GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA
Številka 4 — Leto XVI — 22. januar 1977
Zunanja trgovina del naših skupnih prizadevanj
Zunanjetrgovinska konferenca Iskre v Postojni, ki ni zapirala oči pred težavami, saj postaja svetovna konkurenca vse hujša, naša konkurenčna sposobnost pa ne napreduje dovolj hitro, je prav s svojo pogumno odprtostjo pri soočanju s problemi, tudi že nakazala načine in ukrepe za izboljšanje.
Zunanja trgovina je nasploh gotovo delovno področje, ki terja veliko elana, ustvarjalne domišljije in svežih pobud, hkrati pa tudi strogega realizma. Še posebej pa je nujna prisotnost obeh teh vrlin, kadar so pogoji za uspevanje težji; to pa je sedaj iz mnogih razlogov primer. Zato je toliko bolj nujno, da vsi skupno pomagamo do nadaljnjih uspehov s proizvodno iznajdljivostjo, odkrivanjem novih izdelkov, kvaliteto in ustrezno ceno, pa tudi solidnim podjetnim nastopanjem na tujih tržiščih. Dejansko je zunanja trgovina tisto križišče, v katerem se svetovni gospodarski položaj in domače razmere, osebna pobuda in široka podpora delovnih organizacij najbolj stikajo. Na svetovnem tržišču danes lahko prodamo samo tisto, kar je vsaj tako dobro in poceni, kot ponujajo drugi; trg je neizprosen in kupuje samo tisto, kar se mu tplača. Prav tako pa moramo realistično gledati tudi mi in iz sebe iztisniti tisto, kar zmoremo in kar se v končni posledici tudi nam izplača. Predsednik Iskrine skupščine tovariš Vladimir Klavs je na postojnski konferenci upravičeno zastavil vprašanje: ali smo kdaj že izračunali, koliko nas stane en izvozni dolar?
Postojnska konferenca je gradila svoje presoje in vzpodbude tudi na temelju prejšnjih podobnih sestankov, zlasti konference pred dvema letoma na Otočcu. Vendar pa se je problematiki letošnje konference v Postojni, poleg novega položaja na svetovnih tržiščih pridružil še, nov element: to da je medtem že stopil v veljavo naš novi zakon o združenem delu. Tudi zunanjo trgovino moramo poslej še bolj kot doslej gledati v smislu celovitosti združenega dela in skladno s tem delitve dohodka. V zunanji trgovini se tako neposredno merita mš samoupravni socialistični sistem in svetovni, kapitalistični oziroma državno dirigirani gospodarski mehanizem.
Ali se tega zavedamo dovolj? In če se, ali smo res dovolj, do temeljev in v srcu prepričani, da je prav naš samoupravni socialistični sistem sposoben, da vzdrži tekmo s kapitalistično oziroma dirigirano konkurenco? O tem moramo biti prepričani, ker je tako, ker bi tudi po vsej pošteni logiki tako moralo biti. Ni večje udarne moči, kot je tista, ki izhaja iz svobodnega združevanja dela.
Toda, kot se del te bitke odvija doma, v naših delovnih organizacijah, v' prizadevanjih za zniževanje stroškov, za uvaja-
ZUNANJE-TRGOVINSKA KONFERENCA ISKRE V POSTOJNI
Optimizem v realizmu
Udeleženci delovnega sestanka zunanje trgovine Iskre, ki je bil minuli teden v Postojni, so ocenili, da bi nadaljnje zniževanje konkurenčne sposobnosti lahko že v letu 1977 resno ogrozilo tekoče in perspektivno izpolnjevanje načrtov o zunanjetrgovinski dejavnosti, ki imajo za Iskro odločilen pomen. Hkrati s samokritično presojo pa so tudi že nakazali poti in ukrepe za izboljšanje, tako da v končnem povzetku na zunanjetrgovinski položaj Iskre vendar ne kaže gledati s preveč črnimi očmi.
Delovnega sestanka, ki jc bil 12. in 13. januarja v prostorih hotela „Jama" v Postojni, so se poleg vodstva ZP udeležili direktorji Iskrinih tvrdk in predstavništev v tujini, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, direktorji in komercialni dirkctorji branž-nih.industrij Iskre, člani vodstva Iskra Commerce ter delavci TOZD ZT v Iskra Commerce.
V temeljiti in odkriti razpravi so preučili razvoj in sedanje stanje zunanjetrgovinske. dejavnosti Iskre na temelju srednjeročnega načrta o razvoju Iskre, sklepov prejšnje, to je 4. konference inozemske mreže Iskre leta 1975 na Otočcu, rezultatov za leto 1976 ter načrtov in ocen za letošnje leto.	\
Razumljivo je pri tem prišla do izraza nova osnova zakona o združenem delu, saj v tem duhu podjetniška miselnost nujno prerašča v širše pojmovanje združevanja dela ter delitve dohodka, pri čemer se proizvajale cin izvoznik veliko bolj zbližujeta, kar lahko pozitivno vpliva tudi na komercialno sposobnost ponudbe, obenem pa terja še bolj zavestno izoblikovano fiziognomijo predstavnikov v tujini.
Samo posvetovanje v Postojni in s tem tudi dejavnost, čeprav zelo raznoliko paleto razpravljalcev,- je z uvodnimi besedami odprl namestnik generalnega direktorja Anton Stipanič, nakar je generalni direktor ZP Jože Hujs z vso precizno analitičnostjo in tudi značilno >• zavzetostjo za zu-
nanjetrgovinsko področje Iskre, očrtal nekaj osnovnih problemov v zvezi s kadri in tehnologijo. Menil je, da je Iskra veliko investirala v Z1 kadre in da zato od njih upravičeno pričakuje zanesljivosti in dobre uveljavitve na zaupanih mestih. Žal pa so, po njegovih ocenah, v kadrovski zasedbi še vedno praznine, kadrov je še vedno premalo, predvsem takih, ki obvladajo dovolj tujih jezikov in imajo moralno politične kvalitete. Prav za predstavnike v tujini bi vzporedno s strokovnostjo morali imeti te-vrline v največ ji meri. Po drugi strani bi bilo zelo važno, je poudaril, da bi okrepili zvezo med inozemskimi predstavništvi in domačo proizvodnjo. Naša tehnika in tehnologija bi morala potrebam tujih trgov z vso odločnostjo slediti.
V osnovnem referatu o planu in realizaciji izvoza v letu 1977 ter pregledu sklepov 4. zunanjetrgovinske konference, je Janez Žepič med drugim poudaril, da nam je v minulem letu uspelo zaustaviti trend padanja rasti v izvozu iskre- čeprav nam ni še uspelo zagotoviti tudi dovolj impulzov za vzgonc in dosežke. Sicer pa je uresničenje zunanjetrgovinskega prometa Iskre vendarle pokazalo, da je bila rast izvoza vendarle trikrat večja kot leta 1975. Pri tem je omenil še, da bo leta 1977 Iskra izvažala v zahodne dežele 56 % svojega izvoza, v dežele SEV 22 % in v dežele v razvoju tudi 22 %. Naglasil je še, da je žal osvajanje novih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Plaz odnesel življenja
Plaz, ki se je v torek, 11. januarja sprožil z Begunjščice, je pokopal štiri dijake in dva učitelja Poklicne šole Iskra — Tri ponesrečence so našli že isti dan, z iskanjem ostalih pa so nadaljevali vse do petka, ko so našli še zadnjo žrtev plazu — Dobro organizirana, hrabra in nesebična akcija gorskih reševalcev, miličnikov in vojakov.
Prejšnji torek se je kakih 300 metrov pod zgornjo postajo žičnice na Zelenici pripetila tragedija, v kateri je izgubilo življenje šest oseb. Snežni plaz, ki sc je kmalu po 15. uri utrgal z Begunjščice, je zasul štiri dijake in dva učitelja Iskrine poklicne šole. Nekateri učenci, ki so bili delno zasuti, pa so se sami rešili.
KAKO JE PRIŠLO DO NESREČE?
Šolski center ZP Iskra je pred nekaj
leti uredil na Zelenici planinsko postojanko v- zapuščeni karavli. V tem
Emil Novak.
Roman Kosec.
(Nadaljevanje na 2. strani) i
Ivan Stružnih.
Težka izguba
Kruta smrt je 18. januarja ugrabila dragocena življenja Džemala Bije-diča, predsednika ZIS, in njegove soproge Razije, ter sodelavcev Smaja Hrle, Zija Alikalfiča, Andeljke Muzičke in posadke letala Stevana Leke, Murata Kaniča in llije Jevdjenoviča, ko je letalo pred pristankom na sarajevsko letališče v slabih vremenskih razmerah udarilo v hrib-
Ob pretežki izgubi uglednega voditelja, revolucionarja in Humanista smo delavci SOZD Iskra Izvršnemu svetu skupščine SFRJ in Centralnemu komiteju ZKJ poslali naslednjo sožalno brzojavko:
IZVRŠNEMU SVETU SKUPŠČINE SFRJ
CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
BEOGRAD
Globoko smo pretreseni ob tragični smrti našega velikega revolucionarja, humanista in komunista, predsednika ZIS in člana CK ZKJ tovariša Djemala Bjediča in njegove soproge ter sodelavcev. Z njegovo smrtjo"smo izgubili enega najvidnejših sinov naše revolucije in prekaljenega borca, ki je od svoje zgodnje mladosti stal v prvih vrstah našega revolucionarnega boja za svobodo in neodvisnost. Vse svoje življenje je dosledno stopal po poti Zveze komunistov Jugoslavije, prispeval h krepitvi bratstva in enotnosti naše socialistične samoupravne družbe ter požrtvovalno, odločno in neutrudno izpolnjeval zahtevne naloge v izgradnji socializma.
Spomin nanj bomo trajno hranili v svojih srcih.
^	:	\
DIJAKI IN UČITELJA, KI SO PREMINILI V NESREČI NOVAK EMIL, 16-letni dijak iz Cegelnice pri Naklem KOSEC ROMAN, 14-letni dijak iz Smlednika pri Kranju KEKEC MATJAŽ, 16-letni dijak iz Podlubnika pri Škofji Loki BEŠTER DUŠAN, 16-letni dijak iz Spodnje Dobrave pri Kropi STRUŽNIK IVAN, 51-letni učitelj praktičnega pouka iz Kranja POVŠE JOŽE, 44-Ietni učitelj praktičnega pouka iz Kranja
V_______________:__________________________________________J
.lože Povše.
domu je šolski center že dv(j zimi zapored organiziral šole v naravi. Tudi letos so pripravili šolo v naravi. Kot prva skupina so se na Zelenico odpravili dijaki prvega letnika poklicne šole. Na Zelenici so bili od sobote, 8. januarja do usodnega torka, ko so dopoldne še uživali v prijetni smuki. Organizirali so tudi zaključno smučarsko tekmovanje. Popoldne pa so se nameravali z žičnico prepeljati v dolino, kjer jih je ob_ 16. uri čakal avtobus.
Ob 13. uri so dijaki z učitelji odšli iz doma proti zgornji postaji žičnice ha Zelenici, da bi se ob 14. uri prepeljali v dolino, kot je bilo dogovorjeno. Na postaji ni bilo nikogar. Žičničarje so večkrat klicali po telefonu do 14.55. Nato so se skupaj odločili, da se bodo v dolino spustili sami. Spuščali so se v skupinah. Spredaj je šla glavnina na smučeh, ki je utirala gaz v celem snegu, da so ostali, ki so šli peš, laže hodili. Najprej se je spustila skupina dijakov z učiteljem Ivanom Štružnikom, za njimi pa še- skupina tovariša Povšeta. Zadnjo skupino pešcev pa je spremljal ravnatelj Tišler.
Skupini na smučeh sta se oddaljili. Nekaj sto metrov niže jih je presenetil plaz. Učence, katere je plaz presenetil
(Nadaljevanje na 3. strani)
Dušan Bešter.
Optimizem v realizmu
(Nadaljevanje s 1. strani)
izdelkov potekam prepočasi, medtem ko konkurenca nastopa izredno hitro z generacijami novih izdelkov. Zato je poudaril pomembnost skrbi za posodobitev Iskrinega programa ter potrebo po izboljšanju solidarnosti poslovanja. Omenil je, da manjka v Iskri tudi tehnično komercialne kooperacije, ki bi programe med seboj povezovala. V okvir prizadevanj za boljšo propagando in ažurnej&o informacijo na področju zunanje trgovine pa sodi prav gotovo tudi sklep o ustanovitvi novega, v angleščini natisnjenega vestnika Iskra News.
Potem, ko se je med drugimi govorniki Mitja Tavčar ustavil pri vprašanju zastopstva in iskanju poti do povratnega pretoka znanja, je Anton Stipa-nič opozoril na potrebo po večji odgovornosti pri delu na ZT področju, po odgovornosti, ki mora res biti -osebna.
Številni predstavniki iz branž so spregovorili o svojih perečih problemih. Med drugim so se zavzeli za to, da bi naše branže bolj vključili v izvozno področje kot trajne dobavitelje, mnenja pa so bili tudi, da so ločeni nastopi delovnih organizacij v tujini škodljivi in zato nesprejemljivi. Branže bi si morale biti razen tega dovolj na jasnem glede zunanjetrgovinskih instrumentov in trenutno veljavne interne stimulacije izvoza. Oglasili so se tudi predstavniki Iskrine zunanjetrgovinske mreže in tako dvogovor dopolnili s svojih vidikov. Vsekakor bi se k nekaterim njihovim informacijam in stališčem še posebej vrnili v prihodnji številki našega glasila.
Direktor področja ZP za inovacije Miloš Kobe je kritično menil, da zunanjetrgovinski sektor ne prispeva dovolj k programski osveščenosti, čeravno bi moral biti, že po naravi svojega dela, nujen zaveznik inovacijskih prizadevanj.„Naši proizvodni programi postajajo že stari in zadnji čas bi bil, da postane Iskrin asortiman tehnološko agresiven," je tovariš Kobe očitno pokazal s prstom na eno najbolj bolečih ran.
Na konferenci in v sklepih so se vsekakor na ta vozel in njegovo razreševanje še in še vračali. Šmiselno se je na to diskusijo navezovala razprava tovariša Vrečka, ki je podal oceno komparativne prednosti in brez rokavic pribil, da Iskra žal na zunanjem
leeeeBBBeeeBeBBeBeeeeeBeeeeeeeeeEeiiBieBHeHeeeeei
Zunanja trgovina del naših skupnih prizadevanj
(Nadaljevanje s 1. strani) nje novih tehnologij in izdelkov ter nenehno aktualnost tudi v svetovni primerjavi^ tako morajo biti po drugi strani čim bolj dejavni in zaupanja vredni, čimbolj naši tudi predstavniki v tujini Prav gotovo mnogi to so. Vendar le velja opozoriti na besede generalnega direktorja Jožeta Hujsa, ki do zbranih predstavnikov Iskre v tujini čuti ne le skrb, ampak tudi prijateljsko naklonjenost, da bi morali naši predstavniki v tujini znati še več jezikov, da bi morali še bolj razviti svoje strokovno znanje in moralno-politične kvalitete.
Tujina, nedvomno zahteva prilagodljivost tudi pri naših predstavnikih; v tujih gospodarskih pogojih morajo biti čimbolj njihovi, toda ostati morajo tudi - v celoti naši. Samo takrat bo vzpostavljena trdna vez zaupanja v obeh smereh, samo takrat bo naša zunanja trgovina res tesno in dejavno povezana z' našo proizvodnjo, samo takrat bomo dosegali nove in nove uspehe ter dokazali, da smo tudi v odprti svetovni konkurenci tekme sposobni samo-upravljalci.
Mara Ovsenik
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBi
trgu marsikje izgublja prednosti, kijih je doslej uživala. Zlasti je grajal primere ne solidnosti v dobavnih rokih, nenapovedano spreminjanje cen, nezadostno kvaliteto in nepopolno ponudbo. Dotaknil se je tudi vprašanja industrijskega designa, o katerem v Iskri še vedno precej govorimo in katerega raven na žalost vse bolj pada.
Milan Železnik, direktor področja za kvaliteto ZP je bil vsekakor najbolj pristojen za ocene o kvaliteti. Menil je, da je stanje zaskrbljujoče, saj po njegovih besedah je že nekaj let v nekaterih vodstvih delovnih organizacij Iskre prisotna miselnost, ki tej, tako važni plati proizvodnje ne posveča dovolj pozornosti.
»Nikakor nis- storili dovolj na področju tehničnih dejavnosti," je v svojem prispevku k razpravi sodil tov. Franček Mirtič in se zadržal še posebej pri vprašanju marketinga, ki je zelo širok prostor, prostor, ki terja, da ga zapolnimo z ustrezno dejanostjo, saj je marketing na pretoku med idejo in proizvodnjo ter tržiščem dejansko zelo važen, a često premalo upoštevan oblikovalec sodelovanja in križišče za izziv raznih subjektivnih odnosov.
Predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs seveda ni mogel mimo tega, da ne bi izrazil, pri vseh samokritičnih ocenah, tudi ponosa nad tem, kar je Iskra vendar že dosegla. Iskra je po njegovem mnenju veliko podjetje tudi v mednarodnem merilu. Res pa je, da često zaostajamo v tem ali onem, tudi v pretoku infonnacij. Ko preverjamo svojo lastno rentabilnost, bi bilo najbrž zelo koristno, če bi vedeli, koliko nas stane en izvozni dolar, je poudaril. V tej zvezi se je spomnil tudi, kako je Iskra nekoč beležila že kot velikanski uspeh to, da je izvažala v Turčijo in dosegla za en milijon dolarjev izvoza, medtem ko bomo v letu 1980 izvažali letno že kar za'100 milijonov dolarjev.
Čeprav je res-, da izvoz včasih ne pomaga dovolj v iskanju novih izdelkov v proizvodnji doma, pa bi bilo vendar tudi nestvarno zanikati, da je vsa ta leta izvoz vplival na oblikovanje in rast Iskrinega proizvodnega programa.
Na tej široko zastavljeni konferenci Iskre in njene zunanje trgovine, sta kot gosta spregovorila še namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve SRS Janez Zemljarič in vodja oddelka za zunanjo trgovino pri Gospodarski zbornici Leo Smejkal. Janez Zemljarič je vzporedno z dejstvom, da je Iskra ena izmed glavnih predmetov in aparatov za našo ljudsko obrambo in samozaščito, svoje besede v glavnem usmeril na novi zakon o družbeni samozaščiti. PoudarU je, da prav s tem zakonom dobivajo vsi naši delovni ljudje pravico in dolžnost do vseh ukrepov za lastno samozaščito ter zaščito obje kov delovnih organizacij. Odgovornost za našo varnost postaja zdaj zares predvsem naša in tega se morajo vsi delovni kolektivi tem bolj zavedati. Z orisom našega notranjega družbenopolitičnega položaja in mednarodnega položaja je Zemljarič dal tudi splošni okvir za razumevanje in dosledno upoštevanje trenutnih in dogovorjenih nalog.
Leo Smejkal, ki je svoja izvajanja temeljil na obsežni študiji Gospodarske zbornice, se je posvetil predvsem vprašanjem ali smo dovolj izvažali v dežele v razvoju, za kar smo se sicer opredelili tako iz razlogov gospodarske perspektive, kot tudi iz razlogov politične aktualnosti. V petletnem razdobju 71-75 je izvoz Jugoslavije kot celote v dežele v razvoju doživel skoraj, štirikratno povečanje, izvoz Slovenije v tej smeri pa je 3,2-kratno. V letu 1975 je Jugoslavija v primerjavi s prejšnjim letom svoj izvoz v dežele v razvoju povečala za 60,3 %, Slovenija pa samo za 21,3 % kar pomeni, da je ■ Jugoslavija kot celota z izvozom v dežele v razvoju dosegla 16,3 % svojega celotnega izvoza, Slovenija pa komaj 8,8%. Po drugi strani pa je udeležba Slovenije v izvozu Jugoslavije v dežele v razvoju znašala 9,8 %.
Če upoštevamo, da Slovenija običajno uresniči okrog 18,5 % celotnega jugoslovanskega izvoza, potem postane očitno njeno zaostajanje pri blagovni menjavi z deželami v razvoju. Razmerja Iskre posebej v tem pogledu so ugodnejša, vendar bo tudi za Iskro veljalo vodilo združenega dela v republiki, ki se bo moralo v smislu družbenega dogovora o razvijanju zunanjetrgovinske menjave in izboljšanju regionalne strukture za obdobje 1976-80 trdo spoprijeti z zastavljenimi cilji, predvsem z nalogo, da bi naj leta 1980 odpadlo na menjavo^ deželami v razvoju že skupno 18%. To
namreč pomeni, da bi morala biti povprečna letna stopnja rasti izvoza v dežele v razvoju 24 %.
Mogoče lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je Iskra svoj izvoz v dežele v razvoju v 1. 1976 povečala za več kot 50 % v odnosu na 1. 1975 in s tem v veliki meri pomaga tudi republiki pri uresničevanju boljšega razmerja-
Na osnovi vsega v razpravi so udeleženci delovnega sestanka v Postojni izluščili skupno oceno uspešnosti, tako v izpolnjevanju srednjeročnega načrta Iskre, kot konkurenčne sposobnosti Iskre na mednarodnem trgu, ter določili glavne smernice zunanje trgovine Iskre v tekočem letu in bližnji prihodnosti, zavedajoč se, da so bile, do sedaj zastavljene naloge izpolnjene samo delno in da bodo potrebni učinkoviti ukrepi za odpravo odkritih slabosti.
Pri tem gre tako za premajhna vlaganja v fonde za izvoz, oz. zunanjetrgovinsko mrežo, za premajhne premike v asortimanski strukturi, za še vedno zaostajajočo organizacijo pri usposobljenosti tržne dejavnosti in predstavniških kadrov, za premajhen pretok med branžami, premajhno kontrolo kakovosti izdelkov,namenjenih za izvoz, za potrebo po oblikovanju širših organizmov za povezovanje asortimanov in izvajanje obsežnejših objektov Iskrinega programa v tujini, za uvedbo učinkovitejšega dvosmer-
Pojasnilo
V zvezi s člankom J. C. »Tovarna baterij ZMAJ — samostojna delovna organizacija v SOZD ZP ISKRA", objavljenem v 3. številki glasila ISKRA z dne 15.1. 1977 dajemo naslednje pojasnilo
1)	»Predstavniki" družbenopolitičnih organizacij SOZD ISKRA niso dah soglasja k tkim. najustreznejši rešitvi za Tovarno baterij ZMAJ (kot trdi citirani članek). Prav tako »predstavniki" niso bili pravočasno informirani ter vključeni v proces izoblikovanja stališč ter ustreznih rešitev v zvezi z reorganizacijo Tovarne baterij ZMAJ.
2)	»Predstavniki" družbenopolitičnih organizacij SOZD ISKRE so bili o pripravah in izvedbi postopka o izločitvi TOZD Zmaj iz DO IEZE ter organiziranju DO Tovarne baterij ZMAJ informirani šele naknadno, t.j. po opravljenem postopku in sprejetih odločitvah na zborih delavcev TOZD Zmaj.
3)	Družbenopolitične organizacije SOZD ISKRA bodo ocenile in zavzele stališče do postopka in sprejete odločitve o formiranju DO Zmaj v SOZD ISKRA, skladno s sprejetimi tezami za izdelavo samoupravnega sporazuma o zdmževanju v ZP ISKRA ter odločitvami in določili v sedaj veljavnem samoupravnem sporazumu SOZD ISKRA ter stališči ZK SOZD ISKRA o usklajeni in sočasni akciji ustavne preobrazbe organizacij zdmženega dela v SOZD ISKRA.
Predsedniki družbenopolitičnih organizacij SOZD ISKRA Preskar Stane, l.r. Čebela Jože l.r. Pavlica Miloš l.r.
nega informacijskega sistema in še. veliko večjo poslovno solidnost.
Vse to naj bi, izraženo v sklepih konference seVeda z glavnim dejavnikom — težnjo po kvaliteti, sodobnosti in ustrezni ceni svetovni konkurenci kljubujočih izdelkov vseh delovnih organizacij Iskre prispevalo k potrebni
M
Z zunanjetrgovinske konference Iskre v Postojni.
Pretekli teden so se v sejni dvorani Iskrine stolpnice v Ljubljani sestali predstavniki občinskih skupščin iz območij, kjer ima Iskra svoje delovne in temeljne organizacije združenega dela. Na sestanku so jim predstavniki našega ZP predstavili gospodarski položaj Iskre v preteklem letu in tudi probleme, s katerimi se je Iskra srečevala.
X_____________________________________________________/
Kljub vsemu dokaj zadovoljivi poslovni rezultati
Generalni direktor SOZD Iskra Jože Hujs je 11. t. m. popoldne na posebnem sestanku z vodilnimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij TOZD, OZD in SOZD Iskra nanizal nekaj podatkov in kritično ocenil lansko poslovanje. S tem sestankom je želel zbranim dati enovito informacijo o značilnostih našega lanskega poslovanja in poudariti tiste dejavnosti, katerim bo nujno treba letos posvetiti več pozornosti in napeti vse sile za še boljši poslovni uspeh.
Glede na nekatera zunanja gibanja je bilo celotno lansko načrtovanje v SOZD Iskra previdnejše, kot morda v prejšnjih letih.
Po še neuradnih podatkih so organizacije Iskre lanski proizvodni program izpolnile z okrog 92%, kar pomeni doseženo vrednost proizvodnje skoraj 8 milijard dinarjev, kar uvršča SOZD Iskra daleč pred ostale proizvajalce s področja elektronske industrije v državi.
To pomeni, da smo v primerjavi z 1. 1975 lani dosegli za nekako 15,5 % večjo proizvodnjo, kar pa je manj, kot smo bili vajeni. V obdobju od 1. 1971 do 1975 je bila letna rast naše proizvodnje namreč okrog 27 %. Za približno 15% večjo proizvodnjo naj bi dosegli tudi letos. Tudi izvozni načrt smo izpolnili okrog 92 % in iztržili nekako 70 milijonov dolarjev, kar je okrog 11 % več, kot leto prej, letos pa načrtujemo za 22 % večji izvoz, oz. vrednost izvoza 85,5 milijonov dolarjev.
V lanskem aprilu, ko smo v obra-
čunu prešli iz neplačane na plačano realizacijo je precej naših TOZD izkazovalo poslovne izgube, vendar vse kaže, da bodo, razen morda DO EMO Celje vse druge industrije zaključile brez izgub.
Medtem ko je 1. 1975 celotna akumulacija (ostanek dohodka in,amortizacija) znašala 525 milijonov dinarjev, naj bi v 1. 1976 znašala 590 milijonov dinarjev. Po ocenah v delovnih organizacijah pa naj bi se približala 500 milijonom din. Lani smo okrog 97 % izpolnili načrt zaposlovanja, dosegli pa približno 9 % storilnost dela. Pri osebnih dohodkih smo načrt skoraj v celoti izpolnili, 'oz. v primerjavi z 1.
1975	izplačali 20 % -več. Drugače povedano — glede na storilnost dela smo za 85 milijonov din več izplačali osebnih dohodkov.
Mnogo nam povedo tudi podatki o skupnih zalogah, ki so ob koncu 1.
1976	presegale načrtovane za 27 %. Pri tem izkazujejo zaloge materiala
(Dalje na 3.strani)
konkurenčni sposobnosti Iskre na zunanjih tržiščih.
In v tem je ključ za 85 milijonov dolarjev izvoza v letu 1977 in za izvršitev obveznosti, ki jo je Iskra sprejela v srednjeročnem načrtu družbenega razvoja SR Slovenije.
Mara Ovsenik
Borci za tradicije NOV in današnje tovarištvo
Oboje hkrati je prišlo do izraza na seji predstavnikov aktivov ZB v DO SOZD Iskra, ki je bila minuli petek v Iskrinem poslovnem centru v Ljubljani: težnja po zvestem oživljanju tradicij NOV in hkrati. po uveljavljanju današnjega tovarištva v krogu naše delovne organizacije.
Na sestanku pod predsedstvom predsednika aktiva ZB ZP Iskra Franca Križnarja, ki mu je prisostvoval tudi znani slovenski partizanski pisatelj Ivan Jan, avtor dokumentarne knjige o dražgoški bitki, so obravnavali program dela aktivov ZB v letu 1977, izvajanje zakona o zdmženem delu ter vprašanja delovnih konferenc aktivov ZB po aktivih.
Prav pri postavljanju programa dela aktivov ZZB v SOZD Iskra je prišla očitno do izraza dvojna človečanska težnja. Nekdanji borci so namreč z njim še kako poudarili svojo solidarnost s celotnim delovnim kolektivom in potrebami delavcev ter njihovih družin.
Program dela aktiva ZZB SOZD Iskra je sestavni del programa DPO SOZD Iskra, so ugotovili že v prvi točki svojega programa ter hkrati naglasili koordinacijsko vlogo aktiva ZZB pri delu z ostalimi DPO, samoupravnimi organi in poslovodnimi organi. Zavzeli so se tudi za to, da naj vsi člani ZB stremijo za tem, da se bo razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah odvijal v duhu novega zakona o združenem delu. Poudarili so pomembnost aktivnega sodelovanja pri organizaciji SLO ter želeli, da bi sodelovali pri vseh pomembnejših proslavah v letu 1977, pri čemer naj bi jim četrti julij - dan borca, oz. dan Iskre, postal trajen praznik delovnih ljudi SOZD Iskra, ob dnevu JLA pa naj bi aktivi ZB organizirali srečanja z enotami JLA na domačem teritoriju.
Solidarnost s sodelavci so izpričah s tem, ko so se zavzeli za to, da morajo bolnim in socialno šibkim članom pomagati pri reševanju njihovih problemov, kar naj bi se odrazilo tudi ob smrti katerega od članov, ko naj bi ZZB poskrbela za primemo poslovitev, hkrati pa so omenili, da bi veljalo več pozornosti posvetiti tudi slovesu od članov ZZB, ko le-ti odhajajo v pokoj.
V nadaljevanju so se domenili še, da bodo v letu 1977 organizirali srečanje prvoborcev SOZD Iskra iz leta 1941, kamor bodo povabili tudi že upokojene člane, podprli pa so tudi prizadevanje sindikata za gradnjo počitniškega centra v Pineti.
Ob koncu so se domenili še, da morajo do 15. 4. 1977 po vseh aktivih ZZB v DO opraviti letne delovne konference aktivov; v aktivih pa, kjer je potekla mandatna doba vodstvu, že morajo opraviti volitve novih odborov aktivov ZB.
mak
Kljub vsemu dokaj zadovoljivi Iskra Limited — neomejene možnosti
poslovni rezultati
(Nadaljevanje z 2. strani)
34,6	%, gotovih izdelkov 27 %, nedokončane proizvodnje pa 16 %, prekoračitev načrta. Zlasti je premisleka vredna 27 % prekoračitev zalog gotovih izdelkov, ko na drugi strani vemo, da nismo izpolnili vseh dobavnih nalog. Naša proizvodnja je torej v razkoraku s tržnimi potrebami, zato je tembolj nujna temeljita revizija proizvodnih programov!
Vsekakor pa smo se lani najslabše odrezali pri izpolnjevanju načrta investicijskih vlaganj. Le-tega smo, zaskrbljujoče skromno izpolnili le s 50 %!
Glede na vsa dogajanja doma in na tujih tržiščih lahko na splošno ocenimo lansko poslovanje nekje med zadovoljivim in dobrim, vendar se v teh podatkih skriva nekaj težkih problemov, katerih reševanja se bo treba lotiti z vso pozornostjo in odločnostjo. Generalni direktor Jože Hujs 86 je nato zadržal pri treh ključnih Problemih in sicer: izvozna realizacija ^kumulativnost investicijska sposobnost.
Kot že rečeno, v pogledu izvoza zaostajamo okrog 10 % za izvoznim načrtom, ki je bil že tako manjši od trenda v prejšnjih letih, še posebej pa Premajhen glede na obveznosti, ki jih je SOZD Iskra sprejelo v okvim srednjeročnega načrta SRS.
Težave, ki jih je pri realizaciji izvoza treba premagovati, pa so gotovo odraz vseh naših slabosti — neizpolnjevanje dogovorov, p repo-, časen tehnološki napredek pri izvoznih artiklih, noben nov izvoznik med našimi organizacijami, neizpolnjevanje dobavnih rokov, vprašanje kakovosti, itd. Te slabosti pa niso le v delovnih organizacijah, pač pa tudi v naši tržni organizaciji. Le-ta je kadrovsko preslabotna, premalo poslovno agresivna in vselej ni v stanju-prav oceniti dogajanj na tujih tržiščih. Prav gotovo pa v tem pogledu tudi nismo uresničili vsega, kar je bilo dogovorjenega lani na konferenci na Otočcu!
Še ne dovolj učinkovita je tudi zveza med tržno organizacijo in razvojno-inovacijsko dejavnostjo, kajti normalno v svetu je, da so novosti na trgu edino pravilna reakcija na recesijo. Le tako je mo"goče uspešno prebroditi zastoj na tržišču, toda mi smo ob zadnji recesiji v tem pogledu zamudili vse Priložnosti. In tu še dostavek — naše zaloge gotovih izdelkov ob koncu 1. 1976 izvirajo predvsem iz proizvodnih Programov, ki so že zastareli. Ob vprašanju naše akumulativnosti lahko rečemo, da je že kar nekakšna zakonitost, da le-ta iz leta v leto upada. Očitno se nam je tudi pretrgala zveza nted storilnostjo dela in osebnimi dohodki, saj bi ne glede na storilnost ^5 milijonov preveč izplačanih OD že občutno okrepilo akumulativnost. Akumulativnost pa bi bila ob Izpolnitvi letnega proizvodnega načrta večja še za nadaljnjih 150, ali celo 200 milijonov dinarjev in ob malo večji Prizadevnosti in resnejšem obračunu z ttašimi slabostmi bi to najbrž tudi lahko dosegli.
