[Največji tlovenaki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 ! Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List; slovenskih .delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily m the United States. Issued erery day except Sundays and legal Holidays. 76,000 TELEFON: CHelses 3—3878 Entered as Second Clan Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress q' March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 56 — ŠTEV. 56. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 8, 1932. — TOREK, 8. MARCA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXZX ŠTIRJE MRTVI PRI GLADOVNIH DEMONSTRACIJAH KAKIH TRIT1S0Č NEZAPOSLENIH SE JE ZBRALO PRED FORDOVO TOVARNO IN ZAHTEVALO KRUHA Demonstracijo so baje vprizorili komunisti, toda njihovega voditelja, Williama Z. Fosterja, ni bi lo med njimi. — Ko so hoteli ognjegasci s curki ledenomrzle vode pregnati demonstrante, s o slednji prerezali cevi. — Policija je streljala, do-čim so metali demonstranti na stražnike kamenje. Aristide Briand včeraj umrl D ARROW SE ZAVZEMA ZA DOBRO PIVO N a zborovanju je bilo 5000 ljudi. — Hinavšči no je treba poteptati. — Politiki imajo dovolj pijače. — Delavci morajo rešiti položaj. .. Kansas City, Matthew Woll, Kans., 7. marca, predsednik Amc- pričela veliko kampanjo za 2,io cj^totno pivo. Woll in I)arow sta v svojem govoru pozivala ves ameriški narod. da zahteva, da se izpremeni DETROIT. Mich., 7. marcac. — Pred vrati to varne Ford Motor Company se je danes unel vroč boj med nezaposlenimi ter državno in privatno policijo. Nezaposleni so bili obroženi s kamenjem in gorjačami, dočim so se policisti posluževali revol | verjev in pušk. Štiri osebe so bile usmrčene, kaklH' ricaii Federation of Labor in slo-petdeset jih je bilo pa več ali manj težko poškodo- I viti odvetnik Clarence Harrow sta vanih. Demonstrantov je bilo 3000 do 5000. Policija ni imela posebnih izgub, le Harry H. Bennett, načelnik Fordove privatne policije, je bil precej nevarno poškodovan. Neki demonstrant je bil pri vhodu v tovarno na mestu usmrčen, dočim so ostali trije umrli par ur nato v bolnišnici. Za demonstracijo se je vršila že več tednov velika reklama. Komunisti so z velikimi lepaki naznanjali, da bodo vprizorili gladovni pohod proti Fordovi tovarni. Časopisje je mnenja, da je demonstracijo zasnoval komunistični voditelj William Z. Foster, ki je sklical v ta namen v nedeljo velik shod. Foster ja pr\ danes ni bil opaziti med demonstranti. Ko so se približali demonstranti Dearbornu, jih je policija sprejela s plinskimi bombami, ki pa niso imele zaželjenega uspeha. Ognjegasci so hoteli prepoditi demonstrante s curki ledenomrzle vode, pa se jim namen ni posrečil, kajti demnostranti so pravočasno prerezali cevi. Na dvorišču Fordove tovarne sta bila med drugimi Fordov sin Edsel ter bivši governer Fred U. Green. Močni policijski oddelki so se postavili pred zaklenjena vrata. — Nazaj! — je zaklical neki policist, — če ne, bomo streljali. Toda demonstranti sc niso hoteli umakniti. Nato so padli prvi streli iz revolverjev in pušk. Neki očividec je rekel pozneje, da je policija oddala vsega AER0PLAN V BOJU Z ORLI Orli so letali nad čredo ovac. — Mrs. Lloyd jih je skušala pregnati. --Dva orla sta se zaletela v aeroplan. Colorado Springs, Colo., 7. mar-Dva orla sta se spustila v boj z aeroplanom, katerega je vodila M rs. Griffith Llowd-iz Colorado Springs, Colo. in s katerim se je vozil Stuart Wandell. Ko sta letela blizu Pikes Peak, sta opazila več orlov, ki so nizko krožili nad čredo ovac. Mrs. Lloyd obrne ar ep la u navzdol, da bi preplašile -orle. Xekaj orlov je odletelo, dva pa so nista ustrašila ropotanja motorja in svojega velikega nasprot LINDBERBERGHU DOSLEJ ŠE NISO VRNILI OTROKA Govori se, da so stopili odvajalci v zvezo ž njim in da bo zagonetka kmalu rešena. ZNANEGA FRANCOSKEGA DRŽAVNIKA JE ZADELA KAP PARIZ. Francija, 7. marca. — Danes popoldne par minut pred eno uro je umrl v starosti devetin-šestdesetih letih eden najslavnejših francoskih državnikov, Aristide Briand. Zadela ga je kap. prohibit*ij.ska postava, da bo zo-pet dovoljeno - "•"» odstotno » un<:a. .Jezno se"zaletita v aeroplan, vsled česar bo gospodarski polo- katerega obdelujeta s kremplji in žaj dežele v marsikaterem oziru1 izboljšan. V Convention Hall je bilo navzočih nad .1000 oseb in Harrow je izrazil svoje veselje nad tem. da delavska stranka uporablja svoj upliv, da potepta hinavščino v Ameriki. * — Naši politiki se ne brigajo za odpravo proliibicijske postave, — j«- rekel Harrow. — Zakaj ne- J ki bi? ^aj dobijo so pijačo, ki jo! hočejo. ! — Naši ljudje so se pohlevno uklonili metodistovskemu otlbo-' rti za zmernost, prohibieijski in javni morali, proti-salonski ligi in drugim zagrizenim organizacijam. Zdaj pa je ča«. da delavci zbudijo deželo in nekaj dosežejo. Woll je rekel, da so farmer ji, ko je bila vpeljana prohibieija. izgubili priložnost prodati nad 100.000.f MX) bi »51 je v žita na leto, j premogarska industrija jei zgubi-la prometa za 3.200.000 ton premoga in železnice so v primeri s t. m imele velikansko škodo. Včeraj so razširile govorice, da .sto stopili odvajalci z Lind-bergham v zvezo. Dobil je baje dvoje t-poroei'i, k:ij mu .je treba i storiti, da bo dobil (»troka nazaj. V drugem sporočilu je bilo baje ponovno zatrjeno, da je otrok zdrav in da se dobro počuti. Lindberghov posredovalec, new-vorški gangster Sprtale. se je včeraj odpeljal na Pennsylvania postajo. Na vprašanje kani je namenjen. ni hotel odgovoriti. Danes ali jutri bodo odpoklicani iz oko-j lice Lindberghovega doma vsi po-peruti. j liclsti. kajti nekateri domnevajo, Mrs. Lloyd -opazi pretečo ne- da navzočnost policije brani od-varnost. zato obrne aeroplan zopet j vajaleem. da bi se približali Lind-navzgor, toda orla mu sledita in bergli u. napadata krilo s kremplji in kiju-j Hollywood, Cal., 7. marca. — nom. A' višini 1.1.000 čevljev zbi- Otroci filmskih igralcev so pod je orel s peruti Mrs. Llovd s sede-' stalnim nadzorstvom vsled strahu ža; aeroplan se naglo obrne navzdol in je padel več sto čevljev niako. pred no ga je Mrs. IJovd zopet vzravnala. Nato se Mrs. Lloyd mil oči. da se ne bo borila za pravico letanja s tako odločnima nasprotnikoma. Z Brlandom bo legel v grob eden najbolj znanih in najbolj delavnih državnikov, kar jih pozna francoska zgodovina. Zadnja leta je bil skoro v vseh . kabinetih zunanji minister, tako da si t*ga urada brez njegovega imena človek skoro predstavljati ni mogel. Tudi ministrski pred- j sednik je bil pokojnik enajs tkrat j ali dvanajstkrat. Ko se je razširila vest o njegovi smrti, sta se poslanska zbornica in senat odgodila. Pogrebne svečanosti se bodo vršile v petek in v soboto, (''lani njegove družine so zadovoljni s UPORNIKI V DRŽAVI PERU Predsednik je bil obstre« ljen. — Predsednikov pribočnik ranjen.— Napadalec ranjen in aretiran. Lima, Peru, 7. iuarca. — Ko jo predsednik države Peru Luis M. Sanchez Cerro prišel ravno v cer-tem. da mu vlada priredi narod- kev v MiraTores. je nekdo izmed ni pogreb. i množice ustrelil nanj. Pri t« in jo Meseca januarja mu je srce to-' bil poleg predsednika ranjen nj**- S hitrim poletom sem in tja se iz-nebi orlov in odleti z aeroplanom p rok o gorovja. ARETACIJA KOMUNISTOV V AVSTRIJI Dunaj, Avstrija, 7. marca. — Komunisti po celi Avstriji se niso zmenili za vladno prepoved 'proti j javnim, komunističnim demon-1 IZGUBE POPLAVE JANGTCE REKE Washington, D. C., 7. marca. — Konečna preiskava o škodi, ki jo je povzročila lansko poletje po-vodenj reke .Jangtse na Kitajskem. j»> dognala, da .je povodenj napravila za ."»