OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN THE OLDEST, SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 25, 1947
Novi grobovi
JENNIE ZETKO
včeraj popoldne okrog 1. ure je preminila v mestni bolnišnici, kjer se je nahajala zadnjih pet tednov, Mrs. Jennie Zetko, preje Muhič, rojena Cer-ček. Doma je bila iz Zverče vasi, fara Hinje, odkoder je prišla v Ameriko leta 1890. Stara je bila 75 let ter je stanovala na 1439 E. 39 St. Bila je članica društva št. 293 WC in Srca Marije staro. Tukaj zapušča soproga Jerneja Zetko in šest otrok: Mrs. Jennie Vihtelič, Mrs. Alice Legan, Frank Muhič, Mrs. Mary Pintar, Joseph in Albert Muhič. Pogreb oskrbuje Grdi-
nov pogrebni zavod.
*
MARIJA KODEH
Po kratki bolezni je preminila v St. Luke's bolnišnici včeraj popoldne Mrs. Marija Ko-deh, rojena Turk, p. d. Bertova mati. Stara je bila 67 let ter je stanovala na 9002 Granger Rd. Doma je bila iz Visejče vasi, fara Hinje, odkoder je prišla pred 46 leti. Bila je članica podružnice št. 47 SŽZ. Tukaj zapušča sinove: Franka, Antona, Jo-sepha, Martina, Johna, Rudol-pha, Stanleya in Louisa, hčere Mrs. Mary Vidakovič, Mrs. Stephanie Novak in Mrs. Sophie Zarenski, vnuke in pravnuke. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave. v cerkev sv. Terezije na Granger Rd. ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
w	^ -
Pogreb Mary Tomasich
Pogreb pokojne Mrs. Mary Tomasich se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
ŠTEVILKA (NUMBER) 59
DomaČe vesti
Fini čevlji za siaro domovino	,
Poznani trgovec s čevlji Mr. Louis Majer na 6410 St. Clair Ave. je prejel zalogo finih ženskih visokih čevljev z nizkimi petami, ki so zelo primerni za pošiljke v staro domovino. Ako nameravate poslati čevlje zlasti starejšim ženskam, oglejte si zalogo v Majerjevi trgovini.
Robina je videl
Včeraj popoldne je poznani Mr. Frank Segulin iz 20341 Arbor Ave. nas poklical in z veseljem pripovedoval, da je na svoji garaži videl prvega robina te sezone. "Kar vesel sem, ker to je znak, da sedaj pa že imamo lepo pomlad," je rekel, a če pogledamo skozi okno danes pa bi skoro rekli, da se nam bliža božič. Vseeno, za letos je bil Mr. Segulin prvi, ki je sporočil, da je na njegovem dvorišču gostoval vsako pomlad tako željno pričakovani robin.
Mladina vabi
V nedeljo 30. marca bo zopet dan mladine, ko bo Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredil koncert in igro Novi rod." Vabi se vse ljubitelje mladice in lepe slovenske pesmi in govorice, da gotovo po-setijo to priredbo. Pričetek bo ob 3.30 uri popoldne, zvečer se pa vrši ples.
Zopet doms^
Iz bolnišnice se je vi'nila na svoj dom Mrs. Kem iz 14904 Westropp Ave., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo.
v TEHARANU SO VELIKI TRIJE VABILI TURČIJO V VOJNO
Razkritje tajnih razgovorov v Teharanu nasprotuje izjavam državnega podtajnika Achesona
Eevin je imel sestanek s Stalinom
Predložil je jačanje Anglo-sovjetske zveze proži agresiji Nemčije
MOSKVA, 24. marca—Angleški zunanji minister Ernest Be-vin je imel sestanek z sovjetskim premierom Stalinom in je
WASHINGTON, 24. marca—Državni oddelek je danes Podložil jačanje zveze med obelodanil besedilo sporazuma v. Teharanu, v katerem je	Sovjetsko zvezo proti
Zedinjene države in Anglija pravita, da se ni čas za splošno razoroženie
Rusija podprla zahteve Jugoslavije glede reparacij
med ostalim rečeno, da so Zedinjene države in njeni zavezniki hoteli, "da se Turčija udeleži vojne na strani zaveznikov" in sicer do konca leta 1943. ■
Razkritje teh tajnih, razgovo-*"'	---
eventualni agresiji Nemčije.
Sovjetski zunanji minister Molotov je prisostvoval razgovorom.
rov je v očitnem nasprotju z izjavo, ki jo je podal državni pod-tajnik Dean Acheson na zasliševanju glede predložene pomoči za Grčijo in Turčijo. Acheson je
KDO JE UKRADEL AMERIŠKE NAPELJAVE NA STONIGTONU?
LONDON, 22. marca.
Na sestanku je Ernest Bevin nameraval sprožiti diskuzijo glede načrta Zedinjenih držav za demilitarizacijo Nemčije, v Zu-! razdobju 40 let. Uradno pa ni še
kongresnemu odboru povedal, j	ministrstvo je odklonilo prišla izjava glede vsebine po-
"da je nevtralnost Turčije več. vsak komentar na sporočilo či-; govorov med Stalinom in Bevi
koristila zaveznikom kot pa če bi sla v vojno proti Nemčiji." (Henry A. Wallace je obdolžil Turčijo, da je s svojim nejasnim stališčem in ker se nikoli ni vedelo, na katero stran bo pristopila, zelo škodovalo zaveznikom, ki so morali za vsak slučaj vedno držati pripravljene divizije, ki bi se bile lahko uporabile bolj efektivno).
Državni oddelek je obelodanil popolno besedilo sporazumov, ki so bili doseženi na konferencah v Teharanu in Jalti na zahtevp kongresnikov, ki so potrebovali tozadevne informacije v zvezi z predlagano pomočjo jgrčijj, in Turčiji.
Riisija je zahtevala revizijo pogodbe v Montreaux
Dokumenti so razkrili, da je Sovjetska zveza, ki zahteva delež pri obrambi Dardanelov, postavila te predloge na konferenci, ki se je februarja meseca vršila v Jalti.
Stalin je zahteval revizijo Montreaux pogodbe, po kateri je kontrola nad Dardanelom izročena Turčiji. Roosevelt in Churchill sta soglašala, da bi morala Turčija biti "o tem obveščena o pravem času."
V	Potsdamu so zopet Veliki trije priznali, da bi morala biti izvršena revizija pogodbe, ker "ne odgovarja sedanjim prilikam."
Turčija naj gre v vojno do konca leta 1943
Predlog, da Turčija napove vojno Nemčiji, je padel na konferenci v Teharanu ob priliki zaključka vojaških pogovorov.
Roosevelt, Stalin in Churchill so podali skupno izjavo, "da se strinjajo z vojaškega ozira, da bi se zelo želelo, da bi Turčija stopila v vojno na strani zaveznikov in sicer do konca leta 1943."
V	zvezi s tem je Stalin obljubil, da bo v slučaju, če Bolgarija napade Turčijo, Sovjetska zveza takoj napovedala vojno Bolga^ riji.
Turčija ni šla v vojno vse, dokler ni usoda" Nemčije bila že zapečatena, in sicer 23. februarja leta 1944.
Med ostalimi točkami vojaškega sporazuma v Teharanu se nahaja tudi sledeči člen:
"Da se jugoslovanske partizana podpre z materialom in potrebščinami , kar največ mogoče."
leanske vlade, v katerem se za- nom.
nikuje, da je Clle odgovorna za: ^	.
r(,p ameriškHi napeljav rut arit- . ift-ancosdti zruruinji nninister ise arktičnem otoku Stoningtonu.' J® Pre^^lega tedna i>totako se-Čile trdi, (ia so .Ajiglcži, iie ,3a "st*! % Skihnom, d()cim ameriški
Čileanci, pokradli napeljave.
Otok Stonington se nahaja v grupah Falklandskih otokov, za katere se potegujejo Anglija, Čile in Argentina. V letu 1941 so Zedinjene di žive postavile na otoku radio oddajno postajo, ki pa je misteriozno izginila.
državni tajnik Marshall še ni imel nobenega sestanka z sovjetskim premierom.
" Strabane, Pa. — Pri družini Michael in Susan Gasper v Hu-stonu so se oglasile vile rojenice in pustile drugorojenčka.
V bolnišnici
Mrs. Angela Grošel iz 15615 School Ave. se je podala v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je srečno prestala operacijo. Prijatpljice jo sedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjo okrevanje!
Slovita pisateljica Pearl Buck svari pred nevarnostjo vojne
"Samo Trygve Lie in Henry Wallace lahko rešita svet pred krizo," je rekla dobitnica Nobelove nagrade
PERKASIE, Penn., 24. marca—V nekem pogovoru s časnikarji United Pressa, je slovita ameriška pisateljica Pearl S. Buck, ki je dobila največjo književno nagrado in sicer Nobelovo, rekla, da samo "dva človeka lahko rešita svet pred krizo, proti kateri drvimo." Ta dva človeka sta Trygve Lie, generalni tajnik organizacije .Združenih narodov in Henry Wallace, bivši podpredsednik Ze-dinjenih držav in sedanji urednik revije "New Republic." "še je čas, to^ia ne dosti, da*
MOSKVA, 24. marca. — Sovjetska zveza je danes zahtevala naj štiri velike sile dovolijo Jugoslaviji, da predloži svoje zahteve za $150,000,000, ki bi jih Avstrija imela plačati na račun reparacij.
Rusija je ta predlog v korist Jugoslaviji sprožila na sestanku zastopnikov za Avstrijo in ob priliki otvoritve tretjega tedna konference v Moskvi. Obenem je Sovjetska zveza odbila, da se odreče eventualni zahtevi, da ji Avstrija izplača $90,000,000.
Vprašanje reparacij se je začelo obravnavati ko je general Mark Clark predložil sporazum glede klavzule o reparacijah v avstrijski mirovni pogodbi, ki bo potrdil Potsdamski sporazum Velikih treh. Tajna točka sporazuma v Potsdamu pa določa, da se od Avstrije ne bo zahtevalo nobenih reparacij.
ustavimo to naše drvenje v vojno," je rekla Pearl Buck. Izrazila je svojo zaskrbljenost, da je po -temu kako se stvari razvijajo sedaj, vojna neizogibna.
Poudarila je, da borba proti komunizmu in borba proti Rusiji ni ena ter ist^ stvar. "Komunizem je pognal svoje korenine iz revolucije, revolucija pa je posledica bede milijonov ljudi, ki so bili zatirani po propadajoči aristokraciji."
