PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž •nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
1
723
%
'vi
>
I -
Zahtevna naloga za starega lisjaka
SANDOR TENCE
RIM — Stari lisjak ne bo imel lahkega dela, nima pa namena vreči puške v koruzo in zato bo poskusil vse, da bo Italija dobila novo vlado, če mu ne bo uspelo, bodo krivi drugi, če bo pa uspel, bo to jasen dokaz, da je krščanska demokracija spet postala vodilna sila v državi, središčna os, okoli katere se vrti ves politični sistem. Giuliu Andreottiju se nikamor ne mudi, tudi zato, ker je upravičeno prepričan, da igra čas v teh razmerah izključno v korist KD in da bo vsako zavlačevanje hočeš nočeš koristilo samo De Miti. Mi smo stranka relativne večine, a smo kljub temu tri leta lojalno podpirali Craxija, pravi KD, in sedaj prav tako zahtevamo, naj socialisti do konca zakonodaje (to se pravi do 1. 1988) podprejo našega predsednika vlade. Če tega ne naredijo, nadaljuje De Mita, pomeni, da PSI verjame v petstrankarsko koalicijo, le v kolikor ostane predsednik vlade Bettino Craxi.
Včeraj smo napisali, da je Andreotti trenutno verjetno najbolj izkušena (kar zdaleč ne pomeni najboljša, mogoče prav nasprotno) politična osebnost v Italiji. To je jasno dokazal tudi na zadnji seji demokristjanskega vodstva, na kateri ni niti enkrat izrecno omenil petstrankarske večine in nekajkrat ze-
lo jasno poudaril, da se vlade ustvarjajo (in razdirajo) v parlamentu, medtem ko sam najboljše zna, da je to velika laž. Italijanske vlade (žal) skoraj od vedno nastajajo in umirajo na sedežih političnih sil, kdaj pa kdaj pa celo znotraj struj ali oblastniških krogov večinske stranke.
Bivši zunanji minister pa je zelo izkušen v spletkah in v zvijačah ter hoče na vsak način, kot se pravi v boksarskem žargonu, spraviti v kot Craxija in njegovo stranko. Ko podčrtuje vlogo parlamenta, Andreotti zelo jasno opozarja PSI, da so v skrajnem primeru možne številčne koalicije tudi brez njih in pri tem namiguje na komuniste, čeprav istočasno dobro ve, da partija v teh razmerah ne bo nikoli pristala na sporazum s KD, toliko manj pa s Craxijem v opoziciji. Mandatar za sestavo nove vlade pa vseeno poskuša igrati to karto in prihodnji teden bo verjetno poskušal še druge, ki jih ima kot se spodobi spretnemu igralcu, trenutno še skrite v rokavu. Andreotti in krščanska demokracija hočeta skratka priti do predčasnih volitev in med volilno kampanjo obtožiti socialiste, da so pravzaprav oni in ne KD sprožili krizo in pokopali tolikokrat opevano stabilnost. Tega pa si Craxi ne more na noben način pri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jeseni bo novprax
BOGO SAMSA
S Cankarjevim »Pohujšanjem« smo začeli lansko sezono Slovenskega stalnega gledališča, prav tako Cankarjev »Za narodov blagor« bo otvoril letošnjo. To razmišljanje 6 drznem, odločnem, istočasno pa tudi politično premišljenem sklepu upravnega sveta ustanove smo želeli opremiti in istočasno utemeljiti s sliko te izredne predstave, bleščečega uspeha pri kritiki, pri občinstvu.
Slovensko stalno gledališče živi in bo živelo, ker računa na odločno podporo celotne slovenske zamejske stvarnosti, podporo demokratične javnosti, ki je že konkretno prišla do izraza tako v Enotni slovenski delegaciji kot sindikalni federaciji CG1L - C1SL - VIL.
Dežela Furlanija - Julijska krajina je poravnala dolgove, za katere je jamčila, in s tem so iz proračunov in obračunov izginile postavke milijardnih obresti. Toda ostali so redni stroški in izdatki. Ministrstvo še vedno pošilja samo kreditna pisma, ki jih je treba vnovčiti v banki in plačevati zanje visoke obresti, ostali so drobni dolgovi iz drugih naslovov. Predvsem redmh subvencij je odločno premalo za normalno delo umetniške ustanove.
Zato soglasen sklep, da se vsto-
pi v sezono odločno, vzvišeno in dostojanstveno, pa čeprav manjka dobra tretjina nujno potrebnih sredstev.
Slovensko stalno gledališče je najvišji umetniški in kulturni odraz slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in z zavestjo tega izrednega poslanstva je upravni svet odobril proračun, ki je v ostrem nasprotju z drugače utemeljeno računovodsko in poslovno logiko, da je treba us-
kladiti izdatke z dohodki. Vidni go-spodarstveni in drugi strokovnjaki, ki ga sestavljajo, ob upoštevanju vseh elementov niso dvomili, da je laka politično in nacionalno manjšinsko utemeljena odločitev edino pravilna.
Zato pa: jeseni bo nov praznik in že vnaprej vabimo na premiero, na našega Cankarja in na njegov pogled, kako se borimo »za narodov blagor«.
Pogajanja za sestavo nove vlade bodo skrajno zapletena in dolgotrajna
V Južni Afriki
Andreotti se je že lotil težkega dela kljub ostremu nasprotovanju socialistov
RIM •— Niti 24 ur potem, ko je predsedni krepu-blike poveril mandat za sestavo nove vlade Andreottiju, je socialistično vodstvo zelo negativno ocenilo to izbiro. Toni uradnega komunikeja PSI so, kot je bilo sicer pričakovati, zelo trdi in ostro kritični do krščanske demokracije, ki ji Craxijeva stranka očita nove hegemonistične težnje in jo istočasno obtožuje, da nosi hude odgovornosti za zaostritev političnega položaja. Osebno gledano nimamo nič proti Andreottiju, je podčrtal podtajnik PSI Martelli, ne moremo pa sprejeti načina, kako jel prišlo in v kakšnih političnih razmerah je pravzaprav dozorela ta kandidatura. V čisto nasprotnem vzdušju pa je včeraj zjutraj zasedalo vodstvo KD, ki je pozdravilo Cossigovo izbiro, izrazilo popolno zaupanje mandatarju in pozvalo vse bivše zaveznike!, posebno socialiste, naj podprejo njegova prizadevanja. Tako socialisti, kot demokristjani so se uradno izrekli proti predčasnim volitvam. Verjetno gr® samo za taktično potezo, mogoče pa je res, da ne eni in ne drugi nočejo volitev oktobra ali novembra ter so zato pripravljeni na kompromisno rešitev do spomladanske krize, po kateri bi predsednik republike takoj razpustil parlament. Vzdušje v Rimu je vsekakor zelo napeto, z Andreottijem, ki ne skriva
težav, da je pot za sestavo nove vlade posuta z žeblji in polna nevarnih zaprek.
Socialisti so na zasedanju vodstva podčrtali, da je Andreottijeva kandidatura v teh pogojih za njih nesprejemljiva, ker je izključno sad hotenj KD ter ne odraža odnosov znotraj 5-strankarske koalicije. Zato je PSI net more na noben način sprejeti in bo to prihodnji teden tudi jasno povedala samemu mandatarju. Demokristjani pa vztrajajo na nasprotnem stališču, kot je poudaril De Mita, ki je hkrati podčrtal, da nihče ne more oporekati demokristjanom pravice do predsedstva vlade. Za nadaljevanje dosedanje koalicije so se izrekle tudi laično-socialistične sile, med katerimi pa so socialdemokrati že dali vedeti, da bodo sodelovali v vladi le, če bodo v njej tudi socialistični ministri.
Andreotti se je torej kljub težavam že lotil dela. Na seji direkcije KD je rekel, da bo skušal najti sporazum z dosedanjimi zavezniki, za izhodišče dela pa bo izbral parlament, s katerim hoče izboljšati odnose, pri čemer je gotovo mislil na odnose s komunisti, od katerih očitno mandatar pričakuje marsikaj koristnega. Zato ni naključje, da se je včeraj popoldne že sestal s predstavnikom neodvisne levice in podpredsednikom senata Osi-
cinijem, ki je velik prijatelj komunistov. Andreottiju se vsekakor ne mudi z uradnimi posvetovanji, ki jih bo začel baje šele v ponedeljek ali v torek, medtem ko posveča posebno pozornost neformalnim sestankom in predvsem zakulisnim pogajanjem, pri katerih je od vedno velik mojster, že danes se bo sestal z guvernerjem narodne banke Ciampijem, kar mogoče že samo po sebi priča, da ima zunanji minister resne namene.
V socialističnih vrstah se medtem pojavljajo prvi pomisleki in dvomi o pravilnosti strankine politične linije. Podtajnik Martelli vztraja, da bi se moral Craxi več posvečati stranki, ki je v zadnjih treh letih posvetila skoraj vso pozornost palači Chigi ter zanemarjala vlogo v družbi. PSI glede tega očitno ni še prebolela izkušenj levega centra, ko se je z. leti prelevila v stranko ministrov in odbornikov, kot jasno pričajo tudi nedavna volilna razočaranja. Govori se, da je Martelli sedaj na prepihu in da ga bo v kratkem zamenjal milanski župan Tognoli, ki bo medtem predal župansko funkcijo Craxijevemu svaku Tiliteriju.
Da so odnosi med demokristjani in socialisti do skrajnosti skrhani pa dokazujejo tudi hude polemike v nekaterih krajevnih upravah, (st)
ubili deset gverilcev
JOHANNESBURG — V zadnjih štiriindvajsetih urah je v spopadu z južnoafriško soldatesko izgubilo življenje 10 temnopoltih gverilcev. Vest je posredovala Pretoria, ki pa ni navedla izgub med vladnimi silami. Položaj se v državi po vsem sodeč skrajno zaostruje. V teku so protestne akcije sindikatov temnopoltega delavstva, ki skuša prisiliti Pretorio, da izpusti po krivičnem priprte sindikaliste.
Resnost položaja pa še najbolj zgovorno dokazuje predsinočnji poziv trgovinskih zbornic in združenja južnoafriških industrijcev vladi v Pretorii, naj prekliče izredno stanje in s tem reši državo pred hudimi gospodarskimi zapleti. Rasistični režim pa je ostal gluh za take pozive. Prav tako se ni zmenil za včerajšnjo obsodbo na dunajski konferenci o Namibiji.
Včeraj pa je s popolnim neuspehom končal svojo posredniško misijo na Jugu Afrike tudi britanski zunanji minister Howe. Nikogar ni namreč prepričal v umestnost britanske in evropske politike do Južne Afrike.
Kljub naraščajočemu ljudskemu nezadovoljstvu
Diktator Pinochet namerava ostati na oblasti še 11 let
možnost, da mu vrhovni vojaški poglavarji obnovijo mandat se za naualj njih osem let.	'	„ , . ,
Pinochetove izjave je takoj komentiral demokrščanski vo . ? J Vun
Valdez, ki je tudi ena največjih osebnosti demokrat.cne opoacije v Čilu.
Dejal je da predstavila gen. Pinochet osebno eno najveejih ovir v prizadevanjih’ za demokratizacijo države in da se bo ljudski protest stopnjeval, dokler ne bo vojska pokazala resnične volje do politične ^m«nbe.
Medtem se jo včeraj 16 od 18 voditeljev opozicije, proti ^im so pred tednom dni izdali zaporne naloge, prostovoljno javilo policijskim oblastem. Obtoženi so atentata na notranjo državno varnost, m sicer zato ker so okh-cali dvodnevno splamo stavko, ki so jo skusah izvesti v prejšnjem tednu. Ko so se javili oblastem, je pred sodno palačo in drugod v srediscu San-tiaga prišlo do hudih spopadov med demonstranti in policijo. Agenti so a e-tirali na desetine ljudi, številni pa so bili v spopadih ran jem.
SZ in ZDA favoriti, a tudi Jugoslovani...
BRANKO LAKOVIČ
MADRID — že smo pred drugim delom španskega »Mundobasketa«. Od jutri bodo namreč v Barceloni in Ovie-du boji v polfinalnih skupinah. Italija in Jugoslavija bosta skupno z Argentino, Kitajsko in ZDA igrali v Ovie-du. »Plavi« bodo v tej skupini startali s štirimi točkami, »azzurri« pa z
dvema manj zaradi poraza proti ZDA. Večje možnosti za uvrstitev v boj za kolajne imajo torej Čo-sičevi varovanci, ki pa bodo verjetno v Oviedu igrali v »neprijetnem okolju«. Nešportna gesta Dražena Petroviča je namreč imela tu v Španiji velik odmev.
»Azzurri« so proti Američanom visoko izgubili in sodeč po njihovi trenutni formi, je težko pričakovati, da bi lahko v Oviedu izborili mesto za osvojitev ene izmed kolajn.
V skupini dvanajstih boljših reprezentanc so tudi Kitajci, ki so na tem SP ugodno presenetili. In prav Kitajci bodo prvi nasprotniki Jugoslovanov v Oviedu.
Italijani pa bodo jutri v Oviedu igrali proti Kanadčanom. Ko bi »azzurri« v tem srečanju izgubili, bi bili seveda povsem odrezani od nadaljnjega boja za kolajne. Kanadčani so zelo izkušeno in homogeno moštvo, ki je že proti Jugoslaviji pokazalo svojo spretnost.
Tako ali drugače, bomo od jutri na »Mundobasketu« gotovo priča kakovostnejšim bojem kot doslej v izločilnih skupinah. Glavni favoriti o-stajajo Sovjeti. Po zanesljivi zmagi proti Italiji se je tudi kotacija Američanov precej dvignila. Možnosti za dobro uvrstitev ima tudi Jugoslavija, seveda če bo igrala odločno in samozavestno.
MUNDOBASKET
ESPANA86
• Zahtevna naloga
Najprej podražitev, potem pocenitev
Po atentatu na jedrskega fizika Beckurtsa
NADALJEVANJE S 1. STRANI
voščiti, ker bi s tem izgubil verodostojnost in verjetno tudi marsikatero volilno zaupanje. Od tod izhajajo tudi velike težave in zadrega PSI, ki bo morala mimo včerajšnje prve (morda emotivne) reakcije prihodnji teden dobro premisliti, kakšno stvarno stališče zavzeti do Andreottija.
V skopih besedah povedano, KD na noben način noče, da bi Craxi še dalje vodil italijansko gospodarstvo iz krize in da bi socialistični voditelj še dalje zastopal Italijo na mednarodnem prizorišču. Ne gre namreč pozabiti, da bo še pred koncem leta obiskal Italijo Gorbačov in da bo v Rimu v začetku prihodnjega leta plenarni vrh industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, ki ga hoče KD voditi v prvi osebi. Kdo bi na najboljši način (za KD seveda) sprejel Ronalda Reagana, če ne predsednik vlade Giulio Andreotti, morda z zunanjim ministrom Craxijem?
SANDOR TENCE
□	PALERMO — Finančni stražniki so včeraj aretirali bivšega župana sicilskega glavnega mesta Salvato-ra Mantiona (KD). Obtožen je, da je zagrešil kazniva dejanja v času, ko je bil občinski odbornik za zasebno gradbeništvo. Skupno z njim so spravili za zapahe še dva občinska funkcionarja, medtem ko še iščejo četrto osebo, ki je bila v zadevi vpletena.
□	BENETKE — Včeraj ponoči ob 2.15 je počil peklenski stroj ob vhodu sedeža elektriške družbe ENEL v Benetkah, nedaleč od Trga sv. Marka. Eksplozija je poškodovala vhod ter bližnje zgradbe, k sreči pa ni nikogar ranila. Sinoči so neznanci prevzeli odgovornost za atentat. Telefonirali so uredništvu dnevnika »La Nuova Venezda« in tiskovni agenciji ANSA v Benetkah,
Zaplet s ceno kruha in moke v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Nad Jugoslavijo se je v zadnjih dneh dvignil velik oblak moke. V sredo so se namreč v vseh republikah odločili za občutno podražitev kruha (v Sloveniji za 59, v Čmi gori kar čez 100 odstotkov). Ljudje, ki so jim v ušesih še odmevale besede z različnih kongresov v zadnjih mesecih, ko so veliko govorili o zaščiti delavčevega standarda so bili nadvse neprijetno presenečeni. Sledil je naslednji korak: v četrtek je ZIS sprejel sklep o vrnitvi ec h moke in vseh vrst kruha na raven, kd je veljala 25. junija letos.
ZIS se je za ta korak odločil zato, ker so ob velikem povečevanju cen nastale resne motnje na tržišču zaradi monopolskega obnašanja organizacij združenega dela pri oblikovanju ccn, kar' ima resne negativne posledice na standard delovnih ljudi in občanov. Zvezni izvršni svet je ocenil, da niso podjetja delovala v skladu z zakonom o sistemu združenega nadzora cen,
ZIS je pri odločitvi izhajal iz tega, da tako stihijsko obnašanje pri določanju cen kruha resno ogroža izvajanje politike cen in ekonomskem stabilizacije, še zlasti pa najnovejše protiinflacijske ukrepe zvezne skupščine in ZIS.
Kakorkoli že očitno se oblak moke še ne bo kmalu polegel, saj je od pekam nemogoče pričakovati (relativno) poceni kruh, ko pa morajo plačevati drago pšenico oziroma moko. Regres bi bila seveda najboljša rešitev, vendar pa ni vira od koder bi zanj črpali denar, (dd)
kriminalizirati zelene
kot v primeru terorističnih napadov. CSU torej že kriminalizira protijedrske manifestacije zelenih.
Zvezni notranji minister Zimmermann pa zagovarja uporabo agentov, ki bi jih pritihotapili v teroristične in zločinske vrste. Poslanec SPD in predsednik notranjepolitičnega odbora Bundestaga Axel Wemitz je ob tem opozoril, da so notranji in pravoood-ni ministri zveznih dežel soglasno izjavili, da je uporaba prikritih agentov ali »zaupnikov« nedopustna.
Vodja parlamentarne skupine SPD v Bundestagu Hans-Jochen Vogel pa je pozval vlado, naj ne slabi in drobi varnostnih sil v spopadih z miroljubnimi protijedrskimi demonstranti ali z odganjanjem avstrijskih demonstrantov na meji. Varnostne sile naj se lotevajo hudih in najhujših tero-rostičnih dejanj, naj skušajo izslediti teroriste in njihove mednarodne zveze.
Zeleni so se v posebni izjavi odločno uprli poskusom vladnih strank CDU - CSU in FDP, da bi razglasili zelene za simpatizerje terorističnih atentatov. Spričo jasne opredelitve zelenih do nenasilja, pravi izjava, je popolnoma nesmiselno delati primerjave med umorom in »upravičenim odporom zelenih proti jedrskim elektrarnam, ki ogrožajo svoboščine in življenje ljudi«. Zveznemu poslancu bavarske CSU Fritzu Wittmannu očitajo zeleni, da izrablja najnovejši a-tentat za strankarske in politične namene. Wittmann je namreč obtožil zelene, da »duhovno utirajo pot takim dejanjem in da jih zagovarjajo«.
BONN — Po atentatu na Beckurtsa in njegovega šoferja je vprašanje o nujnih zakonskih ukrepih za varnost v državi zanetila hud spor med za-hodnonemško vladno koalicijo CDU -CSU in FDP in opozicijo. Predsednik bavarske CSU v Bundestagu Waigel je dejal, da se morajo vse stranke vprašati, ali so v boju proti terorizmu res izčrpane vse pravnodržavne možnosti. Waigel je izjavil, da je a-tentat v Strasslachu člen v dolgi verigi nasilnih dejanj terorističnega izvora. • Samo v preteklem letu jih je bilo 221. K tem dejanjem je treba po Waiglovem mnenju prišteti tudi izgrede pred jedrskimi elektrarnami v Wackerdorfu in Brockdorfu, ki odražajo »isto duhovno ozadje storilcev«
Zaradi »neznatne družbene nevarnosti« kaznivega dejanja
Umaknili obtožbo sramotitve proti Mastnaku
LJUBLJANA — Obravnava zoper Tomaža Mastnaka iz Ljubljane, ki mu je tukajšnje sodišče sodilo zaradi kaznivega dejanja sramotitve predstavnika druge socialistične republike, se je končala z aplavzom, ki kar ni hotel ponehati. Le-ta je bil odgovor na umik obtožbe temeljnega javnega tožilca zaradi neznatne družbene nevarnosti.
Tožilec je svojo potezo utemeljil z besedami: »Ugotavljam, da so sicer v ohtožemčevi kritiki podani vsi formalni znaki kaznivega dejanja sramotitve predstavnika druge socialistične republike, pri čemer poudarjam, da sploh ne gre za mišljenjski delikt, ampak izključno in
samo za obliko razžalitve nega delikta. Vendar pa je po mojem mnenju potrebno spričo novih okoliščin ponovno oceniti tudi družbene nevarnosti dejanja. Ob vseh nako-pičenih problemih v družbi, ki so mnogo pomembnejši od obravnavane zadeve ter kritičnih ocenah, ki te probleme spremljajo, naj omenim npr. samo zadnje kongrese, se obtoženčeva kritika v žaljivem tonu pokaže kot manj pomembna.
Obtoženec se je znašel na sodišču zaradi prispevka »Korak naprej k demokratizaciji«, ki so ga 14. januarja letos predvajali na radiu »Študent«, bil pa je namenjen za objavo v tedniku »Mladina«. V njem naj bi žalil Branka Mikuliča, takrat kandidata za predsednika ZIS. (dd)
Ameriško gospodarstvo v težavah
V ZDA znižali eskontno mero
NEW YORK — Svet guvernerjev ameriške emisijske banke je že tretjič v tem letu znižal eskontno mero, to je ceno kapitala, ki ga ameriška emisijska banka posoja ameriškim poslovnim bankam. Eskontna mera je padla iz dosedanjih 6,5 odstotka na 6 odstotkov, kar je najmanj po 1978. letu. Večina vodilnih bank je včeraj tako imenovano primarno obrestno mero že znižala za pol odstotka, kar pomeni, da bodo približno za toliko padle tudi ostale obrestne mere na ameriškem tržišču.
Znižanje eskontne mere je bilo sicer pričakovati že nekaj časa, vendar pa je finančne strokovnjake presenetilo, da je svet guvernerjev to potezo izvedel v četrtek popoldne, ko so bila ameriška denarna tržišča še odprta. Svet guvernerjev je eskontno mero doslej običajno zniževal ob petkih zvečer, ko so denarna tržišča zapirali. Za to nenavadno potezo se je predsednik uprave federalnih rezerv Paul Volcker odločil verjetno zato, da bi preprečil nadaljnja nezaželena nihanja na newyorški borzi. Pred dnevi je na primer »dow jones«, to je eden izmed vodilnih gospodarskih indeksov na neivgorški borzi, doživel drugi največji enodnevni padec po veliki gospodarski krizi v 30. letih. Velika nihanja vrednosti delnic na newyorški borzi so dokaz, da lastniki kapitala neugodno ocenjujejo sedanja in bodoča gospodarska gibanja v ZDA.
Po zadnjih podatkih je gospodarska rast v ZDA v prvih treh mesecih tega leta znašala komaj 2,9 odstotka, kar je mnogo manj kot je napovedovala večina gospodarskih analitikov. Cilj administracije je, da bi gospodarska rast letos dosegla 4,1 odstotka, kar pa je le malo verjetno. Četrtkovo znižanje eskontne mere naj bi povečalo investicije in s tem o-krepilo gospodarsko rast.
Nekateri najbolj ugledni ekonomisti sodijo, da sedanje znižanje ni dovolj veliko, da bi hitreje pognalo ameriško ekonomijo, in napovedujejo, da bo moral svet guvernerjev ameriške emisijske banke jeseni še enkrat znižati eskontno mero. Zaenkrat še ni jasno, ali bodo omenjeni potezi sledile tudi centralne banke o-stalih vodilnih zahodnih držav, predvsem ZR Nemčije in Japonske. Ameriški sekretar za finance James Baker je pred časom izjavil, da bodo ZDA znižale obrestne mere samo pod pogojem, če se jim bodo pridružile tudi ostale vodilne zahodne države.
Ameriške finančne oblasti se namreč bojijo, da bi utegnil enostranski
padec obrestnih mer na ameriškem tržišču in s tem povezan nadaljnji padec dolarja povzročiti umikanje tujega kapitala iz ZDA, s katerim ameriška administracija financira večino proračunskega primanjkljaja.
Predsednik uprave federalnih rezerv Paul Volcker je po pisanju ameriškega tiska poslal guvernerjem vodilnih zahodnih držav tajno pismo, v katerem jih poziva, naj se pridružijo o-menjeni ameriški potezi. Dva največja ameriška gospodarska partnerja, to je Japonska in ZR Nemčija, doslej nista kazala prevelike vneme za ponovno znižanje eskontne mere zaradi bojazni, da bi to lahko okrepilo inflacijska gibanja v obeh državah.
Relativno majhen padec vrednosti dolarja v večini finančnih središč po svetu po zadnjem znižanju eskontne mere v ZDA je po mnenju tukajšnjih ekonomistov dokaz, da se gospodarska gibanja v ZDA po tem ukrepu ne bodo obrnila na bolje. Kljub temu, da je na primer vrednost dolarja od februarja lanskega leta v primerjavi z ostalimi vodilnimi zahodnimi valutami padla za več kot 30 odstotkov, ameriški trgovinski primanjkljaj še vedno narašča. Če se sedanja gospodarska gibanja ne bodo spremenila, bo konec leta dosegel 170 milijard dolarjev (lansko leto je znašal 148 milijard dolarjev).
