Štev. ZlO. Velja po poŠti: M celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mese« „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-za pol leta i. 0 Ljubljani, g četrtek, dne 14. septembra 1905. Leto mm. 10°- za ietrt leta „ „ 5 — za cn mesec „ w 1°70 Za poSilJ. na dom 20 Hi sta mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Enostop. petltvrsta (72 mm): r 13 h 11 „ za enkrat . za dvakrat ... • ■ ■ . . . . za trikrat za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez Ult dvorISČe nad tiskarno). - Rokopisi se tie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. MitičenJlsUn slovenski narod ;..... Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _L_ Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Cesarjev svetovovec — veleizdojavec! Med najlokavejše, a tudi najbolj splet-karske osebe spada brez dvojbe bivši ogrski ministrski predsednik baron Banffy, voditelj nove stranke. Opisujejo ga kot moža, ki dela s ciničnimi in brutalnimi sredstvi, ki je delal leta 1895. na Ogrskem krvave volitve in povzročil proticerkveno politiko na Ogrskem, a se tudi vmešaval v avstrij ske razmere in preprečil svoj čas celo, da cesar ni potrdil dr. Luegerja za dunajskega župana. Mož je glavar prekucijskih ogrskih kalvincev in izvršuje framasonske sklepe. Tudi v zadnjih bojih na Ogrskem je znal priti Banffy na površje, dasi šteje njegova stranka komaj 24 poslancev. Kakor bomba je pa presenetila svet vest, dajeBanffy sokriv izdaje znane brošure o »Ogrski krizi in Hohenzolerncih". Policija je izsledila, da je spisal brošuro Ziganyi. V Ziganyjevem stanovanju so našli BanfFyjev listek, ki pravi, da zadostuje, če izide bro-šurica v nemščini, Lakatos je pa izpovedal, da je dal Banffy za izdajo brošure 1532 K. Ziganyi je izpovedal nadalje, da ga je pro sil Barfiy, naj ga ne izda, ako pride na dan, kdo je spisal veleizdajsko brošurico. Banffy je sicer izjavil na častno besedo, da on ni v nikaki zvezi z izdajo veleizdajavske bro-šnrice, a mu ne verjamejo tega niti njegovi ožji somišljeniki. To mora globoko kompioraitirati celo j Ogrsko. Taki so ljudje, ki so igrali najbolj i zaupne vloge, ki so bili najožji svetovavci ! krone in so Ogrsko zistematično pripravljali k popolnemu odpadu od habsburške dinastije. Kdor je zasledoval parlamentarne borbe ogrske, je videl, da je vseskozi vlada na tihem držala z veleizdajavci in se je na zunaj samo na videz delala lojalno, toliko, da je dunajskim krogom nametala nekaj peska v oči. Ogrska korupcija je nekaj neču-venega. Poneverjenje in tatvina vlada od občinskih pisarn gori do najvišjih mest, in če je danes bivši ministrski predsednik razkrinkan kot veleizdajavec, je to samo do-polnjenje k sliki mažarskih razmer. Radovedni smo, ali bodo zdaj tudi to afero, kakor marsikatero, zakrili in zama-zali! Ni zasluga državne policije, ampak privatne iniciative dunajskih krogov, da je prišel škandal na dan. Ali bo zdaj pravica imela dovolj zavezane oči, da ne bo zgrešila debele Banffyjeve veleizdajavske glave? Pismo iz Rusije. Iz Varšave, 12. sept. Nemiri na Ruskem se vedno ponavljajo. Sicer je država tako ogromna, da če se na enem kraju kaj zgodi, se na drugem o tem nič ne ve, razen iz časopisov, vendar je toliko kvasu med narodom, da ne bo več miroval. Posebno hudi so judje. V Cerkasu je prišlo do velikih izgredov. Vsak dan so bile tam demonstracije: v gledališču, v drevoredu, na ulicah. Streljali so iz revolverjev in vpili: Doli z Rusijo! Živel mikado in Japonska! Zaprli so štiri jude, ki so imeli tajno tiskarno in so izdajali mnogo prokla-macij. Policista Zelenkova so pa-zato judje polili z žvepleno kislino in mu izbili oko. Nato je rusko prebivalstvo vstalo proti ju-dom in jim razbilo mnogo prodajaln. Ju- dovska mladež se je oborožila s puškami in bombami, in dne 26 avgusta je prišlo na ulicah do krvavega boja. Kristjani so hoteli judom pobrati orožje; bilo je na obeh straneh mnogo ranjenih. Judje zovejo „černo-stence" vse, ki mislijo rusko in se brezpogojno ne klanjajo judovskim kramarjem. Ruska pravoslavna duhovščina težko nosi svoje poniževalno stanje v ruski državi. Že od Petra Velikega sem se vedno vrste posamezni poizkusi, da si duhovščina po maga materialno in da si olajša jarem odvisnosti od države. Ruski listi pišejo zdaj mnogo zlasti zaradi takoimenovanih »dobrohotnih dajanj", od katerih naj duhovniki žive. Ker se razmere izpreminjajo, tudi duhovniki ne morejo več izhajati iz te »dobrohotnosti" in morajo pobirati redne davke. To pa daje neprenehoma povod k prepirom, v katerih pada ugled duhovščine ne le pri pravoslavnih, ampak še posebno nasproti razkolnim sektam. Vslei tega se mladeniči mnogo rajši podajajo v druge stanove, nego v duhovskega, in že pred leti je oberpro-kuror svetega sinoda izjavil, da če se ne urede gmotne razmere ruske duhovščine, bo njen ugled še bolj padel. Antikvar Linjevič je zapustil svoje milijonsko premoženje rimskokatoliškemu bla-gotvoriteljnemu obščestvu v Peterburgu. Ker ni svojim sorodnikom zapustil ničesa, je obščestvo sklenilo, da eno tretjino letnega dohodka da sorodnikom. V vseh krajih so že začeli sestavljati volilne imenike za volitve v gosudarstveno dumo, katerih čakamo z veliko nestrpnostjo. Nemiri v Baku so povzročili tam uprav krvavo revolucijo Armenci in Tatari so se klali in streljali med splošnim požiganjem, slednjič so se armenski in mohamedanski duhovniki sestali in skupna deputacija je šla h generalnemu gubernatorju in na to po mestu, kjer so skupaj prosili Armence in mohamedane, naj nehajo streljati drug na drugega. A uspeh ni bil velik, ker je bilo ogorčenje preveliko. Armenski eparhalni načelnik je iz Suše brzojavil v Tiflis: Velika nesreča je zadela Sušo. Dne 29 avg. se je začel med Armenci in Tatarji tu hud boj, ki je trajal neprestano do poldneva 2. sept. Ko je nastal mir, smo videli, da je večji del armenskega mesta požgan. Mnogo ljudi je padlo pod streli ali poginilo v ognju; sežganih je čez 200 hiš, med njimi vlalno poslopje, Marijinsko uči-lišče, lekarna, gledišče in skoro vsa skladišča. Armenci so ostali brez strehe in hrane, in so izgubili vse imetje. Več tisoč ljudi je v bedi brez vsake pomoči, škoda znaša na milijone, najlepši del mesta je v razvalinah. Eparhialna oblast nabira pomoč. Ti dogodki morajo zbuditi mednarodno zanimanje. Kajti v petrolejskih vrelcih je investiranega mnogo francoskega in angleškega kapitaa. »Russian petrol liquid Oil Co" je naznanila škode 24 milijonov frankov samo za angleške tvrdke in je poslala deputacijo do ruske vlade s prošnjo za pomoč. Med rusko in angleško vlado se že vrše pogajanja v tem smislu. Odbor „ba-kinskih naftopromyšlennyh" pa zahteva naravnost od vlade, da mora pobrati vsem Ta-tarjem orožje in jih pregnati iz kraja. Dokler se to ne zgodi, ne upajo se začeti dela. Poizkušajo razne stvari, da bi ljudstvo pomirili. Najzanimivejša je bila »mirovna procesija". Gerjuzinski Armenci so se pritožili, da mohamedani, celo državni dostojanstveniki, prav zverinsko delajo z Armenci. Bakinski mohamedani so se pa pritožili, da le zato ni miru, ker ga Armenci -nočejo. Mirovna procesija naj bi torej ljudstvo upokojila. Na čelu je šel gubernator z armenskim duhovnikom in mohamedanskim mullom, spremljani od najuglednejših oseb, katerim se je pridružilo mnogo ljudstva. V mohamedanskem delu mesta je bila procesija prijazno pozdravljena, ko je prišla pa v armenski del, so se Armenci in mohame-danci stepli; Armenci so ubili dva moha-medana in jih mnogo ranili. Procesija je bežala domov, Armenci pa so planili po konci, zapustili delavnice, in v nekaj trenutkih je bilo na ulicah 10.000 oboroženih Armencev. Mnogi ruski listi simpatizirajo bolj z mohamedani nego z Armenci. Vendar če so Armenci v mestih, kjer imajo večino, tako besni na Tatare, imajo za to tudi svoj razlog. Kajti na deželi niso njihove vasi nikdar varne pred tatarskimi napadi. V zangernskem ujezdu je bilo zopet uničenih mnogo njihovih vasi. in ubitih je na stotine. Na rop so šli vsi Tatari in pridružilo se jim je še 4000 oboroženih Kurdov s perzijskega brega Araksa. General Sirinkin je v B«ku dal naznaniti Tatarom, da vse izgube in škode, kar jih trpi zdaj obrt in ribolov, bodo morali oni povrniti. Seveda bi morali do nagega sleči vse Tatare, pa še ne bi pokrili niti dela te škode ! Ruski listi z neprikritim veseljem po ročajo o japonskih nemirih. To jim tudi ni zameriti po dogodkih v lastni domovini. Pa Rusi imajo še druge želje. Nezadovoljnost Jap nske z mirovnim posredovanjem Roose-veltovim bi se morala po njihovi sodbi pokazati v bojkotu ameriških izdelkov. Da je Azijec za bojkot jako dovzeten, so pokazali Kitajci, ki so pred sedmimi leti tako bojkotirali ameriško industrijo, da ni pomagalo nobeno diplomatsko posredovanje. Ali se ne bi mogel ta bojket raztegniti na Japonsko ? Rusko-japonska vojska je oškodovala ameriški promet samo s Kitajsko, ako bi trpela tudi trgovina z Japonsko, bi bile Združene države hudo udarjene. Po vojsiii. ogljem in drugim tovorom, da je močno oklepje prišlo pod vodo, nad vodo pa je bilo slabše. Seveda so tako bili izpostavljeni uničujočim strelom. Nebogatov je ravnal človekoljubno, ni maral, da bi zastonj žrtvoval ljudi, kit je dobro vedel, da proti Japoncem nič ne opravi. Hotel je storiti konec neumni komediji. Kolikor glav, toliko misli. . . Jeli Nebogatov res kriv? Odlična nemška glasila povdarjajo, da je obsodba nad Nebogatovom kri vična Zanikrna ruska mornariška oblast bi le rada vso krivdo zvalila na N e b o g a -t o v a. O pravih vzrokih ruskega poraza pri Cušimi objavlja neki nemški zdravnik, ki je služboval na »Orlu" zanimive in točne podatke. Ruske krogle so sicer napravile velike luknje in odprtine kadar so zadele japonske ladje, toda večinoma se topovi še izprožilt niso in krogi e se niso razletele. Vzrok je bil ta, d a je razstrelilni pyroxilin postal na potu vsled vročine n e r a b 1 j i v. To so morali pre e vedeti, ker se je v Port Arturiu ravnotako zgodilo vloštvo Nebogatova je obstajalo iz zgolj novincev, ki so bili vsi unovačeni oktobra 1. 