PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 194 (13.425) Trst, nedelja, 20. avgusta 1989 Na Vzhodu se svita MARKO VVALTRITSCH Na Vzhodu se svita. Wojciech Jaruzelski in Tadeusz Mazowiec-ki bosta v zgodovini Poljske zapisana kot protagonista. Jaruzelski, general, komunist, ki je pred osmimi leti izvedel vojaški udar, da bi obvaroval Poljsko pred kaosom — v katerega sta jo spravila za tiste čase še nepojmljiv pojav in akcija katoliškega opozicijskega sindikata Solidarnost — in brez dvoma tudi pred grozečim vdorom armad »bratskih« držav Varšavskega pakta, ki naj bi, po vzoru Češkoslovaške, ponovno vpostavile red, ter Mazowiecki, katoliški intelektualec, od vsega začetka med voditelji Solidarnosti, sta se domenila kako vnaprej voditi poljsko državo. Predsednik republike Jaruzelski je Mazovviec-kemu dal nalogo, da predseduje novi poljski vladi, potem ko je spodletel poskus, da bi vlado še vnaprej vodil pripadnik komunistične stranke. Prvič od oktobrske revolucije sem se dogaja, da nepartijec postane predsednik vlade v komunistični državi. V poljskem primeru stvari gredo še dlje. Mazovviec-ki je zastopnik ustavne opozicije dosedanjemu komunističnemu režimu, tiste opozicije, ki je na volitvah pokazala, da uživa med prebivalstvom največ podpore, pa čeprav ni sedanji volilni zakon dopustil, da bi se ta premoč v parlamentu pokazala v vsej svoji moči. Na Poljskem so komunisti prevzeli oblast takoj po vojni s pomočjo sovjetskih bajonetov. Sovjeti so za nekaj časa Poljakom celo vsilili svojega oficirja za predsednika vlade, maršala Roko-sovskega, ki je sicer bil poljskega porekla in se je za to priložnost iz sovjetskega državljana prelevil v Poljskega. V državi so obdržali nominalno demokracijo s tem, da so poleg komunistov v parlamentu bili tudi zastopniki drugih strank. Ti pa so bili le navadne lutke. Tako je bilo do pred nekaj dnevi. Po nepredvideni potezi voditelja Solidarnosti, ljudskega tribuna Walese, ki je predstavnike Kmečke in Demokratske stranke Pozval naj z njim sodelujejo v tem, da komuniste spravijo z oblasti, so lutke na mah postale ig-rQlec na odru. Tudi na Poljskem, še zlasti na ^oljskem, pa je demagogija eno, realnost drugo. Zaradi tega je bilo potrebno doseči kompromis. V vladi, ki jo bo vodil katoličan yfazowiecki, bodo tudi komunisti, *1 bodo obdržali pomembna ministrstva policije, vojske in najbrž di zunanjih zadev. Walesa je 'Ovjetom zagotovil, da si Solidar-. °st ne bo prizadevala za izstop J" Varšavskega pakta in za spre-embo sedanjega ravnotežja sil bvropi. Jq V-di se, da so v Moskvi sprejeli l Zagotovila. Upoštevajoč nekaj-kQn°.P°Htiko Gorbačova je to ne-t 1 čisto normalnega. Tudi zaradi skQ' ker v raznih krajih Sovjet-Sj,e zyeze prihajajo na dan z vso žalostjo več kot 70 let prisilno na °lčane zahteve posameznih ,fen nos,J' prihajajo do izraza ^ ,Q.ln spori, celo zahteve po Nacionalni nemiri tra-bkah 6 Ve<^ besa v baltskih repub-skih ' na Kavkazu, v musliman-SocLTPubIikah onkraj Urala. Do mih nemirov prihaja v vsej Nadaljevanje na 2. strani Voditelj Solidarnosti Geremek pozval delavce, naj prenehajo s stavkami Mazovviecki je novi šef vlade PZDP se sooča z notranjo krizo Upi in dvomi o učinkovitosti bodoče vlade - Partijski konservativci in reformisti sklepajo strateški dogovor - Sestava novega vladnega kabineta je še vedno neznanka VARŠAVA Poljski predsednik Jaruzelski je včeraj uradno sprejel odstop generala Kiszczaka in poveril mesto ministrskega predsednika Ta-deuszu Mazovvieckemu. Mazowiecki bo moral v prihodnjih dneh sestaviti prvo vzhodno vlado, ki je ne bodo vodili komunisti. Naloga ne bo lahka, še zlasti, ker se PZDP še ni dogovorila o svoji strategiji v vlogi vladne manjšine, glas pa dvigajo tudi radikalci (KPN), ki dvomijo v moč in sposobnost Mazovvieckove vlade. Medtem ko se je Mazovviecki mudil pri predsedniku Jaruzelskem, pa je še zasedal centralni komite PZDP. Zgodovinski prelom je še posebno zmedel člane nižjega partijskega vodstva in predstavnike perifernih organizacij. Sef partije Rakowski je moral tako priznati, da sicer ni nikoli skrival nevarnosti politične destabilizacije, partijsko vodstvo pa je preveč podcenjevalo dogajanja in spremembe, ki jih je prinesel čas. Glasilo PZDP Tribuna ludu pa je včeraj predlagalo neke vrste dogovor med reformisti in konservativci za ponovno politično in ideloš-ko ofenzivo partije. Radikalno gibanje, ki ga vodi Les-zek Moczulski pa Mazovvieckemu pri- znava velike sposobnosti, doslednost in potrpljenje, a dvomi, da bo nova koalicija lahko sama zajezila gospodarsko in politično krizo. »Prej ko slej bo morala zaprositi PZDP za pomoč, saj koalicija sama ne razpolaga z ustreznim programom reform,« menijo radikalci in izražajo bojazen, da bo Macowiecki predstavil program, ki bo temeljil na rahlih protiinflacijskih mehanizmih in prevelikih državnih izdatkih. Takega programa pa KPN ne namerava podpreti. Mazowiecki pa ima seveda odločno podporo Solidarnosti, Geremek pa je iz Gdanska poslal poziv vsem delavcem, naj prenehajo s stavkami, »saj bodo samo tako lahko podprli novo vlado«. Glede sestave novega vladnega kabineta pa je slika še zelo nejasna. Opazovalci menijo, da si bodo nova koalicija in komunisti sporazumno delili ministre in tajnike, tako da ne bi prišlo do večjih nesorazmerij. To pa so prej hipoteze kot napovedi, saj je tudi Jaruzelski v svojem sporočilu podčrtal potrebo po vladi, ki bo odražala voljo ljudtsva, hkrati pa ohranila politično ravnovesje. Geremek In Walesa sta se včeraj udeležila solidarnostnega shoda s stavkajočimi delavci v Gdansku (Telefoto AP) Vrsta vprašanj ob zapletu s prstnimi odtisi Višji sodni svet razširil preiskavo v zadevi Di Piša PALERMO — Najkasneje jutri bo sodnik Alberto Di Piša tudi uradno »obtoženec«, ki si bo moral iskati zagovornika in dokaze, s katerimi bo ugovarjal ugotovitvi Višjega sodnega sveta, da naj bi bilo njegovo delovanje nezdružljivo s funkcijami, ki jih je opravljal v okviru palermskega protimafijskega poola in bo zato proti njemu začet postopek za premestitev po uradni dolžnosti. Istočasno pa je Višji sodni svet tudi sklenil, da bo razširil preiskavo v zvezi z anonimnimi pismi in zaslišal še približno dvajset palermskih sodnikov, ki se bodo morali zglasiti v Rimu. Znana je že tudi večina imen, med katerimi naj omenimo državnega pravdnika Salvatoreja Curti Giardina, predsednika palermskega prizivnega sodišča Carmela Contija, državnega pravdnika Vincenza Paina, pa preiskovalne sodnike iz protimafijskega poola Falconeja, Guarnotto, Natolija in druge. Po končanih zaslišanjih ostalih sodnikov bo prišel na vrsto (razen če ne bo zaprosil, da ga zaslišijo kot prvega) sodnik Alberto Di Piša, na vrsto pa bo prišel tudi visoki komisar za boj proti mafiji Domenico Sica. Z zasliševanji naj bi začeli že zadnji teden v avgustu. Do takrat naj bi svetovalci Višjega sodnega sveta podrobno preučili ves material o sporni zadevi anonimnih pisem. Celoten postopek pa naj bi zaključili do konca septembra, da bi lahko že v oktobru z rezultati seznanili javnost. V zvezi s petkovim zasedanjem Višjega sodnega sveta pa velja še omeniti, da so prišle na dan tudi zahteve, da bi začeli s postopkom za premestitev po uradni dolžnosti tudi proti državnemu pravdniku Curti Giardini in predsedniku prizivnega sodišča v Palermu Contiju zaradi nekaterih njunih izjav v zadevi Di Piša. Glede kriminalke s prstnimi odtisi, ki naj bi še pred časom nedvoumno obtoževali sodnika Alberta Di Piso kot pisca anonimnih pisem, potem pa je v petek postalo jasno, da je le en prstni odtis tak, da bi lahko bil Di Pisov, bo neodvisni strokovnjak za prstne odtise Aurelio Ghio v imenu obtoženega sodnika vložil pri državnem pravdništvu v Caltanissetti svoje poročilo. S tem v zvezi je Ghio ponovil svoje trditve, da proti Di Piši obstaja le povečan fotografski posnetek dela prstnega odtisa, medtem ko je bil originalni odtis uničen. S tem v zvezi je turinski strokovnjak izrazil svoj dvom, da bi tajne službe lahko dokument uničile s kemičnimi postopki pri ugotavljanju prstnih odtisov. Kaj bolj konkretnega Aurelio Ghio s tem v zvezi ni želel povedati, omejil se je le na opazko, da se v zvezi s celotno zadevo sama od sebe pojavljajo vprašanja v zvezi z vlogo tajnih služb, ki naj bi jo te nedvomno imele v celotni zadevi. Demokracija obsoja »tih« spomin na praško pomlad PRAGA — 21. obletnica sovjetskega vdora na Češkoslovaško je še predmet nasprotij, do katerih prihaja v. teh dneh v državah vzhodnega bloka. Prepoved češkoslovaških oblasti za vse oblike manifestacij in komemoracij žrtev praške pomladi razdvaja javnost in odpira velike vrzeli v procesu demokratizacije, ki si počasi utira pot v države realnega socializma. Odločno »opozorilo češkoslovaškim oblastem prihaja tokrat iz vrst KP1. Giorgio Napolitano piše danes v LUnita, da »je zopet minilo leto, ne da bi ČSSR pomislila na politiko dialoga med predstavniki raznih družbenih in političnih gibanj«. »Čutimo dolžnost, da opozorimo oblasti pred morebitnimi represijami opozicije,« piše Napolitano in izraža solidarnost vsem tistim gibanjem, ki se na Češkoslovaškem borijo za svobodo in demokracijo. Tudi italijanski radikalci ogorčeno protestirajo nad sklepom češke vlade, ki je napovedala, da bo zatrla vsako obliko provokacije s strani opozicijskih gibanj in ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo lahko utrpeli tujci, ki se te dni mudijo v državi. V svoji protestni noti radikalci opozarjajo na nasproten učinek, ki ga je podoben ukrep povzročil lani. Pred letom dni je namreč kljub prepovedi prišlo do množičnih manifestacij, med katerimi je prebivalstvo zahtevalo spoštovanje človekovih pravic in čustev. Jugoslovani v vaterpolu danes za zlato BONN — Danes bodo podelili še zadnja odličja na 19. evropskem plavalnem prvenstvu v Bonnu, a za eno od zlatih se bo potegovala tudi Jugoslavija, in sicer v vaterpolu. Včeraj so Jugoslovani po dramatičnih zadnjih minutah polfinalne tekme premagali Italijane, ki pa so za poraz krivili bolgarskega sodnika ter so se zatem spravili nanj. Vložili so tudi priziv, ki pa je bil zavrnjen. Za prvo mesto na turnirju v vaterpolu se bodo »modri« danes pomerili z ZRN, ki je nepričakovano premagala Sovjetsko zvezo. Jugoslavija je včeraj osvojila prvo odličje med plavalci, in sicer bron s Koželjem, ki je bil tretji na 200 m delfin. Prvo srebrno kolajno si je priborila tudi Italija, z žensko štafeto na 4x100 m mešano. Na sliki (AP): zadnje minute polfinalne tekme v vaterpolu med Italijo in Jugoslavijo so bile prav dramatične. Francija pošilja letalonosilko Foch NA 2. STRANI □ □ □ Dolge vrste na mejnih prehodih NA 5. STRANI □ □ □ Kolumbija v primežu trgovcev smrti NA ZADNJI STRANI V Bejrutu se ob občasnih topovskih spopadih le s težavo ohranja krhko premirje Sirija za posredovanje treh arabskih držav Francoska letalonosilka pluje proti Bejrutu Včeraj Je iz francoskega pristanišča Toulon odplula letalonosilka Foch, ki naj bi v libanonske vode priplula čez približno štiri dni. Na njej je prostora za 2.200 vojakov in približno 40 letal in helikopterjev. Po sporočilu francoske vlade naj bi z njo »okrepili francosko prisotnost v Libanonu, njena naloga pa naj bi bila predvsem v tem, da nudi pomoč povsod tam, kjer bi bilo to potrebno«. Na poti proti libanonskim teritorialnim vodam letalonosilko Foch spremlja fregata Cassard (Telefoto AP) --------tržno obvestilo---------- BEJRUT — Z veliko težavo se v libanonski prestolnici ohranja delno premirje, tako da so se včeraj prebivalci Bejruta po pravem peklu v preteklih dneh lahko malo oddahnili. Toda povsem mirno tudi včeraj ni bilo. Sirski topovi so občasno bruhali granate na krščanska taborišča in tudi na nekatere stanovanjske predele, enote generala Aouna pa so cevi usmerile proti muslimanskemu delu mesta. V obstreljevanju je ena oseba izgubila življenje, pet pa jih je bilo ranjenih. Na splošno je bil včerajšnji dan eden najmirnejših v zadnjih mesecih in tri dni po pozivu OZN po odložitvi orožja. Poziv k premirju so uradno sprejeli na obeh straneh, toda dejansko ga ni spoštoval nihče. Včeraj tudi še ni bilo nobene reakcije na predlog francoskega mirovnega odposlanca Alaina Decauxa, ki je na srečanjih s kristjani in muslimani predlagal srečanje vseh prizadetih strani, da bi proučili vse probleme, s katerimi se Libanon danes srečuje. Decaux je tudi zagotovil, da Francija ne namerava vojaško poseči v Libanonu in tako posredno odgovoril integ-ralistom iz vrst Hezbolaha, ki so Francijo opozorili, naj niti ne premišljuje o morebitnem vojaškem posegu v Libanonu, saj naj bi se ta po trditvah Hezbolaha končal s francoskim porazom. O političnem reševanju libanonske krize pa je včeraj govorila tudi Sirija. Radio Damask je namreč poročal, da naj bi se Sirija strinjala s posredovanje treh arabskih držav (Maroka, Alžirije in Savdske Arabije), katerim je to nalogo poveril vrh Arabske lige v Casablanci. Sirski radio je še poročal, da Sirija »z odprtimi rokami sprejema vsako arabsko pobudo, ki ima za cilj politično rešitev libanonske krize.« Iz Francije pa je včeraj proti libanonskim vodam odplula letalonosilka Foch, ki naj bi po nekaterih vesteh imela nalogo, da tudi aktivno poseže v libanonska dogajanja, v kolikor bi sirski napadi ogrozili francosko skupnost v Bejrutu, ki šteje približno sedem tisoč oseb. O tej možnosti piše nek včerajšnji francoski dnevnik, ki tudi trdi, da naj bi glede morebitnega francoskega posega obstajal dogovor med generalom Aounom in Parizom. Živžav v ameriških lekarnah Krema ki obme nazaj kazalce na uri kože V New Yorku že spet mrzlica proti gubam, ki se pojavi po velikem šmarnu NEW YORK — Preteklo leto so bile vrste, danes so le diskretni telefonski pozivi, naročila za več mesecev naprej in izmenjava uslug med lekarnarji, da bi zadovoljili najbolj zahtevne odjemalce. Krema z retinolom ostaja še naprej v središču pozornosti, tudi leto po odkritju njenih sposobnosti odpravljanja gub. Že v začetku preteklega leta je prof. Voorhees z univerze v Michiganu objavil svojo študijo o učinkih trasretinolske kisline (snov, ki služi v izključno terapevtske namene) proti gubam. Pred nekaj dnevi pa je prof. Puschmann iz Hamburga objavil rezultate testiranja neke kozmetične kreme z retinolom na prostovoljcih, ki so imeli od 50 do 72 let, in ti rezultati so se izkazali za resnično presenetljive. Retinol namreč učinkuje z vidnim omejevanjem količine in globine gub tudi pri zelo zrelih osebah. Retinolsko kremo prof. Pus-chmanna, ki jo prodajajo v ameriških lekarnah, je zelo težko najti, povpraševanje po njej pa povzroča dolge sezname naročil tudi v mnogih evropskih lekarnah. Njeno komercialno ime je Anti-Age Retard, proizvaja pa jo multinacionalna družba Korff. V Italiji jo lahko z malo sreče najdete v lekarni, in sicer v treh različnih formulah za tri starostne pasove: za kože 35 in 45 let, od nedavnega pa tudi za tisto, ko je presegla 50. leto starosti. Papeža pričakalo več kot 400 tisoč mladih romarjev SANTIAGO DE COMPOSTELA — Kakih 400 tisoč mladih od vsepovsod je včeraj okrog poldne pričakalo papeža Janeza Pavla II. Vzdolž ceste, ki pelje od letališča La Bacol-la do stolnice svetega Jakoba, se je vila neprekinjena vrsta mladih vernikov, ki je papeža navdušeno pozdravljala. Šo-torišča, ki so jih pripravili španski vojaki, še zdaleč ne zadoščajo množici ljudi, ki je prispela v Santiago de Com-postela. Samo iz Italije je prišlo 30 tisoč mladih, ki so zadnjih 200 kilometrov poti prepešačili v duhu »romarksega praznika«. Več kot polovica jih bo zato prenočila kar na prostem. Janeza Pavla II. sta že na letališču sprejela kralj Juan Carlos in kraljica Sofia, ki sta pozneje prisostvovala verskemu obredu v stolnici svetega Jakoba. Tu je v prisotnosti španskih cerkvenih dostojanstvenikov in predstavnikov plemstva potekal starodavni obred kadilnice. Papež je osebno stresel kadilo v kadilnico - botafumeiro, ki je pripeta na 30 metrov dolgi verigi. V nagovoru vernikom, predvsem pa mladim, ki so se tako množično udeležili 4. svetovnega dneva mladine, je papež dejal, da je njihova prisotnost »jasen dokaz, da vera združuje in vliva upanje«. Prvi del dneva se je zaključil s sprejemom, ki so ga za papeža priredili prizadeti in emarginirani udeleženci tega svetovnega shoda. Ob mraku pa je bila na pobočju hriba Gozo sugestivna prireditev na temo Kristusovega življenja. Papež Janez Pavel II. je ostal v družbi mladih do poznih večernih ur. Protestni sprevod milanskih avtonomistov MILAN — Po praznih milanskih ulicah je včeraj protestiralo kakih 2000 avtonomistov, ki so tako hoteli izraziti svoje negodovanje zaradi usode, ki je doletela socialni center Leoncavallo, ki ga je policija najprej izpraznila, nakar so ga lastniki dali podreti. Milanskim avtonomistom so se pridružili avtonomisti iz Veneta in iz nekaterih drugih evropskih držav. Sprevod je policija spremljala od daleč, da ne bi prišlo do nepotrebnih trenj in napetosti. Kljub temu pa ni šlo vse mirno. Udeleženci sprevoda so svojo jezo izrazili s tisoči napisov s sprejem po zidovih, pomazali so ničkoliko navojnic in izložb s plastičnimi vrečkami barv, tudi na sedež milanske občinske uprave so avtonomisti zmetali dokajšnjo količino jajc in vrečk z barvo. Občino in župana Pillitterija namreč obtožujejo, da so krivi za policijski napad na Leoncavallo. Demonstranti so se znesli tudi nad sedež PSI, kjer so s kamni razbili marsikatero okno pa tudi nad sedež družbe Scotti, lastnice porušenega poslopja. Kot rečeno je policija sledila sprevodu od daleč, saj je bilo morda bolje, da so se vročekrvni mladinci pozabavali s svojimi spreji in vrečkami barve, kot pa da bi prišlo do spopadov. Edini, ki je tvegal, da z njim fizično obračunajo je bil časnikar milanskega »11 Gior-nale«, ki mu očitajo, da je neobjektivno poročal o rušenju Leoncavallo. Kolega se je rešil samo zato, ker je imel boljšo fizično kondicijo in se je pravočasno zatekel v policijski avto. V Pulju stekel tekmovalni program PULJ — Istrsko gledališče, obnovljeni teater zbranih dimenzij z lepimi ložami in balkonom, se je včeraj končno preizkusilo v polni zasedbi, potem ko se je o selitvi festivala v njegove prostore govorilo že leta. Predstavniki produkcijskih hiš pa so ostali v sosednjem domu Jugoslovanske ljudske armade, ki sedaj ni več pretesen za njihove potrebe. Nekam preobširna pa zgleda biti gledališka dvorana za tiskovna srečanja z avtorji. Na predstavitvi ekipe Kako je propadel rock'n'roll režiserjev Peza, Slavice in Gajiča nihče ni prišel na dan z vprašanjem, tako da je vodja srečanja bil prisiljen zahvaliti se občinstvu komaj po nekaj minutah, nenazadnje pa je na njegovo odločitev vplival tudi provokativni show, ki so ga uprizorili mladi »nediscipliniran-ci« na odru. Več so imeli povedati sodelavci in režiser (Zoran Gospič) filma Švedski aranžma, ki so obrazložili vzroke in načine te jugoslovan-sko-češke koprodukcije. Veliko Jugoslovanov študira film v Pragi, to je tudi povod za poznejše sodelovanje, ki pa je z jugoslovanske strani večkrat le ekonomsko (in neustvarjalsko) motivirano. Dogajanje v gledljivem Švedskem aranžmaju se paralelno odvija na direkciji Istambul-Hamburg pod slučajnimi in neprizadetimi očmi avtobusa švedskih osivelih turistk. O koprodukciji so govorili tudi na okrogli mizi Jugoslovanski film v novi ekonomski in tržni usmeritvi. Prišlo je na dan predvsem to, da obstajajo v sklopu Evropskega leta filma (88-89) s sedežem v Bruslju, resne možnosti, nihče pa članstva Jugoslavije v tem telesu ni izkoristil, tako da bi s sodelovanjem na raznih manifestacijah in pogovorih zbral potrebne informacije in stkal trdne odnose za preustvaritev jugoslovanske kinematografije v okviru nove Evrope. To so bile besede direktorja Vibe filma Josipa Košute, ki je označil jugoslovansko stanje kot »čakanje na državnega Godoja«. Politiki pa so po drugi strani tudi povedali, da manjka s strani filmskih sredin resnih in odločnih projektov za preusmeritev propadajočega stanja. Besede so tekle, ob tem pa tudi film. Špijun na štiklama Milana Jeliča se bolje prevaja z Vohunom na visokih petah. Zabavni, a skrajno hlapljivi proizvod za kratkočasno gledanje, s temo špijona-že uspešnic v glasbeni industriji. Boj na Kosovu Zdravka Šotre, revni kolosalni film o boju med Turki in Srbi na Kosovem polju, je bolj kot pravi filmski izdelek zgledal vizualizirana radijska igra ali kvečjemu drama za televizijo, kateri je bil prvotno tudi namenjen. Malo dolgčasa tudi pri filmu Človek, ki je imel rad pogrebe režiserja Zorana Tadiča. To je nekakšna kriminalka brez posebnih ambicij, ki se dogaja sredi hrvaške province, razvoj dogodkov je ohlapen, konec pa film deloma rešuje: morilec ni »tujec«, marveč navidez miroljubni domači knjiž- ALEŠ DOKTORIČ Spremembe v iranski vladi TEHERAN — Predsednik Rafsand-žani je predstavil parlamentu seznam ministrov nove vlade, v kateri je zamenjal večino članov. Najbolj zanimiva je izključitev dosedanjega notranjega ministra Montašemija. Zamenjavo v notranjem ministrstvu tolmačijo kot pomemben člen v borbi med integralisti, katerih vidni predstavnik je bil prav zamenjani notranji minister, in pragmatiki, ki pa jih vodi predsednik Rafsandžani, katerih namen je postopno zmanjšati vpliv verskih predstavnikov na vlado in si zagotoviti finančno podporo zahoda, ki je nujna za obnovitev države. Ne gre pozabiti, da je dobra polovica članov parlamenta pisala Rafsand-žaniju pismo, v katerem ga poziva, naj spet poveri notranje ministrstvo Monta-šemiju, med pristaši katerega je tudi Ah-mad Homeini, sin pokojnega ajatulaha. Rafasandžani je potrdil zunanjega ministra Velajati, medtem ko je dosedanji predsednik vlade Musavi izgubil svoj stolček. strani - nadaljevanje s 1. strani Na Vzhodu se svita veliki sovjetski federaciji. Pojavljajo se celo skupine, ki poveličujejo carsko vladavino. Pojavljajo se nova politična gibanja, celo v moskovskem parlamentu se z vso odločnostjo oglašajo ljudje, ki hočejo prenovitev sovjetske družbe v demokratičnem smislu. Današnja Sovjetska zveza, ki jo Gorbačov vodi z odločnostjo v smeri reform, pa čeprav mu politična, policijska in gospodarska birokracija dela težave, saj bi rada obdržala svoje udobne in donosne stolčke, ni več Sovjetska zveza Stalina ali Brež-njeva. Ni več Sovjetska zveza, v kateri vlada oligarhična peščica ljudi, ki se brez vsake pravice sklicujejo na delavski razred. Ti ljudje so se obnašali absolutistično kot nekdanji kralji, carji in cesarji, ki so klicali na pomoč božjo milost. V Stalinovih časih si je Sovjetska zveza podjarmila vso Vzhodno Evropo. Naciste je spodila iz teh držav. V vseh je bil po njenem vzorcu vzpostavljen komunistični režim, ki so ga nazvali »realni socializem«. V nekaterih teh držav so prej imeli demokratični ustroj, drugod pa so prej bile fašistične diktature. Vojaki nekaterih takih držav so le zamenjali znake na uniformah, pa so na mah postali »demokratični«. Ko je prišlo do delavskih vstaj v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem, so sovjetski tanki podrli delavske barikade ter vzpostavili red. Ko je na Madžarskem leta 1956 prišlo do sprememb, ki so jih vodili demokratični komunisti, so sovjetski tanki vzpostavili red. Ko je Dubček leta 1968 hotel na Češkoslovaškem uvesti demokratični komunizem, so prišli tanki Varšavskega pakta in vzpostavili red. Nič drugače ni bilo v prejšnjem stoletju, ko je carska vojska prihajala v razne države Evrope in z bajoneti vzpostavljala red. Dandanes kaj takega najbrž ni več mogoče. Tudi na Madžarskem se do- gaja nekaj podobnega kot na Poli' skem. Spet prihaja do podobnosti med Poljsko in Madžarsko, ki sta si že v sredini prejšnjega stoletja PrI' zadevali za osamosvojitev, prva °a Rusije, druga od Avstrije. Prihodnjo leto bodo na Madžarskem volitve, k1 bodo brez dvoma pokazale kak mislijo Madžari. Žal ostaja pri st° rem v nekaterih drugih državah, zlasti na Češkoslovaškem, kjer jutri, 21. avgusta, minilo 21 let 0 prihoda »bratskih« tankov Varša skega pakta. *e Na Vzhodu se torej nekaj svita, bodo demokratične spremembe v hodnih državah postopne, če ne političnih pretresov, če se bo tarn.