V Gorici, sušeč 1881. 3. zvezek. g$4 sv. «4 Usti«, spoznavavca I. reda sv. Frančiška. ie?Ci’ Zemlj‘a ItaliJa ! 0^ Scanu poj novemu, I®°>3a naj do morja se razlega Ivanovo. (5. sušca.) Ko sam se sabo tolikanj Je oster radovoljno pa, Dobrotljivega z drugimi Ljubezni dela božja moč. nog zametal je Ctd minljive radosti, Z /* Je Frančiškovem eselim sercem križ objel. vJft 8e je zanašal ves, 11KS je terpeti tel, *r^pljenj milost mu 0(11 J e navdihnila. Z voščili vrača grajanja, Za vbozih ima trume skerb, Pregreh rešuje grešnike, Jih pot uči zveličanjsko. Bliščeč tako se čednosti Je v rajski dom, v nebesa šel In gleda obličje božje tam V ljubezni potopljčn plamen. Na vekov veke hvala, čast Trojici bode sveti naj, Po očeta ki najboljšega Nam stopati stopinjah daj ! (Cerkvena himna.) Sv. očeta papeža Leona XIII. okrožno pismo o prazniku sv. Cirila in Metoda. (Konec.) Spomin na te dogodbe, častitljivi bratje, nas je jako razveselil in ne malo smo ginjeni, ko gledamo daleč zadaj v najboljših začetkih se bliščečo zvezo slovenskih narodov z rimsko cerkvijo. Zakaj ta dva razširjevavca kerščanskega imena, o katerih smo govorili, sta sicer iz Carjigrada se odpravila k ajdovskim narodom ; ali vender je bilo treba, da se je njijuno poslanstvo po tem apostolskem sedežu, središču katoliške edinosti, ali naravnost vkazalo, ali pa, kar se je več ko enkrat zgodilo, postavno in sveto poter-dilo. V resnici sta ona tukaj v rimskem mestu dala račun o sprejetem poslu in odgovor na zatožbe; tukaj pri grobeh svetega Petra in Pavla sta prisegla na katoliško vero in sprejela škofovsko posvečenje ob enem z oblastjo sveto vlado vstanoviti, prideržaje razloček mej redovi. Naposled se je od tod dobilo dovoljenje rabiti slovenski jezik pri svetih obredih in letos je doveršeno deseto stoletje, kar je papež Janez YIII. tako pisal Svetopolku, moravskemu knezu: „Cerke slovenske, po katerih se Bogu dolžna hvala razlega, po pravici hvalimo in velimo, da naj se v ravno tem jeziku Kristusa Gospoda našega hvale in dela oznanjajo. Tudi ni zoper zdravo vero in nauk, bodi si maše peti v slovenskem jeziku, bodi si sveti evangelij in sveta berila novega in starega zakona dobro prestavljena in tolmačena brati in vse druge dnevne molitve opravljati." To navado je po mnogih menjah poterdil Benedikt XIV. z apostoljskim pismom danim 25. velikega serpana 1754. — Rimski papeži pa, koliker koli krat so bili prošeni od poglavitnih mož, ki so vladali nad ljudstvi po trudu Cirila in Metoda h kerščanstvu pripeljanimi, nigdar niso storili, da bi se bila pogrešala njihova dobrotljivost v pomaganju, priljudnost v učenju, dobrohotnost v svetovanju, najboljša volja v vseh rečeh, kjer so le mogli. Pred drugimi pa so skusili Rastislav, Svetopolk, Kocel, sveta Ljudmila, Bogorfs pu razmerah stvari in časa posebno ljubezen naših prednikov. In sè smertjo Cirila in Metoda se ni vstavila ali prenehala očetovska skorb rimskih papežev za slovenska ljudstva, temuč še je vselej — 67 — Jasno kazala v tem, da so branili pri njih svetost vere in varovali °hčno srečo. V resnici je Nikolaj I. mašnike iz Rima poslal h Bolgarjem ljudstvo učit, in škofe, populonskega in portuskega, da bi novo kerščansko družbo vredila; tudi je sam, ko so se Bolgarji pogonoma prepirali o svetih pravicah, preljubeznjivo odgovore dajal, v katerih celo tisti, ki so manj prijazni rimski cerkvi, visoko modrost hvalijo in spoštujejo. In po žalostni nesreči razcepljenja gre hvala Inocenciju III., da je spravil s katoliško cerkvijo Bolgarje, Gregorju IX. pa, Inocenciju IV., Nikolaju IV. in Evgeniju IV., da so jih ohranili v spravi in milosti. — Podobno je do Bošnjakov in Hercegovcev, prevaljenih po kugi krivih misli, znamenito 8e kazala naših prednikov ljubezen, namreč Inocencija III. in Inocenci-Ja IV., ki sta si prizadevala zmoto iz sere populiti, in Gregorja IX., Klemena VI., Pija IL, ki so si prizadevali stopnje svete oblasti po tistih Krajih za stanovitno vterditi. — Ne majhin ali poslednji kos svojih skerbi, je misliti, da so Inocencij III., Nikolaj IV., Benedikt Ki., Klemen V. obračali na Serbe, od katerih so z veliko previd-n°stjo zaderževali zvijače, prekanjeno pripravljene, da bi se vera 8Podkopala. — Dalmatinci tudi in Primorci (Liburni) so zavoljo stanovitnosti v veri iu nasprotnih postrežeb posebno nagnjenje in Veliko hvalo prejemali od Janeza X., Gregorja VH., Gregorja IX. 'n Urbana IV. — Naposled se nahajajo v sremski cerkvi, ki je hila v 6. stoletju vničena po napadih divjih rodov in pozneje po D°goljubnem prizadevanju sv. Stefana I., ogerskega kralja, zopet postavljena, mnogi sponpniki dobrohotnosti Gregorja IX. in Kleina XIV. Zato spoznamo, da imamo hvaliti Boga, ker se nam je pogodila primerna prilika Slovenom nekaj ljubega storiti in skupno Poi koristiti z gotovo ne manjšo gorečnostjo, kaker se je pri naših Prednikih vedno kazala. To namreč namerjamo, to edino želimo, 8h vsem trudom si prizadevati, da bi se narodi slovenskega imena 2 večo množico škofov in mašnikov preskerbeli, da bi se poterdili 1.8P°znanju prave vere in v pokorščini do prave cerkve Jezusa ristusa in da bi po izkušnji vsaki dan bolj čutili, koliko moč raz-. VaJ° dobrote od katoliške cerkve vstanovljene v domače življenje . na vse redove v deržavi. Zakaj, tiste cerkve zavzemajo največ ^ n&jveče dele naših skerbi, in ničeser ne želimo bolj, kaker da ®°gli vgoditi njihovi povoljnosti in sreči in jih imeti vse zdru-ne z nami z nepretergano vezjo edinosti, kar je največa in naj- — 68 - boljša vez ohranjenja. Le še to je treba, da naše namene pospeši in početja srečna stori Bog, ki je bogat u v smilj enju. 1® si jemljemo mej tem za priprošnjika pri njem Cirila in Metoda, Slovenije učitelja, in zaupamo, da, kaker hočemo pomnožiti njiju češčenje, tako bode nam pomagalo njiju nebeško varstvo. Zatorej vkazujemo, da naj se 5. dan meseca malega serpana, katerega je odločil srečnega spomina Pij IX., v kalender rimske cerkve postavi in obhaja vsako leto praznik sv. Cirila in Metoda s cerkvenimi molitvami obreda dvojnega manjšega in lastno mašo, katero je oboje poterdil sveti zbor, ki ima soditi o postavnih obredih. Tam pa vsem, častitljivi bratje, vkazujemo skerbeti, da se to naše pismo razglasi, in kar je v njem predpisano, velite izpolnjevati vsem duhovnikom, ki božjo službo po obredu rimske cerkve opravljajo, vsakemu v svojih cerkvah. Naposled hočemo po vašem svetu in spodbujevanju, da naj se sploh prosi in moli k svetemu Cirilu in Metodu, naj po milosti, ki jo imata pri Bogu, p° vseh Jutrovih deželah varujeta kerščanstvo ter izprosita katoličanom stanovitnost, odcepljenim pa voljo v edinstvo stopiti s prav» cerkvijo. To velimo, da naj bo veljavno in poterjeno, kaker je zgoraj pisano, ne da bi kaj ovirala svetega Pija Y., prednika našega, >n druga apostoljska določila izdana o popravi rimskega brevirja in mašnih bukev, ali vstanove in navade tudi iz prestarih časov, »k kaj drugega nasprotnega, kar koli je. Ko znamenje pa nebeških darov in posebne naše blagovolj' nosti zastavo, apostoljski blagoslov vam vsem, častitljivi bratje, >D vsej duhovščini in ljudstvu, ki je vsakemu iz mej vas izročeno, 1 veliko ljubeznijo v Gospodu podeljujemo. Dano v Rimu pri sv. Petru 30. kimavca 1880, tretje lflk> našega papeštva. Leon papež XIII' -oes^^eao Vodilo tretjega reda sv. Frančiška s kratko razlago. Tretje poglavje. Kakšne podobe in iz česa naj imajo obleko. Bratje te bratovščine naj se nadalje sploh oblačijo v sukne-aino, ponižno po ceni in po barvi, ne čisto belo ali černo, razen ako bi komu, kar se