1904. Predvsem se ti niso izpo-znali pri topovih ker se zaradi štedljivosti niso vadili v ostrem streljanju. Častniki in moštvo je celo pot jedlo samo osoljeno meso, malokdaj kaj svežega, sveže vode pa sploh nikoli ne Ladje so' bile tako preobložene z N e w Y o r k , 12. septembra. Člani ruske mirovne konference so na brzopar-niku „Kaiser Wilhelm II" odpotovali. Preje sta se Witte in baron Rosen poslovila pri japonskih pooblaščencih. Witte se je zahvalil zastopnikom časnikarstva. New Yerk, 13. septembra. Baron Komura ima legar. Tokio, 13. septembra. V japonskem glavnem taboru se govori, da japonska armada pred aprilom ne bo ostavila Mandžurije Pariz, 13. septembra. „Temps" poroča, da se bo angleško • japonska pogodba objavila šele po potrjenju portsmoutske pogodbe. L o n d o n , 13 septembra. T a k a h i -r a bo baje imenovan za japonskega poslanika v Peterburgu. Vloga francoskih učiteljev. Francoska ima več zanimivih politiških prikazni, kakršnih drugod ni; tam žive generali, ki se bavijo s politiko in učitelji, ki so malodane anarhisti. Vlada rabi te liberalne učitelje za ovaduhe, ker so premalo inteligentni, da bi samostojno delali kaj čast-nejšega za svoj stan. Učitelji so z malimi izjemami radikalno socialistiškega mišljenja in so povečini pristaši anarhistovskega Her-včja. Za časa vladanja Comba so bili ljubljenci vladini in so s svojim nastopom terorizirali celo svoje gospodarje. Najpreje so znesli svoj® jezo nad Combovim naučnim ministrom Chaumičjem. Ta svobodomiselni minisier je izprevidel, da je učna knjig;a za zgodovino, spisana od Herveja, najhujšega rdečkarja francoskega, vse kaj druzega kot znanstvena. Zato je v zbornici predlagal, naj se jo odpravi in nadomesti z boljšo. Strašno učeni liberalni učitelji pa so takoj proti temu protestirali in proglasili Hervčjevo zmašilo za „klasično delo". Ministrstvo se je zbalo razsrjenega Izraela in umaknilo svoj predlog. Vendar je ministrstvo še vedno izkušalo rahlo ukrotiti najhujše kričače med učitelji. Nato je minister za notranje zadeve Etienne imel govor, kjer je »sub rosa" pozval učitelje, naj ©stanejo v šoli in se raji posvetč pedagogiki. Pravi boj se je pa šele vnel, ko je ministrstvo discipliniralo najhujšega „Amonita", učitelja Nicola. Ta je v okraiu Finistere strahoval svoje kolege in koleginje in bil eden prvih ovaduhov Com-bovih. Vsak je bil izgubljen, ako ga je gospod Nicol označil za »reakcionarca". Ustanovil je umazano glasilo, ki je v enem okraju po znanem svobodomiselnem receptu kradlo ljudem poštenje. To se je pa zdelo odreč naučnemu ministru Bienvenu Martinu, ki je Nicola prestavil. Zdajci se vzdignejo učitelji kot en mož in izjavijo, da zahtevajo na staro mesto »najplemeaitejšega in najboljšega republičana". Kaj je nato storila vlada, ne vemo. Bienvenu-Martin je pri slavlju društva „Mu-tualitč Scolairč" zopet imel toliko poguma, da je prosil učitelje, naj se malo bolj pobrigajo za šolo Sicer je pa proslavljal učiteljsko zvezo, ki je najtrdnejše opirališče ljudovlade. Kako hirajo francoskim prosvet-ljencem možgani, pričajo besede socialistiškega magistratnega predsednika, ki je dejal: „Možgani otroka so liki črna tabla v šoli. Konfesionalne sekte jo izkušajo umazati s svojimi krivimi nauki, toda podržavljena šola je nepristranska in pusti pisati na to tablo le dokazanejresnice", več|idel strahovito čudne, kar vedo vsi, ki opazujejo brezumno notranjo politiko Francoske zadnjih let. Notranje politični položaj. Ministrski svet in državni z b • r. — Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da se skliče državni zbor dne 2 6. t. m. Pred vsem predlože zbornici proračun za 1. 1906., predlogo o italijanski pravosodni fakulteti in izjavo o ogrski krizi. Če se sporazu meta koalicija in vladar, izvoli zbornica tudi delegacijo. Perm anentni obrtni odsek dovrši najbrže že ta teden prvo branje novega obrt. reda. Ciani odseka sodijo, da je bil imenovan za trgovskega ministra Auersperg na željo industrijcev. Odsek je včeraj rešil več manj važnih paragrafov. Italijanski klub je imel včeraj sejo. Seje se niso udeležili oboleli poslanci Barzaaella, combi in M&ffei. Razgovarjali so se o položaju in o taktiki italijanskega kluba. Poslanca Delugan in dr. Conci sta izjavila, da se ne strinjata z ostalimi italijanskimi poslanci. Izjavila sta, da izstopita iz kluba, kar je vzel klub na znanje. Ostali se sklenili vztrajati pri načelu: Trst ali nič. Na volivce so skle nili izdati oklic. Fejervaryjev odstop. Cesar je včeraj odobril odstop Fejervaryjeve vlade, a obenem naprosil generala, naj še nadalje vodi posle. Fejervaryjev padec sta povzročila Goluchow-ski in Gautsch. Grof GoIuchowski je os 3-bito naglašal, da bi rešitev vprašanja o splošni volivni pravici nikakor ne preprečilo narodnostnih zahtev. Iz Budimpešte poročajo, da namerava Fejervary še nekaj časa voditi posle, nakar odstopi. Koalicija je baje voljna skleniti z vladarjem kompromis. .Ujsag' poroča, da namerava vladar zaslišati od 16. do 20 t. m. Kossutha, Andrassyja, Zicbyja, Barffyja (?) in Szella. Socialni demokratje hočejo 15. septembra prirediti pred zbornico napovedano demonstracijo, dasi je odstopil Fejrvary. Iz Budimpešte poročajo, da bo sledilo Fejerva-ryju koalicijsko ministrstvo. Za ministrskega predsednika bo imenovan baje grof z,icby. „/,eit" poroča, da je povzročil Fejervaiyjev padec prestolonaslednik, katerega je prepričal grof £icby e nevarnosti, ki grozi vladarski hiši, ako mobilizirajo ulico, da dosežejo socialistične zahteve. Koalicija namerava sama predlagati 15. t. m. odgodenje zbornice. Izvrševalni odbor združene koalicije je odobril poročilo pudodseka o obtožbi Fejervaryjeve vlade. V zbornici bo poročal o tej zadevi Polonyi. Koalicija še vedno ne verjame, da je Fejervary istinito odstopil in sodi, da je odstop zanjka za koalicijo. Dr. Lueger o usodi obrtne reforme. Na shodu krojaških mojstrov na Dunaju je imel dr. Lueger pozdravni govor, v katerem je omenjal tudi nove obrtne novele. Dejal je, da bodeta odsek in pa poslanska zbornica skoro gotovo pri obrtni reformi ravnala v prilog obrtnikom. A drugače bo pri gosposki zbornici. Tu pa sede ljudje, ki sicer vedo, da zakotni pisač škoduje odvetniku, ki pa ne vedo, da zakotni krojač škoduje krojaču, tu sede ljudje, ki o ob rtu in njegovih potrebah nimajo pojma. Obrtnikom pa preti še druga nevarnost Sedaj je na krmilu vlada, ki vsaj deloma dobro želi obrtnemu stanu. A kdo ve, koliko časa ostane ta vlada. Pri današnjih političnih razmerah, posebno z ozirom na Ogrsko, se kaj lahko zgodi, da postane danes kdo minister, jutri pa časopisi že poročajo, da je šel. Rusija. Napad v Petrovem Dvorcu. »Lokalanzeiger" poroča: Napad ni bil na perjen zgolj preti bivš. vojnemu ministru Saharovu, marveč tudi proti Buiyginu. Saharov je težko ranjen, Bulygin pa ni ranjen. Vsled napada sta bili ubiti dve, ranjenih pa 14 oseb. Napad sta baje izvršila dva kot častnika preoblečena Armenca. Volitve v gosudarstvenno dumo V gosudarstveno dumo nameravajo kandidirati skoraj vsi voditelji reformne stranke in sicer Gorki v Nišnem Novgorodu, grof Tolstoj in grof Dolgoruki v Moskvi, knez Trubeckoj v Kijevu, Svjatopolk Mirski v Peterburgu. Kandidaturo nameravajo baje ponuditi tudi Witteju. Odkrite zaloge orožja. .Kur-jer Varšavski" poroča, da so odkrili v varšavski zvezdami velike zaloge orožja. Prijetih je več oseb. Tudi v Verdičevu so odkrili veliko tajno zalogo orožja. Pri nekem shodu v sinagogi so prijeli 57 oseb, pri katerih so zaplenili mnogo prekucijskih spisov. V bližini Jakobova je zaplenilo vojaštvo 5000 pušk, ki jih je dobilo prebivalstvo najbrže z razstreljene ladje, katere moštvo je pobegnilo v notranjo Rusije, a nadaljna usoda moštva ni znana. Finski ca linski parniki so dobili nalog, naj zastražijo obrežja v Botunškem morju. Obešen je bi! 12. t. m. v Varšavi 19Ietni črevljarski pomočnik Chmielnicki, ki je meseca junija ranil nekega vojaka. Njegovo prošnjo za pomiloščenje je kasa-cijsko sodišče zavrnilo. Nlažarska nestrpnost. P o ž u n , 13. sept. Požunjski župnijski urad je sklical izvanredno seje vsega sve-čeništva. Po daljši debati so tu sprejeli predlog Pavla Buriana, ki pravi, da se naj takoj pošlje primasu adresa, ki mu javlja, da je v njegovi dijecezi še mnogo .pansla-vističnih" duhovnikov. Primasa se poživlja, naj uvede v semenišča patrijotično mažar-sko vzgojo, pošilja slovaške duhovnike v maearske kraje za-brani slovanskim duhovnikom sodelovati pri narodnih društvih, a osobito pa prepove duhovnikom urejati »panslavistične« liste. Mažarskim patronom se naroča, naj predlagajo le »patrijotične« mažarske du hovnike za izpraznjene župnije. Ruski car obišče zopet nemškega