Ptuj, petek, =« 21. decembra 2007
letnik LX • št. 100 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
d.o.o. L
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Aktualno Videm •
Iniciativa noče hitre ceste skozi Šturmovec Stran 3
B.
sfi
»ZA Mfll€ IN VčlIKt«
v četrtek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
družina in skupaj okrasi božično drevo, " bralci Štajerskega tednika!
Uredništvo,i
Foto: Martin Ozmec
PARADA 2007
Spoštovane ptujčanke in ptujčani!
Po tem življenju ne ostane to, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali.
(Gerard CHANDRY)
V prihodnjem letu vam naj številna dobra dela in drobne pozornosti, ki jih boste namenili družini, prijateljem, sodelavcem in mimoidočim, pomagajo graditi pomnik za čase, ko teh pozornosti ne boste mogli več izkazati.
Ob prihajajočih božičnih praznikih vam želim obilo družinskega veselja. V letu 2008 pa naj bosta uspeh in sreča vaša vsakodnevna spremljevalca.'
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
Ptuj • V bolnišnici so se zahvalili donatorjem
Za več kot 800 tisoč evrov donacij
V letošnjem letu so se v ptujski bolnišnici lotili obnove kopalnic na posameznih oddelkih. Kopalnico na internem oddelku so uredili z lastnimi sredstvi, za kaj več pa jim je zmanjkalo denarja. Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh je zato letos poleti obiskal ptujska podjetja, da bi za nadaljevanje obnove kopalnic pridobil potreben sponzorski denar. Odziv je presegel pričakovanja, skupaj je 20 ptujskih podjetij za te namene darovalo 100 tisoč evrov, pomagala so tudi mala podjetja s samo tremi zaposlenimi. Trenutno urejajo kopalnico v II. nadstropju kirurgije.
Že v letu 2008 bi želeli krog donatorjev razširiti, da bi se jih ob podobnem srečanju, kot je bilo torkovo, ko se je zahvalil prvim donatorjem v okviru teh aktivnosti, zbralo že 100 ali 200. Pomoč 500 podjetij bi regijski bolnišnici še kako lahko pomagalo pri izboljševanju pogojev za zdravljenje bolnikov, je povedal. Ta denar bi jim pomagal ne samo pri krpanju, temveč tudi pri zagotavljanju nadstandarda. V prihodnjem letu bo z obiski podjetij in s prošnjami za donacije pričel že
Uvodnik
Prvič sto in ena
v začetku leta, saj je potreb veliko, ne samo pri sanaciji prostorov. Pričakovati pa je tudi poziv z Ministrstva za zdravje, ki bo pozvalo podjetja, da bolnišnicam pomagajo pri zagotavljanju osnovne infrastrukture.
Podobno kot v prejšnjih letih so v letošnjem letu z do-nacijami pomagala tudi farmacevtska podjetja. Daleč največjo donacijo pa je letos prispeval Talum, vredna je 625 tisoč evrov in je enkratna tudi v slovenskem prostoru. Telekom je letos doniral kardiotokograf,
Za vse tiste, ki ustvarjamo Štajerski tednik, je danes poseben dan, izšla je 100. številka Štajerskega tednika. Prvič v njegovi zgodovini, pa bo prihodnje leto star že 60 let; 15. julija 2008 bo namreč poteklo natanko 60 let, ko je izšla prva številka Tednikovega predhodnika, takratnega Našega dela. Ko smo se lani v tem času ustavili pri dveh devetkah, se nam ni zdelo, da je stotica tako blizu. Še do izpred treh let pa je Štajerski tednik izšel s 50 ali nekaj več številkami.
Ker je danes prazničen dan za ustvarjalce in vse bralce, ni čas za tarnanje. Z velikimi pričakovanji in upi smo šli v torkovo številko. Sprva je bil to »ta tanki Tednik«, kot so mu rekli bralci, saj je bilo 16strani za nekatere malo. Zdaj jih ima že nekaj časa 24 in prepričani smo, da bo že kmalu dosegel petkov obseg. Po petku se bo zgodila sobota, morda pa še kaj več. V tem trenuktu je morda še utopija, že jutri pa nič več, ker bodo takšne potrebe. Kljub vsej silni tehnološki revoluciji bo tiskana beseda ostala.
Vesela sem, da mi je po nekem naključju pripadla čast, da pišem te besede ob prvi stotici; morda tudi zato, ker z letom, ki se izteka, dopolnjujem 33 let ustvarjanja v Štajerskem tedniku. Ne bom rekla, da sem najstarejša, imam pa enega najdaljših stažev v kolektivu, deliva ga skupaj z Martinom Ozmecem.
Upam, da vam bomo tudi v novem letu 2008 imeli veliko povedati, da bomo skupaj ustvarjali berljiv, zanimiv in angažiran časopis, ki nas bo vse skupaj bogatil, duhovno in ustvarjalno, ker časopis nekega okolja ni samo časopis novinarjev. Skupaj bomo ustvarjali novo prihodnost. Upam, da bo čim lepša, in želim, da bo lokalna informacija ostala prva informacija, po kateri bomo segli. Pa kar najprijetnejše praznične dneve voščim!
Majda Goznik
Dravske elektrarne so kupile pet sodobnih bolniških postelj, pred dnevi so prejeli Sparovo donacijo, ki jim bo ob lastnem denarju pomagala tudi pri nakupu novega EKG aparata. Skupaj so letos v ptujski bolnišnici zbrali več kot 800 tisoč evrov donacij.
Na torkovem sprejemu do-natorjev je direktor ptujske bolnišnice na kratko predstavil njeno poslovanje. Zadnji podatki kažejo, da bodo med tistimi tremi slovenskimi bolnišnicami, ki bodo izgubo ob koncu leta zmanjševale, sicer pa bodo z izgubo poslovale skorajda vse slovenske bolnišnice. Če bi dobili plačano vse, kar naredijo, bi imeli pol milijona evrov več denarja, že milijon pa, če bi prejeli plačila glede na kakovost opravljenega dela. V teh pogojih bi lahko normalno delali, obnavljali opremo in vzdrževali stavbe. Izvirni greh je v sistemu financiranja, ki ga je potrebno za bolnišnice spremeniti, je prepričan Robert Čeh. Kljub izgubi ptujska bolnišnica normalno posluje,
Foto: Črtomir Goznik
Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh se je v torek zahvalil donatorjem za izkazano pomoč. Dvajset ptujskih podjetij je poleti darovalo denar, da so lahko pričeli urejati bolnišnične kopalnice in pleskati. Da potrebujejo kakšno posodo barve več, jih je ob novembrskem obisku opozorila tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič.
nima likvidnostnih težav, vse račune plačuje sproti.
Sprehod donatorjev skozi bolnišnico je pokazal, kje so
tista mesta, ki še potrebujejo pomoč. V živo so si ogledali tudi delovanja sistema PACS, ki so ga po zaslugi kidričevskega
Taluma v ptujski bolnišnici namestili kot tretji v slovenskih bolnišnicah.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Kaj se bo zgodilo
Celo politik takšnega kova in reformata, kot je nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, si glede Kosova (in položaja na Balkanu) ne upa dajati določnejših ocen. V sobotnem intervjuju za dnevnikov Objektiv je tako dejal: »Ne trdim, da bo do novih konfliktov prišlo, vendar tega ni mogoče izključiti«.
Glede Kosova so resda možne vse variante, v zvezi s Kosovom so (spet) v igri različni interesi in modeli. Evropski prostor (vzhod in zahod) že dolgo ni bil tako neenoten in na
MESTNA OBČINA PTUJ
Vljudno vas vabimo na osrednjo slovesnost
ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije
v sredo, 26. decembra 2007, ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
trenutke se celo zdi, kot da bi znova oživljala politična retorika iz nekega obdobja, za katerega smo mislili, da je že daleč (in za vedno) za nami. Rusija je bolj kot kdajkoli po razpadu velikega sovjetskega imperija v vlogi svetovnega arbitra, država, ki pravzaprav diktira tempo (in v marsičem tudi tok) celotnega procesa reševanja težkega kosovskega vprašanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je tudi ob svojem nedavnem obisku v Sloveniji svojemu kolegu Dimitriju Ruplu nedvoumno sporočil, da od njega in od Slovenije (kot skorajšnje predsedujoče v EU) pričakuje v glavnem »tehnične usluge«, sicer pa naj bi bilo jasno, kdo bo v resnici odločal o Kosovu ...
Seveda bo zelo pomenljivo, kako se bo Rusija v teh in naslednjih dneh odzivala na najnovejše poteze Evropske unije, ki je konec preteklega tedna s svojega vrha v Bruslju jasno (in tudi dokaj odločno) sporočila, da sprejema urejanje kosovskih zadev določneje v svoje roke, pri čemer je očitno mislila tudi na morebitno enostransko priznavanje Kosova, če bi pot do tega v varnostnem svetu Združenih narodov zaradi pričakovanega nasprotovanja in veta Rusije propadla. Evropa se pravzaprav zdaj za svoj »primat« na Balkanu poteguje ob enaki zelo veliki zainteresiranosti dveh velikank - Združenih držav Amerike in Rusije. Vsekakor je treba upoštevati, da je Kosovo prva zares resna mednarodna politična tema, s katero
se Rusija sooča potem, ko je ruski predsednik Putin na različne načine sporočil, da se Rusija po letih različnih kriz in pretežnega ukvarjanja same s seboj znova zaznavneje (in ambiciozno) pojavlja na mednarodni politični sceni. Pri tem niti pretirano ne skriva, da te njene ambicije v marsičem koreninijo na nekdanji moči in vlogi Sovjetske zveze. V nedavni preteklosti je Rusija kar nekajkrat pustila na cedilu svojo »zaveznico« Srbijo, ko je ugotovila, da njena politika ne ustreza njenim trenutnim interesom. Kako pa bo ravnala zdaj?
Veliko je protislovnega. Srbski predsednik Boris Tadic, ki pravzaprav edini ne pripada najbolj izrazitemu krogu velikosrbskih nacionalistov, ki jih v marsičem pooseblja sedanji srbski premier Koštrunica v svojih najnovejših izjavah hkrati polemizira z Evropo, ki sili Srbijo v »nemogoče« in tistimi domačimi politiki, ki trdijo, da Srbija ne sme težiti k Evropi ob »kakršnemkoli razpletu dogodkov v zvezi s Kosovom«. Za takšne politike - pri tem očitno misli tudi na Koštunico - pravi, da hočejo »Srbijo izolirati in pahniti v ekonomsko propadaje«.
Zagotovo prav »evropejcem« v Srbiji najmanj koristijo nepretehta-ne in na hitrco sprejete odločitve, kakršna je najnovejša »ponudba« Evropske unije Srbiji, da bo sprejeta v Evropsko unijo po lažji in skrajšani poti, če sprejme samostojnost Kosova. Takšna »ideja« kaže pomanjkljivo domišljijo katastrofalno pomanjkanje temeljnega poznavanja srbske (pa ne samo srbske) mentalitete in trenutnega razpoloženja. V Srbiji se ta hip preprosto politično ne da trgovati s Kosovom. Proces hitrejšega odpiranja Srbije (in celotnega tiste-
ga dela Balkana, ki je še zunaj di-rektnejšega vpliva EU) bi bilo treba odpreti že veliko prej in bi moral biti sestavni del iskanja dokončnih rešitev za prihodnost Kosova. Proces, ki bi na najbolj prepričljiv (otipljiv) način pokazal vsem ljudem (Srbom in Albancem) skupne prednosti preseganja zablod in napačnih odločitev iz preteklosti, bi bil lahko zelo pomemben tudi pri tem odločanju. Predlog v sedanji obliki pa pomeni nekakšno »vezano« trgovino, na katero noben realen politik, ki količkaj pozna razpoloženje v Srbiji, ne more pristati. Zato seveda tudi ni naključje, da ga enotno zavračata tako predsednik Tadic (ki kar naprej poskuša dokazati, da misli »evropsko«) kot premier Koštunica (ki se mu očitno zdi vsakršno bojevanje z Evropo dokazilo srbske »superiorno-sti). Razlika je le v tem, da Tadic tudi v takšnih razmerah ne zapira vrat pred Evropo in izključuje vsakršno možnost vojne opcije pri reševanju kosovskega problema. Predsednik srbske vlade Koštunica pravi, da sklepi predsedniškega vrha Evropske unije za Srbijo »nesprejemljivi in žaljivi«. Srbski predsednik Tadic je izjavil, da ne bo sprejel nikakršne neodvisnosti Kosova, ne samo zato, ker mu to prepoveduje srbska ustava, ampak tudi zato, ker je takšna rešitev v nasprotju z interesi Srbije in samih Albancev.
Nekateri poročevalci s Kosova že vzneseno pišejo, da se bo samostojnost Kosova »zgodila« najpozneje do konca februarja prihodnje leto. Očitno se nekaj res mora zgoditi, saj je celotno ukvarjanje s Kosovom zadnji čas potekalo bolj kot boj za prestiž kot pa za najboljšo rešitev.
Jak Koprivc
I
i
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Vroče okoli hitre ceste
Šturmovska iniciativa noče ceste skozi krajinski park!
V videmski občinski dvorani je minuli teden - veliko bolj kot sramežljiv aplavz svetnikov ob soglasnem sprejetju pete inačice proračuna za 2008 - zadonelo okoli vprašanja umestitve južne variante hitre ceste skozi Šturmovce. Glasnogovornik je bil prvi mož civilne iniciative Andrej Rožman, ki je kar eksplodiral:
Andrej Rožman je kot predstavnik iniciative proti južni varianti hitre ceste med drugim povedal: „Še vedno ostajam pri povedanem, ker tega nihče ni zanikal; od te ceste bomo Šturmovčani dobili samo smrad in hrup, ničesar drugega. In tega ne bomo dovolili, pa pika!"
Zupan Friderik Bračič in Stanislav Napast sta poskušala razjarjenega Rožmana sicer prepričati, da je južna varianta bila sprejeta in potrjena že desetletje nazaj, a jima ni najbolj uspelo ...
Foto: SM
Foto: SM
„Zakaj nihče ni vprašal nas, najbolj prizadetih občanov, ali si sploh želimo to cesto?! Zakaj nihče ni prišel med nas krajane in nam razložil, kaj ta cesta nam prinaša in kaj nam odnaša?! Kaj lahko s to cesto mi, v občini Videm nasploh, pridobimo?! Razumem Markovčane, ki bodo na ta račun lepo počistili strupeno laguno, ampak si upate povedati, kam bodo spravili vse te tisoče kubikov strupa? Kam bo šla ta nevarna svinjarija? Kaj pa mi? Bomo dobili vsaj kako drobno kolesarsko stezo, pločnik? Bomo dobili odškodnino ali rente zaradi trajne degradacije okolja, v katerem bomo prisiljeni živeti? Ali pa bomo, kot vedno doslej, potegnili najkrajšo in dobili samo smog, saje, hrup?! Nihče od nas nikoli ni bil apriori proti nečemu, kar prinaša tudi pozitivne strani, ampak pri tej hitri cesti - si upa kdo povedati, kaj dobrega bomo dobili mi od tega? Jaz čisto razumem ostale župane, ki se potegujejo za južno varianto ob jezu, saj ima vsak svojo pozitivno računico, kje pa imamo kaj pozitivnega od tega mi?! Vedno je bilo tako, da so vsi drugi na naš račun le profitirali; samo poglejte si sosednje Markovce, ki so vlekli in še vlečejo ogromno denarja iz naslova kanalščine oz. jezera, ker naše vodstvo nikoli ni bilo dovolj sposobno, da bi mejo postavilo po sredini jezera!"
Rožman tokrat na plano ni potegnil le 30 podpisov somišljenikov kot pred nekaj meseci, ampak listo s kar sto podpisi in jo komentiral z besedami: „Da ne bo slučajno spet slišati, da gre za kakšne ponaredke; vse podatke in imena se da preveriti! In še enkrat vam povem, kar mislimo v Šturmovcih; če bi znalo naše vodstvo, naš župan, tako bivši kot sedanji, dobro ščititi interese občanov in občine, če bi pravi čas bila pravilno rešena meja s sosednjo občino,
bi tudi mi imeli tolikšen dotok dodatnih sredstev, da bi bil vodovod v Halozah lahko iz zlata, ne pa, da moramo zdaj za to jemati še kredite!"
To, kar je Rožman govoril in hotel povedati, je bilo to, da so bili doslej že tolikokrat „na-sankani", da se pri umeščanju hitre ceste skozi Šturmovce ne bodo pustili tako zlahka speljati „žejni čez vodo" in da raje ceste sploh nimajo oz. bodo proti njej, če jim ne bo dala več dobrega kot slabega: „Poleg tega pa me res zanima, kdaj so bili sprejeti kakšni sklepi o tem, da je ta južna varianta za nas sprejemljiva! Želim jih videti, tako tiste stare iz časa KS kot zadnji sklep, ker jaz se česa takega ne spomnim!"
Trasa je bila potrjena s strani vseh občin že pred desetletjem
Župan Friderik Bračič se je branil po najboljših močeh: „Kar se tiče koncesnine na račun jezera, se obrnite na vodstvo, ki je bilo takrat, ko se je občina ustanavljala in se je določala meja. Glede sklepov o trasi hitre ceste pa sem bil tudi sam zraven, ko se je sprejemal, še v času obstoja KS. Takrat smo imeli tudi zbor krajanov in ni bilo nobenega protesta proti tej taisti trasi, ki ji zdaj vaša iniciativa kar naenkrat nasprotuje. Vsi so se strinjali, da je najboljša možnost speljati cesto tik ob jezeru. Za vse to obstajajo dokumenti in jaz, kot župan, sem in tudi bom stal za temi dokumenti in sprejetimi sklepi. Saj menda ne pričakujete, da bom negiral splošno oz. večinsko sprejeta stališča, ki so povrhu tudi uradno dokumentirana?! Poleg tega veste, da se tega sklepa ne da razveljaviti kar tako, ad hoc. Potrebna je zahteva za razvelja-
vitev, ki jo mora podpisati vsaj 5 % volivcev naše občine, to pa pomeni 200 podpisnikov!"
V bran Bračiču glede preteklega usklajevanja in potrjevanja južne trase hitre ceste se je postavil tudi Stanislav Napast: „Spomnim se deset let nazaj, ko sta bili čez Videm verjetni dve varianti te ceste; ena od Lancove vasi čez Pobrežje, druga pa ob jezeru in takrat je bila izbrana varianta ob jezeru s soglasjem občanov. Tega ni moč zanikati, je vse dokazljivo. Ta trasa je bila potrjena s strani vseh vključenih občin. Bi vas pa opozoril na drugo zadevo; namreč, država lahko cesto spelje mimo soglasij lokalnih skupnosti; ta soglasja zakonsko sploh niso več potrebna, ker državne ceste niso v pristojnosti lokalnih skupnosti, ampak so le stranke v postopku. Res pa je tudi, da doslej država še nikoli ni gradila ceste v nasprotju z voljo lokalne skupnosti. Glede variantne rešitve poteka hitre ceste je zaenkrat vse odprto; dejstvo je, da je Natura izjemno močan faktor, ki lahko dejansko onemogoči izvedbo
južne variante, pa čeprav je bila slednja sprejeta pred uvedbo Nature. Po drugi strani pa je tudi jasno dejstvo, da ob naraščajočem tranzitu Puhov most take frekvence ne bo zdržal in peljati to hitro cesto čez Puhov most je neumnost. Slej ko prej bi se pokazalo, da bo potreben še en most in s tem, jasno, nova trasa ceste!" Napast je svojo razlago zaključil s stavkom, da je nadaljnje pogajanje in iskanje konsenza z vlado nujno in si pri tem nikakor ne smejo „pljuvati v lastno skledo" ter še dodal, da če za vlado ni sprejemljiva južna varianta ob jezeru, za občine pa ne predlagana severna varianta, potem bo očitno treba najti še eno, ki bo v največji možni meri zadovoljevala obe strani.
Rožman: Kaj nam ta trasa prinaša pozitivnega?!
Nato se je oglasil še en predstavnik iniciative Hrga: "Zanimivo, da bi se naj v Šturmovcih zdaj zgrnili pravi megaloman-
ski projekti, od hitre ceste do daljnovoda. Zakaj pa pred tem ni bila načrtovana štiripasovni-ca čez Puhov most in naprej, če je pričakovati takšen naval tranzitnega prometa? Hitra cesta, kot je želena zdaj, tik ob jezu, bo pravi zid za Videm; ne samo smog, tudi ves hrup se bo odbijal k nam, v glave naših ljudi!"
Boris Novak je poskušal stvar malo pomiriti s stavki, da se pač naj do naslednje seje pripravi vsa dokumentacija s sklepi o potrditvi južne trase hitre ceste, pri čemer je izjavil, da osebno precej dvomi, da bo južna varianta res realizirana: „Sicer pa mislim, da bi glede na vsebino te problematike bilo najbolje sklicati zaprto sejo in razčistiti zadeve med seboj!" Hm, torej je za širšo javnost, zlasti videm-sko, bolje ne vedeti in ne slišati, kaj bi si znali povedati svetniki in še kdo med seboj, pač pa jim nato predstaviti samo tisto, kar so skupno sklenili.
Rožmana vse slišano ni ne pomirilo in ne prepričalo: „Še vedno ostajam pri povedanem, ker tega nihče ni zanikal; od te ceste bomo Šturmovčani dobili samo smrad in hrup, ničesar
drugega. In tega ne bomo dovolili, pa pika!" Župan Bračič pa je obtožbe zanikal: „Proti hrupu se bo postavila protihrupna zaščita. Poleg tega bi s tem rešili problematiko vedno večjega prometa po naši sedanji cesti skozi Šturmovce, ki postaja že prav nevarna, sami pa veste, da je ne moremo bistveno popraviti oz. kaj veliko rešiti. Gotovo pa bi ta trasa hitre ceste bila pomembna tudi za večji zagon turistične ponudbe!" Rožmana pa je sveta jeza držala še naprej: „Mi smo uničeni, če bo ta cesta tekla ob jezu. Še župan je proti nam; najbolje, da gre naslednjič kandidirat v Markovce! Že ves čas vam govorim eno in isto: mi od te ceste nimamo nič, razen škode. Povejte, dokažite in argumentirajte, kaj bomo dobili pozitivnega?!"
Na tej točki se je ogenj razprave končal; sprejeta je bila pobuda, da bodo dokumentacijo o hitri cesti pregledali na naslednjem kolegiju in se nato odločili, ali bodo to problematiko obravnavali še na seji ali ne (več).
SM
Socialni demokrati Ptuj vam želimo vesele praznike in srečno novo leto 2008!
niMM
Ptuj • Pogovor s Katarino Kresal, predsednico Liberalne demokracije Slovenije
Gospa, o kateri bomo v bodoče še veliko slišali
Med gosti petkove slavnostne otvoritve obnovljenega Mestnega gledališča Ptuj je bila tudi predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal. Za krajši čas se je srečala s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom ter predstavniki mestnega odbora LDS Ptuj, nekaj časa pa je namenila tudi medijski hiši Radio-Tednik.
Foto: Črtomir Goznik
Katarina Kresal v družbi ptujskega župana dr. Štefana Čelana in predsednice MO LDS Ptuj Lidije Majnik.
Katarina Kresal je stara 34 let, univ. dipl. pravnica. Večino svojega življenja je delala v gospodarstvu, zadnja leta pa v odvetništvu, kjer se je ukvarjala predvsem z gospodarskim pravom in mednarodnimi zadevami. S 1. novembrom letos je delo v odvetniški pisarni zaključila, da bi se lahko v celoti posvetila vodenju Liberalne demokracije. Postala je profesionalna političarka, in kot pravi, dela z vso paro. Zagotovo pa je Katarina Kre-sal, ki je zelo hitro iz politične anonimnosti prišla na sam vrh nekoč prve stranke v Sloveniji, gospa, o kateri bomo v prihodnosti še veliko slišali.
Št. tednik: Zakaj ste se odločili za vstop v politiko, je ta odločitev presenetila morda tudi vas samo?
K. Kresal: »Večina ne ve, da mi je bila politika vedno blizu. Vedno sem jo spremljala ali pa sem imela o njej mnenje, že od 14. leta dalje. Bila je del mojega življenja, spremljala sem jo, nisem pa se z njo profesionalno ukvarjala. Pred več kot pol leta pa me je začelo motiti politično okolje, dogajanje v državi, zniževanje demokracije, zmanjšanje politične kulture, vtikanje države tudi v tista področja, kjer nima kaj iskati. Vse to me je začelo motiti do te mere, da sem začela resno razmišljati o tem, da bi bilo pametno, da se tudi politično angažiram. Sočasno s tem so se pričele posamezne spremembe znotraj Liberalne demokracije Slovenije, nesporazumi, spori med člani, odhodi posameznih članov. To me je pošteno zaskrbelo, vprašala sem se, kaj bo z mojo stranko. Čeprav nisem bila njena članica, je bila stranka, ki sem jo vedno volila. Kombinacija tega, da je v državi potrebno nekaj narediti, in tega, da praktično zgubljamo stranko, ki je edina, katero sem bila pripravljena voliti, ter tega, da sem ravno takrat dobila povabilo s strani vodstva stranke, da bi kandidirala na mesto predsednice, je bil dovolj velik izziv in razlog, da sem se odločila poskusiti. Uspelo mi je, niti en dan doslej mi ni bilo žal, da sem se tako odločila.«
Št. tednik: Kako ste se znašli v moški družbi, kar se strank oziroma njihovega vodenja tiče? Ste namreč edina ženska na čelu neke stranke v državnem merilu v Sloveniji.
K. Kresal: »Povsem dobro, nimam nobenega posebnega problema. Ne vem, ali ima kakšen kolega problem z menoj, kar pa me ne moti pri vodenju naše stranke. Imam veliko srečo, da sem bila izvoljena z veliko večino, kar pomeni dober konsenz v stranki, poleg tega dam zelo veliko na notranjo demokracijo v stranki. Vse bistvene odločitve sprejemam s širšim konsenzom.
Uvedla sem kolegijski način odločanja. Odločitve dozorijo skupaj, kar pomeni, da za njimi stoji cela stranka. Tako je lahko voditi in tako je mogoče tudi veliko doseči. V vlogi predsednice stranke se zelo dobro počutim.«
Št. tednik: Se je Slovenkam težje uveljaviti v politiki kot moškim?
K. Kresal: »Predvsem jih je zelo malo, da bi to lahko preverjali. Res pa je, da je politika tako področje, ki je tipično patriarhalno, to sem ugotovila takoj ob vstopu. Nikoli doslej mi ni bilo težko biti ženska, težko mi ni niti sedaj, res pa je, da v nobenem drugem poklicu, ki sem ga opravljala, ni bilo toliko slabega odnosa do žensk na posamezni poziciji. Prej sem delala v odvetništvu, to je zelo moški poklic, a nikoli ni bilo občutka, da ženska ne bi bila dovolj kompetent-na. Samo spomnimo se prvih odzivov ob mojem prihodu v politiko, vsi so se ukvarjali s tem, da sem ženska, ne pa s tem, kar sem do takrat delala, da sem vendarle pravnica s toliko in toliko delovnih izkušenj. V teh nekaj mesecih so se zadeve bistveno spremenile, lahko rečem, sicer težko sodim, to je potrebno vprašati tudi moje kolege, da me jemljejo enakopravno, kompetentno. Tudi pogovarjamo se na tak način.«
Št. tednik: Kako pa ocenjujete trenutne politične razmere v državi, stanje v gospodarstvu in tudi v družbeni nadstavbi?
K. Kresal: »Ena glavnih napak sedanje vlade, da je res veliko podporo, ki jo je dobila na volitvah 2004, vzela kot neomejeno pooblastilo, da se vtakne v prav vsako poro družbenega življenja. To se tiče tudi vseh družbenih sistemov, ki so po svoji naravi avtonomni oziroma lahko dobro funkcionirajo le, če so avtonomni (kultura, šolstvo, mediji). To so vsa področja, za katere je dolžna organizirati dober pravni okvir, jim zagotoviti normalne pogoje, da lahko ta področja avtonomno delujejo. Dela pa ravno nasprotno, na nedopustne načine posega vanje, v njihovo avtonomijo, vsebino,
vodenje, tudi s kadrovskimi menjavami, ki so lahko včasih zelo sporne in so na marsikaterem področju privedle do zastoja razvoja. Iz gospodarstva bi se država že zdavnaj morala umakniti, zgleda pa prav obratno, kot da se želi pošteno zasidrati v njem. Napaka je, da reforme niso bile izpeljane do konca, da privatizacija ni bila transparentno zaključena. Vse to ne koristi našemu gospodarstvu, posledično pa tudi ne koristi razvoju naše države, ker nekdo mora polniti proračun, to pa je ravno gospodarstvo. Ne morem reči, da sem zadovoljna s stanjem, načinom vodenja vladajoče koalicije, bistveno se je spremenil način izvajanja politike, ki je veliko manj demokratičen, kot je bil. To pa počasi vodi k razgradnji vseh tistih sistemov, ki bi morali avtomatično dobro funkcionirati, če bi želeli, da bi imeli osnovne pogoje za dober razvoj.«
Št. tednik: Ena najaktualnejših tem tega obdobja je privatizacija NKBM, pojavile so se tudi težnje po interpelaciji zoper ministra za finance dr. Andreja Bajuka. Bo LDS interpelacijo podprla, če bo prišlo do nje?
K. Kresal: »V tem trenutku je verjetno še malo prehitro govoriti o tem, ali jo bomo podprli ali ne, ker privatizacija sploh še ni končana. Glavni očitek pri sami privatizaciji, ki je generalno dobro zastavljena - to, da so bile delnice dane na odkup slovenskim fizičnim in pravnim osebam, je posebno dober pristop - pa je, da je vlada, žal, slabo ocenila stanje na trgu. Ker je menila, da povpraševanja v Sloveniji ne bo, je zajeten kos namenila tujcem. Povpraševanje v Sloveniji je znatno preseglo ponudbo, zato je preveč delnic šlo za prodajo tujcem. Narobe je to, da vlada nima nekega strateškega koncepta, kaj želi s to privatizacijo doseči. Tudi ministru še ni jasno, kaj bo z ostalimi 51 odstotki, govori se, da bo vlada obdržala kontrolni, 25-odsotni delež, o vsem ostalem pa se ne ve nič: ali bo iskala strateškega partnerja, kakšnega, ali
bo prodala več, kakšna bo v resnici končna usoda banke. Šele ko bomo videli, kako bo država izpeljala drugo fazo privatizacije, se bomo lahko odločili o interpelaciji zoper ministra Bajuka ali ne.«
Št. tednik: Priložnost, da bi postal predsednik države kandidat ob podpori vaše stranke, se je izjalovila. Kaj lahko poveste o tem?
K. Kresal: »Beseda izjalovila ima negativen predznak, jaz in moja stranka menimo, da je bil uspeh Mitje Gasparija izjemen. Za drugi krog mu je manjkalo le malo. Glede na to, da je bila LDS edina stranka, ki ga je podpirala, druge kandidate je na eni strani podpiral ves vladni blok, na drugi strani so bile stranke, ki so ostale, je bil to njegov izjemen uspeh. Predvsem kaže na to, da je v Sloveniji zajeten del volilnega telesa, ki razmišlja liberalno, pod enakimi vrednotami, ki jih zagovarjamo mi. Če Mitja Gaspari teh vrednot ne bi imel, ga ne bi podprli. Njegov dosežek štejem kot uspeh, nismo razočarani, z njegovim sodelovanjem na naših vsebinskih področjih bo ta uspeh nekoč v prihodnosti odseval tudi v naši stranki.«
Z dobrim
programom in ekipo do novih volivcev
Št. tednik: Čez slabo leto bodo parlamentarne volitve. Kako se v stranki pripravljate nanje, kakšen cilj zasledujete?
K. Kresal: » Pripravljamo se s polno paro, gradimo na dobrem programu in dobri ekipi. Program smo začeli graditi zelo odprto, v ta namen smo organizirali celo vrsto programskih posvetov, ki potekajo zadnja dva meseca, obdelujemo zelo konkretne teme, ki zanimajo večino Slovencev. Začeli smo z inflacijo,
nadaljevali z menedžerskimi odkupi, 13. decembra pa smo na posvetu govorili o zdravstvu, kako priti do učinkovitega in dostopnega zdravstva. V nadaljevanju bomo obdelali še druge bistvene teme, pomembne za razvoj Slovenije. Posveti so zelo odprti, načeloma vabimo ljudi, ki niso člani stranke, ki so zunanji strokovnjaki, predstavnike sindikatov, poklicnih združenj, tudi ljudi, ki so nas kdaj kritizirali, ker trdno verjamem, da samo kadar se mnenja krešejo med seboj, lahko dobimo najboljše rešitve. Odziv je izjemen. Že takoj ob mojem prihodu smo se okrepili na področju gospodarstva. Pridružil se nam je Matjaž Gantar, ki vodi odbor za gospodarstvo, dr. Draško Veselinovič vodi odbor za finance, dr. Lucija Čok je prevzela področje znanosti in razvoja, Aleksander Merlo odbor za zdravstvo, Darko Br-lek vodi odbor za kulturo, na čelu odbora za informacijsko družbo je Peter Grašek. To je ekipa, ki bi si jo marsikdo želel, razširili jo bomo še z nekaterimi drugimi. Verjamem, da bomo imeli dober program in dobro ekipo, ki bosta prepričala ljudi, da smo dobra izbira.«
Št. tednik: Še pred volitvami bo Slovenija za pol leta prevzela predsedni-kovanje sveta EU. Smo pripravljeni na prevzem te nadvse pomembne in odgovorne naloge?
K. Kresal: »V Liberalni demokraciji si izjemno želimo, da bi to nalogo dobro izpeljali. To je naloga, ki je nadvse pomembna za naš ugled, nenazadnje je odločitev o tem padla, ko je bila LDS še vladajoča stranka. Prepričana sem, da bomo uspeli to nalogo izpeljati dobro. Doslej smo vse akte, ki jih je sprejel parlament, v celoti podprli. Tudi v bodoče želimo tako delovati, verjamem, da bo predsednikovanje Slovenije EU uspešen projekt, da se bo
Slovenija predstavila kar se da kompetentno«.
Št. tednik: V začetku leta 2008 bo državni zbor razpravljal oziroma odločal o paketu pokrajinske zakonodaje. Kakšna so stališča LDS do te zakonodaje in ali bo Slovenija dobila 14 pokrajin ali ne?
K. Kresal: »LDS je vedno podpirala regionalizacijo, ker se ji to zdi pomembno za celostni razvoj Slovenije in razvoj lokalnih območij, kar tudi omogoča nekatere bolj demokratične vzvode odločanja. Do vladnega programa smo bili malo zadržani zato, ker ni bil popoln, ker vlada ni predstavila vseh zakonov, ki bi jih morala, da bi si poslanci lahko sploh predstavljali, kako naj bi posamezne pokrajine delovale. Ni naredila simulacije prenosa pristojnosti na pokrajine, predvsem pa ni bilo korektne finančne študije o tem, koliko nas bo to stalo, se to v resnici finančno splača, ali je projekt tudi mogoče izpeljati. V LDS še nismo prišli tako daleč, da bi se lahko izrekli o vsaki posamezni pokrajini posebej. Če bo manjkajoča dokumentacija pokazala, da je predlog 14 pokrajin dober, ga bomo podprli.«
Št. tednik: Kakšen so vaše ambicije na področju politike, želite nekoč postati tudi predsednica države?
K. Kresal: »Glede na to, da sem prevzela vodenje politične stranke, si želim, da bi bila čim bolj uspešna, da bi nekoč spet sodelovala v vladi, da bi lahko uveljavila vse tiste svoje cilje, projekte, želje, ki jih ima v zvezi z razvojem Slovenije. Ker sem postala predsednica dokaj vplivne politične stranke, si želim, da bi tudi sama nekoč segla po nekih pozicijah, ki lahko bistveno vplivajo na potek politike v Sloveniji. Do takrat pa bo potrebno veliko delati, na to sem pripravljena, vsega tega se tudi veselim.«
MG
Podgorci • Pogovor z Jožetom Šipošem, dobitnikom zlate plakete občine Ormož
Vprašanje časa je vprašanje vrednot
Na slovesnosti to soboto bodo podelili zlato plaketo občine Ormož Jožetu Šipošu, ki je že 35 let župnik farne cerkve sv. Lenarta v Podgorcih. Do pred kratkim je tudi tri desetletja vodil dekanijo Velika Nedelja in tako pustil pečat svojega delovanja ne le v domači fari, ampak celotni dekaniji.
Od kod izvirate in kako ste se odločili za duhovniški poklic?
Jože Šipoš: Rojen sem bil 2. 4. 1937 v vasi Krašča v Prekmurju. Izviram iz preproste kmečke hiše z dimno kuhinjo. Bili smo bolj revni kot ne, dva hektarja zemlje je moralo prehraniti sedem ljudi. Bil sem najstarejši izmed štirih otrok, ki smo ostali živi. Na otroštvo me vežejo najprijetnejši spomini. Po 2. svetovni vojni, po madžarski okupaciji, sem na podstrešju našel polno slovenskih revij in to je postal moj bunker. Vedno sem veliko bral. Največ verske vsebine, veliko je bilo misijonarskih, in to me je zgrabilo, da bi tudi sam postal župnik. V vasi smo imeli dobrega župnika, ki je zelo lepo maševal, kar mi je bilo všeč. Po 4. razredu osnovne šole sem šel v nižjo gimnazijo v Mursko Soboto. Ko sem prvič izrazil željo, da bi šel v gimnazijo, so mi doma rekli: „Pa naj bo, si bomo doma pri-stradali." Bilo nas je le nekaj dijakov, iz naše vasi dva, na avtobusni progi pa vsega skupaj štirje.
Po gimnaziji sem se vpisal na bogoslovje v Ljubljano. Tam mi je bilo dobro, pa tudi v vojski nisem imel težav.
Kakšna je bila vaša poklicna pot?
Jože Šipoš: Novo mašo sem služil po petem razredu v domači fari sv. Helene na Petrči. Spomnim se, da je bilo zunaj veliko slavolokov, tako da je spomin na novo mašo zelo lep. V šestem letniku sem bil nedeljski duhovnik v Frankolovem. Po zaključenem bogoslovju sem bil najprej duhovni pomočnik župniku v domači fari, ki je gradil cerkev. Bil je zelo zavzet katehet. Že leta 1958 sem pri njem videl težak štiristez-ni magnetofon. Tako sva že v tistih časih izvajala multime-dijsko katehezo ... (smeh)
Še na nekaj mestih sem nadomeščal, potem pa sem leta 1964 prišel v Gorišni-co, k Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer sem ostal kaplan osem let. To je bila taka mladostna dušnopastirska romantika, obdobje župnikov, v času po koncilu sem bil poln novih idej in možnosti, bilo je zelo razgibano obdobje. Leta 1972 pa sem prišel v Podgorce k sv. Lenartu na željo svojega predhodnika Franca Merka-ča. V Podgorcih sem začel kot župnik in sedaj sem tu že celo večnost, najbrž že čakajo, kdaj bom izpregel, da me zamenja kak mlajši. (smeh)
Minulih 35 let v Podgorcih je bilo zanimivih. Precej smo naredili. Najprej smo nabavili dva zvona ter preklopili na električno poganjanje zvonov. En močen gradbeni odbor je obnovil cerkev, zvonik, lotili smo se tudi župnišča,
uredili smo veroučno učilnico.
V misijone pa vas ni nikoli potegnilo?
Jože Šipoš: Ne, bili smo
zaprta država, kasneje sem se posvetil župniji, saj sem danes tukaj tudi misijonar. Danes mora biti duhovnik kot dušni pastir predvsem misijonar, to pomeni, da oznanja evangelij. Janez Pavel II. je to imenoval nova evangelizaci-ja. Ob vernih odraslih bodo otroci odraščali v vernike. Potem je tu še terapevtska pastorala, katere značaj je v tem, da ne le učimo in razlagamo norme, ampak da ljudem nudimo pomoč, ki jih pomirja, tolaži, zdravi notranjo ranjenost z močjo Jezusa Kristusa. To ni psihoterapija. Jezus Kristus kot odrešenik človeka tudi ozdravlja. Beseda zdravi, tolaži, spodbuja, zdravilna moč besede je velika. Kvalitetno versko življenje lahko tudi na psihičnem področju obrodi lepe sadove. V veri človek dobi smisel, ve, zakaj živi, kam gre, je trden v sebi. Tako vera služi celotnemu zdravju, saj danes vemo, da je veliko bolezni psihoso-matskega značaja. Vera ima vsestranski vpliv na človeka, ni le neka priprava za nebesa, kar pa je naše trdno upanje, kajti biti veren brez upanja na vstajenje, kot ga oznanja Kristus, je prazno.
Kakšno je danes pastoralno dušnopastirsko delo?
Jože Šipoš: Danes je pastoralno delo mnogo težje kot nekoč, vendar so pa ljudje tu zelo dobri in ni hiše, kjer ne bi bil dobrodošel kot obiskovalec ali gost. Dušno pa-stirstvo je odraz današnjega časa, zahteva nove pristope, nove načine dela, tega pa so bolj sposobni mlajši, starejši se lovimo. Rad spremljam, kaj je novega, sem vedože-ljen, se rad učim, čeprav mi šolski sistem nikoli ni ustrezal. (smeh)
H	* ■■ v	m mm
Današnji čas vzgoji otrok ni naklonjen
Kakšni pa so vaši učenci pri verouku?
Jože Šipoš: So dobri in čudoviti, včasih nemogoči. Treba jih je imeti rad, so otroci današnjega časa. Včasih so bili otroci sposobni sedeti eno uro pri miru, zbrano delati, danes niso sposobni ne enega in ne drugega tako dolgo. Zahtevajo nove učne metode, čas je tisti, ki vzgoji otrok danes ni naklonjen. Starši so močno obremenjeni z bojem za preživetje, v službi so pod stresom in potem je tako, kot pač je. Včasih so bili težji učenci tisti, ki so se težje učili, danes so težji tisti, ki so bolj bistri. Najtežji učenci so najbolj simpatični, bistri, polni energije in tudi najbolj
Jože Sipoš, dobitnik letošnje zlate plakete občine Ormož
sposobni za življenje.
Starši danes nimajo časa, moči in energije za to, da bi otroku mirno postavili meje. Zato otroci nimajo občutka, do kod lahko gredo, kar je posledica psihologije, ki je prišla k nam iz Amerike in temelji na tem, da naj ima otrok čimveč svobode in pravic, brez obveznosti. Prepričan sem, da groba kaznovanja niso na mestu, otrok potrebuje predvsem ljubezen in spoštovanje, vendar ob tem pa tudi odločno ljubeče omejitve. To je najtežje, ker nihče ne želi otroka prizadeti. Vzgojni sistem, ki temelji samo na pohvalah, brez možnosti kaznovanja, ne more biti uspešen. To se že kaže v šoli, še bolj pa pri verouku.
Jaz sem za otroke učitelj, pa tudi vzornik človeka, ki živi iz vere, ki ima otroke rad in jih razume.
Kaj pa odrasli? Večina jih sicer pravi, da so verni,
cerkve pa so bolj prazne.
Jože Šipoš: Včasih izrečem težko izjavo, namreč, da mi otroci niso problem, ampak odrasli. Do odraslih imam sočutno mnenje, vedno se spomnim, kar je rekel Jezus: "Ljudstvo se mi smili, ker so kot ovce brez pastirja." Ljudje danes potrebujejo predvsem neko močno orientacijo v življenju, smisel, s katerim bi se znali izmotati iz potrošniške miselnosti. Cerkev se mora nenehno prenavljati, cerkev pa nismo le župniki, ampak vseh nas 700 v fari, spreminjati se moramo skupaj: farani in župnik. Duhovniki naj bi vero odraslim oznanjali bolj kot otrokom. Zaradi preteklega obdobja imajo naši odrasli velik primanjkljaj v verskem znanju. Ko so bili otroci, so imeli znanje za potrebe otroka do birme, potem se proces konča. Manjka nam delo s starši od krsta do vstopa v šolo,
„Duhovnik je danes v prvi vrsti misijonar, kar pomeni, da oznanja evangelij."
manjka delo za starše v času osnovne šole, delo, namenjeno starševski verski rasti, da bi starši skupaj z otrokom hodili po verski romarski poti, da bi skupaj z otrokom versko odraščali. Kajti vzgoja je vedno dvosmerne proces, ko vzgajamo, se tudi sami učimo.
Starši so žrtev tega, da jim cerkev vsega tega trenutno ne nudi. Zato imam do njih sočuten odnos, ker sami za to niso krivi.
Ljudje smo vedno večji individualisti, najbrž jih je težko pritegniti za delo v fari?
Jože Šipoš: Povsod po Sloveniji je enak problem, ki je sad potrošniške miselnosti. Kaže na to, da v cerkvi in družbi nismo izvedli tiste socializacije, ki se ji reče solidarnost ali sobivanje, od tega so ljudje načeti. Morali bi gojiti družinski princip, da vsi živimo za enega, eden za vse, da smo soodgovorni za človeka, ki je naš bližnji. Gre za temeljito versko vzgojo skozi vse življenje. Skrb za skupno dobro naj si v vasi, fari ali državi delimo vsi.
Odgovor „nimam časa" je vedno le izgovor, vprašanje časa je vprašanje prioritet, kaj posameznik doživlja kot pomembno v svojem življenju in postavlja na prvo mesto. Čeprav je na srečo še vedno veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati. Če v fari potrebujem pomoč, jo vedno dobim, tako da so še ljudje, ki so se pripravljeni potruditi. Tudi tisti, ki sicer k maši ne hodijo, so moji ljudje. V fari imamo v tem pogledu ugodno klimo.
Menite, da je v tem pogledu razlika med podeželjem in mestom?
Jože Šipoš: Ko so naši otroci najbolj nemogoči, so angelski proti tistim iz mest, se včasih pošalim. Glede vpra-
šanja vere ni razlike. Problem vere pri nas je pogojen z obdobjem komunizma, po drugi strani je v veliki meri sad zahodnega potrošništva, pa tudi cerkev sama se v družbi še nekako ni umestila. Ne bi valil odgovornosti samo na en dejavnik. Cerkev ima vzgojno in socialno vlogo v družbi, ki je pozitiven prispevek današnji družbi. Ker ji družba za to ne da priznanja, to negativno vpliva na vernike.
Delati je treba za prihodnost. Župnijskim svetom vedno svetujem, naj čim manj pogrevajo očitke za nazaj, naj jih spremenijo in izrazijo v obliki želje za prihodnost; to velja, mimogrede, tudi za zakonce.
Kje torej vidite vlogo sebe kot župnika?
Jože Šipoš: Moje prvo delo je župnijsko bogoslužje, potem je delo z mladimi in s starejšo generacijo. Včasih, ko imam težek dan, se mi zdi, da ko pridem med otroke, vse težave izginejo. Sicer ne bi smel delati več vsega sam, moral bi imeti sodelavce, ki bi delali v skupinah. To je prihodnost cerkve, da se vsak čuti del skupine v cerkvi. Naši župljani so preveč verni posamezniki. Cerkveni zbor je recimo ena taka skupina. Če hočeš biti član skupine, pa moraš imeti čas, se znati prilagoditi. Prvi kristjani so bili take skupine. Skupine vodijo animatorji, ki jih je treba usposobiti, da jih vodijo, prevzemajo odgovornost, župnik pa je le animator animatorjev. Župnija je družina skupin.
Zelo dolgo obdobje ste bili tudi dekan. Kakšno je bilo vaše delo?
Jože Šipoš: Dekan je tisti, ki predseduje dekanijskemu zboru duhovnikov in skupaj z njimi rešuje pastoralne težave, načrtuje delo, posamezne verske dogodke, po drugi strani je administrativna vez med župnijskim ordinariatom in posameznimi župnijskimi uradi. Je animator de-kanije. Na to delo imam lepe spomine.
Kaj počnete, da se spočijete?
Jože Šipoš: Včasih se šalim, da sem kot svobodni umetnik, ki sem 24 ur v službi, ker je župnišče hkrati moj dom in delovno mesto. Rad imam klasično glasbo, orgelsko, operno. Vedno me je veselilo eksperimentiranje s tehniko. Pred leti sem se veliko ukvarjal z računalnikom, vendar za to ni več časa. Da pa prav izklopim, moram iz hiše. Rad se sprehodim, grem na Pohorje, sicer bolj redko, pa le. Od leta 1972 sem imel dvakrat tritedenski dopust. Enkrat sem se z avtom sam podal do Nord-kapa, drugič pa sem več sto kilometrov romal po Jakobovi poti v Santiago. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Še o najemninah
Sklepa o najemninah ne bodo spremenili!
Območna obrtna zbornica Ptuj je v imenu svojih članov, najemnikov poslovnih prostorov, ki so v lasti MO Ptuj, podala pobudo za ponovno obravnavo in spremembo sklepa o določitvi vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž. Sklep, ki ga je sprejel mestni svet MO Ptuj, pomeni drastično in enkratno zvišanje najemnin oziroma vrednosti točke za 42 odstotkov, ugotavljajo v zbornici. Prepričani so, da v tem trenutku tako visoka podražitev ni etična, hkrati pa izražajo tudi bojazen, da bo zaradi te odločitve mestno jedro postalo še bolj prazno.
Foto: Črtomir Goznik
Se bo mestno jedro po 1. januarju 2008, ko bo pričel veljati sklep o določitvi vrednosti točke, ki se povišuje za 42 odstotkov, izpraznilo, ker se bodo izselili najemniki lokalov v lasti MO Ptuj?
Na obrtni zbornici se zavedajo, da je veliko odvisno od ustrezne ponudbe njihovih članov, a podporo jim mora nuditi tudi lokalna skupnost, saj ji mora biti v interesu, da se kulturno, družabno in ostalo dogajanje vrne v mestno jedro, ki se prazni zaradi izgradnje nakupovalnih središč zunaj mestnega središča, mesto pa zapušča tudi Merca-tor.
Svojo pobudo utemeljujejo s primeri dobrih praks iz drugih okolij. Kot primer navajajo Piran, kjer so so se odločili za oddajanje poslovnih prostorov tudi za simboličen znesek en evro umetnikom in kulturnim ustvarjalcem, za organiziranje raznih prireditev in podobno. Enkratno visoko zvišanje je med najemniki ustvarilo negativno vzdušje, v boju za svoje preživetje se jih večina nagiba k temu, da bi svoje dejavnosti preselili v nove nakupne centre oziroma v njihovo bližino, sta v imenu prizadetih najemnikov poudarila predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in sekretar Janez Rižnar.
Na njem so sodelovali predstavniki Dravske elektrarne Maribor (investitor) Igor Čuš, Jože Hebar, Srečko Bračko in Alojz Preglav, predstavnik Konstruktorja VGR (izvajalec del) Matej Božič
V	OOZ Ptuj so prepričani, da bi morale cene najemnin slediti inflaciji. Sočasno pozivajo MO Ptuj, da v najkrajšem času ponudi najemnikom poslovne prostore v odkup, da obljube ne bodo ostale samo papirne. Precej članov je namreč že oddalo vloge za odkup lokalov, prave možnosti za to pa žal še nimajo oziroma je niso dobili.
V	OOZ Ptuj se zavedajo tudi problema neplačnikov najemnin za poslovne prostore, prepričani pa so, da se na račun tega cene najema ne smejo zviševati in da se poštene in redne plačnike najemnin še bolj obremeni. Slovenija kot pravna država ponuja dovolj vzvodov za izterjavo dolga, zato pričakujejo, da bodo mestni oblastniki z izterjavo dolga uspešni in da ne bo potrebno prekomerno obremenjevati ostalih najemnikov. Obrtniki, najemniki lokalov v lasti MO Ptuj pričakujejo, da bo MO Ptuj ponovno preučila vsa dejstva, ki so vodila v sprejem odločitve oziroma sklepa o povišanju izhodiščne vrednosti točke za izračun
ter predstavniki občine Haj-dina župan Radoslav Simo-nič, podžupan Karl Svenšek, direktorica občinske uprave Valerija Šamperl in referent za komunalno infrastrukturo Franc Jelen.
uporabne vrednosti poslovnega prostora, ter da ga bodo popravili tako, da se bo vrednost točke povišala »le« za letno stopnjo inflacije.
Simbolična najemnina poslej tudi v MO Ptuj
V oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, ki ga vodi mag. Janko Širec, so obrtnikom v kratkem času odgovorili. V odgovoru pojasnjujejo razloge za povišanje vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž. Ne odgovarjajo pa na pobudo o spremembi sklepa, kar pomeni, da se bo sklep s 1. januarjem 2008 uveljavil v sprejeti obliki. To pa seveda ni tisto, kar so pričakovali obrtniki - najemniki.
Leta 1999 je vrednost točke znašala 225 tolarjev kot ostanek svojevrstnih posebnosti prejšnjih pogledov na področje stanovanjskega gospodarstva. Do tega obdobja
Številni prisotni vaščani Slovenje vasi (predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini kanala) in Hajdoš so imeli številna vprašanja in kritične pripombe v zvezi s potekom gradnje, z umestitvijo bodo-
se je letno poviševala oziroma usklajevala z vrednostjo nemške marke. Mestni svet je ob uvedbi davka na dodano vrednost v letu 1999 sprejel sklep, da se za njegovo vrednost najemnine ne povišajo,
čega kartodroma, z delovnim časom izvajalcev in hrupom, ki ga le-ti povzročajo, pa v zvezi z vzdrževanjem ceste, ki vodi do njiv preko kanala ... Predstavniki investitorja, izvajalci in predstavniki občine Hajdina so nanje poskušali odgovoriti, glavni del pa se je nanašal na zakonitost gradnje in skladnost z vsemi zakoni. Pojasnili so, da je bila javna razgrnitev načrtov v zvezi s tem posegom na občini Hajdina izvedena že leta 2004, lokalna skupnost (prebivalci občine Hajdina) pa je bila skladno z zakonom obveščena preko javnih glasil. V tem trenutku dela potekajo po zastavljenem planu in jih ni mogoče ustaviti.
Župan Radoslav Simonič je obljubil, da bo ustanovil komisijo, ki bo sprejemala pripombe in pobude vaščanov, le-te pa posredovala investitorjem in izvajalcem. Delno lahko na občini ukrepajo tudi sami s sprejetjem ustreznih odlokov o dovoljenem obratovalnem času.
Jože Mohorič
kar je pomenilo, da se je zavestno odločil za realno znižanje najemnin. Vrednost točke se je po tej odločitvi znižala z 225 na 201 tolar, občinski prihodki pa so se z vidika najemnin s tem avtomatično znižali za 20 odstotkov. Od takrat dalje se je mesečna najemnina poslovnih prostorov in garaž letno korigirala samo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Nazadnje se je povišanje najemnin izvedlo v letu 2005. Povišale so se za 3,2 odstotka, kolikor je znašal indeks rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2004. Vrednost točke je od prvega maja leta 2005 znašala 1,13 evra.
»Predlog za tokratno povišanje je nastal na podlagi razlike, ki se pojavlja med rastjo vrednosti nepremičnin in najemninami. Če MO Ptuj želi skrbeti za obnovo svojih nepremičnin, ki nam iz dneva v dan povzročajo zelo visoke stroške, je to, žal, nemogoče uresničiti z vedno nižjo realno vrednostjo najemnin, saj jih nismo spreminjali (dvigovali) skoraj dve leti. S povišanjem ne rešujemo problema neplačnikov, ker le-ti niso odvisni od višine najemnine. Kot je razvidno, se najemnina realno ni poviševala razen za indeks rasti življenjskih potrebščin, to pa ne velja za vrednost nepremičnin. Višina najemnine je bila vedno znana in vpisana v najemni pogodbi. S podpisom pogodbe se je vsak najemnik strinjal z najemnino, neplačevanje je samo posledica plačilne nediscipline, ki pa jo bomo na osnovi novega odloka reševali s čim hitrejšimi deložacijami. Sprejeti, vendar še neveljaven odlok namreč omejuje čas najema poslovnega prostora na največ pet let, po starem odloku je bil čas najema nedoločen, sodni postopki pred deložacijo pa lahko trajajo
tudi več let. Povpraševanje po naših poslovnih prostorih je večje od razpoložljivosti le-teh, praznih je le nekaj poslovnih prostorov, kar pa je posledica izvajanja postopkov prodaje, zamenjave najemnih razmerij ali postopkov denacionalizacije. Posamezni lokal je možno odkupiti šele po zaključeni pripravi etažnega načrta, ki je pogoj za vpis v zemljiško knjigo. Prav tako ni mogoče razpolagati z lokali, za katere še ni končan postopek denacionalizacije. Dogajalo se je namreč, da smo lokal prodali, vendar se nov lastnik ni mogel vpisati. Ker je postopek vpisa etažne lastnine, žal, dolgotrajen, je trajalo mesece, preden je nov lastnik lahko opravil vpis lastnine. V nekaterih primerih pa je prišlo še do zapletov zaradi površine objekta v kupoprodajnih pogodbah, ker se površine, izračunane na podlagi prejšnje metodologije, ne ujemajo s trenutno veljavnim ISO standardom za stavbe, po katerem se izdelujejo etažni načrti," dodatno pojasnjujejo razloge za povišanje najemnin in možnosti oziroma nezmožnostih nakupa lokala v oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj.
Ptujski mestni svetniki so na novembrski seji sprejeli nov oddlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, ta pa omogoča tudi simbolično najemnino za poslovne prostore, v katerih bi se izvajala dejavnost širšega družbenega interesa za MO Ptuj. O vsaki taki najemnini bo odločal mestni svet. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je prepričan, da povišanje najemnin ne bo osiromašilo mestno jedro glede na interes, ki se kaže po najemu.
Slovenja vas • Sestanek o poteku izgradnje širitve kanala
Zvonjenje po toči?
V torek, 11. decembra, je bil v gasilskem domu v Slovenji vasi zelo dobro obiskan sestanek v zvezi s predstavitvijo poteka izgradnje širitve odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje. Sklical in vodil ga je hajdinski župan Radoslav Simonič.
Ormož • Obletnica prevzema oblasti z zornega kota Vilija Trofenika
Občina - povolilni plen nekaterih interesnih skupin
Vili Trofenik, poslanec v državnem zboru in nekdanji dolgoletni župan občine Ormož, je z rahlo zamudo posvetil tiskovno konferenco prvi obletnici županovanja Alojza Soka in koaliciji, ki vodi občino Ormož. Kar je imel povedati ni bilo ravno prijetno za uho ...
Za začetek je ponudil kratek povzetek iz svojega pisma predsedniku vlade Janezu Janši, ko ga je ta povabil na sestanek na Ptuj ob jesenskem obisku vlade v naših krajih, v katerem je strnjeno, kako vidi občino Ormož leto dni kasneje. Predsedniku vlade je zapisal, da je občina razbita in s tem oslabljena, po nepotrebnem je bila likvidirana Tovarna sladkorja Ormož, na silo prekinjena izgradnja namakalnega sistema na 1200 hektarjih, komaj ustanovljen muzej Ormož je pred zaprtjem, že šesto leto je v predalu shranjena že podpisana pogodba za gradnjo hitre ceste Ormož-Hajdina in namesto tega je nezakonito zgrajen prestižni most na Ptuju, kar je brez primere v Sloveniji. „Tako zapostavljene in ponižane Ormožane pa nas silite še v invalidno pokrajino kot fevd ptujskim lokalnim vož-dom in zato ni pogojev, da bi se odzval takšnemu povabilu," je svoje razloge za odklonitev naštel Trofenik.
Iz bioetanola ne bo nič!
Vili Trofenik je povedal, da je bil za mesec november zabeležen rekorden porast brezposelnosti, v primerjavi z lanskim novembrom znaša indeks 117,1. Le še dve občini v Sloveniji imata tako visok indeks. Oktobra je bila situacija še hujša, indeks je znašal 116. To je seveda posledica ukinitve TSO, ki pa je bila, po mnenju Trofenika, nepotrebna. Županu Alojzu Soku je očital, da se ni bolj zavzemal za ohranitev tovarne, stranka, katere podpredsednik je, pa je vključno z vladajočo stranko onemogočila nadaljnji obstoj tovarne. „Nekateri so zaradi lastnih koristi delali, kar so, in še danes v tujini ne morejo razumeti, kako je lahko nekdo prevzel vodenje občine, potem ko je nastopal proti eni največjih tovarn."
Sicer pa so se razmere v pridelavi hrane v tem času tako spremenile, da se je Slovenija uradno odločila, da ne bo namenjala kmetijskih površin za pridelavo bioetanola, tako da iz te ideje, ki je Ormožanom dolgo dajala upanje, ne bo nič. Trofenika je jezilo predvsem, „da nekdo na tako sprevržen način poskuša zamegliti svoja dejanja, posledica pa so brezposelni, zaradi tega pa bo še marsikakšna druga posledica," je napovedal.
Strokovnjaki iz obupa zapuščajo občinsko upravo
„Občina Ormož je oslabljena, saj ni uspela, razen post festum na nek čuden način, pridobiti nobenih sredstev iz EU. To je zame negativno presenečenje, ker okolje, ne vodstvo občine, potrebuje razvojne programe."
Potem je Vili Trofenik še malo citiral izjave župana Alojza Soka iz državnega zbora 28. novembra, ko je v debati glede slabega črpanja sredstev EU menda izjavil nekako takole: „Najprej se pol leta nismo mogli dogovoriti, kako razdeliti 134 milijonov evrov iz EU, ko pa smo se dogovorili, pa večina občin ni imela pripravljenih projektov, tako da sklepe za odobritev sredstev dobivajo šele sedaj, ko sredstev več ne bo mogoče porabiti v tem letu ... Nekatere občine, tudi naša, so se v preteklosti do plafona zadolžile, zato ne bodo mogle najeti kreditov ..., mi smo prvič v tej igri črpanja sredstev in se intenzivno učimo, kako se te zadeve dejansko delajo."
Trofeniku se zdi, da ta izjava kaže na razmere v občini Ormož. Najprej je zanikal zadolžitev občine „do plafona", saj je menda iz zaključnega računa za leto 2006, ki ga je predložilo sedanje vodstvo občine, jasno, da dovoljena in načrtovana zadolžitev ni bila izkoriščena več kot dobro polovico. Ostalo je menda še slab milijon evrov, na žiro računu pa je bilo tudi okrog 100 milijonov. Po Trofenikovi oceni naj bi bilo sredstev še za kandidiranje na projekte v vrednosti 5 milijonov evrov. Nova občinska oblast naj bi tudi pozabila, da je bilo ves čas pripravljenih kar 10 projektov, ki jih je sprejel občinski svet in so sestavni del območnega regionalnega programa za Prlekijo. Gre za projekte: mreža industrij-sko-obrtnih con, namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja, center za skladiščenje in dodelavo pakirane zelenjave, ureditev grajske pristave za potrebe etnološke zbirke, kulturno-konferenčni center, izgradnja sežigalnice odpadkov z regijsko deponijo komunalnih odpadkov, umetno bogatenje podtalnice za vodno zajetje v Mihovcih, zaščita podtalnice, vodovod Slovenske gorice-Robadje, turistično-rekreacijski center
Vili Trofenik ob nadaljevanju sedanje lokalne politike za Ormožu ne vidi svetle prihodnosti.
Ormož. „Teh projektov ni želel nihče spoštovati, naknadno, ko niso uspeli na razpisih, pa so morali stisniti zobe in prijaviti projekt za umetno bogatenje podtalnice, čeprav so se iz tega projekta prej norčevali. Poleg teh projektov za kandidiranje na sredstva regionalnih spodbud in evropska sredstva je bilo sprejetih še več projektov, kjer je Ormož soudeležen, tudi program za ceste."
Neuspeh občine Ormož na natečajih vidi Trofenik kot posledico tega, da se je nekdo z levo roko znebil tistega dela občinske uprave, ki je bil edini sposoben to delo opravljati. Pri tem je omenil bivšo direktorico občinske uprave Ireno Meško Kukovec, ki je po njegovem mnenju iz obupa odšla na upravno enoto, odšel pa je tudi Borut Megla, ki je bil na občino pripeljan in načrtno usposobljen za to, da jo nekoč nadomesti. Sedaj menda v upravi ni kadra, ki bi znal pripravljati tovrstne projekte, napovedal pa je tudi nadaljnji osip kadra v občinski upravi.
„Gospodje ne vedo, kako pomembno je imeti dobro upravo. Naša ni bila odlična, bila pa je pred drugimi upravami! Doma jadikovati, da ni sredstev, v Ljubljani pa priznavati, da se šele učimo oziroma ne znamo, je licemerje. Na silo je bilo ustavljenih več projektov, ki so bili zakonito v teku."
Trofenik je opozoril še na zanemarjanje varnosti v prometu, saj letos ni bil postavljen niti en kandelaber za javno razsvetljavo, zgrajen ni bil niti en meter pločnikov. Prav tako menda ni bil narejen niti meter kanalizacije. „Še več, že zgrajena omrežja niso bila priključena na čistilno napravo. Gre za nenamensko uporabo taks, ki jih uporabniki
plačujejo."
Trofenik zatrjuje, da so projekti pripravljeni, treba je bilo menda samo potrkati na ministrstva. Sedaj pa se dogaja, da so sredstva ali nenamensko porabljena, kot recimo za smeti, ki kljub jasni zakonodaji ne gredo za sanacijo odlagališča, ampak so šla za ceste, kot tudi večletni dobiček iz lekarne.
Mestu sovražna naravnanost
Vili Trofenik je mnenja, da bi se moralo sedanje vodstvo zavedati, da volitve ne dajo občine ali države v last, ampak v upravljanje - in to je nekaj povsem drugega. Vladajoča koalicija menda ne vidi dejstva, da je Ormož mesto, in to že od leta 1331, to tradicijo pa je treba spoštljivo nadaljevati. „Kje smo pa sedaj? Muzej se ukinja, morda je pred tem vrtec, saj se pelje v situacijo, da se lahko poda koncesija za zasebni vrtec, ker se zavestno omejuje izgradnja novih prostorov vrtca, čeprav je vse bilo pripravljeno, projektna dokumentacija pa bi bila doslej lahko končana že petkrat. Če bi bilo kje primerno, da se porabi dobiček lekarne, je to v sociali ali za vrtec. Danes je v Ormožu bolj pomembno političnim podpornikom in tistim, ki so lani opravljali umazane posle na nezakonit način, asfaltirati ceste. Točno komu in zakaj so narejene ceste, so pa v finančnem in gradbenem smislu nezakonite."
Trofenik vidi v potezah sedanje koalicije nasilno rušenje vsega, kar je bilo koncipirano v preteklosti. V tej luči vidi tudi spreminjanje grajske pristave v glasbeno šolo, kljub temu da so bili že izdelani idejni projekti, da se
pristava spremeni za potrebe muzeja. Trofenik očita tudi, da je bil sedaj proti vsem pravilom stroke projekt dan v preprojektiranje firmi, ki nima nobenih izkušenj s projektiranjem glasbenih šol. „Danes glasbeno šolo projektira podeželski biro iz Moškanjcev, ki nima nobenih tovrstnih referenc, delo je oddano nezakonito po strankarskih in drugih referencah. Tudi če ima nekdo negativen odnos do Ormoža, se ne more na tak način igrati z mestom in za potrebe strankarskih somišljenikov zagotavljati parkirne prostore tako, da se ruši tržnica, ki je delo profesorja Moškona."
Trofenik je povedal, da je bila vedno želja Ormoža kot lokalnega središča, da se dvigne vsaj za stopničko, priznava pa dejstvo, da Ormož regionalno ne more prospe-rirati čez noč. Kljub temu bi Ormož moral imeti ambicijo subregionalnega centra, kajti sicer bodo propadli vsi atributi mesta - za muzejem je na vrsti vrtec, potem naj bi po Trofenikovem horor scenariju sledila gimnazija. Tudi za javne zavode ne vidi svetle prihodnosti, menda je le še vprašanje časa, kaj jih čaka.
Trofenik je prepričan, da med tremi občinami še vedno ni delitvene bilance. To, kar se laični javnosti prodaja kot delitvena bilanca, so menda le kriteriji za pripravo delitvene bilance in po Trofeni-kovem mnenju je zakonodaja tu jasna: dokler ni delitvene bilance, ni poračunov in ni investicij. „To bo imelo posledice, ko bodo pristojne institucije to odkrile. Nekateri se zanašajo na trenutne politične avtoritete na ministrstvih, vendar to je kratkega daha."
Menda tudi še zdaleč ni naključje, da sta kot simbol mesta izginila oba kipa z ob-
voznice, Slovan in Rimljan.
Opozicija naprodaj za drobne usluge
Pomemben problem v funkcioniranju občine Ormož se Trofeniku zdi tudi to, da v občinskem svetu ni organizirane opozicije. „Sedanja oblast ne bi imela večine, če je ne bi dobila na čuden način, gre za klientelizem. Glasovi se kupujejo z bolj ali manj drobnimi uslugami, tudi tistih, ki so prisegali na diametralno nasprotne programske zasnove. Ne le klien-telizem, gre za korupcijo. Ko župan v kamero reče, da nihče razen enega svetnika ne dela v nasprotju z zakonodajo za ali v breme občinskega proračuna. Gospodje so tako polni sami sebe, da se ne zavedajo, da za tem ostajajo sledi, ki se jih ne da izbrisati. In vrabci čivkajo o tem, kdo dela za občino preko katerih sistemov, kdaj so bili določeni poslovni dogodki in podobno. Izkoriščajo informacije, ki so jim dostopne kot občinskim svetnikom, za svoje poslov-no-podjetniško delovanje. Postopki so že stekli."
Vili Trofenik je mnenja, da je občina povolilni plen nekaterih interesnih skupin, in to se menda odraža v občinskem svetu. Opozicijo se menda da, razen resnih posameznikov, kupiti za drobne usluge. „Za ilustracijo: pred sejo, ki bo v prihodnjih dneh (danes, op. VKI), so šolski avtobusi na eni od prog začeli voziti tako, kot želi nekdo, čigar glas potrebujejo. Pri tem se ne zavedajo, da bodo uničili javno pot, da varnost učencev ni zagotovljena, da je vse skupaj proti predpisom. Gre za golo kaprico enega izmed svetnikov.
Način poslovanja občine je postal naslednji: tisti, ki hoče za ožjo skupino ali zase kaj doseči, gre na občino in reče, da mu prejšnje občinsko vodstvo tega ni uresničilo. Sedanje vodstvo želji takoj ugodi, ne glede na posledice."
Vili Trofenik v tej temni sliki vidi edino upanje za Ormož v civilni družbi, če je je še kaj v Ormožu. Pozval je javnost, da se organizira in spozna, da Ormožu kot mestu in občinskemu središču, če bo ostal pri taki politiki, grozi cel kup negativnosti, zlasti pa postavljanje privatnih in ozkoskupinskih interesov pred javne interese. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Dornava • Z desete redne seje občinskega sveta
Podražitvi smeti DA, podražitvi vode NE
Dornavski moški svetniški zbor je na zadnji seji ubral precej bolj spevno melodijo razprav, kot je bila sicer navada na prejšnjih sejah. To ne pomeni, da ni bilo tudi tokrat kakšnega solističnega vložka, ki pa ni bistveno pokvaril relativno miroljubnega predbožičnega pejsaža občinskega dvorane.
Tako so svetniki že v samem uvodu brez posebne razprave (in brez vloženih amandmajev) s sedmimi glasovi za in tremi proti sprejeli proračun za leto 2008. Ta je „težak" dobrih 2,377 milijona evrov in pretežno naložbeno naravnan, saj bo kar slabih 60 odstotkov sredstev namenjenih naložbam, 6,12 odstotka proračuna bo za plače občinarjev, 16,02 odstotka za šolstvo in socialo, 18,4 odstotke pa za preostale zadeve. Tudi pri drugi točki dnevnega reda ni bilo oklevanja, saj je pravzaprav šlo smo za potrditev odloka na osnovi že prej sprejetega sklepa o tem, da se podraži cena priključka na kanalizacijsko omrežje za gospodinjstva ter podjetja za 30 odstotkov; v Dornavi bo odlok začel veljati s prvim januarjem 2008, v Mezgovcih pa s prvim januarjem 2009. Kot je ob tem povedal župan
Rajko Janžekovič, je kanalizacijska mreža v naselju Dornava končana in občani se lahko začnejo priključevati nanjo pod nadzorom pristojnega občinskega delavca. V Mezgovcih pa bo Cestno podjetje Ptuj začelo izgradnjo zadnje veje v naslednjem letu; kanalizacija naj bi bila končana najkasneje do konca 2008.
Prav tako se po besedah župana zaključujejo dela v zdravstveni in zobozdravstveni ordinaciji, ki imata svoje prostore v pritličju občinske stavbe. Najkasneje do konca januarja bodo prostori pripravljeni za prihod zdravnika in zobozdravnika.
Nato so svetniki, ki jim kaj drugega glede na veljavno zakonodajo niti ne preostane, podali še soglasje k izvajanju in sofinanciranju pomoči družinam na domu za naslednje delo. Storitev sicer oprav-
lja ptujski CSD, predvidoma pa naj bi glede na podatke za to leto bil delež občine za plačilo okrog 20.000 evrov.
Prav tako so tokrat podali še soglasje k dvigu cen odvoza smeti, pri čemer pa so zahtevali, da se nove cene za vsa gospodinjstva glede na število članov objavijo na občinski internetni strani oz. se ceniki razpošljejo po domovih, saj naj ne bi bilo malo primerov, ko občani plačujejo več, kot bi bilo potrebno. Povsem nasprotno pa so se svetniki odločili pri predlogu povišanja cen vode - tega so namreč gladko zavrnili s pojasnilom, da od Komunale najprej zahtevajo načrt prenove in sanacije azbestnih cevi v občini s točnim datumskim ultimatom, do kdaj naj bi bilo to narejeno. In dokler tega ne bodo prejeli, se o povišanju cen vode ne bi več pogovarjali.
Že v uvodnem delu zadnje letošnje seje sveta občine Za-vrč se je pokazalo, da na njej ne bo posebnih težav, saj so pregled zapisnikov predhodne 10. redne seje zaradi nekaterih nedorečenosti prestavili na prihodnjo sejo. Z zanimanjem so prisluhnili krajšemu poročilu podžupanje Marte Bosilj, ki jih je seznanila z vsebino nedavnega kolegija županov Spodnjega Podravja.
V osrednji točki so se nato lotili razprave proračuna za prihodnje leto, ki so ga na pobudo župana Mirana Vuka po prvi obravnavi podrobneje uskladili in predvidene postavke v povprečju zmanjšali za okoli 4 odstotke. Tako so za-