cene tiče, vizitatorji po ministrovem nasvetu iz pravičnega in očitnega vzroka začasno dali polajšanje. Plašče tudi in kožuhe brez širokih izrez okoli vrata, odperte ali cele, fender pa ne odpetih, ampak zapete, kaker je spodobnosti primerno, in ozke rokave naj imajo imenovani bratje. Tudi sestre aaJ se oblačijo v plašč in krilo iz takega ponižnega sukna, ali naJ imajo vsaj razen plašča spodnje krilo, belo ali černo, ali ši-r°ko oblačilo iz konopnine ali platna brez guba sešito. Glede mzke cene sukna pa in kožuhov le-teh sester, sme se jim polaj-j^nje dati po okoliščinah vsake izmej njih in po navadi tistega maja. Svilnatih trakov in vezi naj ne rabijo. Tako bratje kaker pestre naj imajo samo ovčjo kožuhovino, mošnje ali opašnjake iz 8enja in jermene pri njih priprosto narejene brez vse svile; od-°2e naj tudi, kaker opominja pervak aposteljnov sveti Peter, vse °stalo ničememo posvetno lepotičje. Razlaga. Sveti Frančišek bratom in sestram tretjega reda ni predpisal P°sebne redovne obleke, po kateri bi se razločevali od drugih po-8vetnih ljudi. Priporoča jim v tem poglavju le to, da naj bo njih °blaČilo, kar se kroja tiče, spodobno in ponižno; zlasti moške opo-naj ne hodijo razgaljeni — za ženske se to ume že pač 8am° ob sebi —, ponižno naj bo tudi, kar se tiče barve, in tako, ne bo v oči bodlo, in naposled, kar se tiče blaga, ne predrago svile in dragocene kožuhovine naj ne nosijo, le v priprosto P n° in ovčjo kožuhovino naj se oblačijo. Sploh je hotel svetj rančišek, da naj imajo bratje in sestre tretjega reda tako obleko, ker so jo ob njegovem času navadno imeli priprosti ljudje, ki 80 mislili na lišp in skazovanje. Glede blaga je dovolil, da se P° okoliščinah sme tudi dražje pripustiti, vender mora biti obleka m v tem primeru po barvi in podobi priprosta in ponižna. iJo teh naročilih so se udje tretjega reda v pervem času na- — 70 — tanko ravnali. Prišlo je torej kaker samo ob sebi, da so bili vsi nekako podobno oblečeni. Oblačili pa so se tako tudi drugi pri* prosti ljudje. Ali mej svetom se je sčasoma šega spremenila tudi pri priprostih; udje tretjega reda pa so svojo nošo ohranili še nadalje. Tako so se začeli od drugih ljudi razločevati; postala je njihova obleka posebno znamenje tretjega reda, prava redovna obleka. Ali papeži in redovni predstojniki so spoznali, da taka posebna obleka ni primerna tretjemu redu, ki je vstanovljen za posvetne ljudi vseh stanov, kateri tudi, ko v ta red stopijo, še vedno ostanejo v svojem stanu. Določili so torej, da sme tako obleko očitno samo tisti nositi, ki je že obljubo storil, in ki ima za to posebno pisauo privoljenje od svojih redovnih višjih; dovoljenje pa se je smelo dajati le takim, ki se je vedelo, da ne bodo v redovni obleki sramote delali redu. Drugi so redovno obleko sicer tudi smeli nositi, ali skrito pod svojim posvetnim oblačilom, tako da jim je bila le znamenje in spomin brez namena prave obleke. In to velja v sadanjem času sploh za vse ude tretjega reda, ki mej svetom živijo. Zato njihova navadna redovna obleka dandanašnji tudi podobe prave obleke nima več; je namreč le majhin škapulir in pas. Škapulir mora biti volnen, erjave ali pepelnate barve, tak& dolg, da persi in herbet pokrije in ga pas more še vjeti. Vezi, 8 katerimi je sprednji del z odzadnjim sklenjen, morajo biti iz ravno tistega sukna. To je prava podoba redovnega škapulirja, kakerše** je na Francoskem in v Belgiji še dandanašnji v navadi. Pri n»8 se rabijo manjši, mali pedanj dolgi škapulirji, ki pa morajo vender na persih in herbtu tako nizko viseti, da se morejo prepast z redovnim pasom. Pas more biti konopljen, volnat ali tudi platnen, in naj in>a tri ali pa pet vozlov. Ni pa nikaker treba škapulirja in pasa golem nositi, ampak le pod unanjimi oblačili. Pervi škapulir in pas se blagoslovi pri sprejemanju; pri poZ' nejih se blagoslov ne ponavlja. To redovno obleko imajo po zdaj veljavnih določilih brati® in sestre tretjega reda zmirom na sebi imeti, po dnevi in po noč*-Vender jih more vizitator, kadar je treba, tega oprostiti, zlasti pr| težkem delu, v bolezni, ali zavoljo sitnosti, ki bi jim jih sicer mogi* napravljati ljudje, s katerimi skupaj živijo. V bolezni pa sme vs#* ki tudi brez vprašanja škapulir in pas odložiti, ako mu težavo del»- — 71 — 1'olog škapulirja in pasa smejo bratje in sestre tretjega reda tudi popolno redovno obleko imeti, kaker je bila nekedaj v navadi; bratje siv ali erjav talar (habit) ali suknjo do členkov s pasom, kaker ga imajo bratje pervega reda; sestre pa razen suknje in Pasu tudi nekako ogrinjalo za na glavo. Tako obleko so udje tretjega reda še v prejšnjem stoletju navado imeli sabo prinesti, ka-dar so imeli delati obljubo; tedaj se jim je blagoslovila in potem 80 jo hranili do smerti. Po 'smerti pa so jih v tej obleki položili na Biertvaški oder in potem v njej pokopali. Tudi še dandenes bi se smela v tem primeru popolna redovna obleka rabiti brez zaderžka, kaker je to tudi v navadi na Bavarskem; sicer pa le, kjer bi bila navada, pri očitnih cerkvenih obredih, procesijah, pogrebih i. t. d., katerih se tretji red skupno udeležuje z lastnim križem. V tem primeru gre tretjemu redu knenitniše mesto ali prednost pred vsemi bratovščinami, ki se rav-Uo tako skupno vdeležujejo, in ta prednost se mu ima pustiti, če 'Majo udje le škapulir in pas očitno verhu navadne obleke, kaker na Francoskem delajo. Kar se navadne obleke bratov in sester tretjega reda tiče, ®aJ pristavimo tukaj še nekoliko besedic. t Bratje in sestre tega reda naj se oblačijo svojemu stanu primerno po navadi svojega kraja. Priprosti delavci naj se ne nosijo baker gospodje, tudi ob nedeljah ne, in vboge dekle ne kaker imenitne gospe. Čiger stan dražjo obleko terja, naj se v njej ne prejema in ne napihuje; tudi naj ne naklada nase neizmernega, nepotrebnega lišpa; priprosto pa čedno in spodobno naj se oblači, kbo, da ne bo nihče nič posebnega videl na njegovi opravi. Za-nikerni v obleki naj udje tretjega reda nikaker ne bodo; zlasti naj 8e skerbno varujejo tistega skritega napuha, ki se s ponižnostjo ana. Ponižna, priprosta obleka je lepa reč, ali v obleki ne ob-bistvo tretjega reda. Pravega sinu, prave hčere svetega ■mnčiška ne bo naredila obleka, temuč pohlevno, ponižno serce, v katerem prebiva čista in resnična ljubezen do Boga in do bliž-nJega in do vsake stvari božje. --OO-- — 72 — Premišljevanja o precastitljivih ranah svetega Frančiška. Drugo premišljevanje. 5. poglavje. Sv. Frančišek in brat Leon se v samotnem kraju postita. Bližal se je nato praznik vnebovzetja Marijinega, in sv. Frančišek je iskal priložnosti še bolj samotnega in skritega kraja, kjer bi mogel še bolj samotno pred praznikom svetega arhangelja Mi' haela opravljati post, kateri se je pričel z imenovanim praznikom Marijinega vnebovzetja. Pokliče torej brata Leona in mu pravi tako: „Pojdi in postavi se pred vrata samostanske molitvenice, m ko te pokličem, pridi k meni!" Brat Leon gre, in se pred vrata postavi. Sv. Frančišek gre nekoliko naprej in glasno pokliče. K° je brat Leon slišal, da ga kliče, je šel spet k njemu in sv. Frančišek mu pravi: „Sin moj, poiščiva drugi bolj oddaljen kraj, kjer me ne boš slišal, ko te bom klical.