OSREnNJA
855*+ AA KNJIŽICA
PRILtiukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini	n.,. •,
Abb. postale I gruppo (jt'na 2oU lir
Leto XXXV. Št. 135 (10.354)
TRST, petek, 15. junija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«! v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB NARAŠČANJU POLEMIK V ZVEZI S SPORAZUMOM 0 OMEJITVI JEDRSKEGA OBOROŽEVANJA
PREDSEDNIK CARTER NA DUNAJU ZA PODPIS SPORAZUMA SALT 2
Razburjenje in nejevolja v Wa$hingtonu - Odstop znanega generala - Pomirjujoče Carterjeve besede pred odhodom iz ZDA
DUNAJ — Ameriški predsednik Jimmy Carter je sinoči prispel na Dunaj. Danes bo prispel predsednik SZ Leonid Brežnjev. V ponedeljek bosta predsednika obeh velesil v kraljevi palači Hofburg podpisala sporazuma Salt 2 o omejevanju strateškega oboroževanja.
Sporazum sicer ne predstavlja jamstva, da ne bo prišlo do jedrskega spopada med obema velesilama, pač pa le zagotavlja, da velesili ne bosta iskali novega, še nevarnejšega orožja. Sedanja stopnja oborožitve, ki že sama po sebi zadostuje za 15-kratno uničenje sveta, bo torej ostala «zamrznjena».
OmejenosU tega sporazuma se zavedajo tako v Washingtonu kot v Moskvi. Sam Carter je včeraj pred odhodom iz glavnega mesta ZDA dejal, da je njegov cilj le, da prepreči jedrsko vojno in da obenem zagotovi varnost ZDA, «Med nami in SZ je več spornih vprašanj, ki jih je treba natančno prediskuti-rati.s. je dejal Carter in nadaljeval z ugotovitvijo, da bodo Američani jasno obrazložili sovjetskim predstavnikom svoja stališča in svoje cilje, «da ne pride do nevarnih nesporazumov, ko napredujemo po ločenih poteh». Carter je še dodal, da bodo ZDA okrepile stike s sovjetskimi voditelji in da bodo v kratkem ustvarili nove kanale, da okrepijo razumevanje med obema državama. Carter je še dodal: «No-ben sporazum nas ne more pripeljati nazaj v obdobje, ko še nismo poznali jedrskega orožja in nobeno srečanje ne more odpraviti konkurence med obema državama, Vendar pa .tako mi kot Sovjetska zveza soglasno pri ogotovitvi, da je varnost naših dveh držav in stabilnost v svetu odvisna od naše sposobnosti, da preprečimo jedrsko Vojno, ki je ne bi mogel preživeti nihče, a je tudi ne bi nihče zmagal,* Carter je še poudaril, da se Podaja na pot poln upanja, vendar brez nestvarnih iluzij in da je cilj njegovega potovanja, da utrdi varnost ZDA in prepreči jedrsko vojno, kar je tudi najvišji cilj njegove politične dejavnosti. »Odhajam na Dunaj z gotovostjo v srcu, ki izvira iz prepričanja, da predstavljam največjo, najmočnejšo in najsvobodnejšo družbo sveta,» je zaključil Carter.
V ZDA pa medtem narašča nezadovoljstvo zaradi Carterjeve misije. številni Američani, predvsem izvedenci zaskrbljeno odkimavajo in v samem kongresu so se pojavili številni nasprotniki podpisa sporazuma Salt 2. Kljub izredno bomba-
stični kampanji, ki jo je Carter sprožil okrog svoje misije obstaja resna nevarnost, da bo washington-ski kongres izrekel negativno mnenje, ko bo razpravljal o odobritvi sporazuma. To mnenje bo sicer le v delni meri odvisno od dejanskega pomena sporazuma, saj se je v ZDA, čeprav neuradno začela kampanja za predsedniške volitve, ki bodo novembra prihodnjega leta. Tudi številni senatorji menijo, da so ZDA podrejene Sovjetski zvezi, kar zadeva stopnjo oborožitve in se boje, da bi Američani, potem ko so izgubili oporišča v Iranu, ne mogli več nadzorovati sovjetskega oboroževanja. V Washingtonu obenem poudarjajo neuspeh ameriških pogajalcev, ki so zaman zahtevali, naj Sovjetska zveza omeji število raket «SS-18»
Zadnji udarec pa je bila vest o odstopu generala Edvvarda Rowny-ja, enega glavnih članov ameriške
delegacije pri pogajanju Salt 2 v zadnjih šestih letih. Iz neuradnih virov se je izvedelo, da je general po 38 letih službe prosil za upokojitev, predvsem zato, ker so ZDA pristale na sporazum s Sovjetsko zvezo, kljub temu, da Moskva ni bila pripravljena odreči se niti manjšemu številu strateških raket «SS-18*.
Dunajski pogovori torej ne bodo lahki. Dokončno besedilo dogovora so sestavili šele sinoči in za danes ponoči je bil napovedan podpis od strani šefov delegocij. Vsekakor bosta Brežnjev in Carter v ponedeljek gotovo podpisala sporazum. Brežnjev z njim ne bo imel težav, kot je to že včeraj napovedala moskovska Pravda. Ostaja vprašanje, ali bo Carterju uspelo prepričati večino v ameriškem parlamentu, da ratificira sporazum, ki dejansko ne predstavlja konkretnega jamstva za mir v svetu, (bbr)
Predsednik Carter z ženo pred odhodom z washingtonskega letališča
(Telefoto ANSA-UPI)
aiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiAHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinpininiiiiiiiiMiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
SEJA VODSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE
Craxi za politiko demokratične enotnosti Lombardi in De Martino za levo alternativo
Komunisti potrjujejo svoje dosedanje stališče: ali v vladi ali v opoziciji
RIM — Vse kaže, da se je v socialistični stranki začelo tisto razčiščevanje med levičarsko opozicijo in Craxijevo večino, ki so ga odložili med volilno kampanjo. Lombardi in De Martino, ki sta pred poldrugim mesecem molčala, sta včeraj odločno posegla v razpravo in zahtevala, bolj tvorno soočanje z ostalimi levičarskimi strankami. PSI mora stopiti na pot leve alternative, saj je to edina pot, ki jo levičarske sile lahko prehodijo skupaj, dasi je v vmesni fazi njihova vloga lahko razčlenjena.
Predlog Lombardija in De Martina, ki sta ga podprla Achilli in delno Cicchito, je bil alternativa Craxijevemu izvajanju. Socialistični sekretar se je v svojem uvodnem poročilu, po ugotovitvi, da centri-' zem nima večine v parlamentu in da je vrnitev k levi sredini nemogoča, poudaril, da je treba vendarle najti izhod iz sedanje krize in oblikovati novo vlado, saj ni pojmlji-
vo, da bi se sedanje obdobje u-pravne paralize še nadaljevalo. Najboljši izhod bi bil oblikovanje večine demokratične enotnosti in vsa levica se mora angažirati v resni razpravi ter pogajanju brez togosti in shematičnih alternativ (očitek komunistom je očiten). Pogajanja morajo zadevati programska vprašanja in še zlasti gospodarsko stanje države.
V	primeru, da bi ta pogajanja propadla — je dejal Craxi — bo PSI ocenila položaj in ukrepala s ciljem, da zajamči državi vlado in omogoči tisto prenovitev in reforme, na katere država že dolgo zaman čaka.
V	svojem poročilu vodstvu PSI je socialistični sekretar načel tudi vprašanje predsedstva obeh zborov parlamenta. V tem okviru je dejal, da PSI pristaja na to, da bi bila predsednika predstavnika obeh večjih strank, želeti pa bi bilo, da bi bil predsednik zbornice levičar.
...........................................................n..,..,".m........................
ZGOVORNO MNENJE AVSTRIJSKEGA KOMENTATORJA 0 SPORAZUMU SALT 2
Dogovor med pticama roparicama/
~5“SSi ISSifiSfi
Nenninp ocenil dogovor Salt 2, ki no podmornicah, nadaljnjih 120 pa Oa bosta v ponedeljek podpisala na bo lahko nameščenih ”
Dunaju Jimmy Carter in Leonid 8režnjev. Dejansko bo dogovor le zamrznil sedanje stanje, kar zade-va strateško oboroževanje obeh velesil. To pa pomeni, da bosta tako Sovjetska zveza, kot Združene države Amerike še vedno razpolagali s tolikšno količino strateškega orodja, da lahko uničita ves svet.
Pri vsem tem ni tako zelo pomembno, kaj dejansko vsebuje spo-razum. Kriteriji za omejitev strateškega oboroževanja so sicer zelo natančno definirani in bodo ostali tj veljavi vse do leta 1985, ves ta čas pa se oboroževanje obeh vele-SH ne bo zmanjšalo, ampak ga bo fporazum Salt 2 le nekoliko zavrl 'n bo odvzel obema velesilama vsak izgovor, da se izogneta zako-nu ravnovesja. Obe velesili bosta branili ogromno rušilno silo, vendar pa jima daje sporazum Salt 2 zadosten razlog, da ne bo ne ena ne druga prva napadla, zavedajoč *e, da bi imel odgovor na napad katastrofalne posledice. Dovolj je, da pomislimo, da sporazum omogoča obema državama, da razpolagata z več kot 17.000 termonuklearni-jni bombami, to je s potencialom, ki lahko 15 krat uniči vso Zemljo.
Sporazum, ki je sad sedemletnih Pogajanj je dejansko dolg dokument, ki določa številčne in kvalitetne omejitve oboroževanja in izrecne kriterije za preverjanje spoštovanja dogovora. K temu je pritožen protokol, ki predvideva nad-zorstvo nad raziskavami glede no-vih vrst strateškega orožja, ki bo v Veliavi do leta 1981.
9 številčne omejitve so naslednje: %Da danes razpolagajo z 2058 iz-ztrelišči raket z jedrsko konico, Sovjetska zveza pa s 2500 izstrelišči. "a osnovi sporazuma do leta 1982 ne ena ne druga velesila ne bo ?*nela razpolagati z več kot 2.250 tz.strelišči, od katerih ne bo smelo b,ti več kot 1.320 sposobnih za izpeljevanje več jedrskih konic tla Slične cilje z eno samo raketo.
na letalih. Končno pa bosta velesili lahko razpolagali vsaka z največ 820 izstrelišči prekooceanskih raket na zemlji.
Kar zadeva nadzorstvo nad kvaliteto dogovor dovoljuje obema velesilama, da v prihodnjih letih izdelata le eno novo vrsto strateških raket z bazo na zemlji in določa natančne kriterije za sestavo novih raket. Poleg tega določa najvisje število konic, ki jih bodo lahko namestili na eni sami raketi m sicer deset za izstrelišča na zemlji in 14 za istrelišča na podmornicah. Sporazum nadalje prepoveduje kakršno koli vmešavanje v izvidniške polete, opravljene za preverjanje spoštovanja sporazuma samega.
Dodatni protokol nadalje prepoveduje eksperimentiranje novih vrst premičnih raket in uvedbo ameriških raket vrste <cruise» z dometom več kot 360 milj. Vse to naj bi šlo v škodo ZDA, ki aktivno deluje na tem področju; sicer pa Ame-
ričani še niso pripravljeni in menijo, da tudi ne bodo mogli biti pripravljeni na uvedbo tovrstnega orožja pred koncem leta 1981.
Končno pa sporazum obvezuje o-be velesili, da si izmenjata informacije o oboroževanju in da se med seboj predhodno obveščata o novih preizkusih raket z dolgim dometom. (bbr)
Titova poslanica predsedniku Carterju
BEOGRAD - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je poslal ameriškemu predsedniku Carterju pismo, ki spada v običajno izmenjavo mnenj o perečih mednarodnih problemov. Sporočilo je izročil veleposlaniku ZDA v Jugoslaviji Eagleburgerju podsekretar za zunanje zadeve Budi-mir Lončar.
TUNIS — Svet arabske medparlamentarne zveze (UIA) je na včerajšnjem sestanku v Tunisu izključil Egipt iz te organizacije.
Craxi je pokazal znatno odprtost do vseh levičarskih strank, med katere vključuje tudi radikale, in poudaril, da je naloga socialistov postopno spraviti v tek ves razpon sil od liberalcev do radikalov, obenem pa paziti, da bi se KPI ne zaprla.
V zaključnem delu svojega posega je Craxi analiziral rezultate volitev in dejal, da so socialisti dosegli ja-dovoljiv uspeh, čeravno se volivci niso odzvali s takim navdušenjem kot je bilo pričakovati. Potem ko je opozoril na nekatere organisa-cijske pomanjkljivosti, je se opo:o-ril na večji uspeh, ki ga je Stanka požela pri volitvah za evropski parlament. «Ob tem je potrebna poglobljena analiza — je dejal — la izberemo pravo pot, po kateri no-ramo nadaljevati zavestno in dosledno.»
Po sekretarjevem poročilu se je razvila živahna razprava, v katiro so posegli ali bodo posegli malcne vsi člani vodstva. Najbolj zanimiva pa sta bila, kot rečeno, Lombardi in De Martino, ki sta odločno začda z razčiščevanjem ter sta nakazila pot leve alternative kot protiprto-log Craxijevi bolj socialdemokratko naravnani strategiji. P0 Lombarii-jevem mnenju si PSI ne sme sana nadeti bremena, da zajamči oblikovanje vlade, ki vsekakor ne bi bla kos krizi, in prepustiti komunisbm «monopol pravilne opozicije, radikalom pa zastavo alternative*. Zato se je priletni voditelj zavzel za «pos'e-tovanje med vsemi levičarskimi silami vključno z radikali, PDUP in DP, da bi si z leve nadeli brene stabilizacije ter bi definirali v ligo in naloge, ki so lahko tudi razpenjene, vsake stranke.
De Martino pa je s svoje strini predlagal takojšnje srečanje s komunisti za skupno proučitev polua-ja in kot prvi korak za izboljšaije odnosov med levičarskimi silami.
Medtem ko so socialisti zateli notranje razčiščevanje, ki se bo nadaljevalo tudi danes, je vodsvo KPI včeraj pozno ponoči končlo razpravo, ki je bila namenjeia predvsem analizi političnega pco-žaja po nedavnih političnih voit-vah in iskanju vzrokov n a za dolnja stranke. Včerajšnja razpraa je bila napeta in mestoma tudio-stra, vendar pa gre le za začetk analize v stranki, ki bo trajala še dolgo in ki bo dosegla višek ia seji CK, ki se bo sestal konec re-seca. To jasno izhaja iz zaključe-ga poročila, ki napoveduje vrto sestankov na pokrajinski in dežl-
ni ravni kot uvod v sejo CK in kot prispevek k notranjemu razčiščevanju. Kar zadeva vprašanje vlade je vodstvo KPI potrdilo svoje znano stališče: politika demokratične enotnosti je edini izhod iz sedanjega položaja in edini ustrezen odgovor na težave, ki jih preživlja Italija. Komunisti pa ne bodo v nobenem primeru podprli vlade, v kateri ne bi bili pravično zastopani, (vt)
IZJAVA ČLANA PREDSEDSTVA CK ZKJ TUJIM NOVINARJEM
Dolanc: Nikomur ne moremo dopustiti da zanika obstoj makedonskega naroda
Poudarjena velika enotnost gibanja neuvrščenih v Colombu - Pozitivna ocena Titovega obiska v SZ
RIM — Minister za javno vzgojo Spadolini je zagotovil, da bo vlada vsekakor poskrbela, da bodo mogli študentje opraviti zaključne izpite, kljub temu, da nekateri stažisti (nestalno učno osebje) zavračajo sporazum, ki so ga dosegb sindikati. Potrebne ukrepe bodo sprejeU v dogovoru z družbenimi predstavništvi, je zatrdil minister, toda brez prisilnega vpoklica nestalnega osebja, ki bi ne prekinilo stavke.
BEOGRAD — član predsedstva ZKJ Stane Dolanc se je včeraj dve uri pogovarjal s tujimi dopisniki, akreditiranimi v Beogradu in na Dunaju, ter s posebnimi poročevalci, in sicer o aktualnih vprašanjih notranje in zunanje politike Jugoslavije. Pogovora v centru »Sava* sta se udeležila tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Gojko Ubiparip in izvršni sekretar predsedstva ZKJ Trpe Jakovlevski.
Stane Dolanc je med drugim tujim časnikarjem orisal uveljavljanje Titove pobude o kolektivnem vodenju, spregovoril je o demokratizaciji v Jugoslaviji in o njenem notranjem razvoju ter poudaril, da je v zvezi komunistov in v r.jeni dejavnosti tolikšna enotnost glede vseh političnih vprašanj, kot je še nikoU ni bilo. Posebej se je dotaknil pluralizma samoupravnih interesov in pri tem podčrtal neprecenljivo vlogo pokojnega Edvarda Kardelja. Uresničevanje njegovih idej bo naloga celotne zveze komunistov in vse družbe.
Glede gospodarskih vprašanj je Dolanc posebej naglasil, da ima Jugoslavija jasen koncept ekonomske politike in ekonomske strategije in da nikomur » pride na misel, da bi ekonomiko zapostavljal na račun ideologije. Toda ta koncept Jugoslavija uresničuje kot dežela v razvoju, torej v zapletenih ekonomskih odnosih v svetu, verjetno m nobene države, vsaj v Evropi, je dodal Dolanc, ki bi v tako zapletenih gospodarskih in političnih razmerah tako hitro kot Jugoslavija razvijala svoje gospodarstvo.
Stane Dolanc je odgovoril tudi na več vprašanj iz zunanje politike in pri tem pozitivno ocenil odnose s Sovjetsko zvezo in ZDA ter izid nedavnega ministrskega zasedanja neuvrščenih v Colombu. •
»Obisk tovariša Tita v Sovjetski zvezi in pogovore Tito - Brežnjev o-cenjujemo zelo pozitivno,* je izjavil Dolanc in dodal, da sta obe strani izrazili zanimanje in pripravljenost za razvoj vsestranskega sodelovanja. «To srečanje ocenjujemo zelo pozitivno, ker so bili ob tej priliki jasno potrjeni temelji, na katerih so zasnovani jugoslovansko-sovjetski odnosi, to je, potrjeni so bili principi skupnih dokumentov začenši z beograjsko deklaracijo iz leta 1955. Srečanje ocenjujemo kot uspešno tudi zato, ker sta obe strani ugotovili, da kljub različnim pogledom na določena vprašanja obstajajo vse možnosti za razvoj prijateljskega in iskrenega sodelovanja*.
Po besedah Dolanca je v Titovih pogovorih v Moskvi tekla beseda tudi o razlikah in da obe strani u-poštevajo razlike, ki obstajajo v njunih sistemih. «Drugi druge sprejemamo takšne, kot smo, in dosegamo takšno kvaliteto odnosov, da lahko kljub razlikam najdemo skupno podlago za vsestransko sodelovanje.* Ob tem je Dolanc podčrtal, da je bil Titov obisk v Sovjetski zvezi «absolutno korak naprej v razvoju naših medsebojnih odnosov*.
Glede ministrskega zasedanja neuvrščenih v Colomb i je Stane Dolanc izrekel mnenje, da se je kljub problemom, ki obstajajo in so realni, vnovič pokazala velika enotnost neuvrščenih. O nekaterih problemih so v Colombu sprejeli priporočila, saj za več niso bili pooblaščeni, te probleme pa bo reševala vrhunska konferenca v Havani. Sicer pa se je po besedah Dolanca v Colombu pokazalo, da neuvrščenemu gibanju
nihče ne more vsiljevati svojih stališč kot edinih in izključno pravilnih.
Odnosi med Jugoslavijo in ZDA so zelo dobri in se razvijajo pozitivno, je dejal Stane Dolanc v odgovoru na eno od vprašanj. Kar zadeva delovanje sovražne emigracije v ZDA, je o tem tekla beseda s pristojnimi ameriškimi organi in jugoslovanska stran je zahtevala, da se Američani držijo mednarodnih in svojih norm.
Stane Dolanc je povedal, da je Jugoslavija z raznih strani in tudi v Moskvi dobila zagotovila, da ne spodbujajo sedanje bolgarske politike proti Jugoslaviji. V Sovjetski zvezi so po besedah Dolanca izrecno poudarili, da so zainteresirani, da se odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo razvijajo normalno. Obenem je Dolanc na prošnjo tujih časnikarjev spregovoril o temah po-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiuiiiiiiiiinufiutiiiiiiimirtiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiniiimmmiiiiiiiimiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiituiiini
S SPREJEMOM PRI PREDSEDNIKU TITU
Strougal zaključil obisk v Jugoslaviji
V sklepnem poročilu poudarjena želja po še tesnejšem vsestranskem sodelovanju med Češkoslovaško in SFRJ
BEOGRAD — Ob koncu obiska predsednika vlade ČSSR Ljubomira Štrougala so včeraj v Beogradu objavili skupno sporočilo, V njem je rečeno, da je Štrougala na Brionih sprejel predsednik Tito in z njim izmenjal mnenja o vprašanjih, ki zanimajo obe strani in se pogovarjal o možnostih za nadaljnjo razširitev stikov in sodelovanja med državama.
Predsednik ZIS Veselin Djuranovič in Ljubomir Strougal sta v pogovorih vsestransko izmenjala mnenja o razvoju odnosov in sodelovanja med državama in perečih mednarodnih vprašanjih. Vzajemno sta se seznanila o socialistični izgradnji v SFRJ in ČSSR in zunanjepolitični dejavnosti obeh držav. Djuranovič in Strougal sta z zadovoljstvom ugotovila, da se stiki in sodelovanje med Jugoslavijo in ČSSR uspešno razvijajo na načelih enakopravnosti, suverenosti in neodvisnosti, nevmeša-vanja ter vzajemnem spoštovanju
aiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiMniiimtitiiHiiiimiiiiiiiiiituiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiitiiimimiiiimitiiiiiiiiiiittiiiitiiiimiiuiiiimiiiiiiimiiimiiiii
SKUPNA SEJA DVEH KOMISIJ SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Zaskrbljenost zarodi naraščanja nacionalističnih sil na Tržaškem
Obširna in poglobljena razprava o situaciji italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji po podpisu osimskega sporazuma
LJUBLJANA — Dve komisiji slovenske skupščine in sicer komisija za mednarodne odnose in komisija za narodnosti sta včeraj na skupni seji temeljito preučili položaj italijanske narodnosti v Sloveniji in slovenske v Italiji. Za izhodišče razprave sta vzeli pred skoraj štirimi leti podpisane osimske sporazume in enotno ugotovili, da so rezultati že vidni, zlasti to velja za utrjevanje položaja italijanske narodnosti v Sloveniji. Politika Jugoslavije do narodnosti je nenehno enaka, zasnovana na prizadevanju, da manjšinam zagotovi s samoupravnim socialističnim sistemom položaj enakopravnega subjekta v družbi, zato tudi določbe podpisane v Osimu niso mogle bistveno spremeniti položaja italijanske narodnosti. Kvaliteta in obseg pravic sta bila že
lllllllll■ll<l,ll,n,M,,ll>>lll,l,iil,l,,,l>,>nllilli>>>>>>l>>l<U><l>>>lll>,>i>>llll>>>li>>><>>,lli>>l>l,>i>n>>l>i>l>llllll>>ll>l>llll>,>>li>>lli>>>l,,>l>>ll^llll>lllli,lllll>*ll>l>>>>1>Ui>ll><>>ill,>>l>>>l,,l>l>>>ll>,lil>>lt>>>Vtl>lflVI>lll>,>>l
DVA MRTVA NA OBALNI CESTI V IARKOVLJAH
Zaradi prevelike hitrosti je včeraj popoldne na obalni cesti nedaleč kontovelskega portiča prišlo do hude prometne nesreče, ki je terjala mladi človeški življenji. Avtomobil alfa romeo GT 1600, v katerem so se peljali štirje stari znanci policije, je prehiteval kolono vozil, ko ga je na križišču pred Miramarom zaman skušala ustaviti izvidnica prometne policije. Oddrvel je naprej proti mestu, vendar Je prevozil le «*ober kilometer, ko ga je zaneslo s cestišča na pločnik, kjer je povzročil pravo razdejanje. Na srečo ni b le> tam <o-bičajnih kopalcev, sicer bi bila tragedija še hujša. Dva potnika sta bila pri priči mrtva, eden leži hudo -ranjen na oddelku za oživljanje, šofer pa bo okreval v mesecu dni.
Obširno poročilo na 2. strani.
nad tistim ki so jih predvidevale mednarodne pogodbe in londonski memorandum.
