PRIMORSKI DNEVNIK ,otovm1 . Postale 1 gmppp Cena 35 lir Leto XVm. - Št. 240 (5324) TRST, petek 26. oktobra 1962 PO ODGOVORU HRU5C0VA IN KENNMJA NA POZIV TAJNIKA OZN 1 nnujiuvH fff HUmCUiJH HM rUlIV IAJmIKA ULN /Danes začetek pogajanj U Tanta z delegati ZDA, SZ in Knbe lennedv ni snreiel nnzin za zAAAsnA nrAkinifov hlnkailA nma) 3i> * ennedy ni sprejel poziva za začasno prekinitev blokade Rrušiov brezpogojno sprejema predloge U Tanta - Zorin poudarja, da so ameriški (H i„tri »intrnf Hun« in »aa.ti avanjU to vi tel 6| cm & mest* je za l cm. šino 1 drža* mladi1 viša !5 "Slfctanja DMJttn. . narodov namerava izkoristiti prvo priložnost od jutri zjutraj dalje in začeti /arnnff S trem* stranmi, ki so najbolj zainteresirane pri vprašanju, ki se sedaj obravnava t 'dgovnr nf,m svetu- Ti pripravljalni razgovori se bodo za sedaj vodili s tremi stranmi ločeno, je J U fa Hrušeova in Kennedy- II fll .1 • “11111 SP olacito' TJnilSnni, if. letu di ljaiaatu se glasita: Hruščov iz-.Tegef S A« bil 1 sem1^' ®rz°Jav’;ia se glasi: «Pre-z ®* Poslanico in sem skrb- kater1 Predlog, ki ga vsebuje. inese Wi0,. “«iumrni vašo zasKro- :1 j učil* | zaradi položaja, ki je na- uspe tu,]; karibskem področju, ker je t SOvietska vlada mnenja, R<»Mj takr/S ■ -stanje :zredno nevarno 11 Zdr - te.r;ia ‘akojšnjo interven-nese) 1 Se ;Uze.nih narodov. Izjavljam, 11'* je triajam z vašim predlogom, ’5. ,en skladu z interesi miru«. O 221 .Sfdjgev odgovor pa se gla-riuli) rt};. '°o°k° cenim duha, ki je 22”6. o J?1* vašo včerajšnjo posli-olispo* akor -— —i,! > ( žr smo pojasnili v Var-zzo r Jnsvetu, je bila sedanja rriana y ' Ustvarjena s tajno name-)A) 4, in °.teilzivnega orožja na Ku-Jinna*' rešitev je v odstranitvi tega (Torij! tj •v svoji poslanici in v svo->A) 1*. I0 ,v Varnostnem svetu pre-co (*j dl0„no<: sta postavili nekatere gnon 5eso>n pozivali na pogajanja, tin ali je mogoč zadovo- lso„ 0razum_ Veleposlanik Ste-ij it; ' Is pripravljen takoj disku-a) l'*ko takem sporazumu z vami. nma6’l leg. eči Vajn zagotovim, da želimo . zadovoljivo in mirno reši- vprašanja«. riuli) nedyjev odgovor U Tantu je olisp? i n ameri%i delegat St.even-li re*1 ta nocojšnji seji Varnostnega 1 15,11 ter f!2fd8ovor p°* in^ri J< ogr'b F riujl pi' n , je predstavni* depart-Se to. ntirambo pozneje izjavil, lo ,,i..re.P' za blokado Kube ne jet„wniH, češ da je dvanajst ia ,, . ladij s:cer menjalo 'mer, Kriubfo i'n njihovi ((premiki« nadalju-^RDAlbi , še dalje plujejo proti >erta< raki, da se ((graditev oporišč B. buje lne izstrelke« na Kubi na-iim1* J T <(V P°sPe^enern ritmu«. uaU nicj3nt Je v svoji včerajšnji po-tad« 4mre® Predlagal, naj se Prekine za dva ali tri ted-Jetska zveza pa naj v tem ' ne prevaža na Kubo orožja, 2a, bi bila pogajanja olaišana. .. ,nl( m elt hiši opozarjajo tudi na • . sl ki jih je izrekel Kennedy 30 govoru, in sicer, da «bo- nadaljnje akcije upravičene, če teh oporiščih nadalje-vojaške priprave«. em smislu je govoril tudi p«fnsnson, potem ko je prebral uyjev odgovor. Izrazil je naj- _________ sedaj prej zadovoljstvo, ker je Sovjetska zveza sklenila izogniti se ((neposrednemu soočenju« in je odredi-la svojim ladjam, naj menjajo smer. «Se dalje upamo, Je dodal Stevenson, da bo SZ sodelovala z nami, ne samo da se odstrani ta nova nevarnost za mednarodni mir, temveč tudi da se išče rešitev za vsa nerešena vprašanja.« Zatem je Stevenson trdil, da je pripravljen predložiti delegacijam, “ki še dvomijc«, fotografije o »obstoju oporišč za napadalne izstrelke« na Kubi. Sovjetski delegat Zorin je označi! Stevensonov govor za »defenzivnega*, ker je bil popolnoma nasproten od njegovega napadalnega govora na prvi seji Varnostnega sveta. Dodal je, da je bistvo problema v ameriških napadalnih načrtih proti Kubi. Vprašal je tudi, čemu ni Kennedy na razgovoru z Gromikom pokazal »dokazov« o ofenzivnih izstrelkih na Kubi in čemu ni zinil niti besede o tem, ko trdi, da je o tem že prej »vedel«. Dejstvo je, da Ken-nedy ni imel teh dokazov, ker gre za potvorjene dokumente. Štiri dni pozneje je Kennedy ukazal blokado. Sledilo je dolgo prerekanje med Stevensonom in Zorinom, nakar je bila seja odložena na nedoločen čas v pričakovanju izida napovedanih pogajanj. U Tant je davi nadaljeval svoje napore, da bi dosegel začetek pogajanj. V palači Združenih narodov se govori, da je U Tmt posredoval pri kubanski delegaciji, naj bi ga kubanska vlada povabila v Havano. Po mnenju (J Tanta bi njegov obisk na Kub: nudil ameriški vladi neke vrste »moralno jamstvo«, tako da bi se lahko začela neposredna Dogajan.a v zve-z. z niegovmi poziv im. U Tant je nadaljeval svoje stike s sovjetsko in ameriško delegacijo ter z delegacijami izvenblo-kovskih držav, ki so dale pobudo za U Tantov poziv in za predložitev kompromisne resolucije v Organizaciji združenih narodov. Na hodnikih Združenih narodov se vztrajno širijo govorice, da nameravajo ZDA napasti Kubo, če ne bi v naslednjih 36 urah dobile »zagotovila o odstranitvi oporišč«, in to pod mednarodnim nadzorstvom. Do sedaj ni bilo moč dobo mogel doseči izvedbo tega? To je zelo resno vprašanje, tudi če se • • DA še grozijo jr napadom na Kubo lASHlNGPON, 25. — Pomočnik I ljen predlog »za odpravo raketnih roV, it tajnika za obrambo Ar- oporišč in drugega ofenzivnega o-eticr vesfor J® na tiskovni kon- rožja na Kubi«. Dodal je: »Izvršili Hib? * Prebral sporočilo ministr- bomo katero koli akcijo, ki se bo ,. d> , tj. katerem je rečeno, da se Izdela potrebna, da dosežemo ta ..'/»iiftflh , J® sedai vsai ducat snviet. nnmen«. predpostavlja, da.se je moč izogniti odkritemu spopadu na morju. Prav tu, mislim, da se diplomacija ne sme odpovedati svojim naio-gam.» Lippmann očita predsedniku Kennedyju, da se je odrekel dl-plomatskim metodam, ko v četrten, ko je že imel informacije o ((ofenzivni utrditvi Kube«, ni postavil Gromika »na laž« glede njegovih trditev o defenzivnem značaju jpo. rišč, ki jih je dobavila Sovjetska zveza, in mu ni sporočil ukrepov, ki jih namerava sprejeti. Kar se tiče morebitnih pogajanj, omenja Lippmann možnost pogajanj o odstranitvi oporišč na Kubi v zameno za odstranitev oporišč v biti potrdil glede tega, toda te govorice kažejo na vzdušje, ki vlada med delegacijami, zlasti zaradi ve- meji s Sovjetsko zvezo.« likanskih premikov ameriških čet rišča so v Italiji Toda Italija no in drugih vojaških priprav. ----------* - ■- Bojazen v tem smislu je tako močna, da so se nekateri opazovalci, in med temi znani časnikar Walter Lippmann, odločili, da pozovejo vlado na previdnost in pogajanja. «Postavili smo dve različni zahtevi,« piše Lippmann. »Prva je, naj se na Kubo ne pošlje novo ofenzivno orožje; glede tega bomo kmalu imeli soočbo. Spričo soglasne podpore drugih ameriških držav, spričo strateške šibkosti Sovjetske zveze na tej polobli, je razlog za domnevo, da bo karantena okoli Kube imela uspeh, čeprav je pričakovati represalije drugje. Toda predsednik je postavil drugo zahtevo: naj se že obstoječe naprave na Kubi odstranijo. Kako Turčiji na sovjetski meji. «To ;e edini kraj, kjer obstaja ameriško strateško orožje prav na sovjeUk; meji,« piše Lippmann. «Takega ni na Norveškem, niti v Iranu m tudi ne v Pakistanu. Nekatera opo- Tito v Zagrebu BEOGRAD, 25. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes zjutraj s si'progo v spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankovlča in drugih osebnosti v Zagreb. Dopoldne je obiskal inštitut za Jedrska raziskovanja »Rudjer Boškovič« in je bil navzoč pri izročitvi v obrat novega ciklotrona Z Izročit vi v obrat novega ci- klotrona j>e ustvarjajo v Jugoslaviji pogoji za nadaljnji razvoj raziskovalnega dela na področju jedrske energije. S tem objektom se spo-polnjujejo po načrtu zvezne komisije za jedrsko energijo raziskovalne naprave v jugoslovanskih jedrskih inštitutih, in s tem se ustvarja popolnejša materialna osnova za nadaljnji razvoj te znanosti. Papežev poziv odgovornim državnikom naj ne pahnejo sveta v vojno Nujna so pogajanja na vsaki ravni in v katerem koli času RIM, 25. — Papež je govoril danes opoldne po radiu in opozoril odgovorne državnike na njihovo odgovornost, ki jo imajo za ohranitev miru. »Cerkvi, je dejal papež, je pri srcu bolj ko vsaka druga stvar mir in bratstvo med narodi.« Dodal je, da je s tem v zvezi opozoril na dolžnost tistih, ki imajo odgovornost in oblast, in je pripomnil: ((Poslušajmo klic, ki se z vseh krajev sveta, od nedolžnih otrok do starejših, od posameznikov do skupnosti, dviga proti nebu; mir, mir!« Danes obnavljam ta poziv im pozivam državne poglavarje, naj ne ostanejo neobčutljivi za ta klic člo- ..................,l,,,l,,>,ll|l,ll,l,nllll»>,MI,,l|l,l,|,,l|,l|ll,lll||,l|,,||,|,,|,,,|,||,,|,,,||,,,,|||||1|,lll,111||1|1||||11|||||i|(||||||||||((||||||I|1t|i1n1i|Ii1u,|11||1|1,||||||t|1,M„||||n||lli|n|||||„I,|„„|,|I„11,|,|||n|||||||||||||||||||« PRVI USPEH DOLGOTRAJNE BORBE ITALIJANSKIH KOVINARJEV Zveza industrijcev privolila v kompromis Sindikalne organizacije prekinile stavko Industrijci so popustili glede akordnega dela, nagrad in kvalifikacij - Pogajanja se bodo nadaljevala v torek - CGIL: «Zadovoljiv kompromis» - Italija na prvem mestu v filmski proizvodnji in na področju tujskega prometa RIM, 25. — Vse tri sindikalne organizacije so danes odredile prekinitev vsedržavne stavke kovinarjev v zasebnih podjetjih, ker so na pogajanjih na ministrstvu za delo dosegli načelen sporazum glede nekaterih bistvenih točk spora med kovi narji in zvezo industrijcev. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji torek. S tem v zvezi sta federalna tajnika CGIL Foa in Lama dala naslednjo izjavo: »Meniva da sporazum, ki je bil dosežen danes glede najbolj spornega vprašanja, namreč o pravici sindikata, da sklepa dopolnilno delovno pogodbo na ravni vsakega posameznega podjetja, predstavlja kljub temu, da ne zadovoljuje povsem pravične zahteve delavcev — sprejemljiv kompromis v kolikor odpira, v novi im kon-ketmi obliki, pot za tako pogodbeno pravico sindikata v podjetju kar zadeva akordno delo, nagrade in kvalifikacije. Vprav za to so hViJI, prepričala, da ni bilo iepčf%ipi„ htdji nobenega prepo- Jtflf QuVg materiolo „ #>1 biateriala.« n®r New Yerseya Richard (-»u demokratični poslanec larti Rjavila, da ameriška “U |n?„Ja «ni imela potrebe iz-- . j. ^la na sovjetski ladji«, iarii,, aa Je poveljnik sovjet- Iške It rJ" J' luua razen izjav so-eiO'^i.^rm°Y°li?!ka “J® zaradl dru- agpil terjale odgovoril na’ vprašanje Igo« fari6) seda-’ vsaJ ducat sovjet-ker ) menjal° smer, «verjet Je — po naših informaci-j^ogoče, da prevažajo ofen- nadaljuje izjava, prva : ?a ladja, ki je prišla na pod-štla bPtrulirajo naše pomor-) rJ’ Je bila petrolejska ladja. IV ameriških vojnih ladij jo fee«r?gla ln s® J® prepričala, ^ vaza samo petrolejske pro-IiroKer Petrolej za sedaj ni ripuPovedanim blagom na pod-Je K,r,eta predsednika Kennedy-Ja ri P®tr°lejska ladja poob-Se ?a nadaljuje pot. Moma- ,, '»ufVfv« »nivo UJC ZittlOUl U1U' bi*a nepotrebna in-V"a. krovu ladje«. SSrt-.»“0 ie sporočil, da ®kiij i ° dveh sovjetskih petro-. ykarp4adij po imenu »Grozni« in lit* 'o brznf Kf PluJeta na Kubo, po-' 0jS» rtWrats£rvko- s katero »obsoja-'iirtl ? dejanje ameriških na- e te ?*>Uiedv «v9l • danes znova pred- V,*e6a lzvršilnega odbora dr- . •Born^®‘a za varnost. Danes V ?f*j V1-/a je ameriška vlada S Sh m^edlla odložitev izkrce-* 8. JJanevrov, ki bi morali biti 19. novpmhm v bližini __ __ zaradi se-karibskem pod- ia r-v.ajskiiv, .novembra -j,do rSBp°r®«ajo iz Washingtona, t ;*a. držo, 1 osem latlnskoameri-pff ^1« n*v .Ponudilo ZDA sodelo- pokadi Kube. Te so: T'cl r,Pllka ’ a eru> Dominikanska re-tf 3(li Argentina, Kolumbija, ir9v, >9. ’ Kostarika in Gvate- - PlL^lSt Lflo«hne^hinRton post* piše, da CrSe 3 da ZDA »delajo po- .. o?rišča»P ‘Prave, da se »raketna (Iv® Z bnilc Kubi vržejo izven rel: ^ Pr**'0* ^^ardiranjem ali pa z 'j^i a^nik ministrstva za o- Odzn, na. zadevno vprašanje 8 voril, da je bil postav- namen«. V obveščenih krogih takole povzemajo ameriško stališče: 1. ZDA so pripravljene začeti pripravljalne razgovore, ki jih je predlagal U Tant, toda ne da bi niti za trenutek prenehale z blokado med razgovori. 2. ZDA so mnenja, da bi morala OZN kot prvi ukrep prevzeti inšpekcijo nad «raketnimi oporišči« na Kubi im jih pozneje vzeti pod svoje nadzorstvo; U Tantovi predlogi namreč ne načenjajo osnovnega vprašanja, tki je vprašanja oporišč. Glavni ameriški smoter v sedanji krizi pa je prav odstranitev raketnih oporišč s Kube. 3. Vprašanje odstranitve oporišč, bi se lahko teoretično rešilo v okviru splošnega razorožitvenega sporazuma, toda za sedaj in v bližnji prihodnosti se vprašanje ne more rešiti za ZDA razen s popolno odpravo teh oporišč. 