sestavljali preiskovalno komisijo. Vsekakor pa so včeraj že začeli s kraja nesreče odstranjevati vse razbitine letala. Posebno preiskovalno komisijo je imenovalo tudi ministrstvo za prevoze, v kateri bo tudi romunski izvedenec. Kljub preiskovalni previdnosti pa je že sedaj jasno, da je nesreči botroval cel kup negativnih okoliščin. Med prvimi je nedvomno slabo stanje Gasilec nemočno opazuje razbitine romunskega letala, v katerem je umrlo 49 ljudi (telefoto AP) tega letala, ki je že res imel vse romunske ateste o brezhibnosti, a po pričevanju ljudi, *ki so se dobro uro pred tragedijo z njim vrnili iz Romunije, je bilo vse prej kot brezhibno. Odlepljene talne obloge, slabo pritrjeni sedeži in majajoče se mizice so morda le lepotilne napake, poka-šljajoči desni turbinski motor, iz katerega so med pristajanjem prihajali topi zvoki, kot da bi kdo udarjal s kladivom, pa niso lepotilne napake. Letalo je na letališču pred ponovnim vzletom ostalo le dobro uro, kar je ned- vomno premalo, da bi ga podrobno pregledali. Med drugim italijanske letališke oblasti nimajo pravice, da bi tehnično pregledale tuja letala. Po tej nesreči bodo morali vsekakor revidirati to omejitev. Ko so ZDA začele pregledovati tuja letala, so kar desetim afriškim in latinskoameriškim letalskim družbam prepovedale polete preko ameriškega ozemlja. Da bi bila mera polna, je italijanski nadzorni urad za civilno letalstvo Civilavia sporočil, da so kapitanu romunskega letala po oskrbi z gorivom predla- gali »deice wing« (odtali-tev kril). Razpršenje posebne razledenitvene tekočine traja le 12 minut in stane le 250 tisoč lir, Romuni pa so to operacijo zavrnili. Predsi-nočnjim pa so bile v Veroni po tankanju idealne razmere za nastanek ledene obloge na krilih, ki bi bila lahko eden od dodatnih vzrokov za tragedijo. Po polnjenju rezervoarjev se namreč zniža temperatura, tako da na krilih nastane ledena obloga, ki je zaradi prozornosti skoraj neopazna. Ta obloga pa do skrajnosti obteži letalo, zniža pa tudi nosilnost kril. Romunski antonov je namreč stmoglavil le nekaj minut po vzletu, ko je bil le kakih 200 metrov visoko. Pilot se je bržkone znašel v težavah in mu ni uspelo dvigniti letala, saj bi moralo biti že na višji višini. Sumljiv je tudi nepredvideni zavoj v desno, ki bi lahko pomenil, da je odpovedal desni motor. Vsekakor pa prevladuje prepričanje, da letalo ni eksplodiralo v zraku, razneslo ga je, šele ko je padlo na tla. Razbitine so se namreč nahajale na omejenem kraju. Piavo »črno leto« za romunska letala BUKAREŠTA - S predsinočnjo letalsko katastrofo v Veroni je romunsko civilno letalstvo doživelo pravo »črno leto«, saj je 31. marca v strmoglavljenju romunskega airbusa A300 takoj po vzletu z bukareškega letališča življenje izgubilo šestdeset ljudi. Pred tem romunsko civilno letalstvo kar 25 let ni doživelo nobene letalske nesreče. Zadnja nesreča se je namreč zgodila leta 1970, ko je strmoglavilo neko letalo na notranji progi. V štiridesetih letih romunskih mednarodnih poletov pa ni bilo nobene letalske nesreče. Romunska letala so bila torej nekoč sinonim varnosti. Med drugim je komunistični režim šolal svoje pilote v Franciji in v ZDA. Po liberalizaciji leta 1990 pa se je položaj bistveno spremenil. Prejšnjima dvema letalskima družbama se je pridružilo še kakih deset zasebnih družb. Podobno kot v Rusiji je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začelo šepati vzdrževanje, da pa bi bila mera polna, je postala vprašljiva tudi usposobljenost pilotov, tako da so se prvi zapleti s prisilnimi pristanki začeli že lani. Antonov 24B zastarelo letalo BUKAREŠTA - Antonov 24B romunske letalske družbe Banat Air, ki je strmoglavil pri Veroni, je bil star 28 let, saj so ga v takratni SZ zgradili leta 1967. Letalo je za razliko od drugih romunskih antonovov imelo najsodobnejšo opremo, ker je z njim potoval romunski predsednik Nicolae Ceausescu. To je turbopropelerski dvo-motornik, ki lahko vkrca do petdeset potnikov. Letalo je dolgo 23, 5 metra, razpon kril pa meri 30 metrov. Pristaja in vzleta na kratkih stezah (620 metrov), optimalna hitrost je 486 kilometrov na uro, doseže višino 8.750 metrov, njegov radij je 910 kilometrov, ob vzletu pa tehta skoraj 22 ton. Sovjetska zveza je nehala s proizvodnjo anto-nova 24 leta 1978, ko so izdelali več kot 1.100 letal. Od leta 1983 pa so začeli z oznako Y-7 proizvajati to letalo v LR Kitajski. Tu pa to letalo uporablja vojska, ima nove kitajske motorje in sodobno zahodno elektronsko opremo. DOSLEJ NAMJANJ PET MRTVIH ZDA pestita veter in dež NEW YORK - Nebotičniki San Francisca so se včeraj nevarno zibali zaradi močnega vetra, ki je pihal s hitrostjo 160 km na uro. Vetru pa so se pridružili še siloviti nalivi, tako da so oblasti že proglasile emergenčno stanje v Kaliforniji in Oregonu. Ujma je že povzročila najmanj pet mrtvih, tri v Kaliforniji in dve v Oregonu. Vseh pet je umrlo pod težo dreves, ki jih je veter izrul. Poldrugi milijon prebivalcev Oregona je od včeraj brez električnega toka, most med San Franciscom in Oaklandom pa so morah zapreti prometu. Napovedi vremenoslovcev so dokaj neugodne, saj pričakujejo, da se bo vetru in dežju pridružil še sneg. Pravijo, da ga bo v Sierri Nevadi zapadlo za dober meter. Na sliki (telefoto AP) 14-letni fant si je izmislil prav posebno vozilo, da bi se izognil vodi. - VB / BRIXTON PROTI POLICIJI - Etnično nezadovoljstvo izbruhnilo v krvav upor LONDON - V Brix-tonu, eni od najrevnejših četrti angleške prestolnice, kjer je že leta 1981 rasna napetost izbruhnila v upor proti vladi gospe Thatcherjeve, je prišlo do novih neredov. Brixton je doživel strahotno noč: glasen in ogorčen protest kakih sto mladeničev se je spremenil v gve-rislko akcijo proti policiji. Crnopolta mladina se je zbrala pred policijsko postajo v Brix-tonu, da bi protestirala zaradi smrti brezposelnega Wayna Douglasa, ki ga je policija ob aretaciji na begu iz stanovanja, kjer je z nožem grozil neki družini, da bi dobil skorjo kruha, pretepla z gumijevkami. Douglas je kmalu zatem umrl zaradi infarkta. Četrt je obtožila policijo, češ da z nasiljem vzdržuje red v Brbctonu, kjer živijo predvsem etnične manjšine. Nasilje je izbruhnilo, ko so demonstranti pričeli sprevod na glavni ulici četrti in je policija posegla: v hipu se je vnel spopad. Mladina je razbila izložbe, oropala okrog 50 trgovin oziroma lokalov, zažgala več avtomobilov in napadla policijo z molotovkami in kamenjem. Spopad je trajal vso noč. Sele ob zori, po posegu posebnih enot, je policiji uspelo znova vzpostaviti red. V bolnišnico je moralo deset oseb, med temi tudi trije policisti, 22 demonstrantov pa je bilo aretiranih. Policija meni, da so bili neredi sad kopice kriminalcev, v resnici pa so bili najbrž izraz nezadovoljstva temnopoltega prebivalstva. ■ ~ gg H s NOVICE Konec sekte Vzvišene resnice TOKIO - Japonski premier Mijazava je sporočil, da bodo v prihodnjih dneh razpustili sekto Aum Sinrikjo zaradi teroristične dejavnosti, s katero je ogrozila državno varnost. Sklep se sklicuje na protiteroristični zakon iz leta 1952. Vlada bo tokrat prvič uporabila ta zakon, ki ga ni aplicirala niti proti levičarskim skrajnežem v 60. in 70. letih, da ne bi kršila njihovih temeljnih državljanskih pravic. Tokijsko sodišče je zaenkrat zaplenilo premoženje sekte, ki ga bodo uporabili za odškodovanje družin žrtev atentatov sekte. Iz strahu pred izgonom se je zažgal HAMBURG - 19-letni turški državljan se je na hamburški železniški postaji polil z bencinom in se zažgal iz strahu, da ga ne bi izgnali iz Nemčije. Fant, ki je bil že v prejšnjih dneh razkril svoje samomorilske namere svojemu prijatelju, leži sedaj v bolnišnici z zelo hudimi opeklinami. Po izjavah policijskih funkcionarjev je bil turški fant v Nemčiji od leta 1992 ter je bil večkrat prijavljen zaradi razpečevanja mamil. Nazaj v domovino ni maral, ker da je tam imel veliko sovražnikov, ki bi mu lahko stregli po življenju. Božičkova poštna številka TORONTO - Pred skorajšnjimi božičnimi prazniki so v Kanadi sklenili, da morajo otroci, ki pišejo Božičku ob naslovu Severni tečaj - Kanada, navesti še poštno številko, ali bolje rečeno kodeks »BOH OHO«. LIRA PET PON TOR SRE ČET 1589,5 1594,2 1M7,1 1599^ 1598,1 1098,8 1104,8 1103,8 1102,0 1102,9 - Italija zelo zaostaja v mednarodnem lizingu TRST - Finančni lizing je sicer že dobro uveljavljen na notranjem trgu, pri mednarodnem lizingu pa Italija daleC zaostaja za drugimi državami. Zadostuje že podatek, da pride na skupno število lizinških pogodb, sklenjenih v Italiji, manj kot odstotek takih, ki se nanašajo na tujino. Pa vendar so možnosti za razvoj velike, saj ta oblika finansiranje predstavlja neke vrste novo fronto za italijanska vlaganja v vzhodnoevropskih državah. O tem je tekla beseda na včerajšnjem posvetu, ki ga je priredil tržaški Kolegij računovodij v sodelovanju z revizijsko družbo Ria&Mazars. O izkušnjah tržaške družbe Leasest, edine v Italiji, ki je specializirana za mednarodni lizing z vzhodno Evropo, je govorila Mirjam Koršič, ki je navedla podatek, da družba kar 20 odstotkov svojih investicij realizira v državah vzhodne Evrope (kar je skoraj ves obseg tovrstnih italijanskih poslov) in da je leta 1990 prva podpisala IMnSko pogodbo s Češko. »Italijanska država,« je dejala, »je praktično odsotna, italijanske banke, ki so lastnice stotin lizinških družb, pa niso izkoristile te možnosti, da bi podprle italijanski izvoz.« Vlasta Cema, odgovorna za mednarodne odnose pri praski Ceškoslovenski občhodni banki, je orisala položaj v svoji državi, kjer deluje 250 lizinških družb in kjer je ta oblika mednarodnega finansiranja zelo razširjena zaradi davčnih olajšav, tretji gost, dunajski menedžer Harald Trinkl, pa je v pisnem poročilu opozoril na zanimive in neizkoriščene možnosti lizinga v Rusiji in Romuniji. Pocenitev denarja v Nemčiji trgov ni presenetila BONN, MILAN -Nemška centralna banka je včeraj le »izpolnila« potrpež- no ter lombardno obrestno mero za pol odstotka. Kot se navadno dogaja, so se za pocenitev denarja istočasno odločili tudi v Švici (kjer so ukrep oznanili celo prej kot v Bonnu), na Danskem, Nizozemskem, v Belgiji in dan prej tudi v Veliki Britaniji. Poteza Bundes-banke je bila po vsem sodeč tako samoumevna, da na trgih ni imela praktično nobenih posledic. Lira je po tečajnici Banke Italije ohranila nespremenjeno razmerje z marko (1.102 liri), zelo mlačno pa so na ukrepe centralnih bank reagirali tudi ostali bankovci, vključno z dolarjem. Popoldne je lira rahlo nazadovala, kar si analitiki razlagajo z okrepitvijo dolarja. Ijiva pričakovanja trsov in znižala urad- SDGZ / IGOR KONJ, NOVI PREDSEDNIK ODBORA ZA BENEČIJO Skit) za kakovostno rast in širjenje članske osnove Združenje bo širilo tudi sodelovanje z zunanjimi dejavniki Na zadnjem občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so izvolili novo vodstvo, ki ima nelahko nalogo voditi to strokovno organizacijo in - kot je povedal njen predsednik Boris Sie-ga - poiskati odgovore na sedanje gospodarsko-manj-šinske izzive. Na skupščini slovenskih gospodarstvenikov je prišlo tudi do pomladitve vodilne skupine Združenja in z njo do kadrovskih sprememb v odboru za videmsko pokrajino. Za predsednika odbora je bil imenovan Igor Kont (na posnetku), ki je odgovornost prevzel od dosedanjega predsednika Fa-bia Boninija, podpredsednica pa je postala Teresa Covaceuszach, priznana gostilničarka v Srednjem. Igor Kont sodi v mlajšo generacijo beneških gospodarstvenikov, ki je izbrala nelehako pot gospodarske uveljavitve v domačem okolju. Po končanem šolanju v Gorici je diplomiral na tržaški ekonomski fakulteti in se posvetil zunanji trgovini. Najprej skoraj obvezno vprašanje: kako ocenjuješ dosedanjo pot SDGZ v Benečiji? Ne da bi komurkoli delal hvalospevov, lahko rečem, da je bilo delo dobro izpeljano, za kar gre največja zasluga dosedanjemu predsedniku Fabiu Boni-niju, ki je v nelahkih pogojih utrdil našo strokovno organizacijo in nakazal smer za njeno bodoče delovanje. V mislih imam predvsem odlično sodelovanje, ki ga je združenje navezalo z videmsko Trgovinsko zbornico, s katero smo izpeljali nekaj zanimivih pobud. Denimo »Vabilo na kosilo«, ki sodi med iniciative, ki dajejo določeno težo tudi našemu Združenju, istočasno pa je pobuda šla v smer valorizacije naše specifike in naše kulture na področju gostinstva. To pobudo bomo obogatili s sorodno, ki je namenjena valorizaciji naše beneške specialitete, gu-bance. Mislim, da so to iniciative, ki imajo dober odmev v javnosti in z njimi velja nadaljevati in jih obogatiti. Kako boš zastavil delo Združenja? K,n /;nli'\ i šiirii'lnvanji* z videmsko Trgovinsko zbornico, ga velja še obogatiti. Obstajajo pa tudi pogoji za intenzivnejše sodelovanje z gorsko skupnostjo in z občinskimi upravami, ki so danes po zadnjih volilnih spremembah veliko bolj dostopne in bi lahko rekel, da bolje razumejo problematike. To predstavlja tudi za naše Združenje izziv, da bomo znali skupaj poiskati osnove za sodelovanje in za uresničevanje pobud. Toliko o zunanjem delu Združenja. Kar zadeva našo organiziranost, se moramo maksimalno potruditi, da bomo povečali naše članstvo in da bomo kot organizacija šte-vilrnn in k;iknvn nisli Dobro se zavedam, da naša izhodišča niso optimalna: manjkajo nam kadri in nimamo usposobljenih oseb, ki bi znale docela uresničiti vse naše načrte. Zato je toliko bolj pomembno, da se v Združenju aktivizirajo vsi naši gospodarski subjekti. Občutek imam, da nekateri operaterji večjih podjetij niso povsem razumeli pomena, ki ga ima naša organizacija za bodočnost beneškega gospodarstva, in dejstva, da so se nekatere koordinate spremenile in da je zato potrebno, da s skupnimi močmi iščemo rešitve za pereča vprašanja. Omenil si dobre stike s Trgovinsko zbornico. Kaj pa z drugimi gospodarskimi subjekti na Čedajskem? Jasno je, da stremimo za tem, da bi bili naši stiki najboljši z vsemi sogovorniki na našem območju, s partnerji v deželi in tudi z gospodarskimi sogovorniki onstran meje. Da to dosežemo, pa je potrebna naša organizacijska in članska utrditev. Brez nje bi težko uresničiti te načrte. Rudi Pavšič nam je Hiša To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno potrebo tvoje družine, lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit. COOPERATIVO ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIjE-jULIJSKE KRAJINE P .! 14. DECEMBER 1995 v LIRAH 5 s valuto nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1574,00 1622,00 ? nemška marka 1086,00 1119,00 1 francoski frank 313,00 322,00 P c .GL holandski gulden 967,00 996,00 belgijski frank 52,30 54,60 gl funtšterling 2416,00 2487,00 irski šterling 2490,00 2566,00 f= danska krona 279,00 288,00 S 5. grška drahma 6,50 6,90 g t kanadski dolar 1142,00 1177,00 1? japonski jen 15,40 16,00 1$ švicarski frank 1334,00 1376,00 avstrijski šiling 153,80 158,50 35 S norveška krona 245,00 253,00 it švedska krona 234,00 242,00 <8 S < portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,30 § avstralski dolar 1171,00 1206,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,60 12,60 2 hrvaška kuna 260,00 290,00 14. DECEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1568,00 1618,00 nemška marka 1088,00 1123,00 francoski frank 313,00 324,00 holandski gulden 964,00 994,00 belgijski frank 52,60 54,40 funt šterling 2408,00 2498,00 irski šterling 2486,00 2581,00 danska krona 279,00 289,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1140,00 1180,00 švicarski frank 1338,00 1373,00 avstrijski šiling 153,50 158,50 slovenski tolar 11,50 12,40 14. DECEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1598,140 — ECU — 2022,450 — nemška marka — 1102,930 — francoski frank — 320,300 — funt šterling — 2454,260 — holandski gulden — 985,230 — belgijski frank — 53,660 — španska pezeta — 12,984 — danska krona — 284,590 — irski funt — 2532,730 — grška drahma — 6,666 — portugalski escudo — 10,521 — kanadski dolar — 1163,130 — japonski jen — 15,714 — švicarski frank — 1360,810 — avstrijski šiling — 156,740 — norveška krona — 249,890 — švedska krona | — 239,850 — finska marka — 367,640 — avstralski dolar 1182,940 —3 5. DECEMBER 19% v DEM J valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4288 14328 1.4368 funtšterling 2.2012 2.2082 2.2152 irski funt 2.2796 2.2865 2.2935 kanadski dolar 1.0440 1.0480 1.0520 nizozemski gulden 89.205 89.315 89.425 Švicarski frank 123.07 123.17 123.27 belgijski frank 4.8540 4.8640 4.8740 francoski frank 28.773 28.833 28893 danska krona 25.765 25.825 25.885 norveška krona 22.630 22.690 22.750 švedska krona 22.910 21.970 22.030 italijanska lira 0.8922 0.8962 0.9002 avstrijski šiling 14.190 14210 14.230 španska peseta 1.1668 1.1708 1.1748 portugalski escudo 0.9490 0.9520 0.9550 japonski jen 1.4154 14169 1.4124 finska marka 33.460 33.540 33.620 CELJE / KONFERENCA ZSSS Brezposelnost se povečuje Strokovna pomoč sindikatov pri iskanju zaposlitve Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Celju je včeraj prvič po ustanovitvi tega sindikata pripravila volilno in programsko konferenco. Zanimivo je bilo slišati nekaj preglednih podatkov o tem, kolikšna je bila v zadnjih nekaj letih na Celjskem zaposlenost in kako ter v kolikšnem obsegu so sindikati pomagali svojim članom. Letos je zaposlenost na Celjskem nekoliko boljša kot pred dvema letoma, žal pa se nadaljuje zmanjševanje zaposlenosti v gospodarstvu in počasna rast števila zaposlenih v negospodarstvu. Od lani se je zaposlenost v regijskem gospodarstvu zmanjšala za 6, 9 odstotka. Se leta 1992 je bilo v gospodarstvu zaposlenih 53 tisoč delavcev, v negospodarstvu deset tisoč, pri obrtnikih štiri tisoč, samozaposlenih pa je bilo nekaj več kot deset tisoč. Ob koncu leta 1994 je bilo v gospodarstvu le še 44 tisoč delavcev, v negospodarstvu malo manj kot dvanajst tisoč, pri obrtnikih že skoraj pet tisoč, samozaposlenih pa je bilo nekaj manj kot enajst tisoč. Število brezposelnih je z devet tisoč leta 1992 v letu 1994 naraslo na več kot trinajst ti- soč, ob koncu letošnjega septembra pa je bilo brezposelnih nekaj manj kot trinajst tisoč. Sodeč po zadnjih dogodkih in napovedih, se bo Število brezposelnih na Celjskem kmalu krepko povečalo. Zanimivo je, koliko in kako lahko sindikati pomagajo vsem, ki izgubljajo službe ali imajo z delodajalci delovne spore. Od leta 1991 do konca letošnjega junija so pri območni organizaciji ZSSS v Celju nudili pravno pomoč 7102 članoma. Leta 1991 le 392 članom, leta 1992 že 1040 članom, leta 1993 kar 3838 članom, lani 1292 članom, v prvega pol leta letos pa so pomagali 540 članom. V tem obdobju so v imenu delavcev na sodišča vložili 1001 tožbo, v 523 primerih so svoje člane zastopali pred sodišči ali v podjetjih. V omenjenih štirih in pol letih so svetovali kar 17.500-krat. Ob zmanjševanju zaposlenosti in nizkih povprečnih plačah v gospodarstvu so v zadnjih letih usihali tudi dohodki sindikatov. Ob obsežni pravni pomoči, ki bi je delavci potrebovali še več, so morali zato v območni organizaciji tudi sami krčiti število zaposlenih. Brane Piano NOVICE V pravljičnem mestu bo veselo LJUBLJANA - Letošnje decembrske prireditve so namenjene zlasti otrokom, seveda tudi pravljično mesto Zimska idila na Pogačarjevem trgu, ki ga bodo odprli danes ob 17. uri, najmlajše obiskovalce pa bo razveseljeval do 30. decembra. Poleg predstav Lutkovnega gledališča, fanforistov, glasbenih skupin, uličnega gledališča, balonarskega društva, pihalnega orkestra in mažoretk bodo v pravljičnem mestu pripravili otroške delavnice, ki bodo potekale med tednom od 11. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Ob koncu tedna pa so ob 16. uri najmlajši prebivalci Ljubljane vabljeni na zabave. Konec meseca bo otroke v Pravljičnem mestu obiskal dedek Mraz. Danes bodo v središču mesta odprli božično-novoletni sejem, na katerem bo sodelovalo več kot sto razstavljalcev. (T. U.) Enakopravnost drugačnih otrok CELJE - Tukajšnja Zveza prijateljev mladine in Klub staršev sta včeraj popoldne v knjižnici Gimnazije Center Celje pripravila pogovor o tem, ah so tudi različni otroci v našem okolju enakopravni. Bistvene zaključke pogovora bi lahko strnili v trditev, da žal ni tako. Čeprav konvencija o otrokovih pravicah zadolžuje podpisnice, torej tudi Šlovenijo, da jamčijo priznane pravice vsakemu otroku, ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje, rojstvo ali kakršenkoli drug položaj otroka, njegovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov. Tudi pri nas še ni izkoreninjeno prepričanje, da bi drugačne otroke in mladostnike izločali - ali ie v zavode ah kako drugače. S tem so v neenakopravnem pložaju zlasti slepi, slabovidni, govorno ati slušno Prizadeti in drugi invalidi, vedenjsko moteni, otroci brez slovenskega državljanstva, begunci, Romi... (B. P.) Nagrade za raziskovalno dejavnost NOVO MESTO - Zupan Franci Koncilija je na včerajšnji slovesnosti podelil letošnje občinske nagrade na podrčju raziskovalne dejavnosti. Nagrado za mladinsko raziskovalno dejavnost je prejel Tomaž Maraš, študent fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Zla mentorsko delo z mladimi sta nagradi prejela Zora Torbica iz Krke in Jože Mr-var iz OS Žužemberk. Nagradi za inventivno delo so prejeli Vladimir Škrinjar iz Laboda ter Jože Grgovič in Bojan Šinkovec iz Revoza. Za raziskovalno delo so nagrade prejeti Meta Papež, Mihael Florjančič, Majda Kopač in Ivana Mihelič - Morosini, vsi iz tovarne zdravil Krka. Doslej je občinske nagrade za raziskovalno dejavnost prejelo 377 posameznikov, med njimi pet za življenjsko delo na tem področju. (J. Ž.) LJUBLJANA / OTROŠKI 2IV 2AV Pravljični svet v CD Svet petsto tisoč kock V Cankarjevem domu letos že četrtič pripravljajo praznični živžav, namenjen otrokom, ki radi zaidejo v pravljični svet. Organizatorji prireditve so za majhne in ne več tako majhne nadobudneže pripravili vrsto igric in možnosti zabave. Čeprav so pravljični svet odprli že včeraj, postavljen pa bo do 24. decembra, bo slavnostna otvoritev danes ob 17. uri v I. preddverju. Pravljični svet, ki je med seboj povezan, se začne z igralnico Emone Obale Koper, d. d., z naslovom Nikoli nič narobe s petsto tisoč kockami Lego in Duplo, nadaljuje z igračami in igrali Tomy in izdelki Mattela. V risalni Soli Crayola lahko otroci rišejo in ustvarjajo z likovnega zornega kota. Nasproti je prostor s stoj- nicami Cicikluba in Cicibana založbe Mladinska knjiga, ki je zadolžena za literarno popestritev živžava, v dvorani E7 pa bodo potekale ustvarjalne delavnice Cicibana in Cicikluba, kjer bodo otroci v literarnem kotičku prebirali knjige, revije, risali in ustvarjali. V videoteki bodo predvajali risanke, pot pa nato oboke vodi v Na enem mestu vse, kar si bogata otroška domišljija lahko zamisli (Foto: Barbara Reya) igralnico Spectre, kjer bodo ustvarjali s plastelinom, se zabavali z družabnimi igrami in se razgibali na raznovrstnih igralih... Novost letošnjega pravljičnega sveta je predstavitev obok iz vse Slovenije na oboškem mini- festivalu, na katerem se bodo predstavili s binaj-stimi gledališko-plesni-mi predstavami. Predstave, ki bodo potekale od 16. do 20. decembra, bodo na ogled vsak dan bi-krat v Kosovelovi dvorani. Dedek Mraz bo pravljični svet CD prvič obi- skal že jutri ob 17. uri. Vstop v Pravljični svet je prost, za ogled predstav minifestivala pa je beba odšteti 200 tolarjev. Vrata so odprta od 9. ure do 18.30, zadnji dan - 24. decembra - pa se bodo zaprla že ob 15. uri. Barbara Sedmak 1 ZAGORJE OB SAVI F Uspešen zaključek projekta Naše okolje Z današnjo prireditvijo v zagorskem delavskem domu bodo vsi, ki so bili vključeni v ekološki projekt Naše okolje, sklenili opravljeno delo. V projektu je sodelovalo preko tisoč osnovnošolcev iz Zasavja. Z letošnjim šolskim letom so se ob pomoči regionalnega cenba za okolje, republiškega urada za mladino, vseh treh zasavskih občin in dipl. biologinje Natalije Vidergar, ki je v preteklih letih vodila veliko ekoloških taborov z mladimi raziskovalci, sedmošolci in osmošolci vseh treh zasavskih občin vključili v projekt Naše okolje. Svoje znanje o ekologiji so pokazali literarno, likovno in z znanjem na kvizu. Na današnji zaključni prireditvi bodo razglasili najboljša dela in učene nagradili. Zanimivo in pohvalno je, da šolarji kritično gledajo na okolje, da opozarjajo na napake in da so njihove pobude zelo zanimive. Morda prihaja nova generacija, ki bi ji veljalo prisluhniti. Solarje, ki so se izkazali v tekmovanju poznavanja okolja, bodo popeljali tudi na ogled Postonjske jame. (Z. K.) ________MARIBOR / POKRAJINSKI ARHIV_____________ Knjiga historičnih pojmov Nemško-slovensko-italijanski Glosar zgodovinskega domoznasiva Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu Maribor je v sodelovanju z graškim in celovškim deželnim arhivom ter arhivom mesta Trst izdal nemško-slovensko-italijanski Glosar zgodovinskega domoznanstva. Knjiga razlaga približno 1750 historičnih pojmov, zlasti latinskih, nemških, grških in hebrejskih. Namenjena je zlasti tistim, ki uporabljajo arhivsko gradivo. Ljudje, ki sicer dobro obvladajo nemščino, namreč pogosto ne poznajo starih izrazov. Pri pripravi glosarja je sodelovalo več sboko-vnjakov iz Slovenije, Avsbije in Italije. Za slovenske prevode starih izrazov je poskrbela Darja Mihelič, za nemške Karl Spreitzhofer, za italijanske pa Pierpaolo Dorsi. Delo je usklajeval nekdanji dbe-ktor Pokrajinskega arhiva Maribor in sedanji mariborski podžupan Peter Pavel Klasinc. Glosar so natisnili v tisoč izvodih, vendar je Peter Pavel Klasinc na promo- ciji, ki je bila v sredo zvečer, z zadovoljstvom povedal, da bo tristo izvodov odkupil koroški deželni arhiv, po dvesto pa jih bodo bržkone kupili v Gradcu in Trstu. Miroslav Novak, vršilec dolžnosti direktorja Pokrajinskega arhiva Maribor, je dejal, da bo knjiga bržkone na voljo tudi uporabnikom računalniškega omrežja Internet. Delo je bilo računalniško pripravljeno, zato ga bodo lahko po potrebi čez čas dopolnili. »Glosar je delovni in raziskovalni pripomoček za arhiviste, znanstvenike, študente in učitelje, genealoge in vse, ki uporabljajo arhivsko gradivo in se ukvarjajo z raziskovanjem zgodovine in domoznanstva, zlasti nekdanjih dežel Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske,« meni Peter Pavel Klasinc. »Avtorji glosarja želimo, da bi bili arhivski viri in zgodovinska strokovna literatura, ki se nanaša na notranjeavstrijski prostor, dostopna in razumljiva za uporabnike iz vseh treh regij.« Janko Strne Razstava najbolj domiselnih jaslic v atriju magistrata V "A," r . ^ v LJUBLJANA - V atriju ljubljanskega magistrata so včeraj odprli razstavo družinskih jaslic, ki bo na ogled do 21. decembra, in sicer vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavo je pripravil tednik Kmečki glas v sodelovanju s sponzorji, ki so prispevati nagrade za avtorje najbolj domiselnih jaslic. Idejna zasnova in scenska postavitev sta delo arhitektke Bojane Babič. V imenu ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, dr. Alojzija Šuštarja, se je odprtja udeležil kancler Franc Vrhunc. Tričlanska komisija je nagradila pet avtorjev jasličnih skupin, in sicer Janeza Debeljaka, profesorja iz Ribnice, Ano Korenč, komercialno tehničarko iz Šmartnega pod Šmarno goro, Franja Smela, ključavničarja iz Vodic pri Ljubljani, Petra Jovanoviča, samostojnega kulturnega delavca iz Dolenje Žetine, ter Marjano Jevšjak in Karmen Belčec iz Ljubljane. Razstavljene jaslice prispevajo k ohranjanju kulture, ki jo Slovenci gojimo že stoletja, in so primeren uvod v predbožični čas, je na odprtju dejal ljubljanski župan Dimitrij Rupel. (T. U., foto: B. Plavevski) KOČEVJE / PARK Krajani se bojijo vnovičnega zaprtja območja Gotenice Po pričakovanjih je bila zadnja seja občinskega sveta vsebinsko najbolj zanimiva, saj so od predlaganih dvanajstih točk dnevnega reda obravnavali le dve in sejo po štirih urah prekinili. Podjetje za prostorski inži-niring Populus, d.o.o., iz Ljubljane in Inštitut za ekološki inžiniring, d.o.o., iz Maribora sta izdelala osnove za ureditveni načrt in osnutek odloka o ureditvenem načrtu za novo odlagališče smeti v Sahnu. O tem je razpravjal tudi odbor za okolje in prostor in ugotovil, da je-lokacija deponije odpadkov strokovno dovolj utemeljena, in predlagal, da občinski svet sprejme sklep o javni predstavitvi ureditvenega načrta. Večina svetnikov je menila, da je lokacija nekoliko »sporna«, (naložba bo vredna približno pet milijonov mark), saj je od mestnega jedra oddaljena le dva kilometra. Bojijo se močnega nasprotovanja krajanov, ki si nikakor ne želijo smeti v svojem okolju. Tisti, ki odlagaliče zagovarjajo, pa si nabirajo politične točke. Občina bi se lahko izognila težavam, če bi s KS Ivan Omerza sklenila pogodbo o izkoriščanju prostora. Svetniki so se spraševali, ali se splača, da Kočevska postane odlagališče smeti za druge občine, saj ima preveč svojih težav. Načrt mora izpeljati občina oziroma občinski svet, saj je dovolj zgovoren primer območja Kočevske Reke in Gotenice, kjer s prostorom upravlja država. Mnenja so bila različna, čeprav svetniki skoraj enotno zagovarjajo določeno obliko varovanja kočevskega prostora. Na koncu zanimive razprave so ugotovili, da gradivo za park Kočevsko-Kolpa, ki ga je izdelalo novomeško podejtje Acer, d.o.o., ni primemo kot. izhodišče za ustanovitev parka. Vse politične stranke so sprejele sklep, da odločanje o parku ni mogoče, dokler ni opravljena gospodarsko-eko-nomska analiza. Pred obravnavo v parlamentu bo občina razpisala referendum, kar pomeni, da bo odločala volja občanov. Posebno »težo« so dali razširjenemu občinskemu programskemu svetu, ki mora delovati po poslovniku, vendar tako, kot si občani želijo. (M. S. G) SVET Petek, 15. decembra 1995 NOVICE Ruski specialci naj bi pomagali osvobajati francoska pilota MOSKVA (Reuter) - Ruske posebne enote so pomagale pri določanju lokacije in osvobajanju francoskih pilotov, ki so ju sestrelili v Bosni, je v sredo po navedbah ruskih predstavnikov zapisala tiskovna agencija Itar-Tass. Viri ruske obveščevalne službe in službe za državno varnost so sporočili, da so posebne enote odkrile, da sta bila zajeta francoska pilota najprej pod nadzorom sil vojaškega poveljnika Ratka Mladiča, pozneje pa pod nadzorom osebja voditelja bosanskih Srbov Radovana KaradžiCa. To poročilo pa se ne ujema s trditvami ruskih diplomatskih virov, ki trdijo, da je pilota zajela posebna skupina, ki ni bila pod popolnim nadzorom vodstva bosanskih Srbov. Po osvoboditvi pilotov se je francoski predsednik Chirac zahvalil za pomoč srbskemu predsedniku Miloševiču in ruskemu predsedniku Jelcinu, po navedbah Itar-Tassa pa tudi ruskim posebnim enotam. Mudžphedini zapuščajo Bosno PARIZ (Reuter) - ZDA so opazila znamenja, da islamski borci iz tujine, ki so pomagali vladni vojski bosanskih muslimanov, počasi zapuščajo Bosno, je v sredo povedal ameriški sekretar War-ren Christopher. Christopher verjame, da bo bosanska vlada izponila obveznosti iz daytonskega sporazuma, ki doloCa, da mora bosanska vlada poskrbeti, da bodo vsi borci iz tujine zapustili Bosno. Dodal je, da se bosanska vlada v primeru neizpolnjevanja obveznosti utegne srečati z različnimi nevšečnostmi, kot je zavlačevanje pri dostavi pomoči za obnovo Bosne. Ocene govorijo, da se je v Bosni vojskovalo približno dva tisoč mudžahedinov iz Irana, Afganistana in drugih muslimanskih držav. Gospod X tokrat ni udaril PARIZ (Reuter) - Posebnim agentom, ki so skrbeh za varnost na včerajšnji slovesnosti, je bila zaradi pariškega prometnega kaosa prihranjena ena od skrbi. Razvpiti francoski »nepovabljeni gost«, ki mu pravijo Gospod X, včasih pa tudi Gospod Claude, je namreč ostal doma. Claude Khazizian, upokojenec iz pariškega predmestja Issy-les-Mou-lineaux, slovi po vsej Franciji kot Človek, ki se mu uspe s pomočjo prepričljivega nastopa in elegantne obleke vtihotapiti na katerokoli veličastno prireditev, namenjeno zgolj izbranim povabljencem. Prejšnji mesec se je prikazal na poroki danskega princa Joachima in njegove izvoljenke. Veselo je klepetal z visokimi gosti in se celo fotografiral s kraljevo družino, preden so ga varnostniki opazili in aretirah. Septembra je izpeljal še večji podvig, saj se je »pridružil« državnikom z vsega sveta, ki so v Elizejski palači praznovah 50. obletnico konca 2. svetovne vojne. Kar nekaj Časa je trajalo, preden so zbrane ugledne osebnosti ugotovile, da Khazizian ni eden od njih. Včeraj pa Gospod X ni mogel ponoviti avanture, saj se je bilo zaradi stavke v francoski prestolnici domala nemogoče gibati. »Visoke živine se po mestu prevažajo s helikopterji. Ce bi se tudi jaz danes lahko dokopal do česa podobnega, kdo ve...