tegnili pasove, kot je predlagal župan, sicer pa se je to pokazalo tudi ob predstavitvi vsebine in posameznih spremenjenih oziroma prilagojenih postavk proračuna, kar sta opravili ra-čunovodkinja Darinka Ivan-čič ter direktorica občinske uprave Irena Horvat - Rimele. Z vsem so skoraj brez bistvenih pripomb soglašali, s soglasnim sprejemom osrednjega akta pa so tako sklenili, da bodo v občinskem proračunu za leto 2008 razpolagali z 1.706.800 evri prihodkov ter prav tolikšno višino odhodkov. Med največjimi proračunskimi postavkami ostaja izgradnja kanalizacijskega sistema, za kar naj bi samo v prihodnjem
Svetniki so se strinjali s podražitvijo smeti, nikakor pa ne s podražitvijo vode.
Zavrč • Konstruktivna 11. seja
Sprejeli proračun in spremembe prostorskega plana
Svetniki občine Zavrč so na 11. redni, sicer zadnji seji v letošnjem letu, v četrtek, 13. decembra, s šestimi točkami dnevnega reda opravili v dobri uri. V občinskem proračunu za leto 2008 naj bi razpolagali z 1.706.800 evri, soglašali pa so tudi s spremembami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za leto 2007.
Foto: M. Ozmec
Vsebino spremenjenih in prilagojenih proračunskih postavk je predstavila računovodkinja Darinka Ivančič (prva z desne).
letu porabili skoraj polovico proračunskih sredstev, okoli 600.000 evrov.
V nadaljevanju so se lotili vsebine osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Za-vrč oziroma s spremembami in dopolnitvami tega dokumenta za leto 2007. Kot je v krajši predstavitvi sprememb pojasnil predstavnik skupne občinske uprave Stanislav Napast, gre predvsem za sklep o prednostni umestitvi gradbenih parcel nameravane gradnje doma upokojencev in trgovine v prostorski plan za stanovanjsko območje v centru Zavrča.
Ob koncu so po krajši razpravi soglašali s predlaganim odlokom o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta s prostorsko ureditvenimi pogoji za območje občine Zavrč. Gre za potrditev izvedbenega plana, ki je bil usklajen in dogovorjen že v letu 2003. Zadnjo letošnjo sejo so tako končali v slabi uri, nato pa so nadaljevali s prednovo-letnim srečanjem s predstavniki vseh društev in organizacij ter predstavniki posameznih odborov v občini Zavrč in se vsem skupaj zahvalili za številne aktivnosti v letošnjem letu.
-OM
Pri točki tekoče zadeve je podžupan Milan Šilak občinski svet seznanil z zadnjim dopisom šolskega inšpektorata, v katerem pristojna inšpektorica pojasnjuje, da izrednega nadzora v šoli ni možno izvesti, saj je za kaj takega potrebno navesti konkretne navedbe nepravilnosti na točno določenem področju dela v šoli. Zahtevek občine pa se je nanašal na pregled splošnega stanja v šoli; se pravi na vsa področja dela, kar po mnenju inšpektorata ne more biti predmet izrednega nadzora, prav tako niti vsa področja niso v pristojnosti inšpektorata za šolstvo, ampak so pod
pristojnostjo inšpektorata za delo. „Ne glede na vse navedene zadržke pa je bil v šoli v času od 19. 11. do 29. 11. opravljen redni nadzor šole, na katerem je bila pregledana dokumentacija, ki odraža celovito delo šole. Na nadzoru je bilo ugotovljenih nekaj nepravilnosti, zaradi česar so bila ravnateljici skladno z določilom 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru izrečena opozorila, določeni so bili tudi roki za odpravo nepravilnosti. Pri oblikovanju oddelkov niso bile ugotovljene nepravilnosti. V postopku obravnave pobud v zvezi z OŠ Dornava, ki jih je bilo v zadnjem času več, je bila pri-
Dornava • Čisto poseben obisk
Otroci pri županu
Dornavska občinska stavba je v decembru bila deležna obiska čisto posebne „delegacije", ki se je sicer prišla v prvi vrsti pozdravit in srečat s svojim županom, ob tem pa si prvič od bliže pogledat, kako ta skrivnostna in nadvse pomembna občinska zgradba izgleda odznotraj.
O posebni delegaciji govorimo zato, ker so jo sestavljali najmlajši občani Dornave - otroci
iz bližnjega vrtca. Seveda so se za obisk temeljito pripravili, pri čemer so jim veliko poma-
Najmlajši dornavski občani za veliko svetniško mizo očitno niso imeli treme ...
dobljena tudi dokumentacija o ugotovitvah drugih pristojnih inšpektoratov. Iz poročila inšpektorata za delo (OE Maribor) izhaja, da inšpektorica ni ugotovila kršitev delovne zakonodaje. V šoli je opravil nadzor tudi Urad RS za nadzor proračuna. Iz tega poročila izhaja, da so bile pri nadzoru ugotovljene posamezne nepravilnosti, ki pa jih je ravnateljica na predlog proračunskega inšpektorja že odpravila."
S tem se je poročilo šolskega inšpektorata zaključilo, očitno pa vsaj za nekaj časa tudi zgodba o majajočem se stolčku sedanje ravnateljice.
SM
gale njihove vzgojiteljice: Maja, Sabina in Janja. Tako so otroci v predprazničnem vzdušju, ki je zajelo tudi njihove vrteške prostore, aktivno sodelovali v kar dveh programih. V okviru programa Želim te razveseliti, osrečiti in obdariti so izdelali novoletno voščilnico, na po-pestritvenih uricah programa Pojem, plešem in igram pa so se naučili nove pesmice. Z obojim, voščilnico in pesmijo, so na obisku zelo razveselili župana Rajka Janžekoviča, ki jih je v zameno obdaril s sladkimi dobrotami, potem pa jih popeljal še v tisto najpomembnejšo sobo občinske zgradbe, kjer se sprejemajo odločitve: v veliko sejno dvorano občinskega sveta, kjer so se kratko-hlačniki lahko preizkusili tudi v vlogi svetnikov, pri čemer očitno niso imeli težav, saj so zelo suvereno in brez najmanjšega strahu lepo zasedli vsa mesta okoli velike mize ...
Srečanje otrok z županom je bilo res izjemno prisrčno, tako so zatrdili prav vsi, od najmlajšega do najstarejšega, razšli pa so se z lepimi željami, ki so si jih zaželeli pred prihajajočimi prazniki.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Trinajsta seja mestnega sveta
Ptuj mora biti in ostati odprto mesto
Ptujski mestni svetniki so trinajsto sejo oddelali 17. decembra. Na dnevnem redu so imeli dvajset točk, eno so umaknili iz razprave.
Umaknjena točka je predlog sofinanciranja programa športa v MO Ptuj. Napisan naj bi bil nerazumljivo, tako da si njegovi uporabniki niso znali izračunati, kaj jim bo prinesel, zato ga bodo popravili in dopolnili, da bo razumljiv. Pri nekaterih točkah pa so izglasovali sprejem po skrajšanem postopku.
Za vilo na Ormoški 24, ki je ni več od maja letos, bila pa je kulturni spomenik, so soglašali, da jo izvzamejo iz območja varovanja, da bi se lahko na tej lokaciji nadaljevali postopki v zvezi z izgradnjo novega nakupovalnega središča. Tam bo namreč zrasel prvi ptujski Hofer. Ta izvzem pa seveda ne bo vplival na postopke, ki potekajo proti tistim, ki so vilo brez dovoljenja in nezakonito porušili, vsaj takšna je razlaga.
Ptujski mestni svetniki si bodo vzeli čas za razpravo o sklepu o opravljanju gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih na območju MO Ptuj, prav tako pa tudi za merila, ki vplivajo na izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se
opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v MO Ptuj. Znano je, kaj si o podaljšanem obratovalnem času mislijo občani mestnega jedra, prav tako tisti, ki jih skrbi podoba mesta, saj jo pogosto kazijo nočni vandalski izpadi, ki so vse pogostejši. Prva svetniška razprava pa se nagiba k temu, da mora biti Ptuj odprto mesto, prijazno do turistov in drugih obiskovalcev tudi tako, da gostinski obrati obratujejo v podaljšanem delovnem času.
MO Ptuj - molzna krava, ki ji ni para
Nekatere mestne svetnike pa je razkurila razprava goriš-niških svetnikov, ki so na pamet razpravljali o lastništvu v Cero Gajke. Konrad Rižner (LDS) je v zvezi s tem vprašal, kaj je last Čistega mesta. Je predmet solastništva Cero Gajke tudi infrastruktura ob deponiji, v Spuhlji in četr-tni skupnosti Jezero? Je tudi Gorišnica solastnica komunalnih vodov, cest, športnega igrišča, dvoran? Kako si lahko nekatere občine lastijo nekaj, za kar niso vlagale? Takšne
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik LDS Konrad Rižner je povedal, da so krajani Spuhlje razburjeni zaradi razprav okrog lastništva Cero Gajke, ki so jo vodili gorišniški svetniki.
razprave ljudi zelo razburjajo. Če se bo tako nadaljevalo, bodo zahtevali striktno izvajanje diferencirane cene, ker druge občine niso želele v svoje okolje sprejeti te »svinjarije«, od MO Ptuj pa bodo zahtevali, da nemudoma odreagira na takšne in podobne razprave ter jih postavi na svoje mesto. Prav tako je
Konrada Rižnerja zanimalo, kako misli MO Ptuj ukrepati pri gradnji hitre ceste Bistri-ca-Ptuj-Ormož glede problematike Šturmovci. Spuhljani so odločeni, da v nobenem primeru ne bodo sprejeli severne variante, dovolj so že obkroženi z jezerom, z deponijo, vse to je v njihov prostor že vneslo mnoge (negativne)
spremembe, več si jih ne želijo.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da je glede ugotavljanja lastništva deponije imenovana 5-članska komisija kolegija županov. Gradivo je že pripravljeno, v njem pa je podrobno zajeta vsa problematika deponije od vsega začetka. Kot župan
MO Ptuj ne pristaja na logiko drugih občin. Tisto, kar je stvar MO Ptuj, njih ne zanima, če bodo hoteli biti solastniki, bodo morali biti solastniki vsega. Pripravljeni sta dve varianti: po eni naj bi bile solastnice vse lokalne skupnosti v sorazmernem deležu (ta varianta občinam ne diši), po drugi naj bi bila lastnica vsega MO Ptuj, vsi ostali pa sofinancerji, ker vmesnega gnilega kompromisa ni. Tako lepega brezobrestnega kreditiranja, kot so ga v primeru deponije deležne druge občine, ni najti ne v slovenskem in ne v evropskem prostoru, je še dodal ptujski župan in povedal, da bodo o vsem, kar zadeva deponijo, odločali mestni svetniki.
Glede hitre ceste je tako, da jo bomo izgubili, če se v kratkem ne bo našla neka trezna razumska rešitev. Spuhljani, Budinčani in Zabovčani so odločni: novih obremenitev, novega prometa to območje ne bo preneslo. V primeru severne variante napovedujejo državljansko nepokorščino.
Več o drugi vsebini 13. seje mestnega sveta pa v naslednji številki Štajerskega tednika.
MG
BOŽIČNA NAGRADNA IGRA V QLANDII!
Sobota, 22. 12. 2007 Žrebanje božičnih nagrad
ob 17:30 uri!
Sodelujte v veliki nagradni božični igri in zadenite darilne bone Qlandia. V nagradnem žrebanju lahko sodeluje vsakdo, ki izpolni nagradni kupon in ga odvrže v božičkovo skrinjo poleg božične jelke v Qlandii na Ptuju vse do 22. 12. 2007. Nagradni kupon lahko dobite v Q landii na Ptuju ali pa v časopisu Qlandia.
QLANDIA
Dežela nakupov
Ptuj • Pesniški prvenec slepega pesnika Franca Vuka
S pisanjem se je „izkašljeval"
Hkrati s 60. rojstnim dnevom Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, slovesnost je bila 14. decembra, je praznoval tudi Franc Vuk, ki je izdal svojo prvo pesniško zbirko pod naslovom Tebi, ki je hkrati sen o ljubezni. Izšla je v samozaložbi, uredili so jo Silva Hajšek, Saša Kokol in Silvestra Brodnjak, ki je tudi dala zamisel, da bi se Vukove pesmi izdale v pesniški zbirki. S fotografijami jo je opremil Miran Horvat.
Slavistka Silva Hajšek je
zapisala, da se je seznaniti s čustvi nekoga posebej vznemirljivo, pritegnil jo je Vukov stil razmišljanja. Verz v pesmih je pesnik rad spreminjal, prav tako stopico. Naj se pesmi gospoda Vuka pretakajo iz ust v življenja tistih, ki bodo začutili bolečino neizživete ljubezni, drobnih sladkih trenutkov predanosti in naravi, iz katere je črpal osnovne motive, so njene želje. Študentka slovenistike Saša Kokol se je prvič preizkusila kot lektorica. Pravi, da so mu najbolj na kožo pisane lirske pesmi, iz katere veje predvsem hrepenenje po neuslišani ljubezni. Upati je, da mu bo pesniški prvenec dal novih moči za še kvalitetnejšo poezijo, saj še kar naprej pesnikuje. Ni Prešeren in ne Gregorčič, je pa Franc Vuk, ki je svoje življenje moral v veliki meri podrediti kruti odločitvi usode, ki mu je v cvetu mladosti zameglila pogled v svet. Pesniška zbirka Tebi na nek izraža pogled na življenje skozi duši dveh mojih prijateljev, avtorja pesmi Franca Vuka, ki glede na svet s srcem, in drugega Mirana Vuka, ki mu srce pomaga pri njegovem že 30-letnem umetnostnem fotografiranju, pa je zapisala Silvestra Brodnjak, ki je Franca Vuka spoznala v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj pred 35 leti. Ve, da rad marsikatero misel pove v verzih, ima bogat besedni zaklad, velikokrat zna presenetiti s citati domačih in tujih pesnikov ter pisateljev, ki jih prebira v brajici, pa tudi s pomočjo zvočnega časopisa in knjig, ki jih izdaja Zveza slepih Slovenije. Recitira jih s posebnim spoštovanjem in občutkom. Že dolgo
je v njem tlela želja, da bi se ga spominjali tudi po njegovih pesmih. V poletju 2007 se je začelo rojstvo njegove zbirke, nekoliko je sicer še odlašala z uresničevanjem obljube, ker se še ni nikoli ukvarjala s pesnikovanjem koga drugega, je povedala Brodnjakova. Posebej težko pa se je vživeti v razmišljanje moške duše, duše samskega gospoda. Ob pomoči dveh slavistk, Silve Hajšek in študentke Saše Kokol, pa je delo steklo, se še začetkov rojstva pesniške zbirke Franca Vuka, ki je oslepel ob eksploziji granate, spominja Brodnjakova. Pisanje pesmi mu je bilo v veliko uteho, pri tem so ga spodbujale tudi misli dr. Antona Trstenjaka, da se mora človek pri težavah ven izkašljati, saj mu potem marsikaj odleže. Ob izdaji pesniške zbirke je Franc Vuk tudi povedal, da ga Silvestra
Brodnjak nagovarja, naj bi napisal tudi knjigo, roman, ki bi lahko bil neke vrste življenjepis, ki bi ga obogatile zgodbe ljudi, ki mu bogatijo življenje, ki delijo podobno usodo kot on sam in ki jih ima rad.
V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj deluje že od leta 1950, deluje pa tudi v društvu civilnih invalidov vojne. V tem času je društvo postalo del njegovega življenja, prepričan je, da so vsi, ki so njegovi člani, člani zato, da lažje premagujejo psihične in zdravstvene težave zaradi prizadetosti na vidu, ne pa zaradi materialnih koristi. Imamo skupino za samopomoč, različna predavanja, sem član komisije za kulturo, zdaj pač živim za to, še posebej poudarja Franc Vuk, ki je bil v vseh letih odkar deluje v Medobčisnkem društvu slepih in slabovidnih Ptuj član različnih odborov in komisij ter drugih organov na občinski in tudi republiški ravni. Bil pa je tudi zelo uspešen športnik v igri z zvenečo žogo, ki je bila ena njegovih najljubših športnih panog.
Brajeve pisave se je začel učiti leta 1954, v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani je opravil prekvalifikacijo za telefonista, pred nesrečo, ki mu je vzela vid, se je izšolal za kmetijskega tehnika, to pa je tudi čas, ko je zapisal svoje prve pesmi. Po končani srednji šoli je nekaj časa delal pri Upravi kmetijskih strojnih postaj v Mariboru. Le 43 dni po diplomi pa se je ponesrečil z bombo, kot žrtev vojnega materiala. Zgodilo se je aprila, ko so se čistili vrtovi in se je sežigal odpad. Granate in bombe so ležale povsod, tudi za domačim poslopjem. Eno od bomb so otroci dali v ogenj, se spominja, ni hotela eksplodirati, zato je šel in jo brcnil ven, takrat pa je eksplodirala. Poškodoval si je oči in roko. Nesrečo in vse,
kar je prinesla s seboj, je stoično prenesel, vseskozi ga je navdajal pogum, za nobeno ceno ni želel kloniti. Nikoli se ni čutil odrinjenega, da bi bil manj vreden zato, ker ne vidi. Kot telefonist je delal v TGA polnih 36 let, skupaj z beneficirano delovno dobo je zbral 44 let in osem mesecev delovne dobe. Delal je v vseh izmenah, tudi v nočni. V prvih letih po nesreči se je še vozil s kolesom. Vedno je bil rad doma, Dragonje vasi ni želel zapustiti, zdaj včasih ugotavlja, da bi bilo dobro, da bi se osamosvojil. Še vedno živi na domačiji, na njej danes gospodari nečak, s katerim se dobro razume. Še vedno pomaga pri delu, vedno so imeli veliko živine, danes je sicer nimajo več toliko, zanj pa je bilo vedno najlažje delati z živino. Na polju pa ni delal. Pravi, da mu ni nikoli dolgčas, vedno je polno zaposlen.
Pesniško zbirko Tebi posveča eni od zunanjih sodelavk Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. „Najlepše pesmi, ki sem jih napisal, sem posvetil njej, imena ne smem povedati. Najlepše je mladi komponist iz Šikol Peter Gojkošek tudi uglasbil. Gre za tri sklope pesmi, ljubezenske, domovinske in domoljubne. Najbolj so mi pri srcu ljubezenske, ki izražajo tudi hrepenenje po neuslišani ljubezni," je na kratko predstavil svojo prvo pesniško zbirko slepi pesnik Franc Vuk. Zadovoljen je, da je te izjemne trenutke, ki jih ne doživi vsak, delil skupaj s tistimi, s katerimi je najraje in jih ima rad, člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Sicer pa to ni prva javna objava njegovih pesmi, pred izdajo v pesniški zbirki, je nekatere že objavil v nekaterih časopisih in glasilih, prve pa že v srednji šoli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
"Nikoli se nisem počutil manj vrednega, zato ker ne vidim, moja želja je bila vedno, da se čim prej rehabilitaram, zaposlim in da najdem nov smisel življenja. Veliko mi je pri tem pomagalo in mi še pomaga Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj."
Od tod in tam
Ptuj • Ptujski župan abrahamovec
Foto: Črtomir Goznik
Osmega decembraje 50. rojstni dan dočakal ptujski župan dr. Štefan Celan. Ob tej priložnosti so mu čestitali tudi župani občin, ki sestavljajo kolegij Spodnjega Podravja. V njihovem imenu mu je čestitko izrekel najstarejši župan v tej druščini, župan občine Markovci Franc Kekec. Abraham je dogodek v življenju, ki se ga vsi radi spominjamo, je povedal. Zaželel mu je še veliko srečnih in zadovoljnih let ter še naslednjega abrahama. Za čestitko se jim je zahvalil, po končanem decembrskem kolegiju pa jih je povabil na zakusko.
MG
Gorišnica • Z mažoretkami v novo leto
Foto: SM
Dornavske mažoretke so se letos še posebej izkazale ne samo z lastnim znanjem in spretnostjo, ampak z organizacijo velikega mažoretnega „showa", na katerem se je predstavilo veliko deklic sosednih twirling in plesnih klubov. Številni in navdušeni publiki v Gorišnici so se predstavili: Plesni vrtec Sonček iz mažoretnega Twirling in plesnega kluba (MTPK) Dornava, plesalke MTPK iz Lenarta, mažoretna skupina Pikice (Dornava), mažoretna skupina Balončki (Dornava), Twirling skupina Zvezdice (Dornava), plesna skupina iz dornavskega vrtca, mažoretke iz Ruš, plesna šola Pingi iz Maribora, plesalke iz OŠ Olge Meglič, mažoretna skupina Pikice (Dornava), plesna skupina iz OŠ Gorišnica, za konec mažoretnih nastopov pa so v skupni kreaciji nastopile še vse skupine MTPK Dornava (Pokice, Sončki, Balončki, Zvezdice in Pink Panter). Za pevsko-glasbeni del nedeljskega poznega popoldneva pa so poskrbeli ubrano petje Mladinskega pevskega zbora OŠ Dornava, zbor s Po-lenšaka in godba na pihala iz Dornave.
SM
Turški Vrh • 7. Martinova konjenica
Foto: Veselic
Konjeniški klub Borl je ob letošnjem martinovem organiziral tradicionalno, že sedmo Martinovo konjenico, konjeniki pa so se znova podali po haloških gričih v občini Zavrč. Na konjih so prehodili okrog 20 kilometrov, med potjo pa spoznavali lepote Haloz in srečali mnoge prijazne domačine. Posebno pozornost so konjenici tudi letos posvetili v Turističnem društvu, pomagal pa je tudi završki župan Miran Vuk. Martinova konjenica je na svojo kratko, enodnevno pot krenila iz Turškega Vrha, pot pa so nadaljevali do Drenovca, obiskali turistično kmetijo Pri dveh lipah, zaključek konjenice pa je bil znova v Turškem Vrhu. Konjenice se je udeležilo 35 konjenikov. Sicer pa se v Konjeniškem klubu Borl pripravljajo na tradicionalno žegnanje konj, ki bo na štefanovo, 26. decembra, v Zavrču.
TM
Kidričevo • Zadnja letošnja seja sveta
Vroče zaradi predvidenega povišanja cene vrtca in rebalansa
Čeprav je svet občine Kidričevo na zadnji letošnji seji, v torek, 18. decembra, sklepal le o 12 točkah, so o njihovi vsebini razpravljali dobre štiri ure. Najbolj vroče je bilo tokrat o predlaganem povišanju cene gradnje vrtca ter o rebalansu letošnjega proračuna, ki se je povečal za skoraj 11 odstotkov.
Že pri obravnavi dnevnega reda 9. redne seje je svetnika Antona Leskovarja ujezilo, ker občinska uprava ni uresničila dogovorjenega sklepa o pošiljanju obsežnega gradiva za seje v elektronski obliki. Vendar ga je Zoran Žunko pomiril, češ da je vse potrebno gradivo našel na spletni strani občine Kidričevo, le zapisnika prejšnje seje ne, ker ni bil podpisan. Svetnica Silvestra Klemenčič pa je dodala, da bi bilo prav, če bi bila javnost seznanjena tudi z delom posameznih odborov in komisij, zato je predlagala, da na spletni strani občine objavljajo tudi vabila in zapisnike z njihovih sej.
Potem ko so z nekaj pripombami sprejeli zapisnik 8. redne, 3. izredne in 2. ko-respondenčne seje, je Anton Leskovar, predsednik odbora za izgradnjo novega vrtca v Kidričevem, svetnike seznanil, da so ob strokovnem preverjanju projekta za vrtec ugotovili vrsto pomanjkljivosti v projektu strojnih inštalacij pri prezračevanju objektov ter regulaciji naprav za gretje in hlajenje. V odboru menijo, da bi bilo smotrno pripombe upoštevati, vendar naj bi to gradnjo vrtca podražilo za večjo vsoto denarja, zato odločitev o tem prepuščajo svetnikom. Predstavnik mariborskega podjetja Menerga, ki je opravljalo strokovno preverjanje, Branko Zelenko je pojasnil, da so med podrobnejšim pregledom projektov ugotovili vrsto odstopanj od načrtovanih in zahtevanih standardov. Po njihovem mnenju je v projektu zelo slabo opisana in projektirana regulacija ogre-
Foto: M. Ozmec
Branko Zelenko iz Menerge je svetnike seznanil s številnimi pomanjkljivostmi v projektni dokumentaciji za izgradnjo novega vrtca.
vanja in ventilacija, zato so jo dopolnili, da bo v skladu s sodobnimi zahtevami in predvsem da bo objekt energetsko varčen. V bistvu gre za dopolnitve, ki bi zmanjšale porabo električne energije za polovico, z dosedanjih 421 na okoli 219 kilovatnih ur, s čimer naj bi v 20 letih prihranili okoli 85.0000 evrov, predlagane izboljšave pa naj bi v končni fazi projekt podražile za okoli 225.000 evrov.
Svetnik Zoran Žunko je menil, da primerjava med privarčevanim denarjem in podražitvijo projekta ne prenese ekonomike. Še bolj skeptičen je bil Janko Baštevc, ki je menil, da bo znesek predvidene podražitve skupaj z davkom blizu 300.000 evrov, kar je mnogo preveč, zanimalo pa ga je tudi, kdo je izdelovalec in kdo dobavitelj predvidene nove opreme, pa tudi, kdo jo bo vgrajeval, saj meni, da so v igri isti izvajalci kot pri gradnji šolskega prostora
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
v Cirkovcah, kjer naj bi imeli kar precej problemov. Svetnica Silvestra Klemenčič je menila, da bi bilo primerno, če bi razmislili o novem nadzorniku, saj gre za isto osebo, ki je nadzirala projekt v Cirkovcah. Tudi Viktor Cafuta je menil, da so projekt in izvajalca za gradnjo vrtca izbrali tudi zaradi najugodnejše cene, zato je zelo neprimerno, da bi ceno kar tako poviševali. Anton Leskovar je poudari, da so v gradbenem odboru pričakovali drugačno primerjavo, kot je bila opravljena, župan Jože Murko pa je predlagal, da zadolžijo gradbeni odbor, da skupaj z nadzorniki opravi podrobnejšo primerjavo z dosedanjim projektom in predlaganimi spremembami, šele po temeljiti prevetritvi pa se bodo dokončno odločili, ali bodo šli v predlagane izboljšave ali ne. In svetniki so se z njegovim predlogom v celoti strinjali.
Ko so se po hitrem postopku lotili obravnave odloka o rebalansu proračuna za leto 2007, je računovodkinja Tatjana Kačičnik pojasnila, da se s tem prihodki povečujejo za 10,9 %, odhodki pa za 3,2 %. Antona Leskovarja je ob tem zanimalo, kaj je z izgubljeno tožbo s Slovenskimi železnicami in kaj z dolgovi za izgradnjo kabelske televizije v Lovrencu. Zoran Žunko je vložil amandma, v katerem je predlagal prerazporeditev sredstev, namenjenih podjetništvu, Andrej Napast pa amandma, v katerem je predlagal prerazporeditev sredstev na področju športne dejavnosti. Medtem ko so se z vsebino Žunkovega amandmaja svetniki strinjali, pa so s tesnim izidom glasovanja zavrnili amandma Andreja Na-pasta, saj so menili, da gre le
za namerno nagajanje pri dokončanju izgradnje in postavitev ograje okrog športnega igrišča v Njivercah, s čimer bi si to pridobilo uporabno dovoljenje. Svetniki so negodovali tudi zaradi tega, ker mora občina plačati 106.000 evrov terjatev, ki so nastale pri izgradnji KTV v Lovrencu, in predlagali, da povzročitelja tega dolga poiščejo s pomočjo sodišča. Po krajši razpravi so kljub vsemu predlagan rebalans letošnjega proračuna z veliko večino potrdili - proti je bil le eden.
Ko so se lotili obravnave delovnega gradiva proračuna za leto 2008, je župan Jože Murko predlagal, da bi osnutek tega dokumenta dali v 15-dnevno javno obravnavo. Ob glasovanju so svetniki podprli županov predlog.
Z nekaj dopolnitvami in nekoliko spremenjenim vrednotenjem točkovanja so v drugi obravnavi sprejeli odlok o podelitvi koncesije za lokalno gospodarsko javno službo za opravljanje pogrebnih storitev ter urejanje in vzdrževanje pokopališč v občini Kidričevo. Soglašali s programom posamezne prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2007 (zemljišča v k. o. Gerečja vas, kjer je predvidena gradnja stanovanjske soseske, ter v k. o. Šikole). Z nekaj pripombami so potrdili tudi predvidene kupoprodajne pogodbe in načrt nabav v letošnjem letu, pri čemer o nakupu stavbnega zemljišča, na katerem je del Tovarniške ceste, zaenkrat niso želeli sprejemati dokončnih odločitev, saj so menili, da je 25 evrov za kvadratni meter vendarle previsok znesek. Soglašali pa so s predlaganim povišanjem cene točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter s povišanjem vrednosti točke za izračun komunalnih taks, v obeh primerih gre za 4,3-odstotno povišanje, kar pomeni uskladitev z rastjo inflacije.
Potrdili so tudi projekt za gradnjo OŠ Ljudevita Pivka v Ptuju, vendar s pripombo, da del sredstev, ki naj bi ga zagotovila občina Kidričevo, zagotovijo izključno iz zneska prodanih nepremičnin v Biogradu na Morju, katerih solastnik je tudi občina Kidričevo. Ob koncu so na lastno željo Janka Baštevca razrešili funkcije predsednika občinskega odbora za gospodarsko infrastrukturo, za novega predsednika tega odbora pa imenovali Antona Habjaniča iz LDS.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Božični koncert
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega prireja v torek, 25. decembra, ob 19.30 v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju 15. Božični koncert. Prepeva zbor Vocalis iz Maribora in Doroteja Dolšak na citrah, doma iz Stoperc. Mešani pevski zbor Vocalis je bil ustanovljen jeseni 1996. Nastal je na pobudo zborovodkinje Alenke Korpar, profesorice glasbe. Repertoar zbora zajema slovenske in tuje narodne in umetne pesmi; od preprostih do zelo zahtevnih. Zbo-rovodkinja Alenka Korpar skrbno izbira program, kije všečen tako pevcem kot občinstvu. Ljubitelji zborovskega petja Vocalis poznajo po sodelovanju na vsakoletnih občinskih in medobčinskih revijah odraslih pevskih zborov, predvsem pa po tradicionalnih božično-novo-letnih koncertih v širši mariborski regiji in zunaj nje, zbor pa je ponosen tudi na svoje uspehe v tujini, predvsem na dve zlati priznanji na mednarodnem pevskem tekmovanju v češkem Olomoucu junija 2006 ter na bronasto priznanje z mednarodnega zborovskega tekmovanja v Grčiji julija 2007.
Peter Pribožič
Hum • Božično darilo
Iz župnijskega urada Ormož so nam sporočili, da pripravljajo na Humu na sveti večer ob 20. uri mašo za družine. Da bo večer bolj skrivnosten inpraz-ničen, se bodo ob 19. uri z baklami podali od humske-ga pokopališča do humske cerkve, kjer si bodo ogledali praznično igrico Božično darilo. Po igrici bo sveta maša. K sodelovanju še posebej vabijo družine z otroci.
vki
Dornava • Božiček na obisku
Božiček, ki ima te dni dela čez glavo, se je v torek zvečer oglasil tudi v Dornavi, in sicer v večnamenski vaški dvorani, kjer ga je pričakalo ogromno otrok. Da je bilo čakanje na njegov prihod malo lažje, so poskrbeli učenci domače OŠ dr. Franja Žgeča z igrico Sanje z buško. No, potem pa je vendarle prišel težko pričakovani decembrski mož s polnimi sanmi darilc za majhne nadebudneže; res jih ni zmanjkalo za nobenega, čeprav je bila nestrpnost kar velika in gneča okoli božička, ko je začel deliti darila, res neverjetna. Obdaril pa je kar 125 otrok; igrače in sladkarije so prejeli tudi vsi varovanci vrtcev iz Dornave in Polenšaka.
SM
Leskovec • Škof Smej blagoslovil nov oltar
V župniji sv. Andraža v Halozah je bila prva ad-ventna nedelja praznično obarvana, farno žeg-nanje so obogatili z blagoslovom novega oltarja.
Blagoslov oltarja je opravil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej, kije tudi vodil slovesno mašo skupaj s farnim župnikom Edijem Vajdo. Slavja sta se udeležila še videmski župan Friderik Bračič in poslanec Branko Ma-rinič, mašo pa je s pesmijo spremljal cerkveno-prosvetni pevski zbor. Župnik Edi Vajda se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem dobrim ljudem v župniji, še posebej pa mojstru Janku Baničku in ostalim, ki so pomagali, da imajo zdaj v cerkvi tako lep daritveni oltar. Po končani maši se je slavje nadaljevalo zunaj cerkve, kjer so domačini pripravili pogostitev.
TM
Foto: SM
Foto: TM
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIATST1L01.9JTD3VDYN MITSUBISHI OUTLANDER 2.4 4X4 FIATMAREAWEEKEND 1.8 ELX CITROEN XSARA PICASS01,8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING RENAULT LAGUNA2.DRT RENAULT SCENIC 1.9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD FIAT ST1L01.9 JTD OPEL VECTRA 2,2 Jfl/ ALFA ROME01 " FIATSïf_
FIATD0nnGlfl,9JTDSX FIAT SCUM09 JTD FIAT ALBEA 1,2 LIMUZINA PEUGEOT 406 2,0 HDILIMUZINA
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Ormož • Poti iz brezposelnosti so različne
Sprememba poklica spremenila življenje
Natalija Antolič iz Sodincev je letos praznovala 30. rojstni dan. Ko povzame svojo življenjsko pot, pove, da se je po gimnaziji odločila za študij na Pedagoški fakulteti, a ga je prekinila zaradi nosečnosti, zato jo danes razveseljuje 9-letna hčera Sara. Vedno je hotela početi nekaj v zvezi z zdravstvom, zato je kasneje ob delu naredila še srednjo zdravstveno šolo ter pripravništvo in postala zdravstvena tehnica. Potem pa zanjo dela ni bilo nikjer ...
Nekaj časa je čakala, kaj se bo zgodilo, nato pa je enostavno nadaljevala izobraževanje in na Zdravstveni šoli v Mariboru naredila še potrebno izobrazbo za masažo in pedikuro. Zaposlitve pa še vedno ni bilo, delo je lahko dobila le v gostilni, za kar pa se je Nataliji zdelo, da ne potrebuje zdravstvene izobrazbe.
„Odločitev je padla čez noč, kar prešinilo me je, da bi bilo dobro, če bi šla na svoje. Zato sem nekega dne stopila na Obrtno zbornico vprašat, ali imam pogoje za tovrstno dejavnost, nato pa sem šla še na zavod, kjer sem bila prijavljena kot brezposelna oseba. Dali so mi nasvete in me napotili v javno razvojno agencijo, kjer so mi izdelali poslovni načrt. Ko sem doma povedala svojo idejo, je imel mož pomislek, češ, saj ne veš, ali je to mogoče, ko pa sem mu postregla z vsemi podatki, ki sem si jih že nabrala, pa me je podprl. Še več, veliko je pomagal pri urejanju prostora, pri pleskanju, izdelavi lesenih elementov, že pri samem denarnem vložku, saj sama nisem mogla dobiti kredita," je povedala Natalija.
Med šolanjem na Srednji zdravstveni je družinsko življenje malo trpelo, saj je bila Natalija veliko odsotna, zato je v imenu svojega salona združila imena družinskih članov
Sara-Natalija-Jani in nastala je Sanaja. Ko se je enkrat odločila za svojo pot, ji je vse šlo na roko. „Ne vem, kako naj to opišem, ko sem nekaj iskala ali potrebovala, sem dobila. Ko sem iskala prostor in ga nisem našla, sem srečala človeka, ki mi je rekel, da pozna lastnika prostora na Ptujski cesti 7. Poklical ga je, takoj sva si šla prostor ogledat, bil mi je všeč in vse je bilo krasno."
Nekaj pomislekov je imela tudi, ali lahko tovrstna dejavnost v majhnem mestu, kot je Ormož, sploh preživi. Danes ve, da je to mogoče. Zanimivo je, da ljudje v Ormožu veliko dajo nase, pripravljeni so precej narediti za svoje dobro počutje. Veliko proda tudi darilnih bonov, saj je podarja-nje masažnih ali kozmetičnih storitev postalo zelo priljubljeno. „To je hkrati zelo dobra reklama, saj darilni bon vsakdo izkoristi, tudi tisti, ki se sami sicer ne bi odločili za masažo."
Sicer pa ima Natalija zelo raznovrstne stranke, za masažo se odločajo tako moški kot ženske. Čeprav moški ponavadi potrebujejo masažo zaradi bolečin. Za izvajanje terapevtske masaže hrbtenice se je Natalija usposobila v Dobrni, gre pa za malo močnejšo masažo, ki se dela do bolečine. Priporoča se, kadar ljudje že imajo težave ali pa
tudi preventivno ljudem, ki veliko sedijo, imajo prisiljeno držo. „Dela se po hrbtnih mišicah, tudi za lopatico, da se le-ta raztegne, izboljša se gibljivost ramenskega obroča in ljudje hitro vidijo razliko. Če so bolečine v zgornjem delu telesa včasih pospremljene z glavobolom zaradi prevelike napetosti, se ta po nekaj masažah sprosti."
Ženske se veliko bolj odločajo za sprostitveno masažo,
zelo priljubljena pa je tudi ajurvedska masaža. Natalija pravi, da je bila presenečena, koliko ljudi pozna ajurved-sko filozofijo in masaže, ki so zelo individualno prikrojene na posameznika, glede na njegove specifike. Začne se z masažo obraza in lasišča. Vse se dela navzven, da se iz telesa spravi vsa negativna energija, ki se je nakopičila. Telo se ves čas poliva s toplim curkom olja, kombinira pa se
tudi z aromaterapijo. Ljudje z masažne mize pridejo izjemno nasmejani. Tisti, ki se ne morejo sprostiti, pa imajo lahko tudi kak glavobol, med samo masažo lahko pride do krča v nogah, kar pomeni, da želi energija iz telesa, pa ne more, zato se lahko masaža podaljša tudi za pol ure, ker je nakopičeno energijo treba spraviti ven.
Opravlja tudi nego obraza, pedikuro in detoksikacija.
Ta se izvaja tako, da stranka namoči noge v vodo, dodajo se elektrode in sol. Strupi se izločajo preko por. Po tem postopku se stranke zelo dobro počutijo, pravijo, da imajo lažje noge, da lažje spijo, okrepi se imunski sistem. V salonu se izvaja tudi reiki. Zanimivo, da je nekega dne na njena vrata potrkala gospa iz Anglije, ki je v bližini kupila hišo in ki opravlja reiki in vertikalno refleksno masažo stopal. Vprašala je, ali bi lahko v njenem salonu izvajala svoje tretmaje. Dela po 8 ur na teden in imata že nekaj zadovoljnih strank.
Studio Sanaja je odprl svoja vrata 2. marca letos. Po še ne polnem letu delovanja ima Natalija občasno že pomoč učenk iz kozmetične šole, ki pri njej opravljajo prakso. Pravi, da je s svojo odločitvijo zelo zadovoljna. „Na začetku je bilo včasih zelo težko, moji sklepi so bili od masiranja otečeni in boleči. Traja, da se navadiš gibov, da se naučiš masirati s telesom in ne z rokami. Vendar sem dobila elan za nadaljnje delo, prihodnje leto nameravam nadgraditi ajurvedske masaže, razmišljam pa tudi o širitvi salona. Našla sem, kar sem iskala, zadovoljna sem s tem, kar delam, in pri delu uživam. To je najpomembneje." Viki Klemenčič Ivanuša
v	^
Ljutomer • Mira Rebernik Žižek iz KD Ivan Kaučič
Nosilka gledališke dejavnosti v Ljutomeru
Mira Rebernik Žižek se je ljubiteljski kulturi zapisala zelo zgodaj. Že kot predšolska deklica je nastopala na raznih prireditvah v Ljutomeru, prvi javni nastop pa je imela s še ne štirimi leti, ko je zapela "Jaz pa grem na zeleno trav'co ..."
Od osnovne šole naprej je sodelovala v vseh mogočih pevskih zborih, v glasbeni šoli se je učila violino in si globoko v srcu želela študirati solo petje. Žal je ostalo samo pri želji, saj je po mnogih življenjskih preizkušnjah končala študij na Ekonom-sko-poslovni fakulteti v Mariboru - poklicno zelo daleč od kulture. Delovne obveznosti in številna službena potovanja v tujino jo duševno niso osrečevala, saj je njena velika strast - udejstvovanje v kulturi - bila odrinjena na stranski tir. Za tovrstno dejavnost ji je zmanjkovalo časa. Odločila se je poiskati novo delovno mesto.
"Po letu in pol trnove poti mi je le uspelo dokazati, da lahko dvajsetletne izkušnje v ljubiteljski kulturi pomenijo več kot tiste v delovni knjižici, kajti vedno zagovarjam trditev, da človek mora delati s srcem in ne le s telesom. Uspela sem zaradi vztrajnosti in trme, ki mi ji dana že po
nebesnem znamenju (bik!)."
Od leta 2003 je zaposlena v Ljutomeru kot vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. S kulturo se ukvarja poklicno in ljubiteljsko in se pri tem s posebnim zanosom predaja gledališču, petju, recitiranju in vodenju prireditev. Pravi, da ji kultura bogati življenje: "V največje veselje mi je bogate izkušnje, znanje in ljubezen do kulture prenašati na mlajši rod, tudi na oba sinova - starejšega, študenta glasbe, in mlajšega, ki skupaj z mano že doživlja čar odrskih desk."
V kulturnem društvu Ivana Kaučiča Ljutomer aktivno deluje od leta 1976. Bila je članica in solistka mešanega pevskega zbora pod vodstvom Mirka Preloga in članica gledališke skupine pod vodstvom Staneta Kralja in Ivana Žnidariča. Spominja se, da so jo odrske deske "okužile" že s prvo odigrano vlogo mladega nagajivega dekleta v predstavi Hvarčanka. Izjem-
no uspešno je odigrala številne ženske vloge, stranske in glavne. "Z vsako se želim
poistoveti do potankosti in ob njej postanem drugačen človek, kot sem v resnici," za-
trjuje Mira Rebernik Žižek, ki z režiserjem Srečkom Centri-hom pomeni steber in gonilo
Mira Rebernik Žižek v vlogi čistilke Marije
gledališke dejavnosti v prle-ški prestolnici. Letos skupaj z že ustaljenim ansamblom pripravljajo trinajsto komedijo "Volitve v našem bloku" s premiernim nastopom 18. januarja prihodnje leto.
Mira Rebernik Žižek je v dosedanjem gledališkem ustvarjanju prejela številna priznanja in nagrade, še zlasti je ponosna na zaporedni naziv naj igralke v letih 2006 in 2007 na tradicionalnih Nova-čanovih gledaliških srečanjih v Trnovljah pri Celju. Letos je na Jesenicah na festivalu izbranih ljubiteljskih gledališč Slovenije prejela Čufarjevo plaketo za najboljšo žensko vlogo. In kateri je njen igralski "biser"? "Težko se je odločiti zanj, vendar pa menim, da sem lik čistilke Marije v komediji Krivica boli odigrala resnično prefinjeno in na visoki kakovostni ravni, za kar so se zelo pohvalno izrazili tudi številni priznani gledališki kritiki."
Niko Šoštarič
Foto: NS
Podravje • Z razširjene seje OE KGZS Ptuj
Kmetijska zemljišča naj ostanejo v rokah sklada!
Člani sveta OE KGZS Ptuj so se sredi decembra zbrali še na zadnji letošnji seji, na katero so povabili tudi Mirana Nagliča s kmetijske zbornice. Največ debate, ob vprašanju, kam bi šli na izlet in če bi sploh šli (za kar so porabili uro zasedanja), se je vrtelo okoli predloga novega zakona o KGZS, vprašanja prenosa kmetijskih zemljišč s klada na občine oz. pokrajine ter že velikokrat slišane kritike na račun vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov.
Bistvene novosti novega zakona, ki je trenutno v vladni proceduri in naj bi bil dokaj usklajen z vsemi partnerji, je predstavil Miran Naglič: „Nov zakon ohranja sistem obveznega članstva s to razliko, da se prag plačila dviguje s prejšnjih 89 na 167 evrov. Članarino bo pobirala kar zbornica, ne več davčna uprava, zmanjšuje pa se število članov sveta zbornice s sedanjih 92 na 56 članov. Po dogovoru naj bi bili obvezni člani vsa kmečka gospodarstva, ki so vpisana v register; teh je po oceni okoli 110.000. Konkretno to pomeni, da bi število članov zmanjšalo za okrog 35 odstotkov, ki pa imajo v lasti le 12 odstotkov zemljišč in gozdov. Še vedno pa je odprto vprašanje ponovljivosti mandatov; po sedanji zakonodaji naj bi bila zgornja meja v dveh mandatih, vendar pa sem osebno mnenja, da bi se na nižjih nivojih število mandatov posameznim članom lahko še podaljšalo." Naglič je še povedal, da bi zakon moral biti sprejet hitro v začetku naslednjega leta, saj so pred vrati volitve. Razprava glede povedanega se je odvrtela okoli vprašanja obveznega članstva in načina plačila le-tega. Kot je bilo slišati, je v sosednji Avstriji kriterij za članstvo lastništvo enega hektarja kmetijske zemlje, načini plačevanja članarine pa so vezani na odstotek od katastrskega dohodka. V nadaljevanju je bilo nato slišati še kritiko, kakšno vlogo sploh ima KGZS v kmetijski politiki in da se pogosto obnaša kot podaljšana roka
države. Naglič je to zanikal z besedami, da je podaljšana roka države dejansko kmetijsko ministrstvo, res pa je, da zbornica nima neposrednega vpliva na odločitve oziroma nima dovolj moči, da bi uveljavila vse zahteve. Glede možnosti oz. vprašanja razpustitve zbornice pa so si bili vsi zbrani edini, da to nikakor ni pametno, ne glede na to, koliko so včasih razočarani nad uspešnostjo uveljavljanja zahtev kmetov. Sicer pa so sestankujoči podprli mnenje Nagliča, da na se dosedanjim članom vseeno omogoči kandidatura tudi v tretjem mandatu in da naj se v tej smeri sprejme tudi zakon.
Zanimivo pa je bilo slišati mnenja o možnosti prenosa kmetijskih zemljišč v upravljanje občinam oz. pokrajinam (gozdovi naj bi ostali v rokah države). Naglič je sicer povedal, da pokrajinska zakonodaja, ki naj bi to naredila, še ni sprejeta, da pa res predvideva takšno spremembo. Kljub neizmerni kritiki kmetov do politike sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jo je bilo slišati praktično neprestano, pa člani OE KGZS Ptuj nikakor niso bili za to, da bi kmetijska zemljišča po novem dobile v roke občine! „Menim, da je to prevelika nevarnost, če bo ta zemlja v rokah županov, saj jo bodo razdrobili, prekategorizirali, razprodali, v najem kmetom pa je gotovo ne bodo dajali," je menil Milan Unuk. Podobnega mišljenja je bil tudi Naglič, zato so na koncu sprejeli sklep, da naj kmetijska
zemljišča, ne glede na pokrajinske zakonodajo, ostaja v upravljanju sklada, vendar pa mora ta hkrati nekoliko spremeniti politiko oddajanja (in prodaje) zemljišč v smislu prednosti oddaje in prodaje posameznim kmetom. Sicer je Naglič zbrane ob tem spomnil še na eno dejstvo: da ima pri prostorskem planiranju vse vzvode v rokah okolj-sko ministrstvo, da kmetijsko ministrstvo sicer lahko podaja mnenja in tudi nasprotuje, nima pa nobene odločilne vloge pri tem, zato bi bilo po njegovem mnenju nujno doseči odločilnejši vpliv kmetijskega ministrstva ali zbornice na prostorsko planiranje, ko gre za kmetijske površine.
Namakalne in hidromelioracijske sisteme pa v roke občin ...
Zadnja obširnejša razprava se je ponovno dotaknila problematike vzdrževanja hidromelioracijskih zemljišč v kontekstu nastajanja pokrajin. Ugotovljeno je bilo, da je stanje enako oz. še slabše kot pred leti, da je država naredila veliko napako s podelitvijo koncesij podjetjem, ki naj bi se s tem ukvarjala, saj slednja praktično niso naredila nič ali pa izjemno malo, položnice za plačilo, ki jih morajo plačati kmetje, pa so spet začele prihajati. Predlog, ki so ga člani OE KGZS Ptuj podali že pred precej časa, da naj se upravljanje in vzdrževanje omenjenih sistemov (tudi
namakalnih) prenese nazaj na občine oz. vaške skupnosti, ni bil upoštevan, čeprav naj bi edino tako bilo možno z veliko manj stroški in bolj učinkovito vzdrževati sisteme. Kot se je izkazalo, so kmetje, ki imajo zemljo v sistemih, dobili tudi položnice za plačilo z različnimi ciframi, kar naj bi bila posledica tega, koliko je dejansko kje bilo narejenega. Plačevanje vzdrževanja sistemov je bilo sicer ustavljeno leta 2004, vmes bi se naj (oz. se je) pregledalo stanje obstoječih sistemov in uredilo, kar je bilo potrebno, zato naj bi zadnje položnice kmetom bile odraz oz. plačilo opravljenega dela. Zbrani pa se s tem še zdaleč niso strinjali; češ da marsikje ni bilo narejeno sploh nič ali pa zelo malo. Naglič je bo tem povedal, da je bila dejansko v teh letih narejena revizija sistemov, da zdaj obstaja nov spisek obstoječih, da je bilo 35 izbrisanih, ampak da je tudi nov seznam očitno poln napak in nepravilnosti. Po predlogu zbornice naj bi se plačilo vzdrževanja sistemov razdelilo na tretjino; tretjino stroškov naj bi plačevala matična občina, tretjino kmetje, tretjino pa država, vendar pa to ni bilo upoštevano, prav tako ne zahteva zbornice, da bi sisteme dobile v upravljanje občine. Kot je še povedal, naj bi na pravilnik in cene vzdrževanja že prišle številne pripombe in protestna pisma. Zbrani so nato sprejeli sklep, da bodo ponovno poslali zahtevek za prenos sistemov v upravljanje občinam in ukinitev koncesij. Dejstvo je, kot so še povedali, da je v omenjene sisteme vključeno kar 90.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in da izbrani koncesionarji za malo ali nič dela zahtevajo ogromna plačila, saj bi se njihovo delo lahko izvedlo vsaj petkrat ceneje. Razmišljali so celo o možnosti, da naj bi bojkotirali prejete položnice, a se je ta misel razgubila v dejstvu, da bi jim država (davčna uprava) v tem primeru blokirala račune ...
Alojz Žampa je na koncu ponovil to, kar je rekel že večkrat: „Tu se vidi, da je država in MKGP popolnoma ignorirala zbornico kot staro, brez-pomočno mater v kotu sobe!" Pri tem je še dodal, da dokler v državnem zboru ne bo poslancev, ki bodo po poklicu kmetje, tudi ni pričakovati drugačnega odnosa.
Foto: SM
Miran Naglič je na seji predstavil bistvene novosti predloga novega zakona o KGZS, sicer pa se je strinjal s člani ptujske enote, da je bolje, če kmetijska zemlja ostane v rokah sklada, pa tudi, da model vzdrževanja melioracijskih in namakalnih sistemov ni dober.
Od tod in tam
Hajdina • Likovni in literarni izdelki Hajdošank
Foto: TM
V Poslovno-stanovanjskem centru Hajdina je bila v petek, 14. decembra, krajša slovesnost ob odprtju likovno-literarne razstave, katere avtorice so ustvarjalne članice društva žensk Hajdoše. Razstavo sta odprla župan Radoslav Simonič in predsednica društva Anica Zumer, kulturni utrinek pa so dodale članice, ki so se predstavile tudi kot pesnice. Hajdošanke so razstavo likovnih izdelkov popestrile z nekaj ročnimi deli, pesmimi in seveda prazničnimi decembrskimi okraski, adventnim venčkom in smrečico. Med likovni-cami posebej izstopa 82-letna Frančka Tement, kije šele pred dobrima dvema letoma pričela slikati in kmalu potem razstavljati. Razstava je na ogled vsak delovni dan občinske uprave, sicer pa vsako prvo nedeljo v mesecu od 8. do 12. ure.
TM
Pragersko • Razstava jaslic in božičnih pogrinjkov
Foto: Milena Furek
Pri turističnem društvu Breza Pragersko-Gaj so pretekli vikend v gasilskem domu na Pragerskem pripravili razstavo jaslic in božičnih pogrinjkov.
Predstavili so osemnajst jaslic, sedem s figurami na mahu, ene iz gline, delo Maksa Menonija s Ptuja, in nekaj papirnatih, med katerimi izhajajo ene iz leta 1903. Med figurativnimi so bile na ogled jaslice iz 19. stoletja in so v lasti že tretje generacije družine Menoni s Ptuja. Razstavo pogrinjkov so pripravile članice društva upokojencev s Pragerskega, saj so nastali v različnih delavnicah na Pragerskem.
Nataša Pogorevc
Podlehnik • Miklavž obiskal otroke
Foto: Zdenka Golub
Tudi letos so v župniji sv. Trojice s p. Damjanom Tikvičem in p. Jankom Gašparičem pripravili mi-klavževanje v krajevni dvorani v Podlehniku. Najprej so zaigrale Petra na citre, Eva in Hana na violino, nato pa je dramsko-lutkovna skupina Sv. Trojice in učenci iz OŠ odigrali lutkovno igrico. Sv. Miklavž je v spremstvu parkljev obdaril otroke, skoraj vsi pa so se z njim pogovarjali, mu peli in molili. Nato se je Miklavž napotil naprej in v nakupovalnem središču Qlandiji na Ptuju nagovoril obiskovalce, z njimi molil in obdaril množico otrok. Spremljali so ga angelčki in parklji.
Zdenka Golub
Ormož • Prednovoletno srečanje v centru starejših
S prleščino do srca
Marko Kočar, pesnik prleškega jezika, je s svojo poezijo varovancem Doma za starejše občane v Ormožu gotovo segel do srca, saj ga ni bilo v nabito polni jedilnici doma, ki se ob njegovih pesmih ne bi zares od srca nasmejal.
Prijetno dopoldne so sta-	koj ko je dom nastal, ponudili	za kakšno dejavnost, ki jim jo
novalcem doma omogočili v	sodelovanje. Tako stanovalci	pripravijo na Rdečem križu.
ormoški enoti Rdečega križa,	doma natanko vedo, da je dru-	Pogosto so to sprehodi po me-
ki so kot prvi, že pred leti, ta-	gi torek v mesecu rezerviran	stu ali v park, kar je predvsem
Marko Kočar je pošteno nasmejal vse prisotne.
za stanovalce na vozičkih še posebej dobrodošla sprememba. Pripravijo jim tudi kakšno poučno predavanje ali delavnico. Ob takšnih priložnostih so se stanovalcem pri njihovi dejavnosti pridružili tudi varovanci Varstveno-de-lovnega centra in učenci OŠ Stanka Vraza. Za prijeten zaključek leta pa so v goste pripeljali Marka Kočarja, prleške-ga pesnika, ki trenutno živi in dela v Murski Soboti. Izdal je zabavno pesniško zbirko Kisla župa, ki je takoj pošla kot tople žemljice, v prihodnjem letu pa načrtuje izdajo nove zbirke. Marko Kočar pesniku-je, v pravem pomenu besede, v svojem maternem jeziku. Tudi za številne starejše ljudi je prleščina tisti jezik, ki ga najbolj razumejo in doživljajo kot svojega. Poleg tega je poezija Marka Kočarja zares smešna, takšna, ki poslušalcu ne izvabi le drobcenega nasmeška na ustnice, ampak se prej ali slej ob njegovem živem nastopu sprevrže v glasen, sproščujoč in zdravilen smeh. Kočarjeve pesmi govorijo v veliki meri o domačih živalih - o kurah, psicah, kravah in njihovem življenju, vmes pa je še kakšna o vaških babah, pijančkih ali kakšnih drugih tipičnih likih vaškega življenja. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Koncert napolnil slavnostno dvorano
Odličen božično-novoletni koncert
Božično-novoletni koncert, ki ga je organiziralo društvo za glasbeno umetnost Arsana, je do zadnjega mesta napolnil slavnostno dvorano ptujskega gradu. Izvajalci izredno pestrega in zanimivega programa so bili: Ana Fuchs, Barbara Štunf, Primož Vidovič, Samo Ivančič, Mladen Delin, Tom Haj-šek, Tina Čeh in Doris Šegula.
Na skoraj dvournem koncertu so izvajalci predstavili kopico skladb različnih zvrsti. Program, ki je bil razdeljen v dva dela, med katerima je bil kratek premor, so začeli s skladbo Panis Angelicus, končali pa s skladbo Adeste fideles.
Vsi nastopajoči na koncertu so že uveljavljeni glasbeniki, ki imajo za seboj veliko izkušenj.
Ana Fuchs je profesorica pedagogike in teologije, trenutno pa na Pedagoški fakulteti v Ljubljani opravlja
podiplomski specialistični študij Pomoč z umetnostjo, smer glasbena terapija. Kot solistka je nastopala na številnih glasbenih prireditvah po vsej Sloveniji, večkrat pa se je predstavila tudi v sosednji Italiji. Junija letos je imela svoj prvi solistični recital.
Tudi Barbara Štunf, ki je z odliko zaključila študij petja na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, ima za seboj kopico nastopov. Sodelovala je s številnimi pevskimi zbori in samostojnimi umetniki. Že četrto leto pa je članica
opernega zbora Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Primož Vidovič je svojo pevsko kariero začel kot pevec v moški vokalni skupini Ptujski nonet. Sodeloval je pri več projektih, zadnja tri leta pa je tudi član opernega zbora SNG Maribor. Sodeloval je v različnih glasbenih projektih, med drugim tudi v Slovenskem projektnem zboru.
Samo Ivančič je diplomiral najprej na oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru, nato pa
Božično-novoletni koncert, ki ga je minulo soboto pripravilo društvo Arsana, je bil razprodan.
z odliko še petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sodeluje z različnimi komornimi zasedbami in orkestri, vodi različne pevske seminarje, deluje pa tudi kot aranžer in skladatelj. Kot solist nastopa po raznih krajih v Sloveniji in tujini.
Tom Hajšek je glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, nadaljeval pa na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor. Lani je končal študij klavirja na Akademiji za glasbo, dodatno pa se izpopolnjuje pri nekaterih svetovno znanih profesorjih. Kot učitelj glasbe je zaposlen na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj. Letos je na mednarodnem tekmovanju v Požarevcu z učenci šole kot korepetitor prejel dve zlati plaketi.
Pianist Mladen Delin je z odliko diplomiral glasbeno pedagogiko na Univerzi v Mariboru. Glasbeno pot je nadaljeval na Akademiji za glasbeno umetnost v Banja Luki, kjer je tudi diplomiral. Kot solist je nastopal v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Italiji, Angliji in Sloveniji. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri priznanih pianistih. Trenutno opravlja specialistični študij pri profesorju Konstantinu Boginu. Delin je tudi profesor klavirja na Glasbeni šoli Karol Pahor in predsednik Društva za glasbeno umetnost Arsana, ki je božično-novoletni koncert na ptujskem gradu tudi organiziralo.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Srečo, zdravje voščimo Ta stara božična pejsen
TA DAN JE VSIGA VESELJA: DIVICA JE RODILA TIGA SINKA BOŽIGA, DIVICA JE OSTALA, NAŠIGA ODREŠENIKA, STVARNIKA NEBEŠKIGA, ANGELSKIGA KRALA, DUR JE SLIŠAL GLIH TIGA, DIVICA RODILA BOGA? JE ČUDU PREVELIKU.
S to srednjeveško božično pesmijo začenja novost založbe Harlekih iz Brezovice pri Ljubljani. Pesmice in voščila je izbral in uredil Primož Hieng, drobna knjižica manjšega formata prinaša prigodnice za decembrsko rabo, sicer brez večje literarne vrednosti, razen spomina na znane Vodnikove novoletnice. Voščila so razdeljena na sedem sklopov: Voščila Valentina Vodnika, Otroška voščila (Ada Škerl), Novo leto je pred vrati (Taja J. Gubenšek, Fani Kopecky, Matej Tonin, Majda Novak, Ivan Sivec, Štefan Borin), Bog daj, srečno novo leto, S toplino božič naj te greje (Helena Ložar Podlogar), To leto bo dobro (Janez Medvešek. Zadnji, najkrajši sklop je naslovljen Naj se ti leto prijazno smeji (SMS voščila).
Priložnostna izdaja ima »retro podobo« in deluje simpatično praznično, vendar so osebna, pisna voščila v nevezani besedi, zapis iskrenih, individualnih želja naslovniku, vredna veliko več, kot prevzemanje priložnostnih verzov.
In še ena iz pričujoče izdaje: NI DOLGO TEGA, KAR MIKLAVŽ JE ODŠEL, A BLAGI BOŽIČEK BO VSAK HIP PRISPEL. ŠE TEDEN ZA NJIM - IN SILVESTER BO TU; VSE BOLJ STARO LETO SE POMIKA K DNU ... Želim vse dobro in praznike brez odvratnega hrupa petard!
Liljana Klemenčič
Gradbene storitve in avtoprevozništvo
ZolgerJože s,p., Majšperk Ma, 2322 Majšperk tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2008!
Se priporočamo!
Foto: vki
Foto: DB
Piše: Marija Hernja Masten • Primus se vrača v Ptuj (II.)
Mark Antonij Primus, neznani znanec Poetovione
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Najkasneje leta 60, za časa vladavine Nerona, je Primus dobil prvo resnično pomembno vlogo - pretorstvo (ko je dopolnil 31 let). Toda že leto kasneje se je zdelo, da je njegova kariera dokončno končana. Željan bogastva in ne pretirano tankovesten pri izbiri sredstev je pristal, skupaj z drugimi senatorji in s številnimi konjeniki, kot prostovoljna priča na overovitvi testamenta v prid Valeriu-sa Fabianusa. Celotno zadevo so odkrili in Senat je Antoniusa Primusa obsodil po zakonu lex Cornelia de falsis (prav tako kot ostale, ki so sodelovali v tej zadevi). Primus, izključen iz vrst senatorjev, je moral v izgnanstvo, njegovo imetje pa je bilo zaseženo. Ta obsodba se mu je zmeraj očitala (pridružuje se ji tudi Tušek), čeprav so z njim sodelovali številni po-membneži rimske aristokracije, med njimi leta 54 tudi pravnuk Asiniusa Pollia, brat konzula in celo konzul sam. Asinius Marcellus, pravnuk Pollia, je bil ravno toliko kriv kot Antonius Primus, vendar je (tako pravi Tacit) ušel obtožbi zaradi svojih prednikov in ob posredovanju Nerona. Nekateri vplivni senatorji so poskušali v zadevi posredovati, da bi rešili »krivce«, vendar brez uspeha.
Leta 68 se Antonius Primus ponovno pojavi v središču pozornosti zaradi državljanske vojne. Pred koncem tega leta ga je cesar Galba poklical v Senat in mu poveril vodstvo legije, katero je pravkar odpoklical iz Španije (bodoča legija VII. Gemina, tedaj še neuradno poimenovana legija VII. Galbia-na). Tacit se je zgražal nad tem vpoklicem in promocijo senatorja, ki je izgubil svojo čast. Obstaja domneva, da je morda Galba poznal Antoniusa Primusa že prej. Morda ga je srečal v Španiji ali med pohodom legij čez regijo Narbono, morda je mislil, da je že dovolj plačal za krivdo iz leta 61, morda pa ga je smatral le kot žrtev Neronove-ga režima. Galbovi motivi niso znani, jasno pa je, da je poveril zaupanja vredno nalogo »nekemu Tulužanu izven Rima«.
Kot vodja legije, ki je bila poslana v Panonijo, bi naj Antonius Primus po smrti cesarja Galbe ponudil svoje usluge novemu cesarju Otonu. Od bitke pri Bedriaku pa se zdi, da je zaprisegel sovraštvo Viteliju (cesar l. 69) in vojakom Germa-nije, ki jih je smatral za »barbare«. Verjetno jim je zameril, da so dobesedno pomendrali del njegove rojstne pokrajine Nar-bone in iz nje napravili podjar-mljeno deželo.
Popolnoma razumljivo je, da je v takšnem psihičnem stanju takoj, ko je vojska na Vzhodu razglasila Vespazijana za cesarja, odkrito nastopil in združil svojo legijo s stranko Flavijcev.
Pristop treh legij iz Mezije je pometel še z zadnjimi oklevanji,
Primusov vojni pohod od Poetovione do Rima je Labrousse prikazal na karti.
ki so bili prisotni v Panoniji in za seboj potegnil provincialno legijo XIII. Gemino. Guverner Tampius Flavianus je bil star in neodločen, nič več ni pričakoval novih časti. Pravzaprav je bil, čeprav v sorodu z Vitelijem, najverjetneje privrženec Ve-spazijana, vendar se zaradi previdnosti izmikak in se ni hotel izjasniti njemu v prid.
Antonius Primus pa ni poznal oklevanja. Zanj je takratna politična situacija pomenila takojšnje ukrepanje vojske. Tacit nam skoraj dobesedno izpriča njegov goreč nagovor na vojaškem zasedanju glavnih flavijskih predstavnikov v Po-etovioni.
Tega leta 69 so imeli bojni posvet vodje flavijske stranke. Zbrali so se v Poetovioni, zimskem taboru trinajste legije Gemine, ki ji je poveljeval Ve-dius Aquila. Tukaj se je sestal glavni stan vseh vojaških enot, razmeščenih po Iliriku pod predsedstvom L. Tampija Flavi-ana. Pretehtavali so, ali bi zaprli Julijske Alpe s Krasom in predgorji, dokler se ne bi v zaledju pripravile za napad vse sile ali pa bi bilo bolj smotrno iti na nož in se bojevati z Italijo. Če bi medtem zasedli Alpe, bi z Vzhoda prišel Mucian s četami, Vespazijanu pa bi ostali morje, ladjevje, privrženost provinc in zavlačevanje.
Proti temu je bil Antonius Primus; bolj se je zavzemal za
vojno, zato je dokazoval, da je naglica njim v prid, za Vitelija pa pogubna.
»Vstal je Marcus Antonius Primus. Z gromkim glasom, da bi ga dlje slišali - kajti na posvet so se vrnili tudi centurioni in celo nekaj vojakov - je tako govoril, da je ganil tudi zadržane in oprezne. Potem ko so prebrali Vespazijanovo pismo, Antonius Primus na zborovanju ni razpravljal nejasno, da bi lahko kasneje, tako ali drugače, kakor bi mu bolj ustrezalo, obračal svoje besede: videlo se je, da je v zadevi odkrito opredelil, in zato je imel med vojaki več teže - v krivdi ali slavi njihov tovariš.« (P. Simoniti in J. Šašel, Ptujska knjiga, str.5-9)
Zgovornost in žar Antoniusa Primusa sta pometla s previdnostjo, ki bi vsaj do spomladi leta 70 zaustavila zmago Flavijcev. Njegovi argumenti so bili že čez nekaj tednov potrjeni z zmago. Zanj je obstajala le takojšnja ofenziva, saj se je Vite-lijeva vojska, ta strašna vojska Germanije, predajala uživanju v Italiji.
Z močnim in s hitrim udarcem bi preprečili prihod poja-čanja iz Rena. Ne brez določenega bahanja se je legat legije VII. Galbiane ponudil, da bo sam vodil lažje odprave in odprl Flavijcem pot v Italijo.
Antonius Primus je zmagal, ker si je pridobil zaupanje in entuziazem vojakov in ker so
se drugi flavijski voditelji bali, da bi jim prisodili bojazljivost ali kompromitiranje z Vitelijci (slednje bi jih lahko stalo življenja). Na koncu koncev pa Primusov načrt tudi ni nasprotoval navodilom Vespazijana, ki je predvideval zasedbo Akvileje.
Naš »Tulužan« je pravilno presodil premoč Flavijcev glede lažjih odprav pehote in konjenice. Z njimi je prešel prelaze Zahodnih Alp, se spustil v Italijo in zasedel Akvilejo. Ne da bi upošteval navodila Vespa-zijana (ki so prišla prepozno, hkrati pa so bila pripravljena na Vzhodu brez upoštevanja dejanskega stanja), je Primus nadaljeval pohod, zvest svojemu načrtu ofenzive. Mesta Opitegrium, Altinum, Padova, Vicenza so sprejela njegovo vojsko z navdušenjem in praktično brez odpora, tako da je lahko popeljal svojo vojsko naprej po Via Postumia in Via Aemilia do reke Adiže. S tem je odprl pot dvema legijama iz Panonije in trem z Balkana (Me-zije), ki so se zbrale v Padovi in nato v Veroni. Istočasno mu je uspelo z izjemno strategijo previdnosti - vzpostavil je namreč neko vrsto vojaške blokade na meji z Recijo in zasedel Verono - zaustaviti vsak poskus vdora Vitelijcev iz Germanije preko osrednjih Alp.
Nadaljevanje prihodnjič
Svet je majhen
Vrnitev v prihodnost
Če malo ironično razmišljamo, je končno prišel trenutek, v katerem se bomo vrnili za nekaj tisoč let nazaj! Še nekaj ur, pa se bomo lahko tudi mi ponovno vozili do Lizbone, ne da bi kdorkoli od nas na meji zahteval dokumente, točno tako, kot je bilo v času starega Rima oziroma srednjeveškega rimskega cesarstva. Schengenski sporazum je naša vrnitev v prihodnost! Medtem ko je bil na začetku le mednarodni sporazum med nekaterimi državami, je pozneje postal sestavni del evropskih pogodb in predstavlja danes, skupaj z evrom, najbolj jasen dosežek Evropske unije.
V upanju, da bomo lahko še dolgo uživali takšne sadove, ki izvirajo iz druge svetovne vojne, se moramo vseeno zavedati, da je naša južna meja od danes naprej, prav v trenutku, ko stopamo na čelo Unije za šest mescev, ena glavnih in verjetno najbolj vročih meja.
Balkan, ki spada med prioritete našega predsedovanja, ima pred seboj še dolgo pot do popolne stabilizacije. Stabilen Balkan pa je edino zagotovilo za dolgoročno varnost Evropske unije. Srbija, Kosovo, Bosna in Hercegovina ter Makedonija predstavljajo le delček še odprtih vprašanj.
Napočil je trenutek, v katerem se moramo zavedati, da imamo pred seboj eno redkih zgodovinskih možnosti, da se izkažemo kot spoštovanja vredni realpoli-tični mednarodni igralci in tako sebi v prid preobrnemo diplomatske tokove, ki nas že nekaj let puščajo na obrobju balkanskega dogajanja.
Takoj po osamosvojitvi smo bežali s tega območja, želeli smo se čim bolj distancirati. Potem ko smo razumeli, da so južni sosedi lahko (ponovno) naša »gospodarska« Amerika, smo se začeli vračati, a vedno s psihološko napetostjo »nezrelega najstnika«. Vemo, kam spadamo, kam gremo, vendar se bojimo večjega angažiranja na zemljevidnem prostoru, ki bi nas lahko spet pogoltnil. Naša zunanja politika je bila več let zrcalo takšnega nastopa. Sami sebe smo vedno prepričali, da ne obstaja boljše odskočne deske za gospodarstvenike od Ljubljane, da ne obstaja boljša mreža gospodarstvenikov oziroma politikov, ki bi bolje poznala bivše jugoslovanske države, od naše ter da ne obstaja narod, ki bi znal bolje ravnati in bi razumel južne Slovane, od katerih uživamo največjo stopnjo zaupanja.
Žal je resnica, ko jo opazuješ iz zunanjosti, malce drugačna in precej manj obetavna.
Ljubljana je pred leti izgubila možnost, da bi postala regionalni finančni center, v katerem bi najpomembnejše svetovne banke ali finančna podjetja imela svoj sedež. Zato je Dunaj še vedno prva opcija. Zagreb pa bo verjetno čez nekaj let sledil na lestvici privlačnosti.
Slovenska elita že nekaj let ni več tista, ki ima najboljše zveze po bivši Jugoslaviji, brez katerih velesile in mednarodne organizacije ne bi mogle doseči učinkovitosti. Tudi tukaj so nas Avstrijci prehiteli, moč dunajske diplomacije presega njeno teritorialno velikost: brezhibno podpira svoj državni interes, ta pa se velikokrat ujema z gospodarskim.
Znotraj Evropske unije imajo neuradna zavezništva veliko težo. Vsaka odločitev je rezultat kompromisov med različnimi pogledi. Da v neskončnih nočnih bruseljskih pogajanjih vodilne prestolnice čim več pridobijo, skušajo vnaprej pridobiti čim večjo podporo, ki pa si jo zagotovijo tudi z vsakdanjo zunanjo politiko. EU je sestavljena iz preoblikujočih se »zvez« (balance of power), izraz tako imenovanih vplivnih območjih. Avstriji je znotraj Unije uspelo uresničiti avstro-ogrski cesarski prostor. Dunaj vodi novo Mitteleuropo, v katero spada tudi Zagreb, sploh v trenutku, ko ta potrebuje zaveznike za vstop v Unijo.
Mitteleuropa je imela svoje značilnosti. Danes postaja močna ideja, misel, ki lahko ponovno oblikuje evropsko politiko. V nekem smislu je samo marke-tinško geslo za avstrijsko zunanjo politiko, vendar z velikim intelektualnim, političnim in gospodarskim zaledjem.
Sedaj, ko bomo za šest mesecev prevzeli vodenje se-demindvajseterice, si skušajmo priboriti tudi mi nekaj prostora v tej naši mali, veliki, lokalni igri. Zagreb mora, da pride do Dunaja, preko Ljubljane, ovinek čez Budimpešto je predolg, a ceste morajo biti dobro vzdrževane, če želiš privabiti nove obiskovalce, ki bodo navdušeni nad deželico na »sončni strani Alp«.
Schengen bo zdaj odprl vsa vrata, ideje bodo lahko še hitreje prečkale meje, ideje pa oblikujejo svet. Poskusimo tudi mi oblikovati neko vizijo prihodnosti in naše Mitteleurope.
Srečno pot vsem tistim, ki greste na pot!
Dr. Laris Gaiser
Foto: arhiv
fffffffffff1
V€LIKn BOŽIČNO-NOVOlCTNfl PRIR€DIT€V
iti Uj
a . a a /*. a /'."a a & ■z* _ a , a
»Zfl MflLC IN VttlKC«

