Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 29. januvarija 1897. V ft ÍMlídŘelidíílUlfc^ AáyfcelíelS »fiíttáli efeftidkrlr fit- W áfcáfeáfeefcífc m ............. .........i Politiški oddelek. m 4 Zaključenje državnega zbora. njih Poslednje njegovo veliko delo je bilo, da je pre prečil Taaffejevo volilno reformo, ki mu pa gotovo ni pomnožila slave. Samo konservativni in liberalni listi so nekaj časa hvalili velike njegove državniške zmožnosti, a tudi te hvale je kmalu bilo konec. Sedaj ga pa presta vijo v gospodsko zbornico, zavetišče za politične penzijo Razpustil se je državni zbor, in reči smemo, da niste. Gosposka zbornica ima v svoji sredi že več mož, poslanci niso nič kaj veseli se letos razhajali. Mnoge je ki so se politično proslavili, a o vsakem lahko rečemo, obdajala misel, da se nikdar ne povrnejo več v dunajsko da se je njegova politična slava in pravo delovanje pre- državnozborsko palačo. Veter, kateri sedaj veje po Av- nehalo s tištim dnem, ko je bil poklican v ta častiti striji je še tako različen od tište sape, ki je vela pred zbor. Konservativni poslanci so bili grofu Hohenwartu šestimi trdno leti i da mnogi poslanec, stališče pod nogami ne bode upal napovedati. ki si niti Posebno tedaj še kandidature poslancem čutil pač sta- rejših večjih strank preti taka osoda, najbolje zjedinjeni levici. na čast priredili banket z velikimi ovacijami, katerega so se udeležili tudi Poljaki. svojega mnogoletnega vodje. tem so se poslovili od Po zadnjih državnozborskih volitvah zjedinjena ki je nekdaj bila tako mogočna, da je odločevala levica bila kot mogočen faktor prišla v zbor Ne da osodo avstrijskih narodov. Pa tudi nemška konservativna stela 110 poslancev, temveč je položaj bil tak, da se stranka utegne kaj zgubiti na nove stranke, ki imajo brez nje ne bi bila mogla vzdržati vlada. To je vedel sicer podobna načela, a so vendar napojena z nekim de- dobro grof Taaffe in je skušal si pridobiti jo za vlado. mokratičnim dubom ter nočejo ničesa slišati o tistem Osnoval je bil nekako tronožno večino iz Poljakov » kon okostenelem konservatizmu. servativcev in levičarjev. Ker pa je videl, da s to umetno tem î da so preprečile stare stranke, razširjenje večino bi ne mogel uspešno vladati, je hotel s svojo vo volilne pravice v dosedanjih kurijah, hotele so si zava- lilno reformo zbornico preustrojiti, a se mu ni bilo rovati svojo posest, a kakor se kaže, dosegle so baš na- posrečilo. sprotno. Ko bi bila nemška le7ica se poprijela Taaffeje-vega voliJnega nacrta z vsem naudušenjem, bi morda Kako je pa dandanes z zjedinjeno levico Člani i jo za puščajo, velik del se kar vkupe odkršil od nje. Pri letos zopet vsaj nekoliko popularna postala. Novi volilci prebivalstvu je ob vse zaupanje. Dunaj, ki je bil nekdaj jo bili semtertja podpirali. Levičarski vodje pa niso domena nemškega liberalizma, jej je popolnoma obrnil umeli duha časa in zato se pa umikajo ob koncu posta- hrbet, in tudi na Češkem se Nemci obračajo od nje, na vodajne dobe, da jih volilcem ne bode treba pometati. Štajerskem, Koroškem in tudi v drugih deželah liberalci Tako je načelnik kluba zjedinjene levice grof Kuenburg zapuščajo liberalno zastavo in hite pod nemškonarodno se že izrekel, da ne kandiduje več, o Chlumeckem se pa ali protisemitsko, da si le rešijo mandate. govori, da ga prestavijo v gospodsko zbornico in mu je Pa tudi pri konservativcih ni dosti bolje. za- ondu odmenjeno važno město. Poslanci so se lepo pošlo- četku je konservativni klub imel kacih 60 članov, a se vili v zadnji seji, podařivši mu zlat zvonec, s katerim je skrčil na polovico in po odhodu groía Hohenwarta pa menda celo razpade. Ta klub niso vezala skupna na- jih pa ne bode mogel več pozivljati k redu in miru. če se pa ne posreči, pa itak ne kot knjigoveški kjej. Za svetlobarveni papir mora biti bel slador bode treba šteti niti krajcar ja \ Jaz sem si zopet mislil, da se podjetje mora posrečiti, saj je bilo to v tistem za temnejše papirje je pa rujav slador dober. Ta lep so mora spisu tako jasno dokazano. In tako smo vsi nestrpno pri napraviti za vsak dan posebej, ker se rad skisa. čakovali, ko je imel vodni oven začeti trkati. & áfc íitífcíftA íti áfe ítUt. itl îti — â? z» s» »I» Kmetijstvo. „Naš gospod učitelj". (Spisal F. Š.) ni. (Dalje.) Moje delo norec sicer ni, pač pa sem bil vzrok » î da ga je Kapar dal postaviti, in s tem norcem se je meni pričelo povem novo življenje. Zgodilo se je pa tako le: Ko sem bil Zaplotniku zasadil vrt, hvalili so ga nekateri, drugi so pa zabavljali, češ da je drevje vsajeno