I11297 Celje - skladišče D-Per COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE SOLE Leto 14 Rogaška Slatina Januar 1986 Takole so pozirali naši nekdanji sodelavci našemu fotografu... Namesto uvodnika... Razvojni cilji Steklarske šole Zadnje čase v Steklarski šoli pogosto govorimo o nujni uvedbi nove tehnologije, o potrebi po razširitvi izobraževalnih programov ter o nujni delni preusmeritvi proizvodnega programa, zato je razumljivo, če marsikdo vprašuje, za kaj pravzaprav gre... Resje, da o teh zadevah govorimo že kar dolgo. Že minulo leto smo te ideje zapisali v osnove srednjeročnega plana, sedaj pa že prihaja čas, ko je treba te zamisli postaviti bolj določno, če jih hočemo uresničiti v doglednem času. Osnova za vse je preprosto dejstvo: kdor ne gre naprej in ne skrbi za razvoj, zanesljivo nazaduje in ga bo čas v kratkem povozil. To še posebej velja za naš čas, saj se pogoji za uspešno gospodarjenje neprestano slabšajo, pa je nujno razmišljati in ukrepati, da ne pride do težav, iz katerih ni izhoda. Več vlagati v razvoj... Če smo torej prepričani o nujnosti razvoja, potem moramo sprejeti še drugo nujnost: da je treba vlagati v razvoj veliko naporov in sredstev. Toda, če smo za razvoj sicer načelno navdušeni, pa je že problem, ko govorimo o zanj potrebnem denarju. Vse preveč smo se namreč usmerili v to, da porabimo kar največ ustvarjenih sredstev za osebne dohodke, za sklade pa ne namenjamo toliko, kolikor bi morali. V letu 1984 smo z osebnimi dohodki Z---------------------\ Preberite! Prav je, da povemo svoje tudi mi! 4 »Poti in stranpoti« 5 Kupcem nuditi najkvalitetnejše blago 6 l Volitve se približujejo 7 Vsi so novi 8 Štiri dejavnosti 10 Pust je pred vrati 12 Ostal je spomin na zadnji delovni dan 13 Da bi zaostrili disciplinsko odgovornost 14 V decembru 1944 delavcev 14 Lojze Podkoritnik 15 Zahvala 15 Nagradna križanka št. 133 16 vesti precej presegli inflacijo in so se nam plače realno dvignile. Vseeno pa še precej, sodelavcev ni zadovoljnih. Zato moramo odkrito priznati, da so med nami tudi takšni, ki nimajo nikakršnih meril za realno ali stvarno ocenjevanje svojega dela, pa zato pritiskajo na ustvarjeni dohodek oziroma na večje osebne dohodke, od zares zasluženih ... Prav zanimivo je, kako se obnašajo, ko razpravljajo o vrednosti točke. Ta naj bi bila po njihovem mnenju čim večja, čeprav ostaja zaradi tega manj za prepotrebne sklade, ko pa se suče beseda o delovnih razmerah in opremi, kritizirajo, češ da se za to naredi pri nas premalo, da nič ne obnavljamo in podobno. Takšno dvoličnost bomo morali pri načrtovanju naše prihodnosti odpraviti! Sedaj prav gotovo ne zmoremo ustvarjati takšen dohodek, ki bi nam hkrati zagotavljal plače po želji in še omogočal investicije, s katerimi bi mogli bistveno izboljšati sedanjo tehnologijo, hkrati pa omogočali tudi pričakovano skupno porabo za našo rekreacijo, za letne dopuste, regrese in podobno. Dva predloga Jasno nam mora biti, da že nekaj časa ustvarjamo vsako leto skoraj sto- odstotno večji dohodek od dohodka v prejšnjem letu predvsem s povečevanjem cen, medtem pa smo bore malo storili za izboljšanje naših delovnih rezultatov :.. Tako ne more biti več! Ko nam bo začelo blago ostajati v skladišču, ker bo predrago, se bomo začeli spraševati, kdo je kriv. In vendar lahko takoj, že sedaj, pokažemo na krivca... To smo mi vsi! Premalo namreč upoštevamo resna opozorila, seveda pa so to predvsem tisti, ki nikakor in nikdar niso pripravljeni v ničemer popustiti od svojih navad, pa tudi privilegijev. Da bi se pravočasno izognili najhujšemu, moramo sprejeti ustrezne ukrepe in jih pravočasno ter kakovostno uresničiti. Mislim na tale dva predloga: • Bistveno moramo izboljšati proizvodne dosežke ter z boljšo in cenejšo stekleno maso, z izboljšano kadrovsko sestavo ter s polno zasedenostjo delovnih mest uveljaviti zahtevnejše in bolj donosne proizvodne programe. • Razširiti moramo izobraževalne programe z uvedbo novega - to je izobraževanje steklarskih tehnik na naši šoli - ter z raznimi dopolnilnimi programi na osnovi svobodne menjave dela ustvarjati znatna sredstva tudi na tem področju. Izboljšati stekleno maso! Ugotavljamo, da je med poglavitnimi vzroki, zaradi katerih ne dosegamo boljših proizvodnih rezultatov, neza-dosti kakovostna steklarna masa, saj je v njej vse preveč napak, pa so zato še zlasti naši izvozni dosežki slabši od pričakovanih... Res je sicer, daje naša steklena masa v povprečju dobra in v glavnem taitšna kot drugod po svetu v lončenih pečeh, toda pri nas je vse preveč tako imenovanih občasnih slabih loncev zaradi napačnega in velikokrat neodgovornega dela. Steklarji vse premalo skrbijo, da bi takoj menjali zahteven izvozni izdelek z manj zahtevnim - s tako imenovano rezervo -kadar koli opazijo napako v steklu. To bi nam zagotavljalo boljši izplen in manj ostankov, ki jih je tudi na domačem trgu vse težje prodajati. Po svetu v glavnem že opuščajo lončene peči in uvajajo kadne, ki obratujejo brez prestranka in ki zagotavljajo boljšo kakovost stekla, hkrati pa porabljajo manj energije od lončenih. Naše peči so sicer mnogo boljše od tistih, nekdanjih, so pa že zastarele in jih bomo morali ob remontu, to bo najpozneje čez tri leta, nadomestiti s kadno pečjo... O tem sploh ne kaže več razmišljati, ker je neizbežno; razglabljamo pa lahko, kakšen tip peči izbrati, da bo dajala najboljše rezultate. Skupni posnetek delavcev, ki so se upokojili v letu 1985 - foto Z. Novak Sodobna kadna peč stane sedaj v tujini kakšnih milijon mark, zato bomo morali zelo resno razmišljati, kje dobiti toliko denarja. Če bomo iskali posojilo v tujini, potem se moramo sedaj in v naslednjih letih z izvozom tako .postaviti, da bomo sposobni vračati dolg. Pri nas bo tudi težko, ker bi morali postaviti kadno peč medtem, ko bi lončene peči še obratovale, saj nimamo možnosti, da staro halo razširimo, niti ne, da bi zgradili novo. Proizvodnje pa kar tako tudi ne bi mogli ustaviti, saj bi morali prej ustvariti rezervna sredstva za čas brez proizvodnje pri peči. Ker bo imela nova peč večjo zmogljivost od sedanjih peči, bomo morali spremeniti hladilno peč, statično hladilnico, opremo v grobi brusilnici in še kaj, kar vse bo zahtevalo dodatna finančna sredstva. Začnimo postopno! Med možnimi rešitvami se nam ponuja tudi postopnost, kar pomeni, naj bi nekatere spremembe opravili že letos, druge pa v nekaj naslednjih letih, pa bi potem zamenjava peči bila manj zahtevna... Prav gotovo bi tudi finančno lažje izpeljali vse nujne obremenitve. In kolikor bolj bomo usmerjeni v izvoz, čeprav velja to vse bolj že tudi za domači trg, toliko bolj moramo zagotavljati najbolj kakovostno proizvodnjo. Zato bomo morali izboljšati kadrovsko sestavo zaposlenih, kot se temu reče; to je stopnjo izobrazbe in usposobljenosti delavcev. Še zlasti pri peči! Nobena skrivnost ni, da bi že sedaj lahko imeli za 15 odstotkov večjo pro- izvodnjo, če bi imeli pri peči polno in po strokovnosti zahtevano zasedbo. Svoj del krivde nosijo za to tudi odgovorni delavci pri peči! Žal pa imamo takšnih in podobnih problemov na šoli kar precej. In slabo je, da nič ne storimo za njihovo odpravo, čeprav so zelo očitni. Kaj pa naš proizvodni program? Za izboljšanje proizvodnih dosežkov je pomemben tudi ustrezen proizvodni program... Nihče več sicer ne ugovarja, da izvoz zahteva visoko kakovost proizvodnje in da nam bo dajal domači trg kruh samo, če bomo nudili kupcem kakovostne izdelke. Zavedati se moramo, da bo slej ko prej v Jugoslaviji začel kdo proizvajati gostinsko steklo, narejeno na strojni način, zaradi česar bo odpadel dobršen del naših odjemalcev, saj so ti sedaj prisiljeni kupovati naše dražje steklo. Če smo se odločili ostati pri ročni proizvodnji, saj za druge načine nimamo nikakršnih možnosti, potem nam ne preostane nič drugega, da je ta zares vrhunska. Še