mali oglas velika prilož
<• <



S?
V /	^^^ ^
Gorenjska
Banka
ittp:7\vw\v.gbkr.si ^
1 - ; ^	^ • r t I > r^r H	* '
POTROŠNIŠKI KREDITI
Za mše jesenske nakupe lah privarčujete tudi z najemom kredita.
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 89 - CENA 200 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 9. novembra 2004
Gorenjska naj postane dinamična evropska regija, ki bo konkurenčna kot regija v slovenskem, prekomejnem in mednarodnem prostoru.
Krai\j - Taka je vizija regionalnega razvojnega programa Gorenjske, ki izhaja iz spodbujaiya razvoja od spodaj navzgor, načel trajnostnega razvoja, načel transparent-nosti in javnosti ter krepitve partnerskih odnosov med ključnimi nosilci razvoja na Gorenjskem. Slednji - predstavniki gospodarstva, finančnih in izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij, sindikatov, politiki idr. - so se včeraj zbrali na Brdu pri Krai\ju, da bi podpisali dogovor o sodelovai^ju. Dogovor, ki bi ga morali podpisati že septembra, a so predvolilne igrice odigrale svoje, tako da so nazadnje svoj podpis prispevali le župani. Pa še ti ne vsi.
"Gorenjska je v zadnjem desetletju izgubila tri pomembna gospodarska področja - tekstilno, obutveno in lesarsko - in zato deset tisoč delovnih mest. Po ustvarjenem BDP dosegamo 92 odstotkov slovenskega povprečja. Čeprav smo po oceni kazalnikov gospodarske razvitosti med najbolj razvitimi. Dogovor o sodelovanju za doseganje ključnih strateških ciljev za obdobje do leta 2013 je nujen, saj ne bo več dolgo, ko Evropska unija ne bo veČ tako ravnodušna pri delitvi sredstev iz strukturnih skladov. Tedaj bomo še najbolj prepuščeni sami sebi in na to se moramo pripraviti," je že septembra razlagal predsednik državnega sveta Janez Sušnik, eden glavnih pobudnikov povezovanja. Ko mu je pritegnil še predsednik Gorenjskega gospodarskega foruma Janez Bencina, je kazalo, da je pobuda padla na plodna tla. Žal, ne takoj...
Tranzitna in obmejna lega Gorenjske, visoka izvozna usmerjenost gospodarstva in večja vloga v širšem evropskem prostoru so ključni elementi, na katerih naj bi slonela prihodnost regije. Podpisniki dogovora se bodo zato v obdobju do 2006 in naslednjem programskem obdobju do 2013 prizadevali za skladen razvoj regije, predvsem pa za razvoj malih in srednjih podjetij ter podjetništva, pospeševanje konkurenčnosti gospodarstva, razvoj turizma, spodbujanje novih zaposlitvenih programov, razvoj dopolnilnih dejavnosti in novih delovnih mest na podeželju, uvajanje novih tehnologij, promocijo znanja Zavezali so se, da bodo pripravili dolgoročno razvojno vizijo Gorenjske in njen razvojni program za obdobje 2007 -2013, v katerem bodo opredelili prednostne razvojne programe in projekte ter vire financiranja - tako s strani Evropske unije kot tudi lokalnega okolja. Razvoj malih in srednjih podjetij ter podjetništva je eden strateških ciljev Gorenjske.	Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
Prva evropska zmaga Najprej kurünica, Dotem prizidek
rokometašev Terma
Škofjeloški rokometaši so v svojem prvem evropskem nastopu v pokalu EHF v domači dvorani
na Podnu premagali ekipo Metalurga.
Loški rokometaši (na sliki v dresu Terma Grega Jelič in Matej Galof) so v domači dvorani evropsko tekmovanje začeli z zmago.
Škofja Loka - Minula sobota je bila zgodovinski dan tako škofjeloškega kot gorenjskega moškega rokometa, saj je ekipa Terma prvič zaigrala v evropskem pokalu in pred polno domačo dvorano slavila tudi svojo prvo zmago.
Navdušeni nad visoko zmago celjskih rokometašev v osmini finala lige prvakov so tudi rokometaši Terma sebi in svojim navijačem dokazali, da niso zgolj ekipa za domače tekme, ampak se lahko izkažejo tudi v mednarodni konkurenci. Čeprav moštvo skopskega Metalurga ni bil najbolj atraktiven nasprotnik, pa so Makedonci v Škofj o Loko dopotovali z več evropskimi izkušnjami in z željo po zmagi ali čim manjšem porazu. Na koncu so se morali
zadovoljiti s porazom za tri gole 32 : 29, ob malce manj drhtečih rokah domačih strelcev, ki so zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti, pa bi bila ta razlika na koncu lahko tudi višja. Tako Ločane v soboto, ko bo v Skopju povratna tekma, čaka težko delo, ki pa se ga ne bojijo.
"Doma smo pokazali, da znamo in lahko igramo, z nekaj športne sreče pa se lahko izkažemo tudi v Skopju, saj bomo te dni dobro proučili igro nasprotnikov, ki je do sedaj nismo poznali," je pred povratnim srečanjem prepričan trener Loča-nov Borut RebiČ, ki bo z ekipo na pot v Makedonijo odpotoval v petek.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
5
Zdravstveni dom Kranj ima nevo plinsko kurilnico. Prihodnje leto nov prizidek.
Kraixj - Minuli petek so ob stavbi kranjskega zdravstvenega doma odprli novo plinsko kurilnico, ki poleg omei^jenega doma ogreva tudi zobno polikliniko, reševalno postajo in prostore uprave zavoda. Gradi\ja je stala 110 milijonov tolarjev, denar je zagotovilo Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG), kurilnica pa bo ogrevala tudi novi prizidek, ki ga bodo zgradili prihodnje leto.
Od zamisli o novi kurilnici do izgradnje je minilo dobro desetletje, novogradnja je bila nujna, saj je bila nekdanja kurilnica zastarela, najmlajši kotel je bil star trideset let, in kot je povedal vodja ZD Kranj Peter Štu-lar, dr. med., tudi predraga. Zmogljivost nove kurilnice je 1,6 megavata, ogreva pa dobrih 8 tisoč kvadratnih metrov povr-
šin. Projektno dokumentacijo je pripravilo podjetje Loka Invest, za nadzor je poskrbel kranjski Domplan, glavna izvajalca pa sta bili podjetji Rudis in IMP Ljubljana. "Ogrevanje je zdaj okolju prijaznejše in cenejše, saj namesto petih kurjačev potrebujemo le še pol kurjača. Naložba naj bi se povrnila v dobrih treh letih.
predstavlja pa 30 odstotkov vseh gorenjskih naložb našega zavoda, slednjim letno namenimo okrog 450 milijonov tolarjev," je dejal direktor OZG Jože Veternik.
Nova kurilnica bo ogrevala tudi prizidek, ki ga bodo začeli graditi Še letos, temeljni kamen bodo položili v začetku decembra, odprli pa naj bi ga konec prihodnjega leta. V dobrih 4000 kvadratnih metrih velikem prizidku bodo reševalna postaja, splošne ambulante, deset zasebnih ambulant, diabetični center, patronažna in razvojna ambulanta ter garaže. Gradnja bo stala 900 milijonov
tolarjev, mestna občina Kranj je v letošnjem proračunu zagotovila 500 milijonov tolarjev, po besedah podžupana Štefana Kadoiča naj bi okrog 400 milijonov tolarjev prispevali tudi lastniki zasebnih ambulant. Osnovno zdravstvo Gorenjske pa bo zagotovilo denar za nakup opreme. "Med gradnjo računamo na razumevanje ljudi, ZD Kranj dnevno obišče od 600 do 800 ljudi, saj bo zagotovo prihajalo do težav s parkiranjem," je povedal Veternik.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
CO
o
KD
(N IT)
ro o r-
£r
Nova plinska kurilnica je stala 110 milijonov tolarjev, ogrevala pa bo tudi prizidek, ki ga bodo zgradili prihod nje leto.
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
Takoj pristopiti k obvoznici
I
Minula leta so bila za Kranj izgubljena priložnost,
kritizira Jelko Kacin (LDS).
Kraixj - "Letos se tako kot prejši\ja leta uprava pri pripravi osnutka občinskega proračuna ni usklajevala z nobeno svetniško skupino v mestnem svetu. V LDS smo se odloČili, da s tako prakso prekinemo," je na novinarski konferenci ocenil predsednik krai\jske LDS in evroposlanec Jelko Kacin. Po mnei^ju svetniške skupine LDS, ki se opira tudi na opravyene ankete, občane najboy pestijo prometni problemi. Zato od župana Mohorja Bogataja in priprav^avcev občinskega proračuna zahtevajo, da je ta usmerjen k razreševanju problemov s prometom.
"Zahtevamo pripravo potrebne dokumentacije za vedno znova odlagano in prepotrebno izgradnjo severne obvoznice, ki bi zmanjšala promet v mestu in močno izboljšala kakovost bivanja predvsem v KS Zlato polje, Vodovodni stolp in Primskovo, zaradi drugačnega in lažjega dostopa do stadiona in bazenov pa tudi Bleiweisovo in Valjavče-vo cesto. Cesto Kokrškega odreda ter Partizansko cesto," je razložil Kacin, ki se zaveda, da se bo tako zahteven projekt lahko izvajal le po fazah. Zanj je pomembno, da z njim Čimprej začnejo.
"Izgradnja obvoznice do Stru-ževega na eni strani in vsaj do športnega parka na drugi bi omogočilo tudi nadaljnji razvoj športnega parka v Kranju, saj bi lahko zgradili večnamensko hokejsko dvorano ter pod njo pre-potrebna parkirišča," meni Kacin. Dodal je, da izgradnja mostu čez Kokro in nadaljevanje severne obvoznice do trgovin-sko-poslovnega kompleksa na Primskovem zahtevata pravočasno pripravo, če želi občina v naslednjih letih pritegniti še državna in evropska sredstva. "Na žalost pa se vrsto let te želje niso udejanjale, zato občina nima pripravljene potrebne dokumentacije in projektov. Dosedanji pristop je bil napačen, minula leta pa za Kranj pomenijo izgubljeno priložnost," je kritičen Kacin
Jelko Kacin
Svetniška skupina zahteva tudi hkratno načrtovanje in izgradnjo kolesarske steze na celotni dolžini obvoznice ter izgradnjo kolesarskih stez ob vsaki rekonstrukciji obstoječega cestnega omrežja, izgradnjo priključka na avtocesto Kranj-sever, zahteva pa tudi začetek priprav za ureditev razmer ob skakalnici na Gorenji Savi z izgradnjo nove ceste Kranj-Besnica-Podblica v loku mimo skakalnice ter prestavitev, izgradnjo in dokončanje ceste na Njivice.
V LDS menijo, da je treba na Zlatem polju zgraditi celovit srednješolski in univerzitetni kompleks, ki bo podlaga za ustanovitev univerze v Kranju, ta lokacija pa je zanje tudi najbolj primerna za novo kranjsko knjižnico.
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Alojz Špiler
Aktiven že vse življenje
Oseminosemdesetletni Alojz
v
Spiler iz Radovljice je naročnik
Gorenjskega glasa. Na časopis je bila najprej naročena njegova tašča, Frančiška Pfajfar. "Pri njih sem Gorenjski glas čital in sem videl, daje zelo primeren," pojasni.
Gorenjski glas dobi zjutraj ob osmih, pri zajtrku. Najprej ga samo pregleda. Osmrtnice so na prvem mestu. Sledi kronika. Redno spremlja članke o gradnji cest in politiki. Glas odstopi tudi tistim stanovalcem Doma, ki ga ne morejo naročiti.
Po upokojitvi leta 1965 je v Gorenjskem glasu kot pogodbeni zastopnik LIV Postojne objavljal oglase za njihova senčila. Pravi, daje "zelo lepo" sodeloval z dekleti iz "oglasnega oddelka", zato še naprej ostaja narpČnik Gorenjskega glasa.
Dvajset let, od leta 1945 do 1965, je bil zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve in je služboval po vsej Sloveniji. Med tem časom je bil komandir Policijske postaje Radovljica. "Takrat smo postavili novo policijsko postajo. Prostori v drugem nadstropju sodišča so bili neprimerni, zato sem forsiral, da se zgradi nova postaja. Pri gradnji je imel veliko razumevanja in posluha takratni predsednik skupščine Občine Radovljica Franc Jere," razlaga Alojz. Za vse miličnike v Radovljici je rešil tudi stanovanjski problem. "Ko je bila postaja narejena in stanovanjski problem rešen, sem si rekel: Komandir Špiler gre lahko v pokoj!" pove hudomušno.
Pet let živi v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici, kjer je ustanovil Odbor za Šport in rekreacijo s petimi sekcijami: plavalno sekcijo, sekcijo za biljard, šah, pikado in balinanje. "Naši člani plavalnega kluba so na plavalnem mitingu v Radovljici dobili dve kolajni. Dobitnika sta Valentin Mežan in Vera Jug, je tudi vodja plavalne sekcije. Najstarejša udeleženka, Ivanka Globočnik, pa je dobila praktično nagrado," se pohvali Alojz. V Domu je tudi član Odbora za prehrano.
Poleg vseh funkcij v Domu je še aktivni član Lovske družine Be-gunjšČica, član Zveze borcev, Društva za srce in ožilje in Rekreacijskega kluba večno mladih fantov Radovljica. Opravljal je trinajst različnih funkcij od lokalnih do državnih.
Eva Gračanin
Skupina 26 poslancev iz SDS, NSi in SLS predlaga novelo zakona o vladi, s katero želijo spremeniti sestave nekaterih ministrstev, razdeliti šolsko ministrstvo na dve ministrstvi, ustanoviti novo ministrstvo za javno upravo
in ukiniti ministrstvo za informacijsko družbo.
Ljublana - Državni zbor bo danes začel z izredno sejo, na kateri bodo poslanke in poslanci odločali o predlogu predsednika republike Janeza Drnovška, da za novega predsednika vlade iz-volyo Janeza Janšo. Skupina 26 poslank in poslancev SDS, NSi in SLS je minuli petek v državni zbor vložila tudi zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi poslanci še pred oblikovanjem nove vlade po skrajšanem postopku odločali o novelah zakonov o vladi in državni upravi ter o dopolnitvah zakona o poslancih. Ali bodo te točke poslanci obravnavali že na t.i. mandatarski izredni seji ali pa bodo v ta namen sklicali novo izredno sejo, so se odločili na včerajšnjem kolegiju predsednika državnega zbora.
Čeprav je ZLSD po prvem formalnem pogovoru z Janšo v petek odrekla sodelovanje v novi vladi, bi bilo veliko presenečenje, če kandidat za mandatarja ta teden v državnem zboru ne bi bil izvoljen. Poglejmo torej, kakšne spremembe navedenih zakonov predlaga najveijetnejša vladna koalicija in zakaj jih sploh predlaga.
V ZLSD prevelika razhajanja
Ljublana - Predsednik ZLSD Borut Pahorje v petek na prvem formalnem pogovoru kandidatu za mandatarja Janezu Janši pojasnil, da so razhajanja znotraj stranke o vstopu v vladno koalicijo prevelika, da bi pogovore lahko "prekvalificirali v pogajanja". Pahorje dejal, so v ZLSD tako različna stališča, daje najbolje, da do pogajanj sploh ne pride, saj v takih razmerah ne bi bili zanesljiv partner v vladi.
Dodal je, se bodo s SDS poskušali dogovoriti o temah, ki zanimajo obe stranki oz. bi bile v korist vse Slovenije, Čeprav bo ZLSD v opoziciji.
Janez Janša je ob tem dejal, da v SDS odločitev ZLSD spoštujejo in hkrati obžalujejo, saj so prepričani, da bi se dalo s sodelovanjem združene liste v vladi zapreti nekatera odprta vprašanja, ki Slovenijo bremenijo že dlje časa. Janša se je včeraj pogovarjal tudi z vodstvom LDS.
S.Š.
Spremembe in dopolnitve omenjenih zakonov se neposredno navezujejo na delo pri-. hodnje vlade, zato se predlagateljem zdi smiselno, da se jih sprejme v Čim krajšem možnem času in še pred oblikovanjem nove vlade. Predlagatelji nameravajo spremeniti sestave nekaterih ministrstev, predlagajo ustanovitev novega ministrstva za javno upravo, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa nameravajo razdeliti na ministrstvo za šolstvo in Šport ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predlagajo tudi ukinitev ministrstva za in-
formacijsko družbo. Tako bi bilo po novem v vladi poleg dveh ministrov brez resorja, ki pomagata premieru pri usklajevanju dela vladnih resorjev, 15 ministrov (eden več kot do sedaj). Po predlogu novele zakona o vladi ne bi bilo več ministrskih svetnikov, njihovo vlogo pa bi lahko prevzel kar državni sekretar.
Na podlagi novele zakona o državni upravi naj bi novoustanovljeno ministrstvo za javno upravo opravljalo naloge na področju javne uprave, sistema javnih uslužbencev in sistema plač v javnem sektorju, ne bo pa prevzelo pristojnosti na področju lokalne samouprave, saj naj bi za področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja imenovali ministra brez resorja. Ta bi koordiniral tudi resorne politike za decentralizacijo države.
Z ustanovitvijo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo želijo predlagatelji dati večji poudarek temu področju.
ki je po njihovem ključnega pomena za konkurenčnost države. Področje znanosti bo tako povezano s področjem tehnologije, kije sedaj v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo. Novo ministrstvo bo prevzelo tudi naloge na področju intelektualne lastnine, medtem ko se področje meroslovja prenaša na ministrstvo za gospodarstvo. Z ukinitvijo ministrstva za informacijsko družbo bi naloge na področju elektronskih komunikacij in poŠte prevzelo ministrstvo za gospodarstvo. Novela zakona o državni upravi predvideva tudi prenos energetike na ministrstvo za gospodarstvo.
Z dopolnitvijo zakona o poslancih želijo predlagatelji t.i. mirovanje poslanske funkcije omogočiti tudi v primeru, ko je poslanec imenovan za državnega sekretarja, in v enakem obsegu, kot to že sedaj velja v primeru imenovanja za predsednika vlade ali ministra.
Simon Šubic
Novi naročniki v Železnikih!
Železniki - Da se na Škofjeloškem prenavljajo ceste, lahko opazimo tudi skozi okno našega klicnega centra, saj nas rdeča luč na semaforju opozarja na polovično zaporo ceste. Tudi v Železnikih še vedno potekajo dela za obnovo ceste, zato nas je v tej naročniški akciji zanimalo, kaj menijo občani Železnikov o obnavljanju ceste skozi kraj in morebitni zapori ceste, ki se kaže za neizogibno posledico tega.
Prav tako pa smo občane povprašali, kakšno je njihovo mnenje o ideji, da se odkupi stara Bonceljnova hiŠa in se vanjo preseli občina. Odgovore 698 sodelujočih v anketi prikazujeta
spodnja grafa, na kratko pa lahko povzamemo, da so občani v večini mnenja, daje obnova ceste potrebna (93 odstotkov), vendar jih od tega 33 odstotkov meni, da bi se morali izogniti popolni zapori ceste. Na drugo vprašanje pa je bil najpogostejši odgovor (72 odstotkov), da podpirajo selitev občine v Boncelj-novo hišo, le 14 odstotkov pa temu nasprotuje.
Kot smo zapisali že v torkovi številki, se s trenutno 951 novim naročnikom naglo približujemo tisočemu novemu naročniku Gorenjskega glasa, ki smo jih v enem letu pridobili v Klicnem centru slepih in slabovidnih v
Škofj i Loki. 1.000 naročnik bo zato deležen še posebne pozornosti. V družbi Gorenjskega glasa bo skupaj s svojo družino ali prijatelji (največ šest) lahko preživel lep večer v izbrani gostilni na Gorenjskem in to "zastonj"! Ostalih deset novih naročnikov, ki se bodo številki 1.000 najbolj približali, pa bomo nagradili z brezplačno vstopnico za eno izmed novoletnih prireditev ob koncu leta.
Zato vas vabimo, da nas tisti, ki želite postati naročnik časopisa, čim prej pokličete na telefonsko številko 517-00-00 in se nanj tudi naročite. Ne glede na to, če ne boste ravno vi tisoči
naročnik, pa boste dobili lepo knjižno nagrado, konec leta letopis Gorenjska in še časopis boste lahko do konca januarja prihodnjega leta prebirali brezplačno.
Vse ostale sodelujoče pa bomo tudi tokrat ponovno poklicali iz Klicnega centra slepih in slabovidnih in vas povprašali o vaših vtisih ob prebiranju časopisa.
Prihodnji torek sledi prispevek iz Žirov, objavili pa bomo tudi ime srečnega tisočega naročnika Gorenjskega glasa in ostalih deset njemu najbližjih naročnikov.
Vodja klicnega centra
Matevž Pin t ar
Za dokončno ureditev ceste v Železnikih bodo potrebne občasne popolne zapore. Podpirate take načrte?
da, obnova je pač potrebna 60%
da, a popolnim zaporam bi se moraii izogniti 33%

/a vas bcle/imo čas!
nimam mnenja 2%
ne podpiram 5%
N«698

AM bi se strinjali s predlogom, da v Železnikih odkupi, obnovi in
stara Bonceljnova hiša vanjo preseli občina?
VSEENO Ml JE 14%
NE 14%
N-698
Torek, 9. novembra 2004
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN

KOMENTAR
Novogradnjo v naselju počitniških hišic na Rebri v Bašlju zaradi razmočenosti ogroža plazenje terena. Domačini se
bojijo, da se bo plaz posul v potok Belco, s tem pa bi bilo ogroženih več hiš vzdolž potoka.
BaŠey - V strmini nad potokom Belco na Rebri je že veČ vikend hišic, lastniki so do njih zgradili tudi precej strmo pot, ki je sedaj asfaltirana. Tudi Janez Ogris je od domačinke tu kupil parcelo in lani začel graditi. Precejšen del zemljišča je nasul in na njem postavil pod-kleteno hišo. Dokler je bilo vre-nie suho, je bilo vse v redu, novembra lani pa je zaradi razmočenosti Zemljina ob hiŠi začela drseti. Lastnik je nadaljeval z nasipanjem terena, s tem pa po mnenju strokovnjakov še dodatno obremenil teren. Smreke
pod novogradnjo so se že začele nagibati. Ker ni v celoti rešeno odvodnjavanje parcele, meteorna voda še dodatno poslabšuje razmere. Lastnik je lani v tem' času klical predstavnike občine, naj nekaj ukrenejo, češ da je ravno občina pred leti to območje potrdila kot zazidljivo. Res si je stanje ogledal strokovnjak za plazove Republiške uprave za zaščito in reševanje in po besedah Andreja Sodnika, poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite, dal več predlogov. Parcelo naj bi razbremenili dodatnih zemeljskih mas, uredili
odvodnjavanje, izvedenec gradbene stroke naj bi ugotovil, ali so projektanti hiše upoštevali geološke značilnosti terena, geomehanik pa presodil stabilnost pobočja in izdelal prognozo stanja. V minulih dveh letih je bilo že več terenskih ogledov, v petek pa je novogradnjo (tik pred vselitvijo) znova obiskalo več ljudi. Predstavnikom občinske uprave se je pridružil tudi predsednik krajevnega odbora iz Bašlja Peter Zupan, ki skupaj z drugimi domačini straho-ma opazuje drsenje pobočja. če bi se zemlja zdrsnila v Belco,
Zaradi razmočene zemlje teren ogrožajo plazovi.
lahko pride do zajezitve hudourniške struge in ob visoki vodi je lahko ogroženih najmanj 20 hiš ob potoku. Z nasprotnega brega vsak dan opazujejo, koliko so se drevesa že nagnila in kdaj se bodo zrušila v potok. Prišla je inšpektorica za okolje in prostor, ki je dejala, da lahko zgolj priporoči sanacijo ,breži-ne. Predstavnik zavoda za gozdove je bil tam z namenom, da ugotovi, kaj storiti s smrekami, ki so se zaradi nasipanja breži-ne močno nagnile in so jim tudi že precej razrahljane korenine. Te bi kazalo posekati, vendar so na sosednji parceli in investitor v novogradnjo bi se moral o stroških poseka dogovoriti z lastnico spodnjega zemljišča. Največ pa so vsi navzoči pričakovali od strokovnjakinje za geomehaniko, ki naj bi predlagala rešitev tako za Ogrisovo hišo kot za območje pod njegovo novogradnjo. Med drugim je Andreja Kovačič ugotovila tudi, da ni bilo poskrbljeno niti za odvodnjavanje ceste, zgrajene do vikendov (na Rebri jih je kakih 30), zato se sedaj dogaja, da se tudi cesta poseda in- poka. Občinski možje so ob tem dejali, da status te ceste še ni nikjer opredeljen, da bi vedeli, kdo jo je dolžan sanirati. Ve pa se, kdo je dolžan poskrbeti za sanacijo na gradbišču: investitor sam, ki mora narediti ustrezno drenažo, če hoče obvarovati lastno hišo in tudi območje pod njo.
Danica Zavrl Žlebir
T
Mendi Kokot
Popotovanje do pokopališča
Prvi november sredi pršečega dopoldneva. Podvoz pod železniško progo na cesti Lesce-Podnart je zalit z vodo, vozil je precej, saj je po zaprtju Linhartovega trga v Radovljici za motorni promet pred dvema letoma tod najkrajša pot do radovljiškega pokopališča. Vozniki na obeh straneh obračajo, nekateri uberejo obvoz če Lesce okoli nekdanje tovarne Veriga, drugi morda dvajset kilometrov daljšega čez Podnart, da bi prišli na drugo stran Radovljice. Tiste, ki so namenjeni na pokopališče ali z njega, druga past čaka na Cesti svobode. Že od vznožja proti železniškemu mostu se vedno bolj vegasti cesti vidi, da jo pospešeno razjeda zob časa, na desni strani ne zataji občutek, da se bo ravnokar podrla na strehe nižje postavljenih hiš. Nato še dobra mera prometne zmede na odseku od železniške postaje do vrha klanca pod obzidjem starega mestnega jedra, kjer so polno zasedeni parkirni prostori. Navzgor prihajajoči z dobro mero pazljivosti vozijo nazaj in precej na tesno počakajo dol prihajajoče pri železniški postaji, na mostu bi bilo že pretesno. Lani je občina poslušala nasvet policistov, naj v tem Času uredi promet s semaforji, do letos je na to pozabila.
Pa kaj, porečete, dva dni v letu bomo že prenesli dren okoli pokopališč. Tik ob radovljiškem ga niti ni bilo, čeprav na občini priznavajo, da imata staro in novo pokopališče s skupaj okoli 860 grobovi premalo parkirnih mest. Slaba in verjetno vse bolj nevarna postaja "obvoznica" do pokopališča pod starim mestnim jedrom in dovozna cesta za občane, stanujoče v tem koncu. Ta je v uporabi vse leto, ne le prvega novembra. Hvalevredno je, da je občina prenovila in za promet zaprla Linhartov trg, da bi Še kaj srednjeveškega ostalo zanamcem. Vedela je tudi, da bo potrebno obnoviti Cesto svobode. Čim prej. Po zadnjih ocenah naj bi za to potrebovali okoli 550 milijonov tolarjev, vlogo za gradbeno dovoljenje bodo oddali predvidoma v začetku prihodnjega leta, začetek gradnje je neznanka. Bolje se piše z vodo zalitemu podvozu z začetka tega zapisa. Po podatkih občinske civilne zaščite so prvega novembra s pomočjo gasilcev do enajste ure dopoldne črpali vodo in čistili odtoke. Na državno družbo za ceste že od junija občina tudi naslavlja zahteve, da popravijo iztoke ponikovalnice in trajno uredijo odvodnjavanje na tem cestnem odseku. Zadnja obljuba Družbe RS za ceste je, da se bo to zgodilo še letos. Bomo videli, kajti oh naslednjem močnem deževju bo sicer šolski avtobus moral voziti otroke z Lancovega in Spodnje Lipnice čez Podnart v radovljiško osnovno šolo. Če bo seveda zdržal rob podora na serpenti-nasti cesti proti Lipnici.