Tudi imamo prevelika angažirana sredstva glede na tak obseg proizvod-nje. Skoraj 50 milijonov dinarjev °bresti na kredite končno ni nepomemben znesek. Ob razrešitvi dolgoletne nelikvidnosti se je kar brž pokazalo, da je denarja dovolj, le da nas pa ta denar tudi preveč stane in da smo ga včasih tudi prelahkotno, premalo učinkovito uporabili.
Ključ do boljše akumulativnosti pa le končno tudi v kakovosti izdelkov, skladno s tem pa tudi v hitrejšem tehnološkem napredku, s čimer je mogoče nadoknaditi marsikak izpad v ^mulativnosti.
Prav gotovo pa vsega še nismo sto-mi v pogledu organizacije dela, preveč razpravljamo in hkrati premalo pa stojmo za naše skupne dejavnosti. Najboljši dokaz za to je prav skromen °dstotek — le 1,6 % sredstev namreč združujemo v te namene. Čeprav so skupne dejavnosti dokazale marsikak ^činek, za njihovo okrepitev v skupne koristi storimo premalo!
Na področju investicijske dejav-n°sti je praktično že dve leti prava nuša> torej ni bilo omembe vrednih ovih vlaganj. Ni bilo naložb v nekaj , razitega, novega in perspektivnega, ar zanesljivo za nas ni zadovoljivo. Se eč — ob takem vedenju si kaj lahko Uigramo težko priborjen položaj na Zunanjih tržiščih. Tudi nimamo dovolj Projektov, z uresničitvijo katerih bi si
nedvomno položaj lahko še okrepili in izboljšali. Prepočasni smo v tem pogledu, čeprav so obveznosti po naši prioriteti v, srednjeročnem načrtu razvoja SR^ velike in jih bomo za vsako ceno morali uresničiti.
Ne smemo pozabiti, da brez dolgoročne investicijske dejavnosti ne moremo slediti tehnološkemu napredku, ki pa je nujnost za naš nadaljnji razvoj.
Generalni direktor Jože Hujs je ob koncu svojih izvajanj ocenil poslovanje v 1. 1976 tudi kot poslovanje v prvem letu srednjeročnega načrta. Podatki kažejo, da vsega, kar smo se za minulo leto obvezali s tem načrtom, nismo uresničili. To vsekakor ni ugodno, hkrati pa tudi ni še kritično, kajti ob večjih skupnih naporih in prizadevanjih bi lanske izpade še lahko nadoknadili. Seveda pa bodo za dosego, tega cilja neodložljivo potrebna naša večja elastičnost, doslednost pri odpravljanju naštetih slabosti, prizadevnost in še druge lastnosti, ki nam edine lahko pomagajo obvladati naloge, ki so pred nami v letošnjem letu.
Nadoknaditi moramo zamudo pri razvoju mikroelektronike, računalništva in, kot koordinatorji dogovarjanja tudi več storiti na področju razmerja med SOZD Iskra in SOZD Gorenje.
Odločno bolj učinkoviti bomo morali biti pri izvajanju delegatskega sistema, pri samoupravnem sporazumevanju in pri reševanju kadrovske politike, izobraževanju ob delu, štipendiranju in dviganju strokovne strukture zaposlenih.
Ocena 1. 1976 kot prvega v srednjeročnem obdobju torej ni povsem zadovoljiva. Storiti bomo morali veliko več, biti neprimerno bolj odločni in dosledni, doseči večjo materialno in politično odgovornost. Na tržišču moramo biti neogibno bolj agresivni, uresničevati pa moramo hitreje in učinkoviteje tudi vse tiste načrte, od katerih je odvisna naša prihodnost.
Ob koncu izvajanj generalnega direktorja je svoj delež o vlogi in nalogah sindikata po 8. kongresu sindikatov SRS in nedavnem posvetovanju v Poreču prispeval tudi predsednik Jože Čebela. Poudaril je tudi odločilno vlogo sindikata pri uveljavljanju zakona o združenem delu v praksi in pri sprejemanju vseh splošnih aktov, prilagojenih zakonu.
- J.C.-
Z vselej prijaznimi, a trdno zarisanimi potezami v obrazu, zares kot naj bi bila poslovanja izkušene zunanje trgovine, je odgovarjal v pogovoru za Iskro naš dolgoletni zunanjetrgovinski delavec ing. Gojmir Blenkuš, sicer direktor IEZE, tokrat pa kot predstavnik Iskre, ki naj bi saniral njeno firmo Iskra Limited v Londonu. O tej sanaciji je razumljivo tudi tekla beseda, čeprav bi bilo verjetno področij, ki bi jih lahko z njim načenjali, še veliko.
Končalo se je leto 1976. Kako je poslovala naša angleška poslovalnica in - ali ste s poslovanjem zadovoljni?
»Poslovanje bi razdelil v dve obdobji: na prvo, ki se nanaša na prvo polovico leta in .ko so se čutile še hude posledice, povzročene še s prejšnjim vodstvom, in ko so bili stroški poslovanja večji od ustvarjenega dohodka. Tudi program prodaje ni šel najboljše. Prvič, ker je na tem trgu vladala recesija in so bile potrebe trga manjše od naših možnosti in drugič, ker je večina našega prodajnega kadra bila nastavljena na novo in se je v obdobju prvega polletja lahko šele dejansko seznanila z Iskrinim prodajnim programom.
Drugo polletje kaže dosti boljše rezultate, saj smo dosegli predvideni promet v drugem polletju, s tem pa seveda nočem reči, da je bil dosežen planirani promet za celo leto, saj izpada v prvem polletju ni bilo mogoče nadoknaditi niti z napori in s situacijo na tržišču v drugem polletju. Važno je, da smo v drugem polletju, in to konkretno v mesecu septembru, prebili magično mejo — bil je to prvi mesec, ki se je končal z dohodkom.. Enake, oz. še boljše rezultate kažeta tudi oktober in november, zato upravičeno pričakujem zadovoljive rezultate tudi v decembru.
Kot sem že omenil, se celotno leto ne bo končalo s predvidenim poslovnim rezultatom, sem pa prav osebno zadovoljen, da smo prvič uspeli kadro-
vati dober prodajni kader, ki pozna program, ki ve kaj hoče in ki je na trgu zadosti agresiven. Posledica tega so, kot sem že omenil, rezultati v drugi polovici tega leta oz. bodo rezultati v letu 1977 in pa dejstvo, da je firma prišla končno iz svojih izgub in da od septembra naprej posluje s pozitivnim finančnim rezultatom.“
Koliko se je spremenilo poslovanje v teh desetih letih, kaj še je Iskra v tem obdobju pridobila, oz. ali bi morala v prihodnjih letih napredovati hitreje kot doslej, se pravi — ali mora v prihodnjih desetih letih narediti sorazmerno večji skok, kot ga je doslej, predvsem na zunanjih tržiščih?
- »Težko je v nekaj besedah podati analizo poslovanja za 10 let nazaj. Prvo, kar je osnovno in važno in kar se je dogodilo pred dvemi leti je, da je Iskra postala stoodstotni lastnik Gu-esta in s tem prevzela absolutno kontrolo in vpliv nad poslovanjem te organizacije. Promet v zadnjih letih je bil zelo odvisen od stanja na trgu in tudi od sposobnosti Iskre, da je lahko sledila tehničnim in količinskim zahtevam tržišča. Bistveno se sama vsebina poslovanja ni spremenila. Firma je še vedno pretežno orientirana na sestavne dele, s temi deli se je ne samo kot firma, temveč tudi kot Iskra, zelo solidno afirmirala na tem tržišču. Važno je, da smo v teh letih naredili tudi nekaj posebnih aranžmanov, tako s firmo Dorn (? ), kjer imamo koopera-
Naši izdelki m angleškem trgu-
Gojmir Blenkuš,dipl ing.
cijsko pogodbeno področje barvne televizije, ter s tvrdko Hoover, kjer sodelujemo v proizvodnji sesalcev, kar pomeni stabilnost tako pri prodaji kot pri nakupu sestavnih delov. Kot negativno za preteklih 10 let pa bi omenil, daje bila firma in s tem seveda prodajni kader, preozko specializirana, oz. orientirana, na plasman samih elektronskih sestavnih delov in daje bilo premalo naporov vloženih na razširitev tega programa.
Drugo, kar smo spremenili in kjer smo že dosegli uspehe, je, da smo se preorientirali in to iz kupcev s področja zabavne elektronike tudi na kupce s področja industrijske elektronike. Računam, da bo delež plasmana za področje, ki ga imenujem industrijska potrošnja, dosegel skoraj polovico celotnega našega plasmana. Večje napore bo treba predvsem vložiti v plasman določenih finalnih proizvodov, in to v plasman elektro mehanike, sestavnih delov in v plasman ostalih proizvodov, kot so npr. števci in drugi proizvodi. Promet se bo večal v odvisnosti od potreb trga in od sposobnosti slediti temu trgu. Za leto 1977 npr. predvidevamo, da bo plasman iz Jugoslavije v Veliko Britanijo narasel na približno 50%, medtem ko bo izvoz iz Anglije za potrebe Iskre narasel le za borih 20 %. Razlog temu je predvsem — po mojih izkušnjah sodeč - da je praktično na tem trgu lažje prodajati kot nakupovati, saj vse, kar ta trg rabi, kupi od tistega, ki nudi dobro kvaliteto, ugodne roke in cene. . Dosti težje je na tem trgu kupovati, saj je mentaliteta Angležev še vedno v tem pogledu zelo konservativna in orientirana na potrebe otoka. Dolgoročno gledano imamo v Guestu v načrtu, da bi se delež nakupa Iskre v Angliji bistveno povečal, saj so področja, na katerih ima ta dežda dobro tudi konkurenčno tehnologijo in tudi konkurenčne cene. Žal, to tehnologijo premalo poznamo in smo verjetno (Dalje na 6.strani)
Plaz odnesel življenja
(Nadaljevanje s 1. strani)
in so po naključju smučali v levo, je plaz le delno zajel. Tiste, ki so smučali v desno smer, pa je plaz zajel s polno močjo.
Dijaki in tovariš Tišler iz zadnje skupine so po dogodku takoj hiteli na kraj nesreče in začeli z reševanjem. Skupaj so odkopali še Emila Novaka, ki pa ni kazal nobenih znakov življenja. Poskušali so ga oživiti z umetnim dihanjem, a je bilo vse zaman.
Sedem fantov se je medtem že spustilo v dolino po pomoč. Vreme se je poslabšalo, pričelo je snežiti. Skupina 16 dijakov s tovarišem Tišlerjem se je poslovila od kraja nesreče in gazila med bukovjem do srednje postaje žičnice.
REŠEVALCI SO STORILI VSE, DA BI REŠILI PONESREČENE SMUČARJE
Na pomoč so prišli gorski reševalci iz Tržiča in vojaki iz karavle na Ljubelju. Prišli so tudi vodiči z lavinskimi psi. Kmalu po nesreči so se na Ljubelj pripeljali tudi reševalci iz Kranja, Jesenic, Ljubljane in tudi enota civilne zaščite Iskre—Elektromehanike Kranj. Reševanje je bilo zaradi močnega sneženja, dežja, vetra in megle skrajno težko. V torek zvečer je reševalcem uspelo odkopati dva ponesrečenca, potem so reševanje morali prekiniti.
Naslednji dan je okrog 40 gorskih reševalcev iz vse Slovenije, ob pomoči posebnih miličniških enot, pripadnikov JLA, vodičev z lavinskimi psi iz Kranja, Jesenic, Kamnika in Ljublja-
Požrtvovalnim reševalcem so pomagali tudi lavinski psi.
ne, znova pričelo preiskovati plazišče. Obstajala je nova nevarnost, da bi se sprožil nov plaz. Vojaki so ga sicer skušali sprožiti, pa jim to ni najbolje uspelo. Vse to in pa izredno slabo vreme je zelo oviralo reševanje. Upanje, da je še kdo preživel, je bilo vsako uro manjše. Reševanje so zaključili šele v petek, 14. januarja, ko so izpod snega rešili še zadnjega dijaka.
ŽALOVANJE V ŠOLSKEM CENTRU
V petek, 14. januarja je bil v Šolskem centru ZP Iskra v Kranju dan žalovanja. Dopoldne je bila v prostorih delavske restavracije DO Iskre-Elektromehanike v Kranju skupna žalna seja delovne skupnosti ŠC ZP Iskra, delegacij dijakov obeh šol, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ZP Iskra, Iskre—Elektromehanike, kranjske občine in drugih, ki so počastili spomin na preminule tovariše.
Z združenim podjetjem Iskra so se tudi dogovorili, da bodo družinam ponesrečenih nudili denarno pomoč, in sicer sorodnikom ponesrečenih dijakov po 7.500 dinarjev, družinama ponesrečenih učiteljev pa po 15.000 dinarjev.
Kolektiv šolskega centra se je v petek, soboto in nedeljo poslovil od preminulih na zadnji poti. Šolski center ZP Iskra in vsi žalujoči so prejeli številne sožalne brzojavke od vidnih predstavnikov skupščine SR Slovenije, Planinske zveze Slovenije, šolskih ustanov, delovnih kolektivov Iskre in drugih občanov. Številna sožalja so bila izrečena tudi osebno.
Vsem, ki so v teh težkih dneti sočustvovali in na kakršenkoli način pomagsli svojcem ponesrečenih tovarišev in šolskemu centru, se kolektiv centra zahvaljuje. Prav tako gre zahvala vsem reševalcem za njihovo ne-
sebično pomoč in požrtvovalnost pri reševanju.
Čeprav so žalne slovesnosti za nami, pa ostaja za tragično preminulimi boleča praznina, ki se je nikakor ne moremo navaditi, niti je ne more mo sprejeti kot dokončno dejstvo. Težko je, ob pogledu na prekrasne, v zimskem soncu žareče vršace naših gora, verjeti, da so lahko tako pošastno krute! Bili so tako mladi, polni življenja in željni skromnih športnih užitkov. Zakaj jih je narava tako kmto prizadela?	Alojz Boc
In memoriam žrtvam Zelenice
Žalostno odjeknila je vest, ki smo z grozo jo prejeli, da je v plazu mrtvih šest, kako težko smo to verjeli!
Na Zelenici smrt je bela zaplesala in je v morilski plaz se spremenila, s poti očete in sinove je pobrala in jih na vrt svoj pospremila.
Na žalost ni jih več med nami in jih tudi nikdar več ne bo, pa vendar živeli bodo v naši rani dokler bledel bo spomin na to.
Neusmiljena ti smrt pregrenka, kako strašno, strašno kruta si, zdaj pa navček bolno klenka, ker med nami hodiš ti...
PRIL
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Uspešen razvoj Iskrinega elektronskega turbinskega
regulatorja
V decembru lani smo razvijalci oddelka za avtomatizacijo elektrarn v Raziskovatoem institutu Iskre - Avtomatika s preskusi na hidroelektrarni Orlovac zaključili dveletni razvoj elektronskega turbinskega regulatorja ETR.
Glavno težo razvoja sta v Iskri nosila ing. Jože Podlipnik ter ing. Peter Lah, sodeloval pa je tudi ing. Sava Rakčevič iz Litostroja.
Hidroelektrarno Orlovac so izbrali zato, ker s 410 m padca in 3 agregati po 80 MW moči predstavlja, izredno zahteven objekt za turbinsko regulacijo, ne le v jugoslovanskem, pač pa tudi v svetovnem merilu.
Agregati v HE Orlovac so bili že opremljeni z visokokvalitetnimi elek--trohidravličnimi turbinskimi regulatorji priznane švedske tovarne ASEA.
Vsak preskus Iskrinega turbinskega regulatorja so ob enakih pogojih izvedli najprej z regulatorjem ASEA, nato pa so rezultate obeh preskusov primerjali. Meritve sq dokazale, da Iskrin regulator v vseh pogledih dosega kakovost švedskega regulatorja, v
nekaterih točkah pa ga celo prekaša.
Tako je bila Iskrina ekipa že v samih preskusih deležna spontanih priznanj in pohval strokovnjakov Litostroja in HE Orlovac, ki so preskuse omogočili in pri njih aktivno sodelovali.
Z uspešnimi preskusi v HE Orlovac, ki pomenijo za Iskro odlično referenco, prehaja raziskovalno — razvojna naloga v zaključno fazo. Po začetnem sofinanciranju Raziskovalne skupnosti Slovenije in Elektrogospodarstva Slovenije se kaže možnost kreditov pri Ljubljanski banki ter Raziskovalni skupnosti Slovenije, s čemer bi sofinancirali prenos prototipa elektronskega regulatorja v redno proizvodnjo tovarne Aparati.