posebej je to pomembno, ker imamo za to vse možnosti. Le nekaj več osebne zavzetosti marsikoga med nami manjka! Korak naprej tudi v izobraževanju... Tudi izobraževanje mora narediti korak naprej! To sožitje izobraževanja in proizvodnje ima svoj smisel in svoje prednosti, pa moramo vse njune nadaljnje možnosti dodobra izkoristiti... Mislim, da se je zadnja leta naša šola preveč zaprla v republiške meje in V novi, veliki in svetli, dvorani je bilo na srečanju upokojencev povsem drugače, kot prejšnja leta povsem izgubila svoj jugoslovanski značaj. Bili so sicer tudi objektivni vzroki za to - rogaška steklarna je potrebovala mnogo mladih delavcev, toda sedaj so te njene zahteve zadovoljene, zato moramo resno razmišljati o izobraževanju steklarskih kadrov za druge republike, sicer bomo morali šolo v doglednem času zapreti. Veliko težav ima izobraževalna dejavnost šole zaradi pomanjkanja kadrov, ki jih je malo zaradi majhnosti šole. Tega ne bomo uredili, dokler bo šola majhna, čeprav je res, da je v taki šoli manj skrbi in dela. Opravičila za to ni; tudi ne za našo neaktivnost. Prepričan sem, da bi ta problem uspešno razrešili z uvedbo dopolnilnih izobraževalnih programov za usposabljanje steklarskih delavcev različnih stopenj izobrazbe. Problem zase je tudi tehniška steklarska šola. Industrija še vedno ni zadosti zainteresirana zanjo. Nekatere steklarne pa steklarskih tehnikov, tako pač sodijo, sploh ne potrebujejo... V ospredju vsega tega je čisto trgovski odnos, češ, naj šola organizira izobraževanje steklarskih tehnikov, steklarne pa se bodo odločale, kako in koliko jo bodo uporabljale. Nihče pri tem, seveda, ne vpraša, kakšne probleme ima šola in kako ji pomagati. Tehnična šola ni seminar za enkratno uporabo, zato ji je treba pomagati z jasno perspektivo. Enkrat je šola že izobraževala tehnike, toda le eno generacijo... Dokler ne bo spremenjen odnos do tega, šola ne more uspešno opravljati svoje funkcije. In prav zaradi tega se tudi ne sme zapirati v republiške meje, ampak se mora odpreti navzven, do vseh jugoslovanskih uporabnikov. Nasledki napačnega pojmovanja... Naj za konec spomnim še na nekaj! Steklarska industrija spada namreč med tiste dejavnosti, v katerih ni bila nikdar preveč poudaijena potreba po strokovnosti kadrov. Žalostno je, da se takih načel drži še sedaj. Da je to res, potrjujejo podatki o potrebah po steklarskih tehnikih oziroma inženirjih, ki smo jih zbrali. In vedeti moramo, da se od vpisanega števila učencev v našo šolo komaj polovica ali še manj zaposli na predvidenih delovnih mestih, medtem ko ostali odpadejo bodisi med študijem ali pa pozneje menjajo poklic. Neglede na takšne in podobne težave, neglede na to, da vsi naši sodelavci v Steklarski šoli niso navdušeni nad napori, ki jih od nas zahteva razvoj, moramo napeti vse sile, da napredujemo. Zato moramo strniti sile, da naloge, ki bodo v kratkem zapisane in samoupravno sprejete, brez odlašanja uresničimo. Le to je zagotovilo, da bomo jutri še bolj uspešni! LADO TKAVC, dipl. inž. Polemika, ki traja že nekaj časa... Prav je, da povemo svoje tudi mi! Začelo se je 1. decembra 1985, ko je bil v »Nedeljskem dnevniku« objavljen prispevek novinarja Petra Kavalarja z naslovom »Kristal, ki se je rodil iz črepinj«. Torej je teden po slavnostni otvoritvi naših novih proizvodnih obratov smo lahko prebrali prispevek, ki je kot celota dal neobveščenemu bralcu prej neobjektivno podobo o dogajanju v naši dejavnosti kot resnico o njej. Sprva smo v naši delovni organizaciji menili, da gre zgolj za naključje, zdaj pa ne mislimo več tako. Ker menimo, da ste vsaj nekateri z zadevo na tekočem, tukaj vsebine že petih objavljenih prispevkov v tem v dosedanji polemiki ne opisujemo. Prav pa je, da ste seznanjeni z vsebino odgovora direktorja naše delovne organizacije Jožeta Pelka, ki je bil objavljen v tedniku »Teleks« 16. januarja letos! Vsebina Petkovega prispevka je naslednja: Ko smo 1. decembra, teden dni po svečani otvoritvi naših novih proizvodnih obratov, v Nedeljskem dnevniku prebrali članek Petra Kavalarja z naslovom »Kristal se je rodil iz črepinj«, smo menili da gre za naključje. » Kljub obilici telefonskih pozivov sprva sploh nismo nameravali reagirati in se spuščati v brezplodno polemiziranje, ki bi lahko škodovalo odnosom dveh kolektivov. Kmalu za tem nas je obiskal Milan Maver, ki je že pisal o naši delovni organizaciji. Pogovor je stekel in rezultat tega je bil prispevek »Mati domovina...« v Teleksu 12. 12. 1985. Še preden pa je ta prispevek izšel, nas je slučajno, ali pa zato, da bi preveril naše razpoloženje, obiskal tudi tovariš Peter Kavalar. Dejal je, da je prišel z namenom nekaj napisati o naši delovni organizaciji, ker da je zvedel, kako je stekla naša nova proizvodnja. O prizadevanjih, samoodpovedovanju in naporih našega kolektiva, vezanih na realizacijo zahtevnega investicijskega projekta, nismo veliko govorili. Povedano je bilo nekgj misli o naši viziji razvoja Steklarne, pa tudi o splošnih razvojnih trendih in položaju v steklarski industriji Jugoslavije. Dotaknili smo se tudi njegovega članka in mu dali vedeti, da ni bil zadetek v črno. Dobili smo odgovor, da je pač pisal o tem, kar mu je bilo povedano, da pa bo določene podatke preveril. No, in v Teleksu 2. januarja 1986 smo lahko prebrali njegov odgovor na prispevek Milana Mavra. Iz vsebine tega odgovora pa ugotavljamo, da Peter Kavalar ne more, noče ali pa ni dorasel, da bi lahko ocenjeval vsebino do- gajanja. Še enkrat: v naši delovni organizaciji ne mešamo dolarjev s tonami;' še posebej tonam ne dajemo prevelikega pomena, saj se kvaliteto nekega gospodarjenja v tovrstni proizvodnji meri s pomembnejšimi kazalci. Naš cilj je in ostaja tudi v bodoče, da svinčeno steklo, ki je plemenita in ne več poceni materija, oblikujemo, obdelujemo in oplemenitimo tako, da dobimo izdelek trajne uporabne in estetske vrednosti. Tovrstna prizadevanja našega kolektiva se zrcalijo v položaju in ceni naših izdelkov, ki nam jih priznava predvsem tuje tržišče. Tovariš Kavalarje med drugim zapisal in podčrtal, da sem dolžan obvestiti širšo javnost o finančni konstrukciji pri izgradnji in posodabljanju proizvodnje v Zaječarju... Zato še enkrat o tem, da ne bo pomote ali celo zamere zaječarskih steklarjev! Mogoče v izrazu res nisem bil dovolj natančen. Namesto izraza »povsem drugačno« bi bilo bolje, če bi uporabil »ugodnejšo«. In resnično ne vemo, od kod tovarišu Kavalarju takšno tolmačenje naše izjave oziroma zgornjega izraza, češ da smo izrazili dvom, ali je šlo za naložbo, financirano v skladu s predpisi. Po vsem tem in še posebej, ker so nas na to ponovno opozorili dolgoletni poslovni partnerji in prijatelji, smo sedaj docela prepričani, da tisti Kavalarjev članek v Nedeljskem dnevniku ob času otvoritve naših novih proizvodnih prostorov ni bil ne slučajen in ne dobronameren... Ne vem, tovariš Kavalar, kdo se vam je tako zameril? Cel kolektiv ali jaz? Že sam naslov in začetek članka dajeta neobveščenemu bralcu napačno podobo, kar je lahko razumeti tudi kot zavajanje javnosti. V razgovoru s tovarišem Kavalarjem je bilo z njegove strani izrečeno nekaj grobih pripomb, kar ne bi posebej komentiral... Ne morem pa mimo tega, ko je na dvorišču ob odhodu z nekoliko »grozečim« prizvokom dejal: »Še vas bom vprašal o teh vaših obljubljenih šestnajstih milijonih dolarjev izvoza!« Ta isti tovariš je v Teleksu med drugim zapisal: ».. .da v gospodarstvu ni nič nenavadnega, če kakšen izmed planov ni dosežen.