SVSOffS
SSUK3
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsacega meseca.
—
Naročnina
stane I gid. na leto.
--0*$—
PoBamne številke
po 5 kr.
eatfcts)
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4
—s0*0—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki išCejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 30.
V Ljubljani, 31. oktobra 1899.
Letnik V.
Delavske razmere.*)
Deželni pismonoše. Ustanova deželnih pismonošev je zelo koristna za ljudstvo. Pri poštnem uradu se namreč nastavljajo pismonoše, ki imajo dolžnost po določeni poti obhoditi okrožje dotičnega poštnega urada. Na raznih krajih so skrinjice, kjer se vlagajo pisma, da jih potem ti pismonoše pobero. Zapriseženi so, vsprejemajo tudi denarne po-šiljatve. Seboj pa donašajo dcšla pisma in sploh vse poštne pošiljatve. Da se ustanovi tak poštni sel, morajo ljudje, ki ga želč, vložiti prošnjo pri poštni direkciji ali pa — kar je najboljše — po kakem državnem poslancu naravnost na minisUrstvo. Poštna direkcija pošlje komisarja, da pregleda kraj in na podlagi lastne ikušnje pcročs, kako naj se uravna pismonofu pot. Če podpira prošnjo tudi pc-lifiška gosposka, se splošno taki pismonoše radi dovoljujejo. Ljudem je ž njimi mnogo pomagano; v t8kih krajib, kjer so daleč od pošte in ni s poštnim središčem nobene redne zveze, ležč časih pisma cele tedne, predno p ridejo naslovljencem v roke. Kako je to narobe, vzlasti pa koliko škode se lahko napravi v zlasti pri trgovcih, ae umeva samo po sebi.
Ta hvalevredna ustanova ima pa eno veliko napako, da namreč zelo slabo
*) Pod tem naslovom bomo priobčevali iz raznih krajev popise raznih vrst delavcev, da se tem' bolj spoznajo njihove žalostne razmere in potreba krepke organizacije.
stoj 6 pri nji pismonoše sami. Poštna direkcija daje poštnemu uradu, kjer se vstanovi tak pismonoša, letni pavšal. Iz tega mora poštar preskrbeti vse potrebno. Ta pavšal je zelo majhen. Tako imajo n. pr. na Kranjskem deželni pismonoše od 18 do 25 gld. na mesec. Tudi v Ljubljani ne dobivajo več. Druzega nimajo nič. O službeni obleki ni ne duha ne sluha. Delo je pa trdo; ob vsakem vremenu morajo na pot. Cesto jim pride na dan 40 kilometrov in še več. Če poleg tega pomislimo, da moiajo vložiti začetkom kavcijo do 200 gld., potem je več nego upravičeno, da zahtevamo za te reveže v službi za splošno korist — boljše, človeške razmere.
Cestni mojstri in cestarji. Na državnih cestah stojč pod nadzorstvom državnih inžerčr,ev tako imenovani cestni mojstri, ki spadajo v vrsto državnih služabnikov. Tem se je sicer, kot vsem državn m služabnikom, plača zboljšala, toda ni se upoštevalo, da morajo ti cestni mojstri (in ž njimi enako postavljeni nadzorniki rek) velikrat opravljati pravo inženersko službo. Če se na naglem kaj pripeti, morajo sami vse potrebno ukreniti, kar zahteva prva sila. Zato je treba velike razumnosti in ogromna odgovornost se jim s tem nalaga. Vrh tega jih je malo; v majhnih deželah imajo zato tudi le malo upanja za napiedek. Tako je r. pr. na Kranjskem 13 takih uslužbencev (11 cestnih mojstrov in 2 nadzornika rek). Zato je popolnoma pravično, da »e razmere za nje tako urede, da bodo mogli priti do boljših plač,
V proračunskem odseku je ob posvetovanju gledč na zboljšanje plač državnih služabnikov dr. Krek svoj čas toplo zagovarjal, naj se cestni mojstri in nadzorniki rek uvrste sploh že izprva v višje razrede in naj se s prvim razredom združi naslov »poduradmka«. Tembolj žalostno je, da sedaj tem državnim služabnikom niti mogoče ni doseči prvega plačilnega razreda. Pravično bi bilo, da bi vsak, ki je 30 let že služil, napredoval v drugi, in vsak. ki je 35. leto doslužil, v prvi plačilni razred, ne gledč na to, koliko jih je še pred njim.
Neprimerno slabše le pa godi cestarjem, ki ped vodstvom cestnih mojstrov delajo na cesti. Ti se ne štejejo niti med državne služabnike, marveč med delavce, ki pa imajo nekakšno stalnost v svoji službi. Plača se jim deli v dveh razredih. V II. 18 gld., v 1. pa 20 gld. na mesec. To je naravnost ne-umljivo. S tako plačo naj izhaja mož z rodbino. Iz tega naj pokrije troške za stanovanje, hrano in za — orodje, ki ga rabi pri svojem delu. Državna zbornica je po nagibu dr. Kreka že pozivala vlado, naj zboljša te neznosne razmere, tcda do sedaj se še ni nič zgodilo. Kolikor je v naši moči, izjavljamo, da bomo z vremi pripomočki podpirali težnje ubogih cestarjev.
Bolniške podpore.
Predno preidemo k boleznim in podporam za slučaj istih, moramo še na to opo-
LISTEK.
„Moje prepričanje mi je sveto!“
Slika iz Krajine. — PodgoriSan.
(Dalje.)
»Ah, pusti ga! Naj si privošči to v etelje,« miri ga Skarjevec. »Ne greši zaradi njega! Meni itak ne mere ničesar vzeti, ker ničesar ne premorem. Moje vesti se kajpada ni mogel polastiti.«
Upravnik se je pa še bolj čudil »Kaj ? — Ali te nasilje, ki hoče uničiti ebe, ne razburi? Ali moreš biti tako hladan? O, zavidam te!«
»Zakaj? Naj se znaša Mogočnjak! Koristilo mu itak ne bo, ker njegove mogočnosti n oholosti mora biti skoraj konec, ker sega po tacih nasilnih sredstvih!«
•Bilo bi je kmalu konec, ko bi bilo le četrtina zadružnikov tec.h kot si ti!.. Ali!... Moj Beg, kako nezavedni in malo modri so naši zadružn kf. Zdtužili so se a plemenitim namenom, da bi si vzajemno pomagali, da
bi se otresli različnih pijavk, :ki se debele ob ljudski krvi, da bi vrgli raz sebe moro, ki jih tlači in mori že leta in leta, in jim ne pusti niti svobodnega dihanja.... Ne, ti zadružniki, — da bi jih koklja brcnila! — sami jih ne-gujejcf ter podpirajo svoje zatiralce in jim dajo s tem neprecenljivo moč, s katero tišče k tlom naše gibanje. Nevednost in nezavednost zadružnikov je naš največji nasprotnik, kateri zrahlja naše najboljše moči in uničuje naše največje napore. Menišli, da bi še kateri naredil kot si ti? Jaz dvomim! Sel bi tja k Mogočnjaku ter ponižno zobal oves iz njegovih rok kot lončarjev konjiček, prejel pa tudi batine v obraz pošteni značajnosti in nas izdal.«
»Preslabo jih sodiš, Janez! — O še se dobe pošteni zadružniki, ki bi storili isto kakor sem jaz. Tistim, ki nimajo utrjenih značajev, ki ne poznajo moštva, ki lazijo v hlapčevski udanosti pred svojimi zatiralci, pa pokažimo mi, kakšni morajo biti ljudje, ki hočejo nekaj stalnega doseči!«
»Mojster, ti ne znaš samo govoriti, ti znaš tudi pokazati v dejanju 1 Naj bi tvoj
zgled ojačil in navdušil naše vrste! O pa kako sem čuden! — Pozabil sem v svoji razburjenosti, kaj te čaka, da si vržen na cesto
sredi zime!-------Kar morem, ti storim! —
Za čas, dokler si boljšega ne dobiš, ponudim ti svojo kamrico na mojem domu. Rad ti jo odstopim!«
Skarjevec stisne vesel upravnikovo roko in omeni:
»Hvala ti prisrčna! Ako ne dobim drugod prostora, pridem te nadlegovat. — S takimi sredstvi nas Mogočnjak ne ugonobi! Mesosnei naj uživa Mogočnjakove klobase, mi pa prostost!«
»Bog te živi mojster! Obupati ne smemo. Mi zmagamo in naši potomci bodo uživali sadove, katere jim priborimo mi. Ne udajmo se!»
»Nikdar!«
Kot vojak po dobljeni zmagi, v kateri se je sam posebno odlikoval, vračal se je mojster Skarjevec v ljubo Zadoije. Ponos mu je igral v srci in zavest, da je storil prav, dajala mu je pogum, da se je lahko vračal k ženi.
»Kaj bo neki dejala? — Ob, to bo pa besedičila kot znajo ženske «
zoriti, da se oni delodajalci, kateri odtegu jejo za bolniške prispevke svojim delojemalcem večje prispevke, nego nanje spadajo, kaznujejo brez ozira na to, da je to kaz-njivo še po splošnem kazenskem zakonu kot goljufija od politične oblasti z globo do 200 gld. in v slučaju, da se globa ne more iztirjati, z zaporom do jednega meseca.
Bolezen.
Kakor že naslov sam pove, imajo bolniške blagajne dolžnost, podpirati svoje člane za slučaj bolezni. Bolnike pa razločujemo kot takozvane ambulatorično zdravljene bolnike, ki so za delo nezmožni, in pa bolnike, ki se zdravijo v bolnicah. Za vsako vrsto bolezni so zakonita določila, katerih se bolni delojemalci morajo držatiin kijimmorajo dobro znana biti, da dobijo to, kar so opravičeni dobiti. Ambulatorični bolniki so oni bolniki, ki so sicer bolni, a ne v toliko, da bi za delo bili nezmožni. Oni tedaj imajo pravico do zdravnika in do zdravil. Seveda je samo ob sebi razumno, da imajo oboje brezplačno. Delavec, ki se čuti slabega, a ne v toliki meri, da bi ne mogel delati, se mora tedaj zglasiti pri blagajni in povedati, da je bolan, pri tem pa pripomniti, da bode opravljal svoj posel vkljub bolezni. Blagajna mu na to nakaže zdravnika, kateremu je dolžnost, bolniku predpisati zdravila ali pa morebitne druge zdravniške pripomoči, naj si bodo potem že kopelji ali kaj druzega. Do bolniške podpore imajo pa pravico oni bolniki, pri katerih zdravnik spozna njih bolezen za tako, da so za delo nezmožni. Vsakega člana blagajne je pa dolžnost, da se zglasi prej, predno gre k zdravniku, ali sam ali po kom drugem bodisi že pri blagajni sami ali pa pri od blagajne postavljenem zaupnem možu. Izvzeti so le slučaji nenadne bolezni; takrat se pošlje lahko k najbližjemu zdravniku. So pa tudi bolezni, koje se zdravijo v bolnici ali v špi-talu. Posebno se treba ozirati na to, da ne provzroči vsaka malenkost že delonezmož-nosti bolnika, marveč delonezmožnost mora blagajniški zdravnik konštatovati. Za zgla-sitev bolezni niso pri vseh blagajnah jed-naka določila; blagajne, katere imajo veliko okrožje, imajo svoje zaupne može, pri katerih se je bolnim članom zglasiti, nasprotno pa so zopet blagajne, katerim ni odkazano delokrožje v raztresenem, več krajev obsega-
jočem okraju, zato tudi nimajo nastavljenih zaupnih mož, in skrbsti mora bolnik za to, da se zglasi te v bolezni zgodi pri blagajni. O tem postopanju v slučaju obolenja mora se dotični član že v času, ko je že zdrav, natančno podučiti, da ni potem v slučaji bolezni še le potreba izpraševati in pri tem morebiti še več dnij podporo samo vsled tega izgubiti, ker se bolnik ni pravočasno pri blagajni zglasil, oziroma ga svojci niso pravočasno naznanili. Taki slučaji se, kakor je nam prav dobro znano, pogostoma pripete in veliko nepotrebne jeze si lahko prihranijo bolniki s tem, če se pravočasno bolnim zglasć.
