LETO XLIII, ŠT. 34
Ruj, 30. avgusta 1990
CENA 5 DINARJEV
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
v petek, 7., in soboto, 8. septembra, ob 20. uri, —
v nedeljo, 9. septembra, 17. uri
Slovenija
na graškem
velesejmu
Kot nosilec jugoslovanskega
zastopstva na letošnjem jesen-
skem sejmu v Gradcu se bo Slo-
venija pojavila letos po sedmih
letih. Pa še to bolj naključno, saj
bi morala letos nastopati Srbija,
pa je v zadnjem trenutku sodelo-
vanje odpovedala. Zadnji hip je
tako vabilo za sodelovanje preje-
la gospodarska zbornica Sloveni-
je in odgovorila pritrdilno, na
potezi pa je sedaj gospodarstvo,
ki ima na voljo 260 kvadratnih
metrov razstavnih površin. Ko-
nec prejšnjega tedna je bil razsta-
vni prostor dejansko že zaseden;
prostora je bilo le še na 30 kva-
dratnih metrih.
Na graškem sejmu bo v glav-
nem zastopano gospodarstvo se-
verovzhodne Slovenije. Doslej je
jugoslovansko gospodarstvo na
tem sejmu zgolj razstavljalo, za
sodelovanje na njem so se podje-
tja nerada odločala in mnogo-
krat so se odzvala šele na prošnje
gospodarske zbornice, ki je krila
tudi stroške nastopa na sejmu.
Danes je drugače, saj je postalo
domače tržišče premajhno in ga
je treba širiti prek meja, v tem
primeru torej dodobra izkoristiti
prodajni smisel graškega sejma.
Organizacijo celovitega nastopa
je prevzelo podjetje Step. Njegov
predstavnik pravi, da se seve-
rovzhodna Slovenija ne bo pred-
stavila z veliko industrijo, tem-
več s proizvodi malega gospo-
darstva, obrti in Turistično po-
Ptuj se bo na graškem sej-
mu predstavil na 33 kvadra-
tnih metrih. Organizacijsko in
povezovalno funkcijo je prevzel
Peter Vesenjak. prvi človek ob-
činskega turizma: »Obiskoval-
cem želimo predstaviti naše
mesto tako. da bodo videli, v
čem je Ptuj boljši od drugih
mest. Naša stojnica na sejmu
bo takšna, da bo pričarala vin-
sko klet, tržnico in staro me-
stno ulico. Gre torej za pouda-
rek našega kulturnozgodovin-
skega in vinskega bogastva.
Takšna upodobitev Ptuja sicer
zahteva nekaj večje stroške,
vendar bo ta celostna podoba v
prihodnje služila za nastopa-
nje na drugih sejmih brez po-
sebnih stroškov.«
Iz Ptuja bodo na graškem
sejmu sodelovali: Pokrajinski
muzej. Ptujske toplice. Haloški
biser. Kletarstvo Slovenske go-
rice - Haloze. Obrtna zadru-
ga Panorama. Perutnina, Mer-
kur, Mercator-Izhira Panonija
in gostinec Janko Grdiša.
nudbo. Pri tem bo imel pomemb-
no mesto Ptuj s svojo celovito
ponudbo in učinkovito predsta-
vitvijo.
V gospodarski predstavitvi
Slovenije bo sodelovalo 25 obr-
tnikov in 15 družbenih podjetij.
Na sejmu, ki bo odprt od 29.
septembra do 7. oktobra, bo tudi
letos jugoslovanski dan (najver-
jetneje 2. oktobra). Ta dan bodo
predstavili tudi 36 projektov z
Opisom konkretnih možnosti za
vlaganje tujega kapitala v razvoj
našega gospodarstva. Pozornost
obiskovalcem sejma bodo pred
slovenskim paviljonom vzbujali
tudi lični panoji s predstavitvijo
domače obrti, prikaz kovaškega
dela, klekljanje in prikaz dela na
sto let starih statvah, pa pihalni
godbeniki iz Maribora.
J. Brač-č
Vsega lepega je enkrat konec. Tudi počitnic. Samo še nasmeti in Lena odide v Ljubljano,
Alenka pa ostane doma, na podeželju. Prijateljstvo, ki se je spletlo to poletje, pravita, bo tra-
jalo. Časa za obiske ravno ne bo, saj imata obe veliko obveznosti. Lena šolo, balet in kaj vem
kaj še vse, Alenka pa ob šoli še krave, pujske in veliko vsega, kar je potrebno postoriti na
kmetiji. Skupen pa bo spomin na kužka, ki sta ga obe v teh počitnicah obilo razvajali. Pa pi-
sali si bosta. Vida Topolovec\
Zeleni Ptuja v akciji
Pred dnevi so se sestali člani predsedstva Zelenih Ptu-
ja. Govorili so o svojem dosedanjem delu in o načrtih za
prihodnje mesece. Mnogo kritičnih besed so namenili
ekološkim problemom v ptujski občini in Podravju. Pri
tem pa je pomembno, da se v ljudeh krepi ekološka za-
vest in vse več je sporočil in pritožb prizadetih. Tako je
bilo v primeru nove topilnice v Slovenji vasi, kjer je po-
trebno ponoviti postopek pridobivanja soglasij, pa v pri-
meru nepravilno zgrajenih hlevov v Dornavi in perutnin-
ske farme v Vitomarcih. O vseh teh primerih bomo v ted-
niku podrobneje poročali. Zanimiva je pobuda Zelenih
za organizirano sortiranje in zbiranje ter odvoz odpad-
kov, kar bi rešilo precej ptujskih problemov, tudi problem
deponije odpadkov. Zeleni imajo konkretne ponudbe za-
interesiranih firm in na prihodnji skupščini bodo sprožili
ustrezni postopek, zahtevali pa bodo tudi stališče občin-
ske skupščine do številnih farmskih objektov, ki so graje-
ni neskladno z lokacijskimi dovoljenji in ustreznimi pred-
pisi. Zelo zanimiva je pobuda, ki jo bodo naslovili nepo-
sredno na republiško skupščino; gre za razglasitev ob-
močja Šturmovcev za naravni rezervat. Več o tem v pri-
hodnjih številkah.
JB
POVABILO ZELENIH PTUJA
NA ČISTILNO
AKCIJO V KRAJIN-
SKEM PARKU
ŠTURMOVEC    I
Nismo poklicani, da odstranjujemo divja odla-
gališča smeti, pa bomo to vendarle počeli z name-
nom, da bi tudi drugim pokazali, kako se Je tega
mogoče lotiti. S
Zato vas vabimo na čiščenje divjih odlagališč v
najlepšem še ohranjenem delu naše narave v
Šturmovcih.
Pridite v SOBOTO, 1. SEPTEMBRA, OB 8.
URI ob jez v Markovcih — na šturmovski strani.
Veseli bomo, če nam boste pomagali.
P. s. S seboj prinesite rokavice in ustrezno oro-
dje, če ga imate.
Še devet dni do začetka festivala
v petek, 7. septembra, se bo ob dvajseti uri začel
21. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj
90. Tudi letošnji festival organizira Zavod Radio-
Tednik Ptuj skupaj z Zvezo kulturnih organizacij
Slovenije.
Poglavitna novost letošnjega festivala je, da se
organizatorji ne bojijo slabega vremena, saj bo
prireditev v dvorani Center Srednješolskega cen-
tra v Ptuju.
V petek in soboto se bo predstavilo 26 ansam-
blov za zlate, srebrne in bronaste orfejeve značke,
v revialnem proeramu pa se nam bodo predstavili
v petek dolenjski humoristi, imenovani Modra
kronika, ki že vrsto let nastopajo na radiu Novo
mesto. V soboto bo revialni nastop pripravil sveto-
vni prvak na orglicah, slovenski Kanadčan Andre
Blumauer s svojimi muzikanti.
V nedeljo bo v Narodnem domu predavanje dr.
Janeza Bogataja o njegovih pogledih na domačo
zabavno glasbo, popoldne ob 17. uri pa bo fmalni
festivalski večer z dvaindvajsetimi novimi vižami
in z nastopi ansamblov, ki jih bo strokovna žirija
izbrala za nastop v petek in soboto.
UVODNIK
Odprla se bodo
šolska vrata
čez dobre tri dni se ponovno odprejo šolska vrata. Na tisoče
osnovnošolcev bo hitelo v šolo s polnimi, prepolnimi in pretežkimi
torbami za svojo velikost (v zadnjem času lahko kupite tudi takšne
z uro). S posebno tesnobo v srcu se bodo hramu učenosti bližali pr-
vošolčki, ki jih bodo prvi šolski dan spremljali starši. Veliko vpra-
šanj se bo vrtelo v majhnih glavicah: s kom bom sedel, kakšna bo
tovarišica (ali gospa) učiteljica, bo imela prijazen nasmeh, tople,
dobre oči in prijeten glas. Jih bo tu in tam pobožala in jim s tem ne-
hote nadomestila mamo, ki jo bodo v prvih dneh tako zelo pogreša-
li? Ne bo jim lahko, saj bodo morali brezskrben svet igre in veselja
nenadoma zamenjati za stroge šolske obveznosti, vse se bo pričelo
zares. Nenadoma, ne da bi se dobro zavedli, bdo stopili v svet, poln
obveznosti in dela. Veliko lažje bo vsem tistim, ki šolo poznajo z
vsemi podrobnostmi. Dobro poznajo tudi učitelje in že natanko ve-
do kako in kaj: kako je ob velikem spraševanju, kateri predmeti so
težji, kateri bolj oziroma manj prijetni, kaj jim je bolj pri srcu.
Sicer pa je tale šola tudi čisto simpatična, saj ni vedno napetega
spraševanja, živčnosti ob pisanju raznih testov (kontrolk) in vsega
tistega, česar šolarji nimajo najbolj radi. So tudi dnevi, ko lahko z
učiteljem sproščeno poklepetaš, potem so tu še izleti, ekskurzije, ko
spoznavajo svet tudi zuanj šolske učilnice.
Brez dvoma pa ni ravno vseeno, v kakšno učilnico stopiš prvi
šolski dan. Mnoge naše šole so v bolj žalostnem stanju, učilnice ni-
so ravno najbolj svetle, čiste in nove. Temu pravimo pomanjkanje
denarja v šolstvu. Pa vendar — tudi v takšnih učilnicah si otroci
pridobivajo nova spoznanja, širijo svoje znanje, na tihem pa si ved-
no želijo, da bi tudi njih kdaj doletela sreča in bi pričeU šolsko leto
v lepih, svetlih, novih prostorih. Letošnje šolsko leto je takšna sreča
doletela učence osnovne šole Ivanjkovci. Veselimo se z njimi.
'__^_VidaTopolovecJ
DR. CIRIL KORPAR
Voda je neoporečna
Zaradi pojavljanja informacij
v mnogih medijih o prevelikih
količinah nitratov smo se še en-
krat odpravili do najpristojnejše-
ga za dajanje izjav o vodi, vodje
ptujske enote Zavoda za zdrav-
stveno varstvo Maribor dr. Cirila
Korparja. Ta trdi, da je voda iz
ptujskega vodovoda užitna, in to
tako za otroke in dojenčke kot za
odrasle.
Po najnovejših podatkih, ki so
jih na ptujsko enoto Zavoda za
zdravstveno varstvo dobili v to-
rek (vzorce so vzeli v ponede-
ljek), je v zajetju Skorba 10 mg
nitratov na liter vode, v omrežju
Breg 9,4 mg/l, v omrežju Potrče-
ve ceste pa 9,3 mg/l. Najvišja
dovoljena koncentracija po nor-
mativih, ki veljajo v Jugoslaviji,
je 10 mg nitratov na liter vode.
Dr. Ciril Korpar trdi, da so tako
postavljene meje nerealne, saj
otrokom nitrati škodujejo šele,
če koncentracija preseže mejo 50
mg/l vode. Za odrasle so nitrati
škodljivi šele, če jih je več kot
100 mg/l vode, trdi omenjeni
strokovnjak. Takšne normative
imajo bojda tudi v sosednji Av-
striji.
Zakaj nitrati škodujejo člove-
škemu organizmu? Zato, ker se
vežejo na hemoglobin, sestavni
del eritrocitov, namesto njega
dobimo methemoglobin. Pod
vplivom bakterij v črevesju se ni-
trati spremenijo v nitrite, šele ti
se vežejo v rdečih krvnih tele-
scih.
Dr. Ciril Korpar zagotavlja,
da redno spremljajo koncentraci-
je nitratov v vodi in da so kon-
centracije, ki jih sedaj zaznavajo
v vodi, povsem neškodljive za
katerokoli populacijo.
Na valovih radia Ptuj bomo v
torek pripravili kontaktno odda-
jo o težavah z vodo, eden gostov
pa bo tudi dr. Korpar.
M. Samec
Na 2. strani boste lahko pod naslovom Navdušenje in jeza prebrali
o stanju v hotelu Petovia. Ker smo dobili dodatne informacije žal
prepozno, bomo obširneje o tem poročali v naslednji številki.
2 — DOMA IN PO SVETU
30. avgust 1990 —
TEDNIK
NAVDUŠENJE IN JEZA
Delavci hotela
Petovio še niso
uradno zaposleni
Pa res nimamo sreče, saj kar se
hotelov tiče. Zgradili smo novi
hotel »Zlati noj« in zanj ne naj-
demo lastnika, za hotel Petovio
smo ga kar hitro našli, pa nismo
zadovoljni.
Marsikateri je hil navdušen,
ko je hotel Petovio dobil novega
gospodarja. Seveda je takoj po-
mislil, da se bo njegovo stanje
popravilo, ko bo v privatnih ro-
kah. Hotel, katerega prejšnji last-
nik je bil KK Ptuj - Haloški bi-
ser, je bil večkrat kamen spotike,
saj ni dovolj dobro služil svoje-
mu namenu. Zraven tega da je
bil slabo opremljen, tudi jesti ni-
si dobil tistega, kar bi v hotelu
pričakoval.
Vendar se z novim lastnikom
stvari niso izboljšale tako, kot bi
človek pričakoval. Res je že, da
je menjal prte na mizah in nekaj
miz tudi dodal, tu se pa skoraj
konča, saj so že na začetku, ko bi
se novi lastnik moral najbolj po-
kazati, gostje ostali nemalokrat
brez zajtrka. Pa ne zaradi tega,
ker jih gostinci ne bi hoteli po-
streči, vendar razen črne kave in
slaščic niso imeli drugega. Čez
dan pa so bile na razpolago sa-
mo pice.
Po kupoprodajni pogodbi je
novi lastnik hotela Martin Lisjak
s hotelom »kupil« tudi 25 delav-
cev, ki so tam delali že prej. Če-
prav so takrat delavci bili srečni,
da v teh časih niso izgubili služ-
be, jih je začelo sedaj skrbeti.
Delavce skrbi namreč to, ali so
zaposleni in ali imajo potrjene
zdravstvene izkaznice.
Ker si delavci tega niso upali
vprašati svojega šefa Martina
Lisjaka, smo namesto njih vpra-
šali pristojno službo mi. V repu-
bliški upravi za zdravstveno za-
varovanje na Ptuju so nam pove-
dali, da delavci res še niso zapo-
sleni, vendar se je gospod Lisjak
že spomnil, da bi bilo dobro, če
bi delavci imeli ustrezno doku-
mentacijo, in jo je že začel ureja-
ti. Lastnik hotela, ki bi sicer svo-
je delavce moral prijaviti že 1. ju-
lija, se izgovarja, da so za zamu-
do krivi delavci sami, češ da niso
pravi čas prinesli delavskih knji-
žic. Oni pravijo drugače: da so
knjižice čakale gospoda Lisjaka
en mesec v predalu na recepciji.
Lastnik hotela pravi, da je nad
očitki delavcev presenečen, saj
vsakemu omogoča, da lahko do-
bro dela. Vsi vemo, da je to samo
eden od pogojev; delavec, ki do-
bro dela, pa mora biti tudi ustre-
zno nagrajen in uživati pravice
do zdravstvenega zavarovanja.
Za to so namreč ti delavci pri-
krajšani.
Glede na dejansko stanje raz-
mer v hotelu Petovia bodo delav-
ci in lastnik morali probleme
čimprej rešiti. Za takšne odnose
niso krivi gostje in turisti, ki se-
daj največkrat občutijo, da so ti
neurejeni.
Marija Slodnjak
Poslanci hočejo
natančne odgovore
Kljub dopustniškemu času je
bila četrta seja vseh treh zborov
slovenjebistriške skupščine zelo
sklepčna.
Pri odgovorih na poslanska
vprašanja, ki so stalna točka
dnevnega reda skupščinskih sej,
so poslanci povedali, da bi mora-
li biti nekateri odgovori bolj na-
tančni. Tako se na primer pred-
sednik zbora združenega dela
Rudolf Vorša iz Impola ne stri-
nja z odgovorom na poslansko
vprašanje Mirana Arbeiterja (na-
raščanje obolenj dihal na ob-
močju Zgornje Bistrice, Impola
in Kovače vasi), kdaj bo čistilna
naprava v Impolu. Na pobudo
Impolovih poslancev bodo o
njem temeljiteje govorili na pri-
hodnji skupščinski seji, ko bodo
v Impolu dali natančen odgovor
ljudje, ki so za to odgovorni.
Franc Lončarič iz Pragerskega
je vprašal, kdaj bo obvoznica,
poslanec iz krajevne skupnosti
Makole je ob vprašanju, kdo skr-
bi za sprotno obveščanje o raz-
položljivih sredstvih za urejanje
komunalnih zadev, govoril tudi
o številnih problemih v tej kraje-
vni skupnosti, kjer je denimo še
danes 19 gospodinjstev brez
elektrike, da o pomanjkanju vo-
de v letošnjem sušnem poletju ne
govorimo, in o dolgo obljubljeni
regulaciji Dravinje, v katero
kmetje ne verjamejo več. Posla-
nec krajevne skupnosti Leskovec
" Stari Log je povedal, da starši
in učenci niso zadovoljni z rav-
nateljem osnovne šole Crešnje-
vec. Božo Zorko, poslanec DPZ,
se ne strinja z namero TGP Po-
horje, ki namerava oddati v na-
jem hotel Planina v Slovenski Bi-
strici, zanj pobirati visoko na-
jemnino, vanj pa doslej niso vla-
gali nobenih sredstev.
Cian izvršnega sveta Janko
Kolar je podal dokaj skopo in-
formacijo o gospodarjenju v slo-
venjebistriški občini v prvih še-
stih mesecih letošnjega leta. Pri
tem je opozoril, da je zaradi za-
upnosti podatkov o poslovnih
subjektih to zadnja takšna infor-
macija. Kljub temu so poslanci
pogrešali podatke o izgubarjih, o
blokadah žiroračunov in seveda
podatke o tistih, ki slabo posluje-
jo, ker se lahko kaj hitro zgodi,
da se bo katero od kritičnih oko-
lij nenadoma sesulo, potem pa
bo gašenje in reševanje prepo-
zno. Predsednik izvršnega sveta
Franc Jug je poslancem še pojas-
nil o delu v mini obrtni coni, kjer
bo zaposlitev v šivalnici (oprema
je že na carini) našlo 25 ljudi,
pretežno ženske, že konec letoš-
njega septembra.
Ob neugodnih gospodarskih
gibanjih, kjer je izvoz najbolj
svetla točka, pa se nič boljše ne
piše tudi družbenim dejavno-
stim, kjer se v šolstvu obeta krče-
nje dopolnilnega programa,
kljub temu da je po besedah
predsednika izvršnega sveta po-
daljšano bivanje v slovenjebistri-
ških osnovnih šolah zaradi veli-
kega števila (več kot 3000) ljudi,
ki se dnevno vozijo na delo v
razvite centre, drugačno kot v
drugih občinah.
Sprejeli so tudi odlok o spre-
membah in dopolnitvah odloka
o organizaciji in delovnem po-
dročju občinskih upravnih orga-
nov in strokovnih služb skupšči-
ne občine Slovenska Bistrica, ob
koncu pa imenovali še komisijo
za evidentiranje ljudske zapušči-
ne ter ugotavljanje in zbiranje
podatkov o žrtvah, ubitih po voj-
ni v občini Slovenska Bistrica.
Vida Topolovec
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje.
9, septembra
Predprodaja vstopnic od ponedeljka,
3. septembra, v Zavodu Radio — Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6.
w
Sola, dober dan!
čas ob izteku počitnic je pre-
žet z obširnejšim razmišljanjem o
šoli. Razmišljajo otroci, starši,
učitelji, pa tudi vsi mi, ki smo
posredno povezani z njo. Raz-
mišljanja staršev so pogosto
obarvana z negotovostjo, s tesno-
bo, a tudi s strahom, kar nehote
vtkejo v doživljanje šole svojim
otrokom. Vzrokov, ki porajajo
njihove različne strahove in boja-
zni za svoje otroke pred šolo, je
najbrž več. Veliko neprijetnega
doživljajo starši ob svojih šolar-
jih, mnogo kritičnih sestavkov o
šoli preberejo v časopisih, pogo-
sto dobivajo na šolah pomanj-
kljive, pa tudi dokaj različne in-
formacije. Vse to in še marsikaj
poraja pri ljubečih in skrbnih
starših neprijetne sklepe:
— da je z vstopom v šolo pre-
sekan lep sanjski svet otroštva,
— da šola s svojim delova-
njem ogroža srečno otroštvo,
— da poneumlja otroke in
proizvaja nevrotične osebnosti,
— da ... in še ... in še .. .
Zelo neprijetno zvenijo takšne
misli o sedanji šoli.
To sporočilo je namenjeno
predvsem staršem šolarjev z na-
menom celoviteje jih informirati
o šoli s pedagoškega vidika, vne-
sti malo več miru in sproščenosti
v družinsko okolje ob pripravah
na šolo, pa tudi prispevati k
ustvarjanju prijaznejšega odnosa
do šole in k rasti zaupanja v
vzgojno-izobraževalno delo uči-
teljev.
Smo v vrtincu skokovitih druž-
benih sprememb; smo na stičišču
poti, ki vodijo v svet — v Evro-
po; smo v trenutku, da se zave-
mo svoje slovenske biti, kultur-
nih vrednot, skrbi za zdravo člo-
veško življenje v prihodnosti.
Ljudem bo potrebna velika
zmožnost novega učenja in hitre-
ga prilagajanja na spremembe v
prihodnosti.
Nesporno je, da je področje
vzgoje in izobraževanja povsod
po svetu ena najbolj občutljivih
družbenih dejavnosti, ki lahko
usodno vpliva na uspeh potom-
cev in njihovo uveljavitev v druž-
benem sistemu. Eno izredno po-
membnih razsežnosti delovanja
vsake šole je v tem, da deluje tu-
kaj in sedaj, rezultati njenega de-
la pa so usmerjeni na nek pri-
hodnji čas. Prav zaradi zaveda-
nja teh dejstev raste ŠOLA PRI-
HODNOSTI, ki je že prisotna in
se že uvaja. Narediti šolo druga-
čno pa ne more biti akcija, am-
pak postopen proces.
In kakšna naj bo ŠOLA PRI
HODNOSTI?
Prizadevanja so usmerjena k
cilju, da šolo naredimo prijetnej-
šo za učence, prijaznejšo za vse,
bolj humano, učinkovito in stro-
kovno.
Šola prihodnosti mora biti
sposobna prenašati otrokom vse
tisto tako zahtevno znanje o člo-
veški kulturi, o medčloveških od-
nosih, o pravilnem ravnanju člo-
veka s svojim notranjim svetom
in vzpostavljenja osebnega rav-
notežja ter harmonije z okoljem
— s soljudmi in z naravo.
Pa ne gre le za prenašanje in
razširjanje žlahtnih človeških
vrednot in najboljših kulturnih
dosežkov človeštva ter nakopiče-
nega znanja, ampak je enakovre-
den cilj hkrati odkrivati, razvijati
in oblikovati vse vidne in tudi
skrite dobre sposobnosti in na-
gnjenja otroka ter mu pomagati,
da bo le-te optimalno razvil.
(Dobra je misel, ki bi jo lahko
upoštevali: »Otrok ni samo to,
kar je, tako ko,t seme ni samo to,
kar nam kaže zunanji videz, tem-
več tudi vse to, kar lahko posta-
ne; kar ima v svojih skritih po-
tencialih.«)
V prihodnost usmerjena šola
bo dajala glavni poudarek zna-
nju, kako reševati probleme, na-
loge; kako iskati poti, znanje;
kako in kje najti odgovore na
vprašanja, s katerimi se srečamo
v življenju. Treba jih je naučiti,
da bodo sami znali »loviti ribe«
in imeli do tega tudi veselje.
Sedanja šola se ravna po
»povprečnem otroku«, v prihod-
nje pa naj bi bila prilagojena raz-
vojnim potrebam razločnosti
otrok, tako da ne bi nič več duši-
la individualnih sposobnosti
otrok, temveč bi jih upoštevala
in sistematično negovala.
