/AND
f-yiUXicQ...
CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, APRIL 4, 1949
LETO LI.-VOL. U.
VE5TI
IZ SLOVENIJE
OFICIRJE sedaj nekaj priti- Slovenske demokratske zveze ti-
skajo. Je vedno kaj novih odredb in vrste se preiskave. Mislili so, da je zopet kaka čistka v vojski, pa sedaj izgleda, da so oficirske žene in drugi člani družin le preveč verižili z blagom, ki so ga nakupili v oficirskih zadrugah.
BENCINA NI. - Za navadnega zemljana bencina ni v Jugoslaviji, če še tako rabiš bencin za izvrševanje poklica, ga enostavno ne dobiš. Zato pa ima eno samo ministrstvo po 140 avtomobilov, ki vozijo dan in noč potrebne in nepotrebne vožnje. Kardel sam ima na'razpolago osem državnih avtomobilov kot podpredsednik vlade in 12 kot minister zunanjih zadev. V prejšnji kapitalistični in reakcionarni Jugoslaviji je imel vsak član vlade po en, kvečjemu dva avtomobila.
ČISTKE se vrste kot slike na filmskem traku. Nihče ne ve, če ne bo jutri že “očiščen.’’ Tudi komunisti ne. Zato pa je življenje neznosno vsled splošnega nezaupanja in vednega intrigant-stva.
ADAMIČ jo je kar kmalu po-Jugoslavije. Sedaj se je zgornji Italiji,
i Jugoslavijo in piko je v Titovem raju dobro in lepo.
TITOVA PETLETKA. — Prijatelj nam poroča iz Pariza, da je Titov delegat pri Društvu narodov g. dr. Aleš Bebler ob neki priložnosti, že precej v rožicah od sladkega bordoja, odgovoril na vprašanje, kaj pride po prvi Titovi petletki: “Po prvi pride druga, po drugi' pride tretja, po tretji četrta in tako dalje!” Lažejo torej Titovi aktivisti, ki tolažijo ljudstvo, da bo po končani petletki imelo mir in paradiž na zemlji.
UMRLI SO: Frančuška Tome v Medvodah, Anton Ambrož v Ljubljani,. Viljem Vidali v Laškem, Matilda Saks v Mariboru, Miha Kolbezen v Črnomlju, Dušan Mihanovič v Ljubljani, Avgust Zupančič v Ljubljani.
V GRAZU je 20. januarja t. '1. umrl v starosti 78 let art. podpolkovnik v p. Franc Loh. Ko so komunisti prišli v Ljubljano, je ostal doma. Za božič 1945 so ga pa z ženo brez vseh sredstev sredi noči postavili na cesto in s ponarejenimi dokumenti izgpa-li v Avstrijo. Zapušča vdovo in sina.
PRED TRŽAŠKIM KAZEN. SKIM SODIŠČEM so bili obsojeni zaradi obrekovanja in gro ženj vodilnih funkcionarjev
tovci Dušan Hreščak, Babič Branko in Albin Godina. Hreščak in Babič bosta morala plačati 82,000 lir, Godina pa 72,000 lir odškodnine. Vsi trije so obsojeni tudi na plačilo vseh sodnih stroškov, pristojbin sodbe in na povračilo škode zasebnim strankam, ter na objavo razsodbe v "Primorskem dnevniku” in “Demokraciji.”
Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce:
Po $30: Neimenovan iz Clevelanda.
Po $20 so darovali: Matt FJaj-nik, 6030 Carry Ave., Marv Pirc, 1382 E. 47. St.
Po $10 so darovali; Mrs. Mary Milavec, Glass Ave., Mr. in Mrs. Louis Srpan, 17822 Marcella Rd.
Po $5 so darovali: Joseph Drobnič, 917 E. 78.,St„ Mrs Mary Gornik, 1331 Giddings Rd., Frances Jalovec, Argo, 111. ,Mrs. C. Waller, Chicago, lil., Neimenovana iz Rock Creek Ohio, neimenovan.
l. v imeno tam - - Po
$8: Mre. Erenk 7
8804 Vineyard Ave.
Po $2 so darovali: Mrs. Magdalena Buchar, Lorain, O., Mary Petelin, Braddock, Pa., Mary Mohorčič, 6727 Bonna Ave.
Po $1.50 so darovali: Mrs. Stuller, Milwaukee, Wis., Anton Ošaben, Barberton, O, Jacob Gruden, 90f) E. 250 St., Euclid, Ohio.
Po $1 so darovali: Helen Žlindra, 18702 Muskoka Ave., Jacob Mencin, 6805 Edna Ave.
Neimenovani slovenski župnik v Ameriki je daroval 50 dolarjev, neimenovani slovenski duhovnik pa $10. j
John Kocjan iz Sheboygen, Wise, je poslal $2, neimenovani $3.
Iskrena hvala vsem. Bog plačaj. Priporočamo še drugim, da bi se ob priliki spomnili naših slovenskih, revežev s kakim da-
Pismo iz Nemčije
Tri m dan
Feldmaršal John L Lewis je poslal svoje majnarje za 2 tedna na stavko. Druge škode ni bilo kot da so premogarji zgubili $4f>,000,000 na plačah.
* * * .
Hambom-Duitsburg, 22. fe-burarja. — Ob tej priliki se Vam, dragi gospod urednik, tudi lepo zahvaljujem za redno pošiljanje tako priljubljene Domovine. Ameriška Domovina je ne samo meni ampak mnogim rojakom' edini list, ki nam pove toliko zanimivih novic iz domovine po resnici in ki nam daje splošnega berila za pouk in zabavo v najboljši meri in obliki. List gre iz rok v roke. Vi si ne morete misliti koliko je Ameriška Domovina sedaj vredna za nas. Samo kdor je obsojen na osamelost v tujini, more ceniti kaj je list, ki nas veže Slovence po vsem vsem svetu. Pozdravljam Vas
Menda se je hotel Lewis pre-
in ameriške Slovence1! Vaš
pričati, če ima pri premogarjih še besedo. Očvidno jo še ima, ampak če bi Lewis vedel, kaj si mislijo o njem žene premogar-jev, ki so bili 14 dni doma in ni bilo nobene pede — tisto, tisto.
• « v
Nekateri unijski bossi preveč izrabljajo svojo moč in oblast To bo nekoč v škodo delavcem, boste videlL
Franjo Mordej.
Dela je zopet več
Washington, D. C. — Po, petih mesecih sediaj prvič kažejo številke, da se je znižalo šte- \ vilo brezposelnih v USA. V marcu je bilo v celih Združenih državah 480 tisoč ljudi več za-poselnih kot v ebruarju.
ROVI GROBOVI Ti
Anton Vtepli Po dolgi bolezni je umrl v petek zvečer Anton Ulepič, 8318 Rosewood: Ave., v starosti 79 le.t. Doma je bil iz vas' Škorjan na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Bil je član dr. Mir. št. 10 SDZ. Zapušča žalujočo soprogo Uršulo roj. Metelko, sinove: Frank, Anthony, Louis ter hčere: Uršula por. Rozzelle, Mary por. Zajc, Angela por. Deptowicz, Anna, Frances in Rose. Zapušča tudi več vnukov ter sestro Anno Gričar; v Kansas pa brata Matta. Pogreb se ho vršil iz Louis Fer-folia pogrebnega zavoda v torek ob 9:30 ter v cerkev sv. Lovrenca ob desetih.	,
Marp Stoč
Umrla je Mary Stoš roj. Do-ljak, 1383 E. 43. St., stara 64'. let. Tukaj zapušča soproga Štefana, sina Štefana, Nicka, Thomasa in Johna, hčere Mrs. Jack Vrabič, Mrs. George SaDowsky, Mrs. Joseph Vertačnik in več vnukov. Tukaj je bila 38 let. Bila je članica društva Majka Boža Bistriška C. F. U. št. 47. Pogreb se bo vršil iz Golub pogrebnega zavoda danes ob 9:30 v cerkev sv. Pavla potem pa na pokopališče.
Mike Vidic
Po dolgi bolezni je preminul v nedeljo popoldne Mike Vidic,
Ho prosi id pomoč v orožju proti Rusom
Washington, D. C. —Znani pollitični poročevalc Pearson po-
THo naj bo čim bolj neodvisen
To je trenotna politika USA glede Jugoslavije
Washington. —
roča da je marša, Tita zapisi,	It
S^SsfaSo! XT'1 n\rtm:e b°
železniški materija! in materi- “",ve "lhče *°čno ka, se
jal za popravljanje zrakoplo- ZtZ* S Z * vov. Tito je sporočil ameriški	Sodijo, .da je Balkan
ambasadi v Belgradu, da se bo-1 ^ pr“u Stalina, ki bo seji, da bodo v bližnji prihodnosti '!aj "apraV1‘ 3V0Je naaledn>e P0' svojeti napadli Jugoslavijo fel-teZe takoj’. ko ““ P°PnineJ° n°-Alibanije in Bolgarije, kjer se!volzv“lje"1 ljudJe v sovjetskih sedaj zbirajo močnejše sovjet-lnaj,vl4jlk ,uradlh’ Pr»Poročajo ske vojaške edinke. Ameriška1 naj v. ’ k' se za mednarodno ambasada je poslala Titovo'altuaclJ0 zanima» obrne oči na nujno prošnjo v Washington z BsHmn. Stalin hoče za vsako Opombo, da ima nespodbitne do- |ceno naPravlti red najprej v Ju-kaize, da Riusi v albanskem pri-le°slavip- Nerazumljiv spor s 3tanišču Drač zadnje tri tedne: Titom se menda ne bo rešil dru-vsak dan izkrcajo in razlože naj- ?a^e kot da bo Tito končno šel.
manj po dve 'ladji vojaške'Javna taina ie< da 80 sovjeti
dvakrat resno poskušali Tita ubiti, pa se jim ni posrečilo in so se
opreme, municije in orožja.
Amerika je že dovolj močna da odbije vsak napad
Washington. — Iz zadnjih oi»jav resora za državno hrambo se vidi, da je Amerika v Zadnjih mesecih bistveno povečala svojo obrambno moč. Zaloga atomskih bomjb jie tako nara-stla, daje v tem oziru USA popolnoma pripravljena, da more to strašno orožje uporabiti takoj v najkrajšem času proti kateremukoli .*
blamirali. Predobro so naučili svojega šolarčka in preveč pokazali vse svoje metode, pa se zna otepati. K6 je poleti 1948 potoval po Sloveniji, bi moral njegov vlak zleteti v zrak. V Zagrebu je bilo kar naenkrat odkrito, da je več članov njegove telesne straže Zapletenih v zaroto proti njem, a Tito je odkril in jih streljal. Sovjeti so ostali blamirani.
To ponižanje pa je samo pod-
Diplomatski ternirani. O Markosu govore, da živi v Belgradu kot Titov gost.