Glede zglaževanja bolnim razjasniti nam je pa še neko drugo stvar. Ako se bolni član zglasi bolnim do dvanajste ure dopolu-dne, računati se začne bolezen z istim dnem, ko se je bolnik prijavil bolnim; če se pa bolnik zglasi bolnim po dvanajsti uri popo-ludne, začne se bolezen računati še le s pri hodnjim dnem.
Da se ta pojem bolezni v obče še bolje razume, podamo nekaj vzgledov.
Franc Nabodlaj je bolan, recimo, on je krojač in se čuti prehlajenega. Gre k bolniški blagajni prijavit se bolnim in blagajna mu odkaže zdravnika. Zdravnik pa spozna, da naš France ni toliko bolan, da bi ne mogel delati, in mu nakaže samo zdravila ter mu pove, da ga bode samo ambulatorično zdravil. Nabodlaj dobival bode potem samo brezplačno zdravnika in zdravila. Blagajna mu bolniške podpore ne sme izplačati, ker sodbo o bolezni ima izreči zdravnik.
Drug slučaj. Janez Preklov zboli v pon-deljek, a pri blagajni bil je bolnim zglašen šele v četrtek. Neyarno je bolan, a svojci so ga šele v četrtek za bolnega prijavili. Blagajna mu ne sme prej izplačati podpore, kakor počenši šele s četrtkom. Bolniška podpora izplačati sme se šele članom od tistega dne nadalje, ko se je član bodi si že sam ali pa po kom drugem zglasil pri bolniški blagajni bolnim.
Jože Plesnov zglasi se v torek popoludne bolnega. Mož že dopoludne ni delal, ali bil je prekomoden, da bi bil dopoludne že prišel v blagajno prijavit se bolnim. Podpora pre-računila se mu bode šele s sredo, t. j. s prihodnjim dnem. Zakon predpisuje tako in
Pa si je bil svest, da bode tudi ta vihar, ki gotovo še pride, moško prestal.
»No ?... Dolgo si se bil ustavil?« sprejme ga žena in ga zič radovedna, kaj ji povš: »kako sta se pogledala?«
»O, dobro! — Prav dobrot«
»Kaj pa je bilo? — Ali je bila tolika naglica potrebna?«
»0, potrebna! Prav potrebna! —Znabiti bi bila Mogočnjak in ona zbolela, če bi ne bila dala precej vsega ven, kar sta imela na srci. — Tako sta pa še zdrava, jaz pa tudi!«
»Ali je bilo hudo? — kaj so ti hoteli?«
»0, hudi! Ves žolč sta zlila nad menoj! Znesla sta se kot še nikoli, pa sem še žir, iu Mesosnel — Bog mu daj zdravje in trden želodec! — bode še lahko prenašal besede ali pa tudi batine, kakor bo prilika«. —
»Aii ta grdoba je to napravil ?... Da bi ga ne videla več! Kako si se izgovoril?«
»Nič!... Jaz sem trdil svoje. Mogočnjak pa svoje! Pa kaj bi ponavljal, kar si že dostikrat slišala. Bilo je to-le: Mogočnjak, oblasten kakor je, ponudil mi je svojo zaščito in
prijateljstvo, ako pustim zadrugo, ako pa neme vrže iz te koče na cesto«.
»Joj! — In ti, ti?« ...
»Zbral sem si poslednje!«
»Nesrečnež bedasti!« zavpije ona in zajoka. »O, dedec, s pametjo se kregaš!,
S takim možem se spreš! — Kaj ti da zadruga? Sedaj vidim, da nimaš pameti! O, — zakaj sem te vzela! — Še nocoj grem domov!« . ..
»Počakaj! Cez tri dni pojdeva oba odtodi!« pravi mirno mojster in sede h stroju, katerega naglo podi, da ni slišal žene, ki ga je zmerjala in se jokala.
V kratkem je zvedelo vse Zadolje, kaj se je pripetilo in Mesosnel je zadovoljen mčl roke in dejal:
»Mehe! Mojster! Sedaj vidiš, kaj je Mogočnjak in kdo je Mesosnel! Tudi mi se znamo braniti, haha!«
V.
Tisti večer so bili zadoljski možički že takoj v mraku pri Škarjevcu; prignala jih je bila neznanska radovednost.
blagajna se mora ravnati po zakonitih določilih.
S tem, menimo, smo pojasnili pomen bolezni v* smislu zakona tako, da razločuje ta pojem vsakdo lahko. Bili smo sicer obširni, a ravno pri tej besedi »bolezen« se nam zdi obširnost potrebna, ker če to ni tako temeljito razloženo, da vsakdo lahko razume, ni mogoče, da bi se tudi nadaljna razprava razumela. To čisto nič no škoduje, ako so to znane stvari, tudi znane stvari treba je včasih v spomin poklicati.
Odprava časniškega kolka.
Državnemu zboru se je predložil zakon, da se odpravi časniški kolek. Z velikim veseljem pozdravljamo ta predlog, ki ga je že bivši finančni minister bil vložil, ki pa se tedaj zavoljo obstrukcije ni mogel spraviti v veljavo. Sedaj, tako upamo, pojde ta zadeva, katera se tiče posebno nižjega IjudBtva. Do sedaj so imeli Časopisje v rokah po večini le veliki kapitalisti. Bilo je drago in samo kdor je imel veliko denarja, je mogel vstanoviti kak list. Odslej bo to drugače. Kolek zadeva pri nas tiste časopise, ki izhajajo vsaj po enkrat na teden. Drugi časopisi so prosti. Toda kaj pomaga list, ki izhaja po enkrat, dvakrat ali tudi trikrat na mesec pri sedanjem razvitem politiškem življenju ? Krepkejše vdeležbe ljudstva pri politiških in socijalmh vprašanjih ne moremo doseči, če se ne poživi časopisje. Saj vidimo, kakšen napredek v časopisju ksžejo države, kjer nimajo kolka. Na Nemškem so odpravili časniški kolek I. 1875. Prvo leto je narastlo število politiških listov od 28 na 85. Res je sicer, da rastejo tudi slabi časopisi. Saj ima nemška socijalna demokracija, kot smo že navajali, krog 150 svojih listov. Slovenci imamo dva dnevnika, ki nikakor ne stojita časnikarski visoko. Tu bo treba krepke preo8nove. Slab! časopisi, če se pomnože, nas morajo tembolj prepričati, da je sedaj že čas, da se opusti vse prazno cincanje, ali zaupanje na vlado, češ da bo ona naredila red, ali smešno čakanje, da se bo nasprotnik sam unesel. Treba je v vssh stvareh živega krepkega boja za načela. Ob takem boju bo resnica vedno na vrhu. Izobrazba med ljudmi bo rastla in, kar je poglavitno: dobri ljudje naših našel ne bodo samo čemeli v kotu, marveč bodo znali braniti svoje stališče.
Nihče ni mislil, da bi ostal doma, na pride kar hoče, magari Mogočnjakova zamera.
Za ta vaški zbor se je potrudil zlasti Sa-mostal. Komaj je izvedel, tako na pol, kaj se je Škarjevcu pripetilo, — niti mojstra ni utegnil iti natančno poprašat o vsem — že je dirjal od soseda do soseda ter vpil: »Ali ste videli ? — Sedaj pa imate! — Menda se je Mogočnjak vsem dovolj odkril! — Ali vam nisem pravil? — Mogočnjak pozna samo sebe! Pa ga še hvalite'! Gorjč tistemu, ki ne poje njegove pesmi! O, to je — to je — na-silstvo! Bog . . .«
»A — a! — O — o!« čudili so se sosedje. »Kdo bi si mislil kaj takega? Kdo bi bil pričakoval! Sredi zime ga spodi izpod strehe med tem ob času, ko pošten človek še tujca ne podi. Ne, to je pa prehudo!«
In prišli so prav vsi, samo Mesosnela ni bilo. Pravljica pa ne povč, ali je ležal doma na peči, ali je pa pri Mogočnjaku, — kjer so prejšnji teden klali, — užival plačilo.
(Dalje sledi')
Zato fie jednoč glede na ljudstvo izjavljamo trdno nado, da bo državni zbor sedaj iznova predloženo predlogo vsprejel in tako omogočil razvoj od velikega kapitala neza-visnega ljudskega časopisja. Pri tem pa tudi pričakujemo, da bo nafia krščansko-socijalna misel dobila čim dalje, tem več sobojevnikov.
Našim socijem v prevdarek.
Dne 24. t. m. se je dokončala v Mona-kovem v bavarskem deželnem zboru vrlo zanimiva razprava. Socijalni demokrat E r t e 1 (Oertel) je namreč v interpelaciji napadel bavarsko vlado, da je pritrdila nemške vlade načrtu zakona, ki naj bi zabranjeval stavke. Znano je, da delavci, ko po večini sklenejo stavko, ne gledajo mirno svojih tovarišev, ki gredo vkljub skupnemu sklepu na delo. Skušajo jih seveda, kolikor morejo odvrniti. Imenovani načrt ima določbe, ki bi to kaznovali z ječo.
Minister je zagovarjal vladino postopanje. Pri razpravi o ministrovem odgovoru se je pa pokazalo, da so v tem vprašanju samo katoliški poslanci popolnoma edini s socijalno-demokraškimi. Obojni so namreč živo ugovarjali ministru in pobijali načrt (splošno ga imenujejo »Zuchthausvor-lage«). Obojni — in to povdarjamo — so pa tudi povdarjali, da morajo katoliški in s o c i j a 1 n o - d e mokraški delavci vzajemno nastopati v strokovnih drufitvih. Vzlasti toplo sta to načelo med drugimi zagovarjala katoliška poslanca Se dl er in Sir m er.
Prvi je n. pr. dejal: Socijalno-demokraški in katoliški, v s i delavci stoje skupno proti predlogu. Zanj so samo veliki podjetniki, ki se v svojem časopisju bojujejo proti vsakemu delavskemu gibanju.
Drugi je pa rekel: Delavske organizacije obtežujejo umazano konkurenco med podjetniki ; tudi nesreč je manj vsled njih. Kakor v Švici bi morala katoliška insocijalno demokratiska strokovna društva skupno postopati.
To so tudi naša načela. Krščansko • soci-jalna, oziroma katoliška delavska organizacija je in mora biti za delavce. Dati jim mora moč, da v skrbi za svoje koristi kaj pome-njajo nasproti podjetnikom. To je brezpogojno potrebno. Ko bi socijalni demokratje pustili politiko boja nasproti vsem drugim politiškim strankam, vzlasti pa, ko bi s tako surovimi napadi v svojih strokovnih društvih ne mlatili po verskem prepričanju, bi bilo mogoče, da bi se pri nas strokovna društva enotno za vse delavce krepko razvila. Potem bi delavci res kaj pomenjali.