Vorčičevi prijatelji za družine
Posočju
Ob prvem nogometnem memorialu Bogdana Norčiča v Cerkljah so njegovi športni prijatelji in svetniki domače občine zbrali blizu 700 tisočakov,
s katerimi so prejšnji teden obdarili tri družine v Posočju.
Bovec - Na dan, ko naj bi legendarni slovenski smučarski skakalec Bogdan Norčič praznoval 51. rojstni dan, a je žal spomladi izgubil boj z zahrbtno boleznijo, so njegovi sorodniki in prijatelji pripravili 1. Norči-čev nogometni memorial. Prireditev, na kateri so se zbrali nekdanji in sedanji slovenski smučarji skakalci, poleg njih pa tudi mnogi drugi športniki, glasbeniki in drugi popularni Slovenci, je z zbiralno akcijo denarja za družine iz Posočja dobila dobrodelni prizvok, zbrani denar pa so organizatorji septembrske prireditve v Cerkljah prejšnji teden odnesli v Bovec in ga podarili trem družinam, ki so v potresu utrpele veliko škodo.
*To predlogu soorganizatorja naše prireditve Toneta Forne-zzija - Tofa ter župana občine Bovec Danijela Krivca, smo se odločili, da zbrani denar kar sami odnesemo v Posočje. Skupaj se je darovanega denarja nabralo blizu sedemsto tiso-
čakov, saj so prispevali tako špoi'tniki, ki so se udeležili nogometnega turnirja, kot gledalci, ki so sodelovali v sreče-lovu. Poleg tega je dal nekaj denarja Zdravko Masnjak iz Vinske kleti Krško', precej pa so prispevali tudi svetniki občine Cerklje na čelu z županom
Francem Čebuljem, ki je bil tudi pobudnik dobrodelne akcije," je povedal Bojan Česen,
eden od glavnih organizatorjev 1. Norčičevega nogometnega memoriala, ki je skupaj z Bogdanovim sinom Binetom Norčičem ter cerkljanskim županom Francem Čebuljem
t
i
i
S > \
v Posočju bodo posledice potresa odpravili tudi s pomočjo prijateljev Bogdana Norčiča. Na sliki si Bine Norčič skupaj z domačini ogleduje poškodovane hiše.
Organizatorji 1. Norčičevega memoriala Franc Čebulj, Bine Norčič in Bojan Česen so v Bovcu podarili zbran denar predstavnikom družin Bon, Šulek in Mihelič.
prejšnjo soboto obiskal Posočje.
"Organizatorji turnirja in akcije smo se želeli prepričati, da bo zbran denar prišel res v prave roke in zato smo tudi obiskali družine Bon, Šulek in Mihelič. Kar malce pretreseni smo si ogledali njihove poško-
dovane hiše in seveda ugotovi-h, da jim vsak tolar pri obnovi pride še kako prav," je tudi povedal Bojan Česen, ki se v imenu organizatorjev prireditve v spomin Bogdana Norčiča v Cerkljah zahvaljuje vsem, ki so se izkazali z dobrodelnostjo.
Vilma Stanovnik
Jeseniške prireditve na novi lokaciji
Jesenice - Različne ve^e prireditve v mestu se selijo na novo lokacijo. Na sedanji na Čufarjevem trgu in za gledališko stavbo so namreč že nekaj let številne pritožbe okoliških prebivalcev, predvsem zaradi prehrupne glasbe. Na skupnem sestanku Zavoda za šport Jesenice, ki organizira te prireditve, ter predstavnikov okoliških krajevnih skupnosti in občine Jesenice so sklenili, da prireditve preselijo na novo lokacijo.
Letošnje novoletne prireditve bodo v Športni dvorani Podmežakla. Jožefov sejem z vsemi spremljajočimi prireditvi pa se prihodnje leto seli na Staro Savo, kjer nastaja nov prireditveni prostor ob preurejeni stavbi kasarne in Gornjesavskega muzeja. Tam se je pred desetletji tudi začela sejemska dejavnost.	J. R.
"Vrtec" pri avtobusni postni
Kranj - Nekdanji vrtec pri kranjski avtobusni postaji, ki je postal zatočišče ljudi s socialnega roba, je tako rekoč nenehen predmet debate tudi v svetu mestne občine Kranj. Znano je, da je lastnik stavbe in zemljišča Alpetour Potovalna agencija, ki tu namerava Širiti in posodobiti avtobusno postajo, vendar pa načrte preprečuje nerešen denacionalizacij ski postopek. O zahtevi denacionalizacij ske upravičenke Katarine Guckler iz ZDA je kranjska upravna enota odločila leta 2002. Gucklerjevi je priznala odškodnino v obveznicah Slovenske odškodninske družbe. Ta pa se je na odločbo pritožila, ministrstvo za okolje, prostor in energijo je pritožbo zavrnilo. Slovenska odškodninska družba pa je nato sprožila upravni spor. Upravno sodišče je zadevo vrnilo v ponovni postopek Upravni enoti Kranj. Po njenih zagotovilih bo odločitev padla predvidoma do konca leta. Vračilo v naravi ne pride v poŠtev, ker Katarina Guckler ni slovenska državljanka, hkrati pa se še vedno ugotav^a tudi njena upravičenost do denacionalizacije. Slovenska odškodninska družba namreč zahteva še ugotavljanje njenega domnevno češkega državljanstva.	H. J.
IMGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Gena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za november: 2.200 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
Veliko korenje z najlepšega vrta na Planini
Krai\j - Viktor Pipan, Nandetov iz Strahinja, živi v Kranju in že več kot trideset let obdeluje svoj vrtiček na Planini. Poklical nas je zaradi zelo velikega korenja, ki ga je pridelal. Odpravili smo se preverit, ali je korenje zares veliko, in ugotovili, da je Viktor kljub težavam z vidom pravi kmetovalec. Poleg zares velikega korenja smo na vrtu odkrili Še radič, ki je zagotovo težak veČ kot en kilogram. Na vrtičku je letos zrasla tudi ogromna čebula, ki je imela premer kar 35 centimetrov, več kot kilogram pa so tehtali še paradižniki in kumare, ki so zrasli na vrtu Viktorja Pipana.
Seme za korenje je pridelal sam. Lansko pomlad je Šel v trgovino po paketek z zelenjavo za juho, kjer je bil tudi korenček, ki se mu ga je zdelo škoda skuhati. Namesto v juho je korenček posadil v zemljo, iz katerega je zrasla meter visoka rastlina, podobna kopru ali divjemu korenju, s šestimi cvetovi - glavicami, v katerih so bila semena. Semena je posušil, letos spomladi zasejal in pridelal to veliko korenje. Korenje je zraslo med čebulo. Ta se ne zaliva, zato je korenje bogatejše. Svoje pridelke gnoji samo s humusom, ki ga pripravi sam iz listov in trave. Zaliva pa s kapnico. In kam bo romalo velikansko korenje? Malo korenja bo podaril, nekaj ga bo šlo v juho, ostalo pa za ozimnico. Korenje za ozimnico pripravi tako, da najprej odreže del zelenja, nato neočiščenega shrani v pesek (prisega na es-trih), kjer korenje, pa tudi druga zelenjava, prezimi na zastekljenem balkonu in ostane sveža do pomladi. Sicer pa sezona vrtnarjenja za našega sogovornika Še ni končana: v zastekljenem vrtu bo pognala zimska solata, tako da bosta zakonca Pipan že za veliko noČ jedla svežo, doma pridelano solato.	Tina Doki
Odkupili zemljišča za tržiško obvoznico
Tržič - Zupan Pavel Rupar je občinske svetnike prejšnji leden obvestil, daje občina odkupila zemljišča štirih lastnikov z namenom gradnje tretje faze tržiške obvoznice. Svetnik Ivan Kapel (ZLSD) je menil, da bi moral občinski svet najprej o tem odločati in šele nato naj bi prišlo do prodaje, ne pa obratno, sporno pa naj bi bilo zlasti dejstvo, da so zemljišča odkupljena od županovega najožjega sorodstva. Pavel Rupar je dejal, da je postopek potekal tako, kot ga zahtevata zakon in občinski statut, in poudaril, kako pomemben je projekt izgradnje tržiŠke obvoznice do zdravstvenega doma, saj gre neredko za življenja. To je najbrž tudi razlog, da ima obvoznica podporo opozicije v občinskem svetu, o čemer je govoril Borut Sajovic (LDS). Ob tem ga je zanimalo, ali občina zemljišča potrebuje zgolj za cesto ali tudi za gradnjo garažne hiše. Pavel Rupar je na to odgovoril, da gre trenutno za nekaj veČ kot kilometer ceste in parkirišča za potrebe zdravstvenega doma in starega mestnega jedra, o parkirni hiši pa bodo razmišljali v naslednjih dveh letih.	D.Z.
Pevska prireditev Z vseh vetrov
Dovje - Pevci vokalno instrumentalne skupine Triglavski zvonovi, ki delujejo v okviru Kulturno umetniškega društva Jaka Rabič Dovje-Mojstrana so 5. novembra šesto leto zapored v kulturnem domu na Dovjem pripravili srečanje pevskih skupin iz različnih koncev Slovenije in iz zamejstva. Po besedah vodje Triglavskih zvonov Leone Gomboc so v začetku vabili pevce, ki so delovah v sosednjih občinah, vendar so želeli v svoj kraj pripeljati Čim več različnih skupin in so sčasoma vabili tudi druge, ki niso bili ravno njihovi sosedje. Z namenom druženja, spoznavanja, prijateljevanja, izmenjave notnih gradiv ter izkušenj pevk, pevcev in zborovodij povabijo pet ali šest skupin. Letos so gostili žensko vokalno skupino Nasmeh iz Ljubljane, mešano vokalno skupino Beli cvet iz Dola pri Ljubljani, vokalno skupino Mozaik iz Gorij, mešano vokalno skupino Dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica in Radiške fante iz Roža na avstrijskem Koroškem. Prireditev so poimenovali Z vseh vetrov, kajti pevci resnično prihajajo od vsepovsod, slišati pa je bilo moč različne zvrsti vokalne glasbe, od ljudskih, umetnih, mladinskih popevk do pop skladb in verskih pesmi.
"Stremimo tudi k temu, da bi posamezne skupine v svojem kraju organizirale podobna druženja. Menimo, da smo dobri in prijazni gostitelji, saj skupina Triglavski zvonovi in kulturno umetniško društvo pripravita kakovostne- prireditve z odličnimi povezovalci programa. Scenografija je profesionalna, ob zaključku sledi pogostitev gostujočih skupin, klepet in petje,*' dodaja Leona Gomboc.	M. K.
V vasi tudi pločniki
gradnj
Trebija - Obnova približno kilometer in pol dolgega odseka ceste med Trebijo in Podgoro gre te dni h koncu. "Obnova se je sicer nekoliko zavlekla zaradi gradnje opornega zidu, sočasno z obnovo ceste pa smo položili tudi vodovod in kanalizacijo. Pričakujem, da bodo dela končana v prihodnjih dneh," je zagotovil župan Jože Bogataj. Za naložbo so odšteli 210 milijonov tolarjev, za vodovod in kanalizacijo pa še dodatnih 60 milijonov tolarjev. Za večjo varnost pešcev, so v vasi in ob avtobusni postaji poskrbeli z iz-
SO
stoletne
V središču Preddvora ob gradu Dvor so prejšnji teden posekali snr\reke, značilne za vhod v dvorec
Preddvor - Kdo je odredil, da je padlo osem mogočnih smrek, najstarejša med njimi je imela menda poldrugo stoletje, ob vhodu v enega od štirih pred-dvorskih gradov? Domačini so menda že dolgo opozarjali, da so drevesa nevarna, da se nagibajo in da se lahko katero od njih zruši na parkirane avtomobile, ki jih je sredi Preddvora vselej veliko, zlasti pa Še ob nedeljah, ko pridejo ljudje v bližnjo cerkev. Tako je občinski štab Civilne zaščite obvestil upravljavca in mu svetoval, naj drevesa odstrani, nam je povedal župan občine Preddvor Franc Ekar. Z gradom upravlja Ministrstvo za šolstvo, znanost in Šport in to je naroČilo odstranitev smrek. Ni pa osem debelih smrek, med katerimi jih je bilo vsaj po videzu sodeč več zdravih, edino drevje, ki je moralo pasti zaradi varnosti občanov. Podrli so jih še nekaj v okolici zdravstvenega doma in na poti v Potoče, kjer bi se utegnile zrušiti na cesto.
Podiranje drevja ob gradu Dvor je znova spomnilo, da njegov status še vedno ni zadovoljivo urejen. Stavba je v denacio-nalizacijskem postopku, upravi-
Padlo je vseh osem smrek ob vhodu h gradu Dvor.
Čenec je eden od potomcev dr. Majeriča, ki je imel grad v lasti pred drugo svetovno vojno, ko je bil v njem sanatorij. V desetletjih po -vojni je bil v njem vzgojni zavod. Odkar seje ta izselil in začel delovati v več stanovanjskih skupinah v Kranju,
Preddvoru in Skofji Loki, pa je grad prazen. Pred dvema letoma je občinska oblast povabila v Preddvor takratnega ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra, da bi se dogovarjal o razvojnih možnostih za grad, ki bi ga lahko namenili turistični, protokolarni
ali kaki drugi (donosni) dejavnosti. Vendar se je izkazalo, da ministrstvo z gradom le upravlja, denacionalizacija pa Še vedno ni končana.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Kamniška mladina si želi svojih prostorov
Mladinski svet Kamnik ustanovil Mladinski center Glavni trg. Z dejavnostmi na prostem želijo opozoriti na to,
da še vedno nimajo svojih prostorov.
Takole sta predstavnika mladinskega sveta odprla nov Mladinski center Glavni trg.
Kamnik - Mladinski svet Kamnik je že dve leti krovna organizacija vseh mladinskih dejavnosti v občini, združujejo pa študentski klub, tabornike, skavte, podmladke političnih strank, kulturno društvo Priden možic in Društvo aktivne mladine. Občinska uprava jim že nekaj časa ureja prostore v kleti Doma kulture v Kamniku, ker pa so odprtje že nekajkrat prestavili iii mladi obljubam ne verjamejo več, so v soboto, 6. novembra, na osrednjem trgu v Kamniku odprli nov mladinski center Glavni trg. "Današnje dogajanje je naŠe mirno opozorilo na to, da v Kamniku mladi potrebujemo svoje prostore, in tihi protest, ker z dokončanjem mladinskega centra
tako dolgo zavlačujejo. Danes želimo prikazati različne mladinske dejavnosti, ki se navadno odvijajo v zaprtih in ogrevanih prostorih. Zal teh prostorov še nimamo, zato smo se odločili, da se bomo vsako prvo soboto v mesecu za dve uri dopoldan zbrali kar na Glavnem trgu", nam je težave, želje in namen ustanovitve novega centra razložil predstavnik mladinskega sveta Matjaž Jug. Na otvoritvenem srečanju so tako pripravili nastop glasbene skupine in DJ, prostor za namizni nogomet, kuhinjo s kavo in palačinkami, različne družabne igre ter internetni, računalniški in Šahovski kotiček, ki so jih namesto v sobah postavili kar v šotore. Jasna Paladin
Za dostojno zadnje slovo
Končno tudi v Smledniku mrliški vežici. V občini je v pripravi gradnja centralnega pokopališča
Smlednik - Od pokojnika se v tem kraju in okolici se vedno po- • slovijo v domači hiši aH v mrliški vežici, ki to pravzaprav sploh ni. Krajevna skupnost je sicer začasno uredila en prostor za ta namen, ki so ga nekdaj uporabljali za umrle brezdomce ali utop-Uence. Zdaj gradijo pravi mrliški vežici, za kar je večino denarja zagotovila občina, en del naj bi primaknili tudi krajani.
o pločnika, še približno sto metrov pločnika ob cesti pa bo prišlo na vrsto kasneje.
M. R., foto: Polona Mlakar Baldasin
"Lokacijo na mestu stare šole smo izbrali zato, ker je ob pokopališču, pa tudi zemlja je občinska last," je povedala Vanja Debeljak, direktorica občinske uprave. V novih prostorih ob cerkvi bosta dve mrliški vežici, sanitarije, manjša kuhinja in pokrit predprostor. Celotna investicija je ocenjena na slabih 40 milijonov tolarjev, od tega 70 odstotkov prispeva občina, ostalo pa krajani. To pomeni, da naj bi vsako gospodinjstvo na območju Krajevnih skupnosti (KS) Smlednik in Zbilje ter tudi tisti, ki imajo tu samo grobove, prispevalo 25.000 tolarjev. Del tega denarja so zbrali že lani, preostanek zbirajo po sistemu od vrat do vrat prav v tem času. "Odziv je dokaj dober. Menim,
da le okoli dva odstotka gospodinjstev ne bo prispevalo tega denarja. Nekaj jih sicer pravi, naj kar občina to sama zgradi. Že, že, samo občina nima nobenega roka, do kdaj," je povedal predsednik KS Zdravko Debeljak. Tisti, ki se s prostovoljnim prispevkom niso strinjali, ga bodo morali poravnati ob morebitni uporabi vežic. Tako je sklenil svet Krajevne skupnosti.
Rok za dokončanje del je 15. februar. Na KS bolj upajo kot računajo na to, da jim bo ostalo nekaj denarja še za ureditev parkirnih mest in za sanacijo opornega zidu. Tudi pokopališče, ki so ga leta 2000 obnovili z občinskimi sredstvi, postaja premajhno. "Nekaj zemljišča je rezerviranega za širitev, vendar to
pokopališče ostaja lokalnega značaja. Tudi zato, ker zemlja na tem območju drsi. V pripravi pa je gradnja centralnega pokopališča v občini. Aktualni sta dve lokaciji, prva v Svetiški
gmajni, druga pa v Pirničah, kjer bi razširili obstoječe pokopališče," je še pojasnila Debe-Ijakova.
Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki
✓
Ji
Torek, 9. novembra 2004
KULTURA / kavka@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Na ogled dela z Male Groharjeve kolonije
Veliko kreativnosti in ustvarjalnosti
Na letpšnji Mali Groharjevi koloniji je ustvarjalo več kot 90 učencev iz 33 osnovnih šol iz vse Slovenije.
§kofja Loka - Včeraj zvečer so v Okroglem stolpu Loškega gradu odprli razstavo likovnih del, ki so jih na letošnji Mali Groharjevi kolongi ustvarili mladi likovno nadarjeni šolarji iz osnovnih šol iz različnih koncev Slovence.
Kol že po tradiciji je tudi letošnja Mala Groharjeva kolonija potekala jeseni ob začetku Šolskega leta v organizaciji škofjeloške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in finančni podpori Občine Škofja Loka. Udeležili so se je men-
torji oziroma likovni pedagogi iz 33 vabljenih slovenskih osnovnih šol, po mestu Škofji Loki pa je 1. oktobra ustvarjalo več kot devetdeset v likovnem smislu zelo nadarjenih učencev višjih razredov, predvidoma po trije iz vsake šole. Vsak učenec
Eno od desetih najboljših del je ustvaril Tjaš Mohorič iz OŠ Helena Puhar Kranj, njegov mentor pa je bil Janez Cuderman. (Izsek iz slike)
je ob prijavi na kolonijo do^bil dve papirni podlagi po lastnem izboru, prav tako pa je bila prosta izbira slikarske tehnike. Tema slikanja je bila tudi tokrat Škofj a Loka - Mestni trg.
Po končanem slikanju na ulicah mesta so mladi udeleženci kolonije organizatorju oddali
95 likovnih del, med katerimi je žirantka, slikarka Barbara Demšar izbrala deset najboljših. ''Moram reči, da sem na začetku imela kar nekaj težav med mnogimi odličnimi deli izbrati tiste, ki so najbo^ izstopala. Otroci so ustvarili velik razpon kvalitetnih del v različnih tehnikah in z različnimi načini slikai\ja oziroma risaiya. Pri mnogih se opazi, kdo je njihov mentor, kdo je tista, ki jih je vodil v k^učnih trenutkih nastajaiya slike. Ocenjevala pa sem predvsem ustvarjalnost, kreativnost in idejo, na podlagi katere so mladi ustvarjali," je povedala Demšarjeva in dodala, da je pri ocenjevanju zelo uživala, saj jo je kar presenetilo, kako so otroci lahko kreativni in ustvarjalni.
Demšarjeva je tako izbrala deset najboljših, za katere so
avtorji včeraj zvečer dobili pohvalo za uspeh, hkrati pa so njihova dela predstavljena tudi v katalogu razstave. To so učenci Jana Benedik iz OŠ Jela Jane-žiča, Škofj a Loka (mentorica Vida Kejžar), Luka Bertonce^ IZ oš Orehek (Marija Maja Draksler), Jani Drnovšek iz oš Venclja Perka, Domžale (Vanja Repič), Sandra Frlic iz OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka (Milojka Bozovičar), Ana Horvat iz oš Domžale (Majda Rajnar - Kralj), Katja Klinar iz OŠ 16. decembra Mojstrana (Marta Mertelj), Tjaš Mohorič iz oš Helene Puhar, Kranj (Janez Cuderman), Klemen Pfeifer iz OŠ Davorina Jenka, Cerklje (Marta Zaje Sobočan), Franci Verba-ničič iz OŠ Juršinci (Janko Ma-rinič) in Valerija Zobret iz OŠ Mengeš (Lojze Kalinšek). Razstava bo v Okroglem stolpu na ogled do 24. novembra, izbranih deset del pa bo do naslednje kolonije čez leto dni obiskalo nekaj sodelujočih Šol in drugih razstavnih prostorov po Slove-
• • •
niji.
Igor Kavčič
Sandra Frlic iz OŠ Ivana Groharja se je pod mentorstvom Milojke Bozovičar odločila za tehniko kolaža.
Slike nekdanjega sodnika
Gunčarjeve (akt)ualne impresije
^ Radovljica - V galeryi Avla Občine Radov^ica je na ogled pregledna razstava slik Ivana Močnika (1885 - 1966), ki je kot pravnik po izobrazbi v zadi^ih letih pred drugo svetovno vojno služboval tudi na sodišču v Radovljici. Po zaslugi i^egovih sorodnikov, posebej Marka Račiča, so Močnikova slikarska dela na ogled tudi goreixjskim yubite^em likovne umetnosti.
Ivan Močnik se je leta 1885 rodil v Idriji, pravo študiral nä Dunaju in pred službovanjem v Radovljici v tridesetih letih prejšnjega stoletja bil sodnik v Višnji Gori. Izgnan je bil v Srbijo, po drugi svetovni vojni pa si je dom zgradil v radovljiškem Predtrgu, kjer je kot upokojenec živel, ustvarjal ter leta 1966
umrl. Usodno za njegovo slikarsko pot je bilo srečanje s slovenskih slikarjem Ferdom Veselom, ki ga je uvajal tako v slikarstvo kot fotografijo. Kljub temu da je v njegovi šoh pridobil trdne osnove slikarstva, se ni odločil za mojstrov od impresionistov vplivan način slikanja. "Močnik je ostal zvest pred-
Les v fotografiji
Bled - V hotelu Astoria Bled v organizaciji Foto kluba Triglavs-Id narodni park fotografije razstavlja Peter Pokom iz Škofje Loke. Že naslov razstave Les nam izda tematiko, ki se je tokrat loteva mednarodno uveljavljeni fotograf, v svoji karieri tudi predsednik FZS, od leta 2002 naprej pa skrbi za njeno povezavo z mednarodno fotografsko zvezo FIAP. Doslej je razstavljal tako doma kot v tujini, različne tematike, posebno pozornost pa daje kulturni dediščini in naravoslovni fotografiji. Tako je tudi tokrat s svojim "tretjim očesom" potoval po naravi.
Drevesa, kot živa narava nas obdajajo in ustvarjajo pogoje za življenje, del njihovega bistva pa je tudi les, ki opravlja vrsto nalog v času rasti in še po prekinitvi biološkega procesa, največkrat s posredovanjem človeka, spet opravlja nove naloge v korist človeka, je k razstavi zapisal Pokorn. Fotografije, s katerimi se predstavlja, nam les in drevesa predstavljajo v vsej svoji pojavnosti v mnogoterih oblikah, od nežnih zelenih spomladanskih barv do jesenskih toplih rjavih tonov. Razstava bo na ogled do začetka decembra.
L K.
metu, kakršen se mu je vtisnil v zavest, ne da bi ga skušal preoblikovati, ne da bi i^egovi pojavnosti želel kaj dodati ali odvzeti," je ob razstavi zapisal dr. Cene Avguštin, hkrati pa dodaja, da so v mejah stvarnega pogleda na svet nastajale Številne njegove skice in risbe s svinčnikom ali barvno kredo, akvareli, tempere, pasteli in olja. Večji del Močnikovih slik, tihožitja, portreti, krajine, ki so na ogled na tokratni razstavi, je nastal v avtorjevem povojnem življenjskem obdobju. Ne manjka motivov z jadranske obale, gozda, dreves ..., Radovljico pa je Močnik sicer upodobil le nekajkrat, predvsem v pogledih na mesto s predtrŠke strani. Razstava je v avli občine na ogled še do 24. novembra ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ter ob petkilpdo 13. ure.
Igor Kavčič
V kletni galeriji Mestne hiše so na ogled umetniške fotografije Boštjana Gunčarja z naslovom Impresye v naravi.
V času, koje v Mestni hiši razstavljen izbor del 2. mednarodne fotografske razstave Miniature 2004, je v kletni galeriji taiste stavbe na ogled razstava foto-
grafij Boštjana Gunčarja. Njegova umetniška dela, ki so tudi tokrat seveda povezana z ženskim aktom, njegovim umetniškim velikim izzivom, odkar fotografira, se odlično vklapljajo v ta, nekoliko intimen razstavni prostor. Gunčar je na ogled postavil dvajset fotografij večino-
ma v črno-beli tehniki, nekatere so tonirane v modro ali sephio. Prvič, odkar razstavlja, je na ogled ponudil samo akte, ki jih je posnel v naravi, v bolj ali manj urbanih okoljih. Naključja mu izbirajo pokrajine v naravi, kjer pred fotografsko kamero postavlja svoje modele, naj bo to okolje ob bučnem v globino padajočem slapu, neskončnem Cerkniškem jezeru, sečoveljskih solinah ... Seveda pa niso naključja posebej izbrane mikrolo-kacije, v katerih Gunčarjev akt dobi dodatno dimenzijo. Trdna kompozicija (linije telesa z obokom grajskega obzidja, skladno žensko telo sredi trsja), senčenje in iskanje (sprehod po snegu) ali pa simbolika v krajini (voda, ki teče naprej, kot življenje), so le nekateri izmed impresij, ki golo žensko telo povezujejo z naravnim okoljem. Razstava, ki bo na ogled do konca meseca.
Igor Kavčič
Piše Eva Senear
Za 'knjigobrbce'
Zdržati samoto, Marko Eisner Grošelj, pesniška zbirka, avtor spremne besede Milan Dekleva, izdalo Društvo 2000, Ljubljana 2004, slika na naslovnici Alma Intihar, 68 str.
Zdržati samoto zveni kot program, piše pisec spremne besede, vendar ne gre za to, kako čim manj in boleče biti "odmev, ki odmira, glasbilo, ki ne zveni več", ne gre le za bivanjske napotke, pač pa predvsem za poetični program: zdržati paradoks eksistence, ki privede do "Čistega petja". Pesnik sam o svoji najnovejši izdani pesniški zbirki - na mojo prošnjo, mi je s knjigo poslal tudi razmišljanja o svojem delu - pravi: "Najprej je nastal filmski scenarij, in sicer iz Čiste domišljije: kaj mi je najbolj všeČ na svetu, kaj najbolj sovražim in preziram, kateri so tisti kraji, kjer bi želel živeti, katere knjige, filmi, slikarstvo mi je všeč. Izpraševanje vesti. Nastale so filmsko dokumentaristične reminiscence, podobe 20. stoletja. Ne da bi se prav dobro zavedal, se je tekst začel preoblikovati v pesemske enote; počasi je nastala podoba, ki je tudi v knjigi. V pesniški zbirki se pogovarjam z nevidnim drugim, s tistim tam zunaj. Kdo je ta, je stvar filozofske razprave." Marko Eisner Grošelj, ki sicer živi in ustvarja v Mojstrani, začetek pripovedi o tistem ustvarjalnem delu, ki sledi njegovim knjigam, začenja z letom 1985, ko izide pesniški
list Sredi zapovedanega sveta, namenjen gledališkemu dogodku na Večeru poezije v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Sledi prva knjižna zbirka Smeh konj, na temelju katere v Cankarjevem domu naslednje leto postavijo gledališko predstavo Znotraj. Tu so prvi zametki El-snerjeve gledališke poetike, najprej za uprizoritev Krsta pod Triglavom Dragana Živadinova in plesno gibalnega gledališča. Pesmi tistega časa, pravi, so prevzete s slutnjo, da svet, ki mu pripada, na neki način razpada. Tu je iskal možnosti za vzpostavitev drugačnega pogleda na svet; zato v skupini KN 4444 sodeluje pri raziskavah gledališke igre izven tradicionalne literarne predloge, rezultat pa so gledališki dogodki, recimo skladišče kiparja Jakova Brdarja, Donit v Medvodah idr.; namen skupine je povezati zunanji, hrupni prostor, prepreden s komunikacijsko mrežo, z notranjim, ki je zavezan tišini in kjer nastaja Beseda. Leta 1990 nastane pesniška zbirka Memento mori, posvečena pesnikovemu mačku Riku, "ki je kot mladič nesrečno končal pod mojimi težkimi, lesenimi coklami. Pesniški jezik v tej zbirki se zgosti v nedojemljivo bolečino in trpkost, v občutek nemoči in zavedanja, da smo bitja na zemlji nepreklicno samotna in nedosegljiva drug drugemu." Kronika valovanja in Odpoljubljeni že imata zametke njegove današnje orientacije na bivalno okolje. To je tudi čas, ko mora kot svobodni umetnik poskrbeti za lastno eksistenco; napiše veČ kot trideset radijskih iger, od tega je 28 realiziranih, nekaj prevedenih v različne jezike. Leta 2001 pri Društvu 2000 izide zbirka Slike z dežele in v literarnem svetu ostane precej opazna. "V Slikah z dežele sem odprl register drugačnih podob. Te, ki jih omenjam, so te, od tukaj, kjer živim, iz te hladne, krute, čudovite narave, ta pa sugerira bivanje človeku, skrčenemu na skopost svetlobe, ujetem v senčne doline, ..."
4 '' ^ V-
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek. 9. novembra 2004
Prazniki in godovi
Martinovo, "jesenski pust
Sv. Martin je Slovencem blizu, saj se je rodil na Ogrskem na Madžarskem, z njegovim godom pa so povezane številne vesele šege in navade.

Danes, 9. novembra, je praznik obletnice posvetitve Late-ranske bazilike v Rimu in god mučenca Teodorja ali Božidarja, ki je bil rimski vojak in kristjan. Ker ni hotel zatajiti svoje vere, so ga mučili in okrog leta 306 v mestu Amasia v Mali Aziji sežgali na grmadi. Ime Teodor je bilo pri kristjanih zelo priljubljeno. Ime izhaja iz grških besed Theos (Bog) in do-ron (dar). V Slovenci pravimo Teodorju Božidar, v Angliji Ted, v Rusyi pa Feodor, Fjo-
$Ui p;
ia. Z(
dor ali Fedja. Ženska oblika je Božidara ali Boža.
Jutri, 10. novembra, bo praznik papeža in cerkvenega učitelja Leona Velikega (umrl leta 461), ki je vodil Cerkev 21 let, skrbel za njeno čistost in med drugim leta 452 prepričal hun-skega poglavarja Atilo, da ni porušil Rima, ampak se je umaknil, in duhovnika Andreja Avelinskega.
V Četrtek, 11. novembra, bodo godovali puščavnik Teodor Studion, puščavnik Menas in škof Martin iz Toursa (Davorin), ki je med omenjenimi med Slovenci najbolj znan in spoštovan. Kot panonski rojak, ki seje rodil v poganski družini oktobra leta 316 v Sabariji oziroma današnjem Szombarhelyju v deželi Ogrski na Madžarskem, je Slovencem še bližji. Bilje vojak gardne konjenice in dober po srcu. Upodabljajo ga, kako s sabljo reže svoj plašČ, da bo dal polovico golemu in prezeblemu siromaku. V Sloveniji sta zelo znani upodobitvi tega dogodka v cerkvi v Crngrobu in v Marti-jancih v Prekmuiju. Ta legenda se je ljudem najbolj vtisnila v spomin. S sedemnajstimi leti je bil krščen in je hotel spreobrniti tudi starše. Uspelo mu je samo pri materi. Takoj, koje mogel, je zapustil vojaško službo in odšel k škofu Hilariju v Poitiersu v Franciji. Postal škof v Toursa in znan v Galiji oziroma današnji Franciji. Umrl je 8. novembra leta 397 in je bil eden prvih svetnikov, ki ni bil mučenec. Martinovemu pravijo tudi "je-
Kip sv. Martina v kapelici na Trsteniku.
senski pust". Sveti Martin pri tem nima deleža, razlaga naro-dopisec dr. Niko Kuret. Kar se okrog Martinovega godi, je starejšega izvora in je nasledek poganske zahvale za letino vključno ^ spreminjanjem moŠta v vino. Gos, ki na slikah spremlja Martina, pa je bila verjetno da-ritvena žival. O goseh kroži tudi zanimiva legenda. Mednje se je skril, ker ni hotel postati škof, vendar so ga živali izdale. Ime Martin je Slovencem ^ubo. Poznamo lyegove oblike Tine, Tinek, Davorin, Davor, Martina, Tina, Tinka in Davorina.
V	petek, 12. novembra, bo praznik mučenca in Škofa Joza-fata Kunčeviča, Škofa Kuni-berta in spokornika Emilijana (Milana).
V	soboto, 13. novembra, bo praznik redovnika in vzornika mladine Stanislava Kostke, ki je bil rojen leta 1550 v znani poljski družini in je po slabem letu delovanja v jezuitskem redu v Rimu umrl. V nedeljo, 14. novembra, bo praznik duhovnika in mučenca Nikolaja Taveliča, škofa Lovrenca O'Toola in duhovnika Jožefa Pignatellya. V ponedeljek, 15. novembra, bo god cerkvenega učitelja Alberta Velikega, ki je bil znan naravoslovec.
Jože Koši\jek
Redovnice in redovniki v Stični
Stična - V soboto, 6. novembra, je bilo v Cistercijanski opatiji v Stični srečanje redovnic in redovnik iz Slovenije in Koroške. Srečanja seje udeležilo okrog 30 redovnih predstojnic in predstojnikov iz Slovenije in okrog 25 s Koroškega, kjer je bilo takšno srečanje lani. Slovenske redovnice in redovniki so povezani v KORUS (Konferenca redovnih ustanov Slovenije), ki je član mednarodne ustanove UCESM (Zveza evropskih konferenci redovnih ustanov). V Stični so razpravljali o pluralnosti kot izzivu nove Evrope ter ločeno obravnavali vprašanja, ki zadevajo življenje redovnic in redovnikov v njihovih skupnostih in v Cerkvah.	J. K.
t
Misijonska tombola
Železnikih
"Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj!"
To je bilo geslo letošnje že 13. Misijonske tombole.
Železniki - Tombola je bila preteklo nedeljo popoldne v novi športni dvorani v Železnikih. Organizator je bila Župnijska karitas Železniki v sodelovanju župnij: Bukovščica, Dav-Ča, Dražgoše, Selca, Sorica, Zali Log in Železniki.
Odgovor na uvodno geslo je bil uspešen tako v širokem odzivu sponzorjev in dobrih ljudi, ki so prispevali dobitke, kot v sami množični udeležbi na prireditvi, saj se je odzvalo več kot 1500 obiskovalcev, ki so dodobra napolnili našo lepo športno dvorano v Železnikih. Letošnji izkupiček tombole je namenjen našim gorenjskim misijonarjem: Janezu Mescu, Janezu Krmelju, Klemenu Štolcarju in Tonetu Kerinu, ki delujejo na jugovzhodnem delu Madagaskarja, kjer so življenjske razmere tamkajšnjih prebivalcev zelo težke. Uvodoma so navzoče pozdravili msgr. France Dular župnik iz Železnikov ter gosta profesor dr. Drago K. Ocvirk, narodni ravnatelj za misijone, in misijonar Tone Kerin, ki je zanimivo opisal delo naših misijonarjev na Madagaskarju. V kulturnem programu, ki je povezoval izvedbo tombole, je nastopil mal-gaš Joseph Rakotorahalahy, ki je navdušil občinstvo s prijetno malgaško pesmijo in zanimivimi glazbenimi inštrumenti. Nastopil je tudi otroški cerkveni
Z nedeljske tombole v Železnikih.
pevski zbor iz Železnikov pod vodstvom zborovodkinje Marti-ne Ferlan. Za. humor pa so poskrbeli domačini iz župnije Bukovščica - župnik Ivan Mihelič ter Mimi Vilfan in Jakob Rejec. Program sta uspešno povezovala Ivo Kožuh, župnik iz Sonce, ter Rok Pintar iz Dražgoš - sodelavec Radia Slovenija. Vse niti organizacije letošnje tombole pa je vestno in zavzeto vodila Urška Jelene, predstavnica Karita-sa iz Železnikov.
V ljubljani jaslice Evrope
Ljublana - V četrtek, 18. novembra, bodo v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani (Poljane) odprli razstavo "Rojstvo družine - razstava evropskih jaslic", ki jo bo pripravilo Duhovno središče sv. Jožefa. Ime razstave združuje simbole rojstva nove evropske družine in prihajajočega božiča ter želi odpreti nov prostor za razpravo o položaju družine v novi Evropi in svetu. Razstavo je na pobudo Evropske unije pripravil in osnoval dr. Alfredo Troisi, direktor veronske arene in mednarodnega muzeja jaslic v Betlehemu. Na razstavi je združena jasliČarska umetnost iz 25 držav, članic Evropske unije, in potuje po njenih prestolnicah. V Ljubljani bo razstava odprta do februaija prihodnje leto.	J. K.
O vtisih letošnje misijonske akcije - tombole v Železnikih, pa so mi gostje povedali:
Dr. Drago Ocvirk: "Zelo prijetno sem presenečen nad številom ljudi, ki so se zbrali, nad celotno pripravo in nad ozračjem, ki sedaj tukaj vlada. Res vidiš eno pripravljenost, veselje, če lahko priskočijo na pomoč in pa to ozračje solidarnosti s tistimi, ki so daleč, pa vendarle naše pomoči potrebni."
Tone Kerin: "Jaz sem srečen, srečen sem zato, ker so Slovenci tako radodarni in mi slovenski misijonarji na Madagaskarju dejansko živimo od pomoči Slovenije. Tak dogodek, kot je misijonska tombola, je za nas slovenske misijonarje eno veliko upanje in duhovna podpora, da so z nami Slovenci in da ni oznanjevanje ena stvar posameznika,« ampak je to skrb tudi
celotnega slovenskega vernega naroda. Iz Železnikov se vračam na svojo misijonsko poslanstvo vesel in srečen v srcu in želim, da bi ta duh pripravljenosti pomagati drugim Še naprej rasel v slovenskem narodu."
Joseph Rakotorahalahy: "Moram reči, da sem presenečen ob tako velikem odzivu in pozornosti ljudi tukaj v tako majhnem kraju, kot so Železniki. To je vsekakor dokaz, da imajo vaši domačini radi misijo-naije ter čutijo skrb, kako pomagati ljudem, ki so v stiski. Zadnjič sem nastopil v večjem slovenskem mestu, kjer pa je bila udeležba dosti manjša. Tukaj ponovno mislim na to, da naši mi-sijonaiji niso sami. V imenu mojega naroda, ki živi na Madaga-skaiju, se za velikodušnost in pomoč tudi osebno zahvaljujem!"
Foto in tekst: Anton Sedej
Praznik Zavoda sv. Stanislava
Šentvid - V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano bodo ta teden počastili spomin na svojega zavetnika sv. Stanislava Kostka, ki je zavetnik dijaške mladine. Danes ob 18. uri bodo v atriju Zavoda odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Darka Slavca. Ob 19. uri pa bo v zavodski dvorani koncert solistov in orkestra Glasbene šole v Zavodu pod vodstvom prof. Marka Hriberni-ka. V četrtek, IL novembra, ob 16. uri bo maša v župnijski cerkvi sv. Vida nad Ljubljano, ob 18. uri pa bo v športni dvorani Zavoda slavnostna akademija, na kateri bo govoril predsednik Slovenske -akademtje znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žekš.	J. K.
Zahvalna nedelja
Ljublana - Slovenska katoliška Cerkev slavi vsako leto prvo nedeljo po Vseh svetih zahvalno nedelo. Letos je bila v nedeljo, 7. novembra. Praznik zahvale so poznala že primitivna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je dobila zahvala odreŠenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku.
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih dela narava, ampak tudi za druge darove, na primer za spoznanje, za dobroto, za dom, za čas, za vero. Zahvala zajema vse naše življenje, vse, kar smo in kar imamo. Zahvalna nedelja je še posebej zahvaljevanju Bogu. Za kristjane je najvišja oblika zahvale daritev sv. maše.	J. K.
Jasna Paladin
XXVIII. del
Kamniški Kurhaus
Mnogi so se raje kot k izviru podali v sosedi\jo dolino, v Črno, kjer so si lahko ogledali kraj, kjer so kopali in čistili kaolin. Pr^eten pa je bil tudi sprehod po Bistričici, zlasti za ^ubitelje starih votivnih slik, ki jih je bilo moč najti v stari romarski cerkvici v Zakalu.
Organizirani so bili tudi izleti ob bistriškem bregu na Perovo, na Vrhpolje in v Sotesko, v Nevlje, Tunjice ter na Stari grad nad Kamnikom.
Tudi severno pešpot na Stari grad je leta 1882 naredil Prašnikar; v 36 serpentinah jo je pripeljal na 600 metrov visoki vrh. Med posedanjem na prijetnih klopcah in ob čudovitem razgledu so se izletniki lahko seznanili z zgodovino in usodo nekdaj tako mogočnega gradu.
Za vse tiste, ki si okoliških zanimivosti niso mogli ogledati peš, in za vse, ki jim je vožnja z železnico še vedno pomenila nepopisno doživetje, pa
so organizirali tudi 'Izlete po zeleznici" do Trzina, Domžal in Homca.
Omenjenih izletov oziroma njihove predstavitve in na splošno celotne ponudbe za prosti čas se niti danes ne bi sramovala marsikatera organizacija, povezana s turizmom. Se posebej za goste iz primorskih krajev in velikih mest je bil Kamnik s svojo okolico nadvse prijeten kraj za oddih.
In kljub razmeroma razviti turistični miselnosti Prašnikarja in njegovih sodelavcev je bila prav okolica s svežim gorskim zrakom tudi ob koncu 19. stoletja še vedno glavni adut kamniškega zdra-
• 1 • v v
vihsca.
Prav tako pa ne moremo mimo dejstva, kako velik kulturni pomen je imelo zdravilišče v omenjenem obdobju. Zdraviliški dom je bil z mnogimi koncerti, plesi, predstavami, godbo, pevskimi zbori in besedami poleg kamniške čitalnice jedro
Kamnik so obiskovalci ob koncu 19. stoletja spoznavali tudi s pomočjo organiziranih izletov in sprehodov.
takratnega kulturnega dogajanja v mestu. In če prištejemo še bogato zdraviliško bralnico ter sodelovanje nekaterih priznanih kulturnih delavcev (npr. Viktorja Parme), lahko zaključimo, da je bil Kurhaus v tem smislu tudi pravi kulturni zaklad tistega časa.
O tem, kako dobra je bila ponudba zdravilišča in kopališča v Kamniku, kako zelo so ljudje zaupali zdravstvenim metodam Sebastiana Kneippa in kako dobro so se počutili, pričajo tudi podatki o številu in strukturi zdraviliških gostov.
Olga Janša - Zorn navaja podatke, da je zdravilišče v letih 1892-1900 povprečno obiskalo 311 gostov letno, kar je približno petina takratnih gostov na Bledu. Znani pa so tudi podatki, daje bilo gostov 600 letno (enodnevni gostje niso všteti), saj naj bi jih precej prenočevalo zunaj kopališča.
v
Številka gostov se zdi majhna, če jo primerjamo z obiskom v drugih zdraviliščih. Leta 1899 je Bled obiskalo 1460 oseb, Dolenjske Toplice 1208, Ča-teške Toplice 684 oseb in kamniško zdravilišče "le" 184 oseb. Vendar je pri tem pomemben podatek, da so se gostje v Kamniku, ki je bil tedaj predvsem zdravilišče, ne toliko kopališče, zadrževali dalj časa - mesec ali dva ali pa kar celo sezono, odvisno od počutja pač, v ostalih prej omenjenih zdraviliščih pa so se gostje zadrževali v povprečju po 7 dni, mnogo pa je bilo tudi enodnevnih obiskovalcev.
b r, •«

Torek, 9. novembra 2004
MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Suzana Kovač ič
Živjo!
No, pa ste včeraj po mini počitnicah spet sedli v šolske klopi. Spočiti in polni novih ustvarjalnih moči. Sem bila pa zelo vesela, ker na tole naše sodelovanje niste pozabili. Ajda Mršek nam je po pošti poslala zanimivo zabeležko z izleta. Iz šolskega glasila Mozaik, ki ga ustvarjajo na Osnovni šoli F. S. FinŽgarja v Lescah, pa smo si "sposodili" tri anekdote, zato, da se nasmeh prikrade na vaš obraz ...

Suzana
Orientacijski pohod v Duplje
Bilo je v soboto, 23. oktobra. Zbrali smo se, da se odpravimo na orientacijski pohod v Duplje.
•Pripeljal je avtobus in skočili smo vanj. Odpeljali smo se v Duplje, kjer nas je že čakala učiteljica Danica Šmid z njeno hčerko Matejo. Mateja nam je razdelila karte in odšli smo na pot. Na poti smo videli marsikaj zanimivega, kot na primer mravljišče in solnico. Videli smo tudi zanimivo smreko, ki je imela dva vrhova. Opazovali smo drevesa, podrast in druge zanimivosti. Občudovali smo Storžič, Triglav, Kriško goro. Stol in še veliko drugega. Videli smo tudi krave, pujse, kokoši, pse in ptičje krmilnice.
Ustavili smo se v cerkvi, kjer nam je gospa Micka povedala nekaj o njej. Cerkev je bila majhna, vendar zelo lepa. Zgrajena je bila leta 1300. Pred cerkvijo smo si potešili lakoto in odšli dalje po naši poti. Pot je vodila skozi prijetno vas. V vasi smo skoraj pri vsaki hiši opazili psa. Opazili smo tudi pujse, ki so nas bili zelo veseli. Odšli smo naprej po klancu in knialu smo zagledali turistično kmetijo Trnovec.
Pohoda so se udeležili otroci, nekateri starši in babice. Bilo je zelo lepo. Vsi smo bili veseli in zadovoljni. Želim si še več takšnih pohodov.
Ajda Mršek, 4. c, OŠ Simona Jenka Kraiy
V

x1
(fr
jr• •
V
56 SW
Ig
Ne le iistijUi stjoče. in k listi' ,|tl obc^l J«, pravi phjat(d| t^c^.
Iz Spominske knjige z datumom 17. aprila 1979. Kakšne verze pa si pišete danes?
OffolioQ pef-e^G


Anekdote
Mirka je povabil sodelavec k sebi domov na večerjo. Lepo seje oblekel in koje prispel, mu je sodelavec predstavil svojo mamo. Mirko jo je prijel za roko in dejal: "Dober večer, Mirko pri telefonu."
Dejan je poklical v podjetje, kjer je želel govoriti z gospodom Žakljem. Ker pa se mu beseda žakelj ni zdela slovenska beseda, je rekel: "Ali lahko dobim gospoda Vrečarja."
Eva Kelih, OŠ F. S. Finžgarja Lesce
Na vrata je potrkal pismonoša in vprašal:
"Ali je tu kakšen Krek?"
Deček, ki mu je vrata odprl, mu je odgovoril:
"Pri nas se niČ ne kregamo, le včasih se sosed dere na nas.

