PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Covcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številke- Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 35 (13.865) Trst, torek, 12. februarja 1991 Srdito letalsko bombardiranje Iraka in Kuvajta še ni strlo iraške vojske V Washingtonu se že ogrevajo za »omejen kopenski spopad«? Le tako bi iz bunkerjev izvabili pod letalske bombe iraške oklopne in motorizirane divizije kak že navaja težke izgube med prebivalstvom - Sovjetski odposlanec Primakov v Bagdadu WASHINGTON — Kopenski spo-v Zalivu je postal neizbežen, saj eniirju odločno nasprotujeta tako nteriški predsednik Bush, kot iraški C^dsednik Sadam Husein. Kdaj in ka-^ bo ta spopad, pa bo po vsem so-odločal prav Bush, ki se v teh intenzivno posvetuje s svojim ob-nibnim ministrom Richardom Che-p6y]em in z načelnikom generalštaba (,0hnom Powellom, ki sta se-vrnila iz avdske Arabije. ^*odeč po vesteh, ki prihajajo iz jeashingtona, naj bi se šef Pentagona |. Q9reval za »vmesno pot« med nada-Vaniem letalskega bombardiranja in (Uličnim kopenskim napadom. V za-dneh so namreč v Pentagonu na-f, 9°vali na morebitne omejene ko-^ a 6 naPade' ki naj bi prisilili Irača-da bi zapustili svoja varna zaklo-t0 . ■ Zavezniška pehota, naj bi bila skc I nekakšna vaba za iraške tankov-*n mehanizirane divizije, ki bi bile tjjjj i yarnih zaklonišč prepuščene ne-zavezniškega letalskega bom- oDJudi Bush baje ne nasprotuje taki bj d1, ki bi rešila marsikateri pro-Ameriški generali navajajo, da je zavezniško letalstvo v 26 dneh spopada strlo le 20 odstotkov iraškega pehotnega potenciala. Bombardiranja bi morali nadaljevati vsaj še tri tedne, da bi iraška vojska utrpela nad 35 odstotkov izgub, šele tedaj bi bili izgledi za splošni kopenski napad sprejemljivi. Tako čakanje pa je s političnega vidika za Busha nesprejemljivo, ker bi lahko načelo enotnost sedanje protii-raške koalicije. Toliko bolj, ker sedaj postaja vsem jasno, da se iz dneva v dan daljša seznam iraških civilnih žrtev. Če je bilo morda v začetku spopada letalsko bombardiranje res »kirurško«, pa tega ne moremo trditi za zadnje dni, ko zavezniško letalstvo že bombardira v preprogi domnevne vojaške cilje, mostove in ceste. Prvič od izbruha spopada je Irak včeraj priznal, da je že na tisoče mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. V Bagdadu so se do sedaj izogibali vsem obračunom, da ne bi demoralizirali prebivalstva. Če so se torej odločili, da prebivalstvo seznanijo s tako tragičnim obračunom bržko- NAD AL JEV AN JE NA 2. STRANI Sadam Husein med nedeljskim televizijskim govorom (AP) V Beogradu neuvrščeni za mirno rešitev spopada BEOGRAD — Včeraj se je v Beogradu začel sestanek visokih funkcionarjev 15 neuvrščenih držav, ki naj bi opravili priprave za današnje srečanje zunanjih ministrov teh držav po zalivski krizi. Sestanek poteka za zaprtimi vrati, predseduje pa mu veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Živojin Lazič. Funkcionarji so že začeli proučevati možnost, da bi sprejeli dokument ali sklepe, ki bi jih danes predstavili ministrom. Temeljni cilj takšnega dokumenta bi bil predlog rešitve, ki bi omogočila prekinitev zalivske vojne. Funkcionarji so poudarili, da bi začetek procesa miru moral pomeniti tudi začetek kompleksnega procesa, ki bi zajel vsa druga sporna vprašanja, ne le v Zalivu ampak na vsem Bližnjem vzhodu. Popolni umik Iraka iz Kuvajta ostaja v skladu z resolucijo 660 varnostnega sveta temeljni pogoj in šele njegovi izpolnitvi bi se začela pogajanja med Irakom in Kuvajtom. Srečanje neuvrščenih držav v Beogradu, zlasti današnja ministrska konferenca, je vzbudila precejšnjo pozor- NADALJEVANJE NA 2. STRANI ^ zvezno blagajno ne bodo vplačali predvidenih 20 milijard dinarjev Slovenski proračun nov korak na poti sbvenske osamosvojitve BOGO SAMSA ^t4rij^BLJANA — Slovenski minister za finance Marko *il, (j- c.je na včerajšnji tiskovni konferenci uvodoma poto-si ne bi nikoli predstavljal, da bo potreboval šest sej Nclei.ln še nekaj koordinacij v ožji sestavi, preden so v r^Un ° °k 23. uri zvečer končno le sestavili slovenski pro-N n 2a to leto. Nekaj zamude je bilo zaradi plebiscita, ki f ° Zastavlja tudi proračunske postavke in ker je bolje, (V,ltlančno leto prične 1. aprila. !'9a Rl0t^n. Proračun b0 znašal 73,8 milijarde dinarjev, od L^tje j^tjard ni kritih z dohodki in bodo poskušali dobiti i?v Hij^0sotili v tujini. Proračun je načeloma za 10 odstot-■ °raj v1 0C* lanske9a' kar pomeni, da so se za toliko znižale ,avn0st.Se Postavke, razen šolstva, znanosti in ključnih de-so jih razglasili za prioritetne in za katere so f bistveno povečali. Pa pa sta bgj v ospredju radovedne novinarske saloni PrePvsem dve vprašanji: razmerje z zveznim pro-V v0jsi/n Izdatki za armado, pa naj bo to JLA ali sloven-J! °vetjjj teritorialna obramba. Vse dohodke bo inkasirala p tne i neposredno, kar pomeni, da bo vnovčila vse pro-(j^traii avke, carine in kar je še takega. Vsi dohodki bodo ',vkov t/ano slovenski in ne bo več nobenih namenskih ' 10 pa tudi pomeni, da Slovenija ne bo več vplačala v zvezno blagajno predvidenih 20 milijard dinarjev, od česar je dobila nazaj približno štiri milijarde. Seveda pa bo prevzela sama izdatke za službe, za katere je doslej skrbela zvezna uprava, kot so na primer carine in carinski uslužbenci, pokojnine del gospodarskih problemov. V celoti bo zato znašal proračunski presežek iz tega naslova 4-5 milijard dinarjev. Z drugimi besedami, to pomeni, da bodo Slovenijo stali lastna država in ostanki vplačil za jugoslovansko državo 4 - 5 milijard dinarjev manj, kot jo je stal prejšnji slovensko-jugoslovanski sistem. Za potrebe federacije bo Slovenija plačala 4,6 milijarde dinarjev, od tega 2,9 milijarde za potrebe JLA in 1,7 milijarde za potrebe zvezne administracije. Izdatki za oborožene sile bodo torej v Sloveniji znašali že omenjenih 2,9 milijarde dinarjev, ki naj služijo za kritje potreb JLA na področju Slovenije in 2,6 milijarde za potrebe slovenske vojske Teritorialne armade. Ta sredstva so bistveno nižja, kot so znašala v lanskem proračunu. To pa tudi v praksi pomeni, da bo Slovenija vzdrževala vojake JLA, ki so v Sloveniji, malo ali nič, pa bo za armadne potrebe prispevala v skupno jugoslovansko blagajno. Finančni minister je proračun razdelil na tri osnovne deleže: omenjeno prioriteto, ki jo je treba zagotoviti in v mejah možnosti povišati, na ono, kar je nekaka dediščina zvezne uprave, in na klasičen proračun, ki dosega 35 mili- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nepričakovana poteza predsednika SZ Gorbačov bo ukinil Varšavski pakt MOSKVA — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je včeraj odposlal češkoslovaškemu predsedniku Vaclavu Havlu sporočilo, v katerem predlaga, da bi razpustili Varšavski pakt že do 1. aprila letošnjega leta. ‘ Predlog je dokaj presenetljiv, saj je bilo sicer znano, da Gorbačov že dalj časa razmišlja o ukinitvi tega telesa, vendar pa si ni nihče pričakoval, da bo do tega prišlo tako hitro in tako nenapovedano. Izvršni svet Varšavskega pakta se je namreč zadnjič sestal 7. junija lani, vendar ni takrat nič kazalo, da bo prišlo v razmeroma kratkem času do tako velikih sprememb. Varšavski pakt naj bi ohranil le komisijo za razoroževanje, vse ostalo pa naj bi izginilo. Češkoslovaški predsednik Havel je v izjavi za češkoslovaško tiskovno agencijo CTK izrazil zadovolj- stvo za dokončno odpravo te vojaške strukture, vendar pa je dodal, de bo dokončna odločitev padla na srečanju zunanjih in obrambnih ministrov držav članic Varšavskega pakta, ki bi moralo biti že ta mesec. Tudi madžarski predsednik vlade Jožef Antall je od Gorbačova prejel podobno sporočilo, v katerem med drugim omenja pomen skorajšnjega srečanja članov izvršnega sveta tega vodilnega vojaškega organizma Zahodne Evrope. To novico je objavila državna madžarska tiskovna agencija MTI, ki pa ne objavlja drugih podrobnosti. V Varšavi se je medtem začel četrti krog sovjetsko poljskih pogajanj o prehodu 350 tisoč sovjetksih vojakov iz Nemčije preko Poljske spet v Sovjetsko zvezo, in o umiku 50 tisoč sovjetskih vojakov iz Poljske. ^vmešavanju v notranjepolitične zadeve SFRJ ^neto podpira Slovenijo — Dvanajstčlanska 'hecja rSbo sestavljena delegacija 0SedhikSVeta Veneta’ ki 1° ie vodil rrar0| deželnega sveta Umberto j® med vrpraišniim pnnH- iaLaittl oh- r med včerajšnjim enod-4 ^Preditn0™ v ^oveniji pogovar- V^lhske 7'‘'=I-'JU1 oucarjem, eram T °Se in , ko®isije za mednarodne KPra Ofl^iriskl®?0610111 Bučarjem, člani OjNen ^vršnega sveta. kS°v meSrtdaniih stikov in stopnja ‘O in z edg* vodji poslanskih klubov VV6h 'rin11*1 lenega : K- v iTiorl —J•stirk.uv in uiupnja 4 Pred ^ovenijo in Venetom ’ da n nedavnim osnova za ugo-W 9atec 6 za deželo, ki je v Italiji n^enskih hotenj tako na AO>. -r ° na zunanjepolitičnem Tdn,r deželni podpredsednik .^Piiva jn,re.ba je na vprašanje, ko-tadne ,. ai° dežele na oblikova-alljanske politike, odgo- voril, da ga imajo bolj malo, nekoliko bolj pa so vplivne stranke. Gostje iz Veneta so povedali, da pozorno spremljajo razmere v Jugoslaviji in Sloveniji. Pri svojem opredeljevanju pa upoštevajo prijateljski vezi in simpatije do Slovenije, politično stvarnost, to da se ne vmešavajo v jugoslovanske notranje zadeve in politično voljo, da formalno podpirajo Slovenijo v njeni želji po samosvojitvi. S seboj so prinesli tudi tri predloge, ki naj utrdijo vezi med srednjeevropskimi državami. Prvi je združenje parlamentov na črti Jadran - Baltik, drugi je mešana komisija skupščin Slovenije in Veneta in tretji priprava seminarjev vsakih šest mesecev, na katerih bi skupni delegaciji obravnavali posamična vprašanja, ki so zanimiva za obe deželi, (dd) Da bi dokazala bolševiško-vatikansko zaroto proti Srbiji in pravoslavju Srbija obtožuje sedaj tudi Vatikan LJUBLJANA — V sredo se ponovno sestane razširjeno zvezno predsedstvo. Tokrat napovedujejo prihod vsi: Tudj-man in Mesič, pa seveda Kučan, ki jih zadnjič ni bilo oziroma se niso udeležili celotne seje. Tokrat naj ne bi bilo več razloga, saj za zdaj še ni napovedan noben miting žensk ali česa podobnega. Seveda se lahko do srede še marsikaj pripeti. Na dnevnem redu je nadaljevanje seje o bodočnosti Jugoslavije, čeprav so stališča že ostro začrtana in vedno bolj izstopata dve liniji: prosrbska in centralistična, demokratična in vedno bolj razdruževalna, ki kaže slovensko in hrvaško evropsko usmeritev. Kot nekako pripravo za sredo je v okviru vedno ostrejše propagandistične vojne srbska Politika zakuhala še en oster napad. Tokrat obtožujejo Hrvaško in Vatikan, da sta se povezala, da je Vatikan zagotovil štiri milijarde dolarjev kreditov po obrestni meri 0,70 odstotka, izplačljivo v dveh obrokih, hrvaška vlada pa bi morala samo zagotoviti, da denar ne bo namenjen za potrebe armade. Politika je v nedeljo izšla s posebno stranjo, posvečeno temu problemu, na prvi strani pa je bil objavljen oster uvodni članek,- kampanja se v včerajšnji številki na prvi strani in nato na notranjih straneh nadaljuje. To je v skladu z dolgo razširjenimi trditvami o boljševiško-vatikanski zaroti proti Srbiji in pravoslavju. Tokrat kaže, da zadeva ni povsem nedolžna. Hrvaška vlada je namreč v uradnem sporočilu navedla, da so res obstajale neke ponudbe s strani laične karitativne organizacije Congregazione acofessionale medioriente ECSA, ki naj bi ponudila posojilo v višini milijarde dolarjev. Hrvaška vlada je pooblastila podpredsednika dr. Mato Babiča, da ponudbo preveri, še posebej pa posrednico Mirijano Zelen-Makso. Ko pa so vse skupaj preverili, so razprave in pogajanja prekinili in sporočili, naj prenehajo kakršnekoli razgovore. Očitno gre za poskuse, kakršnih je bilo v zadnjem času več in je nanje opozoril tudi Tudjman ter so stali ministrski položaj enega izmed hrvaških finančnih ministrov. Tudi v Sloveniji sta predsednik Peterle in gospodarski minister Mencinger večkrat omenila poskuse, da bi uradno spravili v državo »umazan« denar in ga na tak način »oprali« seveda na veliko škodo Republike Slovenije in v škodo njenega ugleda. Trik v hrvaškem primeru, prav tako kot v sloven- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včeraj v litovskem glavnem mestu Vilniusu objavili uradne izide »ljudskega posvetovanja« Litva se je plebiscitarno odločila za samostojnost od Sovjetske zveze MOSKVA, VILNIUS — Sinoči je litovski parlament sporočil javnosti uradne in dokončne izide sobotnega referenduma o samostojnosti Litve. Na vprašanje »Hočeš, da postane litovska država demokratična in samostojna republika?« je za »da« volilo 90,47 odstotka volilcev in 76,46 odstotka vseh volilnih upravičencev. Neuradne izide so objavili že v nedeljo zvečer, včerajšnji uradni pa so prav tako kot nedeljski. V Litvi je skupno 2.652.738 volilnih upravičencev, od teh pa jih je volilo 2.241.992, kar znaša 84,52 odstotka. Od teh je za »da« volilo 2.028.339, za »ne« pa le 147.040 oseb. Zanimivo je, da je bilo prav v Vilniusu povprečno manj volilcev, kot v ostalih predelih države, saj je tam volilo »le« 73 odstotkov upravičencev, »da« pa je dobil približno 80 odstotkov glasov. Predsednik litovskega parlamenta Landsbergis (na sliki AP) je v pogo- voru s tujimi novinarji dejal, da je uspešno izveden plebiscit le prvi korak k realni samostojnosti Litve, saj bo pot še dolga, posebno glede na to, da je bilo to »ljudsko posvetovanje« za Gorbačova povsem protiustavno, in da bodo 17. marca vsesovjetske volitve, na katerih bi se morali odločati o federativni sestavi enakopravnih in enakovrednih republik v okviru Sovjetske zveze. Osrednji sovjetski tisk ni kometiral še neuradnih izidov glasovanja, venda r ne smemo pozabiti, da v glavnem v ponedeljek v SZ dnevniki ne izidejo. Tiskovna agencija Tass pa zelo lakonično komentira, da je »zmaga separatistov sad laži in nasilja«. Komentar še nadaljuje, da niso bile volitve regularne, ker naj bi organizatorji slednjih »ustrahovali ljudstvo ter ga prislilili, da voli za odcepitev.