Napovedala je nemire v Kini in Indiji zaradi istih vzrokov in posebno omenila Balkan, ki se je "desetletja razpadal."
"Ameriški polom v Kini in Koreji ne dokazuje, da ima Washington katerekoli načrte glede resnične demokratizacije."
"Samo dva Človeka sta," je rekla Buck, "ki lahko vršita vlogo posrednikov in voditeljev v tej krizi. Trygve Lie ima izredno pozicijo, da bi mogel biti stražnik svetovnega miru. Njegova dolžnost je, da opozori Združene narode ne samo na agresijo Sovjetske zveze ampak tudi na agresijo Z edin j enih držav, kot ogrožanje svetovnega miru.
"Drugi glas je glas Henry Wal-lace-a, katerega ljudstvo v tu-jezemstvo smatra za duhovnega naslednika Roosevelta. Tudi če se Amerikancem to ne dopade in tudi če je sam Wallace utrujen in razočaran, ostane vseeno
dejstvo, da ljudstvo sveta gleda na njega z novimi nadami. Mi moramo obdržati Henry Wallace živega. Mi ga bomo nekega dneva potrebovali, da nas mogoče reši."
Dodatna zahvala
Družina pokojnega Frank Trebeč se dodatno zahvaljuje pevskemu zboru Zarja za ginljivo zapete žalostinke ob krsti pokojnega, kot tudi Mr. Franki Vrčku iz Maple Hfeightsa, ki je prispeval $5 za otroško bolnišnico v stari domovini megto venca.
Clevelandčani se oglašajo
Iz Lakelanda, Fla., kjer se imajo prav fletno, pošiljajo pozdrave vsem prijateljem sledeči Clevelandčani: John in Josephine Močnik, John Peterka, Mrs. Jennie Jerič, Mrs. M. Kenik, Mrs. M. Peterka, Mr. in Mrs. Jerry Leskovec ter Mh in Mrs. John Pereso.
Druga skupina Clevelandča-nov, ki tudi pozdravlja svoje znance, se pa nahaja v Fort Lauderdale, in sicer so to: Milka Filipič, Joe in Pauline Birk, Bu-kovriik družina, Joseph in Ange la Metlika, Matt in Marie Beros ter Anna Filipič.
C. L O. UNIJA AVTNIH DELAVCEV VLOŽILA ZAHTEVO ZA POVIŠEK
LOUISVILLE, Ky„ 21. marca -Izvršni odbor ClO unije avt-nih delavcev je danes sklenil, da se General Motors Co. predloži zahteve, glasom katerih naj bi delavci dobili 23V2 centa povi-ška. na uro, plačane počitnice in jamstvo za 40 ur dela na teden.
Zahteve je predložil predsednik unije Walter P. Reuther podpredsedniku General Motors korporacije H. W. Andersonu. Glavni urad General Motors korporacije v Detroitu ni hotel v tej zvezi podati nikakega komentarja.
SLEDOVI MONARHIJE V ITALIJI SE ODPRAVLJAJO
RIM, 22. marca—Ministrstvo za notranje zadeve je obvestilo vse župane, da je prepovedano razobešati italijansko zastavo, na kateri se nahaja grb savoj-ske kraljevske hiše. Z ukazom je tudi prepovedano razobešati vse zastave, ki nosijo kakršnekoli znake monarhije.
Stališče je nasprotno predlogom za splošno razoroženje, ki jih je podal sovjetski zunanji minister Molotov
LAKE SUCCESS, N. Y., 24. marca—Zedinjene države in Anglija sta povedala organizaciji Združenih narodov "da svet še ni pripravljen za razoroženje in da niti ne bo, dokler ne bo vzpostavljena svetovna varnost."
Delegati Sovjstske zveze, ki*-je potom -svojega zunanjega ministra Molotova preteklega leta v septembru mesecu, predložila široko zasnovane predloge za splošno razorožitev, se niso udeležili diskuzij, ki so se pričele pred poverjeništvom za razoroženje.
Ameriški delegat Herschel V.
Johnson je na prvi seji povedal da se bo moglo pristopiti k raz-motrivanju splošnega razoro-ženja edino, ko bo "mir zaključen in varnost organizirana."
Anglija podala podobno izjavo skoro istočasno
V imenu Anglije je podal izjavo Sir Alexander Cadogan, ki je rekel, da organizacija Z. N. mora vzpostaviti "mednarodno zaupanje z svetovno policijo, ki bo to zaupanje podprla."
Delegata Zedinjenih držav in Anglije @ta izjavila, da sta pripravljena nadaljevati z diskuzi-jami glede tamošnjega razoro-ženja, toda da nimata preveč nad, da bodo doseženi kaki uspehi.
Zedinjene države so postavile pogoje, katere .se mora upoštevati pri tem vprašanju in sicei' zaključenje mirovnih pogodb z Nemčijo in Japonsko, poseben sporazum za ustanavljanje mednarodne vojaške sile in ustanav-
KOMUNIST WALTER AUDISIO JE USMRTIL MUSSOLINIJA
RIM, 22. marca. — Komunistična stranka je danes razkrila identiteto "polkovnika Valeria", ki je usmrtil fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Njegovo pravo ime je Walter Audi-sio, po poklicu računovodja.
Audisio je član italijanske komunistične stranke od leta 1931 in ima neki nižji položa® v glavnem uradu stranke v Rimu. Komunistična stranka je predložila, da se mu da večje italijansko vojaško odlikovanje zaradi njegovih zaslug za demokracijo, ko je Italijo osvobodil fašističnega diktatorja.
Ko je izvršil eksekucijo Mussolinija je "polkovnik Valerio" izginil, ker so fašisti prisegli, da bodo maščevali smrt Mussolini-je Včeraj zvečer Audisio imel nastopiti na nekem shodu kot govornik, toda njegov nastop je odložen.
SOVJETSKA KOMANDA ZOPET ZAVRGLA PROTEST ZED. DR2AV
BUDAPEŠTA, 18. marca. — Sovjetska komanda v Budim-
Iz bolnišnice
Mrs. Mary Cuk se je vrnila iz Glenville bolnišnice na svoj dom na 866 E. 139 St., kjer jo prijateljice sedgj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in kartice, ki jih je prejela v bolnišnici.
Rokoborba
Nocoj se bo gopet vršila velika tekma v rokoborbi in sicer v Centralni orožarni mesto Arene. Prostori orožarne so bili prenovljeni in nanovo dekorirani ter bodo nudili prav prijeten vtis na posetnike. Tudi prostor za sedeže se je povečalo, tako da bo sedaj do 5,000 sedežev.
Za nocojšnji program je poznani promoter Jack Ganson najel novega čampijona v rokoborbi Whipper Billy Watsona, ki se bo spoprijel z Wild Bill Longsonom. Poleg teh dveh se je preskrbelo tudi razne druge rokoborce, ki bodo napravili nocojšnjo tekmo prav zanimivo za gledalce.
pešti je ponovno zavrgla protest Zedin jenih držav proti vme-Ijanje strogega mednarodnega šavanju Rusije v notranje za-nadzorstva za atomsko energi- deve Madžarske. To je že drugi
protest, ki so ga Zedinjene države naslovile na Sovjetsko zvezo, glede tega spornega vprašanja. Sovjetska komanda v Budimpešti je isto tako zavrgla ameriško zahtevo, da posebna komisija treh sil izvrši preiskavo položaja na Madžarskem.
ZADNJI ITALIJANI ZAPUŠČAJO PULJ
RIM, 23. marca — Popolnoma je izvršena evakuacija Italijanov iz pristaniškega mesta Pulj, ki bo po mirovni pogodbi z Italijo prišel pod Jugoslavijo.
Poročilo pravi Italijanov zapustilo mesto. Ob priliki evakuacije so Italijani odvlekli tudi 75,000 "hišnih potrebščin."
Edini Italijani, ki se še naha-
nacisti umorili člana da je 28,0001 odbora za denaci-fikacijo
STUTTGART, Nemčija, 21. marca. — Dva maskirana moška, o katerih se veruje, da pripadata podtalni nacistični or-jajo v Pulju, so civilni in javni ganizaciji, sta umorila Rhein-uradniki.	holda Huba, komunističnega čla-
na odbora za denacifikacijo v
preki sod objavljen v južni grčiji
bližnjem mestu Oehringen. Veruje se, da je Hub bil umor-Grška'^^" zaradi svoje protinacistične aktivnosti. Odbor za denacifi-,
provinci Laconia, ki'se nahaja "T-f'	-i«™'
v južnem delu Grčije. Vlada ni	"n'Sa najostrejsih od-
podala nobenega pojasnila v'
zvezi s tem ukazom.
ATENE, 22. marca vlada je objavila preki sod v
1 berg.
v provinci Wuerttem-
Odpoiujejo v staro domovino
Iz Vancouver, B. C., so prišli na obisk k sorodnikom Mr. in Mrs. Milan in Katherine Vidas ter hčerka Dorothy, ki se bodo okrog 1. aprila podali v staro domovino na Suš&k. Mrs. Vidas je sestra Mr. Peter Thomasa na 1017 E. 63 St., s katerim se nista videla 35 let. Tu ostanejo do petka, nakar odidejo v Montreal. Dobrodošli!
diplomatski ODNOŠAJI med italijo IN jugoslavijo
BELGRAD, 22. marca.—Jugoslovanska iti italijanska vlada sta se sporazumeli, da odpreta v Rimu in Belgradu poslanstva v svrho vzpostavljenja rednih diplomatičnih odnošajev med obema državama.
Blaine, O. — Mrs. Frances Butch, hči družine Nick Glo-govšek je povila sinčka.
V GRČIJI SO LINCALI 33 LEVIČARJEV
ATENE, 22. marca. — Ena grupa monarho-fašistov je izvlekla iz zapora v Gythionu 33 pripadnikov levičarskih strank in jih ubila.

ENAKOPRAVNOST 1
"E ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.__ •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 53I1<1S
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays "
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po poStl izven mesta):
XTor One Year—(Za celo leto) ---
for Half Year—(Za pol leta) ---
For S Months—(Za 3 mesece)---
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po p0itl V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)----------
For Half Year—(Za pol leta)--
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

104
Owen Latlimore (0. N. A.):
PODPORA GRČIJI IN AZIJA
Mnogo je čuti te dni opazk, da je naša dosedanja politika v Kini čisto slična smernicam, katere nameravamo uvesti na Srednjem vzhodu. Ako pa pomislimo na to, da se je sedanji državni tajnik Marshall nahajal prav do pred kratkim v Kini, je treba priznati, da se o tem celo premalo govori.	,
Marshall je ravno radi tega najbrže bolj sposoben kot predsednik Truman, da si pravilno tolmači znake in odmeve, katere je naša politika podpore grški vladi izzvala na celokupnem področju od Sredozemskega morja pa do Kine.