Kako dolgo bo Tito še živel je v mnogočem odvispo od U. S.A. Doslej je Amerika dovolila Titu, da je mogul na zapa-du kupiti samo nekatere najosnovnejše stvari. Sedaj se je menda stališče spremenilo v Titovo korist. Sicer se vsi zavedajo, da je še vedno komunistični diktator, vsi upoštevajo, da je pripravljen vsak čas zopet lomiti kopja iza Moskvo, ko bi ga ta le hotela sprejeti, a vendar upoštevajo, da je grobo proglasil neodvisnost državne zunanje politike Jugoslavije od Moskve, in da je sedaj v nekih ozirih vendarle prisilno ločen od komunistične svetovne centrale. To vse je vpeštevano in zato more po novih odločitvah Tito kupovati na zapadu precej vse kar hoče in more kupiti, le nikakih dobrot ne more uživati, kot jih uživajo n. pr. dežele Marshallovega načrta in kot jih bodo uživale države novega se-verno-atlamtskegai pakta. Tito bi mogel svobodno kupovati, če bi mogel. Pa je revež. Zlato stare Jugoslavije je zapravil, zemlje v prvih letih obnovil in je za Rusijo izropal. Sedaj seka in izvaža les na veliko kolikor ie
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
žgalo sovjete, da so toliko bolj	■■■■■■
skrbno pripravili obširnejšo ak- Pak° se zdi, da oo kmalu
Vesela vest—
Pri družini Dr in Mrs. Vincent Opaskar, 6402 St. Clair Ave., se je oglasila zadnji torek teta štorklja in pustila zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. Naš poklon!
Popravek—
V zahvali za Heleno Urbas bi se ime Mr. in Mrs. Gofack moralo glasiti Mr. in Mrs. Gojack. Euclid Rifle klub—
Redna seja kluba v torek ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Vaina seja—
Danes se vrši važna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v navadnih prostorih in ob navadnem času. Asesment se bo pobiral od 6 ure naprej. Otroiki park__
Mestna uprava hiti delati otroški park in igrišče na prostoru* ki je nastal na pogorišču po plinski katastrofi ob koncih cest E 61. in 62. Izgleda da hočejo delo dogotoviti v najkrajšem času. Park bo lepo pozdignil to okolico in bo velika udobnost za prebivalce v novih hišah, ki so tod nastale in za vse okoličane. Potar—
L Na 25 cesti v zaipadnem Cle-
prižel sem pred 45 leti. Bil je član sv. Jožefa št. 146 KSKJ in dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Poleg žalujoče soproge Mary, roj Cesar, zapušča sinova Mike in William ter hčere Josephine, Vido, Mary JJarle; 3estro Josephine Kmet, v starem kraju pa brata Antona in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz Louis Ferfoflia pogrebnega zavoda v sredo zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Lovrenca ob 10 uri in nato na Kalvarijo pokopališče.
Mike Piki
Kar ;po večerji, v prijetni družbi med prijatelji, ki so se Zbrali na njegovem domu, je Mike naenkrat umrl. Zadela ga , e kap. To se je zgodilo zadnji petek zvečer. Tako se je nenadoma in nepričakovano poslovil od tega sveta rojak Mike Pikš. Prijatelji, ki so poznali domače razmere, bi bili pričakovali vse drugačen razvoj, kajti on je bil videti zdrav, žena pa je vezama na pjsiteljo že več let. Kar precej jih je bilo ta večer pri njem. Po večerji posedli na pomenek. Pa
Pomoč Evropi ostane Taft v senatu propadel
Washington, D. C. — V senatu je borba glede višine pomoči Evropi končala tako, da je večina glasovala' po nasvetu in priporočilu demokratske večine in senatorja Vanderberga za pomoč v Znesku 5 milijard 580 milijonov dolarjev. Senator Taft je predlagal naj se ta vsota zniža za 10 odstotkov, pa je prepadel, ker je dobil samo 23 glasov za svoj predlog.
------o------
Mike naenkrat ni več odgovoril, da so se vsi začudeni vanj ozrli. In Videli so, da ga ni več. Bil je dober mož, vljuden in prijazen. Imel je grocery store na vogalu ceete Stannaid Ave. in East 53.. Rojen je bil na Vi sokem pri Kranju, župnija Šenčur. V Ameriko je prišel leta 1910. Zapušča soprogo Mary, rojena Vesel, ki je znana kot Veselova in je bila rojena na Blokah. Dalje žalujeta za
Amerika je dobro pripravljena v terakoplovsbvu in 'mornarici, o
kot je. Titovi najožji svetovalci bodo skušali dobiti njegov miren odstop. Propagandna bara-ža proti Titu in njegovem režimu se bo stopnjevala z vso nesramno brezobzirnostjo in Tito bo moral okusiti vso grozo ne-
sramnega obrekovanji. V tej y zadnjih dneh je :biil aretiran
propagandi bo Titov lik dozoreval v zločinsko figuro 'tudi v tistih očeh, ki ga doslej še cenijo.
Tito je sedaj zaprl grško mejo poleg drugih. Grški gerilci so mu tudi postali neprijazni odkar je odstranjen Markos. Med Grčijo in Jugoslavijo je sedaj na meji bodeča žica- Gerilci, ki iz
Grčije beže, so v Jugoslaviji in- nistrstvu.
Oleomargarin osvobojen federalnih taks
Washington, D. C. — Foslam-ska zbornica je izglasovala zakon, ki oprošča vseh federalnih taks produkcijo oleomargarina. Zakon gre sedaj v senat. ------------o--- ■
Razne najnovejše svetovne vesli
Zelena luč je znamenje varne hoje. Samo kadar je zelene, gremo Čez cesto.
žina pokojnega ima »voj dom na 1373 E. 63. St.
Anton Pogačar Včeraj dopoldan ob 10 uri je umrl na svojemu domu, 1205 E. 168 St., Anton Pogačar. Te-ško bolan je bil nad leto to pol, star 63 let, doma iz vasi Pozelk, fara Cerklje pri Kranju l.a Gorenjskem.
Zapušča žalujočo soprogo Jo-sephino,, rojeno Gustinčič, doma iz vasi Erjavče, fara Pri-
njim hčerka Marie Herbr.t, sin hai'je, St Peter na Krasu.
Frank to trije vnuki, brat Joseph tukaj to brat John in sestra Antonija v Evropi. Poleg tega je še več nečakov, bratrancev in drugih sorodnikov in prijateljev njegetvih. Pokojni je bil direktor Norih American Banke in ustanovni član in organizator društva Slovenec št.
SDZ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 s «v. mašo v cerkvi sv. Vida. Truplo leži na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Grdina na 1053 E. 62 St. Dru-
Zapušča tu sina Josipa in hčer Mrs. Antonia Erzibek, v stari domovini sestri Frances to Mana, ter enega nečaka.
Pripadal je sledečim društvom: dr. France Prešeren št. 17 SDZ, dr. Cleveland it. 128 SN'PJ in Sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ,
Truplo bo položeno danes popoldan v Grdmovemu zavodu 17010 Lake Shore Bh*d. Pogreb bo v sredo dopoldni, ob 9:80 s
odvisnega od Moskve.
Spor med bolgarskimi - komunisti
London. — Vse .bolj jasno se kaže spor v vrstah bolgarske komunistične stranke in vlade.
in zaprt podpredsednik vlade Trajfco Rostov ,in okoli 100 drugih odličnejših 'bolgaskih komunistov. Vlada jih obtožuje, da so 'bili za imperialistične sile. To so sami ljudje, ki so doslej imeli važna mesta v državnih gospodarskih zavodih, varnostnih uradih in v zunanjem mi-
Boston. — Massachusetts Institute of Technology je podelil Winstonu Churchillu čas-
VATIKAN. — Ob petdesetletnici mašništva je Sv. Oče prejel nešteto čestitk iz celega katoliškega sveta. Vatikanska poslopja so bila okrašena s papeškimi zastavami, ki so jih izobesile tudi cerkve po Bimu in ostali Italiji Sicer je pa sv. Oče želel da naj se ob priliki njegove zlate maše ne prirejajo nobene posebne slovesnosti, ampak naj ljudje molijo in žrtvujejo za zadoščenje grehov, ki jih počno sovražniki sv. Cerkve v sedanjem času.
ten naslov predavatelja na tem zavodu. S tem ima odlikovani pravico, da pride predavat na zavod kadarkoli želi in sicer o vsakem predmetu. Poleg tega je Churchill dobil kot darilo skupino ključev s simboli zavoda. Slovesnost se je razvila v lepo manifestacijo ameriško-angleškega prijateljstva in nekako zahvalno proslavo za zmago v zadnji vojni in za uspehe, ki so jih dosegli skupni napori Anglije in Združenih držav Amerike.
o-
OTTAWA, KANADA. — Nova Fundlandija, ki je bila doslej britanska kolonija od 17. stoletja dalje, je postala koncem marca letos najnovejša provinca Kanade. Borba za usodo Nove Fundlandije je bila v zadnjem času kar ostra. Referendum, ki so ga v ta namen imeli, je pokazal, da je glasovalo 78,323 ljudi za to, da Fundlandija g če s Kanado, 71,334 pa jih je bilo proti. Mnogi
so propagirali tudi misel, naj bi Nova Fundlandija pristopila k trgovske zveze z zapadnimi dr-
Združenim državam Severne Amerike. Nova Fundlandija ima 825,000 prebivalcev in meri nekaj nad 162,000 kvadratnih milj. Je pa zelo bogata in važna dežela.
DAMASK, SIRIJA. — Vojaški svet, ki začasno vlada Sirijo, je razglasil, da bo polkovnik Husni Zayim odslej vojaški gover-ner Sirije in bo imel vse pravice državnega poglavarja. Dosedanjega predsednike republike so zaprli v neko taborišče v sirijski puščavi. Zayim je izjavil, da bo naročil posebni komisiji, naj napiše novo ustavo in Volilni zakon. Imenoval je novo okrajne go-vernerje in novega upravnika za Damask.
• • •
WASHINGTON. — Msgr. Charles Herman Helmsing, tajnik nadškofa Joseph Ritter v Si Louis je bil imenovan za pomožnega škofa te nadškofije. Novi pomožni škof je bil rojen 1908, je duhovnik škofije St. Louis, kjer je bil posvečen 1993 leta.
• * •
WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval pod-admirala Arthur W. Radford za vrhovnega poveljnika pacifiške mornarice in visokega komisarja pacifiških otokov. Dosedanji
ev. mašo v cerkvi m'. Jeronim*.1 komandant na Pacifiku, admiral Ramsey gre v pokoj 1. maja.