Nastja Rozman, OŠ F. S. Finžgarja Lesce

Jesen rumena -dobra žena
Jesen po gozdu hodi, s čopičem in paleto obarva liste rumeno in rdeče.
Živali in ljudje, pripravljamo se za zimo, nabiramo plodove, da zimo preživimo.
Medved šel je spat,
kmet je šel še zadnje pridelke pobrat,
jesen rumena - dobra žena,
se poslovila je od nas.
Jan Klopčič, 5.D, OŠ ŠkoQa Loka - Mesto mentorica Olga Volčič
V dkvinj didaktične prenove gimnazij večji poudarek namenjajo učinkovitemu učenju, kakovosti znanja ter razvijanju ustvarjalnega mišljenja pri dijakih.
Ljublana - Gimnazyski profesorji so odlično strokovno usposobljeni, ugotav^ajo pri republiškem zavodu za šolstvo, vendar pa premalo pozornosti posvečajo didaktiki oziroma zagotavljanju učinkovitega učnega oko^a in kakovosti posredovalca učnih vsebin. Zato bodo v okviru didaktične prenoye gimnazy, ki jo ta čas izvajajo v sedmih šolah, posebno pozornost namenili temu, kako doseči, da bi ob obi^u učnih vsebin dijaki te vsebine doživ^ali kot smiselne, da jih bodo razumeli in znali tudi uporabiti.
povprečju le občasno doživljajo ure zanimive in pouk smiseln," pravi svetovalka pri zavodu za šolstvo dr. Zora Rutar lic. V okviru spremljave gimnazijskega programa tako že vrsto let ugotavljajo, da se marsikateri od ciljev, ki so si jih zastavili
• •
Po raziskavah, v katerih so doslej zajeli preko štiri tisoč dijakov, dijaki ocenjujejo, da imajo pogosto možnost dobiti pojasnila za svoja vprašanja in da so njihova vprašanja dobrodošla. Nekoliko nižje pa ocenjujejo
skrb učiteljev za njihovo razumevanje, podobno je z oceno, kako razumejo obravnavano. Učitelji naj bi med obravnavo tudi premalo spodbujali dijake k razmišljanju. "Z vsem tem je verjetno povezano, da dijaki v
pri prenovi gimnazije, ne uresničuje prav prepričljivo. Med drugim naj bi namreč povečali kakovost in trajnost znanja, razvijali različne strategije mišljepja, uveljavili problemski pristop in aktivne oblike dela, dali poudarek povezovanju in uporabnosti znanja ter razvijali
kritično in samostojno mišljenje in podobno.
Premalo aktivnih oblik dela
Glede miselnih aktivnosti, ki naj bi se odvijale pri pouku, je po oceni dijakov največ enostavnega utrjevanja podatkov, informacij in razlag, manj pa je spodbujanja k iskanju uporabne vrednosti znanja. Med aktivnimi oblikami dela sta se po oceni dijakov na gimnazijah najbolj uveljavila razgovor ter delo z viri in besedili, precej manj je skupinskega in individualnega dela, najmanj pa projektnega načina dela. Posebno zaskrbljujoče je tudi to, dodaja Zora Rutar lic, da so po mnenju tretjine dijakov zelo redko ali nikoli spodbujeni k oblikovanju lastnih ugotovitev ter da je po oceni več kot polovice dijakov učenje z odkrivanjem in raziskovanjem prisotno le enkrat do trikrat na leto ali nikoli. V okviru projekta didaktične prenove gimnazij so si zato zastavili splošen cilj, in sicer usposabljanje šol in učiteljev za uporabo takšnih pristopov in ustvarjanje takšnih učnih situacij, ki bodo v čim večji meri zagotavljale učinkovito učenje, kakovostno znanje ter razvijanje samostojnega in ustvarjalnega mišljenja pri dijakih.
V gimnazijah še vedno prevladuje poučevanje z razlaganjem, aktivne oblike dela pa predstavljajo zgolj poživitev.
Poudarek na različnosti pristopov
"Nikakor ne gre za to," da bi dajali prednost zgolj aktivnim oblikam in metodam dela, am-
pak je poudarek na različnosti pristopov in Strategij," je poudarila Zora Rutar Ilc. V naših šolah, še pravi, je ta čas najbolj uveljavljena frontalna oblika dela z metodo razlaganja, vse ostalo pa je zgolj za poživitev. Učitelji po mnenju Zore Rutar Ilc namreč pogosto pozabijo, da spoznavna struktura znanosti ni enakovredna spoznavni strukturi petnajst- ali šestnajs-tletnikov. Prav tako spoznavna struktura in način razmišljanja profesorjev ni enakovreden dojemanju dijakov.
"S klasičnim pristopom, na primer s predavanji in spodbujanjem učenja iz učbenikov, dosežemo del dijakov, ne pa večine. Zato je toliko bolj pomembno kombiniranje različnih pristopov, recimo izkustvenega in abstraktnega učenja." Pri tem Zora Rutar Ilc zavrača bojazen nekaterih, da želijo šolo spreminjati v igrišče. "Narobe: gre za trdo delo in miselni napor; za sistematično spodbujanje dijakov k razmišljanju." S poukom, ki bi bil v večji meri utemeljen na dejavnosti dijakov, želijo prispevati k bolj poglobljenemu razumevanju in uporabi znanja, ne pa zniževati standarde znanja. Pri zavodu za šolstvo se zavedajo, da na tako poglobljen način seveda ni mogoče obdelati enakega obsega vsebin kot zdaj, saj bi bilo za to potrebno dva- do trikrat več časa. "Zato bo treba marsikaj narediti tudi pri maturi," je končala Zora Rutar Ilc.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Naj te izzove!
Pod tem sloganom ljubljanska študentska organizacija v novembru pripravlja mesec rrlednarodnih izzivov.
Ljublana - V tem mesecu bo tako resor za mednarodno so-
v
delovai\je Studentske organi-
zac^c Univerze (ŠOU) v Ljubljani vsem mladim, ki si želijo širiti obzorja, predstavil svoje mednarodne projekte in dejavnosti. Na vrsti predavanj, okroglih miz in predstavitvah mednarodnih študentskih organizacy bodo zvedeli tudi vse o možnostih izobraževanja in zaposlovanja v tujini.
V okviru resorja za mednarodno sodelovanje ljubljanske
ŠOU
deluje Študentski informacijski center SRCe, to je svetovalnica za mlade, ki želijo Študirati v tujini, Slovenska zveza mednarodnih študentskih organizacij Komisp ter Erasmus Student Network (ESN), ki skrbi za mednarodne izmenjave študentov. Osrednjo prireditev ob mesecu mednarodnih izzivov bodo pripravili v četrtek, 18. novembra, v Centru Evropa. Na Info marketu bodo predstavili možnosti za študij, prakso in izobraževanje v tujini. Vsak ponedeljek se v klubu Jazzbina odvijajo kulturni večeri, na katerih se predstavljajo različne narodnosti s svojimi kulturnimi posebnostmi. V večernih urah pa poskrbijo tudi za zabave, ki so mednarodno obarvane.	M. R.
www.gorenjskiglas.si
GORENJSKI GLAS
STRAN
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
ODBOJKA
Pomembna zmaga Termo Lubnika
Bled - Pretekli teden je bil za odbojkarske prvoligaše kar naporen, saj so pred sobotnim 6. krogom že med tednom odigrali tekme 5. kroga. Za gorenjske prvoligaše je bil teden kar uspešen, čeprav prav vse po načrtih vseeno ni šlo. Tako so v derbiju kroga v sredo v Kamniku domači odbojkarji izgubili s pomlajeno ekipo Prevent gradnje
IGM-a iz Maribora z 2:3 (20, -12, -21, 23, -11). Kamničani so očitno jezo stresli v soboto nad Salonitom v Kanalu - Salonit Anhovo : Calcit Kamnik 1:3 (21, -12, -17, -15). Po pričakovanju pa so dve zmagi vknjižili odbojkarji Autocommerca z Bleda. Novinci v ligi, odbojkarji Marchiol Prvačine, so sicer v četrtek v prvih treh nizih povzročali Blejcem kar precej težav, toda domačini so v končnici nizov izkoristili svoje izkušnje in zasluženo zmagali - Autocommerce : Marchiol Prvačina 3:1 (23, -23, 23, 15). Podobnih težav pa Blejci niso imeli v soboto v Slov. Bistrici, saj pomlajena domača vrsta tokrat ni bila kos vodilni ekipi Autocommerca. Svit : Autocommerce 0:3 (-16, -21, -21). Prvo zmago v prvoligaški konkurenci pa so zabeležili odbojkarji Termo Lubnika. Škofjeločani so tako vpisali prve tri točke, ki znajo biti v boju za obstanek še zelo pomembne - Termo Lubnik : Svit 3:1 (23, 22, -19, 16). Odbojkarji Termo Lubnika bodo tekmo 6. kroga v Ljubljani z Olimpijo odigrali šele v sredo. Po Šestih krogih sta še vedno brez poraza v vodstvu ekipi Autocommerce z Bleda in mariborski Prevent gradnje IGM. Odbojkarji Calcit Kamnika so z zaostankom 4 točk na tretjem mestu, Termo Lubnik pa se je s tremi točkami povzpel na deveto mesto.
V	ženski konkurenci L DOL je tudi po Šestih odigranih krogih na prvem mestu lanskoletni prvak Sladki greh iz Ljubljane z dvema točkama naskoka pred HlT-om iz Nove Gorice in še točko večjim zaostankom Nove KBM Branik.
V	moški 2. DOL sta gorenjski ekipi končali 5. krog s polovičnim uspehom. Odbojkarji Telemach Žirovnice so tokrat ostali praznih rok, saj so jih doma ugnali gostje iz Žužemberka, uspešnejši pa so bili tokrat Kranjčani. Iz tokratne tekme Astec Triglava proti Brezovici gre zagotovo omeniti dramatičen drugi niz, ki so ga Kranjčani dobili šele s 37. točko in prav ta niz je bil očitno na koncu tudi odločilen, saj sta v nadaljevanju obe ekipi dokaj prepričljivo dobili Še po en niz - Telemach Žirovnica : Kekooprema Žužemberk 0:3 (-23, -15, -23), Astec Triglav : Brezovica 3:1 (18, 35, -19, 19). Astec Triglav se je s tremi novimi točkami povzpel na 6. mesto, njegov zaostanek za vodilnima Pomuije-Galex-Mir in TAB Mežico pa je 5 točk. Telemach Žirovnica je s tremi točkami na 9. mestu.
Poraz odbojkaric Mladi Jesenice prejšnji krog je zaradi očitnega pristranskega sojenja v korist domačink dvignil kar nekaj prahu, Je-seniČanke pa so na to očitno že pozabile in v soboto nadigrale igralke Ljubljane II - 3:0 (14, 16, 18) in se ponovno povzpele na vrh tabele.
V	moški konkurenci 3. DOL sta bili obe gorenjski ekipi prosti, pri ženskah pa smo videli dvoboj Broline Kamnika in ŽOK Partizan Šk. Loka, ki bosta, kot kaže, med seboj odločala o napredovanju v 2. DOL - Broline Kamnik : ŽOK Partizan Šk. Loka 3:1 (-14, 18, 19, 19). Ostali rezultati gorenjskih ekip - Pizzeria Morena : Magro-MZG Grosuplje 2:3, Bohinj : Črnomelj 0:3, Bled : HIT Nova Gorica II 3:0. V vodstvu je Broline Kamnik s 15 točkami, ŽOK Partizan Šk. Loka je druga (12), Bled četrti (10), Pizzeria Morena sedma (7), Bohinj pa je le z eno točko na dvanajstem mestu. Brane Maček
MINI GOLF
Mini golf vse bolj popularen
Bled - Z rednim občnim zborom Mini golf zveze Slovenije se je končala tekmovalna sezona 2004. Tekmovalci, trenerji in strokovni sodelavci ugotavljajo kakovosten premik v smeri popularizacije mini golfa in dvig doseženih rezultatov. Največji napredek je pokazala mladinska vrsta (trije udeleženci MSP v Švici), ki je zaznamovala letošnjo sezono. Sedemnajstletni Jan Remec je popravil mladinski držaVni rekord na 26 udarcih (10 pod parom), petnajstletna Mojca Lindič je novo znamko postavila na 31 udarcih (6 pod parom), šele desetletni Jaša Učakar pa je otroški rekord popravljal kar trikrat in končal pri 30 udarcih (6 udarcev pod parom). Iz mladinske vrste prihaja tudi Šestnajstletni Ažbe Mejavšek, ki je presenetil z naslovom državnega prvaka.
Med pomembnejše tumirske uspehe se je z zmago na 5. Mini golf festivalu Bled 1004-2004 uvrstil Matjaž Sopotnik. Predsednik MGZS Sergej Učakar je dobil tri od štirih Grand slam turnirjev, eden pa je pripadel Danilu Pavšiču. Nova državna prvaka sta postala Sergej Učakar in Kristina Rolk, ki sta osvojila tudi pokalno tekmovanje (oba z novim državnim rekordom; Učakar 24 in Rolkova 27), z zmagami na turniijih pa se lahko pohvalijo še: Edo Zaimovič, Boštjan Mirtič, Frai^jo Rolk, Jan Remec in Boštjan Sambolec. Omeniti velja tudi člana UO MGZS Marka Mejavška, ki je prejel viktoija za dosežke, zunaj igrišč, medtem ko sta si častno članstvo prislužila Jože Antonič in Bojan Žerovec, župan in podžupan Občine Bled.
Od novembra do marca bo MGZS pripravila zimsko ligo v dvoranskem malem golfu, kmalu pa bodo stekle priprave na absolutno svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto, meseca avgusta, v nasi neposredni bližini - v avstrijskem Steyru.
Goran Lavrenčak
HOKEJ V DVORANI
Thunder mladi do prve zmage
v	v	v
Železniki, Ziri - V športni dvorani v Železnikih so ekipe v velikem floorballu odigrale 7. krog državnega prvenstva. Rezultati: FBC Loka Spiders Dewalt - In Sport 7:4, FBC Loka Spiders B -FBK Jesenice 3:7, Domel - FBC Thunder Jesenice 6:6, Polycom Brlog - ŠD Marmor Hotavlje 5:0. Na lestvici s po 12 točkami vodita ekipi FBC Loka Spiders De\valt in FBK Jesenice.
V dvorani OŠ v Zireh pa so v nedeljo odigrali tekme 4. kroga državnega prvenstva v malem floorballu. Rezultati: Domel - FBK Borovnica 5:9, Polycom Briog - FBC Loka Spiders U - 19 9:6, ŠD Marmor Hotavlje - FBC Loka Spiders Dewalt 10:12, FBC Thunder mladi Jesenice - InSport Etiketa 12:10. Na lestvici vodita ekipi FBC Loka Spiders Dewalt in FBC Borovnica s po 8 točkami. V.S.
Konec tedna je v Tržiču potekalo državno prvenstvo v športnem plezanju in 3. pokal Trzica. Med cianicami je slavila
Natalija Gros, med člani pa sta si prvo mesto delila domačina Tomaž Valjavec in Klemen Bečan.
Tržič - V dveh dnevih je v športni Dvorani tržiŠkih olim-pijcev nastopilo okoli 200 plezalcev. V soboto je med člani in članicami potekal oster boj. Vrh obeh smeri je ostal neosvojen. "Smeri sta izredno dolgi in težki. Prehodi zahtevajo popolno pripravljenost, samo vrhunski plezalci bodo zmogli na vrh," je pred začetkom tekmovanja napovedal predsednik ŠPO Tržič Srečko Kos, Med Člani so vrh spet tvorili tržiŠki plezalci. Na tekmi za državno prvenstvo sta si prvo mesto delila Tomaž Va-yavec in Klemen Bečan. Za pokal Tržiča sta se pomerila še v
superfinalu, kjer je Bečan moral priznati premoč Valjavca. "Obe smeri sta bili izjemno težki, kar sem sicer tudi pričakoval. Zmage sem zelo vesel, želim si Čim več takih rezultatov. Na tekmi za svetovni pokal, ki bo čez dva tedna potekala v Kranju, si želim nastopiti čimbolj sproščeno. Mislim, da bi se lahko kar dobro uvrstil, saj dobro poznam njihovo steno in postavljavca smeri," je po tekmi dejal Valjavec. Na tretje mesto se je uvrstil njun klubski kolega Matej Sova.
Med članicami je najdlje priplezala Škofjeločanka Natalija Gros (AO Kranj), ki je tudi na
petem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tudi ona je smer ocenila kot težko, vendar zelo lepo. "O zmagi pred tekmo nisem preveč razmišljala. Moj cilj je bil priplezati do vrha. Na tekmi za svetovni pokal v Kranju se želim najprej uvrstiti v finale, potem pa čim boljše uvrstitve, kar pa ne bo lahko, saj smo najboljše plezalke med seboj zelo izenačene," pravi Nata-Ina Gros. Sledili staji Martina Cufar (AO Mojstrana) in Lucija Franko (PK Škofja Loka). T\idi Čufarjeva, ki je z 2. mestom v Valenci pred kratkim dokazala vrhunsko pripravljenost.
si v Kranju želi uvrstitve v finale. "Nič ne bi imela proti medalji," še doda.
Ostali rezultati: mladinke: 1. Maja Vidmar (PK Škofja Loka),
2.	Maša Ribnikar (ŠPO Tržič),
3.	Katja Planine (^K Ravne); mladinci: 1. Miha Škof (AO Ljubljana-Matica), 2. Jure Bornšek (ŠPO Celje), 3. Nejc Pozvek (Posavski AK); kadeti-nje: 1. Mina Markovič (ŠPO PD Ptuj), 2. Asja Gosar (ŠD Trimf), 3. Tjaša Kosič (ŠPO Jesenice); kadeti: 1. Matevž Pintar (PK Škofj a Loka), 2. Matic Kozmus (PK Laško), 3. Luka Tamše (AK Slovenj Gradec); starejše deklice: 1. Leja Kos (ŠPO Tržič), 2. Patricija Levstek (ŠPO Tržič), 3. Mateja Hohkraut (PK Laško); starejši dečki: L Grega Selak (PK Škofja Loka), 2. Jernej Vukotič (ŠPO Radovljica), 3. Jure Bečan (ŠPO Tržič); mlajše deklice: 1. Ksenija Zupane (PK Laško), 2. Ana Veter-nik (ŠPO Tržič), 3. Kaja Zupa-nek (AO Domžale); mlajši dečki: 1. Tim Gostinčar (AO Domžale), 2. Ciril Vezonik (AK Ravne), 3. Rok Hribar (AO Kamnik); cicibanke: 1. Jerca Meglič (ŠPO Tržič), 2. Nina Kosterov Jazbec (AO Kranj), 3. Neža Kruder (ŠPO Celje), cicibani: 1. Jure Raztresen (PK Škofja Loka), 2. Janez Svoljšak (PK Škofja Loka), 3. Matic Leva (AO Slovenska Bistrica).
Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič
Natalija Gros je spet pokazala vrhunsko pripravljenost.
HOKEJ
VATERPOLO
Med odmorom aktivna le mlada reprezentanca
Zagreb, Bled - Minuli petek so se hokejisti pomerili v devetem krogu inter lige, edino zmago slovenskih ekip pa so si na gostovanju v Zagrebu priborili jeseniški hokejisti. Ekipa Acroni Jesenic je namreč Medveščak ugnala z 2:4 (1:1, 1:0, 0:3). Zagrebčani so pove-dli z golom Boštjana Kosa, izenačil pa je Borut Vukčevič. V nadaljevanju je za Medveščak zadel Veljko Zibret, za novo izenačenje pa, na začetku zadnje tretjine, Marcel Rodman. Na koncu so bili Jeseničani bolj zbrani, saj so povedli z golom Tonija Tišlaija, dve minuti pred koncem pa so si novo zanesljivo zmago priborili z golom Aleša Krajnca. Slabše je na domačem ledu v Tivoliju šlo ekipi ZM
4
Olimpije, ki jo je DAC premagal kar s 3:6 (0:3, 1:1, 2:2), ekipa Albe Volna pa je bila v Dunaujvarosu 3:1 (2:1, 1:0, 0:1) boljša od Slavi-je M Optime. Tako na lestvici s popolnim izkupičkom 27 točk še vedno vodi ekipa Acroni Jesenic, Alba Volna na drugem mestu ima 18 točk, ZM Olimpija na tretjem mestu je zbrala 13 toČk, DAC na četrtem 12 točk, Slavija M Optima ima 8 točk, Medveščak pa 6. Zaradi tako imenovanega reprezentančnega odmora IIHF se bo inter li^a nadaljevala šele naslednji petek.
Zal pa naši Hokejski zvezi ni uspelo dobiti nasprotnika, s katerim bi se pomerili reprezentantje, zato načrtovanega zbora članske reprezentance v tem tednu ne bo. Jutri pa se bo na Bledu zbrala naša reprezentanca do 20 let, ki jo med 12. in 19. decembrom čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Estoniji. Kot je povedal direktor reprezentance Jure Ahačič, bo ekipa na Bledu vadila do četrtka, jutri ob 17.30 pa moštvo čaka tudi pripravljalna tekma proti članski ekipi HIT Casinoja. Nato bodo fantje, na čelu z glavnim trenerjem Gorazdom Brinovcem, odpotovali na Madžarsko, kjer bodo v soboto in nedeljo v Dunaujvaroschu odigrali dve tekmi z mladinsko reprezentanco Madžarske. "Šestdnevne priprave na Bledu bodo za nas zelo pomembne, saj se bodo ekipi pridružili vsi igralci iz tujine, razen Anžeta Kopitarja. Tako bo strokovno vodstvo imelo dober pregled nad trenutno pripravljenostjo kandidatov. Čeprav se bo dva-indvajseterica igralcev, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu, dokončno oblikovala na sklepnih pripravah med 6. in 10. decembrom, tik pred odhodom v Estonijo, "je tudi povedal direktor reprezentance U - 20 Jure Ahačič.	Vilma Stanovnik
Začetek sezone po pričakovanjih
Kraiy - S kvalifikacijskimi tekmami za članski pokal Slovenije se je minuli konec tedna začela tudi domača vaterpolska sezona. Rezultati so bili pričakovani, saj je ekipa Triglava v skupini B premagala mestne tekmece iz ekipe Kokre s 15:3 (6:1, 3:0, 3:2, 3:0), Tri-glavani pa so bili tudi boljši od Kopra s 7:10 (0:2, 3:2, 3:4, 1:2). Ekipa Kokre je pričakovano izgubila tudi s Koprom 9:16 (1:2, 2:4, 2:7, 4:3). Iz skupine B se je z dvema zmagama v polfmale uvrstila ekipa mariborskega Branika, drugi polfinalist pa 'je ekipa Olimpije. Tekme polfinala bodo na sporedu že jutri, v sredo, ko bo na Kode-Ijevem v Ljubljani ob 21.30 srečanje med ekipama Olimpije in Triglavom, v Pristanu v Mariboru pa se bosta pomerili ekipi Branika in Kopra.	J.M.
Kvalifikacije v Imperiji
Krai^ - Izžrebali so skupine kvalifikacijskega turnirja za nastop na svetovnem vaterpolskem prvenstvu. Ta bo potekal v italijanski Imperiji, reprezentanca Slovenije pa bo igrala v skupini A z reprezentancami Hrvaške, Romunije in Belorusije. V skupni B so ekipe Italije, Slovaške, Nizozemske in Francije. Na svetovno prvenstvo se neposredno uvrstita prvaka skupin, ki bosta med seboj igrala za prvo mesto, drugo in tretje uvrščena moštva pa se bodo pomerila za tretje mesto, ki še vodi na svetovno prvenstvo.	J.M.
NOGOMET
SAH
SP za mlade na Kreti
Krai\j - Od 3. do 14. novembra poteka na Kreti svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo v kategorijah do 10,12,14,16 in 18 let za dekleta in fante. Naše zastopstvo šteje 8 šahistk in 10 šahistov. Gorenjske barve zastopajo med dekleti do 16 let MiŠa Hrenič, ŠD Jesenice, (državna prvakinja) do 16 let in Janja Gornik, ŠD Gorenjka Lesce, do 10 let, med fanti pa Mitja Rozman, ŠS Tomo Zupan Kranj, (državni prvak) v skupini do 12 let. Vse dogodke si lahko ogledate na spletni strani: http://www.greekchess.eom/wycc2004/wycc04.html. G.G.
Za Supernovo točka v Krškem
Krai^j - V 1. nogometni ligi Si.mobil Vodafone je ekipa Domžal v nedeljo gostovala pri HIT Gorici in izgubila 2:0 (2:0). Tako na lestvici še vedno vodi HIT Gorica s 30 točkami, ekipa Domžal pa je s 15 točkami na devetem mestu. Domžalčani v nedeljo doma gostijo ekipo CMC Publikuma.
Za neodločen rezultat 1:1 (0:0) pa so si točko na gostovanju v Krškem v 2. SNL prislužili nogometaši Supernove Triglava. Za Kranjčane je z ll-metrovke zadel Stanko. Na lestvici še vedno vodi ekipa Nafte s 34 točkami, ekipa Supernove Triglava na petem mestu pa ima 24 točk. V nedeljo Kranjčani doma gostijo Nafto.
V 3. SNL - zahod je ekipa Šenčurja 0:3 izgubila z ekipo Jadran Dekani, ekipa Zarice je 3:0 premagala Portorož Piran, ekipi Bilj in Jesenic sta se razšli z rezultatom 1:1, prav tako so si točki razdelili nogometaši Avtodebevca Dob in Kalceija Vodoterm za rezultat 2:2, izenačeno 0:0 sta igrali ekipi Slovana in Brda, Adria je 0:1 premagala Radio Krka, ekipa Avtoplus Korte pa je bila 4:1 boljša od Kolpe. Na lestvici vodita Šenčur in Kolpa s po 22 točkami.
Nogometaši v 1. gorenjski ligi so odigrali 13. krog. rezultati: Lesce - Bohinj 1:0, Velesovo - Železniki 3:0, Bled - Visoko 5:2, Sava -Alpina 4:2, Britof - Polet 5:2. Pred zadnjim sobotnim jesenskim krogom na lestvici vodita ekipi Visokega in Alpine Ziri s po 27 točkami.	V.S.
t
I

Torek, 9. novembra 2004
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
so
Svoj prvi nastop v evropskem pokalu EHF so rokometaši Terma zaključili z zmago v domači dvorani. Bodo trije goli
prednosti zadosti pred "vročim" gostovanjem v Skopju?
Škotja Loka - Sobotna rokometna tekma v dvorani na Podnu je bila prav gotovo poslastica za gorenjske ljubitelje rokometa, saj je ekipa edinega prvoligaša, škofjeloškega Terma, doživela krst v evropskem tekmovanju. LoČani so si pred žrebom sicer obetali atraktivnejše nasprotnike, na koncu pa se je izkazalo, daje tudi ekipa skopskega Metalurga trdoživo moštvo, ki si želi evropskih zmag.
Tako rokometaši Terma kot Metalurga so sobotno tekmo pokala EHF začeli previdno, pri Čemer so se zlasti domačini izkazali z zanesljivo obrambo. Hkrati so tudi dobro zadevali jol in v 9. minuti vodili že s 6:2. al pa so v nadaljevanju zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti, roka jim je zadrhtela pri nezanesljivih podajah in gostje so se jim v polčasu približali na vsega gol razlike 14:13, V začetku drugega polčasa so Makedonci izenačili, v 39. minuti pa prvič na tekmi povedli s 17:18. Ob bučni podpori navijačev so se Ločani spet zbrali, vratarja Grega Kešeta je zamenjal Boštjan Bitežnik in prednost Terma je bila v 54. minuti že 29:24. V zadnjih dveh minutah so izkuše-nejši Makedonci izvedli Še nekaj lepih akcij in končni rezultat je bil 32:29. Za Termo je bil z devetimi zadetki najboljši strelec Grega Jelčič, za ekipo Metalurga pa kapetan Filip Mirku-lovski, ki je zadel šestkrat.
"V Škofji Loki smo doživeli lep sprejem, za katerega se vodstvu kluba zahvaljujem in obljubljam, da bodo tudi vaši roko-
Borbena igra je tudi v evropskem nastopu odlikovala loške rokometaše. V boju z Makedonci so v zelenih Termovih dresih Urban Šilo, Miha Keše in v ozadju Bojan Dolinar.
metaši v Skopju deležni podobnega. Je pa res, da je dosežen lezultat na tekmi "aktiven", saj pomeni priložnost za oboje. Vseeno upamo, da bo prednost domačega igrišča naša prednost in da bomo v tednu dni popravili napake, ki smo jih počeli danes. Vsekakor v Skopju pričakujem lepo in "fer" tekmo, kot je bila današnja, odločila pa bo športna sreča, saj razlike v kakovosti niso velike," je po tekmi v dvorani na Podnu povedal trener ekipe Metalurga Goran Ili-evski, ki vodi precej mlado in zagnano moštvo.
Tudi vedno kritični trener Terma Borut Rebič je bil na koncu
s prvo evropsko zmago zadovoljen: "Kljub temu da nasprotnikov niso dobro poznali, smo računali, da bomo doma zmagali z večjo razliko. Zal je bila koncentracija igralcev pri stoodstotnih strelih slaba, zadovoljen pa sem z obrambo. Vseeno pa lahko rečem, da me igra navdaja z optimizmom in da se lahko v Makedoniji zgodi marsikaj. Vsekakor se bomo potrudili, da bomo tudi v Skopju ostali nepo-

razen 1.
v
Zal je moral igro iz tribun spremljati poškodovani igralec Terma Domen Likozar. "Pred tekmo nisem bil nič manj nervozen kot soigralci, morda še bolj.
saj sem se zavedal, da jim ne bom mogel pomagati. Mislim, da bo pred gostovanjem treba malce popraviti igro v obrambi, kjer so se občasno pojavljale "luknje", pa tudi vratarja nista bila ravno najbolj razpoložena, gotovo imata oba še nekaj rezerve. Bilo je tudi kar nekaj zgrešenih priložnosti v napadu, vendar pa mislim, da je bila igra na splošno dobra, "stekla" je kombinatorika v napadu, vsa ekipa pa se je znova izkazala z res pravim bojem, ki nas tudi sicer odlikuje," je soigralce ocenil Domen Likozar.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
ROKOMET
LOKOSTRELSTVO
Celjanke Ločankam odnesle drugo mesto
Kranj - Osrednja pozornost gorenjskih ljubiteljev rokometa je bila ta konec tedna namenjena rokometašem Terma, ki so doživeli evropski krst. Zato so Ločani že med tednom opravili test za Metalurg, saj so premagali Sviš s 33 - 27.
Bolj pomemben pa je bil nedeljski nastop "kofetark" proti celjsko-žalski navezi. Tekma je odločala o drugem mestu na lestvici pred prvenstvenim odmorom zaradi nastopa reprezentance na EP. Oslabljene.gostiteljice so tekmo začele dobro in prvi del dobile s 13 - 10. Sledila je boljša igra Štajerk in na koncu so se zmage in drugega mesta na lestvici veselile gostje.
V 1. B moški ligi oba gorenjska predstavnika nadaljujeta s slabimi nastopi in sta trdno na repu lestvice. Če so Kranjčani že obsojeni na zadnje mesto po jesenskem delu prvenstva, pa so tokrat veliko bolj razočarali Cerkljanci. Peki iz Grosupljega so vzeli mero tudi Cerkljam, v oči pa bode razlika 12 zadetkov. Očitno se tokrat menjava trenerja v Cerkljah ni obnesla. Roberta Bajta je na klopi zamenjal Slavko Cuderman, ki je ostal "brez dela" pri gumarkah iz Stražišča.
Vsi trije gorenjski drugoligaši so osvojili točko. Duplje so jo osvojile v domači dvorani s Krimom, Radovljica in Alples pa sta se z delitvijo točk razšla v
medsebojnem obračunu v Radovljici. REZULTATL Telekom liga -
moški: Termo - Sviš 33 - 27 ;
<
Telekom liga - ženska: Loka kava KSI - Celeia Žalec 26-28; l.B liga - moški: Sevnica -CHIO Kranj 31 - 18; Pekarna Grosuplje - Cerklje 37 - 25; 2. liga - moški: Duplje - Krim 33 - 33; Radovljica - Alples 24 -24.
M.D.
Spodbuden začetek dvoranske lokostrelske sezone
v
Šenčur - Ekipa enajstih lokostrelcev iz Lokostrelskega kluba Šenčur se je udeležila tradicionalnega mednarodnega lokostrelskega tekmovanja v italijanskem Tolmezzu. Lepo vreme je sicer bolj vleklo na prosto, a so se tokrat lokostrelci merili v dvorani. Poleg domačinov in Avstrijcev so v konkurenci 135 tekmovalcev za pokal Alpe Jadran največ iztržili šenčurski lokostrelci, ki so postali tudi ekipni zmagovalci. Rezultati: člani goli lok 1. Marjan Podržaj -Šenčur, 2. Florean - Monfalcone 3. Casera - Trevis; kadeti compound: 2. Matjaž Kern; kadeti olimpijsko: 1. Luka Kern; kadeti goli lok: 1. Urban Jelene, 3. Marcel Bešter; kadetinje goli lok: 1. Manca Leben, 2. Alja Štular; kadetinje compound: 1. Urša Kalan; dečki goli lok: 1. Aljaž Ferenčak, 2. Aljaž Pohar, 3. Matej Pelko, vsi lokostrelski klub Šenčur.
V.S.
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
KOŠARKA
Novi zmagi za Ločane
Kranj - Helios tudi v 10. krogu košarkarske lige Goodyear ni prišel do svoje prve zmage. Čeprav sta zaradi bolezni manjkala Ruči-gaj in Zalokar, so se v prvem polčasu še upirali Beograjčanom, v 3. četrtini pa si je Crvena zvezda priigrala večjo prednost, ki je zadostovala za zmago s 84:69 (66:48, 42:38, 19:20)
Še en poraz je v 4. krogu državnega prvenstva doživel prvoligaš Triglav. Na gostovanju v Sežani je bil Kraški zidar JK boljši s 74:69
(48:47,28:35, 14:15).
Bolj uspešni kol Kranjčani so bili tokrat spet Škofjeločani. V L b ligi so na gostovanju pri Banexu zmagali s 77:65 in so trenutno na vrhu lestvice s štirimi zmagami.
Izkupiček ženskih ekip je bil tokrat podoben. V 1. ligi so košarka-rice Odeje na gostovanju pri Konjicah SR zmagale z 80:59, 2. ligi pa so Triglavanke znova izgubile, čeprav je bil prvi polčas še povsem izenačen. V drugem polčasu so si gostje iz Črnomlja priigrale 15 točk prednosti, kar je bilo dovolj za končno zmago z 59:44.
Ostali rezultati: ženske - 2. skl: Domžale : ŠD Šentvid 38:45, Pomurje Skiny : Jesenice 66:40; moški - 2. skl zahod: Tolmin : Radovljica 68:56, Šenčur : Jesenice 76:60; 3. skl center: Žiri : Lastovka Smlednik 87:74, Tinex Medvode : Gorenja vas 85:69. B. T.
KEGUANJE
Konstruktor vzel točko Iskraemecu
Krai\j - V Kranju je bil gorenjski derbi ženskih prvoligašic, ekipa Triglava pa je bila boljša od Ljubelja. Rezultati 8. kroga v L A ligi za ženske: Triglav : Ljubelj 6 : 2 (3169:3035), Brest : Slovenj Gradec 7 : 1 (3359:3005), Rudar : Miroteks O : 8 (3025:3237), Gorica : Adria 5 : 3 (3076:3025), Konstruktor : Bela krajina 7 : 1 (3143:3023). Vodi Miroteks 16 točk, Triglav je tretji, 9 točk in Ljubelj deseti s 4 točkami. Vnaprej odigrana tekma 9. kroga: Ljube^ : Brest 1 : 7 (2945:3105). V soboto, 13., in v nedeljo, 14. novembra, bo ligaško tekmovanje prekinjeno zaradi regijskih tekmovanj. Tako bo v soboto in v nedeljo na kegljišču v Tržiču in na Jesenicah polfinale Gorenjskega prvenstva posamezno in v dvojicah za moške. Za ženske pa v soboto v Škofji Loki in v nedeljo v Kranju.
Rezultati v 1. A ligi za moške: Iskraemeco : Konstruktor 4 : 4 (3546:3579), Konjice : Sinet 7 : 1 (3419:3272), Interokno : Lj. Slovan 7 : 1 (3575:3395), Rudar : Proteus Liv 6 : 2 (3340:3312), Litija : Siliko 6 : 2 (3259:3108). Vodi Konstruktor 15 točk, ekipa Iskraemeco je druga 14 točk, Siliko še brez točk.
Rezultati v L B moški ligi: Radenska : Ljube^ 5 : 3 (3415:3379), Brest : Gorica 6 : 2 (3451:3223), Simon Jenko : Hidro 6 : 2 (3241:3200), Korotan : Kočevje 5 : 3 (3194:3158), Konstruktor: Cal-cit 1 : 7 (3175:3308). Vodi Brest pred ekipo Hidro, obe 12 točk, Cal-cit je peti, 8 točk, LjubeU šesti, 9 točk, Simon Jenko sedmi, 4 točke.
Rezultati v 2. ligi - moški: Triglav : Novo mesto 7 : 1 (3330:3190), Lokomotiva : Jesenice 7 : 1 (3246:3165), Pivka : Coma 7 : 1 (3228:3085), Izola : Adria 3 : 5 (3188:3262), Iskra trans-mision : Termo Polet 5 : 3 (3267:3177). Vodi Iskra Transmision, 14 točk, Jesenice so druge, 12 točk, tretji Termo Polet, 10 točk, Triglav peti, 9 točk. Coma deveta, 2 točki.
Gorenjski prvoligaški derbi so dobile Kranjčanke.
Rezultati v 3. ligi - moški: Železniki : Ljube^ -24:4
(3121:3069), Št. Jurij : Jesenice-2 5 : 3 (3190:3165), Delo : Proteus-2 7:1 (3212:3035), Krai\jska Gora : Lj. Slovan 6 : 2 (3180:3103), Domžale : Bela Krajina 3 : 5 (2932:2988). Vodi Ljubelj 12 točk.
Kranjska Gora je četrta, 8 točk, šesti Železniki in sedmi Jesenice, obe po 7 točk.	Marjan Fuis, foto: Gorazd Kavčič
koncertni

VELIKI KONCERT
SEVERINE IN PREDSTAVITEV NOVE ZGOŠČENKE SEVERGREEN
PREDSKUPINA
PLESNA SKUPINA TAČKE
Športna dvorana Bled
drsališče v soboto, 27.11.2004,
ob 21. url
CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 2.999 SIT IN NA DAN PRODAJE 3.999 SIT
NAGRADNA IGRA
f
t
ALIANTA, D.0,0., BRALCEM GORENJSKEGA GLASA PODARJA 60 BREZPUČNIH VSTOPNIC ZA OBISK SPEKTAKULARNEGA KONCERTA SEVERINE
V	nagradni igri, ki traja od 9. 11. do 22. 11., bomo v štirih zaporednih številkah Gorenjskega glasa zastavili različna nagradna vprašanja, vsako vprašanje pa prinaša 15 brezplačnih vstopnic. Izpolnjene kupone z odgovori pošljite na naslov uredništva Gorenjskega glasa (Zoisova 1, 4000 Kranj).
V	žrebanju bodo sodelovali vsi pravilni odgovori, ki bodo prispeli do ponedeljka, 22. novembra, do 9. ure. Srečni izžrebanci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v torek, 23. novembra, brezplačne vstopnice pa bodo dobili po pošti.
KUPON • koncertni v^cer s pop zvezdo - SEVERINO
CO .
Si □
Medijski pokrovitelj
mm


WT7
✓ »
PREDPRODAJA VSTOPNIC
3 dva trafike,
avtobusne postaje Alpetour, Mladinski servis Radovljica, Študentski servis CMOK, poslovalnice LRR, ŠOU FOV,
gorenjski študentski klubi, Aligator muzika, bencinski servisi Retrol, Hard rock shop. Nama, Maximarket, Napotnica.com,Big Bang, BOF
Nagradno vprašanje št.1.: Naslov Severininega novega albuma?
Odgovor:
Ime
Rriimek Naslov:
i
J
\ »
t
i •
i
I
I t
t «
« S
•C
I I'
£3 3
zr
K
Davčna številka
J 4
O
d
0
•o
ll
1
o
C
CL
iS
I i
I (
GORENJSKI GLAS »IO. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
Članstvo vendarle narašča
Po štirih letih se je na volilnem občnem zboru sešlo
Avto-moto društvo Kranj.
Krai\j - Dosedanji predsednik AMD Kranj Janez Košnik je občnemu zboru natančno poročal o štiriletnem delu. Čeprav je društvo izgubilo avto šolo in se je tudi tehnična baza preselila na drugo lokacijo, je še vedno obilica dejavnosti v korist varnosti in vzgoje voznikov. V času, ko so vsa društva v krizi, bi pričakovali upad članstva, a se to ni zgodilo. Nasprotno, medtem ko so leta 2000 beležili 5459 članov, so jih letos 5813. Prek AMZS Članom zagotavljajo vrsto ugodnosti, ukvarjajo se s preventivno dejavnostjo, vzgojo mladih od osnovne šole naprej, pomembna je informa-
govoril Brane Šimenc, najverjetnejši novi predsednik AMD Kranj. Stare organe so namreč razrešili in izbrali nove, na prvi seji upravnega odbora pa bodo imenovali tudi novega predsednika.
Na občnem zboru so podelili tudi priznanja, in sicer 19 društvenih priznanj, 13 priznanj AMZS, med njimi najvišje priznanje AMZS dosedanjemu predsedniku Janezu KoŠniku, posebno priznanje so podelili Ivanu VreČku, dva pa sta postala častna člana, Janko Fajfar in Janko Urbane, slednji najstarejši član AMD Kranj in tudi eden njegovih ustanoviteljev. Druš-
90-letni Janko Urbane, najstarejši član AMD Kranj, je postal častni član.
tivna vloga, pa povezovanje z drugimi društvi (ugotavljajo, da je nekoliko šibko), AMSZ in njeno gospodarsko družbo, tudi motoristični šport že živi, ukvarjajo pa se tudi z letovanjem. Predsednik je poročal tudi o gospodarjenju. Razpolagajo namreč s 35 let staro stavbo, ki
jo sedaj oddajajo v najem, v prihodnje pa bodo enega od najemnikov (Srednjo biotehniško Šolo) izgubili in če bodo hoteli novega najemnika, bodo morali vložiti precej denarja v posodobitev stavbe. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Boris Perke, ki je pohvalil delovanje kranjskega društva, opozoril pa tudi na več težav, ki jih imajo društva po Sloveniji z zagotavljanjem ugodnosti za voznike, potem ko je na slovenskem avtomobilskem trgu na tem področju zavladala velika konkurenca. Razmišljajo tudi o novih ugodnostih, med njimi o možnosti, da bi na bazah AMZS zgradili samopostrežne bencinske črpalke s cenejšim gorivom za Člane. O programskih izhodiščih za naslednja štiri leta je
Janez Košnik in Brane Šimenc.
tvena priznanja pa so želeli podeliti tudi štirim mladim kolesarjem, ki so na zahtevnem mednarodnem tekmovanju med tekmovalci iz 23 držav v Švici osvojili drugo mesto. Enes Be-šiČ,. Vanja Flis, Aleksander Gavrič in SiniŠa Kremenovič bodo priznanja dobili po počitnicah, tokrat pa ga je bila deležna njihova mentorica Milena Cvelbar.
Danica Zavrl Žlebir
r
©
Mladinska knjiga
založba
nudi delo
TELEFONSKIM SVETOVALCEM/-KAM
v telefonskem studiu Založbe Mladinska knjiga v Kranju.
V svoje vrste vabimo prijazne in komunikativne ljubitelje knjig.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Mlidhttki knPoi IMia, d.i. SIvžba a rm| Mrov, Slovsnsta 2S. 1000 LWana.
Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 04/201 82 00. O naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbimem postopku.
Stave, Polo in(

klub
sedaj tudi v vaši trafiki
04
T3
S
s
JESENICE
Tavčaijeva 6
KRANJ
Tavčarjeva 5
KRANJSKA GORA
Prisank
RADOVUlCA
Kranjska cesta - AP
ŠKOFJA LOKA
Kapucinski trg 18 Mestni trg 36 Q^g
skrivnostna
Kranjski jamarji se ze pol stoletja spuscajo v skrivne podzemne labirinte in odkrivajo njihove lepote, pa tudi nevarnosti. Ob petdesetletnici delovanja Društva za raziskovanje jam Kranj svoja doživetja delijo s pregledno
razstavo v avli mestne občine.
Krai\j - Kranjski jamarji so v minulih petdesetih letih sodelovali pri odkrivanju več sto jam po Sloveniji, udeleževali so se odprav v podzemni svet na tujem, tudi v najgloblje jame sveta. Jamarstvo je posebna dejavnost, povezana s številnimi nevarnostmi, težavami in napori, a tudi lepotami in zadoščenjem ob novih odkritjih. Danes v društvu sodeluje 20 Članov, ki so se svojim predhodnikom in pol stoletju delovanja društva oddolžili z zanimivo razstavo. Ta ne prikazuje le fotografij o številnih odpravah v kraški svet domovine in tujine, pač pa tudi manj znano plat jamarstva, ki vključuje raziskovanje jam, dokumentiranje, opremo, potrebno za tovrstne odprave.
V avli mestne občine Kranj je od 5. do 19. novembra razstava
fotografij, načrtov in tehnične
opreme iz različnih obdobij Društva za raziskovanje jam Kranj, ki letos praznuje 50 let organizirane dejavnosti. Danes, 9., in prihodnji torek, 16. novembra, bodo kranjski jamarji organizirali tudi voden ogled podzemnih rovov Kranja. Vse, ki jih zanima podzemni svet, ta dneva ob 19. uri vabijo, da se jim pridružijo. Zborno mesto je pred vhodom v avlo MO Kranj, oprema naj bo pohodna, s seboj pa naj imajo tudi baterijo.
Po razstavi nas je vešče vodil Igor Potočnik, sicer tehnični vodja Društva za raziskovanje jam Kranj in poleg Davorina Preisingerja, predsednika društva, tudi avtor razstave. Ko gre jamar v jamo, ima na sebi od pet do sedem kilogramov različne opreme, daje spust v podzemlje varen in da z njeno pomočjo v jami opravi vsa potrebna razis-
%
J

• ^
Na razstavi ob petdesetletnici kranjskega jamarstva.
Reševalna vaja kranjskih jamarjev.
kovanja. Pokaže nam jamarsko opremo, s kakršno so si pomagali v preteklosti, veliko so je v takratni tovarni Iskra naredili kar sami. Ogledamo si naprave, s katerimi so v jamah opravljali meritve, pa številne skice, zemljevide in dnevnike, ki pričajo o odkiitjih. Kdor jamo odkrije, velja za prvopristopnika in si lasti posebne "avtorske pravice", s tem pa je povezano tudi obsežno dokumentiranje. Danes eno in drugo olajšuje informacijska tehnologija. Sogovornik nam tudi pove, daje v Sloveniji danes dokumentiranih 8300 jam, najgloblja med njimi pa je odkrita na Rombonu in seže veČ kot 1500 metrov v globino. Na Rombonu so kranjski jamarji pred več kot desetletjem sodelovali v zahtevni mednarodni reševalni akciji. Da, jamaiji so poleg drugega tudi reševalci, njihove
veščine gibanja po podzemskem svetu so dragocene tudi v primerih, ko so v globinah ogrožena človeška življenja. Velikokrat so tudi potapljači, ko v breznih naletijo na vodo, pa ekologi, ki varujejo podzemni svet, in še kakšno vlogo bi jim lahko pripisali. Tisti, ki jim je bližja biologija, so v jamah veseli najdb različnih živali (v osemdesetih letih so v jami blizu Soriške planine odkrili okostje losa, ki je danes shranjeno v prirodoslovnem muzeju, za razstavo pa jim je slednji eskponat odstopil), geologi pa se navdušujejo nad različnimi kamninami. Vse to najdemo na razstavi. Kako pa poteka spust v jamo, so kranjski jamarji pred odprtjem razstave pokazali na kokrškem mostu, kjer so prikazali reševalno vajo.
Danica Zavrl Žlebir, feto: Tina Doki
Obnavljajo planinske koče
Planinsko društvo Ljubljana - Matica je s svojim generalnim pokroviteljem Zavarovalnico Triglav podpisalo pogodbo
za nadaljnjih pet let. Jasna vizija ekološkega turizma v gorah. Nejc in Frenk odhajata v pokoj.
Kamniška Bistrica - Zavarovalnica Triglav pri večjih obnovitvenih delih na Triglavskem domu na Kredarici in drugih gorskih postojankah PD Ljubljana - Matica pomaga že od leta 1981, tesneje pa sodelujejo že šestnajst let. V sredo, 3. novembra, so v planinskem domu v Kamniški Bistrici pogodbo podaljšali Še za pet let, s čimer društvu omogočajo nadaljnje uresničevanje njihove vizije razvoja ekološkega turizma. Triglavski dom na Kredarici, kot
najbolj obiskana koča v naših gorah, prinaša tudi veliko onesnaženja, zato postojanko že več let postopno posodabljajo, tako kot tudi koče pri Triglavskih jezerih, pri Savici, na Komni in v Kamniški Bistrici. Povsod nameravajo urediti čistilne naprave, že doslej pa so veliko naredili tudi za uporabo čistih virov električne energije. Na Triglavskem domu so letos tako že pridobili dodatne sončne celice, dodali so Še eno električno vetrnico, postopno pa ukinjajo tudi
uporabo dizelskih agregatov. Andrej Kocič, član uprave zavarovalnice, je ob podpisu pogodbe izrazil prepričanje, da bo denar, ki ga namenjajo društvu, zelo dobro naložen, in da so pogodbo podaljšali z lahkim srcem in velikim zadovoljstvom. Nad dobrim sodelovanjem so navdušeni tudi planinci. Predsednik PD Tomaž Willenpart je zelo vesel, da na zavarovalnici že tako dolgo podpirajo njihovo prizadevanje, da naše gore ostanejo čiste in da jih takšne
in prostor Janez Kopač, ki je ob tej priložnosti na kratko predstavil akcijo ministrstva za financiranje malih čistilnih naprav po slovenskih planinskih domovih.
Srečanje v Kamniški Bistrici pa sta zaznamovala tudi Jernej Gartner in Franc Zupančič, ki po 32 letih dela na meteorološki postaji na Kredarici zasluženo odhajata v pokoj. Planinci so jima izrekli zahvalo za vse njur no delo in nesebično pomoč, vsi prisotni pa so se strinjali, da bo