Na papirju je kuomintang v Kini neizmerno močnejši od stranke kitajskih komunistov. Kuomintang razpolaga s pr^ejšnjim številom divizij, katere so izvežbali ameriški častniki in ki so povrh tega še opremljene z ameriškim materij alom. Tej vojski so na razpolago ogromna skladišča odvišnega ameriškega vojnega materijala. Obenem je treba upoštevati, da ima kuomintang v rokah vsa pristanišča, tako da bo mogel prejemati še nadaljno podporo, ako potrebno. UNRRA je stavila kuomintangu na razpolago 90 odstotkov svojega materijala—od katerega je Amerika preskrbela le približno tri četrtine.
O komunistih pa poročajo tudi še čisto zadnje brzojavke, da nimajo niti ruskit\ častnikov, niti ruskega orožja niti ruskega denarja. ^ navzlic vsemu temu so uspehi, katere je kuomintang uspel doseči proti komunistom na vojaškem polju, izredno malenkostni. Nekaj mest je padlo v roke vladnim četam, precej je bilo pohodov, toda vse to ni nikjer vzpostavilo zaupanja niti na gospodarskem niti na političnem polju. Ravno zdaj je v teku nova ofenziva velikanskega obsega, toda nič ne kaže, da bi mogla imeti kon-čnoveljaven uspeh. Niti največji vojaški uspehi ne bodo napravili iz Kuomintanga trdno zasidrane vlade, ki bi imela zadosti zaslombe v ljudstvu, da bi mogla biti zanesljiva ovira proti Rusiji.
Iz vsega tega sledi, da je bila ameriška politika v Kini navzlic visoki ceni, katero smo plačali, gorostasen neuspeh. Sovjetska unija ne potroši ničesar—ona le moralno odobrava borbo komunistov in opazuje razvoj dogodkov.
Na Grškem smatrajo nekateri strokovnjaki, da je partizanov vsega skupaj nekaj nad 12,000. Najvišja številka, katere so navedli nekateri, pa je 20,000. Grški kralj ima proti njim mobiliziranih sto tisoč mož vojske in 30,000 žandarmov. A poleg tega je tam še od 10 do 16,000 mož angleške vojske. Ako je bilo mogoče, da tolike sile ne morejo zatreti razmeroma malega števila partizanov, je jasno, da jih ljudstvo samo podpira.	,
Vprašanje zaslombe v ljudstvu pa je ono, kar je bistveno. Tam je tudi točka, v kateri se krijeta situacija na Grškem in v Kini. Ako bi trdili, da je vse skupaj zdaj le še vprašanje demokracije in komunizma, bi slikali zadevo nekoliko preveč enostavno. Dejstvo je, da je videti vsepovsod na svetu, da'ljudstva zahtevajo nove oblike vlade. To ni le v deželah, ki niso nikoli poznale demokratičnega načina življenja, temveč tudi v deželah kot Francija in Anglija.
Kdorkoli se tem strujam po novem upira, izgubi. To velja ravnotako za Sovjetsko unijo kot za Ameriko. Kjerkoli so Rusi šli predaleč, so izgubili zaslombo v ljudstvu. Tako na primer v Mandžuriji in v Azerbejdžanu. V Kini pa je šla Amerika predaleč. Podprla je kuomintang in ga podžgala, da je šel tudi predaleč. Posledica je, cla se ljudstvo obrača proč od kuomintanga in da Amerika izgublja svoje prijatelje med kitajskim ljudstvom.
Nevarno daleč smo šli v primeri angleškega imperija. Govori se o tem, da je nevarnost, da bi nasledstvo prevzela Rusija, a dejstvo je, da si je Amerika prilastila toliko, da si domišljujemo nekoliko preveč, ako mislimo, da jej Angležem to po godu. Mnogim je prav, mnogim pa tudi; ne. Čim bolj spreminjajo Angleži svojo obliko vlade, tem raanj jim je všeč, da bi se morali pokoriti Arneriki v'gospodarskem, političnem, strategičnem in vsakem drugem pogledu. Ka polagoma pehamo Rusijo nazaj, bomo naleteli na naraščajoč odpor narodov, ki se boje prevelikega ameriškega vpliva.
25. marca 1947,
UREDNIKOVA POSTA
Kruh je božji dar
Cleveland, Ohio. — Ker vedno dobim pisma iz Žirov in Logatca od mojih sorodnikov, sem se odločila, da opišem le nekaj novic, kajti pisma so precej obširna.
Pred par meseci so mi z veseljem sporočili, da glede prehrane še precej dobro stojijo, kiuha da imajo tam, kjer je UNRRA. Toda žalostno je čita-ti, kar mi sporočajo sedaj:
"Prejeli smo paket in denar. Za vse prisrčna hvala. Če imate namen, da še pošljete denar, bi bilo boljše, da pošljete paket ne glede na to kaj je notri. Tu ne moremo kupiti ničesar tudi za veliki denar. Kruha pri naši hiši ni bilo že več kot en mesec. Smilijo se mi otroci, ki vedno povprašujejo za kruh, jaz pa jim ga ne morem dati. Stari so od 5. do 14. let in sicer tri dekleta in. eden fantek.
"Ko dobim paket je prvo vprašanje: "Ali je kakoa notri?" Fantek si ga tako želi, da ne morem drugače, kot Vas prositi, da mu ga pošljete. Fantek je bolj slaboten in če ne bi še mleka mogli kupiti, bi otroci začeli hirati. Kakor med vojno je. Od kar ni več UNRRA-e, ni niti kruha in vse ostalo je drago. Dobili smo koruzni zdrob, soli, 14 dkg sladkorja, 100 gramov mila. Pa kaj moremo storiti s tem? Mož dela in' skrbi za družino, bojim se p'a za njegovo zdravje. Je krojač in popravlja obleke, toda samo istim, ki mu prinesejo blago. Ce ne bo bolje bo moral prenehati z šivanjem.
"Snega- smo imeli meter in pol, sedaj se sicer že taja in bomo plavali. Nekateri so že prizadeti. Vse to kaže na slabo letino.
Za vse moramo čakati tudi na pošti. Kadar se nabere več paketov nas skličejo skupaj in ko pride financar.-ce pakete odpre. Nekateri dobijo kar po 3 ali 5 paketov naenkrat. Izgleda, da pakete ue odpirajo nikjer kot pa tu in sicer zato, ker so po svetu sovražniki, ki bi radi pošiljali orožje in podobno. Za paket sem plačala le 11 din. Vse pride prav kar pošljete in mi Vam ostanemo večni dolžniki.
"Iz Koroške se je vrnilo nekaj beguncev, katere pustijo popolnoma na miru na njihovih domovih. Koliko je takšnih, ki so bežali ko sploh niso imeli zakaj!
"Žal nam je po očetu, ki je moral umreti, tolažimo pa se s tem, da je boljše, kajti ne vem s kom in kaj bi mu kuhala, ko še za zdravega človeka ni prave hrane".
Tako mi piše hčerka mojega brata Milena Tršar iz Logatca. To je slika, ki bi jo Slovenci tukaj ne bi smeli pozabiti. Ne bi smeli odkloniti njihove prošnje' za pomoč. Da bi tam imeli vsaj tisti kriih, katerega tu proč ! pomečemo ne bi mnogi bili tako lačni kot so. Mi ga znamo C3-niti, toda so tudi takšni, ki nikoli še niso bili lačni.
Anpa Jesenko.
bo vršila letos dne 30. in 31. maja v Clevelandu. Takrat bodo namreč navzoči delegati in gosti iz vseh važnih naselbin Združenih držav in bo torej zastopan ves napredni živelj ameriške Slovenije.
Ker je tudi preds. SANSa, SANSa, se ba proslava vršil pod se bo proslava vršila po okriljem podružnic, s sodelovanjem Cankarjeve Ustanove. (Kristan je bil večletni urednik Cankarjevega Glasnika). Kot je dosedaj določeno bo spored konvencije sledeči: v četrtek 29. maja, sprejem delegatov. V petek 30. maja, shod z mešanim sporedom. V soboto 31. maja, KRISTANOV VEČER v spodnji dvorani SND, v avditoriju pa ples. Vse te priredbe se seveda vršijo zvečer. V slučaju spremembe bo javnost o tem pravočasno obveščena.
Vstopnice bodo v kratkem odposlane na clevelandske SANS-ove podružnice, ki jih bodo raz-pečale med društva in posameznike.- Ker ima Kristan veliko število prijateljev, smo trdno prepričani, da je uspeh tega večera zagotovljen, če kdo naslu-ži priznanje za svoje nesebično delo, je to jubilant, ki je že pod staro Avstrijo oral ledino na delavsko-prošvetnem in političnem polju. Ob pi-vi svetovni vojni je med ameriškimi Slovenci zasejal seme, iz katerega je po drugi vojni vzklila nova delavska Jugoslavija. Kot večletni urednik Proletarca, Družinskega koledarja in Cankarjevega Glasnika, je neumorno budil naše ljudi k vztrajnosti _ pri delu za lepšo bodočnost človeštva.
Kristan je vzlic poznim letom še sijajen in prepričevalen govornik, pred katerim imajo spoštovanje celo njegovi nasprotniki. Toda kdo bi našteval njegove zasluge, dejstva govorijo sama zase. Sicer se sempa-tja slišijo zabavljanja proti njegovi osebi, ampak to ne prihaja od razumnih ljudi, temveč od zapeljancev, ki ne vedo kaj govorijo. Tem palčkom naj bo povedano, da je Kristanovo življenje odprta knjiga in da bi on s svojo nadarjenostjo lahko že davno udobno živel, ako bi se hotel prodati za skledo leče kot to delajo neznačajneži. Ob priliki 80-letnice in njegovega plo-donosnega dela za ljudsko korist, mu vsi njegovi prijatelji iskreno čestitamo in kličemo s pesnikom vred:
Ne le, kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan.
Frank Česen.