“ In ko sta iskala, zagledata na južni strani gore samoten in njijunemu namenu jako primeren kraj, ali ni bilo moč tja priti, ker je bil spred strašan in grozovi-ten prepad v skali silno veliki, tako da sta z velikim trudom neki les črez položila kaker za berv in tako na ono stran prišla. Sv-Frančišek je potem drugim bratom sporočil, da se hoče postiti na tem samotnem kraju k časti sv. Mihaela, in da jih prosi, naj M mu naredili majhino celico, tako da nobenega njegovega klicanj» ne bodo slišali. Ko je bila celica sv. Frančiška narejena jim je rekel: „Pojdite zdaj na svoj kraj in mene pustite samega tukaj) ker hočem z božjo pomočjo tukaj opraviti ta post brez hrupa i** ne da bi mi kaj motilo duha, in zato naj nihče izmej vas ne pri' de k meni, in tudi posvetnih ljudi ne pustite k meni prihajati! Sam0 ti, brat Leon, pridi enkrat na dan k meni in prinesi malo kruh® in vode, in tudi po noči pridi enkrat, namreč ob času zorni0. Molče pridi k meni, in keder boš pred bervjo, mi reci: „G°' spod odpri moje ustnice!" in če ti bom odgovoril, pridi in stop* v celico, da bova skupaj zornice molila, če ti pa ne bom odgovoril, pojdi nemudoma proč!" To je sv. Frančišek rekel, ker jo kij včasi tako v Boga zamaknjen, da ni nič slišal in tudi s telesnim* udi nič čutil. Nato jih je blagoslovil in so se vernili v samost»** — 73 — 6. poglavje. Sv. Frančišek je čudopolno obvarovan pred napadi hudičevimi. Na praznik vnebovzetja je torej sv. Frančišek začel sveti post z največim zderžanjem in ostrostjo. Pokoril je svoje telo in krepčal svojo dušo z gorečimi molitvami, čuvanjem in bičanjem. In v teh molitvah je vedno rastel od čednosti do čednosti in pripravljal 8VoJo dušo, da bi mogla prejeti božje skrivnosti in božje razsvit-ljenje, in svoje telo, da bi moglo zderžati nevsmiljene boje hudih duhov, s katerimi se je večkrat občutno boril. — In mej drugimi je bilo enkrat v tem postu, da je nekega dne sv. Frančišek v svoji dušni gorečnosti stopil iz svoje celice, da bi molil tam prav blizu v skalni votlini, od katere je dolu do tal silna globočina in grozo-viten in strašan prepad. Kar pride satan s hrumom in grozno velikim ropotom v strašni podobi in ga vdari, da bi ga dolu pahnil. Ko torej sv. Frančišek ni imel kam bežati, obernil se je hitro z r°kama, z obrazom in s celim životom h skali in Bogu se pripo-r°čivši je z rokama iskal, za kar bi se prijel. Dopadlo je pa Bo-60, kateri svojih služabnikov čez moč ne izkuša, da se je skala, katere se je poprijel, na čudoviten način toliko izvotlila, koliker Je bilo potrebno, da je njegovo telo obsegla; in kaker da bi bil ^°ke in obraz v mehak vosek potisnil, tako se je v imenovano ®kalo podoba obraza in rok sv. Frančiška vtisnila. Tako je z božjo Pomočjo vbežal hudiču. 7. poglavje. Hudič nekega redovnega brala v prepad pahne, sv. Frančišek pa ga čudovito reši. Kar hudič sv. Frančišku ni mogel storiti, ko ga je tam ho-lol dolu pahniti, to je dober čas po smerti sv. Frančiška storil jakemu njegovemu ljubemu in pobožnemu redovnemu bratu. Ko Je namreč ta na ravno tistem kraju neke tramove vravnaval, da 1 8e moglo brez nevarnosti iti čez prepad v pobožen spomin sv. rančiška in čudeža, ki se je tam zgodil, sune ga nekega dne, ko Je velik hlod na glavi nesel, da bi ga tamkaj vložil, hudič in s kazni vredna hinavščina. Tudi na Marijo moramo torej naj-PfeJ verovati, potem upati in zaupati, in ko je to dvoje vkoreni-nJeno v našem sercu, jo moremo in moramo tudi po vrednosti, čez Vs® druge božje stvari ljubiti. — 76 — Poglejmo zdaj nekoliko natančniše eno za drugo le-te tri čednosti, v katerih je obseženo vse pravo Marijino češčenje. Verovati imamo o Mariji terdno vse, kar sveta katoliška cerkev o njej uči. Najprej, da je bila od veka izvoljena za mater Sinu božjega, Jezusa Kristusa, odrešenika sveta, in da je bila zato v pervem trenotku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža iz* virnega greha; ona je bila neomadežana spočeta. V lanskem letniku tega lista so videli blagovoljni bravci, kako je sveta cerkev v poslednjem času ta nauk oklicala za resnico svete vere in koliko si je pred vsemi drugimi red svetega očeta Frančiška prizadeval, da se je doseglo to poveličanje Marijino na zemlji. Zato imajo tudi tretjeredniki svetega Frančiška posebno pravico te verske resnice veseliti se in posebno dolžnost terdno in živo verovati nanjo in neomadežano nebeško kraljico ko svojo veliko zavetnico posebno ljubiti in častiti. — Terdno verovati imamo nadalje vse, kar nam pripoveduje sveti evangelij o življenju Marijinem, zlasti: da je bila celo življenje čista, neoskrunjena devica; da je spočela od svetega Duha in rodila sinu, ki je Sin Najvikšega, Jezus Kri' stus, Bog in človek skupaj ; da je torej, kaker je zaterdil leta 431 po Kristusovem rojstvu vesoljni cerkveni zbor v Efezu nasproti krivovercu Nestoriju, ona v resnici mati Božja, Božja porodnica; verovati imamo, da je po materino skerbela za Jezusa vse trenot-ke njegovega življenja na zemlji noter do njegove britke smerti na križu, ko ji je namesti sebe izročil za sinu svojega najljubšeg» učenca Janeza in v Janezovi osebi ves človeški rod; da je torej tudi naša ljuba mati. Verovati moramo naposled, da jo je Bog po smerti v nebesa vzel in tam povikšal nad vse angeljske kore in vse druge svetnike stare in nove zaveze, da jo je postavil z» kraljico nebes in zemlje. Tudi tisti nauk, ki pravi, da je Bog »e le dušo, temuč tudi telo Marijino po smerti v nebesa vzel, dasi-ravno to ni zapisano v svetem pismu in tudi sveta cerkev ne terj» ravno, da bi se moralo verovati, vender pobožen kristijan rad verjame, saj uči tako dovolj staro ustno sporočilo in je gotovo tud* popolnoma opravičeno, da ni strohnelo v zemlji telo tiste, ki je bila brez madeža spočeta, tiste, ki je nosila Sinu božjega, ki je kraljica nebes in zemlje. Gdor vse te resnice pobožno, rad in veselo in terdno veruj?! tako terdno, da bi tudi življenje dal, ako bi bilo treba, za to sv°' jo vero, ta časti Marijo; in to je perva čast, katero ji gre daj»*** to mora biti podlaga vsega nadaljnjega češčenja. Iz take terdn0i — 77 — žive vere izvira terdno upanje in zaupanje na Marijo. Gdor namreč veruje, da je Marija mati Boga samega, ta ve, da je ona mogočna pri Bogu nad vse tudi najmogočniše druge stvari; gdor ve-luJe poleg tega, da je tudi njegova ljuba mati, ta ve, da skerbi ZauJ, kaker le mati mora skerbeti za svoje dete. Ker je torej Rogova mati in tako mogočna mati, kako ne bi upal od nje vsega dobrega, kako ne bi zaupal, da bo vse storila, da ga reši, da ga osreči, da ga dobi k sebi v večno, nebeško domovino? Marija je torej naša mati, naša prava mati, naša najboljša Mati! To je perva podlaga našega zaupanja nanjo. — O, kaj ne stori dobra mati za svoje otroke! Kič ji ni pretežko, nič prezo-perno, na vse gleda, vse premisli, ničeser ne prezre, ničeser ne P°zabi, za dušo kaker za telo skerbi. In tako je tudi v sveti Cei'kvi. Sveta cerkev Kristusova ni kaker družina, kateri je mati yfflerla. Imamo, o imamo jo, mater, dobro, ljubeznjivo, modro in Mogočno! In tudi ti ji smeš reči: „Mati ljuba! glej me, tudi jaz seni brat, tudi jaz sem sestra ljubega Jezusa in ti si moja mati.11 ^ resnici, Marija tega ne bo tajila, ne bo ti zapirala svojega lju-bezni prepolnega serca. Po vsej pravici torej zaupaš nanjo, od nJe pričakuješ, kar ti je treba za dušo kaker za telo; tudi tu gre aanireč vse skozi materino serce, skozi materine roke. „Tako“, Pravi sveti Bernard, „je volja božja, kateri je hotel, da naj dobi-mo vse po Mariji." Drugi vzrok našega zaupanja na Marijo je ta, ker je bila ta-0 zvesta služabnica in učenka božjega zveličarja. Ona se pač ^°bro spominja, kako je zveličar Jezus Kristus velik del svoje o-®'lne delavnosti v to obračal, da je tolažil in pomagal v časnih rilah in potrebah, povsod okrog hodil in zdravil vse razne bolezni v ta namen tudi čudežev storil brez števila. Pomislimo le