St. T96 »hm nem i sitnu (um man tn li ptfi)
Trstu, v nedello 20. avgusta 1992
Posamezna Številka 20 stotlnk
Letnik
jova
j/^j*. kvrn&Ji puMdilflrfc jLctStaga 36» !. r. ptuna n oe k(C t«Q G*đltl. — lirf> za mrsoc L 7. —, 9 Za ux£*z*atwm iAC&etf 4 Mu
- O w
JINOST
P—mtrns ttevilke v Tnta ta ofcoUd po 20 rtotfnk. — OgTari m rsCuotl« * —fctatt <M Mom (78 otot.) — Ogla« tegsveev ta obrtnikov nm po 40 cent mam tntce. ta zsfevsi«, poslanic« ta vibila po L 1- oglasi dcavnUi uvodov mm po L » — Mali oglarf po 90 at baaeda. aajnanj pa L 3 — Oglati mraćmmm ta reklamacija ao poMfaJo bldateo opravi Edinosti, v Trstu, ulica FnaBilu Astfkcga Iftcv. SI L »aitai^u — Toktaa mdolitra ta opravo 11-47-;
DIKTATURA
Zadnja faiistovsfca vihra, ki je šla skori vso Italijo je brez dvoma predznak večjih irpremcmb, ki se bodo v kratkem izvršile v italijanski notranji politiki. Vsaj tako kaže*o v« dogodki In da se pojavljajo danes glasovi o diktatori ni nič čudnega spričo gospodarskega fm političnega ' p<*-ložaja dežele. Zakaj vzroki notranje krize so g-^spodarskž Cn politični- Res pa je, da vplivajo več gospodarske razmere na politični razvoj, kakor pa politične na gospodarski. Zato je iskati prvi vzrok vsem važnejšim poiitičnkn dogodkom vendarle v gospodarskem položaju države in prebivalstva.
Država ima svoje potrebe, zato ima svoj proračun ki ie seveda odsev splošne gospodarske krize- Vkijub vsem napcrosn državnih finančnikov, vkljub vsem skrajno navitim državnim davčnim vijakom se državni primanjkljaj v zadnjem času ni nič zboljšal, narobe primanjkljaj je večji, kakor je bil prcdvkievan- Po štirih letih miru, ko so so vojni izdatki zniževali za miljarde, se državno gospodarstvo nahaja v ve]«kih stiskah- Vojni dolgovi, vojne odškodnine vseh oblik ter uničenje ogromnih vrednot po vojn: pritiskajo na državo, da tre more ekoraj dihati pod tem finančnim pretiskom.
Vse velike reforme, ki naj bi bile po vojni državo postavile na novo zdravo gospoda rako podlago, vse te reforme so estale večidel na papirju, ali pa niso sploh še prišle v razpravo. Tako je na pr. vpražanle lattfundij ostalo neresšeno.
Dokler je bila v Italiji socialistična stranka močna, so niihovi nasprotniki vseh barv trdili, da so socialisti krivi vseh nesreč povojne Italije. Socialisti so bili krivi neugodnemu zur-anjepolitičnemu položaju, sodraHsti so bili krivi brezposelnosti, primanjkljaja državnega proračuna, padanja valute i. t. d. Tako da se je adelo, kakor hitro se posreči komu streti socialiste, da bo zasijalo solnce sreče Italiji.	^
Seveda, vsi oni, ki so temu verjeli, so &e prevarili. Danes, ko v Italiji nihče več niti san^a ne o kaki revoluciji- aH o komtmrzmu, ko je socialistična stranka potisnjena popolnoma v ozadje in nkna no-bs*ie moči več, se nahaja dežela še vedno v hudi gospodarski stiski.
Vse dosedanje vlade so se izčrpavale v bohi parlamentarnih intrig, vsaka vlada je bila izpostavljena samovoljnosti strank m pravi politični boj se je prenesel na ulico- V 1. 1919. so vpili socialisti, da se je pnrlamentizem preživel in da je treba vpeljati nov družabni red, ki bo rešil deželo in človeštvo. Isto vpijejo danes fašisti ki zahtevajo vsak dan bolj diktaturo. Dni pravijo, da je danes Italija v takem položaja, da se ne da nič opraviti brez diktature.
Če 6e danes o diktaturi toliko govori in piše, potem stojimo zares pred možnostjo, da se v kratkem izvrše izpremembe
v ustavi.
Ali je mogoča danes diktatura v Italiji katera in kakšne posledice bi imela za deželo? To so vpraSanja, ki si jih postavljajo razni poHtiki vočigled bližajočim s a dogodkom.
Ustavno življenje v Italiji je doseglo $voj najvišji razvoj s sorazmernim volil-aim redom. Ta reforma je bila izvršena v |lavr>em {pod pritiskom povojnih dogodi sov. Sorazmerni volivni red naj prinese Etaliji nov parlament, nove sveže moči,
predstavnik© novih idej, ki bodo pokazali ItafiH j| ešUna pot. Torej sorazmerni volivni red se je porodB iz potrebe, ker se je država nahajala tedaj v veliki politični krizi vsled proletarskega gibanja. In danes kriče sovražniki demokratizma, sovražniki proletarskih strank, da je sorazmerni voHvm red kriv vsej mizeriji« Ta reforma, da se je slabo izkazala, ker ie ustvarila več velikih strank poleg nebrej manjših. Te stranke pa se ne znajo povzpeti nad svoje strankarsko stališč* zato je parlament izgubil svojo veljavo. Dokaz za to so vedne vladne in parlamentarno krize. Zatorej proč s to slabo reformo! Parlament naj ostane, toda takšen naj bo, da bo mogoča trdna vladna večina?
Z drugimi besedami: napraviti je treba korak nazaj. Seveda, da (govore za odpravo proporca same reakcionarne stranke, ki so prišle ob svojo diktatorsko oblast po uvedbi sorazmernega volivnega reda
NajradikalnejSI so pa oni, ki zahte-Acajo diktaturo. In za diktaturo so fašisti in vojaštvo.. Če se torej govori o diktaturi, tedaj imamo pred očmi fašist ovsk o diktaturo z vojaškim režimom, r Kaj si obetajo pristaši diktature od diktatorske vlade? Predvsem silne reforme na gospodarskem polja, ki naj spravijo v red državne, deželne in občinske finance. To je pa mofoče doeeči le, čc se vzpostavijo državni obrati v akMvao stanje. Danea znaša na pr. primanjkljaj državnih železnic blizu ene miljarde lir. Velik primanjkljaj izkazuje pošla. brzojav L t. d-Ti primanjkljaji se dado odpraviti le z dvemi sredstvi in to sta; neusmiljeno skrčenje službujočega oeobja in znižanje plač.
Kateri parlament pa bi si upad nastopiti danes za znižanje plač železničarjev, ki jih je 230 tisoč m ki so organizirani v svojem sindikatu? Ta sindikat je najmočnejši in se ga vlada najbolj boji. Ta sindikat bi postal v slučaju kakšnega mezdnega boja najboljša opora in največje propagandno sredstvo sedaj skrhane socialistične stranke. Isto je z brzojavom, pošto L t. d. A.ko naj se doseže kaj proti sindikatom, je treba železne roke. Dalje bi treba pomesti z birokracijo, uvesti nove davke, v zunanji politiki pa izsiliti, magari z rožljanjem sablje v sosednjih državah dovoljenje za emigracijo nadštevilnega delavstva. Zunanja politika bi morala energično stremeti za razširjenjem in izrabljanjem italijanske kolonialne posesti.
To so v glavnem načrti današnjih voditeljev diktatorskih strank v Italiji. V koliko in kako bi se dali ti načrti udejstviti, se ne more prerokovati. Izkušnja uči, da so v teoriji tudi težki načrti lahko izvedljivi. toda v praksi se pokažejo mnogokrat nemogoči, n»eizved3jivi in celo škodljivi.
Drulo vprašanje je, kako bi italijanska javnost in proletarske 'stranke sprejele diktaturo! Diktatura ima vedno nekaj odio-zrega na sebi. V današnjih časih bi Ludi zeio neugodno vplivala na javnost in na množice. Nastalo bi splošno nezadovoljstvo in le z najbrezobzirnejšo strogostjo bi mogla diktatorska dblastva vzdrževati red. Dolgotrajno vladanje brez sodelovanja *iriih slojev pa rodi slabe uspehe. Posledice take "ojaške diktature so se pokazale prav f. t crno v Avstro.Ogrski. Nasilniki ?o morali polagati pred vsem svetom račun >a svoja blazna početja, ki so končno strovalile državo v prepad.
Italija
Ministra Schanzer in Paratore sta se povrnila v Rim
RIM, 19. Danes predpokbie sta prispela semkaj minister za zunanje zadeve Schan-zer in zakladni minister Paratore. Na postajo so jih prišli pozdravit angleški poslanik, državna podtajnika Tosta di Valmi-nuia in Fontana, senator Contarini, grof Pagliano, grof Viola. kom. Giannini in več višjih uradnikov zakladnega in zunanjega ministrstva.
D'Aiuicnzijevo stanje GARDONE, 19. Danes je bilo izdano o D'Annunzijsvem stanju to - le zdravniško poročilo: « Včeraj se je stanje komandanta Gabriela D'Annunzija znatno izboljšalo. Spomin se mu je začel vračati, bolnik je bil večinoma miren. Ponoči se je začel zopet vznemirjati in je prosil blažila. Vsled vračanja zavesti in razuma, katerega po-avi so vedno bolj živahni in tolažljivi, podaja bolnik vedno bolj občutljiv za bolesne in jc zato potrebna stroga izolacija, 3a se ne izpostavlja razburjenju. Genljivo je, s kakim čutom altruizma venomer potiva strežnike, naj si privoščijo nekoliko počitka. Nikoli se ne briga za se, temveč vedno za druge. Bolezen se razvija normalno. Otekline izginjajo. Lahke rane na sklepih so se že zacelile. Temperatura 36.8. puls 55, dihanje 16- Podpisani: D'Ago-stino, Duse.»
Vprašanje vladnih ukrepov proti stavkajočim državnim uslužbencem. — Nora razkritja. — Kdo laže?
RIM, 19. Polemika vsled napovedi vladnih ukrepov proti stavkajočim državnim uslužbencem postaja vedno bolj ostra in prinaša na dan dokaj nelepih stvari na riseiiih mestih. Socialisti trde še vedno, da
so dobili formalno obljubo od ministrskega predsednika, še po pogovoru, ki ga je imel z njim glavni tajnik fašistovske stranke Bianchi, da se ne bo proti stavkajočim ukrenilo nič, če se vrnejo na delo, vklfub temu, da so obvestili ministrskega predsednika, da se stavka lahko konča še-le po roku. stavljenem od fašistov. Še več! Ministrski predsednik se je v pogovoru s Trevesom in Modiglianijem celo čudil, kako to, da je prišla njegova obveza v javnost. S tem je — pravijo socialisti — pač potrdil, da se je obvezal.
Razumljivo je, da je razburjenje vsled zanikanja te obveze veliko. Vodstvo socialistične skupine je poslalo ministrskemu predsedniku, ki se nahaja v Pinerolu, to-le brzojavko: «Ta hip doznavamo, da železniška uprava predlaga 100 odpustitev in razen tega druge kazni. Javlja se tudi, da nekatere uprave še poestrujejo kazni, naložene stavkajočim. Opozarjamo te na tvojo obvezo, ki je že razširjena v javnosti in ki ni zanikana, opozarjamo te na besedilo tvoje okrožnice same, v kateri se je izrecno obljubljala pravičnost, ki jo sedaj napovedane kazni za ne nasilna in čisto politična dejanja teptajo v blato, medtem ko se še čakajo kazni za požigalce in morilce. Opozarjamo te končno, da mora ostati nad vsemi strankarskimi boji, dana obljuba sveta, posebno če je bila dana od onega, ki zastopa vladni in državni ugled. Kazni, naložene proti taki obljubi, bi ne samo zmanjšale ugled vlade, temveč bi bile tueti brez vsake moralne podlage, ker kaznjenci bi imeli pravico smatrati za krivico kazen, ki je naložena proti izrecni nasprotni obljubi. Pozdravljam v imenu socialisti-ške skupine — Modigliani*
Poslanec Turati je s svoje strani poslal ministru Ricciu ostro brzojavkov v kateri pravi, da bi napovedani ukrepi proti že-
lezničarjem pomenili izneverbo besedi, ki jo je svečano dal niiiiirfmlri predsednik in
0	kateri priča znam stavek v njegovi okrožnici. Na po<Ha$i besede, dane od mi-
1	istrskega predsednika, se je stavka ustavila in je bilo določeno dobrohotno stališče socUlistiške skupine ▼ zbornici- Turati pravi, da ne more verjeti ▼ izdajstvo brez primere, ki bi upravičilo vsako anarhijo proti preveč omajanemu režimu. Turati zaključuje svojo brzojavko: «Zaupam v elementarno lojalnost italijanske vlade.»
Ministri s svoje strani pravijo, da jim ni nič znano o kaki obvezi ministrskega predsednika in da gre najbrž za kako nesporazum ljenje. Seveda take izjave še bolj razburjajo javnost, ,ki že itak malo vei* jame možem na vladi, pa naj prtpadajo katerikoli stranki in nosijo katerokoli ime.
Končno se je javil tudi ministrski predsednik Facta, ki je potem agencije «Štefanih izdal to-le poročilo t
* Spričo pisanja listov o domnevni obvezi s strani ministrskega predsednika l*acte nasproti poslancu Modiglianiju in drugim socialistiškim poslaccem glede ustavitve zadnje stavke, stoji stvar tako-le: Poslanec Modigliani in dva njegova tovariša sta imela tekom stavke z namenom, da bi pomirjevalno posredovala, v palači Vnomala pogovor z ministrskim predsednikom Factom. Omenjena poslanca sta vedela, da namerava v!*da izdati proglas na vse sloje za takojšnjo vrnitev na delo in vzpostavitev normalnega stanja in sta vsled tega prosila, da bi imel preglas popustljiv značaj. Po doigi ranpravi, tekom katere je ministrski ore<fe«teik izrecno izjavil, da vlada ne more nikakor odstopiti od strogega uveljavljanja zakona s tem, da napove 2e v naprej kako amnestijo, sta poslanca poudarila važnost te izjave in prosila, da bi vladni ukrepi ne pomenili ne represalij na preganjanj. Ministrski predsednik je c-dgovori!, da bi se ne njegova ne kaka druga vlada nikdar ne mogla dati na represalije in preganjanja, in da bo vlada imela vedno pred očmi pravico in pravičnost, ter da bo točno proučila dejstva in upoštevala vse okolščine.
To je načelo, ki je bilo pisano v okrožnici, katero je ministrski predsednik pisal, ko je prišlo do pogovora £n ki je bila potem sestavljena in objavljena v vseh listih.
Sicer pa je ministrski predsednik izrazu to svojo misel tudi v zbornici, ko je izjavil, da je stavka v javnih obratih poguba za državo in da se mora kaznovati.
Razen te$a je tudi minister javnih del Riccio govoril v zbornici in senatu v zmislu pravičnosti, ponovivši misli v okrožnici ministrskega predsednika-
Stvari stoje torej tako. Ukrepi bodo vedno posledica vestnega m nepristranega proučtn anja.»
Ministrski predsednik je poslal tudi poslancu Modiglianiju dSrekten odgovor na njegovo brzojavko- Odgovor se glasi: «Tvojo brzojavko sem prejel še-le snoči tukaj v Pinerolu. Žal mi je. ker bi ti bil rad takoj odgovoril. Spominjam se prav dobro najinega pogovora. Ti si bil izrazil upanje, da bi pomirjevalen nastop vlade lahko olajšal zaključitev stavke. Jaz nisem mogel pristati na to, da bi se odpovedal uveljarvljenj« zakona proti stavkajočim, ker bi se bilo to zdlelo kot nedopustna preventivna amnestija. Na tvojo prošnjo, naj vlada ne nastopi z represali-jami in preganjanjem, sem odgovoril, da vlada ne nastopa nikoli ne z enim ne z drugim in sem poudarjal, da se bo postopalo na podlagi pravice in pravičnosti- Besede v moji okrožnici izražajo točno to misel. To je zmisel naftnega pogovora in na tej podlagi bo vlada določila svoje ukrepe. r>
Kakor se vidi, se je ministrski predsednik precej spretno izvil. potrdivši na eni strani, kar trde socialisti, namreč, da je obljubil, da vlada ne bo ukrenila nikakih represalij, poudarjajoč na drugi strani, da se stavke v javnih obratih morajo kaznovati. Socialisti bodo gotovo reklr, tudi po tej izjavi, da je ministrski predsednik prelomil častno besedo. Kaj pomeni to za predsednika vlade, je vsakemu jasno in zato vlada za nadaljni razvoj te «častne afere*, ki ima globok političen pomen, velikansko zanimanje. Socialisti pripravljajo že tozadevne interpelacije v zbornici. Iztek razprave, k! bo sledila tem interpelacijam v zbornici, bo za Italijo zgodovinske važnosti, kajti doslej so ostale stavke v javnih obratih več aH manj vedno nekaznovane. Socialisti pozivaje že organizacije na obrambo kaznovanih uslužbencev in bodo gotovo zahtevali, naj se kaznujejo tudi tisti, ki so izvrševali dejanska nasilstva nad socialistiškimi in jko-munistiškimi ustanovami in osebami. Zbornica se bo torej otvorila pod nevihto.
Železničarji izstopili iz »Delovne zveze* BOLOGNA, 19. Osrednji izvršilni odbor sindikata italijanskih železničarjev je dal listom poročilo, v katerem je rečeno, da je sindikat izstopil iz «Delovne zveze* in da je poslal D'Annunziju brzojavno voščilo za čim prejšnje ozdravljenje. To vest potrjuje tudi «Avanti» in dostavlja, da bo imel ta korak dalekosežne posledice za vse delavsko gibanje v Italiji.
Jugostevlla
Pred skleaitvffo sporazuma z Italijo
Potovanje pooblaščenca NcSća v Trst
BELGRAD, 19. Sinoči je z orientekspre-sofn odpotoval polnomočni minister in pomočnik ministra zunanjih zadev Ljuba Ne-šič v Trst, kjer se sestane z italijanskima delegatoma Contarini jem in Tostijem di Valimnuto v s vrbo končne in definitivne redakcije konvencij glede izvršitve rapall-ske pogodbe. V prvi vrsti gre za konvencijo o italijanskih privatnih Šolah v Dalmaciji.
Proti draginji
BELGRAD, 18. Minister notranjih zadev. Kcsta Ttmotijević, je sprejel načelnika belgrajske občine Mitroviča in p^dnačel-nika Pajeviča, s katerima je dolgo razpravljal o nastali draginji in o pomanjkanju moke. Notranji mkiikter je zastopnikoma belgrajske občine izajvil, da pripravlja vlada odločne odredbe v s vrh o pobijanja draginje in da ukrene vse potrebno, da se prebivalstvo preskrbi z živili. Notranji minister izda tekom prihodnjh dni političnim oblastem posebna navodila, kako postopati proti podr&ževalcem in špekulantom z živili
Pod predsedstvom namestnika ministrskega predsednika Koste Tknotijeviča se je vršila včeraj seja nsaastrakega sverta. Diskusija je bila o odredbah glede pobijanja dlraginje. Dovoljeni so bili dalje ministru za šume £n rude večji krediti za
f-adnjo žične železnice med Slavonijo in
os. Račo
Raba žetev vsled stfsa
BELGRAD, 19. Iz razrih krajev države prihajajo poročila, da je nastopila ponekod katastrofalna suše, ki je lahko usodepolna za koruzo, sadje in sočivje. Strokovnjaki, ki so sedaj pcepotovali razne kraje, da dobe točne podatke o žetvi, poročajo, da znaša letošnja žetev 50% običajne žetve.
Roiakl I Ne zabite na Šolsko druitvo!
Konferenca Male entente v Marijanskih Lažnih« — Prihod jngoslove&ske kraljeve dvojice
PRAGA, 18. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta včeraj opoldne z dvomim vlakom prsspela v Marijanske Lažni. Na kolodvoru ju je pozdravilo zastopstvo mestne občine z županom na čelu, dalje angleški poslanik v Pragi dr. Einsting in romunski poslanik Hitt. Ministrski predsednik Pašić še ni priipel v Marijanske Lažni, ker je še nekaj dni ostal na Bledu. Tekor.i prihodnjega tedna se definitivno zaključi vojaška in gospcdars^ic-finančna konvencija med Čehoslovaško in Jugoslavijo za daljšo dobo.
Vojaška in gospodarska konvencija med Čchoslovaško in Jugos'avrjo bo sklenjena za dobo desetih ali petnajstih let Konvencija določa ne samo voiaško pomoč obojestransko, temveč doleča tudi smernice za vzpostavitev normalnih gospodarskih odnceajev v Srednji Evropi. Sprva je imela konvencija edini cilj skupne vojaške pomoči proti Madžarski, sedaj dobi konvencija dalekosežnejši obseg.
Na sestanek državnikov Male entente v Marijanskih Lažnih, odnosno v Pragi, dospe romunski zunanji minister Duca, ki prisostvuje tudi podpisu vojaške in gospodarske konvencije med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Na sestanku zastopnikov držav Male entente pride tudi v razpravo razmerje do Poljske.
ORLOVSKI ZLET V ERNU Telovadba 5980 Ovlov in 5509 Orlic. - Sjajea nastop Jugoslovanov.
Brno, 14. avgusta.
V soboto so se nadaljevale in kenčale tekme med narodi. Zmagali so Jugoslovani s svojo vrsto. Vseh Jugoslovanov je nad 1200 došlo v Erno. Češki listi povdarjajo važnost jugoslovanskega obiska.
Velikanska pozornost in napetost je vladala za nedeljski sprevod. Prekosil je vsa pričakovanja.
Po deževnih dnovih je v soboto in nedeljo nastopilo prekra-sno vreme. Točno ob 8. zjutraj se je pričel pomikati sprevod. Ulice, koder se je sprevod ponlikal, so bile natlačeno polne ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo udeležnike. Cenijo, da je delalo ŠDalir nad 200.000 ljudi.
Sprevod so otvorili Orli-vojaki, za njimi Orli-legionarji, starodružnici v svojih uniformah, ruskih, francoskih in italijanskih. Pred njimi je korakala godba. Sledili so glavni oddelki sprevoda. Spredaj sta vozila dva avtomobila, za njima pa je sledil veličastni in mogočni topot orlovske konjenice pod poveljstvom dr. Rehutke. Konjenikom Orlom so sledili kolesarji na okrašenih kolesih, v čveterosto-pih. Na to zopet konjeniki v narodnih nošah.
Pred orlovskimi vrstami so korakale moravske žene in dekleta v svojih prekrasnih narodnih noših. Šle so Slovačke, Hanačkc, vsaka vrsta v svojem kroju, tu je prevladovala rdeča barva, tam modra, tam zopet bela. Nepopisno lep prizor. Bik> jih je nad 640. — Za njimi je korakala mladina. Ta ie že hnela svoj dan ored 14 dnevi. Danes so šle v sprevodu le njihove deputacije. Bilo je 400 dijakinj in naraščajk, dijakov 176, moškega naraščaja do 450;
Navdušeno so bili pozdravljeni tuji gostje, ki so prišli oddaleč, da se udeleže orlovskega deta. Anglija je poslala svojo deputacijo. Številna in lepa je bila deputacija Belgijcev, ki jih je šlo v sprevodu nad 300. Korakali so pod svojimi tremi prapori, na čelu jim njihov tro-bentaški zbor. V njihovih zastavah se je svetil znak leva, kakoršnega ima v grbu tudi čeho-sk»vaška republika. Korakali so v dveh oddelkih v svojih telovadnih krojih krepko, naglo la drobno, živo odgovarjajoč na pozdrave v če$ke*» materinskem flamskem Jeziku.
Viharnih pozdravov je bila deležna skupina Francozov. Spredaj je korakal oddelek bobnarjev in trobentačev, ki so z ostrim zvokom svojih rogov vzbujali splošno pozornost. V različnih krojih svojih telovadnih društev so korakali Francozi pod svojiaii prapori sredi vzklikajoče množice, ki je stala nagnetena ob žeieuici. — Manjše delegacija sta poslali Ruska in Poljska, večja je bila delegacija Švice, a najUpša je bila delegacija katoliške Ameriko pod vodstvom br. Hyneka Dostala. V deputa-cijah je omeniti še Hoiandce in Ukrajince.
Močan oddelek rudarjev v svojih uniformah je sledil, na kar so prišli na vrsto izredno prisrčno pozdravljeni in z izrazi največjih simpatij in priljubljenosti sijajno spreieti Hrvati in Slovenci z dr. Korošcem na čelu. Spredaj jc korakalo 400 jugoslovanskih Orlov, 200 Orlic, za - mzii lepa jugoslovanska narodne noše in civUai gostje. Občinstvo jih je neprespano obsipavalo s cvetjem in vzklikalo: Živio Jugoslovani!
V	avtu, ki /e sledil temu oddolku, sta se peljala minister Šramek, starosta češkoslovaškega Orla in predsednik mednarodne zvezo katoliških telovadnih društev Feliks van der Kerhoven.
Med dostojanstveniki je bil minister dr. Do-lansky kot zastopmk predsednika češkoslovaške republike Masarvka, papeški nuncij Micara, olomuški nadškof dr. Stojan in številni drugi dostojanstveniki.
Nato so prišli čehoslovaški oddelki, njim na čelu osrednji odbor čs. Orla, prapor, člani strainega oddelka orlovskih dobrcrvoljcev, ki »o 1 1919. služili na Slovaška Straž Tatier v narodnih nošah. OrH z Dunaja in iz Avstrije, gostje iz Podkarpatske Rusije s svojim metropolitom, slovaška Straž Tatier v narodnih nošah. Orli iz Slovak rje (600 v polnem kroju, ostali v belih oblekah z valaškami) pod 19 prapori; Orii iz češke (1800 v polaetn krom, ostali tisoči v polkroju); dalja iz Morave in Šlezije. Za četami Orlov posameznih žup so korakali s svojimi ocrladinskiai zastavami organizirani fantje in racžje v narodnih nošah dotičnoga kra-p kar je dajalo celemu »prevodu nepopisno pestrost. Sledili so čla«i Orla v polkrojih, nakar so prišli Orli v civilni obloiki z orlovskimi znaki.
Skupaj jo korakalo v sprevodu 11.778 Orlov v polnem orlovskem kroj«, 30.000 pa v poT-kroijh ali pa v civilni ableki s orlovskimi od-znaki, ker revnim kmečkim in delavskim fantom ni lahko nabaviti si kroj. Vseh udeležni-kov sprevoda je bilo nad 50.000, v sprevodu je korakalo poleg fanfar 24 godb in 203 orlovske zastave. Nato je bila sv. maša, ki jo je bral papežev nuncij Micaia. Po maši blagoslov in prisega Orlov, da bodo branili vero in domovino.
Popoldne je bita favna telovadba. Že pred tretjo uro so bile zasedene vse tribune in vsi sedeži ter stojišča in ni bik) mogoče dobiti nobenih vstopnic več. Z mirnim srcem se lahko trdi, da je gledalo telovadbo nad 120.000 ljudi.
