Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan li> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr.	y
V administraciji prejeman velja:	V,
Za celo leto 12 gld., za pol le'.a G gld., za četrt leta :$ gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlštvo ln ekspedlclju v ,,katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v Hemenlšklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazuike, oh pol H. uri popoldne.
Vredništva telefon-itev. 74.
Jžitev.
129.
V Ljubljani, v petek 10. junija 1898.
Letnili XXVI
Državni zbor.
Dunaj, 9. junija.
Kaj je novega na bojišču? Nič, vse pri starem, kakor na Kubi med Španjci in Američani. In temu boju onkraj velike luže je v istini podoben boj v avstrijski zbornici. Topovi gromo od leve in desne, da se zemlja stresa, poveljniki si ubijajo glave z novimi načrti, kako bi prišli sovražniku do živega, parlamenterji z belimi zastavami se oglašajo na obeh straneh, toda možje, ki si le v boju morejo nabrati lavorik in obresto-nosnih križcev, znajo preprečiti vsako spravo in mir.
V torek je hotel grof Thun odgovoriti na interpelacijo glede graških dogodkov, skoraj vsa levica se jo zbrala pred ministerskimi sedeži, da ne presliši ministrovih besed, a \Volf in Schonerer imata drug načrt. Graška alera mora ostati na dnevnem redu. da zvite glave iztaknejo drug povod nadaljnemu boju. In res, preprečila sta ministrov odgovor, dokazala sta, da mala peščica kričačev ustrahuje ogromno večino, ki se je že naveličala žrtev v brezvspešnem boju.
In sedaj miruje orožje, sedem dni je premirja in odmora. Poveljniki pregledujejo svoje bojne črte in popravljajo razdejane utrdbe. Včeraj so po zbornici krožile razne vesti ter se razširjale po raznih listih. Govorilo se je, da grof Thun odstopi, da pride Chlumecky s Plenerjem in Madey-skim, da sc osnuje nova koalicija Poljakov z nemškimi strankami.
Kar se tiče »novih« mož, je to sedaj le prazna kombinacija in želja onih levičarjev, ki bi Bi radi pomagali iz zagate, v katero sta jih zvodila Schonerer in Wolf. Toda istina je, da levo krilo poljskega kluba, na čelu mu dr. Madeyski, dr. Ru-to\vski in dr. Levvicki, sili na to, da poljski klub z vihrajočo zastavo in godbo zapusti sedanje zaveznike ter se združi z »vstaši«.
Včeraj je poljski klub s kratkim odmorom zboroval skoraj sedem ur ter razpravljal o položaju. Seja je bila nekda precej burna, kajti sklicatelji so po vrsti zagovarjali zvezo z nemško levico. Navajali so, da se Poljaki no smejo in ne morejo izkrvaveti v boju za Cehe in za Badeni-jevi naredbi. Govorniki konservativne večine v klubu so pobijali te razloge, češ, da Nemccm ni toliko na naredbah, nego za hegemonijo, za prvenstvo. Ako se torej Poljaki združijo z Nemci, je vlada prisiljena preklicati naredbi, a posledica bode, da morajo čehi s svojimi ostalimi zavezniki začeti obstrukcijo. Vspeh posvetovanja je bil, da Poljaki vztrajajo v zvezi s klubi desnice.
Isto se govori in zatrjuje o katoliški ljudski stranki, katere velika večina, posebno desno krilo pod vodstvom Karlonovim noče besede slišati o zvezi z ostalimi Nemci, katere ima takorekoč \Volf na vajetih.
Da se je desnica zopet »zlimala«, priča tudi to, da je poseben pododsek, v katerem so Pacak, Dzieduszycki, PallTy, Karlon in Povše, že včeraj sostavil v imenu desnice izjavo, ki so bode objavila po zaključku zborovanja. Jako dvomljivo je namreč, da se skonča jezikovna debata ter izvoli jezikovni odsek, kar želi vlada in hoče tudi ve
čina. Zato so že včeraj mnogi listi trdili, da bode te dni državni zbor ali razpuščen ali vsaj zasedanje zaključeno. Na razpust državnega zbora vlada gotovo ne misli, ker nove volitve bi le pomnožile Schonererjevo trumo. Zato jo najbolj gotovo, da bodo skušali v prihodnjih dveh sejah, v torek in sredo, skončati jezikovno debato in potem pretrgati zborovanje do jeseni. A Schonerer in \Yolf s somišljeniki med nemško ljudsko stranko skoraj gotovo naredita križ čez ta račun.
Skratka: Državni zbor je podoben babilonskemu stolpu, a grof Thun še vedno upa, da se pomirijo stranke, in nima poguma, da bi jih raz-gnal na vse štiri vetrove.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. junija.