cesarja, ko potuje s svojo rodbino v Darmstadt. Vstaja na Kavkazu. Tatari in Kurdi še vedno plenijo po kr ščanskih vaseh. Baje je povzročila po angleških vesteh anarhijo v Baku policija, ki se je udeleževala plenjenja. Na Gori so mo-hamedanci napadli in umorili veleposestnika kneza Cicianova. Ko so došli kazaki na pomoč, so napadalci že izginili. Iz Bakua po ročajo, da je od nedelje bolj mirno. Trgovine so še zaprte. V Tiflisu so včeraj vdrli v mestno hišo. Generalni gubernator je ukazal županu, naj pusti izprazniti dvorano, a ko je župan izjavil, da nima za to moči, je dobila policija ukaz izprazniti dvorano. Ker je bila policija preslaba, ji je prišla na pomoč ena kazaška stetnija, na katero so pričeli streljati iz revolverjev. Vnel se je vroč boj Ubitih je bilo 27 oseb, težko ranjenih pa 75 oseb Za kavkaškega gene ralnega gubernatorja je imenovan princ Louis Napoleon. Iz Vladikavkaza poročajo, da je kakih 30 oseb napadlo poštni vlak. Napadalci so povzročili, da je skočil vlak raz tir. En potnik je bil ubit, 34 ranjenih. Roparje je prepodila straža, ki je spremljevala vlak Nemiri na Japonskem. O nemirih na Japonskem ni drugega poročila kot to, da je katastrofa na bojni ladji „M i k a s a" v zvezi z nemiri. To poročilo je prišlo iz Tokia in je torej precej verjetno. Redka poročila dokazujejo, da Japonska zna kakor vedno spretno prikrivati svoje nezgode. Japonci obžalujejo izgubo te oklopnice najbolj zaradi tega, ker je histo-riške vrednosti. Iz te ladje je dal admiral znamenito dnevno povelje pred čušimsko bitko: »Usoda države je odvisna od dana šnjega boja. Pričakujemo, da vsi storč svojo dolžnost." Cerkve so izgredniki v Tokiu najbrž zato napadli, ker so last francoske misijonske družbe in Japonci sovražijo Francosko. Žito izgredniki tudi niso napadli cerkve episkopalne sekte, kajti raz njo je vihrala ameriška zastava. Francoske misijonske sestre bi bilo ljudstvo gotove vse poklalo, da niso preoblečene v Japonke ušle na francoski konzulat. V predmestju Honjo so izgredniki porušili katoliško pa tudi protestantsko cerkev. Cerkev v Hyobu je imela razobešeno belo zastavo, zato so izgredniki pobili le par stolov in podob, potem pa odšli. Najbolj so izgredniki razsajali pred rusko stolnico v predmestju Kanda. Pod častniki, ki so stražili cerkev, so pretili, da se usmrte, ako ljudstvo napade stolnico. Nato je druhal odšla V predmestju Jono-kura in Hamačo so izgredniki zapalili dve cerkvi in porušili cerkev metodistov v ulici Okačimači. ! Govor nemškega cesarja Viljema. V Koblencu je govoril predvčerajšnjim nemški cesar Viljem. V svojem govoru je naglašal, da želi nemškemu ljudstvu veselo skupno življenje. Vsak »aj spoštuje osebnost svojega bližnjega in naj dela po zgledu Iz-veličarjevem in v zaupanju do Boga. Le se to izvrši, bo nemško ljudstvo zmožno izvršiti velike svoje kulturne naloge. Cesar je sklenil : Na znotraj združeni, od zunaj odločni. — Svetujemo cesarju, naj se sam ravna po tem nauku proti Poljakom ! Balkanske vesti. V Belgradu in v Sefiji so prišli na sled organizaciji, ki ima namen na terorističen način množiti nemire na Balkanu Organizacija hoče s tem doseči, da bo posredovala Evropa in da doseže Makedonija svojo avtonomijo. V Soflj i so prijeli več članov te organizacije Imeli so baje nalogo, umoriti kralja Petra in kneza Ferdinanda. Sodi se, da je tudi napad na sultana njihov čin. Boji Nemcev v Afriki. Berolin, 13 septembra. Brzojavka poveljnika Bussarda poroča: Nadporočnik Paasche je odšel iz Mohorre z oddelkom pomorščakov in vojakov zamorcev proti Kiči, ua zajame vstaške ueie. Med potjo je utrdil kraj Majenze. Berolin, 13 septembra. V južno-zahodni Afriki sta padla 9. t. m. v boju z vstaši dva konjenika ulanskega polka številka 19 in huzarskega polka št. 4. Štajerske novice. š ,Tolovajska družba* v Vidmu je oproščena. Poročali smo že opetovane e tej zaprti družbi. Nemški list« se pisali grozne stvari o tem. Sedaj pa, ko so nedolžni oproščeni, molče. Kdo bo vrnil revežem dobro ime, ki so ga jim vzela lažnjiva poročila nemških listov in obrekovanje prepalih deklet. 16 tednov so sedeli v preiskovalnem zaporu, kdo jim povrne škodo? Odgovor na to je le molk I š Osebna vest. Deželno sodni svetnik in voditelj okraj sodišča v Ormožu g. dr. P r e s k e r se je moral na graški kliniki podvreči nevarni operaciji. Operacija se je posrečila in zdravje se vrača. š Porotno sodišče v Mariboru. Pri tretjem porotnem zasedanju v Mariboru prideta na vrsto še dva slučaja : Anton Majcen, uboj in Ferd. R o s -man, uboj. š Sokolsko slavlje v Ormožu, dne 10. t. m. Bratske brvaško-slovenske narodne sokolske veselice popisati ni mogoče. Narodnega ljudstva bilo je nad 5 0 0 0 (pet tisoč) Tega Ormož še ni gledal. S silo smo si jo izposlovali. .Nadkomisar Bouvard, Vi ste odgovorni za potoke krvi, ki morajo teči", rekel je dr. Grossmann, Bouvard je obledel in dovolil tretjikrat prepovedano veselico. Slovenske gorice pa izrekajo vladi zahvalo za njeni nastop, trikrat prepovedati, trikrat dovoliti je pač malo čudno, glavno pa je, da ljudstvu oči odpira — zora puca, bit' če dan ! Ormoška čitalnica in narod sta po slala svojemu poslancu in zastopniku v tej zadevi sledečo brzojavko: »Prepričani, da je le Vaš neustrašeni nastop pri vladi nam pribojeval in omogočil našo »Sokolsko slavnost" kliče »ormoška čitalnica" v imenu nebrojne zbrane množice Slovencev in Hrvatov Vam urnebesni .Na zdar" kot svojemu zastopniku. D r. G e r š a k". — Le krepke naprej ! š Potrjen deželni zakon. Šta jerski dež. zbor je sklenil nov r?ačrt zakona, ki prenareja določbe obč. reda za mesto Maribor iz 1. 1871. z dne 23. decembra, po katerih je dobiti meščanstvo. Zakon ie cesar potrdil. š Umrla je v Rogaški Slatini 5. t. m. gospa Amalija Jezovšek, soproga notarja Jezovška v Vranjskem. š Izlet priredi slov. kat. izobraževalno društ/o v Studencih pri Mariboru v Limbuš h g. Robiču. š Proti Wastianu se začenja med mariborskimi obrtniki živahno gibanje. Niso zadovoljni z njegovo kandidaturo v dež. zbor. Pravijo, da bodo sklicali splošen shod obrtnega društva, kjer bodo razpravljali to vprašanje. Radovedni smo, če ne bodo mariborski obrtniki tudi tu umolknili pred vsenemškimi kričači. š Zborovanje Štajerskih učiteljev se vrši danes v Gradcu. Glavna točka programa je, naj li ostaneta sedanji dve deželni učiteljski zvezi, ali naj se na-mestu dveh ustanovi ena sama zveza, v kateri bi bili tudi slovenski učitelji To je jako važna zadeva. Nemškim liberalnim listom bi ne bilo posebno všeč, ko bi se združili vsi učitelji. Seveda ko bi se učitelji res združili v strokovnem društvu, ki bi zastopalo njihove koristi, potem bi se ne dali izrabljati za sluge nemških mogoč-njakov. Liberalci so povsod enaki! Dnevne novice. Našim proslavljalcem nagote. Sloveči psihijater F o r e 1 , odločen zagovornik filozofskega materijalizma, je pred kratkim izdal obširno delo o seksualnem vprašanju. (Die stxuelle Frage. Eine natur-wissenschaftliche, psychologische, hygieni-sche und soziologisehe Studie fiir Gebiidete. Miinchen 1905.) Forel ne priznava krščanstva, vendar ima zelo mnogo zdravih misli. O pornografskih izdelkih in moderni umetnosti sploh piše: »Človeška kultura je pozabila na naravni smoter spolnega nagona in ga vzgaja z vsemi mogočimi pomočki kot umeten užitek. Zlasti je moderna umetnost velikansko dražilo e r o t i z m a ali govorimo kar odkrito, zaveznica pornografije! S hlinjeno ogor-čenostjo zoper tiste, ki so drugega mnenja, branijo in občudujejo pod pretvezo umetnosti neverjetna erotična dražila Fotografija, umetna obrt, ves rafinirani luksus stanovanj in pohištva je zelo v službi erotične poželjivosti. Skratka: umetna vzgoja spolnega nagona jc osnovala * pravo visoko šolo pregrehe. . . Ce pa zdrž- nost zmanjšuje nagon, ga gojitev krepi I« __ Forel poudarja še posebej (str. 327) kvarni vpliv erotičnih podob, romanov, iger. »Vse to povzroča nezdravo atmosfero, ki v naših kulturnih središčih neprenehoma draži iu kvari spolni nagon. Kdor zahaja v tak miljč se navadno kmalu okuži, če se ga morda ne loti in ga ne odvrne zdrav gnus. Čim bolj fin je parfum tega otrovanega vzduha, čim bolj graciozen in estetičen je rafiaement, ki draži čutila, tem močneje deluje zapeljevanje!" Take govori trezen mislec naravoslovec, ki slovi po vsem svetu, človek, ki je med prvimi, ki branijo in širijo Darvvinove ideje, torej gotovo nesumljiva priča. Naši do mozga od erotiškega miljeja in alkohola raz-jedeni .Lebemannerji", ki tvorijo avantgardo »Narodovo", pa v imenu neke .