PRIMORSKI dnevnik 1® začel izhajati v Trstu ■ maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ©rknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-©mbra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v
Govcu
.	-- pri Gorenji Trebu-
- od 18. septembra 1944 2."*■ maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim Pri 'dnji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, JerJ® izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-“Zanski DNEVNIK v za-Pznjeni Evropi.
pnmorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 130 (13.960)
Trst, nedelja, 14. julija 1991
Vsi pogoji veljajo za »paravojaške oddelke« in ne za armado
Predsedstvo s starimi izhodišči pogojuje brionsko deklaracijo ES
Uresničevanje sklepov bo nadzorovala komisija, v kateri so člani predsedstva in generali
zv ^bBLJANA — »Jugoslovansko ezno predsedstvo je ob upoštevanju Sr£?tovil za rešitev krize brez nasilnih dstev sprejelo brionsko deklaracijo .Podprlo memorandum, ki ga je Zv tij°žila misija Evropske skupnosti v kahZl Z dogovorom ° načinih in obliva organiziranja in delovanja opazo-ga ~e misije v Jugoslaviji«. Iz uradnega Ianlugovega sporočila je razvidno, q I® Predsedstvo na predlog zvezne-ob Sekretariata za ljudsko obrambo in sPr So9lasnosti vseh navzočih članov, 0bv]61° tudi odlok o uresničevanju (jn,ezn°sti, ki izhajajo iz omenjenih
^umentov.
bi{j°. četrtka, 18. julija je treba demo-° trati vse oborožene enote na site iu Jugoslavije razen Jugoslovanka 8rniade in redne milice, do 20. ju-zaL Pa bo treba v skladu z zveznimi rc^ ni Poslati na služenje vojaškega ob v v°jaške nabornike. Predsedstvo točk°ncu vztraja pri uresničenju štirih v ’ sPrejetih na seji 7. julija, ki so jih ki . Veniji označili za ultimat republi-tnL , sicer: do 16. julija vzpostaviti na
jPriiio SFRJ stanje' ki J® bi,° Pred 25-
rrialri 1111	15- iubja vzpostaviti nor-
6 Pogoje za delo in življenje enot,
ustanov in pripadnikov JLA ter njihovih svojcev (popolna deblokada vojašnic in drugih vojaških objektov, odstranitev vseh preprek, nemotno oskrbovanje, svobodno komuniciranje in premikanje vojaških enot vključno z rednimi vajami); do 17. julija osvoboditi vse pripadnike JLA in vrniti zaplenjeno opremo in objekte JLA in zveznega sekretariata za notranje zadeve.
V nadaljevanju je predsedstvo napovedalo, da bo na prihodnji seji proučilo uresničevanje sklepov, ki so jih zaradi položaja na Hrvaškem sprejeli na seji 9. maja. Nadzorstvo nad uresničevanjem demobilizacije in spoštovanja ukaza, sprejetega na seji 7. julija, bo nadzorovala posebna komisija zveznega predsedstva, v kateri bosta člana predsedstva Tupurkovski in Bogiče-vič, generalpolkovnika Milan Čušič in Milan Ružinovski, načelnik uprave zveznega ministrstva za notranje zadeve Predrag Čulafič, načelnik uprave v zveznem ministrstvu za zunanje zadeve Stanko Nik in podtajnik v zveznem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovensko vodstvo zavrača ultimat zveznega predsedstva
LJUBLJANA — Včeraj so člani predsedstva Slovenije, slovenskega parlamenta in republiške vlade obiskali kraje v Sloveniji, ki so bili najhuje prizadeti med agresijo Jugoslovanske armade. Vsi so dali krajše izjave o predsinočnji seji zveznega predsedstva.
Milan Kučan: »Te odločitve so, kakor da ni bilo brionske deklaracije in kakor, da ni predsedstvo Republike Jugoslavije eno od tistih, ki mora svoje soglasje in spoštovanje te deklaracije tudi realizirati, tako da je seveda vprašanje, kaj s to deklaracijo bo in seveda smo v Slovenski skupščini to deklaracijo podprli s trdnim prepričanjem, da bodo veljave vse zaveze in vse garancije, ki so z njo znane. Mislim, da sta dve točki včerajšnjih sklepov občutljivi, to je tista, ki se nanaša na regrute in tis-
ta, ki se nanaša na mejo. Toda uradno ni nič videti, itak poznate, kaj se je zgodilo. Najbrž ni pametnega človeka in odgovornega, ki bi v vsaki razmeri te ljudi pošiljal v armado, z regruti so pa zvezana seveda stališča skupščine in po tej okupaciji tudi mislim, da ni pametnega človeka, ki resno misli, da bi slovenski fantje še kdaj služili v tej armadi. Torej vse je prepuščeno nadaljnjim pogajanjem, merjenem živcev, moči in seveda prepričanjem, da je na koncu koncev vendarle predsedstvo tisto, ki je odgovorno za mir v tej državi.«
»Jaz sem prepričan, da bodo oni najprej objavli kaj manjka, da bi se lahko začel postopek za vračanje. Ljudje so veliko orožja odnesli, najbrž
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Skupna izjava treh slovenskih narodnih manjšin
v
žarskj s Slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in Mad-izjav0 v-v zvezi z dogajanji v Sloveniji oblikovale skupno žarske f/-50 i° naslovile na italijanske, avstrijske in mad-94nizac;rZavne organe ter na evropske in mednarodne or-darska J6' *zlavo so podpisali Slovenska kulturno-gospo-n*zaeije VGZa' Svet slovenskih organizacij, slovenske organa k0m12 videmske pokrajine, Slovenska skupnost, slovenji evet J)°nenta DSL in slovenska komponenta PSI, Narod-^orošken^0^*1 Slovencev, Zveza slovenskih organizacij na skupne , . ln Zveza Slovencev na Madžarskem. Besedilo ziave objavljamo v celoti.
s° preg^V.čro dnevi, ki jih preživlja Republika Slovenija, deli Slov1 Fvropo in svet, na poseben način pa so priza-/'vstri;; ,ence' to živimo kot manjšinske skupnosti v Italiji,
Zarnik0 Madžarskem-
J Kl Slovenci obsojamo vojaško agresijo, razreše-aQrnoSf J°y z nasiljem. Zato tudi izražamo popolno soli-DQr°du , fzavijanom Republike Slovenije, slovenskemu „fQv tako Itakjanski in madžarski narodnosti v Sloveniji. s'°Vensfc. /frGžamo. solidarnost demokratično izvoljenemu ii č3rožn.-mu v°dstvu.
,.r,čaku/e(f br°ti slovenski neodvisnosti so nesprejemljive. °iska nnw°' da ne bo več pritiskov in ultimatov in da bo nadzorom političnih oblasti.
nadaljevanje na 2. strani
Dosedanja stališča PSI in KD niso več tako neomajna
Politični poletni kviz o predčasnih volitvah
RIM — Politične stranke se gredo neke vrste-stavo o tem, ali volitve bodo, ali ne. Tisti, ki so se še včeraj zanje najbolj ogrevali (PSI) sedaj spreminjajo mnenje, pa čeprav preko polemično-ironičnih vrstic Ghina Di Tacca alias Craxija. V današnjem strankinem glasilu namreč predlaga, da bi volitve celo prenesli za pet let, »kajti poleti tvegamo velikošmarensko reakcijo, za oktobrsko volilno kampanjo vladajo preveč različna mnenja, so pa tudi taki, ki volitve primerjajo z državnim udarom. Edina rešitev so torej pozne volitve, ki bi hkrati tudi potrdile, da ima suverenost parlamenta večjo vrednost od ljudske suverenosti«.
Vse manj neomajni so tudi demokristjani, ki so se predčasnim volitvam doslej upirali z vso silo. Forlani namreč meni, da »KD ni tako zelo nasprotna tej rešitvi in bi na volitve pristala v primeru, da ne bi bilo drugačnega izhoda. Zadnje mesece te zakonodajne dobe moramo izkoristiti predvsem za to, da pokažemo doslednost in korektnost ter učinkovitost te vladne koalicije«. Forlani še opozarja, da so predčasne volitve posledica nepredvidljivih faktorjev, zato danes ni mogoče reči, ali bomo oktobra šli na volišča, ali ne.
Proti predčasnim volitvam so tudi liberalci, vendar predvsem zato, ker ni nobenih smernic za
morebitno bodočo vladno sestavo. »S takimi pogoji bi bilo kakršno koli novo zavezništvo obsojeno na propad,« meni Battistuzzi. Liberalni tajnik La Malfa pa je prepričan, da je vsega zla kriv Andreotti, »ki odločno zavrača možnost volitev, ker bi v obratnem primeru moral priznati neustreznost sedanje vladne zasedbe«.
Andreotti se ne zmeni za napovedi. V pogovoru z novinarji jim je očital, da »preveč govorijo o predčasnih volitvah, ker pa bo mandat redno potekel, delate popolnoma zaman. Če pa samo povzemate izjave politikov, jim ne verjemite preveč. Vsak bi moral opravljati le svoje delo.« Predsednik Cossiga je iz Neaplja, kjer bo ostal na krajšem oddihu, še enkrat pojasnil, da »predsednik republike ni ne za predčasne volitve ne proti njim. Parlament lahko razpusti le, če za to obstajajo utemeljeni ustavnopolitični pogoji«. Glede vesti, da je med svojim obiskom na Madžarski bil tarča atentata, pa so se stvari razblinile kot milni mehurček. Madžarska vlada je italijanskemu notranjemu ministrstvu pojasnila, da je na pokopališču ostal marmornati spomenik, na katerem so bili ostanki razstreliva, ki ga uporabljajo v kamnolomu. Preplah je bil torej odveč.
Vabfio k javni razpravi
DUŠAN UDOVIČ
Primorski dnevnik je bil v zadnjih dveh tednih prisiljen v veliki meri prevzeti neobičajno vlogo vojnega poročevalca, kar je bila zadnja stvar, ki bi si jo želeli, Naj izrazimo upanje, da nam tega v bodoče ne bo treba ponovno, kajti krvavim bitkam na domačem pragu ne bi radi več prisostvovali, tudi če globoka zaskrbljenost za dogajanja v Jugoslaviji ostaja nezmanjšana.
Naša opredelitev je bila ob napadu na Slovenijo nedvoumna, tako kot velja za priložnosti, ki ne dopuščajo slepomišenja. Poskus, da se z orožjem v roki pokori legitimno izraženo voljo naroda po samostojnosti, ne more zaslužiti drugega kot odločno obsodbo. Novinarji in sodelavci našega dnevnika so v vročih dneh, bodisi v osrednji Sloveniji kot na obmejnih območjih opravili velik napor, da bi bila naša javnost čimbolj izčrpno obveščena. Tako smo te dni v redakciji naleteli na veliko odzivov, zlasti telefonskih klicev, s katerimi je bilo našemu delu izraženo priznanje. Toda bile so tudi kritične pripombe, ki smo jih, poznavajoč miselnost naših ljudi tudi pričakovali. Podobna kritična stališča in pomisleke je bilo mogoče poslušati tudi na nekaterih sejah organizacij, kar je tudi očiten znak, v kako globoki razdvojenosti in dilemah smo Slovenci v zamejstvu doživljali dramatične dogodke v Sloveniji.
Ni prvič, da se v povojni zgodovini prelomna dogajanja v matici boleče odražajo tudi v naši sredini. Posledice travmatičnih dogodkov je naša skupnost vselej bridko občutila na lastni koži. Med nami je bil odnos do Jugoslavije v povojnem času zaznamovan z velikim idealizmom, večkrat tudi brez potrebnega kritičnega odnosa ali pozornejšega spremljanja, ki bi nam nudilo ob-jektivnejšo sliko. Vselej smo bili izpostavljeni ekstremom in najbrž ni pretirano reči, da smo bili Zamejci velikokrat bolj »Jugoslovani«, kot naši rojaki onstran meje. Bolj papeški od papeža, bi se reklo, vendar je bila takšna navezanost vseskozi sad poštene intimne želje, da bi za nami bila velika in ugledna matična domovina, takšna, za katero so se borili in dali življenja mnogi naši ljudje, v kateri bi različni narodi našli skupni imenovalec v enakopravni in pravičnejši družbi. Vsakdo si je želel takšno matično domovino, ki bi bila sposobna tudi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ameriški senat odločno na strani mvenije in Hrvaške
SehatAmHsInNGTON — Ameriški 1° Se odliv6]el res°lucijo, s kate-^•boodio?™0 Postavlja na stran ^enije m ]? neodvisnosti Slonji PodniI rGaške' Senat v resolu-i °°dločh ® demokratizacijo in saki °beh „ yseb šestih republik i grati D Pokrajin v Jugoslaviji, W>ako nda]e ustrezna priporoči-r.b]e sv . al ameriška vlada obli-
'*°sti v j, Jfuje Politične stabil-h4eUn	Posla vij i ne bo šlo na
ve narod0v0Kracije in samoodločba del0v,’ . Poziva, naj ne za-‘b1 v SW Je demokratičnih ob-
Bobtičjb Vebanje diplomatskega,
Italija, Jugoslavija, Albanija in Grčija za zaščito Jadrana
ANCONA —: Jadransko morje kot sredstvo za utrjevanje miru in varnosti, a tudi kot vir razvoja in kooperacije za združevanje narodov in držav, ki ga obkrožajo: to je eden od temeljnih pomenov Deklaracije o Jadranskem morju, ki so jo včeraj v Anconi podpisali zunanji ministri Italije De Michelis, Jugoslavije Lončar, Grčije Samaras in Albanije Kapllani ter predstavnik Evropske komisije Carlo Ripa di Meana.
Deklaracija izhaja iz priporočil o varstvu okolja, ki so bila septembra 1989 sprejeta v Umagu z izjavo o pripravljenosti za tako imenovano »jadransko iniciativo«. S to izjavo je bila začrtana shema kooperacije za zaščito okolja na Jadranu, medtem ko včerajšnja deklaracija natančneje določa deset bistvenih točk za tako kooperacijo. Štiri države se namreč z njo obvezujejo, da bodo sodelovale pri varstvu
okolja in ohranjanju ekološkega ravnovesja v jadranskem bazenu, da bodo izdelale lastne načrte za zaščito ekosistema, da bodo promovirale znanstveno in raziskovalno kooperacijo za razvoj in uporabo neonesnažujočih tehnologij, da bodo preprečevale potencialno škodo, ki bi jo utegnile povzročiti nevarne snovi in strupeni odpadki, da bodo razširile in okrepile programe monitoraže in izmenjave informacij, da bodo razvijale integrirane programe za ohranjanje narave (tudi z ustanavljanjem zaščitenih območij), da bodo spodbujale razvoj ambientalne kooperacije na krajevni in regionalni ravni, da bodo preučile možnosti za razširitev kooperacije tudi na druga področja skupnega interesa in končno, da bodo uvedle redna srečanja za preverjanje poteka dogovorjenih akcij.
Italijanski konzulati odslej v vseh davnih mestih republik SFRJ
ANCONA — Italija bo odprla svoje konzulate v vseh glavni mestih jugoslovanskih republik. To je dejal italijanski zunanji minister Gianni De Michelis na tiskovni konferenci v'Anconi, ter med drugim še dodal, da je ta odločitev znak posebne pozornosti do Jugoslavije.
Tiskovne konference se je udeležil tudi jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar, na njej pa je De Michelis še poudaril, da to sicer ne pomeni spremembe italijanskega odnosa do Jugoslavije, temveč le željo po natančnejšem poznanju jugoslovanske stvarnosti. Trenutno ima Italija, poleg osrednjega veleposlaništva v Beogradu, še dve konzularni predstavništvi v Sloveniji in na Hrvaškem, v kratkem pa bi torej morali poskrbeti za italijansko veleposlansko prisotnostjo tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori.
Mikasinovič in Fini za vrnitev Istre, Reke in Dalmacije Italiji
RIM — Kot obvešča tiskovna nota neofašistične MSI, sta se v Rimu sestala njen vsedržavni tajnik Fini in srbski zunanji minister Branko Mikasinovič, ki sta obravnavala položaj v Jugoslaviji. Predstavnik srbske vlade je med drugim dejal, da so bile doslej v Jugoslaviji meje samo administrativne, in da meje med republikami »niso bile nikdar določene na legalen in zakonit način, zaradi česar je pred odceplje-njem Slovenije in Hrvaške potrebno te meje na novo določiti z referendumom«. V ta kontekst pa je po Mikasi-novičevih besedah treba vključiti tudi vprašanje italijanskosti Istre, Reke in Dalmacije. Fini pa je poudaril »tradicionalne prijateljske odnose, ki vežejo italijanski narod s srbskim« in dodal, da zgodovinski in kulturni razlogi narekujejo vrnitev po zadnji vojni izgubljenih ozemelj k italijanski domovini.
Jugoslovanska armada nadaljuje s svojo vojno živcev
Na Hrvaškem bolj mirno a še vedno skrajno napeto
ZAGREB — Na območju Osijeka in Vukovarja prejšnjo noč ni bilo večjih incidentov in spopadov. Na dopoldanski novinarski konferenci v Osijeku so za minulo noč dejali, da je bila bolj mirna kot prejšnje. Povedali pa so, da so neznanci ponoči v Osijeku podtaknili eksplozivno napravo pod kiosk Borbe in da so iz Borovega sela z minomelatci izstrelili nekaj granat na vodovod v Daliju. Po trditvah policije teroristi iz Borovega sela še zmeraj nadzorujejo farmo Lovac v bližni tega kraja in od tam odvažajo živino. V Vinkovcih in v nekaterih okoliških vaseh pa je bilo tudi minulo noč slišati streljanje in eksplozije. Kot poroča HINA, je predsinoči skozi Vinkovce peljala kolona oklepnih transporterjev, zjutraj pa je iz vojašnice Djuro Salaj odpeljala kolona 9 takov in drugih transporterjev. Napotili so proti vasi Mirkovci.
Misija Rdečega križa, v kateri so bili predstavniki mednarodnega Rdečega križa ter Rdečih križev Jugoslavije in Hrvaške, je obiskala Tenje, naselje kakšnih 6 km od Osijeka in vas Celje, kakih 15 km od Osijeka. Kot je dejal član te misije predsednik Rdečega križa Hrvaške Ivica Kokljar, so ta dva kraja obiskali brez spremstva. Skupna ocena je, da so ljudje ne glede na nacionalno pripadnost, nesrečni. V Čeljah sta zažgani dve tretjini hiš, živina je brez vode, zato je je precej poginilo. Misija bo obiskala še območje občine Vukovar.
Včeraj pa se je v Kninu mudila tričlanska komisija mednarodnega komiteja Kdečega križa iz Ženeve. Kot poroča Tanjug, se je pogovarjala s predstavniki oblasti v Kninu. Člani komisije so se posamezno pogovarjali tudi s 46 zaporniki v kninskem zaporu. Gre predvsem za pripadnike hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. Komisija se je še posebej zanimala za razmere v zaporu in izrazila pripravljenost za posredovanje ob izmenjavi zapornikov, seveda če se bodo o tem dogovorili predstavniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve in sekretariata za notranje zadeve Krajine.
Na slikah (telefoto AP): tank jugoslovanske armade je v Glini usmeril svoj top proti položajem hrvaške garde in milice (zgoraj), ki bo z lahko oborožitvijo le s težavo kos takemu sovražniku (spodaj)
• Predsedstvo
ministrstvu za pravosodje Vojin Te-geltija.
Predsednik jugoslovanskega predsedstva Stipe Mesič pa je včeraj v Zagrebu izjavil, da se najvišje državno vodstvo strinja, da je treba jugoslovanske probleme rešiti mirno in demokratično. Mesič je tudi dejal, da bo slovenski predstavnik Janez Drnovšek prihodnji torek prišel na sejo predsedstva na Brionih.
Stipe Mesič je v enournem pogovoru z domačimi in tujimi novinarji v poslopju hrvaškega Sabora obširno razložil bistvo predsinočnjih sklepov zveznega državnega predsedstva. Poudaril je, da se mora vojska umakniti v vojašnice, toda v skladu z določenimi dogovori in po nekakšnem vrstnem redu. Umakniti pa se bodo morale tudi vse druge mobilizirane policijske enote, vključno ilegalne skupine in posamezniki, ki so se v zadnjih mesecih nezakonito oborožili in vključili v teroristične akcije, zlasti na hrvaškem ozemlju. Vsem, ki so prišli na Hrvaško od drugod, nudimo abolicijo, seveda če niso prekršili zakona. Če tega zadnjega opozorila ne bodo upoštevali, bo država nastopila z vsemi svojimi pravnimi sredstvi, vključno s silo, je dejal Stipe Mesič. V odgovorih na novinarsko vprašanje je predsednik federalnega vodstva zanikal trditve, ki jih je v zadnjih dneh izrekel hrvaški minister za informiranje Hrvoje Hit-rec, češ da bi vojska v petih do desetih dneh utegnila napasti Hrvaško. Vojska ne bo napadla nobene republike, je bil kategoričen Mesič. Če bi nekaj takega storila, od nje ne bi ostalo nič. Prav tako pa ne bi mogli govoriti o Jugoslaviji zvezni ali konfederalni. Kar zadeva stike z generalštabom, je Mesič potrdil, da komunikacija je, toda o nekakšni veliki ljubezni ne more biti govora. Novinar ameriške televizijske mreže ABC je Mesiča vprašal, zakaj so hrvaški mediji poročali o požigu slavonske vasi Čelije, če pa je njegova kamera zabeležila, da to ni resnica. Mesič je odgovoril, da so vedno možne dezinformacije, toda dejstvo je, da se je vseh 180 vaščanov izselilo, in da je bilo naselje zravnano z zemljo. Ob koncu srečanja z novinarji v Zagrebu je predsednik predsedstva Jugoslavije dejal, da mora jugoslovanska armada upoštevati in to kot kaže tudi dela, da s silo ni mogoče rešiti jugoslovanske krize. Potrdil je govorice, da je bila predvčerajšnja seja predsedstva burna, toda ne zato, ker bi bil kdo proti miru, temveč zato, ker ni enotne ocene o tem, kdo je kriv za katastrofalni položaj. Srbski predstavniki trmasto izjavljajo, da sta izključna krivca Slovenija in Hrvaška in da v obeh republikah ni demokracije, Hrvaška pa je še obtožena, da je iz ustave vrgla Srbe, čeprav v ustavi piše povsem drugače.
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je sklepe zveznega predsedstva ocenil odklonilno. Dejal je, da so taki, kot da brionske deklaracije sploh ne bi bilo.
• Slovensko
nihče ne ve kaj vse je armada imela tu, kaj je zmanjkalo in kaj pravzaprav hoče nazaj. Najprej naj objavijo, kaj mislijo, daj jim manjka, potem pa se lahko začnejo pogovori o izročanju in o iskanju tega orožja.«
Lojze Peterle: »Ti sklepi so v veliki meri uresničljivi, seveda bi želeli, dabi jih izjvajali dejansko v smislu brionske deklaracije oziroma njenih sozahtev. Predvsem je pomembno, da bi šle vse enote v kasarne, tukaj so že različne interpretacije ali se ta umik nananša samo na enotne v Sloveniji, na Hrvaškem, ali tudi na ostalo Jugoslavijo. Mi seveda zastopamo interpretacijo, da gre za vse enote v Jugoslaviji. Mislim pa da bo zelo težko doseči tisto, kar si želijo ti sklepi predsedsteva, da bi sedaj z rekruti popolnih armado in da bi na tej osnovi potem demobilizirali te močne enote, ki so bile mobilizirane v Srbiji. Gre za okrog 200 tisoč vojakov. To je neko pogojevnje, ki je v nekem smislu nevarno, jasno je, da po vsem tem kar se je zgodilo, ni mogoče računati, da bi popolnih to armado z novimi rekruti, ker so republika za republiko rekle, da ne dajo več fantov v tako, oziroma v to armado. Tukaj bodo gotovo težave, ampak mislim, da bo morala tudi ta druga stran ugotoviti, da je boljše, da ti fantje pokosijo žitna polja, da požanjejo to, kar je dala narava, ne pa da se potijo v vojaških uniformah.