preredko, da je sajenje v vrste sama igrača, da je brez pomena in da sem jaz drevje samo tako vsadil, da se skazal, da pa v resnici ne vem nič posebnega. Naj-hujši moj nasprotnik je bil bogati Kapar, najviše naseljeni Zavlačan, kateri je moral z vozom precej daleč doli hoditi po vodo, ker pri hiši in nad hišo ni bilo nika- kega studenca. Ko smo se nekega večera slučajno sešli v m gostilni in se je ravno govorilo o Zaplotnikovem vrtu, Go- n î obrnil se je Kapar k meni ter mi dejal zaničljivo: spod učitelj, če naredite, da bo voda tekla tako v breg da teče pred hišo, potem bom prepričan, da res kaj veste". „Tudi to se naredi", se mu odvrnil ravnodušno. Vsi so se zasmijali mojemu odgovoru, Kapar pa gospod učitelj, priskrbite prevzetno dostavil: „Dobro mi tako napravo, in, če imam dati iz hleva dvojico naj lepših volov in še kako kravo po vrhu, plačam vse; se vam pa delo ne posreči, poravnate vse troške Vi". če n Velja U udaril sem mu v roko, plačal svoj račun in šel. Vedi pa, da sem bil malo pred tem dogodkom v Ljubljani, in ko sem tamkaj v kavarni čital in pregle-doval razne liste, naletel sem na popis takih priprav, katere z vodnim in zračnim pritiskom ženo vodo v pre- cejšno visočino. Ker me reč zanimala, pričital sem In přišel je ta trenutek. In zbrala se je vsa Zavlaka in tudi od drugod je prišlo nekaj ljudij, ki so iz- vedeli, kaj nameravamo v Zavlaki. Mož, ki nam je ovna postavil in napeljal h Kaparju cevi, je pripravo vravnal in odprl sapo Oven zadrževaje gledalo začel butati, občinstvo pa je utihnilo iztok pred Kaparjem v na pričakovanju in dvomu : ali bo, ali ne bo ? Čez par minut se je pokazala voda ter tekla v nepretrganem curku. Jaz sem si globoko oddahnil î kajti î čeprav $em za trdno upal na dober uspeh, vender se nisem mogel uhraniti neki notranji negotovosti; Kapar je pokimal, ljudstvo pa se je čudom čudilo, kako je vender to mogoče, da voda res teče v breg, in takoj je napravo krstilo za Kapar- jevega norca. Tišti pa j so bili prej najbolj glasni in jim nikdar niso pošle zabavljice, sedaj kar nič niso vě- děli povedati, kakor da bi jim bili jeziki primrznili. Potem je Kapar povabil vaške veljake, gospoda j ki je » vina norca" postavil, in pa mene. Dal nam je najboljšega , kar ga je bilo moči dobiti v Zavlaki, mati Kapa- rica pa nam je postregla z najboljšimi jedili, kar jih je znala plačal napraviti. Po obedu je Kapar takoj v gotovini delavce in ovna. meni pa dejal : „Oprostite, gospod učitelj, da sem Vas preziral; sedaj vem, da ni-mate prazne glave. Bodiva prijatelje. Tistega dne je meni v Zavlaki izšlo solnce zado- voljstva; ljudje so me jeli spoštovati, jaz pa sem se začel čutiti srečnega in domaćega, in čim dalje več veselja sem imel do delà. Osnovali smo kmetijsko podružnico in začeli smo se shajati v posvetovanja. Ker šola za to ni bila prikladna, sezidali smo onole poslopje. Tam imamo shodnico potem shrambo za kmetijske stroje in orodja, moštárno kar jih ima vsa vas skupno, sadno sušilnico in vse sicer pod eno streho, pa tako ločeno > do drugo drugemu ni v napotje ali v kvaro. Kakor vidiš imamo tukaj prav za prav dve šoli; tale tukaj je za za-vlaško mladino, onale pa za gospodarje." ? Nisem se mogel načuditi pametnim naprava m v razpravo pažljivo ter si tudi zapisal dve tvrdki, ki izde- Zavlaki in toliki priljubljenosti svojega prijatelja, in sicer lujeta in postavljata take naprave: Kunz î M. Weiss- tem manj, ker mi je bilo še živo v spominu, s kakšnim M kirchen 42 1 ter Friedlànder, Wien, II./7., Dresdnerstrasse, uspehom je Zornič v Zavlaki služboval prvi dve leti. 46. Ko sem po omenjenim dogodka i přišel Dolgo časa še sva se pogovarjala s prijateljem, po 46 tem me je pa povabil, naj ostanem vsaj kaka dva dni pri njem. » Jutri delavnik", rekel, » lahko pogledava Kmetijske raznoterosti Snažnost je potrebna pri molži. Oseba. molze, naj na planine, pojuteršnem je pa praznik, in če te bo zani- si joprej umije roke in lase tako uredi, da kateri oe pride malo, se lahko vdeležiš našega shoda, zborovanja, posve- v mleko. Vime naj se vselej pred molžo umije in obriše. tovanja ali kakor hočeš to imenovati, boš vsaj vedel, kako Zavlačani porabljamo prosti čas." Ker sem se bil prav za prav namenil Mlecne posode naj bodo Čiřte in brez vsacega duha. Slednji dan naj se dobio umijejo. Plošóinaste posode se ložje sveže ohra- nijo, kakor lesene. Cedilo naj se vselej, ko se je rabilo, na pla- dobro umije in ne rabi popřej, da se posuši. nine in nisem bil vezan ne na čas ne na pot, je umevno Z mahom porasli travniki naj se jeseni ali po zimi ževo moko