Prevozi, turizem, prodaja vozil in servisi, d.d. 4270 Jesenice, Cesta maršala Tita 67, Slovenija Telefon: n.c. 04/5833-350, faks: 04/5833-360
INTEGRAL JESENICE, d.d., objavlja naslednja prosta delovna mesta:
-	VOZNIK - VOZNICA AVTOBUSA
Pogoji: voznik D kategorije, nacionalna poklicna kvalifikacija za voznike in voznice, zaželene delovne izkušnje pri poklicni vožnji motornih vozil
Možnost tudi za kandidate s kategorijo C, ki Izpolnjujejo pogoje za pridobitev kategorije D.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
-	AVTOMEHANIK
Pogoji: KV avtomehanik, zaželene delovne Izkušnje
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s
trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INTEGRAL JESENICE, d.d., Cesta maršala Tita 57 v 8 dneh po objavi.
približajo vsem Slovencem. Slovesnega podpisa pogodbe se je udeležilo tudi več uglednih gostov: predsednik PZS Franc Ekar, nekdanji predsednik države Milan Kučan, Martin Šolar iz Triglavskega narodnega parka in tudi minister za okolje
Kredarica z njunim odhodom veliko izgubila. Dobra novica ob tem pa je, da so se pristojni dokončno odločili, da ekipa meteorologov na Kredarici tudi v prihodnje ostane.
Jasna Paladin, foto: Tina Doki
Torek, 9. novembra 2004
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 11. STRAN
Kranjski, celjski in ljubljanski gasilci - potapljači so se spustili po Savi
r*
Prijeli tatu kave
Jesenice • Policisti so prijeli 25-letnega Jeseničana, ki naj bi 1. novembra zjutraj v trgovini na Koroški Beli ukradel pol kilograme kave, eno od prodajalk, ki sta mu skušali preprečiti odhod iz trgovine, pa napadel. Ovadili ga bodo kaznivega dejanja roparske tatvine.
Iz torbe zmaknil denarnico
Krai\j - Neznanec je v četrtek, 4. novembra, okrog enih popoldne na Zoisovi ulici v Kranju dohitel 80-letno domačinko, ki je očitno odhajala iz trgovine z nakupovalno torbo. Od zadaj je prijel torbo in iz nje ukradel denarnico, v kateri je bilo okrog 70.000 tolarjev.
V petek dopoldne so kranjski poklicni gasilci, člani potapljaškega društva Som, v Savi od Zarice do Mavčič spet iskali 51-letnega Milorada Radojeviča Macana, ki je po prometni nesreči
pred tremi tedni izginil v narasli in deroči reki.
Krai\j - Kranjskim gasilcem - potapljačem so se v petl^ovem iskanju pridružili še kolegi iz Ce^a in Ljub^ane. S štirimi čolni se je dvajset mož spustilo v Savo pri centralni čistilni napravi pred kanjonom Zarica. Reka, ki je po dolgotrajnem deževju ponovno upadla in povrnila zelenkasto barvo, je imela slabih devet stopinj Celzija. Gasilci potapljači so natančno pregledali zlasti območja, kjer so psi, izurjeni za reŠevai\je iz vode, nakazali možnost, da leži pogrešani Milorad Radojevič Macan.
Približno dveurno iskanje, ki je gasilce v potapljaških oblekah dodobra zmrazilo, na žalost ni bilo uspešno. Macana niso našli. Čeprav so se Celjani, ki premorejo tako imenovane suhe potapljaške obleke, spustili celo enajst metrov globoko. Kot je povedal vodja iskanja Matej Kejžar iz kranjskega gasilskega potapljaškega društva Som, so se zaradi varnosti v globoki in nepredvidljivi Savi med seboj povezali s "popkovino".
"Suha obleka bi bila za zimsko potapljanje nujna. V običajni obleki si po polurnem potapljanju trd," je po iskanju
Zaradi varnosti so se gasilci - potapljači navezali s "popkovino".
Matej Kejžar
iskreno povedal Matej Kejžar, upajoč, da jih bodo slejkoprej dobili tudi kranjski Somi. Društvo, ki deluje v okviru zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj - podobno je še v Celju, Mariboru, Krškem in Ljubljani - je za reševanje iz vode izjemno pomembna, saj so poklicni
Dvajset mož v štirih čolnih je v petek v Savi iskalo pogrešanega Macana
gasilci potapljači lahko neprimerno hitreje na kraju nesreče v vodi kot člani ljubiteljskih potapljaških društev, ki so redno zaposleni na različnih koncih.
V petek je minilo slabe tri tedne, kar seje po prometni nesreči 16. oktobra v narasli in deroči Savi izgubila sled za 51-letnim voznikom BMW Milo-radom Radojevičem Macanom, državljanom Srbije in Črne gore z začasnim bivališčem v Kranju. Dosedanje iskanje je bilo neuspešno. Tudi petkovo. Je sploh še kaj možnosti, da pogrešanega Macana pred zapornicami vodne elektrarne v Mavčičah sploh najdejo?
"Če je voda topla, telo hitreje razpada," je pojasnil Matej Kejžar. "Ob razpadu se ustvarjajo plini, ki truplo dvignejo na površje gladine. Pred približno dvema mesecema smo našli utopljenca, ki so ga domači pogrešali mesec dni, pa je bila takrat voda precej toplejša kot je Sava danes. Zato je nemogoče predvideti čas, kdaj se bo utopljenec dvignil iz globine."
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
V križišču izsilil prednost
Krai^j - 25-letni Škofjeločan je v nedeljo, 7. novembra, petnajst minut po polnoči z osebnim avtom peljal po prednostni cesti Skof-ja Loka-Jezersko. V križišču pri mlekarni je ponoči semafor izključen, utripa le rumena luč. Ko je pripeljal v križišče, je po neprednostni cesti iz smeri Hrastja z osebnim avtom pripeljal 23-let-ni Kranjčan ter silovito trČil v avto Škofjeločana. Ker ni bil pripet, je skozi steklo v vratih padel iz avta in se hudo ranil. Povzročitelj in sopotniki so jo odnesli z lažjimi posledican)i. Iz razbitih avtomobilov so jim pomagali kranjski poWicni gasilci.
Policisti iščejo priče
Krai\j - V semaforiziranem križišču pri delavskem mostu na isti cesti pa je počilo v soboto, 6. novembra, ob 9.25. Posledice so na srečo le na vozilih, policisti pa zaradi razjasnitve okoliščin nesreče prosijo priče, da pokličejo na kranjsko policijsko postajo 268 15 99 ali na 113.	H. J-
Spregledala zvitek žice
na vozičku
Omagal med spustom
s Triglava
Triglav - 41-letnik iz skupine madžarskih planincev je v četrtek popoldne med sestopom s Triglava po zavarovani Tominčevi poti proti Aljaževemu domu omagal. Na zadnjem strmem delu poti skozi gozd je zaradi izčrpanosti na mokrih skalah izgubil ravnotežje, padel in se ranil. Mojstranski gorski reševalci so ga prinesli do Aljaževega doma, od koder so ga nato z reševalnim avtom prepeljali v jeseniško bolnišnico.	H. J.
Kranj - 60-letna Kranjčanka je v petek, 5. novembra, nekaj po eni uri popoldne s skuterjem peljala po cesti skozi Savsko loko proti Drulovki. Pri planiki je dohitela 50-letnega pešca, ki je pred seboj potiskal kovinski voziček, na katerem je bil naložen zvitek pletene žice. Voznica je žico očitno spregledala in med prehitevanjem zadela vanjo, padla in se huje ranila. Reševalci so jo odpeljali na urgenco v Klinični center.
Voznico bodo policisti kaznovali zaradi nepravilnega prehitevanja, pešca pa zaradi nepravilne "uporabe" ceste in zaradi zapustitve kraja prometne nesreče pred zaključkom policijskega ogleda.
Foto: Gorazd Kavčič
Ropar iz TVžiča
Kranj - V nedeljo, nekaj po osmi uri zvečer, pa je 80-letna Kranjčanka poklicala na 113 in povedala, da jo je med potjo od doma do trgovine Mercator pri avtobusni postaji nekdo oropal. Neznanec je od nje zahteval torbico z denarnico, ker mu je ni hotela dati, pa jo je vzel s silo in zbežal proti zdravstvenemu domu. Po opisu so policisti že slabih dvajset minut kasneje prijeli 41-letnega TržiČana, pri katerem so našli stvari, ki jih je ukradel 80-letni Kranjčanki.
Ker ni dal denarja, ga je zabodel
Kraixj - V četrtek okrog sedmih zvečer je pri kranjskem pokopališču neznanec od 26-letnika zahteval denar. Ker mu ga ta ni hotel dati, sta se sporekla in stepla. Izsiljevalec je nato 26-letnika z nožem zabodel v vrat, mu pobral denar in pobegnil. Ranjenega so reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center, policisti pa roparja še iščejo.
Piroman v Radovljici
Radov^ica - Neznanec je v petek, 5. novembra, ponoči podtaknil ogenj v dveh blokih. Okrog 23. ure je zažgal kramo na leseni polici v kleti nezaklenjenega bloka na Gorenjski cesti. Ogenj se je razširil na štiri vhode v kleti. Zaradi vročine je s stropa odpadel omet, zgorela je električna napeljava. Kakšno uro kasneje je zagorelo še v bloku na Prešernovi cesti. V obeh požarih je škode za približno 700.000 tolarjev. Gasili so prostovoljni gasilci iz Radovljice, Lesc, Podnarta in Ljubnega.
Clio brez tablic
Krai^ - V noči s sobote na nedeljo je neznanega z renaultovega clia, parkiranega v Gogalovi ulici, ukradel registrski tablici KR
20-45M.
Vlomilec v brunarici
v
Skofja Loka - Med 29. oktobrom in 4. novembrom je nekdo vlomil v brunarico v Veštru. Odnesel je motorno žago, plinsko luč, gorivo in dva veČja noža. Škode je za približno 120.000 tolarjev.
H. J.
Tel.
MESTNA OBČINA KRANJ Kabinet župana
Slovenski trg 1, 4000 Kranj 04/237 31 17, fax. 04/237 31
06
Na podlagi 11. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda "Zavod za šport Kranj" (Ur. I. RS, št. 67/99), 24. člena Pravil Zavoda za šport Kranj in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Ur. I. RS; št. 43/95, 33/96, 35/00, 85/02) razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA

ZAVOD ZA ŠPORT KRANJ"
Pogoji za opravljanje dela:
-	univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba,
-	najmanj pet let izkušenj pri delu v športnih organizacijah,
-	znanje enega svetovnega jezika in
-	znanje uporabe računalnika. Zakonski pogoji:
-	aktivno znanje uradnega jezika,
-	državljanstvo Republike Slovenije,
-	ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
-	ne smejo biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee.
K prijavi z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj morajo kandidati priložiti naslednja dokazila:
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu,
-	fotokopijo potrdila o izobrazbi,
-	fotokopijo delovne knjižice, iz katere bc razvidna delovna doba,
-	potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in o tem, da niso bili obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje,
-	potrdilo krajevno pristojnega sodišča o tem, da zoper kandidata ni sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Nastop dela je 1. marca 2005. Po poteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: MESTNA OBČINA KRANJ. Slovenski trg 1, 4000 Kranj, z oznako: "Prijava na razpis - Zavod za šport - Ne odpiraj!" Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 8 dneh po opravljeni izbiri. Vse dodatne informacije dobite po tel. 04/2373 181 pri g. Marku Trebcu.
Mohor Bogataj, univ. dipt. org.
Župan

GORENJSKI GLAS »12. STRAN
POGOVOR / info@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
Zagotovo je še življenje v vesolju
Astronomiji, pravi Marijan Prosen, se moraš posvečati z ljubeznijo in predanostjo.
Kraixj - Astronom Maryan Prosen je avtor številnih učbenikov, priročnikov ter strokovnih in poljudnih spisov z matematiČno-fizikalnega področja in astronomye. Svojemu delu se posveča s prav posebnim žarom, zato ne čudi, da je to svoje navdušei\je znal tako uspešno prenesti tudi na otroke in mladino. Poučeval je matematiko in fiziko najprej v osnovni Šoli, nato pa na ^ub-yanski srediyi železniški šoli, vmes pa je deset let kot strokovni sodelavec za astronomijo deloval v observatoryu v Ljubljani. I\idi zdaj, ko je že v pokoju, z enakim navdušei\jem deli svoje znai\je iz astronomye z mladimi. Med drugim je recimo organiziral astronomske delavnice v šenčurski osnovni šoli.
Potrditev za vaše dolgoletno delo v šolstvu ste pred časom dobili tudi v obliki nagrade za življenjsko delo na več področjih vzgoje in izobraževanja. Kaj vam pomeni ta nagrada?
"Precej mi pomeni, je neka potrditev, da sem res nekaj naredil. Takih, ki smo študirali prav astronomijo, v smislu samostojnega Študija, nas je v Sloveniji le nekaj - danes je namreč to študij v okviru Študija matema- ■ tike in fizike.''
Kdo vas je navdušil za astro-nomijoj od kod ta strast po opazovanju neba?
"To verjetno Človek nosi že iz prejšnjih življenj - malce se namreč ukvarjam tudi s teorijo duš. Vendarle pa je potrebna tudi določena pobuda iz okolice. Ta je prišla s strani moje mame, ki je sicer končala zgolj dva razreda meščanske Šole, ampak se je navduševala nad zvezdami."
Tu verjetno mislite na bolj romantično predstavo o zvezdah ...
"Ja, romantična, v smislu: Zvezde, oh, zvezde ... In verjetno se je to nekako usedlo v meni. Se v srednji šoli me to ni ne vem, kako zanimalo, potem
pa sem vpisal prvi letnik matematike in sredi tega študija me je nekaj prešinilo, kot da bi dobil neko povabilo, in sem se odločil za astronomijo. Pa Čeprav so me kolegi svarili pred tem, češ da bom samo garal in pono-Čeval, materialnega zadoščenja pa ne bo."
Pa kljub temu svoje odločitve niste obžalovali?
"Ne, če delaš z ljubeznijo in si res predan tej vedi, se ti povrne tudi v materialni obliki, da ne omenjam duhovnega zadovoljstva, ki mi ga prinaša. Zase lahko rečem, da sem srečen, da sem sprejel ta poklic. In se mu posvečam z ljubeznijo, včasih se mi zdi, da še preveč ..."
Svojo strast do astronomije ste znali prenesti tudi na mlade, Kako bi lahko mladim danes bolj približali naravoslovjej za katerega zadnja leta ni pretiranega zanimanja?
"Sam sem do tega prišel Čisto po naključju. Padel sem v puščavo-in začel kopati in končno sem prišel do vode, do tistih vrelcev, iz katerih znam pripovedovati astronomijo tudi najmlajšim. Menim, da je zanimanje za astronomijo in podobne vede med mladimi vedno prisotno."
Marijan Prosen
Kako potem spodbuditi to zanimanje?
"Samo z osebnim zgledom, z lastnim navdušenjem. Ce imaš v sebi neki žar, strast do raziskovanja, ob tem pa še nekaj pedagoškega erosa, potem ni težko navdušiš tudi druge."
Ampak kljub temu se zdi, da je strah pred naravoslovnimi predmeti še vedno globoko ukoreninjen ?
"Prav v zvezi s tem strahom
matematično lahko predvidimo in točno napovemo določene pojave. Astronomi so letošnji navidezni prehod Venere preko Sonca napovedali do minute in celo sekunde natančno. Pri meteorologiji pa vemo, kako natančno lahko napovedujemo pojave ..."
Ste se tudi vi kdaj spraševali, kje so meje v vesolju, ali obstaja življenje na drugih planetih
lahko povem zanimivo zgodbo. V družbi se mi večkrat zgodi, da me kdo s strahospoštovanjem vpraša: A vi ste pa astronom? A prav študirali ste astronomijo? In potem nadaljuje, da je njemu tudi ta veda .zelo vŠeč in da je tudi želel študirati astronomijo, a se je raje odločil, da ne, ker je to zelo težka veda, povezana z matematiko. In na koncu me prav resno vprašajo, ali je res, daje to tako težak študij, da se ti na koncu kar malce 'premakne' od vsega razmišljanja, kaj je v vesolju, ali smo edini v vesolju in podobno. Pogovor pa se ponavadi konča, ko me vprašajo: No, zdaj ko smo ravno pri zvezdah, mi pa povejte, kakšno bo jutri vreme. Tu se pa vse neha. Astronomija pa nima nobene zveze z vremenskimi pojavi. Zvezde delujejo po točno določenih naravnih pravilih, ki jih
"Seveda se to vprašaš, a ne smeš pretiravati. Sam menim, da vsekakor nismo tako izjemni, da bi bili edini. V našem osončju smo sicer nekaj posebnega, da pa v vesolju ne bi bilo Še kakšnih podobnih bitij, mogoče celo višje razvitih ... Zagotovo je še življenje v vesolju,"
Astronomijo mnogi povezujejo z astrologijo, nekateri niti ne ločijo med tema dvema vedama. Kako bi na kratko pojasnili osnovne razlike?
"Res, tudi meni so že večkrat rekli astrolog. Preprosto povedano: astronomija je znanstvena veda, zasnovana na matematiki in fiziki. To je predvsem zanesljiva veda. Astrologija pa je kva-ziznanost. Včasih sem bil zelo oster nasprotnik astrologije, in deloma sem še vedno, ker iz nekih leg nebesnih teles skuŠa razlagati prihodnost človeka in
družbe. Vendar to nima znanstvene osnove. Če pogledamo recimo dvojčke, bi jim lahko napovedali enako usodo, pa se v življenju i vsakim dogaja nekaj drugega."
Zakaj potem toliko ljudi verjame v horoskope?
"Napovedovalci prihodnosti so zviti, veda kot taka je zvita. Horoskopi so napisani tako splošno, da se vedno lahko najdeš v njih. Neki profesor astronomije na eni od ameriških univerz je Študentom razdelil liste s horoskopom, še prej pa je Študente vprašal, v katerem znamenju so rojeni. Vsem se je zdelo, da so se našli v tistem, kar je bilo napisano. Potem pa jim je povedal, da so vsi dobili enako besedilo."
Vi torej ne verjamete v horoskop ?
"Moram reči, da res čisto niČ. Treba pa je priznati, da se je prvotno razvila astrologija, ne astronomija, in astrologija je črpala in še črpa podatke iz opazovanja astronomov. Prvotno so astrologi - babilonski, sumerski - opazovali sonce in luno, takrat so že poznali tudi pet planetov. To je bila opazovalna astrologija, kije dala podatke astronomiji. Pozneje pa seje ta astrologija razvila v psihološko astrologijo. Kot sem že prej omenil, pa nisem več tako oster nasprotnik tega. če Človeku s tem vsaj malo pomagaš, ko prebere horoskop in se bo zaradi tega dobro počutil, pa čeprav ni nič res, kar piše, pa naj bo. Če ne drugega, deluje vsaj pomirjevalno."
Z opazovanjem zvezd je povezano tudi veliko mitov in legend, Kateri vam je najljubši?
"če se že moram odločiti za enega, je mit o Orionu fantastičen, tako nenavadno lep, da človeka prevzame. Ni treba imeti veliko domišljije, da zgodbi slediš tudi na nebu. To je bil mitološki lovec, ki je iz mitologije prišel na nebo. Vse, kar se dogaja na zemlji, kjer je recimo lovil bika, preganjal leva, pa zajec mu je sledil in psa sta mu pomagala ... Vse to je na nebu. V teh jesenskih dnevih vidiŠ, kako Orion vzhaja, ga prav čutiš, plečatega moža, kako drži kij in ščit ter preganja bika. Spremljata ga mali in veliki pes. Prav vidiš lahko, kako na začetku veliki pes, Sirij, skače v Oriona in se prav poganja v nebo s sprednjimi tacami. Pri nogah pa se mu skriva zajec. Najlepša med zgodbami o Orionu je vsekakor tista, v kateri se Orion zaljubi v
najlepšo izmed Plejadic, ki plešejo na trati. Ko pride do njih, se ga ustrašijo in razkropijo. Vsako zimsko noč je to na nebu - Orion se dvigne, teče za Plejadami, a se mu ne dajo, skrijejo se za rogove močnega bika in bežijo. Plejade potem zaidejo in drugo noč se vse ponovi."
Kakšen vpliv ima na nočno opazovanje neba svetlobno onesnaževanje ?
"Svetlobno onesnaževanje postaja vse večji problem. To je smrt za resno opazovanje neba. Zaradi tega recimo ne opaziš zvezde, ki bi jo sicer zasledil, a jo je svetlobno onesnaženje prekrilo. To je tako, kot ko vzide sonce in zbriše vse druge zvezde."
Kaj se bo zgodilo, če se bo svetlobno onesnaževanje Še stopnjevalo?
"Ena možnost je, da greš zelo daleč ven iz mest. Pri nas so recimo observatorij iz Ljubljane preselili na Črni vrh. Od tam so odkrili okrog petdeset do sto novih malih planetov. Tako smo Slovenci prvič tudi poimensko dobili svoje planetoide - recimo planetoid Slovenija, Vega, Hallerstein ... Druga možnost je, da gremo z umetnim satelitom nad atmosfero."
Bo torej v prihodnosti astronomija temeljila na opazovanju s pomočjo satelitov?
"Gotovo. Nad zemljo se bo razširila koprena ogljikovega dioksida in raznih izpušnih plinov ter svetlobnega onesnaženj a, kar ovira daljnogledski preboj do zvezd. To je tako, kot bi svet okoli sebe opazoval skozi neko

prosojmco.
Ali to pomeni zaton astronomskega opazovanja z zemlje?
"To pa absolutno ne, ysaj dokler ne bomo imeli okrog sebe samo še ogljikov dioksid in od nafte skurjeno ozračje. To, kar recimo zdaj počno v Iraku, se pozna na atmosferi vse do nas. Ampak ljubezen do zvezd bo večno živela."
Nekje ste omenili, da imate raje gore kot morje. Kaj vas tako privlači v gorah ?
"Mislim, da je to v človeku. Sem pravi Gorenjec. Rojen sem bil sicer na Štajerskem, ampak pri treh mesecih smo se preselili na Jesenice. In gore se ti potem priljubijo, imaš jih v krvi. Tudi narava in celo zvezde se mi zdijo lepše v gorah."
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglic
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
40
Čevljarstvo na žirovski način
Splošno znano je, da je bila glavna gospodarska dejavnost Zirovcev v 20. stoletju čevljarstvo. Manj znano oziroma neznano pa je, kdo so bili njegovi začetniki. V Loškem urbarju 1501 je vpisan neki Petter Schuestar, taje bil gotovo čevljar. Večje število čevljarjev in drugih obrtnikov pa v tistih stoletjih po vaseh sploh ni bilo mogoče, ker tega niso dovolili loški cehi. Tako je ostalo vse do zadnjih desetletij 19. stoletja, ko se na Žirovskem pojavita in v razmeroma kratkem Času dobesedno razmahneta čevljarstvo in klekljarstvo. To sta po kmetijstvu in ob njem dve temeljni žirovski gospodarski dejavnosti, ki sta omogočili boljšo in trajnejšo zaposlitev tako moške kot ženske delovne sile in s tem boljši zaslužek m življenje Zirovcem in Zirov-kam. Začetki žirovskega čevljarstva so dokaj nejasni. Prvi mojstri te obrti so se izučili drugod (doma se pač niso mogli), se vrnih in med drugim
izdelovali težke delavske čevlje. Prav take so na-im"eč potrebovali najprej sami, za delo v zamočvirjenem in gozdnatem svetu. Enake so potem sami ali po posrednikih prodajali delavcem v madžarskih rudnikih in bosanskih gozdovih. Najbolj verjetna, čeprav s pisnimi viri ni dovolj podprta, je razlaga, da je .razmah žirovskega čevljarstva omogočila avstrijska zasedba Bosne in Hercegovine 1878. Po njej so se tam začela obsežna dela pri gradnji cest in železniških prog, v rudnikih in pri sekanju gozdov. To pa so dela, kjer so potrebni res trpežni, čeprav na pogled okorni in neugledni Čevlji, prav taki, kakršni so bili žirovski. Ker so se že prvi dobro obnesli, so sledila vedno nova naročila.
v
Ze pred 1. svetovno vojno je bila tu cela vrsta obrtnikov, mojstrov, pomočnikov in vajencev. Med obema vojnama so se ti spričo gospodarske krize in industrijske konkurence združevali v zadruge, nekateri so bili že pravi podjetniki (Anton Gantar, brata Nace in Polde Naglič /Brana/, Ivan Zaje). Takoj po 2. svetovni vojni se je najprej večji del predvojnih čevljarjev, okoli 100, združil v zadrugi Čevljarna Žiri. Iz nje so 30. aprila 1947, ko jih je bilo skupaj z novimi in številnimi vajenci že 269, prešli v državni sektor in si nadeli ime Tovarna športnih čevljev Ziri, 1951 poimenovani
Alpina. Ta je nato postala svetovna blagovna znamka, zlasti v Športnem čevlju; s čevlji za smučarski tek je še zdaj v svetovnem . vrhu. Svoj količinski vrhunec je tovarna dosegla okoli 1985, ko se je število zaposlenih v Žireh in v številnih obratih in prodajalnah po vsej Jugoslaviji približalo 2000; tega leta so prvič izdelali več kot 2 milijona parov Čevljev, 1986 pa 2,4 milijona, največ doslej. Več jih ne najbrž nikoli ne bodo. Sicer pa po letu 2000 sploh ne gre več za to, da bi jih bilo čim več in da bi se njihov učinek meril v številu izdelanih parov. Zdaj gre za to, kako s čim manj ljudmi narediti in iztržiti čim več!
Katalog ene od skih zadrug pred
Alpina je od 1995 delniška družba v večinski lasti sedanjih in nekdanjih zaposlenih. Je edina od treh velikih slovenskih tovarn čevljev, ki uspeva vsa leta doslej poslovati ne le brez izgub, ampak tudi z dobičkom. V zadnjih dveh letih je zbudila veliko, žal dostikrat tudi negativno, pozornost slovenske jav-
nosti, ko se je odločila zapreti nekatere obrate v Sloveniji (Gorenja vas. Col, še prej Šent-jošt in Rovte), najslabše plačana čevljarska dela pa hkrati organizirati v deželah z bistveno cenejšo delovno silo (Bosna, Romunija, Kitajska To ne pomeni, da Žirovci v Žireh kmalu ne bodo več izdelovali čevljev. Mag. Martin Kopač, ki je bil glavni arhitekt teh drznih "odločitev, poudarja, da Alpina ni le podjetje za proizvodnjo, temveč tudi za trženje in razvoj obutve. Vse tiste faze tega trojnega procesa, ki zahtevajo več znanja in so boljše plačane, bodo ostale v matičnem kraju, druge se bodo pač selile po svetu. Tako vsaj kaže. Me pa vseeno zanima, kakor še mar-
v
sikoga, kolikšen bo okoli leta 2050 v Žireh še de-lež tistih Zirovcev, ki bodo živeli od čevljarstva? Takrat me ne bo več in tudi Če bi bil, tega zdaj ne morem vedeti. Sicer pa zna biti, da se bo to pokazalo že veliko pred nakazanim letom ...
žirovski h čevljar-2. sv. vojno.
t
.1
Torek. 9. novembra 2004
zargi@g-glas
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN

V •
Jelovica je že postavila hišo v Vodenici pri Bovcu, kjer bo postavila še eno, kmalu pa naj bi podpisala
še dve pogodbi za hiši v Čezsoči.
§kofja Loka - Ob letoši\jem potresu v Posočju-«o bile ponovno vitalno poškodovane stavbe, ki so jih po potresih v preteklosti že sanirali. Država se je zato odločila, da bo nada^i^ja obnova potekala boiy učinkovito in dolgoročno, zato so se na podlagi argumentov o potresni varnosti in hitrosti gradiye montažnih hiš in tudi zaradi predlogov domačinov, ki so si sami želeli montažne hiše, odločili, da vse zgradbe, ki so predvidene za rušei\je, nadomestno s potresno varnimi montažnimi stavbami. Montažne hiše, ki so bile po potresu leta 2000 postav^ene na tem območju, so zadixji potres namreč dobro prestale.
Jelovica iz Škofje Loke se je med prvimi odzvala na poziv države in že v avgustu podpisala pogodbo za izgradnjo hiše v Vodenici pri Bovcu, kjer je bila stara hiša v potresu kljub sanaciji tako poškodovana, da jo je treba porušiti. Po dobrem mesecu od začetka montaže je bila nova montažna hiša v velikosti več kot 200 kvadratnih metrov uporabne stanovanjske površine pripravljena za prevzem.
Jelovica ima tudi že podpisano pogodbo za naslednjo hišo v Vodenici, je pa pred podpisom dveh nadaljnjih pogodb za hiši v Čezsoči, katerih postavitev
bodo finančno podprli donator-ji. "Seveda bi v Posočju lahko postavili tudi več hiš, vendar smo zaradi zasedenosti proizvodnje z naročili število hiš morali omejiti/' so nam pojasnili v Jelovici.
Za izgradnjo nadaljnjih 50 hiš ministrstvo za okolje in prostor pripravlja javni razpis, na katerega se bo Jelovica tudi prijavila. Že po potresu leta 2000 so se proizvajalci montažnih hiš prizadevali, da bi bili s svojimi montažnimi objekti intenzivno vključeni v kakovostno popo-tresno obnovo, vendar so bili oristoini takrat mnenja, da mon-
T . .

■1

I > •i 1 .

«
K >
'1 »
i -i
Lv;

» * - •
y i

L?r
vv
J- »i
r-.-V.
( U




Al
V






#
Jelovica je montažno hišo že postavila v Vodenici pri Bovcu.
tažne hiŠe arhitekturno niso primerne za posoško krajino. Jelovica je zalo pred Štirimi leti v Posočju postavila le štiri hiše. Čeprav je tehnologija izdelave montažnih hiŠ v zadnjih letih precej napredovala in je pripra-
vila celo nekaj projektov hiš, pri katerih so upoštevali vse tipične lastnosti bovške hiše, ki bi bile prijazne krajini in stanovalcem. Tokrat upajo, da bodo uspešnejši.
Simon Šubic
. -V-
* "
%

1.
/


o
11

"7


y "A

i w •• -f
i
f f ♦ • > •
« - -,1 . > J
IV Ö
• fhTUsfi^A.^
r s



gospodarski komentar
O bencinu^ davkih in še o čem
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete

.s
Pred poldrugim stoletjem je William Seward, zunanji minister i' administraciji takratnega ameriškega predsednika Abrahama Lin-čolna, takole komentiral ameriške predsedniške volitve: "Za štiri leta si izvolimo kralja in mu damo absolutno oblast. " In Američani so si pred tednom dni v svojem znanem hollywoodskem slogu izvolili staro-novega "kralja" ter se tako med dvema zelo slabima možnostma odločili za ... slabšo. Kakorkoli ie, še isti dan po razglasitvi zmage Georgea W. Busha so se pojavili komentarji o vplivu tega dogodka na cene nafte. V uglednih finančnih ustanovah kot na primer J,P. Morgan pravijo, da bi torkova ponovna izvolitev gospoda Busha utegnila obdržati cene nafte na visoki in morda še višji ravni, saj naj bi njegova politika tako imenovane in bolj ali manj ponesrečene "vojne proti terorizmu" povečevala politično negotovost na Bližnjem vzhodu, s tem pa dvigovala strahove naftnih trgov pred motnjami v dobavi s tega področja sveta. No, s tega z nafto in peskom bogatega koščka našega planeta pa je zadnjič prišlo tudi priporočilo savdskega ministra za nafto Ali al-Naimija državam, ki jim tako radi rečemo zahodna civilizacija, čeprav se včasih zdi, da je pravilna le prva beseda v tej zvezi. Njegove besede "Znižajte davke! (pa se boste vozili ceneje)" se morda s stališča ustroja javnih financ predvsem evropskih držav blaginje zdijo skorajda, če že ne scela naivne, a vseeno na svojevrsten način razgaljajo ceno goriva, s katerim vrli potrošniki tako veselo in visokim cenam navkljub krmimo naše bolj ali manj požrešne avtomobile, da se zdi, da je cena goriva še prenizka, da bi se morda bolj razumno vozili naokrog.
Maloprodajna cena goriva, ki ga kupimo na črpalki, je večplastna in če si ogledamo njeno strukturo, najprej ugotovimo dva velika sklopa. Prvi se na nanaša na samo lastno ceno goriva, ki je sestavljena iz cene surove nafte ter predelavnih, transportnih in prodajnih stroškov, ki načeloma vključujejo tudi dobičke vseh i' to verigo vključenih podjetij. Drugi sklop vključuje davke, ki so sicer od države do države različni, a imajo kljub temu po nam bližnjih državah precej podoben delež. Po podatkih za leto 2002 Mednarodne agencije za energijo imajo v množici zgoraj omenjenih bolj pomembnih držav najmanjši delež davkov i' ceni goriv ZDA, kjer ta znaša okoli 30 odstotkov, ter Kanada, ki se ponaša z okrog 40-odstotnim deležem davkov. Povsem drugače je na stari celini, kjer morda presenetljivo vodi Velika Britanija, kjer davki dosegajo kar tri četrtine cene ben-
m
dna, v Franciji. Nemčiji in Italiji pa država pobere približno dve tretjini. In kako je s tem pri nas? Ob spremembi cen pred dvema tednoma je bila maloprodajna cena bencina NMB95 208,2 tolarja, prodajna cena brez dajatev je bila 88,9 tolarja, razlika, od katere znaša trošarina 84,6 in DDV 34,7 tolarja, pa se je pretekla v državno malho. Delež davkov je v maloprodajni ceni za liter bencina tako dobrih 57 odstotkov. Lastniki avtomobilov z dieselskim motorjem pa naj si delež davka ob podatku, da je prodajna cena brez dajatev plinskega olja D2, ali "nafte" po domače, znašala 100,4 tolarja za liter, za prevetritev malih sivih celic izračunajo za domačo nalogo.

r. r.



•! hI
IS
-A'