«!? Mi v Steklarni upamo, da bomo ta cilj dosegli, vendar vam, tovariš Kavalar, o tem sploh ne mislimo polagati računov! Razmišljanje o aktualnih razmerah v naši družbi »Poti in stranpoti« Najbrž nisem dovolj kvalificiran, da bi izrekal širše in poglobljene ocene, kakor obeta naslov tega sestavka? Prav gotovo pa je dobrodošlo vsako razmišljanje pred kongresi, ki je na nek način v prid oceni naših družbenih razmer, kakor jih vidi in občuti laik in ki so posledica njihovega doživljanja v vsakdanjem življenju... Leto 1985 je bilo značilno po izbruhu nestabilnosti v življenju in gospodarstvu. Nestabilnost se je izrazila v podivjanih cenah, v galopski inflaciji, v nesorazmerni delitvi dohodka, ki je že prešla vse meje razumnega, porušila vsa razmerja vrednosti ter zameglila občutek za to, kaj je prav in kaj narobe. In prav gotovo ima vsaka taka ugotovitev tudi svoje vprašanje »zakaj«. Prav gotovo bi se lahko na široko razpisal in ponudil sprejemljiva mnenja, v nadaljevanju pa ponujam vendarle nekaj misli, ki utegnejo biti sprejemljive v naši steklarni in v naših tozdih! Delavec »še vedno« ne razpolaga... Mogoče bo izzvenelo preveč kot fraza, če trdim, da delavec »še vedno« ne razpolaga z rezultati svojega in skupnega dela, da samoupravljanje nima prave vsebine... Toda, mimo take ugotovitve nikakor ne morem. Gospodarjenje z družbenimi sredstvi, z rezultati dela ni mala stvar in lahko pripelje do samo enostranskega razumevanja nas, samoupravljalcev. Gospodarjenje z družbenimi sredstvi pomeni tudi široko kombinacijo družbenega dela in tudi družbeno usmerjeno delitev takega ali drugačnega kosa kruha. V medsebojni delitvi dela prihaja tudi do medsebojne delitve dohodka, ta pa naj bo po načelu: več tistemu, ki več prispeva, vendar vse s ciljem, da bo skupni hlebec kruha vse večji! Merila, kdo je prispeval več, so lahko različna... V nekaterih državah ureja to zadevo konkurenca — domača in tuja, ob tem pa zadevo pretkano spremlja in usmerja državni gospodarski mehanizem; v državah, kjer ni možna »popolna konkurenca«, je lahko ta le delni uravnalec, v večji meri pa je prisoten tudi skupni, centralni faktor uravnavanja. V naši družbi, v kateri ne moremo uveljaviti tržnih zakonitosti, bi morala obveljati večja družbena kontrola, vendar ne na linearnih osnovah, temveč taka, ki bi vsebovala elemente ali sestavine normalne, gospodarne in konkurenčne kalkulacije! Začaran krog cen temelji na spodbujanju tako imenovane poslovne spretnosti, žal pa deluje zoper stabilnost v družbi. Socializacija, ki ima temelje v vsakovrstni družbeni in politični moči, sproti razvrednoti vsako dobro opravljeno in vsako kvalitetno delo, saj postaja socializacija vodnjak za napajanje žejnih po njihovih potrebah, četudi brez kritja. Žarišče inflacije je v neproduktivnosti Upam si trditi, daje žarišče inflacije in nestabilnosti v neproduktivnosti. Slabi programi, polovična izkoriščenost kapacitet in napačne naložbe krčijo akumulativno sposobnost dobrih, zanesljivo perspektivnih programov, pa zaradi tega tudi ti sčasoma postanejo neučinkoviti. Priznavanje vsakršnih cen in vsakršnih kalkulacij pomeni za družbo tisti začarani krog, ki se nujno končuje na nekonkurenčni zunanjetrgovinski ponudbi in na najemanju posojil za kritje sprotne porabe. Zakaj tako? Težko in zamotano je razvozlati te zadeve...! Najprej, bi trdil, da zato, ker sedanji družbeni mehanizem ni učinkovit. Dopušča najrazličnejše privilegije; dopušča račune brez pokritja; daje potuho v nekem prepričanju, da to zagotavlja socialni mir. In delavec v združenem delu v resnici ni pravi gospodar... Zakaj? Zato, ker ga sistem sili, da prek svojih strokovnih služb izsiljuje čim boljši položaj glede na svoje rezultate dela. Ni tu pravega občutka za gospodarjenje, če ne vemo, da je treba gospodariti z rezultati dela za danes in za jutri. In če je ta »jutri« vse bolj odvisen od mahinačijskih spretnosti, potem je na dlani, da je prizadevanje za boljše delo in gospodarjenje drugotnega pomena. V vsaki temeljni samoupravni in gospodarski celici bi moral človek sodelovati kot gospodar, kot ustvarjalec družbene celote, kot njen oblikovalec. V vsaki temeljni celici bi morala delovati tudi strokovnost, z vsemi moralnimi kvalitetami. Ali ni moralno oporečno postaviti vrednost delu nad vsemi svetovnimi in normalnimi mejami. Pri tem predvsem prednjačijo monopolisti, ki še kako udarjajo po konkurenčni sposobnosti drugih... Poznam norme za osem ur dela, ki jih je mogoče doseči v dveh urah dela, ali norme, ko se v osmih delovnih urah doseže kar 24 ali celo več normativnih ur. Poznam slabe organizacije, ki kljub temu delijo dobičke!? In tu bi se lahko vprašali, ali res ne poznamo tako imenovanega našega notranjega sovražnika? In postavlja se tudi zelo delikatno ali občutljivo vprašanje: kje in kdaj se je treba ponašati z dobrim gospodarjenjem. Z le nekaj maloštevilnimi idealisti to nikakor ne bo uspešno, kajti to mora postati splošno obvezujoče, kajti sedaj pomeni takšno ravnanje za tistega, ki pravočasno ne dviguje cen, neizbežen pogreb... In vedeti bi morali, v kakšnem razmerju bodo do družbenega proizvoda nekateri skupni projekti na- Tile naši upokojeni sodelavci pa so bili nekoliko bolj resni. Najbrž zaradi fotografove blestivke, ali ne? še družbe, kot so, na primer, energetika, surovinska baza in drugo. Kaj pa pri nas, v Steklarni in v tozdih? Tudi v našem okolju, v Steklarni in posameznih tozdih, bi morali postaviti objektivna merila, s kakšnimi stroški dosegati dogovorjeno proizvodnjo. Za- vezujoči in pametno postavljeni mesečni plani morajo biti cilj vseh združenih delavcev, zato bi morali le-ti o njih razpravljati, predlagati v zvezi z njihovim uresničevanjem možne izboljšave, in bolj jasno bi tudi bilo njihovo odločanje, kolikšen kos kruha si lahko za opravljeno delo odrežejo, kaj bodo vlagali v jutrišnji dan ipd. In tukaj je resnični prostor za umno gospo- darjenje ter samoupravljanje prek delavskega sveta ozda in delavskih svetov tozdov do zborov delavcev. Vsi moramo vedeti, od česa živimo, vedeti, kako si lahko izboljšamo razmere z boljšim delom. Hkrati s tem pa bi morali biti strogi nadzorniki splošne in skupne porabe, ki se napajata iz novo-ustvarjene vrednosti! JOŽE BOŽIČEK V Rogaški Slatini seminar za osebje iz trgovin YU Boutiqua Kupcem nuditi najkvalitetnejše blago V decembru lani je poslovna skupnost YU Boutique iz Celja organizirala v Rogaški Slatini dvodnevni seminar za prodajno osebje iz trgovin, vključenih v poslovni sistem YU Boutique. Sistem YU Boutique sije zadal nalogo, da organizira v Jugoslaviji in pozneje tudi zunaj njenih meja, sistem specializiranih trgovin, ki bi zlasti ino- zemskim turistom nudile zares najkvalitetnejše izdelke jugoslovanskih proizvajalcev. Bilo naj bi to izbrano blago najboljše kakovosti, v izboru ka- V decembru so nas obiskali poslovodje in prodajalci iz verige trgovin YU boutiqua -foto Zlatko Novak terega naj bi bilo predvsem blago, kot so: zlato, kristal, usnjena konfekcija in galanterija, konfekcija ter kozmetični izdelki. Trgovine naj bi bile vse enako opremljene; za vse trgovine velja kodeks poslovnega obveščanja; prodajalci naj bi bili uniformirani, dobro naj bi poznali blago, ki ga prodajajo, obvladali pa naj bi tudi tuje jezike. Več kot deset takih trgovin je že -predvsem v Istri in Črnogorskem pri- morju, zastavljeni pa so smeli načrti za nadaljnji razvoj. Tudi Steklarna je članica - ekskluzivna dobaviteljica te poslovne skupnosti za kristal. Na omenjenem dvodnevnem seminarju, na katerem so se podrobneje predstavili Zlatarna Celje, Zlatorog Maribor in naša delovna organizacija, je bilo 16 poslovodij oziroma prodajalcev iz trgovin YU Boutiqua, ki že obratujejo. V nedeljo, 6. decembra, smo udeležencem seminarja predstavili naš proizvodni program, povedali nekaj več o tem, kaj je kristalno steklo, kako ga proizvajamo in obdelujemo, kako naj bi bilo v trgovinah predstavljeno in kako naj bi ga prodajali. Ogledali so si tudi našo novo vzorčno sobo ter bili nad razstavljenimi izdelki navdušeni. V ponedeljek, 7. decembra, so si prodajalci ogledali steklarni in proizvodne postopke, tako da so dobili celovito predstavo o naši proizvodnji. Pokazalo