Za Kristanovo 80-letnico
Cleveland, O. — Pred kratkim j3 Milan Medvešek sprožil idejo v Prosveti, da je dolžnost a m e r i š k i Slovencev, dati skromno priznanje zasluženemu mcžu za delavske pravice, pisatelju Etbinu Kristanu ob 80-let-nici njegovega rojstva. Milanov poziv ni bil zaman. V prilog temu so se pričeli oglašati dopisniki iz raznih naselbin. V Clevelandu so njegovi "prijatelji zanesli idejo na društvene seje, kjer so naleteli na popolno razumevanje in odobritev. Ampak Kristan ni le glasnik Cleveland-! čanov, temveč vseh naprednih i Slovencev in mednarodnega de-j lavstva. Zato se je sklenilo, da i bo za proslavo njegovega jubi-jleja najprimernejši čas ob priliki SANSove konvencije,. ki s^
vzgoja gradbenega kadra v mariboru
Ministrstvo za gradnje Ljudske republike Slovenije je po federalnih gradbenih podjetjih ustanovilo v večjih središčih gradbene šole, ki nudijo zidarskim in tesarskim vajencem zadostno teoretično in strokovno izobrazbo. Gradbena šola v Mariboru je v pristojnosti federalnega' gradbenega podjetja v Mariboru "Magrad", ki je začelo pouk 20. novembra 1946 v prostorih Dijaškega doma. S tem, da se je ustanovil prvi letnik gradbene šole, je odpad?! prvi letni]; obrtno-nadaljevalne šole za tesarske in zidarske vr.-jence. Prihodnje leto bodo ustanovili drug letnik gradbene šole, tako da se bo lahko ukinila obrt-no-nadaljevelna šola in bo samo delovodska šola s prvim in drugim letnikom.
Podjetje plačuje vajencem potrebni znesek za mesečno vzdrževanje, poleg tega pa dobi vajenec od uprave šele mesečno 240 din za razne potrebe.
v " E:'",tko7rravnosti" dobHe vedno svf-ie (^';pnie riovire o dogodkih po svetu in doma!
Vasilj Grossman: '
Nacistična klavnica v Trehlinki
(Iz ruščine prevel: J. Kaučič.)
(Nadaljevanje)
Površina novih celic je zavzemala 56 kvadratnih metrov, ali	^	^ ------j- —
vseh 10 skupaj 560 kvadratnih	človeške tragedije—človek je
___J_____ 1 « 11 w	Rtnml	vnrlil 11 •»■ky»Q rr 4-ir*z\V\liM_
metrov. Ce k temu dodamo še površino treh starih celic, je
bena človeška sila.	^ ^
natančno preračunano. Med
Ali se je sploh mogoče zaimi-	tem, ko so stale žrtve priprav-
sliti v to, kaj so čutili in pre-	I jene na "poti brez vrnitve", je
stali ti mučeniki v zadnjih tre-	že prišla nova skupina na prvo
notkih svojega življenja za za-	dvorišče in med tem so delavci
prtimi vrati plinskih celic ? Eno	odvažali zadnja trupla iz celic v
je gotovo: trpeli so strašne mu-	jame. In čez pol ure je koman-
Sprejem žrtev na prvem dvo-
treblinska klavnica raz^lZgala težka vrata plinskih celic, m odgon v phnske celice, s 635 kvadratnimi metri smrt- ^^terih bi ne mogla zlomiti no- J vTri zasnovanih ne površine. V vsako posamez- človeška sila.	^se do mmute je bilo
no celico so naganjali po 400 do 500 ljudi. Tako so na enkrat v desetih celicah ubijali povprečno po 4,500 ljudi. Pri najnižji zaposlenosti so celice napolnjevali po dvakrat do trikrat na dan. Ce vzamemo za podlago dvakratno, trikratno polnitev celic, nam pokaže račun, da so povprečno ubili na dan po 10,-000 ljudi, ali okrog 300,000 ljudi na mesec. Treblinska klavnica je delala vsak dan skozi trinajst mesecev in če tudi odštejemo 90 dni za popravila,
proste dneve in razne druge zadržke, nam še vedno ostane 10 mesecev polne zaposlitve. In če so na mesec ubili povprečno po 300,000 ljudi, to znese v 10 mesecih 3,000,000 ljudi, kar je ista številka, katero smo dobili po izračunanju prihajajočih vlakov v Treblinko. Zato ponovno Š3 enkrat povdarjam:
Prvič: Treblinska konvejerna klavnica je, po izjavah priič, delala vsak dan, vključno nedelje In praznike;
Drugič: navedeno število napolnjevanja plinskih celic je precej zmanjšano. Treblinska klavnica je bila na glasu, da niso nikjer drugje naganjali po to-hko ljudi v eno celico, kakor v Treblinki. Včasih so natlačili v posamezno celico od 700 do 800 ljudi na enkrat. Otroke in bolnike so navadno zmetali na glave tesno stoječim žrtvam v celicah.
Tretjič: jaz navajam povprečno dvakratno polnitev celic na dan. Toda po izjavah prič je dokazano, da je bila povprečna polnitev celic po trikrat na dan. Tako po izračunanju in .zmanjšanju števila vlakov, piridemo zopet do ravno iste številke 3,-000,000 žrtev.
Usmrtitev se je po navadi vlekla od 10 do 25 minut. Tekom prvih mesecev obratovanja novih celic, so naprave večkrat odpovedale in so bile žrtve pod-
do dveh ur, predno so se zadu-
ogromnega tanka. Ta plin (car bon-monoxid) je posebna črpal
spuščali ^ v plinske celice. Upo rahljali so na tudi druge kemič ne snovi, toda to je bilo samo "experimentiranje", ki se v največ slučajih ni obneslo. Pri takšnih experimentih so se žrtve včasih mučile od 8 do 9 ur predno so poginile.
Celoten sistem treblinske klavnice je obstojal v tem, da so nacistične iivali odvzemale človeku "popolnoma vso, kar mu je pripadalo po svetih zakonih od samega začetka njsgovega življenja. Najprvo so mu vzeli svobodo, potem dom in domovino, na kar so ga odpeljali v nepoznano gozdi^ato pokrajino. Potem so mu na "postajnem dvorišču" vzeli osebno lastnino, pisma, slike sorodnikov, obleko in drugo, človeku, potrebno drobnarijo; na drugem dvorišču so mu vzeli ž.2no, otroke in mater ... in končno so nagemu človeku odvzeli njegove dokumente in jih metali v ogenj, ter
vzeli še nebo, zvezde, veter in sonce.
Tako je nastopil zadnji akt	proga . . . ? In zakaj
je tukaj tako visoka žična ogra-
stopil čez zadnji prag treblin ske klavnice. Za njim so se za-
ke . . . Stali so tesno eden poleg drugega tako, da niti dihati niso mogli in se potili v zadnjem pred-smrtnem strahu. Mogoče je kak postaran mož, kateri je že preživel svoj vek izrekel to-lažilne besede: "Pomirite se to-variši,takoj bo vsega konec". Mogoče je kdo klical strašno prokletstvo nad barbarskim zločinci, katere jih bo gotovo zadelo . . . Mogoče mati z vsemi močmi skuša razširiti prostor okrog sebe za svojega otročička, da mu vsaj za trenotek olajša pred-smrtne muke s svojo materinsko ljubeznijo . . . Mogoče kakšno mlado dekle s hrip-lim glasom vprašuje: "Zakaj me duši jo . . . ? Zakaj mi ne dovolijo ljubiti in imeti otroke . .?" V glavi se začne krožiti in prsa se naglo dvigajo od nekega težkega pritiska . . . Kakšne slike "migljajo pred ©steklenimi umirajočimi očmi . . . ? Mogoče iz otroške dobe, mogoče srečno družinsko življenje, ali mučno potovanje v Treblinko . . . ? Nekdo se je domislil tistega ge-
Ijala krila in lase po izstopu iz vlaka in je mogoče dejal: "To-raj zato se je lump tako hinavsko režal ... !" V glavi začne potemnevati in vse okrog se začne vrteti . . . Ne, nikakor si ni mogoče jasno predstaviti v mislih to, kar se je godilo v zadnjih trenotkih v plinskih celicah, tega ne bomo nikdar zvedeli . . . Mrtvi ljudje so stali pokonci in se počasi ohlajali. Priče so nam pripovedovale, da so najdalj ostajali živi otroci. Čez 20 ali 25 minut so rabi ji pogledali skozi malo okence, če so ljudje tam že mrtvi. Takoj nato so odprli vrata na platformo, vržene strašnim mukam, od ene Ker so bila tla proti platformi
stapovca, ki se je tako hinavsko »PT^^jevaici so stali v ozadju režal, ko so so dekleta poprav^	Ko si je Himmler ogle-
precej nagnjena, so trupla kar
šili. Največ preglavic so d.elale sama drsela iz celic na platfor gestapovcem v prvih dneh čr- mo, no včasih so se trupla za-palke, katere so pumpale plin v jezila in delavci so jih morali z celice. Za usmrtitev so največ- dolgimi kavi ji vlačiti ven. Jetni-krat rabili zgoreli gasolin iz ki, kateri so bili zaposleni pri
•- izpraznitvi celic so pravili, da - so bila lica vseh umorjenih ze
ka potiskala v močnfe jeklene ci- lo rumena in da je mnogim te lindre, od koder so ga potem kla kri iz nosa in ust. Pri vsa-
kem vagončku je stal gestapo-;- vec in če je videl, da žrtev ni
glavo. Takoj, ko so odprli celice, je prišel poseben oddelek delavcev z zobozdravniškimi kleščami, kateri so ruvali mrtvim žrtvam zlato zobovje. Te izru-vane zobe so zopet sortirali posebni "veščaki", jih skladali v regulacija hudour-zabo> na kar so jih-pošiljali v nIKA lijaka v vip a v-
i\rArymii/-\ A 1»-^-. K:	—__j._
Nemčijo. Ako bi bilo za gesta povce ugodnejše iiivati zobe ži vim ž.tvam, bi niti malo ne po
bolj ugodno mrtvim, kakor živim.
male vagončke ozkotirne želez nice ter jih odvfžali v velikan ske jome-grpbove, katere je ko pala parna lopata. Trupla so skladali enp vrh drugega, kakor drva v skladovnicah. Jame niso takoj zasipali, ampak so
poklical v klavnico nadaljnihi 20 vagonov z žrtvami in zopet se je- drenjalo okrog štiri tisoS žrtev skozi vrata na prvo dvorišče, Matere so nosile manjše otročičke v naročju, starejše pa trdo držale za roke, da bi se ne izgubili v gnječi. Bilo je nekaka čudno in strašno na tem, od milijonskih nog pomandranem dvorišču ... In kako je to, da se takoj za "postajo" konča že-
ja
dant zopet poklical nadaljnih 20 vagonov z žrtvami in novi tisoči so se vsuli na prvo dvorišče, plašljivo ozirajoč se okrog sebe. Nekaj strašnega je bilo na tem čudnem dvorišču, pomandranem od milijonskih nog.