« Tass nadalje še podvomi v objavljene številke, češ da so spremenjene in neresnične. V Somaliji neznanci ubili italijanskega misijonarja MOGADIŠ — Včeraj so iz kenijskega glavnega mesta Nairobi sporočili vest, da so v mestu Gelibu na ju9u Somalije, kjer je vodil bolnico za g0' bavce, ubili italijanskega misijonarja, ki je spadal v red frančiškanov, 71-let' nega očeta Pietra Turatija. Niso še znane okoliščine umora, kaže pa, da so neznanci med neurejenimi boji med pripadniki diktatorja Barreja hj protivladnimi gverilci napadli tud1 bolnico, ki jo je vodil priletni misij0' nar. Oče Turati je imel možnost, da sredi januarja skupno z drugimi italijanskimi državljani zapusti državo, vendar pa je to možnost odbil, ker je menil, da je na varnem, saj je bil med krajev' nim prebivalstvom zelo priljubljen. Vendar pa oče Turati ni računal, da se bo Barre s svojimi sodelavci na begu zatekel prav v bližino Geli0®' kar je bilo zanj usodno. Baje so mor11" ci Turatija ubili s petimi zamahi noža, nato pa zbežali. Prenovitelji Garavini, Cossutta in Libertini ustanavljajo stranko RIM — V nedeljo je bila v rimskem gledališču Brancac-cio prva množična skupščina Gibanja za komunistično pre-. novo. Armando Cossutta, Sergio Garavini in Lucio Libertini so tako potrdili, da nameravajo odločno po svoji poti in da se ne bodo odrekli zgodovinski preteklosti Komunistične partije. Na nedeljskem zboru so imenovali tajnika, bivšega liderja CGIL Sergia Garavinija, ustanovni zbor Gibanja za komunistično prenovo pa naj bi bil med 25. aprilom in 1. majem. Nedeljsko zasedanje pa je označil tudi incident, ki bi v drugačnih okoliščinah šel morda neopazno mimo. Med gosti je bil tudi radikalec Marco Pannella, ki pa ga je množica napadla in opsovala, ko se je namenil na govorniški oder. Libertini je včeraj pojasnil, »da je v gledališču vladala velika napetost in da je zadostovala iskrica, da se je vnel požar«. Pannella je Cossutti že napisal pismo, v katerem z dokaj ironičnim prizvokom zagotavlja, da »je pač bil to eden od tolikih napadov, ki jih je kot radikalec deležen, vendar je bil tokrat opravljen v pacifističnem duhu«. Resnici na ljubo pa so sredstva javnega obveščanja prav ta obrobni dogodek spremenila v osrednjo točko nedeljskega dogajanja, kar seveda ni šlo neopazno mimo. Toda kako nameravajo komunistični prenovitelji organizirati svoje gibanje? Predvsem bo treba urediti vprašanje imena, znano je, da bo o tem odločal sodnik, saj se prenovitelji ne bodo odrekli besedi komunist. V primeru, da ne bodo smeli uporabljati starega imena, so v nedeljo predla- gali, da bi se imenovali Stranka komunistov (Partito dei comunisti). Potem ko se bo gibanje spremenilo v stranko, pa bo treba začeti resno delati, meni Libertini in ugotavlja, da se ne bi odločili za ta korak, če bi lahko računali -le na dva-tri odstotke glasov. Libertini je prepričan, da se lahko zanese na kakih deset odstotkov glasov, ki bodo k prenoviteljem dotekli iz Occhettovih vrst in tistih, ki ne vedo, za koga bi se opredelili. SDL naj zato pričakuje nadaljnji osip glasov. Na evropski ravni bo za italijanske komunistične prenovitelje stalni sogovornik socialistična internacionala, čeprav se vanjo ne bodo vključili. Glede morebitnih političnih zavezništev pa novoimenovani tajnik Garavini meni, da je sodelovanje s SDL pravilno in nujno, prav tako je treba ohraniti stike s socialisti in demoproletarci. »Upamo pa, da Occhetto ne bo skomignil z rameni in nas obtožil nazadnjaštva. Mi namreč gledamo naprej in to smo dokazali tudi na nedeljski manifestaciji,« je še povedal Garavini. Večjih odmevov na prvo srečanje komunistov po kongresu v Riminiju včeraj še ni bilo, saj se »tradicionalni« politični nasprotniki še niso oglasili, razen republikancev, ki v svojem glasilu opozarjajo, da »so politični miti zelo trdoživi in da neokomunistov ne gre zanemarjati, kajti ni izkljčeno, da bo motilno vplivali na volilne uspehe levice in laikov«; in Pannelle, ki je javno prosil za vpis v Occhet-tovo DSL. Politiki in kulturniki podpisali slovensko »Deklaracijo o miru« LJUBLJANA — Včeraj je bila v bivši sejni dvorani Centralnega komiteja kratka in prisrčna slovesnost. Prenovitelji so namreč priredili množično podpisovanje »Deklaracije o miru« uglednih slovenskih kulturnih in političnih delavcev, katerega so se med drugim udeležili član predsedstva Matjaž Kmecl, številni novinarji in druge osebnosti. Deklaracija se zavzema za politiko miru po svetu, predvsem pa seveda v slovenski domovini. Član slovenskega predsedstva in predsednik zelenih Slovenije Dušan Plut je v imenu pobudnikov deklaracije sprejel podpisane pole in dejal, da »je svet obsojen, da postane miroljub- ni planet.« Sedanja slovenska deklar cija pa naj bi bila največji civilizaC?u ski in moralni prispevek k ustvarjanj novih vrednot in odnosov. Pri vsem tem je zanimivo, da so 01 prvi pobudniki predstavniki liberaln^ demokratov, takoj za njimi so seveki zeleni in že tradicionalni mirovni ^ nato pa prenovitelji. Ustvarja se,^a vsem svojevrstna in zanimiva P000 slovenske levice, ki ni uklenjena v kakšne toge sheme strank, ki so v v dajoči koaliciji Demosa, in tistih, k1 zunajnjih. Zanimiva pa je tudi p°P na odsotnost katoliških skupin. Formigoni bo danes v Bruslfo RIM — Zadeva v zvezi z ogroženostjo papeža Wojtyle zaradi nJe9 la-mirovniških pobud, se je nekoliko razpihnila. Podpredsednik evropskega p jn menta Roberto Formigoni danes ne bo odgovarjal komisijama za obratno notranje zadeve. Odpotoval bo namreč v Bruselj, kjer bo svoje domneve o j ženosti pojasnil evropskemu parlamentu, saj bo danes na dnevnem redu Pre|ria-zalivskih dogodkov. Formigoni pa opozarja, da je dobil vabilo, naj se javi P^.ja mentu potem, ko so o tem pisali že vsi časopisi, zato sedaj tudi on želi pojas 3 nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 7. strani - nadaljevanja s 1. strani • V Washingtonu ne računajo na splošno ogorčenje domače in svetovne javnosti. Da take številke niso zgol iraška propaganda potrjujejo izjave bivšega ameriškega pravosodnega ministra Ramseyja Clarka, ki je včeraj izjavil, da so Američani v Iraku že zagrešili prave »vojne zločine«, ker so pobili od 6 do 7 tisoč civilistov, kar je v nasprotju z vsemi mednarodnimi konvencijami. Busheva administracija ne more torej nadaljevati z nediskriminiranim bombardiranjem, prav tako pa bi bil splošni kopenski spopad zarardi gotovih težkih izgub v zavezniških vrstah nesprejemljiv. V ameriškem kongresu že jasno zahtevajo, da je treba na množični spopad še počakati. Tako republikanski kot demokratski politiki upajo, da bo Sadam Husein prej ali slej klonil in menijo, da bi bil sedaj splošni kopenski napad odvečen. Busheva administracija pa se dobro zaveda, da ne bodo Iraka strli samo z letalskim bombardiranjem. Včerajšnja raketna salva proti Izraelu in Savdski Arabiji nesporno dokazuje, da ima Sadam Husein še dovolj moči. Vpoklic 17-letnikov pod orožje je le navidezno dokaz šibkosti, saj Iraku ne primanjkuje vojakov. Sadam Husein se je odločil za ta korak, da bi okrog sebe še bolj strnil ves Irak in preprečil vsako možnost morebitnega vojaškega udara. Tudi Iran je v najbolj kritičnem obdobju osemletne zalivske vojne poslal na bojišča mladoletne in celo otroke, ker je to še okrepilo bojno zavest vsega prebivalstva. Da lahko vsak čas pričakujemo prve »omejene kopenske napade« potrjuje tudi do skrajnosti povečano letalsko bombardiranje. Letala so včeraj tako na gosto odletala iz zalivskih in turških oporišč, da se odgovorni že bojijo za varnost pilotov, tako da so morali »letalski promet« urediti kot nad gos-toprometnimi civilnimi letališči. Že sam podatek, da so v zadnjih urah opravili kar 2.900 letalskih misij nad Irakom in Kuvajtom, nam zgovorno potrjuje »gnečo« nad zalivskim zračnim prostorom. Pentagon je s pomočjo televizijske mreže CNN že pozval prebivalce Basre, naj zapustijo mesto, ki se spreminja v kup ruševin. Ob vseh teh vesteh, ki jim je treba še dodati nedeljsko Sadamovo prepričanje v skorajšnjo zmago, ki jo je včeraj potrdil tudi radio Bagdad, zvenijo skoraj neverjetne vesti o novih mirovnih pobudah. Posebni odposlanec sovjetskega predsednika Gorbačova Jev-genij Primakov bo v Bagdadu skušal Sadama Huseina prepričati, da je premirje in umik iz Kuvajta edina rešitev pred dokončnim uničenjem Iraka. Sovjetska zveza ostaja zvesta resolucijam varnostnega sveta OZN, a že navaja, da so zavezniške sile »prekoračile pooblastila«, tako da sistematično uničujejo Irak. Bolj kot uničenje pa Moskvo skrbi, da bi bila po morebitnem iraškem po-razum popolnoma izločena iz bliž-njevzhodnih dogajanj. Vsakomur je lahko jasno, da Bližnji vzhod čakajo dramatične spremembe. Iz tega zornega kota je tudi razumljivo, zakaj se Iran tako trudi, da bi preprečil končni spopad. Prav tako so razumljivi napori jordanskega kralja Huseina, ki se je znašel med kladivom in nakovalom, tako da se je moral včeraj posredno opravičevati Američanom, ker ga je v njegovi »nevtralnosti« preveč zaneslo na iraško stran, ko je skušal pomiriti svoje preveč proiraško ljudstvo. Sirija je včeraj jasno obsodila nove raketne napade proti Izraelu, ker po njenem to koristi skoraj izključno Izraelu tako z »moralnega kot s finančnega vidika«. V Damasku seveda niso navedli, da bodo v sedanjem spopadu kot običajno najkrajši konec povlekli Palestinci, ki so tudi tokrat stavili na zgrešenega konja. • V Beogradu nost v svetu. Zunanji ministri nekaterih držav, tudi zahodnih, se namreč posvetujejo z voditeljem Jugoslovanske diplomacije Lončarjem. Med drugim je napovedan prihod namestnika italijanskega zunanjega ministra Le-noceja, z Lončarjem pa so se o novi mirovni akciji neuvrščenih pogovarjali posebni odposlanec sekretarja Združenih narodov Dejan, egiptovski zunanji mininster Butros Gali ter zunanji minister Zambije, Šrilanke, Irana in Venezuele. V Beograd sta prispela tudi predstavnika PLO Džemail al Sa-rani in generalni tajnik Islamske konference Hamid al Garib. V diplomatskih krogih pa ne skrivajo prepričanja, da tudi sedanji »mini-vrh« neuvrščenih v Beogradu ne bo spremenil iraškega zadržanja, saj Bag- Bojna ladja Wisconsin s svojimi 200-mllimetrskiml granatami ruši Iraške položaje v Kuvajtu (Telefoto AP) dad v Beograd sploh ni poslal svojega predstavnika. Te svoje odsodnosti za sedaj še niso pojasnili, bržkone pa jo je treba pripisati iraškemu prepričanju, da je nastopil čas kopenskega zmagovitega iraškega spopada in da so torej mirovne pobude odveč. Bagdad pa dodatno moti dejstvo, da bo kot polnopravni član gibanja neuvrščenih v Beogradu tudi Kuvajt. • Slovenski jard dinarjev. Skupščini bodo predlagali, da se te izdatke zniža za 10 odstotkov, kar bi pomenilo občutno znižanje izdatkov, na primer za zdravstvo in podobne stvari, s čimer bi lahko razbremenili gospodarstvo in znižali predvsem davek na dohodek, na plače, ki ga po novem mora plačevati gospodarstvo. Seveda bo ta odločitev v pristojnosti skupščine, saj se mora nekje nekaj vzeti, da se lahko kaj doda, ali česa drugega ne vzeti. Osnova proračuna, celotne razvojne in gospodarske politike Slovenije, je trdna valuta. Na izrecna in vztrajna vprašanja novinarjev je minister napovedal, da bo v kratkem pred skupščino zakon o slovenski Narodni banki, ki pomeni ustvarjanje slovenskega monetarnega sistema. Narodna banka Slovenije bo skrbela zgolj za zdravo valuto, za njeno konvertibilnost, trdnost, kar je seveda podlaga za vse drugo. Valuta ne bo neposredno povezana s kako drugo, slovenska samostojnost bo tudi v tem okviru zajamčena. Zakon je torej pripravljen, predložen pa bo skupščini v sklopu vseh ostalih finančnih in drugih zakonov. Novi slovenski proračun že izhaja iz popolne osamosvojitve Republike Slovenije, temelji na trdni valuti in ker to dinar ne more biti, torej na lastni valuti, temelji pa tudi na zelo hitrem od-cepljenju od jugoslovanskega gospodarskega, davčnega in drugega sistema. • Srbija obtožuje skih, ni uspel, toda sedaj ga srbski tisk na veliko izkorišča za obtožbe proti hrvaški vladi, za vmešavanje kardina- la Kuhariča v sumljive posl0' Pj jar-vsem pa za zaostrovanje odnoso vaško vlado. . s® Vse to spada v medijsko vojn0'^, je razvnela med Srbijo in b° toda na zasedanje, ki bo v *r® ajrije' imel stvaren vpliv zaključek da ga sestanka predsednika v^aCl v-ijšlci*1 Markoviča s predsedniki ^P^ipicA8' vlad o minimalnih izhodiščih nja zvezne vlade. jh Markovič trdi, da so se v n.jpor3' kah minimalnega programa ž0- glo-zumeli in da se morajo še o stl 0 v®*1' venski vladni predstavniki pa rijji®r ko bolj skleptični. Vsi se natJ^ej d1' strinjajo, da mora biti valuta, ^aj ta' nar, konvertibilen. Toda, da s ^jnk0' kega doseže, so potrebni zelo ^ poviti ukrepi monetarne politih®' Optoltuj meni zmanjševanje denarja ji0,1’' V ta namen hoče zvezna vi® bah-j centrirati vse v zvezni Naroo kar bi pomenilo, da bi osr?,»legah0* nistracija delovala brez kakr epj) slovenskega nadzora. Tega nih0* (pa tudi druge republike) ne pSk®9 dopustila. Tu je še primer =ep0rav monetarnega ropa, ki je osta va) P nan, srbska vlada (stara “V ijzira „a zahteva, da se zadeva ie9 jzh°0 nadajuje z emisijo, ki je edi izplačilo plač in pokoini”',išea d°/V, Še ostreje ločena so stali oVe£a g računa. Zvezna vlada 9® 1 vplarTa S.ovenli, minimalno vsoto kretno 700 milijonov dina j ^ ormalni delež. „n(ilo PrlLsti' Očitno je, da ne bo m 9^eC) s konstruktivnega dogovor . za5® ^ mi republikami in da o ,.aviin v* 0b-nip v srpHn notekalo P0. nje v sredo potekalo P^^ojniu in zelo verjetnimi medse0 j tožbami. „ tudi f a p nima več sredstev z® norm e sv vanje, kar pomeni tudi ,0iiia 8‘s”Sask»pia»J«''“iSl.J.S5 novo vlado. PredsedmK ^ go gutin Zelenovic !e Lp0darsh® rč®-zahteval izvajanje 9 P redn° 0/sait,° me, toda naletel je nalZfda gr® 5 ne proteste opozicij . g. za demagoške izjave. Pohl: Vsak naj skrbi za red na svojem domu ^ojna zaradi obresti povzročila šok v Italiji RIM — »Če niso javni izdatki pod nadzorom in če bo državni deficit za 0-12.000 milijard lir večji kot predvi-6no, je tega krivo polpopulistično npravljanje javnih sredstev; krivi so Pristojni ministri, krivo je to, da v genialni direkciji zakladnega resorja in Pri državnem računovodstvu nekaj ni v redu«. Senator Francesco Forte (PSI) 1® zelo hud na Guida Carlija in ga ''ari, naj krivde za rastoči primanj-Paj ne daje stroškom za nastop v Za-lvi ta bo terjal le kakih 1.000 mili-Jard lir nasproti 540.000 milijardam ,Seh javnih izdatkov. Dejstvo, da dr-zavni deficit že prekaša družbeni pro-, v°d, navaja vladne može k temu, da °do skušali dobiti od davkoplačevalci vsaj nadaljnjih 12.000 milijard lir. , 6 Pa k temu prištejemo še šok, za aterega je poskrbel predsednik Bun-^esbanke Karl Otto Pbhl z navitjem jhške diskontne mere in lombarda, edaj je Italija v dvojnih škripcih. i Kar Mark", kakor že nazivajo Pbh-■ ker je s svojo potezo dodatno okre-]_! rnarko in s tem potisnil še niže do-,„r *n liro, je včeraj glede tega izjavil. alep FED, da zniža diskontno mero, t. tem ko je dan prej Bundesbank sto-a obratno, nikakor ni v nasprotju z Celi sodelovanja med sedmerico p^loogatejših. Ko bi G-7 kaki državi 'Prečil ukrep, ki je potreben za za-■te KVlteV niene notranje stabilnosti, to oi bilo pozitivno. Prioriteta vsaka sedmerice je v tem, da v prvi Francesco Forte vrsti skrbi za red v svoji hiši.« Pohl je dodal, da koordinacija znotraj G-7 ne pomeni, da morajo vsi istočasno ukrepati enako. Kaj bo ukrenila glede primarnih obresti Italija, ni znano, kaže pa, da se ji ne splača iti po nemškem vzoru. Tega ne namerava niti Francija, kot je naglasil predsednik vlade Mic-hel Rocard, vendar s pripombo: »Če pa se bo recesija v ZDA zaostrila in kvarno vplivala na evropsko gospodarstvo, tedaj bo naša skrb ta, da zaščitimo frank. Vojna zaradi obrestnih mer je ugodno vplivala na mednarodne borze, saj so se indeksi povsod dvignili, (fdg) Italijansko podjetništvo za gospodarski dvig Romunije BUKAREŠTA — Romunija se pripravlja na pravi naval italijanskih podjetnikov, ki ji bodo pomagali postaviti na noge vso potrebno infrastrukturo in zavoženi gospodarski sistem. Kako bodo Romuni vse to plačali, se zaenkrat seveda še ne ve, dejstvo pa je, da potuje ravno v teh dneh po Bukarešti oziroma po drugih romunskih središčih množična delegacija italijanskih industrijcev, ki romajo od predsednika Iliesca pa do vladnih gospodarskih resorjev in posameznih pro-izvodno-izvoznih organizacij. Romunski kolač si bodo razdelila poleg drugih naslednja podjetja: An-saldo — z izgotovitvijo nuklearke pri Cernovodi, ki so jo začeli graditi v osemdesetih letih, a je dela ustavil Ceausescu, pa tudi z dobavo vseh srednjih tehnologij, ki jih Romuni nimajo; Fiat — z oddajo številnih proizvodnih licenc za traktorje, avtobuse, industrijska vozila in stroje ter z dobavo sadov bioinženiringa prek družbe Sorin (avtomobili menda ne pridejo v poštev); Italstrade iz sklopa IRI — z nadaljevanjem gradnje 26-kilometrske avtoceste Bukarešta-Fundurea ob Črnem morju in z drugimi gradnjami; Breda (Efim) — z izgradnjo železniške mreže; Berlusconi — s pomočjo pri uresničevanju učinkovitega televizijskega sistema in krepitvi tiskovnega sektorja. Romuni si želijo seveda tudi tečajev za usposabljanje menežerjev. Milanska borza pred protestom .KlILAN — Teden tako imenovanih tehničnih zapadlosti se j začel na milanski borzi (na sliki) ugodno. Kazalec Mib kot G, VzPeI včeraj za 0,98% do ravni 1.026, kar je 2,6% več Fjjj ■ januarja. Med vodilnimi delnicami so poskočile zlasti V,1 2 * * (+1,23% na 4.920 lir), Generali ( + 1,03% na 31.320), St , dison ( + 1,18% na 1.370), Olivetti ( + 1,10% na 3.488), joj, ( + 2,92% na 2.079), Bancoroma ( + 3,26% na 2.560), Co-sp6t( + 1.90% na 4.280) in Credit ( + 1,61% na 2.510). Mnogi je p Vcepijo portfelj, pojavili so se številni "privatniki", več-ip p le tudi povpraševanje iz tujine. Napoved brokerjev, p 0 začeli v petek stavko za nedoločen čas proti tretje- Z^alenc ni navidezno vplivalo na posle, seveda pa vsa krjj močno vzburja duhove. Borzni posredniki bodo pre-Ce$tn i roke zat°' ker naj bi Formicov zakon postavil