Kljub temu, da je vrednost dolarja v primerjavi z jenom v tem obdobju padla za več kot 40 odstotkov, pa se je cena izdelkov, ki jih Japonska izvaža v ZDA, v povprečju povečala samo za 1,2 odstotka. Zato, da bi obdržali ameriško tržišče, so se vodilni ameriški gospodarski partnerji, predvsem Japonska in ZR Nemčija odločili bistveno znižati dobičke, ki jih dosegajo na ameriškem tržišču. To je po mnenju strokovnjakov ameriškega sekretariata za finance eden izmed glavnih vzrokov zato, da ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj še naprej narašča kljub temu, da dolar pada. Doslej tajna analiza, ki so jo pripravili strokovnjaki sekretariata za finance, trdi, da bo vrednost dolarja morala pasti še najmanj za 25 do 30 odstotkov, da bi se ameriški zunanjetrgovinski deficit začel bistveno zniževati.
Brez dvoma je ponovno znižanje eskontne mere dobra vest za dolžniške države, posebej za Mehiko, ki se ta čas bori z najhujšo denarno krizo. Finančni strokovnjaki ocenjujejo, da bo 'z včerajšnjo potezo Mehika v letu dni prihranila od 300 do 500 milijonov dolarjev.
ZANESLJIVOST PRIJATELJSKE BANKE
Naše hranilnice so nastale pred sto leti na pobudo takih ljudi, kot si ti. Mogoče zaradi tega še danes posvečajo družinam posebno pozornost. Z ugodnimi posojili omogočajo nakup ali obnovo hiše in nudijo osebna posojila po zelo zmerni obrestni meri. Pri nas boš vedno naletel na izredno pripravljenost in občutljivost. V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici si med prijatelji.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini

UROŠ LIPUŠČEK
Razprava upravnega sveta SSG o hudi finančni krizi ustanove
Odobren proračun za novo sezono
Izjava o krizi SSG
TRST Predsinočnjim se je sestal upravni odbor Slovenskega stalnega gledališča, ki je odobril proračun za sezono 1986/87. Bilo je to upravno in politično dejanje. Politično pa za to, ker se SSG nahaja v hudi finančni krizi in je v samem proračunu primanjkljaj, ki znaša kar 760 milijonov lir. Prav zato je pred predstavitvijo samega proračuna predsednik SSG Bogo Samsa prebral daljši dokument, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu. Bistvo dokumenta pa je v tem, da se ponovno postavlja nuja in zahteva, da država z zakonskim ukrepom dokončno uredi finančni položaj naše gledališke ustanove; brez tega se ji pišejo črni dnevi. Proračun, ki predvideva tolikšen primanjkljaj, izraža torej voljo in zahtevo, da se ta in bodoče sezone iztečejo, ne da bi SSG zreducirali na neko gledališko agencijo, ki bi prirejala samo gostovanja. Samsa je tudi poudaril, da je problem gledališča problem naše celotne narodne skupnosti, saj je sama enotna delegacija pričela akcijo za rešitev problema. Proračun pa je bil sestavljen tudi s podporo sindikatov *n UIL. V dokumentu je tudi rečeno, da visi nad tržaškim Kulturnim domom Damoklejev meč novih varnostnih predpisov. Za to, da bi dvorano uskladili s predpisi, bi bila potrebna milijarda in pol lir.
Po poročilu se je pričela obširna diskusija, v katero so najprej posegli člani izvršnega sveta. Vsi so poudarili upanje, da bo tudi s pomočjo in podporo slovenske javnosti in seveda enotne delegacije le prišlo do rešitve problema. Mermolja je tako poudaril, da je upravni svet sklenil, da se obrne na vse slovenske politične predstavnike in organizacije, ker pač rešitev gledališča iz krize ne more biti samo stvar upravnega sveta. Gre za boj celotne skupnosti in upati je, da bo ta skupni boj resnično zalegel. Rudolf je s svoje strani poudaril, da gre za najhujšo povojno krizo SSG. Izrazil je upanje, da bodo skupni napori obrodili rezultate in da bo treba izkoristiti vse možne zakonske ukrepe, s katerimi naj' država dokončno reši problem. Jagodic je pozdravil [‘-Nvo, da se je v napore za ohranitev gledališča vključila tudi Enotna delegacija in izrazil upanje, da bodo ti skupni napori privedli do zaželene in za gledališče nujne rešitve. Vsi so seveda naglasili dejstvo, da se je v zadnjih letih kriza stopnjevala, sedaj pa smo na točki, ko ni mogoče več ničesar krčiti. Dejstvo je, da so se v zadnjih letih sredstva za gledališče stalno manjšala, prišlo je do redukcije perso-
nala, komaj zaključeno sezono pa so gledališčniki izpeljali z izjemnimi napori, saj je zmanjkalo osebje na nekaterih ključnih mestih. Prav to stvarnost je zelo jasno obrazložil ravnatelj Miroslav Košuta.
Velik del predsinočnje razprave je bil posvečen seveda proračunu in posameznim postavkam. Primanjkljaj 760 milijonov nikakor ni od muh. In tudi okoli te številke je tekla razprava. Nekateri člani upravnega odbora so dejali, da bi bilo potrebno o tem podrobneje informirati javnost. Člani izvršnega odbora so seveda pojasnili bistvene postavke, ki bremenijo SSG. Proračun SSG za prihodnjo sezono znaša nekaj več kot dve milijardi. Sama številka ni velika, če pomislimo, da je v gledališču zaposlenih 35 ljudi, katerim se pridružijo začasni sodelavci. Potem so tu režiserji, kostumografi, pisci itd. tudi same postavitve stanejo. Tu so seveda še stroški za Kulturni dom in druge nujne stvari, brez katerih ni mogoče delati. Gledališče, ki deluje v sklopu manjšine, kot je naša, seveda ne more računati na tolikšen priliv gledalcev in torej na tolikšne prejemke kot kako italijansko gledališče. Kdor se na gledališko stvarnost spozna, ve, da italijanska gledališča potrošijo za eno samo večjo predstavo tudi po več sto milijonov lir.
Zgodilo se je tudi, da je SSG računalo na nekatere podpore, ki jih potem ni bilo. Država in dežela sta sicer podporo dodelili, vendar je nista še izplačali. Za to je bilo potrebno iti na banko in si denar ponovno izposoditi, kar seveda pomeni plačevanje obresti. Nekaj dolgov, ki niso sicer v zvezi z nekdanjimi deželnimi jamstvi za posojila, je ostalo iz prejšnjih sezon. Prišlo je tudi do kakega večjega izdatka pri poslovanju. Vse to je pri takšnem "podjetju", kot je gledališče, normalno. Mislimo, da je to normalno pri vsakem večjem podjetju. Če pa je poslovanje tako kruto "stis-‘ njeno", postane lahko še tako majhna vsota dramatična. Prav zato torej zahteve, naj se gledališču omogoči normalno delovanje. Normalnost pa pomeni tudi možnost kakega nepredvidenega izdatka. To se v vsakem gledališču dogaja, saj je vsaka predstava nova dogodivščina... Konec koncev pa je gledališče kulturna ustanova, ki ne dela za neki ozki interes. Prav zato je sramotno, če mora beračiti, še slabše pa, če mora umreti, ker se pač zanjo ne najde sredstev.
Po dolgi razpravi so člani upravnega svet odobrili proračun in uvodni dokument.
Zbrana dela
slovenskih pesnikov in pisateljev
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev so stalna zbirka naše književnosti, ki zajema vrhunske dosežke slovenske literature od razsvetljenske dobe do naše sodobnosti, torej dvesto let slovenskega umetniškega leposlovja. Zbirka predstavlja samo najpomembnejše pesnike in pisatelje, njihova dela pa objavlja v celoti, poleg leposlovja tudi druge prispevke avtorjev, dnevnike in pisma.
Letos bodo Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev dosegla 150. knjigo. Ob tem jubileju pa se Državna založba Slovenije obrača tudi na nove generacije bralcev. Zaradi velikega časovnega razmika v izhajanju danes ni več mogoče kupiti celotne zbirke Slovenskih klasikov. Zato se je založba odločila za postopen ponatis celotne zbirke. Ponatisi bodo izhajali v novi opremi, vezani v umetno usnje. Letos bodo med ponatisi izšla naslednja dela:
Simon Jenko, 1. in 2. knjiga,
Janko Kersnik, L, 2. in 3. knjiga.
Knjige je mogoče naročiti v celoti (vseh 5) ali po avtorskih kompletih (S. Jenko, J. Kersnik) — po prednaročniški ceni, ki velja do oktobra letos.	•*
Knjige lahko naročite v TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 — TRST — Tel. 732487
ali pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — Knjižni oddelek — Mestni trg 26 „ — 61101 LJUBLJANA
Prihodnje leto bo osemdeset let od ustanovitve slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Od takrat redno deluje iz sezone v sezono, z izjemo obdobja fašizma, ki je ukinil vse slovenske ustanove, vendar je bilo gledališko delo obnovljeno že z igralsko skupino IX. korpusa med NOB, jeseni 1945 pa postavljen temelj sedanjemu Slovenskemu stalnemu gledališču, kar smo svečano proslavili lani.
Ta zgodovinski uvod je sestavni del načelnega stališča upravnega sveta, ki ustanovo upravlja, vodi in zanjo tudi formalno odgovarja v sedanjem kritičnem razdobju. Upravni svet je namreč soglasen, da je treba ohraniti neokrnjeno Slovensko stalno gledališče kot osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Italiji, da mora biti to poklicno gledališče z ustreznim številom umetniškega, tehničnega in ostalega osebja, z repertoarjem na profesionalno-umetniški ravni in lastnim Kulturnim domom, skratka, ustanova »Slovensko stalno gledališče«, ki je eno od petnajstih stalnih gledališč republike Italije.
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji potrebuje tako osrednjo gledališko dejavno in ustvarjalno ustanovo, ker se z njo krepi kulturna zavest in oplaja splošno kulturno in umetniško življenje skupnosti. Ukinitev ali sprememba ustanove v preprosti manažerski center, ki naj samo najema drugje ustvarjene predstave, bi obubožala vso našo skupnost in je za Slovence v Italiji nesprejemljiva.
Upravni svet se je zato že pred časom obrnil na celotno slovensko in italijansko javnost, da prispeva k dokončni rešitvi odprtega vprašanja. Kriza se je namreč letos ponovno zaostrila in je za kritje proračuna letošnje sezone 1986—87 potrebnih 760 milijonov lir dodatnih sredstev, treba je namreč kriti nekatere zaostale dolgove in treba je najti podrugo milijardo lir za usposobitev Kulturnega doma v skladu z novimi varnostnimi predpisi.
Upravni svet se je tako znašel pred dejstvom, da z razpoložljivimi sredstvi nikakor ne more kriti vseh potreb. V takem položaju sta bili samo dve možnosti: sestaviti realen proračun na osnovi obračuna sezone 1985-86 ali proračun zgolj razpoložljivih sredstev.
Upravni svet je odločno zavrnil drugo možnost, ker bi pomenila ponovne odpuste in pričetek konca, saj tako osiromašena ustanova in kolektiv ne bi mogla več zadostiti minimalnim zahtevam ministrstva za priznanje statusa »stalno gledališče«.
Zaradi tega je upravni svet odobril proračun za prihodnjo sezono v višini 2.082 milijonov lir.
Upravni svet se zahvaljuje Slovenski enotni delegaciji za odločno in jasno podporo, ki je prišla že do izraza z njenim uradnim pismom, poslanim ministru za turizem in prireditve posl. Lagoriu, predsedniku deželne vlade Biasuttiju in deželnim odbornikom Barnabi, Rinaldiju in Carboneju. Enotna slovenska delegacija se je z nekaterimi predstavniki že razgovarjala, drugi razgovori v podporo Slovenskemu stalnemu gledališču pa so napovedani.
Upravni svet se tudi zahvaljuje za enotno in odločno podporo sindikalni federaciji CGIL-CISL-UIL s katero se je dogovoril za konkretna stališča glede proračuna in kasnejših akcij.
Na tej osnovi upravni svet izjavlja, da je treba položaj Slovenskega stalnega gledališča rešiti enkrat za vselej, da se krize ne bodo ponavljale iz leta v leto. To je možno le z zakonskim ukrepom, ki naj dokončno uredi finančni položaj Slovenskega stalnega gledališča kot izraz narodnostne skupnosti Slovencev v Italiji.
Pri tem se sklicuje tudi na že enotno sprejeta stališča Cassandrove komisije in na stališča, izrečena na avdicijah senatne parlamentarne komisije, ki se ukvarja z globalnim zakonom za Slovence v Italiji.
Upravni svet je končno pooblastil in obvezal izvršni odbor, predsednika in ravnatelja, da nadaljujejo z vsemi možnimi koraki v Trstu, na ravni dežele Furlanije-Julijske krajine in v Rimu za dokončno in trajno rešitev finančnega položaja Slovenskega stalnega gledališča.
Pismo enotne delegacije
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča v svojem dokumentu izrečno poudarja tudi vsebino pisma, ki ga je enotna delegacija Slovencev v Italiji naslovila na ministra za turizem in predstave Logorja ter krajevne upravitelje. V pismu je med drugim rečeno: »Slovensko stalno gledališče se že več let spopada s težko gospodarsko in finančno krizo, ki je prisilila upravni svet k drastičnemu krčenju proračuna in organika. Kljub javni podpori, ki žal ne zadošča gledališču, ki je odraz neke manjšine, kljub ukrepom, ki naj bi na podlagi deželnega zakona št.37 od 12. avgusta 1985 omilili zadolženost gledaliških ustanov v Furlaniji-
Julijski krajini, je prihodnja gledališka sezona SSG še vedno vprašljiva. Ni namreč izključeno, da bo zaradi po-mankljivih ukrepov, gledališče primorano ukiniti vsakršno dejavnost.
Slovenska manjšina in celotna skupnost dežele Furlanije-Julijske krajine ne sme nikakor ostati prikrajšana za1 tako nenadomestljivo sredstvo kulturnega zorenja in rasti.
Enotna delegacija Slovencev v Italiji Vas zato prosi za čimprejšnje srečanje, na katerem bi Vas temeljiteje seznanili s tem perečim problemom in mu skušali najti čim ugodnejšo rešitev.«
Nevarnosti v kmetijstvu
TRST Na deželnem sedežu se je na pobudo odbornika za zdravstvo Renzullija zbrala posebna delovna skupina, ki proučuje nevarnosti in poškodbe, katerim so podvrženi delavci poljedelskega oziroma kmetijskega sektorja. Zasedanja so se udeležili predstavniki sperimentalnega agrarnega središča, sindikalisti, direktor univerzitetnega instituta za medicino dela ter člani tržaškega in goriškega observatorija za bolezni rastlin. Skupaj so skušali začrtati smernice nove deželne službe, ki bi ščitila kmetijske delavce, izpostavljene raznovrstnim, tudi resnejšim, nevšečnostim.
Delo na poljih je težko in nevarno, največkrat nezaščiteno in brez vsake preventivne oblike obveščanja, zato velikokrat pride do zastrupitv z raznimi kemičnimi sredstvi ali enostavneje zaradi preobčutljivosti do kake posebne vrste rastlin. Delovna skupina je zato prišla do zaključka, da bo treba v najkrajšem času sestaviti podroben program o zaščitenih normah. V glavnem naj bi zbrali vse podatke na deželnem območju, katere kemikalije so najbolj v rabi, kakšne oblike alergij so najpogostejše in kakšne posledice ima uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu na splošno zdravje prebivalstva.
Philipp Vandenberg
Hetera
»Cenijo ga na petsto do tisoč talentov,« je odgovoril ‘čmistokles in s tem sprožil tisočkratne »ah« in »oh!«, po-‘ftn pa je nadaljeval: »Vem, da je to zelo veliko denarja in da pripada nam vsem, vsakdo izmed nas bi od tega dobil celih tisoč drahem, dovolj za pokritje enoletnih izdatkov. Vendar vas vprašam: Ali vam gre slabo? Ali ste odvisni od ‘ega denarja? Kar pomislite, kako bi bilo, ko bi nam barba-n to odkritje zamolčali, ker bi čakali na vrnitev perzijske yojske. Potem bi pač morali živeti brez tega nenadnega bogastva in nihče se ne bi pritoževal. Zato menim, da bi se morali vsi odpovedati svojemu deležu, srebrni zaklad Pa bi morali uporabiti za obrambo našega mesta, naše dežele in naše svobode. Zgraditi bi morali dobro ladjevje ‘h urejeno pristanišče. Potem, Atenci, pa naj barbari le Pridejo!«
, Izbruhnilo je odobravanje, radostno vpitje, vsakdo je 2e videl v sebi bodočega zmagovalca nad Perzijci. Tako
zlahka so se pustili navdušiti Atenci, tako lahko je bilo nanje vplivati, tako lahko spremeniti njihovo razpoloženje.
Ko je Megara odprla vrata Dafnine sobice, je jutranje sonce pošiljalo lesketajoč se svetlobni žarek poševno v prostor. Dafne je ležala v vročičnih sanjah na postelji, njeno telo se je vzpenjalo, škripala je z zobmi in mrmrala navidez nepovezane besede.
Megara je z obema rokama pritisnila na lepo drhteče telo in previdno zaklicala: »Dafne, Dafne, zbudi se!« Le s težavo je umirila sunkovito gibanje dekleta. Potem pa je Dafne nenadoma kriknila: »Ne, ne puščice!«
»Umiri se vendar!« je odgovorila Megara in se zagledala v oznojeni obraz, »zberi se, prebudi se iz sanj!« Dafne pa je začela kot nora udarjati okoli sebe. »Ne s to grozno puščico!« je zaklicala proseče, in Magarin glas je postal glasnejši, grozeč: »Dafne!« — z dlanjo je udarila po dekletovem licu »Dafne, zbudi se!« Dekle pa se je poskušala vzravnati, oprta na Jahte je zaklicala: »Barbarskega zaklada nisem videla, svečenik! Prizanesi mi s svojo puščico!« Odprla je oči in hlastnila za zrakom.
Megarin glas je deloval pomirljivo na dekle, ki se je vsa izčrpana zleknila na blazine. »Bodi čisto mirna. Morfej, bog spanja, te je preganjal s hudimi sanjami. Poskušaj jih pozabiti.«
Dafne je prijela Megaro za roko. »Še nikoli v življenju nisem sanjala kaj tako groznega. Kako naj to pozabim?«
»To je pač razumljivo,« je menila Megara, »preveč stvari se je v zadnjem času zrušilo nate. Najprej so te ugrabili barbari, potem si pogumno zbežala, nato so grozovito ubili Meliso in zdaj si doživela še elevzinske misterije...«
roko prijateljice — »Megara, s seboj nosim strašno skrivnost; toda sveta prisega iz Elevzine mi prepoveduje, da bi o tem govorila.« »V svojih sanjah si omenjala svečenika. Skrivnostni dogodki v Elevzini so te seveda prizadeli Tudi z menoj ni bilo nič drugače. Vendar vedi, da se boš v življenju predala še marsikateremu moškemu, ki ne bo ustrezal tvojemu idealu. Takšna je pač usoda hetere: razši-n stegna, misli na iz pene rojeno Afrodito in se smehljaj «
»Svečenik,« je obotavljajoče začela Dafne
»Vem, kaj hočeš povedati,« ji je segla v besedo Megara, »elevzmski misteriji so vprašljiva ceremonija v čast
ti!^Voho^ZpduZv%č^:«da Izvimj0 iz izrojene fantaziie
»J0™ ed}n°’ kar mi je vzelo spanje,« je odgovorila Dafne. »V sanjah se mi je prikazal elevzinski svečenik, ki sem se mu pri misterijih predala. Spet sem morala ustreči njegovim željam. Toda tokrat ni imel olisba, marveč je poskusa! vame izstreliti perzijsko puščico. Naj sem še tako zvijala m premetavala, nikakor se mi ni posrečilo stisniti n09- SYfc,emk le napel lok in pomeril tedaj se je vrgla vmes Melisa in puščica jo je zadela v hrbet.«
Pogovor z deželnim odbornikom za industrijo Gioacchinom Francescuttom
Zajetna državna in deželna sredstva žal niso prinesla kvalitetnejše razprave ali premika v odprtih problemih
Preden dopustniški avgust ohromi mrzlični ritem vsakdanjega življenja in se nerešeni problemi povlečejo tja v prvo jesen, smo hoteli še enkrat poizvedeti, kako jo bodo dočakali delavci žavelj-ske rafinerije Aguila. Kaj se skriva za navideznim zatišjem, ki ga je ustvaril nov pogon strojev, in kaj bo z delavci, ko bodo zadnjega julija spet ustavili proizvodnjo? O tem in še o nekaterih gospodarskih vprašanjih smo se včeraj pogovarjali z deželnim odbornikom za industrijo Gioacchinom Francescuttom.
Ali utegne vladna kriza ogroziti uresničitev dogovorov, ki so bili pretekli mesec doseženi po dolgih in utrudljivih pogajanjih na ministrstvu za industrijo?
Brez dvoma se bo z novo vlado scenarij spremenil, saj gre za zelo občutljive odnose z vrsto podrobnosti, ki jih bo potrebno znova navezati. Vendar nimam nobenega dvoma o tem, da se ne bo spremenil okvir, v katerem je bil sporazum o Aguili podpisan, čeprav jih bo gotovo potrebno preveriti. Vsekakor vlada razpolaga z inštrumenti za dosego zastavljenega cilja (se pravi nadaljevanja proizvodnje, op. ur.), zato po moji sodbi ne bo bistvenih sprememb in bodo stvari morale naprej. Prav v tem tednu smo pospremili v Rim podjetnike (dve avstrijski družbi in eno mešano), ki so zainteresirani za odkup žavelj-skega obrata, znano pa je, da je deželna uprava že izrazila ugodno oceno o časovnih rokih in pogojih, ki jih je ponudila ena od avstrijskih družb. Le-ti so namreč precej uskladljivi z interesi francoskega To-tala, ki — kot je znano — želi ohraniti zase obalana skladišča in pristaniški terminal. Sedaj bo treba počakati na bilateralna pogajanja med prodajalcem in potencialnimi kupci; nas pri tem zanima, da bodo
natančno določene in nam posredovane v pretres vse točke morebitnega sporazuma. Na tej osnovi bomo namreč lahko ugotovili, kakšna naj bo vloga dežele v okviru morebitne integracije, predvsem kar zadeva finančne oljašave.
Torej lahko jesen pričakujemo z optimizmom?
Da smo za celo leto preložili napovedani datum zaprtja rafinerije, da smo uspeli najti tri potencialne kupce zanjo in da smo uspeli ustaviti postopek za kolektivni odpust zaposlenih ter zagotoviti uvedbo dopolnilne blagajne, je brez dvoma največ, kar smo lahko upali in pričakovali ne samo kot dežela, temveč tudi kot delavci.
Ko sva se zadnjič pogovarjala, ste omenili, da pripravljate pomemben zakonski osnutek, po katerem naj bi šlo kar 45 milijard lir v podporo javnega proizvodnega sektorja. V kakšni fazi je trenutno?
Medtem ga je že odobril deželni odbor, v teh dneh pa bi moral v pretres pristojne komisije, nakar bo prešel v končno razpravo in presojo deželnega sveta. Obstaja precej odločenosti, da bi se to zgodilo čimprej (nekateri bi ga radi odobrili še ta mesec), osebno pa menim, da mesec manj ali več nima nobenega posebnega pomena. Bolj pomembno se mi zdi omogočiti, da o njem razmislijo in se izrečejo vse politične sile ter mu tako zagotovijo svoj doprinos. Kar pa zadeva vsebino zakonskega osnutka, je njegov namen z znatnimi finančnimi sredstvi poseči v procese preustroja in inovacije podjetij z državno udeležbo ter v preusmerjanje proizvodnje in torej v ustanavljanje, novih podjetij, bodisi znotraj državne proizvodne strukture, kot preko finančnih družb zavoda IRI (npr. SPI, BIC), ali s sodelovanjem med
javnim in zasebnim. Pri vsem tem pa seveda ostaja v ospredju maksimalna zaščita zaposlitvene ravni, ki je že kompromitirana v dobršnem delu programov zavoda IRI za Trst in Gorico.
Za konec pa še ozir na splošni aktualni gospodarski položaj v tržaški pokrajini.
Mirno lahko rečem — glede na deželna sredstva in na paket — da vladi ali deželi ni več mogoče očitati nepozornosti do Trsta. Prepričan sem, da bo osnutek deželnega zakona o 45 milijardah lahko dosegljiv in jasen za morebitne porabnike. Resnični problem pa je izluščiti konkretno pripravljenost industrijskih operaterjev, ki jih gre po mojem mnenju iskati tudi zunaj krajevnega okvira. Vse ostale hipoteze o nekakih čudnih konzultah in podobnem ne bodo mogle zlahka zaživeti. V tej snovi ima namreč dežela primarne pristojnosti in je edina, ki lahko izvaja vlogo usklajevanja in izvajanja s svojo že preizkušenimi polnomočji in strukturami. Pri tem ima dragoceno vlogo metoda usklajevanja (tako imenovana "concertazione", op. ur.), ki je veljaven inštrument za vse izbire in za katerega bi kazalo ustanoviti poseben reprezentativni odbor, v katerem naj bi našli mesto predstavniki dežele, sindikalnih organizacij, podjetnikov in državnih udeležb. Njegova bi bila hkrati naloga filtra in presoje delovanja deželne uprave.
Naj za konec povem, da me tačas prevevata dve občutji: na eni strani optimizem, ki izhaja iz zadovoljstva nad količino sredstev, ki so nam bila dana na voljo, na drugi strani pa zaskrbljenost, ki mi jo zbuja kakovost razprave in skromno napredovanje pri reševanju odprtih vprašanj.
VLAST AJJERNARD
Odobritev načrta novih odtočnih cevi za mestne odplake
Tržaška občina je odobrila načrt, ki predvideva popravila in gradnjo novih odtočnih cevi za mestne odplake. Pred kratkim sta namreč župan Richetti ter dr. Furlanis, kot predstavnik istoimenske tvrdke na zahtevo občinskega generalnega tajnika De Petrisa, dokončno podpisala pogodbo, ki predvideva poverbo omenjenih del združenju trvdk Furlanis — Riccesi, zmagovalcem natečaja, ki ga je občina razpisala v ta namen.
