UVODNIK
Tabu
ISSN 1580-3554
občine
Markovci4, OKTOBER 2023
GLASILO
OBČINE MARKOVCI,Glasilo
LETO 23,
ŠTEVILKA

ISSN 1580-3554

Foto: MM

ŽUPANOV NAGOVOR

Spoštovani občani in občanke,

glede na to, da so pred nekaj časa
v naši občini praznovala okroglo, 100.
obletnico, že tri prostovoljna gasilska
društva – najprej PGD Stojnci, potem
PGD Nova vas, nato pa še PGD Markovci,
ni naključje, da smo v naši občini ravno
v tem letu, ko praznujejo tako visoki jubilej kar tri društva od osmih, ustanovili
samostojno GZ, kateri sta se priključili
še PGD Cirkulane in PGD Zavrč in le-ta
že pri začetku delovanja kaže vso svojo
kreativnost, delavnost, profesionalnost
in zagnanost. Pred kratkim se je zaključil prvi otroški gasilski tabor pod okriljem GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč, za
kar vsem, ki so ga pripravili in izvedli,
izrekam pohvalo. Praznovanje obletnic, še posebej tako visokih, je izjemna prelomnica in dosežek, ki si zasluži
priznanje in čestitke. Društva, ki so del
lokalne skupnosti že sto let, imajo zagotovo dolgo in bogato zgodovino. Ob tej
priložnosti je primerno, da se spomnimo in obeležimo pomembne trenutke in
dosežke teh društev skozi desetletja. Ko
pobrskamo po uradnih informacijah ga-

silske organizacije ugotovimo, da imamo
v Sloveniji nekaj več kot 170 tisoč članov
v 1341 prostovoljnih gasilskih društvih.
Članstvo sestavlja četrtina mladih, 30
odstotkov je žensk in še vedno je več
kot petodstotni prirast članstva. Z dobro
organiziranostjo strokovnega usposabljanja se zagotavlja okrog 50 tisoč operativnih članov, pripravljenih na pomoč
v primeru požarov in drugih nesreč.
Tega nima nobena druga organizacija.
Z 12 odstotki aktivnega prebivalstva je
gasilstvo v Sloveniji svetovni fenomen,
saj nobena druga država na svetu nima
toliko prostovoljnih gasilcev na število
prebivalcev. In kaj je tisto, kar pritegne
toliko posameznikov, da se vključijo v
gasilske vrste? Mlade zagotovo pritegnejo uniforma, igre, motivirajo jih čini,
značke in pokali, ki jih dobivajo na tekmovanjih, enako vlogo pa imajo tudi
druženje, prijateljstvo in prijetno okolje,
ki si ga gasilke in gasilci znajo ustvariti
pri svojih dejavnostih. Prepričan sem
tudi, da veliko vlogo igra to, da se v gasilskih vrstah ves čas privzgaja zavest, da
gasilci pomagajo ljudem in da so potrebni v družbi. V gasilstvu mlad človek dobi
mnogo več kot samo gasilske veščine.
Gotovo se nauči spoštovanja hierarhije
in timskega dela, kar sta zelo pomembni
lastnosti v življenju slehernega človeka.
Prepričan sem, da se gasilskim vrstam
z enakih razlogov pridružujejo tudi posamezniki v naši občini. Da to drži, se
je ponovno izkazalo pri nedavnih katastrofalnih poplavah v velikem delu naše
domovine Slovenije, tudi v naši občini,
čeprav z bistveno manjšimi posledicami.
Prav ta velika moč gasilske organizacije
je tista, ki je in še vedno pomaga pri reševanju ljudi, živali in premoženja, pa
tudi naprej, pri sanaciji in obnovi. PGD

naše občine so zagotovo skozi leta opravljala veliko intervencij in pomagala pri
zaščiti in reševanju lokalnega prebivalstva. Pogum, predanost in solidarnost,
ki jih prikazujejo prostovoljni gasilci, so
ključni za varnost in blaginjo skupnosti.
V preteklih stoletjih se je gasilstvo
zelo spremenilo, prav tako pa so se spreminjale tudi potrebe in zahteve lokalne
skupnosti. V tem času so se gasilci zagotovo soočali z različnimi izzivi, ki so
zahtevali stalno usposabljanje, pridobivanje nove opreme in tehnologije ter
sodelovanje z drugimi gasilskimi enotami. Prizadevanje gasilcev za izboljšanje
gasilskega sistema in pripravljenosti na
različne situacije je hvalevredno.
Ob tej priložnosti se je primerno
spomniti tudi na vse gasilce, ki so v preteklih desetletjih delovali v PGD Občine
Markovci. Njihova predanost, žrtvovanje in pogum so pripomogli k gradnji
trdnih temeljev in ohranjanju gasilske
tradicije. Potrebno se je zahvaliti tistim,
ki danes vodijo prostovoljna gasilska
društva in vsem pred njimi, ki so imeli
dovolj poguma, da so prevzeli odgovornost vodenja in omogočili, da so gasilska društva v Občini Markovci lahko
opravljala svoje poslanstvo do sedaj in
ga bodo lahko tudi v naprej.
Ob teh častitljivih obletnicah želim
prostovoljnim gasilskim društvom naše
občine uspešno in varno prihodnost ter
nadaljnje uspešne dosežke v dobrobit
skupnosti. Naj naša gasilska društva ostanejo ponosna na dosežke preteklosti,
hkrati pa se ves čas razvijajo in prilagajajo novim izzivom, še posebej sedaj, ko
so združena v samostojni Gasilski zvezi
Markovci-Cirkulane-Zavrč. Ponosen sem
na prav vsa društva, na vsako posamezno prostovoljno gasilko, prostovoljnega

Jesen se je razbohotila v vsej svoji
veličini in kljub muhastemu vremenu letošnjega leta je narava poskrbela, da imajo vsi, ki obdelujejo zemljo,
ta čas polne roke dela s pobiranjem
pridelkov in s pripravo na prihajajočo zimo.
Po koncu počitnic je napočil čas,
da je mladina sedla v šolske klopi,
dopustniško razigranost pa je zamenjalo resno delo vseh zaposlenih. Počasi in tiho je ta jesen stopila
v naša življenja, obarvala listje na
drevesih in nas spomnila, da se leto
približuje h koncu. Podobno tečejo
tudi naša življenja in ni naključje, da
prav proti koncu leta, ko se narava
prične umirjati in nas opominjati,
da se bo nekoč ustavilo tudi naše
življenje, obeležujemo dneve, ki so
povezani s smrtjo in umiranjem. Brez
zadržkov lahko rečemo, da je smrt
v zadnjih desetletjih postala močna
tabu tema, ki se je v pogovorih ljudje
najraje izogibamo. Pa ne samo smrt
in umiranje, v instant družbi, v kateri
smo se hote ali nehote znašli, nas
spremlja ogromno tabujev. Obiskovanje psihiatra, psihologa ali
psihoterapevta, spolnost, pornografija, različna bolezenska stanja,
neplodnost, invalidnost …, spisek
tabu tem je lahko ogromen. Ljudje
vidimo še samo tisto, kar hočemo
videti, za drugo nam ni ali pa nam
je zelo malo mar, najlažje pa je tabu
teme potisniti na stran in o njih ne
govoriti ali pa jih nemara celo označiti kot prepovedane, škodljive in se
pretvarjati, da ne obstajajo. K temu
vsekakor pripomorejo različne oblike
populističnih politik in tistih, ki jim je
v interesu, da je človeški um ukalupljen. Ameriški glasbenik in skladatelj Frank Zappa je nekoč dejal: »Um
je kot padalo; ne deluje če ni odprt.«
Človek je po svoji naravi odprto bitje
in samo široko odprt um in želja po
stalnem učenju ter rasti lahko pripomore k temu, da se bomo uspešno
znali soočati z vsemi vrstami tabujev
in se jih uspešno znebiti. Zato se mi
zdi zelo primerno, da se ob začetku
novega šolskega in študijskega leta
poudari, kako pomembno je izobraževanje (tudi neformalno), ne samo
za mlade, ampak za vse generacije,
kajti kot pravi George R. R. Martin:
»Um potrebuje knjige tako, kot meč
potrebuje brus, da ohrani svojo ostrino.«
Naj vas ta uvodnik in nacionalni
mesec branja, ki se izteka 8. oktobra,
spodbudita, da z domače ali knjižnične police vzamete kakšno knjigo in
si razširite obzorja, ter se morebiti
znebite kakšnega tabuja. Pa prijetno
branje želim.
Matjaž Mlinarič,
odgovorni urednik

gasilca in jim izrekam globoko priznanje.
V petek, 1. 9. 2023, se je za 275.000
šolarjev in dijakov v Sloveniji začelo
novo šolsko leto. Za 20.847 prvošolčkov je bil to prvi korak v samostojnejše
življenje, za številne otroke, ki so med
počitnicami doživljali naravne ujme in
njihove strašne posledice, pa vrnitev v
normalnost. Tudi prag naše osnovne
šole je prvič prestopilo 41 prvošolčkov,
prag vrtca pa 40 malčkov, ki (na srečo)
grozot naravnih nesreč v taki obliki kot
drugod po Sloveniji in po svetu, niso
doživljali.

Šole in vrtci so v luči minulih katastrof, po mojem mnenju, simbolnega
pomena in več kot samo tabla, naloga
in učenje novih vsebin. To zagotovo najbolje vedo v krajih, kjer se za sam obstoj
šole zaradi majhnega števila otrok v
kraju vedno znova borijo, zdaj pa so jih
doletele še naravne katastrofe. Tam se
še vedno ukvarjajo z zagotavljanjem
osnovnih življenjskih dobrin, kot sta
pitna voda in prevozna cesta, da bodo
otroci sploh lahko prišli v šolo, ukvarjajo
se s popisi škode, prednost imajo vprašanja, ali bodo vodotoki prenesli jesensko

deževje, ali bodo trgovine ponovno
odprte, da bodo prišli do osnovnih življenjskih potrebščin, kje bo kdo preživel
zimo, kje bodo sploh po novem živeli
ipd. Nas zaenkrat te težave ne tarejo. Ob
tem se želim zahvaliti vsem občankam
in občanom, ki ste pomagali pri zbiranju
prostovoljnih prispevkov za prizadeta
območja, še posebej pa tistim, ki ste v
okviru PGD naše občine odšli na prizadeta območja in pomagali pri odpravi
posledic. Tudi mi z občinske uprave smo
poslali na pomoč našega strokovnega
delavca, ki je dva dni pomagal pri popisu

škode v Občini Šmartno ob Paki, pomagali pa smo jim tudi finančno.
Pred nami so jesenski dnevi, čas
spravila pridelkov in trgatev. Želim, da
nam jesen bogato obrodi in upam, da
bo narava prizanesljiva z naravnimi nesrečami.
Milan Gabrovec, prof.
župan

NOVICE IZ OBČINSKE UPRAVE OBČINE MARKOVCI
AP postajališčih). SPVCP Občine Markovci je organiziral
varovanje in spremstvo otrok v prvih dneh šole, organizirano je bilo obveščanje in ozaveščanje glede varnosti otrok v prometu (plakati in letaki »Šolska pot« ter
obvestila na spletni strani občine); prvošolci so prejeli
rumene rutice ter odsevnike - kresničke, za starše pa je
bila na voljo brošura »Prvi koraki v svetu prometa« za
pomoč pri prometni vzgoji otrok. Prvošolce je na prvi
šolski dan obiskal tudi župan Občine Markovci, Milan
Gabrovec in jim izročil knjižno darilo.
Foto: UOM

MOČNA NEURJA Z VEČDNEVNIM OBILNIM
DEŽEVJEM

Močna neurja z večdnevnim obilnim deževjem so
med 4. in 6. avgustom 2023 povzročila katastrofalne
poplave tudi na območju Občine Markovci. V naslednjih dneh po obilnem deževju pa so povzročila še dvig
podtalnice.
Sirene za nevarnost zaradi poplav reke Drave so
bile sprožene po klicu poveljnika CZ za Podravje, saj
je Drava v Markovcih dosegla pretok cca 800m3/s.
Aktiviran je bil Štab Civilne zaščite Občine Markovci
ter gasilska društva, saj se je narasla voda približevala
objektom. Ves čas so nadzorovali tudi vodostaj pritoka
Rogoznica. Gasilska društva so polnila vreče s peskom,
s katerimi so zavarovali objekte v Novi vasi pri Markovcih, v Stojncih in Bukovcih, črpali so vodo iz objektov
s potopno črpalko ter reševali osebni avtomobil in
kombi, v katerem so bile ujete osebe na regionalni
cesti Stojnci–Borl. PGD Stojnci je s pomočjo čolna poskrbelo za prevoz ene osebe iz hiše ter za oskrbo živine
v Stojncih. Prostovoljna gasilska društva so pomoč pri
intervencijah nudila tudi na območju Muretincev ter
v Dolanah.

PROJEKT FITNES NAPRAVE IN IGRALA NA
PROSTEM

V okviru skupnega projekta z več projektnimi partnerji »LAS aktivna v povezovanju in sodelovanju območja« je Občina Markovci uredila Fitnes in igrala na
prostem ob osnovni šoli in načrtovanem športnem
objektu. Pri projektu je sodelovalo 7 občin in 3 partnerji, vrednost skupne investicije je okrog 250.000 EUR,
pri čemer je del sredstev sofinanciranih iz EU skladov.

Fitnes z igrali

Foto: UOM

PROJEKT SONČNA ELEKTRARNA

V pripravi je preliminarna študija za potencialno
samooskrbno sončno elektrarno za potrebe oskrbe
javnih objektov z električno energijo, na osnovi katere
se bo izdelala investicijska dokumentacija ter pripravil
javni razpis za izbiro izvajalca. Cilj izvedbe je do konca
leta 2023, ko je še v veljavi sistem netiranja (omrežnina
se plačuje samo za neto razliko med prejeto in oddano
električno energijo).

Sodelovalo je tudi več prostovoljcev, prav tako so
ljudje priskočili na pomoč s hrano in pijačo, za kar se
vsi, ki so bili aktivni pri intervencijah, iskreno zahvaljujejo.

AKTIVNOSTI ZA VAROVANJE OTROK NA ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA

2|

Gre za nadgradnjo tehničnega sistema v OŠ Markovci v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov – rekuperacija
in/ali centralizirana klimatizacija, pri čemer je že bil
opravljen pregled tehnične možnosti rekuperacije s
pripravljeno idejno zasnovo, izbran pa je bil tudi projektant projektne in investicijske dokumentacije v
skladu z razpisom.

ODDANA SO DELA ZA REKONSTRUKCIJO
MANJŠIH ODSEKOV OBČINSKIH CEST IN IZGRADNJO KRAJŠEGA ODSEKA KOMUNALNE
INFRASTRUKTURE V ZABOVCIH

Občina Markovci je zaključila postopek javnega naročila za izbiro izvajalca del »Rekonstrukcija občinskih
cest z izgradnjo komunalne infrastrukture«. Gre za šest
sklopov manjših gradbenih del, ki so bili združeni pod
eno javno naročilo.
Oddana so bila naslednja dela:
SKLOP 1: Rekonstrukcija JP 828991 Bukovci–Stojnci
SKLOP 2: Ureditev poti do čebelnjaka, Markovci
SKLOP 3: Asfaltiranje ceste Hujkari (med h. š. 173 in
h. š. 173c)
SKLOP 4: Ureditev okolice – PD Prvenci–Strelci
SKLOP 5: Izgradnja komunalne infrastrukture Zabovci
SKLOP 6: Rekonstrukcija JP ob h.š. 11a Zabovci
Na poziv k oddaji ponudbe sta se odzvala le dva izvajalca in sicer:
• CESTNO PODJETJE PTUJ d. d., Zagrebška cesta 49
a, 2250 Ptuj,
• ASFALTI PTUJ d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250
Ptuj.
Ekonomsko ugodnejšo ponudbo je oddal izvajalec
del CESTNO PODJETJE PTUJ d. d., Zagrebška cesta 49
a, 2250 Ptuj. Vrednost pogodbenih del za vseh šest
sklopov je 361.180,01 EUR, vključno z DDV 440.639,61.
Rok izvedbe del je 60 koledarskih dni od uvedbe izvajalca v delo. Izvajalec del te dni pričenja z obnovo
občinske ceste JP 828991 Bukovci–Stojnci (ob igrišču
ŠD Bukovci) in ureditvijo nekategorizirane ceste v Novi
vasi pri Markovcih (cesta proti čebelnjaku).
V pretežnem delu cesti potekata na območju kmetijsko obdelovalnih površin. Dela se bodo zaključila še
pred časom spravila kmetijskih pridelkov. Uporabnike
zgoraj omenjenih cest prosimo za razumevanje v času
gradnje.

KOLESARSKA STEZA PTUJ–MARKOVCI–GORIŠNICA

Foto: UOM

V avgustu so potekali pregledi šolskih poti ter
ukrepi, ki jih je bilo potrebno izvesti pred začetkom
šolskega leta (ureditev prometne signalizacije – troznaki ter obnova talnih označb ob prehodih za pešce ter

PROJEKT NADGRADNJA TEHNIČNIH SISTEMOV – REKUPERACIJA OŠ MARKOVCI

Sončna elektrarna - nadstrešek

Foto: UOM

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
(DRSI) zaključuje izgradnjo še preostalega dela kolesarske steze v naselju Strelci, ki ga projekt »Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje
trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju Odsek 3:
Ptuj–Markovci–Gorišnica« ni vseboval oz. je bil izvzet iz
projekta zaradi predvidene gradnje križišča v Strelcih.
Kot je že bilo opisano v prejšnji številki glasila, DRSI
križišča na glavni cesti G1- 2 v naselju Strelci v bližnji
prihodnosti ne bo gradil, zato se v tem delu ceste gradi
le manjkajoči odsek kolesarske steze. Dela na izgradnji

Št. 4, oktober 2023

odseka 3 kolesarske steze, saj le-ta poteka na območju
Občin Gorišnica, Markovci in Mestne občine Ptuj.
Operacija se izvaja v okviru operativnega programa
za izvajanje Evropske kohezijske politike v programskem
obdobju 2014-2020, Prednostne naložbe 4.4 Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za
urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne
multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi.«

Gradbena dela ob Glavni cesti G-2 v naselju Strelci

Foto: UOM

tega odseka kolesarske steze bodo predvidoma zaključena do konca tega meseca.
Zaključujejo se tudi dela v naselju Borovci. Ostala
so še manjša ureditvena dela, predvsem v delu, kjer
izvajalec del zaradi neurejenih medsebojnih zemljiško-pravnih zadev z deli ni mogel pravočasno pričeti.
Celotna trasa kolesarske steze bo prevozna oz. predana v uporabo, takoj ko bodo zaključena vsa dela

PLOČNIK STOJNCI (ODSEK: KRIŽ–GMAJNA)

Končana je gradnja pločnika v naselju Stojnci, v
odseku občinske ceste JP 829081, od križišča glavne
ceste R1-228 (pri Križu) do »Kvarove« kapele. Zgrajeno
je 700 m pločnika širine 1,4 m. Kot je že bilo opisano
v prejšnji številki glasila, je prvotni projekt predvideval izgradnjo kolesarske steze. Lastniki zemljišč se s
predlogom umestitve kolesarske steze niso strinjali
z obrazložitvijo, da se s širino posega, ki jo zahteva
gradnja kolesarske steze, preveč posega na njihova

stavbna zemljišča. Projekt je bil spremenjen in sicer
do širine posega, ki dovoljuje izgradnjo pločnika širine
do 1,4 m. Hkrati je bila izvedena širitev ceste v obsegu
0,30 m. Navedeni projekt pomeni pridobitev v naselju
Stojnci in pripomore k večji varnosti pešcev, saj so le-ti
najranljivejša skupina v prometu.

OBVESTILO STARŠEM ŠOLOOBVEZNIH
OTROK V NASELJU BUKOVCI IN STOJNCI

V naselju Bukovci, v zaselku Kolamerca, je umeščena
nova avtobusna postaja šolskega avtobusa. Postajališče je locirano ob občinski cesti JP 829021, nasproti
stavbe s h. š. Bukovci 86a.
Nova avtobusna postaja omogoča nekoliko krajšo
pot šoloobveznim otrokom do najbližjega postajališča
in sicer v delu naselja Bukovci, zaselek Kolamerca in
delu naselja Stojnci.