na to, * :eP° število operaterjev, Assorisparmio napada Formi-o kriSeveda ustrezna kontrolna Oj,"1 lve0n ,0r rti ravnal tako, je tudi C iz s, vpis v črni seznam in izlo-Jo +Ple nn Pnosti držav, ki so lahko j ivršjo ameriško tehnologi- VQ>, ko ii Nekdanji sovražniki niso vo „u9e. <+'?'' si je bilo treba izmisli-fd/j ■ $q,- r,ma Huseina prav goto-Vm nieqcn -,e Zahod Cocomu v brk W,ft? Don;/? blagoslovom, kdo ve?) ne morda z nedolžnimi ^oi^Zvi/fil amPak s tehnološko vi-V V prjy orožjem in opremo. Kaj da fkovanju novega sovraž-SJ^-Vati ,f0z "občutljivega" blaga fh fii sj „ nasproti državam, s l'C Pa v Prav dobrih odno-zveZndarle niso članice At-Zq na ir, n tako jih lahko pri-N *6 Prig^vejše tehnične in teh-'e Cp°tetkabl.!ve- « je bil torej Co- tQl sedniSrecistV0 Proti vojni", 1 sredstvo gospodar- destabilizator (ne)ravnovesij skega spopadanja". To ni seveda nikjer napisano, drži pa le. Sicer je prišlo do primerov gospodarske vojne med "zavezniki" že v preteklosti: Cocom je na primer odrekel kakšni evropski državi dovoljenje za dobavo tehnologije temu ali onemu, toda mesec ali dva pozneje je takšno dovoljenje dobilo ameriško izvozno podjetje... Od tod seveda protesti, tudi dokaj glasni, iz vrst nekaterih evropskih držav, ki so želele zaščititi poleg lastnih ekonomskih interesov tudi lastno dostojanstvo. Protestirali sta celo Velika Britanija za časa Thatcherjeve in Nemčija, da ne govorimo kajpak o Franciji. Italija ni seveda nikoli protestirala... Z lanskim podrtjem berlinskega zidu, z združitvijo Nemčij, z Gorbačovovo perestrojko so se torej pravila igre spremenila: v vzhodne države je dovoljeno izvažati mnogo več, celo tudi najnovejše personal kompjuterje na osnovi procesorja Intel 486, ki pomeni višek v jakostnem pogledu. Nasproti nekaterim državam je bila sprostitev celo neverjetno široka. To velja v prvi vrsti za Kitajsko, do katere so imeli Američani vselej obilno mero obzira (nekdaj tudi zato, ker je bilo mogoče izkoristiti spor med Pekingom in Moskvo za izoliranje Sovjetske zveze); tega obzira pa niso okrnila niti krvava dogajanja na Tjenan-menu. Skratka, zdelo se je, da je vendar napočil čas, da ta anahronistični organizem razpreže, toda ne! Nasprotno. Zdaj govorijo o tem, da bi ga spet poživili in okrepili, njegovo ost pa obrnili proti Jugu,- iz vzhodnoevropskega sveta naj bi restrikcije preusmerili v svet revnih in lačnih. Pardon, tega ne smemo reči, saj je vendar smoter nove Cocomove politike plemenit: preprečiti razmnoževanje strateške tehnologije med "avtoritarnimi" režimi — predvsem še tehnologije, ki omogoča izdelavo kemijskega in bakteriološkega orožja, kakor tudi balističnih raket in jedrskih izstrelkov. Na dlani je, da bi morala tovrstne nevarnosti preprečevati Organizacija združenih narodov, ne pa nekakšna privatna policija v režiji ^industrijskih in finančnih magnatov. Če pa upošte,-vamo, kako malo moči ima OZN nasproti Washingtonu, tedaj je tudi to razumljivo. Sicer pa je treba gledati na zadevo še z enega zornega kota: kakor Busheve križarske vojske ne zanima toliko usoda Kuvajtčanov, kolikor usoda Kuvajta kot posestnika brezmejnega naftnega bogastva, tako Cocoma (torej tistih, ki so v njem najmočnejši), tudi ne zanima toliko, če ima ta ali oni diktatorček atomsko bombico ali ne, kolikor zlasti to, da se ohrani zdajšnje gospodarsko (ne)rav-novesje med Severom in Jugom; vsaj dotlej, dokler bo ta status guo koristil lobijem zahodnega sveta. Če je hladne vojne v političnem pogledu konec, se je začela potemtakem gospodarska hladna vojna, vendar, kakor rečeno, na dveh frontah: na fronti Sever proti Jugu in na notranji fronti Amerika proti Nemčiji in Japonski (ali kakor že obrneš zadevo). Cocom ni tedaj nič drugega kot hudo nevarno destabilizacijsko telo. Labodji spev urugvajski rundi RIM — Ameriški ekonomist Les-ter Thurow z Massachussets Instituta of Technology (MIT) je na tiskovni konferenci v Rimu izjavil, da bodo trgovska pogajanja v sklopu urugvajske runde propadla, »pa naj si diplomati še tako prizadevajo, da bi ta poraz fasadno prikrili. Razlog, zaradi katerega so pogajanja obsojena na propad, je po Thurowovem mnenju zelo preprost: »Amerika je po drugi svetovno vojni dolgo časa igrala vlogo "menedžerja" svetovnega gospodarstva, danes pa tega ne more več. Med prejšnjimi pogajalskimi rundami so Američani vselej storili prvi korak in ponudili partnerjem zmerom kaj več, med zadnjo rundo pa so rekli, naj s prvo ponudbo postrežejo drugi — toda zaman.« Splošneje vzeto, je Thurow (na sliki) prepričan, da je treba GATT s finančnima inštitucijama, ki sta se rodili v Bretton Woodsu, zgraditi na novih temeljih. Gospodarska moč ZDA ni več prevladujoča: »Leta 1945 je ameriški družbeni bruto proizvod sam tvoril kar 75% svetovnega, danes pa znaša njegov delež komaj 26%. Skozi desetletja so Ameri-kanci odpirali svoje tržišče, da bi pomagali h gospodarski rasti držav v razvoju, danes pa si tega ne morejo več privoščiti, ker imajo močan deficit v plačilni bilanci.« Skratka, brettonwoodske inštitucije potrebujejo zdaj nove, neameriške menedžerje... Drobiž ■ NOVOST ZA OBRTNIKE. Deželna ustanova za razvoj obrtništva v Furla-niji-Julijski krajini (ESA) bo ustanovila delniško družbo, ki bo razdeljevala obrtnikom potrdila o blagovnem izvoru oziroma o kakovosti njihovih izdelkov. Šlo naj bi za prvo takšno pobudo v Italiji, tarife za njene storitve pa bodo, kot obljubljajo, omejene. ■ KMETJE NISO DOLŽNI izpolnjevati potrdil, ki jih predpisuje protima-fijski zakon, takrat, ko dvignejo kupone za kmetijsko gorivo po znižani ceni. To gorivo je zanje cenejše, ker ne plačujejo davka na proizvodnjo. Sklep v tem smislu je sprejelo predsedstvo vlade z utemeljitvijo, da olajšave pri nakupu kmečkih goriv ne predstavljajo razdeljevanja javnega denarja v ožjem pomenu te besede. ■ PO PRAVILIH GATT. Blagovna menjava med Jugoslavijo na eni ter Češko in Slovaško na drugi strani se bo odslej razvijala po pravilih, ki urejajo svetovno trgovino, se pravi ob spoštovanju predpisov GATT. To bo veljalo za trgovski in plačilni promet hkrati. Od 1. marca se bo izmenjava blaga in dobrin obračunavala izključno po konvertibilnem režimu. ■ ŠE ENO DAVČNO NAVITJE. Rimska vlada je s predsedniškim odlokom zvišala davek na prevotor blaga v trgovskih delih letališč, ki so ga uvedli leta 1974 in ki znaša najmanj 400 lir. Davek so navili s 30 na 32 lir za vsak kilogram bruto teže. Zadnjič so ga zvišali oktobra 1989. ■ SOCIALNI PRISPEVKI, ki so jih dolžni vplačevati carinski špediterji, so se zvišali. Letni osebni prispevek preide z 2,4 na 3 milijone lir; znesek globalnega letnega prispevka v ustrezni socialno-podporniški sklad pa na 4,5 mil. lir (1,5 mil. lir za koleke, ki jih je treba nalepiti na carinske listine); z 2% na 4% pa gre količnik, ki zadeva fakturo za vsako profesionalno storitev, ki ni carinske narave. Videm: konec političnega preverjanja na Deželi Sporazum med KD in PSI okrnil sedanjo vlogo PSDI V deželnem svetu F-J K nova politična skupina Svetovalska skupina DSL se je včeraj predstavila VIDEM — Včeraj opoldne se je v Vidmu zaključilo več tednov trajajoče politično preverjanje med strankami večinske koalicije, ki upravlja Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Sestanek je potekal v sejni dvorani deželnega predstavništva v Furlanskem glavnem mestu. Po sestanku je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti novinarjem sporočil, da je bilo preverjanje uspešno. Izgleda, da je do razpleta prišlo na podlagi preferenčnega dogovora med demokristjani ter socialisti, ki pa ne izključuje ostalih koalicijskih partnerjev. Na seji so odločili, da bo sam Biasutti prihodnji teden poskrbel za novo porazdelitev funkcij in odborništev v deželni upravi, v skladu s trenutno močjo posameznih strank, ki sestavljajo še-ststrankarsko koalicijo. Vse kaže, da so tokrat najbolj nastradali socialdemokrati, ki bodo sicer verjetno obdržali eno odborniško mesto, slednje pa bo manj prestižno od sedanjega. Socialdemokrati so novinarjem dali vedeti, da bodo zahtevali, naj socialisti in demokristjani objavijo dodatne protokole sporazuma, ki so ga sklenili v prejšnjih dneh. Poleg socialdemokratov so na prepihu (baje) tudi liberalci. Predstavniki obeh strank so najavili, da bodo dali dokončni odgovor glede sporazuma komaj konec tedna. Socialdemokrati se nameravajo še enkrat sestati z de-mokrščani, liberalci pa so za soboto že sklicali sejo deželnega odbora stranke. Biasutti naj bi sporočil novo sestavo deželnega odbora na seji tega organa prihodnji torek. Republikanec Di Re je še pojasnil, da na včerajšnjem preverjanju so prisotni razpravljali samo o sestavi deželnega odbora, programske vidike preverjanja bodo razrešili naknadno. Na seji so razpravljali tudi o pripombah Evropske gospodarske skupnosti k deželni politiki prispevkov raznim gospodarskim dejavnostim. Poročilo je pripravil deželni odbornik za industrijo, socialist Fer-ruccio Saro. Temu vprašanju je bila posvečena tudi popoldanska seja deželnega odbora. (w) Adriano Biasutti VIDEM — Včeraj so na tiskovni konferenci na sedežu deželnega predstavništva v Vidmu predstavili svetovalsko skupino v deželnem svetu novo ustanovljene Stranke demokratične levice. Načelnik skupine Renzo Travanut je pojasnil, da so vsi svetovalci bivše komunistične partije pristopili v svetovalsko skupino Stranke demokratične levice. Skupina se bo sicer iz birokratskih razlogov do konca mandatne dobe imenovala skupina DSL-KPI. Poročevalec je še enkrat poudaril, da bo nova stranka še naprej posvetila posebno pozornost vprašanju narodnih manjšin. S tem v zvezi je naglasil na možnosti, ki jih nudi novi statut DSL, ki izrecno predvideva, da v deželah z etničnimi posebnostmi, člani DSL lahko stranko organizirajo v skladu s krajevnimi potrebami. Deželni tajnik DSL Roberto Viezzi je pojasnil, da bodo člani stranke o tem odločali na deželni • programski skupščini, ki bi jo morali organizirati v kratkem. Travanut je obžaloval, da večinske stranke v deželnem svetu niso znale primerno sprejeti rojstva nove politične skupine. »Od vsega začetka brezglavo napadajo DSL,« je dejal, »da bi tako javnosti prikrili nespodobne manevre v zvezi z upravnim preverjanjem na Deželi. Še posebej boleče je nerazumljivo zadržanje socialistov, ki se ne zavedajo, da napadi na Demokratično stranko levice koristijo samo Krščanski demokraciji. Socialisti in demokristjani so jasno povedali, da mi nismo zreli za vstop v petstrankarsko koalicijo. Ti gospodje pozabljajo, da mi smo prenovili našo stranko ravno z ciljem, da bi zrušili to, za našo deželo in državo pogubno, zavezništvo.« Travanut je nadalje naglasil, da so tako imenovani »nenavadni« odbori sad ravno negativnega zadržanja socialistov in pozitivnih premikov v nekaterih delih Krščanske demokracije ter katoliškega sveta. Travanut je menil, da so ti pozitivni premiki posledica-moralne rasti civilne družbe, kateremu niso tuji tudi precejšnji deli same socialistične stranke. (w) Umirjen pust na Obali in na Krasu OBALA, KRAS — Na Obali in Krasu letos - nekoliko tudi zardi čemernega in mokrega vremena - pustovanje ni bilo tako množično in razigrano kot prejšnja leta. Na Obali so tokrat preživeli celo brez znamenitega izolskega pustnega karnevala, od Kopra do Pirana pa je bilo v soboto in nedeljo po ulicah videti le nekaj posameznih maškar. Nekoliko bolj veselo je bilo v nedeljo v Lipici, kjer je konjeniški klub pripravil maške-radno tekmovanje v preskakovanju ovir. Martin Krpan, Miki Miška, Asterix, Mozart, dame in drugi pustni liki na iskrih konjih so tako dodobra ogreli naključne obiskovalce kobilarne in ljubitelje konj. Kljub dežju s snegom je bilo živahno tudi po kraških in ilirskobis-triških naseljih, kjer so se številne duhovito sestavljene skupine maškar odpravile na težko pričakovano poberijo P° domačijah. Tradicionalni poberiji pa se seveda niso odrekli niti pod' grajski škoromati, ki so norčijami pisanih peluharjev, koscev, ta debelih, trgovcev, foj' grafov, ciganov in seveda kles-čarjev razveselili tudi prebivalce vasi v okolici Podgrada. Pripravlja se ulov na ciplje PIRAN — Sekretariat za upravne zadeve piranske občine je na ponovljenem javnem natečaju med dvema zainteresiranima kandidatoma odločil, da pravico za enkraten ulov cipljev v portoroškem ribolovnem rezervatu zaupa ribičem izolskega Delamarisa. Za poteg jate cipljev imajo izolski ribiči čas do konca tega meseca. Na prvem javnem razpisu je dobil pravico za letošnji ulov cipljev zasebni ribič Zlatko Novogradec. Ker zasebnik ni spoštoval določil pogodbe (ciplje je lovil z nedovoljeno mrežo), je občina razdrla pogodbo in razpisala ponovni natečaj. Zaradi kršenja pogodbe je Novogradec tudi izgubil pravico, da se v naslednjih desetih letih sploh prijavi na natečaj. Ob ponovnem razpisu so se na občini med dvema vlogama — zasebnega ribiča iz Pirana in Delamarisa — odločili za izolske poklicne ribiče, ki pa so se zavezali, da ob potegu povabijo na pomoč tudi piranske ribiče in občane. Kot je povedal vodja ribolova pri Delamarisu Loredano Glavič, sedaj v portoroškem ribolovnem rezervatu spremljajo gibanje cipljev s štirih čolnov in sicer ribiške barke Knežak in treh manjših čolnov (kaičev). Delamaris je tudi okrepil čuvajsko službo, saj so poleg štirih rednih čuvajev v rezervatu namestili še dodatna dva čuvaja. Poleg tega so za nadzor območja, kjer se giblje jata cipljev, zaprosili tudi postajo mejne milice iz Kopra. Glavič je še povedal, da so njihovi ribiči že pripravili 600 metrov mreže "trate", ki je najbolj pripravna za ulov cipljev. Enkraten poteg cipljev izolski ribiči torej morajo izvesti do konca tega meseca. Ali bo do tega prišlo, je težko dajati trdnih zagotovil. Jato cipljev, ki so jo spremljali v decembru in januarju, namreč že dva dni niso opazili. Ali je za to krivo vreme ali je jata splavala iz zaliva, bo jasno že v naslednjih dneh. Zadnji množični ulov cipljev iz portoroškega ribolovnega rezervata je nbil leta 1981. Ribiči tedanje izolske Ribe so v mreže zajeli okoli 90 ton cipljev, ovčic, orad in brancinov. Ulov je bil med obilnejšimi, od tedaj naprej pa so ciplji "izginili" iz portoroškega rezervata. Zakaj, se je med strokovnjaki, ribiči in laiki razvilo nešteto teorij. IZTOK UMER Rudarji vztrajajo TRBIŽ — Skupina okrog petdeset rudarjev je preživela že peto noč v mrzlih rovih rabeljskega rudnika. "Zasedla" ga je v sredo zjutraj v znak protesta, ker ga oblasti s 30. junijem nameravajo zapreti. Na cesti bi tako ostalo okrog 130 delavcev, med temi tudi precej rudarjev z onstran meje, kar bi povzročilo neprecenljivo škodo tem, že itak zapostavljenim krajem. V teh dneh si sledijo mrzlična pogajanja med deželno upravo, sindikati in vsedržavnim podjetjem za upravljanje rudnikov, da bi prišlo do pozitivne rešitve glede usode zaposle- nih. Deželna uprava je že zagotovila, da bo tem delavcem nudila alternativna delovna mesta, vendar pa ta proces terja precej časa. Včeraj se je vsekakor na izredni seji sestal občinski svet s Trbiža, ki je razpravljal o tem vprašanju, ki je globoko prizadelo, čeprav je bilo zaprtje Rablja zaradi velikih finančnih izgub pričakovati iz dneva v dan, ta severni obmejni del videmske pokrajine. Po napovedih naj bi bil prav jutrišnji dan odločilen za usodo tega obrata oziroma za prihodnost 130 rudarjev, ki so v njem zaposleni. Odprli so jo včeraj v Kopru Hrvaška banka v Sloveniji KOPER — Tu so včeraj odprli ekspozituro Reške banke, d.d., pri kateri so že več kot pred letom dni odločili, da se s svojo poslovalnico pojavijo tudi v Kopru. Po besedah generalnega direktorja omenjene banke Nikole Pavletiča je prisotnost Reške banke v tem prostoru razumljiva, saj imajo tod 12 pomembnih poslovnih partnerjev, med katerimi je najpomembnejši Cimos, ki z Reško banko že vrsto let uspešno sodeluje. Banka, ki deluje od 1954. leta je med 145 poslovnimi bankami v Jugoslaviji med desetimi najuspešnejšimi, po državi pa ima 17 poslovnih enot in 50 ekspozitur. Pravijo, da je njihova prisotnost v tem prostoru pomembna tudi zato, ker