4. ZIJA se ne bodo ninoli udeležile kakršnih koli posajeni, ki predvidevajo odstranitev sovjetskih oporišč na Rubi ob istočasni odstranitvi ameriških oporišč na svetu. 5. Oporišča na Kubi imajo prav gotovo vojaško važnost. S temi oporišči je SZ upala, da bo imela zelo važen strateški položaj proti ZDA v primerih krize v drugih delih sveta, zlasti pa v Berlinu. 6. Trenutno ni nikakršno ugodne perspektive za vrhunski sestanek, Predlogi Hruščova v tem smislu so imeli predvsem namen, da bi pridobil na času. V Londonu so bile danes nove demonstracije pred ameriškim poslaništvom. Policija je demonstian. te napadla im prišlo je do spopadov. Prav tako so bile protiame-rišJke demonstracije v Parizu. Demonstracije so bile tudi v Ko-penhagnu, kjer se je zbralo na nekem trgu več tisoč demonstrantov. Ko so demonstranti skušali oditi pred ameriško poslaništvo je skušala policija to preprečiti in prišlo je do spopadov. V Amsterdamu je večja množica demonstrirala pred ameriškim konzulatom, V perujski prestolnici Limi je si. noči eksplodirala bomba na vrtu ameriškega poslaništva. Nove demonstracije proti ZDA so bile danes tudi v Moskvi, kjer se je večja množica zbrala pred ameriškim poslaništvom. Demonstranti so se čez nekai ur razšli na poziv policije, ne da bi prišlo do incidentov. kovinarji borili mnogo tednov _ občudovanja vredno enotnostjo in požrtvovalnostjo. Mnogo važnih vprašanj bo še treba rešiti v teku pogajanj, ki se bodo nadaljevala v torek; mezde, delovni urnik, pomoč, starostne poviške, poklicno ureditev itd. Kovinarji, katerih sindikalne organizacije so danes prekinile stavko po doseženem začasnem sporazumu, pa bodo še nadalje budni in pripravljeni ponov- IIMIIIIUlMllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll John Steinbeck Nobelov nagrajenec za literaturo STOCKHOLM, 25. — Švedska a-kademija znanosti je davi sporočila, da je podelila ameriškemu pisatelju Johnu Stelnbecku Nobelovo nagrado za literaturo za leto 1962. Nagrado so Stembecku podelili ((zaradi njegovih domiselnih in realističnih del, ki se razlikujejo po hu-morizmu s simpatičnim tonom, in zaradi njihovega socialnega čuta«. Svečana ceremonija za Izročitev Nobelovih nugrad bo 10. decembra v koncertni palači v Stockholmu, kjer bo švedski kralj Gustav Adolf Izročil dobitnikom diplomo in zlato kolajno z vtisnjeno sliko Alfreda Nobela. Nagrada za literaturo znaša letos 257.219 švedskih kron (okoli 31 milijonov lir). Steinbeck je šesti ameriški pisatelj, ki Je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Ostali so: Sinclair Lewis (1930), Eugene 0’Neil (1936), Pearl Buck (1938), William Faulkner (1949) in Ernest Heming-way (1954). Balzanova nagrada Nobelovi ustanovi RIM, 25. — Predsednik republike Segni je izročil davi švedskemu kralju Gustava Adolfu prvo Balza-novo nagrado za mir, človečanstvo in bratstvo med narodi, ki je bila izročena Nobelovi ustanovi. Nagrado so Izročili tf,t ustanovi na predlog same pokojne ustanoviteljice gospe Angele Line Balzan. PARIZ, 25. — Britanski laburistični voditelj Gaitskell je na konferenci svetovnega parlamentarnega združenja v Parizu izjavil, da bi Velika Britanija in države Commonwealtha lahko dale pobudo za ustanovitev svetovne vlade, da se odpravi nevarnost jedrske vojne. Predlagal je, naj se v Združenih narodih ustanovi »skupina držav, ki so naklonjene svetovni vladi«. no stopiti v borbo v primeru, da ne bi dosegli zadovoljivih rešitev glede drugih spornih točk.« Tudi tajnik CISL dr. Coppo in tajinik UIL dr. Corti sta podčrtala pomen tega prvega koraka v pogajanjih za sklenitev nove kolektivne delovne pogodbe kovinarjev in izrazila zahvalo ministru za delo Bertinelliju, ki je s svojim posredovanjem odlično prispeval k dosegi tega prvega sporazuma. E-nako zahvalo je v imenu zveze industrijcev izrekel ministru za delo tudi njen podpredsednik dr Costa, ki je hkrati izjavil, da je bil sporazum dosežen na taki osnovi, da more «pomiriti industrijce zlasti glede tistih točk, glede katerih so bili najbolj zaskrbljeni«. Na 17. kongresu federacije komunistične mladine, ki se je začel danes v Bariju, so Prvi dan posvetili tudi manifestaciji solidarnosti s Kubo; po zborovanju pa je nekaj skupin mladincev šlo v povorki Pf> centralnih mestnih ulicah im vzklikalo isto geslo »Kuba, da, yamkee, ne«, ki so ga tudi moskovski študenti _ vzklikali pred dnevi pred ameriškim veleposlaništvom. Ker povorka ni_ bila dovoljena, je policija prepričala manifestante, da so se razšli brez odpora. Brez incidentov sta bili dve solidarnostni manifestaciji za Kubo tudi v Genovi: prvo so uprizorili študenti, drugo pa pristaniški delavci. Tajnik federaere Serri je v svojem poročilu dejal med drugim, da v Italiji obstajajo danes pogoji, da se mladina ((množično pridobi za ideale socializma«, in da so prišli do tega prepričanja po analizi mednarodnega položaja, v katerem ((imperializem kaže v vedno večji meri svoj napadalen in protiljudski značaj«. Ko je govoril o notranjem položaju, je govornik dejal med drugim, da bo nemogoče govoriti o perspektivah demokratičnega razvoja za levi center, če ne pride že sedaj ali v najbližji prihodnosti do preobrata v italijanski zunanji politiki. Serri je nato kritiziral Nenmijevo stališče glede Kube in stališče, ki ga je PSI zavzel glede dežel. Jutri bo diskusija o tem poročilu. V Milanu pa so neofašistični študenti organizirali pred avstrijskim konzulatom demonstracijo za »italijanstvo« Južne Tirolske, nato pa so šli pred spomenik padlim, na katerega je skupina študentov položila zastavo. Skupino študentov, ki so pri tem pozdravljali s fašističnim pozdravom Je policija odvedla na kvesturo, 22 pa jih je prijavila sodišču zaradi poveličevanja fašizma. V poslanski zbornici je, po zaključku splošne razprave o proračunu prosvetnega ministrstva, spregovoril minister Gui, nato st> proračun odobrili. Jutri bo na vrsti proračun zunanjega ministrstva. V senatu pa so nadaljevali *n zaključili razpravo o proračunu ministrstva za turizem in prire-®ltv®.. nato pa je govoril minister Folchi, ki je povedal nekaj zanimivih podatkov o italijanski filmski proizvodnji in o tujskem prometu. Kar zadeva filmsko proizvodnjo, je Italija na prvem mestu na svetu: lansko leto je proizvedla prejšnjem letu Je 1961; do 20. oktobra letos 224, do konca leta pa predvidevajo, da se bo to število dvignilo na okrog 270. V lanskem letu so uvozili sti več kot 12 milijard lir; dodatno izkoriščanje teh izvoženih filmov pa je vrglo še nadaljnjih 12 milijard. Tuiji kar zadeva prodajo vstopnic za filmske predstave, je Italija, s 741 milijoni prodanih vstopnic (1961), na prvem mestu v Evropi, pred Nemčijo (520 milijonov), Veliko Britanijo (460 milijonov) in Francijo (326.5 milijona). Kar zadeva tujski promet je Italija na prvem mestu: v lanskem letu je tujski promet vrgel 775 milijonov dolarjev (Vel. Britanija, 577 milijonov dolarjev; Francija, 565 milijonov; Španija, 385 milijo- Indijski komunisti ponovno obsojajo kitajski napad NOVI DELHI, 25. — Predsednik indijske vlade Nehru je danes izjavil na seji vodstva svoje stranke, da je kitajski napad na Indijo povzročil, da se je »Indija zavedla, da je živela izven stvarnosti in se je zbudila v umetnem ozračju, ki se je bilo ustvarilo«. Nehru je poudaril potrebo okrepitve indijske obrambe in je do- dal, da so Kitajci postavili na mejo okoli 30.000 mož. Izrekel je zatem prepričanje, da ne bo noben Indijec trpel invazije, in da Indija nima druge izbire nego okrepiti svojo vojaško moč. Nocoj je indijsko obrambno ministrstvo sporočilo, da so se Indijci sinoči umaknili iz mesta Ta-vang, ki je glavno upravno središče na področju severnovzhodne meje. Umaknili so se po hudih bojih v predmestjih. Na področju Ladak so indijske čete odbile kitajske napade proti neki indijski postojanki, ki je nekaj kilometrov oddaljena od bližnjega letališča. Voditelj indijske komunistične parlamentarne skupine Gopalan je izjavil, da bi morale vse stranke premagati medsebojne predsodke in se združiti »v skupni nalogi, da izženejo invazorje z naše zemlje«. • Brutalni kitajski natiad«, je dodal komunistični voditelj, »ki je dejanje izdajstva, je pretresel vest vseh tistih, ki so za socializem in mir«. nov in Jugoslavija 18.4 milijona dolarjev). Predvidevajo, da bo število tujih turistov v Italiji preseglo letos 20 milijonov. Po govoru ministra je senat odobril proračun z dviganjem roke; jutri bo na vrsti proračun ministrstva za promet. ve®tva. Naj storijo vse, kar morejo, da rešijo mir; tako bodo prihranili svetu grozote vojne, katerih strahotnih posledic ne more nihče predvidevati. Naj nadaljujejo pogajanja. Ta lojalna in odkrita pripravljenost ima veliko vrednost za vest vsakogar in za zgodovino. Dajati pobudo, omogočati in sprejemati pogajanja na vsaki ravni in ob vsakem času, je norma modrosti in previdnosti, ki je deležna blagoslova neba in zemlje. Mir, ni pravi in trajen, če ne temelji na pravičnosti. Pozneje je vatikanski radio oddajal noto z naslovom »Mir«. »Mir, je rečeno v noti, je pravica, mir je dolžnost, mir je dar. Mir ni luksus, ni samovoljna zabava, podvržena razpoloženju ali ambicijam velikih in malih držav. Mir je pravica posameznikov in narodov. Po naravnem zakonu stremijo ljudje k njemu nezadržno kot k prvemu pogoju blaginje. Mir je nauk božje pravice. Narodi, ki ga zahtevajo, ne zahtevajo nobenega privilegija, proglašajo samo svojo pravico do mirnega življenja. »Dolžnost vlad je, delati za mir, omogočiti ga in braniti ga. Ne obstaja nujnost ali neizbežnost vojne. Tudi vojna, kakor vsako človeško dejanje, pomeni izbiro, svobodno in odgovorno odločitev človeške volje, toliko bolj svobodno, kolikor očitnejše je zavedanje tragičnih posledic, ki jih vsebuje«. Javno mnenje, razuma, Cerkev soglasno razglašajo, da se vsi morebitni neizbežni spori med narodi morejo in morajo rešiti in urediti s svobodnimi in lojalnimi pogajanji. Potrebno je pogajati se, dolžnost je iskati dvogovor, sporazum. To je dolžnost do narodov, do svoje vesti, do zgodovine, do bosa«. Na koncu ponavlja nota papeževe besede, da je mir »pravica, dolžnost in dar«. Agencija Tass objavlja danes izvleček papeževega poziva. Agencija poudarja zlasti tisti del poziva, ki pravi o koristnosti pogajanj, na kateri koli ravni in ob katerem koli času. Bmanuelli, Calvino, Vittorini, Pio-vene, Bernari. Steiner in De Seta. Govoril je tudi Levi, ki je poudaril, da morajo vsi ljudje zavzeti jasno stališče glede rešitve sveta. Pajetta pa je dejal, »da je prišel trenutek ko morajo vsi delati za mir, kajti nihče se ne more izogni, ti odgovornosti in nihče ne mor« reči, da se to njega ne tiče. Kdor zmanjšuie važnost, kdor molči in kdor tolerira, postaia sokrivec in soodgovoren za katastrofo, do katere lahko pride«. Lussu pa jo dejal, da je Italija velika dr?ava. ki nima ne cesarstva ne kolonij in torej svojo voljo za mir lahko iz»azi bolj razločno kot druge države, ki imajo koloniie. Književnika Carlo Levi in Pier-paolo Pasolmi, s’ikar Renato Gut-tuso in Albeito Carocci so kot posebna delegatih; odšli na Monteoi-torio in zahtevali od zunanjega ministra PiccioTdja razgovor. Ta razgovor bo jutri ob 19.15. Doiegaeiia bo obrazložila Piccioniju sklene o-menjenega sevtanka in skupno stališče udeležencev v upanju, da jih bo vlada upoštevala. Vodstvo CGT) pa je poslalo sindikatom Kube odgovor na niihov poziv. V odgoi oru se ponovno nou-darla ((bratska solidarnost, italijanskih delavcev z ljudstvom in delavci Kube, ki se bori za svoje pravice, svobodo in neodvisnost.« Italijanski književniki solidarni s Kubo RIM, 25. — V palači Brancaccio so se nocoj sestali na pobudo odbora za solidarnost s Kubo številni parlamentarci in književniki, da bi izrazili solidarnost s kubanskim ljudstvom. Na sestanku so govorili Lussu, Giancarlo Pajetta, pisatelj Carlo Levi in glavni urednik revije «Nuovi argomenti« Alberto Carrocci. Navzoč je bil tudi pisatelj Alberto Moravia. Carocci je najprej orisal mednarodni položaj, nato pa je prebral pismi Carla Jemola in Ferruccta Parrija in številne brzojavke raznih književnikov, med katerimi so: ■■iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivimfiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mac Millan: Najbolje je prepustiti posredovanje Združenim narodom Russell: Gre za imperializem LONDON, 25. — Predsednik britanske vlade Mac Millan Je danes izjavil v spodnji zbornici, da bi bil pripravljen storiti kaj koristnega. Poudaril je, da se ne sme pustiti nobena možnost rešitve. Toda v ta namen bi bilo najbolje poslu-žitl se Združenih narodov s pomočjo akcije glavnega tajnika. Zatem Je Mac Millan izjavil, da se Velika Britanija pri tem drži dveh napotkov: 1. Ne storiti nič, kar bi lahko škodilo solidarnosti med zavezniki. 