Pač pa je večja odprtost sosednje Italije po podpisu sporazuma omogočila boljše razmere glede razvoja kulture, sredstev obveščanja in stikov v matičnim narodom. Vendar ostaja še nekaj nerešenih vprašanj, zlasti pereča so po besedah predstavnikov italijanske narodnosti na tej seji (govorili so v materinem jeziku) vprašanja povezana s šolstvom. število osnovnošolcev se je zelo zmanjšalo, ni rešeno vprašanje učbenikov, premalo je storjenega, da bi v šole uvedli dvojezičnost na ta način, da bi drugi jezik, torej na italijanskih slovenski na slovenskih pa italijanski ne bil pojmovan kot tuj jezik, temveč kot jezik someščana, sokrajana, sodelavca. Člani komiteja so znova poudarili, da je treba pri reševanju še vseh odprtih vprašanj upoštevati vlogo večinskega naroda, njegovo odgovornost za celovito enakopravnost manjšinskega. V tem smislu je izvenel tudi predlog komiteja za šolstvo, naj bi sestavili nekakšno koordinacijsko telo, ki bi skrbelo za položaj šolstva pri narodnostnih skupnostih na obeh straneh in bi vključevalo vse prizadete dejavnike iz Slovenije, ugotovili so da bi bilo sprejemanje kakršnihkoli novih zakonov ali ukrepov za uvejavitev I-talijanov v Sloveniji povsem odveč, saj imata Jugoslavija in Slovenija, kot so poudarili predstavniki italijanske narodnosti odlično ustavo, odlične občinske statute in sklepe o uresničevanju posebnih pravic te skupnosti, treba pa jih je bolj zavzeto izvajati in uresničevati. Predvsem to velja za tako imenovano bazo, se pravi za izvajanje tam, kjer ljudje živijo in delajo. Ob koncu razprave o položaju Italijanov v
Sloveniji so sprejeli tudi predlog italijanske skupnosti, naj bi sestavih delovno skupino, ki bo preučila vrsto predlogov, ki jih je ta skupnost prinesla na sejo.
Člani obeh komisij so tudi temeljito preučili položaj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Opozorili so na nacionalistične sile, ki nasprotujejo duhu osimskih sporazumov ter enakopravnemu položaju Slovencev v Italiji. Skupaj s Slovenci in demokratičnimi Italijani delijo zaskrbljenost, da bi prišlo do popuščanja nacionalističnim licitacijam in da bi manjšina postala predmet političnih obravnavanj med posameznimi političnimi grupacijami. Zato so v celoti podprli zahteve slovenske narodnostne skupnosti, da v smislu Osima dosežemo celovito zakonsko zaščito, saj se bo tudi v odnosu do vprašanj slovenske manjšine izkazal odnos Italije do svoje sosede. Komisiji sta se zavzeli, da se na obeh straneh stori še več za neposredno izboljšanje položaja slovenske narodnostne skupnosti in italijanske narodnosti, ki vse bolj postajata trden vez v odnosih med obema prijateljskima državama. Tu ne gre za nobeno recipročnost, kot bi to nekateri radi imenovali temveč za novo kvaliteto na tem področju — za vzajemno spoštovanje tovrstnih ukrepov sosede in za zaupanje v demokratično pojmovanje enakopravnosti posameznih manjšin. Ob koncu seje so člani obeh komisij izrazili trdno prepričanje, da se bo tok sodelovanja, ki je z Osimom dobil nov polet razvijal naprej tudi z reševanjem še odprtih vprašanj, kar bo zgleden prispevek o-beh sosed k uresničevanju evropskega duha sodelovanja, začrtanega v Helsinkih.
JURE PENGOV
različnih poti socialističnega razvoja. Podčrtala sta obojestransko zanimanje, da sodelovanje na teh temeljih še razširijo.
Predsednika obeh vlad sta posebej poudarila velik prispevek predsednika Tita in predsednika Husaka za uspešen razvoj stikov in sodelovanja in krepitev tradicionalnega prijateljstva med državama.
Predsednika vlad sta tudi obširno izmenjala mnenja o razvoju mednarodnega položaja. Poudarila sta pomen, da se obe državi zavzemata za mir, popuščanja mednarodne napetosti, neodvisnosti vseh držav in narodov in za družbeni napredek. Poudarila sta, da je razorožitev e-na od najpomembnejših nalog mednarodne skupnosti. K temu lahko veliko prispeva bližnji podpis sporazuma o omejevanju strateškega o-boroževanja SALT-2. Ugotovila sta, da kriza na Bližnjem vzhodu vse bolj ogroža mir v tem delu sveta in izrazila vso solidarnost z bojem narodov Juga Afrike proti rasizmu.
Štrougala je včeraj na Brionih sprejel tudi predsednik republike Tito in se z njim zadržal v daljšem prijateljskem razgovoru. Gost je ob tej priložnosti izrazil pripravljenost in željo CK KP in vlade ČSSR za nadaljnjo razširitev jugoslovansko-češkoslovaških prijateljskih odnosov in sodelovanja, za kar so dobre možnosti.
Predsednik Tito je ugodno ocenil dosedanje pomembne rezultate pri delovanju obeh prijateljskih socialističnih držav in opozoril, da je v obojestranskem in širšem interesu, da se sodelovanje razširi na gospodarskem in drugih področjih na sd-dobnih dolgoročnih temeljih. Govor je bil tudi o sedanjem razvoju na Češkoslovaškem in v jugosloviji in ob posameznih perečih vprašanjih mednarodnih odnosov, (dd)
Domnevni brigadisti aretirani v San Benedettu del Tronto
SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Vse kaže, da so karabinjerji posebnega protiterorističnega oddelka ob sodelovanju krajevnih orožnikov, zadali nov hud udarec vodu RB v Markah. Včeraj so namreč pri San Benedettu del Tronto aretirali tri domnevne teroriste, ki so med drugim osumljeni sodelovanja pri vdoru na sedež KD v Anconi. Enemu od treh, 21-letnemu Giovanniju Di Girolamu so zaplenili torbo z eksplozivnim nabojem, pištolo kalibra 7,65, 200 nabojev za puško, kilogram žvepla in nekaj metrov zažigalne vrvjee. Imeni o-stalih dveh nista še znani, po neuradnih informacijah pa naj bi šlo za 20-letnega študenta Maurizia Costantinija in 21-letnega uradnika Giuseppa Pasaualiia.
Kaže, da so po aretaciji trojice prispeli v San Benedetto preiskovalci iz drugih italijanskih mest. Napetost je precejšnja in karabinjerji so nenavadno osorni z novinarji. Operaterju neke zasebne televizije naj bi zagrozili z aretacijo, ker je posnel vhodna vrata vojašnice, nekemu časnikarju pa naj bi žugali z zaplembo fotografskega aparata.
JUTRI OB 11. URI PRI MONTEBELU
Slovesno odprtje enaintridesetega mednarodnega tržaškega velesejma
Na njem nastopa 965 razstavljavcev iz 30 držav - Gospodarska srečanja v okviru «dneva Jugoslavije)) (20. junija)
Jutri dopoldne ob 11. uri se bodo vrata na sejmišču pri Montebelu ponovno odprla in na razstavišču bo znova steklo intenzivno sejemsko življenje — letošnja prireditev je 31. po vrsti — ki se bo nato zaključilo v četrtek. 28. junija.
Na letošnji prikaz se je prija vilo 965 razstavljavcev, od tega 696 iz naših krajev in iz notranjosti Italije ter 269 iz tujine. Uradno zastopanih je enajst držav, in sicer Jugoslavija, Avstrija. Zahodna Nemčija, Brazilija, Indonezija, Burundi. Srednjeafriško cesarstvo, Etiopija, Filipini, Gana in Zaire, prek uvoznikov in predstavniških agentov pa je v halah pri Montebelu zbrana proizvodnja še nadaljnjih dvajsetih držav. Znaten del ekspo natov je nanizam v dveh novih paviljonih «E - F» in «A - B» — pr-
POJASNILO TAJNIŠTVA
LIBERALNE STRANKE
Nobenega dogovora med Ocovinijem in PLI
Tiskovni urad vsedržavnega tajništva liberalne stranke v Rimu je včeraj objavil sporočilo, v katerem demantira, da bi obstajal kakršenkoli predhodni dogovor med tržaškim županom Cecovinijem in vodstvom stranke v zvezi z morebitnimi opcijami na evropskih volitvah. Demanti se nanaša na nekatere vesti, po katerih naj bi se sam vsedržavni tajnik PLI Zanone obvezal, da bi se kandidat En-zo Bettiza v primeru dvojne izvolitve odločil za severozahodno volilno okrožje in s tem o-mogočil izvolitev Cecovinija.
Tiskovni urad PLI je tudi potrdil, da bo o vprašanju izbire med obema okrožjema odločalo strankino vodstvo na seji 19. tega meseca.
Tržaški predstavniki Liste za Trst skušajo medtem na vse načine izvajati pritisk na liberalne voditelje, da bi se odločili v Cecovinijevo korist. Značilno je na primer, da je «Voce libe-ra» v včerajšnji številki objavila naslov tajnika PLI Zanoneja in poziv, naj mu Tržačani pošljejo brzojavke v korist župana. Prav tako značilno je, da je deželno 'tajništvo PLI, kot poročamo na goriški strani, sprejelo sklep, da podpre Cecovinija.
vega so zgradili lani, drugega pa so delavci dokončali prav te dni (v tej zvezi naj omenimo, da gre za zgradbo nenavadno velikih razsežnosti, saj znaša njena višina 14 m, dolžina 135 m in širina 20 m) — tako da se je razpoložljiv pokriti prostor povečal na 12.000, celot na razstavna površina pa na 15.500 k v. metrov.
V	skladu z razvojnimi smernica-
mi. ki so značilne za zadnje sejemske prireditve v našem mestu, bo tudi letos glavni poudarek na bla gu za široko potrošnjo, kljub temu pa bodo na sejmu obsežno zastopane tudi blagovne zvrsti trajnej še vrednosti. Avstrija in Jugosla vija sta tudi to pot pripravili obsežni	kolektivni	razstavi svojili	in
dustrijskih proizvodov; na jugoslovanski razstavi v pritličju Paiačo narodov i.astopa okrog 46 podjetij (razstavo ureja tržaški Graficen-ter).	v	ckviru	lesne razstave	bo
na ogled proizvodnja podjetij »Slo venijales* iz Ljubljane, «Export-drvo* iz Zagreba in «Jugodrvo» iz Beograda, meotem ko bo sežansko podjetje »Timav* odprlo prodajni kiosk	v	Gastronomskem parku.	K
temu	je	treba	dodati turistični	u
rad, ki ga bosta uredili Turistična zveza Slovenije in Turistična zveza Hrvatske tsr izbor knjig in drugih publikacij najpomembnejših slovenskih založb, za katerega skrbi Tržaška knjigarna.
V	sredo. 20. junija, bo na spo redu «Dan Jugoslavije*. Ob tej priliki bo dopotovalo v naše mesto številno gospodarsko odposlanstvo iz sosedne republike, ki ga ho spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Odposlanstvo se bo ob 9. uri sestalo na trgovinski zbornici s predsednikom Mo-dianom in njegovimi ožjimi sodelavci. pozneje (ob 11. uri) pa bo na sejmu tiskovna konferenca, na kateri bosta o najnovejših premikih v gospodarskem in splošnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo ter ustreznimi obmejnimi oh močji spregovorila podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boris Zidarič in podpredsednik Go spodarske zbornice Hrvatske Rudi Kurelič.
Ob 20.30 bodo v sejni dvorani na velesejmu zavrteli vrsto turističnih filmov o lepotah in kulturnih zna menitostih Jugoslavije, predvidena pa je tudi konferenca ravnatelja organizacije, ki skrbi za propagando jugoslovanskega turizma v Italiji. «Dan» se bo zaključil s spre jemom na generalnem konzulatu SFRJ na Furlanski cesti.
Tudi na jutrišnjem odprtju ve lesejma bo prisotno gospodarsko odposlanstvo iz Jugoslavije, v katerem bodo med drugimi — kolikor se je dalo zvedeti - tudi republiška sekretarja SR Slovenije za industrijo T Kovič in za odnose s tujino M. Osolnik, predsednik zveznega odbora za sejemske prireditve v inozemstvu M. Dolenc, svetnik pri odboru za odnose s tujino SR Slovenije U. Markič in predstavnici Gospodarske zbornice Slovenije T. Kosovel in A. Bitenc
(ef)
Sestanek načelnikov svetovalskih skupin v deželnem svetu
Po večdnevnem presledku zaradi dvojnih volitev so se včeraj ponov no sestali načelniki deželnih svetovalskih skupin pod predsedstvom predsednika Collija. Obravnavali so zakonska osnutka o nujnih posegih za vnovičen razmah proizvodnih dejavnosti na območjih; ki jih je leta 1976 razdejal potres, oziroma
0	pobudah za šolske gradnje.
Zatem so sprejeli delegacijo u-
službencev tržaškega zavoda za slepce Rittmeyer, ki sta .jo spremljala zastopnika sindikatov CGIL Devescovi in CISL Dal Moz. Delegacija .je obrazložila stališče do načrta upravnega sveta zavoda, po katerem naj bi število zaposienih korenito skrčili. Predstavniki deželnega sveta so obljubili posredovanje za čimprejšnjo rešitev problema.
Prihodnja seja deželnega sveta bo 20. junija.
DANES OB 9. URI
Sindikalni shod v obratu SIRI
V bivši steklarni Vetrobel bo da nes ob 9. uri sindikalni shod vsega delavstva. Predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL bodo delavcem poročali o zadnjih zaplet-
1	ja jih okrog vprašanja preosnove starega obrata. Pred dobrim tednom je namreč kazalo, da bo za vod IČIPU vendarle zagotovil predvidena finančna sredstva, zdaj pa se .je zvedelo, da. je ICIPU zahteval še nova jamstva in da je računski dvor vrnil ministrstvu za industrijo načrt za preosnovo obrata z nekaterimi pripombami. Rešitev vprašanja SIRT se po vsem tem ponovno odmika, med prizadetimi delavci pa ogorčenje narašča toliko bolj, ker bodo prav jutri za padle ugodnosti dopolnilne blagajne.
Pojasnilo
finančne intendance
Glede na številne zgrešene interpretacije nove zakonodaje IVA, ki je stopila v veljavo 1, 4. 1979, je fi; nančna intendanca iz Trsta poslala sledeče sporočilo:
»Kljub temu, da nova zakonodaja IVA določa, da si obvezniki IVA ne morejo več odbiti davka IVA za u-sluge v gostinstvu, za plačevanje cestnin za določene vrste prevoznih sredstev in si ne morejo več odbiti davka IVA v celot za nakupe avtomobilov, goriva, itd., se ni nič spremenilo kar zadeva obveznosti tistih, ki te usluge nudijo, da na zahtevo klientov izdajo za nudeno u-slugo fakturo.*
Iz tega sledi, da morajo gostinci, prevozniki in prodajalci bencina iz-1 dajati fakture kot doslej, ne glede j na to. če si bo njih klient lahko odbil davek IVA ali ne.
Rajonski svet za zahodni Kras o cestnih povezavah
Sinoči se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je poleg nekaterih zadev upravnega značaja obravnaval tudi novo ureditev prometa na poljskih poteh in nekaterih javnih cestah, ki jo je pred kratkim predstavila tržaška občinska uprava. Kot je znano, predvideva načrt, ki zajema tako ta rajon kot tudi vzhodnokraškega, zaprtje za promet nekaterih poljskih poti, medtem pa bodo vsi lastniki zemljišč dobili potrebna dovoljenja na občinski upravi ali na občinskih izpostavah na Proseku in v Križu.
Dovoljenje naj bi veljalo za več cest in tudi za več let. Glede tekočega problema ureditve ceste, ki povezuje Križ z vinogradi, pa bo rajonski svet sporazumno s Kmečko zvezo in v skladu s potrebami prizadetega prebivalstva in predvsem vinogradnikov predlagal občinski upravi zaprtje omenjene ceste za promet z upanjem, da bo ta sklep stopil čim-prej v veljavo. Dovoljenje za prehod pa bodo lahko imeli vsi lastniki zemljišč in .vinogradov in pa tudi vsi Križani. Naj omenimo, da je podobno ureditev prometa občina že uvedla v Ul. Bonomea. Prav tako v ta namen pa bo svet zahteval od pristojnih varnostnih organov večje nadzorstvo nad upoštevanjem teh novih pravil in namestitev sedeža mestnih redarjev tudi na Proseku in v Križu, (st)
SKLEP KRAJEVNEGA VODSTVA CGIL-CISL-UIL
V TOREK TUDI NA TRŽAŠKEM ŠTIRIURNA SPLOŠNA STAVKA
Javni uslužbenci se bodo vzdržali dela ves dan Med stavko bodo zajamčene vse nujne slorilve
Včeraj se je vodstvo sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, da bi določilo pravilnik za pristop tržaškega delavstva k splošni stavki vsedržavnega značaja, ki je napovedana za prihodnji torek, 19. junija.
Kakor znano, so se sindikalne organizacije odločile za oklic splošne stavke iz d veli razlogov: da oi dosegle vrsto izboljšav v delovni pogodbi za javne uslužbence (predvsem trimesečno obračunavanje draginjske doklade, kar velja že splošno za zasebno področje) ter nadaljevanje pogajanj za obnovo že zapadlih delovnih pogodb, oziroma pogodb, katerih veljavnost se pravkar izteka.
Uradno poročilo o stavkovnem pravilniku bo predvidoma objavljeno danes. Kolikor smo lahko izvedeli včeraj, pa bo torkova stavka potekala tako-le: delavci v industriji, kmetijstvu, trgovini in drugih terciarnih dejavnostih (razne
sestalo tukajšnje storitve) bodo stavkali 4 ure v do-' poldanski izmeni; javni nameščenci pa bodo stavkali 8 ur. Zajamčene bodo redne dobave električne energije, plina in vode ter vse nujne bolnišniške storitve. Druge kategorije delavcev bodo stavkale po eno uro. Tako na primer časnikarji pri dnevnikih, tednikih, radiu in televiziji, ki bodo v tem času organizirali sindikalne shcde Delavci v javnem prometu (avtobusne proge, mestni promet in železnica) bodo stavkali dve uri, vendar čas stavke ie treba še določiti. Ob 9. uri se bodo tržaški delavci zbrali na Trgu Unita, od koder bodo v sprevodu krenili proti Goldonijevemu trgu. Tu bo okrog 10.30 sindikalno zborovanje.
V zvezi s pripravami na stavko bo drevi ob 18. uri na sedežu UIL (Trg Papa Giovanni XXIII) javno zborovanje vsega učnega in neuč-nega osebja šol vseh vrst in stopenj.
Slovenski šolniki se pridružujejo stavki
Poziv k udeležbi na današnji sestanek na sedežu UIL
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole se pridružuje protest nim akcijam vsedržavnih sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL za obnovitev delovnih pogodb, proti vladnemu dekretu za javne uslužbence, za odpravo nestalnih zaposlitev v šolstvu in proglaša celodnevno stavko ličnega in neučnega osebja na slovenskih šolah v torek, 19. t.m.
Daljše poročil > o ciljih stavke in o sporedu stavkovnih manifestacij slovenskih šolnikov bomo objavili v nedeljski številki.
Tajništvo SSS poziva slovenske šolnike, da se danes ob 18. uri na sedežu UIL na Largo Papa Giovanni udeležijo skupščine, ki so jo v pripravo na torkovo stavko sklicali pokrajinski šolski sindikati.
• Drevi ob 20. uri v dvorani sedeža UIL na Trgu Papa Giovanni št. 6, bo zborovanje kupcev stanovanj v naselju Poggi Paese, na katerem bodo razpravljali o poročilu, ki ga bodo nato odposlali posebni občinski komisiji, ki je pristojna za <tkonvencionirane» gradnje.
DANES NA POBUDO OBČINE IN KRAJEVNIH DRUŠTEV
V ZGONIKU ZAČETEK 15. VINSKE RAZSTAVE
Danes popoldne ob 18. uri bodo v Zgoniku otvorili 15. jubilejno razstavo domačih vin, ki jo prireja zgoniška občinska uprava v sodelovanju s krajevnimi društvi ŠK Kras, PD Rdeča zvezda in Mladinskim krožkom. Skrbne priprave so potekale že več časa in na raz-staviščnem prostoru je vse nared za sprejem prvih ljubiteljev pristne domače kapljice. Pravzaprav, kar se vinskega pridelka tiče, je bila sicer lanska letina ena izmed revnejših v zadnjih letih, ker je na to vplivala spomladanska slana, oziroma pozeba in pa poletna toča, ki je na nekaterih območjih zgoniške občine občutno zdesetka la vinski pridelek. To ugotovitev jasno dokazuje tudi dejstvo, da so lam vinogradniki iz zgoniške občine prijavili le 1.204 hi belega vina in terana, medtem ko je predlanski vinski pridelek znašal skoraj 2.000 hi. Kljub temu pa je občinska uprava odkupila od kmetovalcev zadostno količino vina (20 hi belega vina in 10 hi terana) in poskrbljeno je tudi za rezervno zalogo, v kolikor bi vino šlo dobro
......................................-u.....................*..............
PRETRESLJIVA PROMETNA NESREČA VČERAJ DOPOLDNE NA OBALNI CESTI V BARKOVUAH
Mladeniča v smrt po divjem prehitevanju
Alfa romeo, v katerem so se peljali štirje potniki, je zavoiil s ceste, prelomil drevo in zdrsel po strehi do roba pločnika ob morju ■ Eden od potnikov se še bori s smrtjo, šofer pa bo okreval v mesecu dni - Vsi so stari znanci policije in se pred nesrečo niso ustavili na znak agentov JV
Da mrtva in dva ranjena, od katerih se eden bori s smrtjo v tržaški bolnišnici, je tragični obračun pretresljive prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj dopoldne na obalni cesti v Barkovljah nasproti restavracije »Califomia*. Avtomobil alfa romeo GT 1600, v katerem so se v smeri proti Trstu peljali štirje mladi moški, stari znanci policije in tržaškega podzemlja, je silovito zavozil s ceste na gredico ob desni strani, zadel v hlod in drevo na gredici ter se po kakih 30 metrih kotaljenja ustavil na robu širokega pločnika nad škarpo ob morju. Dva potnika, 25-letni Paolo Giurgevich iz Ul. Luciani 5 in 26-letni Boris Du-ranti iz Ul. S. Pasquale 82 sta bila pri priči mrtva, 24-letnega Gicrgia Odonija iz Ul. Bartoli ter 34-letnega Giuseppa Sartorellija pa so težko ra-
njena sprejeli v glavni bolnišnici.
Da tragedije je prišlo le nekaj minut po 11. uri. Apuntat Mario Ap-pollonio in agent javne varnosti Valter Bertolotti, ki sta nadzorovala promet na križišču, kjer se od obalne odcepi cesta proti Miramaru, sta zagledala avtomobil, ki je divje prehiteval dolgo kolono vozil v smeri proti Trstu. Ker je na tem odseku ceste prehitevanje prepovedano, sta mu dala znak, naj se ustavi, alfa romeo GT pa je še z večjo hitrostjo zdrvel mimo njiju. Agenta sta radijsko obvestila centralo prometne policije o prekršku, stopila v svoj fiat 128 in začela zasledovanje.
Pred barom «California», nekaj sto metrov pred zadnjim kopališčem «topolinov», je izvidnico prometne policije ustavil ves zaprepaden moški, ki je agenta obvestil o nesreči.
■ J—’	....A .
Od alfa romea GT je ostal le kup razbitin
w/.",www;.,.,a!WVW"
Med karambolom je avtomobil prelomil drevo in izril klopco na pločniku ............................................
POGOVORI S KMETOVALCI 0 LETOŠNJEM MUHASTEM VREMENU
Zadnje plohe na srečo pregnale sušo škoda na poljih in nasadih pa ostane
Po več kot enem mesecu vroči | kakor pa nam je bil ta dež zelo ne in suše je v naših krajih konč- dobrodošel.*
no prišlo do močnejše plohe, ki je Alfonz Guštin (Col); »Suša je osrečila vse, najbolj pa kmetoval- I najbolj škodila živinorejcem, saj je pp Kmete Dosebno živinorejce na zanje izguba nenadomestljiva. Pridelek sena je bil letos za ave tre-
ce. Kmete, posebno živinorejce Krasu, je začelo namreč že resno skrbeti, saj je kazalo, da bo suša popolnoma uničila pridelek sena, grozila pa je že tudi drugim kul turam, kol npr. krompirju. Da bi dobili konkretnejše podatke o škodi. ki jo je povzročilo dolgo obdobje poletne vročine in suše, smo se telefonsko obrnili na nekatere kmetovalce iz različnih vasi v okolici Trsta. Poglejmo, kakšne skrbi jih tarejo.
Igo Radovič (Nabrežina): «Ja. naša družina sc v glavnem ukvarja z gojenjem vinske trte, zato ne morem toliko tarnati. To je pravzaprav edina kultura, kater* suša, zmerna seveda, ne škodi. Bali smo se edino zaradi «perono spore*, trtne bolezni, za razvoj ka tere je bilo muhasto vreme z a d njih dni še posebno ugodno. Vse-
tjini manjši kot druga leta, ponekod je bila škoda še večja in kme tje sploh nimajo kaj kositi: trav nike je dobesedno zažgalo. Upaj mo, da bo šla druga košnja boljše, vendar tudi na to ne moremo stoodstotno računati.