Ker pa socijalni demokratje tudi v strokovnih društvih gledajo pred vsem samo na svoje strankarske namene, je to nemogoče. Slovenski delavci n. pr., ki jim je sveta njihova katoliška vera, ki ljubijo vzajemno z vsemi drugimi Slovenci svoj materni jezik in svojo domovino, ki jim je avstrijsko domoljubje vestna zadeva, ki v politiki pobijajo pred vsem liberalizem z židovstvom na čelu, ne bodo nikdar mogli mirnega srca in mirne vesti biti člani kakega socijalno-demokraškega strokovnega društva. Prave edinosti ne bo in zato tudi ne pravih vspehov.
Mi moramo biti zmiraj in povsod pripravljeni zastopati skupno delavsko stvar. In zato da to delo omogočimo, moramo snovati svoja strokovna društva, katera se imajo v prvi vrsti pečati z zboljšanjem delavskih razmer.
Kolikrat smo že povdarjali, kako pametni so angleški in ameriški delavci v svojih zvezah. Ti res umevajo svoje naloge. Brez razlike raznih strank so skupno združeni v svojih organizacijah in vsled tega imajo tudi toliko vspehov. Njihove zveze pa do danes nočejo nič slišati o socijalni demokraciji. L. 1896. je v Goti dejal Bebel: Angleške delavske zveze (Trades Unions) se šeniso prav nič priklopile soci j a 1 i z m u.
Prav za prav so danes še mnogo bolj oddaljene od njega, nego so bile pred par leti.
Eno še piibijmo: Svobodno združevanje delavcev je vedno branila katoliška cerkev. Do 16 veka ni bilo postav proti temu združevanju. Še-le po vplivu luteranstva so. se pokazali zakoni proti delavski svobodi. Prvi tak zakon je iz I. 1548.
Preje so imeli v mnogih krajih pomočniki svoja društva, v katerih so se branili proti mojstrom, če je bilo treba. Še-le, ko je katoliško mišljenje nehalo, ko je protipa-peški ali recimo: protiklerikalni vpliv uvedel rimsko pravo v krščanske države, so se prepovedovale in kaznovale delavske zveze, ki so se potegovale za boljše razmere. Kobbes, Pufendorf, Rus6 so branili ta načela. In vsi ti možje so bili nasprotniki katoličanstva.
Svobodo združenja moramo braniti. Pozabiti pa ne smemo, da te svobode ne damo kratiti niti državi, niti nobeni stranki. In če socijalna demokracija tako nastopa, da v prvi vrsti pobija katoliško cerkev in strastveno zaničuje in sramoti delavce, ki ne morejo v tem oziru za njo, potem imamo dolžnost najsvetejše pravice delavcev, njihovo versko svobodo, svobodo njihovega narodnega in poli-tiškega prepričanja braniti proti njim.
Ako nam oni dade to, kar zahtevamo mi za vse delavce, t. j. svobodo združevanja, pošteno uvaževanje našega prepričanja, potem naj bodo prepričani, da smo mi vedno pripravljeni v skupnih zadevah vzajemno postopati ž njimi.
Judovska komanda jim sedaj še tega ne pusti, toda ne bo dolgo, pa bo tudi med našimi Bocijalnimi demokrati zavladala pamet in smisel za skupne koristi nad — strankarsko strastjo.
Za delavce v tobačnih tovarnah.
Interpelacija državnega posl dr. Kreka in tovarišev na voditelja finančnega ministerstva. Naravno načelo je, da bodi država kot delodajavka v svojih podjetjih vzgled vsem drugim podjetnikom. Dejstvo pa je, da so razmere glede na plačo in provizije delavcev in delavk po tobačnih tovarnah zelo žalostne. Vlada je poleg tega s pre-osnovo uradnišk>h m služabniških plač že sama priznala, da so se življenjske potrebščine podražile in bi zato že navadna pravičnost terjala, da se ta izprememba izvrši tudi pri delavcih. A sedanje plače delavcev pri državnih podjetjih niso samo prenizke in nepravične za nje, ampak slabo vplivajo tudi na plačevanje drugih t o v a rn i š k i h d e-lavcev in tako zavirajo, da se ne izboljša položaj delavskega stanu sploh Posebno pa so se v Ljubljani, ki je do zadnjegga časa veljala za mesto z najcenejšim življenjem v celi Avstriji, razmere popolnoma izpremenile, stanovanja in živila silno podražila, a plače so ostale iste, zlasti zavoljo slabega zgleda c. kr. tobačne tovarne.
Zato si dovoljujejo podpisani staviti sledeče vprašanje:
Jeli minister voljan v interesu človekoljubnosti in pravičnosti preosnovati delavske plače in provizije po c. kr. tobačnih tovarnah, kakor zahtevajo iz-premenjene življenjske razmere in duh pravične socijalne politike;
jeli minister zlasti voljan, ker so se v Ljubljani življenjske potrebščine tako ne-razmerno podražile, kar najprej mogoče p o v i ša t i plače dela v c e m in delavkam v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani?
Po občnem zboru kmetijske družbe.
Volitve v odbor kmetijske družbe so končane; izid je gotovo vsakemu že znan; zmagala je zopet jedenkrat klika združene Schwe-gel - Tavčar - Hribarja troperesne, pardon in Slanca, štiriperesne deteljice. Kranjska in nemška detelja je bila v boji združena, da vniči hudega zmaja, onega zmaja, ki po Kranjskem tako hudo zadnji čas straši, da je treba proti njemu klicati na pomoč vse duhove, kateri imajo nalogo ponižnim in ošabnim slugam liberalne misli v spomin poklicati vse izmišljene in neštevilnokrat ovr-žene bajke o samostanih, jezuitih, itd. S tem se, mimogrede povedano, pridobe mesta dobro plačanih predsednikov in pa mastne službe bofratovske. Le tako naprej, dok je še neumnosti liberalne kej.
Oj ti ubogi klerikalni zmaj, vkljub svojim sedmerim glavam nisi pohrustal liberalnih prvakov; zakaj nisi tako hud in nisi uprizoril viharja, da bi bila glava liberalna v kmetijski družbi potrta. Mogoče nisi vse svoje moči zastavil, nisi dovolj glasno rjovel, da bi te bili vsi tvoji prijatelji slišali in tako nastopili, da bi bili zmagali.
Toda pustimo šalo io govorimo resno. Mi, ki smo v vrstah krščansko socijalnega delavstva, ki opažamo bistro in natanko delovanje vodstva katoliško narodne stranke, s katero stranko smo v vodilnih načelih verskih popolno jedini in od katere delovanja se mi le v stanovskih in pa družabnih zahtevah ločimo, smo vedno simpatično zasledovali njeno javno nastopanje in ravno radi tega moramo danes z žalostjo konštatovati, da na tem porazu je tudi jako veliko krivo vodstvo katoliško narodne stranke.
Zamera sem ali tje, resnica se mora konštatovati. Žalostno sicer, a istina je: voditelji katoliško narodne stranke morajo se agitacije učiti od naših nasprotnikov, če hočejo, da bode napredovala stranka, ki ima na praporu katoliško načelo napisano. Uspehi na volilnih bojih dado stranki ugled; kdor ne napreduje, ta nazaduje, to je politični ein mal eins in proti tako agilnemu nasprotniku, kakor so naši liberalci, treba je mobilizirati in dvigniti vse na boj, kar leze in gre. Izgovor: pustimo, saj tako ne bodemo zmagali, ne velja, stranka, kadar gre v boj, mora vedeti tudi, da bode zmagala. Na boj se treba pripraviti z vso silo in močjo, ne pa morebiti še-le zadnji teden z agitacijo pričeti. In kandidatna lista! Gospodje, za božjo voljo, za tak volilni boj, kakor je bil zadnji, treba je kandidatov, ki so sami ob jednem agitatorji. Proti posameznikom nimamo nič, pa prav čisto nič, a kakor mi slutimo, gospodje niso svoje dolžnosti v polni meri izpolnili. Kandi-datje morajo biti možje, ki vso svojo moč
posvete za to, da prodero; pred očmi morajo vedno imeti tudi to, da če ne proderejo, propade z njimi stranka, kojo zastopajo. In to izjemoma 2 ali 3 lista ni bila! 1 Je zastonj, če kandidatje niso ob jednem glavni agitatorji, je poraz gotov.
Vodstvu politične stranke je pa tudi glavna naloga, biti z svojimi zaupniki in pristaši v vednem kontaktu. Mi sicer ne vemo, je li izpolnuje vodstvo kat. nar. stranke konse-kventno to načelo, a mi slutimo, da isto ne upošteva momenta, da če se neče, da ljudje ne zaspč, jih je treba vedno drezati. Potom časnikov se prebito maio opravi. Izdrezati ljudi morebiti malo časa preje, nego se pravi nastopiti, je težko in proti takim agilnim na sprotnikom, kakor je naša liberalna gospoda, pravimo, treba je imeti mobiiizovane vedno vse čete. V tem oziru bi vodstvo kat. narodne stranke ne smelo nikdar grešiti, če ne bode se našim liberalcem faktično še posrečilo, da v javnih zastopik ne obdrže le svoje dosedanje posesti, marveč jo še pomnože!
Za vspeh pri volitvah v javne zastope je potreben izurjen sgitatorični aparat, kateri mora pa tudi funkcionirati. Brez tacega aparata je sedaj vsak nastop naj večja nez misel Pred nastopom agitirati samo s fulminantnimi članki je premalo in po volitvah nesrečen izid z še tako temeljitimi članki zagovarjati, ta agitacija je premalo. Tudi to : vsak naj bode agitator, je sicer lepo in nihče tega ne želi in ne priporoča tako, kakor ravno mi, a vsak nima zmožnosti za to. Pri agitaciji morajo biti voditelji glavni agitatorji. Le poglejte liberalne voditelje: dr. Tavčar, Hribar, Pre-dovič, kako gredo v boj in kako navdušujejo svoje agitatorje. V šolo morajo iti voditelji kat. nar. stranke k nasprotnikom. To so točni in povsodi so, pri kat. narodni stranki pa dostikrat še kandidatov blizu ni in če v že pridejo, pridejo ob jednajsti evan-geUki uri, ko je vže bitka na */4 zgubljena.
Zanašati se eden na druzega ne gre, v kaki dvorani na izid čakati, tudi ne, poveljnikov prostor je na bojišču in s svojim vpli-' vom mej volilci agitirali, za bojno situvacijo (štetje glasov) se pa izbere tak, ki nima značaja za agitirati, kandidat in voditelj pa mora ne samo na shodih marveč tudi na bojišči po vseh predpripravah točno na mestu biti.
Pa voditelji potrebujejo podčastnikov, agi-tatoričnega aparata. Ce ga ni, se mora vzgojiti in ga makari iz tal izkopati. Ni mogoče drugače. Sovražnika se mora s premočjo napasti. Le poglejmo nasprotnike.
Kak aparat imajo ? V prvi vrsti uradniki banke Slavije, potem pa vsi drugi večji in manjši škribontje različnih liberalnih dohtarjev. Vsi agitatorji. In naš hudi zmaj! Oj ti ubogi katoliški zmaj, uslužbenci tvojih gospodarskih zavodov, škribontje tvojih dohtarjev to ti morajo biti agitatorji! O so pač, kadar je treba kako tajnost izdati; z malimi častnimi izjemami so ali indiferentni, ali nem-čurji, ki »Volkskredit« afižirajo ali pa še naravnost skrivaj za liberalce agitujejo.
Vsaj je obče znano, kadar so volitve, kjer se voli za katoliško stranko, delata in pehata se krščanska socijalista par excellence kakor bi Kristan dejal, Kregar in Štefe. čuda ni, zmaj, da je tako, vsaj še oni, ki tebe na verigi drži in te vodi, saj še ta svoje škribonte išče tudi skozi liberalno trobilo, ki tudi na Kongresnem trgu izhaja. Hm, daleč ni, ko-moditeta.