se je, da so takšne in podobne izobraževalne oblike'še kako dobrodošle, saj je bilo kot na dlani, da prodajalci poprej niso dosti vedeli o kristalu. Vsi so bili s prestavitvijo proizvodnih programov in izdelkov zado- voljni, vsi pa so prejeli pred koncem seminarja tudi ustrezna potrdila, da so se udeležili tovrstnega usposabljanja. Menimo, da bomo morali v naši delovni organizaciji v bodoče narediti kar največ za ustrezno predstavljanje naše proizvodnje javnosti. Še posebno skrb bomo morali namenjati neposre-dim prodajalcem, ki lahko z ustreznim znanjem najbolj vplivajo na kakovost in obseg prodaje, kajti le tisti, ki dobro pozna blago, lahko kupcem svetuje in jih usmerja, kaj izbrati. ZLATKO NOVAK Še dober mesec... Volitve se približujejo Še dober mesec, točneje 13. marca, in ponovno bomo vsi delovni ljudje ter krajani prišli na volišča in volili delegate v skupščine družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. To bo že četrtič po sprejetju nove ustave. Del priprav na volitve, verjetno sploh pomembnejši, je za nami. Mislim na evidentiranje delegatov. Te dni je bila sklicana že tudi kandidacijska konfereca, na kateri dokončno izoblikujemo seznam kandidatov za volitve. Zakaj je evidentiranje pomembnejši del? Če analiziramo delovanje delegatov in delegacij v minulih mandatih, ugotovimo, da nasploh - ne samo pri nas - delo delegatov in delegacij ni na zaželeni, zamišljeni kakovostni ravni, ampak vse bolj upada. Vse preveč je med delegati takih, ki so nezainteresirani za odločanje, pa se tudi zato dogaja, da delovnim ljudem ogromen del za splošno porabo ustvarjenega dohodka več ali manj kontrolirano uhaja iz rok. Zato je razumljivo, da bi radi naredili temu konec. In mogoče gaje narediti tudi med evidentiranjem kandidatov za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih skupščin. Seveda, če skrbno preudarimo za vsakega predlaganega kandidata, ali se je že s svojim dosedanjim delom dokazal na tem področju ali pa sicer zanesljivo obeta zares odgovorno delo v neki skupščini. Pomembno je namreč, v kolikšni meri bo naš delegat vnesel v delo delegacije vso svojo delovno vnemo, strokovnost in zavzetost, da bo ravnal zares kot delegat ter odločal oborožen s stališči svoje delegatske baze. No, evidentiranje je že za nami in kaj kmalu bomo že lahko videli, kako dobro smo predlagali in izbrali... O izboru bomo rekli svoj »da« oziroma »ne« za predlagane kandidate na volitvah, ki prav lahko pokažejo, do kakšne stopnje je razvita naša samoupravna zavest. Velika udeležba na volitvah v krajevnih skunostih in steklarni je bila vselej izraz volje in pripravljenosti krajanov in delovnih ljudi za samoupravno obliko odločanja. Seveda pa je pred sindikatom in zvezo komunistov še zelo pomembna naloga, čim bolj temeljito seznaniti vse delavce o volitvah in o njihovem pomenu. Letos pa so pred delavci steklarne še ene volitve in sicer v organe samoupravljanja, saj konec marca poteče dveletni mandat delegatom v delavskih svetih, v samoupravnih delavskih kontrolah ter v drugih organih samoupravljanja. Zato bo treba takoj začeti evidentirati kandidate v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb, če hočemo izpeljasti te volitve do konca marca - točneje 27. marca, pred tem pa izvesti celoten predkandidacij ski postopek. Od pred-kandidacijskih priprav in razprav po delovnih skupinah pa je v največji meri odvisno, ali bomo imeli letos zaprte ali odprte kandidacijske sezname ali liste. Volilna komisija oziroma volilni odbori imajo lažje delo, če je kandidatna lista zaprta, prav tako pa niso volitve nič manj demokratične, seveda pa mora biti predkandidacijski postopek, to je razprave o evidentiranih delegatih po sindikalnih skupinah in potem sprejetje kandidacijski list na kandidacijskih konferencah izvedene v vseh samoupravnih delovnih skupinah. V posameznih temeljnih organizacijah bo treba evidentirati za volitve v organe samoupravljanja steklarne naslednje število delegatov: Tozd Osnovna izdelava evidentira v organe samoupravljanja: 23 delegatov v delavski svet tozda, 9 delegatov v samoupravno delavsko kontrolo tozda, 3 delegate v disciplinsko komisijo ozda, 11 delegatov v delavski svet ozda in enega delegata v samoupravno delavsko kontrolo ozda. V delavski svet tozda zaradi dveh mandatov ne more biti evidentiran Avgust Drofenik. Tozd Dodelava evidentira v organe samoupravljanja: 14 delegatov v delavski svet tozda, 3 delegate v disciplinsko komisijo ozda, 9 delegatov v samoupravno delavsko kontrolo tozda, 4 delegate v delavski svet ozda in enega delegata v samoupravno delavsko kontrolo ozda. V delavski svet tozda ne morejo biti izvoljeni zaradi dveh mandatov Lizika Kovačič, Alojzija Kregar in Franjo Lepan, v delavski svet ozda pa ne Vojo Obradovič. Tozd Kristal evidentira v organe samoupravljanja: 20 delegatov v delavski svet tozda, 3 delegate v disciplinsko komisijo ozda, 9 delegatov v samoupravno delavsko kontrolo tozda, 10 delegatov v delavski svet ozda in enega delegata v samoupravno delavsko kontrolo ozda. Zaradi dveh mandatov ne morejo biti evidentirani za delavski svet tozda Slavko Čoh, Marinka Klev-že in Leopold Pelko, za delavski svet ozda pa ne morejo biti evidentirani Josip Horvat, Miroslav Podhraški in Maks Terčič. Tozd Servisne dejavnosti evidentira v organe samoupravljanja: 13 delegatov v delavski svet tozda, 9 delegatov v samoupravno delavsko kontrolo tozda, 3 delegate v disciplinsko komisijo ozda, 2 delegata v delavski svet ozda in enega delegata v samoupravno delavsko kontrolo ozda. V delavski svet ne morejo biti zaradi dveh mandatov evidentirani Anton Jug, Daniel Kr-klec, Avgust Lipnik, Alojz Vijačko in Ivan Zagoda, v delavski svet ozda pa ne more biti evidentiran Stanko Habi-janič. Tozd Delavska restavracija eviden- V sindikatu smo izvolili nove predsednike Vsi so novi... V decembru so bile programske volilne seje osnovnih organizacij sindikata v vseh temeljnih organizacijah Steklarne. Njihov namen je bil, analizirati in oceniti preteklo obdobje, torej delo v dveletnem mandatu, ter si zastaviti nove naloge... To priložnost za obračun z delom ali nedelom pa so v osnovnih organizacijah izrabili dokaj različno; nekatere osnovne organizacije zelo temeljito, nekatere pa bolj formalno... Na teh sejah so izvolili tudi nova vodstva osnovnih organizacij sindikata. Vsi predsedniki izvršnih odborov so novi, kar pomeni, da noben med njimi ni mandata ponovil. In večina jih bo to funkcijo opravljala prvič Zelo živahna je bil razprava na seji osnovne organizacije sindikata v tozdu Osnovna izdelava. Spregovorili so o vsem mogočem ter kritično in samo-kriktično ocenili delovanje sindikata. Posebej so poudarili vlogo sindikata pri urejanju nagrajevanja po delu, s katerim niso zadovoljni, o delovnih razmerah ter o proizvodnji. Tudi v tozdu Dodelava je bila razprava živahna, presenetljivo pa je, da razprave skoraj ni bilo v tozdu Kristal!? Po oceni razpravljalcev ter glede na sprejete smernice čaka sindikat v naslednjem mandatu izredno zahtevno delo. Uresničitev vseh sprejetih nalog bo terjalo odgovorno delo in od slehernega člana sindikata svoj delež. Za predsednike osnovnih organiza- cij zveze sindikatov ter konference osnovnih organizacij sindikata se bili v tozdih izvoljeni tile sodelavci: • tozd Osnovna izdelava - Mato Sab-ljak • tozd Dodelava - Vojo Obradovič • tozd Kristal - Anton Gorišek • tozd Dekor - Jože Fridl • tozd Servisne dejavnosti - Tomislav Kučiš • tozd Delavska restavracija - Valerija Šturbej S delovna skupnost skupnih služb - Bruno Šverko • Steklarna Boris Kidrič, predsednik konference - Jože Bedenik. Čeprav poznate zelo dobro vse sodelavce, izvoljene za predsednike sindikalnih organizacij, jih vseeno v kratkem predstavljamo! tira v organe samoupravljanja: enega delegata v delavski svet ozda, dva delegata v disciplinsko