15S. številka.
Trst, v (Vtrtrk, 25. avgusta 1S98.
Tečaj XXIII.
„Ediaoat" izhaja dvakrat na dan, razi m nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina znaša :
Obe izdanji na leto . . . gld. JI'— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec raznierno.
Naročnino ^e plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Tratu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
L
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. 870.
4 nvč.
V edinosti Je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. 1'oMlana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. s<- računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ojrlase sprejema uprimiiStvo. Naročnino in oplase je plačevati loco Trst.
I rednlštvo in tlakama se nahajata v ulici Cnrintia Stv. 1*2. V pravni«! vo, od* pravnlAtvo in sprejem ti nje inseratav
v ulici Molin piccolo Stv. II, II. nadatr.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
^ Dunaj 24. Minister za trgovino dr. Biirn-nither je vsprcjel danes deputacijo eksportne dn^bc. Ista mti je izročila spomenico, v kateri so pojj(sjiene posledice, nko pride do samostojnega earinarskega območja ogerskegn. Minister je podal deputaciji podrohnejih poročil o tem vprašanju ter <> tem, kaj bode storiti, da avstrijska industrija dobi odškodnine /a /.gubo ogerskegn tržišča.
I)U11 n,| 24. Ves dan je prihajalo ogromno ljudstvu, da si ogleda truplo nadškofa d.ra An-gererja. Neprestano prihajajo sožaljke in venci, in to tudi od členov cesarske hiše, od ministrov, visokih dostojanstvenikov in visokega plemstva. V imenu Jmestne občine je pisal župan dr. Lueger metropolitanskomu kapitelju toplo sožnlno pismo.
Itildhiipešta 24. Današnja konferenca avstrijskih in ogerskih ministrov je trajala od 11. ure predp. tlo 2. ure 30 min popoludne. Po konferenci je bil na stanovanju barona Bnnfty-n obed, katerega so se udeležili ministri od obeh strani. Konferenca se je pričela zopet ob 4. uri popoludne in je trajala do «>. Nadaljevala se bode jutri ob 11. uri predpoludne.
Budimpeštu 24. Zdi se, da je tudi po današnji konferenci ostalo položenje nespremenjeno, kakor je bilo takrat, ko je baron Banffv odpotoval v Jšl. Baron Banffy zahteva še vedno, da se skliče državni zbor avstrijski, da izvoli kvotno deputacijo in da se mu predlože zakoni za obnovljenje pogodbe, dočim se avstrijska vlada brani tega, želeča, da se podaljša provizorij za jedno leto.
Lvov 24. Namestnik grof Piuinski je vspre-jel danes deputacijo, ki mu je izročila spomenico za odpravo izjemnega stanja in za odpravo zau-
PODLISTEK,
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
22
Slaba svetiljka je razprostirala svojo mrko svetlobo po kamenitom podu dolge dvorano, po ]»rasnih slikah svetnikov reda sv. Frančiška, po velikem bakrenem vrču nasred i mize, po možkih licih junaških Senjanov. V velikem knincnitem kaminu je plapolal veselo platnen. Tu je bilo toplo in ugodno, a gospoda je malo marala, kako burja silovito bije v okna, kako nemilo žvižga po dimnikih. Na čelu mize je sedel oče Viktor, mož črnih, bistrih očij, vrlo pametnega izraza. Ob njem so se razvrstili kapitan Danilo Barbo, knez Martin Posedarič, vojvode Jurij Daničič in Juriša Orlovič, grajščak Vuk Hrcljauovič, posestniki in starešine Vuk Ma-tijaševič, Anton Mikulčič in Mihovil Radič, kršni in čestiti ljudje, a malo dalje, bliže kaminu, je dremal s prekrižanima rokama na trebuhu, mestni notar. Oče gvardijan je natakni pridno iz bakrenega vrča v čaše dalmatinsko rtulečo kapljico, a gosti so pili in se vrlo živahno razgovarjali, mahaje silno z rokami.
»E, Boga mi, knez Martin!« seje pretegnil kapitan Barbo ter zazvonil z levo roko z srebrnimi novci v žepu in bil z desnico po mizi, »prav lepo si opravil, dobrega zeta dobodeš. Mož si ti Jurij, dobra glava, pridna roka. Glejte ga, kako se jc zažaril
stavljanja delovanja porotnih sodišč. Namestnik je izjavil, da za sedaj ne more še predlagati odprave izjemnega stanja, ker so duhovi še preveč razburjeni in bi po odpravi utegnila nastati resna nevarnost. Delovanje porotnih sodišč se je ustavilo le v ta namen, da se zagotovi objektivnost pravosodja.
HI lil 24. »Osservatore Humano« je prijavil dne 22. t. in. program ogerskegn odbora, katerim se priporoča raba ogerskega jezika na službi božji. Danes izjavlja »Osservatore Romano«, da je v svoji številki od 22. t. in. govoril le kakor poročevalec, ker je v stvari sami popolnoma inkompetenten. List dostavlja: »Dolžnost nam je, da se vsikdar in natančno držimo jedino le sklepov, katere stori sveta stolica v tem pogledu.
New-York 24. Glasom brzojavke »Ncw-York Heruldu« iz NVashingtonn, je predsednik Mac Kin-lev naložil amerikanskim členom špansko-amerikan-ske mirovne komisije, ki se skoro snide v Parizu, naj sc drže zahteve, da otok Luzon (Filipini) pripade Ameriki.
Xew-York 24. »Nev-York Journal« javlja iz Manile, da je Aguinaldo naložil ustašem, naj polože orožje tor da je general Mcrrit prevzel posle guvernerja.
Nftll Jliau 24. Vhod v pristanišče je zopet svoboden ladijain vseli narodov.
Miitlrlri 2i). Brzojavka generala Rio, guvernerja otokov Viseava, poroča o novih krvavih spopadih z ustaši, kateri poslednji so baje zgubili 600 mož, mrtvih in ranjenih. General Rio da je iz domačinov na otoku sestavil <» bataljonov, katerim je naloga, tla zaprečijo ustašem, da isti ne udrojo na otok Luzon. Poleg tega je sestavil malo brotlovje za nadzorovanje obrežja in rek.
mladenič! Bog te noče, zakaj sc sramuješ ? Saj nisi deklica. Bog te živi, mladi junak ! Tebe in tvojo nevesto!« je dvignil kapitan čašo, a za njim vsi gosti klicaje: »Na zdravje, Jurij!«
Jurij se je zahvalil pokorno.