Foto: UOM

Ureditev nove avtobusne postaje v Bukovcih, zaselek Kolamerca

Izbrani prevoznik šoloobveznih otrok prične z
rednim ustavljanjem ob novozgrajenem postajališču
v mesecu oktobru in sicer s ponedeljkom 2. 10. 2023
in nadalje po rednem urniku šolskih avtobusnih prevozov.
Kolesarska steza skozi naselje Borovci

Foto: UOM

Foto: UOM

Pločnik ob JP 829081 v Stojncih

Občinska uprava Občine Markovci

Tradicionalni spust po reki Dravi
Eden od krovnih dogodkov članov
Športnega društva Barno Markovci je
vsakoletni, zdaj že tradicionalni, spust
po reki Dravi na trasi Nova vas pri Markovcih–Zavrč. V soboto, 1. 7. 2023, so
ga izvedli v sodelovanju z Etnološkim
društvom Markovci in gasilskim društvom Markovci. Za letošnji spust napovedi sicer niso bile najboljše: ogrožal
ga je nizek vodostaj reke Drave ter nevihtno vreme. Udeleženci spusta so se
zbrali v gasilskem domu v Markovcih,
kjer so jih že čakali štirje pripravljeni
rafti. Slednje so odpeljali v bližino gos-

tišča Palaska ter jih prenesli na Dravo.
Ko so se razvrstili po čolnih, se opremili
z vesli, rešilnimi jopiči ter se seznanili z
osnovnimi pravili ravnanja na raftu, se
je spust pričel. Kljub nizkemu vodostaju
reke Drave so se brez posebnih težav
spustili po njej. Za prvi kraj postanka
so izbrali prodišče v bližini bukovskih
kubikov. Zakurili so več manjših ognjišč
in spekli »ovinek«, navadno klobaso,
za katero pravijo, da je najboljša, ko je
pečena tako nekje, na odprtem ognju
ob Dravi. Po okrepčilu so s spustom nadaljevali proti Borlu. Kmalu zatem jih je

Foto: Arhiv društva

Foto: Arhiv društva

Št. 4, oktober 2023

k postanku prisilila nevihta. Ploho so
prevedrili pod streho piknik prostora ob
mesnici Kokol, kjer so postanek izkoristili
za prijetno druženje. Malo kasneje, ko se
je dež polegel, jih je pot peljala mimo
prelepe vedute borlskega gradu proti
cilju – Zavrču. Tam so rafte, na članom
društva že dobro poznani brežini, potegnili na suho in jih pripravili za odvoz. S

tem se je spust tudi končal, nikakor pa
ne druženje, ki se je nadaljevalo pozno
v noč. Letošnjega dogodka se je udeležilo 34 članov društva. Kar nekaj članov
prijavljenih na spust pa se je žal ustrašilo nekoliko neugodnega vremena.
Darko Štrafela

|3

Pohod, spust po reki Dravi & druženje
V soboto, 2. septembra 2023, je potekala 2. prireditev Gibanje in druženje vaščanov, ki ga je organiziralo
Kulturno umetniško društvo Maska
Stojnci. Pobuda za ponovno organizacijo je bil lanskoletni dober odziv
medgeneracijskega druženja vaščanov.

Dogodek se je pričel v dopoldanskem času. Zbiranje zainteresiranih se
je odvijalo na vaški gmajni. Na pot se
nas je podalo 25 pohodnikov. Sprehodili smo se skozi vas, preko bukovskega
polja do nabrežja reke Drave v Novi vasi.
Na slednjem nas je pričakala okrepčil-

Foto: Arhiv društva

na malica in pijača. Člani Športnega društva Barno so nam
pripravili čolne in predstavili
osnove čolnarjenja za spust.
Za varnost udeležencev je bilo
poskrbljeno s strani usposobljenih vodnikov, reševalnih
jopičev in čelad. Razdelili smo
se v tri ekipe, ki so zasedle svoje
čolne. Spust je bil dolg približno 5 kilometrov. Drava je naša
domača reka, ki ponuja nekaj
nezahtevnih brzic in številne
manjše naravne rokave. Med
plovbo smo lahko udeleženci
obujali spomine na otroštvo. Spominjali smo se počitnic preživetih ob reki v
družbi vrstnikov – na Vajdovem špicu
in Prvi peri, kjer smo se kopali, lovili ribe
in naučili plavati. Za nekatere najmlajše
udeležence je bila to popolnoma nova
izkušnja srečanja z našo reko. Vsekakor
pa je bilo to pustolovsko doživetje in
možnost občudovanja narave za vse
generacije. Poletna vročina nas je pošteno ogrela, ustavili smo se na naplavinah
rečne struge, se okrepčali in podružili z
ostalimi udeleženci spusta. V dobri uri in

Foto: Arhiv društva

pol smo priveslali do borlskega mostu,
kjer se je spust končal.
Druženje za udeležence in vaščane se je nadaljevalo na prostoru ŠD
Stojnci. Pikniku ob hrani in pijači ter
športnimi aktivnostmi so se pridružili
še drugi vaščani in pohvalili zamisel.
Organizatorji se zahvaljujemo
vsem, ki ste s svojim obiskom podprli
vaški dogodek. Srečno do prihodnjega
druženja!
MV

Na poletnem mednarodnem karnevalu v Vrnjački Banji
Od 14. do 16. julija smo bili predstavniki Kulturno umetniškega društva
Maska povabljeni na poletni karneval
v Vrnjačko Banjo. Skupaj smo se na
pot proti Srbiji podali: aktualni 18.
princ ptujskega karnevala, Vitez Hinko Sodinski; plemeniti Gall s skupino
mask iz TED Sodinci; 10. princ karnevala, Stanko Vegan Turniški, ki so ga
spremljali člani KTD Klopotec Soviče-Dravci; Matevž Zoki – 2. princ karnevala, Zvonko Križaj, in orientalska
plesna skupina Sayyidah.
V petek smo si ogledali Vrnjački park,
promenado skozi mesto, Most ljubezni
in atrakcijo GOČKO – vrabca, ki opazuje
park v samem centru. V mestu prirejajo
različne koncerte, zato je zvečer zelo živahno. Vrnjačka Banja se zraven svojih
zelenih lepot ponaša tudi kot eno najbolj znanih zdravilišč in kopališč v Srbiji.
Znana je predvsem po Vrnjačkih termah.

Zaradi neizmerne vročine se je v soboto
pred karnevalsko povorko tudi naša
skupina podala v terme in se ohladila
v bazenih.
KUD Maska deluje že vrsto let in se
vsako leto prav tu predstavi z novo izvirno masko. Letošnja izbira so bile Zlohotnice in varuhi teme, ki so se predstavili s
krajšo točko. V soboto pozno popoldne
je sledil svečani sprejem za predstavnike
skupin in predstavnike FECC - Federation of European Carnival Cities (Združenje evropskih karnevalskih mest),
katerega temeljno vodilo članstva je
izmenjava etnografskih in karnevalskih
skupin v domovini in tujini na mednarodnih karnevalih. Sledila je izmenjava daril in že je napočil čas, ko smo se
odpravili na karnevalsko povorko.
Vrnjački poletni karneval ima dobro
utečen program. Procesija, kjer se zbere
veliko maškar, se sprehodi skozi mesto in

pri tem zabava številne goste in domačine. Gostovale so še skupine s Hrvaške,
Bosne in Hercegovine, Slovenije, Brazilije, Bolivije, Bolgarije, Italije, Kube, Makedonije in Črne gore. Naša skupina se
je na glavnem odru predstavila s krajšo
točko in požela velik aplavz, nato pa se
je zabava nadaljevala še dolgo v noč.

Po pestrem sobotnem zaključku je v
nedeljo sledila pot domov. Veseli smo,
da smo ponovno okrepili stara poznanstva na našem lepem Balkanu in se
obogatili z novimi spomini, ki smo jih
prinesli z gostovanja.
MV

ŽPS Florina tradicionalno na otok
Pašman

Foto: Osebni arhiv

Člani ženske pevske skupine Florina se vsako leto v začetku septembra
odpravimo na Pašman na oddih in na
pripravo na novo sezono. To je čas, ki
ga vsi nestrpno pričakujemo, saj je
namenjen samo nam. V teh dneh še
dodatno utrjujemo prijateljske vezi, se
prilagajamo eden drugemu in s tem
krepimo skupinsko dinamiko, ki je zelo
pomembna za delovanje skupine skozi
vse leto.
Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki nam pomagajo, da se za
4 dni preselimo na čudoviti del otoka

Pašman. Zato hvala Stanku Fricu in
Martini Čuš, ki nam že več let sponzorsko priskrbita kombi, da imamo
dovolj živil pa gre zahvala Spirali d. o.
o., družini Meznarič, baru Pri oračih,
Piceriji Rožmarin in našemu krovnemu
društvu KD Bukovci. Najbolj zaslužna
za vse pa je naša draga Lidija Strelec
in njena družina, ki nam vsako leto
ponudi čudovito lokacijo za bivanje.
Hvala vsem in se že veselimo naslednjega leta!
Petra Šuster

Foto: Arhiv društva

4|

Št. 4, oktober 2023

Aktivno poletje Etnološkega društva Markovci
Člani Etnološkega društva Markovci
tudi v poletnih mesecih nismo mirovali.
V juniju smo se odločili, da bomo pripravili društveni piknik, na katerega smo
povabili Turistično društvo občine Markovci in Etnološko društvo Prforcenhaus
iz Kostanjevice na Krki. S tema društvoma namreč neprestano sodelujemo in
smo razvili zelo dobre odnose. Da smo
naše srečanje še bolj popestrili, smo na
pikniku pripravili zabavne športne igre
med društvi. Zaradi dobrega vzdušja so
se skoraj vsi prisotni porazdelili v ekipe,
tako da je imela sodniška ekipa obilico dela. Na koncu je prva ekipa prejela
pokal in druženje se je nadaljevalo še
dolgo v noč.
Tretjo soboto v juliju je etnološko
društvo organiziralo avtobus, ki nas je
popeljal v Kostanjevico na Krki. Tja smo
smo odšli na povabilo že prej omenje-

nega pobratenega društva Prforcenhaus, potekala je namreč Kostanjeviška
noč. V sklopu prireditve smo predstavili
našega koranta in z njim povezane šege
in navade ter našo občino. Predsednik
Prforcenhausa pa je podelil naziv »ambasador Prforcenhausa« našemu članu
Slavku Janžekoviču, ker že dolga leta
tudi v svojem prostem času povezuje
Markovce in Kostanjevico na Krki. Za vse
storjeno se člani etnološkega društva
Slavku tudi iskreno zahvaljujemo.
Sedaj, ko se narava preveša v jesen,
se v etnološkem društvu že počasi
spogledujemo s prihodnjim fašenkom
in kujemo načrte, da ga popestrimo z
različnimi prireditvami, ki bodo zanimive tako za domačine kot za turiste.
Marko Mlinarič

Foto: Marko Mlinarič

Na društvenem pikniku so se udeleženci odlično zabavali s prijatelji iz Kostanjevice na Krki in člani TD
Markovci

Folklorno poletje
Po zelo uspešni pretekli sezoni smo se
tudi markovski folklorniki veselili poletnega oddiha, ki, kot se za nas skoraj spodobi, ni minil brez preplesanih
korakov.
Po prvo dozo morja in sonca se je
plesna skupina odpravila kar skupaj.
V slovenskem Piranu smo 1. julija 2023
ponosno nastopili na Mednarodnem
folklornem festivalu MIFF in si tako oder
delili s skupinami iz Švedske, Hrvaške
in tudi Slovenije. 16. julija smo se na
povabilo Turističnega društva Polenšak
odzvali z nastopom na že 60. prazniku
žetve. Hvala, Polenšak, pa drugo leto
spet!
Najlepše pa je plesati na gostüvajih
– še posebej, če se poroči nekdo, ki je
za naše plesno znanje zaslužen. Tako
smo z bosmani presenetili predsednico

društva, Niko Rožanc in plesalca Roka
Ivančiča. Oh, koliko ljubezni je bilo tega
dne v zraku. Po številnih poletnih porokah so se kopjaši predstavili še na
50. Mednarodnem letnem folklornem
karnevalu v Senju na Hrvaškem, kjer so
imeli priložnost doživeti fašenk sredi
avgusta. Pravijo, da so se imeli odlično!
Ljudske pevke so nastopile ob
100-letnici PGD Markovci, pevke ljudskih pesmi Kitice pa na 28. Lükarskem
prazniku v Dornavi.
Po mnogo poletnih doživetjih člani
Folklornega društva Anton-Jože Štrafela
Markovci v novo sezono vstopamo polni
zagona in pripravljeni na nove izzive. Že
oktobra se odpravljamo na gostovanje
v nemški Stuttgart – več o tem pa prihodnjič!
Lea Roškar

Foto: Arhiv društva

VABILO
Vabimo vas na predavanje karizmatičnega patra,
dr. Karla Gržana, ki bo v PONEDELJEK 9. oktobra
ob 17. uri v župnijski dvorani.
Naslov predavanja:
KAKO SOBIVATI V SREČI, KLJUB DRUGAČNIM POGLEDOM NA
OKOLJE.
Srčno vabljeni v čim večjem številu.

Župnijska Karitas in OORK

Foto: Arhiv društva

Št. 4, oktober 2023

|5

Vabljeni v naravo za krepitev duha in telesa
Pričenjamo z jesenskimi vadbami “dihamo z naravo”
Po poletnem premoru se Društvo šola zdravja vrača
z vodenim sproščanjem v naravi, ki se imenuje »DIHAMO Z NARAVO«.

Gre za enourno brezplačno aktivnost na prostem, s
katero krepijo telesno in duševno zdravje. Pri projektu
se zavedajo, da sodobni človek vse težje pride do ob-

čutka miru v sebi. Posledica vse hitrejšega življenjskega tempa je vse bolj nemiren um, saj je živčni sistem
podvržen nenehnim dražljajem. Tako so v enourno
vadbo vključene tehnike umirjenega giba za razgibanost hrbtenice, dihalne vaje za zavestno poglabljanje
diha, meditacija in tehnika t.i. tapkanja, ki še posebej
blagodejno vpliva na živčni sistem. Skupek različnih
tehnik sproščanja so sestavili z namenom, da bi posameznik lažje prišel do občutka umirjenosti, se zavedal
sebe in svojih čustev, ter da bi mu osvojene tehnike
prišle prav na vseh življenjskih področjih. Aktivnosti
projekta »Dihamo z naravo« v letošnjem letu potekajo
na 24 lokacijah po Sloveniji. Vadbe potekajo vse od
marca do oktobra in so primerne za vse generacije.
Po poletnem premoru bodo vadbe enkrat tedensko
izvajali v septembru in oktobru, z ustrezno usposobljenimi vaditelji.
Vabimo vas, da se udeležite BREZPLAČNE tedenske
vadbe Dihamo z naravo. V vaši bližini bo le-ta potekala v parku Ljudski vrt pri paviljonu (Ptuj), vsako
sredo ob 17.30.
Več informacij se nahaja tudi na spletni strani:
https://solazdravja.com/category/dihamo-z-naravo/.
Lahko pa Društvo šola zdravja tudi pokličete na telefonsko številko 059 932 066, kjer vam bodo posredovali
kontakte vadečih na izbrani lokaciji.
Veselimo se srečanja z vami v objemu narave!
Ana Pirih

Foto: Arhiv društva

Vadba poteka v objemu narave

Preventivna akcija Varno na poti v šolo 2023
Pred pričetkom šolskega leta je bilo v
Občini Markovci kar nekaj aktivnosti za
zagotovitev varnosti šolarjev ob začetku
šolskega leta. Komisija sveta za preventivo je najprej pregledala vse šolske poti.
Po ogledu in ugotovitvah smo podali
predloge za izboljšanje prometne varnosti. Niso vse poti, ki smo jih pregledali,
varne, predvsem na cesti Ptuj–Ormož
in Spuhlja–Zavrč. Ti dve cesti sta prometno zelo obremenjeni, zato morajo
biti previdni predvsem pešci, šolarji in

kolesarji. Predlagali smo tudi obnovitve talne signalizacije predvsem v okolici
vrtca in šole. Nova Gasilska zveza občin
Markovci-Cirkulane-Zavrč je organizirala
tabor gasilske mladine. Na taboru je predavatelj Janez Strelec mladim tabornikom predaval, kako varno na poti v šolo.
Povedal je, kako se morajo obnašati pri
vožnji s kolesom, kako varno stopiti na
avtobus in izstopiti iz avtobusa na končnih postajah, pozorni pa morajo biti tudi
pešci, predvsem na prehodih za pešce.

Taborniki so z zanimanjem poslušali predavanje

Udeleženci preventivne akcije Varno na poti v šolo 2023

6|

Foto: Martin Zamuda

Dva dni pred pričetkom šole sta nas obiskali maskoti »Marko in Anja«. Maskoti
in otroci z vzgojiteljicami vrtca Markovci so se varno sprehodili po označenih
prehodih za pešce. Voznike so opozorili,
da se bo pouk v šoli kmalu pričel, zato je
potrebna večja pozornost v okolici šole
in vrtca. V preventivni akciji je sodelovala tudi Policijska postaja Ptuj, otroci in
vzgojiteljice vrtca Markovci, člani AMD
Markovci, svet za preventivo in ravnatelj
osnovne šole Markovci. Avto moto dru-

Foto: Martin Zamuda

štvo Markovci pa ob začetku šolskega
leta 10 dni varuje otroke ob prihodu v
šolo. Vsem, ki so sodelovali v preventivni
akciji, iskrena hvala. Vozniki in voznice,
varne naj bodo vaše poti, kjerkoli že
boste.
Srečno in varno vožnjo vam želi AMD
Markovci.
Martin Zamuda

Št. 4, oktober 2023

Nova generacija prvošolcev prvič prestopila šolski prag
1. september je za otroke dan poln
upanja, veselja in tudi majhnih skrbi.
Za 41 prvošolcev iz OŠ Markovci pa je
bil ta dan še posebej zanimiv, saj so
v spremstvu staršev prvič prestopili
šolski prag.
Učence in starše je nagovoril gospod
ravnatelj, Ivan Štrafela, in jim zaželel uspešen začetek šolske poti. Župan Občine

Markovci, gospod Milan Gabrovec, je
prvošolcem in prvošolkam in njihovim
staršem zaželel veliko uspeha in poguma
ter jim za dobrodošlico podaril knjigo.
Pridružil se je gospod policist, Marjan
Vrbnjak, ki je starše in otroke seznanil o
prometni varnosti na cesti, v avtomobilu
in v okolici šole.
Nato smo učiteljice odpeljale učence
v matične učilnice, starši pa so prisluhnili

Foto: Arhiv šole

1. a

še koristnim napotkom šolske pedagoginje. Skupaj smo pripravili čudežni napoj
za pogum, za veselje in dobro voljo, ki
bo našim prvošolčkom pomagal pri
premagovanju strahu skozi vso šolsko
leto. Na koncu našega druženja pa je
za naše prvošolčke sledilo še posebno
presenečenje. Posladkali so se s torto
»POZDRAVLJENI PRVOŠOLCI«.
Našim prvošolcem želimo čim več

lepih in nepozabnih šolskih trenutkov.
Največja želja vseh nas učiteljic pa je,
da bi naši prvošolčki skozi leta šolanja
na OŠ Markovci pridobili čim več uporabnega in trajnega znanja za življenje.
Učiteljice prvih razredov: Darja
Milošič, Vesna Kovačec,
Andrejka Forštnerič

Foto: Arhiv šole

1. b

NAGOVOR RAVNATELJA OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Gradimo prihodnost skupaj!
Dragi otroci, spoštovani starši, sodelavci in
občani!
Naj bo novo šolsko leto priložnost za nove začetke,
nove cilje in nove dosežke. Skupaj lahko ustvarimo
okolje, v katerem bodo naši otroci rasli in se razvijali
v izobražene, odgovorne in strpne posameznike, ki