čiste" in »moderne" umetnosti zagovarjajo vsako svinjarijo. .Narod" si drzne imenovati tiste, ki obsojajo nagoto, idijote. Gospodje, mar ne veste, da ravno spolska n e b r z -danost ustvari idijote, i m b e -cile in epileptike? Le tako si moremo razlagati dejstvo, da je »Narodovi" stranki zmanjkalo vseh misli in ji kreten-stvo gleda skozi pamet, kakor beraču pavec izpod črevlja. Liberalni pedagogi. .Slovenski Narod" predpisuje višji dekliški šoli, kako mora vzgajati deklice: »Iz višje dekliške šole naj prihaja ženstvo, ki je izobražene, narodno in klerikalnemu vplivu nepristop-no" No, za izobrazbo in narodnost ni gospodom okolu »Naroda" mnogo, glavna stvar jim je, da bi iz šolstva pregnali verski pouk. A o tem bodo sodili starši, ki imajo s svojimi hčerami druge namene, kakor pa blazirani »Narodovi" pisači. Kaj bi radi svobodomiselci? Na pariškem kongresu svobodomiselcev, kjer so se sešli najoriginalnejši tipi celega sveta, je nastopit tudi ntki zamorec, ki je dejal: »Tovariši, svobodno misel treba, če hočemo zmagati, postaviti nasproti nebi-v a j o č e m u Bogu!" Težko se bo dalo stvari, ki je niti ni, postaviti nasproti nekaj, kar je, nič manj težko pa ne bo, sestaviti moralo, kakršno je predlagala neka histerična gospa M i r v a 1. Ta je dejala, da je pravzaprav najboljša »morala brez morale". Nato je neki E y s predlagal, naj se ustanovi mednarodna svobodomiselna dekliška šola, kjer naj se vzgoje dekleta po »brezmoralni morali". Na kongresu so tako zabavljali in zmerjali eden drugega, da baje niso prav nič pogrešali naših liberalcev, da bi jim pomagali. Pač pa se nam zdi, da pogrešajo naši liberalci brezmoralno gospe Mirval na višji dekliški šoli. Odtod podlistki .Slov. Naroda". Izjava. Ne z ozirom na nezaslišano grde napade »Slovenskega Niroda", »Štajerca" in drugih tema enakih listov, na čast učiteljic gospdč. Marije in Antonije Stupca, ampak ker se obe poslavljate od nas, da drugod službo nastopite, — smatra podpisani krajni šolski svet kot svojo dolžnost, da izreče soglasno obema javno zahvalo za 13 oziroma 121etni vestni in vse hvale vredni trud pri vzgoji naše mladine in častita vsaki šoli, kjerkoli bota imenovani gospodični delovali. — Krajni šolski svet Sv. Marko, dne 11. septembra 1905.— Franc Korošec, načelnik. Uspeh „Slov. Naroda" v Senožečah. Silno grdo je hujskal »Narod0 Senožečane na škofa. Dopisi, ki so izšli iz Senožeč, so polni takih nesramnosti, da se mora vsakdo zgražati nad propalostjo, ki smrdi iz njih. Zdaj se nam pa poroča, da so ravno ti dopisi ljudem odprli oči, kaj da je liberalizem. Ljudstvo je knezoškofa z ljubeznijo sprejelo, »Narodov" dopisnik mora zapustiti Senožeče. Le proč s tistimi, ki delajo zgago! Moderna kultura se v vsej svoji sijajni onemeglosti kaže v Berolinu, kjer je živel in deloval Du Bois - Reymond in kjer je Haeckel imel svoja znana predavanja. — Mederni berolinski nadljudje namreč pre-• stopajo v trumah k verski sekti .Zveličavne armade" in takozvanih Halle-lujamiidel". Propovedniki te vere so popolnoma neizobraženi, vendar jim sledi cel trop berolinske inteligence, ki je tako »reformirana", kakor žele Slovence »reformirati" naši najnovejši Trubarjanci. — Požar na Kočevskem. Velik požar je bil 12. t. m. v Mooswaldu na Kočevskem. Otroci so se igrali z vžigalicami in zažgali kozolec. Ogenj se je hitro razširil na hišo posestnika Mlekuša, kateremu je uničil hišo tri gospodarska poslopja, kozolec in nekaj pritiklin. Požar je omejila kočevska požarna bramba. Skoda znaša 15 000 kron, a Mlekuš je bil zavarovan samo za 4000 kron. — Nove železniške zgradbe. Lani so zgradili v naši državi novih železniških prog v dolžini 375058 km. in sicer v naši drž. polovici 261716, na Ogrskem pa 113142 km. — Mesto sodnega sluge je razpisano pri c. kr. okrajnem sodišču v Ložu. Prošnje vlagati do 13 oktobra na predsedništvo ljubljanskega deželnega sodišča. — Trpinčenje vojakov. Budimpeštanski „Egyetertes" poroča o smrtonosnih vojaških vajah pri Stolnem Belgradu. Vojakom je bilo v najhujši vročini prepovedano piti vodo. Tretji dan so bili že vsi slabi, a kljub temu polkovnik Bartheldy ni dovolil vojakom počitka. Vsled prevelikih naporov so umrli trije vojaki, obolelo jih je pa 200—300, nekateri listi pa poročajo, da e umrlo 9 vojakov. — Iz Lurda, 10. septembra. Od leta 1876. ni bilo takega navala romarjev, kakor 7. in 8 septembra. Nad vse prostorni trg pred cerkvijo4 prostor pred duplino in cerkvijo, ulice in ceste — vse polno romarjev, da je bilo večkrat težko naprej priti. Bilo je nad 60.000 romarjev. Skupno romanje je imelo 15 škofij in so nekatere imele po več romarskih vlakov, tako škofija Cambrai 12 vlakov. Iz Belgije je tukaj 8000 romarjev in med njimi mnogo bolnikov. — Iz škofije Metz 1100 in ti so imeli za 100 bolnikov posebni vlak. Duhovnikov je bilo tukaj nad 500. Svete maše so se začele opolnoči pri vseh oltarjih, katerih je v treh cerkvah do 30. — Zvečer je bila vsa fagada cerkve in stolpa notri do križa, najkrasneje razsvet Ijena v raznih barvah z neštevilnimi električnimi žarnicami. In kako krasna je procesija s svečami toliko tisoč romarjev, ki se začne pri duplini in se potem pomika po širokih in dolgih hodnikih gori do druge cerkve in potem po vsem širnem trgu pred baziliko in slišiš iz toliko tisoč grl neprenehoma mogočno klicanje in prepevanje: Ave, A ve Marija! Človek bi moral imeti ka-menito srce, da bi ga to ne ganilo in ne pretreslo, ko vidi to zaupanje, češčenje in ljubezen do Brezmadežne spočete. Središče vseh slovesnosti in pobežnosti pa je sakramen-talna procesija. Na prostoru pred cerkvijo se vrste bolniki, ki sami pridejo, ali katere na nosilih in posteljah prinesejo ali na vozičkih pripeljejo v velikem krogu ali štiri kotu (bilo jih je gotovo v teh dneh vselej do 500 iz raznih krajev) in za njimi so ne štete trume ter po vseh stopnicah in hodnikih gor do bazilike — tretje cerkve Spod nja cerkev je rožnivenška, druga kripta in zgornja bazilika. Ko je vse v redu, pride okrog 5. ure procesija iz dupline, kamor poprej prineso sveto R. Telo. Asistenca je velika. 7. in 8. septembra je bilo več škofov in prelatov. Vsak bolnik v vrsti prejme sv. blagoslov, in med tem sv. opravilom moli, kliče in prosi vsa množica z velikim glasom: Jezus, sin Davidov, usmili se ga, usmili se je ! Jezus, daj da vidi, da hodi itd. To so pretresljivi trenotki. In te zaupanje ni osramočeno. V teh dneh je bilo več čudežnih ozdravljenj. Posebno tre-notno ozdravljenje se je zgodile pri vče rajšnji procesiji. Gospodična iz Lijona 2 leti ni mogla hoditi in je bila tudi vsa jetična. V zaupanju se je dala z romarji prepeljati v Lurd. V Lurd prišedši je bila previdena za smrt, ali prinesli so jo k včerajšnji procesiji. Bati se je bilo, da med procesije umre. Ko dobi sv. blagoslov, v trenutku vstane in jezdrava. Ko vsa množica to vidi, si lahko mislite, da jo hoče vse videti in zaslišalo se je po vsem prostoru : Čudež, čudež ! Ko je opravilo končano, jo peljejo obdano od množice h ko misiji zdravnikov, ki so konstatirali, da je čudež, da je trenotno ozdravela. In sedaj jo peljejo k duplini in vsa množica zapoje : »Magnificat!" Oseba, ki je bila čudežno ozdravljena, je prišla danes sama k duplini, kjer je klečala, prejela sv. obhajilo in se Mariji zahvalila. Nikdar ne pozabim, kako sem jo včeraj po ozdravljenju videl. Koliko nebeške radosti je sijalo iz njenega obličja! —■ Danes ko sem bil pri duplini, prinese neka mati črevlje s šinami, ki jih je prej nosil njen ozdravljeni otročiček; imel je prej zakrivljeno nogo. Pravijo, da jih vsako leto 200 do 300 čudežno ozdravi; ta ozdravljenja so od zdravnikov potrjena. Brezverci pravijo, da ni čudežev — naj pridejo v Lurd, in lahko se prepričajo, da se še godč čudež!. — „Slov. dijaška zveza" priredi dne 17. t. m. p r e d a v a n j e v strokovnem delavskem društvu v M o j s t r a ni. Govoril be tov. phil. D. Gorjanec e delavski organizaciji. Pričctek ob 6. uri zvečer. — Zgubil se je nad 40 let stari — nekoliko slaboumni — Martin Zala r , posestnik iz Gebjeka, Sveti Križ pri Litiji. Na sebi je imel črno obleke. Pogrešajo ga nad 14 dnij. Kdor bi kaj zvedel o njem, naj naznani županstvu Moravče pri Litiji. — Umrl je v Dubrovniku Ernst K a-t i č , bivši dubrovniški deželni poslanec. — Pokojnik je bil vedno v prvih vrstah v narodnem boju. — Iz bede se je vrgel na tir železnice Trst - Poreč blizu Milj zidar Alojzij Lena. Vlak ga je vsega raz-mesaril — Voznik Ivan Kofolj je povozil v Gorici deklo Afro S e 1 j a k in jo težko poškodoval. — Japonec v Zagrebu. V soboto in nedeljo se je mudil v Aagrebu japonski gozdarski uradnik dr. Navji Išijima. Ogledal si je obrtni muzej in tovarne za palice. Prišel je iz Sarajeva, kjer študira bosansko lesno industrijo. Od tu je odpotoval v Doberlin. — Graščino Daruvar je kupila Hrvaška poljedelska banka za 3 milijone kron od Ant. pl. Tiikoryja. Posestvo obsega blizu 7000 oralov. Banka bo del posestva parcelirala, na drugem delu bo pa napravila naselbine, da da prostora prebivalcem onih krajev, ki so prenapolnjeni. Pol edelska banka je kupila tudi posestvo Masljenača ob daruvprski graščini in je ondi napravila že 22 naselbin, kamor se bodo preselili še ta mesec Zagorci iz občine Za-jezde. — Vabilo k veselici, katero priredi » K a t o 1. slovensko i z o b r a ževalno društvo Vič G 1 i n c e " v n e d e 1 j o , dne 17. sept t. 1. v gostilni g. Janko Trauna na Glincah. Spored: 1. P e t j e : a) J. Aljaž: .Naša zvezda"; b) A. Hajdrih: „ A d r i j a n -s k o morje". Poje domači pevski zbor pod vodstvom gosp. Fr, Frbežarja. 2. .Od hiše". Igrokaz v treh dejanjih. 2. „ D e 1 u čast!" (Živa slika.) 4. »Jabolčna potica", komični prizor. 5. Prosta zabava. Pri prosti zabavi poje domači pevski zbor. Začetek točno ob pol 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedež I. vrste 1 K, II. vrste 70 v., III vrste 40 v., stojišča 20 v.; otroci pod 10 let so prosti. Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje novega odra, se preplačila hvaležno sprejmejo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje e d b o r. — Važno za rezerviste glede vojaških vaj. Vojno ministrstvo je izdale z razglasom z dne 29 junija 1905, odd. 2, št. 4023 ukaz, ki bo za marsikoga velike važnosti. Iz tega razglasa posnemamo: Kdor bo ob zglasitvi k redni orožni vaji izpoznan na podlagi zdravniške preiskave kot začasno za vojaško službo nesposoben in sicer za dobo enega leta, se pošlje na dopust ter se k nadomestitvi vaje pozove naslednje leto. Kdor bo pa tudi naslednje leto vsled bolezni za vajo nesposoben, se zopet odpusti, a ne bode več poklican v svrho, da to vajo nadomesti, marveč naj bo iste popolnoma oproščen. Slednje pa iz raz lega, ker detičnika v tretjem letu itak zopet zadene redna orožna vaja. Ta odlok je zato važen, ker je doslej moral vsakdo, ki je bil kdaj radi bolezni odposlan na dopust, vajo brezpogojno v naslednjih letih nadomestiti, kar pa v bodoče odpade. — Davki na Hrvaškem. Zagrebški uradni list »Narodne Novine" poro čajo, da je bilo letos vplačanih 3,400 000 K manj, kakor lani. — Hrvaške novice. Stavka mizarjev. V Zagrebu so pri tvrdki Bothe in Ehreman začeli 12 t m. stavkati mizarji, po številu okrog 60 Doseči hočejo zvišanje plače. Med stavkujočimi in židovsko tvrdko posreduje uredništvo dunajske židovske »Arbeiter Ztg." — Z a p r.l i so v Zagrebu radi tatvine Martina Šenico iz Novega mesta. — Primadona ljubljanskega gledišča ga. Skalo v a , gosp O r ž e l s k i in gdč. P r o -vaznikova, virtuezinja na glasovir, prirejajo po Hrvaškem koncerte. Danes kon-certujejo v S i s k u, v soboto v Kar-lovcu in 24. t. m. v Zagrebu. — Razglednice za Strosmayer-jev spomenik. Odbor zagrebških meščanov je sklenil izdati v korist Strosmayer-jevemu spomeniku serijo razglednic, ki predstavljajo Strosmayerja, njegovo katedralo v Djakovaru, jugoslovansko akademijo, sliko Nik. Cousonija: »Papež Hadrijan II. dovoli slovansko liturgijo", in pa zagrebško vseučilišče, ki ga je omogočil tudi le Strosmayer s svojimi prispevki. Cela serija razglednic i stane 1 K. — Čudna bolezen na otoku Cresu. Lt del) časa se na Cresu loteva mladeničev in deklic čudna bolezen: ne da bi jih niti najmanj boleli zobje se jim v ustih pojavijo otekline, abscesi. — Ministrski zdravniški svetnik Frank je prišel v Reko, da vodi zdravstvene odredbe proti morebitnem izbruhu kakih kužnih bolezni. — Dve osebi nevarno poškodovani. Iz Gorice poročajo: Iz okna vo jašnice v ulici Trieste je ponoči padel vojak Jožef Bressan ko je dremal in se močno pobil. Neka Matilda Klančič, stara 21 let, je padla iz balkona, kjer je stala, da odtrga neki grozd, ki je visel na trti, vspe-njaječi se ob zidu Pri padcu se je zelo močno poškodovala. — Izpremenjeno ime postaje. Postaja Lend Gastein se od dne 20. sepembra t. 1. nadalje imenuje Lend. — Umrl je v Zadru 12. t. m. kraljevi septemvir v. p., V i n c e n c i j R u -belli pl. Sturmfest, v starosti 89 let, tast glavnega urednika »Agram. Tagblatta", Franka. — Cena prašičem zvišana. Na dunajskem svinjskem trgu je včeraj po skočila cena mladim prašičem od 8 na 12 kron za 100 kg. — Prestavljena sta sodna kan-celista Leonard Novajelli izGo rice v Trst in Jožef Pečenko iz Trsta v Gorico. — Vabilo k veselici katere priredi »Katoliško izobraževalno in delavsko društvo" v Preski vnedeljo, dne 17. sept. 190 5. Spored : 1. Nastop godbe. 2. »Pravica se je izkazala". Igrokaz. Osebe: Ferjan, krčmar. Kruljec, berač. Peter, Pavel, dijaka Janez, France, rokodel. pomočnika. Abraham. Izak, Žida krošnjarja. Začetek veselice ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. razreda 2 kroni; sedeži II. razreda 80 vin ; sedeži III razreda 60 vin.; stojišča 20 vin.; sto jišča za otroke 10 vin. V slučaju slabega vremena se preleži veselica v nedeljo teden dne 24. septembra 1905. K obilni udeležbi vabi najuljudneje „Kat. izobr. in del. društvo". — Premeščena orožniška postaja. Orožniško postajo na Viru v litijskem glavarstvu so premestili v Zati-čino. — Dovoljenje za zasledovanje rude je podelil ljubljanski rudarski urad g. Ivanu Fajdigu, pos. v Radovljici, g. Ivanu Baumgartnerju v Ljub ljani za celo Kranjsko, nadalje gosp. Juriju Stefančiču v Slavskem Lazu za kočevski okraj, g. Ivanu Plautzu za novomeški in krški okraj in g. Frančišku Seid.u za novomeški okraj. — Kolavdacija vrhniškega vodovoda je določena na 22. do 26 tega meseca. — Občinske volitve v Lip-Ijenah imele bi se vršiti dne 11. septembra t. 1., ob 9. uri dopoldne, h katerim bi imel po poročilu c. kr. okrajnega glavar stva v Ljubljani na županstvo, priti tudi on-dotni uradnik. Volivci so se ob 9 uri zbrali ter čakali do 12. ure na volivnega komisarja, katerega pa ni bilo od nobene strani. Sele popoldne ob štirih je prišel isti, a volivcev seveda ni bilo več. — Vprašamo se. kako pridemo občani do tega, da moramo sedaj, ko je največ dela, na polju zgubljati čas zaradi c. kr. političnega uradnika ? Menda zato, ker je bil ravno po n del je k. — Spomenik fra Grgi Mar-tiču. Po pogrebu fra Grge je izprežil v kreševskem samostanu msgn. Cepelic misel, da se fra Grgi Marticu postavi v Sarajevu dostojen spomenik, kar so odobrili vsi pri šotni in so takoj začeli zbirati. Frančiškanski samostan v Kreševu je nakazal 100 kron, mnsgn. Cepelic je daroval 20 kron, a pe 10 K so darovali: prof. A k š a -m o v i 6 , kanonik H a d r o v i č , rektor semenišča S 1 a v i c in urednik »Osvita" Džamonja. — Mostarski list »Bošnjak", glasilo mohamedancev, sramoti rajnega fra Grgo Martica, hrvaškega Homera na najpodlejši način. In vendar ga je turška vlada, ko je bil še turški podanik, zelo čislala in je bil od sultana odlikovan z redom Medžedije. — Zopet nekateri tržaški veletatovi aretovani. Predvčerajšnjim popoldne je tržaška policija aretovala brata Josipa in Frana Dopli-c h e r , oba klobučarja. Ta aretevanja so v zvezi s tatvino pisemskih znamk v poštnem uradu na Borznem trgu. V soboto zvečer, je policija zopet aretovala Frana Tragherja in pa Antona Steinbergerja, ki sta tudi bila aretsvana pred par tedni in potem izpuščena na svobodo. — Cenjeni volilni možje IV. razreda za volitev udov in namestnikov v občinsko pridob-nino. Dne 18. septembra t. 1. imate voliti 2 uda in 2 namestnika v komisije za obč. pridobnino. Večina je sklenila voliti naslednje može: dva uda Marenčič Miha, krčmar in krojač Selo - Moste, Stanov-n i k Ivan, zidarski mojster v Horjulu; 2 namestnika: D r a š 1 e r Ivan. krčmar na Dolu pri Borovnici in Urančič Ma- tevž, ključar na Glincah pri Viču. Torej se tudi tisti, kateri niste bili pri konferenci, naprosite, da soglasno volite omenjene zanesljive volilne može v komisijo. Kdor ne more priti na volišče v Ljubljano, naj blagovoli po pošti poslati popisane volilne pole z imeni goraj omenjenih mož do 12. ure (opoldan) dne 18. septembra t. 1. in sicer frankirano. Iv. Tomšič, krojač in star komisijski ud. — Nov predor skozi Alpe. Iz Pariza poročajo: Od več strani se poroča, da predloži minister za javna dela ob sestanku zbornice zakonski načrt, da se zgradi predor skozi Col de la Faucille v gorovju Jura. S tem bi bila zveza med Parizom in Ženevo znatno skrajšana. Stroški za novi predor bi znašali 125 milijonov frankov — S premeščenjem porotnega sodišča iz Rovinja v Pulj se bavijo sedaj v Istri, to se pravi, z vprašanjem, kako bi se to dale izvesti. Na vsak način je premeščenje potrebno in koristno tako za Hrvate kot za Italijane. Pulj ima 40 000 prebivalcev, Rovinj samo 11.000 in tudi večina pravd pride iz Pulja in njegove okolice. Italijanski deželnozborski poslanci se seveda iz cele zadeve napravili politiško vprašanje. Rovinj je namreč popolnoma zagrizeno iridentovsko mesto in kaj to pomeni za porotnike, lahko vsakdo ve. — Vlada bi rada imela sodišče v Pulju, pa se boji Lahov. — Mesto zdravnika je razpisano za zdravstveno okrožje Dobrinj in Omišalj na otoku Krku z letao plačo 2600 kron Zdravnik mora stanovati v Dobrinju in biti dobro vešč hrvaškemu jeziku. Prošnje se morajo doposlati predsedniš-tvu zdravstvenega okrožja v Dobrinju do 24. septembra. — Navtiška šola v Bakru. Kraljeva pomorska šola v Bikru ob hrvaškem Primorju je ravnokar uvrščena med srednje šole, tako da bodo njeni gojenci odslej imeli pravico do enoletnega prestovoljstva v armadi. — Justh v Zagrebu. Predsednik ogrskega državnega zoora v Zagrebu ni imel mnoge sreče. Spre el je samo časnikarje, a s politiki ni prišel v dotiko, ker je upotrebil jako čudno navado, da je hrvaško opozicijo povabil k sebi po tdetonu. Tako je največ govoril z bivšim ministrom Josi-povicem — Boj med delavci in vojaki. V Brodu ua Savi se je vršil v četrtek zvečer hud boj med delavci in vojaki. Delavci se tri dni p«prej pretepli nekega vojaka 61. pešpolka. V četrtek se je 12 vojakov odpravilo osvetit svojega tovariša. V gostilni, kjer se sestajajo delavci, se je razvil besen boj, v katerem je bil en ščan smrtno ranjen, a 2 težko. Divji iz^ -d vojakov je vzbudil v mestu občno ogorčenje. Župan Marac se je brzojavno pritožil na komo ooveljništvo v Zagrebu. — Razstava učil. Vse za kate-hetski poauk priporočljive knjige, razne biblične slike, zemljevidi in druga učila, katera so bila razstavljena v posebni sobi za verouk, se dobijo v »Katoliški Bukvami " v Ljubljani, katera je po naročilu gospodov katehetov izdala ka-talo razstavljenih učil. Preskrbijo se pa tudi učila za druge predmete, v kolikor niso v zalogi. Toliko v pojasnilo, ker so, kakor slišimo, mnogi gospodje mnenja, da je tudi te predmete razstavila tvrdka Pichler na Dunaju. — Družba sv. Cirila in Metoda je dozidala na Jesenicah-S a v i svojo šolo za dva vrtčeva razreda, ker je pritisek otrok nastal silen. Obe gospici vrtnarici boste imeli v tem poslopju tudi svoje stanovanje. V nedeljo, 17. t m. sedanji družbin prvomestnik Tomo Zupan blagoslovi to novo šolsko poslopje ob 4. popoldne. S to slavnostjo se združi skromna veselica; namreč deklama-cije in igre teh malih otrok. S prispevki glavne družbe in jeseniške podružnice se otroci potem malo pogoste Dobrotniki, starši, mladinoljubi in prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda naj so s tem dostojno povabljeni na to novo slavlje naše šolske družbe. — Strah na Versniku. Iz Vers-nika se poroča, da so dne 13 t. mes. napravili idrijski beraški otroci ljudem velik strah; ti so bili Anton Vončina, Polde Polanšek in Peter Polanc, vsi trije iz Idrije, ki so beračili po Versniku. Kar naenkrat zapoje vsi zvonovi. Vse ljudstvo je šlo pokonci in vpraševali drug druzega, kje gori, Dolenjci so šli proti Gornjemu Versniku. Gorenjci proti Doljni vasi. Ker nikjer ni bilo nič ognja, so šli proti cerkvi in tam našli tiste tri fante. Zato opozarjamo njih starše, če so zelo revni, naj pridejo sami prosit milih darov. Nikar ne pošiljajte več takih fantov, da bi nam delali toliko strahu! — Nobene javne šole nima 2850 hrvaških prebivalcev krajev Štokovci, Bokordiči in Smoljani v svetvinčenskem okraju (S. Vincenti). 