Prvi trije regulatorji bodo vgrajeni v hidroelektrarni Doblar na reki Soči. Skupno z Litostrojem pa bomo nastopili najprej v Nigeriji, kamor bomo ponudili 4 regulatorje za HE Shiroro, nato pa bomo ponudili še 5 regulatorjev za HE Salakovac in HE Grabovica na Neretvi.
Tako prehaja reziskovalno-razvojno delo prek proizvodnje h končnemu uporabniku — elektrogospodarstvu.
Boštjan Škoijak
Preizkus statične zaščite za 380 kV elektroenergetski sistem
Ena izmed največjih jugoslovanskih gospodarskih investicij v teh letih je gotovo izgradnja novega elektroenergetskega sistema napetosti 380 kV. Tegs sestavljajo v prvi fazi izgradnje okrog 3600 km daljnovodov, ki povezujejo vse republike in glavne energetske vire.
V letu 1974 je bil mednarodni razpis za nabavo opreme. V hudi mednarodni konkurenci je bila ISKRI — TOZD TELA zaupana dobava kompletne statične zaščite vseh daljnovodov in transformatorjev Za celotno Jugoslavijo. To vsekakor pomeni veli-
Ta laboratorij je edini v Jugoslaviji, ki je usposobljen za take preizkuse. Napajan je direktno iz 220 kV zbiralk razdelilne postaje 220 kV - Dobrinje pri termoelektrarni Kakanj. Laboratorij je projektiran za kratkostičnomoč 3.000 MVA (1 sek.) tako, da je možno delati tudi direktne kratke stike s tokovi do 30 kA. Poleg tega se lahko 'izbira trenutek nastanka okvare s točnostjo + 0,5 ms. To omogoča primarne kratke stike s polno enosmerno komponento.
V laboratoriju smo preizkušali kompleten set 1 (kot ga imenujemo v
Komandna dvorana laboratorija Energoinvesta v Ddbrinju.
ko afirmacijo naših strokovnjakov in tenderju 380 kV). To je COMBIFLEN izraža veliko zaupanje elektrogospo- omara, v kateri so vgrajeni naslednji darstva Jugoslavije v Iskro.	zaščitni releji:
Vsa statična zaščita je v izvedbi
COMBIFLEN, ki ga je TOZD TELA osvojil na podlagi kooperacije s švedsko tovarno ASEA.
Iskra je do sedaj dobavila že okoli 70 % vse opreme po pogodbi z Jugoslovanskim elektrogospodarstvom (JUGEL).
Ker je to prvič, da naš celotni prenosni sistem opremljajo z enotno statično zaščito, je elektrogospodarstvo Jugoslavije zahtevalo preverjanje parametrov in obnašanja zaščite v normalnih pogonskih pogojih, kot tudi pri ekstremnih pogojih ob okvarah.
S tem namenom je. JUGEL organiziral tipsko preizkušanje te zaščite „na živo“ v visokonapetostnem laboratoriju Energoinvesta v Dobrinju pri Sarajevu, v dneh 23. in 24. novembra 1976. Preizkusom so prisostvovali predstavniki celotnega jugoslovanskega elektrogospodarstva ter strokovnjaki za zaščito.
—	distančni rele
—	rele za avtomatski enopolni in tri-polni ponovni vklop
—	rele za termično zaščito daljnovoda 380 kV
Ze četrtič razstava RAST YU
Elektronski turbinski regulator ETR-Iskra, razstavljen na lanskem sejmu elektronike v Ljubljani
Od 11. do 21. novembra preteklega leta je bila na Reki 4. razstava izumov, tehničnih izboljšav in novitet „Rad-ničko stvaralaštvo 76“.
Pet let je že tega, kar smo v Jugoslaviji intenzivneje pristopili k razvoju lastne, domače tehnološke osnove. V tem času sta se kot prelomnici pojavili 1975. in 1976. leto, ki smo ju označili kot leti tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine. V sklop teh akcij sovpada tudi vsakoletna razstava „RAST YU“. Od 1973. leta, ko je bila prvič organizirana prav tako na Reki in je prikazovala dosežke na področju ustvarjanja le za ožji, regionalni okvir, je z leti prešla republiške meje in prerasla v Jugoslovansko izložbo, ki vzbuja zanimanje tudi izven naših meja.
Letošnja, kakor tudi lanskoletna razstava RAST—Radničko stvaralaštvo sodi v okvir akcij leta tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine. Ta izredno obširna akcija oz. priprave potekajo celo leto v inštitutih, tovarnah, fakultetah, in klubih po vsej Jugoslaviji in dobijo svojo dokončno obliko v razstavljanju in prikazovanju delovanja eksponatov na omenjeni razstavi. Obenem je tovrstna razstava ena od manifestacij, ki lahko v največji meri pokaže kaj se je v relativno kratkem času naredilo na področju te dokaj zahtevne dejavnosti.
Pokrovitelja letošnje, razstave sta bila Svet leta tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine iz Beograda in Samoupravna interesna skupnost za tehnično kulturo občine Reka. Organizatorji pa so bili poleg omenjenega sveta še Svet zveze sindikatov Jugoslavije ter mnogi drugi družbenopolitični organi in delovne organizacije iz občin Reka in Pula.
Na razstavi so bili prikazani dosežki mladih na tem področju, izumi in tehnične izboljšave, proizvodho-orga-nizacijski dosežki in dosežki iz kreativnega in proizvodnega dela.
Približno 75 delovnih organizacij je prikazalo 399 izdelkov z omenjenih
področij, s področja kreativnega in proizvodnega dela so inštituti, fakultete, raziskovalni centri in šole prikazali 102 izdelka, medtem ko so posamezniki razstavili 326 izboljšav in izumov.
Našo delovno organizacijo, ISKRA—Industrijo za avtomatiko je na tej manifestaciji zastopal Razvojni inštitut skupnih služb in sicer z MINI RELEJEM TRH-20 in BIMETALNIM RELEJEM IN AVTOMATSKIM ■ KONTAKTORJEM. Mini rele TRH-20 je rezultat dela pomočnika direktorja za programsko tehnično področje Franca Vršnaka, dipl. ing., Juriče Zadravca, dipl. ing. ter Igorja Pečenka.
Ta rele je nadaljevanje razvoja hermetičnih kontaktnikov s tem, da smo prešh iz steklenega v plastično ohišje, s čimer se je tehnologija izdelave poenostavila. Rele ima delovni in mirovni kontakt ter monostabilno in bi-stabilno izvedbo. Ima izredno širok razpon uporabe, zlasti v telekomunikacijskih napravah, napravah za Obdelavo podatkov, v procesnih sistemih, v napravah za industrijsko avtomatiko in regulacijo, v mehanografskih strojih, zabavni elektroniki in drugod.
Zaradi vseh pozitivnih lastnosti, ki so del tega releja, vlada tako doma kot v inozemstvu zanj izredno zanimanje. Zato je bila že v desetih državah izvedena prijava izuma.
Pokrovitelj razstave je vsem trem inženirjem v znak priznanja za izdelani izum podelil srebrne plakete RAST YU 76.	-
Valentin Grilc, strojni tehnik pa je na razstavi sodeloval z bimetalnim relejem in avtomatskim kontaktoijem.
Udeleženci in obiskovalci razstave so si hkrati lahko ogledali tudi demonstracije izumov in filmske projekcije le-teh ter se udeležili raznih seminarjev in strokovnih ekskurzij v delovne organizacije na Reki.
Špela Dittrich
Obisk v TOZD TELA
Nedavno tega so obiskali TOZD TELA sekretar odbora za aktivnost organizacije v grafični industriji, industriji celuloze in papirja, gozdarstva in lesne industrije, Zoran Marinkovič, samostojni svetovalec za samoupravno sporazumevanje in družbeno 'dogovarjanje zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva iz Beograda in republiški sekretar sindikata delavcev
elektrokovinske in rudarske industrije . Srečko Mlinarič.
Izbira temeljne organizacije TELA ni bila zgolj slučaj, saj sta delitev osebnih dohodkov in družbena prehrana tu svojevrstno urejena. To pa je bil tudi neposreden vzrok obiska visokih predstavnikov našega gospodarskega in družbeno-političnega življenja.
—	rele za zaščito pred nesimetrijo' polov stikala 380 kV
—	releji za 'kontrolo izklopnih tokokrogov stikala 380 kV.
Omara je bila v laboratoriu priključena na napetostne in tokovne transformatorje, enake onim v mreži 380 kV. Na osctlografih smo snemali vse analogne veličine, priključene na zaščito, prav tako pa tudi vse izhodne informacije iz zaščite tako, da smo dobili res popolno sliko delovanja zaščite.
Izvedeno je bilo približno 40 primarnih kratkih stikov na različnih lokacijah (v 120 km oddaljenem Mostarju) in pri različnih primarnih pogojih. Namen je bil preizkusiti zaščito, pri ekstremnih pogojih, čimbolj enakih
onim v primarnem pogonu v mreži 380 kV.
O	rezultatu preizkušanja so sestavili posebno poročilo, kateremu so priložili tudi vse oscilograme. To poročilo bo v okviru JUGEL preučila posebna komisija, služilo pa bo kot tipsko preizkušanje zaščite 380 kV v primarnih pogojili.
Zaščita je pri vseh vrstah preizkusov pokazala odlične parametre in povsem pravilno delovanje ter tako tudi praktično dokazala svoje prednosti pred elektromehanskimi zaščitami.
To je v tem trenutku posebno važno, saj bo verjetno bistveno vplivalo na investitorje pri izbiri opreme za dmgo etapo mreže 380 kV — predvidoma v aprilu in maju letos.
Ivan Kukovič
ISKRA __________________________________________
Številka 4 — 22. januar 1977 Zunanji pogled na visokonapetostni laboratorij v Dobrinju pri Sarajevu-
Obiskovalci so se najprej seznanili s proizvodnjo. Vodja Lado Modic jih je v spremstvu predsednika' konference osnovne organizacije sindikata v TOZD TELA Vaška Korunovskega, popeljal med stroji in montažnimi trakovi. Tako so si gostje lahko ogledali nov proizvodni program in se v pogovoru pozanimali o življenju delavcev v tovarni in izven nje. Po ogledu smo goste seznanili z načinom nagrajevanja v naši temeljni organizaciji.
Način obračuna osebnih dohodkov je enoten za produktivne in režijske delavce. Vsa produktivna dela in delovna mesta so razvrščena v kategorijo po sistemu vrednotenja dela (zahtevnost dela). To predstavlja osnovni delež osebnega dohodka. Izvajalce del na delovnih mestih pa nagrajujemo po sistemu vrednotenja učinkovitosti. Razlika med obema načinoma je v tem, daje produktivno delo metjeno, režijsko delo pa ocenjujemo.
Pred uvedbo sedanjega načina nagrajevanja je bilo delo na produktivnih mestih še z dosegom norme. Z uvedbo novega načina pa nagrajujemo produktivno delo poleg količine še po treh kriterijih. Da ne bi bil prehod preveč boleč je 80 % vrednosti osebnega deleža še vedno količina dela in le 20 % ostali deleži. V bodoče pa bomo vplivnost količine dela zmanjševali in dajali večji poudarek na kvaliteti dela.
Na koncu so si gostje ogledali še restavracijo. Tu pripravlja 13 delavcev okrog 1000 obrokov tople malice dnevno za delavce dopoldanske in popoldanske izmene. Vsak dan si delavec lahko izbere enega izmed treh obrokov.
Gostje so bili z ogledom zadovoljni in so pohvalili naš način dela in našo skrb za delavca.
Jožica Starčič
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikatu Šolskega centra ZP Iskra Kranj za lepa darila, ki sem jih prejela ob odhodu v pokoj.
Moti Dana
Vsestranski razvoj
Naša zunanjetrgovinska menjava z deželami v razvoju narašča
Pomen dežel v razvoju prihaja še posebej do izraza po konferencah neuvrščenih v Alžiru in Colombu — po politični se je namreč pojavila
podjetij. Nadaljnji viri informacij so naše ambasade, Gospodarski vestnik, Tanjug, naše ter tuje publikacije. Pri tem velja poudariti, da nedavno ustanovljeni Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju v Ljublja-
__________________ ^	^	^	ni objavlja v ta namen zelo koristne in
tudi ekonomska osamosvojitev teh dežel - revalorizirale so svoja naravna ^t-ualne publikacije. So še tuje spe-bogastva, kar veča njihov potencial in prerazdelitev svetovnega dogodka	cializirane publikacije večjih zahodnih
— to prihaja vedno bolj v ospredje, čeprav so uspehi šele na začetku,	bank. informacije z naših zunanjih
Jugoslavija kot pobomik in akter tega vrenja je prevzela nase določene obveznosti za izboljšanje mednarodnih ekonomskih odnosov — saj imamo v mnogih primerih opravka s komplementarnimi ekonomijami, v drugih pa dobivamo važne surovine. Gre za to, da prihaja svetovni jug vedno bolj v ospredje. Kot tretje je treba poudariti, da absorcijska moč teh trgov narašča. Osnovni napori pa so seveda še usmerjeni v pridobivanje hrane, izkoriščanje energetskih virov in naravnih bogastev ter v izgradnjo raznih vrst komunikacijskih sistemov. To so osnove vse ostale industrije. Za Iskro je pri tem še posebej zanimiva in privlačna dolžina tega procesa, saj lahko na omenjena tržišča izvaža predvsem končne izdelke ter nudi tehnično pomoč — industrijske kooperacije, know-how, pa tudi licence. V letu 1976 je Iskrin izvoz v te dežele narasel na 22 % vrednosti celotnega
izvoza in po napovedih letošnje zunanje-trgovinske konference v Postojni .	.	..	•-	. j • - ------
se bo še povečeval. Zato smo postavili Jožetu Štajnerju, vodji oddelka za ? rt e8lJ° v Posredovanju know-howa izvoz v dežele v razvoju v Iskra Commercu, naslednja vprašanja:	“1 !,cenc ter. PosebeJ kompletnih mže-
Prek kakšnih virov izvemo za najperspektivnejša tržišča v deželah v nimigov — česa se moramo v tej zvezi razvoju?
Informacije z naših zunanjih lokalnih zastopstev in predstavništev so razmeroma najboljše za področje Daljnjega in Bližnjega Vzhoda. Ravno vsi ti viri informatike so za nas zelo koristni. Ta sistem pa je potrebno še dograditi in izpopolniti v organizacijskem smislu. Tudi naše TOZD potrebujejo boljšo informacijsko povezanost. Ravno sedaj se pripravlja tudi ustanovitev časopisa Iskra-Nevvs, ki bo vsekakor koristen prispevek k informiranju naših kupcev v tujini."
In kako.usmerjamo svojo poslovno
„To področje je tako vehko, da ga ne more niti Jugoslavija v celoti pokrivati, zato so za nas prednostnega pomena naslednje skupine: I. dežele Sredozemlja in bližnjega Vzhoda, II. dežele z ogromnimi programi industrijskega razvoja — kot so dežele z naftnim bogastvom ali z drugimi strateškimi surovinami, III. skupina držav z velikim človeškim in surovinskim Potencialom - npr. Indija, Indonezija in Brazilija kot najbolj tipične. Ze naša dosedanja regionalna usmeritev je v skladu z oceno možnosti, ki jih ima Jugoslavija na teh trgih. Če dodatno upoštevamo v srednjeročni program razvoja vključena področja, je to za nas nadalje predvsem Jugovzhodna Azija.
To bomo podrobneje opredelili v bližnji prihodnosti. V tem smislu je strategija Iskre usklajena tako z jugoslovansko kot tudi svojo lastno orientacijo."
V kolikšni meri vpliva poUtična in socialno-ekonomska heterogenost teh dežel na nihanja našega izvoza?
„Na teh trgih trenutno naš izvoz Precej narašča, razen v Libanonu in Preko njega, sicer pa politični razlogi gredo v naš in prid ekonomskega sodelovanja. Najbolj ugodne perspektive se sedaj kažejo v deželah andskega pakta — 50 % vsega našega izvoza gre na ta področja. Ovira v tem smislu' so le ostanki post-kolonialnih odnosov v nekaterih deželah v razvoju. Tam je naš prodor sicer otežen, vendar se stanje vidno izboljšuje. So pa še področja, kjer se še sploh nismo vključili. “
In kakšna je bila struktura izvoza Po geografskih celotah,po deželah, po vrednosti in po udeležbi naših branž-nih industrij?