To, kar smo pisali, je faktum, pisali pa smo zato, ker nadaljno molčanje bilo bi smrten greh in ker želimo načelom zmago.
Katoliška narodna stranka si poleg redakcije »Slovenca« osnuj svoj tajniški urad nekako tako, kakor si ga je začela n. pr. goriška »Sloga«. Najsposobnejši tajnik katoliško-na-rodne stranke bi bil energični kurat Koblar.
Mi ne sovražimo nobenega, osebnega povoda niti nimamo, če se pa kedo čuti vdur-jenega, naj se pa poboljša in če se bode kedo ujezil, ko bo to bral, naj obrne svojo jezo na liberalno kliko, ki hoče ljudstvu svetinje iztrgati.
M. M. — c.
Politika po svetu.
Vojska med Angleži In Buri. Kakor je že znano, se bije sedaj doli na jugu v Afriki vroč boj med Angleži in Buri. Buri so narod v Afriki, kateri ima svojo državo republiko Transval. Pradedje sedanjih Burov so bili nizozemski kmetje, ki so se naselili bolj na jugu sedanje države Transval. Toda, ko so zasedli Angleži kapsko deželo, so se morali Buri vedno bolj umikati v notranjo Afriko. Kmalu nato so si ustanovili sedanjo državo Transval. V današnji državi Burov je bilo prej jako pusto in pridni kmetje - naseljenci so si napravili bogato državo. Angležem, vi-devšim to bogato deželo, so se začele sline cediti in kramarska pohlepnost ni preje mirovala, da se je začela vojska med Buri in Angleži. Toda sedaj se je pa drugače obrnilo, kakor so se nadejali kramarski Augleži. Buri so se jim moško postavili v bran, njim se pridružujejo skoro vsak dao za pravico vnete čete prostovoljcev, in tako ne mine skoro dan, da bi ne bili Angleži tepeni. Zadnji čas nam poročajo, da se pripravlja na pomoč tudi Abesinjski kralj Menelik, kateri je predlansko leto Lahe prav pošteno naklestil. V Rusiji, Nizozemski in Avstriji se nabira denar v pomoč Burom. Pravica mora zmagati in privoščili bi kramarskim Angležem, da bi jim Buh nabrusili pete in jim pokazali, da tega, kar so si s pridnostjo in delavnostjo pridobili, ne dajo bogatašem in kramarjem.
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani priredilo je v nedeljo dne 22. t. m. drušiveno sv. mašo s pridigo ob 8. zjutraj na Rožniku. Druga leta je pohitelo društvo na Šmarno goro, a letos to ni bilo možno, ker so se člani drugih manifestacij krščansko secijalnih vdeležili, in zato je bila sv. maša na Rožniku. Bilo je kljub prav ljubljansko mrzli megli toliko vdeležencsv, da je bila cerkev polna. Sv. mašo in cerkven govor služil je č. g. Eržen, ki je v kraiuem svojem cerkvenem govoru oziraje se na evangelij: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, navduševal navzoče po geslu »Delaj in moli« k pravi krščanski pobožnosti in razlagal tudi pomen vsacega dneva v tednu in kojemu svetniku je vsak dan tedna posvečen. Bog povrni 6. gospodu njegov trud. Ob 6. zvečer priredilo je pa društvo v društvenih prostorih javni društveni shod, ki je bil prav dobro obiskaD. Opažali smo tudi člane, kojih že dolgo nismo na shodih videli, in tudi vrlo naše krščansko ženstvo bilo je častno zastopano, to pa vkljub temu, da je bilo še-le v soboto naznanjeno, da bo shod. Prvi govornik č. g. L a m p e rasjasnuje zadnje dogodke in na podlugi fakt rezko obsoja nepravo svobodo omh, ki isto tako razumejo, da jeden večer 70.000 mark zaigrajo. Ozira se tudi na »svobodoljubno« (?) akademicno mladino, ker profesorju na Dunaju zato ni pustila govoriti, ker je bil isti slučajno klerikalec. Nadalje zahteva, da naj se ustanovi v Ljubljani posredovalnica za delo in ker je v
prvi vrsti poklicana v to občina, naj se skliče velik ljudski shod, na katerem naj se od našega občinskega zastopa ustanovitev posredovalnice zahteva. Glasno odobravanje je pričalo, da je č. g. govornik navzočim govoril iz srca in da si je č. g. Evgen Lampe pridobil popolnoma simpatije ljubljanskega delavstva. Gostinčar govori, da je pač dolžnost občine preskrbeti posredovalnico, a od naših ljubeznivih mestnih očetov se nam tega ni m nadejati. G. policijski svetnik Podgoršek je sicer sprožil to misel in s tem pokazal, da ima tudi policija včasih več smisla in volje za dobre občekoristne stvari, a mestni očetje so rekli, da posredovalnica ni še nujno potrebna, (Mejklici: Dolgove delati je nujna stvar), in so jo odklonili. (Mejklici: Sram jih bodi.) Da, ko bi mi čez noč postali liberalci, bi jo nam privoščili, a ker je delavstvo ljubljansko v ogromni večini krščanskosocialno, jo nam ne privoščijo. O posredovalnici za delo bode govor na organicijskem shodu meseca decembra in takrat se bode morala v naši krščansko socijalni organizaciji ustanoviti. Nadalje govori o organizaciji sploh in pravi, da sovraštvo naših liberalcev je za organizacijo dobro, ker čim več bodejo gospodarska društva imela kontrole, tem bolj bodo pro-spevala. Zavrača one, ki trde, da naš zastopnik dr. Krek v državnem zboru ne bode nič delal. Ker sploh cel parlament ni nič delal, tudi posamezni poslanec delati ne more. Ni li predložil v vseh zasedanjih predlog o zavarovanji za starost, ni li takoj sedaj zopet predložil predlog, naj se delavcem v tobačnih tovarnah zvišajo plače? Moškerc obsoja častikrajo v »Slov. Narodu« in je izražal radovednost, kako si bode čifutski poročevalec »Naroda« razpisanih 1000 gld. prisluži). Resnicoljubnosti g. dr. Šusteršičevi, ki govorniku osebno ni znan, veliko bolj verjame, kakor resnicoljubnosti kacega čifuta ali pa resnicoljubnosti poštenjakoviča Malovrha. Častita pa »Slovenskemu Narodu« k notici, v kateri tako milo svoje ovčice indirektno vabi k slovenski propovedi v luteranski cerkvi, ker sl. luteranske propovedi v Ljubljani ni bilo že 300 let. Listom, ki delajo za proč od Rima, pridružilo se je Narodno trobilo s Kongresnega trga. Gospodom narodnjakom, ki morebiti iz samega sovraštva do farjev ne poslušajo slovenskih katoliških propovedij, pa menimo, jim luteranske pridige tudi ne bodo škodovale; bodo vsaj kaj krščanskega slišali. Ljudem se je videlo, da so govornike razumeli in se za govore zanimali, ker vstrajali so do konca.
Shod slov. kat. del. društva v Ljubljani. Vsako nedeljo prireja »Slovensko kat. del. društvo« v Ljubljani v društvenih prostorih »Kat. Doma« dobro obiskane društvene shode. Na shodu 29. t. m. je govoril gospod Moškerc o nedeljskem počitku. V lepo sestavljenem svojem govoru dotaknil se je tudi črne maše v »Narodnem Domu«. Protestiral je v imenu krščanskosocijalnega delavstva proti takemu izzivanju, ki je naravnost kaznjivo, ker se ž njim smešijo katoliški cerkveni obredi. (Burni klici: »Pfui takim ljudem!«) To je javen škandal. K tej provokatorični uprizoritvi je došel tudi c. kr. sodni tajnik Kobler. Ako se taki ljudje udeležujejo takih prireditev, ni to koristno za zaupanje našega ljudstva v sodnijo. Masa delavstva ne bode mogla ostati mirna, ako se bode na tak način hujskalo proti vsemu, kar je poštenim Slovencem sveto. O nedeljskem počitku je govornik predlagal: »Z ozirom na to, da je obligatorično upeljanje nedeljskega počitka iz verskega, kakor z socijalno političnega ozira neobhodno potrebno, zahteva današnji shod „Slov. katol. delavskega društva" zakonito upeljavo obligatoričnega nedeljskega počitka povsodi v vseh kategorijah proizvajanja, kakor tudi pri železnicah in prodajal-nicah. Izplačevanje delavskih plač naj ne bede ob sobotah, marveč kak drug dan v tednu. Postave, ki dovoljujejo delo v nedeljah in prazoikik, naj se postavnim potom odstranijo. Peticija se bode poslala drž. zboru. Naposled je še g. G o s tinč a r govoril o raznih strujah socijalizma in prizadevanju kišč. socijalcev, da se zboljša bedni položaj delavcev.
Obrtna pomočniika zadruga v Novam mestu je imela v nedeljo, dne 1. oktobra občni zbor, ki je pokazal, da se je tudi med novomeškimi rokodelskimi pomočniki razvilo živahno gibanje, katero moremo le z veseljem pozdraviti. Pri volitvi predstoj-ništva so bili soglasno izvoljeni, in sicer v odbor: Jos. Krsnik, pečarski pomočnik, načelnik; Jos. Hrastar, če vij. Domočn., podna-čelnik; odborniki; Franjo Kulovic, mizarski pom., Anton Kokolj, kamnoseški pom., Franjo Mikec, slikarski pom., Franjo Pelko, krojaški pom., Avg. Murn, med. pom. — V razsod-niski odbor pomočniki: Ant. Kokol, Fr. Kulovic, Jurij KoSer in Egidij Jereb. Namestnika sta: Alojzij Lakner in Jos. Grebenc. Vsi izvoljeni člani pred8tojniStva so odločni somišljeniki krSč. socijalne ideje. Le pogumno naprej!
Občni zbor -slov. kat. del. društva v D. M. v Polju se je izvršil 29. t. m. po-poludne ob obilni udeležbi. Predsednik in tajnik sta v daljših govorih navduševala člane k vzajemnosti v boju za kršč. socijalno stvar. Potem se je vršila volitev novega odbora. Predsednikom je izvoljen Franc Rešek, blagajnikom Jožef čopič, odborniki pa: Vincenc Pekove, Iv. Marek, Jos. Krašovec, Jos. Mlakar, Andr. Rant in Jos. Plankar.
Iz Križa pri Tržiču. Tudi na deželi smo se začeli zavedati m prirejati zabavne večere. Pri nas je katoliško izobraževalno društvo priredilo en tak lep zabaven večer. Lepe pesmi so peli društveni pevci pod vrlim vodstvom g. Ivana JezerSeka. Pokazali so, da se na deželi tudi dobe ljudje, ki se zanimajo za lepo ubrano petje. Za petjem je sledila igra »Vaški skopuh«. Tudi pri lej so se pokazali dobre igralce, posebno I. Aljančič, ki je bil Lakota, dBlje F. Perko se je posebno dobro kazal berača poštenjaka, Jeclaja je dobro pogodil Jož. Sitar. Janez Fink je izvrstno igral Gomilarja. Strah in groza nas je obšla, ko je prilomastil F. Vodnjov kot satan na oder, samo malo prezgodaj je prišel, mislim, da je komaj čakal, kedaj da bo skopuha pobasal. Za igro nam je F. Perko deklamiral šaljivi prizor; dasiravno je bila intonacija malo narobe, vendar nam je prav živo dokazat, da je res dandanes vse narobe svet. Občinstvu je vse jako dopadlo, kar je naznanjal obilen smeh in ploskanje. Želimo, da bi nam to društvo priredilo Se več takih zabavnih večerov. Bog blagoslovi te društvo, da bi se krepko razvijalo in obrodilo mnogo sadu.
Socijalne zadeve.
Naloga društev. Kakor so razmere dandanes, društva vsaj v veliki večini nimajo druzega namena, nego da povzdignejo in izboljšajo posameznikom položaj. Konsumna društva preskrbujejo bolj poceni živila, pijačo, obleko; nakupna društva dajejo poceni surovino; prodajavna društva delajo proizvajavcem pot, da ložje dražje prodajajo svoje izdelke; gospodarske zadruge pa konečno združujejo v sebi vse te prednosti. Daši se ne da tajiti, da se z izboljševanjem položaja posameznikovega izpopolnjuje položaj celote, vendar moramo reči, da sedaj društva tega še ne izvršujejo, kakor bi se to imelo goditi. S svojo delavnostjo ne obsezajo celote, ampak le posameznike. Izboljšati ne morajo blagostanje celih stanov, kaj šele cele družbe. Dokaz za to dejstvo je, da se posoja pri RaiiTeisenovkah le na osebni kredit; da se pri produktivnih zadrugah posebno ozira na osebne lastnosti članov itd. S te strani si razlaga društva socialna demokracija. Shod v Berlinu je 1.1892 priporočil sodrugom, naj ustanavljajo društva le tam, kjer je treba zagotoviti eksistenco preganjanim sodrugom. Vzlic temu pa so društva dosegla sijajne uspehe. Schulze - De-litscheva misel je padla na nenavadno rodovitno in potrebno zemljo. L. 1898. je bilo na
Nemškem 1571 društev, ki so bila centralizirana v osrednji zvezi v Offenbachu. Poso-jivnic je delovalo 862 in te so dale svojim članom kredita v znesku jedne milijarde 907 milijonov mark. Konsumnih društev je bilo 512; njih promet je znaSal 92’/* milijonov mark. Dividende se je razdelilo 10 milijonov mark. StavbinBkih društev je bilo 52; vrednost njih nepremakljive lastnine se je bližala 14 milijonom mark. Na LaSkem je bilo ustanovljenih leta 1898. 355 kooperativnih društev, izmed katerih je bilo 25 ljudskih bank in kreditnih društev, 129 konsumnih društev, Štirinajst produktivnih zadrug in tako dalje. V Belgiji je bilo 1. 1898. po uradnem pregledu 1128 kooperativnih društev, dočim v prejšnjem letu samo 873. Da je na Angleškem razvitek društev najboljši in najpopol-nejSi, ni treba niti povdarjati. Anglija ima klasična tla za društva. Ta razvitek društev je sam ob sebi gotovo vesel pojav. Dokazuje namreč, da ta misel ni nikak poskus, ki naj bi se Se Sele obnesel; dokazuje, da je društvo sredstvo socialnega napredka, in čeprav se doslej ta napredek ne tiče Se celotne družbe človeške. To se posebno dobro vidi tam, kjer vlada društva podpira bodi si s subvencijami, kakor na Francoskem, ali pa da jim oddaja javno delo, kakor na Laškem. Tu se društvenim udeležencem dobro godi. Motil bi se pa vsak, kdor bi si mislil, da je naloga društev samo gmotna korist posameznika. Prava naloga sega mnogo dalje in višje. Ako se govori o teh stvareh, se navadno misli na produktivne zadruge, ki so vrhunec, krona vseh društev. Kaj je torej naloga društev ? Pravijo, da morajo izravnati razpor med kapitalom in delom, sedanje očitno njiju sovraštvo naj se odstrani z združitvijo dela in kapitala. Delavec in kapitalist je tu ista o-s e b a. Delavec ne dela tu pod bičem tujega delodajavca; ou deluje tu zase. PoskuSalo se je ta načela izvrševati v praksi, pa se ni posrečilo. Raznovrstne težave so hodile na pot. Sem ter tja so tu društva n. pr. za časa nujnega dela, nastopala kot delodajavno, in sicer tako, da so najemala delavske pomočnike; s tem pa je nastal sam ob sebi razpor med kapitalom in delom, oziroma se še odstranil ni. Delavec vstopa tu v delo k delavcu. Ako se društvu dobro godi, pripeti se lahko, da člani ovirajo pristop novim udom, da najemajo delavske pomagače — neude s čimur se pa društvo izpremeni v akcijsko družbo. Govori se o demokratični jednakosti, toda v resnici so člani ljubosumni na svojo gmotno korist. Podobnih nedostatkov društev je Se dosti, a so manjšega vpliva na razmerje med kapitalom in delom, katero mora vladati v društvu. Zadošča pa, da se opozarja, da društva niso izvršila Se cele svoje naloge. To spoznanje pa seveda ni Se ubilo misli združevanja. BaS narobe: navajalo je ljudi do tega, da so začeli premišljati, kako bi se navedenim po-mankljivostim dalo odpomoči, kako bi postala društva v resnici to, kar bi imela biti. Dober predlog je izprožil v tej stvari F. Oppenheimer. On pravi, naj se ustanavljajo p r o-duktivne poljedelske zadruge (Sie-delungsgenossenschaften), v katerih bi vodivna misel združevanja dosegla zasluženo veljavo. Zanimivo je slediti mislim Oppenheimerja. Oppenheimer je prepričan, da ima društvo moč in zmožnost, da resi socialno vprašanje. S tem pa ne misli on odstran-jenje dandanašnjega gospodarskega reda, kakor socialna demokracija, ampak tako uredbo gospodarskih razmer, da se v nji delež pri-viligiranih postopačev, torej tistih, ki nič ne delajo, a imajo kapital v rokah, nenavadno
zniža, zato pa se zviša delež tvorivnega dela, namreč delež pri narodnem bogastvu. Kajpada je isto hotel i Schulze - Delitsch; pa Oppenheimer se razlikuje od njega kvantitativno. Pravi, da se zniža delež postopačev na ničlo, dočim bo obsegal delež dela vso zalogo narodnega bogastva. Delo bo torej gospodar vsega, kar bo delo naredilo. Naloga društev je tedaj ta, d& bi ae razdelitev blaga med delo in kapitala vrSil v razmerju, ki bi bilo delu najprimernejše. — Kar se pa tiče izvršitve le ideje, misli Oppenheimer, da je treba najpreje dvigniti najspodnejSo vrsto delavskega ljudstva (neizučene, nekvalifiko-vane delavee). če mezda nekvalifl kovanih delavcev raste, raste hkrati i ona kvalifikovanib. če ima nekvalifikovani delavec na leto n', pr. 200 mark plače, mora imeti izučeni delavec vsaj 201 marko, sicer bi ušel od dela. Naj-spodnejša vrsta delavskega stanu je poljedelsko delavstvo. Temu se godi najgorje; njegov položaj je najbednejSi. Če hočemo izboljšati položaj delavcev, rokodelcev, uradnikov v mestu, moramo popreje izboljšati položaj poljedelskih delavcev. Pa kako? Nič drugače nego s produktivno zadrugo. Oppenheimer se nanjo popolnoma zanaSa. Znanih mu je kakih 70 slučajev, pa nobeden se ni razbil. Posebno kaže na naselbino Rahaline na Irskem, ki je zelo cvetela. Proizvajavna zadruga poljedelska (kmetijska) bi ne obsegala samo poljedelskih delavcev — možje in žene bi bili jednakopravni — ampak i rokodelce, ki bi preskrbovali potrebe iz svojih strok. V podrobnosti izvršitve pa se tu ne moremo spuščati. Toliko pa lahko rečemo, da bi bil tu razpor med delom in kapitalom popolnoma odstranjen, da bi tu slo vse delu, kar bi se naredilo. Naloga društev bi bila na ta način v polni meri dosežena. (Prim. Se oceno Oppen-heimerjeve »Siedlungsgenossenschaft« od dra. Lad. Gumplouriza v »Wiener Rundschau« 1. nov. 1898.)
Želez-
ničar.
Deveti železničarski shod avstrijskih in nemških uradniških društev vršil se je letos 15. in 16. septembra v Draždanib. Razprave bile so za železničarske kroge jako zanimive, osobito dobro je razpravljal inšpektor Anders o izobrazbi nižjih železničarskih uradnikih. K zvezi nemških in avstrijskih uradniških železničarskih društev spada šest društev in sicer šteje drr’tvo badenskih uradnikov 1089, hesensko društvo 863, društvo za Alzacijo in Loreno 1297, kr. saksonskih drž. železnic 7924, vvirtemberško društvo 1013 in avstrijsko uradniško železničarsko društvo s 5274 člani. Na zaveznem shodu bilo je tedaj zastopanih 16.460 članov. Iz poročil posameznih društev se je razvidelo, da najbolj deluje za zvišanje svojih članov avstrijsko uradniško železničarsko društvo.
Podporno in pravovarstveno društvo avstrijskih in ogrskih železničarskih ma-šinistov v zadnjem času jako napreduje. Tako je prirastlo to leto temu društvu samo v prvi polovici leta 356 članov. Število članov znaša pa skupno v prvi polovici t. leta 5043. Na bolniških podporah izdalo je društvo v prvi polovici letošnjega leta 13 057 gld. — za pravovarstvo svojim članom 3752 gld. — svojcem umrlih članov 12.300 gld. Istinito lepe svote.
Strokovno in podporno društvo železničarskih sprevodnikov imelo je v mesecu
septembru 7878 članov, premoženje je znašalo 494.375 gld. 30 kr.
Zračenje predorov. Da se morajo predori (tuneli) zračiti, je znano in potrebno, da se v velikanskih predorih ne napravi preveč dima, a dim mora imeti svoj izhod. Manj znano pa je, da je v napravi zračiteljev (ventilatorjev) Amerika pred Evropo. Velikanske zračne naprave so sicer v St. Gotthardskem predoru, a daleč prekašajo jih naprave predora Hoosac v Združenih državah. Ventilator je v tem predoru 4 m 88 cm širok in je tako zidan, da visi 2 m 44 cm. Ta ventilator privaža v predor vsako minuto 16.000 kub. metrov zral^a. Ta velikanski zračni pritok goni električni stroj.
Drobtine.
Iz Zagorja ob Savi. V številki 29. Vašega cenjenega lista na strani 3. pod naslovom Zagorje ob Savi na objavljeni članek zahtevam v smislu § 19 tiskovnega zakona sledeči popravek v prvi izdaji: 1. Ni res, da je tukajšno rudniško vodstvo razdelilo 9. oktobra volilne listke. Res je le, da jih je razdelilo vodstvo bratovske skladnice. 2. Ni res, da sem jaz hitel dne 12. oktobra kot demokratični sluga pod hruško k Štabu spisati člene, ki Se vplačujejo, da jib bcdemo volili. Res pa je, da jaz nisem bil celi teden v Dolenji vasi ali kakor omenite, pri svojem Štabu. 3. Ni res, da morajo plačevati rudarji pri bratovski sklad-niči po 3 krajcarje na mesec za mojo ne-umsčino; res je le, da plačujejo za rudarsko zadrugo, od katere pa jaz nimam nobenega dohodka. Slednjič ni res, da se jaz pustim čobalti za nos voditi. Zagorje, dne 26. oktobra 1899. S spoštovanjem Jevnikar Matevž, odbornik bratovske skladnice.
Državni poslanec dr. J. E. Krek bode na vseh svetnikov dan ob V* 10 uri dopoludne poročal na javnem društvenem shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v veliki dvorani »Katoliškega Doma«.