ima koprska občina precej razvite stike z občino Buzet (od tam je okrog 150 obrtnikov) poslovno precej povezanih s slovensko Istro), pa sicer je obmejna lega zelo zanimiva. Reška banka je prva banka, ki je odprla ekspozituro v Sloveniji. Prostore imajo na Vojkovem nabrežju št. 1 (bivša Cimosova prodajalna avtomobilov), poslovalnica bo odprta ob delavnikih kar do 20. ure zvečer, med tednom pa že od novembra imajo bančno okence ob carinarnici v Kopru. D. G. Slovaška vlada zainteresirana za tranzit blaga preko koprske Luke KOPER — Slovaška vladna delegacija, ki je v nedeljo pod vodstvo® PjoVaš' era Vladimirja Mečiarja obiskala Koper, je opozorila na veliko zanimanj kega gospodarstva za tranzit njihovega blaga preko koprske Luke. jablja' stran je hkrati pokazala pripravljenost za vlaganje in sodelovanje pri P°s nju pristanišča, pri čemer naj bi Luka svoj dolg odplačala s storitvami- ^ Čehoslovaško gospodarstvo je po besedah komercialnega direktor] ,tneg° ka Hrvatina z več kot pol milijona ton (oziroma 22 odstotki vsega) u ja 5 pretovora že sedaj eden od pomembnih partnerjev Luke. Spodbudno J ' poslovanje s češkimi in slovaškimi podjetji že nekaj let umirjeno PoVt.0rišteI1*,-strani pa menita, da bi se s skupnimi vlaganji na 750 hektarih še ne’z, površin in po napovedani najkrajši povezavi slovenskih in madžarski ^ preko Murske Sobote, ki bi jo lahko s pridom izkoristili tudi Slovaki, transp0f hitro še povečalo. Slovaška delegacija se je med drugim zanimala za gTadn. alžirske nafte, spraševali so o pogojih za vlaganje v luški prosti <;0 -jj naj lastnih skladišč, prodaji transportne opreme in drugem. O teh vPra*a Jzainter se čimprej pogovorili na republiški ravni in na srečanjih predstavnike siranih podjetij ter služb. Za desetino manj zaposlenih v občini Sežana SEŽANA — Ko je pred približno pol leta nova sežanska vlada prevzemala izvršno oblast, je obljubila, da bo v šestih mesecih najmanj za 10 odstotkov zmanjšala občinsko upravo. Na to obljubo jo je sredi decembra opozoril delegat DPZ Miran Mozetič, saj je bilo pred tem precej govoric v zvezi z dokaj skrivnostnim novim zaposlovanjem na občini. Ker takojšnja pojasnila predsednika skupščine Ivana Vodopivca in predsednika občinskega IS Iztoka Bandlja očitno niso povsem zadovoljila poslencev, so v strokovni službi za prihodnje skupščinsko zasedanje zbrali natančnejše podatke. Tako se je od 19. septembra lani do 21. januarja letos število občinskih upravnih uslužbencev in funkcionarjev zmanjšalo od 144 na 132. Hkrati za enega delavca teče postopek za prekinitev delovnega razmerja, ena delavka pa bo 1. marca izpolnila pogoje za predčasno upokojitev. S tem se bo število upravnih delavcev v Sežani skupaj zmanjšalo za štirinajst, oziroma za obljubljenih 10 odstotkov. J. O. Zaščititi območje Škocjanskih ja111 . ^_ .......... .... ... _*__J,: motilo SEŽANA — Glavm namen krajin :e zasnove območja Škocjanskih jam njen osnutek so sežanski poslanci irejeli pred dnevi — je podrobnejša >redelitev dolgoročnega razvoja za-itenega predela ob jamah in njegove robce. S krajinsko zasnovo naj bi po-bno pozorno usmerjali izkoriščanje iravnih prednosti tega prostora (za rižem, rekreacijo, kmetijstvo, gospo-irstvo...), zagotovili varovanje narav-; in kulturne dediščine ter izboljšali vljenjske razmere na tem pozablje-»m in skopem koščku Krasa. Po besedah Črtomirja Pečarja, vodje ižanskega zavoda za urbanistično na-tovanje, ki je pripravil ta dokument, dijo z določitvijo pravil obnašanja v m geološko, biološko, etnografsko in ilturno izjemno zanimivem predelu, jladiti nasprotje med naravovarstve-mi zahtevami ter potrebo po hitrej-m gospodarskem razvoju. Sprejem isnov naj bi med drugim spodbudil koriščanje opuščenih kmetij in želj išč ter ukrepe za ustavitev zaraščala travnikov in pašnikov. Bolj kot do-ej naj bi si prizadevali tudi za ohra-tev avtohtonih gozdnih sestavov ter ljudem svetovali in pomagali pri obnovi domačij, ki naj bi jih čimveč usposobili za turizem na kmetih. V razpravi je poslanec LDS Boris Hlačar opozoril na nevzdržnost določil osnutka, ki že vnaprej določajo nosilce razvoja posameznih dejavnosti. Ker gre pri tem za denar in zaslužek, se mu takšno nekritično podeljevanje posebnih in izključnih pravic ne zdi pošteno. Pri organiziranju gostinskje, turistične, rekreacijske, športne in podobne dejavnosti morajo namreč dobiti priložnost vsa zainteresirana podjetja, saj bo le konkurenca zagotovila pestrejšo, cenejšo in kvalitetnejšo ponudbo. Nekdo se je tudi vprašal, ali letališče na Divaškem Gabrku res sodi v okviru tako izjemnega območja, kot je okolica Škocjanskih jam? Dr. Stane Renčelj pa je opozoril, da mora dokument natančno določiti pravila obnašanja v tem predelu, pri tem nejgova določila ne smejo preveč omejevati razvoja. Nikogar, niti najbolj zahtevnega turista, namreč ne motijo urejene, sodobno zasnovane domačije. Bolj kot morebitne kmečke novogradnje ruševir'e obiskovalce žesedaj m0^°netnade% vsevprek odvržene smeti, z lato > domačlije in zapuščena P j • ob110 m treba v prvi vrsti omogo ^rasa u vasi, preprečiti zaraščanj oživiti kmetijstvo. • po 111116 tl' kmečkega turizma naj bi F ^ se dr. Staneta Renčlja poskrbe® v ristične kmetije ne bi izap£jč. Kra,„ v in okrepčevalnice s čevap vej namreč polno turistično 0jj pt> e. primeru, če bo na nJe® jjjč, ''.pranih in gostoljubnih po^pudib P ' rih bodo znali zanimivo PT^e® kraške in brkinske.sp iraj*! ve KrasKe m uirvm-*-- -prijetno kmečko vzousNjVitev k‘“J pa Vsa prizadevanja za p0nuj. ža- in izboljšanje turistične F^pju e bodo po Prevladu^°C)favljamelJ1 man, če hkrati z uYeJ bod° z ašK’*1 turistične miselnosti daje kr tič' vili tudi učinkovite P je t® 0 o posebnosti in ostale raZP raja' ne ponudbe. PriložnostJ tih vP^. teh nalogah in drugi jnteres® v0 0 njih bodo imeli vsi za® raZprav med enomesečno 1 v. , O- osnutku krajinskih zasn j Slabo vreme zajelo Furlanijo-Julijsko krajino V gorah spet snežilo v nižini gosta megla Snežnik pa je bil v pisnih virih prvič omenjen pred 2025 leti Od Vile Wistris do danes: 690 let dolga zgodovina Ilirske Bistrice VIDEM — Z otoplitvijo se je sneg, je ob koncu prejšnjega tedna pobe-i skoraj vso deželo, v nedeljo v furlanski nižini spremenil v dež, medtem jj° je v goratih predelil tako v nedeljo kot včeraj še snežilo. Zaradi nove snežne plasti je ponekod nevarnost Plazov, cestna služba pa je pripravlje-na, da poseže z mehanizacijo in spet Usposobi cestišča. Podobna slika, kot v nedeljo, je bila ludi včeraj, le da je zlasti v nižinah uuž spremljala tudi megla, ki je bila zlasti gosta v Furlanski nižini. Vidlji-v°st na splošno ni presegala 80 met-r°v. na avtocesti pa je ponekod dose-9ala komaj 50 metrov. Včeraj popoldne je močno deževalo v Pordenonski pokrajini, kjer je voda P°vzročila nekaj nevšečnosti, v hribih P® je snežilo z nezmanjšano intenziv-n°stjo. Težavno je bilo stanje pred-j(Sem v dolini Tramontina, kjer so bili "rie zaselki z okoli 50 prebivalci še “urezani od sveta. V občinah Tramon-1 Ui Sotto in Tramonti di Sopra, ki sta “seglivi samo z zimsko opremo, pa je udi včeraj manjkal električni tok. De-savci električnega podjetja ENEL, ki na delu od nedelje, do včeraj zve-®r ^e niso uspeli ugotoviti, kje je pri-“ do prekinitve. Snoči je močno sne-t)l 0 tudi v dolini Cellina, kjer je snež-a Plast v nekaj urah dosegla pol met- Sicer pa so snežne padavine teh dni ®tno prispevale, da se je snežna ^®st odebelila. Ponekod na Trbiškem snega za skoraj tri metre, torej znat-0 nad poprečjem zadnjih let. Medtem ko so imeli vozniki v nižini težave prevsem zaradi nalivov in megle, so gorske ceste prevozne samo z zimsko opremo. Zaradi nevarnosti plazov so bile v nedeljo in včeraj zaprte ceste za italijansko-avstrijska mejna prehoda pri Mokrinjah in Monte cro-ce Carnico. Za vso zimo bo ostal zaprt za promet tudi prelaz Rest v pordenonski pokrajini. Prav tako sta bili zaprti za promet pokrajinski cesti od Predela do nevejskega sedla in od Tablje do Mužca. Cesta za fužinsko jezero je bila zaprta zaradi snežnega plazu, ki je prekril okoli 20 metrov cestišča. Koča na Matajurju je že štiri dni osamljena, zimska oprema pa je obvezna od fužin do italijansko-jugos-lovanskega mejnega prehoda in od Kluž do Nevejskega sedla. Tudi vse karnijske ceste od Tolmeča proti meji so prevozne samo z zimsko opremo. Samo na avtocesti Alpe-Adria se promet odvija brez težav. Deželna gozdna služba pa je v včeraj v svojem sporočilu ugotovila, da je v prešnjih dneh zapadlo veliko svežega snega, s čimer se je snežna plast še odebelila. Zaradi dežja in višjih temperatur so možni manjši plazovi vlažnega snega. Nad 1.500 metrov višine pa je v vseh legah nevarnost, da se od pobočij odtržejo večje ali manjše snežne gmote. Zaradi slabih vremenskih razmer policija in cestna služba priporočata vsem voznikom previdno vožnjo. Če so namenjeni v hribovita ali gorata področja pa je priporočljivo, da imajo s seboj zimsko opremo. Potapljač utonil v Nadiži ( VIDEM — Nepredvidljivost Nadiže in neprevidnost sta najbrž vzrok nesre-sl'« se je pripetila v nedeljo pri Premariaccu, kjer je potapljač izginil brez uu. Karabinjerji in gasilci. ’ j-i=- -•—^ -- so ga iskali v nedeljo in včeraj, a zaman, u ,‘-uev nesreče je 32-letni Pietro Del Pup, član videmskega potapljaškega Pri' ’ se le v nedeljo odpravil na potapljaško ekskurzijo v Nadižo skupaj s sta ateljem, 37-letnim Danielejem Antoniolijem prav tako iz Vidma. Potapljača r. ^ odpravila v vodo nekaj metrov pred jezom, ob katerem se Nadiža nekoliko p >ri- Že po nekaj minutah sta ugotovila, da je vidljivost zelo slaba in da p Ul* reka zaradi naliva vse bolj deroča. Zato sta sklenila, da se vrneta. Na •Pedt U Pa sta se znašla v vrtincu. Antonioliju je uspelo, da je priplaval do brega, 1®© ko je Del Pupa tok odnesel preko jeza proti mostu, p,. Kazalo je, da se bo vse srečno izteklo, saj se je po pričevanju prijatelja Del J Postavil na noge (voda je tam globoka pol mestra) in pomahal v znak, da je 'Vo rec*u' Kar naenkrat pa je izginil: ni jasno, ali ga je podrl tok ali pa skala: ©oli in prijatelj, ki je potapljanju sledil z brega, sta mu skušala priskočiti lis, Pomoč ■ našli. a zaman. Del Pup je dobesedno izginil in njegovega trupla do včeraj “U v^edtem ko je bila ena ekipa videmskih gasilcev angažirana pri Premariac-dvja lskanju Del Pupa, je druga v potoku Ledra v bližini videmskega sejmišča v Vala iz vode truplo 67-letne Teresine Florissi iz Rodeana. Ženska je izginila do .zvečer in najbrž padla v potok po nesreči. Tok je odplavil njeno truplo Se)mišča, kjer so ga našli v nedeljo popoldne. Pogled na Snežnik ILIRSKA BISTRICA - V letu, ki se je izteklo, so Bistričani zabeležili dve visoki obletnici: 690-letnico prve omembe Ilirske Bistrice in 2025-letnico prve omembe Snežnika. Čeprav to še enkrat potrjuje našo zgodovinsko domovinsko pravico, sta šla oba jubileja neupravičeno tiho in neopazno mimo nas. Na 690-letnico so opozarjali le priložnostni žig, ki ga je dala izdelati bistriška krajevna skupnost in ki ga je bistriška pošta uporabljala v petek, 21. decembra, ter priložnostne dopisnice s simboli Ilirske Bistrice, ki jih je založilo bistriško turistično društvo. Najstarejšo znano navedbo Ilirske Bistrice najdemo v koprskem Pokrajinskem arhivu. Datira v leto 1300, ko je oglejski patriarh s posebno listino podaril nekemu Gobhardu iz Raspora kmetijo v Bistrici: »in Vila Wistris«. Listina je bila zapisana v latinskem jeziku, kot je bilo tedaj v navadi, kljub Spominski žig bistriške krajevne skupnosti temu pa je slovenski značaj imena razviden. Da je ime slovensko, kaže tudi njegov prvi zapis v nemškem jeziku: »von Bistercz« iz leta 1432. V teku stoletij so se v teh krajih gospodarji menjavali in oblika imena Bistrica se je kar naprej spreminjala. Avstrijske oblasti so ga prevedle v »Feistritz«. Francozi so ga v času Napoleonovih Ilirskih provinc spremenili v »Feistritz Illirie«. Ko pa je leta 1813 Ilirija propadla, so oblasti v vseh uradih zahtevah dosledno uporabljale nemško ime >>Feistritz in Krain« in »II-lyrisch Feistritz«. Preporod v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju, ki ga je Bistrica doživljala v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, se je izražal tudi v težnjah, da bi uveljavili slovensko ime kraja. Kot že marsikdaj poprej in potem se pri tem niso mogli zediniti in ugrabljali so različna imena: Bistrica na Kranjskem, Bistrica na Pivki, Notranjska Bistrica in tudi Ilirska Bistrica - ime, po katerem mesto poznamo danes. Ilirski Bistrici je cesar Franc Jožef 15. januarja leta 1911 s posebno listino dodelil trške pravice. Ker bi število stavb tedaj povečalo možnosti za pridobitev te pomembne pravice, je bistriško županstvo nudilo celo posebna posojila za izgradnjo novih hiš. Tako je nastala cela vrsta hiš na sedanjem Partizanskem hribu, ki so jo še dolgo potem poznali pod imenom Dolžna vas. V prošnji cesarju so zavedni Bistričani izrecno navedli, da želijo listino v slovenskem jeziku - kar jih je stalo dodatnih 129 goldinarjev. Franc Jožef je njihovo željo seveda upošteval in se jim slovensko tudi podpisal. S pridobitvijo trških pravic so Bistričani pridobili tudi pravico do uporabe lastnega grba. Ker bi bil grb lahko zrisan že na listini o povzdignitvi v trg, so z Dunaja povprašali o njegovi obliki. Žal pa so Bistričani odgovorili, da grb na listini ni potreben, ker so 'si ga že omislili - in tako danes ne vemo, kaj so točno imeli v mislih. Avstro-ogrskim časom je sledila italijanska okupacija, ki je Bistrici prinesla novo ime -»Bisterza«, sosednje Trnovo pa preimenovala v Torrenova. Pa sta imeni verjetno tedanjim oblastem zveneli preveč slovensko, zato so med upravno reorganizacijo leta 1927 Bistrico in Trnovo združili v eno naselje z novim, popolnoma tujim imenom »Villa del Nevoso«. 16. novembra 1933 je italijanski kralj Viktor Emanuel III. kraju podelil mestne pravice in pravico do grba. Navkljub vsem spremembam se je staro slovensko ime kraja ohranilo in po kapitulaciji Italije postalo uradno ime Ilirske Bistrice. Kraja Trnovo in Bistrica sta ostala združena, saj so nove zgradbe postopoma zabrisale mejo med njima. Snežnik - najvišja primorska gora -je svojo zmagoslavno pot v anale začel že veliko prej, davnega leta 35 pred našim štetjem. Tedaj je čez te kraje drvela vojska Avgusta Oktavia-na, ki se je spustila v silne boje z barbarskimi Iliri in Panonci. Rimski kronist je določil položaj bitk: pod Mons Albius-om. Spominski žig bistriškega Planinskega društva Od tedaj pa do naslednje pisne omembe je preteklo veliko vode. Snežnik se spet pojavi v času Avstro-Ogrske kot »Schneeberg«, pod Italijo pa postane »Monte Nevoso«. Pod Snežnikom je tudi istoimenski srednjeveški grad, ki ga domačini še danes imenujejo kar Šnjeperk. Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice je ob tej obletnici dalo izdelati spominski žig, ki ga je oblikoval akademski slikar z Reke Vlado Potočnjak. Na žigu je povezal najstarejši znani obliki - podobi Snežnika in gradu Snežnik - obe po Valvazorju. METKA ČELIGOJ ^ Giaisu nočejc ^ovega župnika sWa vRdENON — Polovica prebiva: 9aas Pri Avianu se je uprl Pivi tamkajšnjega duhovnik NlaJj Eedrona. V pozivu, ki so g pEor^enonskemu škofu msg 0^l°žito r'' le prebivalstvo zahteval V p v Premestitve, n sltlenlVu 1® med drugim rečeno, d 5aibrj J 0 Premestitivi don Pedror Posledica političnih pritiske Pred časom dovolil, da : “ptiik P.°sledica političnih pritiske T^la Pred časom dovolil, da j i,0vtii ZuPnijski dvorani svoj usti nsta, i;j cni zbor krajevna občinsk “le, a .s® sklicuje na krščanske vreč d en V ost;rem nasprotju s KD. Sr. mesec potem je don Pedro prBf?filo o takojšnji premestitv č bi , mvalstvo Giaisa ne sprejem! 0’ ker ri. ZuPnik premeščen »sam v. m Podprl prave stranke«. Osnovnošolski otroci bodo z etnološko razstavo sodelovali na slovesnosti ob 70-letnici upora stopinjah preteklosti do danes Marezige - po MAREZIGE — »Hiteš u tečo kapus, vrhe daš na koščiče narezan komper, na mikeno zrezano panceto, nazad vrhe damo ano vrsto kapuza, na-zad panceto, su eno vodo.