To in še mnogo več prinaša šo-
la prihodnosti. Naloge so zahte-
vne in obsežne, a cilji mikavni in
prijetni, zato verjamemo v ures-
ničitev.
Kako priti do boljše šole?
Pripravljenost učiteljev za iz-
boljšanje pedagoške prakse je
velika in pohvalna. Mnogi so že
v preteklih letih pričeli vnašati v
pouk prijetne novosti, ki so
sproščale, vzpodbujale, navduše-
vale in pripeljale učence do vid-
nih uspehov. Vedno večje učite-
ljev »novatorjev«.
V pravkar prihajajočem no-
vem šolskem letu bomo pred-
vsem na razredni stopnji osno-
vne šole sistematično vpeljali ne-
katere novosti, o katerih vas bo-
do seznanjali učitelji, pa tudi Za-
vod za šolstvo s članki v časopi-
su.
Osnovna naloga staršev in uči-
teljev za sodobno šolo je, da
ustvarijo takšno vzdušje in delo-
vne razmere, v katerih se bo naš
šolar dobro počutil. Pri uresniče-
vanju te naloge upoštevajmo vo-
dilo: »Seme se bo vzklilo, cvet se
ne bo odprl, če ne bodo razmere
ugodne«.
Zavod za šolstvo
— OE Mari-
bor:
pedagoška svetovalka
Zinka Bezjak
Mladinski servis
noče v javnost
že dvakrat sem obiskala Mladinski servis v Ptuju z name-
nom, da bi dobila informacije o delu, ki ga nudi, o izplačilih in o
urnih postavkah. Bliža se novo šolsko leto in marsikateri od
srednješolcev si je v teh »kriznih časih« prisiljen zaslužiti denar
za nove šolske potrebščine itd.
Na žalost svojega namena nisem mogla uresničiti in mladih
ne morem obvestiti o delih, ki jih lahko posredujejo v Mladin-
skem servisu v Ptuju. Tega pa nisem mogla uresničiti zato, ker se
odgovorni delavki v omenjenem servisu informiranje prek medi-
jev v današnjih časih zdi nepomembno in zlonamerno. Njeno
mnenje je namreč, da jih bo vsak, ki se zanima za delo, že sam
obiskal, ne potrebuje pa zato nas, novinarjev.
Še zdaj mi je nerazumljivo, zakaj so dela in urne postavke
taka skrivnost za širšo javnost; mogoče pa je bolj jasno mladim,
ki so člani Mladinskega servisa v Ptuju.
Marija Slodnjak
BORZA V LJUBLJANI DELUJE
ŽE SKORAJ PET MESECEV
Trgovanje na jugoslovanski borzi vrednostnih papirjev v Ljubljani
postaja vse bolj živahno, kar kaže na to, da naše denarno tržišče
potrebuje nove oblike finančnih transakcij.
LB-Kreditna banka Maribor, d. d., je s svojima pooblaščenima za-
stopnikoma aktivna udeleženka na borznih sestankih. Na borzi tr-
guje v svojem imenu in za tuj račun.
Zanimanje občanov za vrednostne papirje je veliko, včasih resda
le informativno, dostikrat pa se spremeni v transakcijo. Pričakuje-
mo lahko, da bo teh transakcij vedno več.
Trgovanje na borzi poteka ob torkih in četrtkih, v juliju in avgustu
pa le ob torkih.
Največ poslov je bilo sklenjenih z obveznicami, kar glede na nji-
hovo število na borzi ni nič nenavadnega, manj pa z delnicami ozi-
roma blagajniškimi zapisi. Največ prometa je bilo z obveznicami
Pivovarne Laško in Juteksa.
Če tudi vi želite prodati ali kupiti določen vrednostni papir, npr,
obveznice — Julon. Juteks, Laško, Lesnina, Meblo. Mesto Lj,
Metalna. Belinka 93. Rogaška, blagajniške zapise — LB-GBL
1, LB-GBL 2. delnice Grad. d d. se oglasite v sektorju sredstev,
načrtovanja in analiz, Tyrševa 2/11. nad.
Peter Markež pri svojem delu.
(MS)
. Delavnica
Petra
Markeža
Vse več ljudi se zadnje čase
odloča za dodatno zasebno delo.
Tako se je tudi Peter Markež iz
Janežovcev 8 c. Trenutno je za-
poslen v mariborski Metalni, ki
je precej oddaljena in tudi nič
dobrega si ji ne obeta. Ker je tu-
di njegovo delovno mesto v bo-
doče vprašljivo, se je odločil za
priučitev del v Nemčiji. Pred
kratkim je odprl delavnico za
centriranje in montažo avtomo-
bilskih gum in poljedelskih stro-
jev. Delavnica je odprta vsak
dan od 15. do 20. ure, v soboto
pa od 7. do 19. ure.
Peter Markež pravi, da je to
njegova prva preizkušnja z za-
sebnim delom, zato ima tudi po-
poldansko obrt; če mu bo uspe-
lo, je pripravljen službo tudi pu-
stiti in se preizkusiti še v kakšni
drugi dejavnosti.
Mogoče za vzpodbudo vsem,
ki ste trenutno tehnološki prese-
žek ali vam to grozi: uporabite
kakšen neizkoriščen prostor, ma-
lo domišljije in si tako najdite
novo zaposlitev.
SI. M.
Nezaposlenost
v bistriški občini
Konec lanskega leta je bilo v
občini Slovenska Bistrica 728
iskalcev zaposlitve, letos pa seje
njihovo število močno povečalo.
V maju je bilo na skupnosti za
zaposlovanje prijavljenih 961, v
juliju pa že 1.017 iskalcev zapo-
slitve, pričakujejo pa, da jih bo
do konca leta še več.
Med nezaposlenimi je 47 od-
stotkov žensk, 53 odstotkov mla-
dih do 26 let, 25 odstotkov prvih
iskalcev zaposlitve in kar 41 od-
stotkov težje zaposljivih.
VT

Irak oziroma njegov predsed,
nik nikakor ni prip-avljen ria
umik iz Kuvajta. Položaj v Zalj.
vu je že nekaj dni na robu verjet,
nega in marsikomu na obeh stra.
neh je že »pregorelo«. Toliko
oborožitve in vojske ni bilo ria
enem mestu že od vietnamske
vojne. Varnostni svet je ponovno
sprejel resolucijo, s katero po.
oblašča ameriške in druge ladje
ki sodelujejo pri zapori vodnih
zvez z Irakom, da lahko zaustavi,
jo sumljive ladje, jih pregleduje-
jo in s tem preprečujejo kršenje
gospodarskih sankcij varnostne-
ga sveta proti Iraku.
Drama s tujci se stopnjuje, saj
so jih uporabili za varovanje po-
membnih objektov, diplomatske
predstavnike, ki niso zaprli pred-
stavništev v Kuvajtu, pa so obko-
lili in jim izklopili elektriko, vo-
do in telefon. Med predstavniki,
ki se niso podredili zahtevi po
zapustitvi Kuvajta, je tudi naš
ambasador.
Iraški predsednik seje v nede-
ljo srečal tudi s Kurtom Wald-
heimom. Poudaril je. da je pri-
pravljen na pogajanja, da pa je
ogorčen zaradi resolucije OZN o
možnosti uporabe sile pri sankci-
jah proti Iraku in jo razume kot
napoved vojne Iraku. Niti pogo-
varjati pa se ni hotel o umiku iz
Kuvajta, saj je ta »zgodovinski
del« Iraka.
• • •
Združitvena državna pogodba
za Nemčiji je že nared. Helmut
Kohl pa je sklical krizni sestanek
pred napovedano združitvijo v
oktobru. Sporne točke, ki še ob-
stajajo, pa so: kako naj bo ureje-
na pravica do prekinitve nose-
čnosti, financiranje vzhodno-
nemških dežel in vračanje lastni-
ne. Opoziciji obeh dežel še ved-
no postavljata dodatne zahteve,
pripravljata protestne shode in
zahteva, da pogodbe ne oblikuje-
jo brez njihove vednosti. Kohl je
želel umiriti obe opoziciji ravno
s kriznim sestankom. Kot kaže,
je bil sestanek koristen, saj so
omili ekstremna stališča na obeh
straneh.
• • •
V Litvi, Latviji in Estoniji so
pričeli prireditve pod skupnim
naslovom Pot v Evropo. Datum,
ki so ga izbrali, je pomemben,
saj so na ta dan leta 1939 podpi-
sali sporazum o razdelitvi vpliv-
nih območij med Sovjetsko zve-
zo in nacistično Nemčijo. Pri-
baltske države se opirajo pred-
vsem na izhod v Evropo prek
Poljske in so tam večino priredi-
tev tudi locirale. Moskva je seve-
da zaradi takega početja ogorče-
na in še naprej poskuša igrati na
karto ruskojezičnega prebival-
stva.
Zalomilo pa se je tudi na dru-
gem koncu Sovjetske zveze. V
Gruziji so ukinili komunistično
partijo, parlament pa napovedu-
je veliko mero osamosvojenosti
od Sovjetske zveze.
• • •
Kljub temu da so panafriške
mirovne sile že v Liberiji oziroma
v glavnem mestu Monrovii. se
razmere še niso umirile. Takoj
po prihodu so se zapletle v spo-
pade z uporniki pod vodstvom
Charlesa iaviorja. Ta nikakor ni
pripravljen na mirovna pogaja-
nja niti na začasno premirje, v
katerem bi na miren način rešili
spore.
• • •
Južnoafriški predsednik De
Klerk je napovedal, da bo pri-
hodnje leto ukinil zakon o loče-
nem življenju etničnih skupnosti
in sprostil svobodo političnega
združevanja vseh, ne glede na
obarvanost. Pozval pa je tudi
sprta afriška plemena, naj skle-
nejo premirje in pričnejo sodelo-
vati, da bo ukinitev sistema
apartheida imela prave učinke.
Romuni si še kar naprej priz^'
devajo, da bi dokazali, da s svo-
jim vodstvom niso zadovoljni'
Na veliko demonstrirajo in zah-
tevajo zamenjavo vlade.
Pripravila: d.
f EDNIK - 30. avgust 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
HH s s. SEJE LENARŠKE VUDe|||||||H
V znamenju gostincev
Prejšnji četrtek so se sešli člani
lenarškega izvršnega sveta
kljub dopustom. Pregledali so
uresničevanje sklepov s prejšnje
seje in ugotovili, da so uresničili
vse razen stališč izvršnega sveta
do realizacije finančnega načrta
s področja družbenih dejavnosti
in sklepa o uradnih urah uprav-
nih organov, ki še ni bil obja-
vljen v uradnem listu. Izvršni
svet je zaradi znižanja prispevnih
stopenj za družbene dejavnosti
vsem izvajalcem priporočil, da
ne opuščajo programov, poiščejo
naj notranje rezerve in svoje de-
lovanje tako prilagodijo novo
nastalim razmeram. Tudi pobu-
de, da bi število ur tedensko za
učitelje v šolah povečali iz seda-
njih 22 na več, še niso uresničili,
saj gre za daljši proces.
Zagotavljajo pa tudi že sred-
stva za razširitev knjižnice, kar je
eden od pogojev, da ta obdrži sa-
mostojnost matične knjižnice.
VPRAŠANJA OBRTI
Zasebniki so izvršnemu svetu
dali pismene pripombe in suge-
stije za urejanje obrti v občini.
Tako so podali pobudo o pred-
nostni obravnavi gostinstva
kmečkega turizma, in turizma v
občini, zahtevali so prepoved to-
čenja alkoholnih pijač v trgovi-
nah, in opravljanja gostinskih
dejavnosti društvom, kar pa naj
ne bi veljalo za gasilce in podob-
ne. Zanimiva je še pobuda za
omejitev obrti kot postranskega
poklica oziroma po določenem
času, največ so govorili o dovo-
ljenju za eno leto. Žal so člani iz-
vršnega sveta veliko časa porabi-
li za kramljanje o tem, kakšna
naj bo konkurenca med pravimi
gostinci, to je tistimi, ki so lastni-
ki gostiln s tradicijo in med tisti-
mi, ki le točijo pijače in služijo
velike denarje. Morda so pozabi-
li, da ima kupec svobodno voljo
in bo pivo ali kavo popil, kjer
mu ustreza?
Na seji so se dogovorili, da se
zasebniki in vodilni izvršnega
sveta sestanejo in ta vprašanja in
pripombe še enkrat pregledajo.
POSLOVNI REZULTATI ZA
PRVO ŠESTMESEČJE
Izgubo, ki je za nas še vedno
najboljši pokazatelj uspešnosti
podjetja, so imeli v pred kratkim
odcepljenem podjetju od Cen-
trovoda, imenovanem Cemont in
v Mercator — Potrošniku. Le-
narško gospodarstvo je poslova-
lo brez neto akumulacije, kar je
zanesljiv pokazatelj neuspešno-
sti. Industrijska proizvodnja, ki
že tako ni primerljiva s tisto v in-
dustrijsko uspešnih deželah, seje
še zmanjšala 6,6 odstotkov, glede
na enako obdobje lani.
Nekoliko vzpodbudnejši so iz-
vozni rezultati. Po podatkih Na-
rodne banke Slovenije se je v go-
spodarstvu povečal izvoz na kon-
vertibilna območja za 5 odsto-
tkov glede na enako obdobje la-
ni, uvoz pa se je zmanjšal kar za
dobro polovico.
Akumulativno najuspešnejši
podjetji v občini sta Klemos Ku-
ster in Caprice, temu podjetju pa
je kljub letošnjim pozitivnim bi-
lancam ostalo pet milijonov di-
narjev lanske nepokrite izgube.
Realni osebni dohodki so se
glede na enako  obdobje lani
zmanjšali za 25 odstotkov.
OSTALI SKLEPI
Na seji izvršnega sveta so čla-
ni dali zeleno luč za gradnjo obr-
tnih delavnic v Voličini, postavili
pa so pogoj, da se uredi vodna
greznica brez odtokov. Sprejeli
so še sklep, da se s prvim sep-
tembrom uvede participacija za
zdravstvene storitve kot v ostalih
slovenskih občinah. O spremem-
bah razvrstitve kmetijskih zem-
ljišč smo pisali že večkrat, na seji
prejšnji četrtek pa so spremenje-
ne dokumente o tem dokončno
sprejeli. Zeleno luč so dobili tudi
v Tovarni toplotne tehnike Boris
Kidrič, izdelali bodo lokacijsko
dokumentacijo za gradnjo emaj-
lirnice opazne pločevine. Imeno-
vali so še nove inšpektorje, vsi
predlagani so bili potrjeni.
M. Samec
Popravek
V prejšnji številki Tednika sem
pomotoma zapisala napačen da-
tum festivala domače zabavne
glasbe v Cerkvenjaku. Festival
bo 21. oktobra, je pa že tradicio-
nalen, saj bo letos že peti. Za ne-
namerno pomoto se Kulturnou-
metniškemu društvu opravičuje-
mo, d. 1.
NADSTRANKARSKI SOGOVORNIK VLADE NA OBLASTI
Vlada v senci
Vlada v senci je na ponedelj-
kovi tiskovni konferenci v Lju-
bljani stopila iz sence. Vlada v
senci je nekaj novega na sloven-
ski politični sceni, pojem, ki ga
doslej nismo poznali. Ni je usta-
novila, kot je povedal Emil Mi-
lan Pintar, ZKS — stranka de-
mokratične prenove, ji je pa dala
vso podporo in njen poslanski
klub jo trenutno še tudi gosti
pod svojo streho.
Namen vlade v senci je aktivi-
ranje intelektualnih potencialov
in ekspertnega znanja, za kar
meni, da vladi na oblasti ni uspe-
lo, pa tudi vladajoča koalicija se
znajde pogosto v zadregi, kar
vseh strokovnjakov pač nima na
razpolago. Njen cilj je tako po-
stati organiziran sogovornik,
partner pravi vladi. Je institucija
civilne družbe in ne konkurira v
boju za oblast. Odgovorna ni ne
stranki prenoviteljev, ne parla-
mentu, ampak javnosti. Ne na-
merava se organizirati tako kot
vlada na oblasti, da bi postavila
svoje »antiministre«, ampak bo-
do za štiri sektorje nosilci projek-
tov člani vlade Emil Milan Pin-
tar, Franci Pivec, Peter Bekeš in
Borut Pahor. Na vsakem projek-
tu pa bo »zaposlenih« od 10 do
13 ljudi, strokovnjakov, ki bodo
to delo opravljali brez plačila.
Vlada v senci je odgovor koali-
ciji vladajočih strank, saj se te po
njenem mnenju niso uspele spo-
pasti s problemi, s katerimi se
danes srečuje slovenska družba.
Vlada na oblasti ni zaščitila —
po besedah Emila Milana Pintar-
ja — slovenskega gospodarstva,
ga tudi ni uspela aktivirati in za-
četi odpravljati usedlin, ki jih je
zagrešila stara oblast.
Vlada v senci se zaveda, da de-
lo vlade na oblasti ni lahko in ji
zato njenega dela ne nameravajo ^
otežiti, želijo pa jo opozoriti, in
skupaj z njo tudi slovensko jav-
nost, kje vidijo pomanjkljivosti
in nezadostnosti delovanja vlade
na oblasti.
Sodelovanje obeh vlad, na tej
in oni strani sence, naj bi, kot
meni vlada v senci, preprečilo
marsikatero brezplodno razpra-
vo v slovenskem parlamentu.
Svoje delo pa bo zastavila tako,
da se bo vključevala v pripravo
gradiv za skupščino, zlasti za-
konskih aktov, organizirala bo
ekspertne razprave, na katerih
namerava kritično ocenjevati
vladno politiko in njene rezulta-
te, spodbujala bo oblike kritične-
ga mišljenja z namenom, da se
oblikuje pravi vrstni red po-
membnih vprašanj, ki so v tem
hipu aktualna za Slovenijo.
NaV
'pismo »od daleč«
Po zadnji seji hrvaškega
sabora se zdi, da je Slove-
nija še za korak bližja sa-
mostojnosti, v katero je ta-
ko rekoč prisiljena oziroma
pahnjena. V noči s petka
na soboto so morale še ne-
popravljivim optimistom
postati jasne nekatere za-
deve v zvezi s Slovenijo in
Hrvaško, saj je Franjo Tudman s svojimi ro-
šadami dokončno spremenil strategijo ali bo-
lje povedano dal vedeti sedanji slovenski
oblasti, da je pri reševanju nacionalnega
vprašanja ne potrebuje oziroma da razen v
obliki političnega drobiža Slovenija pri ka-
kršnikoli varianti »bodoče« jugoslovanske
države ne bo sodelovala. Zamenjava S tipe ta
Šuvarja s Stjepanom Mesicem v državnem
vrhu je sicer še vedno velika neznanka, toda
zdi se, da ne gre samo za to, da bi se Tud-
man po znani maksimi, da je najbolje svoje
nevarne politične tekmece ali sodelavce po- \
slati v tujino ali pa v kakšno diplomatsko j
službo, temveč da bi imel v pogajanjih o no- \
vem sporazumu med Srbijo in Hrvaško v Be- j
ogradu čimbolj močnega Jokerja. Srbohrva- j
ški del pri vzpostavljanju ponovne skupne dr- \
zave, kar bi bila od vseh rešitev glede na na-
cionalno prepletenost najmanj slaba rešitev,
Slovenije ne potrebuje in s tem se pogajalske
pozicije naše republike nevarno slabšajo, če
upoštevamo še stalna zaostrovanja zaradi
nekaterih ekstremnih potez nove slovenske
oblasti. Za Slovenijo se torej res bližajo usod-
ne odločitve, kot piše Janez Janša v zadnjem
komentarju v Demokraciji. Seveda bi morala
biti sedanja vladajoča koalicija izredno za-
dovoljna z razpletom dogodkov, saj se bo s
slovensko samostojnostjo uresničila ena glav-
nih predvolilnih obljub.
Vsekakor dobra poteza pa ima seveda ne-
katere slabe stranske učinke. Samostojnost
oziroma odcepitev Slovenije nujno pomeni
tudi odklop od kompozicije Jugo-skupnega tr-
ga, ki bo belo je(in^ko, pohištvo in tekstil pač
kupoval v tujini, kar se Je pokazalo že ob go-
spodarski blokadi Slovenije. Po mojem
skromnem povezovanju stvari vrnitve nazaj
seveda ni, saj so procesi odklapljanja do se-
daj najhitrejše in najbolj moderne lokomoti-
ve v obliki Slovenije že krenili. Ne bi se vračal
na znana dejstva o umiku namenske proiz-
vodnje iz Slovenije, ker Je pospešilo razkroj
nekaterih gospodarskih gigantov v naši repu-
bliki, ter ne že omenjeno srbsko blokado, ki
ni bila nikoli dokončna, vendar ima očitne
posledice v obliki upadanja industrijske pro-
izvodnje in ne nazadnje tudi osebnih dohod-
kov v naši republiki, ki so bili še do nedavne-
ga največji v državi, sedaj pa nas že krepko
dohiteva in prehiteva Hrvaška. Sloveniji bi se
torej splačalo ostati v skupni državi predvsem
zaradi trga in zaradi problemov z mednarod-
nim priznanjem naše republike, s katero ima-
jo naši vrli ministri veliko problemov. Sicer
pa bo zadnjo besedo seveda imel slovenski
narod, ki se bo verjetno že v Jeseni odločal na
referendumu, ali želi ostati v skupni državi,
kar pa ob stalnem siljenju Slovenije v odcepi-
tev seveda ne bo niti prava »volja ljudstva«.
Koncept konfederacije v »trdi ah mehki« va-
rianti Je seveda samo utopija in dobro bi bilo,
da se tega v Sloveniji čimprej zavemo, sicer
bomo doživeli podobna razočaranja kot ob
Jloskuli »Evropa zdaj«. Vse bolj namreč po-
staja Jasno, da bo Jugoslavija enotna (beri
unitaristična) ali pa Je ne bo, kar že kar ne-
kaj časa ponavljajo v Srbiji. Slovenija ima
torej dve možnosti: ali da ostane v enotni dr-
žavi pod kapitulantskimi pogoji, kijih bosta
določili Srbija in Hrvaška ob dejstvu, da Jih z
ničimer več ne moremo izsiljevati, ah pa da
se odloči za sizifovo pot samostojnosti, kar Je
kratkoročno slabša varianta, saj se nam obe-
ta sesutje gospodarstva po vzoru vzhodno-
nemškega gospodarstva, dokler ne bomo do-
segli kompatibilnosti z zahodnoevropskimi
gospodarskimi standardi. Ta dilema se bo po
hamletovsko vedno ponavljala, vprašanje pa
Je. na katero generacijo Jo bomo prenesli.
Vladimir Vodušek
»Maratonu
na Ptuju
Branko Šturbej, Slavko
Cerjak in Jane/ Hoče-
var—Rifie bodo tretjega
septembra tekli maraton
na ptujskem gradu, sprem-
ljala pa jih bo pevka Mar-
jetka Falk. Eno najboljših
predstav v produkciji Fe-
stivala Ljubljana Maraton
C. Confortesa bodo igralci
in pe>ka predstavili ptuj-
skemu občinstvu in s pred-
stavo odprli Ptujska kul-
turna srečanja, ki jih pri-
pravljata Zve/a kulturnih
organizacij Ptuj in tukajš-
nji Pokrajinski muzej in
bodo trajala vse do 5. no-
vembra.
C C bo slabo vreme, b«»
predstava ob dvajsetih in
trideset minut v ptujskem
gledališču. MS
Dober den! Den se je glih gor na noč sprava in se na našen Suhen
bregi dani. Ftičeki so začeli peti, pa tudi moja Mica nekaj brenči v štam-
peti. Nedela je. Na dvoriši kikirika kokot in vobi k sebi svoje putke. Če ne
bi človik meja puno najrazličnejših problemov, ki nas vsoki den za šijak
grobijo, bi si zapeja tisto lepo pesmico: Prav lepo je res na deželi.
Razmišlan, kaj van naj gnes napišem črnega na beli papir. Ja, to pa
van že moren zavujpati, da se v goricah že grozdeki mehčojo. Tak so lepi
kak neveste na gostuvaji. samo da majo zavolo dugotrajne suše boj malo
soka v sebi in se jaz bojin, da bomo letos dosti več tropin kak vina napre-
šali. Saj vete, kak poje lista lepa haloška pesem: Jaz pa v gorico
grem . . . Po gorici sma hodila, se rezati, kopati, špricati, brati in seveda
na kunci tudi piti vičila. Je pa vete puno tokih, ki samo ta zodjo vejo de-
lati, za vmesne faze pa se ne zmenijo. Jaz sen meja to prejšji tjeden na
obiski enega gospoda iz Ptuja. Kak se spodobi, sma ga z Mico lepo po-
stregla. Neje moga prehvoliti mesa iz tunke. domačega kruha in vinčeka.