Tudi tisti, ki so sadili deteljo, imajo veliko izgubo, saj ponekod sploh ni vzklila. Zadnji močnejši dež je bil namreč prve dni maja, ko je bilo vreme še zelo mrzlo in nestalno in detelja še ni poganjala. Po mrazu pa je prišla takoj suša z naglim dvigom temperature. Deteljo je uničila vročina, ko je šele poganjala. Kmetovalce je začelo skrbeti tudi zaradi krompirja, vendar upajo, da mu bo včerajšnji dež vendarle pripomogel in da ne bo večje škode, če bo sta vročina m poletje seveda prizanesljivejša.*
Danilo Lupine (Praprot); ^Največ škode je suša prizadela travi. Živinorejci smo resnično zaskrbljeni, saj je bil letos prvi pridelek sena skoro neznaten, cene bodo narasle, živino pa je treba krmiti, drugače ne gre. Pri nas smo letos komaj ustanovili Kraški zadružni hlev, čez leto bi rabili približno dvatisoč kvintalov sena, ne vemo pa, kje ga bomo dobili in če bomo kos stroškom. No, znatna škoda je tudi pri krompirju, cene bodo tudi tu narasle. Tako vreme koristi le trtam, jaz pridelujem teran in lahko rečem, da mi bo suša, vsa ne koliko tudi koristila. Na vsak na čin pa mi je to vreme uničilo na sade novih mladih trt.*
Miro Žigon (Zgonik): »Hudo bo s krmo za živino, letos se je pridelek zmanjšal za 70 odstotkov Stari travniki skoro nimajo trave za košnjo. Tisti, ki so svoje parcele pokosili cb določenemu roku bodo še dobili nekaj kvaliletnega sena, drugim bo ostala le slama.*
(sp)
Appolloniu in Bertolottiju se je nudil skoraj neverjeten prizor. Kazalo je, kot da je tam divjalo silovito neurje: gredica na morski strani ceste je bila pomendrana, na njej je ob štoru ležal od zemlje in trave pomazan hlod, kakih petnajst metrov naprej je štrlelo olupljeno steblo, kot da bi vanj udarila strela. Krošnja drevesa je ležala na tleh in zakrivala izruto klopco in tablo avtobusnega postajališča. Vse naokrog so bili razmetani avtomobilski deli, kakih 30 metrov naprej, ravno na robu širokega pločnika, pa je stal ves zmečkan in skrotovičen avtoma bil z odtrgano streho. S streho, ki se je samo na eni, morski strani držala karoserije, je bil bolj podoben odprti in zmečkani konzervni škatli kot pa avtomobilu. Ob njem sta negibno ležala okrvavljena mladeniča, v škarpi pod pločnikom pa še njuna prijatelja.
Agenta JV sta v razbitinah vozila takoj prepoznala alfa romeo, ki sta ga nekaj minut prej zaman skušala ustaviti.
Medtem sta s postaje Rdečega križa že odpeljala rešilca. Dežurni zdravnik dr. Lojacono Giurgevichu in Durantiju ni mogel več pomagati, Odonija in Sartorellija pa so takoj odpeljali v glavno bolnišnico. Zdravstveno stanje Giorgia Odonija je bilo izredno resno. Fant je za-dobil vrsto silovitih udarcev v glavo, ki so mu na več mestih prebili lobanjo, utrpel pa je tudi več drigih poškodb. S strogo pridržano pregnozo so ga sprejeli na oddelku za oživljanje, kjer se zdravniki skoraj brezupno borijo, da bi mu rešili življenje. Ranjenec si je sicer popoldne nekoliko opomogel in je lahko že dihal sam, brez pomoči apjratov za dihanje, kljub temu da so ga v večernih urah operirali, pa vis njegovo življenje na tanki nitki.
Sirtorelli si je »le* zlomil desno kljičnico in dobil udarec v glavo ter se bo moral mesec dni zdraviti na nevrokirurškem oddelku.
ha kraj nesreče, kjer se je med-ten zbrala celo množica vsiljivih radovednežev, so nekaj minut kasneje prihiteli tržaški gasilci pod vod-stvim podpoveljnika Sgorbisse in načelnikoma oddelka Straussom in Coaijem, s težkim žerjavom, črpalko in skupino pristaniških potapljačev, saj so jim prvi trenutek spo-ročli, da je avtomobil zdrvel v moje. Agenti prometne policije pod vocštvom kapetana Joba so med-teir uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke in dinamiko nesreče, i-stoiasno pa je namestnik državnega prednika dr. Tavella izdal dovoljenje za prenos trupel v mrtvašnico tržiške bolnišnice, kjer sta na raz-poltgo sodnim oblastem.
Ib dosedanjih ugotovitvah kaže, da je avtomobil upravljal Sartorelli, ob njem je sedel Odoni, nesrečna Giirgevich in Durar.ti pa naj bi se pelala na zadnjem sedežu. Sartorelli laj bi tudi na tistem odseku ceste divje prehiteval vsa vozila pred sab. Da bi se izognil avtomobilu, ki mu je privozil nasproti ,je sun-kona zavil na desno. Zaradi preveliki hitrosti in spolzke ceste naj bi izgibil nadzorstvo nad avtomobilom terzavozil na gredico na desni strani naravnost na debel hlod, ki je leži ob 20 cm visokem štoru. Od tu ie dobesedno poletel v približno 15 metrov oddaljeno drevo in mu odlmil krošnjo v višini dveh metro. Njegove vožnje pa še ni bilo kope. Izril je še klopco in tablo na avtbusni postaji ter po strehi drsel napej do roba pločnika, kjer se je spe obrnil na kolesa in se dokončno stavil. Vse štiri potnike je vrglo iz dkritega avtomobila.
Aenti letečega oddelka, ki so-delijejo pri preiskavi, so kmalu u-gotoili, da so vsi štirje nesrečneži star znanci policije. Ravno zaradi teg£ preiskovalci domnevajo, da so moila ali samo hoteli ubežati, ker so ršili prometni zakonik, ali pa so norda v avtomobilu celo kaj skrfali. Na vsak način se je izkazale da avto, s katerim so se peljal ni bil ukraden, kot so prvi trentek domnevali.
Polo Giurgevich je komaj pred krasim zapustil tržaške zapore, potem ko je dve leti odsedel v Nemčiji kjer so ga zajeli s 50.000 po-narjenimi dolarji. Tudi Odoni je šel« pred nekaj meseci prišel na
»v promet*. Vsega skupaj bo razstavljenih devet vzorcev belega vina in prav toliko vzorcev terana. Kar se kvalitete tiče, lani sicer niso bili najboljši vremenski pogoji za najkvalitetnejši vinski pridelek, vendar pa »pokuševalci* zatrjujejo, da je vino zelo okusno in pitno, kar bodo neposredno lahko preverili tudi gostje sami. Kot o-bičajno bo preskrbljeno tudi za raznovrstno jedačo, od suhe hrane pa do specialitet na žaru in celo do palačink.
Program obsega številne kulturne, športne in zabavne točke. Dre-, vi bodo od 20. do 1. ure zjutraj prišli na svoj račun plesalci, ki bodo lahko zavrteli pete ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Jutrišnji spored se bo pričel ob 16. uri z mednarodnim balinarskim turnirjem ŠK Kras. Ob 19.30 bo na vrsti kulturni program, posvečen mednarodnemu letu otroka. Nastopili bodo: otroška folklorna skupina Rdeča zvezda iz Saleža s sodelovanjem domačih harmonikarjev, otroška folklorna skupina i* Šempolaja in osnovnošolska mladina iz zgoniške občine. Od 21. ure dalje prosta zabava z ansamblom Taims. V nedeljo zjutraj bo ob 10-uri tekmovanje v briškoli z boga-timi nagradami in se bo nadaljeval balinarski turnir, ob 18. uri p* se bodo v kulturnem programu predstavili občinstvu folklorna skupin* Emona iz Ljubljane, godba na pihala iz Nabrežine in telovadke TVD Partizan Moste iz Ljubljane, društva, ki je pobrateno z domačim ŠK Kras. Ob 20.30 bo tradicionalna tombola z dobitki v višini 100.000 lir. nakar se bo vinska razstava zaključila s plesom ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. (bs)
Paolo Giurgevich
Boris Durauti
svobodo. Med drugim sumijo, da se je udeležil ropa v Ul. Conti, sedaj pa je bil pod posebnim nadzorstvom, zaradi česar so mu odvzeli vozniško dovoljenje, ni smel zapuščati tržaške občine in je bil podvržen še vrsti drugih omejitev, Boris Duranti je bil znan policiji zaradi tatvin in tihotapstva. Ravno pred kratkim ga je jugoslovanska policija zasačila pri tihotapljenju cigaret. Samo Sartorelli ni prišel v zadnjih letih navzkriž s pravico, če-
Mliiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiinnuiiiiiiimiiimiiiiiiiuiitiiiimitiiiiiiiliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiittflii
PREISKOVALCI ODKRILI NOVO GOLJUFIJO
prav se je pred časom cbavil* s tihotapstvom in tatvinami. Našel si je delo (bil je taksist) in si ustvaril družino, kljub temu pa ni popolnoma pretrgal vseh vezi s tržaškim podzemljem in je bil zlasti v zelo dobrih prijateljskih odnosih z Du-rantejem." Včeraj-popoldne, kmalir po nesreči je namestnik državnega pravdnika dr. Tavella podpisal zanj, šoferja alfa*-romea, -*«poFBi-
nalog in sedaj ga agenti stražijo v bolnišnici, (db - mk)
v
Ze zopet krožijo ponarejeni blue-jeansi na tržaškem trgu
Našli približno 12.000 ponarejenih kavbojk • Preiskava se nadaljuje
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture in finančni stražniki iz Trsta so cdkrili še eno goljufijo v zvezi z blue jeansi. V tržaške trgovine s tekstilnim blagom je spet prišla večja količina ponarejenih kavbojk, kar n: sicer za Trst nobena novost, saj je že marsikdo skušal obogateti na ta način. Tokrat so zaplenili v raznih trgovinah kar 12 tisoč kosov kavbojk z znano znamko »silvear riders*, ki seveda ni bila avtentična. Skupna vrednost zaplenjenega blaga znaša več desetin milijonov lir.
Povod za preiskavo je dal lastnik tvrdke »silver riders* iz Firenc, ki se jo pritožil policiji, da v tržaških trgovinah na veliko prodajajo hlače, k: nosijo ime njegovega podjetja in ki so skoraj v vsem podobne tistim, ki jih izdeluje njegova tovarna in za katere ima reden patent, toda jih v resnici izdeluje neka druga tovarna na ilegalen način. Edino, kar so ponarejevalci spremenili je to. da so imenu znamke dodali še samoglasnik «a», tako da namesto »silver riders* nosijo ponarejeni blue jean si znamko »slvear riders*.
Preiskava se še nadaljuje. Policija skuša odkriti izdelovalce hlač z nepravo oznako ter tiste, ki to blago razpečavajo na tržaškem tržišču. Zaplemba kavbojk je bila izvedena po odloku tržaškega pre-torja Reinottija. (fp)
Policija odkrila skladišče
ukradenega blaga
V neki zapuščeni stavbi psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu so agenti letečega oddelka odkrili včeraj pravo skladišče ukradenega blaga. V treh sobah je bil namreč zložen najrazličnejši material — kakih deset televizorjev, stereo naprave, avtomobilske gume, motor fiata 500 in razni drugi predmeti. V nekem drugem bližnjem prostoru so odkrili celo pravo delavnico z vsemi napravami za razstavljanje avtomobilskih motorjev. V teku je preiskava.
Neslana šala
v tovarni Italsider
»V tovarni Italsider je bomba.* Tako se je včeraj popoldne neznani glas po telefonu oglasil 44-letnemu Claudiu Giaccu iz Ul. Giardini 65/5, ki mu je v tovarni poverjeno nadzorstvo nad električno napeljavo.
Giacca je takoj obvestil tovarniški urad za notranjo varnost, od koder je takoj stekla akcija osebja za varstvo, da bi ugotovili, ali je v tovarni res kdo podtaknil bombo. Pri i-skanju so pomagali tudi tržaški gasilci. Potem ko so prebredli vse prostore in niso našli nič sumljivega, je postalo vsem jasno, da je šlo za neslano šalo.
OD PONEDELJKA DALJE
Zrelostni izpiti za niiješolce
S pismeno nalogo iz italijanščine se bodo v ponedeljek pričeli zrelostni izpiti za nižje srednje šole. Po vsej Italiji se bo izpitov udeležilo 881 tisoč kandidatov. Pismen nim nalogam bo sledil ustni izpit, na katerem bodo profesorji preverili znanje dijakov iz vseh predmetov, ki so jih imeli na programu med šolskim letom, razen verouka. Izpiti se ne bodo pričeli v mirnem vzdušju, ki bi koristilo predvsem dijakom, ker je učno o-sebje, ki nima stalnega staleža, prav na včerajšnji dan sklenilo da -bo nadaljevalo s stavkovnim gibanjem. Po mnenju nekaterih predstavnikov sindikatov, tako zveznih kot »avtonomnih** pa bi morali izpiti vseeno potekati po programih ministrstva za šolstvo, pa čeprav bo lahko prišlo da kakšnih težav-
• Maja so na Tržaškem zabeležili sledeče nalezljive bolezni: 35 primerov škrlatinke, enega tifusne mrzlice, 17 ošpic, 8 tuberkuloze z enim smrtnim primerom, 141 noric, enega oslovskega kašlja, 10 priu-šesne slinavke, 17 garij, 4 vnetja jeter ter en primer trebušnega vnetja.
Včeraj stavka nameščencev ACT
Nameščenci tržaškega konzorcial-nega podjetja za prevoze ACT so včeraj stavkali štiri ure, in sicer od 10. do 14. ure, da bi podprli svoje zahteve po nekaterih pogodbenih izboljšavah. Prizadeti delavci zahtevajo zlasti ureditev delovnega urnika in vrsto sprememb v mestnem prometu. Danes se bo sestala skupščina podjetja, ki mora med drugim odobriti proračun in izvoliti novo upravno komisijo, saj so člani dosedanje komisije prav pred dnevi odstopili.
• Med trajanjem 31. tržaškega vzorčnega velesejme od 16. do 28. junija bodo smeli avtomobili voziti na Trgu De Gasperi le v smeri od (JI. Cumano proti Kalinarski cesti. Poleg tega bodo na omenjenem trgu uredili novo parkirišče za motocikle ter za osem taksijev.
Danes pričetek praznika tiska KP1 na Padričah
Na Padričah se bo danes pričel praznik komunističnega tiska, ki ga prirejajo sekcije KPI vzhodnega Krasa. Danes zvečer je na sporedu nastop domačih osnovnošolskih
skupin iz Bazovice, Gropade - Pa; drič. Trebč, Banov in Opčin. Jutri bo nastopila tržaška slovenska folklorna skupina »Stu ledi*, ob njej pa otroška folklorna skupina »Ta-bor* z Opčin. Folklora bo glavna točka kulturnega sporeda tudi v nedeljo popoldne, ko bo nastopila folklorna skupina »France Prešeren* iz Celja. Spored bo dopolni: nastop domačih pevskih zborov, in sicef «Lipa» iz Bazovice, »Slovan* s Pa‘ drič. «Primbrcc* iz Trebč in «Ta-bor* z Opčin. Praznik se bo zaključil v ponedeljek, 18. junija-Vsak večer bo ples ob zvokih atl' sambla «The Lords*.
• Drevi ob 18. uri v časnikarskem krožku na Korzu Italia 12, bodo javnosti predstavili knjigo Claudia Martellija »Tržašk. umetniki iz devetnajstega stoletja*. Delo bosta predstavila profesorja Gioseffi in Damiani.
Zanimiv koncert renesančne glasbe
Včeraj je bil n sejni dvorani RAS. Trg republike 1 koncert tržaškeO^ ansambla Renaisance. Kot zanimi' vost naj povemo, da igra omenjen* ansambel izključno starinsko glas"? in to s primernimi inštrumenti■ stanovljen je bil pred petimi leti, to sabo pa ima ie veliko koncertov. radijskih in televizijskih posnetkov-Sinočnji koncert, ki je posegel 0 glasbeno stvarnost francoske, nem-ške, angleške in italijanske renV sanse je privabil zlasti veliko mio*}1' ne, ki je s pozornostjo in navdušenjem sledila posameznim glasben«* točkam. Ansambel je s predhodn0 obrazloiitvijo posameznih točk dosegel neposreden stik z občinstvom, ki je izvajalce preprosilo, da so to1' grali še eno skladbo izven programo-
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
DOMINIKA K0K0RAVZA
se iskreno zahvaljujemo.
Družini Kokoravez in Umek
Trst, 15. junija 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta)
DNE 23. JUNIJA V OBČINSKEM GLEDALIŠČU <F. PREŠEREN» V BOUUNCU
Dolinska občina priredi seminar o izkoriščanju sončne energije
Pri pobudi sodeluje raziskovalno-načrtovalna zadruga AR.CO - Namen in značilnosti seminarja obrazložil župan Edvin Švab na včerajšnji tiskovni konferenci
Na pobudo in pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave ter v or ganizaciji raziskovalno - načrtovalne zadruge AR.CO bo v soboto, 23 junija, od 9, ure naprej v boljun-škem občinskem gledališču «F. Prešeren* seminar z razstavo in razpravo o izkoriščanju sončne energije. Razstava o ustreznih instalacijah in grafični ter fotografski dokumentaciji bo odprta do 25. junija. Na seminarju bodo sodelovali tehniki ter izvedenci podjetij iz Furlanije - Julijske krajine in iz notranjosti Italije, k; se bavijo z iskanjem tako imenovanih alternativnih virov energije, odkar je izbruhnila mednarodna naftna kriza. Navzoč bo tudi načelnik bolonjskega laboratorija vsedržavnega odbora za raziskave CNR prof. Nobili.
Namen in značilnosti seminarja so na včerajšnji tiskovni konferenci o-brazložili župan dolinske občine Edvin Švab s podžupanom Marinom Pečenikom in predsednik zadruge AR.CO arh. Giuseppe Giovarruscio * podpredsednikom inž. Claudiom Ca-Pobiancom. Tiskovna konferenca se je odvijala dvojezično, za kar je poskrbel prevajalec dolinske občine Enij Kuret.
Zamisel o seminarju se ni porodila samo ob upoštevanju potreb in teženj v vsedržavnem in mednarodnem merilu, temveč zlasti ob izrecnem zanimanju krajevnega prebivalstva za rešitev tega žgočega proble-
niiiiiniiiiiiimiiiiiiim im imuni iiiinliiiiiiiiumiiii*
Kino
Ariston Ob 18.00 in ob 21.15 na prostem «L’uomo di marmo». Režija Andrzey Wayda.
»>tz 18.00—22.15 «Le pornocratos*. Claudine Beccarie. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 18.00—22.15 «01iver’s story... comincia dove Love story finisce*. Ryan 0'Neal, Candice Bergen. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Magic». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Escelsior 17.00 «Chiamate Londra*. Tony Curtis, Roger Moore. Barvni film.
Penice 16.30 »Terrore dallo spazio profondo*. Donald Sutherland.
"iignon 16.00 — 22.00 < Al tri men ti ci arrabbiamo*. Terrence Hill, Bud Spencer. Barvni film.
Eilodrammatico 15.30—22.00 «Blu Porno movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
cristallo 16.30 «D magnate grečo*. Antony Queen, Jacqueline Bisset. Barvni film.
Moderno 15.00—21.15 «GdldrakeTin-vincibile*. Barvni film.
Aurora 17.00 Fonzie in Happy days: «La banda dei fiori di pesco*. Silvester Stallone. Barvni film.
Capitol 16.30-22.00 »H segreto di A-gatha Christie*. D. Hoffman.
Vittorio Veneto 17.00 «Squadra anti-mafia*. Tomas Milian, Enzo Can-navale, Eli Vallach. Barvni film.
Šolske vesti
itatiiaieijsiva državnega leiu/ic-J?e£a zavoda Ž. Zois, liceja F. Preden in učiteljišča A. M. Slom-sporočajo, da bo zaključna šol-*** maša danes, 15. junija, ob 10. kri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ob 11. *}rj bo razglasitev uspehov in razdelitev spričeval.
Pripravljalni odbor za poimenovanje arkovljanske osnovne šole So F. S. ‘»žgarju vabi vse domačine na širši sestanek, ki bo danes, 15. t.m., ob
9.00.	v prostorih osnovne šole v Bar-"dvljah — Ul. Cerreto 19. Odbor bo P°ročal o delovanju in sprejemal Predloge in smernice za nadaljnje
ma. Predvsem pa zato, da bi to vprašanje temeljito razčlenili iz vseh zornih kotov — tako v pogledu tehničnih možnosti uporabljanja sončne energije, zadevnih naložb, amortizacije izdatkov idr. — vendar na razumljiv način.
Z druge strani je zamisel nastala ob načrtovanju krajevnega socialnega centra pri Domju, kjer naj bi ravno tako uporabili naprave za izkoriščanje sončne energije. Ta center in z njim skorajšnji seminar se snujeta ob demokratičnem upoštevanju potreb, želja ter nasvetov prebivalstva, kar sodi med značilnosti delovanja zdajšnje levičarske
občinske uprave na Dolinskem, in to z razliko od tržaške uprave, ki zanemarja naravno vlogo Trsta kot izrazito evropskega in. sploh mednarodnega središča.
Za časa seminarja bo tudi tradicionalna boljunška šagra: v petek, 22. t.m., ob 21. uri bodo odprli vaško etnografsko razstavo, naslednjega dne ob 20.30 bo na vrsti kulturni spored s kresom ob prazniku sv. Ivana, v nedeljo, 24. junija, pa bo ob 9. uri tek po bo-ljunških ulicah, ob 10. uri ex tem-pore, ob 19. uri pa kulturna prireditev. Vse tri večere bo od 21.30 naprej ples.
................Illlllllllll.nl.IIIHII.I.„m„il,niiiiililililiilililli,illin|llni ..
Zaradi škode po motokrosu pri Cerovljah in Mavhinjah
Delegacija slovenskih kmetov na prefekturi
Navzoča tudi devinsko-nabrežinski župan Škerk in tajnik Kmečke zveze Bukavec - Prizadeti zahtevajo odškodnino
Predstavnika lastnikov in kmetov iz Cerovelj in Mavhinj Ivan Antonič in Mira Pernarčič sta se včeraj v spremstvu župana devinsko-nabre-žinske občine Škerka in tajnika Kmečke zveze Bukavca sestala na prefekturi s podprefektom dr. Ra-vallijem. Temu sta predstavnika domačinov izrazila ogorčenost in zaskrbljenost . tamkajšnjega prebivalstva in lastnikov zaradi škode, ki jo je na privatnih parcelah in poljskih poteh povzročila v nedeljo, 3. junija, dirka motokrosistov.
Kot smo že poročali v prejšnjih, številkah, je dirko v motokrosu organiziral devinski Motoklub brez dovoljenja lastnikov zemljišč, po katerih se je dirka odvijala ter proti volji krajevnega prebivalstva, kot je na sestanku poudaril sam župan Škerk. Delegacija je pod-prefektu izrazila med drugim ra zumevanje za potrebe mladih, ki se ukvarjajo s tem športom. Poudarili pa so, da je treba pri tem v prvi vrsti upoštevati potrebe krajevnih tradicionalnih dejavnosti, kot je kmetijstvo in spoštovati zasebno lastnino in pravico do dela.
	
	um
	
	
	«■9
	
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV	
14. 6. 1979	
Ameriški dolar	850.—
Funt šterling	1780.—
Irski funt šterling	1670.—
Švicarski frank	491.—
Francoski frank	191.—
Belgijski frank	26,50
Nemška marka	444,-
Avstrijski šiling	60,-
Kanadski dolar	715.—
Holandski florint	403.—
Danska krona	150.—
Švedska krona	190,50
Norveška krona	160,50
Drahma	22,-
Mali dinar	40,50
Veliki dinar	40,50
	
	
	
	

Mladinske
Delovne
Akcije
79
SLOVENSKE GORICE KOŽBANA
SUHA KRAJINA — KOZJANSKO
24/6 — 14/7 15/7 — 4/8 5/8 — 2/9
INFORMACIJE:
SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95
Vsak torek In petek od 18. do 19. ure.
Včeraj - danes
Danes, PETEK, 15. Junija
$on	VID
20 vzide ob 5.15 in zatone ob
Oj' ® 7- Dolžina dneva 15.40 — Lu-vJide ob 0.42 in zatone ob 10.52
Jutri, SOBOTA, 16. junija
JOŠT
fj ,e včeraj: na j višja tempera tu-I3 stopinje, najnižja 17,8, ob loi0“ri 23,1 stopinje, zračni tlak stoj/J mh rahlo pada, vlaga 70-od-a> nebo skoraj jasno, dežja je jogi0 ”,8 mm, veter 12 km na uro tl Stoodnik, morje skoraj mirno, ovratura morja 24 stopinj.
jv ROJSTVA IN SMRTI
Sto n° 14- junija 1979 so se v Tr-3 otroci, umrlo pa je 17
GODILI so SE: Lorenza Misigoi a Trivigno in Cristina Za n
SO: 66 letni Danilo Brezi Vj ’ nj6 letna Giuseppina Pocka
»v *vwja uuiAC|j|Jiiia a ovna
^-IgJjJjUSina, 42-letni Benito Sussel Leo 4 1
Coo,0n_u Alessandra Melirgd por
ti , hi Domenico Cororavez, 81 -let 'nm'do Tessaris, 56-letni An ^ leti, 1eflizza, 75-letni Pietro Toso
0(oa mcHSHnnra ivieurgo por.
ri 79-letna Giuseppina Pulgher
vd. Nicoli, 57-letni Carlo Luin, 65-letni Aldo Picek, 70-letni Albino Sancin, 83 letna Paola Černigoj vd. Lon-zar, 86 letni Pietro Del Piero, 70-letna Anna Dudine vd. Fragiaco-mo, 03-letni Guerrino Cherma, 68-letni Antonio Glavina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovarmi 5, Čampo S. Gia-como 1, UL dei Soncini 179, Ul. Re voltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, UL Diaz 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARN* V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tol 226 165; Opčine; tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 • Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel, 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Na koncu so podprefektu člani delegacije izrazili željo, da bi se tudi prefektura po svojih pristojnostih prizadevala za poravnavo škode, ki so jo motokrosisti povzročili tako po poljskih poteh kot na privatnih parcelah in da bi se taki dogodki, ki kvarijo mimo sožitje med prebivalstvom, ne ponavljali. V nasprotnem primeru bodo prizadeti prebivalci. oziroma lastniki prisiljeni postopati proti svoji volji po pravnih poteh za zaščito svojih interesov in lastnine.