(M) milijonov dolarjev škode; utonilo pa je 150.000 ljudi. lici jo. Aretiranih je bilo 128 komunistov. Na Dunaju so neKega policista obmetavali s kamenjem, v Liubnu so bili ranjeni štirje ko- . . t kl skupaj od dvesto do tristo strelov. Demonstranti so st racija m. v mnogih mestih ,. m. . | . . i bili spopadi meti komunisti in po- metali na policiste kamenje in opeko. Medtem se je pojavila v ozadju Bennettova ka ra. Demonstranti so Bennettova najbrž takoj spoznali, kajti možak je bil takoj ves v krvi. Pozneje so ga njegovi tovariši odvedli v bolnišnico, vkjer so pa zdravniki dognali, da ni smrtnonevarno poškodovan. Ker je postalo streljanje policije vedno močnej- munisti. ko je padla policija : njihove vrste lia-sabljami. ČEŠKA IMA PREVEČ HMELJA Praga, Čehoslovaška, 7. marca. Ker je Čehoslovaška pridelala p reve«" hmelja, zato so pridelovale! hmelja zavzeli isto stališče kot brazilski pridelovalci kave. so sežgali kavo. ki je ni bilo starišev. da bi jim bili ukradeni in odpeljani za odkupnino. Igralci, katerih veliki zaslužki so splošno znani, so v vednem stra hu za svoje otroke, da se jint ne bi tako pripetilo, kot se je Lind- liko oslabelo, da je moral oditi na deželo v Cocherel. Zdravniki so mu priporočili popoln mir. Ministrski predsednik Laval je imenoval na njegovo rawt« novega zunanjega ministra. Prejšnji teden se je vrnil v Pariz. kjer so ga začeli lečiti .strokovnjaki za bolezni srca. bergli o vem u otroku. Zato igralci , Izza onega ča-*a je bilo splošno skrbe da pridejo njihovi otroci znano, da je nevarno bolan in da kar najmanj v javnost. [so mu ure takorekoč štete. Neka slavna igralka, ki je tudi REFORMATOR JE KRIV ZLOČINA gov pribočnik .polkovnik Antonio Rodriguez in neka civilna oseba. Policija j«' streljala na napadal a in ga ranila, nakar je bil aretiran. Izkazalo se je. da je napadalec Jose Mctgar Marquez, ki pripada A prist a (opozicijski* stranki. j Rodriguez s*' je postavil met! ; predsednika in napadalca. Njegu-ve rane so nevarne. Predsednik Cerro je dobil strel v prsi. Zdravniki pravijo, da rana ni nevarna, ker ni krogla ranila srca. IVetLsednik j«' takoj potegnil revolver, pa ga ni mogel rabiti, ker je ujegov drugi pribočnik major Luis Solari. ustrelil na napadalca in ga tudi zgrabil. mati. je rekla pred nekaj dnevi: — Imam zelo mehko srce. Odpustiti bi mogla vsakemu ki bi mi napravil kako krivico, ki bi kaj ukradel, ki bi mi poškodoval mojo posest, toda ako bi se kdo dotaknil mojega otroka, tedaj bij Chicago, IU., 7. marca. — Su- j l»redsednilka Cerro zločinca umorila brez pomisleka. ' haškega reformatorja Daniela L. nika Rodrigueza f«> Pred tremi leti so trije moški (Jildav. starega »i« let. je porota skušali odvesti slavno igralko spoznala krivim, da jo obstrelil Mary Pickford. Sle,lili so njene- .Hermana Knola. starega 17 let. mu avtomobilu ter jo skušali od-j prP(| j^kaj meseci je KjioI s vesti, toda k sreči je bila policija svojim prijateljem srečal na ulici Dfl -kozi 20 let. Ko je bil častnik samo štiri lota. je izgubil dva prsta n.t desni roki v revolucionarnem boju proti predsedniku P.illinghur-stu. Pozneje je bil tu'1 udeležen v neuspešni vstaji proti predsedniku Augusto H. L^ugia, nakar jo bil za pet let izgnan iz dežele in jo v t eni času služil v italijanski, francoski in španski armadi. Kot se je vrnil, je pričel leta 1930 vstajo proti predsedniku La-guia, čigar enajstletno diktator-savo je bilo s tem končano. Po nekaj mesecih pa je moral Cerro be* žati in je bU nekaj mesecev v tujini. Dobil pa je dovoljenje zaj povratek in pravico, da sme kandidirati za predsednika in v oktobru lanskega leta je bil izvoljei^ za predsednika. ADVERTISE in "GLAS NAP.OPA" KXW YORK, TUESDAY, MAK OH 8, 1932 THE LASOSBT SLO VEHE DAILY in U. 0. A. of Manhattan, of ftbove offers. New Iwk City, N. Y. QLAI NiBOIA" (Mm at U>« rmpto) Dajr and Holiday tn Kinxlo «a pol lou _ it frrtrt lata telo valja H* M Ameriko.Za Mew York m odo leto $74)0 --tČjOOlj Za pol leta__*3£0 tUM 1 Za hioaemstro sa celo ieto__.»7.00 JO M Za pol leta .. .»—-----43.50 Subscription Yearly $6.00. Adr t on •Qlaa Naroda* tthaja faaM dan tavam* nedelj In prasnlkov. podplat in oaebnoett m ne ptlobCujejo. Denar naj «e tola-iotoU poHUati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da se nam ttutt prejftnje blvallMe nstnanl, da hitreje najdemo naslovnika. MiMtoDA". tlf W. lfth Street. Nem Teck. ■ 1 Telephone: CHeleea S—3S7I ARISTDDE BRIAN D Dopisu Včeraj jo umrl v Parizu Aristidc Briand, ki je pošto-no za^hiBl T-asten naslov uiilovnega apoMola Francije. Dasi je bila javnost žo vo<* tednov prepričana, da bo njegova zadnja bolezen iiKodcpolna zanj. je vendar vest o njegovi smrti vse poštene ljudi globoko pretresla. Pokojnik je bil skozinskoz Francoz ter z vsem sitem in z vso dušo udan svoji domovini. Polegtega je bil pa možak širokega obzorja ter je po svoji dalekovidnosti prekašal vse drrtgo diplomate. Ne samo Franciji, njegovo delovanje je veljalo vsemu svetu. Njegov cilj je bil zbližati narode, zatem ko sta zavist in sovraštvo vojnih let zdrobila skoro vse vezi skupnosti in sodelovanja in zastrupila plemenite nazore. V mislih je zasnoval Panevropo — skupino evropskih držav, ki bi bile združene že vsaj v gospodarskem pogledu. , O tem svojem cilju je neprestano sanjal in govoril o njem, toda prej je moral zatisniti ori, p redno se mu je cilj uresničil. Deloval je tudi za zbliža nje med Francijo in Nemčijo ter je pri tem svojem delu imel izbomega pomagača v osebi nemškega zunanjega ministra dr. Gustava Stresemanna. kateri pa je tudi prezgodaj legel v grob. Če sta oba državnika dobila Noblovo mirovno naura- o do, sto jo pošteno zaslužila. v Ako zbližanje med obema držvama ni tako napredovalo, kakor je "bilo upati, nikakor ni to Briandova krivda. Briand je bil pripravljen dati dosti večje koncesije, toda tozadevne načrte so mu prekrižali politični šovinisti v lastni deželi. Tudi Briand se je zadnja leta prepričal o resničnosti pregovora, da so republike nehvaležne. Njegova najbolj vroča želja, da bi postal predsednik francoske republike, se mu, žal, ni izpolnila. Drugi, ne-zn&ntnejši politik, je zmagal pri lanskih predsedniških volitvah. To ga je tako bolelo, da je izstopil iz političnega življenja in se podal v samoto. Zadnje tedne mu je srce zelo oslabelo, in včeraj ga je v spanju zadela kap. To se je zgodilo dosti prezgodaj, kajti današnji svet potrebuje takih mož, kakoršen je bil Briand. Vrzel, ki jo je pustila njegova smrt v mednarodni politiki, 1>o jako težko izpolniti. Sedanja voditelja francoske politike — Laval in Tar-dietr —■ po političnih zmožnostih Briaudu niti do kolen ne sežeta. Belo Moste pri Ljubljani. Poročati imam. da je umrl na Rodici pri Domžalah po kra.tk.eui bolehanju g. Fraujo SubeLj. Kodil t»e je leta 1851 v Radomljah pri Kamniku. Bi! je svoj čas jjosest-nik in gostilničar v Zagorju ob Salvi, a zadnja leta živel na Rodici. Vzgojil je sedem otrok v narodnem duhu in sicer hčerki Ivanko in Kani, (sinove Toneta, CJu-steljna, Pepeta, Petra in -Janeza. Zadnja dva se nahajata v domovini. medtem ko so vsi drugi otroci v New Yorku. kjer se odlikujejo kot izvrstni pevci in vodilne tile pri narodnih 'prireditvah. Prizadetim moje iskreno sožalje! V Dolenjskih Toplicah so našli v hiši mrtvega posetnika M art i jo Gorfe. l>onia je bil iz Polt urna pri Toplicah in je že v mladih letih preselil v Ameriko. Pridobil si s pridnostjo in varčnostjo lepo prendoženje, ker pa ni bil v svojem zakonu srečen, je prepustil ženi, s katero je imel tri otnv-ke, hišo in se preselil v domovino. PoHtai j*- samotar in se je v«lal pijači. Ker ga ni bilo ig njegove hiše več dni na spregled, so sosedje k silo odprli vrata in nali <»orxeta v postelji mrtvega. Najbrže ga je zadela v spanju kap. Prinašam to vest. ker se v Ameriki gotovo nahajajo rojaki, ki so umrlega poznali. Zainteresirana bo pa na tem tudi njegova žena in otroci, ker je inož imel poleg posestva v domovini, tudi hiše v Ameriki. 