»vi


vi


y t
%
-V l v'-


Laze 18a, 4000 Kranj
ČIŠČENJE CISTERN
DOSTAVA KURILNEGA OLJA


C9






ZA VASE JESENSKE NAKUPE LAHKO PRIVARČUJETE TUDI Z NAJEMOM KREDITA
UGODNOSTI
•	Znižali smo obrestne mere za potrošniške kredite z nominalno obrestno mero.
•	Za vse kratkoročne potrošniške kredite vam banka do 31.1. 2005 ne zaračuna stroškov za odobritev, komitenti banke pa ne plačajo stroškov zavarovanja.
•	Anuiteta ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko sega tudi do 55 % vašega rednega mesečnega prejemka.
INFORMATIVNI IZRAČUN
za komitenta banke, ki najame kratkoročni potrošniški kredit brez zavarovanja
Letna efektivna obrestna mera je informativna in velja za črpanje kredita zadnji dan v mesecu
I INFORMACIJE
S3
f Dodatne informacije dobite v vseh ekspoziturah in na spletnih straneh.
Gorenjska^ Banka
Banka ^ poAuhom
www.gbknsi
BTC
Zaradi povečanega obsega poslovanja na področju logistične dejavnosti v sodobnih poslovnih objektih ob Letališki cesti v Ljubljani vabimo k sodelovanju nove sodelavce/ke (m/ž) na delovnih mestih:
1.	SKLADIŠČNIK
2.	SKLADIŠČNIK - KOMISIONAR
3.	VOZNIK VILIČARJA
4.	VARNOSTNIK - GASILEC
Od Vas pričakujemo:
Pod tč. 1 - srednješolsko izobrazbo (V. stopnja) Pod tč. 2 - najmanj IV. stopnjo izobrazbe
Pod tč. 3
Pod tč. 4
-	končano osnovno šolo
-	izpit za voznika viličarja
-	IV. stopnja izobrazbe - poklicni gasilec
-	izpit B kategorije
Pod točko 1 in 3 zahtevamo najmanj.enoletne izkušnje.
«
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas.
4
Ponujamo Vam urejeno delovno okolje in nagrajevanje za uspešno delo.
Ponudbe z ustreznimi dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
BTC, d.d., Ljubljana, Šmartinska 152,
Kadrovsko pravni sektor, ali na e-naslov: danica.grcar@btc.si.
♦ ♦
GORENJSKI GLAS »14. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
Le še slaba dva meseca
brez obdavčitve
Letos, meseca maja je bil sprejet nov Zakon o dohodnini ter še nekaj drugih davčnih zakonov, katerih namen je uskladitev davčnega sistema z zahtevami EU in mednarodno primerljivimi standardi. Določbe novega zakona stopijo v veljavo L januarja 2005 in odtlej bodo rezidenti v Sloveniji obdavčeni od vsega dohodka, ne glede na to, kje bo pridobljen. To pomeni, da bodo obdavčeni tudi kapitalski dobički, ustvarjeni v tujini.
Za začetek pojasnimo nekaj dejstev, kijih prinaša novi Zakon. Kapitalski dobički, ustvarjeni z vlaganjem v tuje vrednostne papirje, po starem Zakonu o dohodnini sploh niso bili obdavčeni. Glede tega so bili torej vlagatelji v tuje vrednostne papirje v občutno privilegiranem položaju pred vlagatelji v slovenske delnice, ki so na ustvarjeni dobiček morali le doslej plačati 30-odstotni davek na realiziran dobiček, če so delnice prodali pred tremi leti od dneva nakupa. Temu torej ne bo več tako, saj bodo od 1.1.2005 kapitalski dobički obdavčeni ne glede na to, ali so bili ustvarjeni doma ali v tujini. Številni vlagatelji so v zmotnem mišljenju, da bodo obdavčeni le dobički, ki jih bomo ustvariti z nakupom delnic po tem datumu. Vendar zal ne bo tako, saj bo našo davčno upravo v prvi vrsti zanimal datum prodaje posameznih delnic. Če bo ta po 1.1.2005, bodo preverili, kdaj je bil opravljen njihov nakup. Če od nakupa do prodaje ni minilo več kot tri leta, potem boste morali v primeru kapitalskega dobička plačati 25-odstotno akontacijo davka od ustvarjenega dobička. Kakšna bo dejanska stopnja obdavčit\'e, pa je seveda odvisno od tega, v kateri dohodninski razred zapadete in se lahko povzpne tudi do 50 odstotkov.
Odločitev, ali prodati delnice še pred novim leto in se tako ogniti davku na že ustvarjen dobiček ali raje počakati tri leta od nakupa, je odvisna predvsem od vsakega posameznika. če imate na kakšni delniški poziciji visok potencialni dobiček, ki ste ga ust\'arili v relativno kratkem času (tipično na južnih kapitalskih trgih), potem je zagotovo smiselno razmišljati o prodaji delnic Še pred novim letom, če so te delnice srednje ali dolgoročno še vedno podcenjene, jih po prodaji lahko takoj ponovno kupite. Z opisano transakcijo si boste zvišali nabavno ceno delnic in bo ob morebitni prodaji teh istih delnic v naslednjih treh letih, boste plačali bistveno manj davka od ustvarjenega dobička, kot bi ga sicer.
V primeru da imate na kakšni delniški poziciji zanemarljiv dobiček ali pa je dobiček visok, a je od nakupa teh delnic preteklo že npr. več kot dve leti, potem verjetno ni smiselno prodajati delnic pred pretekom treh let od nakupa. V tem primeru seveda t\'egate, da bo podjetje, katerega lastnik ste, v kratkem času prevzeto. V primeru prevzemov podjetij je najpogosteje namreč smiselno sprejeti prevzemno ponudbo, kar z davčnega vidika pomeni isto kot prodaja delnic, in če od nakupa niso minila vsaj tri leta, se bo najbolj za-smejalo državnemu proračunu, nekoliko manj pa vam, ki boste ob znaten delež ustvarjenega dobička.
4
GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d.
Goran Dolenc
tujini peščica podjetij
Največ neposrednih naložb v tujini so imele slovenske družbe konec lanskega teta na Hrvaškem (609,8 milijona evrov), znotraj EU pa je največ slovenskih neposrednih naložb na Nizozemskem.
Krai\j - Po podatkih Banke Slovenye v tujino v obliki neposrednih naložb investirata le dva odstotka slovenskih podjety, neposredne naložbe tujcev v Slovenci pa so v petih odstotkih slovenskih podjety. Konec lanskega leta so tako imela podjetja s tujimi neposrednimi naložbami 18,5 odstotka kapitala in 12,6 odstotka zaposlenih v celotnem podjetniškem prostoru. Neposredne naložbe slovenskih podjety v tigini pa so konec leta 2003 znašale 1,85 milyarde evrov, od tega jih je bilo v skupnem številu naložb 45,6 odstotka v novo ustanov^ene (greenHeld) gospodarske družbe, ki so predstav^ale 33,5 odstotka vrednosti investiranega lastniškega kapitala v tujini.
Podjetja s tujimi neposrednimi naložbami zavzemajo po vrednosti v celotnem izvozu in uvozu blaga tretjino vseh poslov. Največji delež tujih neposrednih naložb v Slovenijo prihaja iz držav Članic Evropske unije in Švice, slovenski investitorji pa se večinoma odločajo za naložbe v države bivše Jugoslavije. Delež držav naložbenic iz Evropske unije je konec leta 2003 znašal 68,5 odstotka vrednosti vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Švica je zaradi večje naložbe v dejavnosti kemikalij in kemičnih izdelkov v letu 2002 (Lek) in lastninskega preoblikovanja te naložbe v letu 2003 imela 1,1 milijarde evrov neposrednih naložb in je postala druga najpomembnejša država inve-stitorica (takoj za Avstrijo) z 21,8-odstotnim deležem vseh tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Avstrija ostaja v vseh letih,
ki jih zajema poročilo, najpomembnejša investitorica, in sicer s slabo četrtino vseh tujih naložb (1,17 milijarde evrov). Nä tretjem mestu je Nemčija s 395,6 milijona evrov oziroma z 7,8-odstotnim deležem, sledi ji Francija s 7,5-odstotnim deležem. Struktura vseh tujih naložb v Sloveniji po dejavnostih je bila konec leta 2003 naslednja: 25,8 odstotka v dejavnosti posredništva in trgovine na debelo brez motornih vozil, sledita finančno posredništvo (15,4 odstotka) ter druge poslovne dejavnosti (10,2 odstotka). Po statističnih regijah pa jih je bilo konec lanskega leta največ (61,2 odstotka) v osrednji slovenski regiji.
Največ neposrednih naložb v tujini so imele slovenske družbe konec lanskega leta na Hrvaškem (609,8 milijona evrov), kljub naraščajoči vrednosti neposrednih naložb na Hrvaškem
Zvon 1 Holding dokupil delnice Save
Krai\j - Iz družbe Sava iz Kranja so sporočili, da je družba Zvon 1 Holding 28. oktobra postal lastnik 39.500 delnic Save in tako svoj lastniški delež povečal na 5,98 odstotka vseh izdanih delnic družbe Sava. Po novem ima Zvon I v lasti 119.927 delnic družbe Sava.
S.Š.
pa se njihov delež v celotnih neposrednih naložbah slovenskih podjetij v tujini zmanjšuje in je v letu 2003 znašal 33 odstotkov. Druga najpomembnejša država gostiteljica je Bosna in Hercegovina z 11,2-odstotnim deležem, sledi Srbija in Črna gora. . V državah članicah EU je največ slovenskih neposrednih naložb na Nizozemskem. Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini po dejavnostih so bile konec lanskega leta v predelovalnih dejavnostih (58,5 od-
stotka), sledijo proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov (18,3 odstotka), proizvodnj a strojev in naprav (6,8 odstotka), proizvodnja hrane in pijače (6,1 odstotka). Podatki kažejo, da se v zadnjih treh letih slovenske neposredne naložbe v tujino iz izrazito proizvodno umerjenih usmerjajo tudi v storitvene dejavnosti, ugotavljajo v publikaciji o neposrednih naložbah v letih 1994 - 2003, ki jo je že potrdil tudi svet Banke Slovenije.
S.Š.
Najem kredita brez stroškov
Kraiy - V Gorenjski banki so pripravili posebno ugodnost za kratkoročne potrošniške kredite in za najboljše komitente, saj kreditojemalci v času od 5. novembra do 31. januarja 2005 ob najemu kredita ne plačajo stroškov za odobritev kredita.
Za totkoročni kredit brez dodatnega zavarovanja, ki ga banka odobri svojim komitentom, znaša nominalna letna obrestna mera 7,95 odstotka. Občanu odobri kredit brez dodatnih stroškov zavarovanja, če ima v banki odprt osebni račun in posluje v skladu s pravili. V takem primeru lahko občan dobi kredit do milijon tolarjev oz. tudi do dveh milijonov tolaijev, kar je odvisno od bonitete. Kreditojemalec le dovoli banki, da z mesečnimi trajniki z njegovega računa in njegovih rednih prilivov poplačuje mesečne obveznosti kredita. Tako kreditojemalec za kredit v višini milijon tolarjev in z odplačilno dobo 12 mesecev plačuje mesečno anuiteto v višini 86.966 tolarjev, letna efektivna obrestna mera pa je 8,25 odstotka, so sporočili iz Gorenjske banke.
Za najboljše komitente pa banka odobri kredit brez dodatnega zavarovanja tudi z odplačilno dobo do 24 mesecev v višini do dveh milijonov tolarjev. Ce najamete kredit brez dodatnega zavarovanja in z odplačilom s trajnim nalogom z odplačilno dobo 24 mesecev v višini dveh milijonov tolarjev, je letna nominalna obrestna mera 7,90 odstotka, mesečna obremenitev znaša 90.364 tolarjev, letna efektivna obrestna mera pa 8,19 odstotka. Posebna ugodnost, ki jo ponuja Gorenjska banka, je, da višina anuitete ob sklenitvi kreditne pogodbe lahko sega tudi do 55 odstotkov mesečne plače ali pokojnine kreditojemalca, kar je odvisno od višine plače ali pokojnine.
S.Š.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DELAVEC BREZ POKUCA
LEPUENJE SW SMUČI; dol. č. 6 mes; rok prijave: 12.11.04; št. del. mest: 4; ELAN, D.D., BEGUNJE 1. BEGUNJE
V PROIZVODNJI; dol. č. 1 mes; rok prijave:
09.11.04; št. del. mest: 3; ISKRA MEHANIZMI.
D.D., UPNICA 8. KROPA
ČISTILEC IN VZDRŽ. KANAUZACUE; dol. č. 2
mes; rok prijave: 12.11.04; JEKO-IN, D.O.O., C.
MARŠALA TITA 51, JESENICE
POMOŽNI OEUVEC
PREKLADALEC GUM; dol. č. 3 mes. možnost podaljšanja del. razm., rok prijave: 10.11.04; HRIBAR BLESK. D.O.O., SAVSKA C. 34. KRANJ SLIKOPLESKAR, FASADER; nedol. č., posk. delo 1 mes, del. izk. 5 let, kat. B; rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 3; MEGAMATRIX, D.O.O., STARETOVAUL. 39, KRANJ KURJAČ. GOSTIŠČE DOM NA KRVAVCU; dol. Ć. 5 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 2 teti, slov. j. -tekoče, izpit iz varstva pri delu, izpit za kurjača; rok prijave: 09.11.04; TAJO-TEAM, D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE REDAR NA PARKIRIŠČU; dol. č. 4 mes, angl. j. -osn., slov. j. - tekoče, rok prijave: 19.11.04; št. del. mest: 2; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ, UKANC 6, BOH. JEZERO OBDELOVALEC LESA
MIZARSKA DELA; alter, izobr.: DELAVEC BREZ POKLICA; dol. č. 2 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, druga ustrezna smer strok, izobr.; rok prijave: 12.11.04; št. det. mest: 2; JELOVICA, D.D., MONTAŽNE HIŠE", HRIB 1, PREDDVOR POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG; alter, izobr.: ZIDAR; dol. č. 3 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, kat. 8, slov. j. - tekoče; rok prijave: 04.12.04; ŠKRJANEC PAVEL S.P., SENIČNO 13, KRIŽE
LESAR; alter, izobr.: MIZAR; nedol. č., posk. delo 3 mes; rok prijave: 18.11.04; BEU GABER, D.O.O.. VISOKO 93, VISOKO MIZAR
alter, izobr: OBDEL. LESA; dol. č. 2 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 6 mes, druga ustrezna smer strok, izobr.; rok prijave; 12.11.04; JELOVICA, D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR atter. izobr.: OBDEL. LESA; dol. č. 3 mes, del. izk. 6 mes, kat. B, pisne vloge na: SLOVENUA-LES, D.D., SEKTOR ZA KADR. ORGAN. IN SPLOŠNE ZADEVE, DUNAJSKA 22, UUBUAr NA; rok prijave: 16.11.04; SLOVENIJALES TRGOVINA, D.O.O., PRODAJNO MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9,'KRANJ STRUGAR; V PROIZV. IZDEL. IZ GUME IN PLASTIČNIH MAS - SESTAVUANJE HIDRAVLIČNIH CEVI; atter. izobr.: STROJNI TEHNIK; nedol. č., posk. delo 3 mes, kat. B; rok prijave: 04.12.04; HIB, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ MONTER CEVNIH SISTEMOV, INSTALACIJ -NERJAVNE INSTALACIJE; dol. č. 3 mes; posk. delo 3 mes; rok prijave: 10.11.04; PMI - PROCESNA OPREMA, D.O.O., LIKOZARJEVA UL. 27. KRANJ
STROJNI MEHANIK
POMOČNIK - MONTER DVIŽNIH VRAT; atter. izobr.: MIZAR; dol. č. 6 mes, del. izk. 6 mes, kat. B; rok prijave: 14.11.04; MKL SYSTEMS D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
VZDRŽEVALEC, GOSTIŠČE DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes, posk. delo 1 mes, del. Izk. 2 leti, stov. j. - tekoče, izpit za kurjača; rok prijave: 09.11.04; št. del. mest: 2; TAJO-TEAM, D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE VZDRŽEVALEC; dol. č. 1 leto, del. izk. 5 let, kat. B, rok prijave: 12.11.04; ZAVOD ZA ŠPORT JESENICE, LEDARSKA 4, JESENICE AVTOMEHANIK
dol. č. 6 mes, del. izk. 1 leto, zaželeno znanje nem. j., rok prijave: 12.11.04; št. del. mest: 3; AL-PETOUR ŠPEDICUA IN TRANSPORT, D.D., PE AVTOMEHANIKA, KIDRIČEVA C. 50, ŠK. LOKA VOZNIK TOVORNJAKA S PRIKOLICO, SLO IN fTA; nedol. č.; posk. delo 3 mes, del. izk. 2 leti, kat. C, E, latiko katerakoli smer IV. st. izobr.; rok prijave:-17.11.04; ŠUBIC BOJAN - PREVOZ STVARI. ŽIROVSKI VRH 50, ŽIRI ELEKTRIKAH ENERGETIK SPREVODNIK NA NIHALNI ŽIČNICI; dot. č. 4 mes. del. izk. 2 leti, angl. j. - osn., slov. j. - tekoče, izpit vzdrž. in upravljanja z žičniškimi napravami; rok prijave: 19.11.04; št. del. mest; 3; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ, UKANC 6, BOH. JEZEBO STROJNIK - STROJNIŠKA IN VZDRŽEV. DELA PO NAVODIUH ZA VZDRŽ. NIHALNE ŽIČNICE, UPRAVUA TOVORNO ŽIČNICO; dol. č. 4 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. - osn., slov. j. - tekoče, izpit za vzdrž.- in upravljanje z žičniškimi napravami, .rok prijave: 19.11.04; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ, UKANC 6, BOH. JEZERO STROJNIK; dol. č. 4 mes, del. izk. 3 leta, angl. j. - osn., slov. j. - tekoče, izpit za vzdrž. in upravljanje žičniških naprav, rok prijave: 19.11.04; št. del. mest: 3; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ, UKANC 6, BOH. JEZERO
ELEKTROMEHANIK; ELEKTROINŠTALATER; dol. č. 2 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, kat. B; rok prijave: 12.11.04; ELKO TURIZEM. D.O.O.. BREZJE 70, BREZJE LESAR TAPETNIK; TAPECIRANJE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, KRANJ; alter, izobr.: POMOŽNI TAPETNIK; nedol. č.. posk. delo 3 mes. del. izk. 1 leto, kat. B; rok prijave: 19.11.04; MACRO STANDARD, D.O.O.. PREŠERNOVA C. 1, UUB-UANA
ZIDAR; nedol. č., posk. delo 1 mes, kat. B; rok prijave: 04.12.04; št. del. mest: 2; SISTEMI TAB, D.O.O., PREDILNIŠKAC. 16, TRŽIČ GASILEC; PRIPRAVNIK; nedol. č., kat. B, slov. j. -tekoče, t)ivališče v bližini enote, zaželena C kat.; rok prijave: 16.11.04; št. del. mest: 3; GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA JESENICE, C. ŽELEZAR-JEV 35, JESENICE
VOZNIK AVTOMEHANIK; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAR. RELACIJAH; nedol. č.; posk. delo 3 mes. del. izk. 1 leto, kat. B,C,E, ital. j. ali katerikoli evropski j. - zadovoljivo, izkušnje s tita-
dilniki; rok prijave: 17.11.04; št. del. mest: 3; MU-RENC TRADE, D.O.O.. BRATOV HVAUČ 4, NOVA GORICA PRODAJALEC
NA TERENU; dol. č. 6 mes, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 08.12.04; št. del. mest: 2; JAN-COMM, D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE
V	TRGOVINA Z GOSTINSKO OPREMO...; alter. izobr.: GOSTINSKI TEHNIK; nedol. č., posk. delo 6 mes, kat. B, angl. j. in nem. j. - dobro; rok prijave: 10.11.04; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED
DOSTAVUALEC PEKOVSKIH IZDELKOV; nedol. č., posk. delo 3 mes, kat. B, rok prijave: 18.11.04;št. del. mest: 2; OGREX. D.O.O., PO-DREČA5, MAVČIČE
ŽIVILSKEGA BLAGA, TUDI V DELIKATESI; nedol. č.; posk. delo 3 mes, slov. j. -tekoče; rok prijave: 18.11.04; št. del. mest: 3; PEKARNA BLATNIK, D.O.O., PREDSTRUGE 69, VIDEM - DO-BREPOUE
SPODNJEGA PERILA IN KOPALK; dot. č. 1 leto; posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, stanovanje v Kranju; rok prijave: 16.11.2004; SAGA. D.O.O.. OPREŠNIKOVAUUCA 10. KRANJ KUHAR
dol. č. 3 mes. posk. delo 3 mes. del. izk. 3 leta; rok prijave: 13.11.04; APRO COM. D.O.O., C. GORENJSKEGA ODREDA 15A. BLED alter. izobr.: TEHNIK KUHARSTVA; nedol. č.. posk. delo 6 mes, del. Izk. 2 leti, rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 2; KREK. D.O.O., SAVSKA C. 35. BLED
PICOPEK; dol.'č. 1 leto. posk. delo 3 mes, del. izk. 6 mes, rok prijave: 12.11.04; PETERNEU ANJAS.P. C. BRATOV STRAŽIŠARJEV38B, JESENICE
V	GOSTIŠČU DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes. posk. delo 1 mes, del. izk. 4 leta, slov. j. - tekoče; rok prijave: 09.11.04; št. del. mest: 2; TAJO-TEAM, D.O.O.. AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE
NATAKAR; alter. izobr.: TEHNIK STREŽBE; nedol. č., posk. delo 6 mes, det. izk. 2 leti, angl. j. in nem. j. - dobro, slov. j. - tekoče; rok prijave: 10.11.04; št. del. mest: 2; KREK, D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED
STROJNI TEHNIK
ORODJAR; dol. Č..6 mes, del. izk. 2 leti; rok prijave: 09.11.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8, KROPA
MERILEC PLASTIČNIH IN ORODNIH DELOV; dol. č. 6 mes, posk. delo 3 mes, del. izk. 5 let, angl. j. ali nem. j. - osn., možnost podaljšanja del. razm., obvladovanje kalibracij, merilniti teti. opreme. procesov za statistično vodenje procesov; rok prijave: 04.12.04; POLYCOM, D.O.O., POLJANE 76, POUANE NAD ŠK. LOKO TEHNIK V RAZVOJU; atter. izobr.: GUMARSKI TEHNIK; dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes, rok prijave: 16.11.04; SAVATECH, D.O.O.. ŠKOFJELOŠKA 6. KRANJ
KONSTRUKTER STROJEV, KONST. STROJNO METALURŠKIH NAPRAV; dol. č. 6 mes. angl. j. in nem. j. - osn., rok prijave: 16.11.04; TEHNIČNI BIRO JESENICE, C. BORISA KIDRIČA 41, JESENICE
ELEKTROTEHNIK; VODJA ELEKTRO DELAVNICE; dol. č. 6 mes; posk. delo 3 mes. del. izk. 5 let, zaželena B kat.; rok prijave: 13.11.04; PILASTER. D.O.O.. ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA KEMIJSKI TEHNIK
nedol. č.. posk. delo 3 mes. del. izk. 1 leto, rok prijave; 13.11.04; CMC GALVANIKA. D.O.O., ALPSKA 43. LESCE
V	LABORATORIJU IN SKLADIŠČU ODPAD. SUROVIN - PO POTREBI ŠOFER; atter. izobr.: POMOŽNI DELAVEC; dol. č.. posk. delo. del. izk. 5 let, kat. B; rok prijave: 19.11.04; EKOLOGIJA, D.O.O., ŠTEBUEVAC. 14, UUBUANA
atter. izobr.: KMETUSKI TEHNIK; dot. č. 3 mes; rok prijave: 09.11.04; št. del. mest: 5; I.S.S.. D.O.O., KOROŠKA C. 53. KRANJ TRG. POSLOVODJA; VODENJE ŽIVIL TRGOVINE IN PRODAJA BLAGA; nedol. č.. posk. delo 3 mes, del. izk. 3 leta, slov. j. - tekoče; rok prijave: 18.11.04; št. del. mest: 3; PEKARNA BLATNIK. D.O.O., PREDSTRUGE 69, VIDEM - DOBREPO-UE
GIMNAZIJSKI MATURANT; ZASTOPNIK NA TERENU, TRŽENJE PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ, GORENJSKA; dol. č. 6 mes, posk. delo 3 mes, kat. B, angl. j. - dobro, latiko katerakoli sred. šola, možnost zaposlitve za nedol. č.; rok prijave: 17.11.04; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA, D.D., KRŽIČEVA UL 3, UUBUANA
INŽ. GRADBENIŠTVA; dol. č. 1 mes. posk. delo 6 mes, del. izk. 3 leta, kat. B. rok prijave: 12.11.04; ADROVIČ ALENA S.P., FUŽINSKA C. 8, JESENICE
ORG. POSLOVANJA V GOSTINSTVU (VSŠ); SÖDEL. ZA MARKETING IN KOMERCIALO V GOSTINSTVU; atter. izobr.: ORG. POSLOVANJA
V	TURIZMU (VSŠ); nedol. č.; posk. delo 3 mes. kat. B; rok prijave; 12.11.04; I.S.S., D.O.O., KOROŠKA C. 53. KRANJ
POSLOVNI SEKRETAR; VODJA KADROVSKE SLUŽBE. KRANJ; alter. izobr: PRAVNIK; dol. č. 6 mes, posk. delo 1 mes. del. izk. 3 leta, angl. j. in nem. j. - tekoče, izpit za koncesionarje, možnost podaljšanja pogodbe; rok prijave: 10.11.04; prošnjo s tel. št. poslati na: TEHNOCOMERC. D.O.O., DRAVSKA UL 9, MARIBOR UNIV. DIPL. INŽ. LESARSTVA; TEHNOLOG, KONSTRUKTOR; dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. in nem. j. - zelo dobro. AUTO-CAD. rok prijave: 04.12.04; EGO-LES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA SAMOST STROK. SODELAVEC ZA BRIZGANJE PLASTIKE; alter. izobr.: UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE; dol. č. 6 mes, posk. delo 4 mes. kat. B, angl. j. in nem. j. - zadovoljivo, poznavanje tetinologij in razvoj, trendov na podr. brizganja plastike; rok prijave: 09.11.04; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8. KROPA PROJEKTIRANJE STROJNO METALURŠKIH NAPRAV; dol. č. 6 mes, det. izk. 1 leto, angl. j. in nem. j.-dobro, rok prijave: 16.11.04; TEHNIČNI BIRO JESENICE, C. BORISA KIDRIČA 41. JESENICE
UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE; SAMOST STROK. SODELAVEC ZA INF. PRIKAZO-
VALNIKE; atter. izobr: UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA; dol. č. 6 mes, det. izk. 2 leti, kat. B, angl. j. in nem. j. - tekoče, poznavanje tehnologij in razvoj, trendov, tujih in domačih standardov; rok prijave: 09.11.04; ISKRA MEHANIZMI D.D.. UPNICA 8, KROPA
DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA (VS); SVETOVALEC ŽUPANA ZA KOMUNALNO IN GOSPODAR. INFRASTRUKTURO; atter. izobr.: UNIV. DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA; nedol. č.. posk. delo 6 mes, del. izk. 3 leta, 8 mes, kat. B, JAVNI NATEČAJ UR. LIST 15/10-04. POGOJE RAZPISA LAHKO KANDIDATI DOBIJO NA ZAVODU ZA ZAP KRANJ, TEL04 280-61-33; rok prijave: 10.11.04; OBČINA GORENJA VAS-POUANE, POUANSKA C. 87, GORENJA VAS UNIV. DIPL EKONOMIST; RAČUNOVODJA; atter. izobr.: EKONOMSKI TEHNIK; nedol. č., posk. delo 6 mes. del. Izk. 5 let, kat. B. angl. j. in nem. j. - dobro; rok prijave: 10.11.04; KREK, D.O.O.. SAVSKA C. 35. BLED UNIV. DIPL EKONOMIST ZA KOMERC. DEJ.; SAMOST. KOMERCIALIST ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV ZA PODROČJE KARTO-NAŽE, PROPAGANDE IN KNJIG; alter. izobr: UNIV. DIPL INŽ. GRAFIČARSTVA; nedol. č.. posk. delo 3 mes, del. Izk. 2 leti, kat. B. angl. j. In nem. j. - tekoče, rok prijave: 27.11.04; GORENJSKI TISK, D.D., UL MIRKA VADNOVA 6, KRANJ
UNIV. DIPL ORGANIZATOR; RAČUNALNIČAR; dol. č. 3 mes, rok prijave: 12.11.04; Oš PROF. DR. JOSIPA PLEMUA, SEUŠKA C. 3, BLED DIPL VARNOSTNI INŽ. (VS); SAMOST. KOMERCIALIST; alter izobr: DIPL. EKONOMIST (VS); dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes, del. izk. 6 mes, kat. B, angl. j. - dobro, rok prijave: 13.11.04; TRIO. D.D., MLAKA 10, TRŽIČ PROF. DEFEKTOLOGIJE ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENE; LOGOPED; nedol. č., rok prijave: 12.11.04; OŠ HELENA PUHAR KRANJ, KIDRIČEVA C. 51, KRANJ
PROF. SLOVENŠČINE; dol. č. 1 mes, 1 ur/teden; rok prijave: 12.11.04; GIMNAZIJA JESENICE, TRG TONETA ČUFARJA 1. JESENICE PROF. KEMIJE; atter izobr: PROF. BIOLOGUE; dol. č. 2 mes, posk. delo 3 mes. slov. j. - tekoče, nadomeščanje daljše bol. odsotnosti, rok prijave: 16.11.04; OŠ POUANE. POUANE 100. POUANE NAD ŠKOFJO LOKO DR. MEDICINE; ZDRAVNIK SPL/DRUŽINSKE MEDICINE; nedol. č.; kat. B, slov. j. - tekoče, licenca zdravniške zbornice, strok, izpit; rok prijave: 10.11.04; OZG KRANJ. OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10. TRŽIČ
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA; DIREKTOR ZAVODA ZA ŠPORT KRANJ; alter izobr; VISOKOŠOLSKA STROK. IZOBRAZBA; doL č. 4 leta. del. izk. 5 let; rok prijave: 16.11.04; MESTNA OBČINA KRANJ. SLOV. TRG 1, KRANJ
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj, Bleiweisova c. 12. Kranj.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Glinška 12. Ljubljana
Torek, 9. novembra 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Lastnik podbreške vrtnarije Marijan Gomzi ne bo kupil Reševe vrtnarije v Podvinu. Visoki stroški preprečili nakup.
podbrezje, Podvin - Vrtnarski center Podvin ne bo zamenjal lastnika. Enega največjih vrtnarjev v Slovenyi v Podvin ne bo. Maryan Gomzi si je premislil. Namesto da bi si segli v roke, gredo vsak po svoji poti. Gomzijevi v Podbrezjah, Reševi v Podvinu. Napovedana kapitalska združitev je preteklost.
O prodaji Reševega vrtnarskega centra se je govorilo že v začetku leta in vse je kazalo, da bo do nje po končani vrtnarski sezoni tudi prišlo. Da si bosta Rajko Reš in Marijan Gomzi segla v roke in začela uresničevati velike načrte. Gomzi naj bi kupil Vrtnarski center Podvin in v naslednjih letih zgradil nove rastlinjake in okrepil veleprodajo. Skrbel naj bi za pridelavo in prodajo, zakonca Reš pa za izobraževanje kupcev in vzrejo nojev. Ohranila naj bi srce vrtnarije. Tako je februarja dejal Rajko Reš in pojasnil, da sta se za prodajo odločila, ker se je v Štirinajstih letih podjetje tako razširilo, da bi bilo treba najeti nove kredite ali se kapitalsko povezati. Sprejela sta Gomzijev predlog o nakupu

vrtnarije, saj sta z njim več let uspešno sodelovala, skupaj pa naj bi razširili poslovanje in v Evropi imeli večje možnosti. Velike načrte s podvinsko vrtnarijo pa je imel tudi Gomzi, saj širitev vrtnarije v Podbrezjah ni mogoča, v Podvinu pa bi imel za to dovolj možnosti.
Naš adut je proizvodnja, Re-šev pa prodaja in izobraževa-nje," je pred meseci zatrjeval Gomzi. In zakaj si je zdaj premislil? Marijan Gomzi pravi, da zaradi slabih gospodarskih kazalcev, ki ne dopuščajo večjih naložb. "Razmere v naši dejavnosti so se zelo spremenile in rezultati našega poslovanja so bistveno drugačni, kot so bili v začetku leta. Stroški zelo naraščajo, cene pa ostajajo skoraj enake. Veliki nakupovalni cen-





Reševi Vrtnarskega centra Podvin ne bodo prodali
Vrtnarija Gomzi svoje dejavnosti ne bo širila, ostaja v Podbrezjah.
tri nam slednje še znižujejo. Tudi prodaja je slabša od lanske, zato si nakupa Reševe vrtnarije trenutno ne moremo privoščiti. Enako velja za ostale nepremičnine, kar pomeni, da vrtnarije ne bomo širili. Tudi v naši podbreški vrtnariji bomo znižali stroške in omejili vsakršne naložbe," je dejal Gomzi, ki je še vedno eden največjih pridelovalcev okrasnih rastlin v Sloveniji. V svoji vrtnariji ima 26 zaposlenih, letno poleg ostalega'cvetja proda 15 tisoč rezanih krizantem in dvakrat toliko lonČnih, s cvetjem pa oskrbuje vso Slovenijo. Gomzi je ob tem še dodal, da se ni strinjal z Reševo razprodajo zalog in da je moral zavreči tudi nekaj cvetja, ki ga je pripravil za podvinsko vrtnarijo.
Nakup podvinskega vrtnarskega centra naj bi stal več sto tisoč evrov, ki naj bi jih Gomzi odplačal v nekaj letih, prehod pa naj bi se, tako je pred meseci dejal Gomzi, zgodil postop-
no. Nakupa ne bo, o tem, koliko stroškov jim je povzročila propadla združitev, pa Reš ni želel govoriti. Dejal je le, da so jih nekaj imeli s pripravo dokumentacije, Gomzijeva odločitev pa vrtnarije ne bo ogrozila. "Obdržali bomo vrtnarijo in trgovino, imamo 1400 kvadratnih metrov pokritih rastlinjakov, Še bolj se bomo usmerili v urejanje vrtov in grobov, ukvarjali pa se bomo tudi z izobraževanjem. Zaščitni znak našega poslovanja ostaja strokovnost, imamo svojo vizijo. Gojili bomo okrasno cvetje, zelenjavo, šparglje in buče, ohranili pa bomo tudi jato 50 nojev," je pojasnil Reš. Velike združitve vrtnarij ne bo. Vsak po svoje se bosta spopadla s konkurenco, ki jo prinaša veliki evropski trg, kjer male vrtnarije nimajo svetle prihodnosti. Namesto poslovne poroke pa je jesen prinesla veliko streznitev.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Ogrevanje na lesno biomaso
Blejska enota Zavoda za gozdove na Mrzlem studencu na Pokljuki in na kopišču v Gozd Martuljku predstavila
Pokljuka, Gozd Martuljek -
Prek sredstev javnega obveščanja je povabilo veljalo vsem, ki jih zanima možnost drugačnega ogrevanja. Okoli trideset udeležencev je 4. novembra na Mrzlem studencu - program so na-slednji dan ponovili še na kopišču v Gozd Martuljku - slišalo razloge gozdarjev o potrebah redčenja mladih gozdov in možnosti uporabe lesa za kurjenje v specialnih pečeh, o sofinanciranju nakupa peči na lesno biomaso s strani države, sledil je še ogled kurilnice v gozdarski koči na Mrzlem studencu in prikaz izdelave lesnih sekancev. Na območju šestih zgornjegorenjskih občin je okoli 43.000 hektarov gozdov - večja deleža imata občini Bohinj in Bled - iz katerih bi bilo moč pridobiti okoli 36.000 kubičnih metrov lesne biomase.
Andrej Klinar ugotavlja, da pri uvajanju ogrevanja na lesno biomaso kljub bližini goriva zaenkrat na tem območju ni veliko uspeha. Verjetno državno sofinanciranje redčenja gozdov ni dovolj. Denarne spodbude bi bile potrebne še za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest oziroma vlak, pa tudi podjetniškemu sektoiju, da bi se na zgornjem Gorenjskem kdo odločil za pridobivanje ter prodajo lesnih sekancev,
pomen in možnosti ogrevanja na lesno biomaso.
peletov in polen za sodobne peči na lesno biomaso. Pripravo lesa za kurjavo vidi tudi kot možnost dopolnilne dejavnosti na manjših kmetijah, ki se z obsegom sedanje dejavnosti vse težje prebijajo.
Ogrevanje z lesno biomaso je ob vse dražjem kurilnem olju precej cenejše. Liter kurilnega olja trenutno stane okoli 127 tolarjev - s prevozom 130 tolarjev, kilogram peletov 36 tolarjev, po porabi pa 1000 litrom kurilnega olja ustrezata 2 toni peletov. Prav tako je ogrevanje na biomaso kot obnovljivi vir energije z visokim izkoristkom, nizko prašnostjo in nizkimi izpusti ogljikovega monoksida prijaznejše do okolja. Teža odločitve je verjetno bolj na strani stroškov pri zamenjavi kurilne naprave. Cene sodobnih peči oziroma kotlov z avtomatskim delovanjem se za tiste na pelete začnejo pri 1,6 milijona tolarjev, na lesne sekance pri 1,8 milijona tolarjev in na polena pri 3,2 milijona tolarjev. Na voljo so sicer državne subvencije do 40 odstotkov cene kurilne naprave za centralno ogrevanje, kar za gospodinjstva pomeni največ 300.000 do 500.000 tolarjev, odvisno, na katero vrsto biomase
A
naprava deluje. Tudi trg za nabavo sekancev in peletov se pri nas šele vzpostavlja. Mendi Kokot
Pripravo lesnih sekancev s posebnim sekalnikom je prikaza! Rok Su-hadolnik Iz Logarske doline.
Ogled poskusov v povezavi z namakanjem
Ljubljana - V četrtek 11. novembra, in v ponedeljek, 15. novembra, obakrat ob 16. uri je na laboratorijskem polju Oddelka za agronomijo BF, Jamnikarjeva 101, Ljubljana organiziran ogled poskusov v povezavi z namakanjem. Prikazan bo poskus in predhodni rezultati poskusa o vplivu časa namakanja in razlik v substratu na količino vode, ki jo sprejeme substrat pri namakanju s poplavljanjem v rastlinjaku. In o vplivu teksture tal na pomikanje vode v tleh. Prikazano bo tudi delovanje tehtalnega lizimetra v sklopu lizimetrske postaje, ki služi za ugotavljanje bilance vode v tleh ter potreb rastlin po vodi. Ogled je brezplačen, dodatne informacije po tel. 01/423 11 61 (Pintar, Zupane ali Korpar) ah na e-naslovu: marina.pintar@bf.uni-lj.si.	M.G.
Sporna zavrnitev izplačil
subvencij
Zavrnjena izplačila za ukrepe kmetijske politike za leto 2004 sprožila nestrinjanje Kmetijsko gozdarske zbornice, ki kmetom predlaga vložitev pritožb,
ministrstvu pa odstranitev odločb.
Ljubljana - Po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so večjemu številu od 20.000 kmetov, ki so v zadnjih dneh prejeli odločbe o izplačilih za ukrepe kmetijske politike za leto 2004, neupravičeno zavrnili izplačila. Gre predvsem za ugotovitve inšpektorjev, da prostori za skladiščenje živinskih gnojil ne zadoščajo staležu živali na kmetiji ter da niso ustrezno urejeni. KGZS opozarja, da je bil rok zahtevkov za podporo pri investicijah za izvajanje EU standarda nitratne direktive na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004 podaljšan do 31. 12. 2004 in bi se moral pri izdaji odločb tudi upoštevati.
KGZS kmetom svetuje, da naj v vseh primerih, ko so bila izplačila zavrnjena zaradi domnevnih nepravilnosti, ki po njihovem mnenju niso nastale
po njihovi krivdi, vložijo pritožbe, sicer pa zbornica še naprej spremlja dogajanje na tem področju in sprejema ukrepe. Za pomoč se upravičenci lahko obrnejo tudi na Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS, ki od tega tedna tudi razpolaga z gradivom. Zaradi velikega števila upravičencev Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagajo, da po nadzorstveni pravici zaradi kršitve materialnih predpisov sporne odločbe odpravi ter tako hitro in učinkovito reši zaplet. če tO ne bo storjeno, KGZS svetuje vsem, ki so prejeli takšno odločbo, da se v zakonitem roku, ki je 15 dni po prejemu odločbe, pritožijo. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še predlagajo, da vse tovrstne pritožbe rešuje prednostno.
Matjaž Gregorič
Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE
Zemljo izboljšamo z gnojenjem
Vrtine zemljo zelo izčrpajo, zato ji moramo tako rekoč vsako leto dodajati hranilne snovi. To lahko storimo na več načinov: dodamo ji kompost, hlevski gnoj, zeleno gnojenje ali minerale. Kot smo pisali že prejšnji teden, pa je pri gnojenju treba upoštevati, da nekatere vrtnine potrebujejo bolj, druge pa manj pognojeno zemljo. Nekatere tudi prenesejo, da jim pognojimo, preden jih posejemo ali posadimo, druge pa ne.
Kompost je najboljši
Dozorel kompost je najbolj priporočljivo gnojenje, saj vsebuje največ hranilnih snovi. Naredimo ga sami: na senčni del vrta postavi-mo leseno, žičnato ali plastično ogrodje. Vanj skozi vse leto nalagamo organske ostanke in to tako kuhinjske kot vrtne. Pri tem pa moramo paziti, da na kompost nikakor ne odlagamo bolnih ali škropljenih rastlin, dozorelega plevela ter gnilega sadja. Pri organskih odpadkih tudi pazimo, da jih zrežemo na manjše dele, da se hitreje predelujejo v kompost. V kompostu mora biti tudi primerna temperatura oziroma vlaga, kar enostavno dosežemo s tem, da mu naredimo streho. Kompost se dela hitreje, pa tudi bolj hranljiv je, če na vsakih približno 20 centimetrov organskih odpadkov dodamo apno, zemljo, lesni pepel ali saje.
r
Hlevski gnoj naj bo star
Hlevski gnoj je najboljši tisti iz kravjega ali konjskega hleva. Pri vsakem pa moramo paziti, da je star, kar pomeni, da zgleda skoraj tako kot zemlja.
Zeleno gnojenje
Mi smo zeleno gnojenje - tako imenujemo rastline, ki zemlji dodajajo hranilne snovi, jih pa ne jemo, posejali v začetku septembra. Zdaj so že toliko zrasle, da jih bomo pokosili in prelopatali v zemljo. Lahko pa jih posejete tudi zgodaj spomladi, tako, da bomo z njim pognojili rastlinam, ki jih sadimo maja ali junija (fižol, por, pozno zelje...)
Minerali
Vrt lahko gnojimo tudi z mineralnimi gnojili: dušikovimi, fosfor-nimi in kalijevimi. Dušikova gnojila pospešujejo rast zelenih delov rastline, fosforjeve korenin, razvoj cvetov in zorenje plodov. Kalij pa skrbi za večjo odpornost rastlin.
Lep pozdrav do pomladi
Z današnjim prispevkom se od vas vrtičkarjev poslavljava. Čez zimo uživajte v vaši, doma pridelani zelenjavi, spomladi pa se spet oglasiva. Do takrat pa lep pozdrav.
Monika in Mateja Bertonce^


.ii
M i v 5
A
k
^^ BLED
Ljubljanska 30
BOVEC
Dvor 44
HRUŠICA
Spodnji plavž 24a Spodnji plavž 24b
JESENICE
C. železarjev 5
KRANJ
Ljubljanska 23 Staneta žagaria 65
VOKLO
Gasilska 55
%«

a
t
TZ



............••
• V»'»»!'»'.

e>





GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.sj
Torek, 9. novembra 2004
Gorenjci bodo živeli zdravo
Projekt Živimo zdravo letos v Naklem, Kropi in v Žirovnici. Kuharske delavnice, telovadba in pogovori z zdravniki.
Krai\j - Ohraniti zdravje in dobro počutje do pozne starosti je žeija vsakogar. Spodbujai\ju k zdravemu načinu živUei\ja pa je namenjen projekt Živimo zdravo, ki je lani v Žirefi presegel pričakovai^ja, saj je predavaiya oziroma delavnice obiskovalo od 150 do 300 \judi. Letos bodo projekt izvajali v Naklem, Kropi in v Žirovnici, kjer bo v tamkajši^ji kulturni dvorani Breznica drevi ob 19. uri prva delavnica z naslovom Varujmo in krepimo zdravje.
Projekt Živimo zdravo se je začel na Finskem, pred tremi leti pa so ga začeli izvajati tudi v Sloveniji. Najprej v Pomurju, lani tudi na Gorenjskem, v reh, kjer je naletel na izjemen odziv tamkajšnjega prebivalstva. "S projektom Živimo zdravo želimo pritegniti lokalno prebivalstvo k aktivni skrbi za lastno zdravje, h krepitvi zdravja in preprečevanju bolezni. Z njim naj bi vplivali na življenjski slog ljudi in na preprečevanje bolezni sodobnega časa,"
je dejala Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., s kranjskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV), kije nosilec projekta na Gorenjskem. Koordinator projekta je višji medicinski tehnik Primož Brovč, pri izvajanju pa bodo sodelovali tudi vodja oddelka za socialno medicino, analitiko in promocijo zdravja Alenka Hafner, dr. med., profesorica zdravstvene vzgoje Nataša Drol Pelko, sanitarna inženirka MiŠa Ješe, fiziotera-pevti, medicinske sestre, kuhar-
Svetovni dan psoriaze
Ljublana - V Sloveniji ima psoriazo ali luskavico okrog 35 tisoč ljudi, kar je skoraj 2 odstotka celotne populacije. Bolezen je dedno pogojena, vnetna, kronična in nenalezljiva. Na slednje so opozorili tudi ob 1. svetovnem dnevu psoriaze, 29. oktobru, saj kljub temu, da bolezen ni nalezljiva, ljudje še vedno zavračajo stike z obolelimi. Mednarodna raziskava je pokazala, da večina ljudi Še vedno misli, daje psoriaza nalezljiva bolezen in da so vzrok zanjo slabi higienski pogoji, zato zavračajo stik z obolelimi. Raziskava potrjuje, da so oboleli še vedno socialno izobčeni, zato je predsednik mednarodnega združenja za psoriazo Lars Ettarp ljudi po vsem svetu pozval k večjemu zavedanju in razumevanju te bolezni in večji podpori obolelim. Slednjih je po svetu 125 milijonov in so zaradi nevŠečnega videza kože zaznamovani in diskriminirani. Svetovni dan psoriaze pa je bil tudi poziv obolelih k nujnim dejanjem, ki bodo izboljšala kakovost njihovega življenja. V Sloveniji za ozaveščanje bolnikov skrbijo v Društvu psoriatikov Slovenije, ki ima okrog 2 tisoč članov, med enajstimi podružnicami pa je tudi Gorenjska. Društvo izvaja obnovitveno rehabilitacijo, strokovna srečanja in športne igre
Redno gibanje, zdrava prehrana in izogibanje škodljivim razvadam so najboljša naložba za ohranitev zdravja.
izvaja
• R« S*
ji in zdravniki. Udeleženci delavnic v Naklem se bodo lahko pogovorili z zdravnico Nevenko Perčič Milakovič, dr. med., v Kropi bo za zdravniške nasvete poskrbela Marta Ropret, dr. med., v Žirovnici pa bo zdravniške pogovore vodila Alenka Cegnar, dr. med..
V Žirovnici bo prva delavnica drevi ob 19. uri, v kulturnem domu v Naklem bo prvo predavanje v četrtek, 11. novembra, ob 18.30, v Kropi pa v sejni sobi tamkajšnjega kulturnega doma 17. novembra ob 18.30. Obisk delavnic je brezplačen, na njih pa bodo med drugim govorili o krepitvi zdravja, zdravem srcu, najpogostejših dejavnikih tveganja, pomenu rednega gibanja, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju rakavih obolenj, zdravi prehrani in o pridelavi zdrave zelenjave. Projekt Živimo zdravo vključuje tudi lest hoje na 2 kilometra.
strokovnjaki bodo udeležencem brezplačno izmerili krvni tlak, krvni sladkor in holesterol, v delavnicah zdravega kuhanja pa bodo skupaj s kuharji pripravili zdrave obroke hrane. sodelovanju poleg lokalnega prebivalstva vabimo tudi društva. Šole in vrtce, saj želimo z nasveti za zdravo življenje seznaniti čim več ljudi. Lanski obisk v Žireh nas je prijetno presenetil, saj smo dejavnike tveganja izmerili več kot 350 ljudem. Zavedati se moramo, da je zdravje posameznika zelo odvisno od življenjskega sloga," je povedala Hovnik Keršmančeva. Predavanja bodo potekala do konca aprila prihodnje leto, nanje pa bodo opozarjali plakati z mavrico. Delavnice za eno občino stanejo 1,4 milijona tolarjev, od tega bo 900 tisoč tolarjev prispevalo ministrstvo za zdravje.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
DRUŽINSKI NASVETI
Dobre navade v družini (3)
Damjana Šmid
"Edina resnica, ki hi jo razglašala z vrha vsake hiŠe, je ta:
dobro življenje nas čaka - tukaj in zdaj. " (E Skinner)
Česa se spominjate iz kuhinje vašega otroštva? Kaj in kako so kuhale naše mame? Da so občutki, ki nas spremljajo ob obrokih še kako pomembni, dokazuje dejstvo, da se določene hrane spomnimo prav po občutkih, ki smo jih takrat čutili. Spominjam se palačink, ki smo jih otroci pekli ob dnevih, ko je imela naša mami podaljšan delovni čas. Čeprav je bila že ob štirih doma, je bilo to za nas nekaj dolgega in pustega. še dolgo potem nisem marala torkov. In tudi palačinke so mi bile nekam dolgočasne ... Sprašujem se, kako se počutijo današnji otroci, ko je že skoraj nemogoče, da bi bili starši že ob štirih doma. Kaj jedo in kako se počutijo? Pri obrokih ni bistvo v tem, da nas nekdo streže in razvaja, ampak je pomembno, da ga z nekom delimo. D61gčas je jesti sam in zato veČina samskih ljudi obeduje bolj skromno. Zakaj vam to pripovedujem? Prav zato, ker večkrat -slišim, da so danes skupni obroki nekaj utopičnega, nekaj, kar si težko privoščimo zaradi pomanjkanja časa. Pa vendarle verjamem, da se lahko vsa družina zbere vsaj pri enem obroku. Pa naj bo to zajtrk, kosilo, pozno kosilo ali večerja. Da bi si to navado olajšali, prosimo za pomoč vse družinske člane. Naj sodelujejo tako pri izbiri jedilnikov kot pri nakupovanju in pripravi jedi. Ideje za kuhanje so vedno dobrodošle in priprava obrokov je lažja. Če obroke načrtujemo. Tudi listanje kuharskih knjig je postala pri nas navada v Času, ko se kuha krompir ali golaž. Otroci imajo radi ustvarjanje in pri tem smo jim starši za zgled in spodbudo. Dodajanje in preizkušanje novih jedi na jedilnik je lahko zabavno opravilo, ki pove marsikaj o ljudeh. Zakaj se ne bi zgledovali po gostilnah, kjer pripravljajo mehiške večere, pa večere dalmatinske kuhinje? Za mehiško večerjo potrebujemo samo dober recept in očeta, ki si bo narisal brke in nadel značilni mehiški klobuk ... Zakaj pa ne? No, če si oče noče narisati brk, pa naj si jih otroci ali mama ... Smeha nam Še kako manjka. T\idi obisk kitajske restavracije ali navada, da ob določenih dneh obedujemo zunaj doma, je lepa. Z navajanjem otrok na obnašanje v gostilnah, restavracijah in v slaščičarnah jim bomo dali dobro popotnico za naprej. Jesen je Čas za kostanj. Potrebujemo samo kilogram kostanja in že imamo čaroben večer. Lupljenje in počasno uživanje v sladkem kostanju ponuja obilo priložnosti za zbližanje in prijazen pogovor. Zakaj bi takšne večere občudovali samo v filmih? Zrežirajmo si svoje lastne filme in uživajmo v njih. Zakaj pa ne?	•
Vesel je bil računalnika
Kamnik - Klemen Pagon s Hrusice, sicer dyak sredi\je šole v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku, je po zaslugi darežljivih donatorjev dobil prenosni računalnik in tiskalnik.
Oktobra je Humanitarni zavod Vid 18-letnemu Klemenu Pagonu, invalidu z mišično distrofijo, izročil prenosni računalnik. Med tednom, ko je Klemen v zavodu, mu bo računalnik služil predvsem za šolsko delo (pisanje na roko je zanj prenaporno), dobrodošel pa mu je tudi kot pripomočejc za prosti čas. Klemen je izrazil veliko veselje, da je dobil računalnik. "Ker se v prostem času ne morem gibati, veliko časa preživim ob računalniku. Letos imam tudi zaključne izpite, zato ga bom pri učenju koristno uporabil." je s pomočjo novega prenosnika donatorjem, podjetjem Mit inženiring, d.o.o., iz Kranja, Magnetik, d.o.o., Jesenice, Občini Jesenice, gospe Bernardi Novak iz Hraš in Humanitarnemu zavodu Vid pisal Klemen. D.Ž.
Brezplačno na zimske počitnice
Ljubljana - S pomočjo pobud Pomežik soncu in Vsi smo bili otroci je Zveza prijateljev mladine letošnje poletje omogočila brezplačne počitnice za 600 otrok iz socialno ogroženih družin. Ob koncu leta pa želijo revnim otrokom omogočiti tudi brezplačne zimske počitnice. Zimovanje bo v počitniških domovih v Kranjski Gori, Gorjah, na Srednjem vrhu in na Pohoiju, in sicer v času božično novoletnih in zimskih počitnic. Sredstva za brezplačn« zimske počitnice zbirajo v'humanitarni akciji Vsi smo bili otroci, ki poteka na pobudo podjetja Pejo Trading in v sodelovanju s trgovskim podjetjem Mercator. Z nakupom predmetov desetih blagovnih znamk, kijih na prodajnih mestih Mercatoija kupite od 14. oktobra letos do 31. maja prihodnje leto, prispevate 10 tolarjev in tako pomagate socialno ogroženim družinam, da bo 100 otrok lahko odšlo na zimske, še 200 otrok pa pozneje tudi na letne počitnice.	D.Ž.
I
skuterjem lažje po opravkih
Silvi Gantar, ki životari v tesni sobici domače hiše v Volaki in trpi zaradi napredujoče multiple skleroze, se čudiš,
koliko vedrine in optimizma še zmore. Društvo Ozara zanjo sedaj organizira dobrodelno akcijo.
Volaka - Silva je za sklerozo multipleks zbolela leta 1992, dve leti zatem pa so jo v Alpini invalidsko upokojili. Pozneje je doživela še več udarcev usode: razve-zala se je, zaradi napredujoče bolezni ni bila več sposobna skrbeti za hčerki in sta tako ostali pri očetu, sama pa se je preselila v rojstno hišo v Volaki, ki pa ni njena last. V hiši ima le skromno sobico, v katero nikoli ne posije sonce, sanitarije pa si deli z bratom, s katerim se ne razume najbo^e. Njena bolezen z leti napreduje, tako da se sedaj le še s težavo giblje ob pomoči bergel, zdravstvena zavarovalnica pa ji je dodelila tudi električni invalidski voziček. V njenih razmerah ji ta sicer ne pomaga kaj dosti, saj je po tesnem stanovanju v njem ne more gibati, okoli hiše, potisnjene v breg, pa tudi ne more. Dohod do hiše je tudi zelo strm in ko ga načnejo še hudourniki, je za Silvo Še težje. V občini Gorenja vas Poljane soji dohod enkrat
že nasuli m utrdili, sedaj pa znova obljubljajo pomoč. Še najbolj uporaben pripomoček je skuter na Štirih kolesih, ki ga je Silva pred osmimi leti že rabljenega dobila na Zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani. Z njim se lahko zapelje tudi do trgovine na Ho-tavljah ali do zdravstvenega doma v Gorenji vasi, oddaljenih nekaj kilometrov. Želi namreč ostati samostojna, dokler bo le mogoče.
Bolezen in stiska odbijata ljudi in tudi Silva ni deležna posebno pogostih obiskov. Pa kljub temu premore še veliko volje in vedrine. Med redkimi obiskovalci je Bogdan Dobnik, socialni delavec iz društva Ozara, neprofitnega, nevladnega, socialno humanitarnega društva, ki združuje ljudi s težavami v duševnem zdravju. Ko je bila v najtežji duševni stiski, so ji pomagali skozi najhujše» nudili so ji brezplačno pravno pomoč, ko jo je potrebovala, pogosto jo peljejo k zdravniku in
V gostišču za dober namen
Ljubljana - Avgusta letos je bila podpisana pogodba za gradbena in obrtniška dela za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. Stavba že raste, uprava Ustanove za novo pediatrično kliniko pa sedaj poziva k novi akciji, a katero bo zbrala del denarja za opremo. Imenuje se Moje gostišče za otroke, potekala bo leto dni in se bo selila iz gostišča v gostišče po vsej Sloveniji. Prvi gostitelj in donator bo Gostišče Portal iz Ljubljane (lastnik Momo Jorgačevič), ki že jutri, 10. novembra, ob 19. uri vabi na dobrodelno večerjo. Ob dobri.hrani in pijači bo goste zabaval ansambel Fejata Seidića, zmagovalca Guče 2004, mednarodnega tekmovanja trubačev. Trubači bodo igrali brezplačno, dokler se gostje ne bodo utrudili, obljubljajo organizatorji. S pomočjo sponzorjev in zaposlenih v gostišču, gostov, ki bodo za večeijo in glasbo plačali 5000 tolaijev, nameravajo zbrati 1,25 milijona. Karte so na voljo v blagajni Pediatrične klinike na Vrazovem trgu 1. D.Ž.
čeprav se je prebila skozi najtežje psihične stiske, jo še vedno obiščejo. Radi bi ji pomagali tudi pri nakupu novega električnega skuteija, kajti stari je že odslužil svoje in jo je na njeni poti tudi že pustil na cedilu. Skupaj s podjetjem, ki uvaža tovrstno opremo za invalide, so sicer izbrali skuter nižjega cenovnega razreda, a si ga Silva, ki živi z majhno pokojnino 114 tisočakov, obremenjeno z dolgovi, ne more privoščiti.
Tako društvo Ozara začenja z dobrodelno akcijo za nov Silvin pripomoček v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Škofja Loka in Gorenjskim glasom. Denar bodo zbirali na računu 07000 - 0000187397, sklic na številko 00400, s pripisom "za Silvin skuter", v Gorenjskem glasu pa bomo kot vselej objavljali imena darovalcev in spremljali, kako se bo zbiral denar.
Danica Zavrl Žlebir
Silva Gantar na skuterju, zraven nje Bogdan Dobnik iz društva Ozara
. ' • '."I
Torek, 9. novembra 2004
AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Test: Chevrolet Kalos 1.4 SE Premium Plus