Gdo sma mu začela razlagati, kejko je treba za vse to delati in kejko vse
košta, pa je skoro apetit zguba, seveda do dela, ne pa do mesa in vina.
Drža nama je strokovno predavaje, kak more meti vino primerno tempe-
raturo, da ga lehko piješ, in je pač primerno ohlajeno najbojšo. Hitro sen
mu poveda. da je meni to vse jasno, in sen mu poveda za ocvirek še tisti
moj pregovor, ki pravi: »Najboj vkuper pasejo hladna vina in vroča vagi-
na .. .« Keri ne vete. kaj tisto ta zodjo pomeni, pitajte svojo ali pa sosi-
dovo žensko. Pa tudi tisti pregovor se mi dopodne. ki tak provi: »Storo
vino. mlode žene, to še store dede gene . . .« Vidite, v totih pregovorih so
vse življenjske resnice, pa če to keri verje ali pa ne. Pa srečno. Vaš dele-
gatsko-poslanski LUJZEK.
Hotel
ali
eden plus eden ni nobeden
Pred leti mi je prišlo v roke pi-
smo avstrijskega kulturnega cen-
tra v Zagrebu, kjer je pisalo, da
naj organizator enemu od ume-
tnikov, ki bo nastopil v F*tuju, re-
zervira sobo v enem od ptujskih
hotelov. Sobo je dobil, kot ste
lahko že sami uganili, v enem
edinem hotelu.
Ta hotel se je imenoval in se še
imenuje Petovio. Zveneče ime —
in to je tudi vse. Že prej, ko je bil
v družbeni lasti, ga je bilo težko
imeti za hotel, če so sobe s skup-
no kopalnico in straniščem sploh
hotel. Zdaj je že nekaj časa v za-
sebni lasti, pa se mu, kot kaže,
piše še slabše. Bojda v nekdanji
restavraciji urejajo igralnico, pa
tudi v kleti; diskoteka je že, torej
bo šlo bolj za kakšen zabaviščni
lokal kot pa za hotel.
Stoji pa v Prešernovi še. ena
stavba s hotelsko zgodovinsko iz-
pričano tradicijo — Zlati noj. V
njenih prostorih sicer ne posta-
vljajo igralnih avtomatov, pa tu-
di opreme ne, ki je potrebna, da
bi lahko stavba odprla vrata pr-
vim gostom.
Tako ima Ptuj dva hotela, pa v
resnici nobenega. Za drugega iš-
čejo kupca, ki pa ga ni in ni. Ob-
činska vlada pa si obeta od turiz-
ma, da ji bo ta gospodarska pa-
noga napolnila blagajno. Le ka-
ko, če se po ogledu muzejskih
zbirk, mestnih ulic in še morda
kopanja v Toplicah gosta takoj
znebimo? V nekdanjih dobrih
časih je imelo najstarejše sloven-
sko mesto tri hotele .. . Danes pa
se govori o dveh, in čeprav ni
matematično dokazano, eden
plus eden ni nobeden, menijo
gostje, ki so primorani preživeti
v Ptuju tudi kakšno noč . . .
V Slovenji vasi
nočejo livarne
Prejšnji ponedeljek so se na sekretariatu za urejanje prostora in
varstvo okolja sešli predstavniki krajevnih skupnosti Hajdina in Zla-
toličje, vaškega odbora Slovenje vasi, predstavniki komiteja in inve-
stitor Rado Snežič iz Ruš, ki gradi livarno v Slovenji vasi. Kljub dol-
gemu pogovoru nasprotni strani nista našli skupne rešitve, zato bo
prišlo do obnove postopka za izdajo dovoljenj.
Lastnik zasebne livarne si je že lani pridobil vsa potrebna sogla-
sja, krajani pa kot pravijo, k temu niso dali nobenega soglasja. Z
gradnjo livarne se ne strinjajo okoliški ljudje, saj Rado Snežič ne na-
merava zgraditi čistilne naprave. Trdi, da tak obseg taljenja rabljene-
ga aluminija ne bo onesnaževal okolja bolj kot dim iz treh stanovanj-
skih hiš; če bi širil prizvodnjo, bo zgradil tudi čistilno napravo. Kraja-
ni pa vztrajajo pri gradnji čistilne naprave že v prvi fazi, dosegli pa so
tudi, da bodo občinski organi obnovili postopek za izdajo dovoljenj.
Nova livarna naj bi stala na mestu, kjer so bila skladišča MlP-a, stare
prostore pa bi Rado Snežič uporabljal kot pomožne.
M. Samec
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
V nedeljo ob 10. uri v Narodnem do-
mu predavanje dr. Janeza Bogataja o
domaČi zabavni glasbi.
4 - MORDA VAS ZANIMA . . .
V vrtu
Čeprav so naši BIVALNI VRTOVI površinsko sorazmerno
majhni in ob mnogih okrasnih rastlinah, ki jih že negujemo ali pa še
želimo posaditi, vse preveč utesnjeni, si vsakdo želi v svojem bival-
nem okolju gojiti tudi iglavce. Tokrat ni namen tega sestavka svetova-
ti o vrstah in sortah iglavcev, ki bi jih lahko primerno vključili v rast-
linsko združbo okrasnih rastlin v domačem vrtu, upoštevaje širše oko-
lje, ker je to področje zaradi raznolikosti rastlinja in hortikulturnega
urejanja okolja potrebno posebej načrtovati. Vsak vrtni nasad je lah-
ko izredno bogat že z enim samim pravilno izbranim vedno zelenim
iglavcem, vendar, kot že rečeno, to prepustimo neki drugi priložnosti.
Tokrat naj velja nekaj napotkov sajenju, če pa že imamo v vrtu posa-
jene iglavce, a jih iz kakršnih koli razlogov moramo presaditi, kdaj in-
kako to storiti.
Najprimernejši čas za presajanje Je takrat, ko se je končala polet-
na rast. To je avgusta in septembra. Se v istem letu se bodo korenine
do zime ob zadostni vlagi (po potrebi v topli in suhi jeseni zalivamo)
prebudile in sadike ali presajene starejše rastline se bodo zanesljivo
prijele. Pri presajanju je potrebno biti pozoren, da bo sadika imela
dobro sprijeto koreninsko grudo. Če je nevarnost, da bi se koreninska
gruda razpadla, jo zavarujemo s plastično mrežo ali jutovinsko tkani-
no. Zemlja se namreč ne sme sesuti s korenin, ker se pri tem potrgajo
lasaste korenine, te pa se zlasti pri iglavcih težko obnavljajo, ko njiho-
va vegetacija že miruje. Sadimo v zadosti velike jame ter korenine za-
sujemo z rahlo prstjo. Kolobar okoli stebla je priporočljivo posuti s
šoto, žagovino ali drugim drobnejšim organskim materialom, ki je po-
doben gozdni prsti.
V SADNEM VRTU se iz tedna v teden spreminja podoba, saj so
pričele zoreti in se barvati tudi vse pozne vrste in sorte sadja. Darovi
narave in našega dela nas tako navezujejo, da se v sadovnjaku še po-
gosteje zadržujemo, kot je to bilo med letom.
Ker jablane, breskve in nekatere druge sadne vrste še vegetirajo,
pri pregledu sadnih dreves še lahko opravimo popravek letne rezi, da
odstranimo poganjek, ki se je z rastjo izrazito usmeril v napačno
smer, cesto v notranjost drevesne krošnje. Če je zaradi viharja ali dru-
gih vzrokov zlomljena veja, jo čimprej odrežemo, rano na deblu pa
obrežemo, zgladimo in premažemo s cepilno smolo. Če pa je veja le
delno nalomljena, jo z nekoliko spretnosti z oporami ali vezmi name-
stimo v prvotni položaj, lubje na zlomljenem delu pa gladko obreže-
mo, s čimer se rana bistveno zmanjša, stisnemo k podlagi in premaže-
mo s cepilno smolo kambisanom. Kljub temu da se bo rana naglo za-
celila, opore in veziva ne odstranimo prehitro, ker mladostno kalusno
celičje ni sposobno držati prej poškodovane veje. Poškodovano mesto
negujemo vse dotlej, da se dovolj utrdi. Če gre za lom večje ogrodne
veje, jo pred namestitvijo v prvotni položaj z rezjo razbremenimo go-
stejših in daljših poganjkov, da se s tem zmanjša lastna teža in vzpo-
stavi ravnotežje med listno površino in koreninami.
V ZELENJAVNEM VRTU je konec avgusta in v začetku sep-
tembra najprimernejši čas za setev motovilca. Motovileč ali repincelj
uvrščamo med najpomembnejše zimske sveže solate, saj vsebuje veli-
ko vitamina A in C, rudninskih snovi, predvsem pa ga odlikuje prije-
ten okus. Motovileč raste povsod, sicer pa so mu najbolj pogodu hu-
mozna, apnena ilovnata tla. Glede toplote in vode ni zahteven, lahko
pa ga gojimo tudi v senci pod sadnim drevjem. Grede, kamor ga seje-
mo, ne smejo biti zapleveljene, sicer pa zemljo za setev lahko pripra-
vimo bolj površno, saj je dovolj, da jo zrahljamo z vilami in pograbi-
mo z železnimi grabljami. Bolje gaje sejati v vrstah 8 do 10 cm razda-
lje in 2 cm med rastlinami, ker si tako olajšamo zatiranje plevelov in
spravilo.
Če ga sejemo na večjo površino za tržno pridelavo, je koristno
posevek pred vznikom poškropiti s herbicidom Patoran (4 kg na ha)
proti plevelom. Kakovost motovilca je odvisna predvsem od čistosti
posevka, saj ga pleveli pri rasti toliko zavirajo, da ga spomladi kot pr-
ve solate ni mogoče pobirati.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za plod, od 28. do 31. avgusta ter 1. in 9. septembra, rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi korenine ali gomolja, 26. avgusta ter 1.
in 10. septembra, za list 29. in 30. avgusta ter 7. in 8. septembra ter za
cvet 27. in 28. avgusta, nato pa šele od 12. do 14. septembra.
Miran Glušič, ing. agr.
_30. avgust 1990 — TEIIMl||
NAsmižAvsMDAN  PreživJmo prosti čas v naravi
Pečeni koruzni klasi
Klasom odstranimo zelene de-
le in nitke ter jih pod tekočo vo-
do oplaknemo. 15 minut jih ku-
hamo v slanem kropu, nato jih
osušimo in obrišemo. Olje, sol in
poper dobro premešamo in pre-
mažemo koruzne klase. Pečemo
jih na pravilno razžarjenem in
namazanem žaru 10—15 minut.
Med pečenjem jih večkrat obrne-
mo in premažemo z mešanico
olja, soli in popra.
Na pečene klase damo koščke
masla, da se tali, in ^akoj ponudi-
mo. Nasvet:
Kuhane koruzne klase lahko
ovijemo v rezino prekajene slani-
ne in spečemo na žaru. Na klase
damo koščke zeliščnega masla
(zeliščno maslo pripravimo tako,
da v maslo umešamo različna ze-
lišča, n. pr. drobno nasekljan pe-
teršilj, drobnjak, vrtno krešo . ..
in sol).
Za pripravo potrebujemo:
4 koruzne klase
sol
3 jedilne žlice olja
beli poper
10 dag masla
Pečeni koruzni klasi na Petrin na-
čin
Klasom odstranimo zelene de-
le in nitke ter jih pod tekočo vo-
do oplaknemo, odcedimo in
obrišemo. (Globoko zamrznjene
koruzne klase moramo pred pe-
čenjem odmrzniti.)
Premažemo jih z raztopljenim
maslom, solimo, popramo in po
klasih   razdelimo   nariban   sir.
Vsak klas posebej zavijemo v
alufolijo. Pečemo na pravilno
razgretem žaru 18—24 minut.
Med pečenjem jih večkrat obrne-
mo.
Folijo odpremo in jih takoj
ponudimo. Koruzo jemo z roka-
mi. Za pripravo smo porabili:
4 koruzne klase
10 dag masla
sol
sveže mleti beli poper
3 jedilne žlice naribanega trde-
ga sira
Melancani (jajčevci) na žaru
Melancane operemo, obriše-
mo in narežemo na centimeter
Pečenje koruznih klasov na žaru
debele rezine. Iz olja, soka limo-
ne, strtega česna, mlete rdeče pa-
prike, nasekljanega peteršilja,
grobo mletega belega popra, ori-
gana in soli naredimo marinado.
Narezane rezine prelijemo z ma-
rinado in pustimo 20 minut stati.
Rezine vzamemo iz marinade in
odcedimo. Pečemo na z alufolijo
prekritem žaru. Folijo premaže-
mo z oljem. Pečemo jih na vsaki
strani 4—6 minut. Ko obrnemo,
jih ponovno premažemo z mari-
nado. Pečene takoj serviramo.
Naredili smo jih iz:
4 srednje velikih melancanov,
marinado pa umešali iz:
4 jedilnih žlic olja
3 jedilnih žlic limoninega soka
2 strokov česna
1 čajne žličke mlete rdeče pa-
prike
1/2 čajne žličke grobo mlet|
belega popra I
1/2 čajne žličke origana
I čajne žličke nasekljanega
lenega peteršilja in soli '
Nasvet
Melancane lahko pripravil^
tudi tako, da jih razpolovimo
dolžini,  močneje  začinimo ,
spečemo na žaru. Čas za pečenj,
se poveča za 3 — 4 minute.
Nabodalca iz bučk in krompir],
Krompir olupimo, operemo i,
narežemo na 4 cm velike kock^
V slanem kropu ga na pol skuhj
mo (10—12 minut), nato odced,
mo in osušimo. Bučke narežem,
na 4 cm velike kocke.
Paradižnik operemo in osušj
mo. Na 4 nabodala izmenič^;
nabodemo krompir in bučke, ^
začetku in na koncu pa nabodj.
mo manjše paradižnike. Nab^
dalca premažemo z oljem, soJi.
mo in popramo. Pečemo jih m
pravilno razgretem in namaza
nem žaru 14— 16 minut. Med pe,
čenjem jih večkrat obrnemo jr
premažemo z oljem.
Pri močnejši temperaturi jj
bolje, da jih spečemo na z alufo.
lijo pokritem žaru.
4 nabodalca smo pripravili it
nabodli iz:
25 dag krompirja
25 dag jedilnih bučk
8 manjših paradižnikov
3 jedilnih žlic olja
soli in mletega belega popra
Želim vam dober tek ter obilo
veselja in uspehov z pečenjem ni
žaru.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj rt.
ceptov za pripravo in pečenjt
šampinjonov na žaru.
Dušan Bombek
tehnolog iz Kmetijskega kombi
nati
— Haloški biser Ptu
Ko bi moral realizirati amnestijo, ki jo je obljubljal v predvolil-
nem boju, ga je prizadela amnezija.
Pravna država ostaja za nas še vedno zgolj pravljična država.
Nekateri politiki z neverjetnim zanosom vlečejo ljudi za nos.
Politik stranko menja, nravi (oblasti) pa ne.
PREDSTAVUAMO NOVE ZASEBNIKE
Izviren nakit
Ena najnovejših v Lenartu prijavljenih obrtnic je Nada Sklepit
izdelovalka drobnih okrasnih predmetov in izdelkov iz suhega cve-
tja. Končala je srednjo vrtnarsko šolo, vendar ni dobila ustrezne za-
poslitve. V Mariboru, kjer je včasih živela, se je zaposlila kot pisarni-!
ška delavka, vendar ji to delo ni ležalo na duši. Ob prostem časujt
sušila cvetje, izdelovala nakit in podobno, dokler se ni odločila, da bo
to njen poklic.
Nada izdeluje lep nakit ročno. Posušeno cvetje domiselno prilep
na papir ali blago in dobimo trajen šopek v okvirju. Izdeluje še otro-
ške sponke za lase, slike, ki bi bile v okras vsake otroške sobe . ..
MSi
Lepo izdelan nakit tudi za najzahtevnejše ženske
Navdih za izdelovanje slik za otroke je Nada dobila pri svoji hčerk'
BOLEZEN X SE ŠIRI ŽE PROTI OBMOČJU PTUJA
Nevarnost za zajce
Bolezen, ki pred leti rejcem
malih živali še ni belila glav, se
širi že iz Savinske doline čez Slo-
vensko Bistrico proti Ptuju. Ker
je bolezen povsem nova, so ji
strokovnjaki na inštitutih rekli
kar bolezen X. Nevarna je pred-
vsem kuncem: odrasle živali za-
radi bolezni poginejo že nekaj ur
po okužbi. Nanjo nas je opozoril
podpredsednik Društva za rejo
malih živali Franc Zupanič, več
o bolezni pa je povedal prof. dr.
Jan Mrzel, strokovnjak za male
živali z Veterinarske fakultete v
Ljubljani.
ZNAKI BOLEZNI X
Rejci kuncev bi lahko posumi-
li na to bolezen, če bi v kratkem
času poginilo več živali naenkrat
ali v nekaj dneh. Znaki bolezni
niso posebno značilni in rejcem
ne bo uspelo ločiti bolezni X od
podobnih. Najznačilnejši znak
je, da poginejo odrasle živali.
mladični pa ne. Še bolj zanesljiv
znak je krvavi izcedek iz kunčje-
ga noska.
RAZŠIRJENOST
Najdemo jo na treh kontinen-
tih: v Aziji. Afriki in Evropi, pr-
vič pa sojo opazili leta 1984. Do-
slej je za boleznijo X poginilo že
tisoče živali, predvsem domačih,
v manjši meri divjih kuncev. Bo-
lezen seje razširila že po vsej Ev-
ropi; v Jugoslaviji so strokovnja-
ki prve poginule živali zaradi te
nadloge opazili junija lani. Letos
bo predvidoma virusna bolezen
grozila že vsem slovenskim in de-
lu hrvaških kuncev. Kot pravi dr.
Jan Mrzel, ni možnosti, po kateri
bi bilo možno bolezen lokalizira-
ti ali zatreti. Preprečevanje bole-
zni na tak način ni uspelo še no-
beni bogatejši državi.
V severni Italiji so doslej na-
šteli 32 milijonov kuncev, pogi-
nulih za boleznijo X. Pri nas se
bolezen še ni pojavila na farmah,
živali pri zasebnih rejcih pa so
močno ogrožene; okužene živali
umrejo skoraj lOO-odstotno. Na
območju Ptuja imajo rejci svojo
organizacijo in se proti bolezni
dobro branijo, saj o njej veliko
vedo, pravi dr. Jan Mrzel.
ZAŠČITA
Prava zaščita je možna le s ce-
pljenjem; tudi v Sloveniji pozna-
mo hiperimune serume. Vsa dru-
ga zaščita pri širjenju veliko po-
maga, na primer preoblaeenje ob
obiskih rejcev med seboj ali pre-
prečevanje parjenja med zdravo
in bolno živaljo, pa zaščita zaj-
cev z mrežami pred glodalci in
insekti. Popolna zaščita na tak
način pa ni mogoča, saj se bole-
zen prenaša tudi z zrakom. Živali
so v prvi fazi najbolj prizadete,
smrtnosti se ne moremo izogniti.
Zaradi zaščitnega cepljenja so ži-
vali na bolezen X imune. Zaen-
krat cepivo še uvažamo. Bolezen
kot vse virusne počasi spremeni
svoje lastnosti in potem kuncem
ni več tako škodljiva kot v prvi
fazi.
M. Samec
Zajčki so zaradi doslej nepoznane bolezni X zelo ogroženi
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
Predprodaja vstopnic od ponedeljka.
3. septembra. \ Zavodu Radio — Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6.
ftDNlK
— 30. avgust 1990
NAŠI KRAJr IN LJUDJE - 5
Lovski predpisi v Sloveniji
MIRKO
KOSTANJEVEC
nadaljevanje)
00 odgovarja za škodo, ki jo za-
.■.jiena divjad povzroči zunaj lo-
y 1. odstavku 71. čl. ZL je go-
^j. le o odškodninski odgovor-
lovske organizacije za pre-
Iloženjsko škodo, ki jo povzroči
!jvjad v lovišču. Ker v 2. odst.
..j^ga člena besede lovišče ni, se
Ij*^ sklepati, da pristojna družbe-
^^j.politična organizacija mora
^vrniti škodo, ki jo s trajno ali
začasno prepovedjo zaščitena
jjvjad povzroči bodisi v lovišču
j^gjisi zunaj njega. Glede na do-
Ip^bo 2. odst. 7. čl. ZL, da zunaj
lovišča odlovljena, pokončana
poginula divjad ter trofeja
pi-jpada organizaciji, ki skrbi za
jivjad, je pravilno sklepati, da ta
organizacija tudi odgovarja za
pO divjadi povzročeno škodo, in
(opo istih pravnih načelih oz. za-
j-onitih predpisih, kot odgovarja
lovska organizacija, o čemer sem
Je pisal. V praksi pa se pojavlja
vprašanje, katere so te organiza-
cije, ki skrbijo za divjad zunaj lo-
višča. Da se izognem ponavlja-
nju, opozarjam bralce, da sem o
leh organizacijah pisal že v po-
glavju: »Komu pripada uplenje-
na... divjad«, kjer sem pokazal
tudi na pravno praznino glede
vprašanja, komu pripada zaščite-
na divjad, ki stalno živi v krajih
zunaj lovišča in za katero nihče
ne skrbi.
Kdo torej v takih primerih od-
govarja za škodo, povzročeno po
zaščiteni divjadi?
Ker so bivši lovski zakoni na
tako vprašanje dajali odgovor s
tem, da so določali, da z divjadjo
v krajih zunaj lovišča gospodari
občina oz. organizacija, ki jo ta
pooblasti, zato mislim, da bi se-
daj praksa to pravno praznino
sedanjega ZL lahko rešila tako,
da bi v takih primerih odločala
enako, kot se je odločalo na te-
melju bivših zakonov o lovu. Da
je sodna praksa tudi v lovskih
zadevah ustvarjalna, kaže tudi
sodba temeljnega sodišča Lju-
bljana — enota na Vrhniki z dne
16/7-1987, opr. št. P 154/87, po-
trjena s sodbo Višjega sodišča v
Ljubljani z dne 8/2-1988, opr. št.
I Cp 1695/87 (glej objavo teh
sodb v Pravniku št. 11 — 12, str.
523, iz 1. 1989). Kratko dejansko
stanje je: Tožnik je lastnik sa-
dovnjaka, v katerem intenzivno
goji sadje. Taki sadovnjaki so po
21 čl. ZL izvzeti iz lovišča. Kljub
temu da je lastnik sadovnjaka
glede na 1. in 2. odst. 69. čl. ZL
ogradil sadovnjak, so zajci pod
bodečo žico skopali za pest veli-
ko luknjo in skoznjo prišli v sa-
dovnjak ter oglodali drevje in s
tem povzročili večjo škodo. So-
dišče je obsodilo lovsko organi-
zacijo, navajajoč kot pravno
podlago za odgovornost določbo
v 71. čl. in v 2. odst. 154. čl.
ZOR, ter poudarilo, da je za od-
škodninsko odgovornost bistve-
na in odločilna neposredna in
trajna škodna nevarnost za kme-
tijske kulture, ki prihaja iz loviš-
ča in ki je prisotna na celotnem
območju lovišča ter ni omejena
le na samo lovišče, ki ga upravlja
in kjer gospodari z divjadjo lov-
ska organizacija. Odškodninsko
odgovornost pa je sodišče razde-
lilo na polovico, ker je ugotovilo,
da je tožnik tudi sam kriv za pov-
zročeno škodo, ker si ni ogradil
sadovnjaka dovolj skrbno tako,
da bi zajcem popolnoma prepre-
čil vstop.
Škoda na divjadi
Zadevne določbe vsebuje 74
čl. ZL, ki se glasi:
1. Občani in pravne osebe, ki
povzročijo škodo na divjadi z
brezpravnim lovom ali na kakšen
drug način, ki nasprotuje zako-
nu, morajo lovski organizaciji, v
katere lovišču divjad stalno živi,
povrniti škodo po predpisanem
odškodninskem ceniku.
2. Lastnik odgovarja lovski
organizaciji za škodo, ki jo na
divjadi v lovišču povzroči njegov
pes ali maček.
3. Odškodninska odgovornost
za škodo na divjadi zaradi upo-
rabe agrokemičnih sredstev se
ugotavlja na podlagi splošnih
pravil v odškodninski odgovor-
nosti«.