Janez Janša: »To je jasno. Zgodilo se je natančno tisto, kar je povedal Adžič. Dejal je, mi bomo predsedstvo prisili, da bo prejelo naše sklepe, če pa ne, bomo ravnali mimo predsedstva. No zaenkrat je stvar slabša, ker ravnajo lahko v skladu z sklepom nekega kvazi legitimnega organa, ampak vendarle za mendarodno javnost je to legitimen organ in posledice so lahko toliko hujše, ker če bo ostala.ta fasada in ta pozicija vojske, situacija še vedno ne bo čista.«
Ciril Zlobec pa se je včeraj najprej sestal s predstavniki pokrajinski poveljstva TO in uprave za notranje zadeve v Novi Goric. Nato pa so ga na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini seznanili s spopadom, ki je bil tam med pripadniki JA ter slovenskimi teritorialci. Na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba pa see ječlan predsedstva Slovenije sestal s predstavniki TO, policije ter z novinarji. Dejal je, da so terorialci in policisti branili in ubranili slovensko prisotnost na državnih meja z Italijo in menil, da je oborožen odpor Slovenije napadu JA po svojem pomenu in veličini v marsičem podoben narodnoosvobodilnemu boju. Naš odpor, je še poudaril Ciril Zobec, je bil prepričljiv dokaz nacionalne in politične zrelosti Slovencev. Ko je komentiral naj novejša stališča in zahteve predsedsedstva Jugoslavije za premostitev sedanje krize, je Čiril Zlobec opozoril, da gre pravzaprav za ultimat, ki Slovence postavlja pred nove preizkušnje. Položaj je negotov in poln najrazličnejših tveganj in možnosti. Slovenija ne more
sprejeti zahtev zveznega predsedstva, ker so slednje nerealne, krivične in nadute ter dejansko predstavljajo le nov ultimat vojaške vladavine. Ciril Zlobec je tudi pripomnil, da se Slovenija ne more pogajati, če nad njo lebdi grožnja nove vojaške intervencije.
• Vabilo
narodnostno vprašanje rešiti načelno, demokratično in korektno, tako kot zase zahtevamo od italijanske države.
Ta skoraj naivno idealna vizija je v mnogih generacijah tako zakoreninjena, in je našim ljudem predstavljala tolikšno oporo, da nam je često zastrla objektiven vpogled v spremembe, ki z različnimi odtenki dozorevajo že mnogo let. Ko je naš dnevnik, še posebej ob zaostrovanju jugoslovanske krize v zadnjih letih o vsem tem pisal bolj izčrpno kot včasih, je nemalokrat povzročal nejevoljo med bralci, češ, da tudi sami prispevamo k razpihovanju sporov v Jugoslaviji. Nekaj je pri tem gotovo: ni lahko novinarjem, ki morajo o tem pisati in ni lahko bralcem, ki se z opisovanjem takšnega stanja kar ne morejo sprijazniti. Toda realnosti ni mogoče ubežati, naj bo še tako neizprosna in boleča. Prikrajšani smo za takšno' Jugoslavijo, kot smo si jo želeli, kajti zgodovinski tok je dogajanja usmeril povsem drugače. In drugače bo treba živeti tudi tu pri nas.
Kritične pripombe sprejemamo v vednost s spoštovanjem do vseh, ki jih izražajo s poštenimi nagibi in stiskami, ki jih porajajo dolgoletna neuresničena pričakovanja. Pozivamo bralce, naj nam v teh časih negotovosti prispevajo svoja mnenja, kajti v prelomnih trenutkih, ki jih doživljamo, potrebujemo med nami jasnosti in odkritega soočanja. Strani našega dnevnika naj prispevajo k temu, da nič ne ostane nedorečeno.
• Skupna izjava
Najboljše jamstvo za to, da ne pride do novega napada na Repubiko Slovenijo, in pa za to, da se lahko Republika Slovenija kot enakopraven in suveren subjekt pogaja o novih možnih oblikah sodelovanja z republikami Jugoslavije, pa je v tem, da mednarodna skupnost uradno prizna novo slovensko državo, v prehodnem obdobju pa z učinkovitim mednarodnim nadzorom preprečuje nove agresije.
Zato Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske, ki smo življenjsko zainteresirani za najboljše odnose med sosednjimi državami, za mir in sodelovanje, pozivamo države, katerih državljani smo, in vso mednarodno skupnost, naj spoštuje slovensko odločitev za samostojnost, suverenost in neodvisnost. Ta odločitev je bila izražena s plebiscitom, potrjena s sklepom demokratično izvoljenega parlamenta in z odločnostjo Slovencev, da branijo svojo mlado državo. Gre za obrambo demokracije pred totalitarizmom in poskusi nacionalne nadvlade, miroljubnosti pred nasiljem ter dostojanstva in enakopravnosti pred logiko grobe moči.
Slovenija kot tamponska država med Evropo in nemirnim Balkanom?
Trije meseci morebitnega premirja naj bi ob pomoči Evropske skupnosti prinesli miren razplet krize, ki je zajela jugoslovanski prostor. Obenem naj bi dali ti trije meseci Evropi dovolj časa, da razmisli o možnih rešitvah, kajti jugoslovanska kriza je očitno zalotila Evropo premalo pripravljeno.
Evropska skupnost je z brionsko deklaracijo praktično prevzela skrbništvo nad dogajanji v jugoslovanskem prostoru. Objavila ga je že 1. julija ob enih zjutraj. Tedaj je luksemburški zunanji minister Jac-ques Poos prišel iz dvorane »Beograd« v palači federacije in oznanil čakajočim novinarjem, da »imamo novega predsednika Jugoslavije«. Njegove besede v prvi osebi množine nikakor niso bile prenapihnje-ne. Ministrska »trojka« iz Evropske skupnosti je bila namreč tisti dejavnik, ki je prisilil člane jugoslovanskega predsedstva, da so priznali Stjepanu Mesiču vlogo predsednika.
Samo teden dni pozneje so trije evropski ministri na Brionih primorali najvažnejše dejavnike v odpravljanju jugoslovanske krize, da privolijo v kompromisni sporazum o trimesečnem moratoriju in o pogajanjih »o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije«. Po svoje osupljivo je bilo, koliko ljudi z oblastnimi pristojnostmi je imelo pridržke do brionske deklaracije. Razumeli so jo kot kapitulacijo, kot izdajstvo, kot odmik od »suverenizacije Slovenije«. Desetletja vzgoje v eni sami resnici so očitno pustila močne sledove v zavesti ljudi, ki jim kompromis v načelu pomeni poraz, ne da bi temeljito analizirali njegove učinke.
Tega se zaveda tudi Evropa, ki je ponudila, da bo nadzorovala premirje in pogajanja, tako da naj bi še poslednji zvezni tanki v spremstvu zastav Evropske skupnosti zapustili slovenske ceste in polja ter se umaknili v vojašnice po Sloveniji in Hrvaški. S tem še ni rečeno, da bo že mir. Ozračje je tako naelektreno, da utegne priti še do številnih incidentov, če ne v Sloveniji pa zanesljivo v Hrvaški in čedalje bolj verjetno tudi v Bosni in Hercegovini, ki že prosi za mednarodno posredovanje pri ohranitvi miru in seveda ozemeljske celovitosti te republike. Ogrožajo jo predvsem Srbi, ki se ne morejo sprijazniti z delitvijo Jugoslavije na več samostojnih držav. Slovenijo so sicer že odpisali, vse druge republike pa skušajo držati skupaj, češ, da v njih živijo tudi Srbi, ki »nikjer na jugoslovanskih tleh nikoli ne bodo živeli kot manjšina«.
Odpisovanje Slovenije ima v tem trenutku dobre in slabe strani. V Jugoslaviji bo imela odhajajoča republika čedalje manj težav, ko se bo treba načelno dogovoriti o razdružitvi. Problemi bodo pri ločitveni pravdi, pri delitvi premože-
nja in dolgov. Po drugi strani pa Evropa še ne ve, kaj bi z Jugoslavijo in njenimi deli. V Evropski skupnosti se še niso sporazumeli o državni preureditvi jugoslovanskega prostora in se najbrž niti ne bodo tako kmalu, saj sta romanski in anglosaksonski svet očitno nezaupljiva do germanskega, češ da si hoče zgraditi evropsko vertikalo od severnih do južnih morja.
Tako se je Slovenija trenutno znašla v praznem prostoru. Svet sicer govori o njej, vendar predvsem kot o problemu. Toda od tu do mednarodnega subjekta je vendarle bliže kot od anonimnosti do sedeža v OZN. Vsekakor pa je njena prihodnost še vedno povsem nejasna. Ena od možnih različic pri razpletu njenega položaja je umik zvezne vojske z njenega ozemlja; na to namigujejo tudi nekateri zvezni in srbski funkcionarji. Če pa se bo umaknila samo do slo-vensko-hrvaške meje in torej ostala v Hrvaški, bo ta republika trajno krizno žarišče z nenehnimi incidenti, če ne kar z večjimi spopadi, ki bi se lahko sprevrgli v pravo vojno.
To bi 'bila predvsem vojna med Srbi in Hrvati, vendar bi v njej sodelovale tudi zvezne enote, ki so po sestavi čedalje bolj srbske, zlasti odkar iz nje bežijo Slovenci, Hrvati, Makedonci, Muslimani, Albanci. Zvezno predsedstvo sicer skuša ohraniti zvezno armado in zahteva razorožitev drugih enot, vendar to ni več realno.
Sorazmerno mirna in urejena Evropa bo želela biti čimbolj odmaknjena od takšnih spopadov. Zato je povsem mogoče, da bo skušala -pač po eni od možnih variant -spremeniti Slovenijo v tamponsko cono med seboj in nemirnim Balkanom. Slovenija bi utegnila iz tega iztržiti mednarodno priznanje in tudi denarno pomoč, vendar bi bila cena visoka. Nenehno bi živela na obrobju spopadov, ki bi utegnili pljuskati tudi čez njene meje. To pa bi jo sililo v militarizacijo, ki bi lahko zaradi nenehnih napetosti sedanjo demokratizacijo odmaknilo v daljni sen.
Evropsko posredovanje v jugoslovanskih sporih je vsem republikam dalo vedeti, da je Evropa stroga vzgojiteljica, ki določa vedenje na stari celini in tudi kaznuje neubogljive. Evropska skupnost je zdaj. prevzela skrb, da bodo vsi deli jugoslovanskega prostora spoštovali njena pravila ravnanja, kar pa nikakor ne bo enostavno. Že prvi dnevi po sprejemu brionske deklaracije kažejo, da vsakdo drži po malem figo v žepu. Zato bo zelo verjetno kar naprej prihajalo do incidentov in medsebojnih obtoževanj. Najbrž bo Evropa dobila celo prepričljiv vtis, da Balkan ne ve, kaj bi počel z mirom. To pa je tudi najhujše, kar se mu lahko pripeti-, BOŽO KOVAČ
LINE/S
LINE01',0A
VABIMO VSE NAŠE CENJENE STRANKE NA
PROMOCIJSKO POLETNO RAZPRODAJO
s popusti od 20% do 80%
izkoristite ponujeno priložnost in pričakujemo vas Prl
LINEA - Ul. Carducci 4 - TRST
Obv. občini
Porazdeljenih je bilo 1,7 milijarde lir
Dežela za promet
Sredstev sta deležna tudi Finporto in EAPT
TRST — Deželna vlada Furlanije-Julijske kraji-ae je po predlogu odbornika Giovannija Di Bene-detta namensko porazdelila finančna sredstva za fazvoj in promocijo prometnih tokov vsedeželnega interesa in sicer v okviru deželnega integriranega načrta o prevozih oziroma v smislu deželnega zakona št. 22 iz leta 1987. Gre za skupni prispevek 1 milijarde in 700 milijonov lir lir.
Teh sredstev bodo deležni: Avtonomna ustanova ?? tržaško pristanišče, Posebno podjetje za Porto Nogaro, Konzorcij za deželno letališče pri Ronkah, posebno podjetje za pristanišče v Tržiču, delniška družba Stazioni doganali ed autoportuali v Gorici, delniška družba Finporto in Konzorcij za venetski Priobalni vodni prekop.
Porazdelitev omenjenih sredstev je bila po besedah odbornika Di Benedetta izvedena na podlagi Pomembnosti pobud, ki so jih sprožile razne ustano-Ve' družbe in konzorciji, oziroma na osnovi njihove sposobnosti pri zasledovanju ciljev na področju promocije in razvijanja prometnih tokov, sicer pa tudi m morda v veliki meri glede na to, kako je ta ali °hi subjekt znal izkoristiti tovrstne prispevke iz
Prejšnjih let.
Deželni odbornik Giovanni Di Benedetto je med obrazložitvijo ukrepa o porazdelitvi finančnih sredstev še pojasnil, da takšen način finansiranja iz de-2emih blagajn omogoča nakazovanje prispevkov za Promocijo, izvajanje načrtovanih pobud in izkoriščali6 posebnih olajšav pri pridobivanju novih prometnih tokov oziroma njihovem pospeševanju, pri cemer prihajajo v poštev tudi študije, raziskave in zdajanje publikacij ekonomske ali juridične narave ® Področja prometne problematike, seveda pod iz-scnim pogojem, da je vse to v strogem interesu eiovite Furlanije-Julijske krajine.
SSk: Nezgodovinski protievropski odnos do slovenske manjšine
TRST — Na zadnji seji deželnega tajništva Slovenske skupnosti so spet obširno razpravljali o položaju v Sloveniji in o pobudah v podporo njenim prizadevanjem, na dnevnem redu pa so bila tudi nekatera pereča vprašanja v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji.
Več znamenj kaže, da simpatija in solidarnost, ki se tudi v Italiji in v naših krajih izražata slovenskemu narodu, ki se bori za svojo svobodo in svojo samobitnost, ne segata do naše narodnostne skupnosti, piše v tiskovnem sporočilu SSk, ki se nadaljuje takole: V senatu se je zopet zataknil postopek za obravnavo zakona o zaščiti Slovencev v Italiji. Na deželni ravni se spet širijo glasovi o uvajanju takih določil v zakonski osnutek o razvoju Krasa, ki bi pomenila dejansko odtujevanje življenjskega okolja domačemu prebivalstvu in domačim upravam. V Miljah, Trstu in še kje se ob sprejemanju občinskih statutov kaže nezgodovinsko in protievropsko zapiranje pred slovensko stvarnostjo.
Glede akcij v korist Sloveniji, se je SSk odločila za nekatere posege, ki naj odgovorne oblasti opozorijo na nevarnost gospodarske dušitve mlade države in na nujnost, da Italija prizna Republiko Slovenijo, »saj je to najboljše jamstvo za mirno in pravično reševanje problemov«. Ob tem pa so po mnenju SSk potrebne tudi pobude med našimi ljudmi za odkrito razpravo o dogodkih v Sloveniji, »saj se marsikje čutijo posledice dolgoletne nekritične propagande, pa tudi danes premajhna zavzetost nekaterih političnih skupin v slovenskem okolju, kar neprijetno preseneča«.
Slovenska skupnost je pozitivno ovcenila stike z evropskimi poslanci manjšin in avtonomistov, ki se v Strassburgu povezujejo v skupino Mavrica. Glede položaja v Sloveniji so predložili jasen predlog resolucije, ki ga je 9. julija v evropskem parlamentu obrazložil flamski poslanec Jaak Vandemeulebroucke in ki zahteva priznanje slovenske in hrvaške pravice do samoodločbe in neodvisnosti — v sredo zvečer je evropski parlament odobril, kot znano, skupno resolucijo, ki pomeni za Slovenijo veliko moralno in politično zmago, kot še piše v tiskovnem sporočilu SSk.
Popis Južno tirnice v po novem
jej DEN — Ministrski svet je spre-u .‘»tonski odlok, ki na nov način jQn- le Postopek za številčno prever-skilp Pripadnikov treh jezikovnih ret Tsti v bocenski pokrajini. Dekle n °ni na novem normativu, ki ga plavila pristojna komisija, in nost ideva Poleg drugega tudi mož-w- • ' aa $e lahko ob ljudskem popisu
r°lski
j°n, ki
prebiva
na Južnem Ti-
ern' izrazi kot nepripadnik ene
od treh jezikovnih skupnosti - italijanske, nemške in ladinske; vendar pa se bo moral v takšnem primeru, če bo hotel uveljavljati svoje legitimne pravice in interese, pridružiti eni od teh skupnosti.
Minister za odnose s parlamentom Egidio Sterpa je izrazil nekaj zadržkov, ki jih je ministrski svet tudi ver-baliziral in zadevajo 13. popis južnoti-
rolskega prebivalstva. Sterpa je poudaril nujnost, da se zajamči popolna anonimnost oseb, ki se bodo morale izreči, kateri jezikovni skupnosti pripadajo; obenem pa je podčrtal, da mora imeti vsakdo tudi to pravico, da se izrazi kot jezikovno mešan državljan oziroma kot pripadnik kakšne druge etnično-jezikovne skupnosti mimo omenjenih treh, kakor to že določa več razsodb državnega sveta.
Natečaj Podobe in Nadiških dolin
v znamenju kakovostnih stvaritev
tl
de|einTER SLOVENOV — Predsednik kot (Irf-Ja SVeta FJK Nemo Gonano je Urne trni/ Društva beneških likovnih graj6Vs„°v v_Špetru sodeloval na na-
skeqa n-|u 12. mednarodnega slikar-doljjj" aatečaja "Podobe iz Nadiških cesco p ®tošnja zmagovalca sta Fran-klanjšr	(Povoletto) in Vladimir
ie šla R?/] !Stlverian)- Druga nagrada du De T dllu Skočirju (Idrija) in Alfre-118 kotni°date"bu (Gorica). Ocenjeval-dostnj ,3aj ki ji je predsedoval umet-Itetjetj .lk prof. Milko Rener, je kot Škofja Tsc®nega izbrala Staneta Žerka hvaltta r °",aI Posebej je komisija poidita, ave. .e*a Rudija Benedika (Pod-(špete,i /N3)' Lorenza De Angelisa Raže 6mia Fi9arJa (Gorica), Clau-Mitjp 7 Floreancig (Nabrežina) in so016 (Dolina). Na odprtju raz-, eheškfl sPre9ovorili Paolo Petričič ,uPan nu?. eriia) in Firmino Marinig djevajjj nlne Špeter Slovenov). Oce-v°st °mis’ia je poudarila kako-
^ “fazanih del.
RUDI PAVŠIČ
Predsednik deželnega sveta Nemo Gonano izroča nagrado slikarju Vladimirju Klanjščku iz Števerjana.
£ zakonom o obmejnih območjih do globljega sodelovanja FJK-RS
j rahi°, j,j	—- V sejni dvorani Lesnine je bil še pred
- Pijanskem 16 ?dvda v Sloveniji, predstavitveni razgovor o . zi°gov IahvZaRonu 0 obmejnih območjih. Iz razumljivih razrrtere n 0 ustrezno poročilo objavimo šele sedaj, ko so s, Rfiro BonemirRe *n nimamo več prostorske stiske, kj Ra in itaii'ZZa (Predsednik IRKON-a, mešanega sloven-u srečaniJansRe®3 podjetja za ekonomsko posredovanje, in Podal t, or9an|ziralo) je na predstavitvi po krajšem nj'ki je prisnt esed° italijanskemu poslancu Danilu Bertoli-di zakon p"™, nadrobno obrazložil možnosti, ki jih ome-
tron^^di^ool p°Jlanec je na začetku poudaril, da bo zakon Vep-^ds^ mpodarsko Proizv°dno sodelovanje ter pospešil
m aiJo. V narie?iavo med Furlanijo-Julijsko krajino ih Slo-d0 stikov moa eVaniu ie Podčrtal potrebo po vzpostavlja-q sPrejema 0 9°sPodarskimi subjekti obeh držav v času dil j dQkončn S6a d°l°čil, ki jih zakon predvideva, za njeno' ie EGs° l Peraci°nalizacijo. Poslanec Bertoli je ome-eVrStaiišče sa'°b Poučevanju zakona izrazila svoje pozitiv-?Pskih QoJr,nIe90vi cilji sovpadajo s politiko integracije skisati bo E°rorStev’ ki niso vkliufena v EGS. c0n Zakonov v- P°zorna do sprejemanja pravil in regij-javn V Trstu 'fkl kodo urejali delovanje proste finančne p°sti na Vzh nančnih družb za podporo ekonomskih de-stva ert°li je D °da in izvozno-informativnega centra.
Za lzgradniVGda*' da zakon predvideva določena sred-Jo avtocestnih povezav mejnih prehodov pri
Trstu in Gorici z jugoslovansko mrežo. Zakon določa tudi interese, ki so za italijansko vlado prednostnega značaja v okviru Pentagonale.
Prisotnim gospodarstvenikom in predstavnikom GZS je Bertoli obrazložil, da zakon predvideva udeležbo do 25% vrednosti naložbe z rokom odkupa oziroma vračanja do 6 let v mešanih družbah oziroma v pogodbah o sodelovanju, ki jih bodo naše organizacije ustanovile oziroma sklenile z gospodarskimi subjekti Furlanije-Julijske krajine.
Izvozno-informativni center bo posredoval potrebne dokumentacije in tehnične storitve ter nudil posebne možnosti na kompenzacijskem področju. Prosta finančna cona v Trstu, namenjena bančnim in zavarovalnim ustanovam, bo omogočala posebne davčne olajšave in zavarovanje poslovnega rizika tistim mešanim podjetjem, ki bodo delovala po sistemu "tujina za tujino".
V diskusijo so se vključili Gabrila Kraigher (GZS - pojasnila glede kriterijev za pristop h kreditom, način obveščanja slovenskih podjetij), Ivanka Lenarčič (Občina Ilirska Bistrica - ekološki projekt zaščite reke Reka-Timav in možnosti finansiranja v okviru bilateralnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo), vodja PCC Sežana (možnosti za razširitev in dodatno razčlenjevanje kompenzacijskega računa) in nazadnje Janez Cesar (vodja zunanjetrgovinskega sektorja družbe IRKON - možnosti sodelovanja pri proizvodni dejavnosti).
■POMOČ SLOVENIJI
Navajamo poimenski seznam prispevkov za solidarnostno nabirko POMOČ SLOVENIJI '91, za katero je dal pobudo solidarnostni odbor Slovencev v Italiji. Zbrana sredstva bodo po sklepu solidarnostnega odbora, v katerem sodelujejo SKGZ, SSO, SSk, slovenska komponenta DSL, slovenska komisija PSI, slovenska skupina GKO in slovenske organizacije z Videmskega, podeljena v humanitarne namene.
Prispevki, nakazani na tekoči račun pri Tržaški kreditni banki:
Nadja Legiša 1.300.000, A.R. 50.000, Mohamed Taha 500.000, Diomira in Drago Bajc 1.000.000, Nadja Ščuka 100.000, Žita Perkan vd. Kosmina
100.000,	Dario Strain 100.000, Filibert Benedetič 250.000, Justa in Rudi Blažič
50.000,	Nada in Anton Kancani
548.000,	Slavica Cergol 100.000, Ludvika Vrabec 100.000, Sonja Sancin
300.000,	Deziderij Švara z družino
100.000,	Aleksander Volčič 300.000, Katja Klanjšček 100.000, Vlasta in Ar-mido Ukmar 500.000, Nadja in Branko Pahor 100.000, Angela in Karlo G ec
100.000,	Irena Zupančič 100.000, Erika Zupančič 100.000, uslužbenci TCT
400.000,	uslužbenci Farco 5.000.000, Branko Pegan Žvokelj 100.000, Viola Ota 100.000, Antonija Svagelj vd. Oz-bič 100.000, Nadja in Ivo Jevnikar
500.000,	uslužbenci TKB 3.250.000, Ljudmila Gulin 400.000, Marija Bazec 50.000; ČLANI IO SKGZ: Klavdij Palčič 100.000, Dušan Kalc 100.000, Sua-dam Kapič 100.000, Viljem Černo
100.000,	Boris Peric 100.000, Darij Cupin 100.000, Darko Bratina 100.000,
ANSAMBEL HAPPY DAV, ki je pred nedavnim gostoval v Novi Gorici v sklopu abonmajske kampanje Primorskega dramskega gledališča, je v znak solidarnosti z Republiko Slovenijo namenil svoj honorar Rdečemu križu v Novi Gorici.
Ivan Peterlin 100.000, Damjana Kralj 100.000, Ferruccio Clavora 100.000, Dušan Udovič 100.000, Karlo Devetak
100.000,	Jole Namor 100.000, Salvatore Venosi 100.000, Boris Siega 100.000; Meri in Pino Rojc 500.000, Edo Petaros
200.000,	Ivan Buzečan 100.000; Slovensko dobrodelno društvo 1.000.000; ČLANI IN PRIJATELJI SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠ-TVA:Marta Terčelj 100.000, R. Pavlica
100.000,	Nada Pertot 100.000, Verenka in Vasilij Di Lenardo 200.000, Majda in Dori Ostan 200.000, Meta Ostan Moh-winckel - Milan 200.000, Zora Polojaz
200.000,	Norma Jež 100.000, dr. Tonči Gasperčič 200.000, dr. Leo Čok 100.000, Tatjana in Joško Gerdol 200.000, Vera in Aljoša Vesel 200.000, Irena Srebotnjak 100.000, Sonja in Erika Gasperčič
200.000,	Eda in Cene Baša - Milan
100.000,	Sonja in Joško Pivk - Milan
100.000,
SKUPNO: 21.498.000 lir.