Edi Bukavec
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ obvešča soliste, recitatorje. zbor in orkester, da bo danes, 15. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma generalka za nastop v soboto, 16. junija 1979, ob 20.30 na festivalu Unita, ki bo na igrišču Valmaura pri Sv. Ani — Trst — UL Flavia, in Ul. Domus Civica. Vsi in točno.
V okviru šagre, ki bo v Boljuncu od 23. do 25. junija, prirejajo PD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski ’ slikarski ex tem-pore in sicer v nedeljo, 24. junija, ob 9. uri. Vpisovanje do 20. junija vsak dan od !9.-do 20. ure v gledališču F. Prešeren. Telefon 228490.
Razstave
V	galeriji Rossoni je odprta kolektivna razstava slik in gravur, ki so jih izdelali udeleženci tečaja Deželnega umetnostnega združenja. Razstava bo odprta do 20. junija.
V	prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv: Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure
Izleti
PD Rovte - Kolonkuvec prireja, 1. julija t.l., izlet v Pian di Cansiglio -Sacile. Odhod s križišča Brigata Ca-sale, Campanelle, Monte Sernio ob 7. uri. Vpisovanje vsak dan od 12. do 13. ure po telefonu št. 811614 Kariš.
Združenje Union priredi v nedeljo, 17. junija, izlet v Kobarid -Medano. Informacije na sedežu združenja v UL Valdirivo 30 - tel. 64459, vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtek od
17.00	do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure.
Namesto cvetja na grob Carlota Zocchija darujeta Antonija in Alojz Čok 10.000 lir za PD Lonjer - Kati n ara.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRED GORIŠKIM OKRAJNIM SODIŠČEM
Danes nadaljevanje postopka proti delavcem Inteco
Prevladuje mnenje, da bo prišlo do poravnave - Včeraj neformalni sestanek med tovarniškim svetom in lastniki s posredovanjem urada za delo
Pred goriškim okrajnim sodiščem se bo danes nadaljevala in najbrž tudi zaključila obravnava proti skupini delavcev sovodenjske tovarne INTECO. Začela se je, kakor smo poročali že pred tednom dni, 7. t. m. Za danes prevladuje rahlo upanje, da bodo lastniki umaknili prijavo in bi se torej spor, ki traja že skoraj mesec dni, poravnal. Včeraj je namreč prišlo s posredovanjem goriškega prefekta in urada za delo do poskusa poravnave spora in kolikor smo zvedeli od nekaterih članov tovarniškega sveta, je bil dosežen precejšen napredek. To pa daje upanje, da se bo današnji postopek pred sodiščem prekinil.
V tovarni Inteco so biie te dni razčlenjene stavke po posameznih o-bratih. Stavkali pa bodo tudi danes, med 9.30 in 11. uri, ko bo pred sodiščem obravnava. Najbrž se bo tudi danes kakor pred tednom dni zbralo pred vhodom na sodišče veliko delavcev, ne toliko, da bi neposredno sledili postopku, ampak da bi s svojo prisotnostjo opozorili javno mnenje na kritičen položaj v tovarni.
Vse pa le ne gre po najboljši poti, kajti lastniki se menda ne nameravajo kar tako odpovedati dosedanji politiki ustrahovanja, katere najnovejša oblika so pisma, ki so jih nekateri delavci (kar precej po številu) prejeli te dni na dom. Vsekakor se je to zgodilo v dneh po začetku obravnave, zato je na današnjem srečanju pred sodnikom možno tudi kakšno novo presenečenje, s strani lastnikov seveda.
Lovski izlet
Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine «Doberdob» prireja 24. julija enodnevni avtobusni izlet na Koroško. Na voljo sta dva avtobusa, eden za Tržaško, drugi pa za Goriško. Voznina s kosilom stane
12.000	lir. Na Goriškem sprejemajo prijave Dario Nanut Ul. Garzarclli 182 v štandrežu. Drago Tomšič, Ul. ex impero 55 v Sovodnjah in Edvard Ferletič trgovina jestvin v Doberdobu. Prijave na Tržaškem sprejema drogerija Ivan Škabar na Opčinah.
TRIČLANSKA družina išče stanovanje na Krasu za mesec avgust. Telefon 791305.
PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Paduina št. 11, V. nad., tel. 68-961.
PRODAM prosto preurejeno stanovanje, UL Canova št. 13, III. nad., tel. 68-961.
IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefonirati ob delavnikih na št. 794273 Pavlo.
V PARFUMERIJI - KOZMETIKA «90» — Opčine - tel. 21 20-61, na razpolago odlične kreme za sončenje znane firme «Olga Tsche-chowa».
STROJNO OBRTNA DELAVNICA v Štandrežu išče 15.-16. letnega va jenca. Zainteresirani naj se javijo pri Dariu Bensi, v Štandrežu, Ulica Montasio 8.
MLAJŠA ŽENSKA išče enosobno stanovanje v Trstu ali v bližnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343.
TV COLOR posebna ponudim v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za nlačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA -Kontovel 134, tel. 225 471.
CDLIČNO ohranjer. OM tigrotto 50, generalno obnovljen, nosilnost 5 ton1, prodam Informacije po telefonu 068 - 22531 vsak dan do 14.00
Pravilnik slikarskega ex tempore v Štandrežu
Pravilnik slikarskega natečaja e*-, tempore ob prazniku špargljev v Štandrež^i,
— Natečaj bo v nedeljo, 17. Junija. Začetek žigosanja pol ob 15. uri na dvorišču doma Anton Grego-čič. Risalne pole je treba oddati do 18. ure istega dne.
— Tehnika in tema sta prosti. Vsak naj prinese s seboj risalne potrebščine. Pole prejmejo udeleženci na prireditvenem prostoru*
— Pri natečaju lahko sodelujejo
otroci, ki obiskujejo vrtec, osnovnošolci in dijaki nižjih srednjih šol.
— Udeleženci bodo tekmovali v štirih skupinah in sicer otroci otroških vrtcev, otroci prvega in drugega razreda osnovnih šol, otroci višje stopnje osnovnih šol ter dijaki nižjih srednjih šol.
— Izdelke bo ocenjevala tričlanska komisija in sestavila prednostne lestvice.
— Avtorje treh najbolje uvrščenih risb iz vsake skupine bodo nagradili. Za prvo mesto bodo podelili pokal, za drugo in tretje pa druge nagrade.
— Nagrajevanje bo v četrtek, 21. junija, ob 20. uri na prireditvenem prostoru.
Deželno vodstvo PLI zahteva Cecovinija
Deželno vodstvo PLI je na svoji seji v Gorici pozvalo vsedržavno vodstvo stranke, naj svoje zastopstvo v evropskem parlamentu zaupa izvoljenemu v severovzhodnem okrožju, in sicer tržaškemu županu Cecovini-ju. Senator Bettiza, ki je bil izvoljen v dveh volilnih okoliših, bo namreč optiral za enega ali za drugega, najbrž tako kot bo sklenilo vodstvo PIJ Od te odločitve je tudi odvisno, če bo melonar Cecovini postal član evropskega parlamenta ali ne.
Zapornic« so ostale zaprte
Včerajšnja nevihta je povzročila kar precej nevšečnosti avtomobilistom na Tržiškem. Strela je okrog
9.30	poškodovala avtomatsko napravo za odpiranje in zapiranje železniških zapornic v kraju San Polo v Tržiču in tako so zapornice ostale zaprte dobrih 10 minut, dokler delavci ronske železniške postaje niso odpravili okvare.
V	OKVIRU ŠTUDIJSKEGA POTOVANJA
NEMŠKI SINDIKALISTI
V	GORICI IN NOVI GORICI
Mladi aktivisti so se seznanili z življenjem ob odprli meji
Delegacija mladih sindikalistov iz zahodnonemškega mesta Konstanz je bila včeraj gost enotne pokrajinske federacije CGIL, CISL, UIL. Najprej na sedežu v Gorici, pozneje pa na pogovorih v Gradežu, so se zahod-nonemški mladinci zanimali za organizacijo italijanskega sindikalnega gibanja, za njegovo vlogo pri zadovoljevanju zaihtev delovnih ljudi in
ja. Nemški mladinci so obiskali večje število delovnih organizacij v teh dveh mestih ter se z delavci in sindikalisti pogovarjali o položaju proizvajalca. Tako so lahko neposredno dojeli jugoslovansko družbeno stvarnost. Iz pogovorov s člani delegacije je prišlo do izraza izredno zanimanje, ki ga za jugoslovansko samoupravljanje kažejo v Zahodni Nemčiji.
za sedaj najbolj važna vprašanja, s j S tem, da obiskujejo druge drža
katerimi se sindikati soočajo. Gostje so si ogledali nekatere arheološke zanimivosti Ogleja.
Zahodnonemški sindikalisti, ki jih je vodil Giinther Stadelhofer, so se poprej deset dni mudili v Celju in v Novi Gorici, kjer so se kot gostje slovenskih sindikatov zanimali za jugoslovanski samoupravni socialistični sistem ter za vlogo, ki jo v njem opravlja sindikalna organizaci-
iiiiiiiiiiitiiiiiii iiiitiif    	nun um 1111111111111111111 m iimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiHiiiiiiHfiiiMiiiiiiiiiniiiuiiiiMiMiiNiB
OB ROBU EVROPSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA
Jugoslovanske košarkarje spodbujalo okoli 10.000 navijačev z onstran meje
SIP vzpostavil 200 telefonskih linij ■ V treh dneh 400 mednih rodnih telefonskih pogovorov ■ Gorica zasenčila Sieno in Mestre
Goriški del evropskega prvenstva je za nami. Finalni del, ki se odigrava v Turinu, je zameglil tudi tiste najbolj neprijetne trenutke, kot smo jih podoživljali, denimo, ob izgubi Jugoslavije z Izraelom Kljub temu na vendarle ostaja od goriškega polfinala nekaj, kar velja zabeležiti. Med drugim, na pri mer, tudi dejstvo, da je bil za razliko od ostalih dveh polfinalnih turnirjev v Sieni in Mestrah go-riški izredno dobro obiskan in da je bilo na tieii manifestacijah v soboto, nedeljo in ponedeljek v Palasportu, kjer je nekaj nad 5.000 prostorov, skoraj deset tisoč navi jačev iz Jugoslavije. Gorica je torej dosegla rekord tudi v finančnem pogledu, saj so samo v po nedeljek zvečer od 4.200 plačanih listkov kasirali okoli 18 milijonov lir.
Seveda pa Im občinstvo (in tudi igralci!) ohranili dobro v spominu tudi neverjetno vročino, ki so jo zaradi meteoroloških prilik — in
ne mm "n tsjejn v
šp«#tni han, atesti, tisti,. ki, so, sedeli, v zgornjem.-delu.-tribun. Pri tolijgbi vročini"-*«*- količini* , vlage, ki se .je spreminjala v vodo, so imeli izredno težavno vlogo zlasti igralci. Pod je bil neprestano moker in drsljiv, tabla ob košu pa prav tako, kar je vplivalo na igro in ne na koncu tudi na njen izid. Očitno objekt ni grajen tako, da bi bilo v njem mogoče igrati tudi v vročih dneh.
Mimo tega ,io potrebno pohvaliti
veliko prizadevnost, ki so jo orga nizatorji pokazali, da bi čimbolj olajšala delo okoli 120 časnikarjem. SIP je v športno halo napeljala 200 telefonskih linij, namestila je 12 telefonskih kabin, za to priložnost so delovali trije telexi. Kar pet neposrednih telefonskih linij je SIP vzpostavi! z Milanom, Tel A-vivom, Parizom, Ljubljano in Zagrebom. V dvmani so namestili pet telefonskih aparatov, da so za Det različnih časopisov radijski kronisti neposredni prenašali tekmo. O-koli 400 mednarodnih telefonskih pogovorov je bilo opravljenih v go-riških košarkarskih dnevih.
Za zaključek lahko rečemo, da je tiskovni urad, ki ga je vodil dr. Saro Finizio. dobro deloval. Kako tudi ne bi, ko pa je delo v tem uradu steklo nva meseca pred pričetkom prvenstva.
V Štandrežu seja rajouskega sveta

Čez deset dni bodo pričeli kopati
odplake, ki bo iz naselja S. Anna speljan do čistilne naprave ob Soči. Ker bo gradnja trajala precej časa, bodo Ul. Trivignano zaprli za promet. Rajonski svet za štandrež, ki se bo sestal jutri ob 21. uri v Domu Andreja Budala, bo preučil, kako bo potekalo to javno delo. Na sestanku bodo navzoči tudi predstavniki občinskega tehničnega ura-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip
Končni izidi na srednji šoli «Ivan Trinko» v Gorici
Pouk se je na osnovnih in srednjih šolah zaključil že pred dvema tednoma, dijaki pa so za končni uspeh oziroma neuspeh izvedeli šele te dni. Včeraj so ocene objavili na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici, kjer je bilo zlasti popoldne precej živahno, saj so se dijaki hoteli na lastne oči prepričati, ali so bili pri puščeni v višji razred oziroma h končni preizkušnji.
Pa začnimo z dijaki, ki so letos obiskovali tretji, to je zadnji razred nižje srednje šole. Od skupnega števila 81 so jih k zaključnemu izpitu pripustili 79, 3 pa so zavrnili. V tretjem A razredu so od 16 dijakov zavrnili enega, v 3. b razredu je bilo pripuščenih vseh 25 dijakov, prav tako v 3. c razredu, ki ga je letos obiskovalo 21 dijakov, medtem ko so v 3. d razredu od 19 dijakov zavrnili dva.
Nekoliko bolj strogi pa so bili profesorji pri ocenjevanju dijakov v nižjih razredih, saj je število tistih, ki niso bili pripuščeni skoraj dvakrat višje, kakor v tretjih razredih. Pa poglejmo lepo po vrsti:
1.	a — v 2. raz. so bili pripuščeni Martina Baldan, Vivijana Cijan, Karmen Kocjančič, Sabina Fabbro, Lavrenčič Marija, Barbara Marassi, Tereza Predan, Gerlinda Tedoldi. Ivan Kont, Iztok Devetak, Dario Fer folja, Mitja Frandolič, Jože Jarc, Fabricij Lakovič, Livio Mucci, Martin Nanut, Damjan Podveršič, Dario Zanier in Marjan Zavadlav: J dijake niso pripustili v višji razred.
1.	b — v 2. raz. so bili pripuščeni Mirian Conzutti, Manuela Doliani. Helena Humar, Loreta Jarc, Manuela Komic,' Livia Lutman, Erika Zotti, Andrej Bolčina. Igor Ciglič, Mauro Kocjančič, Igor Cotič, Marko Corsi, Zdenko Černič, Ottavio Feri. Romano Komjanc, Marko Kovic, Ro meo Nicolosi, David Orzan, Paolo Paoletti, Ivan Petrussa in Matjaž Terčič; 2 dijaka nista bila pripu ščena.
L c - v 2. raz. so bili pripuščeni
Helena Kocjančič, Marija Florenin, Sandra Gergolet. .Valentina Jarc, Andreina Jarc, Marta Pahor, Helena Persolja, Linda Pcteani, Danila Pe tejan, Orietta Skok, Jožek Bertolini, Mauro Gerin. Robert Komjanc. Aleš Markovič. Franko Medvedič Vojko Pahor, Igor Primožič, Boris Rebec, Dimitri Roarr, Adriano Soc Mar ko Vrtovec; 3 dijaki niso bili pripu ščeni.
1.	d raz. je obiskovalo 25 dijakov.
V višji razred so bili pripuščeni Sabina Antonič, Barbara Červ, Miranda Devetak, Nevenka Pintar, Sonja volk, Daniela Zaleteu, Peter Brajnik, Boris Čavdek, Marjan Cijak, Ivan Contin, Aleksander Gorkič, Peter Grusovin, Robert Kerpan, Diego Makuc, Marino Malič, Luka Onesti, Dino Paulin, Alojz Poretti, Ugo Tomšič, David Tomšič, Klavdij Visintin, Wayne Zanier; 3. dijaki niso bili pripuščeni.
1.	e raz. je obiskovalo 24 dijakov, 3 niso bili pripuščeni. V drugi razred so bili pripuščeni Graziela Colja, Lojzka Gergolet, Martina Gergolet, Danila Hlede, Majda Klanjšček, Silvana Marušič, Nadja Sfiligoj, E-rika Tabaj, Sabina Tabaj, Anamarija Visintin, Helena Visintin, Ticija-na Zavadlav, Erik Bensa, Boris Bo-netta, Valter Bric, David Hlede, Robert Tabaj, Velušček Robert, Marko Visintin, Marko Zavadlav, David Cijan.
2.	a raz. je obiskovalo 23 dijakov,
17 je bilo pripuščenih v tretji, 6 pa ne. Pripuščeni so bili Nadia Battistič, Nada Devetak, Tanja Ferletič, Silvana Florenin, Lorena Gulin, Vlasta Jarc, Nadja Lavrenčič, Helena Šuligoj, Rozana Visintin, Tulio Bastia-ni, Ladi Devetak, Boris Gergolet, Marko Gergolet, Robert Juren, Šte fan Nanut, Davorin Zanier.
2.	b raz. je obiskovalo 24 dijakov, 22 je bilo pripuščenih v tretji, 2 pa ne. Pripuščeni so bili Marija Bertolini, Solange Degenhart, Vida Doktorič, Miriam Klanšček, Aleksandra Moro, Erika Mažgon, Marijagracija Radetič, Nadja Šuligoj, Daniele Brajnik, Julij Čavdek, Robert Jure-tič, Martin Komjanc, Benedikt Košič, Herman Košič, Valter Markosič, Simon Špacapan, Marko Temon, Andrej Terpin, Matej Terpin, Peter Pavel Terpin, Fabij Ušaj.
2.	c raz. je obiskovalo 20 dijakov 17 so jih pripustili v tretji razred, 2 pa zavrnili, Pripuščeni so bili Lo renza Burgnich, Daniela Ferfolja, Majda Gergolet, Viviana Jarc, Noe-mi Lakovič, Cinzia Olivo, Nadja Re bec, Suzana Rožič, Patricija štekar. Alenka Vrtovec, Darij Butkovič. Da vid Faganel, Aleš Fajt. Samuel Hlede, Aleksander Košič, Andrej Massi, Dimitri Waltritsch. En dijak ni bil ocenjen.
2.	d raz. je obiskovalo 25 dijakov, 20 so jih pripustili v tretji, 5 pa zavrnili. Pripuščeni so bili Marina
Jerman, Gema Kovic, Nadja Kovic, Oriana Marvin, Franka Padovan, Lucija Pahor, Loredana Peteani, Barbara Sošol, Vesna Tomšič, Milena Vogrič, Aleš Cej, Franko Černič, Boris Cijan, Robert Devetak, Boris Frandolič, Igor Laco, Klavdij Peles-son, Edi Peteani, Aleksander Poretti. Andrej Vogrič.
2. e raz. je obiskovalo 23 dijakov 21 so jih pripustili v višji razred, e-den je bil zavrnjen, za enega pa je ocena neznana. Pripuščeni so bili Suzana Antonič, Helena Berra, Laura Doljak, Katerina Ferletič, Majda Gergolet, Lucija Juretič, Sara Komjanc, Viviana Mačus, Klavdij Čadež, Valter Doljak, Matej Durcik, Silvan Grendene, Franko Jarc, Benjamin Komjanc, Vasil Korošec, Robert Lakovič, Edi Lutman, Danilo Marušič, Ivan Marušič, Boris Nanut, Robert Terpin.
da, ki bodo članom konzutte in pa občanom pojasnili, kako se bodo dela lotili. Ker bo ves čas gradnje cesta zaprta in bodo nastale težave z dohodi, naj se stanovalci udeležijo sestanka rajonskega sveta, kjer bodo izvedeli za nekatere podrobnosti, ki bodo zanje zanimive.
Razočaranje v KD zaradi izgube parlamentarca
Pokrajinski odbor KD je ocenil i-zide zadnjih volitev, italijanskih in evropskih. To je bila prva seja, ki jo je goriška KD posvetila oceni izidov, prav gotovo pa bodo sledile še druge, ki bodo omogočile, da bo pokrajinsko vodstvo KD na Goriškem izdelalo čimbolj popolno stališče in ga predstavilo na seji deželnega vodstva stranke.
Pokrajinski tajnik Reverdito je obžaloval, da je po letu 1948 stranka prvič izgubila svojega parlamen-
ve premagujejo zaprtost ter si nabirajo znanje, ki ga potem s pridom uporabljajo pri svojem delu. Med pogovori je jasr.o prišlo do izraza, da se v Zahodni Nemčiji, morda v njej bolj kot v vseh ostalih zahodnoevropskih državah, živo zanimajo za dosežke jugoslovanskega socialističnega sistema in da se o njem učijo tudi na univerzah.
Že v Novi Gorici, prav tako pa tudi v Gorici in v Gradežu, pa so mladi sindikalisti lahko spoznali še nekatere značilnosti odprtega socializma kot je jugoslovanski, in sicer prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo, ki imajo za posledico najbolj odprto mejo v Evropi ter živahne stike na obmejnem prostoru, ' ki zajemajo tudi obmejne sindikalne organizacije. Ne nazadnje je študijski sestanek ponudil priložnost, da so se zahodnonemški mladinci seznanili še z eno posebnostjo v naših krajih. namreč z navzočnostjo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter s pomembno vlogo, ki jo opravlja pri utrjevanju dobrososedskih odnosov.
Nemški mladinci, ki že nekaj let zaporedoma prihajajo v Slovenijo, so se včeraj opoldne v Nevi Gorici poslovili od svojih gostiteljev.
Iz goriške bolnišnice
Po 5 dni se bosta morala zdraviti 27-letni Felice Colautti iz Tržiča, Ul. San Polo 87 ter njegova 19-letna znanka Angela Palumbo iz Gorice, Ulica Cipriani 101. Peljala sta se v fiat 500, ki ga je upravljal Colautti, v smeri iz Doberdoba preti Gorici. Na nekem ovinku pa je avto zaneslo s ceste.
jarek za namestite^' koiektorja zr torca. Razočaranje ob tej izgubi je ------	-	-	toliko večje, ker stranka niti na Goriškem in niti v volilnem okolišu ni izgubila tolikšnega števila glasov, da bi opravičeval izgubo parlamentarca. Mimo tega je KD v parlamentu vedno znala, kot je zapisano v tiskovnem sporočilu stranke, zastopati potrebe teh krajev in se je vedno borila, da bi italijanske ustanove razumele vlogo obmejne pokrajine kot je goriška.
Reverdito se je v uvodnem delu svojega govora zahvalil kandidatoma Michelu Martini in Brunu Longu, ker sta sprejela kandidaturi za senat odnosno poslansko zbornico. Zahvalil se jima je za prispevek v volilnem boju kot tudi za sodelovanje, ki so ga dali drugi aktivisti.
Reverdito je dejal, da relativno večina Italijanov glasuje za KD zaradi prepričanja, ne pa zaradi strahu. To je pokazala zlasti na evropskih volitvah, ko niso bili v ospredju domači problemi, ko ni bilo bojazni «prehitevanja» itd. Reverdito je nadalje dejal, da bo potrebno preučiti nekatere pojave, med drugim tudi avtonomistične liste.
Avtomobil podrl mladega kolesarja
Po hudi nesreči, ki je doletela 9-letno kolesarko pri Madonnini pred nekaj dnevi, moramo že spet poročati o podobpi nesreči, ki se je pripetila sinoči, okrog 18. ure v Ulici Aquileia v Gorici. Žrtev je tudi tokrat kolesar, 12-letni Michele De Filippis, ki sicer stanuje v Vidmu. Fanta je podrl neki avtomobilist. Pri padcu se je resno poškodoval, tako da se bo moral zdraviti 40 dni.
Mimi minili iiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuitiimiii n iiifiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiin4iiiii it um
OD JUTRI POLETNI URNIK NA AVTOBUSNIH PROGAH
Na avtobusnih progah, ki jih vzdržuje pokrajinsko prevozno podjetje APT, bo jutri začel veljati poletni urnik. Obenem pa so uvedli nekatere manjše spremembe smeri vožnje. Objavljamo nov vozni red na glavnih progah, ki pobliže zanimajo naše bralce;
Proga Gorica - Trst: odhodi iz Gorice ob 7. uri in ob 13.30, odhodi iz Trsta ob 12.30 in 18.30. Avtobusi vozijo samo ob delavnikih.