Churchill častni profesor ameriške visoke šole
Tito napada Moskvo
Belgrad. — Jugoslavija je ppnovno obtožila Rušijo, da namenoma izvaja gospodarski pritisk proti jugoslovanski državi, da bi zrušila vlado maršala Tita. Obenem piše jugoslovansko časopisje, da ima Jugoslavs prav toliko pravice povečati
žavami, kakor jih imajo mnoge druge vzhodne dežele, ki trgujejo z zapadnimi državami in firmami z odobrenjem Moskve. o-
Hrvatski zdravnik postal profesor v Ameriki
Chicago, IB. — Na univerzi Loyola University, College of Medicine, je postal profeeor biologije Hjrvat dr. Juriča Mi-kuličlič. Imenovanje za profesorja na tem zavodu je vsekakor znamenje, da mora biti dr. Mikuličič strokovnjak svetovnega imena.
—o-----.
(MU BUT. DAJ I
U BEGUNCEV ( 1
ne’| Company in Zlstanovanj. V noči od petka na soboto je gorelo do ranega jutra. Škode je preko 100 tisoč dolarjev in 50 ljudi je ostalo brez strehe.
^anaBra ixaioyiin, april *, 1949
Ameriška Domovina
rrrmn
(JAMES DEBEVEC. Editor)
017 8t CUir Ato.	HEndenon 0628	Cleveland 8, OUe
____ Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays
APRIL
sin hon ns win no m sat
I 2
3 4 5 6 7 8 9
10 II 12 13 14 15 l6
17 l8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 JO
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 66 Mon., April 4, 1949
Slovenska Koroška
Odkar ta rod pomni in nazaj v preteklost je Koroška povod naših bolečin. Najbolj je bila izpostavljena vsenem-škemu nasilju, ko se je vzbudila nemška sla po tujih zemljah v novem času. Najhuje je bila zatirana pod nesrečnimi Habsburgovci. Usoda je hotela, da je po prvi svetovni vojni nismo mogli rešiti.
Ko je po prvi svetovni vojni koroško vprašanje prišlo na dnevni red, je bilo mnenje velikih od začetka do konca proti Slovencem. Dočim smo Slovenci radi svojih zahtev na Primorskem vzbujali vsaj simpatije, so bili v koroškem vprašanju skoro po vrsti vsi gladko proti nam in našim predlogom. Daši so slovensko stvar na Koroškem zastopali naj-spretnejši ljudje kar smo jih tedaj imeli. Dr. Žolger, Dr.
Lambert fchrlih, Dr. Janko Brejc, Fran Smodej in poslanec Grafenauer, vse ni nič pomagalo, zapadna javnost je bila proti nam. Plebiscit nam je bil sovražno aranžiran. Izgubili smo Koroško v korist poraženi Avstriji, ki je vojno začela in jo izgubila.
Tudi po drugi svetovni vojni so vsi napori za rešitev Koroške zastonj vse doslej. Slovenci smo sedaj v nesrečni situaciji, da nas v usodnem času zastopa režim, ki je zapravil vse simpatije sveta in odločilnih, tako da nima nikake moralne legitimacije več za svoje zahteve. Daši je Bebler v Londonu bil spretnejši kot je njegova navada, je odšel po-'poTnoma praznih rok. Razumemo, da drugače biti ne more a vendar je Koroška ob vsakem teh dogodkov in posebno sedaj zopet vzrok naše globoke bolečine.
Vse je proti nam. Avstrijci govore in pišejo o koroškem vprašanju z besnostjo hitlerijanskih fanatikov, zanikajo obstoj slovenskega dela Koroške sploh, vsi Nemci jih seveda v tem podpirajo Angleži so za to, da ostane Koroška del Avstrije, ki itak ne bo mogla živeti niti s Koroško niti brez nje, Amerikanci so za avstrijsko Koroško in njeno nedeljivost in ne priznavajo nikakih pravic slovenskim ljudem na Koroškem. Amerikanci ne vedo in ne računajo s tem, kar smo Slovenci tako krvavo izkusili v vsej zadnji zgodovini, namreč brezvestno preganjanje Slovencev na Koroškem. Amerikanci pozabljajo, da so v tem oziru proti Slovencem vsi Avstrijci enako nepravični in sovražni naj bodo hitlerjevci ali socijalisti ali katoliki. Naj je bila kakršnakoli vlada v Avstriji, je z enako vnemo delala krivice Slovencem, jih zatirala in preganjala. Še več bomo rekli. V preganjanju slovenstva na Koroškem ni mnogo različnosti med celovškim škofom in pa voditelji nemških nacijonalistov na Koroškem. Kadar kdo more nam zadaja novo bolečino. Vsa smola se drži slovenske stvari na Koroškem. N i čuda, da so listi Slovencev po svetu prav te dni, ko so se diplomati v Londonu zopet razgovarjaii o tem perečem slovenskem vprašanju, polni člankov in razmišljanj prav o tej naši bolečini.
Sedaj imamo Slovenci vezane roke. Toda vztrajnosti nam nihče ne more vzeti. Ponavljamo naše pravo in voljo, da ga bomo branili dokler bo trajalo slovensko ime. Naj za danes priobčimo nekaj misli, ki jih* objavljajo naši fantje v Angliji v svojem listu Triglav. Članek lepo kaže kaj čuti slovenska mladina;
Krvavih borb in težkega trpljenja je polna zgodovina slovenskega naroda. To je tudi vzrok, da je vsebina naših pesmi otožna, bolestna. Skozi dolgih trinajst stoletij je bil narod s silo ali pa na najbolj zahrbten način oropan za več kot tri četrtine nekdanje zemeljske posesti, da o neprecenljivi vrednosti duhovnih zakladov niti ne govorimo. En in pol milijona danes še živečih in v nebo vpijočih duš oblegajo s treh strani številčno premočni sosedje, ki v svoji napadalni borbi ne izbirajo sredstev. Z naše lastne, s krvjo in znojem naših delovnih pradedov prepojene grude, nas hočejo — z lepa ali z grda — pregnati in izbrisati za nami vsako sled, ki bi govorila o naši nekdanji življenski moči. Borba še traja in bo plamtela verjetno še dolga stoletja, če bo sploh kdaj ugasnila: sovražnik načrtno uničuje, mi pa nemo stiskamo zobe m pesti. Nismo in nikoli ne bomo nap-dalni ali šovinistični, toda pravico samoobrambe in do življenja imamo točno tako, kot ju ima vsak narod na tem svetu.
Nekoč je stal Vojvodski prestol v sredi tesno s Slovenci naseljene dežele. Bil je žarišče političnega dogajanja našega naroda. Danes stoji v nemško grozečem močvirju. Komaj kateri od doraščajoče mladine v njegovi okolici ve, kaj pomenijo Slovencem Gosposvetsko polje, starodavni gradovi na gričih okoli njega, cerkev Gospe Svete in v dolgih sto letjib častitljivo potemneli kameniti skladi Vojvodskega prestola. Zaman išče človek v učnih knjigah odstavke, ki bi pojasnjevali ta zgodovinska dejstva. Vse to je namenoma izpuščeno in spada v postopno izvajanje velikega načrta germanizacije, ki stremi doseči obale Jadrana
Na zgodovinskem Gosposvetskem polju stoji še danes preklje zadel.
za debelo železno ograjo pred 1300 leti primitivno zgrajeni Vojvodski prestol, simbol in kamen nekdanje slovenske državnosti, slovenske demokracije. Na tem svetem prostoru so se dolga stoletja na najbolj demokratičen lit svoboden način volili vodniki slovenskega naroda v miru in vojni.
Kako je bil narod navezan na ta demokratčen način reševanja političnih problemov dokazuje tudi dejstvo, da so se celo zavojevalci te dežele, če so se hoteli narodu prikupiti ali utrditi svoj politični položaj, dali ustoličiti od slovenskega kmeta v slovenskem jeziku. Od Valuka, Sama, Hotimirja, Boruta pa do Ernesta Železnega in še dalje, so bili izvoljeni in ustoličeni na tem prostoru mnogi veliki vodniki Slovencev v preteklosti.
Zgodovina in ustno izročilo nam poročata, da so se volitve in vsi drugi obredi v celoti opravljali v slovenskem jeziku tisoč let in več. Ernest Železni, ki je pokopan v samostanu belih menihov v Rein na Štajerskem, se je zadnji dal 18. marca 1414 leta ustoličiti v slovenskem jeziku. Po tem njegovem ustoličenju, se v zgodovini enaki salvnostni obredi še ponavljajo a le deloma v slovenskem, deloma pa že v nemškem jeziku.
535 let torej nima slovenski rod na tej prelepi krpi zemlje več miru in svobode. Beli vrhovi Pece, Obirja in Karavank so neme priče tragedije okoli Gospe Svete in Gosposvetskega polja.
Danes pomeni Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju zlonamernim tujerodcem in Nemcem v Avstriji nekako to kar je bilo nekdaj neprestano kapljanje vode? na glavo ubogemu, k zidu privezanemu obsojencu-zločincu.
Prestol je znamenje, je opominjanje, prestol je vest, ki priča. Naj le gloda kot črv v piškav panj, v vest vseh, ki zapirajo svoje oči pred resnico, ki govori o Slovencih na Koroškem, vseh, ki imajo zle namene s in proti Slovencem.
Klub vsem zatiranjem bo ostal še dolga stoletja Vojvodski simbol in priča slovenstva na Koroškem.
Vojvodski prestol je prav pri cerkvi Gospe Svete.
Tako tesno, kot je on ob cerkvi, bodimo tudi Slovenci v svoji pravični narodnostni stvari tesno s svojim Vseved- Willard, Wis. — Mr. John nim in nad vse Pravičnim. Naj naša molitev kot plat zvona Roth je nedavno tukaj prodal lahno a neprestano udarja na zvon pri Gospej Sveti. '	• *	'	’	!—-
Danes in v bodoče bodo naše misli romale v tihi hram na počivališče sv. Modesta in prosile pravice za slovenski narod, ki je danes na križ pribit in krvavi z vseh ran, pa seveda tudi iz rane na slovenski severni meji, na našem Korotanu.
VAŽNO! — V misijonu vse prav pride; obleka, perilo, bi*-go vsake vrst«, srajce, jope,
jersey, kimono, fantovska in dekliška oblačila, če jih lahko poceni i pošljete, take ki se Vam zde preofcrabljeni za daljno u-porabo. Na pakete je najboljše zapisati “Gift parcel! No value!” “Used clothes etc.” — NABOŽNI PREDMETI so tudi m predvsem dobrodošli. Tu-dl RABLJENE ZNAMKE lahko vnovčimo. BOŽIČNE KARTE nam mnogi pošiljajo in s tem dosti pomagajo. DENARJA ni vamo v pismih pošiljati. Najhitrejše dobimo ČEKE, ki jih prav lahko izmenjamo. Tudi MONEY ORDER prihajajo. — KORESPONDENCO, prosimo, naslovite na Rev. S. Poderžaj S. J., Catholic Mission, KHABI, KASHINIAGAR P. O., via Jay-nagar, 24-Parganas, Bengal, India. Darove za nas sprejema tudi Rev. J. Slapšak, St. Lawrence Rectory, 3647 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
Prisrčna hvala neznani osebi ki mam je naročila “The Christian Family and Our Missions” od marca 1948 naprej. Bog povrni!