na Zeaitnino v Kani Galilejski. Dolgo so se že tisti dobri ljudje v 8trahu božjem pošteno veselili in gostili, kar jim nazadnje vina z®anjka. Domači so bili v zadregi; bali so se sramote. Marija •*e opazila zadrego. Glej tu oko, glej tu serce materino ! Ona vse na vse misli, povsod pomaga, naj bi bilo tudi čudeža treba-vender za kaj je šlo? Le za majhino domačo zadrego, za ne-ohlco vina, potem ko ga gostje gotovo že niso bili tolikanj potrebni. y. rIako je delala Mati božja v svojem tukajšnjem, pozemeljskem Zlyljenju; ali bo delala zdaj drugači? Ali bo ko nebeška kraljica P°Polnoma pozabila pozemeljskih britkosti in bolečin? Ali nima — 78 — več tistega milostnega materinega serca, ki ga je imela na te® svetu? Ali se more veseliti, ko njeni otroci na zemlji terpe in ginejo? Ali more tako mila mati mirno gledati, ko gredo milijoni za milijoni v pogubljenje, v večno pogubljenje? O nigdar, nigdar! Saj je vender najlepša sreča, največe zveličanje ravno to, dobro delati potrebnim. Gotovo, Marijino materino serce vedno čuje, vedno dela, in sme se reči po pravici, vse, kar Bog stori, stori po Ma' riji. Ni torej prazno upanje, ako upamo od nje vsega dobrega ni nespametno zanašanje, ako se terdno zanašamo nanjo, ki nas ljubi, katere ljubezen vsake pozemeljske matere ljubezen neizmerno presega. Upajmo torej, neomahljivo upajmo in prav detečje zaupajm0 na Marijo; to je drugo, kar je potrebno, če jo hočemo v duhu® resnici, prav častiti. Ali če upamo od nje toliko dobrega in po pravici upam») ker vemo, da nas neizrekljivo ljubi, ali ne bo to tudi v naših sercih ljubezni zanetilo do tako dobre, mile matere? Ne le verovati) ne le upati nanjo, tudi ljubiti torej moramo Marijo, goreče in i* globočine serca ljubiti čez vse druge stvari božje. Se le tako j° bomo prav častili. Ali kako pa naj ljubimo Marijo? Ljubezen je hrepenenje našega serca po kom, ki mu dobro želimo, ker nam dopade, in mu tudi mi želimo dopasti. Kaj pa se nam dopade navadno? Gotovo to, kar je lepo ali dobro, se nam pa vsaj zdi, da je tako. Čez vse najlepši in najboljši je seveda Bog; mej stvarmi njegovimi pa je, razen Jezusa Kristus» po njegovi človeški natori, najlepši in najboljši Marija. Kaj bi 80 nam moglo tedaj razen Boga bolj dopasti ko ona? po kom bi ®°' gli bolj hrepeneti? Kak6r dete vedno kliče mater, nanjo misli, 0 njej govori, nje se najrajši derži, k njej se zateka v vsaki potrebi, tako torej tudi mi storimo z našo nebeško materjo, in gotovo bomo tako storili, ako jo v resnici ljubimo. Ali gdor ima nad ko® dopadenje, želi in se trudi in si prizadeva, da bi tudi on njemu d°' padel; po njem se ravna, njegove lepe lastnosti posnema, volj0 njegovo hitro sprevidi in koliker le more natanko izpolnjuje, spio*1 si prizadeva na vso moč kaj dobrega in koristnega mu storiti. Tft' ko bo delal tudi tisti, ki Marijo prav in v resnici ljubi. On D0 bo le rad mislil na njo, rad govoril o njej, k njej se zatekal * svojih potrebah, on ne bo le dopadenja imel nad njeno dobroto ® lepoto, njenimi lepimi čednostmi, prizadeval si bo tudi, to čedno- — 79 — 8ti po svoji moči posnemati, po božji in njeni volji živeti v vsa-e® oziru in njeno čast in slavo razširjevati, kjer koli mu bo mogoče; sploh v vsem njegovem djanju in nehanju se bo razodevala ta ljubezen. Vera, upanje, ljubezen do Marije, to je torej jedro češčenja a*'ijinega, ali notranje njeno češčenje. Vse unanje pobožnosti bi Me brez njega gluh klas, piškav oreh. Sv. Jožefa žalost in veselje. Že smo omenili kolika čast in sreča je bilo to za sv. Jožefa, a Je bil po božji volji čudežno odbran za ženina Mariji. To je g1 0 (lyojno veselje zanj. Pervič mu je bilo zagotovilo, da je pri °£u v milosti, in komu bi se serce ne radovaio, če je po zanes-J1Vlh znamenjih zagotovljen: „Bog me ljubi**!? Ravno čistim in nedolžnim dušam, kaker je bil sv. Jožef, je taka sladka zavest ®leča nad vse sreče. Drugič je bilo zaročenje sàmo s tako čisto a »veto devico nedopovedljiva sreča. Marija je bila perva mej Zraelkami, ki je Bogu vedno devištvo obljubila, tudi Jožef je mej ^ladeniči pervi sklenil deviški ostati. In Bog sam je hotel, daje 1 tak deviški varih dan Mariji, ki je bila že svoje stariše izgubi-ln ki jej bilo hudo sami živeti; za sv. Jožefa je bila pa tudi ^Precenljiva dobrota, da je mogel tako ne le zvest ostati svoji 01Jubi, temuč zdaj še s hitrejšim korakom v pravičnosti in popol-n°»ti napredovati vpričo tolike svetosti. Vender pobožnim otrokom božjim je sploh odločeno, da si gornjo ljubezen očetovo zaslužiti; serce, ki se hoče v Bogu vese-^ l> mora pred terpeti. „Koger Bog ljubi, tega tepe**, to je zgod-a »ploh svetniškega življenja, in ne v najmanjši meri Jožefovega vljenja. Revščina, ki ga je, kaker smo že rekli, ves čas stiskala, oda zanj edino gorje; prišla je še mnogotera druga stiska vmes. I riile kak. le 80 razne skerbi. In skerbi večkrat serce še bolj stiskajo, , _ er pravo terpljenje, ker nam domišljija le prerada vse povek-Je in še veči strah dela, kaker treba. preden je sv. Jožef Marijo v svojo hišo vzel, ni bilo nje-Š°vo serce brez britkosti in bolečin. Sv. evangelij nam o tem pri- — 80 — poveduje: ^Kristusovo rojstvo pa je tako bilo: Ko je bila njegova mati Marija Jožefu zaročena, se je, preden sta vkup prišla' znašla noseča od sv. Duha. Jožef pa, njen mož, ker je bil pra' vičen, in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj zapustiti." —Ma' rija je tedaj imela biti Mati božja. Kaj takega pač sv. Jožef ® pričakoval. Kar se je bil zaročil ž njo, je sicer čedalje bolj spr°" videl njeno angeljsko čistost in lahko rekel, da tolike svetosti še nigdar ni bilo na svetu; ali da bo celo Mati Sinu božjega, odrešenika sveta, katerega je tudi on že zdavno tako hrepeneč pniča-koval, tega bi si ne bil mislil, kaj tacega bi se ne bil nadjal. Zato je zdaj v tolikih skerbeh. In kedo bi se se čudil, da se zdaj boji vzeti Marijo k sebi v svojo hišo! Čudno bi le bilo, ako bi se tako pravičen in ponižen Izraelec brez straha mogel prederzni" ti, izvoljeno izmej vseh žena še za svojo spoznati — še pod svojo streho vzeti! Test mu brani. Pač je moralo sv. Jožefa sprehajati enako čutilo, kaker pozneje sv. Petra, kije po čudežne® ribjem lovu, čuteč tako blizu zraven sebe božjo moč, sterne zaklical; „Gospod, pojdi proč od mene, grešen človek sem jaz“, baker bi bil hotel reči: pusti mene, izvoli si druzega, vrednišegaj jaz ne morem ostati učenec vsemogočnega Boga. Po drugi strani je pa bilo sv. Jožefu tudi pomisliti, da bi lo°l' tev ne bila taka lahka, če tudi razlagavci sv. pisma pravijo, da sta bila le zaročena; zakaj tudi zaroka je bila po judovskih p°' stavah vse drugačne veljave kaker zdaj pri nas, in je ni bilo tako lahko „razdreti“ brez slaboglasnih nasledkov. In ako bi Marij0 res zapustil — kako težko slovo! kako žalostno za Jožefa! kak° težka stopinja s tolike višave ! — In kedo vé, kako bi se potlej Mariji godilo, če jo popusti? Razen tega se mu vsa reč zdi tak° skrivnostna, da je ne more razumeti. Tako se sam seboj vojskuje dolgo časa; samih skerbi ne ve, kaj in kako bi? In lahko si mislimo, kako težko mu je pri sere»-Slednjič se vender ves vtožen in žalosten odloči, Marijo skrivaj zapustiti. — Kako je mislil to izpeljati, nam sv. pismo ne pov°i pa nam tudi ni treba vedeti, saj se po božji naredbi kaj tacega nikaker ni smelo zgoditi, zakaj sv. evangelij govori dalje: „Ke' der je pa to mislil, glej! se mu je angelj Gospodov v spanju p®' kazal, rekoč: „Jožef, Davidov sin! ne boj se vzeti Marije svoje žene; zakaj kar je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodik1 