21). t. m. nastal j«' malo pred polnočjo požar pn posestniku I). Lenčku v Ihanu. št. 21. Lenčku je pogorelo več tisoč kilogramov sena, gospodarsko poslopje, hlev, drvarnica in shramba za vozičke. Ker je bila zavarovan le za nizko vsoto, trpi Lonček občutno škodo. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen od zlobnega pož(galea, ki ga orožniki pridno zasledujejo. Po mojem mnenju bi se moralo take zlobne duše, ako bi se jih pri dejanju zalotilo, enostavno linčati in jih zagnati v ogenj. Do (i. februarja smo imeli tukaj še precej prijetno zimo. Milili smo, da smo najhuje že prestali, t«Kla varali smo se. Zapadel je vi-w>k sneg in nastopil hud mraz, vendar pa Matija danes ko to pišem. že izvršuje svojo nalogo in prav pošteno led razbija. MTOMORMA SE _JE OBESILA Fortliuld, M«., 7. marca-. — Air*. Edward E. Bracket, »tara 38 let, ki je umorila svojega 14 mesecev PAPEŽEV KIP IZREZAN IZR1ŽA Vatikansko mesto, 7. marca. — Mati .prednica f rančiškanskik sester je poklonila papežu Piju XI. starega sina. da bi si zopet prido- kip. izdelan iz zrna riža, in ki jc bila ljubega svojega moža. se je obesila t Cumberland okrajni joči. Svojega otroka je na svojem domu v Harrison toliko časa tolkla s palico, da je umrl. Ko j« bifca pripHjana v ječo. je »povedala preiskovalnemu sodniku, da so je njan moe po roj-atvu otroka vedno norčeval iz nje. Da bi dokazala možu, da ga Se vedno ljubi, je otrok« umorila. g' " Dvajset mfnut ipotem, kd je bi« la pripeljana v ječo, jo je strežnica taaii* obešeno v kopalni aobi. Vrr, s katera (alftifi fiJUA. i najpopolnejše kaže papeževo podobo. Seveda na tako majhnem kipcu ni mogoče videti drugega kot navadno riževo zrno. toda pod povečalnini steklom se pokaže pral v a podoba papeža. Ta kip je izrezal izpreobmjeni Kitajcje, isevcda po tnidapojnem delu. PLAZ JE UBIL TRI OSEBE Fi&eeusa, Italija, 6. marca. -Dva gorska snežena plaza sta u- ______ 'bila tri delavce, poSkodovala pa deset drugih, ki so odmetsinfi sneg ob cesti do neke gorske vasi Gotovo ste 22. februarja svečano proslavili dvestoletnico velike ga ameriškega državnika George Wa&hingtoua. Tudi Jugoslavija kot kulturna država je proslavila rojsti *lan tega viteza svobode in demokracije na jako svečan način. Ameriški poslanik u& našem dvoru g. Prince je v srbskem govoru razlagal vse vrline George VVashiiigtona ter posebno poudar-jal njegovo poštenost, človekoljubnost in pravienmst. V današnji dobi uiaterijalizm«* je pač težko najti takih mož. Proslave so se vršile v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljaini, a tudi J I»ri|»adajo. mnoga druga manjša mesta niso Poadrav' zaostajala, posebno se je pa šolski mladini opisovalo George WaKhingtona kot vzor človeka. «e več grozdja jedlo in na ta način, znižalo količino vina. Vinogradniki so pa drugega mnenja in tudi država bi mnogo na davkih izgubila, ako bi se uvedla prohi-bicija. Vendar pa. hvala Bogu, tako daleč še niMino. Ako ga pijemo z "andahtjo" nam ne bo nič škodovalo. Bliža se sv. Jožef. Želim vsem Joškom iu Jožicam vse najbolje, posebno pa» prijateljem Pogačniku v New Yorku. Duudi, Sitarju in Zalarju v Jolietu. 111., Zelencu v Waukegan, 111., Svctetu v Lorain, O.. Miss llolmar. New York, Mrs. Susmati v Forks*. N. Y. in Roja licu v New Yorku. Ker bo isti dan tudi moj god in jih bom imel že 04 na grbi. — čas da postanem pameten — ga bom zvrnil e-aiso na zdravje vseh in bom v mislih pri njih. Dne 12. marca zvečer pridejo! Zua.no mi jc, kako in kje je la-'■Stari grehi" na oder tukajšnjega J zil po raznih krajih, ki so nam anami le po opisih; n kako odličnimi osebami se je sestajal, z vsakovrstnimi tujci. Indijanci, z našimi prvaki, ki so orali ledino v tujem nepoznanem kraju, in s sivolasimi misijonarji, ki že vsi tnl-šli v večnost; kako je prenašal novice od naselbine do naselbine in po raznih oddaljenih farmer-skih bivališčih. Koliko dobrih besed je on imel za naše slovensko časopisje in za naše |M>dporue organizacije. Kolikim je o iloljjih letih zopet vra«"al in zo|»et obiskal stare znance in prijatelje. Vsepovsod so ga z veseljem sprejeli, in nešteto vprašanj je sledilo. On je moral odgovarjati in pripovedovati zanimivosti z dolgega potovanja. Tako se je ponavljalo od let; do leta. On si je poštenim potom služil kruh in si s svojo obrtjo toliko pripomogel, rla mu ni bilo tre ba delati v tovarni, rudniku ali v gozdu, kjer bi bil gotovo že jmhI legel, vsled svojega rahlega zdra vja. Prav sedaj bi najbolj potrebovali Mr. Pogorelea. da bi prijel za pero in pisal svoje spomine, ki pričajo na pretekla leta naših pri seljencev in prvakov v državah ob velikih jezerih, ob ka-nad.ski meji tu of Pacitični obali. Toda to vs« , je njeuiu sedaj nemogoče, ker n ■ še popolnoma okreval od svoje dolgotrajne bolezni. Zato pa upaj mo. da se iuti zdravje zopet popol noma povrne hi morda nam bo napr-al vsaj nekaj skromnih zanimivosti iz preteklih let ter iz že označenih romantičnih krajev. Torej od moje strani, iz srca izraženo. naj Mr. Pogorele živi še S. N. Doma. ' Ta igra je lepa in polna humorja in žela do danes povsod veliko hv»le. IVišteva se k najlepšim slovenskim burkam. Naši di-letantje so se zavzeli da jo predstavijo ipo svoji najboljši moči in pravijo, da če ne bodo pri predstavljanju te igre posetuiki 10(Kc zadovoljni, da potem sploh ne nastopijo več na odru. Torej je najbolje za vse rojake iu rojakinje v okolici, da ne zamudijo te prireditve. Nudilo se vam bo, veliko duševnega užitka, katerega vsi potrebujemo. Po igri bo ples. K»-r nam ni hilo mogoče veselice prirediti 1^. marca, zato jo en teden poprej. Sv. Patrieija bomo prej obhajali pa nič zato. V imenu direktorjev S. N. Doma in naših diletantov, kateri bodo omenjeno burko predstavljali, se vse iiljuthio vabi, da nas pose-tite dne 12. marca v S. N. Doniu. Apelira na vse, da pridete bolj zgodaj, kakor ponavadi. Igra je precej dolga, zarai^i tega l)e. za ženske 23c. J. Matekovich. predsednik. Barberton, O. Pred nekaj dnevi sem zapazil Pri nas se je pričela v zadnjem času treznostim propaganda. Ako bo taista uspešna, je drugo vprašanje. So namreč ljudje, ki si ne dajo spodbijati svoje mnenje, da je Bog trto zato ustvaril, da rodi grozdje in tla je bil Noa, ki j*' pr-vi pričel delati iz grozdja vino. največji mož na c*vetu. Nočem sicer ua nikogar, ki ga včasih cukne. metati kamenje, ker tudi saui ljubim božjo kapljico. Vino človeka poživi in ga spravi v dobro voljo, starejšim ljudem daje moč. vendar se ga pa tukaj včasih le preveč uživa in sicer 'toliko, da človeka več ne poživi, temveč poživiui. V takem stanu se dogajajo potem- pretepi pri kafterib igra svojo vlogo tudi nož. Dogajajo se poboji, prepiri v družinah itd. Imanio sicer postavo. s katero sodišča zabraujujejo prehudim eehoveem poset gosti-len za eno ali dve leti, a to je tudi nekak lilažev žegen. ker kdor hoče piti. pijača že dobi, v tem imate sami najlepše skušnje, saj prepoveduje prohibicija točenje pijač, a jo vseeno povsod dobite. Saj so ljudje ki bi šli za ča-šo vina celo v pekel po parnega hudiča. | v Glasilu KSKJ. zanimive slike in Zdravniki priporočajo, naj bi j kratek opis iz življenja pokojne- ____ .........