v četrtek, 27. decembra ob 16. uri v športni dvorani Center
Mojca in Spini - glasbeno plesni program za otroke in DEDEK MRAZ
Čarovnik Augustino Ustvarjalne delavnice

Pokrovitelja:
Voditeljica: Natalija Škrlec Organizator Družba Radio-Tednik Ptuj
4
7. U,
RADIOPTUJ
89,8 »98,2° 104,3
www.radio-tednik.si
h»
www.pralnica-perla.net
Pranje in likanje vseh vrst perila za hotele, restavracije gostilne in hišnega tekstila (odeje, koče, prti, ...), izposoja prtov
ŽeCje so kgt iskre, k,ipodpepetom tdjo, a kopepeCodgmeš, znova zagorijo...
Naj vam ogenj v Cetu 2008 nifoR ne pogori.
Spoštovane občanke in občani, želim vam vesele božične praznike, ob prehodu v novo letu pa vas vabim na občinsko tržnico v Gorišnici, da ob 0:30 skupaj nazdravimo novemu letu 2008.
Jože %okot župan o6čine Norišnica
Darko Pintarič s.p., Ob železnici 11, Ptuj GSM: 051/678 007, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perla1@volja.net
V dnevih, ko se poslavljamo od starega leta
in s pričakovanjem zremo v novo, vam kolektiv PRALNICE PERILA PERLA želi vesele praznične dni.
SDS
Slovenska demokratska stranka
Sreča ni v glavi in ne v daljavi. Ne v žepu in ne pod palcem zaklad.
Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad. (Tone Pavček)
Želimo vam blagoslovljen Božič, ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti, ter zdravja in miru v novem letu 2008.
Predsednik SDM: Andrej Korpar
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Predsednik MO SDS Ptuj: Rajko Fajt
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Območna organizacija Ptuj
VSEM SVOJIM CLANICAM IN ČLANOM TER VSEM OBČANKAM IN OBČANOM PTUJSKEGA PODROČJA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2008.
*
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Liberalke in liberalci ter svetnice in svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj Vam iskreno voščimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem
letu 2008
ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije.
Saša Lončar Predsednik MO MLD Ptuj
Lidija Majnik Predsednica MO LDS Ptuj
Emil Mesaric Vodja svetniške skupine LDS
	
