TRST, torek 19. julija 1955 Leto XI. - Št. 169 (3098) .J NA 'UD1JSKA KNJI?'- _ _ _ _ PRr.iuRSKI DHEVMIK UP Cena 20 lir Poštnin« platan* v gotovini Tel. 94-638, 93.808, 37-338 U**0N1STV0: 1)1,. MONTECCHI št. «, lil. a im). — TELEFON 13-»•» IN »4-«3« — postni prodal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 21 — Tel. NAROČNINA: maaetna 350. četrtletna 100, polletna I7O0, t celoletna .1200 hr. — Federat. ljudska republika Jugoelavija: Iivod 10, mesečno 310 dhi. ■^st-338 — OGLASI: od 8.-12.30 In od IS,-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za Vsak mm viSine v Sirim 1 »tolpca: trgovski 60, finančno- Poltnt tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst lt-5S74 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Hioeenvsketra tiska. Državna založb* Slovenije, _^vni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ z* vsak mm žirin« 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podrui.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tej. 33-82 Ljubljana, Stritarjev* 3-1., tel. 21.128, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - kB -1 - 7. - 375 • Izdala Založništvo trta*ke»« tiska D.ZOZ-Trat vJeenevi se je včeraj začela konferenca štirih načelnikov vlad 2ELJK PO MIRU IH KONKRETNI PREDLOGI V UVODNIH GOVORIH »ŠTIRIH VELIKIH" Edino Eisenhower ni predložil nobenega načrta - Faure predlaga splošen varnostni sistem ta organizacijo za znižanje oborožitve in pomoč zaostalim državam, Eden varnostni *fotem štirih z Nemčijo in demilitarizirano področje, Bulganin pa znižanje oborožitve *ENEVA, 18. — Danes predpoldne se Je v Palači naro-začela konferenca štirih načelnikov vlad. Danes sta bili posvečeni samo uvodnim govorom štirih načelni-r|~\*lelegacij. Jutri se bodo predpoldne sestali zunanji "***. popoldne pa načelniki vlad. OZn JPa,ači narodov Je sštiri velike* sprejel glavni tajnik * Hammarskjoeld, ki je v kratkem nagovoru po-^ ni, narodi vsega sveta pričakujejo ugodne rezultate »«e^?ferenc*. ka,ere ci,J — miroljubno sporazumevanje med Ma*? n#rorifcJoeld Je zaključil z izražanjem želje, da bi kon-če* dosegla rezultate, ki Jih pričakujejo vsi narodi ki ga je imel Štirih • začetku konference Vr«r ( ,J* . Predsednik Eisenho-ti, (f. Vf1*' «Ne moremo upala našli tukaj rešitev jiJl j- *v*tOvna vprašanja, ki Bie mnrj a rešiti. Vendar bo-Ve ozrl-* *®hko ustvarili no-Pt*hodnn y katerem bo v t*v gg !* 1 mogoče najti reši-naiih la vPrašanja v okviru nja, ](j c'S°vornosti. Vpraša-Po irhi nas*ajajo, niso sama Petešljiva. Ce se bodo pt*Pričo Soji spremenili, sem **a*i n- da bodo kasneje Povjjjj janji ministri lahko bie m, *° tam, kjer se bo-*it Kja-vui, in našli, sami ** 0 z drugimi, rešitev bosti Ja ne izključujejo mož-sPlošnega sporazuma. n K 1 k bulganin EDEN EISENHOVVEH pomeni vključitev Nemčije vivajanje sporazuma. Prav tako ZEZ in NATO povečanje po-1 bi bila Anglija pripravljena rALRB nato pa naštel vprašanja, o katerih je po njegovem mnenju treba razpravljati med konferenco: prvič, vprašanje razorožitve Nemčije in ustanovitve enotne Nemčije na osnovi avobodnih volitev. »Dokler bo trajala sedanja razdeljenost, bo predstavljala osnovni vzrok negotovosti v Evropi, je dejal. Ker noben sklep te konference ne bi imel veljave, če ga ne hi sprejela večina nemškega javnega mnenja, mora biti to vprašanje v središču zanimanja sedanjega sestanka.* Eisenhovver je dodal, da je pripravljen upoštevati upravičene interese ZSSR glede njene varnosti, in dejal, da pariški sporazu mi vsebujejo mnogo določil, ki stremijo k temu cilju. Ameriško ljudstvo, je nadaljeval predsednik, želi ruti prijatelj sovjetskega ljudstva, kajti med obema ni naravnih nasprotij, v zgodovini sta pa obe ljudstvi vedno živeli v medsebojnem miru; »toda prijateljsko razumevanje se ne bo zlahka povečalo, če obstajajo uradne pregraje, kot one, ki trenutno ovirajo medsebojni promet in obvestila«. Nato je Eisenhovver obžaloval, da «že 38 let mednarodni komunizem moti odnose med narodi sveta*. Kot tretje vprašanje, o katerem naj bi konferenca razpravljala, j* Eisenhovver omenil razorožitev: «Vsi bi radi prenehali z oboroževalno tekmo. Zdi se pa. da si nihče ne upa tega storiti, ker se boji, da bi bil napaden.« Najvažnejše se pri tem zdi Eisen-hovverju proučevanje vprašanja dejanskega in učinkovitega vzajemnega nadzorstva. Pri tem je poudaril, da bi se sredstva, ki bi bila sproščena z razorožitvijo, lahko uporabila za pomoč manj razvitim deželam. Za četrto vprašanje je Ei-seihovver omenil »uporabo a-tomske energije v konstrutiv-ne namene* in obžaloval, d« ZSSR ni sprejela njegovega predloga iz decembra 1953 o svetovnem skladu nuklearnega materiala. V zaključku je Eisenhotver dejal; »Nismo prišli iem, da bi spet začenjali sitne manevre. ki so karakterizirali naše diskusije v zadnjih desetih letih. Tukaj smo, da bi v skladu z mirovnimi težnjami človeštva začeli tisto vrsto razgovorov, ki bo vlila naši diplomaciji novega duha, in da bi dali pobudo za nova pogajanja v ugodnih okoliščinah*. Za Eisenhotverjem je govoril francoski ministrski predsednik Faure, ki je predvsem poudaril izredni značaj konference in podal kratek pregled dogodkov zadnjih dese tih let. Dejal je. da se vpra-anja in dolžnosti držav kažejo zdaj v dvPh aspektih: končati hiadno vojno ter organizirati mir in miroljubno sodelovanje. K prvi točki je pripomnil, da težave ne izhajajo samo iz razdeljenosti sveta na dva bloka, temveč zaradi ovir za odnose med na-odi, »predvsem zaradi oviranj., kroženja blaga, oseb, idej jn vesti«. Zaželeno bi bilo, da bi konferenca dosegla sporazum tudi glede tega, O Nemčiji je Faure dejal, da ni vzrok mednarodne napetosti, temveč je nemško vprašanje njena posledica. Poudaril je potrebo nemške združitve in izrazil mnenje, da »ni tako težko najti pravilno proceduro« Edenov načrt odgovarja logiki, čeprav ni rečeno, d* je v vseh svojih podrobnostih nedotakljiv. Toda nemške združitve ne ovirajo toliko nesoglasja glede procedure, temveč' bistvo vprašanja. To pa je vprašanje varnosti in zaradi tega je treba vedeti, ali in koliko bi združitev Nemčije spremenila položaj. V ta namen bi bilo treba določiti vojaški status združene Nemčije. Faure je izrazil mnenje, da Nemčija ne more in ne sme biti nevtralizirana. ker bi to med drugim vzbudilo v Nemcih re-vnnžni duh. Pravno in dejansko najboljša rešitev, je nadaljeval francoski ministrski predsednik, bi bila ta, da bi Nemčija ostal* vključena v sistem ZEZ in NATO. v tem primeru pa je treba proučiti vprašanje varnosti s sovjet‘ke-g8 stališča. Po njegovem mne. nju sicer združitev Nemčije v okviru 7.E/, in NATO ne hi predstavljala nobene grožnje za ZSSR. ker imata obe organizaciji izključno obrambni značaj, lahko se pa razume d« ima ZSSR svoje mnenje * tem. • sovjetskega stališča tenciala zahodnega sistema. Toda če bi se dosegel sporazum o ohranitvi omejitev, ki jih določa ZEZ. to povečanje potenciala ne bi bilo vojaško. Nadalje morajo biti zahodne velesile pripravljene z vsemi sredstvi potrditi o-brambni značaj obeti organizacij. »V tem duhu predlaga, naj zahodne velesile prevzamejo neposredno z ZSSR obveznosti, ki jih predvidevajo pariški sporazumi, in nedvoumno odrečejo jamstva in vojaško pomoč NATO vsaki državi, ki bi se poslužila sile,« je dejal Faure in nadaljeval, da bi bilo treba poskrbeti, da bi se Nemčija vključila v splošni varnostni sistem, ki bi obsegal vse evropske države, ki bi bile pripravljene pristopiti. Poleg ZEZ bi nastal nov varnostni sistem, kasneje pa bi se oba lahko združila: v tem primeru bi se vanj vključila tudi vzhodnoevropska varnostna organizacija. Nato je Faure prešel na vprašanje razorožitve in dejal, da je učinkovito omejitev oborožitve mogoče zagotoviti samo v okviru mednarodne organizacije, ki je lahko vojaška kot ZEZ. lahko pa tudi gospodarska. Ni si mogoče zamisliti, da bi se štiri velesile združile v en sam vojaški sistem, lahko pa bi vzpostavile tesno gospodarsko in socialno sodelovanje. Prihranek na vojaških izdatkih bi se lahko porabil za produktivne izdatke, zlasti v korist gospodarsko nerazvitih področij. To bi se zgodilo v okviru omenjenega gospodarskega sistema- redni prispevek, ki bi ga morale plačevati udeležene države, bi že sam na sebi preprečeval nekontrolirano povečevanje vojaških proračunov. Popoldne sta govorila Eden in Bulganin. Eden je dejal, da je Velika Britanija pripravljena sodelovati v varnostnem sistemu, ki bi ga sestavljale štiri velesile in združena Nemčija. Anglija je tudi pripravljena razpravljati in uresničiti sporazum o najvišji moči oboroženih sil tako nemške republike kot sosednih držav V ta namen bi se bilo treba združiti v sistem vzajemne kontrole, ki bi vestno nadzoroval iz- razpravljati o ustanovitvi demilitariziranega področja med vzhodom in zahodom. Osnovno vprašanje, je rekel Eden, pa je združitev Nemčije. kajti «dokler bo Nemčija razdeljena, bo tudi Evropa razdeljena in dokler Nemčija ne bo združena, evropska celina ne bo poznala varnosti in zaupanja«. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je v svojem govoru predlagal načrt, ki bi se uresničil v dveh fazah. V prvem obdobju bi se države obvezale, da ne bodo pove- čale svojih oboroženih sil wi da bodo urejale vsa nesoglasja z miroljubnimi sredstvi. V drugi fazi bi se ustanovil sistem splošne varnosti v Evropi. S tem bi se končale razne regionalne organizacije, medtem, ki bi se tuje čete. razmeščene v evropskih državah, umaknile. Bulganin je tudi predlagal, da bi čete, ki »e bodo v kratkem umaknile iz Avstrije, demobilizirali. Bulganin j« nastopil proti možnosti, da bi se na dnevni red konference spravil položaj- v ljudskih demokracijah-To bi pomenilo vfnešavahje v njihove notranje zadev«. Na kratko je tudi omenil vprašanja Daljnega vzhoda ter poudaril resnost formoške krize in pravico Kitajske, da postane članica OZN. Sovjetski ministrski predsednik je pohvalil predloge, ki jih vsebuje Faurov govor in dejal, da jih bo sovjetska delegacija podrobno proučila. Odobril je tudi odstavek iz Eisenhotverjevega govora, ki poudarja voljo ameriškega ljudstva po miru, in pohvalil njegov načrt o atomskem skladu. ZSSR. je dodal Bul-gantn, bo prietaghla k tej. u-stlndvt; kakhr hitro bo ustanovljena. ttcgni dobil zaupnico Od 570 navzočih poslancev jih je za zaupnico glasovalo 293, proti 265,12 pa se je glasovanja vzdržalo - Dolg Segnijev govor ob zaključku razprave o programu vtMta (Od našega dopisnika) RIM, II. — Vlada pod predsedstvom A. Segnija, Je danes dobila v poslanski zbornici zaupnico. za katero Je od 570 navzočih poslancev glasovalo 293, 205 proti, 12 pa se Je glasovanja vzdržalo. Vlada Je torej dobila zaupnico s 13 glaso vi večine. Besedilo zaupnice so v imenu treh vladnih strank predložili Bucciarelli Ducci (KD). Malagodi (PLI) in Simonini (PSDI). Pred čitanjem je predsednik vlade A. Segni zaključil z daljšim govorom dosedanjo razpravo o programu vlade. Segni se je predvsem zadržal na pripombah številnih poslancev glede reševanja vladne krize in dejal, da je formula njegove vlade ista kot Scelbova. ki je 18 mesecev »dobro služila« državi. Diskusija med strankami je razčistila vse važne probleme in na tej podlagi je prišlo do ponovnega programskega sporazuma v demokratičnem centru. Tako se je pokazalo, da sporaztlm med itirlAii »trafikami ni vzrok negibljivosti, Prva seja načelnikov vlad • • ■ J * R • J*** V*1*0!6 v prijateljskem in sprav sv Eisenhower se je najprej pozdravil z Bulganinom, Hruščevom in Molotovom, nato pa se je dolgo rokoval z maršalom Žukovom • Strogi varnostni ukrepi švicarskih oblasti ŽENEVA, 18. — Danes predpoldne med 9.40 in 10. uro so prihajali v Palačo narodov iištirje veliki«, vsak v spremstvu delegacije desetih članov. Prvi so prišli Angleži, sledili so jim Francozi, nato Rusi in končno Amerikanci. Štiri delegacije so sedle okrog velikega kvadrata, ki ga sestavljajo štiri mize. Ca-t-no mesto je zavzel Eisenhotver, ki je predsedoval današnji prvi seji, ker je ne le načelnik vlade, temveč tudi državni poglavar. Na njegovi desnici sedi sovjetska delegacija, na levici francoska, nasproti pa britanska. Delegacije sede v dveh vrstah: net delegatov ob mizi, pet za njimi v udobnih naslanjačih. O razmestitvi delegacij je bila včerej dolga protokolarna diskusija, ker se je pojavilo vprašanje, ali ni tista delegacija, ki kaže oknom hrbet, Dr. Aleš Bebler o ženevski konferenci BEOGRAD, 18. — Jugoslovanski veleposlanik v Franciji dr. Aleš Bebler je odpotoval danes kot opazovalec jugoslovanske vlade z letalom 2enevo. Dr. Aleš Bebler j» pred odhodom iz Beograda izjavil, da odhaja v Ženevo točno določeno nalogo. »Jugoelavija želi biti čim bolj obveščena o ženevskih razgovorih, je poudaril Bebler, v prvi vrsti, ker Je konferenca v Ženevi izrednega pomena. ker se bodo v Ženevi prvenstveno obravnavala evropska vprašanja, glede katerih je Jugoslavija kot evropska država odločnih korakov k nadaljnjemu izboljšanju mednarodnega položaja. BEOGRAD, 18. — Z izmenjavo not med Jugoslavijo in Argentino je bila podaljšana veljavnost blagovnih seznamov od septembra do konca letošnjega leta. predvidevajo, da se bodo verjetno pričeli razgovori za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Argentino. v boljšem položaju, ker ji | smeli v palačo. V nasprotju z ne blešči. Pregledali so vrsto I zelo vidnimi varnostnimi u- knjig o diplomatskem protokolu, tudi zelo starih, in končno ugotovili, da nikjer ni rečeno, da bi imela okna za hrbtom kakšen poseben pomen. Ko je Eivenhotvdč stopil v dvorano, so ostale delegacije že bile *a mizami. Takoj se je napotil k Rusom, ki so čakali pokonci, ter stisnil roko Bulganinu, Hruščevu in Molotovu, nat.o se je z najboljšim »nasmehom a la Ike* obrnil k Zukovu. Predstavnik ameriške delegacije Hagerty je dejal, da je bilo svidenje »navdušeno*. Oba st* se zanimala za zdravje žena in otrok, Zukov pa je še izrazil upanje, da bo spoznal predsednikovega sina Johna, ki je tudi v Ženevi. Deset minut so dovolili fotografom in novinarjem, da si ogledajo in posnamejo začetek zgodovinske konference. Nato »o poklione radovedneže odstranili in konferenca se je začela, prva seja je trajala dve uri in pol. Medtem je Izven palače, onkraj mogočnega policijskega kordona, čakala velika množica, ki »e je zbrala že prej. da bi videla prihod delegacij. Mnogi so kljub pekočemu son. cu vztrajali vse do konca seje, ko so »veliki« spet odhajali v svoje rezidence. Varnostni ukrepi so zelo strogi. Policija vzdržuje vee naokoli Palače narodov kordon, skozi katerega je mogoče samo s posebno izkaznico. Posebni izve. denci so nadrobno pregledali vse fotografske aparate in televizijske snemalne naprave, preden so njihovi lastniki krepi za predsednika Eisenho-werja. pa so opazili, da je sovjetska delegacija prispela v odprtih avtomobilih. Tudi v tem, pravijo opazovalci, se nemara odraža nova orientacija sovjetske politike. Na današnji seji so tudi potrdili prejšnji sklep tajništva, da se bodo vsako jutro sestajali zunanji ministri, popoldne pa načelniki vlad. Sejam bodo predsedovali načelniki štirih delegacij po abecednem redu (razen prednosti, ki jo uživa Eisenhower); jutrišnji seji bo predsedoval francoski ministrski predsednik Edgar Faure. Danes zvečer je priredil predsednik Eisenhotver veliko večerjo na čast udeležencev konference. Poleg ogromnega števila novinarjev. fotografov, radijskih in televizijskih reporterjev (vsega jih je več kot 1500) kaže na veliki pomen konferen ce tudi navzočnost številnih opazovalcev držav, ki niso udeležene na konferenci. Poleg predstavnikov obeh Nemčij so že prispeli v Ženevo jugoslovanski, italijanski in spanaki opazovalci. področja na ameriškem srednjem Zahodu, v katerih pridelujejo koruzo. Delegacijo je sprejel pomoč, nik ministra za kmetijstvo /.DA Earl Butz in skupina novinarjev. Prvo vrečanje med Američani in sovjetskimi funkcionarji je bilo zelo prisrčno. 1 « bo gostovat v jugoilanfi BEOGRAD. 18.’ — V začetku septembra bo gostoval v Jugoslaviji ansambel uglednega italijanskega gledališča »Piccolo Teatro* ir. Milana. Ansambel bo od 1. do 15. septembra gostoval na Reki. v Splitu, Dubrovniku, Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Sovjetski kuieliiskl strokovnlifti na obisku v ZDA NEW YORK, 18. — Včeraj popoldne je prispelo v New York 12 strokovnjakov in funkcionarjev ministrstva za kmetijstvo Sovjetske zveze. Skupino vodi pomočnik mirii-stra kmetijstva Mackevič. Med pettedenskim bivanjem bo ao-vjetska delegacija obiskala zelo zainteresira- Zvečer je dr. Bebler prispel v Ženevo. Skupno z njim je dopotoval jugoslovanski pe-slanik v Bernu dr. Repič. Takoj po prihodu je dr Bebler sprejel predstavnike tuka m odgovoril na razna vprašanja o svojem poslanstvu Ob tej priložnosti je poudaril, da prišel v Ženevo z Je nalogo opazovalca, da bi dobil neposredne informacije o delu konference za - jugoslovansko vlado. »Jugoslavija, je rekel dr Bebler, je posebno zainteresirana na ženevski konferenci ker je to izredno važen mednarodni sestanek, ker bo-da po vsem videzu evropska vprašanja v središču zanimanja te konference« O nadaljnjih razlogih, zakaj je Jugoslavija sklenila poslati zovaica v Ženevo, je bler rekel: «/-« razliko od o-stalili evropskih dežel, ki so kot članice zahodnoevropske zveze, atlantskega pakta varšavskega sporazuma 'rektno povezane e konferen-ičo, Jugoslavija, ki ni član nobene teh organizacij, ni z delom konference niti posred. no niti neposredno povezana. Zato je poslala v Ženevo svo-jega opazovalca, da dobi vse potrebne informacije. Dr. Bebler je na koncu rekel, da bo poskušal priti slik « predstavniki vseli štiril* delegacij in izrazil željo Jugoslavije za uspeh ženevskega »tanka v smislu podvzemanja opa-dr. Be- ali indi- Kitajska želi( da bi v Ženevi razpravljali tudi o Daljnem vzhodu Ameriška politika ni naklonjena tej možnosti - Ameriški list o potrebi razgovo rov med Kitajsko in ZDA o Formozi - Tudi Kitajska pripravljena na razorožitev PEKING, 18. — Glasilo KB Kitajske »Ljudski dnevnik« objavlja danes uvodnik, v katerem poudarja, da bi na šti-ristranski konferenci v Ženevi morali razpravljata o položaju ih A Dalfriem " vzhodi/. List pravi, da je to posebno pjnfembno za ' kitajšKo ljudstvo in za vse azijske narode. Nato obtožuje list ZDA, da njihovih načrtov za žčnev-sko konferenco ne navduhu-je želja, da bi se položaj popravil, temveč da bi hotele povečati napetost in pripravljati vojno. V Washingtonu pa je republikanski senator Styles Brid-ges v govoru po televiziji izjavil, da sta na svojem nedavnem sestanku z republikanskimi In demokratičnimi voditelji kongresa Eisenhovver in Dulles zagotovila, da v Ženevi ne bodo razpravljali o usodi otokov Kvemoi in Macu. Izrazil je tudi prepričanje, da delegacija ZDA v Ženevi ne bo razpravljala o nobenem posehnem vprašanju Daljnega vzhoda, ne da bi bile predstavljane zainteresirane. dežele. V svojem sinočnjem uvod- niku zahteva »New York Post« pred ženevsko konferenco, naj bi ZDA in Kitajska ztrčeli raa-i govore o Formozi, ali pa da VVashington načne to vpraša,-pje spet V idFuiemh naro* tlih. Čašopiš navaja, d* sh predsednik indijske .vlgde in 'd r\)ge osebnosti akušale ut riti pot za neposredne razgovore. .»Dokler do tega ne bo prišlo;* meni časopis; »bodo otol^i blizu kitajske obale še naprej žarišče velike nevarnosti.« Komaj verjetno je, da bi Peking zavrnil debato v Združenih narodih in razgovore o umiku z otokov blizu kitajske obale. Tudi če bi io storil, meni »New Vork Post«, bi predložitev spora Združenim narodom spremenila nasprotja v pogledih v spor med Združenimi narodi in Pekingom, prej kot pa v spor med Pekingom in osamljenim W*shingtonom. Kitajski obrambni mipister Peng Te Huaj je izjavil pred Nacionalnim kongresom (parlamentom), da je vlada pripravljena skrčiti oborožene sile, če bo na mednarodni konferenci v prvi polovici I. 1955 ob sodelovanju držav članic in nečlanic OZN dosežen sporazum o razorožitvi. Peng Te Huaj je to izjavil, ko ie predložil osnutek no-flvegf z»'kcna o vdjaški službi. k Ob tej priloznošti je go-voril o , kJUjskjh »aporU,, dn se ženanfla mednDrodft« na* petost in ohrani mir na svetu. Poudaril je, da so v LR Kitajski od njene ustanovitve demobiliziral! 4,5 milijona ljudi, da pa se Kitajska »ne bo odrekla niti pedi svojega o-zemlja in n* bo zaradi miru sprejela nikakršnih omejitev svoje suverenosti«. Govoreč o vlogi vojske je obrambni minister dejal, da se mora na znotraj boriti »za utrditev demokratične diktature ljudstva in graditi potrebne oborožene sile z* osvoboditev kitajske Formoze*, na zunaj pa mora biti na straži, d* bi se postavila po robu »sleherni imperialistični agresiji«. Peng Te Huaj je dejal, da mora imeti' kitajska vojska ne le močne oborožene sile na kopnem, marveč tudi sodobno letalstva in mornarico. " Naserjeve izjavi jugoslov. novinarjem BEOGRAD. 18. — Danes se je vrnilji v Jugoslavijo delegacija jugosfdvanskih novinarjev, ki je bila 20 dni gost egiptovske vlade. Jugoslovanski ndvinarji to pri vrnitvi izjavili, da »o bili zelo pri-shčnn sprejeti In da so imeli priložnost, seznaniti se z e-giptovsko notranjo in zunanjo politiko in obiskati razn«< kraje v Egiptu. Pred odhodom iz Kaira je jugoslovanske novinarje sprejel predsednik egiptovske vlade Naser in odgovarjal na razna njihova vprašanj«. V razgovoru se je Naser poivibno zadržal,ob obisku predsednike Tita v Egiptu in izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k utrditvi medsebojnih odnosov in h krepitvi prijateljskih občutkov egiptovskega ljudstva do jugoslovanskih narodov. Potem ko je poudaril najvažnejše rezultate in perspektive revolucije v Egiptu, je premier Nfer v zvezi z zunanjeplitičnim razvojem ugotovil velik pomen jugoslovansko-indijske deklaracije in poudaril, da so načel* te deklaracije sprejele mnoge države, med njimi tudi Burma in Egipt, ') stVamost človeštva ’ temelji, je izjavil Naser, na uporabi litike, ki sta jo proglagili Jugoslavija*. Pr8d-glptovske vlaffe je 'izrazil upapje v ujpi konference, obsoi ški pakt in napore, da se arabske države vključijo v vojaške zveze velesil. Po njegovem mišljenju bi takšen pakt postavil arabske države pod nadvlado velesil. Egipt se zavzema za okrepitev arabskega varnostnega pakta brez u-deležbe velesil. Premier Na-•■er je izrazil upanje, da bo v kratkem resničen obrambni pakt med Egiptom, Sirijo in Saudsko Arabijo. politike, ki Indija in , sedmk egip uspeh ženevke ndiliturško ir*. PITLJ, 18. — V Pulju bodo v kratkem splovili jahto »Brioni*, ki jo puljska ladjedelnica «Ulj*nik» gradi za etiopskega cesarja. Jahta bo imela tri apartmane, salon in delovne sobe, za cesarja in člane njegovega spremstva. Jahta, ki bo zgrajena za tropsko plovbo, bo imela najmodernejše navigacijske napra- temveč je sposoben izvajati usmeritve in odločati o razvoju italijanskega javnega življenja. Skupna programska linija je proizvod doseženega sporazuma in zaradi tega ne odgovarja v celoti programskim potrebam vsake stranke. Toda doseženo je bilo vendarle »skupno gledanje na demokratično državo«, t. j. da ne more biti napredka za delavski razred brez ohranitve svobode in da ne more biti mednarodnega prestiža brez lojalnega in pozitivnega izvajanja svobodno podpisanih obvez. V nadaljevanju svojega govora je Segni poudaril, da izvajanje zakonov ne pomeni slabosti, temveč da je le ona država močna, ki v svoj* zakone zaupa in jih odločno ter pravično izvaja. Nato je izjavil, da bo izvajal določbe ustave in da bo 20. t. m. pi odložen medparlamentarni jio-»vetovalni komisiji predlog zakonodajnega dekreta o po enotenju plač. Segni je nato omenil posebni statut za avtonomne pokrajine ter je v z\Vzi s položajem Južne Tirolske obžaloval. da je prišlo do izjav poslanca Tinzla. češ da trditev o neizvajanju sporazuma De Gasperi-Gruber nima podlage. »Ko je Gruber v marcu 1952 obiskal Italijo, je rekel Segni je izrazil svoje zadovoljstvo glede načina, ka-Italija izvajala spora-i ga je podpisala. Vla-izdala preejšnje števi-odlokov za zaščito narodnostnega značaja manjšin, njihovih jezikovnih tradicij in kulture. Komplicirano delo za izvajanje deželnega statuta bo vlada nadaljevala, kar pa ne more zmanjšati državne suverenosti, kajti meje države ostanejo nedotakljive«. Predsednik vlade je nato govoril o Trstu in dejal, da je ponovna poživitev tržaškega pristanišča povezana z obnovo prometa s Srednjo Evropo ne pa nujno z mednarodnim posvetovalnim sestankom, ki ga predvideva londonski memorandum. Svobodno pristanišče je bilo že ustanovljeno in funkcionira brez diskriminacij. V teku so stiki z ostalimi državami in obstaja upanje, da bo po nekaj tednih mogoče sklicati predvideni sestanek. Tudi ostala številna vprašanja tržaškega mesta bodo apredmet najbolj pazljive skrbi vlade.