komisijo ozda, 3 delegate v samoupravno delavsko kontrolo tozda ter enega delegata v samoupravno delavsko kontrolo ozda. Tozd Dekor Kozje evidentira v organe samoupravljanja: 15 delegatov v delavski svet tozda, 5 delegatov v disciplinsko komisijo tozda, 4 delegatee v delavski svet ozda, 9 delegatov v samoupravno delavsko kontrolo tozda in enega delegata v samoupravno delavsko kontrolo ozda. Delovna skupnost skupnih služb evidentira v organe samoupravljanja: 16 delegatov v delavski svet delovne skupnosti, 3 delegate v disciplinsko komisijo ozda, 9 delegatov v samoupravno delavsko kontrolo delovne skupnosti, 4 delegate v delavski svet ozda in enega delegata v delavsko kontrolo ozda. V delavski svet delovne skupnosti ne morejo biti evidentirani, zaradi dveh mandatov Andrija Gasparič, Zdenka Gorenc, Marija Majcenič, Zlatko Novak in Josip Žnidarec. FRANC VEHOVAR Mato Sabljak, predsednik osnovne organizacije sindikata Osnovna izdelava Mato se je rodil 5. februaija 1949 v kragu Lovas v občini Vukovar. Po končani osnovni šoli je odšel po poti svojih dveh stricev - steklarjev in se vpisal leta 1963 v Steklarsko šolo za steklopihača. Pp končani šoli je odšel na delo v Alibunar, vendar je hitro spoznal, da tam ni prihodnosti. Vrnil seje v Rogaško in se zaposlil v Steklarni. Talentiran in marljiv, kakršen je, je hitro napredoval in sedaj je že mojster brigadir. Mato se je hitro vključil v delovanje družbenopolitičnih organizacij ter organov samoupravljanja, v katerih dela zelo zavzeto. Znanje po svojih naprednih razpravah, predvsem na sejah osnovne organizacije sindikata, ko odločno zahteva na nedelo ali slabo delo odgovornost. Za predsednika sindikata v tozdu je bil Mate izbran že drugič! Vojo Obradovič, predsednik osnovne organizacije sindikata Dodelava Vojo seje rodil 21. junija 1930 v Baji-ni Bašti v Srbiji. Po končani šoli je leta 1946, torej kmalu po vojni, v izredno težkih časih odšel v ČSSR, kjer se je O dve leti učil steklarskega poklica. Leta O 1948 seje vrnil v Jugoslavijo in prišel v Rogaško Slatino v Steklarsko šolo. To je končal leta 1950 in se zaposlil v Steklarni, kjer je kmalu postal oddelkovo-dja žgalnice. Sedaj je poslovodja v tozdu Dodelava. Vojo je vsekskozi sodeloval v delu organov samoupravljanja, z leti službovanja pa je postajal bolj in bolj aktiven. Še zlasti zavzeto deluje v skupščini samoupravne interesne skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Za predsednika sindikata v tozdu je bil Vojo izvoljen prvič! Anton Gorišek, predsednik osnovne organizacije sindikata Kristal Rodil se je 11. junija 1952 v Malem Taboru v sosednji Hrvaški. Po končani osnovni šoli seje, kot večina mladih fantov takratnih generacij, vpisal v Steklarsko šolo, saj mu je bila Steklarna z velikimi možnostmi za zaposlitev zelo blizu. Leta 1970 se je po končani šoli zaposlil v Steklarni kot kvalificirani steklobrusilec. Pri delu je hitro napredoval in kmalu postal mojster brigadir, sedaj pa že več kot leto opravlja dela in naloge poslovodje. Predsednik konference osnovnih organiza- Predsednica osnovne organizacije sindika-cy sindikata Steklarne Jože Bedenik ta Delavska restavracija Valerija Šturbej Predsednik osnovne organizacije sindikata Osnovna dejavnost Mato Sabljak Predsednik osnovne organizacije sindikata Kristal Anton Gorišek Predsednik osnovne organizacije sindikata Servisne dejavosti Tomislav Kučiš V delovanje družbenopolitičnih organizacij, zlasti zveze komunistov, se je Anton vključil zelo hitro. Sodeluje pa tudi v organih samoupravljanja. Za predsednika osnovne organizacije sindikata je bil izvoljen prvič! Tomislav Kučiš, predsednik osnovne organizacije sindikata Servisne dejavnosti Rodil seje 21. decembra 1946 v Humu na Sutli, v hrvaškem Zagorju. Po končani osnovni šoli seje v Litostroju v Ljubljani izučil za kvalificiranega ključavničarja. Tam se je tudi zaposlil. Predsednik osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb Bruno Šverko Ker pa je Ljubljana daleč od Tomislavovega rojstnega kraja, si je poiskal delo v Straži, od tam odšel na delo v Štore in tam tudi dokončal delovod-sko šolo. Leta 1984 je prišel na delo v našo steklarno. Tomo je v vseh delovnih okoljih zelo zavzeto deloval tudi v organih samoupravljanja ter v sindikatu, zato ni čudno, da so v temeljni organizaciji Servisne dejavnosti spoznali njegove vrline in mu zaupali vodenje sindikalne organizacije. Za predsednika osnovne organizacije sindikata je bil izvoljen prvič. Valerija Šturbej, predsednica osnovne organizacije sindikata Delavska restavracija Valerija se je rodila 12. julija 1962 v Rogaški Slatini. Po končani osnovni šoli se je vpisala v gostinsko šolo in jo končala kot kvalificirana kuharica. Po nekajmesečnem iskanju dela se je za določen čas zaposlila v naši delavski restavraciji. Nadomeščala je delavko na bolniškem dopustu. Potem je delala nekaj časa kot brisalka stekla v tozdu Dodelava, saj ni v svojem poklicu dobila zaposlitve. S povečanjem števila zaposleih v Steklarni pa je navsezadnje dobila stalno delo v kuhinji naše delavske restavracije. Ker je poznana kot pridna in vestna delavka, so sodelavci Valeriji zaupali odgovorno nalogo in jo izvolili za pred- sednico osnovne organizacije sindikata Delavska restavracija. Za predsednico sindikata je bila izvoljena prvič! Jože Bedenik, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Steklarne Boris Kidrič Jože se je rodil 20. januarja 1947 v Celju. Osnovno šolo je končal v Rogaški Slatini in je med redkimi, ki so se s te šole odločili za steklarski poklic. Končal je Steklarsko šolo in se zaposlil v naši steklarni kot steklopihač. Hitro je napredoval in sedaj je mojster brigadir. Tudi Jože je aktiven družbenopolitični delavec. Opravljal je že več odgovornih funkcij, saj je bil med drugim predsednik sindikata v tozdu Osnovna izdelava, predsednik delavskega sveta delovne organizacije, • končal je tudi izobraževanje za sindikalne delavce v Radovljici. Predsednik sindikalne konference je prvič. Bruno Šverko, predsednik osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb Bruno se je rodil 5. oktobra 1956 v Rogaški Slatini. Po končani osnovni Letno poročilo službe za varstvo pri delu Štiri dejavnosti... Uresničevanje delavčevih pravic in obveznosti v zvezi z varstvom pri delu oziroma skrb za varno delovno okolje in varne delovne razmere se tiče slehernega člana kolektiva. Zagotavljanje varnega dela je med bistvenimi sestavinami samoupravnega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih dela. Varno delo pa ni le zaščita pred nevarnostjo, temveč je proces dela in odločanja delavcev o naložbah, projektih, organizaciji dela, tehnoloških rešitvah in tudi o urejanju odnosov med ljudmi. Če se ozremo nazaj v leto 1985, lahko spoznamo in ocenimo, da je bilo narejenega izredno veliko, predvsem na področju nove tehnologije, pa tudi za izboljšanje delovnih pogojev! Poučevanje in vzgajanje za varno delo Velikega pomena za preprečevanje poškodb pri delu oziroma delovnih nezgod ter raznih obolenj v zvezi z delom je poučevanje in vzgajanje delavcev. Vsak delavec na delu naj spozna vse dejavnike, ki lahko kvarno vplivajo na njegovo zdravje ter vse nevarno- sti pri delu, predvsem pa tiste, ki ga neposredno ogrožajo pri delu. Prav tako je nujno, da je vsak član kolektiva seznanjen še z obveznostmi in pravicami, ki jih ima v zvezi z varnim delom. V lanskem letu je bilo v Steklarni organiziranih sedem seminarjev in preizkusov znanja o varstvu pri delu, ki se jih je udeležilo 187 delavcev. Letos moramo narediti na tem po- šoli je šel po očetovih stopinjah in se vpisal v Steklarsko šolo kot steklobru-silec ter jo končal leta 1975. Zaposlil se je v našem kolektivu, vendar ga je želja po nadaljnjem znanju gnala naprej, pa seje vpisal na višjo tehniško šolo za varstvo pri delu. Študiral je ob delu in šolanje tudi uspešno