Najprej so nastopile Orlice. 3104 Orlice so z eksaktnostjo izvajale lepe proste vaje, na kar so nastopili Jugoslovani s prostimi in nato s imbcličnimi vajami, ki so vzbudile splošno pozornost in so slovenski in hrvatski Orli in Orlice žele velikansko odobravanje in aplavz. .Jugoslovani so izvajali vaje v polnem redu in najlepšem kri iju.
Nato j<5 nastopil oddelek Orlov-vofakov io izvajal z veliko spretnostjo in sigurnostjo težke vaje s puškami.
Kot naslednja so nastopili Francozi, Belgijci, Švicarji« Amerikanci in drugi gosti v rkupinab in. so za svoje bravurozne vaje želi v:har ploskanja in spontanega klicanja.
Za tujimi gosti so kot zadnji nastopili Orli f prostimi vajami. Nepopisen je bil pogled na 5000 telovadcev, ki so mojstrsko izvajali vs« vaje in bila od občinstva burno pozdravljeni.
V	gostih vrstah so se vsipali telovadci na te-lovpdisče, v popolnoma kritih in izravnanih vrstah; prihajali eo kakor iz tunela ter se na tc-lovadišču razprostirali v nastop. Le ena kolona je proti koncu nastopa bila neizravnana. Toda še preano so se čete razšle k razsbopu je bilo vre v najlepšem kritju. Telovadni prostor, ki obsega prostora za 5000 telovadcev je bil do zadnjega poln. Telovadba je na vse napravila neizbrisen vtis.
V	ponedeljek so so vršile mednarodne tekma posameznikov, ki so se jih udeležili Jugoslovani, Francozi, Belgijci, Švicarji in Čehi ic Slovaki.
Prvo mesto je dosegel slovenski Orel *vo Kermavner, drugo švicarski francoz Emil Pheolle, tretje Belgijec Jakobs, četrdo tud' Belgijec in peto Ceh Kostalka.
Popoldne se je vršil nastop difaških Orlov in Orlic. Številna četa mladeničev in mladenk je bila za svoj vzoren nastop najlepše pozdrav* l«ana.
Brno, 15. Tretji dan je bil določen za nastop narodnih noš in tekmo noš. V tri četrt ure dolgem sprevodu so se vrstile narodne noše iz vseh krajev Čehoslovaške in je bilo pri-snjeno prvo darUo narodnim nošam iz južne Moravske. Splošno pozornost so vzbujale ju-goslovenske narodne noše, med temi prav posebno slovenske, ki jim je bilo prisojeno drugo mesto. Jugoslovanskih narodnih noš je bilo okrog 120, med njimi slovenska svatba, ki j« vzbujala največjo pozornost.
Popoldne se jc na telovadišču po končini telovadbi izvršila svečana okrasitev Jugoslovanske, francoske, belgijske, amerikanske in drugih zastav. Ob tej priliki so govorili razni tovorniki, med njimi minister Šramek. Amerikanci so po končani svečanosti poklonili svojo zastavo ČehoslovaŠki Orlovski zvezi.
Fraittila
Pred francosko - ruskim zMižanjem? PARIZ, 18. «Temps» javlja iz Londona: Herriot, ČJčerin in LHvinov se sestane jo dne 3. septembra v Freiburgu. Sestanek je namenjen razgovorom o obnovitvi gospodarskih in političnih odnošajev med Francijo in Rusijo. Herriota spremlja dr. Nansen. Vest o tem sestanku potrjujejo tudi berlinski listi.
Vesrt «Tempsa» smatrajo za prvi poskus in za «ballon d'essay». Nemški državni kancelar dr. Wirth jje berlinskemu dopisniku «Tempsa» izjavil, da poskrbi za vse, da ostanejo sklepi tajni. V trenutku, tako je dalje izjavil kancelar, ko se razmerje v ententi ohlaja, mora vzpostavitev odnoša*

»EDINOST«
V Trsta, dne 20. avgpsfa 1922.
|ev med Francijo in Rusijo privesti do pogodbe x Nemčijo- Te tri velike zastopnice evropske demokracije lahko v bodoče preprečijo vsako vjono.
Kancelar dr. Wirth je dal zagotovilo, da ostane potovanje Trockega, ČiČerina in Litvinova popolnoma tajno in varno.
Nemtiia
Vprašanje nemškega moratorija odgodeno Strahovito padanje nemške marke — Pred direktnimi pogajanji med Nemčijo in Francijo?
BERLIN, 19. golfova agencija javlja, da bosta sir John Brandbury, član odškodninske komisije in g. Mancharch, predsednik garancijskega odbora, začela v začeta prihodnjega tedna v Berlinu pogajanja z nemško vlado zaradi vprašanaj odškodnin. Sklep odškodninske komisije o nemškem moratoriju je torej odgoden Zavezniki odgovor na nemško noto od 14. julija glede plačil na račun kompenzacij, odgovor, ki je bil včeraj izročen nemškemu poslaniku v Londonu, pravi, da nameravajo zavezniki: 1. zahtevati plačance 2 miljonov Steriingov, ki bi se morala plačati 15. avgusta, tekom štirih tednov od tega roka. 2 da se zavezniki smatrajo razvezam od dogovora z dne 2- junija 1921.; 3. da nameravajo skleniti z nemško vlado separatne dogovore glede privatnih nemških dolgov. Ti dogovori bi se predložili odškodninski komisiji.
Medtem gre v Nemčiji gospodarstvo naglo navzdol. Nemška marka strahovito pada. delavstvo, ki s sedanjo plačo ne more več izhajati, zahteva povišanje, železniška uprava je morala zvišati vozne za 50%. Kancler Wirth je opisal tu-zelo črnih barvah polo-
Koviunln starka
BUDIMPEŠTA, 19. Nad 30.000 kovinarjev je včeraj začelo stavko. Polovica jih je baje bila proti zapustitvi dela, toda morala se je vdati drugi polovici. Oblastva smatrajo, da stavka ni izbruhnila samo iz gospodarskih, temveč tudi iz političnih vzrokov in so zato ukrenile vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih izgredov.	___
Stavka državnih nameščencev. — Zveza pismonošev razpusčena
MADRID, 19. Listi pravijo, da je vzbudil odlok o razpustitvi zveze pismonošev splošno iznenađenje. Ministrski predsednik je bil dalg kralju odlok na podpis pred njegovim odhodom v S. Sebastiano, t. j. 8. avgusta. — Drugi poštni nameščenci se držijo nevtralno in ne bodo stavkali, dokler ne postane stavka splošna po vseh državnih uradih. V znak simpatije do poštarjev delajo brzojavni nameščenci tako-Imenovano belo stavko. Tudi poštarji nadaljujejo odpor z belo stavko-
Angleška nota ruski vladi in ruski odgovor
NEW YORK, 19. Iz Moskve javljajo, da je predsednik angleške trgovske misije izročil sovjetskemu komisarju za vnanje stvari noto, ki jo je sovjetska vlada objavila. V noti se govori o ponudbah, ki jih je predložil 9. t. m. Litvinov konferenci v Haagu. Angleška nota prosi rusko vlado za tak sklep. Nota se tiče Ukrajine in drugih ruskih federativnih republik istotako kakor sovjetske Rusije. Sovjetski komisar za vnanje stvari je tako-le odgovoril na tole noto: Ker so vseru<ki delegati na konferenci v Haagu odklonili Litvinove r>red-
Kdo sodi pravilneje? Nafta sodba je, da so fašisti sicer v« stanu zruSiti sedanji režim, da pa je zelo možno, da jim ta zmaga ne prinese tistega sadu, ki ga pričakujejo V omamljivi zavesti svoje nepričakovano velike moči postaja fašizem podoben človeku, ki si je toliko pridobil, da bi mogel udobno in zadovoljno živeti, pa mu ni nikd'ar dovolj! Še več — še več hoče imeti! Tako tudi fašizem. Da bi se bolj jačil svoje vrste, vabi sedaj na vseh straneh k sebi ljudi iz proletarskih mas — elemente torej, proti katerim se je doslej boril z vsemi bogatimi sredstvi, ki so mu na razpolago. S tem pa se fašizem podaja na kaj nevarne poti. Doslej je bil on belcebub, ki naj ubije socialističnega in komunističnega vraga. S prihodom takih življev pa pride socializem v njegov lastni fašistov-ski tabor kot — razdvajalen element. Zakaj fašizem bi moral biti neverjetno kratkoviden in naiven, če misli, da se prole-tarski elementi pod njegovim okriljem odrečejo svojemu boju proti kapitalizmu in buržoazni uredbi družbe. Tako pride fašizem med dva ognja. Ali si usvoji pro-letarski program in izgubi s tem naklonjenost tistih, ki so ga vzdrževali doslej, ali pa nastane revolucija v njegovah vrstah in bodo proletarci v njegovem taboru raz-nesilna snov, ki razkroji njegovo zgradbo!
da tudi
fovega delovanja zadostuje, da si napravimo približno sliko tega moža, ki je bil s pomočjo svojega dovršenega in nenavadno razširjenega časopisja pretežni gospodar angleškega javnega mnenja in kot takšen dragocen zaveznik ali tudi strahovit sovražnik angleških politikov in angleških vlad. Ta mož se je rodil 15. julija 1. 1865. v Chapelizodu blizu Dublina na Irskem od angleških starišev. Njegov oče Alfred Harmsworth je bil odvetnik in je imel 14 otrok, med katerimi je bil poznejši lord North-cliffe najstarejši. Ko je bil Alfred dve leti star, se je družina preselila v London. Tu je izdajal S. Jealous. ki je bil prijatelj družin, list *Highgate £xpress». Malemu Alfredu je podaril majhen tiskalni stroj", s katerim se je deček navadil tiskati, ko mu ni bilo niti še sedem let. Od tedaj je kazal vedno več nagnenja do časnikarstva in že v srednji šoli je izdajal list za svoje tovariše, ki ga je sam pisal. Očetu se to ni dopadalo, ker je želel, da bi se tudi njegov sin posvetil odvetniškemu poklicu. Ta poslednji pa ni kazal nobenega veselja za ta poklic ter je stopil še le 17 let star v službo pri londonskem listu «Jouth» (Mladost). Vsled slabega zdravja pa je moral zapustiti London ter se je nastanil v Coveatry, kjer je kmalu postal glavni urednik tamošnjega provincialncga lis.a. Tu se je izvežbal v vseh panogah časnikarskega poklica in tako je mogel, ko se je 1. 1888. zopet povrnil v London, ustanoviti lasten list «Answers» (Odgovori). List je imel nenavadno velik uspeh in je postal podlaga in izvor poznejšega Northcliffovega bogastva. 2e takoj v začetku mu je nesel nad 50.000 šterlingov dobička na leto Podjetje se je izpremenilo v za-
Tedaj bo videl fašizem ^J^i on ne	2 omejemim jamstvom in je uaglo napre-
more eedeti1 na dveh stolih in se mu utegne d	^ da } Northcliffe mogcl j. iS94.
edi na tleh — meo dvema ,____. t-____m^u-c« L-; m., io rfrozil no-
zgoditi, da obsedi na tleh stoloma.
Prirastek iz proletarskih vrst povišuje navidezno njegovo moč, v resnici pa bo črv, ki bo razjedal temelje njegove veličine. Nočemo biti preroki- To je navadno
cene
loge, smatra ruska vlada za svoio dolrnosi, j zelo nehvaležen posel. Ali. kolikor pozna-
jim časnikarjem
žai Nemčije. ZakljuCitev lonoon^c renče - je dejal - je ustvarila se bolj negotov .položaj, nego je bil prej. Dne 25. julija, na dan prve grozilne note Nerncip, je veljal dolar 400 nemških mark, v prihodnjih dneh se je že plačal po 800 mark; po drugi Pomcarejevi grozilni noti od 5. avgusta je dolar poskočil na 900, sedaj p* vetja nad* 1500 nemških mark. To dokazuje _ je dejal Wirth — da je padanje marke posledica francoske politike. Napačno je torej kar je dejal Poincarč v Londonu, da je Nemčija umetno povzročila padanje marke. Posledica tega padanja naše valute — je zaključil Wirih — bo bkota m obup caie£a naroda, padanje vladnega ugleda in un'čenje kapitala v nemški industrrji.»
Kljub temu hudemu speru med Nemčijo in Francijo se vztrajno javljajo v zadnjem času skoraj neverjetne vesti, s katerih utemeljenostjo računajo celo angleški listi-Gre namreč glas, da se bo Franciif, če se vse vezi z Anglijo pretrgajo, skušala zbližati z Rusijo in z — Nemčijo. «Timcs» m «Moming PosU omenjata tozadevno na-cikovanje pariškega «Terrpsa» in poudarjata. da je absolu+no potrebna obnovitev angleško - irancosko - belgijsko - italijanske zveze, ker v nasprotnem slučaju bi znalo priti do evropske zveze proti Angliji...
Bavarski mMstrsH predsednik ne odklanja po^ajacj z Berlinom
MONAKOVO, 19. Mrrm-tra Schweyer in Gurtner sta odpotovala v Berlin. Uradno se zanika vest. da je bavarski ministrski predsednik I.erchenfeld odklonil udeležbo pri pogajanjih z Berlinom. Nova podajanja z državno vlado bodo začasno vodi]i prizadeti ministri.
Avstrija
Avstrijski opczsia. zaveznikom
DUNAJ, 19. Korrespcndenz Bureau javlja: Listi in politični krogi mislijo, <Ia določa senžermenska mirovna pogodba medsebojne obveze med pogodbenimi strankami. Zavezniki so se izrecno obvezali, da bodo Avstriji pomagali, in Avstrija je sprejela s svoje strani razne obveze politične in finančne narave. Avstrija smatra svoje obveze za veljavne, toda zavezniki ji niso dali nikake pomeči Ako ne sklene Zveza narodov v tem pogledu nič stvarnega, bodo dunajski politični krogi smatrali, da niso zavezniki v stanu izvršiti svojih obvez- Avstrija bi imela tedaj pravico, da se s svoje sirani osrvobodi vseh svojih moralnih obvez ter bo sama skrbela za svojo obnovitev. V ta namen bo izpre-menila svoje politične in gospodarske smernice ter se bo sporazumela neposredno s svojimi sosedi.