Za dokončno uresničitev načrta bo potrebnih nekaj več kot 34 milijard lir. Znesek bo v celoti nakazala Dežela pod pogojem, da se bodo potrebna dela pričela še pred koncem tega meseca. Popravila se' bodo torej pričela kmalu, vendar bodo po predvidevanjih trajala celo leto.
Nova odtočna napeljava bo morala seveda odgovarjati zahtevam za odtok vseh mestnih odplak, obenem pa bo morala tudi upoštevati potrebo po čiščenju morske vode predvsem v Milj-skem zalivu, kamor so se mestne odplake do sedaj iztekale. Tvrdka Furlanis—Riccesi bo svoje delo pričela v Skednju, nato pa bo cevi napeljala pod ozemljem Italsidra, ter pod prvim in. drugim valobranom pri Miljah.
Obenem je treba pripomniti, da namerava občina takoj po izgradnji nove čistilne naprave v Zavljah, osrednji greznični napeljavi v Miljah, Dolini in industrijski coni, priključiti še dodatne odtočne cevi.
Odločitev šolskih in občinskih oblasti
Slovenska osnovna šola Kette od septembra »začasno« v šolskem poslopju v Ul. Giotto 2
Slovenska osnovna šola Dragotin Kette bo imela v prihodnjem šolskem letu svoje prostore v poslopju v Ul. Giotto 2, kjer ima svoj sedež italijanska osnovna šola Dardi. Tako so pred dnevi odločile šolske in občinske oblasti. Ta rešitev je tako nam je zagotovil občinski odbornik za šolstvo Vattovani — začasna; ob koncu prihodnjega leta bi morali šolo Kette preseliti v poslopje v Ul. sv. Frančiška 42, kjer je tudi njen zakonit sedež.
Vprašanje prostorov osnovne šole Kette se je zastavilo že pred meseci, potem ko je Dežela odkupila poslopje v Ul. sv. Frančiška 25 in ga namenila poklicnim tečajem. Italijanski poklicni zavod Delledda in šola Kette, ki sta imela svoje prostore v tem poslopju, sta se morala zato izseliti. Italijanska šola se je na vrat na nos preselila v prostore v Ul. sv. Frančiška 42, od koder so prav nekaj časa prej preselili italijansko šolo. V te prostore bi morali v resnici namestiti našo osnovno šolo, saj je bil prav tu njen z zakonom določen sedež.
Ko je slovenska šola zahtevala, da bi jo premestili v zakonite prostore, je ta zahteva naletela na gluha ušesa. Vodstvo italijanskega zavoda Delledda je zavrnilo tako možnost, ker v poslopju v Ul. sv. Frančiška 42 naj ne bi
bilo več prostih učilnic. O tem vprašanju je razpravljala tudi Deželna komisija za slovensko šolo, ki se je izrekla za povratek šole v zakonite prostore.
Medtem so občinske oblasti že nakazale kompromisno rešitev: preselitev v poslopje v Ul. Giotto 2. Italijanski področni šolski svet je sprva zavrnil predlog, po posredovanju šolskega skrbništva in po posegu pokrajinske komisije za šolske gradnje, pa je le pristal na kompromis. V poslopje v Ul. Giotto 2 bodo septembra preselili tudi italijanski državni otroški vrtec iz Ul. Valdirivo 42. Vrtec je moral zapustiti dosedanji sedež, ker ni odgovarjal varnostnim predpisom.
Pred vselitvijo šole Kette v nov, začasni sedež, bodo morali prostore v Ul. Giotto 2 seveda preurediti za potrebe slovenske šole. Odbornik Vattovani je v tej zvezi izjavil, da je tržaški občinski odbor že razpravljal o vprašanju in tudi soglasno sprejel odloka o denarnih prispevkih za preureditvena dela (za skupno približno 40 milijonov lir). Slovenska šola bo imela v poslopju v Ul. Giotto 2 lasten vhod in lastne prostore (učilnice in sanitarije). Že v prihodnjih dneh bi morali odnesti klopi, stole, omare in ostalo pohištvo šole Kette s sedanjega sedeža v Ul. sv.
Frančiška 25 v občinsko skladišče; po ureditvi novih prostorov jih bodo prenesli v nov sedež. Odbornik Vattovani je napovedal, da bodo novi prostori septembra, ob začetku novega šolskega leta, nared.
Preselitev šole Kette v Ul. Giotto 2 je po trditvah občinskega odbornika ' začasna". Tu naj bi ostala le eno šolsko leto. Prihodnje leto naj bi jo preselili v njen zakonit sedež v Ul. sv. Frančiška 42. Po napovedih odbornika Vattovanija naj bi namreč prihodnje leto upadel vpis na šolo Delledda. S tem naj bi izpraznili nekaj učilnic v enem traktu poslopja in prav v tem traktu naj bi šola Kette dobila svoje dokončne prostore.
To so seveda napovedi odbornika Vattovanija. Prihodnje leto bomo lahko zvedeli, ali bodo obveljale ali ne.
• Združenja italijanskih kristianskih delavcev ACLI javlja, da nista bili še izročeni prvi dve nagradi srečelova, za podporo gradnje "Vodnjaka solidarnosti za Eritrejo". Lastnika številke 1.851 (dobitnika računalnika Olivetti MIO) in 1.341 (dobitnika Radijo-budilke) lahko dvigneta nagradi na sedežu ACLI v Ul. sv. Frančiška 4, od 9. ure do 12.30 ter od 15.30 do 19. ure.
Znižanje obrestnih mer za glavne kliente bank
Te dni je prišla vest, da je italijansko bančno združenje ABI s 30. junijem znižalo tako imenovane "prime rate", se pravi obrestno mero za primarne kliente bank, s 14,5 na 13,5 odstotka letno. ABI določa namreč povprečni "prime rate" vsak zadnji dan v mesecu na osnovi reprezentativnega vzorca bank, njegovo gibanje pa karakterizira splošno gibanje bančnih obrestnih mer. Za primer naj navedemo, da je meseca junija 1984 "prime rate" znašal kar celih 17 odstotkov in da je septembra lani padel samo za točko, medtem ko se je v zadnjih treh mesecih letos znižal za kar dve točki in pol.
Tržaško združenje industrijcev - Associazione industriali je ob tem opozorilo svoje člane, ki pri tržaški hranilnici uživajo posebne pogoje za najemanje kreditov (na osnovi sporazuma z združenjem), da bodo lahko deležni še dodatnega znižanja pasivnih obrestnih mer glede na omenjeno znižanje "prime rate".
Tudi Križani bi radi uredili Vprašanje jusarskega premoženja
Tudi Križani se pripravljajo na jusarske volitve, ki bi jih moral prej ali slej razpisati tržaški prefekt. O tem vprašanju je tekla beseda na nedavnem sestanku nekaterih predstavnikov vaških organizacij, na katerem so se domenili o nekaterih konkretnih akcijah, ki jih bodo izpeljali v bližnji bodočnosti. Najprej bodo na podlagi uradnih dokumentov ugotovili točne lokacije in razsežnosti jusarskih zemljišč v vasi, nakar bodo na podlagi teh izvidov stopili v stik s pristojnimi telesi in organizacijami, z zahodnokraškim rajonskim svetom ter z občinskimi upravami, ki upravljajo krajevni jus.
Na sestanku je bil govor tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki od blizu zanimajo kriško vaško skupnost, začenši s postavitvijo cestnih tabel (vse, razen dveh, so trenutno enojezične) in z izvajanjem urbanističnih načrtov, med katerimi izstopa občinski podrobnostni plan za Križ, Prosek in Kontovel. Vsi so se vsekakor strinjali, da bodo morale domače organizacije v bodoče posvečati več pozornosti tem problemom.
Položaj je že dalj časa na mrtvi točki
Težave stanovalcev Ul. Salem zaradi zemeljskega usada
Pogovor z režiserjem Braccijem, ki pripravlja Kralja Matjaža za radio
Narod, ki premore takega pisatelja kot je Cankar, je prav gotovo močan
Prebivalci Ulice Enrico Paolo Salem imajo'že več mesecev težave, ki jim jih je povzročil močan zemeljski usad, zaradi katerega je promet po tej ulici za vozila in pešce povsem zaprt.
Če bi šlo za kakšno pomembnejšo ulico, bi bilo verjetno že veliko protestov in vprašanj na račun tistih, ki so odgovorni za to naravno nesrečo. Ker pa gre za ulico (podaljšek Ul. Ri-gutti), ki teče vzporedno z Drevoredom D'Annunzio, ostajajo protesti in
pritožbe bolj v »zasebnem krogu«, čeprav je šlo v tem primeru za usad, ki bi bil lahko imel kar težke posledice.
Ulica Salem teče, kot smo že zapisali, vzporedno z Drevoredom DAnnun-zio ter meji na hrib, ki se strmo dviga vse do Ul. Molino a vento. Tu je bilo včasih več Stanovanjskih hiš. Nekatere so sicer že podrli, druge, tudi trinadstropne, pa še stojijo in tako rekoč »visijo« prav na omenjenem hribu.
Dolgo je bil ta hrib močno zapuščen in poraščen. Potem so ga pred leti vsaj delno očistili in malo uredili, tako da so imeli stanovalci hiš v Ulici Salem pred svojimi okni nekaj zelenja.
Na začetku pomladi so se tu pojavili delavci in začeli z izkopavanjem temeljev za manjšo stavbo, ki naj bi služila, tako smo izvedeli, za nekakšno skladišče. Pri kopanju pa je začela zemlja naenkrat drseti in dobršen del hriba se je spustil do Ulice Salem. Obstajala je nevarnost, da se zemeljski usad ne ustavi in da potegne za sabo še gornji del hriba, kjer stoje v Ul. Molino a vento, že omenjene stanovanjske hiše.
Ni kazalo drugega, kot da so ulico takoj zaprli in celoten hrib podprli z lesenimi in železnimi stebri in strukturami.
Položaj je sedaj že dalj časa nespremenjen. Vstop v hiše, v Ul. Salem imajo le stanovalci, za vse ostale, kot tudi za avtomobilski promet, je le-ta zaprta. Vprašanje je, kako bodo odgovorni zadevo rešili in zavarovali hrib, pa tudi prebivalce hiš v Ul. Salem, kot tudi v Ul. Molino a vento.
Poslušalci italijanske tržaške radijske postaje bodo jeseni spoznali slovensko legendo o kralju Matjažu. Gre za umetniški mozaik, ki ga je iz bogatega opusa Ivana Cankarja sestavil italijanski režiser Oddo Bracci z namenom, da bi Tržačanom predstavil enega izmed najpomembnejših in najbolj nadarjenih osebnosti v naši književnosti.
Oddo Bracci je po izvoru Rimljan, ki se je ob svojem prihodu v Trst pred nekaj leti skoraj naključno "srečal1 z našo umetnostjo, ki so mu jo prestavili tukajšnji slovenski prijatelji. Posebno ga je začel zanimati, privlačevati in navdihovati Cankar, zato se je odločil, da bo njegovo umetnost posredoval tudi italijanskim poslušalcem. Tako se je porodila zamisel za radijsko igro v štirih dejanjih s simboličnim naslovom "Kralj Matjaž". Snov je povzeta iz Cankarjevih del, predvsem iz "Hiše Marije Pomočnice", tragične povesti o umirajočih otrocih. Ko je Cankar obiskoval tehnično šolo na Dunaju, je mlajša sestrica njegovega dekleta na smrt zbolela in sam pisatelj jo je večkrat obiskoval in ji do njenega prehitrega konca vlival pogum. Tako je po smrti deklice nastala ena izmed najlepših in najbolj žalostnih povesti, ki je presunila režiserja Braccija in ga navdihnila pri pisanju njeggve radijske igre. Igra "Kralj Mat-
jaž" odkriva obenem tudi druga Cankarjeva dela, predvsem "Martina Kačurja", "Podobe iz sanj" in "Belo krizantemo".}/ "Kralju Matjažu" nastopa tudi znani igralec Adalberto Rossetti, ki pooseblja pisatelja.
V igri nastopajo pretežno slovenski otroci, ki govorijo v narečju. Bracci namenoma ni hotel poklicih igralcev. Ravno ta značilnost daje igri izredno prisrčnost in neposrednost. Glasbo za otožne pesmice otrok pa je sestavila tržaška skladateljica Graziella Rotta.
Morda se bo kdo začudil nad dejstvom, da je italijanski režiser za svojo igro izbral ravno slovenskega pisatelja. Bracci je poudaril, da ga naša kniževnost izredno zanima. Ker je do sedaj ni imel možnost poznati, hoče izgubljeno nadoknaditi, obenem pa želi svoja spoznanja in svoja odkritja posredovati Tržačanom, ki pred našo umetnostjo namenoma zapirajo okna in vrata. Režiser "Kralja Matjaža" ima s Cankarjem še "velike načrte". Upa, da bo njegove drame lahko kmalu predvajal tudi v raznih italijanskih gledališčih ter na državnem televizijskem omrežju. Zato želi našega avtorja še bolje spoznati in prebrati tekste, ki jih še ne pozna, tudi v originalu.
Radijska igra vsebuje dve baladi iz slovenske legende o kralju Matjažu, o katerem pravi ljudsko izročilo, da bo
vstal iz gore Pece in osvobodil naš narod. Bracci je to legendo izbral povsem namenoma, kot da bi hotel s tem opozoriti tržaške poslušalce na dan, ko se bo Matjaž zbudil iz globokega spanca. "Narod, ki premore takega pisatelja kot je Cankar", je zaključil pogovor Oddo Bracci, "je namreč prav gotovo sposoben in močan..."	HJ
V Nabrežini bo zaživelo poletno, središče za otroke
S prihodnjim tednom se bo v Nabrežini začelo že 6. zapovrstno poletno središče, ki ga — kot je navada — prirejata domači društvi »Igo Gruden« in »Sokol«. Prizorišče poletnega živ-žava bo zopet Sokolovo igrišče, kjer se bo do konca meseca vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah zbiralo in rekreacijsko udejstvovalo okrog 60 otrok iz različnih vasi devinsko-nabrežinske občine. Organizacijsko pomoč bo,pri izpeljavi pobude dala tudi devinsko-nabrežinska občina. Bistveno važno vlogo pa bo seveda imela tudi skupina devetih animatork; povedati gre, da se' se dekleta v teku zadnjega leta še na knadno izpopolnila, saj so redno sledila tečajem animacije.	IV.
Lista za Trst razbila pogajanja za občinski in pokrajinski odbor
Pogajanja za sestavo nove občinske in pokrajinske uprave so se sinoči razbila. Po skoraj štirih urah pogajanj so predstavniki Liste za Trst zapustili srečanje s trditvijo, da se nikakor ne morejo odpovedati zahtevi po županskem mestu. V teku pogajanj so namreč baje dosegli skoraj popoln sporazum o programskih točkah, tako da je sporno ostalo pravzaprav edinole vprašanje župana.
Po koncu sinočnjega sestanka so predstavniki KD, PSI, PRI, PSDI, PLI in SSk izdali skupno tiskovno poročilo v katerem uvodoma ugotavljajo, da so te stranke pri pogovorih z Listo izhajale iz stališča splošnih interesov mesta ter so v tej perspektivi poudarile nujnost programa, ki bi bil zares v skladu z dejanskimi potrebami Trsta. Za uresničitev tega programa, je rečeno v tiskovnem poročilu, šo imeli za primemo vključiti tudi Listo v u-pravljanje nekaterih ključnih postavk, ki zadevajo bodočnost mesta: razisko-valno dejavnost, paketa za Trst, pristanišča, promocije vloge mesta itd. V tem duhu je bil na Listo naslovljen konkreten predlog, v okviru katerega so stranke deželne večine izrazile prepričanje, da bi bil najučinkovitejši politični okvir za upravljanje mesta tisti, Id bi ga vodil župan, ki bi izhajal iz ene vladnih strank, kajti le tako je mogoče na konstraktiven na-
čin sprožiti na deželni in na državni ravni zahteve, predloge in tudi, kadar je treba, proteste tržaške skupnosti.
Stranke deželne večine, ki med drugim, kot je poudarjeno v poročilu, razpolagajo z relativno večino na občini in na pokrajini, so torej predlagale Listi, naj pristopi k takim stališčem, ki so jasno osredotočena v korist'mesta, ter naj sodeluje pri upravljanju krajevnih uprav z zastopstvi, ki so proporcionalna njeni prisotnosti v svetih z namenom, da se tako sestavijo močne in uravnovešene solidarnostne večine.
To je torej besedilo tiskovnega poročila. V njem sicer ni jasno rečeno, da je prišlo do razbitja, vendar pa izhaja že iz dejstva, da so še pred-sinočnjim poudarjali, da je včerajšnji dan zadnji za dosego sporazuma. Predvidevanja o bodočem razpletu so zelo težka, če ne nemogoča. Očitno odpade hipoteza, da bi se vse stranke večine podale k prefektu z zahtevo po razpustu skupščin in predčasnih volitvah, čeprav je skoraj neizbežno, da bi do predčasnih volitev res prišlo, kajti tudi morebitni manjšinski odbori ne bi mogli odobriti proračunov. Vsekakor pa bo prva etapa političnih dogajanj jutrišnja skupščina Liste za Trst, ki je bila očitno sklicana za oceno dosedanjih dogodkov in za določitev strategije te grupacije po
razbitju pogajanj, kar seveda ni novost, saj je Lista dobro vedela, da županskega mesta ne bo mogla doseči.
Katoliške organizacije za zakon o vojaškem oporečništvu
Tržaške katoliške organizacije prirejajo tudi v Trstu vsedržavno kampanjo za nov zakonski osnutek, ki bi dovoljeval vojaško oporečništvo in urejal torej možnost civilne namesto obvezne vojaške službe. Prebivalstvo, ki se strinja s tem, lahko podpiše peticijo, naslovljeno na Obrambno ministrstvo. S tem želijo prej omenjene organizacije vzpodbuditi parlament k izglasovanju zakona, ki bi ukinil sedanji zakon št. 772.
Pobudniki vsedržavne kampanje zahtevajo, da bi državni organi priznali vojaško oporečništvo kot osnovno pravico človeka in da bi civilno službo upoštevali z enakimi merili kot vojaško. Obenem zahtevajo, da bi bila civilna služba povsem ločena od vojaške, torej neodvisna od Obrambnega ministrstva. Uresničitev takega zakona bi nedvomno odločilno pripomogla k boju prebivalstva za mir in sodelovanje med narodi.
Več prireditev ob občinski
vinski razstavi v Repnu
V	Repnu je že skoraj vse pripravljeno za današnjo slovesno otvoritev 24. občinske razstave terana in pokušnje domačih belih vin. Prireditev bo, kot že znano, potekala na novourejenem prostoru nad občinsko telovadnico. Obiskovalci bodo tako lahko parkirali svoje avtomobile na vaškem trgu in se sprehodili do »Mouzarja«, kjer bo poskrbljeno za okrepčilo in ples.
V	četrtek je KD Kraški dom v okviru letošnje razstave priredilo celovečerni koncert dekliškega pevskega zbora Vesna iz Križa (na sliki). Zbor je pod vodstvom Bogdana Kralja najprej zapel splet ljudskih in umetnih pesmi, nato pa nekoliko bolj prepričljivo in doživeto podal vrsto pesmi iz Beneške Slovenije v priredbi Pavla Merkuja in pesmi iz jugoslovanske, slovaške in španske zakladnice. Opazna senčna plat koncerta je bjlo precej skromno število poslušalcev.
Včeraj zvečer so v Kraški hiši otvorili fotografsko razstavo Andreja Furlana »Kras in okras«. O otvoritvi in razstavi, ki bo odprta do nedelje, 20. t. m., bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Jutri zjutraj bo na balinarski stezi pod Rupo potekal balinarski turnir, medtem ko se bodo mladi risarji zbrali ob 9. uri pred občinsko telovadnico in nato začeli z izdelovanjem svojih risb za likovni ex tempore.
Dvojna merila občinskega odbora glede razpoložljivosti Trga Unita
Tržaški protijedrski odbor je nameraval prirediti v sredo, 9. julija, zvečer na Trgu Unita rock koncert s skupino The Gang iz Ancone. Organizatorji so vložili v roku prošnjo na Občino za dovoljenje, na sam dan koncerta zjutraj pa jih je čakalo neprijetno presenečenje: občinski odbor ni dovolil koncerta na trgu pred občinsko palačo, pač pa je pristal, da lahko skupina iz Ancone nastopi na odseku, ki povezuje Trg Unita z Borznim trgom (Capo di Piazza).
Organizatorji take »ponudbe« niso mogli sprejeti, saj je ta prostor povsem neprimeren za tako prireditev. Odločitev občinskega odbora jih je finančno drago stala, saj so morali plačati tehnike in skupino, ki so bili že prišli v Trst.
Sklep občinskega odbora je izzval seveda oster protest Tržaškega protijedrskega odbora, ki v tiskovnem sporočilu očita Občini, da se je po-služila »mafijskih in klientelističmh mehanizmov«. Po eni strani je pred nedavnim dovolila na Trgu Unita take prireditve, kot so »najdaljši obl> zenj kruhek na svetu«, z jajci in pa radiznik; obeljeni Festivalbar in razstavo starih avtomobilov, po drugi pa ni pokazala nobenega posluha do sila aktualnega vprašanja, kot je vpraša-
nje uporabe jedrske energije,
Zadeva je imela tudi politične odmeve. Tako sta komunistična občinska svetovalca Calabria in Monfalcon naslovila na tržaškega župana vprašanje, v katerem ga sprašujeta, zakaj je občinski odbor, ki je že pred dnevi odstopil, odbil prošnjo Protijedrskega odbora in zakaj je imel pri izstavljanju dovoljenj za uporabo Trga Unita dvojna merila.
Biolog Eder o vplivih termoelektrarn na okolje
Organizacije, ki se borijo proti o-nesnaževanju okolja, m«d njimi so tudi Zelena lista in WWF, so včeraj povabile v Trst biologa Johanna Edra, avstrijskega znanstvenikia, ki je v Gradcu odgovoren za zaščito narave. Tržaški publiki je predavatelj predstavil sadove raziskave, ki so jo avstrijski znanstveniki izvedb v svoji državi. Predvsem pa se je Eder zaustavil pri vphvu termoelektrarn na okolje. V odstotkih je prikazal neizpodbitno resnico: v mestih, ki stojijo v bližini industrijskih objektov, se možnost obolenja za rakom poveča za kar 50 odstotkov.
Srečen in vesel povratek Mladinskega zbora GM z osemdnevnega gostovanja v Grčiji
Včeraj, točno ob napovedani uri, so se vrnili v Trst mladi pevci, člani Mladinskega zbora GM, ki so bili na osemdnevnem gostovanju v Grčiji, kjer so se udeležbi Mednarodnega zborovskega festivala v mestu Prevezi.
Že njihovi nasmejani in veseli o-brazi, ki so nas pozdravljali še iz
avtobusa, so jasno pričah, da je vse poteklo v redu in da so se vrnili zadovoljni — rekb bi navdušeni.
Vse, kar se dobro konča, je dobro, je vzkliknh eden od čakajočih očetov, ki je komaj miril sinka, ki je nestrpno čakal svojega brata. Istega mnenja smo bili vsi, ki smo hi-teh pozdravljati, spraševati, poma-
Nova poletna nanizanka wa Radiu Trst A
Od danes dalje za osem sobot b Radio Trst A predvajal novo polet no nanizanko »BOGINJA IZ SES E JANŠKEGA ZALIVA«, ki jo je napisal Marko Sosič. Oddaje bodo vsak torek ob 12. uri. Kaj se skriva za tem nenavadnim naslovom, ki tako arii po domačem gaju, vam seveda ne moremo odkriti. Zato dramsko u-redništvo Radia Trst A vabi k poslušanju te poletne nadaljevanke, ki Pripoveduje o neverjetnih stvareh v zelo verjetnem Trstu pa o zelo verjetnih ljudeh in njihovih neverjetnih dogodivščinah nekako med Sesljan-skim zalivem in tržaškim mestnim nabrežjem.
• Očinska uprava sporoča, da sprejme prošnje za nabiranje svežega in suhega lesa občinskih gozdov najkasneje do 31. avgusta. Prošnje je treba Predložiti občinskemu gozdarskemu u-radu.
Požar nad cesto Trst-Opčine
,Na kraškem obronku nad cesto Trst-Opčine, približno v višini ustanove Le Beatitudini, je včeraj sko-rai ves dan gorelo. Prvi plameni so se pokazali okrog polšeste in večja skupina gasbcev ter gozdnih čuvajev le imela več ur dela, da je požar Pogasila. Očitno pa je ponekod še tlelo in rdeči petelin se je ponovno Pokazal čez nekaj ur. Šele proti ve-ceru so gasilci dokončno ukrotih novonastali ogenj. Kaže, da škoda ni Prehuda, saj je v glavnem zgorelo dračje in podlistje.
Gledališki maraton se je sinoči iztekel
Lutke, igre senc in glasba za zaključek Festivala gledališča mladih v Miljah
Sinoči so se v Miljah zvrstile zadnje predstave devetega Mednarodnega festivala gledališča mladih. Festival se ni začel pod naravnost srečno zvezdo, predvsem zaradi obibce vremenskih neprilik, ki niso dovoljevale u-porabo Trga Marconi in Vrtov Europa. To je terjalo dodaten organizacijski napor pri sprotnem premeščanju prireditev s Trga Marconi v edini primeren pokrit prostor, in sicer v telovadnico Pacco. Nekaj predstav predvidenih na Vrtovih Europa so morali celo odpovedati. Zaradi slabega vremena je v ponedeljek odpadla tudi edina slo-
venska prireditev, ki je bila na sporedu miljskega Festivala, in sicer »Kresna noč« Mladinske gledabške skupine Tabor mladih - Vesna.
V četrtek se je večerni spored začel s predstavitvijo knjige Marca Gero-nimija »II bambino tra i suoni«, v kateri hoče avtor približati otrokom tako naravne kot umetne zvoke in jih tako popeljati v svet glasbe.
