Kupujmo vojne BONDE in
ZNAMKE
Sefcr:—---._
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 17, 3944
LETO XLVIT — VOL. XLVII
Kampanja za 4. vojno posojilo »čne jutri na celi črti
IV okraju Cuyahoga bomo HČeli jutri z veliko kampanjo, a prodamo oziroma kupimo za 108,000,000 vojnih bondov. j&mpanja bo trajala do 15. ibruarja.
|(xlavni napor 25,000 prosto-1'jc.ev, ki bodo prodajali vojne »ide od hiše do hiše bo, da *°/hijo za $40,000,000 bondov 1'ije "E," katere kupujejo de-|ski sloji. Druge serije bodo »Pile banke in veliki investor j i. IV prvih treh kampanjah za |no posojilo so pakupili de-v industrijah do 70 od-btkov bondov serij "E" z recl-to plačevanjem vsak plačilni m.
T01'0.) namen te kampanje ni nčna vsota prodanih bondov, jpak število kupljenih bon-Prostovoljci, ki so se pri-Jslli za Prodajo bondov, jih skušali prodati najmanj #0,000 posameznikom, industrijska podjetja na lodm m zapadni strani me-f !,odo tekmovala med seboj, Je>;a s t r a n bo prodala več i".nih bondov.
^'Uclidska divizija 21 ima do-7'no kVOto $3,500,000, za toli-fnora prodati bondov. Mno-iHo varen v tej okolici bo za-«> s kampanjo nocoj ob sect "i,na javnem sestanku v kafe-p' A d d r e s s o graph-Multi-Jph Corp.
f,,a četl'to divizijo, ki seže od o^ ceste, od Payne Ave. do je-'±1 in p°tem naprej do Gor-
don parka skozi do Wade parka in 105. ceste. Torej v tej diviziji je naša vsa st. clairska okolica. V slovenskem odboru so zdaj v glavnem tri osebe in sicer Paul Snellei, tajnik St. Clair Savings and Loan Company, Anton Grdina, predsednik North American banke in Mrs. Albina Novak, urednica Zarje, glasila Slovenske ženske zveze.
Prva naloga teh treh oseb je dobiti pomoč od drugih, ki bi šli po okolici v svrho prodaje bondov. Obe slovenski banki bosta v tem oziru na razpolago. Prositi pomoč za to delo je težka stvar in tudi je malo dosti zahtevano, da bi to bila njih skrb, ampak mi Slovenci in Slovenke smo še vedno pokazali svoje iskreno zanimanje v vsakem domoljubnem oziru in boste gotovo tudi sedaj sami od sebe radi pomagali.
Priglasil se je že John Suš-nik, lastnik Norwood Appliance trgovine, ki je pripravljen posvetiti svoj čas. Zelo bi bilo plemenito, ako bi se njemu pridružili še drugi zavedni rojaki in rojakinje.
Danes popoldne ob treh se vrši prvi sestanek odbora in tistih, ki se bodo ude|stvpvali ]jrj delu in sicer v uradu Mrs. Albine Novak na 6117 St. Clair Ave., drugo nadstropje v poslopju Ameriške Domovine. Vsaka pomoč bo iskreno dobrodošla.
Gazolinske kupone bodo pošiljali iz centrov zanaprej.
j Washington."—Urad za kon-itrolo cen bo vpeljal nov sistem i za razpošiljanje gazolinskih kuponov avtomobilistom. Razpošiljalo se jih bo iz dobro zastraženih centrov, kjer bodo gazolinski kuponi dobro zastraženi in varni pred tatvino. Lansko leto je bilo ukradenih kuponov za 142,000,000 galon gazolina.
Vsak lastnik avtomobila bo kot doslej napravil prošnjo za gazolin na svoj odbor za racio-niranje. Odbor bo določil, koliko galon gazolina naj dobi, potem bo pa odbor naročil centralnemu odboru, naj pošlje gazolinske kupone prosilcu.
•S tem bo odborom za racio-niranje, katerih je 5,600 v deželi, tudi mnogo olajšano delo, ker jim ne bo treba razpošiljati kuponov.
•-o-
Rusi so pričeli z veliko ofenzivo pri Leningradu
Hk
>sevelt in Hull glede | Poljskega vprašanja j
Washington. — Predsednik' l^evelt in državni tajnik Hull! o, se posvetovala glede apela J isl<e vlade, naj bi Zed. države! #"glija posredovale v sporu j ?u's'j°- Državni urad bo naj-j 1 u»odil prošnji Poljske. An-j t>a bo skoro gotovo tudi pritajena sodelovati, ako bo k ju pristala tudi Rusija.
pjVažna seja jutri večer
F*uPna društva fare sv. Vida imela jutri večer ob osmih V> izredno ssejo v stari šoli eKjVida. Ukreniti je treba vše ,ipno radi veselice, ki se bo jf 29- januarja. Naj pridejo •P Prejšnji in sedanji zastopništev. Na tej seji bo tudi Wv odbora za leto 1944.
f\. Obisk iz Minnesote
/r. in Mrs. John Gornick ter Jfa Mildred iz Chisholm, 80 prišli v Cleveland na k za en teden k svoji hčerki jj Antoniji Tanko na 6313 St. * Ave. Dobrodošli v sloven-Sgetropoij;
Nova fregata izdelana v Lorainu, O.
Lorain, O. — V tukajšnjih ladjedelnicah so spustili v soboto v vodo novo fregato, ki so jo krstili za Alexandria. To je že četrta fregata, ki je bila izgo-tovljena tukaj in še več jih je v delu. Krstila jo je Mrs. Hall, soproga rear admirala Halla.
>f W< y. J
id
V Thompson Products bodo počaščeni zvesti delavci
Danes popoldne ob petih bo v kafeteriji Thompson Products banket v počast 1,200 delavcem, ki so pri tem podjetju pet let ali več. Posebno bodo počaščeni oni uslužbenci, ki služijo 25 let ali več. Posebno bodo počaščeni oni uslužbenci, ki služijo 25 let ali več. Dobili bodo tudi čeke v vsoti 25%. njih celotnega zaslužka.
Pobiranje asesmenta
Nocoj od 6 do 7 bo pobirala tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ asesment v stari šoli sv. Vida._
NOVI GROBOVI
Frank Hočevar
Poškodbam, ki jih je dobil zadnji petek v tovarni, je podlegel Frank Hočevar, samski, star 51 let, stanujoč na 5377 St. Clair Ave. Doma je bil iz vasi Radolje, fara Bučka pri Novem mestu. Tukaj zapuščaj brata Alojzija in sestro Zofijo j Bele. Delal je pri City Forgej Co., kjer je i.adjn na)i.j dvigača J za premog in ga poškodovala. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Pogreb bo v sredo v cerkev sv. Vida in na Kal-varijo. Ura še ni določena. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Uršula Felicijan
Po dolgi bolezni je umrla na 3314 St. Clair Ave. Uršula Felicijan, rojena Jerše, stara 57 let. Doma je bila iz Žužemberka, odkoder je prišla v Cleveland pred 41 leti. Soprog Anton ji je umrl pred devetimi leti. Tukaj zapušča hčer Rose Crotty, tri sinove: Edward, Joseph, Frank in enega vnuka. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo il Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v sredo zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Kal varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Joseph Hrovat
V	nedeljo zjutraj ob sedmih je umrl po dolgi bolezni Joseph Hrovat, star 63 let. Stanoval je na 1070 E. 74. St. Doma je bil iz vasi Reber pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland leta 1902. Uposlen je bil pri American Steel & Wire Co. kakih 23 let; zadnjih 13 let ni delal radi rahlega zdravja. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katino, rojeno Sever, sina Jo-sepha in pet hčera: Mary Powell, Frances Streetz, Angelo Petrovčič, Vero Pirnat in Jane Corsaro, osem vnukov in tri bratrance : Frank, Josip in John Hrovata. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in Oak Camp 159 WOW. Pogreb bo v .četrtek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
—-o-
Sedma obletnica
V	torek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Victor Opaškarja v spomin sedme obletnice njegove smrti.
Morda bi imel rajši vislic«
H at tie h burg, Miss. •— Nek časopis v tek mestu je razpisal tekmovanje med naročniki, kdo »o dal najboljši nasvet, kaj naj zavezniki storijo s Hitlerjem, ko ga enkrat dobe roke. Do-zdaj je bil še, najboljši nasvet ta-le: Hitlerja naj bi se odvedlo v Washington, kjer bi se ga priyioralo, da bi prečital vse odloke, odredbe in regulacije, ki jih bo izdal urad za kontrolo cen (OPA) tekom vojne. Potem bi pa moral Hitler vsak dan do konca svojega življenja v svojih besedah. razlagati, kaj te odredbe pomenijo. Ako Hitler zdaj še ni blazen, bi se mu v dveh dneh zavrtelo ob eitunjn teh paragrafov. \
-o--—
Jez in vodni rezervar pri Niles, 0., je izgotovljen
Youngstown, O. — Velik jez in vodni rezervar, v katere se steka voda Mosquito potoka pri Niles, O. je bil v soboto izročen prometu. Delo je 'trajalo šest mesecev, za katero j<| plačala vlada $4,385,000. Projekt je izpo-sloval poslanec Kirwan.
Slavnostni odprti ji je prisostvovalo 20 konfertisfi^icov in "drugih vladnih uradnikov. Gost je bil tudi elevelandski župan LaLise he, ki je imel ob tej priliki značilen nagovor.
Jez so gradili zasebni kon-traktorji pod nadzorstvom ar-madnih inženirjev. Tukaj se bo zbiralo 38 bilijonov galon vode. Voda bo za industrijo v tej okolici, jez bo pa preprečil poplave v dolini Mahoning.
-o-—•—-
Novi uradniki
Društvo Naš dom št. 50 SDZ ima za letos sledeči odbor: Pred-! sednik Paul Bizjak, podpredsednik Rudy Cergol, tajnica Helen1 Tomažič, 8804 Vineyard Ave. tel. MI 8566, blagajnik Anton Ze-leznik, zapisnikarica Jennie Pu-gelj, nadzorniki: Frank žiberna, Ji lin Frankovič, Rudy Cergol, zastavonoša Paul Bizjak. Seje so vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 8601 Vineyard Ave.
K molitvi
Članice društva, sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, naj pridejo jutri večer ob osmih v Zakrajško-ve pogrebni zavod ,da se poslove od pokojne sestre Uršule Felicijan, v spredo zjutraj ob 8:30 naj se pa po možnosti udeleže pogreba.