DUNAJ, 19. Korrespondenz Bureau javlja, da je kancelar Seipel sprejel včeraj in zopet danes zastopnike zavezniških držav, katerim je obrazložil težak položaj« ki je nastal za Avstrijo vsled zavlačevanja rešitve vprašanja o kreditih in vsled tega, ker se je ustanovitev nove emisijske banke zakasnila, kar se je zgodilo brez krivde avstrijske vlade. Avstrijsko vprašanje ima sicer gospodarski značaj, toda z ozirom na sedanji svetovni položaj je v prvi vrsti politično vprašanje. Ker se bo v kratkem razpravljalo o srednji Evropi, je smatrala avstrijska vlada za potrebno, da stopi v osebne stike z državniki tistih dveh držav, ki so na rešitvi tega vprašanja naflaolj prizadeti. Vsled tega je vlada v pregovorih z Berlinom, Rimom in Prago- Kancelar odpotuje jutri v nedeljo v Prago, kjer bo imel sestanek z ministrskim predsednikom Be-nešem, a v ponedeljek pojdie v Berlin, kjer ga pričakuje nemški kancelar Wirth*
Ogrska
Pet madžarskih častnikov In trije vojaki težko ranjeni na vežbalisču
BUDIMPEŠTA, 19. Med ponočno vajo nekega bataljona pešcev pri Czeckdu je udarila strela v zaboj municije. Nastala je eksplozija, vsled katere je b3o pet častnikov in trije vojaki težko ranjenih.
da tudi ona odkloni te predloge. Razne ruske delegacije na konferenci v Haa^u so imele potrebna pooblastila, da govore v imenu Ukrajine in drugih federativnih republik ravno tako kakor v imenu sovjetske republike- _
Enver paša padel na bojišču
LONDON, 19. «DaiIy Express» javlja iz Berlina, da je Enver paša padel rrinulo sredo, ko je vodil svoje čete k napadu na boljševiške postojanke pri neki vasi v Turke-stanu.
Mumt razuoj m Mzlmzi fcsfizms
Če kak pojav ljudem ni jasen in lahko razložIHv. nastajajo najrazličnejša rnenja in sodbe o njem. Tako je tudi s fa'istov-skim gibanjem vsaj za nekatere ljudi. Nejasno se jim zdi to gibanje v njegovem korenu. deblu in vrhu. HoteJi smo reči, da so med ljudmi različne sodbe: kdo ga je ustvaril, kdo mu je prflrval, da se je razvilo v mogočno deblo, in kake namene je imel pri tem?
Največje navzkrižje v sodbah pa se kaže ob razmišljanju, v kakih smereh se bo gibalo in proti katerim stran-em bo naperjena odslej, ko se je tako nepričakovano razpaslo in je postalo sila, ki — kakor vse kaže — vznemirja dceedaj mogočne itran-ke. Tu imamo tudi razlago, kako je prijlo do tega. da se je v socialistični stranki pojavila «kolaboracijska» struja, ki hoče hudiča izganjati z belcebubom, to je: z zavezništvom z nesocialističninri strankami; in da se je živo razpravljalo o kaki kombinaciji med socialisti in popolari. Strah in vznemirjenje silita ti dve stranki, da mislita na skupno obrambo. Kaj čudno in ne posebno častno vlogo pa igrajo pri tem takozvane demokratične stranke na desnici rimskega parlamenta: bojijo se fašistov-skega gibanja; da bi pa odkrito nastopile proti njemu — tega si ne upajo!
Čudno se mora zdeti to ugibanje o postanku in namenih fašizma, o zagonetki torej, ki pa v resnici ni nikaka zagonetka
—	vsaj za paznega opazovalca ne- Fašsstov-stvo je ustvarila vlada in skupno ž njo so mu prilivali tisti «beatr possidentes», veliki posestniki in plutokrati, ki se, kakor vrag blagoslovljene vode, bojijo socialnih reform in socialne pravičnosti, ker smatrajo svoje nadvlad je nad širokimi masami delovnega in doslej zapcsčavljanega ljudstva za svoj neoporečni privilegij, za svojo nedotakljivo pravico.
Površne opazovalce političnega življenja v Italiji je posebno motilo in begalo dejstvo, da so vlade od Giolittija sem skušale tajiti svoje očetovstvo tega deteta, ko je v metodah svojega uveljavljanja postalo tako odvratno. Vlade so izdajale vsako toliko odredbe proti nasiljem, odredbe, ki so bile celo ostre v svojem
—	besedilu! Nikdar pa ni — in ravno s tem so vlade ovajale svoje očetovstvo — besedi sledilo primerno dejanje. Nikdar niso prijeli za vrat podrejenih uradnikov, ki niso spoštovali njenih odredb, in tto zato-ne — to je treba imeti posebno na umu — ker so vedeli, da s tem ustrezajo vladi. Pač pa smo doživeli, da je vlada prefekta Morija v Bol ogni, Id je vestno izvajal njene odredbe, kaznovala in ga ponižala s premeščenjem v neznatno pokrajino. Vlada je ustvarjala videz na-sprotstva proti fašistovskim metodam, hkratu pa je ustrezala zahtevam fašistov in njihovemu pogoju za odnehanje od obleganja tega mesta- Vlada je s svojimi odredbami obsojala fašizem, ob enem pa se je pogajala Ž njim in se tudi pogodila v njegovo popolno zadovoljstvo!
Glede postanka in razvoja fašizma smo menda vendar povsem na jasnem. Drugače pa je z njegovimi bodočimi načrti. Eni menijo, da hoče fašizem zrušiti sedanji režim in si prisvojiti vso oblast v državi; drugi pa sodijo, da s padom sedanjega režima pade tudi fašizem, da je torej usoda Mus-soiinija. glavarja fašizma, navezana na usodo Facte, oziroma njegovih bližnjih naslednikov.
mo psihologijo množic, naravne nagone človeka, sodimo, da se bo fašizmu na vse zadnje godHo kakor pravi tisti znani italijanski pregovor: Chi molto abbraccia nulla stringe! Kdor hoče preveč zajeti, zajame malo, aH pa nič!
In da e<e fašizem sam zaveda nevarnosti, ki mu preti od «2zpre*»brnjenih» delavskih množic, so nam jasno dokazale razprave na zborovanju osrednjega cdbora fašistov-st^^kc, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Milanu, kjer so razni govonrki svetovali strankinemu vodstvu skrajno previdnost napram tem no«vim elementom.
Pretekli četrtek se je vriil v Londonu
kupiti list «Evenmg News». ki mu je grozil po lom. Northcliffe ga je v družbi s svojim bratom Haroldora, poznejšim lordom Rothermere, popolnoma preuredil in zopet postavil na noge. Največji korak na poti časnikarskega podjetništva pa je bila ustanovitev jutraniega lista «Daily MaiU (13%.]. Kakor smo že omenili, je pomenil ta list pravo revolucijo na polju dnevnega časopisja ter se je nenavadno naglo raz-ftiril, tako da je postal neusahljiv vir ogromnih dohodkov. V nasledrjih letih se je Nor+hclif-fovo premoženje naglo množilo in 1. 1903. je kupil list «Weekly Dispatch» in istega leta je ustanovil ilustrirani dnevnik «Daily M-rror». Prihodnje leto (1904.) je ustanovil panško izdajo «Daily Maila* in 1. 1906. je osnoval v družbi s svojim bratom iakoimenovano An£l»-Nevfcundland Developement Company, veiLto podjetje za izdelovanje papirja, ki ima v New-fcucdlandu svoje gradove, tvornice papirja in 1 -stne parnike za prevažanje papirja na An-
gleško. Leta 1908. je postal lord North-Jitte
je vran v Londonu pogreb najuplivne^e^a in najmogočnejšega moža na Angleškem, ^Napoleona na polju -časnikarstva*, las'.nika največjih angleških svetovnih
I stov kakor «The Times», «Daily Mail» i dr.
Ta mož, ki so ga položili k večnemu počitku
rb udeležbi velike mtiožice londonskega prebivalstva, ob zastopstvu angleške vlade, ministrov. diplomatov in časnikarjev iz vseh krajev, je Alfred Charles William Harmsworth, katerega pa je poznala -angleška, evropska in svetovna javnost večinoma pod imenom Lord Northcliffe, glavni gospodar in ravnatelj po njem imenovanega »Northcliffovega tiska». Ko mu je bilo še le 15 let, je postal časnikar in sotrudnik raznih manjših listov, v 20. letu svoje starosti je bil že glavni urednik, a s tridesetim letom je bil že miljonar.
Rajnki lord Northcliffe je postal posebno 2nan kot ustanovitelj lista «Daily Mail» (Dnevna pošta), s katerim je postavil angleško in tudi svetovno časopisje na nove moderne podlage in katerega prva Številka je izšla 4. maja 1. 1896. List je imel nenavadno velik uspeh in se je tiskal že ob Času angležko-bur-ske vojne v 700.000 izvodih, a danes se razpe-čava že v več kot 1,800.000 iztisih. S pomočjo tega lista in raznih drugih, katerih je postal lastnik ali solastnik, si je lord Northcliffe pridobil odločilen vpliv na angleško javno mnenje. Pcbude, ki so izhajale iz uredništev njegovih liatov, so bile brezštevilne in so imele dalekosežne posledice na vse javno in politično življenje AngEfe. Ob času zadnje vojne pa je zadebil NorthcliHov vpliv naravnost vodilno m odločilno moč. L. 1915. je napadel v svoj*»m liilu «Daily Mail» tedanjega načelnika an^le-&kega glavnega štaba lorda Kitchenerja. Ljudstvo je tega generala naravnost oboževalo in dotična številka «Daily Maila» je bila javno sežgana. Lord Northcliffe se pa ni prestrašil je nadaljevat svojo borbo, ker je bil prepričan, da je vodila tedanja Asquithova vlada Anglijo k porazu. Tako je pripravil pot vladi Lloyda Georgea, kateremu je bil zvest zaveznik ves čas vojne. Sam pa ni hotel sprejeti nobenega mesta v vladi, ker si je hotel ohraniti pro«te roke, pač pa je sprejel 1. 1917. mesto načebrka angleške vojne misije v New-Yorku ki je sprejemala vojni material na račun angleške vlade.
V	znak priznanja ga Je imenoval angleški kralj po premirju za lorda. S svopm časopisjem je bjl Llovd Georgeov zaveznik tudi povodom volitev, ki so se vršile v začetku L 1919. Po sklenitvi miru pa se je ta politični sporazum razdrl in Northclitfe je začel proti sedanjemu ministrskemu predsedniku srdito borbo. Do razdora je prišlo predvsem radi Llovd Georgeve popustljivosti napram Nemčiji in boljševikom, s čemer se konservativec Northcliffe ni mogel strmiatt
V	začetku letošnjega leta je bil Lloyd Georgev položaj po zaslugi NorthcHffcrvega časopisja 2e skoraj omajan. Lansko leto je napravil lord Northcliffe potovanj« okoli sveta. Obiskal je med drugimi deželami Zedinjene države, Kanado, Avstralijo, Kitajsko, Japonsko in Ind jo. Ob času washingtonske konference je vodilo njegovo časopisje hudo borbo proti angleško-japonski zvezi in je zastopalo stališče, da «? mora Anglija pridobiti prijateljstvo Zedinjenih držav. V tem pogledu je znan NorthcliHov članek »Pazite na Japonsko*, v katerem je opozarja! na japonsko nevarnost, ki preti vsem angleškim prekmorskfm posestvom, predvsem Avstraliji. Njegovi Ksti so nastopih* tudi proti angleškemu mandatu nad Palestino in proti politiki sedanje vlade glede židovskega vprašanja. Tudi ta borba m ostala brez uspeha, kajti angleška gornja zbornica je pred par meseci zavrgla prvotni načrt palestinskega mandata, tako da je vlada morala izdelati novega s temeljitimi izpremetnbamL Lloydu Georgeu je bilo njegovo Časopisje ▼ zadnjem času skrajno nadležen sovražnik, na katerega je bil srdito jezen. To se je pokazalo posebno ob času genovske konference, ko so prosili časnikarji Llovd a Georgea za sestanek. Lloyd George je sprejel njihovo pvolsfo pod pogojem, da se sestanka ne sme udeležiti glavni urednik največjega Northcliffovega lista «Times*.
Teh par spominov iz zadnje dobe Northclif-
Velika zlata svetinja; več drugih zla lih« srebrnih in bronastih svetinj, kojih število določi prisojevatna komisija.
Vrsta C.
I.	Kmetijska gospodarstva (vštevši pašnike in gozdove):
a)	velika gospodarstva, obstoječa iz enega ali več posestev, ki so oddana v najem proti plačilu najemnine bo-disi v pridelkih, bodisi v goicrvini m kojih površina presega 100 hektarjev.
Nagrade: velika zlata svetinja, dve zlati svetinji, 5 srebrnih svetinj, 10 bronastih svetinj.
b)	Srednja gospodarstva, obstoječa iz enega ali več posestev, ki so oddana v najem proti plačevanju najemnine bodisi v prid,elkih bo-disi v gotovini, kojih površina znaša največ 100 hektarjev.
Nagrade: I. darilo L 5000; pet 11 dani po L 2000 — L 10000; deset lil. daril po L 500 — L 5000. znaša največ 15 hektarjev.