Zasnova, razvoj in proizvodnja domujejo na Daljnem vzhodu, dolžnosti botra opravlja velika ameriško-evropska avtomobilska korporacija, izdelki so bolj kot kdajkoli
doslej prirejeni in usmerjeni h kupcem na stari celini. Takšen je na kratko Daewoo, pardon Chevrolet.
Zameg^en spomin na stare Čase. Kmalu bo naokoli eno leto, odkar so se pri evropski podružnici mogočnega General Motorsa odločili, da se bodo avtomobili pred časom kupljenega južnokorejskega Daewoo-Ja v državah srednje in vzhodne Evrope preimenovali v Chevrolet, drugo znamko istega koncema. Seveda pa k boljšim prodajnim rezultatom ni pripomoglo le zveneče ime, ampak tudi ozdravitvena terapija, ki je pripeljala do bolj privlačnih modelov azijskega avtomobilskega proizvajalca. To velja tudi ali še najbolj za drugega najmanjšega z imenom kalos, ki je nastajal še v Času, ko se je Daewoo pogrezal v globoko krizo. Kalos je za zdaj na voljo kot petvratna kombilimuzina in štirivratna li>
muzina, trivratna izvedba pa bo še dopolnitev. Tudi najdaljši različici, torej štirivratni limuzini skoraj ni mogoče oporekati oblikovne mičnosti, čeprav je takšna karoserijska zgradba na slovenskem trgu med najmanj zaželenimi. Sorazmerno visok sprednji del se zložno nadaljuje v veliko vetrobransko steklo in dokaj kratko streho, nato pa se silhueta konča v nabitem limu-zinskem zadku. Prtljažnik na prvi pogled sicer obeta več kot izkazujejo mere, vendar je le na pričakovanem sivem povprečju in še vedno nekoliko večji kot pri kombilimuzini.
Po pričakovanjih. Kalosova notranjost razkriva pričakovano prostornost in udobje, ki ga v tem velikostnem razredu seveda ni na pretek. Sedeža za voz-
nika in sopotnika na desni strani sta dobro odmerjena, le čvr-stejše bočne opore jima manjka, medtem ko se potnikom na zadnji klopi godi precej slabše, še zlasti če se želijo nanjo stlačiti trije. V tem primeru ne manjka samo centimetrov za kolena, ampak so preveč stisnjene tudi rame, zato je najbolje, če družina, ki to limuzino uporablja za osnovno prevozno sredstvo, nima več kot štirih članov. Oblikovalci so si zamislili oblikovno dokaj privlačno armaturno ploščo, toda izvedba se najbrž ne sklada z idejami. Trda, že na pogled precej cenena plastika, pusta barvna sivina z nekaj Črnine, ne ravno povsem posrečena stikala in še nekaj drugih podrobnosti govorijo o tem, da je kalos nizkoprora-čunski avtomobil, k sreči pa je že v serijskem in še bolj v dodatnem spisku opreme na voljo
kar precej dodatkov, ki zagotavljajo varno vožnjo in udobje, med njimi velja posebej izpostaviti učinkovito klimatsko napravo.
Priletno srce. V kalosovi motorni paleti ni nobenega pretirano tehnološko naprednega pogonskega stroja, a tudi proizvajalčeva filozofija je takšna, da stavi na preverjeno tehnologijo za temu primerno ceno. Nič drugače ni z 1,4-litrskim ben-
TEHNIČNI PODATKI
Mere:..................d. 4,235, š. 1,670, v. 1,490 m, medosje 2,480 m
Prostornina prtljažnika:................................................ 320/725 I
Teža (prazno v./ dovoljena):....................................1060/1525 kg
Vrsta motorja:..........................................štirivaljni, bencinski, 16V
Gibna prostornina:.......................................................1399 com
Največja moč pri v/min:.............................61 kW/83 KM pri 5600
Največji navor pri v/min............................................123 pri 3000
Najvišja hitrost:............................................................170 km/h
Pospešek 0-100 km/h:......................................................12,1 s
Poraba goriva po EU norm.:.......................8,4/ 5,5/ 6,6 1/100 km
Maloprodajna cena:...............................................2.144.764 SIT
Uvoznik:.........................................GM Daewoo CEE, Budimpešta
cinskim štirivaljnikom, ki velja za sredinsko ponudbo pod motornim pokrovom. Pogonski stroj je že nekoliko v letih, a deluje zanesljivo in zna zadovoljiti želje manj zahtevnih voznikov; to med drugim pomeni, da je zadovoljivo prožen in zmerno poskočen, preveč hrupen, ko ga voznik priganja v neljubo visoko območje vrtljajev, v družbi z ne ravno vzorno natančnim
OCENA
(★ slabo - ★★★★★ odlično)
Zunanjost: Notranjost: Udobje Motor:
Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena:

?
FordFocus
menjalnikom. Poraba bencina je zelo odvisna od načina vožnje, a se povprečje utegne iziti s 7,9 litra na 100 kilometrov. Udobje med vožnjo je podobno kol pri večini te velikostne skupine, le udarce kratkih grbin podvozje prenaša malce slabše, kar se nekoliko manj občuti pri polno naloženem avtomobilu.
Pomen zvenečega imena. Nekoč so bili (in so na ameriški strani Atlantika še) velike limuzine in pošastno ogromni terenci. In zdaj ima znamka s stiliziranim pozlačenim križem še mlajše aziatske sorodnike, kar seveda ni nič slabega. Marsikomu je namreč toplo pri srcu, če sedi za volanom avtomobila z zvenečim imenom.
Matjaž Gregorič
FordFocus
Omejena količina
vozil
Ford Focus sedeža
600.000 SIT
ugodneje.
<o u
«A
%
Ustvarjen za življenje Narejen, da traja
Avto Kadivec
MlakarievarSI 4208 Šenčur tel.: 04/279 0023
pon.-pet.: 8-12,13-18 sob.: 8-12
Poraba - kombiniran način vožnje: 5.2-7,61/100 km Emisija COj- 138-181
NA KRATKO
Sportnost pred limuzinsko klasiko
Novi mercedes-benz CLS letos na voljo tudi peščici
slovenskih petičnih kupcev.
Le poldrugi mesec je preteklo od prvega uradnega krsta nove stvaritve stuttgartskega avtomobilskega mogotca Mercedes-Benza, ko je novi CLS že na voljo tudi slovenskim kupcem, bolje rečeno peščici tistih, ki želijo sebi in drugim dokazati, da je novi CLS drugačen od tekmecev in tudi od tistega, kar je pri trikraki zvezdi nastajalo doslej.
Novinec je pravzaprav štirivratni kupe, čeprav je karoserijska zgradba limuzinsko tripro-storska. Osvaja z žarometoma, ki sta zavihana visoko v prednja blatnika, prepoznavno hišno masko hladilnika, gibkimi bočnimi linijami, ovalno izbočeno streho in zadkom, ki nekoliko spominja na kupeje prestižne britanske znamke. Za nameček je štirikolesnik z atletsko "postavo" obut v aluminijasta 17-ali 18-palČna platišča s širokimi nizkopresečnimi gumami, svojstven pečat pa avtomobilu dajeta tudi široka kromirana zaključka izpušnih cevi. Novincu sta zaenkrat namenjena le dva bencinska motorja, v različici
I
CLS 350 3,5-litrski bencinski šestvaljnik (200' kW/272 KM) in v CLS 500 5,0-litrski osem-valjnik (225 kW/306 KM). Pri
obeh se moč na zadnji kolesni par prenaša s pomočjo najnovejšega samodejnega sedemsto-penjskega menjalnika 7GTRO-NIC. Odločitve o morebitni vsa-ditvi turbodizelskega motoija še ni, zato pa je že znano, da kmalu pride "kraljevski" CLS 55 AMG, v katerem bo rohnel osemvaljnik s 350 kilovati oziroma 476 konjskimi močmi. V Stuttgartu so CLS-u namenili vlogo dragulja; izdelati nameravajo le 30.000 avtomobilov letno, čeprav bodo apetiti najbrž večji. Tudi pri nas bi uvoznik AC Intercar verjetno lahko prodal še kakšnega več kot devet, a za to bo še priložnost prihodnje leto. O tem, daje novinec svojevrsten dragulj, govorijo tudi cene: najmanj 15,89 milijona za CLS 350, vsaj 19,65 milijona za CLS 500 in kar astronomsko veličastnih 28,1 milijona tolarjev
za-CLS 55 AMG.
Matjaž Gregorič
Plus za dolžino in
prostornost
Mitsubishi je predstavil novi Golt Plus, ki bo naprodaj samo na Japonskem
Japonski Mitsubishi, ki se sicer Še vedno utaplja v rdečih poslovnih številkah, nadaljuje politiko hitrega razvoja in predstavitev novih modelov. Tako so pred kratkim pokazali prve fotografije colta plus, novega kompaktnega enoprostorca, ki ga bodo prodajali samo na domačem japonskem trgu. Gre za prvi nov avtomobil po maju 2003, ko so poslali na ceste večjega enoprostor-
varni pravijo tudi, da je podoba nekoliko bolj konzervativna.
Vzrok, da novinca ne bo naprodaj v Evropi, ni natančneje znan, utegne pa se zgoditi, da se bodo pri Mitsubishiju za to potezo odločili naknadno. Proizvodni načrt je za zdaj dokaj skromen in predvideva izdelavo 24.000 primerkov letno. Vse ostale različice novega colta namreč nastajajo v tovarni NedCar na Nizozem*




ca grandis, ki je za razliko od novinca naprodaj tudi na evropskih trgih. Colt plus je torej na voljo samo v izvedbi z volanom na desni strani, poganjajo ga izključno bencinski motorji, na voljo pa je z dvo- ali štirikolesnim pogonom. Nastal je na enaki osnovi kot običajni colt, le daje z daljšimi previsi preko koles pridobil 30 centimetrov skupne dolžine in dodaten prostor v prtljažniku, ki meri 364 litrov. Sedeže v zadnji vrsti je mogoče podreti oziroma zložiti zgolj s potegom ročice. Zunanjost colta plus je videti bolj zaobljena kot pri običajni tri- ali petvratni izvedbi, v to-
skem, od maja do septembra pa je bilo prodanih 9.000 avtomobilov. Petvratni različici se bo spomladi tudi na slovenskem trgu pridružil nekoliko športnejši tri-vratni colt. Matjaž Gregorič

I'fin \ n/tfn
Na zaiogi vedno več kot rju vozi!
Vsa vozila imajo do
• •
ODPRTO: 19
nies. garancije
Tel.: (04) 201 52 40
SOBOTA: 8*" -
MOdlL
Alpctcütr Rrmftnt dd.,
c. 22,4000 Kr^nj
Prva pomoč za zmedo
Ljublana - Pred dnevi so se razširile govorice, da bo morala večina lastnikov motornih vozil
s 1. januarjem 2005 zamenjati komplete prve pomoči, češ da sedanji ne ustrezajo novim standardom zapisanim Pravilniku o kompletu za prvo pomoČ, ki spada v obvezno opremo motornih vozil. Takšno stališče je bilo predstavljeno tudi na novinarski konferenci, ki jo je v sodelovanju s prometno policijo pripravila AMZS, na njej pa je sodeloval tudi predsednik uprave domžalske Tosame, kjer so si že meli roke zaradi obetajočega zaslužka.
Takoj po omenjeni konferenci pa so iz Direkcije RS za ceste poslali sporočilo za javnost, v katerem je trditev, da kompletov za prvo pomoč v motornih vozilih, ki so bili že v uporabi pred I. januarjem 2005, ne bo treba zamenjati. Tako je določeno v Pravilniku o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih vozil (Uradni list RS, št. 106/04), ki se bo začel uporabljati L januarja 2005. Povzetje po predpisih nekaterih evropskih držav in usklajen z domačini institucijami. Vsebina kompletov za prvo pomoč, ki jo ta pravilnik predpisuje, se bistveno ne razlikuje od vsebine obstoječih kompletov, pomeni pa poenotenje vsebine, velikosti, načina pakiranja in obveznost strokovnega navodila v slovenskem jeziku. Začetek uporabe tega pravilnika ne pomeni,
da bo treba po 1. januarju 2005 zamenjati vse komplete za prvo pomoč, ki so sestavni del obvezne opreme vozil, ampak to, da bodo proizvajalci obvezani na trgu ponuditi take izdelke, ki bodo skladni z novim pravilnikom.
Matjaž Gregorič
Rekordni Mazdi RX-8
Na 12,3 km dolgem hitrostnem ovalu za preizkušanje avtomobilov v Pappenburgu, v Nemčiji, sta dve mazdi RX-8 po 24 urah vožnje potolkli 40 mednarodnih rekordov. Oba avtomobila sta v 24 urah neprekinjene vožnje (s prekinitvami za nalivanje goriva in menjavo voznikov) prevozila veČ kot 5.000 kilometrov, ena s povprečno hitrostjo 212,835 druga z 215,934 kilometra na uro. Spoštovanje predpisov FIA med 24-urnim naskokom rekordov so nadzirali komisarji DMSB (nemška zveza za motorni šport). Vozila za rekordni nastop so v skladišču v Antwerp-nu, Belgija, izbrali izmed serijskih RX-8 in jim plombirali menjalnik in motor.
Milijonta Xsara Picasso
v tovarni grupacije PSA Peugeot Citroen v španskem mestu Vigo so pred kratkim izdelali milijontno vozilo citroen xsara picasso. Milijontni primerek je opremljen s turbodizelskim motorjem Hdi in je bil izdelan za Turčijo. Proizvodnja se je v tovarni Vigo pričela leta 1999, trenutno pa se xsara picasso proizvaja v Porto Real v Braziliji in v Wuhanu na Kitajskem. Rekordno leto proizvodnje je bilo leta 2002, ko je iz tovarniških dvoran prišlo 239.695 vozil, od začetka letošnjega leta jih je bilo izdelanih 153.125. V Sloveniji se za xsaro picasso najde povprečno po sto kupcev mesečno.

GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
Zaključek akcije 60 vzponov na Katarino. Dokaz, da leta niso važna. Rekord med rekreativci, 146-krat gor in dol.
Katarina - Kolesarska odisejada se lahko začne v Medvodah, skozi Goričane, Soro, po dolini Ločnice, do vasi Trnovec in končnega d^a, domačge Na Vihri na Katarini. Opisana pot je dolga približno 12 kilometrov, tudi navkreber, in zelo dober rekreativni kolesar jo prevozi v dobre pol ure. Pa nikar ne obupajte, ste rekreativci in do ciya imate na razpolago veliko časa. Lahko postanete tudi član velike družine, ki se piše *'60 vzponov na Katarino*'.
"Letošnja akcija je peta po vrsti in je potekala od 15. marca do 25. oktobra. Letos smo imeli že 94 udeležencev. V glavnem so to domačini iz medvo-ške občine, iz Ljubljane, tudi od drugod. Kolesarski cilj je domačija Na Vihri na približno 680 m nadmorske višine, torej je treba premagati dobrih 300 m višinske razlike. Poti navkreber je več, večinoma gozdnih, ampak višinska razlika je za vse enaka. Pred domačijo je v nabiralniku knjiga, v katero se vsakokrat vpisujejo kolesarji, pa ne z imeni, ampak s številko, ki jo dobijo na začetku sezone," je povedal v imenu organizatorja predsednik Kolesarskega kluba Medvode Mirko Plazar.
V petek so imeli Na Vihri družabno srečanje ob zaključku letošnje akcije. Udeležencem so podelili pokale, narejene v obliki kolesarjev, za doseženih 60 vzponov ali več, in za 30 vzponov, za manj vzponov pa so bile za spodbudo pripravljene lesene kolajne "Katarinko-ti". 43 kolesarjev je bilo v tej sezoni na Katarini vsaj 60-krat, 23 pa 30-krat.
Med najbolj zanimivimi sogovorniki na zaključni prireditvi je bil zagotovo najstarejši udeleženec, 78 letni Drago Smodiš iz ŠiŠke, ki je bil na cilju kar 64-krat: "Prekolesarim 6 do 7000 km na leto in približno
pol teh kilometrov naredim na Katarino. Vedno kolesarim sam, kajti težko dobiš nekoga z
istim tempom. Danes je moj poslovilni dan, ker so mi zdravniki zaradi težav s kolenom vožnjo navkreber odsvetovali. Veste, človek počasi popušča. Triatlon sem že pred leti pustil, tek lani, kolesarjenje navkreber pa zdaj. Ampak ostanejo mi telovadba, hribi ...
Marjanca Po^janec je prav tako favoritka posebne vrste. Po številu vzponov se je najbolje odrezala med ženskami, kar 103 krat je prikolesarila sem gor: "To je moj rekord. Na začetku so me gnali vpisi, 60 jih je bilo treba za pokal, potem me je pa vleklo naprej. Sem si rekla, mogoče jih bo pa sto. Doma sem iz Spodnje Senice in naravnost iz garaže se zapeljem do vrha Katarine. Je pa treba iti kar petkrat na teden. Če hočeš biti tolikokrat gor."
Še mimo enega gospoda ne moremo. Doma je iz Besnice, v službo v Medvode pa se že dve leti vozi s kolesom. Po službi, včasih pred njo pa, tako, mimogrede, še na Kat;uino. Letos kar 146-krat. Marjan Novak: "A zakaj se s kolesom vozim v služ-
Marjan Novak, 146-krat gor in dol.
78-letni Drago Smodiš
Marjanca Poljanec, rekorderka med ženskami
ZANIMIVI * ŠPORTNI * REKREATIVNI * EKSTREMNI
Freestyler Tine v Evropo
Sezona evropskega pokala v "freestyle windsurfingu" se je zaključila
Med najboljšimi najdemo tudi Slovence.
Premantura - Tradicionalni festival adrenalinskih športov Hallowind v Premanturi na HrvaŠkem se je letos vrtel predvsem okoli finalne tekme evropskega 'windsurferskega freestyle' pokala (European Freestyle Pro Tour). Letošnja sezona v najmočnejši windsurferski "ligi" na stari celini je postregla s kar enajst tekmami v Franciji, Italiji, Švici, Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Grčiji in na Hrvaškem. Povsod pa je kar veliko vlogo odigral slovenski profesionalec 'prostega deskanja oziroma sur-fanja' na vodi, štiriindvajsetletni
Tine Slabe iz Kopra. V Italiji si je 'prisurfal' celo drugo mesto, drugače pa se je na vseh tekmah uvrščal med deset v konkurenci več kot petdesetih tekmovalcev.
Na finalu v Premanturi jo je tekmovalcem nekoliko zagodlo
vreme, a so organizatorji vseeno uspeli izpeljati dva tekmovalna dneva. Tako je občinstvo ob dovolj močnem vetru videlo kar veliko kvalitetne akcije. Na koncu je bil najboljši Nizozemec Kevin Mevissen, ki je v finalu
Razpis Fundacije za Šport
Le še sedem dni
%
Fundacija za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu za leto 2005 namenja za Športno rekreacijo, dejavnosti interesne športne vzgoje otrok in mladine, Športne dejavnosti študentov 80 milijonov tolarjev. Od tega bo namenila za projekte novih množičnih športno-rekreativnih prireditev do 20, za ostale programe s področij športne rekreacije, dejavnosti interesne športne vzgoje otrok in mladine. Športne dejavnosti študentov pa do 60 milijonov tolarjev. Razpisne spletne obrazce in popoln razpis najdete na naslovu www.spic.si.' Časa imate še do 15. novembra 2004!	A.B.
premagal odličnega Avstrijca Chrisa Sammerja. V malem finalu pa je bil Nemec Norman Gunzlein boljši od Italijana Mattea Guazzonija, ki pa je kljub vsemu postal novi evropski prvak pred Gunzleinom in Italijanom Andreo Rossatijem. Slovenec Tine Slabe je bil v Premanturi sicer peti, skupno pa je pristal na nehvaležnem četrtem mestu.
V zvezi s tekmo v Premanturi pa je potrebno omeniti tudi dober rezultat šestnaj stletnega Kranjčana Andraža Zana, ki pa je z doseženim 17. mestom postal drugi najboljši Slovenec "freestyle windsurfinga".
A.B., feto: arhiv Tineta Slabeta
Mirko Plazar in župan Stanislav Žagar podeljujeta pokale
bo? Ja, moraš nekaj nase dat, malo sem zaradi tega tudi shujšal, pa tudi v službi imam delo, kjer ni toliko gibanja. Je pa res, da sem šel tudi v mrazu in dežju. Toliko vzponov na Katarino pa sem naredil bolj zaradi sebe. Sicer kolesarim tudi na Jamnik, Jezersko, Jesenice. Udeležujem se maratonov po Sloveniji, skupaj s sinovoma, včasih se nam pridruži tudi žena. Bom nadaljeval, seveda odvisno od razpoloženja in zdravja."
Najmlajša udeleženka je bila enajstletna Vesna Kajzer iz Medvod, ki je svojih 60 vzponov na Katarino pokomentirala na kratko: "Ni bilo lahko, težko pa tudi ne. Drugo leto bom Še nadaljevala s tem, ampak zdaj bo na vrsti bordanje."
Matic Vojsk, kolesar s 60 vzponi, ki sicer išče kolesarske izzive tudi drugod po Sloveniji in tujini, pa pravi, da je že "pred leti predlagal, da bi povezali več kolesarskih točk v škofjeloškem
in polhograjskem hribovju, za kar bi morali pokazati interes tudi tisti, ki bi gostili prireditev, ne samo organizatorji. Mislim, da bi to še razširilo udeležbo rekreativnih kolesarjev, z nekaj obveznimi in nekaj izbirnimi cilji." Zakonca Lidija in Sašo Pra-protnik pa sta opozorila tudi na to, da se brez čelade, odsevnih teles v temi ... ni pametno usesti na kolo.
Suzana P. Kovačič, feto: Gorazd Kavčič
Naslednji bo Hyundai!
Izjemni prihranki do 400.000 SIT.
funky 1.1 GL že za 1.605.920 SfT,
funky 1.3 s klimo že za 1.935.680 SIT.
ss

tn
E
CO
«C
s
ui O
3
136 • 215g/km.
Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo igemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele.
Ato$ PriiTO prihranek do 220.000 SfT, Accent prihranek do 347.000 SIT,
antra prihranek do 350.000 SIT, Matrix prihrani do 400.000 SIT.

Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili.
HYunoni



J
Torek, 9. novembra 2004
ZANIMIVOSTI, UVG / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • STRAN
SO
Skupina mladih iz Šenčurja je že sedmo leto zapored pripravila gala ples.
Šenčur - Ob prav^ičnem številu se spodobi tudi prav^ično ime. Zato so organizatorji letošnji sedmi gala ples'^poimenovali kar Sen plesne noči. Poskrbeli so tudi za okrasitev dvorane, s katero so pričarali prav^ično vzdušje, po parketu pa so se sukale mične gospodične v do tal segajočih krilih in zali gospodiči s kravatami okrog vratu. Kravata je bila ta večer še kako pomemben kos obleke, saj so na koncu izbrali najbolj domiselno in njenega lastnika tudi nagradili.
Cigaret, alkohola in kavbojk ta večer ni, velja pravilo, ki se ga morajo držali vsi obiskovalci gala plesa, ki ga vsako leto prireja skupina mladih iz Šenčurja v tamkajšnjem domu krajanov.
Kot je bilo videti, so pravilo vzeli zelo zares, saj je bila veČina deklet v dolgih večernih oblekah, fantje pa v kravatah. "To se spodobi za take prireditve," sta se strinjala Tina Šinkovec in
Simon Štriker, ki pogrešata še več takih plesov na Gorenjskem. Tino Šinkovec je za omenjeni les že lani navdušila sestra, eprav je bila lani brez spremljevalca, pa je kljub temu brez težav našla soplesalca, je še povedala. Na fante, ki bi se opogumili in jih povabili plesat, so v temnem kotičku čakale tudi Erika Osterman, Tadeja Ko-govšek in Andreja Traven. "Letos smo prišle prvič in nam je zelo všeč," so zatrdile. Navdušene so bile tudi nad zamisli-
Po pravljično okrašeni dvorani se je zavrtelo več kot sto parov.
Za vas beležimo čas!
mCiLAS
jo o večernih oblekah. "Tako imaš vsaj kdaj priložnost, da se lepo oblečeŠ."
Ideja o gala plesu se je že pred sedmimi leti porodila skupini mladih, ki skupaj pojejo pri pevskem zboru in gredo tudi sicer večkrat skupaj ven. Dvorano jim brezplačno odstopi občina, za vse ostalo pa poskrbijo sami. Čeprav je organizacija gala plesa precej zahteven podvig, jim zagona še ni zmanjkalo. "Zdaj nas že kar sprašujejo, kdaj bo ples," sta razložila Marko Bon-ča in Barbara Kavčnik in obljubila, da bo skoraj zagotovo tudi prihodnje leto. Zanj se je namreč že razvedelo, tako so letos našteli že več kot dvesto plesalcev. "če bo šlo tako naprej, bomo morali razmisliti o večji dvorani," je še dodal Marko Bonča. Vsako leto pripravijo tudi presenečenja, letos je bila to recimo zabavna dražba deklet in izbor najbolj domiselne kravate. Čeprav so na plesu prevladovali mladi, pa Marko Bonča zagotavlja, da starost ni ovira: "Tudi mi se staramo..."
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič

iZhePLSi

VM^ovenskl portal tnalih oglasov
Uro zavrteli za sto let
Takole so se prejšnji teden predoseljski gasilci podati
voščit 70-letniku Viliju Tomatu.

Krai\j - Člani prostovoljnega gasilskega društva Predoslje se že pripravljajo na stoletnico, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. Sredi minulega tedna popoldne pa smo jih srečali, ko so na sto let stari brizgalni, ki stajo peljala iskra konjiča, brzeli voščit Viliju Tomatu, ki je v sredo praznoval 70 let.
Vili Tomat je prostovoljni gasilec že 56 let. Član gasilskega društva Kranj Primskovo, član predsedstva gasilske zveze Slovenije - ta mu je za izjemne zasluge za razvoj gasilske organizacije leta 1988 podelila najvišje priznanje zveze, kipec gasilca z nagrado Matevža Haceta - in gasilske zveze mestne občine Kranj. Ob letošnjem občinskem prazniku mestne občine, 3. decembra, bo Vili Tomat za svoje dolgoletno delo na področju prostovoljnega gasilstva prejel tudi Veliko plaketo mestne občine Kranj.
H. J., foto: Tina Doki
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih &e nikoli nI bilo tako udobno.
DELO ii'M'^i'^'i'ii'ti
Novice
VESTNIK
primorske Stiski novice TEDNIK
WWW.GORENJSKIGLAS.SI

• .. t«.. •.

CO CO
<0 o

o o
o
E
0) >
o
C
0>
E o
E
O)
2 a
C
o >o o
o ■o
o o
V)
0
CO N
1	^^^m
C
OJ Ui
CO D)
TJ O
d) • ^^^^
O
Ui
O
a
n o -o
(O p
<0 2 a
(D
Z
O
a o •o
0)
E
d)
E
o
a
CO
iS o
a
V)
^ 6 o ^
o ^ £ o
^ S
E -S
"O -p ^ §
o. E
o ^
o
-D
CO
CÖ N
E C .2,
CO
o
o a
CO
CL
.2, 'c
.«iS
a? S
D CO
:o a
s
o
CO
o
CO ^ ^ t
CO 9
O) 0-
0
O
'N D
■D
CO
CO «ü O
O
o . o
o CVJ
O ^
CO C N
o
o §
CO ^
O) o d) :=
C -9
>o o 2
o CO CT "c
o .s,
"O o
CO D
»o o
•o
o a
CO C
o
"čo ■o o
o E
o
CO N
S o
_C0
_ <l>
CO N
0) C
'O
n
O
CO JO
a
CO
CT
<D
0
a
o
to
o a
d) C
'Ü k ^^m
a
o
C
^ CO o
CO
(D
CM
0)
C 0
E
0
Q.
CO
2
a D a >
"55 0 CO
0
Ü o
E
0	^
E	2
CO	CO
•ö	N
2 o
CO Q.
o ^
n CL
E 0
E
0
CD
O-
CO LO
(Ü >o
o £
O
(9
N
fO
>o
(O
(Q
O)
O
< cc
CQ
O
O <
o
o <C (A*k ima
<0 • «■M
O (O
o
CO
Ui 0
(0
>o o
liJ
Ki o
rom


i
izhePLSi
(O
>o ><0
•O
o
N <0
<f>
E <0
o a
C
o!
S
•o 0
o- ^ 0 .0 >0* o
E ^
-5 g
o g
S ^
^ "C
CO d
CO	N CO
CT	O
0	CT
^ 2 0 Q.
^ t
al 0
^ C
CO 0
>o o
-S o
o -o s. o 0 o
0 ^ >
0 0 1!
d) •O
E
p CO
o a
0 LU o6
0 CO
CO
CO CO Ö)
C C
o
C
■o
CO CT 0
■C
'Ü CO
3
C CO
o?
o
CO C
o

o -JS
CO
CO N
o a
§ 0
0	'5
1	^^^^^
o o
E
C
•o
o
s g
a
o
_ C
0 0
it: O.
0
C
1 _co
0 T3
N
n E
•
0 to
0 E
CO C
0
0
g, CT W 0
0
0 ^
O
a
p
CO
■o .0
čo
■C
C
CO
CT
0
S
CO
0 N 0
0 "c
O
CT
N
CVJ
CO
9 . __
CO iS CO
CO
N
E o
C p
>ü
C\J N
O
C "D
CO
CO
O
CO
0
- - CD
0 CO OJ ^ C -
"O 0 CO E _•
CT 5 .-s
CO
I
I ^p^^
o
CO
s ^ a 2
0 0: CL
r 0
n
o
■D
0 0 CT E
ri -Č 0
~ « >o
iS o
N £
> n
Q o
0 E
-o ^
0
a
CO
N
a CL ID 2
o o
M 0 "O N
E ^
O
CO "D
O 2
C. ^
ä o
CO CL
0 CO ^ 0 ^
o C 0
CT > N O Tt - CO o
9 äs
č % g aD
CO m 05 o
O) o>
CO
CO O)
s? «
>c!5 Tj
O) p ^^^^
— N.
w LO
h-
o>
O)
i M.
<
<r O
O $
CO
<
cc
(6
CO
i
Q. CO 3 -Q
O 'Ü
E o
■o
o
s*
Ž
CO
er
O >
o
2 o
s
C
CO p
o
CO C
o
o o

O)
o
LO
^ CA N
CO
is
>ü 'O
. o
s "O
Cd o
Mali oglasi posle] tUvg spletnem portalu \zbši
CT I
iS ^ iS
^ ^ 05
o s ^
5. O) ;r-
CO
>o p
■O
0
1
CD O) C3)
O)
co"
CT
iS
<0 C N
0 >
n
O
r
LO O) O
CO CD
CO
>o
— o p
0
1
h-c^
O)
o
•k
h-G> O)
CO
X2 O TJ
CO
O
C
a
0 CO
CO ■O
e"
o
C
0
E
co
C
0	C	i)	0	C
>			C	0
2		0	"O	"O
0		CO		0
		CT	C	n
Q.	0	0 C	CO	0 C
0 "D 0	1	.1	co CT	>N 0
co 0
co	CT 0
C	CO
co	o
o	s
co Q
I
•o
0
N
co <D
0 2 C 'N ^
- •= o
co
o o
C
0
CO CT
E
S	o
CT	w
0	0
O
CO
o
co g
a
co
co o
0 >N D
0
•C 0
E
co
. co
co 0
N
CO
O
CO g
a
Ȇ 0 o C
ač
■C
a
"O
co
co
I
co
co ■o o a
co
co g
a
0 C 0
"P ■>
T5 g
a co
E g
'n
0
1
co co
CT 0
"D C g 0
co o
-C
0
>	3
-O g
>	a
co o ^ co
I-s
o > 5 't
>ü
n <N
O
0 0 —' C
0 "O Ü ^
O 0
0 ■O
N
__CO X
C CT P
0	O
CO
0	^ O
C	C
0	0
0
>N D
N
i CO
O
to g
J
CT
co g
0
iS 0 ■a
N
» M»
co
CT 0
co
n
o
co t Ȇ co
C
co
CT 0
CD
^ O
T- CÖ I
CL
0
N
(X.
t
co
O
c 0
»o co
co
I
I M^B
O
co
O
V)
co
co
o c
■9. Ž
n
■O
co >c0 co 0
>o >
•D
CO
GC co
^	S
O	iS
o	co
cm	"o
r--'	-D
CsJ	o
co
CT
0
I
CO ■O
o a
co
o
CT
o co
c
>Ü n
0
co
1 a
•C
Q.
co
Tt
CM
co co
■e CM
CT -T}
a Cl .. co
N
E
co
C
>ü
o
o
0 co
o
co g
a
co
■o
0 š
a
D C
>o
CO
co	<D
O	z
^	V
_	0
iS C
"O co
o >
ao
r^ 'Ü
C co
§ O
c
co
co
n
»O
O
E o
E
• •
c t5
0
co
O co
co
0
•
t3
0
i § C^ 0 ^ ^
c
co
c 3
E o
0 CT
S I
s o
0 B
o. (O
0 O
co
•Ö
C o	^
m Ä	0
'CO	C
g	>0
-	'52
o	"d
C	^
co	^
C	C
co	C
•o
o
o •o
o
g B
^ I
|i
o
"o
o a
co > «
^ 0 O -o
~ n
CT .tS ^ 0 ^
> O
o
co
I
CO 2
o
»o p
^ C
0
1
0
co >
o
E o
0 co
o
CQ g
^ Q.
co
n 0
s
a
co
£S >ü CO o
> E
0 O
t! CO CT 0
O
tr
>o co
c
0
bi ^
«	§
0	0^
S	E
^	to
E	o
o	C
h	N C
o.	0
>	> .3i
0	^ C
.■ti	o co
•co	M 0
il	0 CO
c 0
— n
C
.E 0
5 §
co
2 § "O a g iS
q. 0
ll co 5
co g
^ o
0 E
N
le
n o
o 0
0 Ü
E 0
E
co
I
>co
^ co g
° s o
0
E
0
o
p-1 0 >n CT O o n •c g
0 O
s ™
X3 co p
c:
"O
5
0 a 0
i co
O «
0 g
CO
a
g a
B co 0
co ^ > 'co
<D
§ to
0 to
.± co
E
0 n
co
I
c
co
I ^^^^^
E
g
o.
o
E
CT g
a
0
— o P -o co g
co
n
g O
s 0
CO
E
co
'co
o
co
o
co
c
£r 0
0
'CO 0
c c
E
co - »o 0
0
CO
a
•o
?= 0
co
a >
E o
N
0 i:
0
co'
1
š o
co
I
co
\ o
cd cm
0	1 "O A	0 C	
»Č5	0 1	■D	
n			
0	co	"0*	
	0	CO	
co	0	• MM	
3	CM	C	
to		■0	
	00	0	
CO	0	^	
CO C	•k	0)	
0	CM		
'Ü	0	co	
•	0	C	
CD	CSJ	2	
	LO	0	
C		(3	
og	0	co	
0	0	^ co	
0	0		
c^	CM	C	
		2	
LO	CO CvJ	ž	
^	Ps	0	
0	a>	C	
0	CD	>ü	
0	CT		
CM		0	
0		0 >	
	T—		
	•	CO	
CO	>to		
D co n	d >	co C »0	0) k ^^^
>0	3		g
0	2	0	Q.
-0			co
0	0	.0	^
1	0	Ć0	0
0)	co		0
O)		D	CM
0)	.co J	co	• 0
CT	2	>ü	lO
10		0	CM
Ü Ü Q
£ O ■O
O)
a>
C >
CQ
CO «O ^
a a 2
- C o
CM o
E cm" co
0 o C
'O Tt CO
> ž
o m
> 'O O T3 ,(/5
C 3
O
a
o
co
cd
O co
00 •
>to g
co a
co
co
S
to
o
co
o >
t3
co"
O co 00
>to
O
E
co
c n 0 CO
0 c
S
I ^^pB
a
n
• M*
o 'ÖT
'CO
v MW
a
■o
o
0 CO
cd
cm cd co
co
O co
0
c g
a
g
n o -o
CO a	0 CO	
m	>	
CM	«k	
E CM		
Oi	E	
00	0	
0	co	
>Ü	0	
'05	'O 'CO	
0		
>	0	
TJ	>	
N."	T3 «k	• g
T—	CD	n
0		0
	CM	T3
CO	CD	a
00	00	Vh/ C
•	»	>
>to	»to	co
o co co
cd"
o co co
'00 g
co a
co
0 c
I
•k •	CO	
0	JĆ 05 C	
• jx:		
0	2	
co		
0 «N	co C	
0	>0	
>		
>	0	
0	• v	
'ČT »co	0 E	
Q.		
>	co	
0	C	
05	co	
C	Ü	
	>	
2	2	2
0	a	0
0	co 0	
co ^	co	S
co	g	co
C	"c	
2	to	2
	iS	
• 0	co C	co"
	0	T—
g	»N	CO
	■ C v ^	Ü
0 TJ	>	CO
0 C	0 'N	g
1	0	0 >
a >
0 CO
1 CO
«
g o
o
co
0 >
E 0 C
■O
co
co Ü
•
C 0 CO 0
CO C
co
'O 'CO
■ «av
"D
O
CO
CO CT 0 C
"č?
co
O
o a
-o O
o
co ♦J ..J
•o
t ^^pB
E
g
a
0
C "D
^ 0 ^
^ ^ C ^ co
N ._ n
ac§
N
a E 0 0
co >
co 0
'CO
5 W ^ 0
o C
"D
E 'ct
D •O
CO
co 0
o Q
. co
•p CT ..
"Sc«
2 0 O
d -o g
0 $ co
" g
c
co
c
0*" ct
iS
■D O
a 0
co
n
co
2 CT_
W 0 <D
2 O "S ao. N
LU
I
O O CNJ
I
O
o
cm t
O
10 cd cd cm
Tt . .
B to »co Q
S g
ü5
S — 0
0
0
E
0
O
a
< to
o. 'C 3 o
»N 'N g
3
5" ä.s,z.0
^ «s C _i 57
n 0
0 o co o
2 § o 0
co 'to .?S. o o C
co TT 0
a
ČO co
a C
0 a ^
^•c g co Q.
O 1=
a
^ io a
co
«0.	o
C	co
0	d
C	o
E	>	to
C	o S
co Q.
Z
0
o £
o o
c 0
■o o
3
O C
o
co cd
- 5 \ g
^ co
t^ CM O
cc o. o co to 5
O C
_C —
co «o
o
lO
c
o .b
-s
o ^
o j?
s s
^ a
-o E
o to
co
o .9
0
o
cl _
.s. >
N 0
s a 0
E o
0
0 co
c
0 »o
o E
.D
o
co a
"D
o
0
'to
0 _c
0 g
co a
0
0 co
co	ä
C	CT
0	3
—	-d
0	o
g 5
s o
CT
o
s
co
c
co"
■
a.

v'..