Pri čitanju 1. odst. cit. člena
zbudi našo pozornost določba,
da je treba povrniti škodo tisti
lovski organizaciji, v katere lo-
višču ubita, poškodovana itd.
divjad stalno živi, ne pa tisti, ki
upravlja lovišče, kamor je divjad
začasno prišla in kjer je bila ubi-
ta. Na primer: medveda, ki gaje
divji lovec ustrelil na Pohorju,
bo moral plačati lovski organiza-
ciji, ki upravlja neko lovišče v
kočevsko-belokranjskem lovsko-
gojitvenem območju, kjer med-
ved stalno živi in od koder je pri-
šel na Pohorje. Ni mi znano, ka-
ko se v praksi ugotovi, kje neka
divjad stalno živi in katera lov-
ska organizacija ima pravico do
plačila v primeru, če se za plačilo
poteguje več lovskih organizacij.
V primerih iz I. odst. cit. člena
se škoda na divjadi ne ugotavlja
posebej, n. pr. z izvedenci in po-
dobno, kajti ta je že določena z
Odredbo o odškodninskem ceni-
ku za povračilo škode na divjadi
(Uradni list Republike Slovenije,
št. 8/90), kjer znaša odškodnina
n. pr. za kozoroga 40.000 din, za
medveda 30.000 din, za poljske-
ga zajca 500 din, za fazana 380
din, za laboda 3.750 din itd. Za-
kon je z uvedbo cenika želel poe-
nostaviti postopke za ugotavlja-
nje škode. Določeno tržno ceno
ima samo mrtva divjad, vendar
tudi ta ni enaka temveč odvisna
od tega, ali je divjad uplenil do-
mači oz. tuji gost ali pa član lov-
ske organizacije. Vrednost žive
divjadi pa je neocenljiva, ker je
kot del naravnega okolja nara-
vno bogastvo, ki nima tržne
vrednosti. Tožbo za škodo na
divjadi je potrebno vložiti v 3 le-
.liiiad nastanka škode,.......„
SEMINAR SREDNJEVEŠKO GLEDALIŠČE
Bufoni se predstavijo
Sandro Mladenovič iz Pariza,
predavateljico na mednarodni
šoli za gledališki gib in mimo
Jacque Lecoq, smo v našem ča-
sopisu predstavili že lani. Lani je
imela gledališki seminar v Ptuju
prvič in bilo ji je zelo všeč; tako
ima precejšnje zasluge, da je bil
seminar tudi letos v Ptuju. V
okviru seminarja o srednjeve-
škem gledališču je vodila skupi-
no bufonov.
Tednik: Je kakšna povezava
med srednjeveškim gledališčem
in gledališčem danes?
Sandra Mladenovič: Aktual-
nost — svetovna, seveda, ne lo-
kalna . . . Brez problemov je mo-
goče povezati oboje, prvič ju ve-
že aktualnost in drugič obnaša-
nje, reagiranje ljudi na dogodke
okrog sebe.
Tednik: Bufoni . . . Veliko lju-
di ne ve, za kaj gre . . .
Sandra Mladenovič: Če bi
iskali reference, jih najdemo v
srednjem veku. Bufoni — to so
nori ljudje, ki prihajajo od ne-
kod drugod — so nastali v do-
mišljiji. Lahko pa bi našli pri-
merjavo v srednjem veku. V mi-
slih imam dvorne norce oziroma
»čudne« ljudi, ki so govorili res-
nico na svojstven način, jo obrni-
li ali so se z njo poigrali. Kadar
jo govorijo, se pravzaprav norču-
jejo . . .
Tednik: Sklepni nastop je pre-
senetil in hkrati navdušil. Kako
pa so udeleženci seminarja, sta-
rostno različni, sprejeli bufone?
Sandra Mladenovič: V začetku
je bilo težko, ker niso poznali
vsebine. Za vse je bilo to odkritje
neznanega. Ne glede na različno
starost in izkušnje je bilo treba
prav zato pričeti od začetka. In
moram reči, da potem ni bilo
vseh pet dni seminarja več težko.
Izkušnja bufonov? Nihče je ni-
ma. Tako je bilo povsem zane-
marljivo, ali je kdo imel petdeset
ali štirinajst let.
Sandra Mladenovič
Tednik: Nekaj udeležencev se-
minarja je že lani delalo z va-
mi .. .
Sandra Mladenovič: Ljudje, ki
so že delali z mano, so prišli le-
tos na seminar z mnogo več zau-
panja sami vase kot tisti, ki so bi-
li letos prvič. Na nek način so bi-
li zato veliko bolj osvobojeni, la-
žje so se sprostili in spustili v
igro . . . Problemi pa so seveda
vedno isti: kako igrati, kako do-
bro igrati predstavo, kako dati
od sebe največ, pošteno, brez
sprenevedanja.
Tednik: Kako vam uspe vzpo-
staviti stik z udeleženci seminar-
ja — z bufoni, ki so navsezadnje
nekaj povsem imaginarnega?
Sandra Mladenovič: Najprej
jim govorim o stvareh, ki jih ob-
krožajo, o pomembnosti tega, da
je v življenju potrebno hoditi na-
okrog z odprtimi očmi, vendar
brez pravice sodbe. To, kar vidi-
mo, to, kar je okrog nas, s tem ži-
vimo, nenehno čuječe oko je tisti
element, ki daje osnovo za gleda-
liško dogajanje. In vzpostaviti
odnos z udeleženci seminarja po-
meni govoriti jim o tem, kar že
poznajo, in šele potem lahko go-
vorimo o tem, kako bi bilo mo-
goče to uporabiti, kako bi se to
lahko igralo . . .
Tednik: Seminar so obiskovali
le amaterski gledališčniki. Kaj
pa poklicni?
Sandra Mladenovič: Zelo do-
bro bi bilo, če bi bili na seminar-
ju tudi poklicni igralci, saj tudi
oni tega področja gledališča ne
poznajo. Obseg in možnost teatr-
ske igre sta neizmerljiva in veli-
kokrat se postavi vprašanje, za-
kaj poklicni igralci ne pridejo.
Ne vem, bilo pa bi dobro, če bi
prišli.
Tednik: Je v Franciji drugače?
Sandra Mladenovič: Ne mo-
rem reči, da je drugače. Ko pri-
demo k temi bufoni, imajo igral-
ci na šoli za seboj že leto in pol
šolanja, tako da jim ni treba po-
jasnjevati, zakaj je pri bufonih
pomembna tragedija, in če je ni,
da takšno delo dobi predznak le-
žernosti . . .
Tednik: Koliko torej izkušnje,
ki jih imate z amaterji na semi-
narjih, vplivajo na vaše poklicno
delo?
Sandra Mladenovič: Ker de-
lam na mednarodni šoli, je izred-
no zanimivo zame kot pedagoga
to, kako se Slovani poistovetijo s
srednjim vekom in njegovim tea-
trom, katere so tiste teme, ki za-
nimajo Slovane. Teme namreč
niti po naključju niso iste kot te-
me, ki zanimajo Angleže, Nizo-
zemece ali Kitajce. Prišli smo do
zanimive ugotovitve, ki pa seve-
da ni pravilo, da so Slovani zelo
navezani na zemljo, zemljo kot
element.
Zaradi te privrženosti
zemlji so slovanski bufoni — nji-
hova tragika vedno nekje pri no-
gah in trebuhu. Misterij norosti
pa je bližje anglosaksoncem in
nordijcem . . .
NaV
21. festival
domače zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
V nedeljo ob 10, uri v Narodnem do-
mu predavanje dr. Janeza Bogataja o
DOMAČI ZABAVNI GLASBI.
PRI NAS ¥ KLUBU
Pijem — aii sem alkoholik?
Poleg telesnih poškodb bo pri tistem, ki pi-
je, prišlo tudi do duševnih poškodb in v svoji
diagnostiki jih zdravnik dobro pozna. Dobro
je tudi to vedeti, kajti znanje o tem nam po-
maga, da se upremo alkoholu. Malo je napi-
sano o koristnosti vina, piva, alkohola, posle-
dice uporabe so vidne povsod pri nas, pri
svojcu, sorodniku, prijatelju, sosedu itd. Lah-
ko se trudimo govoriti o neki kulturi pitja,
koristnosti in podobno, vendar se ne slepi-
mo: vsaka uporaba prinaša sčasoma hude
spremembe. Zato je potrebno brati knjige dr.
Ruglja, Hudolina, Ziherla in drugih. Iz teh
knjig je povzeta vsebina člankov.
Duševne posledice lahko delimo na dve
skupini. Ene so tiste, ki se kažejo v spreme-
njeni osebnosti človeka, druge pa tiste, ki jih
imenujemo psihiatrične, ker se z njihovim
zdravljenjem ukvarja psihiater. Osebnostne
posledice so mnogo manj kričeče, čeprav za
svojce in bližnje še kako boleče. Prisotne so
pri vseh ljudeh, odvisnih od alkohola, za psi-
hiatričnimi pa zbolijo le nekateri.
OSEBNOSTNE SPREMEMBE
Vsak človek je drugačen, ima svojo indivi-
dualnost. Ko pa postaja odvisen od alkohola,
postaja vsak osebnostno enako spremenjen,
vede se alkoholično. ČLOVEKA ZANIMA
LE ŠE ALKOHOL, PITJE, PIVSKE PRI-
LOŽNOSTI IN PIVSKA DRUŽBA. PO-
PREJŠNJA ZANIMANJA, KOT SO NA
PRIMER ŠPORT, GLASBA, UMETNOST,
JIH NE PRIVLAČIJO VEČ. POSTOPOMA
JIH NE ZANIMA VEČ NITI LASTNA
DRUŽINA ALI CELO POKLICNO DELO.
Čustveno sprva še dolgo nihajo od pretira-
ne razdražljivosti do ravnodušnosti. Nekateri
so agresivni — napadalni. To so tisti zname-
niti alkoholiki, ki najbolj bodejo v oči, saj s
svojim vedenjem hudo vznemirjajo svojo
okolico. Hudo tudi prizadevajo svojo druži-
no, predvsem otroke, če jih imajo. Drugi pa
so tisti ravnodušni, od alkohola otopeli, ki
»nikomur nič nočejo« in gredo mirno spat,
ko pridejo domov, seveda pa s takšnim vede-
njem nič manj ne prizadevajo svoje družine.
SPOSOBNOST OSREDOTOČENJA MI-
SLI ZGINEVA, NE MOREJO SE VEČ
»ZBRATI«. HKRATI JIM POPUŠČA VO-
LJA, postanejo brezvoljni. Tu je vzrok tistim
znanim obljubam alkoholikov, da bomo jutri
zagotovo nehali piti, volje pa nimajo niti toli-
ko, da bi zdržali vsaj en sam dan brez alko-
hola (vsaj nekateri).
Postopoma popuščajo vse duševne dejav-
nosti, težko dojemajo smisel povedanega in
tudi sami se težko izražajo. Postopoma celo
izgineva znanje, ki so ga imeli. Vrednote, ki
so jim nekoč nekaj pomenile (na primer po-
štenost, urejenost, spoštovanje ljudi, iskanje
dobrih odnosov z okolico, uspešnost v pokli-
cu), jim sčasoma niso več pomembne. Spo-
sobni so hudih žalitev svojih najbližjih, spo-
sobni so hudih trpinčenj svojih otrok in celo
spolnega zlorabljanja nemočnih in mladole-
tnih otrok (predvsem svojih).
Seveda pa se prav vsi alkoholiki ne spre-
menijo do take mere. To je odvisno pač od
posameznikove osebnosti — kakšna je bila,
preden se je zapil.
Zdi se, kot da je alkohol v možganih odvis-
nega stopil marsikaj, kar je v človekovi duši
lepega. Človek postaja grd — grd telesno in
duševno.
Dr. Z. I.
V. R.
SPOMINI NA BORI
<94I—1943
(45. nadaljevanje)
Čihalova zgodba
Maks Čihal se je rodil leta
1917 na Hajdini pri Ptuju. Izu-
čil se je za čevljarja in bil pred
vojno zaposlen v tovarni če-
vljev Petovia v Ptuju. Po njeni
ukinitvi leta 1935 je delal pri
čevljarju Štefanu Andriču v
Ptuju, ki se je navduševal za
komunizem. Pod njegovim
vplivom se je vključil v delav-
sko gibanje.
Čihal se je aprila 1941, ko je
vdrla nacistična vojska na ptuj-
sko območje, komaj rešil nem-
škega vojnega ujetništva. Maja
povezal na Sp. Hajdini s
icvcem   Francem   Graber-
Jctn, krojaškim pomočnikom,
in deloval v raznih sabotažnih
opih proti okupatorju, po-
;o pri oviranju prometa. Po
Hvipadu nemške vojske na Sov-
jetsko zvezo se je pri Čihalu
Oglasil ptujski skojevec Kari
Hrenič in povedal, da se priče-
nja oborožena vstaja proti oku-
patorju. V tem času je bil Čihal
zaposlen pri železnici v Mari-
boru. Po službi je šel 5. avgusta
na sestanek mladih hajdinskih
upornikov, ki je bil pri Rokovi
kapelici. Zbrali so se Kari Hre-
nič iz Ptuja, ki je sestanek vo-
dil, in Hajdinčani Franc Gra-
ber. Kari Robjnšek, Slavko
Zajšek in Maks Čihal. Vsi so se
poznali kot člani delavskega
društva Vzajemnost v Ptuju, ki
je bilo razpuščeno že leta 1940
zaradi premočne leve usmerje-
nosti, posebno mladih članov.
Hrenič je na sestanku sveto-
val, da bi vsi zbrani odšli čim-
prej k partizanom na Pohorje.
Tako bi se umaknili aretaciji in
opravili svojo domovinsko
dolžnost. Vsi so se odločili, da
se bodo na odhod hitro pripra-
vili. Hrenič pa bo poskrbel za
vodnika do partizanske posto-
janke.
Ko so se razšli vsak na svoj
dom, so jih tam čakali policisti
in aretirali. Kdo je aretacijo
povzročil, se ne ve. Dva mese-
ca so odsedeli v ptujskem za-
poru, v začetku oktobra so jih
prepeljali na Bori, od tu pa 30.
oktobra 1941 kot talce v Mari-
bor in jih tam ustrelili. Izjema
sta bila le Kari Robinšek, ki so
ga Nemci zadnjega iz skupine
aretirali in ga niso ustrelili.
Ustrelili pa niso, kakor že ve-
mo, tudi Maksa Čihala, čeprav
so ga nameravali. Maks je na-
pisal o tem takole:
»Gestapovci so nas odpeljali
z Borla v Maribor z osebnimi
avtomobili. V vsakem je bil po
en talec. Spominjam se, da sem
se peljal v drugem avtomobilu,
ki seje blizu gozda pri Miklav-
žu na Dravskem polju pokva-
ril. Drugi štirje avtomobili s
talci so odpeljali dalje. V njih
so sedeli moji prijatelji Graber,
Hrenič, Ošlovnik in Zajšek. Ko
je šofer avto na cesti popra-
vljal, sem sedel vklenjen v av-
tomobilu med oboroženima ge-
stapovcema. Spominjam se, da
smo se odpeljali z Borla po de-
veti uri. Avto, v katerem sem se
peljal jaz, je pripeljal v Mari-
bor pred dvanajsto uro. Takoj
so me odvedli na dvorišče za
sedežem gestapa in mi tam
obesili na prsa tablico s števil-
ko 32. Nato sem s talci čakal v
neki sobi na sedežu gestapa do
trinajste ure in pol. Takrat sta
zapeljala na gestapovsko dvo-
rišče dva avtobusa, s katerima
so nas odpeljali dobro zastra-
žene v mariborski zapor in nas
na dvorišču postavili po števil-
kah v vrsto.
Dvorišče je bilo polno poli-
cistov. Okrog štirinajste ure so
pričeli streljati talce zapovrstjo
po številkah, v skupinah po
pet. Skupaj je omahnilo v smrt
trideset talcev. Ko bi morali
ustreliti talce s številko 31 in
32, ki sva jo imela neznani to-
variš in jaz, so k nama pristopi-
li policisti, nama sneli tablici s
številkama in naju odpeljali v
zapor.
Zakaj se je to zgodilo, ne
vem. Morda so pripravili le tri-
deset krst za ustreljene talce. O
tem tedaj nisem razmišljal.
Vem le, da me je prevzemala
groza ob spominu na smrt mo-
jih prijateljev. Obenem pa sem
čutil olajšanje, ker sem se rešil
smrti. Toda kmalu me je prele-
tela misel, da me bodo ustrelili
pri naslednjem streljanju tal-
cev, kar me je spet pahnilo v
duševne muke. Vedel pa sem,
da mi je okvara avtomobila, s
katerim so me zadnjega pripe-
ljali med talce, rešila življenje.
Ker so me v Maribor pripeljali
zadnjega, so mi obesili zadnjo
številko, ki je bila skupaj s
predzadnjo izločena.
Ko so me 10. decembra 1941
poslali v graške zapore, se mi
je zdelo, da me je smrtna kazen
obšla, kar se je res zgodilo. Iz
Gradca so me s transportom
odpeljali v taborišče Ausch-
witz, kamor sem prispel 24. de-
cembra 1941. Med potjo smo
prenočevali v raznih krajih po
zaporih. V taborišču sem preži-
vel strašne dni . . . (Spominski
zapis iz koncentracijskega ta-
borišča je izpuščen, op. V. R.)
Živčno in drugače telesno izčr-
pan sem se vrnil februarja 1944
domov. Aprila 1944 sem se pri-
družil partizanom v Halozah.
Uvrstili so me v enoto VDV.
Pozneje so me iz Haloz preme-
stili v Cankarjevo brigado. Voj-
no sem sicer preživel, toda
zdravje je za vedno uničeno.«
Naj dodam, da je Čihal umrl
leta 1975 v Ptuju. Njegova spo-
minska izjava je shranjena v ar-
hivu LR Pokrajinskega muzeja
v Ptuju.
Čez petnajst dni so Nemci
ustrelili znova skupino talcev v
Mariboru. Bilo jih je petintri-
deset. V njej je padel Štefan
Kuhar-Bojan iz Puconcev v
Prekmurju, organizator vstaje v
ljutomerskem okrožju. Bil je
povezan s ptujskimi uporniki,
posebno z dijakinjo ptujske
gimnazije Justino Forštnerič.
Ni pa bil boriski zapornik. V
tej skupini je padel tudi parti-
zan Jakob Vreča iz Črešnjevcev
pri Gornji Radgoni. Ujeli so ga
na brežiškem pohodu Štajer-
skega bataljona okoli 1. no-
vembra. Na poti k partizanom
je prenočeval v Ptuju.
Zadnje talce v letu 1941 so
ustrelili Nemci v Mariboru 27.
decembra. Ali je bil kateri med
njimi zaprt na Borlu, ni ugoto-
vljeno. Padlo je štirideset tal-
cev. Med njimi je bil organiza-
tor vstaje na širokem območju
vseh Slovenskih goric profesor
Jože Kerenčič (28) iz Jastreb-
cev pri Kogu, njegov brat Slav-
ko (21), mehanik v Ptuju, in tri-
je uporniki s središkega ob-
močja: Bogdan Pokrivač (41),
Ivan Rizman (17) in Branko
Zabavnik (25). Močno skupino
srediških upornikov je okupa-
tor novembra in decembra
1941 zelo razredčil. Najprej jih
je zaprl v ptujski zapor, nato
pa poslal nekatere v Maribor
in druge na Bori. Letak o 27.
decembra 1941 ustreljenih tal-
cih, ki so ga obesili na Borlu na
vidno mesto, je zapornike s sre-
diškega območja hudo pretre-
sel.
Viri:
Izjave svojcev o ustreljenih
talcih (Pokrajinski muzej Ptuj,
odd. NOB)
Poslovilna pisma žrtev za
svobodo, Maribor 1969 (citira-
na pisma)
Izjava prof. Justine Forštne-
rič-Cesar, Ljubljana — o Štefa-
nu Kuharju.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
30. avgust 1990 —
TEDmK
Gradnja kanala hitro napreduje
Ureditev kanalizacije
pri Lenartu
Mesto doslej ni imelo urejene kanalizacije, vse mestne odplake
so na koncu priromale v zaščiteni potok Globovnico. Zaradi hudega
smradu, ki je od časa do časa prihajal iz potoka, in zaradi želje po
ureditvi območja ob Globovnici so se pri Lenartu odločili za gradnjo
kanalov in čistilne naprave za mestne odplake.
Gradnjo kanala z dvema krakoma, dolgima 495 metrov, so začeli
pred kratkim, končati pa nameravajo letos.
V naslednji fazi načrtujejo kontejnersko čistilno napravo s 500
enotami. Denarja za drugo fazo še niso zagotovili, prijavili pa so se
na natečaj za izrabo ekološkega dinarja. Načrtujejo, da bodo pri Le-
nartu dobili vsaj 30 odstotkov denarja, potrebnega za čistilno napra-
vo; druga sredstva bodo iz občinskega proračuna. Čistilna naprava
bo zgrajena tako, da jo bo možno ob povečanju količine odplak razši-
riti.
M. Samec
PREDSTAVUAMO NOVE ZASEBNIKI
Z nizkimi cenami
do strank
Mlada podjetneža ekonomist
Simon Fekonja in pravnik Jože
Braček sta spoznala, da je delo
ključ do uspeha. V 206 kvadra-
tnih metrov velikih poslovnih
prostorih sredi Lenarta sta uredi-
la prijetno pizzerijo, trgovino in
mesnico. Njun moto je: vse za
dnevno življenje na enem mestu.
Pred časom je oskrbni center
Tima zaradi nerentabilnosti
zaprl mesnico in trgovino. Malo
pozneje so se v Timi odločili, da
je za njih najbolje, če poiščejo
nove lastnike, in razpisali so na-
tečaj. Simon in Jože sta bila iz-
brana med 276 prijavljenimi; nu-
dila sta namreč najvišjo najemni-
no. Sama pravita, da sta se poda-
la v hazarderstvo, saj sedaj še ne
vesta, kako uspešen bo posel.
Razmišljala sta tudi o podobnem
lokalu na Ptuju, vendar nista na-
šla primernega prostora.
V trgovini prodajajo mešano
blago; zanimivo je, da lahko v
samopostrežni 29 kupite najce-
nejši kruh v občini. V bližnji pe-
karni, od koder kruh dobivata, je
ta dražji. Gospodinjske potreb-
ščine lahko kupci naročijo tudi
po telefonu; ustrežljivi trgovci
jih pripeljejo na dom ob vsakem
času. Tisti kupec, ki v trgovini
potroši več kot tisoč dinarjev, za
nagrado dobi pizzo v sosednjem
lokalu. Prostore mesnice upra-
vlja mesar Ivar Rop, ki jih je na-
jel od mladih podjetnikov.
V obeh lokalih, ki jih upravlja-
ta Braček in Fekonja, je zaposle-
nih le pet ljudi. Pa še prijazni in
ustrežljivi so. Morda pa se kup-
cem le obetajo boljši časi?
M. Samec
Žena v trgovino, mož in otroci pa
na pizzo, priporočata upravljaica
teh prostorov.
Cirkus Gartner na Ptuju
Cirkus že od nekdaj pomeni
svojevrstno zanimivost. S seboj
prinese nekaj novega, nevsakda-
njega, nekaj, kaj buri domišljijo
in priteguje staro in mlado, da si
ga ogledajo vsaj od daleč.
Prihod cirkusa Gartner ni bil
prav nič drugačen. Vse od dne,
ko so pripotovali s svojo mena-
žerijo, je okoli velikega šotora
postavala množica ljudi, med ka-
terimi so seveda prevladovali
otroci, in opazovala.
Avstiijski cirkus Gartner je
imel na dan dve predstavi, ki so
bile zelo obsežne. To ni cirkus za
otroke, saj so poskrbeli tudi za
starše. Zraven artističnega pro-
grama, magičnih točk, žonglerjev
je bila za otroke enkratno doži-
vetje točka z dresiranimi konjički
poniji.
To ni pravi cirkus, kot si ga za-
mišljamo — povečini z akrobati,
dresiranimi opicami, medvedi,
levi in podobnim, ampak pred-
stava indijskih slonov pod cirku-
škim šotorom in na tem področju
se jim je uspelo prebiti v sam
svetovni vrh.
Ta cirkuška družina je tokrat
prvič v Jugoslaviji. Ostali bodo
Foto (SI. M)
do konca leta. Ne obiskujejo sa-
mo velikih centrov, temveč želijo
razveseljevati tudi prebivalce
manjših krajev.