« se je hihital navihani gospod Claude. 1 Predsednika Miloševič in Tuđman sta se po podpisu rokovala, vendar se nista dogovorila o medsebojnem priznanju svojih držav (Telefoto: AP) * V OZADJU SLOVESNEGA PODPISA MIROVNEGA SPORAZUMA O NEKDANJI JUGOSLAVIJI Togi obrazi in medli sliski rok PARIZ - Uvod k podpisu mirovnega sporazuma v Parizu je bil glasen pok v svečani dvorani Elizejske palače. Predstavniki sprtih strani med gosti pariške slovesnosti so refleksno skrili glave in nejeverno pogledovati okrog sebe. Uganka je bila kmalu rešena: razneslo je žarnico v enem od žarometov televizijske ekipe. V dvorani je bilo slišati vzdihe olajšanja, medtem ko so se predstavniki sprtih strani sramežljivo nasmehnili svoji plašni reakciji. Toda kmalu po tem je zadeva vnovič postala resna, saj so v dvorano vstopiti glavni akterji. Na čelu balkanske trojke je v dvorano prišel srbski predsednik Miloševič, medtem ko sta za glavnim odgovornim za balkansko vojno -kako simbolično - vstopila bosanski predsednik Izet-begovič in njegov hrvaški kolega Tuđman, ki sta se vneto pogovarjala. Besede francoskega predsednika Chiraca, da je »zdaj treba obrniti stran vojne in sovraštva ter se zavzeti za mir in spravo«, so balkanski oblastniki spremljali s togimi izrazi na obrazih. Prva Čustva so se pokazala šele ob podpisu mirovnega sporazuma, ko je hrvaški predsednik Tuđman nemočno listal po mirovni pogodbi in iskal pravo stran. »Tu moraš podpisati,« mu je pomagal njegov najveCji nasprotnik Miloše- vič in s prstom pokazal na pravo mesto za Tudmanov podpis. IzetbegoviC je medtem izkoristil trenutek in kot prvi zapisal svoje ime pod dokument, ki naj bi njegovi državi prinesel dolgo pričakovani mir. Sprava, ki jo je zahteval Chirac, je takoj po podpisu mirovnega sporazuma skoraj izginila v pozabo, toda tokrat je bil Tuđman tisti, ki je opomnil svoja kolega. Miloševiču, ki se je z zadovoljnim nasmeškom že umaknil, je Tuđman ponudil roko, ki jo je srbski predsednik po kratkem obotavljanju sprejel. Brez besed in s prisilnim nasmeškom je na koncu tudi IzetbegoviC stisnil roko Miloševiču, kar je v dvorani nemudoma izzvalo glasno odobravanje. »Ta mirovni sporazum smo neradi sprejeti, toda kljub temu je veliko boljši kot dosedanji položaj v državi,« je IzetbegoviC dejal po podpisu. »Ali bo pogodba živela, ati pa so to le mrtve črke na papirju, je odvisno od vseh nas.« Tudi Tuđman meni, da je odgovornost za mir na plečih prebivalcev Bosne. »Zdaj smo mi na vrsti, da spoštujemo sporazum in ga tudi uresničimo,« je poudaril hrvaški predsednik. »Uresničitev sporazuma bo najveCji problem, saj se vrag skriva v podrobnostih,« je v dvorani dodal francoski general Bertrand de Lapresle, ki si je do leto- šnjega marca kot vrhovni poveljnik modrih čelad v Bosni nabral veliko izkušenj z bosanskimi mirovnimi dogovori. Miloševič v tem novem miru ni videl takojšnje rešitve za vse probleme. »Toda ta pogodba je ustvarila predpogoje za poskus bosanskih narodov, da bi našli skupen jezik pri iskanju možnosti za mirno sožitje.« Nasprotno pa so skupen jezik nemudoma našli organizatorji podpisa mirovne pogodbe, ki so prek simultanih prevajalcev sporočiti, da so uradni jeziki konference srbski, hrvaški in bosanski jezik. Toda udeleženci so iz slušalk lahko slišali le en jezik - hrvaški. Gunther Chalupa / dpa DEL FRANCOSKIH JAVNIH USLUŽBENCEV VRAČA NA DELO, TODA ZDALEČ KONEC Alister Doyle / Reuter PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je kljub stavkam, ki so ohromile velik del Francije, slovesno sprejel udeležence bosanskega mirovnega sporazuma. Čeprav je Juppšjeva vlada nekoliko popustila zahtevam stavkajočih, pa predsednik ni ponudil novih načrtov za reorganizacijo močno zadolženega socialnega sistema. Zato so se najbolj bojeviti sindikati odločiti, da bodo nadaljevali stavko, nekatere službe pa so vendarle napovedale, da se bo del zaposlenih vrnil na delo. »Chirac praznuje mir v Bosni, ne pa tudi v Franciji,« je včeraj na naslovnici zapisal Info-Matin. Zaradi tritedenske stavke zaposlenih v javnem prometu je bil promet v francoski prestolnici tudi v času podpisa bosanskega mirovnega sporazuma povsem ohromljen. Parižani so se zaradi prihoda bosanskega, srbskega in hrvaškega predsednika ter drugih svetovnih voditeljev, med katerimi so biti tudi ameriški predsednik Bill Clinton, nemški kancler Kohl in španski premier Felipe Gonzalez, ki predseduje Evropski uniji, znašli še v večjem prometnem kaosu. Vlaki državne železniške družbe SNCF so voziti le na šestih sevemofrancoskih progah, ki vodijo naprej proti Bruslju in Londonu. Delavci, vključeni v sindikate v Valen-ciennesu, Strasbourgu in Muhou-seu, so se odločili, da se bodo vrniti na delo, zato naj bi že danes znova stekel promet na nekaterih železniških progah. Nicole Notat, vodja sindikata CFDT, ki je blizu stališčem Socialistične stranke, je zavrnila obtožbe, po katerih naj bi bila stavka organizirana v komunističnem duhu. Po njenih besedah se lahko stavkajoči železničarji dvignjenih glav vrnejo na delo. »Lahko so zadovoljni, da so se borili in zmagali,« je izjavila za televizijsko postajo TF1. Druga dva sindikata, v katera je včlanjenih manj delavcev kot v CGT, pa nameravata nadaljevati s prekinitvijo dela. Strankarsko neopredeljeni Force Ouvriere in CGT, ki ga vodijo komunisti, za jutri napovedujeta veliko stavko; vztrajata, naj Juppe izpolni še nekatere zahteve. Stavka je prizadela tudi druge javne službe, med njimi pošto in elektro-gospodartsvo. Premier Alain Juppe je zaposlenim v železniškem prometu med pogovori v sredo obljubil, da se bodo pogovori o reformi CGT vrniti na začetno točko, kar so sindikati tudi zahtevati. V parlamentu je premier napovedal srečanje med predstavniki sindikatov in delodajalci, ki ga bo tudi vodil, čeprav je bila naloga pogajalca sprva zaupana ministru za delo Jacquesu Barrotu. Juppe upa, da se bo javnost potem, ko je nekoliko popustil pred zahte- vami stavkajočih, obrnila proti protestnikom, čeprav se ni odpovedal osnovnim točkam reforme socialnega sistema. Vlada poudarja, da so novi davki in nadzor stroškov za zdravstvo usodnega pomena za zmanjšanje 230-miIijardnega proračunskega primanjkljaja. Priljubljenost predsednika Chiraca in premiera Juppeja je kljub temu, da ju podpira večina parlamentarcev (štiri petine), na doslej najnižji točki. Predsednik z vseh strani prejema ostre kritike. »Juppe pravi, da Francozi ne razumejo njegovega nacrta. Res pa je, da on ne razume Francozov,« je izjavil vodja Komunistične stranke Robert Hue. Premiera in njegove sodelavce je označil za tehnokrate, ki so izgubiti stik z državljani. V sredo je skupina brezdomcev in brezposelnih zasedla kulturni center Beaubo-urg. Po pogajanjih so poslopje zapustili potem, ko so prejeti obljubo, da lahko vsak dan v pritličju organizirajo zborovanja. Kakorkoli že, dejstvo je, da so se pokazati prvi znaki, da bi se utegnila tri tedne trajajoča stavka, ki je francoski vsakdan spremenila v pravo moro, počasi približati koncu. Določen odstotek uslužbencev državnih železnic bo znova zaCel delati, najmočnejši sindikati pa so napovedati, da bodo pretehtati možnosti za prekinitev stavke. Na sedežu državne železniške družbe SNCF so potrditi novico, da bodo že danes začeti na nekaterih lokalnih progah v severni Franciji vlaki znova voziti, potem ko so vlakovodje na 19 od 345 glavnih postaj glasovati v prid vrnitvi na delo. Med drugim bo znova zapeljalo iz garaž šest hitrih vlakov TGV, ki povezujejo Lille in Roissy, kjer se nahaja glavno pariško mednarodno letališče Charles de Gaulle. SVET Petek, 15. decembra 1995 PARIŠKI PODPIS MIROVNEGA SPORAZUMA O BOSNI IN HERCEGOVINI Vojne je konec? Že nekaj minut po koncu slovesnosti v Elizejski poloči so v Sarajevu odjeknile eksplozije, ki po niso pomenile veselja ob »miru« PARIZ, SARAJEVO (Reuter, dpa) - Bosansko-her-cegovski predsednik Alija Izetbegovid, hrvaški predsednik Franjo Tuđman in srbski predsednik Slobodan Miloševič so včeraj v Elizejski palači slovesno podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini. Sporazum so kot predstavniki držav skupine za stike podpisali tudi ameriški predsednik Bill Clinton, francoski predsednik Jacques Chirac, nemški kancler Helmut Kohl, predsednik ruske vlade Viktor Cernomirdin, britanski premier John Major in kot predsedujoči Evropske unije španski ministr- ski predsednik Felipe Gonzalez. Sporazum sestavljajo štiri strani dolg dokument z imenom Splošni okvir sporazuma o Bosni in Hercegovini, dvanajst dodatkov in več kot sto natančnih zemljevidov, ki določajo ozemeljsko razdelitev BiH. Dodatke in zemljevide je pred slovesnim podpisom sporazuma podpisal tudi Nikola Koljevič, podpredsednik srbske republike v Bosni. Čeprav so francoski prireditelji slovesnosti izrazili upanje, da bo po podpisu sledilo še slovesno medsebojno priznanje Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Zvezne republike Jugoslavije, do tega ni prišlo. Priznali sta se le BiH in ZRJ, medtem ko Hrvaška zaradi nerešenega vprašanja vzhodne Slavonije ni priznala Jugoslavije. Le nekaj minut po podpisu v Parizu pa je v Sarajevu prišlo do kršitev premirja. Dva izstrelka iz protitankovskega orožja sta eksplodirala na območju židovskega pokopališča, kjer je frontna črta med vladno vojsko BiH in bosanskimi Srbi. Štirje izstrelki so zadeli most čez Miljacko, ki povezuje srbsko Grbavico in središče mesta, ena minometna granata pa naj bi zadela neko nenaseljeno hišo v južnem delu Sarajeva. Pripadniki vojske BiH so deset kilometrov južno od bosansko-hercegovske prestolnice streljali na helikopter francoskih pripadnikov enot Združenih narodov. Francoski helikopter je na prošnjo sarajevske vlade iskal bosanske vojake, ki so se izgubili na Treskavici. Vojaki so na helikopter streljali s pehotnim orožjem. Ena krogla je zadela pilotsko kabino, ostale pa niso povzročile večje škode. O kršitvah premirja poročajo tudi iz osrednje Bosne. V kraju Zepče so se pripadniki HVO spopadli z mu-džahedini, tujimi muslimanskimi prostovoljci v vrstah vladne vojske. Med spopadom naj bi bilo na obeh straneh več ranjencev. Po poročilih bosansko-hercegovske vojske naj bi Hrvati na vozilo, v katerem so bili mudžahe-dini, streljali iz nekega lokala. Hrvaški viri trdijo, da se vozilo ni ustavilo pri nadzorni točki pred Že-pčem, zato so se vojaki spopadli. lini ANALIZA Šele napol opravljen posel PARIZ - Končno! Po več kot treh letih klanja, bede, mednarodnega prepiranja in rokovanja je vojna v Bosni končana. Na papirju. Ce se lahko odločimo le za eno skupno točko vseh, ki so včeraj podpisali mirovno pogodbo v Parizu, je to zavedanje, da bo trajni mir v resnici veliko težje doseči. Predsedniki Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške so brez nasmeha podpisali pogodbo in poslušali voditelje sveta, ki so jim eden za drugim dopovedovali, da mednarodna podpora in denar ne bosta pomenila ničesar, če si oni sami in njihovi narodi v resnici ne želijo miru. »Zgrabite to priložnost,« jim je svetoval ameriški predsednik Bill Clinton. Prihodnji generalni sekretar Nata Javier Solana je dejal, da zveza pričakuje, da bodo sprte strani v celoti spoštovale obveze iz mirovne pogodbe, tako da bo 60 tisoč vojakov mednarodnih mirovnih sil brez težav opravilo svoje poslanstvo. »Konflikt je končan, vendar je posel opravljen šele napol,« je izjavil britanski premier John Major. »Vsi dobro vemo, da mir je in mora biti več od stanja brez vojne,« ga je dopolnil nemški kancler Helmut Kohl. Težav v resnici ne manjka. Ze zaradi obilnih snežnih padavin je Natova operacija ogrožena, saj je sarajevsko letališče zaprto, ceste okoli bosanske prestolnice pa praktično neprevozne za težke tovornjake in oklepnike. Čeprav še vedno vlada mir, sta grenkoba in sovraštvo, ki ga je zahtevala vojna, v kateri je umrlo skoraj- dvesto tisoč ljudi, globoko zakoreninjena v sprtih narodih nekdanje Jugoslavije. Bosanski Srbi v Sarajevu protestirajo proti sporazumu, ki ga njihova voditelja Radovan Karadžič in Katko Mladič nista podpisala. Ker ju obtožnica bremeni vojnih zločinov, ju v Pariz ni bilo, vednar sta kot zla duhova visela nad ceremonijo. Nihče ne ve, ali se bodo bosanski Srbi aktivno uprli Natovim silam v prestolnici, kjer so v strahu za svoja življenja na referendumu zavrnili mirovno pogodbo. Ce bodo oni ali kdorkoli drug povzročili težke izgube med Natovimi vojaki, bo to za Chnotna gotovo pomenilo poraz na predsedniških volitvah prihodnje leto. Za svoj mirovni načrt je v kongresu dobil le medlo podporo. Prav tako še vedno ni jasno, kako in ali sploh je mogoče Karadžiča in Mladiča privesti pred mednarodno sodišče za vojne zločine, kar je ključni del mirovnega sporazuma. Ta predvideva tudi popolno svobodo gibanja, spoštovanje človekovih pravic, volitve v devetih mesecih in vrnitev več kot dveh milijonov beguncev na njihove domove. Agencija ZN za begunce v Ženevi je že opozorila, da večina nikoli ne bo več videla svojih domov, kar je posledica grozljivega »etničnega čiščenja*, ki je označilo vojno na tleh nekdanje Jugoslavije. Tudi svoboda gibanja bo zaradi zapletene delitve ozemlja med Muslimani, Hrvati in Srbi ter sovraštva, ki vlada med njimi, precej otežena. Se več, upanje na širši sporazum, ki bi postavil temelje trajni stabilnosti na Balkanu, se je izjalovilo. Francija je namreč upala, da se bosta dve največji državi nekdanje Jugoslavije, Srbija in Hrvaška, uradno priznali, s čimer naj bi se ublažila napetost, ki je pripeljala do jugoslovanske vojne. Tako ostaja vprašanje vzhodne Slavonije nerešeno, razmere na tem območju pa se čedalje bolj zaostrujejo. Vsi, ki so se včeraj udeležili slovesnega podpisa, se teh težav dobro zavedajo. Ob odhodu so se obvezali, da bodo vse svoje napore vložili v to, da se bo sporazum obnesel tudi na terenu. »Ne bo lahko,« je dejal britanski premier. »To priložnost moramo spremeniti v realnost.