Foto Arhiv šole

Učenci svoje znanje pridobivajo tudi na športnih in naravoslovnih
dnevih

Št. 4, oktober 2023

bodo prispevali k boljši prihodnosti naše skupnosti.
Novo šolsko leto postavlja pred nas številne izzive,
priložnosti in nepozabne trenutke. To je čas, ko se ponovno srečujemo, polni pričakovanj in zagona. Šola in
vrtec sta prostor, kjer se znanje prenaša iz generacije v
generacijo, kjer se oblikujejo prijateljstva, kjer rastemo
in se razvijamo kot posamezniki, kjer se pripravljamo
na svojo prihodnost, kjer se vsak dan oblikujejo poti,
ki se nikoli ne končajo. Vodijo nas naprej, s popotnico
znanja, ki nam ga uspe skupaj z otroki usvojiti. Naš
osnovni cilj je ustvarjanje kakovostne šole in vrtca,
ki poleg pridobivanja znanja prispevata tudi k oblikovanju otrokove osebnosti. Prispevek pri slednjem
pa pomeni topel človeški odnos, sprejetost in varno
okolje, v katerem se naši otroci pripravljajo za vstop
v svet odraslih. To zahtevno nalogo lahko resnično
dobro opravimo le ob dobrem sodelovanju vseh, ki
smo vpeti v naše delo. Le če hodijo dom, šola, vrtec in
celotno okolje z roko v roki, lahko pričakujemo pravi
napredek in želene rezultate.
V spoštljivih in strpnih medsebojnih odnosih in
našem sodelovanju je ključ do prijetne in ustvarjalne
klime. Prav ustvarjalna klima pa je pogoj za aktivno
udejstvovanje – vse to pa prinaša veselje do dela, raziskovanja ter odkrivanja vedno novih znanj. S tem pa je
tlakovana pot do uspeha. Z odkrivanjem in vzpodbujanjem tistega najboljšega v otrocih, učencih, vzgojiteljih
in učiteljih se tako pogumno podajmo na pot v novo
šolsko leto in skupaj odkrivajmo vrednote in skrivnosti,
ki nam jih prinaša naše skupno šolsko življenje.
Tudi sodelovanje z okolico je za nas izjemno pomembno. Želimo biti odprta in inkluzivna šola, ki je
vključena v lokalno skupnost. Verjamemo, da lahko
skupaj z okolico ustvarimo pozitiven vpliv na naše
učence, ki bodo postali odgovorni državljani in soustvarjalci boljše prihodnosti.
Novo šolsko leto začenjamo s 562 otroki, in sicer
s 382 učenci v šoli in 180 otroki v vrtcu. V šolo smo

Nagovor učencem in delavcem šole na prvi šolski dan

Foto Arhiv šole

letos vpisali 41 prvošolcev, vrtec pa na novo obiskuje
40 otrok. Šolarji so razdeljeni v 18 oddelkov, ob tem pa
delujejo še štirje oddelki podaljšanega bivanja in dva
oddelka jutranjega varstva. V vrtcu so otroci razdeljeni
v 10 oddelkov. Veseli smo takšnega števila otrok, saj
je to odlična popotnica za razvoj našega kraja. Vrtec
in šola vzgajata in izobražujeta otroke, ki bodo kot
odrasli ljudje pomemben člen razvoja in napredka
Občine Markovci.
Ravnatelj:
mag. Ivan Štrafela

|7

MOJA PRIČAKOVANJA ZA DEVETI RAZRED
September je že tu in naši brezskrbni dnevi poletnih
počitnic so mimo. Bilo je lepo, a je že čas, da z našo
novo kulico začnemo pisati nadaljevanje naše zgodbe.
Ker je to naše zadnje leto v osnovni šoli, se mi že zdaj
zdi drugačno od prejšnjih. Nekako smo jaz in tudi moji
sošolci vsi malo starejši in kam naprej ni več želja ali
mogoče, ampak bo počasi čas za odločitev. Želim si,
da bi se vsi skupaj razumeli in med sabo delili smeh in
lepe trenutke in tako naredili tudi lepe spomine, dokler
se junija ne poslovimo. Komaj čakam na naš zaključni izlet, valeto in malo manj na nacionalne preizkuse
znanja. Upam, da bomo na valeti z našim nastopom
presenetili starše, druge sorodnike in učitelje. Predvsem pa si želim pridobiti čim več novega znanja, saj
na koncu je vsaka snov lahko uporabna in zanimiva.
Potrudila si bom v redovalnico vpisati čim lepše ocene
in zraven spričevala dobiti še kakšno priznanje.
Anja Kodrič, 9. b
NASVIDENJE POČITNICE, POZDRAVLJENA ŠOLA
Jej, 24. junij, prišle so počitnice!
Poslavljamo se od šole,
gremo pa na bolje.
S prijatelji se igramo
in skupaj čofotamo.

ŠOLA JE DOBRA
Ko se šola začne,
se morje konča.
Ko se morje začne,
se šola konča.
Zabava mi kar po glavi nori,
kot letalo po zraku leti.
Potem spet pridem v šolo
in se mi v glavi vrti.
Kot mravlja delati bo treba trdno
in že se trudimo zelo.
Zaradi naloge se učiteljica jezi,
zato sem napisal to, kar mi vedno po glavi leti,
morje, morje, morje, šola!
Lan Fištravec, 6. b
AH, TA ŠOLA
Končno konec šole,
počitnice so tu!
Nič več domače naloge,
saj po rokah skačejo nam žoge.
Z veseljem spimo do enajstih,
ob sedmih se več ne budimo,
kasneje v bazen odhitimo.

Ko pa pride prvi šolski dan,
vsi z veseljem skočimo v učiteljevo dlan.

Na morju fajn se imamo,
saj v vodi čofotamo.
Zvečer pa v mesto odhitimo
in se s palačinkami mastimo.

Med poukom se učimo
in skupaj znanje pridobimo.
Domače naloge so mučne,
a vseeno zelo zanimive in poučne.

Prvi september je že spet tu,
torbe na rame in ku ku,
v šolo že hitro odhitimo,
da k pouku ne zamudimo.

Aleksander Cigula, 6. b
ADIJO POČITNICE!
Od počitnic smo se poslovili
in v šolo se vrnili.
Zdaj v klopeh sedimo
in pridno se učimo.
Hitro na avtobus drvimo,
da v šolo ne zamudimo.
Prišel je ta stresni čas,
kjer testi se vrstijo
in naloge v krogu se vrtijo.
Lea Horvat, 6. b
ČOKOLINO NAM OLAJŠA ŠOLSKE DNI
Med počitnicami je bilo lepo,
a zdaj postalo resno bo zelo.
S šestimi voski smo si frizuro uredili
in od živčnosti kozarec vode popili.
Na predmetno stopnjo smo prišli,
spet naprej za leto dni.
Deljenja nismo pozabili,
zato ker pridno smo vadili.
A nekaj ostane čez vsa leta,
ljubezen do domovine in čokolina,
četudi stopimo na mine.
Matija Tement, 6. b

Domov iz šole sem prišla
in vzdihnila: Ah, ta šola!
Naja Žnidarič, 6. b
KJE SI, PERESNICA?
Kakšna je ta prismoda,
kar brez torbe v šolo prihiti
in reče, da peresnice doma ni.
Joj, kam se je peresnica skrila,
pod hladilnik ali pod zmajeva krila?
Naja Marn, 6. r
NASVIDENJE POČITNICE
Na počitnicah je bilo lepo,
saj z družino smo plavali zelo.
Na morju smo uživali zelo,
saj v vodi je bilo toplo.
Nato zabava je odšla,
že je resna stvar prišla.
Od počitnic smo se poslovili,
se v šolske klopi vrnili.
Zdaj že sedmi razred smo,
saj počitnic konec je bilo.
V šolo smo prišli
in se veselili vsi.
Amalija Strelec, 7. b

ŠOLA IN POČITNICE
Med počitnicami sem se imela lepo,
saj te šole ni bilo.
Malo na morje smo odšli,
da bi se zabavali.
Ko domov smo prišli,
še malo na Madžarskem smo bili.
Potem pa je napočil čas,
da se vrnemo v domačo vas.
Nato od počitnic sem se poslovila
in v šolo se vrnila.
V šoli nam je spet lepo,
ker se s prijatelji družimo.
Zarja Forštnerič, 7. b
PRVI ŠOLSKI DAN
Od počitnic smo se poslovili
in v šolo se vrnili.
Prvi šolski dan dobili urnik smo
in eno liziko.
Delovne zvezke smo kupili
in si vse lepo ovili.
Ko v šolo smo prišli,
smo najprej urnik pogledali.
Pri angleščini pogovarjali smo se,
kaj v šolskem letu bomo delali vse.
Pri slovenščini zvezke urejali smo,
da slovnica lepo urejena bo.
Marija Vrtačnik, 7. b
KONEC ŠOLE
Konec šole je napočil,
oče nam izlet je priporočil.
Že so obiski prihiteli,
da bi se skupaj fajn imeli.
Nato pa že na morje,
kjer pojavijo se burje.
Zvečer na palačinke oddrvimo,
nato pa že v stanovanju spimo.
Potem pa spet v domači kraj,
kjer pa je največji raj.
Že za tabor napočil je čas,
ko petje spet vabi nas.
Pa pride rojstni dan,
tam zabava ni zaman.
Samo še par dni,
počitnic konec je, en, dva tri.
Nuša Podpečan, 7. b

8|

Št. 4, oktober 2023

MED POČITNICAMI NAOKROG
Med počitnicami bilo je lepo,
ko v Italijo se odpeljali smo.
Tam bilo je suho in vroče,
v Sloveniji pa mokro biti hoče.
Na morju smo v Izoli bili
in v Simonov zaliv se kopat šli.
Zadnji dan domov odšli smo,
ker v Piranu čas za sprehod bo.
K nam domov so sorodniki prišli prespat,
skupaj šli po Dravi smo veslat.
Tam smo ostali skoraj ves dan,
zvečer pa vsak od nas je bil zaspan.
Glasbenega tabora sem se udeležil
in štiri dni tam bil.
Vsak dan veliko smo peli
in na koncu koncert imeli.
Čez nekaj dni se šola je začela,
in vedel sem, sedaj bo več dela.
V mojih možganih je spet vse zagreto,
dobro sem začel novo šolsko leto.
Jure Vrtačnik, 7. b
ADIJO POČITNICE, POZDRAVLJENA ŠOLA
Konec junija so se začele počitnice. Zelo sem se jih
razveselila. Morje pa je čakalo na drugi strani, v začetku avgusta. Letos smo bili na otoku Korčula, v zalivu
Zavalatica.
Zbudila sem se ob polnoči in pomagala pakirati. Nato
smo se odpravili na pot. Ko smo se peljali, sem za dve
uri zaspala. Starši so me zbudili, ko smo morali iti na
trajekt. Peljali smo se do apartmaja, se razpakirali. Kasneje sta prišla tudi gorenjska babi in dedi. Skupaj smo
nato odšli pogledat plažo. Zvečer smo bili vsi utrujeni
in zaspani. Dnevi so hitro minevali in končal se je naš
užitek na morju. Nekaj dni kasneje me je sošolec Tilen
povabil na kopanje in druženje. Prišli so tudi sošolci
Luka, Matic in Marija. Tisti dan smo se imeli zelo lepo.
Potem pa je na vrata potrkal glasbeni tabor. Na taboru
smo se vse dni zabavali, ter tudi veliko peli in se pripravljali na zaključni koncert. Na koncert je prišlo veliko
ljudi in uspešno smo ga izpeljali. Čez nekaj dni smo
se odpravili na Gorenjsko. Praznovali smo upokojitev
mojega dedija v lovski koči na Jamniku. Po končanem
praznovanju sva s sestrično Ines pogledali film. Po
filmu sva se odpravili spat. Naslednje jutro, po končanem zajtrku, smo se odpravili po gobe v Ribogojnico,
kjer smo nabrali kar nekaj gob. Po končanem kosilu
smo se odpravili proti domu. Dobila sem tudi novo
muco z imenom Blacky.
Po vseh teh pestrih in lepih dogodkih je prišlo novo
jutro in odpravila sem se v šolo. Sedaj se pridno učim
in družim s sošolci.
Klara Papler, 6.a
GLASBENI TABOR
Med poletnimi počitnicami sem se udeležila glasbenega tabora v Markovcih. Tabor se je odvijal na župnijskem dvorišču od 20. do 25. avgusta. Vodil ga je Gregor
Zmazek in animatorji OPZ Zvonček. Udeležili smo se ga
člani OPZ Zvonček in ostali učenci OŠ Markovci, tema
tabora je bila GLASBA NA PLATNU.
Tabor se je začel 20. avgusta v nedeljo. Na tabor sta
me pripeljala sestrica in ata. Najprej smo se nastanili v
veroučnih učilnicah. Po nastanitvi smo imeli spoznavni
večer ter se nato odpravili spat. Naslednje jutro so sledile redne pevske vaje vse do srede, med pavzami pa
smo se zabavali in družili. Sledila je sreda. Sreda je bila
zelo naporna, saj je bil naslednji dan koncert. Zvečer
smo se sprostili s filmom Moana. Zjutraj smo se zbudili

Št. 4, oktober 2023

živčni in nestrpni. Imeli smo vaje ter dve generalki. Po
generalki je sledila malica ter pripravljanje na koncert.
Nato so se začeli zbirati starši, dedki, babice, tete, strici
in prijatelji … Koncert smo uspešno izpeljali. Koncerta
pa ne bi mogli uspešno zaključiti brez žurke. Spat smo
se odpravili ob pol treh. Naslednje jutro je sledilo pakiranje, zajtrk in odhod domov.
Tabor je bil moj najboljši dogodek med poletnimi počitnicami.
Hana Cajnko, 6.a
NAJINE POČITNICE
Najine počitnice bile so res fine,
čeprav na morju nisva videli plime.
Malo na morje, malo v toplice,
doma je najlepše brati vice.
Vsi smo že komaj čakali na šolo,
na odmore, joooj že imam nočne more.
Zdaj smo »deveti« glavni na šoli,
potiho se med urami sladkamo z bonboni.
Sedaj pa počil je lonec
in najine pesmice je konec.
Glorija Horvat, 9.a in Kaja Krajnc, 9.b
MORJE IN ZABAVA
V soboto zjutraj smo se zbudili in šli na morje. Pot je
bila zelo dolga in zabavna. Vozili smo se celih 8 ur!
Noro, kaj ne?
In kočno! Skozi okno avta se je videlo morje! Po zabavni
in izčrpani poti smo prišli do našega velikega apartmaja. Ko smo vstopili v apartma, smo se razpakirali,
se najedli in odpočili. Potem smo šli na plažo. Morje je
bilo prelepo, veter mi je kuštral lase. Bil je čas za kopanje. Voda je bila topla in čista. Seveda, skoraj sem vam
pozabil povedati, da sem našel na tone školjk. Ko je
minil lep dan in je prišel večer, smo šli na večerjo, ki je
bila odlična. Bilo je prečudovito jutro, tisti dan sem se
vozil na supu z mojo sestrico Julijo in našla sva morsko
zvezdo. Na morju sem bil zelo dolgo.
Ko smo prišli z morja, sem se skoraj vsak dan kopal v
našem bazenu in družil s svojim prijateljem Tilnom. In
tako so minile moje počitnice.
Matic Zebec, 6.a
ADIJO POČITNICE, POZDRAVLJENA ŠOLA
Bil je lep dan in z družino smo se odločili, da gremo na
izlet. Šli smo na slapove reke Krke.
Poklicali smo prijatelje in se skupaj hitro odpravili na
pot. Na pol poti smo se ustavili, saj smo bili vsi lačni
in žejni. Ko smo popili vodo in pojedli sendviče, smo
se odpravili naprej na našo pot. Ko smo prispeli, smo
si hitro kupili karte in odšli na ladjo. Nato smo hitro
izstopili z ladje in šli raziskovat. Slapovi so bili čudoviti
in voda je bila tako čista, da smo lahko videli vsako
podrobnost čudovite reke Krke. Po ogledu nas je ladja
odpeljala nazaj do plovila, v katerem smo še nekaj spili
in počasi odšli domov.
To je bil moj najljubši družinski izlet.
Maja Gašperič, 6.a
MOJE POLETNE POČITNICE
Moje poletne počitnice so bile popolnoma drugačne
od lanskih, predlanskih ali pa katerih koli počitnic do
zdaj.
Vse skupaj se je začelo 24. junija, ko sem se komaj
začela zavedati, kaj vse me čaka. Že takoj naslednji
dan sem šla na počitnice v Šentilj, bilo je zelo zanimivo
in posebno. Nato je prišel že težko pričakovani dan,
1. julij, ko sem odšla na morje z babico in dedkom.
Čeravno mi prvi dan in 6-urna vožnja nista bila najbolj
všeč, se je kar izplačalo. Plaža je bila kamnita, v vodi je
bilo na milijone morskih ježkov, a mi je bilo popolnoma
vseeno, saj sem našla kar dobre prijatelje in priznam,
da je teh sedem dni minilo prehitro. Saj vem, da si
morda kdo zdaj misli, da nisem počela nič druga kot
bila na plaži in lenarila v hotelu. Ne! Raje ne bom začela
govoriti, kaj vse sem počela, ker bi lahko naštevala v
neskončnost. Če priznam, je bila tudi pot nazaj kar lepa

in zanimiva, saj sem skoraj vso pot imela prečudovit
razgled in bilo je neverjetno.
No če dobro pomislim so se tu komaj prav začele počitnice, saj sem se 12. 7. s starši odpravila v Egipt. Tisti dan
je bil zame najbolj razburljiv, nepričakovan in stresen
dan v mojem življenju. Ko smo prispeli na letališče Ljubljana, me je bilo malo strah, ampak moram priznati, da
je bil let kar miren in še lep razgled sem imela, skratka:
bilo je fantastično. Kljub temu da je bila ura 22., smo
se odločili, da si po triinpolurnem sedenju na letalu
privoščimo kratek sprehod po mestu Hurgada. Moram
priznati, da je tam zelo lepo, čeprav so ljudje malce
drugačni od nas, saj so bili razpoloženi za pogovor z
vsemi, ki jih vidijo.
Res ni bilo presenetljivo, da sem našla toliko dobrih prijateljev, čeprav se je bilo z njimi težko sporazumevati,
saj so redki po ulicah govorili angleško, morda me je
malce presenetilo dejstvo, da je tam toliko dobrih ljudi.
Drugi dan smo se takoj po zajtrku odpravili na plažo,
ki ni bila najbolj urejena, ampak koralni grebeni tik
ob obali pa so izgledali dosti lepše kot tisti, ki sem
jih prej gledala po internetu. Bilo je tudi veliko vrst
rib od majhnih, velikih, strupenih in tako dalje. Ker
pa smo ugotovili, da se v morju lahko kopamo samo
od 10. do 17. smo tudi preživeli nekaj časa v bazenih hotela, to pa zato, ker se v morju kopaš na lastno
odgovornost, saj je velika verjetnost morskih psov.
Če si kdo mogoče misli, da je Egipt tako nedolžen in
da se tam samo uživa, se pošteno moti. Tam je lahko
vročina neznosna. Ko smo se s starši odpravili v puščavo, je bilo v senci 48 stopinj Celzija, a kljub temu nismo
zavrnili razburljive vožnje s štirikolesniki in obiska beduinske vasi, kjer so nam pokazali veliko čudnih in
zanimivih stvari, ki jih ne bom nikoli pozabila. In seveda
ne smem pozabiti na jezdenje kamel. To je preprosto neverjetno in seveda dosti višje kot pa da bi jezdil
konja. V spominu mi bo tudi ostal staroegipčanski
muzej, ki smo ga obiskali. Moram priznati, da sem se
od tam veliko naučila in videla sem celo prave mumije
in še veliko drugih zanimivih stvari. In ko si v Kairu oziroma v glavnem mestu Egipta, moraš nujno obiskati
piramide in tudi svingo, in iti na vožnjo po reki Nil. Ko
smo bili v Kairu, smo obiskali tudi največjo mošejo v
Kairu. Mošeja pa je neke vrste cerkev ali bolj podrobno
povedano muslimanska cerkev, ki pa se zelo razlikuje
od naše krščanske cerkve. Ko smo bili v Kairu, smo tudi
obiskali parfumerijo, saj v Egiptu nimajo enakih parfumov kot mi, temveč imajo nekakšna olja. Za konec
našega popotovanja po Egiptu smo se z ladjo odpeljali na otoček imenovan Utopija. Bilo je zelo zabavno.
Na otoku smo se tudi kopali in imeli kosilo. Na koncu
dneva pa je bil pena party in dobra glasba. To je bilo
najboljših 14 dni mojega življenja.
Avgust pa je bil malce bolj sproščujoč, saj sem teh
31 dni preživela s prijatelji in družino. Kaj hočeš boljšega kot sanjske počitnice v Afriki in druženje s prijatelji?
To so res bile najboljše poletne počitnice do zdaj in
z veseljem bi jih še velikokrat ponovila.
Neja Polanec, 8.a
MOJE POLETNE POČITNICE
Moje počitnice so bile zakon. Prvi vikend počitnic sva
z mamico odšli sami na morje. Veliko sva se kopali in
se zelo zabavali. Ko sva po štirih dneh prišli domov, sta
naju doma čakala ati in starejša sestrica Lana. S sestrico
sva se veliko igrali. Za en teden sva šle tudi na počitnice
k babici v Videm pri Ptuju. Zadnji teden v juliju smo se
mami, sestra in jaz odločile, da gremo na morje kar za
14 dni v Barbarigo, na polotok Istra. Bilo je zelo vroče
in zabavno. Prvi teden smo preživele same, nato so se
nam za vikend pridružili še družinski prijatelji, ati in
starejša sestra Šana s fantom Aljažem in prijatelji. Po
14. dnevih smo se odpravili domov. V avgustu se je
moja družina s prijatelji odpravila na čolnarjenje po
reki Kolpi. Tam smo bili tri dni. Drugi dan smo se že
zjutraj odpravili na čolne in se 4 ure vozili po reki Kolpi.
S prijatelji smo se metali v vodo in plavali v neopren
jopičih. Za konec počitnic sem šla prespat k bratrancu
Venu na Ptuj. Tako so se moje počitnice končale. Bile
so zabavne, ampak prekratke :)
Živa Zagoršek, 4.a

|9

Sodelovanje PGD Nova vas pri Markovcih ob
letošnjih poplavah
V petek, 4. 8. 2023, se je v jutranjih
urah oglasila sirena, ki je naznanjala
nevarnost visokega vodostaja reke
Drave. Člani našega društva smo se
takoj aktivirali in pričeli z ukrepi, ki bi
našim vaščanom pomagali preprečiti
škodo ob razlitju reke Drave.
Ogroženih je bilo 12 stanovanjskih
hiš, en poslovni prostor ter naš gasilski
dom. Civilna zaščita nam je priskrbela
vreče in pesek, ki smo ga s skupnimi
močmi naložili v vreče in ga razdelili
med ogrožene vaščane. Povsod, kjer je
obstajala velika verjetnost, da bo voda
vdrla v objekt, smo s folijo in vrečami

zaščitili vrata. Poleg prostovoljnih gasilcev so pri polnjenju vreč pomagali
tudi drugi vaščani, ki jim ni vseeno, kaj
se dogaja v naši vasi. V veliko pomoč so
bili tudi člani PGD Markovci, ki so vse
dni, ko je reka Drava grozila, da se bo
razlila, nesebično pomagali. Na pomoč
so nam priskočili tudi kmetje s svojimi
traktorji, prikolicami in nakladači. Ravno
letos mineva 100 let, odkar se je ustanovilo gasilsko društvo, ki je bilo skupno
prebivalcem Nove vasi in Markovcev.
In po 100 letih smo gasilci domačega
društva z gasilci iz PGD Markovci 4 dni
znova skupaj delovali kot eno. Ker pa
smo kljub stanju na našem terenu spre-