Nemško mesto Brunswick je cisto razdejano
London. — Industrijsko nemško mestc%Brunswick, ki je štelo 200,000 prebivalcev, katero so bombardirali ameriški bombniki zadnji torek in potem še angleški bombniki naslednji petek, je popolnoma razdejano. Nekateri celo trdijo, da so bombe tako razsule mesto,' da bo sploh neprimerno za bivališče ljudem.
Ameriški bombniki so že v torek porušili večino mesta, in kar ga niso razsuli Amerikanci, so ga v petek zatem angleški bombniki. Oboji so v r g 1 i na mesto nad 2,300 ton bomb. Kot industrijski center je Brunswick nehal obstojati.
.--o--
Potres v Argentini je ubil nad 1,400 oseb
Buenos Aires, 16. jan.—Mesto San Juan so sinoči in danes zjutraj obiskali štirje, potresni sunki in mesto skoro popolnoma porušili. Prva poročila javljajo, da je bilo ubitih do 1,600 oseb in nad 4,000 ranjenih. Vlada je zaprla vsa gledišča, plesišča in druge zabavne prostore po vsej Argentini. --o--—
Priprava za t vojaščino
Osobje vojnega oddelka in pomorska rekrutna postaja bosta obdraavala važno predavanje ju. tri veečr ob 7 :30 v Columbia šoli, 10405 Columbia Ave. Govorila bosta Lt. Tony Demore in Lt. Robert Gumz. Vsi oni, ki so potrjeni ali ki mislijo, da bodo klicani k vojakom od nabornih komisij 20, 21, 22, 23, 24, 25 in 26 so vabljeni. Mnogo važnega boste zvedeli o vojaškem stanu. Stavite lahko tudi kakršnakoli vprašanja glede vojaščine. Vse se vam bo lepo razložilo. Pripeljite s seboj starše ali žene ali druge sorodnike. Nobene vstopnine ni, vsak je dobrodošel.
Bilo je vse veselo
Sinočni banket Euclid Rifle kluba je sijajno uspel. Dvorana je bila za ta večer veliko premajhna. Bila je res izvrstna po-
, Ker Rusi ničesar ne poročajo o tej ofenzivi, bi to značilo, da se namerava Hitler umakniti od Leningrada proti Baltiku, da skrajša bojno linijo in da hoče narod že zdaj pripraviti na to.
London. — Berlin je včeraj poročal, da so začeli Rusi z veliko ofenzivo pri Leningradu in da se bo ta ofenziva razvila v eno glavnih. Glasom nemških poročil so Rusi napadli z izdatno silo v okolici Oranienbauma, 20 milj zapadno od Leningrada in severno od jezera Umen.
strežba in zelo prijetna domača zabava, še celo iz Barbertona so posetili banket trije ldvci: Joseph Lekšan, Jerry Zupec in Mr. Dechman.
Dospel na pogreb
Sgt. William Zupančič je dospel iz taborišča Hood, Texas, na pogreb svojega očeta Alojzija, ki se bo vršil jutri. Stanuje pri svojem bratu Franku na 1271 E. 79. St.
Naši
vojaki
Nemci, ki vselej prvi naznanjajo kako rusko ofenzivo, izjavljajo: "Nemški glavni stan; misli, da se sovražnik pripravljaj na izpade na drugih krajih iste i fronte. Toda ob tem času še ne| more vedeti, če se bodo ti napa-! di razvili v glavno ofenzivo." j
Neko drugo nemško poročilo; trdi, da Rusi napadajo v smeri proti Novgorodu, kjer se nahaja velika nemška baza. Rusi, kot; navadno, molče o tej ofenzivi.! Navadno poroča Moskva o kaki j ofenzivi šele potem, ko je ofenziva že v polnem teku in ko lah-; ko poroča o uspehih.
To nemško naznanilo o ruski! ofenzivi pri Leningradu lahko! tudi pomeni, da je nemško vr-l hov no poveljstvo sklenilo skrajšati bojno linijo ter umakniti vo-i jaštvo od Leningrada proti Bal-j tiškim provincam in da hoče de tega že sedaj pripraviti narod na ta umik.
Rusi so v januarju lanskega leta zlomili nemški kolobqr okrog Leningrada potem, ko so Nemci oblegali Leningrad 17 mesecev. Rusi so se prerinili takrat skozi osem milj solidne nemške obrambne linije na v z h o d n i strani Leningrada. Nemci so potem ostali na zapadni strani mesta. Zadnjih 12 mesecev je bil tam položaj skoro nespremenjen.
V	Beli Rusiji podijo ruske motorizirane kolone Nemce proti poljski meji, ki se nahaja 55 milj od okupiranih mest Kalinkoviči in Možir. Rusi prodirajo proti Pinsku, 115 milj zapadno.
V	južni Ukrajini so boji za posest železniške proge Odesa-L\vow. Po tej železnici dobivajo nemške čete potrebščine v ovinek Dnjepra., Rusi skušajo doseči to železniško progo, kar jim skušajo Nemci za vsako ceno preprečiti.
-o-
Poroka
V	sredo zjutraj ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Cpl. Frank Gerjavic, sin dobro-poznane družine Mr. in Mrs. Frank Gerjavic iz 20563 Tracy Ave., Euclid, O. in Ronnie Luzar hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Anton Lužar, 1035 E. 69. St. Sorodniki in prijatelji flo prijazno vabljeni k poročni ma. ši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
Iz raznih naselbin
Auburn, 111. -- Dne 8. jan. je tukaj umrla Mary Sapar, stara 84 let in doma od Zatične na Dolenjskem. V Ameriki je bila okrog 40 let in s prvim možem, ko se je pisala Kokel, je bivala v Yalu in Breezy Hillsu. Kans., zadnjih 20 let je pa bila tukaj. Kolikor je znano, ni imela tukaj nobenih sorodnikov.
West Newton, Pa. — Dne 3. jan. je tukaj umrl John Kotar, star 66 let in rojen v Dolskem pri Ljubljani.
Kaylor, Pa. — Dne 28. decembra je za pljučnico umrl Ignatz Svitko, star 55 let in doma iz Mihova pri Krškem.
---o-
Vesela vest
Družini Mr. in Mrs. Adolph J al en, 987 E. 76. St. so prinesle vile rojenice zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Dorothy Gae-nik. Naše čestitke!
Smrtna poškodba
Včeraj popoldne ob 4:30 je avto zadel in na mestu ubil petletno Nancy Sulak, hčerko Mr. in Mrs. Leonard Sulak iz 6401 Bonna Ave. Nesreča se je pripetila na St. Clair Ave. in 65. cesta. Voznika je policija oprostila vsake krivde.
AMERIŠKA
R t lorainčanov aretiranih, ker so
»TELI SAMI DELITI PRAVICO
'v&in' —Mestni stražnik F Eiden ter poštni usluž-. ! : Joseph Hazzard, George' e in James Donatucci so v soboto aretirani, dočim | poštni uslužbenec, Wil-| Š Esser, še v bolnišnici in ga | 1 isto, ko pride ven. Utirani so bili na obtožbo Paltona iz bližnjega kra-jpeffield Lake, katerega so 0 J eni močno pretepli v noči j Uega četrtka. Petorica je ipna zasačila v njegovem | biku doma, ga uklenila »ato pretepla. Potem so šli
v njegovo hišo, vdrli vrata in vse razmetali po hiši. Zagrozili so mu, da bo "dobil" še več, ako bo zadevo naznanil policiji.
Toda Dalton si je zapomnil licenčno številko avtomobila, v katerem so se napadalci vozili ter stvar naznanil policiji.
Napad se je izvršil na pritožbo neke ženske, češ, da jo. je Dalton nadlegoval po telefonu, kar pa ta odločno zanika. Poli-
i
cist Eiden je bil suspendiran | iz službe in čaka z ostalimi na obravnavo.
IZ BOJNE FRONTE
(Pondeljek, 17. januarja) j LONDON—Zdaj se uradno na-| znanja, da je dospel v Angli-! jo general Eisenhower, ki bo poveljeval zavezniški armadi pri invaziji Evrope. R U SIJ A—U k raj i n Ska a r m a d a je v treh tednih pobila nad 100,000 Nemcev, zatrjujejo iz Moskve. Nemci so izgubili vsak dan nad 5,000 mož. ITALIJA—Ameriške čete prodirajo x višine Trocchio proti dolini Cassino na potu proti Rimu. PACIFIK—Zavezniški bombniki so poškodovali pri Rabau-lu japonski konvoj, v katerem sta bili tudi dve bojni ladji. Ameriški marini so zavzeli st.rategično višino nad zalivom Borgen na Novi Britaniji, dočim so avstralske čete vzele Japoncem kraj Sio na Novi Gvineji.
Tedenski koledar za racioniranje ^
KONZERVE — Zelene znamke D, E in F iz knjige 4 so veljavne do 20. januarja. Zelene znamke G, H in J do 20. februarja.
MESO, sir, sirovo maslo itd — Rujave znamke R, S, T in U iz knjige 3 so v veljavi zdaj in do 29. januarja.
SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je veljavna do 31. marca.
ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 in znamka 1 "airplane" iz knjige 3 sta veljavni do preklica.
GAZOLIN — Znamka 9 iz knjige A je veljavna do 21. januarja in kupi 3 galone gazolina. B, G in B-l ter C-l kupita 2 galo-ni gazolina, B-2 in C-2 kupi vsaka 5 galon gazolina.
KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati avtna kolesa do 31. marca; B in C do 29. februarja; koniercijalna vozila vsakih 5,000 milj ali vsakih 6 mesecev.
Družina Mr. in Mrs. John Mahne, 12529 Washti Ave. sta prejela brzojav od vojnega de-partmenta, da je proglašen njih j sin Sgt. Emil J. Mahne pogrešanim, ko je bil na poletu nekje nad Francijo. Služil je kot top-ničar v ameriškem bombniku. m »M
Mr. in Mrs. Anton Habjanec, 1260 Addison Rd. sta prejela iz Italije pismo od sina Tonya, ki sporoča,, da je ž njim dozdaj še vse O. K. Naroča pozdrave vsem
prijateljem in znancem ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Cpl. Tony Ha-bianec, ASN 35306406, 79th Ftr. Gp. 86th Ssdn. APO 525 c/o Postmaster New York, N. Y.
n^
Stanley Ahlin S l/G, sin Mrs. Margaret Ahlin iz 1101 E. 66. St. se je vrnil iz Afrike in prišel na dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem domu in bo prav vesel njih obiska. Nazaj se t bo vrnil 25. januarja.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) 6X17 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays______
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00
Posamezna številka 3 cente
---1......... ............. ....... >■ i —------ 1 -................. ——--
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 13
Mon., Jan. 17, 1944
Nemci končno priznavajo resnico
Nemci so zdaj z značilno in neobičajno odkritosrčnostjo priznali, da je "udarila odločilna ura vojne," ter da je "izid vojne odvisen" od izida bitk v Rusiji.