« Tako so v izvirnih domačih besedah šolarji iz Marezig v list z osmimi domačimi recepti zapisali, kako se preprosto naredi kislo zelje s krompirjem. (Na dno posode daš kislo zelje, povrhu tega na drobno zrezan krompir, pa drobno zrezano panceto in spet plast kislega zelja, pacento ter sol in vodo.) V »Dobrotah iz nonine kuhinje« so šolarji zapisali le nekaj od kopice receptov, ki so jih in jih še bodo zbrali v okviru zanimivega projekta »Marezige - po stopinjah preteklosti do danes«. Minuli petek so na osnovni šoli Ivana Babiča -Jagra na svojstven način zaključili prvo fazo projekta, h kateremu jih je v bistvu privabila krajevna skupnost Marezige, od koder so dobili vabilo za sodelovanje na etnološki razstavi, ki jo pripravljajo ob sedemdesetletnici marežganskega upora. Avtorica projekta Tatjana Radivojevič nam je ob tem povedala: »Vseh 40 učencev, ki jih imamo v naših osmih razredih, je na svoj način vključenih v projekt, katerega osnovni cilj je narediti šolo prijetnejšo, življenjsko, otrokom blizu, hkrati pa tudi zanimivo in poučno. Mislim, da je današnji dan potrdil pravilnost naše izbire, usmeritve.« Šolarji, ki so se vključili v delo okrog deset različnih delavnic (od likovne do glasbene in literarne), so na prijeten način spoznavali stare instrumente, izdelovali slovar narečnih besed, oblikovali zemljevid vinogradov... spoznavali Marezige včeraj in danes. Oni so že vedeli, za kaj gre, toda izseček iz te etnološke (pripravili so tudi fotografsko) razstave bo letos gostoval tudi na razstavi učil Didakta v Ljubljani. Tam bodo mnogi zvedeli, da je bocon steklenica za vino, da je čikara skodela, da je brnocin vrč, bruštulin za ječmen pa pražilnik za ječmen... Kaj vse bodo še pripravili učenci do maja meseca, ko naj bi pripravili v Marezigah veliko razstavo, ne vemo, vemo pa, da so jih te dni, radovednih, da je kaj, hiše v krajevni skupnosti Marezige polne. Ker opravljajo prijetno delo in za zgodovinopisje koristno, - je najbolj aktivnim vsa zadeva posebej všeč. Zato tudi ni nič posebnega, da so se v njihovo delo z veseljem vključili pesnik Edelman Ju-rinčič, pisatelj Marjan Tomšič, glasbenik Emil Zonta, skikar Arduin Hrvatin in drugi. Domačin Mirando Babič pa je otrokom pokazal, kako se plete košare iz bek (vrsta vrbe), ki morajo biti za to delo ravno prav suhe, pa tudi kako se naredi pletenko so se naučili. Pravijo, da se bodo poslej tega naučili le še v šoli, kajti plastika je zamenjala pletenke, košev za listje pa tudi ne potrebujejo več, ker je vsak dan manj živine v hlevih. DUŠAN GRČA februarski urnik mejnih prehodov na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ^N^aškem vjpS"?r'"' REPe9^ kategorije: BAZOVICA LAZARET feouE ni0 dVi od 7. od 8. od 7. od 8. od 8. od 8. do 19. ure do 17. ure do 20. ure do 19. ure do 19. ure do 19. ure v^>iškem kategorije: GROPADA RDEČA HIŠA - od 8. do 19. ure - od 7. do 21. ure PESEK hOj y?laslnike (s prošnjo 48 ur prej); CER£j- GROČANA A in B DRAGA MAVHINJE PLEŠIVO ČAST. VERSA-VIPOLŽE ŠTEVERJAN-HUM SOLKAN UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA RAFUT-PRISTAVA ŠEMPETER MIREN DEVETAKI-LOKVICA JAMLJE-KLARIČI Prehodi za dvolastnike: CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN SOLKAN 2-POLJE od 8. do 19. ure od 6.30 do 18. ure ob ned. in praznikih od 8. ure od 8. do 18. ure od 7. ure do 20. ure od 8. do 19. ure ob nedeljah zaprt od 8. do 17. ure ob nedeljah in praznikih zaprt od 7. od 20. ure od 7. do 19. ure od 9. do 18. ure od 8. do 19. ure od 8. do 17. ure od 8. do 17. ure od 8. do 17. ure od 10. do 17. ure Prehodi za dvolastnike so ob nedeljah in praznikih zaprti. ŠKRLJEVO in ŠTMAVER - z obvestilom 48 ur prej PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) UČJA (za Rezijo) - od 9. do 20. ure Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA - od 8. PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) - od 9. ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) STARI MLIN do do 18. ure 17. ure do konca marca zaprt od 7. do 18. ure Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): SOLARIA - zaprt do konca junija PONTECLINAZ FATAGNE A in B KOSCINA STOPA A in B PODREG OSTRUNJA PONTEMISECCO MELINA ROVAN • Urniki se bodo na Goriškem spremenili 1. 3., na Tržaškem in Videmskem pa 1. 4. Na Učji se lahko spremeni zaradi snega. Včeraj srečanje s poslancem Rebullo Za večje podjetništvo v tržaških gledališčih V Boljuncu kmalu dokončan sprejemni center za Dolino Glinščice Ob zaščiti in vrednotenju narave še sodobna informativna ponudba Včeraj je bil na tržaškem županstvu "vrh" tržaških gledaliških hiš, ki so se ga udeležili tudi podtajnik ministrstva za kulturo Luciano Rebulla in visoki funkcionarji ministrstva. Na sestanek pa so povabili najvišje predstavnike operne hiše Verdi, tržaškega gledališča Teatro slabile, Slovenskega stalnega gledališča in gledališča La Contra-da. Po srečanjih je bila tiskovna konferenca, ki jo je uvedel tržaški župan Richetti, ki je bil na srečanju prisoten tudi v dvojni, oziroma trojni, funkciji, saj je hkrati (po štatutih) tudi predsednik Verdija in Teatra Slabile. Politični zapletljaji pa so doslej preprečili, da bi imenoval svoja predstavnika v gledališki ustanovi, kot je to običajno. Srečanje gledališč pa ni bilo politič-no-strankarske narave, saj je poslanec Rebulla prišel v Trst z nekaterimi konkretnimi predlogi za boljše in bolj ekonomično delovanje tržaških gledališč. V tem smislu naj bi bil Trst poskusni laboratorij, od tod pa naj bi ponesli določene izkušnje v druga italijanska mesta. Osnova vseh predlogov je želja ministrstva, da bi se gledališča po načinu dela spremenila v podjetja in v tem smislu je treba razumeti predlog, da bi v Trstu združili scenske delavnice obstoječih stalnih gledališč (tri stalna in eno zasebno) v eno samo delovišče. Središče za izdelavo scen naj bi pomagalo k cenejši proizvodnji in omogočilo, da se ohranijo nekatere scene in osnutki, saj gre marsikdaj za prave umetnine. Seveda so stroški za scene od gledališča do gledališča različni. V Verdiju stane scenografija od 100 do 200 milijonov, v Slovenskem stalnem gledališču se govori le o nekaj milijonih. Kljub temu je tržaška opera varčna, saj v drugih italijanskih opernih hišah stanejo najcenejše scene več kot 400 milijonov, niso pa redke scene, ki stanejo tudi dve milijardi. Rebulla je omenil, da bi v bodoče lahko združevali tudi druge usluge, kot so prodaja vstopnic in zbiranje reklame, sedaj pa naj bi izdelali predlog za skupno delavnico, s katero so se načelno strinjale vse tržaške gledališke ustanove. Drugi predlog je bil, da bi tržaški operetni festival postal mednarodna prireditev. Evropsko razsežnost festivala naj bi predlagali že na prihodnjem srečanju Pentagonale, ki bo aprila meseca v Perugii. Kot tretje vprašanje je Rebulla omenil sodelovanje z italijansko manjšino v Jugoslaviji, ki V Trstu zasedanje komisije za okolje skupnosti Alpe-Jadran V četrtek se bo na tržaški Pomorski postaji sestala komisija za teritorij in varstvo okolja delovne skupnosti Alpe-Jadran. Med srečanjem bo predsedstvo komisije, ki ga je imela dve leti Štajerska, prešlo na Furlanijo-Julijsko krajino. Ob predaji predsedstva pa bodo razpravljali tudi o konkretnih programih za dvoletje 1991/92. Naša dežela želi biti pobudnica programa, ki ga bodo predstavili konferenci predsednikov skupnosti Alpe-Jadran. V osnovi programa naj bi bila koordinacija med politično-inštitucionalnimi in politično-upravnimi telesi dežel, ki so članice skupnosti. V tem okviru naj bi komisija predlagala nekaj konkretniii pobud. Naglas je prav na maloštevilnosti pobud, saj je želja članov komisije, da bi načrte uresničili, zato pa sta nujna konkretnost in realizem. naj bi zaobjelo tudi gledališko delovanje. Za pospeševanje gledaliških dejavnosti v Istri in na Reki naj bi seveda skrbele tudi in predvsem tržaške gledališke hiše. Za vse omenjene projekte je ministrstvo neposredno zainteresirano, pridružila pa se bo tudi deželna uprava FJK, kot je to potrdil deželni odbornik za finance Rinaldi. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa so prišli do izraza tudi nekateri kon-tingenti problemi tržaških gledališč. V prvi vrsti so naglasili preureditev stavbe Verdija, kar bo stalo približno 25 milijard lir. Zaradi del bodo morali za določen čas v tej stavbi prekiniti delovanje, kar seveda ni enostavno. Rebulla je naglasil, da je ministrstvo neposredno zainteresirano za rešitev problema, saj vlaga v Verdi kar 23 milijard letno. Glede popravil je potdaj-nik dejal, da je ministrstvo pripravljeno pomagati pri popravilih ostalih tržaških gledališč in pri tem omenil tudi Slovensko stalno gledališče. O našem gledališču je, kot o drugih, tekla beseda tudi za zaprtimi vrati. Tu je bil seveda govor o podporah in drugih finančnih problemih. Kot smo izvedeli, naj bi SSG potrdili dosedanjo državno podporo. Znano pa je, da bodo letos gledališča težko dobila več sredstev, saj je državni proračun v tem smislu dokaj skop, varčevanje pa je v bistvu imperativ ministrstva za kulturo. Tržaški vrh je v bistvu potrdil to težnjo, čeprav varčevanje ne pomeni le stiskanja pasu, ampak tudi in predvsem večje podjetništvo pri upravljanju. Sprejemni center za park Doline Glinščice v Boljuncu je že skoraj nared, kot je razvidno na sliki Maria Magajne Nekaj več kot tri leta po postavitvi prvega temeljnega kamna bo predvidoma konec marca na vrsti odprtje sprejemnega centra za park Doline Glinščice. To je na petkovi občinski seji uradno sporočil župan Marino Pe-čenik, ki je tudi povedal, da bo slovesnost odprtja soupadala s tradicionalno prireditvijo odprte meje. Stavba, za katero je načrt izdelal arhitektka Dušana Valecich, bo neposredno povezana s sedanjim glavnim vhodom v občinsko gledališče in bo obiskovalcem ponujala vsakovrstne informacije o značilnostih naravnega parka v Glinščici. Po postavitvi prvega kamna novembra 1987 so se dela dejansko začela šele dve leti pozneje, sedaj pa so v teku še posegi za dokončno ureditev prostorov. Na uradni otvoritvi sprejemnega centra (po njem smo se sicer lahko že sprehodili med septembrskimi Kmetijskimi dnevi, ko so ga za pr1' ložnost le začasno uredili) naj bi linska občinska uprava predstavila javnosti tudi vsaj delno opremljene notranje prostore. Obiskovalca b° »sprejela« najsodobnejša tehnologij3, predvsem avdiovizualne naprave, s katerimi bo lahko spoznal prirodoslovne, zemljepisne in zgodovinske značilnosti naravno pestrega življenjskega prostora, ki se razprostira o toku reke Glinščice in že dolgo let p°' nuja izletniške, raziskovalne in špor; tno-rekreacijske možnosti. Sprejemni center se bo lahko po potrebi »spre menil« v manjšo konferenčno dvoran0' posebej pa bo poskrbljeno tudi za 01 talniški kotiček. Dolinska občinska uprava z župa nom Pečenikom na čelu si prizadeva, da bo uradna otvoritev sprejemnega centra sovpadala z dokončno ureditvi jo informativnih smerokazov po na ravnem parku Doline Glinščice, ki i°r^ malno obstaja že od leta 1984. Oprem Ijanje zaščitenega območja je namre^ v teku, predvidoma pa naj bi ga 00 končali začetek pomladi, ko bo, k rečeno, na vrsti tudi prva letošnja 0 prta meja. S tem bo Dolina Glinšci postala sicer majhen, a vendar drag0^ cen primer zaščite in vrednotenja na ravnega bogastva, (dam) Po odpovedi glavnih pustnih sprevodov in prireditev Letošnji pust v glavnem le v vsej pokrajini za otroke Pust brez pusta bi lahko imenovali razpoloženje, ki vlada tudi v našem mestu v času, ko je bilo vedno veliko pustnih prireditev, ko so se ljudje zabavali in veselili na ulicah in na številnih drugih prireditvah. Od četrtka dalje smo čakali, da se bodo na ulicah pojavili maske, če že ni bilo sprevodov. Pa smo jih zasledili le zelo malo in še tu je šlo za najmlajše, oblečene v zajčke, medvedke itd., ki so jih starši stiskali v naročju, ali jih, bolj nejevoljne, vodili za roko. Nekaj več je bilo pustnih šem v nedeljo, to'pa zato, ker so se otroci odpravljali s starši na razne otroške pustne prireditve, ki so bile, prav zaradi tega, letos bolj obiskane kot sicer. Nekaj takšnih prireditev je bilo v nekaterih naših vaseh, kot na primer v Mačkoljah, v Križu, pri Domju in še marsikje. Največ jih je bilo v nedeljo in povsod je bil obisk velik, razpoloženje pa tudi lepo in veselo. Tako je bila zelo dobro obiskana pustna prireditev v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu, kjer so se najmlajši, oblečeni v razna pustna oblačila, naplesali in nazabavali ob zvokih ansambla Zvezde, pa še čarodejke so Odbor Sazgo, Kras in Ars nova se opravičuje številnim obiskovalcem za sinočnjo nenadno in nerazumljivo odpoved ansambla Šankrock, zaradi česar je bil ples v Zgoniku okrnjen. Organizatorji zagotavljajo, da so .vse formalnosti opravili po dogovoru, zato jim enostranska odpoved ansambla povzroča nemajhno škodo. Istočasno odbor obvešča, da bo nocojšnji ples izpeljan po programu. si lahko ogledali, ko so zborovale na svojem prvem in zadnjem kongresu. Lepa je bila udeležba pustnih šem tudi v Domu A. Sirk v Križu, kjer je pustno zabavo za najmlajše pripravilo SD_ Mladina - Resco. Že v nedeljo je bilo v Domu A. Ukmarja pri Domju otroško pustno rajanje, ki se bo nadaljevalo tudi danes; za zabavo in glasbo pa je poskrbel ansambel Pomlad, danes ga bo zamenjal amsambel Vrtnica. Lutkovno gledališče Papilu iz Ankarana je imelo v nedeljo kar dve lutkovni predstavi za otroke od Sv. Ivana in iz Podlonjerja. Več pustnih prireditev za otroke bo še danes, kot na primer v Barkovljah, v dvorani KD Ivan Grbec v Škednju, kjer bodo sodelovale animatorke ZSKD in še kje. Ker razen otroških pustnih prireditev, ni bilo letos pri nas drugih, so to občutili tudi drugi sektorji. Tako so se nam slaščičarji in peki potožili, da so prodali razmeroma malo krofov in flancatov (crostoli). Nič kaj zadovoljni niso tudi prodajalci igrač. Pustnih oblačil so prodali veliko manj kot pretekla leta in še tu so šla v prodajo v glavnem oblačila za otroke. Skoraj nič niso prodali konfetov in drugih pustnih artiklov, česar bodo veseli le smetarji, ki jim ne bo treba odstranjevati z ulic toliko smeti. Danes je torej zadnji dan pusta, od katerega se poslavljamo z željo, da bi bil naslednji zopet vesel in brezskrben, takšen pač, da bi ob njem pozabili na skrbi in težave in mislili le na zabavo in norčije. N. L. Na slikah (foto Magajna) zgoraj otroško pustno rajanje v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu, spodaj pustovanje šempolajskih otrok v KD Vigred. Skupno poročilo predsednikov pokrajin Trst in Gorica Crozzoli in Crisci v ZDA Predsednika tržaške in goriške Pokrajine Crozzoli in Crisci sta se pred dnevi vrnila s 24-dnevnega potovanja v ZDA, kjer sta bila gosta tamkajšnjih oblasti. Pravzaprav so se o njunem obisku domenili že lani, ko je prišel v Trst ameriški veleposlanik Peter Sec-chia. Tako sta lahko predsednika izkoristila- program , ki mu pravijo International Visitors Program, in sta 13. januarja poletela y VVashington. Kot sta Crozzoli in Crisci povedala na včerajšnji skupni tiskovni konferenci na sedežu tržaške Pokrajine, sta bila deležna posebnega informativnega programa, v katerem so bile posebno naglašene tiste točke, ki so zanimale gosta. Zastopnika dveh javnih uprav sta se namreč domenila za stike z ameriškimi kolegi, organizatorje pa so prosili za obisk ameriških prostih con, pristanišč, univerz in tudi potresnih območij, saj so v teh postavkah našli največ stičnih točk s pokrajinsko in, širše, deželno stvarnostjo. Zato sta mimo pomena, ki ga je za-dobil obisk v Washingtonu prav v času, ko so ZDA stopile v vojno z Irakom, Crozzoli in Crisci poudarila pomen enodnevnega skoka v Baltimorb, kjer sta lahko podrobno proučila težave delovanja tamkajšnjega pristanišča. V Baltimori so se namreč znašli s podobnimi težavami, kot jih ima že nekaj let Trst, vendar so s pomočjo zasebnikov obnovili gospodarski pomen mesta. Zanimiv je bil tudi obisk mesta Charlotte, kjer deluje ena dvanajstih ameriških prostih con, predvsem pa BIC, ki sodeluje tudi z našim. Crozzoli in Crisci sta se nato pomudila tudi v San Franciscu, kjer sta po-bliže spoznala protipotresne varnostne ukrepe, v El Pasu, kjer imajo prosto cono med dvema državama in je zato še toliko bolj zanimiva na našo stvarnost, ter v Clevelandu, kjer so imeli stike s slovenskimi emigranti, in so bili deležni zanimive razprave o delovanju ameriških državnih univerz. Gostoma sta svet »collegev« predstavila rektor tamkajšnje univerze ter profesor slovenskega izvora Carlo Bo-netti. V Bregu zaživel posebno vaški pus* Ponedeljkovemu sprevodu se je pustni odbor v Bregu odpovedal že sredi januarja. Zaradi vafnostnih težav niti običajnih plesnih zabav v boljunskem gledališču ni bilo in že se je zdelo, da bo ta praznik veselja in norosti v Bregu šemah, s katerimi je vsak posameznik dal/dušK člani v®v0j® selnosti, so glavno vlogo imeli godci, tisti, & ledh*1?