Državni zbor ima svojo prihodnjo, najbržo zadnjo ali predzadnjo sejo šele prihodnji torek. Petdnevne počitnice nastopile so po izjavi predsednika dr. Fuchsa vsled tega, ker je več poslancev izrazilo željo, da bi povodom včerajšnjega praznika radi odpotovali v domovino, in ker je za danes in jutri napovedana seja obestranskih kvotnih deputacij na Dunaju. Kaj se potem zgodi z državnim zborom, je precej jasno iz odgovora predsednikovega na vprašanje posl. Milevskega glede določitve poslovnega načrta poslanske zbornice. Dr. Fuchs je odgovoril sedeče: Znano vam je, da je vlada predložila celo vrsto nujnih in važnih predlog socijalno-političnega pomena. Vsled tega me je vprašal posl. Milevski z ozirom na veliko važnost teh predlog, ali sem voljan predložiti zbornici poslovni načrt, ki bi omogočil s pomočjo večernih in izrednih soj rešitev teh predlog rednim parlamentarnim potom. Določnega odgovora na to vprašanje tedaj nisem mogel dati, marveč sem samo izjavil, da o tem ukrepajo načelniki vseh zborničnih klubov brez razlike strank. To posvetovanje se je vršilo v ponedeljek, toda zastopniki opozicije so pokazali, tla manjšina ni voljna sodelovati, in so torej za sedaj odločno odklonili pozitivno delo. Z ozirom na to mi ni mogoče, predložiti zbornici dotični poslovni načrt. S temi besedami je predsednik povedal dovolj. Poslovnega načrta za bodoče dni ni in ga tudi ni potreba, ker se sploh več ne bo poslovalo. Prihodnji teden odgovori grof Thun na interpelacijo glede graških razmer in, kakor se pričakuje, — precizno označi vladno stališče napram zahtevam nemških kričačev, desnica objavi svoj manifest na avstrijsko prebivalstvo, v katerem se pojasni parlamentarni položaj, in potem so zasedanje odgodi ali pa zaključi. Nekateri krogi trdijo, da se vlada te dni pogaja z opozicijonalnimi strankami in skuša še jedenkrat pridobiti za mirno delo nemško kričaško kliko. Seveda se ji to no posreči.
Preme&čenje isterskega deželnega zbora iz Poreča v Pulj je zopet na dnevnem redu. Italijanska večina tega zastopa še vedno no more pozabiti »neizmerne krivice«, ki jo je storil grof Badeni, ko je na izrecno zahtevo in z ozirom na osebno varnost slovanskih zastopnikov premestil isterski deželni zbor iz poreškega lahon-
skega gnezda v Pulj. Že tedaj je navstal mej la-honstvom nepopisen krik in umevno je, da so se kričači obrnili takoj ob nastopu tudi na grofa Thuna z zahtevo, naj popravi, kar je zakrivil njegov prednik Badeni. Zapretilo se je baje vladi, da se italijanska večina ne udeleži več zborovanja, dokler ima deželni zbor in odbor svoj sedi /, v Pulju. Sedanje ministerstvo jo, kakor se poroča »N. Fr. Presse« iz Pulja, voljno posredovati v tej preporni zadevi in je poslalo deželnemu glavarju nekak zakonski načrt, da se stvar poravna ustavnim potom. G tem načrtu so se italijanski poslanci posvetovali že minuli teden, dospeli pa niso do konečnega sklepa. Kako se glasi napomi-nani načrt in kaj namerava ž njim Thunova vlada, ni znano, dvomimo pa resno, tla bi bila nameravana rešitev Slovanom pravična, in je najbrže vladi samo na tem, da pridobi nezadovoljne italijansko elemente. Ali bo morda lahonska, proti avstrijska iredenta v zvezi s socijalniini demokrati tvorila prihodnjo vladno večino ?
Izjava poljskega kluba. Načelnik vitez Jawor.ski je v sredo povabil k seji člane poljskega kluba in pri tej seji se je soglasno odobrila nastopna izjava: Poljski klub izraža svoje obžalovanje, da opozicijske stranke državnega zbora onemogočujejo vsako pozitivno delo in da niso voljne pritrditi predlogu poslanca Milevskega, ter s tem silijo vlado, da mora znova posegati po paragrafu 14., tla ustreže izvanparlamentarnim potom državnim potrebam. V odkritem prepričanju, da se zdrav razvoj ustavnega življenja zlaga z de-janjskimi potrebami države in dežela, izraža poljski klub vročo željo, da se v dosego normalne parlamentarne delavnosti čim preje poravna češko-nemški prepir s pomočjo skupnega posvetovanja obeh nasprotnih si narodov, in naglasa, da je v dosego tega namena voljan neprestano podpirati vlado grofa Thuna. Poljski klub neomajno vztraja pri načelih, ki so podlaga obstoju desnice v državnem zboru in ki so izraženo v adresnem načrtu z leta 1897.
Jžazmerje mej Grki in Turčijo je sedaj zopet normalno, ako se sme tako imenovati razmerje mej dvema državama, ki sta si bili dolgo časa v laseh. Turška posadka je do cela ostavila grško zemljo Tesalijo in zasedli so jo že grški vojaki. Seveda se prebivalstvu ni dobro godilo za časa okupacije. Opustošeno in razdejano je večinoma vse in v nekaterih krajih so razdejana tudi večinoma vsa bivališča. Grška vlada bo imela mnogo truda, predno uvede v te pokrajine zopet normalne razmere.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, dne 8. junija.
V današnji seji se je vršila razprava o nekaterih nerešenih točkah včerajšnje seje.
O prizivu Uršule Strahove glede odstranitve jednega dela njene hiše na dvorišču in napravo greznice poroča odb. Žužek. Glede odstranitve dela hiše se sklene, da sme dotični del hiše ostati še za dobo 5 let, vender mora lastnica podpisati reverz, da ga podere po preteku te dobe. Prizivu
r
gledo naprave greznice bo pa ugodi v popolni meri, ker je blizu kanal, kamor se lahko odvodi voda.