Vesti z vzhodne fronte potrjujejo ta tevtonski pesimizem. Toda te izjave, ki so bile dane švedskim časnikarjem v Berlinu, se tako razlikujejo od običajnih bahaških nacijskih izjav in komunikejev, da človek nehote zasluti nastavljeno past.
Že pred enim letom so dajali Nemci več dni v svet izjave o razpadajočem stanju splošnega položaja v Nemčiji kakor tudi v zasedenih deželah. Te izjave so bile spretno na-merjene injekcije v nemški propagandni vojni. Toda notranje razsulo, ki so ga te izjave predvidevale, ni bilo na noben način še pred pragom. Namen teh izjav je bil, zazibati javno mnenje Združenih narodov, zlasti Zedinjenih držav, v brez-skrbnost, da bi popustili v svojih vojnih prizadevanjih.
Ali imajo sedanje slične nemške izjave isti namen? An pa je morda situacija res že tako kritična, da ne more Nemčija nič več profitirati s prikrivanjem resnice? Na razpolago je nekaj dejstev, ki bodo dala odgovor na vprašanje.
Obsega in moči nemške ofenzive se ne more zanikati. Vdori, ki sta jih izvedli prva in druga ukrajinska armada v Poljsko ter v južno Ukrajino proti romunski meji, so povzročili kaotske razmere v nqmskih vrstah. Vse obrambne črte. ki so jih imeli Nemci pripravljene, da zaustavijo rusko prodiranje, so se zrušile pod udarci ruskih armad. Nemci so se ponovno širokoustili o sili in moči svojih obrambnih črt v Poljski, Šleziji in v Karpatih, toda kakor je videti, je "trdnjava Evropa" na vzhodu prazen mit aLi pravljica.
Značilna, je tudi odsotnost "Luftwafe," ali nemške zračne sile. Iz vsega je razvidno, da smemo verjeti vojaškim strokovnjakom, ki pripovedujejo o manjvrednosti nemških pilotov, katere pošilja poveljstvo nemške zračne sile v boj, ko imajo slednji komaj 18 do 24 ur letalskih izkušenj.
Možno je, da so nemške pesimistične izjave samo plašč za zakritje transportacije nemških čet z ruske fronte na za-padno fronto, kjer Nemci pričakujejo invazije. Temu pa ugovarja Drew Aliddleton, vojni poročevalec lista "New York Times" v Londonu, ki pravi:
"Dasi je Nemcem nemogoče, da bi pos;ali z ruske in italijanske fronte na zapad cele divizije, ker jim za to primanjkuje moštva, je vendar mnogo divizij ob zapadni obali, ki so bile razredčene, ko se jim je odvzelo posamezne polke, katere se je poslalo na rusko bojišče, sedaj zopet pri svoji polni moči, to je, da šteje vsaka divizija, po 15,000 mož."
Vrzeli v teh divizijah so nacisti izpopolnili z moštvom, ki je bilo že do grla sito ruske vojne, z mladimi vojaki ter s "prostovoljci" nemških vazalnih držav.
Pomanjkanju moštva so se, Nemci-dolgo izogibali s tem, da so uvažali vedno več fjudi iz zasedenih držav, ki so morali delati v nemških tovarnah, rudnikih in na poljih, s čemer je bilo sproščeno nemško moštvo ter dano na razpolago za vojaško službo. Rečeno je, da je danes v Nemčiji 13 milijonov teh sužn jev "novega reda."
Ako je slika, ki so jo naslikali nacisti švedskim časnikarjem, resnična, iz tega še ne sledi.'da Združeni narodi zdaj lahko prekrižajo roke ter se oddahnejo. Nemci imajo v zapadni Evropi 40 do 45 divizij. Maršal Rommel, ki je zdaj vrhovni poveljnik zapadne, fronte, je organiziral te divizije v mobilne ali leteče edinice, ki se lahko v kratkem času zo-perstavijo vsakemu vdoru, pa naj pride od koder koli. Poleg tega so bile silno ojačene vse fortifikacije ali utrdbe, in to "zlasti na severozapadu, odkoder pričakujejo Nemci naj-silnejšega udarca.
Toda kljub clefetizmu v Nemčiji, napram kateremu se poslužujejo nacisti drastičnih odredb, je možno, da večji vojaški poraz še vedno ne bo privedel do notranjega razsula. Nemci namreč to pot vedo, da jim ni pričakovati usmiljenja. To dejstvo bo povzročilo, da se bodo Nemci obupito borili, ko bo-izginilo njihovo zadnje upanje, da utegne obtičati vojna na mrtvi točki.
Ne izpuščajoč teh dejstev izpred oči, se sicer lahko veselimo nemških porazov in stavnih ruskih zmag na vzhodni fronti, toda nikar se ne vdajajmo utvaram, da je vojna že toliko kot končana.
TO IN ONO
Zračna bitka, v kateri so izgubili Amerikanci nad Nemčijo 60 bombnikov, dokazuje, da nemška zračna sila še davno ni strta in da pot do Berlina ne bo posuta s cvetjem in oljkinimi vejicami. „ , „
V letu 1943 je bilo v Ameriki 3,737 stavk. Ves čas od leta 1927 do 1941 jih je bilo pa samo 1,945. Seveda, v slabih časih ne pride nikomur stavka na misel, niti nima proti komu stavkati.
* * *
"Za januar imamo še dokaj gorko!" Tako si najbrže pravijo Berlinčani, kadar jim zavezniške bombe zakurijo nad glavami. Upamo, da jim bo postala vročina tako neznosna, da bodo iskali utehe kje na deželi v snažnih zametih.
♦ » •
Ko si Hitler in Mussolini še nista bila na roke in je Mussolini izjavljal, da bo branil Avstrijo pred Hitlerjem, je
Ciano, Mussolinijev zet, pri neki priliki močno užalil Hitlerja. Mladi in razposajeni Ciano mu je namreč puhnil cigaretni dim v obraz. Hitler tega ni nikdar pozabil in oni dan mu je to povrnil v Veroni s kroglo. Kdor se med otrobe meša, ga svinje pojedo.
BESEDA IZ NARODA
"Na Laškem leče rdeča kri.. "
Nekje v Italiji, 20. dec. 1943. — "Na Laškem teče rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri . . . ", tako poje naša narodna pesem. Zgodovina Slovencev je tesno povezana z italijansko, turškimi vojnami. Naši pradedje so bili dobro seznanjeni z boji z Italijani. Veliko število slovenskih'fantov in mož je že padlo v vojnah z Ital^ani. Tudi danes se borijo slovenski fantje in možje proti fašizmu in nacizmu. Danes se borijo na italijanskih bojiščih tudi sinovi ameriških slovenskih naseljencev. Vemo pa tudi, da so vsi ameriški vojaki slovenskega porekla prav dobri vojaki in delajo čast svojim prednikom, ki so se v prejšnjih vojnah borili na italijanskih bojiščih.
Tudi danes beleži zgodovina imena mest, kjer so se borili naši predniki za čast in slavo "mačehe" Avstrije, kateri smo bili Slovenci samo tedaj pri srcu, kadar je bila ogrožana njena oblast. Tudi mene so premestili iz Afrike v po Mit-sotu tako opevano Italijo. Napisal sem bil že več dopisov iz Afrike, če so jih naši uredniki prejeli ali ne, tega pa ne vem. Zato pa sem se sedaj namenil, da bom kaj poročal tudi iz Italije. Prav razveselilo me pa bo, če se me kateri izmed čitate-ijev teh vrstic spomni s kakim pismom ali vsaj kartico, da bom vsaj vedel,'če je še kdo v naši "metropoli" pri življenju. Tukaj ne rabimo ničesar drugega kot vsaj malo moralne podpore s kakim pismom. Saj veste, da človek rad izve, kaj se godi med Slovenci v Ameriki.
Po osmih mesecih je bila naša naloga v Afriki izvršena. Res ne bila šala tam, ampak minilo je in naj bo sedaj pozabljeno. Človek se nerad spominja na take reči in dogodke. Seveda fante, ki smo se udeležili afriške ekspedicije, bodo ti spomini spremljali do smrti. Za splošno publiko, katera zasleduje samo dnevne dogodke, pa je to zgodovina. Poslani smo bili sedaj na drugo ekspedici-jo in upamo, da se bo tudi ta tako uspešno končala kot se je afriška. Moja velika želja je, da bi že-škoro prekoračili meje Italije in se že skoro združili z Ameriki in zaveznikom naklonjenimi Jugoslovani ter potem z Jugoslovani skupno udarimo v trdnjavo Evrope.
Mi, ameriški fantje, med katere se šteje lahko tudi moja malenkost, opravljamo svoje delo prav dobro in naša zvezdnata zastava se venča z novimi lavorikami, na katere smo ponosni vsi in na katere bodo lahko ponosni tudi naši potomci. Nič mi ni sedaj žal, da me niso hoteli odpustiti iz armade radi starosti. Ponosen sem, da sem skromen kolešček v stroju nS-še zmagrovite ameriške armade. Kot ameriški vojak hočem delovati kar je v moji moči za uničenje fašizma in nacizma, da postane svet svoboden za vse čase.
Apeliram tudi na naše ameriške rojake slovenskega porekla, da darujete in podpirate Jugoslovanski pomožni odbor, da tako pomagate svojim rodnim bratom v njih največji stiski in da se jim pomore, da še enkrat zašije sonce svobode na vso Slovenijo. Bodimo najprej hvaležni naši novi materi Ameriki in sicer s tem, da kupujete vojne bonde, kolikor vam je največ mogoče in s tem vsaj malo poplačate Ameriki, ki nas je tako blagohotno spre-
jela v svoje naročje, kjer vživa-mo njeno tako širokogrudno svobodo.
