Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra
Številka 31 - Leto XXIII - 25. avgust 1984
Vzorcu ekipe na mednarodni licitacdi
Samo povezani do velikih projektov
V začetku julija je pet največjih jugoslovanskih proizvajalcev s področja elektromehanike in elektronike, in sicer Ei Niš, Rade Končar, Iskra, Mi-hajlo Pupin in Energoin vest iz Sarajeva ali skrajšano EKIPE, podpisalo sporazum o konzorciju, ki naj bi skupno nastopil na mednarodni licitaciji za izgradnjo tretje faze visokonapetostnega, 380 kilovoltnega električnega omrežja Jugoslavije, poimenovanega po Nikoli Tesli. Ker je ustanovitev takšnega konzorcija prva in tudi naj večja združitev vseh potencialov jugoslovanske elektromehanske in elektronske industrije, in ker naj bi Iskra v tem projektu sodelovala kar 25 %, smo naprosili člana KPO SOZD Iskra Aleksandra Miheva, zadolženega za koordiniranje, proizvodnjo in trženje telekomunikacij, da bi nam kaj več in podrobneje povedal o tem projektu in konzorciju, saj je sam v imenu Iskre ves čas aktivno sodeloval pri formiranju konzorcija EKIPE. Iz njegove obširnejše obrazložitve smo povzeli naslednje:
za tretjo fazo izgradnje visoko-^Petostnega 380 kilovoltnega omrežja 8oslavije> ki vsebinsko zajema iz-a<*njo t.im. sistema za vodenje celot-ener8ets*cega sistema Jugoslavije. ot Prvi del faze izgradnje je tudi tretja a zamišljena tako, da naj bi v zad-delu izgradnje pri financiranju
pravočasno Spolnjujemo Pogodbe 2 Nemško demokratično
^publiko
tretje faze sodelovale tudi tuje banke in sicer Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska investicijska banka. Celotna vrednost projekta je ocenjena na približno 230 milijonov dolarjev.
V tej finančni konstrukciji je predvideno, da naj bi tuje banke financirale približno 184 milijonov dolarjev, kar predstavlja skoraj dve tretjini celotnega posla. Ostalo pa so dinarska finančna sredstva, ki naj bi jih prispeval investitor iz lastnih sredstev in pa domače poslovne banke.
Predmet prve faze tega projekta pa je ocenjen približno na 126 milijonov dolarjev, ki naj bi jih prispevali omenjeni dve tuji bančni instituciji. Ta sredstva so namenjena izključno za nabavo tehnološke opreme projektov. Aranžmaji z bankami so že opravljeni in trenutno poteka zaključevanje teh. finančnih konstrukcij in pridobivanje
ustreznih garancij domačih bančnih institucij, ki so potrebne. Ocenjujemo, da bo ta proces v najkrajšem času zaključen, v kolikor že ni. Toliko o projektu po finančni plati. Kaj pa nam ta projekt pomeni vsebinsko.
Vsebinsko nam ta projekt pomeni izgradnjo tehničnega sistema za vodenje, to je, da zadeva predvsem tisto tehnično in tehnološko opremo, ki bo služila za vodenje, planiranje, optimizaciji proizvodnje in na sodelovanju električne energije. Tako je torej težišče te opreme na računalniških sistemih, na telekomunikacijskih sistemih, ki bodo vse povezovali v veliko mrežo ter na številni dodatni opremi, to je končnih postajah, ki bodo služile za jemanje podatkov pa tja do številne merilne opreme in do opreme stavb, ki- bodo morale biti zgrajene posebej v te namene. V to opremo sodijo tudi agregati, požarno varnostna oprema itd.
Ko smo v Iskri izvedeli za ta projekt, smo ocenili, da bi se Iskra pravzaprav lahko v pretežnem delu uspešno udeležila tega projekta. Naj omenim še to, da bo celoten projekt razdeljen na dvanajst podprojektov v operativnem smislu in vsak izmed teh podprojektov bo predmet samostojne licitacije. Ocenili smo, da bi od dvanajstih podprojektov lahko sodelovali kar pri enajstih podprojektih, seveda ob določenem sodelovanju z našimi partnerji. Glede
(Nadaljevanje na 2. strani)
»Še nobeno leto doslej nismo sklenjenih pogodb z vzhodno-neničkimi partnerji uresničevali tako uspešno kot letos,« je med obiskom v Ljubljani povedal direktor Iskrinega predstavništva v Nemški demokratični republiki Zdene Skok.
Poli 0§oclbene obveznosti so v prvem znašale 6,5 milijona dolarjev, vzi a Pa je v tem obdobju dobavila (jj^Honemškim partnerjem kar za ^.'^lijonov dolarjev izdelkov. Pre-U'*"i smo torej plan. kar je vsekakor , "stVen primer v dosedanjem Iskri-i\|K_ sodelovanju z gospodarstvom
nJ' Iskrin izvozni načrt v Nem-
iet0Šnj
ne. demokratično republiko znaša jemanj kot 18 milijonov dolarjev. jlij^H-Krnh pogodb je že za blizu 13 mi-I le^i dolarjev, vse pa kaže, da kljub i|>0 11 letnega načrta ne bomo uresničili. L mnenju izvoznikov v Iskri Com-I5 J"®.b° izvoz znašal nekje med 14 in
^"'jonov dolarjev. Ta, slednja šte-]črtu\°° verjetno tudi v izvoznem na-ti,,, .23.Prihodnje leto in bi bila, kot fc.|1 direktor Zdene Skok, tudi bolj JJa Za Jetos.
dem Iskrini izvozniki v Nemško l(a t, bčno republiko so Kiberneti-
Le’nt^ariul> Široka potrošnja in
DO AVTOELEKTRIKA
Delo v TOZD Inštitut poteka po planu
Ko listpmo po poročilu o poslovanju v letošnjem prvem polletju v novogoriški Iskri — Avtoelektriki, se moramo vsekakor nekoliko dlje pomuditi tudi pri razvojno raziskovalni dejavnosti. Delavci temeljne organizacije Inštitut za avtoelektriko so izvajali naloge, ki so začrtane v planu za letošnje leto, prednost pa so dati tudi nekaterim pomembnim novim nalogam.
V	oddelku za razvoj in raziskave zaganjalnikov je slonelo težišče dela na področju malih zaganjalnikov na odpravi pomanjkljivosti in izdelavi dodatnih vzorcev za firmo Renault in PSA. Izdelali so tudi dokumentacijo za vpeljavo stikal AZF na zaganjalnike AZD in AZE. Za velike zaganjalnike so pripravili dokumentacijo za zaganjalnike AZJ 12V -2,4 KW z 21 uto-rovnim rotorjem.
Prav tako so izdelali dokumentacijo in vzorce zaganjalnikov za različne kupce. Razvijali so tudi nove rešitve, ki povečujejo sposobnost delovanja zaganjalnikov v posebnih pogojih. Nadaljevali so z razvojem ter že izdelali vzorce zaganjalnikov AZL za mariborski TAM in sarajevski Famos. Uspešno je potekalo tudi delo na razvoju zaganjalnikov z reduktorjem, izdelali so že prve vzorce, opravili pa so tudi meritve in preizkuse. Za neko italijansko firmo pa so razvili in izdelali vzorce dveh motorjev.
V	službi razvojno raziskovalne dejavnosti generatorjev so nadaljevali delo na razvoju in izdelavi dokumentacije za brezkontaktne altematorje za Tam, Ikarus in Famos. Izdelali so dokumentacijo za več izvedenk alterna-torjev AAG in AAK za kupce iz Italije, Španije, Irana, Zvezne republike Nemčije, Amerike, Egipta, Alžira ter seveda ža jugoslavanske proizvajalce avtomobilov in traktorjev. Zaradi potreb po al-ternatorjih. ki imajo določen premer statorja.so imenovali poseben team za raziskave in razvoj nove družine alter-natorjev AAJ, poteka tudi delo na raziskovalni nalogi »Zmanjšanje mase al-ternatorjev«.
Delo službe za raziskavo in razvoj elektronike je bilo usmerjeno na raziskave in razvoj novih tipov regulatorjev in utripalk, ki v osnovi omogočajo višjo kvaliteto. To je hibridna in mi-’ kroelektronska tehnologija. Poleg tega je veliko narejenega na raziskavah in razvoju uporabe mikroprocesoeja v merilnih ter kontrolnih in proizvodnih napravah.
Strokovnjaki službe za razvoj posebnih izdelkov so največ dela opravili na razvoju in izdelavi dokumentacije in vzorcev vžigalne tuljave za firmo Renix. Za nemški volksvvagen so razvili nove variante vžigalne tuljave za elektronski vžig,- Pripravili so dokumentacijo za več tipov vžigalnika za prižiganje cigaret v avtomobilih.
Glede na orientacijo Iskre — Avtoe-lektrike o prenosu tehnologije v nekatere nerazvite države, so v TOZD Inštitut vložili veliko dela v izdelavo potrebne dokumentacije. Delo je steklo tudi na vnosu dokumentacije za računalniško obdelavo.
V	tehnični službi so pripravili nova kataloga za osebna vozila in alterna-torje AAG in AAK. Pripravljajo pa tudi nov katalog za vgradnjo iri primerjavo Iskra agregatov. V razvojnem oddelku tolminske Iskre so nadaljevali z razvojem zvezda magnetnih vžigalnikov in vžigalnikov z zunanjo vžigalno tuljavo. Pomembno delo je bilo opravljeno pri prenosu, oziroma osvajanju Bosch magnetnega vžigalnika.
V	tovarni žarnic Ljubljana so posvetili glavno skrb razvoju prenapetostnih odvodnikov in elektroluminiscenčnih debeloplastnih kazalnikov, intenzivno pa so delali tudi na tehnologiji.
M.R.
Avtomatski navijalni stroj ANM 236, za katerega so inovatorji DO Kondenzatorji v Semiču prejeli letošnjo nagrado Kidričevega sklada. K članku na 3. strani.
DO AVTOMATIKA
Nove pogodbe za železniško gospodarstvo Jugoslavije
Na osnovi pridobljenih kreditov mednarodne banke za obnovo in razvoj in evropskih bank, so po nekajletnem zatišju, v lanskem letu jugoslovanska železniška gospodarstva (Slovenije, Hr-vatske, Bosne in Hercegovine ter Makedonije) razpisala licitacije za modernizacijo železniškega prometa na nekaterih odsekih železniških prog in vozlišč.
Čeprav se je delovna organizacija Avtomatika v zadnjem obdobju močno angažirala nr. tretjih tržiščih in kot je poznano izvaja pomembna projekta v Turčiji in Bolgariji, je njena prisotnost v domačem železniškem prometu vezana na vsa leta izgradnje in moderni-zacijeomrežja.
Zato smo se še posebno skrbno, s posluhom za zahteve investitorjev in z ponudbo kvalitetne opreme z najnižjimi deleži uvozne komponente, pripravili na licitacije ter pridobili naslednja nova naročila:
1.	na po"dročju ŽG Ljubljana vozlišče Jesenice: in sicer avtomatizacijo ranžirnega dela vozlišča z vgradnjo signalno-varnostnih naprav, telekomunikacijskih naprav in sistema UKV zvez
2.	ŽG Hrvatske: — vgradnja progovnega bloka m zavarovanje cestnih predorov na območju vozlišča Zagreb,
—	oprema železniške postaje Kutina (industrijski del),
—	in vgradnja "avtomatskega progovnega bloka, telekomunikacijskih naprav in zavarovanje cestnih prodorov na progi Tovornik—Nova Kapela,.
3.	Za ŽG Bosna in Hercegovina: — dobava oz. vgradnja signalno-teleko-munikacijskih in napajalnih kablov z montažnim priborom, postajne in progovne telefonije, visokofrekvenčne telefonske in telegrafske naprave in naprave selektivne telefonije za dispeča-nja clektrovleke na progi Bosanski Novi — Kgin.
4.	na področju ŽG Makedonije:
v okviru razpisa za modernizacijo proge Titov Velež—Gevgelija smo ponudili celoten sistem telekomunikacij in signalizacij. Za magistralno progo
vzdolž Makedonije — od-Preševa do Gevgelije pa mikroračunalniški telein-formacijski sistem TI—-30 in MIN—30 za vodenje prometa in elektrovleko. Investitor dokončne odločitve o izbiri pogodbenega partnerja ni dal. Pričakujemo pa, da bomo tudi z ŽG naše najjužnejše republike podpisali pogodbo.
Skupno vrednost podpisanih pogodb ocenjujemo na cca. 2 milijardi din. Če temu prištejemo še bolgarsko in turško pogodbo se, preračunano v dinarje,približujemo vrednosti 10. milijard, kar predstavlja veliko obveznost na programu železniškega prometa in maksimalno angažiranje vseh faz proizvodnega procesa; od razveja projek-tive, proizvodnje do montaže in spuščanja v pogon. In sicer obveznosti v smislu konkretnih izpolnitev pogodb in s tem pridobitev domačih referenc za nadaljnjo uveljavitev na tretjem trgu. Po drugi strani pa zagotovila za vključevanje v nadaljnji proces modernizacije jugoslovanskega železniškega omrežja.
Le-tega v grobem delimo na magistralno in sekundarno omrežje z ranžirnimi postajami, stranskimi programi in programi primestnega prometa. Če hočemo doseči racionalnejše, učinkovitejše in predvsem varnejše vodenje prometa, bo potrebno v naslednjih letih vgraditi v magistralni del proge manjkajoče signalno-varnostne ih elekrokomunikacijske naprave ter avtomatizirati sekundarni del omrežja. Svetovni razvoj tehnologije, ki narekuje vedno večji procerit vgrajene elektronske tehnologije v naprave in sisteme in vpeljuje prenos informacij po optičnih vodnikih, pa nas po drugi strani sili, da istočasno nadaljujemo s procesom modernizacije, z nadomeščanjem relejnih naprav z modernejšimi in z vgradnjo mikroračunalniških te-leinformacijskih sistemov.
Nalog je torej dovolj. Vendar pa jih bojo lahko uspešno opravili in se smelo lotili novih le ob razvojno investicijskem vlaganju na kompleksu Stegne, kar ostaja ena od naših primarnih nalog,	š.d,
DO AVTOELEKTRIKA
Solidarne
V zadnji številki našega glasila smo podrobno poročali o rezultatih poslovanja v novogoriški Iskri — Avtoelektriki, ki so nam bili poznani pred odhodom na kolektivni dopust torej smo poročali o fizičnih pokazateljih, o proizvodnji, ki je bila dosežena skoraj 52-odstotno, o prodaji, ki je bila okrog 5 % nad letnim planom, o izvozu, o dohodkih, itd.
Kljub tem dobrim ugotovitvam in visokim indeksom rasti na vseh znanih področjih, pa je bilo nerealno pričakovati tudi dobre dohodkovne rezultate, saj je na drugi strani visok indeks inflacije. nekatere neurejene cene na domačih in tujih tržiščih, itd. Žal je posledica tega negativni poslovni rezultat v dveh temeljnih organizacijah, v tovarni vži-galnih tuljav Bovec in v tovarni malih zaganjalnikov. Nova Gorica. Obe temeljni organizaciji sta izkazali v prvem polletju izgubo.
Skladno z zakonom, ki pravi, da temeljna organizacija, ki ugotovi v periodičnem obračunu zaprvo polletje izgubo, sme od dneva, ko preteče rok, predpisan za predložitev periodičnega obračuna, pa do dneva, ko začne poslovati brez izgube, izplačevati akontacijo osebnih dohodkov do zneska povprečnega osebnega dohodka izplačanega na delavca v prvem tromesečju, vendar največ do zneska povprečnega oseb-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Samo povezani do velikih projektov
(Nadaljevanje s 1. strani) na dejstvo, da je financiranje tega projekta specifično, tu je eden od glavnih virov mednarodna banka, je po propozicijah te bančne ustanove investitor dolžan razpisati mednarodno licitacij-ko. Ob dejstvu, da gre za mednarodno licitacijo in pa ob dejstvu, da gre za največji tovrstni projekt, ki ga na svetu trenutno izvajajo, lahko pričakujemo izredno močno konkurenco. Ko smo razmišljali, kako bi se lotili celotne zadeve, kakšno strategijo nastopa naj bi izdelali, smo prišli na idejo, da bi se morali prvič organizirati znotraj Iskre, povezati sile znotraj Iskre v interni konzorcij.
In tako smo najprej ustanovili Iskrin interni konzorcij, v katerem sodeluje šest naših delovnih organizacij — Avtomatika, Iskra Delta, Kibernetika, Te-lematika, ISEZ in Iskra Commerce. Nadaljnja razmišljanja so nas priv edla do spoznanja, da bi bilo pravzaprav pametno, če bi se uspeli povezati celo zno-taj Jugoslavije, ker bi le tako imeli na licitaciji več možnosti uspeha. Tako je vzporedno prišlo do pobude tudi v tem smislu tako pri nas v Iskri kot pri Rade Končarju v Zagrebu. Kasneje so se našim pobudam prodružiii še drugi naši večji proizvajalci, Ei, Energoinvest in Inštitut Milhajlo Pupin iz Beograda. Končno smo se uspeli dogovoriti za skupen nastop in formiranje konzorcija, ki smo ga poimenovali EKIPE, ki je v bistvu sestavljen iz začetnic imen petih organizacij in hkrati posrečena kratica, ki simbolično govori, da smo sestavili ekipo, ki se bo lotila večjega posla.
Po mojem mnenju ima formiranje tega konzorcija tudi določeno politično obeležje in dimenzijo, ker je odraz realizma, ki je začel pravladovati znotraj te industrije kot spoznanje-, da nima smisla delati sam in si konkurirati drug drugemu, ampak da bo v pogojih mednarodne konkurence, kjer bo potekel natečaj, veliko bolj smiselno pojaviti se povezani in se tako racionalno in združeno lotiti tega velikega projekta, ki se ga očitno vsak, sam zase, ne bo mogel lotiti.
Če bi sešteli vse potenciale, ki so združeni v tem konzorciju, bi ugotovili, da zaposlujejo več kot 100.000 ljudi, od tega vsaj deset tisoč inženirjev. Omenili smo širši vidik tega projekta, ker menimo, da je to dejansko prvi primer v zgodovini, ko so se uspeli glavni in največji proizvajalci s področja elektro in elektronske industrije Jugoslavije dogovoriti za skupen nastop. Vrednost tega projekta pa računamo po veljavnih deviznih tečajih na 5 tisoč Starih milijard dinarjev.
Kot smo že omenili, smo se načelno že dogovorili o delitvi dela in po tej delitvi naj bi Iskri pripadlo nekaj več kot 25 % celotnega posla-. Prva etapa je ocenjena na 126.000.000 dolarjev, kar bodd*kreditirale tuje bančne organizacije. Pričakujemo, da bodo finančne zadeve v najkrajšem času zaključili, pri investitorju, nato pa naj bi začeli izhajati posamezni tenderji, v celoti jih bo 12. Računamo, da naj bi proces objavljanja licitacij trajal od letošnje jeseni do začetka pomladi prihodnjega leta. Časovno pa se bo projekt izvajal štiri do pet let.
Na Iskro odpade računalniški sistem realnega časa, dalje končne postaje za zajemanje podatkov, del telekomunikacijskega kompleksa, ki zajema mul-tipleksno opremo, opremo za mikrovalovne zveze in pa ostalo telekomunikacijsko opremo, ter seveda tisti del projekta, ki zajema'predvsem merilno opremo.