in še jedenkrát pobrana da sem bil takoj pri volji, prihodnji dan iti na planine, s kajnitom potresejo. Potem se pomladi pobranajo. tako da se ^ . . .. , j • i lahko mah kar luši od tal Sedaj se travnik potrese s Torna- Drugi dan sva se s prijateljem na vse zgodaj od- ť pravila z doma. Na poti mi je Zornic pripovedoval, kako pot bila je šlo s preložitvijo glavne občinske poti Prej Vinska letina v Franciji. V vsej Franciji se je lani peljala po najnižjem svetu sredi travnikov in přidělalo 49,000 000 hektolitrov vina, 18 milijonov luktolitrov več kakor predlanskim Ves lanski vinski pridelek je vreden vedno blatna i ker je bilo nekaj sveta zelo močvirnega H?4 milijonov frankov. ter se je vsa voda stékala v plitva jarka ob poti, a je na mnogih mestih tudi preplavljala pot. po dolgem prigovarjanju so se udali vsi vaščani, da so odstopili svet ob kraju ter so se radovoljno lotili del. Pot smo izpeljali Poučni zabavni ob robu travnikov tako, da je malo napeta in drži skozi vas, dočim je prej držala skozi travnike in so po-samezniki imeli iz nje speljane strme poti proti svojim hišam. Ko je bila pot dodelana, potem vaščani niso mogli prehvaliti njene zložnosti. Brž sem se prijel te prilike in sem nagovoril Zavlačane naj Bili so takoj pri volji in najprej zboljšali travnike. smo iz močvirnih tal odpeljali vodo. Po najnižjem svetu smo izkopali jarek, po katerem naj bi se odtékala voda, in od tega smo naredil po močvirnem svetu druge jarke, v ktere smo nasuli nekaj kamenja, nanj naložili vej, na veje ruš ter smo jih naposled zasuli s prstjo, da jarki niso vzeli preveč sveta ; potem smo na eni strani ob poti, na drugi strani pa ob najvišjem robu izkopali jarek i po katerem je odtékala studenčnica iz više izvirajočih studencev Na ta način smo travnike zelo zboljšali; mokrih tal ni več, ker preobilna voda lahko odteka med kamenjem v glavni jarek in potem v dolino, kadar pa dalj časa ni dežja in se je bati, da bi vtegnilo biti presuho, takrat pa u zgornjih jarkov na več krajih napeljemo vodo na travnike in si tako pomagamo. Uspeh teh naprav je čudovit. Mr se je tako zboljšala, da se gospodarji spočetka niao mogli načuditi, pridelek pa se je podvojil, pozneje, ko so začeli še gnojiti, celó potrojil., Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) Dvaininvajseto poglavje. Povratna pot. (Dalje.) tem času, ko so se na Hajitiju godili poprej omenjeni dogodki, ki so naredili žalostni konec španski naselbini v Novem Svetu, sta » Nina" prvi in „Pinta" veselo pluli proti domovini. Ta povratna pot nikakor ni bila tako lahka, kakor so si mislili. Pa-satni vetrovi, ki so gnali Kolumba z vso hitrostjo proti Novemu Svetu, so sedaj ovirali vožnjo. Vsled tega sta ladiji kake tri tedne hodili serntertja po ameriškem morju, zgubljajcč danes to, kar sta prišli včeraj. Se le v začetku februvarija je Jel vleči ugoden veter, ki jo je odnesel v Evropo. Sedaj pa , Nina ni več zadržavala „Pinte", ampak ravno nasprotno; stvar je bila taka, „Pinta 'je bila zgubila jedno prednjo jarbolo, in je vsled tega mogla imeti malo jader. Martin Pinson bil že davno opazil, da jarbola ni trdna, a se za to ni toliko změnil, kolikor treba, kajti vleklo ga je le hrepenenje po zlatu bilo Tako in enako mi Ne glede na nepriliko, se je vožnja nadaljevala brez posebnih dogodkov do 12. februvarija, ko je Ko-prijatelj pojasnjeval izpre- lumb vznemirjen opazil na nebu črn oblak, napove- membe v Zavlaki, ki so bile vse brez izjeme sad njego- dujoč vihar. vega truda. Med pogovori nama je hitro mineval čas in bilo kmalu treba misliti na vrnitev. Prešla sva bila že precej pota, poiskala več lepih razgledov in nabrala Gospod Vincenc! — zaklical je z mostiča, pojdite k meni! nekaj planinskih želišč. htevam, sva se usedla Da žádostivá tudi telesnim za Vincenc Pinson je ubogal. Noč bode nemirna, gospod Vincenc. po na pripravno mesto ter sva po- glejte one oblake, rekel je admiral. vžila, kar nam je bila Katarina dala na pot. Putem sva se odpravila proti domu. Opazil sem že sam, gospod Krištof. odgo- voril je poveljnik „Nine", a nadejam se, da se Doma sva se umila, potem sva nekoliko povečerjala pod vašim poveljstvom srečno izognemo nevarnosti. Proti elementarnim silám včasih nič ne po- ter se kmalu podala počivat, da si nabereva novih močij za juteršnji dan. maga vsa izkušenost, posebno ker se naše ladije ne odlikujejo s posebno trdnostjo. Zato bodimo pripravljeni in zaupajmo na Boga, ki je dosedaj. nas varoval. Il Beseđe Kolumbove je pretrgalo daljno grmenje. — 0, sveti Jakob, — zašepetal je Pinson, — noč bode strašna ! — Razobesite svetilnice, da „Pinta" nas ne zgubi v temoti! — zaukazal je Kolumb. Valovi so bili vedno večji in večji, kakor bi jih vzdigovala nevidna roka. Kmalu so se njih beli hrbti preteče zabliskali v nočni temi. Veter je strašno po-tegnil in na kosčke je raztrgal ostala nezadrgnena jadra. Ladiji sta postali igrača razjarjenih elementarnih sil, in sta sevzdigovali sedaj na vrhove valov, sedaj se zopet pogrezali v vodne propade, vsi tresoč se. Mornarjev se je polastil strah. Slednji je čakal vsak trenotek pogina ... Tako je minola noč. Naredil se je dan, a vihar ni pojenjal. Tedaj so mornarji po stari navadi naredili obljubo, da pojdejo na božjo pot na kako sveto mesto. Odločili so z žrebom Kolumba, da pojde, ko pride na suho zemljo v Loreto in Gvadeluno, na božjo pot k Mariji Devici. Drugi mornarji so obljubili, da pojdejo , m goloroki in bosi v bližnjo cerkev zahvalit se Materi Božji... 0 V noči od 13. na 14. t. m. je nevarnost se še povekšala. Ladiji sta se jedva držali na vodi in va. lovi so ž njima kar igrali. Kolumb je ves potrt šel k Petru Laroki... — Pridi k meni v kajuto! — rekel je. Peter je molče ubogal. Ko sta prišla v kajuto, je Kolumb obrnil se k vrlemu mornarju. — Sam Bog ve, če mi ostanemo živi, — reke je, — zato pa moramo izpolniti še jedno sveto dolž-nost. — Pojdi, poišči dva trdna sodčka in jaz pr [ pravim vse, kar je treba. S temi besedami je admiral odšel k svoji pisalni mizi, vzel je pergament in v kratkih besedah razložil svoje odkritje in zgodovino svojega potovanja, potem je pripravil drugi tak dokument. Ta čas je přišel Peter s sodčkama. Kolumb je skrbno zavil vsak izvod v jadrnino, napravil nanj napis, v katerem obljubuje 1000 cekinov tistemu, kateri ta paket dostavi kralju španjskemu, potem je pa oba paketa oklejil z voskom .I Bin ., - K • — Tukaj, Peter, — rekel je, podavši mu paketa — deni ju v sodčka in dobro ju zamaši, da bodo mogle novice o naših odkritjih priti v Evropo, ako mi poginemo. Daj Presveta Devica ugoden veter, da ju prinese v kako primorsko mesto ! ... Odkrivši se, je tiho molil. Peter je isto storil. Potem sta položila paketa v sodčka in ju dobro zamašila. — Sedaj vzemi jeden sodček, in ga vrzi v morje, ne da bi te opazili ljudje, da se ne bodo po nepo-trebnem vznemirjali. Zgodi naj se božja volja!... Drugi sodček prikrepi na krmilu ladije, da ga mo-remo spustiti na morje, ko se ladija razbije! Kolumbovi ukazi so se točno izpolnili, potem je admiral šel na mostič, pripravljen boriti se z vetrom in valovi... • Takoj, ko se je bil začel vihar, je bilo „Pinto" odneslo od admiralske ladije. Če tudi je Kolumb vso noč imel na jarboli signalno luč, vendar „Pinta" ni mogla premagovati větra in odneslo jo je proti severu. Nekaj časa je odgovarjala na znamenja „Nine", potem so pa signálně luči vedno slabše in slabše se videle, naposled so pa popolnoma izginile s obzorja. Kake tri dni je bučal vihar. Še le proti večeru dne 14. februvarija je vihar se jel polagati in pot- m nikom je zabliskal žarek upanja. Ko je dne 15. februvarija stražnik zaklical z jarbele: Zemlja! ni bilo meje veselju mornarjev, ki so zopet videli Stari Svet. Na-sprotni veter je zopet odnesel ladiji od brega in še le dne 17. februvarija, je „Nina" mogla priti do najju-gozapadnejšega iz Azorskih otokov, — Santi Marii, pripadajočemu Portugalski. Prebivalci otoka so z začudenjem zagledali malo ladijo, ki se je zasidrala ob njih obrežju po viharju, kateri bi bil mogel uničiti kakeršno koli ladijo. Trije Portugalci so prišli iz radovednosti na „Ninin" krov in se nenavadno čudili, ko so zagledali pisano pobar-vane Indijane, papige in drugo divjačino, katero je peljal Kolumb. Radovedno so poslušali pripovedovanja Špancev o Novem Svetu, ki so se jim zdela podobna pravljicam iz „Tisoč in jedne noči" in hitro so ostavili ladijo, da bi prvi sporočili čudne novice guver-nerju otoka. Drugi dan je, kakor je bilo obljubljeno, polovica mornarjev šla bosih in golorokih h kapelici Marije Device. Jedva so Španci opravili svojo pobožno mo-litev, že so jih obkolili prebivalci otoka z guvernerjem Huanom de Kastaliela na čelu in jih zaplenili. K sreči je Kolumb bil previdno ostal na ladiji. Ko je izvedel, da tega, zaradi katerega se je rušilo mejnarodno pravo, ni v njegovi oblasti, je zviti guverner hitel poravnati svoj postopek, in izpustil vjete mornarje. Da bi se izognil daljših neprijetnostij, je Kolumb odplul dne 24. februvarija. Pa nebo je sklenilo še jedenkrát poskusiti stanovitnost neustrašnega mornarja. Dne 3. marca je nastal zopet tako strašen vihar, da so vsi mislili, da poginejo. Zatekli so se zopet k veri in se zaobljubili, da obiščejo kak sveti kraj. Žreb je tudi sedaj zadel Kolumba, ki se je moral obljubiti, da obišče Marijo Devico v Centi-Heljvi. — Jaz se zares bojim, da moja prevzetnost vzbuja te viharje, — zaklical je admiral, ko je videl, da je žreb zopet njega odločil. — Najvišji mi hoče pokazati, da k odkritjem niso privele me niti moje sile, niti moja učenost, da sem jaz le ničevno orodje božje previdnosti... 