______t»..i... ga častitega misijonarja Buha. Objavljen opis in slike je bil poslan od našega večnega popotnika Mr. Pogorelea. Ko sem ogledoval slike in prebral oprs o pokojnemu starčku milijonarju Buhu, sem se zamislil v pretekla leta in se spomnil, kako so pred nekaj leti neke osebe ruvarile proti Mr. Po-gorelcu, kako se je hotelo slovensko javnost nahujskati proti človeku. ki je povedal odkrito ncKaj odločilnih poštenih bes-ed. l"pam, da je saj nekoliko poravnava krivica. ki je bila storjena Mr. Pogo-relcu. kajti drugače ne bfl začel zo]»ct dopisovati v omenjeno Glasilo. Z Mr. Pogorelceiu sva >»• If enkrat osebno sestala. tt> jc bilo leta P>13. kmalu potem ko sem do-iz ovine. Poznala se nisva in tako sva se tudi skoro nep« — Nekatere ženske imajo pa res čudno navado — je pripovedoval rojak. — Naprimer moja. Skoro vsak teden dvakrat ?>edi do treh zjutraj v kuhinji. — I. kaj ]m> počne ves ta čas .' — so ga vprašali. — Mene čaka, da pridem domov . . . Ko .je Lindbergh sprevidel, da policija ničesar ne opravi, je najel gangster je. da posredujejo med njim iu mlvajalei. Ne vem. kako hi rekel. V gotovem oziru je to za gangster je velika čast in priznanje, v drugem '»žiru pa velika klofuta za policijo. * — Torej kak" je. prijatelj, si i<-razmišljal o zakonskem življenju — Seveda sem razmišljal, k.ijti č»» bi ne bil. bi bil že davno ož«*-njen. * Govoriti je vedno lažje. ko| ra zumeti. Ljude navadno vse ved««. ne razumejo pa uičesar. * — < »h. kako lf|io jt* od teb«1, ljubček nt«»j. tla -»i stavil haš na te ga konja, ki nosi moje im«'. — se uasiuehue dražestna Miguon svojemu sosedu. — Da. naravnost pn-seuetljiva j)odoluu»st. PrHpid je u;i cilj za e«--le jh>1 ure prepozno. mnogo let. naj mu bo sreča milej- * _ t!wspoi| doktor, vi lečite mojega strica. Sem edini lucgov ro-rodnik in dedič, povejte mi torej sii v večeru njegovega življenja Naj bi obdaril še v veliki meri s svojim gratlivom slovensko javnost in želim, da se ne bi nikdo več spotikal ob njegovo ime. Kajti mož. katerega življenje vsebuje toliko vrlin, jc v re-uiei spoštovanja vreden. Frank Troha. Krayn, Pa. Cenjeno uredništvo (Has Naroda! Oital sem v listu Glas Naroda, šiv. 47 dopis iz Forest City. Pa. od rojaka Mike Zupančič, kateri piše. da se. je tamkaj nahajal Jack Naglič in začel uialo trgovino, si 1'sposodil od raznih rojakov vsoto t_ >*:"Vmumi ter nato izginil neznano znana raizšla. Oil tistega časa sem pa stalno zasledoval njegove Vsem rojakom po širili Ameriki ■ skromne dopise. Po dolgih letih Želim: Veselo Alelujo! Mogoče da ne bo tako vesela kot, druga leta, vendar pa upajmo na bolje čase, čais-e v k-aiterih naj pride tudi delavee na svoj račun in postane deleže« vs«xh dobrot, ki mu |>o božji in človeški postavi Joža. Gowanda, K. Y. Prijatelj Grom. s katerim se suidem skoro vsak dan. je izvohal na Bleiwcisovi cesti gostilno, ki jo vodi neka gospodična Lapajnc iz Idrije. V tej gostilni se dobijo \Sa.k četrtek pristni idrijski žli-krofi. Ker je Peter Zgaga nekoč pisal v svoji koloni o idrijskih žli-krofih, sem jih šel na povabilo prijatelja Groma pokusit. Pociral sem jih deset z omako pljučne pečenke. prijatelj Grom 13 z presajenimi ocvirki, a neki profesor rodom Idrijčan pa 40. Savj so dobri, vendar pa dam prednost tžstim. ki jih naše gospodinje naredijo iz plučk in drugega sesekanega me-«8. Pri tej priliki sem se seznanil z nekim profesorjem Lapajnetom. Pravil mi je o krwtu teina Zorka Prelovca. kjer je bil tudi Zgaga navzoč. Krst so -slavili s takim navduŠnejem. da bi .se bil kršcenee skoro z vinom zadušit. (Vidiš Zgaga, vse pride na dan! Opazka stavca). Gospodična Lapajnc je bila tako prijazna, da mi je napr*a>1a recept za žlikrofe. ker pa mislim, da ima Zgaga nekak patent za to de-Tikateso, ga nočem drugače obelodaniti. ako ne dobim od njega posebnega dovoljenja. Delavske ratzmere se tudi v tukajšnji naselbini, pomičejo vedno bliže k smrtni točki. Plače so pa že »skoro pod to točko. Iu ravno zato, da vse te neprijazne čase pohabimo. vsaj za par uric. od oa-sa mmii pa končno pismenim potom stopil v stik ž njim. Kar sem poprej mislil, se je sedaj izkazal«*, da j»- vse čista resnica. Mr. Pogorele je mož v visokih letih, in življenje mu ni bil«> vse-skoz z rožicami posut o. Nešteto nadlog ga je tlačilo iu izkustva ima. da malo priseljencev toliko. V preteklem letu. ga je p:* bolezen trdovratno držala in podvreči se je moral dvojni operaciji. Vse muke je sreč u o prestal, toda za ua-daljno potovanje je še nezmožen in to mu zelo greni vsakdanje življenje. Od časa, ko a ne bo kdo mislil, da prišel -einkaj pod mojo zaslombo. ali. da um jaz dajnu kako pot liho. naj vam bo sledeči* v pojasnilo : Leta l!K50 j»- dehil m«»j brat tukaj. za kar sem s" jaz potrudil da n»mii mu dobil d*-lo v prvm^» p»rt>vu. 1)H«> v Dtnilo, j> tistim človekom, ki ima delo v Kraynu iu ga pusti, ter gre za delom drugim, že nekaj narobe. Tako tudi jaz mislim, da ni bilo vse prav z mojim bratom Jakobom in rojakom Henrik Pečari čem. ko sta dne januarja 11*31 odpluta iz naselbine Krayn. pi ti-la delo na stilu in se podala pustolovsko naprej v svet za delom. Naglič je pustil družino v Cleve landu. Pečarič pa v Kravnu. Da vemo kje sta. se sem ipa tja Pečarič «am zaganja v luno potom časopisja. Jakoba Naglica po drugi objavljajo v javnosti. Eden hoče biti vodja svetovne politike, drugi pa veletrgovec. Učiti hočeta o-ba nas druge, za svoje družine se pa ne zmenita. Naj bo na tem mestu povedano čisto resnico. — Ne vem. ali bi vam ustregel, vidim pa. tla -te mlad, k repa K in da lahko veste vse. — O da. gospod doktor, kar povejte. — Vaš stric bo čez teden dni zdrav ko riba. Sosedom človek nikoli ne ugreze. Prej »o se pritoževali, da se dere otrok, zdaj ko mu žena poje. da je tiho. p« pritožujejo, ila poje žena, češ. naj bi se raj»- tiri otrok. Ravnatelj nameščencu: —• Priporočal bi vam malo manj enobe in malo več delavnost i. Nameščenec: — Lahko bi vam navedel primer da je to vaše n;i zirauje /motno. Imel sem prijat«-•j«, ki j«» delal prav toliko kak<»r jaz. Ino'1 ni nie. In drugega, ki >e je trudil nor in dan. Ta .j»* postal milijonar. — Nil vidite, tla imam jaz prav . n»* j»a \ i! — Oprostite, nisem še povedal, da je drugi prijatelj umrl zaradi prevelikih naporov in je zapir-til vdovo, ki jo jc vzel lenuh za ženo. * fantka vprašajo, kje A ta lega ima srce. Fantek molči. Nagovarjajo ga : — Nu. h-loži roko na levo stran prsi boš čutil udarce. Fantek malo pomisli iu >•• reže: —Nak. udarce čutim vedno za daj in