Formalno smo podpisali sporazum o konzorciju 2. julija letos pri Gospo-. darski zbornici Jugoslavije ob prisotnosti novinarjev. TV itd., in s tem obvestili javnost o tem pomembnem dogodku. Že od vsega začetka pa je bila prisotna tudi ideja, da naj bi bila ter pravzaprav neka organizacija, ki bi ne bila namen jena samo temu projektu, ki se zdaj izVaja v Jugoslaviji, ampak predvsem kot želja, da bi se v takšni grupaciji pojavljali tudi na tujih licitacijah, ker smo le tako povezani dejansko sposobni lotiti se tudi največjih projektov doma in zlasti po svetu.
D.Ž.
Nabavna in servisna dejavnost ob polletju najuspešnejši v Iskri Commerce
Domala za vse dejavnosti v Iskri Commerce so bili ob polletju značilni precej boljši rezultati, kot v enakem obdobju lani — izjema je izvoz na klirinško tržišče — polovico letne naloge pa so presegli v Domači nabavi, servisni
dejavnosti in v Zastopstvih.
TOZD PRODAJA
V temeljni organizaciji Prodaja, ki združuje direkcijo trgovske mreže in direkcijo nabave, so v letošnjih prvih šestih mesecih prodali oziroma kupili za potrebe Iskrine proizvodnje na domačem tržišču za dobrih 7 milijard dinarjev. Letni plan so s tem dosegli 52-odstotno, rezultate iz enakega obdobja lani pa presegli kar za 57 %. Izredno uspešno so v tem obdobju poslovali v direkciji domače nabave, saj so precej presegli načrtovano številko, vendar je treba priznati, da je k temu mnogo pripomogla tudi rast cen.
Vsekakor moramo poudariti, da so bili prav v dejavnosti domače nabave vloženi izredno veliki napori za zagotavljanje strateško pomembnih surovin, kljub temu pa so se tako Iskra Commerce kot proizvodne delovne organizacije pogosto le srečevale s pomanjkanjem nekaterih repromateria-lov in surovin z domačega tržišča.
Pomanjkanje nekaterih Iskrinih izdelkov, neredne dobave in desortira-nost pa so bili problemi, ki so najbolj pestili Iskrine prodajalce na jugoslovanskem tržišču. V trgovinski dejavnosti so načrtovane naloge resda izpolnili, vendar ocenjujejo, da bi lahko delali še mnogo bolje, če se ne bi srečevali z že prej omenjenimi problemi.
TOZD SERVIS
Že v uvodu srno omenili, da je bila servisna temeljna organizacija med najbolj uspešnimi kolektivi v Iskri Commerce v obdobju januar — junij. Vrednost storitev prodanih rezervnih delo', je znašala skoraj 853 milijonov dinarjev, to pa je za dobro polovico več. Kot v enakem lanskem obdobju. Seveda gre to povečanje pripisati tudi višjim cenam.
Najhujši problem Iskrinih serviserjev je nelikvidnost, saj se morajo zaradi prenizkih rabatov vseskozi zadolževati, kakšne so' obresti za najeta posojila, pa vemo.
TOZD ZUNANJI TRG
Iskra je v prvem polletju izvozila za nekaj manj kot 106 milijonov dolarjev izdelkov — na konvertibilno tržišče za 82, na klirinško pa za 24 milijonov dolarjev. Mnogo bolj uspešen je bil v tem obdobju v primerjavi z načrtom, konvertibilni izvoz: Iskra je tja prodala v prvih šestih mesecih kar za petino več kot v enakem obdobju lani. Tolikšno povečanje je deloma posledica tudi ugodnejšega tečaja dinarja, napo-membnejšo vlogo pa so seveda odigrale določene izvozne akcije v Iskri in pa Iskrina mreža poslovnih enot v tujini, ki še naprej nosi največji izvozni delež.
Izredno uspešno so v prvem polletju izvažale Elektrooptika, Avtoelek-trika in Elementi, nekako povprečne so bile Široka potrošnja, Kibernetika in Kondenzatorji, ostale Iskrine delovne organizacije pa sprejetih izvoznih načrtov niso uresničile.
V	Iskri Commerce, kot tržni delovni organizaciji skupnega pomena, menijo, da bi lahko Iskra letos celo presegla izvozni načrt, ki znaša, kot je znano, dobrih 264 milijonov dolarjev. Predpogoj za takšno spodbudno oceno so predvsem nemotena proizvodnja, dobavna disciplina in izdelčna kakovost.
Medtem ko torej lahko govorimo o relativno dobrem izvozu, pa je uvoz precej zaostal za predvidevanji: uvoz repromateriaia in opreme je v prvem polletju skupno znašal nekaj več kot 50 milijonov . dolarjev. Repromateriaia smo uvozili za dobrih 47 milijonov dolarjev, opreme pa celo za manj kot 3 milijone dolarjev , čeprav smo v letni plan zapisali številko 27.65 milijonov dolarjev. Na polovici leta smo torej plan dosegli le 11-odstotno.
TOZD ZASTOPANJE TUJIH FIRM
V	tej temeljni organizaciji so do polletja opravili dobro polovico letnega načrta, ki znaša 118 milijonov dinarjev. Realizacija je potekala v predvidenih okvirih in to kljub pomanjkanju deviz in restriktivnim ukrepom za omejevanja uvoza opreme.
TOZD MARKETING
Vse višje cene in porast materialnih stroškov so še kako vplivali na marketinško dejavnost v tej temeljni organizaciji. pomanjkanje, desortiranost in neenakomerne dobave blaga pa na obseg prodaje predstavniške mreže v Jugoslaviji, ki prav tako sodi v ta kolektiv. V marketinški dejavnosti so zaradi pomanjkanja sredstev celo že vprašljivi Iskrini nastopi na nekaterih manj pomembnih sejmih, vprašanje smotrnosti udeležbe na posameznih sejmih v tujini pa bo treba razčistiti v najkrajšem času.
LD
Sola področja kakovosti
V septembru,oktobru in novembru 1984 bomo organizirali našo prvo šolo področja kakovosti. Namenjena je vsem tistim delavcem, ki v področju kakovosti opravljajo odgovornejša dela in naloge.
Program šole je pripravljen tako, da ga bodo morali obvladati vsi vodje služb kakovosti v TOZD in vodje oddelkov v TOZD in DO.
Trajanje šole je moralo biti prilagojeno na eni strani potrebam šole. na drugi strani pa možnostim predavateljskega kadra in odsotnosti z delovnega mesta. Tako bo šola trajala skupno tri tedne in sicer po teden dni v teh zaporednih mesecih. Tako se bodo šole ob minimalni odsotnosti (po teden v mesecu) udeležili lahko tudi vsi vodje področij DO in vodje služb kakovosti v TOZD. Tema prvega tedna šole je integralni sistem zagotavljanja kakovosti in opis današnjega sistema zagotavljanja kakovosti v Iskri.
V okviru te teme bo poseben poudarek posvečen povezovanju in podrobnostim integralnega sistema z ozirom na RR funkcijo in komercialno funkcijo -#torej s tistimi področji, kjer je metodološko največ odprtih vprašanj, praktično pa največ dela in sodelovanja.
Posebej bo obravnavana organizacija in faze inovacijskega procesa, priprava nove proizvodnje s posebnim poudarkom na poskusni proizvodnji in zagotavljanju kakovosti in predvideva-' nja merilne in kontrolne opreme v investicijskih projektih v okviru priprave investicijskih projektov.
Pri delovanju tržne funkcije bo ob osnovnih opredelitvah in izhodiščih obravnavana politika trženja in sestavine te politike, načirf izbora odjemalcev in celotno delovanje tržne funkcije z razlago delovanja domačega in zunanjega trga.
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
Posebna tema je še povečana v tem delu šole v sodelovanju s tujimi poslovnimi partnerji tako s kupci naših izdelkov kot z dobavitelji. Temu naj bi sledila kratka informacija o stanju poslovne organiziranosti Iskre, kjer bodo priobčeni podatki o najnovejši raziskavi stanja v Iskri.
Vsodelovanju z VKKP smo se dogo-vorili, da bodo vojni kontrolorji predstavili svoj integralni sistem zagotavljanja kakovosti sredstev NVO in njihovo delovanje pri razvijanju novega proizvoda in pri prevzemanju redne proizvodnje. Tržna inšpekcija bo pripravila prispevek o delovanju inšpektorjev in pregled nad najbolj pogostimi kršitvami normativnih aktov, ki urejajo delovanje inšpekcije.
Prvi del šole bo zaključen z obravnavo nalog in odgovornosti služb kakovosti. ki sti odre jene'z zakonom. V tem delu bo narejen pregled regulative na področju kakovosti in bolj podrobno obrat navana zakona o standardizaciji m o merilih. Metrološkemu nadzoru in merilom, katerih pregled je obvezen po zakonu, bo posvečeno posebno predavanje.
Drugi teden šole. ki bo sledil prvemu po mesecu dni bo posvečen metodam in tehnikam dela za vodenje služb kakovosti. Že prej organizirani seminarji in šole so namreč pokazali, da našim večinoma tehnično šolanim strokovnjakom primanjkuje vedenjskega znanja za opravljanje dela.
V	tem delu šole želimo nekatera od teh znanj posredovati. Tako bodo obravnavane teme o motivaciji, tehničnih in psiholoških vidikih pri vodenju. Tudi komuniciranje s sodelavci in vodenje sestankov bo obravnavano posebej, nakar bo org;: izirana okrogla miza o problemih vodenja v službah kakovosti.
Drugi del šole v tem tednu bo obravnaval posredovanje strokovnih informacij, izdelavo in uporabo tehnične dokumentacije, standardizacijo, uvod \ industrijsko lastnino in mrežno planiranje.
V	tem delu bodo glede na naše potrebe obravnavane tudi osnove informatike na sploh in posebnim oziroma na problematiko kakovosti. Tudi osnovam odločanja in tveganja pri odločitvah bo posvečena posebna tema. Pripravi in izvedbi strokovnih predavanj, osebni izmenjavi informacij in krožkom za izboljšanje proizvodnje kot metodi za pospeševanje inventivnosti bo posvečen zadnji del.
Ob zaključku tega dela bo po možnosti organiziran ogled organizacije ali inštituta po željah udeležencev.
V	tretjem tednu bodo obravnavana posebna poglavja. Predstavljena bosta vloga kakovosti v sodobni družbi in
sitem celovitega zagotavljanja kakov’0' sti proizvodov in storitev (Compan' wide Quality control)
Teoretske osnove zanesljivosti predstavitev dosedanjih rezultatov raz>" skav zanesljivosti bodo obravnavan6 skupaj z namenom seznaniti udelf žence z dosedanjim delom na zanesli1" vosti in pripravami za naprej.
Tudi sistem spremljanja stroškov ka" kovosti bo obravnavan, vendar sam0 informativno. Za delo na področju ka-kovosti je dobro, da udeleženci spoz" najo tudi delovanje tako mednarodni11 kot jugoslovanskih organizacij na p0" dročju kakovosti in delovanju sistem3 IS 9000, kot naše inačice mednarodne?8 sistema. V ta sklop predavanj sodi tu01 delovanje nadzorne kontrole, ki i° bomo obravnavali kot temo in na is10 temo organizirali okroglo mizo, kjet bomo razpravljali o prednostih in slabil1 straneh takega sistema.
Projektiranju in racionalnosti uporab6 preskusnih in kontrolnih naprav ,er kontroli sredstev za proizvodnjo bo p°' svečen poseben dan.
Naši najsodobnejši proizvodnji m1' kroelektronskih vezij, njihovi kakov°' sti in rezultatom vtekavanja mikroelek; tronskih vezij, napakam in pravil11' uporabi mikroelektronskih intriranil’ vezij bo v dogovoru z DO Mikroelektronika posvečen poseben dam Tako bodo lahko vsi udeleženci sem1' narja, ne samo tisti,\i že danes na td1! področju delajo, temveč tudi drug1 spoznali osnove in delo s temi izdelk1. Da seznanimo udeležence seminarja tudi z rešitvami, ki jih imajo na p°' dročju zagotavljanja kakovosti drug6 organizacije bomo predstavili sistejP6 dveh večjih organizacij s podobnim1 proizvodnimi programi.
Posebna okrogla miza bo posvečen3 razvoju kontrole in zagotavljanja ka; kovosti v Iskri. Zbrani bodo izhodišč111 podatki, posredovani udeležencem okrogle mize z vsemi za in proti organ1" ziranosti v posameznih obdobjih nakar bo sledila razprava. Na ta način bod° udeleženci pridobili osnov no znanje 0 zbiv anjih in vzrokih zanje ter na osnov1 poznav anja svoje situacije v svoji OZo obogatili naša spoznanja na tem P°' dročju. •
V	zgoraj opisano šolo bomo v nekaj ponovitvah, Jci bodo 1-krat do dva k ra’ na leto postopoma vključili vse vodjev DO in TOZD in tudi nove sodelavce' ki jim bomo poverili izvajanje zahtevnejših del na področju kakovosti.
V	skladu z dogovori bomo tudi sku-pa j z udeleženci spremljali predstavit'6
posameznih tem in jih sproti izboljše-vali in dopolnjevali, tako bo lahko šola področja kakovosti prispevala svoj delež pri izobraževanju specializiranih kadrov.
'	Lotar Kozina
. SOZD ISKRA LJUBLJANA IZOBRAŽEVALNI CENTER IN PODROČJE KAKOVOSTI
V	skladu s programom šolanja kadrov v Iskri in sklepom področja kakovosti SOZD Iskra
razpisujemo obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
I. ŠOLA PODROČJA KAKOVOSTI V ISKRI
A.	Integralni sistem zagotavljanja kakovosti 17. — 21. 9. 84
B.	Metode dela in tehnike za vodenje služb kakovosti 22. — 26. 10. 84
C.	Posebna poglavja.5. — 9. 1 i. 84
Pospešeno strokovno izpopolnjev anje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge v področju kakovosti in vodjem služb kakovosti v TOZD.
VSEBINA
Program prvega dela je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki pokrivajo potrebno znanje za integralni sistem zagotavljanja kakovosti in njegovo povezovanje z ostalimi poslovnimi funkcijami Iskre.
V	drugem delu so zbrane metode in tehnike, ki sq potrebne za uspešno vodenje oddelkov in služb kakovosti ter "posebne teme o potrebni tehnični informatiki.
V	posebnem tretjem poglavju so zbrane teme, katerih poznavanje je nujno za delo pri organiziranem dviganju kakovosti proizvodov in storitev.
Vsi trije deli tvorijo celotno in je zato neobhodno, da udeleženci šole obiskujejo redno vse tri dele.
ORGANIZACIJA
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu, zato je potrebno, da udeleženci šole svoje obvez nosti v zasebnem življenju v tednih šolanja prilagodijo programu šole. V času šolanja je praviloma potrebna stalna prisotnost in biv anje v hotelu Transturist. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju, ki bo v skladu s samoupravnim sporazumom in osnova za razporejanje za dela in naloge v službah kakovosti- -
NOSILEC PROGRAMA
Področje kakovosti SOZD Iskra v sodelovanju z izobraževalnim centrom.
VODJA PROGRAMA
Lotar Kozina, dipl. ing. za celotno šolo in posebej za integralni sistem zagotavljanja kakovosti
prof. France Mlakar, dipl. ing. za metode dela in tehnike za vodenje služb kakovosti in Pogačnik Franc dipl. ing. za posebna poglavja
CAS IN KRAJ
S programom strokovnega izpopolnjevan ja bomo pričeli v ponedeljek, 17. 9. 1984 ob 9. uri v hotelu Transturist Škofja Loka.
PRIJAVE
Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 5. 9. 1984 na naslov: ,
SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI Podrobnejše informacije glede udeležbe in organizacije lahko dobite pri tov. Vrhovec Sonji tel. 061 222 212 ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
I
ki
St
SI
St:
iz
aI
Si
ta
či
n<
>1
ni
Vi
k
di
8i
Vl
P:
C|
h
ts
o
sl
V;
n
n
di
o
o
h
n
p
p
v
ji
6
P
n
n
k
n
Š;
n
P
z
k
k
r
r
n
v
»
v
1
k
■
n
k
ii
n
P
!
P
k
n
l:
]
P
Z
a
s:
ovo-
Dan?
i i” razi' /ane iele-;slji'
°SEBNl RAČUNALNIKI »SINCLAIR« NA POTI V JUGOSLAVIJO:
Iskra odpira vrata »mavrici«
/ka-
am°
ka-
poz-
dnih
po-
nega
tud'
i j" ista kje'
abih
.rabe
ter
.po-
tni'
IVO'
lek-
vili«
anik
lek-
jan.
;mi'
tein rugi elkv arja po-•ug£ e me timi
■ena ka-ščni cen’ uni' ikar odo je o lovi
'Z D
po-
:ina
Res je, da z odpiranjem vrat osebnim (hišnim) računalnikom tujih proizvajalcev še zdaleč ne bomo rešili jugoslovanskih gospodarskih težav današnjega dne, vendar pa bomo morda prav z njimi pripravili podlago za bodočnost brez ekonomskih navšečnosti. Nedopustna računalniška zaostalost Jugoslavije, Jugoslovanov in zlasti jugoslovanskega šolstva, ki še ni preraslo »peš« aritmetike tudi (in morda predvsem) zaradi popolnega pomanjkanja najpotrebnejšega računalniškega hardwarea bo v jesenskih dneh dobila prvi udarec: prek Iskrine Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu bo prišla na prodajne pulte prva serija mikroračunalnikov britanskega sira Clivea Sinclairja »ZX SPECTRUM«.
1^ Kšim ljubiteljem TV igric in tistim. Poskušajo iz privlačne črne škatlice z j, Rjastimi tipkami spraviti še kaj več, stpe«ruma najbrž ni več treba pred-izvV ^ začetku bo naprodaj v edbi s 16 k RAM. Odločitev za ta 4rat temelji na dveh pomembnih ar-la Centih; od izvedbe z 48 k spomina je čuaParat cenejši za 30% za učenje ra-Mništva (zlasti v šolah) pa popol-P13 zadošča tudi 16 k.
.kaj pravzaprav odločitev, da Iskra
»n '	. F1 tiVZ'dFi dV uuiuvnev, ua iNK.ra
^Phpelje« v Jugoslavijo prav računal-
V$ i P°djetja Sinclair? Pomembna je , ekakor Iskrina infrastruktura (Ijub-jdnska.....................
DO Mikroelektronika obvla-
Proizvodnjo mikroprocesorja Z
r* i zv w vi 11 j u timvi upi uucMji ja
v. ki je centralna procesna enota Ma-Prav^ 'n	Postane Iskra enako-
Caa^en partner angleškega proizvajalci* ^delovanje med Iskro in matično
kot ekskluzivni zastopnik hiše Sinclair kakorkoli omejevala programsko opismenjevanje. Nasprotno, mnogo obetavni dogovori z Zvezo organizacij za tehniško kulturo Slovenije napovedujejo izredno živahno mikroračunalni-ško perspektivo!
Letošnje šolsko leto bo torej postalo prelomnica v uvajanju nove, računalniške abecede. O točnem datumu zaenkrat, žal, še ne moremo pisati, vendar bo do računalniki zagotovo na voljo kmalu po pričetku pouka; do novega leta vsekakor. Brž ko bomo izvedeli, bomo sporočili tudi ceno, ki v tem trenutku še ni dogovorjena.
Poleg osnovnega aparata, ki bo naprodaj za dinarje, pa bo Iskra Standard v konsignaciji ponudila tudi dopolnilni
Posebna ugodnost za Iskraše!
V Iskrini tovarni TV sprejemnikov na Pržanu so za Iskrine delavce pripravili priložnostno prodajo omejenega števila barvnih in prenosnih črno belih TV sprejemnikov pod izjemno ugodnimi pogoji. Naprodaj so barvni TV sprejemniki brez daljinskega upravljanja »AZUR« (ekran 56 cm) in prenosni črno beli TV sprejemniki »TRIM« (ekran 12«),
Vse informacije o nakupu lahko dobite v tovarniški prodajalni ali po telefonu 061-52-161 int. 27 — MARUŠA TOMŠIČ.