Nagrade: I. darilo L 8000; pet II. daril po L 2000 — L 10000; deset III- daril po L 1000 — L 10000.
II.	Industrijska podjetja (vštevat go* stilniske cbrate}:
aj velika in srednja, ki so znatne važnosti za gospodarstvo cele fpokrajiDe bodisi vsled narave ovojih izdelkov bodisi vsled števila zaposlenih delavcev.
Nagrade: velika zlata svetinja, dve zlati svetinji, pet srebrnih svetinj, deset bronastih svetinj.
bj mala, ki so le krajevnega pomena in sicer posebno v kmetijskem, socialnem in zadružnem oziru.
Nagrade: I. darilo L 8000; pet IT. daril po L 2000 — L 10000; deset III. daril p L 1000 — L 10000.
PRAVILNIK. Člen 1. — Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so utrpeli škodo v goriški deželi in v njej pridruženih okrajih.
Čl. 2- — Kdor se namerava udeležiti natečaja, mora predložiti svojo prošnjo odboru za obnovo Goriške s sedežem pri deželnem odboru v Gorici najkasneje do 30. septembra 1922. V prošnji naj označi vrsto, v katero želi biti vpisan.
Člen 3. — Prošnji naj s-e priloži popolno, podrobno poročilo o izvršenih ib, po katerih se je rbnav-, . ____________ poročilo naj se opremi z
med angleškimi časnikarskimi velikaši. J5; j vsemi listinami, ki dokazujejo resničnost
Kct lisUnC b°d° P°-
Am'S aS Press, Anglo - Newfcundland sebno konstne slike nepremičnin v tanj. Developrement Corapany, Continental «Daily; njihove vzpostave. Pri malih kmetijskih Mail* (Pariz), Imperial Paper Mills, Empire Ink Company in «The Times® Pubhshmg
Company,	. . .
Po osmrtnicah, ki so jih objavili njegovi listi, posnemamo glede njegovega razmera do podrejenega oseba, da ni nikdar postopal z uredniki kot gospodar, tenrreč vedno kot stanovski tovariš. Dasi je imel v službi ogromno armado časnikarjev, je sam zelo pridno pisal, toda navadno ni hoda v uredništva. Njegova glavna
gospodarstvih je popis lahko bolj splošen. Obsegati pa mora na vsak način v dovolj javili obliki označbo izvršenih ali vršečih se del, vidike, po katerih se, oziroma se je obnavljalo, in uporabljena sredstva.
Člen 4. — Prošnja, s katero se posameznik udeleži natečaja, da članom prisojc-valne komisije pravico, da smejo na licu
___________ _	. _	mesta izvršiti oglede, ki jih smatrajo za
skrb je bila, da list organizira in ga poveri ve- j polrcbne. Prosilci s« obvežejo dalje d^ti ščim rokam. Čkn je to dosegel, je P^P««]| , pr.e^valni komiki na razpolago vse odgovornost glavnemu uredmštvu. Nikolr^^^ ^	£ ^ ^ ^ zahteyala
vso
ni skušal vsiliti svojo voljo in često se mu je zgodilo, da mu posamezni listi cjerfovih člankov niso objavljali, a črtali in krapUli so mu jih skoraj vedno. Lord Notrhcliffo se je uklonil, ker je upošteval odgovornost svojih nameščencev pred javnostjo.
Uredniki in uslužbenci Northcliffovega časopisja so bili na Angleškem najbolje plačani. Lord Northcliffe je uvedel prvi na Angleškem načelo, da morajo imeti glavni uredniki-izda-jatelji velikih dnevnikov plačo kot angleški ministrski predsednik, a ostali sorazmerno svo-nrn vlogam v uredniški službi. To merilo so moraK sprejeti tudi drugi listi, a ko so zaceli lani lastniki drugih listov gonjo za rair^je uredniških plač, je bil zopet on. ki je izTaviI, da se urednikom Northcliffovega časopisja pfače ne bodo znižale in s tem c-nemcgočil nadaljevale gonje. S tem in z raznimi drugimi odredbami v prid svojih podrejenih si fe ustvaril zvesto armado, na katero je lahko z gotovostjo računal.	_ . . ... ^ .
S smrtjo lorda Northcliffa je izginila gotovo
ena najmo^očneiših prikazni nn?cga časa. £a naoredek rn izpoln'enje modernega časrvpisja si je Northcliffe pridobil nevenljive zasluge. Njegovi dnevniki so postali vrorec za vnr ostalo angleško in tudi svetovno časopisje, obenem pa tudi najmogočnejšega trdnjava angleška m svetovnega kapitalizma ter sedanjega kapitalističnega družabnega reda sploh.__
Razpis nagp?
za vzpostavitev po rajni poškodovanih krajev goriške dežele in njej pridruženih okrajev.
Odbor za obnovo Goriške s sedežem pri deželnem odboru v Gorici razptsuje več nagrad za obnovitev kmetijskih gospodarstev, indusrtijskih podjetij in zasebne nepremične lastnine, ki je bila poškodovana po vojni. Sredstva v to svrho je dal na razpolago deželni zemljiško kre-ditni zavod v Gorici in zvezni kreditni zavod za obnovo beneških pokrajin v Benetkah. Natečaj zasleduje namen vzpodbuditi dežeJane k plemenitemu medsebojnemu tekmovanja pri vzpostavljanju kmetijskih gospodarstev, industrijskih podjetij ki poškodovane zasebne lastnine na sploh; po drugi strani pa obrniti hvaležno pozornost dežele na one zasebnike, ki so vsled lastne pobude z uspehom prispevali k obnovi poškodovanih občin. NACRT NATEČAJA-Vrsta A.
Dela in pobude splošnega značaja, ki so uspešno prispevale k obnavljanju cele poškodovane pokrajine:
Zlata svetinja: velika in mala; več drugih zlatih, srebrnih in bronastih svetinj, katerih število določi prisojevalna komisija.
Vrsta B.
Občine, ki so na lastno pobudo oziroma na pobudo svojib občanov kljub raznim zaprekam na hiter in umen način uspešno prispevale k Lastni ureditvi:
da si ustvari svojo sodbo o izvršenem delu.
Člen 5. — Vrstni red se bo opiral na sledeče vidike:
a)	najkrajša doba, v kateri se je lastnina vzpostavila;
b)	pičlost in pomanjkanje državnih in drugih podpor;
c)	umnost načinov vzpostavljanja in obnavljanja-
Člen 6. — Prisojanje nagrad za kmeMj-ska gospodarstva se bo opiralo na umnort načinov, po katerih so se gospodarstva obnavljala, na izpopolnjevanje števila goveje živine, na vrednost vzpccta- iienih zemljišč, na izvršitev novih nasadov- na ureditev kmetijskih poslopij in pritiklin ter posestev na sploh, vedno pa z oz'rom na posebne pogoje, v katerih se nahaja kmetijstvo v kraju in v deželi.
Člen 7. — Prisojanje nagrad za velika industrijska podjetja se bo opiralo na izboljšave, ki so se napravile pri razvrstitvi posameznih stavb in pri uporabljanju gradbenih načinov, na strehe bodisi da se uporabljajo za proizvajanje energije ali izdelkov, na način proizvajanja, na obseg proizvajalne zmožnosti in na postopanje 2 uslužbenci (uradniška in delavska stanovanja, jedilnice, kopalnice, čitalnice, zbirališča).
Člen 8. — Za prisojanje nagrad pri malih obrtnih podjetjih bo komisija upoštevala. razen prej označenih splošnih vidikov, naravno važnost pod^e tij s posebnim oziram na krajevne šege m običaje in na koristi, ki jih ima skupnost od njih v gospodarskem in posebno pa v socialnem ožim.
člen 9. — Za vrsto A in B bo komisija sestavljena:
iz odposlanca odbora za obnovo Goriške;
iz člana upravnega sveta zveznega kreditnega zavoda in iz člana varužtva deželnega zemljiško - kreditnega zavoda v
Gorici;
iz ravnatelja deželnega tehničnega urada;
iz od'poslanca deželnega odbora;
iz dveh zajstopnikov zveze zadrug vojnih oškodovancev Goriško - Gradiščanske.
a)	Za vrsto C I.:
iz člana upravnega sveta zveznega kreditnega zavoda in iz ćT?na varuštva deželnega zemljiško - kreditnega zavoda v Gorici;
iz dveh zastopnikov kmetijskih orga nizacij;
iz zastopnika kmetovalcev;
b)	Za vrsto C II.:
iT člana upravniega sveta zveznega kre« ditnega zavod'a in iz člana varuštva deželnega zenmljiško - kreditnega zavoda v Gorici;
iz načelnika tehničnega urada zvezneg? kreditnega zavoda in iz deželnega telini* čnega urada;
»EDINOST«
Stran m.
iz dveh tehnikov, ki jih označi udruženje piženerjev v Gorici;
iz zastopnika obrtnikov. Člen 10. — Prisojevalne komisije bodo morale končati svoje delo (pregledovanje, klasifikacije in vrstni red) najkasneje do 31. decembra 1922-
Člen 11. — Nagrade se nakažejo in razdelijo najkasneje do 31. januarja 1923.
Predsednik: Dott Pettarin.
POZIV
vsem mladinskim društvom,
V stanju in položaju, v katerega nas je do-
skga vprašanja. Kakor pa ie vsakdo med va-. pnznaaje vsai verjetnosti. da ««a inženir Ffirst mi stavil zahtevo po svobodni luki le zato.'prav • svojo trditvijo. <U si človeška roka poker je smatral tako ureditev za prikladno, ne- ticodovala spomsu&al Razumemo zadrego ita-kateri celo za edino prikladno za obnovitev; lijanskih listov m na me račun bi odpustili trgovskega in industrijskega življenja, tako marsikaj. Ali vsaj smešni naj ne postajajo, ko sem gotov da bo vsakdo med vami z veseljem zapustil to zastavo, ki ne predstavlja nikake-ga ideala, kateremu bi se morali klanjati, ako itvuli Azt isfn lahkn doseže z drugimi sred-
uvidi, da se isto lahko doseže z drugim stvi, s katerimi bi ne bilo združeno toliko tež-koč, ne prilik in Škod, ki bi se gotovo pojavile pri ' našem proučevanju te zahteve. Treba
gre za tako resne stvari!
Žalostni pojavi. Iz Skednja nam pišejo: V
nedeljo dne 13. t. m. se je vršil v Skednju obi-__
čajni ples, takoimenovani «semenj». In pri tem POZORI Krone, kor Je, zlato, platin in zo-
____1	JaI nvakiualsfv<i nrtl/OTal Irftkn	1	• ■»••, __ 1 _l.i__•__11_! ^__
POROČNA SOBA« predvojno delo, iz orehovega lesa, masivna, z umivalnikom s finim mramorom omara z zrcalom, vzmeti, se proda radi odhoda. Corso Garibaldi 29, vrata 6.
(1567)
ŠIVALNE STROJE popravljam. Renner. Ro-col-Settefontan e 190, L, seneni trg. 1549
GLASOVIRJE, harmonije fn orgije popravlja fai uglašuje Andrej Pečar, Trst, via Vaidirivo 15, I. telefon 14-72.	17
je precejšnji del prebivalstva pokazal, kako zvest je vzvišenim idealom, ki se odražajo v tem « semnju*. Organizacija prve vrste in pa
___•___.1. »^CA—l-i lrnlrn fn lif,l4dvn
bovje po najvišjih cenah plaxuje edini gro-»ist Belleli Viia. via Madonnina 10. I.
Nujno potrebujem mnogo srebra.
___ _____Plačam krone in goldinarje po najvišjih ce-
lTtne ženice niso hotele zaostajati za mladi-1 nah. Via Malcanton 7, II. levo._1534
mi puncami, ko je vendar ilo za tako plemenito JEDILN£ SOBE od L 2400-_ naprcf spaine
v	^	v	— - _.................. . .	tlyar!,	od^i v s?aro sobe, masivne od L 1500- naprej;' finejše
vedla sedanja doba, čutimo bolj kot kdaj prej prej vaših sklepov, toda za svojo osebo trdim b^ gledati kako se te žemce, ,*ete *ahu pohištvo, posamezni kosi po zmernih cenah, n,!^ nn' zdrufenh,. ontrebo do skupnem že sedai. da bom imel neomajno zaupanje v; častitljivo škedenjsko noso, vrtijo j po_	| prodaja{o v skladišču pohištva via Udine
štev. 25.	1557
bo* medsebojnih brezpredsodnih in objektivnih veliko zanimanje sta pričala, kako to ljudstvo, POZORI popuščanj. Bilo bi nevarno in škodljivo, ko bi ^ cPeni po napredku. Celo nadsedemdeset-prebivalstvo iz fetišizma do ene določene zahteve izgubilo vso vero v vsak drugi vir za obnovitev Trsta.Nočem vam narekovati vna-
VCUia ieucuijd UUUcl, tuiuuu UUIJ	f —J	h"	»	---,----_„___- _ ,
potrebo po združenju, potrebo po skupnem	ž« sedaj, da bom imel neomajno zaupanje v i cas
delu nad narodom, po tistem delu, ki mora	bodočnost Trsta, tudi če bi v vasem mnenju ne
. ... ,	.1	____i__:	___i___ii__l	ct!crnli narlamen'a roh
Liujivir	----,	- r- * . •
meneč se za neznosno vročino, da le poka-
PRSNI SIRUP za kašelj, reun»azan proti trganju in druga domača zdravila ima vedno lekarna v IL Bistrici.	28/5
jih ne straši noben'
aeiu na a narcaom, do usiciu utm, —uvuv/vuvs«. »® «»i	—- -	.	v .	_. , « „
bi« vsakemu nosamezniku in posebej še mla-	ali ▼ odredbah vlade in sklepih parlamenta žejo navzočim, kako da--
dlni sveto m ^z^eno k.jU l£dstvo, katero	^cvL^ sSSšoe, ki bi bilo nasprotno sto-j trud, ko gre za prvenstvo na tem plemenitem mšA pri Sv. M. Magd. zg s prodajo vina in
bo videlo da mu stoii Gladina tesno ob strani,	fcodni luki. To bi pomenilo, da so se našle tekmovanju!	žganja, 417 sežnji vinograda, se proda ali da
bo s ponos^mTn upanja polnim pogledom zrlo	druge nič manj sigurne podlage za gradbo bo | Pa tudi nekateri	' ~-----J —	''.......
v prihednjost ter verovalo v tisto bodočnost,	dočnosti tega pristanišča, ki ni mkaka umet-'ki se sicer osebno niso udeležili plesa, so pri
' na
nosti teiža pristanišča, ki m niKaKa umei- Ki se sicer oseimu	j«™,
tvorba nikSc zemljepisen izraz, temveč" pomogli, da je ta veliki praznik tako sijajno
■o boM kot kdaj prej čutimo danes -ora prilagoditi ~oje -r^™^^ -PjL	^^ ^ako rada
potrebo Po zbUžanju ^^ združenju m ladine ši-	ravnovesju z blesti s'svojo odsotnostjo Je počastila .semenj.
ki mora priti
Ponavljamo, bolj' kot kdaj prej čutimo danes
ebo po zbližanju in združenju mladine ši- umauumv...,..-----o-,
pom Primorja, po skupnem delu, katerega sc	go novim potrebam v popoln
mora udeleževati mladina iz skrajnih kotov	gospodarskim življenjem na Jadranu.