0 moj Bog, pred Tabo klečim in pokorno se udajam Tvoji volji. .. Ozri se na nas greš-nike, ne pogubi nas v naših grehih, temveč reši in usmili se nas, po milosti Tvoji !... 48 sveta Marija, usmili se nas! molili so voru pojasnjuje kolike koristi mornarj i. — Če tvoja milost nas otme, bodemo se prvo soboto strogo postili! To trenotje se je od jarbol razlegel klic: zemlja, zemlja ! bilo za kmetovaîea, ko bi mogel svoje pridelke za primerno ceno prodati. Tako skladišce bilo tudi konsumentom v prid, ker bi mogli kupovati pristao blago. Posebno za povzdigo naše vinoreje bi bila naprava takega skladišča velikega pomena. Stroški za napravo takega skladišna bili res znatni, a dežela mora kaj storiti Ta klic pa vendar ni vzbudil veselja v srcih za povzdigo kmetijst?a, sicer se pa itak ni bati, da se mornarjev. Ko so vstali, so viděli, da žene ladijo z nevzdržno hitrostjo proti pribrežnim skalam. — Sveti Jakob !... Sveta Mati Božja ! Poginjamo ! tako skladišče ne rentiralo. Skladisôe bi naj bilo v Ljub ljani. Ker bo v korist, bi naj tudi město podpíralo to pod jetje. Zbornica odkáže predlog upravnemu odseku. Posl. svet. Murnik predlaga naj se vrši volitev v deželni železniški razlegel se je obupni klic mornarjev. Predlogu se pritrdi in izvolili so v železniški svet veleposest- Peter Laroka je z drugimi tiho pričakoval po- niki poslanca barona Schwegela, zastopn^ki mest in trgov posl. Višnikarja, poslanci kmetskih občin posl. Povšeta. Razne peticije in deželnosborska poročila se odkažejo pristojnim» gube, kar mu je jeden val, ki je visoko vzdignil ladijo, mu pripomogel, da je ogledal breg. Zaklinjam se pri sv. Petru, zaklical je z ve- odsekom. Prihodnja seja je jutri dne 30. jan selejšim klicem. Nahajamo se blizu nosu Laroka, moje domovinb!... On je kakor blažen skočil h krmilu, odrinil kr marja in ladijo nagnil naravnost proti skali. bil včeraj Shod zaupnih mož katoliške stranke, v Ljubljani, je odklonil kompromis z J* narodno stranko zastran državnozborskih volitev. Pomagajte, pomagajte! kričal je prestra šeni krmar, misleč, da je Peter zbláznil. Efektna loterija v prid Ljubljani. Znano je, da je po potresu deželni zbor kranjski sklenil zakon, da naj se On vodi městu ljubljanskemu v regulacijske namene dovoli najeti večje' t • I naravnost proti skali ! udarja voda ob skale?!... Vsi so padli po Petru. Proč od krmila, proč Čuvajte, ne slišite, kako î loterijsko posojilo. Ta zakon ni dobil potrjenja, ker vlada načelno ne dovoluje več loterijskih posojil. Ker město ljubljansko neobhodno potřebuje sredstev v regularične namene, je mestni župan ljubljanski g. Ivan Hribar sprožil v mestnem zboru, da klicali so mornarji. Daj ge priredi v korist Ljubljane efektna loterija. Predlog se Ti razbiješ ladije ob skali. Dvajset rok se je steg- je sprejel in dobil tudi vladno potrjenje. Ravno te dni je nilo, da bi potegnilo Petra od krmila, a on se je vanj uprl z všemi silami. Ne ovirajte me, pojdite! — zaklical je Že pet minut pa smo rešeni. Naposled je sam Kolumb přišel nančno ministerstvo dovolilo, da sme občina ljubljanska prirediti efektno loterijo, ki naj obseza jeden milijon sreëk po kroni, Podmaršal Hegedics de Tiszavôlgy. Dne-24. januv. popoludne je v Ljubljani nagloma za srčno kapjo umri zapovednik 28. divizije, podmaršal Luiovik Hegedics de krmilu, da Tiszavôlgy še le 56 let star. Pokojnik se je rodil v Levovu. vidi, kaj se je zgodilo, in ukazal je, da nimajo ovirati p°greb se íe vršil dne 27- januvarija dop. ob 10 uri iz vo- Petra, in pustili so ga na miru. Ladija je skakala na vodi, vedno bolje približajoč Ob skale udarjajcči valovi penili so se jaške bolnice z vsem vojaškim sijajem na južni kolodvor, od se skali koder so prepeljali pokojnika v Schwechat pri Dunaju, je pokopana tudi pokojnikova mati. kjer i • • prav pred njo Umri je v Ljubljani nagloma za srčno kapjo dne • § • Petrove oči so bile tako izbolčene, 25. januvarija zjutraj Jos. Frid. Seunig, veleposestnik na kakor bi hotele skočiti iz glave, ko je obupajoč krmilo obrnil na levo ... Přišel je trenotek največje ne-varnosti !... Bokalcih, podpredsednik