Inovacijska dejavnost v Kondenzatorjih
Vsekakor je treba že na začetku ugotoviti, da so v lanskem letu v semiški Iskri glede inovacijske dejavnosti storili pomemben korak naprej. To se ne kaže samo v novem samoupravnem sporazumu o vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela ter pravilniku o vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v posameznih TOZD in DSSS, ki so ju sprejeli na referendumu ob pričetku lanskega leta, temveč tudi v konkretnih dosežkih, ki so bili kronani tako z nagradami in priznanji kot tudi z ugodnimi finančnimi in materialnimi rezultati.
hardware, tako da ljubiteljem ne bo treba na pot do inozemskih trgovin.
Toliko zaenkrat o »zadevi Sinclair«. O razvoju dogodkov vas bomo vsekakor sproti obveščali, v kratkem pa pričakujemo tudi skupni komunike Iskre in Sinclairja.
Stane Flcischman
Ker je novi sprejeti pravilnik stimu-lativnejši od prejšnjega, je bilo logično pričakovati nagel porast inovacijskih predlogov. Toda praksa je pokazala, da zadeva le ni tako preprosta in da bi kar naenkrat tako prišli z novim, stimula-tivnejšim pravilnikom do velikega števila dobrih inovacijskih predlogov in tehniških izboljšav. Dejstvo je sicer, da je bila največja pomanjkljivost starega pravilnika prav v tem, da strokovni kader v DO ni bil upravičen do nagrad za predlagane izboljšave iz svojega delokroga, ker se je to smatralo za službeno dolžnost.
Tako so lahko predloge prijavljali le s področja, ki ni bilo zapisano v opis njihovih del in nalog. Tako je bil vsak, ki se je hotel uveljaviti kot inovator, prisiljen posegati v tuje delo, odkoder je
Novi pravilnik tudi ponuja možnost službene dolžnosti in inventivnosti, s čimer je dana tudi možnost, da lahko vsakega predlagatelja pošteno nagradijo. Sicer pa pri tem nikakor ne smemo pozabiti tudi na spoznanje, ki ga javno razglašamo, da nas lahko prav inovacije, ki temelje na lastnem znanju, tudi rešujejo iz hudega gospodarskega položaja.
,	-j-	--------------
0 mikroračunalnikov »ZX« ne bo
J>elji,o na enostavnih kupoprodajnih skn°sih, temveč na kooperaciji, na v Pnem poslovno tehničnem obdelo-i, nJu Programa, proizvodnje in trga in J bi slednjič omogočalo specializacijo obeh straneh. Ni treba posebej pou-ds si Iskra od tega sodelovanja
ZX Spectrum
||
Ob lanskoletnem pregledu inovacijske dejavnosti v Semiču velja zapisati, da je lani potekal postopek za pridobitev prvega patenta v semiški Iskri in sicer za stroj za previjanje metaliziranih in nemetaliziranih plastičnih folij. Ta stroj je tudi najuspešnejša individualna inovacija v DO Kondezatorji. Gospodarska korist, ki jo je ustvaril omenjeni stroj v lanskem letu, je znašala 8.049.723 dinarjev. S tem strojem je namreč možno previti metalizirano in nemetalizirano plastično folijo, ki je neuporabna, če so koluti folije premehko naviti, oz. če so zamešani.
' .' *•* ;
'
V
'®ta precej novega znanja!
■i 5 manj pomembna utež na tehtnici
cf°^anja Pa n' bila razprostranjenost Priljubljenost teh računalnikov ■
Siyr src	M-tOKN-M	pv«) veuzsv ' white ,	ESS3
EPIT	CAPSLOCK TRUEVIDEO INV. VIDEO	O_______ O	O	GRAPHICS DELETE
p^m prostoru. Res je, da po legalni
dtl teh naprav v Jugoslaviji pravza-v av ne bi smelo biti, saj je uvoz prepo-jeaan. Skromnost zunanjih dimenzij pa t^btogočila (skoraj neoviran) dotok
. računalnikov po nedovoljenih p teh. Inteligentna naprava je naletela
ogromno navdušenje zlasti med j .^'mi. ki jim za starejše skrivnostno 0vanje računalnikov ni več tuje.
U.? e8 uvoženih so naši mladi »hac-Hala, narec*'b že veliko število origi-.. a|h programov in s tem bistveno raz-programsko podporo tega raču-peč a’ žal cveti na naš'b tleh tudi raz-žax,e.Vanje programov, ki so avtorsko iJPem in to brez vednosti in soglasja
s	:.•■	.	••	v.	f.-;	,5 ^	v;„.	•
:•	•	v	••	:	’•■■■-	£
■ ■■i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i
»..v.ac	stisrdK:- 5-'v':\	>?•;	iai.	ua-r	ccs '	'M
m m m m m mm mm wm
.	X ■ . nr>	:• ;.uar	-izr: *.*•
■ ■ ■ m m ■ ■ ■ * mm

V bodoče, ko računalnfki ne 0 več bolj ali manj lepe fotografije iz
Računalnik ŽX Spectrum.
rešit'’ k° trel3a t0 vPrašanje sistemsko
lia “.»divjemu« širjenju tujega žna-
v-,ln domislic bo pač treba, kot je na-Up v civiliziranem svetu, narediti v^Hdemansko« obleko... To pa se-a še zdaleč ne pomeni, da bi Iskra
Reka in Pulj — uspešno predstavništvo, servisa in prodajalni
Solidarnost z bovško Iskro
„	(Nadaljevanje s 1. strani)
|,.sa dohodka izplačanega na delavca.
ga ugotovi Služba družbenega knji-l^dstva na podlagi podatkov za prvi
^brej bi v tem primeru prejemali de-gl,v5' teh tveh TOZD manjši osebni D odek kot delavci ostalih TOZD, če-
^ so najmanj krivi, da je do izgube
i-*0!1 prišlo. To seveda nikakor ne bi
^ilo
. Pravično, zato so priskočile »na [|>č« ostale TOZD v Avtoelektriki, a,so poslovale z rdečimi številkami. 1,.. Samoupravnim sporazumom je trir ^ določeno obvezno medsebojno T0len iz8ub in pod pogojem, da jv j 9- ki so to obveznost prevzele, ne >„ Nejo z izgubo ter da razliko med
j^om sredstev potrebnih za izplačilo
s^tacijc osebnih dohodkov in zne-31 sredstev, ki jih je v ta namen za-
gotovila TOZD, ki je poslovala z izgubo, oziroma dobljenih iz sklada skupnih rezerv prenesejo na žiro račun te temeljne organizacije.
To velja za tovarno vžigalnih tul jav Bovec, medtem, ko je tovarni malih zaganjalnikov dovolil pristojni organ Skupščine občine Nova Gorica izplačilo akontacije osebnih dohodkov skladno z 20. členom Zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo.
Kljub temu, da so fizični pokazatelji poslovanja v prvem polletju v obeh TOZD ugodni, pa izgube niso mogli preprečiti. Vse ocene pa že sedaj kažejo, da so dane vse objektivne možnosti za saniranje poslovanja v obeh TOZD do konca leta.
Marko Rakušček
V Iskrinem reškem predstavništvu ocenjujejo, da bodo letos presegli že tako pogumno zastavljene načrte ter se s prodajo in storitvami približali poldrugi milijardi dinarjev.
lahko prijavljal svoje predloge. Z novim pravilnikom pa je zdaj dana možnost predlagateljem, da prijavljajo predloge s področja, na katerem delajo. Vendar pa se žal nekateri še niso sprijaznili s tem dejstvom in se načelno upirajo temu s trditvijo, da predlagatelj s svojega področja ni upravičen do nagrade, ker pač to sodi v njegove redne delovne naloge. Takšno mišljenje pa ustvarja nedvomno vzdušje, ki neugodno vpliva na rast inovacijske dejavnosti v posameznih TOZD kakor tudi v celotni delovni organizaciji.
Če pa hočemo, da bi se stvari tudi tu obrnile na bolje, moramo sleherni koristni predlog, ne glede na to, od kod je prišel, samo če je koristen in če prinaša gospodarsko korist, tudi nagraditi pa čeprav simbolično, oziroma tako, kot dopušča novi pravilnik.
Vendar pa omenjeni stroj ni bil edina inovacija, ki so jo v Semiču obravnavali lani. Lani so v tej DO prijavili 26 inventivnih predlogov, ki jih je obravnaval odbor za izume, tShnične izboljšave in koristne predloge. Zato je imel odbor lani deset sej. Izmed 36 prispelih predlogov je odbor sprejel 21 predlogov, ki so zadevali razne izboljšave, 15 jih jih je zavrnil zato, ker niso bili uporabni. Izmed sprejetih predlogov je bilo 12 predlogov nagrajenih z denarnimi nagradami v skupni višini 120.671 dinarjev, medtem ko je devet predlogov še v postopku. Celotna gospodarska korist inovacij je znašala lani .9.277.454 dinarjev.
Če torej pogledamo in primerjamo inovacijski dohodek iz lanskega leta z leti poprej, vidimo, da je lani vidno naraste! pa čeprav je samo število prijavljenih predlogov nekoliko nižje kot leta poprej, kar je najbolj razvidno iz priloženega diagrama.
Delovna organizacija iz Semiča je lani sodelovala tudi na natečaju Občinske raziskovalne skupnosti, ki je razpisala nagrade s področja razvojno-razi-skovalne in inventivne dejavnosti v črnomaljski občini. Na tem natečaju je vseh pet prijavljencev iz DO Kondezatorji prejelo nagrade ORS za razvoj-no-raziskovalno in inventivno dejavnost. Dva delavca sta dobila prvi nagradi ORS za dosežke na razvojno-ra-ziskovalnem področju, ostali trije pa so prejeli tri druge nagrade ORS za dosežke na področju inventivne dejavnosti.
In končno je tu še tim, ki je izdelal in razvil avtomatski navijalni stroj AN M 236, ki je najkompletnejši ter najzahtevnejši stroj, ki je bil kdajkoli izdelan v semiški Iskri in ga krmili mikroračunalnik. Zanj je semiški tim prejel letos najvišje priznanje v republiki, nagrado Kidričevega sklada.
D.Ž.
prisptbh in
sprejttifl
predlogov
Iskrino predstavništvo na Reki.

tekočega traku v TOZD Mali zaganjalniki
'škG	:---------------
Uresničevanje zastavljenih nalog kljub pomanjkanju nekaterih izdeikov in velikim zalogam, precejšnja nelikvidnosti in pa vse manjše število zaposlenih, so nekatere osnovne značilnosti Iskrašev, ki v reškem zalivu, na otokih v Kvarnerju in v Istri uspešno predstavljajo našo sestavljeno organizacijo. Skupno je v predstavništvu zdaj že manj kot 50 zaposlenih —v samem	predstavništvu	in
dveh servisih na Reki in \ Pulju.
Največji letošnji uspehi reške filiale so predvsem v tem. da je Iskra s svojo javno telefonijo prodrla tudi na območje tamkajšnje PTT organizacije z dvema centralama Iskra 500 A. Drug tak pomemben posel je pogodba z re-škimi gasilci o prodaji tako imenovanega sistema za prenos in obdelavo alarmnih signalov. Prav za tak sistem se
(Nadaljevanje na 5. strani)
X
i«.. 7

n
ii
prihranek in - ■» izplačane nagrade v mili on din
i- 9;
M

4£iii. i..
		,!			9
		i			8
		1			7
					6
					
		—	k		S
	•			j '	t.
		'		1	3
					
		, v..;			2
	"Šx	,;:y			
	vj				;
ELT.-tv					
62
legenda
pr/speli ,7red'ogi sprejeti jrediogi prihranek .z gospodarska k-.-rsi izplačam ncgroce
Bodo prvi lastovki sledile še druge?
Hiter razvoj računalniške tehnologije je že marsikoga prepričal, da smo lahko pri tem le opazovalci in dejansko je ogromnost projektov na tem področju ter širina in pestrost raznovrstnih zahtev, ki jih ti projekti pokrivajo, za nas v celoti nedosegljiva. Toda prav ta stalna širitev tega področja, ki opazovalca s strani najbolj prestraši, nudi istočasno največ možnosti, ker na posamezne predele tega področja lahko kljub temu uspešno posežemo. Morda ne toliko s tehnološkimi preboji (break trough), kolikor s sodobnimi tržno zanimivimi rešitvami, ter si s tem omogočimo gibanje v prostoru, iz katerega lahko dobimo povratne informacije in nadaljnje možnosti za osvajanje novih znanj. Iskra Delta se je že pred leti usmerila v tem smislu na lasten razvoj in sedaj je požela tudi prvo klasje. Dve njuni kompleksni napravi sta že zadostili pojem zahtevnega tržišča v ZDA in si utrli pot prav tam, kjer bi večina od nas sodila, da nimamo kaj iskati.
Zastavljeno pot velja zato vsekakor nadaljevati in v Iskra Delta so že pokazali, da vedo kako ter da so vse tipke na njeni klavijaturi uglašene. Pravilno planiranje, kvaliteten in hiter razvoj, ostale službe, ki po potrebi vskočijo in opravijo svoje delo ter dovolj prožen in iznajdljiv marketing, so si brez zastojev podajali »štafeto projekta« vse do zastavljenega cilja. To pot jim je uspelo, in ni dvoma, da bodo s takim načinom dela v bodoče uresničili še več takih podvigov.
• Kakšen projekt je bil to, kaj pomeni prodaja licence za nas, kaj za našega ameriškega partneija, in predvsem kako je potekalo izvajanje posameznih del, so zato najbrž vprašanja, ki marsikoga zanimajo, saj so Iskrini izvozni rezultati na tržišče ZDA, dokaj skromni in nam je vsaka pozitivna izkušnja dobrodošla. Nosilca tega projekta: za tehnološki-razvojni del — Danilo Poberaj ter nosilec celotnega projekta in marketinga Miki Živkovič, sta nam rade volje postregla z odgovori na naša vprašanja, s katerimi želimo posredovati nekaj njunih izkušenj z željo, da bi ta uspeh ohrabril in navdušil še koga v Iskri. Prav iz pogovora z našima strokovnjakoma lahko zaslutimo še neizkoriščene možnosti in način kako jih uresničiti.
Najprej o pogodbi, ki ste jo sklenili 23. 7. 1984 z ameriškim partneijem. Je to vaša prva tovrstna pogodba?
MIKI ŽIVKOVIČ: Da, za spremembo nam je prvič uspelo uresničiti tak aranžma v obratni smeri. Doslej smo namreč sklepali tovrstne pogodbe le iz ZDA v Jugoslavijo, to pot pa je bilo prvič obratno. Po tej pogodbi smo prodali znanje in tehnologijo, oziroma celoten know—how za dva zelo kompleksna izdelka, pripada pa nam še določen % od vsakega prodanega izdelka. Pogodba je sklenjena za 3 leta, kolikor je približno življenjska doba tega izdelka. Ne smemo pozabiti, da je to računalniški izdelek in da zato sodi na tisto področje, kjer je danes razvoj najhitrejši, tržna zanimivost novorazvitih izdelkov pa se zelo hitro izteče, večinoma prej kot v 5 letih.
Skratka, sklenili smo običajno licenčno pogodbo, ki omogoča našemu ameriškemu partnerju proizvodnjo teh izdelkov v tovarnah v ZDA in trženje z njimi.
Kaj pomeni ta pogodba za vas, vašega partnerja?
MIKI ŽIVKOVIČ: Ob ugodnem finančnem, bo tudi določen tehnološki učinek, saj tak prenos znanja v ZDA povrne precej novega znanja in spoznanja nazaj v Jugoslavijo, pri čemer je morda za nas celo najpomembnejše prav potrditev Deltine naslonitve na lasten razvoj. V tem smisluje ta pogodba dokazala pravilnost te usmeritve, istočasno pa je tudi spodbuda za še bolj zagnano osvajanje novih znanj.
Za ameriškega partnerja je sklenjena pogodba prav tako usodna. Vedeti namreč moramo, da je v ZDA res
Miki Živkovič m Danilo Poberaj s komunikacijsko napravo v rokah.
nekaj velikih firm, ki proizvajajo oziroma same razvijajo večino svojih izdelkov in tudi takšni, kot sta ti dve naši napravi, vendar na splošno velja, da posamezne firme osredotočijo svoje kadrovske in finančne zmogljivosti v posamezna področja, za katere imajo po svojih izkušnjah in analizah največ možnosti za hitro in učinkovito osvajanje. Nakup posameznih naprav za kompletiranje svojih sistemov pri konkurenčni firmi seveda ni vedno najusodnejši, če je sploh možen, nujnost pravočasnega nastopa za najsodobnejšimi sistemi na tržišče pa je neizprosna. Že manjša zamuda je lahko usodna. Tako, da čeprav bi naš kupec morda lahko sam razvil naprave podobne našim bi potreboval dosti časa in seveda kadre, ki jih že ima vezane na drugih projektih, ostaja pa še določeno tveganje kot pri vsakem razvoju. Zato je bila naša ponudba zanj dobrodošla.
Uspešno in pravočasno dokončan razvoj teh vaših naprav priča, da ste šli dovolj zgodaj v njun razvoj. Kako je to potekalo?
DANILO POBERAJ: Na področju računalniških modulov, kamor sodita tudi naši napravi, smo se usmerili že leta 80, ko smo tako kot danes sodelovali z znanimi svetovnimi firmami ter preko različnih stikov pridobivali znanje in izkušnje.
Tedaj smo tudi mi začeli razvijati nekatere izdelke, med katerimi je bil leta 1980 dokončan modul, predhodnih teh naših naprav.
Na nadaljnji razvoj je prav tako vplivala povezava s tujimi firmami saj smo pri naši razvojni usmeritvi sprejemali kompatibilnost z napravami teh firm za osnovni pogoj. Tedaj smo že predvideli možnost določenih zamenjav novorazvitih naprav, kar je pogojeno prav s kompatibilnostjo.
V tem času smo si nabrali precej znanja in izkušenj. Spoznali smo računalniške sisteme, kako delujejo, kakšne so zahteve in kam bo v naslednjih letih šel razvoj. To smo že takrat
približno vedeli in se odločili za razvoj nekaterih naprav, med katerimi sta bili tudi tile dve, katerih licenco smo sedaj prodali.
Pomeni, da ste šli v razvoj' teh naprav prej, kot so se pojavile na tržišču?
DANILO POBERAJ: Da, v tem je
bila naša prednost. S pridom smo izkoristili naše dosedanje znanje in zmogljivosti, kot so predvsem računalniška podpora pri projektiranju. Kompleksnost teh naših naprav je namreč tako velika, da si brez računalniške podpore ni moč niti zamisliti njihovo projektiranje. Sicer pa nas je sprva na projektu delalo nekaj, nato pa so se postopoma glede na zahteve projekta, vključevali še ostali sodelavci.
Kakšne so prednosti vaših naprav?
DANILO POBERAJ: Predvsem tehnološke. Kot rečeno smo pred 2 leti pravilno ocenili, kam bo šel razvoj. Takrat smo si rekli, ta tehnološki razvoj se bo usmeril v to smer, koncept teh mini-računalnikov bo takšen, torej distribuiranje, obdelave in konektor bodo zato morali ustrezati takšnim posojeni, skratka naprava bo morala ustrezati tem zahtevam itd. Vse to je v osnovi začrtalo našo usmeritev in s tem tudi izbiro naprav, ki naj jih razvijamo.