Notranjske, Goriške in naše tužne Istre Ena, Morda se mohm o našemd lu ^	^"ponedeljek"in - neverjetno - celo v to-
misel mora prevladovati nadnami. medljud-	^^^^J^trc^ ^^ilrne H^/te bodreča mila (in pri takih stvareh
stvo, katero
v najem. Cena po dogovoru. Pojasnila v via Broletto, gostilna «Alla Valle*.	1559
Malalan Rudolf
trgovec na Opcinah
ma veliko zalogo vsakovrstnega stavbenega materjala po najnižjih konkurenčnih cenah. Ima tudi zastopstvo vdike, dobroznane goriške tovarne vsakovrstnih opek. — Pri večjih naročilih znižane cene.	521
KRONE srebrne <n zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Frarcesco 15, TI. 19
toda to rajanje vršilo samo v nedeljo! Nadaljevalo
nas
Željno duševne hrane bi trdno prepričanje, da vršimo apostolsko delo med našim narodom.
blesti s svojo o d s otn ostjo je F--?-- Zse" STROJNO KOLARSTVO Fr. Bratina, Ajdov-s svojo navzočnostjo! — Pa ne misLte.^a se je	pOSebnost: ljubljanski vozički, pari-
zarji do osem ton z jamstvom. Popravila karoserij, avtomobilov, mlinov, žag, poljedelskih strojev. Izdeluje kolesa in lesene dvodelne jermenice po naročilu. Iščejo se zastopniki za Istro in Brda.	• 53
"j V "	vcoLnvrrfnii težkocc politične, parlamentarne rek!! Če bo sreča mila (m pn takih stvaren
anein^melibodemo zavest JTuSSSrJ^ta	navadno W ta
^ ,	.	.... . .	Čustva za napredek, ki bodo prisilila tudi Skedenj. In organizatorjem letošnjega m pn- NA SUSAKU prima
Tržaška, po resnem m premisljujocem pro-	oristaše svobodne lake, da bodo hodnjih «semnjev» je zagotovljena hvaležnost dvije učenic0 m uč
svetnem delom stremeča mladina, je spoznala	na^^-vneie^pn	pesimizma presojali našega — Šolskega društva!«
potrebo močne mladinske organizacije in v ta	m	r-	Nadejam se, da bodo Škedenjci razumeli, kaj
namen se je ustanovil pripravljalni odbor	stvari*.	senatorja Salate.	.....
Omladine«, ki hoče posvetiti vse svoje moči	^^^Je se je8 pokazal tudi to pot za
dinska društva, katera so razKropi^a po	IH^/vSTdne T^aVgusU 7£Tza stalna
fch vaseh, ki P m je delovanje otezkoceno vsled ^^^J^TJ Govorniški akrobaciji je	mcstn onozaria trajni šolski svet.
sem jim hotel v resnici reči! izpisana učitdjslui nsesta
tolminskem
odlična istarska obitelj _______učenika na stan i koštu. Pisati' gosp. prol. M. Keviču, gimnazija Sušak.
1560
49
Kmzi
ima v lastni zalogi najraznovrstnejSe
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz zlBHiiiiiia. sMleviae, lesa in emajlirana untL TRST — Piazza San Oiovann«
za udejstvitev teh namenov m ciljev^ v samia-; — ^oistra v'ov'ijanju resnice v bleste- - ^^^ okraju, Z ozirom na razpis natečaja
____~	__	_______ 1922
^Tf otezkoceno vsiea	^^ v govorniški akrobaciji je ucjtei}^ mesta opozarja okrajni h
raznih ovir, katere bi se Poj^jd^nsu^e^ ^So^ga g^ora jaslo razvidno dvoje .stva- ^ ?razpi3ano ieeno mesto stalne učiteljice,
Racije odpravile, naj javijo, pripravljalnemu	ff&TffSL^ioU CpJ^N.
V «Omlaf! 1 ni» in na isto nai se n: pr\ic, aa jt.	" . r_____.	. . . ■ _____j__; „
odboru pristop k .Omladini, ta na isto na, se n= pr^.c aa ^c	"Inamcoiu	V^S^tol službi, nav.
^^no-J-krartr Stt&Ž»uke. ker Jo. je vlada H	ra£pis,f: stalo,.uHteljice
navedeni v go-za šolo v
dru^va^ da pričiie^impreje z delom in naj javi ustanovila samo za o ^	.ak vc^aU ldrsitem ui.ld.a-vod^l.a za enorazredno
• pripravlajlnemu cdbom o razmerah v man. spretno ponare^«1 ^domestekza ^»» kraju. Mladinska društva, javite svoj no l"ko k.je ^a
našemu
dotične m Kraju, ^naamsua urusi«, j«i »»i*:	----- ,____namoveišega
pristop k «Omladini® z geslom, da le potom je pomen in ^^^^ ^ krepke in složne organizacije nam je mogoč j čevanja.^ tržaškega vprašanja.
za svobod- šoJo v Baušici.
"	10 Srednješolci, tudi učiteljiščniki, iz nau-
tike in drugih šol, udeležite se danes občnega zbora srednješolske organizacije.
uspeh našega dela!	I Včerajšnja seja. Člani odbora ^J^Tjki se vrši ob 10 uri v dvorani Del. rons.
Vsa pisma je nasloviti na «Omladina > Trst,'ski promet so včeraj obiskali pnstanisce	iC*S Gia-
Via Fabio Filzi št. 10.	i in iavna skladišča, kjer
pm
V Trstu, dne 17. avgusta 1922.
Pripravljalni odbor.
O	W@Sf I	a. katere so se udele-
ob 17. uri se je vršila, kakor smo na kratko'ravnatelj trz^Je^ Lk^a k^ ^ omenili že včeraj, otvoritvena seja komisije lich, po^tprcdsednik trgovske zbornice. ne-
■xt javna ----------- -
kom. inž. Gre goriš poiasnd or^iiLzacip javnih skladišč. Popoldne sc je komisija zbrala v vladni palači k drugi seji pod prredfodništvom g. Salate. Nadaljevala se
atefi D"*4** Sv- Ja^« {Campo S. Gia-je ravn j Como 5). — Pripravljalni odbor.
Eet
SOBO, prazno, z uporabo kuhinje iščeta zakonca pri dobri, slovenski družini v bližini via Udine ali Rojanu. Naslov pustiti pri u-pravništvu pod «Soba»	(1564)
PRIVATSCH(JLERHE1M Meran - Obermais, Pecsion Mazegger. Internat za dečke s-ednjih in ljudskih šol. V kraju: gimnazija, realka, višja realka, trgovska šola z nemškim poučnim jezikom ter «Istituto tecnico® z laškim poučnim jezikom. Tečaji v nemščini, francoščini, angleščini za d:jake. Dobra oskrba in strogo nadzorstvo zajamčeno. Reference m prospekti na razpolago. 1379
PENZTONAT za deklice. Vila Plonerstiftung. Učni in zdravUiščni dom. Nadaljevalni tečaj. Tečaj v jezikih, glasbi, kuhanju in gospodinjstvu. Meran-Obermais (južno Tirolsko). Krasna lega. Dobra pitsskrba. Pojasnila da;e M. Chr. Auer, voditeljica.	1387
VINO črno in belo istrsko, izvrstno se vdobi pri R. Malalan na Opčinah št. 3S6. Cena od 56 do 300 1 po L 260, od 300 1 naprej po L 250 hI.	*510
OriKESTRON, automatičen, v popolnoma dobrem stanju, pripraven za gostilne in plesne dvorane, prodam po ugodni ceni. Cenjene ponudbe pod .Automat* na upravništvo. ^	1524
za trgovski promet v tržaškem pristanišču, kateri tržaški poslanci in razni drugi.	z izg0t0vljeno kuhinjo in sobo vrtom in	*C!« Dosoela sta dva vagona po
Prcdisednili g. Salata je cmeml anketo, ki vodo, se proda za L 12000. Vrdela Tirni- kvarnih testenin Prodaja se tudi na drob o«. Ur,	«roti nolovici nrihodnieiSa gnano št. 1654	f!5661	V,.	««
Njen predsednik, načelnik osrednjega urada za nove pokrajine senator Salata, je imel dolg otvoritven govor, v katerem je obrazloži^ namen komisije in bistvo vpraianj, ki jih bo morala rešiti. Po kratkem pozdravu, ki ga je izrekel v svojem imenu in in še posebej v imenu ministrskega predsednika, je senator Salata naglasil. da nima komisija kot taka samo gospodarske, temveč *udi politično važnost. Osrednja vlada stopa potom nje prvikrat v neposredne stike z zastopniki krajevnih organizacij, da se z njimi posvetuje o vzrokih propadanja tržaškega pristanišča. Tržaško vprašanje je eno najtežjih vparšanj državnega gospodarstva, in to vsled tega, ker niso gospodarske razmere Trsta odvisne v prvi vrsti od volje državne vlade. Kar se tiče dela komisije, je rekel, da ji ne stavi vlada nikakih mej ne glede trajanja ne glede obsega predmeta. Niti on noče v svojem govoru predpisovati mkake-ga sporeda in prepušča ureditev dela komisiji sami. Toda tri vprašanja so, ki tvorijo — po njegovem mnenja — bistvo tržaškega vpraša-n;a in ki bodo morala tvoriti tudi bistvo proučevanja s strani komisije: železniško, pristaniško in carinsko vprašanje. Druga vprašanja, ki sc bodo tudi morala upoštevati, so vprašanja, ki sa tičejo razmerja Trsta do svojega zaledja. Kolikor je rešitev odvisna od vlade — je rekel — da ta poslednja ni držala križem rok, V kratkem se bodo sklerili sporazumi z Jugoslavijo, Avstrijo in Ogrsko in uredilo se bo tudi vprašanj« prometa na južni železnici. Važno vprašanje je tudi valutno vprašanje, za katero se vlada vneto zanima, dalje vprašanje razmerja med Reko in Trstom, katerega rešitev je odvisna od ureditve razmer na Reki, kar bo tudi tvorilo prdmet skorajšnjega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Iz vseh teh razlogov je treba tržaško vprašanje temeljito proučiti, da bomo pripravljeni za tisti hip, ko se povrnejo normalne razmere, ki bodo omogočile gospodarsko obnovo pristanišča. Nato je govoril senator Salata o svobodni luki in je rekel dobesedno: »Nalašč ni-iem govoril do sedaj o svobodni luki. Naša komisija je bila zamišljena mnogo prej ko se je začelo sedanje gibanje in vsled tega noče, da bi se smatrala v naprej ne za grob, kjer naj bi se pokopala svobodna luka, ne za tempelj, kjer bi se častila. Proučitev vprašanja svobodne luke, je ena izmed nalog, ki jih ima komisija, ker ji je namen, da prouči vsa sred^ stva za povzdigo trgovskega prometa in . razvoja industrije v Trstu. Ako želite lahko začnemo s tem vprašanjem, toda ne da bi radi lega opustili proučevanje drugih strani trža-
(1566)
se bo vršila proti polovici prihodnjega meseca in pri kateri bodo sedelovali zastopniki vseh skupin in je poudarjal potrebo, da se sedaj ne prejudicira nikako splošno vprašanje, posebno pa ne vprašanje proste luke. Predlagal je. naj se imenuje ožji odbor, ki naj bo zbral material podjetju. Naslov pri upravništvu. (1536) za anketo, in naj se na drugi strani takoj razpravlja o nekaterih vprašanjih, katerih rešitev je nujna spričo ukrepov, ki jih mora vlada v kratkem ukreniti in predstoječih mednarodnih pogajanj. Predlog je bil sprejet« Sestava ožjega odbora je bša poverjena predsedniku samemu. Na prihodki jih se-1 jah se bo razpravljalo o predilski železnici,! KROGLJE iz amerika&skega lesa po L 16'— o javnih skladiščih, o carinskem vprašanju komad prodaja strugar g. Cebič, via R Timeus z ozirom na nas! edstvene države, o tran-
no. Via Udine 10.