2. Prav tako ne storiti nič takega, kar bi lahko ustvarilo položaj, iz katerega ne bi bilo izhoda. Dalje Je Mac Millan izjavil, da britanska vlada želi, da se »to novo ogrožanje varnosti« obravnava z največjo naglico, In. da je njegov namen ponuditi svojo podporo vsem ukrepom, ki bi lahko to grožnjo odpravili. Izrekel je mnenje, da bo z omilitvijo sedanje napetosti mogoče začeti širša pogajanja. «Kar se je zgodilo v zadnjih tednih, je dodal Mac Millan, potrjuje naše stališče, da se v tem vprašanju ne moremo omejiti na besede ln obljube.« Očital Je SZ, da je Gromlko govoril o obrambnem orožju in da ni govoril resnice. Voditelj opozicije Gaitskell je tedaj izjavil, da čeprav obstaja v vseh krogih morda simpatija do ZDA «sprlčo raketnih Izstrelkov na Kubi in pomanjkanja dobre vere sovjetske vlade«, vendar je mnogo zaskrbljenosti «za vse, kar bi lahko sledilo že izvršenemu koraku vlade ZDA«. , „ Gaitskell je pozval Mac Millana, naj pove, ali so se posvetovali z britansko vlado, preden se je Ken-ikado Kube. «V e dodal Gait- nasprotnem primeru, je doda -...... „„ skeli, ni morda nezadovoljiv način filmov, izvozili pa 3895, v vredno-i ravnanja do člana zavezništva dej- stvo, da so se začela enostranska dejanja, ki bi lahko potegnila v največjo nevarnost ostale člane?« Mac Millan Je izjavil, da Je dobil Kennedyjevo poslanico, s katero mu je obrazložil položaj, ln je izrazil mnenje, da je «moral Ken-nedy v tem primeru naglo ravnati.« • V„.odg?.v?,r na druSa vprašanja je Mac Millan znova poudaril da bo v primeru omilitve sedanje napetosti mogoče širše področje pogajanj, in je zaključil: »Iskati moramo rešitev iz te bližnje nevai^ nesti brez kakršne koli popustitve, ki bi nam prinesla večjo nevarnost, ali pa bi jo samo odloži-!“■ K° . ®° t0 storjeno, moramo iskati širšo področje pogajanj, ki nam edino lahko prinese pravi mir«. Mac Millan je odobril tudi izjavo Selyyna Loyda, da, če bi sedanja kriza pripeljala do sestanka na vrhu, bi lahko hkrati nu-cula priložnost za mednarodna po-gajanja, ki bi šla preko Kube in bi se nanašala predvsem na Ber* «.n ‘n raz°rožitev. Končno je Mac Millan izjavil, da bi britanska vlada z zadovoljstvom sprejela sporočilo o sestanku med Hruščevom !? Kennedyjem. Izjavil je dalje, da je vlada v stalnem stiku z vladami držav Commonwealtha m z Združenimi narodi. Zato bi bilo v sedanjern primeru bolje poslužiti Se , druženih narodov, kakor pa naslanjati se na njegovo pobudo. Laburistični voditelj Gaitskell je dgotovil, da, če bi ZDA napadle icvci zaradi »sovjetskih oporišč«, bi bilo zelo težko razumeti, kako n® ®> Sovjetska zveza čutila upravičenost ravnati na enak način Pfoti Turčiji. Dodal je, da se stri-nJa z Mac Millanom, da je treba vso akcijo prepustiti Združenim narodom. Podobna debata je bila v lordski zbornici, potem ko je v imenu vlade govoril zunanji minister lord Home. Filozof Bertrand Russell je takole komentiral Mac Millanovo iz-javo v spodnji zbornici: »Izjava je neokusna in označujejo jo neverjetni predsodki. V takem vprašanju, kakršno je to, kjer nobena izmed obeh strank nima popolnoma prav, je Mac Millan zagotovil, da imajo ZDA popolnoma prav. Bistvo ameriške pobude je v tem, da si ZDA hočejo lastiti pravico kontrole nad vlado Kube. Nobena država si ne more lastiti take pravice: gre za imperializem«. Sodelovanj« med FLRJ in Alžirijo AL2IR, 25. — Danes Je s posebnim letalom Jugoslovanskega Rdečega križa prispela v Alžir skupina ozdravljenih alžirskih borcev, ki so bili na zdravljenju v Jugoslaviji. Z letalom je prispela v Alžir tudi dr. Olga Miloševič, predsednik Rdečega križa Jugoslavije na razgovor z zastopniki Rdečega polmeseca Alžirije o bodočem sodelovanju in skupina jugoslovanskih fizioterapevtov, ki bodo v Alžiriji organizirali rehabilitacijski center za fizično terapijo in izdelavo protez. Z letalom je prispela tudi skupina jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov, ki bodo u-sposabljall alžirske traktoriste in tehnično kmetijsko osebje. Z letalom bo odpotovala v Jugoslavijo na zdravljenje skupina 20 mladih alžirskih ranjencev. SANA, 25, — Radio Sana je nocoj javil, da je bivši jemenski imam Mohamed Al Badr umrl v bolnišnici v Saudovi Arabiji zaradi ran, ki jih je bil dobil med napadom na kraljevo palačo. DANES Vse kaže, da je prva huda napetost okrog Kube začela nekoliko popuščati Danes bo generalni tajnik OZN U Tant začel ločena pripravljalna pogajanja s predstavniki ZDA. ZSSR in Kube. Včeraj je namreč Hruščov U Tantu odgovoril, da se strinja z njegovim predlogom, naj se blokada prekine za d\a ali tri tedne, Sovjetska zveza pa naj v tem času ne prevaža na Kubo orožja. Ken-nedy pa je na tisti poziv U Tanta odgovoril pomanjkljivo, tako da so morali funkcionarji Bele hiše pozneje pojasniti, da se bo b}okada nadaljevala. Stevenson, ki Je v Varnostnem svetu prebral Kennedyjev odgovor, je »izrazil zadovoljstvo, ker je SZ sklenila Izogniti se neposrednemu soočenju in je odredil« svojim ladjam, naj spremenijo smer.« Iz ameriških vladnih krogov so sporočili namreč, da je okrog 12 sovjetskih ladij spremenilo smer, in da so ameriške pomorske sile prestregle neko sovjetsko petrolejsko ladjo; ker pa je poveljnik na vprašanje ameriške vojne ladje odgovoril, da prevaža samo petrolej, je sovjetska ladja nadaljevala pot. Mac Millan je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da bi bilo najbolje poslužiti se OZN s pomočjo akcije glavnega tajnika, in da njegova vlada ne bo storila nič, kar bi lahko ustvarilo položaj, iz katerega ne bi bilo izhoda, ter da bo z omilitvijo sedanje napetosti mogoče začeti širša pogajanja, ki ir. Laburist teli pa je da če bi ZDA napadle Kubo bi prinesla pravi mir. ni voditelj Gaitskell ahuristič-dejal. radi «sovražnih oporišč«, bi bilo zelo težko razumeti, zakaj ne bi SZ čutila upravičenost ravnati na enak način proti Turčiji. Znani ameriški novinar Lippmann, ki je očital Kennedyju, da se je odrekel diplomatskim metodam, je prav tako omenil možnost poga-gajanj o odstranitvi oporišč na Kubi v zamen-j za odstranitev o* orišč v Turčiji na sovjetski me-lter da so taka oporišča samo e v Italiji, ki pa ne meji s SZ. Francoski odbor za obrambo je pod de Gaullovim predsedstvom sklenil ukazati vsem francoskim ladjam, naj omogočijo vsak morebitni pregled, ki bi ga zahtevale ameriške vojne ladje, in izvesti priprave vojaškega značaja, da liodo v stalni pripravljenosti. Tudi papež Janez XXIII. je včeraj opozoril odgovorne državnike na njihovo odgovornost, ki jo imajo za ohranitev miru. Sovjetska agencija TASS je objavila izvleček tega papeževega poziva in poudarila zlasti tisti del, ki govori o Koristnosti pogajanj na kateri koli ravni in ob katerem koli času. Doslej je osem latinsko-ameri-ških držav ponudilo ZDA sodelovanje pri blokadi. Na hodnikih OZN so se včeraj vztrajno širile govorice, da nameravajo ZDA napasti Kubo, če ne bi v naslednjih 36 urah dobile zagotovila o odstranitvi oporišč »pod mednarodnim nadzorstvom«. Predstavnik ministrstva za o* bramho ZDA pa je izjavil, da «bomo izvršili katero koli akcijo, da dosežemo odpravo oporišč in drugega ofenzivnega orožja na Kubi«. Tudi včeraj so bile demonstracije proti blokadi v raznih evropskih glavnih mestih — v Londonu, Kopenhagnu, Amsterdamu, v Moskvi, in v Parizu. PRIMORSKI DNEVNIK — S — 26. oktobra, rjJlMO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.7. najrvižja 10.9, ob 19. uri H, vlaga 58 odst., zračni tlak 1019,3 raste, veter 8 kan vahodniitc, nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 2£. oktobri Demetr.J Sonce vzide ob 6.35 in zatol* 17.02. Dolžina dneva 10.27. vzide ob 4.10 in Jutri, SOBOTA, 27. oktobl Antonija VEDNO OSTREJE NA VOLILNIH ZBOROVANJIH Včeraj na Trgu Garibaldi polemika med KD in liberalci Izjava tržaške federacije KPI v zvezi z vmešavanjem podkvestorja v govor poslanca Vidalija - Razdeljenih že 101.338 volilnih potrdil Do značilne in zanimive polemike je sinoči prišlo na volilnih zborovanjih na Trgu Garibaldi, kjer je najprej govoril župan Franzil nato pa liberalni prvak odv. Mor-purgo. Župan je na osnovi znanega stališča liberalne stranke proti deželam, ugotovil, da je v bodočem občinskem svetu sodelovanje KD s to stranko nemogoče. Vendar pa župan istočasno ni bil jasen, saj ni povedal, s kakšnimi silami namerava izvesti dokaj pozitiven volilni program in se ni izjasnil za levi center. Skratka pustil je odprta vrata za stari centrizem in za iaviranje na desno ln levo, pri katerem bodo razni tndipendentisti igrali pomembno vlogo, saj bi predstavljali rezervo za dosego večine v občinskem svetu. Tako županovo stališče pa je liberalnega prvaka zelo razburilo in je zato v izredno ostrem tonu polemiziral s KD. Veliko večino svojega govora je posvetil strupenim napadom na levi center in na socialiste, pri čemer se je posluževal načina izražanja, ki je bolj lastno fašistom kot liberalcem. Skratka odločno se je postavil na stališče nacionalistične desnice, govoril o nevarnosti za mejo, nevarnosti, ki naj jo predstavljamo Slovenci, napadel «bilingvizem» itd. Tržaška federacija KPI je sinoči izdala sporočilo za tisk, v katerem opisuje zahtevo namestnika kvestorja poslancu Vidaliju, naj ge na zborovanju v sredo omeji samo na »upravna vprašanja*. Kot smo že poročali, je poslanec tako zahtevo odločno odbil in obširno govoril o političnih vprašanjih ter zlasti o ameriških napadalnih načrtih v zvezi s Kubo in o miru. Med govorom je namest-nim kvestorja poslanca dvakrat prekinil in ga pozval, naj »omili izraze*. Federacija KPI podčrtuje v svoji izjavi, da gre za napad na demokratične svoboščine, ki se pridružuje prepovedi zborovanj na Trgu Unita. Federacija sporoča, da je skupina poslancev že obvestila o dogodku ministrstvo za notranje zadeve in da je poslanec Vidali zahteval razgovor z vladnim generalnim komisarjem. Federacija zaključuje, da bo naredila vse potrebno, da se zagotovi svobodna volilna kampanja. Poročali smo že, da bodo v nedeljo govorili vidni predstavniki različnih strank. Tako bo za PSI govoril v nedeljo dopoldne ob 11. ur; v kinu Supercinema član vsedržavnega vodstva De Pascalis. KPI bo priredila dffS vidnejši zborovanji: v šobilo1 bo govoril na Trgu Goldoni senator Donnini in v nedeljo na Tr&ti Perugino senator Terracini, Občinski uradniki so do sedaj razdelili 101.338 volilnih potrdil. V soboto dopoldne bodo izvršili zadnjo revizijo volilnih upravičencev, pri kateri bodo črtali iz volilnih seznamov osebe, ki so umrle v tem mesecu. V soboto bodo imenovali tudi 1785 skrutinatorjev in to na osnovi predlogov strank, pri čemer upoštevajo proporcionalno število glasov, ki so jih razne stranke prejele na prejšnjih volitvah. dali, 16.40 Trg Liberta Burlo m Gombač, 18. Ul. Soncini Tonel, 18. Konkonel prof. Šema in Marina Bernetič, 18.30 Trg Garibaldi Burlo, 18.30 Ul. Cisternone Tribuson, 18. Ul. Zanella Gombač. PSI: 17.30 Trg Valmaura Pitto-ni, 18.15 Trg Giarizzole Enzman, 19. Naselje San Sergio Franco, 16.15 trg pri Banih inž. Josip Pečenko. PLI: 19.30 Prehod S. Andreja Dellasanta. PSDI: 10.30 Trg Hortis odv. Pue-cher, 11.15 Barriera Pierandrei, 12. Trg Perugino Pierandrei, 17. Ul. Flavia Lonza, 17.30 Trg Garibaldi prof. Zuccalli in prof. Dulci. Seja miljskega občinskega odbora Miljski občinski odbor je na zahtevo sindikalnih organizacij u-službencev krajevnih ustanov sklenil, da bo vrnil uslužbencem del prispevkov, ki so jih plačali za socialno zavarovanje. Občinskemu računovodstvu je že ukazal, naj zračuna, koliko pritiče posameznim uslužbencem, tako da jim čimprej vrnejo zadevne vsote. Odbor je tudi vzel na znanje ugodne rezultate nedavnega sestanka na pristaniškem poveljstvu v Trstu_ glede ureditve miljskega pristanišča ter za zgraditev skladišč za shranjevanje naprav in orodja krajevnih ribičev. Nadalje je sklenil, da bo v pričakovanju sklicanja občinskega sveta prosil profesorski svet nižje srednje šole v Miljah, naj imenuje šolo po tržaškem pesniku Umbertu Sabi. Odbor je odobril tudi osnutek pogodbe s tržaškim društvom za streljanje na leteče krožnike, ki gradi strelišče na občinskem zemljišču. Končno je odbor sprejel vrsto navadnih upravnih sklepov. SESTANEK NA TAJNIŠTVU SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Avto prevozniki zahtevajo olajšave za tovorni promet z Jugoslavijo Gre predvsem za izdajanje avto prevozniških dovoljenj Vloga na mešano italijansko-jugoslovansko komisijo Tajništvo Slovenskega gospodar- skega združenja je 21. oktobra skli-ikcije calo sestanek sekcije avtoprevoznikov. Vabljeni so bili tudi avtoprevozniki iz Gorice. Na sestanku so podrobno proučili na splošno vso problematiko avtoprevozništva. zlasti pa vprašanje avtoprevozov v Avstrijo in še posebej v Jugoslavijo. Tako so ugotovili, da izdajanje dovoljenj za prevoze v Jugoslavijo ovira redni razvoj prometa z motornimi vozili ter prizadeva znatno škodo avtoprevonikom. Spričo takega stanja so avtoprevozniki pooblastili združenje, da napravi vse v krajevnem merilu, pa tudi pri osrednjih državnih oblasteh ,da bi ponovno pregledali celotno vpraša- .........""