Na pomoč gasilcem so priskočili tudi nekateri vaščani

Prostovoljci iz Nove vasi v Črni na Koroškem

Foto: Arhiv društva

mljali dogajanje drugod po Sloveniji,
smo se odločili, da se 14. 8. 2023, ko je
bil v Sloveniji razglašen dan solidarnosti, odpravimo na Koroško, kjer bomo
pomagali tistim, ki so utrpeli resnično
škodo. Tako smo se s sedemnajstimi
operativnimi člani v zgodnjih jutranjih
urah odpravili na pot. Ko smo prispeli na
Koroško, so nas napotili v podjetje TAB,
kjer izdelujejo akumulatorje. Potrebno
je bilo počistiti skladiščne prostore ter
proizvodne prostore. Razdelili smo se v
dve skupini, eni so poprijeli za lopate in
pomagali pri čiščenju naplavin iz skladišča, druga polovica pa je bila napotena
v proizvodni del, kjer smo pomagali pri
pranju strojev in prostora. Ob koncu

Foto: Arhiv društva

dneva smo bili zelo zadovoljni, saj nam
je skupaj z zaposlenimi uspelo iz skladiščnih prostorov odpeljati vsaj nekaj
naplavine. Vsekakor pa bo potrebnih
še precej dni, da bodo v podjetju lahko
ponovno zagnali proizvodnjo. Ob vsem
tem bi se gasilci PGD Nova vas pri Markovcih res iz srca radi zahvalili vsem, ki
ste nam kakor koli priskočili na pomoč.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste poskrbeli,
da ob intervenciji v domači vasi ter ob
pomoči na Koroški nismo bili ne lačni in
ne žejni. Hvala tudi vsem tistim, ki ste
donirali kakršnokoli orodje ali zaščitno
opremo, ki smo jo vzeli s seboj v Črno.
Alenka Petrovič

Izlet PGD Nova vas pri Markovcih
Letošnje leto je bilo, kar se tiče delovanja našega društva, zelo pestro. Člani
društva smo morali vložiti kar precej
truda in časa v organizacijo praznovanja 100-letnice našega društva. Kasneje
smo bili zelo aktivni pri zaščiti in reševanju premoženja naših vaščanov, ko je
reka Drava prestopila bregove in ogrožala stanovanjske objekte v naši vasi. Ker
pa gasilci vedno nesebično pomagamo
prizadetim ob kakršnih koli nesrečah,
smo na pomoč priskočili tudi prebivalcem Črne na Koroškem.
V zahvalo vsem članom za požrtvovalno delo v društvu smo organizirali
tudi dan druženja. Tako smo se v soboto,
9. 9. 2023, v jutranjih urah podali na
izlet po naši prelepi Sloveniji. Pot nas
je najprej vodila v Gasilsko brigado Ljubljana, kjer so nam tamkajšnji zaposleni
pripravili predstavitev društva. Z veseljem so nam pokazali tudi njihov vozni
park, kateri je bil še posebej zanimiv za
naše najmlajše udeležence, saj so lahko
sedli za volan »velikega gasilskega avta«.
Nato so nas sprejeli člani našega prijateljskega društva PGD Nova vas Na
Blokah, kjer je njihov član tudi nekda-

10 |

nji prebivalec naše vasi. Tudi tukaj smo
bili deležni lepega sprejema in prijetne
predstavitve društva.
Pot smo nadaljevali v Križno jamo.
Tudi to je bila prav posebna izkušnja za
vse udeležence, saj je ogled jame trajal
približno eno uro, vsa razsvetljava, ki nam
je bila na voljo, pa so bile samo žepne baterije. Jama namreč nima javne razsvetljave in je v popolni temi. Vodiči so nas z
gumijastimi čolni popeljali tudi po jezeru
na dnu jame in nam pokazali »najmanj
obiskano plažo« v Sloveniji.
Sledil je krajši postanek ob Bloškem
jezeru, kjer so najpogumnejši zaplavali
v hladni vodi, ostali pa smo na obrežju
spili kavico in se sprehodili okrog jezera.
Preden smo krenili proti domu, smo
se na povabilo nekdaj člana našega
društva, sedaj člana PGD Nova vas na
Blokah, ustavili še pri njem. Skupaj z ženo
sta poskrbela, da na pot nismo krenili
žejni, obenem smo poskrbeli še za naše
želodčke, da smo se polni lepih vtisov
lahko v poznih večernih urah vrnili v našo
domačo vas.
Alenka Petrovič

Foto: Arhiv društva

Št. 4, oktober 2023

Naj gasilec

Gasilski tabor

»Na Ptuj.info so iskali tistega posameznika, gasilca ali gasilko, ki svoje poslanstvo
posebej izstopajoče opravlja s srcem in dušo.«
Tudi v našem društvu smo zasledili, da na prej omenjenem portalu poteka
glasovanje za naj gasilca, zato smo kot kandidata za ta naziv enoglasno predlagali
našega poveljnika tov. Reneja Kekca. Vsako društvo deluje kot skupina, saj kot posameznik v takem društvu ne moreš storiti nič. Timsko delo pa ne more uspešno
delovati, če ni nekoga, ki bi to skupino vodil, usmerjal in skrbel, da vse poteka tako
kot mora in da vsak svoje delo opravlja tako, da ne ogroža sebe ali drugih članov
te ekipe. In naš poveljnik je točno tak vodja. Skrbi, da je vsaka intervencija dobro
organizirana in da se z intervencije vsi tudi varno vrnemo.
Zato smo bili zelo veseli in ponosni, ko smo v ponedeljek, 11. 9. 2023, na portalu Ptuj.info zasledili sporočilo: »Z izjemnim številom oddanih glasov pa ste i zbrali.
Največ glasov, 29 odstotkov, si je prislužil Rene Kekec iz Prostovoljnega gasilskega
društva Nova vas pri Markovcih.« To je samo še en dokaz več, da v našem društvu
delujemo resnično kot pravi tim.
Iskrena hvala vsakemu za oddani glas, saj je vsak glas štel k osvojitvi tega laskavega naslova. Rene, tebi pa iskrene čestitke še enkrat in upamo, da nas še naprej
vodiš tako, kot si nas do sedaj.
Alenka Petrovič

V torek, 28. avgusta, smo imeli
gasilski tabor. Tam so nas pričakali
mentorji. Imeli smo napihljivi grad in
ogled gasilskih avtomobilov. Gasilci iz
Markovcev so nam predstavili njihov
najnovejši avto, ki ima hitro napadalno
cev. S to cevjo smo škropili z vodo. Ta
avto ima tudi peno, s katero smo škropili. Nato smo si ogledali še naš stari
gasilski avto in novi, ki ima zraven prikolico. V garaži gasilskega doma smo
si lahko nadeli staro čelado in poskusili tudi novo. Lahko smo si nadeli tudi
čelado za na streho.
Zvečer nam je moj ati pripravil večerjo, mentorji pa so nam pomagali
postreči. Po večerji smo šli še na na-

pihljivi grad. Na njem so se igrali tudi
mentorji. Bilo je zabavno, ker smo
imeli disko. Pred spanjem smo imeli
kino, nato pa smo kar zaspali v dvorani
v spalnih vrečah.
Naslednje jutro sva se s sestro zbudila prva. Za budnico je igrala pesem
Na Golici. Umili smo si zobe in imeli
zajtrk. Dopoldan smo šli ven in mentorji so nam pripravili gasilski poligon.
Po končani igri smo škropili s cevmi
in nahrbtniki, ki so jih gasilci dobili na
Krasu.
Nato smo se igrali družabne igre in
naredili velik šotor iz blazin. Po kosilu
so po nas prišli starši. Bilo je super in
želim si, da bi tabor imeli vsako leto.
Izak Šilak, 3. a

Foto: Arhiv društva

Naj gasilec je postal Rene Kekec

Foto: Arhiv društva



Gasilski tabor v Novi vasi
V PGD Nova vas pri Markovcih tudi
po 100-letnici ostajamo aktivni. Mentorji
pionirske in mladinske desetine smo za
vaško mladino pripravili gasilski tabor.
Tabor je trajal od 29.−30. avgusta, udeležilo pa se ga je 23 otrok. Ta dva dneva
sta bila prežeta z druženjem, smehom,
pa tudi s poučnimi dejavnostmi. Otrokom smo predstavili domača vozila in
opremo, pridružil pa se nam je tudi gasilec iz PGD Markovci in predstavil njihov
GVC 1. Otroci so preizkusili gašenje z raz-

ličnimi ročniki, penilom in naprtnjačo. S
skupnimi močmi smo sestavili tudi sesalni vod in preizkusili motorno črpalko.
Poleg vseh poučnih dejavnosti pa smo
se seveda tudi zabavali na napihljivih
igralih, igrali družabne igre, si ogledali
film in se podali na večerni pohod s svetilkami. Otroci so bili nad taborom zelo
navdušeni in se že veselijo naslednjega.

‡”˜‹•‰‘•’‘†‹Œ•‹Š
ƒ’ƒ”ƒ–‘˜ǡ‡Ž‡–”‘•‹Š
ƒ’”ƒ˜‹Ȁ

Ljubo Jurič s.p.
‘”‘˜ ‹ͷ͸„
ʹʹͺͳƒ”‘˜ ‹
‡ŽǤǣͲͶͳǦ͸͵ͳǦͷ͹ͳ

Gašper Vrtačnik

KOLOFON
List iz Markovcev je glasilo Občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja.
Uredniški odbor:
Marinka Bezjak Kolenko, Doroteja Kostanjevec, Tamara Pilinger Korošec, Nina
Prelog, Ines Strelec, Darko Štrafela, Špela Vrtačnik
Odgovorni urednik: Matjaž Mlinarič
Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec
Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor
Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov.
Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci Telefon: 02 788 88 80
Spletni naslov: www.markovci.si, www.facebook.com/ObcinaMarkovci/
ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je petek,
1. december 2023.
Foto: Klemen Horvat

Št. 4, oktober 2023

| 11

Luka Majcen, državni prvak iz finančne pismenosti
V mesecu juniju je v reviji Jana bil objavljen intervju z našim občanom, Zabovčanom, Luko Majcnom,
ki je postal državni prvak iz finančne pismenosti. Z
dovoljenjem avtorice in uredništva revije Jana v celoti objavljamo pogovor z njim, ki ga je opravila novinarka Marija Šelek.

Kaj menite o našem finančnem svetu, trenutno
spremljamo ameriško zadolževanje, čakamo, kaj se
bo zgodilo ...
Amerika ima sedaj že 45 trilijonov dolga, kar je izredno nepredvidljivo, ampak finančni sistem bo tak
ostal tako dolgo, dokler bodo ljudje še zaupali denarju.
Pred tem je veljal zlati standard, denar je bil povezan z
zlatom, danes pa je denar vreden toliko, kolikor ljudje
mislijo, da je. Največji problem v današnjem finančnem
sistemu, v ZDA še toliko bolj, je, da ima tako malo ljudi
(en odstotek) večino denarja. Inflacija je problem, saj
ostajajo plače enake, cene hrane pa gredo v nebo.
Amerika je najmočnejše gospodarstvo na svetu in zelo
povezano z Evropo, zato bi ameriški kolaps pomenil katastrofo za vse. A menim, da se to ne bo zgodilo. Bodo
pa morali s tako velikim dolgom v naslednjih desetih
letih gotovo nekaj storiti. Za zdaj ni velike bojazni, da
bi se zgodilo kaj usodnega.

Denar zanima vsakogar, mar ne?
Največ znanja o osebnih financah je med 56 mladimi iz 20 šol prikazala tričlanska ekipa ptujskega šolskega centra, šole za kmetijstvo, turizem in ekonomijo. Še
posebej pa je zablestel – in postal državni prvak – Luka
Majcen, ki o financah ve več kot marsikdo izmed nas.
Kaj moramo vedeti, da se bomo z denarjem malo bolj
znašli ali ga celo oplemenitili, kar se nam zdi domala
znanstvena fantastika? Je mogoče s privarčevanim tisočakom sploh kaj narediti? Vse to smo vprašali 17-letnega dijaka iz Markovcev.
Ekonomija ga zelo zanima, pravi, da je denar zelo
pomemben in da se je treba naučiti, kako deluje. Ker
ga je predmet finančno poslovanje tako pritegnil, se
je na pobudo učiteljice vanj tudi poglobil in pripravljal
na tekmovanje.
Sleherniki smo praviloma slabo finančno pismeni.
Kaj bi morali vedeti oziroma znati vsi?
Predvsem bi se morali bolj podučiti o davkih, saj
jih vsi plačujemo, prav tako pa moramo poznati delovanje bank: kakšne so obrestne mere, kakšne vrste
posojil poznamo, kakšno vlogo ima državna banka, kaj
pomeni inflacija. Vsakemu bi torej moralo biti jasno, da
če vložimo denar na banko in ga tam pustimo, nam ga
inflacija tako rekoč »pobere« in ga dejansko izgubljamo. Vemo pa, da ima večina Slovencev naložbe prav v
bankah, drugam ne vlagajo preveč. Zato bi bilo pametno razmisliti, da bi vložili denar v delnice ali pa sklade,
saj gre za precej varne naložbe. Pri posojilih je treba
paziti na obrestno mero, saj je realna lahko drugačna
od zapisane. Če vzamete posojilo za neki znesek in si
izberete daljši rok odplačevanja, boste na koncu plačali
več, saj boste imeli višje obresti. Treba je paziti tudi na
valute: vedno vzemite posojilo v svoji valuti, torej v tisti,
v kateri prejemate plačo. Če bi vzeli kredit, na primer, v
dolarjih, se lahko pozneje v primerjavi z evrom zviša in
boste plačevali višji obrok. To so pomembne osnove,
ki bi jih moral poznati vsak.
Še posebej mladi niso finančno pismeni in bi bilo
dobro, da bi jim osnove razložili že v osnovni šoli (z
eno uro osnov ekonomije na teden): od kod plača,
kaj pomeni bruto in neto, kako država dobi denar,
kako in s katerimi državami trgujemo največ. Pa tudi
o pomembnosti zavarovanj. Zavarovalnice kot zasebna podjetja želijo zaslužiti denar in bodo skušale od
strank dobiti čim več ter nato čim manj izplačati. To se
mi ne zdi dobro, saj bi morala zavarovalnica delovati v
korist uporabnika. Je pa vsaj minimalno osnovno zavarovanje vseeno smiselno – za avto, hišo in za primer
invalidnosti, da si ob nesreči lahko vsaj malo pomagaš.

12 |

Luka Majcen

Foto: Osebni arhiv

Vas v družini že kaj prosijo za kakšen finančni nasvet?
Ne ravno. Mislim pa sam investirati tisto, kar sem si
privarčeval, prav tako se z investicijami spogledujeta
mama in brat – mama je že nekaj vložila, pa se ni izšlo
ravno po pričakovanjih. V družini se o financah pogovarjamo, mene zanimajo že od 12. leta, ker sem se na
spletu srečal z aplikacijo, preko katere lahko vlagaš, in
se o tem poučil. Ampak za takšno trgovanje moraš biti
star 18 let, da lahko odpreš račun. Lahko pa si pred tem
narediš virtualni profil, v katerem imaš na razpolago
določeno vsoto, recimo 5.000 evrov, in lahko testiraš
ter se preizkusiš v raznovrstnih naložbah, ki obstajajo.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima 2.000, 3.000 evrov
ali pa zgolj tisočaka? Ali lahko s tako vsoto sploh kaj
naredimo?
Lahko, seveda. Tudi sam bom vložil tisočaka. Prvo
pravilo je, da naj ljudje investirajo samo toliko, kolikor
so pripravljeni izgubiti. Najdonosnejše so verjetno delnice, le da se je v zadnjih letih to zaradi korone malo
spremenilo. Vseeno pa se ti na leto vsaj 12-odstotno
obrestujejo. Vzajemni skladi so manj donosna, a zato
varnejša možnost, saj za vas investirajo profesionalci.
Za začetek pa se je treba založiti z informacijami: če
nimamo pojma, se za investiranje ne zanimamo, pa to
vseeno storimo, je to precej neumno početje. Najprej
se informiraj, potem investiraj.