« Nicholas Doughtj / Reuter SLOVENSKA DELEGACIJA V PARKU Zgodnje priznanje ZRJ se je obrestovalo PARIZ (STA, Foto: Boris Vugrinec, Večer) - Slovesnosti ob podpisu mirovnega sporazuma o nekdanji Jugoslaviji se je udeležila tudi slovenska delegacija pod vodstvom premiera Janeza Drnovška. V zvezi s pariško mirovno konferenco je za Slovenijo pomembno, da jo obravnavajo na najvišji možni ravni, saj so predsednika vlade Drnovška ob prihodu na pariško letališče Orly v sredo sprejeli z najvišjimi državnimi častmi, podobno pa se je ponovilo na sprejemu pri francoskem predsedniku Jacquesu Chiracu. V krogu, ki so blizu premiem, poudarjajo tudi dejstvo, da Slovenija dokončno ni več v paketu držav nekdanje Jugoslavije, temveč je postavljena ob bok drugim evropskim državam. Takšno obravnavanje je jasno razvidno tudi v protokolu, poudarja tiskovna predstavnica premiera Drnovška, ki je na slovesnosti v Elizejski palači med podpisom sporazuma o BiH in nagovorih državnikov sedel v prvi vrsti, in sicer skupaj z britanskim zunanjim ministrom Malcolmom Rifkindom, ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Christopherjem, generalnim sekretarjem Združenih narodov Butro-som Galijem in drugimi uglednimi osebnostmi. Janez Drnovšek je tudi gost na kosilu, ki ga Jacques Chirac na sedežu zunanjega ministrstva na Quai d‘Orsay prireja za najvišje udeležence pariške mirovne konference. Za slovenskega premiera bo tudi priložnost za neformalne pogovore s sobesedniki iz evropskih držav in EU. Zelo smiselno je bilo, da je Slovenija priznala Zvezno republiko Jugoslavijo že pred današnjim sestankom, poudarja premierova tiskovna predstavnica. To so posredno potrdili tudi Američani. V nasprotnem primeru bi namreč Slovenija »morala« storiti to potezo na pariški mirovni konferenci, s tem pa bi pristala v paketu z drugimi državami, ki se zdaj vzajemno priznavajo. VZHODNA SLAVONIJA Bulros Gali noče, da bi se modre čelade spet osmešile KONGRES JE PODPRL ODLOČITEV O ODHODU 20 TISOČ AMERIŠKIH VOJAKOV V BIH »Mirovna operacija je plemenito dejanje« Večina Američanov je prepričana, da lahko Združene države v Bosni ogromno izgubijo in izjemno malo pridobijo CHICAGO (od naše posebne poročevalke) - Ameriški senat je pod vodstvom skeptičnega voditelja republikanske večine v zgornjem domu ameriškega kongresa in veterana 2. svetovne vojne Boba Dolea sprejel resolucijo, s katero je podprl misijo 20 tisoč ameriških vojakov v Bosni. LONDON, BEOGRAD (Reuter, M. M.) - Medtem ko v Bosni in Hercegovini velja premirje, se je začelo verbalno obstreljevanje med ameriško veleposlanico pri Združenih narodih Madeline Albright in generalnim sekretarjem Butrosom Galijem. Do spora je prišlo, ko je Gali v posebnem poročilu izrazil odpor do namestitve sil ZN v vzhodni Slavoniji. Gali bi raje videl, da bi mirovno vlogo v vzhodni Slavoniji prevzel kdo drug. Albrightova je ledeno odvrnila: »Ne strinjam se z zadržki, ki jih je izrazil generalni sekretar glede operacije, ne sprejemam tudi njegove argumentacije o prenosu odgovornosti na večnacionalne sile. Izvrševanje hrvaškega mirovnega sporazuma je Pravšnja in pomembna naloga za svetovno organizacijo. Menim, da generalni sekretar dela veliko na-Pako, ko se skuša izogniti legitimni operaciji, ki jo podpira Varnostni svet, poleg tega pa bi povečala možnosti za mirno rešitev balkanske krize.« Dodala je še, da bi bilo zavajajoče in neproduktivno trditi, da bi sodelovanje modrih čelad v mirovni operaciji na območju Slavonije poslabšalo podobo dejavnosti Združenih narodov na območju nekdanje Jugoslavije. Medtem je Susan Ma-nuel, tiskovna predstavnica ZN v Beogradu, obvestila novinarje, da so vojaške enote krajinskih Srbov začele umikati oborožitev z območja vzdolž razmejitvene črte v vzhodni Slavoniji. Srbi so hkrati privolili v popolno svobodo gibanja pripadnikov modrih čelad. Z razmejitvenega območja so se umaknile tudi nekatere enote hrvaške vojske, vendar se predstavniki ZN o tem niso mogli prepričati, saj jim hrvaške oblasti preprečujejo svobodno gibanje po terenu. Predstavniški dom, ki je včeraj tudi razpravljal o ameriški vojaški operaciji, je sicer odobril predlog Bele hiše, da se ameriški vojaki pridružijo mednarodnim enotam, ki bodo v Bosni skrbele za uresničevanje dayton-skega mirovnega sporazuma, obenem pa izrazil ostro kritiko na račun predsednika Billa Clintona in njegove odločnosti, da ameriške fante in dekleta pošlje na bojišča. Pogovori o tem, ali naj kongres sprejme predlog Clintonove administracije za nevarno misijo ameriške vojske v Bosni, so v senatu zavreli prav v trenutku, ko se je predsednik Clinton odpravljal v Pariz, kjer je bil navzoč pri slovesnemu podpisu mirovnega sporazuma iz Daytona. Clinton se je najverjetneje vkrcal na letalo v upanju, da bo senat sprejel predlog nekdanjega glasnega kritika njegove administracije, v primeru Bosne pa presenetljivega zaveznika, senatorja iz Kansasa Boba Dolea in senatorja iz Arizone Johna McCaina. Njun predlog sicer ne skriva sumničavosti do ameriške misije v Bosni, a meni, da je mir v tem delu Evrope v nacionalnem interesu ZDA; zato se strinja z odhodom ameriških vojakov v Bosno, a le pod pogojem, da ZDA oborožijo in izurijo vojsko bosanskih Muslimanov in se po letu dni vrnejo v domovino. Odobritev te resolucije povsem jasno kaže na izjemno deljenost mnenj senatorjev o vpletenosti ZDA v vojno oziroma mir v Bosni. Razprava o Dole-ovem in McCainovem predlogu je namreč sprožila nasprotujoča si mnenja senatorjev o tem, zakaj bi se Amerika sploh zapletala v »krvave spopade med etničnimi skupinami na območju nekdanje Jugoslavije«. Clintonov predlog je najbolj odločno podprl demokratski senator iz Nebraske, ki je dejal, "da je Amerika edina država na svetu, ki je v Bosni sposobna zagotoviti mir. »Naj poudarim, da bomo to storili zato, da bi zaščitili naš nacionalni interes, in zato, ker je misija v Bosni plemenito dejanje.« Povsem nasprotno mnenje je izrazil republikanec iz Teksasa Phil Gramm, ki dvomi, da je »socialno delo del zunanje politike«. »Amerika ne more popraviti vsega, kar je zlomljeno, slehernega zla ne more spreme- niti v dobro,« je dejal Gramm. Mnenje večine senatorjev in najverjetneje tudi razumnih Američanov pa je včeraj nedvomno izrazil Arlen Spe-cter, republikanec iz Pennsylvanije, ki je senatorje pozval, naj odobrijo misijo ameriške vojske v Bosni, a zavrnejo Clintonovo politiko celotne operacije, s čimer je Spe-cter dobil na svojo stran tiste, ki so nasprotovali sprejetju predloga, po katerem bi senat zavrnil misijo v Bosni, in zamrznil sredstva za ameriške vojake, ki so že »na terenu«. Zadržana odločitev senata o misiji ameriških vojakov v Bosni je predsedniku Clintonu sicer »dala krila« za tvegan podvig, ki naj bi mu omogočil vnovično izvolitev v Belo hišo; Amerika po mnenju večine političnih analitikov namreč v Bosni lahko veliko izgubi in izjemno malo pridobi. Kljub Clintonovi odločnosti, da bo VVashington izpolnil obljubo o uresničevanju mirovnega sporazuma v Bosni, Amerike ni prepričal, da to pot ve, kaj pravzaprav počne. Kljub ostrim obtožbam Clinton lahko nekaj utehe najde v tem, da (republikanski) kongres v primeru Bosne, kot vse kaže, nima jasne predstave o tem, kaj je po koncu hladne vojne sploh še v ameriškem nacionalnem interesu. Mirovna operacija v Bosni je razdvojila republikansko stranko, ki je po mnenju političnih analitikov z nasprotovanjem Clintonovi politični strategiji do Bosne spregledala dejstvo, da brez jasnega in odločnega vodstva VVashing-tona v Parizu vendarle ne bi bilo mogoče podpisati mirovnega sporazuma, ki kljub vsem šibkostim utegne prinesti mir v Bosno, mednarodni skupnosti pa vrniti vsaj nekaj izgubljene verodostojnosti. Barbara Surk NAPOVEDI PRIREDITEV 18 Petek, 15. decembra 1995 SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Danes, 15. decembra, ob 19.30: D. JanCar: HALSTAT, za IZVEN in KONTO. Gostovanje SLG Celje. Jutri, 16. decembra, ob 19.30: W. Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, za IZVEN in KONTO. Gostovanje SLG Celje. Levi oder Danes, 15. decembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Sobota, 23. decembra, ob 9.30: E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN. Kulturnica, Židovska steza 1 Nedelja, 17. decembra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Danes, 15. decembra, ob 19.30: Jean Jacoues Bricaire: DOHODNINA, za ABONMA K in IZVEN. RAZPRODANO! T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Jutri, 16. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Ponedeljek, 18. decembra, ob 19.30: M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL Danes, 15. decembra, ob 18.30: I. Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA... za IZVEN in KONTO. Jutri, 16. decembra, ob 22. uri: L. VVilson: ZAŽGI! za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Torek, 19. decembra, ob 20. uri: Andrej Rozman: RUPERT MAROVT. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Adolphe Adam: GISELLE, Danes, 15. decembra, ob 16.30, za red petek, IZVEN in KONTO. Četrtek, 21. decembra, ob 19.30, za red petek IZVEN in KONTO. Sobota, 23. decembra, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO (v slovenščini), za IZVEN in KONTO. šentjakobsko gledausče Krekov Iro 2. Liubliana D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, Danes, 15. decembra, ob 19.30, PREMIERA. Nedelja, 17. decembra, ob 16. uri, za abonma nedeljski in IZVEN. Jutri, 16. decembra, ob 19.30: F. Sehovič: KURBE, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Nedelja, 17. decembra, ob 17. uri v Minoritih: R. Serline: OBMOČJE SOMRAKA, za red popoldanski in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Danes, 15. decembra, ob 19.30: Harold Pinter: PREVARA, za abonma PETEK 2., IZVEN in KONTO. Jutri, 16. decembra, ob 10. uri: M. Logar: R. KAPICA, ŽABA IN... Predstava za otroke od 7. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovžki tra 2 Zlatko Krilič: PRAVLJICA O VELIKANU MRAZAKU, za otroke od 5. leta naprej. Nedelja, 17. decembra, ob 9.30, zaključena predstava za otroke iz Rimskih Toplic. Nedelja, 17. decembra, ob 11. uri, za IZVEN. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA rest Kulturni dom Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red I) in ob 20. uri (red F): G. Tabori »Mein Kampf«. Režija Boris Kobal. V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri otroška matineja: O. Zupančič - Vikj »Ddbanus coprianus«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Jutri, 16. t. m., ob 17. mi (red S) Bellinijeva opera »Norma« pod vodstvom Vorama Davida. Režija Al-do Reggiani. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Ponovitev v nedeljo, 17. t.m., ob 16. uri (red G). Gledališče Rossetti Danes, 15 t. m., ob 20.30 (red petek) bo na sporedu delo A. Čehova »II giardino dei ciliegi* z Monico Guerritore. Režija Gabriele laria. V abonmaju odrezek št. 11-moder. Za abonente popust. Ob 17.30 predvajanje videa »Galeb* Iulyja Karassika. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vsto- pnic za predstavi »Una delle ultime sere di Camo-vale« (odrezek 5-rumen) in »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 15. t. m., ob 20.30, bo na sporedu U. Chitije- vo delo »Fregoli», ki ga bo predstavila skupina Ran- cia. Režija Saverio Marconi. Igrajo Arturo Brachetti, Saverio Marconi in Biancamaria Lelli Ponovitev jutri, 16. Im., ob 20.30 in v nedeljo, 17. t.m„ ob 16.30. V nedeljo, 17. t.m., ob 11.00 - »H barone rampante«. V Četrtek, 21. t.m., ob 20.30 - Dialektalna gledališka skupina Amid di S. Giovanni bodo uprizorili komedijo »Libera a primavera*. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Cristallo. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. KOROŠKA SLOVENJI PLAJBERK ST. JAKOB V ROŽU Danes, 15. t. m., ob 19. uri bo v gostišču pri Foltu Jutri, 16. t. m., ob 20. uri bo v farnem domu Filmski večer in predstavitev videofilmov z Djekš projekcija filma »Backup« - slovenska bese- »Barbara, Lucija, pomoj...« - Barbara, Lucija, hilf... da na Koroškem. Program festivala EX PONTO ‘95 v Ljubljani Danes, 15. decembra, ob 20. uri: Koncert:-MAJKE (Vinkovci), RUPA U ZIDU, (Tuzla) HIC ET NUNC (Vrhnika) DVORANA GERBIČEVA Gerbičeva 51a. ob 22. uri: Filmoteka j Glasbeni program KLUB B-51, Gerbičeva 5la. galerija. Jutri, 16. decembra, ob 21. uri se bosta v Galeriji S. O. U. Kapelica predstavila ameriška umetnika BRIAN SPRINGER (satelitski pirat s projekcijo filma SPIN, katerega material je ukradel iz ------.-i------*1— M so safeliti spuščali v eter med ameriško predsedniško kampanjo leta 1992), in CHRIS HILL, ki bo predstavil štiri najnovejše reprezentativne primere novega ameriškega videa. i sto filma 1.-30. decembra: Filmski potep, potujoči program petih na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Thelma in Louise. Casablanca, Ameriški grafiti. Lasje, Taksist. (Mladina film) FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama: jutri, 16. t. m., ob 16.30 predstavitev knjižne zbirke goriske Mohorjeve družbe za leto 1996. OPČINE Knjižnica Finko Tomažič in tovariši: Prosvetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovinskim odsekom NSK iz Trsta in z amivom Maria Magajne vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri odprtje razstave »Povojni čas - plakati, lepaki, fotografije in drugo«. V galeriji Majolka na Maistrovi 1, v Kamniku, je na ogled razstava slik Dušana Lipovca z naslovom Impresije slovenske pokrajine. SLOVENIJA CANKARJEV DOM PreSemova 10. Liubliana Nedelja, 17. decembra, ob 18. uri: PREDBOŽIČNI KONCERT Simfonični orkester RTV Slovenija in gosti. Dirigent: Marko Munih. Solisti: Tone Potočnik, Primož Ramovš, orgle; Branko Robinšak, tenor; Monika Skalar, violina; Darja Švajger, vokal; Igor Mitrovič, violončelo; Silvester Stingl, klavir. Program: slovenske ljudske in umetne pesmi in priljubljene operne arije. Ponedeljek, 18. decembra, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Dunajski godalni kvintet. Program: W. A. Mozart, J. Brahms, A. Bruckner. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Danes, 15. decembra, ob 19.30: MODRI ABONMA 1 in 2: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: En Shao, solist: David Lively, klavir. Program: M. Ravel, J. Brahms. ILIRSKA BISTRICA. Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Danes, 15. decembra: THE STUFF z Reke. Kot predskupina bodo nastopili METROPOLIS iz Ljubljane. DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Koper: PIRANSKI KVARTET SAKSOFONOV. Robert Stanič, Matija Gmbešič, Matjaž Ujčič in Mitja Žerjal. Program: Gibbons, Bach, Singelee, Quinet, Covvles, Holcombe. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri: Koncert Bordela Balaševiča. RAZPRODANO! Dodatni koncert bo v torek, 19. decembra, ob 20. uri. FESTIVAL LJUBLJANA STOLNICA Do 20. decembra vsak dan ob 17. uri: BOŽIČNI KONCERTI učencev Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 18. decembra, ob 20. uri v veliki dvorani: KLAVIRSKA SOLA prof. Sijavuša Gadžijeva. Nastop učencev iz Nove Gorice, Gorice, Kopra in Trsta. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Ponedeljek, 18. decembra, ob 20.30: ANA PUPEDAN. Rock koncert. CLUB MAONA Arze 5. Fiesa. Piran Jutri, 16. decembra, ob 21. uri: Janez Bončina-BenC z gosti: Primož Grašič, kitara; Blaž Jurjevčič, klavir; Ratko Divjak, bobni. GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1. Liubliana Nedelja, 17. decembra, ob 18. uri v Modrem salonu: Tatjana Ognjanovič, klavir; Bojan Gorišek, klavir. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava-Johna Baldessarja THIS NOT TRAT. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9, Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji bo do 18. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezca. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji bo do 31. decembra na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie ■ V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta (foto). BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija: danes, 15. t. m„ ob 17.30 otvoritev dobrodelne razstave likovnih izdelkov v korist Stadiona 1. maj. Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi: Se danes, 15. t.m„ je na ogled razstava slikarja Quintina Bassanija »II paesaggio istriano*. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna. Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coruninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); oh sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Ber-ga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. TRST Kulturni dom Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastop orkestra iz Padove in Veneta pod vodstvom P. Toso. Na programu Mozart, von VVeber, Poulenc. Gledališče Mlela V nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri koncert posvečen L. van Beethovnu. Nastopil bo pianist Gabriele Maria Vienello. Cerkev pri sv. Ivanu Jutri, 16. t. m., ob 20.30 prireja zbor Jacobus Gallus 5. Zborovsko božično revijo. Nastopali bodo, poleg zbora Jacobus Gallus, še MePZ Obala in Ljubljanski madrigalisti. Kavarna Tommaseo Jutri, 16. t. m., ob 16. uri koncert dua »I Danubiani« s Robertom Darison (harmonika) in Antoniom Kozina (violina). Vstop prost. V nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri jazz koncert s skupino Forma Viva Jazz Trio & Mojca Malje-vac. Vstop prost. Vokalno-instrumentalni kvartet Nomos. (Aldo Žerjal -bas, Federico Brumat - flavta, Aljoša Tavčar - fagot in Aljoša Saksida - klavir) bo nastopil v nedeljo, 17. t. m. v župni cerkvi v Novi Gorici in v torek, 19. t. m. v cerkvi »Gesu divino operaio« v Trstu - Ul. di Vittorio. BOUUNEC Gledališče France Prešeren Danes, 15. t. m., ob 20. uri predstavitev CD plošče »Tržaški oktet v živo«, ob 25-letnici okteta. V nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri slavnostni koncert ob stoletnici ustanovitve Pihalnega orkestra Breg. NABREŽINA Župna cerkev V nedeljo, 17. t. m., ob 16.36 tradicionalni koncert Godbe^ nega društva Nabrežina ob zaključku leta. V sredo, 20. t. m., ob 20. uri Pavle Merku: »Kjer se preliva srebro...«, ob 25-letnici prvega celovečernega koncerta, ki ga je Tržaški oktet imel v Nabrežini. KOŠARKA / V 6. KROGU OSMINE FINALA »EUROCLUBA« rl KOŠARKA p, Nebogljeni Buckler ni mogel ustaviti asov grške ekipe Bolonjčani so skušali prikriti svojo nemoč z agresivno obrambo Važna zmaga Benettona v Španiji proti Unicaji Malaga Skupina A Unicaja - Benetton 70:72 (32:29) Ostali izidi 6. kola: An- tibes - Leverkusen 81:82 (39:39), Ulker Istanbul -Cska 71:81, 01ympiakos -Iraklis 76:62. Vrstni red: 01ympiakos 10, Benetton in Cska 8, Antibes in Leverkusen 6, Unicaja, Ulker in Iraklis 4. Prihodnje kolo (21.12.): Bayer Leverkusen - 01ym-piakos Pirej, Iraklis Solun Benetton Treviso (20.12.), Ulker Istanbul -Unicaja Malaga. Skupina B Buckler - Panathi-naikos 69:72 (34:42) BUCKLER: Coldebella 7, Komazec 26, Moretti 12, Morandotti 14, Binelli 6, Brunamonti 2, Abbio 1, Carera 1, De Piccoli. PANATHINAIKOS: Pa- tavoukas 3, lannakis 15, Alvertis 4, VVilkins 12, Vrankovič 9, Korfas 2, Ekonomou 25, Pecarski 2, Stavakropulos. PM: Buckler 21:26, Pa-nathinaikos 25:31; PON Binelli (32), Abbio (39); TRI TOČKE: Buckler 4:14 (Coldebella 0:1, Komazec 2:6, Moretti 2:5, Abbio 0:2), Panathinaikos 5:13 (Alvertis 0:3, lannakis 3:3, Korfas 0:2, Patavoukas 1:1, Economu 1:2, VVilkins 0:2). Okrnjenemu Bucklerju ni uspelo premagati objektivno boljše grške multinacionalke. Moštvo trenerja Maljkoviča ima toliko kakovostnih igralcev, da v njem bivši as NBA moštva Atlanta Hawks Dominiquea Wi-likinsa (pet milijard lir letnega zaslužka) sploh ne blesti, ex Jugoslovan Pecarski pa greje klop. Gostje so bili od 8. minute (19:18) stalno v vodstvu (največ enajst točk, 55:44), njihova premoč pa je bila očitna tako pod košema, kot v metih od daleč. Vrankovič (15 skokov, dve blokadi, tri podaje) pod košema ni imel težkega dela. VVoolridge zaradi poškodbe ne more igrati, Carera je nastopil kljub zlomu na roki, Binelli pa je ze v prvem polčasu zakrivil štiri osebne napake. Bolonjčani so v drugem polčasu stisnili zobe in se s požrtvovalno obrambo približali gostom na štiri, nekajkrat pa tudi na dve točki. Tedaj sta v ospredje stopila veterana lannakis in Korfas, ki sta s pridobljenimi žogami in hladnokrvnim izvajanjem prostih metov zagotovila zmago svojemu moštvu. V ključnih trenutkih tekme je spet prišla do izraza nebogljenost italijanskih košarkarjev Bucklerja, resnici na ljubo pa tokrat ni blestel niti Arijan Komazec. Ostali izidi 6. kola: Maccabi - Gibona 78:75 (32:43), Barcelona - Pau Orthez 87:61, Benfica -Real Madrid 73:78 (36:38). Vrstni red: Panathinaikos 10, Maccabi in Barcelona 8, Buckler, Pau Orthez, Gibona in Real Madrid 6, Benfica 0. Prihodnje kolo (21.12.): Panathinaikos Atene -Maccabi Tel Aviv, Gibona Zagreb - Pau Orthez, Real Madrid - Buckler Bologna (20.12.), Benfica Lizbona -Barcelona (20.12.). Vtfilliams končno dobil izpisnico Fazzi zapustil Brescialat Dolgo pričakovana izpisnica za ame- ; riškega temnopoltega košarkarja Michaela VVilliamsa je včeraj končno priromala v Trst. Za Illycaffe bo lahko igral že v nedeljo v Sieni. Danski klub Skovbakken. pri kateremu je igral v zadnjih dveh sezo-nah s povprečjem 40 točk na tekmo, je po tednu dni izsiljevanja končno sprejel zadnjo ponudbo tržaškega kluba. Po petih letih pa Gorico (vsaj začasno) zapušča 25-letni branilec Roberto Fazzi. Brescialat ga je odstopil milanskemu moštvu Teorematom' (Al liga). NAMIZNI TENIS / A LIGA Kraševke prati Che Linu ne bi smele imeti večjih težav Zaostalo srečanje z mesinsko ekipo bo v nedeljo ob 14. uri v Zgoniku Dva pomembna dogodka čakata Krasove igralce konec tedna. V nedeljo ob 14. uri se bodo Krasove prvoligašice v domači zgoniški telovadnici pomerile v zaostali tekmi z mesinsko postavo Che Lin. Tekma bi morala biti na sporedu konec oktobra, vendar so bile takrat krasovke zaposlene v drugem krogu za evropski pokal Nancy Evans v Romuniji. »Startamo na zmago, vendar tekme ne smemo jemati rutinsko. Če bodo igralke pokazale takšno igro, kot smo jo videli na zadnji tekmi z Al Ar, zmaga ne bi smela izostati. S Che Linom bomo v prednosti, ker dekleta ne bodo igrale pod stresom, kot je bil to primer s Fiammo«, je izjavila pred tekmo tenerka Sonja Milič. Ekipa Che Lin je novinec v Al ligi. Doslej ni zabeležila še nobene zmage. Zato je trdno prikovana na dno lestvice, pa tudi sama postava Che Lin ne odkriva znanih imen z izjemo Nicolette Stefanove zelo mlade deklice iz znane bolgarske namiznoteniške družine, ki si je našla dom v Italiji. Dekleta Krasa na čelu z nepremagljivo Wan-govo, Ano Bersan, mladima močema Vanjo in Katjo Milic gre v nedeljo naproti novim prvenstvenim točkam, kar bo nedvomno še bolj utrdilo pozicijo Krasa na sredinskem petem mestu med osmimi ekipami prvenstva. Ekipne deželne kvalfikaciie Konec tedna se bo kar sedem Krasovih ekip, ki so v glavnem sestavljene iz dveh igralcev, udeležilo deželnega kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na mladinsko državno prvenstvo. Turnir bo potekal v dveh delih. Jutri ob 15. uri bodo v Zgoniku tekmovale mlajše kategorije, v nedeljo ob 9. uri pa na tržaškem sejmišču posebej ekipe mladincev. Dve ekipi sta se že direktno kvalificirali in sicer ekipa deklic (Martina Milič, Nataša Do-glia, Martina Tretjak) in ekipa juniork (Vanja Milic, Katja Milič, Ivana Stubelj). Za vstopnico na državno prvenstvo se bodo v Zgoniku potegovali dve ekipi najmlajših deklic (Sara Sardo, Giada Vidoni) in (Alessia Gerebizza, Sara Cufarin) ter dve ekipi naraščajnic (Nina Milič, Daša Bresciani, Jasmin Kralj), (Barbara Santini, Kristina Stubelj)', ekipa dečkov v sestavi Uroš Fabiani, Boštjan Milič, Jurij Verč in naraščajnikov (Bojan Simoneta in Igor Cufarin). V Trstu bo nastopila Krasova ekipa mladincev (Andreja Radini, Peter Santini, Gorazd Milic). Na zadnjem državnem prvenstvu so Krasove ekipe osvojile ekipno tri državne naslove, v veliki finale pa se jih je uvrstilo osem. (J.J.) NOGOMET / PO ŽREBU KVALIFIKACIJSKIH SKUPIN ZA SP Slovenija na 1. ali 2. mesto Selektor Zdenko Verdenik pravi, da niso vnaprej odpisani LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Zdenko Verdenik je po žrebanju kvalifikacijskih skupin za uvrstitev na SP optimistično razpoložen in napoveduje boj za prvo ali drugo mesto. Na torkovem žrebanju je Slovenija prišla v prvo skupino skupaj z reprezentancami Danske, Hrvaške, Grčije in Bosne in Hercegovine. Mnenja o težavnosti skupine so različna, zanimivo pa je, kaj meni o možnostih slovenske reprezentance njen selektor. »Prva kvalifikacijska skupina je takorekoč edi- na, ki nima outsiderja. Po prvih izjavah menim, da nas vsi podcenjujejo, kar še posebej velja za Dansko in Grčijo. Takšno mnenje je lahko le voda na mlin za našo reprezentanco. Nas cilj je še vedno tak, kot smo si ga zadali pred samim žrebom, ko še nismo slutili, kakšne nasprotnike bomo dobili. V športu je pač tako: če tekmuješ, moraš imeti določene cilje, saj v nasprotnem ne more biti izida. Prav tako je naš cilj, da se preneha niz dobrih iger s slabimi rezultati. Gremo na eno od prvih dveh mest, če tega cilja ne bomo dosegli, to ne bo katastrofa.« Kako Verdenik ocenjuje nasprotnike? »Hrvaško poznamo najbolj in menim, da je najmočnejša v skupini. Danska je po kakovosti takoj za njimi, lahko da bodo imeli nekaj težav, in to je tudi naša priložnost, ker imajo veliko reprezentantov močno obremenjenih z leti. Grki so tipična reprezentanca z močno izraženim balkanskim temperamentom, kar pomeni, da lahko presenetijo pozitivno in negativno. Bosna in Hercegovina bo nastopila z izredno poudarjenim motivom, kar je lahko nevarno za vsakogar.« NOGOMET / V NEDELJO V AMATERSKIH LIGAH Za vodilne ekipe z izjemo Primorja tokrat lažje delo Prosečane čaka Opicina Napovedi nogometnih tekem tokrat izjemoma objavljamo že danes, zaradi pomanjkanja prostora pa tudi nujno v izredno skrčeni obliki. V promocijski ligi vsaj na papirju čaka vodilno Juventi-no razmeroma lahko delo. Pro Fiumi-cello v Standrežu ne bi smel predstavljati pretežkega nasoprotnika, zato lahko že zdaj napovemo, da bodo Stan-drežci tudi po nedeljskem kolu sami na vrhu lestvice. Tudi Sovodnje v Flumi-gnanu ne bi smele imeti enakovrednega nasprotnika. Toda nepričakovan nedeljski poraz s San Canzianom dokazuje, da vnaprej ni ničesar odločenega. V 1. amaterski figi je pred zelo delikatno nalogo Vesna, ki v zadnjih tekmah ne igra najbolje. Proti Pagnaccu si zato doma novega spodrsljaja nikakor ne more privoščiti. Zarja bo skušala v Remanzaccu potrditi zadnje dobre igre in rezultate in se z novo zmago še bolj približati vrhu lestvice. Pravi derbi pa je tokrat na sporedu na Opčinah, kjer bo domača Opicina (trenutno je na 3. mestu z 21 točkami) gostila Primorje, ki si s točko več deli prvo mesto z Basaldello. Primorje bo tudi tokrat skušalo presenetiti in potrditi svojo učinkovitost v na- V 3. AL derbi Gaja - Breg padu. Seveda bo tudi Opicina storila vse, da zmaga, s čimer bi še povzpela vsaj na drugo mesto ali pa tudi na prvo, če Basaldella v Tavagnaccu ne zmaga. Za Primorec bo v nedeljo dan resnice. Trebenci bodo namreč morali dokazati, da zmaga proti Campanellam ni bila slučaj. Tokrat bo njihova naloga težja, pa čeprav igrajo doma. Pro Romans je namreč močnejši nasprotnik, ki spada v 2. amaterski ligi v skupino ekip, ki bodo do konca prvenstva imele precej lagodno življenje in zato lahko igrajo povsem sproščeno. V 3. amaterski ligi bo v Skjupini G na sporedu derbi med Gajo in Bregom. Za obe ekipi je srečanje precejšnjega pomena, saj sta tako Breg kot Gaja zaostala za načrti. Breg je sicer bližji vrhu, Gaja pa po zamenjavi trenerja igra bolje in se počasi vzpenja proti vrhu, na katerem je Kras, ki bi moral tokrat brez težav vknjižiti nove točke proti skromnemu Montebellu D. Boscu. Manj možnosti ima proti Cusu Dolina, kar pa zadeva Mladost iz Doberdoba, je najbolje, da takoj pozabi na nedeljski poraz v Za-graju in se v nedelčjo z zmago proti San Vitu utrdi na vrhu skupine F v 3. AL. NOVICE Atalanta četrti polfinalist Četrti polfinalist letošnjega italijanskega nogometnega pokala je Atalanta. V sinočnji povratni četrtfinalni tekmi je s 4:2 (2:0) premagala Cagliari, ki je na prvi tekmi zmagal z 1:0. Strelci: Tovalieri (A) v 18., Morfeo (A) v 24., Bressan (C) v 47., Silva (C) v 77., Pisani (A) v 79. in Tovalieri (A) v 82. minuti. Polfinalna para sta Fiorentina - Mer in Bologna -Cagliari. Prva tekma bo 28. 2., povratna pa 27. 3. Danes ženski smuk ST. ANTON - Tridnevni nastop najboljših smučark sveta se bo v avstrijskem St. Antonu začel danes z nenavadnim ženskim smukom v dveh spustih. Favoritinje za zmago so avstrijske in švicarske tekmovalke. Prvi spust bo ob 10.30, drugi pa ob 13. uri. Smuk bodo ponovili jutri (11.30), v nedeljo pa bo slalom (9.30 in 12.15), ki bo štel tudi za kombinacijo. Moški se bodo jutri v Val Gardeni pomerili v smuku, v nedeljo pa bo v Alti Badii veleslalom. Veleslalom v Kranjski Gori ni v nevarnosti KRANJSKA GORA - Po obilnem sneženju, ki je zajelo vso Slovenijo, so si odahnili tudi organizatorji tekem za svetovni smučarski svetovni pokal v Kranjski Gori. V najpomembnejšem slovenskem smučarskem središču je namreč včeraj zapadlo četrt metra snega, ki je prekril veleslalomsko progo na strminah Vitranca. Tako bodo gledalci prihodnji četrtek in petek, 21. in 22. decembra, Mrko videli slalomsko in veleslalomsko tekmo. Poleg sneženja je spodbudna tudi temperatura, ki je okoli -10 stopinj Celzija, saj omogoča delovanje snežnih topov. Dobro pripravljenost prog naj bi danes potrdil tudi inšpektor Mednarodne smučarske zveze (FIS) Avstrijec Hans Grogi. Danes igra za vas Totocalcio Dario Kovačič Atalanta - Fiorentina X Bari - Parma X2 Juventus - Inter 12 Lazio - Sampdoria 1X2 Milan - Torino IX Napali - Roma 1X2 Piacenza - Cremonese 2 Udinese - Padova 1 Vicenza - Cagliari X Cosenza - Brescia X Lucchese - Bologna X2 Casarano - Trapani 1 Viterbese - Teramo X Dario Kovačič (letnik 1969) se je že s petimi leti zapisal košarki, kateri je zvest še danes. Začel je pri Bom, kjer je igral v raznih mladinskih ekipah do kadetov, koje dve leti igral v združeni ekipi Jadran Farco, s katero je osvojil tudi pokrajinski naslov. Nato se je vrnil k Boru, kjer je igral za mladince in člane, ki so napredovali v D ligo. Nato se je preselil k Poletu, Bregu in nazaj k Bom v D ligo. Po končanem vojaškem roku je zaigral za Breg, vendar je zaradi hujše poškodbe kolena prenehal z igranjem. Po dvoletnem mirovanju pa je letos zaigral za Cicibono v D ligi. Prejšnji teden je Rado Lavrenčič zadel 8 izidov. ŠPORT Petek, 1decembra 1995 domači šport KOŠARKA / V B LIGI V NEDELJO V BERGAMU Jutri Sobota, 16. decembra 1995 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Isoli della Scala: Rel Level Isola - Imsa MOŠKA Cl LIGA 20.30 v Fossoju: Fosso - SoCa Sobema; 20.30 v Pae-seju: Laguna Light - Koimpex ŽENSKA Cl LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Mercantile - Porcia; 20.30 v Cavaliccu: Kennedy - Koimpex MOŠKA C2UGA 18.00 v Gradišču: Leyland Tomana - 01ympia CDR; 20.30 v Trstu, Monte Cengio: Prevenire - Bor Fortrade ŽENSKA C2 LIGA 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia K2 sport - Asfjr Čedad; 20.30 v Codroipu: Ristoran-te del Doge - Sokol MOŠKA DUGA 18.00 v Trstu, Altura: San Sergio - Espego; 20.30 v Trstu, Suvich: Rozzol - Korting ŽENSKA DUGA 18.00 na Opčinah: Sloga - Virtus; 20.00 v So-vodnjah: Val Zadružna kredtina banka - Morarese; 20.30 v Repnu: Koimpex - Gonars 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v LoCniku: Mondo Computer - Val MLADINCI 17.00 v Trstu, Volta: Volley 80 - Korting MLADINKE 15.30 v Trstu, Rismondo: Sant’Andrea - Breg DEKUCE 17.30 na Proseku: Kontovel - Virtus KOŠARKA MOŠKA DUGA 18.00 v Nabrežini: L. Nazionale - Dom; 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Momo Gio - Konotvel. PROMOCIJSKA UGA 17.30 v Dolini: Breg - Polet Metra KADETI 17.30 pri Briščkih, Ervatti: Jadran - Don Bosco A; 19.30 pri BrišCkih: Kontovel - Panauto DEČKI 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor A Ediauto - Ferroviario NOGOMET MLADINCI 14.30 v Standrežu: Juventina - Gradese; 14.45 v So-vodnjah: Sovodnje - Chiavris ROKOMET ZENSKA C UGA 16.00 v Zgoniku: Kras - Fides Pojutrišnjem Nedelja, 17. decembra 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Pro Fiumicello; 14.30 v Flumignanu: Flumignano - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Križu: Vesna - Pagnacco; 14.30 v Reman-zaccu: Aurora - Zarja; 14.30 na Opčinah: Opicina -Primorje 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Pro Romans 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - San Vito al Torre; 14.30 v Repnu: Kras - Montebello Don Bosco; 14.30 v Dolini: Dolina Cus; 14.30 na Proseku: Gaja -Breg NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Como; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Opicina NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - Muggia KOŠARKA MOŠKA B UGA 17.30 v Bergamu - Scame Bg - Jadran TKB MOŠKA C2 UGA 18.00 v Porcii: Porcia - Bor Radenska MOŠKA D UGA 11.