Sta pa naši napravi tudi precej kompleksni, 6-slojno tiskano vezje ima nad 10.000 povezav samo na eni ploščici, vendar so čipi povsem standardni in je zato proizvodnja teh naprav dovolj neproblematična in poceni. Vse to je bilo za • ameriškega kupca pomembno. Torej, da je uporabnost in zmogljivost teh naprav na svetovnem nivoju, da je zanesljivost delovanja in servisiranje zagotovljeno. Tem zahtevam so morale naše naprave zadostiti med 6-meseč-nim testiranjem, ki je bilo izjemno natančno in vsestransko pri našem kupcu. Če še upoštevamo, da je naš kupec proizvajalec najkvalitetnejših izdelkov,' si ni težko predstavljati, kakšnim testom sta bili podvrženi naši napravi, preden so ju sprejeli, saj bo tudi ta sistem z našima napravama prav tako narejen za njihov kakovostni razred.
Kaj lahko rečete o primerjavi vaših naprav s sorodnimi tovrstnimi napravami v svetu?
DANILO POBERAJ: Kot sem
dejal, so njihove zmogljivosti in vse ostalo na svetovnem nivoju, vendar ne predstavljajo izjemnega tehnološkega preboja. S tem se ne stepimo. To sta modula, ki ju že skoraj leto dni vgrajujemo v naš računalnik Delta 800. Sta pa naša modula po svojem konceptu, lastnostih, uporabnosti, zanesljivosti itd. zanimivi tudi za najzahtevnejše svetovno tržišče, ali bolje rečeno, v vseh ozirih dovolj dobri, da je naša marketinška služba lahko prevzela »štafeto« in se z njima^podala v ZDA po kupca.
Iskanje kupca na tako velikem tržišču kot je ZDA najbrž ni preprosto. Kako ste si zastavili delo?
MIKI ŽIVKOVIČ: Predvsem je za Delto izvoz izredno resna postavka.
Prodaja licence ameriškemu partnefl1
je pri tem samo detalj, ki je potrdil n^0 pravilno usmeritev. Sicer smo se v iz'1
usmerili načrtno že pred 2 letoma K smo izdelali našo izvozno strategij0, tem smislu smo proučili področja.11 katere naj se usmerimo, in glede na,c da je v ZDA največje in najbolj odpj1
ua je v ZvLz/\ najvecje m najootj uur; tovrstno tržišče in prednost povratih "j formacij, ki jih s prisotnostjo na tem1
žišču dobiš nesporna, je bila usmeri' na ameriško tržišče za nas med najza
nimivejšimi.
Kot osnova za usresničenje naših Črtov, je bil detalj ni pregled vseh nasl razvojnih in proizvodnjih ter kadr°v skih zmogljivosti.
Kje smo najmočnejši, oziroma
čimer
imamo kaj takega v Delti. „ ... lahko prišli na svetovno tržišče. Usp-nost dolgoročne izvozne usmeritve J6
narsičem posojena že s tem korak011!: • '	-	j izdela1
Na osnovi teh analiz smo potem profil potencialnega kupca, nekak f°t0 robot tega potencialnega kupca, vsako posamezno ponudbo poseM Naslednji korak je že bil plan vseh a* tivnosti po katerih smo predvideli ^ dalj nje akcije in kdo bo kaj naredil-Vs to je seveda precej kompleksna nal°f ki zahteva vsklajeno delovanje razl|C nih služb. V Delti nam je to koofdi111 ranje šlo dobro od rok.
Nadalje smo se morali odločiti- ^ bomo imeli izhodiščne točke, saj jecC lotni ameriški prostor prevelik, da b4s lahko v celoti obdelali. Odločili sm°s' za nekaj geografskih predelov, r čemer sta sta nam povsem ustrezali k kaciji Iskra Electronics v New Vor^ ter v Santa Clara v Silicon Valley i"0; tej priložnosti že lahko rečem, da jez” take izvozne posle izredno korist”® imeti svoje baze kot je naša Iskra E' lectronics. Tudi nam je koristila. F 'tp1" je sledilo izvajanje zastavljenih nacn tov, veliko dela, eno je potencial”1 kupec, drugo pa kupec s katerim skK neš pogodbo, vendar mi smo vztraja*1 in prvi uspeh je tu.
Je bila prodaja licence najusodneje možnost?
MIKI ŽIVKOVIČ: Po temeljiti an*
liži smo ugotovili, da je to za nas naj”
sodnejše. Tržna zanimivost tovrstni. izdelkov je časovno zelo kratka. Če n nastopili z lastnimi proizvodi, bi mof'1 biti tudi dovolj znani. Torej morali vložiti v reklamo, kar ni majhen str” šek, morali bi imeti svojo distribucijsk mrežo, servisiranje, skratka kader, °e' narna sredstva itd., kar bi v 'tako kra*' kem času težko uresničili. Naš ameris*' partner pa ima že vse te službe uteče”® in je zato takšna pogodba, kot smo j1 sklenili za nas najugodnejša. Seveda PJ je pri nastopu na svetovno tržišče ved”® prisotno vprašanje, kaj boš delal ti, k”! pa prepustil ostalim. Vse to je od p”' mera, do primera drugače, vendar splošno velja, da se tržišče osvaja p” slopoma, z veliko truda in dobrš” mero prožnosti ter iznajdljivosti.
(Nadljevanje na 5. stra”*1
KAKO BO S CENAMI DO KONCA LETA IN V LETU 1985
V zadnjih dneh je zopet zel popularna tema »o svobodnei oblikovanju cen«. Zakaj pravzt prav gre pri tem, vas želimo set naniti s tem prispevkom,ki boš
« najbolj dobrodošel tistim sod< lavcem, ki neposredno delajo n področju oblikovanja cen Iskri nih izdelkov.
Mednarodni monetarni fond je vse skozi izvajal pritisk na naše organe, d je potrebno 55 % vseh cen že od vseg začetka, se pravi od časa odmrznitve ; maja 1984, oblikovati prosto po tržni pogojih. V prvi fazi pa so pristojni or gani (izvršni sveti in skupnosti za cene sprejeli take režime in razvrstitv panog oziroma izdelkov v njih, ki s-sicer zajemali cca 55 % izdelkov indu sirijske proizvodnje, vendar sta bil znotraj tega kompleksa uveljavljen dva režima.
Prvi, ki je zajemal cca 40 r/c po vred nosti izdelkov industrijske proizvodnje je obvezoval OZD, da so morale 30 dr pred uporabo novih višjih cen, o name ravanem povečanju obveščati pristojn skupnosti za cene. Drugi del, ki zajem preostalih 15 % vrednosti industrijsk proizvodnje, po številu izdelkov p predstavlja najštevilčnejšo skupino, p je obvezoval OZD, da so o oblikovani cenah v skladu s letošnjo politiko cer najkasneje v 8 dneh po uprabi novi višjih cen o tem, na predpisan način ob veščah pristojne skupnosti za cene.
S tako razvrstitvijo se IMF ni strinjz zato je prišlo do razprav v pristojnih ot ganih, ki naj bi privedle do sprejem
novih predpisov ^katerimi naj bi se doseglo naslednje:
1.	V odloku o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen nastajajo določene spremembe v podrobnejši razvrstitvi izdelkov, ki so predvideni, da se cene zanje oblikujejo na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma s kupci. Pri tem je najpomembnejša sprememba, da se črta 4. odstavek 4. točke, ki obvezuje OZD, da morajo za sestavne in rezervne dele v reprodukciji in končni porabi v panogah 0114 strojegradnja, 0115 prometna sredstva in seveda 0117 elektroindustrija, sklepati s svojimi kupci (2/3 večina) samoupravni sporazum o cenah, tako za prvo vgradnjo kot za drugo vgradnjo.
Po novem režimu oblikovanja cen za rezervne dele pride to na prosto oblikovanje cen brez potrebnega javljanja pristojnim skupnostim. To bo precej olajšalo oblikovanje cen tistim rezervnim delom, ki ne izhajajo iz lastne proizvodnje in jih proizvajalci končnih izdelkov do sedaj še niso uspeli povečati v skladu z letošnjo rastjo cen.
2.	V Odloku (oziroma Sklep) o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestil o cenah pristojnim skupnostim za cene, pa se uvaja bistvena sprememba v tem, da se vse tiste panoge, blagovne skupine oziroma izdelki, ki so bili dosedaj izrecno navedeni, tako iz Zvezne kot iz republiških in pokrajinskih pristojnosti, pod
režimom 30-dnevnega čakanja na uporabo novo oblikovanih cen, uvrstijo v 8-dnevnonaknadno javljanje pristojnim skupnostim ca cene o uporabljenih novih cenah.
Za elektroindustrijo oziroma Iskro se iz zvezne pristojnosti premestijo v režim 8 dnevnega naknadnega javljanja SZZPC naslednje blagovne skupine:
—	0117—23 proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav (telefonski terminal),
—	0117 —24 proizvodnja merilne in regulacijske opreme (števci in naprave za krmiljenje le teh),
—	0117—41 proizvodnja termičnih aparatov (električni in kombinirani štedilniki),
—	0117 —43 proizvodnja aparatov in naprav za pranje (pralni stroji za gospodinjstvo).
Iz republiške pristojnosti pa so iz 30 dnevnega čakalnega roka v 8 dnevno naknadno obveščanje premeščene naslednje blagovne skupine:
—	0117 —22 proizvodnja Ra in TV sprejemnikov in elektroakustičnih aparatov in naprav (Ra in TV sprejemniki ter njihov pribor in nadometni deli),
—	0117-49 proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo (sesalniki za prah),
—	0117 —99 proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih proizvodov (izolatorji in izolacijski material).
Vsi ostali izdelki so torej uvrščeni v tako imenovano »svobodno oblikovanje cen« kar pomeni, da o novo oblikovanih cenah do konca leta, ni potrebno obveščati pristojnih skupnosti za cene.
Tako torej 30 dnevno čakanje na uporabljene cene ostane le še v režimu samoupravnega sporazumevanja o cenah, ki še zmeraj zajema cca 30 '/c vrednosti industrijske proizvodnje. Iskra pa v bodoče v tem režimu nima
nobenega izdelka”!
Pri vsem tem pa še zmeraj ostaja v veljavi Projekcija gibanja cen za leto 1984, ki omejuje tekočo rast cen na predvidenih 40% za celotno industrijsko proizvodnjo oziroma po posameznih panogah od 10do47%.To pomeni, da vsi tisti subjekti, ki so dosedaj že izrabili povečanje cen v skladu s predvideno Projekcijo, navkljub spremenjenim režimom, svojih cen ne bodo mogli še enkrat povečati brez posledic na kreditno-monetarnem področju. (Elektroindustrija SFRJ je v juliju cene povečala za 9,2 % in s tem že presegla planirano raven 22,8 % za 3,3 % poene. V obdobju januar —julij 1984 je dosežena skupna rast že 126,1 % kar je za 4,8 % poena tudi nad povprečjem industrijskih izdelkov, ki so dosegli skupno rast 121,3%).
nja je urejeno tako, da se poleg podt kov, ki jih mora vsebovati obvestile cenah iz prejšnjega Odloka doda še p datek o nazivu poslovne banke, pri k teri ima OZD odobrene kredite obratna sredstva. Pri režimu svobo nega oblikovanja cen pa bodo.do izra prišle bolj tržne inšpekcije, ki' boi kontrolirale rast cen posameznih izdi kov in bodo predlagale predvide kreditno-monetarne ukrepe (odvze kreditov za obratna sredstva in vrači že uporabljenih kreditov).
Naj še enkrat poudarimo, da v zvez našimi izdelki s spremembo predpisi ni nobenih možnosti za ponovno nearno povečanje cen, razen morebit izjemnih primerih, ki so dokazljivi podlagi meril iz 105. a člena, dopolnit Zakona o cenah. Tox so predvse izvozne cene in neugoden položaj p n zvajalcev v primarni delitvi dohodka, celoti še torej vedno velja dogovorje rast cen v-skladu s Projekcijo, še bolj ] se bo poostril inšpekcijski nadzor n:
cenami in izvajanje kreditno-monetar' nih ukrepov proti kršiteljem dogov°r' jene politike cen.	.
Hkrati z zgoraj navedenimi ukrep1 oziroma spremembami predpisov oblikovanju cen, ki bodo stopili v velja'
vo, predvidoma s 01. 09. 1984, P” 1
pripravlja novi Zakon o sistemu druZ" bene kontrole cen. Dosedanji osn°te tega Zakona je izredno kratek in praV°! nasprotje dosedanjega zakona, saj P°' novno uspostavlja kalkulativni na”1 oblikovanja cen. Poleg tega pa oi””" goča izvajanje ustavnih načel, da °e' lavci v družbeni reprodukciji sa”1” J stojno in na samoupravnih podlag”. oblikujejo svoje cene, upoštevaje P” tem medsebojno odvisnost, povezan08 in odgovornost.
Nadalje določa, da se cene oblikuje)” v združenem delu na podlagi element0'j za oblikovanje cen, ki jih delavci pr6”'1 pišejo v svojem samoupravnem spl°s nem aktu, skupaj s postopkom za obl' kovanje cen in določijo tudi pristojn08 samoupravnega organa. Družbeno?0”; tične skupnosti morajo z družbeni”” plani in akti za njihovo ustvarjanjete ukrepi ekonomske politike vplivati ” i razmerja ponudbe in povpraševanj3’! tako da s tem omogočajo delavce n1' združenem delu, da cene svojih izd” kov oblikujejo po tržnih pogojih.
Za individualna naročila in prod”) preko javnih natečajev se cene oblik”" jejo s pogodbo v fiksnem znesku, kis® lahko spremeni le s spremembo p°' godbe v pogodbenem roku. To dolo”1*1 že imamo v letošnjih predpisih. j
Še nadalje uzakonja samoupra''” sporazum o trajnem poslovnem sod”' lovanju med proizvodnimi in trg0' skimi organizacijami združenega deli' tako da se na podlagi tega sporazu”1 določajo deleži proizvodnih in prom” nih organizacij v skupnem prihodk”' dohodku ali v veleprodajni ozir0”1 j
tnefl1 Inaš" i jzv^
na »j ;i°' ja J1 nat"1
»dpr'1
tih 't' eifltt erit"' najzJ'
ih a1,
nas1*1,
idro'1
ia ^ ner? ;speS; /e j6 akotj:
;fotf :a, 21 sebe)
;h al" :li n"' l.Vs( aločf •azlif rdini-
ti. K'1 ječ"' [bič.1 mo5' P1 ali 1°-fork1 in n6 i jez! ristn1’ ra E'
'itei"
načri
cialn1
skl":
rajal
neP
ianS’ naj", rstniri Čeh’ tora1’ •ali b’ stre :ijsk(
r. de krat' erišk’ ;čen"j no j‘ da P8 edn" i, k")
ipn'
ar n« a pe ,ršn"
rani),
(Nadaljevanje s 4. strani)
.Nam lahko poveste še kaj iz doseda-"jth izkušenj na ameriškem tržišču?
Miki ŽIVKOVIČ: Precej več bi Jugoslovani lahko izvažali t ja. Zmotno je amreč mišljenje, da lahko nastopiš v ^tJA samo z vrhunsko tehnologijo in "Slovito zaključeno ponudbo. Na tem ^šču so sorodni izdelki razvrščeni elede na kvaliteto in celo in če hočeš Pfodajati svoje izdelke, si moraš najti Pfostor na tej lestvici. To' sicer velja tudi za druga tr-ISca, vendar je posebnost ameriškega Predvsem v njegovi ogromnosti, kjer se ahko kaj hitro izgubiš in iztrošiš svoje tboči. Problem je v tem, da imaš izdelek Za katerega lahko rečeš, da bo glede na ceno in kvaliteto sodil na točno določen l cj te tržne lestvice. Če to imaš, že a"ko začneš iskati kupca. Kako, je se-Veda naslednji problem, odvisno od Usposobljenosti tvoje marketinške službe. Moje mnenje je, da bi tisti, ki se Prvič podajajo na tako tržišče, morali Vstopiti s svojimi strokovnjaki, ki do-.v°lj dobro obvladajo celotno tehnolo-s,(0 področje izdelka, proizvodne Zf!'0gljivosti matične delovne organiza-C'je in to tako v kvantitativnem kot v Kvalitativnem smislu ter poznajo razpo-°zljive kadrovske možnosti. Vedeti l^urajo, kje so še določene rezerve, kjer ahko še kaj izboljšaš itd., skratka biti Morajo strokovnjaki in ti lahko potem UsPešno koristijo še ostale vire, ki jih je aa ameriškem tržišču spet izjemno veli-k°' Vseh vrst marketinških služb je lan), ki ti nudijo kakršnekoli usluge uoceš. Seveda niso poceni, to se razu-Lahko najameš izredno kvalitet-nega specialista za katerokoli področje, stane te sicer 1000 dolarjev na dan, vendar če si si predhodno dobro posta-'''l vprašanja, boš v tem dnevu lahko u°bil informacije, do katerih bi se sam e stežka dokopal. To so izkušeni strokovnjaki, ki so pred tem delali v velikih anjeriških podjetjih ali univerzah in si Pb tem nabrali precej izkušenj, 1000 i.S dolarjev na dan je pa seveda veliko j”1 ntalo, kakor vzameš. Ena od Iskrinih PO je prav v času, ko sem bil tam, naje*3 takega strokovnjaka in po 2 dneh je 0l* resnično izčrpan. Očitno so pred tem
dobro sestavili vprašanja. Imeti moraš torej neko osnovno znanje, potem pa prožnost, dinamičnost, iznajdljivost in izdelek, ki slede na svojo ceno in kvaliteto pokriva delček v celotnem spektru ponudbe. Vrhunska tehnologija kot rečeno pri tem ni pogoj, kakor pri nas prepogosto mislimo. Lč-ta sicer sodi v vrh lestvice, je najdražja, morda dohodkovno najzanimivejša, toda različni kupci imajo različne potrebe in različno globoke žepe. Marsikaj se da uspešno prodati in tudi Iskra bi lahko bila prodornejša na tem tržišču. Dobro usposo-blen marketing je zato izjemno pomemben in dejstvo, da v Iskri že 3 leta ne realiziramo sredstev za marketing na nova področja, nima opravičila.
Da se povrnemo k razvojnemu delu. Uspešno prodana licenca je gotovo spodbuda za naše razvijalce?
DANILO POBERAJ: Brez dvoma je to zelo velik motivacijski element posebej za mlade. Res je, da v Jugoslaviji nimamo tehnologije s katero bi lahko razvijali vse komponente, ne moremo delati takšnih čipov kot bi morda hoteli, toda na sistemskem področju lahko kljub vsemu veliko naredimo. Sam sem bil v Silicon Valley in v razvojnem laboratoriju našega partnerja. Res je področje elektronike in računalništva preobsežno, da bi mu lahko na vseh področjih uspešno sledili, toda res je tudi da so na tem tehnološkem področju posamezni detajlji, določeni predeli na katere lahko uspešno posežemo. Pogoj je le, da prideš pravočasno z izdelkom, ki je dovolj kvaliteten in za tržišče zanimiv — tako kot sta bili naši napravi. Tem pogojem bi v Iskri lahko večkrat zadostili, kot nam je to doslej uspevalo.
Imate načrte za podobne podvige?
DANILO POBERAJ: Zavedamo se, da sta ta naša produkta zanimiva za tržišče le 2—3 leti, zato že razvijamo nove naprave, ki so zmogljivejše, inteligentnejše in tudi z našim kupcem smo se dogovorili zanje. Vemo kaj delamo in kaj hočemo doseči. Dodal bi le še to: Deltina usmeritev v lastni razvoj že daje rezultate in vesel sem, da smo prav z našim projektom dosegli potrditev te usmeritve.
BORIS ČERIN
Reka in Pulj — uspešno predstavništvo, servisa in prodajalni
Zanimajo tudi v drugih mestih v Jugo-^aviji, kot na primer v Novem Sadu, Sarajevu, Zagrebu, Tuzli in Splitu.