nižje. popa od- Senator Kes s iz Ohio je rekel: — Ko se je začela agitacija, naj se plača bonus vojnim veteranom, je dospelo prvega dne s prvo po-, ,____5to 3061 tozadevnih prošeuj v luoj da jaz. njegov brat. m nJe?OT*a|uraJ družina nismo odgovorni za nje gova početja m za njegove dolgove. Njemu ni bilo treba iti oil svoje družine za nikakimi trgovinami. Na tem mestu bodi povedano, da kdor mu posodi kaj denarja. naj mu ga le. ako hoče. Mi ne bomo plačevali njegovih pustolovskih dolgov. Pozdrav vsem čitatcljem! Frank Naglič. ADVERTISE in "GLAS NARODA* S štirimi uadaljnimi |»osta-mi jih je dospelo še znatno več. Vse te prošnje so bile vržene v koš. Da. senator je pa res pravi zastopnik naroda. Iu narod mu poleglega še precej dobro plača, da ga "zastopa" liojak l. r. iz Darbertona O.. bi ram res Krašc-vet po rotlu. — Se vej. de sm Kra še ve. I nanka neč druzga noučem bet. pr strejli buožji! "O LAS M A S O D i" NEW YORK, TUESDAY, MARCH 8, 1932 TBE LARGEST SLOVENS DAILY in V. 0. A. JACK BLACKBURN: PRIZOR V DŽUNGLI Iz angleščine prevedla T. D. Bilo je v začetku aprila 1917. kj tuliti. Kakšenkrat smo te stvaricc lc, in udarjati sem moral kakor le četa 50 vojakov zapustila svojo j videli podnevi. Njihovi mali kos-! strojnica. Berker pa je tulil in kri-barajp v brzini Bombase v Vzho-' mati obrazi so kukali skozi listje cal in se oklepal mojih nog. Še kakor stari kokosovi orehi. Zvečer dve veliki kači sta se sikajoči vi- dni Afriki. Njen neznani cil) je bil lam nekje v neizmerni divjini džungle, pragozda in močvirja, skozi katero je general Schmutz podil Nemce in njihove Askarjc. gli v vagon. Ubil sem obe. K sreči jc Berkcrju postalo sla-leče se oči, majhne kakor bucika,; bo. Iz kač namreč, ki smo jih u- ' je tema padla kakor zastor. Tu ni bilo mraka. V temi smo videli svet- j ki so nas opazovale z bližnjega zdnega roba aLi drevesa. Večina smo bili škarttranci z bojišča v Franciji in Belgiji, zelo no-/aupni v to deželo črncev, moaki-tov, nrziice in neznanih nwarac-1 v veliko ozemlje zverin, ti. Naša baraka je bila pekel, pro-rtor neznosne soparne vročine, goni a^eča od mrčesa in založena t slabo hrano in vodo. Večina nas jc /bolela nekaj dni po prihoda. Pi*a-li so nas z dvojno dozo kinina. Trantportacija je bila problem v tej neizmerni pokrajini. Poti smo morali rezati skozi skoraj nepre-dorno džunglo. Tračnice ozkotirne zelcznice so tekle v neskončnost. Vlak jc obstojal iz lokomotive, ki .so jo kurili z drvaml, in iz mali i odprtih vagonov. Ti so služili moštvu in potrebšiinam za boreče se Nile daleč tam zadaj. Naš vlak Je imel dva dni zamude. Čas odhoda in prihoda vlaka .sploh ni bil določen. Okvare zarjavele lokomotive so bile na dnevnem redu, in tudi skok s tira je b«-la navadna afera. Miniaturni v&gončki so bili poki iti z mrežami proti mrčesu in samo toliko veliki, da je bilo v vsakem z\ štiri može prostora. Sedeže smo rabili za kurivo. Moštvo je moralo od časa do časa izstopati in nabirati kurivo za lokomotivo. BA sem v zadnjem vagončku; z menoj Je bil samo en mož, ker nihče ni hotel iti v zadnji vagon. Ce bi mmreč kakšna divja zver prikradla do nas. bi to bil skoraj gotovo zadnji vagon,: ki bi ga napadla. Ponoči smo slišali strahotne stvari v gozdu; rjovenje, lomastenje divjih zveri skozi gozd, stokanje in tuljenje opic in hijen. Moj tovarn Berker je bil mladenič temne polti, ki je bil hudo ranjen v Yprih. Afrike se je bal. Sovražil jo je. Proklinjal je silo, ki ga Jc poslala sem. Proklinjal je Bla* kija, našega špehastega strojevodjo. ki jc bil črn kakor vrana, ki je žvečil tobak, in ki mu je vednj primanjkovalo kuriva za stroj. — Berker se je bal soparne džungle in ni hotel iti z nami vred nabirat kuriva za stroj. Na^a največja brzina jc bila mil] na uro. Bili smo cele dneve v »ro *ui .samoti velikanskih gozdov in dzungel Na planem je bila vročina neusmiljena, žgoča, prodorna, in samo naše tropične čelade o nas rešile solncarice. Pod drev-Jr m pa Je bilo drugače. Tihota je bila strahotna, zrak dušljiv. Med mcjvtrjeai. iz katerega Je mo^eia ostra trava, in gozdnim robom ni bilo prehoda. Prišli smo s slepil-ncyra solnca naravnost v nekako zeleno temo. ki dobro dela naš: m očom V močvirju smo se privadili raznoteremu brenčanju mrčesjega Življenja. Zdelo se nam je, kakor da smo prišli v tunel, vodeč v bojni svet. Drevesna debla, so se nam zdela, kakor da so umetno rezljc-na, in ploščati, mesnati listi so bili brez življenja kakor naslikano listje v gledališču. V zelenem kaosu smo začeli razločevati ptiče lantastičnih vrst in perja. Pluli in frfotali so semintja. se vrteli, obračali in stezavali peruti. Žalosten. melanholični klic nosoroge a, eksotičnega ptiča, se je razlegal po prostranem trnju. Segal nam je v srce. Kadar se je vlak ustavil, nas je bilo groza, iti lapod naših mrež in iskati kurivo med drevjem. Bil je to temen, tajiristven prostor, v katerem nam je sapo jemalo. Zemlja je bila črna. močvirna, poteptana. Lasje so se nam Ježill. ko smo o-parovali stopinj«. Neprestano so temne sence hitele mimo nas. Na peščenem mestu blizu obrežja smo videli sled leva, leoparda, nosoroga hi povodnega koda. Polef teh sledov je cokijal bizon. Ponoči se je ▼ dfcmgll zbudilo divje življenje. Kurili smo kresove in se poeovfcrJali. Berker pa ni hotel govoriti, £e so opice zadel- bili. jc začel puhteti zopern smrad in se mešati z onim živih kač. Več vojakom in tudi meni samemu je postalo slabo. Slednjič se je prikradla še zadnja. Berker me ni hotel pustiti iz oklepa. Vojaki sosednjega vagona so mi pomagali, da smo mu zvezali roke in noge. Nesrečnež jc znorel od strahu. Osmrajeni zrak in opolzla kačja trupla ob progi so nas spominjala, da vse tc grozote niso bile samo hude sanje. Po dolgem čakanju in skrbni preiskavi je nekaj mož z zemljo posulo tračnice, da bi bile džungli. Nekega jutra je lokomoU- 1 nianj opolzke. Potem smo se ločili va zavila okoli ovinka v mali do- ! od groznega mesta, linici in zapiskala. Vstali smo in ; Dokier bom živ ^ ne bom rao_ zrli naprej. Odrasel lev je stal na' el otresti spomina na strašno uro. progi in razsojal, kam naj jo uda-, ko xm sU1 v žgQČi vročini in v ri. Več vojakov je bliskoma ustre- j smradu, ko se je ponorel človek 0-lilo, in velikanska zver je izgini'aj Wepal mojill nog ko sem udarjai menda nezadeta njal in mrmral do opoldne. Koncc prvega tedna jc vsa četa začela trpeti vsled žeje. Prišli smo Mlake s pitno vodo so bile redke in zelo oddaljene druga od druge. Pretrgana močvirja so obrobljala železu I-čno progo. Moštvo jc prekuhavalo vodo in jo pilo. Ležalo je v vagonin in trpelo vsled vročine. Več jih jc obolelo. Berkerja je vročina bolj trpinčila kakor mene. Sedel je v kotu, o-pazujoč, s puško namerjeno proti MARIAN PFEIFER, New ZA KULTURNO ZBLIŽAN JE NAŠIH ROJAKOV Iz proučevanja kulturnih prilik posameznega društva in narodne Ta dan ni več izpregovoril, in zdelo se je, da se ga loteva mrzlica. Premetaval se je in mrmral v spanju. Drugo jutro smo se komaj zbudili, ko se je dvignil in se za-strmel čez vagon. Opazoval sem ga in presenečen skočil pokonci. r,akaj njegove oči so se v grozi iz-buljile. Zatulil je kakor norec. Vse moštvo je oživelo. Glave so se dvigale Iz vsakega vagona. 