	v ¿etu 2008
	
	^elav^a avto- d.d.
PETOVIA AVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj	
V
Spodnja Hajdina 36
d.o.o.
2288 Hajdina
Telefon: 02 787 87 70
Voščimo lepe Božične praznike in želimo vsem srečno Novo leto 2008!
družba za izvajanje geodetskih storitev
SAMOBOR & ILEC dno
Ulica heroja Lacka 10
DŠ: SI580419T5^
Tel.:+386 (0)2 787 62 10 Fax: +386 (0)2 787 62 11
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008!
0
I
KOVINOSTRUGARSTVO
IVAN GOMILŠEKs.p.
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj
Tel. 02/ 771-11-70, fax: 02/776-14-11
Spletna stran: www.gomilsek-sp.si, e-mail: ¡nfo@gomilsek-sp.si
Izdelava zobnikov in reduktorjev
Jeklene konstrukcije in industrijske armature
Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
Oprema in deli za železarne
Izdelava orodij in priprav
Izdelava valjev in gredi
Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod Storitve struženja, rezkanje in brušenje izdelkov Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
SE PRIPOROČAMO S SVOJIMI STORITVAMI!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem
se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo Vam vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2008!
AVTOPRALNICA in bar »EVA«
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj Tel. 02/771-11-70, fax: 02/776-14-11

HSFHLTi PTUJ
KVALITETA IMA SVOJE IME!
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ
TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
>u
Želimo vam vesele božične in novoletne praznike.
V novem letu pa veliko zdravja ter poslovnih in osebnih uspehov.
>N
i Žlahtič d.o.o. 1 Zagrebška cesta 54, i SI-2250 Ptuj, Slovenija 11: +386 2 787 60 70 f: +386 2 787 60 71 e: ¡nfo@zlahtic.si
Želimo Vam vesel božič ter uspešno novo leto 2008!
ŽLAHTIČ d.o.o
ni vu/co/i ¿fc <mode
TEHNIKA
ELEKTROTEHNIKA
Iztok MILOŠIČ S.p. Potrčeva cesta 28, 2250 PTUJ
S	(02) 748 16 63
[S	(02) 771 5 771
| (041) 625 339, (031) 321 274 [■¡h elektrotehnika@t-2.net Q www.elektrotehnika-sp.si
Prijetne božične praznike in naj bo novo leto 2008 srečno ter uspešno.
SLIKOPLESKARSTVO IN IZOLATERSTVO
Franjo Tolič s.p.
S 25 letnimi izkušnjami obnavljamo in izvajamo vse vrsfe slikopleskarskih del ter izvajamo vse vrste starih slikopleskarskih tehnik.
Izvajamo in obnavljamo vse vrste izolacijskih fasad.
Želimo vam vesel Božič in srečno Novo leto
2008!
Medribnik 3,2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796
Naj obrodijo Želje, skrite V Srcih VSeh ljudi.
Najžarijo lučke, najne ugasne njih sij. Najima novo leto tople, modre oči. Najv njih sta nebo in Sanje ter Sreča za vse ljudi. Prijetne praznike in zadovojstva polno prihajajoče leto
vam želi kolektiv Mlekarne Celeia.
zeCene cCofine
Pullus,
vino z okusom iz Ptujske kleti, najboljši spremljevalec prazničnih dni.
Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!
Tenis
Zmaga in finale Blaža Role
Stran 20
Odbojka
V novo leto na petem ali šestem mestu
Stran 20
Karting
Pri Dominkovih pomaga cela družina
Stran 21
Šolski šport
OŠ Dornava zmagovalka prvenstva OŠ
Stran 21

Šport v letu 2007 v sliki in besedi - 1.
Strani 22 in 23 Strelstvo
Gonc zmagal še drugič zapored
Strani 24
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Drava Ptuj
»Le kje je bil tako dolgo ...«
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
V Ljubljani so v sredo izžrebali para polfinalnih srečanj pokala Hervis, kot se imenuje pokal Slovenije. Branilci naslova Koprčani se bodo pomerili z Interblockom, drugi polfinalni par pa sestavljata Maribor in Domžale. Prvi tekmi bosta na sporedu 16. aprila, povratni pa 30. aprila. Ker bodo Mariborčani v tistem času imeli zaradi prenove zaprt Ljudski vrt, bodo to tekmo igrali na Ptuju.
Na Ptuju pa se domači prvoligaš (predvsem funkcionarji, nekaj tudi igralci) pripravlja na drugi del sezone. Športni direktor Drave Mla-den Dabanovič nam je dejal: »V začetku leta 2008 nas čaka nastop na malonogometnem turnirju v Mariboru, na katerem bo imel trener Drave Milan Duričič na razpolago vse igralce, razen Argentincev, ki bodo prišli v Slovenijo dan pred pričetkom priprav za drugi del sezone, ki se bodo pričele 8. januarja dopoldne. Predvidevamo, da bomo najprej vadili na Ptuju, potem bi od 18. 1.-26. 1. odšli na priprave v Medžugorje, od 2. 2.-12. 2. pa bi se naj pripravljali v Puli. To je zaenkrat samo okvirni program, kjer še lahko pride do odstopanj.«
Pomemben člen članske (tudi mlajših kategorij) eki-
Prevent - Jeruzalem 36:31 (17:18)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko; Bel-šak 7, Korpar 2, Krabonja, M. Bezjak 5, Bogadi, R. Bezjak 4 (2), Radujkovic 1, B. Čudič, Sok 4, Hebar, Žuran 8, Po-točnjak, Korez in Pisar. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Prevent 7/6; Jeruzalem 3/2.
Igralec tekme: Marko Dujmovič (Prevent Slovenj Gradec).
Vinarji iz Ormoža so v Slovenj Gradcu, ki je nastopil v okrnjeni zasedbi brez poškodovanih Gamsa in Dumančiča, bili zelo blizu osvojitve točk, ki bi že skoraj pomenile uvrstitev v ligo za prvaka. Žal pa se je zaradi slabega zaključka tekme »jeruzalemčkom« izjalovila lepa priložnost za zmago. Tudi tokrat se je Ormožanom poznala odsotnost poškodovanega Bojana Čudiča, ki si je
( ^
Foto: Črtomir Goznik
Milenko Potočnik, kondicijski trener Drave
pe je v zadnjih sezonah tudi Milenko Potočnik, sicer bolj znan poznavalcem atletike. K Dravi je prišel spomladi leta 2004, ko se je Drava uvrstila v 1. SNL. Sodeloval je s številnimi trenerji in bil z njimi visoko in tudi nizko na prvenstveni razpredelnici. »Že zelo dolgo pa nismo bili tako nizko, kot smo po jesenskem delu tekmovanja. Letošnja jesen ravno ni bila blesteča, vendar se nam je na koncu vseeno prikazala luč upanja, posebej s prihodom trenerja Milana Duričiča. Rekel bi, da je bil že zadnji čas, da je prišel strokovnjak podobnega kova. V šali se celo sprašujem,
tekmo ogledal s klopi. Radujko-vic je nastopil z vročino, ostale fante pa je dodobra načel naporen ritem tekem sobota-sre-da-sobota.
Prvi del tekme so dobili gostje z 18:17, vendar je sedemnajst prejetih zadetkov dalo slutiti, da igra v obrambi Jeruzalema ni najboljša. Tudi v nadaljevanju se igra v obrambi ni popravila, vratar Gregor Čudič spet ni imel svojega dne (le 6 obramb), v odločilnih trenutkih tekme pa so se zatresle roke najizkušenejšim - Belša-ku in Marku Bezjaku (tehnične napake). V 35. minuti je Jeruzalem vodil z 21:18 in ob tem zapravil obetaven napad. Prevent se je vrnil v igro s serijo 7:1 in vodstvom 25:22. Ormožani se niso predali in so ježke ujeli. 80 sekund pred koncem tekme je Prevent vodil s 33:31, končalo pa se je s 36:31. Prevent je na koncu imel v svojih vrstah iz-
kje je bil tako dolgo. Z njim se je marsikaj spremenilo na bolje, od dela na treningih, samih pripravah na tekmo do vzdušja v slačilnici. Tisti, ki niso nikoli delali v nogometu, bodo to težko razumeli. Vse te pozitivne stvari se bodo poznale v drugem delu prvenstva; Milan namreč dela zelo načrtno in
V četrtek so iz NK Aluminij sporočili, da so s sosednjim prvoligašem Dravo dosegli dogovor, da njihov dosedanji član Nenad Bakovič prestopi na Ptuj. Čeprav so se zanj zanimali tudi Celjani, so bili Ptujčani na koncu vendarle bolj konkretni in so z njim
redno razpoloženega Dujmovi-ča in Mikanoviča, ki sta z goli v končnici poskrbela za zmago Preventa.
1. A SRL moški
Rezultati 15. kroga: Prevent - Jeruzalem Ormož 36:31 (17:18), Knauf Insulation - Slovan 26:27 (9:13), Rudar EVJ Trbovlje - Celje Pivovarna Laško 30:34 (17:29), Sviš Pekarnje Grosuplje - Gorenje 25:36 (9:20), Intra Gorica Leasing - Cimos Koper 27 :35 (14:19), Gold club - Trimo Trebnje 26:29 (17:15).
1. CELJE PIVO. LAŠKO 15		14	0	1	28
2. CIMOS KOPER	15	11	2	2	24
3. GORENJE	15	11	1	3	23
4. GOLD CLUB	15	9	2	4	20
5. TRIMO	15	10	0	5	20
6. JERUZalem ORMOŽ15		7	1	7	15
7. PREVENT	15	4	3	8	11
8. KNAUF INSULATION15		5	1	9	11
9. SLOVAN	15	4	2	9	10
10. RUDAR TRBOVLJE 15		3	3	9	9
11. SVIŠ GROSUPLJE 15		3	1	11	7
12. INTRA G. LEASING15		1	0	14	2
na dolgi rok. Prav zato nam je v veliko zadovoljstvo, da smo ob takšnem strokovnjaku. Sam trenutno delam z nekaterimi posamezniki, ki vadijo po posebnem programu,« so bile besede Milenka Potočnika.
Med igralci, ki vadijo pod njegovim vodstvom, je tudi mladi Ivan Filipovič, ki je marljiv in ima jasen namen nadaljevati tam, kjer je zaradi poškodbe obstal. Vidno je veliko prizadevanje vseh nogometašev, vsem pa je jasen cilj dvig na prvenstveni razpredelnici 1. SNL.
Danilo Klajnšek
sklenili dogovor. »Zadovoljen sem, da se bom lahko preskusil v prvoligaški konkurenci. Potrudil se bom, da bom upravičil zaupanje Drave,« je po sklenitvi dogovora povedal Bakovič, zadovoljstvo pa je izrazil tudi predsednik NK Aluminija Zvonko Jevšovar. (DK)
Na koncu je Prevent slavil s +5, na Hardeku je zmaga s +4 pripadla Jeruzalemu in v primeru istega števila točk po rednem delu, bodo za višjo uvrstitev v prednosti Korošci.
Pri Jeruzalemu si daleč najvišjo oceno za igro zasluži Rok Žu-ran, ki pa je ob koncu tekme tudi ostal »brez sape«.
V soboto ob 19. uri ob slovesu od leta 2007 na Hardeku
gostuje Nova Gorica. Najprej je bila tekma zaradi televizijskega prenosa delegirana na 16. uro, ker pa prenos odpade, bo tekma na sporedu ob 19. uri.
Uroš Krstič
Dakovič v Dravi!
Foto: Črtomir Goznik
Nenad Dakovič, prva okrepitev Drave v tem prestopnem roku
Nogomet • Reprezentanca
Bo Zavrlovo novoletno darilo Katanec?
Po tem ko se je možnost, da bi Srečko Katanec ponovno zavzel mesto selektorja slovenske nogometne izbrane vrste, zdela praktično nemogoča, pa so se v sredo spet pojavila namigovanja (tudi na RTV Slovenija) o tej možnosti. Tako bi lahko Rudi Zavrl, prvi mož NZS danes, ko naj bi Katanec dokončno sporočil, kje bo deloval v prihodnje, ljubiteljem nogometa na sončni strani Alp podaril najlepše možno darilo. V sredo je edini slovenski športni dnevnik pri nas nasprotno zatrjeval, da je praktično že sklenjena »zaroka« med Srečkom in nesramno bogatim Jocom Pečečnikom, ki bi tvorca slovenske nogometne pravljice ustoličil kot »dolgotrajnega« prvega moža stroke in morda tudi športnega direktorja na klopi ambicioznega ljubljanskega prvoligaša Interblocka. Poleg vsega naštetega pa v javnost še vedno curljajo »zanesljive« informacije o tem, da bo Katanec sigurno podaljšal pogodbo z Makedonsko nogometno zvezo (kjer je deloval do sedaj), nekateri pa ga že vidijo kot prvega moža Bolgarije ali Albanije, spet drugi »vedo vse« o njegovem angažmaju v Združenih Arabskih Emiratih, kjer ga snubijo bogati šejki. Komu torej verjeti?
Srečko »Nazionale« z novinarji nima prav prisrčnega odnosa, zato je z informacijami zelo skop. Kljub temu bo danes, v petek, najverjetneje dokončno znano, kje bo v bodoče deloval. Takšnih in drugačnih ugibanj ter natolcevanj, ki smo jim bili priča v zadnjem času, bo tako konec.
Ljubitelji nogometa v Sloveniji seveda držijo pesti, da bi se morda še enkrat začela pisati pravljica, tako kot se je pod Katancem v preteklosti. Toda kljub malodane božanskemu statusu Katanca in vsem molitvam vpijočega v puščavi (širša nogometna javnost) najbrž ni prav veliko možnosti, da bi dirigentsko palico naše izbrane vrste ponovno prevzel »čarodej izpod Šmarne Gore«. Zakaj? Čeprav sam vneto poudarja, da mu denar pri njegovih odločitvah ni pomemben, ima na mizi prav gotovo kakšno težjo ponudbo, kot je tista predsednika Zavrla (Interblock). Trdi tudi, da se s povprečno ekipo ne da narediti čudežev, sedanja reprezentanca pa, roko na srce, ni niti najmanj primerljiva s tisto, ki jo je Katanec vodil pred leti. Ekipo spoznaš šele po letu ali dveh, še dodaja Srečko. Makedonsko ekipo je, kot pravi, šele dodobra spoznal in z njo ima velike načrte tudi v naslednjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. In morda še en podatek, ki ni povsem zanemarljiv. Makedonce bi lahko še nadalje vodil iz Slovenije; ko ne bi bilo reprezentančnih akcij, bi prebival v domovini, kar je tudi eden od pogojev tistim, ki ga hočejo ustoličiti v tujini. Našteli smo samo nekaj argumentov, ki se v tem trenutku zdijo dokaj prepričljivi v borbi z željo nogometne javnosti pri nas, da bi se na krmilo naše nacionalne vrste ponovno vrnil mož, ki je v svoji karieri med drugim igral tudi za Sampdorio in Stuttgart.
Toda čudeži se dogajajo. Še posebej v tem prazničnem času. Kaj pa če »božiček Zavrl« kljub vsemu uspe v svoji nameri in podari predčasno darilo vsem navijačem Slovenije. S(m)o bili letos dovolj pridni?
Tadej Podvršek
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Blizu, pa vendar tako daleč
Foto: Črtomir Goznik
Eden redkih, ki je v Slovenj Gradcu upravičil zaupanje trenerja Prapotnika je bil Rok Zuran (Jeruzalem Ormož, beli dres).
Kolesarstvo • KK Bike-EK Haloze 2002
Peta obletnica kluba, ki sega vedno više
Novembra so člani KK kluba Bike-EK Haloze 2002 praznoval peto obletnico obstoja. Ustanovni občni zbor je bil namreč 24. 11. 2002 v Pečkah, vasici na obrobju Haloz.
Idejo o ustanovitvi kolesarskega kluba, ki bi združeval rekreativne kolesarje, je razvil Zvone Hasemali, znan štajerski rekreativni kolesar, ki se ponaša s svojimi ekstremnimi podvigi v kolesarstvu (24 ur vožnje s kolesom, udeležba na DOS-u v letu 2007 ...), ker je ugotovil, da v tem delu Štajerske ni kluba, v katerem bi lahko resneje delovali rekreativni kolesarji in razvijali idejo zdravega načina življenja z več telesnega gibanja.
Njegova želja, da bi KK Bike Ek Haloze 2002 združeval kolesarje s širšega območja Štajerske, se je uresničila, saj je v letu 2007 v klubu aktivnih že več kot 50 kolesarjev z različnih koncev Štajerske, nekaj tudi z drugih koncev Slovenije.
Zagotovo sta bila v prvih petih letih delovanja najzaslužnejša za uspešno delovanje kluba Zvone Hasemali in Davorin Pa-nikvar, ki kot tehnični direktor skrbi za finančno plat delovanja kluba, saj se lahko le ob dovolj finančnih sredstvih uresničijo vsi sprejeti plani o delovanju kluba. Velika in pomembna stvar je, da so v klub znali privabiti tudi gospoda Unuka, sicer
Ekipa KK Bike-EK Haloze 2002
podjetnika iz naših logov, ki je znal prisluhniti ideji o kolesarjenju kot zdravem načinu življenja. K uspešnemu delovanju kluba je v veliki meri doprinesel tudi generalni sponzor, Ribs com, d. o. o., z aktivnim sodelovanjem Iztoka Robiča in Andreje Bezjak v klubu, saj skozi vse leto skrbita za organizacijo različnih rekreativnih prireditev za člane kluba.
S svojim delovanjem združuje klub različne rekreativne kolesarje. Od tistih, ki jim je kolesarjenje zgolj zabava ter druženje s kolesarskimi prijatelji, do tistih, ki se med kolesarji
amaterji, aktivno udeležujejo kolesarskih tekem v Sloveniji in tudi v tujini.
Posebej so člani kluba ponosni na doseženo na tekmah za kolesarje amaterje v Pokalu Slovenije, saj so dosegli v petih letih delovanja vidne uspehe v tem tekmovanju. Na posameznih dirkah se redno uvrščajo med prvih deset tekmovalcev. Natalija Veršič, Miha Vantur ter Mario Vračič pa se lahko v svojih kategorijah tekmovanj ponašajo z naslovi državnih prvakov. Kar še posebej razveseljuje je, da sta Natalija in Miha v letošnji sezoni absolutna zma-
govalca v svojih kategorijah tekmovanja za Pokal Slovenije.
Vsi aktivni člani kolesarskega kluba Bike Ek Haloze 2002 so prepričani, da bo klub v naslednjih letih nadaljeval s svojim uspešnim delovanjem, da bo v klubu vsako leto včlanjenih več rednih članov ter da bodo člani s svojimi aktivnostmi, na različnih področjih rekreativnega kolesarjenja, poskrbeli za vse večjo prepoznavnost kluba v slovenskem prostoru, kjer je kolesarjenje iz leto v leto, bolj popularno.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Videm
V spomladanski del z novim trenerjem
Nogomet ima v Vidmu pri Ptuju zelo dolgo tradicijo. Njihov klub se redno uvršča tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice v 1. ligi MNZ Ptuj. V letošnji sezoni je njihova članska ekipa »samo« šesta, vendar je pri NK Videm v letošnjem letu prišlo do kar precejšnjih sprememb. Mesto predsednika je prevzel njihov dolgoletni igralec Nives Ovčar, po jesenskem delu prvenstva pa je prišlo tudi do zamenjave na trenerski klopi. Po petih letih se zaradi službenih obveznosti od njih poslavlja Darko Jeza, ki je za klub ogromno naredil, predvsem pa je užival zaupanje igralcev in vseh tistih, ki navijajo za Videm.
Novi trener bo Damjan Bezjak, sicer bolj znan kot nekdanji igralec Drave in še nekaterih drugih klubov, seveda tudi Vidma. Pri delu mu bosta
Članska ekipa NK Videm
pomagala neumorni Gorazd	lig, v letošnjem letu so ustano-	torej zavihali rokave, s tem pa
Cernila in Darko Jeza.	vili tudi veteransko ekipo. V	poskrbeli za nadaljnji vzpon
V klubu uspešno deluje tudi	klubu pripravljajo vse potreb-	videmskega nogometa na vseh
mladinska in kadetska ekipa,	no za novo tribuno, ki bo spre-	področjih.
ki sta pod samim vrhom svojih	jela 300 gledalcev. V Vidmu so	Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Zmaga in finale
na glavni turnir uvrstil Martin Kraljič (TK Terme Ptuj), ki je nato izgubil v 1. krogu. Bolje se je odrezal Rola, ki je bil
OP Jaki Ljubljana, U-18
Trenutno najboljši ptujski igralec Blaž Rola je prejšnji teden nastopil na OP Jaki Ljubljana, kjer so tekmovali v kategoriji U-18. Blaž je bil 1. nosilec turnirja in je to vlogo z zmagoslavjem tudi upravičil. Brez izgubljenega niza je prepričljivo premagal vse tekmece. V finalu je bil njegov tekmec Matič Možek
(TK Benč), rezultat pa je bil 6:2, 6:4. Rola je trenutno na 3. mestu lestvice TZS U-18, pred njim sta Borut Puc in Domen Korelc (oba TK Benč). V članski konkurenci je na 21. mestu.
OP Domžale, člani
Od 15. do 17. 12. je v Domžalah potekal članski turnir OP Domžal. Prvi nosilec je bil Rok Uršič (TC Ljubljana, 6. na lestvici TZS). Preko kvalifikacij se je
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Terme Ptuj)
8. nosilec turnirja. Blaž je po vrsti premagal Gregorja Sto-parja (Tenan), Uroša Brinovca (Domžale), Tomislava Ternarja (Mranik Maribor, 2) in Gregorja Repino (Slovan Ljubljana, 4). V finalu je bil njegov tekmec 7. nosilec Miha Mlakar (Slovan Ljubljana), ki mu je moral Blaž priznati premoč; rezultat je bil 3:6, 1:6. Še posebej je bila za Blaža pomembna zmaga proti Ternarju, s katerim sta precejšnja rivala. »V finalu je nato Miha igral zares vrhunsko, zadel je praktično vse, kar si je zamislil, tako da mi ni ponudil nobene možnosti za zmago,« je finalni nastop ocenil Blaž.
JM
Odbojka • 1. DOL (ž)
V novo leto na petem ali šestem mestu
V	zadnjem letošnjem krogu v prvi državni ligi za ženske so že bila odigrana tri srečanja, po pričakovanjih so slavila tri prvouvrščena moštva. V Mariboru je proti Blejkam v sredo brez izgubljenega niza zmagalo vodilno moštvo lige, Benedikt je isto večer z rezultatom 3:1 v nizih prav tako v domači dvorani odpravil Luko Koper, Ljubljančanke pa so bile že v ponedeljek prepričljivo boljše od Prevaljčank. Jutri bo na sporedu še zadnje srečanje, ko bodo v Grosupljem gostovale Ptujčanke.
V	prvi tekmi pred mesecem in pol na Ptuju so bile prepričljivo boljše domačinke. Od takrat pa Dolenjke igrajo vse bolje, premagale so celo Benedikt in odnesle točko Kopru. V zadnji tekmi so tesno izgubile z Blejkami, a jih uspeh proti Ptuju še vedno lahko zavihti pred njih. Ptujčankam na drugi strani zadostuje zgolj ena točka (poraz ob dobljenih dveh nizih), da po dveh tretjinah prvega dela prvenstva držijo visoko peto mesto. Moštva, ki so uvrščena za njimi, so do sedaj zanesljivo premagovale, žal pa si zaradi slabšega izkupička proti boljšim ekipam niso uspele zagotoviti večje prednosti. Zato bi bil uspeh v zadnji letošnji tekmi dobrodošel pred tretjim krogom prvega dela prvenstva - pred zadnjimi sedmimi tekmami. »Mislim, da imamo realne možnosti, da v soboto zmagamo. Žal smo v
zadnjem krogu proti Ljubljančankam odigrale slabše kot znamo in smo zaradi tega bile ob porazu precej razočarane. Konstantnost v naši igri je problematična že od začetka sezone, vendar, ker vemo, kje so naše napake, jih tudi lažje odpravljamo. Potrebno bo odigrati skoncentrirano, borbeno in kolektivno celotno tekmo, saj ne gre za lahkega nasprotnika. Jaz verjamem, da bomo v sicer težki tekmi na koncu me potegnile daljši konec,« je povedala Nuša Andjelkovič. V primeru zmage bi Ptujčanke nasprotnicam pobegnile že na visokih pet točk prednosti, kar bi jim prineslo precej bolj miren zaključek leta in pripravo na nadaljevanje prvenstva. V nasprotnem primeru nas čakata precej bolj nepredvidljiva meseca, ko bo tudi dokončno znano, katero moštvo bo izpadlo iz prve državne lige.
UG
1. DOL ŽENSKE		
REZULTATI 14. KROGA: Epic Slo		
ving Vital - Prevalje 3:0, Benedikt		
- Luka Koper 3:1, NKB Branik Ma-		
ribor - LIP Bled 3:0. Srečanje MZG		
Grosuplje - ŽOK Ptuj je na sporedu		
v soboto.		
1. NOVA KBM BRANIK	14	13 1 3S
2. BENEDIKT	14	11 3 33
3. EPIC SLOVING VITAL	14	10 4 30
4. LUKA KOPER	14	g s 23
5. ŽOK PTUJ	13	4 g 13
6. LIP BLED	14	4 g 13
7. MZG GROSUPLJE	13	2 11 11
8. PREVALJE	14	2 12 4
Odbojka • 3. DOL (ž)
Se drugič boljše od Svita
Svit Unimetal -Kurent SK Company 0:3 (-18, -23, -16)
OK Kurent je v soboto, 16. decembra, v Slovenski Bistrici odigral zadnjo tekmo v letošnjem letu; Ptujčanke so se pomerile z OK Svit-Unimetal.
V prvem nizu so gostje igrale zelo dobro in hitro po-vedle ter prednost obdržale do konca. Posebej zanimivo je bilo v drugem nizu, v katerem so se kljub napakam rešile v končnici. V zadnjem nizu niso domačinkam ponudile prav nobene priložnosti in so gladko zmagale.
Na naslednjih tekmah, ki
Rezultati 10. kroga: Svit Unimetal
-	Kurent SK Company 0:3, DŠR Murska Sobota II - Ruše 3:0, Galeja Vega
-	Kema Puconci 3:1. Srečanje Ecom Tabor - Nova KBM Branik II. je bila odigrana sinoči.
1.	KEMA PUCONCI 10 9 1 26
2.	GALEJA VEGA	10 8 2 23
3.	NOVA KBM BRANIK II. 9 7 2 21
4.	DŠR MURSKA SOBOTA II. 10 5 5 17
5.	RUŠE	10 4 6 11
6.	KURENT SK COMPANY 10 3 7 8
7.	ECOM TABOR	9 2 7 6
8.	SVIT UNIMETAL 10 1 9 5
bodo na sporedu januarja, bo glede na potek zadnje odigrane tekme, vidna vloga pripadala tudi OK Kurent.
Staša Reš

Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Kurent SK Company so dosegle tretjo letošnjo zmago.
Karting • Matjaž Dominko
Pomaga cela družina
Karting ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo. Starejši ljubitelji tega športa se še spomnijo domačih dirk, ki so dejansko pomenile praznik za ljubitelje moto športa. Vse je bilo toliko bolj zanimivo, ker so v bolidih sedeli pravi velemojstri, ki so krojili vrh v nekdanji Jugoslaviji.
Sedaj raste v AMD Ptuj novi rod mladih tekmovalcev, ki so letos dirkali dobro in posegali po najvišjih mestih; tradicija tega športa se prenaša naprej. Tako je tudi v družini Dominko, kjer sedaj v ospredje prihaja Matjaž, ki je še kot otrok spremljal starejšega brata Zvonka na treningih in dirkah ter se navdušil na ta šport. Z dirkanjem je pričel lani. V letošnjem letu je nastopil na devetih dirkah za državno prvenstvo in v skupnem seštevku zasedel 3. mesto, enako uvrstitev je dosegel tudi v pokalu Sportstil. Matjaž je prvo leto vozil v kategoriji 100
ccm juniorji, nato pa je prešel v višjo, in sicer 125 Max Rotax junior. Udeležil se je tudi treh dirk v tujini za evropski pokal Rotax v Franciji, Nemčiji in Avstriji.
Pri njegovem športu mu veliko pomaga cela družina, predvsem oče Anton in starejši brat. Cilj Matjaža Dominka v naslednji sezoni je, da bi prestopil v višji razred in bi lahko odpeljal nekatere dirke za evropski pokal Rotax. Priložnosti za mladega tekmovalca, ki je praktično šele na začetku kariere, bo vsekakor dovolj. Matjaž in njegovi tovariši v klubu predstavljajo novi rod tekmovalcev AMD Ptuj. Če bodo nadaljevali s trdim delom in uspehi, potem bo tudi vedno več zanimanja za ta šport, saj ljudje, ki obiskujejo kartodrom, radi spremljajo domače tekmovalce v njihovih drznih vožnjah.
Danilo Klajnšek
Matjaž Dominko, AMD Ptuj
Videm
Sprejem za Marka Bratuška
Uspeh, ki ga je dosegel 19-letni Marko Bratušek, doma iz Sovič v videmski občini, na specialni olimpijadi v začetku oktobra v Sanghaju na Kitajskem, še vedno odmeva.
Marko je bil uspešen v skoku v višino (četrto mesto) in v teku na 200 metrov (8. mesto), z ekipo pa je v štafetnem teku osvojil celo srebrno medaljo. Sicer pa ima Marko rad tekmovanja in že veliko izkušenj na le-teh, želi pa si še boljše uvrstitve in pravi, da se bo zato zelo potrudil. Sicer pa Marko ni samo uspešen športnik, temveč se je potem, ko je v lanskem šolskem letu zaključil
šolanje na OŠ Ljudevita Pivka, pridružil že varovancem VDC Sožitje in tam pridno ustvarja.
V prazničnem decembru je Marka ob spremstvu mame Silve in očeta Srečka ter ob navzočnosti direktorice občinske uprave mag. Darinke Ratajc sprejel še videmski župan Friderik Bračič in mu izročil posebno darilo. Na športni poti mu je zaželel še veliko dobrih uspehov in predvsem športne zagnanosti. Ob tem je Marku povedal, da so v videmski občini zelo ponosni nanj in na njegove športne uspehe.
TM
Marko se je županovega darila zelo razveselil.
Judo • JK Gorišnica
Mladi judoisti JK Gorišnice so pod vodstvom trenerja Franca Naska pretekli teden nastopili na mednarodnem novoletnem turnirju v Celju. Na najvišjo stopničko je stopila Renata Kralj.
Rezultati:
starejše deklice: - 63 kg: 3. Tanja Kociper;
mlajše deklice: + 57 kg: 1. Renata Kralj;
mlajši dečki: - 55 kg: 2. David Forštnarič.
JM
Šolski šport • Nogomet
Pokal v Dornavo
Medobčinsko tekmovanje za učence 8./9. razreda
Predtekmovanje
Skupina A (OŠ Markovci): Destr-nik-Trnovska vas - Markovci 7:1, Videm - Breg 1:3, Markovci - Breg 1:0, Destrnik-Trnovska vas - Videm 5:0, Videm - Markovci 2:0, Breg - Destr-nik-Trnovska vas 1:6.
Skupina B (OŠ Gorišnica): Ljudski vrt - Gorišnica, Cirkovce - Hajdina, Gorišnica - Cirkovci, Hajdina - Ljudski vrt, Cirkovce - Ljudski vrt, Gorišni-ca - Hajdina.
Skupina C (OŠ Podlehnik): Kidričevo - Žetale 6:0, Podlehnik - Majšperk 1:1, Majšperk - Žetale 0:1, Kidričevo
-	Podlehnik 11:1, Majšperk - Kidričevo 1:3, Žetale - Podlehnik 2:0.
Skupina D (ŠD Juršinci): Juršinci
-	Grajena 0:2, 0. Meglič - Dornava
1:2, Dornava - Grajena 7:3, Juršinci
-	0. Meglič 5:1, Dornava - Juršinci 5:1, Grajena - 0. Meglič 6:0.
Polfinale:
Skupina A (OŠ Gorišnica): Destr-nik-Trnovska vas - Grajena 6:1, Gorišnica - Kidričevo 0:2, Grajena - Kidričevo 2:4, Destrnik-Trnovska vas
-	Gorišnica 7:1, Gorišnica - Grajena 5:3, Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 1:1.
Skupina B (OŠ Podlehnik): Breg
-	Dorava 1:5, Hajdina - Žetale 5:1, Dornava - Žetale 7:1, Breg - Hajdina 4:1, Hajdina - Dornava 2:7, Žetale
-	Breg 0:3.
Zaključni turnir v Markovcih
V športni dvorani OŠ Mar-kovci je potekal zaključni turnir učencev 7. in 8. razreda OŠ v malem nogometu z našega področja; pomerile se se ekipe OŠ Kidričevo, OŠ Destrnik, OŠ
Nogometna ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas
Breg in OŠ Dornava. Finalno srečanje med OŠ Dornava in OŠ Destrnik se je končalo z rezultatom 3:3, na koncu pa so se veselili mladi nogometaši iz OŠ Dornave. Le-ti so uspeli po vodstvu igralcev OŠ Destrnik s 3:1 rezultat izenačiti. Zmago pa jim je prineslo pravilo športne igre (fair play), saj so prejeli manj rumenih kartonov od nasprotnikov. Sicer sta obe omenjeni ekipi osvojili enako število točk
—r—i---------—--=
i !*ia«mnñüaiBÍHHB
-i--
umiti 5555! ■jiiiiii! lailB IUUIIUI
III I «■■■.
'■■SS WIM
^willi
Zmagovalna ekipa OŠ Dornava
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Zmaga v derbiju ostala doma
V	derbiju kroga sta se pomerili še neporaženi ekipi. Ekipa Starš je gostila ekipo KK Pragersko, ki je lansko leto tekmovala v 3. SKL. Že takoj na začetku sta obe ekipi pričeli silovito, rahlo prednost so si priigrali gostje. Tudi v drugi četrtini tempo ni popuščal in gostje so si do odmora priigrali enajst košev prednost. Tudi v nadaljevanju domači trener ni imel »srečne« roke pri iskanju prave peterke, tako da so gostje ob koncu tretje četrtine vodstvo še povišali za pet košev. V prvih dveh minutah zadnje četrtine je prednost narastla na 20 košev za goste, tako da je moral domači »strateg« porabiti kar dve minuti odmora. Nato je sledil »čudežni« preobrat. Gostujočega »ostrostrelca« Očka so začeli tesno pokrivati, na drugi strani pa se je »odprlo« Miliču, ki je kot za šalo polnil koš nasprotnika. Gostje niso uspeli ustaviti naleta domačih, kljub vsem uporabljenim minutam odmora. Ob koncu so domači »zlomili« odpor gostov in zadnji del dobili z neverjetno visoko razliko. Obe ekipi gre pohvaliti za izredno športen odnos in prikazano dobro košarko.
V	ostalih tekmah prve lige so Kidričani gostili »dobre dečke«, ki svojo formo še iščejo. Po treh četrtinah so zaostajali za enajst košev in kidričani bi morali le še dodati piko na i, vendar so se »prestrašili« morebitne zmage. Dečki so v dveh minutah tekmo preobrnili sebi v korist, saj so domači nespametno za-
pravili žogo, dobili nešportno napako in za nameček še tehnično. Realizacija dečkov je bila več kot uspešna, kar je domače tako zmedlo, da dve minuti sploh niso uspeli zadeti koša. Tekmo so v končnici gostje ru-tinirano privedli do konca in razblinili vse upe domačih na morebitno presenečenje. Neman je gostil ekipo Dornave, ki se je dobro upirala in imela ob koncu tekme še možnost za podaljšek, vendar niso uspeli zaključiti napada. Ekipa Rač je gostila »slamovce«, ki so lovili priključek skozi celo tekmo. Dve minuti pred koncem so se uspeli približati na dva koša zaostanka, a več niso zmogli.
V drugi ligi so »tiskarji« z lahkoto nadigrali domačo ekipo Destrnika in potrdili prvo me-
in sta imeli tudi identično razliko v zadetkih. Medalje in pokale sta najboljšim podelila Marko Drevenšek, nogometaš ptujske Drave, in ravnatelj OŠ Destrnik Drago Skurjeni. Tekmovalce je nagovoril strokovni sodelavec Zavoda za šport Ptuj Marjan Le-nartič. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstile prve tri ekipe.
Rezultati finalnega turnirja: OŠ Destrnik - OŠ Breg 4:1, OŠ Kidričevo - OŠ Dornava 0:3, OŠ Breg - OŠ Dornava 1:4, OŠ Destrnik - OŠ Kidričevo 3:0, OŠ Breg - OŠ Kidričevo 4:2, OŠ Dornava - OŠ Destrnik 3:3. VRSTNI RED: 1. OŠ Dornava, OŠ Destrnik, 3. OŠ Breg, 4. OŠ Kidričevo.
OŠ Dornava: Marko Mernik, Marko Veselič, Tadej Horvat, Domen Glaser, Mitja Zagoršek, Aljaž Horvat, Nino Pukšič, Smiljan Kos, Denis Kukovec, Marko Pšajd, Timotej Čeh.
OŠ Destrnik-Trnovska vas: Rok Kajzer, Florjan Fras, Žan Krajnc, Denis Perger, Tadej Kolarič, Tomaž Zorec, Sandi Lenart, Thomas Pihler.
OŠ Breg: Tomaž Rogina, Florjan Vidovič, David Kozel, Leon Koderman, Blaž Gojkošek, Mihael Leskovar, Lika Zemljarič, Janko Golob, Tomaž Šoštar, Rok Klep, Emil Tikvič.
OŠ Kidričevo: Niko Brumen, Primož Jus, Benjamin Valentan, Alen Rajh, Miha Peršuh, Boštjan Strel, Sandi Pulko, Dejan Zajc.
Danilo Klajnšek
sto v skupini pred nadaljevanjem. Avtoefekt je prav tako z malo truda ugnal nerazpolože-no ekipo Ptujske Gore. Veterani s Pragerskega so se pošteno namučili z mlado ekipo Starš, ki je tekmo izgubila v končnici. Davek neizkušenosti jih je »stal« pomembnih dveh točk. Ekipa Nove vasi je dobila tekmo z Majšperkom v razburljivi končnici. Vse v zvezi s tekmami in statistiko lahko preberete na spletni strani www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 4. kroga: ŠD Kidričevo
-	Good guys 51:59 (15:12, 14:9, 13 :11, 9:27), KK Starše - KK Pragersko 91:83 (19:23, 17:24, 20:25, 35:11), Neman - KMO Dornava 56:53 (14 :15, 16:8, 18:12, 8:18), KK Rače
-	ŠD Slam 77:66 (16:15, 25:18, 18 :16, 18:17).
1. KK STARŠE	4	4	0	+83	8
2. KK PRAGERSKO	4	3	i	+70	7
3. ŠD SLAM	4	2	2	+32	B
4. KK RAČE	4	2	2	- 4	B
5. GOOD GUYS	4	2	2	-i7	B
B. ŠD KIDRIČEVO	4	i	3	-38	5
7. NEMAN	4	i	3	-47	5
8. KMO DORNAVA (i-)	4	i	3	-79	4
2. liga
Rezultati 4. kroga: ŠD Destrnik - ŠD Cirkovce 51:71 (11:9, 14:19, 13 :22, 13:21), KK Avtoefekt - ŠD Ptujska Gora 56:33 (7:8, 18:7, 13:7, 18 :11), KK Nova vas MB - ŠD Majšperk 68:63 (27:18, 13:13, 15:17, 13:15), KK Bar LM Pragersko vet. - KK Starše mladi 85:72 (20:14, 16:22, 26:20, 23:16). Prosti sta bili ekipi KK Ptuj in ŠD Podlože.
2. A liga
1. E. DESIGN CIRK. 4 4 0 + 57 8
2.	KK AVTOEFEKT
3.	KK PTUJ
4.	ŠD PTUJSKA GORA
5.	ŠD DESTRNIK
3 2	i
3 2	i
3 0	3
3 0	3
+48	5
+i9	5
-	5i	3
-	73	3
3 3 0
2. B liga
1.	ŠD PODLOŽE
2.	ŠD MAJŠPERK	4	2	2
3.	BAR LM PRAG. VET.	3	2	1
4.	KK NOVA VAS MB	3	1	2
5.	KK STARŠE MLADI	3	0	3
Košarkarji KK Starše (na sliki) so v dramatični tekmi ugnali KK Pragersko.
+24 6
+ 5 6 +16 5
-	12 4
-	33 3
Lestvica najboljših strelcev: 1. Aleš Milič (KK Starše) 138, 2. Aleš Galun (ŠD Majšperk) 91, 3. Gregor Bien (ŠD Slam) 90, 4. Davor Bauman (KK Rače) 80, 5. Mitja Bek (ŠD Kidričevo) 79 košev.
Pari 5. kroga (1. liga): Good guys
-	Neman, KK Rače - KK Starše, KMO Dornava - ŠD Kidričevo, ŠD Slam
-	KK Pragersko.
Pari 5. kroga (2. liga): KK Bar LM Prag. Veterani - ŠD Majšperk, ŠD Podlože - KK Štarše mladi, KK Ptuj
-	KK Avtoefekt, ŠD Ptujska gora - ŠD Destrnik. Prosti sta ekipi ŠD Cirkovce in ŠD Majšperk.
Radko Hojak
Foto: DK
Foto: DK
Foto: TM
Srečno 2008!
Šport v letu 2007
-	1. del
Januar:
-	Slovenski nogometni reprezentant Nastja Čeh je presenetil s svojim prestopom v ruski klub Khimki;
-	Rokometaši Velike Nedelje so izstopili iz 1. A MIK rokometne lige;
-	V 3. krogu pokala EHF so rokometašice Mercator Tenzorja iz Ptuja napolnile športno dvorano Center. Ptujčanke so pokazale sanjsko igro v prvem polčasu, medtem ko so v drugem preveč padle in so premagale ekipo luvente iz Mihalovcev z rezultatom 31:29. Povratno tekmo na Slovaškem so Ptujčanke izgubile z rezultatom 31:22 in izpadle iz evropskega pokala EHF;
-	18. januarja je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala prireditev ali izbor za najboljše športnike Mestne občine Ptuj.
Najboljši športnik za leto 2006 je judoist Klemen Ferjan, medtem ko je najboljša športnica športna plezalka Mina Markovič. Med moškimi ekipami so najboljši člani Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, najboljša ženska ekipa pa je Rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj. Štajerski tednik, Radio Ptuj in Športne novice so naredile poseben izbor za najpopularnejšega športnika in športnico Spodnjega Podravja, v tem izboru sta premočno zmagala boksar Dejan Zavec in judoistka Lea Murko;
-	Rokometni klub Jeruzalem Ormož je praznoval petdeset let delovanja.
Februar:
-	Ekipa Mark 69 Aba roletarstva se je zasluženo veselila prvega mesta v 1. ligi MNZ Ptuja v malem nogometu;
-	Na državnem prvenstvu v judu v Kopru je Lea Murko (JK Drava Ptuj) v kategoriji do 78 kilogramov osvojila 2. mesto. Izmed Ptujčanov sta bronasti medalji dobila tudi Urška Urek in Jan Belšak;
-	Dejan Zavec je dosegel že 22. profesionalno boksarsko zmago v velterski kategoriji. Ptujski boksar je dobil tretji pas, pas prvaka Evropske unije, potem ko je po točkam v 12 rundah premagal francoskega boksarja Nicolasa Guisseta;
-	Nogometaši Drave so dobili novega generalnega sponzorja kluba: multinacionalko Bwin.
Marec:
-	V Prvi ligi Telekom Slovenije se je začel spomladanski del prvenstva v nogometu. Drava je v 1. krogu v Ajdovščini zaradi težke poškodbe izgubila Daliborja Pešterca;
-	Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Cerknici je član Namiznoteniškega kluba Ptuj Bojan Pavič med mešanimi dvojicami z Kristino Rahotin (Arigont) osvojil bronasto medaljo;
-	Komaj 16-letni teniški igralec teniškega kluba Terme Ptuj Blaž Rola je zmagal na odprtem prvenstvu Maribora;
-	Plezalni klub 6b iz Ptuja je v športni dvorani Gimnazije Ptuj organiziral plezalno tekmovanje, na katerem je nastopilo 121 mladih plezalcev in plezalk;
-	Odbojkarice Benedikta so osvojile 5. mesto v 1. državni odbojkarski ligi;
-	13. kolesarsko dirko po poteh kralja Nikole v Črni gori je dobil član Perutnine Ptuj Mitja Mahorič;
-	20. mednarodni pokal Ptuja v judu je osvojila ekipa Duple-ka, medtem ko so domačini osvojili peto mesto;
-	Strelsko društvo Kidričevo Tenzor je po 7 krogih tekmovanja v 1. državni ligi s pištolo osvojilo naslov državnih prvakov. Strelski klub Ptuj je osvojil 2. mesto;
-	Odbojkarice ženskega Obojkarskega kluba MTD iz Ptuja so osvojile naslov prvakinj v 2. državni odbojkarski ligi in se uvrstile v 1. DOL.
Člani Aero kluba Ptuj so uspešno nastopali na tekmah svetovnega pokala.
Janko Bohak (levo) je iz rok predsednika Šahovske zveze Slovenije Milana Kneževiča prejel najvišje, zlato priznanje.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalem Ormoža so v sezoni 2006-07 osvojili končno 7. mesto.
Klemen Ferjan je na EP v Beogradu osvojil odlično 5. mesto .
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ekipe Mark 69 Aba roletarstvo (beli dres) so zmagali Uspešno se je zaključila 1. ptujska bowling liga, v kateri je na-v zimski ligi MNZ Ptuj.	stopili 16 ekip.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Marjan Kelner
Lucas Horvat (Drava, modri dres) se je z odličnimi igrami uvrstil na širši izbor slovenskega selektorja Kolesarji Perutnine Ptuj so med drugim zmago dosegli tudi na dirki po Črni gori, kjer sta bila v ospre-Matjaža Keka.	dju Matej Stare in Mitja Mahorič.
April:
-	V ptujski rekreacijski košarkaški ligi Parkl so naslov osvojili Good guysi iz Ptuja;
-	Judoist Judo kluba Drava Ptuj Klemen Ferjan je na evropskem prvenstvu v Beogradu v kategoriji do 81 kilogramov osvojil odlično 5. mesto;
-	Na kolesarski dirki Giro del Belvedere (1.2 UCI) je kolesar Perutnine Ptuj Matija Kvasina zasedel 3. mesto;
-	Štajerski nogometni derbi med Dravo in Mariborom se je končal z rezultatom 1:1 in je na mestni stadion pritegnil kakšnih 3000 gledalcev;
-	Na 33. kolesarski dirki Circuit Ardennes (2.2 UCI) je kolesar Perutnine Ptuj Mitja Mahorič osvojil drugo mesto;
-	16. državno prvenstvo v streljanju s pištolo v Portorožu je prineslo naslov Cvetu Ljubiču in njegovi ekipi Kidričevo Tenzor. Ptujska strelka Majda Raušl (SK Ptuj) je bila tretja med članicami;
-	Ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj je v tekmovalni sezoni 2006-2007 v 1. ligi osvojil 2. mesto, kar je največji uspeh v zgodovini ženskega rokometa na Ptuju;
-	Kolesar Perutnine Ptuj Mitja Mahorič je bil na dirki Tour du Loir et Cher drugi;
-	Blaž Rola, član Teniškega kluba Terme Ptuj, je zmagal na ITF teniškem turnirju v Mostarju;
-	Klemen Ferjan iz Judo kluba Drava Ptuj je na tekmi svetovnega pokala v Rimu v kategoriji do 81 kilogramov osvojil sedmo mesto;
-	Šahist Šahovskega društva Ptuj Veplas Velenja Duško Pa-vasovič je na evropskem prvenstvu v šahu v Dresdnu osvojil fantastično četrto mesto. Med 403 šahisti je zmagal Francoz Vladislav Tkachiev.
Maj:
-	Na Odprtem prvenstvu Ptuja v tenisu za člane in članice je med članicami zmagala Nena Vukasovič (TK Terme Nes Ptuj);
-	Ženski Rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj je v Gorišnici organiziral zaključni turnir slovenskega pokala v rokometu. V finalu so Ptujčanke izgubile s Krim Mercatorjem iz Ljubljane;
-	Mitja Mahorič iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je na dirki po Poljski (2.1 UCI) osvojil odlično 2. mesto;
-	Klemen Ferjan, član Judo kluba Drava Ptuj, je na tekmi za svetovni pokal v Moskvi osvojil še eno sedmo mesto;
-	Ptujska športna plezalka Mina Markovič je dobro začela sezono, saj je na tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Imstu osvojila sedmo mesto;
-	Na 3. mednarodnem plavalnem miting na Ptuju je sodelovalo kar 612 plavalcev in plavalk. Iz domačega kluba Plavalnega kluba Terme Ptuj sta največji napredek pokazala Gregor Šerbec in Domen Terbuc;
-	Tekaški klub Maraton iz Ptuja je pripravil ptujski triatlon, na katerem je sodelovalo kar 219 tekmovalcev in tekmovalk. V sprint triatlonu je bil najboljši Dejan Patrčevič, medtem ko je bil najboljši Ptujčan Branimir Komel;
-	Mariborčanka Daniela Pekič in Ptujčan Jernej Brenholc sta nastopila na svetovnem prvenstvu v plesanju v Nemčiji;
-	Ptujski profesionalni igralec golfa Matjaž Gojčič je na Gosser Openu v sklopu Alps Toura osvojil šesto mesto;
-	Nogometaši Drave iz Ptuja so po 36 krogih tekmovanja v Prvi ligi Telekom Slovenije zbrali 55 točk in osvojili 4. mesto. Državni prvaki so postali nogometaši Domžal.
Junij:
-	Rokometaši Jeruzalem Ormoža so s serijo zmag osvojili končno sedmo mesto v 1. slovenski rokometni ligi MIK. Državni prvaki so ponovno postali Celjani;
-	Nogometaši Aluminija so pod vodstvom Bojana Špehonije ob koncu tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi nanizali nekaj zmag in osvojili končno 6. mesto;
-	V 3. slovenski nogometni ligi je gladko zmagala ekipa Za-vrča, ki se je uvrstila v ligo višje;
-	Nina Kolarič (AK Keor Ptuj) je na mitingu v Ljubljani skočila svoj osebni rekord, ki sedaj znaša 649 centimetrov;
-	Ptujski igralec golfa Matjaž Gojčič je z nastopom na turnirju European Toura na BA CA openu na Dunaju izpolnil delček svojih sanj v golfu. Gojčič je z odlično igro naredil rez, a je na koncu tekmovanje končal na 65. mestu;
-	Radoslav Rogina in Matija Kvasina iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj sta bila velika zmagovalca kolesarske dirke za Veliko nagrado Triberga (1.1 UCI) v Nemčiji;
-	V Mariboru je bil boksarski spektakel Pot na vrh. Glavni dvoboj večera med Dejanom Zavcem in Jorgejem Danielom Mirando je bil zaradi poškodbe našega boksarja v tretji rundi prekinjen in ga v statistiki ne bo;
-	Mina Markovič je na tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju v Zurichu osvojila 2. mesto in je s tem izenačila njeno najboljšo uvrstitev v tekmah za svetovni pokal;
-	Na kolesarski dirki po Sloveniji je zmagal Tomaž Nose (kasneje so ga zaradi suma dopinga suspendirali), medtem ko je bil najboljši kolesar Perutnine Ptuj Matija Kvasina na 6. mestu;
-	Matej Stare (KK Perutnina Ptuj) je zmagal na kolesarski
dirki po Srbiji (2.2 UCI);
-	Nogometaš Drave iz Ptuja Rok Kronaveter je izboru obiskovalcev Sportala bil najboljši nogometaš slovenskega nogometnega prvenstva za leto 2006-2007;
-	Gregor Gazvoda iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je postal državni prvak v kronometru.
Pripravil: David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič se je uvrstil na golf turnir European Toura BA CA open na Dunaju, s čimer je dosegel največji letošnji uspeh.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice MT Ptuja se v lanski sezoni osvojile 2. mesto v državnem prvenstvu in v pokalu Slovenije, uspešno pa so nastopile tudi v evropskem pokalu EHF - uvrstile so se v 3. krog.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so tekmovanje v 1. SNL v sezoni 2006-07 končali na 4. mestu, kar je najvišje doslej (državni prvaki so prvič postali nogometaši Domžal). Rok Kronaveter (Drava, modri dres) je po izboru obiskovalcev Sportala postal najboljši nogometaš sezone.
Smučanje • Pred smučasrko sezono
Pripravite se na zimske radosti - 2.
Za smučarje, deskarje na snegu in druge, ki uživate v zimskih radostih na belih strminah, je že skrajni čas, da poskrbite za dobro telesno pripravljenost. Predstavljamo vam nekaj najpomembnejših vaj za krepitev moči in vzdržljivosti mišic rok, nog in trupa.
Vaje za izboljšanje moči rok
1.	Sklece v opori za telesom
Roke položite v širino ramen na stol ali stopničko, pokrčite noge in zadnjico z zravnanim hrbtom potisnite čim bliže stolu. Počasi pokrčite komolce in zadnjico spustite proti tlom. Pri tem jo poskusite držati čim bliže liniji s stolom. Ramena naj ostanejo spuščena, komolci pa obrnjeni nazaj. Počasi se dvignite v začetni položaj, vendar komolce obdržite sproščene.
2.	Sklece v opori pred telesom
Postavite se na vse štiri, roke položite pod ramena, kolena nekoliko za boke. Spustite boke in poravnajte hrbet ter rahlo stisnite trebušne mišice. Pokr-čite komolce in spustite trup proti tlom, pri čemer ohranite raven hrbet. Počasi iztegnite
komolce in se vrnite v začetni položaj.
Vaje za izboljšanje moči nog
3.	Poskoki
Stopite v rahel razkorak, se naslonite ob steno, sprostite ramena, dvignite prsni koš in rahlo stisnite trebušne mišice. Po prstih skačite z ene na drugo nogo.
4.	Počep na eni nogi
Postavite se v rahel razkorak, rahlo stisnite trebušne mišice in dvignite prsni koš. Eno nogo položite nazaj na stol ali stopničko in še naprej ohranjajte
pravilno držo telesa s hrbtenico v nevtralnem položaju. Po-krčite spodnjo nogo in se spustite proti tlom. Koleno ne sme pogledati čez prste oziroma v kolenu ne smete narediti manjšega od pravega kota. Počasi iztegnite koleno in se vrnite v začetni položaj. Koleno ohranite sproščeno.
Vaje za izboljšanje moči trupa
5. Zadržana opora pred telesom
Postavite se v položaj na vse štiri, z rokami na podlahteh in s prsti na nogah, uprtimi v tla. Sprostite ramena, poravnajte
Strelske novičke
Gönc zmagal še drugič zapored
Regijska liga -pionirji
V 3. krogu Podravske regijske lige pionirjev s serijsko zračno puško, ki jo je organiziralo SD Impol iz Slovenske Bistrice je svojo drugo letošnjo zmago s 182 krogi dosegel Niko Kolmanič. Tretje mesto je s 174 krogi pripadlo Ptujča-nu Sašu Stojaku, ki je tako dosegel svoj nov osebni rekord in bil obenem poplačan še s prvo uvrstitvijo na stopničke. Ki-dričevski strelec Aleš Pernat je tokrat s 172 krogi zasedel 4. mesto. Pri deklicah je s 180 krogi zmagala Daša Zupan iz Maribora. Ptujčanka Sara Roj-ko je znova dosegla 167 krogov in zasedla 5. mesto, njeni klubski sotekmovalki Valentina Ranfl in Maja Bezjak pa sta s 151 in 140 krogi osvojili 7. in 8. mesto. V ekipnem seštevku je zmago slavila ekipa iz Maribora s 534 krogi, Ptujčani so s 506 krogi pristali na 3. mestu. Skupni seštevek posameznikov: II. III.S ku paj:
1.	Dominik Lešnik, SD FLV 184
2.	Niko Kolmanič, SD Ruše 159
3.	Aleš Pernat, SD Kidričevo 166
4.	Sašo Stojak, SK Ptuj 167
5.	Matevž Ciganovič, SD Ruše 169
Foto: Simeon Gonc
Ptujčan Sašo Stojak je v Slovenski Bistrici dosegel svoj nov osebni rekord, s katerim se je uvrstil na 3. mesto.
6.	Karli Vidmar, SD Impol
7.	Valentin Tratnik, SK Ptuj
8.	Alan Škodič, SD FLV
9.	Jan Tovornik, SK Ptuj
10.	Niko Visočnik, Kidričevo
11.	Kristijan Jurič, SK Ptuj
1TT 182 1T2 1T4 1BT 1B5 1B5 15T 154 1B2 158
522 512 50B 505 505 504 4T8 4T4 45B 44B 424
Skupni seštevek ekipno:
1.	SD ELEKTRO MB
2.	SD I.PB RUŠE
3.	SD FLV
4.	SK PTUJ
5.	SD IMPOL
B. SD KIDRIČEVO
509 492 511 490
480
/
III Skupaj:
534	15TT 528 1543
49T	1485 50B 1452
4T5	142B
334	B3B
Regijska liga -pištola
V 3. krogu Podravske regijske lige v streljanju z zračno pištolo so na svojem domačem strelišču svojo prvo letošnjo zmago dosegli strelci SD Elek-tro iz Maribora s 1085 krogi, 2. mesto so osvojili Ptujčani s 1081 krogi, tesno so jim s krogom zaostanka na 3. mestu sledili strelci iz Juršincev, 4. mesto pa je tokrat s 1079 krogi pripadlo strelcem iz Dorna-ve. Med posamezniki je svojo drugo zaporedno zmago, s katero je prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov, dosegel Ptujčan Simeon Gonc s 374 krogi, 2. mesto je s 371 krogi osvojil juršinski strelec Mirko Moleh, 3. mesto pa je pripadlo domačinu Nikoli Raniloviču s 369 krogi.
Skupni seštevek posameznikov: II. III.S kupaj:
1.	Simeon Gonc, Ptuj 373 374 1113
2.	Mirko Moleh, Juršinci 372 371 1109
3.	Staša Simonič, Dornava 352 363 1077
4.	Dušan Krajnc, Juršinci 362 356 1073
5.	Miran Kolednik, Ptuj 357	356 1073
6.	Milan Stražišar, VK GM 357	353	1072
7.	Janko Berlak, Juršinci 354	353	1156
8.	Miroslav Peklar, Elektro 357	352	1156
9.	Slavko Ivanovič, Dornava 351	358 1052
10.	Bojan Porok, VK GM 345	358 1050 12. Niko Pšajd, Juršinci 329	344	1011
Skupni seštevek ekipno:
II.	III.Skupaj:
1101	1081 3277
1.	SK PTUJ
2.	SD JURŠINCI
3.	VK GM MARIBOR
4.	SD DORNAVA
5.	SD ELEKTRO
1088 1080 3238 10T3 10BB 3229 1052 10T9 3191 10T5 1085 31B0
Občinska liga Ormož
V soboto je na strelišču občinske strelske zveze Ormož potekal 3. turnir občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Vesna Mele, strelka TS Ormož, je še tretjič zapored dosegla 185 krogov in je sedaj znova najboljša tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer vodi z dvema krogoma prednosti pred zasledovalci. V ekipnem seštevku so strelci SD Ormož I znova dosegli izjemen ekipni rezultat in s 554 krogi še povečali že tako veliko
hrbet in rahlo stisnite trebušne mišice. Počasi dvignite kolena od tal in zadržite v dvignjenem položaju s stiskom trebušnih mišic.
6.	Zadržana stranska opora
Lezite na bok z eno roko na podlahti, drugo pa oprto v tla pred telesom za lažje ohranjanje ravnotežja. Spodnjo nogo pokrčite tako, da sta koleno in bok v isti liniji z rameni. Dvignite boke in trup, zadržite, zgornjo roko položite na bok in zadržite še za trenutek.
7.	Dvig medenice
Lezite na hrbet in pokrčite kolena. Noge udobno počivajo na tleh z dvignjenimi petami, roke pa ob telesu ali na steg-nih. Stisnite trebušne mišice. Počasi dvignite zadnjico od tal, močno stisnite, za hip zadržite in se nato počasi spustite v začetni položaj. Medenice ne dvigujte previsoko.
Želimo vam veliko užitkov na belih strminah in ne pozabite, četudi niste navdušeni nad prav nobeno rekreacijo na snegu, izkoristite vsako priložnost za gibanje v naravi. Rekreacija na prostem namreč ponuja veliko užitkov in koristi, celo več, kot si lahko mislite.
Ivo Kornik
prednost pred ostalimi ekipami, ki sedaj znaša 23 krogov. Lestvica posamezno:
	II.	III. Skupaj:	
1. Vesna Meie, SD TSO	185	185	555
2. Jan Šumak, SD Ormož	190	184	553
3. Aieksander Prapotnik, TSO 18T		184	553
4. Matjaž Habjanič, Ormož	181	185	550
5. Meianie Habjanič, Ormož	181	184	543
B. Petra Vernik, SD Ormož	1TT	185	541
T. Grega Poiajnko, SD Ormož 1TT		184	535
8. Grega Novak, Jože Kerenčič 181		1TB	531
9. Tadej Ivanuša, SD TSO	1TT	1TT	531
10. Tilen Vnučec, SD Ormož	1T3	1T9	522
Lestvica ekipno:			
	II.	III.Skupaj:	
1. SD ORMOŽ	552	554	1B4T
2. SD TSO	549	53B	1B24
3. SD ORMOŽ II	52T	54B	159B
4. SD JOŽE KERENČIČ	525	521	1558
5. SD ORMOŽ III	4B4	488	142B
6. JOŽE KERENČIČ II	459	43T	1350
			UR
Športni napovednik
Rokomet
1. A SRL (m) - MIK liga
Pari 16. kroga: Jeruzalem Ormož - Nova Gorica Intra Leasing (v soboto, ob 19. uri), Slovan - Gold club, Trimo Trebnje - Prevent, Cimos Koper - Sviš Pekarna Grosuplje, Gorenje - Rudar EVJ Trbovlje.
Odbojka
1. DOL - ženske
14. krog: MZG Grosuplje - ŽOK Ptuj.
I.	DOL - moški
Pari 14. kroga: Svit Unimetal - Astec Triglav, Salonit Anhovo - Marc-hiol Prvačina, Calcit Kamnik - Krka, Olimpija - Galex MIR.
Mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
Razpored - SOBOTA ob 9.00: Bar Korže - ŠD As; ob 9.40: KMN Remos - Poetovio Petlja; ob 10.20: Bramac Juršinci - JURE MTS Haj-dina; ob 11.00: ŠD Rim - Mark 69 Aba; ob 11.40: Hobit Pub Apače
-	ŠD Vitomarci; ob 12.20: ŠD Polenšak - KMN Blisk; ob 13.00: ŠD Apače Capri - ŠD Ptujska Gora; ob 13.40: Mark 69 starejši dečki
-	Bar Gloria Bukovci; 14.20; Mitmau - Klub ptujskih študentov; ob 15.00: Club 13 - Casino Joker MSM International; ob 15.40: Mogg
-	Draženci.
NEDELJA ob 9.00: ŠD Ptujska Gora - Mark 69 starejši dečki; ob 9.40: Casino Joker MSM International - Mogg; ob 10.20: Klub ptujskih študentov - Club 13; ob 11.00: Bar Gloria Bukovci - Mitmau; ob 11.40: Draženci - ŠD Polenšak; ob 12.20: KMN Blisk - ŠD Apače Capri; ob 13.00 Bar Saš - KMN Majolka; ob 13.40: Jure MTS Hajdina
-	KMN Remos, ob 14.20: ŠD Vitomarci - Bar Saš; ob 15.00: KMN Majolka - Bar Korže, ob 15.40: ŠD As - ŠD Rim; ob 16.20: Mark 69 Aba - Bramac Juršinci.
ZLMN Ormož
Sobota, 22. 12. 2007: Zidarstvo Čurin - Lordi Dioniz bar (10.00), Sugar Boys - Borec (ob 10.40), Svetinje - Inox ograje Majcen (ob
II.20),	Središče - Stora Gora (ob 12.00), Belcont - Mihovci Center bar pri Križu (ob 12.40), Mladost Prevozništvo Pesrl - Kog (ob 13.20), Pušenci mladi - KOŠ (ob 14.00), Blue Team - Vikingi (ob 15.20), Sli-kopleskarstvo Kukec Cvetkovci - Aries IT Fiposor (ob 16.00).
7. Toyota turnir
Športno društvo Center Ptuj organizira 7. Toyota turnir v malem nogometu. Turnir bo v soboto, 5. 1. 2008, v športni dvorani Center na Ptuju, pričel pa se bo ob 9. uri.
Prijavnina znaša 70 €, nakazila sprejemajo na TRR 04 202-0000780884 s pripisom za nogometni turnir ali na dan žrebanja v gotovini. Žreb se bo odvijal v četrtek, 3. 1. 2008, ob 18. uri v gostišču Maraton, Cankarjeva 11, Ptuj. Organizator pripravlja finančne in praktične nagrade!
Način igranja: po pravilih FIFE (4+1) z akumuliranimi prekrški. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 031 602 230 ali 041 677 243.
Namizni tenis
Turnir v Cirkovcah
Namiznoteniška sekcija pri športnem društvu Cirkovce prireja bo-žično-novoletni turnir v namiznem tenisu, ki se bo odvijal v sredo, 26. 12. 2007, od 9.00 dalje v športni dvorani Cirkovce. Pravico nastopa imajo vsi igralci, ne glede na starost. Igralo se bo po skupinah, prva dva se uvrstita v nadaljnji krog tekmovanja, zadnja dva pa igrata v tolažilni skupini. Prijavnina je simbolična in znaša 7 evrov, potrebno jo je poravnati do 8.30 na dan tekmovanja. Najboljši štirje bodo prejeli pokale, nagrajena pa bosta tudi najmlajši in najstarejši igralec.
Danilo Klajnšek
Športna šola Juhuhu
Rekord bo zagotovo 'padel'
»Otroci, če si želite osvojiti nova smučarska znanja, ob tem pa se še dobro zabavati, vas vabimo med počitnicam na Pohorje, kjer vas pod taktirko Juhi-ja pričakujejo izkušeni učitelji smučanja. Novi zavoji, šviga-
nje kep, tekma z Juhijem in številna druga sladka presenečenja so le del razlogov, da enostavno ne smete manjkati!« S temi besedami na spletni strani ŠŠ Juhuhu vabijo mlade nadebudneže na tečaj smučanja in
Foto: Črtomir Goznik
Juhi je nepogrešljiv del tečajev športne šole Juhuhu.
bordanja, ki se bo odvijal na Arehu od 26. do 29. decembra. Pri tem so več kot uspešni, saj se je do srede prijavilo že več kot 220 otrok (iz Ptuja, Ormoža, Maribora, Lenarta, Murske Sobote, Ljubljane), s čimer so že krepko presegli lanskoletno številko - 150.
Tomi Jagarinec, vodja šole, je o tem povedal: »Številka je že prav fas-cinantna, tako da smo morali precej povečati število učiteljev; za otroke bo skrbelo približno 30 izkušenih učiteljev. Organizacija takšnega tečaja je vsekakor zahtevna stvar in zahteva veliko usklajevanja glede učiteljev, prevozov, prehrane in še veliko drugih drobnih stvari. Vsekakor se bomo potrudili po najboljših močeh, da tudi tokrat otrokom pričaramo prijetno vzdušje. Tako kot na prejšnjih tečajih, tudi letos pripravljamo za otroke nekaj presenečenj, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Juhi pa zagotovo ne bo manjkal!«
JM
r 1AGER
i " CENTER PTUJ
MISTÍNG'-?
. rC J E JL N & iA®p«
info> 02 / 798 03 10