M. Slodnjak
V Ivanjkovcih bodo v soboto praznovali
v krajevni skupnosti Ivanjkov-
ci so praznovanje krajevnega
praznika s 13. aprila prenesli na
1. september. Jakob Peršak,
predsednik sveta, je povedal, da
so to odločitev sprejeli zaradi
odprtja nove šole, na katero so
morali čakati polnih 28 let, pa
tudi zato, ker se šola v kraju gra-
di vsakih sto let. Kljub temu da
spada krajevna skupnost Ivanj-
kovci (po velikosti je to druga
največja v občini Ormož) med
slabše razvite, so v letošnjem letu
naredili veliko. Z asfaltom so
uspeli prevleči 7 km krajevnih
cest. Del sredstev so prispevali
krajani po pogodbah, nekaj ne-
kdanja cestno-komunalna skup-
nost, nekaj ormoške delovne or-
ganizacije, del pa so zbrali s kra-
jevnim samoprispevkom. Veliko
denarja morajo vsako leto odšte-
ti tudi za gramoziranje nekatego-
riziranih vaških cest. Zelo se tru-
dijo za širitev telefonskega
omrežja, posebno trd oreh pa je
obnova dvorane prosvetnega
društva. Pred nekaj leti, ko so
krajevni praznik praznovali še
spomladi, so skozi polrazkrito
streho padale snežinke na obi-
skovalce, ki so se zbrali na pro-
slavi. Sedaj tečejo sklepna dela,
tako da bo v soboto del priredi-
tev ob letošnjem prazniku, med
drugim tudi pobratenje z Varaž-
dinci, potekal v lepi in obnovlje-
ni dvorani prosvetnega društva.
Na osrednji svečanosti bodo
podelili plakete krajevne skup-
nosti, najlepši del, ki ga krajani
tako nestrpno pričakujejo, to je
odprtje nove šole, pa bo 1. sep-
tembra ob 10. uri.
Vida Topolovec
Krompir kot račka
Letos si nekateri obetajo dober pridelek krompirja, predvsem na
težjih tleh in pri ranih sortah. Sicer pa je suša julija in avgusta terjala
zase več kot desetek. Kakorkoli že, na njivi Gine Plohi iz Bukovcev 79
je zrasel lep krompir, eden od res debelih gomoljev pa po obliki spo-
minja na račko. Prinesli so ga v naše uredništvo, mi pa z njim v časo-
pis. JB
Ptujska hotela mirujeta
Po bolj ali manj burnih dogod-
kih v preteklosti oba ptujska ho-
tela. Zlati noj in hotel Super Li, v
glavnem mirujeta.
Investitorjem Zlatega noja, ki
so hotel gradbeno dokončali, je
očitno zmanjkalo denarja, da bi
ga tudi opremili, zato vse kaže,
da ga bodo prodali nekomu, ki
ga bo sposoben tudi spraviti v ži-
vljenje. Upajmo, da še pred kon-
cem te turistične sezone.
Še manj smo lahko zadovoljni
z bivšim hotelom Poetovio, ki ga
je novi lastnik odkupil očitno, da
bi nekam naložil svoj denar. To
mu je uspelo tik pred pozivom
nove slovenske vlade proti priva-
tizaciji družbenega premoženja.
Od odkupa hotela od Haloškega
bisera se v hotelu praktično ni
nič spremenilo, čeprav je lastnik
po nakupu diskoteke takoj začel
njeno obnovo.
Novi lastnik hotela Poetovio
je na bivšem parkirišču hotela
uredil poletni veselični prostor,
kjer do jutranjih ur sosedje lah-
ko poslušamo pijano hahljanje
mladih deklet in še bolj pijano
zapleteno govorjenje in popeva-
nje mladih fantov (le koliko od
teh bo čez nekaj let kroničnih al-
koholikov?). Mladi ljudje na tem
prostoru le popivajo, niti plešejo
ne. S tem odvračajo od hotela
odrasle goste ali celo morebitne
tujce, ki so še pred letom radi
posedali na terasi hotela.
Ptujskemu novemu hotelirstvu
očitno ni nič naklonjeno. Upaj-
mo, da bo bolje s hoteli, ki bodo
zrasli na področju Ptujskih to-
plic.
A. Ž.
Odslej v novi poročni
dvorani
Nekdanjo sejno dvorano na magistratu v Ptuju so sedaj preuredili v
novo poročno dvorano, v kateri bo sklepanje zakonskih zvez bolj slove-
sno, pa tudi svati bodo lahko med poročnim obredom udobneje sedeli.
Uradno so začeli sklepanje zakonskih zvez v novi dvorani v soboto, 18.
avgusta. Pooblaščeni delegat SO Ptuj je bil takrat dr. Tone Velikonja.
Foto: Langerholc
Kaže na dobro letino
Fotografija je z dvorišča sadjarstva Osojnik. Delavcem posestva čestitamo za spretnost pri zlaganju zabojev.
Kaže. da na posestvu pričakujejo dobro letino; po zabojih sodeč so nanjo tudi dobro prtpravljeni. (MS. foto J.
Bračič)
Tretje kozje tekmovanje v Podgorcih
Mirno lahko trdimo, da se v
Podgorcih kljub poletni vročini
vedno nekaj dogaja. Ni še po-
vsem pozabljen krajevni praznik
in prikaz starih običajev, ko so se
pri tamkajšnjem gasilskem dru-
štvu dogovorili o kozjem tekmo-
vanju, ki ga ponavadi sklenejo z
veselico. Stanko Horvat, pred-
sednik Gasilskega društva, je po-
vedal, da organizirajo kozje tek-
movanje letos že tretjič. Mogoče
se bo kdo ob tem škodoželjno
nasmejal — češ kozje tekmova-
nje, vendar običajno pride na
takšne prireditve veliko ljudi, iz-
kupiček pa je namenjen za po-
vsem druge namene. Namerava-
jo dokončati svoj društveni dom,
pa tudi gasilski opremi vedno
nekaj manjka, še posebej sedaj,
ko je družbenih sredstev manj.
Zakaj ravno kozje dirke? Brez
dvoma zaradi zanimivosti, nekaj
pa tudi zato, ker imajo že mnogi
Podgorčani te domače živali, se-
veda bolj po ljubiteljski plati.
Minulo nedeljo se je pred šolo
zbralo kar 18 koz (in kozlov); 17
jih je kasneje tekmovalo, ena pa
je prišla pokazat, da bo v krat-
kem imela nov zarod. Strog sod-
niški zbor, ki so ga sestavljali
Rudolf Meško, Stanko Škrlec in
Mirko Bombek, je ocenjeval hi-
trost kozjega teka, kozino zuna-
njost, pasmo in seveda kozjevod-
ca, svojo oceno pa je dodala tudi
publika. Zmagal je kozel Miki iz
Gajevec (občine Ptuj), drugo me-
sto je pripadlo kozi Bebi iz Pod-
gorcev, tretje pa kozi iz Bresnice.
Tekmovala je tudi koza predsed-
nika Turističnega društva Pod-
gorci, ki z domačim gasilskim
društvom dobro sodeluje, in za-
sedla šesto mesto.
Ob tekmovanju, ki ga je izred-
no duhovito vodila Marta Bom-
bek, je bil tudi neke vrste kviz
znanja o kozah z degustacijo
kozjih sirov.
Pravijo, da bo prihodnje leto
tekmovalo še več štirinožcev, ker
se kozji zarod pridno razmnožu-
ic- Vida Topolovec
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
Predprodaja vstopnic od ponedeljka,
3. septembra, v Zavodu Radio — Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6.
TEDNIK - 30. avgust 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7
PREDSTAVUAMO VAM PREDSEDNIKE STRANK
Slovenska demokratična
zveza Ptuj: Tomaž Neudauer
Mlad, zagnan, poln energije, brez dlake na Jeziku, z željo uveljaviti
se kot pravnik in ne kot politik, prepričan v to, kar počne, eden od po-
budnikov, da predstavimo predsednike strank — to Je Tomaž l\eudauer,
predsednik Slovenske demokratične zveze. Na pogovor Je pristal brez
omahovanja, pa tudi brez tistega vprašanja, kaj me boste vprašali.
Tednik: Kaj pomeni hiti prvi
mož stranke?
Tomaž Neudauer: Večina nas
je po naključju »padla« v politi-
čno življenje, ker smo hoteli ne-
kaj spremeniti. Prepričani smo
bili, da bomo s tem, ko se bomo
pričeli ukvarjati — pa ne profe-
sionalno — z nekimi političnimi
ambicijami, s politiko, pripomo-
gli k temu, da se bo tudi pri nas
nekaj spremenilo, da bomo šli v
korak s časom. Prvi mož stran-
ke? To pomeni, da sem takrat
pred volitvami na iniciativo pri-
jateljev kot mlad pravnik, ki sem
končal šolo, bil »pozvan«, da
ustanovim stranko Slovensko de-
mokratično zvezo v Ptuju. Pose-
bej zato, ker so bile takrat in so
še danes mnoge zakonske in for-
malne prepreke, kar pomeni, da
je bilo potrebno poznati zakono-
dajo, da je bila potem stranka
ustanovljena pravno-formalno
korektno. Takrat se nisem zave-
dal, da s takim delom, takim iz-
postavljanjem vedno globlje bre-
deš v politiko. Vendar je tudi to
dobra stvar, ker si lahko, ko si v
politiki brez profesionalnih am-
bicij, tudi učinkovit, zastopaš ne-
ke cilje in stojiš za nekimi ideali,
ki jih spoštuješ, za katere si se
pripravljen javno izpostavljati in
za katere misliš, da so edini pra-
vilni. Ko se politika sprevrže v
sredstvo za doseganje družbene-
ga ugleda (upam, da ga bom jaz
dosegel kot pravnik), potem po-
stane sama sebi namen in taka
politika ne vodi nikamor. To je v ,
današnjih časih zelo pomembno, :
še posebej v vodstvu ptujskega
Demosa, v katerem so ljudje, ki
sami političnih ambicij nimajo in _
verjetno prav zato dosledno sto- i
jijo za svojimi ideali, za progra-
mom svoje stranke, se ne proda-
jajo za vsako ceno, jim ni lasten
ugled vreden več kot ugled stran-
ke.
Tednik: Do sprememb v naši
družbi je prišlo ravno v času vaše-
ga »prehoda« ob koncu študija iz
Ljubljane v Ptuj. Je bila prednost,
da ste bili pred tem v Ljubljani?
Tomaž Neudauer: Moj prvi
cilj v Ljubljani je bil študij in za
kaj drugega se nisem dosti bri-
gal. Želel sem se čimprej postavi-
ti na lastne noge v poklicu, ki ga
že danes rad opravljam in ga
bom rad opravljal tudi v prihod-
nje. Zato v tem, da sem prišel iz
Ljubljane, neke prednosti nisem
videl, še posebej na zato, ker je
bilo v Ljubljani stanje zlasti na
univerzi apatično. Ljudje se niso
zavedali, da se bo zdaj zares ne-
kaj spremenilo — ali na boljše
ali na slabše, kot tudi ne, da je to
edina možna pot, da po mirni
poti, brez uporabe sile, brez re-
volucije spremenimo sistem, ki je
bil in po mojem mnenju je preži-
vet. Tega prepričanja si nisem
ustvaril v zadnjem letu, ampak
že takrat, ko sem začel študirati
na univerzi. In sem zaradi tega
svojega prepričanja že imel teža-
ve, ko sem take trditve postavil
na napačnih mestih ali pa sem
jih govoril napačnim ljudem.
Ista stališča bi takrat zagovarjal
tudi v Ptuju, če bi v Ptuju študi-
ral.
Tednik: Zakaj prav Slovenska
demokratična zveza
Tomaž Neudauer: Slovenska
demokratična zveza ni stranka
nekih elitnih ljudi, je stranka, ki
naj bi združevala slovenske inte-
lektualce in slovensko narodno
zavestne ljudi. To pomeni, da je
lahko član naše stranke vsak, ki
sprejema naš program, da so to
ljudje, ki ta nacionalni program
Postavljajo na prvo mesto. Od
prvega dne svojega programa za-
govarjamo stališče, da. mora-Slo-
venija postati suverena država
na ozemlju, ki ga danes ima, s sr-
niostojno zunanjo politiko, s svo-
jo himno, s svojim grbom. Drža-
ja z vsemi lastnostmi samostojne
države in ne neka federalna eno-
^a. izgubljena v gigantu, kjer na-
•■od izgublja svojo identiteto. Ta
Program je mene najbolj prite-
gnil, ker mislim, da se je prav o
Jeo) xtri nas oremalo govorilo.
Ljudje so 40 let govorili, da so
najprej Jugoslovani, pa potem
Slovenci; jaz sem najprej Slo-
venc . . .
Tednik: Je deklaracija o sloven-
ski suverenosti že tisto, za kar se
zavzema Slovenska demokratična
zveza'?
Tomaž Neudauer: Deklaracija
izhaja s kongresa Slovenske de-
mokratične zveze, ki je bil teden
dni pred njenim sprejemom. De-
klaracija sama pravno ne pome-
ni v bistvu ničesar. Pomeni pa —
in to je pomembno — neko odlo-
čenost naroda, da sam kroji svo-
jo usodo. Dejansko suverenost
Tomaž Neudauer.
bo pomenila šele slovenska usta-
va. Jugoslavija danes ne more
obstajati takšna, kot je, in vedno
se bom zavzemal, da se Slovenci
od takšnih ravnanj, kot so na pri-
mer na Kosovu, oddaljimo, ker
se s tem samo blatimo pred sve-
tovno javnostjo.
Tednik: Ot>ciiiM^, zbor Sloven-
ske demokratične zveze v Ptuju ?
Tomaž Neudauer: Občinski
zbor ima malo članov, ki pa so
po strukturi in izobrazbi ljudje,
ki v Ptuju uživajo velik ugled,
vendar se doslej niso mogli »pri-
kazati« v javnosti. To pa zaradi
tega, ker je bilo še pred volitvami
v ljudeh mnogo strahu, ne samo
zaradi sebe samih, ampak pred-
vsem zaradi svojih družin. Ne,
da bi pel hvalo svoji stranki, am-
pak Slovenska demokratična
stranka ima pred drugimi pred-
nost. Ni hierarhično urejena. Ob-
činski zbor je v okviru občine in
o vprašanjih občine povsem sa-
mostojen pri sprejemanju odloči-
tev. Cilj mojega političnega delo-
vanja ni v tem, da bi v prvi vrsti
delal v dobro Slovenije, ampak
da bi delal v dobro v prvi vrsti
Ptuja. Ljudi v Ljubljani pa obve-
stim o problemih Haloz, ptujske-
ga gospodarstva, kajti za to se
verjetno v Ljubljani ne bodo sa-
mi od sebe zanimali in so vedno
veseli, da pride pobuda iz občin-
skih zborov.
Tednik: Koliko lahko občinski
zbor Slovenske demokratične zve-
ze v ptujskem parlamentu uveljavi
svoje predloge, pobude?
Tomaž Neudauer: V ptujskem
parlamentu imamo v družbeno-
političnem zboru dva poslanca, v
zboru združenega dela pa enega.
To je malo, ker je vseh poslancev
105. Vendar pa upam, da bomo s
kvaliteto dosegli, da bo za dobre
predloge glasovala večina v
skupščini. Zaenkrat je stanje ta-
ko, da ljudje ne bodo glasovali
za predloge glede na to, katera
od Demosovih strank jih je pred-
lagala, ampak bodo glasovali za
boljše predloge. Zakaj? Ker
predvidevam, ne da bi komu kar-
koli očital, da bodo na drugi
strani poslanci ZKS —SDP, so-
cialisti in liberalci slepo glasova-
li za predloge, ki jih bodo pred-
lagale njihove stranke. Od Slo-
venske demokratične zveze bi za-
to bilo krivično pričakovati, da
bo nosila enakopravno z vsemi
drugimi strankami odgovornost
za početje v skupščini, kajti le-
galni vpliv prek poslancev je mi-
nimalen. Vpliva pa lahko z bolj-
šimi predlogi, rešitvami . . . Rad
pa bi opozoril, da imamo stranke
v Demosu razdeljena področja,
kar pomeni, da se moja stranka
ne bo ukvarjala s problemi kme-
tijstva, ekologije, saj se bosta s
temi problemi ukvarjali Kmečka
zveza in Zeleni . . .
Tednik: Na politično sceno ste
stopili neobremenjeni. . .
Tomaž Neudauer: To je bi-
stvena prednost. S politiko ni-
sem začel zaradi revanšizma, ker
mi prejšnji sistem ni naredil nič
slabega, pa tudi verjetno zelo
malo dobrega; mogoče mi je vzel
nekaj pravic, za katere sem mi-
slil, da mi pripadajo, pa zaradi
tega nisem nič revanšistično raz-
položen. To je prednost. Zakaj?
K sreči bom verjetno delal v svo-
dobnem poklicu, tako da tudi ti-
sti ekonomski pritisk ki so se ga
ljudje pred volivami bali — da
če se boš ukvarjal s politiko, ki
ne bo v skladu s tem, kar je bilo
doslej, boš izgubil službo — ta
ekonomski pritisk me ne bo
obremenjeval. Prednost pa je tu-
di ta, da nimam političnih ambi-
cij. Če bi mi bila politika sred-
stvo za doseganje družbenega
ugleda, bi verjetno sčasoma po-
stal človek, ki bi stvari urejal, re-
ševal zato, da bi dosegel družbe-
ni ugled, jaz pa upam, da mi tega
ne bo treba. Prednost je tudi to,
da sem pravnik, kajti kjer je poli-
tika, je tudi pravo. Gotovo je, da
se pravnik lažje znajde, ker z
znanjem o zgodovini posamez-
nih predpisov tudi ve, kje so
vzgibi za takšen ali drugačen po-
litični sistem nastali.
Tednik: Krilatica časa, v kate-
rem živimo, je, da .^e demokracije
učimo. Kako bi to komentirali
Tomaž Neudaeur: To je krila-
tica, ki je priletela z druge strani,
ki jo v Republiki imenujejo opo-
zicija, pa to na Ptuju na žalost to
ni. Ljudje, ki so do sedaj bili na
položajih, ki so pripadali neke-
mu sloju, ker je bila tudi prejšnja
družba razslojena, so enostavno
vzeli stvari, ki niso bile v skladu
z njihovim načinom življenja in
njihovim prepričanjem, kot na-
pad nase in so zato govorili, da
se je treba demokracijo učiti, da
je treba stvari počasi reševati. S
kakšnimi banalnimi stvarmi smo
se ukvarjali v prvih mesecih de-
mokracije! S stvarmi, ki tem lju-
dem niso bile več po volji in so
jih jemali kot osebni napad. Mi-
slim, da kot politik nobene stva-
ri, ki bo naperjena zoper mojo
stranko, ne bom jemal kot napad
nase. Mislim, da bo bodoči si-
stem, ki bo nastajal počasneje,
kot smo mislili, prinesel ravno
to, da se bo preprečilo, da posa-
mezniki ne bodo mogli več svo-
jih osebnih ciljev i.adovoljevati
prek podjetij ali skupščin ali
vodstev posameznih strank. Vsak
bo vezan zgolj na svoje sposob-
nosti . . .
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
Klopotec —
rekorder
Velikanski klopotec, ki ga je v
nedeljo v Železnih dverih posta-
vilo tamkajšnje turistično dru-
štvo, se je vpisal med svetovne
rekorde. Sredi jeruzalemskih vi-
nogradov je zapel 300-kilogram-
ski kiopotec, katerega razpon ve-
trnic meri skoraj 12 metrov. Or-
jak, ki ga je izdelal mojster Emil
Prejac, bo pritegnil pozornost
mnogih domačih in tujih turi-
stov, ki bodo v jesenskih dneh
obiskovali Jeruzalem in njegovo
okolico.
LK
Foto; Dušan Loparnik
Ob prazniku KS
Dornava
in 90-letnici GD
v krajevni skupnosti Dornava
so v nedeljo praznovali 14. kraje-
vni praznik in 90-letnico obstoja
gasilskega društva. Prireditev so
pričeli s parado gasilskih društev
s prapori od gasilskega doma do
prireditvenega prostora.
Tone Velikonja, predsednik
krajevne skupnosti, je v slavnost-
nem govoru orisal vlogo gasil-
skega društva v krajevni skupno-
sti danes in v preteklosti. Pouda-
ril je, da si morajo vaščani priza-
devati, da bodo v svoji vasi živeli
Ob jubileju je Občinska gasil-
ska zveza podelila trem čla-
nom priznanja III. stopnje, in
sicer Jožetu Cigulu, Janezu Ci-
gulu in Stanku Peteršiču.       '
zdravo in dobro. Seznanil jih je
tudi, da jih v bližnji prihodnosti
čakajo volitve za organe kraje-
vne samouprave.
Slovesnosti so se udeležili tudi
podpredsednik Gasilske zveze
Anton Valentin in predsednik Iz-
vršnega sveta Janez Lah. Gospod
Lah je med drugim omenil, da
ima Dornava s svojim čudovitim
baročnim gradom vse možnosti,
da postane središče baroka. Če
se to uresniči, bi se spremenilo
življenje v celotni krajevni skup-
nosti.
Zgodovinski oris dela gasilske-
ga društva je podala sedanja taj-
nica Kristina Simonič. Gasilsko
društvo je bilo ustanovljeno 4.
julija leta 1900 s šestnajstimi čla-
ni, sedaj jih pa šteje petdeset.
Kljub težkim časom, ki so jih
preživljali dornavski gasilci, se
jim je uspelo obdržati. V letih
1960—62 so zgradili tudi nov ga-
silski dom in v tem času se je
društvo pospešeno razvijalo.
Prav tako kot se je razvijala dru-
žba v vseh gospodarskih pano-
gah, se je razvijalo tudi področje
gasilstva.
Danes se gasilci v Dornavi
lahko pohvalijo kar s tremi avto-
mobili in sodobno opremo. Se-
danja sorazmerno mlada genera-
cija bo nadaljevala svoje poslan-
stvo in tradicijo svojih prednikov
v službi ljudstva.
M. Slodnjak
Pokrajinski muzej v Ptuju
ima trgovino s spominki
v prostorih razstavišča na gradu je Pokrajinski muzej pred dnevi
odprl prvo specializirano trgovinico s spominki v Ptuju. Obiskoval-
cem so na voljo predvsem lončeni izdelki, posnetki nekaterih muzej-
skih eksponatov, kot na primer oljenke, kupijo lahko tudi lutko ku-
renta, umetniške slike in še kaj bi se našlo.
Dobrodošla novost na prvem mestu, saj marsikaterega obiskoval-
ca, ko si ogleda muzejske zbirke, zamika, da bi odnesel s seboj kakšen
trajen spominek. Razmišljati pa kaže o podobni specializirani trgovi-
ni s spominki tudi v mestnem središču.
NaV
Če se telefonski drog napije...
(Foto JB)
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
V nedeljo ob 10. uri v Narodnem do-
mu predavanje dr. Janeza Bogataja o
DOMAČI ZABAVNI GLASBI.
8 - OD TU IN TAM
30. avgust 1990 — TEDNIK
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Leskovcu več življenja
Nekoliko vzhodno od južnega
območja ptujske občine, tik ob
meji s Hrvatsko leži krajevna
skupnost Leskovec. Tja smo se z
radovednimi očmi, prazno belež-
ko in pripravljenim fotoapara-
Pred stanovanjskim blokom, pod drevesi, pred in za garažami...
tom napotili tokrat. Naš namen
je bil kot ves čas akcije ocenjeva-
nja naših vasi ugotoviti, kako ži-
vijo in kako skrbijo za svoj sre-
diščni kraj Leskovčani. V kraje-
vni skupnosti gre za dva Leskov-
ca — Spodnjega in Zgornjega.
Pravo središče je Zgornji Lesko-
vec s sedežem krajevne skupno-
sti, trgovinami, pošto, cerkvijo in
pokopališčem, osnovno šolo, ga-
silskim domom in dvema igrišče-
ma. Ocenjujemo v glavnem ta
del, torej glavni ali Zgornji Le-
skovec. Ceste na obeh straneh so
na več mestih prekopane, pa te-
Nova mrtvašnica
ga ne kritiziramo, saj je to ures-
ničevanje dolgoletne želje v obli-
ki vodovoda. Koliko črnila je bi-
lo prelitega in koliko jeznih ali
pa obupanih besed, sedaj pa je
prek haloških hribov voda ven-
darle pritekla! Nekdo pa nam
šepne na uho, da je z vodovo-
dom nekaj težav, saj nekateri, ki
se ne odločijo za priključek, na-
gajajo drugim in jim ne pustijo
kopati prek svoje posesti. Toda
to je že druga zgodba.
Središče Leskovca spominja
na preteklost. Tako staro in utru-
jeno je videti vse skupaj — od
središčnih hiš do dotrajane as-
faltne ceste in naprej do cerkve-
nega obzidja in cerkve same. Si-
cer bi ob urejenosti omenjenega
dajal podobo prijaznega trga, da
bi se turist moral ustaviti v njem.