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Scoglietto - Cicibona NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto -Don Bosco A; 11.30 pri BrišCkih: Kontovel - Don Bosco B ROKOMET MOŠKA C UGA 11.00 v Fregoni: Pall. Sanfiorese - Kras Trimac ODBOJKA MLADINCI 10.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - Pallavolo Trieste MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Volley 93; 11.00 v Gradežu, športna palaca: Građo - Val DEKUCE 9.30 na Opčinah: Sloga B - Nuova Pallavolo PLAVANJE ZAČETNIKI 18.00 v Trstu, bazen Bianchi: nastopa tudi PK Bor lijgggi :v: : Obvestila SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, Četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na St. 226261 (Moreno). PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 17. t. m. na pohod na Javornik. Informacije na tel. 200782 in 226283. SK DEVIN obveSCa, da je Se nekaj prostih mest za zimovanje v kraju Al-leghe (od 26.12. do 1.1 ah od 1.1 do 7.1.). Za informacije in vpis tel. St. 220423 (Stojan). Pohitite. Jadranovci resno mislijo na revanšo Proti Scomeju so namreč v Trstu izgubili po zelo slabi igri - Toda naloga ne bo lahka Lep in pomemben uspeh, ki so ga jadranovi košarkarji zabeležili v Cas-sanu, je naši združeni ekipi omogočil, da je takoj popravila domači spodrsljaj proti Robinju iz Vareseja in da mimo nadaljuje pot proti uvrstitvi med najboljšo šesterico. V 14. kolu bodo plavo-beli spet gostovali, in sicer v Bergamu, kjer jih dobro nabmšena pričakuje peterka Scame. Jadranovci, ki so na prvi tekmi pred domačim občinstvom nepričakovano položili orožje, se bodo v nedeljo seveda za vsako ceno skušali oddolžiti, Vremceva ekipa pa si bo tudi močno prizadevala, da zbriše vsak spomin na tekmo, na kateri so Vitez, Oberdan, Arena in ostali poskrbeli za doslej eno najgrših predstav v zgodovini Jadranovega obstoja. SCAME: Novinec v ligi je doslej opravičil napovedi, da se bo z vsemi močmi boril pred izpadom in nato skušal doseči kaj vec. V ekipi ni veliko znanih imen, moč ekipe pa sloni na uspešni skupinski igri. Nikoh se tudi ne pred vnaprej in marljivo pripravi na vsak dvoboj. Tako so lombardski igralci dosegli že 6 zmag in so v polnem teku za uvrstitev v boljšo skupino. So tudi edini, ki so doslej premagali prvouvršCeno Biel-lo (+12). Postava - playmakerji: Tonetti (73 letnik - 192 cm), Calvo (70 - 183); branilci: Gtitti (64 - 190), Cac-tia (57 - 195); krila: Fratus (69 - 196), Mazzotti (67 -197), Precorvi (77 - 96); centri: Angeretti (74 - 202), Marrone (69 - 200), Mor-lotti (72 -197); trener Stefa-no Fantoni. JADRAN: »Tekabejča-ni« so si letos nabrali že dovolj izkušenj in razume-li, da v tej ligi ni lahkih tekem, še manj pa v gosteh z ekipo, ki ima samo dve točki zaostanka in se bori za uvrstitev v zgornjo polovico. Vremčevemu moštvu se obeta torej trd in neizprosen boj in le z veliko mero zbranosti, borbenosti in samozavesti lahko Budin in tovariši računajo na nov par točk. TAKO V 1.DELU: Katastrofalni odstotki meta (33%!!) in slabo nadzorstvo v zadnjih, odločilnih akcijah so bili glavni vzroki za Jadranov poraz (61:66 po podaljšku). Jadran: Rauber 19 (5:15 Stefan Samec je na prvi tekmi dosegel 5 točk (F. kroma) za 3), Calavita 15 (5:9 za 2), Arena 7 (3:8 iz igre), Oberdan 5 (2:10 iz igre), Pregare 5 (2:9 iz igre), Vitez 5 (2:10 za 2), Samec 5 (2:4 za 2). Scame: Mazzotti 18, Calvo 13, Mongini 11, Tonetti 6, Marrone 6, Angeretti 5, Caccia 3, Fratus 3, Morlotti 1. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 14. KOLA: Monza - Robur Va -9, Ci vi dale -Cassano +13, SS Giovanni - Oderzo -7, Biella - Riva del Garda +5, Orobi ca Bg -Collegno +14. VJ CIKLOKROS / V ORGANIZACIJI KK ADRIA Prihodnjo nedeljo zadnja dirka v letošnji sezoni KK Adria se tudi letos pripravlja na izvedbo zadnje sezonske dirke, ki bo v nedeljo, 17. t.m. po lonjerskih njivah in neasfaltiranih cestah. Nastopajoči kolesarji bodo namreč tekmovali v izrazito »izven cestnih« kolesarskih disciplinah, to se pravi v ciklokrosu in v vožnji z gorskimi kolesi. Tekmovanje, ki letos velja kot edina preizkušnja za dodelitev naslovov na deželni ravni v različnih kategorijah ciklokrosistov, je kot že vrsto let vključena tudi v niz tekmovanj za trofejo »Al Fogolar«. Ob 13.00 je predviden start tekmovalcev z gorskimi kolesi, medtem ko bodo kolesarji z normalnimi kolesi začeli tekmovati za deželni pokal ob 14.00. Novost predstavlja letos vključitev kategorije »žensk« v ciklokrosu. Vsekakor je treba na zaključku letošnje sezone Adriji-nih kolesarjev poudariti predvsem vec kot povprečne nastope elanov in cikloamaterjev, ki so skupno v letošnjem letu nastopati na več kot 60 dirkah. Predvsem so se izkazali Aleksander Rojc, ki tekmuje kot cikloama-ter, David Lenisa in Cuk, ki nastopata z gorskimi kolesi, ter Zigante, ki se je izkazal v kategoriji članov. JPč KOŠARKA / V 11. KOLU C2 LIGE Reakcija Bora Radenske? Poškodbe hudo breme, premalo pa je tudi navdušenja Moštvo Bora Radenske je z domačim visokim porazom proti Sgt arhiviralo prvo tretjino letošnje košarkarske C2 lige, dosedanji obračun 3 zmag in 7 porazov pa seveda še zdaleč ne zadošča za zadostno oceno. Belozeleni se sedaj nahajajo na 13. mestu in imajo za sabo le Barcolana (4 točke), Arte (2) in Virtus (0), pred sabo pa prav Sgt z osmimi točkami. V nižjo ligo nazadujejo zadnja tri uvrščena moštva (lani so izpadle 4 ekipe), zadnji nepričakovani uspehi doslej najslabših moštev pa opozarjajo, da bodo morati Krečičevi fantje zaigrati z večjo odločnostjo in predvsem z večjo dozo samozavesti, drugače jim bo trda predla. V 11. kolu bodo borovci pred zelo zahtevno nalogo, saj se bodo v nedeljo popoldne v gosteh pomeriti s Porcio, ki je tik za najboljšimi v ligi in je zlasti na domačem igrišču skorajda nepremagljiva. Glavne težave trenerja Krečiča pa so vezane na poškodbe, saj je ambulanta še vedno polna. Ob huje poškodovanih (Riki Simonič, Ivan Bajc, Marko De-beljuh, Giuliano Bosser) je še David Balini, ki je zaradi zvina gležnja preskočil že dve tekmi in je vprašljiv tudi njegov nastop na nedeljski tekmi. Morda bo zaigral Mauro Simonič, ki se bliža koncu vojaškega roka in bi lahko imel kak prost dan več, ob vsem tem pa je še najbolj važno, da Smotlak, Perčič, Rasman in ostati vsekakor zaigrajo maksimalno angažirano in pozabijo na sobotni derbi s Sgt, ko so se tekme lotili povsem napačno. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM ll.KOLA: Pom - Pagnacco +13, Spilim-bergo - Manzano -6, Martignacco - Inter-muggia +13, Sgt - Ardita +9, Virtus - Udi-nese -11, Barcolana - Gradišča -8. (VJ) KOŠARKA / V 10. KOLU BODO VSI TRIJE NAŠI D LIGAŠI ZAPOSLENI V GOSTEH~H Cicibona Helvetius bo skušala oditi na božične praznike nepremagana Dom Agorest in Kontovel imata lepo priložnost da zaključita črno obdobje porazov DUGA V košarkarskem prvenstvu D lige bodo konec tedna odigrati tekme 10. kola, vse tri naše ekipe pa imajo res pravo priložnost, da sklenejo leto 1995 z zmago, saj bodo Gabona, Dom in Kontovel imeli opravka z nasprotniki, ki se nahajajo v spodnjem delu lestvice. Nedvomno je glavi predpogoj ta, da vse tri naše peterke ne ponovijo igre, kot smo ji biti priča v zadnjih tednih, ko je bila tudi bera zelo skromna (2 zmagi v šestih tekmah). To velja zlasti za Dom, ki že cel mesec niza poraze in za Kontovel, ki je kar dvakrat dovolil gostom, da so se odpeljali domov s polnim izkupičkom točk. Za uho pa je treba povleči tudi igralce G-dbone, ki sicer nadaljuje s serijo zmag, za prikazano igro v zadnjih treh tekmah pa svetoivansko društvo ne zasluži laskavih ocen. QQBONA: Furlanova brigada, ki se še ni odlepila od favorizirane Goriziane, bo prvič letos igrala v nedeljo (ob 11.00), ko se bo v jutranjih urah podala na Melaro. Tam bodo plavobeti (po treh z lepimi novimi dresi) pomeriti s Sco-gliettom, ki se nahaja v skupini najslabših moštev (kar 5 ekip ima po 4 točke). Persi, Tomšič, Zuppin in ostati so seveda nesporni favoriti, saj je Scoglietto doslej pokazal res zelo malo in ujel prvo zmago šele v 6. kolu, treba pa je poudariti, da so jutranja ura, podcenjevanje in poprečna igra zadnjih tekem sinonim skrite nevarnosti, ki se lahko nepričakovano spremeni v velikansko presenečenje. Prav tega se morajo cicibonaši zavedati in se tekme lotiti z maksimalno angažiranostjo, saj bi bilo res neumno, da bi se spotakniti na nizki oviri. »Coach« Luka Furlan je napovedal nekaj novosti, saj bo drugič letos zaigral Iztok Bajc, pod košema pa bodo Peter Furlan, Andrej Pieri in (zadnje čase) fantastični »Poldo« Krizmancic. DOM: Kako hude so lahko psihološke posledice (s športnega vidika, seveda) kadar ekipo zajame krizno obdobje, je razvidno v črnem mesecu Domovega moštva, ki je uvodni seriji petih zmag nanizala kar 4 zaporedne poraze. Nedvomno je kriza povezana s težkim razporedom tekem, je pa tudi res, da je zadnji domaCi poraz z Gradom pokazal, da so belor-deci, ki so večji del tekme kar solidno igrali in voditi tudi za 15 točk, povsem popustiti ob prvem večjem pritisku nasprotnikov v zadnjem delu tekme. Jutri (ob 18.00) bodo Di Cecco, Jarc in ostati igrali v Nabrežini proti peterki Lega Nazionale, ki je prvenstvo pričela s šestimi zaporednimi porazi in je doslej le dvakrat zmagala. Zato bi bilo vse razen zmage Bordinovega moštva veliko presenečenje, seveda pa se bo moral Dom lotiti tekme z mirnimi živci in z veliko odločnostjo. KONTOVEL: Tudi popravni izpit po nepričakovanem porazu z Adijem iz Ronk se je za Kontovel-ce slabo končal, predvsem pa so biti gledalci skeptični nad zbranostjo in samozavestjo plavobelih, ki so v drugem polčasu spet zapraviti vse to, kar so v prvih 20 minu- tah zgradili. Za ekipo, ki se je prvenstva lotila z velikimi ambicijami, je obračun 4 zmag v 9 tekmah prava katastrofa in sedaj se postavlja vprašanje, če in kako bo znala Starčeva ekipa reagirati. Jutri zveCer (pri Sgt ob 20.30) bodo Kontovelci zaigrati proti novincu Momo Gid, ki je v zadnjih tednih pokazal velik napredek v igri, za Guliča, Vodopivca in ostale pa je to z motivacijskega vidika samo dobro. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 10.KOLA: Građo - Llsonzo -1, Cus - Santos -5, libertas - Adi Ronchi -9, Goriziana - Adi Ts +33, Ihter 1904 - Senatore +12. PROMOCIJSKA LIGA V 7.kolu Promocijske lige se bosta naša predstavnika, Breg in Polet, ki sta doslej doživela malo zadoščenj, pomerila med seboj. Slovenski derbi, ki bo najbrž tako kot v lanski sezoni (1:1) zelo živahen in napet, je na sporedu v dolinski telovadnici jutri s pričetkom ob 17.30. Vanja Jogan H MOŠKA B2 MGA / ZAHTEVNO GOSTOVANJE ZA GORIČANE okrepljeni Isoli Verona Gostitelji imajo toliko točk kot Imsa - Moška C 7 liga: Doslej najtežje gostovanje Koimpexa - Važno za Sočo Jit Gosti* v -------v— telji so ena od treh ekip, ki s točkama let, 195 cm} in Davide Deila Ventura manj od slogasev zasedajo na lestvici [26 let, 197 cm) prihajata iz višje lige, drugo mesto. Ostali dve sta Mogliano daja. sem uspela, Moštvo je v nadvse ize- prai odbornik veronskega kluba Totolo. štovanju bo Soča lahko spet računala naCenem prvenstvu doseglo štiri zma- Valovce čaka torej jutri nedvomno na doprinos Kledeta, po nekaj tednih je ge, najbolj odmevno v gosteh pri okre- težko gostovanje, na katerem pa pravza- spet začel trenirati tudi Bralni, Se ved- issassrižssaiR Marconijem po petih setih kaže, da eki- Prinčič pa bo poškodovani gleženj mo- pa iz bližine Verone letos ni od muh. Iz ral zdraviti mesec dni. Naprej Silvolley Sesterke so izpadli trije lanski standard- Oba naša predstavnika v moški Cl Odbojkarska zveza je po na- ni igralci {Pinco,^Natali in Barattella), Mgi bosta tokrat igrala v gosteh. Pred tancnejsem pregledu zapisnika prve tekme 2. kroga zveznega pokala v Padovi med Silvol-leyjem in Imso ugotovila, da je bila Silvolleyju pomotoma priznana točka manj. Kot znano, je bil obračun med ekipama po povratni tekmi v Gorici izenačen. Vsaka ekipa je s 3:2 zmagala na eni tekmi, v točkah pa je bilo razmerja 127:127. V tretje kolo se je torej po novem uvrstil Silvolley. ■ ŽENSKA Cl LIGA / JUTRI DOMA PROTI POROM Od Bora Mercantile pričakujejo navijači temperamenten nastop Vodilni Koimpex v Vidmu proti Kennedyju Kako opredeliti jutrišnji nastop igralk Bora Mercantile na stadionu 1. maja v Trstu proti drugouvrščeni Por-cii? Zadnja možnost za priključitev k ekipam, ki se borijo za sam vrh? Iskanje točk za obstanek v ligi? Odgovor je praktično nemogoč, kajti Borova šesterka je nepredvidljiva. Ce sodimo po zadnjih dveh rezultatih, so plave kar v hudi stiski, vendar lahko upamo, da je tudi ta vtis varljiv. Prav gotovo jih tokrat ne bo pestila nuja, da morajo zmagati za vsako ceno, saj je favorit nasprotnik. Porcia je že pred pričetkom sezone napovedovala boljšo konCno uvrstitev od lanske, doslej pa je pričakovanja poznavalcev celo presegla. Po uvodnem porazu s slogašica-mi, proti katerim pa je vodila v nizih z 2:0, je nanizala šest zaporednih zmag. Pomerila se je sicer z mnogimi povprečnimi Sesterkami, za pravi podvig pa je poskrbela v Coneglianu z gladkim 3:0. Rezultati Furlank torej jasno kažejo, da Caka borovke težka naloga, bolj kot zmago pa navijači borovk pričakujejo, da bodo igralke pokazale temperamentno igro, ki so jo doslej na 1. maju resnici na ljubo vsi pogrešali. Igralke Koimpexa v Cavaliccu proti Kennedyju res ne bi smele prekiniti svoje zmagovite serije, ki traja že od vsega začetka prvenstva. Za letošnjo ligo je sicer značilno, da ni nobena šesterka nebogljena, toda mlade Vi-demCanke v normalnih okoliščinah nimajo orožja, da bi lahko zaustavile slo-gašice. Doslej je Kennedy sicer osvojil Ze tri zmage, a le proti enakovrednim tekmecem, kot so Bmeters (3:0), Volley 93 (3:1) in Fontane (3:1 v gosteh), proti boljšim pa nikoli ni prišel do izraza. Sainove igralke so dovolj izkušene, da ne potrebujejo nasvetov: same vedo, da nikogar ne smejo podcenjevati, posebej zdaj, ko se jim ponuja priložnost, da se borijo za napredovanje. Posredno ali neposredno so se seznanile z močjo vseh nasprotnikov in ocena je jasna: nobeden ni zanje nepremagljiv. Jutri bodo predvidoma nastopile v popolni postavi. Kljub snežnim metežem na Krasu je vadba med tednom potekala brez zastojev. POKRAJINSKA PRVENSTVA / NA PRVEM MESTU V VSEH TREH ZENSKIH MLADINSKIH KATEGORIJAH Nezadržna pot Valovih šesterk: »deklice« nadigrale Farro, 1. ŽD pokazala zobe v Krminu V 1. moški diviziji Naš prapor po treh kolih še brez poraza - Prva zmaga »deklic« Olympie 1. MOŠKA DIVIZIJA Corridoni - 01ympia 3:0 (15:9,15:7,15:13) OLVMPIA: A. Vogrič, Hlede 3+3, M. Vogrič 4+1, Lutman 2+3, Mucci 4+1, Makuc 4+l, Špacapan 0+2, Cavdek 0+1, Poletio 0+0, Corel 0+0. Tekma v Foljanu je bila na robu regularnosti, saj v neogre-ti telovadnici ni bilo predpisane minimalne temperature. Tekma zato ni mogla biti kdove kako zanimiva. 