„V letu 1976 smo izvozili proizvode ZP Iskra v vrednosti ca. 13,5 mio dolarjev, pri čemer je EMO udeležen z 1,600.000 dolarjev. Na področje Bližnjega Vzhoda in na azijski trg smo izvozili 28,6%, v Južno Ameriko
52,7	% in v Afriko 18,7 % vrednosti te ^lotne vsote. Vsi izdelki EMO so bili Prodani v arabskih deželah. Regional-na porazdelitev se pri tem v bistvu ne drenja preveč, malce se zniža udeležba katinske Amerike v korist jugovzhod-no-azijskega trga. Stmktura pa je že Več let podobna. Najmočneje je pri lem izvozu zastopana branžna DO Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko z 89 %, siroka potrošnja z 2,1 %, Avtomatika z 2,54%, Kondenzatorji z 1,45%, 1EZE pa je udeležena z 0,46 %. Izvoz kEE tvorijo predvsem števci električ-ne energije in hišna telefonija."
Kakšne pa so kaj perspektive za evoz v letu 1977?
»Letošnja struktura obeta povečan jzvoz v dežele v razvoju: elementov, •zdelkov široke potrošnje in avtomatike. Z naročili imamo zapolnjeno že vse prvo polletje, dokaj ugodne pa so
stikalne ter relejske tehnike (jakotoč-ni program) kot tudi izdelkov široke potrošnje. Regionalno smo že lani s primernimi aranžmaji zagotovili svojo prisotnost na področju Jugovzhodne Azije, v Avstraliji, Jugovzhodni Afriki in izboljšali svoj položaj na Bližnjem Vzhodu (kjer smo že sklenili ustrezne dogovore s svojimi dosedanjimi partnerji). Poživili smo stike z indijskim partnerjem s prenosom tehnologije. Proučujemo pa tudi že tržišči v Centralni in Zahodni Afriki."
Nam lahko poveste kaj o pretoku informacij v naši zunanje trgovindd dejavnosti?
„Informacije o gibanju povpraševanja na trgih dobimo po eni strani z naših lastnih predstavništev ali pa s predstavništev tako gospodarskih zbornic kot drugih jugoslovanskih
še posebej zavedati?
„5 to obliko sodelovanja si zagotavljamo dolgoročno prisotnost in nadaljnje širjenje izvoza predvsem na področja dežel v razvoju ter preprečujemo nihanja na trgu. Takšno sodelovanje si te dežčle želijo, saj pripomore k njihovi osamosvojitvi in razvoju. To pa je hkrati tudi interes Jugoslavije."
Morda bi k temu dodali še sklepno misel —da je vsa naša zunanjetrgovinska menjava z deželami v razvoju v znaku ogromne dinamike, da neusmiljeni konkurenčni boj bmsi tudi naše lastno pojmovanje o svetu nasploh in o našem mestu v njem. Pomembno je predvsem to, da sm6~pravočasno in pravilno doumeli svojo vlogo v teh orjaških spremembah svetovnih razsežnosti. Cas bo pokazal tudi to, da iz edino sprejemljivih - prijateljskih in sodelujočih — izhodišč.
Viktorija Budkovič-Rayyes
bidi perspektive za drugo polletje (ca. °dn0Se’ samoupravno organiziranost 80 % izpolnitve letošnjega plana izvo- in izvrševanje samoupravnih pravic, za v dežele v razvoju je že sedaj žago- . Organizacije zdmzenega dela mo-
J-x rajo zato napraviti analizo pogojev za
Izvajanje zakona o združenem delu
A. Splošne ugotovitve
Zakon o združenem delu je pričel veljati 11. decembra 1976 in pri tem nastaja vprašanje, katere določbe zakona se izvajajo neposredno ter katera področja bodo urejena z dodatnimi zakoni ali drugimi akti.
Prenehanje veljavnosti nekaterih zakonov
Zakon o združenem delu določa, da z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati: '
—	Zakon o konstituiranju in vpisu v sodni register OZD (Ur. list SFRJ št.
22/73 in 63/73),
—	Zakon o firmi in imenu OZD (Ur. list SFRJ št. 22/73),
—	Zakon o poslovnem zdmževanju (Ur. list SFRJ št. 23/72).
Z dnem, ko bodo sprejeti republiški zakoni, vendar najkasneje do 31.
12. 1977, prenehajo veljati:
—	Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. list SFRJ št. 22/73),
—	Zakon o prometu družbenih sredstev TOZD (Ur. list SFRJ št.
22/73).
Najkasneje dne 31. 12. 1977, oz. ko bodo sprejeti ustrezni zakoni, bodo pričele veljati določbe o:
—	ugotavljanju prihodka,
—	razporejanju dohodka in čistega dohodka ter razdeljevanju sredstev za OD,
—	razporejanju sredstev za skupno porabo.
Spremembe v sodni register se morajo izvršiti v roku 9 mesecev (do 11.
9. 1977).
Organizacije združenega dela so dolžne sprejeti program, s katerim določijo rok za uskladitev posameznih samoupravnih splošnih aktov z zakonom.
Zakon o zdmženem delu predstavlja za večino organizacij zdmženega dela naloge, da uskladijo dohodkovne
t l	l V/J Vi JV- Z, V O V VICI J
tovljene s predhodnimi razgovori). Ze dosedanja aktivnost na področju teh dežel nam zagotavlja izvoz višjih oblik ekonomskega sodelovanja — kot so transfer tehnologije in skupna vlagala. V tej zvezi imamo v obdelavi Večje število projektov zanje. Tu gre Predvsem za lokalno montažo hišnih elefonskih central v Venezueli in Ira-rju ter proizvodnjo števcev v Venezue-’• V letošnjem letu se bo pričela iz-Sradnja tovarne števcev v Tuniziji in se razširil proizvodni program v že obsto-jpdi mešani proizvodni firmi v Ekvadorju,-Značilno za letos pa je pred-^ern širjenje in popestritev proizvod-nega programa merilno-regulacijske,
prilagoditev določbam zakona.
Končni rok za uskladitev z zakonom je 2 leti, to je do 11. 12. 1978.
B. Veljavnost zakona
Po veljavnosti zakona so pričele veljati vse neposredne določbe, predvsem tiste, ki doslej niso bile urejene z zakonitimi predpisi in ki so se uporabljale že po, neposrednih določbah Ustave v skladu z določbami Ustavnega zakona za izvajanje Ustave.
Veljajo tudi vse določbe, ki so bile doslej urejene z zakoni, ki so prenehali veljati.
Določbe zakona, ki so v nasprotju
z določbami republiških zakonov, ki bodo sprejeti najkasneje do 31. 12. 1977, se ne uporabljajo. Seveda pa niso v veljavi določbe tistih zakonov ali SSA, ki so v nasprotju z ustavnimi določbami.
Po izvedenih ugotovitvah se morajo veljavno uporabljati določbe zakona, ki obravnavajo naslednja področja:
—	temeljne določbe,
—	varstva pravic delavcev, družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine,
—	posamezne določbe v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih,
—	pristojnosti sodišč zdmženega dela, ki so določene z zakonom,
—	pristojnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja, določene z zakonom,
—	pravice in pristojnosti sindikalnih organizacij,
—	določbe o SSA, ki se vročajo in ki jih podpisuje delavec,
—	določbe o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov,
—	določbe o SS o zdmževanju dela delavcev,
—	določbe o organiziranju novih temeljnih organizacij in razdelitvi sredstev,
—	statusna vprašanja organizacij zdmženega dela,
—	organiziranje in delovanje drugih oblik združenega dela (poslovne skupnosti ipd.),
—	določbe o delovnih skupnostih,
—	sistem odločanja delavcev (referendum, osebno izvajanje ipd.),
—	organiziranje razprave o vprašanjih, ki se jih sprejema z osebnim izjavljanjem,
—	pravice in obveznosti delegacij in delegatov,
—	obveščanje delavcev,
—	pristojnosti in sestav organov upravljanja,
—	določbe o poslovodnem, organu,
—	odgovornost članov organov upravljanja,
—	samoupravna delavska kontrola,
—	pristojnost družbenopolitičnih skupnosti za nadzor nad zakonitostjo,
—	določbe o gospodarskih prestopkih in prekrških.
V zvezi z navedenim bi bilo v organizacijah zdmženega dela smotrno ugotoviti, katere določbe SSA niso več veljavne in so z uveljavljanjem zakona prenehale veljati.
C. Program za uveljavitev m izvajanje zakona
Razvoj samoupravnih odnosov še ni uveljavljen s sprejemom zakona, kljub neštetim aktivnostim, ki so bile izvedene že v teku razprave. V organi-
zacijah združenega dela bo potrebno pospešiti aktivnost za uveljavitev določb zakona.
Osnovni pogoj za uspešno delo je spoznavanje vseh delavcev z določbami zakona ter sprotno obveščanje o vseh akcijah.
Za izvedbo zakona bi bilo potrebno imenovati posebno skupino (komisijo), ki naj bi jo poleg strokovnih delavcev sestavljali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja.
Komisija bo morala predvsem pripraviti in spremljati program dela za izvajanje zakona ter konkretno delovati pri' sestavi osnutkov SSA, poleg tega pa obveščati delavce o poteku akcije.
Osnova za izdelavo programa je vsekakor analiza obstoječega stanja, v kateri se mora ugotoviti:
—	sedanje stanje,
—	razkorak med sedanjim stanjem in določbami zakona,
—	predlogi bodočih rešitev, ki bodo v skladu z zakonom.
Analitični pregled za vse oblike zdmženega dela, to je
—	temeljne organizacije,
—	delovne organizacije,
—	sestavljene organizacije,
lahko razdelimo po vsebini v področja:
1	— dohodkovnih odnosov,
2	— samoupravnega organiziranja,
3	- samoupravljanja in samoupravnih splošnih aktov,
4	— dmga področja.
1.	Dohodkovni odnosi
—	ureditev odnosov združevanja dela in sredstev po zakonu o zdmženem delu,
—	ureditev dohodkovnih odnosov (interne cene med temeljnimi organizacijami),
—	odnosi s trgovino in bankami,
—	žiro računi,
—	razdeljevanje dohodka in osebnih dohodkov,
—	razdelitev sredstev,
—	status zdmženih sredstev v delovni organizaciji,
—	izvrševanje skupnih nalog in njihova koordinacija v. delovni organiza-ciji,
—	določitev skupnih osnov pri ugotavljanju in razporejanju dohodka,
—	dohodkovni odnosi z delovno skupnostjo skupnih služb,
—	opravljanje finančnih funkcij na nivoju delovne organizacije (skupni žiro račun, interna banka ipd.)
—	odgovornost za obveznosti delovne organizacije in med temeljnimi organizacijami,
—	ureditev dohodkovnih odnosov v okvim sestavljene organizacije in
■ drugih združenj,
—	ureditev koordinacije dela v sestavljeni organizaciji in delovni organizaciji posebnega pomena,
—	ureditev planiranja v sestavljeni organizaciji,
—	ureditev družbenoekonomskih odnosov pri zdmževanju dela in
sredstev v sestavljeni organizaciji,
—	odnosi z bankami,
—	dohodkovni odnos z delovno skupnostjo v sestavljeni organizaciji za opravljanje skupnih nalog.
2.	Samoupravno organiziranje
—	pregled izpolnjevanja pogojev za temeljne organizacije,
—	pogoji za združevanje v postovne in dmge skupnosti,
—	določitev delov temeljnih organizacij, v katerih se izvršujejo posamezne samoupravne pravice,
—	pregled za statusne spremembe delovne organizacije,
—	združevanje delovnih organizacij v sestavljene organizacije in dmge oblike organiziranja,
—	določitev sprememb za organiziranje delovne skupnosti,
—	določitev enotnih osnov samoupravnih organov v okvim delovne organizacije,
—	status interne banke in temeljnih skupnega pomena,
—	pregled ali organiziranje sestavljene organizacije odgovarja določbam zakona,
—	smotrnost združevanja v poslovne skupnosti,
—	določitev odnosov do delovne skupnosti v sestavljeni organizaciji in določitev nalog, ki jih temeljne organizacije opravljajo v sestavljeni organizaciji.
3.	Samoupravljanje in samoupravni splošni akti
—	ugotovitev, kako je do sedaj urejeno osebno izvajanje in predlog za bodoče,
—	funkcioniranje delegatskega siste--ma,
—	sestav in pristojnosti organov upravljanja v temeljnih, delovni in sestavljeni organizaciji,
—	pooblastila poslovodnih organov,
—	delovanje delavske kontrole,
—	obveščanje delavcev,
—	organiziranje ljudske obrambe in dmžbene samozaščite,
—	ugotovitev neustreznosti določb samoupravnih splošnih aktov,
—	določitev, katere samoupravne splošne akte bo potrebno sprejeti v temeljnih organizacijah, delovni in
, sestavljeni organizaciji,
—	določbe o skupnih zadevah v samoupravnih splošnih aktih delovne in sestavljene organizacije.
4.	Druga področja
—	določitev skupne disciplinske komisije,
—	določitev skupnih zadev s področja delovnih razmerij (razporeditev v temeljnih organizacijah v okviru delovne organizacije).
Č. Zaključne ugotovitve
Program ima značaj samoupravnega splošnega akta in ga sprejmejo delavci na zborih delavcev na predlog delavskega sveta.
Program služi kot osnova za bodoče delo in pripravo vseh predlogov.
PripravU: N. Pavlin
Spominska posnetKa: po 20 letih dela sta bila upokojena Anica Tratnik iz obdelovalnice števca (zgoraj) in po 30 letih Ivan Kranjc, mojster in vodja skupine v brusilnici Elektromehanike.
Iskra Limited — neomejene možnosti
Novice od tu in tam
(Nadaljevanje s 3.strani)
tudi premalo agresivni, da bi na tem področju naredili hitrejši skok.“
Ze na zunanje-trgovinski konferenci na Otočcu, še posebej pa v zadnjem času, veliko slišimo o problemih s kadri. Ali in kako čutite vi, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi jih odpravili?
„Mi sicer tega problema ne čutimo v enaki meri kot v Iskri, ker je naš operativni kader angleški. Problem, kar se kadrov tiče, nastaja, ker premalo zamenjujemo in vpeljujemo na določene položaje mlajše kadre. Ti bi si lahko med delom in bivanjem v tujini pridobili mnogo izkušenj in bi zato v bližnji perspektivi lahko prevzeli zahtevnejša vodilna mesta v teh firmah. Naš kadrovski problem, ki pa je vedno prezenten, pa je vodstveni kader, saj smatram, da mora biti vodstvo te firme tako v komercialnem pogledu, kot v finančnem, z eno besedo vodstvenem, v rokah Iskre. To nam potrjujejo pretekle izkušnje, ki pa smo jih tudi drago plačali.
Menim, kar se tiče Guesta, oziroma Iskra Limited, da bi morali voditi kadrovsko politiko v takem smislu, dabi-postopoma uvajali v firmo mlajše kadre, ki bi bili v krajšem času sposobni -prevzeti položaje o katerih je bilo pravkar govora."
Problemi, s katerimi se srečujete? Koliko je problemov, e ki so enaki na angleškem in drugih tujih tržiščih? Ali čutite ob njih pomoč matične firme? Ali menite, da bi bilo potrebno včasih več sodelovanja?
Problemi so gotovo enara kot na ostalih področjih, poleg teg pa je, seveda, tudi nekaj specifičnih za Anglijo. Problem je po eni strani jezik, nesporazumi in zamude, ki izhajajo prav iz nerazumevanja, oz. slabe komunikativnosti med Guestom in Iskro. Bistvenih kvalitetnih problemov nimamo, če pa nastajajo, jih rešujemo sami. Le v izjemnih primerih prosimo za pomoč strokovne sodelavce v Iskri. Do nedavnega smo sicer imeli lastni laboratorij, ki je bil zelo dobro opremljen. Njegova naloga je bila predvsem zasledovanje kvalitete, reševanje tehničnih reklamacij in druge tehnične problematike, ki se pojavlja v zvezi z našimi izdelki na tem tržišču. Laboratorij
Jože Avbelj odhaja v pokoj
Koledarska leta so v našem življenju mejniki, pri katerih se ustavljamo, oziramo na prehojeno pot in ocenjujemo svoje delo. Razmišljamo o minulih dneh, ki so bili izpolnjeni tudi z našim prispevkom. Sodelovali smo pri izdelavi mozaika našega življenja in ga sestavljali v bolj ali manj uspešno celoto.
Ko pa iz tega mozaika posameznih let sestavimo preprogo štiridesetletnega dela, je njena žlahtnost in bogastvo barv čudovit okvir, v katerem si želimo ustvarjati jutrišnji dan. V tej barvitosti pa se zabrišejo podrobnosti, ki so nas osrečevale ali nam grenile naša prizadevanja pri njenem tkanju. Ostaja preproga, plod naših prizadevanj, ki jo lahko s ponosom položimo pred sebe. Predstavlja nam zrcalo življenja. Tako tudi Jože. Mislim, da lahko z vedrim obrazom pogledaš vanj. Ustvarjal si svojo preprogo, skrbno vezal vozel za vozlom, dal pa si nam mnogo nitk, da bi bila tudi naša preproga lepša in bogatejša.