pa bo sinu, in imenuj njegovo imé Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov." — 81 — Premislimo zdaj se neizmerno tolažbo sv. Jožefa, ki se nam Je ravnokar tako smilil, ko smo premišljevali njegove otožne sker-Človek je že tak, da se že nehoté zelo oveseli, če se to ni zgodilo, česer se je zelo bal. Kedo ne pozna prijetnega čutila, tatero takrat prešine naše serce, ko smo zagotovo zvedeli, da so zastonj naše velike skerbi, da je bil brez potrebe ves strah! Enako je moralo biti tudi sv. Jožefu po angeljevi prikazni. ^ koliki nebeški radosti se je zibala zdaj njegova duša, ko mu je aDgeljski glas „ne boj se“ naenkrat prepodil vse Černe oblake otožnih skerbi in razperšil vse sive meglé omotičnega strahu in ^v°jenja; ko je spet posijalo jasno sonce radosti v njegovem deškem sercu ! Zakaj misliti si moramo, da za sv. Jožefa s tem a'a° le zginile vse skerbi in dvojljivosti, — kar bi bilo sicer že 0velj veliko veselje — ampak da ga je prihod božjega angelja aaPolnil še s posebno, nam nedopovedljivo, čeznatorno tolažbo in kostjo. Angelja videti, angelja slišati, ali ni to že samo ob sebi ^beško? Zdaj vzame sv. Jožef brez skerbi Marijo v svojo hišo. Ce-j'avn° se tolike sreče še zmirom nevrednega čuti, in sicer zdaj še 01J nevrednega, kar je popolnoma brez vsakega dvojenja, kedo je aaa) ki pride k njemu: vender se nič več ne boji, vest mu več ne anii saj mu je ravnokar iz nebes naznanjena pravica, da sme. kako je zdaj sv. Jožef častil Marijo ko „posodo vse svetosti*4, 0 tabernakelj božji — o srečni Jožef! Naj tudi za nas ne bo brez vspeha nauk te dogodbe. Ge Qas tudi nadlegujejo skerbi in težave, — tako hude, da sami ne 'aia°) kako bi se jih znebili; če je tudi naše serce tako grozovito z^jeno, da ni skoraj iskrice tolažbe več v njem: nikar ne obu-Pajm°, nikar preveč ne žalujmo. Saj smo vsi v božjih rokah. °S bo nani že ob svojem času odzel naše gorje; če pa ne, nam °elo tolažbo iz nebes poslal, da ga bomo mogli poterpežljivo — Ve®elo prenašati. k Ne morem si kaj, da bi pri tej priliki zopet ne ponavljal, ^ ®om že lani priporočal: v vseh skerbeh, „pojdite k Jožefu!** , vé, kako grenke so skerbi, vé pa tudi, kako sladka je nebeška tolaŽb ai on vas ne bo brez pomoči pustil: le zaupno k njemu! — 82 — Življenje svete Elizabete Ogerskc, deželne grofinje turingijske, patrone tretjega reda svetega Frančiška. 7. poglavje. Kako je ljuba sveta Elizabeta krotila svoje telo. Malo je najti na svetu tako srečnih ljudi, kaker sta bila # dovik in njegova mlada ženica Elizabeta. Ali velika sreča je di$ silno nevarna, to je Elizabeta kmalu sama izkusila. Tisti čas je bila navada, da so si ljudje vsako leto dajali Pa' ščati, ker so mislili, da je to za zdravje potrebno. Knezi iu ime# ni gospodje so napravljali pri takih priložnostih velike gosti. Ludovik in Elizabeta sta si dala nekega dne puščati ; povabila st* po navadi gospodo iz okolice v gostje. Naj prej je bila v Ajzei#11 slovesna sveta maša. Tu se zgodi, da se Elizabeta mej mašo nek0' liko časa spozabi, ker vpre oči in misli na svojega lepega in lj°' beznjivega zakonskega moža in v tem dopadljivem pogledu se W deržuje. Kar pozvoni k povzdigovanju in Elizabeta se zopet z»,e ter skuša pobožno počastiti Jezusovo rešno telo. Ali ko ma#'' sveto hostijo povzdigne, zdi se ji, kaker bi videla kervave kaplje' nje kapati ali, kaker deželnega grofa izpovednik to dogodbo Pr# veduje, »videla je v mašnikovih rokah križanega človeka s kervav‘ mi ranami". Ta pogled ji presune serce, vest se ji zbudi, žalost"9 spozna svoj greh ; pred Jezusa se verže na tla in joka in moli i11 prosi odpuščanja in tako leži na svojem obrazu še dolgo potem, ^ so šli že vsi iz cerkve. Mej tem pride poldue in vsi povabljeni s° se že zbrali v obednici, ali Elizabete le še ni. Da bi gostje ne kali prédolgo. gre Ludovik sam po njo. Približa se ji in ji ljube* njivo reče : »Zakaj ne prideš k obedu, moja ljuba sestra, in D,i pustiš tako dolgo čakati ?“ Elizabeta povzdigne glavo, pogleda & lostno svojega moža in nič ne spregovori ; oči pa je imela kerv&f9 od mnogega jokanja. Ludovik se silno vstraši in jo vpraša: „2®^ si se pa jokala tako jako in tako britko, ljuba sestra ?“ Potem P° klekne zraven nje, da bi mu povedala, kaj se je zgodilo. Eliz#1* mu vse pove, in zdaj tudi on začne jokati in moli ž njo skup^ Naposled pa ji reče: »Zaupajva na Boga; pomagal ti bora p#°, delati in poboljšati se, zdaj pa se hočeva zopet v Bogu veselit' — 83 M Elizabeta je bila preveč žalostna in si ni upala iti v veselo Ascino, hotla je še dalje svoj pregrešek objokovati in moliti ; Lu- dovik pa si obriše oči in gre k svojim gostom in se obnaša veselo, a ne bi opazili drugi, kaj se mu je zgodilo. Od zdaj naprej je Elizabeta še bolj pazila na vsako nagnje-Je svojega serca. Da bi je prevelika ljubezen do moža ne zader-'ala od ljubezni do Boga, da ne bi nazaj šla na poti popolnosti, zat° je ostro krotila svoje meso. Veči del noči je zunaj postelje Mula v molitvi. Zgodilo se je pa včasih, da jo je vender le za-sPant>c premagal in zjutraj so jo grajale služabnice, ki so jo našle j4 leže ; rekle so ji, da bi bilo vender bolj pametno, če bi spa-v Postelji, kaker pa zraven nje. Ali ona jim je odgovorila : „Ni Ue bolj pametno; zakaj, če tudi ne moren ves čas moliti, kar sem ZUliaj postelje, krotim vender na ta način svoje meso, in meso se Dl0ra u&ti pokorno biti duhu.“ — Keder ni bilo moža doma, čula ^ Pa z Jezusom, ženinom svoje duše, celo noč. Oblačila se je mlada kneginja seveda po svojem stanu prav ^ P°i ali pod to lepo obleko je nosila na golem telesu ostro spokor-Srajco. V spomin na britko terpljenje Jezusa Kristusa se je dala Petek in v postnem času tudi vsaki dan skrivaj do kervi bi-; dostikrat je tudi po noči vstala iz postelje, in večkrat je za-na veselo družbo ter šla v sosednjo izbo, kjer so jo morale , aunice bičati. Vesela se je potem vernila k možu ali pa v druž-’ 'n je bila prijazna in dobre volje, kaker bi bila prišla s prijet-Itgf sPrehoda. In ravno to je bilo pri tem najlepše in najboljše, ni terpela, da bi se bilo videlo na nji, kako se pokori. Brez ^ avljanja se je vdeleževala tudi veselic, ki so bile v navadi na večkrat je igrala ali tudi plesala, keder je bila v kratkočas-družbah, in kaker pravi sveti Frančišek Salezij v Filotei, s tem J* pobožnosti ni škodila, ker je bila premočno vkoreniujena v Bili • ogenj se namreč še više vzdigne, če ga veter pod- kiit^e’ Ulajb*u ogenj pa seveda vgasue na vetru, če ni skerbuo za-^ • Elizabetina pobožnost je bila velik plamen, ki je rastel v sre-^elic, katerih se je po svojem stanu morala vdeleževati. Vde-Djaeva*a 82 jih je pa tudi zato, ker ji je bila zoperna vsa zuna-prj Pletiranost in čraernost pri spokornih delili. O takih, ki so se >« av°i'h pobožnih vajah kislo in čmeruo deržali, je rekla sama : ti i, ° 8e držijo, kaker bi hoteli Boga strašiti ; Bogu se mora da- kar Se mu da, z veseljem in z radostjo." pojedinah je Elizabeta kaj malo vživala, in posebno, od- — 84 — kar si je izbrala za izpovednika slovečega Konrada iz Marburka, e dostikrat lačna vstala od polne mize. Le - temu svojemu izpo-ivedniku je bila Elizabeta z dovoljenjem svojega moža obljubila pokorščino v vseh rečeh, katere bi ne bile zoper čast in pravice moževe. Bil je pa v deželi Turingiji v navadi neki davek, s katerim so se plačevale jedi za kneževo mizo. Ta davek se je zdel Konradu krivičen in zato prepove svoji spokornici vživati jedi, katere so kupljene s takim, dostikrat sè silo podložnim vzetim denarjem ; le to naj je, kar ve za gotovo, da je z lastnih posestev kneževih. Od zdaj je živela Elizabeta prav tako, kaker ji je zapovedal njen ostri izpovednik. Ludovik temu ni bil nasproti in je tudi trem njenim gospodičnam, ki so želele posnemati zgled svoje gospe, dovolil ži. veti, kaker je živela njegova žena. „Tudi jaz sam bi rad tako delal, kaker ve,“ jim je rekel, „pa bi se dal preveč ljudem v zobe; upam pa. da bom z božjo pomočjo tudi jaz kmalu svoje življenje predrugačil. Če je videl, da so prinesli kako njej prepovedano jed na mizo, jo je ljubeznjivo opominjal, da ni zanjo ; kader je pa vedel, da so domači pridelki, jo je silil, naj le je brez skerbi. Ni je bilo tedaj skoraj jedi, katere bi se bila Elizabeta prav upala do-tekniti, ali skerbno je skrivala pred svetom, kar je iz ljubezni do Boga storila. Izmislila si je mnogoverstne Zvijače, da bi gospodje, ki so bili pri kosilu, ne opazili njenega radovoljnega posta. Včasi si je dala opraviti s postrežbo, zapovedala je strežajem zdaj to, zdaj to, včasi je govorila z gosti ter ponujala piti zdaj temu, zdaj onemu ; večkrat si je vzela jedi in jih zrezala na koščke, pa potem postavila na stran, kaker bi bili le ostanki. Drugi so se gostili, ali Elizabeta in njene tri tovarišice so vstale od bogato obložene mize lačne in žejne, ker si niso upale jesti. Dostikrat je vživala Elizabeta pri takih priložnostih sam suh kruh, ali pa ga je nekoliko z medom namazala; če je pa vender katerikrat kaj boljšega dobila, razdelila je mej gospodičue, katere so se ji smilile, keder niso imele kaj jesti. Tako si je enkrat pri neki veliki pojedini le pet maj-hinih ptičkov prihranila, katere je pa skoraj vse razdelila svojim gospodičnam. Ko je neki drug krat k svojemu možu se bila namenila, ki je bil na deržavnem shodu, ni našla ničeser, kar bi bila mogla z dobro vestjo jesti, kaker le košček kruha, černega, ki je bil tako terd, da ga je morala močiti v mlačni vodi. Pa ker je bil postni dan, je bila s tem zadovoljna in je brez druge jedi jezdila tisti dan šestnajst ur daleč. — Keder Ludovika ni bilo doma, je obedovala Elizabeta sama, ali dostikrat ni jedla druzega ko suh kruh in — 85 — pila je zraven vodo. Ludovik je enkrat domov prišel, ko ni nihče nadejal ; vstopi v Elizabetino izbo in v znamenje prija-eljstva hoče piti iz čaše, ki je pred njo stala. Ali ko pijačo po-Sl> zdi se mu, da je naj boljše vino, kakeršnega njegova klet ne Pomore. Popraša tedaj natakarja, kje je dobil tako dobro vino ; ta Pa odgovori, da je Elizabeti nalil samo vode. Ludovik molči nato, kak er pravi mož, ki nam je to sporočil, imel je pameti zadosti, a Jo spoznal v tem znamenje božje milosti in plačilo za pokoro, S1 J° je nalagala njegova žena. Da bi se ne zmotila in ne jedla kaj prepovedanega, je prele-a dostikrat sè svojimi tovarišicami vse shrambe, kar jih je bilo Sradu, in popraševala in pozvedovala na tanko, kako so te ali 0ne jedi in pijače pridobljene. „Le to smete denes jesti,“ je rekla P°h'm svojim trem gospodičnam, če je našla domače pridelke; — Pa: »Le to vino smete piti," če je bilo vino iz vinogradov nje-f a ®°ža. Keder je pa našla same take jedi in pijače, ki ji niso e Prepovedane, ploskala je z rokami z otročjim veseljem in kli-cala : o . »'A . . denes se nam bo pa dobro godilo ! Denes bomo smele fi piti.“ — Elizabeta je bila takrat petnajst do šestnajst let fa; ohranila si je bila duh in serce detečje priprosto, mej tem . Se je svetila v čednostih, ki so šle daleč čez njeno starost. Ali . Do °stro življenje ni moglo celo skrito ostati. Kmalu so ji dvor-1 začeli očitati tako zatajevanje, imenovali so njene poste pre-Petost ; tudi Ludoviku niso zamolčali, da je predober, da svoji 1 Vse pregleda ; — toda njima je bilo ljubše, da dopadeta Bo-kaker da bi ju ljudje hvalili. j. v neki drugi reči je pokazala mlada kneginja, da noče da-v Sv°tu nič več, kaker kar je prav prisiljena mu dati, in to sicer kaSv°ji noši, v svoji obleki. Rekli smo, da se je Elizabeta s počet-j P° svojem stanu in prav lepo oblačila ; to pa ni nigdar storila čemernosti ali da bi svetu dopadla, ampak le iz ljubezni do ga moža, da bi njemu dopadla in da bi on ne bil nevoljen. — neki velik praznik gre pa Elizabeta sè svojo taščo v Ajzenah k di(,eSl!’ SVeti maš* > ž »jima so šle druge imenitne gospe in gospo-ta e *n Prav veliko služabnikov jih je spremljalo. Elizabeta je bila ja an v posebno lepem oblačilu, ki je bilo polno dragih kamenov p lla Slavi je imela krono deželne grofinje. Ko vstopijo v cerkev, krf a ®*'z®beta, kaker je imela navado, naj poprej na podobo atlega zveličarja. Ali, kaker že negdaj v otročjih letih, zgodi se tudi Z(^aji da ji ta pogled presune serce. Živo se zamisli v terplje- — 86 — nje Kristusovo in žalostnega serca zdihne : „Tu visi tvoj Bog nag na križu, in ti mladovredna stvar si pokrita z drago obleko. On ima na glavi ternovo krono, ti pa imaš zlato1*. Prevelikih serčnih bolečin omedli v tem trenotku in se zgrudi na tla. Vsi se prestrašijo ; vzdignejo jo in nesejo iz cerkve na zrak, kjer ji škropijo blagoslovljeno vodo v obraz. Kmalu se zopet zave; ali od tega trenot-ka je sklenila, da se ne bo nič več oblačila v drage obleke, razen če bo mož od nje to zahteval, ali ko bo morala ko deželna grofinja očitno se pokazati. Takrat je bila šega taka, da so nosile imenitne gospe pisana oblačila z dolgimi vlačili od zad, malana naličja, nabrane kožoljice in rokave, sè svilnatimi trakovi prepletene lase itd. Vse to je Elizabeta zdaj popustila, in če je pri posebnih priložnostih kedaj kaj takega morala obleči, imela je spod vender le svojo priprosto volneno obleko in spokorno srajco. Opominjala je pa tudi druge imenitne gospe, ki so jo obiskovale, naj bi se odpovedale ni-čemernosti tega sveta, in se oblačile bolj priprosto; pošiljala jim je celo na ogled obleke, kakeršne bi jim bile pristojne. In njeno prizadevanje ni bilo zastonj ; več gospe je posnemalo njen zgled ter se odpovedalo neumni šegi ; nekatere so se še celo Bogu zavezale z obljubo vedne zderžnosti. — O da bi tudi dandanašnji gospodične in gospe, dekliči in žene slušati in posnemati hotele ljubo sveto Elizabeto ! Koliko lepega denarca bi lahko prihranile za v resnici potrebne in koristne reči, in kolikauj bolj srečne in zadovoljne bi živele, ako bi ne mislile tolikanj na drage obleke po najnovejši šegi, koliker na to, da bi kar največ mogoče dobrega storile vbogim in sirotam, da bi kar največ mogoče .lačnih nasitile, nazih oblekle, vtešile njihov britki jok, oterle njihove grenke solze. Slovenkel delavna kerščauska mi lose rčnos t, to je najlepša obleka pred Bogom in tudi pred ljudmi; in ni draga! vsaka si jo lahko kupi s tem malim, kar vter-pi iz ljubezni do Jezusa. 8. poglavje. O veliki miloserčnosti ljube svete Elizabete in njeni ljubezni do vboštva. Sveta Elizabeta se imenuje »zavetnica vbozih**, in to po pravici; z materino ljubeznijo jih je namreč ljubila; kaker bi bili njeni lastni otroci, tako je skerbela zanje. Polno vsmiljenja je bilo — 87 — Djeiio serce, in njena radodarnost je bila skoraj neomejena. Ni , skerbela za vboge le iz navade ; njena dobra dela tud' niso iz-v'*ala samo jz rahločutnega serca ; Elizabeta je imela Jezusa pred 0čm‘> ki se je zaradi nas ponižal, ki je zapustil svoj kraljevi sedež v Qebesih in si izvolil vhoštvo na tem svetu, da bi le nas obogatil 11 srečne storil. Hvale tega sveta ni iskala sveta kneginja, tudi Va|ežnosti ni pričakovala od ljudi za svoja dobra dela ; vodil jo je 1* namen, namreč, posnemati Jezusa in izpolnjevati njegovo ve-0 zapoved, zapoved ljubezni do bližnjega. Ludovik je dovolil Elizabeti, naj stori v čast božjo in bližnjemu l)r>d, karkoli se ji prav zdi. V ta namen ji je odločil obilo debija ; ta namen ji mnogo pa si ga je tudi sama prihranila, ker ni kupovala ^Potrebnih reči. Vender ji tudi ta obili denar dostikrat ni bil za-tako da je v sili, ko ni nič drugega imela, svojo lastno oble-0 ^jala vbogim. Tako se pripoveduje, da je šla Elizabeta neki “ertek bogato oblečena, sè zlato krono na glavi v mesto. Mnogo eračev je bilo na cesti, in kneginja je delila radodarno med nje Sv°j denar. Razda vse, kar je imela seboj, ali to ni bilo zadosti ; e etlega vidi, ki z milim glasom prosi daru. Elizabeta zdihne, ker j®» nima več kaj dati; da bi ga pa ne žalila, sname eno svojih ro-°Vlc' ki je bila bogato vezena in z dragocenimi kameni olepšana, r mu jo poda. Neki mlad vitez mej njenimi spremljevavci vidi to, ?te k beraču, in kupi od njega rokovico ter jo pripne na svojo če-Od tistega časa je ta vitez vedno zmagoval svoje nasprotnike, , si v vojski ali v viteških igrah. Šel je namreč pozneje na kri-ansk° vojsko, kjer si je pridobil veliko časti, in še na smertni po-Ste|ji je terdil, da pripisuje vso svojo slavo temu, ker je bil tako je celo življenje pri sebi nosil spomin od ljube svete J?«, d, Ali to Elizabeti še ni bilo zadosti, da bi bila samo tistim de- lila (lila vbogaime, ki so pri njej na domu pomoči iskali; sama je ho- °koli iskat vboge in bolnike. Nobena pot ji ni bila pretežavna, ,°oena cesta predolga; po naj stermejših stezah je nosila živeža ^rugih potrebnih reči do oddaljenih beraških koč. Smrad in ne-je ni zaderževala ; veselega obličja je stopila v bolnikovo iz-s prijaznimi in ljubeznjivimi besedami delila svoje dari. Po-evala je po vseh potrebah vboge družine, in če je zvedela, da Dl J Ve^‘ki stiski in zadolženi, je prevzela njih dolg in ga sama i a'a- Posebno vsmiljenje je skazovala vbogim porodnicam ; več-a Pk je obiskovala, vsedala se je k njim na posteljo in jih raz- bo in — 88 — veseljevala in jim serčnost dajala. Novorojene otročiče pa je pestovala, kaker bi bili njeni lastni; oblekla jih je v nova oblačila, katera jim je sama naredila. Mnogim otrokom je bila tndi za ker-stno botro, in kjer so seje bali prositi, se je sama rada ponudila ; to je pa storila zato, da je imela ko duhovna mati dolžnost ljubiti te otroke in za nje skerbeti. Keder je kateri njenih vbozih vraerl, je zavila njegovo truplo sè svojimi rokami in dostikrat v svoje lastne ruhe; čula je, če ji je bilo le mogoče, pri merliču po noči in šla za njim za pogrebom, kaker bi bil naj imenitniši pogreb. Tudi svoj prosti čas je darovala Elizabeta vbozim ; Sè svojimi dvornimi gospemi in gospodičnami je predla doma volno in vbogim narejala obleko. Posebno rada je delala oblačila za vboge redovnike svetega Frančiška, ki so se v tem času v njeni deželi naselili. Vbogim storjene krivice je čutilo njeno serce, kaker bi bile njej sami storjene; če je tedaj zvedela, da se je kakemu vbogemu podložnemu krivica zgodila, potožila je to možu, in skušala po svoji moči poravnati škodo. Da bi poskusila, kako slabo živijo vbožci in bi imela tolikanj veče vsmiljenje ž njimi, dala si je večkrat skuhati zelenjave, ki jo je potem jedla z veseljem, ako ravno je bila le na pol kuhana in nezabeljena in neslana. Včasih je odložila svoja lepa oblačila in ogernila reven plašč, kaker so ga nosili berači in kmetje, okoli glave pa je ovila raztergano ruto. Tako oblečena je hodila po izbi okoli vpričo svojih gospe in služabnic in obnašala se, kaker bi prosila kruha. Skoraj da prerokovaje jim je rekla: «Tako bom okoli hodila, keder bom za Boga voljo vboga in nesrečna/ Vboštvo ji je bilo tako ljubo, da bi bila rada sama se odpovedala bogastvu iz ljubezni do vbogega Jezusa; ali pravega za-popadka še ni imela o vboštvu, kaker nam kaže ta pogovor. «Svi-tli gospod,“ je rekla Elizabeta Ludoviku, ko neko noč nista mogla zaspati, «če bi vas ne dolgočasilo, bi vam rada povedala, kako bi lahko živela midva h časti božji/ „Povej mi svoje misli, sladka prijateljica," ji reče Ludovik. «Želela bi," pravi nato Elizabeta, «da bi imela midva eno kmetijo, od katere bi se preživela, in tako o-koli dve sto ovac. Vi bi potem s konji orali in delali na polju, jaz bi pa ovce pasla in strigla."— Smehljaje ji reče nato deželni grof: «Glej, glej, sladka moja sestrica, meni se zdi, da bi midva ne bila revna, če bi imela toliko polja in toliko ovac, kaker praviš; mnogi bi celo rekli, da s\a bogata".— Tako nedolžno priprosto je mislila sveta Elizabeta, njeno serce pa je bilo, kaker čisto zlato; in če — 89 — tu'°k prepričana sem, da boste ušli peklu na onem svetu ; vedite, da si boste pridobili s tem veliko zasluženja“.— Nekega dne sreča EH' zabeta gobavega moža, ki je imel zraven te še tudi na glavi praV gerdo bolezen. Gnjusno je bilo pogledati tega vbožca. Kaj stori E' lizabeta? Naj revniša beračica bi ne bila tega storila tudi za veliko plačo ne. Pelje ga na samoten kraj na vertu, položi si njegO' vo gerdo glavo v naročje in mu striže gnjusne lase ter izpira in zavezuje rane. Pri tem čudnem opravilu jo zasačijo njene dvorne gospodične; ali Elizabeta se nič ne sramuje, nasmeja se jim veselo in dokonča svoje delo.— Na neki veliki četertek je zbrala veliko število gobavih, vmila jim noge in roke in potem je pokleknila pred njimi in ponižno P°' ljubila njihove rane in vrede. Neki drug krat, ko je bil šel Ludovik za nekoliko dni n* svoj grad Naumburk, ki je bil v sredi njegovih severnih deržav, *l mejé sè saško deželo, je mej tem Elizabeta ostala na Vartburku >n ves tisti čas s podvojeno gorečnostjo skerbela za vboge in bolnik®’ snažila jih in obleke jim delila, ki jo je bila sama naredila, dasi ravno je bila Ludovikova mati, stara deželna grofinja Sofija, zat0 zelo nevoljna. Ali Elizabeta se ni dosti zmenila za godernjanje s'° je tašče. Bil je pa mej tistimi bolniki neki majhin gobav človek Elija po imenu, ki je bil v takem stanu, da mu nihče več ni h° tel streči. Elizabeta, ko ga vidi tako zapuščenega, šteje si za do žnost, ravno zanj več storiti, ko za druge. Vzame ga torej, ga ’z. koplje, z mazili namaže in položi v posteljo, kjer je sama spal» svojim možem. Mej tem se verne Ludovik. Hitro mu teče mati fija naproti, in ni še dobro s konja stopil, že mu toži: «Moj ljn # sin, pojdi z menoj, pokazala ti bom lep čudež tvoje Elizabete-„Kaj takega?“ jo vpraša deželni grof. „Le pojdi gledat/ mu 0 govori, «videl boš enega, ki ga vse bolj ljubi, kaker tebe.1* P°1®'. ga prime za roko in pelje v spalnico k njegovi zakonski poste J «Poglej zdaj, ljubi sin/ govori, «tvoja žena deva gobave v t««J lastno posteljo, in jaz ji ne morem vbraniti ; zdaj sam vidiš, da — 91 — rada okužila z gobami." Te besede vznemirijo nekoliko Ludo-v*lv* ; nja so ga obsevali žarki, ki so iz nje izhajali, tako da se ( zdelo, kaker bi na soncu stal. Občudovanja presunjen je hvalil i — 93 — ga, da je s čudovito unanjo lučjo razodel notranjo luč te svete dušice. Vse to je ta duhovnik pozneje sam pripovedoval. Z največo skerbjo in natančnostjo je izpolnjevala Elizabeta zapovedi svete cerkve glede praznikov. Sveti postni čas je posvečena z navadnim postom in še obilnišimi molitvami in miloščinami. ^‘hČe pa ne more izreči gorečnosti, ljubezni in pobožnega češče-nJa> s katerim je posvečevala svete dni velikega tjedna, ko uas žalostno - slovesni in ginljivi obredi svete cerkve spominjajo na Jezu-sov° britko terpljenje in njegovo smert na križu. Na veliki četer-tek je odložila vso lepšo obleko in vsa znamenja svojega visokega stanu; oblekla se je kaker beračice in obiskovala mestne cerkve v Nekakih čižmih, ki so jih takrat naj vbožniši nosili. Potem je dvanajstim vbogim, včasih dvauajstim gobavim noge vrnila, katerih vsakemu je dala dvanajst srebernjakov, eno volneno oblačilo in en belega kruha. Tisto noč od velikega četertka na veliki petek je prečula v molitvi in v premišljevanju Kristusovega terpljenja. Na vse zgodaj na veliki petek pa je rekla svojim gospem : „Denes je za vse ljudi ^au poniževanja; hočem torej, da naj mi nobena od vas ne skazu-le nobenega spoštovanja.“ Kaker prej ta dan je šla tudi na veliki Petek v borni obleki v mesto in obiskovala cerkve; prav nič se ni razločila od drugih vbozih in niso je poznali ; zato so jo pehali in čuvali in stiskali v gnječi, kaker kakšno drugo beračico. Ali Eliza-eta se je Spominjala Jezusovega terpljenja, molčala in se veselila, a je smela tudi ona kaj terpeti. Kaker druge vboge žene je ne-a v naročju hodnega platna v majhinih povezkih, malo ka-1 a in majhine voščene svečice. Bosa je šla od cerkve do cer-Vel Pied vsrki aitar je pokleknila in položila nanj povezek pla-a' nekoliko kadila in eno svečico, potem je še enkrat ponižno P°kleknila in šla do drugega altarja. Pred cerkvijo pa je delila o-'1° miloščino mej vboge. Ali to se posvetnjakom zopet ni dopadlo, da je Elizabeta ta atl tako revna darila polagala na aitar ; grajali so jo zato ; zakaj Qnai so rekli, bi morala bogate darove dajati cerkvi, in sè svojim žledom spodbujati tudi druge k radodarnosti. Ali božji glas v nje-fem sercu ji je rekel, da se tak dau bolje praznuje s ponižnostjo, aker s katero koli drugo čednostjo. Ona je silo delala svoji pri-r°jeni, vse presežni radodarnosti, da bi se mogla toliko bolj popol- noma pomešati z nizkimi in ponižnimi in Bogu darovati daritev — 94 — potertega in ponižnega serca, kakeršno je obljubil, da ne bo zame' tal nigdar. Tudi prošnji tjeden, ki se je takrat z mnogimi posvetnim' veselicami obhajal in zlasti z velikim skazovanjem lepe in drage obleke, Elizabeta ni posnemala take neprimerne šege ; bosa, v gr”' bi, volneni obleki je šla za procesijo, mej pridigo pa je stopila mej naj vbožniše beračice in tako je hodila v vsi ponižnosti po polj" za križem zveličarjevim. Zakaj vsa njena čast in slava je bila> kaker pravi neki pisavec tistega časa, v križu in terpljenju Krist"' sovem, svet je bil križan za njo in ona je bila križana svetu. Važna določba o sprejemanju v bratovščine. Glede vpisovanja v bratovščine in pobožne družbe, ki so rimskega sedeža z odpustki obdarovane, je izdala sveta skupščin ki je postavljena čez odpustke in svete relikvije 26. listopada 188® važno razlago določbe od 13. malega travna 1878, katero sm” ®' menili v lanskem MCvetju“ na strani 227. Po tej razlagi, treba j9 razločevati najprej bratovščine, ki so vstanovljene za cel katolik1 svet, in take, ki so le za posamezne dežele ali škofije. V posledoje se ne sme in ne more veljavno sprejeti, kedor ni iz tiste deŽ”'e ali škofije. Tudi v tiste, ki so vstanovljene za cel katoliški svetise ne more sprejeti, kedor se sam ne oglasi pri tistem, ki ima pr”vl' co sprejemati ; vender ni treba, da bi se šel vsaki prav tje oglaSlt’ kjer ima bratovščina svoj pervotni in glavni sedež ; vpisanje velj8’ da se oglasi osebno le pri tistem, ki je za sprejemanje poobla^eD ali podpooblaščen. Nadalje pa je gledati še na razloček mej br& tovščinami v ožjem pomenu in mej raznimi pobožnimi družba”1' društvi in tovarištvi, ki se v širjem pomenu tudi bratovščine i®e nujejo. Pri pervih se vpisovanje godi z nekako slovesnostjo, 0”°*^, vami in nalaganjem bratovske obleke, to je navadno škapulirja * pasu. Razumljivo je torej samo ob sebi, da mora biti osebno P11 čujoč, kedor hoče v tako bratovščino sprejet biti ; vender se d”v” ljuje predstojnikom in njih pooblaščencem, da smejo v posebn primerih v tem oziru polajšanje dati in izjemno tudi nepriču)” veljavno vpisati. Kar se tiče bratovščin v širjem pomenu, kaker J j — 95 — n> pr. naša družba sv. Mohorja, pa se morejo cerkveno veljavno sprejemati udje, če tudi niso telesno pričujoči, da so le pričujoči v duhu, to je, da imajo voljo naložena dobra dela opravljati in bratovščini podeljenih odpustkov se vdeleževati. Naposled se tudi vse ^jeme iu pravice, katere imajo iz pravičnih vzrokov posebne bratovščine v tem oziru, za veljavne spoznavajo in odobrujejo. To raz-tago svete skupščine so sveti oče papež Leon XIII. 26. listopada 1880 poterdili in ob enem poveljavnostili, ako se je do tedaj znajti zgodilo kje kako neveljavno vpisanje nepričujočih. Prim. Theol. prakt. Quartalschrift, Linz 1881. 34. Jahrg. I. Heft. pag. 202. ------------------- Nove bukve o tretjem redu svetega Frančiška. Iz Rima smo dobili pervi del obširne latinske knjige („Liber tertii Ordinis S. P. Francisci Assisiensis") namenjene zlasti pred-stojnikom ali ravnateljem tretjega reda svetega Frančiška. Na 315 straneh v četverki obsega zgodovino tretjega reda ravno tako uče-n° kaker pobožno pisano. Tu imajo ravnatelji tega reda v resnici obilen vir najpriinerniših zgledov in naukov, tu imajo prijatelji kakor sovražniki priliko natanko se podučiti in prepričati, kaj prav za Prav je tolikanj zaničevani tretji red sv. Frančiška in kakšna je nJegova zgodovina. Drugi del te knjige, ki menda kmalu pride na sv'tlo, bo obsegal razlago vodila tretjega reda in odpustke, ki so 11111 podeljeni. S tem bo znanstveno, zlasti duhovnikom, ravnateljem *retjega reda, namenjeno delo končano. Potem pride na svitlo po-^etek ali izleček iz tega učenega dela ko ročna knjižica (manuale) Za tretjerednike sploh in sicer v latinskem in italijanskem jeziku. ^a ročna knjižica, bomo skerbeli, da se berž ko izide tudi v naš 8tovenski jezik preloži, ker bo obsegala veljavne in gotove določbe, P° katerih se bodo ravnali na dalje tretjeredniki po celem katoliško® svetu. Za poskušnjo podajamo tu iz naznanjenega pervega dela z 0Puščenjem učenih opazek prosto poslovenjeni odstavek — 96 — O številu svetnikov tretjega reda. Ne le po različnosti, tudi po številu svetnikov je tretji red čudoviten. Je jih namreč svetih in blaženih vkupaj sto. S tem številom tretji red drugega, dasiravno ostrejšega, daleč presega, ker je število svetnic, ki gredo za Klaro v svetniški svitlobi, le štirideset. Pa so tudi ne redke mej temi nunami take, ki so se deržale po zgledu svete Kolete naj prej vodila tretjega reda in pozneje še le drugega. Tudi bratje so mnogi prej v tretji in potem še le v pervi red stopili, in tako sme tudi iz mej svetnikov in zveličanih reda manjših bratov, katerih je dve sto, mnogo jih tretji red tudi za svoje šteti. Ker torej svetnikov in zveličanih vseh treh redov sv. Frančiška okoli 340 štejemo, dobi tretji red jih velik del zase. Zato presega ne le kateri koli drugi tretji red, sme se meriti v svetosti tudi z velikimi redovi, ker ima trojni red sv. Dominika skoraj enako število svetnikov, namreč sto. Zato pravijo Bolandisti sami : ,,Presvetemu redu (blaženega Frančiška) čestitamo, ker j« dosegel več mož slovečih v svojih krajih po očitnem priznanju svetosti, kaker je katerega koli drugega reda pridnost mogla do zdaj jih našteti." Priporočilo. Y pobožno molitev naj bodo priporočeni vsi udje redov sv. Frančiška, ki so se v poslednjem času s tega sveta ločili, zlastj udje tretjega reda: Andrej Boltar iz Solkana (goriške nad- škofije), Kuna Vohl in Ana Gorinšek iz Maribora, An® Geršonik iz Selnic (lavantinske škofije). Za bolgarske cerkvene potrebe (tab. itd.) smo dobili do zdaj še blizu 40 gld., kar se je oddalo v Ljubljano, kaker prejšnji znesek.