* Ko je govoril o vprašanjih zunanje politike, je Segni izjavil. da j« bilo tudi zadnje zasedanje NATO manifestacija enakopravnosti in okrepitve zvez med svobodnimi narodi. Ženevska konferenca u-stvarja posebne odgovornosti štibih zmagovitih držav glede dokončne ureditve nemškega vprašanja. S tem pa >e ne isdoveti vprašanje varnosti, »ki je pogoj za mirno sožitje. Sistem kolektivne varnosti, ki bi bil sposoben odstraniti nezaupanje, ki je nastalo zaradi neravnotežja sil, je lahko zgrajen samo s pomočjo sodelovanja vsakega posameznik* in vseh, in to je tisto, kar je »italijanska vlada vedno poudarjala*. ZDA, Francija in Velika Britanija niso danes v 2enevi kot nekakšen direkto-rij, temveč' imajo pravi in resnični mandat soglasnega sklepa atlantskega sveta, ki je prejšnjo soboto določil glavne črte in meje mandata. Ženevska konferenca bo lahko služila za identifikacijo in definicijo vprašanj. Nato bodo nujna pogajanja, da bi se našle rešitve, a atlantski svet bo zasedal tudi pozneje, ved- no ko bo potrebno. Končni sporazum ne bo mogel biti uresničen samo med štirimi velikimi silami, temveč med vsemi zainteresiranimi državami, kar pomeni, da bo motala biti sklicana splošna koti ferenca, na kateri bodo sodelovali vsi. Glede te procedure so se v Parizu vsi »trinjali. Segni je nato obžaloval dejstvo, da še ni prišlo do gospodarskih in kulturnih zvez t vsemi državami ter dejal, da se nadaljuje z obrekovalnimi napadi v italijanščini, pn čemer je navedel radio Praga. Predsednik vlade j* nato govoril o dolgotrajnem razvoju vprašanja vstopa Italije v O/N in dejal, da Italija nima namena ponovno odpirati razprave glede tega, ker je 22 novembra 1949 glavna skupščina OZN glasovala z 51 glasovi večine in s 7 glasovi proti, da ima Italija vse pogoje za vstop y OZN. Izrazil je upanje, da bo ženevska konferenca pripomogla k rešitvi tega vprašanja, ker »položaj Italije ne mor« btti takšen, da bo vedno samo prosila*. Glede Nennijevega predloga, naj bi Italija priznala vlado v Pekingu, je Segni rekel, da je bilo pomanjkanje dobre volje s strani kitajske vlade, kjer so bili nekateri Italijani zaprti ali pa izgnani in da mora zaradi tega morebitno priznanje vlade v Pekingu Italija odložiti, dokler se kitajsko stališče ne bo temeljito spremenilo. Na vprašanje poslanca Ingrao glede premestitve ameriških cet v Italijo je Nenni dejal, da to vprašanje »ne postavlja pravilno problema*, 'locnu pa je če se rece, da ja zaradi avstrijske nevtralnosti potrebno govoriti o reviziji o-brambe meje atlantske organizacije. Italija se mora zanimati za obrambo tega sektorja »Zaradi tega je varnost naše meje ne samo naš nacionalni problem, ampak ga mora proučiti NATO, Enaka odločitev pa mora biti sprejeta s sodelovanjem in s pristankom italijanske vlade. Vsekakor pa morajo vojaške enote, ki b; bile eventualno razmeščene v Italiji zaradi reorganizacije skupne obrambe, enote NATO in bi kot takšne bile odvisne od skupnih poveljsjtev, kar te seda.i primer v vseh državan NATO za enote, ki 50 V teh državah razmeščene » Nato je Negni poslal ie pozdrav z dobrimi željami vsega italijanskega naroda ženevski konfe-renci, kar sp poslane; pozdravili s ploskanjem. Končno je govoril predsednik vlade o rešitvi hudih gospodarskih vprašanj zlasti v Južni Italiji, zaterr. pa edgo-voril na številne pripombe o kmetijskih vprašanjih Glede agrarnih pogodb ie obrazložil razvoj lega vprašanj, od let« 1948. ko je prav Orl predldžil zadevni zakonski načrt; razprava o tem je v po#!an«ki zbornici trajala dve leti m zakdnški načrt je bil zelo spremenjen. V letošnjem februarju je Se-* gni* predložit novo rešitev, d kateri pa tisk. ni točno poročal, ki pa je v bistvu približno ona, ki je bila sprejeta in ki bo čimprej spremenjena v zakonski načrt. Po predsednikovih izjavah '.■o predstavniki vsake politične skupine podali glasovalne izjave. Za Krščansko demokracijo je govoril Fanfani, za RPI Longo. za PLI Colitto. za PRI Pacciardi. za PSDl Simonini in drugi. Po izjavah je ale-dilo glasovanje. A. P. Jugoslovanska javnost obsoja proces proti »Beneški četi” Skrajni ta* |e,tla ne onemogoči hi pr«, pove šikaniranje bivših borcev proti tašizniu, poudarja beograjski radio (04 našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska Javnost je sprejela z ogorčenjem vest, da italijanske sodne oblasti videmske pokrajine pripravljajo proces proti italijanskim državljanom, pri-pradnikom partizanskih sil. ki so podvzemale akcije proti fašizmu in v korist zavezniških sil. aPorotniki videmskega sodi šča, poudarja jutrišnja (Borba*, bodo lepega dne lahko klicali na odgovornost vse italijanske partizane samo zato, ker so se skupno z Jugoslovani borili proti skupnemu sovražniku. Tu ne gre samo za neutemeljene obtožbe proti nedolžnim osebam. To ravnanje ni v skladu z željami in napori italijanske javnosti in italijanske vlade, da se čimbolj razvijajo odnosi prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo«, ugotavlja (Borba*. Radio Beograd ugotavlja, da je cilj procesa kaznovati antifašistične borce, ki so se bo-tili proti nasilju za demokracijo, in izvršiti pritisk na be-ueško ljudstvo, ki Je ponosno na svoje partizane, ki so ga edini ščitili pred napadi naci-fašistov. (Proces, ki ima izra- zito protijugoslovanski značaj, ugotavlja radio Beograd, ima za cilj zaostriti odnose med Jugoslavijo in Italijo prav r trenutku, ko se obe vladi trudita izboljšati te odnose, v trenutku, ko st ves svet prizadeva, da bi se izboljšali odnosi med državami. Ženevska konferenca Je najboljši pr>mer ta to. Ali Je mogoče, da Rim tega ne razume? Skrajni čas Je. zaključuje radio Beograd, da se onemogoči in prepove šikaniranje bivših borcev proti naci-fašizmu. B. B. BEOGRAD, 18, — Karlovae in njegov« okolica se pripravljata na dneva vstaj« ia desete obletnice osvoboditve Hrvaške. Proslava, ki bo 27. ulija, bo obeležena z velikim ljudskim zborovanjem ia s festivalom najboljših kulturno umetniških društev ia raznih krajev Hrvaške, fol-klornih skupin iz Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije in s športnimi prireditvami. Zelo je verjetno, d* s« bo proslave udeležil tudi predsednik republik« maršal Tito. !>.>»■-v i Na današnji dan je leta 1927 izdalo notranje m inisjirstvo v Rimu ukaz St. 3832, s k*t*r1m so bila vsa slovenska In hrvat-_sk^_ društva razpuščena in njih imovlna zaplenjena. Dane«, TOREK 19. julija Vincencij, Racloš Sonce vzide ob 4.32 in zatone ob 19.5.0. Dolžina dneva 15.18. Lunj vzide ob 4.25 in zatone ob 19.31 Jutri, SREDA 2(1. julija Marjeta, Cesla.v PHBIISKIINIK VUllli SEB11II SPKH.IRI. KOMISARJI !■ 81.1114Ril Pred sklicanjem konference o tržaškem pristanišču? Protislovje predsednikove izjave glede značaja konference, ki aaj bi imela ie posvetovalni značaj, medtem ko ji londonski sporazum pripisuje ureditev pristanišča v dulm mirovne pogodbe Včeraj dopoldne Je novi ministrski predsednik Sečni sprejel v Vtminalu vladneca gene-rainega komisarja v Trstu dr. Palamaro. V govoru pred glasovanjem je včeraj ministrski predsednik Segni dal v poslanski zbornici tudi sledečo izjavo, ki se nanaša na tržaška gospodarska vprašanja: aOkrepitev tržaškega pristanišča Je zvezana z obnovo prometa s Srednjo Evropo in ni nujno povezana z mednarodno konferenco predvideno v londonskem sporazumu, ki bo imela samo posvetovalni značaj. Vladni generalni komisar Je v Trstu s svojim odlokom že ustanovil prosto cono, ki posluje brez vsakih diskriminacij. Sedaj so v teku stiki z raznimi deželami in upati Je, da bo mogoče v prihodnjih tednih sklicati predvideni sestanek. Tudi ostala vprašanja mesta bodo stalen predmet zanimanja vlade*. Izjava novega ministrskega predsednika vzbuja upravičeno začudenje, zlasti zaradi protislovnega stališča glede sklicanja mednarodne konference o tržaškem pristanišču. Predvsem predvideva londonski sporazum, da ta konferenca ne bo imela posvetovalni značaj, temveč da bo uredila status pristanišča v duhu členov 1-20 priloge. Vlil. mirovne popodbe. Ureditev prostih etin v pristanišču, v smislu ukaza generalnega komisariata, le zdaleč ni tako povoljna za tržaško pristanišče, kot bi bilo izvajanje omenjenih členov mirovne pogodbe. Res, da je usoda pristanišča povezana z usodo prometa z deželami Srednje Evrope, kot je tudi točno, da nobena mednarodna konferenca ne more ustvarili čudežev in prisiliti zaledne države, da pošiljajo svoje blapo skozi Trst. Vendar pa prav ta mednarodna konferenca lahko uredi tržaški pristaniški sistem na način, da bo čim bolj ugoden za zaledne države in bo torej pritegnil promet teh držati. Ta del izjave ministrskega predsednika je zaradi tega v nasprotju z nadaljevanjem izjave, kjer optimistično ugotavlja, dg bo po vsej verjetnosti konferenca sklicana že » prihodnjih tednih. Upajmo, da bodo vodilni vladni predtsavniki pri vprašanju upoštevali zahteve tržaških poslovnih krogov, katere. je izrazil v svoji resoluciji tudi tržaški občinski svet na svoji zadnji seji. Te zahteve se nanašajo na takojšnje sklicanje mednarodne konference in na predhodno posvetovanje s tržaškimi predstavniki, tako da bodo na konferenci prišli do izraza resnični interesi Trsta. Upamo, da zaključek izjave, ki govori, da bo vlada skrbela za tržaška gospodarska vprašanja, ne bo ostal prazna beseda Promet pristanišča v prvi polovici julija Tudi v prvi polovici julij* gre velika večina tržaškega prometa na račun obsežnih prevozov premoga in rudnin, katere uvaža Avstrija iz ZDA. Tako označuje tudi tekoči mesec na eni strani povečan celotni obseg prometa, na drugi pa stalno slabšanje strukture prepeljanega blaga. V prvih petnajstih dneh julija so izkrcali v Jrbnih skladiščih tržaškega pristanišča 94.000 ton, medtem ko so vkrcali komaj 15.000 ton. Med izkrcanim Dlagom so premog in rude na prvem mestu s 61.000 tonami žitarice na drugem s 25.000 tonami, medtem ko so izkrcali vsega ostalega blaga komaj 8.000 ton. V soboto so vkrcali na »Lloydov« parnik «Duino» štiri lokomotive * tendorji, napravljene v Avatrlji. Lokomotive so namenjene za Indijo, ki prav sedaj obnavlja svoje železnice in jih bodo izkrcali v Bombavu. Gre za obsežnejše naročilo, saj so v juniju že vkrcali šest lokomotiv in bodo v avgustu ponovno vrk-cali na ladjo aPortorpsen drugih šest lokomotiv. Zal pa kljub temu kaže, . da J>odp šli češkoslovaški vagoni, ki spadajo prav tako v okvir indijskih naročil, namesto skozi Trst skoži Reko. Tu gre za obsežno naročilo več tisoč tovornih in potniških vagonov. pomnijo v Trstu. Tudi javno mnenje ni skoraj nikoli tako enotno nastopalo v obrambo določene kategorije delavcev. Zato lahko upravičeno trdimo, da je dozorel čas za splošno stavko, ker bi drugače stavka samih varilcev u-tegnila trajati v nedogled, saj krije vso morebitno zgubo država. Gle'de napovedi splošno stavke se strinjajo vsi dč-lavci. Zaradi tega bi bilo prav, da bi se obe sindikalni organizaciji domenili o konkretnem načrtu *a proglasite^ take stavke, kakor so se doJ govorili n*a sljupna zborovanja, s 1’kžteritni seznohjajo prebivalstvo .« stavko varilcev, njenimi vzroki in s splošnim položajem v CRDA. Tako zborovanje je bilo tudi snoči pred palačo javnih del. Na zborovanju sta Sema in Cosulich orisala položaj v CRDA in pozvala prebivalstvo k solidarnosti z varilci in vse-fronta, ki se je ustvarila oko- mi delavci tega podjetja. Da-tem | [i mojega primera, ne gle-1 nes ob 18.15 bo takšno zb6- Javna zahvala Igorja Dekleve Kot je že bilo v časopisih objavljeno, sem bil v soboto Iti. t. m. izpuščen na svobodo. Moja izpustitev predstavlja nedvomno zmago antifašističnih sil tega ozemlja. Široka de na politično prepričonje, je. dokaz, da so najrazličnejši sloji globoko občutili težko žalitev osnovnih pridobitev narodno • osvobodilne vojne. Kampanja vsega antifašističnega tiska je prisilila v umik reakcionarne in' fašistične kroge, ki se. nadejajo, da Bi * vrsto protidemokratičnih preganjanj rešili svojo potapljajočo se barko. Ob priliki moje osvoboditve te zato najtopleje zahvaljujem vsem politčnim strankam in organizacijam, vsem časopisom in posameznikom, ki so se ob tej priliki zaozeli zame. Moja posebna zahvala gre gospodu odvetniku dr. Tončiču, ki mi je izkazal svoje globoko človečansko razumevanje ter posvetil mojemu primeru vse svoje sile in sposobnosti. Trst, 17,VII.1955 Igor Dekleva Skandinavski študentje pred, poslopjem slovenske šole v inlj!oni#vLfi9vnlVJmt„k»r •Jih fploJj Ikega arzenala na i*t OB PONOVNEM IZIDU USTA -LA ZONA FRANCA* Ustanovitev tržaške prosto cone osnova za ureditev gospodarstva List «La Zona Franca» objavlja gradivo, ki ga je predsednik mestnega odbora za prosto cono izročil ministrski komisiji med njenim bivanjem v Trstu V našem listu smo že več-kVat pisali, kako so gospodarski krogi, ki nasprotujejo ustanovitvi tržaške proste cone, objavljali svoja, do tega vprašanja nasprotujoča stališča prav v trenutku, ko je bilo vprašanje proste cone na dnevnem redu ministrske komisije za proučevanje tržaške proste cone. Hkrati pa smo tudi opozorili na pomanjkanje objave sta-liC, dokurfientov in utemeljenih zaUtev po ustanovitvi proste conej ki bi jih moral objaviti mestni odbpr za ustanovitev traaSke prošte cone. lo-da t* odbpr se je vseskogt držal bA strani in ni hotel, kot so to večkrat izjavili njegovi funkcionarji, na noben način vplivati ali se vmešavali v delo ministrske komisije za pro-učevanje iraaške prost* cone. Mestni cAlbor je bil kot druge geapodarske in politične organizacije in ustanove pozvan, da da svoje predloge, da izrazi švoje mnenje in pojasni svo-jA stališče glede proste cone. CJntdivo, ki ga je odbor predložil ministrski komisiji za proučevanje tržaške proste cone, pa niso hoteli objaviti iz. zgoraj navedenih vzrokov. Hkrati pr niso hoteli objavljati niti svojega glasila f-La Zona Franca*. Sedaj pa, ko je ministrska komisija končala z delom v Trstu in se je vnela okrog ustanovitve tržaške proste cone široka polemika celo v vrhovih vladnih krogov, kjer sta se postavila proti tej tržaški zabtevi podtajnika Treves (ministrstvo za zunanjo trgovino) in Ferrari - Aggradi (ministrstvo za finance) — prvi je z novo vlado odpadel, medtem ko je drugi ostal na svojem mestu — je ponovno izšel list »La Zona Franca«, ki objavlja gradivo, ki ga je predsednik mestnega odbora za prosto cono predložil ministrski komisiji na prvem sestanku. List opozarja, da bodo ostalo gradivo. ki ga je mestni odbor predložil ministrski komisiji za proučevanje proste cone. objavili naknadno. Objavljeno gradivo utemeljuje 30-letno zuhtevo Trsta po ustanovitvi proste cone in iz podbjja vse predloge sovražnikov proste cone, ki bi hoteli preprečiti njeno ustanovitev. To prvo poročilo mestnega od- bora za prosto cono, ki je bilo i za njih toliko uspešen, da so predloženo ministrski komisiji, se zaključuje z zahtevami in ugotovitvami med katerimi je rečeno, da je ukrep za odstranitev carinske meje — z. ustrezajočimi ukrepi za zaščito krajevne proizvodnje — osnova za ureditev tržaškega gospodarstva. Ta