Proga Gorica - Videm: odhodi iz Gorice ob 7.15, 12.30, 13.30 in 18.15, odhodi iz Vidma ob 7.15, 12.15,
14.30	in 18. uri, Avtobusi vozijo samo ob delavnikih.
Proga Gorica - Doberdob - Tržič: odhodi iz Gorice ob 6,50 in 18.15, odhodi iz Tržiča ob 7.30, 13. uri (samo do Devetakov) in 17.35. Zadnja vožnja odpade ob sobotah. O-menjeni urnik velja za delavnike, ob nedeljah pa vozijo avtobusi po sledečem redu: odhodi iz Gorice ob
14.30	in 18.50, odhodi iz Tržiča pa ob 14.50 in 19.10.
Proga Gorica - Sovodnje - Tržič: odhodi iz Gorice ob 6.40, 8.10, 11.45,
13.30	in 14,10. Avtobusi ob 8.10,
11.45	in 14.10 vozijo samo do Gabrij. Odhodi iz Tržiča ob 7.30 in 17.35 (razen ob sobotah).
Proga Gorica - Števerjan (prek Oslavja): odhodi iz Gorice ob 6.50,
10.00,	14.10, 14.45, 19.15 in 20.00. Omenjeni umik velja ob delavnikih, medtem ko so odhodi ob praznikih ob 13.40, 16.50 in 19.50.
Proga Gorica - Števerjan (preko Grojne): odhodi iz Gorice ob 7.30, 12.45, 13.30 in 18.20.
Proga Gorica - Gradež: odhodi iz Gorice ob 6.40, 8.00, 9.15, 11.45,
13.30	in 18.30, odhodi iz Gradeža pa ob 6.35, 7.00, 8.15, 12.15, 13.15,
Športno društvo SOVODNJE
vabi vse igraleč 3. kategorije in naraščajnike ter odbornike društva in njihove žene na
L I K O F
ki bo jutri, 16. junija, ob 21. uri v kiosku na igrišču.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 «Battaglia nella galassia*. R. Hatch in L. Green.
VERDI 17.30—22.00 «Fatto di san-gue fra due uomini per causa di una vedova*. S. Loren, M. Ma-stroianni, Giancarlo Giannini.
VITTOR1A 17.00-22.00 «Schiave del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00 - 22.00 «L’uma-noide*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Sgt. Pepers Lone!y Hearts club band».
Nora Goriva in okotiva
SOČA 18.00-20.00 «Sodnik po imenu šerif». Francoski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »človek i-gračka*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Morilski avto*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4 - tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ulica E. Toti, t:l. 72 701.
Koncerti
ZLor Lesare Augusto Seghizzi no jutri zvečer ob 21. uri priredil zaključni koncert v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu.
Razna obvestila
Mladinski odbor pri SKGZ obvešča udeležence izleta na Kozam, da bo odhod jutri zjutraj ob 8.15 izpred mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Povratek predvidoma okrog 20. ure v nedeljo. Priporoča se točnost.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 24. junija, izlet na Bogatin iz tolminske smeri. L julija pa prireja društvo vzpon na Kanin iz Rezije. Podrobnejša pojasnila na sedežu društva, Ulica Malta 2.
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence družinskega izleta v Benetke, ki bo v nedeljo, 17. junija, da bo avtobus odpeljal ob 6. uri s 17.15, 18.00 in 19.00. Tak je vozni , Travnika, ob 6.05 iz štandreža in red ob delavnikih, medtem ko je ob 6.10 iz Sovodenj. Priporoča se ob praznikih naslednji: odhodi iz I točnost. Na razpolago je še nekaj
Gorice ob 7.00. 8.10, 9.15, 11.45, 13.15. 20.15, odhodi iz Gradeža pa ob 7.00, 8.10, 12.00, 13.15, 18.15, 19.00 in 2L15 (samo do 26. avgusta).
Proga Gorica - Krmin - Čedad: odhodi iz Gorice ob 7.45, 12.15 in 17.20, odhodi iz Čedada ob 8.00,
12.05	in 13.40. Omenjeni umik velja ob delavnikih, medtem ko so vožnje ob praznikih omejene. Od
prostih mest.
Ženski iniciativni odbor za Goriško sporoča, da bo avtobus za izlet h Gardskemu jezeru, ki bo v nedeljo, 17. t.m., vozil po sledečem redu: Podgora ob 5. uri (pri spomeniku), Oslavje ob 5.05 (pri kostnici), Pevma 5.10 (pri spomeniku), 5.12 Gorica (pri gostilni Primožič), Travnik ob 5.15, Sovodnje, gostilna Tom-
hod iz Gorice je ob 19.50, iz Čedada sič ob 5 20 Priporo'^ se točnost. Na pa ob 12.45,	I razpolago je še nekaj mest.
Tudi letos je bilo na Krmenki lepo. Bogat kulturni spored je obogatil zabavo, astopil je domači pevski zbor (zgoraj), nastopil je otroški pevski zbor (spodnja slika)
V goste je s svojim programom prišel ansambel «Stu ledi*
Iz umetnostnih galeri}
Emidio Eredita in njegova opozorila
Odkar je Emidio Eredita opustil slikanje abstraktno razgibane barvne bohotnosti svojih dantejevskih prividov pekla in podobnih motivov ter se usmeril v strogo omejeno geometrično in barvno močno utišano stvarnost lastnega okolja, je ostal zvest svojemu slikarskemu poslanstvu. Te njegove železobetonske predočbe stavb s sivimi opleski ni preplavila plima naraščajoče tradicionalno občutene figurativnosti zadnje dobe, ker je njegovo likovno ustvarjanje trdo zasidrano v socialno politični podstati, ki obsoja ekološko nevarnost, ki grozi človeštvu od vsepovsod. Na njegovi zadnji razstavi v tržaški občinski galeriji pa pričenjajo nekoč močno mračne pokrajine vstajati iz svojih sivin v rahlo rjasto-rdečkastih sojih odsevov železarskih obratov in plavžev pa tudi drugih tovarn, ki nam vedno sil-neje in vedno bolj nepopravljivo onesnažujejo ambient, kvarijo prirodo, in malone že onemogočajo zdravo bodočnost.
Tudi prejšnja ožja pročelja stavb so se odmaknila v prostor, v globino in nam odkrila širše razglede, da so se nam povzročitelji človeštvu grozečih nevarnosti razgalili v vsej svoji teži mrkih oblik, kajti Emidio Eredita namenoma opušča vsakršne podrobnosti, ki bi sicer speljale našo pozornost od osrednje zamisli, od središčne vsebine njegovih del. Glede tega je značilna na primer triletna slika, nekakšen triptih, ki ga je bil postavil na osrednjo steno in ki je predstavljal preprečevanje gradnje atomske centrale, ki naj bi jo postavili nekje
■iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiminiiiiHiiiiiiiiimiiaiMtiiiiiuuMiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiininmiiiimiinHiiiiiiiiiHHmiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiinniimiiiiiiiimiiiu
NA LETOŠNJEM MEDNARODNEM «SALONU» V PARIZU
Američani nameravajo v vesolje s taksijem, Sovjeti pa z vlakom
Zgovoren prikaz izredno naglega razvoja letalske tehnike
PARIZ — Na starem pariškem letališču «Le Bourget* se zaključuje letošnji mednarodni salon letalstva in vesoljske tehnike. Letošnja manifestacija je že 33. tovrstna prireditev in so jo organizirali v duhu 70-letnice prvega preleta čez morsko ožino, kajti 25. julija 1909 je v avionu, ki si ga je sam zgradil, francoski pilot inž. Louis Bleriot v 37 minutah preletel Rokavski preliv s poprečno brzino 65 km na uro. Dva meseca pczneje, v novembru 1909 so v pariškem Grand Palaisu organizirali prvo razstavo pod naslovom «Salon International de la locomction aerien*.
Prav istega leta je poletel na lastnem letalu tudi prvi slovenski pilot Edvard Rusijan, ki je bil po rodu iz našega mesta, kjer se je rodil 6. 6. 1881, iz Trsta pa se je njegov cče kot sodar preselil v Gorico, kjer se je mladi Edo najprej začel ukvarjati s kolesarstvom, nato pa se je vnel za letalstvo in si ob pomoči bratov napravil več letal. S prvimi se je na Malih Rojcab prvič povzpel v zrak, v januarju 1911 pa je pri Beogradu treščil in se smrtno ponesrečil.
Od onega prvega «salona» v pariškem Grand Palaisu se te razstave vršijo vsako drugo leto na pariškem letališču, na istem aerodromu. na katerem je 21. maja 1927 Charles Lindbergh, ki je na enomo-tornem letalu sam samcat v obilnih 33 urah preletel Atlantski o-cean. Na istem letališču pa se je v času oredzadnjegb «salotia», torej leta 1977. spustilo nadzvočno potniško letalo »Concorde*. ki sta ga v dolgih letih izrednih naporov zgradili Francija in Velika Br.ta-nija in ki je najhitrejše civilno letalo na svetu, saj opravi pot med New Yorkom in Parizom v 3 u-rah in pol. Ne bomo tu navajali izrednih rekordov, ki jih dosezajo velikanska transportna vojna letala in vojaški lovci z obilno trojno zvočno brzino, kajti že pravkar navede-
ni podatki o civilnem letalstvu dovolj zgovorno pričajo, kakšen fantastičen razvoj je v 70 letih napravila letalska tehnika.
Do leta 1963 so pariški »saloni* predstavljali nekakšno razstavo vseh najnovejših dosežkov v letalski tehniki in do tega leta je salon nosil tudi naslov »Mednarodni salon letalstva*. Ker pa se je vesoljska tehniki začela izredno naglo razvijati in so se na tej raz stavi začeli pojavljati tudi razni e-lementi iz vesoljske tehnike, kot na primer rakete, umetni sateliti in vesoljske ladje, so pariški «salon» preimenovali v »Mednarodni salon aeronavtike in prostora*.
Letošnji »salon* je odprl predsednik republike Valery Giscard D'E-staing, ki je v pozdravnem govoru pohvalil uspešno sodelovanje, francoske letalske industrije in drugih podjetij s sorodnimi podjetji iz zahodnoevropskih dežel, ki skupno gradijo letalski omnibus z naslovom »airbus*. Gre za letalo za 300 cotnikcv, ki ob vzletu tehta 150 ton, od katerega odpade na koristno breme skoraj 47 ton, torej eno tretjino, more pa z 280 potniki in njihovo prtljago poleteti tudi 4.0CO km daleč. S tem, da uvajajo tovrstna letala, letalske družbe na eni Stranj varčujejo z gorivom in drugimi stroški, hkrati pa razbremenjujejo letališča in «letalske kanale*. In ker so ZDA glede vsega tega nekako na tesnem, so že doslej naro čile več sto takih letal, zaradi i\-sar bo zahodnoevropska letalska industrija imela nekaj let dela. Odtod navdušenje francoskega predsednika.
Pa pustimo Giscardovo pohvalo ob strani in se vrnimo na letališče «Le Bourget*. Letos je tu razstavilo letala, rakete, posamezne dele, razne pritikline itd. kar 650 podjetij in ustanov z vsega sveta. Seveda sta pri tem pobrali levji delež Sovjetska zveza in ZDA. Za njima
so Francija, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Nizozemska itd., pa tudi Romunija, Češkoslovaška in Poljska. Na letališču je bilo ob odprtju «salona» nič manj kot 250 letal in helikopterjev in od tega jih je bilo kar 43 francoskih. V času razstave so demonstrirali kar 118 raznih tipov letal, med katerimi tudi francoski «mirage 2000» ter »mirage 4000», Prvi je enomotomi, drugi pa dvomotorni lovec in oba spadata v sam vrh svetovnega vojnega letalstva.
Pariški «saion» je edina tovrstna manifestacija, na kateri je zastopana tudi Sovjetska zveza. Seveda Sovjeti razstavljajo le letala za civilni promet, ne pa vojaška letala, vendar je sovjetsko sodelovanje na tej letalski manifestaciji »zelo pomembno*, ker «Sovjetska zveza je na področju vesoljske tehnike sedaj spet na prvem mestu*, »na področju letalske tehnike pa na drugem mestu, takoj za ZDA*. Na tretjem mestu je seveda Francija. ki je bila dolgo dobo zibelka letalstva.
Na področju letalstva na letošnjem »salonu* ni posebnih presenečenj. Na področju vesoljske tehnike pa je v središču pozornosti maketa evropske nosilne rakete «Aria-ne», kj jo bodo konec leta dogradili in izstrelili z oporišča Kourou v francoski Guijani.
V sovjetskem paviljonu vzbuja največjo pozornost maketa »vesoljskega vlaka*, ki ga sestavljajo orbitalna postaja «sajut-6», vesoljska ladja »sojuz* ter avtomatična tovorna ladja «progress». Vsi trije elementi tega »vesoljskega vlaka* so dolgi 28 m, tehtajo pa 32 ton. ZDA pa so v svojem paviljonu dali na ogled svoj »aerokozmoplan* ali tako imenovani vesoljski taksi, to je tisto letalo - raketo, ki bo odletela v vesolje kot raketa, a se bo vračala na Zemljo kot letalo.
Prof. dr. D. B.
v naši deželi, menda v bližini Tržiča. Od slike do slike leze vanje ogromen hladilni stolp, ki pa ga končno ustavi drobna cvetlica.
Slikar z enako elementarno silo umetniškega ustvarjanja opozarja tudi v platnu z naslovom «Zidovje*, ki daje videz ogromne, trdnjavske ječe, ki pa je le opomin na razčlovečenje domačnosti velikega stavbnega naselja, ki nastaja. na primer, v našem mestu, na Melari, kjer postavljajo faraonsko stanovanjsko strukturo pod pretvezo, da upoštevajo in u-porabljajo tiajbolj racionalne postopke za gradnjo stanovanjskih hiš, ne meneč se, kako se bo v tem objektu počutil človek, kateremu je stniktura pravzaprav namenjena.
Elsa Gant -Martellijeva in njeni ribici
Tržaške likovnice slikajo pretežno pokrajine, tihožitja in cvetje. Z upodabljanjem tovrstnih motivov je pred leti pričela tudi Elsa Gant - Martellijeva. V njenih delih pa se je postopoma začel pojavljati najprej človeški lik, nato pa je Gant - Martellijeva začela upodabljati tudi morje. Kot na njeni zadnji razstavi v tržaški občinski galeriji, tako je bilo tudi na njeni nedavni razstavi v galeriji «Sala d’Arte Moderna» v Rossonijevi pasaži, kjer je razstavila dela, ki so ponazarjala lepe in tudi manj lepe plati življenja ribičev. Likovnica je prikazala ribiče pri krpanju mrež in tudi med ribolovom v njihovih majhnih čolnih. Če v prvih motivih prihaja do veljave odlično usklajevanje in igra ribiških rok in nog sredi na pesku raztegnjenih mrež, kjer zajema celotno kompozicijo izostreno do potankosti izrisanih pregibajočih se prstov m svetlem produ sedečih oseb, pa na motivih z ribiči pri lovu prehaja ista odličnost v prikazovanju podrobnosti ribiških čolnov. Podaja pa Gant - Martellijeva pri tem v ploskoviti resničnosti slike prostorninsko opredeljivo navideznost valov ter njihovo prosojnost ter migotanje odsevov sonca na valoviti vodni površini. Pri tem pa slikarka na svoj način stilizira omenjeno va-lovje. In v tem je glavma teža novih slik, ki jih je izdelala in izpolnila z njej znano ljubeznijo do dela.
Bile pa so na tej razstavi tudi slike z nekakšnimi odmevi na predzadnjo razstavo, rahlo metafizično navdahnjene slike godcev, ki igrajo na razna godala v družbi in rekli bi tudi v skladnem sožitju s čudovitimi pestro obarvanimi pticami. Izostrena opazovalka obrazov ljudi, ki jo obdajajo. se ja ipreizkusila tudi v tem, da nam je podala nekakšno galerijo ljudi, ki so različni tako po spolu kot tudi po zanimanju, in sicer v velikem na osrednji steni obešenem platnu. Kot ozadje te galerije pa je služilo morje. Pred dolgo mizo so bili doprsno podani moški ženske in otroci in je njihov prikaz spominjal na lutke, ki služijo na sejemskih stojnicah za igro v streljanju. Morda pa je komu drugemu ta podoba posredno priklicala v spomin mizo na svatovski pojedini.
Sicer pa se je Elza Gant - Martellijeva s to razstavo ponovno odlično predstavila z motivi človeške problematike, pa naj gre za prizore pri delu ali pri zabavi in je vse to podala z iskreno neposrednostjo, torej daleč od sleherne intelektualistične izumetničenosti, pač pa preprosto in človeško.	M. B.
Tudi Sovjetom grozi
energetska kriza?
MOSKVA — V tem ko se na vsem Zahodu že mesece vedno odločneje razpravlja o tem, kako nujno bo treba varčevati z nafto in njenimi derivati, pa tudi z energijo na sploh, so v Sovjetski zvezi o tem molčali vse do sedaj, ko glasilo sovjetske vlade »Izve-stija* piše, da je CK sovjetske partije odobril resolucijo, ki go-
vori o varčevanju z energijo. V resoluciji / govor o povečanju črpanja r»ite in tudi o pospeš-nem kopanju premoga, nadalje o izboljšanju prevoznega sistema, da bi se izboljšala dobava goriv ljud stvu in tovarnam v prihodnji zimi, toda to ni vse.
Do teh sklepov so prišli po lanskoletnih izkušnjah. Kot je znano, je bila lanska zima zelo o-stra. še ostrejša pa je bila zato, ker mnoge termične centrale niso delovale z vso zmogljivostjo
Sovjetska zveza ima velikanska ležišča premoga, ki ga pa skoraj vsega porabijo industrijska podjetja ter tako imenovane toplarne. Sovjetska zveza ima veliko nafte in je po »proizvodnji* torej po črpanju naftnih ležišč prva na svetu, vendar se je to črpanje zadnje čase nekoliko upočasnilo, seveda v razmerju s porabo, ki neprestano in naglo narašča. V nekaterih zahodnih krogih zato menijo, da bi mogla tudi Sovjetska zveza zabresti v energetske težave, pa čeprav razpolaga z velikanskimi energetskimi viri, pa naj gre za premog oziroma nafto za termične centrale, pa tudi za vodne sile za hidrocentrale ali pa za uran, za jedrske centrale . ..
Zanimivo je, da so v Sovjetski zvezi predvideni ostri ukrepi proti vsem tistim, ki bi bili krivi za razmetavanje energetskih virov.
V zvezi s tem postajajo jasne nekatere »zanimivosti*, o katerih je pred meseci tisk poročal kar na kratko: Sovjetska zveza je namreč povišala ceno nafti, ki jo dobavlja zavezniškim deželam, torej deželam iz socialističnega sveta. V zvezi s tem postane jasno tudi to, da sta se Madžarska in Češkoslovaška priključili na tako imenovani jugoslovanski naftovod, ki ga gradijo skozi Jugoslavijo od Krka v središče dežele ter s podaljškom na madžarsko mejo in dalje.
v'
Sest novih knjig iz zbirke «Lirika»
Založba Mladinska knjiga izdaja zbirko LIRIKA, ki naj bi v približno 100 zvezkih prinesla izbrana dela pesnikov od davnine do danes iz vsega svetovnega slovstva. Med temi zvezki imajo in bodo i-meli svoje mesto tudi najpomembnejši slovenski in jugoslovanski pesniki. Da je pesniška zbirka LIRIKA, ki jo meja uredniški odbor, sestavljen iz Aleša Bergerja, Kajetana Koviča, Janeza Menarta in Cirila Zlobca, polno zaživela, je zadosten bibliografski podatek: doslej je izšlo 36 knjig. Ker v kompletu izhaja hkrati po šest knjig, pomeni da je doslej v šestih letih izšlo šest letnikov zbirke. Ni odveč omeniti, da so v tej zbirki predstavljeni pesniki vsega sveta v slovenskem prevodu, da vsakega pesnika predstavlja krajša spremna beseda, namenjena vsakemu ljubitelju poezije in ne le šolanemu literarnemu zgodovinarju ali estetu, in da i-majo, kar končno tudi ni nepomembno, te knjige okusno zunanjo podobo in skrbno opremo.
Pred nami je šest novih zvezkov LIRIKE, enako kot doslej opremljenih v belo platno, s temnordečo oznako zbirke. V teh zvezkih so s svojimi liričnimi stvaritvami predstavljeni francoski pesnik Paul Eluard, bolgarska pesnica Jeli-saveta Bagrjana, ruski pesnik A-leksander Blok, Španec Garcia Lorca, angleški pesnik William Blake in nemški poet Friedrich Horderlin.
Prisprrnjlp sn
DIJAŠKO MA 11(0
iiiiitiiiiiimiiiimmiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHitmiiiiiiiiiitiiiinmiiiiimimiuiimiiiiiiiiiiiii
VELIKE NOVOSTI NA RADIU KOPER
Slovenski in italijanski spored na ločenih valovih
Od 17. junija dalje bo Radio Koper - Capcdistria oddajal svoj program na ločenih valovih, kar pomeni posebej v slovenščini in posebej v italijanščini. S tem se bodo uresničile dolgoletne želje njegovih poslušalcev (Primorska, obe narodnostni skupnosti in notranjost Italije), da bi lahko poslušali program samo v enem ali v drugem jeziku, čeprav to ni edini namen. Z ločenimi valovi bo namreč dana možnost povečanja prbgrama v slovenščini (predvsem v korist zamejstva in severne primorske regije), sami radijski delavci pa bodo dobili širši manevrski prostor za bolj pestro in sodobnejše posredovanje govornega in glasbenega gradiva. Oba programa bosta pridobila tudi ugodnejše ure oddajanja in večjo slišnost (program v italijanščini bo šel v eter na 300-kilovatnem oddajniku, program v slovenščini pa na 100-kilo-vatnem oddajniku, oziroma na manjšem oddajniku, vendar z boljšo frekvenco). Glede slišnosti naj povemo, da bo le v prvih nekaj tednih nekoliko slabša zaradi nujnih vzdrževalnih del in meritev.
Program v slovenščini bo šel v eter na srednjem vaju 546,4 metra ali 549 kilohertzov ter na UKW mreži — Beli križ 102,0 mega-hertzov, Koper 98,1 megahertzov in Nanos 88,6 megahertzov.
Program v italijanščini pa bo šel v eter na srednjem valu 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov. Na UKW omrežju pa bodo lahko poslušalci spremljali program v italijanščini preko oddajnikov Beli križ 97,7 megahertzov, Koper 89,3 megahertzov in Nanos 101,0 megahertzov.
Program v slovenščini bo šel v eter vsak dan od 6.00 do 7.30 in od 13.00 do 17.00, ob nedeljah pa od 7.00 do 9.00 ter od 13.C0 do
18.00,	seveda vedno po jugoslovanskem času. Od novosti naj o-menimo predvsem večje število poročil (ob 6.30, 7.25, 13.00, 13.30,
14.30	in 16.00), nadalje bo ob de-
lavnikih ob 16.30 na sporedu kratek komentar o dogodku dneva, specializirane zamejske oddaje bodo šle v eter trikrat tedensko.
Še naprej bomo oddajali specializirane oddaje za področje telesne vzgoje in turizma ter za šolsko mladino, na področju glasbe pa bo več resne glasbe,, jp. raznih kontaktnih oddaj. Ob nedeljah pa naj omenimo kot novost dopoldansko reportažo, medtem ko bodo šle v popoldanskih urah v -eter literarne, spominske, folklorne in podobne oddaje ter radijska igra.
Na valu Radia Koper v slovenščini bodo lahko poslušalci poslušali, ko ne bo lastnega programa, celotni prvi program Radia Ljubljane ter posamezne oddaje drugega programa. Radio Koper bo tudi v celoti prenašal nočni program Radia Ljubljane, s tem da ga bo enkrat tedensko (od petka na soboto) tudi sam pripravljal.
Glede programa v italijanščini naj povemo, da bo odšlej (od 7.00 do 20.00). V eter bo šlo dnevno kar 13 poročil in dnevnikov ter številne specializirane oddaje, ki bedo zajele vsa področja od zunanje in notranje politike pa do kulture, šolstva in športa. Kot novost naj omenimo posebno literarno oddajo, v kateri bomo predstavljali pomembnejše jugoslovanske in in manjšinske pisatelje in pesnike ter njihova dela in posebno oddajo o zgodovinskih, folklornih in drugih posebnostih italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Tako v programu v italijanščini kot v programu v slovenščini bomo širše zajeli glasbeno kreativnost italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji.
Poslušalce Radia Koper - Capodi-stria naprošamo, da nam sporočajo svoja mnenja o prehodu na ločene valove na naslov Radio Koper - Capodistria. Koper, Ulica O-svobodilne fronte 15 (slišnost, vsebina, oblike posredovanja gradiva).	L. O.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Tenis: za Davisov pokal: Poljska — Italija
13.30	DNEVNIK
18.15	Vsakdanja pravljica
18.20	Ana. dan za dnem - 28. nadalj.
13.35	Moj prijatelj konj, 2. del OTROK IN KONJ
19.00	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro, risanke
19.20	Pegton Plače - 15. nadalj.
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam tam
21.35	«1 quattro figli di Katie El-der», igra John Wayne
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kana!