Nato je v telovadnici Pacco nastopila gledališka skupina Teatro delTAn-golo iz Turina s predstavo »Tivoglio-benemachefatica«, ki govori o gibih, maskah in vsakodnevnem »gledališču«,
ki si ga mora izmisliti odrasel člo-vdk, da bi se pogovarjal in igral s svojim otrokom. Takoj zatem je kitaristka Elena Marco na Vrtovih Europa zaigrala skladbi H. Viha Lobosa in M. Giulianija. Ob koncu se ji je pridružila mezzosopranistka in skupaj sta izvedb nekaj starih španskih pesmi v priredbi F. Garcie Lorce.
Večer sta zaključila skrajno vzner mirljivi »Moby Dick« skupine Mago povero Teatro Mediterraneo iz Astija in lutkovna predstava argentinskega lutkarja Horatia Peralte, znan kot Bululu.
Sinoči je otvorila zadnji festivalski večer francoska skupina »Compagnie le Pied de Nez« z lutkovno predstavo, kd sloni na zvokih, ki oživljajo lutke in stvari s pomočjo mojstrsko gibčnih nevidnih rok na črnem ozadju. Sledil je nastop Goriškega kvarteta glasbene šole »G. Tartini« in glasbeni sprevod ob zaključku laboratorija »Papirnati svet«, ki ga je vodilo Gledališče Pa-pilu iz Ankarana. Ob koncu sta se predstavih še skupini Compagnia il Dottor Bostik iz Turina in Comedie-vognen iz Herleva na Danskem. Prva se( je predstavila z »detektivko« »Giallomenta«, medtem ko je druga uprizorila zgodbo o prijateljstvu in tekmovalnosti dveh malih junakov z naslovom »Blodig Alvor - Hudičevo resna stvar«.
gati mladim potnikom iz avtobusa itd.
Dirigenta Stojana Kureta so starši sprejeli s šopkom cvetja, mi pa smo ga seveda obsuh z vprašanji, ki so, po takšnem dolgem gostovanju, že obvezna.
Kako je bilo? Ste zadovoljni? Ste uspeli? Ste veliko videli? Je Mio kaj težav?
Nasmejan in nič kaj utrujen nam je rade volje odgovarjal.
»Vse je poteklo v redu. Imeli smo dva nastopa in dva samostojna koncerta, enega tudi v Atenah, kjer nas je prišel poslušat tudi italijanski veleposlanik v Grčiji. Pevci so dobro peh, občinstvo je bilo hvaležno, strokovnjaki pa, ki so sledili manifestaciji v Prevezi, so bili mnenja, da smo bili s češkim zborom iz Karlovega Hrada, najboljši zbor. Res sem bil s pevci zadovoljen in tudi sami so odnesh s tega gostovanja prav gotovo najboljše vtise. Peh smo vedno na odprtem, tudi v starih grških amfiteatrih, pred nekaj tisoč poslušalci, pa nismo rabili mikrofonov, ker so nas vsi zelo dobro slišali.«
Koliko zborov pa je nastopilo na festivalu?
»Iz Italije je bil, poleg nas, še mešani zbor »Passon« iz Vidma. Skupno je nastopilo deset pevskih zborov, od tega le trije mladinski. V pogovoru z organizatorji smo slišali veliko pohval, tako glede izbire programa, kot tudi glede izvedbe posameznih skladb. No, pa kaj bi samo jaz pripovedoval. Povprašajte še mlade, saj vam bodo marsikaj povedali. Sam lahko rečem, da smo preživeli osem lepih, sončnih dni, da smo vehko videli in da nam bo to služilo za našo bodočo dejavnost.
Marta Lampe, ki je, skupno s Sonjo Prašelj spremljala, kot predstavnica staršev, mlade pevce, je bila prav tako navdušena.
»Vse je potekalo tako, kot smo predvideli. Nobene zamude, nobenih nevšečnosti. Zdravnik dr. Oskar Vol-pi, ki je bil z nami, na srečo ni imel dela, ker smo bili vsi zdravi in v redu. Ogledali smo si vehko, se tudi petkrat kopali. Imeli smo odličnega vodiča, ki je, otrokom primerno, obrazložil marsikaj zanimivega o zgodovini Grčije in orisal njene naravne lepote. Potovanje je potekalo v redu. Tudi pri vožnji z letali smo imeli vse olajšave in u-godnosti, tako da je vse v redu steklo. Za marsikoga je bilo potovanje z letalom edinstveno doživetje, ki ga verjetno ne bo pozabil. Sploh se vračamo veseh in zadovoljni.«
Mladih pevcev skoraj ni bilo potrebno spraševati, pa še časa niso imeli na razgovor, saj so morali staršem, bratcem in sestricam povedati, kaj vse lepega so doživeli.
Torej zopet lep uspeh za naš mladinski zbor, ki se pripravlja na zaslužene počitnice. S Trga Oberdan, kamor je avtobus pripeljal, smo odhajali zadovoljni vsi: pevci, dirigent, spremljevalci in mi, ki smo jih čakali.
N. L.
Nove generacije izpodrivajo stare »madonnarje«
Morda veste kdo so »madonnari«? V številnih mestih jih poznajo pod tem imenom in tudi v Trstu jih videvamo, čim pride lepo vreme.
V	glavnem gre za mlade ljudi, ki jih vidimo, kako potrpežljivo rišejo razne svete podobe na pločnike najbolj obljudenih ulic ali trgov. To so mladi slikarji, mnogi amaterji, drugi tudi z opravljeno šolo, tretji umetniki, ki se v svetu slikarstva niso uveljavili.
V	Trstu se pojavijo z začetkom pomladi, potem pa ostajajo pri nas, kot jim pač posel nese - včasih več, drugič manj.
Že leta in leta rišejo po pločnikih in vedno so bili njihovi subjekti podobe Matere božje, Jezusa in še drugih svetnikov. Nekateri se lotijo tudi risb Mone Lise in drugih umetnin, ki so jih ustvarili pred stoletji veliki umetniki.
Pred časom pa smo se na Trgu Stare mitnice srečali s predstavnikom nove generacije »madonnarjev«, za katerega pa ne vemo, če mu še pripada to ime. Skoraj bi bili šli mimo, da nismo v zadnjem trenutku opazili, da fant ne riše Madonne, ali drugih svetih oseb, temveč filmskega igralca Clinta Eas-twooda, ki je bil prav pred časom
predmet velike pozornosti, ko je bil imenovan za župana mesta Carmel v Kaliforniji.
Fant je bil zatopljen v svoje delo. Igralčeve oči so mu verjetno delale nekaj težav, pa jih je brisal in zopet risal.
Ste nov v tem poslu, smo ga vprašali?
»Se vidi, kajne? Res je. Nov sem, ker sem se komaj lotil tega dela. Toda nov sem tudi po tem, ker sem se odločil, da bom risal obraze raznih znanih pevcev, igralcev itd. in ne več obrazov Madonne, Jezusa itd.«
Ste domačin, ali pa prihajate iz kakšnega drugega mesta Italije?
»Doma sem iz Milj, torej lahko rečem, da sem domačin.«
Kako pa ste se odločili za ta poklic, če ga lahko tako imenujemo?
»Od vedno sem rad risal. Tudi v šoli mi je bil najljubši predmet risanje. Toda v družini ni bilo denarja, da bi se lahko vpisal na šolo za risanje. Končal sem nižjo srednjo šolo. Nimam poklica in tako sem se odločil, da bom začel risati na pločnike. To ni lahko, niti dobičkanosno delo. Komaj toliko dobim, da krijem stroške za barve in
da mi ostane še nekaj drobiža. Vsako risbo delam vsaj dva, pa tudi tri dni. In če pride medtem dež, mi v trenutku pokvari vse delo.
Povejte tudi, da to ni lahko zaslužen kruh. Od tega nihče ne bo obogatel. Pa še iz tujine prihajajo sem razni slikarji in nam jemljejo prostore, ki so najboljši in za naše delo najbolj primerni. Zadnjič sta »zavzela« Borzni trg dva Nemca in sta tam ostala skoraj dva tedna. Torej se moramo boriti tudi s konkurenco.«
Pa boste nadaljevali?
»Doma ne morem sedeti in čakati, kdaj bom dobil kakšno zaposlitev. Tako vsaj nisem v breme staršem, pa še veselje imam s svojimi slikami. Ne vem, kako je vam všeč ta moj Clint? Mislim, da se mi je kar posrečil.«
Fant je imel prav. Clint je bil res kar dobro narisan. Videli smo, da so se tudi drugi ustavljali in si sliko z zanimanjem ogledovali.
Nekaj novega je torej zavelo tudi v svetu »madonnarjev«. Prav gotovo naš Franco ne bo ostal dolgo sam na tej poti.
Da bi jim bilo vreme naklonjeno ...
(N. L.)
SKD »SLAVEC«
vabi na
ŠA6R0 V RICMANJIH
danes, jutri in 14. julija
Za zabavo bodo poskrbeli ansambli: POMLAD, TONE KMETEC, PRIZMA in GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ.
		
gledališča		šolske vesti
TPPZ in
mladinska skupina »P. Tomažič«
se zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri delu in organizaciji shoda »ZA MIR IN PRIJATELJSTVO MED NARODI«, ki je bil preteklo soboto in nedeljo v Bazovici.
Hvala italijanskim in jugoslovanskim govornikom.
Po uspeli 14. sezoni bo prva vaja 12. 9. t. 1., ob 20.30, seja odbora pa 5. 9. ob isti uri.
DRAGI PEVCI, RECITATORJI IN ORKESTRAŠI DOBRE POČITNICE!
Več dni praznikovanja v Trebčah
Na športnem igrišču v Trebčah se je včeraj pričel praznik Unita in Dela, ki ga prireja trebenska sekcija, z nastopom zbora "Skala" iz Gro-pade pod vodstvom dirigentke Anastazije Purič. Jutri pa je ob 19. uri na sporedu glasbeno srečanje z godbo "V. Parma". Ob 20. uri bo na vrsti poseg evropskega poslanca Giorgia Rossettija in predsednika Kraške gorske skupnosti Miloša Budina, ki bosta spregovorila o perečih problemih vzhodnega Krasa, predvsem o avtocesti in sinhrotronu.
Pobuda se bo v Trebčah nadaljevala še od 14. do 20. julija, tokrat s Praznikom športa, ki sovpada z dvajseto obletnico ustanovitve športnega društva "Primorec". Večere bosta dopolnila glasbena ansambla "Akordi" in "The Lords". Oba praznika predvidevata obenem razgiban nogometni turnir, ki se bo zaključil v nedeljo, 20. julija.
Praznik
komunističnega tiska pri Briščikih
Do jutri, se bo nadaljeval Praznik Unita in Dela, ki se te dni odvija v velikem Športnem centru pristaniških delavcev pri Briščikih. Praznik prireja sekcija "V. Vidali - Pristanišče" tržaške Federacije KPI.
Program se pričenja vsak dan ob 17. uri z glasbo ansambla "Lo Zodiaco". Danes bo ob 19.30 na vrsti nastop Mladinske skupine "P. Tomažič", jutri pa je ob isti uri na sporedu govor pokrajinskega tajnika KPI Uga Polija.
razna obvestila
Uradi SKGZ bodo do 31. avgusta poslovali s sledečim urnikom: ponedeljek-petek od 8. do 14. ure ter v soboto od 8. do 13. ure.
Izžrebane številke loterije festivala KPI v Boljuncu: prva nagrada (šestdnevno potovanje v Prago in Bratislavo za dve osebi) listek št. 3207, ostale številke po vrstnem redu: 2173, 4310, 5048, 2088, 3433, 2119, 5963, 4286 in 4588. Rezervne številke, ki pridejo v poštev po osmih dneh, so sledeče: 3957, 3143, 4871, 0148, 5659, 0284, 5461, 3723, 5,708 in 3157. Informacije na št. 232223.
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa sklicuje v torek, 15. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu REDNI SESTANEK ČLANOV. Na dnevnem redu je izlet na Koroško in razne druge pobude v poletnih mesecih.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIA-DERA, LA ČASA DELLE TRE RAGAZ-ZE in AL CAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«. Ponovitve danes, 12. 7., ob
20.30	in jutri,13. 7., ob 18. uri. Dirigent Janos Sandor, režiser Giorgio Pressbur-ger. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
izleti
SPDT prireja 19. in 20. t. m. izlet na Hochstadl v Lienških Dolomitih. Vpisovanje in informacije: Vojko Slavec — tel. 742405 od 20. do 22. ure.
KD Rovte-Kolonkovec organizira 3-dnevni izlet od 15. do 17. avgusta v Kranjsko goro in okolico. Vpisovanje ob uri kosila na št. 827528 in ob sobotah od 20. do 21. ure v društvenih prostorih.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Benečijo v sredo, 16. julija, ob 7.30 izpred sodnijske palače na Foro Ulpiano.
kino
ARISTON - 21.30 VVitness - II testimone,
dram., ZDA 1985; r. Peter Weir; i. Har-rison Ford, Kelly McGillis.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Bersaglio mobile, pust., ZDA 1985; r. John Glen; i. Roger Moore. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Aguila d' acciaio, pust., ZDA 1986; r. Sidney Y. Furie; i. Luis Bosset.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Nomads, srh., ZDA 1986 ; r. John McTiernan; i. Lesley Anne Down, Annamiar Monti-celli.D
EDEN - 15.30, 22.00 Soffocation, porn.,
EXCELSIOR I - Zaprto.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Excalibur, fant., ZDA 1981, 136'; r. John Boorman; i. Nigel.Terry, Helen Mirren.
FENICE - 19.00, 22.15 Lussuria, kom., It. 1986, 95'; r. Joe D Amato; i. Lilly Čarati. □ □
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis; i. John Belushi, Dan Aykroyd,
□
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Gung Hoho, kom., ZDA 1986, 110'; r. Ron Ho-ward;, i. Mihael Keaton, Mimi Rogers.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di geni, kom., ZDA 1986, 105'; r. M. Coolidge; i. V. Kilmer, W. Atherton.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Tutta colpa del paradiso, It, 1985, 115’; r. Francesco Nuti; i. Francesco Nuti, Ornella Muti.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 20.00, 22.00 Hair, glas., ZDA 1979, 120'; r. Miloš Forman; i. John Sa-vage, Treat Williams.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Marina vedova vi-ziosa, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1986-87 sledeče tečaje: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 2. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur); 4. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 5. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 6. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 7. tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur); 8. tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov — finančni aspekti (40 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardwara mini in mikro-računalnikov (300 ur); 10. izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu (40 ur) in 11. izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 19. t. m. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom) ali tel. (040) 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
Za odličen uspeh na Konzervatori-ju »Tartini« čestitata
KATJI MILIČ
družini Stubelj in Budin iz Saleža
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 12. julija
MOHOR
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 10.41 in zatone ob 23.47.
Jutri, NEDELJA. 13. julija
HINKO
PLIMOVANJE DANES: ob 7.09 najnižje -47 cm, ob 14.14 najvišje 37 cm, ob 20.21 najnižje -10 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1016,9 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 37-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Mačehi, Antonio Macorini, Matej Štolfa, Luca Scudie-ro, Dario Busdon, Irene Mansi, Alekos Pappas.
UMRLI SO: 62-letni Antonio Cosenti-no, 39-letni Licio Toigo, 94-letni Pietro Sajovitz, 65-letni Renato Solda, 67-letni Giuseppe Mule, 79-letna Angela Fabian, 76-letni Ramiro Orel, 66-letna Giulia Trebse, 89-letna Francesca Ciuk.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. julija 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. dei Soncini (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Mladinski krožek
SKD »I. GRUDEN«
priredi
12. in 13. julija
2.
Kraški praznik piva
DANES, 12. julija:
ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20. uri »popeye« tekma; ob 21. uri country live PLAVA TRAVA ZABORAVA.
JUTRI, 13. julija:
ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri turnir v »japonski mori«; od 21. do 1. ure ples z ansamblom KARAMELA; ob 22. uri tekma v pitju piva.
mali oglasi
OPRAVLJAM čistilska, gospodinjska ali kakršnakoli dela po dogovoru. Tel. v večernih urah na št. 0481/20736.
PRODAM GARELLI VIP 2VN v odličnem stanju. Tel. na št. 231040 ali zvečer na št. 232365.
CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec obvešča cenjene kliente, da bo zaprta zaradi dopusta od 14. 7. do 18. 8. 86.
PRODAM motor selva za čoln , 15 KM in novo prikolico. Tel. 040/727837.
PRODAM 1.800 kv. m nezazidljivega zemljišča v Dolini. Tel. 040/228390.
DAJEM V NAJEM skladišče pri Domju 80 ali 150 kv. m, vstop tudi s tovornjakom. Tel. 040/228390.
21-LETNO DEKLE nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/829357.
PRODAM majhno hišo z dvoriščem v Boljuncu. Tel. 040/228390.
JK ČUPA prodaja jadrnice tipa F. J. po zelo ugodni ceni (350.000 lir). Informacije in ogled na sedežu v Sesljanu.
V GRLJANU iščem enkrat tedensko pomoč pri likanju, po možnosti ob sobotah. Telefonirati v večernih urah na št. 224407.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim lepega črnega mucka ali belo malo mucko, oba stara tri mesece in navajena na čistočo v stanovanju. Telefonirati ob večernih urah na št. 212119.
MALO MUCKO, belo-rjavo, en mesec in pol staro, podarim. Tel. 200079.
PRODAM stereo hi-fi Pioneer po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 200780.
GOSTILNA išče veščo natakarico. Tel. 226112.
čestitke
Včeraj, kot pred 50 leti, sta si obljubila zvestobo JUST in KRISTINA LAVRENČIČ s Katinare. Noni in nonotu kličejo še na mnoga leta vnuki Ivan, Tanja, Alenka, Vanja, Katja in Milan-ček.
Ob dobro opravljeni maturi čestita. NATAŠI DANEU sestrična Doris z družino.
razstave
V	galeriji Cartesius je na ogled skupinska razstava 36 slikarjev naše dežele. Razstava bo odprta po običajnem urniku do sobote, 12. julija.
Na Trgu Unita v kavarni "Caffe de-gli specchi" razstavlja do 22. t. m. slikar Mirano Marizza.
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivniker-Belantič.
prispevki
Popravek: Ob 10. obletnici smrti Marije in Josipa Tanceja in ne Tenceja darujeta hči Mila in Edi Ferluga z družinama
40.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Zore Husel darujejo družine Forza (Repen 136)
10.000	lir, Škabar (Repen 137) 10.000 lir, Milič (Repen 49) 10.000 lir, Ravbar (Repen 2) 10.000 lir, Marija Škabar (Col 40)
10.000	lir, Ravbar (Col 23) 10.000 lir in Slavka Canciani (Col 40) 15.000 lir za re-pentabrsko cerkev.
V	spomin na Albino Verginello daruje prijateljica Paula 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob Otvoritvi partizanskega kluba v Boljuncu daruje Valentin Žerjal (Boljunec 137) 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec
V	spomin na Valerijo Mahnič vd. Preši darujejo bazovske antifašistične žene
20.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Valerijo Mahnič vd. Preši darujejo bazovske antifašistične žene
20.000	lir za ŠD Zarja, 20.000 lir za KD Lipa, 20.000 lir za ŠZ Sloga, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina in namesto cvetja na grob Valerije Mahnič vd. Preši daruje družina Opeka 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovici.
V	spomin na Valerijo Preši daruje Vida Ražem z družino 20.000 lir za ŠD Zarja.
Ob 20. obletnici smrti dragega očeta in moža Rudija darujejo Vladi, Livia in Marija Wilhelm 100.000 lir za Sklad Dela.
Ob 20. obletnici moževe smrti daruje Marija Wilhelm 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin.
Ob obletnici smrti Rudija Wilhelma darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin
100.000	lir v isti namen.
V	spomin na Andreja Maverja darujeta Nada Štoka in Magda Tomažič 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ido Grilanc daruje brat
25.000	lir za ŠD Kontovel, 25.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu, 25.000 lir za spomenik padlim v NOB s Konto-vela in 25.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Zoro Purič por. Husev daruje družina Albina Škabar (Repen 84)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	isti namen darujeta družina Anica Škabar (Repen 78) 10.000 lir in družina Škrk (Repen 126) 10.000 lir.
V	spomin na Ido Daneu Grilanc darujeta sestri Vera in Eleonora 60.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 11. 7. 1986	
Ameriški dolar 		..	1.480,-	Japonski jen 		8,—
Nemška marka 		683,-	Švicarski frank 		836,—
Francoski frank 		211,—	Avstrijski šiling 		97,—
Holandski florint 		606,-	Norveška krona 		196,—
Belgijski frank 		31.—	Švedska krona 		207,—
Funt šterling 		.. 2.240,-	Portugalski eskudo 		10,—
Irski šterling 		.. 2.010.—	Španska peseta 		10,—
Danska krona 		180.	Avstralski dolar 		890,—
Grška drahma 		10.—	Debeli dinar 		3,20
Kanadski dolar 		..	1.050,—	Drobni dinar 		3,20
			
			
■n
NUDIMO USLUGE ADMINISTRATORJEM JAVNIH IN PRIVATNIH ZGRADB
♦	zidarska dela
♦	vodovodne napeljave
♦	električne napeljave
♦	termične napeljave
♦	čiščenje
♦	pleskanje
♦	sanacija ambientov
UL. DEI PORTA 6/1 - 34141 TRST - 040/772333
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Prizadetost kot stalna zavest
Izkušnje, ki si jih lahko nabereš v neposrednem dolgoletnem stiku s prizadetimi, so pokazale, kakšna zakladnica informacij je lahko človek, kakršen je defektolog prof. Darko Opara, ki vodi strunjansko posebno šolo.
"Kakšna je struktura Vzgojnega zavoda Elvire Vatovec?"
Posebna šola zajema osemletko. Nimamo zreduciranega programa, temveč posebni program. Vse znanje, ki ga po tem programu nudimo našim učencem, je čisto uporabno, praktič-
"Kaj to konkretno pomeni?"
"To pomeni, da jim ne dajemo študijske osnove, na katero bo vsak nekaj drugega gradil. Pri nas se ne učijo tujega jezika; iz fizike, kemije in biologije pa le tista poglavja, ki so življenjsko pomembna. Ta pa so integrirana v druge predmete spoznavne narave. Prva značilnost vsega, kar učimo, je torej koristnost. Zlasti na višji stopnji pa je veliko praktičnega pouka: tehničnega, gospodinjstva... na osem razredov je ena tretjina vseh predmetov praktičnega značaja, ostalo pa je splošno izobraževanje. Za mnoge naše učence smo zaključna šola. Lahko pa se kasneje vključijo tudi v srednje šole, v tako imenovano usmerjeno izobraževanje, v najbolj enostavne, skrajšane, prilagojene programe."
"Kakšne vrste so ti programi?"
V Novi Gorici je, denimo,. tak prilagojen program za obdelovanje lesa in kovin. Od naših otrok gre po posebni šoli približno 10 do 20 % v take skrajšane programe, ostali pa pridejo v delovne organizacije. Tam se vključijo v delo, opravijo še kakšne tečaje in so delavci."
Torej vsi dosežejo zaposlitev."
Skrb našega zavoda je, da jih zaposli. Praktično se zaposlijo vsi naši otroci, razen zelo redkih težavnih izjem. Ko se zaposlijo in uspešno delajo, pomeni za naš zavod, da je problem rešen in da je otrok integriran.
Neka stara teza je celo govorila, da so lažje duševno prizadeti takšni le v času šolanja. Pred in po tem ne več.
Resnično, ko se otrok zaposli, takrat ni več lažje duševno prizadet, ni več potrebe, da bi se z njim ukvarjali, tudi on živi normalno življenje."
"Pa vrsta dela?'
"Nedvomno je le tedaj zadostno razvit, če dela neko sebi primerno delo, če pa bi šel opravljat neko intelektualno delo, bi bil absolutno nezadostno razvit.
Prav tako je nezadostno razvit za šolsko okolje, za aktivnost izobraževanja. Zadostno pa je razvit za delovne aktivnosti, ki so za življenje."
"Torej je vaša skrb za vključevanje učencev v delo povsem načrtna."
"Menim, da je skrb za vključevanje v delo pri nas nekoliko boljša kot na Zahodu. Je pa pri nas slabo to, kar je v zahodni Evropi bolje urejeno: pri nas imamo namreč vse institucionalizirano. Če pri nas ni institucije za določen problem, potem se ta problem sploh ne rešuje. Pri nas tudi ni dovolj volonterskega dela, premalo vključujemo v to delo družbene organizacije, kajti vse je le, če je po nekih standardih in normativih. Na Zahodu je verjetno obratno: veliko je volonterskega dela in premalo institucij."
"Zopet je torej v ospredju vprašanje integracije."
"Natančno tako: integracija ne pomeni samo to, ali bo otrok v taki ali drugačni šoli. To kar ste pri vas v Italiji naredili, ali delno pri nas, na Hrvaškem, rešuje le en problem; da ostali spoznavajo prizadetost, da se je ne bojijo, da jo sprejemajo kot nekaj naravnega. Vprašanje pa je, če mi za to, da to delamo, ne žrtvujemo nekaj drugega, prizadetega otroka samega.
Kajti tekmovalnosti po šolah, kakor tudi v življenju, je vedno več. Denimo, da se bodo v normalni šoli otroci zbrali pri telovadbi v skupine, da bi med seboj tekmovali. Takrat ne bodo medse hoteli prizadetega. Branili se ga bodo. Toda pomislimo, kako se takrat tak otrok počuti, ko se ga branijo. Mi pa ne moremo zahtevati, naj ga vseeno sprejmejo v njihovo skupino, ker je to nečloveško, nenaravno. To je že več kot utopija, to je že neumnost."
"In kaj je lahko od tega boljše?"