«i
o
0
co co
co
E 0 C^
0
'U o
E
o
o
lO
o
co ■«t
i6
> cd •k
^ o
to 0 - g
IT)
O LO
6 •o
3
CT
3
*D 0
(Ü
0 c
E
0 o
0 E
(o
o •Ö a
co lO
Q. <0 'C
o Cl o 0
a 'S <0 0 c "o
Is 0 —
co
lo co
(O -0 o >n 0
■D 2
s
2 o
to g
a
co 0
I J-
>5 «
Z
O 0
JD
o
co a
3
>n
0
E
0"
co 00
co c 0
'o *
co
- a
co
co
c
o
a
co
c
0
'o
cm co
CO O
i rs
CJ> co cm
o . to 0"
o <
cvi
d <
z
š a
<
.= (O
a 0)
00 to - 0 cm >
■o m O
iS
to
"O
o
co
CT 0 CT
3 TD
CT ^
iS *C0 O
"O - 3
S «
a gc z
co
cb
co
CT 0
co
I ^^^^ I ^^^^
o
co
p
i iS
0
•o
n
E
q
i
a
co
CT p
■O g
a
3
E 0 c 0
2 co
c
. . "O
o 0
co

o
Q. O "O
0 'Ü
a
•o
g
a
o
'2* o
E
2 p
co g
a
co
I
c
co 0*
Ü O n
O
o
i a
•C
a
o o
CT 0
c
co
n
0 Ü
c
0 E
co
to
"O
o a
co t:
>o
0 O
II
« f3
t: ^ 'O "tt « 2 c o
co s
CT 0
0 a
o -q o ^ -O o E
> 2 B Ž
c o
o M a
o o
-o z
.Q ^
E 0
E
JL
"ct
E
"D
■s ^
E
g O
o
B
0
C
UJ
co" cc
1 0 a
»co
S >6
E n o
co
c
I
co
i T3
n
2
iS 0"
co
o a
N
c 2
co
š to
o a
0" to
0 Ü
co
n
co oc
co
• «M» g
Q
0 p "o ^
o s
- coO
0 N ^^
i
0 cc g
ž o
co o ^
9 0 —
xi < g
- s
a o -9
0 :=r o
CC gJ O
c •O
o
0 9 C
E <i>
2 C
a
p
'co to
co
n
■k o
^ •?= O
- 0

E
co
•o g
co 0
2 ■o
n
co N
I
co co
0
E g
a
co
n i
co
n co
0 0
>n	c
O	§
"	§
:=• co	>
o n	n
ct	c
<	co
CO _ _ _ g C 2
0
Ž co
0
o
CT
n
2	3-.«
u.
GL
6
m a
•S
>0
Lii O
^ E
0	2
m	§
^	S
0	co
w	n
co cd
cl	c ^
w
co
o CT o
XI
co
<
cc o.
o
cr s
Q.

2	g
2	^
oc	o
Q.
(D O)
iS
■O
o a
(O
C >
s
o.
« iS
c n
o 0 2 > co 2
Q.
0
P
co
0 C
»O
o
CL <1> n
0 CC
E
co
CT O
if)
O <0
co
0
(Q O) O
co
C
>0 n
o
O) P
N C
iS
to
(Q C 0 O
o
S
co a	CD
2	co
od-g
o
to	č
3 Ji	T3
co t: «Ü co
C
co
CT 0 C
co ■a
a
N
o 0
co >
p
0
"O
N 0
1 2
a
•C
a
co
E
2
CT g
a
co
CT
B
0 a
co
1 TJ O
a
co

GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
KAZPOT
Torek, 9. novembra 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročiio za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Trst 17. 11., Lenti 20. 11.; Udi 30. 11.; Madžarske toplice od 18
do 21. 11., 25. do 28. 11., 2. 12 do 5. 12. in 16. 12. do 19. 12. Tel.: 04/53-15-249
E. Flisar: NORA NORA, JUTRI ob 19.00, za ŠTUDENT, IZVEN in KONTO, 11.11. ob 19.30, za ČETRTEK 2. IZVEN in KONTO; D. Muck: BLAZNO RESNO ZADETI, 13.11. ob 19.30, za IZVEN in KONTO, PODAUŠAN VPIS V ABONMA! Rezervacije pri blagajni PG tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6, Kranj
Meteor Cerklje, d.o.o. 04/2526 210, 031/643-719 Stara cesta 1, Cerklje
Lenti 13. 11. 2004, Italija (Gordol, Palmanova, Eurospin) 25. 11 2004; Češka 18. 11. - 20. 11. 2004, Predbožični Dunaj 18. 12 2004
GLASOV KAŽIPOT
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate!
Prireditve
Ure pravljic
Bohinjska Bistrica - V Knjižnici v Bohinjski Bistrici se bo ura pravljic za otroke začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Majda Ribnikar. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bodo v četrtek ob 17. uri ahko udeležili delavnice Jesenske živali. Delavnico za otroke, stare vsaj tri leta, bosta vodili Breda Bogataj in Mateja Dež-man.
Kranj - Pravljično uro za otroke na pionirskem oddelku kranjske knjižnice pripravljajo vsako sredo ob 17. uri. Primerna je za otroke od 4. leta starosti dalje. Tržič - V četrtek se bo ob 17. uri v otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic.
Krice krače
Kranj - Otroški kulturni center Krice krače na Glavnem trgu 22 vsako sredo ob 17.30 pripravlja ustvarjalne delavnice.
Moč preživetja
Kamnik - V Mladinskem kulturnem centru boste danes ob 19. uri lahko prisluhnili prestavitvi knjige Jožeta Dežmana Moč preživetja. Knjiga govori o povojnih pobojih.
Odkrivamo lepoto čipke
Tržič - Jutri se bo ob 18. uri Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela delavnica za odrasle z naslovom Odkrivamo lepoto čipke, začetna skupina. Pripravlja Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. Informacije 04/59 23 883.
Izleti
V neznano
Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk organizira izlet v neznano v nedeljo, 14. novembra. Pustite se presenetiti! Še posebej vabijo starejše člane. Prijave po tel. 041/363 730 in 031/532 963.
Kranj - Društvu upokojencev Kranj vabi 16. novembra na turistični Izlet v neznano. Avtobus
bo ob 7. uri odpeljal izpred Greine.
V Gorico
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Gorico, ki bo 25. novembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu od 12. novembra do zasedenosti avtobusa.
Do Krnskih jezer
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 13. novembra 7. spominski pohod do Krnskih jezer, posvečen vsem žrtvah Sorske fronte. Izhodišče je dom dr. Klementa Juga v Lepeni, spominska svečanost pri Krnskih jezerih bo ob 14. uri. Tura je lahka, hoje bo za 5 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44.
Predavanja
Sove na Gorenjskem
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes ob 19.30 v okviru Torkovih večerov začelo predavanje z naslovom Sove na Gorenjskem. Življenje sov bo ob diapozitivih in zvočnih posnetkih predstavil Tomaž Mihelič iz DOPPS.
Durmitor
Tržič - Danes se bo ob 19. uri v Galeriji Ferda Mayerja - Paviljonu NOB začelo potopisno predavanje z diapozitivi Staneta Sokliča Durmitor. Prirejata ga Planinsko društvo Tržič in Planinsko društvo
Križe. *
Tehnika Transcendentalne meditacije
Kranj - Uvodno predavanje o tehniki transcendentalne meditacije bo potekalo v četrtek, 11. novembra, ob 18. uri v prostorih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj na Tomšičevi 7. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM, g. Rajko Jerama, s pridobljeno mednarodno licenco za poučevanje tovrstne metode sprostitve. Uvodnemu predavanju bo sledil petdnevni tečaj praktičnega učenja meditacije.
Živimo zdravo
Breznica - Danes bo ob 19. uri v kulturni dvorani na Breznici v občini Žirovnica 1. predavanje Živimo zdravo, varujmo In krepimo
GOSniNA
RESmVRAaiA "Pri ložovcu" Begunje
GALERIJA
Tradicija Avsenik d.o.o., Begunje na Gorenjskem 21, Begunje
Petek, 12.11. 2004 - Martinovanje z "Ekarti" Sobota, 13.11. 2004 - Mart:inovanje s hišnim
ansamblom "Avsenik"
Začetek glasbenih prireditev ob 20. uri.
Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si
zdravje. Predavala bo dr. Marjet-ka Hovnik Keršmanc iz Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju. Naklo - Zavod za zdravstveno varstvo Kranj in Občina Naklo v okviru projekta Živimo zdravo vabita na predavanje Varujmo in krepimo zdravje, ki bo v četrtek, 11. novembra, ob 18.30 v Kulturnem domu Janeza Filipiča v Naklem. Predavala bo Marjetka Hovnik Keršmanc.
Koncerti
Na koncert zbora Ojsternig
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira skupen obisk koncerta koroškega pevskega zbora Ojsternig, ki bo v Ljubljani nastopil prvič. Koncert bo v Cankarjevem domu 19. novembra ob 19.30, odhod avtobusa za kranjske upokojence pa bo ob 18. uri izpred Creine. Prijavite se vsaj do 15. novembra, ker bodo ob premajhnem številu prijav avtobus odpovedali. Vstopnice pa lahko dobite kljub temu, a to posebej povejte ob prijavi.
Razstave
Slike Jane Križnar
Jesenice - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek ob 18. uri s kratkim kulturnim programom odprii razstavo slik slikarke Jane Križnar. Razstavo si lahko ogledate do 26. novembra.
50 let železarske zbirke
Jesenice - Ob 50-letnici stalne Železarske zbirke na Jesenicah bodo v galeriji Kosove graščine danes ob 11. uri odprii razstavo.
Timeline
Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bodo v četrtek ob 19. uri odprli razstavo Arven Šakti Kralj Szomi Timeline. V programu ob odprtju bo nastopila skupina Kontrabant.
KRCNE ZILE-S
Dr. med. Jan Zifrimermann, Na Gnču 11, Izola
Moč šibkih
Kranj - V Razstavišču Sava in Kokra na Tomšičevi 7 bodo jutri ob 18. uri odprii dvojezično razstavo z naslovom Moč šibkih -Ženske v času kmečkega gospo-darienja. Ob odprtju bodo spregovorili Mojca Tercelj Otorepec, univ. dipl. etnologinja, dr. Janko Malle, podslovodja SPZ Celovec in avtorica razstave Irena De-stovnik, univ. dipl. etnologinja.
GORENISKA
ÜIGLA8'
Z« hilefimo čtn!
ZA MARTINA NA IZLET
Za sobotni izlet v Belo krajino je avtobus že skoraj povsem poln. Če bi se še kdo od naših bralcev rad pridružil veseli družbi, naj čim prej pokliče v agencijo Linda. Morda se bo še našel kakšen sedež. Cena izleta je 8.500 tolarjev, za naročnike časopisa Gorenjski glas pa 15% manj, to je 7.225 tolarjev.
Agencija Linda: tel.: 04/235 84 20.
Gorenjsk) glas. doo Zoisova 1. Krant
Odpadki, kam bi z vami
Nevarni, papirnati, stekleni, vsak svoje mesto najde
Medvode - V teh dneh poteka po občini akcga zbirai\ja nevarnih odpadkov. Javno podjetje Snaga namešča tudi zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na za to predvidenih ekoloških otokih. Standardi so, da je v strnjenih na-se^ih en ekološki otok na 500 prebivalcev.
Še je čas, da danes do zgodnjih popoldanskih ur odložite nevarne odpadke v premični zbiralnici pri Loka centru, v sredo in četrtek pred Gasilskim domom v Preski in v petek pred Krajevno skupnostjo v Pirni-čah. Storitev je brezplačna, med nevarne odpadke pa sodijo stari akumulatorji, baterije, barve, laki, topila, kemikalije, razna olja, pesticidi, pralna sredstva, zdravila in drugo. "Zelo pomembno je, da se ti odpadki zbirajo ločeno, ker zahtevajo posebno obdelavo," pojasnjuje Katja Podgoršek, svetovalka župana za gospodarske javne službe.
V teh dneh javno podjetje Snaga postavlja ekološke otoke na območjih levega brega Save, v Sori in na Topolu. Ti so opremljeni z zabojniki za ločeno zbiranje papirja, stekla, plastenk in pločevink. Prve ekološke otoke so postavili decembra lani, zdaj jih je 42, nekaj jih je še v načrtu. Standardi namreč narekujejo, da je treba zbiralnice urediti na območju večjega stanovanjskega naselja na vsakih 500 prebival-
cev. Na občini je bilo slišati tudi predlog, da bi kriterij poostrili in v strnjenih naseljih namestili zbiralnice na 300 prebivalcev. Podgorškova ugotavlja, da se na ločeno zbiranje odpadkov ljudje še niso najbolj navadili. Zato bo še nekaj dolgih korakov od "družbe, ki odmetava" v "družbo, ki presnavlja".
Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki
Strategija prostorskega razvoja Mestne občine Kranj
Obvestilo
Mestna občina Kranj začenja s pripravo Strategije prostorskega razvoja občine. Pozivamo vse zainteresirane subjekte (pravne In fizične osebe), da do 15.12.2004 vložijo pobude za razvojne prostorske rešitve in pobude za širitev poselitvenih območij. Za pripravo strategije prostorskega razvoja oziroma prostorskega reda občine je odgovoren župan. Pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja oziroma prostorskega reda občine, kakor tudi za njune spremembe in dopolnitve, lahko da vsakdo. Pobude morajo biti obrazložene in dokumentirane. O pobudah odloča občinski svet na predlog župana najmanj enkrat na štiri leta.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa občinski svet odloča o spremembah in dopolnitvah pros-
torskega reda občine, ko nastopijo razmere, ki zahtevajo spremembe in dopolnitve tega prostorskega akta v skladu z določbami tega zakona in se nanašajo na druge prostorske akte. Vsi zainteresirani naj pobude vložijo v sprejemno pisarno Mestne občine Kranj oziroma pošljejo po pošti na naslov Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
Vse pobude, ki bodo prispele na naslov po 15. decembru 2004, bo pripravljavec obravnaval šele pri naslednji pripravi sprememb strategije prostorskega razvoja oziroma prostorskega akta.
Mohor Bogataj, univ. dipl. org.
ŽUPAN
-n 2	o
ŠP 9
O O.	C
"O o	O.
= ^	^
TT 5	W.
o 3	o
c/d -d	n«
0	2	^
1	—	=3
Q o	0)
O -	o«
n
O.
&}
-V
a
o
v
(D <
(Q (D O
a
<0
u> pr
š y
(D O
■D
Ol
0>
■D
Q. O CT < — O
TJ O
a
D) (O
(O (D O Q. CD
g.
(Q'
S"
% 05 7T 03
O«
K 5"
o< ^
o
^ E
3. 3
§
a C
"I
'S'
CD
N
0)
Q.
O CT
S"
CO
5
S"
fi)
o<
3
TJ
a
o
o*
o o
TT
O <
3
00 's
o
(D
3 0)
O O CD
D
0)
O
cr
čB
3
CD
3
Z
CD O
ü>' o! ci "S
< g
2 5 (D
F' - (D CO -
3 P
O 0-N S
T3 CD O CD
a O
^ O
CD 03
03
"O Ö
N«
03' (/)',
=r O'
S- N
CT 0)
o""
o Ö:
o 3
o* o o
s 3
Q: o«
0>
o
o
CD
Ä CD O <Q
O
03 o
Z. O
03 ■D
S
0) (Ji
s:
'	-Ü
^	I
o	^
s-"C»
cd	3.
5".	03
g	§
o«	x3
O	&
O-	o 3
O	»
o«
CO
O
N
m
■o o
3
o-
03
O« §
cd O
03
Z "O '
03 o d 3 ä o
'o o. o 3
p- 3 ^ -o
9
P ^-o
o.
cd cd
I I I
m
Q g o
3
3 g
I
o
cr o«
o 3
■o
o. 5
03
o
^^^p 4
CÖ
ca
03
O
B
u 03 3
(O	^	_
cd 03«
•M» •
ćd
—	cd
"O	w
o
ĆD	3
w	(fi
03	g
"o	cd
°	P
03	g
O
cd'
03
I
o
o«
cd
03 O«
9
S o 3i
5 s-
D-
C C
O o
O" O"
3 3
o o o« o«
03 T?
i 03
C/3
cd
n'
O.
£ o"
3 03
cd CL
o'
W
B
I
3
cd
TJ
O ^
03 (d 0
O
?r
O
•o o a
fi)
a
C
<o
(D
O
U" <
(D N 3
(D <
O)
(D O*
(D
0 (o
03
03 O«
03
0'
D
O
3
■g,
03
a o.
o g.
2. ® "D ^ O m
"0 ^ m
o 03 & 9. cd
I o
—• cd ä
3 {Q =
o^ F
o 3	3
O SL ^
W o ^	t"
o ĆB ? 5
3 Ü3
03
N N
$	<
O	O Ql o.
03
O)
03
0 03
o. o.
N 03
< ^ ^ %
o Er
03 03
O O«
C/3 0)
(g o
O.
g o
o. o-
03 3
03
0
O. O. O
• •
' ' "D "O "O O
m m O;
^ 03
^ CL P
t— W o. C o
o :
03 g -o
3 Q. ^ C
05^3
"O 0) 0 0*
0
Q.
«
O «
O
o
0' o
o*
o«
® s-
■ cd
o a

D*
3 o
o«
o-
o 0 0 s:
m m m m
z o
^ o.
=;• O
B
C
s:
0 05
O ž
C
5 O
o« ^ 0 Q g"
» (J)
cd
po
m
cd
s:
0 3
0
(B
<
0
03
ts
u
o
cd
03
cd
0
03 0'
1	I
O
o<
3
03
cd
O to 7; • S
D C/5'
S. 0
O
c;i
03
CD
g' 03-0
^ O
03
3
0
0) <
3
o
<n
. O) N> CO
g CO CD
ro
o o
N'
5
>
N ^
to 3 O« O
3 (O
<1
<D 3
N
cl"?
cd <
3 ® •o
ČB 0"
3
to
(fi 0
o cr
to'
H	O
3	o-
to	<
5	®
0<	N
to	o
cfl	w
^	I'
a	<
^	N
Z	<
to	<D
N
N to
N
a
2. to g 3
§ 2,
to
3
(D O
O
T5
O
O*
C
O.
3

5
7)
C
to o.
3
CD
3
0
(Ji
3D O
N to
■o
•O
to <
O
HYunoni
CO ru
O
m
C/5
o
o
J3
m
05
m
c/5-
CO CO
I
CD
X
«
Torek, 9. novembra 2004
PISMA BRALCEV, MALI OGLASI / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
prejeli smo
Nestrankarsko
gorništvo
v članku z naslovom Predsednik planincev ostaja (Gorenjski glas, 26. oktobra 2004) je bila predstavljena vsebina dogajanja na izredni skupščini planinske zveze Slovenije. V Članku je med drugim zapisano, da je mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, po mojem mnenju -na skupščini sem bil poročevalec - "prestopil mejo določil aktov PZS, ko je kandidiral na listi LDS za poslanca državnega zbora".
Kandidatura mag. Franca Ekarja, predsednika Planinske zveze Slovenije, za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije na listi Liberalne de-naokracije Slovenije v ničemer ni sporna, čeprav gre za logično posledico njegovega dosedanjega političnega delovanja. Predsedniku Planinske zveze Slovenije smo predlagatelji predloga razprave o nezdružljivosti opravljanja političnih funkcij z vodstvenimi nalogami v planinski organizaciji očitali predvsem to, da je funkcionar politične stranke, saj je član Izvršilnega odbora Pokrajinskega odbora LDS za Gorenjsko. Slednje je v svoji izjavi v časopisu Dnevnik (16. oktobra 2004) potrdil tudi Jelko Kacin, predsednik gorenjske in kranjske Liberalne demokracije Slovenije.
Izredna skupščina Planinske zveze Slovenije, ki je bila v soboto, 23. oktobra 2004, je z veliko večino glasov podprla sklep, ki se glasi: "Skupščina Planinske zveze Slovenije ugotavlja, daje v skladu s Statutom Planinske zveze Slovenije in Vodili pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev opravljanje funkcionarskih nalog v politični stranki nezdružljivo z opravljanjem vodstvenih funkcij v organih planinske organizacije."
Planinska organizacija je tako dokazala, da zmore ohranjati kritičnost do lastnih potez in potez posameznikov, ki so jim zaupana vodilna mesta. Jasno ostaja tudi njeno poslanstvo -skrb za varnejše gibanje v gorah in varovanje gorske narave -in način delovanja ter zavedanje, da so gore in njeni člani ter planinska društva vir njenega znanja, moči in ugleda. S sprejetim sklepom o nadaljnjem obstoju nezdružljivosti funkcij se nedvomno zaključuje planinski del slovenske tranzicije. Planinska organizacija ostaja v Sloveniji pomemben del civilne družbe, s svojim ravnanjem pa je lahko zgled ostalim društvom in zvezam, ki se jih politika na različne načine polašča in prisvaja.
Borut Peršolja, Domžale
Hvaležnost res ni plačilo tega sveta
Kot občanka Preddvora zadnjih dvajset let bolj ali manj intenzivno spremljam dogajanja v kraju, še posebej v letih, koje Preddvor, sicer ne po želji krajanov, postal samostojna občina. Zadnje čase se veliko piŠe o problemih daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Preddvoru. Resnično je novinarjem težko pisati o problemih, ki so se nehote nakopičili v kraju. Moj cilj tudi ni nikakršno pojasnjevanje stanja - vsak ima
pravico ustvariti si svoje mnenje. Moj cilj je samo, da z nekaj kratkimi stavki razbremenim svojo dušo, saj mi nikakor ni vseeno, da nam pred očmi propada zadeva, ki je plod prizadevanj prejšnje pbčinske oblasti in občinske uprave.
Kot svinje z biseri namreč ravnamo s projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Preddvoru. Sicer hvaležnost res tli plačilo tega sveta, vendar bi človek vsekakor pričakoval drugačno ravnanje s projektom, ki po eni strani rešuje tako ogrevanje Preddvora, na drugi strani pa s projektom, ki naj bi bil vzor tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi.
Toda človeška nečimrnost ne pozna meja. Res je, da je lahko za funkcionarja izvoljen vsak in da ni obvezno imeti ustreznega znanja - nismo vsi šolani padli na svet - nedopustno pa je, da se brez utemeljenih razlogov zavrača (tako na državnem kot na lokalnem nivoju) kakršnakoli pomoč pri reševanju problemov, ki so nastali samo po zaslugi nove oblasti v Preddvoru.
Samo puhlo govorjenje o domnevnih nepravilnostih ne doprinese k uspešni realizaciji projekta. Še veČ, neizvajanje nalog občinske oblasti daje prosto pot domišljiji in ustvarja plodna tla za ideje, ki niso uresničljive - med drugim na primer prestavitev kotlovnice. Na vseh stopnjah je bilo ugotovljeno, da je projekt zgrajen legalno po vseh predpisih (in ni bil nikoli črna gradnja) z vsemi ustreznimi meritvami, ki jih zahteva zakonodaja. Morda bo prišel čas (Če ne bo prepozno), da bo nekdo nekoga povprašal tudi o odgovornosti za neresnične govorice o stanju projekta in o prekomernem onesnaževanju okolja.
Posledice neodgovornega ravnanja občinske oblasti so alarmantne. Zaradi neizvajanja dogovorov so se za občinski proračun povečale davčne obveznosti. Občinski nadzorni organi, kot solastnica družbe Energetike Preddvor (vsaj kakor je javnosti znano), niso ustrezno nadzorovali realizacije projektov na podlagi sklenjenih pogodb in s tem stroškov družbe, s tem pa so posredno povzroči-li izgubo, ki pa očitno ustreza vsem aktivnim udeležencem v projektu.
Čakanje na neka pojasnila državnih uradnikov (traja že veČ kot leto in pol) je brezpredmetno, je samo pesek v oči in dokaz, daje v splošnem interesu nekaterih trenutno udeleženihm, da projekt ne uspe in se s tem zakrije svojo nesposobnost vodenja na odgovornih položajih.
Dokler bo občina za nekatere pojmovana samo kot baza za ostale pomembne funkcije, se bodo problemi kopičili, poglabljali in na koncu postali nerešljivi. Šele ko bodo izvoljeni predstavniki ljudstva res delovali v dobro ljudstva, se bo voz razvoja Preddvora, ki se je z izvolitvijo nove občinske oblasti v Preddvoru ustavil, spet premaknil naprej v dobro vseh krajanov in šele tedaj bomo spet lahko govorili, da imamo občinsko oblast za vse krajane, ne samo za posamezne izbrance.
Pa še o klaftri drv, ki naj bi bila skladiščena pri bivšem županu - ta drva bivšemu županu vztrajno mečejo pod noge tisti, ki se ne morejo sprijazniti oziroma, ki ne morejo razumeti.
da so in še obstajajo ljudje, ki lahko v dobro družbe premikajo gore, ne da bi ob tem pomislili na materialno ali vsaj na moralno zadoščenje zase in za svojo družino.
Sicer pa prepustimo času Čas -medtem pa opazujmo dva dima - belega in nežno sivega, skoraj neopaznega, ki bosta veselo puhala - beli soparo - sivi strup, ki smo se ga hoteli znebiti. Sivi dim, ki se potuhnjeno vzpenja nad preddvorske strehe, spet zastruplja okolje ene od alpskih občin, ki je v bližnji zgodovini dobila neponovljivo življenjsko priložnost, da se očisti strupenih plinov iz individualnih kurišč.
Sive misli vse bolj bremenijo mojo dušo - Še dobro, da si z obilico pozitivne energije, ki je v Preddvoru vedno manj, lahko poiščem svetle zglede stanja v Preddvoru v literaturi - don Ca-millo in Butalci bi bili dobro branje tudi za tiste, ki še niso doumeli, da se pogrezamo v propad.
Pavla Žadnikar VenceU
Spoštovani!
Izjx)d peresa vaŠe spoštovane novinarke Helene Jelovčan smo prebrali v torkovi 85. št. sestavek o problemih parkiranja v K.S. Vodovodni stolp. Vse lepo in prav, verjamem, da je ključnega pomena ureditev mirujočega prometa v celotnem mestnem jedru. Sprašujem pa se tudi, kaj so pa mislili načrtovalci lokalov širšega družbenega pomena, kot so banke, lekarne, itd. Zdi se mi, da je enostavno odpreti določen lokal, za parkirišče pa naj poskrbi nekdo drugi. Mestna oblast pa tako ali tako ne zna delati drugega, kakor enostavno postavljati prometne znake, kjer je parkiranje prepovedano ali pa omejeno. Zato se tudi ne čudim, ko prebiram v G.G. 19. okt. prispevek o "Žalovanju za starim Kranjem" in v časniku Dobro jutro "Pogrebna slovesnost". Zakaj umira mestno jedro. Tu je problem. Popolnoma razumem starejšega prebivalca mestnega jedra, ko pravi, da že ni trgovine, kjer bi lahko kupovali vsakdanje potrebščine. Dobro pa se še spominjam, da so bili ravno staroselci v mestnem jedru proti hitro razvijajočemu mestnemu utripu. No, zgodilo se je pa naslednje; lastniki trgovskih lokalov so uslišali njihovi prošnji in ustanovili na obrobju mesta prave trgovske centre z ogromnimi parkirnimi prostori, kjer te ne preganjajo mestni redarji, pa Še trgovska ponudba je boljša in raznolika. Mestno jedro pa naj kar sameva, obenem pa nudi parkiranje za tistih nekaj lastnikov lokalov. Obiskovalci mesta, kar jih je še ostalo, na zelo lepo urejeni Cankarjevi cesti v strahu, da ga ne povozi nepreviden dirkač, namesto da si ogledujejo izložbe, gledajo, da ne stopijo na pasji iztrebek, ali pa si zlomijo noge na poškodovanem marmornem jašku. Sprašujem se: kakšen smisel je imelo postavljanje potopnih stebričkov na obeh koncih strogega centra in razmetavati davkoplačevalki denar, ko bi se lahko postavilo vsem dobro znani prometni znak okrogle oblike z rdečim robom, s postavitvijo video nadzora prometa bi tudi hitro disciplinirali udeležence v prometu z ustrezno nakaznico v mestni proračun. Vsem stanovalcem določiti časovni vstop oz. izstop, lastnikom lokalov pa določiti omeje-
ne termine za dostavo. Pravil igre bi se morali držati. Če ne bi želeli dopolnjevati mestnega proračuna.
Zato je zastonj moledovanje o oživljanju mestnega jedra. Dokler ne bodo v mestu podani vsaj približni pogoji za nemoten obisk, trgovska podjetja pa s svojimi konkurenčnimi cenami konkurirala veletrgovcem na obrobju mesta. Urediti parkirišča za zaposlene (občutek imam, da sedaj veČino parkirišč zasedajo zaposleni), v mestnem jedru pa zagotoviti Časovno omejeno parkiranje za obiskovalce mesta.
Druga plat medalje je obisk mestnega gledališča. Lepo prosim, povejte mi, kako naj obiskovalec v zimskem Času obišče večerno predstavo v večerni obleki in kako naj "čofota" po razritih ulicah. Nikakor. Bolj praktična varianta je ta, da obišče kulturni hram v Ljubljani, kjer lahko parkiraš jeklenega konjička v zaprtem parkirišču. To, da bi se obiskovalci večernih predstav lahko pripeljali do parkirišča pred gledališčem, nihče Še pomislil ni.
To pisanje ni zlonamerno, samo zdi se mi, da je potrebno narediti kar nekaj reda na temu področju in se ga tudi dosledno držati.
Pa lep pozdrav: M.K.
Tistega daljnega usodnega dne...
Gotovo se, bralci Gorenjskega glasa. Še spominjate reportaže in slavnostne akademije, ki je bila v mesecu septembru ob spomeniku umrlih v Srednji Radovni ...
Teden dni pred prvim novembrom sva se z mami odpravili z avtom v prelepo dolino Radov-ne, sicer mamino rojstno vas. Najprej sva se ustavili pri maminih svojcih na gorjanskem pokopališču pri znamenju v Spodnji Radovni, dohiteli nekaj pohodnikov in že sva prispeli do želenega kraja.
Zame je bilo to pač.le mesto, kjer stoji spomenik, v ozadju pa ostanki nekdanje domačije. Vse kaj drugega pa je občutila 85-letna mami, nekdanja so-vaŠčanka pokojnih. Medtem ko sem jaz prižigala sveče, je mami glasno brala imena in obujala spomine na ljudi, s katerimi je nekoč skupaj hodila v šolo, k maši in se srečevala pri delu na travniku in v gozdu. Priznati moram, da je ob pogledu nanjo ganilo tudi mene ...
Poslovili sva se od pokojnih, od kristalno čiste reke Radovne in jesensko obarvane Pokljuke: "Hvala ti, Marija, za čudovito popoldne," so bile mamine besede ob prihodu v Zasip. Meni pa bo ostal za spomin na to srečanje s pokojnimi Radovenkar-ji šopek rdečih ciklam in jesenskega podleska, nabran v okolici grobišča, v dneh pred prvim novembrom.
v
Marya Jamnik iz Zabnice
Generalova nevednost
Dragi gospod (nekdaj tovariš) general Kranjc, zgolj iz vljudnosti Vam še enkrat javno odgovarjam. Menim namreč, da mimobežna polemika o dogajanjih okoli pokojnega Vinka Levstika nima nobenega smisla in da verjetno malokoga zanima. Zato je to moje zadnje pismo v tej zvezi.
Gospod general, že večkrat sem Vam napisal, da ne zapišem ničesar, česar bi ne mogel z dokumenti dokazati. Zato v mojih pisanjih tudi ne boste zasledili nobenih sprenevedanj, še manj pa kakšen "volilni golaž", kot natolcujete o meni. Res pa je sicer, da se je celotna polemika začela zaradi predvolilne aktivnosti zakoncev Hribar z uporabo "spravne tematike".
O spravnih prizadevanjih sem Vam v prejšnjem pismu vse razložil, gospod general, in to na kar se da jedrnat način. Zelo verjetno vsega tega niste vedeli, sicer se v svojem odgovoru ne bi tako omalovažujoče odzvali. Pravite, da ste Vinka Levstika dobro poznali. Potem seveda veste, da je bil velik domoljub in narodno zaveden Slovenec. Zato ste v njem tudi dobili dobrega sogovornika ob pripravi Titovega obiska v Rimu in pri takratnem papežu (zanimivo, kakšno potrebo čutijo javno deklarirani ateisti do snidenja s papežem!), čeprav je pokojni Levstik prav gotovo vedel, da ste pripadnik jugoslovanske obveščevalne službe. Niste namreč edini iz takratne komunistične Jugoslavije iskali stik z Levstikom. Takih je bilo več, med drugimi tudi direktor portoroškega hotela, ki je čeprav kot bivši udbovski agent padel v tegobe pri jugoslovanski komunistični oblasti. Zato in ker je Levstik javno povedal, daje bil tudi obveščevalec CIE, niso bila taka srečanja nič nenavadnega in verjamem, da je Levstik načrpal več zanj korist-
nih informaciji kot njegovi nasprotniki.
Pravite, da imate "dokumente" in da jih hranite pri odvetniku, da jih zaradi varnosti pač ne hranite na domu. Koga pa se bojite, gospod general? Pa menda ja ne svojih političnih prijateljev, ki imajo še vedno vso oblast v Sloveniji? Ali s tem namigujete, da naj bi se tudi drugi bali živeti v svoji domovini Sloveniji, še zlasti tisti, ki niso blizu oblasti, če ste že Vi kot nekdanji član KOS-a in OZNA-e v takih težavah, da morate dokumente hraniti pri odvetniku? Močno upam, da tako daleč pa le nismo. Gospod general, svetujem Vam, da za slovenski narod pomembne dokumente (kar jih imate) javno objavite in jih javno izročite Zgodovinskemu arhivu Republike Slovenije. Tako boste ravnali veliko bolj pošteno in odgovorno, kot nekdanji zunanji minister Rupel, ki iz Beograda ponujenih tajnih arhivov ni pustil pregledati oziroma sprejeti.
Vaši prošnji, da naj ne omenjam več Bavčarja in Janše, lahko tudi ustrežem. V njunem primeru in ravnanju sva očitno enakega mnenja, a ste to dejstvo očitno spregledali pri branju mojega članka.
Vabilo za Vaš obisk pri meni še enkrat ponavljam, saj kot pristaš sprave med Slovenci ne morem ravnati drugače, zato čakam na VaŠe obvestilo, gospod general, kdaj se boste imeli čas oglasiti pri meni v Kranju. Verjetno bo pogovor za oba zanimiv in upam, da bo tudi prijazen. Vitomir Gros
MALI OGLASI
Pralni stroj in hladilnik 110 I Gorenje prodam. tr 041 /878-494	13324