A komandant klavnice, sedeč v svoji pisarni, je telefonično klical drugi vlak z žrtvami z glavne postaje v Treblinki. Kmalu na to se je počasi začel pomikati s stranskega tira nov vlak s šestdesetimi vagoni pod stražo gestaporcev proti klavnici v gozdu. Tako se je godilo dan za dnem, mesec za mesecem ....
Proti koncu zime leta 1943, je prišel v Treblinko Himmler s celim štabom višjih gestapovskih častnikov in uradnikov. Prišli so z zrakoplovom naravnost iz Berlina. Pod vodstvom Himlerja so pregledali celo taborišče in klavnico, Neka priča nam je pravila, kako je minister smrti prišel k velikanskim jamam - grobovom in dolgo molče strmel. Njegovi spremljevalci so stali v ozadju
dal ogromno jamo, ki je bila že do polovice napolnjena s trupli, se je naglo obrnil in odšel, še isti dan je cela komisija odletela nazaj v Berlin. Pri odhodu je Himmler ukazal komandantu ob navzočnosti "haupt-sturmfuer-erja", barona von Pfein-a, njegovega namestnika Krall-a in kapitana Schulte-pa, da morajo« takoj začeti s sežiganjem trupel, pepel pa odvažati na polje in travnike. V zemlji je že ležalo na milijone trupel in Him-mlerjev ukaz je bil res težka naloga. Poleg tega je bila tudi ukazano, da se novih žrtev ne sme več zakopavati, ampak da se jih mora takoj sežigati. Kaj je bil vzrok za takšne drastične odredbe, katerim so polagali to, likšno važnost? Vzrok je bil samo eden: strašen poraz nacistov pod Stalingradom in zmaga Rdeče armade. Kakor se vidi so nadisti res dobili strašen udarec od ruskega orožja ob Volgi, kateri je že čez par dni prisilil berlinske valpete, da so se zamislili o morebitni odgovornosti storjenih zločinov,
mrtva, ji dal Se zadnji strel v	V°, f
s-lavn	_.i: ^adi tega priletel v Treblinko
sam Himmler ter ukazal, da se uniči vse sledi storjenih zločinov.
(Dalje prihodnjič)
ski dolini
Hudournik Lijak v vipavskem
mišljali, kakor niso pomišljali, ko okraju je vseskozi delal prebi-so stngli lase še živim žsnskam,	■.»qUij-o	-v.
valstvu velike težave, ker je ob
Todk ruvati zlato zobe, je bilo vsakem večjem deževju poplav-
Ijal zemljo, ki je bila že itak močvirna in neplodna. Postavka
Delavci so metali trupla v letošnjega gospodarskega načr-
mu tako vzeli njegovo zadnje čakali, da so se napolnile do vr-—njegovo ime. Končno so ga, ha. Tako, ko so delavci začeli nagnali v plinske celice ter mu'odvažati trupla, je komandant
;- ta določa regulacijo 7 km dol-- ge struge tega hudournika. Delo za regulacijo Lijaka bo v glavnem prevzela mladina. Pri tem delu ba zaposlenih 300 mladincev in 50 strokovnjakov. Prve mladinske brigade iz Slovenskega Primorja bodo odšle na delo 1. aprila in računajo, da bo delo končano oktobra 1947.
25. marca 1947,
enakopravnost '
stran 3
PROTIJETICNA BORBA V SLOVENIJI
Spisal dr. Vitko Musek
Jetika je bila še pred vojno v Sloveniji sorazmerno še močno razširjena ljudska bolezen. Saj je pred vojno umrlo v Sloveniji^ okrog 1,500 ljudi letno za j etiko. Vsako leto pred vojno je povprečno bolehalo za j etiko okoli 8,000 Slovencev. Ni nam težko razumeti takšnega stanja, če pomislimo na neurejene socialne in gospodarske prilike predvojne Jugoslavije in na težko življenje, ki so ga morali po veliki večini prenašati delovni ljudje.
Vojna je vprašanje j etike še bolj zaostrila. Nemški in italijanski okupatorji niso hoteli slovenski narod samo zasužnjiti, temveč so ga hoteli iz tako važnega dela Evropa, kakor je Slovenija, enostavno odstraniti. V ta namen so se posluževali vsega mogočega. Omenim naj samo množična preganjanja, ubijanja talcev, zatiranje, pošiljanje slovenskih ljudi na težka prisilna dela in podobno. Slovenija, pa tudi Jugoslavija, ni sa-• mo krvavela na bojiščih, temveč seje izpremenila vsa v eno samo fronto. Vsi pošteni Slovenci so vstopali v borbo proti okupatorjem in izdajalcem, sovražniki so nad vso Slovenijo izvajali zato brezobziren teror. Česar niso mogli s preganjanji, streljanji in mučenji—so poiskusili na druge načine, ki so bili bolj zvijačni. Predvsem so slovensko ljudstvo pahnili v takšno stisko, da je začela pešati njihova pri-rodna življenjska odpornost. Česar ni dosegel teror in ubijanje, naj bi izvršile bolezni, ki so morale biti nujna posledica gospodarskega in socialnega zatiranja, ki je bilo tesno zvezano z narodnim preganjanjem.
Razumljivo je, daje predvsem jetika močno poskočila in da je pridobila na obsegu. Od 21 proti j etičnih dispanzerjev, ki SCi' stali pred vojno v borbi proti jetiki in ki so jih ustanovili idealni ljudje skoraj brez kak-
šne podpore tedanjih qblasti, sta ostala po letu 1941 v Sloveniji samo dispanzer v Ljubljani in r.Iariboru. Vse druge so okupatorji zaprli, dragoceno premoženje (predvsem rentgenske aparate) pa odvlekli. Posebno v velikih mestih (Ljubljana in Maribor) ter v podeželskih krajih je jetika močno porastla.
V mestu Ljubljani, ki je bilo v času okupacije prav za prav koncentracijsko taborišče, je jetika porastla štirikrat tako visoko, kakor pred vojno. V čisto kmečkem okraju Slovenska Bistrica je porastla po dosedaj znanih podatkih vsaj dvakrat.
Le v industrijskih predehh, kj|, .	if j-j. • ■ u-i i
, , .. .	J ^'koj po osvoboditvi je bilo obnov-
so Jih okupatorji nujno seveda i- . ....
^	Ijeno, izpopolnjeno in znova
opremljeno zdravilišče v Topol-
šici in na Golniku. Na novo je
pa bilo ustanovljeno in urejeno
rabili za sebe in so morali zaradi tega vsaj malenkostno skrbeti zanje, ni opaziti dviga j etike.
Slovenska ljudska oblast, predvsem pa zdravstvo se je v polnem obsegu takoj ob osvoboditvi zavedalo važnpsti vprašanja jetike. Zaradi tega je posvetilo reševanju tega važnega ljudskega zdravstvenega vprašanja zelo mnogo naporov.
Predvsem so bili obnovljeni vsi protituberkulozni dispanzerji, ki vodijo na terenu borbo z j etiko. Danes se nahaja v Sloveniji že 22 proti jetičnih dispanzer-jev, od katerih ima vsak primeren rentgenski aparat in druge potrebne pripomočke za ugotavljanje jetike. Cilj protijetičnih dispanzerjev je, da vodijo kontrolo nad vsenii prebivalci v svojem delokrogu z ozirom na j etiko in da vsakogar, ki bi morebiti zbolel, odpravijo takoj v zdravljenje. Zraven tega skrbi-jot udi v socialnem pogledu za j etične in njihove družine in jim s pomočjo Rdečega križa Slovenije pomagajo. Vsi protij etični dispanzerji so danes javne, ljudske zdravstvene ustanove ill -ne več privatna institucije, kakor pred vojno.
Po računih se rabi za j etične v Sloveniji 1,500 bolniških po-
A
stelj. V cilju, da se pridobijo, je zdravstvo predvsem začelo pri vsaki javni bolnišnici urejati od-nosno graditi poseben oddelek za jetične. V letošnjem letu bodo ti oddelki že vršili svojo dolžnost. Omeniti moram posebno lepega v Novem mestu, ki bo združen s preurejenim zgodovinskim gradom Kamen in bo spadal med najmodernejše urejene bolniške ustanove.
V času okupacije je nekaj časa od obeh slovenskih zdravilišč za j etiko samo zc^avilišče v Topolšici delalo. Zelo lepo in veliko zdravilišče na Golniku so Nemci izpremenili v splošno bolnišnico, a privatno zdravilišče v Vurbergu so izpremenili v nacistično vojaško šolo. (Stavbo tega zdravilišča so v letu 1944 porušile angleške bombe.) Ta-
zdravilišče v Novem Celju. Pred vojno so imeli v zdraviliščih za j etiko v Sloveniji 550 bolniških postelj, danes jih je že 820.
Veliko pomoč borbi z j etiko je izkazal tudi Rdeči križ Slo,yen4-je, ki je vsestransko podprl' naše zdravstvo v tem važnem delu. Pomagal je opremiti zdravilišča za jetične, nudil je vsestransko podporo protituberkuloznim dispanzerjem in predvsem je pomagal z najrazličnejšimi podporami v dodatni prehrani, zdravilih, denarju in podobnem j etičnem bolnikom in njihovim družinam.
Četudi je jetika zaradi strašne vojne, ki so jo ljudje prestali, v Sloveniji močno narastla, je vendar danes na delu ljudsko zdravstvo, ki mu pomagajo vsi ljudje, da se zajezi naval te strašne morilke in da slovensko ljudstvo obvarujejo nevarnosti in nesreče, ki jih prinaša jetika s seboj.
SANS.
Konjiška okrajna skupščina je razrešita šesi ljudskih odborov zaradi nepravilnega delovanja
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Od 48 odposlancev krajevnih ljudskih odborov je prišlo na zasedanje okrajne skupščine v Konjicah samo 31; skupščina je to molče brez vsake kritike prešla z izgovorom na sneg. Vendar pa je jasno, da bi bila dvorana Mladinskega doma zasedena do zadnjega sedeža, če bi se manjkajoči odposlanci zavedali nalog. ki jim jih je dalo ljudstvo,
ko jih je izbralo za odposlance.