...............................................................MII,.....IIIM.il..................................................... PO SPREJEMU ZAKONA 0 DEŽELI V SENATU Predlog za ustanovitev centra za načrtni gospodarski razvoj dežele Najkasneje v štirih mesecih po vstopu v veljavo zakona, morajo biti določena pravila za izvolitev prvega deželnega sveta Z odobritvijo v prvem čitanju v senatu ustavnega zakona o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, se to vprašanje bliža svojemu pozitivnemu zaključku. Poslanska zbornica Je zakon odobrila v prvem čitanju ze preteklega avgusta. Zato bo poslanska zbornica lahko zakon odobrila v drugem čitanju že prihodnji mesec, saj potečejo novembra trije meseci po prvem sprejemu v poslanski zbornici. Senat pa se bo motal ukvarjati še enkrat s tem zakonom proti koncu januarja, ali pa najkasneje v začetku februarja prihodnjega leta. Pričakuje se, da bo razprava v drugem čitanju tako v poslanski zbornici, kot tudi v senatu, mnogo kraj ša od dosedanje, saj je senat sprejel vseh 70 členov zakona z isto vsebino, kot ga je sprejela poslanska zbornica. Potemtakem lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina u-stanovljena pred 'koncem sedanje zakonodajne dobe parlamenta. Se pravi, da bodo volitve v deželni svet lahko razpisane že prihodnjo pomlad. Člen 70 zakona o deželi pravi, da bodo najkasneje v štirih mesecih po vstopu v veljavo zakona o usta- in za sklicanje prvega deželnega sveta. Možu« jSttJ je, da parlament lahko izglasU’o zakon o prvih volitvah in prvem sklicanju deželnega sveta že v marcu. Sicer pa obstaja največja možnost, da bodo z republiškim zakonom določil pri nas deželne volitve skupno s parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihonje spomladi. Kot torej vidimo, ni daleč čas, ko bodo volivci tržaške, goriške in videmske pokrajine poklicani, da izvolijo svoj prvi deželni svet. Nato se nam upravičeno postavlja vprašanje, kako potekajo razne priprave za ta dogodek odnosno za vzpostavitev nove deželne oblasti, ki ne bo terjala samo nove prostore odnosno novo birokratsko strukturo, ampak bo predvsem zahtevala nove pomožne instrumente zlasti na gospodarskem področju. Današnja volilna zborovanja: KPI; 10. Tra i Rivi Burlo, 10.30 Barkovlje žužek Vera, 12. Konto-vel žužek Vera, 12.30 Prosek Žužek Vera, 17. Ul. Risorta Burlo, 17.30 Trg S. Antona poslanec Vi- . .......i...iiH.ii...n.ii.n.i........i..i.i.iiii..M..iui..iMiiiiiii...i miihiii.......mi m m m,,, iiII„|l„lll,M„„lllll, POMANJKANJE VAJENCEV V OBRTI IN INDUSTRIJI O gospodarskih vprašanjih se je sicer začela ukvarjati univerzitetna komisija za študij gospodarstva v Furlaniji-Juiijski krajini. Komisija je imela že nekaj sestankov in je sestavila razne podkomisije, v katerih so znanstveniki in strokovnjaki posameznih gospodarskih vej. To je sicer že nekaj, ki pa ne more nadomestiti zlasti koordiniranega deia zainteresiranih krajevnih ustanov. Nedavno ie bilo v tržaškem pokrajinskem svetu predlagano, naj se predstavniki tržaškega, soriškega in videmskega pokrajinskega sveta sestanejo in naj proučijo možnost ustanovitve deželnega centra za sestavo načrta za gospodarski razvoj dežele. V tem naj bi sodelovali poleg pokrajinskih uprav tudi zastopniki večjih občin, univerze, trgovinskih zbornic, sindikalnih organizacij, zadrug, kmetov in združenj raznih gospodarskih kategorij. Center naj bi dal pobude za skupna raziskovanja in študije o gospodarskem in socialnem položaju v deželi ter naj bi bil pobudnik za sestave načrta za gospodarski razvoj dežele. Ustanovitev takšnega centra bi bila zelo koristna, ker bi lahko vse zainteresirane krajevne uprave v sraast kosma* »mr. drugih strokovnja-osnovo za načrtno a . . . v bodoči avtonomni deželi, da ne bo prišlo že v začetku nove upravne enote do deljenih mnenj med somi upravitelji in tako povzročili, zamudo pri reševanju najnujne ših gospodarskih in socialnih vprašanj. Nadaljevanje stavke delavcev v Orionu Včeraj se je nadaljevala stavka delavcev v podjetju Orion, ki so se sestali na skupščini in sklenili, da bodo tudi danes stavkali. Na skupščini so tudi sklenili, da se bodo obrnili s pozivom na prebivalstvo, da jih moralno in gmotno podpre. Načrt za iskanje novih vajencev v drugih pokrajinah in celo na Jugu Z vajenci naj bi se v Trst preselile tudi njihove družine - Cez 10 let bo ustvarjenih kakih 10.000 novih delovnih mest, za katera pa ne bo krajevne delovne sile Po statističnih podatkih je bilo konec junija na našem področju okrog 9.000 brezposelnih. Kljub temu pa že primanjkuje strokovno usposobljene delovne sile, še bolj pa vajencev, zlasti v obrtništvu. Zaradi tega so se obrtniki obrnili na občino, da bi jim pomagala rešiti to vprašanje in odbornik za delo je sklical pred dnevi v ta namen poseben sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki indtisrtrijcev, obrtnikov, sindikatov in urada za delo. Združenje obrtnikov je sicer prosilo občino, naj ga podpre, da bi lahko zgradilo poseben zavod, v katerega bi sprejeli vajence, ter naj nadalje stopi v stik z drugimi pokrajinami, da bi se priselili iz njih v Trst vajenci. Toda na žu- panstvu so se umu v p; jeni: e v v širšem obsegu Število vajencev namreč stalno pada. 20 junija 1961 Jih je bilo v tržaški občini 7.960, 30. avgusta letos pa 6-545; na vsem področju pa jih je bilo 6.720. Konec septembra je bilo v industriji 2.150 vajencev, v obrti 2.137 v trgovini pa 2.392. Pomanjkanja vajencev je kriva težnja mladih ljudi, ki hočejo skoraj vsi postati uradniki, čeprav je ravno med uradniki največ brezposelnih. Krivdo nosijo pri tem tudi družine pri izbiri šol za otroke. Pomanjkanje vajencev ograža tudi gospodarsko bodočnost, saj bodo potrebovala podjetja vedno več kvalificirane delovne sile. V vsej državi je bilo leta 1960 14 milijonov nekvalificiranih oseb in 4 milijone 500.000 kvalificiranih. Leta 1975 pa bodo potrebovali 10 milijonov kvalificiranih in samo 4 milijone 500.000 nekvalificiranih, kar pomeni čisto obratno razmerje. Potrebovali pa bodo tudi več milijonov strokovnjakov. Sorazmerno veljajo te številke tudi za Trst. Vodstvo združenja obrtnikov pred- laga, naj se pokličejo vajenci iz drugih pokrajin in celo z Juga ln občina tudi tem. Pri tem pa so mnenja, da bi strinja Ja, da cele dru- se načelno bilo treba poklicati kar žine. Sedaj sicer še ni stanovanj zanje, čez dve leti pa naj bi zftdo-voljiii potrebam sedanjih prebivalcev, nakar ut lahko začeli zidati hiše za priseljence. Računajo nam- reč, da bo čez deset let ustvarjenih kakih 10.000 novih delovnih mest, za katere pa ne bo krajevne delovne sile. Toda pomanjkanje vajencev v industriji in obrti ima še druge razloge. V trgovino lahko po zakonu sprejemajo vajence že s 14. letom starosti, v industrijo pa šele s 15. Učenci pa končajo šolo s 14. letom in če hočejo v Industrijo, morajo čakati leto dni doma. Zato bi morali predpisati, da morajo biti vsi vajenci stari najmanj 15 let, ali pa ukiniti omejitve let za vse. Drug razlog, da gredo vajenci v trgovino, zlasti pa v razne bare, je večji zaslužek, pri čemer je treba seve- da upoštevati tudi napitnine. Zato bi morali povečati sedanje prejem- ke vajencev, ki dobe v začetku samo od 800 do 1.000 lir na teden, kar ne zadostuje niti za prevoze, če stanujejo v okolici in hodijo delat v mesto. Poleg tega je treba zahtevati od gospodarjev, da spoštujejo delovne pogodbe in ne uporabljajo vajencev za kurirje, težaška dela itd Razen tega morajo določila delovnih pogodb, ki se tičejo vajencev, sprejeti tudi obrtniki, V primeru pomanjkanja delovne sile na kraju bi morali najprej poiskati vajence in delavce v okviru dežele. Seveda bi jih morali bolje plačati, da ne bi hodili na delo v Švico, Avstrijo in Nemčijo, kar se sedaj v Furlaniji zlasti v Kamiji, na splošno dogaja. Končno vzbuja rešitev vprašanja z naseljevanjem družin iz Južne Italije dvome. Znano je, da je služil in da še služi pritok delovne sile z Juga v razna severnoitalijanska mesta indu-strijcem za špekulacije, da si pridobe čimveč cenene delovne sile, kar pritiska potem na prejemke domačih delavcev. To špekulacijo pa je treba vsekakor onemogočiti. Spcleološki muzej pri jami pri Briščikih Prvi italijanski speleološ'::i muzej bodo ustanovili poleg jame pri Briščikih v hiši, ki jo bo sezidala pokrajinska turistična ustanova. Te dni so pokrili poslopje. Jamarska komisija društva »Alpina delle Giu-lie» že zbira material, ki ga bodo razstavili v muzeju, ki ga bodo odprli prihodnjo pomlad. S Poslanec Vidali Je poslal ministru za trgovinsko mornarico vprašanje, v katerem je rečeno, naj bi tudi to ministrstvo prispelo — -------... - - valo za ureditev šolskega čolna tržaškega navtičnega zavoda. Ministrstvo za šolstvo je že dalo svoj prispevek. J V podjetju Atlas v industrijskem pristanišču še vedno traja izprtje. V zvezi s tem je postavil poslanec Vidali ministrstvoma za delo ter za industrijo in trgovino vprašanje, ali vesta, da so delavci prve izmene dne 22. oktobra našli vhod v tovarno zaprt, nato pa jim je ravnateljstvo sporočilo, da neha sleherno dejavnost, dokler bo trajalo stavkovno gibanje. Ker so sindikalne organizacije sprejele poziv ministra za delo, naj se o-bnovi v tovarnah normalno stanje, ter prekinile stavko za tri dni, so delavci menili, da bo podjetje Atlas ukinilo izprtje: toda tega doslej ni storilo. Zato so se sindikalne organizacije obrnile na urad za delo, da bi posegel vmes. Spričo tega prosi poslanec pristojni ministrstvi, naj intervenirata, da se prekine izprtje, ki je prizadelo 36 delavcev. nje avtoprevozništva in izdali nove ukrepe, ki bodo olajšali promet z motornimi vozili, zlasti še, ker je bilo ugotovljeno, da zaradi avtoprevoznikov iz Gorice, Trsta in Vidma, vsaj na relaciji Italija-Ju-goslavija, promet po železnici ne trpi nobene škode. Da bi prišlo čimprej do rešitve vseh teh vprašanj, je tajništvo združenja že sprejelo nekatere pobude, med temi spada tudi vloga, ki so jo naslovili mešani italijansko-jugoslovanski komisiji, ki zaseda v Vidmu. Ta vloga se glasi: Slovensko gospodarsko združenje v imenu 28 članov avtoprevoznikov, opozarja na težak položaj, v katerem se je znašla vsa kategorija avtoprevoznikov Trsta, Gorice in Vidma, zaradi neprimernih predpisov, ki urejajo izdajanje dovoljenj za promet avtopre voznih sredstev na relaciji Italija . Jugoslavija. Znano je namreč, da omenjena dovoljenja, po številu zelo omejena, ovirajo redni razvoj prometa z avtoprevozi in da prizadevajo resne težave obveznostim avtoprevoznikov — vsaj na relaciji Italija - Jugoslavija — ter niti najmanj ne koristijo prevažanju blaga po železnici, medtem ko povzročajo veliko škodo avtoprevoznikom Trsta, Gorice in Vidma. Po vsem, kar smo navedli je podpisano združenje prepr.čano. da je treba, zlasti sedaj, ko število dovoljenj ne zadošča, če ni celo izčrpano, proučiti celo vprašanje v luči drugih hvale vrednih olajšav iisui generis«, veljavnih v obmejnem prometu, in sprejeti za avtoprevoznike, ki imajo sedež v treh obmejnih pokrajinah (Trsta, Gorice in Vidma) nove ukrepe, s katerimi bi bilo: 1. Odpravljeno izdajanje sedanjih dovoljenj, tako belih državnih, kakor tudi rožastih, ki so pridržana za HMkHometrski pas, in dovoljen prosti prehod brez vsakega posebnega dovoljenja in kvečjemu še dalje podvrženemu plačilu prispevka cestarine. 