kranjske kmetijske družbe, vitez Franc Josipovemu redu. Pokojnik ki je dosege! starost 63 let, je ... „Nina" je skočila na val, kakor konj, če ga dregneš z ostrogo. Zadela je tako hudo, da so pali skoro vsi na krovu. Hvala Bogu in vsem svetnikom na veke! je veselo zaklical Peter. Amen! — izvilo se je iz prsi vsem mornar-kateri so viděli pred seboj mirno ustje reke bil zelo poznat po deželi, ker je kot zastopnik kmetijske- . družbe bil zadnji čas vedno pri premovanjih živine. Glasbena Matica v Ljubljani priredi na v ni, p. korist pokojninskemu zakladu svojih učiteljev v čitalnični dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani tri glasbene večere in sicer dne jem, Tago ... . febr., 17. marca in 3 aprila 1897. Začetek vselej ob uri zvečer. Pri večerih sodelovali bodo člani slovenske opere, društveni učitelji in oddelek društvenega pevskega zbora. Politično društvo »Edinost« v Trstu tekom (Dalje sledi.) • dufeá&dufedufe&d^ && i&tàïtet * - s Novice. « ......................... % ww www wwwww w ww w www w wwwww w w ww w w www w w w w w w 'é zadnjega časa imelo po tržaški okolici 18 shodov, na katerih se je razpravljalo o ustanovitvi posebnega okrajnega glavarstva za tržaško okolico in za odločitev te od mesta. Shodi sa bili pomenljivi in tudi uspešni, kajti slovensko ljudstvo se je poučilo in preverilo o potrebi ustanovitve okrajnega glavarstva. Dne 26 Deželni zbor kranjski. januvarija se je sešel deželni zbor kranjski Da bi le vlada tudi vpcštevala željo ljudstva. - Brezobrestno posojilo obrtnikom in trgovcem. Znano je, da se je finančni minister izrekel proti predlogu drugi seji letošnjega zasedanja. Deželni glavar Detela na- posl. Kušar, Ferjančič in tovarišev, ki je šel na to, da naj znani, da se je deželni odbor posvetoval v predlogu posl dr Majarona se prvi rok za plačevanje brezobrestnega posojila po potresu dr Zitnika in tovarišev glede uvedenja direktnih prizadetim trgovcem in obrtnikom podaljša od jan 1897. na jan. 1901. Posl. dr. Russ je vsled tega v proračun- volitev v kmetskih občinah in da se bo dotični načrt predru gačenega volilnega reda předložil zboru v ednih prihodnih sej. skem odseku poslanske zbornice stavil predlog, da naj se Posl. grof Barbo utemeljuje svoj samostalni predlog glede nančni minister pooblasti, da sme po razmerju potrebe podalj- naprave dež. skladišča v Ljubljani. Gtovornik v daljšem go- sati rok za plačevanje posojila na 1. ian. 1901. Ta predlog: proračunskega odseka je poslanska zbornica tudi vsprejela, da si je posl. dr. Ferjančič temeljito priporočal prvotni svoj in svojih tovarišev predlog Sedaj ima torej finanČna uprava oblast podal jš ti rok Trgovci in obrtniki, ki so přejeli kako posojilo in prvega roka, če ne morejo sedaj vrniti, vlože naj torej na finančno ministerstvo piošnjo za podaljšanje prvega plačilnega roka.. Nadejati se je, da bo financna uprava, prepričavši se o slabém gmotnem stanju trgovcev in obrtnikov, tudi ugodila teh prošnjam. — Upravni svet dolenjskih železnic. Namesto dvor. svet g Fr Šukljeja imenovalo je ministerstvo članom tipravnega sveta dol. želez g. dež odb.. dr. Ivana Tavčarja — Slovenci v koroškem deželnem zboru. V seji -dne 26. je slovenski poslanec Grafenauer stavil predlog, naj se stenografični zapisnik izdaja tudi v slovenskem jeziku. Ta predlog je bil kakor ogenj v strehi. Nemci so rohneli, da je ta zahteva atentat na Nemštvo. Seveda so predlog tudi odklonili Hvalevredno od slovenske trojice je, da so ta predlog sprožili ; vedeli so pač, da nič ne opravijo, a pokazali so svojo slovensko zavednost. Tolažijo naj se, da pride gotovo 3as ko se bode tudi slovenski jezik v koroški deželni zbornici spoštoval in nepravični Nemci naj se boje trenotka, ki gotovo pride, da se bode slovenšcina tudi na Koroškem morala bolje vpoštevati kot se dandanašnji. — Okrajni sodnik v Vipavi g. Ivan Nosan je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča vipavskega. — Čitalnica v Spodnji Šiški priredi dne 2. febr. v Koslerjevi zimski [pivarni o stoletnici slovenskega Časnikar-stva v proslavo prvemu slovenskemu časnikarju Val Vodniku besedo s plesom. Vspored obsega nagovor, petje godbo in ples. Začetek ob 7. uri zveČer. Vstopnina za neČlane 50 kr. za osebo. — Izgubil se je Josip Bezlan 701etni, posestnik iz Savelj. Odšel je dne 19. jan. na svoj senožet na ljubljanskem barji, a se ni več vrnil. — Vsled preobilo zavžitega žganja zgrešil je dne 17. jan. 701etni Urban Orel iz Kokre nad Kranjem pot in pal v Gorenco ter utonil. — Naznanilo. Založništvo „Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda" přejelo je te dni toliko množino tega narodnega blaga, da vsako naročilo lehko točno izvrši. Zaloga je v trgovini Iv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov trg. — Slovenci ! Kupujte le družbine vžigalice, ker s tem razširjate slovensko ime in gmotno podpirate družbo sv. Cirila in Metoda. — Obsojen stotnik. Vojaško sodišče v Požunu je obsodilo konjiškega stotnika Petaka na dve leti ječe in zgube svojega čina, ker je bil napal svojo ženo in dva častnika iz ljubosumnosti. — Napad na zdravnika. V Parizu je přišel k zdrav-íiiku Charpentieru mej ordiniranjem neki člověk in mu rekel : „Me li poznate?" Zdravnik je res spoznal v njem nekega blazneca, katerega je zdravil. Blaznec je ustřelil nanj z revolverjem, a ga k sreci ni hudo poškodoval. — Obisk avstrijskih srednih šol. Iz uradnega lista iiaučnega ministerstva je razvidno, da je v Cislitvanski 187 gimnazij in 87 realk. Gimnazije obiskuje 61.279 dijakov, re-alke pa 26 410 dijakov. — Naročen umor. V Gross Florianu na Stajerskem je bil pred kratkim umorjen ugledni meščan in trgovec Franc Weber. Po daljši preiskavi je sodišče dalo aretovati 201et-nega hlapca Franca Kolbergerja in 161etnega Janeza Ehe-rnanna kot morilca. Kolberger je přiznal, da je Weberja umori in sicer je storil to po naročilu Weberjeve žene, katera mu je za to plačala 30 gld. Ko je Kolberger davil in ubijal Weberja, stala je Weberjeva žena za vrati in poslušala, kako gre morilcu „delo" od rok. — Odvetnik v bedi. V Kijovu se je ustřelil tamošnji odvetnik dr. M. Deutsch. Povod samomoru je nekda poman-kanje. Pred leti je bil jako obiskan odvetnik, a zadnji čas je pa zalezel v dolgove. Predno se je ustřelil je poslal upnikom svoje zavarovalne police v placilo — Dunajska akademija znanosti je sklenila poslati v Indijo več mladih zdravnikov, da bodo ondu preiskali kugo. V kratkem mladi. učenjaki odidejo z Dunaja. — Papirne kroglje zavité v aluminijeve pušice so najnovejše iznajdba nekega fransoskega častnika. Te kroglje baje prebijejo skozi kosti gladke luknje, kosti ne razdrobe, kakor svinčenke in se bodo vsled tega rane rajše zacelile in bode teiaj manj vojnih ranjencev umrlo. — Morilca — zaprli. Na Dunaju zaprli so te dni nekega Doležala, katerega dolže, da je sedemdesetletno žensko Marijo Stôger in Ano Frenzel umořil. Hodil je običajno po hišah in prodajal cikorijo. V resnici je pa le ogledoval, kje je kaj mogoče ukrasti ali oropati. Omenjeni dve ženski je našel sami doma in ju je zadusil in njiju premoženje pobral. Našli so pri njem razne stvari od teh dveh ropov. — Otroška glava. V kanalu neke hiše na Dunaju našli so te dni otroško glavo brez trupla. Policija ni mogla druzega dognati, kakor da v lotični hiši ni nobene ženske, da bi bila porodila. Otrok je přinesen z ulice in vržen v kanal. Sodi se pa, da je to storila ženska, ki dobro pozna razmere v hiši — Plesal pri pogrebu. Na Dunaju je te dni, ko so nesli nekega k pogrebu se 241etni delavec Josip Bauer urinil mej godbo in duhovnika, vodečega sprevod in jel plesati. Policija ga je zaprla Kakor se pa Kaže, da ni blazen, ter so ga izroČili deželnemu sodišcu — Odvetnik v Budimpešti. V Budimpešti je sedaj 1065 odvetnikov in 628 odvetniških kaniidatov. Budimpešta ima torej dvakrat toliko odvetnikov kakor Dunaj, da si ima polovico manje prebivalstva. — Kuga v Indiji. Zdravljenje kuge v Indiji v bolnicah z nekim posebnim serumom ima dobre uspehe. Velika težava je, da ljudje ne marajo v bolnice. Boljši bramanci rajše umro, nego bi se dali prenesti v bolnico, kjer bi morali biti v sobanah z ljuimi nižjih kast — Samomor zakonske dvojice. V Klosterneuburgu sta se ustřelila zakonska Janez in Katarina Eahm, ki ima na Dunaju neki krojaški salon — Nepošten sluga. V Krakovu je bilo te dni ulom-ljeno v železno blagajnico udove vseučiliškega rektorja in dvor-nega svetnika Teichmanna in iz nje ukradenih za 65.000 gld. denarja in dragocenosti. Policija je přijela njenega slugo Woj-ciechowskega in pri njem našla vse ukradene stvari — Volkovi na Hrvaškem so precej domači postali. Te dni so opazili tri v Maksimiru, znanem sprehajališču pri Zagrebu. — Trst ne dobi dedščine. V Genui je bil umri neki Massene in volil vse svoje premoženje, dva milijona lir, tržaškim dobrodelnim zavodom. Da svoje otroke pripravi ob dedščino, bil je postal avstrijski državljan. Kasacijsko sodišče je pa njegovo oporoko razveljaviio. — Določitev stalnih dnij za velikonočne praznike. Papež baje namerava za velikonočni praznik določiti stalni dan v letu, da se ne bodo premikali kot se sedaj. Take