Javna predavanja, katera prireja »Slovenska krSčansko-socijalna zveza« ob sredah v veliki dvorani »Katoliškega Doma« so vedno številneje obiskana. Preteklo sredo je predaval č. gosp. dr. AleS USeničn'k »O vzrokih brez-verstva«. V sredo dne 8. novembra bode predaval ob 7,8 uri zvečer č. g. kanonik SuSnik o kometu, katerega se sedaj ljudje tako boje.
Skupščina stranke prava, ki je edina hrvatska stranka s socijalnim delom, imela je svojo skupščino 25. oktobra v Brodu na Savi. DoSlo je k posvetovanji tri sto odličnih hrvatskih rodoljubov. Dr. Krek je skupščini pismeno naznanil, da se strinja z vsemi sklepi. Mej dve sto brzojavkami je bila tudi brzojavka naSega uredništva, ki se glasi: »Živeli brvatski pravaSi, nositelji krSčansbo socijalne ideje, ki naj združi Hrvate in Slovence. — Uredništvo Glasnika «
Delavska stanovanja. Ostro kritiko izreči moramo danes o stanovanjih, v katerih so nastanjeni italijanski delavci pri stavbinskib tvrdkah. Kako to, da se trpijo pri stavbenih podjetnikih tako Škandalozna stanovanja. Delavci so nastanjeni po barakah brez vsake ventilacije in natlačeni kakor »arniki«. Mislimo da in prav je, da Be skrbi, če se skrbi za sanitarne razmere pri ptujih delavcih, ki so v tacih stanovanjih nastanjeni, da je groza in ni čuda, če ti reveži bolehajo. Mi za sedaj opozarjamo poklicana oblastva, naj skrbe. da se v stanovanjih za delavce pri večjih stavbinskib tvrdkah v prihodnje nedostatki odpravijo, ker drugače govorili bomo ostreje in navedli brezobzirno imena izkoriščevalcev. Izgovor: »Ja, Bauer, dasistwas anders«, ne sme več veljati v slučaji, če je isti slučajno delavec in naj si bode tudi delavec Italijan.
Kako se dela z delavci. Te dni je stal na Dunaju pred sodiSčem Dvofak, voznik Dre-herjeve pivarne. Tožen je bil. da je na vozu zadremal. Pri obravnavi je izjavi), da se ni
mogel spancu ustavljati. Njegova služba traja po noči in po dnevi; velikrat nima več, nego k večjemu po tri ure spanja na dan in sicer popoldne od Štirih do sedmih. Ta izjava je pomagala. Tožba se je obrnila. Naj-preje je bil tožen Dvorakov poslovodja, ko je pa ta povedal, da vse kar dela, dela v naročilu svojega gospodarja A. Dreherja, je državno pravdnistvo tožilo tudi tega. Obravnave Se ni bilo. — Pripomnimo pa, da je D r e h e r m i 1 ij o n a r in da sta judovsko-liberalna stranka, pa tudi socijaluo-demokraška prejele že mnogo Dreherjevih tisočakov vzlasti ob volitvah. Kako so pridobljeni ti tisočaki, priča v živo gorenja dogodba.
Žaljenje verskih obredov v »Narodnem domu«. Do perfidnosti, katere socijulna demokracija doslej še nikdar ni izgresila, povspela se je slovenska »inteligenca« ljubljanska. V soboto je priobčila v »Narodu« mserat: »Narodni Dom«. Jutri v nedeljo ob 11. uri dopoludne črna maSa za vse svedrce.« Nobene besede bi ne bilo treba več porabiti, da bi se po tem deistvu spoznala plitvost napredne inteligence m da bi tržaška »Sloga« in »Edinost« spoznal), da se pri nas ne cepijo moči »radi izmišljenih, ne pa naravnih razlogov«. »Črna maSa« ob vrčih piva je bila precej tiha. Menda se je inteligentna gospoda zbala navzočnega policijskega komisarja in pa došlih — krščanskih socijalcev. Utis je bil, da je za velikega duhovna postavljen dr. Kušar, za levita pa Bolčev Pepe in znani »škrnicelj«. Izmej gospode, ki je sedela pri dolgih mizah in na ta način žalovala za svedrci, naj omenimo g. Pavla Lozarja ml., trgovca na Mestnem trgu, ki je baje »aranžer« vseh sličnih »maš«, sodnega tajnika Koblerja, znanega Rohr-m a n a. Sicer pa ne zgubljamo nobene besede več. Kdor hoče biti podel, naj se norčuje iz črnih maš. Prav, da se poznamo.
»Konec sveta« je naslov knjižici, ki je izšla te dni v Dolenčevi tiskarni v Trstu v drugem predelanem natisu in jo je spisal Amon Zagoršek. 80 stranij broječi spis razpravlja o letošnjem in o kometih sploh, o svetovnih telesih in o socialnih razmerah na zemlji. Dobiva se v »Katol. Bukvami« in raznih drugih kujigarnah. Cena ji je 25 kr.
Židovstvo in socijalna demokracija v Avstriji. Za vsacega pametnega človeka je popolnoma jasno, da je bivši stotnik jud Drajfus na Francoskem važne državne papirje, ki se tičejo francoske armade, izmaknil in izdal. Zato ga je vojno sodišče po pravici obsodilo v pregnanstvo. Judje celega sveta so pa neprenehoma toliko rogovilil, da se je obravnava iznova pričela. A tudi pri ti je bil Drajfus obsojen, kot je znano. Naši avstrijski soci-jalni demokratje, ki jih vodi jud dr. Adler, so v tem slučaju trobili, kot vselej, z judi v en rog in kričali na vse pretege, da je Drajfus nedolžen in da so proti njemu samo klerikalni generali. Ta nesrečni klerikalizem je moral tudi tukaj biti za cunjo, s katero so socijalni demokratje zakrili svojo nesramnost. Tudi nemški »sociji« so bili splošno za Drajfusa. Nedavno je pa vendar enega izmed njih srečala pamet. Stari Lieb-k n e h t, ki je za socijalno demokracijo med vsemi sedaj živečimi njenimi pristaši največ storil in največ trpel, je imel toliko poguma, da je nedavno očitno izrekel svoje prepričanje, da je Drajfus kriv. Kaj porečejo na to naši sociji ? Jud Adler gotovo škriplje z zobmi. Naši možički, ki jih vodi, bodo morali pač za njim škripati.
Zverinskemu počenjanju beraške družbe
so prišli te dni na sled v nekem kraju na južnem Ruskem. Dognalo se je namreč, da je ta beraška družba kradla otroke in jih na barbarski način pohabila za svoje beraške namene. V neki samostanski cerkvi je mej dvema takima lopovoma stalo slepo dekletce ter milo prosilo miloščine. Neka kmetica ji podari denar z besedami: Moli zame. V tem trenutku pa dekletce spozna svojo mater po glasu, ki jo je seveda takoj rešila iz rabljevih rok. Nesrečni otrok je potem pripovedoval, da so mu barbari na silovit način potisnili vojaške gumbe v oči in ga tako oslepili.
Javna predavanja prireja odslej vsako sredo oh ’/* 8 uri zvečer »Slov. kršč. socij. zveza« v »Katol. Domu«. Prihodnjo sredo bode predavat č. g. kan. Sušnik o zvezdo-slovju.
Delavsko gledališče. Slovenska krščansko socijalna zveza« v Ljubljani bode v nedeljo dne 5. novembra t. 1. priredila v veliki dvorani »Katol. Doma« tri predstave. Igral bode »dramatični odsek« dr. Krekovo izvirno veseloigro »Pravica se jeizkazla« dalje giumo »V e d e ž e v a 1 k a« in burko » M o-rilci v Kravji Dolini«. Blagajna se odpre ob 6. uri zvečer, začetek ob 7. uri. Cene prostorom: I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrst« 30 kr., IV. vrste 20 kr., sedeži na galeriji 40 kr., stojišča 10 kr. Sedeži se bodo prodajali od prihodnjega četrtka naprej v prodajalnici pri Stefetu (Brusu) pred škofijo. Želeti je, da si slavno občinstvo pravočasno omisli sedeže, ker je zanimanje za prvo le-tošnjo predstavo »Delavskega gledališča« jako veliko Že kupljene vstopnice veljajo za to predstavo.
PT* Izurjenega krojaškega
pomočnika
nad 20 let starega, ki je soliden in točen delavec, sprejme takoj v trajno delo Jakob Mikolič, krojaški mojster v Novem mestu.

P
20 let star, ki je dovršil V. gimnazijski razred, popo noma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti V kako pisarno kot začetnik. Plača primerna. Ponudbe pod A. P. na naslov „Glasnika1'.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu,zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da sem
otvoril v Ljubljani
zavod za snaženje w stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.

c
i
sladnakava,
Štoromlamco^ «» motif
in (sla asm hprlcano fmatna trtam k Satovi kavk J?
Pri iivcnlb, ircnlh, lelodecnlh boleznih, pri pomanjkanj« krvi ate. zdravniško priporočena. — NajprJIjubljeoejš« nuKEK kavlna pijača v atatlaočero rodovinah. iaaanv, Uf 1	’ Rj|
dcjcjc/cjfjdfjcjadrocj&aaafj&oč)
S
So-
izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«
ne vpraša po tem, kar se mora naj prvo po-vdarjati, in to je — zanesljive može v odbor.
Ne vemo sicer, ali je imenovanega gospoda privabila prijetna dot ka s slavnoznanim »čevljem« v Šf. Vid; pač pa vemo, da bi bilo nekaterim osebam — in to povemo iz prepričanja — bolj všeč, ko bi se osoda zadruge izročila nekaterim rudečekljunom, ki so za-jedno dovolj širokoustni, da prekričijo one, ki jim po pravici podtikajo, da so hlapci šentvidskih magnatov — kot pa bi to poverili ljudem, ki neodvisno sicer, vender dobro zasebno gospodarijo. Vprašamo, ali bo s tem stvari pomagano ? Ne, in stokrat ne! Ta ma-gnatska »žlahca« je le preveč napuhnjena. Tu pa bi potrebovali za vodstvo zadruge skromne, vestne in razumne ljudi. Ia tacih bi se tod tudi nekaj dobilo. Nikakor pa ne gremo v roke njim, ki bi nas kot stanovski tovariši učili gladkih rok in gladkih lic Se večie skromnosti, kot srna je vajeni. Onih 4000 gld., o katerih se je govorilo, da jih spravimo vkup z deleži in s podporami, ne zaupamo vsakomur. Ako pa pride dober poznavalec naSih razmer in izbere nekaj potrebnih mož za odbor, ki bode pred vsem pospeševal naše stanovske koristi, osnovali bomo takoj mizarsko zadrugo. Dotlej pa tla-čanimo mi kot doslej, g. avtokrat pa naj poskuša snovali drugod taka podjetja, kjer bodo odborniki avtokratje, deležniki (udje) pa avto-matje.
Socijalne zadeve.
Zavarovavmc za starost in onemoglost po zakonu o pomožnih blagajnah, (naša nameravana je tudi te vrste), je#bilo koncem leta 1897 pet z 956 udi. Zavarovanih letnih rent je bilo 303.060. gld. Povprek je prišla na enega člana zavarovana renta v znesku 317 gld.
—	Premijnih doneskov je prišlo 35.362 gld.
—	Renta se ni Se nobena izdala OdstopivSim udom se je vrnilo 365 gld. — Po malem gre sicer misel zasebnega zavarovanja po po-mcžaih blagajnah med ljudstvo, toda led je vender le prebit. Na vsak način nam je treba s krepkejšo agitacijo spraviti potrebnih 200 članov za naSo zavarovavnico skupej, da se tudi pri nas čim najpreje začne.