Ca je tako, je pokazalo tudi poročilo o delu krajevnih ljudskih odborov. Namesto sto zborov volivcev, kolikor bi jih moralo biti v okraju od prejšnjega zasedanja, jih je bilo samo 22;
namesto 250 sej krajevnih ljudskih odbomv jih ni bilo dejansko niti sto. Razumljivo je, da pri takih razmerah, kjer' nekateri odposlanci in odborniki KLO ne smatrajo svojo izvolitev kot službo svojemu ljudstvu,
marsikje še ne moremo govoriti o ljudski oblasti. Kjer pa ni kontrole najširših ljudskih množic (zborov volivcev), tam se lahko oblast v rokah nekaterih odbornikov, ki ščitijo š^mo svoje last-
JAPAN ... As Japan begins to rehabilitate into modern nation there are some who feel their country should be governed by a presidency instead of the old sovereign rule. Here, mosaburo Tadano, an advocate for the more modern government, addresses throngs as they pass a Tokyo corner in effort to convince them to vete down the emperor and cabinet members. Hirohito already has denied his divinity.
T ' ?' '9^^^ t ***f% *W3 wrwAj



HERO OF RESCUE . . . Hero of plane rescue of 11 crew members of a B-29 in Greenland ie Lt. Bobby Joe Cavnar, 22, of Okmulgee, Okla. Cavnar made a wheel landing on the icey in northern Greenland and flew the 11 men out after their plane crashed.
ne in brezbrižno zanemarjajo ljudske interese, docela izkrivi; postane lahko orodje saboter-jev—kakor jih je skupščina pravilno imenovala.
Tako se je moglo zgoditi tudi zaradi premajhne čuječnosti odposlancev, da je prišlo v nekaterih krajevnih ljudskih odborih do očitne sabotaže. Okrajna skupščina je zategadelj potrdila razrešitev petih krajevnih ljudskih odborov, in sicer pri Sv. Florijanu, v Doliču, v Žlebovi, v Ločah, pri Sv. Jerneju in v Loški gori. To so bili krajevni ljudski odbori, v katerih ni bilo* niti enega zbora volivcev, ponekod pet mesecev niti odborovih sej ne.	. ■
Razumljivo je torej, da so se mogle , dogajati nepravilnosti pri oddaji živilskih nakaznic; ponekod so dobivali karte mlinarji ali pa takšni, ki so se hvalili, da so vzredili s kartami pra^ šiča, medtem ko jih; nekateri bajtarji sploh niso dobili. Predsednik KLO pri Sv. Florijanu je dajal živilske nakaznice celo sovražnikom nove Jugoslavije, ki so se skrivali pred oblastmi.
Nepravilnosti so se dogajale nadalje pri oddaji krompirja. V Ločah je članica KLO prikrila zalogo, tajnica KLO pa se je pri odhodu člana Kontrolne komisije obregnila: "Kaj si vendar komisija misli!"
Nekateri izmed teh odborov so zakrivali vojne obveznike. V nekaterih odborih predsedniki sploh niso podpisovali aktov. Vse te napake, namerne ali nenamerne, so objektivno sabotaž-nega značaja ter jasno izpričujejo, da so sedeli v razrešenih krajevnih odborih ljudje, ki se niso zavedali svoje odgovornosti do ljudstva, ki jih je izvolilo za izvrševalce ljudske oblasti.
Če je skupščina na eni strani pravilno razrešila take odbore, pa je na drugi strani sanio potekaj: je skupščine in neposeganje v problematiko pokazalo, da so odposlanci premalo kritizirali take pojave, ki so očitno namer-jeni proti koristim delovnih ljudskih množic. Vse, v kolikor so se oglašali, se je sukalo okoli kake krajevne ceste ali okoli izvolitve kakega odposlanca, medtem, ko pa je vitanjski odposlanec samo prikazoval napake in kritiziral, včasih tudi zaradi samega kritiziranja, ni pa povedal, kaj se je ukrenilo in. kaj je tudi sam ukrenil, da bi se napake popravile.
Tako nekateri odposlanci kakor Izvršni odbor so se vse premalo zavedali, da je za konjiški


HARDY SCOUT ... The feet belong to a rugged Boy Scout who elected to spend the night in this snow-camouflaged tent at Alpine camp, New Jersey, because the bunk house was "too warm." The Scouts were on maneuvers.
Oglašajte v - -Enakopravnosti
} ~
I#*«#«»##»###$####**,,,
MEDAL WINNER . . . Harold John Warren Fay, Boston, who recently was awarded the Edward Longstreth medal of the Franklin institute for particularly meritorious improvements and developments in machines and mechan-
«7 PICKET IN OHIO . . . Approximately 1,000 veterans of rm War II marched on the Ohio capital, Columbus, to apply maxi-, J"" pressure on authorities for a speedy solution of veteran prob-nf ft'. ,	bus, train and "thumb," they attended meetings
^ legi^slature. A committee called on Gov. Thomas J. Herbert, "f World War I. The group marched with placards dw-P ymg .Jieir problems and wants, as shown above.
'
ical processes.







iS.Vj.


TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
ki se ne udeležujejo sej in ki so krivi, da ni zveze med krajevnimi ljudskimi odbori in ljudstvom ter se izmikajo polaganju računa pred zbori volivcev.
Za odposlance krajevnih ljudskih odborov bo treba voliti poštene in delovne ljudi, ki jim ni vseeno, kako delajo krajevni ljudski odbori ter ki bodo pojmovali svojo izvolitev ne kot breme, ampak kot službo ljudstvu. Omeniti je še to, da v konjiški okrajni skupščini žene skoraj niso zastopane, prav tako tudi delavci ne, čeprav je v okraju precej lesnih in drugih industrijskih delavcev.
okraj važno, koliko bo okraj, ki je pretežno agraren in gozdnat, pomagal pri preskrbi prehrane za industrijske kraje in mesta. Zato skupščina ni v zadostni meri ožigosala naziranje nekaterih krajev, ki so se izmikali oddaji maščob z izgovori, da ni bilo zadosti krme, ali da ni ožigosala onih kmetov, ki so hiteli z oddajo mleka in so že do oktobra oddali predpisani kontingent, potem pa so začeli pitati z mlekom prašiče.
Na skupščini je bilo preveč govorjenja o cestno-prometnih predpisih, o zatiranju gostinskih prostorov, o motornih vozilih in o pijancih. Takšna razpravljanja so skupščino nujno odtrgo-vala od bistvenih vprašanj, ki bi morala zadevati ljudskih odborov in vprašanj prehrane. Na skupščini so vse premalo govorili o tem, zakaj so se delale take napake v nekaterih krajevnih ljudskih odborih.
Vendar pa je skupščina poudarila, da so se napake pri oddaji tako krompirja kakor žita delale samo pri nekaterih odborih in posameznikih, ter da so kmetje v splošnem pokazali pri oddaji presežkov razumevanje.
Sekretar okfajne'ga'''odbora OP je na koncu zasedanja na-glasil, da so na skupščini vse premalo prišle do izraza težnje in potrebe ljudstva in da se odposlanci niso oglašali, ker niso posečali sej KLO, ker se niso povezali zdelom ljudskih odborov in se zanimali za potrebe ljudstva. Treba je voditi borbo proti saboterjem - odbornikom,
The EMBASSY Bar
300 W. Center S+., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles'na Roule 101
# * . ■ .
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana
♦ ♦ •
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJL ZA OBISK
* V *
Lastnika:
Sitter in Chos. Lusin
bivša Clevelandčana
HIGIJENSI^A STANOVANJA ZA IDRIJSKE RUDARJE
V Ajdovščini je bil podpisan med Mestnim narodno osvobodilnim odborom Idrijo in Projektivnim zavodom LRS v Ljubljani dogovor o zgraditvi 20 stanovanskih zgradb za rudarje in 30 zgradb za potrebe Mestnega narodno osvobodilnega odbora Idrije in zasebnikov. Honorar za parcelacijski osnutek, ki znaša skupno 36,000 din, bosta plačala Projektivnemu zavodu v Ljubljani Mestni narodno osvobodilni odbor Idrije in Uprava državnega rudnika.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, oviomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
0208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENcl!cott07l8

TINIEST RADIO - TELEPHONE . . . Dr. Cledo Brunett, U. S. bureau of standards engineer, with vest-pocket personal short wave radio-telephone displayed in right hand. The transmitter is housed
in lipstick tube. -%-
TEMPLE SKIPPER .,. Alice Put-man, recently elected captain of Temple university's co-ed basketball team. She is an ail-American halfback in field hockey and member of varsity tennis team. Miss Putniau hails from Philadelphia.
Oblak Moyer
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 Easi 61 Street he 2730

SLOVENSKA KUHARICA
"
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $S
i
m
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
25. marca 1947.
PRE2IH0V VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan lela 1941. lik pred razpadom star« Jugoslavija
(Nadaljevanje)
Ljudje so že mislili, da se bosta tekmovalki zdaj spoprijeli; nekateri se niso mogli vzdržati škodoželjnega in spodbujajoče-ga smeha. Toda Kupljenova Roža, kateri je od srda šlo skoraj na jok, se ni zagoala v nasprotnico, ampak se je obrnila proti sobi. Gledalci, ki jih je bilo polna vrata, so osupnili in se, kakor bi ubogali neko višje povelje, precej umaknili, tako da je nastala ozka gaz do peči, kjer je sedel Zep. V to gaz je zaklicala Roza z zadržanim, mirnim glasom:
"Zep, povej zdaj tukaj pred to prisiljenko in pred vsemi ljudmi; Ali sem takrat v Ruda-fovih gonjah jaz čakala nate, ali pa si ti čakal name ..."
Prizor je bil tako napet, da so se ljudje pozabili smejati, čeravno je vsem šlo na smeh. Nekateri so strmeli v Rozo, drugi pa v Žepa, ki je venomer upiral oči v gosli.	^
"Zep, povej zdaj tukaj pred vsemi ljudmi!" je ponovila Roza še enkrat.
Mučen prizor je naenkrat rešil basist Podpečnik, ki je z vabečim glasom zaklical:
"Hejrasa . . . !" Nato pa je vzel klarinet in začel piskati jamniško polko, za njim pa takoj tudi Zep in mehač. Gaz od vrat do poči se je takoj zaprla in pari so jeli plesati, vedno več in več. Ložekar je zgrabil Kup-Ijenovo Rozo, ki je osupla obstala pri vratih, in jo pahoil v vrtečo se gmoto, domači sin Tev-žuh pa je potegnil od veznih vrat Trezo, ki se mu je zaman upirala, in zaplesal z njo. S tem je nevarnost zanimivega spopada minila. Soba je neugnano plesala., tako da se je sem in tja vsi. hiša: stresla od prešernega topotanja:
, *'Herasa . . . !"
' Po prvi viži godci niso preneha)! in so gnali dalje, pri drugi sta prenehala le mehač in klari-
<y ,,
CONGRESSMEN WARNED . . . Itep. Carrol Kearns (Rep., Pa.), told the house labor committee that he had been warned to change his views about labor, after he dined with George P. McNear Jr., murdered railroad president.
y>' ■'

mam

GARDEN CHAMPION ... Wayne Delventhal, 15, Brighton, Colo., winner of national youth and high school gardening honors presented by the National Garden institute ih the "national green thumb" contest for best gardens.
netist, Zep pa je tudi zdaj vlekel dalje, ves vesel, da se je zanj tako neprijetna stvar vsaj za danes mirno iztekla. Pri tretji viži pa plesalci niso hoteli odnehati in so izzivajoče topotali dalje. Kmalu sta prejšnji nasprotnici sami začeli delati takt in druga za drugo klicati: "Hejrasa. . .!" Tekmovalki sta hoteli v plesu pozabiti vsega na svojo nesrečo. Docela sta se predali plesu, pozabljali na jezo in razdvojenost in sta komaj slišali gosJi, ki so cvilile pod Ze-povimi prsti. Ko so naposled omagali plesalci in godci, so gostje planili po pijači.
"Pijmo ga, dokler živimo! Kar bo, pa bo . . . "
Miza v kuhinji pa ni ostala prazna niti potem, ko je za nekaj časa vse drlo plesat. Coflov Peter je še vedno smrčal v kotu. Na izpraznjena mesta so posedli novi gostje. Med drugimi sta prisedla tudi Kovsov Ti-nej, Černjak in Kozjek. Kdor ni plesal, je tembolj pil in, ker nihče ni jedel, je v njihovih želodcih bluncalo, kar jim je začelo mešati glave.
Kozjek je dolgo gledal bajtarja Černjaka, ki se je spustil ha konec klopi, potem pa dejal:
"Tebe so torej tudi nagnali."
"Nagnali so me, kajpada . ."
"Škoda! In ravno zdaj, ko sem tudi jaz mislil v tovarni vprašati za delo."
Čez nekaj časa je dodal:
"Zakaj pa so te prav za prav nagnali?"
"Zakaj? Ker ni naročil. Delal sem pri osovinah in morali smo zapreti ..."
"Pi osovinah," se je začudil Kozjek. "To je pa vendar čudno. In jaz nimam doma nobenega voza z železnimi osmi. Os pri garah se mi ja ravno včeraj strla in zdaj v domačem Se breze nim^:take; ki,bi bila zanjo. Moral _;bo% gtopiti v tvoj les, Stražnik. . Dft boš vedel, če me boš tam, zalotil . . . "
Stražnik je napravil malo kisel obraz in se je prisiljeno nasmehnil. Sečnjak medtem ni obrnil oči od Kovsovega Tine-ja; gledal ga je, kakor da bi se ga ne mogel nagledati. Potem je rekel tjavendan:
"Permanovega Ahaca pa ni, kaj . . . ?"
"Ni ga!"
"Kaj boste pa vi napravili, vi fužinarji . . . ?" se je čisto nepričakovano utrgalo iz Sečnja-ka.
Kar je bilo kmetov v kuhinji, so umolknili in zastrmeli v Tineja, polni nekega pričakovanja.
Tine j se je zagonetno nakrem-žil, potem pa dejal:
"Na vas čakamo ..."
"Ta je pa lepa, mi pa na vas ..." so se zasmejali kmetje s čudnimi glasovi.
Neka zadrega je legla na pivce jn tej zadregi je bilo najbrž tudi pripisati, da je Bunk sunil spečega Coflovega Petra v rebra in ga prebudil.
"Peter, kaj bi smrčal tukaj med ljudmi? Ako si truden, pojdi v hlev."
Peter se je prebudil in začel najprej iztegovati svoje kratke kosmate roke, potem je na ste-
žaj odprl usta, da se je pokazala Strašna luknja v glavi, iz katere je zaudarjalo kakor iz starega, plesnivega soda. Med tem nenavadno dolgim prebujanjem pa je kar naprej mižal. Niti takrat ni odprl oči, ko je skrčil pesti in rekel s hripavim glasom:
"Mošta!"
"Na, pij!" Bunk je porinil polno mero predenj. Ne da bi odprl oči, sta Petrovi roki zgrabili za posodo in jo dvignili k ustom, nakar se je začul kakor kratek padec slapu in posoda je bila prazna. Posledica tega okrepčila je bila, da je Peter takoj zaprl usta, a je tembolj široko odprl okrvavljene oči. Njegov kosmati obraz je dobil popolnoma drugo podobo, ki jo je vse omizje z zanimanjem gledalo, čeprav je bilo Petra vajeno. Prej je bil njegov obraz podol-gast, zdaj pa je naenkrat postal čudno okrogel in nenavadno domač.
"Ha ..." je ušlo Bunku, ker mu je bilo žal popitega mošta. Očital si je, da si je sam kriv, ker bi moral pač vedeti, da Petrovo grlo nima dna.
Peter je nekaj časa blodil z očmi po kuhinji, dokler ni našel nekaj, kar ga je takoj pritegnilo nase. V kotu za ognjiščem je namreč opazil malega, desetletnega Lukeja, otroka rajne Černjakove sirote, ki je od smrti svoje matere živel pri Per-njaku kot sinov sin. Lukej se je razvil v krasnega, zdravega fantka, ki ga je imela rada cela hiša. Deček je naslonjen na krilo stare Pernjice dremal za ognjiščem.
Peter ni mogel več odtrgati oči od otroka in čim dlje je strmel tja v kot, tem bolj se mu je širil obraz in se pokrival z nekim novim sijajem. Njegove tolste ustnice, obdane s sivkas-timi kocinami, so začele drgetati in naenkrat je mož vzkliknil;
"Vuhej, ti si pa Vuhej, hehe-he . . . VuHej, Černjakov Vuhej ..."
Pijančev izbruh je tesnobno odjeknil po kuhinji. Stara Per-jnjaka sta se vidno zdrznila in ga sovražno pogledala. Tudi pivcem je postalo neprijetno; čisto pri srcu je nekatere sicer zasrbelo s tihim zadoščenjem in morali sp se truditi, da se niso začeli muzati, toda na videz je bilo vse presenečeno. Peter je bleknil nekaj, kar je vsem odkrilo staro, grdo stvar, o kateri v Jamnici nihče ni rad očitno govoril. Kakor je Jamnica ob smrti Černjakove terbe mnogo razpravljala, tako je potem tudi naglo obmolknila. Naposled so utihnili tudi Černjaki. Kar je bilo, je bilo in nazadnje je bila ta zadeva le stvar obeh hiš, Černjakove in Pernjakove. Čez vse to se je jelo razgrinjati po-zabljenje in če se je sem in tja kdo glasno spomnil te žaloigre, je bil to le bsgoten vzdih življenja, polnega nesreč in grdo-bij.
"Kaj pa čvekaš otroku, kar ni treba," je Petra nahrulil stari Pernjak.
Peter pa se ni zmenil zanj in je še vedno strmel v dečka, ki je plašno gledal. Nato je ponovil:
"Hehe, nazadnje si pa le Vuhej, černjakov Vuhej ..."
Po teh besedah pa se je Peter počasi dvignil izza mize; ne da bi se še dalje menil za svojo okolico, je s težavo odkolovra-til iz kuhinje in izginil v množici. Pivcem se je Petrovo početje zdelo strašno čudno,' ker so ga poznali kot mirnega človeka, ki ni poznal zlobe. Ru-
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proii OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
v uradu EAST SHORE REALTY CO.—778 E. 185 St.
na uradu: IV 6561 — na domu: KE 3662
daf je skušal pregnati tesnobo:
"Pijan je kot čik in pijanec ne ve, kaj govori ..."
"Že dva dni popiva," mu je hotel pomagati nekdo drug.
Toda prejšnje razpoloženje se, ni hotelo več vrniti, bilo je, ko da bi se v kuhinjo naselila neka težka, moreča vest. Stari Pernjak je pograbil na pol spečega dečka in ga odnesel v spalnico, od koder se ni več vinil. Tudi pivci, ki so se doslej tako trdovratno držali kuhinjske domačnosti, so jo drug za drugim začeli zapuščati.
Bilo je že polnoči, a ples je z nezmanjšano silo vrel dalje. Nikomur se ni mudilo domov in soba se ni naveličala topotati. Kadar je plesni zalet začel nekoliko popuščati, se je vedno kdo našel, ki je podžgal ljudi z novim, prešernim: "Hejrasa . . . Iz vasi in celo iz Dobrij je prišlo še nekaj novih ljudi, ki so šli iskat cenene zabave v oddaljeno Drajno. Pri Pernjaku se ni bilo treba bati policijske ure, a tudi za denar ne; nekaj dinarjev je lahko še vsak utrpel in za to je bilo par litrov poštene pijače, ki je v gostilnah veljala štirikrat toliko.
V prejšnjih dobrih časih skoraj ni bilo veselice v Jamnici, ki se ne bi končala s pretepom; če se ni stepla Drajna s HojaAii, so se stepli kmečki fantje s fužinarji. Zadnje čase pa je bilo tega vedno manj in na Pernja-kovem plesu celo noč ni prišlo do prepira, čeprav je bilo na njem zelo veliko fužinarjev. Gostje so, bili strpljivi, napijali so si in se drug drugemu nasmihali, kakor bi jih družila neka nova, topla skupnost.