12.30	Vidim, slišim, govorim: KNJIGE
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dokument in tehnike obnove
15.30	Turin: KOŠARKA Evropsko prvenstvo Lanzo dlntelvi: Kolesarstvo
18.15	Gor in dol po Italiji
18.40	čudežna roka
18.50	Dnevnik 2 - Šport
19.15	Prigode Blacka Beautyija TV film
SOKRIVEC
19.45	Dnevnik 2 - Odprli studio
20.40	I boss del dollaro, 4. in zadnje nadalj.
22.05	Ultalia del boom
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.25 Deček Skok, otroška serija
18.40	Otroci kamnov
19.05	«Nadigravanje»
19.35	OBZORNIK
19.45	Pojavi staranja - oddaja iz cikla ČLOVEŠKO TELO V skoraj vseh evropskih državah se je poprečna življenjska doba razpotegnila že na sedemdeset let pri moških in skoraj petinsedemdeset let pri ženskah. In vse kaže, da se bo ta življenjska doba še podaljšala, kot napovedujejo ge-rontologi in sociologi. Zato je popolnoma naravno, da postaja zanimanje za tako
imenovano tretjo dobo vedno večje, kajti če je res, da je pozitivno, če se življenjska doba daljša, je tudi res da nosi staranje s seboj tudi svoje probleme, celo hude težave. Posebno je to pomembno tedaj, ko mlajša generacija noče vedeti za težave stare generacije in starosti sploh ne priznava. Ena važnih nalog je mladini približati značilnosti starostne dobe, da bi jo pravilno razumela in zato s pravilnim odnosom starim ljudem pomagala, da bi njihovo življenje bilo kar je moč zadovoljno življenje. Vse to spada v okvir razmišljanj, ko je govor o človekovem telesu, seveda posebno v oddaji z naslovom «Pojavi staranja*. Biti mlad je lepo, a mladost ne traja večno, celo dolgo ne. S kozmetiko in še z marsičem-o-hranimo svežost ali bolje navidezno mladost. Organizem pa se vendarle stara in o tem bo govor danes.
20.15	Risanpka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	7 + 7 — zabavnoglasbena oddaja
22.00	Frank Ross na prostosti -serijski film
22.55 TV DNEVNIK
23.10	625
23.30	Nočni kino: Umazanec Billu
Koper
20.25 Odprta meja
20.50	Stičišče
21.00	Risanka
21.15	TV DNEVNIK
21.30	Dogodek - film
Režija:	Vatroslav Mimica
Nastopajo: Pavle Vujišič. Srdjan Mimica, Boris Dvornik, Neda Spasojevič.
23.00	Propagandna oddaja
23.15	Likovni nokturno:	Zoran
Didek
Zagreb
19.15	Otroška oddaja
19.45	Glasbeni klub
22.00	A. Tolstoj: Trnova pot - TV nadlj.
23.10	Dosje našega časa: leto 1971
ŠVICA
20.05	Mangrovijska džungla, dok.
20.35	Poroka iz ljubezni - TV film
22.45	Brazilija in njena glasba
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran,neba; D.Oo Zvoki Latinske Amerike; 9.30 Iz beležnice Ire-' ne Žerjal; 9.40 Disco mušic; 10.05 Simfonični kqpced; 3LL35, Uspešnice leta 1978; 12.00 V starih časih;
12.30	Glasba v razvedrilo; 13.15 Letošnja revija »Primorska poje*;
14.10	Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Gremo v kino; 15.35 Na goriškem valu; 16.00 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 16.50 Malo dirielanda;
17.05	Mi in glasba: oboist Ales-sandro Bonelli; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Klasična glasba v lahki izvedbi.
KOPER
7.30	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30	' 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
19.30,	' 20.30, 21.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 štirje koraki; 9.15 Poje skupina Panda;
10.00	Z nami je...; 10.15 Orkester Berto Pisano; 10.40 Glasba in nasveti; U.C0 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Poje zbor Antonija niersberga iz Trsta: 15.33 Mala diskoteka; 15.45 Z nami je...; 16.00 Ansambel Ron-nie Laws; 16.40 Mini juke box;
17.00	Izletnik; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Srečanja; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Primorska poje 79; 19.35 Melodije na tekočem traku; 20.33 Crash; 21.00 Glasovi in zvoki.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00	13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranje prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Glasbeni odmor: 9.00, 10.35 Radio anch'io: 11.30 Italijanski popevkarji; 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz 79; 14.30 Zvezdne note, 1.
del; 15.05 Rally; 15.40 Prijetno Poslušanje; 16.40 Mladina in klasična glasba; 17.05 BuffaloBill; 17.30 Glasbeni program z Mino; 17-55 Mala zgodovina angleških besedi
18.05	Rdeči hudiči — zgodovina i; talijanskega kolesarstva; 18.35 Ali veš?; 19.30 Poslušaj, večeri se;
19.35	Radio 1 - Jazz 79; 20.25 Sodnikova"' obsodba.
RADIO 2
7.30,	8.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30,
17.30,	19.30 Poročila; 7.56, 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Zločin v Ulici Chia-tamone, 17. nadalj.; 10.12 Pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi; 11.32 Ky svveet Lord; 12.45 Hit Parade; 13.40 Romanca; 15.00,
17.00,	17.15 Tukaj radio 2; 17.00 Dva ujetnika, zadnje nadalj.; 17.55 Kdo je umoril Baby - Gate; 18 03 Srečanja in razprave z mladimi i
19.50	Spazio X: glasba za vse o kuse.
LJUBLJANA
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00, 16.00. 20.00 Poročila:
7.50	Debro jutro, otroci!; 8.30 I2 naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; 11-0® »Rezervirano za...; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14-00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 Človek in zdravje:
15.05	V tempu valčka...; 15.25 Na šj poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 16.30 Napotki za turiste.
16.35	Od melodije do melodija:
17.00	»Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Od arije do arije; 19-3*1 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč. otroci!; Ž0.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 21.00 Uganite, Pa vam zaigramo...; 22.05 Oddaja 0 morju in pomorščakih; 23.20 Glasbeni intermezzo; 23.30 Besede m zvoki iz logov domačih.
f Branko Babič
i
38.
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vslaji in revoluciji 19 H - 1942
J
Ko so se ljudje nahranili, bilo je to kosilo in večerja obenem, so se vrstili po vsem taborišču sestanki, na katerih smo seznanjali ljudi z najnovejšimi vestmi z bojišč. Najprej smo jih obveščali o položaju na naši — kozarski fronti, nato o novicah z bojišč po Jugoslaviji in končno z zavezniških bojišč po Evropi in drugod po svetu. Ta poročila je pripravljal propagandni odsek Agitprop pri štabu odreda in jih razmnoževal v potrebnem številu. Na sestankih smo se pogovorili tudi o vseh tistih vprašanjih, ki so zadevala življenje v taborišču. Ko smo razlagali, kako poteka vojna in revolucija, smo tudi pojasnjevali ljudem politične probleme v zvezi z vojno nasploh, našim bojem za osvoboditev dežele in spremembo družbenih razmer v novi jutrišnji resnično demokratični Jugoslaviji, Razgovore smo izkoristili za čimvečje politično osveščanje ljudi in krepitev njihove zavesti, kar smo zlasti v tistem izredno težkem položaju najbolj potrebovali. Ljudje so pozorno sledili našim poročilom, posegali v razpravo z raznimi vprašanji in potrjevali svojo odločnost vztrajati v začetem bo-
ju. Ta intenzivna politična dejavnost je veliko prispevala k trdnosti in moralni moči tega junaškega ljudstva. Vsak dan smo se tudi dogovorili glede tekočih nalog v »zaledju« in na fronti.	•
Prebivalstvo v taborišču je bilo neposredno povezano s fronto in je tudi konkretno sodelovalo v boju. Ne samo da je borce hranilo in jih bodrilo ter tako ali drugače z njimi delilo vso težo situacije, temveč je svojo duhovno in fizično povezanost z borci vsakodnevno izpričevalo tudi s svojo udeležbo na fronti. Pomožne čete, ki smo jih ustanovili takoj po umiku ljudi na Kozaro, so se poleg tega, da so nosile borcem hrano na položaje, tudi udeleževale bojev. Odnašale so ranjence v obvezovališča in dalje v bolnišnice v notranjosti Kozare. Čestokrat so sodelovale v nočnih protinapadih, ko smo morali ponovno zavzemati podnevi izgubljene položaje. Te rezervne čete seveda niso bile normalno oborožene. V glavnem so borci imeli pri sebi le hladno orožje: sekire, nože, cepine in druge pripomočke. Učinkovale pa so s svojim številom, ko so s svojim gromkim «Huraaa, na juriš!* planile v napad. Bilo je skoraj neverjetno, in vendar so na sovražnika grozljivo vplivale in je ta panično zapuščal svoje položaje. Sovražnik seveda ni vedel, da so bili ti glasni jurišniki v glavnem neoboroženi. Seveda so pomožne čete lahko tako delovale samo ob rednih vojaških enotah, ki so z močjo svojega orožja udarjale po sovražniku. Vendar je, kot že rečeno, v mnogih primerih ravno pomoč teh čet omogočila ponovno zavzetje podnevi izgubljenih položajev. Ko smo zaplenili novo orožje, so se ti jurišniki oboroževali in vključevali v redne enote. Hkrati pa so nadomeščali padle in ranjene tovariše.
Neposredno udeleževanje ljudstva iz Podkozarja v bojih proti okupatorju in domačim sodelavcem pričuje o povezanosti ljudstva s svojo vojsko, ki se je prav na Kozarl izkazala tako vsestransko in celovito. V tej nerazdružno-sti ljudstva in vojske je koreninila moč, da se niti za trenutek ni pomišljalo o kapitulaciji ali predaji. Vse to je odražalo izredno zavest ljudstva, da bojuje pravičen boj in da si je samo v takem boju mogoče priboriti svobodo, neodvisnost in lepši jutrišnji dan. Prav v tem je bila veličina Kozare, pomen velike kozarske bitke in heroizem ko-zarskih partizanov.
Medtem ko so na položajih potekali krvavi boji, se je nočno življenje v «velikem mestu* nadaljevalo v vedno bolj živahnem ritmu. Kljub temu da je bila na nekaterih mestih fronta oddaljena komaj štiri do pet kilometrov in da so celo noč odmevale salve topov in regljanje stroj n iq, ni bilo panike. Neka notranja skrb je razumljivo tlela v ljudeh, zaskrbljenost zlasti za svojce, za sinove, brate, očete, pa tudi sestre in hčere,, za vse, ki so se nahajali v prvi bojni črti. Ali bo moj najdražji to noč preživel? To je bilo vprašanje slehernega in tih notranji trepet nad usodo dragih je lebdel nad tem »velikim mestom*. Kdo jih ne bi razumel in z njimi delil tega čustvovanja? Vendar so ljudje dostojanstveno in junaško prenašali udarce in obvladovali svoja čustva, zavedajoč se, da so v tako velikem in težkem boju žrtve neizbežne.
Sestankom z razgovori in dogovori je sledil kulturno-zabavni del «nočnega» življenja. Vrstile so se kulturne prireditve, nastopalo je »gledališče* s kratkimi dramskimi sestavki, zabavnimi skeči, z recitacijami in pesmimi. Mnogo tega sta sproti pisala Skender Kulenovič in Vinko Win-terhalter, člana Agitpropa pri štabu odreda. Sledilo je ob-
vezno kozarsko kolo in splošno rajanje pozno v noč, vS® do belega dne, kot bi ljudje hoteli nadoknaditi zaradi vS*' ljenega mirovanja podnevi.
Nekega dne sem moral po opravkih v taborišče. P°n°' či je obilno deževalo in zemlja je bila namočena in vi«*' na. Takrat je bilo v taborišču hudo. Ljudje so si sicer naglici še kar dobro in znosno uredili bivanje. Vsak i0 zasedel svoj košček prostora, si pod drevesom ali v grh10' vju uredil ležišče in pokril z vejami spalni prostor. ?rei tem prostorom je razmestil svoje stvari, kolikor jih je nft' mreč imel s seboj. Tako je vsaka družina imela svoj ^ ljenjski prostor. Če ni bilo dežja, se je še kar dalo shai0tl. Ko pa je deževalo, se je stanje v hipu poslabšalo. Dokl^ je padlo samo nekaj kapljic, so košata drevesa nudila dobro zaščito. Toda če se je usula ploha ali je začel Pa^ dati dolgotrajnejši dež, tedaj je postalo obupno. Ko^ ta drevesa, ki so v začetku nudila zaščito, so še dolgo P0 tem namakala do kože premočene ljudi. Edina sreča j® j. la, da je bilo poletje in da so bili dnevi razmeroma t®!5
Ko sem se po taki deževni noči torej napotil v tab rišče, me je obdajal strah, na kakšno razpoloženje b® tam naletel. Po poti sem razmišljal, kaj bom ljudem ® , lal, da bi ublažil pričakovano nerazpoloženje. Toda 10 strah je bil odveč. Ko sem prišel v eno od četrtnih mSt\, dišč», je bilo na osrednjem prostoru, kjer so se ponav0 zbirali, mnogo ljudi, ki so si nazdravljali in prepevali® S) me zavlekli v sredino in z njimi sem moral piti na vje in srečo družine, ki je slavila svoj družinski praz®1^ — slavo. Bil sem presenečen in skoraj verjeti nisem ^ gel, da se tudi v takih okoliščinah niso odrekli svoj1 običajem.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. junija 1979
KOŠARKA
NA 21. EVROPSKEM PRVENSTVU V TURINU
SZ: KONEC «JUGOSLOVANSKEGA KOMPLEKSA»
Po sedmih letih je bila to prva zmaga Sovjetov nad Jugoslovani na uradnih prvenstvih - Presenetljivi Izrael odpravil Španijo
TURIN — Sovjetska zveza je v drugem dnevu finalnega kola prežgala Jugoslavijo, se znebila «ju-Soslovanskega kompleksa* in verjetno tudi izločila «plave» iz velikega finala za zlato. To je glavni dogodek včerajšnjega dne, ki je o-“enem prinesel še eno veliko presenečenje: zmago Izraela nad Španijo.
Sovjetska zveza — Jugoslavija
96:77 (41:34)
t JUGOSLAVIJA: Vilfan 2 (2:3), Kičanovič 14 (2:3), žižič 6 (0:4), Varajič 9 (3:6), Jerkov 6, Nakič, Slavnič 4, čosič 4, Radovanovič, nrstulovič 3 (3:4), Dalipagič 16 w:5), Delibašič 13 (3:3).
SOVJETSKA ZVEZA: Eremin 6, aomicius, Tarakanov 18 (3:4), Žar-žhamedov 8, Salnikov, Edeško 10 w6), Belov 24 (4:6), Tkačenko 6 J:9), Miškin 14 (5:6), Lopatov 4 “;2), Selostenji 4 (4:5), Žigili.
SODNIKA: Turner (Anglija) in Spitler (ZDA).
PON: Jerkov (22) in žižič (40) PM: Sovjetska zveza 26:38, Jugovi ja 17:28
SON: Sovjetska zveza 22, Jugo-»lavija 27
Prej ali slej se je Jugoslovanom ■o moralo zgoditi. Nihče pa ni pričakoval, da se bo to pripetilo na lem evropskem prvenstvu in predam na tak način. Po porazu s Španijo so tu prisotni časnikarji govorili o sovjetski reprezentanci kot ? starem moštvu, ki igra zastarelo košarko, ki ne zna izkoristiti svojih centrov, ki igra brezidejno v napa-dO- Skratka, Sovjeti naj bi bili celo na tem, da sploh ne osvojijo ene °d kolajn.
Zgodilo pa se je prav obratno. Stara reprezentanca Sovjetske zve-Če' z veteranom Sergejem Belovom čelu (dosegel je namreč kar 24 !®dk) ter z mladim Tarakonovom J’8), je povsem nadigrala «plave», k' so tokrat igrali tako, kot ne bi smeli. Igra Jugoslovanov je bila »amreč počasna, met od daleč (edi-110 orožje s katerim bi lahko prežgali sovjetsko consko obrambo)
^ bil le poprečen. V obrambi pa 'Plavi* nikakor niso znali zaustaviti d^remina, Belova, Tarakanova, Micina in druge. Skratka, slab na-st°P «plavih» in povsem zaslužen Žaz.
. Tkačenko, Jeremin, Belov, Miškin 'o Lopatov, to je bila začetna po-*ava Sovjetov: Kičanovič, Jerkov, Č°sič, Delibašič, Dalipagič, tako so *ačeli Jugoslovani.
,, Po začetnem vodstvu <tpiavih» so Sovjeti s svojo umirjeno igro «uspa-vali» jugoslovanske košarkarje. V ari>gem polčasu je kazalo, da so se lolavi* le prebudili. Ni pa bilo tako. P°v.ieti so se kaj kmalu zbrali in *v°jo prednost stalno večali. Tek-ž je bilo že tedaj konec, čeprav *■> »plavi* nato nekajkrat dali slutiti, .a se bodo opomogli. Visok poraz pa J® bil neizbežen in tudi povsem za-sl,’žen.
,. Po porazu je seveda najlaže krilati trenerja. Verjetno bo od “anes na zatožni klopi prav Skansi, je tudi, po našem mnenju, na tem ječanju zakrivil nekaj napak. Pre-,.ed je zaupal Varajiču in pustil Da-dPagiča na klopi. V drugem _ polča-.d Pa je povsem zanemaril Kičanovi-Ča' Tudi nekatere njegove menjave
0.	bile dokaj čudne. Kar pa, po dsšem mnenju, v največji meri »■'»krhlja, je to: «olavi» tudi v kočičih trenutkih niso pokazali tiste Požrtvovalnosti, borbenosti in duho-Jdbosti, kj so nekdaj odlikovale to *žto» generacijo.
Ppiimo pa se, da je ta generacija ^fjetno že opravila svoje. . .
krael _ Španija 88:84 (41:42)
. IZRAEL: Menkin 2, Schwarz 6, 2,r<*sti, Silver 13 (5:7), Berkovich ? (5:8), Leibovich 6, Moskovich 6, žp’an 12 (4:6), Sherf, Hozez, Ya-6a> 1° (0:1).
ŠPANIJA: Brabender 26 (6:7), Co-Leorente 3 (1:2), Margal 8, Flo-pes. Ansa 1 (1:2), Santillana 20 (0:1), p 1fballan, Rullan 10 (0:1), De La (ijž. Iturriaga, San Epifanio 16
SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija), der Willige (Nizozemska).
P5J: Španija 8:14, Izrael 14:22. SUN: Španija 20, Izrael 19. pUN: San Epifanio (40).
^ j zmagi nad Jugoslavijo so Iz Vj ’>ci včeraj poskrbeli še za en pod-dl?- Zanesljivo so premagali Špa-yJ° in sedaj so celo na vrhu lest-Ce finalne skupine.
»Včerajšnja zmaga Izraelcev proti juniji je bila povsem zaslužena, iprkovieh in tovariši so se namreč » I sicer \’edno doslej, izredno potovalno borili. Izkoristili so vse |.v°3e tehnične in telesne vrline. Da-80 vse od sebe. Ni dvoma: Izrael-. s° največje presenečenje tega pr-edstva.
»Začetek tekme je kazal, da bodo Panci ie ugnali nasprotnika. Le-ta
1,,	^ kaj kmalu vrnil Špancem mi-v Za drago in bil z odličnim Ber-j^žhem nasprotniku stalno za pe-
f V nadaljevanju pa preobrat. Iz-r . ci so uspešno nadaljevali s svo-Vr l8r°, medtem ko se je v španskih e stah utrudil njihov dotlej najbolj-Jžž. na igrišču: Brabender.
1( tjajboljši na igrišču je bil vse-Berkovich, in to ne samo za-t'C| velikega izkupička košev (33), iVeč tudi zaradi izredno taktično J eie |gre sicer pa gre pohvaliti vse ^.selce za veliko požtrvovalnost. lj ®hci so tokrat nekoliko razočara-tLžzen Brabender ja, ki kljub stati ostaja odličen košarkar, in del-Santillane, ni nihče zadovoljil.
DANAŠNJI TEKMI
J? '5 ČSSR - Sovjetska zveza U15 Italija - Španija
Izrael	3	2	I	243:250	4	Poljska - Bolgarija	85:78
SZ	2	1	1	186:178	2	Francija - Nizozemska	80:67
Španija	2	1	1	186:178	2		
Italija	2	1	1	158:152	2	LESTVICA	
Jugoslavija	3	1	2	250:252	2	Poljska	3 3 0	280:238 6
ČSSR	2	1	1	90:101	2	Francija	3 2 1	232:226 4
LESTVICA
3. KOLO
Grčija
Nizozemska
Bolgarija
Belgija
1 1 1 1
166:144
154:162
160:172
152:202
DANAŠNJI SPORED
13.30	Belgija - Bolgarija
15.30	Grčija - Nizozemska
Mabel Bocchi
V press centru je tudi bivša italijanska reprezentantka Mabel Bocchi, ki je v središču pozornosti ne samo zaradi svojega košarkarska znanja (vsem nudi koristne informacije predvsem o italijanski reprezentanci), temveč tudi zaradi svojega značilnega obnašanja in obla čenja.
TOLAŽILNA SKUPINA
Tudi včeraj so odigrali dve tekmi v tolažilni skupini in tudi v včerajšnjih srečanjih ni prišlo do presenečenj.
Poljska — Bolgarija 85:78 (38:39)
Poljaki, ki so glavni favoriti v tolažilni skupini za prvo mesto, so se morali precej potruditi, da so premagali požrtvovalne Bolgare, med katerimi se je zlasti še izkazal Bogdanov, ki je dosegel 20 točk.
V vrstah poljske reprezentance je bil najboljši Mlinarsky, ki je dosegel 26 točk. Dobro pa je še igral Kijevsky (16 točk).
Francija — Nizozemska 80:67
(44:36)
Nizozemci, ki so pred tem prvenstvom upali celo, da se bodo uvrstili v finalno skupino, so tudi proti Francozom doživeli poraz. Francoski košarkarji so bili vseskozi boljši od nasprotnikov. Bisseni (19 točk) in veteran Cachemire (14) sta bila najboljša strelca v zmagoviti ekipi.
Pri poražencih pa je največ košev (22) dosegel Woudstra.
STANJE V TOLAŽILNI SKUPINI
1.	KOLO
Poljska - Francija	85:76
Grčija - Belgija	92:68
Nizozemska - Bolgarija 87:82
2.	KOLO
Francija - Grčija	76:74
Poljska - Belgija	110:84
iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiminiiiiiiimiiiHiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiii
Eurobasket 79

Hajduk - Dinamo
Kaže, da je za večino jugoslovanskih časnikarjev evropsko prvenstvo v košarki. . . le druga briga. Vsakdanja tema pogovorov jugoslovanskih časnikarjev je, ali bo njihov nogometni prvak Hajduk ali Dinamo. Še posebno gorki so splitski
NAMIZNI TENIS
V okviru 20-letnice Bora
Dva turnirja v Trstu
Namenjena sta rekreativcem in najmlajšim
V okviru svo-IHtefen del ekipe, predvsem v naje 20-letnice bo podu. Oba sta izpolnila svoji nalo-‘ " gi, tako v obrambi kot v napadu.
Športno združenje Bor priredilo v ter dneh tudi dva namiznoteniškega turnirja in tako se bo tudi namiznoteniški odsek vključil v praznovanja tega za tržaško slovensko športno društvo jubilejnega leta.
Prvi turnir bo na sporedu že danes in sicer za rekreativce in rekreativke. Potekal bo na stadionu «1. maj* pri Sv. Ivanu, začel pa se bo ob 20. uri.
Drugi turnir pa bo na vrsti v nedeljo, z začetkom ob 9. uri. Namenjen je najmlajšim in sicer bodo lahko nastopili dečki in deklice (rojeni 1.7.1966 in mlajši) ter naraščajniki (rojeni od 1.7.1964 do 30.6. 1966).
Vsi, ki bi želeli nastopiti na obeh turnirjih, se lahko prijavijo tudi pred začetkom tekmovanja.
KOŠARKA
Skansi po tekmi s ČSSR
No včerajšnji jutranji tiskovni konferenci je Skansi na kratko o-risal tekmo s ČSSR.
«Počakal sem na eno važnejših tekem, da bi lahko ocenil igro in formo svojih igralcev. No, igrali s:no s ČSSR in sedaj mislim, da lahko napravimo krajši obračun...* Skanski je nato nadaljeval: cTekma s ČSSR je bila ena odločilnih za kolajne. Začeli smo zelo resno, požrtvovalno. Kičanovič in Jerkov sta bila odlična tudi v obrambi. Odlično sta pokrivala Brabeneca, oz. Kropilaka. Žal, je nato naša ekipa nekoliko popustila. Pri tem pa moram omeniti, da naša točnost pri metih na koš ni bila zadovoljiva.
Zopet pa moram povedati, da je proti ČSSR Kičanovič odlično igral.
Češkoslovaški košarkarji so zelo dobro pripravljeni. Pri metu na koš so celo boljši od nas. Tocnejst so. Predvsem me je ugodno presenetil center Skala in to ne toliko zaradi njegovih kvalitet, ki so znane, tem-več zaradi izredno točnega meta. Sploh pa je češkoslovaška reprezentanca tudi v tem srečanju pokazalo, da je to ena boljših ekip na tem prvenstvu in je njena ko-šarkceska šole dokaj moderna, pa tudi igra je dopadljiva in učinkovita.*
«Azzurri» dobri v obrambi
O italijanski reprezentanci je Skansi dejal naslednje:	Moram
reči da me Italijani niso preveč navdušili. Pozna se jim, da igrajo brez treh odličnih košarkarjev, kot so Marzorati, Bariviera in Della Fiori. Italijansko moštvo pa me je presenetilo zaradi dobre ter agre-sivne obrambe in pričakovati je, da bodo v tem prvenstvu prav zaradi ‘ • obrambe, pa tudi velike volje in požrtvovalnosti, neugoden nasprotnik za vsakogar. Vseeno pa mislim, da Italija ne bi smela poskrbeti za večja presenečenja.*
O posameznikih
Na vprašanje, kaj misli o posameznih igralcih jugoslovanskega tabora. je Skasni tako odgovoril: *N* dvoma, da trenutno predstavljata Kičanovič in Delibašič najbolj kva-
Imamo tudi dva dobra centra, ki pa sta doslej pokazala različni odliki: čosič se je izkazal v napadu, Jerkov pa v obrambi. Povsem zadovoljen sem z nastopi Krstuloviča. Radovanovič doslej ni blestel. Lahke tekme je vzel, kot pravijo Italijani asottogamba*, v težjih srečanjih pa se mu je maščevalo. Žižič še ni v formi.*
Doslej tudi nismo izkoristili dovolj protinapada, ki je bil nekdaj našo dobro orožje. Pri tem pa večkrat stori čosič napako, da sam prenaša žoga v napad, pa tudi o-stali premalo tekajo, da bi lahko uspešno zaključevali protinapad. Nedvomno je naš protinapad boljši, ko sta v moštvu Vilfan in Varajič, ki se hitro premikata v napad.*
«1 n še beseda o Dalipagiču. Praja je večkrat pokazal znake utrujenosti in prav tedaj je napravil napako, da je forsiral met. Sicer pa se počasi vrača v formo.*
KAJ MENI TRENER MOBIAMA
Guerrieri: ((Jugoslavija še vedno košarkarska velesila*
Tekmo s CSSR si je ogledal tudi trener videmskega prvoligaša Mo-biama, Dido Guerrieri, ki smo ga vprašali za mnenje o nastopu splavih*. Guerriri je takole dejal: <Ko Jugoslovani hočejo igrati, kot znajo, potem ni dvoma, da so izredno močni. To so pokazali predvsem v prvih minutah v tekmi s ČSSR. Izredna je ta reprezentanca, s pravimi košarkarskimi asi.*
«Kaj pa posamezniki?* ga vprašamo.
«Kaj bi rekel o posameznikih. Vsi jih poznajo, kaže, da je Kičanovič povsem nared z roko. Igral je namreč zelo dobro. V drugem delu tekme me je zlasti presenetil Delibašič. O čosiču pa bi dejal, da je to odličen košarkar, le da nisem razumel, zakaj večkrat ni podajal temu ali onemu igralcu, nekaterim pa je.*
«Kaj pa Italija?*
Guerrieri: «Da smo ostali brez treh standardnih igralcev, to nedvomno pomeni za nas hudo oviro. Vseeno pa mislim, da je italijanska reprezentanca doslej le igrala bolje proti coni in je bila tudi v obrambi zanesljiva.*
časnikarji, ki obenem tudi na vsakem koraku reklamizirajo svojo letošnjo največjo prireditev: Mediteranske igre.
«Naš prijatelj*
V jugoslovanskem taboru je trenutno najbolj popularen italijanski časnikar Enrico Campana. Vsi ga imenujejo «naš prijatelj*, nekateri tudi «Skansijev prijatelj).
Naši trenerji srečno prispeli
Včeraj so v Turin srečno prispeli tudi naši trenerji. V organizaciji ZSŠDI je tu skupina osmih trenerjev in sicer: Goran Valič (Jadran), Mitja Terčon, Andrej Vas-sallo in Andrej Pupis (Sokol), Franko Korošec in David Čok (Breg) ter Igor Canciani in Jure Krečič (Breg).
Fantje so bili utrujeni od dolgega potovanja, toda že z ogledom prvih tekem je bila utrujenost mimo.
Skupina naših fantov bo v Turinu vse do konca prvenstva.
«Gomelski, naša sreča*
Neki ameriški trener, ki noče, da se objavi njegovo ime. nam je rekel: «če bo tudi na olimpijskih igrah vodil sovjetsko reprezentanco Gomelski, potem za nas ne bo težav. Gomelski je naša največja sreča in naša največja taktična prednost.» Ni dvoma torej, da Gomelski ne uživa v ameriških košarkarskih krogih preveč zaupanja.
Moped za časnikarje
Da bi se hitreje premikali od hotelov do press centra, pa do dvorane, imajo vsi akreditirani časnikarji na razpolago moped tovarne Piaggio, ki ga, seveda, morajo po končanem prvenstvu brez večjih okvar vrniti organizatorju. Kaže pa, da ta pobuda ni imela preveč uspeha med časnikarji, saj je večina teh motorčkov še parkiranih in neuporabljenih pred vrati press centra.
Branko Lakovič
ATLETIKA
DRESDEN — Vzh. Nemka Ruth Fuchs je dosegla na mitingu v tem mestu nov svetovni rekord v metu kopja. To orodje je vrgla 69,52 m daleč. Prejšnji rekord je pripadal Američanki Katy Schmidt z znamko 69,32 m.
PLAVANJE
NA TEKMOVANJU V RIMU
V KRANJSKI GORI V ORGANIZACIJI ZIKOS
Petrič za Wladarjem Seminar za odbornike
Pri tej pobudi sodelujeta tudi ZSŠDJ in koroška SŠZ
Madžar ga je premagal z veliko prednostjo
TORTONA - Italijan De Pelle-grin je osvojil drago etapo amaterske kolesarske dirke po Italiji. Po 176 km dolgi progi, z nekaterimi zahtevnejšimi grebeni, je na cilju prehitel rojaka Bombinija. Za njima je prispelo v presledkih še nekaj kolesarjev, glavnina pa je imela 45” zamude. Pellegrin vodi na skupni lestvici.
RIM — V drugem, zaključnem dnevu mednarodnega plavalnega mitinga niso dosegli blestečih tekmovalnih izidov. Vsem plavalcem se pozna, da niso še v vrhunski formi. Letošnja plavalna sezona bo zelo skopa, saj ni ne svetovnega, niti evropskega prvenstva ali olimpiade. Strokovnjaki zato menijo, da «na-vala* rekordov letos ne bo.
Jugoslovan Borut Petrič je na razdalji 1500 m dosebel drugo mesto, za Madžarom Wladarjem, v času 16’08”77.
Včerajšnji izidi:
100 m HRBTNO MOŠKI
1.	Fowler (ZDA)	59”50
2.	Verraszto (Mad.)	59”74
3.	Achenhausen (NDR)	1’00"45
100 m PROSTO ŽENSKE
1.	Mas (Šp.)	59”40
2.	Ricaud (Fr.)	59”45
3.	Felotti (It.)	59"57
200 m DELFIN MOŠKI
1.	Revelli (It.)
2.	Bracaglia (It.)
3.	Sos (Mad.)
100 m PRSNO ŽENSKE
L Bogdanova (SZ)
2.	Varganova (SZ)
3.	Tagnin (It.)
200 m PRSNO MOŠKI
1.	Vermes (Mad.)
2.	Tarasov (SZ)
3.	Fabbri (It.)
200 m HRBTNO ŽENSKE
1.	Verraszto (Mad.)
2.	Bertolani (It.)
3.	Ferrini (It.)
200 m PROSTO MOŠKI
1.	Kopliakov (SZ)
2.	Revelli (It.)
3.	Krylov (SZ)
400 m MEŠANO ŽENSKE
1.	Gulyas (Mad.)	4’57”76
2.	Verraszto (Mad.)	5’01”16
3.	Pandini (It.)	5’11”24
1.500 m PROSTO MOŠKI
1.	Wladar (Mad.)	15’55”64
2.	Petrič (Jug.)	16'07”78
3.	Esscalas (Šp.)	16’09”45
100 m DELFIN ŽENSKE
1.	Savi - Scarponi (It.)
2.	Dalla Valle (It.)
3.	Vecchio (It.)
200 m MEŠANO MOŠKI
1.	Walter (NDR)
2.	Verraszto (Mad.)
3.	Hargitay (Mad.)
400 m PROSTO ŽENSKE
1.	Mas (Šp.)
2.	Pandini (It.)
3.	Comella (It.)
KOŠARKA
2'06”19
2’06”36
2'06”66
1’12”73
1’13”69
1’14”04
2’22”32
2’23”85
2’26”01
2’23”80
2’25”90
2’26”20
1'52”94 1’54 ”10 1'54”80
1’03”53
1’05”14
1”06”18
2'08”77
2’10”97
2’11”29
4’27”11
4’29”75
4’30”05
V 1. DIVIZIJI
Poraz okrnjene Borove peterke
1. DIVIZIJA
Stel la Azzurra — Bor B 79:62 (42:29)
BOR: Ražem, Slobec 12 (0:2), Jančar 4, Koren 16 (2:9), Pegan 10 (2:6), Mesesnel 12 (4:5), Male 8.
V povratni tekmi s Stello Azzurro so mladi borovci želi še en poraz. Priznati je sicer treba, da je bila ekipa zelo okrnjena in je bil trener odsoten, kljub temu pa je bila razlika le previsoka in morda ni niti
odražala realnega stanja na igrišču.
«Plavi» so kar dobro začeli in celo povedli. Takrat pa so se, kot običajno, ustavili in naivnosti so si začele kar slediti. Fantje so grešili podaje, slabo pa so tudi skakali pod koši. Ob koncu polčasa so bili tako kar za 13 točk v zaostanku.
S tako igro so «plavi», žal, nadaljevali tudi v drugem polčasu. Nasprotnik pa je napake naših fantov vedno znal izkoristiti in povedel je kar s 26 točkami. Borovci pa so se takrat ponovno zbudili in razigrali ter zaostanek bistveno zmanjšali.
TENIS
Dva poraza Gaje
V nadaljevanju teniškega prvenstva za italijanski pokal sta obe e-kipi Gaje zapustili igrišče poraženi. Gaja A je v dvoboju z Grignanom izgubila s 5:1. Točko za Gajo sta dosegla v dvojicah Fučka in Košuta. Gaja B pa je izgubila z Monfal-conom A s 6:0.
V Kranjski gori bo jutri in v nedeljo tradicionalni seminar za te-lesnokultume delavce pri zamejskih slovenskih športnih društvih, ki ga organizira Zveza teiesnokultumih organizacij Slovenije, ob sodelovanju ZSŠDI in Slovenske športne zveze iz Koroške. Iz tehničnih razlogov so letos seminar, ki je navadno ob velikonočnih praznikih, po-sticipirali na junij, vendar se zaradi tega ne zmanjšata pomen in odmevnost te pobude,, ki je že v prejšnjih- letih--obrodiia zelo pozitivne sadove. Zamejski telesnokul-tumi delavci, med katerimi je običajno večina mladih ljubiteljev športne dejavnosti, predvsem biyših tekmovalcev, ki se komaj uvajajo v organizacijsko delo pri svojih matičnih društvih, ima tako lepo priložnost, da se seznani z metodologijo dela s športno stvarnostjo v zamejstvu in v matični domovini, predvsem pa da se še bolj zave, kako pomembno politično in narodnostno vlogo odigravata šport in rekreacija v manjšinskem zamej-
Tako je Zajec dosegel proti Italiji zadnji gol za Jugoslavijo
skem prostoru. Obenem pa bodo naši funkcionarji imeli priložnost, da se še bolje spoznajo in utrdijo bratske vezi s koroškimi Slovenci..
Ne seminar je večina društev, s Tržaškega prijavila svoje mlajše odbornike, na Goriškem pa je bil odziv, žal, bolj skromen, kar seveda ni najboljši pokazatelj prizadevanj za narodno-politično in strokovno usposabljanje 'športnih vodstvenih kadrov.
Predavanja, oziroma teme; ki/ jih bodo v dveh dneh seminarja obravnavali, so naslednje:
1.	Pogovor članov vodstva ZSŠDI s predstavniki članic o stanju slovenskega športa v Italiji.
2.	Politično-ekonomski položaj Slovencev v Avstriji in Italiji.
3.	Športna dejavnost kot preventiva za premagovanje problemov moderne družbe.
4.	Odnosi SFRJ z Avstrijo in Italijo v luči reševanja manjšinskih vprašanj.
5.	Informacija o telesni kulturi-,v Sloveniji.
B.S.
OBVESTILA
Tek po bolj”unskih ulicah
V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 23. do 25. junija, prirejata PD F. Prešeren in vaška mladina TEK PO BOUUNSKIH ULICAH, ki bo v nedeljo, 24. junija ob 10. uri. Vpisovanja do 20. junija vsak dan od 19. do 20. ure v gledališču F. Prešeren, telefon 2Ž8490. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke !in člane/ice.
/	*»•	n -
TPK Sirena
sklicuje v ponedeljek, 18. junija 1979, v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12 s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim ob 20.30 izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, sprememba statuta in razno. Sledil bo družabni večer.
niiiiiiitiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TENIS
DAVISOV POKAL
Danes Italija-Poljska
VARŠAVA — V poljski prestolnici so včeraj žrebali pare teniškega srečanja med Italijo in Poljsko za Davisov pokal. Danes bosta prva dvoboja posameznikov med Panatto in Fibakom ter med Drzymalskim in Barazzuttijem.	,	H..
Kapetan poljske reprezentance Bel-dowski je pozitivno ocenil žreb, ki je določil prvo tekmo med Fibakom in Panatto, saj meni, da morajo najboljši stopiti vedno prvi na igrišče. Tudi v italijanskem taboru prevladuje optimizem.
KOLESARSTVO
V prvi etapi kolesarske dirke po Švici je zmagal Belgijec Jos Ja-cobs, ki je na cilju prehitel rojaka VVesemaela. Italijan Gavazzi je o-svojil sprint glavnine.
NOGOMET
PO TEKMI V ZAGREBU

ATLETIKA
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Štirje borovci v Bologni
Nastopili bodo Semoličeva, Bigalton, Furlanova in Pučnik
Atletiko Bora čaka od danes naprej prva velika tekmovalna izkušnja na mladinskem državnem prvenstvu v Bologni. S prehodom v člansko kategorijo večjega števila lanskih odličnih mladink je obstajala bojazen, da bo zastopstvo na tem prvenstvu samo simbolično, glede na številčnost. V teh dobrih dveh mesecih tekmovanj pa je pri Boru zraslo nekaj novih dobrih tekmovalcev ter tekmovalk in ekipa dveh deklet in dveh fantov izgleda za nastop na državnem prventsvu več kot razveseljiva. Poleg tega je treba omeniti, da so tri druge Borove atletinje že dosegle norme za nastop na članskem prvenstvu, ki bo julija v Rimu.
Predstavništvo, ki bo od danes do nedelje nastopalo v Bologni, sestavljata Igor Bigatton in Marinka Semolič, ki imata oba že podobne izkušnje in tudi razmeroma dolg tekmovalni stalež. Njuna uvrstitev v krog najboljših je bila zato pričakovana in skoraj obvezna. Lepo presenečenje pa predstavljata Tanja Furlan in Gorazd Pučnik, ki sta v atletiki bolj novinca, saj je Pučnik začel redno trenirati in tekmovati komaj v lanskem poletju, Furlanova pa šele letos pozimi.
Marink^ Semolič (levo) med tekom čez ovire
Posamezno bi lahko nastope borovcev takole pregledali:
MARINKA SEMOLIČ
Letos se je posvetila izključno teku čez ovire. Na 100 m je dosegla najprej 16”4, nato 16”3 in končno 15”8, 16” in 16”2. Trenutno izgleda v dobri formi in bi morala v normalnih pogojih teči vsaj osebni rekord. Tak tek bi ji verjetno zagotovil vstop v polfinale. Za finale bi morala precej popraviti sedaj veljavno najboljšo znamko.
Prvič bo nastopila danes zjutraj, popoldne pa v morebitnem polfinalu. Finale bi bil na vrsti jutri popoldne.
IGOR BIGATTON
Po prvih zmedenih nastopih je v kladivu že v začetku sezone dosegel odličnih 49,22 m, nato pa je nekoliko popustil in se ustalil pri 46 metrih. Izkušnje podobnih prvenstev kažejo, da pomeni norma nekako uvrstitev v finale. Rezultat 45 m, ki predstavlja normo, bi moral biti brez težav v rokah Bigattona, od katerega pa bi lahko na tem prvenstvu pričakovali tudi nekaj več, recimo rezultat blizu 48 metrov. Bigatton bo nastopil jutri zjutraj.
TANJA FURLAN
Tekmuje komaj od začetka letošnje sezone in se vse bolj usmerja na met kopja. Že prva tekmovanja, ki so dajala slabe rezultate, so dokazala, da ima talent za to panogo. Rezultati so sicer nihali, napreden vanja pa so bila skokovita. Mejniki naj bi bili meti do 20,86 m, napredek do 23,94 m in v zadnjem trenutku skok do 27,24 m. Njena uvrstitev predstavlja na vsak nači., presenečenje in ne moremo pričakovati posebnih uspehov.
V Bologni bo nastopila že danes popoldne.
GORAZD PUČNIK
K Bora je prišel preko propagandnega tekmovanja in se takoj izkazal za izrazitega mnogobojca. V lanski sezoni je osvojil serijo prvih ali boljših mest na deželnih lestvicah dečkov in je letos ohranil vlogo enega vodilnih atletov pri naraščajnikih. V
Borovec Gorazd Pučnik
vseh svojih nastopih je dokazal spretnost in moč in kar je za mnogobojca še najvažnejše: veliko borbenost. V maju je postal deželni prvak v osmeroboju in istočasno dosegel tudi nov deželni rekord v tej panogi. Njegov glavni nastop v državnem merilu bo prvenstvo v mnogobojih septembra v Mantovi. Norma v metu kopja je predstavljala presenečenje in velik uspeh bi bil, če bi v nedeljo zjutraj v Bologni ponovil 45 m. Osebni rekord znaša 48,02 m.
Poleg te četverice sta še dva Borova predstavnika startala na nastop na državnem prvenstvu. Skakalka v daljino Marina Purič se je normi močno približala in dosegla 5,27 proti potrebnim 5,40 m. Gabrijel Sedmak pa je v metu kopja dosegel skoraj 48 metrov in je nastop odložil za eno leto.
Četverica uvrščenih in dva atleta v bližini norm dokazujejo, da razpolaga Bor stalno s kopico dobrih atletov in atletinj.
kb
Nezadovoljni z igro
Italijanski tisk ne odobrava eksperimentiranja v italijanski reprezentanci
Presenetljiv poraz «azžurrov» v tekmi z Jugoslavijo, ki je že skoraj dobil razsežnost prave katastrofe, je takoj izzval vrsto ostrih kritik na račun italijanskega trenerja in i-gralcev. Prvemu očitajo prenaglje-nje v eksperimentiranju z začetno postavo svojega moštva, ki naj bi bilo preveč drzno in taktično neos-novano. Igralci pa so po mnenju večine pokazali premalo prizadevanja. Državni prestiž pa, seveda, le nekaj pomeni, še posebno zato, ker si je Italija po odlični igri na svetovnem prvenstvu v Argentini zopet pridobila naklonjenost mednarodne nogometne kritike. In res, Bearzot je v želji, da bi dokončno odpravil sloves «catenaccia», ki si ga je I-talija zasluženo pridobila v dolgih letih zelo nezanimive igre, kar naenkrat predstavil napad s tremi i-gralci, ki je klavrno propadel. Vseeno je treba pripomniti, da je ves italijanski tisk sprejel sicer pekoč poraz dokaj mirno in žolčnih polemik, ki so v preteklosti vedno spremljale poraze državne reprezentance, tokrat ni bilo. To je vsekakor znak, da ima Bearzot še vedno zaupanje večine novinarskih strokovnjakov.
Toda poglejmo si podrobneje mnenja nekaterih večjih italijanskih listov o tej, za Italijane tako nesrečni tekmi:
La Gazzetta dello Šport
Najvažnejši športni italijanski list je tekmi posvetil dva naslova. Na 1. strani se devetkolonski naslov glasi «Gole smo le dobivali* in se o-čitno nanaša na domnevno prodornost italijanskega napada, ki bi moral biti v tej tekmi še posebno nevaren in je končno le razočaral, medtem ko so Jugoslovani kar štirikrat premagali gostujočo obrambo. Na tretji strani se članek prične dokaj značilno: «Brezupen in ponižujoč poraz 'azzurrov’ ob koncu letošnje sezone. Reprezentanca j izgubila tekmo (in prestiž) v Zagrebu. Doživela je hud poraz s 4:1, ki spominja na pekoč neuspeh v Bratislavi s ČSSR: toda bistvena razlika je v tem, da so bili Čehi res močna ekipa, medtem ko imajo Jugoslovani mlado in prenovljeno enajsterico.* V nadaljevanju pa piše: «Pomisliti moramo, da nas je Miljanič tako hvalil, ob koncu pa nam je privoščil prav lepo lekcijo, na katero ne smemo kar tako pozabiti. Ekipa ni sad improvizacije in čeprav hočemo kaj spremeniti (predvsem v napadu) je predvsem nujno, da sta vsaj obramba in vezna linija dobro pripravljeni. Če k temu dodamo še neznosno vročino in dejstva, da niso imeli igralci zadostne spodbude, je slika popolna. Pa še vprašanje: Zakaj so nekateri vedno tako trdovratni, da pošiljajo na igrišče reprezentanco, še posebej eksperimentalno, ko je sezona praktično že zaključena in so igralci naveličani ter utrujeni
La Stampa
Enako je mnenje tudi torinskega dnevnika: «Tekma v Zagrebu je dober nauk. Poudariti je treba predvsem, da eksperimentiranje ne sodi h koncu aktivne sezone, ko so vsi igralci raztresen' in slabo pripravljeni. Novemu napadu pa je treba prilagoditi izkušeno obrambo.*
Corriere della Sera
«Potop reprezentance formule 3» — najvažnejši italijanski dnevnik je tudi ” v članku Roberta Milazza tako drastičen: «Poraz proti budnim Jugoslovanom ima le eno motivacijo: na igrišče je stopila le bleda senca naše reprezentance* in še — «Vtis imamo, da bi z večjim prizadevanjem naši igralci premagali neizkušene Jugoslovane.* Silvio Garioni na isti strani začenja svoj prispevek takole: «Sead Sušič, 24-letno krilo Sarajeva, zasluži z nogometom šest milijonov lir letno, vsaka jugoslovanska ekipa pa bi zanj verjetno plačala zelo majhno odškodnino. No, tale Sušič je bil vsaj trikrat boljši od Grazianija, Rossija in Giordana, ki skupno «ve-Ijajo* 12 milijard lir*.
La Repubblica
«Pozabiti na Zagreb — Brez Argentincev potop Italije* — Naslov o-draža mnenje milanskega lista, ki je zelo kritičen do posameznih igralcev in poudarja veliko zmedo v i-talijanski igri. Kritike pa so deležni tudi «plavi» — «Jugoslavija nima dobrih shem, zmaga je le sad dobre volje in hitrega tempa*.
NOGOMET
KASSEL — Ekipa Herta iz Berlina je včeraj premagala v prijateljski tekmi v Kasslu milanski Inter z 1:0.
* * *
LECCE — Reprezentanci Italije in Poljske «under 21» sta v prijateljski tekmi igrali neodločeno 1:1 (1:0). Strelca sta bila Tassotti v 42.
min. in Russo (avtogol) v 58. min.
* # *
ŽENEVA — Z zmago nad ekipo Joung Boys si je Servette predčasno zagotovil naslov švicarskega državnega nogometnega prvaka.
* # #
REKA — L. Vicenza bo zastopala Italijo na 26. mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, ki se bo pričel danes na Reki, s tekmo Ri-jeka - Beograd. Turnirja se udeležuje 30 ekip raznih držav, med katerimi je tudi Kitajska.
DUNAJ — Avstrijska državna nogometna reprezentanca je včeraj premagala angleško s 4:3 in s tem prekinila pozitivno serijo rezultatov angleškega moštva, katerega nepremagljivost je trajala kar 13 tekem.
Tuja nogometna prvenstva
MOSKVA — Finalna tekma za pokal SZ med Dinamom Tbilisi in Dinamom iz Moskve, bo 11. avgusta.
* * #
MADRID — V polfinale nogometnega prvenstva zn španski pokal sta se uvrstila Real Madrid in pa Sevilla. Ostala polfinalista pa bosta zmagovalca tekem med Alavesom (B liga) in Valencia ter med Ossa-suno in Valladolidom (obe B liga). * * *
PRAGA — Dukla iz Prage je o-svojila državno nogometno prvenstvo Češkoslovaške.
ALEŠ (Francija) — Tudi drugo etapo kolesarske dirke Midi Libre je osvojil Italijan Giuseppe Saron-ni, ki je v sprintu premagal glavnino.

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedel|ah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
400 lir za
Poštni tekoči račun za Italiio
Stran 6
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/II. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šit. 1 st., viš 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja
___ ..._____mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 150 lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
.	. . I	Član italijanskateffjl
I z d a! a k—A ZTT	zveze časopisnih |f ||30
- Y 1 1r-r založnikov FIEG
15. junija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska I
PREISKAVA 0 DELOVANJU PETROKEMIJSKEGA KONCERNA SIR
Predsedniki IMI, ICIPU in CIS obtoženi poneverbe državnih finančnih sredstev
S krediti, ki so jih nesmotrno priznali petrokemijskemu podjetju, naj bi spravili na rob stečaja vse tri državne bančne ustanove
Grški veleposlanik pri Forlaniju
RIM — Nov razplet v preiskavi o delovanju petrokemijske družbe SIR namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Infelisi, ki je pred dobrim mesecem podpisal zaporni nalog za direktorja državne banke Maria Sarcinellija (v tem okviru je bil osumljen kaznivega dejanja tudi guverner banke Paolo Baffi), je zahteval, naj preiskovalni sodnik Mario Alibrandi podpiše zaporne naloge za predsednika IMI Giorgia Cappona, za oredsednika CIS (Cre-dito industriale Sardo) Efisia Cor-riasa, za predsednika ICEPU Franca Pigo, predsednika SIR Nina Ro-vellija in poverjenega upravitelja istega koncema Domenica Bucarel-lija. Omenjene javni tožilec dolži poneverbe javnega denarja v obremenilnih okoliščinah.
Po govoricah, ki se širijo v rimski sodni palači, kaže, da je dr. In-fglisi predložil zahteve preiskovalnemu sodniku že pred poldrugim me-
Brigadisti vdrli v sedfž ligurske finančne družbe
GENOVA — Vse kaže, da hočejo teroristične skupine dokazati javnosti, da organi javne varnosti z nedavnimi aretacijami niso okrnili njihove udarne moči. Po vdoru v turinsko družinsko posvetovalnico v sredo, so pripadniki rdečih brigad včeraj popoldne vdrli v sedež ligurske finančne družbe Finli-gure v Genovi. Potem ko so z orožjem v roki onesposobili u-radnike in ostale prisotne, so popacali stene z »revolucionarnimi* napisi ter pobegnili. Nekaj minut pozneje so si prilastili odgovornost za izpad z anonimnim telefonskim sporočilom nekemu krajevnemu dnevniku.
sečem, nekdo pa naj bi začasno u-stavil njegovo pobudo. Šele sedaj, ko so volitve mimo, naj bi bile vse težave odpravljene in dr. Infelisi je lahko ponovil svojo zahtevo dr. Alibrandiju.
Namestnik rimskega državnega pravdnika je svoje zahteve utemeljil s trditvijo, da člen 253 kazenskega postopnika predpisuje obvezen zaporni nalog za ta zločin, poleg tega naj bj bile indicije o krivdi omenjenih državnih podjetnikov zelo trdne, obenem pa je dr. Infelisi opozoril tudi na nevarnost morebitnega bega obtožencev. Preiskava — trdi dr. Infelisi — je dokazala, da so številne državne ustanove nesmotrno trošile denar, IMI, ICIPU in CIS pa naj bi bile na tem področju še posebno aktivne, zlasti ko je šlo za fi-
nansiranje koncerna SIR - Rumian-ca. «Z dodeljenimi krediti, ki so bili v nasprotju z vsakršno logiko smotrnega gospodarjenja — je zapisal tožilec — so upravitelji spravili IMI, ICIPU in CIS na rob stečaja in vprašanje je, ali se bodo te tri u-stanove lahko izkopale iz težav*.
Tožilec v bistvu očita predsednikom treh bančnih koncernov, da so s podpiranjem Rovellijevih pobud nesmotrno trošili javna sredstva, ki so bila namenjena uravnovešenemu razvoju italijanske industrije. Kar zadeva IMI ar. Infelisi dodaja, da naj bi dr. Cappon priznal kredite SIR kljub temu, da so mu izvedenci odsvetovali to operacijo in da gradnja obratov ni šla v korak s finansiranjem. To naj bi med drugim dokazovali pričevanji dveh vidnih funkcionarjev bančnega zavoda. V ICIPU naj bi se odpovedali vsakršni predhodni raziskavi, dasi so priznali Ro-velliju kredite v višini več sto milijard lir. Poleg tega je v obeh ustanovah imel Bucarelli dokaj svojstveno vlogo, saj naj bi bil med drugim zadolžen za nadzorstvo nad finansiranjem, dasiravno je bil pooblaščeni upravitelj družbe SIR, ki ji je bil denar namenjen.
Podtalni odnosi in skrite vezi med visokimi državnimi funkcionarji in zasebnimi gospodarstveniki začenjajo prihajati na dan; upati je, da preiskava ne bo zamrla in da ne bo ubrala tiste izkrivljene poti, kot jo je v primeru Baffija in Sarcinellija. (vt)
V Beogradu razstava Kardeljevih del
BEOGRAD — V centru »Sava* so včeraj odprli razstavo «Edvard Kardelj*. Predsednik predsedstva Srbije Dobrivoje Vidič je ob tej priložnosti izjavil, da razstava na svojevrsten način prikazuje grandiozno delo človeka neizmerne ustvarjalne moči. Na razstavi so prikazana vsa Kardeljeva dela, napisana od leta 1928 do njegove smrti, razstavljenih pa je tudi nad 200 fotografij, fotokopije izvirnih Kardeljevih tekstov ter izdaje njegovih del v jugoslovanskih in tujih jezikih. Otvoritve razstave se udeležili Pepca Kardelj in
številni družbenopolitični in delavci federacije, Srbije in grada, (vb)
javni
Prekomerna strogost miamskih sodnikov
MIAMI — Ali je upravičeno, da mladoletnike obsodijo na dosmrtno ječo, čeprav za hud zločin? To vprašanje se nam poraja, ko beremo,
kaj se dogaja v Miamiju v Floridi, kjer so že obsodili na tako strogo kazen marsikaterega mladoletnika ali celo otroka. To je primer dvanajstletnega Erwina H. Sam je priznal, da je februarja z nekaterimi prijatelji umoril petinosemdesetletnega starčka. Pobalini so vlomili v njegovo stanovanje, da bi ga oropali: ker se jim je upiral, so ga pretepli do smrti. Erwin pa ni edini, ki je bil obsojen na tako strogo kazen: trinajstletno Evo P. so obsodili na 114 let zapora, petnajstletno Medeline A na 30 let zapora, sedemnajstletnega Antonya D. na dosmrtno ječo.
Po oceni napredne kriminalogije mora biti cilj zaporne kazni ta, da prestopnika prevzgoji in mu pomaga, da se zopet vključi v družbo. Zgrešeno bi bilo, če bi se družba hotela samo maščevati. Stroge zaporne kazni miamskih sodnikov pa imajo grenak priokus maščevalnosti.
00 22. 00 24. JUNIJA V VIDMU
Pomembno zborovanje o nabožni umetnosti na potresnem področju
Namen zborovanja sta včeraj orisala videmski nadškof msgr. Battisti ter pordenonski škof msgr. Freschi
Italijanski zunanji minister Forlani je včeraj izročil veleposlaniku Grčije v Rimu Jeanu Pesmazoglu izvod sporazuma o pristopu Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost in v Evropsko skupnost za jedrsko energijo
(Telefoto ANSA)
VIDEM — V dneh od 22. do 24. junija bo v Vidmu, točneje v videmski stolnici veliko zborovanje, na katerem bodo razpravljali o problemih nabožne umetnosti v Furlaniji po potresu. Zborovanje se bo odvijalo pod geslom »Cjase di Diu, cja-se nestre*. O temah, ki bodo predmet obširne razprave ter o namenu zborovanja samega so organizatorji spregovorili na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu videmske nadškofije, katere sta se udeležila tudi videmski nadškof msgr. Alfre-do Battisti in pordenonskj škof msgr. Abramo Freschi.
Namen zborovanja je predvsem v tem, da bi se preverilo sedanje stanje obnovitvenih del na cerkvenih poslopjih, ki predstavljajo velik del zgodovinskega in kulturnega bogastva, ki ga je potres uničil ali pa močno poškodoval. Poleg tega hočejo organizatorji pritegniti pozornost javnih upraviteljev, da bi pri izde-
■iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiniiiiiiiiiiiiHitiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiitfiiiiiiiiiiniiiiifiiHniiiiHiiiiiiuHuiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiinu
PRED RAZGOVORI V STRASBOURGU IN TOKIU
Andreotti danes v Londonu na povabilo angleške vlade
l novo predsednico Thatcherjevo bo izmenjal mnenja o mednarodni politiki - Obojestranski interes za pravičnejše ravnotežje v ECS
RIM — Predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Forlani odpotujeta danes v London kjer se bosta srečala še pred poldnem v Dovvning streetu z Margaret Thatcherjevo predsednico angleške konservativne vlade, ki ju je povabila na obisk. Po nedavnem prevzemu vladne odgovornosti si nova predsednica namreč prizadeva izmenjati mnenja z drugimi evropskimi državniki ih se je pred kratkim že sestala z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom in francoskim predsednikom Giscardom.
Vprašanja, o katerih želi angleška premierka primerjati stališča z drugimi voditelji vlad in bodo gotovo tudi predmet današnjih razgovorov, zadevajo pregled evrop skih in svetovnih gospodarskih razmer, ki so vse prej kot zadovoljive in opravičujejo resno zaskrbljenost glede bližnje prihodnosti. Ta srečanja
zbrali načelnik! vlad 7 industrijsko najbolj razvitih zahodnih držav (ZDA. Japonska, Zahodna Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada).
V Strasbourgu bodo razpravljali o več perečih problemih: predvsem bodo predsedniki vlad verjetno o-cenili izide evropskih volitev, nakar bodo obravnavah energetsko politiko, evropski denarni sistem, mednarodne trgovinske odnose. Poleg vprašanja energetskih sredstev, k.i je v tem trenutku (pred koncem meseca je napovedano zasedanje držav proizvajalk, na katerem nai bi odobrili ponovno podražitev nafte! daleč najpomembnejše in se bo o njem razširila razprava tudi v Tokiu, je za Italijo in Anglijo velikega pomena tudi vzpostavitev pravičnejšega ravnotežja v okviru same Evropske gospodarske skupnosti.
naj bi predvsem služila Thatcherjeva in Andreotti bosta kot priprava na bližnji vrh evrop- P°svetlla .dobrsen dal'aš
UPOR V NIKARAGUI PRERAŠČA V SPLOSNO VSTAJO
Ofenziva sandinističnega gibanja maje režim diktatorja Somoze
Dobršen del države v rokah upornikov - Nevarnost posrednega ali neposrednega posega Pentagona
ske deveterice, ki bo 21. in 22. t.m. v Strasbourgu in tokijske konference, na kateri se bodo 28. in 29.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiit
Poletno tihožitje v Palermu
Kupi smeti v Palermu ne bodo našli mesta na nobenem turističnem prospektu, ki svetuje tujim gostom, naj obiščejo «deželo, kjer c vete jo limone*	(Telefoto ANSA)
njih razgovorov ravno usklajevanju naporov, da bi v Strasbourgu dosegla preustroi proračunov EGS, ki naj pravičneje upošteva objektivne težave obeh držav, ki jih l označujejo gospodarska kriza, brezposelnost in inflacija. Po dosedanjih proračunskih merilih EGS, prispevata Italija in Velika Britanija. ki sta po povprečnem dohodku na prebivalca na zadnjih mestih med deveterico (na slabšem je le Irska), nesorazmerno velik delež v proračun ■ EGS. Naša država je lani npr. prispevala kar 830 milijard lir. Povsem upravičena so zato prizadevanja, da skušata obe državi z združenimi močmi doseči pravičnejše ravnovesje v gospodarski politiki EGS, kar je Andreotti potrdil tudi v intervjuju, ki ga je dal angleški tiskovni agenciji Reuter pred odhodom. (Iv)
' V Franciji odpravljajo smrtno kazen?
PARIZ — Francoska parlamentarna pravosodna komisija proučuje možnost, da bi v kratkem odpravili smrtno kazen. V največji meri se je za to zavzel neogolistični poslanec Philippe Seguni, ki je včeraj predlagal komisiji naj bi odpravili smrtno kazen in jo nadomestili z dosmrtno ječo ali z deportacijo v še neobljudena področja južno od kozorogovega povratnika ali na Antarktiko. Možno je, da komisija ne bo sprejela nobenega sklepa do jeseni.
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiMiiiiii
NACISTIČNI ZLOČINEC NAJ BI IZDAL NEKDANJE PAJDAŠE
Odessa obsodila na smrt Gustava Wagnerja?
RIO DE JANEIRO — Vse kaže, da je usoda vojnega zločinca Franza Gustava Wagnerja zapečatena, pa čeravno bo o njegovi izročitvi nekaterim zahodnoevropskim vladam brazilsko vrhovno sodišče odločalo šele prihodnji teden. Po informacijah, ki šo jih zbrali časnikarji krajevnega «Jornal de Brasih naj nekdanji pajdaši, združeni v zloglasni organizaciji Odessa (Organ ization der SS Angehorigen), obsodili na smrt nacističnega krvnika. Vodstvo Odesse naj bi nekdanjega člana zapisalo smrti, ker naj bi se zbalo, da bo VVagner izdal skrivališča približno 8.000 bivših nacistov, ki živijo v Latinski Ameriki, in da bo razkril načrte za reorganizacijo skupine.
Po poročilu lista, ki je običajno dobro obveščen, saj naj bi nekateri časnikarji pomagali pri iskanju Wagnerja. naj bi Odessa že sestavila eksekucijski komandos z nalogo, da ubije bivšega nacista v Braziliji ali pa v Zahodni Nemčiji v primeru, da bj ga brazilsko sodstvo izročilo nemškim kolegom. Komandos naj bi odpotoval iz Paragvaja, kjer naj bi bilo središče nacistične organizacije, in naj bi po skrivnih poteh že prispel v Brazilijo.
Franz Gustav VVagner je bil aretiran v Braziliji pred približno e-nim letom. Izsledil ga je znani »lo-vec na naciste* Simon Wiesenthal, ki ga je prijavil brazilski vladi. Med
vojno je bil VVagner dodeljen morilskemu Einsatzkommandu Reinhard in kot podčastnik je bil pomočnik komandantov taborišč smrti v Treblin-ki in Sobiboru, govorj se pa tudi, čeravno zaenkrat ni dokazov, da naj bi deloval tudi pri nas na Tržaškem v oddelku zloglasnega generala Globočnika. Iz Trsta je po drugi svetovni vojni pobegnil na Bližnji vzhod, nato pa v Latinsko Ameriko.
Od tod je VVagner osebno koordiniral akcijo za reševanje bivših nacističnih zločincev, zato naj bi bil seznanjen s skrivališči nekdanjih e-sesovcev, predvsem pa naj bi vedel, kje Odessa skriva denar, dragoceno sti in umetnine, ki-so jih iz Zahodne Nemčije pretihotapili v Brazilijo.
Gre za sredstva, ki so jih nacisti nagrabili med vojno v zasedenih državah in s katerimi naj bi Odessa finansirala reorganizacijo skrajno-desničarskih skupin ter organizacijo atentatov predvsem v Italiji, Španiji iri na Portugalskem.
Ko je bil aretiran in je uvidel, da najbrž nima drugega izhoda, naj bi si VVagner skušal pomagati iz zagate tako, da bi ponudil brazilskim in zahodnonemškim obveščevalnim službam zaupne informacije o delovanju in organigramu Odesse v zameno za osebno svobodo. Za to naj bi se odločil, ker naj bi bil tudi sam žrtev izdajstva. S tem pa si je nakopal sovraštvo bivših pajdašev in obsodbo na smrt. (vt)
MANAGUA — Tuji opazovalci poročajo, da se v Nikaragui širi upor proti diktatorju Somozi in da je dobršen del dežele pod nadzorstvom borcev sandinističnega gibanja.
Kot poroča Prensa Latina je glavni štab upornikov sporočil, da so boji dosegli višek. V glavnem mestu Managui je vojaški položaj še vedno skrajno nejasen. Sandimsti so predvčerajšnjim obkolili letališče, posamezni borci so že prodrli do pristajalnih stez, včeraj pa je nacionalna garda ponovno prevzela nadzorstvo nad letališčem. Kljub temu pa je večji del mesta, predvsem ravnejše četrti v rokah san-dinistov. Nacionalna garda napada v posameznih sektorjih, medtem pa sandinisti zavzemajo nove neobra-njene položaje.
Če je vojaški položaj skrajno nejasen, so vsa poročila o trpljenju civilnega prebivalstva do potankosti natančna in srhljiva. Že peti dan je mesto brez hrane in vede, obupano prebivalstvo se predaja plenjenju, ki ga nacionalna garda še podpira, da bi pred svetovno javnostjo dokazala izprijenost prebivalstva. Somoza na tihem upa v pomoč Pentagona, zato slika sandi-niste z najtemnejšimi barvami, med katerimi kot ponavadi izstopa rdeča. V Latinski Ameriki je pač že običaj, da proglasijo za komunistično vsako gibanje, ki se bori proti diktaturi in prevladi severnoameriškega kapitala.
V svoji kratki zgodovini se je Ni-karagua že večkrat soočila z intervencijami ameriških mornarskih •strelcev. Diktator Somoza skuša zato internacionalizirati spopad, češ da sandiniste vojaško in materialno podpirajo Mehika, Kostarika, Vene-cuela, Kuba in Panama. Glavno besedo pa naj bi imela Kuba, ki naj bi skušala ustanoviti Trdečo republiko* na latinskoameriški celini. Somoza noče odstopiti; od VVashing-tona zahteva posredovanje in cinično trdi, da vlada v državi »relativen mir*.
Poročila iz drugih krajev .Nikara-gue pa dajejo drugačno sliko. U-pomiki so zavzeli drugo na j več je mesto Leon, padla so tudi mesta Ocotal, Matagalpa, Jinotega, Esteli in Chinandega; srditi boji so v Masavu, Granadi in v vseh večjih mestih. Sandinistično gibanje torej nadzoruje skoraj dve tretjini dežele in je v celoti prekinilo vse prometne veze. Beg ameriških državljanov iz Nikarague je mogoče le z letali, ki jih je dal na razpolago Pentagon. Dokler pa bo v mali latinskoameriški državi ostal le en državljan ZDA, bo Pentagon lahko posegel, da ga »reši*. Politični o-pazovalci domnevajo, da bo Carterjeva administracija skušala »rešiti* problem s posegom Organizacije ameriških držav ali pa s »cen-, tralnoameriško obrambno zvezo*. Razvoj pa je že šel predaleč, da bi ljudstvo Nikarague sprejelo kako kompromisno rešitev, ki bi bila za VVashington sprejemljiva. Sandinisti hočejo popolno zmago in šele nato bodo razpravljali o bodočnosti države, ki v nobenem primeru ne bo hujša, kot je bila zasebna diktatura družine Somoza. Napredne sile Latinske Amerike upajo v iskrenost Carterjevih izjav o boju za človeške pravice, a pozabljajo, da ima ameriški kapital ogromne interese v i Nikaragui, ki lahko zasenčijo vse »svete* Carterjeve izjave. S tega j vidika je zaskrbljujoča vest, da fco priskočila na pomoč sandinističnim! borcem tudi brigada prostovoljcev iz Kolumbije. ZDA bi lahko to po budo tolmačile kot tujo intervencijo, ki bi opravičela njihov vojaški poseg, (voc) ’
Močan porast uvoza živil
RIM — Uvoz živil v Italijo nezadržno narašča, saj je v prvih štirih mesecih letos dosegel deficit plačilne bilance na tem sektorju skoraj 2.770 milijard lir v tuji valuti, kar 17 odst. več kot v enakem času la-, ni. Največ se je povečal uvoz mesa, povrtnine, sira, koruze, olja ter kave, čaja in rib. Ne glede na hudo bremenitev plačilne bilance, pomenijo ti podatki prav slabo spričevalo za preteklo gospodarsko politiko države, ki ji zemljepisna lega in podnebne razmere zagotavljajo u-godne pogoje tako za kmetijstvo kot za ribištvo.
Dolanc
(Nadaljevanje s 1. strani)
govora, ki ga bo v kratkem imel član predsedstva ZKJ Miloš Minic s članom politbiroja bolgarske KP Kubadinskim. Dolanc je rekel, da bodo vnovič obravnavali vse vzroke, zaradi katerih odnosi med državama niso takšni, kot bi morali biti. »Osnovne razlike med nami so glede obravnave makedonskega naroda in makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji. Iskati je treba pot, po kateri bomo krenili pri ustvarjanju nove kvalitete odnosov
med našima državama, za kar je na jugoslovanski strani vsa pripravljenost. Gotovo je, da Jugoslavija kot socialistična država s svojo integriteto in ustavo nikoli ne more pristati, da bi kdorkoli zanikal obstoj katerega od njenih narodov in s tem tudi ene njene republike.* Dolanc je dodal, da «tovariša Ku-badinskega pričakujejo v Beogradu z željo, da bi našli možnosti za odpravo položaja, v katerem so zdaj odnosi med državama*.
Časnikarje je zanimalo tudi mnenje Staneta Dolanca o «Zgodovini južnih in zahodnih Slovanov*, ki je bila pravkar objavljena v Moskvi. Dolanc je odgovoril, da je bral samo izdajo te knjige, objavljeno pred desetimi leti. «Po mojem mnenju je to ena najboljših knjig na to temo, kar jih je kdajkoli in kjerkoli izšlo o zgodovini makedonskega naroda in procesu njegovega formiranja. V tej izdaji izpred desetih let je zelo jasno in znanstveno dokazano, kako je nastajal makedonski narod. Te najnovejše izdaje nisem bral, pač pa sem prebral članek v današnjem časopisu, o katerem govorite. Na podlagi tega članka lahko izrazim začudenje zaradi 'znanosti', ki v desetih letih bistveno spreminja rezultate svojih raziskav in svoje ocene. Bojim se, da to ni znanost.*
V pogovoru s članom predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem je sodelovalo približno 150 tujih dopisnikov in posebnih poročevalcev tujih sredstev obveščanja, (vb)
lavi obnovitvenih načrtov upoštevali in namenili posebne prostore ** gradnjo ali popravila cerkev. K* so organizatorji izrecno poudarili« nočejo s tem zborovanjem pripon10' či, da bi furlanski verniki osredotočil; svojo pozornost izključno na P°i pravila poškodovanih cerkev in P? tem pozabili na več kot 50.000 preb1' valcev. ki še živijo po barakah. NjJ zborovanju ne bodo organizatorji predložili kakšnih posebnih načrtov, pač pa bodo pozvali prebivalstvo, da bi aktivneje sodelovalo in po jih zmožnostih pripomoglo, da bi obnova tega velikega kulturnega bog®' stva kmalu stekla.
Na zborovanju bo sodelovalo ve" liko strokovnjakov, upraviteljev predstavnikov katoliških organizacij in laikov, ki jim je kulturno boga51' vo Furlanije pri srcu in bodo s tem skušali dati svoj prispevek, da bi s* ti problemi kmalu rešili, (as)
V Londonu umrl
Anatolij Kuznccov
LONDON — Sovjetski pisatelj A' natolij Kuznecov je umrl včeraj * Londonu za srčno kapjo. Pisatelj se je rodil v Kijevu leta 1929 in 5® zelo. mlad posvetil pisateljevanju. p1' io mu je samo štirinajst let, ko J* začel zgodovinski roman «Babji j3!?' V njem opisuje nemško okupacij v Rusiji, še posebej pa življenje V kijevskem predmestju, kjer je zr*' sla nemška tovarna smrti za Ki jej' čane, zlasti pa še za ukrajinsk* Žide.
Leta 1969 je Kuznecov prosil z* politično zatočišče v Londonu. V »c liko Britanijo je prispel s pretvez0, da bo zbiral podatke o Leninovem življenju v Londonu v začetku st°' letja. Za beg na Zahcd se je odloč11’ ker so v Sovjetski zvezi omejeval_ njegovo svobodo ustvarjalca in pPa" telja.
Turisti ali vandali?
SALERNO - Nemški vandalizem je povzročil približno 2 milijona J škode v restavraciji v PacstuP) ' Zahodnonemški turisti nezadovoljni, vinom, s katerim sp jim postreg ' so podivjali in opustošiii restavracij, vpijoč «živjo Hitler*. Predno s° šli, pa so vzeli s seboj še 60 stek* nic vina, ki jih je policija kasnri našla prazne pred starim grade«1-
VESTI

Pobude za razširitev novih tehnik pri instalaciji naprav za izkoriščanje sončne energije
ESA organizira ciklus predavanj na temo:
—	važnost alternativnih virov energije:
—	instalacija in uporaba posebnih naprav za ogrevanje z izkoriščanjem sončne energije;
—• vsi problemi v zvezi z predvidenim izčrpanjem tradicionalnih virov energije (nafta);
r— razpoložljivost alternativnih virov (sonce);
—	prikazovanje diapozitivov in diskusija;
—	sončni kolektor.
KOLEDAR PREDAVANJ
16.	6. 1979
17.	6. 1979
VIDEM
TRST
Palamostre	ob 17. uri
Tržaški velesejem ob 10. uri
VSI OBRTNIKI INŠTALATERJI SO VLJUDNO VABUENI, DA SE UDELEŽIJO PREDAVANJ
Ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji - Julijski krajini Ente sviluppo artigianato Friuli - Venezia Giulia