Noviee z Willarda
RESEDA IZ MMDA
iminiiniumuHiiUMiMii
		
Na misijonskih potih
(Father Poderžaj)
BHUNDUL je zadel ha glavo
železen zaboj z najlpotrebnelj-
šim za tedensko potovanje, jaz pa sem si zavihal obleko, da me na dolgi pešpoti ne bo ovirala. Najbližja postaja tri ure skozi vodo in blato. Na globljih u-drtinah velikan Bhundul kot kakšen sv. Krištof misijonarja štuporamo prenese na suho. — Kjer je vode le preveč, pomaga čoln ali celo samo izdolben hlod, sveda v naprej naročen. Svojčas nam. je že v Nemčiji neki afriški misijonar opisoval kako potuje po svojem okrožju; pripovedoval je, da ua tistih “kajakih” treba celo prečo na glavi natančno razpoloviti, da se čoln ne ibi na eno stran prevagal. Mislil sem si bil takrat: ta je pa debela! Ce pa ste bili enkrat v teh izdolbenih 'hlodih iz neke vrste ‘“tai” palme, veste, da je doitični misijonar le malo pretiraval-. Kdor se ni naučil sedeti v takih “kom-trapcijah,” se bo pač vodo zvrnil in še porivača bo za seboj -potegnil!
HOJA po bengalskem blatu! Eden mojih prednikov je na veliko veselje bralcev v nekem tukajšnjem časopisu zapisal, da je šele v bengalskem blatu razumel, zakaj je Bog ustvaril na nogi palec. — Hoditi po opolzkem -blatu je ipra-va umetnost, kaj šele, če se je treba vzpeti na kakšen rečni nasip. Šele če za-dereš palec globoko v blato in ga notri zavihaš, te bo noga držala, nekako kot cepin v snegu.
PRISPELA sva »a prvo postajo. Ime ji je “Številka šest,” kar po zemljiški -knjigi. Menda so ljudje vsi skupaj preza-spani, da bi si kakšno bolj primerno ime izmislili. Mene spominja bolj na tistih šest ali koliko bunk, ki sem jih dozdaj še vsakikrat odnespl iz nizke zatohle cerkvice, kjer sem se kar naprej z glavo zaletaval v os-trefaike. Ker je bila cerkvica zelo stara, se je zelo globoko v zemljo usedla. Kadar koli sem pripravljal oltar za mašo ali pa stvari spet v kovčeg pospravljal. sem se še vselej ob vzravnanju z glavo ob tiste Po maši v “Še-
sti številki” mi glava tako odebeli, da je še trojpslki klobuk skoraj 'premajhen, ko se češem
se mi -pa zdi, kot da me j e kdo z grabl jami pobožal . . . * Šesta
svojo farmo in se z ženo in vso družino preselil v Kanado, kjer je že prej lastoval veliko farmo (okrog 1,200 akrov, če se ne motim). V Kanado je bil prišel takoj te stare domovine. Farmo, ki jo je tam lastoval, je dal v najem in se preselil sem na Willard. Tu mu je sicer želo ugajalo vse, a vendar je vedno mislili- na Kanado.
Mr. Roth kakor tudi njegova soproga dn otroci »q res dobra in -poštena družina. Nikdar se niso sramovali -pokazati svojega prare** katoliškega mišljenja dn bili so j ako družabni. Že-
Šlfevilka” me tudi drugače spo- |(mo jim tam na farmi veliko
min j a na številke oziroma račune, saj bo treba cerkyico obnoviti, to je, nanovo postaviti, ker smo morali staro enostavno podreti. Bunk tedaj ne bo več. Spal sem v prialonku kmečke hiše med psi, kravami in mojimi “šestoštevilčnimd” ovčicami. Ce bi se mačke in psi ponoči ne spopadli, bi bi] kar celo noč i-menitno prespal.
DRUGI dan je šlo naprej v drugo vas. Pravijo- ji- “Cubrid-žara.” To bi se v našem jeziku reklo “čiščenje piskra ” Ne vem, kako ljudje tam pis-kre čistijo, ker se kot misijonar zanimam bolj za čiščenje ali “poliranje” duš, vem pa za tistega velikega prstenega, ki stoji v cerkvici ob oltarju. Vsak teden pred službo božjo ki j6 opravi katehist verniki vanj — v pi-sker — mečejo po eno pe3t, dve riža, počisti pa -pisk«' katehist, _*ro_y ki riž deloma porabi za prehrano misijonarja kadar je v vasi, deloma -pa ga -proda za druge cerkvene potrebe.
IZ CUBRIDŽARE sem se odpeljal na njihovem “parizar-ju,” ki mu pravijo “don-ga,” je pa enostaven zgoraj imenovani izdolben hl-cd. Odpeljal me je Janezek, sin dosti bogatega katoličana. “Janezek, tvoja ladja vodo zdrži?” — “Kakopak!” — Prav! Vsedem se na majhno desko na dnu, Janezek me pa kar skozi bujna rižna polja prepelje min* poko-palisča — drug otoček — na visoki rečni nasip. Ko sem vstal sem začutil da je sedež precej nladen. Sede tega nisem epazil, ker je voda v tej dobi precej topla tudi na polju in sem mislil, da mi je samo od sedenja vroče! — Ni bilo drugače, z mokrimi hlačami in talarjem sem mora) naprej po nasipu, kjer je ravno takrat iprecej ljudi ne vem odkod prihajalo. Zvesti Bhundul in katehist -pa sta medtem po ovinku v skromni kopalni opremi i2Šla iz nepristopne vasi. Pa smo bili vsi skupaj kaj hitro sp« v blatu.
•
uspeha in zadovoljnosti. Seveda pa upamo, da se še kdaj vrnejo na Willard in tudi za stalno tukaj ostanejo. Za sedaj pa samo še enkrat: Z Bogom!
V bolnišnici se nahaja Mrs. Daniel Boh, ki se je morala podvreči nevarni operaciji, ki jo je srečno prestala in je že na poti okrevanja.
Prav resno je tudi obolela Mrs. Scharenbrock.
Mrs. John Cemovšek, katera je bila hudo -obolela, se zdravstveno stanje počasi pa vidno obrača na bolje. Bog daj vsem tem bolnikom čimjprej ljubo zdravje.
Iz Chicaga pa je prišla obiskat svojo bolno mater. Mrs. Tc-lany, njena hčerka Frances i-n bo ostala tukaj par tednov, Veselo veliko noč želim vsem čitateljem Ameriške Domovine,
Ludvig Perushek, zast.
------o
Iskanje mednarodnega jezika
Jezik je ena najvažnejših dobrin, ki jih je Bog podaril človeku. S pomočjo jezika si ljudje med seboj izmenjavajo misli -in čustva; jezik je tisti, ki deli ljudi na narode in plemena. In to zadnje je privedlo ljudi do tega, da so začeli proučevati, kako bi bMo mogoče priti do mednarodnega jezika, ki bi se -ga lahko vsak naučil, da bi se razna ljudstva megla v njem sporazumeti, kajti nemogoče je, da bi se ljudje naučili vseh jezikov in le redki so, ki govorijo več kot štiri jezike.
Leta 1879 je neki nemški pridigate delal prve -poizkuse, da bi »eStavil mednarodni jezik m ga je imenoval ‘“volatpiek.” Od tega se je nadejal mnogo, da bi se narodi med seboj sporazumevali v težnji po dobrem. Zatem so se pojavili razni poizkusi v tej smeri, od katerih je “esperanto” dosegel brez dvoma naj večji razvoj. Toda do današnjih dni se ni mogel nobe-
den teh mednarodnih jezikov u-veljaviti v večjem obasgu. Da-nes spada iskanje mednarodnega jezika v delovno področje organteacije Zdrui. narodov, da tiidd tukaj izreče odločilno besedo in ugotovi, katera izmed raznih možnosti je priporsčlji-va za splošno razširjenje, kajti Se nikdar ni bilo tako važno kakor danes, de se omogoči medsebojno razumevanje v vsakem pogledu.
Z naraščajočo samostojnostjo posameznih jezikov in propadom latinščine je nastala težnja, najti mednarodni pomožni jezik. K onim, ki so sc prvi bavili z 'Zamislijo, spadata velika učenjaka Descartes in Leibnitz in tudi v Angliji so se duhovi zganili. To so bili predvsem angleški diplomat Sir Thomas Urquhart, škofa Dal-garno in Wilkins, ki so obravnavala to vprašanje. Do leta 1929 je bilo znandh čez 300 raznih takih jezikovnih sistemov.
Kot že omenjeno, je bil prvi poizkus v novejšem času tako zvani “volapuek” (volapik), iznajdba opata J. M. Schleyerja. Deset let pozneje je obstojalo 283 volapflc društev v najrazličnejših deželah. Toda že po -na-dailjhih dveh letih je bil volapik mrtev in preživeta zadeva. Medtem je nastal 1887 drugi mednarodni jezik, “lingue in-temacia” doktorja Zamenhofa, katerega so kmalu začeli imenovati “esperanto” in sicer za radi psevdonima (drugega — lažnega imena), ki si ga je Za-menhof izbrali za svoje izdaje. Mnoge znanstvene družbe so temu jeziku bile naklonjene in so ga smatrale kot velik napredek iskanju splošno uporabnega mednarodnega jetika za medsebojno sporazumevanje. Največ pripadnikov je “esperanto” imel*v Rusiji, pozneje je bil zelo priljubljen v Franciji in tudi v Angliji je našel precej odziva.
Prvi mednarodni esiperantski kongres je bil leta 1906 v Boulogne sur Mer v Francij L Za-meinhof je ob tej -priliki prečita! spomenico, v kateri je pojasnil smoter in cilj:
1.	esperanto nikakor ne namerava prodreti v območje kakršnega koli narodnega jezika;
2.	niti avtor niti kdo drugi nima nobenih zasebnih pravic glede novega jezika;
3.	podlaga vsakega jezika, slovnična in besedna pravila morajo ostati nedotaknjena;
4.	nov jezik se na noben način ne sme spraviti v zvezo s političnimi, verskimi, literarnimi in praktičnimi cilji.