201 42 47
GARAŽE

201 42 49
FAX: 201 42 13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - w srede dt 13.% in^ objavo v tor^, f pttsk da 141
Kranj, Vodovodni stolp: garažo v pritličju, letnik 1960, cena - 12.000,00 SlT/mes, K
3	KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04	202 13 53, GSM 051 320 700
GLASBILA
t I < T X J
DELOVNI ČAS,
in slcen od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. - IS. nrt.
% AV ♦ ✓
. >
1
Uvedli smo novo rubriko
"ČISTO V ZADNJEM HIPU".
s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, nsyeti, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda Je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh.
APARATI STROJI
Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva, tr 59-49-125	13213
Zelo ugodno prodam 500-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, brezhibno, tr 23-28-858_13217
Poceni prodam OUNI GORILNIK CTC. tr 202-64-67	13224
Mizarski ponk iz bukovega lesa, nov, prodam. tr 041 /903-412	13246
Prodam obnovljeno rotacijsko KOSILNI-CO SIP 165. tr 041 /368-889 13273
Oddam ŠTEDILNIK na trda goriva, tr 201-23-94	13282
Prodam rotacijsko KOSILNICO IMT 165 cm. tr 041/490-196	13310
Prodam bet vgradni ŠTEDILNIK Gorenje, star 6 let. 18.000 SIT tr 031/578-385
13317
Prodam pevsko ozvočenje 2x500W, synthesizer Jamaha, diatonično harmoniko, agregat TV-2000. tr 041 /885-085 13314
GRADBENI MATERIAL
Prodam suhe smrekove DESKE 25 mm in staro leseno prešo, tr 041/965-112 13226
Prodam smrekov FABJON in gabrova drva. Kos, tr 51-88-166	13233
Prodam mizarske PLOHE 5cm, 43.000 SIT/m3 in gajbice 700 SIT/kom. V 041/887-021 ■	13240
Prodam hrastova GARAŽNA VRATA 265x235. tr 231-24-06	13249
Za 10.000 SIT prodam nov nerabljen ra-diator 60x60 cm. tr 040/252-166 13256
Ugodno prodamo tri STREŠNA OKNA. tr 255-14-92	13290
4
HIŠE KUPIMO
Gorenjska, mlad par kupi starejšo hišo ali kmetijo na mirni legi lahko odročno, cena 15 mio SIT oz. po dogovoru, tr 041/507-
842 '	13181
RADOVUlCA, ZGOŠA. BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25- 50 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 081
Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled , Tel. :(04) 5745 444.
Bled okolica za znano stranko kupimo malo hišo z nekaj vrta cena do 35 mil sit TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled , Tel.:(04) 5745 444.
Bled, Ribno, Zasip, Gorje kupimo hišo od 25 do 35 mil sit,TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled , Tel.:(04) 5745 444.
Bied center kupimo hišo z vrtom ali brez cena do 38 mil sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled , Tel.:(04) 5745 444. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA G. 50, Bled, Tel.:(04) 5745 444.
IZDePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.sll
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49. po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malloglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
» ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Goreniski glas, d.o.o., Zoisova 1. Kranj
^g, r ......a
■ ■ v
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.si
Torek, 9. novembra 2004
HIŠE ODDAMO
ODDAMO; Škofja Loka - hišo, 60 m2, z vrtom. 100.000 SIT. Frast d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896
HIŠE PRODAMO
Križe - nova hiša, odlična lokacija, moderna zasnova, podaljšana III. grad. faza, sončna ravna lega ob zelenem pasu, bližina šole, vrtca in trgovine ter dobre prometne povezave, prodam. 9 041/616-888 13095
V	Britofu prodamo hišo z gospodarskim poslopjem. TT 040/537-387	13110
Bohinjska bistrica prodamo hišo letnik 1960 in 2600m2 zemljišča. Cena 65 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C.
50, Bled .Tel.:(04) 5745 444
Mlaka Zadnja (pod gorami Tržič) prodamo hišo v dvojčku cca. 100m2, letnik 1980. Cena 17,9 mil sit.TRG BLED d,o.o, PREŠERNOVA C. 50, Bled , Tel.:(04) 5745 444
Zgornje Gorje prodamo novogradnjo 9 x 6,5 III grad. faza ter 976m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena po dogovoru. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50,
Bled .Tel.:(04) 5745 444.
Bled 500m iz centra prodamo hišo letnik 1965, lepo vzdrževano,. Hiša ima cca 180m2 in 980m2 vrta. cena 42 mil sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled ,
Tel.;(04) 5745 444.
ZGORNJI OTOK. Podvin prodamo nedokončano (manjka fasada) hišo v izmeri cca 180m2, ter staro hišo in 2000m2 zemljišča, cena 28 mil sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled . Tel.:(04) 5745 444.
V	okolici Šenčurja prodam dvostanovan-jsko HIŠO s poslovnim prostorom in 850 m2 še zazidljive parcele, možnost več stanovanj. V 04/259-55-20	13269
KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK-oije. tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agen-tkrani.nepremicnine.net
PREDDVOR - BELA, na 795 m2 prodamo samostojno dvodružinsko hišo, 150 m2 bivalne površine v etaži, podkletena, pritličje + mansarda. stara 5 let, balkoni. CK - olje, vsi priključki, vseljivo po dogovonj. CENA: 92.400.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj.. CENA: 21.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tet. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NASEUE, NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HIŠO, CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE. 1500 m2 ZEMUIŠČA, NE V BLIŽINI BLOKOV, VSEUlVA PO DOGOVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 60.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - Stražišče; 132 m2. polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, 1.1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostano-vanjska hiša, I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremic-nine.si
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 6lf m2 lepo urejene parcele. CENA: 56.5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 m2, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - Možjanca; 96 m2, 100 let stara kmečka hiša. spomeniško zaščitena, potrebna temeljite adaptacije. Parcela 209 m2. CENA: 6 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000. www.svet-nepremicnine.si
BEGUNJE: 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc. nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2. zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
KOKRICA - stan. hiša, 150 m2 sta-novpovršine na parceli 810 m2,1. izgr. 1945, obnovljena I. 2001 dobra lokacija, delno podkletena, prodamo za 43 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, 57. leta narejena hiša in I. 70 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ (bližina): stan. hiša - dvojček, v izmeri 9,50 x 10 m, parcela 493 m2, cena - 45.6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051
320 700
ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2, cena - 57,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
PREDDVOR: nadstropje hiše v izmeri 100 m2, obnova pred 10 leti, cena » 15,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
POSAVEC: 1/2 stan. hiše, letnik 39. bivalne površine 90 m2, parcela 460 m2, cena » 13,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KOKRICA: stan, hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2. cena - 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. t^l. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRIŽE pri TRŽIČU: pritličje hiše. s kletjo in celotnim zemljiščem okoli hiše, stara 75 let. a obnovljen in že prazna, cena «11,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
BITNJE: hiša - dvojček v IV. gradbeni fazi, v izmeri 9x11 m, ni podkletena, ima pritličje in mansardo, parcela 500 m2, cena = 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
ČIRČE: 27 let stara hiša-dvojček, 101 m2 v eni etaži, klet, pritličje, nadstropje in podstreha, parcela 493 m2 in se nahaja na robu naselja, cena = 45,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA. FIZIKA, instrukcije za učence, dijake in študente, pomoč za teste in izpite, računalniška podpora in POSLOVNA svetovanja na področju FINANČNE MATEMATIKE. Enačba izobraževanje, Resnik s.p., Visoko. It 04/253-11-45 in 041/564-991	13098
KOLESA
Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno žensko KOLO PONY - velika kolesa, tt 518-27-20	13243
KUPIM
Kupim KLETKO za 8 - 10 kokoši. It 04/51-92-805_^
PLOHE bukove kupim, tt 041/534-798, 510-29-50	13242
LOKALE PRODAMO
RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let. podkletena, vsi priključki, CK-olje, parkirišče, prevzem po dogovoru. CENA: 43.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvi/w.agentkranj.si
LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na wvw.alpdom.si. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvwv.alpdom.si
RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si
Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA III - lokal, P, 35,5 m2, primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), I. Izd. 1987. prodamo za 12.5 mio sit. Mike &Co., d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
V	KAMNIKU: gostinski lokal v obratovanju v vel. 82 m2 + letni vrt (zastekljen), lokal je star 10 let in se prodaja z vsem inventarjem, cena = 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
9
V	STRAZIŠČU prodajo trgovski prostor v pritličju v izmeri 206 m2, na parceli 500 m2, ob lavni cesti, obnovljeno leta 2000, cena = 70.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
LOKALE ODDAMO
KRANJ - center; oddamo 58 m2 velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše, staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www. svet-neprem icn i ne. si
KRANJ - center; oddamo pisarno v 2. nadstropju v izmeri 37 m2, obnovljena I. 2001, prevzem takoj. CENA: 71.200 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni (bivša carina), staro 25 let, 32 m2, z močno elektriko, Internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 61.000 SIT/mesec. SVET RE d,o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, 100 m2 poslovnih prostorov, primernih za pisarne v bližini Mercator centra, prevzem možen takoj. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wviw.mike-co.si
POSESTI
"V
ALBIS, d.o.o.
Savska cesta 34, Kranj
Poslovanje in upravljanje w z nepremičninami
< ' .1
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSIKUSKO OBRTNI CONI KRAW. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898
KRANJ- Huje, poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 m2, primernio za mirno dejavnost, I. izd. 1965, 350 EUR mes. in stroški, 2 x varščina, prevzem možen takoj, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 m2, 7 EUR/m2 in stroški. Mike&Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Krani, 20-26-172,031 605-114, www.mikfrco.si
V	STRAŽIŠČU: gostinski lokal s kuhinjo vet. 60 m2, letnik 1990, oprema stara eno leto, najem - 120.000,00 SIT/mes, z odkupom inventarja za 3,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700,_
V	ŠENČURJU: 150 m2 skladiščnega prostora z elektriko in vodo, kot samostojnim objekt, ki je star 20 let. Cena najema je 600,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051- 320 700_
V	KRANJU: v pritličju objekta 40 m2 za pisarne, cena je 96.000,00 SIT/mes in tekoči stroški, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051
320 700_
V	smeri KOKRICE: poslovni prostor star 8 let, na odlični lokaciji ob cesti, v pritličju stanovanjske hiše velikosti 82 m2. Dostop z vsemi vozili, cena najema je 96.000,00 SIT na mesec. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
OBLAČILA
Ugodno prodam ŽENSKE BARETE strojni garn več barv. tr 53-15-204	13304
OTROŠKA OPREMA
Prodam OTROŠKI VOZIČEK lemi 325 paco lux. velika kolesa, vožen 6 mesecev, lepo ohranjen. « 041 /252-768 12822
Prodam zelo lepo ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK monbebe, primeren tudi za zimo, cena 13.000 SIT. tr 041 /347-389	.	13346
PRIDELKI
Prodajamo JABOLKA HRUŠKE, jedilni in kr'milni krompir, sveže zelje - lahko tudi naribamo, sladki mošt, jabolčni kis in suho sadje. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, IT 533-11-44	12994-
Prodam rdeče ZEUE cena 25 SIT/kg ter rumeno in rdečo čebulo, tr 031/808-800
13227
Prodam KROMPIR za ozimnico cena 25 SIT/ kg in za krmo 7 SIT/kg. « 041/731-030	13229
Prodam aimeno KORENJE, beli in rdeči krompir ter peteršilj. » 041 /517-551 13236
VINO merlot, malvazija in sauvignon letnik 2004 prodam, možna dostava po Goren-jskem. g 031/270-149_i3260
Prodam KROMPIR jedilni 20 SIT/kg, krmilni 10 SIT/kg. V 041/260-691 13266
Prodam jedilni, krmilni KROMPIR in koruzo v zrnju. tr 25-21-669, 041/369-086
13276
Rdeče KORENJE, zelje v glavah in čebulo prodam, tr 031 /292-142	13289
Prodam večjo količino JABOLK za predelavo v mošt ali žganje, tr 031 /671-697
13299
Prodam domača JABOLKA boskopski, kosmač, jonatan. tr 25-71-822, Žeje 1
13316
Prodam JABOLKA za mošt ali žganjekuho. Sp. otok 2, tr 533-83-46	13341
PODARIM
Podarim lepega MUCKA starega 2 mese-ca. tr 031/323-104_13m
Nujno potrebujem nekaj POHIŠTVA, prosim, če mi ga lahko kaj odstopite, tr 051/356-163_
Podarim črnega KUŽKA. tr 518-80-98
13279
POSLOVNI STIKI
Niitai ngoibie ptoffMn tsr ntoiiiMskt imints do 6 M, za m zapeslMt kk emkojencB 101,09).
■niSniSI «raiMniVo O^nMQI
itolH^ dO iHilovtea. Star kraiR III
01I18. Fittmo twil BS don.
Tel.: 02/25-24^26. gsm 041/750-560.
041/331-991.
NUMERO UNO
TfiMiM z nntaraM mM
lä*m«:ftet«ts|).UR*asl ».TOOOWafeor
Prodam zemljišče v izmeri 1500 m2 v postopku zazidljivosti. tr 040/851-906
11979
Na Blejski Dobravi prodamo dve gradbeni parceli z lokacijskim dovoljenjem v izmeri cca 650 in 700m2. Cena 14.300 SIT/m2.TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled .Tel. :(04) 5745 444. .
V	Podnartu prodamo gradbeno parcel 2244m2 namenjeno za poslovno ali poslovno stanovanjsko gradnjo, cena 18,000 sit/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled , Tel,:{04) 5745 444
Bled okolica izredno lepo gradbeno parcelo 1000m2. cena 24.000 sit/m2 TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled , Tel.:{04) 5745 444
V	neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarieva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si
BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let, 200 m2 stanovanjske površine, delno podkletena, 1 etaža ter mansarda, hiše v tem trenutku ni bh/alna in je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in ostalih priključkov, streho je potrebno zamenjati v celoti, ob hiši je prizidana garaža z nadstrešnico. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE. prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastaiktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2. 28.800,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, wvw.agen-tkranj.si
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2. zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: Prodamo 1005 m2 veliko zazidljivo sončno parcelo na robu naselja. CENA: 20.400 SIT/m2 K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, WVI/W. svet-neprem icn ine. si
PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15.7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvi/w.svet-nepremicnine.si
BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 ;n2-po 16.700,00 S}T/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
VISOKO: stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo, 20.400,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700
POZNANSTVA
Večkrat tedensko potrebujem človeka za družbo in sprehode, starosti od 65 do 80 let, sem voznica, ff 20-12-171 13326
RAZNO PRODAMO
Prodam GAJBICE. tr 23-26-357
13001
DRVA metrska ali razžagan, možnost dostave, prodam, tr 041/718-019 13221
Ugodno prodam SADIKE ligustra - živa meja. « 031/800-484	13225
Prodam več starih radioaparatov in več ptičjih krmilnic. tr 031/223-130 13241
Prodam popolnoma nov POSLOVNI KOVČEK iz usnja, tr 031/629-611 13302
Prodam kvalitetna omela za pometanje krušnih peči - negorljiva, tr 01/83-23-107, Žnidar_13312
Prodam dobo uležan hlevski gnoj. tr 041 /347-507_^
Ugodno prodam hlevski gnoj. tr 031/890-174	13319
STANOVANJA
ODDAMO
v Šorlijevem naselju oddam GARSONJERO samski osebi, tr 031/375-351
13223
TRŽIČ - oddamo 1-sobno, 29 m2, opremljeno v celoti, mesečna najemnina 50.000 sit in stroški, 1-mesečna varščina, 6-mesečno predplačilo. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Škofja Loka (bližina): primemo za poslovne partnerje 4-sobno stanovanje v hiši, garaža v kleti, v 5 let stari hiši, z vso opremo, cena = 156.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Oddamo opremljeno dvosobno SA-TANOVANJE. tr 041/322-653 13280
Oddam GARSONJERO v hiši pri Kranju z ločenim vhodom, tr 031/543-441 13318
Šenčur 86 m2, 3-sobno, 1. nadstropje, delno opremljeno, vseljivo 12/04, najemnina 80.000 SIT. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a, Kranj, tr 04/23-41-999, 031/67-40-33	13331
V Škofji Loki oddam dvo sobno STANOVANJE v privatni hiši. tr 51-31-076
13340
STANOVANJA NAJAMEMO
Mlad par najame 1-sobno opremljeno stanovanje v Kranju ali okolici, tr 041 /253-749 popoldan	12154
STANOVANJSKA
OPREMA
Prodam SPALNICO - zakonska postelja, nočni omarici. 5-delna omara, psiha, cena zelo ugodno, tr 041/252-768 12820
Prodam KUHINJO, pomivalno korito, pipo, štedilnik, plinsko jeklenko za 100.000 SIT tr 25-35-540	13222
Zaradi prenove stanovanja prodam skoraj nov raztegljiv KAVČ v temnejši barvi, tr 59-61-340	13228
Prodam umivalnik z mešalno baterijo in
podstavkom, tr 031/352-417	13251
Prodam kotno računalniško pisalno mizo v barvi bukve, lepo ohranjena, tr 041/814-
830	13261
Proda 5 lepo oblikovanih kuhinjskih STOLOV, tr 040/223-703	13315
ŠPORT
Prodam SMUČI Elan Integra 7 dol. 182 cm, pripravljene na sezono, malo vožene in ohranjene, tr 031 /496-650	13252
Zelo ugodno prodam SNOWBOARD NIDECKER 133 z vezmi in čevlji, tr 23-25-050, 041/376-174	i3284
GUSER Elan 495 S motor even rude 115, prikolica, tr 041/721-657	13306
STORITVE
Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p., Šinkov Turn 39, Vodice, tr 040/754-286	72S6
SLO - DOM! Montaža predelnih sten in stropov po sistemu: knauf, rigips, arm-strong, AMF, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, termoizolacije in lami-nati, okna, vrata in strešna okna velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28. Škofja Loka. tr 04/515-22-38, 04/515-22-39, 041/806-751	n823
PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. Geld, d.o.o.. Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice, tr 580-60-
26	12091
Strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097. Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12202
Inštalacije vodovoda, ogrevanje, adaptacije kopalnic, čiščenje bojlerjev. iT 040/373-644, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik	12710
SENČILA ASTERIKS-Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe, tr 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE. LAMELNE ZAVESE. PUSE ZAVESE. KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU.	12756
Želite na novo pobarvati fasado ali lesen napušč. Ugodno in hitro, tr 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova 39. Kranj
12776
Nudimo vam vsa si i ko pleskarska dela, izdelavo novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanja, predelne stene in strope s suhomontaznimi elementi po sistemu knauf in riggips ter montažo vseh vrst stropov sistem armstrong. naročila sprejemamo v trgovini Pri Juretu, na Mlaki pri Kranju. Gol-niška c. 30 ter na telefon 04/204-96-30in mob. 040/624-078.	12797
Manjšim podjetjem ažurno organiziram pisarniško dokumentacijo in pripravim razne dopise, račune, skratka vse za kar sami nimate časa ali volje, tr 031/714-744, LET. Božič Samo in drugi d.n.o.. Gorenjska ul. 44, Bled	13268
Gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico.... Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. Storitve nudimo hitro in ugodno. Valter Janez s.p., Nova vas 15 a. Preddvor, tr 041/760-616 13295
STANOVANJA
KUPIMO
KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si
KRANJ - ZLATO POUE,- NUJNO KUPIMO 2-SOBNO + 1 ALI MANJŠE 3-SOBNO, NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRAD-BINČEVA JAMA. AGENT KRANJ,Tavčarjeva
ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-6&-360, www.agentkranj.si
KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZUČNIH VEUKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000. www.svet-nepremicnine.si
Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo. Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si
ŠKOFJA LOKA, ŠENČUR, KRANJ - nujno takoj kupimo 1-sobno in 2-sobno. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/23 44 080
RADOVUlCA: kupimo TRISOBNO STANa VANJE za stranko z gotovino. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198
Na Bledu kupimo dvo ali dvoinpolsobno stanovanje do 60m2. cena do 18 mil sit.TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled, Tel.:(04) 5745 444.
V Radovljici, v lescah ali na Bledu kupimo dvosobno stanovanje. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled , Tel.:(04) 5745 444
Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOB-NO STANOVANJE. FRAST d.o.o, Šuceva 27.041/734 198
STANOVANJA PRODAMO
Lesce prodam novo, večje STANOVANJE, tr 051/256-182	13258
KRANJ - Planina 45 m2, enosobno, komfortno, mirno okolje, opremljeno ali brez, za gotovino, tr 031/585-912	13263
Novejše stanovanje, 50 m2, okolica Kranja, mirna lokacija, tr 031/325-151 13270
V Kranju na Planini II prodam lepo vzdrževano enosobno STANOVANJE, 39,7 m2, s KTV in CK, cena 13.500.000 SIT tr 041/777-^13	-	13283
AGENT KRANJ, d.o.o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - 1S.S. + 1 v pritličju. 38,83 m2. CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180.00 EUR) - 1S.S. + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820.00 EUR) - 2S.S. + 1 v mansardi 62,49 m2. CENA: 21.206.400,00 SIT (88.360,00 EUR) AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Na Jesenicah prodamo na novo adaptirano stanovanje v hiši v Izmeri 90 m2. Stanovanju pripadata dve nadstrešnici in del zemljišča. Cena 16 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled,-tel.: (04) 5745 444
Na Jesenicah Titova prodamo renovirano dvosobno stanovanje I. 1970 v izmeri 57 m2 cena 11,9 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. tel.: (04) 5745 444.
Jesenice - Javomik: v več stanovanjski hiši prodamo 1.5SS. 47m2, II. nad. vsi priključki. zelo lepo. cena 8.8 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70; 041/755-296, 040/204-661
Bohinjska Bistrica: 3-sobna. 85 m2,1. nad. zelo lepo, vsi priključki, cena 22,5mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296. 040/204-661
Bled - Alpski blok: Garsonjera, 28 m2, IV. nad., popolnoma opremljena - nova oprema, takoj vseljiva, cena 14 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661. 041/755-296
Bled - Alpski blok: 2-sobno + kabinet. 72 m2, II. nad, zelo lepo, odprt pogled proti Triglavu, vsi priključki takoj vseljivo. cena 25,2 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Lesce - Vodnikova: 3-sobno, 111. Nadst., 68 m2, popolnoma novo, vsi priključki, zelo lepo, vseljivo v roku enega leta, cena: 23 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Tržič - mestno jedro: 2-sobno. 62 m2. I. nad, teras, delno obnovljeno, nova kuhinja takoj vseljivo, cena 10,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Tržič - mestno jedro: 2-sobno + kabinet, P, 54 m2, vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo, lastno parkirno mesto, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296_
Tržič - Deteljica: 1-sobno. I. nad. 45 m2. lepo vzdrževano, vsi priključki, vseljivo v roku 6 mesecev, cena 11,5 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296
Kranj - Stražišče: 1 /2 hiše zgornja etaža, 2-sobno + kabinet, 60 m2 zemljišča, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 18 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Za vse dodatne informacije: nas obiščite na naši spletni strani "www.itd-plus.si", kjer si boste lahko ogledali celotno ponudbo. Dobrodošli. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več gärsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I.. II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04:23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO, nulno kupimo enosobno stanovanje v PR. ali 1. nad., CK. vsi priključki, vseljivo po dogovoru, kupec je nam že znan. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 51,10 m2. vzdrževano, staro 19 let, 4. nad./7, SV lega, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
..
A



'Viv-VS v'
-v
J
Torek, 9. novembra 20040
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS -23. STRAN
iZDePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasl@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas. d o o . Zotsova 1. Krant
KRANJ - OKOUCA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje predelano v dvosobno s kabinetom, 53,96 (Ti2, staro 45 let, ne račun balkona pridobljen kabinet, ogrevanje na termoakumu-lacijsko peč, tel. priključek, nova okna, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-
360, www.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - KOROŠKA C., prodamo štiri sobno stanovanje v izmeri 95,38 m2, staro 50 let, ogrevanje na litoželeznl kamin, brez tel. priključka in KTV, terasa, vseljivo po dogovoru. CENA; 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, viww.agentkranj.si
TR2IĆ - DETELJICA, prodamo trisobno stanovanie s kabinetom, 79,40 m2, staro 28 let, balkon, vsi priključki, CK, kuhinja, nova streha bloka, lahko vseljivo takoj. GENA: 19.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA It, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, staro 22 let, PR./7. 2xatrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5. staro 28 let, lega S-J, balkon, CK-olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
KRANJ - Dnjiovka; prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vwvw.svet-nepremicnine.sl
KRANJ - Ranina I; 2+2-sobno stanovanje, I. 1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si
GORENJA VAS; 59 m2, prodamo skoraj novo dvosobno mansardno stanovanje z balkonom v nizkem poslovno stanovanjskem objektu, I. 2003, z opremljeno kuhinjo. CENA: 19,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vi/ww.svet-nepremicnine.si
RADOVUlCA: 49,61 m2, 2-sobno v 4. nadstropju, Gradnikova, I. 1978, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 14.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si
RADOVUlCA: 78,28 m2, večje 2,5-sob-no, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, virtualni ogled na www.alpdom.si. Cena v novem-bru/m2: 378.360 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, vww.alpdom.si
ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 25.952.773,00 SIT. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera, foto na vww.alpdom.st. Cena: 29.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si
PLANINA III - 1-sobno, 42,40 m2, II. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno, leto izgr 1987, prodamo za 1^,5 mio sit, Mike& Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si
KRANJ - Dražgoška, 1-sobno, 42,40 m2, VI. nad., balkona ni, skupna terasa, leto izgr. 1976, prodamo za 13,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vww.mike-co.sl
ZLATO POUIE - 2-sobno z dvema kabinetoma, 72 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mik&co.si
ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje, P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031 605-114,vww.mike-co.si
PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 24 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
DUPLJE - 3-sobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 m2,1. izgr. 2002, prodamo za 27 mio sit, Mike&Co., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
TRŽIČ - mestno jedro, 2-sobno, 57 m2, I. nad., balkon, I. izgr. 1930, adaptirano pred
12	leti, prodamo za 12 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mtke-co.si
TRŽfČ - mestno jedro, 1-sobno, 27 m2, I. nad., brez balkona, leto izd. 1930, obnovljeno I. 2004, prodamo za 7,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si
DETEUlCA PRI TRŽIČU: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, 1. 1978, vzdrževano, 19 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896, klemen@frast.si
PLANINA 1: prodamo poslovni prostor, 45 m2, z možnostjo preureditve v stanovanje, I. 1978, cena 9 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896
TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2, I. 1960, cena 14,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/ 23 44 080, 041/366 896
RADOVUlCA: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, vzdrževano, I. 1978, cena 9,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27,04/23 44 080
KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE,!/2 hiše, 80 m2, adaptirano 2000, cena 16,5 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896,' kle-men@frast.si
KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44 m2, I. 1978, višje nadstropje, cena 13,5 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080. 041/366 896, kle-men@frast.si
BLED: V nadpritllčju alpskega bloka prodamo opremljeno dvosobno stanovanje, 52 m2, starost 25 let, takoj vseljivo. CENA: 17.900.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.si
JESENICE: V hiši prodamo trisobno stanovanje, prenovljeno pred 2 leti, nova CK, 80 m2+mansarda, vrt 350 m2, nadstrešnica za avto. CENA: 15.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si
LESCE - 2-sobno + K 62,57 m2 v 2. nad., mansardno stanovanje v hiši, obnovljeno pred 5 leti, cena = 16,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202
13	53, GSM 051 320 700
STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU - 3 stanovanjske enote, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
- 2 enoti 3-sobno z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,62 mio SIT -1 enoto 2-sobno s teraso v 1. nad. in garder prostor v mansardi vel. 72,12 m2 za 26,29 mio SIT V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je april 2005. KRANJ, Vodovodni stolp: 2-sobno 58,5 m2 v 6. nads., letnik 76, cena = 16,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp: 3-sobno 85,1 i2 v 6. nads., letnik 68, cena " 23,5 mio ,IT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ, Deteljica: 3-sobno z garderobo
79,40 m2v3.nad., letnik 71, cena = 19, 3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
TRŽIČ, mestno jedro: 1-sobno 33 m2 s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena = 7,3 mio SIT, in 34,84 m2 v l.nad., ni obnovljeno, starost 70 let, cena = 5,7
mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
GORENJA VAS - 3-sobno stanovanje, II. nad., 72 m2, dva balkona, CK, ugodno. tP 041/682-741	13320
Naklo-Duplje, 140 m2 nizko pritličje, atrij, sončna lega, I. 2002, novo garaža, takoj vseljivo, cena 27 mio SIT Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a, kranj, V 04/23-41-999, 031/67-40-33	13330
TOVORNA VOZILA
MERCEDES BENZ 308 D, I. 92, 210.000 km, reg. do 2/05, keson, nosilnost l,5t. tr 070/847-391	13237
VOZILA DELI
Prodam avtomobilski STREŠNI KOVČEK, cena 20.000 SIT tr 031/605-157 12823
Jeklena platišča in gume za razne avte 13, 14, 15 in 16 col, nove ali malo rabljene. V
041/722-625	i2824
Prodam 4 skoraj nove zimske GUME s platišči za VW, polo, tr 031/643-249 popoldan	13216
Prodam 4 lita platišča za fiat punto. V 031/582-116	13232
Prodam dve zimski GUMI FULDA 195/70/15 in 4 letne. TT 031/445-553
13247
Ugodno prodam 4 zimske gume 165/65R13 Kumho. tT 51-41-111 13250
Prodam štiri zimske GUME Eskimo S2
175/80 R14 vožene pol leta, cena 15.000 SIT komplet, n 041/523-528 13257
ALUMINIJASTA PLATIŠČA 4 kom 14 col, original za opel corsa z gumami, kot nove, 12.000 SIT/kom. TT 51-21-934, 041 /985-
251	13280
Prodam 4 zimske gume s platišči in prtljažnik za nissan almero. ir 031/710-445
13285
Prodam 4 zimske gume dim. 165/70/13, ugodno, tr 041/449-886	13323
Prodam rabljene zimske gume kormoran 175/70/14, cena 10.000 SIT. tf 041/320-475
13345
VOZILA
Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., ® 23-23-298, 041 /773-772	12443
Odkup, prodaja, prepis rabljenih vo^il, gotovinsko plačilo. IT 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o.. Savska cesta 34, Kranj,	12742
Prodam HYUNDAI PONY 1.5, 1.91, 206.000 km, reg.5/05, zraven podarim 4 zimske gume. ir 040/30-73-74, 231-20-37	12880
Odkup karam boli ranih vozil, tudi totalko. tr 031/770-833	i3i87
PEUGEOT 307 SV 2.0 HDi, 90 KM, I. 03, 12.000 km, svetlo zelene barve, vsa oprema, kot nov, cena 3.750.000 SIT tr 041/406-467	13214
Prodam ŠKODO favorit, neregistrirano, I. 93, zelo ugodno, tr 041 /945-755 13245
SUZUKI VITARA 12.96, 112.000 km, 3vrata, trda streha, odlično ohranjena. ® 051/230-044	13254
W\/ LUPO, 1. 98, modre barve, servo volan, 2x air bag, CDZ, 40.000 km. tt 041/227-338	13255
Ugodno prodam FIAT UNO 1. 96. 94.000 km, cena po dogovoru, tr 041/245-329
13262
Prodam VW GOLF Iti 1.8 GL luksuzna oprema, bencinar, 5 vrat, I. 95, ABS, 2x air bag, el. pomična streha - original, centralno zaklepanje, 1. lastnica, garažiran, 4 letne + 4 zimske gume (skoraj nove), prtljažnik, cena 820.000 SIT tr 041/755-
777	13271
Prodam VOLVO V40 1,8 GDI, I. 00, 115.000 km, cena 2.300.000 SIT, vsa oprema. TT 040/27-49-49	13274
Prodam OPEL VECTRA 1.7D, I. 90, kovinsko srebrne barve, alu platišča, avtoradio, 153.000 km, 1. lastnik, cena 180.000 SIT. tr 040/272-937 ali 01 /361-24-30 13291
Prodam GOLF Ml, I. 93, črne barve.... za 500.000 SIT tr 031 /486-342 13292
Prodam RENAULT MEGANE 1.6 I. 97, 770.000 SIT tr 031/309-769 13297
Prodam CITROEN AX I. 91, registriran, temno rdeče barve, cena po dogovoru, tr
041/33-70-15_13296
Prodam MB 190 D I. 84, bele barve, tr 040/722-761	13303
POLO 1.4 1. 98 srebrno siv, 1. lastnik, ugodno prodam, tr 041/665-973 13307
Prodam GOLF II 1. 88, dobro ohranjen, cena po dogovoru, tr 041/431-357 13308
Prodam MEGANE scenic 2.0, I. 97 po delih, tr 041/890-181	13309
Rf.itnv PmpfCfntk in NnMn Tel F<ix 04/257-6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNiH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^
BLAZILCEV^^O^ROti
Prodam R LAGUNA grandtour 1.12/01 1.8, 6V, 48.000 km, vsa oprema, garažiran, lepo ohranjen, tr 257-89-00,
041/578-700	13311
m\mO 1.97, CZ, ES, llta platišča, reg.10/05, odlično ohranjen, cena 690.000 SIT tr 041/366-664 po 15. uri 13322
Prodam CITROEN XSANTIO 2.0, limuzina, 110 KM, 1.9/99 kovinska, ABS, vsa oprema, 102.000 km. tr 041/369-004
13325
ZAPOSLIMO
Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo artiklov za osebno nego. Poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in dober zaslužek, tr 040/666-345, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica	nzos
Če potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja) pokličite na tr 041/604-413 ali 04/595-79-95, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana i285i
Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi v gostinskem lokalu, tr 23-24-001, Milan Kastelic s.p., J. Platiše 17, Kranj 13092
Velika poslovna priložnost za vse, ki bi radi uspeli na komercialnem področju za zastopanje vrhunskega kozmetičnega izdelka. Bodite med prvimi, tr 041/658-705, La-pajne k.d., C. 1. maja 5, Kranj 13207
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in pi-copeka - kuharja, tr 031/325-442, Dare Pavlin s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica 13275
K) I o
F0T()K()1'IK\S,
Foto GM za redno delo zaposli
Q. vi
Ü
Z znanjem osnov računalništva (internet, photo shop),
Pisne ponudbe na naslov: FOTO "GM", Ljubljanska c. 5, Kranj
Zaposlimo dlsponenta - disponentko v mednarodnem transportu z naslednjimi pogoji: znanje tujih jezikov, obvezno nemški in angleški jezik, ostali zaželeni, eno leto delovnih izkušenj, najmanj V, stopnja izobrazbe. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 14 dneh na naslov: Tramin, d.o.o., Ul. bratov Praprotnlk 21, 4202 Naklo	13201
Za redno delovno razmerje zaposlimo KUHARJA, tr 01/36-11-242, Belšak Dušan s.p.. Golo brdo 8, Medvode
13287
Pošteno žensko za pomoč invalidni osebi, staro od 40 do 55 let iščemo, tr 25-22-
346	13327
Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za prevoz na področju EU. tr 041/622-529, Boris Zaje s.p., Valburga 15a, Smlednik
13329
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo duo BON - BON igra na obletnicah, porokah in drugih prireditvah, program. tr 041/582-367, 041/596-277
13142
Ženska srednjih let išče delo na svojem domu, v Šenčurju ali Kranju, tr 041/549-
671	13238
Iščem delo VOZNIKA kombija, imam veliko izkušenj doma in v tujini, tr 040/307-
353	13293
ŽIVALI
Prodam TEUCO simentalko V 9. MESECU BREJOSTI. tr 53-31-664	13215
Prodam KRAVO s teletom 8 tednov in 3 ovce z dvema jagnetoma. tr 57-23-207
13219
Prodam JAGNETA za zakol in 180 kg težkega prašiča, tr 04/572-51-33 13234
Prodam JAGNETA za zakol, tr 051/267-073,041/281-786	13239
■prodam 21 mesecev starega KASTRATA pasme hafiinger, dobrodušnega karaktena, primernega za nadaljnjo rejo in šolanje, tr 040/272-479	13244
TEUCO simentalko ekološke reje 8 mes. breja prodam, tr 041/503-776_13253
Prodam dve ČB breji TEUCI. tr 041/571-
046	13264
Prodam TEUCO simentalko brejo 7 mesecev. tr 041/368-889	13272
Prodam PRAŠIČE težke do 110 kg. Glo-bočnik, Voglje, Letališka 7, tr 041/745-685
13277
Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni. tr 031/352-196	13278
Ugodno prodam ČINČILE, udomačene grlice in hišne zajčke, tr 040/307-353
13294
Prodam KRAVO simentalko po izbiri. iT 041/575-259	13296
Rjave JARKICE v začetku nesnosti prodam. Globočnik, ir 041/644-221 13300
prodam 7 mesecev brejo TEUCO simentalko. tr 252-10-24	13301
TEUCO simentalko v 9. mesecu iz ekološke reje prodam, tr 041 /503-776	13305
PRAŠIČE težke od 25 do 50 kg prodam. Kapus, Zagoriška 16, Bled	13321
TEUČKI ČB in simentalko, A kontrola, stari 21 in 14 dni, prodam, tr 253-13-52
Prodam PRAŠIČE za zakol, tr 01/834-19-81	13344
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano govedo, krave teleta, tr 041/650-975	12152
GORENjSKA
GLAS
/M Vi/S hi h ifmtt <v/s/
Rodio Tfigloy
Prri9lo/GorenJ/ke^ Prri 910/^ 6orenJ/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
GOLF III 1.12/93, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. Đ 51-31-684 13265
Srce tvoje več ne bije, nam pa žalost srca trga, solza polzi iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi sina, očeta, brata in strica
JANEZA S US NIKA
roj. 1966, Trata 33
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem Hidrija Perles in Merkuija, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje, sveče, darove za maše in ostalo. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi Novak in Navček.
VSI NJEGOVI
r
Glej, zem lja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno. Je večno in nikdar ne more umreti!
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 65. letu starosti je odšla draga žena, mati, babica, sestra
ŠTEFANIJA KRIŽAJ
S Hriba 12 pri Preddvoru
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in ponudili nesebično pomoč. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana in dr. BajroviČevi iz bolnišnice Golnik. Hvala gospodu župniku Lavrincu za lep obred, ki so ga obogatili moŠki pevski zbor Peter Lipar iz Kranja in mešani cerkveni pevski zbor iz Preddvora. Vsem, ki ste jo imeli radi in ste nam staU ob strani, Še enkrat hvala.
VSI NJENI Preddvor, 28. oktobra 2004
OSMRTNICA
Z žalostjo sporočamo, da nas je po dolgi bitki za življenje v 59. letu zapustil naš dragi brat, stric, svak in nečak
v
MIHA MOHORIC
Od njega se bomo poslovili v torek, 9. novembra, ob 15.30 na staroloŠkem pokopališču. Žara bo na dan pogreba v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: sestri Maja in Meta z družinama in ostalo sorodstvo
Skofja Loka, 6. novembra 2004.

ZADNJA STRAN / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE. Urad za meteorologijo
iy7

/SI/
V 5
r>dv<hlB



nadirimA
TOREK
Jkk
od -1 "C do 7
SREDA
od 0°C do 2 °C
ČETRTEK
od 1 "C do 6
Danes, v torek, bo pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. Le v gorah so možne posamezne snežne plohe. Jutri, v sredo, bo oblačno s padavinami, tudi po nižinah bo večinoma snežilo. V četrtek bo oblačno, ot> časno bo rahlo deževalo, meja sneženja bo nad 1000 metri nad morjem.
V
v prijetnem vzdušju turške glasbe, plesnih gibov plesalke ter turških specialitet Uroša Gorjanca je sobotni večer hitro minil.
Okus po "tolumba tatlisi". sladkih ocvrtkih iz paljenega testa v sladkornem sirupu je v ustih ostal še dolgo.
Stražišče - V gostilni Sonce Sla Saša in Jure Vrandečič s pomočjo kuharskega mojstra, Kranjčana Uroša Gorjanca minuli petek in soboto pripravila večera turške kuhinje. Uroš dela na turški ambasadi v Ljubljani in se ukvarja s turško kuhinjo Štiri leta. Njegova kuharska
pot je bila že od začetka protokolarna. Začelje na Brdu, sledil je Grand Hotel Union, kjer je delal s francoskimi kuharskimi mojstri. Ostaja velik privrženec francoske kuhinje. Predvsem je navdušen nad samim sprejemanjem, njihovim odnosom do kuharja, kuhinje kot lake. Kasneje
Uroš Gorjano in Jure Vrandečič sta v kuhinji marljivo skrbela za zadovoljstvo in nasmejane obraze gostov.
se je odločil za nov izziv in sprejel delo kuharja na turški ambasadi. Tu seje uČil in pridobival kuharsko znanje v veliki večini od začetka, saj je turška kuhinja precej zapletena. Učili so ga različni turški kuharski mojstri. Ker je velik navdušenec tako glede turške, kot drugih svetovnih kuhinj, se vedno poglobi in želi o vseh stvareh vedeti čim več. Na ambasadi je zaposlen večinoma v dopoldanskem času, kjer je veleposlanikov osebni kuhar in skrbi za njegovo prehrano. Ker pa je vajen štirikrat do petkrat mesečno tudi protokolarnih zadev, kjer se na banketu znajde do dvajset ljudi, mu tovrstna priprava hrane za turška večera v gostilni Sonce ni bila tuja. Vseeno pa je bila zanj predstavitev ljudem v tem smislu prvič, v Soncu pa je bil to letos že drugi tematski večer, ki je glede na zanimanje in obisk presenetil. Uroš je bil vesel, da so se ljudje odzvali v tolikšnem številu ter potešili
Trebušna plesalka je večer turške kuhinje popestrila z zanimivimi plesnimi vložki.
svojo radovednost. Za sobotni večer je pripravil dva menija, gostje pa so lahko izbirali med rdečim in belim turškim vinom, pravim jabolčnim Čajem ali kavo. Kdor se ni odločil za meni, ker je ta vseboval kar pet jedi, je lahko izbiral med piš-čančjim kebabom ter špinaČno
Olimpijci proti britofškim
nogometašem
Na igrišču NK Britof pri Kranju bo jutri popoldne nogometno srečanje, na katerem se bodo naši olimpijci
pomerili proti ekipi Žana Kolarja.
Britof pri Kranju - Od zaključka letošnjih poletnih olimpijskih iger v Atenah je že več kot dva meseca, mnogim pa je še ostal v spominu slovesen sprejem našim olimpijcem in olimpijkam 1. septembra na Prešernovem trgu v Ljubljani. Naši športniki, pa tudi drugi člani slovenske olimpijske reprezentance Atene 2004, predstavniki pokroviteljev ter vodstvo in strokovna služba Olimpijskega komiteja Slovenije so se takrat spontano odločili za dobrodelno akcijo in obdarili desetletnega Zana Kolarja, nogometaša NK Britofa.
Ob sprejemu olimpijcev v Ljubljani je bil Zan tudi ponosni zastavonoša, tako Žan kot člani njegove Številne družine pa so bili pobu-
%
de športnikov in zbranega denarja izredno veseli, zato se želijo vsem darovalcem zahvaliti na poseben način - na športnem igrišču, kjer Zan in prijatelji preživljajo proste trenutke. Tako bodo jutri, v sredo, ob 15. uri na igrišču NK Britof pri Kra;iju gostili naše olimpij-ke in olimpijce, z njimi pa se bodo ponierili tudi na nogometni tekmi. Vabilu so se odzvali naši Številni športniki, jedro ekipe pa bodo sestavljali veslači. Tako se obeta zanimivo srečanje med selekcijo dečkov U -10 NK Britofa in športniki olimpijci, na katero so seveda vabljeni vse ljubitelje športa.	Vilma Stanovnik
i
i
.,10 A-*^
RADIO KRANJ d.o.o.
Stritarjeva ul. 6, KRANJ

TELEFON: (04)2812 <04)2812
(04)2022 (OSI)303
FAX: <04) 281 (04) 2812-
W-WAKUIJA TRŽENJE
PROGRAM PKÜ6KAM GSM
RFHAKCIJA TRŽENJE

F-poStn:
racilokranJ®radlo*kran|.sl
spletno stran: www.radio-^kranj.sl
[jv*i,i\mj pmimmvi HHm.išKR ^nsifijn m nrmffutsKKHy
Danes izšla Kranjčanka
Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj
Novorojenčki
v minulem tednu smo na Gorenjskem v obeh porodnišnicah dobili 20 jokajočih prebivalcev. 11 jih je na svet prišlo v Kranju, 9 pa na Jesenicah.
V Kranju se je izmed 11 novorojenčkov rodilo 6 deklic in 5 dečkov. Tokrat sta bila med njimi tudi bratec in sestrica. Najtežja sta bila deček in deklica, oba sta tehtala 3.900 gramov. Najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 1.780 gramov.
Na Jesenicah pa je svoje glasilke prvič preizkusilo 5 dečkov in 4 deklice. Najlažja je bila ena izmed deklic, ki je ob rojstvu tehtala 3.120 gramov. Najtežjemu malemu korenjaku pa so babice ob prvem tehtanju natehta-le kar 4.620 gramov.
pito z Ayran - jogurtovim napitkom. Izbor hrane za menija je Uroš prilagodil slovenskemu okusu, vseeno pa se je posebnost okusa zelo lepo prelivala z izgledom ter vonjem pripravljenih jedi.
Alenka Brun, feto: Tina Doki
Mateja rodila Jana
Pravega korenjaka je v petek povila Mateja Bertoncelj, priznana novinarka Financ, ki za Gorenjski glas skupaj z Moniko piše rubriko "Z Glasom do boljše zelenjave".
Mateja in Ilija (prav tako dela pri Financah) sta sinu dala ime Jan, ob rojstvu je tehtal kar 3,6 kilograma in meril 54 centimetrov. Jan bo zahteval veliko pozornosti, zato je na svet prišel res v pravem trenutku, saj se še ta teden obeta sneg in s tem konec vr-tičkarske sezone. Vsem trem želimo vehko zdravja, sreče in veselja. Veselimo se z vami. '
Sodelavci Gorenjskega glasa
LOTO
Rezultati žrebanja 45. kroga igre na srečo 7. novembra 2004
zžrebane številke: 8, 9, 16. 18, 22, 23, 36 in dodatna 25
Izžrebana Lotko številka pa je: 716194
V 46. krogu za sedmico 176.000.000 SIT
dobitek LOTKO predvidoma 13.000.000 SIT
Malo zanimanja za oblikovanje
vlade
Dober mesec je ze od drzavno-zborskih volitev, sestavljai\je vlade pa je še v polnem zagonu. Pogovori med strankami za sodeiovai\je v vladni koali-cgi se še vedno nada^ujejo, rešitve še kar ni na vidiku. Je pa že znan najverjetnejši mandatar za sestavo vlade - predsednik države Janez Drnovšek je za to funkcijo predlagal Janeza Janšo. Nak^učne sogovornike smo tokrat poiskali v Kamniku. Zanimalo nas je, katere stranke bi sami želeli v vladni koalic^i in kako so za-dovo^ni z izbiro mandatarja.
Sara Plahut-nik, Kamnik:
"Na volitvah sicer nisem bila, sem pa v medijih zasledila, da se za koalicijo dogovarjata stranki DESUS in Združena lista. Osebno bi v vladi raje videla same "pomladne stranke". Z Janezom Janšo sem zaenkrat zadovoljna.

Slavko Smolnikar, Kamnik: "Oblikovanje vlade me ne zanima, saj državljani pri tem
tako ali tako ne «
moremo več odločati. Svoje mnenje sem izrazil že na volitvah. Se mi pa Janša zdi dober politik in menim, da bo tudi dober mandatar."
Ljuba Šarič, Kamnik: "Za
novo vlado mi sicer ni vseeno, toda zdaj že je, kar je. Menim da stranke, kot sta DESUS in Združena lista, lovijo vse možne krivine, da bi prišle v koalicijo. Moje mnenje je, da je SDS premočna, da bi drugim pustila kaj dosti prostora. Janez Janša ni moj tip!"
Sado Ciman, Kamnik: "Na
oblikovanje vlade državljani nimamo več nobenega vpliva, zato tega ne spremljam. Zagotovo pa sedanja vlada ne bo nič boljša od prejšnje, ker se bodo ob težavah vedno izgovarjali na delo predhodnikov. Kaj bo naredil Janša, bomo še videli, bistvenih sprememb pa verjetno ne bo."
Jasna Paladin
• I ••

iZDePLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, W zdruzuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.si, oddajte svoj maii oglas, oglejte si popolnejše ogiase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brskanje po maiili ogiasih še nikoii nI bilo tako udobno.