ureibe so nameravali upeljati že nekateri prejšnji papeži. — Nemškemu pesniku Heine-ju mislijo postaviti v Parizu spomenik. Osnoval se je za to poseben odbor. V prvi vrsti so za ta spomenik vneti židje. — Strašen vihar je minoli petek razsajal po vsej Angliji in napravil jako mnogo škode po suhem in na morju. — Samomor pri vojakih. Pri dragonskem polku na-stanjenem na Lanesku in Przeworku se je letošnjo jesen ustřelilo 14 vojakov. dû Velik potres bil je v Epiru Pokončal je mnogo vasi. Več ljudi in živine je pobite. Nesreća v plavžu. V Blahomiju na Kuskem Polj-skem se je razletel plavž Tekocina je poškropila vec sosednih poslopij, ki so pogorele. Trije delavci so poškodovani. Proti dvoboju. 400 dijakov berolinske tehnike se izreklo proti dvoboju. Osnovati mislijo nekako razsodišče, ki bode razsojalo mej njimi razne razpore. Zastrupljenje z ogljikovim okisom. V Lienzu na Tirolskem našli so te dni mrtva v svojem stanovanju po-mocnega krojača Mossbacherja in delavca Romacherja. Oba sta imela skupno stanovanje, ki se je kurilo s premogom. Po ne-previdnosti sta cev, ki pelje iz peči v dimnik, zaprla. Ogljikov okis &e je zaradi tega razlil po sobi in prouzročil smrt obeh. ušla Smolo je imel! neke graščine blizu Friedlanda dni neka dekla. Ko je zjutraj to opazil, je gra- šČinski oskrbnik skočil na konja in šel za pobeglo deklo. Neki žandar mu je povedal, da je šla na kolodvor. Na kolodvoru res najde, in hotel jo je potegniti iz vagona 'o se mu ni posrečilo, temveč dekla je njega potegnila v vagon, ker je bila močnejša, V tem je pa vlak odriail in rad ali nerad je moral se peljati do druge postaje, in plačati kažen, ker je brez vožnjega listka vstopil. Vesel je bil vendar, da je deklo dobil. V Novem Braniboru je hotel poklicati policijo na pomoč, se mu dekla nakrat na kolodvoru mej ljudmi ízgu- Vlak je zazvižgal in se odpelial, oskrbnik je pa ostal, tukaj bila. skozi okno nekega vagona mu je pa dekla zaklicala : Bogom, gospod oskrbnik!" in odpeljala se je v svojo poljsko domovino. Oskrbnik se je pa ježil, da je. imel tako smolo. suhe in mokre, luskine garje, in s tem združena ne-strpna „srbečica" ozdravi zajamčeno tudi take, kateri niso drugod ozdravljeni bili „dr. Hrebra'ova garja smrt." Cena šest goldinarjev avst. velj. proti prejpoši-ljatvi (tudi v poštnih znamkah); na kar se takoj col-nine in poštnine prosto dopošilja. Naslov: St. Ma- rien-Drogerie, Danzig (Deutschland). Tržne cene V Ljubljani dne 30. dec 1896. Pšenica gld. 9- kr. rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 6 50 kr , ajda gld. 7 — kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 5 30 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 10 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Brnu dne 27. jan. t. 1. : 46, 33, 70, 74, Na Dunaji dne 23. jan. t. 1.: 63, 24, 55, 56, 75 V Gradci dne 23. jan. t. 1.: 83, 65, 14, 75, Jedino pravi (Tinctura balsamica) lekáme pri „angelju varhu" továrně farmacevtičnih preparate v A. Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti ob- Rogatec-Slatini. činstva pred nic- Preskušen vrednimi ponareja- potrjen oblastev. zdravstvenih nosim sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najre- elneje najeeneje ljudsko do- mačo zdravilo, plučne bolesti uteši prsne ter je uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta \saka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis-njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna ,,pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe ze- leno tiskane varstvene znamke, odkloní nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo. Pazi čim ce- torej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-posnomovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pretupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. nahaja zaloga mojega balzama, naj naroči direktno na- slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini. malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone, Bosno Hercegovino malih dvoj nih steklenic 4 krone dvojnih steklenic vinarjev Ma nj majhnih predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF SIERRY, lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. Velika kraj carska loterij a Ioomostii. Srečkanje neprekljic . februvarija Glavni dobitek v . -j* » * * i?iê . i* àî V-'-'" »V:* .„V J V* •V , -1 i. \ H V« r - V •v* r m • ^ M J *■* Jw U' . t>» i ^ ; . » m- " f + 4 ' * if ■ * * J* ri" • - gotovini odbitka. Srečke á kr. priporoča J. C. Mayer b ankir Ljubljani Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.