Isti odbornik poroča o prizivu Mar. Borštnikove, ker se ji ni dalo stavbinsko dovoljenje za novo zgradbo poleg I. Šusteršičevega skladišča za smodnik v Karlovskem predmestju. Prizivu se ne ugodi, ker bi dotična stavba stala preblizu omenjenega skladišča, ob jednem se pa naroči magistratu, da potrebno ukrene glede odstranitve tega skladišča.
Prizivu Line Kreuterjeve proti mag. odloku, s katerim se ji je naročilo, napraviti greznico pri hišici za hišnika, se ugodi, ker je blizu glavni kanal in ker ni dovolj prostora za tako greznico. Poroč. odb. Pavlin.
Od dolenjske državne ceste do šole na Barji se sklene mesto projektovane ceste, ki bi stala okolu 11.000 gl., napraviti stezo, katero je šolska mladina dosedaj zelo pogrešala, s potrebnimi brvmi in oddati delo M. Peruzziju za svoto 1050 gld. Poroč. odb. dr. H u d n i k.
Odb. Žužek poroča o nasvetu županovem glede določitve prostora za gradnjo nove mestne ubožnice za 100 oseb. Odbrane parcele pri Kole-ziju odsek radi vlažnosti ne smatra sposobnim za take stavbe in se vsprejme predlog, naj se magistrat ozre po drugem prostoru.
O uredbi prodaje premoga po ulicah poroča podžupan dr. B1 e i w e i s in se dotični pravilnik, kakor ga je sestavil polic, komisar oziroma polic, odsek, vsprejme brez spremembe. Vozovi za prevoz premoga bodo morali v bodoče biti označeni s številkami, na vsakem vozu pa se mora nahajati decimalna vaga, da se stranke takoj lahko prepričajo o pošteni vagi, ter tarifa za vse vrste premoga in količino 25 in 50 met. stotov. Premog se ne sme škropiti z vodo in se mu tudi ne smejo primešavati druge tvarine; polne vreče morajo biti plombovane. Voznikom - hlapcem, ki so bili že večkrat kaznovani radi nepoštenja, se mora vožnja prepovedati in se kaznuje tudi gospodar, ki bi vzel v službo takega hlapca.
(Konec sledi.)
Pritožbe zaradi dohodninskega davka.
Tekom teh dni uročevali so se plačilni nalogi glede osobncga dohodninskega davka — kakor je to razpravljal »Slovenec« dne 28. maja tega leta. Davkoplačevalcu, kateremu bi se znesek dohodka, oziroma tega davka dozdeval previsok, naj takoj vloži pismeno prošnjo na okrajno glavarstvo za podatke, po katerih se mu je zračunal ta previsoki letni dohodek. Če se mu odgovori na to pismeno prošnjo, da se ji ne more ugoditi, naj se pritoži na finančno vodstvo proti temu odloku. To pritožbo naj vloži pri okrajnem glavarstvu. Če mu finančno vodstvo ne ugodi, naj se pritoži konečno na finančno ministerstvo. Ko prejme navedene podatke, naj vloži priziv. Prizivi v tem oziru so koleka prosti.
Tukaj podajamo približne obrazce (formular) za take prizive.
Prvi obrazec služi tistim davkoplačevalcem, ki so sami napisali svoje napovedbe (fasije), drugi obrazec pa tistim obdavčencem, ki niso podali napovedbe (fasije), ampak vcenjeni bili po cenilni komisiji na podlagi podatkov, katere je davčna oblast dobila od izvedencev, ali tako imenovanih »zaupnih mož« itd.; tretji obrazec za tiste, ki niso prejeli podatkov.
I. Obrazec priziva za davkoplačevalce, ki so sami podali svoje napovedbe in ki so prejeli podatke.
Sl. c. k. okrajno glavarstvo!
Proti priloženemu plačilnemu nalogu z dne ......, katerega sem prejel dne......, vložim sledečo pritožbo:
a) Dohodke z zemljišč preračunal sem po svoji vednosti od leta 1896 in 1897 natančno povprek na.........— gld. — kr.
stroške pa v znesku na ... — » — »
torej ostaja dohodka .... — gld. — kr. (ali pa izgube1)......— » — »
V podatkih, oziroma v odgovoru c. kr. okr. glavarstva (davčne oblasti) izračunal se mi je čisti dohodek od zemljišč — gld. — kr., ne da bi se
') izguba z zemljišč je pri tistih davkoplačevalcih mogoča, ki imajo velike stroške za ponovitev vinogradov, ali ki jih je zadela kaka nezgoda (povodenj, toča itd.).
mi tudi naznanilo, kateri troški so se v poštev jemali
Ta visoki dohodek mojega zemljišča nikakor ni pravi, kar lahko dokažem, in slavna prizivna komisija se tudi lahko po izvedencih prepriča, da sem imel samo toliko — gld. — kr. dohodkov.
b)	Moje stanovanje sem cenil na — gld. — kr., stanovanje obstoji iz dveh malih sob, za katere — če bi jih prej še primerno popraviti moral — bi se dobilo najemščine komaj — gld. — kr. na leto; — ako pa odštevam od te najemščine davke, stroške za popravila, zavarovalnino in druge stroške, ostalo bi mi od najemščine komaj — gld. — kr., tedaj je ta svota per — gld. — kr., vrednost mojega stanovanja, ne pa od cenilne komisije določena svota per — gld. — kr.
c)	Od moje obrtnije: (krčme, mesarije, trgovine) imel sem leta 1897 kosmatega dohodka v
znesku per......... gld _ kr
stroške pa sem imel za nakup
blaga, za vožnje, za razsvetljavo, kurjavo, poštnino, za hrano, plačo stanovanje, darila i. t. d. služabnikom, kar znaša .....— ,, _ „
za najemščino*) obrtnih prostorov — » — » tako da ostaja . čistega dohodka.