Turistov tod verjetno potuje kar
precej, saj je do bližnjega Tra-
koščana moč priti po asfaltirani
cesti. V središče je torej ugriznil
zob časa, domačini pa so na kraj
avtobusnega postajališča dodali
še nekaj plastičnih in papirnih
odpadkov. Ob cesti do šole opa-
zimo nekaj visoke trave, že pre-
cejšnje starosti, nekoliko nas mo-
ti podoba močvirja pred dvoriš-
čem gasilskega doma in kupček
smeti v bližini ceste. Šolskega
dvorišča kosa že nekaj časa ni
obiskala, sicer bi bil videti ta
prostor pred hramom učenosti
kar v redu. Tudi okolica bloka —
ne bomo ga imenovali učiteljski,
ker se o stanovalcih nismo infor-
mirali — bi lahko dajala lepši vi-
dez. Lesene garaže bi bilo mogo-
če postaviti v vrsto, mogoče bi
bilo odstraniti navlako pred nji-
mi, pa ostanke avtomobilov za
njimi. Tudi vrečke od čipsa in še
nekaj drugih smeti ne bi bilo po-
trebno vreči po tleh.
Pokopališče je tudi tukaj na
hribu nad vasjo. Na prvi pogled
je prihod na pokopališče kar
vzpodbuden. Vidimo lepo novo
mrtvašnico in takoj za njo ob
spodnjem robu pokopališča dva
velika zabojnika. Tukaj torej skr-
bijo za zbiranje smeti. Takoj se
prepričamo, da je to le delna res-
nica. Eden od zabojnikov je bil
poln trave, drugi napolnjen ne-
kaj nad polovico. Poleg obeh pa
je bil še kup ali kupček smeti, ki
bi ga bilo zlahka stlačiti v kovin-
sko posodo. Na drugi strani po-
kopališča smo videli še velik kup
smeti, ki jih je nekdo poskušal
sežgati, toda ostanki sveč ne go-
rijo. Pokopališče ni povsem za-
grajeno, živa meja, ki je na me-
stih prekinjena, je bila porezana
s prve strani, tam je bila pokoše-
na tudi trava. Sicer za pokopališ-
če ne moremo trditi, da je zane-
marjeno, je pa potrebno rednega
vzdrževanja; po tem kliče tudi
nekaj na videz povsem zapušče-
nih grobov.
Na poti nazaj v center pokuka-
mo še za cerkveno obzidje. Tudi
tu bi morala peti kosa, predvsem
bi bilo dobro odstraniti nekaj vi-
sokih starih kopriv, ki silijo nav-
zgor ob zidu, in nujno bi bilo re-
šiti pred plevelom sicer lepe
okrasne grmičke.
Ob opazovanju Leskovca se
nikakor nismo mogli otresti vti-
sa, da kraju manjka življenja.
Vse je bilo nekako preveč mirno
in tiho. Morda več živahnosti ne
bi smeli pričakovati sredi tedna
in še to v dopoldanskem času.
Morda je bolj živo popoldan ali
zvečer, med šolskim letom. Mla-
dost in živahnost bi prinesla te-
mu sicer precej odročnemu kraju
novo podobo. Z malo »šminkeri-
je« bi lahko bil Leskovec prav
idiličen kraj v dolini pred vedno
lepimi haloškimi vzpetinami. Mu
bo to prinesel vodovod, asfaltne
povezave s svetom, telefoni, nov
urbanistični red?
Kakorkoli že, ob našem obi-
sku smo ocenjevali Leskovec da-
nes in mu ob upoštevanju vsega
dobrega in vsega slabega dali
oceno 5 (pet).
Jože Bračič
Marija Samec
Grobovi so v vrsti, nekaj je »pozabljenih«
Zgornji Leskovec iz ptujske oziroma videmske strani
Znotraj cerkvenega obzidja
21. festival
domače zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
Predprodaja vstopnic od ponedeljka,
3. septembra, v Zavodu Radio — Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6.
Sorte ozimnih žit za setev
v letu 1990/91
Nobenega dvoma ni več, da je
za nami najobilnejša žetev ozim-
nih žit do sedaj. Tako lahko pri-
čakujemo, da bomo tudi po stati-
stičnih podatkih za Slovenijo v
letu 1990 prvič presegli pri pšeni-
ci povprečni pridelek 4,00 t/ha
zrnja. Na posestvih se po dose-
danjih podatkih povprečni pri-
delki pšenice gibljejo med 5 in
7 t/ha zrnja, na KG Rakičan —
obrat Rakičan pa celo več kot
7,5 t/ha zrnja. Tudi pridelki ječ-
mena in rži so bili večinoma iz-
jemno visoki.
Tako visoke pridelke žit so v
prvi vrsti omogočile izjemno
ugodne vremenske razmere v ča-
su rasti in razvoja žit od setve do
žetve. Med temi dejavniki so bili
najpomembnejši:
— pravočasna setev v dobro
pripravljeno setvišče
— izjemno dolgo obdobje ra-
zraščanja žit zaradi visokih tem-
peratur v zimskih mesecih
— precejšnje rezerve dušika v
tleh, saj zaradi pičlih padavin od
setve do kolenčanja žit ni bilo iz-
piranja dušika
— sorazmerno hladno in vla-
žno vreme v času od kolenčanja
do cvetenja je po eni strani pov-
zročilo bujno rast ozimin, po
drugi strani pa so nizke nočne
temperature zavirale razvoj glivi-
čnih bolezni, predvsem pepelaste
plesni
— obdobje razvoja od cvete-
nja do tehnološke zrelosti posev-
kov je bilo dolgo, brez tempera-
turnih šokov in dovolj vlažno, v
času žetve pa je bilo vreme suho
in vroče. Oboje se je pokazalo v
visoki absolutni in hektolitrski
teži ter v celotni kakovosti zrnja
žit.
Seveda pa je za doseganje vi-
sokih pridelkov žit poleg ugod-
nih vremenskih razmer pomemb-
na tudi tehnologija pridelovanja.
Zaradi raznolikosti prideloval-
nih razmer v posameznih območ-
jih Slovenije je pravilen izbor
sorte eden najpomembnejših ele-
mentov tehnologije. Ob sedanjih
odkupnih pogojih oziroma ce-
nah pšenice se dosedanjim meri-
lom za izbor sort (višina, stabil-
nost in kakovost pridelka, od-
pornost na mraz, bolezni, škod-
ljivce in poleganje, dolžina ra-
stne dobe) pridružuje tudi pri-
itiernost sorte za uporabo v pre-
hrani posameznih vrst živali. Pri
tem je potrebno poudariti, da je
mogoče tudi z osnovnimi sorta-
mi pšenice (III. kakovostni ra-
zred. Bi —Bi in Ci kakovostna
skupina), kot so na primer sana,
zagrebčanka 2 in lonja, na teme-
lju veljavnih pogojev za odkup
(Kmečki glas, št. 29, 18. julij
1990) doseči ob uporabi primer-
ne tehnologije pridelovanja »11.
vrsto pšenice« in s tem višjo od-
kupno ceno.
Na temelju letošnjih in večle-
tnih rezultatov preciznih posku-
sov s sortami ozimnih žit, ki jih
izvajamo na štirih poskusnih me-
stih v Sloveniji, je strokovna sku-
pina za poljedelstvo določila pri-
poročene sorte ozimnih žit za se-
tev v Sloveniji v letu 1990/91. V
razpredelnici so prikazane te-
meljne lastnosti in rajonizacija
za 15 sort pšenice, štiri sorte ječ-
mena ter po eno sorto rži in triti-
kala. Za vse nosile sorte pšenice
je organizirana proizvodnja se-
mena v Sloveniji, prav tako za
sorti ječmena robur in alpha ter
rž sorte danko.
Vsem pridelovalcem, ki meni-
jo, da je izbor sort prevelik pri-
poročamo, da se odločajo za no-
silne sorte ali pa za tiste, ki so
priporočene za njihovo pridelo-
valno območje. Poudarjamo, da
je ta seznam sort samo priporoči-
lo in da lahko pridelovalci izbi-
rajo med vsemi sortami ozimnih
Razpredelnica: Sortni izbor ozimnih žit za leto 1990/91
I. OZIMNA PŠENICA
Žit, ki so vpisane v Jugoslovan-
sko sortno listo.
V Sloveniji imamo tudi speci-
fične potrebe po zelo zgodnjih
sortah pšenice (setev strniščnih
dosevkov) in po resnicah (div-
jad). Žal je takih sort pšenice ze-
lo malo v sortni listi, le pri posa-
meznih pa je organizirana proiz-
vodnja semena. Najzgodnejša
sorta med priporočenimi je no-
vosadska rana 2, ki pa daje bi-
stveno nižje pridelke kot druge
sorte ter je slabo odporna proti
dolgotrajni snežni odeji in pti-
čem. To sorto lahko nadomesti-
mo s sorto ana, ki je mnogo bolj
rodovitna in le dan do dva poz-
nejša. Med resnicami je proiz-
vodnja semena organizirana le
za sorto zaječarska 149, ki jo ta-
ko priporočamo za setev na pri-
delovalnih območjih, kjer dela
škodo divjad.
Sorte trdih pšenic (Triticum
turgidum var. durum) načrtno
preizkušajo na Kmetijsko-veteri-
narskem zavodu v Novi Gorici,
kjer lahko vsi zainteresirani pri-
delovalci dobijo potrebne infor-
macije.
Elementi sortne tehnologije
priporočenih sort ozimnih žit bo-
do objavljeni v prvi polovici sep-
tembra v Kmečkem glasu v sklo-
pu priporočil ob setvi ozimin.
Zoran Čergan, dipl. inž. agr.
Andrej Žemljic, dipl. inž. agr.
KMETIJSKI INSTITUT
SLOVENIJE.
TEDNIK - 30. avgust 1990
OD TU IN TAM — 9
Z MIRKOM VINDISEM NA ROGU
»Ničesar ne napovedujem. . .«
Rogla je bila avgusta prava
športna Meka. Kdor je tam pre-
življal dopust, je lahko videl
marsikaterega znanega jugoslo-
vanskega športnika. Slajvec je bi-
lo rokometnih ekip, med njimi
tudi jugoslovanska izbrana ekipa
s Svetlano Kitic na čelu.
Na stadionu so nove izkušnje
nabirali mlajši in starejši atleti.
Vsako dopoldne je svojih pet-
najst kilometrov pretekel tudi
znani ptujski maratonec Mirko
Vindiš. Toliko jih je bilo ponava-
di tudi ob popoldnevih, ko se je
ob stadionu znašlo več radoved-
nežev, med njimi sem bila tudi
sama. Podobno kot drugi sem
štela kroge, ki jih je Mirko prete-
Mirkov idealni maraton: da sei
dobro pripravljaš, še boljše\
spočiješ, da je proga ravna, poi
možnosti navzdol, da je vremel
idealno in da so nagrade su-]
per.
kel: deset, petnajst, dvajset in
več. En krog je dolg 400 metrov,
in če je maraton dolg 42 kilome-
trov, je potrebno preteči 105 kro-
gov.
Mirkove priprave na Rogli
(pričel jih je 14. avgusta, konča-
ne bodo jutri, ko bo odpotoval v
Split) je financirala Atletska zve-
za Jugoslavije. Ta je dala denar
tudi za priprave drugega jugoslo-
vanskega maratonca Sava Alem-
biča, ki vsaj zaenkrat ni Mirkov
pravi konkurent.
Evropsko atletsko prvenstvo v
Splitu je prvo Mirkovo evropsko
prvenstvo. Vstopnico zanj si je
pridobil brez posebnih težav.
Zmagal je na državnem prven-
stvu in udeležba v Splitu je po-
stala resničnost. 42 km dolgo
progo je pretekel v dveh urah 23
minutah in 35 sekundah. Njegov
najboljši čas je še vedno dve uri
13 minut in 39 sekund; dosegel
ga je na newyorškem maratonu.
Trening na Rogli sta začrtala
skupaj s trenerjem Ljubom Cuc-
kom. Do 26. avgusta sta planira-
la že omenjenih 30 kilometrov
dnevno, v zadnjem tednu pa lah-
kotni trening, v okviru katerega
je Mirko vadil izteke.
Mirko pravi, da bo konkuren-
ca v Splitu izredno močna. Naj-
močnejši so Italijani, svetovna
velesila. Po njegovem bi si mora-
li pripeti vsaj dve medalji. Da
^re na letošnjem evropskem at-
etskem prvenstvu zares za hudo
konkurenco, pove tudi podatek,
da ni niti ene države, ki ne bi
imela vsaj enega dobrega mara-
tonca.
Mirko še posebej omenja Itali-
jana Bordina, ki brani naslov ev-
ropskega prvaka izpred štirih let,
tretjeuvršcenega s svetovnega pr-
venstva in olimpijskega prvaka
iz Seula.
Glede svoje uvrstitve v Splitu
pa je bil Mirko zelo kratek:
»Imam jo v mislih, pa je ne iz-
dam.«
Na Rogli se najboljši jugoslo-
vanski maratonec pripravlja že
deseto leto, saj kot zatrjuje, ta
nudi vse za dober trening. Manj-
ka le steza za daljše proge; vča-
sih je bila, sedaj pa je zaradi pa-
stirjev prostor omejen — žice je
težko premagovati.
Mirko trenira sam, brez druž-
be. To ga ne moti, celo ustreza
mu, saj se je tako navadil. Na
Rogli lahko brezplačno upora-
blja vse objekte, saj je Unior Zre-
če njegov sponzor.
Maratonski tek je po besedah
izkušenega maratonca bolj ali
manj loterija. Veliko dejavnikov
je, ki ti lahko onemogočijo
uspeh, pa če si še tako pripra-
vlien.
Slovenski atleti in atletinje, ki,
nastopajo v Splitu: Rok Kopi-\
tar, Miro Kocuvan, Borut Bi-\
lač, Sašo Apostolovski, Živkoi
Romeo, Goran Kabič, Mirko
Vindiš, Milan Balek, Marjana.
Lužar, Brigita Bukovec in Sil-
va Rožič-Vivod. \
"Kaj je najtežje pri maratonu?
»Najhujše je, če začneš hitrejCj
kot si pripravljen. Kriza nastopi
okrog 20. kilometra, ko dobiš ta-
ko imenovane >težke noge< in ne
gre več. Takrat te niti bog ne mo-
re več rešiti.«
Najboljši tek? »Zame je dober
vsak tek, ki sem ga dobro prete-
kel. Naj omenim Seul, New
York, pa morda tudi Rim, kjer
sem bi na svetovnem prvenstvu
štirinajsti. Najraje pa bi pozabil
državno prvenstvo v Zagrebu, ko
sem zaradi žuljev odstopil. Zato
tudi nisem mogel nastopiti na ev-
ropskem prvenstvu v Stuttgartu
pred štirimi leti.«
Progo v Splitu poznate? »Po-
znam io, je zelo težka v fizičnem
in psihičnem smislu. Ima okoli
350 metrov višinske razlike. Te-
kli bomo štiri kroge po deset ki-
lometrov, kar je psihično izredno
naporno. Split ni idealen za ma-
ratonski tek. Naj še povem, da
Atletska zveza Jugoslavije ne po-
stavlja pogojev za uvrstitev na
evropskem prvenstvu. Ta prven-
stva so bolj ali manj za slavo.«
Tudi jeseni bo Mirko veliko
tekel. Po Splitu načrtuje udelež-
bo na več mednarodnih tekmah.
Gre za krajše teke — od 10 do 21
kilometrov. Takih tekov je lahko
v eni tekmovalni sezoni več, ma-
ratoni so v najboljšem primeru
lahko le trije. Lahko jih je tudi
več, samo vprašanje je, kakšni
bodo. Mirko pravi da bo letos
tekel še na enem velikem marato-
nu — ali v New Vorku ali v Ca-
priju (Italija). Mirkovi cilji za
bodočnost pa so še olimpijske
igre in izboljšanje dosedanjega
najboljšega časa.
V Splitu bo Mirko tekel zadnji
dan evropskega prvenstva —
1. septembra. Držali bomo pesti.
Majda Goznik
VINSKO ROMANJE V GOMILICO
Na ogled deželne razstave
Kultura vina
Osmega junija so muzejski, ar-
hivski in bibliotekarski delavci
skupaj odromali v Avstrijo. Če si
sposodimo cerkveno terminolo-
gijo, lahko rečemo, da je bil vr-
hunec vinskega romanja v svetiš-
ču Gamlitz (Gomilica), in sicer
na deželni razstavi VVeinkultur
(kultura vina). Razstava je odpr-
ta od 18. aprila in vse do letoš-
njega svetega Martina (II. II.).
Tako bo vinski patron Martin le-
tos na eni strani zaprl omenjeno
razstavo ter na drugi strani, tako
kot vsako leto, spremenil mošt v
vino (upajmo, da v dobro!).
Ptujski vinski ambasadorji na deželni razstavi VVeinkultur v Gomilici
Razstava Kultura vina želi
opozoriti oz. opozarja na najra-
zličnejša vprašanja, ki so poveza-
na z vinom. Razdeljena je na ne-
kaj manj kot dvajset problem-
skih sklopov, od katerih nam
Vsak po svoje govori o vinu. Vi-
no je osnovno izhodišče in rdeča
nit tako raziskav kot razstave.
Problematiko osvetljujejo iz ra-
zličnih aspektov: botaničnega.
Pedološkega, klimatskega, zgo-
dovinskega, umetnostnega, etno-
loškega, religioznega, pravnega,
ergološkega itn. Sprehod skozi te
različne »vinske« aspekte se se-
\'eda konča v vinski kleti v dvor-
cu Gamlitz. Vsi ti različni sklopi
nam govorijo o številni tematiki,
ki jo imenujemo kultura vina /
^'nska kultura.
Razstavni prostor je ujet v več
•"azstavnih sobah in tudi na pro-
stem. Tematski sklopi so prostor-
sko ločeni. Pri vhodu se srečamo
s povečanimi modeli očesa, nosu
in jezika, ki nas opozarjajo na
pivski bonton, in sicer da je vino
potrebno najprej pogledati, po-
vonjati in šele nato okusiti. Ko
vstopimo skozi vrata razstavišča,
nas vinsko popotovanje popelje
skozi različne razstavne prostore,
ki so tematsko razdeljeni na:
Podnebje, lega, tla, Pratrta, Po
poteh stare kulture. Od antike do
srednjega veka. Kult in religija,
Vinska kultura pri narodu in na
dvoru. Vino in pravo. Ponareja-
nje vina. Vino kot vir blagosta-
nja. Globina let. Prava mera in
čez mero. Vino kot ljudsko zdra-
vilo. Vino in glasba. Odsevi (vino
in likovna umetnost). Mini skan-
sen na prostem, sodarstvo in
majhen prikaz sodobne vino-
gradniške in vinarske tehnologi-
je. Vinogradniško in vinarsko
orodje. Delo, vsakdanje življenje
in narodna kultura, Enologija ali
znanost o vinu, Bistrenje, zorenje
in užitek (v kletnih prostorih).
Razstava je zanimiva in pou-
čna tako po vsebinski plati kot
po načinu postavitve. Je dober
primer sinhronizacije vsebine in
oblike (raziskovalne metodologi-
je z razstavno). Dobra razisko-
valna metodologija je osnovni
pogoj za dober koncept razstave!
To, kar se lahko od takšne raz-
stave naučimo v Ptuju — mestu
muzeju, je spoznanje, da so tudi
muzeji in muzejske razstave lah-
ko produktivne dejavnosti, ki
nam dvigujejo življenjski in civi-
lizacijski standard.
Deželna razstava Kultura vina
v Gomilici si je za svoj geograf-
ski okvir izbrala Štajersko. Tako
ni mogla zaobiti slovenskega de-
la Štajerske ter s tem samega
Ptuja. Pokrajinski muzej Ptuj je
v ta namen poslal na razstavo ne-
kaj arheoloških muzealij, med
katerimi velja posebej omeniti
spomenik, posvečen Liberu in
Liberi, rimskemu bogu vina in
vinogradništva. Poleg arheolo-
škega pričevanja ptujske kulture
so na deželno razstavo romala
tudi ptujska vina. Najstarejše
med njimi, zlata trta, datira v le-
to 1917 in je najstarejše vino v
Jugoslaviji. Častitljivo poslan-
stvo je pripadlo še šiponu, letnik
1927, renskemu rizlingu, letnik
1937, rulandcu, letnik 1947, in
najmlajšemu med njimi — tra-
mincu, letnik 1957. Še posebej bi
veljalo pohvaliti gesto, da so
prav za to razstavo izdelali oma-
ro, ki varuje in reprezentira
»ptujske vinske ambasadorje«.
Ob dobri kvaliteti je pogoj za
uveljavitev na zaprtem medna-
rodnem vinskem trgu tudi dober
image.
Ob koncu še nekaj nasvetov.
Ogled razstave bi priporočal no-
voizvoljeni ptujski oblasti, da vi-
di, kakšni so trendi v sodobni
muzeologiji, kaj pomeni imeti v
»svojem« kraju atraktivno in ak-
tualno stalno ali občastno muzej-
sko razstavo, na kak način je
vpeta muzejska razstava s sprem-
ljajočimi prireditvami v funkcio-
niranje kraja itn. Pri tem naj
upoštevajo dejstvo, da predsta-
vljajo oblast Ptuja, ki ni po na-
ključju postal mesto muzej.
Ogled deželne razstave priporo-
čam tudi vsem tistim, ki imajo po
ljubiteljski ali profesionalni plati
opravek z vinom ali muzejskim
delom.
V času nakupovalne mrzlice v
Avstriji se lahko izognete prome-
tni gneči na mejnem prehodu
Šentilj tako, da prestopite mejo
pri Juriju ter se med potjo ustavi-
te še v Gomilici. Namesto vina si
privoščite malo vinske kulture.
In vite vita!
Besedilo in posnetek:
Aleš Gačnik
POGOVOR Z EN0L06INJ0 LIDIJO RUŠKO
Pri delu z vinom je vedno
nekaj romantike
Lidijo Ruška iz Ormoža poznajo ljubitelji dobrega vina od blizu in daleč. Brez dvoma zaradi materin-
ske skrbi, ki jo posveča negovanju vina v ormoški vinski kleti, in seveda tudi zaradi njenega strokovnega zna-
nja, saj sodi med elitne enologinje ne samo v slovenskem, temveč tudi r jugoslovanskem merilu. Če si bil samo
enkrat pri degustaciji r ormoški vinski kleti, ko je o posameznih sortah vina, kijih je ponujala gostom, govori-
la z nežnostjo in posebno toplino, si si njen način predstavitve in tudi njo samo zelo dobro zapomnil. Pri njej ni
nikoli neke stroge uradnosti, temveč vesel, topel nasmeh, v očeh poredne iskrice, ki človeka spravijo v dobro
voljo, pa naj tisti dan vstane s še tako levo nogo. Vedno, ko s svojo značilno kretnjo dvigne pred gosti kozarec
zlatega vina, ki je zraslo v zasebnih in družbenih vinogradih sončnih ormoško — ljutomerskih goric vidiš, da
je v njenem delu svojevrsten čar in neka posebna romantika.
Rojena je v Slavoniji, ki je si-
cer okrog njenega rojstnega kra-
ja Nove Gradiške (v bližini Sla-
vonskega Broda) ravna, vendar
je v bližini znano Brodsko vino-
Lidija Ruška na letošnjih dnevih domačega vina v Podgorcih
gorje, vidijo pa se že južni
obronki Papuka in Krndije z le-
pimi vinogradi. Ko sem jo vpra-
šala, ali se je z ljubeznijo do vina
okužila šele v Ormožu ali jo je
mogoče prinesla s sabo v svoji
podzavesti, je hudomušno doda-
la, da je nekaj najbrž ostalo v
njenih genih, saj je rojena v hiši,
kjer je bila klet, v bližini pa vino-
grad.
Po osnovnem poklicu je diplo-
mirana inženirka živilske tehno-
logije (študij je končala v Zagre-
bu)— specialist za meso, mleko
in olje. Ko se je zaposlila v or-
moški vinski kleti, je kaj hitro
spoznala, da je vinarstvo oziro-
ma proizvodnja vina najbolj ele-
gantna tehnologija. Razumljivo
je, da je ob vinu pozabila na me-
so, mleko in olje in da je potem
vino ostala edina ljubezen. Več-
krat rada reče, da ima njeno delo
resnično veliko prednosti pred
drugimi.
Letos je prvič sodelovala pri
ocenjevanju vina v mednarodni
komisiji v Ljubljani. Pri ocenje-
vanju so bile štiri ženske. »Žen-
ske smo bile dobro zastopane:
predsednica komisije je bila prof.
Dubravka Premužič, potem je bi-
la še kolegica iz Francije in ena iz
Holandije.« Ocenjevalna komisi-
ja je štela 21 članov; sočasno so
delale tri komisije, v vsaki je bilo
sedem članov. Vsaka komisija je
imela še enologa sekretarja in
prevajalko. Opravili so 1200 oce-
njevanj, čeprav je bilo prijavlje-
nih 1100 sort. Do ponovitve je
namreč prišlo, ko katera od ko-
misij ni bila povsem gotova v
svojo oceno. Vprašala sem jo, ka-
ko se počuti pri tem dokaj mo-
škem opravilu.