Hranilnica in posojilnica Opčine:
Luciano Gombi 20.000, Andrea Don
50.000,	A.D. Spacal 100.000, Zlobec
1.000.	000, Alma in Aleksij Pertot
200.000,	P. in V. Suhadolc 100.000, Ivan Černič 1.000.000, Marija Krevatin
40.000,	Verena Gulič 50.000, Marco Donato 50.000, Dario in Renata Colini
50.000,	Ida Klarič 100.000, Ana Perič
50.000,	Mauro Cattarini 40.000, Viola Ota 100.000, Ivan Sedmak 50.000, Zdravko Skupek 50.000, Stanislava Žerjal De Luisa 100.000, Slovenski kulturni klub 300.000, Anica in Luciano Malalan 500.000, Giovanni Gabrovec
100.000,	Jasna Vavpetič 200.000, Gallus Consort 300.000, Romano Gherlani
50.000,	Vida Valenčič 50.000, Anton Stegel 500.000, Edi Gomizelj 50.000, N.N. 500.000, Tomaž Simčič 300.000, Ivan Žerjal 10.000, Antonia Slejko
200.000,	Anka Peterlin 400.000, družina Miranda in Marijan Bajc 500.000, družina Susič 300.000.
SKUPNO: 7.410.000 lir.
Hranilnica in posojilnica Nabrežina:
Lino Visentin 100.000, Majda Okretič 100.000, Aleš Brecelj 50.000, Ida Ca-harija 50.000, Ivan Legiša 50.000, Albino Maganja 100.000, Križman-Starc
500.000,	Marija Brecelj 100.000, Živka
Marc 300.000, Abrasmarmi sne. Nabrežina 50.000, Roberto Kante 20.000, Suzi Pertot - Elvio Vascotto 500.000, Luciano Kocman 100.000, Franc Trobec
50.000,	Serena Stergar 70.000, Renato Rebula 100.000, Bruno Mihelič 50.000, Dekliški zbor Devin 300.000, Ciril Terčon 400.000, G. & B. Zidarič sne.
250.000,	Rudolf Košuta 100.000, Zofka in Marko Pertot 100.000, Martin Veni-er 100.000, Nado Ščuka 50.000, Milka in Stanko Jercog 150.000, Valter Knez
100.000,	Nada Milič 200.000, Mirko Pahor 50.000, Bruno in Marija Kralj
200.000,	Marica Širca 100.000, Dina Zavadlav 400.000, Vera Tuta - Janko Ban
100.000,
SKUPNO: 4.890.000 lir.
Kmečka banka - Gorica:
Neznani 500.000, Pavla Krebelj
50.000,	Neznani 100.000, Vincenzo Gratton 500.000, družina Komel 70.000, Gorazd Vesel 1.000.000, Anka Miladin
200.000,	kolektiv Kulturnega doma GO
150.000,	odvetniški urad Primožič
500.000,	dr. Stefano Bukovec 100.000, Bogdan Šuligoj - Irma Lipicar
1.000.	000, Jože Cotar 100.000, Riccardo Kocjančič 50.000, Emo Tossi 500.000, Max Nanut 500.000, Elica Prinčič Gorkič 100.000, Cvetka Terpin 100.000, Adriana Bukovec 137.945, Ksaverij Leban 1.000.000, Marco Bukovec 100.000, Neznani 100.000, Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub GO
1.000.	000, Borut Leban 300.000, družina Augusto Štekar 1.000.000, Danica in Vida Rijavec 200.000, Florjan Vogrič
100.000,	Bavdaž 200.000, Brajnik-Saksi-da 500.000; PRISPEVKI, ZBRANI NA KATOLIŠKEM GLASU: N.N. 100.000, K.A. 100.000, A.Č. 100.000, K.M.
1.000.	000; Dorica Makuc 100.000, Franc Tommasi 100.000, Kmečka banka
10.000.	000.
SKUPNO: 21.657.945 lir.
Hranilnica in posojilnica Sovod-nje:
Danilo Cotič 100.000, G.F. Rojec 100.000, Vladimir Klemše 200.000, Anica Butkovič 30.000, Savo Ušaj 200.000, družina Loris Nanut 500.000, dr. Luigi Tomšič 100.000, Marjan Černič 100.000, namesto cvetja na grob Emila Lasič -ženski pevski zbor Sovodnje 160.000, Bogdan Butkovič 200.000.
SKUPNO: 1.690.000 lir.
Hranilnica in posojilnica Doberdob:
Karlo Černič 50.000, David Pahor 100.000, Edvard Pahor in Elvira Terčon 100.000, Aldo Lakovič 50.000, Marija Pahor 100.000, Bogomila Pernarčič 100.000, Edoardo Visintin 100.000. SKUPNO: 600.000 lir.
Gornji seznam obsega prispevke, ki so se stekli na tekoče račune slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem in Goriškem. Seznam torej še ni popoln, ker prinaša rezultate nabirke šestih od skupno desetih v ta namen aktiviranih tekočih računov. Nekatere organizacije oziroma posamezniki so se odločili za mesečne prispevke ob predpostavki, da ne bo akcije konec v enem samem mesecu.
Tekoči računi za nabiralno solidarnostno akcijo POMOČ SLOVENIJI '91 pri slovenskih denarnih zavodih: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE -- 9626
HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljanj — 65283-1 KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) - 61001 HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB - 1720 HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - Filiala Čedad — 02.200/89 Dodatne številke tekočih računov: CASSA DI RISPARMIO DI TRIES-TE 42568/5
. CASSA DI RISPARMIO DI GORI-ZIA — 13160/1
BANCA POPOLARE UDINESE -6986
Solidarnostni odbor odgovarja v jutranjih urah na številko 368094.
S tiskovne konference Demokratične stranke levice
Rdeča luč za pravice naše manjšine v občinskem in pokrajinskem statutu
Sedež v UL Capitolina je sedaj na prodaj
DSL z jutrišnjim dnem že v novih prostorih
Jutri se bo na Občini začela dvodnevna razprava o novem občinskem statutu, ki bi se morala zaključiti s sklepnim glasovanjem v torek. O tem vprašnju pa bodo na Pokrajini razpravljali šele meseca oktobra, pred zapadlostjo roka za odobritev teh važnih administrativnih instrumentov. Doslej so edini statut dokončno odobrili le v miljski občini, drugod pa se še ubadajo s tem problemom.
Demokratična stranka levice je glede tega vprašanja včeraj sklicala tiskovno konferenco, na kateri so Perla Luša ter načelnika svetovalskih skupin na Pokrajini in Občini Ezio Martone in Maurizio Pessato obrazložili stališča stranke do tega problema.
Ezio Martone je predvsem podčrtal, da bi za sprejem takih dokumentov bila potrebna večja povezava med zainteresiranimi ustanovami in to pod okriljem Pokrajine, ki ima na osnovi deželnega zakona št. 10 veliko pristojnosti na tem področju. To pomanjkanje povezanosti, je dodal, bo gotovo negativno vplivalo na prihodnost. Pokrajinska uprava je vsekakor že izdelala osnutek statuta, ni pa še vzela v pretres številne amandmaje. Načelo, ki je vodilo pokrajinske upravitelje pri sestavi tega instrumenta je bilo predvsem to, da se v čim večji meri pritegne sodelovanje prebivalstva v upravno delovanje ustanove. V tem okviru so bila sprejeta določila za razpis referendumov o raznih problemih krajevnega značaja.
Eden glavnih problemov je bilo po Martonejevih besedah vprašanje slovenske manjšine oziroma pravic njenih pripadnikov tudi v tem instrumentu. Dejal je, da je stranki uspelo vključiti v statut, kar so seveda ostali sprejeli, da je treba zaščititi in valorizirati prisotnost slovenske manjšine. Prvič se je zgodilo, je dodal, da se take besede uporabljajo v nekem institucionalnem dokumentu. Ko pa se je šlo na vprašanje uporabe jezika so se stvari popolnoma spremenile. Zahteva, da bi svetovalci slovenske manjšine lahko v svojih posegih lahko uporabljali materini jezik je naletela na pravi zid. To je zelo hudo, je dejal Martone, ker posamezniku ni dovoljeno, da se izraža v materinem jeziku, kar nima povezave z delovanjem institucij. Osnutek statuta ne predvideva niti tega, da bi se občani obrnili na državljanovega branilca v slovenskem jeziku. Tak pristop do teh problemov, je še dejal Martone, bo še skrhal odnose s slovensko narodnostno skupnostjo.
Načelnik svetovalske skupine na Občini Maurizio Pessato pa je orisal načela, ki se jih je stranka držala v tem obdobju, ko se je pripravljal tako važen institucionalni instrument.
Dela je bilo veliko, sestajala se je s predstavniki drugih strank z željo, da bi mimo vseh političnih koalicij prišlo do sestave takega instrumenta, ki bi resnično branil interese celotne tukajšnje skupnosti. V prvi vrsti je DSL zagovarjala načelo, da je treba dati čimvečjo moč prebivalstvu in izkoristiti energije, ki jih le-to ima. Poleg tega je potrebno reorganizirati službe. In v statutu je jasna izbira za njihovo privatizacijo, pri čimer DSL poudarja, da ni mogoče že načeloma izključiti prisotnosti javnih ustanov pri vodenju občinskih služb. To je po mnenju DSL odvisno od šibkosti občinske uprave, ki v vseh teh letih ni znala rešiti teh problemov. Nadalje DSL postavlja problem decentralizacije, ki je vprašanje, s katerim si mnogi polnijo usta, a je ostalo le na papirju, brez vsakršnega konkretnega rezultata. Tudi rešitev tega vprašanja je bilo v bistvu z osnutkom statuta odloženo na poznejši datum, ker večinska koalicija ne zna kam in kako, oziroma si želi, da bi vse ostalo pri starem. DSL se tudi zavzema za znižanje števila odborniških mest, za trdnejše in solidarnejše odbore, da bi bilo njihovo delo prožnejše.
Kar pa se tiče slovenske manjšine je osnutek občinskega statuta skrajno
pomanjkljiv, če že ne ponižujoč. V osnutku se sploh ne omenja prisotnosti in valorizacije slovenske manjšine. V njem je le govor o državljanovem branilcu. DSL se je v zadnjem času glede teh vprašanj večkrat sestala s predstavniki PSI. Pessato je dejal, da bodo socialisti glasovali za številne amandmaje, ki jih bo predložila Occhettova stranka. Tudi na Občini, kot že na Pokrajini, je bil zavrnjen predlog o uporabi slovenskega jezika v delovanju skupščine in njenih organov, torej tudi rajonskih svetov, kjer je bila doslej po pravilniku dovoljena uporaba slovenščine. Po novem statutu se bo moral vsak rajonski svet posamezno izreči o rabi slovenščine. Ob vsem tem so predstavnik DSL poudarili, da so na vseh sestankih za sestavo teh dokumentov imeli vtis, da so stranke oziroma njihove notranje struje izkoristile to priložnost za medsebojna obračunavnja, saj se v Trstu odvija zelo ostra politična razprava, ki ne zadeva samo upravljanje Občine, ampak tudi druge ustanove. Bitka za stolčke, torej, zaradi katerih bo "plačala" celotna tukajšnja skupnost.
ALEKSANDER SIRK
Demokratična stranka levice se bo že z jutrtjšnjim dnem preselila v nove prostore. V teh zadnjih dneh je bilo v Ul. Capitolina, tradicionalnem sedežu tržaških komunistov (na sliki M. Magajne zunanjost poslopja), zelo živahno-Po sklepu, da se poslopje proda, je stranka DSL našla nove prostore v Ul. S-Spiridione. Kot so nam povedali predstavniki stranke je tudi predvideno, da bodo konec tedna nov sedež tudi uradno odprli. Včeraj je bila tako v Ul-Capitolina zadnja uradna pobuda DSL, ko je na tiskovni konferenci obrazložila svoja stališča glede statutov javnih Uprav.
Mladi katoličani vabijo na vseslovensko srečanje, ki bo konec poletja na Opčinah
Vsak pripadnik slovenskega naroda je dragocen
V	zvezi s tragičnimi dogodki v Sloveniji in pobudami mladih katoličanov smo prejeli sledeči dopis, ki ga rade volje objavljamo.
V	dneh, ko smo trepetali za usodo naše samostojne Slovenije, smo obenem lahko ugotovili, da imamo na odgovornih mestih ljudi, ki so tako kompetentni in pripravljeni, da nam jih lahko zavidajo drugi evropski narodi. Na vse in sploh na vse Slovence v domovini smo ponosni, marsikdo je prav v teh dneh okrepil svojo narodnostno zavest; postal je ponosen, da pripada slovenskemu narodu.
Toda prav tako kot smo morali nemočno gledati nasilje, ki so ga izvajali nad našimi ljudmi, nad našo zemljo, smo po drugi strani nemočni gledali, kako včasih neresnične in krivične informacije o dogodkih v Sloveniji (bodisi zaradi informativne blokade ali včasih zaradi nepoznanja naše stvarnosti) lahko najdejo pot v svet in to v trenutkih, ko je javno mnenje tako odločilno za nas.
Toda, ali smo zares tako nemočni? Ali ne more tudi vsak izmed nas na svojem mestu česa narediti za Slovence, za našo domovino?
V	tistih dneh smo se lahko naučili, da je vsak pripadnik našega maloštevilnega naroda dragocen. Prav nobenemu Slovencu, posebno v tako kritičnih časih, ni dovoljena pasivnost ali ravnodušnost. Vsak izmed nas mora na svoj način aktivno in čim bolj kompetentno posegati v realnost, v kateri živi (zamejski Slovenci npr. v Italiji); z dialogom, obveščanjem, tudi preko osebnih vezi, s spodbudami. To svoje poslanstvo mora opravljati zdaj in takoj.
Pa tudi za dolgoročne načrte smo po teh spoznanjih še bolj motivirani. Da znamo res učinkovito izražati svoja mnenja, je potrebno tudi širiti vpogled v dogajanja v svetu, razčiščevati nekatere pojme, npr. pojem demokracije v sodobni družbi, ali kako lahko posameznik deluje v svojem družbenem okolju ob razpadanju okostenelih in nepravičnih državnih ureditev...
Priložnost za poglabljanje takih in podobnih vprašanj, konkretne predloge za odgovorno in razumno vključevanje v družbo bodo mladi lahko dobili na vseslovenskem srečanju mladih katoličanov, ki bo konec tega poletja na Opčinah. Na mladinskem taboru bodo sodelovali mladi Slovenci iz avstrijskega in italijanskega zamejstva, iz zdomstva in, trdno upamo, tudi naši rojaki iz Slovenije.
Mladi tržaški Slovenci se že nekaj mesecev posvečajo pripravam na srečanje, ki bodo obsegala predavanja, debate po skupinah in družabnosti. Izoblikovali so zelo zanimiv programski po obliki in vsebini odgovarja potrebam mladih. Želijo se soočiti z najbolj aktualnimi in perečimi problemi družbe in nanje odgovoriti z učinkovitimi in sodobnimi argumenti. Pri tem pa ne ostajajo zgolj na teoretični ravni, temveč se bodo stalno nanašali na konkretne razmere v našem okolju. Probleme bodo obenem razširili tudi na kontekst Evrope nasploh. To vseslovensko mladinsko srečanje nosi naslov MLADINSKI TABOR - Slovenski Diogen po evropskem Babilonu. Vršil se bo neposredno pred začetkom študijskih dnevov Draga, torej od srede 28. avgusta zvečer, do
petka 30. avgusta opoldne (istega dne popoldne se bodo začeli študijski dnevi Draga). Kraj srečanja pa bo park Finžgarjevega doma na Opčinah.
Program je razdeljen nekako na dva dela. Po en1 strani bodo srečanja izhajala iz striktnejšega okolj® posameznika. S pomočjo nekaterih znanih javnih osebnosti se bodo mladi vprašali, kako lahko Slove-nec-posameznik priča o svojih idealih v svojem ožjem družinskem, delovnem in družbenem okolj**-Temu delu programa so organizatorji dali naslov OSEBNOSTI POD DROBNOGLEDOM.
Drugi del programa ali tabora pa je posvečen problemom demokracije v različnih sistemih, upoSj tevajoč evropski okvir, in vsebuje dve predavanji, ki nosita naslov POLITIČNI IN SOCIALNI PROBLEM* EVROPE OB PROPADU IDEOLOGIJ in DINAMIKA IN MEHANIZMI DEMOKRACIJE.
Mladinski tabor bo vseboval tudi poseben kulturni program (gledališko predstavo, koncert) in seveda družabnost. Ker se je organizatorjem zdelo, o® so prav osebni stiki najvažnejši, priporočajo vseh1; da bi preživeli skupaj cela dva dneva tabora. Zarad organizacijskih problemov v zvezi s prenočitvami **j obroki hrane, je število udeležencev iz oddaljenih krajev omejeno. Zato organizatorji priporočajo, n®) se vsi zainteresirani vpišejo čim prej, saj vsem pre<* vpisanim zagotavljajo popolno oskrbo. Prijave zbir®' jo predstavniki nekaterih organizacij, tako za Gon5 ko skupino Izvir, za Slovenijo Moš, za Koroško Kat® liška mladina, drugače pa Slovenska prosveta, U • Donizetti 3, Trst.	Anka Peterlin
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ruzante
MOSCHETA
Režija BORIS KOBAL
PREDSTAVE NA PROSTEM
Ponovitve: Danes, 14. julija, ob 21. uri MAČKOLJE - Borov gozdiček v ponedeljek, 15. julija, ob 21. uri ZABREŽEC - Hribenca v torek, 16. julija, ob 21. uri ŠTANJEL — Grad v sredo, 17. julija, ob 21. uri PROSEK Kulturni dom v četrtek, 18. julija ob 21. uri KRIŽ — Ljudski dom v petek, 19. julija, ob 21. uri BARKOVLJE — Kulturno društvo v soboto, 20. julija, ob 21. uri PADRIČE — Gozdna zadruga
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur)
3.	za oblikovalce kraške umetnostne obrti (les, kamen, kovina) - 1. letnik
(1200 ur)
4.	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena
višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih)
5.	strojepisja z videotipkanjem (150 ur)
6.	osnovne informatike - MS DOS (60 ur)
7.	VVord processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur)
8.	za uporabo programa Data base (60 ur)
9.	začetniški tečaj italijanščine (60 ur)
10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. julija t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 - tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure.
V več vaseh dolinske občine imajo težave z dobavo vode
Zardi vročine in suše imajo v dolinski občini precejšnje težave z dobavo vode. Prav zato dolinska občinska uprava sporoča, da primanjkuje vode v občinskem vodovodnem omrežju. Zato uprava poziva občane, naj omejijo uporabo vode na najnujnejše potrebe in naj ne zalivajo vrtov m naj ne pere-jo avtomobilov.
Najbolj pereč je problem v Mačko-ljah, v Prebenegu in na Križpotu, ker tam niso še dokončana dela za postavitev nove dovodne vodovodne cevi, ki bo dokončno rešila problem vode tudi za ta predel občine.
V primeru, da se bi stanje še poslabšalo, bo vodovodna služba primorana
Ansambel TPPZ Pinko Tomažič
sporoča
da bo dne 30. avgusta 1. vaja v 20. sezoni, za 8. septembra pa je ansambel vabljen od ZZB NOV občine Nova Gorica na osrednjo proslavo ob 50-letnici OF primorskega ljudstva.
prekiniti dobavo vode za zgoraj navedene vasi.
Občina Doline v svojem sporočilu nadalje obveščača, da je že od včeraj delno prekinila dobavo vode v vaseh Mačkolje, Prebeneg in Križpot. Vode bo zmanjkalo od 23. ure do 5. zjutraj.
Razlogov za pomanjkanje je, kot smo izvedeli, več. V celotni občini se je povišalo število prebivalstva, ljudje pa uporabijo veliko več vode, kot so jo nekoč, ko so zgradili staro vodovodno omrežje. Higienske in druge navade so pač takšne, da vsak občan uporabi neprimerno več vode, kot jo je pred tridesetimi leti. Poleg tega je v dolinski občini še mnogo kmetov ali pa polkmetov, ki v sušnih dneh uporabljajo vodo za zalivanje vrtov in za namakanje večjih površin.
Občinska uprava je upala, da bodo vse te težave odpravili že to poletje tako, da bo pričel obratovati nov vodovod. Zataknilo pa se je pri postavitvi nove dobavne vodovodne cevi, za kar pa ni kriva občinska uprava. Do zamude je prišlo namreč pri dobavi s strani podjetja, kjer so naročili cevi in druge naprave.
ŠD Primorec - Trebče
vabi na
ŠPORTNI PRAZNIK
v športnem objektu pri Trebčah.
ŠE DANES IN JUTRI
Vsak večer ples z ansamblom HAPPY DAV.
Odhodi v poletni otroški Živ žav
Urniki šolskega avtobusa, ki„b® prevažal otroke v poletni ŽI» ZA V, ki bo v Nabrežini od 15. do 26. julija t.l.:
7.40 Sesljan - Kamping Ali® Rose; 7.43 Sesljan center; 7.45 Sesljan - trgovina Rebula; 7.47 Seslja® Vižovlje - most nad železnico; 7.4® Vižovlje - avtobusna postaja; 7.5* Cerovlje - trgovina, Cerovlje križišče; 7.56 Prečnik; 7.59 Trnove® - gostilna Suban; 8.02 Praprot; 8.0® Šempolaj; 8.10 Nabrežina Postaja j Sanatorij; 8.15 prihod v poletu* ŽIV ŽAV.
13.00 odhod; 13.05 Sesljan ' Kamping Alle Rose; 13.08 Seslja® center; 13.10 Sesljan - trgovina Re' bula; 13.12 Vižovlje - most nad železnico; 13.14 Vižovlje - avtobusi*® postaja; 13.20 Cerovlje; 13.25 Prečnik; 13.30 Trnovca; 13.32 Prapr®*’ 13.35 Šempolaj; 13.40 Nabreži®® Postaja - Sanatorij.
DRUGI ŠOLABUS:
8.15 Prosek; 8.20 Križ.
13.10 Križ; 13.20 Prosek.
ŠD Sokol in SKD Igo Grude®
SKLADU »MITJA ČUK« bo v sredo, 17. julija ob 20.30 KANTAVTOR
IZTOK MLAKAR
posvetil večer v dobrodelne ®a mene
Za večerjo in družabnost bo P° skrbljeno pri	v
»BIBCU AGRITURIZEM«
Zainteresirani naj telefoniraj a
Mirandi (040—212119) a** jjj,
Sklad (040—212289 v urah) najkasneje do jutri, ker so mesta omejena.
jutranP -J 15. t.®*«
I
Najboljšo črnino je pridelala Anamarija Škabar
V Repnu odprli razstavo terana in pokušnjo belih vin
SSk je izrazila ostro kritiko do novega Statuta tržaške občine
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je izdalo poziv prebivalstvu in pristojnim oblastem v zvezi s Statutom Občine Trst. V pozivu je •bed drugim zapisano: »Obsojamo, da v osnutku, ki ga je predložila tržaška občinska uprava, ni izrecno omenjena slovenska narodna skupnost, ki jo državni pravni red označuje kot pridano manjšino. Omenja se zgolj niultietničnost v splošnih principih.«
Nadalje je v pozivu zapisano: “Ocenjujemo osnutek statuta v uvodnih splošnih principih kot žalitev dostojanstva in lojalnosti državljanov slovenske narodnosti, njihovi aktivni Prisotnosti v občinskem tkivu na so-nialni, politični, ekonomski in kulturni ravni. Akt predstavlja v tem atentat na ustavne principe, na državne Zakone, na mednarodne pogodbe in na obstoječo raven zaščite manjšine.
V pozivu nadalje piše, da je bila delegacija SSk seznanjena z nekate-rUni popravki občinskega odbora, ki zadevajo pravobranilca in rajonske k°nzulte, »ki pa ne vplivajo na bistvo temeljnih principov statuta.« Dokument SSk se konča z obsodbo »poskusa brisanja slovenske prisotnosti« *n s pozivom županu, občinskim svetovalcem in vsem prebivalcem dobre Volje.
V poznih popoldanskih urah so včeraj v Kraški hiši v Repnu odprli 29. razstavo terana in pokušnjo belih vin, ki so jih pridelali vinogradniki iz re-pentabrske občine. Po pomenljivem vokalenm uvodu Logaškega okteta, ki je ponosno odpel »Slovenec sem«, je repentabrski župan Pavel Colja pozdravil številne ugledne goste (na sliki Maria Magajne), med katerimi je
še posebej prisrčno izrekel dobrodošlico delegaciji iz pobratene občine Logatec. V celoti so bile zastopane tudi občine tržaške pokrajine: poleg županov Caldija, Pečenika in Budina ter tržaškega in miljskega odbornika je bil prisoten predsednik Kraške gorske skupnosti Širca.