Dragi rojaki! Rečem vam samo toliko, da tukaj v Italiji se že vidi, koliko more trpeti naš slovenski narod v domovini. Napisal bi lahko debelo knjigo, če bi mi bilo to dovoljeno, kaj vse počenja nemška brutalnost in vojaška samopaš-nost. Italijo, ki jim je bila zaveznica, so tako uničili, da se ne da popisati. Pobrali so jim dobesedno vse. Česar pa niso mogli vzeti s seboj, to so uničili z bombami, ognjem ali drugače. Kaj potem šele počenjajo s Slovenci in ostalimi Jugoslovani, kateri so jim večni sovražniki, to si potem lahko že vsak sam predstavlja.
Pa naj zadostuje o tem. Sedaj vam hočem popisati malo bolj vesel dogodek, ki se mi je pripetil tukaj zadnji teden. Naletel sem tukaj na svojega pri-Louis Yarm, s katerim sva skupno odšla v armado iz Cleve-landa. Ločila sva se v Camp Perry, Ohio, in od tam sva potem zgubila sled drug za drugega. Vedel sem le toliko, da je bil tudi on prideljen nekemu železniškemu batalijonu, a njegove številke pa nisem vedel. Kljub temu, da sem že poizvedoval za njegov naslov potom časopisja in znancev, pase menda ni nobenemu ljubilo odpisati in mi poslati njegov naslov. Saj rečem, pa brez zamere, lepa patriotičnost Je to.
Tako sva 'se pb dolgih osmih mesecev romanja po Afriki, kjer sem se dostikrat peljal skozi mesto, kjer je bil nastanjen on, sešla šele v Italiji. No, svet je v resnici majhen v današnjem času. Ker sem bil prišel ravno s straže in sem bil potem osem ur prost in prost je bil tudi Yarm, zato sva stopila v eno izmed številnih italijanskih gostilen, da tako po stari slovenski navadi slaviva najino snidenje. Resnici na ljubo naj povem, da sva prav dobro proslavljala. Naročil sem bil kokoš, katera je našla pot v gostilno potom črnega trga za naju dva lAmerikanca. Imela sva prav lepo zabavo s to kokošjo južino. Kokoška je bila namreč rojena ali izvaljena menda še pred časom fašizma, vsaj tako sem povedal sinjori-ni, ki nama je servirala.
Poskusil sem kokokško razrezati z nožem, opravil nisem nič in noža pa tudi nisem hotel zlomiti. Poskusil sem z zobmi in obema rokama, pa tudi nisem opravil nič, moral sem odnehati, če nisem hotel polomiti tudi zob. Rekel sem, čakaj bom pa poskusil prelomiti stegno in glej ga zlomka, kosti so popokale ali kite pa so držaje kot vrvi na ladji. Tako sva odnehala z vsemi poskusi in pustila lepo na krožniku.
Seveda pa je bil račun za kosilo prav tako trd kot kokoš, kajti plačala sva "samo" 400 lir. Sklenila pa sva, da morava tako fino kosilo zaliti s par steklenicami "maršala" (z vinom). Za zaključek sva pa še zapela makaronarjem par slovenskih pesmic. Pokazati sva hotela tem mačkojedcem, da imamo v Ameriki resnično svobodo, da lahko pojemo, molimo ali govorimo v katerem jeziku hočemo. Najino svidenje je bilo v resnici prijateljsko—to-variško. Videl sem, da je imel moj prijatelj solzne oči. Sedaj sva pa nastanjena tako blizu skupaj, da se lahko vidiva vsak čas, kadar nisva v službi.
Tudi Louis Yarm naroča pozdrave Vsem svojim prijateljem v Clevelandu. Prejšnji teden sem tudi posetil svetovno-znani'San Carlo Opera House v Italiji. Z mojim prijateljem Sgt. Floyd Crane sva kupila vstopnico za ložo in sicer prav zraven kraljeve lože. Plačala sva samo 20 lir za vsakega. Drugi sedeži so pa za ameriške vojake prosti, samo za ložne sedeže je pa treba plačati. Želel sem tudi izvedeti, kateri ple-menitaški rodbini je pripadala tista loža, a se mi ni posrečilo. Mislil pa sem si, da če bi dotični plemenitaš vedel, da sedi v njegovi loži ameriški vojak slovenskega rodu, bi prav gotovo skočil iz kože in to za tako malo vsoto 20 centov.
Moja miza oziroma koleno mi je otrpnilo in zato bom sedaj skončal, če mi bo pa čas dopuščal, se bom pa kmalu zopet oglasil. Z Yarmom pa voščiva vsem čitateljern prav veselo novo leto in ostajam vaš dobri vojak Švejk. < Pvt. Louis Elovar, A.S.N. 35319559 • Co. B 713 RY. OPN. BN. APO 763 c/o Postmaster New York, N. Y. -o-
Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ
DRUŠTVO SV. HELENE, ST. 193, CLEVELAND, O.
Staro leto je za nami, toda staro leto je pa še z nami; mislim namreč naše društveno delo, ki je vedno eno in isto v zvezi z našimi dolžnostmi nas, čla-članic, namreč: redno plačevati asesment in redno se udeleževati naših mesečnih sej, da ne bomo vedno ene in iste v zborovalni dvorani.
K sreči je bila naša decembrska seja še precej dobro obiskana, le tako naprej, drage mi sosestre! Naša tajnica je bila take udeležbe tako presenečena in vesela, da nam je kmalu obljubila še zanaprej biLi naša "dekla," če bomo redno plačevale vsak mesec naš asesment in če bo še prihodnji, oziroma ta mesec videla toliko novih članic. Saj smo vendar "fejst" punce, pa se pokažimo kot take! Ako tega ne izvršimo, bo pa še ona svoj urad pustila ; potem bomo morale pa same nositi naše groše v tisto "veliko" blagajno. Rada bi vedela, koliko vas je vsčh tistih, ki poznate vašo tajnico. Le pridite jo pogledat na sejo, pa Se vam bo gotovo zelo dopadla.
Na zadnji seji je ona podarila dobitek $5 za udeležbo eni izmed srečnih, druge so pa prinesle različne dobrote za okrep-čilo želodca in grla; bilo je v resnici prav prijetno po dovršeni seji.
Zdaj, za novo leto naredimo zaobljubo, da se bo vsaka vsaj šest sej tekom leta udeležila. Kaj pomaga, če so same odbor-nice na seji; one so le delavke, članstvo je tista sila, ki zapoveduje, kaj se mora pri društvu vršiti.
Naše seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v cerkvenem pritličju zvečer ob 7:30, torej bo prihodnja seja dne 20. januarja. Na svidenje na tej seji. S sestrskim pozdravom, Frances Salmich, 793 E. 156. St
,t»aiii>i>iii«itmte>
Ci
verjamete , al' pa ne
umitiiuniiiiM
Čakajte, nekaj važnega imam povedati in je velika nevarnost, da bi pozabil. Zato naj zmažem najprej to na papir, potem šele bomo šli nazaj na farme. Saj farme lahko počakajo, zlasti zdaj pozimi, ko cenjeni moški farmarski stan nima drugega opravka, kot da glajšta živino, seka drva in se krega s ženo.
To, kar vam imam povedati, je pa tako važno, da se ne da odriniti niti za en dan. Izdal vam bom namreč, cenjeni naročniki, da je bodočnost najboljšemu časopisu na svetu (pa ne, da bi bila to Ameriška Domovina) zagotovljena za dolgo let. To se pravi, da imam izbranega že naslednika, ki bo vihtel uredniške škarje in poslušal pritožbe, grožnje in proteste za redek priboljšek tudi kako pohvalo, ko se bom jaz že davno privadil veseli druščini nad zvezdami, ali pa če me bo to fratalo, pa kje spodaj vpeč-nici.
Ta naslednik je naš Jimmy, ki bo sicer pomahal do tistega časa še precej keksov, raztrgal še dokaj parov hlač in podpla-
nik zadet od kapi. Dne 23. sept. 1943 Dr. Ivo Benkovič, advokat.
Jutro z cTne 28. sept. 1943 objavlja:
Obvezna prijava aktivnih vojaških oseb bivše jugoslovanske vojske, mornarice ter orož-ništva.
Vsi aktivni častniki, vojaški uradniki, orožniki in podčastniki se morajo javiti in to: 1) častniki in vojaški uradniki dne 29. sept. od 8 do 12 ure in od 14:30 do 17:30; 2) aktivni podčastniki, orožniki in godbeniki 30. sept. od 8 do 12 ure in od 14:30 do 17:30 na vojaškem uradu pokrajinske uprave, Poljanska cesta 2. Kot dokument morajo prinesti s seboj osebno izkaznico. Opravičeni radi bolezni so samo tisti, ki predložijo zdravniško spričevalo po legitimirani osebi.
Jutro od 28. sept. 1943. — Novo mesto. — V mestu in okolici se je razširil legar v taki meri, da sta obe bolnici prenapolnjeni in nemoreta več sprejemati bolnikov.
Jutro od 25. septembra 1943. — Kletarska zadruga je bila ustanovljena v Leskovcu pri Krškem in na Raki. Pri ustanovitvi sta bila navzoča okrožni kmetijski vodja Sturm ter Schachtinger ravnatelj glavne zadruge v Gradzu ter vodja vinarskega urada iz Brežic Go-dai.
Na planini nad Sevnico je bila ustanovljena nova Rajfaj-zovka. Načelnik je Janez Kranjc iz Št. Vida. V Trbovljah pa je bila ustanovljena nova Kmetijska zadruga, ki ji načel j uje posestnik Martin Za-dobovšek.
Jutro od 27. avgusta 1943 poroča: Nove živinorejske zadruge na Gorenjskem v Radovljiškem okraju, Bohinj, načelnik Martin Rozman iz Bitanj ; Gorje, načelnik Franc Švegelj iz Rečice; Radovljica, načelnik Anton Avsenek iz Vrbe; Koren, načelnik Andrej Črne iz Kranjske gore; Tržič, načelnik Janez Aljančič iz Kovora.
Jutro od 21. avgusta 1943 poroča: V Ljubljani je v četrtek umrl ravnatelj Janez Kocmur,. zadela ga je kap.
Jutro od 22. avgusta 1943 poroča : Nova proga med Lazami in Črnučami je bila {e dni slovesno izročena prometu. Slovesnosti je prisostvoval tudi Reiner. (Pripomba: Ker je šla prej italijanska meja po sredi ljubljanskega polja in sekala železniške zveze, so Nemci zgradili novo progo Št. Vid-Črnuče in Črnuče-Laze tako, da so se izognili Ljubljani.)