Pogosto se sprašujem o smiselnosti borz in celo o
njihovem vplivu. Zdijo se mi nekaj, kar človeštvu prej
škodi kot koristi (bogatenje s špekulacijami ...). Se
popolnoma motim?
Borza na splošno se tudi meni zdi malce čudna.
Dobra pa je ideja, da vlagatelji pomagajo zagonskim
podjetjem, ki potrebujejo denar, saj tako spodbujamo
inovacije, te pa spreminjajo svet. Ampak večinoma se
to ne zgodi, večina denarja je v velikih podjetjih, kot
so Apple, Microsoft, tako da sama borza ne dela dobro,
ampak temelji na špekulacijah. Pri podjetjih vidim kot
najpomembnejše delavce, ki ustvarjajo, gradijo podjetje, ne pa tistih, ki imajo samo del podjetja. Kot ideja
je borza zanimiva, ampak je v tem tudi nekaj slabega.
Kako si zamišljate svojo prihodnost in kaj vas sicer v
življenju še zanima?
Nisem povsem prepričan, a verjetno bom nadaljeval z ekonomijo – ali bom računovodja ali upravljalec investicijskih skladov. To me zanima, denar tako
vsakega zanima, kajne? Računovodstvo pa zato, ker
sem dober v matematiki ter uživam v računanju in
številkah. Moj največji hobi pa je verjetno zgodovina.
Najbolj me pritegnejo Rimska republika in viktorijanska doba, industrijska doba – revolucionarna obdobja. Zgodovina nam pomaga razumeti, zakaj živimo v
takšnem svetu in kako bi ga lahko izboljšali. Čas rad
preživljam s knjigami, veliko sem prebral tudi zanimivih filozofskih del, kot so Mark Avrelij, Platonova
Republika, Machiaveli. S knjigami sem obdan že od
malega, začel sem brati, ker še nisem imel telefona in
računalnika, da bi me odvlekla stran. Moj prvi telefon
pa ni bil pametni, ampak je služil samo za klicanje, tako
da so bile knjige moja zabava.
Marija Šelek, revija Jana

Št. 4, oktober 2023

Karibi - novi dom naše občanke
V duhu navdihujočih zgodb naših občanov, ki so šli
v daljni svet, vam tokrat v intervjuju predstavljamo
našo občanko, Jasmino Mujanovič iz Nove vasi pri
Markovcih, ter njene nepozabne pustolovščine in
dragocene nasvete o tem, kako potovanja lahko
obogatijo in spremenijo naša življenja.
Drži namreč dejstvo, da je potovanje ena najbolj
nagrajujočih življenjskih izkušenj, ki širi um, odpira srce
in življenje napolni z zgodbami. Potovanja so lahko različna: potujemo za krajši čas, blizu ali daleč, z letalom
ali peš, skoraj vedno ali nikoli. Potovati pomeni širiti
obzorja, spoznavati svet in njegove različne kulture
in ljudi. Gradi našo osebnost in nam odpira pogled v
prihodnost. Nekateri se odločijo, da to postane nekaj,
kar jih definira, strast, ki jih vodi in pripelje do kraja,
kjer želijo tudi ostati. Ena izmed slednjih je tudi naša
občanka Jasmina, naša Novovaščanka, ki trenutno živi
in dela v Mehiki, natančneje v mestu Mahahual, kjer
si z izbrancem, Izraelcem, Avivom, prav tam ustvarjata
temelje za življenje v bodoče.
Jasmina, pred časom bi ti lahko rekli tudi solopopotnica, kako bi se predstavila ljudem, ki te še ne poznajo?
V svojih očeh vidim sebe, kot eno tako staro dušo,
ki se ji je bilo težko sprijazniti z življenjem v Markovcih, ki ga živi večina. Pa s tem ne mislim, da je s tem
načinom življenja kaj narobe, ampak mene je vedno
vleklo nekam, sama nisem vedela kam, dokler nisem
začela raziskovati sveta. Dejstvo je, da rada potujem,
odkrivam nove stvari, nove kulture, novo sebe. Obožujem umetnost, rada slikam, berem, pa še bi lahko
naštevala. Odkrivanje neznanega v meni prebuja nekaj,
kar je težko ubesediti, vsekakor pa prispeva k mojemu
življenju veliko širino kot tudi globino. Sem srečna, da
sem, kdo sem, da imam možnost raziskovati tako svet
kot tudi sebe v njem.
Pred selitvijo v Mehiko si obiskala že kar nekaj delčkov našega sveta. Kje natančneje si že vse potovala?
Maroko, Španija, Portugalska, Šrilanka, Maldivi, Jordanija, Izrael, Bolgarija, Turčija, Ciper, Egipt, Francija,
Anglija, Italija in tudi vse nam bližnje Evropske države,
Gvatemala in seveda Mehika. Morda sem katero državo
izpustila pa nič zato, jih ne štejem. Zame še veliko kotičkov sveta ostaja neodkritih in se že veselim tega, kam
me bodo oziroma naju bodo v prihodnosti ponesle
noge.
Kako se je začela vajina zgodba z Avivom, kje sta se
spoznala?
V mestu Portu, na severnem delu Portugalske, oba
sva bila solopopotnika, se tam spoznala in v zelo kratkem času vzpostavila posebno vez. Ne vem, če verjamete v magijo, ampak, če bi lahko opisala to snidenje
z eno besedo, bi bila to magija. Od takrat naprej sva
začela pisati najino zgodbo.
Zakaj sta z Avivom izbrala prav Mehiko, kaj vse je
bilo potrebno storiti za ta pogumen korak in koliko
časa že živita tam?
V bistvu sva tukaj samo potovala, naletela na to
majhno vasico ob morju in se zaljubila vanjo. Odločitev
je bila čisto spontana, oba sva potujoči duši in nekako
se nikoli nisva videla ustaliti v svojih državah, ali nasploh nikjer. Oba sva bila in še vedno sva odprta za to,
kar nama življenje prinese oziroma kam naju ponese. V
Mehiki sva videla velik potencial zacveteti vsak v svojih
vodah in mislim, da nama to do zdaj kar dobro uspeva.
Postopek pridobivanja vize tukaj v Mehiki je dokaj
enostaven, čeprav nama je njihov počasen sistem malenkost zagodel stvari na samem začetku, na koncu
koncev nisva imela prevelikih težav.
Odkar sva se preselila sem, sta minili dve leti, začetki
seveda niso bili lahki, ampak sva jih v slogi zvozila.
Kako težko sta Slovenka in Izraelec v Mehiki našla
stanovanje in službo, kako se znajdeta?
Priznam, da je bilo precej enostavno poiskati si

Št. 4, oktober 2023

državam. Tako, da se meni na karibski obali ne godi
prav nič hudega, ravno obratno.
Kako poteka vajina dnevna rutina v Mehiki? Kaj vse
počneta?
Ko ne delava, preživljava čas na plaži, plavava,
snorklava, se potapljava, druživa s prijatelji, kuhava,
pleševa salso, no to predvsem jaz, učiva se jezikov, Aviv
špansko, jaz hebrejsko. Jaz slikam, ko se le da. Rada se
odpraviva tudi v sosednjo vas, ki je znana po jezeru
s sedmimi odtenki modre. Poskušava torej čimbolj
zaužiti ta košček raja na zemlji.

Jasmina Mujanovič živi in dela v Mehiki

Foto: Osebni arhiv

domek in službo, je pa res, da nama je bilo v veliko
pomoč moje znanje španščine. Tukaj le malo ljudi
govori angleško, tako da je govoriti špansko kar poglavitnega pomena. Če znaš jezik, te ljudje zelo hitro sprejmejo medse in ti z veseljem pomagajo.
Ni trajalo dolgo,da sva se tukaj ustalila in spoznala
ljudi, ki so nama takoj priskočili na pomoč, če sva jo
potrebovala. Že od vsega začetka sva dobivala potrditve, da je bila selitev sem pravilna odločitev in kar
hitro sva začutila, da sva tukaj doma.
Kako bi opisala Mahahual, kraj kjer živita, naravo in
tamkajšnje ljudi? Ali se lahko najde kakšna vzporednica z našimi Markovci?
Mahahual je majhna vasica ob karibskem morju, še
nedolgo nazaj ribiška vas, ki se počasi razvija zaradi
vpliva križarskega pristanišča v svoji neposredni bližini.
Moram poudariti, da definitivno ni za vsakogar, namreč
tukaj smo kar odrezani od sveta. Najbližje mesto, kjer
lahko opraviš vse nakupe, je dve uri vožnje vstran. Je
pa zato zelo mirna vas, kjer življenje poteka iz dneva
v dan in ga z lahkoto lahko primerjamo z življenjem
na otoku. Z ene strani smo obdani z belimi peščenimi
plažami s čudovitim turkiznim morjem, z druge strani
pa z džunglo, ki se vije dobrih 50km vse od tukaj pa do
prve glavne ceste. Tukaj je dom res tisočerih vrst raznobarvnih ptic, jaguarjev, opic, krokodilov itd. Mahahual
je tudi popularna točka za potapljače, saj je nedaleč
stran bogat koralni greben, kjer lahko srečaš ogromne
želve, mante, tudi morske pse, ampak take prijazne.
Za tukajšnje ljudi pa bi lahko rekla, da so čisto taki,
“pomorski”, sproščeni ljudje. Vedno nasmejani, dobre
volje, ki radi prelagajo stvari na »manana«, po naše
jutri, ker pač je življenje tukaj zelo »na izi«.
Glede vzporednic z našimi Markovci pa ne vem,
tukaj je res drugačna kultura in tudi standard je toliko
nižji, da je težko primerjati, edino mogoče to, da lahko
življenje tukaj primerjamo z življenjem na vasi pri nas,
za razliko, da tukaj namesto buč na poljih in jabolk na
drevesih rastejo ananasi in mangi.
Kateri predsodki o Mehiki so se izkazali za napačne,
ki sta jih imela, preden sta se preselila v to lepo deželo na drugi strani sveta?
V bistvu sama nisem imela predsodkov o Mehiki,
zaupam sebi in svojim občutkom. Če me je poneslo
prav sem, je vse s svojim razlogom. Na koncu koncev
sem tukaj našla svojo srečo. Iskreno, nikoli, ko sem
potovala kamorkoli, si nisem ustvarjala slike že pred
samim odhodom, saj mislim, da bi me lahko to dostikrat odvrnilo od samega podviga.
Vem pa, da je Mehika v očeh večine ljudi dežela
nevarnosti, droge, nasilja in še bi lahko naštevala. Sicer
ne morem trditi, da to ni res, ampak je pa res, da to
velja samo za določena področja Mehike, predvsem
obmejna območja z ZDA. Jaz sem res daleč stran od
teh predelov, saj ne vem, če veste, ampak, če se ne
motim je Mehika površinsko enaka kar 23 evropskim

Kaj pa kultura, kje občutita največje razlike?
Kultura tukaj se res čisto razlikuje od naše. Od
načina življenja, do hrane, ljudi, do skorajda vsega
praktično. Tukajšnji domačini nimajo velikih ambicij,
kar se tiče kariere. Bolj kot ne živijo iz dneva v dan, to
kar zaslužijo porabijo za hrano in pijačo, nimajo veliko,
ampak res uživajo v tem, kar imajo. Nimajo ogromnih
hiš, prej majhne barake, ampak so zadovoljni s tem in
še to malo z veseljem delijo z drugimi.
Hrana se vsekakor ne more primerjati z našo, pa
s tem ne mislim v kakovosti, temveč v drugačnosti.
Če nisi ljubitelj pekoče hrane, težko preživiš tukaj, saj
Mehičani res obožujejo čili v svojih jedeh.
Tudi življenje tukaj poteka zelo počasi, če imaš karkoli papirološko za postoriti, bo vedno trajalo nepredstavljivo dolgo, česar oba nisva bila vajena iz najinih
dežel. Sčasoma sva ugotovila, da se ne moreva boriti
s sistemom in sva pač sprejela, da tako tukaj je.
Kaj pa domotožje? Kaj najbolj pogrešaš?
Če po pravici povem ne pogrešam kraja, Markovcev, kot samih. Dom je zame nekaj, kar nosiš s sabo,
ne glede na to, kje si. Ne morem pa tajiti, da ne pogrešam svoje družine, hiše, kjer sem odraščala, ah ja,
pa mamino hrano. Sicer sem se kar izurila v kopiranju mamine kuhinje, pa vendar tisto kar skuha mama
vedno prinese s sabo občutek topline, ki jo občutiš le,
ko si doma. Moram priznati, da mi je na čase kar težko
biti tako oddaljena od svojih domačih, ampak še sreča,
da nam današnja tehnologija zelo olajšuje življenje, s
tem, da se lahko vidimo, slišimo, skorajda, kot da bi bili
eden zraven drugega.
Kaj bi rekla, da je najboljše, da sta odnesla od življenja v tujini?
Nov, svež začetek, v katerem imava oba priložnost
biti to kar sva, strmeti k temu kar zares želiva početi
v življenju. Najbolj od vsega pa veliko bolj umirjeno
življenje.
Kaj ti pomeni domači kraj, ali se rada vračaš, kaj
najbolj pogrešaš?
Seveda se rada vračam! Kdo se pa ne vrne rad v svoj
rodni kraj? Mislim, da ne glede na to kje po svetu sem
ali bom, bodo Markovci vedno predstavljali zatočišče,
dom, v katerega se vedno lahko zatečem.
Mislim, da v kategoriji pogrešanja, kot Markovčanka, definitivno prevlada Fašenk. Ta bo tudi tehten izgovor v prihodnje za dopust na našo domačo stran sveta.
Kaj vama da Mehika, česar v svojih rodnih deželah
nista našla?
Hmm … življenje na plaži, brez letnih časov, kajti
na Karibih je poletje skozi vse leto. In pa, kot sem že
prej omenila, dosti bolj umirjeno življenje, ki ni toliko
posvečeno zunanjemu svetu, ampak notranjemu.
Kako življenje polno izzivov vpliva na vajin odnos?
Mislim, da kar dobro krmariva čez ovire. Naju te
ovire še bolj dopolnjujejo in utrjujejo najin odnos. Od
nekdaj sva si govorila, da imava dobro zastavljene temelje najinega partnerstva, najvažnejša je komunikacija pa potem že vse steče v dobro obeh.
………V življenju je lahko vse drugače, kot si mislil,
da bo, če si le upaš ……
Hvala, Jasmina, vse dobro na vajini poti Vama želimo!
DK

| 13

Osrednja prireditev ob stoletnici PGD Markovci
Vroča zadnja avgustovska sobota je v Markovcih
obetala slovesno praznovanje ob stotem rojstnem
dnevu domačega gasilskega društva. Člani in članice PGD Markovci so se že nekaj mesecev prej, posebej pa še zadnji teden pred dogodkom, intenzivno
pripravljali, da stoti jubilej obeležijo kar se da slovesno. Organizacija tako pomembne prireditve pač
ni mačji kašelj.
Strumne koračnice Godbe na pihala občine Markovci so na poznopoletni sobotni popoldan zadonele
v centru občine in vasi Markovci, ko so markovske gasilce s svojim obiskom počastili visoki gostje. Na častni
tribuni, ki je bila pred občinsko stavbo, so si gasilsko
parado v počastitev stote obletnice PGD Markovci
ogledali Janko Cerkvenik, predsednik gasilske zveze
Slovenije v spremstvu župana Milana Gabrovca in
predsednika PGD Markovci Franca Preloga. Med gosti
so bili tudi predsednik gasilske zveze MCZ Janko Fišinger, poveljnik Civilne zaščite občine Markovci Matej
Bezjak, domači svetnik David Gabrovec, ravnatelj OŠ
Markovci Ivan Štrafela, markovski župnik Janez Maučec
in poslanec državnega zbora Jožef Lenart.

Foto: Arhiv društva

Gostje na častni tribuni so si ogledali gasilsko parado

Slavnostni ešalon gasilcev in gasilske tehnike je
mimo občinske stavbe pot nadaljeval do prireditvenega šotora pri gasilskem domu, kjer je potekala osrednja proslava. S svojimi nagovori so jo počastili Janko
Cerkvenik, Milan Gabrovec in Franc Prelog, ter nekateri
drugi gostje. Markovski gasilci so ob tej priložnosti
tudi uradno svojemu namenu predali gasilsko vozilo
za prevoz moštva Ford Custom, ki ga je že drugič blagoslovil domači župnik, (avto so prvič blagoslovili pred
dvema letoma, ko so ga postavili v garaže). Obenem so
bile podeljene tudi zahvale botrom, ki so prispevali za
nakup novega vozila. Kulturni program prireditve so
popestrili člani KUD Markovski zvon in na markovskih
gasilskih slavjih nepogrešljive ljudske pevke Folklornega društva AJŠ Markovci. Kot smo v našem glasilu že
poročali so markovski gasilci ob jubileju izdali zbornik,
v katerem je na začetku podrobno predstavljen zgodovinsko-geografski oris vasi Markovci in njenih pre-

avtorji skušali zaobjeti tiste najpomembnejše in zanimive dogodke, ki so društvo zaznamovale v njegovih
prvih stotih letih. Zbornik je zanimiv predvsem zato,
ker vključuje številne dokumente in fotografije, ki nam
brez besed pričajo o drugih časih in bralcu ponujajo,
da s pomočjo lastne interpretacije ustvari podobo že
preživetih časov.

Foto: Arhiv društva

Čeprav je marsikdo bil skeptičen glede organizacije Markovske
noči, je obisk presegel vsa pričakovanja organizatorjev

Ob tem pomembnem dogodku pa so ob vseh podeljenih priznanjih in odlikovanjih ter zahvalah markovski
gasilci podelili še prav posebno zahvalo. Z majhno
pozornostjo so se namreč želeli zahvaliti nekdanjemu gospodarju društva, Janezu Plohlu, ki je vse do
lanskega leta vestno skrbel za gasilski dom. Janez je v
obdobju svojega delovanja odlično skrbel za imovino
markovskih gasilcev, ter spletel prijateljski in nadvse
prijeten odnos z vsemi, ki so zahajali v gasilski dom.
Kadarkoli ga je kdo potreboval je bil pripravljen spustiti vse iz rok in priti tja, kjer so ga potrebovali, tudi
če je to bilo sredi noči. Ničkolikokrat je vršil prevoze
z gasilskim vozilom in ves svoj prosti čas posvetil gasilskemu društvu Markovci. Janez je bil in še vedno je
oseba, s katero vsi radi pokramljajo in se nasmejijo
njegovim hudomušnim šalam. Resnično je oseba, ki je
zaznamovala obdobje v gasilskem društvu Markovci
in samo želimo si lahko, da bi v društvu delovalo še
več takih Janezov, ki bi bili vedno nasmejani, dobre
volje in venomer pripravljeni na hec, tudi ko se stvari
zakomplicirajo. Vsi, ki smo kdaj z njim sodelovali, lahko
Janeza vzamemo za vzor, saj človeka kot je on vedno
težje srečamo v svoji sredi. Janezu v bodoče želimo, da
mu zdravje dobro služi in, da se še večkrat oglasi pod
društvenimi brajdami.
Razgret sobotni popoldan se je počasi prevešal v
večer, ko se je uradna slovesnost ob stotem rojstnem

dnevu zaključevala. Za vse prisotne je bilo poskrbljeno, da so na praznovanju bili pogoščeni s hrano, ki so
jo pripravljali domači gasilci in s pijačo, za katero je
skrbelo številno članstvo PGD Markovci kakor tudi simpatizerji društva. Praznovanje stoletnice pa še zdaleč ni
bilo končano, saj je po končanem uradnem delu sledila
Markovska noč, velika veselica, ki je trajala vse do ranih
jutranjih ur. Domači gasilci so bili nad udeležbo zelo
presenečeni, kajti zbralo se je neverjetno število ljudi,
ki so se vso noč zabavali in veselili. Vročica Markovske
noči je poskrbela, da je bila to spet ena tistih veselic,
o kateri se bo še nekaj časa govorilo, saj so se pojedle in popile enorme količine hrane in pijače. Na tem
mestu je potrebno omeniti, da Markovske noči ne bi
bilo brez Luka Krajnca in Tadeja Kostanjevca, ki sta v
organizacijo prireditve vložila neizmerljivo število ur
in svojega prostega časa. Prav tako pa se je potrebno
zahvaliti vsem, ki so na ta praznični dan pomagali in
na kakršenkoli način sodelovali pri prireditvi. Kuharji
in njihovi pomočniki ter pomočnice, strežno osebje,
redarji, vsi tisti, ki so že ves teden pomagali pripravljati
in kasneje tudi pospravljati prizorišče, beseda zahvale
je namenjena tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili
bogat srečelov, vsem vaščanom ter okoličanom za vso
podporo pri pripravi prireditve ter nenazadnje iskrena
hvala vsem sosedom gasilskega doma za strpnost in
pomoč.
Čeprav nas duh časa vedno bolj sili k individualizmu, v Markovcih vedno znova in znova dokazujejo, da
znajo stopiti skupaj. Ne glede na to ali gre za gasilce
ali pa za karkoli drugega.
Nove generacije, ki prihajajo z novimi in svežimi
idejami, so up vsake skupnosti in Markovci tukaj niso
nobena izjema, gasilskemu društvu Markovci pa ob
jubileju lahko zaželimo le, čim več novih generacij in
svežih idej.
MM

Foto: Arhiv društva

Novo gasilsko vozilo, ki je bilo uradno predano svojemu namenu

bivalcev, ki se kronološko nadaljuje skozi ustanovitev
Prostovoljnega gasilskega društva Markovci, sledi pa
še njegov razvoj vse do današnjih dni. V prispevkih so

14 |

Janez Plohl ob prejemu zahvale za dolgoletno delo v društvu

Foto: Arhiv društva

Št. 4, oktober 2023

Nov kozarec za med
slovenskega porekla

Prvenske brajde pred
škorci varuje klopotec
Bliža se jesen, čas zorenja grozdja,
trgatve, obiranja in pospravljanja
sadežev ter drugih pridelkov, ki
nam jih daje narava.
Prav ta čas prvi naznanja zvok klopotca. Postavimo ga običajno petnajstega avgusta, na dan Marijinega
vnebovzetja, t. i. velike maše.
Klopotec je bil prvič omenjen davnega leta 1797 v cerkveni kroniki, ki jo
je zapisal takratni duhovnik in pesnik
Leopold Volkner. Postavitev klopotcev
je tradicionalen običaj na območju

Haloz, Prlekije, Slovenskih goric in tudi
pri nas v Prvencih. Klopotec varuje vinograde in brajde pred škorci, staro
ljudsko izročilo celo pravi: »Ko začne
klopotec klopotati, se počasi prične
zidarsko orodje pospravljati.« Namen
postavitve prvenskega klopotca je
predvsem druženje. Letošnje leto sta
ga postavila kletar Matej Bezjak in
njegov pripravnik Jani Cimerman. Za
dobrote in vse ostalo pa je poskrbel
VO Prvenci.
Ivan Golob