»llm!« je cmoknil kapitan z jezikom in izpraznil čašo, »ali greje ta tvoja kapljica, oče gvardijan; vidim, da malo maraš za beneške galije, ki nam obsedajo luko, ker, ali tvoja klet nima dnu, ali so ti to divno pijačo donosi i v mehih krilati angelji preko brodov tega beneškega pesoglavoa Paskvaliga!«
»Sodi se nam niso posušili, hvala Bogu,« jc odgovoril gvardijan sincjfe se in je natočil kapitanu, »našla bi se v tem našem siromaštvu še katera kapljica za to svetlo gospodo, ki se, mislim, ne more potožiti — — —.«
»Da pater Viktor ne napaja žejnih,« je po-mrmrnl mestni notar sklonivši se od sna.
»No, akti se niso nam posušili sodi, se ni niti Vašemu gospodstvu mošnja«, nasmejal seje Viktor, »ker sodb po srebrnem žvenku v Vašem žepu —• —-.«
»Ha! ha! ha!« seje prijel za trebuh kapitan, »stc-li slišali, gospoda, kakšen obrekovalee je pater Viktor? Nil!« je vrgel kapitan srebrno škatljo na mizo, »nA, čitajte, kaj piše na škatli. Na njej ni niti krilatega grabežljivega leva, niti imena dožeja Paškvala Oikonja ali Marina Grimanija — ali bog-me, na njej ne najdite niti slike svetlega cesarja Rudolfa ali nadvojvode Ferdinanda. Škatlju je od pokojnega nadvojvode Karola. Po tem mora zaključiti vsaki pametni človek, da ta škatlju ni
Mndrltl 24. Krnljiea-regentinjn jc doposlala čestitim in pozdravno brzojavko vojakom, povrni v-šim se s parni kom Alieantc«. Mej prevožnjo se ni dogodil noben slučaj rmenc mrzlice, pač pa^jc na drugih boleznih umrlo (10 vojakov.	' ' '
Madrid 24. Kraljica regentinjn je podpisala dekret, katerim se sklicujejo Cortes« zti dan f>. septembra.
M »tli* I d 21. S parni kom za prevažanje »Alieantc« so dospeli danes v Corruna prvi španski vojaki iz Santiago de Cuba. Na obrežju so s<-zbrale civilne in vojaške oblasti, kakor tudi velika množica ljudstva, ki so pričakovali prihod parnika. Iz strahu pred nalezljivostjo rumene mrzlice ni bilo dovoljeno množici, tla bi stopila na ladijo. Nekaj bolnih vojakov so spravili v lazaret, kjer ostanejo poti opazovanjem, dočim morajo drugi pet. dni ostati na ladiji.
Po manifestacijah v Ljubljani.
Borbe, ki jih moramo ln'ti mi Slovenci v prvi vrsti zji svoje najprimitivnejc pravice, brez katerih ni možen niti goli obstanek, nago življenje, so hude še vedno iu mučne, kakor so bile ; napori naši zu ustvarjenje pogojev, ki so neizogibni za nadaijno razvijanje vsakega naroda, za napredek, za gospodarski* iu dušno povspevanje naše, za tekmovanje z drugimi kulturnimi narodi, ti napori zahtevajo od našega naroda še vedno nerazincrno velikih dušnih in materijalnih žrtev. Narod-trpin smo bili od nekdaj. Od nekdaj so nam pokladali življenje na trda ležišča in gorje nam, ako smo kedaj, in naj se jc zgodilo to t.iuli najskromnejim načinom izjavljali misel, da smo tudi mi, kakor drugi,
beneški odkup, niti cesarska plača, katere pod Ferdinandom še nisem dobil, ampak mrvica bolj sreč-nik časov. A? je-li tako?« je pokimal kapitan z glavo.
»Kapitan, jo lopnil grajščak Vuk Hrcljauovič po plečih Danila, »ti si mi vesel svat in poštenjak, no, povej nuni, za Boga, zakaj nosiš na svojem srcu te tri srebrne križce, kakor nekak znak smrti. »Povej, kaj jc to?« —
»Znak smrti je!« je zavpil Barbo in skočil na noge, a oči so mu plamcnclc kakor risu. »Ali pustimo to, Vuk!« ter spusti vsi se zopet na stol, si je podprl glavo in se zamislil.
»Povej nam, Danilo! Kaj je to?« je zaprosil knez Martin.
»Povejte!« so navalili vsi.
»Naj bo! Pa hočem,« dvignil je kapitan glavo, spraznil čašo in začel: »Ti trije križci značijo smrt — značijo osveto. Poslušajte me ! Dvajseto leto toče temu. I!il sem mladenič kakor dren in zastavonosec kranjskih arkibuzirov v Gorici. Čuvali smo tam mejo pred Benetkami. Z menoj sti živeli mati in sestra. Mi smo stari plemiči nekje tam iz Italije--ali vojaški rod — pa tu se živi z malo plačo, a mošnja ni nikdar polna. Mi smo imeli razun moje plače še samo dva tisoč cekinov imetka, a od teh smo deli tisoč poti ključ; naj čakajo rumenjaki, dokler se mi sestra poroči. Moj y sestra ! Moj Bog! Kako krasna je bila ta zlatolasa devica, kakor rožica, kakor zvezda, kakor atigelj ! — Imenovala se je Karlota. Pa tako sramožljiva, tako ljubka, tako mila--— oh!	(Pride še).
