Prismuknjeni Čigulin
(S),\m\ P. V—y
A etnnasUi to je bilo smeba in upitja, ko smo se vsuli, kakor čebeie h panja, % po zimi iz učilnice. Res niso doma nie kaj cadi videli, da smo sc name-tavali z belim .snegom ali pa posmuknilt po gladkem teftu, vr^nder kdo bi se vzdr/al, saj je bi)o tftko V3bJjivo in taka zabavira se htkini inladin) nagajileem. kakor srao bili mi, vže še izpregleda. da le ni bilo ui& hujega. ln Uko je mislil tudi Daš dobri gospod učitelj, č(?š, da smemo malo poskočiti na potu proti domu in si pretegniti mlade kosti. katere so nas vže kar bolele od sedenja v itdilnici. A dobremu gospodu nčiteljn roditelji vender niso mogli ugovarjati!
In vender se je našel nekdo, kateremu ni bilo uič kaj po volji naše kopaiije iu dršanje, a to je bil 6udea svat, brez rodu in doma, povsod dobro anaiii Gigolio.
—¦*< 53 »•—
fiororilo se je in to ne brez vsega vzroka, da ima v glavi jtAnn kolesce prevei ali pa prcraalo, a to jc znal vsak. kdor koli ga je poznal, ali pa ktiaj videl. Vže obleka mu je bila nenavadna. Oblekel je vselej najmanje po troje hlač, nii, to bi še ne bilo uie budega, ako bi ne. bile vse troje tako luknjaste, da si lehko na prvi hip spoznal jedne od drugih in to še z raznobojnimi krpaini okrašene. Na dolgej, izlizanej suknji ni imel gumbov. eemu tudi. prevezal se je kar s precej debelo vrvjo. Glavo nm je pokrivalo vedno po dvoje luknjastih kiobukov brez oblike in barve, kar je še dosti dobro pristajalo njegovcmu mrSavemu, bradatemu obličju. A kar se je le pri njem naslo, bilo je to, da je nosil ob strani majhen lončflk, v katerega je spravljal jedi, katere mu so dajali usmiljeni ljudje"; iz druge posode bi ne bil jedel za ne vera kaj, raje bi bil umrl od gladi. In če rau je nestalo lončka, dobil je vže kje kakega drugega. da ga je nosil ob strani svojega života. ('e še omenim, da je nosil v roci debelo gorjačo, potlej lehko umejete, da smo se otroei zelo bali tega nonavadnega uloveka, prisrauknjenega čigolina.
Bali srao se ga. bali! Saj on tudi ni smel videti, da se dričamo ali kepamo, pretil nam je z gorjatio in stekel za narai. To je bilo večkrat stnebii! Da-si smo se ga bali, vender je dobil tndi od katero sueženo v glavo, da mii je odbila oba klobuka raz glavo. — .čakajte, jaz vam pokažem!". — vzkliknil je potem jezno, pobral klobuka in jo udrl za narai. Pa je vže sreia hotela, da nas ni ujel, ker je bil zelo nerodeu t onej svojej obleki in v velikih škornjih. In pripetilo se je kdaj, da mu je izpodrsnilo po gladkej cesti, a on eraok v sneg, klobuka sta od-letela, a njegov lon^ek razbii se je na sto koseev. To mu je bilo dosti, pozabil je na nas, stal po pol ure na onem mestu ia vzdihoval: „0 moj lonček, moj lonček!" —
Ko smo ga rideli onalo žalostnega, Ukrat se nm nismo več smijali. smilil se nam je. — ,čigolin, oj Oigolin, pridi k nam. dobiS drugi lonček!" — kriMi smo ia tekli domov.
In prišel je po lonček. Pri raatcri se je dobil še kak drug lonuek in tega je dobil od. Da ni dobil praznega. tega mi ni treba omenjati, saj se je smilil vsakemu prisnmknjeni Cigolin. Ljudje so pripovedovali, da nekdaj ni bil tako pri-smukujeo. da je celu mnogo znal in ttidi v šolo hodii, ali kasnejti se mu je nekaj zmežalo. Ej bil je siromak, ubogi Cigolin.
Nu, jedne zime smo se zaman ogledarali po njem, ko smo hiteli iz Hfiiloiee. Ni ga bilo od nikoder, da nas nazene se svojo debelo-gorjačo. To nam je bilo všeč, saj se nani ni bilo zdaj ničesar bati in po svojej volji smo se ameli poigrati z belim snegom.   Nihče ni vedel ničesar o Cigolinu in skoraj smo pozabili nanj.
Vrnila se je zopet k nara mila vzpomlad. Ljudje so hiteli v viuograde na delo, saj je bilo vreine zato kakor navlašč. Tudi Sajijtovi so šli v svoj vinograd obtezavat. V bramu so opazili nekaj črnega, a ko so prižli bliže, spoznali so Č5-golina, — ležal je stisujen na kupu slame. Mislili so, da spi, saj mu je bila na-rada, da je prenočeva! po prazuih iiramih, da je liil k pod strelio. Ko so ga natančneje ogkdali. videli so, da je mrtev. vže dolgo mrtev. Moral je zmrzniti po zimi. Bil je v vavno tistih trojih rastrganih blačah, katere je navadno nosil, zaraSSeu/glavo sta mu prikriFala dva klobuka, a poleg njega sta bila lonček in gorjača . . . Ubogi Oigolin! . . .