111 žareče oči so strmele ha najgroz-nejši prizor, ki sem ga kedaj videl. Desni breg je mrgolel samih kač! Bilo je to preseljevanje kač kakor so nas poučili pozneje. Kače so potovale zelo daleč, ne da bi se ustavile; a nam se je zdelo, kakor da smo prišli v ozemlje polno reptilij. Solnce se je zrcalilo v njihovih opolzlih trupih. Videl si kače vseh barv, in vrst, velike in majhne, dolge in kratke, zelene »n črne. oranžaste in črtaste, grdogla-ve in grdooke. Počil je strel, potem drugi in zopet tretji, v drobcu sekunde jr streljal vsak nrož na mrgoleco maso. Tu m tam jc padla kakšna velika kača in sc zapletla z manjšo, pc-tcm pa — grozota vseh grozot — je vl.\k zavo?il mednje.... Berker je tulil in tulil. Počcml je poleg vagooske stene", da sc izogne prizoru. Potem je šc bolj tulil. Vlak sc jc ustavil, nezmožen voziti čez mrgoleče mase. Strojcva kolesa so zmečkala toliko kač, da je neka oljnata masa pokrivala progo. Kolesa so se kar v praznem vrtela in drsela. Vsak mož se je boril, da si reši življenje. Streljanje je prenehalo; vsi so udarjali s puškinimi kopiti po kačjih glavah, ki so se dvigale ob vagon-skih stenah. Manjše kače so poizeie pod -.lak med kolesa in bilo je po njih. Večje črne. nekatere po 12 do 13 čevljev dolge, so se nam izognile o-koli lokomotive ali konca vlaka; druge barvaste, bakrene in črtaste pa so se vzpenjale ob vagonsklh stenah, merile z glavami in strupeno tolkle z repom. Meril sem na grdooke glave; zbijal sem Jih doli. Boriti sem se moral za dva. Berker se je dvakiat trepeta je dvignil ln gledal; enkrat, ko se Je neka velikanska debela pošast vila okoli konca vlaka, in petem ko je neka, zelena, opolzla kača švignila gori k nam. Udaril sem jo precej dobro, toda padla je v vagon. Stopil sem ji na glavo, pre-dno se Je mogla geni ti, ampak njen vitki trup Je švrkal okoli in ošinil Berkerja po obrazu. Nikdar nisem slišal takih glasov iz človeških ust kakor tedaj njegovo vpitje. Niti potem ni nehal vpiti, sem vrgel zvijajoči se trup iz vagona. Oklenil se je mojih nog z železnim oklepom, tako da me je skoraj podrl na tla, prav ko sem meril na dve drugi {ia>vi. [Prihodnjih piv - minut ne bom pozabil. Največje kade so prihaja- Berker je prok'i-; ^ opo^m^ grdih, voglatih kačjia glavah, ki so valovile merile, si-kale: ko sem videl vse okoli sebe velike in majhne, dolge in kratke, rjave in črne, zelene in oranžaste kače. ki so se zvijale, obračale, o-vijale: same kače — kače — kače. Smrt in reklama. Na Dunaju so te dni delili letake z naslednjim besedilom: Boj za Šanghaj je dosegel višek. Japonska izkrcava nove čete. To pa naj nas ne ovira, da ne bi vsak dan poslušali v točilnici X izvrstnega juzz -ban da. Vina v odprtih steklenicah! Nizke cene! Odprto do 4. ure zjutraj. med našimi izscljenci, tako iz studijskega vidika kakor iz prakse, sem opazil, da ni med njimi in njihovimi organizacijami onega tesnejšega sodelovanja družabnosti kakor sem pričakoval. Priznavanji žilavnost našega naroda, ki stremi po kulturnem napredku, zlasti če pomislimo, da naša kulturna društva in organizacije vzdržujejo rojaki sami od svojih prispevkov. Poleg težkega dela, ki ga narekuje življenski obstoj našega delavstva, pa sc roia-ki v prostem času tako živahno kuiturno udejstvujejo. Ljubezen in stremljenje po kulturi je ponos vsakega naroda in zato veliko priznanje našim rojakom. Številna kulturna društva, humane institucije, glasbena društva so spomenik našega izseljeništva, preko katerega lic more iti zgodovina molče. Tako sem opazil kljub svetovni depresiji razveseljive pojave udej-stvovanja in napredka, vendar pa nisem opazil onega tesnejšega sodelovanja, ki je lokalnega značaja. Mnogo je bilo kulturnih društev v starem kraju, ki so vsled nesloge svojega članstva ali pa vsled o-sebnosti razpadla. Dasiravno je bil njihov program še tako idealno zamišljen, prišle so na dnevni red čestokrat osebnosti, kar pa je zahtevalo žrtev — razpad kulturne organizacije. Kdor hoče postati iskren član organizacije, naj ima pred očmi njen razmah in procvr„. odstrani naj predsodke, osebnosti in samo to bo poleg intenzivnega dela rodilo zaželjen uspeh. Vsako društvo je zvezano z vprašanjem bodočnosti in zato je treba čuvati njihovo lokalno edinstvo. V Združenih državah je mnoao jugoslovanskih kulturnih organizacij. Običajno je, da se v sličnih zadevali društva medsebojno podpirajo, pri tem pa se ne. smejo o-zirati na politično opredeljenost posameznega društva. Zakaj? Kultura je umetnost, je internacijo-nalna. na katero ne sme biti političnega vpliva. Sloga med kulturnimi organizacijami ojači ugled skupnosti. Opazil pa sem tudi pomanjkanje kulturnih stikov s starim krajem. Čestokrat so se morala razna društva obračati v stari kraj in to ravno pri nabavi kulturnih pripomočkov kakor n pr. leposlovnih knjig, not, igrokazov, itd. Ce se je n. pr. to prakticirak) v času gledališke sezone, je zavladalo ipreje vroče poletje, kakor pa da je prispelo zaželjeno gradivo. Cc bi se društva medsebojno podpirala, bi taka pot lahko izostala. Zato bi priporočal ustanovitev Jugoslovanske kulturne zajednice, katere naloga naj bila vse tukajšnje kulturne organizacije zalagati s potrebnimi kulturnimi pripomočki. Tako bi se v bodoče vsa društva naših izseljencev tako slovenska, hrvatska kakor srbska 6-bračala v svojih kulturnih težnjah edino le na Kulturno zajcdnico. To pa bi imelo značaj skupnosti, kar bi ugodno vplivalo na posamezno društvo samo. če si navežejo društva tesnejše medsebojne stike, ozirajo se tudi pri prireditvah na družabno podporo in tako je korist ozir. gmoten uspeh prizadetega društvo zasigurana. Kulti:r-na zajednica naj bi zalagala vsa društva z najnovejšimi publikacijami. gospodarskimi revijami itd. Ustanovi se čitalnice, kjer so na razpolago našemu izseljeništvu vsi časopisi starega kraja in tako more biti naš rojak vedno informiran o razmerah, ki vladajo v domovini. Kulturna zajednica naj vodi statistiko kulturnega delovanja naših rojakov, kar predstavlja tudi svojo zgodovino jugoslovanskega naroda. Kulturna zajednica naj bi bila najmočnejši predstavnik našega naroda. Ustanovitev -Jugoslovan s k 2 kulturne zajednice" je nujna potreba! Kulturna zajednica pa bi bila last skupnosti, last vsih v njej včlanjenih društev, ki jo vzdržujejo z gotovimi mesečnimi prispevki. Narod, ki stremi po kii'turnem napredku. je upoštevanja vreden tudi v tako milijonski zemlji kakor je Amerika. Naš narod v Ameriki je zelo zaveden, toda manjka mu kul- turne organizacije, ki bi ga vodila k kulturni vzajemnosti in zbliža -žanju. Tako pa živijo Slovenci kakor Hrvati in Srbi za se. kakor da so ljudje, ki se ne poznajo. Taka razcepljenost veliko škoduje posameznim organizacijam. Če tudi so ljudje raznega političnega mišljenja, naj se jim to prepusti, zakaj vsak človek ima svoje dobre in slabe ideje, s tem pa še ni rečeno. da je kulturna skupnost nemogoča. JETIKA JE OZDRAVLJIVA Švicarski učenjak dr. Spalinger. ki živi na Angleškem, sporoča svetu vest o dalekosežnem izumu, ki l naj bi povzročil prevrat v zdravljenju tuberkuloze. Posrečilo se mu je je baje sestaviti serum, ki ozdravi jetiko v najkrajšem času. Pa ne samo to. Njegov serum ima tudi svojatvo. da človeka popolnoma u-brani pred Jetiko. Učenjak je nad dvajset let delal na svojem izumu. Poskusi s serumom so bili zelo dragi in dolgotrajni. Zanje je dr. Spalinger žrtvoval vse svoje premoženje. Tudi doto svoje žene je založil v to delo. V samoti svojega laboratoriju je študiral, primerjal in izpopolnjeval svoj serum. V salonu lady Sea forth je imel ■ dr. Spalinger pred dnevi preda-; vanje o svojem izumu. Zbrali so se I najodličnejši londonski zdravniki j in druge osebnosti. Dr. Spalingerja , je njihova navzočnost tako roz-| burila, da se mu je stisnilo grlo 1 in je moral namestu njega povzeli besedo njegov asistent, ki je povedal o Spalingcrjevem serumu vse. kar mu je dovolil izumitelj. Serum dr. Spalinger j a je absolutno neškodljiv in izumitelj je za njegovo sestavo uporabil mrtve tuberkule. katere pa je še poprej podvrgel (posebnemu postopku. Serum se vbrizga pod kožo in povzroči rapidno zdravljenje. Baje u-činkuje tem bolj energično, čim bolj je bolezen razvita. JADRANSKA PLOVBA. Knjigarna 216 West 18th Street tt, Glas Naroda59 New York, N. Y. POVEST! in ROMANI (Nadaljevanje.) Prva ljubezen ...................................50 Po gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavra .................................