ustvarjeni <m1 Boga z u življenje, tla urno torej vredni, da nam enkrat nas*4 narodno življenje polože na mehko blazino — ljudske in božje pravice! Ne, ne priv«iščajo nam tega. Nikdar nam niso dopu-stili, ila l»i se oddahnili, da Iti se nam odpočil utrujeni in izmučeni narodni organi/eni. Le jedna eena je, h katero hi se hili mogli odkupiti, oziroma si kupiti miru. Te eene pa ne moremo in ne smemo plačati, sicer hi hil naš narod vreden zaničevanja od v se tja sveta in prokletstva božjega. Mogli hi, da, priti do miru, ali na - narodnih grobovih! Odpovedati hi se morah vsemu, kar je sam bog podelil posamičnim narodom v označenje njih itulividiivalnosti, odpovedati hi se morali narodnim svojstvom, svojemu narodnemu bitju, a v prvi vrsti znaku vseh znakov vsake narodnosti dragemu jeziku svojemu. Za to eeno hi se hili že
davno rešili iz ljutih bojev, ali .......ne ne moremo
plačati, je nočemo plačati, in jo — ako Bog da — ne plačamo nikdar. Morda, morda, da hode hotela kedaj nesreča, da nam odvzame katastrofa ali sila, toda sami ne prodamo nikdar svoje svete dedščine. Zato smo trpini še danes, zato ne moremo priti do počitka in oddihljaja, zato vidimo še danes, kamor-koli obračamo svoje oko, le tužnih slik in prizorov, ki nas pretresajo, ki nam razgrevajo kri v žilah ter vzbujajo ogorčenje v duši in žalost v sreu. 1'ovsodi vidimo, kako triumfuje tuja krivica nad našo pravico, nad najsvetejšo pravieo, nad pravico, ki se ne hi smela odrekati niti črvičku v prahu, pravieo dn — življenja. In vendar: vzlie temu, da moramo še vedno gledati take tužne slike okolo sebe, sestavljajoče jedno veliko sliko našega trpljenja, občutimo sedaj nekako zadovoljstvo v sebi, ker smo ravno letos doživeli lepih pojavov v dokaz, da nam preganjanja, zaničevanja, odrekanja vsake božjo in pisane praviee, da nam vse to, kar nam prizadevajo trdosrčui nasprotniki, ni uklonilo tilnika in da nismo klonili duhom pod težo utrudljivih bojev.
Takih pojavov smo doživeli letos ini Slovenci v središču našem, v srcu naroda, v beli Ljubljani. Tam se je zbiral letos — narod po svojih poklicanih zastopnikih vseh stanov. To so bile manifestacije, ki so radostno odmevale po vsem slovanskem svetu in ki niso ostale brez odmeva in utiša tudi v taboru sovražnikov. Kdor se že dlje časa udeležuje javnega življenja, kdor se udeležuje naših bojev, kdor je dlje časa opazoval vedenje naših nasprotnikov, kdor ve, kako niso še daleč za nami oni časi, ko nas in naših teženj nasprotniki niti niso smatrali resnimi, ampak so imeli le drzne šale v odgovor našim obupnim klicem po pravici, po življenju: le ta bode vedel prav ceniti dejstvo, da o letošnjih manifestacijah v Ljubljani so se nasprotni listi odvadili neslanim in žaljivi m šalam in so p i h a 1 i resno, jako resno. Napadali so pač strastno, sumničili in nbrekovali — ali norcev niso več brili. Ta moment je toli važen, da ga ne smemo prezreti, in je toliko tolažilen, da se ga moramo veseliti od Brca.
In to nam bodi v pouk, v resen opomin. Vedenje nasprotnikov, spoštovanje, ki smo si je izsilili z letošnjimi manifestacijami v Ljubljani, bodi v opozorjenje našim vodilnim krogom, kako moramo prirejati svoje pojave!
Ves narod mora po svojih zastopnikih govoriti h k ratu in na svečan način polagati slovesno prisego: nikdar si ne kupim miru za ono eeno, katero h i n u m hotel d i k t i r a t i s o v r a ž n i k iu raj e volim boj in ž n j i m spojene muke in žrtve! Volim hoj, a konečni vspeh je v božjih rokah !
DOPISI.
S Prošeka 24. avgusta. (Pogreb Janka Štrukelj a.) flzv. dopis.) Ce bi bil prišel v ponedeljek dne t. in. tujec na Prosek, gotovo hi vprašal: Kuj neki pomenja, da prihaja danes toliko ljudij od raznih strani in različnega stanu?« Vpraševal bi nadalje: Je-li kakšna slavnost? Je-li kak poseben praznik?
Ne, ne, nikaka slavnost, nikak praznik ni bil to, saj je hil delavnik. Sicer pa le počakaj malo, dragi tujec, kmalu boš videl, kaj je to.
Tužno su odmevali zvonovi iz lin visokega stolpa, naznanjajoči, da bode skoro — pogreb.
Kmalu jc bilo videti sprevod, ki sc je pomikal proti hiši žalosti, proti hiši, v kateri je ležal na mrtvaškem odru mož najlepše dobe svojega življenja, mož 30 let, katerega kmalu zagrebejo. Obraz — kost iu koža, stas — kost in koža.« Kaj ne bi hil, morilna liolest ga je strla in uničila.
Po opravljenem verskem obredu dvignili so štirje mladeniči truplo moža in je nesli v farno cerkev.
Orgije so se glasile tužno, a občutkapolno so odmevali glasovi pevcev s kora.
Sv. opravilo je z vršeno in dolgi sprevod se že pomika proti mestu miru in pokoja, proti onemu kraju, kjer ne razsajajo več strasti in viharji, kjer zgineva vsaka sila razburjenosti in naporov, kjer litih nje posvetni šum.
*
* *
Mlad še, mož krepke dobe, a utrujen je legel Janko Štrukelj k zadnjemu počitku.
Rodil se je na Prošeku leta 1HOO, poklica in stanu je bil učiteljskega. Ze kakor deček je kazal veselje do vede, zato so ga dali sta riši na učiteljišče v Koper, da se tam izobrazi in doseže svoj poklic. Po dovršenem učenju na učiteljišču je služboval v Mavhinjah, na Barki, v Dutovljah in slednjič po svoji vroči želji — v svojem rojstnem kraju, na Devinščini pri Prošeku. Hil je vedno uzoren in vesten učitelj ter neutrudljiv delavec na narodnem polju. Mladino je vodno vzpodbujal k učenju ter jej vcepal v mlada srca ljubezen do mile domovine.