« godb na pihala, harmonikarji in nenazadnj . d°®* 5e J navdušence izrazili z olasnim (ne vselej^ ze7naI1cih/1adih že se je zdelo, da bo ta praznik veselja in norosti v Bregu navdušenje izrazili z glasnim (ne vsel J znan^^jad1^ šel neopazno mimo. Pa ni bilo tako; pust je namreč zaživel ritmičnim udarjanjem po bobnih. UD di vehKU ojedj* v svoji najbolj domači še najbolj izvirni obliki ki je značil- t«ia vašega Pestovanja letos udete^ veC^i pO$ji, na za vasi. Tako so v nedeljo ves dan hodili »pobirat jajca, klobase, vino in (po novejšem) tudi denar« po Borštu, Dolini, Mačkoljah, Ricmanjah in Domju. Veseli pustovalci so se zbrali že zgodaj zjutraj in se v »prostem«,- a zato za oko nič manj privlačnem sprevodu sprehodili po vaseh. Ob pustnih žive1 hunskih ulicah, jutri pa se bodg v ma (f° da onemogle pustove »pokopljejo«. Na g0rštu-na) vesele pustne šeme v Dolini (levo) Različni pogledi predsednikov Turitta in Busettija Deljena mnenja o nameravani združitvi obeh kraških rajonov Težave na Zahodnem Krasu Rajonski svet je še vedno brez tajnika Načrti za novo ureditev okrožij v tržaški občini so še naprej ena izmed aktualnih upravnih tem, na katero se kodo v kratkem ponovno sestali pred-Sedniki rajonskih svetov. Kot znano, je kajbolj problematično vprašanje nove ozemeljske razdelitve okrožij oziroma drastično skrčenje njihovega števila, f51 ga predvideva nov zakon o decentralizaciji krajevnih uprav (št. 142) in N je doslej povzročilo največ razbur-^eoja med zahodnokraškimi rajonski-Ori svetovalci. Kot smo poročali, se le-1 odločno upirajo združitvi z vzhod-Ookraškim okrožjem, medtem ko se na JPčinah marsikdo - in tudi predsed-Ork rajonskega sveta Michele Turitto -ogreva za tako rešitev. »Zakon predvideva, da naj bi nova okrožja imela vsaj 30 tisoč prebival-oov, obe kraški okrožji pa jih skupaj pojeta komaj okrog 15 tisoč,« ugotav-la Turitto. »Združitev nam torej vsi-‘JOje zakon in se ji ne bomo mogli neutemeljeno izogniti. Poleg tega imamo ”a Krasu skupne primarne strukture, °t npr. javno razsvetljavo, cestno V?režo, kanalizacijsko omrežje ipd., ob-s'llske službe, kot mestni redarji in teetarji pokrivajo vso planoto od Kri-,a do Lonjerja. Afinitete bodo res lah-. ° različne, toda vsebina je ista, kot je ,a etnična sestava prebivalstva. Za Primer naj povem, da se za združitev tenkih okrožij zelo zavzemajo open-trgovci, ki bi radi svoje združenje kupaj na Opčinah preimenovali v terpaj na Krasu.« Po Turittovem mnenju je pri združevanju pomembno upoštevati tudi finančno razbremenitev, ki jo bo prineslo zmanjšanje števila okrožij, sicer pa je prepričan, da vse zadeve ne gre dramatizirati. Zelo ugodno pa predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta ocenjuje osnutek novega pravilnika za delovanje rajonskih svetov, ki ga je odbornica Ariella Pittoni izdelala s sodelovanjem vseh predsednikov rajonskih svetov in političnih sil, ki so zastopane v občinskem svetu. Po predstavitvi v občinskem odboru se bodo o pravilniku morali izreči rajonski sveti, nato pa bo romal v občinski svet za dokončno odbritev. »Pravilnik Podpis sporazuma med INPS in FJK Danes bosta na novem deželnem sedežu na Trgu Unita podpisala pomembno konvencijo predsednik deželnega odbora Biasutti in vsedržavni predsednik INPS Mario Colombo. Sporazum med deželno upravo FJK in INPS predvideva souporabo informatskih sistemov obeh ustanov. Pri podpisu bosta prisotna tudi vsedržavni direktor INPS Gianni Billia in tržaški poslanec Coloni, ki predseduje posebni komisiji za upravljanje skrbstva. je vsebinsko odličen,« meni Turitto, »rajonskim svetom daje več oblasti in pristojnosti, ki niso samo posvetovalne narave, vendar imam pomisleke glede možnosti njegovega izvajanja, glede vprašanja, ali bodo rajonski sveti deležni zadostnih pooblastil.« Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Renato Busetti pa ostaja pri svojem, združitvi z vzhodnokraš-kim okrožjem se upira s soglasno podporo vseh rajonskih svetovalcev. Pri tem pa vprašanje združevanja strogo ločuje od novega pravilnika, ki ga ocenjuje zelo pozitivno. Zato tudi zavrača stališče komunistov, ki bi želeli najprej rešiti vprašanje skrčenja števila okrožij in šele nato določiti pristojnosti rajonskih svetov. »Prav vseeno je, če je okrožij petnajst ali če sta samo dve,« meni Busetti, »njihova vloga se s tem prav nič ne spremeni. Pomembno pa je, da okrožja dobijo večjo avtonomijo, vsaj pri vzdrževanju ozemlja, sicer decentralizacija ne bi imela nobenega smisla. Prav zato je zelo pozitivno, da bodo rajonski sveti dobili majhne proračune, sam pa sem v občinski komisiji za decentralizacijo predlagal, naj bi pravilnik odobrili v čim krajšem času.« Glede predloga za ozemeljsko reorganizacijo okrožij pa Busetti meni, da si je treba vzeti čas za temeljit premislek preden se sprejme dokončna odločitev, ki bo izoblikovala novo podobo decentralizacije na ozemlju tržaške občine, (vb) Zahodnokraški rajonski svet se bo sestal jutri ob 17. uri na svojem sedežu na Proseku. Na dnevnem redu ima najprej sporočila predsednika, nato pa se bo ukvarjal s celo vrsto aktualnih zadev, med katerimi prednjači nerešeno vprašanje tajnika rajonskega sveta, ki ga trenutno ni. Nadalje se bo skupščina ukvarjala z delovanjem kriškega občinske rekreatorija, s pravilnikom otroških jasli ter z nedavnimi mazaški-mi akcijami, ki so prizadele nekatere spomenike in obeležja na območju rajona. V četrtek se bo sestal škedenjski rajonski svet (ob 20. uri na sedežu v Ul. Roncheto), v petek pa bo na vrsti sosvet za Kolonjo in Skorkljo. Na dnevnem redu ima med drugim razpravo o vprašanju onesnaževanja. □ Včeraj se je mudila v Ljubljani delegacija Stranke demokratične levice iz Trsta, v kateri sta bila Domenico Costa in Ravel Kodrič. Tržaška delegacija se je najprej sestala s predsednikom ljubljanske organizacije Stranke demokratične prenove Levom Kreftom, s katerim se je pogavarjala predvsem o spremembah, do katerih je prišlo v obeh partijah (italijanski KPI in slovenski Zvezi komunistov) in o vlogi parlamentarne opozicije. Costa in Kodrič sta o zaključkih nedavnega kongresa KPI v Riminiju seznanila tudi predsednika SDP Slovenije Cirila Ribičiča, srečala pa sta se tudi z ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem. Tiskovna konferenca svetovalca Gombača in odvetnika Škerka Stališča o stanju v tržaški SSk in o zaščiti kraškega območja violinski občinski svetovalec Slo-n.tejke skupnosti Boris Gombač ter £tedsedn" ' tj., ".tednik strankine gospodarske kokov^ 'Jože Škerk sta na včerajšnji tis-Ijj, te konferenci pojasnila svoja sta-Nih ° .Situaciji znotrai SSk in o neka- Sft-Ti aktualnih vprašanjih, začenši s kretenskim zaiivom jn Kraškim par-Gombač, ki je bil do zadnjega svinja strankinega pokrajinskega WdP01.0o Harry U Jutranji dnevnik Nanizanka: Su e giu per n.40 Beverly Hills Variete: Occhio al bi-ll5s 3lietto l^Oj yreme in kratke vesti 13.3q Variete: Piacere Raiuno U.Oo jšnevnik - tri minute jarkov svet: Mule iz ^■Oo ?r°tnka motorjev sodobni umetniki: Mar-*5.3o ^cci in Venturino Gtroškj variete: L albero 16,0q j^zurro 9.55 pladinska oddaja: Big! 1 05 4,Parlamenta in vesti 1'45 v, ualno: Italia ore 6 '40 NIedicina amara . rf ^snah, vreme in 20.40 Javnik 21.35 vednik: TG 1 ' Sette . fl1arlate: Raimondo e le S rjtre Alo y evnik ardi Festival '90 z diri-•1 r-kritom Miung Wung ‘•4.0o Jungom (zadnji del) •25 jp.navnik in vreme šni oddaja: Otroci, °la, r • zvoki in glasba ^ RAI 2_________________ 7.00 Risanke, nanizanka Las-sie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Una detecti-ve in gamba 9.30 Aktualno: Radio anch‘io 10.20 Španščina in nemščina 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 TV film: Roanoak (pust., ZDA 1986, r. Jan Egle-son, zadnji del) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Prova d'inno-cenza (dram., It. 1990, r. Tonino Valeri, i. Enrico Montesano, 1. del) 22.15 Nan.: L ispettore Sarti 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 0.20 Film: Ouestioni di vita o di morte (dram., ZDA 1959, r. Jack Lee Thompson, i. John Mills) | ^ RAI 3 | 10.25 SP v smučanju: tek 5 km ženske 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Preizkusna narava, Petrova zemlja, Šrilanka, Otroška igrišča v ZDA 14.00 Deželne vesti 14.30 SP v smučanju: skoki 90 m (iz Val di Fiemme) 16.00 Nogometni turnir Viola 17.00 Odprti prostor 17.15 Nanizanki: I mostri -Operazione tonsille, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefono giallo (vodi Corrado Augias) 22.45 Nočni dnevnik 23.30 Film: I sacrifici di Bata-an (vojni, ZDA 1945, r. John Ford, i. John Way-ne, Donna Reed) [Ir TV Slovenija 1 | 9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz Školjke 10.05 Šolska TV: dok. Hrvaško Zagorje, 10.35 V hribih se dela dan 10.10 Tečaj angleščine 11.35 Šport: Sedma steza 11.55 Kulturna rubrika: Osmi dan 14.10 Tečaj angleščine (pon.) 14.30 Žarišče (pon.) 15.20 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 17.45 Spored za otroke: nanizanka Novinarske zgodbe - Črna kronika, 17.55 Ex libris - Primorsko vinogradništvo in vinarstvo 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Daleč si prišla, Katie (Locke-Tel-fer, 2. del) 20.55 Novosti založb 21.05 Iz Studia Maribor: Toti pust 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nanizanki To ni služba za ženske in nad. Mama Lucija (3. del) TV Koper 16.00 Športni pregled 16.30 O zamejskem športu: 6. krog 17.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanki 20.00 Film: Život je lep (dram., Jug. 1985, r. Bora Draškovič, i. Rade Šer-bedžija) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 Žrebanje lota 22.20 TVD Novice 22.30 Rubrika o športu [—^T TV Slovenija 2 10.25 SP v smučanju: tek 5 km ženske, 13.55 skoki 90 m ekipno za kombinacijo, 16.45 posnetki 17.30 Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem 90 19.30 Dnevnik, Žarišče, loto 20.35 Umetniški večer: Syd- ney Pollack - dok. Vsi filmi so osebni, nato (21.30) film Tudi konje ustrelijo, mar ne? (dram., ZDA 1969, i. Jane Fonda) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Coun-try club; 9.30 Ženska v ospredju; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Roman: Doktor Živago (Boris Pasternak, 5. del); 12.00 Starost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: Mešani zbor Seghizzi iz Gorice; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RETE 4 ITALIA 1 ODEON l?.5s l2.35V4PranZ0ŽServit0' ,3-20 ^ale5News giu»ta: G).K. H prezzo e l500 1A6kCopOpi1e4'20Il9iOC°del' trimla^no: Agenzia ma-Ti fc^.»SkeeBlra ^4? Robinson 5 CaleTf News ^0 h,ev6 6 ®e*3ezze sulla ^ketUur“tarec: 1 re del1'' i^!r"'iao c°' •30 Rtt>scia,;,Ne'vs ' tri kadin t la 'totizia V[ . tere je bil to krstni nastop v javno ' najbrž za vse pa prvi nastop ptea likšnim občinstvom. . -d Mladi glasbeniki - nekateri njimi so pokazali kar precejšen r kerski talent - so izvajali skladbe ^ tov rocka kot so Jimi HendriK “ Floyd, Black Sabbath, Deep f>ljrP ® drugi, skoraj vsi pa so predstavili i nekaj lastnih skladb, v katerih so razili svoja čustva in poglede na ,, vljenje, voljo po ljubezni, pnial stvu, miru. . ^„ra- Koncert je bil pravi glasbeni na ton, saj se je po dopoldanskem a jj za dijake (do 13. ure) nadaljeval ^ v prvih popoldanskih urah, ko vstop dovoljen tudi drugemu ° stvu. k z Na sliki (foto Marinčič) trenu*® za včerajšnjega dijaškega koncer mir v goriški športni palači. Usodni korak Včeraj si je vzel življenje upokojenec Pilade Clarin cana, Ul. Primo Maggio 5. M .0|ra-se je odločil za usodni korak v Njjifl njih urah, ko se je zapeljal s . ježi avtomobilom v kraj Alberonn pri morju, nedaleč od doma- ^ ceV čil je gumijasto cev na izp.uS pjio vozila ter jo napeljal v kabin • Aersl in truplo so našli karabinjerji okrog 12.30. razna obvestite 3 Družba se dobi danes, 12-19.30 na Placuti. KD m., ob -- ---- PUSTNO RAJANJE v Domu Budala. 12-, Gorica u<, CORSO 17.30-22.00 »Highlander VERDI 18.00-22.00 »Mamma, ho P ^ ereo<<- meriera' ji- VITTORIA 17.30-22.00 »La ^prep- 17 maggiordomo e la signor pod 18. letom. TrUČ predsta'a COMUNALE 20.30 Gledali^3 P »Scacco pazzo«. pogrebi Danes v Gorici: ob M® f^stoh sini iz bolnišnice sv. ov :ro n- glavno pokopališče, °^f :ce v ^ Dessabo iz splošne bolnišnic oh£U Sekcija SSk So vodn j e ‘^dbot^. teno sožalje občinske el0 o Marjanu Tomšiču in 5 gubi očeta Dominika. od3*3* Jruštvo prostovoljnih^ M3rijs. r - sekcija Sovodnj ^ni*0 Liubu in drugim . . ta. Društvo cev - sekcij- ~-nu, Ljubu in dr“g‘r"ti’oteta-kreno sožalje ob smru Obračun opravljenega dela v lanskem letu in perspektive pomembnega oddelka bolnišnice Dovolj tehnične opreme in premalo osebja Posebna številka za Oddelek za prvo pomoč Oddelek za prvo pomoč v goriški sPlošni bolnišnici je stopil v novo leto ^ obilico spodbudnih in zanimivih načrtov. čez slab mesec bodo namreč Aktivirali telefonsko številko 118. Ob-CAni bodo preko te številke — znani s« že številki 112 (karabinjerji) in 113 (Policija, gasilci itd) na najbolj hiter nAčin zaprosili za pomoč v primeru nezgode, nesreče, slabosti itd. Vendar žal ni vse zlato, kar se sveti, f drugo besedo: uvedba posebne tele-onske številke bo nedvomno pomeni-a pridobitev za občane, osebje, ki je Anes zaposleno v oddelku za hitro Pomoč pa gleda na novost z določeno Askrbljenostjo. Uspešno delovanje Ake službe je odvisno od ustreznega tevila osebja. In prav tu se že kažejo Precejšnje težave. V pogovoru z odgo-ornim na oddelku dr. Giovannijem eonijem in bolničarjem Milanom De-AtAkom smo izvedeli, da bo oucna številka postala Perativna le v primeru, če bodo orga-*k primerno okrepili. Sedanjo ekipo Arnreč sestavlja le pet oseb, potrebo-Pa bi kar trikrat več personala. uo velike obremenitve prihaja tudi Posledično, zaradi napačnega pojmo-^Anja javne zdravstvene službe in od-y°oov v delovanju te službe nasploh. Polnišnico bi morali sprejemati na ^ ravljenje le težke bolnike ali ra-jence. Za manjše posege pa naj bi se rir,cienti zatekali h takoimenovanim finskim zdravnikom, kljub takemu stanju so na oddelku , hitro pomoč lani opravili zelo veli-' Obseg dela, tako lahko razberemo j^Podatkov, stalno narašča. V primer-vi.,1 z letom 1989 so lani namreč opra-1 tisočštiristo posegov več, kar po-Sfvn*, da se potreba po takšnih zdrav-®hih storitvah stalno veča. V pre- nova stoodstotno štorih ambulante za prvo pomoč, ki je med drugim tesno povezana z oddelkom za intenzivno nego, je bolniško osebje nudilo pomoč skoraj 36 tisoč pacientom. Dobro tretjino, in sicer 12 tisoč 870, so zaradi težjih poškodb ali bolezni sprejeli na zdravljenje v raznih oddelkih bolnišnice. Ob povečanem navalu, se je seveda, povečalo tudi število smrtnih primerov. Osemdesetim osebam ni bilo več mogoče nuditi zdravniške pomoči, ker so umrle med prevozom od doma, oziroma kraja nesreče ali nezgode. Najpogostejši vzrok smrti je bila srčna kap (61), nato edem pljuč (10), v prometnih nesrečah je zadobilo usodne telesne po- škodbe 8 potnikov, ena oseba pa je umrla zaradi utopitve. Gneča v čakalnici ni redkost. Prej bi rekli, da je pravilo. Spet podatek iz lanskega obračuna. Na delovnem mestu se je lani poškodovalo veliko delavcev. Po zdravniško pomoč se je zateklo 1880 oseb. Okrog pet tisoč oseb se je laže ali teže ranilo na domu, med prevcozom na delovno mesto, ob različnih priložnostih. Tudi športniki se dokaj pogosto poškodujejo, saj je lani iskalo pomoč kar 260 oseb. Zanimiv je tudi podatek, ki izhaja iz letnega obračuna, da so lani v ambulanti za prvo pomoč pregledali tudi 137 oseb, ki so zadobile lažje ali težje telesne poškod- be zaradi ali med fizičnim napadom. To se pravi, da jo je v povprečju vsak tretji dan nekdo skupil. Tudi pri nas očitno ne manjka vročekrvžnežev. Pa še en podatek se zdi zanimiv: psi in mačke ter tudi druge živali še niso izgubile agresivnosti. Zaradi ugriza ali drugih poškodb se je po zdravniško pomoč zateklo 116 oseb. Glede opreme, predvsem pa glede vozil opremljenih za prevoz bolnikov in v prometnih in drugih nesrečah poškodovanih oseb, je položaj precej ugoden. Lani so oddelku dodelili štiri nove rešilne avtomobile. Z rešilnimi avtomobili so pripeljali v bolnišnico tisoč dvestopetdeset oseb, ki so bile poškodovane v prometnih nesrečah. Številka bi bila nedvomno precej višja, če ni biljal predpis o obvezni uporabi varnostnih pasov, pravijo na oddelku. Marsikomu pa je varnostni pas tudi rešil življenje. Goriški oddelek za prvo pomoč je lani skupno opravil kar 58 tisoč 228 različnih posegov (v povprečju 160 dnevno), kar ni od muh. Med temi naj omenimo prevoz in premestitev težjih bolnikov v specializirane bolnišnice v deželi in izven nje in v bližnjo šempe-trsko bolnišnico. Sodelovanje zlasti s to ustanovo narašča, potrebno pa bi ga bilo institucionalizirati, vendar brez prevelikih birokratskih otežitev. Možnosti (in potrebe) sodelovanja se kažejo na različnih področjih, mimo že ustaljenih področij plastične mikrokirurgije, za kar imajo zelo solidno ekipo v Šempetru in koriščenja aparatur TAC v goriški bolnišnici tudi s strani pacientov preko meje. Na sliki (Foto Čubej): ekipa oddelka za prvo pomoč v goriški splošni bolnišnici na "delu". S prispevkom Goriškega sklada bodo uredili ogrevanje tržnice Prodajalci, ki imajo stojnice za sadje in zelenjavo ter cvetje na pokriti tržnici, bodo vsaj za prihodnjo zimo imeli boljše delovne pogoje. Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je namreč na svoji zadnji seji osvojil predlog Predsednika dr. Enza Bevilac-que za prispevek 75 milijonov lir za namestitev ogrevalnih naprav v 'objektu. Zadevno prošnjo je predložila Goriška občina istega dne predpoldne. Tržnico so obnovili že pred kakšnim letom in za to uporabili skoraj 1,5 milijarde lir. Tudi takrat je denar prispeval Goriški sklad. Poseg pa, očitno, ni bil zadosten, kajti prodajalci so že naslednjo zimo ugotavljali, da jih sicer zaprta in prenovljena struktura ne ubrani pred mrazom. Protesti so šli precej neopaženo mimo, oster mraz, ki je pritisnil v začetku februarja pa je vprašanje ponovno spravil na dnevni red. Na tržnici so namreč v začetku prejšnjega tedna namerili kar šest stopinj pod ničlo. Precej blaga se je pokvarilo, iz protesta pa je bila tržnica en dan celo zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za TEČAJ BANČNE TEHNIKE (30 ur) in TEČAJ VARSTVA IN ZAŠČITE VINSKE TRTE (30 ur) Vpisovanje in informacije do 20. februarja 1991 na sedežu Zavoda v Gorici, Ulica della Croce 3 -tel. 81826 od 9. do 12. ure. dodelili bodo priznanja ža aktivnost v trgovini tani P°nedeljek bo v konferenčni dvo-^Azstavišča Espomego redni in iz-W»l zbor pokrajinskega sindi- C0„f starejših trgovcev Fenacom-oitr tconimercio. .Sindikat združuje Atecr trgovcev iz cele pokrajine, kvinti upokojene trgovce in mno-tljvi, ts° še vedno aktivni. Na zaseda-»b'se bd v drugem sklicu začelo t-Uigj Uri, bo dosedanji predsednik tlj4 j Krainer podal obračun delova-sPrejU Predstavil predloge statutarnih vAi0^b, ki med drugim predvide-Piij .Preimenovanje združenja v "50 e Pevgi f^acom". Sledile bodo volitve stanov odbora za naslednje v°lili ' ^ bodo nato v svoji sredi iz-s0cj4. Predsednika. Govor bo tudi o ^vho«T' Kulturnih in rekracijskih de-Nk tih sindikata. v*s °bčnem zboru bo ob 17.30 slo-9ovCf,2, °b podeljevanju priznanj tr-r letn Poslujejo že dolgo let. Za ji sr6k 0 delovno obdobje bodo podeli-5(i-letnrne orle, za 40-letno zlate in za . St> diamantne. nAddsi 0 Priznanje bodo prejeli ^ ena Clama - Gradež, Teresa Ua, q. 0 ' Gorica, Andrej Kosič - Go-H'SciiiuttSt° Marchioli - Tržič, Ottavio ta - Gorica in Marija Podgor- nik - Gorica. Zlato priznanje prejmejo Antonio Bortolotto - Ronke, Ferruccio Braulin - Špeter, Mario Cravich - Gorica, Pietro Crozzoli - Tržič, Giovanni Dovier - Gradež, Giovanni Battista Franco - Romans, Nevio Morini - Gorica, Regina Nicoletti - Ronke, Dario Orlando - Gorica, Renato Portelli - Vi-leš, Emilio Riavez - Gorica, Luigi Sar-tori - Gorica, Pietro Verbi - Gorica in Caterina Verzegnassi - Gradež. Štirim trgovcem bodo podelili diamantna priznanja za 50- letno delovno obdobje. To so Walter Calligaris - Romans, Anna Castellan - Fara, Olivio Cozzutti - Gorica in Vergilio Ferfoglia - Gorica. Dom v Ložnici Pokrajinska uprava namerava počitniški dom v Lužnici, v Kanalski dolini, ponuditi v uporabo občinam, združenjem, večjim skupinam oseb. Dom naj bi služil namreč kot objekt za organizirano letovanje, združevanje in vzgojo. Ustanove, ki jih zanima možnost uporabe omenjenega doma, v letu 1991, naj do 28. t.m. predložijo prošnje na Pokrajino. V okviru multimedialnega tečaja srečanje s pesnikom M. Kravosom Novembra lani je Kinoatelje v sodelovanju s Kulturnim domom pripravil Multimedialni tečaj slovenščine, ki spaja jezikovno izobraževanje z neposredno informacijo o življenju in kulturi Slovencev na obeh straneh meje. Ob slovenskem kulturnem praz- niku je v prostorih knjižnice Damira Feigla, kjer se odvija tečaj, bilo v petek prijetno srečanje s pesnikom Markom Kravosom. Najprej so tečajniki aktivno sodelovali v delu z besedilom, potem pa je tržaški pesnik razgrnil navzočim svoje čutno doživljanje Medi- terana kot prostora, v katerem se prepoznava kot pesnik in kot človek. Beseda je tekla tudi o prevodih Kravoso-ve poezije v italijanščino, na koncu pa je Marko Kravos kot založniški urednik predstavil zadnja slovenska književna dela, ki sp izšla pri Založništvu tržaškega tiska v italijanskem prevodu. (A. D.) Na sliki (foto Pavšič): trenutek s srečanja slušateljev na Multimedial-nem tečaju slovenščine s pesnikom Markom Kravosom. Tomo Česen v Ajdovščini Svetovnoznani alpinist Tomo Česen bo v prihodnjem tednu spet na Primorskem. V sredo, 20. t.m. bo v kinodvorani v Ajdovščini predaval o vzponu na Lhotse, prikažal računalniško vodeno diaprojekcijo ter kratkometražni film Katedrala Lhotse. Obenem pa bo spregovoril tudi o knjigi Sam. Prerivanje bo ob 19.30. Vstopnice so že v predprodaji in sicer pri Mladinskem servisu in na sedežu Liberalno — demokratske stranke. ^Fotografska razstava na goriškem gradu ^riilonmi dogodki v državah vzhodne Evrope Četrtem- °blettivo sulla storia / >°9rafif!1 nell'est. Gre za razsta-Nkr>levl Vtoria sta David in Pe-o v ri«2Adnjjh aJpomembneiših do' ^Si/^avahV1 £ ®enetke 'O.. Ic ,£,etke § T (Marco Polo) i er- • * ’ 48 v Benetke Mestre-Rim i$ s fes"”§ 1,1 •10 j Benetke JTerr ».in fe?B67etke Be: 9este) Mestre-Milan-Tu- ^ E n6rietke S:|^ffis‘'~°‘Tr£cr5L'cce l; '"-»•ft.e 'ati uP'0/1 Express) Mestre-Mi-, riz ([-.../f^fate-Domodossola-Pa-» Kj ^alnitfjppjf 1-"2- raz- Trst-Pariz; Be: an - oeneru agreb-Pariz) ffetke wk®'Milan-Turin in Be-dan-Genova-Ventimi- Zimski vozni red vlakov Velja od 30. septembra 1990 do 1. junija 1991 glia (spalniki in pogradi 2. raz. T rst-Ventimiglia) 23.00 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.10 E Benetke 2.12 H Benetke 6.50 K Portogruaro § (1) 7.15 H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (1) 8.10 E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst) 8.45 E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb) 9.25 K Benetke § 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst) 11.05 K/H Benetke 13.00 H Benetke 14.15 H Benetke 14.50 K Portogruaro § (1) 15.15 H Benetke 16.15 H Benetke § 18.10 K/H Benetke 19.00 H Benetke 19.50 K Benetke § 20.15 H (Benetke Express) Benetke 20.40 IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre* 22.08 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me- , •* stre 23.17 K Benetke 23.25 IC (Svevo) Milan-Mestre* * - samo 1. razred z dodatkom za br-zovlak in obvezno rezervacijo * * - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.15 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah) 13.40 E Opčine-Ljubljana § (1) 18.38 H Opčine-Ljubljana § (1) 20.45 H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene) Prihodi v Trst 7.30 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine § (1) 16.28 H Ljubljana-Opčine § (1) 20.00 E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih) § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah, 1. in 3. 11.; 8., 25. in 26. 12.; 1. L; 1. in 25. 4.; 1. 5. TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta 5.56 H Videm-Trbiž § 7.00 H Videm 8.10 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj 10.15 K Videm § 12.20 H Videm-Trbiž 13.10 K Videm 14.10 H Videm (1) 14.35 K Videm § 16.40 H Videm (1) H - hitri vlak K - krajevni vlak E - ekspresni vlak IC - Inter City 17.16 K Videm § 17.50 H Videm (1) 18.25 H Videm § 19.20 H Videm § 21.15 H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj -Miinchen 23.25 K Videm § Prihodi v Trst 0.28 K Videm § 6.25 K Gorica § (1) 7.05 K Videm § 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.40 K/H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-T rbiž-Videm 9.35 K Videm (1) 10.50 H Videm 14.22 H Videm (1) 15.05 K Videm § 15.45 H Videm § (1) 16.40 H Videm 18.18 K Videm § 19.07 K Videm § 19.42 H Trbiž-Videm 21.10 K Videm § 22.20 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih Jadranov trener Valter Vatovec po zasluženem porazu v košarkarski C ligi proti Bassanu »Brez obrambe je nemogoče zmagati« S sobotnega srečanja Jadran TKB - Bassano v Trstu (Foto Magajna) »Ravnal si kot krava, ki je komaj dala veliko vedro odličnega mleka in je nato z brco prevrnila vedro ter uničila vse, kar je dobrega storila.« Tako je Aca Nikolič, sloviti jugoslovanski strokovnjak, živeča legenda med košarkarskimi trenerji (v svetovnem merilu), ogovarjal svoje najboljše, potem ko so zaradi ene same neposrečene, oziroma neumne poteze v igri oškodovali svoje moštvo do take mere, da je bilo, denimo, njihova dotedanja odlična igra povsem zaman. Nikoliče-vo reklo je kot nalašč za nazorno ilustracijo Jadranove sobotne igre, ob nujni premisi, da »modri bojevniki« niso ravno »napolnili vedra«, čeprav je v njem bilo dovolj dobrega mleka... Potek tekme je tokrat sovpadal s predvidevanji, tako da je srečanje kar takoj prešlo na tir borbenosti in izenačenosti. Gostje iz Bassana so stopili na igrišče brez bojazni in se odločno lotili posla, z željo po »pranju krivice« (beri maščevanje poraza, ki so jim ga jadranovci zadali sredi Bassana). S svoje strani so gostitelji v uvodnih fazah delovali nesproščeno, nekako živčno in prenagljeno so iskali pot do koša, kar jim ni uspevalo. To je trajalo le dve minuti, nakar so Vatovčevi fantje uredili svoje vrste in zaigrali več ali manj tako, kot je treba. Igralci Bassana so se izkazali kot uigrano in taktično zrel kolektiv, pri katerem so v obdobjih prihajali do izraza različni posamezniki. V prvem polčasu je svoje solidno izpolnila trojica Gregori, Barbiero, Stopiglia, medtem ko je re-nomirani Seno, ki ima za sabo nekaj sezon igranja v A-2 ligi ostal brez pro-tiorožja uspešnemu kritju Pregarca, ki je navtraliziral najbolj nevarnega »šu-terja« v gostujočem moštvu. In prav je, da posvetimo nekaj besed Rikiju Skerku, ki je odigral tekmo v slogu rutiniranega veterana in s svojim nastopom na žalost ostal tudi edina svetla točka sobotnega večera. Dejansko je šlo za ponovitev tekme v Bassanu, z jadranovci v vlogi zasledovalca vse do 13. min. d. p., ko sta Pregare in Škerk dala povod za pospešek in za delni preobrat. Dotlej pa je tekma potekala v znamenju velike izenačenosti. Nekaj delnih izidov: 8:8 v 5. min. p. p., 20:20 v 10. min. p. p., 28:33 v 15. min. p. p., 56:55 v 7. min. d. p., 69:67 v 13. min. d. p., 74:76 v 15. min. d. p., 76:76 v 16. min d. p. V 15. minuti je že kazalo, da bodo gostitelji strli odpor trdoživih Venetov, slednji pa se niso dali, in so v zadnjih štirih minutah povsem zmedli domačo postavo. To je bil tipičen primer, ko tekmec pridobi toliko zavesti in poguma, da izniči kakovostno vrzel in navidez neugoden trenutek preokrene v svojo korist. Bolj preprosto povedano so košarkarji Bassana igrali tako dobro in uspešno, kolikor so jim domačini dovolili s svojo neigro v obrambi in s svojo popolno odsotnostjo v skoku pod košema. Zato tudi ni naključje, da je Jadranu v sklepnem delu tekme zadal serijo »smrtonosnih« udarcev, atipičen in ni- zek, toda zelo gibljiv center Rossato, ki je 12 od svojih 18 košev dosegel v zadnjih 5 minutah spopada. Pri Jadranu so do trenutka »zvrnitve vedra«, dobro igrali Pregare in Škerk, medtem ko je Cuk dosegel čeden izkupiček košev, vendar brez običajnega dobitka skokov. Ob koncu dvoboja je tovrstne vtise potrdil tudi razočarani Valter Vatovec, ki je ugotovil da ostajajo »modri bojevniki« žrtev lastnih kroničnih hib; »Brez skoka in brez obrambe ni mogoče zmagati. Tudi odsotnost Oberdana in pomanjkanje običajnega Merlino-vega deleža ne moreta biti opravičilo za tako medlo predstavo v ključnih trenutkih.« V prihodnjem kolu bo Jadran TKB gostoval v Solesinu pri moštvu Di Le-nardo, ki je v soboto kar v gosteh odpravilo Roncade ... (Cancia) JADRAN V ŠTEVILKAH METI 2 TOČKI: Crisma 2:2, Čuk 11:18, Pregare 10:16, Sosič 2:2, Paulina 1:2, Škerk 5:10, Smotlak 2:3. METI 3 TOČKE: Crisma 0:1, Pregare 0:3. SKOKI: Čuk 8 v obrambi, 2 v napadu, Pregare 3:1, Sosič 2:0, Paulina 2:1, Škerk 0:1, Smotlak 2:1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 2:1, Čuk 1:1, Pregare 2:5, Sosič 5:4, Paulina 3:0, Škerk 1:3, Smotlak 3:0. ASISTENCE: Čuk 1, Pregare 1, Sosič 5, Paulina 1, Smotlak 1. BLOKADE: Čuk 1, Pregare 1. SKUPNO: Met 2 točki 33:53, met 3 točke 0:4. MET SKUPNO 33:57. SKOKI: 17 v obrambi , 6 v napadu. IZGUBLJENE ŽOGE 17, PRIDOBLJENE ŽOGE 14. ASISTENCE: 9, BLOKADE: 2. IZIDI 18. KOLA Jadran TKB - Bassano 84:91 Conegliano - Giganti 78:80 Prometheus - Soteco 84:86 Goccia Carnia - Jesolo 83:71 Consulsped - Solvay 84:81 CBU Videm - Latte Carso 96:99 Crup PN - Pierobon 82:81 Roncade - Di Lenardo 69:77 LESTVICA Crup Pordenon 18 16 2 Prometheus 18 14 4 Consulsped 18 14 4 Roncade 18 11 7 Jadran TKB 18 11 7 Di Lenardo 18 10 8 Bassano 18 10 8 Latte Carso 18 10 8 Jesolo 18 9 9 Soteco 18 8 10 Goccia Carnia 17 8 9 Solvay 18 7 11 Pierobon 18 6 12 CBU Videm 18 4 14 Giganti 17 4 13 Conegliano 18 1 17 1683:1366 32 1628:1448 28 1645:1514 28 1531:1487 22 1484:1456 22 1421:1328 20 1564:1522 20 1469:1563 20 1531:5141 1» 1493:1539 16 1330:1393 1» 1490:1473 14 1403:1487 1* 1413:1540 » 1269:1413 » 1290:1574 2 PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 2.) Di Lenardo Solesino - Jadran TKB> Solvay Tržič - Roncade; Pierobon Padova - Consulsped Mestre; C”“ Videm - Giganti Mestre; Bassano Prometheus; Soteco Gradišče - G04 plavi izgu- ® v tretjem jim je podobno vod-N ,}r koncu le uspelo obvarovati. Nad-?’