1531
DOKTOR PRAVA, zmožen slovenščine, srbo hrvaščine, češčrne, ruščine, italijanščine in nemščine ter posebno izobražen v narodnem gospodarstvu, išče primerne službe pri kakem denarnem zavodu ali drugem velike-n;
----- I
s hrano se odda« Via Francesco' Rismondo 12 I. Petrovič._(1576)
ABSOLVENT, dvorazredne trgovske fcle, vešč slovenščine, laščine, nemščine in deloma sr-bo-hrvaščine, išče mesta. Ponudba pod »Početnik* na upravništvo.	(1571)
37LETEN vdovec, s precejšnim premoženjem, želi znanja v svrho ženitve z vdovo primerne starosti, kmetico brez otrok, z nekaj denarja ali premoženjem. Resne ponudbe s polnim naslovom, če mogoče s sliko na
upravništvo pod «Vdovec«.	1539
%
Tvrdka
Ula M&zzlni 36 (Vose! i CaiM)
(prej Via Nuova)

VELIKU IZB Iti
f!
VOt
perihi, bombaževin, nenin, trližev, preprog, zaves, modercev, kožuhovin in svilenin.	52

%
i t t
št. 7.
(1572)
sitnih olajšavah itd. Danes, v nedeijo, se gp/ALNI STROJ, nov, se proda po nizki ceni. bo komisija sestala zjutraj in popoldne. Via S. Nicolo 2 II Mustacchi_(1573)
Hočejo biti nmi m so «MŠfli! Zadrega po^OČNA SOBA, rabljena z vzmetmi, volne-zavaja večkrat ljudi k nerodnim besedam m ie ^	. - v •	. ' ,
nerodnej&n dejanjem. Včasih pa tudi v smeš-1«"> zinmicami, _ode^m, omaro s^^predali, z
j Gino ttazzl d! Enrlco
t zaloga usnja
i Trsi - Via Guido Erunnsr 4 - Trst |
f --i
I Specialfteta toskanskega usnja sati-	fc t ranega In barvanega
Lsstsa stajama.
Prodajalna je vedno preskrbljena z zadnjimi novostmi svilenin, okraskov, čipk, vezenin in drobnarij po najzmernejših cenah.
F»i0

I
EE28. |
o:
&
-JZ
^)
Dp fl. GR050U1N
nos t. Ta pa ubi^a do veka, ki hoče biti —resen. Taka nezgoda se je pripetila tudi listu «Na-zione* v notici o poročilu inžnirja, na katero smo že primerno odgovorili. Tu pa naj otepanje tržaškega lista pokažemo z njegove smešne strani, «Nazione» modruje nekako tako-le To pot ni udarila strela ▼ spomenik ca Krnu — prav gotovo ne! Vendar poživlja poklican« činitelje, naj hitro postavijo strelovod, kakor
j proda po zmernih cenah. Via Anlooio Caccia št 5 IL	(1574)
HiSA v Skednju, s Štirimi prostori, plinom, dvoriščem, se proda. Naslov pustiti pri u-pravništvu.	1547
ŠIVALNI STROJ «Siager», nov in harmoniko, bovo, prodam. Via Madoimina 31 IV vrata 23
(1568)
raEr trisd^ pif££ bi	*
utegnila udariti strela in potem imeli Slovenci pravil
Potemtakem utegne še le Ffirstovo poročfli izzvati spremembo v vremenskih razmerah
na visokem Krnu. Doslej niso udarjale strele, j noin zame&jam. Naslov pri upravništvu. (1570) pač pa bodo v bodoče! Glejte, kake uči?ko mere izzvati kaka pametna beseda veljavnega strokovnjaka! Inženir Furst s svojim izvidom je torej za list «Nazione» nekak Jupiter fulmi-nator, kot mogočni bog, ki pošilja strele na zemljo, kadar hoče! — Kako neprevidno je napravila «Naziose» korak od resnosti k srnei-nosti! —- Pa bodimo zopet resni! Ce računa, da bi v bodoče mogle udarjati strele na Krnu, kako more trditi, da niso udarjale doslej?! Ne, ne {Vremenske razmere na Krnu se niso prav nič spremenile. Take so bile pred poškodbo hi ob časa poškodbe spomenika, kakor bodo tudi odslej ko bo stal strelovod. Poziv v listu «Nazione», naj postavijo na spomeniku strelovod, vsebuje za vsakega pametnega človeka
V 45, vrstah
takoj odda v Rojanu, za cerkvijo štev. 59, Ro že._(1569),
MAJHNO stauovaaje v Rojanu, z vodo in pli-
HZŠA z zemljiščem, v popolnem stanju, pri Sv. Križu na Vipavskem, 10 minut oddaljena od postaje Dobrovlje, se proda. Natančnejša pojasnila v Trst«, vin Udine it. 19, trgovina Spanghero.__(1575)
TRGOVSKI POMOČNIK, vešč mešane stroke, vojaščine prost, se sprejme takoj. Ponudbe s spričevali na Akifrijn Gorap, Proeek. (1561)
specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, pwfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3-7 ure. s? izdelujejo testenine ^PEKATETE"*. j q 0 r I c a (Piazza grande) Travnik hiša Nck terim ugajajo debeli, d ugim d.obuij	Patemoll.	60)
makaroni, tem vrvice, onim polii itd. vse |
pa so tečne, redilne in tako okusne, da1 ^	,	. G\
jih vsepovsod hvalijo.	63/11	^^
KONTROLNA blagajna «National» se ugodno proda. Miiller, Trst, Ireneo della Croce 6.
(1562)
MLADENIČ bi se rad iaačfl v kovaški stroki Janko Poljak. Podgorje 51, Istra (1563)
firaftlna Mmi posta Tupalce pri Rrnnlo.
Priporočeno od zdravnikov. Krasna lega ob vznožju Alp. Prvovrstna obilna hrana, lečilen zrak. Ljudje se kar vidno popravijo v par dneh Nebro^ pisma z neomejeno hvaležnostjo na razpolago. Najboljša postrežba, elckhrčna luč, veliki zračni prostori in salon. Raznovrstne zabave, letni m zimski sport Celo leto odprto. — Cena 70 dinarjev dnevno za hrano, sobo, postrežbo
in razsvetljavo.
PODLISTEK
M. JOKAJ;
MEČ IN BLISK
Povest
Poslovenil Slavomir Josipovič

Timurjeva vojska je bila razdeljenn po
Fr^lkih na dva in dvajset delov. Tatari in erzi so služili kot konjeniki; rudarstvu veSči Mandžuri so kopali podkope; v okretnem plemenu hindustanskem je imel posebne vojake, kateri so se vzpenjali na zidove in imenovali so se «veverice*. Vsak teh vojakov je bil popolen umetnik; z vrvico na ledjih, z oetrim železom v roki, s jataganom med zobL brez vsakega nepotrebnega oblačila se je priplazil nevidno in molče kot kača do zidu neprijatelja, držeč se z rokama zidu, prislonjen na pol k steni na pol pa ob rameni tovariša, dvigal se je na zidove kot živa lestva; človek na človeku, naslanjajoč se v silni višini k zidu,
je priplezal tja do vrhunca. Na ta način «e je povzpela vsa vojska.
Ako je kateri pal, s« je moral stisniti m zobe trdno skupaj držati, da ni b3o od njega čuti glasu, ko je umiral m da z ječanjem ne izda svojih drugov- Prve •veverice* bo se priplazile tiho in mirno do stražarja, ki je ne shiteč nič hudega, hodil po zidu. Toda kose je obrnil, se mu je že zadrgnila vrvica okoli vratu, da niti dihniti ni utegnil, pa je bil že tudi «preč». In ko so se tako popeli tisoči, so se vrgli na stolpe, podavili so straže, odpeli verige mostov, te spustili doH m odprli vrata. In sedaj pn hurra Ti-murjevi oklopniki, ki so imeli v vsaki roki po eno sabljo, udarite, sekajte, koljite!
Tknurju se je b3 ie večkrat posrečil tak napad; čvrste trdnjave na nedostopnih pečinah, pripravljene za vse slučaje, obvladal je na tak način v jedni noči, kar na tihoma, kot v snu.
Taka usoda je bila namenjena tudi Siva. su. Položaj vrat in zidin so mu btK izdali prebežniki
Samo o nečem siso bili obvestili Timur-ja; o tem namreč, da je Ertogruhi pridevek
«noČna ptica»; sukanonr drugorojenec ni namreč	spal po noči, nego vedno
le po dnevi: po noči je hodil in se šetal po zidovih. Timur je čakal do polnoči, čakal do zore, da se mestna vrata med krikom odpro; vojaki z golo sabljo v roki gledajo na mestno obzidje, ug#>ljejo in težko čakajo na napast; veliki voz je bil ie prehodil svojo pot in dansca te je prikazala na nebu; toda iz mesta ni nikakega glasu.
Ko je napočil dan je jelo delovati štiri indvajset ogromnih, na mestnem obzidju nameščenih strojev, toda. ko je začelo iz njihovih trebuhov nekaj brizgati, ni bilo to kamenje nego rdeče gUve Timurjevih vojnikov.
Kar po deset kar po dvajset jih je padalo iz zraka, vse drage glave Timurjeve. Vsi remi izbrani junaki, izurjeni umetniki, izučeni ljudje, Id bi bili presnagaK samega vraga. Vsi so bili posekani
Tja do poznega večera so padale take krvave kroglje Turnirju pred noge. Lahko jih je zbraL Timur je imel več takih zbirk; te so bile vsaj prav njegov«. Bilo je, kot da bi bil Erto^ul oplazil leva s šibo.
Timur je namestil na to osem tisoč mož 1 Le štiri tisoč armenskih vitezov je bilo ob zidovju, da izkopljejo rove. Le na zakopano živih.
enemkrahi se ie morfo priti do mestnih Timurjevo srce je milostlpvo; sa] »e Erto-enem krapi se je moglo	...m,! g^ obljubil, da jih pusti žn e in niti sul-
tanovega sina ni hotel umoriti, dokler n*
jarek, napolnili ga z žveplom in smolo ter zažgali.
Po šestnajstdnevni oblegi je čutila mestna vojska, da je zrak nekako težek in vroč, tako, da stiska srce in mori duha; zemlja rdeča, kot da gori. trava in drevje okoli obzidja je zvenelo, v groznih in ogromnih zidinah so se pokazale razpoke od tal do vrha. Sopara je neznosna in v zemljo zabita bruna so zogljenela. Pšenica spravljena po shrambah v zidovju, kot da je snetjava in plesnjrva; oboki zidov lezejo vsak sebi; osemnajsti dan so razpadli zidovi in porušila so se vrata. In tedaj je zaoril strašni krik: «Surun!»
To je bojni klic Tatarov,
Odprta vrata Sivasa so vrzel v trdnjave Bajazidove države; ugonobijeno je vse nikdo ni ostal, ki bi mogel reči: včeraj se je udalo naše mesto; zakaj vse je bilo pobito: moški« ženske in otroci
zaprosil tega sam to držal je obljubo. Štiri tisoč armenskih vitezov je zakopal. Ertogrula pa je izročil svojim uui^i slugam m sužnjem, da so ga s krono na drevje ;	-n z zlato verig0 okoli vratu nosili po
ostrogu in kazali radovedni množici, da
žive
vidi čudo čudes. Tretji dan je zaprosil sultanov sin, naj ga usmrtijo. Timur se ga je usmaliL Tistega dne, ko se je dogodilo to, je spal Timur v oni pustinji, ki jo je bila vojska poteptala; na onem grobišču, s katerega se je slišala zamolkla kletev, ob onem tfrobu, v katerem se je nemrlostljivi Abu Mosiim družil s črvi in hrošči! Ko pa je minila noč so izšli Timurjevi voiskovodje pred svojega gospodarja, da mu polože pred no£e dobljena, sijajna bakrena mestna vrata,
(Dalje j.
Stran IV.
•EDINOST«
*t Trsta, dne 20. avgosla 192»
Svoboda tiska v Istd. Da orožniki, kl s!užini jejo med naSim ljudstvom, kaj radi pozabljajo, da žirijo med kulturnim in civiliaovanim narodom, je že znana stvar. Je tudi mnogo Častnih izjem in napram takim brigadirjem ni maše ljudstvo nikdar štedilo dolžnega priznanja. Tem bolj je upravičeno njegovo ogorčenje radi postopanja nekaterih «varuhov» zakona, ki izvršujejo to svojo vzvišeno nalogo s tem, Sla si delajo sami zakone na svojo roko ali da teptajo pod nogami obstoječe veljavne zakone, kakor se je dogodilo pred kratkim v Cerovljah V Istri. Zadnji »Pučki Prijatelj* poroča, da so prišli v tej vasi pred kratkim orožniki k tamkajšnjemu trgovcu Udoviču ter mu izrecno prepovedali, da no sme več sprejemati ne Citati «Edinosti* in «Počkega Prijatelja*. G. Udovič se je tej nezakoniti naredbi, ki predstavlja očitno kršitev zakona o svobodi tiska, v začetku upiral, a .končno moral se je udat*.
last Vhmella: obleka, čevlji itd. Vianello je nekoliko časa čakal, da ®e vrneta, ko pa ju ie ni hotelo biti, ju je naznanil policiji Po dolgem iskanju ju je policija iz-staknila v Viareggru, odkoder bosta pripeljana te dni v Trst-
Ne puščajte rinstrn) brce nedrerstvel Gospa Gazorzi je odšla le za nekoliko minut iz svojega stanovanja v ul. Ugo Fosco-k> 28. IIL Zadržala se je, seveda, nekoliko več, nego je nameravala in ko se je vrnila domov je našla vrata odprta. Neznani tatovi so bili vdrli v stanovanje in ji ukradli 500 lir in raznega blaga za 5000 lir.