Ob teh dveh uspehih pa se Iskraši na ''cki, podobno kot drugod na Jadranu ae morejo sprijazniti z dejstvom, da •skra vse premalo sodeluje s tamkajš-njim ladjedelništvom. Prav na Reki je največ ladjedelnic, kot so 3. maj, Titova
(Nadaljevanje s 3. strani)
ladjedelnica in Viktor Lenac, v Pulju pa seveda Uljanik.
Na tržnem področju sodeluje reško predstavništvo nadvse uspešno s tamkajšnjimi trgovskimi hišami — Elek-tromaterialom, Brodomaterialom, Brodocommercom in Istro iz Pulja.
Ob tem pa bosta Iskrini trgovini na Reki in v Pulju dosegli letos prodajo v
višini približno 250 milijonov dinarjev. Podobno kot drugod, tudi tu problemov ne manjka, ti pa so predvsem v pomanjkanju nekaterih izdelkov zlasti iz delovnih organizacij Široka potrošnja in Telematika.
»Če primerjamo prodajo v obeh industrijskih prodajalnah in njun promet v višini 250 milijonov dinarjev s skupnim planom celotne filiale, ki znaša približno milijardo tristo miljjonov dinarjev,« poudarja direktor reškega predstavništva Miroslav Wolf, »potem vidimo, da je delež obeh prodajaln relativno skromen. Vsekakor moramo to razmerje povečati in preko lastne trgovske mreže plasirati približno 40% od celotnega prometa.«
Omenili smo že, da je reški servis trenutno najuspešnejši od vseh Iskrinih servisov v Jugoslaviji. Zdaj je v njem zaposlenih že več kot 20 serviserjev, ob tem, da so se specializirali na Iskrin profesionalni program, širokopotrošnega pa prepustili pogodbenim servisom. Direktor
Miroslav Wolf-direktor predstavništva IC m Reki.
Miroslav Wolf.ob tem poudarja, da to verjetno ni bila najboljša odločitev, kajti na Reki nimajo najboljših izkušenj s pogodbenimi servisi.
Oboji, Iskrin reški servis kot tudi pogodbeni servisi pa se iz dneva v dan srečujejo s pomanjkanjem rezervnih delov, pa naj bo to na širokopotrošnem ali profesionalnem programu. Seveda je podobno tudi v Pulju, le s to razliko, da je tamkajšnji Iskrin servis izključno »širokopotrošni«, kar pa je že skoraj sinonim za poslovanje blizu rdečih številk.
Direktor Wolf ocenjuje polletne rezultate reških in puljskih Iskrašev kot dokaj uspešne, bolj pa se boji tretjega in četrtega kvartala, »kajti bojimo se negotovosti pri dobavah blaga, nadalje se dobavni roki podaljšujejo, tržišče pa zahteva svoje. Seveda smo še naprej obtimisti in verjamemo, da nam bo uspelo uresničiti načrtovane obveznosti.«
Lado Drobež
star'
ivof'
;rep’ ►v « elf >a $e Iruž'
utek
rav°j
po-
»n0'
de
HTlO-j
igatl' . pn
no51
jej"
ntov
red-
iloŠ'
)bli'
nos1
jbli'
lira'
; ter i a»| nja’ I mv del"
laj" ike-d s"f počil"
3vfli
ide-
-ov-
eh'
0
tel'
Ikri-
,!#
thaloprodajni ceni izdelka. To je svoje-fstna zakonska novost, ki pa izvira iz °sedanje prakse. (Iskra je namreč ra-merje do trgovine uredila prav na teh P°dlagah.)
Organiziranim potrošnikom je dano Pomembno mesto pri spremljanju gi-atija cen in predlaganju ukrepov pri-ojnim organom. Prav tako je dan večji Poudarek sodelovanju Gospodarske hornice Jugoslavije pri razčiščevanju Jtzmerij cen posameznih izdelkov in _ oritev. Tako imajo kupci (1/3 njih) ^ avteo, da sprožijo postopek upraviče-nosti oblikovanih cen, ki se vodi v GZJ P° določilih njenih splošnih aktov.
Pomembno je tudi to, da se že v *amem zakonu opravi razmejitev na .Vezno pristojnost in pristojnost ostalih hižbenopolitičnih skupnosti (repu-r .*> Pokrajin in občin). Pri tem je sko-aJ vsa industrijska proizvodnja od in-esticijske, reprodukcijske in širokopo-°sne porabe uvrščena v zvezno pri-
okviru pristojnosti nižjih
s'ojnost.
PS so samo stanarine in komunalne Oritve, rečni, pomorski, mestni in I "'mestni ter cestni promet, storitvene "^javnosti (razen PTT in ŽG), vodno Sospodarstvo in gradbeništvo, časopisi, ^ebeniki. Ra in TV naročnina ter naje-
z-a sedaj še ni dokončno izobliko-ana vsebina dela dosedanjih skupnosti 13 cene in tudi njihova statusna oprede-
h frecej so razširjena tudi kazenska močila od katerih pa izpostavljamo le lsto, ki govori da je OZD napravila mekršek, če je s samoupravnim spora-vumom, ki ga je sklenila med enako-mtnimi proizvajalci (proizvajalci TV Piratov v Jugoslaviji), določila skupne emente za oblikovanje cen oziroma notne enake cene za vse izdelke. S tem v°rej zakonodajalec želi razbiti dosedaj postavljeno »kartelsko« dogovar-
janje na samoupravnih podlagah. V prehodnih določbah je govora, da letos oblikovane cene ostanejo v veljavi vse do spremembe, ki mora biti izvršena v skladu z določili novega zakona; ZIS in GZJ morata pripraviti ukrepe za izvajanje ekonomske politike na področju cen v naslednjem letu; ZIS bo skupaj z republiškimi in pokrajinskimi organi določil najvišjo raven cen določenih prehrambenih artiklov v letu 1985; prav tako bo ZIS predpisal za katere izdelke in storitve, morajo OZD svojim kupcem poslati obvestila o novih cenah 30 dni pred začetkom prodaje po teh cenah; kar je bilo do sedaj v pristojnosti za cene, dobili so torej v okviru družbene kontrole cen, neposredno pristojnost kupci teh izdelkov, ki lahko sprožijo postopek preverjanja upravičenosti teh cen pri GZJ.
Tri mesece po uveljavitvi novega zakona morajo:
— OZD v svojih samoupravnih splošnih aktih določiti elemente oblikovanja cen, postopek za oblikovanje in pristojnosti samoupravnih organov v OZD.
- GZJ mora določiti postopek preverjanja opravičenosti cen, ki jih sprožajo kupci po svojih prijavah.
Vidimo torej, da se nam za naslednje leto obeta dokaj spremenjena zakonodaja na področju cen, ki naj bi končno vendar le omogočila oblikovanje cen po tržnih pogojih. Kako bo zakon sprejet, kakšna bo njegova dokončna vsebina, bodo v kratkem pokazale razprave na pristojnih organih, o čemer vas bomo sproti obveščali.
Stanko Klemenčič-Saražin
Ponovitev obvestila za upokojence bivše Elektromehanike v Kranju
Samoupravni organi temeljnih organizacij Iskre Kibernetike, Telematike in ERO so sprejeli sklep o združevanju sredstev za rekreacijo. Del teh sredstev je namenjenih tudi za dodatno regresiranje letovanja upokojencev.
Do dodatnega regresa za letovanje so v letu 1984 iz združenih sredstev upravičeni upokojenci vseh treh DO Iskre v Kranju in to po naslednji lestvici:
—	do 7000 din pokojnine	2500 din dodatnega regresa
—	od 7000 do • 8000 din pokojnine	2200 din dodatnega regresa
—	od 8000 do 9000 din pokojnine	1800 din dodatnega regresa
Upokojenci z nad 9000 din pokojnine niso upravičeni do dodatnega regresa.
Dodatni regres se daje samo v primeru koriščenja dopusta in to za 7—10 dnevno letovanje kar se dokaže z računom. Za uveljavitev dodatnega regresa naj upokojenci prinesejo račun o stroških letovanja in odrezek zadnjega meseca nakazila pokojnine. Te dokumente naj upokojenci Kibernetike in ERO prinesejo na kadrovsko področje —socialna služba Kibernetike, upokojenci Telematike pa na družbeni oddelek — socialna služba Telematike do 31. 12. 1984.
J.Z.
Plodno 35-letno delo Instituta Jožef Stefan
Petintrideset let obstoja neke delovne organizacije je obdobje, ko se izkristalizirajo določene smernice in načela, po katerih ustanova živi in se razvija. Težko je danes prav soditi, ali so najbolj uspešna leta razvoja že za nami ali še pred nami. Vendar je dejstvo, da se je v tem času iz laboratorijev Fizikalnega in Kemijskega inštituta SAZU ob entuziazmu peščice strokovnjakov pod vodstvom prof. dr. Antona Peterlina inštitut razvil v ustanovo z več kot 700 sodelavci.
Sodi med največje slovenske znanstvene organizacije, saj deluje tu skoraj desetina vseh slovenskih raziskovalcev, med njimi okoli 120 doktorjev znanosti. Raziskujejo v okoli 20 odsekih in skupinah raznih usmeritev, ki med seboj sicer samostojno gospodarijo, a se združujejo ob skupnih problemih in v raziskovalnih projektih. To daje velike možnosti uveljavljanju interdisciplinarnih in multidisciplinarnih raziskav, ki niso možne drugje. Žal tako notranje kakor tudi zunanje okoliščine otežujejo polno izkoriščanje te prednosti.
Če v kratkem strnemo tri značilnosti, ki predstavljajo Institut Jožef Stefan:
—	dejavnost Instituta je vseskozi organizirana kot prepletanje raziskovalne dejavnosti oziroma izobraževanja in svetovalne dejavnosti. Tak splet naj bi omogočil celovitejši pristop k obravnavanju problematike z raznih področij in hitrejši pretok znanstvenih spoznaj in izkušenj v prakso,
—	v raziskovalni de javnosti izpolnju je Institut svoje poslanstvo v družbi s skladnim delom na temeljih, uporabnih in razvojnih raziskavah ob vse tesnejši povezanosti z organizacijami združenega dela. Nata način se vključuje v reševanje ekonomskih in družbenih problemov,
—	institut se s svojimi dosežki, zlasti pri razvoju novega znanja, enakopravno vključuje v mednarodno raziskovalno sfero, saj sodeluje z vrsto v svetu vodilnih ustanov in osebnosti na raznih področjih. Tako je na tekočem s tokovi moderne znanosti iri ne nazadnje vrši na tak način poslanstvo samopotrjevanja nacionalne identitete in afirmacije v mednarodni skupnosti.
Praznovanje te obletnice je potekalo ob praznovanju podelitve priznanj Sklada Borisa Kidriča, idejnega ustanovitelja IJS. Ko je Inštitut v svojem razvoju skozi 35 let v dinamičnem ekonomskem in družbenopolitičnem spreminjanju iskal svojo vlogo, je skušal izpolniti tisto nalogo in poslanstvo, ki naj jo znanost v človeški družbi ima, in ki jo je Boris Kidrič v zgodnjih povojnih letih že začrtal. Istočasno pa smo dolgoletnemu vodji Instituta Jožef Sfe-fan, prof. dr. Milanu Osredkarju, podelili naziv častni član..Zato naj sklenemo te uvodne besede z nekaj njegovimi mislimi iz nedavnih govorov in ocen raziskovalne dejavnosti ter vloge IJS v družbi.
—	Svobodna menjava dela je odnos, ki je za raziskovalno dejavnost premalo obdelan in ne odraža dovolj dobro vloge raziskovalne dejavnosti v celotnem reprodukcijskem procesu.
•	• ■ Večina t.im. družbenih dejavnosti prispeva k večji produktivnosti posredno s tem, da skrbi za boljše življenjske pogoje delavcev, zdravje, izobrazbo in kulturo. Te dejavnosti ne spreminjajo proizvodnih sil (stroji, tehnološki postopki, organizacija proizvodnje), ampak le omogočajo njihovo dobro izrabo. Raziskovalna dejavnost oz. znanost in tehnologija pa proizvodne sile aktivno spreminja, neposredno in posredno, kratko in dolgoročno. Torej je po svojem bistvu objektivno vsaj enako ali pomembnejši vpliv znanosti in tehnologije (t.j. izvajalcev) na proizvodnjo (t.j. uporabnike) kot obraten vpliv. V takih razmerah je seveda brez osnove misliti, da je možno temeljne raziskave zagotoviti z neposredno menjavo dela in zato celo zmanjševati skupna sredstva za raziskovalno de javnost. Tak pristop je tudi načelno zgrešen in v nasprotju z zakonom, saj morajo v skupna sredstva za temeljne in dolgoročne raziskave, katerih obstoj in uspeh je splošna družbena potreba, prispevati vsi družbeni subjekti, ne glede na njihove neposredne potrebe, kj naj jih programsko in finančno krijejo sami.
•	■ -Premalo se nam zdi poudarjena potreba po objektivnih samoupravnih mehanizmih, ki bodo ne samo terjali od združenega dela večjo produktivnost in močnejšo naslonitev na lastno znanje, boljše gospodarjenje in dosledno soodvisnost osebnega dohodka od dohodka, temveč tudi izločali družbene subjekte, ki delujejo protistabilizacijsko. Le taki mehanizmi lahko objektivno omogočijo razvoj domačega (lastnega) znanja kot osnove gospodarske rasti in le v takih razmerah subjektivna zavest in prizadevanja ra-ziskovalcev in uporabnikov ne ostanejo jalova, ampak lahko privedejo do učinkov.
... Slabost planiranja raziskav izvira iz težavnega poteka planiranja in ustvarjanja razvojnih konceptov, posebno pa iz tega, da pri večini družbenih subjektov zavest o potrebi oziroma o koristnosti raziskovalne dejavnosti ni razvita.
... V okviru širših prizadevanj na ppdročju raziskovalne dejavnosti moramo nameniti posebno pozornost pravilnemu vrednotenju vloge in pomena temeljnega raziskovalnega dela. Podatki o končanih delih v zadnjih letih jasno kažejo, da tako raziskovalno delo resno zaostaja. To je posledica številnih vzrokov. Najpomembnejša med njimi sta vsekakor: prvič, podcenjevanje dejstva, da so temeljne raziskave neločljivo, četudi ne vedno neposredno povezane z uporabnimi in razvojnimi v integralno celoto, in drugič, progamska razdrobl jenost našega celotnega raziskovalnega dela, ki je pogosto preveč usmerjeno na reševanje sicer aktualnih, vendar drobnih raziskovalnih problemov, rezultati takega dela pa imajo največkrat le kratkoročne učinke.
— Posebno zanimivo je vprašanje mehanizma kadrovske selekcije raziskovalcev. V športu na primer je jasno, da brez dobrih trenerjev in igralcev oz. tekmovalcev vrhunski dosežki niso možni. Znano je tudi, kako se do teh pride, kakšne reference so potrebne, da postane nekdo trener ali reprezentant. V naši raziskovalni skupnosti učinkoviti samoupravni selektivni mehanizmi niso znani. Večje jasnosti terja tudi vprašanje množične inovativnosti in izumiteljstva. To praviloma namreč ni raziskovalna dejavnost in jo želimo razviti pri vseh delavcih kot odnos do njihovega proizvodnega dela in proizvodnih sredstev, kot način dodatne in nepogrešljive uporabe njihovega proizvodnega in splošnega znanja in izkušenj za izboljšanje proizvodnih sredstev. Vendar je to (množično) izumiteljstvo v svojih možnostih objektivno omejeno, n.pr. nove kemijske tehnologije ali moderna elektronika ali medicina se po tej poti ne morajo razvijati. Na drugi strani je raziskovalna dejavnost v resnici poklicno izumiteljstvo in prav zato nam je tako zelo potrebno. S tem seveda na želim zmanjševati pomena množičnega inovator-stva. prav pa je, da smo sina jasnem, kaj je eno in kaj je drugo. Hkrati pa naj poudarim pri tem problem nagrajevanja inovatorjev na sploh.
... Posebno pomembno v zvezi z raziskovalno dejavnostjo je vprašanje univerze oz. visokega šolstva, vse reforme visokega šolstva so puščale v resnici ob strani bistveno vprašanje odnosa pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Ali je visoka šola organizacija, kjer delajo pedagoški delavci, ki naj tudi raziskovalno delajo, in si s tem predvsem dopolnjujejo svojo prenizko plačo pedagogov. z nalogo, da ob raziskovalnem delu vzgaja dobre in vrhunske kadre. Univerza bi morala biti predvsem raziskovalna organizacija, strošek teh raziskovanj pa je v resnici del stroškov za izobraževanje.
... Raziskovalni program nekaterih inštitutov in med njimi IJS zajema pretežno področja, ki so vezana na strokovno najzahtevnejši gospodarski in družbeni razvoj. Če ne bomo delali na uporabnih raziskavah za taka področja,-ne bomo opravili svoje družbene naloge. Če s temeljnimi raziskavami ne bomo ustvar jali najžlahtnejših tal za rast uporabnih raziskav, pa ne bomo sposobni opravljati svoje družbene naloge.
DO TELEMATIKA
Poslovanje v I. polletju
Zaostreni pogoji gospodarjenja v širši družbeni skupnosti se v znatni meri odražajo tudi v naši delovni organizaciji. Poslovni rezultati Iskre Telematike so se vidneje začeli slabšati v drugem polletju preteklega leta in ta proces se je v določenih elementih poslovanja nadaljeval tudi v prvi polovici letošnjega leta. Omeniti velja nekaj predpisov in zakonov, ki so imeli določen vpliv na naše poslovanje: Zakon o omejevanju izplačevanja osebnih dohodkov, odlok o najvišji ravni cen in o načinu oblikovanja cen in storitev, Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, Zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, Zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv, Zakon o dopolnitvah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, Zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev itd.
Tudi letos smo se ubadali s problemom nelikvidnosti in na drugi strani s problemi poravnavanja naših obveznosti, tudi dobaviteljem repromateriala. To je še dodatno oteževalo pravočasno in asortimansko oskrbo z materiali, iz česar so sledili nekateri zastoji pri realizaciji proizvodnje. Vztrajno slabšanje poslovnih rezultatov je narekovalo sprejetje internih izrednih ukrepov za sanacijo stanja v naši delovni organizaciji. Ti ukrepi, ki smo jih sprejeli februarja letos, so bili v naj večji meri naravnani na izboljševanje likvidnosti in seveda tudi na druga problematična področja, vse z namenom, da še naše poslovanje v krajšem ali daljšem časovnem obdobju izboljša. Ugotovili smo probleme, določili roke za ureditev stanja in določili odgovornosti.
Prvi vidni rezultati teh ukrepov se že kažejo pri zmanjševanju vezave obratnih sredstev oziroma nižanju zalog repromateriala in nedokončane proizvodnje, To seveda direktno vpliva na omejevanje obsega kreditov, s tem pa so manjše tudi obresti. Kljub temu se nam je v prvem polletju 1984 nabralo za 969.853.720 din obresti, kar že presega višino izplačanih bruto osebnih dohodkov. Pri obrestih za kredite ugotavljamo nezadostno selektivnost.
Kljub temu, da močno povečujemo konvertibilni izvoz, saj smo ga v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za 36%, se srečujemo s precejšnjo problematiko, in sicer predvsem pri zagotavljanju konvertibilnih deviz za uvoz repromateriala.