01ympia je bila v vseh treh setih v vodstvu, vendar zaradi neprodome-gs napada ni znala ohraniti Prednosti. Corridoni je doimaj Povprečen nasprotnik, a ima v svojih vrstah nekaj izkušenih igralcev, ki so v pravih trenutkih znali priboriti moštvu odločilne točke. Acli Ronchi - Nas prapor 0:3 (10:15,3:15,2:15) NAS PRAPOR: Devetak, Cevdek, Boškin, MikluS, Cemic, Paulin, BevCar, Kovic, Gulin. Nas prapor je znova dosegel lahko zmago, saj je bil Ronchi sila povprečen. V mrzli telovadnici so neogreti gostje dosegli točki z minimalnim trudom. O poteku tekme vse pove izjava trenerja Legiše: »Edini, ki je med tekmo pil vodo, sem bil jaz. Ce igralec ne pije, Pomeni, da se mu niti ni bilo treba spotiti...« Dosedanji izidi: Ronchi -Cormons 0:3, Intrepida - Corridoni 0:3, Naš prapor - Fossa-l°n 3:0, Cormons - Mossa 3:0, Turriaco - Intrepida 2:3. Vrstni tnd; Nas prapor 6, Corridoni in pormons 4 Torriana, Turriaco in Intrepida 2, Fossalon, Ron-eni, Mossa in 01ympia 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA VBL Cormons - Val 2:3 (15:7,15:3,11:15,15:17,9:15) VAL: Kovic, Kocjancic, B. Uršič, Čeme, Humar, Brisco, Ambrosi, Branca, Tomšič. Valovke so pokazale zvrhano mero borbenosti. V Krmin so odšle v okrnjeni postavi in bile kar nekajkrat na robu poraza, vsakič pa so se izvlekle iz kočljivega položaja. Cormons je v prvem setu pokazal zelo dobro igro in zasluženo zmagal. Na začetku drugega seta sta Kocjančičeva in Uršiceva trčili z glavo in se pošteno udarili, kar je povzročili zmedo med soigralkami, nasprotnik pa je dosegel delni izid 12:0. Tretji set je obetal nagel konec srečanja, saj je Cormons žti vodil z 8:3. Tedaj so gostiteljice popustile, valovke pa so to takoj spretno izkoristile. Toda v Četrtem setu jim je spet zelo trda predla. Cormons je povedel kar s 14:8 in imel na voljo tri zaključne žoge. Valovke se niso predale in so z zrelo igro (zlasti podajacice Tomšičeve) ter uspelimi taktičnimi menjavami (Branco in Brisco) spet nadoknadile ves zaostanek in izenačile stanje v setih, kar pa je nasprotnice tako izmučilo in potrlo, da so bile v tie breaku (7:0) popolnoma brez moti. Za lep podvig lahko valovkam tokrat resnično Čestitamo. Dosedanji izidi: Azzurra -Villesse 3:0, Val - Ronchi 3:0, Ludnico - Torriana 3:0, Sta-ranzano - Pieris 3:0, Villesse -Intrepida 3:1, Torriana - Sta-ranzano 0:3, Pieris - Azzurra 3:0. Vrstni red: Staranzano in Val 4, Ludnico, Cormons, Pieris, Azzurra in Villesse 2, Intrepida, Ronchi in Torriana 0. MLADINO Espego - Grado 3:0 (15:5, 15:3,15:8) ESPEGO: Černič 2+0, Soban 7+3, Plesničar 5+4, Mania 3+0, LukeS 6+1, Devetak 0+1, Sergo 0+0, Brisco 5+1, Jelen 3+1. Mladinci združene ekipe v gostih iz Gradeža niso imeli enakovrednega nasprotnika. Toda posebej na začetku so espegovci veliko grešili in gostom na začetku prvega seta celo dovolib, da so povedli s 4:1. Z nekaj menjavami pa je trener Marchesini prebudil svoje fante, ki v nadaljevanju niso imeli več težav. Nekoliko bolj izenačeno je bilo še v tretjem nizu, ko so gostje po začetnem vodstvu Espega s 6:0 izenačiti na 6:6 in držali korak z domačini do 9:8. Ostali izidi 2. in 3. kola: Mossa - Finvolley 3:0, Grado -Mossa 3:1, Torriana - Finvol-ley 3:0. Vrstni red: Espego 8, Torriana in 01ympia 4, Grado in Finvolley 0. Danes: Finvol-ley - 01ympia (18.00 v Tržiču). MLADINKE Izidi 1. kola: Val - Staranzano 3:0, Torriana - Azzurra 1:3, Mercato Selz - Grado 3:0. Prihodnjo tekmo bo Val odigral v nedeljo zjutraj v Gra-deZu. DEKLICE Skupina A Val - Farra 3:0 (15:11,15:7, 15:8) VAL: B. in P. Uršič, Kocj-nacic, Brisco, Branca, Danielis, Visintin, Terpin, Zuccarino. V dvoboju med Se edinima nepremaganima Sesterkama so valovke povsem nadigrale Farro in tudi v tem prvenstvu resno postavile svojo kandidaturo za uvrstitev na prvo mesto v skupini. Posebej razveseljivo je dejstvo, da je Val zmagal s postavo, v kateri so bile kar tri na-raSCajnice. V vseh treh setih je Val visoko povedel (12:3, 9:2 in 10:3), tako da ni bila njegova zmaga nikoli pod vprašajem. Adria Auto 01ympia - VBL Cormons 3:0 (15:12, 15:4, 15:11) OLVMPIA: Bagon, Perše, Benedetti, K. in V. Batistič, Četni, Fabris, Sfiligoj, Hlede. 01ympia je končno prebila led. Začetek je bil neugoden, KrminCanke so povedle z 10:2, toda Goričanke so zaostanek nadoknadile in njighova zmaga odtltej ni bila vec pod vprašajem. Za vsestransko dobro igro si pohvalo zasluži Marjana Perše. Vrstni red: Val 8, Farra 6, Caffe Morocco 4, Adria Auto 01ympia 2, Lih. Gorizia in VBL Cormons 0. Skupina B Vrstni red: Mercato Selz 8, Torriana 6, Villesse, Fincantie-ri in Pieris 4, Etsi 2, Ronchi 0. NARASCAJNICE Skupina A Končan je prvi del, na lestvici pa vodi Val Dom s točko prednosti pred Farro. Obe ekipi se boso bržkone uvrstiti v končnico, povratni del naj bi tako odločal samo o prvem mestu v skupini. Farra - Soča Sobema 3:0 (15:5,15:4,5:0) SOČA: Del Fabbro, Toros, Plesničar, Tuniz, Devetak, Vi-sintin. Drugouvrščena Farra je Soci zadala neizbežen poraz. Neizkušene socanke so tokrat nastopile samo v šestih, zaradi bolezni pa so manjkale ravno najbolj izkušene igralke. Prvi del je SoCa končala brez zmage in le z dvema osvojenima setoma, toda že v drugem delu lahko pričakujemo boljše rezultate od ekipe, ki jo sestavljajo igralke za eno ali celo dve leti pod starostno mejo kategorije. Prav gotovo bodo pridobljene izkušnje vnovčile v pokalu Co-rag, v katerem se bodo pomerile z nasprotniki iste starosti. Pro Romans - Val Dom 0:3 (0:15,4:15,4:15) VAL DOM: Ambrosi, Branca, Brisco, Bressan, Bresciani, Gej, Cumin, Figelj, Klanjšček, SoSol, Uršič. Po nekaj slabih nastopih so igralke Val Doma spet igrale dobro. Ker je bil nasprotnik povrhu slab, je bila njihova zmaga zelo gladka. Igralke so se držale navodil trenerja Suzy Čeme, da skušajo z izvajanjem zahtevnejših kombinacij popestriti enosmerno srečanje in treba je reci, da so jim akcije v glavnem uspevale. Za dober nastop velja pohvaliti Paolo Uršič in Saro Branca. Vrstni red po 1. delu: Val Dom 20, SoCa 19, Villesse 12, Pro Romans 10, Mariano in Lib. GO 6, Capriva 3, SoCa 2. Skupina B Pomembnejši izid: Staranzano - Grado 2:1 (9:15,17:15, 15:13). Vrstni red: Staranzano 17, Grado 14, Ronchi 11, Torriana 10, Pieris 8, Lib. Gorizia B 5, Volley club 4, Fincantier i 0. DEŽELNE LIGE / MOŠKA C2 Pokrajinska derbija za Bor in Olympio S Prevenirejem in Torriano - Doma le Olympia K2 sport. Sokol v Rivignanu Od naših štirih Šesterk, ki nastopajo v deželni C2 ligi bo v jutrišnjem 8. kolu na domačih tleh igrala le ženska vrsta Oljunpie K2 šport, pomerila pa se bo s Cedajskim Asfjr. Gostje Goricank imajo na lestvici res samo štiri točke, vendar velja opozoriti na dejstvo, da so doslej že pomerile z vsemi sesterkami z zgornjega doma lestvice in kljub temu, da niso nobene premagale (Torriana 1:3, Marti-gnacco 0:3, Sokol 0:3, Tarcento 1:3, Vivil 1:3), so se nekaterim solidno upirale. Asfjr je dosegel le dve zmagi, poleg zadnjeuvrščenega Rivi-gnana pa je premagal Se videmski Cus, proti kateremu so Goričanke doživele v minulem kolu nekoliko neroden poraz. Goričanke torej nasprotnika ne smejo podcenjevati, z novo zmago pa bi ohranile stik z vrhom lestvice, saj jih od vodilnega para Martignacco in Tarcento lotita samo dve točki. Zato pa poraza v Vidmu ne smejo jemati tragično, Čeprav ekipo, ki ni vajena izgubljati, vsak spodrsljaj Se posebej peče. Igralke Sokola bodo igrale v Rivignanu, tamkajšnji Ristorante del Doge pa je po zmagi v 2. kolu proti tržiskemu Vol-ley club doživel pet zaporednih porazov. Na-brežinke so v tem srečanju favorit. Med moškimi Caka 01ympio CDR pokrajinski derbi s Torriano, ki je po lepi zmagi prvega kola v Porcii (2:3) doživela marsikatero bridko razočaranje in se s Setimi točkami bori za obstanek v ligi. Goričani seveda računajo, da bodo v Gradišču osvojili svoj peti par točk, zgrešeno pa bi bilo misliti, da se jim ne bo treba truditi, saj Torriana vsekakor ni Mania-go, s katerim so Simon Terpin in ostali opravili takorekoC z levo roko. Zanimiv derbi Caka tudi Bor Fortrade, ki bo v telovadnici Cusa gostoval pri Prevenireju. Krasna zmaga v Reani je plavim bržkone vlila precej samozavesti, Čeprav ostaja drugouvrščeni Prevenire v tem srečanju favorit. Derbi po svoje simbolično podeljuje tudi naslov tretjega najboljšega moštva na Tržaškem in to dodajaj Se nekaj olja na ogenj že tako privlačnega srečanja. V četrtoligaških ligah ni po treh kolih nobeno naše moštvo Se neprema-ganao. Oba, naša moška predstavnika bosta jutri igrala v Trstu. Espego se bo pomeril s San Ser-giom, ki ga v bistvu sestavljajo izkušeni rekreativci, istega kova pa je tudi nasprotnik Kortinga Rozzol. Potrebno bo igrati brezkompromisno. Med ženskami bo Val Zadružna kreditna banka gostil novinca Morarese, ki je doslej pokazal bore malo. Goričanke po porazu v Trstu proti Virtusu računajo na novo zmago, Čeprav bodo igrale brez Orlove, verjetno pa tudi brez Brainijeve. Zanimivo bo v Repnu, kjer bo Komipex gostil Gonars. Obe ekipi imata na lestvici Štiri točke, igralke Koimpexa pa so doslej že dokazale, da so lahko v tej ligi trd oreh za vsakega nasprotnika. Težko nalogo pa Caka mlado ekipo Sloge na Opčinah. Virtus ima res samo dve točki, a ne skriva svoje želje, da bi se Cimprej povzpel proti vrhu lestvice. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Petek, 15. decembra 1995 Horoskop e* Droff na boste zagotovo prišli nacEAz mMotrmom «, M wf M kvke™l»«=»*-l jim ocem, dokler se ne boste zbudili. DVOJČKA 21.5. - 21. 6.: Prijatelja l»ste srečali v družbi bajnega bitja. Ne boste se mogli upreti navalu odkrite nevoščljivosti. In namesto da bi se imiiriil in spoznal angela boste izgubili Se prijatelja. »E itu- RAK 22. 6. - 22. 7.: Zalo boste delavni, to pa bo di vse. Ko se boste vrnili domov, se ne boste zmenili za nikogar. Vgnezdiii se boste pred televizor m menjavali DEVICA 2A.S.-22.9.: Se najbolje se boste počutili tje tupatam presede; v gneči namreč ni poti k sreči. 7“n TEHTNICA 23.9.-22. TO.: Dajali boste videz tolik-/f\ I /f\ Sne sreče, da vas bo ogovoril celo neznanec. Zanimalo W /H ga bo, ce ste kovač Tudi Ce morda niste, mu lahko zaupate. kako vam je uspelo skovati tako srečen dan. SKORPUON 23.10. - 22. „IWI. ■ , m p> doba povoženega mačka. Zamislili se boste nad nevamos-trni. M prežijo m cestah, in stopili na zavoro. Pazljivo vendar, zadaj jih je veliko, M se jim mudi ne glede na mačka. STOHEC 23. II. - 21.12.: S**,spimo* boste pritegiili pozornost osebe, M se bo hotela posladka- bila ,)ri ac veselile vas Wo Mm. ki jih Ijuhomnuic, -------- stnva in vas vabi daaeskrijete vojeidHafi. Tri kako močno ste si sad želeli, ozac^e želje pa boste morali poiskati sami. Od tam mu boste veliko bliže. vw» RIBI 20.2. - 20.3.: Odločili se boste, da prenehate sr-kbeti, saj vam bo postalo jasno, da shbi ne koristijo nikomur. Dobro poglejte, kam boste odvrgli sekiro, da ne Mjiiiur. uuuiy miu Na Danskem se decembra varajo December je tudi na Danskem mesec božičnih in novoletnih »sindikalnih« zabav, zaradi katerih so najbolj zaskrbljene predstavnice nežnejšega spola, saj se zaposleni na njih večkrat preveč zbližajo. Prav zato so v teh dneh zelo zaposleni privatni detektivi, saj se želijo ljudje prepričati, da jih njihovi partnerji niso varali. Zabave, na Danskem jim pravijo julefrokost, so začeli v Štiridesetih letih organizirati direktorji podjetij, ki so želeli svoje zaposlene ob koncu leta nagraditi z brezplačno večerjo. Vodilni delavci se naj tako bolje spoznajo s svojimi podrejenimi, lahko si izmenjajo tudi stališča, predvsem tista, ki jih med rednim delovnim časom sploh niso upali izreči. Za bogato obloženo mizo so bolj sproščeni, zato se ne bojijo, da bi jim direktor morda pokazal vrata. Na tovrstne zabave seveda niso vabljeni zakonski partnerji zaposlenih, naj gre za novoletna srečanja državnih uslužbencev, zdravnikov, policajev ali novinarjev. Predsednik združenja danskih detektivov Cla-us Foltmar Jensen, ki opravlja ta poklic že trideset let, je povedal, da pomoč detektivov iščejo predvsem ljudje stari med petintrideset in oseminšestdeset let. Ob koncu leta imajo za petindvajset odstotkov več dela kot v prvih enajstih mesecih, v zadnjih letih pa detektivi decembra sploh ne morejo sprejeti vseh prošenj. Največkrat se pri njih oglasijo ženske, ki se v dneh pred novoletno zabavo bojijo, da si bo zakonski partner provoščil več, kot bi smel. Zjutraj je bil zelo dolgo v kopalnici, bolj se je odišavil, bil je tudi boljše volje kot sicer, kar naj bi bil dokaz, da se odpravlja »na lov«. Zenska intuicija se v večini primerov izkaže za pravilno. Foltmar meni, da znajo zaposlene ženske bolje skrivati svoje načrte, saj se seveda tudi one niso pripravljene odpovedati novoletni zabavi. Pijača namreč odpravi marsikatero prepreko, na dan pridejo skrite želje, ljudje jih izpovedo in večkrat tudi uresničijo. Nekateri kar v toaletnih prostorih, drugi v hotelski sobi ali na vikendu. Večkrat njihov skok čez plot zabeleži detektivova kamera ali fotografski aparat. Posledica je ločitev. Po letu 1989, ko se je pojavil aids, se je število ločitev po decembrskih zabavah povečalo za sedemdeset odstotkov. Tisti, ki so vložili prošnje, kot vzrok navajajo bojazen, da se je zakonski partner morda okužil z virusom te smrtonosne bolezni, in morajo zato izbrati med življenjem in smrtjo. Danski privatni detektivi za svojo nekajurno uslugo računajo približno pet tisoč kron (devetsto dolarjev). Tarifa tistih, ki morajo v bolj oddaljene kraje ali na tuje, pa je seveda nekajkrat večja. Emmy Glud iz zakonskega svetovalnega centra v Kobenhavnu priznava, da so predbožične zabave vzrok številnih družinskih prepirov in ločitev, včasih celo tragedij. Zato se mnogi sprašujejo, zakaj se teh zabav ne udeležijo tudi zakonski partnerji zaposlenih. Večina Dancev pa se kljub tovrstnim pobudam ni pripravljena odreci sindikalnim zabavam, saj menijo, da si lahko vsaj enkrat letno privoščijo malce norosti. Slim Allagui / AFP _________ZDA........ Staro se je moralo umakniti novemu V Las Vegasu so porušili 31- nadstropni hotel Pred kratkim so v Las Vegasu podrli 31-nadstropni hotel, zgrajen v 60. letih. Za rušenje najvišje betonske zgradbe na tem koncu Združenih držav Amerike so porabili 50 kilogramov razstreliva. Hotel so porušili zato, da bi povečali razstavni prostor lasvegaškega kongresnega centra. 8 7 8 5 4 3 2 1 3 b c d 6 f g h Vopcehovskij - Sandler / SZ 1982 Belemu je uspelo napasti obe črni figuri, ki se nahajata v nekakšnem “Bermudskem trikotniku” in ne dovoljujeta izhod belemu kralju. Toda črni, ki je na potezi, je igral prav zgornjo pozicijo. Ta mu dovoljuje, da ob majhnemu številu figur na Šahovnici izpelje veliko mojstrovino. No, pa poglejmo ta skrivnostni razplet partije! Rešitev naloge Presenečenje za belega je bila prav gotovo prva poteza črnega l...e2! Cmi ponuja trdnjavo za prodor prostega kmeta na e liniji. Beli ima sedaj naslednje možnosti: a) 2.La5+ Kc6 3.Tal Le3 in črni zmaga; b) 2.Tf4: Tf4: 3.Lg3: Kc6 in črni zmaga; c) 2.Lf2: Le3!! in vezava lovca na črni diagonali omogoči napredovanje črnim kmetom in zmago! Silvo Kovač X VRSTA ŽIVALI ZMAGOVALEC NAOLIM- PIADI SLOVANSKA ČRKA AMER. IGRALEC (JAMES) EGIPT. POLITIK EL SADAT GRŠKI FILOZOF ORKAN HENRV PURCELL NORV. FILOZOF (ANATHON) DREVNJACA ORGAN VIDA LEVA ROKA KROM AVTOR: LUKA PIBER SVIC. SMUČ. SKAK. (WALTER) PERESA NA POKRIVALU OLGA KACJAN STROJNA NAPRAVA NOVINAR STAKUL ROGAŠKI VRELEC NASA ALPSKA SMUČARKA BITKA AMER. FILMSKA IGRALKA DELI VOZILA ZA VOŽNJO PO TIRU HIRAVA ZENSKA MESTO V UKRAJINI REKA V SRBIJI NIKEU ERBIJ REKA V KOLNU DOMAČIJA ANGL. PIVO KILOMETER ORIENT. PIPA AM. DOMAČINKA SOLO PEVEC RADIKAL OCET.KISL. SATURNOVA ZENA AVSTRIJ. POLITIK IJULIUS) OVID DOMOLJUB DEL DUBOROV- NIKA KMET V ŠAHU MANJŠE TNALO SLADKOVODNA RIBA SODARSKO ORODJE SESTANEK PLESALKA MONTEZ ATA AFRIŠKI VELETOK VODNE PTICE OSEBNI ZAIMEK MEDICINSKA IGLA NICO DOSTAL RIJEKA HIMALAJ. KOZA ESTONSKI PEVEC (GEORGU) Z. IME SOZVOČJE GLASOV PRAVICA DO IZUMA BREN- KALO KIM NOVAK JACK YEATS TISOČI DEL OSEBA, KI IZDAJA KNJIGE URADNI SPIS AFRIŠKA ANTILOPA LANTAN ROBERT VOUNG RASTLINA Z MESNATIMI LISTI VOOV ‘AS VI ‘ONVTH ‘DTV ‘fmvlvoa ‘VSNDOSIl ‘aaiD TNHLVd ‘ONOSlNB ‘SIS ‘M ‘aDVS ‘vicn ‘)EN3),l ‘vonvrii ‘NOti ‘ISnVNODVN ‘svva ‘SdO ‘vxnv1icM '3TIOSVN ‘Nas ‘H3 ‘AOAl ‘VSAVtEH ‘OltOBl ‘HMHVdHONVTS ‘OVdOdS ‘TIOCI -VHflSVDlOlN iOUARIOpOA :Aausaa : :: ® RAI 1 RETE 4 6.45 9.35 11.05 12.25 12.35 13.30 14.05 14.40 15.10 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 22.25 22.30 0.00 1.15 2.50 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: le gemelle dello Zillertall (kom., ’57) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Dnevnik, Style, 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prave e provini a Scommettiamo che...? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nam: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Koncert: Božic v Vatikanu (orkester in zbor Akademije Sv. Cecilije) Dnevnik Dok.: Vojna v Val d’ Orci Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme, 0.30 Kultura News, 1.00 Potihoma Film: Cuori che cantano (kom.. Nem. ’44) Variete: Tanto piacere RAI 2 7.00 8.15 8.45 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.05 14.15 14.40 16.00 16.05 17.15 17.30 20.30 20.50 23.30 0.00 Oddaja za najmlajSe, vmes risanke Nam: Tarman Nad.: Paradise Beach Aktualno: Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri - Te-lethon (vodi G. Magalli) Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante storie Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevniki Aktualne teme: L’ Italia ih diretta - Italija v živo Dnevnik I fatti vostri - Telethon, vmes (19.35) šport, (19.45) predstavitev Tg2 Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija - Telethon (vodita G. Magalli, W. Windham) Dnevnik, vreme Variete: PonoCi, na trgu Italija - Telethon ^ RAI 3 8.30 10.25 11.30 12.00 12.55 14.00 14.45 15.00 15.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.05 22.30 22.55 0.30 1.00 Oddaja Videosapere: Robinson in Petek SP v smučanju Videosapere: I corti, Znanstveni dnevnik, Cestni pisatelji Dnevnik, Telesogni SP v smučanju Deželne vesti, dnevnik Rubrika: Articolo 1 Nam: I mostri Šport: odbojka, Motor Shovv, rokomet Aktualne teme ob 17. uri Dok. Geo: Panama Nam: Blue jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti Producer Club, Blob Film: Inferno ad Alta Vi-sta (dram., ZDA ’93, i. H. Hamlin, T. Garr) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Pubblimania-Totd Modo Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in Vreme Fuori orario 7.00 7.30 13.30 14.00 14.15 15.15 17.10 18.00 19.30 20.00 20.30 22.30 TV film: Un bambino di nome Gesu (’87) Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 11.45 Valeria in Massi-miliano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Nad.: La forza deli’ amore, 16.15 Un volto, due donne Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme TV film: Un bambino di nome Gesti (i. M. Bellina) TV film: Salverti mia fi-glia (dram., ZDA ’90) Film: 11 branco (dram., ZDA ’77, i. J. D. Baker) vmes (23.30) dnevnik @ CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 18.00 18.00 20.00 20.40 23.00 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani Maurizio Costanzo Shovv Televizijsko sodisce: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nam: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli, Mas-simo Lopez) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia ^D> ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke I lij Aktualno: Village i Odprti studio I *5 Šport studio j ™ Nan.: Povver Rangers i SE Otroški variete Variete: Generazione X Aktualno: Village Nan.: Quelli della specia-le, 17.45 Primi baci H Odprti studio, vreme H Šport studio 1 Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air ■ Film: Free Jack - Beg iz prihodnosti (fant., ZDA ’91, i. M. Jagger) Film: Fermate Ottobre Nero (pust., ZDA ’90, i. L. Gossett jr.), vmes (23.30) Fatti e misfatti Speciale cinema Italia 1 šport Nan.: Guerra dei mondi # TELE 4 13.30 20.30 22.00 19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Take no prisoner Gospodarstvo ($) MONTECARLO 14.00 14.10 10.15 20.30 23.10 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Ziegfeld Folies 12.45 SP v smučanju Film: II maratoneta (dram., i. D. Hoffman) Film: California Suite a RAI 3 slovenski program Risanka: Pikijeve dogodivščine Dnevnik rBORlŠŠJ popravila TV - VEH j antene - SAT j Ul. Biancospino 22/2 OPČINE ^Jelefon: (040) 214867 - 214871J $T SLOVENIJA 1 Ul Koper Euranevvs Meridiani, aktualno temo Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Peter Pan, otroška oddaja Euranevvs Vzporedna življenja - ljudje in dogodki našega Ca- Sredozemlje Vsedanes - TV Dnevnik NBA - košarka Kdo je ukradel Mono Liso, tv nanizanka, 4. del 10.05 10.15 10.40 11.40 12.35 13.00 Tedenski izbor: V zasneženi deželi, 2. oddaja Otroci širnega sveta, 11. del ameriške dokumentarne nanizanke Roka Rocka Pande - velikani, ki vznemirjajo, avstralska poljudnoznanstvena oddaja Znanje za znanje, učite se z nami Poročila 16.20 17.00 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper TV dnevnik 1 17.10 17.25 18.05 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 21.40 22.05 22.25 22.45 23.10 00.00 01.45 UCimo se ročnih ustvarjalnosti, 50. oddaja Heathcliff, 15. del risane serije Samo za salo, 2. del angleške serije Umetnost in civilizacija Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Žarišče Sova Frasier, 15. del serije Načelnik Scali, 15. del ameriške nanizanke Človek v morju, francoski film Tv jutri, vodeostrani (T SLOVENIJA 2 Videostrani Forum Učitelj, 11. del serije Omizje Kgg] Osmi dan Samo za šalo, 1. del angleške nanizanke Alfred Hitchcock vam predstavlja, 21. del ameriške nanizanke Načelnik Scali, 14. del Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, 8. del poslovne oddaje Planet šport Smrt Jugoslavije, 3. del angleške dok. serije Stanley in ženske, 2. del angleške nadaljevanke Obiski Aida, posnetek opere iz Covent Gardna Tv jutri, videostrani KANAL A Novice Novice Spot tedna, A-Shop LuC svetlobe, 578. del Dežurna lekarna, 57. del Pika na A Vreme Mladinski program To trapasto življenje, 15. del am. nanizanke Devetdeseta, oddaja o stilu Zelda, ameriški film iFAvstrija 1 10.25 11.20 14.05 14.30 15.05 15.30 15.35 16.30 17.15 17.40 18.10 19.30 19.53 20.00 20.15 22.00 22.30 00.10 Svetovni pokal y alpskem smučanju: smuk (Z), prenos 1. teka Tenis, mednarodni turnir v St, Antonu Otroški program: Confetti shovv Tim in Struppi Popajeve nove dogodivščine Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija: Edini preživeli Baywatch: Miss Molly Kdo je šel?, Ugani, kdo se bo veselil Zlata dekleta: Papež v Miamiju Dr. Quinn: Sullyjeva odločitev Cas v sliki, kultura Vreme Sport Nisva angela, ameriška komedija, 1989 Režija: Neil Jordan Igrajo: Robert de Niro, Sean Perm in drugi. Šport Fatal beauty, ameriška kriminalka, 1987 Režija: Tom Holland Čas v sliki 00.15 01.35 02.00 03.05 04.45 Moj vražji ljubimec, ameriška komedija Režija: Charles Loventhal Kdo je sef?, ponovitev Schiejok, ponovitev Dober dan, Avstrija, ponovitev Moj vražji ljubimec, ponovitev tDIHIF Avstrija 2 Videostrani Vreme Ribička z Bodenskega jezera, pon. nemškega filma Vreme Cas v sliki Vera Pravica do ljubezni Golici, 2. del italijanske nadaljevanke Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Pariz, pojoče mesto Kako ste? Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Derrick: Solo ob polnoči Umetnik življenja Cas v sliki Moderni časi Tehnologika Moški pri petdesetih, francoski film, 1954 Kultura Pogledi od strani Videonoč Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje In Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Sport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Kleopatra; 20.00 Koncert Slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15. 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obveščg; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.00 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGLžur. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Večerni pr.. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 10.00 Poročilo z zadnjega zasedanja študentskega parlamenta; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF; 17.00 Most; 19.00 TB: Supersuckers; 21.00 te amo Cubal; 22.00 Idealna godba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 deželna kronika; 9.00 odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 2. del); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla m iza; 12.40 Cecilijanka '95; 13.20 Valčki In polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igra: Skupaj je lepše (tekst in r. L. Susič, 2. del); 14.50 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.20 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronikai; 17.10 Mi In glasba: violinist M. Belli; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. , JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDiSCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Slovenija: Pretežno oblačno bo. Predvsem v zahodnih, južnih in ponekod v osrednjih krajih bodo občasno manjše padavine. Na Primorskem ho pihala bo burja. Najvisje temperature bodo od -2 do 2° C. Sosednje pokrajine: Večino; ma suho tfo, le v severni Italiji ter ob Jadranu bodo manjše ipadavine. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.37 in zašlo ob 16.17. Dan bo dole 8 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 24.00 in zašla ob 12.04. 14.12 povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Figovec 80 Ljubljana Bežigrad 79 Celje 78 Trbovlje veliki vrh V- Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m’ 700 mikrogramov/m1 Vreme bo vplivalo na vremensko občutljive ljudi zmerno obremenilno. Vremensko pogojene težave se bodo večinoma kazale kot nerazpoloženost in težave z zbranostjo. PLIMOVANJE Danes: ob 327 najvisje 31 cm, ob 10.55 najnižje -13 cm, ob 15.32 najvisje -3 cm, ob 20.56 najnižje -19 cm. lutri: ob 4.31 najvisje 35 cm, ob 12.01 najnižje -24 cm, ob 17.44 najvisje 1 cm. ob 2228 najnižje - TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH s# 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 0 -1 -1 -5 -8 -9 pove- 30 cm 90 cm _________i plazovi se je________x____ calo v krajih, kjer je zapadlo okoli 30 cm snega. Tam je 2. stopnje. V visokogorju, Iger so nastali zameti, pa krajevno tudi 3. stopnje. Tam se lahko napihani sneg splazi ob dodatni obreme-" lo. 1. / NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: E 8 do 16 vozlov popoldne: E 5 do 10 vozlov CELOVEC ČEDAD O VIDEM 0/7 O KRANJSKA GORA -4/0 „N. GORICA GORICA^ 0 o/7 O -3/1 9 O -1/2 GRADEC O An 2,0 0 PTUJ Id -2/1 CEUE V O .1/2 —^ O KRANJ ti °UUBUANA -1/2 N. MESTO POSTOJNA o 'l2^ o -2/2 KOČEVJE ZAGREB o/2 O UMAG V-PORi TRST^j ^ OPATIJA PAZIN q CRNOMEU O V Sloveniji: V soboto bo prevladovalo oblačno in večinoma suho vreme. Cez dan bo le nekoliko topleje. Obeti: Tudi v nedeljo se ne bo večje spremembe vremena. V" Ji v V........... # L \ : • • - / L 1 rfl ■hhihhh M- Hil!ary je obiskala otroke v bolnišnici VVASHINGTON - Žena ameriškega predsednika Hil-lary Rodham Clinton je v VVashingtonu obiskala otroke v osrednji pediatrični bolnišnici. S seboj je vzela tudi mačka Socksa, ki je bil za malčke prava atrakcija. (AP) BBC prepovedal pokrivala novinariem pred kamero LONDON - Za zdaj se je novemu sklepu britanske državne televizije BBC, ki vsem novinarjem, ki se pojavljajo pred kamero, prepoveduje nošenje pokrival, uprl le dopisnik iz Moskve Angus Roxburg. Novinar je upravičeno navedel, da bi morala uprava televizije pomisliti predvsem na zdravje svojih uslužbencev in ne na njihov videz. V moskovskem strupenem mrazu je kučma skoraj obvezna, BBC pa meni, da je gologlavi novinar dostojnejši. Posiljeval je svojo snaho: obsojen na 1320 let zapora MANILA - Neko sevemofilipinsko sodišče je mizarja Rodolfa Sancheza obsodilo na 1320 let zapora, ker je svojo snaho triintridesetkrat posilil. Kot je dejal sodnik Joven Costales, se je Sanchez izognil smrtni obsodbi, ker je posilstva zagrešil leta 1993, ko na Filipinih še niso obnovili smrtne kazni. V Svaziju bodo zakonsko »krstili« vse alkoholne pijače JOHANNESBURG - Svazi bo kmalu postal prava mora za vse ljubitelje alkohola, saj je vplivni senator Prince Bhekimpi že predložil zakonski osnutek, ki predvideva, da bodo vsako alkoholno pijaco razredčili z dvema tretjinama vode. Predlog bo obupen za viski, še hujši za konjak, grozen za vino in nesprejemljiv za pivo. Prvič v življenju otroci čakajo na prihod pravega vlaka PEKING - Prvič v svojem življenju bo skupina otrok iz vasi Liangshan v kitajski pokrajini Shandong dočakala prihod pravega vlaka. Kot Indijanci Čakajo na prve tresljaje traCnic, tako da se bodo pravočasno umaknili. Progo so namreč dokončali pred dnevi, dela pa so stala 4,82 milijona dolarjev. (AP) Božični čudežni dogodki v newyorški podzemni železnici NEW YORK - Božični prazniki so pred vrati, v New Yorku pa že poročajo o prvih »čudežih«. Yvon-ne McCargo je nič hudega sluteč čakala na vlak podzemske železnice v Brooklynu, ko pa je prispel, jo je nekdo nenadoma porinil na tire. K sreči je padla v vdolbinico med tračnicami: to ji je rešilo življenje. Odnesla jo je le z zlomom podlah-tnice in več urezi, vendar je ostala živa. Njene krike so zaslišali šele, ko se je vlak ustavil; na pomoč ji je kmalu prihitel policist, ki se poklicno ukvarja z reševanjem ljudi (ali -kot je dejal sam - njihovih ostankov) izpod vlakov. Policija zdaj išče neznanca, ki je žensko pahnil pod vlak. Istega dne je v večernih urah v New Yorku prišlo do drugega srečnega naključja. Klatež Theo Tur-rell je na postaji podzemne železnice v Harlemu kradel bakreno žico, ko ga je presenetil vlak. Čeprav je strojevodja začel zavirati, takoj ko ga je zagledal, je Turrella vseeno zadel. Klateža je vrglo na elektrificirane tračnice, proti vsem pričakovanjem pa je preživel. Z istim vlakom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je le zlomil nogo in opekel zadnjo plat, zato so ga lahko takoj aretirali zaradi kraje. Američani bodo z dekoderjem zatemnili prenasilne televizijske oddaje NEW YORK - Bela hiša in ameriški senat sta dosegla sporazum o zakonskem osnutku, ki bo omogočil staršem nadzirati nasilne televizijske oddaje in omejiti njihov negativen vpliv na otroke. Če bo zakon sprejet, bodo morali proizvajalci televizijskih sprejemnikov v vsak televizor vgraditi poseben dekoder, ki bo omogočil zatemnitev prenašilnih oddaj. Ukrepu nasprotujejo republikanski senatorji, ki v njem vidijo nezaslišan vladni poseg v gospodarsko logiko prostega trgovanja. Sporazum, ki sta ga ta teden dosegla Bela hiša in senat, je del re- forme celotnega ameriškega radiotelevizijskega sistema, ki so jo doslej preprečile različne parlamentarne komisije. Če bo osnutek izglasovan, bo reforma primorala televizijske mreže, da v enem letu izdelajo elektronski sistem, ki bo gledalce opozoril na stopnjo nasilja posameznih oddaj in jim dal možnost, da odločijo, ali je primerna za otroke ali ne. Dekoder podpora večina ameriških družin in tudi Clintonova administracija, zelo kritične pa so televizijske postaje, ki v njem vidijo nekakšno cenzuro, in Številni te- levizijski producenti, ki zavračajo vladne posege na tehnološkem področju in menijo, da je mogoče problem nasilja oddaj rešiti tudi drugače. Dekoder deluje na osnovi tehnologije, ki omogoča oddajajnje programov s podnapisi za gluhe. Postaja bo oddala signal z oznako stopnje nasilja predvajane oddaje, tako da jo bo dekoder, ki so ga nastavili starsi, zatemnil prenasilne oddaje. O zakonskem osnutku bodo v parlamentu razpravljali prihodnje leto in ni izključeno, da ne bo pri tem prišlo do bistvenih sprememb.