-a(j šnje gospodarstvo pričelo raz.V'u^o tako kot je treba, potem zares ^ upamo, da bomo še pred kon ^ stoletja imeli eno samo ^vr0^uaieri Atlantika do Uralov, Evropo, v 0 bo vsak človek imel pravico g° .g. v svojem jeziku, politično se °P ge liti tako, kot mu je volja, ose jU. angažirati v gospodarskem ra V ponedeljek sestanek njenega deželnega vodstva KD se pripravlja na nove posvete za rešitev krize Prihodnja seja deželnega sveta prve dni septembra VIDEM — Deželni tajnik kr-ščansko-demokratske stranke za Furlanijo-Julijsko krajino Bruno Longo je sklical za jutri, 21. avgusta, v Vidmu sestanek delegatskega predstavništva oziroma izvršnega organizma stranke. S tem se bo po tradicionalnem velikoš-marnem oddihu spet začelo politično delovanje za razrešitev krize na Deželi in z njo tesno povezanih problemov, ki so zajeli tudi številne krajevne uprave. Jutrišnje srečanje bo za demokristjane pomenilo pripravo na drugi krog posvetovanj s socialisti in drugimi političnimi silami dosedanje deželne večine za izhod iz krize. V tiskovnem sporočilu deželnega vodstva KD piše, da bodo predstavniki te stranke skušali v najkrajšem možnem času preveriti pogoje, ki so potrebni za izoblikovanje nove deželne vlade, in to takšne, ki bo v stanju delovati z veliko vplivnostjo in učinkovitostjo; v ta namen pa bo morala računati na homogeno in solidarno večino. Strankin deželni tajnik Longo — nadaljuje tiskovna nota — računa s tem, da bo lahko na jutrišnjem sestanku, tako kakor je bilo izrecno predvideno, natanko opredelil predloge KD v zvezi s programskimi vidiki. To naj bi omogočilo točne in učinkovite odgovore na zahteve po vsesplošni rasti deželne stvarnosti, s tem pa tudi utrditi temelje za učinkovito sodelovanje na ravni deželne vlade za soočenje z obvezujočimi nalogami, ki jo čakajo. Prva seja deželnega sveta je predvidena v prvih dneh septembra. Ker pa bodo pogajanja med strankami verjetno trajala več časa, bodo novi deželni odbor najbrž izvolili šele proti koncu septembra. Od jutri v Čedadu Mednarodna šola za mlade violiniste ČEDAD — S tiskovno konferenco in koncertom se bo jutri začela v Čedadu Mednarodna poletna šola za mlade violiniste. Gre za violinski tečaj za mlade od 5. do 15. leta starosti, ki živijo v območju dežel skupnosti Alpe-Jadran. Vodila ga bosta prof. Marian-ne Kromer iz Avstrije in naš tržaški umetnik Igor Kuret. Tečaj bo obsegal individualni pouk, navajanje na skupno muziciranje, vokalne vaje in nastope. Jutri ob 10. uri bo v konviktu Paolo Diacono v Čedadu tiskovna konferenca, na kateri bo govor o pomenu te mednarodne poletne šole; zvečer pa bo v gledališču Ristori koncert, na katerem bo nastopil violinist Igor Kuret, ki ga bo pri klavirju spremljal Paul Weigolt iz Zvezne republike Nemčije. Pouk bo potekal v italijanščini, slovenščini in nemščini, zaključil pa se bo 2. septembra. V času trajanja tečaja so predvidene razne prireditve, med temi tudi koncert udeležencev tečaja v dvorani Gothe inštituta v Trstu, poučni izleti in še zaključna prireditev. Neurje povzročilo velikansko škodo Huda ura v Furlaniji Strele zanetile celo vrsto požarov VIDEM — Videmsko pokrajino je zajelo predsinoč-njim silovito neurje, ki je povzročilo velikansko gmotno škodo. Prišlo je do povodnji, močan veter je razmetaval strešnike, majal dimnike in lomil vejevje, kanalizacija je marsikje odpovedala, strele so zanetile več požarov, a mnogo električnih in teleionskih omaric je šlo v kratek stik, tako da so imeli gasilci iz Vidma in San Danieleja polne roke dela. Najbolj je ujma besnela prav v San Danieleju. Tam je strela zadela tri železniške vagone, v katere se je že takoj po strašnem potresu leta 1976 vselil mizar Mario Battellino; ogenj mu je prizadejal, kot sam pravi, kakšnih 50 milijonov lir škode, saj so zublji uničili stroje in opremo v delavnici pa še pohištveno opremo -tudi nekatere dragocene starinske izdelke. Strela se je lotila tudi dveh stanovanjskih električnih omaric: ene na domu Angela Contarda na Trgu Duomo, druge pa na kokošerejski farmi Maria Pividorija, kjer je dim zadušil veliko piščancev, medtem ko jih je lepo število poginilo, ker je električni izpad nekaj ur paraliziral valilnik; škoda znaša nekaj milijonov lir. V jutranjih urah se je vreme v vsej Furlaniji-Julijski krajini začelo boljšati in posijalo je sonce, vendar je ves dan pihal veter, temperatura pa je bila v povprečju malo nižja kot v prejšnjih dneh. Dopoldne v Sacileju pri Pordenonu Danes »ptičja šagra« Navzoč tudi kolesarski as F. Moser SACILE — Danes dopoldne bo v Sacileju v pordenonski pokrajini že 716. ptičja šagra ("sagra dei osei"). Gre za tradicionalno prireditev, ki privablja iz leta v leto čedalje več ljubiteljev ptic in še zlasti ptic pevk. Prireditelji iz vrst krajevnega društva Pro-Sacile so prepričani, da bo šagro obiskalo najmanj kakšnih 40-50.000 ljudi, ki pa jim ne bo na razpolago samo razstava ptic oziroma tekmovanje za ptičjega državnega prvaka", temveč si bodo lahko ogledali tudi dvajseto pasjo razstavo pa še razstavo medu, razstavo dvoriščnih živali, hibridov in eksotov ter razstavo (s pokušnjo) vin z zaščitenim poreklom iz Furlanije-Julijske krajine. Zabavali se bodo lahko tudi ob zvokih vabilnih piščalk za ptice, čemur velja posebno tekmovanje. Kdor misli v Sacile, naj odpotuje zgodaj, ker bi imel težave s parkiranjem. Žiriji, ki bo odločala, kateremu ptiču oziroma lastniku podeliti prvo in druge nagrade, bo načeloval odv. Antonio Comelli, predsednik GRUP. Obisk na šagri je napovedal tudi bivši minister za prevoze Giorgio Santuz, največja pozornost (in radovednost) pa bo bržkone veljala kolesarskemu šampionu Francescu Moserju, ki je sicer dopotoval v Sacile že včeraj popoldne, ko je nekoliko hladnejše vreme spremljalo tudi prihod trgovcev in vinogradnikov - udeležencev današnjega ptičjega in siceršnjega semnja. gospodarski dopis iz Slovenije Svojevrstna presenečenja Napoved se vendarle uresničuje: z najnovejšimi ukrepi je zvezna vlada dosegla, da se je tržna tehtnica nekoliko prevesila v njeno korist. S prepovedjo prodaje na brezobrestna posojila in z odpravo možnosti, da bi kupci kupovali izdelke z obročnim plačevanjem s čeki, je namreč dosegla precejšnjo spremembo nakupovalnih možnosti. Trgovci so se znašli v zelo neprijetnem položaju, ker se je prodaja skorajda zaustavila. Iz njega se hočejo rešiti za jugoslovanske razmere na zares nenavaden način - s pocenitvijo izdelkov. Nekatere trgovine so se za posamezne pocenitve odločile že v tem tednu, večje pocenitve pa napovedujejo za začetek prihodnjega tedna. Za jugoslovanski trg je značilno, da je v zadnjem času ponudba blaga dokaj dobra. Ugodne devizne rezerve, ki jih je že za okoli pet milijard dolarjev, omogočajo državi sproščati uvoz potrošnega blaga in trgovci to kar dobro izkoriščajo. Dokaj dobro je do sedaj tekla tudi proizvodnja, zato se je na trgovskih policah ali pa v tovarniških skladiščih nabralo precej blaga. Zaradi slabe kupne moči vsega tega blaga ni možno prodati. Tujci, ki letos veliko več kupujejo v naših trgovinah kot sicer, ne morejo nadomestiti tržnega izpada. Povpraševanje je veliko manjše kot ponudba. Kljub temu pa te razmere trgovce in proizvajalce niso silile v pocenitve, kajti trgovci in proizvajalci so v zadovoljstvo kupcev našli primerne možnosti za prodajo blaga. Prodajali so ga na brezobrestno potrošniško posojilo in na obročne čeke. Prodaja na brezobrestno posojilo ob 800-odstotni inflaciji pelje seveda prodajalca (ali proizvajalca) v neizogiben stečaj. Zato so (kot smo pojasnili v prejšnjem zapisu) cene dvignili za predvideno tri- ali petmesečno inflacijo. Ker kupec zaradi skromnih zaslužkov in prihrankov ni imel drugih možnosti, je kupoval tako podraženo blago in bil vesel, ker se mu je zdelo, da je vsaj nekoliko prelisičil inflacijo; trgovci pa so si meli roke. Zdaj trgovci hitijo zniževati cene prav za toliko za kolikor so jih dvignili, vračunajoč predvideno inflacijo. Povprečno znižujejo cene izdelkom za 30 odstotkov. Kupec, v stiski zaradi draginje, bo spet skušal izkoristiti ponujeno priložnost. Toda zdaj bo moral v banko po drago posojilo. Kar bo prihranil s pocenitvijo in z odštetjem predvidene inflacije, bo moral dati za draga potrošniška posojila. Zdajšnje pocenitve se bodo torej razpočile kot milni mehurček. Zakaj torej toliko prahu ob nedavnih ukrepih zvezne vlade in ob "senzacionalnih" pocenitvah, ko pa je kupec zdaj skorajda v istem položaju kot prej? Zato, ker se bistveno spreminjajo okoliščine. Prej je kupec kupoval z namišljenim denarjem (kupec je v resnici obljubil, ko je izdal ček brez kritja, da bo denar za izdelek, ki ga je kupil, šele zaslužil), zdaj pa mora kupovati s trdnim denarjem. Kupoval bo s posojilom, za katerega bo moral poravnati realne obresti, ali pa z gotovino, ki jo že ima v nogavici ali na banki. Gre za pomemben premik od inflacijskega kupovanja k realnemu. V takšnih okoliščinah bo seveda v veliki prednosti tisti, ki ima (zaslužen, prihranjen) kapital. Trgovina se bo morala začeti prilagajati prav njemu (prve pocenitve že kažejo na to). Hkrati bo to vplivalo tudi na gospodarjenje s kapitalom, kar je prav v jugoslovanskih razmerah nenavadno pomembno, saj inflacija že sama strašansko razjeda privarčevan kapital. Prav zaradi tega se nam zdi sorazmerno majhen korak zvezne vlade nenavadno pomemben. Pomembnost potrjujejo tudi svojevrstne reakcije posameznih trgovcev in proizvajalcev (in pa njihovih političnih glasnikov), ki ukrep zvezne vlade kritizirajo brez pravih argumentov, govoreč celo, da gre za zaroto proti gospodarstvu in podobne nesmisle. Del gospodarstva in trgovine pa ukrep hvali. Iz tega se dokaj jasno vidi, kdo se je pripravljen spustiti v tržno bitko, kdo pa bi rad drugače, po starem. Ob vsem tem pa je pomembno še nekaj, na kar je med vrsticami opozoril celo podpredsednik Z/S Aleksandar Mitrovič. Pocenitve bodo (vsaj statistično) umirjale inflacijo v avgustu. Dokaz o pravilnosti svoje gospodarske politike pa prav v zdajšnjem trenutku Markovičeva vlada nedvomno potrebuje. JOŽE PETROVČIČ V Lignanu Razstava dveh Vzhodnoazijcev LIGNANO — V prostorih Spazio Moda Sbaiz v Lignanu Sabbiadoro raz-stavljata južnokorejski slikar Lee Chun-3hyung iz Seula in japonski kipar Funti o itai iz Oite. Oba sta diplomirala na akademiji v Breri in o obeh je umetnostni kritik Alessandro Cogolo zapisal, da s*a navsezadnje sodobna umetnika: “Lastno obliko umetniške izraznosti sta Predelala po modelih, ki so očitno zaznavni v današnji zahodni umetniški honorarni, vendar se v njunih stvaritvah h°lj zrcalijo vzhodnjaške tradicije kot Pa formalizem ali kak drug izem, kakršnih kar mrgoli v sodobni evropski in arneriški likovni umetnosti.« Chun-?uyung (32 let) slika na platnu in papiren s tehniko večplastnosti - olje, tempe-fQ'. Prah in vosek. Itai (40 let) pa izrezuje 'Prntaturne pejsaže - nekakšne bronaste P°asaje. Obadva se navdihujeta ob nosnih lepotah. Razstava, ki jo je organi-I Qi videmski Interno Ouattro, bo odpr-Q Vse do 31. avgusta. V Portorožu Devizni avtomat ki se zatika... PORTOROŽ — Pred portoroško poslovalnico Splošne banke Koper preizkusno deluje Cambiomat - samodejni menjalec deviz. Pridobitve bi bili lahko vsi veseli, če se avtomat ne bi tako pogosto kvaril: skoraj vsak dan ga je treba popravljati. To je zelo občutljiv aparat, saj mora razpoznati po tri različne bankovce 16 tujih držav (48 bankovcev) in izplačati v dinarjih vsak dan novo vrednost. Okvare nastajajo pretežno zato, ker ga ljudje napak uporabljajo. Vanj mečejo papirčke, kovance ali pa upognjene bankovce, čeprav je navodilo za uporabo avtomata jasno. Napačna raba in poizkusi zlorab lahko povzročijo "kratek stik" in zaustavitev delovanja te samodejne menjalnice. To povzroča bančnim delavcem sive lase. Ugotovili pa so, da je v enem dnevu opravil že 130 odkupov, kar je veliko več, kot to zmore bančni delavec. Razumljivo, saj avtomat brez težav lahko menja tudi sredi noči, če le ravnajo z njim primerno. (B. Š.) Na teran in pršut v Dutovlje! DUTOVLJE — Čeprav malce skromneje je tudi ta konec tedna osrednji Kras zaživel v znamenju terana in pršuta. Tradicionalni praznik v počastitev teh znamenitih specialitet se je v Dutovljah začel včeraj ob 18. uri z razstavo kmetijske mehanizacije in oblikovalskih dosežkov domače Krasopreme. Osrednji dogodek pa je napovedan za danes ob 16. uri, ko bo izpred bencinske črpalke ob taktih godbe iz Prvačine krenila povorka kmečkih voz, na katerih bodo Dutovljam in okoličani predstavili etnografske posebnosti, zgodovino in značilna kmečka opravila tega predela. Rajanje se bo nadaljevalo v prijetno urejenem borovem gozdičku, kjer bo ob glasbenih in plesnih vložkih v središču pozornosti stojnica aktiva kmečkih žena z dobrotami iz domačih kuhinj. Seveda ne bo manjkalo niti cenejših izdelkov pršutarne iz Šepulj in žlahtnega vina, h kateremu se bo prav gotovo prilegel tudi ovčji sir z Vremščice. (J. O.) Začeli graditi štiripasovnico KOPER — Pri ankaranskem križišču so začeli graditi 7 km dolg odsek štiripasovne obalne ceste proti Kopru. Glavni izvajalec del (Slovenija ceste-Tehnika) se je najprej lotil tistih del (tudi prestavljanja komunalnih naprav), ki bodo čim manj motila zaradi turizma povečan promet na stari cesti. Glavno delo se bo začelo jeseni z nasipanjem trase bodoče ceste, pri čemer bodo menda uporabili material, ki ga bodo izkopali pri urejanju tretjega voznega pasu na črnokalskem klancu. Štiripasovnica bo dvakrat prečkala staro cesto, po kateri se bo potem odvijal zlasti lokalni promet. Na trasi novega odseka bo treba podreti osem večjih objektov, tako tudi Istrabenzova bencinska servisa na Istrski cesti in pri ankaranskem križišču. Gradnjo naj bi končali do konca leta 1990 in zanjo porabili 14 milijonov dolarjev. (J. O.) Izolska bolnišnica začasno pod družbeno varstvo Avgustovsko vročino na Obali še dvigajo razme-Le v Splošni bolnišnici Izola, temeljni organizaciji zdravstvenega centra Koper. Nakopičene finan-cne. organizacijske in druge težave naj bi začeli j^ševati z začasnim ukrepom družbenega varstva. 0 so po številnih pogovorih in posvetih odločili v s®h treh občinskih izvršnih svetih, zadnjo besedo Pr> sklepu o uvedbi družbenega varstva pa bodo Jdeli delegati občinske skupščine v Izoli, kjer je edež bolnišnice, zadnje dni v avgustu. Bolnišnica je, ocenjujejo pristojni, največja, najzahtevnejša in najtežje vodljiva strokovno medijska dejavnost. Izolska pa je vrsto let poslovala ez Pravega vodstva, saj je direktor kot zdravnik V^ahsl opravljal najprej svoje strokovno delo. vf*~e:hje ustanove je bilo tako prepuščeno Poslovnemu organu Zdravstvenega centra in oddalje-0r °d kolektiva. Njene tehnične službe so bile ganizirane v posebno gospodarsko temeljno orje niZacii0 Tehnično vzdrževanje in prehrana, kar So Pre°bsežno za same bolnišnične potrebe. Svoje Prispevale tudi dislocirane enote pediatrije in ginekologije s porodnišnico v Kopru, težave s kuhinjo in pralnico v starih ankaranskih prostorih. Položaj izolske bolnišnice osvetljujejo tudi primerjalni podatki bolnišničnih zmogljivosti v Sloveniji. Lani je bila povprečna zasedenost v Izoli najnižja v republiki, ležalna doba bolnikov najkrajša; glede na število postelj imajo v tej bolnišnici največ zdravnikov. Sklepati je, da so bili najvišji tudi materialni stroški, preračunani na bolniško posteljo. Vrednost osnovnih sredstev postavlja Splošno bolnišnico Izola na tretje mesto med primerjalnimi bolnišnicami v republiki, obračunana amortizacija pa na zadnje, kar pomeni, da imajo skromne možnosti za vzdrževanje in obnavljanje. Finančno jih bremenijo velike zaloge, ki sicer lajšajo sprotno delo; dodatne stroške pa povzročajo zelo visoke obresti za kratkoročne kredite, s katerimi bolnišnica mora nadomeščati izpad prihodkov. Vse naštete težave, zlasti finančne, in dodatne, ki so posledice interventnega omejevanja sredstev za zdravstveno varstvo, ter kasnitve pri izpopolnjevanju obveznosti občinskih zdravstvenih skupnosti, so bolnišnico pripeljale do skoraj 25 milijard zadolženosti. Začasni ukrep družbenega varstva naj bi bil pravi korak za preprečitev nadaljnjega drsenja navzdol. Razumljivo je, da čaka štiričlanski kolegijski organ izredno težko delo. Sestavljajo ga strokovnjaki za organizacijsko, ekonomsko, strokovno, medicinsko in tehnično področje. Pripravili so tudi že okvirni program dela, h kateremu so že povabili tudi vrsto strokovnih delavcev s posameznih področij. V času ukrepa družbenega varstva morajo urediti notranjo organizacijo dela, pregledati kadrovsko zasedbo in zastaviti pravilno načrtovanje delavcev; nadalje morajo zagotoviti pogoje nadzora nad izvajanjem sprejetih programov dela in razvoja, oceniti in urediti odnose znotraj delovne skupnosti temeljne organizacije in ostalimi strokovnimi službami Zdravstvenega centra Koper, dalje opredeliti delitev dela med osnovnim in bolnišničnim zdravstvom, ob vsem tem pa skrbeti tudi za nadaljevanje gradnje bolnišnice in posodabljanje njenega delovanja. MIRJAM MUŽENIČ Protest mladih v Izoli Pred bojkotom plačevanja TV naročnine? IZOLA — Izolski mladinci od ljubljanske RTV zahtevajo, da za polovico zniža naročnino tistim, ki ne morejo sprejemati drugega TV programa. Če zahtevi televizija ne bo ugodila do septembra letos, nameravajo pozvati prizadete prebivalce na splošni bojkot plačevanja naročnine. Kaže, da so se izolski mladinci naveličali poslušati vedno iste izgovore in predloge (celo tistega, da bi si morali tukajšnji prebivalci sami plačati za postavitev ustreznega pretvornika). Poleg tega jih je razjezila tudi odločitev v zvezi s programom koprske televizije, ki je bila po njihovem mnenju velikim televizijskim postajam trn v peti. V zahtevi ljubljanski RTV ugotavljajo, da mnogi na Obali ne vidijo niti zagrebške televizije. Po drugi strani pa se večina tukajšnjih prebivalcev 'utaplja v morju tujih programov, naročnino pa plačuje ljubljanski TV". To naj bi pomenilo kulturno, jezikovno in nacionalno škodo. Namesto, da bi na ljubljanski televiziji skušali s kakovostnimi programi pritegniti gledalce, skušajo z zakulisnimi igricami obdržati monopol, menijo izolski mladinci, gledalci pa so samo številke v teh različnih zakulisnih igricah. Nesprejemljivo je, meni predsedstvo občinske konference ZSMS Izola, tudi dejstvo, da je treba plačevati naročnino le zato, ker imaš doma televizijski sprejemnik. Skratka, vse kaže, da bi tudi mladinci iz Izole zdaj radi razčistili nekatere račune, ki že nekaj let mučijo mnoge prebivalce Obale. (B. Š.) Nekaj osebnih pričevanj ljudi in socialnih delavcev Starostniki poznajo »novo« revščino ki pa ni samo pomanjkanje denarja Z » Vaškim vrtiljakom« v Repnu V sredo začetek 14. Kraške ohceti »Z malim se preživi, brez nič se umre. Če se pogovarjam z vami, sem očitno preživela, kako, pa je drugo vprašanje.« Tako nam je s slikovitim tržaškim pregovorom povedala 88-let-na Silvana Ferfoglia, ko smo jo obiskali na njenem domu v Ulici della Tesa, da bi izvedeli, kako se v Trstu piše človeku, ki je v letih in se preživlja sam ob minimalni pokojnini. Verjetno ne bo odveč, če zabeležimo nekaj podatkov, ki nam jih je posredoval deželni ravnatelj zavoda INPS Zilli. Zavod za socialno skrbstvo izdaja v tržaški pokrajini okrog 100 tisoč pokojnin. Od teh je 39 odstotkov minimalnih (sukajo se med 452 do 500 tisoč lir mesečno), 15 odstotkov (okrog 16 tisoč pokojnin) pa ne dosega te vsote. Med njimi je 3.600 socialnih pokojnin, ki znašajo od 260 do 300 tisoč lir. Prejemajo jih vsi državljani, ki so prekoračili 65. leto starosti in nimajo drugih dohodkov. Na naše osrednje vprašanje, če in v kolikšni meri pesti tržaške upokojence materialna revščina, je bil direktor Zilli mnenja, da se na osnovi podatkov INPS tega ne da ugotoviti. Nekateri upokojenci imajo namreč po dve pokojnini, možno pa je tudi, da en zakonec prejema le socialno pokojnino, drugi pa je pravi bogataš. Ker je statistika torej zatajila, smo se konkretni stvarnosti — ali vsaj bežnemu vpogledu vanjo — skušali približati z izkušnjami socialnih delavcev, ki delajo na tem področju. Serena Giadrossi je v okviru občinske socialne službe že več kot petnajst let zaposlena v rajonskem svetu za Staro Mitnico. Mestna četrt je značilna po zelo visokem odstotku ostarele populacije in nudi zato dobro gledišče za neko splošno oceno. Roberta Zoldan pa je zaposlena pri ustanovi de Banfi-eld, ki se ukvarja izključno s problemi starostnikov. Obe socialni delavki sta na osnovi svojih izkušenj ugotavljali, da materialna revščina ni med ostarelimi — razen izjem — močno razširjen pojav. Kdor ima minimalno penzijo, je delal in največkrat kaj tudi prihranil. Če sta oba zakonca živa, je v vseh primerih lažje, pa naj bo za finančne kot za druge praktične probleme. Huje je za ostarele, ki so ostali sami, vendar niti ne toliko zaradi pomanjkanja denarja, pa čeprav so pokojnine tako nizke. Starejše osebe imajo namreč globoko zakoreninjen čut, lahko bi celo rekli moralno dolžnost, da živijo skromno, brez razsipnosti. Če so vedno živeli ob minimalnih potrebah, so v starosti še toliko manj zahtevni. V njih je tudi močno prisotna potreba po štedenju, ker jim to daje občutek varnosti. Zato nekateri živijo tudi bolj skromno, kot (Foto Križmančič) bi bilo treba. Za telefon so prepričani, da služi le za poziv gasilcem, pozimi se raje spravijo v posteljo, kot da bi vključili ogrevanje, vodo segrevajo morebiti enkrat na teden. Ta način življenja daje vtis revščine in tudi je tako, čeprav bi resnici lahko bilo drugače. Serena Giadrossi: »Težko jih je prepričati, da bi "zapravili" nekaj prihrankov za nakup hladilnika ali za izboljšanje stanovanjskih razmer. Včasih se jim zdi celo škoda denarja za doplačilo službe pomoči na domu.« Gi-adrossijeva nam je še povedala, da so se precej spremenile značilnosti »tipičnega« oskrbovanca občinske socialne službe. Pred 15 in več leti je to bil predvsem star in bolan človek, z uvedbo socialnih pokojnin pa se na občinsko službo obrača vedno več (sedaj jih je že za dve tretjini) mladih družin in brezposelnih. Prava materialna revščina je sedaj razširjena med njimi. Roberta Zoldan je še opozorila, da je problem denarja le eden od tolikih in ne največji. Starejše, ki živijo sami, pestijo bolj osamljenost, neustrezno stanovanje, težak dostop do ulice. Če so bolni, so popolnoma odvisni od zasebnih in javnih služb. Zasebne morajo seveda plačati (in marsikdo si tega ne more privoščiti, saj stane 20 injekcij na domu 200 tisoč lir), javne službe pa so še vedno pomanjkljive in predvsem povezane z birokratskimi težavami. »Birokracija je sovražnik št. 1 vseh ostarelih,« trdi socialna delavka. Toda povrnimo se k gospe Silvani, s katero smo začeli to krajšo reportažo. Več kot dvajset let je bila branjevka na pokritem trgu in tam se ji je verjetno izoblikoval možat in močan glas, s katerim pripoveduje svoje težave. Ko ji je bilo nekaj čez dvajset let, ji je umrl mož in od takrat je ostala sama s sinom. Tudi tega pa je rak pobral pred nekaj leti. Živi v stanovanju IACP, za katerega plačuje okrog 45 tisoč lir na mesec. Če od pokojnine, ki znese pol milijona lir, odšteje stroške za telefon, vodo, ogrevanje in elektriko, ji ne preostane veliko. Tiste mesece, ko nima teh stroškov, si lahko privošči kaj več pri hrani: kuhan pršut, kakšno bolj drago sadje. Sama sicer že več let ni šla od doma, ker je noge ne nosijo. Boji se, da bi spet padla. Prav zaradi padca je pred meseci bila več časa v bolnišnici. Tam je pustila potrdilo, da ji ni treba plačevati ticketa, zato je asistentki, ki ji je po naročilu zdravnika kupila nujna zdravila, morala plačati 54 tisoč lir. »Pa kaj hočem, sama ne morem v bolnišnico, oni mi niso vrnili potrdila o ticketu in tako sem plačala. Podobnih nepredvidenih izdatkov imam več in s težavo prihranim nekaj denarja, da si kupim tople nogavice za zimo. Poleti že gre, saj človek manj je in tudi oblečen je le v haljo. Pozimi, pozimi so hudi stroški, predvsem z ogrevanjem. In ta hiša je tako mrzla...« Gospo Veronico Benedetti smo obiskali v podstrešnem stanovanjcu v Ulici Mazzini. Tako majhnem in nizkem, da bi bilo bolj primerno za palčke kot za ljudi, in tako razgretem, da so se nam v hipu spotili vsi lasje na glavi. Gospa Veronica je doma iz Po-nikev, več kot 25 let pa je v Trstu služila židovski družini. Živela je z njo, dokler nista oba zakonca umrla. Ker je slutila, da bo po njuni smrti ostala na cesti, si je s prihranki kupila malo stanovanje, ki je nekoč služilo za služničad. Ostala ji je še dobra vsota prihrankov, ima minimalno pokojnino, toda ne želi si udobnejšega stanovanja. Tudi hladilnika in televizijskega sprejemnika noče. Suhceni in skromni, kot je, ne služita. »Kaj naj trošim, zame je tako dovolj. Ne, ne mislim na zapuščino, saj s sorodniki nimam več nobenega stika. Brat živi v Italiji, včasih mi pošlje kartolino, ampak se ne srečujemo. Kako živim? Zjutraj grem kupit nekaj hrane, proti večeru na bližnjo zelenico in tam posedim. Večjih problemov nimam.