Colja se je v nagovoru spomnil tragičnih dogodkov in težke prizkušnje matičnega slovenskega naroda, ki je znal v ljubezni do domovine najti enotnos. Izrazil je željo, da bi prevladal razum in da bi italijanska vlada priznala samostojno republiko Slovenijo ter tako prispevala h krepitvi dobrososedskega sožitja in miru.
Logaški župan Antičevič se je zahvalil repentabrskemu občinskemu svetu za pozornost ob 26. juniju - rojstvu Slovenije in za resolucijo, ki je vsebinsko v duhu anticipirala izhodiščna stališča brionske deklaracije.
Za tem je podžupan Aleksij Križman orisal kriterije ocenjevalne komisije, ki se je odločila za strožjo selekcijo v funkciji zaščite kakovosti vina. Najpristnejši teran je pridelala Anamarija Škabar por. Gomizelj (Repen 32), 2. je bilo vino Alfonza Guština (Col 12), 3. pa Alojza Miliča (Repen 49). Za najboljše belo vino pa je bil nagrajen Mirko Guštin (Repen 54).
V drugem delu sporeda, ki ga je napovedovala domačinka Ines Škabar, pa je umetnostni kritik Sergij Cesar predstavil tri domače ljubiteljske ustvarjalce, katerih izdelke je na razstavi v galeriji Kraške hiše pripravilo KD Kraški dom ob 20-letnici delovanja. Starosta Mirko Guštin z veščo roko oblikuje praktične in dekorativne lesene izdelke, slikar Dominik Bizjak izpoveduje svojo ljubezen do Krasa z barvami in platnom, mladi Peter Škabar pa se je lotil s kladivom in dletom oblikovanja kamnitih predmetov. Razstava bo oprta danes in še naslednji dve nedelji od 11.00 do 12.30 in od 17. do 20. ure. (B.S.)
V Trstu in v Nabrežini zbrali 2.100 podpisov za Slovenijo
d; smo že poročali, so v petek mladi zbirali na Borznem trgu In pod Portlci v6n.“iozza podpise v podporo svobodni, demokratični in suvereni Republiki Sloji), 'tj-. ^ enem dnevu so na obeh krajih zbrali 1600 podpisov. Podpise pa so 5(1(1 i tudi na četrtkovem solidarnostnem koncertu v Nabrežini, kjer so nabrali Podpisov.
ota Akcijo zbiranja podpisov za Slovenijo so organizirale naslednje mladinske stilizacije: Mladinski odbor Slovenske prosvete, mladinska sekcija Slovenske Puosti, mladinski odbor SKGZ in Slovenska zamejska skavtska organizacija.
Pešci zahtevajo večjo zaščito
je °ndbor za varnost in pravice pešcev ostro sv°jem četrtkovem sestanku krfPn0^s°dil vse poskuse, ki vodijo h b0r , i območij za pešče v mestu. Od-4os6q najavil poseg na sodišču, da bi (prj [ večjo zaščito pešcev v mestu Ltn h!*1 te omenil veliko število proso tjj.u Uesreč, katerih nedolžne žrtve ki ga 1 Pešci). V tiskovnem sporočilu, »ja te izdal po sestanku, odbor ome-fist r>e- ere konkretne pobude v ko-Parkg Scev- Med te spada preureditev •Počji P9 Sv. Justu z nekaterimi obda^ kter naj bi bil promet prepovedi pej. Premičnimi stopnicami, ki naj JUst, p 6 2 Goldonijevega trga na Sv. xa^čitn° mpenju odbora za pravice in spnP6®cev nal di tudi Drevored Pešcev ^bra postal izključna »last« daj jjj ’ °d Bošketa do Ferdinandea pa uredili pešpot.
Sinoči slikovita Nesreča v Križu
cesta, ki pelje skozi /"če slikL® ,včeraj na podvečer prizo-~8, ki ip lte prometne nesreče: fiat t ' Je 02,*t v smeri proti Nabrežina v n?1 na tevo stran cestišča, ^etre ziri°bcestni zid in podrl kake 4 h6co toVo ' nato zadel v nasproti vo-I,'1 streho \? vozilo ape in se prevrnil r ®dici j ‘ °znik fiata, 40-letni Bruno
Ci1 Po Prsfh6lj-aiSv' Nazarija' se te
raV 15 dneh c,Celu m udih. Okreval c voznih ^ nesreči je bil tudi laže Ce:	Znik aPe, domačin Boris Ten-
n. ^vi(je
V4nju 1Uv1sZotihitrostiSreČOVPre'
V	sredo v Miljah zanimiv večer irske glasbe in plesov
V	sredo bo ob 21.30 na miljskem Trgu Marconi nastopila severnoirska skupina "Belfast set dancers", ki se bo predstavila s programom ljudske glasbe in plesov. Skupina bo prišla v Trst na povabilo tržaške skupine Folk Countri Club "Robin Hood" in zadruge Bonawentura.
Irsko skupino sestavljajo štirje glasbeniki in osem plesalcev, ki bodo z glasbo in plesom poustvarili naelektrano atmosfero, ki se ob plesu in glasbi ustvarja v irskih pubih. Skupina bo po miljskem nastopu nadaljevala svojo turnejo po Italiji. V slučaju slabega vremena bo večer v gledališču Miela.
Ob prihodu v Trst bo skupina priredila v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija dvodnevni tečaj irskih plesov in glasbe. Tečaj se bo odvijal v večernih urah.
Trgovino so odprli v začetku julija
Nova semenarna pri Sv. Jakobu
Od začetka julija je pri Sv. Jakobu odprta nova semenarna. Prodajalno Agro v Ul. S. Giacomo in Monte 15 sta lično uredila in jo upravljata Saško Hrovatin in Carlo Glavina, ki ju je naš fotograf Mario Magajna ob odprtju ujel v svoj fotoaparat.
Razpis natečaja Občine Nabrežina
Devinsko nabrežinska občina razpisuje natečaj na podlagi listin za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1991/92. Prošnje na prostem papirju je treba predložiti najkasneje do 9.8.1991.
Interesenti lahko dvignejo razpis natečaja na občinskem sedežu, soba štev. 20, od 9. do 11.30.
Dotrpela je naša draga mama in nona
Milka Tavčar
Pogreb bo danes, ob 17. uri, na pokopališču v Merčah.
Žalujoči: sin Aldo in hčerka Sonja z družinama.
Merče, 14. julija 1991
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob bridki izgubi naše predrage mame, tašče in none
Ivanke Žakelj vd. Rudež
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala družinskemu zdravniku, gospodom zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, gospodu župniku, prečastitim sestram, gos-pej Franji, cerkvenim pevkam, darovalcem in nosilcem cvetja ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Nabrežina, 14. julija 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Justa Hrvatiča (Corbatti)
Posebna zahvala godbi na pihala iz Ricmanj in pevskemu zboru Slavec-Slovenec.
SVOJCI
Ricmanje, 14. julija 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Franca Mahniča
SVOJCI
Trst, 14. julija 1991
8. 7. 1981	8. 7. 1991
V živem in lepem spominu smo ohranili našega dragega
Ivana Jeriča
Sin, hčere, sorodniki in prijatelji
Opčine, 14. julija 1991
Klanjamo se spominu dolgoletne in priljubljene učiteljice JUSTINE PETKOVŠEK in izrekamo družini občuteno sožalje.
Učiteljice osnovne šole »F. Milčinski« na Katinari, bivši učenci in njih starši
Zapustil nas je
Francesco Calzi
Pogreb bo v torek, 16. julija, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Valena, hči Nadia in ostalo sorodstvo.
Trst, 14. julija 1991
Spokojno nas je zapustil
Bogomil Rodella
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v krematorij v Ul. deli' Istria 190.
Žalostno vest sporočata sinova z ženama, vnuki in ostalo sorodstvo.
Trst, 14. julija 1991
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Zadnji pozdrav nonotu vnuki CRISTIAN, NATAŠA in DEBORAH
Upravitelji, sodelavci in uslužbenci podjetja Jazbar S.p.a. izrekajo družini občuteno sožalje ob smrti uslužbenca Bogomila Rodelle.
Ob izgubi dragega očeta Bogomila izreka sinovoma in svojcem občuteno sožalje
KD F. Venturini
Ob bridki izgubi dragega očeta Bogomila izreka iskreno sožalje Zdravku Rodelli in družini ter sorodnikom
Uprava in uslužbenci Občine Dolina
t
Dne 11. julija nas je zapustila naša draga mama
Nada Taučar vd. Pertot
Pogreb bo jutri, 15. t.m. , ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Barko vij e.
Žalostno vest sporočajo sin Drago, hčeri Adriana in Pierina z družinami ter drugo sorodstvo.
Barkovlje, 14. julija 1991
ZAHVALA
izgubi naše drage
Cedile Pettirosso vd. Legovini
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, Gročana, Boršt, Žavlje, 14. julija 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin predrage pokojnice
Juste (Justine) Jurkič por. Petkovšek
SVOJCI
Trst, 14. julija 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob teh težkih trenutkih in ki so nam na katerikoli način pomagali in sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
Helene
Družina Crismani
Bazovica, 14. julija 1991
PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN METODA NA VEJNI
danes, 14. julija ob 17.30 V ZNAMENJU NOVE MASE IN DUHOVNIŠKIH OBLETNIC
Pri somaševanju sodelujejo:
novomašnik: g.SLAVKO REBEC
iz PIVKE (St.Peter na Krasu) sreljrnomašnik: g. ALFONZ MOČNIK - župnik v Predloki pri Rižani
zlatomašnik: dr. LOJZE ŠKERL
— škofov vikar v Trstu.
Pri petju sodelujeta mešana pevska zbora iz RODIKA in Novega sv. Antona v Trstu. Vodi Edi Race.
Zaželjena je prisotnost skavtov, skavtin in narodnih noš.
Prijazno vabi vse naše rojake iz Trsta in Gorice
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta.
Po slovesnosti odpelje z Vej ne zadnji avtobus ob 19.30.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log
se iskreno zahvaljuje vsem,ki so pripomogli k uspehu letošnje vaške šagre.
Društvena gostilna na Proseku razpisuje
NATEČAJ
ZA NOVEGA GOSTILNOIČARJA
Prošnje sprejema tajnik društva
Marino Albi, Prosek 102
Odbor
Društvena gostilna na Kontovelu razpisuje
NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA
Prošnje nasloviti na: Gospodarsko društvo Kontovel, Kontovel št. 152.	Odbor
IŠČETE TRAJNOST, KI PRESEGA VSAKDANJOST — ZAKAJ IŠČETE SAMI ?
Svetovalnica FORTUNA, p.p. 348, 61101 Ljubljana.
gledališča
izleti
Bi si rad ogledal lepote Montecarla in Barcelone? SKD Vigred te vabi na veselo potovanje od 16. do 21. avgusta. Za vpisovanje telefonirati od 19. do 21. ure na štev.040/200150 do 20. julija.
Gledališče Verdi
Jutri ob 20.30 bona Trgu Unita KONCERT občinske godbe na pihala, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. Na sporedu bodo von Supejeve, Kalmanove, Straussove skladbe.
Dne 17. t. m. bo na sporedu RECITAL Shawne FARREL in pianista Raimonda CAMPISIJA posvečen 100-letnici rojstva slavnega skladatelja Cola Porterja.
Dne 24. t. m. je najavljen Recital JU-LIETTE GRECO.
Dne 20. t. m. bo na gradu sv. Justa koncert orkestra gledališča Verdi, ki ga odslej vodi 26-letni dirigent Lii Jia.
razne prireditve
Dne 10. julija je na tržaški univerzi na fakulteti za matematiko in fiziko diplomirala
SARA SUPERINA
Novi doktorici čestita mama Daria, oče Franko ter Katja in Barbara
GLEDALIŠČE VERDI
Festival Operete
Jutri ob 18. uri peta ponovitev operete BOCACCIO. Dirigent Alfred Eschwe. Režija Frank Bernd Gottschalk, scene in kostumi Jiirgen Aue. Ponovitve bodo trajale do 18. julija.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih).
V	sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GRECO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S.
Miramarski park
V	torek ob 21.30 (v angleščinijin ob
22.45	(v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob
21.30	v angleščini in 22.45 v italijanščini), četrtek (ob 21.30 v nemščini in ob 22.45 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.30 in
22.45	v italijanščini.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Trg Caduti per la Liberta (Milje)
Largo Piave
Drevored Čampi E lisi 59 Sesljan (državna cesta 14)
Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO
Largo Roiano 3/5 Opčine
(drž. cesta 202 - križišče)
Ul. Giulia 2
Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8
ERG PETROLI
Ul. Piccardi 46
API
Ul. Baiamonti 48
FINA
Ul. F. Severo 2/3
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča)
AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
MARJANI GOLEMAC in
MASSIMU VERONESEJU
Godbeno društvo Nabrežina
koncerti		Ob uspešno opravljeni maturi čestita		čestitke		šolske vesti
Godbeno društvo Prosek čestita svojim članom
ALJOŠU BLAŽONU, IZABELLI CIPOLLINO, VALTERJU DANIE-LIJU in LUISI SARDO
ob uspešno opravljeni maturi.
Skladu »Mitja Čuk« bo v sredo, 17. t.m. ob 20.30 kantavtor Iztok Mlakar posvetil večer v dobrodelne namene. Za večerjo in družabnost bo poskrbljeno pri »Bibcu—agriturizem« v Križu. Zainteresirani naj telefonirajo Mirandi (040—212119) ali na Sklad (040—212289 v jutranjih urah) najkasneje do ponedeljka, 15. t.m., ker so mesta omejena.
MPZ V. Mirk in Godbeno društvo Prosek priredita ŠAGRO 19., 20. in 21. t.m. V petek ples z ansamblom L. Furlan; v soboto ob 19. uri nastop plesne šole F. Prešeren, od 20.30 dalje ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo ob 18.30 nastop godbenega društva »Ongia« iz Milj, od
20.30	dalje ples z ansamblom Times. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski.
Iskrene čestitke vsem TREBENSKIM MATURANTOM za uspešno opravljeno maturo
SKD Primorec — Trebče
Naši slavčki
DANIELA, ROBERTA in TANJA
so uspešno opravili zrelostni izpit, GIUSY pa malo maturo. Iskreno jim čestita Dekliški zbor Vesna.
90 let praznuje
MARA ŠTAVAR
Ob visokem jubileju iskreno čestitajo in ji kličejo še na mnoga leta
Vsi njeni
razna obvestila
Zaradi pomanjkanja krvi v slovenskih bolnišnicah poziva krvodajalska sekcija Devin-Nabrežina vse svoje člane, ki so pripravljeni darovati kri v izolski bolnici, da se čimprej javijo pri članih Mitja Terčon - tel. 299509 in Gigi Coru-bolo - tel. 299141.
Slovenski taborniki v Italiji »Rod modrega vala« obvešča svoje člane, da je zbirališče za odhod na taborenje jutri, 15. t.m. ob 9.45 na želežniški postaji v Trstu, ob 10.15 v Tržiču in ob 10.30 v Gorici.
Zveza slovenskih kulturni društev obvešča, da so uradi od 1. julija odprti po poletnem urniku, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 18. ure.
Ruščina v verzih. Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v juliju in v avgustu šest večerov posvečenih spoznavanju in razširjanju ruščine skozi branje, prevajanje in komentiranje najbolj znanih verzov A.S. Puškina, M.J. Lermontova, A.A. Bloka, S. Jesenina, V.V. Maja-kovskega ter K.M. Simonova. Za podrobnejše informacije lahko telefonirate na 767303 od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro.
KUD Magnet obvešča, da iz tehničnih razlogov ODPADE večer LUNA'N BLU-ES, in sicer 19. t. m. Prihodnji bo na sporedu 26. julija 1991.
razstave
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 14. julija 1991
KAMIL
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 22.20.
Jutri, PONEDELJEK, 15. julija 1991
VLADIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 5.49 najnižja -66 cm, ob 12.33 najvišja 46 cm, ob 18.18 najnižja -19 cm, ob 23.46 najvišja 36 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.20 najnižja -59 cm, ob 13.07 najvišja 45 cm, ob 19.02 najnižja -18 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,8 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michele Toic, Sara Fragiacomo, Thomas Iavernig, Isabella Pribaz, Sebastiano Di Maria.
letni Mario Prodan, 80-letna Maria Sego-ta.
UMRLI SO: 93-letni Ciro Bellai, 71-let-ni Mario Cassar, 88-letna Valeria Sain vd. Oberti, 80-letna Gisella Deponte vd. Rizzi, 88-letni Giuseppe Ramponi, 77-let-ni Giuseppe Manzoni, 91-letna Giuseppi-na Vladiscovich, 81-letna Ellide Sisto, 76-letna Edea Furlani, 73-letni Francesco Calzi, 84-letna Spiridionova Masutti, 64-letna Dorata Bravin por. Balbi, ■ 77-letni Aldo Stefani, 77-letna Laura Norio, 81-
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 14. julija 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940)
Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. julija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Ul.Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 761952).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	76	83	70	45	73
CAGLIARI	86	10	45	31	29
FIRENCE	43	45	41	80	66
GENOVA	73	33	46	66	74
MILAN	13	81	21	54	74
NEAPELJ	50	79	16	36	17
PALERMO	58	11	46	9	90
RIM	67	63	47	35	65
TURIN	52	75	44	33	58
BENETKE	44 39 ENALOTTO		8	4	46
2 2 X 2 KVOTE:	1 X X	2	X	X 2	2
12
11
10
69.736.000.— lir 1.621.000.— lir 134.000.— lir
Danes praznuje v Briščkih KARLA svoj rojstni dan. Vse najboljše ji želita družini Škabar in Briščik.
Pri Briščkih hiša stoji, KARLA 60 let danes slavi. Obilo sreče, posebno pa zdravja ji želijo Marija, Sergij in Vilma z družinama.
Jutri praznuje 80. rojstni dan naša draga mama in nona EVGENIJA FURLAN vd. ŽEZLINA. Vse najboljše in še obilo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih ji želijo sinova Marčelo in Aldo z ženama, vnuki Silvia, Elena, Sabrina in Aleksander ter vsi, ki jo imajo radi.
S ponosom čestitam skavtskim voditeljem in drugim r/p iz 1. stega, ki so tako uspešno opravili maturo: Sonja Brišček, Damjan Gerli, Matejka Gruden, Kati Košuta, Nataša Sedmak, Martin Sosič, Roberta Sulini, Paulo Tanče STEGOVODJA.
Vodstvo ŠZ Sloga čestita vsem svojim igralkam in igralcem za uspešno opravljeno maturo, ter jim želi nada-ljnih življenskih uspehov.
Ob uspešno opravljeni maturi na trgovskem zavodu »Žiga Zois« čestitajo ALEKSANDRU STEFANIJU mama, papa, nona Elizabeta, nono Pepi in tete iz Ricmanj.
SKD Slavec iskreno čestita ob uspešno opravljeni maturi ALEKSANDRI JURJEVIČIČ, LARI BERDON, DAVIDU ŽERJALU in FEDERIKI ZOBEC.
KD Primorsko čestita MARKU TULU za uspešno opravljeno maturo na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois«.
ALENKI BANDI za uspešno opravljeno maturo na znanstvenem liceju čestitajo vsi njeni domači in ji želijo še obilo uspehov v nadaljnem študiju. Enako čestitajo sestri VALENTINI za uspeh na mali maturi.
Novoizvoljenemu predsedniku COR-RADU ŠVABU čestita nogometna sekcija ŠD Breg in mu želi uspešno delovanje.
Šola Glasbene matice potrjuje vpise lanskih gojencev za novo šolsko leto 1991/92 vsak dan od 9. do 12. ure, razen sobote, do 26. t.m..
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje:!, za dodeljene uradniškemu delu — 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno—izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za oblikovalce kraško umetnostne obrti (les, kamen, kovina) — 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij — pogoj za vpis opravljena višja srednja šola ( 500 ur — vključena delovna praksa v podjetijh); 5. strojepisja z videotipka-njem (150 ur); 6. osnovne informatike — MS DOS (60 ur); 7. word processing —" tečaj urejevanja besedil (60 ur); 8. za uporabo programa Data base (60 ur); 9. začetniški tečaj italijanščine (60 ur); 1 Ciza vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. julija t.I. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 tel.577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure.
mali oglasi ~~]
591 EDI HODILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
kino
V	TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
V	tržaški občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava slikarja Maurizia PALCICHA z naslovom "Logica frantu-mata", ki bo odprta do 19. t. m. po naslednjem urniku: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius je na ogled do 30. t. m., kolektivno razstavo z naslovom RISBA IN BARVA. Na razstavi sodeluje 56 slikarjev.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L’-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih).
ARISTON - 19.00 L'arma silenziosa, r. Bato Cengič.
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Pretty Woman, i. Julia Roberts, Richard Gere.
EKCELSIOR - 19.00, 22.15 L'amante sco-nosciuta, i. Barbara Sukowa, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 22.00 Zia Angelina, r. Etienne Chatiliez, i. Tsille Chelton, Erič Prat.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Predator II., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II testimo-ne piu pazzo del mondo, i. Steve Martin, Rick Moranis.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Texasvil-le, r. Peter Bogdanovich, i. Jeff Brid-ges, Cybill Shepherd.
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Piccola peste, i. John Ritter, M. Richard.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Le comiche. Jutri: Linea mortale.
EDEN - 15.30, 22.00 Ragazze e stalloni, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.10 Programmato per uccidere, i. Števen Seagal, Joanna Pacula.
LUMIERE - 17.30, 22.15 Senti chi parla II, r. Any Heckerling, i. John Travolta, Kristie Alley.
ALCIONE - 18.30, 22.00 Attenti al ladro, r. Michael Lindsay-Hogg, i. John Mal-kovich, Andie Mac Dowell.
RADIO - 15.30, 21.30 Sogni bagnati di una moglie, porn., Jutri: Le spo-
vajo na klasični, znanstveni ali pe'
goški licej. Vse informacije dobit®
vsak dan med 8.30 in 15.00 uro do
sine insaziabili.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom D D

urama • zlatarna
Marco Žerjal
Trst - Ul. S. Cilino 40
la gjeriea
POPUSTI
POPUSTI
pri tkaninah visoke mode, in elegantni konfekciji
TRST
UL. MAZZINI 26
TEL. 631358
občin'
VSE ZA BODOČO MAMICO IN NJENEGA OTROKA
prodajni center c|llCCll otroški vozički TRST - Ul. Reti 8 - Tel. (040) 631150	IngleS*113
I
OSMICO ima Mario Žerjal v Dolini.
MERCEDES 190 E v dobrem stanju, bele barve, letnik 84, prevoženih 79.000 km. prodam po tržni ceni. Tel. 575145.
PRODAM ford transit bele barve, 9 sedežev, prevoženih 17.000 km, v dobrem stanju po tržni ceni. Tel. 040/575145-
20 LETNO DEKLE s končano višjo srednjo šolo in z dobrim znanjem kompju-terskega upravljanja išče zaposlitev kot uradnica. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 910142.
PRODAM 100 m2 skladišča na področju Ul. Grimani. Telefon 228390.
SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah obvešča cenjene odjemalce, da j® zaprta od 9. do 31. julija zaradi dopusta.
CVETLIČARNA »Angela« iz Boljunca obvešča vse svoje stranke, da je zaprt3 od 20. julija do 24. avgusta zaradi dopusta.
IŠČEMO prodajalko ali pomočnico v prodajalni. Telefon 228855.
NAKLADNE PANJE prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 226458.
ŠOLSKE knjige za prvi razred učiteljišč3 »AM.Slomšek« kupim. Telfonirati °° večernih urah na št. 44018.
NUDIM pomoč pri gospodinjskih opravilih nekaj ur tedensko.Telefon 757339-
KOZO odlično mlekarico prodam. Tel®' fon 229347.
NA OPČINAH se je izgubila 4 mesec® stara psička križane pasme podobe3 setter—ju„ rjave barve z belim znamenjem na prsih. Najditelju nagrada. Telefon 212993 ob vsaki uri ali št.-21129^'
SLOVENSKI zbiralec kupuje stare raz glednice. Tel. (040)55548 — Adriano.
SKLAD »M. ČUK« prireja KROŽEK LA; TINŠČINE za srednješolce, ki namer^
14
avgusta (razen sobote in nedelje), uradih Sklada — Narodna ul. 126, ™ čine (tel.212289).