Foto: Franc Meško

Postavitev klopotca v Prvencih

Vir: ČZS

Na letošnjem Kmetijsko-živilskem
sejmu AGRA je bil javnosti predstavljen
nov kozarec za med in čebelje pridelke
ter izdelke slovenskega porekla za 700
gramov oziroma 580 mililitrov medu.
Nov kozarec predstavlja nadaljnji korak
v razvoju embalaže za slovenski med, ki
ima bogato zgodovino. Pred petnajstimi
leti so slovenski čebelarji dobili svoj prvi
zaščiteni kozarec za med slovenskega
porekla v velikosti 720 ml. Skozi leta so
se temu pridružili manjši kozarci, kot sta
370 ml in 212 ml, ter v letu 2012 kozarec
za 110 ml, ki ga je kasneje nadomestil
še manjši kozarec s prostornino 98 ml.
Poreklo in kakovostne parametre vsebine v kozarcu v skladu s pravilnikom
kontrolira Čebelarska zveza Slovenije.
Namen kozarcev za med in čebelje pridelke, ki so pridelani v Sloveniji je, da že
na prvi pogled razlikujemo kakovosten
med slovenskih čebelarjev od ostalega,
večinoma uvoženega medu, ki se pojavlja na trgu. Nov kozarec za med je
vizualno privlačen, poleg tega pa je tudi
lažji za prenašanje in nižji od največjega

kozarca za med. Zato je priročnejši za
shranjevanje v omarah ter za uporabo,
saj lahko vanj postavimo čajno žličko, ne
da bi se ta potopila v med.
Korak dlje pa lahko storite z nakupom
medu pri čebelarju, ki je tudi koristnik
evropske sheme kakovosti, saj je višja
kakovost njegovega medu dodatno
preverjena. Med, ki je vključen v sheme
kakovosti, prepoznamo po prelepki na
pokrovu kozarca, ki vključuje evropski
simbol kakovosti »zaščitena geografska
označba« za Slovenski med ali »zaščiteno označbo porekla« za Kraški in Kočevski gozdni med. V Sloveniji imamo
odlično čebelarsko prakso ter biotsko
zelo pestro in neokrnjeno naravo. Ta dva
dejavnika sta osnova za to, da večina
medu naših čebelarjev ustreza višjim
kriterijem kakovosti kot jih opredeljuje
Evropska direktiva o medu. Tako med
slovenskih čebelarjev brez težav dosega
tudi parametre iz pravilnikov evropskih
shem kakovosti.
Tina Žerovnik, Čebelarska zveza
Slovenije

Prikaz žetve žita v Prvencih poteka že preko dvajset let
V kmetijstvu je žetev izraz za spravilo zrnja, žita. Danes večino tega dela
opravijo kombajni že na njivi oz. polju. V
preteklosti so žito najprej pokosili, nato
pa so ga naložili na voz in ga odpeljali
do kmetije v »škedje«, kjer se je pričel
postopek ločevanja zrnja od klasja.
Kmetje so zrnje vozili z vozovi v mlin
po potrebi vse do naslednje žetve. Gospodinje pa so skozi vse leto v domači
krušni peči pridno pekle domači kruh,
danes pa je s peko kruha vse drugače.
Pri nas v Prvencih na dan žetve vsako
leto spečejo gospodinje tradicionalne
pristne ajdove pogače. Žetev zahteva
veliko število težakov – poljedelskih delavcev «žjecov«, zato gospodinja poskrbi
za dobro malico, ki jo z deklo in hlapcem
pripeljejo na njivo, gospodarjeva skrb
pa je, da niso težaki žejni in da je žetev
skrbno opravljena.
Tradicionalna žetev v Prvencih traja
že dobri dve desetletji, to je velik družaben dogodek v kmetijskem okolju, ki je
povezan z ljudskimi običaji. Spomnim
se časa, ko sem pred davnimi dvajsetimi
leti organiziral z ženo Jerico in vaškim
odborom na Vincekovi njivi prvo žetev
žita v Prvencih. Na prvem koordinacijskem sestanku, tri dni pred žetvijo, smo
se dogovorili o samem poteku prikaza
žetve na njivi in naslednjo soboto mlatve

Št. 4, oktober 2023

žita na skednju (na Ernejovi domačiji),
bilo je enkratno, delovno - spontano
vzdušje ob prikazu kmečkega opravila.
Žetve in mlatve žita se je udeležilo
veliko ljudi oziroma žjecev in mlatcev.
Skupine žjecov – težakov so se organizirale v vseh vaških odborih, takrat na novonastale občine, Turističnega društva
Občine Markovci, Prosvetnega društva
Prvenci-Strelci, vaščani Prvencev, Strelcev in Novega Jorka. Na prvi žetvi sem
prevzel vlogo gospodarja in z gospodi-

Žetev 2023

njo Jerico sva prav to vlogo opravljala
vse do letošnjega leta. Za dolgoletno
funkcijo gospodarja so se mi na letošnji žetvi zahvalili žjeci, prav posebej pa
predsednik VO iz Zabovcev, g. Dragan
Mikša s svojimi žjeci, podelili so mi spominski »vodir« s kamnom, za kar se jim
iskreno zahvaljujem.
Vlogo gospodarja na letošnji žetvi je
prevzel novi gospodar, g. Franc Vrbančič.
Želim mu, da bo žetev in mlatev obilna
še mnogo let; našim zanamcem pa še

naprej prikazujmo, kako se je nekoč trdo
delalo na kmetiji, njivi in skednju.
Letošnje žetve se je udeležil tudi
podžupan, g. Zlatko Bratuša. Skupaj
s predsednikom Prosvetnega društva
Prvenci-Strelci, g. Matejem Bezjakom,
sta nam zaželela veselo druženje, obilno
žetev, ter se zahvalila vsem za udeležbo
in trud prikaza žetve kot se je to opravljalo nekoč.
Ivan Golob

Foto: Franc Meško

| 15

Poplavljanje Drave v občini Markovci
Poplave so geografska stalnica v številnih slovenskih pokrajinah in prav
zaradi tega niso povsem nepričakovane. Presenetljiv pa je bil letos njihov
obseg in materialna škoda, ki so jo
povzročile. Po napovedih lahko zaradi klimatskih sprememb takšne ekstremne ujme pričakujemo vedno pogosteje tudi na poplavnem območju
reke Drave.
Drava ima fluvioglacialni vodni režim
z najvišjim pretokom v juniju oz. maju in
najnižjim v januarju oz. februarju, ko je
večina padavin v obliki snega. Sekundarni vrhunec doseže v oktobru in novembru, kar je posledica deževja v pozni
jeseni. Srednji letni pretok ima okrog
297 m3/s, srednji minimalni pa 108 m3/s.
Na jezeru v Markovcih je osnovna
kota vodne gladine na 220 m n.v. Običajno je kota med 219,5 m in 220 m nadmorske višine. Nasipi so na koti ca. 221,
5 m n.v. Po obratovalnem pravilniku je
predpisano popolno odprtje zapornic
pri pretoku 2500 m3/s. Prevodnost jezu
pri popolnoma odprtih zapornicah in
gladino na 219 m n.v. znaša 3000 m3/s,
pri gladini na 220 m n.v. pa 4200 m3/s.
Med gladino 220 m n.v. in 219 m n.v. ter
420 ha površine jezera je na razpolago
največ 4.2 mio. kubičnih metrov retencijske prostornine.

se je veliko govorilo o regulaciji Drave.
V obdobju med 1886 do 1889 so morali
v Novi vasi pri Markovcih izprazniti in
podreti devet hiš, ker bi jih voda drugače
odnesla. Drava je s svojo erozijsko močjo
odnašala rodovitno zemljo. Ogrožene so
bile vse obdravske vasi, od Zabovcev do
Stojncev.
Deželna vlada za Štajersko je takrat
na veliko razmišljala o regulaciji Drave
med Ptujem in Borlom. V tem delu je bila
Drava najbolj podivjana. Pri Novi vasi se
je struga razcepila na mnogo rokavov in
dosegla okrog 1000 metrov širine.
Osrednja avstrijska uprava je leta
1887 naročila načrt regulacije Drave od
Ptuja do Bukovcev. Kasneje je avstrijsko
notranje ministrstvo izdalo uredbo, da
se sestavi načrt za regulacijo od Hajdoš
do Borla. Realizirali so le del načrta. Avstrijska uprava se je do prve svetovne
vojne omejila samo na zasilno obrambo
pred poplavami, kar se je počelo že v 70.
letih 19. stoletja. Tudi v novi državi po
letu 1918 so bila regulacijska dela zelo
omejena, le na najnujnejša dela. Šlo je
za zasilno obrambo brez pravega načrta.
Glavni tok reke Drave se je vsako
spomlad in jesen precej spreminjal. Leta
1928 je Markovčanom in Novovaščanom
reka na veliko trgala rodovitno zemljo, ki
so jo pred odnašanjem poskušali zavarovati z zabijanjem pilotov ob obrežju in

Območje dosega 100-letnih poplav

Obseg poplav 5. in 6. novembra 2012

Premikanje rečne struge reke Drave skozi čas

Ob katastrofalnih novembrskih
poplavah leta 2012 so pretoki dosegli
vrednosti preko 3100 m3/s. Obstajajo
zapisi, da bi naj reka leta 1851 dosegla pretok 4700 m3/s. Pretok Drave nad
2500 m3/s pa se že ocenjuje kot stoletna
voda.
Kanal za hidrocentralo Formin je
zgrajen za maksimalni pretok vode do
500 m3/s. Pri pretokih pod 450 m3/s
teče po stari strugi le biološki minimum,
struga pa prevzema tudi vse vode višje
od 450 m3/s
Pred izgradnjo Ptujskega jezera in
odvodnega kanala je Drava pod Ptujem
redno poplavljala. V Slovenskem gospodarju lahko beremo o škodi, ki jo je Drava
povzročala v 19. stoletju. Že leta 1882, ko
so bile ogrožene številne vasi niže Ptuja,

16 |

Vir: Marko Turkuš, 2016

prepletanjem le-teh z vrbovimi šibami.
Vendar kot piše Slovenski gospodar »je
to neuko in mučno regulacijsko delo pomagalo bore malo«.
Do leta 1928 je oblast izvedla določena regulacijska dela pri sv. Marku, pri
Borlskem mostu, v Novi vasi, Gajevcih ter
Forminu. Želeli so spremeniti tok Drave,
ga odmakniti čimbolj od levega brega.
Da bi dosegli ta cilj, so zgradili od brega
v Dravo od 80 do 120 metrov segajoče
»odbijače« iz med seboj s trami povezanih pilotov. Vse stranske struge na levem
bregu, ki jih je oblikovala reka in se je po
njih razlivala, so zajezili in onemogočili.
Po letu 1938 je bila ustanovljena »Terenska hidrotehnična sekcija za regulacijo Drave«. Sekcija je sestavila generalni
načrt za regulacijo Drave od Maribora

do Ormoža. Zagotovljena so bila tudi
finančna sredstva. Določena dela so bila
v naslednjih letih tudi izvedena in so
pomagala obvarovati zemljo in objekte
tudi na območju današnje Občine Markovci.
Ena hujših poplav ob Dravi se je zgodila avgusta leta 1965, ko je reka poplavila celotno naplavno ravnico od Maribora do Ormoža. Pretok reke je dosegel
2600 m3/s. V časopisju lahko beremo,
da je takratna poplava bila »opozorilo
projektantom in investitorjem, ki ne
upoštevajo, da je nevarno graditi objekte na poplavnih območjih«.Tudi takrat
nad samimi poplavami ni bil nihče presenečen, ponovno pa so bili presenečeni nad dejstvom, da je voda dosegla
takšno višino in da je bila poplava tako
razsežna.
V časopisju so takrat graditev objektov na poplavnem območju označili »kot
ponesrečen poskus, ki ga sedaj občutijo
ob vsaki poplavi«. Kot stalno ogrožen
predel se je izkazal predvsem predel
med Stojnci in Muretinci.
Tudi manjše poplave so z leti povzročale vedno večjo škodo. Na poplavnem
območju se je gradilo vedno več objektov in javne infrastrukture. Ranljivost
prostora se je z leti večala. Enak poplavni
dogodek, ki se je zgodil na območju
naše občine v 19. stoletju, je na splošno gledano povzročil manjšo škodo
kot danes. Danes povzroči precej večjo
škodo, kar je vzročno-posledično povezano z vnašanja vedno večjega škodne-

Vir: Agencija RS za okolje

Vir: Agencija RS za okolje

ga potenciala (na primer stanovanjskih
in poslovnih novogradenj ali občutljive
infrastrukture) v prostor izpostavljen
poplavi. Nekatere naravne determinante, kot je zunanja meja poplavnih območij reke Drave, so v pokrajini dobro
vidne. Nekoč so jih ljudje upoštevali, kar
je še vedno razvidno tudi na območju
naše občine, v nizu naselij, ki so bolj ali
manj varno odmaknjena od območja
poplavljanja.
Glede na oceno ogroženosti ob
poplavah, ki jo je pripravilo Ministrstvo
za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, spada naša občina med tiste
občine, za katere je podana majhna
ogroženost zaradi poplav. Na srečo se
pri nas večji del objektov, infrastrukture
in najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč
nahaja izven območja možnih poplav,
nad mejo največjih poplav.Po izgradnji
Ptujskega jezera in odvodnega kanala
za hidrocentralo Formin ter vseh ostalih
vodnogospodarskih posegih na reki je
marsikje prevladal občutek, da je reka
ukročena, številni investitorji so tudi na
območju naše občine pričeli iz različnih
vzrokov graditi na dobro poznanem
poplavnem območju. Kljub dobronamernim prepovedim Zakona o vodah se
je stopnjeval pritisk na območje vzdolž
reke. Tam so bila po splošnem prepričanju manjvredna zemljišča in se niso
ščitila tako kot prvorazredna kmetijska
zemljišča. Zaradi različnih interesov se je
na teh območjih gradilo ali pa se širilo in
spreminjalo namembnost že obstoječih

Št. 4, oktober 2023

objektov. Poplavna območja so bila v
veliki meri spremenjena tudi v intenzivna kmetijska zemljišča, s čimer se je
dodatno povečal škodni potencial (tudi
na območju Šturmovca).
Nekatera poplavna območja ob Dravi
so ostala v bolj ali manj naravnem stanju
in še vedno delujejo, kot rečna struga
velikih poplavnih vod Drave. Nasploh se
pa reki počasi jemlje njen prostor, ki si
pa ga ob poplavah vzame nazaj. Občani
se ob vsaki poplavi Drave v naši občini
tako laično pogovarjamo o ukrepih, ki bi
jih bilo potrebno uvesti za preprečitev
poplav, ti predlogi so pogosto čustveno
argumentirani in na njih gledamo z zelo
ozkega stališča.
Vsi se strinjamo, da je pred poplavami potrebno zavarovati premoženje
občanov. Enotni smo tudi pri ugotovi-

tvi, da je najboljša preventiva (ne graditi
na poplavnih območjih). Če se že mora
graditi, naj bo gradnja poplavno odporna. Strinjamo se tudi z opažanjem, da
se vzdolž Drave pod zapornicami niso
zgodili veliki premiki v smeri poplavne
varnosti od zadnjih večjih poplav v letu
2012.
Ob številnih predlaganih ukrepih, ki
naj rešujejo de facto stanje, pa se naša
mnenja močno razhajajo. Malokdo razmišlja, kakšen bo vpliv ukrepa, ki ga
predlaga gor-ali dol vodno od lokacije
ukrepa. Tudi pri izvajanju individualnih
samozaščitnih protipoplavnih ukrepov,
že pri samozaščiti pred meteorno vodo,
pogosto ne razmišljamo, kako bo ta
ukrep vplival na poplavno ogroženost
bližnjega, poplavno ogroženega subjekta, recimo našega soseda.

Pogosto kažemo s prstom na različne akterje, ki bi naj bili krivi za to, da
stara struga Drave pod zapornicami
poplavlja. Le malokdo poskuša gledati
na vso zgodbo okrog Drave celostno
in težko sprejme ob trenutni čustveni
in materilani prizadetosti dejstvo, da
si moramo prizadevati za trajnostne
ukrepe, takšne, ki bodo dajali sinergijski
učinek, ki bo ob zagotavljanju poplavne
varnosti ohranjal tudi naravne sisteme,
habitate, prostoživeče rastlinske in živalske vrste.
Ne bi bilo dobro, da bi se nam z
nepremišljenimi posegi poslabšala kakovost življenja ob reki, da bi se nam na
nek način v manjšem obsegu ponovila
zgodba izpred 45 let, ko je izgradnja Ptujskega jezera zagotovila energetske cilje
in tudi boljšo poplavno varnost, po drugi

strani pa zelo grobo posegla v prostor, v
katerem živimo in poslabšala kakovost
bivanja. Navsezadnje nam vsem obrečni
prostor ponuja tudi kvalitetno vizualno
in doživljajsko dimenzijo. Pogosto se pritožujemo, da nam Drava tam, kjer sta
jezero in kanal s svojimi nasipi, asfaltom
in betonom tega več ne ponuja.
Prav gotovo pa si vsi občani želimo
predvsem varnosti in upravičeno pričakujemo konkretne strokovne ukrepe v
smeri poplavne varnosti v doglednem
času. Vsled dogajanja, ki smo mu priča,
nismo več tako naivni, da bi v dobri veri
računali na to, da nas bodo stoletne
poplave dosegle ponovno komaj čez
sto let.
Darko Štrafela

Zahvala ob poplavah
Meseca avgusta so Slovenijo prizadele silovite hudourniške poplave, najhuje je bilo na Koroškem in v Zgornji
Savinjski dolini.
Markovčani smo prizadetim v tej
naravni nesreči pomagali na različne
načine, tako z materialnimi in finančnimi
sredstvi, kot tudi s fizično pomočjo prostovoljcev. V naše uredništvo smo prejeli
dve zahvali, ki jih na željo ljudi, ki so utrpeli škodo v poplavah, objavljamo. Josip
Lukenda, iz vasi Rečica ob Paki, sicer
tudi svetnik občine Šmartno ob Paki je
v svoji zahvali zapisal: «… sem tudi eden
izmed tistih, ki so se nam zaradi poplav,
4. avgusta, življenja ustavila. Od takrat
vsi poplavljeni krajani urejamo in pripravljamo naše domove na zimo, kakor
vemo in znamo, od zore do mraka. V
imenu Rečičanov se neizmerno iz srca

Prizadeti v poplavah so bili nadvse hvaležni pomoči, ki je prišla iz Občine Markovci

zahvaljujem za pomoč, ki ste nam jo namenili dobri ljudje iz Markovcev. Sama
pomoč v obliki orodja, čistil, hrane, pri-

Foto: Arhiv

pomočkov za osebno higieno in vsega
ostalega kar sedaj potrebujemo, je bila
zelo dobrodošla, a tu moram izpostaviti

najpomembnejše, kar sta s seboj prinesla poveljnik civilne zaščite Matej Bezjak
in Anton Kekec, t. j. pozitivno energijo
dragih prebivalcev Markovcev, dobro
voljo in vero v boljši jutri.
Svoje besede zahvale nam je posredovala tudi družina Bezjak iz Rečice
ob Paki, sicer tudi močno povezana z
Markovci, saj je njihov oče prihajal prav
iz vasi Markovci, zapisali so, da se nam
iz srca zahvaljujejo za materialno, finančno, najbolj pa za moralno podporo in za to, da smo se spomnili na njih.
Občani naše občine smo spet dokazali,
da znamo stopiti skupaj in pomagati
sočloveku v stiski. Solidarnost je tista,
ki nas venomer dela človeške, saj nenazadnje tudi sami nikoli ne vemo, kdaj
bomo morebiti sami potrebovali pomoč.
MM

Pomoč gasilcev Gasilske zveze Markovci-CirkulaneZavrč v Črni na Koroškem
Črna na Koroškem je bila v času
hudih poplav odrezana od sveta, voda
je uničila javno infrastrukturo, zalila
veliko stanovanjskih objektov in za
sabo pustila razdejanje. Po umiku vode
so domačini začeli odpravljati posledice
ujme, pri tem so jim na pomoč priskočili
prostovoljci iz cele Slovenije. Domačim
gasilcem, pogodbenikom, civilni zaščiti in prostovoljcem so posledice ujme
pomagali odstranjevati tudi pripadniki
slovenske vojske ter gasilci iz Gasilske
zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč. Naši
gasilci so se prvič napotili na pomoč v
Črno v soboto, 9. 8. 2023. Na intervenciji
je skupaj sodelovalo 32 gasilcev iz gasilskih društev Zavrč, Markovci, Stojnci
in Bukovci s štirimi vozili GVM-1 in pripadajočo opremo. Po prihodu v Črno
so jim bile dodeljene naloge prečrpavanja vode in mulja iz poplavljenih stanovanjskih objektov ter iznos vlažnega
pohištva in ostale opreme iz objektov.
Naslednjič so se gasilci iz gasilskih
društev Zabovci, Prvenci-Strelci, Cirkulane, Sobetinci Borovci in Nova vas
pri Markovcih organizirano podali na
pomoč v Črno na Koroškem v ponede-