^_UCPPNPi— _«sr Xé^f-
0/ tekstil jAGER PTUJ |
O
. PRAZNIČNI . POPUST NA OBLAČILA Mustang do 31.12.2007 ■k
1
4
mm
i\\\\\\\\Wi} l lltti

i -
ji

4mHmm gffmmm »K™
-15%
PRAZNIČNI POPUST
m§g$m
; i -0^K&Z&fSBBBm
3t

MUSTANG
Tjt J E A N S
Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat. Slike so simbolične brez aranžerskih dodatkov. Akciia traia do 31.12.2007 oz. do prodaie zalog.
Predajte se sreči.
Živite bolje. Znebite se spon vsakdanjosti. Odkrijte svoj zdravi jaz in lepši obraz v Imperiumu dobrega počutja, v termah z bazenskim predelom Vespasianus ter v savnah in termalnih kopelih Flavia. V razkošju rimske tradicije Valens Augusta Wellnessa v novem Grand Hotelu Primus na Ptuju bomo častili vaše zdravje in lepoto. Presenetite najdražje, prijatelje ali poslovne partnerje in iim poklonite sprostitev v Valens Augusta Wellnessu.
Grand Hotel Primus
.i, ± .i. .i,
PTUJ
Terme Ptuj, d. o. o.,
Pot v toplice 9,2251 Ptuj tel: 02 74 94 500 -faks: 02 74 94 524 e-mail: hotel.primus@terme-ptuj.si
www.terme-ptui.si

Obilo glasbenih užitkov
in prijetno počutje na 17. orfejčkovi paradi
Vam želi
Občina Kidričevo
PIVOVARNA GASTRO
KOLEKTIV RESTAVRACIJE GASIRO ZE1I VSEM GOSTOM NA 17. ORFEIČKOVI PARADI OBILO GLASBENIH UMOV, VE5E1 BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2008
RESTAVRACIJA GASTRO, Marjan Skok, s.p. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ
Obilo glasbenih užitkov na 17. orfejčkovi paradi, vesele božične praznike in srečno vožnjo v letu 2008 vam želi
vaš pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot SPC TOPLAK.
i »
*
SPC TOPLAK s.p., Dežno ld, 2286 Podlehnik
PEUGEOT
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41
www.gradis-gradnje-ptuj.si gradnje.ptuj@gradis-gradnje-ptuj.si
o PRODAJA ALI NAJEM GARAŽNO-PARKIRNIH MEST V RABELČJI VASI
o PRODAJA VSEH VRST BETONOV
OBČINA CIRKULANE
CIRKULANE 40 A, 2282 CIRKULANE
Sreča človeka je v sreči sočloveka. Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega dela in medsebojnega spoštovanja.
Samo na ta način bomo lahko dosegli dobre rezultate. Prijetne božične praznike in vse lepo v novem letu 2008
Vam želi župan Občine Cirkulane Janez JURGEC z občinskim svetom in občinsko upravo
	vožnjo
	v ¿eûc 2008
	že/i
	^Welcwia wvfo d.d.
PETOVIA AVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj	
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
O

kmetijsko zadruga zadružna oskrba Štajornko sadja in ZDlon|ava
Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2008
Novi. Čisti. Neverjetno vzdržljivi.
Aduti novih modelov Si niso le vzdržljivost in zanesljivost ter inovativna, okolju prijazna tehnologija, ampak tudi neverjetno bogata serijska oprema. Zavorni sistem ABS, klimatska naprava climatic, radio s CD in mp3-predvajalnikom, večfunkcijski prikazovalnik in centralno zaklepanje je še nekaj razlogov več za občudovanje novih modelov Polo Si, Golf Si in Golf Plus Si. Vabljeni v naš Volkswagnov salon.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj Tel.: 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,0 - 8,11/100 km. Emisije CO2:135-194 g/km. število vozil in modelov je omejeno.
Prodajalna
ELISA
na Slovenjegoriški cesti 16 ter na avtobusni postaji v Osojnikovi ulici 11 na Ptuju
Svečani puliji že za 3,13 €
Ženski puli puloverji že od ft,90 € Sobni copati neverjetnih 3,95 €
Modrci 2,99 € Otroške hlače od 8,30 € dalje
Zaloge so omejene! Do konca leta še 20% popilSt!
ELISA , trgovina izjemnih ugodnosti!
Mitt
HOTEL
POETOVIO
CASINO-IGRALNISALON
superQj]
Svojim strankam želimo vesel božič ter srečno novo leto 2008 in se jim zahvaljujemo za obisk.
Program prireditev Super Li:
petek, 21.12.: PRLJAVO KAZALIŠTE torek, 25.12.: REBEKA DREMELJ petek, 28.12.: JAN PLESTENJAK silvestrovo, 31.12.: odpiramo ob 0.30 ponedeljek, 1.1.: BOŠTJAN KONEČNIK
Svojim kupcem želimo miren božič ter srečno novo leto in se jim zahvaljujemo m zaupanje!
Servisno-vulkanizerski delavnici Zamušani in Ptuj (Ormoška cesta), Guma bar ter diskontna prodaja pijač
ur
VETERINARSKA AMBULANTA
MAJSPERK d » » , Lešje 34
Prijeten božič in vse lepo v letu 2008 želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
Družba za geodetske dejavnosti
Ptuj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/749 1130, faks: 02/749 1131 E-mail: irifo@merilo.si
Naj obrodijo želje, skrite v srcih vseh ljudi. Naj žarijo lučke, naj ne ugasne njih sij. Naj ima novo leto tople, modre oči. Naj v njih sta nebo in sanje ter sreča za vse ljudi.
Prijetne božične praznike in uspešno leto 2008!
Kolektiv Merilo
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www. kgz-ptuj .si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2008, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽB/ V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
POBROIE
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU
živinozdravniška ambulanta, d.o.o
ZAV^

Cirkovce 50, 2326 Cirkovce Tel.: (02) 789 01 70, tel/fax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@siol.net
Dežurni telefon: 041 640 466
Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2008.
Spoštovane občanke in občani!
Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti
in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v Novem letu 2008!
Župan občine Žetale Anton Butolen l.r.
koda Hrnčič Slavko s.p. Klepova ulica 52 2250 Ptuj tel.: 748 14 94, 773 49 81
Vesele božične praznike ter uspešno novo leto 2008! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
LEKARNE PTUj
Vesel Božič ter srečno in zdravo novo leto vam želimo zaposleni v Lekarnah Ptuj
Z denaijem, ki ga sicer namenimo voščilnicam in poslovnim darilom, bomo to leto pomagali prebivalcem Slovenije, ki so jih prizadele poplave.
		RENAULT
		
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto.
Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
SMISOC
d.o.o.
SALON
POHIŠTVA
SPUHLJA 79A, Tel.: 02/ 775 41 01
info@smigoc.si www.smigoc.si
fT - » "Ml m
Želimo vam vesele božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu!
-^_;_ 1 ■■-'■■"Z^m
STROJNE INŠTALACIJE VODOVOD-OOREVANJE
ADAPTACIJE KOPALNIC
(&J
Zdenko
GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62, 2250 Ptuj
tel.: 02 788 54 33 fax: 02 788 54 34 GSM: 041 676 341
Vesele božične praznike ter obilo poslovnih uspehov v letu 2008!
www.gasenburger-sp.si
Poljska • Svet med zahodom in vzhodom (2.)
Zanimiva dežela z žalostno preteklostjo
Povzpeli smo se na hrib, kjer stoji nekdanji kraljevi grad Wawel, pravo malo mesto na hribu, ki ga ni nikoli ogrožala povodenj, kar je bilo tako značilno za nižje predele mesta ob Wisli. Ogledali smo si tudi bogato notranjost wawelske katedrale, s številnimi kapelami. Med najznamenitejšimi sta Sveta kapela, kjer sta pokopana poljski kralj Kazimir Jagelonski in njegova žena Elizabeta Ana Habsburška, ki je svojega moža in Poljsko »obdarila s 13 otroki, šestimi sinovi in sedmimi hčerami. Zanimiva je tudi Sigismundova kapela, ki spada med najlepša renesančna dela v srednji Evropi, kjer so prav tako pokopani nekateri poljski kralji in kraljice iz rodu Jageloncev. Sprehodili smo po ulicah starega mesta, od Jagelonske univerze, druge najstarejše v tem delu Evrope, pa po delu »kraljeve poti«, tako kot so »potovali« umrli poljski kralji in prišli na znameniti centralni trg s številnimi stojnicami. Vse, kar smo videli, je tako ali drugače povezano ne samo s starejšo, temveč tudi z novejšo poljsko zgodovino, s številnimi cerkvami, samostani. V mestu je še vedno močno prisoten duh pokojnega poljskega papeža Karola Wojtile. Ko se takole sprehajaš po mestu, ki ga obroblja reka Wisla, imaš občutek, kot da tisti veliko večji severni del Poljske ne obstaja. Res je, kar mnogi radi povedo, da je Krakov mesto duhovnosti, poljske kulture, tesno povezane z uporništvom v 19. stoletju in o vseh tistih žalostnih delitvah Poljske v 18. stoletju. Zdi se, da se je vse dogajalo tu, manj v prestolnici, ki leži veliko število kilometrov se-verneje. Zanimivo je tudi, da je film Andreja Wajde »Katyn«, žalostna
zgodba o poboju 22 tisoč Poljakov v Katinskem gozdu, v začetku druge svetovne vojne, danes leži na ozemlju Rusije, prišel prej v Krakov kot v Waršavo.
Dva dni smo občudovali pretežno nižinski del Poljske, tretji dan pa smo napotili proti jugu v Zakopane pod Visoke Tatre. Rekli bi, nič posebnega, smučarsko in malo tudi mondeno središče, kot vsa podobna kjerkoli v Evropi. Pa vendar ima nekaj čisto svojega, s svojstvenim stilom lesenih hiš in vrvežem, tudi
šolarjev, kot da so bili v teh dneh vsi poljski šolarji na izletih, kljub temu da se smučarska sezona še ni začela.
Če smo že bili na tem skrajnem južnem delu Poljske, smo se za kratek čas pomudili še v vasici Hcocho (Hoho), v celoti zgrajeni iz lesa. Tudi novejše hiše, mnoge že razkošne vile, gradijo v tem stilu, samo Marijina cerkev, zgrajena iz temnega kamna, je mogočna, kot povsod na Poljskem.
Nadaljevanje prihodnjič Vida Topolovec
Foto: Vida Topolovec
Krakow je sicer mesto stotih cerkva. Turisti se po vseh ogledih in sprehodih po starem mestnem jedru ustavijo še na znamenitem središčnem trgu starega mestnega jedra, kjer so se stoletja dogajale zanimive reči. Ob njegovem robu je tudi Marijina bazilika. V njenem stolpu ob vsaki polni uri na vseh štirih straneh neba trobentač zaigra melodijo, ki je na določenem taktu prekinjena. To je spomin na vpade Tatarov v te kraje. Trobentača je tatarska puščica zadela v vrat ravno sredi igranja te melodije.
Foto: Vida Topolovec
Krakow je mesto študentov, tudi tistih, ki pridejo od drugod. Tako tukaj ob domačih študira okoli 150 tisoč tujih študentov. Poleg štipendije si iznajdljivi služijo še žepnino. Najprej je ples, nato pa s klobukom naokoli in ni ga tistega, ki ne bi dal ob sebe vsaj nekaj drobiža.
Nagradno turistično vprašanje
Leto pomembnih pridobitev na področju turizma
Leto se izteka tudi na turističnem področju. Za Ptuj je bilo več kot pozitivno, še zlasti zaradi pridobitev na področju turistične infrastrukture. V Termah so odprli štirizvezdični hotel Primus, štirizvezdični družinski hotel je pridobilo tudi mestno jedro. Zgodila se je konvencija evropske federacije karnevalskih mest, zgodila pa se je tudi obnova Mestnega gledališča Ptuj kot najpomembnejše dejanje na področju kulturne infrastrukture.
Pomembne turistične investicije mesto čakajo tudi v letu 2008. Terme se s ponudbo selijo na Dravo, nadgradili bodo prvi pomol, ki so ga pridobili v okviru projekta Vitalizacije Ptujskega jezera. Začel naj bi voziti tudi turistični vlakec. Najpomembnejši projekt na področju kulturne infrastrukture v letu 2007 pa je bila celovita obnova gledališke zgradbe in rekonstrukcija vhodnega portala. Že prva stavba, ki je bila na Ptuju namenjena gledališki dejavnosti, je stala na lokaciji današnjega Mestne-
ga gledališča Ptuj. Zgrajena je bila leta 1786. V tistih časih je bilo gledališče predvsem namenjeno poslušanju lepe besede, saj je šlo v glavnem za recitiranje. Leta 1896 je gledališka zgradba doživela temeljito obnovo. Dunajski arhitekt Rudolf Klotz je pročelje obogatil v novorenesančnem slogu, vključno s stebri. Obnovili niso samo zunanjosti, temveč tudi notranjost gledališča, ki je tako postalo eminentna mestna kulturna institucija, kraj socialnega in družabnega dogodka, manifestacija
Foto. Črtomir Goznik
Praznično odet Ptuj v pričakovanju novega leta 2008. Ze po tradiciji bodo Ptujčani silvestrovali na prostem.
meščanske kulture in meščanskega občutenja življenja. 26. januarja leta 1919 so člani Dramatičnega društva prvič odigrali predstavo v slovenskem jeziku, Jurčičevega Desetega brata. Nemščino na odru je po zaslugi omenjenega društva dokončno izpodrinila slovenska beseda. Podobo iz leta 1896 je gledališče ohranilo vse do nemške okupacije, Nemci so podrli portal, odstranili kip Melpomene, porušili stebre in balkon. Ob 1900-letnici prve omembe Ptuj je gledališče doživelo lepotne spremembe in ureditev notranjosti v duhu socializma, odstranili so atribute meščanstva (rdeči žamet v ložah). Takšno podobo je imelo gledališče do 11. 9. 2006, ko se je začela celovita obnova in rekonstrukcija zgradbe gledališča. Osnova za začetek del je bil podpis pogodbe z Gradisom GP Gradnje Ptuj o podelitvi stavbne pravice. Izdelava projektne dokumentacije je potekala v dveh fazah. Med ponujenimi rešitvami v okviru natečaja je bila izbrana rešitev projektantskega podjetja Plan B, d. o. o., Maribor, ki je izdelalo tudi projektno in tehnično dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo. Projekt prenove MG Ptuj je bil izveden z namenom, da se prenovi obstoječo stavbo, ki je periodično nastajala v različnih zgodovinskih obdobjih, funkcionalno poveže novo pridobljene površine, namenjene uporabniku in v okviru rekonstrukcije izvede prvotno
zasnovan in kasneje porušen neokla-sicističen vhodni portal. Projektantska skupina Plana B je to nalogo rešila z umestitvijo steklenega petetažnega stopnišča v neoklasicistični portal, ki je pridobil novo, današnjemu času primerno funkcijo, vstopno vežo mesta. Rdeče prosojna gledališka preproga poveže vse novonastale programe, ki se zvrstijo od kletne do mansardne etaže (kavarna, uprava, gledališče in vadbeni prostori). Vsi novi konstrukcijski posegi v obstoječi stavbi so izvedeni v podobi lesenih lusk, ki so hkrati svetila gledališča, ostali obstoječi konstrukcijski elementi pa so v podobi belih površin. Zunanjost objekta je delo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, rekonstruirana je skladno s prvotno
podobo objekta. Na vhodnem portalu manjka še nekaj detajlov, predvsem štukatura in napisa, ki bodo izdelani v naslednjih letih. Površina obnovljenega gledališča znaša 3802,33 m2, število sedežev je s 180 naraslo na 232. Skupaj je obnova in rekonstrukcija stala dva milijona 781 tisoč evrov.
Nagrado bo prejela Rozalija Vr-hovšek, Nova vas 34, Ptuj, Mestno gledališče Ptuj je staro že 221 let, odprli so ga leta 1786. Danes vprašujemo, koliko nočitev so v letošnjem letu dosegle Terme Ptuj: a) 60 tisoč, b) 80 tisoč in c) 100 tisoč. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 28. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko nočitev so v letošnjem letu dosegle Terme Ptuj: a) 60 tisoč	b) 80 tisoč	c) 100 tisoč
Ime in priimek:__________________
Naslov:_____________________
Davčna številka: __ _