2. Ko še ni bil sprejet prejšnji predlog, pa naj se vsaj izda samo dovoljenje za avto in prikolico, da bi bilo treba kakor sedaj za kamion in drugo za prikolico, medtem ko že sam napis na dose danjih obrazcih izredno določa »za vozilo ali kompozicijo vozil*. 3. Omogočiti je treba, da bodo »rožasta* dovoljenja, ki veljajo sedaj za avtoprevoznike s sedežem v conah v obmejnem 10-kilo-metrskem pasu (Trstu, Gorici in ar—' —,J-’- -- *~ i Vidmu), veljala za kakršenkoli kraj v obeh državah, čeprav izven omenjenega obsega 10 kilom Mezdno gibanje uslužbencev trgovin Na sedežu Nove delavske zbornice je bila skupščina uslužbencev potrošnih zadrug, ki so sklenili, da pričnejo mezdno gibanje. Gre za okrog 500 uslužbencev Delavskih zadrug in za manjše število uslužbencev ostalih zadrug v Trstu. Uslužbenci so poverili odboru sindikata nalogo, naj zahteva od urada za delo sklicanje obeh strank, da se prepreči zaostritev spora. Ce pa ne bi prišli prihodnji teden do naglih in konkretnih pogajanj na osnovi zahtev uslužbencev, bo sindikat proglasil stavko z zahtevo, da se skleneta mezdni in dopolnilni sporazum. Po skupščini uslužbencev hotelov, ki zahtevajo izboljšanje prejemkov, je Združenje hotelirjev v Trstu sklicalo sestanek obeh strank za 6. november, da bi začeli pogajanja. Župan se zahvaljuje za sprejem deželnega zakona Župan dr. Franzil je poslal poročevalcu zakona o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine senatorju Pagniju zahvalno brzojavko za njegovo vsestransko zanimanje za sprejem zakona v senatu. Podobno brzojavko je župan poslal tudi predsedniku senata Mer-zagori ter hkrati izrazil željo, da bi senat sprejel zakon tudi v drugem čitanju. rabiti dve posebni dovoljenji, eno ""'H""........................................................i..mn............................ IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Sprevodnik tilobnsa ni bil kriv za nezgodo neprevidne potnice % " ' ° * i Iz protesta proti zvišanju tarif openskega tramvaja, so se usedli na progo in preprečili tramvaju odhod Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rosano, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, obramba PP Poillucci) sta se zagovarjala 47-let-ni Karlo Milič iz Nabrežine 106 ter 45-letni Vittorio Sai iz Ul. Campa-nelle 35. Milič in Sai sta bila obtožena, da sta 20. julija 1960 ob 20. uri, povzročila hude telesne poškodbe Giuseppini Purini por. Tre-visonno. Do nesreče je prišlo na trgu pri Sv. Soboti, ko je ženska hotela vstopiti v filobus št. 20, ki je bil namenjen v mesto. Vozilo je tedaj upravljal Sai, medtem, ko je Milič vršil službo sprevodnika. Pred zadnjimi vrati lilobusa se je tedaj baje trlo precejšnje število potnikov. Purinijeva Je menda stala skoraj za vozilom ter je v zadnjem trenutku skočila do vrat, ki pa so se že zapirala. Obtožnica je trdila, da je sprevodnik zapri vrata, ko so še vstopali potniki ter s tem povzročil, da Je Purinijeva padla na tla ter se poškodovala. Sodnik, ki jo oba obtoženca sodil 4. aprila letos, je spoznal za krivega samo Miliča, katerega je obsodil na 60.000 lir globe, Saia pa je oprostil obtožbe, ker ni zagre-de' ' šil dejanja. Kazensko sodišče, ki je včeraj razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, Je oprostilo tudi Miliča, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Zdi se, da je na sklep sodišča vplivala okoliščina, da je bila Purinijeva skrita za vozilom v trenutku, ko je sprevodnik premaknil ročico, ki zapira vrata. Ker pa se vrata ne morejo zapreti takoj, temveč preteče nekaj desetink sekunde od pritiska na vzvod in na delovanje pnevmatskega mehanizma, so sodniki menili, da ni mogoče dokazati Miličeve krivde. Pred istimi sodniki so se zagovarjali tudi 32-letni Francesco Fo. schini z Opčin, Ul. Nazionaie 15, 40-letni Alberto Ivasich iz Zgornjega Rjadi-na 138, 34-letni Bruno .........................................■■■timu.nuni...... GLOBOK VTIS ZARADI TRAGEDIJE V UL. GIUUA Po temeljiti preiskavi policija aretirala šoferja Ugotovljeno je, da je mladenič vozil s preveliko hitrostjo - Danes pogreb nesrečnega dekleta V vsem mestu je napravila globok vtis vest o tragični smrti 18-letne Marie Grazie Ceselin iz Ul. S. Margherita 4, ki jo je predsi-nočnjim v Ul. Giulia smrtno povozi! z avtomobilskim furgonom 18-letni Giorgio Gagliardo iz Ul. Co-logna 14. Preiskovalni organi so po temeljiti preiskavi včeraj dopoldne Gagliarda prijavili sodišču, ki so ga seveda aretirali in odpeljali v zapor. Zagovarjati se bo moral zaradi nenamernega umora in prav gotovo tudi zaradi prevelike brzine, saj so agenti prometne policije ugotovili znake zaviranja 14 m pred krajem nesreče ter 44 m razdalje, v kateri je Gagliardo s svojim vozilom vlekel nesrečno dekle. Sunek je bil tako močan, da je Mario Grazio vrglo na sprednji de! vozila in je z glavo prebila šipo, tako da je obtičala vklenjena v tej ostri zanki, dokler ni skoraj po 50 m strašne vožnje zletela na cestni tlak. Kakor smo že poročali, se je Maria Grazia vračala z dela domov. Malo prej je stopila iz tramvaja in je prečkala cesto na določenem prostoru za pešce v Ul. Giulia, da bi krenila v Ul. S. Margherita, kjer je stanovala s svojo mamo, ki Je zdaj ostala sama in je vsa potrta od žalosti, saj je na tako tragičen način izgubila edino hčerko, na katero je bila zelo navezana zlasti po smrti svojega moža, ki je umrl pred nekaj leti po hudi in dolgi bolezni. Maria Grazia je bila zaposlena kot šivilja in se je vračala z dela, ki ga je končala ob 21.30. Njena mati ji je pripravila večerjo in jo čakala, tedaj pa je zazvonil telefon in iz bolnišnice so ji previdno sporočili, naj takoj pride, ker se je njena hčerka nekoliko poškodovala. Zaskrbljena mati je takoj pohitela v bolnišnico, toda njena hčerka je bila v nezavesti in je že umirala. Pogreb nesrečnega de-ikleta bo danes verjetno popoldne. Spadaro z Opčin, Prosešika ulica 65, ter 21-letini Karlo Tavčer, tudi z Opčin, Proseška ulica 221. Vse štiri so obtožili da so 15. oktobra 1961 v jutranjih urah, ovirali tramvajski promet na progi OpČine-Trst. Obtožnica je trdila, da So se obtoženci usedli na tračnice ter niso pustili, da bi tramvaj odpeljal proti Trstu. Poleg tega so jih obtožili tudi, da so istega dne zvečer postavili na tramvajsko progo Opčine-Trst, in sicer v bližini postajališča pri Banih, tri cementne zidake ter nekaj grmičevja. Do dogodka, Jti je pripeljal vse Štiri obtožence pred sodišče, je prišlo, ker je uprava openskega tramvaja (‘ki je bil tedaj še v zasebnih rokah) zvišala drugič ceno prevoznega listka. Prvo zvišanje je prizadelo letne abonente za 7.200 lir, drugo zvišanje pa je nekatere izmed njih napotilo, da so javno protestirali. Omenjeni štirje delavci so se zato usedli na tračnice. Neki nadzornik je poklical policijo, ki je takoj prišla na opensko postajo. Delavci so povedali policajem, da so se usedli na progo, ker so'pač hoteli protestirati proti zvišanju cene voznega listka. Takoj nato pa so se odstranili, vendar je tramvaj odpeljal v Trst z zamudo okoli 10 minut. Med preiskavo so ugotovili tudi, da je Foschini zbiral podpise prizadetih občanov ter da je poslal protestno pismo županu Franzilu. Župan je nekaj časa pozneje odgovoril, da je prosil inšpektorat za civilno motorizacijo naj se prevozne tarife ne zvišajo. Pripomnil je še naj bi vsekakor v takih primerih prizadeti organi vprašali za mnenje občinskih oblasti. Včeraj so sodniki oprostili vse obtožence glede prve obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Glede ob. tožbe, ki se tiče oviranja prometa s cementnimi zidaki pri postajališču pri Banih, pa so jih oprostili, ker dejanja niso izvršili. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Marši, zapisnikar Magliacca, obramba P.P. poillucci, zastopnik zasebne stranke Girometta) se je zagovarjal 41-letni Vittorio Manzutto iz Ul. Ma-scagmi 20, ki je bil obtožen, da je povzročil telesne poškodbe 35-letni Genomi Zanette iz Ul. Caocia 11. Do nesreče, pri kateri se je ženska poškodovala, je prišlo v Ul. Car-ducci na vogalu prehoda na Trg Goldoni. Manzutto, ki je upravljal avtobus podjetja Astar, je baje zapeljal vozilo na Trg Goldoni ko je semafor imel prižgano rdečo luč. Pri tem je podrl na tla omenjeno Zanette, ki je šla po prehodu za pešce. Do nesreče je prišlo okoli 16. ure 17. oktobra 1959. Zanette se je morala zdraviti v bolnišnici okoli 40 dni ter je dobila razne trajne poškodbe na slušnih organih, V marcu letos so kazenski sodniki obsodili Manzutta na 60.000 lir globe ter na 25.000 lir za stroške zastopnika zasebne stranke. O odškodnini bi morali razpravljati na civilnem sodišču. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo ter naložili Manzuttu še 40.900 lir za stroške zastopnika zasebne stranke. Smrt v stanovanju V Prvih dopoldanskih . --------- urah so včeraj pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 44-letne Marije Mikuletič vd. Bernetič, ki je ,?,taiJ,0V£ a ? Petrom Daresijem v Ul. S. Sergio 2 in je umrla zaradi srene kapi. Nekoliko po 5. uri se je ženska pritožila Daresiju, da se počuti zelo slabo, toda Daresi ji ni mogel pomagati, ker že več časa leži paraliziran. Na ves glas je klical na pomoč, dokler ni prišel v stanovanje sosed Pietro Vidonis, ki je poklical rešilni avto; toda bilo je že propozno, ker je medtem ženska umrla. Pleskarja padla z lesenega ogrodja Na delu sta se včeraj ponesrečila 50-letni Erminio Pukl iz Ul. Cat-tedrale 2 in 40-letni Giovanni Mo-colo s Kjadina 1501. Pleskala sta notranje prottore v novi šoli centra za usposabljanje delavcev pri Sv. Soboti, pa se je nenadoma premaknilo leseno ogrodje, na katerem sta delala, tako da sta padla iz višine 5 m. Pri tem si je Pukl zlomil zapestje desne roke in si je verjetno nalomil rebra, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Prav tako so sprejeli na ortopedski oddelek Mocola, ki si je zlomil gležnja in stopali obeh nog, zaradi česar se bo moral zdraviti dva meseca. Motor v avto Včeraj dopoldne se je 37-letni Giuseppe Meola iz Drevoreda Elizejskih poljan 37 peljal z motosku-terjem proti Tržaškemu arzenala, na križišču z Ul. Hermet pa je tiči! v avto, ki ga je vozil 47-letni Marcello Valier iz Ul. S. Michele 18. Motorist je zletel na tla in se pobil ter ranil po obrazu, rokah in levi nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek Zdraviti se bo moral tri tedne. Pri podjetju Jutiflcio triestino se je ponesrečil na delu 22-letni Fablo Scala iz Ul. Aldraga 5, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Zaposlen je bil pri stroju, pa je nerodno vtaknil roko in zobčev-je mu je poškodovalo tri prste Drugi koncert zborov s tekmovanja v Arezzu V soboto 27. t. m. ob 21. uri bo v Avditoriju drugi in zadnji koncert pevskih zborov, ki so nastopili na letošnjem mednarodnem polifonskem tekmovanju v Arezzu. Koncert organizira tržaški sedež RAI-TV, nastopili pa bodo zbori: C.R.S. «Julia» pod vod- stvom Maria Macchija, «Antonio Illersberg« pod vodstvom Lucia Gagliardija in «Santa Maria« pod vodstvom o. Vittoriana Maritana. Vabila za koncert so na razpolago na sedežu RAI, Trg Oberdan štev. 5. Razna obvestila Pomenek odbora in članov SPDT bo danes, v -petek, ob 20.30 v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9. Prosimo za čim večjo udeležbo. Izlet SPDT na Pohorje, v soboto In nedeljo dne 3. in 4. nov. t.l. priredi SPDT izlet na Pohorje. Povratek skozi Ptuj. Obvestila v Ul. Geppa 9-I-I. Vpisovanje lin sedežni listki kot običajno, po vplačilu. Darovi in prispevki Ob 7. obletnici smrti pok. Julija Piščanca daruje soproga Marija Pi-ščanc 1000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 25. oktobra 1060 se je v Tnstlu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 77-1 etn i Rodolfo Grego, rin, 76-letni Umberto Radovan, 7Metna Antonia Buirolo vd. Radin, 73-letnl Mario Trojer, 53-letinii Romano Tontz-zo, 65-letni Umberto Siega, 75-letnl Umberto Naasutti, 67-Ietni Rodolfo Mullner, 53-letma Viktorija Okretič, 80-letma Brana Gerstiei vd. Franco, 82-let-na Maria Schivlz por. Dazzara, 61-letna Bianc-a Laggleri por. Coron-a, 67-letni Renato Pontlnii, 1 Metna Maria Grazia Ceselin, 85-letna Angela Bevltacqua vd. Medeot, Mario di Var-mo, star en dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Marohlo. Ul. Ginnastica 44; Depan-gher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Mali oglasi (PLASTIKA* . Trst, Ul. D’AnnunzlO St. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torbice raznovrstne ter športne. namizne prte (cerade), cedilnike za posodo, blazine, žimnice za na m>rje, vreče za perilo in obleke Itd vse iz plastike ln gume po zmernih cenah. Obiščite nasl PLASTIKA za pokrivanje tal po 500 Ur kv. m, preproge vseh vrst za so. be in hodnike, pode iz gume, llriole. Ja, cevi iz plastike z* vrtove in za hišno uporabo torbice, zavese In vse ostale predmete iz gume ln plastike dobite pri 1TALPLAST. Trst, Trg Ospedale St. 6. PRODAM AKACIJE, »gac-e«, Tel. št. 20-227. Slovensko gledališče zatone c-b m A, 27. oktoblflB M II II ±rjy] ; Atrije (Fuga da Za-hrain). Technic®1 ajsjte Bryinner, Sai Mi-n-eo. ‘hteva- Supercinema ikaa «nn,awnc ar ve» (Ten/ttf*iVi,i ^uviiuio- , , a Ferrer, Fernamdel, Prepoved*1 n dimi. otl, ut Alabarda 16.00 ((Vojščakov finega (II riposo del guerriero). ^ VaMite lor. Brigitte Bardot. PreP« >lošno mladini. T Filodrammatico 16.00 ((Pestn1- je pesmi« (Canzoni, canzoni. ^ in Sordi, Rascel, Celentano, J 'hia n, Tec-h-nii-color. Prepovedano Ven Aurora 16.30 ((Pustolovščine stav,. Pluta ln Paperi-na« (Le avv*" Pippo, Pluto e Paperino). ,, t.. 1 “ Garibaldi 16.00 «Skrlatna kri<’ S1*n ma-schera dl porpora). Ted* ve, Cristallo 16.00 «Sam pod zv< »ma p (Solo sotto le steli«), Kirk 'lalj ^ Capitol, 15.30 »Trije proti vsei^mbra oontro tutti). Tech-mco-lor. ^ r'tšeetl-natra, Dean Martin. * Do,. Impero 16.30 «Do*odi!o Je 1 ^UJ*t naju« (Accadde a Vienna). u*18 u Masslmo 16.00 ((Drakmt mlK ,5|ej (Drak-u-t il ve-ndieafore)..% 0(b>. lor. Burt Nelson. Mciaa b Moderno 16.30 «Angeli z reV°' .,lerr (Angeli con la pištola). ' "loškil lor. Glen-n Fort, Bette pa*5. ev us Astoria 16.45 «Pesmi v ritmi* stroj (Oa-nzon-i a temipo dl tvvlst). ” ,aj se Di Capri, Milva. et še Astoria 16.45 »Povej mi resni«0’. mi la verltš). ,p 0 Vittorio Veneto 16.30 »Kakor 111 po dalu« (Come i-n uno specch11 lva je mar Bergmanov film n-agraj8 i stra Škarjem. Prepovedano mlad11: lločil Abbazia 16.00 «Cudežni meč« (l tt v j da ma-gioa), Techriitolor egovi Marconi 16.00 ((Stopnišče v v* (Scala al pa-radlso). Technir0 i ■ 115 Ideale 16.00 ((Gospodovale0 Pr'l morij« (II domi-na-tore dei sp ,ote p ri). Technlcolor e Kor Skedenj 16.00 »To zaželeno telc, rancij( sto corpo tanto desi-derato).' Pa , Lee, Daniel Gelin. Pr eP11 ij0 mladini. D0-itrat V Pos „Cl bi; '°«a, b Š. (»č- psi i' (La vendetta del gangster) Igrajo: CLIPF ROBERTSON, DOLORES DORN, BEATRICE # iiot, te- KINO BELVEDERE NA OPČINA p ‘fo? Danes ob 18.30 «Mržlica v krvi (Febbre n el sangue) ZABAVNI ARCOBALENO • • • Po filmu «7 SIJAJNIH» se vrača v pustolovskem filmu YUL BRVNNERJ *blij S« 'S i Sit 'taih . bes Sel St 'Sel' Sv' . oktobri in zato# 10.27. ' oktobrifMMORSKI DNEVNIK — S — 26. oktobra 1962 ibra ob| lomu SLU . IDELLfli KUBA PRAV ZA GOTOVO NE MORE BITI NEVARNA ZDRUŽENIM DRŽAVAM reža ameriških vojaških oporišč ia svetu ;a wpad brez argumen-JČKhlov - Vse Karibsko Mrje polno ameriških - Radt| 30 Fiorf ;ospa liM Poriše - Vojaški spo- tkeš, S® * r fikova, ja. izumi s 24 državami Obrambna» oporišča chiard &A od Groenlandije ° daljne Formoze ?osinell D’Andr cinik idnlk ilarran* sar Jartlo' LN E' *®e se ladja po prvem strelu ! bo ustavila, ali hotela vrni-'* bilo v torek rečeno no-^ v Washingtonu, «bo .01 gl strel namerjen v ladjo sa-0| toda pri tem se bo pazilo, 10 uro 1 bo število žrtev čim manjše«. »ne. ,^°dri predstavnik ministrstva Vojsko ZDA pa ni povedal, mU ter je je, laperse L , Karl fni 8e bo po drugem strelu zgo- F°' Toda težko je verjeti, da ^evilo žrtev, če do tega pri- Ispersef’ 2arss najmanjše. Iz Washing-Karl * na Pa «Reuter» poroča: »ZDA so zaplule v smeri spona«« »da» uti F°! mIaf, ea*ca in nevarna situacija, ki ei„nastala’ p°sledica sicer /man, j J*.0 obarvane, v resnici pa 0 mlad' [.‘Obnoekonomsko pogojene po-duša» ;Ke. ki je Vse bolj obeležena z an, Ne 1 Ponzivnimi elementi, ker se ®nl- j 0 ,na področju politike ter in- .■ rii® kot tudi diplomacije in 1 ” iht^6 povsem podreja željam in evne * i2uevam skrajne desnice. Zdrav ■tidian« a' P1 je že spočetka opozarjal, poved« bi nekega dne, sledeč takšni , s,1’ otegnilo priti tudi do ne-a.kov n®ga prehoda že nakopičenih r°prep] &noet v novo kvalltet0 “ nevarnost za mir. Pesnit To je a°no ^ itn a0 ne samo zaradi te8a> ker ano '1'1’ven n°bena država pravice, da ^"V^vij: no). e, ’ Qa ne gre za blokado, tem-» kri1i lm,Sam° karanteno, je brez o-’ stv,„e’ ker ni resnična. Akcija resnica. Opravičila za to svojih teritorialnih voda ; avve11 itgylJa ladje drugih držav. Tr- "eVr“vlja,n: tl vseAnJjJ***- “Doslej,« je 14. lor. Frveščenj 2apisal vsiIe3 d°br’ sep-dobro ob- * n 7 časopis «Time» — «se 1, °btika ZDA do Kube opiia- nna,:J i^a Upanje o njenem propadu. Pa bo temeljila na boj- revC<5>f0.lern, ko se ie s P°m°ei° psi-a). T., ‘°ških in propagandnih sred-nav ,bv ustvarilo ustrezno vzdušje, stroi stopil v akcijo. Kje in 'is ’ aJ se bo ustavil? Brezumje je esn«°' v se enkrat Pripeljalo na sam propada, nevarneje kot kdaj-iakor ‘i Po drugi svetovni vojni. Ci-3ecch a je odgovornost? Nedvomno m1ad|,ll0z-!’ani tisteSa. ki se je prvi mlad , oču nameriti konice sv .h ra. or I/ .Iad3b, ki plujejo ne proti e v J i.80v*, marveč neki tretji de-bnid* i • Tistega, ki je postavil v sta-a!eC »• |,„,pr'pravlibnosti svoje vojaške aei s e b po vsem svetu — od Juž-.*°reJe do Zahodne Nemčije, ato) f P ‘je in Groenlandije. Prei^ij^ tudl če bi Kuba — kot sku-Kq, v Washingtonu dokazati s L, rat povečanimi fotografij a-f «yici Posnetimi iz letala '— v res-J Ut »Ba v-a “Vojaško oporišče« ne-“i ZDA še vedno daleč ne ačej6 0Pravioiti akcijo, ki so jo sStlje' Zakaj, poleg argumentov $j0 Ce, jim namreč primanjku-«||, n _ tud' argumenti strateškega 11 )tib^°ra'nega opravičila. Majhna '■ n’ na^ 'ma v°jaška oporišča tiv^.nb, ne more nikoli pred- No8*! d b j a n s k e nevarnosti za ?ictr Veliko sosedo na severu. Pa, čemu bi sovjetske rake- NJI 1>'r^a^ bitt Prav tam, kjer leio?4DA 'abko najlažje odkri- I. ju?v.jbtska zveza,« je rekel že tv; 1Ja ibta 1960 Hruščov v Mo-tišitp '!bi lahko, v primeru ame-tabji mtervencije na Kubi, upo-: ion, prot' ZDA svoje rakete l«ine a'etorn 13 tisoč km.# Dan-_ p0sebno za balistične izstrelke H? *azdalja > bi igra več nobene vloge. Po- 'liJi^5601 ZDA ni mogla motiti 3 ^ube, pač pa kaj dru- :eit1e^Cebnski izstrelki v vsa-'!tat«?rimeru Z°A odvzemajo ko, njihova vojaška opo-'Pravij” Vsem svetu pa moralno ^hik smo svojim za- '»io Poslali rakete, toda to t Be]l0ril.iv javno,« odgovarjajo lira Rie biše na primerjave, ki všeč. Kot da bi to ko- "'»v. i\ui lia ui i« ‘Uta , Pjihovih atomskih bomb ^JSevalo morilno moč! 1^7 VA. ‘f^aio v 18 državah okrog »nuitii kih oporišč. Povezane so 1at«ralnimi vojaškimi spo-I dežoi Z a bilateralnimi s še aisit0 aim'' Obkrožile so LR Ki-'bed V1 SZ s celim vencem ‘bih j eb°j povezanih suhozem-j Pobtorskih vojaških opo-’,b (T..g^adilb so letališča v krasiš, p *ia, Iran, Zahodna Nem-‘5blto cl°enlandija), od koder Srbe, v * zadenejo naravnost v aiu, n.Se to, po njihovem mne-l^bba nevarno, «nevarna» pa N* at'sntsvln°vi tako imenovanega k2abe v-88 pakta so z ZDA po-su ■ Britanada’ Islandija, Norve-t anlja, Belgija, Nizozem-‘‘ksemburg, Danska, Za- DRUGA LETOŠNJA PREMIERA V LJUBLJANSKI DRAMI William Shakespeare: Milo za drago Na mapi so označena vojaška oporišča ZDA v raznih predelih sveta. Seveda samo nekatera, ne vsa, ker je to nemogoče, saj jih je nad sto. Iz mape je razvidno, kako sta SZ in Kitajska docela obkroženi od njih. Med temi pa je — kot ujetnica — ukleščena majhna Kuba Navdušenje, s katerim je ljubljansko premiersko občinstvo spre. jelo uprizoritev novega Shakes-pearea, priča prav tako o nenavadni priljubljenosti angleškega klasika, ki st je prt Slovencih že davno pridobil domovinsko pravico (po lastnih izkušnjah sodim, da veliko bolj kot n. pr. pri Italijanih), kakor o uspelosti predstave same. K u-spehu je nedvomno prispeval velik delež umni, pesniško dognani in govorljivi prevod Mateja Bora. (Ta prevod je letos izdala Slovenska Matica z učenimi spremnimi besedami Franceta Koblarja.) Snov komedije Milo za drago bi mogla služiti prav tako dobro, seveda z določenimi spremembami, tudi zc tragedijo. Toda Shakespeare je bil, ko je komedijo pisal (1606), cčitno v svoji komedijski fazi. Prizorišče je preneseno na Dunaj, toda gledalec, ki ima količkaj pojma o Angležih, čuti, da gre za «angleško stvar«, kjer je doma puritanstvo, največkrat kajpada zlagano. (Spomnimo se protipuritan. sk ih verzov iz Miltonovega Izgubljenega raja: «... kajti vzdržnost zapoveduje zlodej, sovražnik bogu in človeku.«) Plemič Angelo — ime kajpada ni izbrano brez ironije — slovi zaradi svoje velike krepostnosti in nekodkupljive pravičnosti. Vendar Knez ve o njem, da je pred petimi leti zapustil svojo zaročenko (Mariano) z iz- govorom, da mu je bila nezvesta, v resnici, pa zato, ker je prišla po nesreči ob doto. Knez postavi Angela, tudi zato, da bi preizkusil njegovo prislovično krepostnost, za svojega namestnika, sam pa hlini, da je odpotoval na Poljsko, v resnici se je pa samo preoblekel v meniha, da bi nadziral Angelovo in drugih svojih podložnikov ravnanje. Komaj pride Angelo na oblast, koj začne izvajati zakone, ki so bili pod Knezom zadnjih 19 let nefcolifcanj zaspali, kar najstrožje po črki in paragrafu. Njegova prva žrtev je mladi plemič Klavdij, ki ga Angelo stante pede obsodi na smrt zaradi nečistovanja, ker je njegova tajna zaročenka zanosila, pa čeprav je nesrečni mladenič pripravljen, da takoj popravi svoj greh in svoje dekle (Julijo) poročiAngelo sam pa je pri tem pripravljen zagrešiti vse hujši greh, pravzaprav nezaslišano podlost. Od Klavdijeve sestre (Izabele), ki je na poti v samostan in ki pride prosit za pomilostitev svojega brata, zahteva, da se mu za protiuslugo vda. V ’tej zgodbi je komedijski prijem pravzaprav so. mo v tem, da je perfidni Angelo, ki veli kljub svojemu zagotovilu Izabeli obglaviti Klavdija, da bi se iznebil nevarne priče, neprestano pod Knezovim budnim nadzorstvom. Kajti vsi ostali, s plemenitim in pravičnim grofom Esculom vred, bi ni- hodna Nemčija, Italija, Portugalska, Francija, Grčija in Turčija. Tihomorski pakt (AiNZUS) jo nadalje povezuje z Novo Zelandijo in Avstralijo, daljnovzhodni (SEATO) pa pridružuje nekaterim članom atlantskega pakta (ZDA, Franciji in Veliki Britaniji) ter ANZUS še Pakistan, Filipine in Tajland, vtem ko srednjevzhodni povezuje SEATO s Pakistanom, NATO (atlantski pakt) pa s Turčijo. Njegov član je še Iran, a ZDA formalno še niso v tej zvezi. Bilateralno so ZDA z ustreznimi sporazumi povezane z Južno Korejo, Japonsko, Formozo in Španijo, a manjša oporišča imajo še v Libiji. Skratka, posredno ali neposredno so «prisotne» (izraz, ki ga uporablja Pentagon) v vseh omenjenih deželah, pomembnejša oporišča pa imajo na Japonskem, v Koreji, na Filipinih, Okinavi, Formozi (»nepotopljiva letalonosilka«), v Turčiji, Zahodni Nemčiji in Britaniji. K temu je treba dodati še pomorske sile na Pacifiku, Atlantskem oceanu, v Sredozemlju in, še posebno, na karibskem področju. V trenutni akciji sta udeleženi dve floti — Druga m Sedma — s 450 ladjami, 200.000 možpii pomorske pehote in mornarice ter" 100 eskadrilami pomorskega 'letalstva. Druga flota se nahaja na Zahodnem Atlantiku, njej pa pripadajo tudi enote karibskega področja. Področje šeste flote sta vzhodni Atlantik in Sredozemlje. Qd 90 podmornic, ki so v sestavi obeh flot, je devet oboroženih z izstrelki «Polaris», druge pa z balističnimi izstrelki, katerih domet gre od 1900 do 2400 km. Ta oborožitev je že sama po sebi dovolj nevarna. Politika, ki jo skuša aktivizirati, pa še bolj. Vendar je treba upati, da bo vsaj v zadnjem trenutku prevladal razum in bo nevarna grožnja odstranjena. Pod pritiskom miroljubne svetovne javnosti, kakor tudi nevezanih dežel, ki so v OZN že začele organizirano delovati v smislu pomiritve, bodo v Washingtonu morda vendarle spoznali obseg katastrofe, kateri so bili izpostavili sebe in vse človeštvo. Upati je, da že omenjeni prvi strel, ki bi pomenil splošno uničenje, na Karibskem morju vendarle ne bo izstreljen, .....................................„..i,.,.,.,,..,............ ČEPRAV BI NAŠO ZEMLJO MOGLI IMENOVATI «PLANET VODE* Že čez 50 let bo v industrijskih deželah voda baje dražja od vina Zaloge talne vode se naglo krčijo, kajti industrija in vedno večje potrebe so tolikšne, da so se ponekod zaloge izčrpale Ne glede na to, da preživljamo letos pri nas in tudi marsikje po svetu izredno pomanjkanje padavin, tako da takšne sušne dobe nismo doživeli že dolga desetletja, drži da se določena področja na svetu predvsem najbolj industrializirane države in velika mesta, bližajo dobi, ko bo prišlo do izrednega pomanjkanja vode. To se zdi morda nekoliko čudno, toda strokovnjaki, iti’ se izključno s tem ukvarjajo, trdijo, da bo ponekod na svetu že čez petdeset let voda dražja od vina. Gre namreč za izredne količine talne vode, ki jo trošijo ogromna industrijska podjetja, ter tudi za vedno večjo uporabo vode v vsakdanjem življenju posameznika. Ne moremo sicer navajati ločnih podatkov za posamezne države, vendar se računa, da se v civiliziranih državah uporabi dnevno v povprečju po več sto litrov vode na prebivalca, kar nujno vodi h krčenju zalog talnih vod. Potemtakem je povsem logično in razumljivo, da so se v določenih tudi izključno ekonomskih krogih začeli ukvarjati s problemom, kako omejiti uporabo vode, točneje kako z vodo varčevati, z druge strani pa tudi s problemom, kako morsko vodo spremeniti v sladko, to se pravi v pitno vodo in v vodo, ki se da uporabljati v raznih industrijskih procesih. In kako zveni to v protislovju s tem, kar bomo navedli v nadaljnjem. Za Mars in za Luno mi pre-bivalci Zemlje, trdimo, da sta to dve nebesni telesi, ki ju je sama puščava, samo skalovje brez vode. Celo brez ozračja. In v tem, kaže da imamo prav. Ce bi se na Marsu, na Luni ali na kakem drugem planetu našega osončja pojavil nekdo, kt bi z močnim daljnogledom gledal i)_a Zemljo, bi upravičeno ocenil Zemljo kot «planet' vode«. Tako ime. ki bi ga dal naši Zemlji, bi povsem ustrezalo. Konkretni podatki; površina naše Zemlje meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Od te površine je prekritih z morji in oceani 361 milijonov kvadratnih kilometrov, to se pravi polnih 71 odstotkov. Na kopno, torej na suho zemljo, odpade komaj 149 milijonov kvadratnih kilometrov, to se pravi preostalih 29 odst. površine. In v teh 29 odst. so vštete še tudi površine jezer, rek in potokov. To se pravi, da je odstotek kopnega dejansko še manjši. Nadaljnji podatki: Skupni volumen vode v vseh morjih in oceanih znaša približno eno milijardo 370 milijonov kubičnih kilometrov, kopno, suha zemlja, če jo vzamemo iznad ravni oceanov, pa meri komaj 130 milijonov kubičnih kilometrov. Kar pomeni, da je suhe zemlje, po volumnu in, seveda, izven oziroma iznad voda, desetkrat manj kot vode v oceanih. ■■■■■■■i v/ Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11,30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13,30: Glasba po željah; 17.00: Glannl Safred na marimbo; 17.20: Pesem in ples; 18,15: Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30: O glasbeni interpretaciji; 19.00: Radijska univerza; 19.10: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo ln delo; 20.45: Orkester jan Langosz; 21.00: Koncert operne glasbe; 22.00: Vladimir Vinničenko: «Chom4 Brjadka«; 22.15: Jazz koncert; 23.00: Chopinove skladbe. Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Skladbe za najmlajše; 14.35: Zborovsko petje; 13.50: Eugenio Visnoviz, Improvizator na klavirju; 14,00: Pianist Sergio Cafaro; 14.20: Pesmi brez besed; 14.35: Stara tržaška shajališča. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Turistične be. lcžke; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah: 13.40: Lhotka-Kallnskl: Plesi iz Hrvatskega Zagorja; 14.00: Zabavne melodije; 14,30: Iz opernega sveta; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasbeni program; 16,30: Današnje teme; 16.40: Operne skladbe; 17,40: Orkestri dtxieland; 18,00: Prenos RL; 19.00: Orgelski koktajl; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Don Elliot; 22.40: Prokofjev: Sonata št. 2; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; PETEK, 26. OKTOBRA 1962 8.20: Omnibus; 10.30: Sola; 11.00: Omnibus; 12.00: Pojo Arigliano, Doris, itd.; 13.30: »Pahljača«; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni karnet; 15.45: Ital. pesmi In plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Koncert za mladino; 17.45: Romanticizem v glasbi; 18.10: Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Roman Eri-cha Gimpela: «Nemški vohun«; 21.00: Simfonični koncert; 22.45: Orkestri Marino in Appleyard. //. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Miriam Del Mare; 9.35: Zvezdniki na poti; 10.35: Pesmi; 11,00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 14.45: za prijatelje plošč; 15.00: Slavni interpreti; 15.35: Pisari popoldanski spored; 16.50: Plošče Ar-tonelle Lualdi; 17,35: Mala ene), klopedija; 14.45: VVilsonova dra- ma: «Noht»; 18.35: Vaši Izvoljenci; 20.35: Glasbeni program; 21.35: Dvestoletnica observatorija v Bre-ri; 22.10: Piedlgrotta 1962. III. program 18.30: Gospodarska rubrika 18.40: Ital periodični tisk; 19.00 Y. Matsudaira: «Sa-maJ za komor ni orkester«; 19.15: Filozofija 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30 Revija revij; 20.40: Na programu Haydn; 21.20: H. von Rleist: «Hom-burški princ«. Slovenija 5.00: Dobro jutro; 8.05: Tri popularne uverture; 8.35: Ritmi iz Copacabane; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Preludiji; 9.45: Slovenske narodne pesmi; 10.15: Operne melodije; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Vsak dan nova popevka; li.oo: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Instru- mentalna skupina Georga Espita-lierja; 12.30: Slovenski intermezzo: 12.45: Z ansamblom Aca Miillerja; 13.15: Obvestila; 13.30: Ljubljana-Zagreb-Beograd; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pesmi in plesi Jug. narodov; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Shakespearovi junaki; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Sprehod po češki glasbeni literaturi; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Orkester Armand Bernard; 18.25: Gregorc: Melodije srca; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Zbor Gordon Jenkins; 20.15: Zunanje politični pregled; 20.30: Samospevi Modesta Musorgskega; 21.00: Orkester Larry Sonn; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Nočni obisk v Operi; 22.35: Ljubljanski Jazz an. sambel; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Zabavna glasba; 23 25: Skupni program J RT. Ital. televizija 8.30, 8,55, 12.15 in 15.00: Sola: 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Sprehod po Atenah; 19.05: Oddaja za ženske; 19.45: Znanstvena oddaja; 20.05: Vatikanski koncil; 20.20: Šport; 20 30: TV dnevnik; 21.05: Alfredo Gehli: »Šesto nadstropje«; 23.25: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Zgodovina Evrope: Tretji Reich gori; 21.55: «11 parollere, questo sconoscluto«; 22.55: TV dnevnik. Jug. televizija Ljubljana 18.00: Kuharski nasveti: Krompirjeva torta; 18.30: Začetki slovenskega sveta I : Stari Slovani v Alpah; 19.00: S kamero po Afriki — reportaža; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja. JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20: Celovečerni igrani film. Se nekaj: V zemeljski notranjosti, do globine 16 km, je še nadaljnjih 400 milijonov kubičnih kilometrov podzemeljskih voda, katerim pa je treba dodati še vode rek, potokov, jezer, močvirij ter tudi ogromne količine voda, ki bi nastale, če bi skopneli ledeniki, predvsem ogromne količine ledu na obeh tečajih. Ce bi ves led, kar ga je na Zemlji od Arktike do Antarktike, skopnel, bi se raven morij in oceanov dvignila za 56 metrov, ;o se pravi, da bi bila nadaljnja osmina kopne zemlje preplavljena z vodami in bi se, torej, razmerje med kopnim in oceani še bolj spremenilo, seveda na škodo kopnega. Kot vidimo, bi morebitni prebivalec Marsa ali Lune povsem upravičeno rekel, da je naša Zemlja «planet vode«. Po točnih računih strokovnjakov sodeč, je količina vode na Zemlji nekako ustaljena, rekli bi nespremenljiva. Sicer je res, da se količina vode nekoliko veča pri spajanju kisika in vodika, ko tu ali tam pride do vulkanskih izbruhov in ko se magma, oziroma lava ohlajata in strjujeta. Tem razmeroma majhnim količinam vode pravijo strokovnjaki juvenilne vode. Potemtakem bi količina vode na Zemlji naraščala. Računati moramo namreč z milijoni in milijoni let in pogostimi izbruhi. Toda z druge strani se ob raznih nevihtah, ko strele treskajo vse križem vodna para v zraku razceplja v vodik in kisik in del vodika odhaja v medplanetarni prostor, zaradi česar Zemlja del svoje vlage oziroma vode izgublja. Znanstveniki so celo ugotovili, da gre na tak način v izgubo po nekaj desetin ton vode na leto. Toda v celoti se ustvarja vendarle nekakšno ravnotežje med novo nastalo vodo juvenilnega izvora in vodo ,ki jo Zemlja izgublja v vesoljni prostor. Potemtakem drži, da je Zemlja, kljub lem izgubam, planet vode in od kot, torej, strah pred pomanjkanjem vode, ki da človeku grozi že v bližnjih desetletjih? V nekaterih gosto naseljenih industrijskih deželah, predvsem na nekaterih področjih zahodne Evrope in Severne Amerike, je prišlo do precejšnjega znižanja ravni podzemeljskih voda. Prav tako niso redki niti primeri, ko so razni arteški in veliki podzemeljski vrelci povsem usahnili. K temu je v pretežni večini pripomoglo prenaglq črpanje voda za potrebe prebivalstva in industrije teh krajev. Zamislimo si, koliko vode porabijo razna industrijska podjetja, kjer je proces hlajenja eden važnih procesov proizvodnje. Zato, pravijo strokovnjaki, niti največje varčevanje z vodo ne bo problema rešila. Prav tako ne bodo zadoščala velika umetna jezera, ki si jih nekateri zamišljajo na velikih rekah v bližini velikih mest. Z vedno večjo industrializacijo sveta na eni strani ter z vedno večjo uporabo vode na posameznika, ki jo omogoča in terja vedno višja življenjska raven, bomo nujno prišli do pomanjkanja vode, kajti dejstvo je, da so rezerve sladke vode razmeroma majhne. V nekaterih velikih mestnih središčih in industrijskih krajih to že dobro občutijo. Koliko milijonov porabijo razna ve- | Iz umetnostnih galerij j i;'*'" ' iHIffiV ! m V prostorih Slovenskega kluba v Ul. Geppa je bila pred dnevi otvoritev razstave akvarelov znanega tržaškega slikarja dr. Roberta Hla-vatyja. Na sliki svečana otvoritev koli ne cerjeli nedolžni Izabeli, j pač pa poklicnemu krepostniku j Angelu. Tolikšna je moč autori-j tete. (Cankar je šel v Kralju J na Betajnooi še za korak na-1 prej: celo ko se Kantor sam ob-J toži, da je on umoril Maksa, J nihče ne verjame zaradi njegove. I ga uglednega položaja v njegov I zločin.) Da je tak pogled na Stuarti človeka in njegovih nravi kajl pesimističen, ne bo mogel ni) če j zanikati. Vendar ga Shakespea-I re, zdaj že malce postaran in [ razočaran, izravna po svoji pre-J izkušeni metodi : v zgodbo upe- f Ije veseli, z obešenjaškim hu-| morjem obdarjeni suet «podzem-| !ja» (sbassifondis) z izklesani-f mi tipi zvodnikov in zvodnic, neslanih gobezdačev, preprostežev j in humornih bedakov. In ker drži vse niti zgodbe plemeniti l Knez v rokah, se zgodba ne fcon-] ča tragično, marveč vedro, dejal bi, z malce čudnim posme-1 hom. Vsi so enako poplačam:] grešniki in nedolžni, visoki in nizki, zavestni podlež in «eza-l vedni lažnivec in obrekljivec, f Torej milost na mestu prauično-j sti. Kajti človeška narava je sla-1 ba ali vsaj slabotna. • * • Predstava je bila zamišljena, , pa tudi izvedena v velikem sti-| lu. Režiser m scenograj Viktor f Molka je vložil v delo izreden in dobro pretehtan napor. Kostumi Alenke Bartlove m glasba Marjana Vodopivca so ga v tem podprli. Prizori so si v svoji pestrosti in raznolikosti dinamično ] sledili in niso zlepa pustili gle>| dalca do sape. Igra ustvarjalcev vlog je bila j v visoki meri uravnovešena, če• prau ne vselej izenačena. Obža- ] lujem, da mi ne dopušča prostor, da bi posamezne kreacije natanč- j neje orisal. Kneza, ki kakor kak renesančni Harun al Rašid skri- 1 vaj nadzira početje svojih podanikov, je z blagim dostojanstvom podal Janez Albrecht. Lojze Roz-man je kot namestnik Angelo našel psihološko prepričljive pri- J jeme za ta v bistvu u sebi razklani lik, čigar na zunaj kaznno krepostnost premagajo nenadno vzkipele strasti. Ali Raner je z j mladeniško mehkobo podal nedolžnega grešnika Klavdija Jo- 1 že Zupan (grof Escalus), France Presetnik (ječar) in Dušan Skedl (menih Peter) so ustvarili tople moške like. Majda Potokarjeva je imela kot Klavdijevn sestra Izabela nekaj močnih dramatič- j mh prizorov, ki jih je ob Lo žu Rozmanu prepričljivo izvedla Mi. haela Novakova (Mariana), Mari-ja Benkova (Julija), in Iranka Mežanova (nuna Frančiška) so se v manjših vlogah ubrale celoto. Svet «podzemlja» je našel imenitne interprete. Kakšna razgibana, zgovorna, v jedro zadeta