Zamenhof sam je vseskozi bil mnenja, da vplivajo jezikovne težave odločilno na Spore med narodi. Brez dvoma je prav, da je nekakšen, rekli bi, verski idealizem pripomogel, da se je esperanto skozi šestdeset let obdržal pri življenju. Pri tem pa je samo po sebi umevno, da so se med tem razvijali še drugi jezikovni sistemi. Najvažnejši je bil “ido,” k ise je pojavil kot nekakšen reformiran e-speranto leta 1907. Dalje imamo “occidental,” ki ga je leta1 1922 E. de Wah[ prvič propagiral, “noviel,” delo jezikovnega raziskovalca Jesipersena, “in-terlingua” ali “latino sine flex-ione” (latinščina brez sprega-nja), ki ga je priklical v življenje Giuseppe Peano leta 1902 ter “Basic English” angleških znanstvenikov Ogdena in Richarda.
V letih 1921-22 bi kmalu prišlo do tega, da bi uvedli esperanto v vse dežele. Da do tega ni/prišlo, je kriva francoska o-pozicija.’ker je bila francoščina diplomatski jezik in bi tako izgubila svoj pomen, če bi, bi! sprejet esperanto. Istočasno pa je francoska znastvena akademija objavila neko spomenico, v ktfteri poziva vse znanstvenike, naj se bolj zanimajo za ta ježik. Tako sta 'znanost in politika imela različne poglede glede uvedbe novega jezika.
Tudi britanska znanstvena družba je tedalfc poročilo, v ka-
terem je glede na uvedbo mednarodnega jezika ugotovila sledeče: latinščina je pretežka za učenje. Vsak drug jezik, ki bi ga določili za to, bi vzbujal večno ljuboeumnje. Zato je treba priporočati esperanto ali ido. Leta 1939 je že 49 radijskih postaj sprejelo oddaje v espe-(Dalje nt 3. (trtni.)
skušala scimprat dve, do-oošlo. Tako sem bizi, da
NASA MICKA MA TUD BESEDO
Aha! Vidite, dekliči, kako je zdaj prišlo, da imamo samo me ženske, ta prelepi nežni spol vso besedo. Absolutno vso, prvo in zadnjo, pa še vmes katero. Zdaj bomo pa me pokazale, kaj da znamo.
Kako zdaj lajkate, ko sem tudi v petek uštimala kolono? — Mošda bom kar naprej tako, vsaj dokler je on na oddihu. Torej sem zdaj jaz basovka in ropotam, kolikor hočem. Njemu sem nesla pokazat list v petek, pa je kar omahnil na zglavje, ko je (zagledal mojo kolono. Cez dolgo je šele cd-prl oči in zdihnil: “Adijo meznar!” Nič ne vem, kaj je hotel s tem reči. Vanj pa tudi nisem hotela siliti, ki so mu ukazali, da mora imeti mir, pa ne vem, če samo pred mano ali kaj.
Veste, meni se je pozdevalo, da bo masa premalo, če bo samo enkrat na teden ta kolona. Bom sk
kler bo šlo. ________________
ne morem povedati, ki sem za vse sama. Toda majhna žaba daleč skoči, so včasih rekli, in tako še kar nekam spreti opletam. Edino to je škoda, da me ni on poprej naučil vozit avta. Zdaj bi mi kar prav prišlo, ko moram letati semdn tj e. Zdaj z našo bebiko ronavi mašino. Ona vozi, jaz -pa žlajfam, kakor me je on naučil. Samo, da bi sd on toliko ne prizadejal zastran tiste njegove karjole. Kadar ga obiščem, je njegovo prvo vprašanje: “Adi je avto še ves skupaj ? Koliko sta jih prevozili?” in tako dalje. Komaj mu sproti odgovarjam, da je kole-sel še prav tak kakor ga je on pustil. Pa se mi kar zdi, da mi ne verjame.
Vidite, pa sem začela mačka loviti za rep. Saj moram vendar že -povedat, kako je prišlo do tega, da smo našega spravili na varno, to se pravi v poboljševalni«) ali v bolnfišnico, ki se ni najmanj traštad, da bo šel tje še kedaj v tem življenju. Ampak tako pride, saj veste.
Torej bom posegla nazaj, da boste slišali, kako smo našega kar na vsem lepem zalotili in ga z ekspresom poslali v posteljo in ga izročili v roke usmiljenim sestram, ki ga zdaj cartajo in prenašajo kot otroka. Naj ga le, dozdaj sem ga morala pa jaz.
Saj sem že opisala, kako je bilo tisti petek, ko sem ga spravljala k zdravniku in bi ne bil šel, če bi ga ne bila skoro zgrda primorala.
“Sitnost, sitna!” je rekel, ko si je tlačil klobuk na glavo in odšel k zdravniku. Saj ne vem, če me je slišal, ko sem zavpila še za -njim: “Pa po pravici govori pri dohtarju in ne delaj se, kot fci ti prišel vprašat zdravnika, kako se kaj počuti!” Potem sem pa še dodala: "Pa še danes pridi nazaj! Ob pol dvanajstih greva k Somovim, saj veš!”
Kaj vem, kam aq te moje skrbne besede padle. On ni reke! nacije ne take, ne take.
No, pa še prihodnjič nekaj o tem, bo zelo fajn branje, se mi zdi
TmtaTgint DOHOVIIg, APRIL 4, 1949_
V Libijski puščavi
ROMAN

Pa njeno stekleno motno oko teski. Nad ujetniki pa in krog
mu je povedalo, da je vse zaman — in v puščavi je pogin jezdne živali tudi .pogin jett-deca —.
Grozeč kakor ugnan lev je pogledal Bagara krog sebe. Oči so mu sršale maščevalne
njih, povsod, kjer je kaka skala nudila dobro zavetje, so se prikazale vitke, suhe, pa krepke postave — egiptovski vojaki. Vse polno jih je bilo —. Zdelo se je, da je kamenje na mah oživelo. In kmalu so začeli pri-
Oči so mu sršale maacevaine ozuveio. n. strele izpod redečega turbana, hajati na svoj»h kamelah po so-3.1. x	faoVi miiViAvn temna lica BO bila
U-ti 2j,
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
Krogla ga je zadela in še ena, kri se je ulila po njegovi’ temni koži, pa trenil ni z očmi. ' Zagledal je ujetnike, ki so se blizu tam stiskali med ste-
•'V'	,
Kruto je zakričal, meč se je zabliskali nad njegovo glav« in v krvoločnem veselju je planil nad nje.
Oospoidična Adams je bila najbilžnja. Z nepričakovano gibčnostjo se je pustila iz sedla, ko so zažarele vanjo pobesnele oči, in se je vrgla na drugi strani na tla.
Arabec je skočil na skalo in dvignil meč nad gospo Belmont.
Pa še je viselo orožje v zraku, ko je počil strel in ga zadel v čelo—.
Dobro je porabil polkovnik samokres, ki mu ga je da! Tippy Tilly — In še na tleh in smrtnozadet se je pa zvijal divjak v blaznih krčih', otepal z nogami in bil z rokami, kakor ribi, ki pade na suho..
“Nikar se ga ne bojte!” je zaklical Cochrane. “Mrtev je in nikomur več ne more škodovati. — Zelo mi je žal, da sem moral v vaši navzočnosti opraviti tak posel”, se je hitel opravičevati, ko so ženske preplašene vikale in se umikale, “pa v nevarnosti smo bili vsi. In povrh sem imel še majhen račun ž njim To

teskj, njihova temna lica so bila vsa razgreta od vročega zmagovitega boja in njihove oči so se bojaželno bleščale.
Suh, dolg Anglež slamnato-rumenih brk in malomarnega obnašanja je prijeadil mimo.
Ustavil se je pred gručo osvobojenih ujetnikov in pozdravil ženske.
"Dobili smo jih topot — prav v precep smo jih dobili!” je dejal. “Zelo me veseli, da sem vam mogel ustreči z neznatno uslugo. Upam da se vam ni nič posebno hudega zgodilo! Pravim — tole vojskovanje je robat posel tea nežne dame —
‘“V iste iz Wadi Halfe, kajne??” je vprašal Cochrane/ “Ne, mi smo od one strani. Naša četa je iz Sarrasa. Srečali pa smo se v puščavi z onimi iz Ha'lfe. Mi smo jih prijeli od spredaj, oni drugi pa jih držijo od zalaj. Imamo je popolnoma v pesti —. Zare3 past je tale soteska in prav sedaj se' bo zaprla. Pojdite gori na skale, pa bodete videli, kako jih ujamemo. To pot jim bomo dali dovolj, enkrat za vselej, pravim.”
“Nekaj naših ljudi je ostalo oazi Seliiria. Bojjmo se za njihovo usodo. Niste ničesar čuli o njih?”
Mladi častnik je resno liagu-
APRIL
23.—St. Lawrence Girls Basketball Team priredi “April Shower Dance” v Slovenskem domu na 80. cesti. Igral do Pete Sdkach orkester.
23.	—Lake Shore Post 273 A. L. “Spring Frolic” v svoji dvorani na 6131 St. Clair Ave. Pin and Off Orchestra.
24,	—Dekliška Marijina Družba fare sv. Vida, letni pomladanski ples, v Sachsenheim dvorani, 1400 E. 55th St.
24___Koncert pevskega zbo-
ra Planina v Halple Heights, SN1D, 6050 Stanley Ave.
24, — Otvoritev Jugoslovanskega delavskega narodnega doma v West Parku. Pričetek ob dveh popoldne.
30. — Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. .
30,—Noble Cadets od podružnice št. 49 SZZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Igral bo Vadnalov orkester. '
doma
Slovenskega narodnega na St Clair Ave.
19. — Gospodinjski klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
26. — Društvo sv Jožefa št.
“In domov pride brat, pa ti prinese še eno j abolko. Koliko j ih imaš sedaj ?”
“Tri.”
“Vrlo dobro. Iz tebe bo še nekaj”, in smehljaje potreplja Janezeka po rami, jezno pa po-
dobrem stanju, ga morate videti, da ga vpoštevate. Cena $695.00. Pokličite GL 2292.	(67)
4V.   JLM.UO V V V »v «	....
169 KSKJ ima svoj letni piknik gleda učiteljico,
MAJ
1.—Proslava 25 letnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Lorain, O.
1, — Podružnica št. 25 SŽZ ima materinsko proslavo v šolski dvorani sv. Vida.
7,—“Belokranjski klub” priredi domačo zabavo v SND na 6417 St. Olair Ave.
7,—prušbvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Za ples bo igral Mullec orkester.
7.	— Društvo Lipa št. 129 SNPJ- priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	— Glasbena Matica priredi koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Ave.
13., 14. in 15.—Vzhodna keg- Clair Ave. 1 jaška tekma KSKJ v Lorain,
Ohio.
, 14. _ Društvo Clev Slovenci št 14 SDZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15. _ Baraga Council št.
1317 COF, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
21,	—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narod-ned domu na St. Clair Ave. —
Micky Ryamce orkester.
22.	— Proslava 30 letnice in slavnostna odprtij a novih prostorov Slovenskega narodnega
na Močilnikarjevih prostorih.