(Nadaljevanje na 3. strani)
IZ SLOVENIJE
Dobili smo v roke nekaj številk slovenskih časopisov iz časa po razsulu Italije. Časopisi so večinoma tiskani samo na dveh straneh, vojaška poročila so objavljena naj prvo v nemškem, nato v slovenskem in potem v italijanskem jeziku. Vse ostalo je slovensko toda zelo skrčeno in brez poročil iz ostalih delov Jugoslavije, kakor je bilo to poprej v navadi.
Posnemamo nekaj novic, ki vas bodo zanimale:
Dne 22. septembra 1943 je umrl Dr. Anton Brecelj, zdrav-
tov. Pa saj leta hitro teče. če je Jimmy danes star 1" pet let, bo že gledal za d«1 ko bosta oče in mati še v mislila, da je še vedno bel Mladina raste kot mlad J^ Naj le, saj ima kam.
Torej naš Jimmy bo m0^ slednik za uredniško m|* kar je pri tem največ vred j to, da se je za ta zaw'|. stan sam ponudil. Šur, * vidi samo lepe strani. počaka, da bo spisal prvi i niški članek, pa bodo zat, polena od vseh Stranj škandal in sramota za ^ venski narod, ki more prfs tako brozgo! In tako da'!s tako dalje . . .	|L
Veste, taki mali gunev^ vidijo in vse slišijo, mislil, da je bogve kako C ljen v svojo igro, pa ti fj vleče na ušesa vse, kar se^ njega godi. Vsaka neunilL mu vtisne globoko v slf se je vtisnila podkev tu^o konja na cerkvenem pf« •] Mali Slivci, ali kje je C Pa mu poskušajte vliti no glavico kako lepo besft 3 šla pa z ekspresom uho notri, pri drugem piši Naš mali je moral kajle] najbrže že dolgo nekaj | v svojem srčku, ker zadflJ;.u dni je bil nekam Končno je pa le planil0''k ga, ko sta bila z maOMfc "Mama," je rekel, "ali j bom jaz, ko bom velik?'' K Saj si lahko mislite, % mili ljubljenček maiti^fv dal, da bo ali za ognjeg^Ži bo vozil truk, ali pa bo jevodjo na lokomotivi- m namreč ambicija vsake? 11 ka. Jaz se še zdaj spoi^ da sem hotetl biti na vs^ i za šlosarja, ali pa vsajlu vača, ker bi bil lahko "'t pa me ne bi nihče vlačil 'r< sa h koritu.
Ampak naš Jimmy ?a Grmka vreden vnukiil(' vedal je mami nar^|' ftrez ovinkov, da bo za ka, kot je ata (to bi t"1 slučaju menda jaz). J^1
Naša Johana, ki je tudi Jimmova mati, je • zijala, ko ji je brihtni s% vedal, kako zgleden st»1 izbral. Pa ga vpraša: i kaj, Jimmy, hočeš bit11 je ata?"
"Zato, ker se mu godi. Ko pride pop<$l mov, zmeče klobuk, si™ kravato po kotih, P0' ■ skrega s tabo, nakar se večerji, ki ga že čaka godrnjati, če je župa P ' ali pa če je premrzla; ravno prav drugače, jW da premalo osoljena. j jaz, ali smem kdaj k?j
"Ko se ata naveče^2 prej ustavi radio, ukaŽ^r ni mir v hiši, se zavali kar v (čevljih in hla^V jaz ne smem pikdar M tam smrči, da se kar h'"..0 Mi, ubogi otroci, pa
ai
dihmti ne smemo.
"Po nekaj urah sej' prevali, široko zazija, ^ kar strah, ter si išče ŠP^ vsod, kjer jih ni in vrsti ozmerja, kam da zapravili špegle. Šele'^v povemo, da jih ima §e nosu, se potolaži. P ne, se pretegne na ^ gre v kuhinjo, si naliJe,y. ker kofeta, ga nese n", svojemu pisalnemu 5 1. prižge cigareto in pot1-'^ tako lep'o udrihati p° jL t^rju, da je kar fletno-daj, da bi ga tedaj k(it!,jn "Tako gre dan za ^ kar je največ vredno ^ tem, je pa to, da m« ^ nikdar kaj fiksati P^g, ne spi, pa tajprajta. ma, to bom jaz, kadaf
Hk."	X,
Vidite,'dragi'čitatelJ'je tel j ice, za, urednike skrbi j eni, če bi se sluc. i napek zgodilo pri;ine,,l'|)( Ampak to naj si
Is;
zapomni, da bova njegove opazke še enkr |
Lovrač
Spisal JAN PLESTENJAK
jlaj boš čenčal, čenča ma-rasta!" je ugovarjal Lo-i0>; bilo mu je pa kar prijetji v srcu se mu je že vžgal >(p: "Pred svetom bom pokajen vzel siroto, ki mi ne bo jja očitati grunta. Kar bo jj,a> bo moje, povsod bom !p rekel: kar ima, sem ji jaz
l.»akor hočeš! Jaz jo po-.1 in lahko govorim z njo. javna je in delavna. To je ^sc, ker ti nič ne manjka," 'siljeval Macafur neznano Jto vdovcu Lovraču.
V
>ova se govorila," je žalil Lovrač, naročil za Ma-pa. še liter vina in se zgu-
. temo.
■
') se je ozrl proti pokopali-jga je spet obšlo mehko ču-< Jera je stala pred njim, ,o trpeče bitje, hribovska .',< ki rodi in rodi, moli in de-fiolči in nosi bremena v hrib , hriba in umira kot muče-I ne da bi očitala možu in com. ge v smrti jo je samo jjščanje in ljubezen. i;era> saj nisem več Lovrač. .i odpusti mi!" ^'ugo nedeljo so ga začude-"ledali farani. Pod cerkve-"korom je stal in po maši |k Jeri na pokopališče. Obe ,l in oba sina sta se odmak-
se pokrižala in odšla, ''era, ti si bila grunt," se je |vil s pokopališča, "ženim se, kaj bi pa druga-vJe ogovarjal samega sebe. '"t je grunt, ki mu je samo |f»°ja roka premalo. Treba mehke roke, ki ima tebe |in ima rada grunt." In bi-^ 111 Je prijetno v duši in |!t mu je bil spet dražji, 'rem lad a bo zate!" mu je j šepnilo.
Je že privadiva, saj ji ne »ič manjkalo in rad jo bom se je tolažil in varal.
XIV.
»vrač se je res ženil. Prav so ga bolj ženili prija-
%i'ijanica je bilo triindvaj-"'tno dekle, čokato in zava-s precej, surovim nasme-}< M pa je že razodeval, da arsikaj skusila in doživela, •^bajtarja, ki je imel kruha »aj zase, kaj šele za številno ( |«0, je. morala od hiše, ko »!: Je mladost komaj nasmeh: I Sila je obsojena: toliko fliko let boš pastirica, po-P dekla in nazadnje morda čarjeva žena. fužila je zdaj pri tem zdaj ',onem gospodarju, vsak go Sar pa je m0ral njen zaslu-jtzročiti očetu.
Mohaču je služila tedaj, % Pricmokal k njej Maca-k
#arijanica, dobra služba se W^ja, pa kaj služba, lepo i)en.)e se ti obeta," jo je na-lrja1' Mai'ijanica se je pa T° smejak m kazala plo-^ zobe.
pa j mi poveš!"
res, Marij anica, ženi-
smam zate. Vdovca, ki je za
|t fantov, ha, ha!"
"o, saj se ne možim!"
i^amomljala, vendar se je
pla, kot bi ji bilo prijetno,
Macafur kaj več pove.
' mlad sicer ni več, am-
(|pod palcem ima, dvojni
"ntar je. Vdovec je pač. Pa
t ,se mrdila, dobro boš pa •ivela "
4". • • *
lmejaniCi so za£°rela lica-P e dekla ji je presedalo in
ifi--njeni dnevi- s0 bi]i prežeti
Jimisli na gruntj kjer bi 0na iPodinjila. Vanjo so sicer si-feospodarji in hlapci, bila je fPotiko gospodinjam, toda I? "se -'i še ni ponujal, fanta imam!" se je izvijala f delala, kot bi jo bilo sram. iFa.j bi s fantom, ko ne veš, |e bo vzel ali ne, ko rie veš, kdaj imel kaj ali ne. Tu famo primes in že imaš!"
se je sladkal Macafur.
Marijanica je bila omamljena, omejena pa ravno prav, da se ni pomišljala. Bodrilo jo je samo to, da ne bo več dekla, ampak gruntarica.- Hlapci so ji ubili čut sramežljivosti, vso svojo vzgojo je črpala v hlevu, na stelji, pri met ju prosa in pri ponočnih kvantah. "Bo že kako," si je mislila, več njeni možgani niso obsegli. Bodočnost ji je bila samo misel, da ne bo več dekla, na vse drugo niti računala ni.
"Kaj pa hočem, bi ga pa vzela!" se je odločila.
Niti vprašala ni, ali je lep, ali je grd, le to jo je še zanimalo, če je grunt zadolžen. Tako so vsaj njeni gospodarji cenili sosede.
"Nak, zadolžen pa ni. Pet in devetdeset johov sveta ima, tako ti povem. Dva grunta!" je udarjal Macafur in se ji dobri-kal.
"Bi ga pa vzela, če me bo rad imel," je ponovila in sklonila glavo, kot bi ji bilo žal za svojo obljubo.
"Boljšega moža ne bi mogla dobiti," jo je navduševal Macafur in razlagal dobre Lovrače-ve lastnosti, dobrote grunta in prijetnosti zakonskega življenja.
Ni se še zvečerilo, ko se je oglasil pri Marijanici Matevž iz doline, njen fant.
"Marijanica, kaj si pa tako zbegana?"
"Matevž, omožila se bom!"
"Res?"
"Danes sem imela snubce!"
"Pa se daj!" je Matevž zamahnil, se zaokrenil in se delal užaljenega.
"Matevž, nič ne maraj, saj te imam rada in te bom zmerom imela. Lovrač bi me vzel, grun-tar je, tebi in meni bi bilo dobro." Sama .se je čudila, kdo ji je vdahnil to misel, a zdela se ji je tako dobra, da je z neokretno roko objela Matevža. Matevž se ji je odmikal, ni se ji pa odmaknil.