Tudi pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku pogrešalo hode v njem neutrudljivega tajnika. Zanimal se je za društvo, deloval je za nje z vsemi močmi in bil mil je vedno najboljši svetovalce. Svojim vaščanom je bil priljubljen, navduševal in utrjal jih je vedno v narodnem delu. Ž njim ni zgubilo le učiteljstvo uzornega, zvestega in priljubljenega tovariša, ampak tudi narod je zgubil vrlega sina. Večkrat je povdarjal, da se čuti doma in najbolj srečnega le v krogu svojih in na svoji zemlji. Živel je le za narod, čutil je ž njim, prenašal in trpel je njegovo bol in gorje. Oh, dragi, Janko, kako hudo nam jo, da nisi dočakal dneva ustajenja teptanega in tlačenega ti naroda, na katerega tujci še vedno bruhajo oholo svoj gnjev, katerega še vedno teptajo na tla, ob katerega še vedno pluskajo razljuteni valovi sovražnega morja. Le mračnim očesom si mogel opazovati, Ti, ki si ^ sovražil vsako nasilje, take krivične prizore, •e
* *
Pri sv. maši so peli učitelji tlo srca ganljivo in o odhodu iz cerkve je pel veliki zbor, sestoječi iz gg. učiteljev in obeh pevskih društev »Hajdrih« in »Danica«, srce pretresajoči »Blagor mu«. Dokaz, kako priljubljen je bil pok. Janko vsem, je bil dan njegovega pogreba, katerega se je udeležilo okolo 25 učiteljev iz okolice in s Krasa. Okrajni šolski svet je zastopal šolski nadzornik g. Kante iz Sežane. S Prošeka udeležila se je pogreba vsa tamošnja inteligencija, nji na čelu gg. poslanca Nabcrgoj in Gori up, in veliko vaščanov. Nadalje je bilo žalovalcev iz Barkovelj, s Konto-velja, z Opčin, iz Zgonika, Repničn in od drugod.
Krsto so nosili mladeniči društva »Hajdrih«, a dekleta v narodnih nošah, opremljena narodnimi trakovi, so nosile vence, šopke in sveče. Krasen venec je poklonilo svojemu tajniku v znak zahvale pevsko društvo »Hajdrih«, ovijali so ga lepi narodni, široki trakovi, na katerih se je blestel napis: »Pevsko društvo »Hajdrih« svojemu udu-tajniku«,
Mej potoma iz cerkve na pokopališče je pela »Danica« s Kontovelja gani j ivo »Molitev«. To J društvo se je udeležilo pogreba korporativno, da le tako izkaže pristojno poslednjo čast narodnjaku-poštenjaku, sinu naroda — trpinu.
Sprevod jc dospel do grobišča, nositelji krste so že stopali po ogoreli travi, že so dospeli do ruševine, ter postavili krsto pred njo, še malo molitvic, še blagoslov in položili so truplo pokojnika v — hladni grob.
Gospod Albin Strekelj, učitelj v Skoci-jnnu, je naglašal v krasnem govoru ob odprtem grobu lepa svojstva pok. Jankota; opisal je na kratko njegovo življenje in razložil njegov narodni čut; srčno mu je priporočal, naj on prosi Vsemogočnega tam gori nad zvezdami blagoslova onemu, katerega jc sam tako ljubil, naj prosi blagoslova narodu! Marsikomu je zarosilo oko oh zadnjih
l»esedah govomikovih, ki so se glasile: »Dragi Janko! V imenu vseh Trojih tovarišev in prijateljev izročam Ti zadnji najgorkeji pozdrav! Tvoj duh naj plava nad nami in kličem Ti še enkrat: Z Bogom! Se trikrat, še tisočkrat z Bogom!« In v zadnji pozdrav je odmevala pretresajoča Nad zvezdami«.
Po dovršenem pogrebu so imeli gg. učitelji kosilo v gostilni Lukša«, kjer so se še spominjali pok. Jankota in kjer je bilo čuti lepih vspodlui-jajočih govorov.
Ti pa, dragi Janko, ki si dovršil delo tu med nami, počivaj sladko na višavah ! Tvoj spomin ostane ovenčan med nami.	Vrhmorski.
Politični pregled.
0 razmerah v Istri piše dunajski list »Reiehfovehr« : Dne soli sarebbero i mezzi per tener soggetti »piesti populi: l'ignoranza e la po-vertit.« (Le dvojno je sredstvo da se to ljudstvo —• namreč Slovani ohrani v podložnosti : nevednost in ubostvo). Tako so se glasila poročila uradnikov benečanske republike v času, ko je bil veliki del Istre v njih moči. Torej nobenih sol, nobene obrti, nobenega poljedeljstva, nobene kulture za slovansko ljudstvo na Primorskem! Od tega je minulo že 100 let, ali — več nego dve tretjini prebivalstva istrskega je slovanske narodnosti in ti naj ostnneti, eni tretjini italijanske manjšine na ljubo, v »ignoranža« (nevednosti). Gotovo je to uni-eum za moderno državo, da se ni do danes v okraju, v katerem prebivajo tri četrtine slov. ljudstva, kakor jc Porcški, zgradila nobena redna slovanska ljudska šola. Slovani v Istri nimajo nobene srednje šole, o poljedelski ali obrtni šoli ni niti govora. Torej z mirom zvesti nnčelu : k d o r n i Italija n, naj ostane v »ignoranza!«
Kakor drugo sredstvo za podjarmljanje Slovanov je bila v beneških poročilih omenjena »po-vertll« (uboštvo). Tudi ta barbarični nasvet je cenjen v tej deželi. Kolonski sistem je ideal naših naeijonalnih oblastnežev. Mnogi >signori« so si prisvojili mnogo sveta ter naselili kolone. V tem pogledu bi se omenilo lahko marsikaj. N' najnovejšem času delale so se poskušnje z dolenjem občin, da bi se na ta način provzročalo seljakom kolikor mogoče mnogo troškov, ter da bi s tem dovedli iste bližje »povertit« in jih napravili za kolone, kar bolj odgovarja ukusu italijanissimov. Z občino Pazili naj bi se pričelo,
Ali se hoče res obdržati Slovane Primorskega (po receptu benečanske republike) v iguo-r a n z a i n p o v e r t it ?!«
Tako dunajski list. Kar pripoveduje, jo sama žalostna resnica, a je tudi grozna obtožba ne le za stranko, ki naslanja svoj obstanek na nevednost in ubožtvo ljudstva in ki neprestano, sistematično in odurnim cinizmom dela na to, da ljudstvi t ostaja v tmini iu bedi v jedini ta namen, da se more ona (stranka) vzdržati na površju, ne le za stranko torej, ki je že obsodila samo sebe v smrt pripo-znavši vsem svojim postopanjem, da ne bi mogla živeti ob dihu svobode in človeške prosvete — ne le za stranko je to grozna obsodba, ampak tudi za one, ki so sklenili alijanco s tako stranko, alijaneo, ki ima v predpogoj : ubožtvo in nevednost ljudstva. Take alijanee v XIX'. stoletju! Genius človeštva — zakri si svoj obraz!