I n čeprav si tiho, z mešanimi občutki prepustil svoje mesto mlajšim ter odšel v pokoj, bo tvoj delež ostal med nami, ko bomo gradili svoj jutrišnji dan. Tako bo tudi tvoje poslanstvo dobilo svojo neprecenljivo vred-
noto.
M. K.
smo zaradi visokih stroškov ukinili, pa tudi potrebe po tem, da bi Guest imel v lastni režiji tako obširen laboratorij za reševanje tehničnih problemov nismo čutili več. Imamo pa nekaj problemov na področju načrtovanj dimenzij, predvsem centimetra in cole, s katerimi se srečujemo zlasti na področju mehanskih elementov in ki niso enostavni. Z ozirom na svojo preteklost ima ta dežela specifične tehnične predpise, ki jih drugod zelo redko srečujemo. Ti problemi so' dokaj stalni, njih reševanje pa težko, saj zahtevajo v večini primerov spremembo načrtovanja, orodij in podobno. Tudi vnaprej nameravamo tehnične probleme reševati v okviru firme sami, saj imamo prodajne inženirje, ki poleg svoje komercialne dejavnosti obvladajo tudi tehnične probleme, kadar pa to ne bo mogoče, se bomo obračali po pomoč v Iskro. Tudi reklamacije smo doslej vedno reševali v lastni režiji in v zadnjih letih ni bilo primera, ko bi morali izdelek vračati v domovino."
Te dni Guest postaja Iskra Limited. Ali to pomeni, da boste odslej bolj Iskrini, da boste čutili večjo pripadnost Iskri, ali pa, da bi radi odslej močnejšo podporo matične firme?
„Da smo predlagali spremembo imena so vzroki predvsem na tržišču. Ker so se proizvodi, ki jih izdeluje Iskra, v pretežni meri v zadnjih dveh letih reklamirali kot Iskrini proizvodi, je bilo logično, da jih tudi na tem področju prodaja Iskra in ne Guest. Dostikrat smo imeli težave pri kupcih, ki so smatrali, da je Guest nepotrebni vmesni faktor, ki ni Iskra in ki jim je po njihovem tolmačenju samo zviševal -cene, ob tem pa nudil slab komercialni servis. In če sem odkrit - zahteva za spremembo imena je prišla s strani naših kupcev ter od naših prodajnih inženirjev.
Sprememba imena pa, seveda, ne pomeni samo tega, kar sem pravkar povedal, ampak pomeni tudi, da bodo ljudje, ki so zaposleni v Iskri Limited, čutili večjo povezanost z vsemi Iskrinimi organizacijami in se čutili Iskraše kot vsaka druga Iskrina organizacija. To je bil glavni razlog, da smo se odločili za spremembo imena.O tem smo se seveda pogovarjali z našimi glavnimi
poslovnimi partnerji, ki so izredno navdušeno pozdravili ta predlog. Eden odločujočih faktorjev j e bil tudi ta, da je, z ozirorp na slabo vodstvo v preteklih letih, užival Guest zelo slab sloves na tem tržišču. Mislim, da bomo z novim imenom imeli boljše reference, boljši položaj in boljše ime na tem tržišču.
Kako pa je s poslovanjem firme Pig Power? Kakšna je njena vloga in pomen za Iskro? Vaš odnos do njega, koristi in težave ob sodelovanju z njim?
Pig Povver je v bistvu sestrska firma Guesta. Odločitev, da je Pig Povver v Guestu je predvsem v tem, daje Guest pred tremi leti prevzel Perlesovo prodajno mrežo v svoj okvir. Pomen firme Pig Povver je predvsem v prodaji, oz. plasmanu ročnih električnih orodij,ki jih proizvaja Iskra, oz. Iskrina firma v Švici - Perles. Promet, ki smo ga dosegli v letu 1976 je. zelo zadovoljiv, saj imamo poprečni promet med 40 in 45.000 funti, kar pokriva v celoti stroške in pomeni že dokaj dober - plasman tega izdelka na tem tržišču. Tu se namreč srečujemo z izredno močno konkurenco - tako nemško, kot japonsko — ki je problematična predvsem kar se tiče cen. Kljub tej konkurenci se počasi prebijamo na tržišče in smo že dosegli prve rezultate, tako da lahko računamo na še dosti večjo tržno ekspanzijo in tudi rezultate že v letu 1977. Seveda je vse odvisno od asortimana električnih ročnih orodij, ki nam bo na razpolago in pa od gibanja angleške valute v odvisnosti do švicarskega franka. Srečujemo se namreč s stalnimi problemi zaradi padanja vrednosti funta, kar velja tudi za Guest sam, v Pig Povver pa je zadeva še težja, saj kupujemo za švicarske franke, prodajamo pa za funte. Kljub vsem tem težavam smo naleteli na popolno razumevanje tako v Iskri kot v Perlesu in računam, da bo promet te sestrske firme v letu 1977 narasel za približno 50 % v odnosu do realizacije leta 1976.
Ker smo se s tov. Blenkušem pogovarjali tik pred novim letom je še dodal: „Vsem Iskrašem bi želel zadovoljno in zdravo Novo leto in zaželel še več pomoči in razumevanja za težave, ki jih imamo, ali pa, kijih povzročamo z našim poslovanjem v Veliki Britaniji."	Mara Ovsenik
Mladi v skupni fronti
Mladi že po naravi sami vselej vnašajo v skupnost, kjer delujejo, nekaj svežine in obilo prekipevajoče vneme. Mladi, združeni v mladinski organizaciji, našega združenega podjetja in ’ v koordinacijskerp svetu, pa so si razen tega zadali tudi zelo skrbno pripravljen, temeljit in razvejan delovni program, v katerem so poudarili predvsem enotnost akcije vseh družbenopolitičnih organizacij Iskre. Ta njihov predloženi načrt zajema široko področje dela, od izobraževanja, prek športa in kulture, mladinskih delovnih akcij, vsakovrstnih oblik sodelovanja v Jugoslaviji in onstran meja, do informirarga, kadrovske politike, organiziranja štipendistov, poživitve inovacijske dejavnosti in koordinacije z občinskimi konferencami oziroma republiško konferenco ZSMS. Da bi tudi za krog bralcev našega glasila podrobneje osvetlili nekatere zamisli mladih v Iskri, smo se obrnili z nekaj vprašanji na predsednika KS ZSM SOZS Iskra tovariša Miloša Pavlico, ki nam je tudi dal vrsto zanimivih odgovorov.
V	čem vidiš, ne glede na generacijske razlike, predvsem potrebo po skupnem nastopu vseh družbenopolitičnih sil v Iskri in po kakšni poti nameravate to začrtano enotno fronto tudi uresničiti?
„Potreba po enotnem delovanju vseh družbenopolitičnih organizacij je že v samem konceptu našega družbenega dela in poslanstva. V okviru splošnega dela vseh družbenopolitičnih organizacij pa se pojavi specifična vloga posameznih organizacij. Marsikdaj je prisotno mnenje, daje političnega dela preveč, da preveč sejemo, da se preveč dogovarjamo. Včasih je . to morda celo res. Zato smo se mladi odločili, da bomo kar najin te nzivnejše delili naloge posameznih političnih organizacij. Tako smo kot osnovo svojega dela nesporno vzeli program ZK, ki je ideološki usmerjevalec našega dela.
V	okviru programa se preko sindikata mladi nameravamo zavzemati za reševanje specifične problematike mladega človeka, to si lahko seveda privoščimo šele sedaj, ko je že prevladalo prepričanje, da mladi nimamo ločenih interesov izven kolektiva in izven družbe.
Prvenstvena vloga te organizacije v tem okviru je gotovo prav v zagotavljanju boljšega socialnega položaja mladih po eni strani, prizadevanje pa teče po drugi strani tudi v smeri, da bi mlade čim bolje vključevali in izkoristili za uspešno delo v kolektivih in družbi. V tem se kaže potreba po enotni aKciji vseh družbenopolitičnih organizacij.
Miloš Pavlica.
Uresničevanje teh prizadevanj se mora pokazati preko uveljavljanja mladih v družbenem in političnem življenju, saj pomeni osnovo za vključevanje programov posameznih mladinskih organizacij."
S katerimi dejavnostmi in ukrepi boste po drugi strani poizkušali vzporedno čim bolj uveljaviti tudi specifične težnje mladih v krogu našega kolektiva? Se vam zdi, poleg same poklicne problematike vključevanja v že utečeno delo kolektiva ter kulturno športne rekreacije, važen člen na tem področju tudi idejno izobraževanje mladih?
»Idejno izobraževanje mora biti
(Dalje na 7.strani)
£ Predsedstvo skupščine SR Slovenije je pod vodstvom dr. Marjana Breclja kot pred-/ sednika in Vladimira Logarja kot podpredsednika obiskalo črnomaljsko občino. S predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti so se pogovarjali o družbenogospodarskem položaju in razvoju občine. Po pogovorih so si ogledali našo sem iško tovarno in se s predstavniki delovne organizacije pogovarjali predvsem o uresničevanju delegatskega sistema.
£ Že 25. decembra so v tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" v Velenju izpolnili letni proizvodni načrt in za hip ustavili stroje. Dedek Mraz je bil zato radodaren in vse delavce obdaril s stenskimi urami „Gorenje".
£ Po rezultatih tretjega trimesečja lanskega leta gre idrijskemu gospodarstvu na bolje, čeprav ne kaže nič, da bi se v rudniku živega srebra stanje izboljšalo. Skupne izgube znašajo 87 milijonov, od tega ima rudnik 21 milijonov dinarjev izgube. Najslabše kaže „lskri" in tozdoma „Avtoprevoza".
@ 0b Dnevu JLA 50 se izkazali tudi v novogoriški avtoelektriki. Ob tej priložnosti so izročili vojakom obmejne karavle Lokvice na Krasu listino o prevzemu pokroviteljstva nad to obmejno stražarnico.
£ V zveznem tajništvu za zunanjo trgovino v Beogradu so podpisali protokol o blagovni menjavi med našo državo in Sovjetsko zvezo za letošnje leto. Skupna menjava
bo letos za 10 % večja in bo dosegla vrednost 2,5 milijarde dolarjev.	___
Jugoslavija bo iz Sovjetske zVeze uvozila opremo, surovine in reprodukcijski material, zelo pa se bo povečal tudi kontingent izdelkov splošne rabe, kot so ročne ure, glasbeni instrumenti, foto in kinoaparati, športni izdelki, razni kovinski izdelki za gospodinjstva itd.
V podjetju ,, Rudi Čajavec v Banja Luki so.vključili v proizvodnjo novo tovarno za precizni mikroliv. Nova tovarna zaposluje približno 100 delavcev in bo izdelala na leto 300 ton teh izdelkov. Vrednost proizvodnje je ocenjena na 70 milijonov dinarjev. Na svečanem zasedanju delavskega sveta podjetja so podelili tudi zlate in srebrne plakete Skupnosti vojne industrije in oborožitve.
A Lanskoletni Nobelov nagrajenec za gospodarske dosežke Leontiev je analiziral rast gospodarstva v naslednjih letih. S pomočjo elektronskega računalnika je ugotovil, da sedanje gospodarske rasti v svetu niso zadostne, da bi lahko izravnale velikanske razlike v blagostanju med razvitimi industrijskimi državami ter deželami v razvoju. Celo gb letni stopnji rasti družbenega proizvoda za 6 % ne more priti do bistvenih sprememb, kajti stopnja rasti prebivalstva v državah v razvoju je tolikšna, da jo sedanja rast družbenega proizvoda ne more prehiteti. Razlike v razmerju 1 : 12 se bodo ohranile še najmanj do leta 2.000. Če bi hoteli doseči ugodnejše razmerje 1 : 7, bi morala znašati poprečna stopnja rasti v deželah v razvoju najmanj 6,9 % na teto, v razvitih deželah pa bi se morali zadovoljiti z nižjo stopnjo, in sicer s 3,6 %.
0 Glasilo v tovarni merilnih instrumentov v Otočah poroča, da v novembru vzlic prizadevanju niso uspeli doseči začrtanih ciljev. Vzrok je predvsem v nerealni oceni tržnih potreb in tržnih nihanj z letnim načrtom.
V ,,Glasu" iz Kranja piše, da bo gorenjsko gospodarstvo v prihodnjih letih hitreje napredovalo kot kažejo predvidevanja za celotno Slovenijo. Večje naložbe predvidevajo tudi v ,,Elektromehanski , ki na Laborah dograjuje nove prostore za telefo-
,,IT novine v Beogradu so obširno poročale še decembra o podeljenih nagradah dr. Vratislava Bedjaniča, ki jih' vsako leto podeljuje naša industrija avtomatike.
£ Skupščina samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet se jp strinjala s predlaganimi novimi tarifami v notranjem železniškem prometu. Cene naj bi dvignili v poprečju za 19 %, veljale pa naj bi od 1. februarja letos.
dk gospodarski zbornici Slovenije so ustanovili poseben iniciativni odbor za gradnjo blagovnice v Prištini. Ta je poslal 90 zainteresiranim delovnim organizacijam v Sloveniji vabilo, da uradno prijavijo svoje interese in zahteve pri gradnji. Načelno prijavo za pristop v konzorcij je med drugim poslala tudi naša Iskra Commerce.
£ Letos bodo začeli z deli pri gradnji nove železniške proge iz Negotinav Kusjak. To bo začetek nove železniške povezave z Romunijo. Proga bo vodila prek vodne zapore pri hidroelektrarni Djerdap 2.
Širom po državi vključujejo v javni promet nove ATC ali pa načrtujejo nove na podlagi že sklenjenih dogovorov, oziroma dobljenih kreditov. Vendar časopisi nikjer ne omenjajo Iskre kot proizvajalca. Npr. na Sušaku bodo zgradili novo rajonsko ATC Sušak II., ki bo imela 10.000 priključkov. Skupna vrednost investicije znaša 64,877.000 dinarjev. Od tega je 21 milijonov 653 tisoč dinarjev kredita podelila Reška banka, 25 % znaša lasten delež PTT, nekaj pa tudi komercialni kredit, ki ga bo podelila tovarna ,,Nikola Tesla", ki je hkrati proizvajalec in monter ATC.
Nova ATC ne bo zadovoljila vseh potreb v mestu, ker je bilo že lanskega maja v predalih pošte 11.500 novih prošenj.
A V vasi Zvečka poleg Obrenovca je začel emitirati nov 2.000«kilovatni oddajnik W prvega beograjskega radijskega programa. V ta namen so zgradili transformatorsko postajo moči 15 megavatov, 12 km dolg daljnovod in anteno visoko 230 m. Anteno in sam oddajnik je izdelalo ameriško podjetje Continental Electronics iz Dallasa.
A Ob 3O-obletnici uspešnega dela podjetja „Rade Končar" je maršal Tito odlikoval podjetje z redom za zasluge z zlato zvezdo. Odlikovanje je predal tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc.
„ Rade Končar" posluje sedaj kot sestavljena organizacija združenega dela. Prvi predsednik DS SOZD je postal Ivan Brajčič, za predsednika kolegijskega poslovodnega telesa pa je bil izbran dosedanji generalni direktor Ante Markovič, ,,'fiade Končar" sestavlja sedaj sedem delovnih organizacij, ki združujejo sredstva v interni banki.
V „Delu" se pritožuje bralec Anton Godicelj iz Hrastnika glede slabih servisnih storitev pri svojem novem televizorju naše proizvodnje.
A Elektroindustrija „Obod" iz Cetinja je sklenila petletni dogovor o kooperaciji in poslovnotehničnem sodelovanju z zahodnonemškim podjetjem „Bauknecht". Že letos bodo na temelju pogodbe dosegli izmenjavo izdelkov v vrednosti 7,5 milijonov dolarjev.
Tolminsko gospodarstvo zelo dobro napreduje. Pri devetmesečnem obračunu je W bil skupni celotni dohodek večji za 21 %, dohodek za 15 % in družbeni proizvod za 18 %. Vse v primerjavi z istim obdobjem leta 1975. Veliko rast, kar 26 %, so dosegli v tozdu vžigalnih tuljav v Bovcu.	•
efe Narodna banka Jugoslavije je prek Narodnih bank republik in obeh pokrajin odobrila kredit v vrednosti ene milijarde dinarjev. Uporabili ga bodo za zagotovitev obratnih sredstev železniških transportnih organizacij združenega dela. Kredit bodo železnice odplačevale osem let, pričenši z letom 1980. Obrestna mera je 6,5 %.