"Matevž, če ti ni prav, se pa i #e bom!" je zamoledovala, pa ji je bilo žal besede, ko se je spomnila, da bo ostala potem dekla in čakala na Matevža, ki je ne bo vzel nikoli. t "Nič ti ne branim, čeprav te imam rad," se je začel zvito izmikati in pomislil na večere, ko je vasoval z njo, potem z Lenko in nazadnje z Micko, ki se je priklatila na kmete od Bog ve kje, Matevž Marijanice ni imel resnično rad. Bil je lenuh, pokvarjen fant, ki je imel zelo kosmato vest, zlasti ko je šlo za tvoje in moje. Dekleta so mu bile brisalke, kamor je vtikal svoje umazane prste. Ob Mari-janičinem bolj budalastem kot iskrenem namigavanju je obšla Matevža zlobna misel, ki se je je razveselil, in hitro odgovoril.
"Marijanica, zagrabi, to je prilika, ki je ne-bo nikoli več. Midva pa ostaneva prijatelja, kot sva bila. Velja?" je brez čustva in brez sramu odločil Matevž.
"I, seveda," se mu je surovo nasmehnila Marijanica in mu segla v roko.
Matevž je zdirjal v dolino in se napil. Ne na žalost, ampak na veselje. Vedel je, da mu bo j Marijanica mogla postreči z i denarjem in z vsem, ko bo Lo- j vračeva žena.	|
Marijanica si je pa tisto noč j namišljala moža, ki jo bo nego-; val in oblačil, ona pa bo ukazovala po košeninah in njivah, ho-. dila ob nedeljah gosposko k maši in razkazovala bajtaricam in deklam židano ruto, zlato verižico in svetle prstane.
"Vzamem ga!" je bil njen sklep tudi, ko se je prebudila.
V srcu ji je pa vendarle klju-, val Matevž, ki jo je znal obno-reti.
(Dalje prihodnjič)
Iz Slovenije
(Nadaljevanje z 2 stranll
Jutro od 22. avgusta 1943: Biserni mašni jubilej je obhajal Št. Jurski župnik in kanonik Valentin Mikuš, sedaj kanonik v Ljubljani.
Jutro od 5. septembra 1943: Dr. Janko Arnejc je postal novi župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
-o-
ST. CADEZ :
O slovenskih imenih mesecev
Kakor pri vseh narodih, so tudi v življenju starih Slovanov igrali važno vlogo vremenski pojavi, različni poljedelski opravki in predstave o verskem življenju.
Vse to opažamo tudi v imenih mesecev, katerih pomen se nanaša na gotove pojave v naravi, na letne čase, določena poljedelska opravila, vedenje živali v nekaterih dobah in na rast in cvet rastlin in cvetic. Imena mesecev niso bila prvotno določena kakor sedaj, na astronomsko fiksirani začetek in konec; to so postala šele, ko so se narodi s posredovanjem krščanstva seznanili z imeni rimskih mesecev. Tako n. pr. listo-pad ali november ni pomenil prvotno meseca, strogo omejenega časa, temveč letno dobo, ko listje odpada, torej oktober ali november. Seveda je bil pomen imena meseca odvisen tudi od podnebnih razmer zemljišča, kjer se je ljudstvo naselilo, končno pa še od tega, ali je kak sad dozorel v deželi prej ali pozneje. Od tod izvira različen pomen imen mesecev pri raznih narodih, pa tudi to, da je že mnogo narodnih imen iz-j ginilo.
Pri razmotrivanju imen posameznih mesecev, katerih razlago bomo skušaj kar najbolj točno .podati, omenirtio še, da so posamezni meseci v bajeslo-vju celo poosebljeni, n. pr. v bajki o dvanajstih mesecih: na vrhu nekega griča plapola ogenj; okoli ognja leži dvanajst kamnov, na kamnih pa sedi dvanajst mož. Trije so bili starci in že vsi beli, trije so bili v srednjih letih, torej možje, trije so bili že mlajši, trije najmlajši pa so bili tudi najlepši. Vsi so molčali in zamišljeno zrli v ogenj. Ledeni mesec sečen je imel dolgo brado
in lase bele kakor sneg. V rokah je držal palico batyk (ba-tič). Počasi se dvigne, stopi k najmlajšemu mesecu, poda mu palico in reče: Brat, sedi na i moje mesto! Najmlajši mesec ' j stori tako in zamahne s pali-' | co; v tem trenutku šine plamen i kvišku, ogenj zagori močneje in I sneg se začne tajati. Drevesa 'poženejo popke, pod bukvami zaželeni trava, v travi vzklijejo cvetke in pomlad je tu.
Opozorimo še na dve personifikaciji letnih časov, na Vesno, boginjo pomladi, podobo vsega življenja in na Morano, boginjo zime, ki je nasprotnica vsega življenja, ki je smrt. Vemo, da so stari Slovani slavili okoli Božiča zopetno rast sonca in nosili v slovesnem obhodu ; boginje Morane na grmado. Ta- : krat zanče rasti dan (prosija- i ti), sneg se polagoma topi in : naznanja se že pomlad; toda i vreme je še spremenljivo (lu-gati) in preteče še nekaj časa, ! da pride v deželo pomlad. Zemlja se osuši (suhu) in sedaj se J že lahko orje. Seme klije in ra- i ste, pride čas cvetja (cvetu) in ( kmalu smo sredi poletja (luto) ] in vročina (žaru). Začenja se i žetev (sripu) in mlačva in pri- i delki se polagoma zvozijo na j vozovih domov (kolovozu). Pri-de čas, ko listje odpada (listo-pads) in ko zemlja že zmrzuje i v grude (gruds, grudsns).
Najstarejša imena mesecev c pri nas so zapihana v loškem 1 rokopisu iz leta 1466. V oglej- ( skem breviaru iz leta 1496 so s ohranjena imena mesecev, ki 1 so bila zapisana leta 1576. Last- i nik breviara je bil mašnik Si- i mon Otava, ki je podaril knji- s go iz prijateljstva Janezu Gru- i dnu, župniku v Ihanu; ta pa je c umrl že leta 1582. Letnico smr- s ti je zapisal njegov brat To- i ,maž. Z enako pisavo, s katero i J so zapisana imena mesecev, je j i zapisano tudi "anno Domini ' 1576." Iz tega sklepamo, da iz- ( virajo nazivi iz leta 1576. Tret- i ji zapis imen imam« v Trubar- s jevem koledarju iz leta 1582. j Naslednji zapis se nahaja v 1 radovljiški matrikuli iz leta i 1468, nastal pa je šele okoli le- i ta 1600; imena mesecev je naj- ; brž zapisal ljubljanski prošt I Gašper Freudenschuss (1580- 1 1603), ki je bil takrat tudi ra-11 dovljiški župnik. Končno ima- i mo peti primer imen v prvi slovenski pratiki za leto 1726. Pozneje, okoli 1. 1850, se je že izgubilo dvoje prastarih ipien mesecev, ki so ju nadomestili z drugimi izrazi.
.'Sedaj si pa oglejmo mesece naših virov:
Loški rokopis našteva sledeče mesece:
Prosynicz, Setstzan, sušecz, maly trawenn, weliky trawen, bobouczwett, maly serpan, ve-liky serpan, Poberuch, listog-noy, kozowpersthk, gruden;
Breviar: prossintz, setschan, suschitz, malitrauen, welikhy trauenn, welnikh-rossennczuet, mali serpan, hkevstnihk, weli-ki serpan, khymowetz, hkassi perskh, listognoy, gruden.
Trdbarjev koledar: Prosimiz, Seezhan, Suschez, Maltitraun, Velikitraun, Robhenzuit, Serpan, Kimoniz, Jessenik, Kose-persk, Lystognoj, Gruden.
Rad. Matrikula: Prossinez, Seczan, Breisen ali Schuschez, Malitraun, Velikitraun, Rosen-sczuett, Serpan, Khimouez, Ko-soperskih, Jessenikh, Listognoy, Gruden.
Pratika: Prosheniz, Sizhan, Suschez, Mali Traven, Manyk-Veliki Traven, Koshni Zveit, Mali Serpan, Veliki Serpan, Ki-moviz, Kasapersk, Listovnuj, Gruden. Leta 1845, ki je izšla Bleiweisova "Nova pratika," je izpodrinil pod vplivom severnih Slovanov listopad listov-gnuj, leta 1857 pa vinotok ko-zoprsk.
Začnimo sedaj s paberkovanjem posameznih mesecev:
Kakor smo že omenili, meseci niso bili, prvotno točno določeni, temveč so le označevali dobo letnih pojavov ali čas, ko se opravlja kako kmetijsko delo. Vzemimo prvi mesec, prosi-necs pomeni januar; hrvaško prosinac, januar; srbsko pro-sinac, december; rusko prosi-necs, januar, češko prosinac, december. — Splošno velja, da se izvaja od besede sinuti pomeni prosi jati, namreč da začne takrat dan rasti. Matevž Rav-nikar-Poženčan si je prav originalno tolmačil ime prosinec: O božičnih praznikih so stari Slovani jedli poprtnjak iz pro-sene moke, zato pride beseda prosinec iz "proso," pravilno torej prosenc. Drugi mesec je sečens, ki pomeni februar; ima pa tudi pomen januarja; blg. sečka, februar; hrv. sičen, februar; srb. sječan, januar. Gotovo je, da pyide ime sučens od besede Sek — sečti — sečem — seči in je mesec v zvezi s sekanjem dreves, ko čakajo pri nas snega za spuščanje debel z gora. Sušeč je v zvezi z besedo suh, suhyi, ko se zemlja polagoma osuši in se lahko orje. Slov. sušac — marec, češko br-
2 žen — marec, malorusko bere-zens, in sicer po brezi, ker bre-
5 za takrat zeleni in dobiva svoj sok; pomenja pa tudi april.;
, Pri mesecih aprilu in maju!
, imamo mali in veliki traven, ko
-	zeleni trava. Slov. in srb. mali
-	travan, april, češko traven; malorusko veliki traven: trava
, naj dalje raste. Pri Moravanih
■	in Slovakih pa je veliki traven
, junij. Pri mesecu juniju ima-
■	mo isti pojav. Bobov cvet je v
i zvezi s cvetenjem boba, odnos-
no fižola. Rožen cvet pomeni pač cvet, ržen cvet pa čas, ko cvete rž; češko ružen — junija srb. rožovy — junij. Izraz srs-panz pove, da se v juliju in avgustu žanje (srps), pač po podnebju; nsl. srpen — julij, srb. j srpan j—julij, malorusko serpen — avgust; češko srpen; , slaško srpen—avgust, poljsko silerpien — avgust.