dokončal. Sedaj je vodja službe za varstvo pri delu. Od vsega začetka dela v Steklarni je Bruno zelo delaven v družbenopolitičnih organizacijah, saj je deloval v Zvezi socialistične mladine, deluje v zvezi komunistov ter veliko prispeva k uspešnemu delu organov samoupravljanja. Za predsednika osnovne organizacije sindikata v delovni skupnosti skupnih služb je bil izvoljen prvič! Jože Fridl, predsednik osnovne organizacije sindikata Dekor Predsednika osnovne organizacije sindikata v tozdu Dekor v Kozjem Jožeta Fridla pa tokrat ne predstavljamo, saj edini ponavlja mandat in ga prav vsi dobro poznamo. Upam, da nam Jože tega ne bo zameril?! Vsem sindikalnim delavcem želimo, da bi bili pri svojem družbenopolitičnem delu kar najbolj uspešni in da bi uspešno vodili svoje izvršne odbore oziroma konferenco sindikata Steklarne! F. V. dročju še več, kajti z novo tehnologijo in z uvajanjem mehanizacije ter avtomatizacije nastajajo nove nevarnosti in škodljivosti, ki jih morajo delavci čim prej spoznati in osvojiti vsa potrebna znanja, kako se zavarovati pred njimi. Meritve za izboljševanje delovnih pogojev Meritve mikroklime in drugih ekoloških dejavnikov, kot so: hrup, razsvetljava, prah, plini in pare ter drugi, opravljamo, da ugotavljamo, ali izmerjene vrednosti morebiti ne presegajo naj višjih dovoljenih meja, določenih z našimi, to je JUS predpisi. Rezultate takih meritev lahko dobro izkoristimo za izboljševanje delovnih pogojev, kajti če določeni parametri presegajo dovoljene meje po JUS oziroma določila Tabela 1: Pregled nad številom nesreč pri delu, na poti na delo in z dela v letu 1985 Organizacijske enote Na delu Na poti Skupaj Tozd Osnovna izdelava 50 9 59 Tozd Dodelava 31 3 34 Tozd Kristal 68 6 74 Tozd Dekor Kozje 28 4 32 Tozd Servisne dejavnosti 6 1 7 Delovna skupnost skupnih služb 2 3 5 Skupaj 185 26 211 drugih predpisov, moramo nujno ukrepati. Tudi lansko leto smo opravili ekološke meritve v delovnih prostorih in v okolju, pri čemer smo se osredotočili predvsem na meritve v novih zgrajenih objektih. Tako so bile opravljene meritve v prostorih novih brusilnic, grobe brusilnice, vezalnice, skladišču gotovih izdelkov, kemični polirnici in nevtralizaciji ter pri električni kadni peči. Prav tako so bile opravljene meritve kislinskih hlapov, ki jih nevtralizirane izpuščamo v ozračje. Meritve so pokazale, da ni škodljivih emisij. Izmerjeni ekološki faktorji v prostorih pa so tudi zvečine v dovoljenih mejah, medtem ko so nekateri ekološki faktorji pri električni peči še preveliki. V lanskem letu smo z izboljšavami oziroma z določenimi ukrepi uspešno uredili delovna mesta pri plinski kadni peči, kjer smo uspeli zmanjšati se-vano toploto; zmanjšali smo tudi ropot, ki ga povzročajo zlasti gorilniki in plinski boben. Na tej peči je bila nameščena še klimatska naprava z razvodom do delovnih mest, žal pa rezulta- tov, kaj smo s tem dosegli, še ne vemo, ker je ta naprava narejena zlasti za ohlajevanje zraka v vročih poletnih mesecih. V brusilnici v Kozjem smo z uspehom obložili strop z zaščitno oblogo, ki dobro duši nezaželene zvoke ter na ta način zmanjšuje hrup v prostoru. Vse navedeno dokazuje, da se da tudi v steklarski industriji veliko narediti za izboljšanje delovnih razmer! Pregledi in preizkušanje delovnih naprav in priprav Daje mogoče zajamčiti varnost dela, vsako leto pregledujemo ia preizkušamo delovne priprave in naprave, sredstva za delo, stroje in objekte. To velja zlasti za tista, ki pri svojem delovanju predstavljajo nevarnost za človekovo zdravje in ki ga pri delu lahko poškodujejo. V lanskem letu so bile pregledane predvsem nove oziroma uvožene delovne priprave, s čemer smo ugotovili, da ustrezajo našim predpisom in da so varne za uporabo. V bodoče pa bomo morali namenjati mnogo več skrbi odpravi pomanjkljivosti, ki jih odkrijemo s takšnimi pregledi in preizkusi, kajti le tako lahko zagotavljamo ustrezno varnost pri delu. Obdobni zdravstveni pregledi delavcev Obdobne zdravstvene preglede preventivne ali preprečevalne narave namenjamo predvsem tistim delavcem, ki opravljajo dela, pri katerih nastopajo ali se pojavljajo škodljivosti za delavčevo zdravje. Glede na roke, ki jih določa pravilnik, je bilo lansko leto na obdobnem zdravstvenem pregledu 207 delavcev. Večina pregledanih je sposobna opravljati sedanje delo, nekaterim pa je bilo treba predpisati določene omejitve ali jim določiti celo premestitve na druga dela. Iz posameznih tozdov je bilo lansko leto na obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledih naslednje število delavcev: iz tozda Osnovna izdelava 15, iz tozda Dodelava 20, iz tozda Kristal 53, iz tozda Dekor 25, iz tozda Servisne dejavnosti 42, iz tozda Delavska restavracija 21 in iz delovne skupnosti skupnih služb 31. Dobro poglejte, na tejle fotografiji in na drugih, saj boste prepoznali prenekaterega svojega nekdanjega sodelavca! Ob upokojitvi si velja nazdraviti..! foto Z. Novak Lani 211 nesreč pri delu Iz evidence nesreč pri delu in na poti na delo oziroma z dela za lansko leto je razvidno, daje bilo rekordnih 211 nesreč pri delu, od teh 185 na delu in 26 na poti na delo oziroma z dela. Vzrok za povečanja števila nezgod pri deluje predvsem to, da seje lansko leto zaposlilo v Steklarni mnogo več novih delavcev, kot je bilo to v povprečju prejšnja leta, pa tudi delovne razmere so se spremenile, saj smo lani uvedli novo tehnologijo, večizmensko delo in prišlo je mnogo mladih, neizkušenih delavcev. Število nesreč pri delu, na poti na del in z dela kaže tabela 1! Glede na obliko nesreč pri delu in na poti je bila večina poškodb lažje narave, bilo pa je tudi nekaj težjih nesreč. Predvsem prevladujejo vrezenine, opekline, vbodnine, padci, stisnine. Največ poškodb je na prstih rok zaradi loma stekla, vbodnin na očeh zaradi tega, ker delavci pri delu ne uporabljajo zaščitnih očal, veliko pa je tudi vbodnin po drugih delih telesa zaradi nesmotrnega oziroma nezanesljivega dela. Sklepna misel... Prav gotovo lahko pripišemo, da se delovni pogoji oziroma delovne razmere tudi v Steklarni izboljšujejo, saj je bilo v zadnjih letih narejeno marsikaj, da bi pridobili nove oziroma boljše delovne razmere. Kljub temu pa še prenekatero delovno mesto ni urejeno tako, kakor bi moralo biti in kakor si želimo, da bi bilo. Res pa je tudi, da varstvu pri delu in v širšem pomenu te besede še vedno ne namenjamo zadosti skrbi in ga ne vključujemo v delovni proces tako, da bi zares postal njegov sestavni del! BRUNO ŠVERKO f > Sporočilo Društva prijateljev mladine Pust je pred vrati! Že tretje leto poskuša Društvo prijateljev mladine Rogaška Slatina pritegniti k sodelovanju čim širši krog krajanov. Poleg organizacije raznih dejavnosti, zlasti med šolskimi počitnicami, se trudimo, da ne bi zanemarili naših šeg in navad... No, za nami je dedek Mraz, pred nami pa je Pust! Prav je, da vsaj enkrat v letu pozabimo na vsakdanje skrbi in se malo sprostimo ter ta dan izkoristimo za smeh, ki nam je v teh zresnjenih časih še kako potreben. To so vedeli naši predniki, pa tudi mi vemo, da v smehu in šah resnica ne boli tako močno. Kako bomo letos poskušali organizirati praznovanje pusta? Že v nedeljo, 9. februaija, naj bi se v Rogaški Slatini zbrale prve maske pred Slaščičarno-pekarno. Ob 14. uri se bodo pionirji in mladinci zbrali v skupine, da bodo razveseljevale gledalce v parku in pred Pošto. Prvo nagrado bo, kot vedno, dodelila Turistična zveza Rogaške, drugo nagrado pa bo dodelilo obrtno združenje. Pustno rajanje se bo ta dan končalo v dvorani Pošte. Vabljeni ste tudi starši! V torek, 11. februaija, pa se nameravajo predstaviti v pustnem sprevodu naše delovne organizacije. Upamo, da bomo naleteli na izvirne domislice in s tem tudi na razumevanje ter dober odziv delavcev, ki jim ni samo za resne stvari?! Čeprav delamo vsi: prav in dobro, se bo