Konferenoe v Budimpešti. Sesli so se torej zopet gospodje ministri od onkraj in takraj, Bešli so se v prestolnici Madjarov, da bi, če le mogoče, zopet zlepili gospodarsko ukupnost med obema polovicama države. Morda pojde; glasila, ki slisajo travo rasti okolo ministerskili portfeljev, imajo celo nekaj nade, da pojde. Seveda pojde težko, ali če pojde, pojde le tako, da najdejo kakov način, da se obvaruje naj h ujega zla trava ukupnosti, ali da se vendar nasiti koza madjarske ne-nasitljivosti in šovinizma, račun pa poplačajo najbrže avstrijski davkoplačevalci. Tako je bilo vedno in tako bode najbrže tudi pot. Pripoznana bodi sicer dobra volja grofa Tinina, ali kaj pomaga, ko njegova možnost ne more nadvladati žalostnega razmerja, kakor so ga ustvarili Nemci leta 1HI57., ko so Madjarom potisnili v roko silno orožje, v nadi, da madjnrsko jiuulvladje onkraj zagotovi za vedno nemško nadvladje takraj. In taka stranka, ki je lahkim srcem izdala koristi države plemenu,
čegar domišljavost ni v ni kakem razmerju z njega — kulturo, taka stranka nravi, da je poklicani čuvar države. <) narobe svet!
Grof Tliun da hoče energično hraniti koristi vse monarhije in te polovice. Ali tudi Madjari hočejo in oni so pokazali še vsikdar doscdaj, da tudi —» zna jo!
Po brzojavkah iz Budimpešte je soditi, da sta se začetkoma oba ministerska predsednika držala vsak svojega stališča. Grof BanftV zahteva, da ne skliče državni zbor avstrijski in dn se mu predlože načrti zakonov za obnovljenje pogodbe. Ogri računajo namreč, da avstrijski parlament ne reši teh zakonov, in tako bi oni dobili svobodno roko, da si samostojno urede one gospodarske odnošaje, ki so se smatrali doscdaj ukupnimi. Ogri so pa toliko previdni, da si hočejo, kraj vse samostojnosti, zagotoviti vendar tudi vse one ugodnosti, katere jim je ponudil grof Bndeni za obnovljenje definitivne pogodbe. To so res praktični ljudje: živeti bi hoteli sicer samostojno, ali na račun — dobrega soseda.
Drugi kongres češko - slovanskih katolikov zboruje sedaj v Pragi. Udeležim je velika, zlasti tudi od strani visokega plemstva. Predsednikom je bil izvoljen grof Adalbert Hehonborn. Shod so pozdravili: kardinal-knczonadškof Sehonborn, deželni maršal knez Lobkovic in namestnik župana praškega. Vlček. Odposlali sti se udnnostni brzojavki papežu in cesarju. Posvetovanja bodo trajala do četrtka.
Domače vesti.
Osobnu vest. Redarstveni ravnatelj, vladni svdtnik K r i š t o f H u s i c h, je včeraj zopet nastopil svoj pretrgani dopust. Odpeljal se je iz Trsta sinočnim brzovlnkom.
Umrl Je v Voloskeni v 85. letu svoje dobo gospod Andrej Stan gor, posestnik in lastnik ladij, načelnik znani rodoljubni rodbini ter oče poslancu in odvetniku dru. Andreju Stangerju. Gostiti rodbini naše iskreno sožalje!
Iz Divače nam pišejo: Minoli petek je tukaj umrl g. Anton Magajna, veleposestnik in občinski odbornik. Bolehal je le dva dni na mučni bolezni, ki ga je spravila v prezgodnji grob. Sreč mu jc bilo dobro, rad je pomagal svojim ubožniin in potrebnim sosedom. V tolažbo njegovi ženi, otrokoma in stricu je bil pogreb veličasten, katerega se jc udeležila C> gg. duhovnikov in mnogo odličnega in priprostega ljudstva. Vsem spremljevavcem hodi zato najtoplejša zahvala; pokojnik pa naj mirno počiva pod domačo grudo!
Jubilej delaven. To dni dovrši delavec-sedlar Vekoslav AVrinseheg 2f) let neprestane službe pri tvrdki Ivan Kircher v ulici S. Lazzaro, Tem povodom so zvestemu delavcu Čestitali gospodar in tovariši.
V dnevih seljenja smo. Redarstveno ravnateljstvo opozarja tem povodom vse hišne posestnike, kuratorje, administratorje itd., da morajo, kakor vsako leto, najdalje do 15. sept. predložiti sezname svojih stanovnikov, toliko iz mesta kolikor iz okolice. Pozneje spremembe se morajo naznanjati, kakor doslej, v 24 urah. Ako sc opusti prijava, ali ako ista ni resnična, ali ako se prekrasno predlože lista, ki se ima predložiti do 15. septembra, kaznovalo se bode to po obstoječih zakonitih določilih.
Idrijski visokosolci prirede dne o. septembra zvečer koncert s plesom v korist podpornih društev za slovenske visokošolce na Dunaju in v Gradcu.
Obljubili sti prijazno sodelovanje tudi gospien Anica Lapajne in gospica Antonija Janochna. Na-tančneji vspored se objavi pozneje.
Prijatelji visokošolcev, sosebno gg. visokosolci sami, vabijo se na obilno udeležbo.
Občni zbor kmetijske podružnice v Hojami, ki se hode vršil dne 2H. t. m. v prostorih kousumnega društva v Kojanu in sicer popoludne ob 4. uri, bode imel sledeči dnevni red: 1. nagovor začasnega predsednika, 2. vpisovanje novih udov, .55. volitev odbora, 4. razni predlogi iu nasveti.
Ker je ustanovitev te podružnice silne važnosti za Hojanski okraj, je pričakovati, da se občnega zbora udeleže vsi kmetovalci okraja in prav v obilem številu pristopijo k podružnici. Da bode to v njih gotovo korist, se prepričajo pozneje sami. Ker se nahaja med našimi ljudmi dokaj tacili, ki
menijo: »Čemu mi kmetijska družba, saj lahko izhajam tudi brez nje«, treba jth vprašati samo to eno: čemu pa so drugod povsodi in na vsem svetu kmetijske družbe, ako ljudje lahko »izhajajo« brez njih ? Kdor ima le kaj še zdrave pameti v glavi, lahko pojmi, da brez združevanja v teh časih ni več mogoče dobro izhajati, kajti v združenju je moč, v raisdružcnju — razpad. <) tem poslednjem imamo le prežalostnih skušenj ravno na tržaških tleh !