Do avgusta se imena v omenjenih virih nekako ujemajo, od tu naprej se imena precej menjajo in celo zamenjavajo med seboj; n. pr. listognoj se razteza na oktober in november, kimovec cajo na avgust in -september itd.
September se imenuje v loškem rokopisu: poberuch. Pomen besede sicer ni točno znan, i pride pa verjetno iz izraza pa-birsks, ki pomeni pabirek, ko se pobira (paberknje) še osta- 1 lo klasje, ki ni bilo požeto meseca avgusta. Mesec ima.tudi ime kimavec, kar pride od ky-mati, to je mesec, ko postaja živina nemirna vsled pikov bren- j cel j nov (sem ter tja kima, pri miru ne stoji); imenuje se tudi po jeseni: rusko osens, september, jesenik, jesenščak, jesenski mesene. L. Hrovat je*pa menil, da pride izraz kimovec / od drevja, ki kima, obloženo s sadjem. Za oktober se je dolgo časa rabil prastari naziv kozo-prsk, čas, ko se koza prska (če- 0 ško: koza prska se . . . ) Iz tega pride tudi kozak, ki pomeni ° * i kazak, kozji pastir. To ime se J
rabi za september, oktober ali november. L. 1856 se huduje pisec pratike, da ima ravno oktober tako grdo ime in da se zad- " njikrat podpiše kot kozopersk; in res, naslednje leto se imenuje oktober kot vinotok, kar je vpeljano pod vplivom drugih Slovanov: bolg. grozdober — september, srb. vinski mjasec — oktober. November je bil prvotno listognoj; že samo ime pove svoj namen, namreč, da listje gnije. Polagoma ga je izpodrinil listopads, ki pomeni tudi oktober. CešM!o listopad — november, srb. listopad — oktober, malorusko listopad — november: listye vjane, žatkue (žut pomeni orumeneli) i opa-daje. Končno imamo še mesec december—grudsno; izvaja se iz gruds—težak, oster (ostra .zima!), splošno prevladuje razlaga, da je ta mesec zemlja zmrzla in spremenjena v kepe, v grude: grudsa — gruda; češko in hrv. je december prosinec, pol. pa grudzien.
Preostaja nam še, da omeni-
-	mo, da je imelo tudi krščanstvo vpliv na nekatera imena mesecev. V Breviaru srečamo mesec kerstnik; v imenu tiči beseda kres, torej praznika sv. Janeza j Krstnika. Novejše ime za fe-i bruar je svečan, kar pa pride I od svečnice (svešta — sveča).
'—--o---
Prostor za pipo Pri nekem zobozdravniku v Augsburgu si je dal star možak izdelati popolno, novo zobovje, Ko je bilo zobovje gotovo, je odšel ves zadovoljen na svoj dom. Poj par dneh pa se zopet vrne k zobozdravniku s prošnjo, da bi mu iz spodnje čeljtfsti odstranil desni podočnik. Na začudeno vpra-. sanje zobozdravnika, zakaj to, je stari možakar odgovoril: "Nu, luknjo pač potrebujem zato, da morem vanjo obesiti svojo pipo."
-o---j
Od vsakega dolarja, ki ga je. potrošila v Canadian National j Railways v letu 1942 je šlo 43 centov zu plačo delavcom.
DELO DOBIJO
" 11 ...........
! Moške in ženske , splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu > " 48 ur dela na teden $
Plača za ZAČETEK
Moški 77^c na uro
ženske 62^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
__(14)
OSKRBNICE
Poln fias 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne lid.. Rocky Kiver.
Tri ure na dan. 6 dni v tednu.
Plača $9.90 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu.
se ne priglasite.
Employment Office oaprt.
od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan.
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901 __ (18)
DELO DOBIJO
Punch Press operatorji M6ŠKI IN ŽENSKE Dobra plača od ure in delo od kosa Dnevno in počno elelo
Dickey Grabler Co.
10302 Madison Ave. ,_ dO
DELO IMAMO ZA ŽENSKE za
Pomivanje posode Pomivanje kozarcev DELO IMAMO ZA MOŠKE kot Bar Boy Bus Boy Pomivanje posode Oskrbnika Plača in hrana ter uniforme odvisno od dela Zglasite se v Time Office, vhod zaelej HOTEL STATLER E. 12. St. iri Euclid Ave. Od 9 zjutraj do 5 popoldne. _______(15)
Perico iščemo
Ženska dobi delo, da bi pral a in likala za dve' osebi in sicer na s v o j e m domu. Pokličite EXpress 1463.	(15)
Snažilke
j Delo na vzhodni strani mesta po 6 uri zvečer. Dobra plača.
Advance Window Cleaning Company 3211 Payne Ave.
PRospect 2945_(13)
Delo dobi
[ Sprejme se starejšega mo-'jškega, ki bi raznašal lažja na-' ročila. Plača od ure in overtime. Zglasite se pri
Logan Engraving. Co.
1150 W. 3rd St. ' _(IS)
MALI OGLASI
i Prijatel's Pharmacy
SLO VENSKA LEKARN A ' Prescription Specialists ;' Vogal St. Clair Ave. in E. 68th j	ENdicott 4212
I z bojev na Pacifiku. — Ameriški marini so pred kratkim zasedli važno oporišče Cape Gloucester na Novi Britaniji, kjer so v vročih bojih odbili vse protinapade Japoncev. Araive, 60 milj južnovzhodno je v rokah 6. ameriške armade. Zrakoplovno polje v Cape Gloucester je bilo glavni cilj Yanlceejev.
mm
1
.s o m
P
I [Pra
i jo
Ik.
Novo-zdundxki vojak skrbi za svojega psička, <f)rc se mu kje ve izgubil, zato pa ga nosi na■ svoji pitljod1 Vit i kje na Južnem Pacifiku. Psiček bo kmalu pravi -mi veteran.	~d(
Victor Paz Estenssoro, b i.v S i ekonomski minister Bolivije, je bil voditel petih, ki so strmoglavili bohvijsko vlado. On je sedaj razglasil sodelovanje z zavezniki, kljub temu, da je bil prej sto odstotno za osišče.
Gornja slika izgleda, kot bi bila posneta kje v New England ali Oregonu, kjer so krasni sadni vrt-01'p resnici pa 'je bila posneta ob cesti, ki vodi v Camino V liji. Na sliki je videti par ranjenih italijanskih vojakijr se vračajo v zaledje. Ti so bili v bojih proti Nemc^in strani zaveznikov.	, *B
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
■ j^jljjl^jlvj^l^^^1 AV ' I1	I|i I|I I|I I|I i|in
\\Jj ,!	1 =;
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
¥ BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE-OA LJUBLJENEGA IN NEPORABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Victor Opaskar
i. i je izdihnil svojo blaco dušo in st prenaglo ločil od nas dne 16. januarja 1937
Edeme let je že minilo, od bridkega spomina dne. ko tako naglo si nas Ti zapustil, dragi soprog in" preljubljeni oče. ■V miru\ božjem sladko počivaj in večna luč Ti sveti naj.
Žalujoči ostali:
AGNES OPASKAR. soproga. ALBINA RICHTER, hči; VICTOR, 6in.
Cleveland. O., 17. januarja, 1944,
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna porodna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117St.C»air Ave.	HEnd®r«oo
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
i jjull TTFTTi illHH^'^1^1 ^j W|r|' " " ^
Jo Van Ammers-Kuller:
UPORNICE
ROMAN
Ilendrikova gorečnost je izsilila to, do česar bi ne pripravil nobenega prejšnjih gospodarjev. In tako je tega novembrskega jutra leta 1840 Lode-wijk prisostvoval s svojim sinom, kandidatom, ko so kamnoseki s pikoni in svedri iztlira-li težko stoletno kamenito čelo Oba sta si ogniila tega meglenega, mrzlega jutra svoji suknji, težka široka površnika iz močnega sukna s plaščnica-ma, ki sta padali globoko na pleča, in s poklopci za ušesa, ki si jih lahko poljubno visoko zavihal. Pod plaščem je imel • ocC k preprostemu, temno rjavemu suknjiču kratka hlače iz, najboljšega črnega sukna, oblačilo, lci je pred sedem in dvajsetimi leti poveličevalo njegovo svatbo in katero je oblačil v delavnikih s ponosom štedlji-vega moža in iz oholega prezirati j a mode, ki je že nekaj let predpisavala dolge, svetle, spodaj zavezane hlače.
Čeprav se je stari Coornvelt v čutil vzvišenega v svojem dostojanstvu kot ugleden trgovec, občinski svetnik in cerkveni starešina, je popolnoma v smislu svojega časa brezmejno spoštoval 'učenega moža.' Bil je ponosen, da je od svojih štirih sinov delil !e z enim vodstvo tkalnice in da bodo ostali trije ponesli ime Coornvelt visoko v kroge božjih in r ravnih učenjakov. In za križ svojega živ-l I jcnja je smatral ta tiransko nad ženami in otroki svoje hiše gospodujoči mož, da .njegov najmlajši sin Abraham, ki je bil kakor Hendrik določen za župnika, očitno ni te odlike prav nič cenil. Niti glad niti udarci niso mogli svojeglavega fanta pognati h knjigam, pač pa je smuknil, kadarkoli se mu je nudila prilika, tkalnico, kjer se je ukvarjal s starimi, zavrženimi vrvmi in si izmišljal neumnosti, ki jih vje imel za iznajdbe.