Št. 4, oktober 2023

ljek, 14. 8. 2023. Tokrat so bili razporejeni na dve delovišči, kjer so odpravljali posledice, ki jih je ujma povzročila
v podjetju skupine TAB Mežica, ki je
utrpelo nekaj miljonsko škodo. Ena
skupina gasilcev je bila napotena v
Žerjav, kjer je pomagala čistiti tovarno. Druga skupina pa je odpravljala
posedice ujme v tovarni TAB v Črni na
Koroškem, kjer so poskušali očistiti proizvodne prostore in stroje. Skupaj so gasilci očistili okrog 50 m3 mulja in 15 m3
naplavin. To jim je uspelo med drugim
tudi zato, ker so v svojih vrstah imeli gasilce vešče ravnanja z delovnimi stroji,
ki so bili na razpolago v podjetju TAB.
Po vrnitvi v domače gasilske domove so
gasilce prevevali mešani občutki. Presenečeni so bili nad razdejanjem, ki ga
je povzročila ujma na Koroškem, nad
gorami naplavin, ki jih ne bo mogoče
odstraniti brez težke mehanizacije,
hkrati pa so bili tudi presenečeni nad
hvaležnostjo domačinov. Predvsem pa
so bili zadovoljni, da so lahko pomagali.
Darko Štrafela

Foto: PGD Markovci

Gasilci GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč pri čiščenju mulja iz stanovanjskih objektov v Črni na
Koroškem, 9. 8. 2023

| 17

Za pomoč ob poplavah zbrali 18.000 evrov
Najbrž v Sloveniji ni bilo človeka, ki
bi ga letošnje sprožanje plazov in poplav naredile ravnodušnega. V naši
občini se še predobro spomnimo katastrofalnih poplav iz leta 2012. Takrat so naši občani, ki so bili prizadeti
v poplavah, bili deležni množične
pomoči celotne Slovenije, največ pa
iz treh krajevnih organizacij Rdečega
križa Griže, Milje in Visoko, ki spadajo
v občino Šenčur pri Kranju.
Tako smo se tudi v naših dveh humanitarnih organizacijah – župnijski Karitas
in občinskem Rdečem križu že po nekaj
dneh po poplavah sestali in povabili k
sodelovanju še civilno zaščito občine.
Dogovorili smo se, da akcijo izpeljemo

podobno kot v lanskem letu za pomoč
Ukrajini. Določili smo tridnevno zbiranje pomoči v obliki čistilnih sredstev,
lopat, metel, samokolnic … Prostovoljke
pa smo se tudi odločile, da do občanov
pristopimo s prošnjo po prostovoljnem
prispevku.
Nad radodarnostjo ljudi smo bili prijetno presenečeni, saj smo zbrali dobrih
18.000 evrov in dobra dva tovornjaka
materialne pomoči. V enem tednu smo
se v Mozirje in Rečico ob Paki dobro natovorjeni odpeljali kar dvakrat. Ključno
vlogo za logistiko je odigral podjetnik,
Anton Kekec iz Nove vasi, ob pomoči
g. župnika Janeza Maučeca in poveljnika CZ Mateja Bezjaka. Nad videnim
opustošenjem na samem kraju poplav

Natovarjanje pomoči v Stojncih in Zabovcih v mlinu Korošec

Prostovoljci RK in župnijske Karitas

so bili zgoraj omenjeni šokirani in zgroženi. Odločili smo se, da 8000 evrov
nakažemo Župnijski Karitas Mozirje, saj
je njihova županja donirala tudi naši
župniji, ko smo nabavljali nove orgle.
Ostali denar smo razdelili preko RK, kjer
se je najprej pomagalo našim občanom,
sicer v manjši obliki, vendar ne smemo
pozabiti, da so naši občani imeli ravno
tako poplavljene kleti in tudi našim sosedom, občanom Gorišnice, saj so nas le-ti
prosili za pomoč. Največji delež pa gre
občanom Luč za sanacijo in nakup bele
tehnike. V juniju smo ob plazovih, sicer
z manjšim deležem finančne pomoči,
pomagali Občini Cirkulane in naši nekdanji članici RK, ki jim je plaz tako močno
poškodoval hišo, da so se morali izseliti.
Iz srca se zahvaljujemo vsem v imenu

0
Foto: Arhiv

Foto: Arhiv

tistih, ki so pomoč prejeli. Anton Kekec je
med drugim zapisal: “Ni lahko, ko doživiš
to v živo, najprej solze vseh – najine, ki
sva videla te grozote poplav in njihove –
iz hvaležnosti za podarjeno pomoč. Nato
pa nasmeh in upanje. Nimam besed, kaj
sva z g. župnikom doživela danes, neizmerno hvaležnost ljudi.”
Hvala prostovoljcem za nesebično
pomoč in izpostavljenost na terenu in
predvsem Vam, spoštovani občani, da
ste se odzvali klicu po pomoči in smo
lahko oškodovanim ljudem vsaj za
kanček omilili tegobe v trenutni situaciji
in kar je najpomembneje, da je v nesreči
ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK.
OORK Markovci in župnijska Karitas

ČLAN SKUPINE TALUM
www.vargas-al.si

Hvala

let

18 |

Št. 4, oktober 2023

Prvi gasilski tabor mladine GZ Markovci-CirkulaneZavrč
Na gasilski zvezi se je mladinska komisija odločila, da letos pripravi 1. tabor gasilske mladine. Vse priprave so
se že začele v mesecu maju. Prvi tabor
je bil pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu.
Le-ta je potekal od 24. 8.−26. 8. 2023.
Pred začetkom tabora smo se v torek,
22. 8. 2023, zbrali mentorji in domači gasilci iz Cikulan in postavili šotore
ter uredili vse potrebne stvari. Tabora
se je udeležilo okrog 100 mladih gasilcev in mentorjev.

Foto: Arhiv GZ

Spominska medalja prvega tabora GZ MCZ

24. 8. 2023 smo se mladi gasilci in
mentorji zbrali na prizorišču, kjer smo
se najprej udobno namestili. Da se je

tabor tudi uradno začel, pa so poskrbeli
najprej mladi gasilci iz Cirkulan z dvigom
gasilske zastave. V uvodnem delu so se
zvrstili tudi nagovori predsednika mladinske komisije, Blaža Matjašiča, predsednika gasilske zveze, Janka Fišingerja,
ter domačega predsednika društva PGD
Cirkulane, Kristijana Kokota. Po uvodnem delu so se mladi gasilci in mentorji
podali na krajši pohod. Pohodu je sledila
večerja s hot dogi. Nato so si ogledali
risanko in prišel je čas počitka.
Naslednji dan, 25. 8. 2023, je najprej
sledila jutranja telovadba in nato še
zajtrk. Po zajtrku so se podali na strelišče
v Dolane. Radi bi se zahvalili g. Stanku
Fricu, da nam je odstopil prostore, igrala
ter nas osvežil s hladnimi sokovi ter lučkami. Hvala tudi g. Stanislavu Golcu za
prikaz treninga z zračnim orožjem. Hvala
tudi PGD Stojnci, Bukovci in Cirkulane
za prikaz različnih tehnik v gasilstvu. Po
vrnitvi nas je že čakalo kosilo, ki so ga
skuhale domače gasilke iz PGD Cirkulane, tudi njim velika zahvala, da smo si
napolnili želodčke. Sledil je krajši počitek
in skrivanje v senci zaradi visokih temperatur. Nato so nas čakale še razne igre,
ki so jih pripravili mladinci/pripravniki iz
PGD Cirkulane. Na koncu so ekipe tudi
dobile nagrade za sodelovanje; prve tri
ekipe so prejele tudi medalje. Zaradi visokih temperatur smo se osvežili kar z
vodo z gasilskega tovornjaka in nasmehi
na obrazih in veselje je bilo nepopisno.
Hvala tudi društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze za sveže grozdje. Sledila je

Foto: Arhiv GZ

Mladi gasilci na taboru gasilske mladine

večerja, tokrat so to bili slastni hamburgerji, ki so jih pripravili gasilci iz PGD Cirkulane. Po večerji je sledilo druženje ob
tabornem ognju. Obiskali so nas tudi vsi
predsedniki in poveljniki vseh društev v
gasilski zvezi MCZ, župan in podžupana
Občine Markovci. Hvala Občini Markovci
za slastne lubenice.
V soboto zjutraj, po jutranji telovadbi
in zajtrku, smo imeli postroj.
Nagovoril nas je predsednik mladinske komisije in vsem razdelil medalje
za spomin na prvi gasilski tabor v novi

zvezi. Sledil je tudi spust zastave. Spust
zastave so opravili mladi gasilci iz PGD
Bukovci, kar pomeni da bo drugi tabor
gasilske mladine potekal v Bukovcih.
Hvala vodstvu GZ MCZ, mentorjem
in mentoricam, kakor tudi vam dragi
starši, da ste svoje otroke pripeljali na
tabor! Naslednje leto se spet vidimo še
v večjem številu.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Ines Strelec

Nova pridobitev PGD Sobetinci
Sobetinci so resda majhna vasica, toda ko se nekaj
pripravlja, so vsi vaščani na trnih in pripravljeni pomagati in prisostvovati dogodku, ki se bo zgodil. In
res se je zgodil ta dogodek.
Letošnje leto je prostovoljnemu gasilskemu društvu, katerega predsednik je Matej Prosenjak in poveljnik Marjan Bezjak, uspelo, da je društvo po večletnem prizadevanju pridobilo novo gasilsko vozilo, in
sicer GV-1 , MAN TGE 6.160, katerega nadgradnjo je
izvedlo podjetje Webo Euro GV v Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici.
Vozilo je bilo ob curkometu in veselem vriskanju
ter ploskanju vaščanov svečano pripeljano pred vaško
gasilski dom v Sobetince v petek, 1. 9. 2023, ob 17. uri.
Skromni svečanosti ob prevzemu so prisostvovali tudi
župan Občine Markovci, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč ter predstavniki
vseh gasilskih društev iz Zveze.

Sobetinski gasilci skupaj z županom g. Milanom Gabrovcem in predsednikom GZ MCZ Jankom Fišingerjem

Svečana predaja novega vozila je predvidena v
naslednjem letu, ko bo v ta namen izvedena tudi osrednja prireditev v počastitev tega dogodka, kateri bo
sledila tudi veselica.

Št. 4, oktober 2023

Foto: Arhiv društva

Tako vas že zdaj ob tej priložnosti vljudno vabimo,
da se nam naslednjo leto pridružite, da skupaj počastimo novo gasilsko vozilo.
Alen Bezjak

| 19

Vaški piknik 2023 v Borovcih
V soboto, 26. 8. 2023, je v Športnem parku Borovci
potekal vaški piknik, kjer se je zbralo 133 vaščank in
vaščanov. Na začetku nas je pozdravil vaški odbor
in predstavil dosedanja opravljena dela ter bodoče zastavljene cilje. Po končanem pozdravu smo si
»napolnili želodčke« s hrano in pijačo, da smo potem lahko nadaljevali z raznimi igrami.
Sledilo je skupno fotografiranje, nato še fotografiranja ekip posameznih delov vasi:, in sicer Zgornjega,
Srednjega in Spodnjega konca.
Na sporedu so bile tri vaške igre. Prva igra je nosila
naslov položi cev – čim bližje. Pri tej igri so sodelovali
trije vaščani (otrok, predstavnica in predstavnik). Po
prvi igri je vodila ekipa srednjega konca. Sledila je igra z
naslovom najdi, pa »praf« sestavi, kjer so morali vaščani
posameznih koncev najprej poiskati črke na nogometnem igrišču in jih potem sestaviti v najdaljšo možno
smiselno besedo. Besede so sodniki preverili v Slovarju
slovenskega knjižnega jezika. Po tej igri je zmagala
ekipa spodnjega konca. Zadnja igra se je imenovala
pazi, da ti žogica »vun« ne skoči. Pri tej igri je sodelovalo
šest vaščanov – 2 otroka, 2 predstavnici in 2 predstavnika. Tekmovalci so si morali z zavezanimi rutami okoli
oči podajati posode z žogicami nad svojimi glavami.
Zmagala je ekipa, ki je na koncu imela v zadnji posodi
največ kroglic. V igri je zmagala ekipa srednjega konca.
Skupno je zmagala ekipa Srednjega konca, drugo
mesto je dosegla ekipa Spodnjega konca, tretje mesto
pa si je priborila ekipa Zgornjega konca.

Foto: Arhiv

Udeleženci vaškega piknika v Borovcih

V prihodnjem letu bo izdelan prehodni pokal, na
katerem bodo zapisani zmagovalci posameznih vaških
piknikov. Po končanih igrah je sledilo druženje in rajanje dolgo v noč.

Zahvaljujemo se vsem vaščanom za udeležbo. Se
vidimo prihodnje leto.
Marko Podpečan

Ribolov, primeren šport za mladino
Športni ribolov ujemi in spusti je primerna aktivnost prostega čas za mlade
fante in dekleta, ki se ga da preživeti v
naravi. Ribiški aktivi v Občini Markovci
(ŠRD Markovci, ribiška sekcija pri športnem društvu Borovci in Zabovci ima v
svojem članstvu pretežno starejše člane
– upokojence, mlajših ribičev pa je le za
vzorec. Saj ne da bi imeli kaj proti tej
starostni sestavi, vendar si vsi želijo to
svojo strukturo pomladiti in tako svoje
znanje in izkušnje deliti z mladim naraščajem, pa tudi mladino nekako privabiti
za vodo, v prijetno naravo. Takšna druženja so še kako pomembna, sedaj, v dobi
računalnikov, pametnih telefonov in podobnih elektronskih novosti. In tako so
člani ŠRD Markovci pod vodstvom nadobudnega Janka Petroviča, kateremu
so zaupane aktivnosti mladih ribičev 3.
junija tega leta v ribniku v Prvencih organizirali mladinsko tekmo mladih ribičev.
Povabilu se je odzvalo skupaj s svojimi
spremljevalci pet fantov ter eno dekle,
Zala Antolič iz prijateljskega RD Žejne
ribice iz Dražencev s svojim dedkom

Zala Antolič v družbi starejših ribičev

kot spremljevalcem in mentorjem, ki je
poleg tega tudi predsednik omenjenega

Foto: Peter Mesarič

društva. Omenjena desetletnica je vsem
ostalim nastopajočim pokazala, kako

se lovi ribe in prepričljivo zmagala. Prvi
trije tekmovalci so prejeli lične pokale,
vsi pa so prejeli tudi spominske medalje,
kape in majice z logotipom društva, po
končani tekmi pa so se okrepčali tudi z
malico. Ves prijeten dogodek so omogočili sponzorji: Janko Petrovič, Slavko
Plošinjak in Vlado Zemljarič.
Zmagovalka mladinske tekme Zala
Antolič je povedala: »Z dedkom, ki je moj
učitelj in mentor ribolova, sem uspešno
že nastopala na tekmah ona-on v Dražencih in sem na to prvo mesto, doseženo izven domačega društva, izredno
ponosna in vesela, saj sem premagala
vse fante, tudi starejše od mene.« Predsednik ŠRD Markovci Branko Kostanjevec pa je dodal: »Tudi s takšnimi tekmami poskušamo mlade privabiti v našo
ribiško sredino in na tak način poskrbeti
za pomladitev naših vrst, ter jih povabiti na prijetno druženje v naravi in z
naravo.«
Ignac Habjanič

Počitnic je konec in naši nogometaši in nogometašice že pridno
trenirajo. Za nami je tudi že nekaj tekem, tako prijateljskih, kot tudi
ligaških. Vsem nogometašem in nogometašicam pa tudi trenerjem
želimo uspešno sezono. Dečke in deklice, stare od 6 do 15 let, ki si
želijo igrati nogomet in se družiti z novimi športnimi prijatelji, pa
vabimo, da se nam pridružijo.
DNŠ Korant

20 |

Foto: Arhiv društva

Nogometna šola Korant
vabi v svoje vrste

Št. 4, oktober 2023

23. Svetovni festival praženega krompirja
V soboto, 2. septembra 2023, je na letališču Bovec
potekal tradicionalni 23. Svetovni festival praženega krompirja. Društvo praženega krompirja je festival organiziralo skupaj z Občino Bovec in Turističnim društvom Bovec.

Foto: Arhiv društva

Člani turističnega društva na festivalu praženega krompirja v
Bovcu

Festivala se je udeležilo več tisoč obiskovalcev. Na
več kot 50 stojnicah so mojstri praženega krompirja
pripravljali krompir na različne načine in vsem obiskovalcem je le-ta bil na voljo brezplačno. Tudi člani
Turističnega društva Občine Markovci – “Markovski
levi” smo se z veseljem odzvali povabilu. Pripravili smo
vse potrebno za ta dogodek in se v zgodnjem jutru
odpravili na dolgo pot. Pot nas je vodila po naši lepi
pokrajini čez Gorenjsko na drugo stran v dolino Soče.
Mesto Bovec leži na obrobju Bovške kotline, ki jo obdajajo mnogi vrhovi mogočnih gora. Lahko rečemo,
da je pravo alpsko mestece, ki ga bogatijo mnoge
turistične destinacije in je središče doline Soče. Med
8. in 10. uro je bil predviden prihod in zbiranje ekip,
ki so si morale v tem času postaviti pražilno mesto.
Vsaka ekipa je od organizatorja prejela stojnico, ki jo
je opremila z imenom in z razpoznavnimi znaki ekipe.
Dolžnost vsake ekipe je bilo, da na festivalu pripravi
najmanj 50 kilogramov praženega krompirja, recept
zanj pa mora predati tudi organizatorjem. Predsednik
Turističnega društva Bovec, Ado Omerović, je povedal, da je zaradi poplav obisk odpovedalo okoli deset

slovenskih ekip, sicer pa ekipe prihajajo tudi s Poljske,
Avstrije in Hrvaške. Uradni del prireditve se je začel ob
12.30 z društvenimi fanfarami, pozdravom in himno
praženemu krompirju ter z dvigom zastave.
Ves čas trajanja festivala so bile obiskovalcem na
voljo tudi stojnice z gostinsko ponudbo.
Po končanem razdeljevanju praženega krompirja je
vsako društvo iz rok organizatorja prejelo priznanje za
izvirnost in odličnost pri pripravi praženega krompirja.
Okoli 17. ure so bili na vrsti nagovori in predaja
prapora festivala Marku Filipoviću, županu Reke, ki bo
festival praženega krompirja gostila prihodnje leto.
Prapor je predal župan Občine Bovec, Valter Mlekuž.
Sam ga je prejel od lanskih soorganizatorjev na Bledu.
Pokušanje praženega krompirja se je končalo ob
18. uri, ko se je začela veselica z ansamblom Karneval. ”Markovski levi” smo nalogo opravili z odliko, se
poslovili od organizatorja ter se napotili proti domu s
krajšim postankom v Krajnski Gori.
Sonja Erlač

Samostojna slikarska razstava Franca Simoniča v
prostorih OŠ Markovci
V sredo, 6. 9. 2023, je v avli predmetne stopnje
Osnovne šole Markovci potekala otvoritev samostojne likovne razstave profesorja likovne umetnosti Franca Simoniča s Ptuja.
Razstavo je otvorila učenka 8. razreda, Karmen Jug,
ki je obiskovalce – učence, učitelje in druge goste – v
svet umetnosti popeljala z nežnimi zvoki violine. Ob
otvoritvi je najprej nekaj besed spregovoril ravnatelj
šole, mag. Ivan Štrafela, nato je navzočim nekaj besed o
avtorju ter njegovem delu namenila prof. lik. um. Olga
Zorko. Z lepimi mislimi o umetnosti se ji je pridružila še
gospa Cecilija Bernjak, članica likovne sekcije dr. Štefke
Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Prav tako je obiskovalce
nagovoril Franc Simonič, ki je spregovoril nekaj besed
o svojih delih. Razstavljene slike in risbe nas popeljejo po ulicah mesta Ptuj (Jadranska ulica, Prešernova

ulica ..) in drugih mest. Skozi motive krajin okoliških
hribov se sprehodimo po Belskem Vrhu, Polenšaku in
Halozah. Predstavljena tihožitja jabolk, sončnic in buč
že namigujejo na prihajajočo jesen. Človeške figure
poplesujejo ob motivih glasbe. Ne moremo pa niti
mimo portreta žene, klepača, čuvaja in na drugi strani
motivov iz abstraktnega sveta, ob katerih si vsak gledalec lahko ustvari svojo zgodbo. Kljub raznolikemu
likovnemu izražanju pa ostaja umetnikov osebni slog
nezgrešljiv. Gospod Simonič se je odločil, da eno izmed
slik podari šoli. Izbiro je prepustil gospodu ravnatelju.
Razstava bo do nadaljnjega odprta za vse ljubitelje
slikarske umetnosti.
Vljudno vabljeni!
Foto: Gregor Zmazek