V odgovoru c. kr. davčne oblasti pa je ocenjen dohodek mojega obrta na — gld. — kr., ne da bi se razvidelo, koliko znaša ves dohodek in koliko je stroškov.
Prosim, naj se razveljavi plačilni nalog in naj se mi na temelju mojih v prizivu navedenih podatkov odmeri osobni dohodninski davek.
II obrazec pritožbe za tiste, ki so ocenjeni bili in prejeli podatke.
Pritožba bi se glasila približno tako : Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
Proti plačilnemu nalogu z dne . . ., katerega
sem prejel dne.....leta....., vložim sledeči
priziv:
a) Dohodki z zemljišča zračunali so se mi na — gld. — kr., jaz sem imel, kar lahko dokažem, dohodka od zemljišč 1. 1896 in
1897 povprek......— gld. — kr.
stroškov za delavce, hlapce, dekle, za domače (otroke, stariše), ki so trajno pomagali pri delu, za davke, za nakup semena i. t. d. pa torej dohodka
gld.
kr.
— »
......— gld. — kr.
Ker je bila 1. 1896 in 1897 slaba letina (n. pr. vsled toče, povodnji, poginilo mi je več prašičev, ni bilo nikakoršnega sadja itd.), je moj pridelek le — gld. — kr. vreden.
Nikakor se tedaj ne morem zadovoljiti z zneskom cenilne komisije, ampak prosim, da so mi davek odmeri po mojem v pritožbi navedenem resničnem čistem dohodku . . — gld. _ kr.3
b)	Vrednost mojega stanovanja se mi je ocenila na — gld. — kr.
Ker za-se in za svojo rodbino rabim samo (1, ali 2, ali 3 itd.) sob, kar meni zadostuje, in ker moje stanovanje ni v takem stanu, da bi je zamogel v najem dati po tisti ceni, kakor jo računa cenilna komisija, zamorem ceniti svoje stanovanje komaj na.....— gld. — kr.
Vrh tega moram odštevati davke, zavarovalnino in stroške za popravila moje hiše v znesku per......... „ _ „
torej bi se morala vrednost mojega stanovanja računati samo — gld. _ kr.
c)	Dohodki iz moje krčme, kramarije, trgovine itd. cenili so se mi na . . — gld. _ kr.
Leta 1897 stočil sem .... vedrov vina, . . . vedrov piva, in imel kosmatega dohodka . — » — »
Od tega dohodka pa moram odšteti vse stroške (za nakup blaga, za pomagače, za davek, za kurjavo, razsvetljavo v znesku per ........— » — „
ostalo mi je iz mojega obrta . . — gld. — kr. čistega dohodka.
Slavna prizivna komisija blagovoli naj poiz-
J) To velja za tiste, ki nimajo svojih prostorov, ampak jih morajo v najem jemati.
3 Mogoča je tudi zguba pri zemljišču vsled raznih nesreč, vsled visokih stroškov za prenavljanje vinogradov itd.
vedeti in se prepričati, da so moji računi resnični, ter naj mi davek odmeri od mojega pravega čistega dohodka.
III. obrazec.
III. obrazec za tiste, ki hočejo napraviti priziv, ne da bi bili prejeli podatke, kako je cenilna komisija izračunala njihove letne dohodke (z zemljišč, poslopij, obrta itd.)
Sla vno c. kr. okraj nogi a varstvo !«
Proti plačilnemu nalogu dne . . ., ki sem ga prejel dne . . ., vlagam sledeči priziv :
Naračunal se mi je letni dohodek v znesku - gld. — kr. Ta dohodek ni resničen, kar se razvidi iz nastopnih podatkov:.
(Tu naj se v tisti vrsti, kot smo navedli v obrazcu 2 , navede podrobno posamne točke svo-j.h dohodkov, jih razloži, odšteje, kar je treba odšteti, navaja dokazila in tako spriča, da je svota, ki se mu je naračunala, previsoka; konec priziv J se glasi kot v obrazcu 2.)
1 Za mesto Ljubljana c. kr. davčna administracija.
Dnevne novice.
V Ljublj ani, 10. junija.
(Sprevodi ua praznik sv. Rešnjega Tclesai so se po Ljubljani in drugod včeraj vršili posebno veličastno in ob najlepšem vremenu. Posebno slovesna je bila stolna procesija v Ljubljani, katero je vodil presvetli knez in škof sam. Udeležili so se je vsi načelniki raznih oblastev, deželni predsednik eksc. baron Hein, deželni glavar Oton De-tela, deželnega sodišča predsednik Levičnik, župan Hribar itd. Vojaštvo je bilo zbrano poleg »Zvezde« na prostorih prejšnjega deželnega dvorca, kjer je Presvetli blagoslovil vojaštvo z Najsvetejšim. Opazili smo pri procesiji vzlasti veliko število svetil-cev in svetilk, kar sprevod prav posebno poveličuje. Red je bil vzoren v čast občinstvu in mestni straži, kakor tudi vedenje občinstva sploh dostojno in spoštljivo. Popoludne ob štirih je Presvetli pro-povedoval v stolnici. Žal, da je bila za to priliko stolnica dvakrat premajhna, da bi bila vsprejela vase vse, ki bi bili radi poslušali kneza in škofa, kateri je vspodbujal verne k češčenju Najsvetejšega. Bil je lep dan, ki ostane udeležencem v trajnem in lepem spominu.