Lodewijk Coornvelt se je imel za prosvetljenega moža, ki se ni zapiral pred svojim časom, clasi je, kar je spadalo tiste čase k bontonu, imel marsikaj na srcu zoper 'duha stolet-
ja.' On ni le v lastni hiši nado-
•	melstil sveč V regulacijskimi svetilkami, pač pa je celo v svoji tovarni vpeljal času primer-
•	ni način razsvetljave namestu
■	kadečih se, na podboje pitrje-
•	nih oljenic. Bil je tudi sousta-
■	novitelj 'Dobrodelnega društ-
■	va,' čeprav si ni dal vzeti pre-
■	pričanja, da je uboštvo od Boga ustvarjena uredba. Celo za regenta pred kratkim ustanovljenega zavoda za . starčke in starke se je dal izvoliti. Ne toliko radi svojega notranjega sočutja z usodo siromakov in ne-sreenežev, pač pa radi dobrodošle prilike, da bi svoje stare,
, odpuščene delavce lahko udobno spravil pod streho. Menil je, da je z vsemi temi ukrepi zadostno dokazal svoj smisel za zahteve časa. Toda mrzlična žeja po novotarijah, nesmiselno navdušenje za vsakovrstne iznajdbe hudiča sta mu bila na vso nioč zoprna kakor zdravemu Holandcu. Zlasti je imel piko na tisto hudičevo kukavičje jajce, s katerim so se zadnje čase vršili v počasni Ho-landiji razni poskusi — namreč na paro. Celo v Leidenu, slavnem radi svoje modrosti, so resnično prebivali ljudje, ki so Veljali za bistre glave in katerim je bil zvesti belcebubov spremljevalec vsekakor nekaj več kakor nevarna in nezanesljiva igrača.
Ali je Bog radi tega dal človeku, katerega je ustvaril po svoji podobi, dvoje rok za delo in dvoje nog, s katerimi se je lahko pregibal po zemlji? Tako je bil tudi Lodewijk Coornvelt med tistimi uglednimi državljani, ki so leta 1837 poslali zbornici prošnjo, v kateri so svarili pred nespametnimi načrti za železnico iz Harlema v Amsterdam, ki so bili takrat na dnevnem rqdu. Navzlic temu, da je iz vseh provinc deževalo podobnih prošenj, so na žalost zli vladni svetovalci prodrli s svojo voljo, in kralj, na čigar modrost in uvidevnost je Lodewijk Coornvelt poprej zidal hiše, da, kralju je pač že starost oslabila pamet, saj je podpiral neučakance in nore novotarje; tako so železnico v sramoto vse dežele zares zgradili.
Lodewijk Coornvelt se je seveda 19. septembra minulega leta, ko je bila peklenska iznajdba bagoslovljena, svečano zaobljubil, da je ne bo nikdar uporabil in da ne bo, dokler bo pri otrocih kaj zalegla očetovska beseda, nobenemu članu družine kaj podobnega dovolil.
Toda bilo je videti, kakor bi hotela parna sila na vsemogoče načine postati bič muke in kazni v očeta Coornvelta delavnem in bogaboječem življenju. Zmeraj je neverno poslušal poročila o statvah, ki jih neki goni para, dokler ni njegov drugi sin Nicolaas, ki je pred dvema letoma potoval v London in Glasgow, jel z navdušenimi besedami opisovati novo iznajdbo in trditi, da je na Angleškem para po večini že izpodrinila ročne statve. Odkar se je Nicolas vrnil s potovanja, je koval naj-objestnejše načrte, kako bo popolnoma presnoval in prenovil tkalnico, katerim se je pa oče z vso svojo vladarsko oblastnost-jo upiral. Nikdar ne bo dovolil, da bi ponosna dediščina njegovih očetov služila takim zločin- ( skim poskusom — saj bi ga i moralo biti sram pred delavci, 'katerih dolgoletna izkušnja in I izurjena ročna spretnost sta bi- j
li najboljše poroštvo 'm dobro kakovost njegove tkanine!
Pred pol leta pa je njegov i
sosed in konkurent van Doeve-ren, vrhu tega še menonit, ki ni spoštoval ne Boga ne božje postave, zares poskusil z dvema statvama na paro in, kakor je Nicolaas suho poročal očetu, naročil za prihodnje leto še štiri. Tik pred mestom, na nedavno porušenem nasipu, je van Doeveren gradil celo novo tovarno. Bilo je videti, da mu navzlic brezupnemu zastoju skoraj vseh obrti prav dobro gre. Kaj se ni bahal, da zdaj lahko izdela trikrat toliko sar-že in bajeta kakor poprej in da mu pri tem ni treba zaposliti več kakor polovico delavcev?
Lodewijk Coornvelt, ki se je norčeval iz pare. jo je sedaj pričel sovražiti. In sinoči, že: tretji dan, odkar je prebivala j v njegovi hiši, je njegova neča-, kinja Miebetje očitno ponosna pripovedovala, da je na poti v Leiden potovala iz Pariza v St. Juentin z železnico. Prestrašeni pogledi matere Aagjeje in nje-j nih hčera niso mogli zaustaviti: sprožene plohe dekličinih be-j sed. Opazila ni, kako so žile na širokem stričevem čelu nabreknile in kako je z zobmi tako krepko stisnil ustnik pipe, da se je pipa zdrobila. Dokler je ni končno njegov razkačeni glas pregnal iz raja spominov: "Molči, otrok! Železnica je iznajdba samega bognasvaruj in; goni jo njegova lastna sapa. Nikomur v tej hiši in za to mizo ni dovoljeno, da bi se vozil z njo, še manj, da bi se prevzetno bahal s svojim znanjem
slovenski
večer!
v soboto, 22. januarja
Servirali bomo kranjske klobase in kislo zelje.
j
Za godbo bo skrbel Kusar Trio in njegov pevski duet.
MR. in MRS. ! LOUIS WESS i
SLOVENSKA GOSTILNA j 317 E. 200. St.
s to hudičarijo!"
In drugič v treh dneh je prišlo do nezaslišanega dogodka, da mu je mlada, slabo vzgojena stvar ugovarjala, da je razkazovala svoja lastna mnenja in da je celo smeje se prišla na dan z domnevo, da bo stric v nekaj letih gotovo izpremehil svoj nazor! Prav sedaj, ko je gledal kamnoseke, ki so izdrto čelo zavarovali s hlodi, da bi ne zgrmelo na tla, se je tega zopet domislil; hkratu se je spomnil onega drugega trdega, upornega duha, duha lastne sestre, katere se je oklepal z vso nežnostjo, kar je je zmogel, ki se je v skupnih otroških letih večkrat postavila po robu očetovi : oblastižoljnosti in ki se je morala v svojem poznejšem življe-' , nju tako grenko pokorili radi tega.
Toda kaj naj on počne z otrokom pokojnicLV ko vsa stro-igost njegovega očeta ni nič za-j j legla pri Ani, z odraslo deklico, j j v katere srcu se je menda drevo; j oholosti že zelo razbohotilo. Ka-j ko naj poseje tu seme krščan-, ske vdanosti, ko je bila pa nji-j
va očitno tako slabo zorana? i
i
Tedaj jo obtičal njegov pogled na najstarejšem sinu, ki je slab tam v svojem črnem duhovniškem plašču tako vitek in visok i in ki je s tako globoko resnobo opazoval delo na hišnem čelu. Kako zelo bi pridigar lahko vpli-i val na žensko! Kdo bi utegnil bolje od Ilendrika, ki je ta čas pač; čakal na službo in je moral ži-| veti v očetovi hiši, skrbeti za blagor Miebetjejine duše in ji s; spodbudnimi pogovori pokazati j resnobo življenja, katere očivid-no ni še prav nič poznala!
Pripetilo se je, da so misli Ilendrika Coornvelta v istem trenotku preskočile od čudne in j lahkomsielne obleke žene na čel-1 j nem reliefu na žensko obleko! 'sploh in na obleko francoske »se.; strične posebej. Zmeraj znova | je moral misliti na rjavo in sre-, brno progasto oblekco i/, tafta, I ki je razkrivala z'a čuda mnogo ( ■ njenega belega in mehkega yri.-; tu.in katere dolgi in široki roka-j I vi so pri vsaki kretnji zdrknili j | nazaj z dveh okroglih in polnih 'lakti. Sestre in njih prijateljica; i so vendar zmeraj imele prega-j j njene zavratnice iz koprivnika, j ki so bile všite v njih obleke. Za-jits, nikdar še ni videl tako ne-I sramne'nošn.je! Sam s seboj do
kraja nezadovoljen se je poskušal otresti misli na sijoče gladko dekličino kožo, ker je bila pač izkušnjava, božja preskušnja njegove nravne moči in stanovitnosti . . . toda zmeraj znova je grizoče natančno vstajal pred njegovimi očmi Miebetje j in obraz s smejočimi se, rdečim usti in.s temno se iskrečim pogledom nad svilenim, razgaljenim vratom.
"Hein!" Zapovedujoče očetovo znamenje je zmotilo mladega pridigarja v njegovom premišljevanju. "Ali ste s svojo se-strično Miebetjejo že govorili o tem, h kateremu župniku naj hodi v cerkev?"
"Jaz . . .? Ne, oče, jaz sem .'. . mislil sem . . ." I Lodewijk Coornvelt ni ver-' jel lastnim očem. Jecljanja in plašnega lovljenja besed ni bil vajen pri svojem najstarejšem sinu. Temno rdeč in v zadregi, I'kakor obraz mladeniča, ki je i kaj, požrl, je stal sinov obraz ! pred njegovimi očmi, in v svo-I jo največjo jezo je domneval, da je uganil vzrok. V vsakda-:njem življenu je bil Lodewijk j Coornvelt do ljubezni, katero 'je kot pesnik opeval z zanositi-imi besedami, bolj nezaupljiv, 1 kakor pa se je navduševal zanjo. To bi ravno še manjkalo, da bi Hendrik, ki si je kot pridigar moral še priboriti glas in j karijero, in ki je radi prenapolnjenih župnij že več kakor !__'_______
leto dni čalpl službe,obesil svo-jesrce na sorodnico, ki je bila i revna kakor cerkvena miš. Resnično, s to siroto si je nakopal lep križ na rame!
Tedaj je kakor od Boga poslan prišel Nicolaas iz pisarne pogledati, če so delavci že opravili svoje delo, in odrediti, naj odneso stari kamen v klet. Dru-gorojenec bi bil v tretjem letu svojega življenja skoraj postal žrtev škrlatinke. Majhen in na videz ne prav odrasel je v varstvo svojih "bolnih in hitro utrudljivih oči nosil zelen senčnik na obrazu. Ko sta oba naj-
j starejša sinova zdaj za tek stala drug poleg dr je oče primerjal oba P Mahoma je kakor blis^ letelo n j e g o v e kupčf možgane: če bi mogel N, sa in Miebetje združiti v; sko dvojico! Kakor se večkrat, kadar je prevtf trkal, pokazalo, ni bil"! lahko poiskati za Nicol'^-no. Zadnje čase je posta, gi-enjen in čemeren, 2)1 tem prekletem potovanj", glijo.	.
(Dalje prihodnj^' ____^
Ali iščete delo?