Izračun poslovnih rezultatov v prvem polletju 1984 nam prikazuje izgubo v vrednosti 680.949.467 din, ki izvira predvsem iz obremenitev poslovnega rezultata s preteklimi obveznostmi, le-te pa izvirajo več let nazaj. V letošnjem prvem polletju smo jih vkalkuli-rali v vrednosti 907 milijonov din, in sicer:
—	276 milijonov din za terminske nakupe,
—	221 milijonov din tečajnih razlik od kreditov za obratna sredstva,
—	71 milijonov din stroškov pri pridobivanju deviz,
—	312 milijonov din obveznosti do firme BTM za licenčnine in dobiček.
—	27 milijonovdin negativnih tečajnih razlik za Ljubljansko banko.
Te obveznosti pa že presegajo ugotovljeno izgubo v prvem polletju. V juniju in juliju smo podpisali tri nove pogodbe o izvozu v Sovjetsko zvezo. Tako imamo v drugem polletju 1984 za 23 milijonov klirinških dolarjev naročil s klirinškega področja, to pa predvsem zagotavlja pogoje za uspešen zaključek poslovnega leta.
Vrednosti in številni podatki so razvidni iz tabel.
PRODAJA NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU
V	letošnjem prvem polletju smo na
domačem trgu prodali za 3.061 milijonov din izdelkov, kar pomeni, da se je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta	vred-
nostno povečala za 29%. V tem povečanju se odražajo tudi višje cene. Z ugotovljeno realizacijo smo izpolnili 56,4 % letnega plana prodaje, medtem ko smo dinamični plan presegli za 9,1 %. Zaradi inflacije in cenovnih razkorakov doma ne dosegamo zadovoljivih poslovnih rezultatov.
V	prvem polletju smo imeli po dinamičnem planu planiran izvoz v vrednosti 24,5 milijona dolarjev, od tega 9 milijonov na konvertibilni in 15.5 milijona na klirinški trg. Razvidno je, da na tem elementu poslovanja nismo dosegli zastavljenih ciljev, to pa se delno odraža na celotnem poslovnem uspehu. Dosegli smo namreč le 87,5 % dinamičnega plana. Nekaj razlogov na tak rezultat je v nezadostnih in nepravočasnih naročilih, del problemov pa izvira tudi iz počasnega osvajanja novih programov in materiala.
PROIZVODNJA
Proizvodni proces je bil zlasti v prvih petih mesecih močno oviran. Dinamični plan smo dosegali komaj rahlo prek 80 %, in sicer predvsem zaradi slabe preskrbe z domačim in uvoženim
materialom. Realizacijo plana smo izrazito izboljšali v mesecu juniju in tako smo v prvem polletju dosegli za 5.726 mili jona din eksterne proizvodnje ali 96,9 % dinamičnega plana. Na poslovni rezultat pomembno vpliva realizacija po asortimentu. Že dalj časa namreč ugotavljamo, da na domačem trgu nekatere izdelke prodajamo pod njihovo lastno ceno, medtem ko neko-, liko boljše rezultate dosegamo pri klirinškem izvozu, vendar le-ta ni bil realiziran v načrtovani višini.
NABAVA NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU
Na domačem trgu smo v prvem polletju nakupili za 1.733 milijonov din repromateriala in delov, kar predstavlja 50.1 % izpolnitve letnega plana oziroma 97,4 % izpolnitve dinamičnega plana. Vendar ugotavljamo, da material v prvih mesecih leta ni prihajal po potrebnem asortimentu, pač pa po inerciji iz lansiranih naročil preteklega obdobja. Ta negativni proces smo zaustavili s sprejetjem izrednih ukrepov.
V prvem polletju smo uvozili za 3.8 milijona dolarjev repromateriala, kar je vrednostno za 3 % več kot v enakem obdobju pretekleta leta, vendar smo s tem izpolnili le 22,5 % letnega plana. S konvertibilnega področja smo uvozili celo za odstotek manj. Ukrepi v zvezi z omejevanjem uvoza so v naši delovni organizaciji, prav tako kot v drugih, zaostrili stanje, ki se zlasti kaže v pomanjkanju deviznih sredstev. Zaradi tega smo se morali posluževati drugih načinov uvoza (omogoča jih 10. člen deviznega zakona; terminski nakupi, maloobmejni promet). V odnosih z dobavitelji se povečuje problematika, ki izhaja iz nepravočasno poravnanih zapadlih obveznosti. Zato vse več dobaviteljev zahteva predplačila ali akreditive, kar vpliva na podaljševanje nabavnih rokov. Dobavni roki se podaljšujejo tudi zaradi konjunkture v zahodnih državah.
OSEBNI DOHODKI
Za osebne dohodke smo v prvem polletju razporedili 875.638.180 din, kar je 38,2% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Življenjski stroški so v enoletnem obdobju narasli za več kot 50 % in to pomeni, da smo zaradi motenj v poslovanju pri osebnih dohodkih znatno zaostali za rastjo življenjskih stroškov, na drugi strani pa tudi za rastjo osebnih dohodkov v drugih delovnih organizacijah. V mesecu juniju smo osnovne postavke povečali za 10%. V mesecu juliju oziroma pri izplačilih v avgustu pa bomo morali osebne dohodke znižati za 8 % v primerjavi z mesecem junijem, in sicer zaradi neporavnanih obveznosti, kot to zahteva Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 (Ur. list SFRJ. št. 20). Razlogi za neporavnane obveznosti izvirajo iz že navedene likvidnostne problematike naše delovne organizacije. V primeru, da nam bo v naslednjih mesecih uspelo poravnati obveznosti, bomo opravili poračun osebnih dohodkov za nazaj.
Iz teh razlogov moramo v prihodnjem obdobju še povečati napore za doseganje boljših poslovnih rezultatov in dosledno izvajanje sprejetih izrednih ukrepov — vse z namenom in ciljem, da si zagotovimo normalno izplačevanje osebnih dohodkov oziroma njihovo povečanje v skladu z rastjo življenjskih stroškov ter skladno z večanjem osebnih dohodkov v drugih delovnih organizacijah.
Kljub temu. da je izguba ugotovljena le v tovarnah ATC. Terminali in PTN. bo izplačevanje osebnih dohodkov enotno v okviru cele delovne organizacije. kakor imamo dogovorjeno tudi v internih samoupravnih aktih o enotnem usklajevanju izplačevanja osebnih dohodkov in potreb, katere pokrivamo iz sklada skupne porabe.
ZAPOSLENI IN IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA
V Iskri Telematiki je bilo v prvem polletju letošnjega leta zaposlenih pov-
prečno 4465 delavcev, kar predstavlja 99 % letošnjega plana.
Telematika
povpr .št.zap. stanje konec _________________meseca ________
3o .06.1984 3o.06.1983
4.465
4.38o
4.47o 4.4o6
O zagotavljanju kakovosti izdelkov v prihodnje
TnHalzo 30.06.1984
Indeks Hb.06.19H3
31.12.1983
3o.o6.1984
lo2
4.416
lol
4.4?6
Indeks
-	3o.12.1983
Plan 1984 %izpol.plana
4.517
98,9
^ .533 98,6
V tem sestavku želim posredovati bralcem časopisa Iskra nekaj pogledov in izkušenj, ki so si jih pridobili najbolj ugledni strokovnjaki s p®' dročja zagotavljanja kakovosti v razviti Zahodni Evropi, ZDA, Japonsk® Svoja stališča so posredovali na Evropski konferenci za kontrolo kvalitet letos junija.
Če stanje zaposlenih konec junija 1984 primerjamo s stanjem konec lanskega leta, vidimo, da se je število zaposlenih v delovni organizaciji zmanjšalo za 6 delavcev.
Izkoriščenost delovnega časa
Maziv	De j.I.poli. 1984		Strukt.	Dej.I.poli. 1983	Strukt.
toravijene ure Neopravljene ure.	3.8o3.914	77,4	3.742*947	78,1
z nad. iz TOZD " Neopravljene ure	891.116	18,1	84o,o52	17,5
nadom. iz SIS Neopravljene ure	187.638	3,8	177.682	3,7
brez nadom. OD Skupno štev. ur v	32.379	o,7	34.991	o,7
rednem del. času	4.915.047	'"ia	4.795.672	
Nadure	55.582		68.242	
Skupno št. ur	1J.970.629	lol,l	4.863.914	lol, 4
V prvem polletju smo opravili 3,8 milijona ur v rednem delovnem času. kar je za 1,6 % več kot v istem obdobju lani. Razpoložljivi čas je bil izkoriščen slabše kot v lanskem prvem polletju (lani 78,1 %, letos le 77,4%). Več je bilo tudi neopravljenih ur. tako z nadomestilom osebnih dohodkov iz TOZD kot iz SIS. Neopravljenih ur brez nadomestila pa je bilo 2.612 manj kot v istem lanskem obdobju. Slabša izkoriščenost delovnega časa je predvsem posledica prisilnih dopustov delavcev zaradi pomanjkanja repromateriala. Opravljenih je bilo 55.582 nadur, kar je 19% manj kot lani. To pa je že rezultat izrednih ukrepov.
STANJE ZALOG

preliv.in gptnvih* trgo, polizd. izdelkov blagi
3o.o6.198u 2.33U.318 1.8o3.7l6 uiio.7oc 39-698 u.618.432 31.12.1983 2.188.526 1.34o.9o6 63.732 4.136.631 Indeks lo7 135 81 62 112
Konec letošnjega polletja smo imeli v , vseh skladiščih za 4.618 milijonov din skladišnih zalog, konec preteklega leta paza4.137 milijonov din, karpredstav-Ija porast za 11,6 %. Ocenjujemo, da so se cene v letošnjem polletju zvišale za 25 do 30 %, kar pomeni, da smo obseg zalog fizično zmanjšali. Izboljševanje stanja na tem področ ju je postalo posebej opazno po sprejetju izrednih ukrepov v mesecu februarju. Takšno gibanje relativno doprinaša k izboljševanju likvidnostnega stanja in vpliva na boljši poslovni rezultat. V naslednjih mesecih moramo še bolj intenzivno nadaljevati začete aktivnosti za zmanjševanje vseh vrst zalog, na drugi strani pa skrbeti za njihovo boljšo sortiranost.
Posebej je treba poudariti japonski doprinos, saj so prav oni kakih 20 let po vojni intenzivno sprejemali znanje od drugod, ga nato obogatili, dopolnili in razvili do take stopnje, da so danes vzor mnogim drugim. Zato so velikokrat prav izkušnje Japoncev vodilo za večjo uspešnost na tržišču.
Prav gotovo pa .moramo biti pri ocenjevanju, še bolj pa pri presojanju raznih tujih sistemov močno previdni. Vsako okolje ima svoje posebnosti v ljudeh, v mišljenju, v zgodovinskem razvoju, posebnosti, ki izvirajo z geografskega porekla in druge. Prednosti pri razvoju določenih kvalitet so prav gotovo, ali celo predvsem, odraz omenjenih danosti. Kljub vsemu pa veljajo na področju industrijske proizvodnje neki kriteriji, ki jih postavi tisti, ki je najbolj uspešen, vsi ostali pa se jim morajo približati. To je edina možnost za preživetje, če gledamo stvar nekoliko dlje v prihodnost.
Še prav posebej in vedno bolj, velja to za kakovost izdelkov.
Če pogledamo nekaj naslovov, ki so bili pogosta tema razgovorov na letošnji konferenci, bomo videli v najbolj grobih orisih, kam so usmerjena današnja iskanja na področju zagotavljanja kakovosti:
—	prihodnost skozi kvaliteto
—	kvaliteta — pravica kupca
—	kvaliteta — uspešnost vodenja
—	motivacija za kvaliteto
—	krožki kvalitete
in nekateri drugi naslovi s področja industrije hrane, medicine, komunikacij.
Skoraj na vseh naštetih področjih so določene razlike v primerjavi z našimi stališči, včasih kar precejšnje. Tako je na primer motivacija za boljšo kvaliteto že precej odmaknjena od povezave z mesečnimi prejemki delavca. Verjetno je mogoče človeka stimulirati preko denarja le do neke meje; stališče sindi
kontroli kakovosti vprašljiv. Poleg za' gotavijanja kakovosti izdelkov s p0' močjo kontrolorjev, poznamo v n3' slednjih razvojnih fazah še procesn® usmerjeno zagotavljanje kakovosti i® kot tretjo stopnjo, zagotavljanje kakovosti v fazi razvoja novega izdelka.
Pri nas v Iskri in še posebej v Avtomatiki se na tej slednji stopnji lahk® pohvalimo z več prizadevanji (od let® 1979 dalje) kot pa z uspehi. Žal.
V Področju za kakovost SOZD si že nekaj časa prizadevamo uveljavit* princip enkratnega preverjanja kvalitete. To pomeni, je proizvajalec (dobavitelj) v celoti odgovoren za kakovost pošiljke in s tem, ko pošiljko od-
premi tudi prevzame odgovornost za
---1—1 :----, * , . ,	. . flj
njeno kakovost. V takem primeru potrebna vhodna kontrola pri kupcO' To je pocenitev proizvodnje. Če take odnose preslikamo na večji del proizvodnje, pomeni to določen prispevek k povečanju produktivnosti narodnega gospodarstva. Ponekod v svetu taki odnosi veljajo že dlje časa. Pri nas pa s® preveč ukvarjamo s pravno rešitvijo slučaja, ko nas bo na primer dobavitelji! izigral. Vsaj med TOZD v isti VO bi morali ukiniti vhodne kontrole.
V	gospodarskem trenutku v kakršnem smo, se zdijo nekatere naštete ideje utopične, v odnosu do tujih kupcev pa so stvarnost. Tudi zato zahteva vedno več kupcev urejen sistemski pristop do kvalitete; ta sistem pa se je razvijal v sledečih stopnjah:
—	prebiranje
—	statistična kontrola kakovosti
—	integralni sistem zagotavljanja kakovosti
V	proizvodni proces imamo na primer lahko vgrajene znane metode kontrole kakovosti (obhode, prebiranje, statistične prevzeme, kontrolne karte, merilne protokole), pa kljub temu ne bomo uspešni. Nujno je tudi sodelova-
J	---_	---J ’	vivviiivz	11UJ11U JC IUUI MJUCIVVV-
katov zahodnih firm je odklonilno do nje nabave, priprave proizvodnje, teh' stimulacije preko prejemkov. Ponekod nologije, prodaje, mojstrov in nepu-se mora nehati ugotavljanje prispevka srednih izvajalcev. Vsi morajo sodelo-posameznika na javni skupine. Člani vati v ustvarjanju kvalitete v najširšem
skupine pa potem sami izločijo nevestne in manj uspešne.
Stimulacija prek denarja zahteva zelo pravičen sistem, natančno in pošteno evidenco, kar je vse zelo težko zagotoviti v večini današnjih tovarn.
pomenu.
Včasih pa tudi zagotavljanje kakovosti v procesu po gornjem postopku ne zadostuje. Kupec lahko uporabil3 naše izdelke v različne namene, drugačne od standardnih, v različnem oko-
Poleg tega je osebni standard, ki ga do- lju, drugačnem od predpostavljenega-seeain delavn nn ^ahnH,,	Tudi napake razvojnikov (funkcije,
INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA
(fanen vlaganj
‘ožr- ril;

989
1.811
6o3.4S3	56.647
459.865	22.762
72.8oo	1.197.088	59.411
v prvem polletju letošnjega leta smo v osnovna sredstva vložili 72,8 milijona din, kar predstavlja 6.1 % vrednosti letnega plana. V primerjavi z istim obdobjem leta 1983 pa smo letos v osnovna sredstva vložili 23 % več sredstev. Od tega zneska smo 98.6 % porabili za nakup opreme, 1,4 % pa vložili v zgradbe in zemljišča.
Investicijska vlaganja v družbeni standard so v prvem polletju 1984 znašala 35,7 milijona din. Od tega smo 21,4 milijona din porabili za nakup družbenih stanovanj in 14.2 milijona din za posojila članom kolektiva.
Že dalj časa ugotavljamo, da premalo investiramo v opremo iz uvoza, ki je potrebna za prestrukturiranje proizvodnega programa in uvajanje novih tehnologij. To ima lahko dolgoročne negativne posledice. V zadnjem času se le kažejo nekaj večje možnosti na tem področju, in sicer v okviru pripravljenega investicijskega projekta za zasebne telefonske centrale in terminale.
segajo delavci na zahodu razmeroma visok. Tudi s tega stališča je kriterij kvalitete v denarni obliki vprašljiv.
Po naporih in tudi učinkih sodeč so uspešnejše metode za dvig kvalitete, ki gredo po drugih poteh:
—	osveščanje v smislu boljše kakovosti
—	izobraževanje vseh struktur v tovarni
—	najširše angažiranje za izboljšanje kakovosti
—	krožki kvaliteti*
—	totalna kontrola kvalitete
—	avtokontrola
Prihajamo do tega, da je visok odstotek zaposlenih v kontroli kvalitete slab znak
gradiva, možnost kontrole...) je v proizvodnji težko ugotoviti.
Zato je v Integralni sistem vključeno tudi zagotavljanje kakovosti v fazi razvoja in sicer po mrežnem planu razvoja novega izdelka. Šele na ta način lahko zagotovimo proizvodu tudi s stališča kakovosti pravočasno vse tiste parametre, ki mu bodo zagotovili uspešnost na tržišču.
Na Japonskem so na primer osnovali opisana načela 1959. leta in jih pozneje z velikimi napori in tudi odpori spravil* v življenje. Seveda so vse do danes ohranili vzorčenje (JUS N.NO. 029), kontrolne karte (Dr. Shewart), vendar
v organizaciji in uspešnosti	VV,1"Z
tovarne. Mi smo do sedaj jemali ta po- J ega vedno manj. Če je le mogoč datek kot enega izmed pomembnejših “Porabljajo 100% kontrolo (avtomat-kazalcev stopnje razvitosti zagotavlja- sko-) ,n avtokontroI°-
POSLOVNI USPEH
V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo v Iskri Telematiki dosegli 9.822 milijonov din celotnega prihodka, kar predstavlja 48,9% letnega plana. Iz tega podatka je razvidno, da smo se precej približali zastavljenemu cilju, vendar pa na drugi strani ugotavljamo, da smo imeli v tem obdobju 8.157 milijonov din porabljenih sredstev, kar predstavlja 54% letnega plana. Zaradi -povečanja porabljenih sredstev z vkal-kuliranimi obveznostmi iz preteklih obdobij smo dosegli le 1.665 milijonov din dohodka oziroma 33,3% letnega plana. Izpad dohodka (najpomembnej-
nja kakovosti. Dejansko so kontrolorji zaposleni le zato, ker napake v proizvodnji so, ker so odstopanja, če tega ne bi bilo, ne bi rabili kontrolorjev proizvodnja bi bila cenejša.
Ali lahko kaj storimo, da ne bi rabjli kontrolorjev ali, da bi jih rabili manj? Drugod pravijo, da lahko storimo veliko. Tudi objektivni argumenti govorijo temu v prid:
—	v sodobni proizvodnji ni več dovolj časa za kontrolo
—	uspešnejši od človeka je stroj, avtomat
—	in s tem 100% kontrola
—	uspešnejša je tudi avtokontrola
— AQL : postopek vzorčenja) pri
vrednostih 0,01% ni več objektiven
—	veliko karakteristik ni mogoče kontrolirati
V luči omenjenih dejstev postane visok odstotek (do 15%) delavcev v
Precejšna razlika v naši in njihovi miselnosti je tudi v poudarku na vzgoji in izobraževanju. Nič jim ni nerodno organizirati redne seminarje o kvalits*' za vodilne delavce, za razvojnike za tržnike. Zavedajo se, da se nihče ne rodi pameten. Seveda je tudi vrsta tečajev za mojstre in neposredne izvajalce,Začnejo pa vedno pri vodstvu. Totalna kontrola kvalitete. Integralni sistem kontrole kakovosti in še nekaj drugih imen je, ki označujejo približno isto vsebino: Najširša mobilizacija vseh udeleženih v proizvodnji s ciljen*, izboljšati kakovost in zmanjšati stroške. Sama vzgoja tu ni dovolj. 'potrebno je dolgoročno planiranje neprestanega izobraževanja, ki se mora odraziti v osveščendsti, v drugačnem načinu mišljenja. Kakovost mora postati zavestno sestavni del našega ustvarjanja.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam 1 7 .D 'TGA Reteče za lepo darilo in spominsko pismo. ■ To,y, Majdi Bohinc in Tov. Janezu Bogataj pa iskrena hvala za obisk na domu in za izročitev albuma in šopka rož.