I
				
—	nedeljski televizijski in radijski sporedi	Mi		
RAI 1
7-30 Nadaljevanka: Ritorno a Brideshead
°-30 Risanke: Hello Kitty
3.00	Variete: Disney club
300 Maša in papežev blagoslov
2.15	Zelena linija J3.30 Dnevnik
4.00	Variete: Fortunissima 4-10 Fantastična nedelja -
kino, gledalisšče, variete in film: Se e martedi deve essere il Belgio (kom., ZDA 1969, r. Mel Stuart, i. . Suzanne Pleshette)
350 Proza: La časa nova (kom., i. Lina Volonghi, Omero Antonutti)
Variete: Fantastico 81 30? ^reme in dnevnik •40 TV film: Dance Accademy - Scuola di ballo (kom., It. 1988, r. Ted Mather, i. Ste-ve La Chance, Galyn „ G org, Tony Fields, 1. del) ■25 Variete: Colosseum - I 5 giochi dOriente .,„'05 Športna nedelja ■30 Aktualno: Premio Flajano 05 Nočni dnevnik in vreme ■35 EP v ženskem nogometu (finale)
RAI 2

RAI 3
[*E
TV Slovenija 1
~^P| TV Koper
7.30	Nanizanke in risanke 9.25 Glasbeni prostor - Poklon Vivaldiju
10.15	Film: II congresso si di-verte (kom., Avstrija 1955, r. Franz Antel, i. Hans Moser, Oskar Sima)
12.00	Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Sereno variabile (2. del)
14.30	Avtomobilizem Fl: VN Anglije (prenos z dirkališča Silverstone)
17.30	Popoldan s Cantagirom (vodijo Gianfranco Agus, Pino D'Angid, Patrizia Pellegrino)
19.45	Dnevnik in vreme
20.00	Nedeljski športni pregled
20.30	Nanizanka: Beuatiful
21.35	Novi Cantagiro '91 (vodita Gabriella Carlucci in Mara Venier)
23.15	Dnevnik in vreme
23.40	Rubrika o protestantizmu 0.05 Umbria jazz 91 - Gospel is
alive in Chicago 0.55 Film: II vampiro (srh., ZDA 1943, r. John Newfi-eld, i: George Zucco, Mary Carlysle)
10.50	Koncerti RAI 3
11.25 Film: Paisa (dram., It. 1946, r. Roberto Rossellini, i. Maria Michi, Harriet White)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20 Športno popoldne: tenis
(mednarodni ženski turni),
16.00	Tour de France, veslanje (mednarodna regata)
17.00	Film: Al centro dellura-gano (dram., ZDA 1956, r. Daniel Taradash, i. Bette Davis, Brian Keith)
18.35	Rubrika: Domenica gol
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Premio Spoleto
20.30	Film: Vento di passioni (dram., ZDA 1958, r. Richard VVilson, i. Esther Williams)
22.05	Dokumenti: Lo spettacolo in confidenza
22.40	Nočni dnevnik
23.10	Festival dveh svetov -Koncert na trgu
0.30 Film: L’uccello tutto nero (krim., ZDA 1975, r. David Giler, i. George Segal)
9.00	Video strani
9.10	Otroška matineja: Živ Žav, 10.00 nanizanka Nevarni zaliv
10.30	Dok.: V znamenju zvezd
11.10	Alpski večer Bled 91
11.30	Obzorja duha
11.50	Ljudje in zemlja
12.30	Video strani
13.05	Nadaljevanka: Saga o Forsytih
14.00	Sova (pon.), nanizanka Na zdravje!, nadaljevanka Vojna in spomin
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Onstran gozda (ZDA)
18.40	Risanka
19.00	Mernik
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nanizanka: Mali oglasi -Carinik (A. Marodič)
20.50	Zdravo
22.10	Dnevnik, šport in vreme
22.35	Video strani
22.40	Nočni program Sova, vmes nanizanki Polna hiša in Polnočni klici
23.50	Video strani
17.30
19.00
19.25
"19.30
20.30
21.50 22.00
22.50
Športni pregled TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanki Una spada per un cavaliere in Gianni e Pinotto Film: L'amante del prete (dram., Fr. 1970, r. Geor-ges Franju, i. Francis Muster, Tino Carraro)
TVD Novice
Nanizanka: Fantasilandia Športna oddaja '
de:
TV Slovenija 2
14.30	Šport: avtomobilizem Formula 1 za VN Anglije (prenos iz Silverstona)
18.30	Gala prireditev v Strasbourgu - Prix Circom Regio-nal
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Dokumentarec: Poznavalec piva
20.30	Film: Strogo nadzorovani vlaki (ČSFR)
22.00	Šport: avtomobilizem Formula 1 za VN Anglije (prenos iz Silverstona)
22.40	Yutel
L	CANALE5		RETE 4		ITALIA 1	ODEON
+ uniz-aiitit:: i_,a iainiyna
Bradford - Babbo Natale esiste, 8.00 Simon Templar, lo nn 900 Bonanza 90 Film: La storia di Jessie Owens (biog., ZDA 1984, r. Richard Irving, i. Tom Bos-nn leY' Barry Corbin)
'00 Nanizanka: Infermiere a 12 r- *-os Angeles - Sotto accusa 12 Canale 5 News H'0 Superclassifica Show o Film: Montecarlo (dram., 16 nn ZDA !986, i. Joan Collins) 0 Otroški variete: Bim bum Ig -. ’ bam in risanke
a Nanizanka: Baby Boom - II. Ig . testamente IgV, Variete: Rivediamoli Ig 2 Canale 5 News
Nanizanka: Due come noi -
20.30	n8,Ura
bilm: I professionisti (vestern, ZDA 1966, r. Richard Brooks, i. Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Lee 23-30 yarvin' Robert Ryan)
tv film: Disperatamente 2 3- Ciuha (4. del)
Film: La storia di Jesse
3.30	8~enslpon.) nanizanke non stop
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nadaljevanki: Primavera,
9.45	Stellina
11.00	Film: Un angolo di paradi-so kom., ZDA 1935, r. John Robertson, i. Shirley Tem-ple, Joel McCrea, Rosema-ry Ames)
13.00' Aktualno: Parlamente in
14.00	Nadaljevanke: Manuela,
16.00	Valeria, 17.15 Senora,
18.30	Cristal, 20.00 Marile-na
21.15	Film: LJncompreso - Vita col figlio (dram., it. 1966, r. Luigi Comencini, i. Antho-ny Quayle, Stefano Colagj-rande, Šimone Giannozzi)
23.30	Nedeljski koncert
0.15 Šport: Veliki golf - turnir Sanyo Open
1.15	Nanizanki: Love Boat -Sposami che non ti man-tengo, 2.15 Quincy - Ques-tione di vita o di morte
3:05 Kviza: Per la strada, 3.30 Babilonia
3.55	Film: Un angolo di paradi-so (pon.)
5.40	Nanizanki: Love Boat, 6.10 Quincy
7.30	Kviz: Help
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Nanizanki: SuperVicky - II ritorno di Les, 10.45 Ripti-de
11.45	Odprti studio
12.00	Športni oddaji: Calcio d'e-state, 13.00 Grand Prix
14.00	Film: Franco, Ciccio e le ve do ve allegre (kom., It. 1968, r. Marino Girolami, i. Franchi - Ingrassia, Margaret Lee)
16.00	Nanizanke: Tarzan - L'ulti-mo dei super uomini, 17.00 Manimal, 18.00 Adam 12
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: A-Team -Giornata infernale a Bad Rock
20.00	Varieteja: Mai dire Banzai,
20.30	Drive In Story (nastopajo Gianfranco D'Angelo, Ezio Greggio, Enrico Be-ruschi)
22.00	Aktualno: Sgarbi - Profes-sione reporter
23.20 Variete: Playboy Show 0.20 Odprti studio 0.35 Glasbena oddaja: Rock tar-gato Italia
1.35	Programi non stop
13.00	Mozartovi koncerti
14.00	Film: L'ultimo sapore dell'-aria (dram., It. 1978, r. Rug-gero Deodato)
15.30	Film: Per una mandata d'-oro (pust., 1972, r. Stuart Rosemberg, i. Anthony Freeman, Lee Marvin)
17.00	Film: II sospetto (dram., VB 1941, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant)
18.30	Šport: Rally v Asiagu
19.30	Variete: Emozioni nel blu
20.30	Film: Sfida sul fondo (pust., 1976, r. Melchiade Coletti)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: No, il caso e felice-mente risolto (krim., It. 1973, r. Vittorio Salerno, i. E. M. Salerno)
15.50
19.00
20.00 20.30 22.00 24.00
1.00
Kolesarstvo: Tour de France, 16.45 IP v Formuli 3,
17.50	Beach Volley Nanizanka: Automan Vesti: TMC News Aktualnosti: In onda Nogomet: Argentina-Peru Tednik: Galileo Film: Nanny la governante (dram., VB. 1955, r. Seth J. Holt)
TELEFRIUII
TMC
9.00
13.00
14.00
16.00
18.30
19.30
20.30
22.30
23.00
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: Il principe di Scozia (pust., ZDA 1953, r. VVilliam Keighley, i. Errol Flynn)
14.00	Nogomet: Ekvador-Bolivi-ja (za pokal Amerike)
Telefriuli non stop Nan.: I misteri di Nancy Drevv e i ragazzi Hardy Film: L'amante del Presi-dente (krim., ZDA 1978, i. B. Bridges)
Nanizanka: Eischied Nan.: Stazione di servizio Športne vesti
Film: Storia di Elizabeth Blackwell (biog., 1960, i. Joanne Dru)
Športne vesti
Nanizanka: Shannon, 24.00 Storie del West
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Soncu naproti (Lučka Susič); 10.30 Soft mušic;
11.00	Iz preteklosti v sedanjost; 11.05 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice;
12.40	Lahka glsba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popldne: Satirični kabaret 1991 (z Borisom Kobalom in Sergejem Verčem);
14.40	Orkestri; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Priljublene melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Evergreeni; 17.00 Radijski. oder: Vila ob jezeru (Boris Pahor);
18.00	Glasbeni sprehodi; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Interludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.00	Na današnji dan; 13.10 Glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra;
18.00	Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna;
14.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Šport; 16.30 Made in Italy; 18.00 Šport;
18.30	Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Z vami;
10.40	Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Tropicana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Športni pregled; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
tr
		P	■lil	
ii
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
1
ptpRAl 1
8,5q Laurel and Hardy 9.2s Accardo izvaja Mozarta 10.15 F.anizanka: Davinia
1*m: Imputazione - omi-?‘dl° (dram., ZDA 1959, r. 11:55 v1*®6.1 Cutiz)
I2.05 \/eme *n kratke vesti
toar<*e: Occhio al bigliet-
Nanizanka: La signora in 13 3q giallo	M
U.oo pdevnik in Tri minute Miss Italia (kom., p.49' r. Duilio Coletti, i. -■u k°Hobrigida) l6.io x, em dni v parlamentu 17 Ar, ;ariete: Pnlot,u n;„
RAI 2
RAI 3
Lt
TV Slovenija 1
TV Koper
giallo
^nevnin. m ^ n minute
Miss Italia (kom., It. p49' r. Duilio Ca ' 15.40 s k°llobrigida)
16.10 v em dni v Parlar l?.4o N t6: Poletni Big
lta]fnaVadna zg°dovina
1940 Aiamaljevanka:
20.00	n toanah in vre
»■lo te,*
(v„, . 1 Ponte di Remagen Cn n*' ZP)A 1969, r. John ^dlermin, i. George Se-22.45 Nnž.R°bert vaughn)
23.00	^P-Cni dnevnik
24.00	nJ UaIn°: Gledališče
0.35 MPHVnik in v Parlamentu letjunarodni miting v at-Ofi Z motonavtika - EP
1915 i vreme
7.30
9.05
10.05
11.40
12.10
13.00 13.45
15.05
16.00 16.20 16.25
18.30
18.45
19.45
20.30 21.35
0.20
0.30
Male in velike zgodbe Rubrika o židovski kulturi Film: Un dottore a spasso (kom., VB 1956, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogarde) Nanizanka: Lassie Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera Dnevnik in Gospodarstvo Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara Nanizanka: L'asso della Manica
Ena rastli na na dan Kratke vesti
Film: Ci rivedremo all'in-ferno (dram., ZDA 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore)
Vesti in Šport Nanizanka: Hill St.reet Dnevnik in šport Nan.: LJspettore Derrick Opera: Madame Butterfly (Puccini, dir. Herbert Von Karajan, vmes (23.25) dnevnik
Vreme, vesti in horoskop Film: Sei giovane solo una volta (kom., ZDA 1937, r. George Seitz, i. Mickey Rooney)
12.30
14.00 14.10 14.20
15.00
15.30
16.55
18.45 19.00
19.30
19.45
19.50
20.30
22.25
22.30
23.25 0.15
Film: Accadde a Damasco (kom., It./Šp. 1942, r. J. Lo-pez Rubio, i. Paola Barbara, Lauro Gazzolo)
Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti: Glenn Gould izvaja Bachove skladbe Pred premiero - Izza kulis: vaja Mošeja (dir. Daniele Gatti)
Šport: IP v bezbolu, 15.55 Tour de France Film: Amarti e la mia • dannažione (dram., ZDA 1948, r. Lewis Allen, i. An'n Todd, Ray Milland) Športna rubrika: Derby Vreme in dnevnik Deželne vesti Variete: Non e mai troppo tardi
Miting v atletiki Oddaja o živalih: Nella vecchia fattoria Dnevnik
Nanizanka: I Professionals Dnevnik in Meteo 3 Film: Piangero d Omani (dram., ZDA 1955, r. Daniel Mann, i. Susan Hay-ward, Richard Conte)
8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Igrajmmo se gledališče, 9.25 Mernik, 9.40 Rino Chinese (kantavtor iz Rezije) - Kje so vsi ti ljudje...
10.20	Obzorja duha
10.45 Video strani
15.00	Video strani
15.10 Zdravo (pon.)
16.35	Sova (pon.), vmes nanizanki Polna hiša in Polnočni klici
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Mozaik. Utrip
18.20	Zrcalo tedna
18.35	Spored za otroke in mlade: Knjižna novost, 18.45 Radovedni Taček - List
19.00	Risanka
19.15	-TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Drama: Blišč in vrišč gledališč (J. Bednar)
21.20	Osmi dan
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	400 let slovenske glasbe
23.15	Sova, vmes nan. Simpsonovi in Polnočni klici
0.25 Video strani
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50 Oddaja v slovenščini: Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25 Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka Leo, re della giungla
20.10 Nanizanka: Lucy Show
20.30- Poletna oddaja: Capodi-stria per amica
21.00	Dokumenti: Magija plesa - Margot Fonteyn
21.30	Športni dokumentarec
22.00	TVD Novice
22.15 Nanizanka: Fantasilandia
23.00	Športna rubrika
[ ^ TV Slovenija 2
18.30	Satelitski programi - poskusni prenosi
19.30	TV dnevnik in vreme
20.00 Žarišče
20.30	Regionalni programi TV Slovenija
21.30	Poljudnoznanstvena dokumentarna oddaja: Tun-guzijska katastrofa
21.50 Rezervirano za šanson
22.30	Stelitski prenosi in Yutel
	RETE 4		ITALIA 1	ODEON
p8;«£f8Sos?™"S'-
10.00	Film9"00 Bondnza
ZDA 1QDf;0lentata tdram" ChrL 986' r' A-K. Allen, i.
l2'°° Var tmeBelf°rd)
,	12tncte^a: Rivediamoli,
2.55 etn ,Estate5 iS-SS Na ale5News
14 3n-ranke: 1 Robinson
nitoriT°PuSecret' 15'30 Ge-1c ca7°" ln blue jeans - Edu-
6.00	o?r ”esP°rtiva 8 00 fe-ete
stol lac?-.11 Prezzo e giu-(lq'-)n> „ La verita, vmes 19 is A kanale 5 News,
20.2s rogitco°S'"COS'Š'2a20 Gl"
11 delle vacan-35 Fi !°dli°ITretre)
ZDA lqRR9hlander (fant"
caby j A',r: Russe11 Mul-L™"
1 n Zo Shn6' Maurizio Costan-' VarintW' VmesNews j ^ ze e' R Tg delle vacan-
2'50 Film.vnka:C:olorado
0 ‘‘•SS5SSST'
8.00 Nadaljevanke: Topazio, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria
12.00	Nanizanka: Riviera (i. Susan Mancour)
12.50	Variete: Buon pomeriggio (vodi Patrizia Rossetti)
13.00	Nadaljevanke:	Dallas,
14.00 Sentieri, 14.55 Piccola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini, 17.50 General Hospital
18.45 Nadaljevanke: Febbre d a-more, 19.40 Primavera, 20.35 Manuela (i. Grecia Colmenares)
22.35 Nanizanka: California -Gli uccellini lasciano il nido
23.50	Dok.: Cena dela
0.45 Film: L'avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA 1955, r. Edward Dmytryk, i. Clark Gable, Susan Hay-ward, Michael Rennie)
2.35 Nadaljevanka: Dallas
3.20 Nanizanki: Love Boat, 4.15 Quincy
5.05 Kviza: Per la strada, 5.25 Babilonia
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.00	Kviz: Urka!
10.00	Nanizanki: Il mio amico Ultraman, 10.45 Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Aktualno: Festivalbar '91
13.45	Film: Franco, Ciccio e il pirata Barbanera (kom., It. 1978, r. Mario Amendola, i. Franchi-Ingrassia)
16.00	Film: Gli zingari del mare (pust., ZDA 1978, r. Stewart Raffill, i. Robert Logan)
18.00	Nanizanka: Adam 12 - Piz-. za a domicilio
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka:! guattro della scuola di polizia
20.00	Risanke
20.30	Nan.: Classe di ferro
22.00	Film: Porky's 2 il giorno dopo (kom., ZDA 1983, r. Bob Clark, i. Don Mona-han, Wyatt Knight)
24.00	Variete: Mezzo pollice
0.30 Odprti studio
0.45 Film: Franco, Ciccio e il pirata Barbanera (pon.)
3.30	Nanizanke non stop
13.00	Risanke
14.30	Film: La moglie e uguale per tutti (kom., It. 1955) r. Giorgio Simonelli)
16.00	Film: La vendetta di Ursus (zgod., It.1962, r. L. Capua-no, i. Samson Burke),
17.30	Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1962, r. Lucio Ful-ci, i. Franchi-Ingrassia)
19.30	Risanke
20.30	Film: L'uomo del colpo perfetto (pust., It. 1967, r. Aldo Florio, i. Richard Harrison)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: Altissima pressione (kom., It. 1965, r. Enzo Trapam, i. Gianni Morandi)
17.00	Film: Un uomo alla deriva (dram., ZDA 1972, r. Peter Hyams, i. Dennis VVeaver)
18.30	Variete: Visoka moda
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualnosti: In onda
21.00	Variete: Banana Split
22.00	Oddaja o motorjih
23.00	TMC News
23.20 Nogomet: Urugvaj-Bolivi-ja (izVine del Mar)
TELEFRIULI
TMC
8.30 Risanke: Snack 9.00 Nan.: La famiglia Partrid-ge, 9.30 Kingston, 10.30 Truck Dnver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13:00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.00 Film: 1 tre di Ashya (dram., ZDA 1964, r. Michael Anderson, i. Yul Brynner)
10.45 Telefriuli non stop
15.00	II tappeto orientale
16.00	Film: Incatenata (dram.) 17.50 Nan.:, Isole perdute, 18.20
Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik
20.00	Nan.: Paper moon
20.30	Film: La donna che voglio (dram., 1938)
22.30	Rubrika in dnevne novosti
23.00	Nanizanka: Shannon
24.00	Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.40 Valčki in polke; 9.00 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 9.30 Radijski oder: Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka_ glasba;
12.00	Poletni bric-a-brac; 12.20 Šansoni;
12.40	Naši zbori: MZ Štmaver; 12.50 Orkestri; 13.20 Narodnozabavna glasba;
13.40	Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Obvezna smer: Vzhod; 16.25 Hit Parade;
- 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Beethoven; 18.00 Slovenski film v Gorici; 18.20 Melodije; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije
17.00	V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Popevke; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Melodije; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos kS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz; 18.30 Glasbene želje po telefonu.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant
16.00	Poletna oddaja; 16.30 Summersong
17.00	Oddaja, v živo; 18.30 Souvenir d'Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 1200 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Ocene in perspektive predsednika trgovcev S. Rovisa
Slovenski kupci se vračajo v Gorico Zaenkrat le nekaj primerov odpustitve
Jutri v dvorani pokrajinskega sveta na pobudo SKGZ
Zbor županov z Goriškega in severnoprimorskih občin
Že od prvega trenutka je bilo jasno, da bo kriza v Sloveniji in vojaška agresija imela težke posledice na samo za gospodarstvo te dežele, ampak, da se bo neugodno odražala tudi v gospodarstvu sosednjih območij Furlanije in Koroške. Najbolj je pač posledice občutila trgovina, zlasti trgovina na drobno, ki se je v Gorici, Trstu in tudi drugih krajih ob meji razvijala tudi v funkciji zaledja na jugoslovanski, oziroma slovenski strani meje.
Zgovoren je podatek, da je v Gorici ena trgovina na 52 prebivalcev, deželno poprečje pa znaša okrog 70.
Po skoraj treh tednih od izbruha krize se stanje polagoma, vsaj kar zadeva trgovino na drobno, umirja. V Gorico se vračajo kupci iz Slovenije. To je bilo posebej opazno ob koncu tega tedna. Torej le spodbuden znak.
Je danes že mogoče opredeliti škodo, v trgovini na drobno ? Vprašanje smo zastavili predsedniku združenja goriških trgovcev, Sergiu Rovisu, na tem področju prav gotovo danes najbolj kompetentni osebi.
"Mislim, da je še nemogoče govoriti o številkah. Zdaj se lahko pogovarjamo o nekaterih splošnih ugotovitvah, nekako po občutkih. Pri združenju sicer že delamo na tem, da bi čez čas imeli jasnejšo sliko. Goriške trgovce bomo prosili za sodelovanje. Posredovali naj bi podatke o inkasu med 15. junijem in 15. julijem lani in istim obdobjem letos. Iz te primerjave bomo dobili vsaj približen podatek, kolikšen je bil padec. Seveda bo zbiranje podatkov potekalo s potrebno diskretnostjo in garancijami o uporabi podatkov.
Sicer pa velja povedati, da izgube jugoslovanskih, oziroma slovenskih kupcev ne gre v celoti pripisati vojnim dogodkom, oziroma tdmu, kar smo te dni priča. Že od aprila letos ugotavljamo manjši priliv, predvsem kot posledico hude ekonomske krize".
S težavami se spopadajo tudi v drugih trgovinskih sektorjih, recimo v mednarodni trgovini, špediciji, av-toprevozništvu. Za ta področja je bilo slišati že tudi nekaj ocen, čeprav začasnih. Kaj menite ?
"Že dalj časa je znano, da se zapleta pri tovrstnih poslih in da so goriški operaterji, pa tudi tisti s Trsta izpostavljeni za desetine, morda stotine milijard lir. Tudi jaz nimam točnih
podatkov, vendar bi rad povedal to, da sem optimist glede poravnave teh terjatev. Treba bo najbrž nekoliko počakati, a dolgovi bodo poravnani. To je moje osebno prepričanje, ki ga gradim na dolgoletnem poznanju in zagotovilih odgovornih oseb."
Kaj predvidevate v naslednjih mesecih ?
"Težko je, posebej še spričo še zmeraj nejasnega položaja, karkoli zanesljivo napovedati. Mislim, da imamo pred sabo nekaj mesecev stagnacije. Ce bo zmagala razsodnost, da bodo spoštovane in uresničene smernice, ki jih je izrekla EGS in da ne bo več spopadov in mrtvih, se bo začelo stanje spreminjati na boljše. Odločilen bi bil, po mojem, nekakšen Marshallov načrt za Slovenijo."
Trgovci in tudi predstavniki drugih gospodarskih operaterjev ste pred kratkim sprožili akcijo za priznanje zakonsko predvidenih olajšav. Je vlada že odgovorila ?
"Postopek ki ga je začel senator Battello, potem pa ga skupaj vodita s poslancem Rebullo, je tik pred razrešitvijo. Predvidoma bomo že 18. t.m. imeli odgovor finančnega ministra. Ukrep naj bi predvideval odgoditev plačevanja socialnih in fiskalnih dajatev."
Še zadnje vprašanje. Pred dnevi se je slišalo, skoraj kot nekakšna grožnja, da že prihaja do številnih odpustov, zlasti v trgovini na drobno. S kakšnimi informacijami razpolaga združenje ASCOM ?
"Do zdaj vemo za pet odpustov. Žal so vsi na tem koncu, to je z območja Travnika. Upam, da jih ne bo veliko več."
Pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je doslej, skupaj z drugimi slovenskimi ustanovami in združenji ter v sodelovanju z raznimi institucijami sprožil in že tudi izpeljal več solidarnostnih pobud za pomoč Sloveniji, pripravlja jutri SOLIDARNOSTNO SREČANJE v pokrajinski sejni dvorani. Na srečanje, ki bo ob 10.30, so povabili župane vseh petindvajsetih občin na Goriškem, s slovenske strani pa bodo sodelovali župani iz Nove. Gorice, Ajdovščine, Idrije in Tolmina, s sodelavci. Gostitelj solidarnostnega srečanja bo Predsednik pokrajinske uprave, Gino Saccavini.
Pobudniki jutrišnje manifestacije vabijo k udeležbi tudi predstavnike slovenskih in italijanskih društev in organizacij.
Eden od ciljev solidarnostnega srečanja je navezava, oziroma razširitev neposrednih stikov med predstavniki krajevnih ustanov na obeh straneh meje. Odpravljanje posledic vojaške agresije in še zlasti uresničevanje suverenosti Slovenije bo tudi v prihodnje terjalo najširšo solidarnost.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 7.7. do 13.7.1991.
RODILI SO SE: Beatrice Rigotti, Ilaria Monai, Luca Stergulz, Sara Blasco, Elisa Boaro, Anna Persig.
Občni zbor bančne sekcije SDGZ v Sovodnjah
Slovenski kreditni zavodi pred novimi nalogami v gospodarski in splošni stvarnosti v zamejstvu
Družba SDAG enodnevni prihodek za pomoč Sloveniji
Kljub še zmeraj obstoječim manjšim težavam in zastojem, se blagovni promet preko mejnega prehoda v Štan-drežu normalizira. Družba SDAG je sporočila, da je prav te dni promet dosegel približno 80 odstotkov prometa v istem obdobju lani. Sicer pa je upravni svet, ob obravnavi rezultatov de-lovnja v prvih šestih mesecih letos, sklenil tudi materialno prispevati v sklad za humanitarno pomoč Sloveniji. V ta sklad bodo namenili izkupiček od ticketov, ka ga bodo zbrali 17. t.m.
Tak ukrep naj bi pomenil spodbudo za vrnitev trajnega miru in varnosti. Tako piše v krajšem poročilu za tisk, ki so nam ga dostavili.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1991/92 na Goriškem sledeče tečaje:
1.	za kuharje s kvalifikacijo (tisoč ur) - 2. letnik
2.	za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (tisoč ur) - 1. letnik
3.	začetniški tečaj angleščine
(120 ur)
4.	personal computing (90 ur)
5.	začetniški tečaj italijanščine
(60 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. t.m. na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3 (tel. 81826), vsak delavnik, razen sobote od 10. do 14. ure.
Slovenski kreditni zavodi v Italiji, naj bi v prihodnjem obdobju skušali rešiti tri pomembne naloge: uresničevanje skupne politike kadrovanja, vključevanje v gospodarske tokove ob meji in za obnovo slovenskega gospodarstva, izvajanje selektivne pomoči društvom in organizacijam v zamejstvu. Tako usmeritev je bilo zaznati na petkovem občnem zboru Bančne sekcije — SDGZ v Sovodnjah, kjer je prišlo tudi do rotacije v vodstvu sekcije. Dosedanjega predsednika Mirka Hmeljaka je zamenjal Gvido Zidarič, predstavnik posojilnice v Nabrežini.
Iz 'poročila Mirka Hmeljaka izhaja, da so slovenski kreditni zavodi v Italiji v zadnjem obdobju dosegli zavidljiv napredek, da pa jih položaj v Sloveniji in Jugoslaviji postavlja pred nove, nelahke preizkušnje: po eni strani naj bi skušali s primernimi koraki nevtralizirati negativne posledice v obmejnem gospodarstvu, zlasti v terciarni dejavnosti, po drugi pa naj bi se vključili v prizadevanja za poživitev gospodarstva v Sloveniji. Ob vsem tem je treba upoštevati seveda tudi stanje v Furlaniji Julijski krajini in perspektive, ki se nakazujejo ob gospodarski integraciji. Skratka prizadevati si je treba za ohranitev in utrditev deleža slovenskih denarnih zavodov v tukajšnji stvarnosti.
Razprava je pokazala, da so mnenja glede opredelitve nove vloge naših kreditnih zavodov precej deljena. Zaostrenim pogojem poslovanja bi bili deloma kos z odgovarjajočo kadrovsko politiko.
Različna gledanja so se pokazala tudi ob predlogu resolucije v zvezi s
položajem v Sloveniji. Besedilo, ki so ga po daljši razpravi odobrili je naslednje:
"Slovenski denarni zavodi, zbrani na svojem rednem občnem zboru, v okviru bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Sovodnjah, dne 12.7.1991 pozdravljajo rojstvo demokratične, neodvisne in suverene Republike Slovenije. Izražajo izredno zaskrbljenost ob dramatičnih dogodkih v Sloveniji, tudi z ozirom na resne gospodarske posledice, ki jih neurejeno stanje še povečuje ter izrekajo svojo pripravljenost, da po svojih močeh podprejo
vsa prizadevanja za premostitev krize in obnovo normalnih gospodarskih tokov. Apelirajo na evropsko javnost, zlasti pa na italijansko vlado ter sorodne bančne ustanove in organizacije, da podprejo prizadevanje Slovenije, da po mirni poti doseže popolno suverenost.
Občni zbor sta pozdravila predstavnika SKGZ, Siega in SDGZ, Nanut, v razpravi pa so sodelovali predstavniki vseh v sekciji včlanjenih bank, oziroma posojilnic. (Na sliki — foto Klemše — udeleženci petkovega občnega zbora).
Jutri seja občinskega sveta vendar brez razprave o varianti
Letalo strmoglavilo po vzletu Hudo ranjen 48-letni pilot
Jutri popoldne je sklicana seja goriškega občinskega sveta. Verjetno bo zasedanje precej razgibano. Na dnevnem redu namreč ni točke o varianti št. 28. Vprašanje je bilo že na dnevnem redu zadnje seje, a o njem niso razpravljali. Razlog naj bi bil v tem, da so mnenja o ugotovitvah in predlogih deželnega tehničnega odbora zelo deljena. Predstavnik liberalne stranke Majo o s pismom protestiral nad takim načinom obravnavanja pomembnih vprašanj in iz protesta ni prišel na sejo.
Tak način upravljanja — pismo dežele je namreč prispelo na občino že pred dvema mesecema, v javnost, oziroma na razpolago občinskemu svetu pa naj bi prišlo šele nekaj dni pred sejo — zdaj v posebni izjavi ostro obsojajo tudi predstavniki SDL. Opazke Dežele se nanašajo na načrtovane prometne povezave, o katerih je govor že lep čas (zahodna obvoznica, povezava Tržaške ceste in ulice Terza Armata), pa tudi na nekatere druge posege. Stranka očita županu in odboru, da o tako pomembnih zadevah noče dati občinskemu svetu možnosti za odločanje. Ker ne gre za osamljen pri-
mer, tako ravnanje meče čudno senco na način upravljanja.
Posebej glede obvoznice, bi lahko medtem prišlo do oddaje del na dražbi, menijo predstavniki SDL. Kako in kje bo zgrajena pa bomo zatem lahko zaman ugotavljali.
■ Osebje goriške splošne bolnišnice je včeraj rešilo življenje 19-letnemu Umbertu Mastelloniju, ki je sicer doma v bližini Lecceja. Mladenič je okrog 14.30 tvegal utopitev v občinskem bazenu na Rojcah. Pridržali so ga na oddelku za intenzivno nego.
razna obvestila
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici vabi svoje učence in člane, da prispevajo v sklad Pomoč Sloveniji '91. Tajništvo centra bo odprto jutri in v torek, 16. t.m., od 18. do 20. ure.
V Doberdobu, na sedežu KD Jezero bo jutri sestanek za ustanovitev slovenske komponente Gibanja za komunistično prenovo. Sestanek bo ob 20.30, udeležil pa se ga bo senator Stojan Spetič, član vsedržavnega koordinacijskega odbora gibanja.
Na mirenskem letališču se je včeraj, okrog 13. ure, med vzletom, huje ponesrečil 48—letni Carlo Mezzacasa iz Devina — Nabrežine — Postajna ulica 38. Trenutno je na zdravljenju v bolnišnici zaradi zlomov in poškodb na nogah in poškodb prsnega koša. Zdraviti se bo moral predvidoma devetdeset dni.
Mezzacasa je upravljal dvosedežno su-perlahko letalo s katerim je dopoldne priletel na mirensko letališče iz Ajella. V tem kraju v Furlaniji je namreč manjša vzletna steza in tu se tudi zbirajo ljubitelji tovrstnega letenja.
Nesreča se je zgodila, kakor smo uvodoma zapisali, okrog 13. ure tik po vzletu in ko se je letalo dvignilo že okrog 25 30 metrov. Letalo naj bi med zavijanjem naenkrat obstalo in takoj zatem v ostrem kotu začelo padati na vzletno stezo.
Trčenje s travnato rušo je bilo, kljub temu, da je stroj razmeroma lahek (okrog 140 kg) zaradi posebnih materialov, ki se uporabljajo za gradnjo in da je padel z razmeroma majhne višine, silovito. Ponesrečenemu pilotu so takoj- priskočili na pomoč ter ga izvlekli iz nerodnega položaja.
V	teku je preiskava o vzrokih nesreče. Menda so bili včeraj ob tisti uri povsem običajni vremenski pogoji, razen izredne vročine. Dolgoletne izkušnje pilota — s poleti s superlahkimi letali se menda ukvarja že več kakor deset let — pa zaenkrat izključujejo možnost, da bi bila vzrok nesreče napaka pri manevriranju letala.
Menda je Mezzacasa nameraval poleteti nad letališčem in se nato vrniti na svoje "matično" letališče v Ajello.
Ranjeni pri Ločniku
V	petek okrog polnoči so se v prometni nesreči pri Ločniku ponesrečili 24-let-ni Massimo Burnich iz Pevme, 24-letna Goričanka Antonella Rocca in 22-letna Marina Skocaj iz Krmina. Burnicha so sprejeli na ortopedski oddelek goriške splošne bolnišnice, kjer se bo zaradi poškodbe pogačice zdravil tri tedne, Gori-čanko pa zaradi udarcev na kirurški oddelek. Okrevala bo v dveh tednih. Najhuje se je poškodovala Skocajeva, ki ima na nogi precej globoko rano. Zdravila se bo doma, približno mesec dni.
UMRLI SO: 19-letni mehanik Frantz De Filippis, 72-letni Bruno Ragusa, 76-letni upokojenec Luigi Lipanje, 94-letna gospodinja Elena Bulfon, vd. Treu, 66-letna upokojenka Rosina Minut, vd. Saim 88-letni upokojenec Giovanni Mucchiut, 79-letni upokojenec Emilio Lasič, 78-let-na Iride Pecorari, vd. Comelli, 82-letni upokojenec Pietro Krascek, 58-letna gospodinja Giuseppina Fuchs, 68-letni upokojenec Bruno Delich, 58-letna gospodinja Loretta Bergomas, 95-letna upokojenka Anna Maria Contento, 79-letni upokojenec Francesco Lenardon, 78-letna gospodinja Maria Verzegnassi, 77-letna upokojenka Carmela Chenda, vd. Pines, 84-Ietna trgovka Fernanda Cerani, 76-letna upokojenka Santa Drozina, 71-letna gospodinja Anna Maria Alt, 47-letni nočni redar Giovanni Di Biagio, 70-letni upokojenec Umberto Ciroi.
OKLICI: glasbenik Paolo Zuliani in uslužbenka Manuela Di Bert, gasilec Mar-co de Savorgnani in uslužbenka Laura Antinori, upokojenec Salvatore Nudda in profesorica Anna Maria De Michelis, zidar Vincenzo Cej in brezposelna Ilaria Zearo, tehnik Alessandro Feresin in uslužbenka Antonella Ruggieri, skladiščnik Paolo Pacori in tajnica Marialuisa Napolitano, delavec Antonio Esposito in gospodinja Lucia Di Meo, uslužbenec Dario Podbersig in uslužbenka Debora Grusovin.
POROČILI SO SE: delavec Alessio Braida in delavka Rosanna Caudek, uslužbenec Massimo Tromba in bolničarka Wally Culot, električar Enrico Ferrari in uslužbenka Manuela Marini, delavec Bruno Di Lena in šivilja Michela Maran-goni, zdravstveni uslužbenec Bruno Pa°' luzzi in delavka Barbara Iancig, delavec Luciano Poier in uslužbenka Romin3 Fabro, študent Nunzio Lopriore in študentka Sylvie Sabine Bado, kirurg MaU' rizio Varotto in psihologinja Marina Gulim
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Ghost - fantasma«.
VERDI 18.00-22.00 »II mistero von Bu-low«. Igra Glenn Cloose.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »GM kdo to govori, 2. del«.
SVOBODA (Šempeter) 18.30 »Indian3 Jones, 3. del«, 20.30 »Ljubezensk1 stroj«.
DESKLE 18.30 »Krvavi šport«, 20.30 »Ple' še z volkovi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 5319'* DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale n JI - ul. Terenziana 26 - tel. 482787.
pogrebi_______________
Jutri ob 9.30 Umberto Ciroi iz spl0®11® bolnišnice v cerkev v Podturnu in 0 glavno pokopališče, ob 11. uri Alojz M3^ kuc iz splošne bolnišnice v cerkev Podgori in na glavno pokopališče, 12.45 Giuseppina Mreule vd. Marussi 1 bolnišnice Janeza od Boga v Turjak, 0 13.15 Zelmira Morsut, por. Pascolat splošne bolnišnice v Rudo.
14. 7. 1988	14. 7. I9®1
Že tri leta je minilo odkar si 1185 zapustil, dragi
Mirko Figelj
Darinka in sorodstvo.
Štmaver, 14. julija 1991
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Emila Lasiča t.
se zahvaljujemo g. Marjanu ču za pogrebne obrede, žensK )evskemu zboru, pevskemu zbi /rtojbe, darovalcem cvetja ali
pevskemu zboru, pevskemu zb° ^0-Vrtojbe, darovalcem cvetja ali se brodelne namene ter vsem, k). Ny0' udeležili pogreba in z nami s°c
valL	družina
Sovodnje, Števerjan, 14.7.1991^^^



Ustrezna priprava na poklic in znanje večata možnost zaposlitve
Slovenski zavod za poklicno izobraževanje pripravlja v jeseni pet strokovnih tečajev
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Gorici že vrsto let skrbi za poklicno izobraževanje, oziroma spopolnjevanje. Možnosti takega 'Zobraževanja, ki jih zagotavlja Zavod sob precejšnje, sicer pa nujno pogoje-ne od finančnih sredstev dežele, pa tudi zanimanja, oziroma popraševanja P° posameznih težajih.
V minuli sezoni je Zavod priredili sedem tečajev. To so bili prvi letnik dvoletnega poklicnega tečaja s kvalifikacijo za kuharje, ki je trajal tisoč ur, drugi letnik dveletnega poklicnega tečaja s kvalifikacijo za dodeljene prodaji (prav tako 1000 ur), pa začetniški jo tretjestopenjski tečaj angleščine 920 ur), tečaj bančne tehnike (30 ur), tečaj za vodilno osebje v podjetjih (30 Vr) in tečaj za upravljanje osebja - pla-Ce in ostale obveznosti (80 ur). Število Prijavljenih slušateljev in nato obisk le bil v vseh tečajih zadovoljiv. Le načrtovani tečaj fitopatologije je žal odpadel zaradi preskromnega predvpisa.
Na vseh tečajih je bilo vpisanih nad sto gojencev, ki so z uspehom sledili 'ekcijam in ob koncu opravili tudi iz-Pjt. Največ zanimanja je razumljivo .'o za tečaja angleškega jezika. V začetnem obdobju je lekcijam sledilo 40 ccajniko. 120 ur dolgo srečanje z an-jJJeškim jezikom pa je zaključilo nekoliko nižje število oseb, podrobneje 26. tečaja za vodilno osebje in bančne
tehnike sta stoodstotno uspela, saj so prav vsi (12 oziroma 15 tečajnikov) uspešno zaključili 30—urna predavanja. Prav tako uspešen je bil dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za dodeljene prodaji. Potrdilo! s kvalifikacijo so si prislužili: Luciana Černič, Claudia Cesselli, Tanja Ferfoglia, Diego Ferle-tič, Michela Maraž, Kostanca Sitar, Leon Sluga in Daria Šuc.
Kako bo s strokovnim usposabljanjem v prihodnji sezoni ? Izbira bo nekoliko skromnejša v primerjavi z lansko sezono, saj bo moč izbirati le med petimi tečaji. Očitno se tudi na tem področju poznajo posledice omejevanja javnih izdatkov. Dežela je namreč
odobrila za leto 1991/92 le pet tečajev za Gorico in deset za Trst. Tako se bo nadaljeval tečaj za kuharje, saj bo tokrat na sporedu 2. letnik, ki prav tako traja tisoč ur. Ponovili bodo 1. letnik za dodeljene prodaji s kvalifikacijo. Pogoj za vpis v omenjeni tečaj je srednja šola ali dopolnjeno 15. leto starosti. Tečajniki imajo na teden 30 ur pouka, torej vsak dan z izjemo sobote in nedelje. Predmeti so splošna kultura, tuj jezik (v tem primeru gre za srbohrvaščino), trgovsko računstvo, blagoz-nanstvo, tehnika prodajanja in ureditev izložbenih oken. V dopolnilno dejavnost spada urejanje izložb v trgovinah, pa obiski raznih sejmov. V drugem letniku je predvidena tudi 4-tedenska delovna praksa v trgovinah. Namen tečaja je pripraviti prodajalca, da bo znal kupcem prikazati značilnost proizvoda in njegovo uporabo ter pomagati odjemalcem pri izbiri z nasveti in pojasnili tudi tehnične narave.
Skratka gre za znanje, katerega odsotnost je občutiti v marsikateri trgovini. V novi sezoni bodo poleg omenjenih priredili še začetniški tečaj angleščine (120 ur), tečaj personal com-putinga - računalništva (90 ur) in začetniški tečaj italijanščine (60 ur). Vpisovanje je že v teku. Prijavite se lahko do 26. julija na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. Croce 3 (tel. 81826), vsak dan (razen sobote) od 11. do 14. ure.
Sinoči sklepni del revije Seghizzi
V folklori prvi zbor Jatina na drugem mestu Slovaki
S tradicionalnim . Praznikom prijateljstva, ki je bil sinoči, po nagrajevanju še zadnjih skupin kategorije ljudskih pesmi, se je zaključilo 30. mednarodno tekmovanje v zborovskem petju C.A. Seghizzi. Kvaliteta in ugled manifestacije sta od srede do sobote privabila v dvorano UGG-ja na Battisti-jevem trgu lepo število poslušalcev. Po prvem večeru, ko je ostalo precej sedežev praznih, je tekmovanje v na-
Pevci zbora Kras počastili jubilej Pavline Komelove
Krac^0IJLec Prejšnjega meseca so se bivši člani pevskega zbora prosvetnega društva ne _ lz Dola—Poljan zbrali, da bi počastili okrogli življenjski jubilej njihove dolgolet-Prj^eY?„V0(ikinje in kulturne delavke Pavline Komel. Zbirno mesto je bilo v gostilni dans??'č v Drevoredu XX. septembra, nakar so bili na kosilu v Škrljevem, v popol-°bčin * urad Pa 50 se namenili na izlet v Beneško Slovenijo, kjer so obiskali zaselke 30-_nL, Dreka. Počastitev življenjskega jubileja P. Komelove je sovpadala tudi s “letnico delovanja društva Kras.
so se'a Pevci 50 slavljenki izročili posebno spominsko priznanje, dogovorili pa ■da se bodo odslej vsako leto dobivali na podobnem pevskem srečanju.
a sliki: slavljenka in pevci pred gostilno Primožič.
Poslanica PDG v Novi Gorici preko 130 gledališkim hišam
Tudi člani ansambla Primorskega dramskega gledališča si prizadevajo za uveljavljanje suverenosti Slovenije in seznanjanje širše evropske in svetovne javnosti z dogodki v Sloveniji. V teh dneh se je PDG obrnilo na 130 gledališč na ozemlju Hrvaške in Jugoslavije s prošnjo, naj zastavijo svoj ugled, da bi tudi njihova javnost spoznala resnico o dogodkih na slovenskih tleh. Pripravljajo tudi izjavo, ki jo bodo poslali vsem tistim evropskim gledališčem, s katerimi so neposredno ali pa preko novogoriškega gledališkega festivala navezali prijateljske stike. Sami pa so iz Brna prejeli kopijo pisma, ki ga je vodja tamkajšnjega gledališča Stanislav Moša poslal predsedniku češke in slovaške federacije Vaclavu Havelu. Sklicujoč se na "Charto" človekovih pravic zahtevajo od njihovega vodstva priznanje Slovenije in uvidenje razsule stvarnosti nekdanje Jugoslavije, ki jo skušajo držati skupaj le še nedemokratične prosrb-ske sile z armado na čelu. Predsednik Havel naj bi, kakor je slišati, zelo soli-daliziral s Slovenci in naj bi napovedal drastičen premik političnega stališča do enotne Jugoslavije.
Kakor vidimo so se tudi predstavniki kulture vključili v zelo široko diplomatsko akcijo seznanjanja in obveš-
čanja o dejanskem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji in o možnistih razpleta krize, ki jih vidijo v spotovanju načela samoodločbe narodob in uveljavljanja suverenosti in neodvisnosti. Nimamo še točnih podatkov, koliko gledališč se je odzvalo tako ali drugače na pobudo.
V okviru poletnega praznika v Gabrjah tekmovanje v košnji
Tisti, ki so v petek in včeraj iskali v večernih urah prijetne svežine, so je zagotovo našli v Gabrjah. KD Skala je namreč ob koncu tedna pripravilo poletni praznik, pred tem pa tudi vrsto športnih srečanj. Prireditev se bo sklenila danes s tekmovanjem koscev, tako v spretnosti košnje, kakor tudi v klepanju. Gre za prireditev, ki vsako leto privabi veliko obiskovalcev (in navijačev). Na travniku kraj vasi se bodo tekmovalci pomerili ob 18. uri. Tekmovali bodo kosci in kosice (ženske, ki znajo spretno uporabljati koso), napovedujejo pa tudi tekmovanje županov, seveda v disciplini ročne košnje.
faradi dopusta Zaprta gostišča
ZtlaniUniC*a^)<^ 50 nam posredovali se-bod0 ^ ?stfiiskih obratov, ki so, oziroma Pusta p fi*1 *n avgustu zaprti zaradi do-Snx, jStdna Hmeljak, Prvomajska 86 Dto,°Vo4pje od 5.8. do 31.8.,
Una ~'s‘je °a 5.8. do 31.8., gostilna tilna rT btandrež od 15.7. do 16.8., Gos-iftan barJ;5*'. Vrh' od 17- do 19.8., Ro-24.8,, rifw,G°nca, ul. Roma, od 5.8. do
V ^orirf^a8 ^ lurd :— ul. Oberdan 13 ski gtad' od 2.7. do 23.7., gostilna Rubij-/' gostij ° ubij ah od 5,8. do 31.8., Motel (G°rica	Nanut - Tržaška cesta 117
Nekat	1'8, do 3L8-
S° bile ?are^ostilne' včlanjene v SDGZ, I?6sccih j a°1 d°pusta zaprte v prejšnjih katerih ' 5stniki, oziroma upravitelji ne-*fiso doi0p,ratov Pa datuma zaprtja še lh' oziroma sporočili.
V organizaciji veterinarske službe goriške KZE
Obvezno cepljenje psov proti steklini
V	vseh občinah v pokrajini se je te dni pričela akcija obveznega cepljenja psov proti steklini. V nekaterih krajih so cepljenje že opravili, ali pa bodo izvedli dodatne posege v naslednjih dneh. Cepljenje je obvezno za živali, ki so stare nad tri mesece in je brezplačno, če se opravi v dneh in pogojih, kakor je navedeno v razpisu KZE.
Lastniki psov na območju občine Gorica bodo živali lahko pripeljali na cepljenje 15., 16., 17., 19., 20., 22., 23.,
24.,	25., 30. in 31. t.m. od 8. do 9.30 na prostor pri stadionu na Rojcah.
V	Tržiču bo cepljenje 16., 17., 19.,
20.,	23.,24., 26., 27.,, 30. in 31. t.m. od 9. do 10.30 pri občinski klavnici.
Na območju Števerjana bodo_ cepili pse 16. t.m. od 10. do 12. ure v Štever-
janu in 22.7. od 10. do 12. ure na Jazbinah.