morebiti le kdo spomnil kakšne naše napakice, ki bi jo bilo treba predstaviti v povorki smeha, čeprav je Rogaška kot mah kraj že znana tudi po velikih »napakicah«! Motorizirana povorka bo krenila v torek ob 15. uri izpred steklarne Boris Kidrič do Ratanske vasi in nazaj, pred hotelom Pošta pa bomo podehli najboljšim skupinam zaslužene nagrade. In tudi prehodni pokal pričakuje novega prejemnika! S torkovo pustno povorko pa še ne bomo končali tedna smeha... Dobili se bomo še v četrtek, 12. februarja popoldne pred Zdravihško dvorano, da se še enkrat nasmejemo ob žalostnem pokopu vseh naših grehov, ki jih pust kot grešni kozel utegne prevzeti nase. V upanju, da se naslednje dni vidimo, vabimo vse krajane k sodelovanju! Za društvo prijateljev mladine REMI KOČICA v___________________________________________________________________/ Sgraffito na pročelju brusilnice v Kozjem, delo članov krožka »Steklo in upodobitev«, katerega mentorje profesor P. Krivec. - foto atelje »Gry« V Dekorju smo slovesno sklenili leto... Ostal je spomin na zadnji delovni dan Zakoračili smo v leto 1986; s pogledi, ki so uprti naprej, uravnavamo nove korake, včasih pa nas prevzame domotožje posebne vrste in spominjamo se preteklega leta. Radi obujamo lepe spomine. En tak spomin je ostal na zadnji delovni dan v lanskem letu... Kot je že prešlo v navado, poskrbi zadnji dan v letu za čim lepše slovo od iztekajočega se dela osnovna organizacija sindikata. Stroji so se ustavili ob 12. uri. Pripravili smo prostor v očiščeni proizvodni hali. Dolgo omizje za ves kolektiv in goste, povabljene na sindikalno konferenco ... Da ne bi zahajal v podrobnosti, povzemam delo konference v nekaj mislih. Potegnili smo črto pod koncem leta in si poskusili ustvariti sliko o uspešnosti dela našega kolektiva v letu 1986. Lahko smo (še kar) zadovoljni z rezultati. Na boljši uspeh in organizacijo dela je v zadnjih mesecih precej vplivala posodobljena in povečana proizvodnja stekla v Rogaški... Dokaj uspešno je bilo tudi delo sindikata, posebno dobro pa so se odrezali športniki na različnih tekmovanjih, kot so delavske športne igre. To je razveseljivo zlasti zato, ker sta šport in rekreacija izrednega pomena za zdravje, počutje in delovne učinke slehernega delavca. Rezultati kažejo, da množičnost vodi tudi v kakovost. In hkrati se s tovrstno uspešno dejavnostjo uveljavlja tudi naš, še vedno dokaj mlad kolektiv... Morda pa smo nekoliko manj zadovoljni z informiranjem delavcev o dogajanju v naši delovni organizaciji, saj so se kar nekajkrat v lanskem letu razširile dezinformacije, ki so kahle zadovoljstvo in tudi delovno uspešnost v tozdu. V nekakšnem prednovoletnem nagovoru je na konferenci opozoril na slabosti minulega dela ter postavil smeri za delo v letu 1986 vodja temeljne organizacije. Že zato, ker se v tako polnem številu redkokdaj zberemo, je bil ta dan zares posebno doživetje. Za uvod v veselo proslavljanje »starega« leta po končani konferenci je imenitno poskrbela mladinska gledališka skupina s šestimi skeči. In potem smo si nazdravili ter še zaplesali, kakor so nam godli Optimisti... V takih srečanjih med delavci postajajo vezi trdnejše in tesnejše; takrat se najde čas za besedo, ki morda ni mogla biti izrečena kdaj prej, ker so minute morebiti preveč dragocene! Tisto noč se je malokomu mudilo, razen seveda na plesišču. In kako drugače bi si zaklicali v slovo zgodaj zjutraj kot z besedami, s katerimi se tudi jaz poslavljam: Srečnega pa zdravega! FRANC ČERNELČ V Steklarni imamo kar precej delovnih invalidov, ki imajo svoje težave in interese, organizirani pa so v Društvu invalidov Steklarne - foto Z. Novak Z letne konference Društva invalidov Steklarne... - foto Z. Novak Iz Steklarske šole... Da bi zaostrili disciplinsko odgovornost Že veliko kritik smo slišali na račun sedaj veljavne delovne zakonodaje, ki omogoča delavcem samostojno urejati nekatera vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji. Prevladuje mnenje, da je nujno treba spremeniti zakonske predpise na področju disciplinske odgovornosti. Največ je takih, ki se zavzemajo za to, da se sedanjo disciplinsko odgovornost za delo ali za poslušnost spremeni v odgovornost za delovne rezultate oziroma dosežke. V Steklarski šoli ugotavljamo, da se število kršiteljev delovne dolžnosti oziroma discipline ne zmanjšuje, marveč ostaja nekje na ravni prejšnjih let. Največ je še vedno neopravičenih izostankov z dela ter samovoljnega zapuščanja dela, sledi malomarnost pri delu, nedostojen odnos do sodelavcev, vinjenost na delovnem mestu. Med kršitelji so zvečine mlajši delavci. Poudariti je treba, da delavci izrečenih disciplinskih ukrepov ne jemljejo dovolj resno - predvsem ne opominov in javnih opominov, zaradi česar kršitve nadaljujejo in se kaj malo zavedajo, da jim sledijo strožji ukrepi in kot zadnji disciplinski ukrep - izključitev s prenehanjem delovnega razmerja. Že nekaj let ugotavljamo, da delavci le poredko ugovarjajo izrečenim disciplinskim ukrepom, kar pomeni, da se vsak kršitelj zaveda svojega napačnega ravnanja. Poleg izrečenega disciplinskega ukrepa je delavec za neupravičeni izo- stanek z dela ali za samovoljno zapustitev dela ter za zamujanje dela dolžan plačati pavšalno odškodnino, ki skladno z določilom samoupravnega sporazuma znaša 8% za neupravičen izostanek z dela ter nekaj manjši delež za druge že omenjene kršitve. In kljub temu, da delavec, ki je izostal z dela, za ta dan nima priznanih delovnih ur ter s tem tudi ne po urah pripadajočega osebnega dohodka, da mora še plačati pavšalno odškodnino, smo v zadnjih treh letih zabeležili v Steklarski šoli le en ugovor soper takšen sklep disciplinske komisije... Pogosto se tudi zgodi, da kršitelj v pripravljalnem postopku sploh ne pride na pogovor, še manj pa je delavcev, ki sploh pridejo na sejo disciplinske komisije. Vse navedene kršitve so zares opredeljene samo kot odgovornost za delo in poslušnost pri delu, malo ali skoraj nič pa ni odgovornosti za delovne rezultate. Slabe delovne rezultate sicer ugotavljamo, saj jih merimo, vzroki zanje so več ali manj znani, žal pa na njihove povzročitelje največkrat pozabimo! Tako v teoriji kakor tudi v praksi ta odgovornost še ni uveljavljena. V letu 1985 disciplinska komisija na šoli ni imela lahkega dela. Čeprav ni bilo izredno težkih disciplinskih prekrškov, je bilo treba precej časa, da se je novoizvoljena komisija vpeljala v delo. Pri nas, kakor tudi marsikje drugje, se pri odločanju še čutijo pristranski odnosi, kar škoduje kvaliteti odločanja. In kakšna naj bi bila vloga sindikalne organizacije v disciplinskem postopku? Sindikat ima v disciplinskem postopku naslednja pooblastila: • lahko vloži zahtevo za začetek disciplinskega postopka; S da mnenje o disciplinski zadevi, o odgovornosti delavca in o morebitnem ukrepu; • zastopa delavca v postopku pred disciplinsko komisijo, če delavec to zahteva ali vsaj v to privoli. Sindikat je lahko v disciplinskem postopku aktivni udeleženec, vendar pasiven odnos sindikata do disciplinske zadeve ne pomeni ovire za izvedbo disciplinskega postopka. Kadrovske zanimivosti V decembru 1944 delavcev V lanskem decembru je bilo zaposlenih v naši steklarni 1944 delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 540, v tozdu Dodelava 185, v tozdu Dodelava 185, v tozdu Kristal 495, v tozdu Dekor 199, v tozdu Servisne dejavnosti 90, v tozdu Delavska restavracija 28, v tozdu Naše staklo 12, v tozdu Dalmacijakristal 104, v tozdu Tehno-kristal 74 in v delovni skupnosti skupnih služb 217. V decembru je prišlo med nas 13 novih delavk in delavcev, zapustilo pa nas jih je 18. Prišli delov Janko Roršek; v tozd Dodelava za brisalki stekla Irena Stančič in Ma-V decembru so prišli med nas: v rija Vuljevič; v tozd Kristal za steklo- tozd Osnovna izdelava za vczalca mo- brusilca Štefan Kučiš in Robi Podko- ritnik; v