Vas tovariško pozdravljam in želim veliko poslovnih uspehov Ivanka Oman
Vsem mojim sodelavcem DO Kibernetika — TOZD Števci, posebno sodelavcem kontrole montaže števcev, se iskreno zahvaljujem za darila ob mojem odhodu v pokoj. Vsem želim ve- -liko delovnih uspehov in sreče v osebnem življenju.
Maks Rant
ienji
p,0:
isk*'
tet«
Z3'
po-
na-
sno
i in ko-
■to-
hkn,
eta
iže
viti
ali'
jo-
ko-
xi"
za
ni
cu-
ike
oi-
/ek
;ga
aki
ise
ijo
vi'
)0
rš-
3te
'P'
:va
ui-
ra-
avtomatika
Humanizaciji dela Ustreznejše mesto
V skladu s programom aktivnosti in zaključkov II. konference o humanizaciji dela v SOZD Iskra je Poslovodni odbor DO Iskra AVTOMATIKA imenoval na nivoju DO odbor za humanizacijo dela v sestavi, kjer so zastopam različni poklici kot n.pr. dipl. ing. elektrotehnike, kadrovik, zdravnik, medicine dela, socialni delavec, psiholog, varnostni inženir in organizator dela, to je torej team, ki bo deloval na področju tehničnega in socialno zdravstvenega varstva v DO.
°glavitna naloga, ki izhaja iz pio-in f13 dela na področju varstva pri delu humanizaciji dela je zagotavljanje i?.rriega delovnega okolja, ter nenehno D°ljše\ anje življenjskih razmer in po-pj.ev dela. V izhodiščih programa se i Jmioje humanizacija dela kot celota o položaju človeka pri delu in p jšanje tega položaja, j. ruv tako na področju varstva pri j. u ut humanizaciji dela je ocena ob-lečega stanja in ugotovitev ključnih p obiemov.
tr ^Ualizo stanja bo potrebno izvesti iz etl vidikov in sicer:
s, " ekološkega (tehnološkega), var-i 0 pri delu, tehnologija, projektiva, hstrukci ja
" zdravstvenega (medicina dela)
( 7" subjektivnega počutja delavcev Psihologija dela)
v. Vrganizacijsko bomo morali zagoto-v h da delavci, ki delajo na področju j Jstv'a pri delu in širše na humanizaciji . a sodelujejo v vseh potrebnih delov-skupinah (ustrezno načrtujejo stro-/Objekte, delovne in tehnološke pro-
Vn6/
v naj večji meri je treba doseči vključe-‘de izsledkov medicine dela, ergo-'huije, industrijske psihologije, itd. dpi nada!jevanju izhajajo iz programa e a naslednje usmeritve:
''tehnične in tehnološke ureditve za
odpravo najtežjih in najbolj neugodnih del (odprava težkih fizičnih del) z uvedbo avtomatizacije, odprava monotonije,
—	odprava ali zmanjšanje nevarnosti poškodb pri delu in preprečevanje invalidnosti,
—	razporejanje delavcev z zoženo delovno sposobnostjo — zagotoviti tesno sodelovanje nosilcev' zdrav stve-ne, kadrovske socialne in psihološke dejavnosti, dejavnosti varstva pri delu in organizatorjev proizvodnje,
—	nenehno izboljševanje medsebojnih odnosov na vseh relacijah in ustvarjanje ugodne delovne klime,
—	izobraževanje in vzgoja na področju varstva pri delu in humanizaciji v najširšem smislu za posamezne skupine delavcev vseh nivojev.
V	temeljnih organizacijah se bodo formirale komisije za varstvopii delu in humanizacijo dela, katere bodo delovale v okviru TOZD in sodelovale z odborom za humanizacijo dela in varstvo pri delu v DO.
Ena temeljnih nalog varnega dela ter izboljševanja delovnih pogojev je izobraževanje- in usposabljanje delavcev na področju varstva pri delu, ergonomije. študija dela itd.
V	ta namen bodo pripravili določene programe izobraževanja za posamezne skupine delavcev.
Alojz Kleindienst
0 poslovanju TOZD RRNS
delno uresničili letos, delno naslednje leto.
Manj ugodni so njihovi proižvodni rezultati, vendar, računajo, da bodo nekaj zamud zaradi nedodelane dokumentacije in pomanjkanja strokovnih kadrov v proizvodnji mehanskih delov v drugem poletju vseeno nadoknadili.
Sicer pa so največ aktivnosti usmerili v prenos novih programov v proizvodnjo. Sem sodijo naprave RS 3B. RRS 7,SOI in VARK. Letos morajo dokončati njihove ničelne serije in začeti s serijsko proizvodnjo. Potek uresničevanja teh nalog bo odvisen tudi od možnosti pridobivanja novih sodelavcev, ki naj bi zapolnili tako izpraznjena mesta zaradi prevelikega odliva kadrov v zadnjem času kot delovna mesta zaradi zagona nove proizvodnje.
To je pomembna postavka, ki pa je v neprijetni zaporedni povezavi. Zagon nove proizvodnje bo šele resnično omogočil solidno poslovanje in ustreznejše nagrajevanje, torej prvo proizvodnja in potem denar, ob zaposlovanju novih sodelavcev pa so seveda prvo i potrebna denarna sredstva. Kljub vsemu pa naj bi tudi ta problem rešili.
Ugodno bo v tem smislu vplivalo tudi ob koncu polletja doseženo povišanje cen njihovih izdelkov ter s tem zmanjšano nesorazmerje glede na proizvodne stroške. Po 5 ali 6 letih imajo prvič dovolj jasno definirane proizvodne količine in financiranje, ki naj bi jim omogočilo uresničevanje naloge. Do leta 1986 naj bi vsi njihovi projekti v celoti zaživeli.	b.Č.
Računalniško
podprta
simulacija
poslovnega
odločanja
n«
■a-
h-
o-
o-
o-
(U
Ija
u-
0-a. e, ,i-
10
1-3-
in
i-
i-
li
:e
li
:s
),
ir :
e
i
ii
a
ti
a
Prvo polletje smo sicer končali s pozitivnim poslovnim rezultatom vendar zelo na tesno, saj so cene materiala in uslug hitreje naraščale kot je nam uspelo povišati cene, nam je povedal IPO TOZD RRNS mag. Franc Cuk, ki smo ga zaprosili za oceno poslovanja njihove temeljne organizacije. Dejal je še, da so ob koncu 1. polletja sicer dosegli delno odpravo teh nesorazmerij kar pa še ni vplivalo na poslovanje v prvem polletju. Porast dohodka je bil zato skromen in da kljub temu niso imeli izgube je uspeh.
ppomemben rezultat so v prvem j, e,ju dosegli na tržnem področju, tem n° z Avtomontažo in nekaterimi Jjteljnimi organizacijami v njihovi Mn S° dob‘*' naročil° za sisteme CO-|ULIK v vrednosti 10 mio. dolarjev.
, Pcu s katerim so se o tem naročilu govarjali že nekaj let bodo te na-
t ' T
'111,1
mA
prave dobavili v naslednjih 2 letih. Tc je vsekakor izreden uspeh in tudi največji izvozni posel DO Elektrozveze m konvertibilno tržišče.
Poleg tega so v prvem polletju sklenili še eno prodajno pogodbo v višin 800.000 mio dolarjev, prav tako m konvertibilno tržišče. To naročilo naj b

l&orŽle
v proizvodnji v TOZD RRNS.
Poslovanje v I
(Nadaljevanje s 6. strani)
83 elementa poslovanja) vpliva tudi nadaljnjo delitev. e čisti dohodek komolidiramo
na
^°iu delovne organizacije, ugotovi-• da ga dosegamo v vrednosti 283
mji-. s« dosegamo v vicuiiosu zo.s 'J«nov din, kar seveda ne omogoča k 71Vanja akontativnih osebnih do-ra . ov in dopušča le minimalno firmi-tat Vladov. Dosežen poslovni rezul-rat]v Tovarni PTN ne zadošča za formi-Za minimalne višine čistega dohodka ko°^ne dohodke in sklade, medtem TerVl^na ‘zgube v tovarnah ATC in
ohvm'na*' Presega čisti dohodek, saj so eznosti iz dohodka že večje kot
Ikt * 011 1Z- uvnvv
Varjeni dohodek.
Ključek
i tret-araci' kolektivnega dopusta tudi j ^ trimesečju ne moremo priča-
| seiT
5i
Se^at‘ bistvenega izboljšanja, predv-
zato, ker nekateri fiksni stroški
‘srra
. polletju
proporcionalno obremenjujejo poslovni rezultat. Seveda pa si moramo v vsakem primeru postaviti za cilj, da poslovno leto zaključimo s pozitivnim rezultatom.
Člen 18. Zakona o sanaciji in prenehanju OZD še posebej predvideva:
»Delavci v TOZD, ki je izkazala v periodičnem obračunu izgubo, morajo v 45 dneh po poteku za predložitev periodičnega obračuna:
1.	ugotoviti razloge, zaradi katerih posluje TOZD z izgubo.
2.	določiti program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo,
3.	ugotoviti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti morebitno odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa za nastalo izgubo.«
Poleg navedenih bistvenih postopkov zakoniti predpisi zahtevajo v primeru izgube oziroma motenj v proizvodnji še vrsto drugih postopkov.
Gospodarjenje, oz. poslovno odločanje je najpomembnejša faza v poslovnem procesu. Mnogi so prepričani, da le dolgoletna praksa in prirojen občutek za dobro gospodarjenje omogočata zares dobro izvajanje te pomembne funkcije.
Prav ta simulacija odločanja, ki večina kriterijev postavlja takšne kot so v sedanjem trenutku v realnem življenju nam omogoča, da preverjamo svoje poslov ne odločitve, kako bi se obnesle v praksi. Ali so odločitve zadosti dobre, da podjetje poslovno napreduje, ali napreduje le na določenem poslovnem segmentu, ali pa so drugi udeleženci sprejeli še boljše odločitve, ki ne dovoljujejo večanja tržnega deleža in večje prodaje.
Brez velikih stroškov sem spoznal, kako neusmiljeno delujejo tržne zakonitosti in kaj pomeni spreminjanje cene, kakovosti in pospeševanje prodaje'na prodano količino doma ali v izvozu.
Spremljanje materialnih tokov in od tega odvisno še denarnih tokov, ki so časovno zapozneli, pomeni zbiranje informacij za nadaljnjo odločanje.
V TOZD in v DO imamo vsako trimesečje izdelane bilance stanja, v endar v praksi to premalo analiziramo in tudi pri poslovnih odločitvah pogostokrat ne upoštevamo.
Kako nam zaloge in razni krediti zmanjšujejo dohodek, kako nam večje serije -večja proizvodnja znižuje stroške smo lahko spremljali le pri simulaciji odločanja. V praksi sicer zasledujemo gibanje zalog po vseh skladiščih, koliko pa nam zaloge zmanjšujejo dohodek ne izračunavamo.
Še bi dal povdarek na sodelovanje pri odločanju. Razdelitev funkcij in z argumenti utemeljeni predlogi za odločitve vedno omogočajo hitre odločitv e. V praksi pa z odločitvami pogosto zavlačujemo, čas teče naprej in zato izostajajo dobri rezultati.
Dobro uigran team ima pomembne prednosti pri hitrem in učinkovitem odločanju. Zato bi bilo primerno, da bi računalniško podprto simulacijo odločanja organizirali za vodstva TOZD in za vodstva DO, kjer naj bi vsi občutili posledice odločitev in se pri tem med seboj še bolj spoznali. Dolgoletna praksa in neučinkovite odločitve so prepočasna 'in predraga šola, zato je mnogo primernejša računalniško podprta simulacija odločanja, ki hitro, brez velikih stroškov izuči sodelujoče o pomembnosti kriterijev v poslovnem procesu.
Andrej Cegnar
— Naraščajoči obseg poslovanja, ki terja tudi vse večji pretok reprodukcijskega materiala, je botroval odločitvi kolektiva tovarne TV sprejemnikov na Prionu, da z montažnima šotoroma razširijo skladiščne kapacitete. Tako so v letošnjem Letu podvojili pokrito površino že obstoječega prostora pod zelenim šotorskim platnom, prav v teh dneh pa zaključujejo montažo novega na tovarniškem dvorišču. Skladiščeni material, kot je znano, šotorujc pod platnom najceneje, pa tudi gradnja zahteva relativno malo časa. Fantje, ki so poslavljali aluminijasto konstrukcijo novega skladišča so nam povedali, da svoje delo opravijo v enem tednu.
Z vključitvijo novega šotora »v promet« pa bo dokončno prešlo v zgodovino tudi neracionalno, drago in nepraktično skladiščenje v številnih manjših skladiščnih prostorih, ki so jih imeli raztresene vse od Ljubljane do Kranja.
H krati pa potekajo tudi dela, ki bodo precej pripomogla k urejenemu izgledu tovarniške okolice, pa tudi bistveno olajšala notranji transport. Velik del do-sedaj prašnih površin so prekrili z asfaltom, uredili bodo zeleni pas, z robniki ločili prometne od parkovnih površin. Lepo urejena okolica seveda spodbudno deluje predvsem na tiste, ki so v tovarni zaposleni, pa tudi vtis na poslovnega obiskovalca lahko pripomore k uspešnejšim dogovorom.
DO—AVTOMATIKA
Pogovarjali smo se
Mojca Lipovšek je v naši TOZD zaposlena od leta 1981. Ta kratek čas, je svoje delo vestno in skrbno opravljala. Redno obiskuje sestanke v našem TOZD in OK ZSMS Slovenska Bistrica. Kljub dejavnosti. ki jih ima še vedno najde čas za svoje hobije — poleti plavanje, pozimi smučanje. Na 1. redni seji konference ZSMS TOZD Tovarna programskih stikal in
relejev Makole, dne 11. 7. 1984 smo Mojco izvolili za predsednika konference.
Kako si predstavljaš nadaljnjo delo obeh naših OO ZSMS ob upoštevanju, da je bilo sedaj nekaj časa mrtvilo?
Dejstvo je, da v preteklem obdobju ni delovala konferenca ZSMS TOZD. To je po mojem mnenju tudi eden od vzrokov, da je bilo prisotno mrtvilo v
(Nadaljevanje na 8. strani)
SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
razpisuje
TEMELJNI SEMINAR ZA ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE
(zunanjetrgovinska registracija)
v času od 24. 9. do 6. 10. 1984 v Portorožu ■
Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z gospodarskimi zbornicami republik in . avtonomnih pokrajin (Ur. I. SFRJ 9/78). Za delavce, ki so dolžni opraviti posebni strokovni izpit za pridobitev zunanjetrgovinske registracije organiziramo razpisani seminar kot pripravo za izpit.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, je obenem tudi POGOJ ZA VPIS V 6. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje,
—	carine in carinsko poslovanje,
—	temelji družbeno politične ureditve in družbeno ekonomskih odnosov SFRJ. ČAS IN KRAJ:
Seminar se bo začel 24. 9. 1984 v Portorožu in bo trajal do 6. 10. 1984. NOSILEC PROGRAMA:
■ Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalcem VEKŠ, Maribor.
CENA:
Cena seminarja je 6.500 din. Navedeni znesek bodo TOZD, oz. DSSS vplačale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo penziohskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji.
Cena za opravljanje posebnega strokovnega izpita znaša 2.400 din.
PRIJAVE:
Prijavnice naročite na tel. št.: 061/222 -212, oz. v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/\I. Izpolnjene prijavnice vrnite na isti naslov, najkasneje do 1. 9. 1984. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.
Pogovarjali smo se
(Nadaljevanje s 7. strani)
delu mladinske organizacije. To se je odražalo predvsem v sektorju Makole. Menim, da je naloga konference ZSMS TOZD Releji Makole, da pripravi plan dela, naloga OO ZSMS Makole in Poljčane pa je, da se te naloge izvršijo. Menim, da ima konferenca ZSMS TOZD Releji Makole na ravni TOZD vlogo koordinatorja pri delu obeh OO ZSMS in da usmerja delo obeh OO. V kolikor bo to konferenci uspelo, bo tudi delo mladinske organizacije zadovoljivo.
Kaj meniš, da bi morali narediti mi mladi, da bi bili bolj povezani med obema sektorjema?
Menim, da je potrebno poiskati skupne točke delovanja, ki bodo zanimive za mlade na obeh lokacijah. S tem bo tudi interes za delo na obeh lokacijah večji. To pomeni, da moramo takšne programe, oziroma dejavnosti vnesti v letne plane dela, kar je naloga članov konference.
Ti si tudi edini letošnji brigadir v naši
TOZD in kaj te je vzpodbudilo, da si se udeležila akcije in kje sopo tvoje vzroki za tako majhen odziv?
Vzpodbudo za udeležbo na tej akciji mi je dalo življenje v brigadi, zato sem se že drugič odločila za odhod v brigado. V brigadi spoznaš mnogo mladih ljudi ‘iz vseh koncev Jugoslavije in se s tem poglobijo prijateljske vezi, ki bi naj ostale trajne. Po mojem sta vzroka za majhen odziv v brigade neosveščenost mladine, veliko je pa kmečke mladine, ki mora v tem času pomagati na kmetiji.
Kakšni so tvoji načrti, oz. kaj boš storila kot predsednik mladine naše TOZD?
Delni odgovor je bil podan že na začetku, to pomeni, da se oživi delo mlad-finske organizacije na ravni TOZD. Nadalje upam, da mi bo uspelo voditi delo konference po programu, ki si ga bomo zastavili. Ob tej priliki bi pozvala vse mladince, da se tvorno vključijo v delo mladinske, se pravi svoje organizacije in v njenem okviru delujejo.
Pavla Marčič
Oba pokala v TOZD Števci
Na tretjem prvenstvu Kibernetike v streljanju z zračno puško strelke in strelci iz Števcev niso imeli enakovrednih tekmecev. Članice so pokal osvojile že drugič zapored, člani pa so prevzeli pokal Orodjarni, ki letos ni nastopila z najboljšo 'ekipo.
Članice s svojimi rezultati in udeležbo vsakoletno napredujejo, kar so dokazale tudi z zmago na Iskriadi, medtem ko so bili rezultati članov nekoliko slabši.
Prvenstvo je bilo na novem strelišču v Kranju, udeležilo pa se ga je 28 tekmovalk in tekmovalcev.
Rezultati:
Članice: ekipno — 1. Števci, 445 krogov; 2. Mehanizmi, 372 krogov.
Posamezno: 1. Oblak Zdenica — 173 (Števci); 2. Bogataj Ljudmila — 156 (Stikala); 3. Rozman Marija — 152 (DS ATS), 4. Gabrijel Vinka — 145 (Mehanizmi), 5. Murko Tatjana — 140
(Števci), 6. Frelih Anica— 136 (TSD),
7.	Hafnar Željka — 132 (Števci), 8. Ravnihar Andreja — 122 (Števci),, 9. Bohinc Darinka — 114 (Mehanizmi),
10.	Božič Nuša — 113 (Mehanizmi),
11.	Bohinc Vlasta 96 (Mehani-zmi);_
Člani ekipno:: 1. Števci — 663 krogov, 2. Orodjarna — 629 krogov, 3. Mehanizmi — 590 krogov, 4. Stikala —. 560 krogov.