Za zboljšanje plač državnim služabnikom se potrebuje na leto do 4 milijone gld. več. Od teh pride na državne služabnike o Ožjem smislu2l153.000, nadržavne policaje 1,100 000, na postne in brzojavne uslužbence 670.000.
Delavski svet Pri trgovskem ministerstvu je, kaker smo svoj čas poročali, že drugo leto »delavski s vet«. Zastopniki delavcev, de-lodajsvcev in vlade, ki jih imenuje trgovski minister, se shajajo k sejam. Tam se posvetujejo o načrtih zakonov, ki se tičejo delavcev. Predno vlada predloži kak tak zakon državni zbornici, ga da temu svetu v pretres Predseduje mu trgovski minister. Dnč 4. t. m. je bila zopet seja. Iž nje povzemamo to-le:
1.	Po bivSega trgovskega ministra Di-pauti-ja prizadevanju se namerava vstanoviti mednarodni urad za delavsko v a r s t v o. — Cim preje, tem bolje. Zakoni za delavsko varstvo se ne morejo vspeSno razvijati samo v eni državi. Tu je treba na vsak način sporazumljenja in sodelovanja vseh večjih držav.
2.	Da se delavsko zavarovanje spopolm, se odpošlje neki uradnik na Nemško, vzlasti na Vestfalsko, da tam študira nemške skušnje. — Čudna pot! Vprašanje o preosnovi bolniškega in nezgodnega in o ustanovitvi starostnega zavarovanja je že tako premleto od vseh strani, da se mora trgovsko mini-sterstvo res sramovati, če bo Se-le zdaj začelo Študirati nemSke skušnje v tem oziru. To se pravi važno, sila potrebno stvar s praznimi besedami odkladati. Zadnji čas se je v državnem zboru sprožila ta-le misel, ki je vredna vsega uvaževanja: Ker Se ni tako brž upati, da se vstanovi prisilna delavska zava-rovavnica za starost in onemoglost, naj se država izreče, da bo podpitala zasebne take zavarovavnice; in sicer tako, da za vsa-cega delavca, ki je pri taki zasebni zavaro-vavnici zavarovan in mu je s tem zagotovljena vsaj neka določena najmanjSi renta, nekoliko prispeva. Ce bi se to zgodilo, bi kmalu imeli mnogo delavskih zavarovavnic
in tudi naSa, o kateri smo že tolikrat pisali, bi se že enkrat vresničila. Od vladnega Stu-diranja pa ne pričakujemo ničesar.
3 Delavski svet je v prejšnji seji sklenil, nai se uradno preiščejo razmere med rudarji ogromnega ostravsko - karvinskega premogu-kopa. Ko je vlada to hotela storiti, so se pa z vso silo temu uprli lastniki dotičnih rudnikov po osrednjem društvu avstrijskih rudniških lastnikov (Can-tralverein der oesterreichischen Bergwertts besitzer) To društvo zabavlja proti delavskemu svetu, kar more. Vlada je posredovala, toda kapitalisti se ue dade upogniti. — Ta dogodek nam živo kaže moč združenih kapitalistov nasproti razkosanim delavcem in nasproti državi. Delavski svet je z ozirom na to postopanje sklenil, naj njegov rudarski odsek vse potrebno ukrene, da se varujejo pravice delavskega sveta. To je ubogo malo iu bogati judje, ki imajo ostrav-ko karvinske rudnike v rokah, se bodo smijali temu sklepu; ubogi delavci bodo pa še vedno hirati v svojih neznosnih razmerah, ki jih brez naj višjega judovsko - kapitaiiškega dovoljenja še nobeden razkriti ne sme.
4.	Pri posvetovanju o posredovav-n i c a h za delo se je po poročilu graškega profesorja MiSlerja načelno sklenilo, naj bodo posredovavnice državne. Krščanski socijalci so se temu ustavljali, češ, da tako podržavijenje ni pametno, marveč naj se podpirajo deželne in občinske posredovavnice.
5.	Ministerstvo je predložilo delavskemu svetu dva nova načrta: Prvi ureja delavske razmere pri gradnji železnic in podobnih stavbnih podjetij. To je zelo potrebno, ker ravno pri takem delu se zgodi ogromno krivic delavskemu stanu Drugi načrt ee pa peča z ureditvijo delavskih razmer pri železniških režijskih stavbah, v železniških delavnicah in v drugih železniških pomožnih zavodih. Ko se objavita ta dva načrta, izpregovorimo obširneje o njih. Sicer pa je, če delavski svet z vladno pomočjo ne more pripraviti par judovskih kapitalistov, da bi smel v smislu svojih dolžnostij preiskavah, kako se godi delavcem, najpametnejše, da se z nobeno sejo in z nobenim sklepom več ne prikaže na dan.
Želez-
ničar.
Penzije želežniških uslužbencev pri bavarskih državnih železnicah. Oglejmo si nekoliko pokojnine uslužbencev pri bavarskih državnih železnicah. Razločevati nam je pa pri bavarskih železničarjih službeno razmerje in sicer imajo pri teh železnicah pravico do pokojnine bodisi stalno ali pa nestalno nameščeni uslužbenci.
Stalni uslužbenec lahko v pokoj prostovoljno ustopi, če jo svojih 40 let doslužil. Radi starosti pa lahko v pokoj stopi prostovoljno samo v slučaji, če' je doživel že sedemdeset let.
Vpokoji se pa stalno nastavljeni uslužbenec predčasno lahko v tem slučaji, če z uradnimi zdravniškimi spričevali dokaže, odnosno se mu dokaže, da je popolnoma nesposoben za izvršitev svoje službe. Od slučaja do slučaja je pa odvisno, ali je pokoj trajen ali samo začasen.
Stalno nameščeni uslužbenec dobiva pokojnine, ako v pokoj stopi, predno je od njegovega stalnega nameščenja 10 let preteklo, 710 in če je preteklo od njegovega nameščenja črez deset let, */,„ polne] plače. Ako pa v pokoj stopi, ko je dovršil 70. leto, tedaj dobi polno plačo kot pokojnino in pa obdrži naslov in značaj službe, v kateri je bil.
Vdove dobe, ako mož umrje v aktivni službi, to je, da ni še v pokoj stopil, J/5 polne plače, če pa umrč soprog v pokoji, Vs P°" kojnine.
Nadaljno dobro je pa tudi to, da se svojcem umrlega uslužbenca izplača tudi polna plača za mesec, v katerem umrje, kakor tudi še za prihodnji mesec. Otrokom umrlega uslužbenca izplačujejo se sledeče preskrbnine do 20 leta in sicer sirotam, kojim živi mati, */5, in onim sirotam brez očeta in matere sjl0 pokojnine za vdove.
Za pokojnino prispevati morajo stalni uslužbenci fondu za vdove in sirote sledeče prispevke :
Uslužbenci, ki imajo manj nego 1080 m. (približno 650 gld. avstr, veljave) ne prinašajo nobenih prispevkov, od 1080 do 3600 m 1 % plače (1 vinar od marke) pri plači od 3600 do 7200 m. 1'/, % itd do 3% plače.
Obstoje pa najdalje še tudi prostovoljna podporna društva pod državnim nadzorstvom za svojce umrlih državnih uslužbencev. Prispevki članov znašajo pri letni plači do 2160 m. 20 m. 40 v., od 2160 do 4320 m. 40 m. 80 v. in pri letni plači črez 4320 m. letnih 61 m. 20 v.
Prispevki se pa zvišajo za '/»> že j® Pr‘" stopivši član več ko 50 let star, in pa če ima več otrok manj kot 20 let starih, kakor tudi če se po dopolnjenem 50 letu oženi z več kot deset let mlajšo nevesto
Podpore so pa pri tem dobrotnem društvu sledeče: Vdovam I. razreda na leto 600 m. v II. razredu 200 mark. Sirotam brez očeta se izplačuje do 20. leta l/5, in sirotam brez očeta in matere ‘/10 preskrbnine.
Člani vplačajo na leto 20 m. 40 v. in se izplačuje sirotam brez očeta in matere na leto 240 m. na leto po dopolnjenem 20 letu za slučaj, da se niso omožile.
Provizorično vsprejeti uslužbenci, ki so bili po 1. januvarju 1887 1. vsprejeti, dobe v I. službenem letu 30% plače kot pokojnino. Vsako leto nadalje, a ne pred izpolnjenim 26. letom zviša se tudi pokojnina za 2% letne plače, dokler ne doseže visočine iste. To je tedaj v 36. letih. Ako visočina pokojnine 2400 mark preseza, tedaj ne sme ista več ko 9/,o plaže znašati.
Prispevkov provizorično nameščenim u-službencem ni treba plačevati.
Vdovam izplačuje se 7» one pokojnine, katero bi mož imel, če bi na dan smrti vstopil v pokoj.
Sirote z še živo materjo dobe ‘/5 in popolne sirote */,„ preskrbnine do 20. leta.
Take so pokojnine na Bavarskem in pri nas??
Drobtine.
»Narodov« — »harač«. Gospod urednik! Upam, da mi bodete oprostili, ker sem že zopet pred Vami, toda, danes ne mislite, da pridem z običajnim cekarjem, ne, marveč — oprostite — z gnojnim košem, kajti, s tvarino, kakoršno imam danes, nečem da bi se moj »cekar« onesnažil, in če mislite, da imam v mislih »pajace« pri »Sl. Narodu«, ste pravo zadeli. Res ne vem, komu bi se človek čudil, ali tistim, ki te umazanije pišejo, ali tistim, ki jih plačujejo, berč in jim verujejo 1 človeku, ki to cunjo bere, se mora res gabiti, ker vsakdanja vsebina tega čifutskega lista ni druzega, kakor zabavljanje in obrekovanje vsega, kar je poštenemu človeku svetega, in to pišejo ljudje, ki mislijo, da so vso učenost sami posrkali! — Kdo bi si mislil, da se bodo našli koncem prosvitljenega 19. stoletja, ko vse po prostosti teži, inteligentni (?) ljudje, ki bodo brezpogojno klanjali svojo pamet listu, kakor je »Slov. Narod« ter ne zraeneč se za resnico, čakali Tavčar-Malovr-hove komande 1 Ali se ne blamirajo mnogi »omikanci«, ki pravijo, da nečejo slepo (I) verovati, in zato, ker niso bili priče, ko oo sv. pismo pisali, dvomijo o resnicah sv. vere,
mej tem, ko smatrajo laži, ki jih prinaša »Slov. Narod« brez vsakih dokazov, za neovrgljivo resnico. Ko bi imela jaz preveč denarja, kakor ga imajo »Narodovi« naročniki, bi hodila rajši v cirkuse in komedije, kot bi to cunjo plačevala, ker tam bi videla, kako drugi igrajo, če bi bila pa na »Narod« naročena, bi bila pa sama Clan dr. Tavčarjeve komedije! Meni se zdi Časa Škoda, da bi stikala po ostudnih predalih »Slov. Naroda«, le kadar kako posebno »kunštno bombo« vanje spustč, ga malo pogledam. Tako me je zadela redka »čast« brati o »Škofovem ha-raču«. Kdo bi verjel, da bo »Slov. Narod« čez tako malo časa blatil in grdil tistega kofa in njego ve ukrepe, katerega je pri nastopu v našo škofijo tako hvalil, da sem jaz na tihem mislila: »Zdaj imamo vendar tacega škofa, da so vsi zadovoljni; tega pa ne bodo, kakor prejšnjega, vedno po tistem umazanem »Narodu« vlačili itd. Pa — varala sem se! »Narodova« sodrga je menda mislila, da bodo sedanji premi), vladika tako delali, kakor jim bo ona zapovedovala; Bog ve kake načrte si je že »veleum« dr. Johan Tavčar narisal, kako bo kapelančke uganjal — pa — šmenta vendar — pri vsej veliki učenosti se je zmotili No, čudno pa to ni, kajti škof, ki bi bil »napredni« stranki všeč, bi ne bil več pravi škof, ampak najemnik. Da pa prej h koncu pridem, naj samo še omenim zgoraj omenjenega člaDka, v katerem hočejo »naprednjaki« na vsak način dokazati, kako nepotrebna je šola, katero nameravajo premil, knezoškof ustanoviti. Lažejo, da je vsakdo z silo primoran za škofov konvikt predpisano svoto plačati, ter gg. pobiralce z begi, ekse-kutorji itd. obkladajo, zraven pa prav zvito in hinavsko revnejše ljudstvo pomilujejo, in, malo da ne točijo krvavih solz nad tistimi, ki bodo morali (?) »krvavo zaslušene kraj-cerje« za škofov konvikt darovali. Hinavci ti, zdaj, ko škof malo svoiico 8 kr. na leto prosijo, bi jim samega usmiljenja in sočutja kmali srca popokala, kadar Da sami odirajo, pa ne poznajo usmiljenja. Če se jim res le siromaki smilijo, zakaj pa ne prosijo premožnejših, kakor knezoškof, da bi oni mesto njih več darovali? Pa čemu taka vprašanja, le malo okoli se o zrimo in spoznali bomo usmiljenje Uh ljudi,ki so že mnogo krvavo zasluženih krajcarjev za več ali manj nepotrebne stvari razmetali, katere smo bili tudi mi delavci primorani posredno in neposredno prinašati, a tega nečejo videti; le kar se za škofove šole daruje — to je objokovanja vredno! Meni pa — če sem prav le navadna delavka — teh 8 kr. ne bo delalo nikake preglavice; pač mi jih pa dela sila drago stanovanjc, za kar se imamo vsi v prvi vrsti »usmiljeni napredni« stranki zahvaliti, ki tuje vole spušča, drugim pa še komarje ne pusti loviti!