ukrep bi hkrati tudi predstavljal takojšnjo stimulacijo, na vseh področjih mestne gospodarske dejavnosti in sic*r za industrijo, trgovino, pristanišče, turizem, itd. SatpO na tej osnov v, s* bo lahko zgrudila trajTig i.n ffdna gospodarska stavba, ki jo Trst ze več kpt 30 let pričakuje. Dokončna dela te stavbe pa naj bi rešili tigta vprpšanja, ki bi ostala še nečešena. Ti ukrepi, ki jih zahtevajo številne kategor!)e'in razna gospodarska področja,, ne bi mogli imeti riobenega ali pa le delen učinek, brez osnovnega ukrepa o carine prostem področju. Smešno bi bilo namreč misliti, da bi delni in skromni ukrepi (kot na primer ponoVna ustanovitev proste luke ali pa kakšno /nižanje tarif), mogli vrniti mestu delo in zaupanj*. Enako je iluzorno pričakovati od takih carinskih ukrepov, kot jih predlaga Združenje industrijcev in ki jih je osvojila tudi trgovinska zbornica, rešitev tržaškega gospodarstva. Dalje odbor za prosto cono ugotavlja, da predlogi komisije trgovinske zbornice za proučevanje proste cone upoštevajo samo interese ožjega industrijskega področja in zanemarjajo veliko večino gospodarskih kategorij, ki predstavljajo večino zaposlenih delavcev in proizvajalnih sredstev, Poleg tega pa ponovna vzpostavitev proste luke ne zadostuje za obrambo in pojačenje dela v Trstu. Ti ukrepi ki so bili uresničeni že 1919. leta, niso mogli nikoli braniti Trsta. Mestni odbor za prosto cono dalje ugotavlja, da mu je znano, d* obstajajo zunanja tradicionalna nasprotstva proti u-stanovitvi tržaške proste cone (Benetke, Videm. Genova in Confindustrln), ki pritiskajo od vseh strani, da bi celotno vprašanje rešili V svojo korist in da j« bil ta pritisk do stdaj potegnili vladno tehnico na svojo stran. Končno mestni odbor poudarja, da predstavlja v tem vprašanju misli in zelje ogromne večine tržaškega prebivalstva. Tajnik manjšinske unije včeraj na obisku v Trstu Včeraj je prispel v Trst generalni tajnik evropske manjšinske unije g. Povl Ska-degard, ki si je ogledal mesto in tržaško okolico. Popoldne je g. Skadegard. ki je prišel iz Koroške v spremstvu dr. Zivitra, odšel na sedež Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, kjer se je zadržal dalj časa v razgovoru s člani odbora. Zvečer je g- Skadegard odpotoval v Gorico, od koder bo danes nadaljeval pot v Jugoslavijo. jem de*w r.m- obrnem M popravilo tehničnega inštituta »Leonardo da Vinci«. Dela, v vrednosti 43.3SO.0(W Tir, <.Q tako razde)!letu*: 20,‘40O.O0O ' lir za zidarska dela, 7.322.000 lir za mizarska dela, 7.000.000 lir za električno instalacijo ter 8 milijonov 828.000 lir za pleskanje. Otroci do 15. lefa ne smejo čez mejo Ukrep Je v zvezi s primeri otroške paralize v Trstu Sanitarne oblasti sežanskega okraja so v zvezi z obolenjem za otroško paralizo v Trstu odredile, da morajo Jugoslovanski obmejni organi zavrniti vsakega otroka do 15. leta starosti, ki bi hotel sam ali v spremstvu starsev prekoračiti jugoslovansko-italijansko mejo. Ta preventivni ukrep je stopil v veljavo dne 14. t. m. in bo veljal do preklica. rovanj* za- delavce Tovarne- strojev na vogalu Ulic Ram-Andrea, avce Trža-„ -r*«h«d* na i*tept ju; jutri ob 12. bo zborovanje pred menzo Aquile v Zavljah, zvečer ob 20.30 pa pri Sv. Alojziju. V četrtek bo zborovanje pri Sv. Soboti ob končnem postajališču filo- uV petek Preventivni ukrep Jug. oblasti ob 20.30 na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu, v soboto ob 20.30 na Trgu Goldoni. Danes ob 20. url organizira (IDD v mali dvorani gledališča Rnssetti zborovanje za svojce delavcev ladjedelnice, Sv. Marka. Medtem ko se nadaljujejo napovedana zborovanja, pa se delavci sprašujejo, kako gre s posredovanjem dr. Palama-re, ki je že pred 10 dnevi razpravljal o sporu s predstavniki obeh strank. Delavci ne morejo razumeti, zakaj oblasti ne nastopijo odločneje proti ravnateljstvu CRDA, ko gre vendar zn ustanovo pod državno kontrolo ih ko je zaradi trmoglavosti vodstvo CRDA prizadeto vse tržaško gospodarstvo. Dolžnost oblasti je namre^j da nastopijo, ko gre za obrambo javnih inte- rštodv. : • ! ijr i * # » Na zahtevo novoustanovljenega sindikata težakov in nosačev Delavske zveze je podjetje Assjstenz*. ki dela v pristanišču, priznalo delavcem dnevno po 100 lir nagrade kot dodatek k redni’ mezdi, in sicer dokler bodo delavci zaposleni s pošiljko bombaža, ki se je pokvaril zaradi požara na neki ladji. Delavci, zaposleni v tovarni z* kčnservirarije »Salvador* se že dalj časa pritožujejo, češ d* podjetje ne .spoštuje higienskih predpisov in da se ne drži niti predpisov o najemanju delavcev. Svoj čas so poslali tudi pismo higienskemu uradu. # * * Jutri ob 19.30 bo na sedežu Delavake zveze v Ul. Zonta 2 skupščina delavcev podjetja Kozmann. Na skupščini bodo razpravljali o novih korakih za zaščito pridobljenih pravic, kot je pravica- do odpravnine itd. rim bodo sporočili važne vesti. g ■ ubotisv m® Obnova inštituta .Leonardo da Vinci' V teh rinph to bila na dražbi dodeljena raznim podjet- MESEČNO POROČILO ZDRAVSTVENEGA OBČINSKEGA OBADA Zdravstveno stanje Tržačanov je bilo pretekli mesec zadovoljivo Poleg 11 primerov otroške paralize so zabeležili 6 primerov davice, 82 primerov ikrlotioke ter 152 primerov ošpic Občinski zdravstveni in higienski urad je izdal poročilo za meseci, junij, iz katerega je razvidno,, da se je v tem mesecu rodilo 207 otrok, umrlo pa je 214 oseb. Zdravstveno stanje tržaškega prebivalstva j* bilo v preteklem mesecu zadovoljivo. Ce izvzamemo 11 primerov otroške paralize, ki SO med prebivalstvom povzročili skorajda paniko, so med pstallmi nalezljivimi boleznimi zabeležili ■ le 8 primerov davice, 82 primerov škrlatin-ke in 12 primerov tifusne mrzlice. Prav tako so zabeležili 152 primerov ošpic, 103 primere noric, 39 primerov oslovskega kašlja ter 151 primerov mumpsa. V zdravniških ambulantah se je v preteklem mesecu zglasilo k pregledu 10.138 o-seb, medtem ko so 355 bolnikov obiskali na domu, 122 pa so jih poslali k specialistom. Tudi bolničarke so opravile precej dela, saj so nudile svojo pomoč 0813 osebam, 978 oseb pa so obiskale n* domu. V predzakonski posvetovalnici se je zglasilo skupno 20 oseb, med temi 8 oseb. ki so prišle k prvemu pregledu. Organi higienskega komisa- riata so v juniju opravili nisa-4208 raznih inšpekcij, pri čemer so ugotovili 671 nepravilnosti ter oddali 1155 pisanih poročil. Nekateri trgovci so bili zaradi raznih nepravilnosti ka-izitovani z globo, medtem ko .so' na ribjem trgu. in v raznih prodajalnah zaplenili 864 Rg raznih rib in školjk, na zelenjadnem trgu in v raznih'prodajalnah 11.156 kg svežega sadja ter 5374 kg zele-njavč, v sladoledarnah pa 6 litrov sladoleda. Pri inšpekcijah v raznih gostilnah so omenjeni organi zaplenili 10 šopov igralnih kart ter 84 kosov jedilnega pribora. Šolski zdravniki so imeli v preteklem mesecu le malo dela. Tako so pregledali 50 razredov z 205 učenci osnovnih šol, 34 razredov z 281 učenci v troskih vrtcih ter 10 razredov z 216 učenci raznih privatnih šolskih ustanov. Tako so zdravniki pregledali skupno 109 razredov s 728 učenci. Veterinarji niso v juniju odkrili nobenega žarišča sli- navke ali parkljevke. Iz poročila je razvidno, da je bilo v občinski klavnici pri Sv. Soboti zaklanih 1021 glav živine, 147 v občinski klavnici na Opčinah, medtem ko so zasebniki ubili 84 glav živine. Na ribjem trgu so veterinarji pregledali 424.289 kg rib, 36.898 kg raznih školjk ter 16.951 kg rakov, pri čemer so zaplenili skupno 615 kg raz- nih rib. OB SLOVESU fei A 4 i i Up ; |*||/ Dnevna poraba vode j* v preteklem mesecu znašala povprečno 85 873 kub. m. V IZDAJI TRG. ZBORNICE Gospodarski za leto 1954 ■V teh dneh 4e Izšef- obširni gospodarski pregled za.. glpto 1*54, katerega je iždala tržr- ška trgovinska in industrijska zbornica. Pregled prinaša številne podatke o gospodarskem stanju v preteklem letu ter istočasno tudi razlaga vzroke za spremembe ter napoveduje perspektive za prihodnost. Zanimiv je uvod katerega je pregledu napisal predsednik trgovinske zbornice kap. Cosulich, ki v začetku ugotavlja politične izpremembe nastale s prihodom i.alijan-s-kih čet. V nadaljevanju pa poudarja, da je treba rešiti vrsto vprašanj, da se ukr-ptjo aktivnosti od katerih je odvisno tržaško pristanišče. Zlasti je zanimivo stališče do u-reditve pristanišče, o čemer piše kap. Cosulich sledeče; «Poseben faktor za obnovo predstavlja člen 5 Memoranduma. Nedavno so stopite v veljavo začasne italijanske norme o olajšavah i) »prostih conah» ra okrepitev tržaškega pristanišča. Vendar mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču, ki bi morala sprejeli ukrepe podobne ukrepom predvidenim v členih 1-20 priloge VIII. mirovne, pogodbe, še ni bila sklicana, kot to predvideva memorandumv. V nadaljevanju omenja predsednik še pomanjkljivo delovanje rotacijskega fonda, vprašanje pomorstva, industrijskega pristanišča, proste cone itd. Na letni pregled gospodarskega položaja Trtta se bomo še povrnili. Sporočilo o [ormalnoshh za gledališke predstave Da *e preprečijo zakasnitve in napačne dostave, ugotavlja tiskovni urad vladnega generalnega komisariata, da morajo odgovorni predstavniki gledaliških in raznln urugih umetniških družb, te hoeeju dobiti po veljavnih doloftilih predpisano potrdilo cenzure, predložiti uradu za gledališke predstave pri ,i-skovnem in informacijskem uradu, vladna palača, Trg Ubita v Trslu, prošnjo nk kolkovanem papirju za 209 lir in 2 Izvoda besedila predstave. Ta izvoda morata biti tiskana ali pisana na sl roj, popolnoma enaka in čitljiva, strani morajo biti označene s številkami, V prošnjati mora biti nadalje točno navedena družba, ki bo delo uprizorila, poleg tega morajo biti navedena imena glavnih predstavnikov te družbe. Izvoda morala biti predložena najmanj 20 dni pred uprizoritvijo. Dovoljenje za uprizoritev za gledališke m razne druge umetniške družine izda urad za gledališke predstave na c*novl veljavnih določil, s katerimi se interesenti lahko seznanijo na sedežu tega urada. Za izdajo dovoljenja za uprizoritev (ilodra-inatskim družinam, k( »q v sklopu kulturnih krožkov Ir)'y. draženj 'n ki niso poklicne, zadošča. da vložijo skupno s preš. njo listino, iz katere je razvidna ustanovitev združenja, s seznamom upravnega odbora hi program dejavnosti, ki jo namerava Izvršiti. Oblasti ‘avne varnosti logično ne morejo dovoljevati javnih predstav, kadar za te niso bile vložene prošnje v smislu gornjih predpisov. Takih 'in podeMUh prizorov je bilo nešteta' ob zadnjem bdhodd 950 Tfžačanov v Avstralijo. Mati se poslavlja od sina; -zdravega' mtanega^fanta, krepkih rok; ki bi rade zagrabile za delo, pa jim ga rodno mesto ni več sposobno dati. fae. redno mesto bi jim ga že dalo, a kaj bi potem ostalo za priseljence, ki dan za dnem v vedno večjem tteviluA zasedejo mesta odhajajočih domačinov zaradi politike «lajšanja demo graf skega pritska...* ŠTEVILNE NEZGODE NA DELU Dva usodna padca % višine 5 metrov Prvi je padat i zidarskega ogrodja in si polomit r#-' bra, drugi pa z lestve in si zlomil nogo - Prst pod žago Na delu v Industrijskem pristanišču se je pri jgradnji neke nove stavbe pnnerrečil včeraj 24-letni Sergij Kuret iz Buljunca it. 240. Nenadoma se je zlomila deska ogrodja, na katerem je bil Kuret zaposlen. Badel je z višine 5 m in se zelo pobil po rebrih ter si jih verjetno nalomil, opraskal pa se je tudi po desni roki. Sprejeli so ga v prvi kirurški oddelek glavne bolnišnice in bd ozdravel v 8-2U dneh. . • • * V umobolnici pri Sv. Ivanu, kjer je zaposlen, se je včeraj dopoldne ponesrečil na delu 59-letni Giordano Kol iz Ul. Montecchi 15. Pleskal je in nerodno padel z lettvo vred l višine 5 m.. Pri padcu *i je zlomil levo nogo in zvinil desno. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, kjer se bo zdra. vil 30 dni na ortopedskem oddelku. * * * V vojašnici v Ul. Montar-sino se je ponesrečila na delu 48-letna Elisa Guiao por. Mur-gia od Spodnje Magdalene 1505. Nerodno je padla in si zlomila gleženj ieve noge. O zdravela bo v 30 dneh. * * * V mizarski delavnici Arno-wetzl v Ul. Lazzaretto Vec-ehio sp je ponesrečil, tudi na delu, 32-letni mizar Stefano Richter iz Ul. Gallčna 18. Električna žaga mu je odrezala kop prsta in ranila levo roko. Zdraviti se bo moral dobra dva tedna. HUDA PROMETNA NESRFCA NAD K0L0NK0VCEM Z motorjem trčil v avtobus in dobil hude poškodbe na glavi Njegova spremljevalka je bila le laže poškodovana, vendar je tudi ona dobila možganski pretes Sinoči se je pripetila prometna nesreča, katere žrtvi sta bila 23-letni študent Fer-ruccio Janežič iz Ul. Pozzo det Mare 1 in 17-letna dijakinja Silvana Pozzetto iz Ul, Flavia 12. Bilo je okrog 20. ure ko sta se Janežič' in Silvana peljala 7. vespo proti Kolonkov-cu. Na nekem ovinku je Janežič zadel s svojim vozilom ob avtobus, ki je prihajal z nasprotne strani proti mestu in ga je vozil 34-letni Dario Manzutto od Spodnje Magdalene ' 1523. Avtobus je last podjetja Aster, ki vzdržuje avtobusno progo Trg Stara mitnica - Kolonkovec. Uatadi hudega trčenja sta Janežič in Silvana, ki je se- dela na zadnjem sedežu, zletela na tla. Šofer avtobusa je takoj ustavil vozilo in jima priskočil na pomoč, nekateri potniki pa so poklicali rešilni avto, s katerim so ponesrečenca odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na 1. kirurški oddelek. Janežič je pri padcu dobil hud udarec v glavo in pretres možganov. Prizadet mu je tudi obtok krvi in zdravniki ne vedo, kdaj bo ozdravel. Silvana se je manj pobila po glavi, ima pa tudi pretres možganov. Njeno zdravstveno stanje je boljše kot Janežičevo in pravijo, da bo ozdravela v dveh ali treh tednih. Globe zaradi ropota in prevelike brzine Kakor je bilo že najavljeno pred dvema mesecema, je prometna policija začela z akcijo proti ropotu, ki ga povzročajo šoferji s svojimi vozili in proti motoristom, ki zlasti v nočnih urah noro dirkajo po mestnih ulicah ter ogrožajo varnost meščanov, V preteklem mesecu je policija naložila 110 glob zaradi ropota in 94 glob zaradi prevelike brzine. Prometni nezgodi Včeraj dopoldne je 21-let-ni Silvio Avion iz Ul. Pilone 2 povozil z motorjem pri pokritem trgu 15-letno Antonio Morgan iz Ul. D. Chiesa 63. Deklica je ravnokar prečkala cesto na za pešce določenem mestu, ko je privozil mimo Avian. Pri padcu se je Antonia ranila po levi roki in se opraskala po levi nogi. Ozdravela bo v dobrem tednu. Avtrijski turist Franz Brod-nig iz Beljaka se je včeraj dopoldne verjetno vračal domov, pa je v Miramarskem drevoredu povozil s tvojim »Puchom« 20-letno Emilio Ce-rebizzo s Trga Stare mitnice 4. Emilia je nenadoma skočila izza kamiona, ki je tam parkiral in v teku je prečkala cesto. Motorist je seveda zaradi tega ni mogel pravočasno zapaziti in ustaviti vozila; zletela sta na cesto; Brodnig se je opraskal po obrazu in bo ozdravel v 4-5 dneh, Emilia pa se je precej pobila po čelu in bo ozdravela v 8-10 dneh. LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POCITNIC Cipolla, Ul. Belpoggio; Depan-gher. Ul. S, Giusto 1; AUa Mad-dalena. Ul. deli'Istri a 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Rubino, Ul. Settefontane; Marchlo, Ul. Gtn-nastlca 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernlni 4: Mil. Jo, Ul. Bunarroti 11; Mi/zan, Trg Venezia 2; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia, Bar-kovlje, Nicoli v Skednju. . do 12, ure. k it • 11 < m« i ■ > dna* O mm m,— y 4 » et • ■ Ljudska prosvota Prosvetno društvo VI van Cankar«. Zaradi bližnjega nastopa v Borštu priporočamo v^m pevcem moškega zbora, da se udeleže pevske vaje, ki bo v petek 22. t. m, ob 20 uri. Danes ob 20.30 bo v društva nih prostorih odborov a sela. Vsi pevci pevskega zbora »Igo Gruden« v Nabrežini so vabljeni, da se udeleže pevske vaje, ki bo v četrtek 21, t. m. ob 20.30 v druitvenem prostoru. Vse one, ki čutijo, venešje do petja, vabimo, da pristopijo. Odbor TOREK, 1*. julij* IMS „ TRST 1'OMIAJA a 11.30 Zabavna glasba; Kramljanje o krajih IrTIJudoJ 12.10 Za vsakogar nekaj: laj Kulturni obzornik: 12.55 Op' J g la; na; 13.30 Glasba DO ž« 17 30 Plesna čajanka; 18.00 Itucrit Koncert za klavir , molu; 18.35 Samospeve Fr« SffechubOrta poje basist Ettore ri' 19.00 Gershvvin: Amerika1 v .Parizu; 19-15 Radijska uivi',*l za: G. Moritailenli: Plodit«! * razmnoževanje: 19 30 Pestra ba: 20.00 Šport; 20.05 Beethfl Egmond - uvertura; 20.30 Sl pevci; 21.00 Radijski oder: Kleist: Razbiti vrč: 22.30 Priljt®’ Ijene lahke melodije: 23.00 P* ganinijevi capricci; 23.30 Orišete lahko noč. Ul •I' K H T I. nossetti. Zaprto zaradi počitnic. Eacelsior. 16.00: »Prepovedana ljubimka«. L, Darnell, R. Josan. Fenke. 16.00: »Karibsko zlato«, J. Pavne, A. D»hl. Nazionale. 16.00: »Tatovi koles«, V. De Sica. Filodrammauco. Zaprto zaradi počitnic, Supercluema. 16.00. »Atanazij, nečimrn konj«, R. Raecel, T. de Mola. Arcobaleno. 16.30: »Haitski ri- bič«. J. Agar, R Bowe. Astra Rojan. 16.00: »Rabljeva zanka«, R Scott, D Rced. Capitol. 14.30: «Kraljica Far We-sta«, B. Stanwyck, R. Reagan. Cristallo. 16.00: «Požar v Kartagini«, R. Fleming, S. Hayden. Grattacieio. 16.00: »Trije novci v vodometu« Alabarda. 16.30: «Timberjack», S. Hayden, V. Ralston. Aurora. 16.30: «Ltta nasilja«, R. Basehart, G. Grahame. Mladoletnim prepovedano Armonia. 16.00: «Nevihte», S. Pampam ni, J. Gabin. Arlston. 16.00: »Prišla Je zora«, C Gable, G. Tlernev. Garibaldi. 15.30: »Železna rokavica«, R. Stack, U. Thiess. Ideale, 16.30: »Pustolovec zlatega mesta«, W. Beery. Impero. 16.00: »Kraljevo orožje«, E Flynn A. Neagle. Italla. 16.30: «R0bir.zonove dogodivščine«, D. 0'Harlibv. S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Veliko upanje«, F. Lulli. Moderno. 16.00: «Psi in mačke«, T. De Filippo. Savona. 16 00: »Napad na Zemljo«, J. Whltmore. V's>i* 16.00: «Taborišče 111», L. Ger.u. V.. , Veneto. 16.00: «Kraljeve vijolice*. L. Mariano . Azzurro. 16.00: «Skrivnostna vrata«, Van Johnson. Belvedere. Zaprto Marconi. 16.30: »Rodolfo Valentino«, E. Parker. Massimo. 16.30: »Raziskovalci ne-skončnori i«. D. Adams. Novo cine. 16.00: »Laž«, Y. Šanson. Odeon. 16.00: »Tretji razred liceja«. Venezia. 16.00: «Skrivnost zaliva«, J. P Aumont. Skedenj. 19.30: «Atlant.i'da». Kino na Opčinah. 18.00: »Hondo«, J, Wayne, G. Page, POLETNI KINO Aren* dei fiori. 20.30: «Zahodno od Zanzibarja«, A. Steel. Ariston. 20,30: «PriSla je zora«. C. Gable. Garibaldi. 20.30: «Ztjezna rokavica*. R. Rtack. Paradiso. 20.15: »Titanic«, B. Stanwyck . Ponziana, 20.30: »Singapur«, A. Gardner, Rojan. 20.00: »Madame Bovafv«, J Jones. Secolo. 20.30: »Kraljica iz Sabe«, G. Cervl. -1*1.45 Komorna glasba; 1 št 14.00, 16.15 Poročila o etapi, vinnone-Millau kolesarske po Franclji; 21.30 tVilliam -kespeare: »Julij Cezar«, glasb1 Fiorenza Carpija. K «» I* K It f 6.40 Jutranja glasba: 7.00 le dar, vremenska napoved -poved časa; 7 05 Glasba za bro jutro; 7.25 «Ti pripada« W ni« - poje Dean Marti; 7.30 ** naše žene; 14.00 Od melodije^* melodije: 14.40 Kulturno živ'!: nje na Primorskem: 14.50 Kt"*! ki trio; 17.20 Glasba za org«1 18.00 Ivan Cankar: »Idealist*. J1 ital.; 19,15 Šport; 20.00 KoRt»P evropskega kontinenta; 20.30 * Popchlelli: «La Giocoitda«, apst' v 4 dejanjih. > I. U V I''. N I ,1 A 12 00 Opoldanski spored Ut* glasbe; 13.10 Pester spored o4*T ns in solistične glasbe; 14.30 nimivosti iz znanosti in tehnik* 14.40 Narodne pesmi poje n inski, oktet; 15.15 Želeli ste„'7 poslušajte!; 16.00 Utrinki iz rature - H. Laxness: Island«? zvon (odlomek); 16.20 V svej opernih melodij: 18.00 Zdravstvi m nasveti; 18.10 Poje LjubljšJ skt komorni zbor; 18.30 Spobf tednik; 19.00 Zabavna glasni' 20.00 Reportaža s kolesarske ke »Po Sloveniji in Hrvati*'1' 20.15 Slovenske narodne pes"! 20 40 F. Chopin: Sonata št. 2 ' b-molu op. 35, izv. Alex'*n" Uninsky; ILir.VIZMA 17.30 Zena 1 ri dom: 18.15 SPj znavajmo naravo!; 21.00 Se®' for; 21.25 Film »Za tem tiči 11 kaj«. -ri iasn otliliilfili TRS-l Ul. st Fran. riška 20/111 tel. 37-338 sprejema la serate. mal« oclase. osmrtnic* m attsd od' 8. do 12.30 lh od J*. ** 18. ur*. ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne boleznb zobne proteze. Sprejema od 10. do 111 od 15. do 19. ur«-Ulica Torrebianca 43-11-(vogal z Ul. Uarducd’ tel. 37-118 ADRIA EXPRES$ on vm do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. In 18. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 15 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 13 oseb, porok pa Je bilo 14. POROČILI SO SE: zdravnik Flavio Gerolini in zdravnica Fausta Zubin, barist Mario Martini in gospodinja Alba Cadtl, upokojenec Giovanni Quoco in gospodinja Giovanna Orel, šofer Gaelano Perošič in gospodinja | Ester Frausin, upokojenec Guiiio Bog ni in gospodinja Gisella De-stradi, zidar Vipcenzo de Giovanni in šivilja Elisabetta De Pasquale, uradnik Ferruccio Ge-rin in delavka Maria Bubnich, delavec Jcsip Resinovič in gospodinja Marija Radin, mehanik Brunp Bratetich in šivilja Anna Sbisa. mizar Livio Rernetti in uradnica Bianca Giacosa. bančni uradnik Fulvlo Del Tutto m uradnica Sonia Massaria, slikar Umberto Paiero in gospodinja Norma Baccl, mehanik Sergio Dobrilla in gospodinja Neverina Mondo, električar Celeste Sancin in šivilja Silvana Sergas, UMRLI SO: 82-letni Valentino Cervai, 56-letna Velia Bruna por. Imbrighi, 67-letna Caterina Moro por. Bembo, 80-letna Pierina Na-soiguerra vd. Ličen, 85-letna Pe-tronilla Poserlna vd. Sablich, 74-letni Nicolo Varin, 73-letna Ernesta Černigoj por. Rcsa-Uliana, 31-letni Livjo Selan, 87-letna Antonia Cesra vd Zorzlni, 72-letoi Ugo Vassili, 76-letna Ermtnla Drlssio vd, Zampino, 66-letni Josip Flack. 65-letnl Alberto Lelli. VitEME VČERAJ Najvišja temperatura 30. najnižja 22. ob 17. uri 29.6. zračni tlak 1017.2 v upadanju, veter 4 km severozahodni k, vlaga 60 odstotkov, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 25.5. TRST • Ulica Ctceron« ® tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1953 3 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH. OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celj«> pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravnišk' pregledi in zdravstven* ureditve) Preskrba trgovskih, n»' vadnih, turističnih tranzitnih vizumov t* JUGOSLAVIJO Prodaja voznih iistko^ i za avtobusne proge lf TRSTA v VELDEN (Vrba) VVOEfl' THER SEE (Vrbskoj«' zero) - CELOVEC ' GRAZ, odhodi v četft' kih in sobotah ob 7.4“ TOLME/.ZO - HAVA' SCLETTO, dnevni o I 1 T C na jetrih, ne žolču, na ledvic ne ženskih motnjah, ne izčrpanosH * RADENSKO \.4KAY.\0 M1NKKALMO \(>T^ . OSEM MILIJONOV ITALIJANSKEGA KMEČKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA MANIFESTIRA Za načelo «giusta causa za reformo zemljiških pogodb V Italiji vre med spolovinar-1 ki so organizirani v Zvez} 11 'ti kmečkimi delavci, in to poljskih delavcev,, v Zvezi spo- Hedvsem v neposredni zvezi I lovinarjev in v Kmečki zvezi. * »Plašno agrarno politiko ep-1 Hkrati bodo pd vsej Italiji flani , |,3* vlgde. Včeraj je bil ce-0 borbeni dan okrog g mrli* l»mV "Polovinariev in kmeč-dčlavcev za dosego refor« bVk ZerTdi’-ških pogodb in v o-*m8o načel* stalne wljav-_0Jti upravičenih razlogov za Poved pogodb, ki je znano •n 1IPeBom ageusta cau.ia«. D* bi naše čitatelje podrob-l'el* »oznanili s tem vpraša-t*n'- ki življenjsko zanima »ko veliko itevilo kmečkih *l*vcev. je potrebno poseči Oekohko nazaj iti se dotakniti “kona o zemljiških pogod-»h med veleposes tniki in spo-lovin kil »rji, ki ga je parlament odobril, zakona, ki ga ,je P»rlamentu predložil vprav ••danji predsednik vlade Se-*B'. Ta zal^op je bil kasneje a »alitevo liberalcev in des« "'*» krila demokrščanske •jranke znatno okrnjen, in to *»ti v, tem, da novi načrt N. *č upošteval načela stalne v*ljavnosti upravičenih razlo-®?v za odpoved pogodb. N» » kompromirf je takratni pred-»dnik Vlade Sčelba sicer pri-'*’• vendab ha'je ta njegova Popustljivost liberalcem pomočila vladno krizo. Priča-°va.'° se da ,bo novi predi k v'ade pokazal večjo od->n nepopustljivost gle-)te '*®a vprašanja, zlasti še, zgo *-* °n hkrati tudi avtor * ‘»j omenjenega zakona, bi-na*1]' - Znano je tudi, Predal kUdi Segni kapituliral žrtv era'ci 'n da je povsem j v»i to bistveno načelo za pridobil tudi liberal-novi šti- prekinili za 12 do 4® ur z delom na polju. Na iVilatilrtibah in vzdolž cest naletiš na napi-e in table, kjer se zahteva reforma zemljiških pogodb in u-veljavljenje načela stalne veljavnosti upravičenih razlogov za odpoved zemljiških pogodb. S tem svojim enotnim na-to-pom namerava italijansko kmečko delovno ljudstvo protestirati proti vladni agrarni politiki, ki pomeni neposreden napad na načelo stalne veljavnosti upravičenih razlogov za odpoved pogodb; namen, da se v korist veleposestnikov znižajo prispevki za socialno skrbstvo; izostanek resnih u-krepov v korist male kmečke posesti. Taki vladni nameni pomenijo hkrati posredno vladno podporo poskusotp veleposestnikov, da se uprejo obnovi kolektivnih zemljiških da ie riali’* ,!,°delovanje v ; •jnkarski vladi, kšen je '*g* pomen in namen le« n»čela? Znano je, da veha sestniki kaj neradi skle- dami Zem,i'ške pogodbe za tem dobo- bodisi da gre pri In, za najemne ali spo- vinarske pogodbe. Velepo-'Stniki se nočejo vezati za dobo, ker hočejo imeti pro*te roke, da morejo pogod ^Povedati kadarkoli, sprl dejstva, da morejo — zara yelikega števila brezposel-kmečkih dglavcev v Itali-,! Te vedno dobiti nekoga, ki j1*1, j? pripravljen delati po čJN* ugodnejših pogojih. lia-. »pius/n causa« pa zašle- »tvfc da se kmečko delav- ,j.