^ Na istrski najvišji gori Učki nad Opatijo montirajo na antenskem stolpu novo TV anteno za II. zagrebški televizijski program. Oddajnik bo emitiral program s 100 kilovati na 29. kanalu. .	Zbral m uredil Marjan Kralj
Mladi v skupni fronti
(Nadaljevanje s 6.strani) jah? V prvih letih po vojni smo po-osnova za izgrajevanje mladega člove- znali ^Uko mladinskih delovnih akcij, ka. To je Lati potreba mladega, Poseje je to gibanje skoraj povsem osveščenega človeka, ki je vgrajen v	.znova oživlja V čem
sistem socialističnega samoupravnega	"finejše vrednote mladinskih
odločanja. Mladinci smo se odlogi del°^} ^ ne ^ede na morebitne
odločanja. Mladinci smo se odločili, da bomo na tem področju skupno z ZK na vseh nivojih naše organiziranosti izpeljali intenzivne akcije za ideološko osveščanje mladih. Nekaj konkretnih akcij bomo organizirali Preko marksističnega krožka in ko-jnisij za izobraževanje; izobraževanje bi namreč radi usmerjali v obeh smereh. Pospeševati moramo temeljno marksistično izobraževanje, predvsem •zobraževanje tistih mladih, ki se pripravljajo za vstop v ZK, in pa izobraževanj 6 animatorjev izobraževanja po osnovnih organizacijah.11
Kakšen spored raznih mladinskih Prireditev in srečanj z drugimi mladinskimi organizacijami ste si začrtali v prihodnjem letu? Kako ste bili zado-Vo9ni s prireditvami in srečanji v preteklem letu? Ste ugotovili pri dosedanjih prireditvah in srečanjih tudi kake napake in kako mislite to v prihodnje popraviti?
»Mladi v okviru Iskre smo zelo razdano organizirani in v okvim svojega delovanja veliko sodelujemo na vseh jdvojih z mladinskimi organizacijami izven našega delovnega kolektiva. Mlademu človeku je že v naravi, da se rad združuje, to potrebo čutimo tudi v
pomisleke, ki so se v preteklosti pojav-Ijali?
»Dosegli smo to, dav družbi d m gače vrednotijo mladinske akcije. To je vsekakor velik dosežek - velik premik v miselnosti ljudi. S samimi mladinskimi delovnimi akcijami pa nameravamo rešiti še vrsto organizacijskih in kadrovskih problemov. Mladinske delovne akcije postajajo namreč šola ideološko političnega in samoupravnega usposabljanja mladega človeka. Poleg ekonomskih učinkov, kijih z akcijami
Kaj bi bilo treba po vašem pri izbiri vselej najprej upoštevati? Ali so po drugi strani mladi dovolj seznanjeni s pomenom inovacij? Ali imajo mladi tudi sami veselje, da bi nekaj odkrili?
„V programu za letošnje leto velja posebno pozornost posvetiti večji angažiranosti naših štipendistov, za katere pričakujemo, da se bodo že tekom leta vključili v naše delo in v življenje Iskre na sploh. V ta namen veliko pozornost posvečamo predvsem obvezni počitniški praksi in ob tem pričakujemo pomoč tudi od kadrovskega področja našega podjetja, ki bi moralo biti nosilec izdelave programa za počitniško prakso. Poleg tega je letošnje leto uspešno začel delovati klub mladih inovatoijev, v katerem se bodo udejstvovali mladi štipendisti, v njem bodo ustvaijali tudi delavci — mladinci iz delovnih organi-
Ustanovljena požarna skupnost
-------------------, A— J,*,	Mvzavvi — lina Vlili vi iz, UCIUViilil UlgcllU-
dosegamo - pri nas Smo jih usmerili zacij. Mislimo, da to izredno pomemb-predvsem v glavnem v popravljanje de- no nalogo moramo letos opraviti, saj
lovanja delavske rekreacije v Iskri — je zelo važno tudi ideološko politično usmeijanje, ki se na akcijah izvaja v praktični obliki. Tako seznanjamo mlade na akcijah z organiziranostjo mladinskih organizacij, pomembnostjo samoupravnega dela, z razvojem in načrtovanjem v kolektivu, v katerem delamo, ter z ostalimi čisto političnimi vprašanji naše družbe.11
Mladi iz Iskre ste bili takorekoč prvi v navezovanju stikov s svojimi vretniki, Slovenci na Koroškem. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu boste te stike razvijali tudi v prihodnje? Ali ste, poleg obiskov ter poli tič-
~ j ’	v/v*va*iiw v a v njt i /vii »ic, puicg uuimiuv icr poinic-
mladinskih organizacijah. Čutimo pa no kulturnega in športnega sodelova-tudi potrebo po tem, da bi to s odelo-	nja v svoj program vključili tudi kako
^anje še bolj usmerili, saj, kljub temu,	obliko konkretne podpore za okrepi-
da se je zelo razmahnilo, ne dosega vedno, kar pričakujemo od njega. Kadi bi dosegli, da bi taka Srečanja Postala kreativnejša kot doslej, ko so te vedno le bolj na športnem in zabav-^rn nivoju. Seveda je pri tem težko najti obliko, kako bi ta srečanja dejan-sko pripravili do nivoja, kjer bi se mla-
tev gospodarskega položaja Koroških Slovencev? Ali ste po dmgi strani predvideli tudi podobne akcije za razvoj sodelovanja s Slovenci v Italiji, na Madžarskem,- ali zdomci po svetu sploh?
„Šele v lanskem letu smo spoznali
r-r-------------j-,	“ pomen sodelovanja z mladimi Sloven-
m res pomenili o svojih problemih in ci v tujini. Res je Iskra bila med prvi-od takih srečanj res nekaj imeli. mi, ki je intenzivno razvila stike z zašle • • se P°Pravljanja tiče je to mejci, ker so bili doslej ti stiki le na skr?S lzkij~čno odTno od kadrovske nivoju družbenopolitičnega delovanja. cruKture. Cim prej bodo akcije, o ka- Osnovno, kar smo uspeli v preteklem lcnti sva se memla prej, uspele, tem •	-
Prej se bo to samo po sebi uredilo .	“
Morda bi spregovoril nekaj besed Posebej o mladinskih delovnih akci-
Filipu Pretnarju v spomin
f
Po težki, neozdravljivi bolez-ni je 2. januarja umrl nekdanji Partizanski borec in zvest sodelavec kolektiva Elektromeha-nike — Filip Pretnar, rojen L 1923 v lepi gorenjski vasici Podbrezje.
Filip Pretnar se je v maju 1944 priključil partizanom. Bi! ie najprej borec minerskega v°da kokrškega odreda, pozneje Pa je posta! bataljonski eko-oom. Bi! je hraber borec in dober tovariš.
Leta 1957 je posta! član de-lovnega kolektiva Iskre v Kra-niu- Najprej se je zaposlil v tovarniški galvaniki, nadaljnja Pot pa ga je vodila v lakirnico. Paska mo, polirnico, polnih devet let pa je marljivo delal v 'ivarni. /Va vsakem delu je bi! Prizadeven in vesten, dober sodelavec in dober tovariš. Vse do svoje prezgodnje smrti je ostal SKromen.
Dobrega tovariša Filipa smo 5- januarja v Podbrezjah polo-zjb k večnemu počitku, v na-sam spominu pa bo ostal trajno.
Aktiv ZB Elektromehanika
letu doseči, je to, da smo dali mladim Slovencem, ki živijo v tujini, moralno oporo; spoznanje, da Slovenci nismo' narod drugotnega pomena, ampak ekonomsko močni in samostojni.
Usoda koroških Slovencev bo v marsičem odvisna tudi od njihove ekonomske samostojnosti, a, žal, prav na tem področju mladi ne moremo vplivati, tako, kot bi želeli. Vse kar lahko storimo je, da poskušamo preko posameznih akcij vplivati, da bi se nekaterim dodelile Iskrine štipendije, da bi pospeševali njihovo delovanje v okviru njihovih kulturnih ustanov, in da bi tudi finančno pomagali njihovim likovnikom, glasbenikom, pa tudi lutkovni dejavnosti - drugega praktično ne moremo.
Ob tem, da to sodelovanje v naslednjem letu nameravamo nadaljevati, pa v letošnjem letu pričakujemo tudi sodelovanje z ostalimi zamejskimi Slovenci. V tem pogledu se moramo povezati z republiško konferenco in nato preko njih nadaljevati te stike. Nosilke sodelovanja bodo morale biti še posebej osnovne organizacije, zveze mladine, ki so locirane blizu meja.11
Ali ste si zamislili kakšne nove, bolj angažirane ukrepe za rast mladih ljudi v Iskri sami? Morda na področju štipendiranja in prakse štipendistov, kadrovske politike in večje povezave mladih z inovacijami? Se vam zdi, da so kadrovsko štipendijske odločitve vselej pravilne, pravične in koristne?
je Iskra že po svoji dejavnosti dolžna, da neguje vse ustvarjalne pobude - in teh v mladih gotovo največ. V tem letu mislimo mladi predvsem tudi zahtevati, da se enotneje vodi štipendijska politika v ZP. Tako bo treba določiti ustrezen status odboru za štipendiranje, za katerega menim, da bi moral postati odbor skupščine ZP Iskre, ker bi tako lahko ustvarjalno vplival na enotno štipendijsko pohtiko v ZP.11
Kaj meniš, ali pri nas, v ZP Iskra dovolj vzpodbujamo izobraževanje ob delu? Ali nudimo dovolj moralne in materialne podpore tistim, ki se za ta način študija odločijo?
»Znano je, da zlasti v sodobnih pogojih znanje izredno hitro zastareva. Izobraževanje ob delu pa je gotovo eden osnovnih predpogojev za uspešen razvoj vsake propulzivne dejavnosti — kamor sodi tudi Iskra. Kljub temu, da v Iskri zelo pospešujemo izobraževanje ob delu, pa še vedno ne moremo biti popolnoma zadovoljni s tem izobraževanjem. Doseči moramo to,da bo postalo izobraževanje ob delu, posebno za mlade, delovna in moralna obveza. Na tem področju moramo narediti še veliko, tako v dogovarjanjih z izobraževalnimi institucijami glede programov pa tudi prilagajanja terminov internega izobraževanja tistim, ki se bodo izobraževali.'1
Ste mladinska organizacija znotraj velikega podjetja z mnogimi vertikalnimi povezavami. Kako ste vključeni v siceršnjo horizontalno mrežo mladinskih organizacij v Sloveniji sploh? Dajete tudi v to skupnost dovolj?
Sprejemate tudi od te skupnosti dovolj?
»Resje, Iskrina mladina predstavlja zelo pomemben delež mladine v Slovenije, česar pa je ni ustrezno čutiti v akcijah, programih in rezultatih dela slovenske mladine na sploh. V okviru mladinske organizacije že leta iščemo primernih organizacijskih oblik, ki se doslej niso vedno pokazale kot uspešne, kred leti smo tako zelo veliko delali pri ustanavljanju aktiva mladih delavcev, ki pa se v praksi ni pokazal kot ustrezna oblika organizacije.
Vključujemo se tudi v delovanje mladine na različnih nivojih družbenopolitične skupnosti. Osnovne organizacije delajo v občinskih konferencah, nismo pa še doslej rešili statusa koordinacijskih svetov tako velike delovne organizacije kot je Iskra - temu ustrezen je tudi rezultat. Mislim, da od organizacije mladine po dmžbeno političnih skupnostih ne dobivamo dovolj. Zato v veliki meri še vedno pri nas velja le parola, da mladi delavci vodijo mladinsko organizacijo! Od besed moramo zato bolj preiti k dqa-nieni-	Mara Ovsenik
V Kranju je bila 24. decembra ustanovljena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarbm. Na ustanovni skupščini so delegati sprejeli statut in poslovnik požarne skupnosti in razvojni program varstva pred požarom za območje kranjske občine.
Za predsednika skupščine SIS za varstvo pred požarom je izvoljen Jože Slabe. Tine Kokalj je izvoljen za predsednika zbora uporabnikov. Oba sta delegata Iskre - Elektromehanike. Jože Kastelic pa je predsednik zbora izvajalcev. Izvolili so tudi izvršni odbor požarne skupnosti.
Vzporedno z razvojem znanosti in tehnike je potrebno tudi varstvo pred požarom organizirati tako, da bo sposobno zagotoviti racionalno in učinkovito zaščito občanov, dmžbenega in zasebnega premoženja. Da bi to res dosegli, moramo varstvo pred požarom še naprej razvijati.
Organizacije in državni organi morajo v sodelovanju z gasilskimi organizacijami postati nosilci varstva pred požarom. Na tem področju morajo zagotoviti čim boljšo organizacijo in uspešno funkcioniranje. OZD so dolžne ugotoviti stanje požarne varnosti v vseh objektih in obratih. Ugotoviti morajo možni obseg siljenja požara in posledice,'ki bi s tem nastale. Zagotav-
' ^ STKANE VEZI OSTANEJO
Dan pred 22. decembrom, praznikom JLA. V novogoriško Iskro vkorakajo vojaki. Ni jih veliko, a vendar predstavljajo pravo majhno četo. Vsaj tak občutek se porodi ob pogledu nanje. Prisrčen stisk rok s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva Iskre — Avtoelektrike, čestitke, voščila, najboljše želje ob njihovem in našem prazniku.
Besede se prepletajo, padajo vprašanja z makedonskim, srbskim, hrvaškim naglasom med stroji, tekočimi trakovi, v proizvodnih halah. Njihovo zanimanje se stopnjuje, saj so nekateri . prvič v tako veliki organizaciji. Pohval ni konca, vprašanja se nadaljujejo.
Svečano okrašena dvorana delavskega samoupravljanja se napolni z nevsakdanjimi gosti. Sproščenemu razgovoru s posebnim poudarkom na praznik JLA in slovesni izročitvi sklepa o pokroviteljstvu Iskre - Avtoelektrike nad obmejno karavlo Lokvica prisostvujejo tudi vidni politični delavci novogoriške občine.
Predsednik DS Ivo Pahor nagovori prisotne:
»Dragi vojaki!
Zelo prijetno mi je sporočiti, daje delavski svet Iskre - Avtoelektrike sprejel sklep cy prevzemu pokroviteljstva nad vašo obmejno karavlo v Lok-vici na Krasu. Delavci Iskre - Avtoelektrike se obvezujemo, da bomo s pripadniki obmejne karavle gojili bratske vezi in tesno sodelovali ob praznovanjih pomembnih jubilejev JLA, pri organiziranju obiskov, športnih in drugih srečanj ter na ostalih področjih. Ta sklep velja takoj.11
Zahvalnost brez meja, vsi ostanejo še dolgo v tovariškem raz go vo m. Naslednji dan pa mladi in borci iz Iskre vrnejo obisk vojakom v njihovi karavli. Borbene pesmi, kolo, bratske vezi stkane v teh dveh dneh, vse to bo ostalo v prijetnem spominu na naš praznik JLA — 22. december.
Marko Rakušček
Iz Industrije ovtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici: predsednik delavskega sveta delovne organizacije Ivo Pahor izroča predstavniku obmejne karavle sklep, s katerim je bil potrjen prevzem pokroviteljstva.
ZAHVALA
Ob smrti dobrega očeta
JAKOBA GRADIŠARJA
se vsem prijateljem in znancem, še posebno pa sodelavcem laboratorijskega centra Elektromehanike Kranj, iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Janez Gradišar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
MARIJE BUKOVNIK
se iskreno zahvaljujeta vsem sodelavcem, prijateljem in znancem iz TOZD TEA za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerki Francka Žižmond in Vida Martinjak
Ijati morajo vse možne ukrepe za preprečitev požara.
Odslej se bodo morale tudi krajevne skupnosti bolj angažirati pri reševanju problemov na področju varstva pred požarom. Razvijati bo treba prostovoljno delo v teritorialnih gasilskih društvih.
Glavne operativne naloge varstva pred požarom oziroma gašenje, reševanje 5 udi in premoženja ob raznih naravnih nesrečah na področju kranjske občine izvršuje poklicna gasilska enota Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo. Z njo pa sodelujejo gasilske enote v organizacijah združenega dela, operativne enote gasilskih društev, enote civilne zaščite in občani.
Poglejmo še glavne naloge SIS za varstvo pred požarom.Tožarna skupnost bo pospeševala delovanje družbene samozaščite na tem področju. Oblikovala bo politiko razvaja varstva pred požarom v kranjski občini. Sodelovala bo pri pripravah na SLO in pri organizaciji civilne zaščite. Skrbela bo za zagotavljanje sredstev za uresničevanje sprejetih programov.
Požarna skupnost bo skrbela za razvoj obstoječih gasilskih dmštev in njihovih enot. V krajevnih skupnostih bo podpirala ustanavljanje novih društev. Preko občinske gasilske zveze naj bi požarna skupnost do leta 1980 opremila teritorialna gasilska društva z najnujnejšo gasilno opremo. ^ g
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža in očeta
FILIPA PRETNARJA
delavca v livarni Elektromehanike v Kranju, se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji, organizaciji Zveze borcev in sodelavcem za darovane vence in denarno pomoč ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku, kije v imenu ZB in sindikata povedal poslovilne besede na pokopališču
žalujoči: žena Tončka in otroci
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
JOŽETA GAŠPERLINA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem linije ploščatega releja v TOZD TEA za izraženo sožalje, venec ter denarno pomoč
hči Cilka Belšak z družino
ZAHVALA Ob izgubi
našega dragega očeta
STANETA BERGANTA
se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem v Elektromeha-niki, TOZD ATC Lahore — področje kvahtete, za izraze sožalja, poklonjene vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Stanko Bergant
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje drage mame
JOŽEFE RITONJA
se prisrčno zahvaljujem za toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da se vsem ne morem osebno zahvaliti.
Moja zahvala velja vsem, ki so mi izrazili osebno ali pismeno sožalje, vsem, ki so ji izkazali poslednje spoštovanje in jo spremili na rtjeni zadnji poti in njen grob zasuli s cvetjem.
Še enkrat iskrena hvala
hčerka Mara Beltran
ZAHVALA
Ob izgubi najinega očeta
JAKOBA KUSTRA
se iskreno zahvaljujeva vfem sodelavcem in sodelavkam v montaži releja v TOZD TEA in TOZD Števci za podarjene vence, izrabe sožalj? in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Lovro Kuster in hčerka Francka Ajdovec
Nove solidne uvrstitve
V	prejšnji številki „Iskre“ smo nekaj vrstic posvetili letošnjim uspešnim nastopom Iskraša Bogdana Norčiča na 25. novoletni skakalni turjeni, oz. še boljšim na turneji treh dežel od 8. do 10. t. m. na Pekrski Gorci, v Beljaku in Trbižu.
Tudi v preteklem tednu se je Bogdan Norčič lepo odrezal, ko je sodeloval na treh tekmah v zahodnonem-škem skakalnem središču VVilingenu, to pot pa so se bolje uvrstili tudi ostali naši skakalci, zlasti Loštrek in Dolhar.
V	prvi tukajšnji tekiru na 80-metr-ski skakalnici si je Bogdan Norčič s skokoma 84 in 74,5 m ter 224,3 točkami priboril drugo mesto za zmagovalcem Švicarjem Vpn Grunigenom, med skupno 50 tekmovalci.
V	naslednji preizkušnji na 100-me-trski skakalnici, ki jo je dobil Avstrijec Rudi Walner, je naš Norčič zasedel 4. mesto s skokoma 91 in 102 metra ter
234.7	točkami. Za zmagovalcem je na tej tekmi zaostal za komaj 5,7 točk.
V	drugem nastopu na 100-metrski skakalnici pa je bil Bogdan Norčič spet boljši. Za zmagovalcem Američanom Denneyem, ki je zbral 138,6 točk in s skokom 104 m dosegel nov rekord skakalnice, je Norčič zaostal
2.7	točk in s skokom 101 m zasedel drugo mesto.
Tudi v skupnem seštevku po treh tekmah v Wilingenu je Bogdan Norčič zasedel odlično 2. mesto, za Švicarjem Von Grunigenom, zaostajajoč za njim 11,6 točk.	— C —
IZREDEN MEDNARODNI USPEH ŠAH ISTO V elektromehanike
V nedeljo(9. 1. 1977 je bil v Trstu mednarodni šahovski turnir, ki se gaje udeležilo 46 igralcev, med katerimi je tudi več mojstrskih kandidatov, mojstrov in mednarodni mojster Nemet, ki je tudi osvojil prvo mesto pred drugouvrščenim mojstrskim kandidatom Šlakom.
Odlično igro v tej močni konkurenci so pokazali tudi naši šahisti, ki so osvojili naslednje uvrstitve: Miha Šmid in Albin Obleščak 10,—11., Martin Brce — 16. in Janez Krek — 23. mesto. Omenjene uvrstitve so pokazale, da so naši šahisti lahko solidni predstavniki v mednarodni šahovski areni.
Ta uspeh lahko pripišemo nekajletnemu aktivnemu delu in množičnemu sodelovanju na raznovrstnih turnirjih in prav na takih srečanjih, kot je bil turnir v Trstu se pridobivata potrebna kvaliteta in rutina šahovske igre, ki pa posredno tudi vplivata na popularizacijo šaha v naši sindikalni organizaciji.
Martin Brce
Slavica Gros.
ISKRA
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD—INŽENIRINGI LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6 n. sub. o.
objavlja prosta delovna mesta
1.	pravnik	*	N
2.	vodja inženiring področja
3.	varnostni inženir
4.	projektant specialist I
5.	vodja gradbišča za avtostop naprave
6.	knjigovodja materialni (za določen čas — nadomestovanje delavke ža čas porodniškega dopusta)
7.	skladiščni manipulant (delovno mesto je na Vrhniki)
pod 1. področje dela:
oblikovanje samoupravnih splošnih aktov in pogodb iz gospodarskega področja. Pravno zastopanje po pooblastilu.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
dipl. pravnik, 2 leti delovnih izkušenj na delovnih mestih v delovno pravnih zadevah ali pravnem zastopanju na komercialnem področju. Aktivno znanje nemškega jezika in pravosodni izpit
Osebni dohodek od 7.369 din do 8.000 din pod 2. področje dela:
Nadzor nad projektnim vodenjem vgradnje telekomandnih naprav za področje avtomatizacije železniškega prometa na področju SR Slovenije
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	dipl. ing. elektrotehnike, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj in aktivno znanje enega svetovnega jezika
Osebni dohodek od 6.900 do 7.500 din Pod 3 področje dela:
Vodenje predpisnih evidenc, analiza pogojev dela, oblikovanje pravilnikov s področja varnosti pri delu.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	tehniška elektro šola in višja tehniška varnostna šola, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit iz varstva pri delu
Osebni dohodek od 6.500 do 7.140 din pod 4.področje dela:
Projektiranje elektromehanskih in hidravličnih naprav za avtomatizacijo ranžirnih postaj.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
strojni tehnik, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika Osebni dohodek od 5.770 do 6.270 din Pod 5 področje dela:
Operativno vodenje montažnih del na avtostop napravah Pogoji za zasedbo delovnega mesta: elektrotehnik, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
Osebni dohodek od 5.370 do 5.840 din pod 6. področje dela:
Evidentiranje in vodenje materialne evidence Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
Ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj.
Osebni dohodek od 4.'900 do 5.400 din pod 7. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: skladiščni delavec, tečaj za voznika viličarja Osebni dohodek od 3.185 din do 3.460 din
Če želite postati naš sodelavec,, vas vabimo, da pošljete ponudbo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov v kadrovsko-splošno področje. Poskusno delo bo trajalo pod 1, 2, 3. — 60 dni, pod 4, 5, 6. pa 45 dni in pod 7 — 30 dni.
Rok sprejemanja prijav je 10 dni od dneva objave.
Tudi ženski nogomet
Z našim nogometom so vedno težave. Dosežemo kak vidnejši rezultat in že hodimo kot pavi. Mi pa znamo igrati dober nogomet, zatrjujemo. In potem pride kakšna nepričakovana polomija, pa delamo križ čež ta naš preljubi nogomet, razlagamo, da zanj ni več pomoči. Še malo. pa se spet pokaže iskrica navdušenja; lepši pogled v nogometno bodočnost. In tako iz meseca v mesec, iz leta v leto. Posledica tega je, da ocene, zelo dobre, manj dobre, slabe in brezupne, letijo iz vseh smeri na vse konce. V nogometu pravzaprav delamo tako, da tako sami kot tudi drugi ne morejo oprijemljivo oceniti jugoslovanskega nogometa. Pri tem pa moramo povedati, da je med nami cela vrsta nogometnih navdušencev. In to ne samo med moškimi, temveč tudi med ženskami, za katere smo še pred nedavnim trdili, da ta šport njim le ni namenjen. Danes so tiho, saj ženski nogometni klubi rastejo kot' gobe po dežju. Je že res, da so trenutno največkrat še nestalni, vendar pa kažejo, da se nam odpira novo področje športa.
Nogometna ženska reprezentanca iz Kokrice pri Kranju je bila ustanovljena 1974. Do sedaj je odigrala že precej razburljivih tekem, v katerih so vročekrvne Gorenjke pokazale, da znajo prav tako dobro zaigrati kakor njihovi moški vrstniki. Reprezentanca je stanovitna. To se vidi predvsem iz tega, da V njej niso samo „ledik“ dekleta, temveč tudi žene in matere z več otroki. Tudi moji dve sogovornici, s katerima sem se nedavno tega pogovarjal, sta že poročeni, nogomet pa igrata od lanskega leta. To sta VIDA KLOPČIČ, 25-letna delavka in SLAVICA GROS, 23-lctna mehanska kontrolor-ka. Obe sta zaposleni v TOZD Števci.
..Čeprav sem v reprezentanci Kokrice komaj leto dni, sem sicer že stara znanka nogometnih igrišč,“ je- pripovedovala Vida. „Prcd leti sem pri Olimpiji igrala v zelo razburljivi tekmi proti Mariboru. Takrat seje pri nas praktično šele začel uvajati ženski nogometvzato tudi ni čudno, da je bila ta tekma zelo razvpita in tudi obiskana. Obiskovalci so sc navduševali nad našimi nogometnimi domislicami. Po tej tekmi sem prekinila z igranjem nogometa. Prišla je poroka in še cel kup drugih problemov. Lani pa me je za igranje ponovno navdušil naš trener TONE ROZMAN. Najraje se spominjam nogometnega derbija, ki smo ga imeli lani avgusta. Takrat smo Kokrčanke igrale same med seboj. Razdelile smo sc na poročene in samske. Čeprav smo poročene izgubile, pa mi je derbi ostal v spominu, ker sem na njem izredno dobro igrala."
Potem mi jc Vida še zaupala, da letos ne bo igrala, ker pričakuje novega člana v družini. Optimistično pa je zatr.dila, da se drugo leto zagotovo spet vrne na zeleno igrišče in se z užitkom ponovno zapodi za belo žogo.
Naslednji dan sem sc pogovarjal s Slavico. Na začetku najinega pogovora ji besede nikakor niso šle iz ust, kakor da bi sc
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindL kalni organizaciji tovarne Iskra Kranj in sindikalnemu odboru tovarne TEA za obiske in darila v bolnici in na domu ob dnevu republike in novem letu. Zahvaljujem se tudi sodelavcem iz TOZD TEA za njihovo pozornost in pomoč v času bolezni.
Vsem skupaj srečno irr uspešno 1977. leto!
Mi leva Bilbija Kranj
ŠTIPENDISTI POZOR!
KŠI bo priredil v sredo, 26. 1. 1977 smučarski izlet na Krvavec. Prijave oddajte s kavcijo 50 ND na Referatu za štipendije, Prešernova 27 do ponedeljka 24. 1. 1977. Odhod bo ob 7. uri izpred Univerze.
V soboto 12. 2. 1977 pa bo smučanje na Golteh. Prijave oddajte do 8. 2. 1977 prav tako na referatu za štipendije.
Obvezna kavcija 50 ND. Odhod bo izpred Univerze ob 7. uri.
IO KŠI

ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vrača-Naslov: Ljubljana, Prešerno-
va 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
t)ala, da bo povedala nekaj, kar ji potem ne bo všeč. Kasneje, ko sVa že dodobra obdelala nogomet, pa je postala zelo zgovorna. Kar škoda, da ni bilo več časa za prijeten razgovor. Med drugim je povedala: „Za nogomet me jc navdušil moj soprog, ki je sam navdušen nogometaš in hokejist. Sprva se mi je zdelo, da jc nogomet res samo za moške. Ko pa ga začneš igrati, kmalu spremeniš mnenje. Prav navdušena sem nad njim in rada ga igrani. Najbolj mi je ostala v spominu tekma, ki smo jo odigrali lani septembra z žensko reprezentanco Tekstilindu-sa. Zmaga jc bila tedaj na naši strani. Denar, ki smo ga dobili od vstopnine, smo dali za Posočje. Če bom zdrava, bom še nadalje igrala nogomet."
Slavica je pripovedovala, da jo športna dejavnost že od nekdaj veseli. V šolskih letih je igrala košarko, sedaj pa poleg nogometa še smuča, drsa in plava. Na koncu najinega razgovora pa mi v smehu reče: ,,Sem ljubitelj športa, kakor vsa moja družina. Že triletni sinček rad igra nogomet, še rajši pa ima hokej."
Ženski nogomet je v Jugoslaviji že pre-
oral prvo ledino. To pa je naša prednost pred nogometno Evropo. Marsikje se jim niti še ne sanja o ženskih nogometnih reprezentancah. Na lanskoletnem popotovanju po Angliji sem namreč spoznal, da je njim ta zvrst športne dejavnosti skoraj neznana. Na nekem medklubskem tekmovaju v Manchestru sem svojega angleškega spremljevalca komaj prepričal, da pri nas že obstaja ženski nogomet. Na to.smo lahko ponosni. Čas je torej, da, prisluhnemo ženskemu nogometu.
Jugoslavija je imela že od nekdaj dobre nogometaše, ki pa so jih za lep denar kupili klubi iz nogometno razvite Evrope. Imela je dobre trenerje, ki sedaj prinašajo slavo drugim. Ob vsem tem se nam poraja vprašanje, zakaj oboji skupaj ne bi mogli biti tako izvrstni tudi doma. In dvigniti naš ndgomet res na tako kvalitetno raven, da bi v nogometnem svetu želi ugled. Toda samo nogometaši in trenerji očitno niso dovolj za uspeh. Potrebno je še marsikaj in marsikoga Zato bodo verjetno najboljši nogometaši še naprej odhajali v tuje klube, trenerji pa še naprej prinašali slavo drugim. Toda - ali"bo z nogometa šicami ravno tako? .
Miro Erzin
Ženska nogometna ekipa iz Kokrice.
OBVESTILO ŠTIPENDISTOM
Izvršni odbor kluba štipendistov ZP ISKRA obvešča vse štipendiste, da se lahko vpišejo v jezikovne tečaje, kijih bo organizirala Delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani, z začetkom v mesecu febmatju 1977.
Tečaje lahko obiskujejo štipendisti SOZD ISKRA, ki so re^no vpisani študentje (dijaki). Stroške uspešno opravljenega tečaja bo na podlagi prošnje, ki jo morajo štipendisti oddati v Službi štipendiranja pred vpisom povrnil štipenditor. V prošnji morate točno navesti, kateri tečaj želite obiskovati.
Vse informacije dobite v Službi štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27.
Izvršni odbor kluba štipendistov SOZD ISKRA
Zimsko-športne igre industrije široke potrošnje
'Sindikalna organizacija Industrije Široke potrošnje bo 5. februarja ob 10. na Soriški planini organizirala zimsko-športne igre v dveh disciplinah: 1 v smučarskih tekih 2. V veleslalomu
Prijavite se pri športnih referentih TOZD najkasneje do 1. februarja 1.1.
XI.ŠAHOVSKI HITROPOTEZNI TURNIR ZA PRVENSTVO ISKRE
TOZD IPT, Ljubljana bo organizirala 29. januarja t. 1. že 11. hitropo tezni šahovski turnir za prvenstvo Iskre. Tekmovanje bo v restavraciji stolpnice Iskre, Trg revolucije 3 v Ljubljani s pričetkom ob 8,30.
Turnir bo razdeljen na tri večje skupine:
1.	V prvi skupini bodo, kakor do sedaj, igrali šahisti naših kolektivov. Šahisti se morajo pred tekmovanjem izkazati z zdravstveno in osebno izkaznico. Štipendisti pa morajo s seboj prinesti potrdilo o štipendiranju. Sistem tekmovanja bo kakor do sedaj: najprej predtekmovanja in kasneje po močnostnih skupinah po plasmaju iz predtekmovanj.
2.	V drugi skupini bodo igrali ostali člani šahovskega društva in sekcij. Način tekmovanja bo določen pred tekmovanjem, ker bo odvisen od števila tekmovalcev.
3.	V tretji skupini pa bodo igrale šahistke. Tempo igre bo 10 minut za vsako šahistko za partijo. Pravico igranja imajo članice naših kolektivov in članice našega društva oziroma sekcij.
Praktične nagrade bodo določene za nečlane (ice) in člane (ice) naših kolektivov.
Posamezni referenti za šah naj zberejo prijave in jih najkasneje do 27 1. 1977 posredujejo Janezu Tabometu ali Anici Jeraj, Tržaška c. 3, Ljubljana oziroma po telefonu št. 061 24-915.
Pridite v čimvečjem številu! -
Smučarski tečaji v Kranjski gori
Obveščamo vse zainteresirane, da je še vedno nekaj prostih mest za smučanje pod strokovnim vodstvom smučarskih učiteljev ISKRE v KRANJSKI GORI, v času od
31. 1. do 6. 2. 1977 (zimske šolske počitnice)
6. 2. do 13. 2. 1977 13. 2. do 20. 2. 1977
Prijave sprejema uprava POČITNIŠKE SKUPNOSTI ISKRE, Ljubljana, Trg revolucije 3 — tel. 324-765