Na območju Sovodenj so prvo akcijo izvedli 10. in 11. t.m. v zaselkih, 24. t.m. od 8.30 do 10.30 pa bo cepljenje v Sovodnjah, pri nogometnem igrišču.
Razpored cepljenja na območju občine Doberdob je naslednji: 17.7. od 9. do 11. ure pri osnovni šoli v Doberdobu, 18.7. od 9. do 10. ure na Poljanah in od 10. doli. ure na Palkišču, 19.7. od 9. do 10. ure v Doberdobu in ob 10. do 11. ure v Jamljah.
V občini Zagraj bodo cepili pse 17.t.m. med 8.30 in 10.30 pri osnovni šoli v Zagraju, od 10.45 do 11.30 pri osnovni šoli v Zdravščinah, 18.7. od 8.30 do 10.30 pri osnovni šoli v Martin-
ščini in 25. 7. od 8.30 do 10. ure v Zagraju pri poslopju bivše osnovne šole. Na območju Krmlna bodo akcijo zaključili 29. t.m. Cepljenje bo od 8. do 10. ure pri občinski klavnici.
V sodelovanju z občinskimi upravami je veterinarska služba KZE poskrbela v vseh krajih za pravočasno informiranje občanov preko razglasov, oziroma lepakov. Posebej velja poudariti, da je cepljenje obvezno (in potrebno) tudi zaradi ponovnega pojavljanja žarišč nevarne bolezni, ki so jih odkrili na slovenski strani Tržaškega krasa.
Nevarnost razširjenja in okužber z nevarno boleznijo torej nikakor ni mimo in ukrepati je treba temu primerno.
slednjih dneh doseglo odobravanje in pozornost širšega kroga ljubiteljev tovrstnega petja. K temu je seveda botrovala udeležba zelo kakovostnih in znanih zborov, ki se glasbeno in pevsko vzgajajo v najbolj odmevnih evropskih šolah. Žirija je večkrat s težavo odločila, kdo si zasluži najboljša mesta v kategoriji, saj so si bili marsikateri zbori enakovredni. Med mešanimi zbori so zmagovalci 1. kategorije v polifonskem petju za las prekosili Madžare iz Szegeda, ki so si prislužili simpatije občinstva.
Polifonija je bila pri kraju že v petek, ko so nastopile vokalne skupine 4. kategorije. Prvo mesto so si izborili Avstrijci z lepim odstotkom točk (93.14 na 100), drugi so bili pevci komornega zbora "Canticum" iz Szegeda (90.86), tretji pa "Jauna Muzika" iz Vilniusa. Sledijo po vrsti "Ensemble Vocale Po-livox" iz Trsta, "Vokalgruppen Spek-trum" iz Stokholma in "Vox Hesperia" iz Bologne.
Včerajšnji dan je bil v celoti posvečen ljudskim motivom. Zbori so predstavili program prirejenih pesmi iz ustnega izročila svojega naroda. Prisluhnili smo torej. bogatemu izboru motivov raznih držav in narodov Evrope, od Bolgarije in Romunije do Danske in Švedske. Na sporedu je bilo dvanajst zborov. Zj rtraj so nastopili Litovci, Madžari iz Szegeda, Latvijci, Bolgari, Madžarke iz Pecsa, Italijani in Slovaki, popoldne pa so bili na vrsti Nemci, Tržačani, Danci, Poljaki in Romuni. Prvo mesto je pripadlo latvijskemu zboru "Lauda", ki je prejel kar 97.29 točk na 100. Drugi je bil slovaški akademski zbor iz Brna (93.57), tretji pa litvijski "Jauna Muzika" (92.57). Sledijo madžarski ženski zbor "Bela Bartok" (91.71), madžarski zbor "Canticum" (88.43), zbor "Isola Vicentina" (87.86), romunski zbor "Cappella Tran-sylvanica" (87.29), nemški zbor "Clara Wieck Gymnasium" (86.57), tržaški zbor "Illersberg" (85.43), bolgarski zbor "Plovdiv Chamber Choir" (84.86), danski zbor "Carmina" (82.71) in poljski akademski zbor "Politechniki Slaski-ej" (74.29). Zvečer so uradno nagradili najboljše uvrščene zbore, ki so nato ponovno izpeljali svoj program ljudskih pesmi. Vzdušje je bilo na koncu večera pri višku. Zbori in organizatorji so se potem, kot smo že v začetku omenili, zbrali v telovadnici v dolini Korna, kjer so preživeli še zadnje trenutke gostovanja v našem mestu, (af)
Na sliki (Foto Čubej): madžarski ženski pevski zbor "Bela Bartok".
prispevki
Namesto cvetja na grob Emila Lasiča daruje ženski pevski zbor iz Sovodenj 160 tisoč lir za pomoč Sloveniji.
Namesto cvetja na grob Emilu Lasiču, darujejo družine Hmeljak, Nanut in Rojec 100 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
V spomin na moža Emila daruje žena Danica 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Poskusiš ga lahko pri zastopniku
GORI-CAR
NOVI CITROEN ZX

TRŽIČ
CESTA V GRADEŽ
ROJEN ZMAGOVIT
Poskusiš ga lahko pri zastopniku
GORI-CAR
GORICA
KORZO ITALIA 187
*
V Čedadu je vse pripravljeno za otvoritev festivala Pentagonale
Mittelfest za ovrednotenje kultur narodov-sosedov v Srednji Evropi
Za sedaj potrjujejo, da prireditev zagotovo bo
Puljski filmski festival se prebija skozi težave
ČEDAD — Čedad bo od 19. do 29. julija prizorišče pomembnega mednarodnega dogodka - Mittelfesta, ki ga prireja Dežela Furlanija-Julijska krajina pod pokroviteljstvom predsednika republike Francesca Cossige in same Pentagonale. In prav predsednk italijanske republike bo prisoten na otvoritveni slovesnosti, ki bo v petek, 19. julija. Ob tej priložnosti bodo prisotni tudi predsednik madžarske republike Arpad Goncz, podpredsednik češkoslovaške vlade Josef Mikloško ter italijanski zunanji minister Gianni De Michelis.
Mittelfest bo na svoje odre sprejel vrsto najboljših glasbenih, folklornih, gledaliških in lutkovnih skupin iz petih držav Pentagonale. Z njim bo srednjeevropski kulturni prostor dobil priložnost, da se predstavi širši javnosti, da se kultura narodov tega prosotra izpostavi in doseže odmevnost, ki ji pritiče.
Zamisel za tako zahteven projekt se je rodila pred letom dni, ko so sredi Čedada odprli odmevno razstavo o Langobardih. Na srečanju zunanjih ministrov petih sosednjih držav je padla ideja o srečanju, na katerem naj bi prišla do izraza bogatost in raznolikost srednjeevropskega kulturnega prosotra. Nastal je Mittelfest.
Značilnost Je manifestacije, ki bo imela prav Čedad za svoj sedež, je predvsem vsebinskega značaja. Umetniški vodja pobude bo namreč vsako leto drugi človek in seveda
Podelitev nagrad na Film Meetingu v Bergamu
S podelitvijo nagrad se je včeraj zaključila deveta izvedba Bergamo Film Mitinga. Žirija je ob pohvali vseh prisotnih del podelila tri nagrade »Rosa Camuna« (po četrti v Bergamu). Zlato odličje je prejel nemški film (producirali so ga v bivši NDR) Godec tanga režiserja Rolanda Graefa, ki se je uveljavil že lani v Berlinu; srebra je bil deležen turški film Stekleno srce Fehmija Vasarja, bronasto nagrado pa je prejelo delo Življenje mrtvih francoskega avtorja Arnauda Desplechina.
Žirija mednarodnih kritivo je izbrala delo Close my Eyes Angleža Stephena Poliakoffa.
vsako leto predstavnik ene od petih nastopajočih držav. Za uvod so to nalogo poverili tržaškemu režiserju in pisatelju Giorgiu Pressburgerju, naslednjo izvedbo pa bo vodil Avstrijec George Tabori. S tem pa bosta Mittel-festu iz leta v leto zagotovljena drugačna vsebina in drugačen umetniški pristop.
Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Jugoslavija in Madžarska bodo oblikovale letošnji in naslednje srednjeev-roposke festivale v Čedadu z željo, da bi prireditev predstavljala novo in pomembno priložnost za vzpostavitev trdnejših političnih in prijateljskih vezi med temi državami. To sta bila želja in namen vseh, ki so oblikovali kulturno prireditev sredi Čedada, to je želja številnih skupin, ki bodo v desetih dneh ponudile prikaz kulturne bogatosti držav, od koder prihajajo.
Prireditelji Mittelfesta so kot kraj predstav izbrali najbolj karakteristič-
ne predele starega Čedada, celo bregovi Nediže bodo »zaživeli« ob posebni, osem ur trajajoči postavitvi Božanske komedije.
Mittelfest pa ni in noče biti domena Čedada in njegovo ožje okolice. Gre namreč za pobudo, ki mora preseči celo deželne okvire in privabiti gledalce od vsepovsod. Tudi z uresničitvijo tega načrta bo Mittelfest dosegel cilj, ki si ga je zastavil.
Vrsta predstav se bo vsak dan zvrstila v poznih popoldanskih in večernih urah na prostem. V primeru slabega vremena pa bodo skupine nastopile v cerkvi sv. Frančiška ter v gledališču Ristori. Podrobneje o sporedu Mittelfesta bomo še poročali.
Medtem je že stekla predprodaja vstopnic in abonmajev. Tisti, ki bi se radi udeležili ene ali več predstav, se lahko zglasijo v agenciji Utat v Trstu, v agenciji Appiani v Gorici ali v uradih Mittelfesta v Čedadu.
RUDI PAVŠIČ
Festival bo, festivala ne bo. Do pred kratkim so si sledile protislovne informacije o izvedbi puljske prireditve. Vojni dogodki in stalna napetost na Hrvaškem so jo namreč privedli pod velik vprašaj. Končno je v četrtek festivalski svet sklenil, da se bo festival »odvrtel«, in sicer v predvidenem terminu od 26. julija do 2. avgusta.
Predsednik festivalskega sveta, režiser in igralec Tonci Vrdoljak, sicer tudi podpredsednik Republike Hrvaške, je istega dne v večernem televizijskem dnevniku TV Zagreb to tudi potrdil.
Čeprav odmislimo izredne razmere, v katerih se bo kakorkoli že manifestacija odvijala, je prišlo do korenitih sprememb tudi v samem konceptu festivala. To nikakor ni več stari Festival jugoslovanskega igranega filma. Post-Jugoslavija je rodila nov mednarodni festival, ki noče biti samo prenosnik težav in ambicij jugoslovanskih kinematografij. Domača filmska proizvod-
nja pa tudi ne bo predtavljena v celoti.
Puljski festival je poleg direktorice Gorke Ostojič-Cvajner dobil še novega selektorja - Iva Skrabala, ki je iz domače proizvodnje na področju Jugoslavije izbral 10 celovečercev, ki se bodo potegovali za nagrado 10.000 DM. Informativne sekcije ne bo več, zato bodo neizbrani filmi ostali neza-beleženi.
Tako bo nezabeležena slovenska kinematografija, saj film Ječarji režiserja Marjana Cigliča ni prišel v konkurenčni izbor. Najnovejši slovenski film Srčna dama Borisa Jurjaševiča pa zaradi zastoja v dneh vojnih spopadov na Slovenskem ni mogel biti pravočasno dokončan.
Glavnemu programu »jugoslovanskih« filmov v konkurenci bo sodila mednarodna žirija. Predseduje ji Peter Cowie, urednik zbornika International Film G uide iz Londona, ostala dva člana pa sta Antonin Liehm, direktor časopisa Lettre International, in Anna-maria Percavassi, direktorica festivala Alpe Adria Cinema v Trstu.
Ob mednarodni žiriji za domače filme bo letošnji puljski festival imel tudi sekcijo tujih filmskih novitet. Arena hitova bo v večernem razporedu projekcij prikazala nekaj vrhunskih mednarodnih uspešnic, kakor so Coppolov Boter III ali cannski zmagovalec Barton Fink bratov Coen. Večkrat razočarano občinstvo bo vsekakor bolj zadovoljno.
Ciklus Pogled v Evropo bo festival odprl ostalemu evropskemu filmskemu snovanju, ki je jugoslovanskim kinematografijam seveda bliže, pa seveda ne samo na zemljevidu.
To so za sedaj v glavnem napovedi, nikakor pa še ne dejstva. Veliko vprašanje je namreč, če bodo filmske kopije sploh prišle do Pulja. Če bi bile za tuje producente ovire v politični in vojaški negotovosti, bi za domače producente srbskega kroga lahko šlo za določen embargo festivala, ki se tako ali drugače oblilkuje v mednarodni hrvaški festival. Brez filmskih kopij pa tudi nobenega festivala ne more biti-Organizatorji zatrjujejo, da bodo tudi o razpoložljivosti kopij čimprej obvestili javnost.
In že zdaj je jasno, da bo letos v Pulju zelo vroče, resnično vroče, pa ne glede na vremenske razmere in temperaturo v tem prijetnem jadranskem mestu, ki se lahko ponaša z izredno lepo Areno. ALEŠ DOKTORIČ
Z gledališčem v iskanju oddiha
Na dvorišči pri Škerkovih v Bajti pri Trnovci je bila sinoči premiera letošnje poletne predstave Slovenskega stalnega gledališča - sproščujoče Ruzantejeve Moschete v režiji Borisa Kobala. Adrijan Rusija v vlogi Zgagarja, Miranda Caharija kot njegova žena, osvajalski sosed Livio Bogateč in soudat Vladimir Jurc (vsi na sliki Giovannija Montene-ra) so po prologu Lučke Počkaj nanizali vrsto duhovitih in pikrih prizorov iz »razgibanega« življenja zakonskega para, da je na sceni Marjana Kravosa in v kostumih Marije Vidau še enkrat zaživela ta duhovita komedija iz prve polovice 16 stoletja, ki je do današnjega dne ohranila vso svojo svežino in veselost
Idrijski razgledi - že 35 let m Primorskem
Idrijski razgledi so ena najstarejših revij na Primorskem, saj redno izhajajo že petintrideset let. Trdoživost in trmasta vztrajnost idrijskih intelektualcev sta uspešno prebrodili premnoga krizna obdobja in tudi v zadnjem času, ko družba revialnemu življenju res ni kaj prida naklonjena, klubujejo razmeram in tiskajo svojo zanimivo publikacijo. Razgledi so v bistvu nekakšen zbornik vsega dogajanja na tem skrajnem robu Primorske, obenem pa so pregleden zapisovalec vseh najpomembnejših dejanj in razmišljanj tamkajšnjih ustvarjalcev. Čeprav izidejo le dvakrat letno, velja omeniti, da je naklada zadnje jubilejne številke kar 1200 izvodov, kar je naravnost fascinanten podatek. Na vprašanje, če vse te izvode tudi prodajo, je ena najbolj delavnih članic uredništva etnologinja Ivana Leskovec, skromno odgovorila, da je večina prodana že vnaprej, saj tri četrtine vseh stroškov tiskanja pokrijejo že z naročninami. Med slovenskimi revijami je to gotovo rekord. Bralci so Razglede torej vzeli za svoje, kar pa seveda ni slučajno, saj je vsebina izredno zanimiva, znanstveno tehtno zastavljena, podana pa poljudno, tako da je dostopna zelo širokemu krogu bralcev. Največ
zaslug za redno izhajanje revije ima Mestni muzej Idrija, ki se očitno zaveda velike kulturno-zgodovin-ske vrednosti takšnih dejanj.
Poglejmo si podrobneje vsebino nekaterih najznačilnejših člankov iz zadnje številke.
Uvodni članek izpod peresa profesorja Janeza Kavčiča, govori o nedavnem praznovanju 500-letni-ce Idrije. Kavčič ugotavlja, da Idrija ob svojem jubileju stoji na prelomnici časov: srebrni studenec usiha (rudnik živega srebra, ki je ime Idrije ponesel po celem svetu, postopoma zapirajo) in potrebno bo poiskati nove perspektive življenja. Kot edina možnost se kaže pospešeno vključevanje v sodobne evropske tokove.
V nadaljevanju revije Ivana Leskovec piše o čudoviti vasici Zakojci, rojstni vasi Franceta Bevka, katerega stoletnico rojstva smo praznovali lani. Ker je Leskovčeva etnologinja, se je svoje naloge lotila z znanstvenega vidika in nam na zanimiv način razkrila življenje preprostih kmečkih ljudi tega lepega kraja, ki je kot nekakšno gnezdece umeščeno med hriboma Porezen in Kojca. V kraju so pred kratkim odprli tudi muzej Franceta Bevka, zato je postal zanimiv tudi kot prijetna izletniška točka.
Obsežen članek z naslovom Idrija na poti okoli sveta, ki ga je napisal Niko Jereb, govori o znamkah in filatelističnem društvu iz Idrije, ki je lani praznovalo 40-letnico obstoja. Za izredno uspešno delo na tem področju, so znamkarji prejeli tudi priznanje Skupščine občine idrija, natisnili pa so tudi dve priložnostni znamki ob petstoletnici mesta, s čimer se lahko pohvali le še nekaj mest v Jugoslaviji-
Med najzanimivejše članke v Razgledih spada tekst zgodovinarke Ane Štucin, ki je obdelala Cerkljansko iz obdobja, ko so ji vladali Francozi. Iz arhivov je izbrskala veliko zanimivih dokumentov, ki pričajo o življenju tistega časa.
Poleg zgodovinskih tem osrednji prostor revije zavzema literatura. V vsaki številki je predstavljenih po nekaj avtorjev. Tokrat se seznanimo s pesmimi Roberta Pajerja, Andreja Lutmana, prozo pa je prispeval zdravnik' Janez Podobnik, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen tudi za občinskega župana.
V drugi polovici Razgledov so članki z ekološko problematiko (moramo povedati, da se je na področju varstva okolja v idrijski občini najbolj angažiral
geolog in pesnik Jože Janež; tokrat je objavil natan-čen zemljevid vseh divjih odlagališč smeti in pred' ložil tudi načrt njihove odstranitve oziroma sanaci' je), več prispevkov govori o geologiji in rudarstvu, prav proti koncu pa je še nekaj predstavitev. Helg8 Glušič objavlja zapis o romanu Duša imena psihia1' ra in priznanega slovenskega pisatelja Jožeta Felca. Jože Janež predstavlja književno revijo Fontana. Ivana Leskovec pa knjižico Moje Ravne avtorja Vik' torja Prezlja.
To je samo kratek pregled nekaterih najznačm nejših prispevkov, za marsikoga pa bo zanimiv tud tekst Anite Vidic Grah, ki govori o zgodovini cel' kljanske cerkve sv. Ane, ali pa simpatičen zapis 0 redki roži Kranjski Jeglič, ki sta ga sestavila Jožk° Bavcon in Rafael Terpin, več prispevkov pa je ubra' nih na temo srečanja slovenskih geologov. Le-ti s° namreč imeli lani svoj zbor ravno v Idriji. Prav n8 koncu lahko preberemo še spominski zapis Janez Kavčiča o lani umrlemu idrijskemu slikarju Ivan Seljaku Čopiču.
jožek Štucin
(p (TrMiftTrnrs?
~	.—^	TTV07-TZV0Z ZASTOPSTVALJ S.p.A_
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
BnSO LANCIA IVECO iibelli
13
SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. dell’Industria 6 - Tel. (0481) 522012
CAST01'2
Castiglioni
obutve
Korzo U. Saba 2 - Tel. 764007 TRST
Korzo del Popolo 9 - Tel. 72590 TRŽIČ
RAZPRODAJA VSEH ARTIKLOV
Po dolgi etapi na kronometer si je opomogel tudi Bugno
Greg Lemond spet vodi
. ALENCON — Dolga etapa na kronometer (73 km) je po Pričakovanjih zrevolucionirala skupni vrstni red in povrnila Američanu Lemondu rumeno majico. Etapo je sicer dobil Panec Indurian, a z minimalno prednostjo, medtem ko so a°stanki ostalih večji, dosedanji lider Marie je zdaj le 8.
.Se malo pred ciljem je zanesljivo vodil specialist tovr-Oih preizkušenj Breukink, ki pa je v zadnjih kilometrih asel v stisko in izgubil vso prednost. Soliden je bil Bugno, j i.e na skupni lestvici v bistvu izgubil le peščico sekund, a
* R ■
sprint.
z 52. povzpel na 7. mesto. Presenetil je tudi sovjetski er Abdujaparov. Vnovič pa je razočaral Chaippucci, ®.u letos maloštevilne gore verjetno ne bodo zadoščale, a ni se spet lahko vključil v boj za prvo mesto.
, . Vrstni red 8. etape: 1. Indurian (Šp.) 1.35'44" s poprečno Ip .ostjo 45,7 km na uro; 2. Lemond (ZDA) po 8"; 3. Bernard V-) 53"; 4. Breukink (Niz.) 114"; 5. Bugno (It.) 1'31"; 6. Mauri i?P-) 1'33"; 7. Abdujapaorv (SZ) 1'37"; 8. Delgado (Šp.) 2'05";
Lance (Fr.) 2'16"; 10. Louviot (Fr.) 218"; 11. Leblanc (Fr.) j j ; 12. Giovannetti (It.) 3'12"; 13. Golz (Ne,m.) 316"; 14. (Vcala (Meh.) 3'25"; 15. Pulnikov (SZ) 3'30"; 16. Fignon (Fr.) adg : 17. Mejia (Kol.) 3'44": 18. Kelly (Irska) 4'02"; 18. Chiap-(It.) 4-04"; 20. Vanderaerden (Bel.) 4'07"; 26. Fondriest 4E' i 34. Leli 5'24" (oba It.).
, »kupni vrstni red: 1. Lemond (ZDA) 31.57'48"; 2. Breu-“.mk (Niz.) 1'13"; 3. Abdujaparov (SZ) 1'21"; 4. Indurain (Šp.) v,' < 5. Bernard (Fr.) 3'11"; 6. Kelly (Irska) in Bugno 3'51; 8. 4‘arie (Fr.) 410"; 9. Alcala (Meh.) 4'14"L 10. Leblanc (Fr.) ri ; 11. Golz (Nem.) 4'24"; 12. Delgado (Sp.) 4'30"; 13. Mau-p.lSp.) 441, 14. Fignon (Fr.) 512”; 15. Lance (Fr.) 5'42"; 16. giovannetti (It.) 5'45"; 17. Louviot (Fr.) 5'46"; 18. Danderaer-6’l8"(Bel ) 6'03"; 19' Pulnikov (SZ) 611"; 20. Chiappucci (It.)
sliki AP: Lemond - tour je resnično njegova dirka!
V B ligi po prestopnem roku nogometašev
Udinese je najresnejši kandidat za napredovanje
VIDEM — Italijanski nogometni poznavalci pravijo: najresnejši kandidat za napredovanje v A ligo je Udinese. Furlansko društvo, predvsem njegov tehnični direktor Mariottini, se je znalo v prestopnem reoku zel,o dobro kre-tati in je zbralo v svoje vrste več kakovostnih igralcev, ki pač omogočajo tako optimistična napovedovanja.
Zadnji uspeh ob jezeru Comu, kjer je potekala kupoprodaja, pa je nakup napadalca Fiorentine Marca Nappija, s katerim je videmski drugoligaš okrepil svojo napadalno vrsto, ki se je delno ošibila z odhodom Totoja De Vitisa k Piacenzi.
Največjo skrb pa so videmski športni delavci namenili obrambi, ki je v lanski sezoni večkrat pokazala določene vrzeli in še posebno v zadnjem delu prvenstva, ko si je Udinese v bistvu zapravil vse možnosti za napredovanje. Spomnimo se na številne spodrsljaje v obrambi, ki so nasprotnim ekipam dovolili, da so prav v zadnjih minutah igre iz podrejenega prešle v nadrejeni položaj. Zaradi tega je jasno, da so Mariottini in sodelavci poskrbeli za nakup močnih in izkušenih obrambnih igralcev.
Predvsem prihod Mandorlinija, Rossinija (oba Inter) in Calorija (Piša) zagotavlja večjo gotovost in izkušenost
Svetovna odbojkarska liga
Italija v Osaki ugnala Japonce
k^AKA — Do konca svetovne odboj-tori d9e marijkajo le še štiri kola. Nas-27 .a finalu štirih, ki bo v Milanu 26. in Cen-' 80 si ze zagotovile reprezentan-2emsk 6' Sovietske zveze' Kube in Nizo-
tiem *3rv* tekmi sklepne turneje na Dalj-br vzhodu je Italija včeraj s 3:2 (tie kai k 15:10) premagala Japonsko, proti dv ,n bo igrala še danes. Nato se bo g rat pomerila še z Južno Korejo. skemrein* usPehi bi se azzurri v milan-var . Polfinalu izognili igranju proti nestor, 1. Kubi in bi se pomerili z bolj do-Pmmi Nizozemci.
a 'ia nastopa v Osaki s svojo B ekipo!