"Vsak segment življenja bi moral upoštevati in računati tudi s prizadetimi. Pravnik mora integrirati to področje, on mora v vsakem aktu misliti, da so na svetu tudi prizadeti. Arhitekt mora pri svojem delu absolutno misli-
ti na prizadete. Kajti ne gradimo le za ljudi, ki so polnočutni, mi gradimo tudi za invalide. Prav tako bi morala na prizadete misliti komunala in cela vrsta služb. Vsak segment življenja mora torej računati in vključiti v svoje delovanje tudi potrebe, ki jih imajo prizadeti. To je integracija."
"In praksa?'
"Pri nas se je razbohotila napaka, da se odgovornost za reševanje kakega vprašanja o prizadetih preklada z institucije na institucijo. Ko pa sem pred desetimi leti obiskal Hamburg, sem imel priložnost stopiti v zgledno zgrajeno poboljševalnico. Povedali so mi, da so pred gradnjo nove stavbe trije arhitekti preživeli daljši čas med zaprtimi mladostniki. Jedli so tam, spali, živeli z mladostniki. Tam so videli in začutili utrip življenja v po-boljševalnici in zato so lahko zgradili novo zgradbo tako imenitno.
Problem prizadetih torej ne sme biti samo v glavah naših strokovnjakov in, recimo, društev, ta problem mora dobiti mesto v zavesti vsakega izmed nas."
(se nadaljuje)
Cromwell na pohodu
Druga TV mreža bo drevi ob 20.30 predvajala film o angleškem diktatorju Oliveru Cromvvellu, ki je v drugi polovici 17. stoletja prišel na oblast. V zgodovino je zapisan zlasti zaradi svojih političnih sposobnosti, pa tudi zato, ker je začrtal pot bodoči angleški demokraciji. V glavni vlogi nastopata Richard Harris in Alec Guinness.
IL MEDICO E LO STREGONE Zdravnik in čarovnik, 1957
Režija: Mario Monicelli. Igrajo: Vittorio De Sica, Marcello Mastroianni, Ma-risa Merilni, Alberto Sordi.
RAI 2, danes ob 16.40.
Zabavna Monicellijeva komedija o »poklicni« konkurenci med staromodnim čarovnikom (De Sica) in mladim zdravnikom (Mastroianni) skuša prikazati vraže-verstvo vaških običajev. Pacienti raje zaplešejo okrog stola in izrečejo čarobno zdravilno formulo, kot pa da bi se predali terapevtski učinkovitosti tablet in strokovnosti znanstvenega pristopa zdravnika. Ta ne zagotavlja popolnega ozdravljenja, s tem pa brez dvoma ne vara svojih pacientov. Za starega čarodeja pa je vendarle prišel čas, da se umakne in prepusti »težak« posel prišleku. Prijeten film ne presega dostojnega kvalitetnega nivoja in v Monicellijevem opusu sodi med manj pomembna dela. Je pa natančno in precizno izdelan v vseh elementih, vključno z interpretacijo obeh protagonistov.
STEPHANE, UNA MOGLIE INFEDELE
Stephane - Una lemme infidele - Stephane, nezvesta žena, 1968 Režija: Claude Chabrol. Igrajo: Stčphane Audran, Michel Bouguet, Michel Duchaussay, Maurice Ronet.
RAI T, danes ob 13.45.
Claude Chabrol, kot tudi F. Truffaut, je napisal leta 1956 monografsko študijo o Hitchcocku. Veliko ljubezen do sloga in filmov angleškega mojstra pa je izkazal predvsem v svojih delih, zlasti v Le Goucher iz leta 69' in v tem, ki ga prikazuje danes RAI 1. Stephane ima ljubimca, ki ga nekdo umori. Sum pade na njenega moža, ki hrani sliko žrtve. Aretacija soproga je neizbežna: to pa prav nič ne prizadene nezveste žene. Zgodba filma je banalna in ne daje slutiti tega, kar režiser v resnici prikaže skozi film. Pripovedna nit je namreč le pretveza, da vodi junake skozi različna okolja, kjer se odvija dogajanje. Ozadje filmskega prizorišča nadgradi zgodbo in jo oblikuje v posebnem, Charbrolovem izvirnem slogu.
COMINCIO’ PER GIOCO The Happening - Dogodek, 1967
Režija: Elliot Silverstein. Igrajo: Anthony Ouinn, Michael Parks, George Ma-
Skupina prijateljev beži z motornim čolnom pred policaji, ki so jih nagnali s happeninga, hrupne veselice na odprtem sredi mesta. Naletijo na skupino otrok, s katerimi se igrajo vojsko. Oče malčkov jih prepriča, naj ga ugrabijo malce za šalo, malo zares. Vendar odkupnine noče plačati nihče: žena in mati se ne brigata, njegov sodelavec in solastnik hotela pa se umakne. Razočaran nad nehvaležnostjo bližnjih dobi denar s prevaro in izsiljevanjem, besen pa ga naposled zažge. Zgodba se razvija hitro in dialog pogostoma zadene v živo: prizori so aktualni in »pikantni«. Akcijski film je kriminalka na sodobno tematiko, kjer ni prostora za obotavljanje nad posameznimi junaki, ampak je pozornost usmerjena v prikaz dinamike njihovih odnosov.
AIRPORT 80 - Airport 80, 1979
Režija: David Lowell Rich. Igrajo: Alain Delon, Susan Blakely, George Ken-nedy, Robert VVagner, David Warner.
RAI 1, v ponedeljek;14. julija ob 20.30.
Serijo katastrofalnih filmov je leta '70 pričel Airport, prednik Airporta 80. Sledila mu je vrsta spektakularnih del o potresih, požarih in tri inačice filma o letalski nesreči. Zadnji je Airport 80, ki je tudi zaokrožil desetletno dobičkonosno proizvodnjo katastrofalnega »žanra«. Producenti so sicer postopoma iz filma v film krčili proračune, tako da so novi Airporti postali vedno manj realistični, kljub privlačni in številni igralski zasedbi novih in starih zvezdnikov. Realistična upodobitev katastrofe je predstavljala glavni adut tovrstnih filmov; prav tu pa je, morda, zmagala televizija s svojimi neposrednimi prenosi realnih katastrof (!) in s tem odvzel »žanru« vsakršno zanimivost.
hans, Faye Dunaway. Euro TV, jutri, ob 20.30
1115 Televideo
13.00	Glasb, odd.: Voglia di mušica
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Stephane, una moglie infe-dele (Fr.,dram., 1969, r. C. Chabrol, i. S. Audran, M. Bouguet, M. Duchaussoy)
15.20	Šport: Veslanje in kolesarstvo
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.10	Posebna oddaja: "II sabato dello zecchino"
18-15 Izžrebanje loterije
18.20	Verska oddaja
18.40	Nadaljevanka: Nelson (4. del)
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Edvvige Fenech predstavlja: "Sotto le stelle"
21.50	Dnevnik
22.00	Madre strada - anketa O zapostavljenih otrocih iz Brazilije
23.00	Film: Lassu gualcuno mi attende (VB, kom., 1963 r. John in Roy Boulting, i. Peter Sellers, Cecil Parker, Isabel Jeans)
0.45 Dnevnik - zadnje vesti
12.15	Informativna oddaja: Giorni d'Europa
12.45	Napoved programov
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Dnevnik. Bella Italia in izžrebanje loterije
13.50	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Mladinska oddaja: L avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro in nanizanka Folly Foot
16.40	Film: II medico e lo stregone (kom., It. 1957, r. Mario Monicelli; i. Marcello Mastroianni, Vittorio De Sica, Alberto Sordi)
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Un caso per due - II testimone
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.30	Film: Cromwell - Nel suo pugno la forza di un popolo (VB, zgod., 1971, r. Ken Hughes, i. Richard Harris, Alec Guinness)
22.45	Dnevnik - večerne vesti
22.55	Športna oddaja: avtomobilizem
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.45	Televideo
17.15	Napoved programov
17.30	Svetovno prvenstvo v plavanju
19.00	Dnevnik
19.25 Informativna oddaja: La macchi-na del tempo
20.00	Informativna oddaja: Scuola aperta sera
20.30	Informativna oddaja: Le regole del gioco
21.00	Dnevnik
21.30	25 let festivala v Spoletu
Prizor iz nadaljevanke Nelson (zadnji del), RAI 1, 18.40.
14.55	Poročila
15.00	Otroški spored. Nadaljevanka: Smer deveti otrok (1. del)
15.20	Nanizanka: Na črko, na črko
15.50	Ustvarjalne igre - Grozd v barvi
16.05	Narodni parki: Paklenica
17.15	Angleška dokumentarna serija: Amazonka - Dediščina izgubljenega sveta (3. del)
17.20	Bolgarski mladinski film: Jo Ho Ho
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24 TV nocoj
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Dokumentarna serija: S poti po
Indiji - Rajska dolina (2. del)
20.15	Zrcalo tedna
20.35 Muppet show
21.00	Šanson na naš način: Gabi Novak
22.30	Dnevnik in Vremenska napoved
21.58 TV nocoj in jutri
22.05	Film: Bojni voz (vestern, ZDA 1967, r. B. Kennedy; i. J. Wayne, K. Douglas, H. Keel)
17.00	Nanizanka: Bellamy
18.00	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	TVD Stičišče
19.50	Aktualna oddaja: Start
20.30	Simfonični koncert. Carl Orff: Carmina Burana
22.45	TVD Vsedanes
21.55	Kitarist Siegfried Schwab
23.00	Medicinska oddaja: Zdravnik in pacient
23.30	Nanizanka: Srh nepredvidenega
Katharine Hepburn v filmu La regina d'Afri-ca, Rete 4, 20.30.
L	CANALEŠ
8.30	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče
9.30	Film: Domani splende-ra il sole (1955, r. C. Reed, i. C. Johnson, D. Dors)
11.30	Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant
13.30	Film: Italian Secret Service (kom., It. 1968, r. L. Comencini, i. N. Manfredi, F. Prevost)
15.30	Film: Belle, ma povere (kom., It. 1958, r. D. Risi, i. R. Salvatori, M. Alassio)
17.30	Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 18.00 L albe-ro delle mele, 18.30 Dalle nove alle cin-que, 19.00 Arcibaldo,
19.30	Kojak
20.30	Zabavnoglasbena oddaja: La corrida
23.00	Parlamente in
23.45	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.45 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Le tre ragazze (kom., 1979, r. R.T. Post,
i. S. St. James, B. Eden, T. Roberts)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Don Chisciotte, Piccole donne, She-Ra
14.15 Nadaljevanka: Marina
15.00 Nanizanki: Con affetto Sidney, 15.30 Charles-
ton
1.10 Film: Splendore nel l erba (dram., 1961, r. E. Kazan, i. N. Wood, P. Hingle)
r.50 Nanizanke:	Lucy
Show, 18.20 Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’amore
i.30 Film: La regina d'Afri-ca (kom., 1952, r. J. Huston, i. H. Bogart)
:.30 Napoved programov: Reteguattro per voi
:.50 Nanizanke: Cassie & Co„ 23.40 Vicini trop-
po vicini, 0.10 I Ropers 0.40 Film: Frontiera a Nord Ovest (pust., 1959, r. J. L. Thompson, i. K. More, L. Bacall)
ITALIA 1__________
8.30	Naniz.: Daniel Boone
9.30	Film: Il cacciatore del Missouri (pust., 1952, i. C. Gable, R. Montal-ban)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Športna oddaja: Šport spettacolo
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, risanke La-label, Pollon, Cuore, Lo specchio magico
18.00	Glasbena oddaja: Musiča e
19.00	Nanizanka: Street-hawk
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Nanizanki: A-Team,
21.20	Dimensione Alfa
22.15	Športna oddaja: boks
23.30	Športna oddaja: Grand Prix
0.30 Glasbena oddaja: Dee-jay television
TELEPAPOVA
14.00	Športna rubrika: Rom-bo TV
15.00	Film
16.30	Risanke
17.00	Otroški spored: Tivu-landia, vmes nanizanka Viaggio in fondo al mare in risanka Kimba
18.00	Supertivulandia, vmes risanke Uomo Tigre, Mademoiselle Anne, Super Kid in Jane e Micci
20.30	Film: Il piccione d'ar-gilla (krim., 1973, r. T. Šavalas, R. Vaughn, B. Meredith)
22.30	Športna oddaja: Catch - svetovno žensko prvenstvo
23.30	Film: Capitan Nemo -Missione Atlantide (fant., 1978, r. A. March, i. J. Ferrer, B. Meredith)
1.00 Naniz.: Nero WoIfe
Tf TELEFRIULI
13.30	Nanizanka: L uomo e la citta
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: Mu-sicale
18.30	Dokumentarec: Leme-raviglie della natura
19.00	Nanizanka: Attenti ai ragazzi
19.30	Dnevnik
20.30	Film: Vado... 1'ammaz-zo e torno (vestern, r. Enzo Girolami, i. George Hilton, Edd Byr-nes)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
!	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila,-7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40—10.00 Glasbeni almanah (1. del): Slučajnosti med literaturo in fantastiko; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.45—13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00: Na počitnice!; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik (1. del): Poti do branja, Beležka: Filipike in jeremijade Ivana Cankarja; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovnica: Boginja iz Ses-Ijanskega zaliva (1. del); 18.40 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10—15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtr-ca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo,- 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00-23.00 Slovencem po svetu; 22.50 Literarni nokturno: Vitomil Zupan:
Polnočno vino; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00—
13.00	Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.45 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 V soboto z...; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Napoved programov;
12.00	Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.30—20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I mag-nifici sette; 15.45 Glasbeni weekend;
16.55	Pismo iz...
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabriela in Martina 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Od vrtcev do nižje srednje šole letos manj prijavljenih
Upadanje rojstev še pogojuje vpis v šole in vrtce
Podatki o vpisu v goriške slovenske šole in vrtce za šolsko leto 1986/87 potrjujejo, da se nadaljuje upadanje števila malčkov, učencev in dijakov. Upadanje števila rojstev je splošen pojav, ki se zlasti v osnovnih šolah in vrtcih, pa tudi že v nižjih srednjih šolah, ponekod odraža že na dramatičen način. Izvzete niso seveda niti slovenske šole in vrtci, kjer se je skupno število vpisanih povsod zmanjšalo.
Analitične podatke za osnovne šole in otroške vrtce objavljamo v razpredelnicah, iz katerih, poleg omenjene splošne ugotovitve o konstantnem zmanjševanju števila vpisov lahko črpamo nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev.
Skupno število malčkov v slovenskih otroških vrtcih se bo letos zmanjšalo za 29 enot: letos bo v naših vrtcih 198 malčkov, medtem ko jih je lani bilo 227. Sodeč po podatkih o vpisih v 1. letnik vrtcev bi lahko rekli, da se demografsko upadanje nadaljuje, čeprav nekoliko počasneje kot v prejšnjih letih. Letos bo prvič stopilo v vrtec 67 malčkov, lani pa je bilo novih vpisov 72.
V vrtcih goriškega didaktičnega ravnateljstva se je letos število na novo vpisanih celo povečalo, predvsem po zaslugi večjega vpisa v dva mestna vrtca v Ul. Brolo (kjer bosta še naprej delovali dve sekciji) in Ul. Fabiani. Za več kot tretjini se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo število novih vpisov na območju do-berdobskega didaktičnega ravnateljstva. Kljub večjemu vpisu v prvi letnik pa bosta letos prav na goriškem območju delovali dve sekciji manj: otroški vrtec ne bo deloval v Podgori, kjer tako letos kot lani ni bilo novih prijav, v Štandrežu pa bo namesto dveh letos delovala ena sama sekcija.
V slovenskih osnovnih šolah bo v novem šolskem letu 31 učencev manj kot lani. Skupno število vpisanih je letos zdrknilo na 377, lani pa je bilo vseh učencev še 408. Nekoliko razveseljiv je podatek, da bo letos prvošolčkov za spoznanje več kot lani. Prvi razred osnovne šole bo namreč obiskovalo 66 učencev, lani pa jih je bilo 62. Podatek, ki si ga lahko razlagamo z rahlim nihanjem rojstev v posameznih letih, pa seveda ne more preprečiti že ugotovljenega vpada skupnega števila vpisanih na šolah.
Zmanjšanje skupnega števila učencev po posameznih šolah je ozemeljsko precej enakomerno porazdeljeno (ponekod se je število tudi povečalo za enega ali dva učenca), z izjemo Štandreža in Števerjana, kjer je vpad občutnejši.
Na naši nižji srednji šoli Ivan Trin-ko se je letos v prvi razred vpisalo 110 dijakov, kar je precej manj kot lani, ko jih je bilo 149. V številu vpisanih so všteti tudi dijaki, ki letos niso izdelali 1. razreda in bodo zato morali ponavljati: tako si lahko razlagamo, da novi vpisi ne bodo "krili" odhoda 107
dijakov, ki so uspešno opravili malo maturo, in da se bo zaradi tega število nižješolcev zmanjšalo s 378 na 355.
Z novim šolskim letom je predvideno odprtje nove nižje srednje šole v Doberdobu. V to šolo bi se moralo preusmeriti okrog 60 dijakov, ki so se vpisali v šolo Ivan Trinko.
V višjih srednjih šolah so doslej zabeležili zadovoljiv vpis v prve razrede, medtem ko bo za dokočno število v ostalih razredih treba počakati na potek septembrskih popravnih izpitov. V četrti razred klasične gimnazije se je
letos vpisalo 15 dijakov (lani 13), v prvi razred učiteljišča 7 (14), trgovskega zavoda Zois 26 (16), trgovske šole Cankar 19 (21), industrijskega zavoda Galilei 16 (15). Na osnovi teh številk in števila maturantov, ki so zapustili šole, ter ob upoštevanju prenehanja tečaja za otroške vzgojiteljice na učiteljišču ter predvidenega odprtja 3. razreda na slovenski paralelki industrijskega zavoda Galilei, lahko predvidevamo, da se skupno število vpisanih v višjih srednjih šolah letos ne bi smelo bistveno odmikati od lanskega.
Vpis v slovenske otroške vrtce in osnovne šole
OTROČKI VRTEC	1. letnik	1. letnik	skupno	skupno
	1986/87	1985/86	1986/87	1985/86
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO GORICA:				
Ul. Brolo	18	12	40	38
Ul. Fabiani	12	7	26	23
Štandrež	5	13	23	31
Pevma	7	5	15	15
Podgora	—	—	—	9
Krmin	5	2	11	14
SKUPNO	47	39	115	130
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB:				
Doberdob	9	13	31	37
Romjan	3	5	13	14
Sovodnje	5	9	23	24
Rupa	3	6	16	22
SKUPNO	20	33	83	97
SKUPNO GORICA-DOBERDOB:	67	72	198	227
OSNOVNA ŠOLA	1. razred	1. razred	skupno	skupno
	1986/87	1985/86	1986/87	1985/86
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO GORICA:				
Ul. Brolo	12	9	67	70
UL V. Venelo	7	5	35	39
Štandrež	6	11	40	45
Pevma	6	2	25	24
Podgora	3	4	10	10
Števerjan	4	7	41	51
Plešivo	1	1	9	11
SKUPNO	39	39	227	250
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB:				
Doberdob	10	6	46	47
Jamlje	—	—	8	11
Dol	—	—	3	5
Romjan	4	3	20	19
Sovodnje	8	7	40	42
Rupa	4	2	20	18
Vrh	1	5	13	16
SKUPNO	27	23	150	158
SKUPNO GORICA-DOBERDOB:	66	62	377	408
V Steverjanu določili tarife vode in odobrili načrt 5. dela vodovoda
Zahteve združenja A Pl
Odpraviti dvome in nejasnosti izvajanja paketa Altissimo
)
Vprašanje dobave pitne vode je bilo skupaj z odobritvijo proračuna in nekaterimi drugimi točkami med osrednjimi temami zadnje seje občinskega sveta v Števerjanu. Kar štiri točke so bile tako ali drugače povezane z vodo. Občinski svet je namreč razpravljal o izvršilnem načrtu za dograditev 5. odseka vodovoda do Jazbin, o varianti pri delih na 4. odseku, ki zadeva popravek na povezavi med novim rezervoarjem in omrežjem, pa še o pravilniku za dobavo vode ter o novih tarifah.
Začnimo kar pri tem vprašanju, ki najbolj neposredno zanima bralce. Kot je povedal župan Ivan Humar v'utemeljitvi sklepa o določitvi novih tarif, je služba števerjanskega vodovoda deficitarna, saj stroškov doslej in tudi vnaprej ne bo mogoče v celoti kriti z vsoto, ki jo za dobavo plačujejo koristniki. Ti so doslej plačevali nekak for-fetarni prispevek v višini 450 lir (plus davek IVA) na vsak kubični meter porabljene vode.
Pri določanju novih tarif vode je bila občinska uprava mnenja, da je treba cene razlikovati glede na kategorije uporabe. Tako so določili tri tarife: znižano (do 24 kubikov vode za vsakega uporabnika na trimesečje) po 350 lir na kubični meter vode, osnovno tarifo (za nadaljnjih 12 kubikov na
trimesečje), pri kateri bo cena kot doslej ostala 450 lir za kubik, ter višjo ceno po 750 lir za kubik za presežke v uporabi.
Na osnovi ocen naj bi s temi cenami in vključno z davkom IVA Občina v tekočem letu vnovčila 38 milijonov lir, s čemer ne bi krila niti polovice stroškov za dobavo vode, ki dosegajo približno 80 milijonov lir. Razliko bodo upravitelji krili iz proračunskih sredstev.
Sklep o novih tarifah je občinski svet sprejel z glasovi večine in nasprotnim glasom treh svetovalcev opozicije. Svetovalec Hadrijan Corsi je nasprotni glas utemeljil z dejstvom, da je voda v Števerjanu dražja kot drugod. »Res je, da so stroški za dobavo večji in je treba kriti primanjklaj«, je priznal, »toda potrebno bi bilo poiskati kak drug vir dohodkov za kritje stroškov«. Župan Humar mu je v odgovor pojasnil, da Občina to že dela, saj več kot polovico primanjkljaja krije iz proračunskih sredstev in ne, kot določa zakon, izključno s plačilom s strani uporabnikov. Če bi morali uporabniki sami kriti cel strošek, potem bi bila cena 1.094 za vsak kubični meter vode.
V zvezi v vodo je občinski svet soglasno odobril tudi pravilnik za njeno
dobavo. Od 1. januarja letos je štever-janske občina sklenila pogodbo za dobavo z goriškim Občinskim podjetjem za storitve, sedaj pa je še določila pravilnik za dobavo. Pravilnik je enak onemu, ki je veljal, ko je Števerjan dobival vodo od konzorcija CAFO.
Soglasno je občinski svet odobril tudi izvajalni načrt za 5. odsek novega vodovoda. Gre za dela v odseku do Jazbin. V ta namen so predvideli strošek 263 miljonov lir, ki jih bodo črpali iz triletnega posojila zavoda Cassa Depositi e Prestiti. Iz istih virov si bodo zagotovili tudi približno 37 milijonov lir, ki jih bodo namenili večjim stroškom na 4. odseku vodovoda. Gre za spremembo, ki je potrebna, da se omogoči boljše iztekanje vode iz novega rezervoarja v omrežje.
Občinski svet je tudi odobril resolucijo za odpravo cestnine in sprostitev prometa na avtocestnem odseku med Vilešem in Moščenicami. Resolucija izhaja iz ugotovitve o težavah, ki nastajajo z zaprtjem mosta čez Sočo na državni cesti št. 305 pri Zagraju, in po-verja župana, da posreduje pri pristojnih organih Dežele, ANAS in družbe Autovie Venete, za sprostitev prometa po avtocestnem odseku.
Čeprav so davčne in druge olajšave, predvidene v tako imenovanem paketu Altissimo v veljavi že nekaj mesecev, še zmeraj niso bile pojasnjene žal preštevilne netočnosti in nejasnosti v tolmačenju določil. Po začetnem navdušenju in zadovoljstvu glede ukrepa, prihajajo zdaj na dan številna vprašanja, ki jih je treba čimprej in dokončno razrešiti. Tako izhaja iz tiskovnega poročila združenja malih industrij cev, ki je, s ciljem premostitve težav s katerimi se srečujejo posamezni operaterji, dalo pobudo za sestanek s predstavniki zbornice komercialistov in trgovskih ter davčnih izvedencev iz Trsta in Gorice. S posebno pozornostjo so obravnavali predvsem tisti del določil, ki zadeva davčne olajšave (ILOR in IRPEG) in kjer je menda največ nejasnosti v tolmačenju. Paket Altissimo se sklicuje na podobna določila, ki veljajo za italijanski jug, vendar ne daje podrobnejših navodil. Prav tako obstaja vrsta nejasnosti glede tolmačenja pojma, "nove gospodarske dejavnposti".
Čeprav nekaterih vprašanj niso uspeli razrešiti, pa so kljub temu na srečanju uspeli pojasniti nekaj aspektov, ki zadevajo predvsem tolmačenje norm.
Zaradi kraje avtomobila 20. rojstni dan v zaporu
Morda si je nadejal, da se bo z ukradenim avtomobilom lepo odpeljal na počitnice, morda se je nameraval peljati le malce naokrog po Gorici, kot je izjavil na sodni obravnavi, in nato vrniti avto njegovi zakoniti lastnici. Dejstvo je, da se je mladi Michele Ju-liano, doma iz Rima, znašel predsinoč-njim v goriškem zaporu, kjer bo v svežem, a ne prav prijetnem okolju moral prebiti celo poletje. V celici bo mladenič praznoval tudi svoj dvajseti rojstni dan, saj bo leta dopolnil 30. julija.
Dogodek, zaradi katerega se je znašel za zapahi, se je pripetil v četrtek popoldne. Juliano je meni nič tebi nič sedel v fiat 500, v katerem je lastnica Maria Bevilacgua z nekoliko preveliko mero zaupanja v svojega bližnjega pustila ključe, in se mirno odpeljal. Namenil se je k maloobmejnemu prehodu za pešce v Ul. sv. Gabrijela, kjer se je pri finančnih stražnikih pričel zanimati o formalnostih, ki so potrebne za prehod meje. Njegovo početke in videz sta med agenti vzbudila nekaj sumov, ki jih je nato potrdila ugotovitev ob pregledu avtomobila, da je vozilo ukradeno.