(Novi davek). Sredin »Slovenec« ima med »telefoničnimi in brzojavnimi poročili« na tretjem mestu neko budalost, pri kateri so morali sode-ovati vsi škratje, kar jih nagaja našemu časništvu. Stvar, katere se tiče omenjena notica, je ta-le: davkoplačevalcem, ki se čutijo preobložene z dohodninskim davkom, smo svetovali, naj prosijo davčno oblast, da jim naznani, v katerih točkah se jim je zvišala njihova izpovedba, oziroma če niso delali izpovedbe, kako se jim je naračunala skupna svota. Po tem svetu se jih je mnogo ravnalo. Sedaj pa jim vračajo okrajna glavarstva prošnje, češ, da jim ne morejo dati zahtevanih podatkov. Z ozirom nato so se slovenski poslanci osebno in z interpelacijo obrnili na finančnega ministra. Vrh tega sta pa poslanca Pfeifer in dr. Krek v sredo poizvedovala tudi pri poročevalcu dr. Meyer-ju v finančnem ministerstvu. Da bi ljudj e brž izvedeli, kako in kaj, sta takoj sporočila »Slovencu« , toda namestu potrebnega pojasnila se je rodila abotna nesmisel. Namestu nje bodi to-le: Komur okrajno glavarstvo noče dati podatkov, naj se pritoži potom okrajnega glavarstva na finančno vodstvo in če mu tudi tam ne vstrežejo, na fin. ministerstvo. Pritožba je koleka prosta. Čas, med katerim se to vrši, se ne všteva v 30dnevni rok, ki je za prizive določen. — Upati je, da se do tem potom dobila davkoplačevalcem pravica. Če ne bo drugače, bo moralo rešiti to vprašanje upravno sodišče. Na vsak način ne smejo avkoplačevalci uprav sedaj opustiti nobene pri-'ike, da premagajo fiskalno brezozirnost.
(Zelo nevarno je obolel) č. g. Fr. Gregori, upravitelj zatiški, in leži sedaj v »Leoninum«. Priporočamo ga vsem čč. duhovnim sobratom in znancem v molitev.
(Osebna vest.) Poštnim praktikantom za Ljubljano je imenovan praktikant Bog. Šorli, dosedaj v Litiji. — Mesto odstopivšega odbornika M. Kumpa je bil izvoljen 4. t. m. v tržiški okrajni cestni odbor tovarnar K. Mally.
(Brezvestna žurnalistika.) »Narodni Listy« so prinesli zadnji čas novico, da je odložil grof Alfred Coronini svoj državnozborski mandat, češ da je bil užaljen, ker ga je slov. kršč. narodna zveza brzojavno pozvala k zadnjim sejam na Dunaj. — Temu je pristavil dotični časnikar popolnoma ne-osnovano opazko, da grofa Coroninija sploh ni bilo na Dunaj. Nemški listi so kot gladni psi planili po ti novici in prilagali neosnovane opazke. Poučili smo se o ti zadevi in nasproti vsem raznim poročilom konstatiramo : Grof Coronini je bil vedno med najmarljivejšimi poslanci na Dunaju. Sedaj je doma, ker Je bolan; gotovo bi bil prišel na zadnji poziv slov. kršč.-nar. zveze na Dunaj, toda zdravnik mu je pot prepovedal, Bil je pa tako nesebičen, da se ni oglasil v tem zasedanju, dasi se je iz nekega zdravilišča vozil skozi Dunaj, in da ne sprejema nobenih dijet. Ker no more izvrševati v bolezni poslanskega posla, je nameraval odstopiti. Upamo pa, da se posreči ohraniti tega odličnega člana slovenski delegaciji. Prisrčno želimo tudi mi, da se to zgodi!
(Pesnik g. Anton Aškerc) je imenovan mestnim arhivarjem v Ljubljani.
(Obč. svet.) ima danes popol. ob 5. uri iz. redno sejo, v kateri se obravnavajo nastopne, v zadnjih dveh sejah nerešene točke: I. Predsed-stvena naznanila. II. Policijskega odseka poročilo o dimnikarskem redu. III. Regulačnega odseka poročila : 1. o razlastitveni zadevi Vilhar-Arcetovih hiš na Sv. Petra cesti; 2. o ponudbi Zeschkovih dedičev glede odstopa poslopij in sveta za regu lacijo Dolgih ulic; 3. o določitvi odškodnine za svet, katerega odstopa Marija Potočnikova od bivše Avbeljeve hiše za razširjenje Sv. Petra ceste ; 4. o zahtevi Aurovih dedičev glede povikšanja odškodnine za odstop sveta v Wolfovih ulicah ; 5. o prošnji Ivane Šusteršičeve, da ji mestna občina od proda nekoliko sveta na »Ajdovem zrmu« ; 6. o ponudbi Fr. Pavločičevi, da mu mestna občina odkupi hišno posestvo na Sv. Petra cesti št. 13. IV. Samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Val. Krisperja, da se pri rastlinjaku pod Tivolijem napravi kuplja. V. Samostalni predlog občinskega svetovalca I. Turka glede podiranja hiše Matije Jagra v Komenskega ulicah. VI. Pravnega in personalnega odseka poročilo o oddaji službe mestnega inženerja. VII. Finančnega odseka poročila: 1. o prošnji Terezije Omejčeve v zadevi izplačila 3°/o posojila; 2. o prošnji Karola Roma v zadevi izplačila 3°/4 posojila ; 3. o prošnji Josipa Stadlerja o zadevi 3°/0 posojila. VIII. Stavbenega odseka poročilo o oddaji izdelave splošnega mestnega ka-nalizačnega načrta na podlagi došlih ponudb. IX. Disciplinarno komisije poročili o disciplinarnih zadevah : a) Ferdinand Mtillerjevej, b) Anton Ivan-čevej.