*, ta**iti pred. izkorišča- *i.ki pi*n, usviucu p're '*e*epoadsthlkoV in’ laku. Z . ni>hovo špekuliranje g at ^a,*i*nskega kmečke-ljudstva. Prav di tega j »ki je Scgnijev zakon- lorihlhl *k 0 zemljiških* po-Rah^ahtbval -Anino, veljav- Jfjed Rogodb. privean,1,''Va "»»a pa se ni od- ‘j»Vnott? ^ Qad*iu sU*izie *ve" Za -*tl upravičenih razlogov k; 'edf °Vff* ieem.l j iških, pogodb more zaščititi najem-kit« *Prdov'narja pred sa-,^viti pr; bost z«^!,.?ri tem se veljav- pogodb da kršijo obstoječe zakone in sindikalne dogovore in da poostrijo politiko izsiljevanja in samovoljnega ravnanja na kmečkih posestvih. f Protestni. glas osmit* . milijonov kmečkega delovnega ljudstva ne more ostati glas vpijočega v puščavi, ker zajema — z njihovimi družinami ,— najmanj dobro tretjino vsega italijanskega prebivalstva. Borba italijanskih malih kmečkih pocestnikov, spolovinarjev in poljskih delavcev tako široko množično osnovo ne more biti tbrez posledic v gospodarskem življenju dežele in utegi ne neposredno ali posredno vplivati tudi na usodo nove t-talijanske vlade, ker bo sedanjemu predsedniku vlad* vedno teže zagovarjati, politiko, ki je v tako kričečem nasprotju s stališčem in načeli glede življenjskih vprašanj italijanskih kmečkih delovpih. množic, ki jih je on do sedaj tako .odločno zagovarjal in branil. i/xuolit#V f,*'l 'f ti ***# Mm o kartelih v Kaj se krije izza fl\b e ra lističu^ (gospodarske politiko* Ifl J 11/1*1 I *v Sbo/nsje o lede stnn/jenih prrl- 1/lada Miluukoviu /ooiiu. Konec marca in v začetl^tf irila se je v zapadrtonem- «m zveznem parlsmentu ve«' , ■ ,*«s?,«t i lllJTUtt i la diskusija o vladnem za- izre »e » temi zakoni trS'«ill Zadnji pozdravi tržaških izseljencev, ki so v soboto odpluli z ladjo iFlaminios v Avstralijo, ker Jim Trst ni dal kruh«... konskem predlogu proti omejitvi konkurence, t. j. o! zakonu o kartelih. Diskusija Je bl-zanimiva z mnogih plati, zlasti glede notranjih političnih odnosov in sil ter sprer memb, ki so v tčm pogledu nastale v poslednjih letih, Ovnutek zakona, o katerem se je diskutiralo, je vlada predložila že aprila leta 1952, torej ravno pred tremi leti. Od takrat je ta zakon šel sko-z' proceduro zakonodajnega stroja, ki je v primeru tega zakona bila zelo zamotana in počasna, kljub temu da drugi primeri dokazujejo, da more biti izredno hitra in učinkovita, kakor je to bilo s pariškimi sporazumi in kakor bo verjetno z mnogimi drugimi zakoni, ki jih bodo predložili v zvezi s temi dogovori. Izkazalo se je, da to dejstvo samo — namreč hitrost pri sprejemanju zakonov — ni odvisno teliko in izključno od meha-rizma zakonodajnega s-troja, pač pa od značaja zakonov za katere gre, od koristi, na ka- JE MOŽNO ŽIVLJENJE NA DRUGIH PLANETIH? _ ________^——————Baa——————— Ugotovitve ruskih znanstvenikov na lanskoletnem kongresu bi lahko kori-stile tudi znanstvenikom drugih dežel - Teorije o živih bitjih tudi na Luni , .. „ -»•/ rt_ n ribala in od nekod izi Po nijnSveiSilJ 'teprfjah - jjf bivalci zatekli v podzemlje, iskovanja so pokazala, da Lu- 2* in .»toletja se »ovorl o nM «ap hej j celo Venerina površina v:a pod vo- da bi se zavarovali pred noč* nin svet ni popolnoma mrtev Že jih iavonztM|...-Ml namenuv, idspr.iuum b ki jih nekatere družbene sku- Rerg-Erhardt. ljudeh, ki naj bi bili od časa do časa opazili neznane leteče predmete, ki so z velikansko brzino preleteli nebesno obzorje. Po ugotovitvah ameriškega astronoma Donalda Menzela sc prvič opazili tak leteči predmet že 1. 1646, pozneje SO «e opazili te nenavadne predmete h 1762 v Franciji, 1. 1870 v Angliji, 1. 1880 p« v Nemčiji. Taki pojavi so bili, po trditvah očividcev, ie pogostejši, ker pa sta bili tehnika in kultura v tistih časih še zaostali, je verjetnost teh poročil dvomljiva ih je bržkone šlo za navadne komete ali pa meteorje. Po zadnji svetovni vojni so poročila o »letečih krožnikih* še narasla. Poročila o teh neznanih predmetih pravijo, da se enkrat pojavljajo v obliki okroglih plošč, drugič [ja v db- iiki cigar. Na žalost moramo danee tu-iji,, ugotoviti, da v mnogih pri-merih piše tisk v, svojih poročilih o teh senzbcijžih žaradi gospodarskih dobiČkoiž. in Ha bi bile take novice' čim »bolj privlačne, si jih tudi izmišljujejo. In ,ne' samo! to, prišli »o tako dpleč, da objavljajo, tudi fotomontaže, ki nikakor.ne u-strezŠjb resnici. In veadar je*.večin« zn-an- fe1' ** Iriti*!* sa'' eiu, » tudi odpovedala na- K0“?rirca {Polovin.i, Npove a Se rnU Po,!0d,,a Ikodni« ol)iti primerno od-fet “‘J*-.?« te A se velj " ie pr.;s |hških pogodb, ki ven naše Zemlje,, morda e izven našega sončnega siste- ma. S tbm problemom jt kvari»l0| ie MfUk« w#t,‘jv‘lo, znanstvenikov. Razprtvljall so o tem tudi na lanskem kongresu ruskih tehnikov v Odesi Ugotovili so, da je največ možnosti za življenje bitij v našem sončnem sistemu na Veneri in Marsu. Več pa o tem niso dali v javnost, a u-pati je, da bodo rezultate svojih raziskovanj čimprej objavili, kar bo nedvomno olajšalo delo tudi znanstvenikom drugih narodnosti, ki se s tem problemom ukvarjajo. Oglejmo si, kakšne prilike nudita življenju planeta, katera omenjajo v svojem poročilu ruski znanstveniki. Venera je planet, ki ga p0‘ lje poznamo kot svetlo zvez* PreliMi''"'"1 1° določaj vladni kompromis' po ,e(j ns itiri leta, podaljša Ust )(.tanjeni kompromisu na b« jn z» spolovinske pogod- he p0 na osem let za najem pngodb° veljavnost novih V|»dni tPa’ ki i° Je prejšnji devet i, mpr°mis določal na h« rtv._et. za spolovinarje in »• 2 nr)na,s^ za najemnike. da|jja ov'm kompromisom po-Ve in Pa petnajst let za pr-IC. T^jL 0si2rnpajjs't let za dru-ti.u V tem primeru pa ne •»m 8/'»dniku, ki bi po Udbo Z,oll-iu odpovedal po-fkodni« .6?t' P'k*kršne od-Ini, c f.ji (Prejšnji kompro-Višipj i °'0č»l odškodnino v bi* v *tne najemnine, oziro-Uleža ^ r)ost‘ gospodarskega Pri spolovinških pogod-Viaj • *loni n' »Krami program, ki Proibisu nPsprpiem,j'vem kom-b*l o,1!..2 liberalci, je razgi-■ianske' I,lonske množice itali-V tet kmečkega ljudstva bift včerajšnjega dne <'o U*tn»° Vspb Italiji velike pro-dirje .'»»»nifestacije spolovi-’n kmečkih delavcev, ZDA 55 milijonov *vlomob'lov V ?h» *vtom ‘majo 55 milijonov vih z °*sllov. Statistiki so sesta torjj-*,.?° st»nje ameriške mo-n,božirJe pose'5®n račun. Po. »vtniv. a° Povprečno dolžino bsebnin 518 m s številom izrjč,. »vtomobilov in tako »metišklh rta bi biIa kolona lov z ? °sebnih avtomobi- gim rtm ",ali drug za dru-*a 2811.000 kilometi'ov. a» plaoela .v‘1« nčnega TfSTema ati pd izven tega sistema. Priznati moramo, da so bit4 ja, ki te predmete izdelujejo 'in vodijo, na višji razvojni, ---* “bsurdd so stopnji kot mi. Skoraj absur no bi bjlo misliti, da sM lesa tajn< ali Rusov ta te-j iesa” tajno orožje Američanovi Ce torej ti stroji niso izdfj lek uma in rok navadnega smrtnika, potem lahko; sklepa- (/o, ki ji zvečer pravimo Večernica, zjutraj pa Danica. Venera je drugi planet našega sončnega siftema najbliže Soncu. Oddaljen je 108 milijonov km od Sonca in 41 milijonov 500.000 km od nase Zemlie. Venerina rotacija o-toh osi je taka. da je proti Soncu obrnjena vedno ista stran kar ima za posledico. da ni’ letnih časov in se ne izmenjujeta noč in dan. Na eni strani imamo vedno dan in }7e- doseže tam temperatura do 1 100 stopinj C, na drugi strani > pa večno noč z večnim ledom, v pasu med tema dvema conama pa razsajajo rilni viharji s fantastično silo in brzino, id dvigajo prah in ustvarjajo neprozorno atmosfero, sestavljeno večinoma iz ogljikovega dioksida in .vodne pare, malo pa je svobodnega kisika. Prvi, ki je ugotovil, da ima Venera atmosfero, je bil astronom Lomonošov 1, 1761; to je opazil v trenutku, ko je Venera prišla pred Sonce Kratke zanimivosti J sa! V Guatemala Citvju so Ine-l jo. Jn tako so pod imenom .ca večera neznanciSuStie^ Mart-bllihe Marne pokopali n d* n 8 delavcev nekoč bili det' u®0t°v'li, kakšni so goji "Vn> in življenjski po-letjih ‘ Vcev v zaHnjih deset-če! dan'J’U*P,,a stoletja, je za-'»ti Narodni muzej zbi- v**h strme'" v 8Ur'h dfilavcev. V'b Usnehii, Poročilu o pr-na uspehih te akcije ji' reče- min* Že 3(ZSla!° mUZ<>jU Sp°’ •bed ni,«, , »larih delavcev, Urei»jo nn J0() iensk- Spomine Pot^ pa trn Kicih in ,,rokah' Pr°d4iU, do znanstveno kega večera neznanci lili ljubljenca množic, eneg najboljših guatcmalskin nogo metašev Andradeja. Policija preiskuj«? možnost. da 'H Andradeja odstranili pripad-' niki konknrenčnega kluba iz. mesta, da bi tako oslabili nje-| govo moštvo, ki se prav s svojim mestnim rivalom bori Za prvo mesto v državnem'prvenstvu. Ponekod se pač zadovoljijo s podkupninami in podobnimi sredstvi, v Guate-mali pa so bolj koreniti in se lotijo kar orožja. • • s Dva profesorja z univerze v Tokiu in Osaki sta poiskala in proučila 600 Starih japonskih medicinskih receptov. Pri tem sta ugotovila, da so posamezni recepti stari že 1200 let in da so japonski zdravniki že v tedanjih časih dosegli velike uspehe. Ze takrat so bili zdravniki posameznih dežel medsebojno povezani, kajti posamezni recepti iz novejšega časa, katerih sestavo so kot strokovno tajnost varovali, so izvirali iz drugih azijskih dežel in celo iz rimskega cesarstva. Tgkrat so na Japonskem imeli nekakšno centrajno lekarno, kjer so hranili vsa znana zdravila tedanjega japonskega cesarstva. Mprcelline Marne se je pred kratkim sprehajala po Bou-lognskem gozdu v Parizu, ko jo je nenadoma ustavil stražnik tn ji rekel; «Kaj pa delate tu? Saj ste že pred tremi dnevi utonili in vas vprav zclajle pokopavajo*. Lahko si mislimo, kako je Marcelline ostala presenečena, ko je zvedela da so pred dnevi potegnili iz Seine truplo približno 50 let stare ženske v katerem sta njen brat in sestra spoznala njo, ki so j‘b že več dni pogrešali. Ohlasti so odločile, naj utopljenko pokoplje- ko drugo žensko. # # * Pred kratkim se je v Turčiji dogodil zelo zanimiv napad na neki avtobus. Napad.'e izvršila jata štorkelj. Bilo je to nekje blizu Smirne. Avtobus je naglo vozil po cesti in je bil poln potnikov. Nenadoma se je nanj spustila jata pobesnelih štorkelj. Za čele so udarjati s kljuni po avtobusnih sipah, posebno po oni pred šoferjem, ki se je kmalu zdrobila. Pri tem so s kljuni ranile šoferja v vrat. Navzlic temu je bil ta tako priseben, da je avto še v času ustavil, tako da ni prišlo do večje nesreče. V borbo so posegli tudi potniki, ki so štorkljam preprečili da niso vdrle v notranjost avtobusa. Pred razbita okna so postavili svoje kovčke in junaško odbijali njihove napade. Thomas Parker in \Villiam 0'Day sta bila dva majhna komaj petletna dečka iz Bostona, ki Sta pred kratkim svojo radovednost plačala življenjem. Nedaleč od hiše kjer sta stanovala, je livada po kateri je bilo razmetano večje število starih hladilhi' kov; lastniki jih niso več rabili, ker so si nabavili nove, modernejše. Zaradi tega so mnogi imenovali to livado tudi »pokopališče hladilnikov* Nekega dne, ko sta se dečka tu igrala, sta naletela na hladilnik. ki se jima je zde vreden ogleda. Stopila -tu vanj in zaprla vrata za sabo Toda vrat zatem nista več znala odpreti. Klicala sta na pomoč, toda zaman, nihče ju ni Cul. Sele zvečer.' ko -e nista vrnila domov, so njuni starši obvestili policijo. Tod tudi policija ju ni mogla naj ti. Našel ju le čez nekui -In neki brezdomec, ki je v istem hladilniku nameraval prenočiti, tod« bila sta že mrtva doV kar d/i mislitirTfS njo na tem pjanetu obstaja. To življenje bo verjetno tv za> lo primitivnem stanju, , v takem stšnju, ko*'je1 biR> na na-* ši Zemlji pred kako milijardo let. To se pravi, da bo komaj na prvih stopnjah svoje evolucije. Drugi planet,, ki je našemu zelo podoben, je Mars. Mars je nekaj manjši od Zemlje, i-ma pa z njo precej sličnosti Predvsem moramo omeniti izmenjavo letnih časov, 24-Urno rotacijo okoli osi, gostoto, mase v primeri z vodo in ledenimi kapi na tečajih. Atmosfera, ki obdaja Mars, je zelo prozorna. kar omogoča, da si lali-ko podrobneje ogledamo njegovo površino. V Marsovi atmosferi namreč ni oblakov, zračni pritisk je tam dvajsetkrat manjši kot pri nas. Atmosfera je sestavljena samo iz dušika in tako imenovanih plemenitih plinov, ki imajo to laitnost, da se ne družijo med sabo. Čeprav na Marsu ni vd-de je, kot smo že prčj omenili na nekaterih krajih led. Ledeni kapi na polih dosežeta okoli 10,OOO.OOt) kvadratnih kilometrov površine. Dognali so, da sestojita ti kapi iz kristalizirane vode. V poletnem času se ti kapi zmanjšata, kar je nekatere privedlo do mišljenja, da ta led prehaja direktno iz trdnega stanja v plinasto po znanem kerai^npn* procesu sublimaciji, to je. brez kisika in., ozona (.kisika V a-tomskem stanju), je pa vendarle v gornjjh plastmi, y ,yi- šini okoli 15 km. nekak zaščitni sloj, kS filtrrvi ultravio* letne žarke. Mars je povprečno oddaljen od Sonca okoli 228,000.000 km. Ta oddaljenost pa se veča ali manjša, kar je odvisno od točke, kjer te planet nahaju v svoji rotaciji okoli Sbnca. Iz-tega sledi, da je podnebje slabše kakor nH Zemlji. V *-kvatorialnem področju doseže temperatura do »25 stopinj C nad ničlo, medtem ko pade v polarnih področjih do 100 st. C pod ničlo. Astronomi so imeli lani priliko opazovali ta planet v oddaljenosti 56 milijonov km od naše Zemlje, kar se dogaja v presledkih vsakih 15 let. Na Marsovi površini so opazili talne pege, svetle in rdečkaste barve, druge pa temne in modre, kar je dalo prvotno misliti, da so prve kontinenti, druge pa morja. Danes pa so ugotovili, da svetle pege predstavljajo puščave, pokrite z drobnim peskom rdečkaste barve. O temnih pegah pa menijo, da so verjetno v zvezi s tajanjem polarnega ledu. Proti koncu prejšnjega stoletja je Italijan G. Schiaparel-h prvi pričel raziskovati znane Marsove kanale, ki i-e vijejo po svetlih površinah. Na mestih, kjer se črte sekajo, so opazili rdečkaste točke. Fantazija nekaterih astronomov je dala sledeči rezultat; ker so na Marsu verjetno inteligentna1 bitja, so ta zgradila kanale, da bi racionalno izkoriščala' vodo, kjer še pa ti kanali sekajo, to zgradila mesta rdečkaste točke. Tega mnenja niso vsi in so drugi izjavili, da ti kanali niso nič' več in nič manj kot navadna optična prevara. Kaj pa v resni ci so, je težko ugotoviti. Povrnimo se k naši temi: bi bilo mogoče življenje na Marsu? Tudi tu si teze nasprotujejo; nekaj