Juliana so včeraj pripeljali pred goriškega pretorja Finazzer-Florija, ki mu je ob upoštevanju nekaterih olajševalnih okoliščin dosodil dve meseca zapora in plačilo 200 tisoč lir globe.
Ker je imel v preteklosti že opravka s prvico zaradi podbnih dejanj, bo moral mladenič vso kazen presedeti.
Baročna glasba
Drevi koncert v Rocci Bernardi
V kraju Rocca Bernarda pri Čedadu bo drevi, ob 21. uri koncert baročne glasbe v izvedbi ansambla Nova Aca-demia. Pobuda sodi v sklop prireditev, ki jih v poletni sezoni pripravlja konzorcij za ovrednotenje gradov v Furlaniji Julijski krajini, pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in prireditve. Na nocojšnjem koncertu bodo izvajali skladbe beneških baročnih umetnikov. Zanimivost koncerta je tudi v tem, da bodo skladbe izvajali na starinskih instrumentih. Ansambel Nova Academia, ki je nastal pred desetimi leti sestavljajo Giorgio Fava, Stefana Casaccia, Claudio Gasparoni, Ilario Gregoletto in Giancarlo Rado. Nocoj bo pela sopranistka Rita Susov-sky.
Po koncertih v Vidmu, Števerjanu, Spilimbergu, Trstu, Cordovadu, Humi-nu in sinoči v Palmanovi, je to že osmi koncert letošnje sezone, ki se bo sklenila 20. septembra v Pordenonu.
Včeraj ponoči
Osemnajstletni vespist mrtev v prometni nesreči v Tržiču
Hitra vožnja in nepazljivost sta botrovali hudi prometni nezgodi, ki je, v noči med četrtkom in petkom, zahtevala svoj smrtni davek. Nesreča se je zgodila ob vhodu v Tržič, nedaleč od križišča poti, ki pelje v pristanišče oz. na avtocesto. Kmalu po polnoči je 25-letni Bruno Decleva iz Ribiškega naselja s svojim avtomobilom alfa ro-meo alfetta 2000 trčil v vespo 17-letne-ga Maura Galessija iz Ribiškega naselja s katerim se je domov peljal 18-let-ni dijak Adriano Venturin iz Tržiča, Ulica deglj Argonauti, sin tržiškega občinskega uslužbenca. Trčenje je bilo silovito; Adriano Venturini je na asfaltu obležal v mlaki krvi in pri pri-čiumrl, Maura Galessija pa so nemudoma prepeljali v tržiško splošno bolnišnico kjer so mu ugotovili močan pretres možganov in odrgnine po celem telesu; njegovo zdravstveno stanje pa ni resno in bo okreval v 30 dneh.
Po nezgodi je avtomobilist nadaljeval s svojo noro vožnjo in se ni niti ozrl za ponesrečencema, naključje pa je hotelo, da je vsemu prisostvoval očividec, ki si je zabeležil evidenčno tablico avtomobila (TS 122881) in o tem takoj obvestil orožnike. Le-ti so na tej podlagi takoj sprožili preiskavo in kmalu zatem so v Štivanu, na makadamski poti, ki pelje k izviru Timave, odkrili belo alfetto Bruna Decleve.
Bila je brez bencina, zato se je lastnik, v družbi 21-letnega sopotnika Riccar-da Maschietta, iz Nabrežine, napotil dalje peš.
Organi javne varnosti so oba fanta takoj pospremili na poveljstvo orožnikov iz Tržiča, da bi ju zaslišali. Decleva je seveda trdil, da ni on trčil v nikogar oz. če je le to storil je bilo to jasno nenamerno in se tega sploh ni zavedal. Vendar ni mogel s to trditvijo prepričati nikogar, saj je bila sprednja šipa njegovega avtomobila počena in torej je zavestno zbežal iz kraja nesreče.
Zaradi tega so ju aretirali na licu mesta. Riccardo Maschietto in Bruno Decleva se bosta morala braniti pred obtožbo, da nista nudila pomoči, slednji pa je obtožen še nenamernega umora.
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi jutri na Jalovec. Odhod ob 5. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. V slučaju slabega vremena izleta ne bo . Društvo nadalje obvešča, da pripravljajo od 30. julija do 5. avgusta izlet v Zahodne Alpe, na krožno pot okoli Mont Blanca. Podrobne informacije dobijo interesenti pri predsedniku društva.
Tako predstavniki združenja malih industrijcev, kakor zbornice komercialistov in trgovskih ter finančnih izvedencev so soglašali, da je treba vztrajno in odločno od ministrstva zahtevati nadaljnja pojasnila in se na tak način izogniti kopičenju sporov z ravnateljstvom finančne službe. Čimprejšnja odprava številnih nejasnosti in dvomov bo samo koristila smotru, ki ga zasleduje tudi zakon: prispevati k oživitvi gospodarskih pobud na območju ob meji, predvsem v tržaški in goriški pokrajini. "Če je bil smoter zakonskih ukrepov vzpodbuditi nastajanje novih gospodarskih dejavnosti in večanje obstoječih, potem je treba to jasno in brez kakršnihkoli dvomov tudi povedati in operaterjem izvedbo tega tudi omogočiti." Tako je stališče, ki ga v posebnem tiskovnem poročilu izraža združenje API. Nakazovati možnosti davčnih in drugih olajšav za nove pobude in nato postaviti vse v dvom, zares ni najbolj primeren in priporočljiv način, da se gospodarstvu omogoči izhod iz Težav.
• Še vedno je za tovornjake in avtobuse zaprt most čez Sočo pri Zagraju. Zaradi tega morajo ti čez most pod Štandrežem in dalje proti Tržiču skozi Sovodnje. Z osebnimi avtomobili pa je čez most pri Zagraju možen enosmerni promet.
razna obvestila
Na prazniku Unita v Podgori bodo drevi predstavili knjigo Giovannija Pa-doana - Vannija o partizanski epopeji na robu med dvema svetovoma. Sodelujejo, poleg avtorja, Branko Marušič, Silvio Po-letto in Fabio Zanini.
V oddaji Na počitnice! bo radio Trst A danes ob 12. uri (ponovitev jutri ob 16.) prenašal posnetek s taborjenja goriških volčičev in veveric v Žabnicah.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »9 settimane e mez-zo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA Zaprto do 14. julija.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 - 21.00 »BMX - banditi«, 22.00 »Tisoč in ena noč v Tokiju«. DESKLE 19.30 »Kalifornijske lutke«.
POGREBI
Danes v Gorici 9.30 Luigi Fabbri iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Jolanda Gallilucci in Bradaschia iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Mario Sfiligoj iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgoro.
Hiter razvoj gostinstva in turizma v Novi Gorici
Pomemben delež nočne igralnice
Poceni letovanja v Gradežu za upokojence iz Gorice
Denarni prispevek občine
Hotelska in gostinska delovna organizacija v Novi Gorici, ki je združila vsa prejšnja majhna podjetja iz obeh omenjenih dejavnosti, se je zaradi hitrega širjenja poslovanja te dni preimenovala v delovno organizacijo za hotelirstvo, igralništvo in gostinstvo. Zaposluje že 430 gostinskih, turističnih in drugih delavcev in izvedencev, pri čemer njene uspehe ponazarja tudi ugotovitev, da je v sedanjem času gospodarskih zapletov in krize po racionalnosti in donosnosti poslovanja na enem od prvih mest v gospodarstvu novogoriške občine.
Glavni direktor delovne organizacije za hotelirstvo, igralništvo in turizem, Danilo Kovačič je v pogovoru za Primorski dnevnik poudaril, da je bila za združitev gostinskih in turističnih zmogljivosti smotrna in preudarna. Z dobro zasnovanim, organiziranim in usmerjenim delovanjem ustvarjajo sredstva za kritje tekočih izdatkov, oziroma stroškov poslovanja, pa tudi denar za nove naložbe. Novo podjetje ima 31 objektov, od tega tri hotele s
skupaj 530 ležišči in več restavracij, s skupaj 1500 sedeži. Po večini gre za obrate na območju Nove Gorice, delovna organizacija pa se uveljavlja tudi drugod na Goriškem. Vsi obrati in dejavnosti imajo dnevno okoli milijardo starih dinarjev prometa, skupen promet pa naj bi letos znašal okrog 350 milijard starih dinarjev in bo predvidoma trikrat večji kakor lani. Seveda je v tem zapopaden znaten delež višjih cen raznih storitev, kot je bil lani.
V delovni organizaciji ob tem poudarjajo donosnost nočne igralnice Ca-sina, ki obratuje leto in pol. Odprta je vsak dan od 18. ure do druge ure zjutraj. Lani je igralnico obiskalo nad 40 tisoč tujih gostov. Z igralnico dosega podjetje nad polovico svojega deviznega prometa. Direktor Kovačič opozarja, da podjetje z lastno dejavnostjo ustvarja tudi sredstva za nove naložbe in širjenje in posodabljanje obratov in dejavnosti. Letos bodo na primer namenili okrog 70 milijard starih dinarjev za investicije. Prednost bo imelo
povečanje nočitvenih zmogljivosti hotela Park v Novi Gorici in razširitev nočne igralnice, ki že zdaj sodi k najbolj donosnim dejavnostim delovne organizacije. Med načrti je tudi modernizacija gostišča Hrast v Kromberku, kamor so nekdaj zelo radi prihajali Goričani, ter preureditev gostišča na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini.
Naj še poudarimo, da novogoriško podjetje skuša čimprej in popolnoma ovrednotiti pogoje in možnosti, ki jih nudi obmejna lega Nove Gorice. Pri tem tudi uspeva, saj bo na primer letos ustvarilo nad 70 milijard starih dinarjev deviznega iztržka, to je prometa, ki ga bodo omogočili obiskovalci iz tujine, največ iz sosednjih območij v Italiji.	(md)
Berite
»Novi Matajur«
Goriška občinska uprava bo tudi letos omogočila nekajdnevno letovanje ostarelim občanom z nizkimi osebnimi dohodki ter oskrbovancem Doma upokojencev v Ločniku. Od ponedeljka, 14. t. m., do 14. avgusta bodo pri javnem večnamenskem socialnem centru v Ulici Baiamonti sprejemali prijave za letovanje v Gradežu. Prijave bodo sprejemali tudi v Domu upokojencev v Ločniku.
Na razpolago sta, kakor izhaja iz objave, dve možnosti: za upokojence, ki so samozadostni in za upokojence, ki imajo motorične težave in nujno potrebujejo spremstvo, oziroma pomoč.
Od 3. do 13. septembra je predvideno letovanje za 40 oseb v penzionu Viha Teresa v Gradežu. Polni penzion velja 25 tisoč lir dnevno. V ceni seveda ni vključena pijača. Upokojencem, ki imajo manj kakor 800 tisoč lir dohodkov mesečna, oziroma milijon dvestotisoč lir, če živijo v družinski skupnosti, bo občina priskočila na pomoč z denarnim prispevkom 12 tisoč lir za vsak dan letovanja. Prispevek bodo izplačali po zaključenem letovanju. Posebej velja popudariti, da morajo interesenti ob vpisu predstaviti zdravniško spričevalo, osebno izkazni-
co ter izpolniti posebno prijavnico in vplačati akontacijo v višini 50 tisoč lir. Tisti, ki zaprosijo za prispevek občine morajo seveda prinesti na vpogled tudi knjižico za pokojnino, oziroma druga izkazila o dohodkih.
Od 10. do 20. septembra je predvideno v hotelu Sorriso v Gradežu letovanje za največ 30 oseb, ki imajo težave motoričnega značaja. Cena enodnevnega penziona znaša 30 tisoč lir (brez pijačej.Tudi v tem primeru bo občinska uprava skušala z denarnim prispevkom omogočiti letovanje tistim osebam, ki imajo nizke dohodke. Višina prispevka se bo določila na podlagi višine dohodka prosilcev.
Opozoriti velja tudi na to, da letovanji nista rezervirani samo za upokojence v posebnih socialnih razmerah, ampak se lahko prijavijo tudi drugi, seveda, v kolikor bodo razpoložljiva mesta.
Za omenjeni pobudi skrbi neposredno občina, oziroma odborništvo za socialno skrbstvo, vendar imajo upokojenci še nekaj drugih možnosti poceni letovanja. Tako je za podobno pobudo poskrbela župnija v Podturnu in društvo Pro Senectute. Tudi za te se predvideva možnost denarnega prispevka.
Na Dobraču danes in jutri mednarodno srečanje jamarjev
Prisotni bodo tudi Kraški krti
Popis o stanju ostarelih oseb na območju sovodenjske občine
Na Dobraču nad Beljakom bo danes in jutri 6. trideželno srečanje jamarjev, ki ga pripravlja deželna jamarska zveza za Koroško. Na strokovnem in obenem prijateljskem srečanju se bodo zbrali jamarji iz Slovenije, Furlanije Julijske krajine in Koroške. Danes popoldne je napovedana okrogla miza o problematiki raziskovanja podzemlja ter o možnosti organizacije nekaterih skupnih pobud. Jutri se bodo udeleženci srečanja podali na ogled zanimivih jam na območju Dobrača, obiskali pa bodo tudi botanični vrt, kjer je zbrano planinsko cvetje z območja Vzhodnih Alp.
Srečanja na Dobraču se bodo, poleg predstavnikov nekaterih italijanskih jamarskih klubov iz naše dežele, udeležili tudi Kraški krti, klub, ki deluje v okviru Slovenskega planinskega društva. Pravzaprav velja posebej poudariti, da so se trideželna srečanja jamarjev pričela prav na pobudo Kraških krtov in da je bilo prvo tako srečanje pred tremi leti na Vrhu.
Takrat začeta pot prijateljskega in strokovnega sodelovanja se, kot vidimo, uspešno nadaljuje in bogati. Sicer pa imajo naši jamarji z jamarji s Koroškega že vrsto let redne in dokaj pogoste stike. Gosti s Koroškega so prisotni na skoraj vseh pomembnejših raziskovalnih pobudah na Krasu.
Tekmovanje koscev
V Gabrjah se je sinoči pričel tradicionalni praznik, ki ga prireja KD Skala. V okviru praznovanja bo jutri, s pričetkom ob 18. uri, tradicionalno tekmovanje v košnji. Pričakujejo tudi udeležence iz Škofje Loke. Kakor so nam povedali organizatorji, se za tekmovanje poleg moških, prijavijo lahko tudi ženske.
Praktična preizkušnja bo, tako kakor že vsa leta doslej, na travniku v neposredni bližini prireditvenega prostora.
V programu sovodenjske občinske uprave v prihodnjih mesecih je tudi izvedba popisa o gospodarskem in družbenem stanju ostarelih občanov. Izvedba popisa bo služila za boljše organiziranje službe oskrbe na domu, ki deluje že tretje leto in za programiranje novih posegov na socioasistencial-nem področju. Občinska uprava je že pripravila osnutek vprašalnika, v kratkem pa bo o tem razpravljala komisija za socialno skrbstvo, ki naj bi vprašalnik dopolnila in tudi sklepala o samem postopku izvajanja ankete, ki naj bi v občini zajela občane starejše od 65 let. Oseb v tej starostni dobi je nekaj nad dvesto. Večinoma živijo same, oziroma v manjših družinskih skupnostih (zakonca).
Na območju sovodenjske občine bo to prvi tovrstni popis, ki ga bo opravila občinska uprava. Razmišljajo tudi, da bi v popis zajeli tudi, poleg ostarelih občanov, ki so potrebni družbene pomoči, tudi mlajše osebke, ki so duševno ali fizično prizadeti ali moteni. Kot novost, za katero se bodo po vsej verjetnosti odločili, naj navedemo, da bodo v sodelovanju z Zelenim križem skušali ugotoviti, kolikšno je zanimanje in kolikšne so možnosti za začetek uvajanja tako imenovanega omrežja telesoccorso. Gre za novo obliko daljinskega nadzorstva in torej možnosti nudenja hitre zdravniške pomoči srčnim bolnikom, diabetikom in drugim osebkom, ki so podvrženi riziku nenadne slabosti. Možnost uvedbe takih storitev je seveda vezana na prisotnost
telefona in je, hočeš nočeš pogojena od gmotnega položaja.
Da se povrnemo na samo anketo: popis bodo predvidoma izvajali domači popisovalci. Pobudo naj bi izpeljali še pred koncem leta.
________prispevki____________
Za goriški Zeleni križ so v razne namene darovali: Aurelio Italo in Livia Marega 50 tisoč lir, Rivo Carlo 5 tisoč, družini Bernard in Corsi 50 tisoč, sodelavci Bruna Pighina 20 tisoč, 60 tisoč stanovalci Ulice Faiti št. 21, Antonio Delai z družino 30 tisoč, uslužbenci tvrdke Texma-ko 60 tisoč, skupina prijateljic Renata Bi-siach 40 tisoč, družine Lamanda, Masia, Vidali, Michelus, Chiavaterro, Cuoco in Bressan 55 tisoč, Augusta Gasparini z družino 20 tisoč, Lucia in Giancarlo Ce-riani 50 tisoč, družina Stabon 200 tisoč, Giorgio Tonut z družino 20 tisoč, Gio-vanni Cargnel z družino 50 tisoč, Lidia N. 50 tisoč, N. N. 10 tisoč, Roberta Pisch, Ezio Bernardis, Adriana Stabon, Dolores Leban in Eliana Bonita 75 tisoč, Fulvio Culot 15 tisoč, Elsa N. 50 tisoč, 40 tisoč stanovalci Ulice del Carso št. 25, Nucci in Franco de Braunizer 30 tisoč, družine Anatelli, Crassini, Travan, Andretti in Danielis 50 tisoč, Vida Blažiča z otroci 20 tisoč, družina Rizzo 20 tisoč, hči pokojne Nannine Postiglione 30 tisoč, sodelavci pokojnega Alda Geottija 44 tisoč, sodelavci pokojne prof. Grazielle Bressan Spangher 50 tisoč, Aldo, Tania in Giorgio Miseri 50 tisoč, lolanda Zanei z otroci 100 tisoč, N. N. 50 tisoč, žena in otroci pokojnega Goliarda Vecchia 150 tisoč.
Vozni red vlakov na goriški železniški postaji
ODHODI
V	Trst: 0.03 L(e), 0.17 avtobusna vožnja, 5.34 L(a), 6.17 L, 7.15 D(b), 7.47 L, 8.25 D, 9.29 D, 10.40 R(c), 10.46 L, 13.44 D, 14.26 L, 16.03 D, 16.55 L, 18.29 L, 19.02 E, 20.13 L, 21.55 D, 22.33 L
V	Novo Gorico: 8.10, 17.05.
V	Videm: 0.04 L, 6.04 L (za Trbiž), 6.49 D, 7.04 L, 8.02 D (za Dunaj), 11.13 L,
13.00	D(d) (za Trbiž), 13.16 D, 14.12 L,
14.39	D, 15.25 L, 17.45 L (za Trbiž),
18.15	B(c), 18.28 D(b), 19.03 L, 20.02 D, 20.58 L(e), 21.18(b) avtobusna vožnja, 21.43 D (za Miinchen).
PRIHODI
Iz Trsta: 0.01 L, 6.02 L, 6.47 D, 7.03 L,
8.00	D, 11.12 L, 12.58 D(d), 13.14 D,
14.10	L, 14.38 D, 15.23 L, 17.42 L, 18.14 R(c), 18.27 D(b), 18.58 L, 20.00 D, 20.57 L(e), 21.17(b) avtobusna vožnja, 21.42 D.
Iz Nove Gorice: 10.00, 18.47.
Iz Vidma: 0.02 L(e), 0.16 avtobusna vožnja, 5.33 L(a), 6.15 L, 7.14 D(b). 7.45 L, 8.24 D (z Dunaja), 9.28 D, 10.34 L,
10.39	R(c), 13.42 D, 14.25 L, 16.02 D, 16.54 L, 18.25 L, 19.00 E (iz Trbiža), 20.12 L, 21.53 D (iz Miinchna), 22.31 L.
Legenda
L - lokalni D - direktni E - ekspresni R - brzi
a - ne vozi ob nedeljah in praznikih ter med 2. in 18. avgustom, b - vozi samo ob delavnikih, c - samo 1. razred, ne vozi dne 15. avgusta.
d - vozi samo ob petkih.
I e - vozi samo ob praznikih.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1986/87 v Gorici sledeče tečaje:
1.	Tečaj za programiranje elektronskih računalnikov (175 ur).
2.	Tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur).
3.	Tečaj za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih podjetij (40 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 19. julija 1986 v Dijaškem domu v Gorici, Ulica MontesantO 84, tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure.
Poučen,
Maturantje so letos bili v Makedoniji
zanimiv in nadvse zabaven izlet
Minil je Že mesec dni odkar so dijaki odšli na počitnice, prejšnji teden pa so se dokončno poslovili od šolskih klopi tudi letošnji maturanti. Za najboljše izmed teh je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije priredil maturantski izlet v Makedonijo. Maturanti so iz Ljubljane poleteli v Skopje in so si med bivanjem pri Ohridskem jezeru ogledali najvažnejše turistične točke Makedonije. Obiskali so znameniti samostan sv. Jovana Bigorskega in cerkev sv. Nauma, ostanke antičnega mesta Herakleje in spomenik ilinden-ski vstaji v zgodovinskem mestecu Kruševo, Ogledali pa so si tudi naravne bisere najjužnejše jugoslovanske republike: dolino Črnega Drima, Moravsko in Prespansko jezero, planino Golčico in prelaz Pletvar.
Maturanti so se polni nepozabnih spominov in prelepih občutkov z izleta vrnili v ponedeljek. Obiskali smo nekatere izmed udeležencev in zbrali nekaj njihovih vtisov z letošnjega maturantskega izleta. Spregovorili smo še seveda o pravkar zaključenih maturah, pa o njihovih poletnih načrtih in drugem.
Barbara Marassi, maturantka na liceju Primož Trubar, doma iz Gorice, je najprej spregovorila o svojih načrtih za letošnje poletje. Udeležila se bo tabora skavtov v Logu pod Mangartom, načrtuje (bolje rečeno: si Želi) potovanje v Anglijo, da bi tako lahko izpopolnila znanje jezika. Zadovoljna je bila nad maturantskim izletom, saj je uresničila svojo željo, da spozna čim-več novih ljudi in pride v stik z dru-
gačno družbeno stvarnostjo. Spoznala je, da so ljudje v Makedoniji izredno prijazni, saj so se vselej potrudili, da bi ustvarili take pogoje, ki bi bili gostom najbolj všeč. Barbaro Marassi je povsem očaralo Ohridsko jezero in presenetil kontrast med jugoslovansko in albansko obalo jezera: na eni mrgoli življenja, na drugi pa kraljujeta samota in vojaške izvidnice. Izredno zanimiv je bil po njenem mnenju spomenik ilindenski vstaji v malem mestecu Kruševo, saj je sama stavba ze nekako futuristična, neobičajno pobarvana stekla na oknih in glasba, ki preveva od vsepovsod pa ustvarjata vzdušje, kot da bi bil spomenik zgrajen v onostranstvu.
Njen sošolec Boric Rebec, ravno tako iz Gorice, se je na začetku precej hudoval nad maturitetno komisijo, ceš da so bile ocene prenizke in niso sorazmerno odražale znanja in pripravljenosti posameznih dijakov. Rad se je udeležil maturantskega izleta, ker je tako lahko obiskal del Jugoslavije, ki qa prej ni poznal. Posebno pozornost je Boris posvetil ogledu pravoslavnih samostanov in cerkva, posebno cerkvi sv. Nauma na Ohridu, ki je vsa zgrajena iz opeke. Prvič je tudi lahko občudoval ikone, svetniške podobice, m ikonostase, pregrade z ikonami pred pravoslavnimi oltarji. V Makedoniji je opazil veliko razliko med življenjem in življenjskim standardom po vaseh in v mestih. Nasprotje je opazno že na prvi pogled, saj so ljudje v mestih oblečeni tako kot pri nas, po vaseh pa nosijo še tradicionalne obleke; tako,
it če bi bili mi oblečeni v naše na-dne noše. Kar se tiče organizacije me, je bila ta po njegovem mnenju ilična, le nekateri so imeli težave pri lorazumevanju z vodičem, ki je gonil le v srbohrvaščini.
Ottavio Feri iz Štmavra je letos ma-iriral na trgovski šoli Ivan Cankar, ivedal nam je, da ni sicer doslej veli-3 potoval, bil pa je to njegov najlepši let. Naštel nam je več razlogov: v rvi vrsti so vsi udeleženci izleta us-rarili kompaktno homogeno skupino i so seViedseboj zelo dobro razumeli, rganizacija je bila odlična in obiskali ) izredno zanimive kraje. Njegova ozornost ni bila usmerjena v ogled ulturnih znamenitosti in arhitekturne ipuščine Makedonije, saj ga je mikal redvsem etnološki aspekt stvarnosti, u je imel priložnost, da pobliže spola drugačno mentaliteto, način ži-
vljenja in navade, čeprav je bilo sicer časa za to sorazmerno malo. Ottavio je na tem izletu prvič potoval z avionom, saj so se v Skopje odpeljali preko Maribora in Sarajeva, z JAT letalom. »Vzburljivo je bilo predvsem pri vzletu«, je dejal. Za letošnje poletje je maturant iz Štmavra planiral počitnice ob morju v Gradežu, od časa do časa pa bo priskočil na pomoč pri delu na domači kmetiji. »Od časa do časa«, počitnice so pač počitnice...