*«. Arktičen je bil tudi konec četrtega n* je ie vodila s 14:11 in kazalo je, : 0 Dr a®9 izgubljena, borovci pa se $0 ^li in izsilili tie break, v kate-i>rCitDil?0vsem nadigrali že utrujene na-^ • Do preobrata v igri plavih je pHha/^i po drugem nizu, ko je trener k^DičiS P°srdčeno izbiro ob podajaču v i® dni Uvrstil na igrišče še Paulico, š kiparil • ekipi veliko večjo stabilnost. borovecbil v 6 Carli' e?in| b0lj izku; C ^irr,; ec' skoraj neustavljiv, z več kv^baf ; u »clevih W v°dopivec. n ti(nSetiečem1Ce<< so v Dolini poskrbele iv, hizu 7 l®- Favorizirani Breg je v koliko servisi zlahka ug- vslitL,a Že v „ etIene in prestrašene bo-S ^licam ^dini drugega niza se je MiakHnilvin se iih ie P°las- 'H zan0ide borovke so uredile tli14 Pa btaihr, evrnIet;i svojo igro, ki jo hi 6 BrežaT10vštevilo napak, ta reak-vet očitno presenetila, da izred: učinkovite. Omeniti n° slabo sojenje in pa krstni nastop mladega Davorina Gombača kot glavnega trenerja borovk v odsotnosti Nacinovijeve, ki je bila v Vicenzi zaposlena s člansko ekipo. ALTURA - SLOGA SAGOR 3:0 (15:12, 15:12, 15:8) SLOGA SAGOR: Ciocchi, Ferluga, Gruden, Kosmina, Milič, Spacal, Starc. V soboto je Sloga Sagor gostovala pri ekipi, ki je trenutno v res dobri formi in je še nepremagana, naše igralke pa so nastopile v krepko okrnjeni sestavi. Kljub temu so se slogašice vrgle v boj z veliko vnemo, premostile težave zaradi neobičajne postave in se vseskozi upirale tokrat boljšemu nasprotniku. Zlasti v prvih dveh setih je bila Sloga Sagor povsem enakovredna Alturi, večkrat je tudi vodila, zmaga pa je v končnici le pripadla gostiteljicam. (INKA) OSTALI IZIDI 4. KOLA: Virtus - OMA 3:0 (15:12, 15:13, 16:14): La Marmotta -CUS neodigrana, Killjoy - Club Altura bo 14. 2. Zaostala tekma: OMA - Altura 1:3 (10:15, 7:15, 16:14, 7:15). LESTVICA: Altura 8, Club Altura 6, Bor Friulexport, CUS, Sloga Sagor in Breg 4, Virtus 2, Killjoy, La Marmotta in OMA 0. (Bor Friulexport, Killjoy, La Marmotta dve tekmi manj, CUS in Club Altura tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Bor Friulexport -Sloga Sagor, Club Altura - Breg, ČUS -Killjoy, OMA - La Marmotta, Virtus - Altura. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A BREG - BOR FRIULEKPORT 3:0 (15:12, 15:3, 15:2) BREG: Giorgi, Ota, Seganti, Bandi, Kosmač, Gobbo, Glavina. BOR: Mamolo, Fischer, Jurkič, Orlich, Debeljuh, Milič. Slovenski derbi so Brežanke osvojile po hitrem postopku. Igra ni bila lepa, mogoče tudi zato, ker sta obe ekipi nastopili v okrnjeni postavi. Na obeh straneh mreže so se vrstile mnoge naivne napake. Prvi set je bil vseskozi izenačen. Borovke so povedle z 12:8, a v ključnem trenutku so domačinke obrnile set v lastno korist. Tudi drugi set je bil precej borben, Brežanke pa so ga osvojile z lepimi napadi in gotovim sprejemom. Zadnji set pa je bil izključno domena servisov Ileane Gobbo, do 11:2, nato pa še Tanje Seganti. (Ota) OSTALA IZIDA 4. KOLA: OMA - Volpi A 1:3; S. Andrea - Prevenire 3:2. LESTVICA: Sant'Andrea 8, Prevenire in Le Volpi A 6, Breg 4, Bor Friulexport in OMA 0. SKUPINA B ZAULE RABUIESE - SOKOL 3:0 (15:4, 15:2, 15:7) OSTALA IZIDA 4. KOLA: Le Volpi B - Altura 2:3, CUS - OMA A neod. LESTVICA: OMA 6, CUS, Zaule Rabu-iese in Altura 4, Sokol 2, Le Volpi B 0. (CUS ima dve tekmi manj, Sokol in OMA imata tekmo manj) DEKLICE SKUPINA A CUS A - BREG 3:0 (15:3, 15:6, 15:9) BREG: Sonja in Alenka Mauri, Petti-rosso, Martina in Federica Sancin, Lauri-ca, Metlika. Prvi set je bil za naše odbojkarice porazen. Nato so si opomogle, a niso mogle kljubovati objektivno močnejšemu na- sprotniku. Velja omeniti, da so brežanke nastopile brez dveh standardnih igralk, ki so ob isti uri nastopale z ekipo 2. divizije. (Ota) OSTALI IZIDI 10. KOLA: Bor Friulex-port A - Sloga A 3:0, Virtus - Sokol 3:0, Zaule Rabuiese - Ricreatori 0:3. LESTVICA: Bor Friulexport 18, Virtus 16, CUS A 14, Ricreatori 12, Breg 8, Sokol 6, Zaule Rabuiese in Sloga A 2. (Bor Friulexport in Zaule Rabuiese imata tekm manj) SKUPINA B BOR FRIULEKPORT B - OMA 0:3 (2:15, 6:15, 6:15) BOR FRIULEKPORT: Pitacco, Perosa, Jogan, Tence, Bezenšek, Pernarcich, Vidah, Gruden, Faimann, Dolhar, Zadnik. Starejše in bolje pripravljene igralke OMA so zmagale brez težav, borovke pa so s svojim nastopom tokrat krepko razočarale, saj so nudile nasprotnicam celo skromnejši odpor kot v tekmi prvega dela prvenstva. Nekaj več so pokazale le v tretjem nizu, a to je bilo še vedno premalo za sicer mlado šesterko, od katere pa se pričakuje, da bo v povratnem delu uspešnejša, vsaj glede prikazane igre. (Igor) SLOGA B - SANT’ANDREA 3:0 (15:2, 15:4, 15:5) SLOGA B: Brišnik, Ciocchi, Kosmina, Milič, Spacal, Starc. Sloga B nadaljuje svojo zmagovito pot v tej skupini, v kateri resnično še ni naletela na enakovrednega nasprotnika. To so igralke potrdile tudi v nedeljo, ko so, čeprav v okrnjeni postavi, posvem nadigrale nasrotnika, kateremu so onemogočile vsak odpor že z močnimi servisi. (INKA) CUS - KONTOVEL 0:3 (6:15, 9:15, 2:15) KONTOVEL: Husu, Milič, Dolgia, Mamolo, Bezin, Bogateč, Kralj. Kontovelke so proti zadnjeuvrščenemu zlahka prišle do novih točk in utrdile svoj položaj na lestvici. LESTVICA: Sloga B 16, Altura 12, OMA in Kontovel 10, SanFAndrea in Bor Friulexport B 4, CUS B 0. (Altura, SanFAndrea in OMA s tekmo manj) NARAŠČAJNICE Razmerje sil se tu začenja izkristalizirati. Po torkovi pomembni zmagi v tekmi z Ricreatoriom postavljajo borovke svojo kandidaturo za naslov prvakinj. Sokol je zelo soliden in bo verjetno svoj položaj še izboljšal, slogašice pa so prav v tem kolu prišle do prvih točk v tekmi z rikre-atorijem Melara. IZIDI 4. KOLA: Melara - Sloga 1:2, Co-bolli, CUS 12, Sokol - OMA 0:2, Virtus -Club Altura 2:0, Ricreatori - Bor Friulex-port 1:2. LESTVICA: OMA in Bor Friulexport 8, Ricreatori, CUS 6, Sokol 4, Virtus, Co-bolli, Melara, Sloga 2, Club Altura 0. NARAŠČAJNIKI Po odpovedi Interja so v tej konkurenci ostale le tri ekipe. Bor je bil v prvem kolu prost, Sloga pa je brez težav ugnala Pallavolo in ni težko napovedati, da ji naslov pokrajinskega prvaka ne more uiti, saj ji tudi Bor ne more biti dorasel, ker ekipo sestavljajo Sami začetniki. IZID 1. KOLA: Pallavolo - Sloga 0:2. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik torek, 12. februarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Na ustanovnem kongresu gibanja Lega Nord je bil soglasno izvoljen za tajnika »Umberto Bossi bo zmagoslavno zaplul v nemirne vode tradicionalne politike« MILAN — Ustanovni kongres gibanja Lega Nord se je v nedeljo zvečer kar triumfalno zaključil. Ko je jekleni glas preko zvočnikov napovedal, da je bil Umberto Bossi (na sliki AP) soglasno izvoljen za tajnika gibanja, se je v dvorani dvignilo huronsko skandiranje njegovega imena. Tako so padli v pozabo vsi prepiri med raznimi severnimi ligami in vse pritožbe, ki so dajale vtis, da stojijo razne severne lige na zelo majavih temeljih in jih bo tradicionalna politika kmalu odpravila. Lega Nord je torej novo gibanje, ki noče biti stranka, katerega cilj je ustanoviti »vsaj« tri Italije. Rim ostaja oziroma se vse bolj potrjuje za gadje gnezdo, v katerem vsi kradejo in lažejo in ne naredijo ničesar, da bi v državi končno zavladala socialna pravice. Resnici na ljubo, simpatizerji vseh severnih lig pojmujejo socialno pravico kot skrajen šovinizem, saj odklanjajo tako južnjake kot tuje priseljence, odklanjajo celo »mednarodnega« Agnellija in se zavzemajo za povprečnega, a tipično lombardskega gospoda »Brambillo«. Toda kaj je tako odločilno pripomoglo, da so predstavniki vseh šestih severnih lig tako nesporno podprli še do včeraj osovraženega Bossi-ja? Sami »legisti« nimajo, ali nočejo ime- ti, pojasnila in govorijo kratko malo o »čudežu«, ki je odpravil vsa stara trenja. Bossi pa je nekakšen »lombardski ajatu-lah, ki je v politične vode priplul z bojno ladjo, na krovu pa ima že vsaj 1,7 milijona zanesljivih mornarjev«. Toda če se je Bossi v svojem zaključnem kongresnem govoru znesel nad demokristjani in oketovci, nad socialisti in republikanci, mu predstavniki »tradicionalnih« strank niso prizanesli s komentarji. Prandini (KD) je prepričan, da je Bossi v vsej svoji skrajnosti pozabil na probleme, zaradi katerih so nastale lige in se vede kot povprečen diktator brez bodočnosti. Socialdemokrat Facchiano pa meni, da Bossijeva politika nima ne repa ne glave in se oslanja le na žolčno sovraštvo do vseh ostalih strank. Violan-te (SDL) ni v posegih na ustanovnem kongresu zasledil nič novega, kar ne bi bilo vezano zgolj na sovraštvo do vsega, kar živi in se dogaja južno od reke Pad. Mednarodno vprašanje za Lego ne obstaja, vendar je to razumljivo za gibanje, ki korenini na zemljepisno omejenem območju. Dva mrtva v napadu na fiat uno SAN LUCA (REGGIO CALAB-RIA) — Včeraj so neznanci v kraju San Luca pri Reggio Calabrii ubil* 20-letnega Francesca Strangia 19-letnega Domenica Nirto, rano1 pa so še drugi dve osebi, Donie®1' cova brata Giovannija in Sebastia' Štirje mladi so se vozili s liaton) uno po manjšem centru v Locri®^ San Luca, ko so se jim približali ne; znanci, ki so večkrat streljati Pr®:. avtomobilu. Napadalci so izstreli* skupno kakih dvajset nabojev ubili dve osebi, ostali dve pa s*v bili sprejeti s pridržano prognozo bolnišnici v Locriju. Policija si še ni na jasnem, kdo je bil resnična tarča napadalcev, ven dar pa so vsi trije brati Nitra znan policiji, saj so bili vpleteni v ugz® bitve in še druga protizakonita n Janja. . e Preiskovalci tavajo v temi, saj ** vedo, kakšen naj bi bil razlog dvojnega umora. Še najbolj ver)® , na je možnost boja med različni®1 mafijskimi skupinami, ki se boril , za premoč v »aktivnosti« ugrabi* na tistem področju. Pozivi na islamsko sveto vojno nimajo nobene verske osnove Ugrabili ključno pričo proti Winnie Mandela V Amanu so tudi univerzitetni profesorji in študenti protestirali proti »nevernikom« (Telefoto AP) AMAN — Klic muezinov k molitvi v teh predramazanskih dneh vedno bolj sovpadajo s pozivi na sveto vojno (džihad). Ob teh pozivih pa je islamski svet popolnoma razklan, saj je za Sadama Huseina to zadnji poskus, da zavezniki drago plačajo njegov neizbežni konec. Arabske in na splošno islamske množice pa niso ostale gluhe na te pozive. Za sedaj pa se omejujejo predvsem na množične protestne manifestacije in niso še pripravljene žrtvovati življenja v Alahovem imenu. »Sveta vojna proti nevernikom je dolžnost za vsakega muslimana,« trdi jordanski minister za verska vprašanja Ibrahim Zeid Kilani. »Resnični Alahov sovražnik je le Sadam Husein,« pripominja Savdski verski voditelj Abdul Aziz Bin Baz. Obe izjavi zgovorno pričata o razkolu, ki ga je zalivska vojna povzročila v arabskem in muslimanskem svetu. Uleme (razlagalci korana) se nahajajo v izredno kočljivem položaju. Če je muslimanskim teologom do sedaj vedno uspelo razložiti svoja verska stališča in opravičiti skoraj vse, pa so se sedaj znašli v izredno kočljivem položaju. Kot prvo, večina dvomi v Sadamovo spreobrnenje. Iraški voditelj je namreč prevzel oblast s pomočjo laične, arabsko-socialis-tične stranke baas. V osemletni iraško-iranski vojni je bil za Irance Sadam navaden nevernik, ki je v svoji državi preganjal nepokorne verske voditelje. Kot drugo, islamsko sveto vojno lahko proglasi le verski voditelj (kalif) in ne neki posvetni vladar. V Vatikanu si ob vsem tem ne delajo prevelikih skrbi. Jezuit Thomas Michel, ki je odgovoren za muslimanski svet pri' papeškem svetu za medverski dialog, je prepričan, da zalivskega spopada ne moremo oceniti kot verske vojne, še manj pa kot spopad med kristjani in muslimani. Thomas Michel se dobro zaveda, da so Sadamovi pozivi vžgali med muslimani, kar bo imelo nedvomno težke posledice, a ne bo pripeljalo do svete vojne. Navsezadnje islam pozna le dve sveti vojni, prva je bila pred dobrimi 13 stoletji ob zmagoslavnem pohodu islama na Arabskem polotoku, druga pa med križarskimi vojnami v srednjem veku. Da pa bi bila mera polna, muslimanski svet nima več kalifa (Mohamedovega naslednika), ki bi lahko proglasil džihad. S padcem osmanskega cesarstva je skupaj s turškim sultanom izginil tudi kalif, imami pa lahko proglasijo le moralni džihad in ne vojaškega. CAPETOWN — Včeraj so ugrabili eno ključnih prič na procesu PT°e V voditelja južnoafriške stranke Afričan National Congress Nelsona Man ,®uje nie. Prav zaradi tega je tožitelj zahteval in dosegel, da se proces nadalj danes. Ugrabitev očitno spada v okvir ustrahovanja ostalih dveh Prl^'njzi Ugrabitev obtožili Winnie Mandela 1 'zim1 da je pred dvema letoma °r9jaJ (na sliki AP), ugrabitev štirih oseb, med katerimi so eno, Štompiea Saipeia, ki je sPčn~vče),, najbolj znane aktiviste ANC, nato umorili. Gabriel Mekgwe, ki je j1, piot9,. ugrabljen, je bil eden od takratnih štirih ugrabljenih, ostala dva pa D ,ebi'' , pričati te dni. V Južni Afriki se medtem nadaljujejo nasilja med črnim P poKrae stvom. Obračun včerajšnjega dogodka, ki se je zgodil pri glavnem mes » jine Natal Pietermarizburg, je kar se da tragičen: med napadom na avt0 ;st pa ^ prevažal prebivalce plemena Zulu je umrlo najmanj 17 oseb, drugih enaj bilo ranjenih. ___^ Policija z vrinjencem aretirala tolpo z mamili RIM — Leteči oddelek rimske policije je včeraj s sodelovanjem kolegov iz Padove in Latine in pod vodstvom centrale za boj proti mamilom italijanskega ministrstva za notranje zadeve opravil uspešno akcijo, ki se je začela že pred meseci. Prvič so tokrat uspešno uporabili normo novega zakona o mamilih, da lahko policija odkupuje mamilo ter pride tako na sled preprodajalcem. V okviru te široke akcije je včeraj policija aretirala sedem oseb, ki so delovale v Rimu, Padovi in Latini, poleg tega pa je aretirala vodjo tolpe, 33-letnega turškega državljana Koga Izzeta. Vsi aretiranci so obtoženi posesti orožja in preprodaje mamil. Policija je v rimsko organizacijo preprodaje mamil vrinila svojega agenta, ki je tako postal reden klient. Redno. je namreč kupoval manjše količine mamil, preprodajalci pa so ga imeli na spisku »sred- njih« klientov. Naposled je naročil 500 gramov čistega devetdesetodstotnega heroina, ki je prihajal iz Turčije. Člani tolpe so se na vrinjenega agenta-klienta-preprodajalca zanesli ter mu preskrbeli mamilo. Takrat pa je nastopila policija, ki je le čakala primerno priložnost, da stopi preprodajalcem na prste in tako uniči eno največjih mamilaških mrež v Rimu. Akcija je bila kar se da hitra in gladka, v mrežo policije pa so padli v bistvu vsi člani tolpe: kolovodja Turk, ki ima svoje stalno bivališče v lepo urejeni vili v Rimu in katerega je že prej policija prav dobro poznala, Kog Izzet, njegova desna roka 24-letni Vincenzo Coco iz Latine, nato pa še drugih pet oseb. Obenem so policaji protimamilaš-kega oddelka zasegli sedem avtomobilov z dvojnim dnom za prenos mamil, poleg tega pa še mnogo mamila, in orožja vseh vrst. Hazarder na ruleti zapravil 6 milija^ Izposodil si jih je v direkciji igralnice t___.___Gina SANREMO * (®a Igralska strast podjetnika Gina P1^ se i sliki AP) je sprožila pravi politični škandal, zg ,^£1 začela že 1. februarja, ko je Pilota v sanremski 19 ^af)1 ^ ruleti dobil poldrugo milijardo lir. O nenavadn ca51 j. pisali tudi nekateri časopisi, vest pa je za saaie.,.a po®1'.ta ki je že zdavnaj izgubil dobršen del svojega blis '0d P^tj-la izredno, brzplačno reklamo. Poleg tega je 9° j,rni* m orj roHUmi l/"i c a »■»»•o m c* Ir-im 'mloTrim mizam , r_-«rrlV^ med redkimi, ki sanremskim zelenim mizaI® nl jjpra ta, niti ko se je ustanova znašla v najhujši kriz ■ zato ...... — iiiuoiu . .—j--, ,j]3, o prišteva med »najuglednejše« stranke. spodbU^b*' Milijardna zmaga je strastnega hazarder] ^ta iZ0 ap da ponovno poskusi srečo. V treh večerih Je ^cij® '?a i® vse, ko se je znašel brez prebite pare, pa je lia0varja®f ji® niče prosil za posojilo. Direkcija mu je br^z.esyt brez vsakega jamstva posodila nič manj kot s sp ki jih je Pilota spet neusmiljeno zaigral 1 .icUje ®a jjK| škandal. Neozdravljivi hazarder se danes s na št jej stvo, da se je kroglica v ruleti ustavljala naTn{et 1, ua SK je .Muyiiea v luieu ---------j naXnl menda zaradi neopazne okvare: sam > ^ ®* -jča*9 stavil na številke, ki gredo od 25 do 3b, {a preP rgjS' zadel. Kakor koli že, okvara ali goljufanj® zahteva* a občinskega svetovalca Luigija Ivaldija.M J ne(javne9 ^t!*1 Ij-atr/-* C or-» t-/-\w» ol.r l d Viliji TT r\ TTlT GL _ ^f) O 5^ stavil na številke, ki gredo od 25 ................................-jJ-^e zahteV uu(JiiiSK.fc;yci sveiovdiLd j_.uiyija ivLxxJlJa^ nedaVrl kavo. Sanremska občina je bila namreč g 30 o .a 5® na lastnica igralnice, sedaj pa razpolaga s ,a 0poZJ delnic, večji delež si lasti družba Sgt. O ezUjtat 11 je vselej upirala taki delitvi, ki je men odkritih političnih iger.