Posamezno: 1. Rozman Rajko —
180 (Orodjarna), 2. Šolar Boris — 175 (Mehanizmi) 3. Hafnar Janez — 174 (Števci), 3. Zupančič Tine — 170 (Števci), 5. Fojkar Boris —	167
(Števci), 6. Sušnik Jože — 165 (Orodjarna), 7. Frelih Stane — 152 (Števci),
8.	Zupan Janez — 150 (Stikala) ., 9.
Šparovec Viktor — 147 (Orodjarna), 10. Pogačnik Janez — 141 (Mehanizmi), 11. Pavlovič Niko — 138 (Mehanizmi), 12. Hafner Stane — 137 (Stikala), 13. Jeglič Bogdan — 137 (Orodjarna), 14. Finžgar Sašo —	136 (Meha-
nizmi), 15. Vidic Niko — 123 (MN), 16. Tušek Vili — 117 (Stikala), 17. Vidic Štefan — 86 krogov (MN).
Rajko Rozman
S popotovanja kranjskih orodjarjev
(nadaljevanje s prejšnje številke)
Zbudimo se v prekrasno jutro. Dan, kije pred nami je natrpan s programom izleta. Se jutro nas spremlja mimo Budve, opazujemo prečudovito »slovensko plažo« delo naših graditeljev v od potresa porušeni Budvi. Nova cesta nas pripelje do kraja Vrelo, nato samo še lučaj in smo v zibelki črnogorske zgodovine v Cetinju. Staro mestece na Cetinjskem polju, ki se razprostira na višini 670
720 m leži pod samim Lovčenom. Utemeljitelj mesta je bil Ivan Crnojevič v 14. stoletju in vse do leta 1945 glavno mesto Črne gore.
Najstarejša stavba v mestu s cca 13000 prebivalci je Vlaška cerkev iz 1450. leta Samo^cerkev od leta 1858 pa vse do danes varuje 2000 puškinih cevi, katere so Črnogorci zaplenili Turkom. Mesto krasi samostan, ki je bil večkrat požgan, a današnjo obliko ima iz leta 1701, katero je postavil vladika Danilo, glavna osebnost pesnitve Gorski venac. Nad mestom kraljuje mavzolej Njegoša, ki je prekrasen vrh in zaključek zgodovine kraja in Lovčena. Naša pot vodi skozi rojstno vas vladike Petra Petroviča Njegoša — Njegošinci, nato pa spust proti Kotorju in že smo v zalivu Boke Kotorske.
Ta v davnini potopljena dolina ima v bistvu 6 zalivov in je njena najgloblja točka 42 m pod površino morja. V samem začetku je kraj Tivat z letališčem, nato je stari del Kotorja z znamenito katedralo in kamnitim oltarjem. Pred katedralo je ob zadnjem potresu iz tal začela vreti pitna voda, ki ima zelo veliko kapaciteto. Mesto je razdejal potres in se obnavlja. Kotor je pomemben tudi kot pristanišče. Lepa, a ozka cesta nas-spremlja na potovanju po tem od raznih vojnih velesil prekletim svetom, a z mislijo, da tudi največji sin naše domovine tov. Tito ni nikoli nasedel na obljube lažne pomoči naši domovini, če se odpove tem krajem v korist vojnega arzenala eni ali drugi velesili... Z mislijo, da so tu že zavojevali Iliri, Rimljani in Grki se bli-žimo kraju Risan, ki je po uvedbi parnikov izgubil svoje prvobitno obmorsko pristaniške prvobitnost. A vseeno je vreden ogleda saj je bil nekoč rezidenčni kraj ilirske kneginje Tevte, katere ime danes nosi prekrasen po potresu zgrajeni hotel. Omeniti moram, da je bila v II. stoletju pred našim štetjem kovnica denarja in še danes ga je možno videti. enako kot samostan iz XIII. stoletja ter rimski mozaik iz III. stoletja.
Hotel Tevta nam je nudil dobro kosilo, prijaznost in takoj po kosilu smo začutili tudi pravi zemeljski potres — ne gostinskega, ki nas je prepričal, da tla tukaj še ne mi-
rujejo.... Pot se nadaljuje skozi Kamenare, do Hercegnovega edinega večjega pristanišča, ter vsest 'anskega turističnega kraja, ki pa s svojo novogradnjo skoraj izgublja čas obmorskega mesta... Takoj zatem je na sporedu ogled turističnega kraja Igalo. Tudi ta kraj zgublja čar s preveč razbohoteno sodobno gradnjo. Smatram, da bi čar zdraviliškega obmorskega kraja moral obdržati, prav tako pa bi moral s spominskim muzejem odpreti vrata do zgradb,- kjer je bival in snoval svoje načrte, tvorec neuvrščene Jugoslavije tovariš Tito.
Pot nas vodi preko republiške meje, mimo nasadov, letališča, do bisera turizma Dubrovnika. Mesto obkroženo z otoki je med prvimi dobile zlato medaljo Evrope za zaščito spomenikov kulture 1 1976. Dubrovnik mesto kamenja s. kamnitim gradom, stolpi,-vodnjakom, zidnimi kaskadami, z znamenitim trgom (Plača), cerkvijo svetega Vlaha s pozlačenim kipom svetega Vlaha iz 15. stoletja, katedralo, staro mestno luko, staro Franjevčno apoteko, velikim Onofrijevim vodnjakom, z obzidjem nad katerim bedi sodobna žičnica in TV stolp.
Ogleda vreano, a ne za en dan, ampak teden dni, da lahko posediš še v prijetnih malih »kafanicah«, ki te z ne predragimi uslugami gostoljubno sprejmejo medse, a pazi. da to ni takrat, ko kraljuje na igriščih sveta ljubljeni Hajduk... ker takrat gost ni prvi, pn i je nogomet...
Večer lega na mesto, ko se poslavljamp od njega, še kratka vožnja do letališča pri Čili-pih, ter že se poslav ljamo tudi od odličnega, prijaznega šoferja panonskega avtobusnega podjetja tov. Pavičič Stjepana, ki nas je več dni vljudno in srečno vozil po zavitih in ozkih cestah Črne gore in Dalmacije. Odhajamo. Poslavljamo se v želji ponovnega videnja vsega, karsmože inše nismovideli v teh krajih. Letalo JAT nas sprejme v svoj trup z enourno zamudo in popelje nas po prekrasni vožnji do_ deževnega Zagreba. Od tam na obilno večerjo v gostilno Opara v Trebnjem in noč se je prevesila v jutro, ko se bližamo Kranju in svojim domačim ognjiščem.
Izlet, ki so ga delavci delovne organizacije Kibernetika TOZD Orodjarna doživeli, kljub temu da je bil cenen in obročno plačan, za kar gre zasluga tudi tovarišicam iz oddelka OD. ki so s svojim dodatnim delom pomagale pri izvedbi, je bil enkratno doživetje za vseh 50 udeležencev. Take organizacije, ter turistične navdahnjenosti s strani. - organizatorja in udeležencev si lahko samo želimo.
Potočan
ISKRA—AVTOMATIKA
Triatlon Bled ‘84 — praznik rekreativcev
Če so bile olimpijske igre v Los Angelesu praznik’športnikov celega sveta, je bil prvi slovenski triatlon na Bledu, v nedeljo, 12.8.. prav gotovo praznik ljubiteljev rekreacije. Tega dogodka rekreativci Iskra—Avtomatike seveda nismo zamudili, zato smo se udeležili prireditve z ekipo devetih zagrizenih triatloncev in z večjim številom spremljevalcev in navijačev.
Preizkušnja se je začela s plavanjem v Zaki. kjer je množica skoraj 600 udeležencev zaplavala po 2 km dolgi veslaški progi proti hotelskemu središču Bleda. Po hitrem preoblačenju smo se s kolesi podali na 60 km dolgo slikovito pot. ki je potekala skozi Bohinjsko Belo, Jereko, Staro Fužino, Bohinj in spet nazaj na Bled, kjer sta nas čakala še dva kroga teka okoli Blejskega jezera — 12,5 km. Prav ta prehod s kolesa na tek pa nam je predstavljal najresnejši problem, ki pa smo ga s trmo in pomočjo številnih navijačev uspešno prebrodili. Na cilju smo si vsi zadovoljno stiskali roke, saj smo se dobro zavedali, da smo vsi zmagovalci te zahtevne preskušnje.
Čeprav je bil triatlon rekreacijskega značaja in rezultati niso bili glavnega pomena, pa le-ne moremo mimo odličnega rezultata Toneta Urankarja iz TOZD Razvojni institut, ki je po odličnem plavanju zelo dobro nadal jeval tudi vožnjo š kolesom in tek ter si tako priboril na koncu 10. mesto. Pa tudi ostali smo več kot solidno zastopali barve ISKRA—AVTOMATIKE. Dosegli pa bi še boljše uvrstitve, če se ne bi nekateri preveč razgreti udeleženci »šlepali« z avtomobili na jereški Klanec.
Prvi slovenski trialon s 600 udeleženci in več kot 3000 gledalci je odlično uspel, vendar imamo kljub temu nekaj pripomb na pomanjkljivo organizacijo. Organizator TD Bled bo moral v bodoče nujno okrepiti svoje vrste, saj je zanimanje za to prireditev preseglo vsa pričakovanja.
Pomanjkljivo pa je bilo tudi servisiranje, prva pomoč in zavarovanje kolesarske poti. Kljub temu se zavedamo, da smo si tako tekmovalci kot organizatorji na prvem triatlonu nabrali predvsem izkušnje in zato naj velja: Bilo je lepo! Na svidenje naslednje leto nit Bledu!
Tomaž Furlan
Jgralke in igralci tenisa — POZOR!
6. tradicionalno prvenstvo Iskre v tenisu (TENISKRA) bo 8. in 9. septembra 84 ob 9. na teniških igriščih v Kranju.
Prijave sprejemata od petka, 7. septembra: Vlado Sofranievski, (Telematika) 064-28-861 ali 27-961 int.: 5-2656 ter Rajko Kožar 064-22-221 ali 24-351, int.: 29-52.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE ŠTURM
se iskreno zahvaljujem sodelavcem kontrole. montaže številčnika ter ostalim delavcem tozda Števci za izrečeno sožalje ter denarno pomoč
hči Danica Šturm.
Ob boleči izgubi moje ljubljene mame
JOŽEFE KRAPEŽ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem produkcije števcev posebno elektroforezi za izrečena sožalja in denarno pomoč
žalujoča hčerka Marija Žigon.
Ob tragični izgubi mojega očeta
LEOPOLDA TOMAŽIČA
se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem GPP TOZD Števci in montaži števcev za podarjeni venec in cvetje ter denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
sin Ljubo Tomažič.
Ob boleči izgubi najinega brata
CIRILA BLAGOVIČA
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sode-lavcem TOZD Stikala in TOZD MKD za izraze sožalja in denarno pomoč
Rezka. Dolinar z družino Angela Jenko s sinom Srečkom.
Ob smrti drage mame
MARIJE ŠENK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodt lavcem TOZD Stikal — montaža, posebr pa še tehnični kontroli Stikal za izražena s< žalja. darovano .cvetje in denarno pome hčerka Anica Jurančl
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZABAVNO-GLASBENE PRIREDITVE »ZLATA SLUŠALKA« 84« OBJAVLJA
RAZPIS
za sodelovanje na prireditvi »ZLATA SLUŠALKA 84«. Pevce amaterje in kantavtorjeobveščamo,da bo prireditev 26. oktobra 1984 ob 18.00 uri v. dvorani Telematike na Laborah.
Prijava naj vsebuje naslednje podatke: kratek življenjepis, poklic in zaposlitev, konjičke, točen naslov in telefonsko številko v službi.
Prva vaja za nastopajoče pevce bo v petek, 28. septembra 1984 ob 15.00 uri v hotelu Creina v prostoru diskoteke. V primeru, da se kateri od prijavljenih pevcev ne bi mogel udeležiti vaje v petek, lahko pride na vajo-v soboto, 29. septembra 1984 ob 10.00 uri.
Na vajo je obvezno treba prinesti s seboj kaseto z dvema ali tremi pesmimi. Kasete morajo biti podpisane, da ne bi prišlo do zamenjave.
Samostojni ansambli dobijo vse aparature, ozvočenje, priključke pri ansamblu »Modrina«, razen kitare in sintetizatorja.
Vsak, ki želi sodelovati na tej prireditvi, se mora predhodno prijaviti na navedeni naslov, to pa zaradi priprave seznama in žrebanja vrstnega reda nastopajočih.
Prijave sprejema: Milena Jensterle. Iskra Telematika Kranj, Ljubljanska cesta 24 a, TOZD Terminali, tel. štev.: 064—26-580. Prijavite se lahko do 26. septembra 1984.
Mladinski pozdrav!
Gl
I
(
PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA PRIREJA PLANINSKI IZLET
CEZ POHORJE
po slovenski planinski transverzali od Maribora do Slovenjgradca. To je prvi izlet iz programa PD z namenom, da v nekaj letih prehodimo celotno slovensko planinsko transverzalo.
Odhod bo v petek, 31.8. 1984 ob 14.30 izpred Jjubljanske železniške postaje (pod uro), kjer se bomo z zelenim vlakom odpeljali do Maribora in od tu z žičnico in nato še peš približno eno uro do Mariborske koče. V soboto gremo prek Ruške koče, Rogle, spomenika Pohorskega bataljona. Lovrenških jezer do Ribniške koče (osem ur hoje), kjer bomo drugič prespali. V nedeljo gremo prek Črnega vrha in Velike in Male kope ter Kremžarjevega vrha v Slovenj gradeč (pet ur hoje). Od tu se vračamo z avtobusom v večernih urah v Ljubljano.
Izlet terensko ni prezahteven, potrebna je le primerna obutev ter pelerina za primer dežja.
Cena izleta je 350 din.
Prijave sprejema Dolfi Divjak, tel.: 214-212, int. 304 do srede, 29. 8. 1984 do 12. ure (zaradi rezervacije vlaka).
NA TRIGLAV	Ž
bomo šli Iskraši v nedeljo inponedeljek,2. in 3. septembra 1984 v organizaciji Planinske sekcije DO Iskra Kranj.	r
Avtobus nas bo v soboto ob 5. uri prepeljal izpred hotela Creina do Rudnega polja ( na Pokljuki, od koder je najlažji pristop na Triglav. Od tu se bomo povzpeli mimo r Vodnikovega doma (3 ure) na Kredarico (2 uri) in po dobro zavarovani poti čez Mali Triglav naglavni vrh kralja Julijcev (1 ura). Po razgledovanju bomo sestopili na Dolič (2 uri), kjer bomo prenočili. Naslednji dan se bomo povzpeli na Kanjavec (1,5 ure) in čez Hribarice sestopili na Prehodavce (1,5 ure). Nadaljevali bomo po dolini triglav- 1 skih jezer in čez Komarčo v Bohinj (3 ure), kjer nas bo pri slapu Savice čakal avtobus.
Za vodstvo izleta bodo poskrbeti vodniki F. Ješe, L. Zelnik, P. Leban in J. Šparovec. Udeležencem priporočajo dobro planinsko opremo predvsem zaradi dolžine poti.
Cena prevoza bo 250 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO. tel.: 2822 do srede,
29. avgusta.
Mednarodni šahovski turnir
Šahovsko društvo Murka Lesce je v počastitev krajevnega praznika Radovljice na Šobcu organizirala zanimiv mednarodni tradicionalni moštveni hitropotezni turnir. V prvi skupini so bili najboljši šahisti društva Maribor.
Šahisti Iskre smo nastopili s štirimi moškimi in eno žensko ekipo. Prva ekipa v postavi: Podlesnik, Jeras, Antonijevič, Golja, Justin je z 9 meč točkami in 14 turnirskimi točkami v drugi skupini osvojila prvo mesto. Na Šobcu so bile prvič 'uvedene za moštvena tekmovanja meč točke po zgledu nogometašev.
Iskra 11, za katero so igrali: Krek, Jerina,
Brezigar, Černe je v tretji tekmovalni skupini s 2(6,5) pristala na zadnjem šestem mestu.
Enak uspeh je v četrti skupini s 3(5.5) dosegla s šahisti Lojze Deželak, Zaplotnik' Zadravec, Kmetič, Jereb ekipa Iskra IH
Mnogo bolje so se odrezali šahisti Iskm Commerce, ker so v šesti skupini zmaga11: Šahisti Mišček, Mihelčič, Šoukal in BoncejJ so nabrali 8(15) točk. Ženski Hribar in Škulj sta osvojili četrto mesto.
Zmagovalci skupin so prejeli zelo lePe pokale. Moštvo Maribora pa je prevzelo se prehodni pokal.
Bogdan Brezigar
KOLESARSKA TRANSVERZALA ISKRA — AVTOMATIKA
1.	Namen kolesarskega maratona: počastitev 35. letnice Iskra—Avtomatike
2.	Program kolesarskega maratona: 3-dnevno kolesarjenje na relaciji:
Ljubljana—Poljčane—Makole—Novo mesto—Dobrepolje—Ljubljana (310 km)
prvi dan: 119 km Ljubljana—Kamnik—Celje—Makole (prenočitev v Makolah ali Rogaški Slatini)
drugi dan: 108 km Makole—Kumrovec—Brežice—Novo mesto (prenočitev v Novem mestu)
tretji dan: 83 km Novo mesto—Žužžemberk—Dobrepolje, obisk obrata Dobrepolje, popoldan vožnja do Ljubljane
3.	Čas in kraj odhoda: v četrtek 13. 9. 1984 ob 7.00 zjutraj izpred poslovne stavbe CSA
4.	Pravico udeležbe: imajo vsi delavci Iskre Telematike, ki imajo kondicijo in v lasti »kolo«, sodelujejo pa lahko tudi drugi delavci SOZD Iskra
5.	Stroški: vsak udeleženec vplača prijavnino v višini 500 din (za delno kritje stroškov), ostali udeleženči — delavci izven DO pa vplačajo 800 din prijavnine ter si krijejo stroške prenočevanja
6.	Prijave: prijava sprejema Služba za družbeni standard Ljubljana, Kotnikova 6, do 1. septembra 1984
7.	Priznanja: vsak udeleženec prejme medaljo za prevoženo etapo ob prihodu na cilj v Dobrepolju
8.	Želja: čimvečja udeležba delavcev iz vseh temeljnih organizacij DO
9.	Opomba: Udeležba nadastno odgovornost!
Vse dodatne informacije dobite po tel.: 312-322 int. 274, 330
l
i
i
Tečaj jadranja na deski
Za vse delavce, ki jim je še ostal spomin na komaj minuli dopust in brezskrbno jadranje na deski in za vse tiste, ki se želijo naučiti jadranja Služba za družbeni standard organizira 3-dnevni tečaj v Lanterni pri Poreču.
Odhod v Lanterno z avtomobili oz. avtobusom bo dne 20. septembra 1984. Prevoz si udeleženci organizirajo sami. Nastanitev bo v hotelu Lanter-na. V ceno tečaja, ki znaša 2.000,00 din so vključeni 3-penzioni ter stroški za vaditelje. V Lanterni je možnost izposojanja deske, uporabo si krijejo udeleženci sami (220 din/h). Ob koncu tečaja je predvidena tudi regata v jadranju na deski.
Vse podrobnejše informacije ter prijave z vplačilom cene tečaja sprejema: Služba za družbeni standard, Ljubljana, Kotnikova 6, tel.: 312-322 int. 330 ali 274. Zadnji rok prijave: 10. 9. 1984.
Priporočamo in upamo na čimšteviinejšoudeležbo,saj nudi tečaj vsem dovolj gibanja na svežem zraku, v vodi ter veliko prijetnega razpoloženja!