(Izpred porotnega sodišča.) Minulo sredo se je zagovarjal pred porotniki obtoženec Valentin Stare, po domače Stegnar, 43 let star, doma iz Trboj, sedaj delavec v Trstu, radi ponarejevanja denarja in poskušenega javnega nasilstva v mesecu februvariju t. 1. Prvo krivdo so porotniki zanikali, radi druge ter radi goljufije pa je bil obsojen v sedemmesečno težko ječo, poostreno s postom vsakih 14 dnij.
(Iz Črnomlja.) Pretočeni petek 3. t. m. je srečal nek kmet iz dobličke občine, nabirajoč su-hljad v gozdu pri Miklarjih, (dobri dve uri od Ornomlja) dva strica-medveda, starca in mladiča. Mož se je pošteno prestrašil, tako, da so mu, kakor sam pravi, lasje privzdignili klobuk na glavi. Hujšega pa vendar ni bilo, ker strica sta bila pametna, mož pa tudi. Zver se je pritepla semkaj najbrže iz kočevskih hribov in si misli: Naj poskusim jagode še na slovenskih tleh, saj menda niso manj tečne, ko v Kočevarjih. No, te jima privoščimo iz srca, da le živino na paši v miru pustita.
(Praznik Srca Jezusovega v celovški škofiji.) Mil. g. knezoškof dr. J. K a h n je izdal pastirski list, v smislu katerega naročuje, da se naj obhaja nedelja Jezusovega Srca, kakor leta 1892., tudi letos po vsej škofiji prav slavnostno s slovesno službo božjo, pobožnostmi in s tem, da se vsi vkup posvetimo presvetemu Srcu Jezusovemu. V celovški stolni cerkvi bode tridnevnica s pridigami in slovesno službo božjo. Tridnevnica se prične dne 16. junija zvečer in se sklene na nedeljo
Srca Jezusovega zjutraj s procesijo v Gosposveto. Te procesije in te službe božje se lahko udeleže tudi fare iz okolice, dušnim pastirjem pa je pri-puščeno praznovati to nedeljo s skupnimi procesijami, s slovesnimi velikimi mašami in pridigami. Kjer je mogoče, naj bodo priporočene tudi tri-dnevnice s pridigami, ali \s:ij z rožnim vencem, litanijami in z blagoslovom. Te pobožnosti naj izprosijo iz Srca Jezusovega najobilnejše milosti svetemu očetu, stavljenemu najvišjemu vladarju vseh vernikov, našemu cesarstvu pa pravo jedinost in notranji mir.
(Novo društvo.) V Črnem vrhu pri Idriji se je ustanovilo kmetijsko društvo, vregistrena zadruga. Društvo je ustanovljeno za celo omenjeno župan ij o.
(Na zadnji živinski seuienj) minulo sredo so prignali 673 konj in volov, 307 krav in 25 telet.
(Umori in samomori.) Iz Celovca, dne 7.junija: Znamenje našega časa so vedno možeči se umori in samomori. Ob binkoštih je v Otočah pod Celovcem nek fužinski delavec umoril nekoga hlapca iz ljubosumnosti. Delavec se je hotel usmrtiti tudi sam, a to so mu še zabranili. — Na postaji Podkloštrom so našli v stranišču truplo novorojenega otroka, katerega jo takoj po porodu umorila 181etna mati B.Novak. Nečloveško mater so zaprli. — V Vinicah pri Vetrinju se jo obesil dne 31. maja kočar F. Prijolič. — V Celovcu se je dne 4. junija zastrupila 291etna zdravnikova vdova M. \Vitzel8berger iz žalosti nad smrtjo svojega moža, ki je bil umrl 14 dnij prej. — V Gospi Sveti so binkoštni ponedeljek zaklali 261ot-nega krojaškega pomočnika Fr. Oeslaherja. — V Št. Rupertu ob Celovcu so je dno 2. t. mes. zastrupil 451etni delavec Fr. Kropf, ker se je bil stepel z ljubo, ki je od njega zahtevala denarje za otroke.
Društva.
(Slovensko katoliško dela v. pevsko društvo »Zvon«) vabi vse svoje ude na izvan-redni občni zbor, kateri bode v nedeljo dne 12. junija ob 2. uri popoldne v društveni šoli, pred Škofijo št. 14 v I. nadstropji. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev knjig. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti in predlogi. Ker ima to zborovanje jako važen pomen, pričakujemo, da se ga vsi udje vdeleže.
Odbor.