»Zmota je, če rečemo, da je
ocenitev vina izrazito moško ozi-
roma samo moško delo. Pri tem
delu je precej žensk — ne samo
pri tej komisiji, ker imamo baje
ženske dobro razvita čutila za
vonj, okus in za splošen vtis o vi-
nu. Vsi enologi, ki smo ocenjevali
v Ljubljani, smo bili pred pričet-
kom ocenjevanja testirani. Prof.
Šikovčeva, ki je opravila z nami
testiranje, je ugotavljala, kako
imamo razvita čutila. Tu smo žen-
ske celo boljše od moških. Pred-
vsem tisti moški, ki kadijo, imajo
pri ocenjevanju probleme, ker so
brbončice v ustih, ki zaznavajo v
vinu kislo, sladko in grenko, po-
škodovane. Seveda je zelo občut-
ljiv tudi vonj, zato ocenjevalec ne
sme biti prehlajen. Ocenjevalec
mora imeti veliko teh lastnosti da-
nih od narave, ker drugače ni mo-
goče ocenjevati nobenega živila, še
posebej pa ne vina.«
Ob ljubljanskem je podobno
ocenjevanje opravila tudi v Gor-
nji Radgoni, kjer so bila letos za-
stopana slovenska vina zasebne-
ga in družbenega sektorja. V de-
vetčlanski komisiji je bila tokrat
edina ženska, vendar se ob tem
ni nič slabše počutila, saj je to že
uigrana ekipa, ki je vajena tim-
skega dela.
V vinogradništvu in vinarstvu
je zadnji čas že veliko žensk. Ko
je Lidija pričela, jih je bilo veliko
manj. Takrat so pač mislili, da
sta vinogradništvo in vinarstvo
moški poklic. K uveljavljanju
žensk je veliko pripomogla prof.
Slavica Šikovec, ki je bila v času,
ko je Lidija pričela delati, še asi-
stentka pri prof. Veseliču. Po nje-
govem mnenju ni bilo nobenega
problema, če se z vinarstvom
ukvarjajo tudi ženske. Lidija pra-
vi, da se z moškimi kolegi dobro
razumejo.
Koliko bolj ali manj napornih
ocenjevanj opravi enolog v enem
letu? Povedala je, da bi jih težko
preštela, ker ocenjevanje v kleti
poteka vsak dan, kar je za kvali-
teto vina izredno pomembno.
Ocenjevanje poteka enkrat do
dvakrat mesečno tudi v Maribo-
ru, kjer je članica komisije za do-
delitev zaščitne znamke vina, po-
tem je tu še prerez letnika v Ma-
riboru, vmes še kakšno ocenjeva-
nje v Ljubljani, kamor prof. Ši-
kovčeva skliče slovenske enolo-
ge, potem so tu še posebni enolo-
ški dnevi, v kratkem bo potekalo
tudi ocenjevanje v Lendavskih
goricah in se tako v enem letu
nabere kar precej takšnega in po-
dobnega dela.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
V nedeljo ob 10. uri v Narodnem do-
mu predavanje dr. Janeza Bogataja o
domaČi zabavni glasbi.
10 — OD TU IN TAM
30. avgust 1990 —
TIDNIK
Takšen je grad Bori danes.
NaV
i^GRAD BORL JE LE EDEN IZMED MNOSIH
Graščaka pa
ni in ni
Kdo bo prevzel grad Bori
in kaj bo počel z njim, je
vprašanje, ki se je mnogim
zastavilo v zadnjih desetih le-
tih, ko v njem »gospodarijo«
le gradbeni delavci z Zavo-
dom za naravno in kulturno
dediščino Maribor. Edini
obiskovalci pa so ptiči, mar-
tinčki in kdaj pa kdaj tudi ti-
sti, ki so skregani z zakonom.
Grad je danes gradbeno
saniran do te mere, da ne
propada naprej, kot njegov
lastnik pa nastopa Tovarna
glinice in aluminija Boris Ki-
drič Kidričevo. Ta ga ne na-
merava urediti za svoje po-
trebe, želi ga prodati ... To
pa seveda še zdaleč ni eno-
stavno in tega tudi ni mogoče
narediti čez noč. To pač ni
hiša sredi goric, za katero da-
te oglas v časopis in se prej
ali slej pojavi kupec, za kate-
rega je dovolj to, da mu po-
kažete hišo in še tistih par tr-
sov okrog nje, in če je cena
znosna, napišete pogodbo.
Grad v domačem okolju
pomeni seveda nekaj povsem
drugega kot v Evropi in sve-
tu. Evropa je polna, če ne ta-
kih, pa podobnih gradov,
zdaj, ko se odpirata tudi Če-
škoslovaška in Madžarska, je
ponudba gradov v Evropi še
večja. In ker bo treba v grad
vložiti še ogromno denarja,
da bo zaživel v funkciji, ki
naj bi jo imel, je treba iskati
kupca tam, kjer je denar. Do-
ma ga ni. Tam, kjer je, pa se
je treba spopasti z veliko
konkurenco, poleg tega pa je
treba imeti program, kar po-
meni, da ima grad tudi okoli-
co, da ima mesto, na katere-
ga se veže, v tem primeru
Ptuj, nekaj, česar nikjer drug-
je v svetu nimajo, da so že
preverjene možnosti, kaj pro-
stor, v katerem grad stoji,
prenese. Ta prostor pa seve-
da ni omejen zgolj na hrib,
na katerem stoji, ampak sega
tudi na drugo stran Drave, in
če hočete, do najbližjega leta-
lišča in še dlje. Zidov samih
ni mogoče ponujati.
Življenje gradu Borlu in še
kakšnim 150 hektarom v nje-
govi okolici naj bi po progra-
mu, ki nastaja, dal golf. V
Razvojnem centru v Celju
nastajajo že ureditveni načr-
ti, upravnopravni postopki
tečejo, pripravlja se urbani-
stična dokumentacija, prido-
bivajo se soglasja. Vse to mo-
ra biti nared, saj ni kupca, ki
bi bil pripravljen kupiti grad
in potem čakati, da se pripra-
vi dokumentacija in načrti.
Šele takšna ponudba lahko
privabi resnega kupca. Pove-
dati je treba tudi to, da se po-
javljajo kupci, vendar brez
garancije, da bi bili sposobni
uresničiti in potem tudi ures-
ničevati program, ki je gradu
z okolico namenjen.
Ponujati grad pa še zdaleč
ni lahka zadeva. Kot smo že
zapisali, mora biti ponudba
kompleksna in možnim kup-
cem je treba predložiti na ku-
pe — recimo temu — anima-
cijskega gradiva. Grad Bori
kot eden možnih novih ev-
ropskih ali celo svetovnih
centrov za golf je bil predsta-
vljen že na Dunaju, v Frank-
furtu in na Japonskem. Za
predstavitev na Japonskem je
bilo treba v nekaj dneh pri-
praviti reklamni film, sicer s
predstavitvijo ne bi bilo nič.
Odziv je bil, vendar je o čem
konkretnem še težko govori-
ti, saj se na takih predstavit-
vah pojavljajo običajno le
posredniki, tisti, ki irha de-
nar, pa seveda ostaja neznan.
Potreben je torej čas, pa
tudi reden nadzor gradu in
smiselno je nadaljevati, pa
tudi Zakon o naravni in kul-
turni dediščini nas zavezuje,
da se s spomeniškovarstveni-
mi deli prepreči nadaljnje
propadanje. Kako hitro in
kdo je tisti, ki ga bo obudil k
življenju, pa ni v moči ne To-
varne glinice in aluminija ne
spomeniško varstvene službe,
ampak tistega, ki ima denar
in ga je pripravljen vložiti v
grad Bori.
SREDNJEVEŠKO GLEDALIŠČE V PTUJU
Uroš Trefalt
Uroš je doma v Kranju, študi-
ral pa je v Pragi na Akademiji za
lutkarstvo, kjer je končal režijo.
Sodeloval je na letošnjem semi-
narju Srednjeveško gledališče v
Ptuju v skupini, ki seje ukvarjala
s senčnim gledališčem. Sam pra-
vi, da je bil na seminarju bolj
prevajalec kot kaj drugega, kajti
seminar o senčnem gledališču je
vodila Pavla Rihova iz Prage.
No, pa je beseda dala besedo.
Uroš je nadvse prijeten sogovor-
nik in nastal je naslednji pogo-
vor.
Tednik: Kaj je odločilo, da
greste prav na praško šolo lut-
karstva?
Uroš Trefalt: Težko bi rekel,
da sem se ravno odločil. Že prej
sem se ukvarjal z gledališčem, tu-
di z lutkami. Naneslo je, da sem
naredil sprejemne izpite in ker
sem jih naredil, sem tudi dobil
štipendijo Kulturne skupnosti
Slovenije. In tako sem se odločil,
da grem študirat tisto smer, ki je
pri nas ni: lutkarstvo.
Tednik: Kje ste danes? Ste
zdaj samo na obisku v Sloveniji
in delate v Pragi?
Uroš Trefalt: Hja . . . Z eno
nogo sem v Pragi, z drugo v Lju-
bljani. Nekaj pripravljam doma,
nekaj sem že pripravil v Pragi.
Lahko rečem, da se mi ne mudi,
kar pa ne pomeni, da sem len, da
spim, da se ne ukvarjam intenzi-
vno z gledališčem . . . Iščem pa
prostor pod soncem in se mi ne
zdi potrebno, da bi v tej smeri hi-
tel. Rad bi še oblikoval nekatere
stvari, misli, ideje, s katerimi bi
potem lahko delal . . .
Tednik: Pomeni to tisto
ustvarjalno svobodo, ki je ni ali
pa je je zelo malo, če je človek v
rednem delovnem razmerju v te-
atru?
Uroš Trefalt: S tem vpraša-
njem se veliko ukvarjam. Morda
je težko delati v instituciji redno,
morda pa je še težje zunaj insitu-
cije, ker so razmere, posebej pri
nas, za svoboden poklic še vedno
zelo neugodne. Nekaj verjetno
zaradi naše majhnosti, nekaj za-
radi finančnih razmer. Pri nas je
sistem agencij, menežerjev še do-
cela nerazvit, je pa potreben za
delo svobodnih umetnikov, za
ljudi, ki ustvarjajo zunaj insitucij
nekaj, kar ni vezano na reperto-
ar, mogoče celo ne na denar . . .
Tudi pri nas se bo moralo kaj ta-
kega razviti tako kot drugod po
svetu, kjer to obstaja že leta in le-
ta.
Tednik: Lutkarstvo na Češko-
slovaškem in v Sloveniji . . .
Uroš Trefalt: Zelo, zelo težko
gaje primerjati, ker je na Češko-
slovaškem ogromno lutkovnih
gledališč, skupaj z amaterskimi
nešteto. Pri nas imamo, lahko re-
čemo, tri profesionalna lutkovna
gledališča, eno je vodilno in v
tem primeru tudi ni konkurence,
ni primerjave. Češkoslovaško
lutkarstvo ima ime v svetu, to je
pojem ... Ne gostujejo tako po-
gosto kot pri nas, imajo pa veli-
ko ime. Pri nas veliko gostujejo,
ta gostovanja nimajo nobenega
svetovnega pomena niti v razvo-
ju niti kot eksperiment niti s tem
ne pokažemo nekaj novega, ne-
kaj modernega. Gostovanja so
predvsem atraktivni turistični iz-
leti.
Tednik: Imate v mislih gosto-
vanje ljubljanskega lutkovnega
gledališča na Kitajskem?
Uroš Trefalt: Mislim, da je iti
na Kitajsko zelo poučno, pa tudi
v Mehiko in Južno Korejo, še
bolj poučno pa je za ljudi tam,
da vidijo, kakšno je slovensko lu-
tkovno gledališče. Mislim, da ta
vtis ni bil najboljši.
Tednik: Veliko ljudi je še ved-
no prepričanih, da so lutke za
otroke ...
Uroš Trefalt: Tudi to se spre-
minja — počasi, seveda. Vendar
tudi drugod po svetu razmišljajo
Uroš Trefalt.
na ta način, ponekod bolj, dru-
god manj. Mislim, da je odvisno
od lutkovnega gledališča ali od
lutkarstva na splošno, koliko bo
uspelo svojo kakovost povečati
in s tem dokazati, da je lutkovno
gledališče primerno tudi za odra-
sle gledalce . . .
Tednik: Živo gledališče in lu-
tkovno gledališče ter igralec . . .
Uroš Trefalt: Je razlika. V Pra-
gi se v lutkovni šoli igralec od pr-
vega od četrtega letnika vzgaja
prek lutke, prek mrtvega elemen-
ta, prek predmeta za lutkovno
gledališče. Na drugačen način
spoznavajo gledališče kot tisti, ki
poznajo samo živo gledališče.
Lutkovno gledališče je tako kom-
pleksno, da ima v sebi in likov-
nost in živo gledališče in glas-
bo .. .
Tednik, ivuko so udeleženci
seminarja senčno gledališče spre-
jeli seminar. Verjetno so se mno-
gi prvič srečali s to vrsto gledališ-
ča, čeprav je senčno gledališče
samo po sebi že zelo staro?
Uroš Trefalt: Ker sem že prej
imel seminarje in sem se veliko
pogovarjal z udeleženci seminar-
jev, moram reči, da je bilo sen-
čno gledališče velikokrat »na je-
dilnem listu«. Senčno gledališče
pri nas nima posebne tradicije,
malokdaj se je igralo, nimamo
niti literature. Zato menim, da je
bila ideja Metke Zobec, da pova-
bi nekoga, ki je na tem področju
profesionalec, več kot dobrodo-
šla. Udeleženke seminarja so bile
zelo navdušene in mislim, da so
se zelo veliko naučile v tem ma-
gičnem seminarju . . .
Klepet s pesnikom in pisate-
ljem Milanom Vincetičem
Lichtenberg je dejal: »Večina pesniliov pride na svet šele po
svoji smrti.« To ne velja za literata Milana Vincetiča, kajti njego-
va beseda si je že našla mesto v sodobni slovenski literaturi.
V naslednjih vrsticah želim predstaviti omenjenega avtorja, či-
gar rokopisi prav gotovo ne bodo strohneli v predalu, pač pa so se
rodili in dozoreli med bralci, ki so — po Gogoljevo rečeno — edini
učitelj književnika.
Kakšen človek je literat Milan
Vincetič?
Verjetno tak, kot so njegove
pesmi, kajti pesmi so, kot je že
dejal dobri stari Shakespeare,
moji otroci. In komu so podobni
otroci? Rekel bi, da staršem, pa
naj bodo ti kakršnikoli. Zmeraj
trdim, da sem jaz najbolj jaz, ko
se minotavrsko spopadam z be-
sedo. Ta me razgali in razsveti.
In navsezadnje — ali se tudi Sve-
to pismo ne začne s tem: Najprej
je bila beseda?
Kakšen pa sem kot »nelite-
rat«, ve moja okolica. Pravijo, da
še kar.
Poznamo vas kot pesnika in pi-
satelja. Ste nemara še kaj?
Privlači me drama. Ko opazu-
jem svet okoli sebe, se mi zdi, da
je ena sama drama, prelita v ro-
man. Ta me izziva, nekoč pa
bom jaz izzval njega. Drugače je
po meni.
Ste bolj zadovoljni s svojim pes-
niškim ali pisateljskim jazom?
Po duši in srcu sem pesnik.
Tak sem verjetno poklican v ta
zame hvaležen, za druge pa od-
večen posel. Opravljam le tisto
delo, ki ga — kot večina — naj-
bolj zmorem. Tako je to, se mi
zdi.
Ali je umetnik pasivni otrok
navdiha?
Ne, aktivni. Kaj bi z navdi-
hom, če rečem po šolsko, ki bi
mi le narekoval pesmi. Kot neki
daljni Mefisto. To ne gre. Nav-
dih sicer je, a ga je treba ujeti v
pravem trenutku. In seveda zadr-
žati. In ga vkleščiti vase. Obliko-
vati, oblikovati, oblikovati. Mno-
gokrat se mi zgodi, da iz nekega
navdiha konec koncev nastane
nekaj čisto tretjega. In tako je
prav.
Se lahko literat povsem izogne
avtobiografskemu vplivu na svoje
pisanje?
Zakaj pa naj bi se? Kaj vendar
ne počnemo vse življenje le to,
da pripovedujemo o sebi? Vsi po
vrsti. In zakaj bi se tega sramova-
li. Vsak umetnik, ki je seveda in
predvsem tudi človek, vedno le
projicira sebe, pa naj bo to Vil-
lon, Bukovvski ali Lojze Kovačič,
kajne'.' Zaznamovani smo konec
koncev le z življenjem.
Pogled v pesniški zbirki Arka
in Finska pove. da uporabljate
osemvrstični verz, ločil skorajda
ni, tuintam kakšna vejica, zven
mitološki, naslovi ciklov spomi-
njajo na usodnost, na preteklost,
npr. Stonehedge, Atlantida,
Noe ... Poezija v teh dveh zbir-
kah spominja na ljudsko blago, a
vendar je jezik samosvoj, svež, iz-
viren, vaš. Zakaj ste naklonjeni
mitološki, legendarni snovi, zakaj
izrazi kot Deuecher, Veadar?
Vedno znova se mi dozdeva,
da le ponavljamo dogodke, ki so
se zgodili. Vse te čarne pokraji-
ne, ki pa jih ni najti v suhih šol-
skih učbenikih, vidimo le v sa-
njah. Jaz jih vidim, doživljam,
skušam priklicati. Seveda z bese-
do, drugi z zvokom, barvo. Pri-
klicati je treba to zadeželje gro-
zljive lepote, ki pa ni predaleč od
smrti. Pa tudi usodnosti.
Kaj še spada v vaš pesniški
opus?
Tudi ta, za mnoge morda »ne-
sramna« pesem iz cikla Villon.
Stiha pripešači mrak
v žametne hordele
kamor hodi mladi brat
odštevat smrtne grehe
pod haldahin kjer mu madame
spregleda pol odveze
V knjigo daje skrivni znak
in kodrane pramene
in napol spuščenih gal
raca med zavese
Za mizo čepetIjavi brat
oh plamenčku leščerhe
gleda ko pešači mrak
spod njene kombineže
Katera so vaša prozna dela?
Kakšnih petnajst, morda dvaj-
set objavljenih kratkih proz in
zbirka novel Za svetlimi obzorji,
ki le po naslovu aludira na
Kranjca.
V tej knjigi, ki ste jo izdali sku-
paj s Ferijem Lainščkom, je tudi
vaša uvodna proza Korespondenca
z Borgesom. Kaj vas je pripeljalo
do tega?
To je bil pravzaprav moj obra-
čun s tem argentinskim čudežem,
ki je zastrupil celo mlado genera-
cijo — seveda tudi mene — naj-
bolj pa Bratoža, Blatnika in Gra-
dišnika — s postmodernizmom.
To je bilo čudovito. Izmišljevali
smo si cele zgodovine, jih »do-
kumentirali«, potem pa nenado-
ma ugotovili — vsaj jaz — da se
vrtim kot lisica za svojim repom.
Pa sem odvrtel nazaj in se vrnil.
Če je tako prav, bodo presodili
drugi.
Pravijo, da niste čistokrvni
Prekmurec?
V meni poje po očetovi strani
malce štajerske krvi. Pa to ni nič
narobe, kajne?
Kaj uničuje človekovo osebno
srečo? Jo lahko pomaga najti
knjiga?
Kaj jo uničuje? Kdo ve. In če
jo lahko najdeš s knjigo? Spet:
kdo ve. Knjiga je le molčeči vod-
nik skozi življenje, ki niti ne slu-
ti, kaj je sreča. In kaj je, navse-
zadnje? Zame to, za drugega ti-
sto. Knjiga je le zapeljivka. Kot
ženska. Nobena knjiga ni bila do
kraja prebrana, kot tudi nobena
ženska do kraja doljubljena. Za-
to moramo vedno znova ljubiti
in brati. Pa pisati, da se sklene
krog.
Sonja Votolen
Izšel je drugi sJovenjebistriški
zbornik
Minuli petek so v tiskarni To-
neta Tomšiča v Ljubljani sestavi-
li prvih deset izvodov drugega
slovenjebistriškega zbornika. Že
prvi, ki je izšel pred leti ob
750-letnici mesta, je s svojo vse-
bino, obogateno s številnimi fo-
tografijami in sklicami, navdušil
domačine. Bil je resnično nekaj
posebnega v nizu številnih po-
dobnih zbornikov, ki izhajajo v
Sloveniji. V njem ni bila zapisa-
na samo strogo lokalna zgodovi-
na, temveč zgodovina občine in
širšega zaledja.
Tudi drugi zbornik (uredniški
odbor in izdajateljski svet sta ga
predstavila v ponedeljek zvečer
predstavnikom družbenopoliti-
čnega živMjenja občine in tudi no-
vinarjem) je lep. Zanimiva je vse-
bina, kjer je 57 tem iz življenja
slovenjebistriške občine od naj-
starejših časov pa do današnjih
dni napisalo 52 avtorjev.
Širša predstavitev za domače
občinstvo bo zadnje dni septem-
bra. Ker so v prvih desetih po-
skusnih izvodih člani uredniške-
ga odbora in izdajateljskega sve-
ta opazili nekatere napake, ki so
se zgodile pri vezavi knjige, bodo
vsi tisti, ki so drugi zbornik že
plačali, lahko prišli ponj v pisar-
no OZKO Slovenska Bistrica (v
gradu), ko bodo v tiskarni te na-
pake odpravili. Izid drugega bi-
striškega zbornika pomeni velik
in nepozaben kulturni dogodek v
občini in daje priložnost, da se
ob njegovi zanimivi vsebini lju-
dje poglabljajo vase in v prete-
klost, pa tudi v sedanjost občine.
Izdajateljski svet in uredniški
odbor sta izida drugega zbornika
toliko bolj vesela, ker ga je uspe-
lo izdati kljub materialni stiski,
ki že dalj časa pesti kulturo.
Vida Topolovec
Delavska univerza Ptuj
vpisuje v:
- OSNOVNO ŠOLO ZA ODRA-
SLE (7. in 8. razred, brezpla-
čno)
- ŠOLO ZA UPRAVNE TEHNI-
KE (3. letnik)
- TEČAJE TUJIH JEZIKOV
ZA OTROKE IN ODRASLE:
nemški, angleški, italijanski je-|
zik ]
_I
- TEČAJ ŠIVANJA iN KROJE-
NJA
- DRUGE TEČAJE: za voznike
viličarjev, za upravljalce težke
gradbene mehanizacije, za
varnostnike, za kurjače, VPP.
VPD, strojepisja, ročnega ple-
tenja, avtogenega treninga
Možnost plačila na obroke, dijaki
in študentje imajo 10 % popusta.
Informacije in vpis; Trg MDB 2,
tel,; 771-539,
21. festival
domaČe zabavne
glasbe
od petka, 7., do nedelje,
9. septembra
Predprodaja vstopnic od ponedeljka,
3. septembra, v Zavodu Radio — Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6.
TEDNIK
— 30. avgust 1990
OD TU IN TAM - 11
Srečanje pisateljev na Štatenbergu bo na
temo Vino in literatura
Danes je bil v Slovenski Bistri-
ci posvet o pripravah in izvedbi
za 27. srečanje pisateljev na Šta-
tenbergu. Srečanje naj bi trajalo
tri dni, od 27. do 29. septembra.
Prvi dan, 27. septembra, bi bi-
lo zbirališče v prostorih knjižnice
Josipa Vošnjaka v Slovenski Bi-
strici, v nadaljevanju kosilo in
popoldanski ogled arhivske kleti
v Kovači vasi ter degustacija vin
vinskih kleti Slovenske Bistrice,
Maribora in Ptuja. Pisatelji bi se
na Štatenberg pripeljali šele zve-
čer. Drugi dan srečanja, v petek,
28. septembra, bo ob 9. uri priče-
tek delovnega srečanja na temo
Vino in literatura, ki ga bo pope-
stril nastop skupine ljudskih pev-
cev KUD Makole »Jaz pa v gori-
Pogled na dvorec Štatenberg, ki je slovenskim pisateljem nudil zatočišče
ob njihovih srečanjih polnih 25 let.
ce grem«. Po kosilu bodo nada-
ljevali simpozijski del, zvečer pa
bo predsednik skupščine občine
Slovenska Bistrica Vlado Lesko-
var pripravil sprejem za pisate-
lje, ki ga bo popestril Marko
Cvahte z monodramo »Jes sn
Vodovnikov Jurij«. Večer bodo
nadaljevali ob prijetnem pogovo-
ru, gostišče Štatenberg pa pripra-
vlja tudi pogovor pisateljev z go-
sti o tej zanimivi in priljubljeni
temi.