JULIJ
4. — Klub društev Slovenskega društvenega doma na Richer Ave. priredi svoj letini piknik na George Kilijopi farmi (off Eddy Rd. v Wicklliffe, O.)
24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih pto-storih.
AVGUST
28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER 3 — Društvo sv. Ane št. SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St.
24__Podružnica št. 32 SŽZ
ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Re-oher Ave.
24. in 26. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 30 letnico svojega obstoja.
OKTOBER
8,—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.	^
23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
"Sestra te ima rada, pa ti da še eno jabolko. Ali veš, koliko jih imaš sedaj ?”
“Sedaj imam štiri, gospo 1 nadzornik.”
“Imenitno! Sedaj pa pride na obisk še teta in ti podari eno jabolko. Koliko jih imaš pa sedaj?”
“Pet.”
Nad zorniku so kar gorela lica od zadovoljstva.
“Saj sem vedel, da si hraber dečko, če bo. šlo tako naprej, (postaneš še nadzornik. Sedaj pa dobro pazi. Koliko 4 jabolk (pa bi potem imel, če ti dani še jaz eno?”
“Dosti.”
Gospodu nadzorniku je postalo vroče, hitro pograbi klobuk in izgine iz razreda.
ISKANJE MEDNARODNEGA JEZIKA
m
doma na 80. cesti. Banket in ples pričetek ob 5 siri popoldne,
Igra Eddie Zabukovec orkester.	____
28. Društvo - Katarine št 29 ZSZ, ples v avditoriju Slo-	0dWI.aT1*.„
ilomiti rebra oni dan s puš-im. — Upam da se II, gospodična A-j vam pridem na
Pa postarana devica iz Bostona ni bila prav nič ,poškodovana. .Skale so bile strme na tisti strani, zato ni imela daleč na tla, ko se je vrgla iz sedla. Preden so polkovnik, Sadie in gospa Belmont prihiteli, je bila že spet na nogah in je živahno mahala z ostanki svojega zelenega pajčolana.
“Živijo Sadie 1 Živijo, moja ljuba, draga Sadie —!” je kričala. “Rešeni smo, dete, rešeni končno in vkljub vsemu—!” “Hvala bodi Bogu — ros je,” je vpil (polkovnik.
In vsi so kričali in vpili v neugnanem veselju.
Pa Sadie se je v teh strašnih dneh naučila misliti bolj
“Huda reč tole—. Peklensko so zlobni, če jim slaba prede, pravim. Niti toliko nismc upali, da vas najdemo vofeče žive. Veseli'bomo, smo dejali, če vas pošteno maščujemo. In siečni smo, pravim, da smo vsaj nekatere rešili —.
“Je še kateri Anglež z vami?”
“Archer je pri zadnji četi. Pride tod mimo, ker mislim ni drugega pota v puščavo. — Našli smo enega vaših tovarišev, tamle gori je, zanimiv dedec z rdečim (pokrivalom na glavi. Na svidenje, upam! Z Bogom!”
Poklonil se je damam, pozdravil po vojaško, potrepljal kamelo po vratu in odjezdil za svojimi ljudmi.
“Druga ne moremo storiti, ko da počakamo, dokler niso vsi mimo, je dejal polkovnik. ‘Vsi
durge ko na sebe. Objela je
_a morajo tod ako hočejo za der-viši.”
krpg vratu in kmalu s0 prišli.
venskega narodnega doma na St. Clair Ave.
29.—Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete bo
in letakov v esperantu.
Važnla je bila dalje ustanova
Avto naprodaj
2-door 1942 Pontiac Avtp, v
Soba v najem
Velika neopremljena soba se odda v najem. Pripravna za no-voporočenca; uporabljata lahko tudi kuhinjo. Pokličite HE 2618, po 5 uri popoldne.
-(68)
Trgovina naprodaj
Delikatesna trgovina, ki ima licenco tudi za prodajo piva in vina (to take out) z vso zalogo; polna izbira raznih magazinov. Na E. 61 cesti, blizu St. Clair Ave. poleg šole in cerkve se poceni proda. Kupec dobi stanovanje. Damo najemninsko pogodbo (lease). Za nadaljna pojasnila pokličite lastnika EX 8528.	(x)
DELO DOBIJO
Ženske
ČIŠČENJE
Soba v najem
Pošteno dekle dobi v najem sobo, lahko rabi tudi kuhinjo. Pokličite EN 1407 po 6. uri zvečer.
(66)
Nočno delo. Stalna plača Zglasite se v Employment Uradu
Iščejo stanovanje
Slovenska družina 6 oseb, najmlajši otrok star 8 let, želi do-1 biti stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj naj pokliče VU 3-5272.	(67)
THE MAY C0.
MALI OGLASI
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Aw. In E. t8th
Christiana Lodge and Cottages
Edicardsburg, Miclr.
“0„— ljuba, draga moja —!
Nicolas Zchgriades, ki nam ga predstavlja slika, je v moskvi treniran generalni tajnik grške komunistične stranke in je sedaj nasledil generala Markos Vafiades' kot vrhovni poveljnik komunističnih ge-rilcev. General Markos je zginil, kam in kako je pa najbolje znano Rusom.
junij m
, 3. — St. Vitas Cadets št. 25 SŽZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4. — 23. Ward Democratic Club ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. ni o Jr A vp
5 - Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev 6818 Denison Ave.
11.	— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	— Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
18. — Sportman Club društva št. 1 SDZ ples v avditoriju
Hiša naprodaj Hiša 8 sob za eno družino; v
H prvovrstnem stanju; možni do-H
hodki; dvojni lot, se proda zal The Loflee has so rooms, with con-1 I. A. L. A. (Mednarodna zveza ?i0,500. Za pojasnila pokličita	aST S
[za pospeševanje pomotah jezi- [ WA 5196.	(67) toilet. Central dtatag room with Amer-
^........................ ............. mmmrnm
renco jezikovnih raziskovalcev v Ženevi, na kateri so najboljši
n cottages with private snowei ana toilet. Central dining room with Amer-' --------------*“““
znanstveniki razpravIj a 1 i 0 prednostih različnih umetno sestavljenih j etikih
The Cleveland Trust bp odprla novo podružnico
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad,
Mandel Drug
15702 WATERLOO RO.
games. Cater to overnight guests Located in Christiana Lake in a grove pf large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIC KRAŠOVEC, Prop.
Phone 9126F5 P.O. Edicardsburg, Mich
Kako naj bom vesela, ko pa sem — ko pa sta—.”
“Ne — nikdar ne!” je vzkliknila verna žnea v polnem zaupanju na Božje usmiljenje. “Ne vrejamem tega, dokler ne vidim svojega Johna mrtvega pred seboj —. In ko ga bom videla, si ne želim več dolgo žive-
L --- •
Zadnji derviš je izginil po so-
VITAMIN ttrtma
your iuv word
mm toooi W0M wm m	~ > to M*
!•* ISm*
strjf
tt*m*m~**__
S25S23I
črni in rjavi vojaki. Sudanci in fellahi sami izbrani ljudje, kajti “kamelarji”, obmejna četa egiptovska, ima le najboljše ljudi v službi.
Visok plečat mož z velikimi črnimi brki in z daljno-gledom v roki je prijezdil z njimi.
“Halo — Archer!” se je hripavo drj Cochrane.
Častnik se je ozrl po njem s praznimi, tujimi očmi, kakor pogedamo človeka, ki ga še nik-dair nismo videli.
“Jaz sem Cochrane, — Cochrane sem! Ne veste—? Skupaj sva 'potovala —!”
“Oprostite, gospod 1 Mene sicer poznate, ne vem' odkod, jaz pa nisem toliko srečen, da bi poznal vas. — Poznam sicer polkovnika Cochrane, — pa vi niste Cochrane. Mož je bil za cel decimeter višji nego vi, črne lasje je imel in —.”
“To je vse čisto prav in res”, je vzkliknil Cochrane svojegla-vno, ‘'pa vi poskusite takoie par dni pri derviših, in videli bodete ali /vas bodo prijatelji še spoznali — 1”
“Dobri Bog — ! Cochrane,— ali ste res vi —? Ne bil bi verjel —. Ampak strašno ste trpeli —! Cul sem o ljudeh, ki so osiveli v eni noči —. ampak — zares — hm —!”
Cleveland Trust banka bo odprla svojo 54. podružnico v novi hiltro rastoči naselbini, v okolici Broadway in Libby Road, Maple Heights, kot sporoča George Gund, predsednik banke. V načrtu je tudi že 55. podružnica in sicer za okolico Cedar in Warrensville Center Road v University Heights, pravi Mr. Gund.
The Cleveland Trust Co., ima največje število svojih podružnic v Clevelandu in najbolj obširen bančni sistem med New Yorkom in San Franciscom, pravi Mr. Gund.
innjmrinjiJTJiruTJin^
Baragove Knjige
za leto 1949 so izšle!
Knjige so sledeče:
1. ‘‘BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2. Knjiga: “S POTOV MVUENJA SLOVENSKEGA NARODA”
Dober računar
Šimpanz bi se rad naučil tudi plesa. — Ves odpravljen za na ples, seveda obriti se je pozabil, se šimpanz h St. Louis Uralskega vrta vadi, v plesu “Swing-Trot." Inštruktorica pa je Maredith Lang. Kaj neki bi si mislili šimpan-zovi vrstniki, ko bi ga videli sedaj.
Učiteljica se je na vse prete-ge trudila, da bi Janezka naučila šteti do šest. A ves njen trud. je bil zaman. Na šoio pride nadzornik in na nesrečo vpraša vprav Janezka, naj šteje do šest.
“Zna samo do pet, naprej pa ne”, mu pojasni učiteljica. i (‘Vse jem že poskusila, pa ga ne morem pripraviti do tega, da bi štel čete pet.”
“Že nimate pravega načina”, ji odvrne gospod nadzornik. “Bom pa jaz poskusil, boste videli, da (bo šlo. “In gospod nadzornik se loti nadebudnega Janezka.
“Janezek, pridi sem k meni!” In Janezek pricaplja pred gospoda nadzronika.”
“Ako ti da mamica eno jabolko, koliko jabolk imaš?” “Enega,” se odreže Janezek. “Zelo dobro. In sedaj ti da oče še enega. Koliko jih imaš sedaj?”
“Dva,” odvrne Janezek.
“Bravo dobro, že vidim, da bo šlo”, pravi gospod nadzornik.