Nad letošnjim maturantskim izletom je bila navdušena tudi Martina Gergolet iz Doberdoba, ki je letos maturirala na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois. Že dalj časa si je želela na izlet v ta del Jugoslavije, saj ga je poznala le iz knjig in televizijskih dokumentarcev. Po njenem mnenju so posebno ogleda vredni ostanki
Maturantje pred pravoslavno cerkvijo sv. Klimenta nad Ohridom
antičnega mesta Herakleje, nedaleč od grško-jugoslovanske meje. Lepota mozaikov in velikost zgradb, pa so znaki o obstoju visoko razvite družbe na jugoslovanskem ozemlju že pred nekaj tisočletji. Dobra zamisel organizatorjev izleta je bila po mnenju Martine tudi ta, da so ob ogledu znamenitosti krajev imeli udeleženci izleta dovolj prostega časa; nekateri so to izkoristili za kopanje, drugi so nakupovali razne okrasne izdelke, tretji pa so medtem pohajkovali. Poleti bo š].a Martina k morju, še raje pa bi šla v Grčijo. Le dovoljenje staršev še potrebuje.
Tudi Sabina Grahek, iz Gorice, maturantka na učiteljišču, se je na letošnjem izletu zelo zabavala. Resnici na ljubo si je sicer po uspešno opravljeni maturi želela počitka, domov pa se je vrnila, kot po pričakovanju, še bolj utrujena. Doslej je bila Sabina s starši že na križarjenju po Grčiji in na ogledu kulturnih znamenitosti Madžarske. Povedala nam je, da je bil tudi ta izlet izredno dobro organiziran. Po njenem mnenju je bilo sicer neprijetno, da ni vodič obvladal slovenskega jezika in bi bilo potrebno, da bi se naslednje leto to uredilo. Lepota krajev, zanimiva kulturno-zgodovinska dediščina in prijetna družba, pa je pripomoglo, da ji bo ostal izlet v nepozabnem spominu.
Sabina se odpravlja za nekaj dni k morju, nato bo šla malce k Bohinjskemu jezeru in, »dulcis in fundo«, na Madeiro, portugalski otok sredi Atlantskega oceana. Srečna ona... (fg)
Jutri v Barceloni in Oviedu začetek bojev v polfinalnih skupinah
SZ in ZDA z največ možnostmi
»Azzurri« pod pričakovanji
MADRID — Jutri se bodo v Barceloni (SZ, Brazilija, Španija, Izrael, Grčija in Kuba) ter v Oviedu (Jugoslavija, ZDA, Italija, Kanada, Kitajska in Argentina) začeli polfinalni boji španskega mundobasketa. Izločilni del je sicer navrgel nekaj presenečenj (že po prvem delu so morali domov Francozi, Portoričani in Nizozemci...), velikih senzacij pa ni bilo, kar obenem tudi kaže, da je razmerje moči v »svetovni košarki« ostalo nespremenjeno. V drugi del so se uvrstili tudi Kitajci, ki si naglo utirajo pot v svetovno elito. Tri reprezentance so nepremagane sklenile izločilni del: SZ, ZDA in Jugoslavija, medtem ko je v A skupini Brazilija prav v zadnjem kolu premagala Španijo, ki sedaj tvega, da ostane celo brez kolajne. Španci namreč v tem delu starta jo le z dvema točkama, Brazilci in Sovjeti pa jih imajo po štiri. Kljub pomoči domačih navijačev je težko verjeti, da bi lahko Španija premagala SZ, ki je doslej na tem SP pokazala največ in je tudi nesporen favorit za zlato kolajno. Po V'
D. Petrovič se je zameril Špancem
drugi strani pa domačini upajo še na kak spodrsljaj Brazilcev... kot v izločilnem delu proti Francozom.
Za naše ljubitelje košarke bo seveda zanimivejša skupina v Oviedu, kjer bosta igrali tudi Italija in Jugoslavija. »Plavi« bodo startah s štirimi točami po zmagah v izločilr^m 'Mn proti Argentini in Kanadi. Za Čosl-čeve varovance je to nedvomno i^.n prednost. Če bi pa sodili po igri, ki
so jo doslej pokazali v izločilnem delu, in ob ugotovitvi da bodo po ne-šlportnih gestah Dražena Petroviča med in po tekmi s Kanado, naleteli v Oviedu skoraj gotovo na sovražno okolje, potem je vprašljivo, če bodo štiri točke tudi dovolj za uvrstitev v nadaljnje boje za kolajne.
»Azzurri« bodo v Oviedu pred težko nalogo. Visoko so izgubili v izločilnem delu proti Američanom. Da bi se lahko potegovali za eno izmed kolajn, bi morali v tem delu po vrsti premagati vse tri nasprotnike. Težko pa je, da bi lahko šli preko dveh hudih ovir — Jugoslavije predvsem in Kanade. Sicer pa, kot nam je dejal predsednik KZJ in dober poznavalec italijanske košarke Nebojša Popovič, »azzurrov« ne gre nikoli podcenjevati. Njihovo najboljše orožje je trda o-bramba, proti kateri bi lahko tudi »plavi« naleteli na hude težave.
Čakajo nas torej trije napeti in pestri košarkarski dnevi. S tekmami v Barceloni in Oviedu pa je pričakova ti tudi kakovostnejše predstave in zakaj ne, morda tudi presenečenja.
Italijansko moštvo je v tem uvodnem delu SP igralo po pričakovanjih. Računali so, da bo Italija v svoji skupini druga za ZDA, ki so letos izbrale dobro ekipo, ki se poteguje za vstop v finale.
Italijanska selekcija je brez večjih težav odpravila vse tekmece razen Američanov, ki so »ažzurrom« nasuli precejšnjo porcijo košev. Selektor Bianchini je z dosedanjimi nastopi svojih varovancev v glavnem zadovoljen. Očita jim le nekoliko bojazni v nekaterih situacijah in pravi, da so njegovi košarkarji doslej igrali s premajhno mero zbranosti.
Z naše strani lahko pripomnimo, da smo si od Italije pričakovali učinkovitejše in bolj prepričljive nastope. V igri Italijanov ni bistvenih novosti in včasih imamo vtis, da je njihova igra preveč vezana na teoretične taktične zahteve, kar jih večkrat privede do nepotrebnih kompli-dranj v igri, namesto da bi izbrali preprostejše in atraktivnejše rešitve pri izvajanju napadalnih akcij. Tudi
Cosič: »Prvi v Oviedu, da se izognemo Sovjetom«
MADRID — Vaš poročevalec iz Mundobasketa je imel včeraj kar naporen dan. Ponoči ob dveh, po tekmi s Kanado, je v hotelu v Teneri-feju imel Krešimdr čosič daljšo tiskovno konferenco. Nato smo morali vsi v sobe pospravit kovčke, ker je bil odhod na letališče že ob 5.30. S Tenerifeja smo v Madrid potovah skupno z reprezentancami Jugoslavije, Argentine, Kanade in Nizozemske. Z oblačnega Tenerifeja smo končno v Madridu zagledali sonce in kar vzelo nam je sapo zaradi hude vročine (+ 35 stopinj). Danes pa bomo morah zopet na pot. Z avtobusom se bomo namreč odpeljali v 450 kilometrov oddaljeni Oviedo.
V natrpanem letalu smo našli mesto, kjer so zvečine sedeli kanadski reprezentanti (Meagher, Pasquale, Wiljter, Kelsey ...). Beseda je seveda tekla o tekmi z Jugoslavijo in predvsem o Draženu Petroviču.
»Ta fant ni pri čista pameti. Tako obnašanje le redko vidiš na košarkarskih igriščih. Odličen košarkar.
toda kot športnik ...«.
Taki so bili komentarji kanadskih košarkarjev. Vprašali smo jih tudi za mnenje o nadaljnjem poteku v Oviedu. Dejali so, da so proti Jugoslaviji izgubili izredno priložnost, da bi imeli v polfinalni skupini 4 točke. Trojke bratov Petrovič in nekatere nepazljivosti v končnici tekme, so se jim hudo maščevale. Vseeno pa v Oviedu niso brez možnosti za uvrstitev v boj za kolajne. Težko bo predvsem premagati Američane, Italijani pa so po njihovem povsem »dosegljivi«. Spodrsljaj z Jugoslavijo pa jim bo dobra šola.
Sedaj pa o čosičevi tiskovni konferenci.
Jugoslovanski zvezni trener je dejal, da bi morah Kanadčane lažje premagati, čeprav je bila to prva resnejša preizkušnja na tem SP. Težave proti conski nasprotnikovi obrambi, zgrešeni meti in predvsem slab odstotek pri prostih metih (8:17) so omogočili Kanadčanom, da so »plavim« celo ogrozih zmago.
»Sedaj nas čaka drugi del tekmovanja v Oviedu, kamor potujemo s polnim številom točk. Prvi naši nasprotniki bodo Kitajci, ki jih zelo dobro poznam, saj sem bil lani njihov inštruktor. Zanje je gotovo že velik uspeh uvrstitev v drugi del, sicer pa jih ni treba podcenjevati, željni so uspeha, izredno so požrtvoval-hi, imajo dobrega centra in krila. Če bomo igrah, kot znamo in brez
Strelci Italije
Magnifico 77 (poprečje 15,4 na tekmo); Riva 69; Brunamonti 59; Villal-ta 56; Gilardi 34; Premier 32; Pole-sello in Sacchetti 22; DelPAgnello 19; Marzorati 15; Costa 10; Binelli 8.
Strelci Jugoslavije
D. Petrovič 150 (poprečje 30 na tekmo); Dalipagič 73; Čutura 53; A. Petrovič in Cvijetičanin 45; Radovanovič 43; Radovič 31; Petranovič 20; Divac 19; Mutapčič 13; Vrankovič 12; Arapovič 6.
podcenjevanja, potem mislim, da ne bomo imeli težav. Pomembno pa je, da si takoj priigramo večjo razliko v koših in da si lahko tako nekateri, predvsem starejši igralci odpočijejo pred odločilnima tekmama z Italijo in ZDA,« je uvodoma dejal čosič. In že smo tu: kako proti Italiji in ZDA?
»Italijo smo že premagali na turnirju v Atenah. Igra Italijanov je počasna. 'Azzurrov” pa ne smemo podcenjevati. Američani so me navdu-šili. To je dobra selekcija mladih in talentiranih košarkarjev, ki sicer ni tako kvahtetna, kot jo imajo Američani na olimpijskih igrah, vseeno pa izredno nevarna.«
Jugoslovanski zvezni trener je tudi dejal, da poraz Španije v izločilnem delu odpira možnost za nove razplete. Osvojiti prvo mesto v Oviedu bo izredno pomembno za uvrstitev v veliki finale. Izognili bi se tako Sovjetom, ki so tudi, po mnenju Krešimira čosiča, glavni favoriti na tem SP.
ogrodje reprezentance je še vedno isto, mlajši igralci pa so premalo na igrišču, da bi lahko preverih njihove sposobnosti. Razveseljivo je dejstvo, da je doslej najboljše igral član Sca-volinija Walter Magnifico, ki je dokazal svojo vrednost tudi na mednarodnem nivoju. Ob njem je dobro igral še Brunamonti, osteh pa niso posebno blesteli. Po našem mnenju bi moral dlje igrati DelTAgnello, ki se razvija v igralca evropskega formate: v srečanju z ZDA je bil edini, ki se je lahko enakovredno kosal z odličnimi Američani tudi po fizičnih sposobnostih. Letošnji mundial je tudi potrdil, da je Marzorati v reprezentanci odslužil svoje, Gilardi, Sacchetti in Villalta pa so še daleč ©d optimalne forme. Antonello Riva je dober strelec, ni pa »extra razred« igralca in leader, ki bi ga teko moštvo potrebovalo. Mlada centra Binelli in Coste sta doslej igrala pod pričakovanji, res pa je, da ju zunanji igralci premalo aktivno vključujejo v igro.
Predsednik italijanske košarkarske zveze Enrico Vinci je v intervjuju za tiskovno agencijo ANSA izjavil, da optimistično gleda na bodoče nastope italijanske izbrane vrste. Dejal je, da se bo Italija prav gotovo potegovala za uvrstitev med prva štiri moštva na svetu ter da ni izključeno, da bi se »azzurri« lahko prebili tudi do velikega finala. Ob dosedanjih razpletih ter ob prikazani igri itah-janskih košarkarjev si upamo trditi, da se nam predsednikov optimizem zdi le nekohko pretiran ...
Sovjeti najboljši
Sovjetska zveza je v kvalifikacijskem delu mundobasketa najučinkovitejša ekipa v napadu in obrambi. V petih tekmah so Sabonis in tovariši dosegli 565 košev (poprečno 113 košev na tekmo), prejeli pa so borih 319 košev (64 na tekmo). Res je, da so bila ostala moštva B skupine dokaj poprečna, navedena podatka pa kljub temu kažeta, da je potencial »zbornaje« res strašen. Jugoslavija je dosegla 514 košev (103 na tekmo in jih prejela 364 (72 n. t.). Italijanski košarkarji pa so v petih srečanjih zbrah 421 točk (84 n. t.) in prejeh prav teko 364 točk. ZDA so zbrale 444 košev in jih prejele 346 (89:69).
Osma etapa kolesarske dirke po Franciji
Razgibano, a brez sprememb
NANTES — Včerajšnja 8. etapa kolesarske dirke po Franciji od S. Hi-laira do Nantesa je bila zelo razgibana, saj so jo označevali številni poskusi bega in zelo visoka povprečna hitrost (43,727 km na uro), a navkljub
temu se vrstni red ni spremenil in vsi so prispeh na cilj v zmagovalčevem času, da ja Danec Jorgen Pedersen o-hranil rumeno majico, etapo pa je v spnintu osvojil Belgijec Eddy Plan-ckaert.
Najnevarnejši beg je bil prvi. Med 12 kolesarji, ki so poskusih srečo, so bih namreč tudi Kanadčan Bauer, Švicar Ruttimann in Francoz Madiot, ki ima skupen zaostanek 1’16”. Šele ko je skupinica imela tri minute prednosti, se je glavnina zdramila in jo dohitela. Po številnih poskusih je tik pred ciljem prišlo do novega resnega napada, najprej dvanajstih, nato pa Italijana Continija, ki ga je glavnina dohitela 300 metrov pred ciljem.
Danes bo na vrsti 61 km dolga etapa na kronometer posamezno.
ETAPNI VRSTNI RED: 1. Plan-
ckaert (Bel.), ki je 204 km dolgo etapo prevozil v 4.39’55”; 2. Vanderaerden (Bel.); 3. Lieckens (Bel.); 4. Bomans (Bel.); 5. Bontempi (It.).
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Pedersen (Dan.) 33.28’31”; 2. Van der Velde (Niz.) po 8”; 3. Bontempi (It.) po 27”; 4. Gaigne (Fr.) po 44”; 5. Fignon (Fr.) po 45”; 6. Marie (Fr.) po 56”; 7. Mottet (Fr.) po 59”; 8. Boyer (Fr.) po r07”; 9. Comihet (Fr.) po 1’09”; 10. Pleier (Fr.) po 1T0”.
Na sliki: zmagovalec etape Plan-ckaert.
Ženske: brez sprememb
NANTES — Drugo etapo ženskega »toura« je osvojila Fancozinja Lafar-gue. Rojakinja Longova je ohranila rumeno majico, Italijanka Canin je druga.
Prvi dan poskusnih voženj za VN AngKje
Presenetil je Berger (benetton)
BRANDS HATCH (VB) — Vse kaže, da bodo vvilhamsi tudi v Brands Hatchu, kjer bo jutri VN Anglije v formuh trna, za ostale tekmece povsem nedosegljivi. V prvem dnevu poskusnih voženj je namreč najboljši čas dosegel Brazilec Nelson Piquet, nedeljski zmagovalec VN Francije Nigiel Mansell pa je bil tretji. Mednju se je dokaj nepričakovano vrinil Avstrijec Ger-hard Berger na benettonu BMW, prav nekaj dni zatem, ko je zahodnonemška firma BMW sporočila, da bo zapustila svet formule ena, predvsem zaradi slabih rezultatov. Senna na lotusu, ki je bil med jutranjo prosto vožnjo najhi-trejši (a s povprečnim časom), je dosegel »šele« četrti čas, mclarena Ros-berga in liderja začasnega vrstnega reda pilotov Prosta, pa ste bila peti
oziroma šesti. Ferrariju se tudi na tej hitri progi ne obete nič spodbudnega. Johansson je namreč dosegel 10. čas, Alboreto pa 11., toda oba zaostajate za vodilnim Piguetom kar za štiri sekunde. Od ostalih Italijanov je Fabi (benetton) trinajsti, Patrese (bra-bham) 17., Nannini (minardi) 19., De Cesaris (minardi) 22. in Ghinzani (o-seha alfa romeo) 24. Vrstni red boljših je naslednji:
Piquet (vvilliams) 1’07”690; Berger (benetton) 1’08”196; Mansell (wil-hams 1’08”818; Senna (lotus) minute 9”042; Rosberg (mclaren) r09”479; Prost (mclaren) 1’09”779; Amoux (h-gier) 1’09”971; Dumfries (lotus) mi mite 10”304; Brundle (tyrreh) minute 11”432; Johansson (ferrari) minute 11”500; Alboreto (ferrari) 1’11”662.
Favoriti so Corti, Visentini in Baronchelli
Danes dirka po Furlaniji
SAN VITO AL TAGLIAMENTO — Danes bo s startom v San Vitu 13. izvedba kolesarske dirke po Furlaniji za poklicne kolesarje. Žal se že tradicionalne dirke po naši dežeh, ki velja tudi kot izbirna za sestavo državne reprezentance, ne bosta udeležila Francesco Moser in Giuseppe Saronni, ki s svojo medsebojno rivalnostjo večkrat razburkata dirke. Favoriti za končno zmago so tako Corti (ki je dirko po F-JK osvojil že dvakrat), Visentini in Baronchelli. Proga meri 210 km, prihod bo v Canevi. Vpisanih je 124 kolesarjev.
Abonmaji Fantonija
VIDEM — Videmski Fantoni, ki bo v sledeči sezoni edino deželno moštvo v košarkarski Al ligi, je že začelo s
prodajo abonmajev. Sezonski abonma za parter stene 480 tisoč lir, najcenejša variante (stopnišča) pa 85 tisoč lir.
Smola Rogatca
Na odprtem prvenstvu Jugoslavije v jadranju na vodi, ki poteka v Koprskem zalivu za razreda finn in 420, po prvem dnevu v razredu finn presenetljivo vodi Koprčan Janez Mrak, medtem ko je Lorenzo Bogateč, jadralec tržaške Sirene zaradi smole v prvem jadranju trenutno 14., potem ko je bdi v drugem jadranju 7. V razredu 420 vodi koprska posadka Antonaz - Gla-vina. Prvenstvo se nadaljuje danes s startom tretje regate ob 11. uri.
(Kreft)
Naučili so se marsikaj novega
Pred dnevi se je na Vrhu končal tečaj v miniodbojki, ki sta ga vodila Ivan Markič in Sandro Legiša. Med večdnevno vadbo so se mladi fantje naučili veliko novega. Na sliki jih vidimo na igrišču z inštruktorjema
Odbojka: mešani poletni turnir
Že nekaj dni se v telovadnici Poggi Paese nad Rocolom odvija zanimiv odbojkarski turnir za mešane ekipe. Čeprav gre za pjoletno tekmovanje, je kar se da kvahtdtno, saj se ga udeležuje mnogo najboljših tržaških odbojkarjev in odbojkaric. Tako so v seznamu tekmovalcev, ki sestavljajo dvajset vpisanih ekip, med drugimi tudi: Co-retti (Arrital — A-l hga), Gurian, Longo in Ceha (Volley bali Videm — A-2 hga), Nacinovijeva (CUS Padova — A-2 hga), Silverova, Frisonova, RodrigueEova in Girgi (DMA Armes) ter Forausova in Žerjalova (Meblo).
Vse tekme so od 17.30 dalje. Turnir prireja društvo Nuova Pahavolo Trie-ste ob sodelovanju Progetto sportivo.
Tek po goriških ulicah
Goriško društvo Gruppio Marciatori pripravlja za danes tek po mestnih ulicah, na klaterem lahko sodelujejo člani Fidal-Amatori.
Ocena predsednika TO ZSŠDl prof. Alda Rupla o minuli sezoni
Sončne in senčne plati delovanja telesnokulturnega gibanja na Goriškem
m
Prof. Aldo Rupel
Letošnja telesnokulturna sezona na Goriškem je bila, vsaj kar se tiče tekmovalnih uspehov, zgodovinska. Dejstvo je, da je vrsta pomembnih dosežkov v raznih športnih panogah vlila vsem, ki se ukvarjajo s telesno kulturo, novih moči in prispevala k odpravi marsikatere težave, čeprav problemov ne manjka. O sončnih in senčnih straneh delovanja nam je dal oceno prof. Aldo Rupel, predsednik Teritorialnega odbora ZSŠDl za Goriško, sicer dolgoleten in neutruden športni delavec v zamejstvu.
»Poročati ob koncu letošnje sezone bi se na prvi pogled zdela kaj hvaležna naloga. Vrsta prodornejših uspehov v lokostrelstvu, odbojki, namiznem tenisu, orodni telovadbi in kotalkanju, ki so pritegnili pozornost tudi okolij, ki niso tesno povezana z motoričnimi dejavnostmi, bi nas mogla zavesti k euforičnemu razpoloženju, ki bi odtegnilo našo pozornost od celote. Na drugi strani bi pretirano podčrtovanje drugega seznama podatkov, ki nosijo negativen predznak, ravno tako izkrivili sliko in bi nas moglo speljati v malodušje. Ocenjujem, da je ob nujnih nihanjih organiziranost društev vendar v blagem porastu v primerjavi s prejšnjima dvema sezonama. Kapilarna razporejenost po ozemlju je v pat poziciji, kajti če na eni strani smemo dokončno zabeležiti zgodovinski premik na desnem bregu Soče, kjer se več desetletij ni nič dogajalo in smo sedaj priča organiziranemu delu z možnostmi razširitve, je treba na drugi strani opozoriti na alarmno stanje na drugem koncu, kjer sta v doberdobski občini nehali delovati dve društvi in je eno v globoki tehnični in psihološki krizi; tudi na Laškem zametek špor-
Matija Marassi, republiški prvak Slovenije
lahko dosežemo še večja zadoščenja v lokostrelstvu, gimnastiki, namiznem tenisu in kotalkanju. Ocenjujem, da bi v košarki bil potreben ogromen vsestranski napor za komaj opazen odmevnejši korak. Dejanski problem je dandanes nogomet, kjer so težave vsestranske razen vere v izdelan mit.
Na področju množičnejših dejavnosti, ohranja telovadno razgibavanje svoj čar za krog ljudi zlasti v mestu z občasnimi pobudami v predmestjih in vaseh; kolesarjenje je nekajkrat uspelo, a ne kaže, da bo iz tega nastal klub; planinstvo je v naših dimenzijah dejansko izletništvo, s katerim prepotrebno pokrivamo točke tudi na skrajnih robovih etnične meje, posamezne manjše skupine redno obiskujejo vrhove nad gozdno mejo; v smučanju so dozoreli pogoji, da spet prestopimo prag ljubiteljstva in sestavimo tekmovalno moštvo. Dozoreli so tudi pogoji, da bi najmlajše na tečajih poučevali v slovenščini. Lovska dejavnost živi svoje samostojno življenje in je dajansko ne znamo vključiti v posamezne pobude, ne v splošne letne načrte.
Ocenjujem, da je vzraščenost teles-nokulturnih dejavnosti v splošno življenje naše narodnostne skupnosti in v posamezne večje pobude dobra, čeprav ne odlična. Kot primere dajem odnose v Sovodnjah, prvomajske praznike v Števerjanu, specifiko Kulturnega doma v Gorici, istovetenje vseh dejavnosti na Peči, večsmerna prisotnost in dejavnost vodilnih odbornikov v Doberdobu. Negativni predznak pa nosijo nekatera tekmovalna moštva, ki vr-tičkajo v svojem ozkem krogu in so dejansko zasebni klubi v omejevalnem smislu besede.
Naloge teritorialnega odbora ZSŠDl naj bi bile vsekakor vseobsegajoče.
m
1 J
Priznanje lokostrelski prvakinji Našega prapora Vesni Lutman
tnega društva ne daje več znakov življenja.
Položaj prepotrebnih infrastruktur, o katerih smo dolga desetletja sanjali, je zadovoljil le v osrednjem predelu ozemlja, ki ga kot narodnostna skupnost na Goriškem prebivamo. Še vedno je položaj težek v Brdih in na Krasu, kjer ne premoremo pokritih prostorov. V sedanjih pogojih in z današnjo kakovostjo, ki jo zahtevamo, je pomanjkanje pokritega prostora ovira, Preko katere ne more noben odbor, ki se ne bavi samo z nogometom ali kolesarstvom, če izvzamemo planinstvo seveda.
Strokovnih kadrov s splošno izobrazbo v telesni kulturi nam ne manjka. Nismo jih sposobni priklicati in uporabiti zaradi naslednjega protislovja: večina ni rasla v aktivističnem okolju ali pa so pozabili na aktivistično delo in je torej pristop do njih zapleten, kajti ni dovolj sredstev, s katerimi bi lahko vzpostavil vsaj honorarni delovni odnos. Škoda, ki nastaja, je dolgoročna, kajti ne ustvarjajo se prilike, da bi prišli v stik vsi možni usposobljeni ljudje — tisti s fakulteto in tisti z visoko pripravo v posamezni panogi, zaradi česar se zgublja miselni Potencial, ki bi nam omogočal kakovostnejše skoke čez pet ali deset let. Razmisliti bi bilo vredno o občasnih strokovnih srečanjih in o vključevanju Posameznikov v posamezne enkratne Pobude, kar smo v letošnji sezoni sicer žo tu pa tam poskusili.