€0 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. Majar .............................30 Predtržani. Prešern In drugi svetniki v gramofonu .........................35 Prigod lie čebelice Maje, trda vez 1.— Ptlee selivke. I rila vez.........................75 Pred nevihto ......................................35 Popotniki .............................................99 Poznava Boga .....................................3® Pirhi .....................................................JiO Poredenj ...............................................30 Praški J ude k .........................................23 Prisega Huronskega glavarja .........30 Pravljic« in pripovedke (KoSutnik) 1. zvezek ..................................40 2. zvezek ...................................40 Prvič med Indijanci.............................31 Pi t sanjanje indijanskih mtsjooar- jev ...............................................30 Robinzon ..............................................50 Robinzon Crusoe...................................60 Revoincija na Portugalskem __________30 Rttefa in bela vrtnica, povest .........30 Roman zadnjega cesarja Habs- buržana ........................................UM) K deta megla ........................................70 Rdeča kokarda....................................1.53 Seržant Diavolo. vez. 1.60 Slorenski Šaljive«- ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez.____________75 SoeSfci invalid .......................................35 Sveta Meno v ef a__________________________________JS9 Solnre In sence .................................65 Skrivnost najdenke ............................35 Skozi širno Indijo .........................50 Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, velika .................00 Sanjska knjiga. (Arabska) .........130 Spomiiu Jugoslovanskega dobro- voljcf. 1014—1918 ......................1.S5 Sredozfmci. trd. vez. _______________________.00 broS. .....................................40 Straoete vojne _________________________50 StlrT smrti. 4. zv. ________________________J5S Smrt pred bfee ...........................J5 v Afriki___________________» znanega potosaiea __________L50 Stritarjeva Antfcotofljo, bro» ______ti Slsto Šesto, povest ts Sin medvedjega loira. Potopisni roman .....................;...........................SO Študent naj bo, V. zv......................35 Sveta Notburga ...................................35 Spisjt. male (unresti .............................35 Steiosledec ............... Šopek Samotmrke ................ Sveta noč . ............................ Svetlobe in *nee ................... Stike ........................ Spake, humoreska, trda vez. SHAKESPEARE** DELA: Marhbet, tnlu vez................... broširauo ......................... OUielo ..................................... Sen Kresne nori ___________________ Skrivnost najdenke.............. Splošna Knjižnica: Št. 1. (iTitn Albreclit» Ranjena gruda, izrirna povest. 101 str., brišimiio .....................................35 Št. 2. (Rado Murniki Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broS. .50 Št. 3. (Ivali Rozman) ..Testament l.iud*ka drama v 4 dej., broš. 105 Ki rani ....................................35 Št. 12. (Fran Mil<-iuskh Mogočni prstan, uuriHina pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš............... Št. i:;. (V. M. Caršiui Nadežda Nikolajev na. roman, poslovenil IT. Žuu. illi str., broš................... (Dr. Karl LuxliSi Denar, .30 .....................™ št. 14. 35 ; ...............* , uaroduo-gosiMHliloki spis. poslo- ......................31)' .30 ....5*0 .....70 .....70 ....70 ...56 Št. 4. (Cvetko Colar) ..Poletne klasje, izbrane (lesmi, 184 str., broš'rano ................................,J»0 Št. 5. (Fran MilC-inski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži žiua. veselomodre črtice I., 72 strani, broširano .........................35 Št. C. (Novak) Ljuobsumnost Št. 7. Andersonove pripovedke, Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, broš. .................35 Št. 8. Akt itev. 113 .......................75 Štev. O. (Tniv. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, ^47 strani, broš..............70 Št. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Temoue, relijefna karikatura in minulosti. 55 str., broS........JS St. 11. (Pavel Gotia) Petertkove poslednjo sanje, botična povest Št. 12. (Dr. Kari Eogn«) Denar narodno-gospodarski spis. pošlo renti dr. Albin Ogrls, 238 str.. venil dr. Albin Ogris. 'SM str., ...1.30 Itroš.* ...................................................80 ......66: št. is. Edmoml in «*nles de Gon- —©t)1 court, Rpuee Mnuperin ...................4tt I Št. 1«. (Janka sm.u,m t Življenje, pesmi. J12 str., br«»š......................45 Št. 17. < Procter Mariuipp) Verne duše v l irah, povest, prerel Mir-Ko Pretnar, 80 stra......................30 Št. 18. (Jarosl. Vrclilkky» Oporoka lukovškega grajseaka. veseloigra v euern dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 strani. broširano ..........................................J55 j Št. 10. ((Jerhart Hauptman) Potopljeni zvon. draw, bajka v jk*-tili dejanjih, iioslovenil Anton Fuiitek. 124 straui. Itoš...............,50 Št. "-*<>. (Jul. Zeyeri Gompari in Komurasaki. japonski roman, iz veščine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, bros. .....................45 Št. 21. (FrilolIn Žolna > Dvanajst kratkotasnih zgodbic. O, 73 str. broš. —..............-.............—..............23 Št. 22. (Toistoj t Kreutzerjeva sonata .60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str. broširano —................ ........................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.................................................90 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja. II. del ................................................JO Št. 2(J. (I.. Andrejev) Črne maske. ihisIov. Josip Vidmar, 82 str. broš. ...................................................35 Št. 27. (Frau Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš..............35 -30 broS. ........ Edina ilirektmu |>ro potujete na Cosulicbevih ladjah. Xčiši čitatelji zoti ne boš več zgre Šila. Potekla je zima, poteklo ji- poletje in zopet je bila nova zima pred vrati. Joka Se vedno ni bilo. Težko ga je eadela novica o nenadni smrti zveste tovarišice. Sililo ga je. da bi hitel domov, toda s tem svoje Agnete ne bi dobil in pustil bi veliko delo, ki je bilo zelo važno. Zato je <»tal še dalje časa. kot pa je bil namenjen. V neumornem delu je i>kal pozabljivosti svoje globoke bolečine in je potapljal hrepenenje po zapuščenih otrocih. Kot mu je pisal njegov namestnik, se nahajajo otroci v dobri oskrbi. Zelo pogosto mu je pisal. Moral mu je vrjeti, kajti slike, ki mu jih je vedno pošiljal, se mu jasno razodevale, kako lepo ise razvijita njegova sinova. Pogosto se ga je oprijelo hrepenenje po domu. tla bi bil liajrajše odpotoval. Zaradi uspeinega dela so ga vsi ljubili in pravega namestnika mu ni bilo mogoče najti. Vse svoje dobro srce je dal v to. da je z svetom in dejanjem pomagal načelnikom, ki so se v potu svojega obraza mučili po širnih brazilskih gozdovih, da so mogli preživljati svojo družine. Nikakor ga niso mogli pogrešati, niso ga pustili iti; mislili so, da brez njega ne bi mogli živeti. Slednjič pa začne premišljevati, ako ne bi bilo zanj najboljše da bi za vedno ostal med dobrimi, zaupljivimi ljudmi in bi dobil svoje otroke k sebi. Domovina mu je vzela vse: dekle, ki je bilo namenjeno njemu in ki je bilo tako zraščeno z njegovim srcem, da se mu je zdelo, da mu ,ie nikdo ne more iztrgati in »za t eni. žena ki je postala tako zvesta in razumna tovariših, ki mu je rodila dva ljubeznjiva otroka. Tako je moiroče odločila usoda: ustanovil si je novo življenje in vse. kar ga je mučilo, je pustil v stari domovini. Zavedal se je velikih dolžnosti in velikega dela in veselilo ga >. ko si je lahko nesebično priznal, da dela za ljudstvo, da jim pomaga. Vendar pa se je koneeuo odločil, da odpotuje v domovino. m pic, Cherbourg 22. marca: lie deta velika beli. rjuha : snejr. bnži«"-iii snejr. Ko si> je bližal svojemu domu. je opazoval lepe gozdove, ki jih je tako ljubil in tedaj se je prepričal, da se ne more ločiti od domovine in se preseliti v tuj svet. ki ni njegova domovina. S tisoč rokami s«* jre jc oklepala domovina. Slednjič pa zagleda svojo hišo; sneg Jc odel streho, vse okoli »neg. .Veka j nepopisne^ jra prevzame. Široko razpruritre roke: njegova domača hiša. njegovo delo... Nikdar je ne bi mogel zapustiti. Zopet je dihal domači zcak, ki je bil poln omamljive sladkosti. V velikih kosmih je padel sneg. ko stopi v hišo. ki je bila okrašena z duhtečimi smrekovimi vejami. \ veliki veži >o stali jnegovi delavci in učenci, ki ga pozdravijo s i-esmijo. V vsakem očesu je videl veselje, da se je zopet vrnil. To živahno vriskanje učencev, kako ga je veselilo! Gnetli so se oivoli njega, mu podajali roke, ga izpraševali o tem in onem. Izgledalo jr. d« so skušali v* i Tpreiprečiti. da se mu ne bi približala bolest zaradi ncHreče, ki ga je zadela. Tedaj [m ga prime vroče hrepenenje po zastnih otrocih. Nestrpno mu utripi je isrce in moral je uekaj minut zbirati svoje tui-ffi. predno je odprl vrata svojega stanovanja. Stara kuharica je že stala za vrati in ga pozdravi: — Hvala Bogu, da ste zopet tukaj, gospod doktor! V dobrih rjavih očeh je izdajala velika zaupljivost in po licih s« polaele debele solze veselja, Xi mogel govoriti, samo stisne ji roku. — Dečka, ltog naj jih vs-ruje! Čudili se boste, gospod doktor, kako srta zraMla. IVlje ga v Kobo, kjer sta ga dvojčka Joško in Boris željno pričakovala. I* v megli sta se še spominjala svojega očeta, četudi jima je bil vsfed razgovarjanja in molitve vedno blizu. Kakor v sanjah vidi isvoja dva otroka stati pred seboj. Nato ise skloni k njima, vzame vsakega v eno roko in ju objame. Xje-puv pogled poleti k šivalnemu stroju pri oknu kjer je vedno sedela #o*ti njegovih «trok. Xikdar več ne bo slišal ljubeznjivega glasu *voj»* žene. * Zdaj je *ele spoznal veliko izgubo, ki ga je zadela, ko sta stala pred njliu dva otročiča broz matere. »L Jfauatko vadihne: — Moja Ijnha otrok«! IHrokoBia «e je »delo čudno, da ie tuji gospod^Jci je fcH.iyilkov - • * ■ oče, tak ozelo ginjen. Mali .Joško se najprej izvije iz njegovega objema z otroškim vprašanjem: — Papa, ali si nam tudi kaj prinesel.' — Da. polil zaboj. — Tudi' živega krokodila.' In leva in opico.' Ju kače? — Vs • je hotel vedeti. —■ Ali smemo takoj pogledati.* Joško Aličin se prijazno smeje; to je*bila prava otroška (sebičnost. — Ko pridejo zaboji s postaje, jih lahko odprete. Kako sta bila otroka naenkrat domača, ko je bila premagana prva bojazen. Po vsem sta iapraševala, vse sta hotela vedeti. Vedno sla se ovijala očeta in neprestano izpraševala. — Kdaj pa bomo pili kavo.' —- vpraša mali Boris. — Teta Greta je spekla velik jabolčni kolač. •— Teta Greta! Greta! — Kdo je teta Greta .' Boris malo pomisli iu reče: — Teta (Ireta je vendar teta Greta! Kako je bilo sploh mojroče vprašati, kdo je teta Greta! Xa misel mu pride: sedanja gospodinja. Seveda je morala biti ona! To predrago ime! Kaj vse mu je to ime razodevalo! Gospodinjo jc hotel pozneje pozdraviti in se ji zahvaliti. Zahvalo je tudi zaslužila. (Konec prihodnjič.) To in ono IZ VSEH DELOV SVETA TRAJNOST ČASOPISNEGA PAPIRJA Dnevni tisk pomeni glavni zgodovinski vir za umevanje naše dobe. Poznejši raziskovalci sedanjih let bodo predvsem navezani na dnevnike. Zato si delajo strokovni krogi v Evropi in Zedinjenih državah resne skrbi, keT ne vedo, kako bi ohranili to gradivo bodočim pokolenjem. Sedanji časopisni papir se pripravlja iz lesa, zato v kratkem času razpade v prah. Čez nekaj desetletij bodo vsi v knjiž- naprej. Starejši dnevniki st> se tiskali na močnem, iz platnenih cunj pripravljenem papirju, ki traja stoletja. V letih 1870. do lS'IS ga je nadomestil papir iz les?.. Njegova življenjska doba je pri kraju. Samo nekateri ugledni dne v niki, kakor "Times"' ali "Matin", natisnejo posebej za knjižnice po več izvodov vsakega letnika na trajnem platnenem papirju. Knjižnice poznajo samo en na- nicah shranjeni dnevniki nedovin- čin obvarovanja devnika pred raz no popolnoma uničeni. Državni ke- padanjem. Prelepijo vsako polo na mični laboratorij v Zedinjenih dr- ( obeh straneh s prozornim japon- žavah je zdaj po večletnih poiz- skem svilenim papirjem. Tega kusih objavil, da ni sredstva, ki bi sredstva se poslužuje washington- rešilo časopisne zaklade javnih ska kongresna knjižnica, kar pa je arhivov. zelo zamudno in drago. Zgodovi- . narji vseh panog bi bili jako hva- Ta ugotovitev je posebno usodn;;, ležni i2umitelju, u bi utegnil p0_ ker pomeni, da se bodo kmalu se- daijšati življenje časopisnega pa-suli v nič vsi dnevniki od leta 1875 ' pirja. 25. marca: Bremen, Ciieihuurg, Bremen 28. marca: Mauritania. Cherbourg 29. marca: N » .Xnii'erdam, Uottei dam Houi<>grte su- M. ^tavkarji so raizorožili stražnike, so napadli fin premograrjev. jih nekaj pretepli in so se nato odeljali v avtomobilih. Kot pravi šerif Kov Cox. delajo premogarji v Thompson rudniku na kooperativni podlagi in je bil v okraju vedno mir. Stavkarji so skušali pregovoriti premoga rje. da se pridružijo uniji in zastav-kaj«>. Ker tega niso hoteli storiti, ko jih stavkarji napadli in pretepli. Več premojrarjev j«- bilo ranjenih. CENA DX. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER i Sbne urno Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City