BARAGOVA PUHU
1857 W. 21»t Place	Chicago 8, IUinoU
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih . in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
OBLAK MOVER ,
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
1148 E. Cl. SL
JOHN OBLAK
HE 2730
	
i
aaaaSKA domove«, april 4,1949
a I1I1I11III11I1IIIIIIII11I11I11I1I1I1IIIIII1IIII1I1IIIW
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Pore«t iz kanadskega življenja
človeStva, je poiskal tzvgubljeno DRtrSTV0 gv ,0j^FA gTi m KSKj društvo sv. cecjlije St si sdz
Vsi skupaj polkroga mlajših in starejših
pa so se bali rabuke, ki bi utegnila privesti policijo, kar bi bilo najmanj zdravo zanje. Zato se je Ličan zatajil ter prihuljeno dejal:
moških in žensk, ki so ob sprem-ljevanju orgel zamanknjeno (prepevali pobožne pesmi. Vsi, moški kot ženske, so bili oblečeni v temnoplave uniforme in na
ovco ter jo prinesel na svojih ramah nazaj v varni hlev . . | Maldeničeve besede so bile bolj im bolj vznesene, njegov glas je razodelvai sladko, živce potresujočo ekstazo; z očmi vpr-timi v polagoma se jasneče nebo in iskrečimi se liki prečudni kresovi |n s povzdignjenimi rokami je vzneseno pel hvalo in slavo Njemu, ki kožnega usmiljenja sprejel v svoje naročje izgubljeno ovco, zavrženega grešnika, Njemu, ki ga 'bo kmalu sprejel v sem svojem veličastvu ter mu, kakor se drzne upati, odkazai skro-
“Vraga, kaj se razburjaš! kapah moških ter zvončastih či-Nismo te okradli !”	nih klobukih žensk so se blečali
“Hudiča me niste!” je zarobantil Janez ter zopet udaril ob mizo. “Sleparji! Okradli ste me, okradli, sleparji umazani! Lapovi!”
Lučanova tovariša, eden bivši kockar, ki je svoje dni v stari domovini večkrat “v morje padel” zaradi svojih sleparskih ambicij, drugi bivši krošnjar, kakršnih je mongo videti. y Ljubljani, posebno v bližani glavnega kolovora, sta se skldr nila k Ličanu ter mu hkratirše/. petala:
“Zorč, posodi mu nekaj, da ne bo razgrajal; policija nas ima tako že na sumu—sinoči je oprezal tod okrog neznan človek, najbrž kak detektiv . . .”
Ličan ju je žolčlljivo pogledal, češ, pa bi mu vidva posodila; ker pa se je istočasno spomnil, da je kot “najizkušenejši” igralec in kot najboljši poznavalec vsakovrstnih kartaških trikov pobasal večino Janezovih dolarjev, se je podal; s kuipička pred seboj je vzel pol-dolarski novec ter ga vrgel pred Janeza.
“Na, vrag te nosi! Da ne boš gobezdal, da smo te okradli! In prihrani si to za kruh .
napisi: SALVATION ARMY— Zveličavna armada. Janezu je bila znana ta organizacija, podobne skupine je bil že kdo ve kolikokrat radovedno opazoval na cestnih ogalih v Torontu;
je tudi to pot obstal ter jih (začeL radovedno motriti.
Orgle so utihnile, petje je zamrzlo v grlih. V sredino polkroga je stopil šibek mladenič jetičnega obraza ter začel govoriti. S tihim kakor žamet mehkim in od prečudne sladko-grenke žalosti se tresočim glasom je začel obtoževati sebe pred bogom vsemogočnim in ipred iljuldtai. .Slab človek je bil, gladka pot pogubljenja mu je bila ljubša od strme poti zveličanja, boga je bil pozabil in tonil v grehu. Toda dobri nemški oče ga ni pozabil, dobri pastir, ki je prelil svojo dragoceno kri na lesu križa za blagor
men prostorček izvoljenci.
Toda zopet je zazvenela v njegovem glasu1 trpka žaiost, ki jo je spremljalo boleče kesanje. Bože, kako je mogei biti
Predsednik Prunk Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Pčrra, 444 E. 182 8t„ tel. KE 1131; bolniška tajnica Prances Leskovec, 19518 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Orajzar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki: August P. Svetek, Mildred Nalniger ln Mary Koketec. Vratar Frank Šuštaršič. Zdravniki:: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stas-ny. častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar: duhovni 'vodja Rev. Celesnki. Seje se vrtijo vsak tretji četrtek v meje poln brez-'secu ob 1:30 zvečer v Slovenskem do-'mu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
Predsednica Prances Ponikvar, podpredsednica Helena Mally, tajnica Louise Plks. 1116 E. 71 8t., tel. EN 2628; blagajničarka Mary stampfel, 21341 Miller Ave., Euclid, O., zapisnikarioa Nettle Zamick. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Dorothy Strniša In Theresa Smoltz. Redlteljlca Julia Bohar. Zastopnice za skupna društva sv. Vida: Mary Hrastar in Juha Bokar. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu na 6403 St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki.
med svojimi
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds.
r,i„a M,H'
Joseph Tichar, tajnica Ma'ilda Ropret. 19601 Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagaj-
tako slep, da ni opazil, aa d™ jSrtSTjMSS&iSS?aSS-
V pogubo, da ni spotznal, kako'kar, Ann Mestek in Mary Strukel. S svojim grešnim početjem žali Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme,
plemenito srce nebeškega očeta in Njega, ki je prelil svojo srčno kri na lesu križa zanj; kako je mogel biti tako gluh, da ni čuj dobrohotnih opominov Njega, ki ga je s svojim lastnim življenjem in krvjo odkupil peklu, pogubljenju?! Ali mu ibo mogel neskončno usmiljeni in pravični ISodtoik odpustiti njegovo zaslepljenost in predrzno izzivanje Njegove pravične jeize? . . .
Mladenič se je zrušil na kolena, si zakril obraz z dlanmi in iz upadlih, jetičnih prsi je piihajailb hropeče ihtenje, izražajoče brezmejni kes, pekočo žalost, grenko upanje in senco dvoma in obupa.'
Dr. Oarl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD’ na Recher Ave. ob 8 urt zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradacn iz MUler Ave.,. podpredsednik George Mateje, tajnica Jennie Gustinčič. 18800 Abby Ave., tel. KE 8325; blagajnik Matt Te-kavec, zapisnikar Anton Tekavec, nadzorniki: Frank Smaltz, Frank Drobnič in Josephine Jevec. Zdravniki dr. Skur, dr, L. Perme In dr. Oman. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine. _______
niški tajplk John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik ln zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joeeph Kostanjšek, Joeeph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pon-deljek v mesecu ob 1:30 zvečer v sob! it. 2 nove šole ev. Vida.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Frank Kastelic, tajnik Frank Perko, 1002 E. 174 St. tel. IV 5658; blagajnik Martin Valetič; zapisnikar Joseph Hoche-var. Nadzorniki James Kastelic. Frank Videmsek ln Martin Komochar. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj ases-ment alt pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. i SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 14 St,; podpredsednik Joe Ponikvar; tajnik ln blagajnik Tony Erampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar. Andv Champa ln Lukas Hočevar. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 staro poslopje. Tjanlk pobira ases-ment vsakega 25. v mesecu, ment vsakega 25. v mesecu.. Za lede-raoijo SMZ: Frank Česnik, Tony Krampel, Louis Erst* in Matt Zaman.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekauclc, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zig man. Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar. 1173 E. 60 St., tel EN 4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetič, Sylvia Praust. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at P. M. and the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St., EN 4758 when becoming ill.
SD na Holmes Ave. Frank Žnidarčič in George Marolt, za konferenco SND John Žnidarič. Sej dHwSijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.	_______
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66th St-Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš; odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Pristov, Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic: zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. vida. Članice se sprejema 16. do 40. leta.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. A. L. Bombach, častna predsednica Frances Rupert; pred-
To je šele ipogrelo Janeza. »etinlca »gu* ,8tndfeh podpredsednica To- je bil zanj višffr.nemgfflfc.	:	“R“1TIe' 11
sti: najprej so ga ociganili in
obrali, zdaj ntu pa ta vrag ponuja miloščino — za kruh!
Janez je plani] na noge, pograbil srebrni novec ter ga besno vrgel Ličanu v glavo.
“Na, hudič sleparski, še to požri, jaz ne maram vbogajme od sleparjev!”
Ličan je bil v hipu na nogah in pod nizkim čelom, ki ga je kazil droben curek krvi, so mu zagorele oči v divji jezi; prsti so se mu začeli krčiti, kakor kremplji pantru-in zdelo se je, da bo prišlo do tepeža, kajti tudi Janez je 'bil ipiripravljen na vse. Toda krošnjar in ko-
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Ana Jakič, podpredsednica Theresa Lekan; tajnica Jennie Zupančič, 4103 E 141 8t„ tel. LO 1472; blagajničarka Veronica Škufca, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca ln Verona Škufca. Zastavonošlnjl sta Mary Novak in Angela Stražar; redlteljlca Jennie Barle. Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
Frances Medved. Nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčman to Ana Marolt. Sele se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
seph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel PuBtotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek vjnesecu vjobl St.^2 novejsole sv.
pred zvečer ob 8:00. Od 28. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi'člani ln članice Od 18 do 80 leta in se jtgymdl pet vrst zavarovalnine od $250 do $,',099. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 46. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto ln ravna naj se po pravilih Jednote.
PODRUŽNICA ŠT. ZS SŽZ Duh. vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 ŠE. 68 St., tel. HE 6933; blagajničarka Lduise Plks, zapisnikarica Julia Brezovar, redlteljlca Pauline ZIgman. Nadzorni odbor: An-
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Mary Zupanič, 6124 Glass Ave., No. 2, tel. EX 4767; blagajničarka Josephine Kromar, 1126 E, 68 St.; zapisnikar in poročevalec za Glasilo Anton Klančar. Nadzorni odbor: Frank Fabian, William Janša to Jennie Grčar. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.___
Slovenska dobrodelna zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezjvar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine že m-/ *	‘	“
PODRUŽNICA ST. 6 SMZ
Predsednik Damjan Tomažin, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Mačerol, 1172 Norwood Rd„ blagajnik John Gorišek, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič in John Taufer; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi Soli sv. Vida.
Lovska društva
EUCLID RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Louis podpadec, podpredsednik Anton Baraga, tajnik in blagajnik John Evatz, 19302 Chickasaw Ave., tel. IV 2050. Nadzorniki: John Dolenc. John Rožanc in Anthony Petkovšek. Seje so: pozimi vsak prvi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., poleti pa vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču. Močilnikarjeva farma.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 131 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajnlčarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., tel. EN 6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava ln Mary Mahne; rediteljica Paula Zig-man, zapisnikarica Julia Brezovar.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta to otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na 8t. Clair Ave. ob 1:30 zvečer.	t : if ■ 1
ST. CLAIR RIFLE A HUNTING CLUB Predsednik J. Zupančič, 6801 Edna Ave.; podpredsednik A. Novak, 19801 Mohawk Ave.; tajnlk-blagajnik John Frank, 651 E. 99 St.; zapisnikar Leo Lukek, 18911 Monterey. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Predsednica Mary Coprič, podpredsednika Louise Košmerl, tajnica Mary Ižanec, 799 E. 157 St.; zapisnikarica Mary Strancar. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
od rojstva, v do 55 leta sl
odrasli oddelek itaro^tL \ .
pa od 14.