Sklepno Vam pa, gospod urednik, povem, da jaz nečem, da bi »napredna« gospoda ne bila prav nič deležna darovanja za škofove šole, zato Vam dam častno besedo, da bom, ko bo prvič v kaki ljubljanski cerkvi v ta namen darovanje, nesla nalašč z namenom a »geoerala« dr. Johana 8 kr. no — ali pa 10, da bo »belo« krog oltarja. Pa skoraj se »bojim«, da mi jih v velikem »usmiljenju« vrne; li niste Vi enakih misli? Zdravstvujte I
Katra.
Mestno posredovalnico za delo je po dolgem obotavljanju in vsled resnega pritiska ljubljanskih kršč. socijalnih delavcev na predlog g. polic, komisarja Podgorška sklenil ustanoviti z novim letom ljubljanski občinski svet. Ta posredovalnica pa ne bode brezplačna, kakor smo mi zahtevali, marveč bo moral vsak, ki išče dela ali pa delavcev, plačati za vsak slučaj 20 kr. pristojbine. Nekaj boljša bo pa ta naprava vendar le, kakor zasebne posredovalnice.
Za zboljšanje razmer v Idrijski bratovski Skladnici je vstavljenih v proračunu za prihodnje leto 173.650 kron.
0 kometih s posebnim ozirom na 13. november je minulo sredo v prenapolnjeni dvorani »Kat. doma« predaval č. g. kanonik Sušnik. Predaval je, da se nam ni treba ničesar bati, ter natančno razložil to naravno prikazen. Obširneje poročilo je objavljeno v petkovem »Slovencu«.
Izdajatelj in
V nedeljo v Dobrunje! Odbor kmetijskega društva vabi vbc naše somišljenike k blago-slovljenju svojega doma, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. popoldne.
Časniški in koledarski kolek bo z novim letom odpravljen. Tako je po dolgem času vendarle sklenil naš državni zbor. S tem bo mnogo pomagano vspešnejemu razvoju časopisja.
Zagorje ob Savi. Prosim, gosp. urednik, nekoliko prostora. Kar sem pričakoval, to je tudi storil Čobal svojemu slugu, in popravek skoval. Kolikor poznam jaz naše gospode, vodi bratovsko skladnico gosp. L. Jerin, delavci pa zatrjujejo, da so prejeli volilne liste od gosp. šihtmajstra Dettela. Pa mislim, bo bi rudniškega vodstva ne bilo, bi sploh bratovske skladmc8 ne bilo. Volilne listke si še celo po jamah nosil tisti večer okoli delavcev, kar sem poprej zamolčal, zaradi občnega bisgra delavcev pa, če ne bode Jevnikarju zadostovalo to, drugokrat še kaj večl Ne oporekal bi vam na vplačevanje, ker delavci sami pripoznajo, da na svoje stroške ni dolžan nobeden hoditi okoli. Kako pa mora človek smatrati to drugega kot neumščino. če ste pri zadnji seji rudarske zadruge dne 29. okt. gosp. šihtmojstra pitali s tem, da so že delavci dvakrat nameravali vpnzoriti štrajk in njega pognati. Ali vam je znano ljudsko mnenje? Se še spominjate, da je pri volitvi manjkalo 87 volilnih listov, ki niso hoteli z vami voliti. Koliko je pa takih mož, ki ste jim šiloma vgrabili liste, da ste volili. Kakor je strankarstvo pri tem, tako bo pri drugim.
Ko je rudniško vodstvo (če ne bo zopet vodstvo brat. skladnice) odpustilo od dela okoli trideset delavcev, brž se je razneslo med svet, da so bili večinoma kršč. socialisti, in čobal je pod hruško kričal, zdaj bomo videli, če se bo gosp. Šierjanec potegnil zanje. Seveda Čobal je bil v škripcih, kaj bo zdaj. Laž pa je bila, da bi bil kateri kršč. socijalistov odpuščen od dela, zaradi tega tudi gosp. Škerjanca dolžnost ni bila se zanje potegovati. Upati pa je, ko bi prišlo do tega in bi se niemu priporočili, bi poprej storil korak kot pa Čobal Vsaj mu je zadnji Zagorski dopisnik v »Rodoljubu« očital, da je beračil podporo pri rudniku za stavbinsko društvo, katere pa gosp. ni baračil zase, ampak za delavce. Cobalu in nesramnemu dopisniku »Rodoljuba« gotovo kaj takega ne bo treba očitati. Delavci naj se pa zahvalijo prijaznosti ravnateljevi, da jih je vsprejel zopet v delo, ker drugače bi čobal pod Toplišklm kostanjem tudi nič ne opravil. Kedo mi more oporekati, da ne vodi za nos Tebe in vse Vaše pristaše, če mu verujete tako ostudno debelo laž.	Bivši 80Cijal. demokrat.
Socijalnodemokraški dokazi. Kat. kmečko društvo na nemškem Štajerskem je sklicalo zadnjo nedeljo po želji kmetov društven shod blizu Gradca. Društveni predsednik poslanec Hagenhofer je v spremstvu urednika »Volksblatta« in še nekoga druzega prišel k shodu. Socijalni demokratje so hoteli pod vodstvom socijalnodemokraškega državnega poslanca R e s 1 a .k zborovanju, toda shod je bil namenjen samo društvenikom in zato ji h niso pustili. Socijalni kričači so na to jeli J kričati in se pretepati, da je bil shod nemo- *1 goč. To pa še ni bilo dovolj. Ko se je Ha genhofer z graškega kolodvora vračal domu, V ga je obsula socijališka tolpa, duhovnega spremljevalca opljuvala, njega pa se lotila s pestmi in palicami. A Hagenhofer, velik in sila krepak mož, se je obrnil in kdor se je zagnal vanj, ga je s peBtjo odrinil, da se v f* drugo ni več upal. Samo pogumu in moči ^ svoji se ima Ilagenholer zahvaliti, da ni prišlo v do hujših stvari. Socijalni demokratje bo pa K zopet pokazali, da poznajo najbolj omiko s pestmi in dokaze s pljuvanjem.______
Zadružno skladišče v Sinčivasi na Koroškem se je otvonlo v nedeljo dač 29. ošt. jako slovesno ob navzočnosti udeležencev iz vseh delov Koroške. Zbralo se je tu nad 1500 slovenskih kmetov, da so priča kako se blagoslavlja nov dom slovenskega q oratarja, da se navdušilo ob ognjevitih go- g*
ljudstva od strani znanega bar. Rokitanskega, ki je dnč 22. oktobra v bližnjem Velicovcu rohnel zoper vse, kar ne prisega na zastavo lažiliberalnega in nemškutarskega »bauern-bunda«, zlasti pa zoper slovenske duhovnike, ker se ti posvečujejo narodnemu in gospodarskemu delu med ljudstvom. — Lepo stavbo je ob 1. uri pop. blagoslovil mil. g. prošt iz Dobrlevasi, L. Lavtižar. Potem se je v lepo okinčam dvorani vršilo slavnostno zborovanje, h kateremu je došel med drugimi i častitljivi starosta koroških Slovencev, mil. g. prošt Lovro Serajnik iz Tinj. Zborovanje je bilo v lepo okrašeni veliki dvorani nove hiše. Otvonl je je g. vikar Podgorc, ki je prisrčno pozdravil v tolikem številu došle rodoljube in podal poročilo o novi stavbi. Gospodarska zadruga je imela doslej 15 323 gld. dohodkov in 14.583 gld. stroškov. — Nato so govorili o pomenu, namenu in delovanju zadrug ter o gospodarskem stanju našega kmeta gg. Ivan Kač iz Žalca, posl. Fr. Grafenauer in odvetnik dr. Iv. Šušteršič iz Ljubljane. Navdušeni in temeljiti govori so našli v poslušalcih, ki so jim z največjim zanimanjem sledili, glasen odmev in živahno pritrjevanje. Ukrene besede, zlati nauki, ki so se čuii tu, obrooe gotovo lep sad in navdušen;e ki je nastalo med poslušalci, gotovo ni bilo le hipno. Po nekaterih formalnostih se Je zaključilo zborovanje z »živio«-klici cesarju in papežu. — Prisrčne ovacije so priredili zborovalct g. dr. Šušteršiču in mil. g. proštu Serajnik-u. — Sledila je na to prosta zabava, pri kateri je koncertirala godba. Vkljubu tolkemu številu ljudstva ni Pilo niti najmanjšega neredu. Lepa slavnost je pokazala, d a * S e Koroška ni pro-p a 1 a !
Izurjenega krojaškega
pomočnika
nad 20 let starega, ki je soliden in točen delavec, sprejme takoj v trajno delo Jakob Mikolič, krojaški mojster v Novem mestu.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da (sena otvortl r Ljubljani
avod za snaženje stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.

t» lite tam Izpričano Izvrstna prime k ftatmVf tnt1 Prt živčnih, srenih, lalodncnlh boleznih, prt pomanjkanj* krvi ato. zdravniško priporočana. — HajprJijublJanajš*
vorih za svojo stvar. Res ogromna udeležba Q occko« fcavina pijača v atotiaočero rodovinah.
in sijajen uspeh slavnosti v Smčivasi je naj- <>	'	_________,	„ .f**
boljši odgovor na drzno izzivanje slovenskega ICJcJcJcJcJ<J<JcJ<J<J<JfJcJ<J<JtJcJcJcJ<JcJ
Kneippova slatina kava.
Stara <mam£cdf Jo menit