Treba je potrditi, da je odbojka vodilna panoga. Imamo nekaj stvarnih možnosti, še več pa želja, da bi nas odbojka potegnila iz anonimnosti v širšem večinskem okolju. Z več smotr-uosti, truda, sredstev in strokovnosti
Ker iz cele vrste razlogov to ne morejo biti, se postavlja vprašanje izbire. Za razmere na Goriškem smo ocenili, da mora biti TO ne samo vzpodbud-nik in usklajevalec namenov, temveč občasno tudi prireditelj in nosilec akcij (beri kolesarstvo, priredtive za občinstvo, proslave). Da je urad Združenja servis za društva, je samo po sebi umevno. Da skušamo iz tega urada v zadnjih mandatnih dobah izsiliti v posameznih društvih kakšen dodatni napor izven prvenstev in vadbe, je tudi res. Povedati je treba, da smo naleteli na skoraj stoodstotno odmevnost. Morda so manjšo odmevnost našla društva v odboru za vprašanja, ki so vezana na rešitve izven njegovega dometa. Gre za dejansko našo omejenost, našo pomanjkljivost, našo neprodor-nost v oblastvene, politične, upravne in telesnokulturne sfere. Sicer pa smo ravno za to sezono sklenili, da posvetimo več časa in napora notranjemu utripu celotnega sistema.
TO ZSŠDl je tudi vsekakor zadol-
.	1 1	•	' __f.	n C\V-
žen, da vsklajuje odnose s sorodno or-
ganizacijo, ki deluje na novogoriškem območju. Izoblikovan je sistem formalnega in neformalnega dogovarjanja, ki daje svoje sadove, za katere menimo, da so sočnejši iz leta v leto.
O razporejanju sredstev gre za klobčič, ki se je izoblikoval in zamotal, ker že dolgo časa škriplje v sistemu dogovarjanja v okviru ustanov in posameznikov, ki sestavljajo tisti del narodnostne skupnosti, ki se istoveti s SKGZ. Številčna razširitev in zlasti večja kakovost, do katere ni prišlo ravno letos slučajno, ker je težko ali nemogoče, da se kaj slučajno pripeti, sta prinesli višje gmotne zahteve. Zgodilo se je, da nismo znali poiskati ali da smo bili prepočasni pri iskanju virov in izvirov tistih potočkov, ki so se v drugih okoljih razrasli v reke in veletoke. Razlago in morda tudi opravičilo za tako naivno vedenje je treba iskati v prepričanju, ki je vladalo in vlada še vedno v naši vesti in zavesti, da je iskanje in dodeljevanje pomoči iz kakršnihkoli virov — družbenih ali psevdodruž-benih — stvar skupne presoje tistih, ki imamo morda v celoti vpogled na položaj. Marsikdo je na Goriškem menil, da je dolgoročen, politično in vzgojno neoporečen delovni načrt zadostno zagotovilo za priklic potrebne gmotne osnove, da lahko uresničujemo zastavljene cilje. Ker se zavedamo in nočemo, da bi pri Moščenicah obstajala kakšna državna ali miselna meja, predvsem pa ne meja predsodkov, sprašujemo: če ni primerno, da preusmerimo goriške vire in izvire, za katere je že dogovorjeno, ali je dojemljivo, da bodo goriške »špice« dobivale gmotno pomoč v obratni smeri iz sredstev, ki se ustvarjajo na Tržaškem?
Zaradi celovitosti informacije je treba zabeležiti še dejavnost na področju telesne kulture, ki je izven dometa ZSŠDL Gre za dve društvi, od katerih ima eno sedež v glavnem mestu, drugo pa deluje v sovodenjski občini. Ob dejstvu, da so odnosi boljši kot včasih v tem, da vsaj ni zaostrovanj, obstajata dve stalnici v zadnjih treh letih: smernice Združenja in njenih članic so zbliževanje, dogovarjanje, stvarni predlogi za skupne akcije brez nobenega cikanja na monopolizacijo telesnokulturne stvarnosti (navijače najdeš seveda take in take), ker je že nekaj deset let očitno, da monopola ne more biti; na drugi strani odmevnosti na ravni vodstev Združenje ne more najti. Na tretji strani je treba poudariti, da najdemo na osebni ravni jezik, ki ima svoje blagodejne posledice v šolski telesnokulturni dejavnosti, kjer je bil opravljen kakovosten premik tako, da ni več prepada z izkušnjami na Tržaškem. Zaključna tekmovanja, zimo-vanja, športna značka in uspešnost so najznačilnejši pokazatelji omenjenih premikov. Položaj na višjih šolah se je poslabšal, ker pravilnik diskriminira manjše šole, ki se med seboj ne smejo družiti v moštvih, čeprav imajo istega mentorja in isto televadnico. O napravah ni vredno razpravljati razen potrditve prepričanja, da je šola v odnosu do društev dejansko pastorka in omalovažuje samo sebe. Po treh letih je bila spet opravljena raziskava na višjih srednjih šolah in deloma na nižji srednji šoli. Podatki so v obdelavi in bodo objavljeni še pred počitnicami.
Drugi vidiki, kot so denimo demografski padec ali neslovensko govoreči udeleženci vadb in člani moštev, so razčlenjeni že marsikod drugod. Dodam naj glede zadnjega vprašanja, da vidim med drugim rešitev tudi v prirejanju jezikovnih tečajev.«
Telovadnica Kulturnega doma je bila večkrat nabito polna
Pozno popoldne je že, ko odideva. Prečiva po gredinah do divje grape, kjer je svet mrakoben, poraščen z mahovi in lišaji, veliko je viharnikov, kar vse mi pripravi veliko veselje, saj me spominja na domače gorske ture, ki so povsem dokaj drugega kot to prosto plezanje po kratkih smereh. Prijetno mi je, ko se mučiva po težko prehodnem terenu, Lidija se že norčuje, kaj se grem spet sentimentalnega domorodca in hribovca.
Zvečer sediva ob ognju tja do polnoči, onih dveh, Petra in Čuki, pa še vedno ni od nikoder. Malo sva že v skrbeh, tudi sestop jima zna delati preglavice, saj nimata pojma o hribih, sta samo free climberja. Če bo nekaj narobe, ju bova imela še na vesti. Zjutraj pohitim pod steno in gor v grapo. Vpijem in visoko zgoraj slišim glasove. Oddahnem si, najbrž je vse v redu. Zgodili se je tako, kot sva z Lidijo računala. Prezgodaj sta zavila navzdol in zašla pri sestopu, zarinila v strme skale, kjer se je potrebno spuščati z vrvjo. Plazim se, iščoč najlažje prehode in le malo manjka, da se še sam ne spravim v mišnico, ko ju končno dosežem.
Kar precej sta shirana, še posebej dekle. Bivakirala sta v kratkih hlačah in majicah, danes se že od jutra spuščata po vrvi. Jaz pa, namesto da bi jima prinesel nekaj vode, imam s sabo napolitanke. Tako imata suha usta, da niti drobtine ne moreta požreti. Nadaljujemo s spusti in ko smo spodaj v gozdu sta srečna, da sta preživela. Nižje, že na poti, srečamo Frančka in Lidijo, po dogovoru sta prišla naproti. Vse se je srečno izteklo, popoldne smo v Villigu na sladoledu.
Zvečer se pogovarjamo. Napočili so dnevi, ki sem jih tiho ves čas pričakoval in se jih bal, čeprav sem vedel, da morajo priti, saj sem zaradi tega tudi prišel sem. Dnevi pred odhodom v glavno steno Capitana. Z Lidijo sva se odločila, da poskusiva splezati smer z imenom Shild. Pijemo pivo in klepetamo. Peter je ambiciozen in bi rad kar naenkrat vse splezal. Kar se alpinizma tiče, je kar izobražen in veliko ve. Rad bi šel v Capitan, a si ne upa. Razlaga, povsem resno in zavzeto, kako bo postopoma prišel do težkih smeri, da mu ni mar težkega in vztrajnega dela, samo da bo dosegel to, kar si želi, smeri osme in devete stopnje. Mogoče bo v jeseni spet prišel sem. V službi je kajpak le občasno, kot večina teh tipov. Da so tam nore, izredno težke ledene smeri. No ja, lahko nama naklada, ko pa še nisva bila tam. Da bi naju povabil gor, to mu ne pade v glavo.
Tudi Čuki je svojevrstna faca. Doma ima dve leti starega otroka, toda ne s Petrom, tako da se Lidija že potiho smeji, češ da si punca privošči malo izvenrednega pohajkovanja. Plezati je začela zadnje leto, pretežno kratke smeri, kar je v Angliji običajno. Pravita, da je pri njih 50.000 alpinistov in kakih pet tisoč, ki zmorejo sedmo stopnjo. Z Lidijo se ne moreva sporazumeti, ali je pri nas deset ali petnajst takih. Pijemo pivo, najina Škota pa ne uvidita, da je to s funti precej lažji posel kot s tistimi, kako se jim že reče, dinarji!
□ □ □
Čeprav sva se že pripravila za vzpon prek osrednje stene El Capitana, so se dogodki odvijali drugače. Najprej sva do ameriških plezalcev zvedela, da se po smeri Shild, Ščit, ne da še plezati, ker je še vedno preveč vode, ki teče po steni. Potem je Lidijo povsem nepričakovano začelo boleti koleno, da še hoditi ni mogla. V bližini najinega šotora so se medtem na-
stanili trije Američani, izredno zanimivi ljudje, s katerimi smo kmalu postali prijatelji. Bili so sicer nekoliko starejši od naju, tam okrog trideset let.
Toda ko danes gledam nazaj, vedno znova ugotavljam, da sem se od teh treh fantov, Rogerja, Dena in Marka, marsikaj naučil. Z značilnim odprtim značajem, saj verjetno vsi poznate ameriško gobcanje, so takoj navezali stike z nama, tako da smo nekaj dni kasneje, ko se je Lidiji koleno pozdravilo, že plezali skupaj. Edino, kar me je do konca motilo, je bilo to, da so že navsezgodaj, ob šestih zjutraj vstajali, pač v stilu zdravega življenja, in si potem ob glasnem čvekanju pripravljali zajtrk. Prav tu so se naši razgledi o zdravem življenju najbolj razhajali.
Po nekaj dnevih sva tako z Roger-jem že plezala neko lažjo in krajšo smer. Roger je doma iz državice Oregon, severno od Kalifornije, vendar se bolj redko zadržuje doma. Ko zvečer, po opravljeni turi sedimo ob ognju in klepetamo, pravi, da je njegovo življenje eno samo potovanje. Povsod po svetu je že bil, živel, delal, pravi, da ima sedem državljanstev. Izvohane ima tudi vse birokratske finte, kje in kako dobiti denar, kje so najboljša občasna, sezonska dela. Sicer pa lahkega življenja ni imel. Že v mladosti so mu umrli starši in bil je prepuščen svetu, Ameriki. Divji, neizprosni Ameriki.
Tako se pogovor zasuče v politiko, govorimo o največjem ameriškem kavboju, Ronaldu Reaganu, ki ga nihče ne mara, toda vsa dežela je tako zgrajena, da živi in mora živeti in hoče živeti ne samo od filmskega scenarija, pač pa tudi v filmskem scenariju, kot glavni akter. Vse v Ameriki je pustolovsko, dežela sama je pustolovska, zato mora biti tudi njen predsednik pustolovec.
In že smo pri socialnih problemih, revščini, predvsem med črnim prebivalstvom in ogromnimi mestnimi četrtmi, kamor si tudi policija ne upa. Res je prijetno govoriti o svobodnjaških idejah, toda tudi te ideje so ideje nekoga, na dnu se vsa igra vrti le okrog dolarjev, okrog profita. »V Rusiji je drugače«, pravi Roger, »tam ima vsak zagotovljen vsakdanji kruh in morda so ljudje bolj zadovoljni kot tu. Vseeno pa ne bi šel živeti v Rusijo,« doda Roger. In nadaljuje: »Ljudi pravzaprav lahko razdeliš v tri skupine, v pionirje, to so tile,« in pokaže speče šotore brez pravega reda postavljene med drevjem, »v množico ali čredo, pogosto zaslepljeno, da še sama sebe ne vidi, izgubljeno v brezobličju časa, tretji so pa dinozavri.
Roger
Tekmovanje za terenska vozila
Tudi v Gorici se je v zadnjih letih povečalo zanimanje za razna motoristična tekmovanja. Med temi si utira pot tudi zanimanje za terenska vozila, ki so tudi na naših cestah vedno bolj številna. Tako je več takih, ki si poleg zasebnega avtomobila, priskrbi še terensko vozilo, predvsem japonske proizvodnje, da se z njim popelje tudi po takih stezah in vzpetinah, ki niso dovoljene normalnemu vozilu.
Ker je takih vozil kar precej, so si nekateri omislili tudi klub za terenska vozila, ki se bo javnosti prvič predstavil jutri, ko bo pri ločniškem nogometnem igrišču pripravil tekmovanje za terenska vozila Trial 4X4, na katerem lahko sodelujejo tekmovalci treh Benečij. Tekmovanje, ki se bo začelo v popoldanskih urah, sta omogočili Kmečka banka in slovenski trgovec z avtomobili Stanko Tomažič (Tomauto).
obvestila
JK ČUPA
organizira v Sesljanskem zalivu jadralne tečaje na jadralnih deskah in na optimistih. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu vsak dan od 9. do 18. ure.
TPK SIRENA
sporoča, da je na pomorskem sedežu (tel. 422696) še v teku vpisovanje za jadralne tečaje v razredu optimist. Spored tečajev: od 14. do 20. t. m. in od 21. do 27. t. m.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziral v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru, telefon 51733.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT-DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
12. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
m™
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zanimiva okrogla miza pred britansko TV mrežo BBC
Grki zahtevajo umetnine ki so jih odnesli Angleži
Melina Merkuri terja vrnitev kipov Fidie, ki so jih Britanci pred 150 leti odnesli iz Partenona v Atenah
LONDON — »Grki bi morali biti hvaležni Britaniji, ki je ohranila skulpture s Partenona, ki bi se zagotovo poškodovale ali uničile, če jih lord Elgin ne bi odpeljal«. Tako razmišlja britanski politik Enoch Powell o usodi kipov, starih dve tisočletji in pol, ki jih grška vlada sedaj terja ob britanskega muzeja.
O tej "vroči temi" v grško-britanskih odnosih so priredili okroglo mizo pred televizijskimi kamerami britanske mreže BBC, na njej pa so sodelovali pristaši in nasprotniki odločitve, da se Fidiasovi kipi iz Partenona, svetišča boginje Atene na Akropoli, na griču sredi Aten, poznani tudi kot "Elginov mermer", vrnejo na kraj, od koder so jih odpeljali pred 150 leti. Grški kipar Fidias je živel od leta 500 do 438 pred našim štetjem. Med njegova poglavitna dela sodita Atena v Partenonu na Akropoli in Zeus v Olimpiji, vendar se nista ohranila.
Za tiste Britance, ki nasprotujejo že sami zamisli, da bi ta stvaritev antične grške umetnosti zapustila Britanski muzej, je "grška zahteva izraz nehvaležnosti in skrajni nesmisel".
Melina Merkuri, grški minister za kulturo in pobudnik prizadevanj za povratek kipov Fidie v Atene, je povabila gledalce britanske televizije, naj podprejo upravičeno terjatev Grkov, ker so kipi "njihova last, njihova duša, identiteta, delo njihovih rok, simbol grške kulture, za ves ostali svet, pa tudi za Britance, pa so samo zelo lepe umetnine".
Udeleženci v diskusiji se niso mogli sporazumeti niti o oceni dela lorda Elgina. Za Melino Merkuri je bil "baraba", medtem ko ga je Powell branil, češ da jih je zakonito prinesel iz Grčije, ker jih je kupil od turških oblasti, ki so bile takrat suverena oblast v Grčiji. Za prof. Roberta Browninga z londonske univerze je iznos umetnin iz dežele, kjer so nastale, "vandalizem", ki ga ni mogoče opravičiti. Kljub temu pa je podpiral pravico British museum, da zadrži ta dela.
»Britanski muzej je velika mednarodnaa kulturna ustanova, in če bi začeli vračati njegove eksponate v dežele, kjer so nastali, bi bil to udarec za svetovno kulturno dediščino«, je izjavil Browning. Direktor British museum David Wilson je branil pravico svoje ustanove do Fidieve skulpture z istimi argumenti, se pravi z "mednarodno ustanovo, katere blago pripada celokupnemu človeštvu". Vztrajal je na stališču, da lahko samo britanski parlament odloči, da neki pomemben eksponat umaknejo iz muzeja.
Predstavnik laburistične stranke, ki je sodeloval na posvetu, je sporočil, da bodo laburisti, če pridejo na oblast, začeli z akcijo, da parlament izglasuje zakon o vračanju Fidievih kipov Grčiji.
»Če se to zgodi, bo Grčija zgradila muzej v bližini Partenona, v katerem bomo vse to shranili«, je sklenila svoj govor Melina Merkuri na okrogli mizi o spomenikih kulture, kajti takšen sklep o vračanju bi bil pomemben precedens.
Neuspešnost palestinske akcije
ROSH HANIKRA - Izraelski vojaki so ob izkrcanju na plaži pobili vse palestinske komandose: sad njihove uspešnosti v vojaških veščinah, ali tudi delo njihove obveščevalne službe?
V New Yorku nepričakovan morilski napad blazneža, ki je »ubijal brez vzroka«
»Sam Bog terja od mene, da nekoga ubijem!« Pred kipom svobode je izvlekel sabljo...
WASHINGTON — Juan Gonzales, črnopolti Kubanec iz New Yorka, je izvlekel sabljo ravno v trenutku, ko je "ferryboat" New-haus plul mimo kipa svobode, kjer so prejšnje dni, ob njegovi stoletnici, na ameriški način proslavljali to obletnico.
Okoli Gonzalesa je takrat v osrednjem salonu sedelo veliko ljudi, ki so se pogovarjali, brali časopise, nekateri si skozi okno ogledovali kip svobode, spet drugi pa dremali.
"Ferryboat" je iz New Yorka odplul pred šestimi minutami in bil namenjen na otok Stalen. Po tej "poti", za katero potrebuje 22 minut, parnik vozi že 81 let.
Med potniki je sedel tudi 43-letni Juan Gonzales, človek, ki je v Ameriko prišel s Kube pred 9 leti. Čez kolena je držal nekakšen zavoj iz časnikov. Potem je na vsem lepem vstal, odmotal časnike in že se mu je v rokah zalesketala sablja s 60 cm dolgim rezilom in vgraviranimi ornamenti. Zavihtel jo je čez glavo, zakričal, morda tudi nekaj zapel (tega priče niso vedele natanko povedati), potem pa se spravil nad prvega človeka, ki ga je srečal.
Prestrašeni potniki so najprej onemeli, potem pa pričeli klicati na pomoč; nekateri so pod šokom padli pod klop. Razjarjeni Gonzales je s sabljo zaklal štiri potnike, potem je odšel na zgornjo palubo, kjer je bilo največ potnikov vsi so ogledovali kip svobode. Tu je še naprej mahal s svojo sabljo in udaril po vsakomur, ki ga je dosegel. Ljudje so v paničnem strahu bežali in padali.
Nekoliko proč od dogajanja je sedel Edvard Del Pino, že pet let upokojen policaj. Vračal se je iz New Yorka, kjer je pri neki firmi honorarno zaposlen. Hitro je reagiral in ubijalca obvladal.
Gonzales se ni zganil več. Ladja je pristala, policaji so sprejeli morilca, bolničarji z ambulancami pa ranjence. Zločin ni šokiral samo potnikov in turistov na ferrybootu, ampak vso ameriško javnost, čeprav se počasi privaja na takšne in podobne primere "ubijanja brez razloga".
Človek s ceste se ne sprašuje, zakaj je Gonzales ubijal, ampak kako je to mogel početi, ko pa so že poprej vedeli, da bi lahko kaj takšnega preprečili, saj so zanj vedeli, da je umobolen.
Gonzales je človek brez strehe nad glavo. Pripada med tiste ameriške državljane, ki jih je na tisoče po velikih ameriških mestih. Potepajo se po ulicah, prosjačijo, tavajo in umirajo, kjer jih doleti smrt. Pravijo, da je med njimi veliko neprištevnih, tudi takšnih, ki so že bili v umobolnici.
Prejšnji četrtek je Gonzales v nekem zavetišču za brezdomce pravil, da "mora nekoga ubiti, ker takšno početje od njega terja sam Bog". Policija je vedela za to grožnjo in je Gonzalesa poslala v neko newyorško umobolnico, kjer so ugotovili, da ima "paranoidne motnje". V soboto so ga odpustili, ker je obljubil, da bo odšel k psihiatru v Harlemu.
Kot so ugotovili že v ponedeljek, Gonzales ni šel k psihiatru, ampak po sabljo.
Ta "nadrobnost" okoli sablje, se pravi, kje je Gonzales dobil z celo z ornamenti okrašeno sabljo, je morda edino, kar še niso pojasnili v tem tragičnem dogodku.
Zakaj toliko samomorov v vojašnicah?
RIM — Zaradi protestov in samomorov v vojašnicah, kakor tudi zaradi neugodnih splošnih razmer v vojašnicah so komunistični poslanci zastavili vprašanje vladi na podlagi pisem, poslanih tudi državnemu pravdniku v Benetkah in vojaški upravi v Padovi.
Navajajoč pisma, parlamentarci poudarjajo, da vojaki doživljajo "vsak dan iste strese, iste nesmisle, isto dolgočasje, isto prikrajšanje, isto izkoriščanje, zaradi katerih so pred 20 dnevi z grozo prisostvovali poskusu tovariša, da bi skočil s strehe vojašnice". Vojaki nadalje navajajo prenatrpane spalnice, nečiste higienske naprave, slabo hrano, odsotnost nadrejenih, ki tega ne vidijo. Vse to vodi do "dolgočasja, ki ga ubijamo z mamili", pravijo vojaki v svojem pismu, povzetem v komunističnem parlamentarnem vprašanju.
Vojaki nadalje pozivajo parlamentarce, naj si na kraju samem ogledajo to, kar opisujejo.
Na krmilu vlade je strokovnjak za gospodarstvo
Zakaj je predsednik Tunizije Burgiba tako rekoč čez noč odstranil Mzalija?
ALŽIR - Predsednik Tunizije Burgiba je po kratkem postopku na položaju predsednika vlade in generalnega tajnika vladajoče stranke zamenjal Mohameda Mzalija, ki je bil zadnjih šest let njegov najbližji sodelavec in naslednik. Na njegovo mesto je postavil dosedanjega ministra gospodarstva in financ, 53-letnega ekonomista Rac-hida Sfara.
Sedem milijonov prebivalcev Tunizije je izvedelo za ta korak predsednika v kratki vesti, v kateri niso omenili razlogov za to odločitev. V tunizijskih političnih krogih prevladuje mnenje, da je bil za ta korak odločilen niz neuspehov Mzalijeve vlade v zadnjih dveh letih tako na političnem kot na gospodarskem področju, pa tudi njegovi politični tekmeci so se ojačili in zavzeli ključne položaje v vladi in stranki.
Zadnjič je 83-letni dosmrtni predsednik Habib Burgiba potrdil za svojega naslednika Mzalija na 12. kongresu socialistične stranke Destur; pred 1.100 delegati in več sto gosti je Mzalija imenoval za sina, ki uživa njegovo popolno zaupanje.
Mzali je moral pred kratkim prepustiti resor notranjih zadev pri svoji stranki generalu Zin El Abidinu. Tej izgubi neposrednega nadzora nad ključnim ministrskim resorjem, ki je v Tuniziji važnejši od obrambnega, je sledilo zamenjavanje Mzalijevih pristašev v ministrstvih z njihovimi tekmeci. Poleg tega je Burgiba ukinil ministrstvo za družinska vprašanja in delo, ki mu je načelovala Mzalijeva soproga Fetiha in njemu naklonjen Noureddin Hached. Vsekakor je izne-nadil način, kajti Mzaliju niso dali
možnosti, da bi sam odstopil. Opazovalci so izrazili dvom, da ni bil ostareli in bolni predsednik morda pod vplivom ali pod pritiskom Mzalijevih političnih nasprotnikov; za to trditev pa ni dovolj dokazov.
Dolgoletni težki politični in ekonomski položaj je gotovo vplival na zamenjavo na čelu vodeče stranke. Od volitev leta 1981, ko opozicija ne sme osvojiti niti enega poslanskega sedeža več, pa do "upora zaradi kruha" januarja 1984, od lanskega surovega obračuna vlade z najvažnejšim sindikatom do zatiranja opozicijskih strank - vse to so le nekateri razlogi nezadovoljstva v državi. Če pomislimo še na
300.000	nezaposlenih in veliki deficit, postane predsednikova odločitev razumljiva: novi prvi minister Rachid Sfar je namreč izkušen politik in strokovnjak za ekonomska vprašanja.
Zaradi vere 18 mrtvih
AHMEDABAD — V spopadih med hinduisti in muslimani v zahodnoindijskem mestu Ahmedabad je izgubilo življenje 18 oseb, 100 je bilo ranjenih 118 pa aretiranih. Boji so se pričeli prejšnjo sredo ponoči, ko so muslimani kamenjali procesijo, ki jo je 50.000 hinduistov priredilo v starem mestu na čast boga Jagannatha.
Policija je poklicala na pomoč oddelke iz drugih krajev, da je preprečila še hujše krvoprelitje. K sodelovanju je poklicala vojsko, ki je za 36 ur odredila obsedno stanje. Oblasti so ga včeraj preklicale za 2 uri, da so gospodinje lahko šle po nakupih živil. Po prvih znakih naj bi se nasprotja nekoliko unesla, vendar so številne trgovine še vedno zaprte; patrulje policije in vojske še vedno nadzorujejo mesto.
Ob istem prazniku lani je bilo ubitih pet oseb, ob neki drugi priložnosti v januarju pa 25. Oblasti se bojijo, da bi se verski spor razširil še v druga mesta države Gujarat. Če ne bo šlo drugače, bo policija zahtevala, naj osrednja vlada pošlje pomoč.
TAKO de... IM POLEG TEGA .SETM
TUDI VOdASKA KAPETAK1 \J UELIKI KAMUIŽI.. Tl Sl KOT NAl_AS.<! ZA KO NJdEKIICO... KMALU SREM MATURKE^/