Pevsko društvo „Atlrlja" v Harkov I j ah
vabi na slavnostno obletnico v spomin odpretja »Narodnega doma« v Barkovljah z veliko veselico, ki se hode vršila v nedeljo dne 2H. avgusta 1808. na okrašenem vrtu »Narodnega doma«. Na slavnosti bodo veselovali : novo pomnoženi možki in mešani zbor pevskega društva »Adrija« pod vodstvom g. H. Ražem-a, oddelek veteranske godbe pod vodstvom gosp. K. Majecn-a in društveni di-letantje. Začetek točno ob 5 in pol uri popoludne. Vstopnina: Na veselico za odraščene 25 nvč., za otroke do K), leta 15 nvč. Na ples za gospode 40 nvč., za gospe 20 nvč. — Ker je namen veselice jako blag, se preplaeila hvaležno sprejemajo.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
Odbor.
Na veselici „Dclalskeira pod. društva"
so darovali sledeča gospoda: Lukšič Tomaž 1 K., N. N. 20 stot., N. N. 20 stot., Šnebcl Jakob 60 stot., Cotič 20 stot., Mezgec 20 stot., M. Mandic 2 Kr., N. N. 40 stot., S. Bartelj 1 K. «50 stot., Poč kaj 20 stot., Turk Josip 2 K., N. N. 20 stot., Vatovec Anton .'10 stot., Metlikovie Ivan l K., N. X. H stot., N. N. 00 stot., Brezovce 40 stot., A Vogrič t JO stot., Gregorič J. (10 stot., Volčič Vekoslav 40 stot., N. N. 40 stot., N. N. 40 stot., Tomažič Josip I K. (JO stot. Najprisrčnoja hvala vsem darovalcem.
Xovo miuisterstro. To so debelo glodali danes spoštovani čitatelji soeijalističnega lista »La-voratore«, ko so izvedeli iz dunajske brzojavko, da je že sestavljeno novo ministerstvo avstrijsko, kateremu bode predsedoval baron Gautsch, členi pa: Sehrott za justico, Sehuster za finance in — Ri nald i ni za trgovino. Pa res ni bil slab ta — dovtipl Sedaj pa nam res ugajajo ti poročevalci »I javora tora«, ker so si ohranili toliko humorja, da celo v teh žalostnih časih in ob tej pasji vročini morejo delati — slabe dovtipe.
Kako naj imenujemo to ? Nismo mislili pisati o tem, da-si nas je srbelo, ker moramo vsaki
dan hoditi mimo in gledati ta.......da, kako
naj imenujemo to?! Ali jelo so nam prihajati interpelacije od mnogih strani, češ: kaj niste videli tega, zakaj molči »Edinost« o tem?
Prijavljeno bodi torej širšemu občinstvu, a Bog ne daj misliti, da hočemo poživljati koga v
to, da so odpravi ta.....kako bi rekli ?! Oe
je vsem prav, mora biti tudi nam.
Na lepem sprehajališču Aoqucdotto je poleg družili pekarn tudi jedna, ki ima nad vratmi lepo veliko tablo z imenom — Schert. Nc res, kako lepo italijanski zveni ta —Skrt?! Znano je, koliko se dandanes trosi za reklamo; v izložbena okna pokladajo kar mala premoženja, da vabijo kupo-valee. Tudi Schert je takov podjeten mož, ki se ne plaši troškov za reklamo — v izložbenem oknu.
Priredil jc lep grad, iz sladkorja seveda. Poleg gradu se vrti »orjaško kolo« — prav tako kakoršno smo videli »v Benetkah« v dunajskem pratru — ter vlači okolo čolničke, napolnjene samimi sladkimi rečmi. Pred gradom so stopnice doli na »vrt«, v ospredju vrta stoji, prav pod nos gledalcu mičen spomenik — italijanskega kralja! Najbrže jo gospoda peka zavel njega — priimek, da je pozabil, da vladar pokrajini, na kateri stoji tržaški Acqucdotto — ni kralj Umberto!
Kako naj imenujemo to »pozabljivost?!«
Iz Kozine nam pišejo: Tu se je praznoval rojstni dan Njegovega Veličanstva Frana Josipa prav lepo. Na predvečer, t. j. 17. t. m., bile so vse hiše prav dično opravljeno: vse v zastavah, krasnih balonih z glavo in inicijali N. Velič. ter avstrijskim grbom, kakor je bilo krasno transparentno odi-' čono tudi vsako okno se sliko cesarja ali avstrijskim orlom.
Godba je svirala, spremljana od členov osno-valnega odboru g. Klemencu in g. Dobrile; na straneh so nosili fantiči krasne lampijonc. Sli smo naj
prvo na kolodvor, igraje naš dični » Naprej . <) prihodu tržaškega |>oštnega vlaka je godba zasvirala cesarsko himno. Potem pa smo šli s postaje po vasi spremljani od velike množice lojalnih letoviščnikov in domačinov. Godba je igrala himno, spuščale so se rakete in prižigali umetalni ognji. Sredi vasi, pred Klemenčevim hotelom jc svirala godba do polnnoči, kjer se jc ljudstvo zabavalo. O tej priliki sta nabrala g. Dohrila in gospa Marija Bekar 10 gl. 70 nč. za Dalmatince, ponesrečene po potresu.
Drugi dan, na IS. t. m., nam je daroval sv. mašo v herpeljski podružni cerkvi častiti gospod duhoven Habat iz Podgorja, za kar mu bodi tu izrečena srčna hvala.
Po vsem tein je daroval osnovalnemu odboru neki gospod 2 gld., katero svoto je določil odbor družbi sv. Cirila in Metoda.
Poskusen samomor. 25letni težak Fran I', je delal navadno v svobodni luki, toda, ker ni bilo zmirom dosti dela, so bili zaslužki pičli in majhni. Dasi mu je njegov oče Anton podlagal po svoji moči, bil je mladenič vendar potrt, ob zavesti, dn je odvisen od očeta ter ponižan napram prijateljem, s tem, da sc jc moral hraniti tako pičlo in se odrekati vsaki zabavi. Tako življenje mu ni ugajalo, sklenil je torej končati si je. Prcskrbel si je strupa ter se podal na pomol sv. Terezije v bližini kopališča Fontana. Tam je šel na morsko obal, kjer jc izpil ono tekočino. Ko so ga našli tam stokajo-čega in vijočega se od bolečine, poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, kateri ga jc dal prenesti v bolnišnico, kjer so mu oprali želodec. Sedaj sc ne nahaja več v posebni nevarnosti.