pa je gotovo; večina živih bitij, ki živg na Zemlji, bi na Marsu pomrla. Nekaiera pa bi se kljub pomembnim razlikam znašla in med temi je lahko tudi človek, seveda opremljen z zaščitnimi sredstvi. Trdijo tudi. da je civilizacija na Marsu na zelo visoki stopnji in da so bile tam nekoč take življenjske razmere, kot so danes pri nas. Ker pa se je planet ohlajal in je podnebje postajalo čedalje bolj neugodno, bi se dalo predpostaviti, da s-o se Marsovi pre- nini mrazom, ki vlada na po-vrsfrv Ni pa verjetno, da bi bilo življenje možno na velikih planetih kot so Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton, ki s0 zelo oddaljeni od Sonca. Možno Ra b'i bilo življčnje na pla-nčt-u Merkurju, k? je najbliže Soncu. Ker vlada tam visoka temperatura, bi morala .biti zgradba organizma drugačna kot pri nis.1 Čeprav aštropomske knjige' pišejo, da je svet na našem' satelitu —* Luni popolnoma brez življenja, je ameriški a-stronom Kenneth Heuer v svoji knjigi, katero' je, pohvalil sam Einstein, to .zanikal in pravi, da bi bilo možnu bi,va-; tudi živčmu bitju, čeprav vemo, na na tem -at šil tu zraka in vode ni. Novejša raz Lunina površina se namreč polagoma spreminja. Tu predvsem mislijo na črne lise, ki menjavajo svoj položaj, pri čemer gre morda za večje skupine žuželk, ki pa si jih ne moremo zamisliti kot podobne našim. Kaj je v tem resnice, nam bodo povedali bodoči a-stronavti. Tudi če bi predpovtavljali, da v našem sončnem sistemu življenja ni, je to brez dvoma mogoče na kakem planetu v orugih sončnih sistemih. Saj je samo v ozvezdju Rimske ceste okoli 50 milijonov sončnih sistemov, v vesoljstvu pa je tekih ozvezdij brezmejno. Senčni sistemi imajo več ali manj enako starost, iz česar se da sklepati, da se tudi drugod vrši življenje v istem ritmu kot pri nas. M. B. (tWWW»čvl B**:«-**) Novi jugoslovanski poslanik v Etiopiji Dušan Kveder na beograjskem letališču tik pred odhodom na novo službeno mesto pin*, žeje* doječi * njimi itd. V ten treh letih je prvofhi ia-kotpiki osnutek, utj-iscl |Vtlik« Spremembe, ki oaražajo temelju*. teiydcrtce, m, .»pn-nunji-: bo v razvoju nemškegd gosp,--finMtva, v »meri yftdno vpčae koncentracije in centralizacije kapitala, obnove starih koncernov in monopolov in v-e (večjega in izrazitejšega opuščanja določenih demokratskih tendenc, ki »o se pojavil* v povojnem razdobju. Za ta proces je značilno tudi nastajanje vedno večjega protislovja »ned razvojnimi tendencami nemškega gospodarstva in u-jadno ekonomsko politiko, ki jo prikazujejo kot liberalistično. Dejansko se ta liberalistična ekonomska politika — tako kot so jo bili formulirali v začetku in kakor se še (danes formulira — vedno bolj »educira na negotovo in nedoločeno, zelo zmešano teoretsko platformo, medtem ko se njena praksa v glavnem prilagaja konkretnim razvojnim tendencam. To protislovje se je moglo opaziti najbolje ob priliki se-anje diskusije ali bolje — v oložaju, v katerem se je imel zagovornik te politike, mi-'hister gospodarstva Erhardt. Prvotni zakonski osnutek j* izhajal iz »načela« prepovedi kartelov, dopuščajoč nekatere izjeme, ki bi jih odobrila in nadzorovala pristojna oblast. V prvem členu zakona je bilo rečeno: »Dopotiore, lei jih podjetja »klepojo zaradi dose-pr skupnih ciljev, sporazumi združenja podjetttikop niso jneljavni, če z omejitvijo konkurenc* vplivajo na proizvodnjo ali na odnose trn tržišču blaga in uslug.s Izjeme od tega so bile predvidene za naslednje primere: kadar pride do začasnega upadanja realizacije, kadar gre za sporazume, ki se nanašajo na normiranje; tipizacijo in racionalizacijo ali ka-dar gre za spora- e ume, za kritje zunanjetrgo-inskih obveznosti — zlasti ■ stališča zagotovitve izvoza in enakih konkurenčnih pogojev % drugimi partnerji na svetovnem tržišču. Taka formulacija ni ustrezala stališču, zahtevam in interesom zveze nemške industrije. Ne moremo reči, da je o-pa ustrezala tudi koristim o-nih skupin, ki jih je baje želela zaščititi, kakor na primer delavcem. potrošnikom, malim podjetjem itd. Industrijski krogi — oziroma ljudje kii imajo po besedah socialističnega poslanca Koe-nigsvvaterja »močan upliv »in sestav • •parlamenta, zlasti t pomočjo finansiranja volitev«, *,) takoj stopili v akcijo. Prvi vpliv se je čutil že v zvez-hem svetu, ko je ta v maju preteklega leta vrnil parlamentu zakonski osnutek z velikim številom popravkov, Ki so predstavljali nadaljnje oo-plitvenje prvotnih določb. Namesto predvidenih treh izjem, je zvezni svet zahteval izjeme za šest oblik sporazuma, de-jarisko še bolj zapleteno m manj učinkovito proceduro. Vlada sama. ko je razpravlja-a o predlaganih spremembah, je izjavila, da te pomenijo Slabljenje »načela prepovedi, da skušajo najti «kompromis med načelom prepovedi in načelom odobravanja» itd., vendar pa je nekatere predloge osvojila. Toda s tem še niso Jiili zadovoljeni interesi industrije, medtem ko šo bili interesi ostalih skupin — potrošnikov, še bolj ogroženi. Od strani industrije je nato »ledila nova akcija, v katero so vpregli politične sile, poklicne organizacije, tisk itd. Rezultati te akcije zveze nemške industrije so se pokazali iz uradnega poročila ministrstva za gospodarstvo, objav-Jjenega 18, oktobra 1954, kjer je bilo rečeno: »V ministrstvi ia gospodarstvo so se podili razgovori o zakonu o kartelih med zveznim ministrom 2a gospodarstvo, prof. Erhard-Stom in predsednikom zveze •nemške industrije Fritzom Brrgom. Predmet razgovora »e •Mio poročilo delovnega odbora o tem zakonu... V skupno izdelanem poročilu je prišlo do daljnosežnega zbližn-nja v stališčih. Zvezni minister prof, Erhardt in pred sed-»tik Berp sta sprejela z zadovoljstvom rezultate tega posvetovanja in izrazila svoje Erbardt-Bcig ali |pesnika jn pisatelja Ivana Al erg-Erhardt. Zaradi tega in zaradi | sprejetja nekaterih iRbedlhiov’ zv*zWsi sveta, se 'iji. Jibera-m onskega predloga: m-» i* -tj ISitliCT' Mm&K IVAN ALBREHT DMKL V četrtek so v LljuMjMi pokopali slovenskega literata, Kakor javlja Associeted Press, Evropa skupno s Sovjetsko žvezo m ostalimi državami njenega področja tekmuje čedalje ostreje z ZDA v trgovanju z latins-k riko. Vse to področj Južni Ameriki blago jih čenah in celo s primernejšimi poboji glede kreditiranja. V zadnjem času čedalje bolj narašča delež, ki ga ima sovjetski blok v južnoameriških tržiščih. Po drugi svetovni vojni so1 ZDA prevzele skoraj Vsa tržišča, ki so nekoč pripadala Evropi. Po letu 1948 pa so se začele evropske države vračati ha svoja tradicionalna tržišča in ponovno prevzemati že izgubljene položaje. V letih 1951 do 1953 se je delež evropskega «izvoza v južnoameriške države skoraj izenačil z ameriškim. Točne številke za leto 1954 še niso znane,, vendar vsi znaki govore, da se dosedanja tendenca nadaljuje. Prodaja evropskih električnih, naprav, električnih generatorjev in električnih motorjev se stalno veča ha raČlin ameriškd prodaje. Isto velja tudi za evropski izvoz strojčv za proizvodnjo papirja, za lesno industrijo in nekaj drugih tovrstnih naprav, ki se je povečal za dvakrat v teku zadnjih treh let, GUSPODARKKH VRSTI apje diskusije; znašel b'tuni s‘*fn v čudežnem položaju. V resnici niti prvič in verjetno niti zadnjič. Toda, kakor se j* to doslej dogaia-1., — tudi v primeru, kadar je na temelju tridnevnega potovanja skozi našo deželo dajal »kompetentne« ocene o našem gospodarstvu — je tudi to pot bil kriv tisk, davi je šlo za uradno poročilo. Toda ni samo to poročilo predstavljalo nesrečo za gospoda Erhardta. On je imel še večjo »nesrečo« v tem, da je s svojih liberalističnih pozicij moral braniti zakonski predlog. v katerem se je formulacija o prepovedi kartelov sedaj zdela povsem drugače. Protislovni položaj, v katerem >e je znašel, je bil dejansko samo navidezen, Na to na-videz.nost kaže tudi njego* sporazum z Bergom, predsednikom zveze nemške industrije. ko je pristal na stavljene predloge. In ti predlogi, kolikor nam je do sedaj znano, so šli z« tem. da se število izjem poveča na 14 vrst sporazumov-kartelov. Iz tega zornega kota so njčgpve teze o ((svobodnem in sčctblhebi tržnem gospodar-stvu«; o tem, da sistem, tržnega gospodarstva temelji n» svobodi in zvobnginem giba*-njti d» }a svoboda ne srn* biti omejevana s privatnimi dogovori; da »e on* zavaruj* * svobodnim d«lovanjem tržišča in »Vftttodnfth forrtitrknjem cen irf s konkurenco kot o-snovnim elementom demokratične gospodarske ureditve; da država ne sme dovoliti, da karteli gospodarijo * mehanizmom tržišča; da so karteli tu-a telesa v sistemu tržnega gospodarstva in temu podobno predstavljale disonanco v odnosu na dejansko stanje nemškega gospodarstva in e-konomske politike. Brani se načelo prepovedi kartelov, medtem ko je zakon že v prvi, a prav gotovo v nadaljnjih variantah odpiral vedno bolj na široko vrata kartelom. Stremeli »o za svobodno konkurenco, šlo pa i* je mimo vsega tega. kar se je zgodilo in se dogaja v procesu organizacije nemškega gospodarstva, predvsem industrije, kljub temu da gre za vedno večje o-mejevanje konkurence. Nastopalo s e je proti kartelom in njihovim poskusom, da zagospodarili) nad tržiščem, medtem ko se je zanemarila kartelska praksa širokega obsega, začenši od -industrije premoga in jekla, pa do predelovalne industrije. Res je sicer, da se ta praksa danes ne javlja več v obliki kartelskih sporazumov s konvencionalnimi kaznimi in podobnim, ampak v novih oblikah, ki so postale prikladnejše in učinkovitejše ,n za katere je manj nevarnosti, da bi postal« predmet zakon,-kega posega, da bi jih o-nemogoeili, dokler gre za »svobodno«' in »liberalistično« gospodarstvo. Shakespeare slepar? Ameriški književni kritik Calvin Hoffman, ki uporno zastopa že znano, pa čeprav odklonjeno teorijo, da Shakespeare ni pisal del, ki .'-o kot njegova stopila v svetovno zgodovino, trdi, da more danes to teorijo tudi dokazati. Se v tem mesecu bo Hoffman odšel v Veliko Butaruio. da bi tam v mgltrh diestcu Chis-lehurstu v Kentu odkopal grob sira Thomasa tValsingha-ma, ki je živel v Shakespearovi dobi. Po Hoffmanovih trditvah je skupno r posmrtnini1 ostanki te znane in tedhj ugledne osebnosti bil zakopan tudi svinčen zaboj z rokopisi, ki dokazujejo, da je dela. ki jih poznamo kot Shakespearova, dejtnsko napisal Christo-pher Marlowe. Hoffman zatrjuje, da je ta pisatelj, ki je prav tako zavzemal vidnejše mesto v angleški književnosti, hkrati pa ostal v senci velikega Shakespeare« ni umor-t... nos r, I* i t i tri na Ir«. brebta. Ivan Albreht se je rodil 7. maja 18S3 v Hotedršici pri Logatcu kot deveti otrok kmečke družine pri Gregorjevih, ime. ki ga je sprejel kot psevdonim za svoje prve pesmice -v slovenskih mladinskih listih. Mati, po sorodstvenih vezeh povezana z nekaterimi slovenskimi pisatelji tega okoliša, nihajočega med ostrino socialistične rudarske Idrije in trdo kraško preprostostjo slovenskega kmeta, mu je razgibal« fantazijo s pripovedovanjem pravljic. Študij na gimnaziji v Ljubljani mu je omogočil stik z raznimi literarnimi študentovskimi šolami. Nadaljnje objave v sodobnih slovenskih revijah so mu vzdele glas na-depolnega pesnika in kot tak je tik pred prvo svetovno vojno postal ljubljenec Ivana Cankarja. Prva vojna je zavrla njegov duševni razvoj v okviru do-sihmal navadnega razvoja slovenskega pesnika, ga pahnil* v trdi stik z življenjem kot avstrijskega vojščaka, borca na koroški fronti in slovenskega propagandista v obdobju koroškega plebiscita. Preizkušajoč svoje neenakomerne sile v boju za vsakdanji kruh se je Ivan Albreht po tvegani opustitvi uradniških zaposlitev odločil za življenje elo-vetiskega literata brez stalne namestitve, s čimer je postalo njegovo življenje in življenj* njegove družine dokument svoje dobe in bede med literarnim životarjenjem in *rdi-to silo predvojne družbene u-reditve. Ta obdobje Albrehtovega življenja obeležujejo številna iz-danja njegovih slovstvenih izdelkov, s katerimi se je skušal po mladostnih poizkusih uveljaviti kot literat in čl(* vek v neenakem boju za življenjsko najbolj osnovne prvine. Med drugo vojno ga j* okupator kot prevratnika pahnil v ječo, ga sodil in ohsodil na smrt. Po izrednem okupatorjevem sodišču redno na smrt obsojeni slovenski literat je bil sicer pomiloščen na 20 let ječe. vse te hude življenjske preizkušnje, ki Albrehtu niso vzele veselja do življenja, pa so omajale njegovo telesno odgovornost, potem ko so mu že prej domala izpile sok njegove oblikovalne in izrazne tvornosti. Ivan Albreha je bil v času svojih prvih slovstveno oblikovalnih let pred prvo svetovno vojno in neposredno po njej nedvomno pod vplivom Slovenske Moderne in nič manj pod vplivom življenjske bohemske neposrednosti njenega voditelja Ivana Cankarja. Ko je Albreht za Malešev zbornik «Podoba Ivana Cankarja« napisal svoje spomine na Cankarja, je skušal to obdobje svojega življenja še zlasti podčrtati z opisom bohemskih navad in razvad ter nedoločnega »hrepenenja« ki je pn črkah Cankarjevih knjig v neopredeljivi obliki obvladovalo vso duševnost vplivu na ‘o struno ubranih Cankarjevih del podvržene mladine. To bolno hrepenenje je nosil Albreht s seboj vse svoje življenje in ga je zato obvladovalo pri njegovih odločitvah: v boju z življenjem se je temu že vnaprej vdajal, ne da bi znal preceniti svoje aile in možnosti svojih življenjskih odpornih neposrednosti. To Albrehtovo notranje razpoloženj* jr do nek-* mere izražala vsa njegova slovstvena delavnost, pri kateri ie bila publicistična in časnikarska le izjema. Nedvomno ni Ivan Albreht v svojih delih prinesel nič takega. da bi ga moglo kakorkoli oovzdigniti nad slovstvene nosežke literatov ob Slovenski Moderni. Vendar pa so bila njegova prva noveli-stična dela. ki jim je dala snov povečini prva vojna, taka, da so nakazovala prehod k psihološki noveli (mislimo na njegovo prvo novelistično zbirko »Malenkos'-v'. V tej smeri Ivan Albreht svoje pripo- M Ar) ISA rurlseiAnecIl - • « IUVJU tvn e z ZDA t . »ko Umr-Ldf'™ ■« J* jčje fudijprav .. ? O po|i.