Požar. Včeraj zjutraj je »bruhnil požar v restavraciji <x Vi; to rio Venete* v Barkovljah. Bih so takoj obveščeni mestni ognjegasci, ki
so bili kmalu na Ircu mesta pod poveljništvom
temu se izplačuje pokojnina, ne da bi se pravično vpoštevala padla valirta krone in lire. ne! so prišli v buffet, kjer je bil že zgorel večji del Glede valute je švicarski frank obdržal svojo
Opozarjamo na ta slučaj poveljstvo julijskega' stotnika Bug!iovca opremljeni z brizgalnicaou. oddelka kr. orožnikov in zahtevamo, da stvar j Ognjegasci so morali podreti dvojna vrata, da
ii podrejena orožnike,
po deželnih postavah določeno. Učitelji(ce) se zavežejo, da bodo izvrševali, kar se po šolskih zakonih od njih zahteva, okraj oz. dežela pa je po obstoječih zakonih zavezana, da učitelj-stvu da, kar mu po zakonih, ki namestujejo službeno pogodbo, prkiče. če se ena ali druga pogodbena stranka na drži pogodbe, dela proti-stranki krivico, kar ji krati njene pravice.
Po zakonu, po katerem je vpokojen učitelj stopil v pokoj, ima prajanati kot pokojnino vso plačo in doklade zadnjega službenega leta, ča je doslužil 401etno dobo, drugače manj 2% za vsako leto, ki manjka do 40 let.
Poglejmo, kako se izvršuje ta zakon na Goriškem.
Učitelj, ki je doslužil 40 let. ne dobi pokojnine, enake prejemkom zadnjega leta, ampak kot skupno vsoto 386 lir na mesec. Enako se godi učitelju, ki je bil vpokojen med ali pred vojno z manfšim številom službenih let. Tudi
Telefon 4-30
Telefon 4-30
naiih listov. Ofcfastva naj svojo podrejene or-| Mladi f*tovL V ulici Vincenzo Bellini so vče-' sečne pokojnine, da bi ta imela vrednost,, kagane poučijo, da se naši slovanski liste ravna naj kakor po navadi kumarji razložili iz i kršno je ?lužbodajaIec dolžan izplačevati pc tak> dovoljeni hi ravno tako svobodni kakor; svojih čolnov kumare aa obrežje ob kanalu.! zakonu, ki obsega službeno pogodbo. Poleg te-
Kupcev se j* nabralo še precej in to priložnost ga bi morala država regulirati pri trgovcih.
vsak drugi list, ki se tiska v Italiji ,ker bo sicer naše ljudstvo mislilo, da prihajajo naredbe za take prestopke od zgoraj. . »AJbttnrjeali in vUokoeoici v Trstu hi okolici, ki so še niso vpisali, in Žela vstopiti v akad. ferj. <lr. «Balkan» naj javijo sv-oj naslov tajnici Mart Bližina Trst. Greta 263.
Mestni dekliški zavod «Vee«£» v Mariboru. Zavod izfca namen, nuditi dekletom v internatu prijazen in vzorno urejen dom, vsestransko izobrazbo in najboljšo vzgojo.
Nastanjen je v lastnem, moderno oprernlj
so uporabil! nekateri mladeniči, ki so si skri-' obrtnikih in kmetih valutni kveficijent od 10
vaj naložili žepe in jo nato urno odkurili. Niso pa računali z bistrimi oč?=i navzočega mestnega stražarja, ki je stekel za dvema in ju zgrabil za jopič. Kumare je dobil lastnik nazaj, dečka pa, ki sta še mladoletna, bosta izro* čena zavodu za zaščito dece.
na 4'15. Ker pa tak vpokojenec dobiva sedaj mesto 930 lir z dvema draginjskiaia dokladama vred samo 375 lir mesečno je okraifc&a za 555 lir na mesec. Kako naj si ubogi upokojenci pomagajo?
Pravijo, da dežela ne more dati toliko vredne
Neprostovoljna nočna kepelj. Včeraj zjuiraj, * pokojnine kakor bi se morala nam odmeriti, 59 pred zoro, je hodil Spletni Atilij Capuani da bi imeli vsaj toliko kakor pred vojno, ko iz S. Marina ob Velikem kanalu. Bila je svetla je nismo bili odrešeDi. Dobro! Zakaj pa ne koč in rp-ož je bil tudi bržkoa? nekoliko preglo-! velja valutni kveficijent 1*68 na celi črti pri iz-
A	W ty /N * • «>n A	I fl V	/i 1 C /i	tfi	- V----— - -- JamaImIL	HT lil K C-	O TT
meči > o obranil neki Čoln s svojim čelom in na odpomoč. vsled tc-*a šc bolj nerodno »s del v vodo. K sreči je znal nekoliko plavati, bolj pa kiriča-ti. Njegovo obupco kričanje je privabilo na obrežje več ljudi in stražnikov, ki stanujejo
itak tam blizu. Par ljudi je akočUo v čoln in po-j. __ , * . i , __
. - - i • . Cn > . ., im -i j id 10 L za «So!sko društvo*, te^nuo a»ozat ki je bu že izgubil glas, iz vode.	_
Zdravnik reSiln postaje, ki je bil medtem tudi
Po potrebi in številu priglašenk se prirejajo še različni izobraževalno-strokovni tečaji, kakor trgovski, jezikovni (francoski, nemški, an-jl-ski, italijanski), in gospodinjski, kakor ino-j
distovanje, krojenje, umetna ročna dela itd. .---- ----- —
Učenkam se nudi francoska in nemška kon- že na licu mesta, mu je s svoje strani tudi pri-verzacija. j meri?o pomagal in g& dal nato odpeljati v bol-V internat pa se sprejemajo tudi gejenke, niSnico, ker se je mož pri padcu precej močno ki obisku je jo različne šole v mestu, kakor me- raail na glavi.	_
Akad. fer. dtraživo «Adkija» v Gorici. Opo-
sedan jih potrebna nuj-
DAROVI
Ignac in Marica za Šolsko društvo 200 Lir. G. Kodrič Josip iz Sv. M. Magd. spod daru-
ščansko šolo, učiteljišče, trgovsko šolo, gimnazij realko.
Mestna uprava je zavod pod novim strokov-!
za spodit aMKMSor.«, kožna In afeoš&e fetolesn!
SE
vodstvom popolnoma preuredila, tako zarjajo se vr. kulturna društva po deželi, da da je gojenkam zasiguran res najboljši dom. | ima Akad. fer. dr. «Adrija» več predavateljev Nacialjna pojasnila daie in prijave sprejema: na razoolago, ki bi bili pripravljeni predavati Vodstvo dekliškega zavoda »Vesna*, Maribor, po dežeH v področju ra^nia društey. Snov Aškerčeva ul. 6.	^	da vanj je sledeča: 1.) Zadružništvo; 2.)
Učitelji® društvo za Trst in okoHco prosi rodno gospodarstvo; 3.) Zemljiška knjiga; 4.)! vse odbornike, da naznanijo takoj predsedniku Spojne bceeziti; 5.) Narodna higijena; 6.) Kužno svoje stalno bivališče.	bolezni. — Ker itnak> predavatelji čas le od
Šolsko društvo. Podružnica pri Sv. Jakobu 20. t, m. do 10. septembra, se poživljajo vsa priredi v nedeljo 10. septembra t. 1. v prosto- društva, ki bi se rada poslužila teh predava-rih DKD vmsko trgatev. Na to se opozorjajo teljev, da takoj javijo podpisanemu društvu, rsa šent:akobska društva.	J kako predavanja bi rada in kateri dan naj^se
predavanje vrši. — «Adwja* Gorica — Ka-varna Adriatico — Piasza Viitoria. *	&& . Ngraosea p»laćaj apoša^eelh EČileljev. {Iz
Vročekrvni izdelovalci mrzlega sla*!o- krogov upokojenih učiteljev). Pravno raz-, leHa. Da so prodajalci sladoleda zelo vro-	med sJozbodajalcem ^ uslužbencem do-
, .	p ii j -i _„„ „i- ; ločuje oogodba, če to razmerje ni doieceno po
-ekrvm, ve vsak, kdor jih pogleda na ulici, kate're£ ^^ Ko u5italji nastopijo službo,
ako kričijo za svor^m vozičkom, baj so se nc Rapravi sH^bena pogodba, ker je pravno
endar po večini prtfl? semkaj od toplega razmerje med daželo ali okrajetc in njimi že L itfa in so ostali vroči vkljub mrzli robi. ——-----
a	^S«	a^a
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje sitiiitičue bolezni, zožcoja in
vnetja cevi in kapsves. Preizkušnja krvi za Mgctovitev sili liti čnih okužen j-
Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gerlea« £?asza riKefd fcsuaasso (Piazzućta) 3
WBP<W— «asaag^MftgmasaBga«HKff^i-tm« fg-ff^-iM
DOeSOZ&A^A MANUFAKTURNA TV^SKA
Trsi — Via tfaszinl	37 (prei Via Kuova) — Trst
n^znarfja eenj. odjemMccm, da sc je preskrbela z veliko Izhero blaga za moštvi in ženske obleke, platoa, kombaževine, volnenih odej. žimnic in vaiiranih odej lastnega Izdelka, tdiža. volne la žime, izdelanega perila Kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je prcsfcrbjjetu z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzraernejših cenah.

I—BB——
J
sat
54
Iz trlalkegs IMenJa
ja
ANTON BREŠČAK
Gorica, Via Carducci št. 14
(prej Gosposka ulica).
Doma kar manjka na] pregleda vsak — vse naj napiSe si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteijnjak — in vse kar rabi spk>h v domaći * uči. — K«r rasjjjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst šieviika uSica Giosue Carducci.
f^ž3- i ki jo prodajajo. Tcda tu-di izdelovalci sladoleda niso nič manj vroč-skrvni- To sta okazala včeraj dva Furlana, ki izdelujeta sladoled v ul. Kapi cio. Radi neke malenkosti sta se najprej pošteno skregala, po-teirs pa pošteno nabUa. Edten, neki Orazio Miniino, star 18 let, je prišel ves krvav na rešilno peslajo, jkjer so ga umili in obvezali. Sicer pa si bo moral kakih 15 dr.i obkladati z ledom glavo, namesto da bi delal sladoled.
Dva priporočljiva delavca,. Pri tvrdki Vianello, ki ima nekoliko barak na polju j Regina Eiena bl zu R-cjana, sta bila zaposlena neki Lrudevit Burger in Josip Itok, oba 23-letna mladeniča, Nekol'ko dni sta bila zelo pridna. Prilnajala sta redno na delo in opravljala v redu svoje delo. Nekega dne pa ju ni bilo več ne na \ deta in tudi ne v našem mestu. Z njima pa je izginilo tudi več stvari, ki so bile
i Tiarama ALI
platin =
kupujem po najvišjih cenah.
i Mii M 4S CpreJ i
10

I
FRANC Gorica EossssRn niica isM lrlfl Carducci it. 25,
naznanja slavnemu občin t vu. da ima veliko izbero ššvaiiftlil več vrst za krojače, šivilje in čevljarje
iz rsMMi BemšMii tcnmn, Kdcrg i&m£l 10 let.
Dalje velika izbera dvokoJes. Izjemno predaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. La^na mehanična delavnica,	45
■SMMHBiaBMHmaMBMBB
SrsUrne Krone in zlsta pla-čujsiii go naluisjin trnu
to se pr?,vi po slovensko
STR
Zastopstvo fn zaloga
IC, 19. Pate? m Krsiu.
Predno se odločite za kritje streh, vprašajte za vzorce in proračun. (486)
' • :.■■.-"aaBHHBEKSiSEa' — MHM—BBB—Bj
Trst Plazza Garlbaldl SI Z
(prej Barriera)
73
Trst — ¥Ia	it, 6 — Trst
ima zia prodaj večjo iimežico izgotov-ljenih štedilnikov ier prevzema in izvr-Šisje točno vsakovrstna nova naročila.
Delniška mm i 15,003.003 Mzm L 5,103.000
Dunaj, Opatija, T&ST, Zadar.
Afilirani zivodi v Jugoslaviji: Jadranska banHs, Beograd in pjtne podružnice v Celju, Cavtatu, Djbrovniku, Ercegaovem, JeSsl, Korčuli, Kotoru, Kra iju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
tAflliranl zavod v New-Yorku: FfaiH Saksar Slada Bank.
Velika zaloga mamlaktttrnega blaga in iz-
goiovlj^sih oblek s lastno krojačnico za moške in ženske obleke
drej Maurfi<
Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gorica.

o«
Izvršuje V38 babina posla.
PREJEMA VLOGE
na hranll22 knjižica in aa tmu rum tar lili oUržsftla P9 47,
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
===== Caia v nalem varnostna predala (tafas) — , ■■ ■
Zavodov! uradi v Trstu:
Via Csssa d! Risparmio iiev. 5 — Via S. Micoid itav. ».
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje Od 9. do 13. ure.
ČEVUARNICA 23
ICOLICH
Trst 9ia Bfilae 32 (vestd L* Ariosto)
(prej Belvedere)
Izbera moškega, ženskega in otroškega obuva'a Sprejema naročja in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Ceae nizke.	Postrežba točna.
Urama Ka zlatarna
Lorenzo Macor
Trst Via Udlne 26."
VOta iztea sr. dateane la sre&TDine
Mili »UH itnh p ntifiH na
Ob nedeijab te zgfasitev v via Ud ne 33, m.
Podružnica
Ml via UtfMvo 11 -
Trstu.
m 30 oitoDrs 11
Izvršuia vse basiSsie posle.
Kupuje In prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
po 3 \ °|o neti©
Vloge na tekoče račune po 41|2%
Vazana vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru«
Glavni sedež banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice. Novlsad
Sarajevo, Split, Metković.	'
DalnfSka glavnica: kron 50.000.900—.
Rezervni zakladi „ f, 45.000.000.-.
TeL št 6-1 a	Uraduje od 9-13.
EjTSTžg