450 Italijanov v tem okraju pa ima dvorazrednico. Hrvati imajo družbino šolo v Štokavcih. Vlada po stari navadi mirno pusti vladati v Svetvinčenščini laško oligarhijo. Italijanski občinski svet niki govorijo t svojih sejah hrvaško. Sedaj so občinske volitve; najbrž bodo zopet zmagali laški prodanci. — V Kamniku v Istri, kjer stanujejo Hrvatje Banjolci, so dobili novo „Le-gino" šolo. Krivi so tega sami, ker so lani slepo podpisali neko prošnjo za šolo, o kateri niso vedeli kakšna bo. Vladajoča klika že ve, zakaj pusti ljudstvo v nevednosti. — Rumunski mornarski častniki v Pulju. Rumunska vlada bo poslala v Pulj 2 mornarska častnika, poročnika Basilesco in Negulesco, da obiskujeta kurze o pomorskem topništvi oziroma o torpedovkah. Začetkom prihodnjega meseca despeta v Pulj. Llubllonske novice. lj Višek, na katerem stoji »narodno - nap-edno" ženstvo. Gospod slavnostni govornik je ob priliki odkritja Prešernovega spomenika govoril o višku, na katerem stoji narodno-napredno ženstvo, do katerega vpitje nasprotnikov ne sega. Mi se odkritosrčno kesamo, da smo kdaj ta višek narodno naprednega ženstva tako zel6 podcenjevali, kajti v nedeljo smo imeli priliko izvedeti o tem neprimerno visokem višku zanimive podatke. Ob 11. uri po noči je namreč vsled Prešernove poezije in krasnih advokatskih govorov navdušena, zelo mnogobrojna družba narodno-naprednih dam in gospodov napravila po Ljubljani zelo animiran obhod, pri katerem je bilo vse tako glasne, da je naše „vpitje" proti liberalnim damam proti temu res prava malenkost. Cisto tako je bilo pri tem obhodu, kakor je povdarjal g. dr. Tavčar. Prešeren „je zaspano, z malim zadovoljno slovenske dušo vrgel s tira" in res — prav nič zaspana ni bila ta narodno-napredna damska in gosposka družba in tudi z ravnega tira je bil marsikdo iz te družbe vržen — vse seve iz samega entuzijazma, zajetega iz Prešernovih poezij. Ta »višek" je res previsok, da bi se mi do njega povzpenjali in mirno bomo gledali ta .vsakovrstni napredek". Gospodo bi le opomnili, da naj kulturo meri po sebi in da se naj nikar ne laže o pijanosti ob naših nastopih, kakor se je to zgodilo pri slavnosti Marijinih družb. Saj imate ob vsaki svoji slavnosti pri sebi to-liko resničnih zgledov! Če se bo kdo čudil, zakaj smo to priobčili, tedaj naj izve, da smo .Narodu" postregli s tem resničnim prizorom radi tega, ker se je on o priliki slavnosti Marijinih družb lagal na najpod-lejši način lj Dr. Tavčar — proti narodnemu ženstvu. Bridke pritožbe čitamo v „Narodu" čez narodno ženstvo. Seveda ni to ženstvo liberalne „Narodove" vrste, ampak je r e s narodno. Posebno hud je „Na-rod" na neko perico, ki mu je resolutno povedala svoje mnenje o .nagih babah", in zahteva od nas, naj mi poučimo tisto perico, da je nagota na Prešernovem spomeniku dostojna. Perica je pa gotovo glede nagote bolj kompetentna, nego advokat, bodisi še tako Lberalen; ne svetujemo dr. Tavčarju, da bi polemiziral s pericami o obleki, kajti one perejo liberalcem umazano perilo in imajo torej gotovo več čuta za snažnost in dostojnost, nego oni, ki vse umažejo, kar pride v njihove nesprane roke. Sicer pa ima marsikatera perica več nepokvarjenega estetičnega čuta, nego „Naro-dovi" feljtonisti. Torej — respekt pred narodnim ženstvom! lj Josipina Guttmanova rojena Rom. Vvisoki starosti 89 let je umrla dne 10. t m. ob 8. uri zjutraj tu v Ljubljani na Glavnem trgu št. 13 vdova po prvem ma-gistratnem svetniku gospa Josipina Guttmanova, zadeta od kapi. Marsikateri starejših Ljubljančanov se bo še spo minjal njenega soproga, ljudomilega, temperamentnega gospoda in vrlega prijatelja bivšega župana Ambroža, kojega že davno krije hladna gruda. Pisec teh vrstic še živo pomni, da ga je, tedaj še negoden, čul goveriti slavnostni govor prigodom odkritja Radec-kijevega spomenika v ljubljanski „Zvezdi" 1. 1860. — Pokejnica zapušča dvoje omo-ženih hčera in dvoje sinov, kojih starejši zavzema mesto c. kr. domunskega svetnika v Gorici, a mlajši, pri katerem je kot vdova živela 30 let, načeluje z naslovom inšpektorja južnoželezniški postaji ljubljanski. Radodarno roko, milosrčni čut rajnke bo težko in občutno pogrešal marsikateri ljubljanski siromak, kateremu je z obilo podporo lajšala britko gorje. — Sijajen in veličasten je bil sprevod, ki svedoči, kake simpatije je vživala pokojnica v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva. 14 krasmh vencev je nosilo železniško osobje pred mrtvaškim ▼ozom, a krsto je docela krilo bujno pestro cvetje, okrašeno s trakovi in napisi. Poleg raznih odličnih oseb smo opazili vse služ benoproste južnoželezniške uradnike, kojih pevci so pred hišo. kjer je umrla oveko-večena, in ob zevajoči jami zapeli jej pretresljivi žalnstinki v zarlnje slovo Sožalno pismo je pisal g. postajenačelniku Guttmanu tudi prevzv. g. knezošk«f dr. Jeglič. lj Abiturijentski shod v Ljubljani. Dae 9. t. m. se je vršil abiturijentski shod, katerega se je udeležilo 39 abitu rijentov s Kranjskega, Primorskega in Štajerskega. Za predsednika je bil izvoljen abi-turijent K i s o v e c. Abiturijent J u r c a je gevoril e podlagi vsakega našega bodečega zbliževanja in skupnega postopanja; o ljubezni do domovine, ki naj se osredoto-čuje v Kettejevem verzu: „L e ljubi z umom, srcem in rokami". Abiturijent Kopitar je naslikal razvoj vse-nemške ideje, kakor se je propagirala v minolem stoletju. Abiturijent J u r c a je z ozirom na to označil vsenemške t e ž-njenaPrimorskem sploh inv Trstu posebej ter naglasil, da naj nam bodo sredstva, ki jih sovražnik rabi — ne samo svarilo, ampak tudi v pouk. Abiturijent H a j s je očrtal razmerje med Slovenci in Nemci na Štajerskem. Predsednik K i s o v e c je na podlagi statističnih podatkov pojašnjeval, kolike potreb še imamo, kako malo da se zanje menimo. Že kakor akademiki moramo torej obračati svojo pozornost na delo in sicer: 1. Širimo narodno zavest. 2. Podpirajmo izobrazbo in šolstvo. 3. Posvečujmo se gospodarskemu delu. 4. z,ahtevajmo enakopravnost v šolah in uradih. 5. Zahtevajme slovenske vseučilišče. 6. Centralizirajmo svoje delo v narodnem in kulturnem oziru okoli Ljubljane, v gospodarskem pa okoli Trsta. — Pe tem govoru je abiturijent Cankar obžaloval, da shod ne bo imel tolikega pomena, ker je premalo udeležencev. Tudi najlepši govori in programi nam ne pomagajo nič, ako se sami ne zresnimo in postanemo celi možje. — Resolucije, ki se jih sprejeli, so sledeče: 1. Širna slovenska javnost naj izve, da je „ver sacrum" našega naroda prišel do prepričanja, da leži rešitev tega naroda v složnem delovanju njegove inteligence. 2. Zato si bodo bodoči abiturijentje kakor členi raznih akademičnih društev resno prizadevali ublažiti obstoječa principijelna nasprotstva, vzlasti pa izogibati se osebnim mržnjam. 