ž-t,m»Plsal z« ; s prime- s0 se p iz,voz, vitih ZDA in^ »Kan približno 44 odl-pokaJ?ali tudi ,ta- ponci, ki so postali največji izvozniki tekstilnih strojev. Posebno prihaja do izraza francoska gospodarska politika v Kolumbiji in Peruju, kamor je začela vlagati precej svojih sredstev s tern, da daje kredit* tema dvema državama za gradnjo težke industrije. Nekaj podobnega se dogaja z Nemčijo v Mehiki, Argentini in Braziliji. Med ostalimi evropskimi državami so se pojavile na južnoameriškem tržišču kot tekmeci ZDA in Kanade poleg že omenjenih držav še posebno SZ. Italija, Švedska in Švica. ZDA p* so še vedno ostale v Južni Ameriki kot največji izvoznik avt')-mobilov, poljedelskih strojev in naprav za vrtanje naftnih vrelcev. * * * V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Zapadna Nemčija izdelala za 25 odstotkov več jekla kot v isteni obdobju lanskega leta. Do 80. junija letos so v Zapadni Nemčiji izdelali 10,280.000 ton na 7,930.000 ton v istem obdobju letos. i * • » Kot je izjavil zapadnonem-iki minister poljedelstva Hein-rich Lippke, bo v prihodnji pomladi šlo v Zapadno Nemčijo okoli 10.000 italijansk-h delavcev, ki se bodo zaposlili kot poljedelski težaki na velikih posestvin v Zapadni Nemčiji. • * * Po zadnjih statističnih podatkih irrta Avstrija naslednje število motornih vozil: 271.799 motornih koles, 48.146 traktorjev. 219.395 tovornih in osebnih! avtomobilov. Število osebnih avtomobilov se je v enem letu povečalo za 33.000; število motornih koles pa se je povečalo za 55.000 *. * * Jugoslavija bo pristopila k svetovni konvenciji o kontroli vina. Ta konvencija strogo prepoveduje ponarejanje vina in obvezuje izvoznike na fitopatološko kontrolo izvoznega blaga. Predlog za pristop k tej konvenciji je dala Zvezna zunanjetrgovinska zbornica v Beogradu, Pl Hoffmanovem mnenju je Marlowe pobegnil iz Anglije, ker se -je bal., d* n« bo obsojen kot krivoverec. Iz Španije je pošiljal svoje rokopise Walsinghamu, ki je bil njegov prijatelj in mecen. Walsin-gham je tedaj — kot zatrjuje ameriški književni kritik — najel tretjerazrednega igralca in pustolovca Williama Shake-spearea, da bi prevzel nase odgovornost za izdajanje teh del. Hoffman, ki je prebil mnogo let v proučevanju spisov iz Shakespearove dobe, trdi, da je tudi poprsje, ki j* razstavljeno v Strattsfordu dejansko potvorba. Hoffman bo še to poletje objavil knjigo o Shakespearovem življenju, v kateri bo branil teorijo, da je bil Shakespeare slepar. Tudi če mu njegov podvig ne bo uspel, tudi če n* bo dokazal ničesar (kar je zelo verjetno), si je Hoffman napravil dovolj močno reklamo za svojo knjigo o Shakespearovem življenju, ki bo izila v kratkem. vedne nadarjenosti ni razvil in ne docela preizkusil, temveč je hitel razvijati golo fabuli-stiko. kakor se mu je ponujala ob snovi njegovih kmečkih zgodb in založniški potrebi naših kniiževnih bratovščin. Mogel bi se uveljaviti kot ljudski pisatelj ne glede na njegove poizkuse v verzih, med katerimi bodo morda vzbudili nekateri pozornost. kolikor so bili namenjeni mlačni. Morda je to bilo ne dovolj izkoriščeno področje pesnikove delavnosti, če u-poštevanio. da je njegova mladinska spevoigra »Sirota Jerica«. ki ji je glasbo prispeval Emil Adamič, doživela izredno veliko število uprizoritev in je po njih pomenila neko poživitev gledališča za otroke med Slovenci. Okoli 24 knjižic, ki jih je, Ivan Albreht napisal, lzpriču-je pisateljevo živo delavnost, ki jo je skušal z neznatno srečo in nesrečno roko razširiti tudi na delo založniškega izda-jateljstva. Njegov poizkus t zalozbo »Vigred«, v kateri naj bi bila začela izhajati tudi prva slovenska filozofska revija, m uspel, dasi je nastopil z njim pred letom 1958 (letom reorganizacije slovenskega založništva), ker pač se ni znal prilagoditi svoje metode zapuščenemu slovenskemu knjižne-mu trgu, teh let. Njegovi po-navaden — zne^i Pnskusi (»Lepa Vida«, »Slovenska knjiga«) so dokazovali, da se pač ni mogel več uveljaviti, ker je bil taisti tr* za to metodo že prenasičen. Zato so tudi Albrehtovi založniški poizkusi minili brez posebnega. vidnega vpliva za slovenski knjižni trg in hkrati ne za zboljšanje pisateljevih življenjskih pogojev. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK KMKTJli ZAI/ilKflVANCI Šli Hillil) UKAJU IVA /.MKAVIVIŠUU POMllfi TOUR DO MARSEILLA IN AVIGNONA - X. IN XI. ETAPA OD REKE DO BOVCA - PO HRVATSKI IN SLOVENIJI Spregovoril je Louison Bobet z zmago na Ventouxu in Avignonu | seillu le »e »8 dirkačev (od I 180 v začetku!). Med tistimi, I ki jih ni več na startu, je j tudi Spanec Alomar, ki je bil v nedeljo drugi, ki ga močno boli koleno. Današnja etapa je srednje dolga, toda voziti je treba čez Mont Ven-1oux, vzpetino, ki ji j* prisojena I, kategorija. Manjše ikupinice, ki so se naredile kmalu po startu, se združijo v nekoliko večjo skupino 28 dirkačev, med katerimi so vsi asi. Pri 82. km imajo dobro minuto prednosti pred glavno skupino, toda kmalu jih dohite še drugi. Pozneje zbeži Francoz Siguen-za (Ile de France), ki si pribori nekaj prednosti. Pri 99. km je ta prednost narasla na 5’23”, toda pozneje ga dohite Kuebler, Geminiani in Scodeller. Ko se začne cesta dvigati na Mont Ventoux, ga ti pustijo za seboj, vendar pa tudi Scodeller kmalu popusti. Pač pa se od skupine odtrgata L. Bobet in Bran-kart, ki sta 3 km pred vrhom ze sama na čelu vseh. Na vrhu je Bobet prvi 51” pred Hrankartom in 3’40" pred 'Astmo, Fornaro in Geminia-nijem. Pri 175. km je Bobet 2’2<)” pred Colettom, Astruo, Fornaro, Brankartom, (ki je dvakrat padel) ih Geminiani-jem, ki ima kmalu za tem defekt. Bobet vzdrži pred zasledovanjem in zmaga z 49” pred Brankartom, ki je v zadnjih metrih pustil za seboj Fornaro, Coletta in Astruo. Vrstni red na cilju XI. etape (Marseille - Avignon, 131 km); 1. Hobet S.42'32”; 2. Brankart S.43’21”; 3. Fornara S.43’27”; 4. Coletto i e.; J. Astrua 5.43’32”; S. VVagtmans 3.43’IS"; 7. R0I-land i. č.; 0. Vitetta i. t.; 9. Nolten S.4*'3I”; 1*. Geminiani; !I.Lauredi;12.Quenttn; 13.Gaui vsi s časom Noltena; 14. Pez-zi S.36'40”; 43. Fantini «.U'39"; 43. Giudici 1, č.; 44. Monti i. č.; «7. Benedetti 1.1»’«”; *»■ Ba-roz/i i. č. Odstopili so; Croci-Torti (Švica), Duppe (J.Z.), Malle-Jac (Fr,), Mitchell (V.B.), Krebs (V.B.), Walkowiak (SVC), Beisser (SVC). Splošna klasifikacija po XI. etapi; 1. A. Rolland 69.3304”; 2. D. Bobet 4’30"; 3. Fornara 6.13”; 4 Brankart ir41”; 3. Gaull 12’ 12”; f. Astrua 12'41”; 7. Vitetta 13'4C”; I. Geminiani l»’lf”; DANES VOLITVE V PODGORSKI PREDILNICI Skozi Novo Gorico so vozili tekmovalci jugoslov. Včeraj opoldne se je na ju* goslovanskem državnem blo-ku pri Rdeči hiši nabralo precej ljubiteljev športa, so kljub hudi vročini nestrpno čakali na prihod tekmovalcev kolesarske dirke z mednarod' no udeležbo «Po Hrvatski i* Sloveniji«. Kot je bilo najavljeno, bi morali kolesarji skozi Novo Gorico že ob 10. uri’ toda odšli so kasneje iz Kopra in zaradi tega tudi prišli dve uri kasneje v Novo Gorico, od koder so nadaljevali pot proti Bovcu, kjer se bodo en dan odpočili. Tudi n« italijanski strani državne moje se je zbralo nekaj ljubiteljev kolesarskega športa, k' so od daleč opazovali mimohod tekmovalcev jugoslovanskega «toura». KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA SLOVENSKO CONSKO N0G0MEIN0 LIGO Kokor v Tržiču in v SAFOG tako bodo tudi» podgorski predilnici delavci dosegli proizvodno nagrado, le če bodo enotni in bodo v notranjo komisijo izvolili delavskemu razredu predane ljudi Nova Gorica uspela Z zmago 5:1 so Goričani priborili vstop v consko ligo - Veliko navdušenje v Novi Gorici ontnvaral urtonn t. - *TA"ISLAV RENKO Tlslc* Tiskani« zavod ZTT • ttt LOUISON BOBET KIHU Šil 1! II h N.) Glavna karakteristika nedeljske etape je bila vročina. V ostalem je bila to etapa po počitku in take etape ne nudijo posebne borbe. V nasprotju s tem. kar bi človek pričakoval, so dirkači v etapah po počitku bolj leni — pravzaprav imajo bolj trde mišice — kot drugače. Na poti med Monacom in Marseillom je tudi hrib Esternel (313 m, III, kategorije), kjer je bil prvi Buchon-net, francoski pokrajinski kolesar. V Marseille pa sta privozila prva Lucien Lazarides in Španec Alomar. Niti prvi niti drugi nista prava brzinska kolesarja, vendar se je Lazarides le izkazal kot boljši spririter in zmagal. Vrstni red na cilju X. etape (Monaco - Marseille, 241 km); 1. I.azarides Lucien 6.43T2”; 2. Alomar 6.45’12”; 3. Buchon-net 6.46’36"; 4. Darrigade 6.49’ 53"; 5. VVagtmans i. č. 6. Ba-rozzt; 7. Stablinski S.MT7”; ». Van Est; 9. Fantini 6.51’34"; 10. Benedetti itd. Splošna klasifikacija po X. etapi: 1. Rolland 63’44’49”; 2. Fornara H’03”; 3. Bobet L. 11’33"; 4. Gaul 11’S3”; 5. Vitetta 13’ 36"; 6. Brankart 1603”; 7. A-strua I7’24"; ». Geminiani 1»’; 9 Mallejac 25T0”; 10. Clerici 23T9”. AVIGNONJE. 18. — Danes dopoldne je startalo v Mar- predvaja danes 19. t. m. ob 19.30 uri Llbertas film: Predvaja danes 19. t m. z začetkom ob 1«. uri barvni film V nedeljo so prvič dvolastniki lahko odšli na svoja /em j šča Po sporazumu med jugoslovanskimi in italijanskimi obmejnimi oblastmi so v nedeljo 17. t- m. italijanski in jugoslovanski kmetje dvolastniki lahko odšli na svoja polja, travnike in vinograde. To je bilo prvič, da so se tudi v nedeljo odprli prehodi za dvo- MANILA, 18. - ltalo Scor-tichini (srcdnjelahka kal.) je premagal s tehničnim k.o. v 8. rundi Marshalla Claytona iz New Orleansa in tako ohranil naslov prvaka Filipinov. TtcHNicotoit AN Tl P 0 DO Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru. Vladimir Bartol . MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI Naj je bila moja zbirka znamk še tako zelo nebogljena, sem vendarle porabil veliko časa in truda pri njenem urejanju. Tudi marsikatero vsaj trenutno koristnejše učenje sem s tem zanemaril, vendar moram priznati, da me pri takem zbiranju in ukvarjanju nista ne oče ne mama ovirala Ko sem v redu opravil domače naloge in se naučil na pamet berilo ali pesem, sem bil prost za svoje strasti in konjičke Zlasti oče, ki se nikoli ni nehal zanimati za moje pridobitve v metuljih, st je rad ogledal tudi moje napredovanje v zbiranju znamk, čeprav je bil uslužben na posti, ni imel r.ikoll opravka z znamkami in mi je le redkokdaj katero prinesel. Vendar je bilo že njegovo zanimanje, ki je bilo iskreno občutena radovednost, zame spodbudno. Pač pa Je imel v poštni službi kolego Slovenca, ki je bil ravnatelj neke postne po druznice v mestu in ki si Je z znamkami, katerih Je imel krasno zbirko, prislužil toliko, da je lahko kupil hčerkama odličen klavir. O tem Slovencu, po rodu s Kranjskega, ki je bil v Trstu očetu dober prijatelj, oziroma o njegovi rodbini, ki je prihajala pogostoma k Svetemu Ivanu k nam na obisk, bom spregovoril v nadaljevanju, ker smo bili zlasti mi otroci nekaj let tesno povezani z otroki te družine. da sem namreč neprestano v bolj ali manj tesnem in svežem stiku s citatelji. Nekateri so se obrnili s svojimi pritožbami in nasveti neposredno na uredništvo našega dnevnika; drugi so počastili mene s svojimi dopisi. Največ sodb sem slišal posredno ali neposredno ustno od čltateljev samih. Marsikaterega odstavka bi ne bil napisal tako, kakor sem ga, če bi ne bilo glasov teh prizadevnih čitateljev in marsikatero poglavje bi bilo celo izpadlo, če bi ne bil dobil od zunaj spodbude zanj. Celo to si upam trditi, da sem. gnan od ljubeznive in včasih manj ljubeznive kritike, razširil zgodovinski del tega spisa, ki so pravzaprav memoari, preko okvira prvotno začrtanega osnutka in se dal ponekod zavesti celo na stranpot Toda tudi tega ovinka mi ni žal. Priznati moram, da so me ti nasveti in te kritike prisilili, da sem svoje delo čimbolj poglobil in se temeljiteje ukvarjal z raznimi vprašanji, zlasti naše ožje zgodovine in našega lokalnega folklora in tako pridobil svojim osebnim spominom širšo podlago. Opazovanje zgodovinskih pojavov me je opozorilo na to, da izgubi marsikaj, kar se nam danes dozdeva vazno, v teku let in zgodovine svoj prvotni pomen in da danes zaman vzdihujemo po marsičem, kar bi zdaj potrebovali in kar nam ni bilo posredovano alt sploh ne storjeno, ker se takratnim sodobnikom ni zdelo ne važno ne pomembno. Schopenhauer pravi v nekem svojem opisu, da se nam o Shakespearu ni ohranila nobena avtentična podoba in tudi skoraj nikakj ziv- Ti spomini, ki imajo poleg neoporečne slabosti, da jih moram pisati sproti in da »o torej v bistvu sele koncept, vendarle neko doslej vsaj kar mene tic« neizpodbitno prednost, * -• j*, mit *•*