(Narodna čitalnica v Ptuji) priredi v nedeljo dne 12. junija t. 1. v »Narodnem domu« gledališko igro »Na Osojah«, ljudski igrokaz v petih dejanjih. — Po predstavi prosta zabava, pri kateri sodeluje tamburaški zbor. — Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. za osebo. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 10. junija. Slovanska krščanska narodna zveza pošlje jutri odposlanstvo svojih članov v Brno k Palackyjevi slavnosti. Mej drugimi gredo v Brno poslanci E i n-s p i e 1 e r, Pogačnik, KI a i c in dr. Žitnik. V ime odbora vsprejme deputacijo na kolodvoru v Brnu posl. dr. S t o j a n. Tudi v Prago pošlje zveza svoje odposlance.
Dunaj, 10. junija. Jutri imata ožja odseka kvotnih deputacij svoje posvetovanje; ako bi se ugodno vršilo, bi bile popoludne seje obeh kvotnih deputacij, za kar pa je malo upanja.
Dunaj, 10. junija. Posvetovanje odbora liberalnega veleposestva, določeno za prihodnjo nedeljo v Prago, izostane ter se preloži za poznejše dni na Dunaj.
Dunaj, 10. junija. Posl. Wolf za svoje hujskanje dobro služi. V Gradcu je dobil 7000 gld., dobil je doneske iz raznih čeških mest, tudi iz Prusije njen težak dobiva znatne svote v podporo.
Pariz, 10. junija. Zbornica je z 287 glasovi izvolila Deschanela deflnitivnim predsednikom. Brisson je dobil 277 glasov. Podpredsedniki so izvoljeni Leygues s 315, Sar-rien z 298 in Krautz z 272 glasovi.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Španjcem so minuli ponedeljek in torek ni godilo ravno tako slabo, kakor je bilo sklepati iz zadnjega neujorškega poročila. Poročilo je bilo podobno onim vestim, ki sploh prihajajo od ameriške strani.
V resnici se jo pa zgodilo le to - le: Amerikanci so pričeli, kakor že preje večkrat, bombar-dovati španjske utrdbe pred zalivom. Po poročilih španjskih listov so oddali Amerikanci 1500 strelov iz topov, katerih mnogo jih je seveda zgrešilo svojo pot. Razbili so res nekaj naprav, toda Spanjci pravijo, da ni nobene posebne škode in da je že vse popravljeno. Ranjenih je tudi nekaj španjskih vojakov, mej temi polkovnik Ordonez, jeden kapitan in trije drugi častniki ter drugi poveljnik poškodovane ladijo »Reina Mercedes«. Skupno baje okrog 40 mož, toda rano so večinoma prav neznatne in je večina ranjencev nadaljevala svojo delo pri baterijah.
Ladijo, leseno križarko »Reina Mercedes«, ki se je mej bojem prikazala pri vhodu zaliva, jo poškodoval strel z ameriške ladije »Oregon«. Poškodba je baje precej znatna, kar seveda pri leseni ladiji ni posebno čudno.
Po ameriških listih se seveda neizmerno veliko piše o tej zmagi, ki pa za sedaj nima še prav nobenega pomena.
Nekaj druzega se jo pa pokazalo v tem zadnjem boju. Amerikancem nasproti je prišla le kri-žarka »Reina Mercedes«, ki jo po mnenju Ame-rikancev imela nalog spraviti v kraj ostanke ameriške ladije »Merrimac«. Omenjena križarka je še le druga španjska ladija, ki se je pokazala Amerikancem, in kar jo jako čudno, tudi ta je bila jednaka ladiji »Christobal Colon«, popolnoma lesena, nerabna in stara vojna ladija. — Resno moramo toraj dvomiti, da bi admiral Cervera zapovedoval takemu brodovju, na katerem se niti v mirnem času na odprtem morju ni varno voziti. Ker so toraj še ni pokazala nobena res vojna ladija in ker tudi Amerikancem ni verjeti, da je Cervera res reševal moštvo ladije »Merrimac«, je pač še vedno upravičen dvom, da niti Cervera niti njegovega brodovja ni v zalivu Santiago in da bo najbrže v najkrajšem času izvršil kak tajen načrt, v katerem bo Keywest ali pa Nevvjork igral važno ulogo.
Dunaj, 10. junija. Poročila iz Madrida javljajo, da je Camarovo brodovje na potu proti Kubi, kjer hočejo Spanjci, kolikor mogoče popraviti in nadomestilo dobiti za svoje izgube na Filipinih. Pravijo, da karlisti pripravljajo neko akcijo, s katero stopijo na dan ob sklepanju miru.
Madrid, 10. junija. Madridski in drugi španjski listi objavljajo zelo ostre članke, v katerih zahtevajo, naj se pozovejo na odgovor vsi, ki so provzročili sedanji položaj. V političnih krogih prevladuje mnenje, da velesile ne bodo dovolile Amerikancem trajno polastiti se Filipin.
London, 10*junija. Vodilni politiki v Španiji so zelo potrti vsled žalostnih novic, ki dohajajo s Filipin, ter si žele posredovanja za dosego častnega miru. Ministerski svet se je o tem posvetoval ter se je minister vnanjih stvarij razgovarjal z zastopniki raznih velevlastij o položaju.
Newjork, 10. junija. Iz Tampe se poroča, da je odplulo proti Kubi 29 ladij s 27.000 možmi, veliko množino streliva, živeža in z večjim številom topov. Armada mora danes ali jutri dospeti deloma v Santiago, deloma na Portoriko in takoj združiti se z vstaši in pričeti vojno akcijo.