PODRUŽNIC* ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajmea Kettle Gole, 811 E. 232 St., blagajničarka Helen Kovačevič zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Jennie Stotič. Nadzorni odbor: Barbera Baron, Karolina Peck ln Frances So kač. Seje se vrs-Jo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, predsednica Anna Stopar, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin, 11814 DUlewood Rd., tel. IV 8248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Catherine Artel, Mary Milner ln Mary Coprich. Seje se vršilo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
ckar sta se vmešala: “Vmg?k*j gela Virant, Mary Lokar In Mary Štabi nas res rad spravil v luknjo.”	££
Sta zadržala Ličana. Bedak, se sprejemamo ^ mladinski oddelek takoj do pretepa naj pride, potem smo tam!”
JftTiez pa je izzival: "Daj, skeči vendar vame, da ti pretipljem tvoje sleparske kosti! Jaz čakam . . .	^Qr
Toda Janez ni ničesar pričkal. Ličanova razburjena kri se je polegla, da ni imel več volje, spoprijeti se z raztogo-tenim človekom. Potuhnjeno ga je pogledal, čeiš, bosta že poravnala račun olb ugodnejši priložnosti ter se molče spravil v posteljo.
Neprijetni spomini usodne noči so razburili Janeta, da mu je ;kri planila v obraz in so se mu mišice v rokah im prstih skrčile kakor za udarec. “Prekleti slepar!” je glasno zaklel, da so ga mimoidoči pasanti začudeno pogledali in da se je mladi, čedno oblečeni mož majhne postave in okroglega, na moč dobrodušnega obraza, bog si ga vedi zakaj, tiho zasmejal. Ej, d'a ga je Janez videl, ali bi ga bil grdo pogledal!
Na nekem cestnem ogalu se je Janez ustavil ter iza nekaj časa pozabil svoje križe in ne-voljo. Električna cestna svetilka je razsvetljevala prizor, kakršni so ljudem v stari domovini tuji, dočim so v kanadskih mestih nekaj vsakdanjega: mlada ženska je igrala na prenosljive orgle, postavljene na cesti ob pločniku, sredi živega
DR. SV. LOVRENCA ŠT/63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan, 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Frank Globokar. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Godec in Frank Mulh; za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko. dr. Michael Oman In dr. John Folin. DruStvq zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni Dopoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca.
man. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.	_______________
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. Predsednica Theresa Bizjak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnica-za-pisnikarica Helen Tomažič, 8804 Vine-yand, tel. VU 3-0417; blagajničarka Jennie Pugelj. Nadzornice: Agnes Žagar, Agnes Rus in Ivanka Bizjak. Seje se vršijo.vsako drugo soboto v mesceu ob 7:30 zvečer pri Bizjakovih, 8301 Vineyard Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 49 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Mrs. Mary stušek, podpredsednica Frances Urankar, tajnica Virginia Blech, 21100 Arbor Ave., Euclid 23. O., tel. KE 2184; blagajničarka Rose Strah zapisnikarica Mar; Gom-
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik William Stark, podpredsednik Frank Brancelj, tajnlk-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 133 E. 81. Nadzorni odbor: John Brodr nik. Mike Vidmar in Jennie Lavrich; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND Frank Brancelj j; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka AntonUa Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič to Anna Zblkowskl; banderonošinja Antonia Debelak; zastopnici sa SND na 80 St.. Theresa Lekan to Alice Arko' za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič ta Ana Fortuna; zastopniki za Ohlp KSKJ Boosters; ABce Arkp-tn Rose Urbanic. Zdravniki dr. PetZb. dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so v«k»-3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne' v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. REŠNJEGA TELESA FARE SV. LOVRENCA
Predsednica Anna Gliha, 7720 Issler Ct., tel. Dl 8540; podpredsednica Mary Hoge; tajnica Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St.; blagajničarka Mary Ke-
KLUB “LJUBLJANA* EUCLID, OHIO
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Frank Derdich, tajnik John Barkovtch, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438; blagajnik Louis Godec; zapisnikarica Alojzija Derdich; nadzorni odbor: John Ludwig, John Oshaben, Louis Zgonc; kuharica Angela Barko-vich. Zastopnika za delniško selo SDD na Recher Ave.: Frank Segulta to Albina Vesel Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Recher Ave.
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (CoUtamood) Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman; predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave., tel PO 5673; podpredsednik John Verlič, taj-nik-zapisnikar Joseph Hochevar, 14416 Darvta Ave.; blagstinik Frank Pirc, zastopniki Lovrenc Paušek, Frank Pirc ta Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE.
Predsednica Helen Mirtel; podpredsednica Stella Mahnich, tajnica to zapisnikarica Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., tel. BR 0359; blagajničarka Mary Taucher. Nadzornice: Antonia Rolih, Mary Železnik In Anna Kresevich. Zastopnice za SDD Jennie Konestabo in Rose Ban. Sej se vrše vsak prvi četrtek v mesecu v S. D. Dvorani na Prince Ave.	___
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. NEWBURGH
nik; zapisnikarica Apokmla Ktc. Nad- p^sedtok^Antra PSkfHra^°'^' aorntee; Veronika Škufca, Louise Mls-mas in Josephine Mirtel. Duhovni vo- A „„ „3^. u-'
John
litvena ura je vsako prvo nedeljo mfesecu._________________________________
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Rose L. Brste in Frances Okorn. Redi- jusm ' r tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsa-
ko drugo sredo v mesecu. Za preiska- ,	KATARINE ŠT 28 ZSZ
vo novega članstva vsi slovenski zdrav-, “^£4	pod
__________§__________________predsednica Anna Svlgel, tajnica
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI
SSHs ISSESS JsSžjSS* s
blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Sip.in klub	, Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. ril Ozbič. Nadzorni odbor: preds. Mary
Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Seje se vršijo vsak treW^ek^	66th St. Tel. HEnderson 9183; blaga J- - Medvešek. Mary Segulin in Frances
Nestor, Frank Štefe in Charles Ko- cu v starem poslopju SND na St;Cl“r|nlk John j. Leskovec. 13716 Darley Zajec. Seje se vrše vsak prvi ponde-
............. - Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdrav-	nadZOTniki: John Lokar. Frank [jek v mesecu v Slovenskem društve-
nioa Angeline O'Donnell. Člane se •	-	- -
__,___ .j___c,	,zo- n-
van, Frank Hrovat. _____
Perko. Seja vsako četrto mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 90. cesti._______
KLUB DRUŠTEV SDD NA RECHER AVE,
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andv Ogrin, tajnik John Zupan-
DBUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Mary Jerami; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic, Victor Hočevar ta Mary Oblak; zastopnik za klub društev SND ln za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ.	___________
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALE NE. ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta Nudi najnovejše smrtnlnske certifikate od $250 do $8.000; bolniška podpora je $5, $7 ali 114 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor aa leto 1949 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally. podpreds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 MUler Ave. Tel. IVan-hoe 0728: blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: France« Novak, Mary Sku-ly to Dorothy Sterniša. Redlteljlca to zastavonoštoja Frances Kasu nič, namestnica JUlla Slogar, zastopnici za
na 21100 Arbor Ave.
bach. Nadzorni odbor: Mary Drobnich, skupna društva fare sv. Vida: Johana Frances Hochevar to Anna Kozan. Seje iKrell ln Marjanca Kuhar; za Norwood «e vršijo vsak prvi torek v mesecu community CouncU: Marjanca Kuhar
in Mary Milavec. Zdravniki: M F. Oman, Angeline Dejak-O'Donnell, J.F. Seliškar. A. J. Perko. A. Skur, L. J. Perme to C. G. Opaskar. Zastopnici za mladinske ln ženske aktivnosti Marie Gornik In Anna «i«reair Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu, v novi šoU sv. Vida soba št. 2 ob 8. url zvečer. Asesment se pobira vsak tretji ponde-
Kranjako Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 21 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev, B. J. Ponikvar predsednik Frank A Turek, pod-ljek to vsakega 25. v mesecu v ravno predsednik Josepb Gornik, tajnik Jo-istem prostoru.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 15« St., tel. IO 1854; blagajničarka Frances Zimmerman. Zapisnikarica Mary Fllipovich Nadzornice: Veronica čfcufca, Mary Škufca In Mary Paulin. Društveni zdravniki so: Dr. Perko, Dr. Skur Dr. J. Folin. Sete se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
DRUŠTVO MODERN CRUSADERS ŠT. 45 SDZ
Predsednik William Yanchar, podpredsednik Louis Smerdel, tajnlca-bla-gajnlčarka Frances Zullch, 18115 Neff Rd., tel. IV 4221; zapisnikarica Jennie Jarm. Društveni zdravniki dr. Skur, dr. Opaskar in dr. Perme. Seje se vršijo vsako tretjo sredo ob 8:30 zvečer v SDD na Waterloo Rd-_________
Turek to Anthony Petkovšek; za- nem domu na Recher Ave. ob osmih
----	J ,	1_A_	17. A. J.U1CR. m AUbliUJijr rvoAvoww, w uti** v*
sprejema od rojstva do 55 leta. za- stapnik ^	j0hn Lekan, za 'zvečer,
varovalnlna na vsakovrstne police. F	--------------------
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA ŠT. 1311 REDA KATOUŠKIH BORŠTNABJEV
Uradniki; Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1119; blagajnik Frank J. Godič, Jr, tajnlk-za. pisnikar Matt Baznik, 1512 E. 133 St, E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; sprevodltclja Louis Erate, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erst;, 6206 Whittier Ave, tel HE 1096
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 1:30 zvečer v novi šoli »v. Vida. Asesment 9e tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-ooldne v novi šoli
-AND THE WORST IS YET TO COMB —ta najhnife fele prid«
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1640 BEDA KATOLIŠKIH BORŠTNABJEV
Duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; gl. borštnar Frank Martlch, 15416 Ma. caulev Ave, tel. IVanhoe 4518; pod-borštnar Al Grmek; bivši borštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grceelj, 15818 School Ave, tel. POtomac 8834; fin. tajnik John Jalovec. 104 E. 162 St, tel. PCX 916«; blagajnik Anton Ceh Jr.; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesec. Louis Kozel; konduktorja; Frank Kapel ln Joseph Jevnikar: Vratarja: Louis Paušek, Frank Grmovšek, zdravnik Dr. Carl G. Opaskr. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 1:30 zvečer v cerkveni dvorani.
C. K. of Ohio
DRUŠTVO SV. ANTONA FADOVAN-SKEGA ŠT. 138. C. K. Of OHIO Predsednik Joseph Megllch, podpredsednik John Hrovat »t. finančni ln bol-
WH1SKERS