3. Slovenski abitu r i j e n tj e s t o j e na demokratičnem stališču in hočejo biti posredovalci med vseučiliščem in priprostim narodom ter mu tako ugladiti pot do bolj e bodoč nosti. lj Pretepel ga je, ker mu ni hotel plačati. A Baraga, slikarski mojster v Liubljani, dolguje črevljarskemu mojstru Šolarju 12 kron že dalje časa vzlic temu, da ie bil že opetovano pozvan za plačilo. A. Šolar si je dne 31. avgusta tv 1. poiskal sam plačila s tem, da je na Zabjaku pred gostilno Perkota napadel A. Barago, ga grdo ozmerjal in trikrat udaril z metlo ter ga lahko poškodoval. Anton Šolar je bil vsled tega obsojen na 48 ur zapora, katera kazen se je izpremenila v 20 K denarne globe. lj Pes ugriznil. Pod Rožnikom je ugriznil v torek neiii pes 4 letnega dečka na desni nogi lj Mesto da bi prinesel sa-I lame pobegnil. Trgovec z južnim sa-j djem Aloerto Baruchella je poslal svojega , 40letnega pomočnik Aleksandra Paganiia po salame in mu je izročil v ta namen 23 K 60 v A Paganiju so bile kronice bolj všeč kakor salame in je pobegnil ž njimi, ne da bi prinesel salame lj Na oklicih so bili: G Anton T i č z gdč. Frančiško Jeretina; gospod Janez Testen, rudar, z gdč. Ivano Požar; gosp. K a r o 1 G a 1 1 e z gdč. Angelo Igličar; g. Anton B r 1 e k , trgovski pomočnik, z gdč. Ano K r a j n c. lj V restavraciji ,Siidbahn-hof1 v Kolodvorskih ulicah voj. godba v nedeljo ni hotela igrati na zahtevo gostov slovanskih skladb Dirigent godbe je bil celo take predrzen, da je nekemu gospodu, ki je to zahteval, grozil s prstom ! Ko je dotični gospod proti temu protestiral in hotel, da se dirigent ligitimira, je restavrter zahteval, da morajo slovenski gostie takoj zapustiti lokal. To so tudi vsi storili, tudi oni, ki se konflikta z dirigentom niso udeležili Aroganco nemško pa osvetljuje pismo prvega natakarja, katero je dobil neki gospod, v katerem zahteva natakar od njega 10 gld. odškodnine, češ, da je on kriv, da so gostje odšli „brez plačila". Ta izmišljotino je razžaljenje gostov, ki si ga bodo zapomnili! Restavraterja pa menda slovenski gostje ne bodo več nadlegovali s svojo navzočnostjo. lj Ljubljanska društvena godba priredi danes, v četrtek, v restavraciji P e r 1 e s , Prešernove ulice, društveni koncert. Člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 v. Začetek ob 8 uri zvečer lj Prošnja do usmiljenih src. Cujemo, da so datnarisa poraziti nekaj hotentotskih čet. Ker je v teh krajih malo vode, morajo nemške čete vleči seboj cele vodne kolone. Vitbo-jevih čet Nemci še sedaj niso zajeli. Nemci so najeli več Burov, da jih porabijo v boju proti Hererom. Krakov, 14. sept. V Podgoricah ste zbolela dva gimnazijca za kolero. Neapolj, 14. sept. Vezuv vedno sil-nejše bruha lavo. Pri glavnem kraterju je zemlja vsa razpokana. Lava je zasula tir elekrične železnice iz Erema. O desa, 14. sept. Proglašenje novega vseučiliščnega štatuta je napravilo najbolji utis. Dijaki priredč splošni shod, da se pogovore o pričetku predavanj. Pričakovati je nadaljnega zakona o dijaški organizaciji. Batu m, 14. septembra. (Uradno.) Mo-hamedanci so napovedali po deželi kristjanom boj in vse pokoljejo, kar jim pride pod roko. Pariz, 14. septembra. Parlament bo' sklican 17. oktobra. Stockholm, 14. sept. »Stegholms Dagblad" poroča, da Norveška mobilizuje svoje čete in jih razpostavlja ob meji. London, 14. sept. „Bimingham Ga zette" poroča iz zanesljivega vira, da je japonska s Kitajsko sklenila pred leti pogodbo, ki zagotavlja Japonski mnogo koncesij, ako bodo Ruse prisilili, da zapuste Mandžurijo. V tej pogodbi so bile tudi točke, tičoče se sedanjega miru in nove angleško-japonske zveze. Tokio, 14 sept. Ob priliki nemirov je bilo porušenih 118 policij, stražnic, zapa-ljenih pa 8 katoliških cerkva, 200 tramvajskih voz razbitih. Dunaj, 14. septembra. Japonsko poslaništvo d e m e n t u j e vest, da so iz-gredniki v Tokiu ubili rodbine Komu-rovo. Longwy, 14. sept. Tu so se spopadli delavci (1000) z dragonci. En delavec je bil ubit. Iz bleškesa kota. Posvečevanje nove cerkve se je izvršilo nad vse slovesno. Blejci, ki jim je „Slovenski Narod svetoval", naj vzamejo za škofov prihod brezove metle v roke, s« ubogali in vso nesnago pometli po Bledu, tudi liberalna nesnaga je morala vsa v kraj, tako, da so sprejeli škofa in se slovesnosti udeleževali samo pristno katoliški, verni ljudje, katerih je bilo na tisoče. Pa še precej več so storili, kot so liberalci svetovali: Bled je bil odet v slavnostno odejo; vse polno mlajev z napisi je krasilo pot, po kateri je presvetli knez in škof prišel s svetinjami na Bled, prostor okrog cerkve so pa vrli Blejci iz-premenili v pravi gozd zasajen z mlaji. Čast jim [ Slovesnost posvečevanjase je začela ob osmih zjutraj. Prisostvovalo je nad 20 duhovnikov in nebroj vernega ljudstva, ki se je štelo srečno, da je učakalo to slovesnost. Omenimo naj le še slovesne pontifik alne maše, pri kateri je vrli pevski zbor prepeval težko, na mnogih mestihpolifoničnopisano instrumentalno mašo s tako preciznostjo, da bi dičila vsak pevski zbor tudi v večjih mestih. Bili so to tisti pevci, o katerih je pisal ,Narod", da »krulijo" in da se mu tujci posmehujejo, tisti zbor, ki je tudi o priliki cesarjevega godu dne 18. avgusta letos in lani izvajal instrumentalno mašo in dosegel občno po hvalo od tujcev, tisti zbor, čigar dirigentu so se izvežbani glasbeniki zahvaljevali za izreden užitek in mu čestitali zaradi lepega petja. Gospod „Narodov" dopisnik, ali se kaj spomnite prilike o lisici in sladkem grozdju? Kajne, to grozdje je za vas pre-kislo? Cerkveni zbtr se ni razbil, pač pa zvon na otoku in še nekaj drugega menda, to pa sami boljše veste. Plenk-plonk! Da se je vse tako izvrstno izvršilo, gre posebna zahvala gospodu kapelniku Weisu, ki je mašo izborno instrumentiral in pa slavni zdravniški godbi, ki je rade volje brezplačno sodelovala. Tabernakeljnova vratca je mojstrsko izvršil g. pasar Kregar. Vratca so dvodelna, vsak del je razdeljen v dve polji, v katerih sredini je v čveterolistu po en simbol izdelan v emailu. V vrhnjih poljih na eni strani pijeta jelena živo vodo iz skale, drugi je znani simbol iz katakomb : riba s koškom in kruhi, spodaj je pa na vsaki strani en angel j in sicer eden s palmo v roki, drugi pa s kelihom in hostjo. Okrog teh emajlov v čveterolistih se pa na podlagi vijoličnega emajla ovijajo fino cizelirani or-namenti: pšenica in vinska trta. Krog vsega se pa kot okvir oklepa na srebrni podlagi v lepem ornamentu izpeljana vinska trta. To so najlepša vratca na Gorenjskem, če ne sploh na Kranjskem. G. konservator V u r n i k je postavil zadnje dni preprost, pa jako lep umivalnik v zakristiji, v cerkvi pa krstni kamen in sicer iz domačega bleškega marmorja, ki je jako lep, tako da bi ga kazalo zlasti za notranjščino uporabljati. Zahvalo za vso to srečo in veselje, ki ga imamo nad novo cerkvijo, gre poleg Bogu v prvi vrsti gospodu župniku Oblaku, ki je žrtvoval za novo cerkev vse, kar je imel, celo zdravje si je izpod-kopal s preobilnim trudom. Zato ga pa Blejci tembolj ljubimo in spoštujemo, čimbolj mu gotovi ljudje mečejo polena pred noge, ki pa po čudni previdnosti božji ne zadenejo njega, ampak zelo občutno tiste, ki jih proti gospodu mečejo. Pravica in resnica si je še vedno našla pot; če ne prej pa pozneje. Ravnotako je tudi presvetli knez ErnestWindischgraetz z izrednim veseljem in veliko vnemo deloval, da se je dovršila nova cerkev tako izredno hitro. Bjdi mu tudi na tem mestu izrečena srčna zahvala. Pozabiti ne smemo gospoda c. kr. •kr. komisarja Žitnika, ki si je stekel s svojo znano točnostjo in odločnostjo premnogo zaslug za novo bleško csrkev. Tudi njemu iskrena zahvala. Še vedno pričakujemo odgovora, zakaj se je preložila na ljubo baronu Sch\veglu cesta za jezerom na stroške davko plačevalcev, ko bi bili Bilohov gospod lahko veseli, če bi jo smeli na svoje stroške preložiti in še par tisoč bi bili povrh z ra dostnim srcem plačali za dovoljenje. Če pravite, naj vprašamo g. Muhra, zakaj mu je on dovolil zavažati jezero, nas to nič ne briga. Muhr ima pravico, dati svoj svet komur hoče, vipanimatenobene pravice, za naše trdoprisluženekraj-carj-e zidati ceste baronu, ki ima milijone! Ste umeli? Mednarodni protlalkoholnl Kongres. Budimpešta, 12. sept. Med udeleženci so O g a s a iz Japonske, zastopnik Rusije grof S t a r z i n s k i in švedski škof S c h e 1. Slavnostni govor je imel prof. Gruber iz Monakovega. Govoril jeohigijeni in o moralni vzgoji, katere najhujši sovražnik je alkohol. Prof. L a i t i -n e n iz Helsingforsa je govoril o vplivu alkohola na odpornost človeškega in živalskega organizma in o podedljivosti. Idijoti, epi-leptiki, zločinci in blazni pohajajo povečini od staršev, udanih pijači. Prof. dr. W e y -g a n d t iz Wiirzburga je poročal, kako že mala množina alkohola zmanjšuje duševno delovanje. Alkohol otežkoči logiško mišlje nje in namestu tega nastepijo površne aso-cijacije, kar nam razjasnjuje veliko zgovornost pijancev. Tudi spomin zelo trpi. - Že 40 — 80 gramov alkohola na dan potisne duševno delovanje na zelo nizko stopinjo, le razpoloženje narašča, pa na škodo drugih funkcij. Pri večjih množinah alkohola se pa še to veselo razpoloženje izpremeni v de-primirano, melanholiško. Dr. L i e b e r m a n n je govoril o p o-narejenih vinih. Dr. K a s s o w i t z z Dunaja je govoril o tem, da alkohol kot strup nima nobene redilne vrednosti. Alkoholna narkoza zmanjšuje življenske funkcije. Moč mišic se v prvih trenotkih po zavžitju alkohola poveča, potem pa rapidno pada. Učinki so v manjši meri seveda isto, kot če. se človeka zastrupi s kurare strupom (Bra silianisches Pfeilgift). Armada in abstinenca. Kon gres proti alkoholizmu ima v svojem programu tudi več važnih referatov, ki se tičejo specielno vojaštva. Za to zborovanje priporoča vojno ministrstvo celi armadi, naj posveti predava njem vso pozornost. Ministrstvo je izdalo 1 celo poseben odlok, ki opozarja na imenovani kongres vojaške kroge. Zlasti opozarja na poročilo „ Alkohol in telesna vztrajnost s posebnim ozirom na vojaško v e ž b a n j e Za to je postavljen poseben skandinavski poročevalec, ki bo obravnaval vprašanje alkohola posebno z ozirom na poizkuse, ki so se vršili na Švedskem pri strelnih vajah. Dalje se bo predavalo tudi o abstinenci v angleški (indijski) in francoski armadi. fl\eteoro!ojiCno poročilo. Višina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak p(t O mm Čn opa-□ | zovanjs 13 9. zveč. 14 7. zjutr. 