Kuharski nasveti
Kokos
Kokosovi orehi so navadno večji in bolj mesnati od drugih oreškov. Zrele velike lupinaste plodove obdaja tanka usnjata koža, temno rjave barve. Kokosovi orehi so znotraj votli in polni tekočine, kokosove vode ali kokosovega mleka, ki ga ne smemo zamenjati s kokosovim mlekom, ki naredimo sami iz kokosovih kosmičev, mleka in vode.
Plodove kokosa večinoma poberejo nedozorele, tedaj je meso v sredici še mehko in želatinasto, kokosova voda pa je sladka in bistra. Pri nas dobimo kokosove orehe že popolnoma zrele z rjavo lupino, razmeroma trdim lesom in mlečno - motno vodo. Med medenjem se količina vode zmanjša in postane plehkega okusa.
Notranji del kokosovega oreha ali meso naribamo in ga uporabimo za posip ali sestavino testa. Vse pogosteje z njim izboljšamo pikantne jedi, iz kokosa z dodatkom ostalih sestavin lahko naredimo tudi okusen namaz, ki je lahko podlaga obloženim kruhkom ali kot samostojni namaz. Posušeni kokosovi kosmiči so priljubljeni kot posip številnim sladkim jedem in drobnemu pecivu. Kosmiče lahko vsipamo tudi v poljubne kreme, s katerimi premažemo rulade, torte ali druge porcijske slaščice. Najpogosteje kokosove kosmiče dodamo kuhanim in maslenim kremam pri pripravi slaščic.
Svežo kokosovo vodo uporabljamo kot začimbo pri pripravi različnih napitkov, sploh novoletnih koktajlov, prav tako uporabljamo kokosovo kremo v kozarcih kot dodatke k jedem in za odišavljanje različnih na-
V prednovoletnem času obdarovanj si mnogo otrok goreče želi kužka, muco, morskega prašička, hrčka, ptička ali kaj podobnega. Tudi ljudje smo v tem času pozitivno usmerjeni in hitro lahko pod-ležemo prošnji otroka, da bi imel kužka. Treba je vedeti, da marsikatera živalca, ki je prišla pred novim letom v hišo kot darilo, konča v zavetišču za živali ali pa ga čaka še hujša usoda.
Po prvih dneh veselja se novi skrbniki živalce začnejo srečevati z resničnostjo. Na živalco niso bili ustrezno pri-
pitkov in pri tem pazimo, saj je močno sladkana, da jedi in napitki niso presladki. Najzahtevnejši del pri pripravi kokosovega oreha je odpiranje zrelega kokosovega oreha. Z manjšim koničastim nožem ali drugim ostrim predmetom najprej na-vrtamo tri manjše luknjice na eni strani glave, da lahko odce-dimo kokosovo vodo. Preden kokosovo vodo uporabimo, jo precedimo čez kavni filter.
Nato kokosov oreh položimo na debelejši prtič in s kladivom udarimo zraven navrtanih luknjic, pri tem plod počasi obračamo. Ko zaslišimo rahlo škrtanje, smo zadeli naravno lomno črto ploda. Na tem mestu udarjamo tako dolgo, da se oreh prelomi na pol. Nato oreh razlomimo še na manjše kose in z ostrim koničastim nožem odstranimo rjavo kožo od belega mesa. Bele kose mesa naribamo in jih sveže uporabimo pri pripravi mesnih omak, še posebej se po okusu poda k teletini, perutnini, ribam in morskim sadežem, ali jih uporabimo kot sestavino boljših uvodnih jedi, ko svež kokosov oreh naribamo na jed in z njim jedi okrasimo.
V svetu poznamo številne jedi, ki jih pripravljajo iz svežega kokosovega oreha. Tako v Španiji pripravljajo kokosovo kremo v kozarcu in kokosovo pito, na Dunaju kuhajo kokosov puding, tropski kraji poznajo kokošjo juho z muškatom in kokosom, v Braziliji pečejo kokoš,
pravljeni in nimajo ustreznega znanja. Nov kužek nenadoma postane preglasen, kaka in lula po stanovanju, grize čevlje in ostale stvari, med ostalim na primer tudi pilota za televizijo, mucek si kremplje brusi po sedežni garnituri in preprosto se zgodi, da je z novo pridobitvijo preveč dela. Tak kužek zelo hitro postane kandidat za zavetišče. Skrbniki zavetišč se v mesecu januarju srečujejo z navalom, kot ga ni med letom. Velja pravilo, da kužek ali katera druga živalca ne sme biti darilo presenečenja.
ki jo prav tako začinijo s kokosom ali jo prelijejo pred peko s kokosovim mlekom, še bolj številne pa so sladice iz kokosa, tako je na Karibskem otočju nepogrešljiva krema s kokosom in sherryjem ter kokosov kolač z ingverjem.
Pri nas najpogosteje uporabljamo kokosove kosmiče oziroma kokosovo moko kot sestavino krem pri sladicah ali kot okras, pri rumovih bombicah, kockah in podobnem čajnem pecivu. Pripravimo pa si lahko tudi kokosove rezine. Kokosove rezine lahko naredimo na dva različna načina, in sicer je razlika v uporabi testa. Pripravimo jih lahko iz krhkega testa ali uporabimo pri pripravi biskvit-no testo.
Kokosove rezine iz biskvit-nega testa naredimo tako, da pripravimo klasično biskvitno testo. Za pekač od pečice potrebujemo 4 jajca, ki jih ločimo, rumenjakom dodamo 18 dekagramov sladkorja, vanilin sladkor, 1 deciliter tople vode in 1/8 l belega olja ali stopljene margarine. Sestavine s pomočjo ročnega mešalnika mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi in masa naraste. Nato dodamo 23 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega praška. Posebej stolčemo sneg beljakov, ki smo jim dodali 5 dekagramov sladkorja, in ga primešamo s kuhalnico. Pripravljeno maso vsipamo v dobro pomaščeni pe-
Omisliti si kužka je za vsako družino korak, ko pride v hišo nov družinski član z vsemi potrebami in hotenji in vsekakor spremeni ustaljeni ritem, ki je bil do sedaj. Starši morajo skupaj z otroki oceniti, ali sploh lahko nudijo ustrezne življenjske razmere za kužka. Kuža potrebuje nego, potrebuje redne obroke hrane, treba ga je voziti na sprehod, treba se je ukvarjati z njim. Tudi stanovanje je potrebno bolj čistiti. Ne smemo pozabiti stroškov za hrano, registracijo, veterinarske usluge, saj moramo skrbeti za njegovo zdravje, za preventivo, potem stroški morebitnega šolanja kužka in drugo. Predvsem pa se mora otrok zavedati, da bo moral žrtvovati kar precej prostega časa za svojega kužka. Kužek nedvomno prinese v hišo veliko veselja, sreče, razigranosti in drugih užitkov, vendar se moramo že pred prihodom dogovoriti, kdo in v kolikšni meri bo skrbel za njega. Samostojno lahko skrbi za kuž-ka otrok, ki je napolnil 12 do 13 let. Mlajši vsekakor potrebujejo pomoč staršev. Vse to se je potrebno pred nabavo
kač in pečemo pri temperaturi 180° C.
Ko je biskvit do % pečen, ga prelijemo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da 20 dekagramov sladkorja in 5 beljakov stepemo v trdi sneg in dodamo 15 dekagramov kokosove moke. Nadev prelijemo čez skoraj pečeni biskvit in pečemo še 20 minut. V kolikor želite, da bo sladica sočna, jo premažite s poljubno marmelado, preden na biskvit sipate nadev. Na pol ohlajeno pečeno rezino narežemo in ponudimo kot čajno pecivo.
Kokosove rezine
(recept, ki ga je pred leti posredovala Valerija Meglič)
Testo: 38 dag moke, 21 dag margarine, 1 pecilni, 1,5 dl kisle smetane, 12 dag sladkorja, 3 rumenjake. Iz naštetih sestavin na hitro zgnetemo testo in ga razdelimo na dva enaka dela ter vsakega posebej razvaljamo v velikosti pekača (od pečice.) Pekač premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj damo eno plast testa, celotno testo na tanko premažemo z marmelado in prekrijemo z drugo plastjo ter spečemo pri 190 stopinj C do polovice. Nato testo premažemo z nadevom, ki ga pripravimo iz 3 beljakov, 20 dag sladkorja, 10 dag kokosove moke. Rezine pečemo še 10 minut.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kužka dogovoriti in pogovoriti, da preprečimo kasnejše razočaranje in slabo voljo ter posledično veliko travmo za kužka, ker mora v novo okolje, v azil. Nekateri neodgovorni posamezniki take kužke pogosto kar odpeljejo od hiše in izpustijo, češ, saj se bo znašel. Tako dejanje je vredno največjega obsojanja, saj tak kužek nebogljeno tava naokrog prestrašen in lačen.
Torej, novo leto prihaja, ob-darujmo se na tisoč možnih načinov, živali pa naj bodo darilo le kot rezultat dobro premišljenih in vnaprej pripravljenih načrtov in družinskih soglasij. Osrečevale nas bodo naslednjih 10 do 20 let in na to se je potrebno ustrezno in dobro pripraviti. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: Emil Senčar
Tačke in repki
Živali kot novoletno darilo!
V vrtu
Vrtna narava pod snežno odejo
Letna obdobja so se iz brsteče cvetoče pomladi v zeleno rastoče poletje ter zo-rečo barvito jesen prevesila v počivajočo belo zimo. Počivajoče vrtno rastje se je v dneh z najdaljšo nočjo v letu odelo v snežno odejo, ko se vsa narava razodeva in v zimski idili pripravlja na praznične dni.
Snežna odeja je najboljše naravno varovalo vrtnemu rastlinju pred nenadnimi zimskimi spremembami vremena, ki jih prinašajo ledeno mrzli vetrovi, snežni meteži, poledica, žled, globoka zmrzal. Pod snežno odejo vrtno rastje mirno prezimuje, sneg preprečuje ohlajanje zemlje, tako da so korenine trajnic zavarovane pred pozebo. Toplota, ki izhaja iz zemlje, počasi topi sneg, v obliki snežnice pa napaja vrtna tla. Pri vrtnem rastju v času, ko zimsko počiva, pod snežno odejo ne počnemo ničesar takšnega, kar bi ga pri počitku vznemirilo ali pa poškodovalo. Otresanje drevesnih krošenj ali grmov, da jih zavarujemo pred lomom pod težo snega, opravimo, ko sneg še ni zmrznil na vejah, zamrznjenega snega tudi ne odmetavamo z gredic z zelenjavo, marveč le v odjugi. Rez zmrzlih vejic, mladik in nabiranje zimzelenih rastlin v zaledenelem stanju povečuje lomljivost njihovega celičja, da postanejo v času nenadne otoplitve neuporabne za namene, za katere smo jih nabrali.
Ko je vrtna narava legla k zimskemu počitku ter jo odela v snežno odejo, preostaja tudi vrtnarju nekaj več časa za njegov oddih ter opazovanje naravnega okolja v zimsko zasneženi beli podobi. Med opravili in priprave na praznične dni bo dovolj časa, da za zapečkom ocenjujemo o minulem ter razmišljamo in načrtujemo o prihodnjem. Med sprehodi po bivalnem okolju smo v vrtu pozorni na dogodke, ki vrtno naravo spremljajo pri zimskem mirovanju in ji pomagamo, ko ji je to potrebno. Ptice so zveste spremljevalke, ki pod zaledenelo snežno odejo ne najdejo dovolj hrane. Z namestitvijo krmilnic in redno oskrbo s svežo njim ustrezno hrano jih redno oskrbujemo. Ptice nam bodo za skrb hvaležne, izpod drevesnega lubja bodo izkljuvale mnoge rastlinske škodljivce, ki tod prezimujejo, kaj hitro pa se bo pričela bližati pomlad, ko nam bodo po prezimitvi žvrgole-le v sveža pomladna jutra.
Rastline ostajajo tudi v času zimskega počitka živa bitja kot sestavni del narave. Rastlina živi sočasno v dveh različnih okoljih njen nadzemni del v ozračju, korenine pa v zemlji. Nadzemni deli - listi - sodelujejo pri prehranjevanju, rasti in razvoju z asimilacijo, dihanjem ter izhlapevanjem naravnega procesa osvajanja ogljika iz zraka, iz podzemnih delov s pomočjo korenin pa rastlina črpa rudninske snovi in vodo iz zemlje. Zemlja je torej v zimskem času, ko nadzemni organi rastline navidezno počivajo, izredno pomemben del narave kot pogoj za preživetje in obstoj rastlinstva. Če rastline v naravi uspevajo prosto, brez obdelovanja, gnojenja in človekovega vpliva na njeno rodovitnost, ker se pač tam vse to v naravnem krogotoku venomer obnavlja, pa ni tako to z gojenimi rastlinami, ki jih pridelujemo za hrano, krmo, predelavo in požlahtnjevanje. Kultivirane ter požlahtnjene rastline potrebujejo obdelano zemljo, obogateno z vsemi biološkimi, kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi, potrebnimi za življenje rast in razvoj korenin v zemlji ter nadzemnega dela rastline. Skrb za obdelavo zemlje in ohranitev njene rodovitnosti je nenehna potreba pri pridelovanju rastlin ter vrtnarjenju tudi v času, ko narava zimsko miruje. Opravila pri jesenski obdelavi so bila opravljena že pred začetkom zime, ko se je vrtno rastje že odpravljalo k zimskemu mirovanju, drevnine pa zaključile vegetacijo. Gnojenje z organskimi gnojili, hlevskim gnojem, gnojem, zelenim podorom in kompostom je bilo opravljeno ob jesenski globoki obdelavi, da se hranila v tleh do začetka vegetacije presnovala v dostopno obliko rastlinam. Pozimi po snežni odeji ne trosimo nobenih vrst gnojil, razen lesnega pepela, ki nastaja kot ostanek kurjave z drvmi. Pepel se bo s snežnico počasi izplavljal v zemljo in veliko koristil prehranjenosti rastlin z rudninskimi snovmi.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokokdar: 21 decembra - 27. decembra
21 -petek	22-sobota	23-nedelja	24 -ponedeljek
25-torek	26- sreda ti»	27-četrtek til	
Pod pritiskom informacij
Danes ni enostavno biti borzni vlagatelj. Ni namreč dovolj, da vlagatelj bere borzna poročila, skuša predvidevati prihodnje dobičke podjetij na borzi, ocenjevati višino obrestnih mer, temveč mora vsakodnevno predelovati ogromno število raznih informacij, ki prihajajo iz medijev. Nekatere od teh informacij so za borzo pomembne, druge ne. Borzni vlagatelji vse pogosteje o prihodnjih gibanjih sprašujejo bančne strokovnjake, brokerje in razne eksperte, ki se čedalje pogosteje pojavljajo v medijih. In zavijajo stvari v nerazpoznavne, dolge in neuporabne stavke, iz katerih si pogosto ni mogoče veliko pomagati.
Borznik v sedanji situaciji mnogo bolje naredi, če stvari razlaga bolj poenostavljeno in ne zapada v nepotreben strah. Eden od strahov je pričakovanje recesije v ameriškem gospodarstvu. Ki naj bi bila za mnogo ekonomistov že gotova stvar. Dokaze za to iščejo tudi v pospešenem zniževanju obrestnih mer ameriških Zveznih rezerv pod razlago: če FED tako hitro znižuje obresti potem mora biti nekaj res hudo narobe. V resnici pa gre bolj za preprečevanje škode, ki bi lahko nastala zaradi bančnih težav. Denar je kri gospodarstva in če je denarja premalo, lahko gospodarstvo doletijo težave. Da je dotok nove gotovine sedaj potreben, kažejo tudi obrestne mere za 30-letne hipotekarne kredite, ki so se od oktobra do sedaj povečale iz 6,7 na 6,9 %. Likvidnostni posegi kot je zniževanje obresti, s čimer je Bernanke začel pred dvema mesecema običajno začnejo delovati v 6 do 9 mesecih. Zato je sedaj prav zanimivo brati komentarje v časopisih, kot so: »Borza je padla, ker FED ni znižal obrestnih mer za 0,5-odstotne točke.« Ali pa: »Borza lahko pade, če bi FED znižal obresti za 0,5-odstotne točke, ker bi se v tem primeru vlagatelji ustrašili, da je z gospodarstvom nekaj zelo narobe.«
Borznik bi lahko postal povsem zmeden tudi zaradi pesimističnega tolmačenja novic o tem, da bo morala UBS, največja švicarska banka, odpisati 10 milijard dolarjev, zaradi neuspešnih poslov na hipotekarnem trgu v ZDA. To, da se odpisujejo takšne milijarde, pravzaprav sploh ni več kakšna velika novica. Kajti prav težave bančnega sistema so sprožile veliko reševalno akcijo, s katero bosta FED in v prihodnjem letu tudi ECB nadalje zniževala obrestne mere. Nekoč se bo zaradi tega zgodila visoka inflacija, vendar naj borznik položaja na finančnih trgih le ne gleda preveč dolgoročno. Vse ob svojem času. Sicer pa je najboljša šola na borzi praksa. To se je dokazalo tudi v naslednji anekdoti. V nekem živalskem vrtu so nenadoma ušle gorile. Živali pritečejo iz kletk in med obiskovalci nastane pravi preplah. Ljudje brezglavo tekajo sem ter tja. Le en starejši možakar ostane povsem miren. Ko živali zopet polovijo in jih zaprejo v kletke, človeka vprašajo, zakaj je ostal tako presenetljivo miren. Odgovoril jim: »Ah nič posebnega, nekoč sem bil šofer šolskega avtobusa!« Tudi na borzi je treba biti miren kot voznik šolskega avtobusa.
Mitja Petrič
Astrologovi namigi za december
Popotnica dobrih mož meseca decembra (1)
V praznični december spada tudi obdarovanje. Seveda je to nekako postalo rutina. Včasih šteje izvirnost, kajti ni vse za vsakogar in da ne boste imeli pretežkega dela, sem opisal po znamenjih zodiaka, kaj komu podariti. Vsa darila sveta pa ne pomenijo nič - če ne znate biti prijazni, ljubljeno osebo objeti in ji povedati, da jo imate radi. Kajti sreča se lesketa v majhnih in drobnih rečeh. Četrta svečka na adventnem venčku pa pripoveduje o tem, da je ljubezen tista, ki zdravi in obuja. Želim vam božični mir in naj vas soj zvezde repatice objame in greje vse dni naslednjega leta. V dveh nadaljevanjih pa boste spremljali tudi predvidevanja za najdaljšo noč v letu.
Duševno zdravje
klenic ali pa zimzeleno rastlino. Zvezdni prah: Iskrene želje najbližjih in srčnega izvoljenca bodo božale vašo dušo. Najdaljša noč bo za mnoge delavna, morda boste dejansko v službi ali pa bo zabava pri vas doma.
Dvojčka
Znamenje, ki je znano po komunikaciji in so najbolj zgovorni predstavniki zodia-
Oven
Darilo mora biti izvirno in nenavadno. Ni pomembna toliko cena kot pa, da jih presenetite. Za žensko, rojeno v tem znamenju, je primeren pustolovski roman, če ima rada šport, bo navdušena nad drsalkami, obleka pa naj bo zelo žive barve - še najbolje rdeča. Če iščete darilo za moškega, si lahko izberete palico za hokej ali golf, primerne pa so tudi rokavice ali pa povabilo v savno. Če boste darili zavili, naj bo papir pisan, nagrajena pa bo izvirnost. Zvezdni prah: Najdaljša noč bo minila zelo prijetno, kajti boste v družbi z ljudmi, ki vas osrečijo in napolnijo z energijo. Ljubljena oseba vam bo na ta dan izpovedala ljubezen. Pelo, pilo in plesalo se bo dolgo v jutro.
Bik
Spadajo med umetniške ljudi in tako vam je lahko kristalno jasno, če se odpravite v galerijo s slikami, jih boste razveseli. Če se odločate med motivi, vam zvezde priporočajo umetniško delo, kjer je upodobljena narava, šopek vrtnic ali poljskega cvetja. Zanjo je primerno, da ji podarite eterično olje, setveni koledar ali pa svileno ruto mavričnih barv. Moškega presenetite s kravato, na kateri so narisane note, pribor za odpiranje ste-
Športni dodatki
Hrana za uspeh
Nadaljevanje iz 62. številke
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Sojini proteini
Sojini proteini (opisujemo izolat) so dobro prebavljivi in imajo zelo kvalitetno aminokis-linsko sestavo. Vsebujejo veliko glutamina, arganina in BCAA, skupaj 36,2 %. Imajo veliko pozitivnih lastnostih za organizem: pomagajo ohranjati mišično maso, zmanjšujejo holesterol, pozitivno delujejo na srce in ožilje. Vplivajo na stimulacijo thyorida in thyroxina, hormona, ki pospešujeta metabolizem in kurjenje maščob. Sojini pro-teini so s svojimi pozitivnimi
ka. Zvezde so prepričane, da morate podariti nekaj, kar je vezano na komunikacijo, zanjo je tako ugodno, če ji kupite set pisal in zvezek, eksotično rastlino ali pa jo povabite na romantični oddih. Moškega osrečite s knjigo, kjer bodo raznorazne miselne igre, ki jih bo reševal ure in ure, primerna je ročna ura ali pa začetni tečaj šaha. Mamljivo pa delujejo skupne zabave.
Zvezdni prah: Praznovanje se bo odvijajo kje na ulici, kozarci penine bodo greli vaše srce. Primerno je, da se odpravite na kakšno kulturno prireditev in noč bo minila v znamenju uspeha, saj se boste spretno prilagajali.
Rak
Navezanost na dom je pri njih močan pečat in ne pozabite na to, da so v osnovi zelo praktični. Če bi iskali darilo za žensko, potem je to lahko kuharska knjiga, ogrlica iz belega zlata ali pa čokoladna kopel v sprostilnem centru. Štejejo pa že majhne pozornosti in prijazne besede. Za moškega je primerno, da ga povabite v prodajalno oblek in naj si izbere nekaj zase, lahko pa mu kupite srajco, pomembno je, da so poudarjeni manšetni gumbi, ali pa kokosov liker. Zvezdni prah: Letošnje praznovanje bo še eno od tistih tradicionalnih, vsekakor bo-
Vrnitev domov
Anin oče je bil v mladosti velik veseljak, držala se ga je etiketa velikega ljubitelja žensk. Čeprav je bil že poročen, se ni odrekel prijateljicam, z večimi je imel tudi otroke. Z mamo sta se zaradi tega tudi razšla. Zdaj, ko je ostarel in bolan, pa bi se želel vrniti domov. Ga naj sprejmejo ali ne, vprašujejo?
Čeprav Anin oče ni storil veliko dobrega Anini mami in tudi Ani ne, saj je družina razpadla, se mi zdi vseeno etično in moralno sprejemljivo, da se ga sedaj, ko je ostarel in bolan, sprejme domov, kot pa da se mu maščuje za vse in odkloni.
Osamljenost ostarelega in bolnega človeka izredno neugodno vpliva na človekovo duševnost in če obstaja možnost in seveda tudi pripravljenost Ane, da sprejme očeta, mu bo s tem vsekakor olajšala starost in preprečila prezgodnjo smrt v njegovi osamljenosti. Pogovarjala se bo lahko z očetom o njem in o njegovem življenju, morda ga bo razumela v njegovi čustveni nezrelosti v prejšnjih letih, kije povzročila razpad družine in njeno odraščanje brez očeta, in morda jo bo tudi on razumel, kako je ona to doživljala in tudi trpela. Morda bosta našla nekaj skupnega ne le v biološkem, temveč tudi čustvenem smislu in živela v neki harmoniji z njo, kar bo, če drugega ne, vsaj njemu zmanjšalo občutek osamljenosti, njej pa zadovoljstvo, da vseeno ima očeta.
Mag. Bojan Šinko
ste izbrali ljudi, ki vas bodo napolnili z upanjem, večerja ob svečah bo dobila poseben čar, romantična glasba bo božala nežnost vaše duše.
Lev
Darila niso le pozornost, ampak tudi znak spoštovanja, le tako razmišlja ljubljena oseba. Tako boste morali nekoliko globlje pogledati v denarnico. Med primerna darila zanjo spadajo tiste reči, ki se svetijo - obleka z bleščicami, modni dodatki ali pa vazo s pridihom Grčije. Moškega lahko presenetite z budilko, primerna je tudi zaponka za kravato ali pa denarnica. Nasveti pa se lesketajo tudi v umetnosti, ljubljeno osebo lahko odpeljete v gledališče. Zvezdni prah: Že navsezgodaj boste prav prijetno presenečeni in ustvarili sproščeno ozračje. Tako se zdi, da bo najdaljša noč v letu nekaj posebnega in zanimivo bo dejstvo, da boste blesteli.
Devica
Zvezde vas opozarjajo, da pri tem znamenju ne smete biti pretirano kičasti. Darilo mora biti praktično in uporabno. Žensko boste prijetno presenetili, če ji podarite šopek z drobnimi cvetovi, dodate lahko knjigo s pozitivnimi mislimi, primerni pa so nenazadnje tudi modelčki za oblikovanje piškotov. Zanj pa zvezde svetujejo set za pisanje ali knjigo o zdravi prehrani. Če je tehnični tip pa morda, kakšen načrt in material za izdelavo lastne male ladjice ali letala. Zvezdni prah: V zgodnjih jutranjih urah se odpravite po nakupih, kajti slovite po tem, da vas privlačijo detajli. Zabava bo sprva nekoliko bolj zadržana, toda po polnoči se boste razveselili v vsej svoji lepoti.
Nadaljevanje prihodnjič
Blagoslovljen božič!
Tadej Šink, horarni astrolog
JANKO PUC
Prvenci 5/F, 2281 Markovci
Tel.: 040 856 469
E-mail: masaza.puc@gmail.com
lastnostmi najbolj primerni za tiste, ki imajo zmanjšan vnos kalorij (npr. v času tekmovanj, faza definicije), saj s svojim delovanjem pomagajo ohraniti mišično maso.
Jajčni proteini
Jajčni proteini so dolgo časa veljali kot zlati standard. Tudi oni imajo kvalitetno aminokis-linsko sestavo, največ alanina, cystina in metionina. Vsebujejo tudi veliko BCAA. Njihovagova edinstvena lastnost je, da uravnava sproščanje aminokislin.
Vsebuje peptide, ki preprečujejo praznenje želodca, kar omogoča velik izkoristek protei-nov in konstanten pritok aminokislin v mišice.
Kreatin
Glavna lastnost kreatina je, da se v svoji fosfokreatin obliki uporabi kot energija (ATP) za eksplozivne gibe (sprinti, po-
skoki, dvigi uteži). Med treningom se fosfokreatin razgradi na kreatin in kreatin fosfat. Fosfatna skupina se nato porabi za obnovo celične energije oziroma ATP-ja (adenozin tri fosfat).
Ko se nivo (med treningom) ATP zmanjša, se s tem tudi zmanjša moč in explozivnost mišic oziroma izgubimo sposobnost. Zato je pomembno, da mišicam omogočimo obnovo ATP in tako svojim mišicam omogočimo povečano moč in explozivnost med treningi ali med tekmami. In to naredimo z dodajanjem kreatina v svoji prehrani. Naj že takoj povemo, da monohidrat ni najbolj kakovosten vir. Na trg je prišla nova oblika kreatina, ki je bolj učinkovita - trikreatin malat Na tržišču je najbolj pogost čisti kreatin monohidrat ali kreatin monohi-drat v kombinaciji z ogljikovimi hidrati, ki z povečanjem inzuli-na izboljšajo absorbcijo kreatina in z drugimi snovmi, ki vplivajo na večji volumen celice (gluta-min, taurin).
Verjetno veste, da je pri začetku uporabe kreatina priporočljiva »loading« faza (5 dni 5-6-krat po 5 gramom). Vendar loading
fazo priporočam samo tistim, ki hočete hitro pridobiti na masi in moči (fitneserjem, bilderjem, metalcem krogle ...) in tistim, za katere velik mišični tonus, katerega ponavadi povzroči loading faza, ne bo povzročala težav pri treningu. Lahko se zgodi, da se zaradi prevelikega tonusa ob nekaterih gibih pojavijo mišični krči in s tem tudi poškodbe.
Za ostale športnike - atlete, rokometaše, košarkaše, nogometaše, tenisače ... pa je kreatin lahko dvostranski meč. V začetku ti kreatin lahko hitro dvigne sposobnost oziroma moč mišic. Ob jemanju kreatina (monohi-drata) lahko nekaj tednov zaradi retencije vode v mišicah pride do nezaželenih učinkov: Noge otrdijo, postanejo težke, zakrče-ne, pridobite na teži. Res je, da ste zelo močni, vendar izgubite tisto elastničnost in exploziv-nost, ki jo najbolj potrebujete. Zaradi večje moči in trdote mišic so bolj obremenjene predvsem tetive, ki postanejo šibka točka. Zato je pomembno, da ga jemljete z občutkom. Kadar čutite, da so mišice bolj trde in zakrčene, raje prekinite z jemanjem za 1-3 dni (oziroma po ob-
čutku ) in si privoščite kakšno masažo in savno.
Naslednja slaba stran kreatin monohidrata je, da je slabo topen v vodi oziroma se slabo absorbira. Telo ga ob jemanju lahko izloči od 50-80 %. To pomeni, da gre del denarja v stranišče.
Kaj vam priporočam?
Novo obliko kreatina, ki se imenuje Trikreatin malat. V primerjavi z navadnim kreatinom je veliko bolj topljiv in stabilen, zato se veliko bolje asorbira. Mnogo bolje izboljša obnovo in produkcijo ATP-ja in bistvo kreatina je, da z obnovo in večjim nivojem ATP-ja omogoča boljše rezultate, večjo moč in eksplo-zivnost. (retencija vode je odvečna stvar, razen za bilderje). Kar dela trikreatin malat edinstvenega je, da v svoji kemijski strukturi ne vsebuje molekule vode, torej ne povzroča retenci-je vode v mišicah, kar je izredno dobra novica za vse športnike, ki bi jih odvečna voda oz. dodatna teža ovirala.
Tako lahko občutite pravo delovanje ATP-ja.
Nadaljevanje prihodnjič
Janko Puc
Info - Glasbene novice
Se nekaj dni pred božičem ubadate z vprašanjem, kaj komu kupiti za darilo? Če pride v poštev zgoščenka in če naj bo ta okrašena z božičnimi skladbami, potem predlagam album Noel pevca Josha Grobana ali kakšno izmed množice komplilacij.
KATIE MELUA je to jesen ponudila tretji del t. i. triologije ali album Picture. Moldaviska pevka se je najprej pred leti izkazala z nepozabno The Closet Thing To Crazy, nato se je vpisala v glasbeno zgodovino s skladbo Nine Million Bycicles in je bil pred kratkim v modi s skladbo If I Were I Sailboat. Njena kariera je naslednji vrhunec dosegla ta teden, saj je za britanski rdeči križ priredila standard WHAT A WONDERFUL WORLD (*****) slavnega Louisa Armstronga. V bistvu gre za tehnološki trik ali duet Katie s slavno Evo Cassidy, ki je to izvedbo skladbe posnela še pred enajstimi leti in sedaj so samo združila dva nepozabna glasova.
V Veliki Britaniji so imele ponovno pravi glasbeni cirkus imenovan X - Factor. Gre seveda za glasbeni izbor, za katerim stoji sam Simon Colwell. Novi idol ali X - Factor zmagovalec je LEON JACKSON in on bo gotovo skočil na vrh božične lestvice z limonadno pop priredbo skladbe WHEN YOU BELIEVE (***), katero sta v izvirniku veliko bolje zapeli Mariah Carey in Whitney Houston.
Britanski izvajalec MIKA je s svojim cvilečim glasom zares zmagal, saj je prodal zajetne količine prvenca Life In Cartoon Motion in je bil na vrhovih mnogih lestvic s hitom Grace Kelly. Popularen pevec vztraja pri zabavni in celo komični plesni glasbi tudi v aktualnem komadu LOLIPOP (****).
Podobno kot Mika je skočila letos na britansko glasbeno sceno KATE NASH. Dvajsetletna Londončanka je bila skozi poletje zelo „in" z No 1 hitom Foundations in No 1 albumom Made Of Brick. Zanimiva pevka ponovno izziva s komadom PUMPKIN SOUP (***), saj ima le-ta malo sporno, če že ne neokusno besedilo!
Kontraverzna najstnica JOSS STONE je v letu plula v glasbenem svetu v stilu toplo - mrzlo. Za prvi del ali toplo lahko vzamem dejstvo, da je njen album Introducing doživel lep uspeh v ZDA, medtem ko moram za mrzlo vzeti dejstvo, da so album kritiki raztrgali in da se zelo slabo prodaja v Evropi. Roza pevka s strašno dobrih in izdelanim vokalom ponuja cool soul in r&b vibracije v pesmi BABY BABY BABY (****), ki spremlja Chanelovo reklamo za novi parfum.
MUTYA BUENA je bil daljše obdobje glavna pevka skupine Sugababes, vendar se je z ostalimi članicami lani skregala in logičen je bil odhod iz tria. Po poletnem hitu Real Love je pevka malo vegetirala in bo kmalu ponovno eksplodirala s fantastično r&b zadevo B BOY BABY (*****). Ta temelji na hitu Be My Baby iz leta 1965 skupine Ronettes in v njej spremljevalne vokale prepeva sama Amy Winehouse.
Sporni ameriški raper 50 CENT je pred kratkim za nekaj ur obiskal Slovenijo in se je nato odpravil na dobro obiskan koncert v Zagreb. Curtis James Jackson III je zadnjo plato naslovil kar s Curtis in nedvomno je iz nje bil pravi hit le Ayo Technology. Prvoligaški nakladač bo kmalu v letu 2008ponudil že peti studijski album, a pred tem še teži ali naklada v komadu STILL WILL (***) in v njen malo poje, rapa ali „jam-ra" tudi Akon.
Najbolj iskan in pokvarjen MC na svetu je SNOOP DOGG. Prvo dejstvo je zato, ker je v letu 2007sodeloval na nepregledni množici glasbenih projektov. In zakaj je najbolj pokvarjen? Zaradi njegovih pornografskih filmov, ki jih kar sam režira. V letu 2008 bo raper izdal zgoščenko Ego Trippin in prvi singl pod produkcijo Pharella je valujoči rap komad SENSUAL SEDUCTION (***).
Na Havajih rojen surfer JACK JOHNSON je največji uspeh na lestvicah zabeležil z nepozabno temo Upside Down. Kitarski samouk si je v zadnjih petih letih ustvaril lep glasbeni ugled, ki ga bo nedvomno nadgradil kaj kmalu z albumom Sleeping Through The Static (napoved izida je za 5. februar 2008) in melodičnim ter preprostim rok štiklom IF I HAD EYES (****).
Ameriška pevka KELLY CLARKSON je pred leti zmagala v glasbeni oddaji America Idol in je nato takoj skočila na vrh ameriške lestvice z pop balado A Moment Like You. Takoj zatem je odplula bolj v rok vode in njena aktualna pesem DON'T WASTE My NAME (****) je zelo zrela srednje hitra rok pesem, sneta z albuma My December.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Spirit - Leona Lewis
(2007 - BMG - Menart)
Glasbeni izbori zmeraj znova prinesejo novo veliko zvezdo in Leona Lewis si zasluži naziv velike zvezde. Lanskoletna zmagovalka britanske glasbene oddaje X Factor me je impresionirala s svojim petjem in še bolj z glasbeno zrelostjo, ki sem jo pogrešal pri večini prejšnjih zmagovalcev. Simon Cowell je zares odkril pravo divo in za njen razvoj ji je pri ustvarjanju debitanskega ploščka Spirit (ta je mimogrede že presegel milijon prodanih izvodov v Veliki Britaniji) omogočilo ob produkciji takšnih glasbenih ustvarjalcev, kot so Dallas Austin, Walter Afanasieff, Timbaland in Ryan Tedder. Izdelek je glasbena mojstrovina z veliko vrhunci in izmed štirinajstih pesmi se le tu in tam najde kakšen ne dovolj
dodelan glasbeni moment. Glasbeni spekter ali osnova je vsa izpeljana iz popa, a njeni vsaj tako kvalitetni glasbeni substituti ali dodatki na albumu so soul, r&b in malo tudi rok. Leona Lewis je posnela iz vseh vidikov izredno korektno ploščo Spirit, ki med seboj povezuje generacije in glasbene okuse.
Pop paket albuma Spirit odpre temačna ljubezenska pesem Bleeding Love, ki je med drugim bila kar sedem tednov na prvem mestu lestvice v Veliki Britaniji. Odlična gospodična Lewis vas bo za to strastno pop pesmijo nedvomno osvojila in sploh ne dvomim, da kmalu posrkala nenavadno vsebino pesmi in boste prepevali če druga ne zelo izpostavljeni refren. Ti so pri nekaterih pesmih
Filmski kotiček
Zlati kompas
Vsebina: V vzporedni resničnosti, kjer duše ne naseljujejo teles, temveč v obliki živali hodijo ob njih, deklica Lyra od svojega strica dobi poslednji alethiometer, napravo, podobno kompasu, ki vedno kaže resnico. Jasno, za tem dragocenim predmetom se takoj požene legija različnih interesentov. Nekateri ga hočejo zase, drugi ga hočejo uničiti, saj jim ogroža dogmo, s pomočjo katere vzdržujejo nadzor nad ljudstvom. Čeprav mlada Lyra seveda ni od muh, zato se odpravi na sever. Tam se namreč nahaja Prah v ogromnih količinah. Prah je snov, iz katere so narejene duše in ki bi lahko združil vzporedne svetove v enega ali pa vsaj omogočil prehode med njimi. Lyra seveda med potjo nabere skupino prijateljev, prav tako pa se množijo njeni zasledovalci ...
Trilogija Phillipa Pulmana, ki je prevedena tudi v slovenščino, je pred premiero povzročila val negodovanja Cerkve, ki se je prepoznala v Magistratu - verski organizaciji polni mračnih jastrebov, ki hočejo za vsako ceno obdr-
Golden Compass
Igrajo: Dakota Blue Richards, Nicole Kidman, Daniel Craig, Eva Green Režija: Chris Weitz Scenarij: Chris Weitz Žanr: fantazijski Dolžina: 114 Leto: 2007 Država: ZDA
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Kdo je glavna igralka v filmu Zlati kompas?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Barbara Ribarič, Osojnikova cesta 22,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do četrtka 27. decembra m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
malo zapostavljeni ali so izpeljani zelo šolsko, vendar v malo hitrejši in čisti pop pesmi Whatever It Takes ima refren vodilno mesto. Klavir je osnovni instrument večine balad na albumu Spirit in prav napeto vzdušje prinaša umirjena Homeless (v tej skladbi Leona zelo spominja na Christino Aguilero), ki ima neverjetne pasti v tekstu, a glavna se zrcali skozi vrsti-co:"Without you I'm homeless!" Romantičen vrhunec vas čaka v enostavnih umirjenih skladbah Here I Am in Footprints In The Sand, ki imata kar veliko stičnih točk z začetnimi baladami slavne Mariah Carey. Brez besed in s „kurjo kožo" sem ostal ob dveh klasik za oceno pet, in sicer ob The First Time Ever I Saw Your Face in ob A Moment Like This. V mali senci vseh teh čudovitih pesmi je zahtevnejše pop-rok balada I Will Be, ki vsebuje tudi nekaj elementov kantrija. Ko pa sem pri nevsakdanjih ritmičnih formah, nikakor ne morem mimo modernega r&b
fluida komada Take A Bow, katerega avtor in producent je Timbaland. Spoj r&b-ja in soula prinašajo počasne skladbe I'm You, Angel in Yesterday, medtem ko je najbolj pozitivna skladba albuma Spirit srednje hitra r&b zadeva Better In Time.
Leona Lewis ima talent in karizmo, da čez leta postane svetovna super zvezdnica. Odlična pevka je lahko upravičeno ponosna na svoj prvi izdelek Spirit, ki prinaša sedeminpetdeset minut kvalitetne pop glasbe, ki vas bo nedvomno sprostila in vam bo s svojo glasbeno pozitivnostjo napolnila baterije!
David Breznik
zajeti duh knjige. V primeru Zlatega kompasa žal ni tako. Vse je sicer na svojem mestu: igralci, posebni učinki, zgodba (čeprav zelo natlačena in prehitro podana), režija, scenarij, toda kljub vsemu nekaj manjka. Manjka navdušenost avtorjev nad projektom, manjka osebni angažma, manjka strast. Zlati kompas je tako samo tehnično izpiljen obrtniški delež brez duše, v katerem se ne bodo našli ne otroci ne odrasli. Drugega dela na srečo ne bo. Raje ostanite pri knjigah, ki so vredne branja.
Matej Frece
žati primat nad lastništvom duš. Pullman je sicer to zanikal, ampak če Cerkev trdi, da se je v tem prepoznala, potem je na ta posreden način priznala, da je točno taka kot Magistrat v knjigi.
Sicer pa je to še najmanjši od težav, ki tarejo film. Knjige, ki imajo to prednost, da niso omejene s časom, v katerem jih mora bralec konzumirati, so napisane s starejšim bralcem v mislih. Ne glede na pravljičen svet in zasnovo, so teme v knjigi obdelane precej resno in še zdaleč niso otroško branje. Toda prva težava se pojavi že v zasnovi: kako na filmu prikazati govoreče živali, ne da bi pri tem film samodejno padel na nivo Disneyevega otroškega filma? Jackson je sicer v Gospodarju prstanov uspel iz govorečih dreves narediti spoštljivo raso, toda na govoreči način antropomor-fizirane živali smo videli vse prevečkrat, da bi jih lahko jemali resno. Žal Zlatemu kompasu v tem pogledu ne uspe
in govoreče živali iz filma naredijo skoraj risanko. Pri tem otrok kot glavni junak seveda ne pripomore k resnosti tematike.
Sicer je lepo videti, da zadnje čase Hollywood posega po tistih delih fantazijskega žanra, ki prestopajo že okostenele meje in pravila Tolki-enovega epskega dela, a ker je že slednjega bilo izjemno težko preliti na veliko platno, je dela, ki njegova pravila postavljajo na glavo, toliko težje. Gospodar ni uspel zato, ker je kopiral vsebino iz knjige, temveč zato, ker mu je s spremembami odlično uspelo
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Razstava Sporočilo v steklenici. Razstavo tvorijo plakati s skupnim sporočilom, ki osvešča javnost o varni količini popitega alkohola oziroma o tveganjih, ki jih prinaša pretirano uživanje alkohola. TA VIKEND
Petek, 21. decembra, ob 21. uri: Večer rocka. Vrtela se bo glasba pod umetniškim vodstvom DJ BOŽIČKA. Glasbene želje boste zato lahko izbirali tudi sami! Sobota, 22. decembra:
ob 16. uri turnir v pingpongu. Vabljeni vsi, ki se želijo rekreirati in se pomeriti z drugimi!
ob 20. uri predpraznični večer za vse, ki si bodo v predbožičnem času zaželeli praznične glasbe in prijetnega kramljanja ob božičnem čaju. SKUPNOSTNI PROGRAMI / VESELI DECEMBER v sodelovanju z DPM Ptuj, Mestnim gledališčem Ptuj in Gimnazijo Ptuj Sobota, 22. decembra, ob 16.00 in 18.00 v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj: Lutkovno gledališče Maribor: JAJCE
Nedelja, 23. decembra, ob 16.00 in 18.00 v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj: Gledališče Unikat: HALO, RDEČA KAPICA?
Veseli december je za otroke brezplačen, pri čemer potrebujejo tudi otroci vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina na predstave za odrasle je 3 EUR. Predprodaja vstopnic: Mestno gledališče Ptuj vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure; 22. in 23. decembra pred predstavami v avli Gimnazije Ptuj. Družine, ki stanujejo v bližini, vabimo, da na prireditev pridejo peš in se tako izognejo prometni gneči!
Nedelja, 23. decembra, ob 19.00 pred Gimnazijo Ptuj: slovo dedka Mraza in njegovega spremstva od ptujskih otrok. Organizatorja DPM Ptuj in CID Ptuj. Sodelujejo: Gimnazija Ptuj in Plesni center Mambo. TEČAJI IN DELAVNICE
Vpisujemo v tečaj bobnanja, ki ga bo vodil mladi ptujski bobnar Aleš Zorec. Tečaj bo potekal ob sobotah, začel se bo v januarju. Kotizacija mesečno znaša 22 EUR.
Vpisujemo tudi v začetni tečaj oblikovanja z volno. Vodila ga bo Natalija Resnik Gavez, ki bo z vami ustvarjala najrazličnejše stvari, od igrač do nakita. Z delom bo začela januarja, ko bo zbranih dovolj prijav. DNEVNI CENTER
Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Sprememba med božično-novoletnimi počitnicami: v prazničnih dneh je CID zaprt, v delovnih dneh pa je odprt od 9. do 12. ure.
Štajerski TEDNIK
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: AIKIDOKA = športnik, kise ukvarja z borilno veščino aikido; ALAGA = bosanski pevec Gagic; ALZ = največji desni pritok reka Inn ne Bavarskem; BANIER = francoski zgodvinar (Antoine, 1673 - 1741); KASITERIT = rudnina, kositrov oksid, glavna kostitrova ruda; ŠTAJERIŠ = slovenski ljudski snubitveni ples; TAMARILO 0 drevesni paradižnik iz Peruja; TEŠOVA = gruačsta vas severno od Vranskega. Ugankarski slovarček: BALEIRA = brazilski čoln za kitolov; ESTEREL = frncosko višavje med Frejusom in Cannesom; GODDARD = ameriški politik, guverner Arizone (Sam, 1919 - 2006); LINEU = brazilski filmski igralec Dias; MOE = ameriški alpski smučar (Tommy, 1970 - ); NAR = reka v Angeliji, pritok Ouse; REASONER = ameriški raziskovalni novinar (Harry, 1923 - 1991); SKIBALON 0 kepa strjenega blata v črevesju, skibal; TAPTI = reka na zahodu indijske podceline, dolga 720 km.
Zanimivosti
V Amsterdamu želijo zmanjšati število javnih hiš
Amsterdam, 18. decembra (STA)
- Amsterdamska mestna uprava namerava zapreti precejšnje število bor-delov in nočnih klubov v znameniti rdeči četrti v starem delu mesta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na ponedeljkovi novinarski konferenci je mestni svetnik Lodewijk Asscher dejal, da bi v mestu radi uredili vhod v staro mestno jedro in območje, ki obkroža glavno železniško postajo. S tem bi šest nočnih klubov zamenjali s kongresnimi centri, gledališči in stanovanji.
Župan Amsterdama Job Cohen je povedal, da s tem ne želijo omejevati prostitucije, ki je na Nizozemskem legalna, ampak zgolj zmanjšati števi-
lo bordelov in cenenih kavarn. Omenjene spremembe so del obnove starega mestnega jedra, ki jo trenutno izvajajo v Amsterdamu. Pod starim delom mesta so tako že zgradili krak podzemne železnice, spremenili pa so tudi cestno infrastrukturo na območju okrog glavne železniške postaje.
Britanska kraljeva družina ima novega člana
London, 18. decembra (STA) - Britanska kraljeva družina je vponede-ljek dobila novega člana. Najmlajši sin kraljice Elizabete II., princ Edvard, in njegova soproga Sophie sta namreč po hčerkici, štiriletni Louise, postala še starša dečka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Najmlajši član britanske kraljeve družine je na svet privekal s carskim rezom v bolnišnici v Surreyju v bliži-
ni Londona, ob rojstvu pa je tehtal 2,8
Tiskovna predstavnica 42-letne Sophie in 43-letnega Edwarda, ki sta se poročila leta 1999, je že sporočila, da sta starša navdušena, vest pa je razveselila tudi kraljico. Sicer pa je deček osmi vnuk britanske kraljice in njenega soproga, princa Phillipa.
Ime leta krvodajalec Marjan Pečan
Ljubljana, 17. decembra (STA) -
Val202je z današnjo sklepno prireditvijo, ki je potekala na Ljubljanskem gradu, zaključil celoletno akcijo Ime leta 2007. V letošnjem letu si je naziv prislužil krvodajalec Marjan Pečan, kije kri daroval več kot 370-krat.
Akcija je potekala že petič zapored. Ime leta so poslušalci izbrali iz kroga posameznikov, za katere so lahko
med letom glasovali vsak ponedeljek. Izbirali so med osebami, ki so z različnimi izjavami ali dejanji tako v politiki kot v kulturi ali športu zaznamovale vsak teden posebej. Končnega zmagovalca pa so določili finalisti sami, saj so morali oddati glas za tistega, ki je po njihovem mnenju najprimernejši za ime leta 2007.
Za naziv so se poleg Pečana potegovali tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je ime meseca postal trikrat, smučar Andrej Jerman, sodelavka društva SOS telefon Špela Veselič, minister za javno upravo Gregor Virant, predsednica LDS Katarina Kresal, podjetnik Ivo Boscarol, gostinec San-di Ritter, študent teologije Peter Peterka ter skupina Pankrti.
Doslej so naziv ime leta prejeli že igralec Zlatko Šugman, Janez Janša, veslača Iztok Čop in Luka Špik ter nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 22. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 23. december: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00
OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 24. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). TOREK, 25. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program
(Radio Ptuj).
SREDA, 26. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkari-je (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). ČETRTEK, 27. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (po-
novitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
PETEK, 28. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Nakazana je resnost, doslednost In učinkovitost. Stvari boste znali pogledati še Iz drugega zornega kota in boste tako kos vsem delavnim obveznostim. Zvezde bodo tokrat na vaši strani v ljubezni in pridobili boste občutek spoštovanja. Vztrajnost bo dobra popotnica do osebne sreče.
BIK
Preproste stvari se lahko svetijo kot zlato. Okopali se boste v vodah čiste ljubezni. Spremljala vas bo neka nežnost in spoštovanje. Duh čarobnega decembra bo na vsakem koraku božal vašo dušo. Ljubezenska sreča vam bo koristila ves teden in zdelo se bo, da preprosto cvetite.
DVOJČKA
Zvezdni ples se bo odvijal za vas tudi na zemlji in tako se predajate v čudovito vzdušje, povabljeni boste na obilico zabav in dobra volja je tista, ki vam bo vlila nekega zaupanje. Na delovnem mestu boste morali biti nekoliko bolj previdni in preudarni. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli.
RAK
Pri vas doma bo v naslednjih dneh živahno, zgovorno in polni boste nekih novih idej in zamisli. Seveda bodo prihajali ljudje, ki jih imate radi in jim nekaj pomenite. Harmonija časa bo temeljila na prijetnih trenutkih. Poseben čar pa bodo imele romantične večerje v dvoje.
LEV
Pesem o sreči se bo razcvetela na vsakem koraku. Dom bo oaza spoznanja in kraj, kjer si na berete energijo za novo delo in trud. Pri ničemer ne boste odlašali, ampak bili aktivni in se postavili na prvo mesto. Spremljala vas bo harmonija in notranja radost. Sledi tudi čas partnerjeva podpore.
DEVICA
Pri vas doma bo prijetno dišalo, toda ne le po dobrotah iz kuhinje, ampak tudi po prazničnem vzdušju. Pričakujete lahko čas, ki je ugoden za komunikacijo in tako cvetite pri vseh komunikativnih opravilih. Zvezde vam obljubljalo plodno obdobje in mnogo ustvarjalne energije.
TEHTNICA
Poglobili se boste vase in naredili nekakšen oseben obračun. Na določene stvari ste lahko upravičeno ponosni in na drugih področjih se boste morali nekoliko potruditi. Toda vedite, da se vse stvari lahko spremenijo, nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v poslovnosti - pazite, kako porabljate denar.
ŠKORPIJON
Besede bodo tiste, ki vam bodo vlivale upanje. Prijetna glasba bo božala vašo dušo In dobro je, da se soočite s tistim, kar vas bremeni. Spomnite se lahko na čase, ko ste se še igrali v peskovniku. Vsake toliko časa morate negovati notranjega otroka v sebi in si zapisati ali narisati občutke.
STRELEC
Določene spremembe vas bodo objele in stvari boste delali mnogo bolj učinkovito. Za vami je prijetno leto, sedaj pa vas čaka, da za konec leta naredite določen urnik bolj in manj pomembnih dejavnosti. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri denarnih zadevah. Ljubezen: sreča na kvadrat.
KOZOROG
Objeti boste v pentljo sreče in se predajali prijetnim trenutkom. Konec leta preživite zelo mirno in si ustvarite določen kapital, seveda pa boste višek v evrih dali na stran za morebitne hude čase. Ambicije boste imeli v ljubezni, partner pa vam bo pokazal, kdo je glavni. Zabavno bo.
VODNAR
mwm Poglobili se boste v raziskovanje Wmr ¡n stvarem na koncu lahko prišli do dna. Svet duhovnosti In ezote-rike bo tisti, ki vam bo vlil nekega zaupanja in vam pokazal pravo pot. Lažjih poti ne bo in tako je tudi prav. Prejeli boste pozornost od partnerja in vedite, da lepa beseda lepo mesto najde.
RIBI
Postali boste zelo prijateljski in kjer se boste pojavili zasijete v vsej svoji lepoti. Družabno življenje in zabave bodo tiste, ki vam pomagajo na poti k sreči. Zdelo se bo, da omenjeno srečo iščete izven sebe, najti pa jo morate v sebi. Ljubezen: strmeli boste po osebni svobodi in nevezanosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
<
Û
<
CZ
CD <
il li«
RUSKI ŠAHIST KARPOV
VRTOGLAVOST S SLABOSTJO
O
TEHCENTEn
n
TeMceruTen
NAS POSLANEC (JELKO)
PLINAST OGLJIKOVODIK, ACETILEN
NOSILEC KIJA
DEL ROKE
POTRDILO O PREJEMU POŠILJKE
CASTILEC, OBOŽEVALEC
GRAD V ZABIČAH PRI ILIRSKI BISTRICI
GL. MESTO KAZAHSTANA
NAS SLIKAR OBLAK
MESTO V PRIMORJU
MODEL LADE
NOG. TRENER
2S
CESKI PISEC
CESKA PRESTOLNICA
i9
PRVI SKLON, IMENOVALNIK
VELIKO REŠETO, RETA
SAMOSTAL-
NIŠKI PRILASTEK, PRISTAVEK
SKOTSKI PISATELJ (WALTER)
ii
UKRAJINSKA FUNGICID PEVKA
ZVOCNI ZNAK ZA NEVARNOST
TRTNI ZAVIJAČ
2S
RAZPOREDITEV
KORISTNA PRIDOBITEV
CASTNISKI GOJENEC
OSRED. SLOV. KNJIŽNICA
i0
EGIPTOVSKI POLITIK (ANVAR EL)
MODEL SEATA
PREBIVALKA KOLAŠINA
SESTAVIL: EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZAPRTA DRUŽBENA PLAST
AMERISKI DENAR
PASJA SAMICA
SORTA AJDE
O
TSMSsrjTcn
OLGA AVBELJ
CRT MARINCEK
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC HOLM
ZACIMBNA RASTLINA
PREBIVALKA MELANEZIJE
TURISTICNI PRIROCNIK
OCE
SOVJETSKI POLITIK (MIHAIL)
MAJHNI OREHI
DOBER DAN PO HAVAJSKO
2I
FINSKI BIATLONEC (PASI)
MODRIJAN, MISLEC
i2
OSEBA IZ OPERETE MIKADO
ZVOK
MESTO V TOSKANI
INDONEZ. TISK. AGENCIJA
SOBA ZA OBISKE
AMERISKA FILMSKA IGRALKA PERLMAN
NAS DOLGOPROGAŠ (TONE)
PETER AMBROŽ
SPOLNI ODNOSI
MESTO V NEMCIJI
ZAGNANOST
PRECNI TRAMIC
22
AFRISKI VELETOK
PODZEMNO STEBLO
NAS SLIKAR SLAPAR
ZEV
(V SLOVNICI)
OSNOVNA ŠOLSKA KNJIGA
IT. MESTO V UMBRIJI
KARTING DIRKALNIKI
GRENČINA V SRČNICI
MNOGOKOTNIK Z ENAKIMI KOTI
2i
BIVŠI NOGOMETAŠ OBLAK
28
EKONOMISTKA PETRIN
OTROSKE KITE
ALENKA GODEC
PTUJSKI ŽUPAN
GREGOR JERANČIČ
VSA DELA AVTORJA
ALEŠ ZEMLJIC
HRV. PISEC
TATJANA REMŠKAR
JOŽE CIUHA
PEROCIJINO DELO
ČILSKI TENIŠKI IGRALEC (MARCELO)
KRIČALEC, VIKALEC
20
iß
RUSKO MOŠKO IME
ZMRZNJENA ROSA
i8
OBVEŠCE-VALNA AGENCIJA ZDA
24
IZ
BESEDE KOKUS
CEŠKI LUTKAR TRNKA
26
MAJHNO TNALO
CIUHA JOŽE
IZ
BESEDE ETA
TORBA ZA SPISE
ZA
POLTON ZVIŠAN TON A
LEHARJEVA JUNAKINJA
IZ
BESEDE TASSA
O
TEMceniTen
REKA V SEVERNI FRANCIJI
IZ
BESEDE INESA
PERJE PRI REPI
VELIKA BOŽIČNA NAGRADNA KRIŽANKA -TEHCENTER
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 60 EUR
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 40 EUR
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR
Nagrade prispeva podjetje TEHCENTER d.o.o., Puhova ulica 15, Ptuj.
Nagrade niso prenosljive na druge osebe in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 28). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, Ptuj, do petka 28. decembra 2007. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide 4. januarja 2008. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili v TEHCENTRU, Puhova ulica 15, Ptuj.
i	2	S	4	S	6	I
8	9	i	i	i2	i3	i
iS	i6	iI	i8	i9	20	2i
22	2S	24	2S	26	2I	28
_H5*_n „h?F„r						
Ime in priimek: Naslov:
Davčna št.:
Tel.:
ZELIŠČAR
i4
6
4
iS
iS
iI
VLADO
8
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE
*	ZAKLJUČNI SLOJI
Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451
Zamušani 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02/719 25 03
Svojim cenjenim strankam tear poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2008!
Hvala za 13 let zvestobe in zaupanja I
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO d.o.o.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78-85-000 KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
SREČNO 2008!
Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	mešalnica fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalik
-	mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah
MIPIS
PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE V GRADBENIŠTVU
PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV,... LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI.
Irena Mesarič s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302
PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN 06RAJNIH POGONOV
SSM! OSI-SOS 677
Prijetne božične praznike ter uspešno 2008!
Vesele božične praznike ter uspešno
2008!
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Sredstva, namenjena poslovnim darilom, smo namenili v dobrodelne namene.
CISTO
ČISTO MESTO PTUJ,
Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o.
DORNAVSKA C. 26 - 2250 PTUJ
TEL.: (++386) 02 780 90 20, FAX (++386) 02 780 90 30
Želimo Vam srečen Božič,
ter veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2008!
Denar, katerega bi namenili za novoletne voščilnice, bomo darovali bolnišnici Dr. Jožeta Potrča za obnovo kopalnic.
Drvanja 25, 2234 Benedikt
NAŠ PROGRAM OBSEGA
•	Dvoslojne tlakovce • Betonske zidake • Toplotno izolativne betonske zidake
•	Cestne robnike • Protipotresne opazne zidake • Opečno betonske preklade
• Vinogradniške stebre • Montažne vodovodne jaške • Naše izdelke tudi vgradimo
NUDIMO TUDI:
• Vse vrste betonov • Prevoze betonov • Gradbene storitve
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, VESELJA POLNO NOVO LETO 2008.
Informacije: Tel.: 02/ 72 00 420, faks: 02/72 00 421; email: bernjak.izdelki@siol.net; www.gradbenik-sb.si
MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ Z.0.0.
Ormoška cesta 29
2250 PTUJ
Tel.: 02 749 32 32
Faks: 02 749 32 31
Jm1 Mlekarska zadruga Ptuj t.o.o.
Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje.
Vsem poslovnim partnerjem in našim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se tudi v letu 2008 priporočamo.
T
M
D INVESTd
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
•O.O*
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Če premorete vse: modrost preteklosti, izkušnje sedanjosti in izziv prihodnosti potem vam želimo le, da bo izziv prihodnosti vreden modrosti in izkušenj.
Družba TMD invest, d.o.o. želi cenjenim strankam in poslovnim
partnerjem prijetne božične praznike, v letu 2008 pa veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja, hkrati pa se zahvaljuje za zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cens^	Oprema	Barva
AUDI A41,8 T KARAVAN	1998	-IW 4.960,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,216V	1998	4.890,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN BORA 1,6	1998	5.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,616VRXE	1998	4.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL AGILA 1,0	2004	5.370,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2002 11.450,00		PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CC4 2,0 HDI16V VTR PACK	2005 10.690,00		AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
VOLKSWAGEN MULTIVAN 2,5 TDI	2003 24.800,00		PRVI LAST.	KOV. RDEČA
FIAT STIL01,9 JTD	2004	7.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	2001	4.700,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
R MEGANE1,5 DCIAUTHEN.	2003	8.400,00	PRVI LAST.	MODRA
SEAT AROSA 1,4 TDI	2001	5.090,00	KLIMA	RUMENA
FORD COUGAR 2,016V	1999	6.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT PUNTO GRANDE 1,3 MULTIJET 2006		9.660,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
CITROEN C31,11 SX	2004	7.390,00	PRVI LAST.	RDEČA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI	2001	14.600,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
P ROLAND GARROS 3061,61	1998	3.090,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
BMW 3181	1997	4.390,00	AVT. DAL. KLIMA	KOV. MODRA
HYUNDAI ELANTRA 2,0 CRDi	2001	5.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
CITROEN XSARA 1,41	1999	3.500,00	PRVI LAST.	BELA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2002	5.650,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,4 BREAK	2004	7.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI COUPE 1,616V	1998	3.890,00	KLIMA	RUMENA
				