Ivaniševič out
AXj?T^AD — V finalu teniške aturnirja San-,1 osta igrala Španca Bruguera in E. pr6m ez- Bruguera je v polfinalu s 6:1, 7:5 6:2 c^9al Ivaniševiča, Sanchez pa je s - ' ' odpravil Novačka, ki je v četrtfi-
nalu : ,
Sticha!Zl°čl1
zmagovalca VVimbledona
Pred današnjo Veliko nagrado formule ena v Silverstonu
Nigel Mansell res nezadržen
SILVERSTONE Nigel Mansell je bil velik protagonist poskusnih voženj za Vn Anglije v formuli ena, zato je pred današnjim štartom (ob 15. uri po Raidue) tudi nesporni favorit. Tudi včeraj je brez težav obvladoval položaj, svoj petkov najboljši čas pa celo izboljšal skoraj za dve sekundi! Najprej je postavil čas pod 1'21", ko pa ga je Senna proti koncu poskusnega roka le prehitel, je takoj zapeljal iz boksa in brez težav dosegel še boljši čas.
Oba Ferrarijeva pilota sta bila včeraj solidna, a še naprej zaostajata za vvilliams in mclaren, De Cesaris, ki se je v petek vrnili mednje, pa je imel včeraj res smolo, saj sploh ni mogel na progo.
Odgovorni za dirke pri italijanski hiši inž. Lombardi je' priznal, da ga je nov motor za kvalifikacije nekoliko razočaral, Senna pa je bil slabe volje in je izjavil, da bo danes dirkal v defenzivi, češ da so pri mclarnu sicer ugotovili pomanjkljivosti,a jih še niso odpravili.
Tako danes na štartu:
1.. vrsta: Mansell (williams) 1'20"939; Senna (mclaren) 1'2T'618. 2. vrsta: Patrese (williams) 1'22"109; Berger (mclaren) 1'22"476; 3. vrsta: Prost (ferrari) 1’22"478; Aleši (ferrari) 1'22"881; 4. vrsta: Moreno (benetton) 1'23"265; Piguet (be-netton) T23"626; 5. vrsta: Gugelmin (leyton house) 1'24''044; Modena (tyrrell) 1'24"069; 6. vrsta: Lehto (dallara judd) 1'24"141; Blundell (brabham yamaha) 1'24"165; 7. vrsta: De, Cesaris (jordan ford) 1'24"319; Brundle (brabham) 1'24"345; 8. vrsta: Nakajima (tyrrell honda) 1'24"560; Capelli (leyton ho-
use ilmor) 1'24"587; 9. vrsta: Gachot (jordan ford) T24"592; Pirro (dallara judd) 1'24"654; 10. vrsta: Boutsen (ligier) 1'25"174; Morbidelli (minardi ferrari) 1'25"222; 11. vrsta: Bernard (larrousse ford) 1'25"537; Suzuki (larrousse ford) 1‘25"583; 12. vrsta: Martini (minardi ferrari) 1'25"583; Herbert (lotus judd) 1'25"689; 13. vrsta: Hakkinen (lotus judd) 1’25"872; Alboreto (footwork ford) 1'26"192.
Gaja deželni finalist
Teniška ekipa Gaje se je uvrstila v deželni finale ekipnega prvenstva under 14. Brata Borut in Aleš Plesničar sta namreč včeraj na Padričah premagala predstavnika goriškega društva Zaccarelli.
Začetek ni obetal tako uspešnega razpleta, saj je Borut s 4:6, 1:6 izgubil uvodno srečanje z najboljšim posameznikom goriškega društva, Slovencem Aleksandrom Pausijem. v drugem srečanju pa je Aleš s 6:2, 4:6, 6:0 premagal Marca Sestana, kateremu je po lastni krivdi prepustil drugi niz.
Odločilna je bila igra dvojic, v kateri sta brata Plesničar zmagala s 6:4, 6:1.
V finalu se bo Gajina ekipa pomerila z zmagovalcem dvoboja med openskim ATO in Pordenonom.
v obrambi, na sredini igrišča in v napadu pa je kakovost igralcev ostala na visokem nivoju.
Kljub številnim pritiskom in ponudbi milijardnih vsot so se pri Udineseju vendarle odločili, da ne bodo odstopili napadalca Balba ter režiserja Frances-ca DelLAnna, ki je bil izbran v peterico najboljših igralcev B lige.
Njuna prisotnost v Vidmu zagotavlja, da je društvo trdno prepričano v kakovostni skok, ki bi furlansko enajsterico pripeljal v A ligo.
Če je položaj, kar zadeva igralce in trenerja (Buffonija je zamenjal Scog-lio) v redu, istega ni mogoče trditi glede vodstva Udineseja. Tudi na zadnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical industrij ec Cainero s sodelavci, ni bilo jasno, kdo bo prevzel upravo društva. Giancarlo Pozzo, v bistvu, še naprej ostaja predsednik in vrsta nakazanih rešitev se dan za dnem spreminja.
Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo. Vsekakor pa bi bilo izredno pametno, da bi društvene težave čimprej odpravili in s tem preprečili morebitne kvarne posledice v odnosu do igralcev. Če je ekipa nared za napredovanje, potem mora biti celotna njena struktura utečena.
Stari in novi igralci se bodo pod vodstvom »profesorja« Franca Scoglia zbrali naslednji teden v Ravasclettu, kjer bodo stekle priprave za novo sezono. Medtem pa so pri videmskem drugoligašu že začeli abonmajsko kampanjo, ki dobro obeta.
SEZNAM IGRALCEV UDINESEJA
Vratarja: Giuliano Giuliani in Ni-cola Di Leo
Branilci: Nestor Sensini, Stefano Rossini, Andrea Mandorlini, Alessan-dro Calori, Emidio Oddi, Luca Com-pagnon.
Vezni igralci: Fabio Rossitto, Antonio Manicone, Francesco DelVAnno, Roberto Breda, Luca Mattei.
Napadalci: Abel Balbo, Marco Nap-pi, Willi Pittana, Lorenze Marronaro, Marco Negri.
Trener: Franco Scoglio.
RUDI PAVŠIČ
Pet golov Peruja
SANTIAGO — Na ameriškem nogometnem pokalu je Peru prišel do svoje prve zmage. Kar s 5:1 (2:1) je premagal Venezuelo, a Argentina je s 4:1 (1:0) odpravil Paragvaj.
Lestvica A skupine: Argentina 6, Paragvaj in Čile 4, Peru 2, Venezuela 0. (Venezuela ima tekmo več).
B Skupina: Brazilija - Urugvaj 1:1, Kolumbija - Bolivija 0:0. Lestvica: Bra-zilja, Kolumbija in Urugvaj 3, Bolivija 2, Ekvador 1. (Urugvaj in Bolivija imata tekmo več)
Poziv ZSŠDI za Goriško za pomoč Sloveniji
mg^^PBstvo Pokrajinskega odbora ZSŠDI za Goriško je na svoji zadnji seji vsak - u9™ tudi preučilo krizno stanje v matični domovini in obsodilo je 4„rsno uporabo sile pri reševanju sporov ter se pridružilo stališču, ki ga zavzelo Deželno vodstvo ZSSDI.
zasu ,?. turiškem vlada ob dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji še posebna uljenost, saj je med drugim ogroženo tudi dolgoletno in bogato ob-
S1 Sodelovanje.
8iočoh°VenBa stoji pred hudo preizkušnjo. Tudi na nas je, da po svojih V 8eznanimo javnost s stališči Slovenije. da se0ustvo PO ZSŠDI za Goriško tudi dodatno poziva vse svoje članice, Posled■ma*ts™afno angažirajo pri nabiranju sredstev za ublažitev
°zern]1C' M le Slovenija utrpela med vojnimi operacijami na na®eiU' Prlspevke naj društva naslovijo na tekoče račune, ki so 1 °oprti na slovenskih denarnih zavodih.
hudih svojem bili v ta
obudilo nogmetno komisijo
dtl(-vi so predstavniki slovenskih zamejskih nogometnih društev in *a9ona i„ nekajletnem zatišju, obudili komisijo, ki bo skušala dati novega Razve Veui° P°vezan°st med društvi na nogometnem področju. PrvenstvihSe^*vo ie' da se Je °b napredovanju več članskih ekip v amaterskih !Uedseb0jn'., ^Porodila med društvi nova .zavest in želja po graditvi novih 1® srede $ Vnosov, zaenkrat na mladinskem področju. Komisija je iz svo-al6gove 7fl9lasno izbrala za predsednika Borisa Krapeža in s tem priznala ZdNtko® slu9e pri delu z mladimi. Prva naloga komisije bo, da že pred **? Področ’ ezone izdela osnovne smernice in sestavi podroben program dela uini PedaoUlu1-*ad*nske9a nogometa. Z novimi prijemi in s strokovno dovrše-k° °Qioqoč°- m Pristopom naj bi ustvarili take motivacijske pogoje, ki Iah-®dnose mea10 boljšo kvaliteto dela, predvsem pa homogenost in prijateljske t . živijpnj /^dimi nogometaši. Vsem je znano, da naša skupnost izgublja eZave naj>. moči zaradi demografskih razlogov in prav nogomet bo te P°zitiven L. i °bčutil zaradi številčnosti v ekipah. Tarnanje pa vsekakor ni ,.°stj0 dbi ri^toP" Nova nogometna komisija meni, da je mogoče z iznajdlji-1 korak z^mizmom in dobro voljo marsikaj storiti. Nujno pa bo tudi uskladi-“rugimi bolje organiziranimi športnimi panogami. (L.V.)
Gabrje: Števerjanci ugnali Vipavo
5® Kl> g, C1f se je 5. gabrski turnir v malem nogometu, ki ga je priredilo doma-n ®verian a a; V kategoriji amaterjev so v finalu zasluženo slavili igralci W6ltlagali g hso 8 5:1 premagali Vipavo. V
Gab-^0neai 6’
finalu zasluženo malem finalu pa so Vrhovci
iz
7:3
Tj e 2 7 Zrsfni red: 1. Steverjan, 2. Vipava, 3. \Mi, 4. Gabrje, 5. Dol Poljane, 6. Na qan ?oerdob, 8. Rupa Peč, 9. Sovodnje, 10. Štandrež. ie k1 evanju so posebn ;j 1 s 13 zadetki najb<
juTtke), Ger^r' Nevia Černič (Vrh) kot najučinkovitejša strelka (dosegla je 3 d°Segla r,oTnay10 (Itala) in Spangher (Sovodnje), ki sta na mladinskem turnir-
SihSf SV
Zadetk Vral
so posebna priznanja prejeli tudi Moreno Trevisan (Vipa-vra\S 13 zadet¥ najboljši strelec turnirja, Luca Mastroianni (Vrh) kot ar' Nevia Černič (Vrh) kot najučinkovitejša strelka (doseola ie 3
1 P° 4 gole. (mar)
S petkovim nagrajevanjem na Proseku konec 11. zamejskega prvenstva
Potrjena vse večja popularnost balinanja
S četrtkovim zadnjim kolom se je po skoraj poltretjem mesecu zagrizenih bojev naposled le končalo 11. zamejsko balinarsko prvenstvo, na katerem je nastopilo skupno kar 11 ekip.
Kot smo že poročali je letos že dve koli pred koncem premočno v tretje slavil zgoniški Kras Elio, ki tokrat (o čemer priča tudi velika prednost kar osmih točk pred drugouvrščeno Gajo Bak), res ni imel enakovrednih tekmecev. V 20 srečanjih je utrpel le dva poraza.
Za nekatere druge ekipe pa je bil četrtkov zavrtljaj izredno pomemben. Zarji Ford, ki je bila poleg Krasa Elio najuspešnejša v povratnem delu, ni za las uspelo pripraviti pravcatega podviga, da bi se s šestega mesta iz prve polovice prvenstva prav v zadnjem kolu prebila celo na drugo. Sicer drugo mesto predstavlja za Gajine balinarje pravično plačilo, saj so bili skozi celotno prvenstvo bolj konstantni.
Kar pa se tiče nehvaležnega zadnjega mesta je na koncu prevladal Mak Ago-rest, ki je s pomočjo prestižne domače zmage proti poletu dokončno potisnil na najnižjo stopničko ricmanjske prijatelje.
V petek pa je bila na vrtu zadruge Kulturni dom na Proseku družabnost, povezana z nagrajevanjem vseh nastopajočih. Vse ekipe so prejele pokale, ki so jih ob tej priliki darovali domači podjetniki in skoraj vse slovenske banke tržaške in goriške pokrajine ter proseška podružnica Casse di Risparmio. Posebno priznanje domače društvene gostilne pa je prejel Dario Tence za vloženi- trud tako na igrišču kot zunaj le tega.
Najprej je predsednik balinarske komisije pri ZSŠDI Zdravko Skupek na kratko orisal potek letošnje izvedbe, za njim pa je predsednik Teritorialnega odbora Združenja Livio Valenčič izrazil dokajšnje presenečnje nad velikim številom udeležencev. Ugotovil je, da se slovensko balinanje z naglimi koraki uveljavlja ne samo med našo skupnostjo, temveč tudi v pokrajinskem in celo državnem merilu, kar potrjujejo izredni uspehi Sokola, Zarje in Nabrežine, ki so šest svojih ekip plasirale na DP.
Predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin pa je na koncu s svojim posegom razčistil še zadnje dvome tistih, ki so imeli ali še imajo do balinanja dokaj čudne poglede.
IZIDI 22. KOLA: Zarja - Danica 2:2,
Gaja - Sokol 2:2, Kras - Ricmanje 4:0, Mak - Polet 3:1, Primorje - Kršaki dom 3:1, prosta je bila Nabrežina.
KONČNA LESTVICA: 1. Kras Elio 55 točk, 2. Gaja Bak 47, 3. Zarja Ford 46, 4.
Danica Unitecno 41, 5. Primorje Društvena gostila 40, 6. Kraški dom 40, 7. Sokol Franco 39, 8. Polet 38, 9. Nabrežina 34, 10. Mak Agorest 21, 11. Ricmanje 29.
(Z.S.)
SE NIKOLI TAKI POPUSTI
dobrodošli k
TRST - Ul. S. Spiridione 5
POLETNA RAZPRODAJA
kjer je
popusti
do
50
V
/o
moške in ženske kopalke, bikini, oblačila in pregrinjata za na plažo, stezniki, perilo za moške in ženske, tkanine za dom
Obv. občini
Sedaj tudi v
TRŽIČU
Ul. Duca d'Aosta 14
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 14. julija 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - P P 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Monetarna in davčna politika v ospredju londonskega vrha
Klub najbogatejših bo tokrat odprl vrata tudi za Gorbačova
LONDON — Britanska prestolnica se ukvarja še z zadnjimi podrobnostmi za sprejem šefov delegacij sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta, ki se bodo od jutri do srede sestali na 17. vrhu. Vendar pa to ne bo običajno srečanje kluba najbogatejših, katerega tradicija sega v daljno leto 1975, saj se ga bo - sicer po »stranskem tiru«, brez neposredne udeležbe pri zasedanjih - udeležil tudi sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. Z najvišjimi predstavniki ZDA, Japonske, Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije in Kanade se bo namreč pogovarjal, ko se bodo dela kluba sedmih uradno že končala, vendar to opazovalcev ne moti, ko trdijo, da bo torkov prihod Gorbačova tako »nabit s simboli«, kot tega svet že dolgo ni videi. Za Palačo Chiggi pa je tokratnemu londonskemu vrhu usojeno, da bo predstavljal temeljni kamen za nove odnose s Sovjetsko zvezo«.
V močno zastraženo in polepšano britansko prestolnico je medtem že včeraj kot prva dopotovala japonska delegacija pod vodstvom premiera Kaifuja, danes pa pričakujejo med drugimi tudi prihod ameriškega predsednika Busha, ki se bo še prej ustavil v Parizu. Poleg okrog tisoč funkcionarjev, ki bodo spremljali uradne delegacije, je v Londonu akreditiranih tudi okrog štiri tisoč novinarjev, vendar vsa ta množica za Londončane ne predstavlja niti približno tako velikega problema, kot premiki »velikih« v kaotičnem mestnem prometu: znano je namreč, da se londonski pro-
met ob mimohodu šefov držav ne prekine in da se tudi kraljičin avtomobil ustavi pred prehodi za pešce.
Če je bila pred letom v Houstonu »recesija« za mizo bogatih najbolj pogosto slišana beseda, bo letos v Londonu njena senca precej omiljena, čeprav se bo leto 1991 nedvomno izteklo z najslabšim globalnim rezultatom zadnjega desetletja: kosmati notranji proizvod v sedmih bogatih državah bo zabeležil komaj 1,25-odstotno rast (medtem ko se je leto 1990 zaključilo s prav tako skromnima dvema odstotkoma). Recesijo so v največji meri občutili v anglosaškem svetu, Italija in Francija sta se uspeli obdržati na njenem robu, medtem ko sta Nemčija in Japonska ohranili lastnosti vlečne lokomotive. ZDA so si tačas že krepko opomogle in in se vživele v vlogo edine preživele svetovne supersile, ekonomisti pa v en glas napovedujejo, da bo leto 1992 prineslo oživitev najšibkejših gospodarstev. Vrh bogatih - ki bo letos, brez Margaret Thatcher prvič izključno moški klub - se bo tako posvetil predvsem dvema problemoma: potrebi po konkretnem usklajevanju monetarnih in davčnih politik na eni strani, na drugi pa pomanjkanju kapitalov, s katerimi bi finansirali povpraševanje po pomoči, ki prihaja iz različnih koncev sveta.
Tridnevno londonsko zasedanje vrha sedmih bogatih se bo vsekakor zaključilo s sprejemom dveh skupnih deklaracij, od katerih bo prva politična, druga pa gospodarska.
Mafijski umor Zemeljski plaz povzročil v Sommatinu zastoje na brenerski cesti
CALTANISETTA - Včeraj zjutraj so neznanci ubili v kraju Sommatino pri Caltanisetti 54-letnega gradbenika Filippa Ciancija, ki je bil obbornik v krajevni občinski upravi.
Umor se je zgodil prav v središču Sommatina v trenutku, ko je Cianci hotel stopiti v bar na običajno kavo. Neznanci, po mnenju prič jih je bilo štiri, so streljali iz alfe 33, ter takoj zbežali. Podjetnik je bil pri priči mrtev. Karabinjerji so kmalu nato našli zažgan avto, ki je rabil killerjem za umor.
Po mnenju krajevne policije, je bil to umor mafijskega tipa. Možno je, so hoteli Ciancija »kaznovati«, ker se ni pustil izsiljevati pri gradnjah, ali pa zaradi njegovega politično-upravnega delovanja na občini. Gradbenik je bil poročen in je imel šest otrok.
BOČEN — Brenerska avtocesta, državna cesta in železnica so bile včeraj zaprte za promet zaradi zemeljskega plazu, ki ga je povzročil močan naliv. Plaz je prekinil le kakih petdeset metrov ceste v kraju Mezzaselva severno od"Brixna, vendar dovolj, da je takoj nastal popoln prometni kaos. Cestni delavci so se sicer hitro organizirali, saj so o plazu obvestili avstrijske oblasti, ki so začele preusmerjati reko turistov že na domačih cestah. Tudi na cestninskih postajah je delovala učinkovita informativna služba.
Največ težav je bilo s tovornjaki, ki jih ni bilo mogoče preusmeriti, ker niso mogli obračati na cestišču. Cestarji so namreč očistili le en vozni paz tako na avtocesti kot na državni cesti. Pozno popoldne so državno cesto skoraj v celoti očistili, medtem ko je bilo
na brenerski avtocesti precej več težav. Tudi železniški promet je tekom dneva stekel, čeprav le po enem tiru. V teh dneh je brenerska cestna in železniška mreža močno obremenjena zaradi številnih turistov, ki potujejo na jug in ki so se potovanju po slovenskih oziroma jugoslovanskih cestah raje odrekli.
Nenavadna nesreča, ki je za nekaj ur ohromila letalski promet, se je pripetila na milanskem letališču. Zaradi hude vročine se je začel topiti asfalt na vzletni stezi. Iz varnostnih razlogov so ves letalski promet preusmerili na bližnja letališča, dokler niso steze na novo asfaltirali in hladili z ogromni-moi količinami vode. Upravitelji letališča so zaradi dogodka v zadregi, saj vsako noč, ko je letalski promet redkejši, delavci pregledajo steze.
Hude povodnji na Kitajskem zahtevale že na tisoče življenj
Položaj v osrednji Kitajski, kjer že dva tedna neprenehoma dežuje, postaja iz dneva v dan dramatičnejši. Uradnih podatkov o žrtvah sicer ni, kaže pa, da je doslej izgubilo življenje vsaj tisoč ljudi, brez strehe pa jih je kar nekaj milijonov. Najhuje je v dolini reke Jangce kiang. Povodnji so povzročil® neprecenljivo škodo v poljedelstvu. Vojska in civilno prebivalstvo se trudit® z gradnjo nasipov, vendar je bil doslej vsak napor zaman. Rečna vodna gladina je že za več kot meter prekoračila varnostno mejo in sedaj ogroža tudi že velemesti Nanking in Šangaj.	(Telefoto AP)
Nad Irakom se zgrinjajo temni oblaki nove vojne
TEL AVIV — Po zaključku zalivske vojne je »zvezda« Sadama Huseina za nekaj časa ugasnila, prikazala pa se je spet pred kratkim, ko so ga ZDA in Evropa obtožile, da pripravlja jedrsko orožje. V Irak se je celo podala delegacija OZN, da bi preverila, ali Sadam res pripravlja smrtonosna orožja, vendar pa se je delegacija svetovnih izvedencev vrnila domov z dolgim nosom, toda z velikimi sumi. Delegacija ni sicer videla ničesar, saj se ni mogla podati v tiste kraje, kamor si je želela in je sumila, da tam pripravljajo jedrska orožja, vendar pa je zapazila velike premike materiala prav tam, kjer naj bi Sadam imel atomsko bazo.
Obenem je ameriški predsednik George Bush jasno in nedvomno grozil Sadamu Huseinu, da bo obnovil letalski napad na Irak, če ne bo slednji »sodeloval z OZN pri ustvarjanju miru na Bližnjem vzhodu.«
Stanje se je torej v zadnjem obdobju zelo zaostrilo, saj ne smemo pozabiti, da je tudi notranja situacija Iraka eksplozivna. Zatiranje Kurdov s strani vojske je doseglo skrajno mejo, govori pa se tudi o skorajšnji odstavitvi samega Sadama Huseina, ki je v Iraku povzročil že toliko gorja.
Izraelski obrambni minister Moše Arens je včeraj dejal, da je prepričan, da ima Irak še nekaj raket skud, s katerimi so med zalivsko vojno večkrat bombardirali Izrael. V tem primeru, je dejal Arens, bi bila izraelska reakcija »takojšnja«. Arens namreč meni, da bo Sadam, v primeru ameriškega letalskega napada na Irak z namenom, da uniči Sadamove jedrske baze, takoj napadel Izrael, kar se je že zgodilo v zalivski vojni.
Tudi egiptovski predsednik Mubarak je pozval Sadama, naj se zaveda, kaj tvega, ker ne sodeluje z OZN pri odpravitvi iraškega jedrskega potenciala. Mubarak ga je nadalje pozval, naj ne ponavlja napak iz preteklosti in naj jemlje resno grožnje ZDA in Zahoda.
Po dolgem času pa se je spet oglasil libijski voditelj Gadafi, ki je po radijskih valovih pozval turškega predsednika Turguta Ozala, naj njegove čete ne vdirajo v Irak. »Če se bodo ti vdori nadaljevali, bomo prisiljeni prekiniti vse diplomatske stike s Turčijo,« je med drugim dejal Gadafi. Po drugi strani pa je turški zunanji minister Sata Giray dejal, da je pripravljen odstopiti svoje vojake večnacionalnim četam, ki bi nadzorovale Sadamove represalije proti Kurdom.
DOBRI NAKUPI V TRGOVINI
SENIKA RA2PR@®AJA
MORI02/3
Nabrežina 97
Gojenci šole za gradbince v spremstvu ravnatelja, podravnatelja in učnega osebja na ogledu gradbišča novega nogometnega stadiona »Nereo Rocco« v Trstu.
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev
pri tržaških podjetjih,
ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
TEČAJI 91/92 SE BODO ZAČEL! OKTOBRA 1991
SCUOLA
EDILE
ŠOLA
ZA GRADBINCE
TRST - Miramarski drevored 89 - Tel. (040) 43626