tozd Dekor za čistilko stekla Zvonka Kladušek, za posluževalca v kemični polirnici Milan Bunšek, za steklobrusilca I. delovnega področja Jožef Jazbec in Jožica Kunej, za ste-klobrusilko II. delovnega področja Marija Brilej in za steklobrusilko III. delovnega področja Nada Valenčak; v tozd Servisne dejavnosti za pripravnika IV. stopnje Branko Anderlič in v delovno skupnost skupnih služb za prevzemni kontrolorki Ana Halužan in Dragica Javorič (premeščeni tozda Kristal oziroma iz tozda Osnovna izdelava) ter za vodjo plansko-analitične službe Danijel Breko. Vsem novim sodelavcem želimo čim boljše delovne uspehe in da bi se dobro počutili v našem steklarskem kolektivu! Odšli V decembru so se poslovili od nas: iz tozda Osnovna izdelava odnašalec Avgust Vodušek in krogličarja Andrej Gotlin ter Martin Hrček, ki so vsi odšli v JLA, medtem ko sta bila izlagalca stekla Tihomir Bandov in Tvrdko Vidovič izključena; iz tozda Dodelava brisalka stekla Slavica Lugarič po odpovedi ter brusilec I v grobi brusilnici Franc Ivič in brusilec II v grobi brusilnici Franjo Drenški zaradi izključitve; iz tozda Kristal steklobrusilec I Marjan Kovačič zaradi odhoda v JLA; iz tozda Dekor steklobrusilca I. delovnega področja Vinko Klaužar zaradi odhoda v JLA in Miroslav Trunk po odpovedi, steklobrusilec II. delovnega področja Vladislav Kunst zaradi odhoda v JLA, steklobrusilec III. delovnega področja Jože Kodrin zaradi odhoda v JLA, steklobrusilec IV. delovnega področja Franc Valenčak zaradi odhoda v JLA in skladiščni delavec v kartonažni embalaži Anton Majerič zaradi odhoda v JLA; iz tozda Servisne dejavnosti pomočnik vodje tozda Franc Lovrenčak zaradi satarostne upokojitve in ključavničar - izdelovalec modelov Stanislav Križanec zaradi odhoda v JLA; iz delovne skupnosti skupnih služb skladiščna delavka Anica Brence po odpovedi. Rodili so se V decembru so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Boštjan Ivič -Dragutinov sin; Roman Jančič - Matijev sin; Marin Kajba - Mirjanin in Božidarjev sin; Petra Kovačič - Jožetova hči; Sanja Zagorščak - Vesnina in Josipova hči. Staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo veliko lepih dni in srečno življenje; . Poročile so se V decembru so se poročile naslednje sodelavke: Marta Blazina - poročena Plevčak, Cvetka Kunštek - poročena Gajšek, Jožica Podhraški - poročena Kranjčec, Ivanka Polajžer - poročena Drofenik, Josipa Posilovič - poročena Bizjak in Mira Žnidarec - poročena Ribič. Vsem mladoporočenkam želimo na novi življenjski poti vse najlepše; Kolektiv steklarne Boris Kidrič ZDENKA GORENC Sodelavcu v spomin... Lojze Podkoritnik Petega januarja smo se za vselej poslovili od Lojzeta Podkoritnika, vzornega moža, očeta in dedka, steklarskega mojstra, godbenika naše godbe in nad vse priljubljenega prijatelja ter tovariša ... Lojze se je rodil leta 1929 v proletarski družini. Oče je bil rudar, mati pa je bila gospodinja. Kot mnoge druge družine je tudi Podkoritnikovo družino hudo prizadela nemška okupacija. Nemci so po zaslugi domačih izdajalcev ujeli in zaprli očeta Jožeta, ga odpeljali v zloglasno taborišče Buchenwald, odkoder se ni vrnil. Tako so ostali sami, z mamo, štirinajstletni Jože, dvanajstletni Lojze in sedemletni Zvonko. Čvrsta materina volja in Podkoritni-kovih sinov pa družine ni zlomila. Jože si je kmalu poiskal kruh v naši steklarni, nekaj pozneje je prišel med nas tudi Lojze, po osvoboditvi pa se jim je pridružil tudi Zvonko. Kmalu po vrnitvi iz vojske sije Lojze ustvaril družino, v kateri je našel svoj smisel in harmonijo. Z veliko ljubeznijo sta skupaj s soprogo Zdenko vzgajala hči Zorko, posebno veliko skrbi in pozornosti pa je bila deležna mala vnukinja Barbara. Lojze in Zdenka sta si skupaj z zetom Poldetom in hčerko Zoro zgradila lep dom na Lastinah, na katerega je bil Lojze zelo ponosen... Ko sem ga prišel obiskat prvič po preselitvi iz steklarskih blokov, mi je z velikim veseljem razkazoval vse prostore. In res je bil lahko ponosen na svoj dom! Žal pa je že takrat Lojzeta načenjala bolezen na ledvicah; te so mu postopoma povsem odpovedale. Zato je moral dvakrat tedensko na dializo, toda bilje vseskozi potrpežljiv bolnik. Doma je imel vso skrb in potrebno nego, pa mu je bila bolezen vsaj malo olajšana. Zahvala Lojze Podkoritnik je bil pri naši steklarski godbi vse od njene ponovne ustanovitve leta 1945. Zelo je bil priljubljen. Četudi je bil hudo bolan, je hotel igra ti na svojo trobento... Ko sva se pogovarjala, mi je rekel: »Veš Rudi, poskušam igrati, pa ne gre...!« In v očeh se mu je utrnila solza, skrita za očali, pa je nisem prezrl... Tudi meni se je, le da je nisem uspel prikriti! Zadnjič nas je obiskal naš dragi Lojze ob praznovanju dneva JLA. Bil je na akademiji, ki smo jo pripravili temu prazniku v čast. Ko smo si stiskali roke in si voščili srečno novo leto, ki se je bližalo, nismo vedeli, da je bil to naš poslednji stisk prijateljskih rok, naše zadnje srečanje z Lojzetom. In ko smo se ob velikem številu prijateljev poslavljali od njega na njegovi zadnji poti, sem se spomnil drame »Drevesa umirajo stoje«, ki jo jc že zdavnaj uprizorila naša steklarska dramska skupina. V njej je prav Lojze briljantno odigral glavno vlogo... Da, dragi Lojze! Bil si tak mož, oče, dedek in prijatelj, ki si umrl stoje, ponosno, kakor umirajo drevesa! Ostal nam boš v trajnem spominu! RUDI JUGOVAR --------------------------—v Ob boleči izgubi očeta Avgusta Papiča se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z nami in darovali cvetje. Še posebej hvala delavcem druge peči za darovani venec, brigadi Posl pa za nesebično denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste Avgusta pospremili na njegovi zadnji poti! Žalujoči sin Branko z družino. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 133 STCKMp M/ÖU- ŠEMJE Ml EIEPTPO- nOTOMA TtEMČHO JA/jsT7O STAb/O/J V SUb/ft-PEST/ PPObA- SAIMA SIASC/C /EAPIO- TAC K/SIK S7EKIAA /TESTO V ISTA/ ifl STAfi 4JST///J- s/o bBA/A/l E/6 UTA PjP/ ČETTOP/O Al/PAl- A//CA s m n i /taseije o& cest/ CEIJE- /TAL. /1BSTO 6/A J/J O /jzsro F/l/P//JO/ l/TE- PAPMA etpst VB MS*/ OdßB/) ' PE6/STM- M nun Mi POleSAP- SXE Jeppe /TJ) L. PB/FA (P/TA ) Z TEPI O OOP A J JUL/J C/» PST/ -Af/ »£N/£IAJ£C ' TUŠ V /JOPA/ -/J/C/ IOXAL J /JUAl JAN/ /J£X0a/jja sest™ PBJ/ZA JOCA ' /BI/ — //OST - ZIT/tß/Cq Po&č /Mil/C///) SOElES- /T/EA A//S/ S£~ /TASTAp OZ// VAS7A FUß JA V £ d 06 /O J/ZB SESTAVE* Ha d/j L£S£/J S7£&£/Z JOTAA/, pat/ c OlAV/JO h £57 O /TAL/J£ a/tep/T/o EU/TOA. P/SATEll oče /TA S/l - AMf POPMAZA PPOPAČO-/JA At/ Ö//A/JCF /tosa/t ObT/E/l OSf/SPE STO&OPe PP/ČA/J/l^ toe/,šc POl//£ß PJET/E, PASATA MAPA /TA/TA OTPA PP/ PlUCt/ Med reševalce nagradne križanke št. 133 bomo z žrebom razdelili za 750 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 300 dinarjev, drugo nagrado 250 dinarjev in tretjo nagrado 200 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo da le po eno rešitev! Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov našega uredništva: «Steklar«, steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis «Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo križanke: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 133! Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 132 takole: prvo nagrado 300 dinarjev prejme Terezija Škorjanc, drugo nagrado 250 dinarjev prejme Samo Siter, tretjo nagrado 200 dinarjev pa prejme Dolo Škorjanc. Vsem nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 132 - vodoravno: veliko delov, parada, edn, rele, šari, minaret, ah, Ž, Assen, tek, U, cpakta, Nantes, Linne, Anita, pp, jata, opaž, Ruse, AN, vračar, dih, Zinka, Tejo, ILO, anoda, IL, Panov, novo leto, sren. UREDNIŠTVO Glasilo «Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo «Steklarja«: Steklarna «Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.