Pozno po polnoči pa je le prišlo do zanimivega prizora, ki je veselico za kratek čas vrgel iz tečaja, a jo hkrati navdahnil z novim življenjem. Plesalci niso niti zapazili, da je podpeški basist oddal svoj klarinet Mudo-fovemu sinu,, sam pa izginil v temno noč, Ako drugi niso tega opazili, je to opazila Dovganoč-ka, ki je že od večera bila na plesu in so je neutrudljivo vrtela, kakor da bi hotela pozabiti za-rubljenega prašiča. Na ples je prišla-6 s^-o j o šestnajstletno hčerko Maričko, lepim, okroglo-ličnim dekletom živih in črnih oči, ki sa kar vnemale. Kdor jo je pogledal, je vedel, kakšna je bila njena mati pred dvajsetimi in več leti. Danes je bila Dov-gartočka že izsušena, izgorela, le njene oči so pričale, da ji v telesu še vedno tli nekaj starega ognja.
Dovganočka je hkrati zapazila, da je iz sobe izginila tudi njena Marička. Takoj je izpustila svojega plesalca in plani-
v blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga in mati
HELENA PEVEC
Preminila je dne 24. marca 1946.
Leto dni je že poteklo,
odkar Tebe, ljubljena soproga in predraga mati, več med
nami ni.
Tuga in žalost je v naših srcih, ^da spomin na Te si ohranimo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
Anton Pevec, soprog Anton, Ludvik in Ladislav, sinovi
Cleveland, O., dne 25. marca 1947
la na dvorišče, ne ozirajoč se na ljudi, ki so se pričeli muzati. Nekaj radovednežev je odšlo celo za njo. Zunaj je vladala trda tema in se v njej ni razločilo ni->ti široko gospodarsko poslopje, ki je stalo na drugem koncu dvoiišča. Toda Dovganočki so žarele oči kakor sovi, le za hip je obstala pred pragom, potem pa se je že zaletela proti bližnjemu plotu, kjer sta stali dve postavi, temnejši kakor noč. Bila sta podpeški basist in njena Marička.
"Tukaj* ste torej ..." se je začul Dovganočkin srditi glas.
Nihče ni odgovoril, toda takoj nato sta se začula udarca dveh mastnih klofut, nato pa Maričkin jokajoči glas;
(Dalje prihodnjič)
MESARSKI POMOČNIK
ALI IZKUŠEN PRI REZANJU MESA Se sprejme takoj.
ZLATE'S MARKET 862 E. 140 St.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank M ar zlikat
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
ŽELIM KUPITI HARMONIKE
3 ali 4-vrstne Mervarjevega ali Mikuševega novejšega izdelka. — Kdor jih ima naprodaj, naj sporo-51 na: JOHN PILNY, 2618 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
Dve odrasli osebi
brez otrok želita dobiti v najem stanovanje s dvemi ali tremi sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Green Beverage
256 E. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST PIVE KAKOR TUDI RAZLIČNA VINA IN LIKERJE
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
Posluga
Bridge Decorating Co.
Papiramo, umivamo stene, barvamo in odstranimo papir ali ga ščistimo. Ekspertno delo MR. SLUSNI AT 4391
Kuhinjski in drugi kabineti, narejeni po naročilu v naši moderni iz-delovalnici. Klozete opremimo z cedrovino. Točna in zadovoljiva postrežba. — BR 6979—BR 5323.
Kleti prenovimo, izkopamo, zgradimo pod starimi domovi, naredimo stopnjice, stene, zamašimo luknje v kleti, da je varno proti podganam, zgradimo garaže in vsakovrstno delo iz opeke. Prvovrstno delo. — FL 8389.
PLAYER PIANO
je naprodaj. V izvrstnem stanju. (KIMBALL)
Vpraša se na 7219 HECKER AVE.
Za splošna kontraktorska dela pokličite ED. BANVILLE. Sedaj se dobi na razpolago materijal za vsa popravila na domovih. DI 9341.
Prenovimo podstrešja in rekreacijske sobe ter popravimo in preuredimo porCe, trgovske prostore in domove. Imejte direktno zvezo, pri-dranite si 1/3. — BR 6979.
Popravimo strehe, škrilnate in tile;
siding; kleparska dela in mizarstvo. 30.1etna izkušnja. — M. J. Severin, OR 1449.
PREPROGE
SeiSTIMO NA VAŠEMU PODU ali pa v naši tovarni.
Točno postrežba—pridemo iskati in nazaj pripeljemo.
Home Service Rug Co. I
WI 1405	{
Dela za ženske
Splošno tovarniško delo za tipkanje naročil, razpošiljanje računov in telefonsko delo; 5 dni tedensko. Ure od 8. zj. do 4.45 pop. — The Hauser Kin? Co., Caxton Bldg., 812 Huron Road.
Stenografka, izurjena ali začetnica;
dve dekleti v uradu; tedenska plača—izvrstna prilika za napredek. Stalno. — CH 5614.

Dela za ženske

Klerkinja-strojepiska kot pomočnica v produkcijskem kontrolnem oddelku. 5 dni tedensko. Tedenska plača. Harris Products Co., DI 7600.
Hišna dela. Nič kuhe, nobenih rnajhnih otrok; da bi ostala preko noči. Ima lastno sobo in kopalnico. YE 7466.
Dekleta za delo v pekariji. Podnevi —plača od ure. — The, Kroger Co., Mr. Kobus, MI 4200.
Dela za moške
Moški za tovarniško produkcijsko delo: stalno delo, plača od ure. Robinson Tube Fabricating Co., 1125 Rockwell Ave. — Mr. Cada, MA 1454.
MILLWRIGHT z nekoliko znanjem varenja; stavbinski delavci; visoka plača od ure in nadurno delo. THE SMITH POWER TRANSMISSION CO., 1545 E. 23 St.
DELAVCI za delo na tapetiranju;
visoka plača od komada; 40-44 ur tedensko. KROEHLER MFG., 4020 E. 116 St., MI 6730.
TEŽAKI—neizuijeni; 30 do 45 let stari. Visoka plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
Punch Press operatorji — General Electric, Vacuum Sweeper Div., Mr. Welch—GL 0600, 1734 Ivanhoe.
TEŽAKI—Prekladalci tovora
Visoka plača od ure Uposljevalni urad odprt dnevno od ponedeljka do petka od 8. zj. do 4.30 pop.
WHITE MOTOR CO. 842 East 79th St.
HANDYMAN za stavbinsko delo
Plača od ure in nadurno delo.
Atlas Car & Mfg. Co.
1120 IVANHOE RD.
Strojni assembler j i
Strojni operatorji
Splošni tovarniški delavci
VISOKA PLAČA OD URE 1. in 2. šift ■
MOTCH & MERRY-WEATHER CO. 880 East 70th St.
POLISHERS BUFFERS
za plumberske predmete
Dobra plača od komada 50 ur tedensko
REPUBLIC BRASS CO.
1623 EAST 45th ST.
severno od Payne Ave.
Zemljišča
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
SE PRODA 4 sobe spodaj, 4 zgoraj in 2 spalni sobi in umivalnica na 3. nadstropju. Vsaka soba ima spravo za obleko; avtomatična parna gorkota. Vse z barvo dekorirano. Garaža za 2 avta. Nič popravila. Blizu trans-portacije. Vprašajte lastnika vsak čas popoldne ali zvečer na 709 E. 155 St., zgoraj. Cena zmerna.
Razno
HIŠA NAPRODAJ
7 SOB ZA ENO DRUŽINO
garaža; južno od St. Clair Ave. Odprto od 4. pop. do 7. zv. vsaki dan. 987 East 76th St.
Posluga
VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA podstavki in varnost proti vodi. GL 4847 ali IV 7263.
Takojšnja posluga na vseh izdelkih radio aparatov—za popolno in ekspertno popravilo, ne zaupajte sreči, pokličite eksperta.—LI 3168.
DIXIE BEDDING CO.
Dajte vaše stare modroce prenoviti. Bodo zgledali kot novi in si prihranite. — HE 1198.
Specialisti xa nove strehe na domovih. Prvovrstni materijal za nove strehe j6 sedaj na razpolago. Za takojšnjo postrežbo in ekspertno delo, pokličite MR. O'ROURKE. — Izognite se pomladanskega navala, poslužite se zmernih cen. Na odplačila. — MA 5590.
Klerkinja-tipkarica. — Dictaphone oporatorica—comptometer opera-torica. Tedenska plača. 40 ur tedensko; počitnice. Towmotor Corp., 1226 E. 152nd St., GL 0900.
KLERKINJA ZA ČISTILNICO OBLEK. Tedenska plača. — Mervar's, 5372 St. Clair Ave.
Junior stenografka, stalno delp; 40 ur tedensko; tedenska plača. — Canfield Oil Co., 3216 E. 55 St.
Operatorice v lepotični stroki. Prilika do službe ali lastnega biz-nesa; plača in provizija.—BR 1313.
DOBRA TIPKARICA,
ki se želi naučiti dictaphone;, izvrstne inštrukcije, primerna plača ko se učite, dobra plača in stalno delo, ko se izuči. 40 ur tedensko; na za-padni strani. Priročna transporta-cija. Pokličite Mr. Lynch ME 2211
STENOGRAFKA
51/2 DNI TEDENSKO DOBRA PLAČA IN BODOČNOST PREDNOST IMA STANOVALKE V BROOKLYN ALI PARMA FL 8600
ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovornost. če želite lahko tu ostanete. FA 7433
Hišna opravila, med 25 in 50 letom starosti; navadna kuha; mora imeti rada otroke; dobro plača, prijeten dom ob jezeru na za padni strani. ED 1573.
SNAŽILKE—6 do 2.30 dnevno; od 6. do 10. ob sobotah. Plača od ure. — WESTERN RESERVE UNIVERSITY, 11105 Euclid Ave.. CE 8780.
PANTRY GIRL _ 18 do 20 let stara; razne ure. 6 dni v tednu, menjajoč se za nedeljsko delo.— WESTERN RESERVE UNIVERSITY, 11105 Euclid Ave., CE 8780.
ŠIVILJE izurjene na zavesah, draperies; tedenska plača. Stalno delo. Decorator's Workroom, CH 6198.
Billing klerkinja z nekoliko znanjem dela na Burroughs calculator. Plača od ure; 5Vž dni tedensko; avditor. — PH 2323.
Gospodinja za splošna dela; 30 do 55 let stara; mirno življenje; lastna soba in kopalnica. Prednost ima vdova brez odvisnih. Mora imeti priporočila. WE 6808.
HIŠNA DELA, splošna, in za oskrbo otrok; da ostane preko noči. Lepa soba v novemu domu; dobra plača. — DA 5939.
STROJEPISKA - KLERKINJA —
downtown urad; 40 ur tedensko; dobra plača. — CH 6252.
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača
Fairmount Tool & Forging Company
10611 QUINCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.