« Gospa Veronica živi revno, zelo revno, čeprav bi lahko živela udobneje. Živi brez stikov s sorodniki, nima prijateljev ali znancev, življenje je posvetila ljudem, ki so umrli. Na slovensko besedo odgovarja v tržaškem dialektu. Temu pomanjkanju človeških stikov, zapiranju vase in rezanju vezi z okoljem so sociologi in drugi strokovnjaki dali ime nova revščina. Te pa je v Trstu več kot preveč. NADJA FILIPČIČ V Repnu so priprave na letošnjo 14. Kraško ohcet že pri kraju. Od srede zvečer pa do nedelje bo torej zaživela najbolj znana in priljubljena prireditev na našem Krasu, ki bo letos še posebno bogata. Danes objavljamo dokončen spored prireditev. Sreda, 23. avgusta Ob 21. uri na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu lepljenka »VAŠKI VRTILJAK« v priredbi domačega KD »Kraški dom«. Četrtek, 24. avgusta Ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu otvoritev razstave UMETNE OBRTI v priredbi obrtne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in fotografske razstave TRENUTEK V SPOMIN, ki jo prireja Narodna in študijska knjižnica. V Repnu in na Colu fantovska in dekliščina. Ob 23. uri zadnji ples v "ledih" stanu na trgu v Repnu. Petek, 25. avgusta Ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu predstavitev NARODNE NOŠE z uvodno besedo univ. prof. J. Bogataja (prireja Narodna in študijska knjižnica). Ob 22. uri podoknica v Repnu. Sobota, 26. avgusta: Ob 20.30 prevoz bale z nevestine domačije na Colu na ženinov dom v Kraško hišo v Repen. Nedelja, 27. avgusta Ob 9.45 odhod ohcetarjev s Cola na Tabor. Ob 10. uri maša in poroka v cerkvi na Tabru. Ob 11. uri povorka ohcetarjev in narodnih noš s Tabra v Furlanovo restavracijo na "žvacet". Ob 12.30 slavnostna povorka s Poklona v Repen. Ob 13.30 predaja neveste v Kraški hiši v Repnu. Ob 17. uri nastop folklorne skupine "Stu ledi" s poročnim plesom, v katerem sodelujeta ženin in nevesta. Od četrtka do nedelje bo v Repnu vsak večer ples od 20.30 do 00.30. Igrali bodo - po vrstnem redu - narodnozabavni ansambli "Furlan", "Zvezde", "Krt" in "Taims". Osmice bodo odprte od 17. ure dalje, v nedeljo pa od 11. ure. Zadruga Naš Kras vabi vse lastnice in lastnike narodnih noš, da se v čim večjem številu udeležijo letošnje Kraške ohceti in na ta način slavnostno počastijo našo največjo etnografsko-folklorno prireditev. Zborno mesto vseh noš je ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka. Po odstopu prof. Bressana Prof. Ghirardelli novi ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo Laboratorij za morsko biologijo iz Brojnice pod Križem ima novega ravnatelja. Gre za 71-letnega morskega biologa Elvezia Ghirardellija, do nedavnega rednega profesorja zoologije na Tržaški univerzi in bivšega večkratnega predsednika Italijanskega združenja za morsko biologijo. Imenoval ga je znanstveni odbor te raziskovalne ustanove, in sicer začasno kot svojega najstarejšega člana. Odbor je namreč imel za potrebno, da čim prej vsaj začasno zapolni vrzel, ki jo je pred mesecem dni povzročil nepreklicni odstop dosedanjega ravnatelja prof. Guida Bressana. Prof. Ghirardelli prevzema nelahko nalogo, saj Laboratorij za morsko biologijo preživlja hudo krizo. Že dalj časa je prišla do izraza potreba, da bi dobil nov statut, ki bi mu omogočal večjo avtonomijo, tudi in predvsem v odnosih s tržaško univerzo, kateri je bil doslej v svoji dejavnosti dejansko podrejen. To potrebo neposredno izraža deželni zakon 20 iz leta 1988, na osnovi katerega deželna uprava dodeljuje finančne prispevke, ki so za to ustanovo glavni vir dohodkov. Kljub temu pa doslej ni bilo ničesar storjenega in dogajalo se je celo, da se upravni odbor laboratorija ni mogel redno sestajati zaradi premajhne udeležbe odbornikov. V okviru preureditve Laboratorija bi morali tudi bistveno spremeniti Uprava občine Dolina sporoča, da bo od jutri, 21. avgusta, do 1. septembra zaprta prometu občinska cesta, ki pelje od glavnega trga v Ricmanjih do pokrajinske ceste Ključ-Prebeneg na Bardah. V tem času bo namreč družba SIP postavila podzemni kabel, s katerim bo povečala zmogljivost telefonskega omrežja v Ricmanjih. pravilnik osebja, ki danes po splošnem prepričanju ne odgovarja več potrebam, še zlasti če bi laboratorij hotel res postati osrednja znanstvena opazovalnica za severni Jadran, kot se govori. Zaradi nakazanih pomanjkljivosti in problemov seveda trpi tudi znanstvena dejavnost laboratorija, in to prav v času, ko bi zaradi izrednega morskega cvetenja in drugih povezanih pojavov, ki so danes v središču javne pozornosti, lahko odigral veliko vidnejšo vlogo. Mnoge kritike zaradi sedanjega kritičnega stanja laboratorija letijo kajpak tudi na njegovega predsednika Alberta Dinija. Po statutu to mesto pripada tržaškemu županu ali njegovemu osebnemu zastopniku in listar Dini je na to mesto svoj čas prišel kot zastopnik župana Staffierija. Kaže pa, da Dini ne uživa zaupanja sedanjega župana Richettija, ki bi po nekaterih govoricah lahko imenoval novega predsednika ali celo to funkcijo neposredno vodil. Seznam daril novoporečencema na letošnji Kraški ohceti Objavljamo dopolnjeni seznam daril novoporočencema, ki se bosta poročila na letošnji 14. Kraški ohceti: Ljudska noša za nevesto - prispevek repentaborske občinske uprave. Ljudska noša za ženina - darilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Zlata poročna prstana - darilo draguljarne in urarne Malalan. Poročno potovanje na Palmo de Mallorca - darilo turistične agencije Auro-ra Viaggi/Atlas. Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine čevljev Malalan. Poročni šopek in nageljni - dar cvetličarne Švagelj. 10 kg konfetov - darilo trgovine jestvin Škabar. Hranilna knjižica s 300.000 lirami - darilo Tržaške kreditne banke. Hranilna knjižica s 300.000 lirami - darilo Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Usnjen album za poročne fotografije - darilo Foto Egon. Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo ZTT. Knjižna zbirka - darilo Tržaške knjigarne. Poročni kolač - darilo pekarne Čok. Srebrna slika z repentaborskim motivom - darilo urarne in zlatarne Mikolj. 24 steklenic terana - darilo vinogradniškega podjetja Lupine iz Praprota. Umetniška slika - darilo Staneta Žerjala iz Boljunca. 150 litrov vina - darilo Kmečke zveze. Oblikovan lopar - darilo Galerije kraške umetnosti BOR. Najavo morebitnih novih daril sprejema Primorski dnevnik (telefon 7796600) ali potovalni urad Aurora (telefon 60261). Po peticiji prebivalstva na pristojne občinske oblasti Prvi ukrepi za sanacijo kontovelske mlake Nedavna morija rib v kontovelski mlaki in poznejša peticija prebivalstva na pristojne oblasti za zaščito te nedvomno zanimive posebnosti našega teritorija sta očitno predramili odgovorne pri Občini Trst, ki so si začeli (sicer pozno) prizadevati, da bi našli način, da bi preprečili dokončno degradacijo mlake. Kot prvi korak so v petek in včeraj odgovorni za civilno zaščito zlili v mlako kakih osem cistern čiste vode (okrog 70.000 litrov), kar naj bi znatno zmanjšalo stopnjo onesnaženosti. Drugo pobudo za zaščito mlake pa je sprožila skupina prostovoljcev Nordest, ki bo s pomočjo speleologov-potap-ljačev CAI pregledala dno mlake in ugotovila ne samo njeno globino, ampak tudi, od kod prihaja in kam odteka voda. Sami prostovoljci, ki imajo svoj sedež na Proseku, pravijo, da tak pregled ni bil še nikoli izveden in bi utegnil dati zanimive rezultate. Kaže, na primer, da naj bi na dnu mlake še vedno ležali ostanki dveh konj avstro-ogrske cesarjeve vojske, ki sta v začetku stoletja baje tu utonila med napajanjem. Vsekakor je za pregled dna prej potrebno opraviti analize vode v kontovelski mlaki, da bi ne bila okužena. Te analize, ki naj bi pokazale morebitno prisotnost leptospirov ali drugih nevarnih bakterij, naj bi v prihodnjih dneh opravili strokovnjaki Krajevne zdravstvene enote, šele potem se bodo potapljači lahko brez nevarnosti za lastno zdravje spustili v mlako. Seveda so to le delni ukrepi, ki še ne bodo rešili kontovelske mlake, predstavljajo pa vendarle prvi korak. Krajevno prebivalstvo pa zahteva tudi, naj bi turistično ovrednotili kraj in seveda počistili okolico mlake. Naslovna stran spominske knjige o letošnji Kraški ohceti, ki jo skrbno in vešče pripravlja nevestina mama. Je tržaška noša narodna ali ljudska? Prav pred nekaj dnevi in seveda v duhu letošnje kraške ohceti se je rodila drobcena polemika, ki doslej ni razburila široke javnosti, pač pa je prizadela (in to brez vsakršnega pridiha ironije) nekaj naših bralk. V Primorskem dnevniku namreč v zadnjih časih vztrajno pišemo o ljudski noši, medtem ko je med ljudmi uveljavljen izraz narodna noša. Ker smo vsi upravičeno občutljivi glede vsega, kar je naše, se nam zdi, da je »ljudska« noša manj naša od »narodne«. In zato mislim, da je pojasnilo potrebno in celo nujno. Beseda noša je sama po sebi že dovolj zgovorna, saj označuje obleko, ki je tipična za neko področje, ali, kot navaja SSKJ: »oblačilo, značilno za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja«. In lahko bi mirno uporabljali samo besedo noša brez pridevnika, ki postane važen le v trenutku, ko želimo nošo tudi opredeliti - kmečka, mestna, delovna, praznična, in še marsikaj bi lahko našteli. V niti ne tako oddaljeni preteklosti pa je postala za Slovence noša tudi simbol slovenstva, saj so prav z nošo izkazovali pripadnost svojemu narodu in navezanost nanj, na njegove tradicije in vrednote. Prav tedaj se je tudi uveljavil pojem »narodne noše«, zato ni čudno, da so vsi starejši raziskovalci, kot France in Tončka Marolt, Marija Šušterjeva in še mnogi drugi pisali in govorili o narodni noši, medtem ko sedanji raziskovalci dosledno uporabljajo termin ljudska. V resnici je ta pojem zelo ohlapen, ker Slovenci »svoje« vseslovenske narodne noše nimamo, kot je nima noben narod na svetu. Imamo pa kopico izredno bogatih in lepih ljudskih noš, ki se razlikujejo po pokrajinah - prekmurska, štajerska, koroška ali podrobneje ziljska, črnomaljska, ali po sredini, v kateri so nastale - mestna ali vaška, po uporabi - praznična ali delovna. Vse so pa seveda ljudske, ker so nastale med ljudstvom, kar seveda ni nič manj plemenito, kot če jim damo oznako »narodne«. Pravzaprav je ni noše, ki ne bi bila »ljudska«, kot ni noše, ki ne bi bila vredna vsega spoštovanja, pa naj bo iz še tako revne vasi in izdelana iz še tako preprostega domačega platna, kajti noša je kljub vsaki oznaki izraz preteklosti in kulture nekega narodna na posameznih področjih in v raznih dobah- Na Tržaškem poznamo mandrjersko in škedenjsko ali brško nošo. Vse so bogate in za nas dragocene. In če pišemo o njih, da so ljudske, menda nismo do njih nespoštljivi. Seveda bodo in bomo ljudje še govorili o naroda' noši, pogosto jo bomo tudi oblekli-Verjetno bomo nekateri kljub vsett\an še naprej pisali o ljudski noši, ne a bi se razburjali, ko bomo slišali ozna ko »narodna«, saj je drugih razlogov za razburjenje in nejevoljo dovolj, K je noša nepravilno oblečena, ker 1 nespoštljivost prej opazna v poV. šnosti, nemarnosti in zanikrnosi ■ Skrb za besedo se mi zdi P°PolrjorJa utemljena in me tudi zelo veseli, smo ljudje še občutljivi za nošo. me bo tolažilo, ko bom v kakem Petnem sprevodu opazila rokavce pečo, ki jih je kaka babica pi&“ ■ -u ali več leti skrbno vezla ob brl ^ sveče za poroko in ki jih lahko mama petarda uniči. „rišČ0 Sicer bo v petek zvečer na dvo Kraške hiše, ko bo večer v cefo svečen noši, prava priložnost, a ■ z0gi s slovenskim strokovnjakom Ja . b0 Bogatajem »razčistimo« pojem, s ^ prav rad odgovoril na kateroko vprašanje. Pa seveda brez zamere... NADJA KRIŠNA* Tudi danes bo po mnenju izvedencev zelo gost promet Tržaške ceste preplavil prvi val turistov na povratku iz Jugoslavije Kot je bilo pričakovati in kot so odgovorni za promet napovedovali, je bil včeraj po naših cestah izredno gost promet. V dobršni meri je šlo za turiste, ki so se s slovenskih in hrvaških plaž vračali domov v Italijo, pa tudi v Avstrijo, Nemčijo, Francijo in v druge zahodnoevropske države. Toda precej ljudi je potovalo tudi v nasprotno smer, saj se za marsikoga morajo počitnice na morju šele začeti. Seveda je največ problemov bilo na mejnih prehodih, na avtocestnih vstopih in iztopih ter na križiščih glavnih prometnic. Največja vrsta avtomobilov je nastala na cesti, ki iz Kopra pelje proti mejnim prehodom na Škofijah, pa tudi na Plavjah in pri Lazaretu. Že v jutranjih urah se je promet izredno zgostil med Portorožem in Izolo ter se gosto vil naprej do križišča za Ankaran in vse do Škofij. V popoldanskih in večernih urah pa je dosegel višek in nastala je tudi do 30 kilometrov dolga kolona vozil. Kljub temu da so cariniki in obmejna policija kar se da hitro opravljali preglede, so avtobi-listi morali čakati celo do dveh ur. Toda na mejnem prehodu pri Škofijah je bilo treba tudi v smeri proti Jugoslaviji ob viških kar precej čakati, saj je vrsta občasno obsegala celo do 5 kilometrov. Na drugih mejnih prehodih ni bilo tolikšnih vrst. Na Pesku je vrsta le redkokdaj presegla kilometer, še manj avtomobilov pa je prešlo državno mejo pri Fernetičih. Kot običajno, se je tranzitni turistični promet nato precej zatikal na tistih točkah Trbiške ceste, kjer so v teku dela za novo avtocesto, pa tudi na križišču pod Bazovico in pri Opčinah. Na avtocestnem vstopu pri Moščenicah niso zabeležili večjih težav. O velikih zastojih pa so poročali iz Mester, kjer naj bi pred avtocestnim izstopom nastale do 10 kilometrov dolge kolone. Zelo gost promet je včeraj bil tudi na drugih tržaških cestah, še zlasti na Obalni. Tu so kot običajno nastali hujši zastoji v poznih popoldanskih urah, ko so se ljudje vračali s tržaških in drugih deželnih plaž v mesto. Po predvidevanjih tržaške prometne Policije bo danes stanje na tržaških cestah podobno včerajšnjemu ali celo še slabše. Prav gotovo se bo namreč nadaljevalo vračanje turistov iz Jugoslavije, pa tudi krajevnega prometa bo sorazmerno veliko. Zato odgovorni za promet svetujejo, naj danes rabo avtomobila čim bolj omejimo, še zlasti ob urah največjega prometa, kdor pa že mora na pot, naj spoštuje prometne predpise in vozi previdno. Na sliki (foto Križmančič) zastoj na Trbiški cesti pri openskem križišču. Tudi Zeleni iz Slovenije proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici Podporo prizadevanjem zoper izgradnjo sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici je te dni potrdila tudi ena od novonastalih družbenopolitičnih skupin v Sloveniji, tj. gibanje zelenih. To je izšlo na srečanju, ki so ga predstavniki tega gibanja imeli z udeleženci Taborjenja prijateljstva Chico Mendes. Srečanje je bilo ob zaključku taborjenja, predstavništvo gibanja zelenih pa je vodil predsednik Izvršnega odbora zelenih Slovenije Dušan Plut. Predstavniki zelenih so se informirali o problematiki sinhrotrona in potrdili svojo pripravljenost za sodelovanje s taborom tistih, ki nasprotujejo izgradnji svetlobnega pospeševalnika na predvideni lokaciji. Gibanje zelenih je doslej že nekajkrat poseglo v zvezi s to problematiko. Konec junija, nekaj dni po ustanovnem zborovanju, je pozvalo delegate Skupščine SR Slovenije, naj podprejo predlog, da bi to telo posredovalo pri deželnem odboru Furlanije-Julijske krajine. Na poziv se je odzval bivši predsednik RK ZSMS Tone Anderlič, ki je na zasedanju Skupščine 21. junija zahteval, naj v isti namen (tj. da se lokacija sinhrotrona določi v okviru že obstoječega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah), poleg Skupščine SR Slovenije, poseže tudi Izvršni svet Slovenije. V svojem govoru je Anderlič dejal, da je to najmanj, kar lahko Slovenci v matični državi storijo za svoje sonarodnjake v Italiji. V začetku prejšnjega meseca pa je svoje stališče glede tega vprašanja, prav tako na poziv zelenih, sprejel tudi Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. V dokumentu, izdanem 3. julija, se je omenjeni zavod zavzel proti gradnji sinhrotrona, to pa zaradi neposredne bližine t.i. Regijskega kraškega parka. Tega naj bi odprli v bližnji bodočnosti na območju Krasa onstran meje, po mnenju omenjenega zavoda pa je zelo pomembno, da bi zavarovano območje bilo obdano z zelenim naravnim pasom, (iv) Nagrade za stare hranilne knjižice na nabrežinskeni Krasu V letošnjem oktobru bo v Nabrežini, na pobudo domače posojilnice, več Prireditev v počastitev pomembnih obletnic posojilnic, ki so delovale na °bmočju današnje devinsko-nabrežinske občine. Predstavljena bo knjiga o delovanju teh posojilnic. Prirejena bo razstava raznih zadružnih knjig in dokumentov o gospodarskem razvoju krajev na nabrežinskem Krasu. Nagrajeni bodo tudi imetniki najstarejših hranilnih knjižic domačih kreditnih zavodov. V poštev pridejo hranilne knjižice naslednjih kreditnih zavodov: Hra-hilno in posojilno društvo v Nabrežini (ustanovljeno leta 1888), Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu - Sedež v Štivanu (ustanovljena leta 1908), j-judska hranilnica in posojilnica v Nabrežini (ustanovljena leta 1914) in Kmečka hranilnica in posojilnica v Šempolaju (ustanovljena leta 1914). Kdor doma hrani stare hranilne knjižice teh zavodov, naj jih čimprej Prinese v pisarno Posojilnice v Nabrežini. Najstarejšim bodo izročene nagra- V Nabrežini svečanost ob prazniku sv. Roka V Nabrežini bo danes osrednja svečanost ob prazniku vaškega zavetnika sv. Roka. Ob 9.45 bo v istoimenski cerkvi maša, na kateri bo sodeloval novo-mašnik Karel Bolčina iz Gorice, sledila bo tradicionalna procesija. Sodelovala bosta tudi cerkveni zbor in na-brežinska godba na pihala. Izkupiček verske svečanosti bodo namenili popravilu cerkvene strehe. Današnja svečanost bo zaokrožila verske prireditve, ki so se začele za veliki šmaren. V torek je bila namreč v Nabrežini Kamnolomih maša na odprtem, na kateri je sodeloval tudi glavni urednik lista Voce Isontina. Izplačevati bodo začeli odškodnine za delo na evropskih volitvah j Tržaška Občina sporoča, da bo Državna blagajna v Ul. Nordio 11 začela z Plačevanjem odškodnin predsednikom, tajnikom in skrutinatorjem, ki so delali s, Zadnjih junijskih volitvah. Izplačevanja bodo potekala od 8. do 12. ure po Rdečem abecednem redu: od ponedeljka, 22. avgusta, za osebe, katerih priimki ^Začnejo s črko A do E, od srede, 23. avgusta, za osebe, katerih priimki se neJ° s črko F do O, od četrtka dalje pa za osebe, katerih priimki se začnejo s Ko P do Z. sl Zneske bodo upravičenci lahko dvignili do konca septembra, razen v naglih dneh: 25. in 31. avgusta in 1. ter 2. septembra. v, Lepo uspel dvodnevni avtobusni izlet Člani KD Rovte-Kolonkovec na Štajerskem Rovte-Kolonkovec je pripravilo za svoje člane zelo lep in dobro uspel sQrn h Vni. avtobusni izlet na Štajersko. 56 izletnikov se je s Slavnikovim avtobu-sUvr P,: • °P°ldne so se vračali proti Trstu ter so se proti večeru ustavili še na C6{P v Prestranku. želeli 1 ^letniki so bili z organizacijo izleta zelo zadovoljni; predvsem pa so se 'Ntsiv=:em zapisom zahvaliti šoferju Petru, ki jih je dobro vozil in ki jim je tudi Ta 1 Razkazal in povedal. °talCe tttica društva Jolanda Gustinčič, ki nam je vest posredovala, je želela deio°P0Z0riti na priprave društva Rovte-Kolonkovec na praznovanje 10-letni-aVapja v obnovljenih društvenih prostorih in 12-letnice delovanja društva Nto a > * ^Potrudili se bomo,« nam je povedala, »da bo proslava lepa in bogata, oo privabila na naš sedež čim več naših članov in prijateljev.« (ni) Kam po bencin Danes, 20. avgusta, bodo v Trstu odprte naslednje bencinske črpalke: AGIP: - Ul. Giulia 76 - Miramarski drevored 231 - Furlanska cesta 5 - Ul. F. Severo 2/4 - Nabrežje N. Sauro 2/1 - Ul. Forti 46 (Naselje sv. Sergija) - Istrska ulica (stran proti morju) - Ul. Punta del Fomo 4 MONTESHELL: - Ul. Flavia di Aguilinia 12/7 (Milje) - Trg Giardino 1/4 - Trg sv. Jakoba - Ul. Locchi 3 - Trg Duca degli Abruzzi 4/1 ESSO: - Trg Foraggi 7 - Nabrežje Ottaviano Augusto 2 - Drž. cesta 202 (km 18) IP: - Trg Valmaura 1 - Sesljan - drž. cesta 136 (km 14) - Miramarski drevored 9 ERG: - Ul. F. Severo 2/7 API: - Drevored Čampi Elisi V Dolini in Miljah bodo ponovili cepljenje lisic Ker se epidemija gozdne stekline v tržaški pokrajini še vedno nadaljuje, je deželna uprava sklenila, da 22. in 23. t. m. ponovi poskusno cepljenje lisic. Kot piše v njenem sporočilu za tisk, bodo vabe s cepivom razmestili gozdni čuvaji, lovski čuvaji in nekateri izkušeni lovci. Akcija bo zajela izključno teritorij dolinske in milj ske občine. Vabe s cepivom so podobne čokoladnim tablicam in merijo 4,4x4,4x0,8 cm. Sestavljene so iz kapsul, ki so ovite v živalsko tolščo in ribjo moko. Leta s svojim močnim vonjem privablja lisice. Da bi vabe dejansko užile samo lisice, deželne oblasti vabijo vse lastnike psov in mačk, naj preprečijo svojim živalim dostop na zainteresirane kraje. Kdor bi naletel na vabe, naj se ji ne dotika. Če pa bi se jih dotaknil, je vabljen, da se nemudoma umije z veliko količino vode ter z milom in dezin-fektantom. Posebno nevarno bi namreč bilo, če bi si z umazanimi rokami dotaknil očesa ali nosne votline. V tem primeru je priporočljivo, da se do-tični takoj obrne na svojega zdravnika, na oddelek za javno higieno KZE ali na bolnišniško hitro pomoč. O vsem tem nazorno govorijo prospekti, ki jih je Dežela izročila KZE. Zahvala kriške sekcije KPI V torek, 15. avgusta, je bilo v Nabrežini žrebanje loterije, katere izkupiček bomo dodelili popravilu in obnovitvi dvorane Ljudskega doma v Križu. Čisti dobiček loterije je 2.160.000 lir. Gre za skromno, a vsekakor gotovo dobrodošlo vsoto v sklopu velike naložbe, ki je potrebna za prilagoditev dvorane Ljudskega doma vsem obstoječim varnostnim predpisom. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu naše loterije. Posebno se zahvaljujemo Eleni in Lu-čiani, ki sta se najbolj izkazali pri prodajanju srečk. Zahvaljujemo se tudi devinsko-nabrežinski sekciji KPI "En-rico Berlinguer", ki nam je omogočila sodelovanje na svojem festivalu komunističnega tiska. Sekcija KPI J. Verginella in odbor Ljudskega doma iz Križa. Brezplačni tečaji ruskega jezika Združenje Italija-Sovjetska zveza sporoča, da bo v soboto, 26. avgusta, ponovna odprla svoj sedež z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, v sobotah pa od 10. do 12. ure. Združenje nadalje sporoča, da bo priredilo pripravljalne tečaje ruščine za začetnike. Ker bo število tečajnikov omejeno, združenje priporoča, naj se interesenti pravočasno prijavijo na tajništvu, Ul. Torrebianca 13, tel. 363880. 20. 8. 1984 20. 8. 1989 Ob 5. obletnici smrti Maksa Guština se ga z ljubeznijo spominjata žena Lidija in hči Nives z družino Col, 20. avgusta 1989 Ob 2. obletnici smrti dragega Guerrina Husuja se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Prosek, 20. avgusta 1989 Umrla je Pina Rojac vd. Novak Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 17. uri na pokopališču v Kopru. Hči Mara z možem Milanom ter vnuka Sonja in Borut Trst, Koper, 20. avgusta 1989 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naših dragih Silvane in Guerrina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih in ju pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam, nosilcem krst in darovalcem cvetja. Svojci Boljunec, 20. avgusta 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija Kramarja se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Opčine, 20. avgusta 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in sestre Emilije Škerlavaj - Milič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Svojci Opčine, 20. avgusta 1989 ZAHVALA Svojci pokojne Marije Lovrihe vd. Deponte se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Dolina, 20. avgusta 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Genny, Massimiliano in Luca se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali ob izgubi dragega Franca Urdiha Trst, 20. avgusta 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Giovannija Kralja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustovali z nami. Svojci Trst, 20. avgusta 1989 (Občinsko pogrebno podjetje) Ob izgubi dragega sina Aleksandra Peterosa sočustvuje z družino avtomehanična delavnica Škabar iz Repna. Staršem Aleksandra Peterosa izrekajo bivši sošolci in profesorji zavoda J. Stefan iskreno sožalje. Pedagoškemu svetovalcu za slovenske šole v tržaški pokrajini prof. Evgenu Dujcu in družini izreka odbor Sindikata slovenske šole najgloblje sožalje ob tragični izgubi sina. Na prazniku tiska KPI na Opčinah o kočljivem vprašanju mamil V Prosvetnem domu na Opčinah se danes zaključi festival komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Začel se je v petek zvečer z dobro obiskano okroglo mizo o kočljivem vprašanju mamil, ki so se je udeležili (z leve proti desni na sliki Davorina Križmančiča) duhovnik Mario Vatta, Michele Degrassi, prof. Patrizia Vascotto, ki je vodila razpravo, podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina in član vsedržavnega vodstva ZKMI Lorenzo Guerriero. gledališča kino MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI V torek, 22. t. m., ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini. GRAD SV. JUSTA Jutri ob 20.30 bo na Gradu sv. Justa gledališka skupina GLI ALCUNI iz Tre-visa nastopila s komedijo za otroke IL CASTELLO ORBITANTE. Vstopnina za otroke brezplačna, za spremljevalce 2.000 lir. Izkupiček večera bo namenjen UNICEF - Odbor Furlanije-Julijske krajine. SV. JUST - Drevored della Rimem-branza Nocoj ob 21.00 bo duo GWENC 'H-LAN izvajal keltske skladbe. Sledila bo gledališka predstava s skupino IL BRUZ-ZICO z naslovom PIU GIRAMENTO Dl PALLINE. V petek, 25. t. m., bo nastopil na Gradu sv. Justa MANHATTAN BALLET iz New Yorka. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da je urad v Trstu odprt po poletnem urniku (od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30) in spet odgovarja na telefonsko številko 767303. Barkovljanska skupnost obvešča, da bo procesija na čast sv. Jerneja danes, 20. t. m., po maši od 8. ure. Glasbena matica obvešča tiste, ki so dobili vabila za pristop k Mladinskemu zboru in tiste ostale, ki jih zanima petje, da sporočijo svojo odločitev glede pristopa k zboru v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605, v jutranjih urah do petka, 25. t. m. razne prireditve MePZ Primorec - Tabor gosti enega najboljših evropskih mladinskih pevskih zborov, zbor CAMPANELLA iz Olomou-ca na Češkoslovaškem. Vodi ga Jiri Kli-meš. Koncert bo v Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 21. t. m., ob 20.30. ARISTON - 21.00 Turista per caso, r. Lawrence Kasdan, i. VVilliam Hurt, Kathleeen Turner, Geena Davis. EKCELSIOR - 18.30, 22.15 Chi ha incas-trato Rogert Rabbit. EXCELSIOR AZZURRA - 18.45, 21.45 Patti Rocks, r. David Burton Morris, i. Chris Mulkey, Karen Landry, D D. LJUDSKI VRT - 21.00 I gemelli. NAZIONALE I - 16.30 Paganini horror, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lo strano caso del dott. Frankestein. NAZIONALE III - 16.30, 22.10 Ogni volta di pid allo zoo, pom., □ □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'ultima Salomč, r. Ken Russel, i. Glenda Jackson, □ □ GRATTACIELO - 18.30, 22.15 Un pešce di nome VVanda, r. Charles Crichton, i. John Cleese, Jamie Lee Curtis. MIGNON - 17.00, 22.15 La morte e di moda, i. Anthony Franciosa, Miles O -Keffe, D EDEN - 16.00, 22.00 Depravazioni di femmine ingorde, pom., D □ VTTTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 16.00, 22.00 Le relazioni pe-ricolose, i. G len Close, John Malko-vich, □ LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Arsura bionda, pom., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D □ koncerti Trg Unitd Jutri ob 20.30 bo na sporedu koncert pihalnega orkestra G. Verdi. SAMI IZDELAJTE POROČNE BOM BONI ERE Ul. Manzoni 18 - TRST - Tel. 728096 FARC01/2 •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ________ BAZOVSKI DOM priredi danes, 20. t. m., VAŠKO ŠAGRO na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel BIG BOLERO BAND razstave Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 26. t. m. na ogled skupinska razstava MATERIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00, ob nedeljah zaprto. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bo do 26. t. m. na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA. Umik: 9.00-13.00, 16.00-19.00. Zaprta ob nedeljah. V umetnostni galeriji S. Michele -Ul. S. Michele 8 - bo do 26. t. m. odprta razstava sovjetske slikarke TATJANE MOROZOVE. V palači Costanzi bo do 5. septembra na ogled razstava štirih avstrijskih umetnikov pod naslovom »IV Dimensione«. izleti SK Devin, planinski odsek ŠZ Sloga in SPDT Trst prirejajo v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet na Gorenjsko z udeležbo na proslavi ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovjem pri Mojstrani. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304, in pri predstavnikih dmštev. Pohitite z vpisom! Konzorcij kmetijskih zadrug "Grmada" organizira v sredo, 23. t. m„ na dan zadružnika izlet na Kmetijski sejem v Gornjo Radgono v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami (s svojimi članicami): Kmetijsko zadrugo v Trstu, Cvetličarsko-vrtnarsko zadrugo s Proseka, Vinogradniško zadmgo Kriški breg, Živinorejsko zadrugo Dolga krona, Zadružnim kraš-kim hlevom iz Praprota, Zadružno kraš-ko mlekarno, Gozdno zadmgo iz Padrič, Zadmgo Naš Kras in Vinogradniško zadrugo Brda iz Števerjana. Člani omenjenih zadmg, ki se želijo udeležiti izleta, naj to sporočijo uradu Kmečke zveze, tel. 362941. Prevoz z avtobusom in vstopnina na razstavišče sta brezplačna. čestitke SONJA! Danes tvoj 9. rojstni dan slaviš. Zato prisluhni le srcu si in ne zamujaj lepih in brezskrbnih otroških dni. Vsi, ki te imajo radi. Ljuba SONJA! 9 vročih poljubčkov polnih želja ti pošilja sestrica Erika. EDI ŠTOKELJ postal je papa, Aljoša & Aljoša mu kličeta hura, hura! Jutri bo praznovala draga mama in nona MARIJA FERLUGA 70. rojstni dan. Iskreno ji čestitajo in ji iz srca voščijo še na mnoga zdrava leta Matja-žek, Silvio, Renata, Silvano, Vinko, Neva in Oskar. Jutri praznujeta v Križu 40 let poroke MARI in PEPI UKMAR. Še na mnoga zdrava leta jima želita sin Edi in hči Loredana. Danes praznuje rojstni dan ELENA LE-GIŠA. Vse najboljše ji voščita sekcija KPI J. Verginella in odbor Ljudskega doma iz Križa. __________mali oglasi_______________ CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec -obvešča cenjene odjemalce, da bo spet odprta jutri, 21. t. m. PRODAM tri vrstno diatonično harmoniko GCF. Tel. (040) 200377. PRODAM tritonsko diatonično harmoniko Železnik. Tel. 200173. PRODAM knjige za učiteljišče 1. in 2. razred ter za DTTZ Žiga Zois: Fiziko za srednje šole - I. del mehanike, Svetovna književnost, Priročnik za kovinarje in Tehnično risanje. Tel. 412543. PRODAM bele škornje za motokros, skoraj nove, po ugodni ceni. Tel. 212730. PRODAM moško narodno nošo, kroj št. 50. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 53160. PRODAM avto dyane DY 6, letnik 1984, 50.000 prevoženih km, v dobrem stanju in vespo T5 125, letnik 1985, 10.000 prevoženih km, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Za informacije vprašati po Danijelu na št. (0481) 85344. PRODAM opel kadett GSI 2000, letnik 1987, 50.000 km, v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174. FIAT panda 45, avgust 1982, prevoženih 95.000 km za 3.500.000 lir prodam. Tel. 228352. PRODAM prikolico za frezo 1,50 m x 1.10 m, nosilnost 8 q. Tel. 228352. IŠČEM knjige za 1. razred znanstvenega liceja. Tel. 220525. IŠČEM knjige za 2. razred učiteljišča. Tel. na št. 382022 v večernih urah. IŠČEM izkušenega elektrikarja. Tel. 229100. GOSTILNA NA KRASU išče natakarico. Tel. 229168 vsak dan, razen ob torkih in sredah. STAREJŠA UPOKOJENKA, Slovenka, išče žensko za pomoč v gospodinjstvu in družbo. Tel. 828603. ITALIJANSKO podjetje nujno išče v Sloveniji dinamično osebo z dobrim poznanjem madžarskega tržišča in jezika za dolgotrajno poslovanje. Tel. na št. (040) 573121 od 8. do 10. ure. V DOLINI št. 363 pri Križcu prodaja Čelo domače slive. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča vzgojiteljice in učitelje, ki so uspešno opravili natečaj oz. habilitacijo za poučevanje in ki so v zadnjem sedemletju poučevali najmanj 360 dni v državnih vrtcih in osnovnih šolah, da je razpisan natečaj na podlagi teh naslovov za prosta mesta. Rok za prošnje zapade jutri, 21. t. m. Jutri, 21. t. m., bo urad SSS odprt od 10. do 12. ure. Danes praznujeta 25-letnico poroke IZTOK in BOŽENA PERIC Vse najboljše, obilo sreče in zdravja na nadaljnji skupni poti jima želijo Elvis, Barbara, Mitja in Jasna. Draga FANI in KARLO Ob vajini današnji zlati obletnici vama želimo še na mnoga zdrava in srečna leta vsi, ki vaju imamo radi. Na skupno življenjsko pot sta stopila LUCIANA in SLAVOJ Vse najlepše jima želijo prijatelji Fotokrožka Trst 80. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU razpisuje NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA Prošnje sprejema tajnik društva: MARINO ALBI, Prosek 102 Obvestilo za javne razglase Furio Grimaldi navaja naslednje osebe: Maver (Mauer) Giuseppe (oče pok. Giovanni); Amalia-Liuba, Nada, Giuseppe, Milena, Boris, Oscarre in Neva, vsi Carli (oče pok. Giuseppe); Sancin Maria (oče pok. Lorenzo Zerial); Anna Maver (oče pok. Giovanni) vdova Carli (Kralic); Lampe Edoardo (oče pok. Pietroj; Babuder Martino (oče pok. Michele); Seriau Giorgio (oče pok. Giuseppe); Mauri Maria roj. Tomasi (oče Carlo); Giovanni Sanzone; Gaetana Garofalo por. Sanzone; Sanzone Vito; Viller Giovanni (oče pok. Francesco); Pibernik Giuseppe (oče pok. Rodol-fo); Klun Giuseppe (oče pok. Lorenzo); Zeriau Giovanni (oče pok. Antonio); Seriau Michele (oče Giovanni); Seriau Giovanni (oče pok. Lorenzo); Delena Maria in Delena Giuseppina (oče obeh pok. Pietro Amadeo); Seriau Giuseppe (oče pok. Antonio); Seriau Michela (oče pok. Antonio); Seriau Michele (oče pok. Giuseppe); Sanzin Maria vdova po Giuseppeju (oče pok. Michele) roj. Seriau (oče pok. Giuseppe); Krailich Giuseppe (oče Giuseppe); Sanzin Giovanni (oče pok. Antonio); Cosina Giuseppe (oče Giovanni); Žerjal (Zerial) Edvard (Edoardo) od Josipa (pok. Giuseppeja) ali njihove dediče in naslednike in jih kliče pred tržaškega pretor-ja na avdienco, ki bo 2. aprila 1990 ob ustaljeni uri. Zadevala bo izjavo o nakupu v lastno korist, za priposestvovanje, posesti z oznako pp. cc. nn. 126, 1921/6 v CT 1', ki sodijo pod PP.TT. 683 in 678 v Boljuncu. Sodni uradnik: Alfonso Carola včeraj - danes ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Danes, NEDELJA, 20. avgusta 1989 ZORKA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 20.05 - Dolžina dneva 13.54 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.17. Jutri, PONEDELJEK, 21. avgusta 1989 MIRJANA PLIMOVANJE DANES: ob 5.53 najnižje -52 cm, ob 12.22 najvišje 53 cm, ob 18.33 najnižje -37 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.23 najvišje 29 cm, ob 6.21 najnižje -42 cm, ob 12.52 najvišje 49 cm, ob 19.21 najnižje -33 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,4 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 16 kilometrov na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Martina Chelieri, Ambra Ceser. UMRLI SO: 85-letni Mario Muiesan, 81-Ietna Lidia Ukmar, 94-letni Giuseppe del Bello, 85-letna Giustina Kirbiš, 60-letni Marcello Romeo Baldassi, 86-letna Vittoria Ciuch, 80-letna Elisabetta Bensi, 55-letni Antonio Cattunar, 89-letna Elisa- betta Moratto, 65-letna Emilia Mogoro-vich, 95-letna Rosa Cafagna. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 20. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - odprte od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za nujne primere. Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA 'Sočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA 57 48 89 85 21 10 54 11 5 68 18 39 59 3 20 13 49 11 88 15 23 19 65 13 71 49 84 51 87 18 83 27 10 8 26 22 24 57 64 40 35 9 80 6 26 84 5 42 54 45 ENALOTTO XII 1 IX 2 IX 2 2 I KVOTE: 12 72.782.000.— 11 1.898.000.— 10 157.000,— OD 16. DO 31. AVGUSTA Velika izredna sezonska razprodaja s popusti od 50 %> do 70%> pri Ccmu del GamBina OPČINE - Narodna ul. 134 obv. “brini BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE liSilliplii! nedeljski televizijski in radijski spovedi :i : ' ■ ( »Al 1___________________ 9.00 Maša ob dnevu mladine 11.50 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: Maciste nella valle dei Re (pust. It.-Fr. 1961, r. Carlo Galliani, i. Mark Forest, Chelo Alonso) 15.30 Nanizanka: Sapore di gloda - Luci della pubblicita 16.30 Dokumentarna^ oddaja: Giramondo - Čudoviti Disneyev svet 17.20 Glasbena oddaja: Canzo-nissima 18.20 Nanizanka: Julien Fonta-nes magistralo - La fuga di Melanie 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: I figli del vento (zadnji del) 22.00 Aktualno: 17. nagrada radiotelevizijske kritike 23.10 Športna nedelja: boks Leto-Secovic, finale dir-kališčnega SP 0.25 Nočni dnevnik in vreme 0.30 Nadaljevanka: Jenny (dram., NDR-Nor. 1981, r. Per Bronken, i. Liv Ullmann, zadnji del) ^ RAI 2___________________ 9.00 Nanizanki: Lassie, 9.30 Oliver Maass 9.50 Srečanja včeraj in danes 10.20 Video week-end 10.50 Film: Šesta colonna (krim., ZDA 1942, r. Vincent Sherman, i. Hum-phrey Bogart) 12.30 O zdravju in estetiki 13.00 Dnevnik in športne vesti 13.30 TV film: Miss Tvvirl (kom., ZDA 1981, r. G us Triconis, i. Erin Moran) 15.05 Film: L'ultirno sole d'esta-te (dram., ZDA 1983, r. Jerry Schatzberg, i. Gene Hackman) 16.40 EP v vaterpolu in plavanju (iz Bonna) 18.40 Variete: Tirami su 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: Blunt il guarto uomo (krim., VB 1986, r. John Glenister, i. lan Ric-hardson) 22.00 Dnevnik - nocoj 22.15 Dok. oddaja: Mixer 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Glas. oddaja: Umbria Jazz '89 - Charles Mingus Su-perband | RAI 3_______________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Tenis: Grand Prix (prenos iz Saint-Vincenta) 17.30 Variete: Che fai... ridi? -Gigi e Andrea due comici in a...scesa (r. Sergio Martino) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol - pregled nedeljskih tekem in rezultatov 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Glasbena oddaja: Video-box (ur. Beatrice Serani) 20.30 Film: Execution (vestern, It. 1968, r. Domenico Pao-lella, i. Tony Richardson, Dick Palmer, Franco Gi-ornelli, Ivan Giovanni, Lucio De Santis) 22.00 Komični drobci: skupina La Smorfia 22.20 Variete: Fronti a tutto (vodi Pinina Garavaglia) 22.50 Nočni dnevnik 23.05 Film: La furia umana (dram., ZDA 1949, r. Raul VValsh, i. James Cagney, Virginia Mayo, Edmond OBrien) fff~ RTV Ljubljana 1 9.25 Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nan. Nevarni zaliv (pon.) 10.45 Nad.: Boljše življenje 11.25 Piknik v Rogaški Slatini 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Glasbena oddaja: Pesem evrovizije '89 (2. del) 16.00 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Jiri Sovak, 11. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Urok (krim., ZDA 1977, r. Lee Philips, i. Lee Grant, James Olson, Su-san Myers) 18.25 Reportaža: Ciper, otok ljubezni 19.05 Risanka, 19.15 TV Okno 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik, Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (9. del) 21.15 SP v veslanju s kajaki in kanuji na divjih vodah 21.40 Zdravo, vmes dnevnik 23.10 Informativna oddaja za goste iz tujine pP) TV Koper________________ 11.00 Šport spektakel (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box (pon.) 13.40 Tenis: finale Flushing Meadovvs '88 (pon.) 20.00 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 20.30 Juke box (pon.) 21.00 Nogomet: Brazilija-Vene-zuela (iz Sao Paula) 22.45 TVD Novice 23.00 Boks: Ramirez-VVhitaker (iz Norfolka), nato nogomet Pisa-Milan ff RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri, nadaljevanka Odpisani 13.30 Dok.: Tajvanski sindrom 13.30 SP v veslanju (iz Tacna) 15.05 Šport: EP v vaterpolu, GP v atletiki, EP v plavanju 19.00 Posvetovalnica za starše 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Dokumentarec: Organizirani kriminal 20.55 Koncert Joan Faulkner 21.55 Kratek film 22.10 Dubrovniško poletje 22.55 Reportaža o nogometu 23.25 Športni pregled CANALES________________ 8.30 Nanizanki: Fantasilandia, 9.30 Cover Up 10.30 Film: Chi vuol dormire nel mio letto, (kom., Fr.-It. 1963, r. Andre Hunebelle, i. Michčle Morgan) 12.00 Nan.: Mac Gruder & Loud 13.00 Superclassifica Show 14.00 Nadaljevanka: Colorado 15.45 Film: II molto onorevole Mr. Pennypacker (kom., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Clifton Webb, Dorothy McGuire) 18.00 Nanizanka: Love Boat - I toreri 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Film: Quarto comanda-mento (dram., ZDA 1987, r. Paul Bogart, i. Lee Remick, Tate Donovan, 2. del) 22.30 Nanizanki: Časa Vianello -Non ti scordar di me, 23.00 Ovidio - Orlica 23.30 Film: II mistero dello sco-glio rosso (zgod., ZDA 1960, r. VVilliam Witney, i. Jeff Richard, Richard Chamberlain) 1.05 Nanizanki: Mannix - Piano per morire, 1.55 SVVAT RETE4___________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dok.: Pianeta Big Bang 10.00 Nanizanke: Due onesti fu-orilegge - Una scelta dolo-rosa, 10.50 Bonanza, 11.45 Flarry 'O, 12.40 Mississippi - Di nuovo a časa, 13.35 Gi-ovani avvocati - Le vitti-me, 14.30 Arabesgue - Linda, 15.30 Longstreet - Io vedo, disse il cieco 16.30 Film: L'ultimo detective (krim., ZDA 1982, r. Robert Lewis, i. Joseph Cortese, Tom Clancy) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby M.D. - Non lasciarmi mai, 19.30 Baretta - Quel certo ambiente 20.30 Film: La resa dei conti (vestern, It. 1976, r. Sergio Sollima, i. Lee Van Cleef) 22.35 Film: Una donna alla fines-tra (dram., Fr.-It. 1967, r. Pi-erre Granier-Deferr, i. Romy Schneider, Philippe Noiret, Umberto Orsini) 0.40 Nanizanki: Agente specia-le - Diamanti a colazione, 1.40 Ironside ITALIA 1________________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanke: Dimensione Alfa - Superfemminismo, 11.10 Chopper Sguad -Branco di leoni, 12.10 Mas-ter - Martedi grasso 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Il terrore dei mari (pust., It.-Fr. 1961, r. Domenico Paolella, i. Don Mego-wan, Emma Danieli) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Bal-liamo e cantiamo con Licia 18.00 Nanizanka: Il falco della strada - Verita pericolosa 19.00 Risanke: Foofur superstar, 19.30 Gli amici cercafa-miglia, 20.00 IPuffi 20.30 Film: Una vacanza bestiale (kom., It. 1981, r. Carlo Van-zina, i. Jerry Cala, Umberto Smaila, Franco Oppini) 22.15 Variete: Trisitors 23.15 Film: La mantide omicida (fant., ZDA 1957, r. Nathan Juran, i. Craig Stevens) 0.50 Nanizanka: Star Trek - L-ossessione ODEON__________________ 10.00 Film: La repubblica di Mussolini R.S.I. (dok., It. 1967, r. Angelo Grimaldi) 13.00 Variete: Sugar 13.30 Film: Gli eroi del doppio gioco (kom., It. 1962, r. Ca-millo Mastrocingue) 15.30 Film: Voglia di liberta (dram., r. Raoul De La Tor-re, i. Graciela Borges) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits 20.45 Nanizanka: Sul luogo del delitto 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Ninja il cacciatore (pust., Filip. 1987, r. Wu Kuo Jen, i. Alexander Lou) TMC____________________ 10.00 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1’Arizona 12.15 Film: Scandalo in societa (kom., ZDA 1964, r. Delmer Daves, i. James Franciscus) 15.00 Atletski miting v Kolnu 17.30 Kolesarstvo (Iz Lyona) 19.0 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La notte di Hallovve-en (dram., ZDA 1984, r. Jack Bender, i. Shari Bela-fonte) 22.20 Nogomet '89: Milan-Steaua Bukarešta 24.00 Film: Kung fu (pust., r. J. Thorpe, i. D. Carradine) TELEFRIULI 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 12.00 Nan.: Oranges & Lemons 13.00 Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Šesto continente (dok., It. 1954, r. Folco Qui-lici) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Dnevnik - šport 19.30 Nan.: Tom Grattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: I cani di Gerusalem-me (dram., It., r. Fabbio Carpi, i. Jean Rocheford) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Šport, nato News TELE 4 _____________ (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: O čarovnici iz Brezovega gozda; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča: Prežganka ali Brodo brustola; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški ren-dez-vous; 17.00 Radijska igra: Na robu življenja (Joško Lukeš), vmes glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.20 Glasbena medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno jutro; 9.15 Mix time; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših 7; 10.40 Družina; 11.00 Knjižna polica; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.45 Summer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. Pit RAI 1____________________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dok.: Giramondo 10.15 Film: Larciere nero (pust., It. 1959, r. Piero Pierotti, i. Gerard Landry, Federica Ranchi) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nad.: Santa Barbara 12.30 Nan.: Gli occhi dei gatti 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Mr. Smith va a Was-hington (kom., ZDA 1959, r. Frank Capra, i. James Stewart) 15.50 Mlad. oddaja: Big Estate! 16.10 Dok.: Full Steam 16.35 Mlad. oddaja: Big estate 17.30 TV film: La pietra di luna (5. del) 18.30 Aktualno: Tutti a cavallo 19.10 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: MacArthur il generale ribelle (biog., ZDA 1977, r. Joseph Sargent, i. Gregory Pečk) 22.35 Dnevnik 22.45 Nagrada La Navicella '89 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Mezzanotte e dintorni 4[ RAI 2 | 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 Oliver Maass, 10.00 Monopoli 11.00 Rubrika o židovski kulturi 11.30 DOC: Fiorella Mannoia 12.05 Nan.: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Mlad. oddaja: Tutti frutti 15.25 Nan.: Lassie, nato risanke 16.35 Film: Erik il vichingo (pust., It. 1964, r. Mario Čaiano, i. Gordon Mit-chell, Giuliano Gemma) 18.10 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Dnevnik - nocoj 21.45 Gledališče na RAI 2: Ženske vloge s Franco Rame 23.55 Nočni dnevnik 0.05 Aktualno: Biennale mušica '89 0.35 Film: Il pianeta proibito (fant., ZDA 1956, r. Fred Wilcox, i. VValter Pidgeon) RAI 3______________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Come dire (kom., It. 1983, r. Gianluca Fuma-galli, i. Alessandra Come-rio) 15.30 Videobox 15.45 Kolesarstvo (prenos iz Co-negliana) 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 16.45 Film: Lo Stato dell'Unio-ne (kom., ZDA 1948, r. Frank Capra, i. Spencer Tracy, Van Johnson) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri & domani (vodi Aldo Bis-cardi) 22.30 Nočni dnevnik 22.35 Dokumentarna oddaja: 21 agosto 1939 - Sta arrivan-do la bufera (1. del, ured. Angelo Baiocchi) 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Dokumentarna oddaja: Per Luchino Visconti -Purosangue (1987) fy RTV Ljubljana 15.55 Video strani 16.05 Poletna noč (pon.), vmes nad. Odlična hiša, 16.55 nanizanka Samo bedaki in konji 17.25 Mozaik. Zrcalo tedna, 17.40 Naš utrip 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Časopis, 18.25 Legende sveta - Kurent (1. del) 19.00 Risanka 19.15 TV Okno 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: O moških, ženskah in otrocih (r. Stanislav Parnicky, i. T. Kuliš-kova, S. Gal, P. Topolsky, J. Grešo) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nadaljevanka Odlična hiša (8. in zadnji del) in nanizanka Alo, Alo (12. del) 1.10 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (vodi Ambro-gio Fogar, pon.) 14.05 Nogomet: Pisa-Milan (pon.) 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Peter-sona, pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Košarka: finale za pokal pokalnih prvakov '89, Real Madrid-Snaidero (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 Nogomet: kvalifikacije za SP '90, Brazilija-Venezue-la (pon.) ffl RTV Ljubljana 2 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja (11. odd.) 20.25 Dokumentarna serija: Televizija 21.20 Koncert kitarista Tomaža Rajteriča CANALE 5_______________ 8.30 Nanizanke: Fantasilandia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia americana 11-15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo 6 giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat -Amore a prima vista 15.15 Film: Il romanzo di Mil-dred (dram., ZDA 1945, r. Michael Curtiz, i. Joan Crawford) 17.00 Nan.: Hotel - Troppo amore, 18.00 Mai dire si - Chi dorme non piglia pešci, 18.45 Top Secret - La talpa on5 ^viz: Čari genitori 0.30 Film: Shenandoah - La valle dellonore (dram., ZDA 1965, r. Andrew McLaglen, i- James Stevvart, Doug ^ McClure, Patrick Wayne) ■30 Kviz: Il gioco dei nove ■ 15 Variete: Maurizio Co-n stanzo Show Estate 45 Film: Il tagliagole (dram., Fr. 1969, r. Claude Chabrol, i- Stephane Audran, Jean Yonne, Antonio Passalia) RETE 4_________________ 8.00 Nan.: In časa Lawrence 9.50 Film: La figlia di Mata Hari (pust., It. 1954, r. Ren-zo Merusi, i. Ludmilla Tcherina) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O - Ouaranta giorni per uccidere 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao 13.45 Nadaljevanka: Sentieri 14.45 Nanizanka: California -’ Lontano, non si sa dove 15.40 Nad.: Una vita da vivere 16.35 TV film: Un atto di violen-za (dram., ZDA 1979, r. Paul VVendkos, i. Elizabeth Montgomery) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby - Mare blu, 19.30 Baretta -Il gioco della gloria 20.30 Film: Beniamino, agente segreto (kom., ZDA 1977, r. Joe Čamp, i. Patsy Garrett) 22.10 Film: I sette fratelli Cervi (dram., It. 1986, r. Gianni Pucini, i. Gian Maria Vo-lonte, Lisa Gastoni) 0.10 Nanizanke: Agente specia-le, 1.10 Ironside - Promessa duccidere, 2.10 Adam 12 -Sfida ITALIA 1_______________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Super-man, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Stroga per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvishovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Super-maxieroe 16.00 Bim bum bam, vmes risanke in nanizanka 18.00 Nadaljevanka: Alla con-guista del West 19.00 Nanizanka: Riptide - Un killer in fondo al mare 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Le ragazze della spiaggia (kom., ZDA 1982, r. Pat Tovvsend, i. Debra Blee, Val Kline) 22.15 Nan.: Starsky and Hutch -La clinica della morte 23.15 Dok. oddaja: Cingue anni di avventura 23.45 Nanizanke: Starman - Gioco d'azzardo, 0.45 Brothers, 1.15 Taxi, 1.45 Giudice di notte - La sbornia ODEON___________________ 10.45 Nad.: Signore padrone, 11.45 Marcia nuziale 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi pian-gono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall 19.30 Risanke in variete 20.45 Film: I dongiovanni della costa Azzurra (kom., It. 1962, r. Vittorio Sala, i. Gabriele Ferzetti) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nanizanka: T & T 23.30 TV film: Lyndon B. Johnson - I primi anni (biog., ZDA, r. P. Werner, 2. del) TMC________________;_____ 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1'Arizona 12.00 Nad.: Primo fra tutti 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nanizanka: I viaggiatori del tempo 16.00 Film: Giorni caldi a Palm-springs (kom., ZDA 1963, r. Norman Taurog) 18.00 Nan.: Flamingo Road, 19.00 Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un uomo da affittare (dram., VB 1973, r. Alan Bridges, i. Sarah Miles) 22.30 Nanizanka: Ray Bradbury 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: Doppio bersaglio (krim., VB 1967, r. Franklin Shaffner, i. Jul Brinner) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Naufraghi 12.00 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: La Medea di Porta Medina 19.00 Dnevnik 19.30 Nan.: Tom Grattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Eclissi parziale (dram., ČSSR 1982) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.30 Dnevnik in vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Muzejstvo na Slovenskem; 9.15 Otroški kotiček: Potovanje v Tadžetakomo (2. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje: Pod-humška dekleta KD Markovič iz Rožeka (vodi Gerti Valentinčič); 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik, nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. Prvi val povratkov s počitnic včeraj ni povzročil večjih težav Za mnoge se v teh dneh že končuje letošnji dopust, precej pa je tudi takih, ki si bodo lahko privoščili še nekaj dni počitniškega užitka in tako izkoristili sončne in vroče dneve, s katerimi je začetek letošnjega avgusta nekoliko skoparil, sedaj pa namerava nadoknaditi zamujeno. Prvi val povratkov z dopusta se je tako včeraj že pojavil tudi na naših cestah, predvsem seveda na avtocesti, ni pa dosegel gostote, ki bi povzročala večje zastoje v prometu. Če je tako pri izstopni postaji avtoceste v Mestrah vrsta ustavljenih vozil dosegla tudi 12 kilometrov, je pri Mošče-nicah bilo čakanje ob vstopu na avtocesto minimalno. Prav tako ni bilo kljub povečanemu prometu večjih težav na mejnih prehodih. Tako pri Rdeči hiši kot v Štandre-žu je bil promet včeraj večji kot sicer, vendar brez posebnih zastojev. Zanimivo je morda to, da so zlasti dopoldne imeli še precej prometa proti Jugoslaviji. Večina ljudi se vrača, mnogo pa je tudi takih, ki še odhajajo na letovanje ali vsaj na nekajdnevni izlet. Popoldne pa je prvi občutnejši val predvsem italijanskih turistov, ki se vračajo z dopusta, nekoliko podaljšal vrste tudi na goriških prehodih. V naj večjih industrijskih obratih na Goriškem bo v prihodnjih dneh večina zaposlenih spet na delu. V tržiški ladjedelnici se je kolektivni dopust za približno 2 tisoč delavcev končal že z velikim šmarnom, v drugih tovarnah pa bodo proizvodnjo obnovili s polno paro jutri. V Tržiču se namreč končuje kolektivni dopust za skoraj 600 delavcev tovarne Ansaldo. Prav tako se vračajo na delo delavci in uslužbenci tovarn SBE (Societa Bulloneria Europea) in Eaton Est v Tržiču ter Meteor v Ronkah. Skupno se bo samo v teh podjetjih vrnilo na delo približno 1.500 delavcev. Prav tako se iztekajo kolektivni dopusti več sto delavcem v nekaterih večjih tovarnah v Gorici (Manifattura di Gorizia, La Giulia, Manifattura Goriziana). Nemalo je tudi trgovcev, ki bodo v torek odlepili z izložb napise o zapori zaradi dopusta in jih v marsikaterem primeru nadomestili z lepaki in napisi o tradicionalnih sezonskih razprodajah. Na sliki (foto Čubej) mejni prehod v Štandrežu. Na gradu še zadnji film izbora za nagrado Amidei Drevi se bo na goriškega gradu zaključil letošnji filmski pregled za nagrado Sergio Amidei. Prireditev je imela velik odziv med občinstvom, tako da je moral skoraj vsak večer marsikdo sedeti kar na travi ob robu šotora, saj so bili vsi sedeži navadno zasedeni že pred pričetkom vrtenja filma. To ponovno potrjuje že večkrat izrečeno ugotovitev, da je bilo v letošnji poletni sezoni na tem enkratnem prostoru premalo prireditev. Goriško prebivalstvo očitno rado zahaja v poletnih večerih na grad. Škoda le, da je priložnosti premalo. Naslov nocojšnjega filma je "Un pešce di nome Wanda" režiserja Charlesa Crichtona (VB 1988). Scenarij je napisal John Cleese po fantastični zgodbi, ki sta si jo zamislila sam Cleese in režiser Crichton. Skupaj predstavljata naj znamenitejši par britanskega filmskega humorja. Crichton je v 40. in 50. letih režiral vrsto pomembnih filmov kot so npr. "Lincre-dibile avventura di Mr. Holland", "Benvenuto a Scotland Yard" in "La battaglia dei sessi". Pridružil se mu je Cleese, ustanovitelj "nore" skupine Monty Python, ki se je uveljavila z ostrimi filmskimi satirami "Monty Python", "11 senso della vita" in "I banditi del tempo". Cleese in Crichton veljata za mojstra dveh generacij angleškega črnega humourja. Rezultat njunih združenih moči je izzivalna in zabavna farsa o "ribici Wan-di". Film je obenem nekak poklon V Gradišču tekmovanje v preskakovanju ovir Ugodni izgledi za odprtje Centra za umsko zdravje Včeraj se je v Gradišču pričelo 23. konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir, ki ga prireja Turistična ustanova ob sodelovanju občinske uprave. Spored tekmovanja obsega deset preizkušenj različnih težavnostnih stopenj. Pet od teh so opravili že včeraj, danes pa bodo na vrsti še preostale, na katerih bodo nastopili bolj izurjeni konjeniki. Ob zmagovalcih posameznih preizkušenj bodo nagradili tudi absolutno najboljša konjenika v moški in ženski konkurenci, najboljšega mladinca in najboljšega konjenika-vojaka. Na sliki trenutek z včerajšnjega tekmovanja v Gradišču. (Foto Pavšič) Morda bo končno tudi v Gorici napočil čas odprtja Centra za umsko zdravje, zdravstveno-socialne strukture, kakršne predvideva že pred več kot desetimi letimi odobreni zakon o reformi psihiatrije in novejši deželni zakon, ki je posegel na področje umskega zdravja. Goriška KZE je pred kratkim odkupila poslopje v Ul. Vitto-rio Venelo 163, da bi v njem odprla tak center. Do tega pomembnega koraka je prišlo tudi po zaslugi prizadevanja lansko jesen ustanovljenega Združenja svojcev, uporabnikov in občanov za umsko zdravje. Člani tega združenja so tudi predlagali naj se čimprej izvede postopek za odprtje Centra. Tako bo v sredo, 23. t. m., ogled poslopja, ki se ga bodo poleg predstavnikov združenja udeležili predsednik KZE Robustelli, goriški župan Scarano in predsednik Pokrajine Crisci. Preverili bodo, kateri posegi so potrebni, da se v novem poslopju odpre novo pomembno poglavje na področju zdravstvene oskrbe umskih bolnikov v Gorici. Predstavniki združenja svojcev bolnikov menijo, da bo center sicer samo začetni vendar pomemben korak v uresničevanju alternativ zaprti psihiatrični bolnišnici. V mestu, kjer je pred več kot dvajsetimi leti oče demokratične psihiatrije Franco Basaglia prvič odklenil vrata umobolnice, so namreč ostali skoraj nedotaknjeni miselne pregrade in predsodki, ki umskega bolnika izločujejo iz družbe. Bolj ali manj zaprta umobolnica je tako ostala do danes edina struktura za oskrbo teh bolnikov. Center za umsko zdravje naj bi čimprej postal nekak vezni člen med bolnico in družinami. V njem naj bi bolnikom nudili zdravniško pomoč, pa tudi priložnost za delo, preživljanje prostega časa in reševanje vsakodnevnih problemov. Na tak način naj bi večji del bolnikov iztrgali iz osamljenosti v bolnišnici in jim pomagali pri vključevanju v družbo. Pri tem, pravijo pri Združenju svojcev, bo seveda pomembna večja miselna odprtost družin in vseh občanov pa tudi občutljivost krajevnih in zdravstvenih upraviteljev. Po odprtju Centra za umsko zdravje bo nadaljni potreben korak odprtje bivalnih skupnosti za bolnike, ki ne morejo računati na pomoč družine. Praznik v Jasihu smm GORICA Ul. Alfieri 17 - Tel. 0481/520879 Vse za šolo po znižanih cenah nahrbtniki po 24.500 lir zvezki - 29 listov po 650 lir veliki zvezki po 850 lir škatla -12 flomastrov po 1.000 lir KULTURNI DOM Uprava Kulturnega doma v Gorici vabi vse odbojkarje in športnike na ekshibicijsko srečanje med A in B postavo JUGOSLOVANSKE ODBOJKARSKE REPREZENTANCE v sredo, 23. avgusta, ob 20. uri v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Tradicionalna šagra ob obletnici prevzema oblasti cesarja Franca Jožefa, letos poteka 141., se v Jasihu nadaljuje še danes. Včeraj so bili na obisku gostje iz Avstrije in drugih krajev, zvečer pa je bil v veselje ljubiteljem folklore srednjeevropski ples. Danes bo že zgodaj popoldne slavnostni sprevod po krminskih ulicah do stolne cerkve, kjer bo maša. Pel bo moški pevski zbor iz Molblingena. Ob 18. uri bodo na prireditvenem prostoru v Jasihu podelili priznanja - srednjeevropske križe najzaslužnejšim občanom in gostom. Zvečer bo ples. včeraj-danes UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA POOBLAŠČENI IZVOZNIK fiHui IVECO BO^B LANCIA l! COfllilTO 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481/33576 Iz goriškega matičnega urada v tednu od 13. 8. do 19. 8. 1989 RODILI SO SE: Federica Stellin, Fabio Princi, Davide Catano, Mabel Malaroda, Gabriele Di Tommaso. UMRLI SO: 80-letna Anna Visintin, 53-letni mizar Elvino Boscutti, 84-letna gospodinja Valeria de Maiti vd. Loschiavo, 87-letna upokojenka Alma Zanin, 61-let-na upokojenka Pia Maria Richter, 61-letni upokojenec Vittorino Liva, 80-letna upokojenka Olga Recchi vd. De Angelis, 60-letni upokojenec Alberto Medessi, 79-letna gospodinja Maria Michelut vd. Ferman, 73-letni upokojenec Alberto Proto, 58-letni upokojenec Mario Di Ri-enzo, 87-letna upokojenka Silvia Furlan vd. Losco, 76-letna upokojenka Gemma Drioli, 78-letna upokojenka Lidia Gode-as, 89-letna upokojenka Arminia Stanigh vd. Gregorin, 67-letni duhoven Giuseppe Chinchella, 58-letni kmet Jožef Skok. OKLICI: kmet Giovanni Muzic in uslužbenka Orieta Jarc, karabinjer Mario Capizzi in kuharica Giovanna Di Gio-vanna, mesar Riccardo Ferletic in mesarica Mara Gorjan, uslužbenec Claudio Clancis in uslužbenka Francesca Zubi-nelli, inženir Alberto Pich in uslužbenka Amelia Busatta, finančni stražnik Massi-mo Pucci in delavka Stefania Grandoni. POROČILI SO SE: jehovski aktivist Guido Ravenna in čistilka Donatella Eacchigna. ameriškemu cartoonu in komediji, kjer se prepletajo komične situacije nekdanjega Hollywooda. Zamisel za zgodbo se je porodila ob splošnih ugotovitvah o kulturnih razlikah in kompleksih med Veliko Britanijo in "večjim bratom" ZDA. V glavnih vlogah nastopajo John Cleese, Jamie Lee Curtis, Kevin Kline in Michael Palin. Pričetek ob 21. uri. T j • rr-i v*v Jutri v Tržiču »Bagdad cafe« V coni za pešce v Ul. SantAmbro-gio v Tržiču se jutri zvečer nadaljuje poletni filmski spored, ki so ga imenovali Kino pod zvezdami. Predvajanja prireja občinsko odborništvo za kulturo v sodelovanju s tržiškim Centrom za boj proti zasvojenosti od mamil. Jutri ob mraku bodo predvajali zabavno komedijo Percyja Adlona "Bagdad cafč". Ta teden sta predvidena še dva filma. V četrtek bodo predvajali uspešnico letošnje sezone "Chi ha in-castrato Roger Rabbit" režiserja Roberta Zemeckisa, v petek, 25. avgusta, pa bo na sporedu film "Good morning Vietnam" režiserja Barryja Levinsona. V teku priprave na festival folklore in natečaj Lipizer Še deset dni nas loči od 19. mednarodnega festivala folklore. Prireditelji imajo že več časa polne roke dela, saj je priprava na tako manifestacijo zelo zahtevna. Festival se bo pričel 31. avgusta in bo trajal vse do nedelje, 3. septembra. Prireditev ne bo tekmovalnega značaja, na njej pa bo nastopilo 10 folklornih skupin z vsega sveta. Seveda bo praznično vzdužje doseglo višek zadnji dan, ko bo med drugim na sporedu že tradicionalni sprevod po mestnih ulicah. Gorica bo teden kasneje prizorišče 8. mednarodnega violinskega natečaja "Rodolfo Lipizer" in 7. mednarodnega posveta o violini. Prirediteljem je letos uspelo zbrati prijave 80 violinistov iz 29 držav. Natečaj in posvet bosta od 10. do 17. septembra v avditoriju v Ul. Roma. razna obvestila Občinska knjižnica v Sovodnjah bo zaprta od 21. avgusta do 1. septembra zaradi urejanja. Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 17. septembra 1989, ob 15. uri tradicionalni piknik bivših borcev in družinskih članov pri osnovni šoli v Dolu. Vpisujeta Marjo Semolič (tel. 45241) in Ettore Moro (tel. 78182). Interesenti naj se čimprej javijo zaradi nabave hrane. Uradi Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bodo zaprti do 25. avgusta. Sedež Slovenskega planinskega društva je v poletnih mesecih odprt ob sredah od 10.30 do 12. ure. Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure. izleti SPD GORICA priredi v nedeljo, 27. t. m., izlet v Gornjesavsko dolino z udeležbo na slovesnosti ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovju. Prijave na sedežu ob sredah med 10.30 in 12.30 ter v trgovini Bauzon. Društvo slovenskih upokojencev Gorica obvešča, da bo za dvodnevni izlet v Prekmurje 26. in 27. t. m. avtobus odpe' ljal ob 5. uri s Travnika in nato mini0 gostilne Primožič, Oslavja, Števerjana, Podgore, Štandreža in Sovodenj. kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »Aguile dattacco«- VERDI 16.00-22.00 »La cintura«. Prep°ve' dan mladini pod 14. letom. VITTORIA Danes in jutri zaprto. V tore 17.30-22.00 »America sexual«. PreP vedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica Saj' SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 » gon«. te_ SVOBODA (Šempeter) 18.30 »Hudič v lesu«, 20.30 »Režiser pomo filma«- DESKLE 19.30 »Hiša II«. DEŽURNA LEKARNA V GORI&o74. Občinska - Ul. sv. Mihaela - 0 ' nFŽURNA LEKARNA V TRŽIČ . Pogledi in nasveti prof. Darka Bratine Odprtje univerzitetnega tečaja priložnost in izziv za Gorico Koncert bo v začetku septembra 'W Ansambel Sank rock bo nastopil na gradu Letošnje akademsko leto bo prineslo pomembno novost za Gorico, saj se bo že obstoječim univerzitetnim šolam za revizorje, turistične operaterje in izvedence v blagoznanstvu na področju jestvin pridružil nov univerzitetni tečaj za mednarodne in diplomatske vede, ki bo obenem tudi prvi v Italiji. Projekt, ki pomeni začetek razvoja univerze v našem mestu, se-torej uresničuje. Tečaj je pripravila in omogočila fakulteta za politične vede v Trstu, odvijal pa se bo v prostorih bivšega malega semenišča. Traja bo štiri leta in predvideva obvezno prisotnost na predavanjih. Število mest je omejeno na sto študentov (od katerih je trideset lahko tujih državljanov), selekcijo pa bodo opravili na podlagi izidov sprejemnega izpita. Vpisovanje je odprto že od prvega avgusta, zaključilo pa se bo nepreklicno 21. septembra. Vsi kandidati bodo morali nato opraviti sprejemni izpit, ki zahteva določeno poznavanje angleščine ali francoščine ter nekaj splošne kulture. Izpit bo 26. septembra na sedežu fakultete v Trstu in predvideva tri preizkušnje: pisno nalogo v tujem jeziku (angleščini ali francoščini), ustni pogovor v istem tujem jeziku in še ustni pogovor splošne kulture. V profesorskem kadru sta dva Slovenca: prof. Jože Pirjevec, ki bo predaval o sodobni zgodovini in prof. Darko Bratina, ki bo poučeval sociologijo. V prvem letniku je na programu sedem izpitov, ki zaobjemajo pravo, ekonomijo, sociologijo, zgodovino, statistiko in seveda oba tuja jezika. Bie-nij je propedevtičnega značaja in je skupen za vse, v tretjem letniku pa je treba izbirati med dvema usmeritvama: diplomatsko ali za mednarodne operaterje. Prva bo bolj vezana na diplomatske strukture (konzulat, ambasada itd.), druga pa bo poleg tega segala še v ekonomijo in komercialne vede, seveda na mednarodni ravni. Prof. Darko Bratina nam je v pogovoru posredoval nekaj svojih pogledov na možnosti razmaha univerze na Goriškem in o preizkušnjah, ki jih bo doživljalo mesto: »Posledice, ki jih bo mesto občutilo, so po mojem mnenju še neprevidljive. Podobne pobude bis- tveno posegajo v strukturo mesta. V petih ali šestih letih, ko bodo aktivirani vsi tečaji, se bo nakopičilo tisoč študentov, kar pomeni dva odstotka več populacije. To bo povzročilo izredne komplikacije, ker ni stanovanj, ustreznih knjigarn, gostiln ipd. Kar zadeva problem bivališč, je vprašanje še precej odprto. Pristojni v Trstu vzpostavljajo stike z različnimi ustanovami in domovi, ki naj bi priskočili na pomoč. V načrtu je tudi kak dijaški dom v bližini univerze«. Prof. Bratina je zelo optimist glede vpliva, ki ga bo univerza imela na mesto. »Ta je pravi start univerze na Goriškem, prva oblika nekega celovitega univerzitetnega razvoja. Čeprav je vse skupaj odvisno od Tržaške univerze, se s tem na Goriškem začenja oblikovati višja stopnja izobraževanja. To je zelo pomembno, saj je dandanes mesto brez univerze kakor telo brez glave. Videli bomo, kako se bo vse skupaj razvilo. Za ta prostor je zainteresirana tudi Videmska univerza, tako da je prihodnost univerze v Gorici še kar obetavna. S tem se bo izobrazba bistveno okrepila. Mesteca kot Gorica do pred leti niso občutila hujših posledic glede kadra, ker se je na univerzo vpisoval majhen odstotek višješolskih študentov. Tisti, ki so diplomirali na liceju, učiteljišču in trgovskih šolah, so v glavnem ostali, tako da se je mesto intelektualno reproduciralo. Z razmahom masovne univerze se je zgodilo, da je devetdeset odstotkov ljudi odšlo na razne fakultete in tako so mesta brez univerze bila precej oškodovana. Intelektualna reprodukcija je bila kar čez noč prekinjena. Z zametkom univerze v Gorici se bo to intelektualno obnavljanje spet začelo. Mesto je bilo v petdesetih letih ne glede na ostale razmere kulturno zelo živahno, ta živahnost pa je neverjetno upadla v drugi polovici šestdesetih let. Šele zdaj je opaziti nove premike. Razvoj univerze je po mojem vsekakor neka oblika kontinuitete v goriškem prostoru, saj je bila izobrazba do prve svetovne vojne na univerzitetni ravni. Lahko bi rekel, da se danes Gorica prvič obnavlja po prvi svetovni vojni«. Prof. Bratina nam je še pojasnil nekaj stvari v zvezi s sprejemnim izpitom, ki bo verjetno marsikomu povzročil odvečni strah. »Učenje tujih jezikov v Italiji ni na taki stopnji, da bi lahko potem na univerzi zahtevali poglobljeno in dobro poznavanje angleščine ali francoščine. Ker bo pisna naloga o aktualnih temah, svetujem interesentom, da si en mesec prebirajo tuje časopise. Mislim, da je to dovolj, drugače pa velja tvegati. Ker je to prvi tovrstni tečaj v Italiji, se diplomiranim obetajo res zanimiva delovna mesta. Mednarodni operaterji se bodo ukvarjali z vsem, kar je v zvezi z mednarodnimi odnosi, od gospodarskih do političnih. Vsak človek, ki se danes premika, mora poznati razlike v sistemih, v kulturah, v obnašanju in vse to predpostavlja določen študij. Tečaj ne oblikuje samo diplomatov v klasičnem smislu, ampak operaterje na diplomatski in mednarodni ravni«. Letos ali prihodnje leto bodo verjetno odprli tudi šolo za arheologijo. »Mislim, da se bo na tej osnovi rodilo precej drugih stvari. Univerza se splošno spreminja in v pripravi je še veliko tečajev. To je zelo pozitivno, saj sem mnenja, da v primerjavi s potrebami družbe še premalo ljudi študira. Veliko novih delovnih mest je nezasedenih in novih profesionalnih oblik neizkoriščenih. Razmah tehnologije zahteva veliko profesionalcev npr. na področju komunikacij, televizije. Podatek lanskega leta to potrjuje: Turin in Milan bi letno potrebovala še dva tisoč inženirjev več. To, kar je bilo nekoč vprašanje fizične delovne sile, postaja danes problem intelektualne sile«. Gorica se torej, sicer ne povsem pripravljena, odpira prihodu mladih intelektualcev, ki bodo okrepili njeno kulturno vlogo. Na začetku najbrž ne bo šlo brez težav in protestov, tudi s strani študentov, saj je vsak začetek nekoliko negotov. Dolžnost pristojnih organov bo prisluhniti tudi študentom, ki gotovo najbolje poznajo slabosti in potrebe univerze, (af) Čeprav se v tem tednu na goriškem gradu odvija filmski spored za Nagrado Amidei, prav gotovo ne moremo trditi, da je bila letošnja poletna kulturna sezona na gradu pestra in zanimiva. Doslej je namreč bilo le nekaj iniciativ, ki jih lahko naštejemo na prstih ene same roke. Prav gotovo to dejstvo ni v ponos goriškemu mestu, ki razpolaga s primerno strukturo, kot je ravno "Teatro tenda" na gradu, ki je poleg vsega še prijeten poletni prostor. Goriške slovenske kulturne organizacije so konec junija priredile koncert "Nev/ sv/ing quarteta“, sedaj pa bodo kot vstop v novo sezono prve dni septembra ponovno priredile svojevrsten "mladinski" večer na goriškem gradu. V sredo, 6. septembra, bo namreč nastopil na tem prireditvenem prostoru v tem trenutku najbolj priljubljen slovenski ansambel lahke in rock glasbe Šank rock. O njih namreč že govorijo, da so "novi Agropopi" v Sloveniji, ki si utirajo na svojstven način pot v sam vrh slovenske in jugoslovanske glasbe. Nekateri ugledni slovenski glasbeni kritiki so ocenili ansambel Šank rock za jugoslovanske "Europe", po načinu igranja, nastopanja in novega looka. To skupino torej lahko upravičeno smatramo za najboljšo glasbeno grupo v Sloveniji, ki nastopa z neverjetnim ozvočenjem, pa tudi "Ught-show" je na vrhunskem nivoju. Torej 6. septembra lahko pričakujemo kakovosten glasbeni večer, ki bo prav gotovo poleg mlade generacije privabil tudi starejše in razne ljubitelje glasbe. Koncert se bo pričel ob 20.30. V teh dneh potekajo razne organizacijske priprave za koncert Šank rocka. Predprodaja vstopnic za koncert bo v prihodnjih dneh v uradu Kulturnega doma v Gorici, (ik) Začetek del za avtocesto V bližini mejnega prehoda pri Vrtojbi so v torek začeli z deli na trasi avtoceste. Doslej so razpoložljiva sredstva za odsek do Šempetra in za obvoznico mimo tega kraja proti Novi Gorici. Na sliki (foto Pavšič) prva pripravljalna dela na trasi Kmetica banica Gorica ~ kmečka U- .. ~ Kmečka toanri HIT-- bon g ' m*. banica meč ha banka Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka fcčka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gc Eka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goi ka banka Gorica ~ Kmečka banica Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmetica banka Gor banica Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica » Kmečka banica Gorica » Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gor h banica Gorica » Kmečka banka Gorica «* Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banica Gorica - Kmečka banica Gorice Kmečka banka Gorica iorica -ica « ¥ » Kr Km Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka. Gorica, mečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « terne* seka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - K me lea banica Gorica » Kmečka banka Gorica ~ Krneč ka banka Gorica - Kmečka banica Gorica « Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Gorica. ~ Kmečka >anka Gorica. » Kmečka banka Gorica - Kmečka h Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmecla ban mečica banica Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banica bonca Esčka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » K Eka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica. - Kmečka banka Gorica » Km Kine Krneč* Gorica Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka lečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka orlca » Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gc rica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banica. Go orlca - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gori rica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Goric ___ Kmečka banica Gorica » Kmečka, banica Gorice metna banka Gorica - Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Kmečka banica Gorica ~. Kmečka banka Gorica - Kmečka banica^ C čka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gc Ka banka Gorica. * banica Gorica » ■sanka Gorica » Kme: Kmečka banka Gor] mečica banica Gorica ečka banica Gorica |ca Gori« Goric iorica -wne tanit kmetica banka Gorica Kmečka banka Gorica » ta banka Gorica ban banica Kmečka ban kal Gorica Kmečka banka Gorica » Kmečka banica Gorica Kmečka bar* Gorica kTi Gorice ka banka Gorica a banka Gorica * * banka Gorica » Kmečka banic sanka Gorica » Kmečka banka Kmečka banka Gorica. » Krneč k pečica banica Gorica » Kmečka j-žlca banka Gorica ~ Kmečka Fka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kilte* Krneči mečic orlca Ica « a ~ Ki Kmečka banka Gorica Kmečka banka Goi Kmečka banka Gor __ mečica banka Goril anha fKbcfl- ®ric^*pečha banka Gorica Tiftika Mn||| mp*p^J|ca » Kmečka bankz čka banica Gorica ~ iimecka banica Gorica « Kmečka banica C tka banka Gorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gc Kmečka banka Gorica » Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Go Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banica Gor Kmečka banka Gorica -^JCmecka banica Gorica - Kmečka banka Goric Iorica ~ Kmečka banka Gorice banica Gorica « Kmečka bankz je končala s popolno rahabilita L Spet je lahko prevzela vodstvo b u niče, ki se je imenovala po njej. „pra-zdravniku v Gvineji, je zapisala: gi moj sin, če hočeš imeti velja ugled med ljudmi, si ju moraš P”0jitf> ti sam, s svojim nastopom in s . delom. Nihče ti je ne more P°“feijti 2 nobena oblast ti je ne more do vjs0K odlokom. Lahko te imenujejo n o(gi-položaj, lahko ti podele Pl. ejati. Pa kovanja, ugleda ti ne morejo 0t>o-tudi vzeti ne. Lahko ti vzamej ug-do, lahko ti vzamejo celo življeu sfllr- Srečanja se bo udeležilo nad 100 književnikov iz Srednje Evrope V začetku septembra mednarodna literarna nagrada Vilenica 89 v •VILENICA Društvo slovenskih pisateljev bo letos septembra četrtič podelilo mednarodno literarno nagrado Vilenica, ki nosi ime po kraški jami pri Lipici. Podelitve in spremljevalnih prireditev se bo udeležilo nad sto najvidnejših pesnikov, pisateljev, esejistov in publicistov iz več kot 16 držav Srednje in Zahodne Evrope, Združenih držav Amerike in iz Jugoslavije. Letošnja Vilenica 89 se bo začela v četrtek, 7. septembra, v hotelu Ma-estoso v Lipici z disputom Srednja Evropa - metafora in njen prevod. Uvodni esej z naslovom S sredine je pripravil Gyorgy Konrad. Istega dne bodo izvolili mednarodno žirijo kritikov in publicistov za priznanje Kristal Vilenice 89 za najboljši prispevek, objavljen v publikaciji Vile- Nagrajenci Vilenice (od leve): Tomizza, Handke in Esterhšzy niča 89. V zborniku so zbrani prispevki 40 najeminentnejših srednjeevropskih avtorjev, kar predstavlja antologijo trenutnega literarnega ustvarjanja v tem delu Evrope. V popoldanskih urah se bo nadaljeval uvodni disput, zvečer pa bo na sporedu srednjeevropski literarni večer. V petek, 8. septembra, bo dopoldne v Lokvah tiskovna konferenca in predstavitev nagrajenca Vilenice 89. Popoldne bo udeležence Vilenice 89 v Devinu ob obisku na gradu pozdravil princ Thurn und Taxis. V prostorih Slovenskega stalnega gledališča bo zatem drugi srednjeevropski literarni večer, dan pa se bo zaključil s sprejemom pri zgoniškem županu Milošu Budinu. V soboto, 9. septembra, bo dopoldne v Štanjelu na Krasu srednjeevropska literarna matineja. Ob tej priložnosti bo predstavitev slovenskega prevoda knjige lanskoletnega nagrajenca Vilenice Pčtra Esterhš-zyja Pomožni glagoli srca, mednarodna žirija pa bo podelila priznanje Kristal Vilenice 89. Popoldne bo v hotelu Club predstavitev knjig slovenskih založnikov, povezanih z Vilenico, nagrajenci Vilenice pa bodo ob tej priložnosti podpisovali svoje knjige. Sklepno dejanje letošnjega mednarodnega srečanja bo seveda v jami Vilenici, kjer bodo zvečer svečano podelili nagrado Vilenica 89. Mednarodno nagrado Vilenica so doslej prejeli Fulvio Tomizza (1986), Peter Handke (1987) in Pčter Ester-hazy (1988). Razstava Postojnčana Marcela Valentimja Odprto piano rektorju mariborske univerze Protest proti poskusom krnjenja integritete Inštituta za narodnostna vprašanja Spoštovani tovariš rektor, na nekatere strokovne in politične organe v SR Sloveniji ste naslovili dva predloga. Gre za predlog za oblikovanje novega URP (usmerjeni raziskovalni program) »preučevanje medetničnih odnosov in regionalizma (brez datuma in odpravne številke), in temu kot priloga I priložen predlog za ustanovitev evropskega centra (25. 7. 1989), ki kot je pojasnjeno v točki 1 dokumenta, predlaga ustanovitev Evropskega centra za proučevanje medetničnih odnosov in regionalizma pri Univerzi v Mariboru, University of Maribor, European Center for Ethnic and Regional Studies. Spisoma, ki ste ju podpisali kot rektor mariborske univerze, je kot priloga II priložen še seznam z naslovom Možni kadri za Evropski center. Ker oba predloga neposredno zadevata delo in razvoj raziskovanja na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, pričakujemo, da boste javno odgovorili na stališča, ki jih je do obeh vaših predlogov zavzel naš kolektiv. 1. Sprašujemo vas, kateri organi v okviru Univerze v Mariboru so o teh predlogih razpravljali in sprejeli ustrezne sklepe, ter na podlagi katerih strokovnih gradiv. 2. Tudi na podlagi našega dosedanjega sodelovanja menimo, da je tako eminentni ustanovi, kot je Univerza v Mariboru zanesljivo znano, da v Ljubljani obstaja Inštitut za narodnostna vprašanja, ki kot ena najstarejših nacionalnih družboslovnih institucij deluje že 70 let, v zadnjih desetletjih pa se ukvarja s problematiko medetničnih odnosov s posebnim poudarkom na preučevanju slovenskih narodnostnih manjšin v zamejstvu in narodnosti v Sloveniji. Program našega Inštituta že dolgo zajema tudi preučevanje etnične problematike v Jugoslaviji, Evropi in svetu. Zato sprašujemo, kaj vas je navedlo na apo-diktično izraženo mnenje, da »praktično ni znanstvenih del, ki bi na sodobnih metodoloških pristopih (sic!) in na multidisciplinarni podlagi prvič, skušala objasniti (sic!) sedanjo krizno situacijo v mednacionalnih odnosih (ki onemogoča normalen razvoj družbe), in drugič, ki bi ustvarila teoretično podlago za iskanje sodobnih demokratičnih rešitev na vseh Področjih, ki danes označujejo nacionalno vprašaje«. Navedeno je le drobtinica iz ugotovitev in utemeljitev v predlogu, ki ga tudi sicer odlikujejo mon-shuozne stavčne konstrukcije, izrečene v dobro znanem, mobilizatorskem slogu političnega aktivizma. V nasprotju s citirano ugotovitvijo je mogoče tr-i h, da je seznam raziskovalnih ustanov in projek-°v, ki se tako na multidisciplinarni podlagi kot s Udobnimi metodološkimi prijemi ukvarjajo tudi z jahalno etnično problematiko, kar zajeten. Poleg hstituta za narodnostna vprašanja je obsežen razi-k°valni fond nastal tudi na Univerzi v Ljubljani, na ^®hih fakultetah in inštitutih, na Slovenski akade-v lJl znanosti in umetnosti in na Znanstvenoraziskovalni centru, na Slovenskem raziskovalnem inšti-hj v Trstu, in na Slovenskem znanstvenem inštitu-a v Celovcu. Vse omenjene ustanove so v ta namen Rezale tudi razvejane znanstvene stike s sorodnici Ustanovami v Evropi in svetu. Vaša sodba delo histitucij na brezpriziven način diskvalificira! sQ ‘ Doseženi raziskovalni rezultati in projekti, ki teku, postavljajo pod vprašaj smiselnost obliko-krjrja n°vega URP-ja; aprioristične utemeljitve, ka-Ste PodPisali, pač ni mogoče šteti v okvir kot j ne strokovne argumentacije. Nasprotno, tako Ustij Tredlog koncipiran, izkazuje ujetost v socrea-rev no. miselnost, po kateri je potrebno nenehno dela Uci°niranje in s tem izničevanje dosedanjega sklad' miselnost kakršna, kolikor nam je znano, ni v z vašim siceršnjim osebnim in družbenim an- gažmajem. Utemeljitev nadalje niza floskule o nujnosti »odprave kriznega stanja«, ki da mu botruje »kriza marksistično-leninističnega pristopa k nacionalnemu vprašanju in pa birokratsko-etatističnega nadzora nad znanostjo (tudi) na tem področju«, itd. Teh nekaj konjunkturnih fraz je tako eklatantno po-litizerskih, da smo kratkomalo osupli nad dejstvom, da ste jih podpisali kot zadostno utemeljitev za koncentriranje tako znatnih družbenih sredstev, kot jih zahteva oblikovanje novega URP - še zlasti, ker vemo, da pobornik omenjenega URP, donedavni magister, zdaj pa doktor Silvo Devetak, nikakor ne predstavlja jamstva za upanje, da bo omenjeni nezaželeni pristop in moteči nadzor z njim kako posebej odločilno presežen. Mimo tega, nikakor pa nenazadnje, taka utemeljitev vse dosedanje delo na etnični problematiki docela neodgovorno žigosa kot »režimsko«, kar je seveda huda žalitev intelektualnega poštenja tistih strokovnih delavcev, ki se že desetletja po najboljši vesti in vednosti ukvarjajo z etnično problematiko v Sloveniji in širše. 4. V vašem predlogu najprej trdite, da novoobli-kovani URP »ne posega v obstoječe kvalificirane programe«, hkrati pa na podlagi neresnične trditve, da Raziskovalna skupnost Slovenije naše raziskovalne skupine ni verificirala zaradi neustrezne kadrovske sestave in rezultatov v istem stavku ugotavljate, da se ukinja URP »Nacionalni odnosi, mednacionalni odnosi in izseljenstvo«, ki ga izvajajo Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za geografijo pri Univerzi v Ljubljani in nekateri zunanji sodelavci, tudi z Univerze v Mariboru. Zamisel o novem URP je tembolj dvomljiva, ker je bil dolgoletni vodja dosedanjega URP-ja, ki ga je treba po vašem ukiniti, prav Silvo Devetak, tedaj še magister. Vodenju se je letos sam odpovedal, simptomatično pa je, da je kmalu zatem obstoječi URP izgubil vsako vrednost, kar dokazuje tudi vaš predlog; očitno pa naj bi bil zdaj ponovno družbeno verificiran, le da pod drugim imenom! 5. Spiritus agens novega Centra naj bi bil po vsem sodeč (pač tudi na podlagi dejstva, da je kot pripravljalen spisa vaš sopodpisnik Predloga za oblikovanje novega URP...) zopet prav dr. Silvo Devetak. Kot vam je gotovo znano, je omenjeni devet let di-rektoroval na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Njegovi »uspehi« so Inštitut pripeljali v položaj, ko se mora zaradi kolektivu vsiljene razprave o nenadni potrebi po »sanaciji« boriti za golo preživetje. Di-rek toro vanj e Silva Devetaka je potekalo v razmerah permanentnega konflikta tako z delavci na Inštitutu kot tudi s širšo strokovno javnostjo doma in v zamejstvu. Zaradi tega je bil pred iztekom zadnjega mandata v postopku predčasne razrešitve. Čudimo se torej, kako je mogoče, da mu takoimenovana »družba« ponovno daje bianco menico za razpolaganje z delom, sredstvi, opremo in kadri Inštituta za narodnostna vprašanja, čigar delavec dr. Silvo Devetak še vedno je! Čeprav je seveda to dejstvo vsaj empirično težko preverljivo, kajti znanstvenega svetnika, dr. Silva Devetaka že od časa težko izsiljene abdikacije z mesta direktorja ni na delovno mesto! V vašem predlogu za ustanovitev Centra je nadalje priložen še seznam možnih stalnih in zunanjih sodelavcev predlaganega Centra. Na podlagi dolgoletnih izkušenj z raznimi mednarodnimi projekti dr. Silva Devetaka pa upravičeno menimo, da velika večina navedenih v seznamu sploh ne ve, da so med izbranci. Predlogu sicer ne primanjkuje visokodone-čih fraz o domnevno silnem interesu, celo pokroviteljstvu mednarodnih teles za obstoj takega Centra, pa o deklaracijah mednarodnih konferenc itd., ki pa ob vsem tem enormnem interesu očitno niso zagotovile niti dinarja podpore. Ob navedenem velja dodati, da je predvideni Center le zadnji v vrsti predlogov, ki jih je plodoviti dr. Silvo Devetak v minulih nekaj mesecih generiral »širši družbeni skupnosti« - kajpada šele potem, ko mu je potekel mandat direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja. Pred mariborsko iniciativo smo bili priče »ustanavljanju« zapovrstjo Centrov za raziskovanje etnične problematike pri Jugoslovanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja v Ljubljani, pri Raziskovalnem inštitutu FSPN v Ljubljani, in končno inštituta »Alpe-Jadran« v Benetkah, o katerem sicer kroži šala, da je propadel zaradi pomanjkanja gondoljerjev, a je v njem dr. Silvo Devetak čisto zares predvidel nastavitev kuharja (glej pisni predlog, podan Izvršnemu svetu Slovenije). 6. Nič ne bi imeli zoper megalomanske apetite bivšega direktorja, če bi to, kar počne, uganjal svojim denarjem. Za projekt, ki naj bi po predlogu, ki ste ga podpisali, skoncentriral sredstva v višini 1400.000.000 din (»cene julij 1989«), ste namreč predvideli še 6 FTE-jev (finančni ekvivalent »full-time« raziskovalca). Prvo navedeni FTE, tisti dr. Silva Devetaka, je opremljen s pripombo, da gre za prenos sredstev, čeprav bi vam moralo biti jasno, da po obstoječi zakonodaji prenos FTE z ustanove na osebo ni mogoč. Druga postavka finančnega plana novega Centra pa zajema 5 FTE-jev, ki so spet natančno tisti, ki se vežejo za delavce Inštituta za narodnostna vprašanja; najbrž je nepotrebno dodajati, da teh delavcev nihče ni konzultiral, ostali predlagani za stalno zaposlitev v novem Centru pa bodisi nimajo lastnih FTE-jev, ali pa jih imajo v okviru drugih ustanov! Očitno je, da Silvo Devetak po malone desetletju direktorovanja pri nas, ki je potekalo v skladu z devizo Ludvika XV, »za menoj potop«, poskuša financirati svoje zamisli iz namenskih sredstev Inštituta za narodnostna vprašanja; naš inštitut naj bi se za njegove lastne potrebe transformiral v novi Center, imenovani pa bi se v njem ponovno reinkarniral na direktorskem stolčku: »morebitni prevzem dela dejavnosti« našega Inštituta je tudi predviden v vašem predlogu, in to popolnoma mimo našega kolektiva! 7. Končno nam, spoštovani tovariš rektor, nikakor ni razumljivo, kako morete predlagati, naj bi novi mariborski Center prevzel v uporabo dosedanje prostore Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kot tudi »po načelu uporabnosti« del njegove tehnične opreme. Kako bi reagirali vi, če bi zvedeli, da neko neformalno telo v ustanavljanju svobodno razpolaga z delovnimi prostori in opremo vaše ustanove? Pričakujemo vaše javno pojasnilo o obeh predlogih. Mnenja smo namreč, da je dosedanje dogovarjanje o usodi Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je bolj ali manj zastrto potekalo v ozkih krogih t.im. »skupin pritiska«, deloma ali v celoti odgovorno za nastali položaj. Slednjega zaznamuje nikoli racionalno utemeljena in povsem voluntaristično oktroirana teza o potrebi po »sanaciji« Inštituta za narodnostna vprašanja, pri čemer so bili onemogočeni tudi pre-nekateri poskusi vzpostavitve normalnega dialoga s strani sedanjega v.d. ravnatelja Inštituta, prof. dr. Vladimirja Klemenčiča, rednega profesorja na ljubljanski in mariborski Univerzi, ki je bil na to mesto izvoljen s polno podporo kolektiva in ustanoviteljev. Skrajni čas je, da se stvari pojasnijo v odkritem in z dejstvi podprtem javnem dialogu. Sprejeto na strokovnem kolegiju in zboru delavcev Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, dne 14. 8. 1989. Slikar Marčel Valentini je star 27 let, rodil se je v Postojni, sedaj pa študira v Milanu na akademiji Brera, prej pa na Nuova accademia delle belle arti. V Italiji je do sedaj sodeloval na več kot 15 razstavah. Tokrat prvič razstavlja v svojem domačem kraju in to v atriju Kraškega muzeja. K temu je treba dodati, da je razstavo v prvih petih dnehobiskalo več kot tisoč ljudi, kar je svojevrsten rekord za tovrstne razstave v mestu Postojna. Omeniti velja še, da je med obiskovalci največ tujcev in sicer Italijanov, Francozov in Nemcev, seveda pa ne manjka niti domačinov. Likovna dela mladega umetnika zavzemajo posebno mesto in odkrivajo novo problematiko v novem slikarskem prostoru. Zaključni ciklus del, s katerimi se nam predstavlja na tej samostojni razstavi, se na zanimiv način veže z začetki moderne umetnosti z ekspresivno izraženo figuraliko in z navzočnostjo samostojnih barvnih kombinacij. Tako razpet med Italijo, kjer študira, in domačem kraju, je vedno znova pripravljen na odziv teh doživetij, ki jih prenaša na platno. V njegovih delih (na sliki: Notna deklica) bi zaman iskali zgodbo: je ni! To so intenzivna občutja, psihična stanja nekega trenutka ali dobe; so nagonski impulzi, so spomini, so delci občutenja iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In prav zato ne moremo definirati kraja, niti prostora: to je le njegovo doživetje časa in človeka v njem. To je njegov sanjski in fantazijski svet. Ta njegov svet pa je poln skrivnostnih simbolov in lahko bi rekli, da meji že kar na nadrealizem. Gledalcu daje tako svobodo interpretacije, predstave in doživetja, kajti pri njegovih delih ga ne veže niti oblika niti vsebina. Lahko bi rekli, da je ta vizija resničnosti in fantazije tako usmerjena v nove tokove in se nam zato zdi, da vidimo drugačni svet, ki ga šele odkrivamo in spoznavamo. To je le nekaj misli, ki jih je izrekla ob predstavitvi mladega umetnika na slovesni otvoritvi razstave, umetnostni zgodovinar in kritik domačinka Polona Škodič. Razstava bo odprta vse do 27. avgusta in to od 9. do 21. ure' Š. BRATINA Pesniški večeri v Strugi Prihodnji teden (od 24. do 27. avgusta) bodo v Strugi potekali 28. struški večeri poezije, na katerih bo sodelovalo nad sto pesnikov, kritikov in literarnih teoretikov iz 42 držav in Jugoslavije. Svečana otvoritev bo pred Domom poezije, kjer bodo prižgali festivalski ogenj in odprli razstavo knjig sodelujočih avtorjev. Letos bodo na srečanju predstavili belgijsko poezijo. Ob tej priložnosti je skopska založba Kultura izdala antologijo Sodobna belgijska poezija. Zlati venec bodo letos podelili avstralskemu pesniku Thomasu Shapcottu. DOVOLJ VELIKI ZA SODOBEN IN STROKOVEN PRISTOP DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU ČASA IN POTREB RIMORSKI DNEVNIK Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu. Uredništvo v Trstu tel. (040) 7796600 Uredništvu v Gorici tel. (0481) 533382 primorski H : '"•wW -vffrivAevvfffedK«* Mafijski denar že »okuži!« številne banke ■ - Mf»h fopvtm roUcifrkl zt/Kri Trt* Tkiumrn** V Pekingu demonstriralo preko pol milijona ljudi GENCIJA ALPE ADRIA Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel Alpe Adria. Tel. (040) 7796600 ERIODIKA — NOVI MATAJUR — GOSPODARSTVO — BOLLETTINO DJNFORMAZIONE DEGLI SLOVENI IN ITALIA GALEB JADRANSKI KOLEDAR NJIŽNE IZDAJE Leposlovje, družboslovne znanosti, vprašanja narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče. V slovenščini in italijanščini. Tel. (040) 7796644 RAFICENTER Grafično oblikovanje in načrtovanje. Tel. (040) 7796633 IDEOEST Produkcija televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil. Tel. (040) 7796622 MPORT ■ EXPORT uvozno-izvozni oddelek s sedežem v Trstu in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov. Sedež v T rstu tel. (040) 7796677. Podružnica v Gorici tel. (0481) 530532. Predstavništvo v Milanu tel. (02) 6081613, 6081748. ISTRIBUCIJA tujih listov — distribucija jugoslovanskega tiska v Italiji — izvoz italijanskega tiska v Jugoslavijo in v države Vzhodne Evrope — distribucija mednarodnega dnevnega in revialnega tiska v Jugoslaviji — abonmajska služba za strokovno literaturo Tel. (040) 7796666 UBLIEST — zbira objave ekonomskopropagandnih sporočil za Primorski dnevnik in periodiko ZTT; — posreduje reklamne oglase za dnevni tisk, periodiko in strokovne revije v Italiji, Jugoslaviji in za Kitajsko; — sprejema oglase po deželi Furlaniji-Julijski krajini za slovenski program Radia in RTV Koper. Tel. (040) 7796688 RŽAŠKA KNJIGARNA Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete. Tel. (040) 732487 OTO OFFSET TISKARNA Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600 ALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE Razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov in umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora. Tel. (04) 732487 Z ALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Ulica dei Montecchi 6 — 34137 TRST — Tel. (040) 7796699 Telex 460270 EST I — Telefax (040) 773715 Podružnica v Gorici — Tel. (0481) 530532 — Fax (0481) 31009 Predstavništvo v Milanu — Tel. (02) 608161-6081748 Lani je tam bilo nad 400 razstavljalcev Starinarji iz vse Italije v oktobru na sejmu v Parmi V starih vasicah v Provansi polno umetnikov in obrtnikov V malih oglasih marsikdaj beremo, da ti bo ta ali drug dobrotnik prišel na dom in brezplačno »očistil« podstrešje ter odpeljal neuporabljivo staro šaro. Marsikdo, ki ne ceni pravilno starinskih predmetov in ki potrebuje nekaj prostora za novo »šaro«, je zelo zadovoljen, da najde takega dobrotnika, in mu nasede. »Dobrotnik« pa bo znal iz stare šare izbrati veliko zanimivega in koristnega. Stare knjige in časopise ter otroške slikanice bo prodal tistim, ki prodajajo stare tiske. Stare, tudi posamezne in poškodovane kose pohištva bo prodal starinarju-mizarju, ki jih bo dal popraviti. Staro opremo, oguljen krožnik, staro igračo, zvito žlico, raztrgan jopič bodo dobili drugi specializirani starinarji. Le malo take stare šare bo zares šlo na odpad. Največkrat bo obnovljena starina našla svoje mesto na stojnici starinarja ali v specializirani trgovini. Teh pa je vedno več, tako v Trstu, še zlasti v Venetu in Lombardiji, da o Franciji in Nemčiji sploh ne govorimo. Prav tako je vedno več tovrstnih sejmov. Vsako nedeljo zjutraj je v več deset krajih Severne Italije tak sejem. Enako je v drugih državah. Naj večji tak sejem pa je v začetku oktobra v Parmi. Naslov mu je Mer-canteinfiera. Prirejajo ga kar na tamkajšnjem velesejmu, uporabijo 40.000 kv. metrov razstavnega prostora. Lani je tam bilo kar 400 razstavljalcev, obiskovalcev pa je bilo več deset tisoč. Letos bo sejem starinskih predmetov v Parmi od 30. septembra do 8. oktobra. Prireditelji si nadejajo, da bodo potolkli vse dosedanje rekorde. Razstavljal-ci bodo prišli iz vse Italije, veliko jih bo iz tujine. Obiskovalce mislijo privabiti tudi s tem, da bodo pripravili nekaj priložnostnih razstav. V enem oddelku bodo razstavljali originalne reklamne plakate tovarn Motta in Alemagna. Gre za unikate, ki jih hranijo v arhivih obeh tovarn. V posebnem paviljonu bodo prikazovali stare tiske z ljubezensko vsebino, v glavnem take iz prejšnjega stoletja, ko so bile take ilustracije nekaj skoro prepovedanega. Ob stoletnici rojstva filmskega igralca Stana Laure-la bodo priredili razstavo filmskih le- pakov o filmih dvojice Stan Laurel -Oliver Hardy, predvajali bodo tudi njihove filme. Poseben oddelek bo posvečen ladijski opremi. Pravzaprav bo to prodajni oddelek v katerem bo na voljo ladijska oprema, ki v zadnjem času zanima veliko ljudi, ki si v tem stilu želijo opremiti njihovo stanovanje. Seveda pa bo na Mercanteinfiera v Parmi na ogled še veliko drugih zanimivih reči.' Železnica v podzemnem rovu med Cognami in Aosto Vas Cogne v Dolini Aoste je bil nekoč znan rudarski kraj. V rudnikih tam okoli so kopali železovo rudo, ki so jo potem predelovali v železarnah v približno 30 kilometrov oddaljeni Aosti. Železovo rudo niso prevažali s tovornjaki po tako dolgi in ovinkasti poti. Prevažali so jo v vagončkih na ozkotirni železnici dolgi le 7 kilometrov, od katerih jih je bilo 5 v predoru. V Cognah že 25 let ne kopljejo več železove rude. Vas, ki leži v neposredni bližini narodnega parka G ran Para-diso, se je razvila v turistični kraj. Tu je 32 hotelov s približno tisoč ležišči. V zasebnih sobah je 1.700 ležišč, nada-Ijnih 500 ležišč pa v vikendicah. Turisti pridejo v ta gorat kraj predvsem v juliju in avgustu. Precej jih je tudi pozimi, saj so tu prelepi kraji za smučarje, še zlasti za tekače. V neposredni bližini Aoste so pred nekaj leti uredili veliko smučarsko središče Pila. Tu je vse polno smučišč, ki so povezana z večjim sistemom žičnic. Da bi zimskim gostom v Cognah dali možnost uporabljati smučišča pri Pili, in obratno, tistim, ki zimujejo v Aosti, dati možnost priti v Cogne, bodo ponovno usposobili ozkotirno železnico, tokrat v turistične namene. Sedaj preurejajo predor, nabavili so že lokomotive in dvanajstsedežne vagone. Pravijo, da bo ozkotirna železnica nared že do letošnje zime. Poostreno nadzorstvo na letališču v Tel Avivu Na letališču v Tel Avivu je izraelska policija v zadnjem času zelo poostrila nadzorstvo nad potniki, očitno zato, da bi prekrižala račune morebitnim atentatorjem. Turisti, ki prihajajo v Izrael, so se zaradi tega pritožili svojim diplomatskim predstavnikom. Še zlasti hudi so pregledi katoliških duhovnikov in še zlasti frančiškanskih patrov. Velikokrat so pregledi tako podrobni in dolgotrajni, da marsikateri potnik ostane na letališču, ker je njegovo letalo medtem že vzletelo. Provansa je dežela sonca in cvetja. Zaradi tega ni prav nič čudnega, da že več kot sto let privlačuje ljudi iz severa Francije, iz Anglije, iz Belgije, iz Nemčije pa še iz drugih dežel. Pred sto leti, ko je turizem bil domena maloštevilnih bogatašev, so se razvili in zasloveli le nekateri kraji na vzhodni mediteranski obali Francije. Zaslovela je Ažurna obala. V Nici, v Cannesu, v Montecarlu, so zgradili velike hotele, v mestih in še kje drugje na obali so bile zgrajene razkošne palače sredi prekrasnih vrtov s tropskim drevjem in cvetjem. Sredi tridesetih let je Francoska turistična zveza ovrednotila obalo od Mandelieua-La Napoule do Saint Rap-haela, obalo, ki je znana kot LEsterel. Tod je nekaj deset kilometrov obale s celo vrsto zalivčkov, nad morjem pa se dviga čudovito rdeče skalovje. Med vojnama so tu zgradili le ozko avtomobilsko cesto, tod je že prej bila speljana železnica. V letih po drugi svetovni vojni pa smo bili priča pravemu turističnemu boomu. Kraji ob obali, od italijanske meje pa tja do Toulona in Marseilla, in še dlje, so se tako razvili, da le še po obcestnih tablah ugotoviš, da si iz enega kraja prišel v drugega. Kljub avtocesti, velikemu številu cest in ulic, je še zlasti v poletnih mesecih na cestah toliko avtomobilov, da se premikaš le s težavo. V Provasno se je v zadnjih desetletjih priselilo nekaj sto tisoč Francozov. Prišli so iz severnih pokrajin ter iz samega osrčja Francije. V krajih ob obali kot v tistih v neposrednem zaledju je bilo zgrajenih na deset tisoče novih stanovanj. Gre v glavnem za upokojence, ki so si to deželo izbrali, da preživijo zrela leta njihovega življenja, kot tudi za premožnejše ljudi, ki so tu kupili stanovanje, da v njem preživijo vsaj nekaj mesecev letno. V mestih je na mestu starih eno- ali dvonadstropnih hiš bilo zgrajenih veliko višjih stavb, na podeželju pa kar mrgoli novih vasic. Cene za taka stanovanja so kar visoke, saj je najnižja cena za enosobno stanovanje z manj kot 40 kv. metri površine v Cannesu krepko nad sto milijonov lir. Cenejše so stavbe v zaledju, sredi gozdov in cvetja, pa čeprav je treba za večjo hišo na podeželju marsikdaj treba odšteti več sto milijonov lir. Francozom pa je treba priznati, da so skušali, kjer se je le dalo, ohraniti naravni videz okolja. Tu je na vsakem koraku vidna razlika z italijansko Ligurijo. To seveda ne velja za mesta, marveč za okolico. Okrog vsake stavbe je veliko gozda ali travni- Pogled na morje iz Eze-Villageja ka, v glavnem so tudi sodobne hiše zgrajene v provansalskem stilu. Tu ni tako kot v marsikateri italijanski obmorski pokrajini, kjer so počitniške hiše narejene vse po enem in istem kopitu, neglede ali je to v Lignanu ali v Kalabriji. Upoštevajoč te smernice so Francozi ovrednotili tudi nekatere vasice v neposrednem zaledju. Take vasice, kot so pri nas Križ ali Kontovel, bi na Ažurni obali na mah postale zbirališče umetnikov in bogatašev. V takih vasicah v Provansi so se vgnezdili bogati ljudje iz drugih krajev. Tu je vse polno obrtnih delavnic in trgovin s spominki ter ateljejev najrazličnejših umetnikov. Tu so mali muzeji. Tu so še seveda tipične restavracije od katerih so nekatere zelo znane po odlični postrežbi. Le nekaj kilometrov od Cannesa je ena takšnih vasic, Mougins. V mislih imamo seveda Mougins-Le Village, staro vasico vrh griča, saj je občina Mougins ozemeljsko zelo razširjena. Nekje nad Nico je še ena takih vasic St. Paul de Vanče. Tudi ta je zelo znana. Na pečini na obali med Nico in italijansko mejo pa je najbrž najbolj slikovita takih vasic Eze-Village. Nekaj desetin hiš so pred več stoletji takratni prebivalci zgradili na visoki pečini in se tako zavarovali pred morskimi pirati. Tu gori je botanični vrt s tropskimi rastlinami, tu gori obrtniki izdelujejo lepe okrasne predmete, tu sta dve zelo dobri in znani restavraciji s terasama, odkoder je prekrasen razgled na obalo (v ozadju je polotok Cap Ferrat), in na morje vedno polno belih jadrnic. Naš obisk Provanse in Ažurne obale ne bo popoln, če ne bomo šli v eno ali drugo teh vasic in še kak drug podoben jim kraj. Teh pa je kar pre- MARKO WALTRITSCH Tod se je že zdavnaj razvil kmečki turizem Logarska dolina - zasenčeni dragulj Slovenije Logarska dolina od zmeraj velja za eno najlepških na Slovenskem, v določenem pogledu pa je celo najlepša. Na našem posnetku je vidimo samo polovico, ki ji po pravici pravimo, da je idilična; potem dolina obrne desno, se zoži, ima bolj divji videz in se med stenami konča s previsom pod Okrešljem, s katerega se kot slap Rinka spušča tam blizu izvirajoča Savinja. Neonesnažena, neomadeževana, kakršna je bila od pamtiveka: ni na spisku narodnih parkov, v katerega pa sodi nedaleč od nje Robanov kot, a to ne pomeni, da jo je treba divje turistično izkoriščati, kot tudi ne, da se je ne sme malce bolj ovrednotiti. Brez cementa in modernih hotelov. Toda turistični delavci ne vedo, kaj in kako. Turistično društvo Solčava si ie zdaj omislilo zbiranje denarja za turistični razmah Logarske. Ob vstopu vanjo je postavilo zapornico, kakršne s? na železniških prehodih in ki naj bi simbolizirala počasnost občinskih oblasti pri urejanju te problematike; če nočeš naprej, moraš - domačin ali tujec - rampo dvigniti, še prej pa daj Jrak dinarček... Ljubljanski Dnevnik je jakoie pokomentiral; "Bo rampa koris-nla enim in drugim (turističnim delav-Cem in turistom, op. ur.) ali pa bo le še ®n dokaz naše neumnosti?" Podpisani adeve ne maram ocenjevati, naj pa *r°t star zaljubljenec Logarske doline Povem, da nima smisla razmotrivati o Potrebi po boljši kakovosti življenja, L® Pa si hkrati ne prizadevamo za ol)šo kakovost človeka; na vseh vzporednikih in poldnevnikih in ne gle-;6 na to, kdo ti z vrha kroji usodo, ker to samo alibi. Kakovost človeka pa liJOeni odgovornost pri delu in še to-jj, 0 bolj v stiku z letoviščarji, ki jim (. raš nuditi, kar želijo, jih gostoljub-jjj^Prejeti, a jih tudi pokarati, če travic ali gozd zamenjajo s smetiščem, ali; ts'sa ne potrebuje plesnih dvoran H6jy9ralnic, potrebna je samo kvalitet-čejL1" gostinskih storitev pa tistega, Ur je nekdo dejal, da je neplačano ali , Prijaznost (ki pa ni klečeplaznost sijjgMbinjanje!). Pa tudi zabojčke za l| lesene, bi veljalo namestiti, če (Foto V. Vider) Izviren posnetek Logarske doline že nedeljski piknikarji nimajo toliko v glavi, da bi olupke, prazne steklenice in pločevinke spravljali v najlonske vrečke, namesto da jih sejejo po travi, podrastju in celo po gladini Jezere in Črne! Turizem je tudi spoštovanje narave, a z obeh strani. Tik na začetku Logarske desno stoji kmečki penzion Žohar, kjer ti privatnika Angelca in Zdravko Brunet iz Nazarij postrežeta s pristnimi domačimi jedili in z raznolikimi oblikami zabave, od ruskega kegljanja do piknika v prelepi divjini Matkovega kota. Sobe in hiša so danes take kot pred trinajstimi leti, brezhibno vzdrževane, solidno in okusno opremljene. Ni torej naključje, da zahajajo eni in isti letovalci k njima že desetletje ali dve. Tudi zato, ker je tu doma prisrčnost in spoštljiva neposrednost. Mimogrede: slika, ki jo objavljamo, je razglednica, ki so jo založili Žoharje vi. Pri sestrah Logar ni več prenočišča, poslopje so namenili duhovščini. Sredi doline levo je Dom v Logarski dolini, kjer imaš na voljo hrano in prenočišče, prav tako v novejšem Planinskem domu kake tri kilometre naprej, a za pod zob dobiš tudi tik pred slapom Rinka, kjer je še razgledišče Orlovo gnezdo in od koder se povzpneš na Okrešelj in dalje na Kamniško sedlo. Pri Lenartovih, med Žoharjem in prvim Domom, so uredili kmečki turi- zem, tam je bil nekdaj tudi partizanski štab. Iz Logarske (izpred Žoharjevih desno) se lahko z avtom popelješ na eno najlepših panoramskih cest v Sloveniji: mimo gostišča in prenočiščnih bungalovov pri Majerholdu ter izvira kisle vode, se po dobrem makadamu privoziš najprej k Sv. Duhu (1250 m), od koder greš lahko na sedlo Sleme in dalje v dolino Črne na Koroškem. Na sedlu se cesta na desno odcepi do Bukovnika, najvišje kmetije na Slovenskem (1327 m). Od cerkve sv. Duha (z reliefom sv. Trojice in gotskim kelihom iz 15. stoletja) je prekrasen razgled, tod mimo drži pot k Potočki zi- javki, 1700 m visoki lovski postaji ledenodobnega človeka, znani po artefaktih iz paleolitske dobe. Znamenita je Macesnikova kmetija v Podolševi (1100 m), ki je bila do nedavna popolnoma mehanizirana na vodni pogon; vse priprave so ohranjene in predstavljajo tehnični spomenik. Od Sv. Duha se spustiš do Solčave v Zgornji Savinjski dolini, ki slovi tudi po 1250 let stari tisi na Hribu (850 m), enem najstarejših dreves te vrste v Sloveniji: v premeru meri 1,2 m in v obseg 3,18 m. Pot do tise, ki je kot prirodna znamenitost zaščitena, je zaznamovana. Med kulinaričnimi specialitetami teh krajev z Logarsko dolino vred so savinjski želodec, obrnjenik (močnata ajdova jed) in masovnik (močnata jed iz pšenične moke), kot pijača pa je znan jabolčnik - tolkovec. Gornjo Savinjsko dolino prištevamo v alpsko območje, dolinske lege pa v predalpsko. Značilni so obsežni čisti iglasti gozdovi v dolinskih legah, od Luč (ki slovijo po krajinski ureditvi) navzgor pa so pogostni borovi gozdovi in v skalah grmišča malega jesena in gabrovca. Pestro podobo pokrajine dopolnjujejo še bukovi gozdovi, čisti ali mešani s hrasti ali belim gabrom. Primešana sta jim rdeči bor in smreka. Višje lege porašča jelovo-bukov gozd. Logarska dolina je spričo vegetacijskih značilnosti vabljiva v vsakem letnem času, posebno pa - ob lepem vremenu - oktobra, ko naravnost žari. Na svoj račun pridejo seveda tudi nabiralci gob, jagod, malin in borovnic. Predalpski oziroma alpski značaj pokrajine se odraža tudi v sestavi divjadi, od katere je najštevilnejša srnjad, ki ji sledi gams. Pogosta sta še veliki petelin in ruševec, precej je divjih prašičev, poljskih zajcev in fazanov, jelen pa se pojavlja le prehodno. Posebnost doline so beli zajci, v Solčavi pa imajo kolonijo muflonov. Tu je doma tudi športni ribolov. V zgornjem toku Savinje prevladuje potočna postrv, od Ljubnega navzdol (znanega po splavarjih - "flosarjih") pa lipan. Pogosti so še sulec, klen, mrena in sivec. DRAGO GAŠPERLIN V predzadnjem dnevu plavalnega EP prva kolajna za Jugoslavijo na 200 m delfin moški Koželj presenetljivo tretji Dramatičen konec in prepir BONN — Predzadnji dan 19. plavalnega evropskega prvenstva je prinesel kolajne tudi Jugoslaviji. Vaterpolisti so si po dramatičnem dvoboju z Italijo (o katerem poročamo posebej) zagotovili nastop v današnjem finalu za prvo mesto in imajo že zagotovljeno najmanj srebrno kolajno. Za pravo presenečenje pa je poskrbel Matjaž Koželj (Slovenec, ki sicer trenira v ZDA), ki se je v finalu na 200 m delfin, na katerem je bil Tržačan Mauro Braida sedmi, dokopal do nenadejane bronaste kolajne v času novega državnega rekorda. Vidno zadovoljen je Koželj izrazil upanje, da bo prej ali slej plaval pod magično mejo dveh minut. »Običajno« kolajno so si preskrbeli tudi Italijani. Prvo srebrno odličje so priborila dekleta v štafeti 4x100 m mešano. Na 800 m prosto je Cristina Sossi s časom 8'28'92 sicer izboljšala italijanski rekord, kar pa ji je v finalu prineslo »le« četrto mesto. V skokih v vodo je s stolpa_ med moškimi slavil zmago Sovjet Čogo-vadže, Italijan Rinaldi pa z osmim mestom ni mogel biti kdove kako zadovoljen. 200 m delfin moški: 1. Darnyi (Madž.) 1'58"87: 2. Sukala (Polj.) 2000 "62; 3. Koželj (Jug.) 2'00'73; 7. Braida (It.) 2'01"36. 200 m mešano ženske: 1. Hunger (NDR) 2T3 "26; 2. Ma. Muis (Niz.) 2'15"85; Mi. Muis (Niz.) 2'17"23; 10. Pet-ričevič (Jug.) 2T9"01. 50 m prosto moški: 1. Tkačenko (SZ) 22"64; 2. Kotriaga (SZ) 22"67; 3. Rudolf (NDR) 22”76. 800 m prosto ženske: 1. Mohring (NDR) 8'23"99; 2. Strauss (NDR) 8'28"24; Dalby (Nor.) 8'28"59; 4. Sossi (It.) 8'28"92; 5. Melchiorri (It.) 8'36"57. 100 m hrbtno moški: 1. Lopez Zube-ro (Šp.) 56"44; 2. Zabolotnov (SZ) 56"45; Richter (NDR) 56"52. 4x100 m mešano: 1. NDR 4'07"40; 2. Italija (Garani, Dalla Valle, Carosi, Persi) 4'10"78; 3. Nizozemska 4'11"53. Skoki v vodo - stolp moški: 1. Čo-govadže (SZ) 639,69 točke; 2. Hempen (NDR) 578,43; 3. Timošinine (SZ) 572,40; 8. Rinaldi (It.) 485,01. SPORED ZADNJEGA DNE PLAVANJE (10.00 in 17.30): 200 m delfin ženske; 200 m mešano moški; 50 m prosto ženske; 1.500 m prosto moški; 200 m hrbtno ženske; 4x100 m mešano moški. VATERPOLO: 14.00 finale za 3. mesto: Italija - SZ; 15.10 finale za 1. mesto: ZRN - Jugoslavija. ŽENSKI VATERPOLO: 10.00 finala za 3. in 1. mesto. Na sliki (Telefoto AP): Španec Lopez Zubero, zmagovalec na 100 m hrbtno Jugoslavija - Italija 8:7 (4:1, 2:3, 0:2, 2:1) JUGOSLAVIJA: Šoštar, Šimenc 1, Milanovič 3, Gočanin 2, Bukič 1, Delič, Popovič, Bez, Malinovič, Posinko-vič, Vasovič 1, Radjenovič. ITALIJA: Averaimo, DAltrui 1, G. Porzio 1, Campagna 3, Fiorillo 1, Po-milio 1, Caldarella, Tempestini, Fer-retti, Gandolfi, Trapanese. Polfinalni jadranski derbi se je končal s splošno gnečo in skorajšnjim napadom Italijanov na bolgarskega sodnika Lalova, ki je bil »kriv«, da azzur-rom peščico sekund pred koncem srečanja ni piskal četverca, s katerim bi lahko izenačili in izsilili podaljšek. In vse kaže, da je sodnik res oškodoval Italijane, čeprav je bila njihova reakcija skrajno nešportna, saj so Lalova grozeče obkolili, skupil pa jo je tudi zdravnik jugoslovanske ekipe, ki je po prerivanju padel v vodo. Potek tekme takega razpleta res ni obetal, saj so najmanj dvakrat imeli modri tekmo že trdno v svojih rokah. Že po 2'43” so namreč vodili s 3:0, četrtino pa so končali z vodstvo 4:1. Italijani so v nadaljevanju s consko obrambo zaustavili najboljšega jugoslovanskega napadalca Milanoviča. Tako je bilo stanje pred začetkom zadnje četrtine izenačeno 6:6. Po živčni igri in številnih napakah na obeh straneh je Jugoslavija po 3'41" le vodila z dvema goloma prednosti, Italija je zmanjšala na 8:7, ko je do konca tekme manjkala le poldruga minuta in izgubila žogo 28 sekund pred končnim žvižgom. Vse je kazalo, da je tedaj tekme konec, saj so imeli modri pravico do 35" posesti žoge, a Šimenc je s slabo podajo daroval azzurrom žogo, nakar je prišlo do že opisanega spornega zapleta pred mrežo Šoštarja. Italijani so vložili priziv, ki pa je bil takoj zavrnjen. Z zlato kolajno se bodo danes Jugoslovani pomerili z Zahodno Nemčijo, ki je v drugem polfinalu nekoliko nepričakovano z 10:8 (2:3, 1:2, 3:2, 4:1) premagala Sovjetsko zvezo. Ostali finale: 11. mesto Grčija -Francija 13:8, za 9. mesto ČSSR - Nizozemska 9:4, za 7. mesto Bolgarija -Madžarska 7:14, za 5. mesto Romunija - Španija 13:8. V polfinalu ženskega turnirja je Italija z 8:6 (1:2, 3:2, 3:2, 1:0) klonila pred Madžarsko. Danes se bo potegovala za bron. KOLAJNE NDR 13 SZ 5 Italija 4 Francija 3 ZRN 2 Madžarska 2 Poljska 2 VB 2 Nizozemska 1 Španija 1 Belgija 0 Bolgarija 0 Irska 0 Švica 0 Švedska 0 Danska 0 Jugoslavija 0 Norveška 0 9 9 9 6 1 4 3 0 2 2 2 1 2 1 0 1 4 3 0 0 1 0 1 0 1 0 0 3 0 2 0 1 0 1 0 1 Na kolesarskem dirkališčnem SP Košarkarski turnir v Lignanu Golinelli drugič zlat LION — Italijanski kolesar Caludio Golinelli, zmagovalec hitrostne vožnje za profesionalce, je na dirkališčnem svetovnem prvenstvu v Lionu osvojil še eno zlato kolajno, tokrat v keirinu. V finalu osmerice najboljših je v končnem naletu zlahka premagal Švicarja Freulerja (sicer priznanega šprinterja na cestnih preizkušnjah), saj je končal tekmovanje z dvignjenimi rokami, kar je za to zvrst, kjer so razlike ponavadi minimalne, res nenavadno. Pri tem mu je nemalo pomagal rojak Vincenzo Ceci, ki je vodil do predzadnjega ovinka, nato pa boljšemu Golinelliju, ki se je medtem prebil na drugo mesto, prepustil vodstvo. Keirin so na SP uvedli leta 1980. Doslej ni nikomur uspelo na istem SP zmagati bodisi v keirinu kot v hitrosti. Keirin: 1. Golinelli (It.) 10"88; 2. Da Rocha (Fr.); 3. Sako (Jap.); 4. Suzuki (Jap.); 5. Pate (Avstral.); 6. Giebken (ZRN); 7. Freuler (Svi.); 8. Ceci (It.). Po točkah ženske: 1. Longo (Fr.) 35 točk; 2. Ganz (Švi.) 29 točk po enem krogu; 3. Eickhoff (ZDA) 50. Na sliki (AP): Golinelli (na sredini) na zmagovalnem odru Tesen poraz Stefanela HITACHI - STEFANEL 95:92 (50:48) HITACHI: Binotto 4, Pressacco, Mastroianni 5, Valente 2, Teso 19, Radovanovič 26, Rossi 4, Lamp 35. STEFANEL: Middleton 12, Pilutti 11, Fučka 8, Mergin 4, Tyler 16, Ca-vazzon 2, Lokar 9, Cantarello 20, Ma-guolo 4, Šartori 6, Zarotti. SODNIKA: Deganutti (Videm) in Zancanella (Este); PM: Hitachi 26:34, Stefanel 19:32. LIGNANO — Tekma je bila na dobri tehnični ravni. Začetek je bil izenačen, nakar je Hitachi prevzel pobudo, Stefanel pa je imel težave zlasti s protinapadom, vendar si je na koncu polčasa spet opomogel. Drugi polčas je bil zelo živahen, s hitrimi napadi, na koncu pa je bil ves napor Tržačanov, ki so ostali brez poškodovanega Middletona, zaman. Prijateljske nogometne tekme Tudi včeraj so odigrali vrsto prij-steljskih nogometnih srečanj. Nekaj izidov: Piša - Milan 2:1 (2:1), Bari - Palmei-ras 1:0 (1:0), Alessandria - Como 1:1 (1:1), Verona - Zevio 9:1 (3:0), Roma -LAguila 5:1 (4:1), Juventus - Pro Ver-celli 3:0 (1:0), Taranto - Lecce 1:1 (0:0), Torino - Aosta 6:0 (2:0), Monza - Ata-lanta 1:1 (0:0), Reggiana - Montecchio 9:0 (4:0) Reggina - Bangu 2:0 (1:0), Padova - Vicenza 2:1 (2:1), Cosenza - La-zio 1:1 (1:0). UDINESE - FULGOR SALZANO 5:0 (3:0) UDINESE: Garella (46' Abate), Odi (46' Galparoli), Vanoli (60' Paganin), Bruniera (68' Galbagini), Sensini, Luc-ci, Mattel (39' Minaudo), Orlando, De Vitis (46' Simonini), Gallego (60' Bran-ca), Balbo (68' Catalano). STRELCI: Sensini v 6', Balbo v 12' in 21', Simonini v 62’, Catalano v 81'. V 1. kolu Pro Gorizia v gosteh v Coneglianu RIM — Enajsterica Pro Gorizie bo v 1. kolu (10. septembra) meddeželnega nogometnega prvenstva (skupina D) igrala v gosteh proti Coneglianu. Celotni spored 1. kola je naslednji: Cen-tro D.Mo - E. Pievigin, Conegliano -Pro Gorizia, Giorgione - Caerano, Mira - Sacilese, Monfalcone - Ponte Piave, Montebelluna - Fontanafredda, Opitergina - Salzano, Pordenone - San Dona, Šedico - Venezia C. Baldi in Acheson najhitrejša NUERBURGRING (ZRN) — Italian Baldi in Britanec Acheson (sauber mercedes) sta dosegla najboljši čas na prvi poskusni vožnji 5. dirke za svetovno prvenstvo sport-prototipov, ki bo danes v Nueburgringu. Baldi in Acheson sta krog prevozila v 123 T25. Sledijo: 2. Schlesser in Mass (Fr., ZRN, sauber mercedes) 1'24 "054; 3. Tambay in Lammers (Fr., Niz., jaguar XJR11 1'25"237; 4. Bailey in Gilbert (VB, nissan) 1'26 "087; 5. Jelinski in Wollek (ZRN, Fr., joest-porsche) 1'26"272. Spet je odpovedal polet Se bo Maradona sploh še vrnil? BUENOS AIRES — Zdaj se v aferi v zvezi s povratkom Diega Maradone v Italijo že vsiljuje vprašanje: se bo sploh vrnil? Slavni argentinski nogometaš je le nekaj ur pred odhodom spet odpovedal rezervacijo letalskih vozovnic za včerajšnji polet na relaciji Buenos Aires - Rim. Drevi ga tako zanesljivo ne bo v Neaplju in če se bo vodstvo Na-polija držalo obljubo, bi morale zdaj nastopiti sankcije proti igralcu. Mana-žer društva Luciano Moggi ni hotel komentirati ponovne odločitve Maradone, toda zbeganost med funkcionarji je več kot očitna. Igralcu so skušali na vse načine priti na roko. Omogočili so mu, da je podaljšal štiritedenske počitnice, sprejeli so pogoj, da se ob povratku zateče v neko meransko kliniko na dodaten oddih, zdaj pa so se naveličali, tudi zato, da se ne bi osmešili. O tem, da bi preklicali pogodbo z Maradono, še ni govora. Prvič, ekipa bi bila bistveno šibkejša v boju z Milančani za naslov prvaka. Drugič, pravih ponudb od drugih klubov ni, saj kaže, da zanimanje Marseillesa za argentinskega asa ni bilo resnično. Mnogi se sprašujejo, čemu takšno obnašanje Maradone. Konec koncev si igralec ne more privoščiti, da bi leto dni pred nastopom na SP miroval. Če ne more izsiliti prestopa h kakemu drugemu klubu, pa vsekakor tvega, da ostane brez ekipe. V L jugoslovanski nogometni ligi Olimpija v Osijeku Na pripravah v Kranjski gori Jadranom vneto delajo V Kulturnem domu v Gorici Ekshibicijska tekma jugoslovanskih odbojkarjev Od 23. do 25. t. m. se bosta v Novi Gorici mudili odbojkarski reprezentanci Jugoslavije in Zvezne republike Nemčije. Obe postavi se namreč ta čas pripravljata na evropsko prvenstvo, ki bo konec septembra na Švedskem. Treningi bodo potekali na prostem in v telovadnici OŠ IX. Korpusa. Sicer bo ob treningih čas tudi za prijateljsko srečanje, ki bo 24. t. m. ob 20. uri. Za naše ljubitelje odbojke in športnike nasploh pa bo zanimivo tudi ekshibicijsko srečanja med A in B postavo jugoslovanske reprezentance, ki ga bo uprava Kulturnega doma v Gorici organizirala 23. t. m. ob 20. uri. V okviru priprav so se jugoslovanski odbojkarji v prvi polovici avgusta mudili na Češkoslovaškem, kjer so se udeležili tudi kakovostnega mednarodnega turnirja s prisotnostjo reprezentanc Poljske, Sovjetske zveze, Kube, ČSSR in ŽRN. Jugoslovansko vrsto vodita trenerja Grozdanovič in Viki Krevselj, ki je dobro znan tudi našim odbojkarskim privržencem. Za državno reprezentanco pa bo igral tudi napadalec Petrovič, ki bo v novi sezoni branil barve Philipsa, bivšega Paninija iz Modene. (ik) Dirka tris TREVISO Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden naslednja: 10-23-21. Dobitnikov je bilo 13n5, prejeli pa bodo po 590.500 lir. V anticipirani tekmi 4. kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi sta se pomerila Vardar in Dinamo. Zmagal je Dinamo s 4:0 (2:0). Ostala srečanja bodo na vrsti danes. Ljubljanska Olimpija bo gostovala pri Osijeku, pri katerem je že po 3 kolih odstopil trener Čordaš (zaradi nesporazumov z direktorjem kluba Simičem). Ostali današnji spored: Velež - Slo-boda, Vojvodina - Spartak, Željezničar - Crvena zvezda, Hajduk - Rad, Partizan - Sarajevo, Radnički - Budučnost in Borac - Rijeka. Danes starta Koper KOPER — Včeraj se je pričelo tudi prvenstvo v jugoslovanski nogometni medrepubliški ligi - zahod, v kateri Koper tudi letos načrtuje visoko uvrstitev, čeprav je med prestopnim rokom doživel nekaj kadrovskih sprememb. Ekipo bo vodil novi trener Franci Sivko, pri delu pa mu bo pomagal Zdravko Pirc; oba sta mlada, ambiciozna strokovnjaka. Vse tekme 1. kola z izjemo Koper -Primorac so odigrali včeraj, Koprčanom pa je tekmovalna komisija dovolila (tako kot Mariboru), da vse domače tekme igrajo ob nedeljah. Danes ob 17. uri bo torej na Bonifiki otvoritveno srečanje proti Primoracu iz Stobreča (blizu Splita), s katerim je Koper lani doma zmagal (3:0), v gosteh pa je igral neodločeno in po enajstmetrovkah izgubil točko. »Težko bo, ker je to prva tekma, toda dobro smo delali in vzdušje med igralci je ponovno zelo dobro. Pred svojim občinstvom se v uvodnem nastopu prav gotovo želimo dokazati in v imenu igralcev obljubljam, da bomo storili vse; gledalce pa vabim na Boni-fiko, saj navsezadnje igramo nogomet zaradi njih,« nam je povedal kapetan rumeno-modrih Robert Voljč. Koper je v pripravljalnem obdobju odigral več prijateljskih tekem in trener Sivko je z odnosom nogometašev do igre zadovoljen, danes pa bo v boj za prvi točki verjetno poslal naslednjo enajsterico: Volk (Zupan), Krstič (Ce-povič), Radovanovič, Ban, Poljšak, Zu-lič, Rudonja, Bizjak, Tripar, Voljč in Breznikar. (Kreft) Fignon prvi na Nizozemskem GULPEN (Nizozemska) — Na zadnji, 5. etapi kolesarske dirke po Nizozemski, se je uveljavil domačin De Rooy, na končni lestvici pa je v času 21.1313" zmagal Francoz Laurent Fignon. Sledijo: 2. Marie (Fr.) po 1"; 3. Schurer (Niz.) 4"; 4. Yates (VB) 11"; 5. Ducrot (Niz.) 25". KRANJSKA GORA — Jadranovi košarkarji, ki se te dni mudijo na pripravah v gozdu Martuljku pri Kranjski gori, so včeraj odigrali svojo prvo trening tekmo proti slovenskemu liga-šu Medvode. Zanimivo je, da si je to srečanje ogledalo kar precejšnje število naših navijačev. Jadranovci so po dveurni tekmi sicer izgubili s 119:127 (59:68), a trener Valter Vatovec je bil s prvo preizkušnjo svojih varovancev povsem zadovoljen. Sicer pa naši košarkarji trenirajo kar trikrat dnevno. Fantje so nekoliko utrujeni, toda treba je stisniti zobe, saj se bo najbrž prav ta vloženi trud še kako obrestoval med tekmovalno sezono. V petek je v Kranjsko goro dopotoval še Jure Krečič, ki je tudi za to sezono sprejel mesto pomožnega trenerja. Jadranovci bodo skupne priprave v Kranjski gori končali v torek, 22. t. m., medtem pa bodo najverjetneje odigrali vsaj še eno trening tekmo, (jan) Real na sodišče PORTLAND — Madridski Real je včeraj vložil tožbo na sodišču v Portlandu, češ da je Dražen Petrovič nezakonito podpisal dogovor s košarkarsko NBA ekipo Portland. Zagovornik španskega kluba je predstavil dokument, iz katerega naj bi bilo razvidno, da ne obstaja klavzula o predhodni prekinitvi pogodbe. S svoje strani je Petrovič že dal sodišču na razpolag0 dokument, v katerem piše, da lahko zapusti klub pred iztekom četrtletnega obdobja. Sodišče mora sedaj ugotoviti, kateri dogovor je verodostojen^ saj je očitno, da sta Petrovič in Real dvakrat podpisovali ta dokument. Medtem Petrovič trenira z ekip0 Portlanda, katerega predsednik je dejal, da jih vse to kaj malo zanima, saJ so s Petrovičem sklenili čvrst dogovo na osnovi predhodnega sodniškega posveta. Sovjetski boksarji med profesionalci MOSKVA — V Moskvi bodo danes trije sovjetski boksarji, Aleksandr^J Egorov in Sebjev, opravili svoje P^e. srečanje med profesionalci. To je 0 ^ nem tudi prvi nastop sovjetskih sarjev med profesionalci. Danes Leto - Secovič ^ TERRACINA (Latina) — BlVŠ‘veiter janski boksarski prvak v super ^ kategoriji, Giuseppe Leto, se c0vi- srečal z evropskim prvakom p0- čem, Avstrijcem jugoslovanskeg rekla. Srečanje bo veljalo za e naslov. Rekreacija Pred časom sem v dnevniku Delo izsledil zanimive podatke o kalorijah, ki jih človek potroši pri fizičnih opravilih. Med drugim je bil tudi podan podatek, koliko kalorij potroši človek za uro zmerne hoje. Pisec je nadaljeval svoj prispevek z ugotovitvijo, da je avtomobil danes nadomestil hojo in da zaradi tega je v razvitem svetu vedno več predebelih ljudi. Skoraj istočasno sem sledil poteku plavanja po Blejskem jezeru za značko ali pokal vzdržljivosti: dva kilometra so morali kaveljci in korenine preplavati v določenem času, da bi si lahko pridobili pravico do nadaljnjih nastopov (kolesarjenje in tek). Skratka, ugotovil sem, da v Sloveniji polagajo veliko važnost rekreaciji, predvsem za starejše osebe. In prav med komentarji o plavanju so padle določene kritike organizatorjem, ki so dovolili, da so se med prave tekmovalce vključili tudi mladi, ki so žal spremenili ritem tekmovanja in tako škodili namenom prirediteljev. Skratka, rekreacija v taki obliki je namenjena le ljudem določene starosti. Tudi mi smo podvrženi trendom in navadam razvite družbe, morda še več kot v Sloveniji. Avtomobil je skoraj pri vseh nadomestil »noge« in žal se skoraj nevede odrekamo hoji in ostalim gibalnim vajam; po drugi strani žal nimamo organizirane rekreacije in ne znamo izkoristiti prav te ugodnosti. Obstajajo sicer skupine, ki se rekreacijsko ukvarjajo s to ali ono panogo, a to še ne pomeni, da se sistematično ukvarjamo z rekreacijo; poleg tega so te skupine odprte osebam vseh starosti in tako ne dosežemo željenega cilja. Izjema v tem našem delovanju sta planinski društvi, ki prirejata razne izlete in pohode in tako ohranjata staro tradicijo. Že sama pobuda, da prirejajo krajše ali daljše pohode tudi za otroke, pomeni, da društvi skušata vzbuditi ljubezen do hoje in da smiselno delita člane v razne starostne skupine. Dokaj aktivni so tudi kolesar j i-ama-terji, a vendar tudi oni niso povezani; delujejo nekatere samonikle skupine, vendar je ta zvrst rekreacije samo pri KK Adria uvrščena v redni delovni spored. Tudi upokojenci imajo svojo skupino in skrbijo za utrjevanje svojih telesnih zmogljivosti. Vendar menim, da je vse to premalo in da bi morali na neki način in z novim pristopom spremeniti našo miselnost. Rekreacijo moramo gledati iz dveh vidikov: predvsem razlikovati starostne skupine in sposobnostne meje. Ne moremo namreč istovetiti tekmovalca, ki je le eno ali dve sezoni opustil aktivno tekmovanje s človekom, ki morda ni bil nikoli tekmovalec, a si želi ohranjati zdravo telo. Predvsem moramo torej pomisliti na različne potrebe in želje rekreativcev. Morda so prav zaradi teh pomanjkljivosti zamrli rekreativni odbojkarski turnirji, ki jih je ZSŠDI pred leti kar uspešno prirejalo. Dodati moramo še kronično pomanjkanje primernih vadbenih zaprtih prostorov in tako je slika dokaj jasna. Te dni sem ponovno dobil v roke knjižico o slovenski vertikali, ki jo je pred leti izdalo Planinsko društvo. In vprašal sem se, koliko oseb je prehodilo ne celotne vertikale ampak vsaj del, ki poteka po naši pokrajini in ki ne zahteva veliko truda in napora. Žal moram priznati, da sem sam med tistimi, ki tega niso storili. Pot je namreč takoj dosegljiva in zaradi tega mnogokrat odlašamo, da bi jo prehodili; vsakokrat najdemo izgovor, da se ne podamo na pot. In tako minevajo meseci in leta in vsi skupaj se polenimo. Spremeniti moramo torej miselnost, vendar po drugi strani mora tudi ZSŠDI storiti kaj konkretnega v to smer. Že pred časom je padla zamisel, ki ni bila nikoli izpeljana, da bi organizirali venček pohodov oziroma, da bi ojačili pohode, ki jih nekatera društva že prirejajo. Pohodi bi bili odprti vsem osebam, ki se želijo ukvarjati s to vrsto rekreacije. Dober načrt z datumi in pogoji pohodov bi verjetno dosegel svoj namen. Začetek bi bil seveda težaven, verjetno ne bi bilo mnogo udeležencev, vendar bi storili prvi korak. Tudi majhne pobude, ki ne zahtevajo prevelikega finančnega napora, omogočajo, da agitiramo in združimo skupine ljudi, ki so sedaj deloma odtujeni. To je le ena izmed lahko izvedljivih pobud, lahko pa bi jih izsledili še več. Vsekakor je nujno potrebna izmenjava mnenj in izkušenj. Prav tako bi lahko priredili pokal »vzdržljivosti«, določiti bi morali le panoge in podobno. Naša najbližja okolica je primerna za številne prireditve in raznolikost pobud. Nekdo bo pripomnil, da je teorija zanimiva, odprto pa ostaja vprašanje, kako zamisel izpeljati v praksi. Vračamo se na vprašanje ljudi, ki bi imeli dovolj časa, da bi se s tem ukvarjali. Jasno je, da mora povezovalno vlogo prevzeti prav ZSŠDI, ki je poklicano, da išče nove poti in izpelje nove pobude. Istočasno je potrebno sodelovanje društev. Odborniki Združenja ne morejo biti povsod prisotni in zaradi tega se morajo naslanjati na že obstoječe strukture. Na tak način bi tudi prireditev postala del organiziranega delovanja društva. Potrebne so ideje in čim več ljudi bo pri tem sodelovalo in se zavzemalo, večje so možnosti, da najdemo neko pametno in koristno rešitev. ODO KALAN Naš edini odbojkarski državni ligaš začel s pripravami Bor Elpro čaka zahtevna sezona Novi trener Marko Kalc Priprave na novo sezono so po velikem šmarnu začele tudi odbojkarice Bora Elpro, ki bodo letos, po izpadu moške vrste 01ympie, edini slovenski zastopnik v državni C-l ligi in bodo torej na najvišji ravni predstavljale našo odbojko. Bližnja sezona bo za plave nemara zelo naporna, saj je zveza FIPAV sklenila znova revidirati državna prvenstva in bo v sezoni 1990/1991 ustanovila ligo več, tako da bomo poleg B 1 lige imeli tudi še B 2 ligo. To pomeni, da se bo iz letošnje C 1 lige v elitno B ligo uvrstila le prvouvrščena ekipa, v bodoči B 2 ligi pa bodo igrale druga, tretja in četrta, peta pa le, če bo premostila dodatni kvalifikacijski turnir. Za borovke, ki so lani s povsem obnovljeno postavo dosegle obstanek v ligi, letos pa vsekakor računajo na boljšo uvrstitev, se torej samo po sebi postavlja kot cilj najmanj napredovanje v B 2 ligo, vendar pa na enak način nemara razmišljajo tudi v taborih vseh ostalih državnih tretjeligašev, še posebej, če vemo, da so si bile ekipe v lanski sezoni med sabo zelo izenačene.... Glavna novost v Borovem taboru je letos nedvomno trener. Vodstvo društva je nalogo, da vodi ekipo zaupalo svojemu mlademu trenerju, komaj 23-letnemu Marku Kalcu, ki pa ima za sabo že kar veliko trenerskih izkušenj. Začel je namreč kot pomočnik Aleksandra Korena pri združeni mladinski ekipi Friulexport, nato je bil pomočnik Franka Drašiča pri združeni ekipi Meblo, svojo trenersko kariero pa je nadaljeval v Rimu pri prvoligaškem klubu Tor Sapienza, kjer je bil hkrati Z enega prvih treningov borovk na stadionu 1. maj Na pripravah FIDAL C. Coslovich v Formiu Čeprav so počitnice v bistvu še v Polnem teku, pa pri Boru potekajo pri-Ptave na novo sezono s pospešenim ^ttnom. Vodstvo Bora je izkoristilo Počitnice za vrsto vzdrževalnih del, r^d katera sodi tudi prilagoditev seh varnostnih mer objektov urad-oiin predpisom. t Tudi dejavnost tekmovalcev je v 6h dneh zelo živahna. Predprvenstve-o Priprave tečejo v košarki, nogome-rU| namiznem tenisu, odbojki, v krat-®hi se bodo začela v gimnastiki, rek-p ativna dejavnost pa je itak potekala P ®ko vseh počitnic v skoraj vseh po-'danskih in večernih urah. Vrsta tpiP se bo (ali pa se je že) udeležila s ui skupnih priprav izven sedeža, Pek Pa lahko prištejemo tudi vabila Bor erim posameznikom iz raznih f6ri°vih članic na ravni vsedržavnih ®racij. Tako je bila povabljena -atl U drugim - v Formio tudi Borova tinja ciaudia Coslovich. čejo obenem v teh dneh že tudi te-stl.Prve seje raznih odborov in se-tošpj1 z igralci, lahko rečemo, da le-Povea Pre(lprvenstvena dejavnost na-W»«je pri našem mestnem špor-Po. j društvu živahno in bogato sezo- Za svetovni pokal v kajaku in kanuju Danes v Tacnu veliki finale Pred tekmovalci v slalomu na divjih vodah je še zadnja preizkušnja, veliki finale za točke svetovnega pokala. Tacen pri Ljubljani bo danes (pričetek je napovedan za 10. uro) prinesel odločitev, kdo bodo zmagovalci v štirih slalomskih kategorijah: kanuju, kajaku, kanuju dvosedu in ženskem kajaku. Nikjer ni še prav nič odločenega, še marsikaj se lahko preobrne in spremeni. Za Jugoslavijo bo seveda daleč najbolj zanimiv obračun med kajakaši, kjer ima kar vsa četverica njenih reprezentantov še možnosti za kolajne, prvo mesto pa jim ni več dosegljivo. O njem bodo odločali Richard Fox, ki trenutno vodi in je tudi v namgodnej-šem položaju, tekmovalec iz CSSR Lu-boš Hilgert, ki je v odlični formi, nekaj možnosti pa ima celo Francoz Lau-rent Brissaud. Foxu pa je potrebno vsaj 10. mesto in potem odpadejo vse druge kombinacije. Toda na razpenjenih brzicah Save pod zapornico se lahko zgodi marsikaj. Že vsaka napaka pa velja, v hudi konkurenci, kar precej mest. Za domačine Čižmana, Skoka, Štruklja in Abramiča velja seveda le eno. Cim hitreje in brez napak priti do cilja in poskušati doseči čim višje mesto. Lahko se zgodi, da bosta kar dva na končnih stopničkah, lahko NOGOMETNA SEKCIJA kluba Bor obvešča, da se pričnejo celodnevni treningi jutri, 21. t. m., od 8.30 do 17.30 v Borovem športnem centru (kosilo preskrbljeno). KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM IZ GORICE sporoča, da bo prvi trening kadetov (letnika 1973/74) v torek, 22. avgusta, ob 18.30 v Dijaškem domu v Gorici. pa tudi nobeden. Obremenitev bo pred domačim občinstvom še toliko večja. Sicer pa so fantje letos že toliko dosegli, da ne gre od njih preveč pričakovati, saj se bliža konec sezone, a svoje pa dela tudi že utrujenost. Zanesljivo pa bodo dali vse od sebe. Pri kanuju je zanesljivo le to, da bo na najvišji stopnički stal eden izmed Američanov, mogoče pa bodo na naj-višjih mestih kar trije. Jugoslovanski kanuist Jože Vidmar se še vedno bori za peto mesto, s čimer bi ponovil lanski uspeh v tem tekmovanju. Skratka, danes se v Tacnu obeta pravi kajakaški praznik ter ogorčen boj za vsako stotinko, vsako točko. (Ervin Čurlič) RADIO OPČINE V jutrišnji oddaji Tedenski športni komentar, ki bo ob 18.00 na Radiu Opčine, bodo na sporedu naslednji prispevki: NOGOMET: Triestina in Udi-nese, še teden dni do prvenstva; novosti ali ne v amaterskih prvenstvih; KOŠARKA: obisk Radia Opčine pri Jadranu v Kranjski gori; kam pa kam Jure Krečič, k Boru ali k Jadranu? KOLESARSTVO: kol. klub Sežana o svojih startih in ciljih. FC PRIMORJE obvešča člane mladinskih nogometnih ekip, da se treningi vršijo vsak dan na igrišču od 17. ure dalje. ŠD BREG, ŠZ SLOGA IN ŠD SOKOL obveščajo, da zainteresirani lahko kličejo odbojkarje, ki so na pripravah na Ravnah na Koroškem, na tel. št. 003862-861801 (hotel Merx). pomočnik pri prvi ekipi in glavni trener tamkajšnje mladinske vrste, ki je lani nastopala v C-2 ligi. Kalc dokončuje študij na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu in ker zdaj tam dela le še zadnje izpite, se je lahko brez težav odzval vabilu svojega matičnega društva. Kot smo izvedeli ostaja igralski kader v svojem jedru nespremenjen. Zaradi študijskih obveznosti v ekipi ne bo več Tanje D'Ambrogio, od Sokola, kjer je bila na posojilu, pa se vrača Vera Stopper, ki bo imela letos po večletnem igranju v deželnih ligah priložnost, da se naposled preizkusi tudi v državnem merilu, kar si nedvomno tudi zasluži. Nekatere mlajše igralke, ki so bile lani pri članski ekipi, a niso imele možnosti, da igrajo, bodo v novi sezoni igrale z drugo Borovo postavo v 1. diviziji. Pri društvu pred novo sezono prevladuje optimizem. Nekaj skrbi povzroča pravzaprav edinole številčna omejenost igralskega kadra, čeprav se je isti problem postavljal že lemi. Je pa ekipa nedvomno bolj izkušena in uigrana. Društvo si je tudi prizadevalo za izboljšanje razmer za vadbo s skladnejšo porazdelitvijo urnikov tekem, zlasti v dvorani Suvich, kjer bodo borovke tudi letos igrale domače tekme (ob 20.30). S polno paro in v polni zasedbi bo ekipa začela trenirati jutri, v petek pa bo odšla na desetdnevne priprave. Letos so kar se tiče članic opustili Škofjo Loko (tam pa bodo že jutri odpotovali mladinci pod vodstvom trenerja Furla- niča) in se opredelili za Roglo, kjer so razmere za delo naravnost sijajne (odlično opremljene dvorane, bazen, igrišča, trim itd.) in ni naključje, da se na Pohorje redno odpravlja cela vrsta državnih reprezentanc in prvoligaških društev. Priprave na Rogli je omogočil klub Paloma Branik, s katerim ima Odbojkarsko društvo Bor redne in plodne stike, saj so bile Borove mladinke že pred leti gostje mariborskega prvoligaša. Že konec prihodnjega meseca bodo plave začele tekmovati v italijanskem pokalu za B in C ligaše, prvenstvo pa se bo začelo v soboto, 4. novembra, z domačim nastopom proti novincu Ghemar. V D skupini C 1 lige bodo poleg borovk nastopale še sledeče ekipe: Dolo Pallavolo, Pav Udine Green Pav, Vivil Villa Vicentina, AUSA Pav Cer-vignano, Foče Colori Latisana, Albatros Treviso, OMA Mobili San Giusto Trst, (vse te ekipe so bile že lani), CMC Venezia Mestre (povratnik iz B lige), Ghemar Piove Padova, Corde-nons PN in Villacher Bier Tržič (novinci). Spored Borovih tekem: 4. 11. Bor Elpro - Ghemar; 11. 11. Mestre - Bor Elpro; 18. 11. Vivil - Bor Elpro; 25. 11. Bor Elpro - AUSA Pav; 2. 12. Villlac-her - Bor Elpro; 9. 12. Bor Elpro - Albatros; 16. 12. Dolo - Bor Elpro; 23. 12. Bor Elpro - OMA; 13. 1. Pav Udine -Bor Elpro; 20. 12. Bor Elpro - Corde-nons; 27. 1. Latisana - Bor Elpro. Povratne tekme: 10. 2.; 17. 2.; 24. 2.; 3. 3.; 10. 3.; 17. 3.; 24. 3.; 31. 3.; 7. 4.; 21. 4.; 28. 4. UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002 CASA02/1 JO EKSKLUZIVNI PREDSTAVNIK c< PINARELLO MOTOBECANE ČASA • dirkalna kolesa del S mountain bike za turizem in CICLO otroke • oprema in oblačila Capponi Marino Bianchi Atala TRST — Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009 FERS0V1 fersina Bst rz\ 34011 DEVIN-NABREŽINA (Trst) fersina Nabrežina Kamnolomi 63/A ^La f inestra) Tel. 040/201122 - Fax 040/201130 ZASTEKLITVE iz P.V.C. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JI dnevnik 20. avgusta 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT član italijanske in tiska Trst Irllill zveze časopisnih Y ^ tniCl založnikov FIEG Kolumbijska vlada napovedala vojno trgovcem smrti iz Medellina Tudi senator Luis Carlos Galan med žrtvami »carja« kokaina BOGOTA — Eskadroni smrti kolumbijskih prekupčevalcev mamil so še enkrat udarili: v enem samem tednu so umorili štiri osebe, zadnja žrtev pa je Luis Carlos Galan (na sliki AP), predsedniški kandidat kolumbijske liberalne stranke. Umorili so ga z rafalom mitraljeza, medtem ko je v kraju Soacha, trideset kilometrov južno od Bogote, imel predvolilni shod. Galan je dobršen del svoje volilne kampanje posvetil boju proti trgovini z mamili, že 4. avgusta pa je doživel atentat v centru Medellina, ko so neznanci proti njegovemu avtomobilu izstrelili dve manjši raketi. Mestna policija ne izključuje dejstva, da je car kokaina Pablo Escobar Gaviria ponudil nagrado v vrednosti pol milijona dolarjev osebi, ki bo Galana umorila. Razpis nagrade je očitno bil učinkovit, Escobar sam pa ima pri tem umoru, kot sicer pri vseh prejšnjih, čiste roke. Carlos Galan je bil že deset let na kolumbijskem političnem prizorišču, velik ugled pa si je pridobil zaradi svoje iskrenosti in doslednosti. Vodil je disidentsko strujo liberalcev, ki jo je poimenoval novi liberalizem. Pri 27 letih je postal minister za šolstvo in hkrati najmlajši politik v kolumbijski politiki. Zaradi njegove zgovornosti in odločnosti so ga kmalu poimenovali »politični fenomen desetletja«. Na umor visokega političnega predstavnika je kolumbijska vlada takoj reagirala. Vse radijske in televizijske postaje so neposredno prenašale izreden poseg predsednika Virgilia Var-gasa, ki je trgovcem smrti napovedal pravo vojno. Odslej bo izreden odlok omogočil takojšnjo ekstradicijo vseh ljudi, ki so kakor koli povezani s proizvajalci kokaina in zaplembo njihove imovine. Kriminal, ki je neposredno povezan s to dejavnostjo, se je namreč v zadnjem času nevarno razširil. Po vsem svetu je odjeknila vest o nasilni smrti novinarja Gabriela Montoye, nato sodnika Carlosa Valencie Garcie ter še polkovnika Franklina Ouintera. Vsi štirje so se odločno zoperstavili Escobarju in njegovi desni roki Rodri-guezu Gachi, ki sta nekatere pokrajine v državi spremenila v prave tovarne smrti, vse to pa z neprikrito pomočjo nekaterih vodilnih osebnosti. Gojenje rastlin, iz katerih pridobivajo kokain in morfij je namreč v Kolumbiji zelo malo razširjeno, zato pa je v zadnjem desetletju zrasla prava industrija droge z destilarnami, rafinerijami in vsemi strukturami, ki jih tako predelovanje zahteva. S trgovci smrti pa sodelujejo tudi nekatere ugledne kemične industrije. Zaradi vse ostrejšega nadzorstva na mednarodni ravni, so se morale predelovalne industrije posodobiti, namesto kovčkov z dvojnim dnom se sedaj najraje poslužujejo kapsul, ki jih kurirji pogoltnejo, preden se podajo na svojo smrtonosno pot. Prav tako je znano, da obstajajo v Kolumbiji prave šole za kurirje, ki dobavljajo mamila ameriškemu in evropskemu trgu. »Tečaje« menda obiskuje na tisoče ljudi. Carlos Galan pa je postal za Escobar j a in Gacho le preveč nevaren. Brez dlak na jeziku je govoril o povezavah med trgovci z mamili in političnimi ter vojaškimi osebnostmi, opozarjal je na naraščajočo korupcijo v vseh državnih institucijah, vendar je moral umreti, zato da je predsednik Vargas javno napovedal vojno vsem trgovcem smrti, brez izjeme. Neurje s točo zalilo Ljubljano V bolonjski pokrajini največje blagostanje MILAN Pokrajina, v kateri se v Italiji najbolje živi, je Bologna, najslabše pa živijo prebivalci na področju Enne. Bočen je na lestvici blagostanja najbolj napredoval (z 52. na 27. mesto), Asti pa najglobje padel (z 29. na 50. mesto). Ti podatki izhajajo iz raziskave o blagostanju v Italiji in ki jo je v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom Tesitalia izvedel tednik II mondo. Pri deželah je Dolina Aoste obranila prvo mesto izpred treh let (zadnja taka raziskava je bila opravljena leta 1986), tik za njo pa je Emilija-Romag-na, ki se je s tretjega mesta povzpela na drugo. Precej mest je pridobila dežela Tridentinsko-Južna Tirolska, ki je po blagostanju sedaj na tretjem mestu. Na repu lestvice je Bazilikata prehitela Sicilijo, za katero so le še Molize in Kalabrija ter Kampanija, ki se nista premaknili z zadnjih dveh mest. Raziskava je prinesla tudi številne druge novosti. Meja med blagostanjem in revščino se sicer ni mnogo premaknila, toda znotraj razvitega severa in zaostalega juga so opazni številni premiki. Tako se je na primer upočasnil napredek severozahodnih področij države, ki je še pred tremi leti zgledal nezaustavljiv, severovzhod pa beleži celo rahlo nazadovanje, ki ga lahko pripišemo nepričakovani krizi Furlanije. Videmska pokrajina je tako na lestvici nazadovala za 14 mest, pordenonska pa za devet. V Julijski krajini je Trst obdržal svoje položaje, zato pa je Gorica zdrsnila globoko navzdol in pristala na 24. mestu. Blagostanje se je v zadnjih treh letih izrazito »pomaknilo« proti Emiliji-Romagni in Toskani, raziskava pa je tudi pokazala, da se vedno bolj prebija v ospredje nekakšna »druga Italija«, ki jo sestavljajo majhna podjetja v pokrajinah, kjer so storitve dobro razvite in obstajajo primerne infrastrukture. Nekoliko v nasprotju s tem napredkom »majhnih« centrov je velik skok Milana, kot simbola industrijskega razcveta v šestdesetih letih. Milan je pridobil osem mest in se uvrstil na 6. mesto. Kot protiutež pa se pojavlja propad Rima, ki je izgubil kar 18 mest in je zdaj po blagostanju komaj 34. pokrajina v državi. Na jugu države pa je stanje zaskrbljujoče. Čeprav je ponekod viden napredek, pa je predvsem tam, kjer vlada kriminal, opazno stalno nazadovanje, ki ga bo najbrž težko zaustaviti. Ameriške bele veveričke V mestecu Marlonville (Missourl) živi nekaj stotin redkih, popolnoma belih veveric. Mestne oblasti so jih zaščitile in določile kazen 500 dolarjev za tiste, ki bi poškodovali ali ubili belo veveričko (Telefoto AP) LJUBLJANA — V petek okoli pol osmih se je nad Ljubljano in širšo okolico razbesnela nevihta s točo. V dobri uri je v Ljubljani, kot so izmerili na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, padlo 60 litrov padavin na kvadratni meter, medtem ko je dolgoletno avgustovsko povprečje 138 litrov na kvadratni meter, torej v eni uri pol mesečne količine padavin. Največ škode je poleg toče povzročila voda, ki je vdrla v ničkoli-ko kleti. Ljubljanska poklicna gasilska brigada je imela ves večer dela čez glavo s črpanjem vode, da treh požarov, ki jih je zanetila strela, niti ne omenjamo. Vsa vozila gasilcev so bila na terenu do jutra, saj je voda zalila med drugim kletne prostore nove porodnišnice, zavoda za transfuzijo krvi, zdravstvenega doma Moste, Velane, stolpnic na Trgu oktobrske revolucije, Vlahovičev!, Litijski, Name v Štepanjskem naselju, prizanesla pa ni niti Onkološkemu inštitutu. Najcenejši bencin v Evropi BONN — Po podatkih zahod-nonemškega avtomobilskega kluba ADAC je bencin v Evropi zdaj najcenejši v Jugoslaviji. Po sporočilu ADAC stane liter super bencina v Jugoslaviji 0,82 marke. V ZRN se cene supra gibljejo od 1,2 do 1,3 marke, cena pa narašča. J