2. pop. Stunje barometra t mm 7389 7380 7349 Temperatura po Celzija Votrorl Nebo )1 OS . fi 17-4 13 2 24-8 sl. svzh. sl. jug brezvetr. jasno megla pol obl. 00 Srednja včerajšnja temp. 18 0», norm. 15 2°. Zahvala. V najbridkejših urah mojega življenja, so mi moji dragi kolegi gg uradniki, kakor tudi vse osobje postaje Ljubljane juž. železnice izkazali toliko dokazov naklonjenosti in sočutja ter spomin na mojo predrago mater na tako izreden način počastili, da mi je sveta dolžnost vsem izreči najiskrenejso zahvalo. 1874 Evgen Guttmann. V Ljubljani, 12. sept. 1905 Za šolsko mladino bogato izbiro jesenskih in zimskih oblek, površnikov, športnih in zimskih sukenj. Špecijaliteta v angleških modnih telovnikih iz svile, žameta in modnega blaga najboljše kakovosti od tvrdke Machol & Le\vin, London in Berlin. Originalne angleške športne obleke za gospode, površniki, pa-letotl, športne in zimske suknje, pelerine s kapuco in haveloki. Najboljša in največja izbira v konfekciji za dame: jopiči, paletoti, plašči, kostumi, krila in bluze. Obleke in površniki se delajo iz najboljšega angleškega in francoskega blaga ter se izgotavljajo na Dunaju. 7 Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5. ******** Panorama Kosmorama Dvorski trg 3. 1875 1 Zahvala. Ob smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne matere, babice, prababice in tašče, gospe Joslplne Guttmann se podpisani najiskreneje zahvaljujejo za sočutje, ki se jim je tako ljubeznivo izrazilo, za ganljive žalostinke, za krasne, umrli podarjene vence ter za tako mnogobrojni, lepi sprevod na kraj večnega počitka, s katerim se je rajno in vse nepotolažljive ostale počastilo. 1873 Rodbine Guttmann■Gilliam•Waniscb. Koroške novice. k Volivni shod v Smihelu je bil sijajen. Navdušeno sta govorila kandidat Grafenaur in Ekar. k Železna kaplja. V noči 11. t. m. je nastal tepež med domačini in Lahi. Pri tem so poslednji zaklali dva voznika, Pa-herjevega in graškega do smrti. O tretjem pa se dvomi, da bi okreval. Začel se je pre tep pri Steinhuberju v spodnjem delu trga. — Popoldne prej smo pa spremili blago gospo Elizo Gross iz Kopele Bele k večnemu počitku. k Župnija Zvabek se je podelila čast. g Francetu Uranšek-u pomožnemu duhovniku na Sv. Višarjih. k Provizorjem v Št Vidu vPod-junski dolini je imenovan tamošnji kaplan č. g. Franc S m o d e j. k V Velikovcu sta se pri javni I tomboli dne 3. t. m. ponesrečila dva gojenca iz Pestalozzijevega zavoda. Prepeljali so ju v celovško bolnišnico. k 11 Dravo je skočil z velikovškega mosta dne 7. t. m. zvečer neki hlapec pri Poganču. Do sedaj ga še niso našli. k Za državnozborsko volitev v celovško-velikovškem okraju nasprotniki baje strastno agitujejo. Treba bo napeti vse moči! k Ogenj je nastal v Dolah v Dravski dolini pri posestniku Francu T a u -r e r j u. Zgorelo je eno poslopje in ke-larnica. k Celovški židje, po številu jih je 150, nameravajo ustanoviti sinagogo. k Celovec se razširi. Celovški občinski svet je izvolil komisijo, ki bo napravila načrt, po katerem se uvrste celovški predkraji v mesto. Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo ,Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-[ Ijem. Spominjajte se ..Družbe su. Cirilo In Metoda!" 1836 2-2 Iscem potnika (Slovenca), ki popotuje po celem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Istri, a zastopa druge trgovce. Zaslužek je znaten. Naslov pove upravništvo tega lista. Učenec iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme v trgovino 1872 4—1 A. Persche, Ljubljana. 1880 2—1 Prodam. Glasovir V dobrem stanu Harmonij V dobrem stanu Stružnica za les močna . . JOSlp Oblak, Šelenburgove ulice štev. 1. K 120-— „ 70--.. 100 — Ta teden do vM 16. sept.: Vzhodna sibirska železnica, Vladivostok, Araur i. t. d. Trgovci — pozor! D.nJ»m iqhi\i radi bolezni v družini svojo v r I UUdlll lunUJ Stenjevcu (pri Zagrebu) pri farni cerkvi, šoli, ob poti na dva kolodvora in na glavni cesti se nahajajočo ter na dobrem mestu stoječo trgovino z mešanim blagom in žitom in robo z opravo za 1200 K. Dokazati se da, da se v 1 trgovini skupi vsak dan od 20—80 K, ko bi se pa vložila večja gotovina in ko bi imel trgovec vse vrste blaga na razpolago, bi bil letni promet lahko 40.000 - 80.000 K. Dobilo bi se tudi dovoljenje za trafiko in točenje žganja, v bližini se nahaja tvornica za špirit. Najemnina za trgovino z vsemi pripadajočimi poslopji velja samo 24 K mesečno. Gg. trgovci naj se obrnejo na lastnika Mihael | Worjtner, Stenjevac kraj Zagreba. 1877 1 Iščeta se takoj za vodovodne zemske zgradbe 2 akordna podjetnika z 30 — 40 delavci. 1860 3-3 Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 4 dijaki | se sprejmejo pod strogim nadzorstvom na stanovanje in hrano v Krojaških ulicah št. 1. 111. nadstropje. 1858 6-3 IrgousKi pomočnik Z krojaška pomočnika za večje delo sprejme takoj Anton 1859 Čebulj, Jesenice. 3—2 1164 51—10 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prckomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarn« ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18 v novi hiši »Km. Isko posojilnice«, nasproti znane gn stilne pri .Figovem. TI vešč v trgovini z mešanim blagom z dežele in učenec, kateri se je že v kaki trgovini učil, poštenih staršev, se sprejmeta takoj ali s 1. oktobrom v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Plača po dogovoru. — Oglasila sprejema upravništvo „Slovenca" 1864 do 20. septembra. 3-2 Gričar & fl\ejač p—! Ljubljana, Prešernove ulice 9 ■ | ■ Največja zaloga zgotovlje- | | | nih oblek za gospode, - - -dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji za gospe in deklice. 1846 6—2 posebnost: Vsakovrstne zelo praktične obleke zašolarje g ( po najnižjih cenah. m pu 11 a j 111 / im Posestvo naprodaj na prometnem mestu v Zjubljani, katerem se nahaja je cfo/^o /e/ ■trgovina 5 deželnimi pridelki gostilna 3 lastno koncesijo in pekarna. — Posestno obstoji 13 dveh enonadstropnih hi j, prostornih stfadifč, lepih kleti, hlevov 30 8 konj ka\or tudi prostornih dvorijč 3 dvojnim vhodom. Posestvo je posebno primerno tudi ja druge obrti, 30 trgovce in obrtnike vsake vrste ter se proda ali celotno ali tudi posamezno pod jako ugodnimi pogoji. 1834 3-2 Natančna pojasnila kuPcam daje: Posredovalnica 30 prodajo posestev Edvard Grachtel, Ljubljana, $v. Petra nasip 37. „Glasbena Matica" v Ljubljani. Šolsko leto 1905/6 se prične z vpisovanjem dne 16., 18. in 19. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za colelotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih ensembie-vajah, katere se vršč redno vsak teden. Glasbeno-estetične izobrazbe v zbo-rovem petju se učenci učč pri skupnih vajah zborov in pri eventuel. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Matija Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega ravnatelja Frana Gerbiča. Šolnina znaša od 2 K na pol leta do 4 in 8 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. 1856 3—2 Odbor „Glasbene Matice". Šolske knjige *sr za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah i865 6-2 priporoča L. SCHWENTNER, knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice 3. . 1855 4-4 azprodaja. Dne 15. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo začelo razprodajati v Jesenicah na Dolenjskem pol ure od želez, postaje v Brežicah^ 24 lepih prašičev, 24 glav krav in volov, konj, veliko ovsa, pšenice, koruze, ječmena, krompirja, 1000 stotov sena, ekvipaže, vozove, gospodarsko orodje, sploh vsa premičnina kakor tudi najfinejšega belega vina s posodo vred. Dražba se vrši ob vsakem vremenu in se nadaljuje^prihodnji^dan. pirker in tov. Jernej Bahovec tovarniška zaloga Grubbauerleulh zvezkov, založništvo nastenskih tabel za Črnivčevo računico, kipov slovenskih literatov, peres družbe sv. Cirila in Metoda ter slovenskih koledarjev = 1878 3—1 v Ljubljani F,,,i",k"' Mari(ln trg n ujuuijoiu Resljeva cesta 7. priporoča svojo tovarniško zalogo Rrubbauerjevih zvezkov z dobičkom, katerega je deležen učiteljski konvikt. Šolske knjige za ljudske šole, peresa učit. konvikta in druga peresa, svinčnike, držala, črnilo, tintni iz~ vleček, šolske gobe ter druge šolske potrebščine. Solidno an točno postrežbo zagotavlja z odličnim spoštovanjem Jernej Bahovec. Knjigarna Kleinmayr & Bambcrg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo ran Vseh na tukajšnj.h in zun .njih učiliščib, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šo'ah uvedenih iF šolskih knjig v najnovejSili izdajali, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. i852 10-4 Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. ===== Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. ===== Velecenjene gospodinje ! Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene. 1045 26—17 7srsA'//v LJUBLJANSKE TESTENINE ripoznano najboljše! Otvoritveno naznanilo. V nedeljo, dne 10. septembra 1905 otvoritev nove umetniške razstave Panorama=Kosmorama v Ljubljani, na Dvorskem trgu št. 3. (Pod „Narodno kavarno".) 1833 3-3 Stalna razstava odlikovanih izvirnih stereogramov na steklu. Vsak teden nova serija. j5»cd Potovanje po vesoljnem svetu. Zanimivost prve vrste. ODODCD Električna razsvetljava. Ogleda se lahko vsak dan od 9. —12. ure dopoldne in od 2.— 9. ure zvečer. Vstopnina 30 vin. Dijaki, otroci in vojaki 20 vin. V abonementu 10 vstopnic 2 K. Dijaki, otroci in vojaki 1 K 50 vin. Od dnč 10.—17. septembra: Vzhodna Sibirija, Vladivostok, Prekosibirska železnica, Amur Irkutsk i. t. d. ar v