Patlel z drevesa. 10-letni deček Iva Vidali se je igral včeraj popoludne na ribjem trgu sv. Jakoba z drugimi dečki ter je plezal na drevo. Hkratu mu je zmanjkalo moči in padel je z drevesa. Vstal jc sicer precej od tal, toda čutil je bolečine na levi roki. Sproveli so ga v bolnišnico. Zdravnik jc konstatovnl, da si jc deček zvinil roko ter mu je isto obvezal.
Nesreča med delom. Ko jc 5S-lctni strojevodja Martin Kribičič, poslujoči v tovarni lino-leja, včeraj čistil stroj, prijelo ga je kolo za roke ter mu [prizadelo več težkih ran. Na njegove vsklike so priskočili njegovi tovariši, ki so ga, videči, da je težko ranjen, sprovedli na vozu v bolnišnico.
Med taščo ili nevesto. To je stara zgodba, ki sc bode ponavljala, dokler bode stal svet: prepiri med nevestami in taščami. Ali prehudo ne sme biti, kakoi sc jo zgodilo včeraj popoludne v ulici Croccfisso, ko jc nevesta udarila svojo 80-letno taščo tako močno po glavi, da jo uboga starka odnesla precejšno rano na — zdravniško postajo.
Nesreča. lJMetni Josip Orel z Opčin je včeraj cepil drva; v tem pa mu je sekira spo« drsnila in jc zadela v palec desne roke tako močno, da mu je odneslo kos prsta. Ponesrečenca so hitro priveli na zdravniško postajo v Trst, kjer so mu podelili prvo pomoč. Potem so ga odveli v bolnišnico.
Koledar.
Dane« v četrtek 25. avgusta: Ludovik, kr.; Patriciju, <1. Jutri v petek avgusta: L'etlrin, papež; Samuel, prerok.
Solnčni:	Lunin:
Izhod oh 5. uri 1 min.	Izhod oh 2. uri 58 min.
Zahod „ 7. „ 2 „ | Zahod „ lo. „ <» „
Ta je 86. teden. Danes je dan tega leta, imamo torej Se 12U dni.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessairo Levi Miiizi v Trstu.
Via Kihorgo 21 in Piazza Kosarlo 2
(Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseli slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj iu Iranko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi zn to računil stroške.
Različne vesti.
Hranivost sladkorja. V«»jaS ki zdravnik Ijeiknn-to rte r v Metru je priredil poskusov se sladkorjem ter je v to svrlio izbral od vsakega polka |mi deset vojakov, katerim je dan na dan dajal jesti najprej •i, in potem do 12 koseev sladkorja. Rezultat tega poskusa bilje ta: telesna težina tek vojakov se je mnogo brže povekšnla, nego ostalih. I živanje sladkorja je povspeševalo vojakom tek in žejo, napravilo jih sveže, lažje so prenašali vsako težje delo, z jedno besedo: zdravnik Leitenstorfer je k on sta tova I, da je sladkor tako koristen in hraniv, da bi ga morali uvesti v vojakih kak ur redno hrano.
Iz papeževega inventarja. Povodom papeževega imendana poročajo rimski listi mej drugim, da noben papež ni dobil toliko daril, kakor Leo XIII., ki je pa tudi razumel, ohraniti jih. Izrazil je željo, da se združijo ista po njegovi smrti v posebnem muzeju, ki naj nosi njegove ime. Glavna darila so: 'JH tijar, okrašenih dragocenimi kamnji; ."»lit zlatih križev, odičenih dragocenimi juveli; 1200 kelihoV iz zlata in srebra; HI prstanov, od katerih jc vreden samo oni, ki ga je daroval sultan, f>IUMM> lir; veliki dijamant, darovan od predsednika Transvaalske republike g. Kriigerja, kije cenjen na več milijonov lir; Iti pastoralov iz zlata, istotako odičenih dragocenimi kamnji; 7 kipov iz zlata in srebra; okolo 1 (MM) umetnostnih predmetov. Vrednost teh daril je cenjena na ;">() milijonov lir.
Sibirska železnica je gotova do Irkutska, ker je prvi vlak došel H. avgusta do omenjenega mesta, t, j. do Bajkaljskega jezera v iztočni Sibiriji. S tem je gotova glavna proga. Od iztočne strani Tihega oceana, od luke v Vhulivostoku, vodi železnica že drugo leto. Po reki Amur je zveza po ladij ah z eno in drugo progo sibirske železnice.
Sedaj je treba zgraditi še oni del železnice med Bajkalskim jezerom iu gornjim Amurom do mesta ('itn in do mandžurske meje. Najugoizhodu od Irkutska nahaja se Kjahta, glavno skladišče za čaj na kitajski meji. Še to leto bodemo lahko dobivali kitajski čaj preko Sibirije.
Zadnje vesti.
1) li li a j 2 «>. »Nene Kreie Presse« sodi po znamenjih, da pride do sporazumljenja med avstrijsko iu ogersko vlado. (v,e je tako, je gotovo, da bode sklican državni zbor avstrijski za zadnji poskus, kakor ga zahteva ogerska vlada.
Illiriiiiipešta 25. Ćleni liberalne stranke ho zatrdi.i jednomu urednikov lista »Pesti Hirlap«, da so se pogajanja vršila jako koneilijantno. Avstrijski ministri da ho vsprejeli ogerske predloge iu tako jc možno, da pride do sporazumljenja.
budi m postu 2i>, »Orszag Ilirlap« piše, da avstrijska vlada dvomi močno, da bi avstrijski parlament došel do normalnega delovanja, tudi če se skliče sedaj. Zato je malo nade, da bi se kvotuo vprašanje rešilo sodelovanjem avstrijskega parlamenta. Ker pa ogerski zakoni ne dovoljujejo, da bi vprašanje o kvoti rešila krona, dokler ni dokazano, da parlament ni zmožen za tako rešitev, zahteva ogerska vlada, da se skliče državni zbor, da se tako tudi formalno dokaže ta nemožnosti.