Delovno srečanje bodo nada-
ljevali tudi v soboto, sklenili pa
ga bodo z dogovorom za 28. sre-
čanje slovenskih pisateljev na
Štatenbergu.
Vida Topolovec
800 let križniškega reda
8. in 9. septembra bo v Ormožu osrednja slovesnost za Slovenijo
ob 800-letnici križniškega reda. Red, ki je bil ustanovljen 1190. leta v
Palestini in ki ga je potrdil papež Inocenc III., je tudi po končanih
križarskih vojnah skrbel v Evropi za razvoj šol in bolnišnic. Ustana-
vljali so številne šole, bolnišnice, gradili cerkve in drugo. Na ozem-
ljih, ki so jih prejeli od vladarjev, so ustanavljali tudi župnije. V Slo-
veniji so to pri Veliki Nedelji, v Ormožu, pri Miklavžu, v Središču ob
Dravi, pa tudi v Beli krajini v Metliki, Črnomlju, Semiču, Podzemlju
in Vinici.
Zgodovinarji pravijo, da je red v 750 letih, odkar je v Sloveniji,
veliko storil za obrambo dežele in slovenskega jezika tako na Štajer-
skem kot v Beli krajini. Že v srednjem veku je ob svojih komendah —
samostanih redno ustanavljal šole, domove za ostarele in se trudil za
boljše gospodarstvo. Leta 1899 so v Ormožu zgradili bolnišnice, da
bolnikov ni bilo potrebno pošiljati v Maribor ali Gradec. V njej so de-
lale sestre križniškega reda. Pozneje so svoje delo nadaljevale v drža-
vni bolnišnici.
8. septembra ob 17.30 uri bo o dejavnosti križniškega reda na
Slovenskem govoril prof. Ivan Lovrenčič, spored pa bo popestril Slo-
venski oktet. Osrednja slovesnost ob visokem jubileju pa bo v nede-
ljo, 9. septembra, ko bo ob 16. uri slovesno somaševanje, ki mu bosta
prisostvovala mariborski škof dr. Franc Kramberger in veliki mojster
križniškega reda dr. Arnold Wirland z Dunaja. Prireditev bo popestril
tudi pihalni orkester iz Ormoža.
Vida Topolovec
TENISi
Odprto prvenstvo Ptuja
Teniška sekcija TVD Partizan Kidričevo je organizator drugega
odprtega prvenstva ptujske občine. Prvega so izvedli lani ob postavi-
tvi reflektorjev na igriščih, razsvetljava pa omogoča tudi večerno igra-
nje. Letošnje prvenstvo bodo začeli v sredo, 5. septembra, končali pa
v nedeljo, 9. septembra. Igralni čas bo od 16. do 24. ure. Prijave spre-
jemajo vsak dan na igriščih v Kidričevem ali na telefonu 796-573.
Zadnji rok je sreda, 5. 9., do 14. ure. Gre za tekmovanje v posamični
konkurenci, za najboljše pa so pripravili lepe nagrade.
1. k.
Priprave v rokometu
z našega območja bode v prvi republiški članski rokometni ligi v
novem prvenstvu igrale najmanj dve moški ekipi, članice Drave pa v
vzhodni skupini deljene lige. Najmanj smo zapisali zato, ker se ponu-
ja možnost vstopa tudi tretje članske ekipe. Drava in Ormož sta na-
mreč ne glede na dogovore o tekmovalnih sistemih v prvi republiški
ligi. Veliko Nedeljo pa v začetku septembra čakajo kvalifikacije za
prosta mesta ob uvedbi medrepubliških in povečani republiški ligi.
Vse ekipe se zavzeto pripravljajo na novo prvenstvo, ki se bo začelo v
drugi polovici septembra, vmes pa bodo odigrale tudi večje število
pripravljalnih tekem. Zanimivo je, da bo že v prvem kolu lige članov
derbi sosedov Ormož—Drava. V prestopnem roku je Ormož ostal
brez Alana Potočnjaka, ki je prestopil k zagrebškemu Medveščaku,
pridobil pa dva igralca iz Varaždina, po eno novo ime pa je v Veliki
Nedelji in Dravi. O tem bomo še poročali, saj je do začetka prvenstev
še skoraj mesec dni.
I. k
NOGOMET
V soboto začetek v medobčinskih ligah
v novi tekmovalni sezoni bosta na območju MNZ Ptuj dve članski
ligi — prvi in drugi razred. V primerjavi s prejšnjo sezono je drugi ra-
zred enotna in ne več deljena liga.
V prvem razredu bodo Skorba, Gerečja vas, Stojnci, Dornava, Bu-
kovci, Hajdoše, Aluminij, Hajdina, Pragersko, Slovenja vas, Markov-
ci in Drava, v drugem pa Rogoznica, Apače, Spodnja Polskava, Brat-
stvo, Grajena, Gorišnica, Podvinci, Tržeč, Mladinec, Leskovec, Vi-
dem in Zgornja Polskava.
V soboto, 1. septembra, bodo ob 17. uri naslednje tekme: Skorba—
Gerečja vas, Stojnci —Dornava, Bukovci —Hajdoše, Aluminij Haj-
dina, Pragersko—Slovenja vas, Markovci —Drava, Rogoznica Apa-
če in Spodnja Polskava- Bratstvo; v nedeljo ob 10. uri pa še Graje-
na—Gorišnica, Podvinci —Tržeč, Mladinec—Leskovec in Videm —
Zgornja Polskava. Prvo kolo bodo začeli tudi mladinci in kadeti.
I. k.
Ptujčani — državni prvaki
v Tišini je bilo v soboto in nedeljo odprto prvenstvo Jugoslavije
v kolesarstvu za pionirje. Prvenstvo so pripravili prizadevni delavci
Kolesarskega kluba Tropovci.
Za mlajše pionirje je bila proga dolga 10 km, za starejše pa
20 km.
Pri mlajših pionirjih so zmagali kolesarji Krke iz Novega mesta,
Ptujčani v sestavi Robert Čajič, Aljoša Kavčevič, Boris Horvat in Mi-
ha Zohar so bili drugi, bron pa so osvojili kolesarji Casina iz Nove
Gorice.
Pri starejših mladincih so Ptujčani v sestavi Mitja Mahorič, Mi-
ran Kelner, Vid Lačen in Matjaž Černenšek za več kot pol minute
prehiteli Novogoričane in kolesarje Save iz Kranja. Srbski prvaki,
Avala iz Beograda, so za dve skundi zgrešili bronasto medaljo.
Pri posameznikih naši pionirji niso imeli toliko uspeha; kolajne
so pobrali Berce (Sava), Marcule (Krka), Hrvatin (Portorož) pri mlaj-
ših in Klemenčič (Rog), Četršič (Krško), Smokovič (Kamen Pazin) pri
starejših pionirjih.
Pri mlajših mladincih (ki pa niso vozili državnega prvenstva) je
bil Teodor Cizel drugi, Zlatko Čajič pa šesti, pri starejših mladincih
pa je Jurij Lovše zmagal, Andrej Petrovič pa je bil tretji.
Kolesarski klub Ptuj je vzoren kolektiv, z načrtnim delom bo.
kmalu imel tudi člansko ekipo. Vse priznanje za delo sta jim na prire-
ditvi v Tišini izrekla tudi predsednik Kolesarske zveze Jugoslavije in
predsednik Kolesarske zveze Slovenije. L
Članska štafeta Ptuja j
4 X 100 tretja v državi
v Sarajevu je bilo na stadionu Koševo šestintrideseto atletsko dr-
žavno prvenstvo, ki je bilo za nekatere tekmovalce zadnja priložnost
za uvrstitev na bližnje evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Spli-
tu. Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo okrog 450 tekmovalcev,
iz vseh atletskih klubov iz države. Na tekmovanju so bili doseženi do-
bri rezultati; omeniti velja novi državni rekord Snežane Pajkič v teku
1500 m.
Državnega prvenstva so se udeležili tudi ptujski atleti (6) in dose-
gli dobre uvrstitve. Posebno je odlična uvrstitev članske štafete 4 x
100 m (Robin, Horvat, Jerenko in Krabonja), ki je z rezultatom 43,86
osvojila tretje mesto. Pred njimi sta bili štefeti Crvene zvezde in Mla-
dosti iz Zagreba. Omeniti velja tudi dobri uvrstitvi Nataše Vidovič: v
teku na 200 m je bila četrta (26,30) in je za malenkost zaostala za tret-
jeuvrščeno Savičevo iz Partizana Beograd. Prav tako četrto mesto je
osvojila članska štafeta 4 x 400 m. V teku na 100 m je bila Nataša
Vidovič šesta. V kvalifikacijah na 200 m in 400 m se ptujskima atle-
toma Jerenku in Krabonji ni uspelo uvrstiti v finalni tek. V teku na
10.000 m in 5000 m je Grabar obakrat osvojil deveto mesto.     L Z.
Odlični rezultati mladih
šahistov ŠD Ptuj     ,
Nekoliko v senci velikih tur-
nirjev (medobčinski turnir v Ma-
nili, Pirčev memorial v Maribo-
ru, Kurent 90 v Ptuju) je poteka-
lo letošnje republiško šahovsko
prvenstvo za mladince in mla-
dinke v Mariboru. Izreden uspeh
so dosegli mladi šahisti ŠD Ptuj,
saj je Narcisa Mihevc osvojila 2.
mesto z enakim številom točk kot
zmagovalka Koščeva, tretja pa je
bila s pol točke zaostanka Anita
Ličina. Ob tem velja omeniti, da
Slovenija v zadnjih 10 letih ni
imela tako močne konkurence
med mladinkami, saj je najmanj
8 do 10 takih, ki se enakovredno
borijo za sam vrh.
Še večji uspeh so dosegli mla-
dinci, saj je zmagal Igor Jelen, ki
je v letošnjem letu okrepil vrste
ŠD Ptuj, Marko Tratar pa si je
delil drugo mesto.
V času, ko to poročamo, pa se
je končalo tudi državno mladin-
sko prvenstvo, kjer je največji
uspeh dosegla Narcisa Mihevc s
3. mestom in bronasto medaljo.
S tem mestom pa je tudi nasled-
nje leto Sloveniji zagotovila na-
stop dveh mladink na državnem
prvenstvu. Pri mladincih je Igor
Jelen v izredno močni konkuren-
ci s 7 točkami osvojil 7. do 12.
mesto.
Mladi šahisti ŠD Ptuj so tako
ponovno dokazali, da je potreb-
no v bodoče na njih računati, kar
je tudi vzpodbudno pred nasto-
pom ekipe v drugi zvezni ligi, na
katerega se pripravljajo tudi dru-
gi člani ekipe. Tako se je Marko
Podvršnik udeležil kvalifikacij za
republiško člansko prvenstvo,
Anita Ličina bo od 20. do 28. av-
gusta nastopila na republiškem
članskem prvenstvu, kjer brani
lanskoletni naslov. Danilo Polaj-
žer je uspešno nastopil na dveh
mednarodnih turnirjih v Švici in
ZRN, kjer je pridobil nekaj no-
vih ratinških točk. Rado Brglez
pa prav v tem času nastopa na
mednarodnem turnirju v Mad-
žarski. Narcisa bo kot perspekti-
vna mlada šahistka nastopila kot
predstavnica Šahovske zveze Ju-
goslavije na mednarodnem tur-
nirju na Nizozemskem, kar je
vsekakor priznanje za dosežene
rezultate tako v mladinski kot
članski konkurenci.
Pred odhodom na tekmovanje
v drugi zvezni ligi (od 9. do 21.
septembra v Pulju) se bodo člani
ekipe zbrali na skupnih enote-
denskih prireditvah, ki jih bo vo-
dil priznani pedagog, mednarod-
ni mojster Iztok Jelen.
Silva Razlag
12 — TV SPOREDI
30. avgust 1990 -  TEDNIK
TEDNIK - 30. avgust 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
30. avgust 1990 - TEDNIK
EDNIK - 30. avgust 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
Odprli ste nov lokal, podjetje, trgovino, gostilno . . .
Potrebujete OPOZORILNE in OBVESTILNE TABLE
ali OZNAKE!
Napisne table vam po vaših željah in potrebah obliku-
jemo in izdelamo v vseh velikostih in barvah. Obišče-
te nas lahko vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7.
do 15. ure.
Priporočamo se!
Stanko Kolarič mlajši je ogorčen nad nerazumnim dejanjem očeta.
Pogorela hiša in gasilci iz Grajene po požaru v četrtek.
POGORELI SO KOLARIČEVI NA MESTNEM VRHU
}}Le zakaj nam Je to storil!«
v noči s ponedeijiia na torek minuli teden je dtainpetdesetletni Stanko Kolarič zažgal lastno hišo na Mestnem Vrhu 94.
V njej so spali njegova žena Anica ter sinovi Stanko, Marjan in Milan. Hiša je pogorela, ostali so samo butani zidovi, zgorela
pa je tudi večina imetja, ki ga Anica in otroci niso mogli rešiti pred plameni. Gasili so ptujski in grajenski gasilci; ponovno so
morali gasiti tudi še v četrtek okoli 14. ure, saj se je vnela slama, kije po požaru ostala v bližini hiše. Milica je Stanka Kolari-
ča prijela v petek v mestu, po nekaterih informacijah pa se je miličnikom predal sam in takoj priznal krivdo. Po daljšem pogo-
voru ob prisotnosti socialnega delavca so ga čez konec tedna nastanili v domu upokojencev v Muretincih, nato pa je odšel k
sorodnikom. Anica in otroci pa prebivajo sedaj v opuščeni hiši Mestni Vrh 93, ki jim jo je radodarno odstopil sosed Albin
Kramberger.
NISO SE ZNAŠLI
Ni naš namen obešati na veliki
zvon razmer, ki vladajo v tej družini.
Najstarejši sin Stanko, ki okoli osem
let dela v Tovarni glinice in aluminija
v Kidričevem (v elektrolizi), nam je
zaupal, da so bile zadnje čase razme-
re v družini neznosne. Bil je edini, ki
je v hišo prinašal denar. Hiša je sicer
res očetova last, a je zanjo skrbel v
glavnem najstarejši sin, ki je kupoval
opremo, skrbel za mlajša brata in ma-
mo, kije gospodinjila. Ni mogel skriti
svojega ogorčenja nad očetom in je
pripovedoval, da jim vse življenje na-
gaja in jih ne pusti, da bi v miru žive-
li. Zdaj, ko je požgal hišo, so spet na
začetku in težko bo ob eni plači kar-
koli urediti.
Resnici na ljubo moramo zapisati,
da so bili Kolaričevi prepuščeni sa-
mim sebi vse do četrtka. Vsaj tak je
bil naš vtis, ko smo jih v sredo zvečer
obiskali, ker so nas obvestili njihovi
sosedje. Sami Kolaričevi niso upali
poklicati na pomoč socialne službe
ali pa se enostavno niso znašli. Tri
noči so spali pod milim nebom, pa tu-
di v strahu pred tem, da se bo oče vr-
nil in jim povzročil še kaj hujšega ...
Šele v četrtek je prišel socialni dela-
vec iz ptujskega centra za socialno
delo in se dogovoril, da bodo lahko
kupovali hrano v trgovini na naročil-
nico, nabavili kurjavo in popravili
dimnik na Krambergerjevi hiši, v ka-
teri so začasno nastanjeni. V njej tudi
ni elektrike in vode, po zagotovilu so-
cialnega delavca pa bodo s pomočjo
sosedov tudi to uredili.
Kolaričeve je obiskal tudi delavec
socialne službe iz Tovarne glinice in
aluminija in obljubil, da bodo Stanku
(mlajšemu) našli sobo v Kidričevem.
Na centru za socialno delo pa tudi
menijo, da bi bilo pogorelo hišo mo-
goče popraviti. Kolaričevi tega goto-
vo ne bodo zmogli sami, morda lahko
računajo na pomoč sosedov ali kraje-
vne skupnosti. Seveda pa hiše ne bo
mogoče popraviti brez privolitve last-
nika Stanka Kolariča, ki jo je sam po-
žgal. Zato si socialni delavec prizade-
va, da bi družino pobotal in bi skupaj
lahko poprijeli za delo.
Vprašanje je, ali je še mogoče tako
sprte člane družine pomiriti in priča-
kovati, da bodo sodelovali. Mogoče
«0 tudi drugačne rešitve, še posebej,
ker bo najstarejši sin, ki je hišo opre-
mil, vzdrževal ter preživljal mater in
dva brata, zelo težko prebolel gorje in
škodo, ki jim jc je povzročil oče.
V RAZMISLEK ...
Ne morem pa mimo občutka, ki
sem ga dobila ob stikih s ptujskim
centrom za socialno delo in nekateri-
mi prebivalci na Mestnem Vrhu. Ne
vem, ali centra za socialno delo nihče
ni dolžan obvestiti, ko se zgodijo tak-
šne nesreče, in ali je dolžan v takih
primerih pomagati. A prva reakcija,
ki sem jo doživela, ko sem jih sezna-
nila, da imajo Kolaričevi problem, je
bila: »Ja, saj to družino poznamo,
problematični so. bodo že kako .. .«-
Najbrž je to povsem normalna reakci-
ja, a moj vtis je, da bi družini, ki mor-
da ni »problematična«, priskočili na
pomoč prej. Naj mi ne zamerijo, a
človeka, ki je oškodovan normalnega
življenja zaradi razmer v družini, ven-
darle ne moremo prepustiti samega
sebi. ko ga zadene nesreča. Ne glede
na vse, kar se o njem govori in kakšna
je njegova zgodovina. Ali pa imamo
povsem različne pogledena to, kaj je
humanost in socialna pomoč.
D. Lukman
^_^losQet.ka:.NL Samec
Gnojnica še vedno v podtalje
Najbrž se še spomnite, da smo v
eni poletnih številk v članku Onkraj
Pesnice opisali težave A.-nuševih iz
Zamušanov 10, ki zaradi neposredne
bližine neurejenih hlevov Kmetijske
zadruge ne smejo uporabljati vode iz
vodnjaka, vodovoda pa nimajo in ga.
kot kaže, tudi kmalu ne bodo imeli.
Ko je Kmetijska zadruga v hleve
namestila telice, ki so morale biti v
karanteni, so odgovorni omenili tudi,
da so uredili problem odlaganja gno-
ja in zbiranja gnojnice.
Kot lahko ugotovimo tudi iz zapis-
nika inšpektorskega pregleda v juliju
in kakor smo se tudi sami prepričali v
Zamušanih, odlaganje gnoja in zbira-
nje gnojnice še vedno ni urejeno.
Gnoj odlagajo na plastično folijo, iz
katere se izcedne vode prav tako od-
tekajo v podtalje. Tja pa odteka tudi
gnojnica, kljub navideznemu zbiralni-
ku. Zdravje Arnuševih v bližini hle-
vov, predvsem pa dveh majhnih
otrok, gotovo ni dobrina, ki bi jo last-
niki hleva upoštevali, kaj šele spošto-
vali.
D. Lukman
Gnojnico in gnoj so sedaj premakniti za hišo. Je pa odlaganje ravno ta-
ko problematično, kot je bilo pred hišo. Morda so mislili po načelu: Ce
ne vidiš, ne veš. (Foto: Laura.)
ČRNA KRONIKA
Na srečo udeležencev v cest-
nem prometu v zadnjem tednu
na našem območju ni bilo večjih
prometnih nesreč in nezgod. En-
krat se je moralo ustaviti, saj jih
je bilo v zadnjem času mnogo,
mnogo preveč. Ali je to le zača-
sen predah ali pa učinek resnih
opozoril ljudi, ki so odgovorni za
varnost v cestnem prometu, pa
tudi tragičnih opozoril, ki izhaja-
jo iz poročil o prometnih nesre-
čah, bodo pokazala dogajanja iz
poročil v naslednjih tednih. Ob
tem se moramo tudi zavedati, da
stopamo v začetek novega šol-
skega leta, ko bo potrebna za
varnost naših šolarjev še toliko
večja pazljivost vseh udeležencev
v cestnem prometu.
Med cestami z največ prome-
tnimi nesrečami v Sloveniji je
prav gotovo magistralna cesta
Šentilj —Macelj, zato so prome-
tni miličniki mariborske UNZ še
posebej zaostrili nadzor na naj-
bolj kritičnih odsekih. Tudi to je
bil prispevek, da v minulem ted-
nu na tej magistralni cesti ni bilo
večjih nezgod. Omenimo naj le
eno, ki se je pripetila v soboto,
26. avgusta, na križišču proti Do-
bravi pri Mariboru. Oba udele-
ženca sta bila iz Maribora. Vzrok
je bil premajhna varnostna raz-
dalja pri enem, pri drugem pa ni-
so brezhibno delovale zavorne
luči in smerni kazalci. V nezgodi
je bil huje ranjen 5-letni deček.
OROŽARNA V NEDRČKU
Kot zanimivost navajamo re-
dek primer tihotapljenja orožja,
ki so ga odkrili naši cariniki
prejšnji petek na mejnem preho-
du v Šentilju. Postali so namreč
pozorni na za ta letni čas nekoli-
ko nenavadno oblečeno damo,
38-letno Rozalijo Satler iz nase-
lja Macelj Donji na Hrvaškem
(prvo naselje, ko magistralna ce-
sta od Podlehnika preide na
ozemlje Hrvaške). Temeljita pre-
iskava je pokazala, da je imela
ženska skrite v nedrčku kar 4 pi-
štole znamke VValter, pripadajo-
če okvire z naboji pa v higien-
skih vložkih. Res izvirno in nena-
vadno skrivališče za tihotaplje-
nje orožja! Orožje in strelivo so
ženski zasegli, plačati pa je mo-
rala tudi !0 tisočakov markoviče-
vih dinarjev kazni. Nadaljnji po-
stopek je prevzela UNZ v Krapi-
ni.
FF
osebna kronika
Rodile so:
Danica Žuran. Cirkulane 76
— Anjo; Terezija Hanžel, Terbe-
govci 29 — Tadeja; Berta Sajko,
Slape 19 — deklico; Milena
Plohi, Formin 33 — deklico;
Mirjana Kesar, Cunkovci 9 —
Aleša: Elizabeta Horvat, Grlinci
14 — deklico; Majda Galun,
Majšperk 38 — Mojco; Urška
Pogelšek, Draženci 60/a — de-
klico; Angela Cafuta, Kidričevo,
Industrijska 1 — Žana; Julijana
Vidovič. Cirkulane 85 — Marti-
na; Marta Petričič, Sodinci 53 —
Branka; Magda Sagadin, Ptuj,
Vegova 4 — Mojco; Marjeta Bu-
tolen, Žetale 80 — dečka; Otilija
Ozmec-Najvirt, Ptuj, Ulica 25.
maja 19 — Tjašo; Darinka Mo-
ge, Strnišče 10 — deklico; Ne-
venka Strnišča, Ptuj, Ulica Jože-
fe Lackove 42 — Saro; Valerija
Šprah, Zgornja Pristava 6 — de-
klico; Darinka Kodela, Ptuj, Uli-
ca 5. prekomorske brigade 1 —
Mašo; Darja Žemljic, Hum pri
Ormožu 39 — Marjano.
Poroke:
Marjan Šimenko, Ptuj, Za-
grebška 111, in Cecilija Dreven-
šek, Soviče 16; Branko Kovačec,
Zgornji Velovlek 5, in Jelka Zaj-
ko. Zgornji Velovlek 5; Miran
Brumec, Skorba 54/a, in Karoli-
na Bezjak, Krčevina pri Vurber-
gu 136; Marjan Veršič, Ptuj, Sel-
ška cesta 39, in Natalija Rogelj,
Ptuj, Selška cesta 39; Danilo
Vek, Pongrce 31, in Dragica
Kmetec, Pragersko, Ptujska cesta
12; Darko Jurgec, Ptuj, Ulica 5.
prekomorske brigade 1, in Jelka
Trstenjak, Ptuj, Mlinska cesta
17; Janko Ranfl, Muretinci 50, in
Vida Pucko. Novinci 12; Vladi-
mir Bregovič, Goričak 24, in So-
nja Skok, Goričak 24; Milan Pe-
trovič, Ptuj, Ziherlova ploščad 7,
in Kristina Žuran, Ptuj, Ziherlo-
va ploščad 7.
Umrli so:
Julijana Žunec, Hardek 44,
roj. 1926, umrla 18. 8. 1990;
Branko Gorjup, Ptuj, Trstenjako-
va ulica 7. roj. 1953, umrl 21. 8.
1990; Neža Solina, Bukovci 11.
roj. 1912. umrla 22. 8. 1990; Ja-
nez Valenko. Tibolci 5, roj. 1928,
umrl 25. 8. 1990.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio —
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.