Meteorologično poročilo.
Višinu nad morjem 306'2 m.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nabo	"S .3 * d ■o >
8	9 zvečer	737 1	18'6 ( si. szah.		oblačno	00
9	7. zjutraj 2. popol.	737 9 736 4	156 246	si. svzh. n	oblačno skoro oblč.	
9	9. zvečer	73 r7	17-6 | si. szah. | oblačno			3-9
10	7. zjutraj 2. popol.	735 5 733-9	18 2 24-4	brezv. sr. jug.	oblačno skoro oble.	
Umrli »«:
7.	junija. Andrej Virant, kajžar, 44 let, Črna vas 15, mrtvoud. — Anton Androjna, pomožni uradnik, 53 let, Klo-rijanske ulice 15, srčna hiba.
8.	junija. Jožef Čebulj, delavca sin, 6'/« leta, Poljanska cesta 66, nephritis.
9.	junija. Marija Zore, delavca hči, l1/, meseca, Cerkvene ulice 21, akutni želodčni in črevesni katar.
		
	1 J} •*.V, • „ t^f^Vif	
Zahvala. 403 1 1
Za mnoge dokaze sočutja moj boleznijo in o smrti mojega soproga, kakor tudi za spremstvo do zadnjega mu počivališča in za podarjene vence izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo.
V Kamniku, dne 9. junija 1898.
Marija Majdič.
•" v: :M
402 1-1
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
Joža Omersa
dekret, inženir pri c. kr. zem. vladi v Zadru
danes ob '/« na 9. uro dopoldne po dolgi, mučni bolezni v 25. letu svoje starosti, previden s sveto-tajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v soboto, dne 11. junija t. 1., ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti v K ra n ji.
Svete maže zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kranji.
Venci se na pokojnikovo željo hvaležno odklanjajo.
V Kranji, dne 9. junija 1898.
Franc Omersa, oče. — Josipina Omersa, mati. — Viktor, Franc in Miklavž, bratje. — Pavla Sajovic, Mar»ja Kokalj. Ana in Ivanka Omersa, sestre. — Franc Ks. Sajovio, in dr. Alojzij Kokalj, svaka. — Ana Omersa roj. Kokalj, svakinja. — Viktor Omersa, Leon in Marijan Sajovic, nečaki.
Brez posebnega naznanila.
82a spomlad in stavBeno doBo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motike, krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa-ničarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsako vrstnokuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata in cele hiše. Železniške šine za oboke, cement, itorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 42
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./I0.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevlna vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, oinka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
Pipe
s flno probkovino od 1—5 štev. tucat 1 gld. 20 kr.,
od 5—6 štev. tucat 3 gld.
itrugsuic čepe
1000 komadov 3 gld., ponuja 376 5—5
FRANC BLAHA, strugar. Humpolec, Češko.
Vzorci zastonj in franko.
Na proclnj iiuniu
cerkvene orgle
s pedalom, 10 registrov, in
pedalni harmonij
z Ž manualoma, 14 registrov, 416 glasov.
401 i-i	Viljem Krauior,
Androna, S. Tecla 2, I., v Trstu
Kuverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Severonemški Lloyd v Bremi.
158 30-30
BJitfv
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnč 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southumptonii dotaknivsi se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar
dva ali trikrat na mesee.
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Do Baltimore.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Do
Buenos-Ayres. I
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najceneja prl-|8—BHMBBBM ložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
Do
Japonskega.
Prof. dr. Alfred Valenta
Marchthurn,
399 3-2
zdravnik za ženske bolezni,
ordinira od 27» —3'/. ure popoldan vsaki dan
Vegove ulice št. 2,
v ».Zvezdi", Lavrenčičeva liiša.
i i
315 1
Le 50 kr. za 4 Žrebanja. Stai^IJSi
Glavni dobitek 6
1M f JO kri 11 tat 25.000 kron
v denarjih po odbitku 20°/0-

I.	žrebanje:	25. junija 1898.
II.	žrebanje:	6. avgusta 1898.
III.	žrebanje:	15. septembra 1898.
IV.	žrebanje:	22. oktobra 1898.
priporoča - Ma^e««, menjalnica v Ljubljani.
up razstavne wm
f« 5(> kr.

X> u n a j s k a borza.
Dne 10. junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ,
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 85		kr.
101 „	85	
121. „	80	
101 „	45	
121 n	15	
98 „	85	
912 „	—	n
358 „	75	
120 „	—	
58 „	85	
H „	76	
9 n		
44 „	40	
5 „	65	n
Dne 8. junija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojiLo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
163 gld.	50	kr.
160 „	50	
193 „	25	
99 „	20	
139 „	50	
129 „	15	
110 „	—	
112 „	50	
99 „	—	
98 „	70	
221 „	—	
180 „	75	
126 „	70	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld..............200	gld.	10	kr^
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	171	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	30	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	„	--	„
Salmove srečke, 40 gld........85	„	—
St. Genois srečke, 40 gld.......79	„	50	l
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	156	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3515	„	-	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	436	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	78	„	—	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	111	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....162	„	90	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	175	„	--	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„	37'/2,
b&JT Nakup ln prodaja "1SO» vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E it C U R"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
aW~Pojasnlla"3tS v vseh gospodarskih in finančnih stvarat
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jjlnynic. "2LSG