KII (II lil poŠta 25. Konference so pričele danes ob 11. uri in so trajale do »dejeune-a«, ki ga jc priredil baron Banffv svojim tovarišem. Posvetovanja se bodo nadaljevala popoludne. Zvečer so avstrijski ministri povabljeni na obed v hiši ministra domobranstva, barona Kojorvarvja. Avstrijski ministri se jutri povrnejo na Dunaj.
Fmnkobrod 25. »Frankfurter Zeitung« pišejo iz Ne\v-Yorka: Na Kubi se že kažejo znamenja nove dobe. Amerikanske oblasti v Santiago de ('uba so že odpravile verski pouk in so uvedle v šolah angleščino kakor obvezni predmet.
Kekit 25. Te dni je došle semkaj več francoskih častnikov, da naroče veče število torpedov. < astniki so se poklonili guvernerju in županu.
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 2;i. avgusfa. (Izvirni brzojav.) Pšenica za avgust 73, za september (!S, za december 6<i. Koruza za september 34'/s, za december 348/8. Mast 540.
Trgovinske vesti.
Budimpeštu. P&eaicH i.a mar«- N-.tl do M\l*_>. IMe-nit-H za neptemlKT 8-41 đo .H-42. R* za septeml>er t> ti4 do ti titl Koruza za maj 1 «!♦!>. 411 do 4-4:1. Koruza za avgust
1hms. ;V4f> do 5-rkl. < z« spomlad —*—. i »ves za september fr:jn do fv40. Koruza: .V3ft do 5'40.
i'Senim: ponudite urednj«. Povpraševanja dobra. — Prodaja .'!5ooo met. stot. Vreme: vročina.
Hambiirtr. Sunton gnod average za september 33' za december &!l"2f», za mare .'M-7f» za maj 34-2f».
Havre. Kava Santo* good average za avgust .'tii "»0, za december 4o-_»r> frankov /a ftO klg.
Praira. Surovi sladkor I. produkt, HH° „ Hcndement
franco Anssifc. Mirno. Takoj —•--do —■—. (>kti)l»er-
deceml»er —•— do —•—.
Dunajska borza 25. avgnata 1898.
vi>«r»j	<litn«M
Državni dolg v papirju......101-Ki	101'tto
v srebru......10150	10150
Av»trijaka reuta v zlatu ......	121'fjO	121-45
v kronah.....101*20	101-25
Kreditne akcije..................395 80	360-25
bonbon H> Iifr..................120-05	120*0o
20 mark......................11-75	n-75
Napoleoni......................0-5,'t1	Jl-JiU
t<>0 ital. lir.......... 44-5)0 * 445H)
ZAHVALA.
Podpisano preilsc<lništvo se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorsibodi pripomogli, da se je naša obletnica blagoslovljen jn društvene zastave dne 21. t. 111. tako sijajno završila.
Osobito se zahvaljujemo vsem udeležencem, potem hI. »Slovanskemu pevskemu društvu« za petje pri sv. maši in sodelovanje 11a popoludauski veselici ter častitim šolskim sestram za brezplačno prepuščen jc odra za nastope.
Od predsedniitva „Delavskega podp. dru&tva".
Trst, 23. avgusta 1HDH,
M. M a 11 d i tf, predsednik.
V i n k o P e r li š e k, tajnik.
Javna zahvala
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za znake odkritosrčnega Božalja in ljubezni za časa holezni in o smrti našega pre-ljuhljenega, nepozabnega sina in brata
Jankota Štrukelj,
učitelj-voditelja.
Posebno zahvalo izrekamo p. n. gg. učiteljem, ki so prihiteli od blizu 111 daleč, da izkažejo pokojniku zadnjo čast, nadalje slavnima pevskima društvoma »Danica« in »Hajdrih« za sodelovanje pri pevanji v cerkvi in na grobu, gosji. A. Štrekelju za ganljiv nagrobni govor, vsem darovalcem prekrasnih vencev, prečastitej duhovščini in sploh vsem mnogobrojnim ' udeležnikom sv. maše in pogreba.
Na Prošeku, 28. avgusta 1898.
Žalujoča rodbina Štrukelj.
Konsumno društvo pri Sv. Ivann
isee krčmarja
preko kavcijo od 100 gld. — Ponudbe naj so pošiljajo do 15. septembra. — Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali pa v. odraslimi otroci.
^Zavoil za nniformiranje in civilna krojačnica
Frana Jiras
ica^
ulica I 'asernia
/a
Lr
* Trstu — ulica (.'aaerma II Priporoča se
napravo uniform in civilnih oblek.
Postreiba poštena. - Zalota vseh ?rst za uniforme po tovarn iškui cenub.
1'omladantko zdravljenje.
ZDRAVLJENJE KRVI
tuj „Tisoeerni cvet" (.Mlilellori).
l inti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, i-e peee v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane f»0 nvi\ ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER „Al duc Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za iti) 11 vi", v markah dopoSlje se franko.
11 ^ 41
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia stv. 7
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (Sjalov) v vseh barvah po gld. 5J.H0 in gld. I"20 Zbirka frStanja v raznih risaujib od "20, .'JO in .'17 nvč. M o J k e srajce Itcle iti barvane od 00 novi. naprej. Maje iz p 1 i s a za gospe po »Jo, 7f> nove. in vei samo v prodajalnict
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia stv. 7
Slovenske gospodinje, pozor!
Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo druibe »v. Cirila in Metoda. 8 tem
koristite najbolj samim sebi, ker ta izdelek je najboljAi od vseh poznanih eikorij; ob enem pa podpirate tudi liaSo Šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje tega blaga dobi omenjena družba.
Mal položi dar — domu na altnr!
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemniče, žimnic in peresuic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni hati konkurence.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA)
trst — Via s. Spiridione, Corso, Via s. Nicolo — trst
Najbolj v središču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.
J
Svetovna kolesa
amerikiiiiNki »rltriuali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu iassv ,a(li clGKimco» točnosti in v h trajanj a, prodiija solz----kljllfiiio le pri glavnem zastojiniku
ANTONU SKERL V TRSTU,
Via S. Lazzaro Itv. 6, nasproti palače Salem.
Mi. Navadna kolesa prodajajo ko proti 2-letni garanciji, ročaj in pritiklino po želji kupea.
Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev.
CENE ZMERNE.	--M-----CENE ZMERNE.
_ A