lika sta ustvarila Danilo Benedičič (gobezdač Luci o) m Maks Fu. rt jan (zvodnik in pauli ha Pom- \ pej)! Mila Kačičeva ni kot zvodnica zaostajala za njima. Aleksan. der Valič (birič Komolec) m Branko Miklavec (eprismojen človek« Pena), prav tako dva groteskna lika izcela. Imeniten Sta- j ne Cesnik kot zavrženi jetnik Bernardin. Marijan Hlastec (rabelj Grozun), Marijan Benedičič (Angelov sluga), Anton Homar tn Janez Hočevar (dva Ltinora pajdaša) so bili kot tipi izraziti. Vsekakor velika tn ubrana predstava. Praznično razpoloženje ob uprizoritvi novega slovenskega Shakespeareja. VLADIMIR BARTOL V okviru letošnjega Mladinskega dne se je s svojimi deli predstavilo pet mladih slikarjev: (od leve proti desni) Cej Dimitrij, Palčič, Klan-šček, Cej Jožef in Faganel lika mesta samo zato, da bi morebitne zaloge podzemeljske vode odkrili. Toda tudi če bi se našle začasne rešitve v novih podzemeljskih jezerih in v u-metnih jezerih ob velikih rekah, je gotovo, da se bo moral svet v razmeroma bližnji bodočnosti opredeliti za slano vodo. Samo ob sebi se razume, da ne bomo pili in se umivali v slani vodi. Prav tako je nemogoče, da bi določene industrije uporabljale slano vodo, ker vsebuje veliko soli in raznih drugih kemičnih primesi. Rešitev bo v spreminjanju slane vode v pitno vodo, kar se mnogokje že dela. Novejše in razkošneje opremljene potniške ladje na primer že ne vozijo s seboj ogromnih zalog sladke vode, pač pa zajemajo na oceanih slano vodo in jo spreminjajo v sladko vodo. Podobno bodo morala začeti tudi razna velika mesta. Za sedaj je proces spreminjanja slane vode v sladko še nekoliko drag. S poenostavljenjem tega procesa pa bo iz slane vode spremenjena sladka voda vendarle boljša rešitev, kot pa iskanje vode v globokih predelih zemeljske skorje, ki terja ogromne investicijske stroške. Potemtakem drži, da bo prebivalstvo «p!aneta vode« v bližnji bodočnosti z vodo samo na tesnem. Uspeh jugoslovanske industrije Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj — OECD, je pred kratkim sporočila, da se je celotna industrijska proizvodnja v deželah, njenih članicah, letos in v primerjavi s 1953. letom povečala za 45 odst. Največji dvig industrijske proizvodnje je bil zabeležen v Jugoslaviji, in to v višini 177 odstotkov, zatem v Italiji s 116 odstotki, Zahodni Nemčiji z 99 odst., Franciji s 96, Avstriji 89 odst., vtem ko je naj. manjše povečanje bilo ugotovljeno v Luksemburgu, Belgiji in Švedski, kjer se ta dvig vrti okrog 40 odst. Presenetljiv je uspeh Jugoslavije, posebno če ga primerjamo z onim v Italiji, Nedvomno, da je tako močno naraščanje industrijske proizvodnje v prvi povezano tudi z njenim položajem doslej industrijsko ne najbolj razvite dežele, ki teži za tem, da bi čimprej dosegla kar najviljo stopnjo tehničnega razvoja. Vendar je treba hkrati priznati, da pa že omenjeni uspeh očitno dokazuje, kako se struktura jugoslovanskega gospodarstva nenadoma naglo in uspešno spreminja v smeri njene vse močnejše uveljavitve kot moderne, industrijsko razvite dežele. Uspeha samega pa ni smeti pripisovati samo njeni objektivni potrebi po lastnem razvoju, marveč predvsem subjektivnim posegom, ki omenjeno objektivno nujnost pravilno usmerjajo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii,ii„li„ ,1,111111111, .................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagotovljen vam je lep uspeh v nekem novem poslovnem podvigu. Uspeli boste premagati vse težave. Potreben vam Je počitek. BIk (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite nestrpni, proučite svoje načrte v miru. Trenutno boste morali spremeniti svoj odnos do drage osebe. Zdravje umirjeno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za. nimive perspektive za bodočnost. Ne Posegajte v spor svojih prijateljev. Zdravje odlično. rak (od 23.6. do 22.7.) Odločno lotite nekega vprašanja, ki vas skrbi že dalj časa. Ne Izvajajte dob*'*1 naertov površno. Zdravje Lev (od 23.7. do 22.8.) Zelo uspe s®n dan, premagali boste vse teža- ve. Majhen nesporazum v družini. Nervoznost. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Izkušnje vam bodo pomagale, da ne boste ponovili že storjene napake. Vaša vztrajnost v čustvenih zadevah bo končno poplačana. Zdravje iz. vrstno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) Skušajte že v teku jutra rešiti vprašanje, ki b| vam lahko pokvarilo dober poslovni uspeh. Posvetite večer dopisovanju. Zdravje dobro ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zaradi neprizadevnosti svojih sodelavcev, morate v delu računati bolj na lastne moči. Prijeten večer v družbi starih prijateljev. Zdravje nespremenjeno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo ugoden trenutek. Zaupane vam bodo zanimive naloge. Nekdo vam bo dokazal svoje prijateljstvo. Zdrav, je dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nove okoliščine bodo od vas zahtevale dokajšnjo potrpežljivost. V čustvenih zadevah bodite diskretni in vztrajni. Zdravje dobro. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Bodite zelo previdni v svojem finančnem poslovanju. Ogibajte se vsake dokončne odločitve. Nervoznost RIBI (od 20.2, do 20.3.) Preden sprejmete neko odločitev, ki bi ute. gnila spremeniti vašo bodočnost, do-bro premislite. Zanimivo srečanje Zdravje odlično. J ' PRIMORSKI DNEVNIK 26. oktobra J KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ... Podlaga za učenje jezikov mora biti le materinščina Najprej se je treba učiti tistih tujih jezikov, ki jih bomo naj boi j potrebovali Sola za jezike, ki ima svoj sedež v Brescii ter podružnice v Bergamu, Mantovi, Veroni, Padovi, Cremi, Rovigu, Trentu, Bocnu, Vidmu, Benetkah, Pordenonu in Alessandriji, bo prihodnji ponedeljek odprla svojo podružnico tudi v Gorici. Na programu imajo pouk angleščine, francoščine, nemščine in ruščine ter nameravajo z akademsko izobraženimi profesorji pripraviti gojence za službo tolmačev. Svet postaja vedno manjši, medsebojni stiki so vedno bolj intenzivni in tako postaja neobhodno potrebno znanje tujih jezikov, čim več ruiih jezikov. Samo materinski jezik ne zadostuje več in kdor potuje, bodisi službeno, ali da išče zaposlitve, ali pa samo kot turist, bo kmalu opazil, da bi imel veliko prednost, če bi obvladal tudi jezik dežele, v kateri išče kruha ali razvedrila. Te in druge misli smo čitali v nekem članku, ki opozarja na to lolo in priporoča mladini, da se vpiše vanjo in si izbere učenje enega ali drugega od jezikov, ki jih ima ta šola na programu. Prav bi bilo, če bi si take stvari prečitali in si jih zapomnili tudi tisti šovinisti, ki so vedno ostro nastopili in še vedno tako delajo, proti pouku slovenščine na šolah našega področja, čeprav je to drugi deželni jezik naše pokrajine in živimo na meji s Slovenijo, s katero imamo vsakodnevne trgovske in druge stike. Pa ne samo to; taki ljudje še vedno spletkarijo, na tihem kadar se ne upajo javno, proti obstoju slovenske šole. ki naj bi počasi shirala, otroci na Goriškem pa naj bi se učili samo italijanščine, ker le tako «bo domovina rešena*. Resnico o znanju jezikov bi si morali premisliti tudi tisti sloven- ski starši, med katerimi so žal celo nekateri naši vzgojitelji, ki se trudijo, da bi njihovi otroci pozabili svojo materinščino in jih silijo v tujo šolo. Znanje tujih jezikov je potrebno in postaja vedno bolj nujno. Toda predpogoj za uspešen pouk je predvsem dobro poznavanje svojega materinega jezika. Prvi tuj jezik pa, ki je nujno potreben, da ga poznamo, je jezik naših sosedov, s katerimi imamo največ in vsakodnevne stike. To so stare in neizpodbitne resnice, katerih pravilnost potrjuje življenje samo. Zato bi bilo prav, če bi tudi šola, ki bo v ponedeljek odprla svoja vrata v Gorici, poskrbela, da bi se otroci lahko po- mirno rešitev spora, za ohranitev miru, svobode in varnosti narodov. Načrt za nova gostišča v Soški dolini leg že omenjenih, učili tudi jezik svojega soseda, ki jim je najbližji in s katerim bodo imeli v življenju največ stikov. Ali pa je morda pri nas še vedno preveč negativne tare preteklosti, ki ra-branjuje tako poučevanje v obmejnih krajih? Protest PSI zaradi kubanske blokade Ameriška blokada kubanske obale je povzročila tako mednarodno napetost, da so nujno potrebni nagli ukrepi za preprečitev atomske vojne, ki bi bila usodna za našo civilizacijo. Zato so socialistični svetovalci Zuliani, Visintin in Sanzin naslovili na goriškega župana interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj se takoj skliče občinski svet, ki naj bo tolmač splošne zaskrbljenosti in naj pošlje rimski vladi poziv, da vzame pobudo za ohranitev miru s pozivom na ameriške politike za ...............................■■■■■■■■■■■min.............................mn........................n.......... S šele občinskega odbora v Gorici Poročilo o izboljšanju cestnih znakov Na običajni tedenski seji preteklo sredo je občinski upravni odbor v Gorici najprej protiCH razvoj položaja v gornjem Poadižju v zvezi z nedavnimi atentati v Veroni, Trentu in Bocnu. Odborniki so izrazili željo, da b< atentatorje čim-prej odkrili in kaznovali. Obenem so izrazili željo, da bi prišlo čim- »tiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiia VERDI. Zaprto CORSO. 16.30: »Vojščakov počitek (II riposo del guerreiero), Brigit-te Bardot ir. R. Hosein. Cinema-scope v barvah. Mladini pod 18. tom prepovedan. VITTORIA. 16.30: «Tolpa iz Mambo-bara» (La gang del Mambo bar), K. Fisher ir G. Locker. Francoski čmobeli film Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: »Neizprosna obsodba (Implaccabile condanna) Ameriški barvni film z L. Egan in O. Reed. Mladini pod 18. letom prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi St. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 18,2 stopinje ob 12.2J in najnižjo 2,6 stopinje ob 5.20 uri. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 68 odstotkov. prej do poravnave spora in mirnega sožitja prebivalstva v tej deželi. Pod predsedstvom podžupana dr. Gallarottija si odborniki nato proučili probleme, k' so bili na dnevnem redu seje. Odbornik Moise Je poročal o izboljšanju cestne signalizacije za večjo varnost prometa. Odborniki so odobrili nekatere predloge, ki Jih je stavil odbor za promet. Na predlog dr. Milocca so ugodno rešili nekatere prošnje za spre jem v Dom onemoglih v Ločniku. Odbornik De Simone Je obrazložil nekatere probleme občinskih vrtcev; odbornik Candussi pa je poročal o zadevah občinskih uslužbencev, kjer so poskusno uvedli zimski urnik za delavce. Odbor za izgradnjo zgornjega Posočja je imel pred kratkim svoje zasedanje v Tolminu. Ob tej priliki je bil sprejet sklep, da bodo od bodočih gradenj za potrebe turizma, začeli najprej graditi restavracijo ob izviru Soče, ter nov hotel pod Mangartom, ki naj bi bolje ustrezal današnjim potrebam tamkajšnjega turizma. Po teh dveh objektih nameravajo povečati gostišče na Mangart: em sedlu. Začetek gradnje tovarne vijakov v Tržiču Že lani se je razširila vest, da bodo poleg ladjedelnice v Tržiču zgradili veliko tovarno za vijake, ki jih rabijo v ladjedelništvu. V novi tovarni naj bi zaposlili precej današnjih brezposelnih ali pol zaposlenih, potem ko bi jih v posebnih tečajih pripravili za novo delo. Zadnje mesece je nastal molk okrog gradnje tega novega podjetja. Te dni pa je prišla vest, da bodo v najkrajšem času začeli z gradnjo. Nova tovarna bo nosila naslov «Screw and bolt Europa* ter je last delniške družbe, v kateri je poleg istoimenske ameriške družbe, ki je glavni delničar, zastopana s kapitalom tudi družba Finmeccanica, ki je v sklopu državnih podjetij IRI. Izdelki nove tovarne bodo šli v prvi vrsti za potrebe italijanskega trga, deloma pa tudi za druge države skupnega evropskega tržišča. Računajo, da bodo lahko začeli s proizvodnjo v prvi polovici leta 1964. Športno združenje Bor sporoča, da je moralo zaradi velikega števila prijavljenih moštev za tekmovanje v planinsko-orientacijskem pehodu in razpoložljivosti atletskega stadiona delno spremeniti tekmovalni urnik. Tekmovanje v planinsko-orientacijskem pohodu se bo začelo v nedeljo kot napovedano ob 8. uri zjutraj, tekmovanje v igri »Med dvema ognjema* za mladinke in mladince pa ob 10. uri in ne ob 9. kot je bilo prvotno določeno. Urnik tekmovanja za igro med dvema ognjema bo naslednji: Ob 10.: Dijaški dom - Cankar (deklice). Ob 10.15: Cankar «'* Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst 4,Jn v V1 K *:'ei **re AS Q|r šest Ne Dar] \