Slikar Franc Simonič v družbi g. ravnatelja OŠ Markovci, Ivana
Štrafela

OZ in SP

Aninska noč 2023
Za nami je še ena uspešno izpeljana Aninska
noč. Obiskovalci ste spet presegli naša pričakovanja, spet smo presegli naše društvene rekorde
in se neizmerno veselili z vsemi Vami, ki vsako
leto znova obiščete našo, že tradicionalno, Aninsko noč. Stojnski gasilci smo vsako leto znova
počaščeni nad obiskom Aninske noči pri nas v
Stojncih.
Za vso pomoč pred, med in po Aninski noči
se iskreno zahvaljujemo vsem članom društva,
ki so pripomogli, da je bila tradicionalna veselica izpeljana, posebna zahvala pa gre tudi
vaščanom Stojncev in vsem ostalim od blizu in
daleč, ki so stopili skupaj in z nami spet doživeli
nepozabno noč. Stojnski gasilci že pripravljamo
nova doživetja pri nas v PGD Stojnci, tako da
nas boste imeli možnost kmalu znova obiskati.
Če ne prej, se pa zagotovo vidimo na Aninski
noči 2024.		
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ
PGD Stojnci
Foto: Arhiv društva

Št. 4, oktober 2023

| 21

Mladinski glasbeni tabor – kjer se srčni mladi
povezujemo v celoto
Tako neverjetno lepo je gledati mala bitja, ko se
skupaj igrajo, prepevajo, plešejo in se smejijo. Še
lepše jih je opazovati vsako leto znova, kako sklepajo nova prijateljstva in ohranjajo stara ter kako
skupaj spoznavajo življenje. Čudovito je, ko za ta
mala bitjeca nekdo neumorno skrbi in se trudi, da
na njihovih obrazih vlada razigran nasmeh, v srcih
pa prijeten mir. Še čudovitejše pa je, ko se ta mala in
velika bitjeca povežejo in zaživijo kot celota.
Letos so prostore ZAF centra in župnijske dvorane
že petnajstič polnili otroci in animatorji Mladinskega
glasbenega tabora, ki zelo uspešno deluje pod okriljem
KUD Markovski zvon. Tokrat se je tabor odvijal od 20.
do 25. 8. 2023, vrhunec tabora, torej koncert, pa smo
priredili v četrtek, 24. 8., na župnijskem dvorišču. Ker
gre za obširen projekt, je potrebnih tudi veliko rok, ki
so pripravljene priskočiti na pomoč. Zahvala gre ekipi
fizikalcev, žar mojstrom, povezovalcema koncerta in
nekdanjim animatorjem, ki so ga popestrili s pesmijo,
seveda pa tudi taborskima kuharjema, Marti Prelog
Rožanc, in njenemu pomočniku, Gaju Hermanu. Prav
nič pa ne bi bilo mogoče brez nekoga, ki nad taborom
budno bdi in je zaslužen za tradicionalno dogajanje
v Markovcih v tretjem tednu avgusta. To je »the big
boss«, Gregor Zmazek. HVALA! Tema letošnjega tabora
je bila glasba na platnu. Tako smo z otroki spoznavali
svet filma, igralstva in muzikalov ter peli znane skladbe
v znamenju Hollywooda. Obiskala nas je igralka Urška
Vučak Markež, ki je navdušila tako otroke kot animatorje, za spektakularen šov Pokaži, kaj znaš, pa so iz sveta
prestiža med nas stopili sumljivo zamaskirani žirantje
in nas očarali s svojo prezenco. Otroci so svoj čas preživljali tudi z vodnimi igrami, lovom na zaklad, petjem
pri svetih mašah in barvanjem koncertnih majic, ki so
za njih postale pravo platno. Kot se za filmsko tematiko
spodobi smo si, oblečeni v pižame, pokriti z odejami
in z naročji, polnimi prigrizkov, ogledali tudi muzikal.
Letos je na glasbenem taboru skupaj prepevalo 50
tabornikov in 16 animatorjev. Oboji so se izkazali s

Foto: Kaissa foto

svojo pridnostjo in živahnostjo, hkrati pa je vsak posameznik prispeval delček sebe – in to je naš tabor
naredilo edinstven. Animatorje je letos čakal poseben
izziv – iz nekaj starih mačkov in veliko novincev ustvariti dobro animatorsko ekipo. Veliko nas je zavzelo nove
vloge in ogromno smo se morali naučiti. Uspelo nam
je prav to in še več. Letošnji animatorji smo bili: Zala
Stolec (zborovodja animatorske skupine), Lea Roškar
(vodja animatorjev), Blaž Bratuša, Ajda Mikša, Tamara
Slanič, Sofija Vrtačnik, Lea Janžekovič, Saša Bratuša,
Tia Pintarić, Teja Slanič, Jana Kostanjevec, Larisa Mlina-

rič, Mia Pernat (zborovodja taborniškega in skupnega
zbora), Lana Kristovič (instrumental), Sara Jevšenak,
Ana Stolec in pomočnica animatorjev Eli Bezjak.
Lepo je, ko toliko mladih stopi skupaj in se skozi
prijaznost, iskrenost in potrpežljivost zlije v celoto. Naši
dragi taborniki, kot smo vam zapeli tudi na koncertu:
»Glej, kako žare obrazi, obžarjeni z žarki večnosti, glej
temo, kako izginja, ko se mlad obraz smeji!« Le smejte
se, mi se pa že veselimo prihodnjega leta!
Lea Roškar

95 let Janeza Cimermana
V avgustu je 95 let praznoval Janez Cimerman, oz. kot ga
poznamo Prvenčani, po domače »Janžov oček«. Rodil se je leta
1928 v Zabovcih, kjer je preživel svoja otroška in mladostniška
leta. Po poroki z Alojzijo Krajnčič pa si je nov dom ustvaril
na ženini domačiji v Prvencih. V zakonu so se jima rodili trije
otroci, hči Branka ter sinova Bojan in Janko. Bojan in Branka
sta svoj novi dom našla v Cvetkovcih in v Spuhlji, najmlajši
sin Janko pa je ostal na domačiji s svojo družino. Zaradi hude
bolezni je Janko žal prezgodaj umrl, skrb za svojo taščo in tasta
pa je prevzela njegova žena Vera skupaj z njunimi otroci, Leo,
Tadejem in Janijem. Nekaj let kasneje se je poslovila še Janezova žena Alojzija. Da bolečina ni bila prehuda, pa so poskrbeli
snaha Vera, hči Branka, sin Bojan ter 7 vnukov in 13 pravnukov.
Kljub svojim letom je »oček« še vedno vitalen moški in se
razveseli vsakega obiska. Če se boste peljali skozi Prvence,
ga boste nemalokrat videli, kako sedi pod svojimi brajdami
skupaj z mlajšimi generacijami.
Ob njegovem jubileju mu je družina pripravila prijetno
praznovanje, katerega so se udeležili vsi njegovi najbližji sorodniki, sosedje ter znanci. Voščil pa mu je tudi gospod župan,
Milan Gabrovec, vaški odbor Prvenci in predsednik društva
upokojencev Anton Majerič skupaj s predstavnico Prvencev,
Ivano Kovačič. Po besedah župana je gospod Janez Cimerman
trenutno najstarejši moški v naši občini.
Dragi oček, tvoja družina in vsi Prvenčani ti želimo še
mnogo zdravja, dobre volje in še mnogo let med nami.
Simon Lešnik
Foto: Osebni arhiv

22 |

Št. 4, oktober 2023

Poletne aktivnosti društva Baron
V društvu Baron smo poletne mesece
preživeli aktivno. Poletje smo pričeli z
Baronovim taborom in dnevom odprtih
vrat, ki smo jih izvedli 17. in 18. junija. Na
gradu v Muretincih smo omogočili praznovanje 70-letnice. 12. junija so graščino obiskale gospodinje iz sv. Trojice. Izvedli smo grajski program s sprejemom,
ogledom gradu, Baronovo pojedino in
animacijo družabnih iger. Junij smo
zaključili z ekskurzijo v Hlebine, kjer smo
si ogledali »Kantri« prireditev. Spoznali
smo organizacijo in aktivnosti ob izvedbi
prireditve. Avgusta smo nudili pomoč pri
izvedbi rimskih iger na Ptuju. Za potrebe rimskega društva smo postavili dva
šotora. V četrtek 17. 8. smo se aktivno
udeležili otvoritve iger. Naslednji dan
smo pot nadaljevali v Koprivnico, kjer
smo štiri dni sodelovali na renesančnem
festivalu. Renesančni festival je največji
festival v Evropi. Udeleži se ga preko
1.000 nastopajočih. Letošnji festival je
postregel s preko 50.000 obiskovalci.

Naše društvo se je festivala udeležilo
enajstič. Tam smo postavili tabor z devetimi šotori. Na prireditvi je bilo prisotnih
naših 22 članov. Prikazali smo srednjeveško življenje v taboru, pranje perila,
udeležili smo se povorke skozi mesto,
naši člani so se udeležili igre srednjeveškega nogometa in večerne bitke. Poletje smo nadaljevali s sodelovanjem na
srednjeveškem Vurberku. Prireditev je
potekala v soboto 26. avgusta. Postavili smo dva šotora in predstavili Barona
Markovskega. Perice so izvajale animacije pranja perila. September smo pričeli
z gostovanjem v Bosni in Hercegovini. V
petek 1. 9. smo odpotovali v Bosansko
Gradiško. Tam smo postavili dva šotora
in jih opremili v rimskem stilu. Potekal je
namreč drugi festival Aventure. Predstavili smo življenje takratnih prebivalcev,
bogatejšega sloja Rimljanov. Kot general »Lukulus« s svojim spremstvom smo
bili prepoznavna točka na prireditvi. V
petek 8. 9. smo na Ptujskem gradu pos-

Animacije članic v Koprivnici

tavili šotore za Ptujske grajske igre, ki so
potekale v soboto 9. septembra. Grajskih
iger se je udeležilo 12 članov.
V tednu otroka v mesecu oktobru
pripravljamo otroške delavnice na gradu
v Muretincih. Trenutno imamo prijavljene otroke iz OŠ Velika Nedelja in OŠ

Baronovci na grajskih igrah na Ptuju

Baronovci pred taborom v Koprivnici

Št. 4, oktober 2023

Foto: Arhiv društva

Jurovski Dol. 21 oktobra pripravljamo
prikaz žganjekuhe, na katerega vabimo
ekipe, ki so pripravljene sodelovati pri
tem opravilu. Po opravljenem prikazu
in zaključeni kuhi bo strokovna komisija
izvedla ocenjevanje žganja.
Janez Golc

Foto: Arhiv društva

Foto: Arhiv društva

| 23

STRAN ZA KRAJŠI DAN
SUDOKU

OSMEROSMERKA
V spodnji mreži se skrivajo naslednje šolske potrebščine: BARVE, BARVICE, FLOMASTRI, KNJIGA, LEPILNI TRAK, MAPA, NALIVNO PERO, PALETA,
PERESNICA, RADIRKA, SVINČNIK, ŠILČEK, ŠKARJE, ŠOLSKA TORBA, ZVEZEK.
Če jih poiščete, iz preostalih črk dobite geslo.

4

6

A

R

T

I

N

L

I

P

E

L

E

I

N

O

Š

P

A

L

E

T

A

Z

V

N

O

Š

K

N

J

I

G

A

E

O

L

Č

R

B

A

R

V

E

K

V

A

C

I

N

S

E

R

E

P

E

Z

P

D

S

K

I

O

L

J

E

Č

T

A

O

B

A

R

V

I

C

E

L

R

M

F

L

O

M

A

S

T

R

I

A

B

R

O

T

A

K

S

L

O

Š

O

R

E

P

O

N

V

I

L

A

N

ŠE VEŠ, KAK GUČIŠ?
V Markovcih imamo prav poseben
govor, ki bogati našo kulturno dediščino. Imenuje se markovsko mednarečje. Zinka Zorko ga je opredelila
kot mednarečje med haloškim in prleškim narečjem. V našem govoru lahko najdemo veliko narečnih besed, ki
so večina slovanskega izvora, kar nekaj jih je prevzetih iz nemščine, manj
pa iz madžarščine.

V tej številki je pred vami nekaj naših
(bolj ali manj znanih) narečnih besed,
ki so povezane z oblačili.
• negda: nekoč
• gvant: oblačila
• gnešji den: današnji dan, danes
• robača: srajca
•p
 réproga: moški predpasnik za na
delo
• jenka: krilo
• unteršnca: podkrilo
• šorc: predpasnik
• lejb: bluza
• hadrca: ruta
• tajakšo: lepšo

24 |

• svetešjo: praznično
• klad: obleka
• lejbịč: telovnik, brezrokavnik
• hozntroge: naramnice
• zoknị: nogavice
• šolnị: čevlji
• stehl: žensko volneno ogrinjalo
•p
 umparce: daljše ženske spodnje
hlače
• štrunfpantl: podvezica
• š tünfe: ženske nogavice
»Negda so ne melị tejko gvanta, kak ga
mamo gnešjị den. Moškị so melị vsakị
den oblečeno robačo, hlače, pa préprogo, ženske pa jenko z unteršnco, šorc,
lejb, pa hadrco na glavị. V nedelo pa so
se malo boj za tajakšo obleklị, pa poiskalị boj svetešjị gvant. Te je priša boj v
poštef kakị klad za ženske, pa lejbịč pa
hozntroge za moške. Duma so bli dostikrat bosị, za k mešị pa so sị obülị zokne,
či so jih melị, pa šolne. Ob kakịh posebnịh prilikah pa so sị obleklị še kakị drügị
gvant; pozimị stehl ej pa pumparce, za
gostüvaje pa štrunfpantl na štünfe.«
Špela Vrtačnik

7

2
7

K

5

4

1
1

2

6

5
2

9
8

6

8

3
9

5

9

1
3

2

2

1

Oglašujte v Listu iz Markovcev!
Spoštovani bralci in oglaševalci,
vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v občini Markovci. Naročila in
informacije dobite na e-naslovu: markovski.list@gmail.com. Še vedno velja: 1 +
1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas plačate, drugega, ki je objavljen v naslednji
zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ.
Vabljeni k sodelovanju!
Uredniški odbor

KOLUMNA
Piš dopustniškega
cirkusa
Lep pozdrav z Jadranske Copacabane, piše vam stric Brane.
Sonce, morje, ribe, fige in ostrige.
Alelúja, navali narod! V zavetju gostilniške sence, srkajoč hladen pir, zakotalim
radovedno oko po plaži, ki od gneče
poka po šivih. Na pol gola telesa se stiskajo kot sardine v konzervi Eva. Večinoma gre za predstavnice nežnejšega
spola, ki zagrizeno tekmujejo, katera
bo prva ujela barvni odtenek Jennifer
Lopez. Klinc gleda kožnega raka in starega, ki se je do konca dopusta zaradi
opeklin 6. stopnje ne bo smel niti dotakniti, kaj šele … Par sveže pečenih
atekov se ob obali ukvarja z bosopetniki, medtem ko so se malo večji kratkohlačniki že zgodaj zjutraj transformirali v
dvoživke. Edina, ki jih bo danes spravila
iz vode, je botra Lakota. “Ki pri bogi pa
so vsi ostali semenonosci?” Aja, tele. Tu,

poleg tebe. Valjda, pravi dedi ob prvem
sončnem žarku hipoma zbežimo v najbližjo kafano, kjer vneto skrbimo za likvidnost balkanskih pivovarn. Dekline
so z ekonomične plati veliko bolj varčne.
Vse kar rabijo čez dan sta dva litra vode,
kepica sladoleda in roman Agathe
Christie. Pa še ta je sposojena kopija iz
knjižnice. Mi običajno v enem dopoldnevu spijemo za tri originale, in to s trdimi
platnicami! Zavedajoč se, da do konca
dopusta tako ali tako ne bo nič, pridno
trošimo regres in stegujemo vratove kot
surikate za en samcat pogled osamljene dolgonoge češke gazele na brisači
v tretji vrsti. Plejada bezniških poetov,
inspirirana z alkoholom in klapami, ki v
glavah sinhrono prepeva: »Da te mogu
pirom zvati …« Bognedaj, da se v tistem
hipu tvoja boljša polovica nameni po
sladoled. Iz njenih zloveščih ust se bo
kadilo le eno: »Špotilom i ostima, dobit
češ po kostima!« Sranje! Kaj češ, tak pač
je. Mars proti Veneri, vojna svetov, ki
se vleče že od Adama in Eve dalje. Nič
novega.
Črtomir Vor

Št. 4, oktober 2023


<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="kY7h1UTundWNmIy01gnkQIWQ9tG5CQlfEfQRTC4UP1AICUr5lcPxtRcBcdCN3NemMzGzl7bOWBbnpHNkDA7TdlqfuawPt0P4bjsapmZZLBceVyWFa0lS2/ml7Gb/rxhPXnIvsDTiuCdID2VcUwFaJw==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="Nq6iK8Jvyn9cxcPIv/8VfeaqM18FPX7WWcb3gF83lchYWew5KIjEvjOl4T3mzeZhaVXHs3iU4V/QMa819ux6oKqo/xldZZVGdNtNbZRPH8pVJ+FwvYuoKrWx8e8rQmzBSqKc0dN4HYg7kt8sl+ATbkvF4T4cEERYHk67EchHoBGeKS8UsJyxyDdlMvHI/G3UWi781PoXHfE5JoJ4v810eJHwvZ/EZ7l0i4lZNVy5V/pFr1wlUAGovDZSaaaWqtngheJzvMFmZXSX2/9+tAhwNpeA6WCVsVP47+qh5SaO3yIRLLJULtzpXkGIzB9KMJXoGXIVhXQhn6uo+K3KmBF7unPGxga83/lYMeSMA/ogjZdaYCwVXKjSNmCZHU6gppG8EGrGiNeuAJyWfKivGqtrIFXw/ZDu9aTyegoZVkI7twTcZowYGSLtTueCvW7xj7jGJrvm+nBR4ttPEkwbLmleBzyQ8DnpNmxAb/PNQaS4+I4GTHMukt5VhUIoyOWmTpqk2WuPOvtESVR/i7ftstNrf831EJo/LI83m6faUh8LuIUmvJ6e9YKiaXBd6gPw1QzFJ3IXBc+cd4mQJWdp8SQK2bKoh1EU+NdZBln/dho6MFhugiRK/23T6QORJx/bhAFFTf2Ye5mt6t4LTvUSzhzm/wZjj/WIs5vm/yMRR1zdYswCpc34R4tAaj+pAuFn6+VI1uWwYY0rxBtrDm3Ck63UzNmn8OB/qZV6blVuSjwtoMFhputlSOVmG2areZAXMSG2XrKv7XOl2NWkfBj6cvpAN2i1o0OO3onOeQCcIEgcS8P93nfxgoOJMos+xufvpO3ulv4dZsw69nIQ3O6TIDtveZyVHSwhcpvhyVY7t74zENKiiV7Qrmu4cBf8k7nkcWjZ8+AifTmgF6bE7un2P4RNz1v7Cf3Y3TbD0HO1xx5nOJ6J/EbUPuAP2jwp28fyJrKieJzo811Z7lwIm0f7uE3p7YiYSb7Gd9c+9J509S/4iDSOdeXY+CcGtUmEXjjhZzRi3EsUkfHcaPmy0C/IE3VfnjgAtjgl8ts1nYclRMEuePuezLCG6h2OY8bRgb71wl8gB9tKDAO5uqm8lZOnDpjGvmoSesaFk2/0d978YtV7yzZ+nMlhvqKKkiF3/cRw1qcb6ETBMmFsKbVIaw6IG7/7iyCZ6WaCkUU0DRC+mVpkYGsffERXPjBjGbLIZrD5Ilt6F1OEd0TUbUGLDZkhv109FZToSpTOxLLBKyTU1ClvHSc=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>