Vera ni več v nevarnosti! Kadarkoli so se v naših krajih vršile kakršnekoli • volitve v javne zastope. je bila še vselei vera v nevarnosti! Klerikalci so nainreč vedno in povsod poizkušali svojo srečo in moč in so se v dosego svojeg:a namena — kakor nobena dru.ija poIitična stranka — posluževali vseh sredstev. Tudi veri niso nikoli prizanesH. tudt vero so vedno potegnili v naisrditejše politične boje. Spominjamo se premnogih pastirskih p'sem ljubljanskeira škofa. ki je priporočal vernikom kandidatc klerikalne stranke. poudariajoč. da bodo samo oni kot izvol;eni noslanci zvesti čuvarji svete vere. Spominjamo se. kako so za svoječasno srečno izvolitev dr. Šusteršiča izpostav-" ljali celo sveto Rešnje telo. Više, predrzneie in brezobzirneie ni mojjel seči fanatizem klerikalnih politikov! Naši tovariši širom domovine bi vedeli povedati premnogo zgledov kako so bili ob vseh volitvah kot napredni in znača'ni možje izpostavljeni liajvečjemu hujskaniu od strani politikujočih duhovnikov. Prižnica in izpovednica sta vehementno irrmeli proti njim in proti šoli. ki da je brezverska. Učitelji da hoče.;o pometati krrže iz šol in iztrgati vero iz src mladine. »Brezverskim« učiteljem so metali v obraz očitke, da so sorodniki pariških apašev. barcelonskih anarhistov in pobratirni samega Antikrista! Spričo takih očitkov so se neukemu in v demajionijo političnih duhovnikov zaverovaneinu ljudstvu iežili lasje. A kakor zvezde ua iiebu so se v značajni nedolžnosti in deviški pobožnosti svetili mili obrazi pristašev — Slomškove zveze! In danes? — V Ljubl;ani vihra boi za občinske volitve. Zgodilo se ie čudo in zato pišemo te vrstice. Čudo namreč da ob teh volitvah ni vera nič več v nevarnosti! Na vero so popolnoma pozabill, ker tako velevajo klerikalni politični računi! Klerikalci so se zvezali s komunisti m socialisti Peričeve struie in so sestavili skupno kandidatno listo. Zvezali so se s strankama. ki oficialno progflašata vero za orivatno zadevo ali pa ki sploh ne prizna- vata nobene vere. Klerikalcem ne brani njihova politična špekulacija zveze z »ateisti« in z »notoričnimi brezverci«. in če bi njihova politična korist zahtcvala, bi se spečali s samim peklenskim hudiriem! Namen posvečuie sredstva! Zato pa sedai ni vera več v nevarnosti! Ako bi bila vera v nevarnosti. bi klerikalni prvaki tolkli sami sebe po glavah. Pa jim pa tega ni treba. so rajši poteptali v politično blato vse svo.ie versko prepričanje in sa na vekc prekrili in zadušili s širokim plaščem — klerikalne morale! Vsi ti ljudje od prvejja do zadnjeKa. ki so doslei vedno imeli vero na jeziku — v srcu ic itak ni b'lo! — so sedai vrffli vero pod noge, da laže v zvezi z brezverci vihrajo svojemu političnemu cilju nasproti — ako jih ta divji zakoii ne nosi v propad! In krle'te. na tei pisani kandidatni listi se leskeče tudi ime enetra najznamcniteiših in najznačilnejših Slomškarjev — člana one orRanizacije ki je čez in čez prekrita s škapulirji in se vtaplja v sami pobožnosti: Janko Nepomuk .leglič se pišc n.iesrovo ime! Kam so šli principi o ljubezni do Krista kralja sveta?! Kam je šla neupogljiva volja načelne borbe za versko šolo?! Kje ie tisto krščansko-mislcče učitelistvo. ki mn ;c ščlt in Keslo oskrunil tak izrastek klerikalne morale?! Z ateisti se brez vsakeua protesta vežejo — od stanovskih tovarišev jih pa trg-ajo njih politični r>riganjači! Hlapci strasti — sužnji nemorale! Nai nam samo še enkrat prideio s frazo. da ie zaradi volitev ali zaradi nas vera v nevarnosti! Nič iim ne bomo dokazovali, da lažeio. ampak pokazali jim bomo kandidatno listo za občinske volitve v Liubljani. pokazali jim bomo fotoffrafijo člana Slomškove zveze Jegliča rekoč: Glejte. ti sveti inožje vero ubijaio in io bodo ubili! —