petovia^to				
PETOVIAAVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj,				
Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
CITROEN C31.4 HDISX	2004	8.200	78.620	SV. MODRA
CITROEN XS. PICASS01,6 HDI	2065	10.999	108.134	ČRNA
CITROEN C31,4 HDISX	2004	7.900	66.231	ZELENA
CITROEN XSARA 2,0 HDI/90 Elf GANGE	2003	7.900	122.085	ČRNA
PEUGEOT 307 SW 1,6 HDI/110 PACK	2065	11.909	108.314	SIVO MODRA
RE MEGANE 1,5 DCI/80 EXPRESSION	2004	7.800	160.000	RELA
RECLID 1.2/12BV DYNA.	2007	8.590	17.302	SIVA
RE CLI0 31.4/1.6V EXCEPT10N	2066	11.509	2.300	SIVO MODRA
RE SCENIC 1,5/16VALIZE	2002	7.090	147.040	SIVA
RE SCENIC 1.6/16V AIR	2002	7.390	97.325	MODRA
VW PASSAT 2.0 GL	1995	1.759	199.900	SRE6RNA
PEUGEOT 407 SWC0N. PACK. 1.6 HDI	2005	14.790	109.328	SV. MODRA
RE SCENIC 1.5 DCI/160 EXPRESSION	2004	9.900	119.6G4	ČRNA
RE GRAND SCENIC 1.9 DCIPRIV. LUX	2006	15.990	111.600	GRAFITNA
FORD F0CUS C-MAX 1,6 TDCI TREND	2004	11.380	108.230	VU0LA
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja rabljenih vozil
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VW PASSAT 1.9 TDI KAR.	2002	9.890,00«	KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	8.350,00«	KLIMA	KOV. MODRA
NISAN TERANO 3.0 DI	2005	16.990,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2002	5.990,00«	KLIMA	KOV. RDEČA
PEUGEOT 2061.4	2002	5.990,00«	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.890,00«	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2005	8.250,00«	KLIMA	KOV. BELA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW 3181	1998	7.890,00«	KLIMA	MODRA
RENAULT TWINGO 1.2	2004	5.890,00«	KLIMA	KOV. SIVA
TOYOTA COROLLA 2.0 D-4D	2003	12.990,00«	KLIMA	KOV. MODRA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A4 2.0TDI LIMOZINA	2005	18.800,00«	KLIMA	KOV. SIVA
VW SHARAN 1.9 TDI	2005	16.450,00«	KLIMA	KOV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
ZALOGA VOZIL
NA ZALOGI PREKO 30 VOZILI
Mercator * 4
Samopostrežna * Rimska peč ^
Rimska ploščad 25, Ptuj ^
IMIRDÄmi!
že od 1,88 EUR
Odpiralni čas v decembru:
od ponedeljka do petka:	od 7.30 do 19.30 ure
sobota:	od 7.30 do 12.00 ure
nedelja:	ZAPRTO
skrajšan delovni čas: 24. decembra, od 7.30 do 17.30 ure 25. in 26. december, ZAPRTO 31. december, od 7.30 do 17.30 ure 1. in 2. januarja 2008, ZAPRTO
1!
HI
Pongrce 26/a, 2326 Cirkovce Tel.&Fax: 02/ 792 43 51, GSM: 041 764 435
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič in srečno novo leto!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AVTODELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
				
PONUDBA RABLJENIH VOZ L				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 J1DM	2006	15.395,00	KLIMA	RDEČA
AUDI A4 2,0 IDI 2004/ra. 05		16.900,00	DV. KLIMA	RDEČA
AUDI A6 2.4	2004	24.990.00	DV. KLIMA	KOV. DEŽ
BMW SERIJA 5:525 D	2004	25.990.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5:525 D	2004	22.700.00	DV. KLIMA	KOV. SIVA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295.00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD MONEO KARAV. 2.0 TDCI	2001	6.390.00	AVT. KLIMA	T. MODRA
KIA CARNIVAL 2,9 CRD	2004	15.990,00	KLIMA	ČRNA
MERCEDES RAZ. B. 180 COI 2005/m. 06		20.380,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. E 220 CDI	2003	19.400.00	AVT. KLIMA	KOV. DEŽ
MERCEDES RAZ. E 270 CDIAVAN.	2004	23.900,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
RENAULT LAGUNA GRAND. 2.2 DCI	2004	9.990.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ROVER 4141.6	1997	2.390.00	KLIMA	KOV. D. RDEČA
ŠKODA OCTAVIA COMDI 2,0 i ELEG.	2002	8.700.00	AVT. KLIMA	SV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2006	20.900.00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si. Želijo vam vesele in blagoslovljene božične praznike.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
ZASTOPANJE, ZAGOVARJANJE IN SVETOVANJE v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadeva, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listine. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
PRODAJAMO novoustanovljena podjetja, preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo - d. o. o. in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Telefon 051 624 950 Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI krediti, upoštevamo vse vaše prihodke. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže - bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge obveznosti. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o, Zagrebška 20, Maribor.
STE BILI poškodovani v prometni nesreči, na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu - uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. Telefon 051 624 950, Baten, d. o. o., Zagrebška 20, Maribor.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo, Zdrav-ko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62.77.
NERJAVEČE cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, ograje po načrtu, trgovina Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo, Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek 91, tel. 041 279 187.
CENITVE IN ODKUP numizmatičnih zbirk (zbirk starega denarja - bankovcev, kovancev, zlatnikov, srebrnikov). Tel. 041 757 470.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV servis, Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61 GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
DELO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAM poslovno-stanovanj-ski objekt, v celoti adapatiran, 120m2 + 767m2 dvorišča, talno greje, klima, videofon, terasa ... Lokacija Destrnik, 4 km iz Ptuja, 180.000 €. Remax, Proventus nepremičnine, tel. 02 6202 537.
INSA^ nepremičnine
ZAPOSLIMO prodajalca v trgovini z mizarskim okovjem; Zamuda Franc, s. p., Mizarstvo in trgovina, tel. št. 748 10 5 6.
MOTORNA VOZILA
GOLF IV, letnik 99 s 1400 m3, 103 000 km, redno servisiran, prodam za 4.900 €. Tel. 041 797 896.
PRODAM garažo v Gregorčičevem drevoredu 1. Informacije na tel. 772 25 21 ali 040 535 634.
Prireditvenik
RAZNO
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PODARIM garažna vrata. Tel. 041 645 875.
KUPIM STARE pez figurice, lahko poškodovane ali nekopletne. Tel. 041 429 376.
KIA cee'd:___
in 7-letna garancija
5 zvezdic za .varnost
JERENKO AVTO HIŠA d.0.0., Ptuj Zagrebška c. 53, Tel.: 02/ 788 53 08
Vrtiljak
*
PRODAJAMO hlodovino za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Inf.: 041 657 796.
KUPIM TRAKTOR IMT Ursoso in Ze-tor, pridem pogleda in dobro plačam. Tel. 041 679 937.
V NAJEM vzamem njive ali celo kmetijo. Tel. 041 315 392.
KUPIM dvoosno 5-tonsko kiper prikolico ter 200-kg bikca simentalca. Tel. 041 645 875.
KORUZO manjšo količino in obrača-nik pajek SIP prodam. Tel. 051 316 591.
PRODAM motor za kosilnico BCS in podarim dvomesečno psičko. Tel. 773 09 41.
PRODAM prašiče doma reje, 100- in 150-kg. Tel 041 882 088.
PRODAM DVA prašiča, domače reje, težka 200 kg. Tel. 745 9901 ali 031 500 486.
PRODAM odojke. Tel. 051 219 567.
PRODAM dve svinji domače reje, težki 220 in 230 kg. Tel. 766 15 31.
PRODAM bikca, starega 10 dni, in kravo za zakol. Tel. 041 299 383.
PRODAM telico in kravo v sedmem mesecu brejosti. Telefon 783 32 71.
NEPREMIČNINE
Trgovski Center v Supermest * jj* ,
Ormoška cesta 30, Ptuj t' * %	_
Petek, 21. december, ob 16.00 uri
Ustvarjalna delavnica z Jelenčkom Rudolfom
Zvesti Božičkov pomočnik Jelenček Rudolf vas vabi v praznično ustvarjalno * delavnico, kjer se bo ustvarjalo, sladkalo in veselilo. Praznično vabljeni!
Sobota, 22. in nedelja, 23. december, ob 10.00 uri *
Ustvarjalna delavnica -e & * * Sobota, 22. december, ob 10.00 uri
Prihod Božička s spremstvom
Otroci na obisk smo povabili Božička! Obljubil nam je da bo \ MK
s sabo pripeljal tudi svoje spremstvo in zanimive goste ter
nam pričaral pravo božično zabavo.	. fl^KgRl
ODPIRALNI ČAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje v decembru: od 8.00 do 15.00 ure
prazniki: 24. december, od 8.00 do 18.00 ure 25. december, zaprto 26. december, od 8.00 do 13.00 ure * 31. december, od 8.00 do 18.00 ure 1. januar 2008, zaprto in 2. januar 2008, od 8.00 do 13.00 ure
KUPIM parcelo ali starejšo hišo, lahko tudi kmetijsko zemljišče na relaciji Ptuj-Trnovska vas. Tel. 041 884 841.
PRODAM zidan vikend na Kogu pri Ormožu. Telefon 041 672 449.
PRODAM parcelo v Ptuju v obrtni coni na Špindlerjevi ulici v izmeri 2049 m2 in parcelo v Zavrču, 150 metrov pred mejnim prehodom. Telefon 051 395 085.
PRODAM 2,5-sobno stanovanje na lokaciji Gregorčičev drevored 8, Ptuj, velikost 63,46 m2, kupnina 65.000 evrov. Telefon 782 10 13.
EUROPARK Maribor
tal. ¡ 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00
S Prodamo 2,5 sobno stan., Videm pri Ptuju, leto gradnje 1987, delno adapL leta 2003, 1. nadstr., lega: j ■ z, pripada mu še garaža In drvarnica. Blok je redno vzdrževan! Priporočamol CENA: 64.000 eur, ID:1424 LI.I1I.I1I.IJIILL4,K.-II
DOM STANOVANJE
V	NAJEM damo stanovanje na Ptuju, Ul. 5. prekomorske, 2 nadstr., 86 m2. Tel. 031 618 086 ali 041 249 068.
V	NAJEM oddam opremljeno starejšo hišo 1,5 km iz Ptuja. Tel. 041 508 223.
ItgwraM Carter 9 ' F|i
"■J	ift^
Spindlerjeva 3, Ptuj	I
4	* "	»
Sobota, 22. december, ob 12.00 uri
Prihod Božička s spremstvom in ¡JTv
Jelenček Rudolf it . . • ^ . .	......W	J "flj
Otroci na obisk smo povabili Božička! Obljubil nam je
da bo s sabo pripeljal tudi svoje spremstvo in zanimive	, M
goste ter nam pričaral pravo božično zabavo.
Sobota, 22. december} ob 18.30 uri, na drsališču pred Centrom
Ledeni spektakel £ * & ^^ *
Vabimo vas na ogled ledenega spektakla umetnostnih drsalcev Mt »¡Sp1 in animatorjev Agencije Lucky Luka, ki bo posebej za	sHb s
vas odprla skrinjico želja, ki so se med letom ujele vanjo. ^^^g^^B KB Pod sojem luči boste mogoče prav vi spoznali nove junake,	r Btjt
prijatelje, očarljivo sosedo ali njeno prijateljico Španko. ^^^^^^^ »g PO idilični predstavi vas bodo prav ti junaki povabili na	t^^F
ledeno ploskev, kjer boste skupaj lahko spoznavali radosti	S *
zimskega veselja - drsanja!	^^	^
ODPIRALNI ČAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure nedelje v decembru: od 8.00 do 15.00 ure
prazniki: 24. december, od 8.00 do 19.00 ure 25. december, zaprto 26. december, od 8.00 do 13.00 ure 31. december, od 8.00 do 19.00 ure -	1. januar 2008, zaprto in
2. januar 2008, od 8.00 do 13.00 ure
* mv
m^m
Petek, 21. december
16.00 do 17.00 Ptuj, na gradu, pravljice na Ptujskem gradu, delavnica izdelovanje lučk, ki vam bo osvetlila temne zimske dni
17.00 Ptuj, na gradu, lutkovna predstava, Kdo je napravil Vidku srajčico
18.00 Majšperk, telovadnica osnovne šole, ponovitev prireditve življenjske poti gospe Marije Kubricht in njenega življenjskega ustvarjanja v Majšperku
18.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, božično-novoletni bazar s kulturnim programom
19.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, koncert pevskih zborov PD in OŠ Cirkovce
19.00 Maribor, SNG, balet, 3. abonmajski božično-novoletni koncert, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven
19.00 Sveti Tomaž, kulturni dom, Kulturni večer pred praznikom božiča in dneva samostojnosti
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, črna komedija, Plen, za abonma Tespis, Orfej in izven
21.00 Ptuj, CID, večer Rocka, vrtela se bo glasba pod umetniškim vodstvom DJ Božička
-	Ormož, Kerenčičev trg, božično-novoletni promenadi koncert Glasbene šole Ormož
-	Ptuj, CID, razstava »Sporočila v steklenici«
-	Ptuj, CID, vsak dan po pouku v dnevnem centru, namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje
-	Ptuj, CID, vpišete se lahko v začetni tečaj oblikovanja z volno, vodila bo gospa Natalija Resnik Gavez
Sobota, 22. december
10.00 Pristava pri Cirkulanah, športno-rekreacijski center v Šumici, 1.
rekreativni pohod po Mustrovi poti, pot je dolga 7 kilometrov 14.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, božično-novoletni bazar 15.00 Destrnik, nova kulturna dvorana Volkmerjevega doma, srečanje pevskih zborov
16.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predstava lutkovnega gledališča
Maribor »Jajce«, predstava v okviru Veselega decembra 16.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, igrica in obdaritev za najmlajše občane
16.00 Ptuj, CID, turnir v pingponku 17.00 Velika Nedelja, na gradu, žive jaslice
18.00 Hajdina, v farni cerkvi, Božični koncert z vokalno skupino Breznik 18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predstava lutkovnega gledališča
Maribor »Jajce«, predstava v okviru Veselega decembra 19.00 Majšperk, v športni dvorani osnovne šole, koncert Tamburašev KUD Majšperk z gosti Ivo Mojzer, Otroška folklorna skupina Klopotec iz Ptuja ...
19.00 Svetinje, Božični koncert na prostem - sodelujejo pevski zbor Slovenije
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, »Stand up« komedija Hamlet, za izven 19.45 Maribor, balet, božično-novoletni koncert, VelDvo, za izven 20.00 Ptuj, CID, predpraznični večer, za vse ki si želijo v predbožičnem času praznične glasbe in prijetnega kramljanja ob božičnem čaju
Nedelja, 23. december
11.00
15.00
16.00
17.00
17.00 17.00
18.00
19.00
Majšperk, galerija DPD Svoboda Majšperk, odprtje razstave Branka Gajšta, kulturni program bo povezovala Nada Kotar, na citre pa spretno zaigrala Doroteja Dolšak
Rogoznica, dvorana doma Slovenskogoriške ceste 18, božično-novoletni koncert, nastopili bodo člani in članice društva, in gostje Spominčice iz Ptuja
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predstava gledališča Unikat »Halo, rdeča kapica?«, predstava v okviru Veselega decembra Dornava, v baročnem dvorcu, predbožični koncert, ženske vokalne skupine Fortuna in Mladinskega pevskega zbora OŠ Dornava Velika Nedelja, na gradu, žive jaslice
Gorišnica, v večnamenski dvorani, tradicionalni božično-novoletni koncert
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predstava gledališča Unikat »Halo, rdeča kapica?«, predstava v okviru Veselega decembra Ptuj, pred Gimnazijo, slovo dedka Mraza in njegovega spremstva od Ptujskih otrok
Miklavž pri Ormožu, postavitev novoletne jelke
Ponedeljek, 24. december
17.00 Velika Nedelja, na gradu, žive jaslice 19.00 Razkrižje, predstava Božična noč
-	Ormož, Center za starejše občane, Božična igra in polnočnica
Torek, 25. december
17.00
19.30
Krčevina pri Vurberku, Mohorkova graba, tradicionalni božični koncert Moškega pevskega zbora Grajena in Glasbene šole Decima Ptuj
Ptuj, Minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, 15. božični koncert MePz Vocalis Maribor in Doroteja Dolšak na citrah doma iz Stoperc
Sreda, 26. december
9.00 Spuhlja, okrepčevalnica pri Majdi, božično-novoletni šahovski turnir 11.00 Maribor, SNG, balet Pepelka - Božična matineja, VelDvo, za izven 15.00 Podlehnik, v krajevni dvorani, nastop pihalnega orkestra in dekliške
pevske skupine KD Podlehnik 17.00 Ptuj, dvorana center, 17. Orfejčkova parada
19.00 Središče ob Dravi, kulturni dom Sokolana, božično-novoletni koncert
Godbe na pihala Središče ob Dravi -	Velika Nedelja, zadružni dom, božično-novoletni koncert
Četrtek, 27. december
16.00
19.00 20.00
Ptuj, dvorana center, prireditev »Za male in velike«, otroške delavnice, glasba ...
Maribor, SNG, balet, Cavalleria Rusticana, VelDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališče, drama Raztrganci, za abonma Tespis, Orfej in izven
Kog, pokopališče, spominski dan Krajevne skupnosti Kog, komemo-racija s položitvijo vencev
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Robert Goter show z gosti in Glasbena šola Goter, nastopajo: Ansambel Bum, Jaka Šraufin-ciger. Štirje kovači. Ansambel Jantaler, Alenka Goter, Orkkester Roberta Goterja, Humorista Strašna Jožeta.
Kino Ptuj
21., 22. in 23. december, ob 17.30 Božiček 3 - družinska komedija. Ob
19.10 Predzakonske zdrahe - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Sicko - dokumentarec.
25. in 26. december, ob 17.30 Božiček - družinska komedija. Ob 19.10 Predzakonske zdrahe - romantična komedija. Ob 21.00 Gasilca pred oltarjem - komedija.
il 11 T H T
V prazničnih dneh smo za vas pripravili prav posebno ponudbo stavbnega pohištva Belcont. Nudimo vam dodatni praznični popust na okna in vrata iz našega programa ter bogato izbiro pripadajočih senčil in okenskih polic
Da bodo prazniki še bolj veseli pokličite 02 741 13 80 ali 041316 505 in nam sporočite vaše želje.
OKNA, VRATA, SENČILA, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
BELCONT d.o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormož, belcontdoo@siol.net, www.belcont.si
VESELI DECEMBER 2007
Podarite si nova okna.
B6LCONT ,j|lr
7 1Društvo i Mri Prijateljev 1 VlS	Ptuj
sobota, 22. decembra, ob 16.00 in 18.00 Lutkovno gledališče Maribor
JAJCE
nedelja, 23. decembra, ob 16.00 in 18.00 Gledališče Unikat
HALO, RDEČA KAPICA?
Veseli december je za otroke brezplačen,
pri čemer potrebujejo tudi otroci vstopnico, kijimzagotavlja sedežvdvorani. Vstopnina na predstavezaodrasleje 3 EUR.
Predprodaja vstopnic: Mestno gledališče Ptuj
od 10. decembra 2007 dalje vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure,
22. in 23. decembra pred predstavami v avli Gimnazije Ptuj.
Nekaterih boleči ne moreš preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti, ostajajo pa ponos, hvaležnost in čudoviti spomini, ki ne minejo nikoli. Noč je razprla svoja krila, naj pride k vama večna vila, naj vama prinese lepe sanje in naj vama šepeče, da vaju vedno nekdo rad ima. Angeli naj vaju čuvajo.
rs
<äsr

Na današnji dan mineva štiri leta, y odkar sva izgubila ljubečo hčerko
in 23. januarja bo minilo pet let, odkar sva izgubila ljubečega sina
Liljano Kokol
roj. S. S. 1984 + 21. 12. 2003
Andreja Kokola
roj. 3. 6. 1981 + 23. 1. 2003 IZ PTUJA, UL. 25. MAJA 14
Prisrčno se vsakemu posebej zahvaljujeva, ki z lepo mislijo
obstojite ob njunem preranem grobu, jima prižgete svečko in podarjate cvetje.
Z neizmerno bolečino v srcu: ati Stanko, mamica Milena, sorodniki, znanci, posebej pa še
vajini prijatelji, ki vaju neizmerno pogrešajo
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonki mli), tal.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
I
or I
piMililiM JikJifHIfi C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor
wmjTzrm
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
TIP VOZILA	LETNIK	CENA EUR	BARVA
AUDI 2.5 TDIALLROAD	2003	20.900,00	ČRNA
LAND ROVER DISCOVERY 2.5 TDI	1994	4.850,00	DELA
RENAULT GRANDESPACE 2.2 DCI	2003	12.990,00	SREDRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI	2004	11.890.00	MODRA
SKODA OCTAVIA 1.9 TDI	2003	8.890,00	MODRA
FIAT DUCAT01.9 TDI	2000	6.990,00	BELA
RANGE ROVER VOUGE 3.0 TDI	2003	28.900,00	ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI PRIVILEGE	2004	9.490,00	KOV. MODRA
PEUGEOT 607 2,2 HDI AUTOMATIK	2004	14.990	ČRNA
OPEL VECTRA 2,2 DTI	2004	9.900	BELA
AUDI A41.9 TDI	2005	17.890	ČRNA
VOLKSWAGEN TRANSPORTER T51.9 TOI 2D04		17.800	RDEČA
OPEL VECTRA 2,0 DTI LIMO.	2003	9.500,00	SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI	2003	8.990,00	BELI
OPEL ASTRA 1,7 DTI	2003	7.500,00	BELA
AUDI AB 2.5 TDI LIMO.	2003	12.990,00	KOV. ZELENA
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A41,61 KARAVAN	1998 SLO	5.170,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
CITROEN C51,6 HDI	2005	12.300,00	AVT.KUMA	BELA
FIAT PUNT01,2 SX	2002	4.690,00	KLIMA	KOV. MODER
FORD KA 1,3	2000	3.480,00	KLIMA	KOV. B. RDEČ
KIA MAGNETIS 2.0 i EX	2006	11.500,00	AVT.KUMA	SREBRN
MERCEDES BENZ C 200	2000	9.700,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
MERCEDES E 220 CDI	1999	8.890,00	KLIMA	KOV. ZLAT
PEUGEOT 2061,4 i X LINE	2003	6.450,00	KLIMA	KOV. SREBRN
PEUGEOT 307 2,0 NDI	2002	7.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1,6 i	1998	3.090,00	2XAIRBAG	KOV. ZEL. MODRA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI LUXE DVNAM.	2004	11.300,00	AVT.KUMA	K0V.SM
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS. LIMUZ. 2004		9.980,00	8XAIRBAG	KOV. SREBRN
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	2001	10.700,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW P0L01,2	2006	9.650,00	KLIMÄT1C	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2005	13.400,00	AVT.KUMA	KOV. SIVO ZELEN
Na zalogi preko 40 vozil.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj ¿0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
SPOMIN
22. decembra mineva 5 let, odkar naju je zapustila najina draga žena in mama
Valerija Tomašič
IZ OREŠJA 144
Zelo te pogrešava.
Tvoja Emil in Mateja
Spomin je kot iskra, ki pod pepelom tli, a ko ga razgrneš, vedno znova oživi.
SPOMIN
20. decembra 2007 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi
Davorin Lubej
IZ DOKLEC
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi tvoji
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 11. 12. 2007, opr. št. St 49/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom BAR RIBICA, »AVTO DEJAN« - AVTOMEHANIKA, Marijan Vrbančič, s. p. - v stečaju, Prvenci 17, 2281 Markovci
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• kmetijsko zemljišče: gozd v izmeri 6.898 m2, št. parcele 87; njiva v izmeri 1.602 m2, št. parcele 169/1; travnik v izmeri 2.928 m2, št. parcele 170/1; pašnik v izmeri 2.930 m2, št. parcele 171/1, vse vpisano pri vl. št. 98, k. o. Prvenci; njiva v izmeri 3.553 m2, št. parcele 28/1, vpisano pri vl. št. 275, k. o. Prvenci; idealni delež - V2 gozda v izmeri 7.157 m2, št. parcel 91/4 in 91/5, vpisano pri vl. št. 23, k. o. Prvenci, po najnižji skupni prodajni ceni 19.300,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Marijan Vrbančič, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 021500256852210. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
www.radio-tednik.si
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke štiri leta že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN Valeriji Peršoh
IZ PLETERIJ 48
Boleč je spomin na 21. december 2003. Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njem preranem grobu.
Tvoji najdražji
Skozi vse življenje si znala se boriti, a v tihem jutru, draga mama,
utrujena, brez besed in bolečin za vedno si zaspala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tašče in svakinje
Elizabete Vidovič
IZ TURNIŠKE ULICE 14, PTUJ
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti in postali ob njenem novem domu. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Mir, g. župniku za opravljeni cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku in dr. Robertu Čehu za nesebično pomoč.
Njeni najdražji
Srce je onemelo, dih je zastal, a v naših srcih, dragi oče, vedno boš ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, dedka brata, strica, botra
Janeza Toplaka
IZ SPUHLJE 27
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, hvala za cvetje in sveče, da ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala g. župnikoma za lepo opravljen obred, molivki za molitev, pevcem, zastavonošem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir za storitev. Posebna hvala vnukinji Martini in vnuku Franciju za lepe besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Janez, hčerka Marija z družino, brata Marko in Alojz z družinama ter ostalo sorodstvo
I*
ZAHVALA
Ob nenadnem slovesu naše drage mame, babice, prababice in tašče
Neže Heržič
1926 - 2007
IZ MOŠKANJCEV 94
nazadnje stanovalke Doma upokojencev Muretinci
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter nam v trenutkih slovesa izrazili sožalje, darovali za svete maše, cerkev, sveče in cvetje ter z nami v času poslavljanja molili.
Posebna zahvala domačemu župniku gospodu Ivanu Holo-barju za pogrebno mašo in besede slovesa na pokopališču, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma, vnukinji ge. Zdenki Klinger in g. Branku Firbasu za poslovilne besede, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, Domu upokojencev Ptuj-Muretinci ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem Ojsovim z družinami za nesebično pomoč. Naj vam Bog obilo povrne!
Žalujoči otroci: Marija, Matilda, Franc, Silva, Cvetka, Milica in Lizika z družinami
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne. Ko jutro se rodi,
v dan zazremo se s solznimi očmi, srce močno zaboli,
ko tebe, draga hčerka, sestra in teta, več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage hčerke, sestre in tete
Milene Hliš
IZ JUROVCEV 27/B 1966 - 2007
Ob slovesu smo spoznali, da je imela množico prijateljev. Hvaležni smo vsem vam, ki ste jo vzpodbujali in spoštovali v življenju ter tolažili v času njene bolezni, ki ji je še tako mladi ustavila dobro srce.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo pre-rani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno sožalje. Posebna hvala duhovnikom sv. Vida v Vidmu in patru Benjaminu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za izrečene besede slovesa in pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: ata, mama, sestra Marica z družino
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
Leopolda Sagadina
IZ MEDVEDC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in zdravniškemu osebju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti v tako velikem številu, hvala tudi gospodu duhovniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Mir ter gasilskim društvom. Hvala tudi Hedviki za poslovilne besede. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za maše ter za izrečena pisna in ustna sožalja.
Žalujoči: domači
Preveč je žalostnih že dni minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo, s kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, mamica, svečke že dve leti gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN Anice Gril
IZ BODKOVCEV 14
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in svečke ji v spomin gorijo.
Vsi, ki te pogrešamo in smo te imeli radi
Zdaj si spočijte izmučeno srce, zdaj si spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. le moja dobra lučka še brli. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA Ludvik Kumer
Z DESTRNIKA 33
Hvala vsem, ki ste in nam še stojite ob strani, vsem, ki ste se mu zadnjič poklonili v slovo, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, še posebej pa še vsem sosedom, Destrniškemu oktetu za odpete pesmi, PGD Destrnik, Desenci, Biš in GZ Destrnik, LD Trnovska vas, kolektivu občinske uprave Trnovska vas, DU Destrnik, RK Destrnik, g. Zvonku za molitve in govornikom za poslovilne besede.
Vsi njegovi
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večere preletela.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi
Ane Trančar
ULICA 5. PREKOMORSKE 6, PTUJ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano sočutje in podporo.
Iskrena hvala tudi duhov. sv. Ožbalta ter Komunalnemu podjetju Ptuj.
Vsi žalujoči
Življenje rada si imela in se veselila, a prezgodaj si nas zapustila, čeprav težko in kruto je bilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice
Marije Bezjak
rojene Štrafela
ROGAŠKA CESTA 51, PTUJ
rojena 4. 12. 1944 - 12. 12. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje, sveče, izrazili ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Janezu Kmetcu iz sv. Petra in Pavla v Ptuju za poslovilno molitev in pogrebno sveto mašo, za lepe besede govorniku g. Alojzu Šeguli, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju ter iskrena hvala podjetju Tenzor za venec in podjetju T-2 za venec.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej za vse iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, sin Jani z ženo Ireno, vnuka Teo in Lara ter sin Albert
Zavrč • Po odprtju novega mejnega prehoda
Pred današnjim vstopom v Schengen
Kot smo poročali, so v četrtek, 13. decembra, svečano odprli nov mednarodni mejni prehod v Zavrču, ki je veljal okoli 8,7 milijona evrov, kar je po besedah Romana Repa, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, pomenilo zadnje pomembno dejanje pred današnjim vstopom Slovenije v schengensko območje.
Državni sekretar Roman Rep, ki je nov mednarodni mejni prehod odprl skupaj z direktorjem Policijske uprave Maribor Karolom Turkom, generalnim direktorjem carinske uprave Rajkom Sku-bicem in podžupanom občine Zavrč Petrom Vesenja-kom, je poudaril, da gre za pomemben objekt, ki ga je od naše države pričakovala Evropa. Z njim so zagotovljeni vsi schengenski standardi in pomeni izpolnitev obveznosti na področju varovanja zunanje meje Evropske unije v skladu s schengenskimi standardi. Z izgradnjo novega mejnega prehoda tik ob starem so posodobili vso potrebno prometno in komunikacijsko ter komunalno infrastrukturo, z dograditvijo objektov za delovanje mejnih služb pa je omogočen tudi boljši nadzor prehoda državne meje tako za potniški kot za tovorni promet. Investicijska vrednost celotnega kompleksa je 8,7 milijona evrov, večino sredstev pa je prispevala Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za javno upravo.
Nov mednarodni mejni pre-
hod (MMP) Zavrč je zgrajen ob meji z republiko Hrvaško, na regionalni cesti Borl-Za-vrč, ki se pred državno mejo razširi v mejno ploščad, na kateri poteka potniški in blagovni promet za mejni nadzor. Skupna površina ureditvenega območja MMP Zavrč obsega 3,29 hektarja, sestavljajo pa ga tri večje ploščadi z vsemi potrebnimi objekti. In sicer ploščad za pretok potnikov v obeh smereh, ploščad za blagovni promet pri izstopu ter ploščad za blagovni promet pri vstopu v državo.
Na ploščadih je zgrajeno kar osem različnih objektov, in sicer kontrolni objekt carine in policije, ki je zgrajen v dveh etažah in je delno pod-kleten, z neto uporabno površino 655 kvadratnih metrov. Prva nadstrešnica je namenjena delu policije in carine ter ima površino 1.275 m2, druga nadstrešnica pokriva vozne pasove tovornega prometa in obsega 242 m2, objekt za blagovni promet meri 166 m2, tretjo nadstrešnico s površino 397 m2 uporablja carina, 4. in 5. nadstrešnici s površino 182 m2 sta namenjeni za parkira-
Odprti telefon MNZ o vstopu Slovenije v schengensko območje
Danes, v petek, 21. decembra, ko so Slovenija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška vstopile v schengenski prostor in se tako pridružile petnajsterici držav, ki svojim državljanom omogočajo prehajanje meja v tem območju brez mejne kontrole, so novosti, ki jih prinaša vstop Slovenije v schengensko območje, na Ministrstvu za notranje zadeve predstavili v brošuri "Slovenija, schengenska novinka", ki je dostopna vsem gospodinjstvom v državi. Če v njej niso odgovorili na vsa vaša vprašanja, vas vljudno vabijo, da jih danes med 9.00 in 11.00 pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 22 35, po katerem se boste lahko pogovarjali z Darkom Poštrakom, vodjem oddelka za državno mejo v upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave.
Napoved vremena za Slovenijo
Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznaniuie. -

Danes bo pretežno jasno. Po nekaterih nižinah bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa tudi večji del dneva, megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -10, ob morju malo pod 0, najvišje dnevne danes od -3 do 3, na Primorskem okoli 10, jutri od -2 do 5, na Primorskem okoli 11 stopinj C.
V soboto bo pretežno jasno. Po nižinah bo zjutraj, marsikje pa tudi večji del dneva, megla ali nizka oblačnost. Popoldne se bo nizka oblačnost pojavljala tudi na Primorskem. V nedeljo bo delno oblačno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla.
nje službenih vozil, posebej pa je zgrajen tudi sanitarni objekt za potrebe potnikom osebnega in tovornega prometa.
Na platoju mejnega prehoda so zgrajeni vsi potrebni kanalizacijski vodi za čiste in meteorne vode, ki vodijo v ponikalnico, fekalna kanalizacija pa je priključena na čistilno napravo. Napeljana je tudi vsa potrebna vodovodna instalacija in hidrantna mreža, vodi za plin, elektrovodi za nizko napetost, pa seveda javna razsvetljava in telekomunikacijski vodi.
Od skupne investicijske vrednosti 8,7 milijona evrov je pretežni del ali 87,8 % sredstev prispevalo Ministrstvo za javno upravo RS, medtem ko je bilo 1,8 % sredstev zagotovljeno iz schengenskega vira, s čimer so financirali izdelavo lokacijske in projektne dokumentacije ter arheološka izkopavanja in storitve inženiringa. Pri izvedbi cestišča na mejnem prehodu je z 10,4-odstotnim deležem oziroma z 909.630 evri sodelovala tudi Direkcija Republike Slovenije za ceste. Projektno dokumentacijo za nova MMP Zavrč je izdelalo podjetje Projekt iz Nove Gorice, dela pa je izvajalo podjetje SCT v sodelovanju s posameznimi podizvajalci. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja so izvajalce uvedli v delo junija letos, v skladu s pogodbo pa so bila vsa dela zaključena v novembru 2007. Celoten nadzor nad izvedbo del ja izvajalo podjetje DDC, svetovanje inženiring iz Ljubljane.
Državni sekretar Roman Rep je v Zavrču med drugim povedal tudi, da na ministrstvu urejajo tudi vso potrebno dokumentacijo za ureditev prometno povezavo od mejnega prehoda do bližnjega središča Zavrča, kjer bo zgrajeno novo veliko krožiš-če, od tam pa načrtujejo navezavo na bodočo hitro cesto Ormož-Ptuj, ki je že v izgradnji. V proračunih za prihodnji dve leti 2008 in 2009 je v ta namen zagotovljenih dovolj sredstev, izdelani sta že tudi dve varianti obeh načrtovanih projektov, tako da pričakujejo da bo v začetku prihodnjega leta izbrana najugodnejša varianta ter da bodo lahko že v drugi polovici prihodnjega leta pričeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo krožišča in povezovalne ceste.
Na slovenskih mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko so ob vstopanju Slovenije v schengenski prostor že sinoči, v četrtek, 20. decembra, pripravili številne slovesnosti in z dviganjem zapornic na mejnih prehodih minuto čez polnoč simbolično obeleži-
Foto: M. Ozmec
Nov mednarodni mejni prehod v Zavrču je sodobno urejen in zadovoljuje vse zahteve Evrope in Schengena.
Foto: M. Ozmec
Od danes naprej veljajo ob vstopu v Slovenijo tudi na MMP v Zavrču pravila schengenskega pravnega reda.
li padec nadzora notranjih meja in vstopa Slovenije v schengenski prostor. Osrednja slovesnost ob vstopu Slovenije v Schengen pa bo jutri, v soboto, na mejnem prehodu Škofije na sloven-sko-italijanski meji in bo ena izmed petih uradnih evropskih schengenskih slovesno-
«VMIROf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna In dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
sti, ki bodo potekale ob širitvi schengenskega območja na devet novih držav članic. Teh slovesnosti se bodo udeležili vsi notranji ministri, tudi naš Dragutin Mate, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsedujoči EU, portugalski premier Jose
Socrates ter evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini. Slovesnosti na Škofijah pa naj bi se po napovedih udeležila tudi predsednika vlad Slovenije in Italije, Janez Janša in Romano Prodi.
M. Ozmec
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
ptuj
Boiljai Amii i.p.
ŠtUkl 26a II Smer Grajena Tel.! 02 787-86-70, 041 716-25f
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
@ BOSCH
Tehnika zaiivljenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
PE PTUJ, Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: