KNJIŽNIC*
CELJE
Lefo XVI	številka 2	cena 1,46 EUR	26. februar 2014
Ledena ujma podirala drevesa in električne drogove............................str. 8
»Pustite, kaj pravijo v Parizu ...«.........................................str. 25
Celie - skladišče Per
ànJa^ III 266/2014
^	.......mi ,i mu n iiiiiiii ii nuni
a	5000032259,2
/
°a
771580 096004
Stv 290,00 MHz
SAVINJSKA TELEVIZIJA
Program Savinjske TV je viden po celotni Savinjski dolini in širše v koroški, velenjski in celjski regiji v digitalni shemi KR S Telemach na frekvenci
Posledice žleda tudi v naši dolini
-Takole so posledice ledene ujme odpravljali Jelenovi iz Andraža
Po podatkih Zavoda za goz- zaradi nedavne ledene ujme dove je na območju šestih ob- uničenih skoraj 180 tisoč ku-čin Spodnje Savinjske doline bičnih metrov lesne mase v
gozdovih. Pozeba je ogromno škode povzročila tudi na sadnem drevju, prav tako velika je škoda na cestni infrastrukturi in električnem omrežju.
Najhuje nam jo je ledena ujma, ki je doslej v takih razsežnostih nismo poznali, zagodla prva februarska dneva. Zaradi padajočega drevja in električnih drogov je bilo zaprtih veliko lokalnih in državnih cest, prekinjena pa je bila tudi dobava električne energije. Na nekaterih območjih je bilo tako še ves teden, na drugih so posledice nove naravne ujme hitro rešili. O vsem tem več na str. 8 in 9.	L. K.
Žalčanke tretje v Pokalu Slovenije
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so minulo nedeljo prijetno presenetile in v tekmi za tretje mesto v pokalu Slovenije z rezultatom 26 : 21 (16 : 10) premagale ekipo ŽRK Veplas Velenje. S tem so postale tretja ženska rokome-
tna ekipa v Sloveniji, takoj za RK KRIM Mercator in GEN-i Zagorje.
Na finalnem turnirju v Kozini so varovanke trenerja Dejana Tomazinija pokazale odlično predstavo, kar je zanimiv obet pred zaključno
Žalske rokometašice so prijetno presenetile in pokazale odlično igro
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Vrata za varen, topel in urejen dom
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
W	* i L''
•^5* „ i t	B
VŠ'*' ’ * IHW
i Is*
Nič ne gre samo od sebe
končnico ligaških tekmovanj v 1. ADRL, kjer se bodo Žalčanke borile za 1. do 5. mesto, potem ko so letošnji cilj, 5. mesto že dosegle. Tretje mesto v Pokalu Slovenije je velik uspeh, ki zaokrožuje uspeh v 1. ADRL. Več na str. 21. T. T.
Mesec kulture, ki se počasi, a zagotovo preveša v svoj konec, je ponovno sprožil nekatera razmišljanja o odnosih, o tem, kaj nas združuje, kaj nas ločuje ...
Čedalje več je različnih formalnih in polformalnih medgeneracijskih programov, z različnimi filozofskimi in bolj ali manj razumljivimi nazivi, ki ponujajo pomoč različnim generacijam. Starejšim, da se lažje starajo, mlajšim, da so lažje mladi, srednji generaciji, da so lažje nekje vmes, vsem pa, da smo lažje skupaj. Pa skrbijo za, če beremo njihove PR-ovsko obdelana gradiva, probleme medgeneracijskih odnosov tega časa. Katere že?
Zakaj že? Kakšen je izplen?
Ob tem se sprašujem, kako smo včasih živeli skupaj, ko ni bilo programov in lepo zvenečih evropskih ali nacionalnih razpisov, ki ponujajo denarna sredstva za to, da se učimo lažje živeti skupaj. V živo se spomnim, da smo v vrtcu hodili k mnogim babicam pa na kmetije, se veliko naučili in sefajn imeli, v osnovni in srednji šoli smo ob mnogih praznikih in tudi kar tako nastopali za mamice, babice, očete. Hodili smo v domove ostarelih in jim peli, igrali, deklamirali, se šalili in družili z njimi, jih obdarili, se pogovarjali, organizirali skupne ustvarjalne delavnice, družinske piknike ... Pa kasneje v službi, ko smo delali skupaj v starostnem razponu skoraj treh generacij, smo z jutranjo kavo, pijačo po napornem dnevu, včasih kakšnim sindikalcem, ki smo ga sami organizirali, s horuk akcijami in spontano pomočjo ob poplavah odlično funkcionirali. Spomnim se, ko meje moja babica, klicali smo jo mama Ančka, učila izdelovati makrameje, vesti prte, krpati obleko in podobne ročne spretnosti. Radi smo se zbrali na njeni krušni peči in nam je nanjo prinesla tople žgance in belo kavo. Zaspali smo pod njeno toplo pernico v veliki kmečki postelji ob pripovedovanju starih in zato tako zanimivih dogodivščin ...Ko smo malo zrasli, smo jo z veseljem gostili pri nas doma, jo kam peljali in poslušali zgodbe iz drugih časov, ki bi drugače umrle z njo. Da ne govorimo o številnih praznikih in osebnih jubilejih, ko seje zbrala širša družina, tri generacije. Peli smo, si pripovedovali šale, se čudili, kako so zrasli otroci, in si povedali, da sicer imamo probleme, a na koncu nam je skupaj tako lepo, problemi pa so lažje rešljivi.
Pa kaj za vraga smo včasih delali, da smo znali kar solidno, če ne odlično skupaj funkcionirati, pa še veliko več smo se družili in se imeli fajn?! In to brez poimenovanja za to, kar danes imenujemo tako sofisticirano "medgeneracijsko druženje", kaj šele, da bi razmišljali, kakšna je definicija zanj, kot je denimo tale: "Pri medgeneracijskem povezovanju gre za povezovanja med generacijami, predvsem gre za medčloveški odnos in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti v današnjih družbenih razmerah. Ko govorimo o sožitju generacij, imamo v mislih sožitje med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi sožitje različnih generacij starih med seboj. " Fajn, zdaj imamo pa ime in definicijo, nimamo pa prakse! In zato moramo nujno imeti programe, da nas to naučijo?! Pa komu seje zdaj zmešalo?
Pa kaj se ne znamo samo malo ozreti nazaj in pognati konjev, ne da nas kar naprej nekdo uči, kako, kdaj, s kom in kdaj se moramo medgeneracijsko družiti?! Pa to je največji biznis tržne logike, da nam prodaja tisto, kar že imamo, saj nas je kapitalizem tako čustveno in duševno osiromašil, da nam to prodaja nazaj! Lepo vas prosim, za dober dan, lepo besedo, fajn žurko, dobre medsosedske odnose, pomoč pomoči potrebnim, spoštovanje do starejših, mlajših, takih in drugačnih sipa res ne moremo dovoliti, da bomo komu plačali, da nam bo prodal program in nas naučil! Le tiste stare dobre vrednote moramo potegniti na piano in pozabiti, da tisto, kar plačamo, ni zato nujno več vredno. Če nam to uspe, potem bodo odnosi, solidarnost, sočutje in pomoč funkcionirali ne le ob ekstremnih dogodkih, kot so naravne ujme, ampak bodo ponovno postale del našega vsakdanjika. Brezplačno! Samo malo bolj se bo treba potruditi. Tako, jaz se grem družit, z mlajšo in starejšo generacijo, pa naj me hudič vzame, če bom zato plačala ali dobila plačilo! Poskusite še vi. Prvi pomladanski mesec je kot nalašč za to!	Lucija Kolar
matjaž
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • infoÖmotjaz.si
OBIŠČITE NAS NA SEJMU DOM, HALA A1!
°8 381 n 084 040 690 082h.r,h
VSA*^Ud°2
Ob ne<
www.pizzenapervia.si
KUPON
Ob dostavi kmtčkcti peč* dobit«
GRATIS!!! Coca-cola 0,33!
Ktyxrt vetfaòoLSjOU
Savinova mala priznanja
Žalski svetniki spet zasedali
Predstava Odtis ljubezni
Občina Žalec je ob slovenskem kulturnem prazniku tudi letos pripravila
prireditev, na kateri so mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem z vseh petih
osnovnih šol žalske občine in Glasbene šole Risto Savin Žalec podelili priznanja.
Na slovesnosti v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je priznanja mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem v imenu občine podelil župan Janko Kos in je vsem, še posebej pa prejemnikom priznanj, čestital ob slovenskem kulturnem prazniku ter poudaril, da smo Slovenci edini narod, ki imamo kulturni praznik za državni praznik in dela prost dan. Za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju je podelil skupaj 113 malih Sa-vinovih priznanj, od tega 64 učencem, 43 mentorjem in 6 skupinam.
Mala Savinova priznanja je prejelo petnajst učencev in devet mentoric I. OŠ Žalec, pet učencev in tri mentorice II. OŠ Žalec, devet učencev, enajst mentoric in ena skupina OŠ Griže, deset učencev in tri mentorice OŠ Šempeter v Savinjski dolini, deset učencev, deset mentoric in pet skupin OŠ Petrovče ter petnajst učencev in sedem mentoric Glasbene šole Risto Savin Žalec. Podelitev priznanj so popestrili učenci I. OŠ Žalec s predstavo Odtis ljubezni, za katero je scenarij in režijo pripravila Polona Kuder.	T. Tavčar
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec. | kupikarto.si !

Na februarski seji so žalski občinski svetniki obravnavali 16 točk. Med drugim so sprejeli sklep o 15-dnevni javni obravnavi sprememb odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi, ki vključujejo časovno omejeno parkiranje na nekaterih parkiriščih v mestu, v 30-dnevno javno obravnavo pa vložili predlog Strategije Občine Žalec za obdobje 2014-2020.
Soglasno so na začetku seje potrdili odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih. Odlok obravnava ureditveni območji za gradnjo hale za obiranje in sušenje hmelja pri Gajškovih v Dreši-nji vasi in gradnjo koritastega silosa pri Sedminkovih v Podlogu.
Časovno omejeno
Po razpravi so žalski svetniki v 15-dnevno javno obravnavo posredovali odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi, na katerega se navezuje tudi sklep o določitvi območij kratkotrajnega parkiranja v mestu Žalec. V odlok so namreč vključeni členi, s katerimi se določijo parkirne površine, na katerih se vzpostavi omejen način parkiranja. Parkiranje bo omejeno na največ dve uri brez plačila parkirnine, voznik pa bo moral na vidno mesto oziroma armaturo avtomobila namestiti parkirno uro oziroma listek, na katerega bo lahko sam napisal čas začetka parkiranja. Nadzor bodo izvajali medobčinski redarji. Odloku je dodan tudi člen, ki bo omogočil učinkovitejši postopek odstranitve zapuščenega vozila.
Časovno omejeno parkiranje je po sedanjem predlogu predvideno pri žalski pošti (del ob glavni cesti), ob parku na Savinjski cesti, severno pri zdravstvenem domu in za njim ob železnici, pri lekarni in otroškem dispanzerju, na parkirišču nasproti občinske stavbe in zahodno od nje, ob Ulici Savinjske čete med Šlandrovim trgom in Pečnikovo ulico, na parkirišču severno ob Pečnikovi ulici, severno in južno na Šlandrovem trgu, ob Aškerčevi ulici pri vrtcu in glasbeni šoli, tržnici pa tudi za Savinovo hišo, kjer bo nova ureditev začela veljati najkasneje 30 dni po končanju prenove starega mestnega jedra. Občina mora vse označbe v zvezi s kratkotrajnim parkiranjem urediti najpozneje dva meseca od sprejetega odloka na občinskem svetu.
V razpravi je bilo izrečenih kar nekaj opozoril v zvezi z izvajanjem nadzora nad kratkotrajnim parkiranjem, ki naj bi povzročilo celo več zmede kot koristi. Zlasti je vprašljiva določitev kratkotrajnega parkiranja na parkirišču za zdravstvenim domom, saj se lahko na primer obisk zdravnika zelo zavleče. Občina pa načina parkiranja ne more urejati na parkiriščih v zasebni lasti, kot je tudi parkirišče med hotelom in Žano.
Policijska državi
V nadaljevanju 24. redne seje so žalski svetniki s sklepom razglasili antični park Rimska nekropola v Šempetru za javno infrastrukturo na področju kulture. To je pogoj za kandidaturo projekta Rimska nekropola za sofinanciranje iz programa norveškega finančnega mehanizma 2009-2014. Samo za ta projekt je SAZU kot lastnik nekropole podpisal pogodbo o stavbni pravici, s katero dovoljuje žalski občini celovito ureditev območja antičnega parka.
Za predstavnico ustanovitelja v svetu JZ UPI - ljudska univerza Žalec je občinski svet imenoval Alenko Sorec iz Petrovč, nato pa obravnaval predlog dopolnitve letnega načrta s stvarnim premoženjem Občine Žalec za letošnje leto in sklepa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Po razpravi je večina svetnikov podprla dopolnitev letnega načrta, po katerem bo občina svoj polovični lastniški delež objekta žalske policijske postaje s funkcionalnim zemljiščem brezplačno prenesla v last Republike Slovenije. Stavba je dotrajana, potrebna so nujna investicijska dela, zlasti pri obnovi strehe, ker sta občina in država leta 2004 podpisali pogodbo o brezplačnem najemu občinskega deleža, stavba tudi ne prinaša nobenih dohodkov, s katerimi bi občina zdaj lahko financirala nujna dela. Kljub pomislekom, kako bo država skrbela za objekt sredi mesta in ali ga ne bo kdaj pozneje prodala, so dopolnitev letnega načrta svetniki potrdili, župan pa je obljubil, da jih bo seznanil s pogodbo o brezplačnem prenosu.
Strategija v javnost
Občina Žalec se je ob izteku programskega obdobja 2007-2013 lotila priprave celovite strategije razvoja občine do leta 2020. Po besedah župana Janka Kosa je strategija pomembna za to, da se razvojni interesi občine čim bolje umestijo v razvojne dokumente na ravni subregije Spodnje Savinjske doline in Savinjske regije ter se sočasno uskladijo z razvojnimi prioritetami na ravni države, kar bo občini povečalo sposobnost za koriščenje sredstev EU.
Pripravo strategije je koordinirala Danica Jezovšek Korent, člani krovne projektne skupine pa so bili tudi Tanja Razboršek Rehar, Nataša Gaber Sivka, Aleksander Žolnir in Vlasta Simonič kot predstavniki občine, Stojan Praprotnik z RA Savinja Žalec, Danilo Basle z Zbornice zasebnega gospodarstva in Matjaž Juteršek z ZKŠT. Poleg treh operativnih delovnih skupin je s krovno delovno skupino sodelovala dr. Irena Ograjenšek, izredna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Strategija vključuje analizo stanja, analizo razvojnih pričakovanj lokalnega prebivalstva, poslovnežev in strokovne javnosti ter analizo razvoja po področjih razvoja, prav tako pa so njena priloga lokalni program kulture občine, lokalni program mladih, stanovanjski
program, strategija razvoja turizma in občinski prostorski načrt. Kot prioritete strategija navaja na prvem mestu infrastrukturo, nato znanje, trajnostni razvoj in zdrave ter zadovoljne občane. V letu 2020 naj bi bila Občina Žalec glede na zapisane cilje v strategiji občina z dobrimi infrastrukturnimi pogoji za razvoj gospodarstva in poselitev, kar naj bi zagotovilo trajnostno mobilnost (strategija med drugim daje prednost F6 trasi hitre ceste s priključkom na avtocesto v Arji vasi). V njej naj bi živeli inovativni in kreativni ljudje z ustreznim znanjem za razvoj gospodarstva in odpiranje delovnih mest ter s sposobnostmi za razcvet ustvarjalnosti na vseh področjih življenja. Občina naj bi bila kot središče doline zelenega zlata trajnostno naravnana z zdravim naravnim okoljem in razvitim podeželjem, privlačna za bivanje in za turiste ter primerna za proizvodnjo zdrave hrane. Občina Žalec naj bi bila čez šest let tudi »učeča se« občina, v kateri v sožitju živijo kulturno ozaveščeni, športno aktivni, zdravi in zadovoljni občani vseh generacij.
Kako doseči te cilje, je navedeno v predlogu strategije. Ker gre za zelo obsežno gradivo, bo strategija v javni obravnavi 30 dni.
Tudi o vrtičkih
Na februarski seji so bile na dnevnem redu tudi dopolnitve pravilnika o oddajanju občinskih zemljišč v najem oziroma zakup. V pravilnik je vključen zakup za vrtičkarstvo. Občina Žalec bo namreč za najem občanov uredila 60 vrtičkov. Za dejavnost vrtičkarstva se bo tako eno zemljišče lahko razdelilo in oddalo v zakup več uporabnikom, letna zakupnina za posamezni vrtiček pa ne sme biti nižja od 20 evrov. Svetniki so potrdili tudi predlog sprememb pravilnika za vrednotenje programov na področju socialno humanitarnih organizacij in program športa za letošnje leto. V letošnjem proračunu je za področje športa namenjenih 255.460 evrov, od tega za investicije in investicijsko vzdrževanje dobrih 26 tisoč evrov.
Prav tako so žalski svetniki potrdili predlog dela občinskega sveta za letošnje leto in poročilo o realizaciji lanskega programa dela, precej nezadovoljni pa so bili z izredno kratkim poročilom o delu nadzornega odbora v lanskem letu. Seznanili so se tudi s programom dela nadzornega odbora za letošnje leto.
Poleg aktualnih informacij in pobud ter vprašanj svetnikov so na februarski seji občinski svetniki potrdili tudi poročilo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za lansko leto in program dela za letošnje. Vodenje SP V je v lanskem letu prevzel Milan Čadej, s tem pa se je tudi povečala aktivnost sveta.
Župan in vsi svetniki so se pridružili zahvali Jožeta Krulca in Ivana Jelena vsem prostovoljnim gasilcem, delavcem Elektra, občanom in vsem, ki so odstranjevali posledice ledene ujme v začetku tega meseca.	K. R.
OBČINA ŽALEC, URAD ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE UL Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Občina Žalec objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo v letu 2014 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov iz naslednjega področja dejavnosti: varstvo kulturne dediščine
Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične Osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	da imajo sedež v Občini Žalec,
b)	da izpolnjujejo kriterije Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec,
c)	da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta,
č) za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk a), b) in c), da so lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje.
Razpis se začne 26. 2. 2014 in je odprt do porabe sredstev.
Višina razpisnih sredstev za področje varstva kulturne dediščine je 5.000,00 €.
Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec.
Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež).
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev:
-	ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	prijavni obrazec za področje varstva kulturne dediščine.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami (od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure) ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 26. februarja 2014 dalje.
Prvo odpiranje vlog bo predvidoma v začetku aprila 2014. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
Že nekaj časa govorimo dva jezika
Marija Končina
Z nageljni ozaljšanim in v podobo Prešernovih stihov odetim odrom so letos pričakali slovenski kulturni praznik v Žalcu. Prireditev je "obiskal" tudi živi kip Franceta Prešerna po vzoru pouličnih umetnikov. Spremljal je tisto kitico svoje Zdravljice, ki je postala himna in jo je tokrat zapel Akademski pevski zbor Risto Savin. Z njo so v petek, 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, začeli prireditev, na kateri so podelili tudi najvišja občinska priznanja na kulturnem področju ter uživali ob muziciranju mlade žalske virtuozinje, a klub mladosti že mednarodno priznane flavtistke Eve-Nine Kozmus.
Prireditev je povezovala in prepletala Saška Pukl, ki je povabila na oder tokratno slavnostno govornico, ugledno slavistko, dolgoletno profesorico slovenščine na Gimnaziji Lava, soavtorico gimnazijskih jezikovnih učbenikov in priročnikov ter članico uredništva revije za književnost in kulturo Vpogled Marijo Končina.
"Živimo v času, ko so vrednote ekonomičnosti postale vodilo
vsega našega ravnanja: odnosa do dela, do narave, do zdravja, izobraževanja, ustvarjalnosti in do soljudi. Slovenci smo v šoli globalizacije odlični učenci. V kratkem času smo se naučili, da je treba najprej skrbeti za svoj interes in se odločiti za tisto med možnostmi, ki nam prinaša največ koristi. Namesto sodelovanja zdaj dajemo prednost tekmovanju. Brezobzirnost ni več neželena lastnost. Tudi nepravičnost nima negativnega predznaka. Moralni kodeks novega tisočletja prezira neuspeh in se ne ukvarja z razlogi, ki so privedli do njega. Brezkompromisna načela grabežljive akumulacije kapitala priznavajo samo hiter in lahek zaslužek," je bila kritična Marija Končina in med drugim poudarila, da Sloveniji v prihodnosti grozi nevarnost izgube različnih identitet: krajinske, urbane, arhitekturne in jezikovne, kar pa bo naša krivda.
Govorila je o možni izgubi jezikovne identitete Slovencev in omenila, da je rektorska konferenca RS predlagala, da se v zakonu o visokem šolstvu izbira jezika prepusti posameznim univerzam. ”V ozadju takega predloga je mišljenje, da moramo internacionalizirati slovensko univerzo in znanost, to pa naj bi učinkovito dosegli z opustitvijo maternega jezika, ki ga v praksi že zdaj marsikje nadomešča angleščina. Tako lahko spremljamo ponesrečeno razumljeno evropsko mobilnost študentov in profesorjev na način, ki grozi, da bomo v imenu globalizacije zapravili dediščino, ki so nam jo priborili predniki. To seveda ne
OBVESTILO
Občina Žalec bo na podlagi pravilnika o oddajanju zemljišč v lasti Občine Žalec v najem (zakup) predvidoma v začetku marca na svoji spletni strani objavila javni razpis za dodelitev vrtičkov v zakup v letu 2014.
PREDMET RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev vrtičkov v zakup upravičencem, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje. V zakup se dajejo vrtički na območju Soseska V.
POGOJI ZAKUPA
Upravičenci so občani in občanke žalske občine, ki imajo stalno prebivališče v Občini Žalec.
Okvirno število razpisnih vrtičkov je 60, velikost posameznega vrtička pa je 30 m2.
Predvideni datum dodelitve vrtičkov je 15. 4. 2014.
Javni razpis in razpisna dokumentacija bosta v celoti objavljena na spletni strani http://www.zalec.si/razpis/, mogoče ga bo dobiti tudi po elektronski pošti, na voljo pa je tudi na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Urad za prostor in gospodarstvo (Polona Smrkolj).
Vloge morajo biti oddane od začetka razpisa do vključno 17. 3. 2014.
OBČINA ŽALEC
POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJA OKOLJA V OBČINI ŽALEC 2014
Občina Žalec bo tudi letos v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi, Mestno skupnostjo Žalec, društvi in osnovnimi šolami organizirala že 21. občinsko pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja.
Akcija, ki jo vsako leto izvajamo v okviru obeleževanja svetovnega dneva voda, 22. marca, bo za občane potekala v soboto, 22. 3. 2014, za osnovne šole in vzgojno-varstvene zavode pa v petek, 21.3. 2014, med 9. in 12. uro, nadomestni datum v primeru dežja je sobota, 29. 3. 2014.
Cilji in namen akcije so skrb za urejeno, čisto in prijazno okolje ter osveščanje, izobraževanje in krepitev prostovoljstva. Poudarek je na čiščenju divjih odlagališč, brežin vodotokov in sprehajalnih poti ter na ločenem zbiranju odpadkov. Ob akciji bomo izdali letak - povabilo k udeležbi z navodili, občina pa bo zagotovila vreče, rokavice in malico za udeležence.
Območja čiščenja, zbirna mesta udeležencev in odgovorne osebe za posamezna območja bodo določili predstavniki krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec s pomočjo društev in drugih pobudnikov. Koordinatorica akcije je Marjana Kopitar (Občina Žalec, tel. 713 64 56, marjana.kopitar@ zalec.si), informacije o akciji in divjih odlagališčih na območju žalske občine pa so dosegljive na www.zalec.si.
Vabljeni k sodelovanju! Župan Janko Kos
pomeni, da ne bomo več govorili slovensko, pomeni pa, da se slovenščina, če bodo take težnje prevladale, ne bo razvijala na področju, ki je za sleherni jezik izjemnega pomena, torej v znanosti. Jezik polnokrvno zaživi šele, če opravlja vse svoje funkcije, med njimi seveda tudi znanstveno. Ironija je, da so se za to funkcijo slovenski intelektualci zavzemali skozi dolgo zgodovino, zdaj pa se slovenski jezik začenja opuščati prav na univerzi."
Marija Končina je razmišljala tudi o tem, da se Slovenci v globalizacijskem svetu ne bomo mogli uveljavljati z močno industrijo. "Koliko je vredna ideja, če se vse meri s tržnimi merili? Če sledimo samo njim, se ne splača cela vrsta stvari: ne splača se tiskati knjig v jeziku malega naroda, ne splača se podpirati umetnosti, ne splača se ... Našteli bi lahko še veliko stvari, ki ne prinašajo dobička. In vendar je vezno tkivo Evrope prav njena kulturna pestrost. Izničiti jo v imenu kapitala pomeni hkrati tudi konec evropske ideje, z njo pa tudi naše samobitnosti."
In še o tem, da tegobe globalnega vladanja kapitala tudi Slovenije niso obšle: "Kar je nekoč pomenilo javno dobro, na primer šolstvo in zdravstvo, postaja dobičkonosna dejavnost. Pravice do dela ni več, delati je treba za toliko, kot ti hočejo plačati. Vrste nezaposlenih se daljšajo, saj kapital izhaja s stališča, da je delovna sila zanimiva samo toliko časa, dokler prinaša dobiček, potem pa jo je treba zamenjati, zato tudi stalna zaposlitev ni več prioriteta. In tako v Sloveniji že nekaj časa govorimo dva jezika: na eni strani so tisti, ki pripovedujejo o sanaciji bančnega sistema, na drugi smo ostali, velika večina, ki to isto stvar imenujemo kraja. Na eni strani so tisti, ki zrejo v nas s televizijskih ekranov in izjavljajo, da se ne čutijo odgovorne za to, kar se je zgodilo. Na drugi smo vsi, ki se zavedamo, kolikšen davek bomo plačevali mi, naši otroci in vnuki za grabežljivost, ki je nismo zakrivili. Na eni strani so tisti, ki govorijo o tem, da spoštujejo visoke etične standarde, in odstopijo šele potem, ko se nimajo z izgovori več kam zateči, na drugi smo vsi, ki vemo, da tako ravnanje ni častno in kulturno, da v njem ni sledu individualne odgovornosti in etike." Ob koncu je še dodala, da kultura in umetnost nista nekaj samoumevnega. "V moralni moči kulture je zastopano spoznanje, da obstajajo resnice srca, ki jih razum ne pozna." Govor pa je zaključila z željo vsem, da bi imeli čim več takšnih pogledov, kot jih je v besedah zapisal slovenski pesnik Peter Levec: "Za srečo vendar ni potrebno nič - samo oči, odprte za lepoto."
Pred podelitvijo priznanj sta na odru izzveneli še dve pesmi v izvedbi mladega po stažu Akademskega pevskega zbora Risto Savin. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Žalec Janko Kos
Letošnji Savinovi nagrajenci z županom in slavnostno govornico
in v nadaljevanju podelil Savi-nova praznovanja, s katerimi se v Občini Žalec posebej zahvalijo posameznikom ali skupinam, ki s svojimi dejanji, prizadevanjem in z nesebično pomočjo pripomorejo, da je v občini kultura na visokem nivoju.
Najvišje priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado za leto 2013, je prejela profesorica Marija Alatič, in sicer za življenjsko delo in izjemne uspehe na glasbenem področju, za dolgoletno odlično pedagoško delo v okviru Glasbene šole Risto Savin, izjemne pedagoške uspehe in velik prispevek k razvoju kulture na tem območju, s čimer je občinska kultura zastopana in prepoznana v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.
Savinova priznanja za leto 2013 so prejeli: Anita Žolnir za uspešno in dolgoletno delo na glasbenem področju, s katerim prispeva k razvoju kulturnih dejavnosti v občini, Mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Žalec za uspešno delo s posebnim poslanstvom, ki pomeni dragocen prispevek k razvoju kulturnega delovanja v občini, župnik Jožef Planinc za dosežke pri obnovi in ohranjanju sakralnih objektov (cerkve sv. Neže in župnijskega doma sv. Frančiška), s čimer je pomembno prispeval k obogatitvi kulturne dediščine v občini, in Jolanda Železnik za pomembne dosežke pri ponovni oživitvi kulture v Libojah ter ohranitvi kulturne in etnološke dediščine, s čimer je pomembno prispevala k obo-
gatitvi kulture v občini. V imenu nagrajencev se je za prejeta priznanja zahvalila Marija Alatič, o njenem življenju in delu pa so v nadaljevanju svečanosti predvajali tudi zanimiv dokumentarni film s pričevanjem Marijinih učencev in sopotnikov.
Podelitvi priznanj je sledil koncert mlade, a tudi že mednarodno priznane virtuozinje Eve-Nine Kozmus na flavti ob klavirski spremljavi Mateje Hladnik.
V avli Doma II. slovenskega tabora so vsi nastopajoči, nagrajenci in obiskovalci prireditve slovenskemu kulturnemu prazniku tudi nazdravili in ob klepetu izmenjali kakšne misli o kulturi in o tem, kar je v razmišljanje položila slavnostna govornica Marija Končina. L. K., foto: T. T.
Tudi paviljon v starem mestnem jedru
Za večnamenski mestni paviljon je natečajna komisija podelila dve enakovredni nagradi, na fotografiji je ena od nagrajenih idejnih rešitev
Občina Žalec je skupaj z Mestno skupnostjo Žalec ob prenovi starega mestnega jedra Žalec objavila natečaj za izbor najboljše idejne rešitve za večnamenski paviljon, gostinske vrtove in pokritje mestne tržnice. Nagrajene rešitve so bile na ogled v avli Doma II. slovenskega tabora, župan Janko Kos pa je ob odprtju razstave avtorjem izročil denarne nagrade.
Občina Žalec oblikovanja večnamenskega paviljona v vzhodnem delu Šlandrovega trga, gostinskih letnih vrtov in nadkritja mestne tržnice ni prepustila enemu izbranemu arhitektu, ampak je želela dobiti več različnih idej, izmed "katerih bi lahko izbrala najbolj optimalno. Zato je pripravila natečaj s povabilom sedmim arhitektom oziroma birojem. Izmed petih idejnih rešitev za vse tri sklope je posebna komisija izbrala tiste, ki so najbolj primerne za postavitev v starem mestnem jedru.
Kot je povedal višji svetovalec za prostorsko načrtovanje Občine Žalec in član natečajne komisije Borut Sitar, je tako za mestni paviljon kot gostinske vrtove pomembna funkcionalna, oblikovalska in značajska podrejenost obstoječi arhitekturni kakovosti trga. Komisija je presodila, da nobena od prispelih rešitev za mestni paviljon ni povsem prepričljiva, zato je nagrado razdelila enakovredno (po 1.250 evrov) med dve idejni rešitvi avtorjev Klavdija Kikelja in Matjaža Grila ter Roka Kajtne in Mateja Kainza.
2.500 in 1.000 evrov pa sta za idejni rešitvi za gostinske vrtove in prekritje tržnice prejeli idejni rešitvi istih avtorjev, to so Tomaž Čeligoj, Blaž Kandus, Alenka Korenjak in Nika van Berkel iz družbe Kombinat.
Župan Janko Kos je ob izročitvi nagrad povedal, da vse do takrat ni poznal avtorjev posameznih idejnih rešitev in da čeprav vsem občanom izbrani idejni predlogi verjetno ne bodo všeč,
upa, da bodo ureditev trga dobro sprejeli. Paviljon namerava občina zgraditi čim prej oziroma do odprtja prenovljenega starega mestnega jedra, ki je predvideno septembra ob občinskem prazniku. Gostinske vrtove bodo morali enotno postopoma urediti njihovi lastniki. Nadkritje tržnice bo za občino razmeroma visok strošek, zato bo verjetno moralo počakati nekaj časa, je povedal župan.	K. R., foto: T. T.
Avtorji nagrajenih idejnih rešitev za mestni paviljon, gostinske vrtove in pokritje mestne tržnice
V znamenju 170-letnice Zdravljice
Prišla sta tudi Prešeren in Julija
Braslovški župan in Nina Markovič Korent
»Kultura, brate, kultura. Tukaj šele vidiš, kaj je narod. Potem bi imel človek domovino, potem bi imel brate,« je Oton Župančič leta 1902 iz Pariza pisal prijatelju Antonu Lajovicu in s temi besedami je povezovalka prireditve Manja Rančigaj začela slovesnost ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je Občina Braslovče na predvečer praznika pripravila v Domu krajanov Gomilsko.
Kulturniki tamkajšnjega kulturnega društva so v režiji Nine Markovič Korent letošnjo prireditev, posvečeno kulturi, namenili 170-letnici nastanka Zdravljice. Odo vinu in himno narodu so številni obiskovalci ta večer spoznali v	:
različnih interpretacijah in iz-	i
vedbah. Uradno himno so odpeli člani Seksteta Gomilsko,	i
po notah Stanka Premrla se je	i
z igranjem na violino »spreho-	]
dila« violinistka Neža Justinek,	i
odrasla dramska skupina KD	i
Gomilsko je pripravila njeno	]
dramatizacijo, rockovska za-	j
sedba Legalo Kriminalo pa je	i
ob koncu z rockovsko izvedbo	:
Zdravljice poskrbela za nepo-	1
zabno vzdušje v dvorani. Vsako leto z bogatim in domiselno pripravljenim kulturnim programom dogodek popestrijo učenci tamkajšnje podružnične šole pod vodstvom svojih učiteljic, zbranim pa je ob tej priložnosti tokrat tudi kot slavnostna govornica spregovorila »kulturnica, ki zna z besedami«, profesorica slovenskega jezika Nina Markovič Korent, ki je »v prostem času predana, zavzeta in kreativna na področju ljubiteljske kulture. Ker si upa, pusti viden pečat pri vsaki stvari, ki seje loti.«
Letošnja slavnostna govornica, tudi članica KD Gomilsko, je v svojem govoru najprej spregovorila o svojih začetkih kulturnega ustvarjanja in kaj njej pomeni kultura, v nadaljevanju je izpostavila nekaj najvidnejših imen in mejnikov, ki so pomembno prispevali k ohranitvi našega naroda in našega jezika, med drugimi tudi njej zelo ljubega pesnika Kosovela, ki je v svojem razmišljanju z naslovom Mladi verujejo vate, Pravica zapisal, da bo zmaga resnice v kulturnem, humanizma v
gospodarskem in pravičnosti v socialnem življenju največji triumf sodobnega človeštva. In v nadaljevanju dejala, da je kulturno ustvarjalnost moč najti v slehernem posamezniku, ki ustvarja za narodov blagor ali zase, zato je izpostavila pomen ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja, ki ima v teh časih še kako pomembno vlogo in nalogo: »Kulturno društvo namreč s svojim delovanjem bogati življenje v kraju. /.../ Morda prav ljubiteljsko kulturno ustvarjanje največ prispeva k temu, da so medsebojni odnosi povsem na drugačni ravni, kot so v politiki, kajti člani kulturnega in tudi drugih društev si prizadevamo za uresničevanje skupnih interesov, česar politikom do zdaj še ni uspelo. /.../ Če bomo želeli po Trubarjevo stati inu obstati, bo potrebno sodelovati. /.../ In naše delo naj bo vrednota za naslednje rodove, kajti hiše sedanjosti so le šotori, mi potujoča smo karavana, je zapisal Oton Župančič v eni izmed svoji pesmi. In kam potujemo? Če bomo sledili svojemu prepričanju, svojim mislim in svojemu srcu, potem zagotovo potujemo v pravo smer. In če bo ta pot tlakovana tudi s kulturo, potem nam bo še toliko lepše in lažje. /.../«
Predsednik KD Gomilsko Andrej Sram in slavnostna govornica sta v tamkajšnje kulturno društvo sprejela trinajst novih članov, prvošolčkov POŠ Gomilsko, zbrani pa so se po končani prireditvi družili ob kozarčku in dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko. T. T.
Toplarna da, lokacija še ni znana
Letošnji kulturni praznik so na Polzeli obeležili z dvema proslavama, in sicer najprej s šolsko, na predvečer praznika v dvorani Kulturnega doma Polzela pa tudi z občinsko proslavo.
Slavnostni govornik je bil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki se je v svojem govoru ozrl na Srečka Kosovela, enega najpomembnejših slovenskih avantgardistov. Misli, ki jih je zapisal pred skoraj stotimi leti, so pisane tudi za današnji čas. Med drugim je povedal: »Kosovel je neznansko hrepenel po spremembi, ki bi Slovencem prinesla več pravic. Njegove misli izražajo mnenje o njegovem in našem času ter mestu Slovencev v njem. Vsak dan se znova in znova zavemo, kako nas objema kriza na vseh področjih - duši nas, ponekod in nekatere že skoraj do onemoglosti. Stanje duha jo poglablja, vendar vem, da se še vedno lahko rešimo njenih okov, če si bomo znali pridobiti zaupanje, na temelju katerega bo vzniknilo novo upanje. Zaupanje pa lahko vzkali le, če je dovolj medsebojnega spoštovanja. Kronično ga primanjkuje - tako kot hrepenenja in veselja. Te tri vrednote so lahko dovolj, da se začne prebujati volja, ki bo predramila otopela srca in pregnala egoizem, egocentričnost, pohlep, napuh in ravnodušje. To bo dovolj, da bomo Slovenci obstali in ostali, da se bo naš jezik, ki eden izmed redkih premore milozvočno dvojino, slišal v množici drugih jezikov.«
Gostja večera je bila gledališka igralka Štefka Drolc. V pogovoru s povezovalko prireditve Jolando Železnik se je dotaknila svojega
Pri Garantu je ena od možnih lokacij za toplarno
Polzelski svetniki so se sestali na drugi izredni seji občinskega sveta, na kateri so obravnavali štiri točke dnevnega reda. Župan Jože Kužnik in Marko Krajnc iz
podjetja Energetika projekt, d. o. o., Vransko sta svetnike najprej seznanila z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja toplotnega
omrežja in oskrbe s- toplo vodo v občini. V razpravi je sodelovala večina svetnikov, ki so predlog o gradnji toplarne na biomaso na Polzeli pozdravili, lokacije pa niso določili.
V nadaljevanju seje so razpravljali o ceniku storitev pokopališke dejavnosti na pol-zelskem pokopališču in po krajši razpravi potrdili nov cenik. Najemnina za žarni talni in zidni grob bo po novem znašala 5,49 evra, stroški'električne lučke na grobu 5,10, ureditev žarnega talnega groba 976 evrov, žarnega stenskega groba 610, i^ditev enojnega groba 195 in družinskega 347,70 evra, najem mrliške vežice na dan 20 evrov in odvoz odpadkov 21,02 evra.
Svetniki so obravnavali tudi letni program športa v občini. Izvajanje nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji je potrebno na ravni lokalne skupnosti določiti z letnim programom športa, ki določa obseg in vrsto športnih dejavnosti, financiranih iz javnih sredstev, ter obseg sredstev,
ki se za njihovo uresničevanje zagotovijo v občinskem proračunu.
V polzelski občini deluje v tem letu 14 registriranih društev, katerih osnovna dejavnost je izvajanje različnih športnih zvrsti, za usmerjen in rekreativni šport predšolskih in šoloobveznih otrok skrbi vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Polzela, konjeniško društvo Malteška konjenica Polzela priptavlja poleg ježe konjeniška tekmovanja, samostojni podjetnik Tomaž Cvikl pa izvaja nekatere dopolnilne programe. Skupaj je za te dejavnosti zagotovljenih 24.700 evrov, od tega za dejavnost športnih društev 19.700, za upravljanje in vzdrževanje objektov in za rekreacijo pa 5.000 evrov. Sredstva za sofinanciranje športnih programov in dejavnosti bodo v celoti razdelili na podlagi javnega razpisa, ki ga bodo pripravili na podlagi veljavnega Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanje letnega programa športa v Občini Polzela, in vrednotenja prispelih prijav. T. Tavčar
otroštva, prvih spominov na gledališče in številnih vlog, ki jih je odigrala. Baletna skupina Osnovne šole Polzela je pod vodstvom Nanike Cvikl gostji zaplesala Cvetlični valček iz baleta Hrestač, kulturni program pa so oblikovali MePZ Oljka, ki ga vodi Marko Slokar, otroci iz vrtca in osnovne šole pod mentorstvom Sonje Bari in Marije Kronovšek ter orkester Kulturno glasbenega društva Cecilija pod vodstvom Gašperja Smisla.
Na proslavi so letos že drugič podelili Prešernov cekin, ki ga župan podeljuje za izjemne dosežke na športnem in kulturnem področju. Tokrat je cekin prejel Bojan Plevčak za razstavo Polzela, kot jo vidijo ptice, postavljeno v počastitev 15-letnice občine. Avtor fotografij Bojan Plevčak je ob uporabi inovativne in edinstvene tehnike v tem delu Evrope v zadnjih letih posnel serijo
Slavnostni govornik župan Jože Kužnik
fotografij Polzele iz zraka.
Čas našega poeta sta obudila France Prešeren in Primičeva Julija, ki sta bila ravno ta dan na obisku pri Prešernovem stricu Antonu Muhovcu, župniku na Polzeli. Scenaristka proslave in avtorica scenske zasnove je bila Lidija Praprotnik, mentorica pri njeni pripravi Helena Lah, za tonsko izpeljavo pa je poskrbel Matjaž Jeršič.	T. Tavčar
Jolanda Železnik v pogovoru s Štefko Drolc
Nakup gasilskega vozila
Med podpisom pogodbe za nakup novega gasilskega vozila
V prostorih sejne sobe Občine Prebold so 11. februarja podpisali pogodbo o nakupu novega gasilskega avtomobila za tamkajšnje osrednje gasilsko društvo.
Tripartitno pogodbo za nakup vozila v vrednosti 250.000 evrov so podpisali župan Vinko Debelak, predstavnica podjetja Webo, d. o. o., iz Dragomelj pri Domžalah Marjeta Geržina in predsednik preboldskega gasilskega društva Klemen Verk. Podpisu sta
prisostvovala tudi predsednik Gasilske zveze Prebold Branko Verk in podžupan Občine Prebold Franc Škrabe, ki je tudi predsednik komisije za nabavo vozila. Večino denarja bo zagotovila občina iz proračuna, del sredstev pa bo priskrbelo društvo.
Novo vozilo naj bi slovesno predali svojemu namenu 4. oktobra, v mesecu požarne varnosti, ko bodo praznovali tudi dan gasilca Gasilske zveze Prebold.	D. N.
Zanimivo je, da so pogodbo podpisali prav na mednarodni dan enotne evropske številke 112 za klic v sili. Klici na to številko so brezplačni, na tej številki pa je ljudem dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, nujna veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot in policije. Pri nas imamo številko za klic v sili že 17 let, saj smo jo uvedli kot druga država v Evropi že leta 1997. Danes je na 112 mogoče poklicati na pomoč v vseh 28 državah članicah EU in v večini drugih evropskih držav, tudi v Makedoniji, na Kosovu in posameznih območjih Rusije.
Rdeča nit proslave
Marko Repnik, ob njem Eva Pečovnik
Slovenski kulturni praznik so v petek, na predvečer praznika, obeležili tudi v Preboldu, tokrat nekoliko drugače. Za to je zaslužen Marko Repnik, ki je imel v rokah organizacijo letošnje proslave.
Rdeča nit njegovega scenarija je bila Prešernova Zdravljica, med posameznimi kiticami pa so nastopili Moški pevski zbor Svoboda Prebold, ki je v uvodu zapel tudi uradno himno, otroci iz vrtca pod vodstvom svojih mentoric Lidije Selič in Metke Štorman, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Reški slavčki, Jerneja Lobnikar ob glasbeni spremljavi Bojane Hrovat ter recitatorji Marko Repnik, Monika Lobnikar, Eva Pečovnik in Manja Ho-lobar. Prireditev so sooblikovali KD Svoboda Prebold, KD Marija Reka, Janko Pirc, ki je poskrbel za sceno in ozvočenje, in še kdo.
Slavnostni govor o kulturi in spominu na Prešerna se je tokrat prepletal z besedami povezovalke prireditve Manje Holobar in recitatorjev. Marko Repnik pa je o kulturi spregovoril v verzih: »Kdo je kulturen? In kaj reči o kulturi, da se človek ne razburi, ko si jo podaja
od praga do praga, kot bi se otepal vraga, ne pa dišečega kruha, ki ga vsak z veseljem duha. Da, kultura je kruh. In če debel si ali suh, ti kultura nujno je potrebna. Slovenci smo kulturen narod in imamo je veliko, pa vendar ne toliko, da bi zmogli nekaj več, da obrnili bi se preč in prejeli brata pod roko. Ga peljali na boljše in zazrli mu se v oko. Kulturno je biti prijazen in vzgojen, s konkretnim znanjem podkrepljen. Kdor je vljuden, je kulturen, in kdor v branju je ažuren, a najbolj je kulturen tisti, ki rad se v javnosti pojavi, predvsem na prireditvi ali na proslavi. Pa vendar, ali je kultura tisto, kar nas napravi različne, da ni vse isto? Ko človek se rodi, je nepopisan list, popolnoma nedolžen in snežno belo čist in kulture ne dobi od botra za krst, tudi izbirati ne more, ker je ne obstaja več vrst. Kultura je ena sama in v principu je velika dama. Z njo ravnamo spoštljivo in jo negujemo marljivo, ker je z leti pridobljena in nikomur podarjena. In kdo je zdaj kulturen? Tisti, ki dela, ki v sodobni umetnosti izda erotično poezijo in z vulgarnim in prostaškim jezi-
Podelili drugo štipendijo
Dijakinja Vita Vybihal iz Založ in župan Občine Polzela Jože Kužnik sta podpisala pogodbo o štipendiranju iz županovega dobrodelnega sklada.
Vita, ki obiskuje drugi letnik Gimnazije Lava, se je prijavila na objavljeni razpis za štipendijo v časopisu Polzelan, župan pa jo je z veseljem povabil k podpisu pogodbe. Pri tem sta v priso-
tnosti njenega očeta pokramljala o njenih hobijih, predvsem o plesu in gledališču, s katerim se zadnje čase veliko ukvarja, in Vita je županu obljubila, da lahko računajo nanjo.
S tem dejanjem so iz županovega sklada poleg enkratnih denarnih pomoči podelili že drugo štipendijo. Prvi štipendist županovega sklada je Žiga Meklav iz Podvina. T. T.
Župan Jože Kužnik in Vita Vybihal
V Taboru sijal Orion
kom govori, ali tisti, ki je le obiskovalec in na kulturni prireditvi sedi? Kakorkoli že, kultura ima več plati. Ni, kot na pogled se zdi, sijoč kovanec s cifro in z glavo. Prej je kot vranec, pobegel v naravo, ki se ne da ga ukrotiti. Iz njenega vrelca da se napiti poezije in literature, glasbe, plesa in slikarske kulture. Ponuja nam film, pesem, komedijsko zmedo, dramo in lepo slovensko besedo. Kultura ni le košček mozaika, ker je njena vrednost prevelika, da bi sama zase bila le nečesa del, kar sčasoma odšlo bo v pepel. In za tiste, ki kulturo le za košček imajo in se z njo le igrajo, je izvrstno izdelal lik - poet France Prešeren, doktor prava in fig. »Le čevlje sodi naj kopitar,« in od takšnih ljudi stran pogledal. In seveda ni hudega želel, je pa doktor Prešeren eden prvih doumel, kako krhka in lomljiva je kultura. In kako obsežna in težavna je procedura, da se ljudje pričnejo zavedati le-te in ne samo to, ampak da postanejo tudi ponosni nanjo. Kultura ima številne obraze in čeprav trenutno doživlja poraze, bo na koncu zmagoslavno vstala - nikoli se ne bo predala, ker preveč za sabo ima ljudi, ki kulturno bogato življenje živi. Ne nazadnje, na koncu besed, ko smo spoznali, da narobe je svet, bi rad iz srca se zahvalil vsem, ki boste to bitko bili in ne boste dovolili, da kultura izgine in da nam pusti le spomine.« Svoje razmišljanje o kulturi pa je sklenil z verzi Toneta Pavčka in njegovo pesmijo Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Na ta večer so v nadaljevanju odstirali tančice pesnikovega življenja in tudi čas njegove smrti.
D. Naraglav
Dvorana Doma krajanov Tabor je bila v petek,
7.	februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, odeta v nebo z ozvezdjem Oriona. Z lučkami so sceno popestrili člani dramske skupine Teloh, prireditev pa je pod vodstvom Alena Kovačiča organiziralo KD Ivan Cankar Tabor.
Savinjski rogisti so najprej zaigrali Zdravljico, večer pa so polepšali pevci šolskega pevskega zbora in novoustanovljena 12-članska mešana vokalna skupina KD Ivan Cankar Tabor pod vodstvom Davida Kostanjevca. Prireditev je zasnovala vodja dramske skupine Tanja Kastelic, slavnosti govornik pa je bil tokrat župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek.
V svojem govoru se je navezal na vsebino prireditve. Zvezdo je poistovetil s človekom in njegovo življenjsko potjo. Več zvezd tvori ozvezdje, ki svetijo v temno noč in skupaj z luno osvetljujejo naše poti, po katerih hodimo skozi življenje. Kakšna je ta pot, je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika, marsikdaj pa nam jo krojijo tudi drugi. Na primer nara-
V sredo, 19. februarja, so v sejni sobi Občine Prebold
Med nagovorom župana Vilka Jazbinška
va, ki je v tem mesecu znova pokazala in opozorila na naš odnos do okolja. Vsaka nesreča je vedno tudi preizkus naše solidarnosti in medsebojne pomoči. Tudi tokrat je bilo, saj nas je to povezalo. Župan je dejal, da je tokrat zasijalo veliko zvezd med gasilci, električarji, člani civilnih zaščit, v slovenski vojski in med številnimi drugimi ljudmi na prizadetih območjih. V svojem nagovoru je zaželel, da bi bili Slovenci solidarni in kulturni tudi v času brez nesreč, kajti kultura je izraz dobrodelnosti in kulturnega obnašanja. S tem ni nakazal le na zgolj občo kulturo, ki jo predstavljajo naše izražanje, obnašanje,
podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v občini. Gre za utečeno prakso, pogodbo namreč vsakih pet let podpišejo Občina Prebold, Gasilska zveza Prebold in vsa prostovoljna gasilska društva v občini.
Letos bo občina na podlagi pogodbe in aneksa o opravljanju javne gasilske službe iz proračuna zagotovila 270 tisoč evrov. Gre za zajeten kup denarja, vendar na račun nakupa novega gasilskega avtomobila, za kar so namenili 226 tisoč evrov. Financiranje društev in Gasilske zveze Prebold ostaja v enakih finančnih okvirjih kot lani in znaša 40 tisoč evrov. Od društev dobi največ sredstev (4.500 evrov) osrednje gasilsko društvo, in sicer PGD Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka. Ostala društva (Šešče, Kaplja vas, Sv. Lovrenc, Latkova vas in Groblja) prejmejo po 2 tisoč evrov, še 800 evrov več dobi PGD Matke. Za sofinanciranje skupnih dejavnosti društev so namenili 1.500 evrov, za PIGD
naša umetnost, pesem, glasba, ampak narod kot takšen. Narod je kulturen, če ima spoštljiv odnos do sočloveka, do dobrodelnosti, do plemenitih dejanj ... »Upam in želim, da bo po tej ujmi in ureditvi razmer vsakdo drugače gledal na svet, na naravo, na sočloveka in poskušal ravnati tako, da bo lahko rekel, da je kulturen človek in da je ena zvezda premalo za rešitev naših težav. Le povezani v šop lahko nekaj naredimo in si ustvarimo življenje, kot si ga želimo,« je med drugim dejal župan.
Prireditev je s pesmijo Orion ob sijočih zvezdah sklenila članica dramske skupine Nina Kreča. D. Naraglav
Tekstilne tovarne Prebold pa je v aneksu namenjenih 200 evrov. Ostala sredstva prejme gasilska zveza, ki večino denarja razdeli gasilskim društvom za vzdrževanje opreme in objektov, zavarovanja in zdravniške preglede, usposabljanje operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev, usposabljanje gasilske mladine in gasilskih enot.
Tokratno pogodbo oziroma aneks so podpisali župan Vinko Debelak, v imenu gasilske zveze predsednik Branko Verk, v imenu gasilskih društev pa njihovi predsedniki. Podpisu pogodbe so prisostvovali poveljniki društev, podžupan Franc Škrabe in vodja CZ Občine Prebold Zdenko Terpin. D.. Naraglav
S 03/712 12 80 13 zkst.utrip@siol.net
informacije in prodaja vstopnic: ZKTŠ Polzela, 03 703 32 28
Podpis aneksa o sofinanciranju
Udeleženci podpisa aneksa
Kultura pogreje tudi v mrzli dvorani
Predsednik društva Jože Hribar s svojima mladima članoma, navdušenima nad rudarsko dediščino v Grižah
Med govorom Henrika Krajnca v Gotovljah, v ozadju del ženskega pevskega zbora
Tokratno Zdravljico so v Šempetru poslušali v bundah in plaščih
Poleg osrednje občinske proslave so v žalski občini v dneh okoli slovenskega kulturnega praznika pripravili vrsto krajevnih proslav, ki so se vsaka po svoje poklonile kulturi in spustile tudi kakšno bridko na račun časov, v katerih živimo.
Kulturno društvo Petrovče je s proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku in slavnostnim koncertom obeležilo tudi 55-letni jubilej njihovega moškega pevskega zbora, ki ga vodi zborovodkinja Metka Berk.
Prireditev, ki jo je vodila Breda Arnšek, se je začela s petjem otroškega pevskega zbora pod vodstvom Anite Žolnir, na klavirju je mlade pevce spremljal Jan Grobelnik, s flavtama pa Janja Tržan in Naja Podbrežnik.
Slavnostni dogodek je popestril nastop Orffove skupine, pred začetkom koncerta pa je zbrane nagovorfl Blaž Rojko, samostojni ustvarjalec na področju kulture. V svojem nagovoru se je zavzel za ljubiteljsko kulturo in dejal, da tovrstna kultura ni tržno blago, ampak ima zelo pomemben poudarek in vpliv na življenje Slovencev, kar je v teh kriznih časih še kako dobrodošlo.
V nadaljevanju so prisluhnfli jubilejnemu koncertu moškega pevskega zbora, njihovo petje pa so s spletom prekmurskih plesov obogatfli tamkajšnji folkloristi. Zbrane je nagovorfl tudi vodja žalske izpostave JSKD Marko Repnik ter pevcem podaril sliko in podelil Gallusove značke,
častno Gallusovo značko pa je za 33 let predsednikovanja podelil Konradu Podbregarju. Ob jubileju je pevcem čestitala tudi predsednica KD Petrovče Jasna Sraka.
Kulturno-umetniško društvo Grifon iz Šempetra je že
drugo leto zapored pripravilo proslavo v mrzli dvorani, kar je žalosten del sicer bogate šem-petrske kulture. V slavnostnem nagovoru je dolgoletna kulturna ustvarjalka v Krajevni skupnosti Šempeter Vera Jerman opozorila na dosežke ljubiteljske kulture na tem področju. Danes so na razpotju, žalostni in razočarani. Dvorane, ki je bila več kot pol stoletja dom nekaj generacijam ljubiteljskih ustvarjalcev KS Šempeter, že več kot leto dni ni mogoče ogreti niti za javno prireditev, saj je sedanji lastnik to popolnoma onemogočil. Prostori so v tem obdobju tudi sicer zelo propadli, saj niso poskrbeli niti za najnujnejšo obnovo. Vendar šempetrski kulturniki kljub vsemu s svojim delovanjem dokazujejo, da je kultura potreba, s katero človek ohranja in izpolnjuje svojo človečnost, njen praznik pa je »v slutnji zarje novega dne«, kot pravi Cankar v eseju Bela krizantema, praznik optimizma. V umetniškem progra-
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
offset tisk
igitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
offset tisk
digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
Moški pevski zbor Petrovče objubileju tudi v čast kulturnemu prazniku
mu sta poleg članov vseh treh društvenih skupin, folklorne in gledališke skupine ter Petrovih tamburašev, sodelovala tudi Moški pevski zbor Savinjski zvon Pevskega društva Šempeter in Mešani pevski zbor Društva upokojencev Šempeter.
Kulturno društvo Gotovlje, Krajevna skupnost Gotovlje in šolsko kulturno društvo so osrednji dogodek ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili v dvorani PGD Gotovlje. Vsakoletna prireditev je nekakšen vsebinski napovednik delovanja na kulturnem področju. Letošnje leto bo namenjeno praznovanju 120-letnice organiziranega petja v Gotovljah in 110-letnici rojstva učiteljice in pesnice Mete Rainer. V kulturnem programu so sodelovali moški in ženski pevski zbor kulturnega društva pod vodstvom Zdenke Markovič in Špele Florjanič ter učiteljice in otroci podružnične šole pod vodstvom Anje Krajnc Zakonjšek. Ob tej priložnosti so v šolsko kulturno društvo sprejeli deset novih članov, predsednik KS Gotovlje Henrik Krajnc pa je v nagovoru spregovoril o stanju kulture v družbi.
Dom kulture Svoboda Griže je na dan slovenskega kulturnega praznika na široko odprlo svoja vrata. Etnološko društvo Srečno je vabilo v svoj muzej na ogled razstave Izviri naše dediščine, ki so jo pripravili v raz-stavno-prireditvenem prostoru. Obiskovalci so si lahko ogledali knjige, etnografske filme in slike iz istoimenske zbirke. Razstavo so pripravili predsednik Etnološkega društva Srečno Jože Hribar, podpredsednik Tomaž Hribar, od podmladka pa Tine -Hribar in Klemen Pinter. Dramska skupina kulturnega društva pa je pod vodstvom Olge Markovič pripravila večerno proslavo, ki so jo posvetili Franu Mil-činskemu - Ježku.
V okviru slovenskega kulturnega praznika so v Libojah tudi letos v kulturno društvo sprejeli učence tretjih razredov tamkajšnje podružnične osnovne šole.
Predsednica kulturnega društva Biserka Neuholt Hlastec je na proslavi ob kulturnem prazniku, ki jo pripravlja KD Svoboda Liboje, podelila članske izkaznice sedmim učencem. Prireditev je vodila Jolanda Železnik, s svojimi nastopi pa so jo obogatfli otroci iz vrtca in šole, ansambel Griški veseljaki, libojske mažoretke in glasbena skupina Resonanca. Slavnostna govornica je bila ravnateljica Osnovne šole Griže Marija
Pavčnik, ki je spregovorila o pomenu kulture.
Kulturno društvo Vrbje je v
spomin pesniku Francetu Prešernu v goste povabilo priznani Mešani pevski zbor sv. Jakoba iz Kalobja pri Šentjurju, ki deluje že več kot 20 let, občinstvo v Vrbju pa je navdušil s prepevanjem ljudskih in umetnih pesmi. Navzoče v dvorani je pozdravil predsednik Kulturnega
društva Vrbje Milan Vogrinc, zanimivosti o Prešernovem življenju so prebirale Jožica Potrč, Ingrid Smrkolj, Majda Jurač, Jelka Štorman in Lea Meh, Dejana Vučičevič in Andraž Čehovin pa sta predstavila Prešernovega Povodnega moža, tokrat v priredbi Andreja Rozmana - Roze. Večer je bil lep, vsi obiskovalci pa so se lahko posladkali s čokoladnimi figami. D. N., T. T.
V Vrbju prebirali zanimivosti iz Prešernovega življenja
Dolgoletna kulturna ustvarjalka šempetrske kulture Vera Jerman med svojim govorom
BRGLEZ d.o.o. Vransko T: 03 703 30 38, www.vransko-brglez.si
V času pustnega rajanja Brglezovi krofi po posebno ugodni ceni
;cija poteka od 22. 2. do 5. 3. 2014
Vsi smo sadeži družbe
Vodja medgeneracijskega centra je Barbara Lužar	-
Izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak
Slovenska filantropija je v sodelovanju z Občino Žalec odprla medgeneracijski skupnostni center in ga poimeno-
vala Hiša Sadeži družbe Žalec. Uradno odprtje centra je bilo minuli četrtek, že pred tem pa so izvedli kar nekaj delavnic in dejavnosti.
Medgeneracijski center Sadeži družbe Žalec je v stavbi na Hmeljarski 3, ki je v lasti žalske občine in kjer so že do sedaj imela prostor številna društva. Center vodi Slovenska filantropija, njegovo delovanje pa finančno omogočata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Občina Žalec. Program se je izkazal za zelo uspešnega, je ob odprtju Hiše Sadeži družbe v Žalcu povedala izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Prvi center so leta 2008 odprli v Murski Soboti, poleg žalskega pa delujeta še centra v Vipavi in Črnomlju. Kot primer dobre prakse je projekt lani kandidiral za nagrado Socialne inovacije na področju staranja, ki jo podeljuje Fundacija kralja Baudoina, in je bil izmed 250 projektov izbran v najožji izbor 20 finalistov.
Hiša Sadeži družbe Žalec je namenjena aktivnemu med-
generacijskemu srečevanju, skupnemu ustvarjanju, vzajemnemu sodelovanju, izmenjavi znanj in izkušenj med starejšimi in mladimi ter druženju med starejšo in mlajšo generacijo prostovoljcev. Strokovni vodja centra je Barbara Lužar, sicer pa delo temelji predvsem na prostovoljcih.
Ob odprtju je župan Janko Kos med drugim poudaril, da je potreba po takšnem centru velika še posebej v teh časih, ko vedno več ljudi izgublja delo. Center bo mladim, starejšim in srednji generaciji zagotavljal večjo kakovost življenja in blažil socialne stiske, saj si bodo v njem ljudje različnih generacij in poklicnih kvalifikacij izmenjavali izkušnje, potekale bodo različne delavnice in svetovanja, vključenih bo veliko prostovoljcev. »V okviru centra smo prvič povezali vse, ki se ukvarjajo z medgeneracijsko problematiko, to so UPI Ljudska univerza Žalec, Univerza za
III.	življenjsko obdobje Občine Žalec, Zveza društev upokojencev Občine Žalec in Razvojna
agencija Savinja Žalec. Prav je, da to povezovanje poteka prek Slovenske filantropije, ki je vseslovensko društvo in ima veliko izkušenj. Verjamem, da bo ta center zaživel. Če se po jutri dan pozna, bo glede na število obiskovalcev ob njegovem odprtju deloval zelo dobro,« je povedal Janko Kos.
V medgeneracijskem centru bodo aktivnosti potekale vsak dan. Nekatere delavnice bodo stalnica in bodo v sodelovanju z raznimi društvi potekale na isti dan v tednu. »Ker si želimo, da bi bile medgeneracijske aktivnosti čim bolj pestre in da
bo program čim bolj odgovarjal na potrebe v lokalni skupnosti, bomo oblikovali mesečne programe aktivnosti, ki bodo sproti objavljeni na spletni strani Slovenske filantropije in na FB strani Hiše Sadeži družbe Žalec,« je povedala vodja hiše Barbara Lužar.
V februarju je že zaživel pravljični kotiček, redno poteka telovadba za srčne bolnike in starejše, pripravili so kuharske in ustvarjalne delavnice, delavnico šivanja, jogo smeha, pogovorno skupino za mlade (s psihologinjo in psihoterapevtko Ano Miletič), delavnico o
izgubi službe kot oviri in izzivu, delavnico komunikacije med generacijami, pa tudi brezplačno pravno svetovanje.
Trenerji Slovenske filantropije bodo izvedli tudi usposabljanje za mentorje in organizatorje prostovoljnega dela, ki bo potekalo 3. marca dopoldne v prostorih Hiše Sadežev družbe. K. R.
Hiša Sadeži družbe je odprta ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 19.00, ob torkih in petkih od 10.00 do 19.00, ob sobotah pa od 9.00 do 12.00.
Povečali prihodke in odhodke
V četrtek, 30. januarja, je v prostorih sejne sobe Občine Prebold potekala 28. redna seja Občinskega sveta Občine Prebold. Poleg drugih točk dnevnega reda so obravnavali tudi poročilo o nadzoru izvrševanja proračuna s poudarkom na ugotavljanju zakonitosti porabe proračunskih sredstev in razpolaganja z nepremičninami, predlog programa dela nadzornega odbora občine za leto 2014, predlog oddaje v najem poslovnega prostora v Domu krajanov Šešče, predlog rebalansa proračuna Občine Prebold za leto 2014 in predlog odkupa zemljišča pod javno cesto na parcelah v Gornji vasi.
Končno poročilo o nadzoru izvrševanja proračuna v preteklem letu in o letošnjem načrtu dela odbora je podala predsednica NO Občine Prebold mag. Polonca Črnila. Pregled nadzora pa sta poleg nje opravili Matejka Šavli in Romana Ocvirk, članici nadzornega odbora. Nadzorni odbor je z nadzorom začel 30. septembra, osnutek poročila pa so obravnavali na seji 27. decembra ter po prejemu dodatne dokumentacije občinske uprave tudi 7. januarja letos. Poudarek nadzora je bil na pridobivanju prihodkov od najemnin za stanovanja, na
porabi proračunskih sredstev, pravilnosti izvedenih postopkov v zvezi z odškodninami zaradi sodnih postopkov na področju varovanja okolja in naravne dediščine, na porabi proračunskih sredstev in pravilnosti izvedenih postopkov v zvezi s programi kulture, športa in nevladnih organizacij. Kot je povedala Črnilova, so pri pregledu upoštevali vse pravne podlage, na osnovi opravljenega nadzora in ugotovitev pa so podali kar nekaj priporočil, ki so jih zapisali v končno poročilo, podrobneje pa je na seji o tem spregovorila predsednica nadzornega odbora. Najširšo razpravo so med svetniki povzročile ugotovitve v zvezi s tožbo zaradi nedovoljenega posega pri gradnji kanalizacijskega omrežja na zemljišče Joštovih v Šeščah.
Nadzorni odbor je namreč ugotovil, da ni podpisanih pogodb o služnostni pravici, hkrati pa služnosti niso vpisane v zemljiško knjigo, te bi namreč morale biti vpisane pred začetkom izvedbenih del. Občinska uprava kljub sklenjeni pogodbi in plačevanju pavšala odvetniku ni koristila njegove pravne pomoči pri reševanju omenjenega pravnega primera, prav tako ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja s tem, ko ni odgovorila na tožbo in je s pasiv-
nim ravnanjem povzročila, da je sodišče odškodnino v celoti priznalo. V zvezi s tem je nadzorni odbor podal priporočilo, naj občinska uprava ravna z zadostno mero skrbnosti, odgovornosti in zakonitosti v primeru vloženih pravnih sredstev zoper njo, za vse pravne postopke pa naj koristi pomoč pravnega strokovnjaka oziroma odvetnika. Po predstavitvi in razpravi je Črnilova podala načrt dela nadzornega odbora v letošnjem letu.
O predlogu rebalansa proračuna je župan povedal, da vse postopke za pripravo in sprejem proračuna natančneje predpisuje sistemska zakonodaja. Zakon o financiranju občin določa način izračuna primerne porabe občine, prihodka iz glavarine in finančne izravnave. Primerna poraba občine je za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občine in je izračunana kot zmnožek vsote korigiranih kriterijev, povprečnine in števila prebivalcev občine. Primerna poraba Občine Prebold znaša za leto 2014 2,666.318 evrov. Obseg primerne porabe vsako leto ugotovi ministrstvo za finance, elementi, ki vplivajo na višino, so povprečnina, ki predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Za leto 2014 je sprejeta v višini 536,00 evrov, število prebivalcev na dan 1. januarja 2013 pa je bilo v preboldski občini 4979. Župan je povedal, da se z rebalansom skupni prihodki povečujejo
Savinjski hram
na žalski tržnici [MRJ1LÌWSP-'®
Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00, sobota: 9.00-12.00
www.zkst-zedec.si
\
MNOILATI
SMUŠKE
muhe

za 739.317 evrov in znašajo 4,422.819 evrov, skupni odhodki pa se povečujejo za 1,119.178 evrov in znašajo 4,612.781 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša po rebalansu 189.962 evrov, pokrili pa ga bodo s prenosom sredstev iz preteklih let. Sicer pa se letos občina ne namerava zadolžiti, načrtovana so samo sredstva za odplačilo najetih kreditov v višini 198.000 evrov.
Po razpravi so svetniki sprejeli odlok o rebalansu proračuna z vsemi 15 glasovi. Sprejeli so tudi načrte razvojnih programov Občine Prebold za leto 2014 in načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Prebold za leto 2014.
V	nadaljevanju so obravnavali tudi predlog oddaje prostora v najem v Domu krajanov Šešče, kjer naj bi nadaljevali s trgovsko dejavnostjo z bifejem. Prostore bodo oddali v najem na osnovi javnega razpisa, ki je že bil objavljen, nanj pa sta se kot edina prijavila Matjaž in Katarina Vrtnik s Polzele. Svetniki so soglasno potrdili predlog, z najemno pogodbo pa bodo opredelili poleg višine mesečne najemnine tudi strošek davka na nepremičnino, ki ga bo plačeval najemnik.
V	nadaljevanju je predse-
dnik odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami Matjaž Debelak predstavil predlog odkupa zemljišča pod javno cesto v Sv. Lovrencu po predlagani ceni 2 evra m2, svetniki pa so potrdili odkup zemljišča po predlagani vsebini.	D. N.
Bogat program Prešernu v čast
Na Vranskem so se kulturi poklonili na predvečer praznika. Pri snovanju kulturnega programa so moči združila vsa občinska društva, povezana s kulturo. Folklorno društvo Vransko je ob prihodu sprejemalo goste in jim poklonilo misli s Kosovelovimi in Prešernovimi verzi, Kulturno društvo Vransko je poskrbelo za sceno in v goste povabilo Žensko vokalno skupino Fortuna iz Vinske Gore, vodilne niti izvedbe kulturnega programa pa so bile v rokah Literarnega društva LIvRA Vransko.
Ob bok Prešernu so postavili pesnika Krasa, Srečka Kosovela, čigar 110-letnico rojstva bomo praznovali naslednji mesec. Tako so v kulturnem •programu, poleg omenjenim vokalistkam prisluhnili recitalu Kosovelovih pesmi v izvedbi članov Literarnega društva LIvRA in Mešanemu pevskemu zboru LIvRA.
Slavnostni govornik je bil predsednik Literarnega dru-
Slavnostni govornik Frenk Železnik
štva LIvRA Vransko Frenk Železnik. Proslava je bila v znamenju lepe slovenske besede, slavnostni govornik pa je lepoto izpostavil tudi v svojem govoru: »In kaj nas bolje uči ločiti laž od resnice kot lepota sama, ki jo vzgaja umetnost? Naša naloga je, da nikoli ne odnehamo, da gradimo lepšo prihodnost in sledimo večnosti, ki domuje v vsem, kar je lepega. Torej, dokler se bo beseda uresničevala vedno znova in znova, dokler jo bomo polnili vedno z novo esenco in eksistenco, bomo v njej prepoznavni in enakopravno navzoči.«	T. Tavčar
®	ìAAA/w rnnra
IBIZA zvočniki -VSE v ENEM
Edicom, d.o.o.
PE Conrad, Vodnikova 6, Celje 051/ 38 48 11 • 03/ 491 2550 conrad@edicom.si
www.conrad-celje.si

V trgovini CONRAD Celje!
Priključiš, vstaviš USB z glasbo in poslušaš ...
Bluetooth • MP3/USB/WMA player • vgrajen ojačevalec • daljinsko upravljanje mikrofon • REC / funkcija snemanja • napajanje 230V • vgrajen akumulator*
Za zabave, pouk, predstavitve
Ledena ujma podirala drevesa in električne drogove
Kaj bi brez gasilcev?
Po januarskih poplavah je februar prinesel žled tudi v Spodnjo Savinjsko dolino. Zaradi padajočega drevja in električnih drogov je bilo v soboto in nedeljo (1. in 2. februarja) zaprtih veliko lokalnih in državnih cest, prekinjena je bila tudi dobava električne energije. Gasilci in drugi pripadniki enot civilne zaščite, delavci Elektra Celje, policisti in tudi gradbinci so bili na terenu dan in noč.
Prve težave so se začele že v petek zvečer in se stopnjevale v soboto. V nedeljo so se sestali občinski štabi civilne zaščite, ocenili položaj in se dogovorili za ukrepe. Razen v Občini Prebold so se skupaj z ravnatelji šol in v skladu z okrožnico šolskega ministra povsod odločili, da zaradi neprevoznosti cest oziroma ves čas padajočega drevja ter motenj z oskrbo z električno energijo v ponedeljek v šolah ne bo pouka. Ta dan je bila zaprta tudi večina vrtcev po dolini, razen v žalski občini, kjer so otroke iz vrtcev, kjer so ostali brez električne energije, poslali v druge eno-
te. Tudi v Braslovčah so sprejemali otroke iz ostalih dveh vrtcev, preboldski vrtec pa je bil tako kot šola odprt.
d-
Elektrika in ceste
V ponedeljek, 3. februarja, je ostalo na celotnem območju, ki ga pokriva Elektro Celje, brez napajanja skoraj 30 tisoč odjemalcev. Ekipe iz vseh distribucijskih enot so bile ves čas na terenu in so ob pomoči gasilcev in upravljavcev z gradbenimi stroji, ki so odstranjevali podrto drevje in čistili ceste, skušali čim prej vzpostaviti napajanje z električno energijo. Na nekaterih območjih so elektriko zagotovili s pomočjo agregatov. Prednost pri odpravljanju okvar so imela območja, na katerih je bilo največ prebivalcev brez električne energije, težava je bila v tem, daje drevje pokalo in padalo na vodnike še v ponedeljek in torek ter povzročalo nove okvare.
Ponekod je bil moten tudi signal ISDN in mobilne telefonije, večinoma pa so imeli ljudje težave z mobilnimi telefoni, saj
brez električne energije niso mogli napolniti baterij. Pomoč sosedov, sorodnikov in številnih prostovoljcev je bila zato še toliko pomembnejša.
V žalski občini je bilo največ težav z električno energijo v Grižah, Zabukovici in Libojah na južnem obrobju doline ter v Grčah, Kalah, na Ponikvi in v Galiciji na severnem obrobju. V ponedeljek zvečer je bila oskrba z električno energijo večinoma vzpostavljena, trije odjemalci, priključeni na transformatorsko postajo Jamo Pekel, pa so bili še 12. februarja brez električne energije iz omrežja.
Gozdovi so bili še posebej prizadeti na severnem delu občine, gasilci so odstranjevali tudi drevesa, ki so ogrožala stanovanjske hiše in gospodarske objekte. Zaradi vdihavanja ogljikovega monoksida iz peči na trdo gorivo sta se v Zalogu v ponedeljek (3.2.) zvečer zastrupili dve osebi. Še pravočasno so posredovali gasilci in reševalci nujne medicinske pomoči.
Škodo na lokalnih cestah in javnih poteh ter stroške inter-
ludi na stavbah veliko škode (posnetek iz braslovške občine)
Odstranjevanje padlih dreves na cesti Založe-Podsevčnik
Cesta Polzela-Velenje je bila teden dni neprevozna
vencij gasilcev skupaj s povračilom delodajalcem za odsotnost gasilcev s svojih delovnih mest v žalski občini ocenjujejo na okoli 170 tisoč evrov.
Tudi v polzelski občini je žled močno prizadel gozdove, oskrba z električno energijo je bila dolgo motena. V Krajevni skupnosti Andraž so električno energijo dobili šele v torek zvečer, v Dobriču in delu Podvina pa celo šele v petek, tako da so si ljudje pomagali z agregati, ki so si jih izposojali od hiše do hiše. Od cest je bila najdlje zaprta za promet regionalna cesta med Polzelo in Velenjem, in sicer še dvanajsti dan po začetku težav. Prva ocena škode na občinski cestni infrastrukturi znaša dobrih 50 tisoč evrov, je povedal župan Jože Kužnik.
Preboldska občina je za
območje Matk in Marije Reke najela 12 manjših agregatov, za najem in gorivo je porabila dobrih deset tisoč evrov, je povedal župan Vinko Debelak, en velik agregat s Slovaške pa je za Marijo Reko zagotovilo Elektro Celje. V intervencijah je sodelovalo 45 gasilcev, društev preboldske gasilske zveze.
Prav tako je podjetje Elektro Celje z agregati reševalo oskrbo z električno energijo na Dobrovljah, Občina Braslovče je kupila nekaj agregatov, gasilci pa so pomagali tudi s svojimi manjšimi agregati.
V	Občini Vransko so poleg škode v gozdovih prav tako imeli največ težav s prevoznostjo višje ležečih lokalnih cest in javnih poti ter z oskrbo z električno energijo, ki se je normalizirala do torka. Občini je uspelo kupiti 11 dodatnih 2,2 kW agregatov, ki so jih gasilci dostavili gospodinjstvom. Po sredini odjugi je bilo zaradi ponovnega lomljenja dreves zaprtih nekaj cest, pod težo žledu pa je klonil steber visokonapetostnega daljnovoda Beričevo-Podlog v neposredni bližini domačije Vrhovnik v Jeronimu. Dan zatem so se razmere ponovno stabilizirale.
V	Prekopi, Jeronimu, Zapla-nini in na Vranskem so bila poškodovana ostrešja skupaj šestih gospodarskih objektov in ene stanovanjske hiše, na 45 kilometrih lokalnih cest in javnih poti pa so škodo ocenili na 120 tisoč evrov.
V Občini Tabor so imeli poleg škode v gozdovih in izpada električnega omrežja največ težav zaradi plazov. V ponedeljek, 10. februarja, so zaradi plazu za promet zaprli cesto Spodnja Hosta-Urankar. Ocenjena vrednost sanacije plazu je po besedah župana Vilka Jazbinška kar 150 tisoč evrov, zato bodo skušali doseči dogovor z Občino Prebold (cesta delno poteka tudi na njenem območju in povezuje občini z Zasavjem), da bi s skupnimi močmi skušali od države doseči pomoč pri sanaciji. Za prevoznost ceste bodo izvedli le najnujnejšo sanacijo, da zaustavijo drsenje zemljine in z majhno spremembo trase v dolžini 50 metrov zagotovijo obvoz plazu.
Pitna voda
Oskrba s pitno vodo je zaradi črpališč oziroma črpalk v vrtinah prav tako odvisna od električne energije. Po besedah direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaža Zakonjška je bilo največ težav zaradi izpada električne energije na črpališčih v Podlogu, Martjakih, Lokah in na Ponikvi ter črpališčih Voh in Volk. V Podlogu in Lokah so vodo črpali v rezervoar ob pomoči agregata, ki so ga vmes prepeljali in priključili tudi na črpališči za Letuš in Dobrič, prav tako so na ta način reševali oskrbo na Jedrti, v Podkraju in Stebovniku. Ker je bilo brez oskrbe z električno energijo tudi območje Griž oziroma Zabukovice, so z agregatom
Pravo razdejanje na trgu Vransko
V naravnih nesrečah se najbolje pokaže povezanost skupnosti in čut do soljudi, česar se zavedajo tudi vsi spodnjesa-vinjski župani, ki so se še posebej zahvalili gasilcem, delavcem Elektra Celje, občanom in vsem prostovoljcem, tudi nekaterim gostiščem, ki so zagotavljala hrano, prav tako podjetjem ter posameznikom, ki so posodili svojo gradbeno mehanizacijo ali električne agregate.
Medtem ko so nekatera podjetja takoj začela pomagati pri odpravi posledic naravne ujme, druga zdaj vlagajo zahtevke za povračilo stroškov za zaposlene gasilce, ki so bili zaradi pomoči na terenu odsotni z dela. Delodajalci bi se morali ob pisanju zahtevkov zavedati, da so s svojim delom gasilci prostovoljci zagotavljali prevoznost cest tudi za vsa podjetja, da so lahko čim prej ali pa kolikor toliko normalno poslovala kljub naravni ujmi.
zagotovili črpanje vode iz tamkajšnje 150-metrske vodne vrtine, tako da večjih motenj z oskrbo s pitno vodo ni bilo.
Za prečrpavanje kanalizacijskih odplak je na območju spodnjesavinjskih občin tudi 28 prečrpališč na kanalizacijskem omrežju, vendar večjih težav zaradi izpada električne energije in s tem nekaterih črpališč ni bilo, prednost pa je imela oskrba s pitno vodo, je še povedal Matjaž Zakonjšek
Na pomoč drugam
V prvih februarskih dneh je bila aktivirana večina prostovoljnih gasilskih društev v naši dolini. Gasilci so s cest odstranjevali drevesa in veje, kar je bilo izredno nevarno, saj so drevesa ves čas padala in onemogočala prevoznost cest. Prav tako so odstranjevali drevesa, ki so ogrožala objekte, pomagali pa tudi delavcem Elektra, da so sploh prišli do mest okvar oziroma da so z električnih vodni-
kov odstranili drevesa in veje. Prav tako so tudi gasilci vozili agregate ljudem, ki so ostali brez električne energije.
Ko so se razmere v naši dolini uredile, so prostovoljni gasilci odhiteli na pomoč kolegom v Zgornjo in Šaleško dolino. 50 gasilcev iz 11 prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec se je na pomoč odpravilo 6. februarja, s seboj pa so peljali tudi nekaj električnih agregatov.
K.	R., foto: T. T.
Čiščenje gozdov po žledu
Vodja žalske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Uroš Petrič
Februarski žled je najbolj prizadel gozdove in električno omrežje. Na območju žalske krajevne enote Zavoda za gozdove je uničenih približno 176 tisoč kubičnih metrov lesne mase, od tega 23 odstotkov iglavcev.
Kot je povedal vodja KE Žalec Uroš Petrič, so najbolj prizadeti gozdovi na severnem delu žalske in polzelske občine z območjem, ki je še v pristojno: sti žalskih gozdarjev, a že sodi v velenjsko občino. Gozdarji popisujejo škodo, ker pa gre za
tako obsežne posledice, se morajo lastniki gozdov sami čim prej lotiti sanacije.
»Prioriteta so iglavci zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Iglavce je potrebno očistiti vsaj do 15. maja letos, nato še ostalo poškodovano drevje in vejevje. Prav tako sta prioriteta vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest in vlak, da bo možen odvoz lesa. Nujno je tudi čim prej očistiti vejevje in padlo drevje ob vodotokih, saj s tem zagotovimo normalen pretok vode, prav tako pa je potrebno čim prej očistiti tiste dele gozdov, kjer se zadržuje več ljudi,« je pojasnil Uroš Petrič in hkrati opozoril, da morajo lastniki gozdov presoditi, ali so usposobljeni za tako nevarno delo v gozdu. »Ni dovolj, da ima nekdo motorno žago, imeti mora tudi izkušnje za opravljanje takšnih del. Na zavodu bomo zato v kratkem organizirali nekaj tečajev za varno delo z motorno žago, sicer pa je bolje najeti usposobljene
delavce, da ne bi prihajalo do nesreč.«
Zaradi ledene ujme in poškodovanih gozdov v velikem delu Slovenije se vlada ukvarja z vprašanjem, kako vso to lesno maso spraviti iz gozdov, zagotoviti odkup po vsaj približno spodobnih cenah in kako ta les tudi predelati. Kot je pojasnil Uroš Petrič, bo les iglavcev verjetno mogoče prodati brez večjih težav, les listavcev pa bodo večinoma uporabili za drva oziroma sekance in pelete. Država pripravlja interventne zakone, razmišlja pa tudi o ustanovitvi državnega podjetja, ki bi odkupovalo les.
Poleg nujnosti takojšnjega začetka čiščenja gozdov in opozoril o previdnosti pri delu v gozdu pa Uroš Petrič dodaja še priporočilo, naj lastniki gozdov Zavod za gozdove obveščajo o tem, kdaj bodo začeli in končali s sanacijo, ter o količinah odstranjenega lesa, saj si gozdarji ne bodo mogli povsod takoj vsega ogledati.	K. R.
V gozdovih žled povzročil pravi kaos
Brez sekanja sadnega drevja
Žled je prizadel tudi sadno ja pa ni potrebno posekati, drevje. Poškodovanega drev- poudarjajo v društvu La Vita,
Stara sadna drevesa utrpela veliko škode
kjer so v nedeljo eno od teo-retično-praktičnih izobraževanj s ciljem doseganja večje samooskrbe s sonaravno pridelano hrano posvetili prav tej temi.
O sanaciji in oskrbi sadnih dreves po žledolomu je zbranim predaval biodinamik Slavko Turšič. Načinov za ohranitev poškodovanega sadnega drevesa je več, škoda je vsakega drevesa, ki bi ga posekali. O primernem obrezovanju in zaščiti z biodinamičnimi pripravki so udeleženci prejeli tudi gradivo in merico pripravka.	K. R.
Anketa_________________________
Dnevi brez električne energije
Letošnji februar si bomo zapomnili po naravni katastrofi, kakršne še nismo doživeli. V naši dolini smo jo tokrat odnesli bolje kot na Postojnskem in Pivškem, v Zgornji Savinjski dolini ali kje drugje. Pogled na gozdove pa je kljub temu zelo žalosten, povsod namreč ležijo izruvana drevesa, veje so polomljene in poškodovane. Marsikje so bili več dni odrezani od sveta, saj so bile ceste povsem neprevozne. V KS Andraž smo obiskali nekaj domačij in se z lastniki pogovarjali o ledeni ujmi.
Že na začetku poti smo ob cesti Polzela-Velenje srečali Robija Rakuna iz Založ, ki se je spoprijemal s posledicami ujme.
»Naš gozd je velik okrog 10 hektarjev, zaradi žledu je zdaj uničenega najmanj 40 odstotkov gozda. Predvsem so to listavci, bukev in gaber. Zaradi podrtih dreves je bila cesta teden dni zaprta. Nekaj dni niti nismo mogli v gozd, potem pa smo sanirali predvsem tista področja gozda, da je lahko stekel promet. Zaradi ceste in prometa bo popolna sanacija težka pa tudi nevarna, saj je tu promet kar gost. Najbrž se bomo morali dogovoriti z upravljavcem in vzdrževalcem ceste, s podjetjem VOC, za občasno zaporo ceste, saj drugače gozda ne bo mogoče sanirati,« nam je povedal Robi Rakun in dodal, da bodo večino lesa namenili za drva.
Malo pred odcepom za Andraž smo naleteli na tri moške, ki so žagali podrta drevesa. Za nekaj minut smo zmotili glavo družine Branka Jelena. »Ocenjujemo, da je žled podrl najmanj 100 kubičnih metrov lesa.
Največja škoda je na listavcih, brez vrhov pa je ostala tudi kakšna smreka. Večino lesa bomo namenili za kurjavo. Potrebno bo še veliko dela, da bomo vse to sanirali in očistili gozd. Štiri dni smo bili tudi brez električne energije. Najhuje je bilo, ker imamo krave in jih je bilo potrebno vsak dan dvakrat pomolsti. Na roke bi bilo to zelo težko, zato smo si pomagali z gnojničnim sodom, priklopljenim na traktor. Sicer pa zame električni mrk ni predstavljal posebnih težav, tega smo bili včasih navajeni. Zeblo nas tudi ni, saj imamo še štedilnik na drva, tudi centralno na drva. Prižgali smo si sveče in baterije, predvsem pa smo šli prej spat kot običajno.
Vsekakor pa smo bili te dni še toliko bolj povezani, kar pa je po svoje, ob vseh težavah z žledom, zelo pozitivna izkušnja. Tudi sosedje smo stopili skupaj in si pomagali pri odpravljanju težav.«
Podobno izkušnjo je doživela tudi Barbara Kolšek s kmetije v Jajčah, kamor smo se pripeljali skozi sotesko, ki je z obeh strani ceste kazala žalosten obraz posledic le-denega oklepa.
Podrta drevesa so prebivalcem onemogočila dostop do doma in jim preprečila vožnjo v dolino. »Naša kmetija ima enajst hektarjev gozda. Ker sva z možem zaposlena, po tej ujmi še nisva šla v gozd, da bi videla, koliko je škode. Glede na to, kar vidim okrog sebe, prav gotovo tudi nam ni prizaneseno. Sanacije se bomo čim prej lotili, bo pa to zahteven posel, ki ga bo potrebno čim prej opraviti in rešiti, kar se bo še dalo rešiti. Teden dni smo bili tudi brez električne energije. Začelo se je v soboto, 1. februarja, zvečer in je ni bilo do nedelje zjutraj. Ob 14. uri je elektrike znova zmanjkalo in je nismo imeli cel teden, do nedelje, 9. februarja, popoldan, ko so električarji uspeli popraviti električni vod med nami in sosedi. Drevo je namreč padlo na žico in sosedom popolnoma prekinilo dobavo električne energije, kar so reševali z agregatom, mi pa smo imeli malo več sreče in vsaj eno fazo, na katero smo priključili centralno kurjavo in zamrzovalno skrinjo. Čas pred spanjem smo si krajšali z družabnimi igrami, poslušali smo radio na baterije in bili tako na tekočem z dogajanji po državi. Pravzaprav je bilo to kar zanimivo, romantično, predvsem pa smo bili bolj povezani,« nam je še zaupala Barbara Kolšek, mi pa smo se odpravili v Pod-sevčnik, kjer smo se pogovarjali z Gorazdom Glušičem, ki je zlagal drva. »Pri nas smo bili na srečo le krajši čas brez električne
energije, s sobote na nedeljo ponoči in do torka popoldan. Vseeno pa je bila to kar težka, a tudi zanimiva izkušnja. Po dveh dneh sem v torek dobil agregat pri nekem zasebniku v Celju. V času, ko nismo imeli električne energije, smo si svetili s svečami in z drugimi svetili, zvečer pa smo šli tudi malo prej spat kot običajno.« O škodi v gozdu pa nam je povedal: »Imamo devet hektarjev gozda. Po večini smo si že ogledali posledice ledene ujme in če primerjam nekatere druge predele gozdov, bi lahko rekel, da pri nas ni tako hudo. Drevesa je na terenih, kjer je skalnata podlaga z malo zemlje, predvsem ruvalo. Seveda pa je tudi pri nas škoda kar občutna in bo potrebno kar veliko dela, da bomo vse skupaj spravili v kolikor toliko normalno stanje. Les porabili za drva.«
Odpravili smo se tudi v Andraž, kjer smo obiskali kmetijo Pižornovih. Pogovarjali smo se z gospodinjo Martino Pižorn.
»Ledena ujma nas je kar prizadela. Imamo namreč farmo piščancev, ki so bili komaj dobro dani v rejo in je bilo potrebno dežurati, saj smo ostali brez redne dobave električne energije. Ta izpad smo premagovali z agregatom na traktor, ki je zadostoval le za farmo in priklop zamrzovalnih skrinj, svetili pa smo si s svečami in z drugimi svetili. Z otroki smo se zadrževali v glavnem v kuhinji, kjer imamo tudi štedilnik na drva. Zvečer smo igrali karte in podobno, prej smo šli tudi spat, saj nismo mogli gledati televizije, kar je bilo po svoje zelo dobro, tako smo se lahko bolj posvetili drug drugemu. Seveda je žled močno poškodoval naš gozd in ceste, tako da bo potrebno še veliko dela. Ker imamo centralno kurjavo na sekance, bomo les spremenili v tovrstno kurilno maso, ostalo pa v klasična drva.«
Podobne izjave bi v teh dneh lahko slišali tudi na drugih koncih doline, kjer so bili'več dni brez električne energije in kjer je žled povzročil ogromno škodo.	D. Naraglav
Med odpravljanjem posledic, les večinoma za drva
bomo v glavnem
Še brez državne pomoči
Na občino in TIC po darila
Ministrstvo za finance še vedno odlaša s sprostitvijo državne pomoči polzelski tovarni nogavic. Ta bi imela v sedanjem položaju Polzele poleg materialnega tudi simbolni pomen. Konzorcij bank in nekateri drugi deležniki so namreč s svojimi nadaljnjimi odločitvami čakali prav na dokončno odločitev Slovenije o svojem odnosu do Polzele.
Naročniki izdelkov Polzele so sicer realizirali več naročil, kot je bilo načrtovanih za prvo obdobje letošnjega leta, in sicer v višini skoraj 5 milijonov evrov. S tem so pokazali, da ima podjetje zanimiv proizvo-
dni program, ki ga trži pod svojo blagovno znamko, pa tudi za mnoge ugledne blagovne znamke svetovne nogavičarske industrije. »To je poglavitni potencial, zaradi katerega se splača vložiti vse napore, da v Polzeli ohranimo proizvodnjo, tehnološko znanje in tradicijo ter druge potenciale, ki so jih zaposleni in drugi deležniki na tej lokaciji vzpostavljali 85 let,« je svoja prizadevanja predstavila Karmen Dvorjak, predsednica uprave Polzele, d. d.
Polzeli je uspelo najti strateškega partnerja, ki predstavlja jamstvo za dolgoročni obstoj družbe, saj ji v primeru la-
stniškega vstopa zagotavlja dostop do novega tujega trga, sredstva za dokapitalizacijo in stabilno lastniško strukturo. Tako Polzela kot potencialni partner pa čakata na sprostitev državne pomoči, ki bi omogočila poravnavo obveznosti do DURS-a in nemoteno poslovanje z deblokiranimi računi. »Alternative državni pomoči v višini enega milijona evrov ni, saj banke kot ločitvene upnice ne morejo izglasovati prisilne poravnave. V primeru stečaja družbe bo državni proračun obremenjen skupno v višini cca. 7 milijonov evrov, največjo škodo pa bo utrpel predvsem DURS,« dodaja Karmen Dvorjak.
Na podlagi načrta prestrukturiranja, poslovnih rezultatov in utemeljitve za odobritev državne pomoči je strokovna medresorska komisija družbi Polzela, d. d., 25. novembra 2013 izdala pozitivno mnenje za dodelitev državne pomoči. Država je nato poslala predlog za njeno dodelitev na Evropsko komisijo, ki jo je tudi obravnavala, nato pa je bil postopek zaustavljen in stanje je že dva meseca nespremenljivo.	T. T.
Pomoč zaposlenim v Polzeli
Delavci Tovarne nogavic Polzela so januarja prejeli le 340 evrov decembrske plače, lanski regres pa še vedno čakajo. Območno združenje Rdečega križa Žalec, Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela in Karitas so jim zaradi vse večje socialne stiske razdelili prehranske pakete.
Humanitarni organizaci-
ji sta razdelili 300 paketov z osnovno hrano (olje, kis, sladkor, konzervirana hrana, testenine, moka, zdrob in riž), kar bo zadostovalo za nekaj dni. 150 paketov je prispeval Rdeči križ Slovenije, 150 pa Župnijska Karitas Polzela. Po-lega tega je vsak prejel še pralni prašek, ki sta ga zagotovila KO RK Polzela in Župnijska Karitas Polzela.	T. T.
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o.
Celjska cesta 3 a, 3310 ŽALEC, tel.: 03/713 20 57 Direktor FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med.
Na podlagi določil Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline v letu 2014 (Uradni list RS,št.98/2013) razpisujemo splošno cepljenje psov proti steklini.
Obveščamo vse lastnike psov oziroma naše stranke, da lahko privedejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan, razen nedelje celo leto.
Ambulantni čas:
ponedeljek-petek
sobota
Žalec
8.-12. ure in 14.-18. ure 8.-11. ure
Vransko, Polzela 8.-9. ure
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE POTNI LIST.
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA.
RAZPORED CEPLJENJA 2014
Sobota, 08. 3. 2014
8.00	Petrovče
8.30	Kasaze
9.00	Liboje 9.40 Liboje 10.20 Žalec
Ponedeljek, 10. 3. 2014
8.00	Zabukovica
8.30	Zabukovica
9.00	Zabukovica
9.30	Pongrac
10.00	Pongrac 10.3 Sp. Griže 11.15 Zahom 11.45 Zahom
12.30	Liboje
13.00	Brnica
Torek,
8.00
8.30
9.00
9.20
9.40 10.10
10.40
11.20 11.35
12.00
12.30
11.3. 2014
Studence
Studence
Kale
Kale
Ponikva
Podkraj
Stebovnik
Ruše
Arja vas
Drešinja vas
Levec
Sreda, 12.3.2014
8.00	Gotovlje*
8.30	Gotovlje, Jedert
9.00	Gotovlje, Zalog
9.15	Zalog
9.30	Podlog
9.45 Zg. Grušovlje
10.00	Sp. Grušovlje
10.15	Roje
10.30	Griže
11.00	Migojnice
Četrtek, 13.3.2014
8.00	Podvin
8.30	Polzela
9.15	Breg
10.00	Ločica, Polzela
10.30	Ločica, gmajna
11.00	Gomilsko 11.40 Grajska vas
pri zadr. domu pri Arčan pri Škoberne pri Frece - goriva v vet. ambulanti
pri gasilskem domu pri Minervi Kurja vas - pri križu pri Uduč Matijeve Naprud. klanec pri Poteko pri Pinter Zagreben/Švarc Keiner
Vrhe pri kapeli Grče v vasi
pri zadr. domu pri Kutičan pri uti pri Kramer pri zbir. mleka pri Drev pri Strenčan
pri zadr. domu pri Nahtigal pri Zupanc pri trafo postaji na križišču pri Črepinšek pri Hramec pri zbir. mleka pri zbir. mleka pri Leskovšek
pri Malik pri vet. ambulanti pri Okorn pri Smrečnik pri Srebučan pri KZ Gomilsko pri gasilskem domu
Petek, 14. 3. 2014
8.00	Male Braslovče 8.45 Letuš
9.30	Letuš
10.00	Podvrh
10.30	Dobrovlje
11.00	Dobrovlje
11.30	Dobrovlje
Sobota, 15. 3. 2014
8.00
8.45
9.30
9.50
10.20
Ložnica Vrbje Šempeter Dobrteša vas Žalec
Ponedeljek, 17.3.2014
8.00	Hramše
8.30	Zavrh
9.00	Galicija
9.30	Podgora
10.00	Podgora
10.30	Železno
10.50	Pernovo
11.20	Pernovo, Gorca
11.50	Velika Pirešica
12.20	Mala Pirešica
Torek,
8.00
8.30
9.00
9.30
10.00 10.20 10.50 11.10 11.40 12.10
18. 3. 2014
Zakl
Trnava
Šentrupert
Orla vas
Topovlje
Parižlje
Kamenče
Podvrh
Sp. Gorče
Braslovče
Sreda, 19.3. 2014
8.00	Dobrič
8.30	Dobrič
9.00	Lovče
9.30	Andraž
10.15	Andraž, Podsevč. 10.45 Založe
11.15	Založe
11.30	Založe
pri stari sušilnici pri Rovšnik pri Flere
pri Dragu Maroltu pri Francu Vratniku pri Domu borcev pri Francu Ramšaku
pri gasilnem domu pri gasilnem domu pri zadružnem domu pri Franju Divjak v vet. Ambulanti
pri Pušnik pri zbiralnici mleka pri zadr. domu pri Janezu Žolnirju pri Podpečan pri Križan pri gasilnem domu pri vodovodu pri Fervega pri zbir. mleka
pri Šeligo
pri Zadobovšek
pri Miri Lešnik
pri Cafuta
pri Završnik
pri Božič
pri Francu Bašu
pri Turnšek - Rak
pri Jožetu Puncerju
pri Francu Ušenu - Krčniku
pri Drobež
pri Zabukovnik
pri Krašovec - Melanšek
pri Vaši
pri Satler
pri Likeb
pri Čede
pri Rakun
V Občini Tabor so v lanskem izgubili pošto in banko. Zato so sklenili, da bodo poštne in bančne storitve opravljali kar sami. Hkrati se je porodila misel še o dodatnih storitvah, ki bi popestrile ponudbo za domačine, popotnike, turiste in druge.
»Dejstvo je, da je turistična ponudba v zadnjih letih tudi v naši občini storila velik korak naprej, kar je posledica podjetnosti posameznikov, predvsem gostincev in kmetov. Res pa je tudi, da je ta ponudba razdrobljena in prepuščena sama sebi. To spoznanje nas je privedlo do odločitve, da na občini ustanovimo turistično informacijski center, kjer je možno dobiti vse informacije o turističnih znamenitostih in turistični ponudbi našega kraja. Ta sedaj že deluje, v
TIC, pošta in banka v enem
njem pa je poleg informacij mogoče dobiti, oziroma kupiti različne izdelke naših kmetij: suhomesnate izdelke, bučno olje, med in izdelke iz medu ter vrsto drugih, ki so primerna za različna osebna darila,« pove župan Vilko Jazbinšek in dodaja, »v TIC pa bodo občani lahko prišli tudi do črno-belih ali barvnih fotokopirnih storitev ali
pa poslali tudi kakšen faks. Ne nazadnje pa bodo lahko kupili državno, evropsko ali občinsko zastavo in še marsikaj«.
Prostorsko so tako na Občini Tabor sedaj združili TIC, pošto z banko in sprejemno občinsko pisarno. Vse skupaj sedaj že uspešno deluje in je nedvomno zelo zanimiva pogruntavščina.	D. N.
Produkt leta 2014 - jogurti
Prestižni naziv produkt leta 2014 so letos prejeli Oki Doki otroški jogurti Zelene doline in LCA probiotični jogurti s kosmiči Zelene doline.
Gre za naziv, ki ga glede na pretekle izkušnje podeljujejo potrošniki sami in je namenjen kakovostnim in zaupanja vrednim izdelkom. Izkazano zaupanje potrošnikov predstavlja najvišje priznanje, ki ga lahko prejme posamezni izdelek. Le-
tos so naziv produkt leta 2014 prejeli vsi trije okusi jogurtov Oki Doki in LCA probiotični jogurti s kosmiči, pripravljeni v dveh različicah, in sicer čokoladni kosmiči ter kosmiči, lešniki in med.
Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je o tem priznanju povedal: »Biti drugačen, biti inovativen so karakteristike, ki od proizvajalcev zahtevajo dobro poznavanje želja potrošni-
kov in hkrati prinašajo laskavi naziv produkt leta. Predstavlja nagrajevanje nas proizvajalcev za kakovost in inovativnost. Pri tem se moramo zavedati, da kakovost ni naključje, je rezultat sistematičnih prizadevanj. Zame osebno in tudi za ekipo sodelavcev predstavlja prejeto priznanje spodbudo, da postavimo inovacije pred potrošnike, in hkrati sporočilo, da slovenski potrošniki zaslužijo najboljše.« T. T.
RazOoina aaenciia SaOinia	««a /»uja stas 133« ž*c, si»»#
t	V W f	V*1 tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/T13 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; vrww.ra-savinja.si
&£__________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2014
OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE«
(Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec)
objavlja razpis za podelitev nagrad in priznanj »INOVATOR LETA SSD 2013«. Prijave na razpis sprejema do 3. marca 2014 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator leta SSD« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60 in na spletni strani www.ra-savinja.si.
JAVNI RAZPISI V TEKU
Slovenski podjetniški sklad
Najava razpisa P2A - Subvencije za zagon podjetij; informacije: www.podjetniskisklad.si.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Mentorstvo za mlade« (173. JP) (Ur. list RS, št. 94/2013). Rok: 31. 3. 2014. Informacije: Nataša Florjanič 01/434 15 55 oz. na e-poštnem naslovu mentorstvoi® sklad-kadri.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran (ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 7. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 490B13 (Ur. list RS, št. 18/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 4. 2014. Informacije: 01/241 48 20, ekosklad@ekosklad.si.
GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d. o. o.
Javni razpis URE-GEN-I-2014-1 - Nepovratne finančne spodbude za ukrepe v večjo energijsko učinkovitost pri pravnih osebah in podjetnikih (Ur. list RS, št. 10/14). Rok: do porabe sredstev. Informacije: rado.kotar@ gen-i.si.
Več razpisov je objavljenih na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevali k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Srebrni medalji
Ob polnoletnosti razširili doseg
Mlada ribogojca Tadej Špegelj in Sanja Pihler z medaljama in s priznanjem
Upati si iz kalupov
V okviru strokovnega dela kmetijskega sejma Alpe-Jadran v Celovcu so ocenjevali ribje izdelke, na sklepni slovesnosti 19. januarja pa so podelili medalje in priznanja.
Na ocenitvi so poleg avstrijskih ribogojnic sodelovali tudi štirje ribogojci iz Slovenije, med njimi Ribogojstvo Špegelj iz Malih Braslovč, ki je prejelo dve srebrni medalji, priznanje za dimljeno postrv in namaz iz dimljene postrvi. Pri ocenjevanju je sodeloval tudi svetovalec za ribogojstvo pri kranjskem zavodu Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije Miha Štular.	T. Tavčar
Od letošnjega leta s prihodom novega ponudnika kabelske televizije, družbe Telemach, lahko program Savinjske televizije gledajo ne le po vsej Spodnji Savinjski dolini, pač pa tudi na celotnem obočju Zgornje Savinjske doline in širše po koroški, velenjski in celjski regiji vse do Slovenske Bistrice.
Posebej pomembno je to za gledalce šestih občin Spodnje Savinjske doline, saj so do nedavna Savinjsko dolino lahko gledali le prebivalci žalske občine, potem Polzela, drugje pa ne. Vsi, ki so priključeni na KRS Telemach, lahko tako Savinjsko televizijo spremljajo v digitalni obliki na frekvenci 290,00 MHz (programsko
mesto 276) pod imenom "Lokalni program 7". Frekvenca se nastavi samodejno ob posodobitvi kanalov, lahko pa jo nastavite tudi ročno. Za dodatne informacije lahko pokličete na STV. Pomagali vam bodo z nasveti pri nastavitvi vašega televizijskega sprejemnika.
Savinjska televizija s sedežem v Žalcu je z rednim oddajanjem začela že leta 1996, kar pomeni, da praznuje letos svojo polnoletnost. Skozi leta se je njen program spreminjal in dopolnjeval. „Polega razvedrilnih oddaj, oddaj v živo, posnetkov kulturnih, športnih, šolskih in drugih prireditvah smo vedno dali največ pozornosti informativnemu programu, ki je postopno iz videotekst novic prešel
■
Samo Sadnik
na redno informativno oddajo. Pred leti pa smo prešli na posredovanje novic preko tako imenovanih živih videostrani, ki omogočajo, da si lahko gledalci preko celega dneva ogledajo aktualne novice,“ je povedal glavni in odgovorni urednik Samo Sadnik.	L. K.
gozdarski vil cepilniki dur krožne žage ovijalo drv gozdarske ki ostala opren
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
Na trgu dela neravnovesja
Strategija razvoja Občine Žalec za obdobje 2014-2020 vsebuje tudi analizo stanja po vseh področjih. Med drugim so avtorji analize pregledali trg dela in poleg viškov izpostavili kar nekaj poklicev, za katere je na trgu premalo kadrov.
Na območju Savinjske regije poleg primanjkljajev, ki jih povzroča pomanjkanje kadrov z ustreznimi znanji oziroma poklici, nastajajo pogosto tudi primanjkljaji zaradi težjih delovnih pogojev in dodatnih zahtev delodajalcev (gradbeništvo, pekarstvo, poslovno-komercialna dejavnost, gostinstvo, transport). Pri zaposlovanju v regiji pa predstavljajo problem tudi poklici iz zdravstva, predvsem primanjkuje splošnih zdravnikov, ugotavlja analiza in dodaja, da zaradi načrtne kadrovske politike k sreči to ne velja za osnovno zdravstveno dejavnost v Žalski občini.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS so najbolj iskani poklici: strokovnjaki za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, inženirji in tehniki elektrotehnike, elektronike in strojništva,
tehniki za računalniško komunikacijsko tehnologijo ter podporo uporabnikom, kuharji, natakarji, kovinarji in strojni mehaniki, monterji in serviserji električnih in elektronskih naprav, mesarji, peki in slaščičarji, mizarji, upravljavci procesnih strojev za pridobivanje in obdelavo kovin ter strojev in naprav za obdelavo lesa pa tudi vozniki avtobusov in podobno ter upravljavci premičnih naprav.
Težko najdejo zaposlitev osebe brez strokovne izobrazbe, iskalci prve zaposlitve in osebe z določenimi zaposlitvenimi ovirami. Viški delovne sile se pojavljajo tudi zaradi gospodarskega prestrukturiranja ali prevelikega vpisa v posamezne izobra-
ževalne programe. Najpogosteje so to poklici s področja kmetijstva, tekstila, uradniki za pisarniško poslovanje, strokovnjaki za poslovanje in strokovnjaki družbenih ved.
Težave pri zaposlovanju lahko pričakujejo predvsem sociologi, antropologi, ekonomisti, strokovnjaki za logistiko, tehnologijo prometa, organizacijo in varnost pri delu, novinarji, uradniki za pisarniško poslovanje, za poslovanje s strankami, v računovodstvu, knjigovodstvu, statistiki, financah, skladiščih, prometu in podobno, prav tako prodajalci, fino-mehaniki, izdelovalci nakita in bižuterije ter upravljavci strojev za proizvodnjo tekstilnih, krznenih in usnjenih izdelkov.	K. R.
»Zadihajmo s stopali, svoboda stopal in svoboda misli sta povezani,« je med drugim udeležencem predavanja povedal Zoran Železnikar.
morali odstraniti z vrha svoje lestvice vrednot. Najvarnejši smo v resnici takrat, ko se lahko v celoti zanesemo na svoje potenciale.
V nadaljevanju je svoje izkušnje s podjetništvom predstavil Vito Klinc, ki se je najprej ukvarjal z računalništvom, nato pa se lotil osveščanja in izobraževanja ljudi o samooskrbi in ekološki pridelavi hrane. Njegovo društvo LaVita ima prostore v stari šoli v Pirešici. Mladim je ob tej priložnosti spregovoril tudi direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik. K. R.
Mladinski svet Občine Žalec je prvo sredo v tem mesecu pripravil brezplačno predavanje na temo brezposelnosti mladih in možnosti, ki se pojavijo v času, ko ostanejo brez zaposlitve. Predavanje je potekalo v mladinskem centru, ki ga je mladinski svet uredil v spodnjih prostorih UPI - ljudske univerze Žalec.
Žan Skok je v imenu organizatorjev predavanja povedal, da bodo enkrat mesečno pripravili brezplačna predavanja za mlade, na prvem letošnjem predavanju pa je o izgubi zaposlitve kot priložnosti mladim spregovoril avtor knjižne uspešnice Slovenska pot iz
krize Zoran Železnikar.
V uvodu je dejal, da je število brezposelnih v Sloveniji doseglo številko 130 tisoč, kar zahteva resno ukrepanje vlade. Ko izgubimo delo, izgubimo tudi optimizem in samozavest, prevzame nas strah. Strah, številni kalupi in omejitve, ki jih imamo v svojih glavah, nam onemogočajo svobodo misli in idej, iskanje drugačnih rešitev, ki nas privedejo tudi do zaposlitve. Naša družba je obsedena z varnostjo, toda s tem se odrekamo svobodi in zanašanju na lastne potenciale, je med drugim poudaril Zoran Železnikar in dejal, da z varnostjo ubijamo življenje, zato bi jo


mmsmmim
SNEŽNA FREZAMID ME 66
„4-_1.oa7.11 AKCIJSKA CENA 899,00 € SNEŽNE LOPATE
že od 3,00 € naprej SNEŽNE DEREZE
že od 11,82 € naprej
PAN HM d.o.o. Laikova vas 81 d 3312 Prebold T 03 777 1423 sia OSI 66 SS 66 st.si
DELOVNI CAS: po*.-pet.: 7.00-15.30 sobota: 7.00-11.00
OBOl SUKOPIESKASSTVO Beljenje notranjih površin in fasad
Iarabili	Dekorativni opleski
C| if	Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Pestro na sejmu Alpe-Adria
Izdelki blagovne znamke Zeleno zlato na sejmu
Obiskovalci so lahko pokramljali s hmeljarskim starešino Jožetom Ribičem
Da turizem res združuje in povezuje, je 21 občin s Celjskega znova dokazalo na skupnem razstavnem prostoru Dežela Celjska na letošnjem sejmu Alpe-Adria Turizem in prosti čas, na katerem so se od 29. januarja do 1. februarja predstavile tudi spodnjesa-vinjske občine.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je zastopal turistično ponudbo žalske občine, je predstavil Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, širšo turistično ponudbo mesta Žalec in okolice ter blagovno znamko Zeleno zlato - bogastvo narave. Turistično društvo Šempeter je predstavilo antični park in Jamo Pekel, obiskovalci pa so lahko pokramljali s hmeljsko princeso Evo Bizjak in s starešino Jožetom Ribičem in poskusili novo savinjsko termalno pivo Kukec.
Zavod za kulturo, šport in turizem Polzela je predstavil turistično ponudbo polzelske
Savinjsko pivo Kukec so poskušali tudi v Ljubljani
Za najlepše urejeno okolico hiš
Turistično društvo Petrovče je sredi februarja podelilo priznanja za najlepše urejene hiše in okolico za leto 2013. Z njimi je izrazilo priznanje posameznikom, ki z urejenim okoljem svojih hiš lepšajo vasi v KS Petrovče in s tem prispevajo k lepši in privlačnejši podobi kraja.
Priznanja, ki sta jih podelila predsednik KS Petrovče Marjan Volpe in predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, so prejeli Julka in Branko Do-sedla iz Arje vasi, Marija in Anton Fidler iz Zaloške Gorice, Miljana in Boris Kralj iz Dobriše vasi, Vanda in Alojz Kampošek, Danica in Jože Lebič ter Karmen in Peter Pla-
ninšek iz Petrovč.
Podelitev priznanj, prireditev je pospremilo številno občinstvo, večinoma iz vrst članov TD Petrovče, so z glasbeno spremljavo popestrili citrarki, sestri Sara in Brina Gabrovec, in uglašen duet, harmonikar Viki Ašič in baritonist Andrej Bremec z doživeto izvedbo slovenskih pesmi.	L. K.
Dobitniki priznanj za najlepše urejeno okolico hiš
občine, največ pozornosti pa je vzbudil obnovljeni Grad Komenda. Občina Vransko je svojo turistično dejavnost predstavila s propagandnim materialom.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je letos predstavilo 292 ponudnikov iz 12 držav. Živahno sejemsko dogajanje in bogat spremljevalni program je pritegnil številne obiskovalce in strokovno javnost. Ta mednarodni dogodek je priložnost za izmenjavo strokovnih mnenj in izkušenj ter navezovanje novih poslovnih vezi. Ob bogatem
Grad Komenda so promovirali Polzelani
sejemskem programu so pripra- Čanja, izobraževanja in okrogle vili tudi številna strokovna sre- mize.	T. Tavčar
Gurmansko o Prešernu
Člani Turističnega društva Žalec so se na slovenski kulturni praznik želeli podati na Bukovico. Zaradi slabih vremenskih razmer je pohod odpadel, pohodniki pa so se zbrali pred zeliščnim vrtom v Žalcu in se odpravili v Mego, galerijo okusov v Novo Celje.
Pred izvirno pogostitvijo so obudili spomin na življenjsko pot Franceta Prešerna in recitirali njegove pesmi. Druženje je bilo sproščeno in glede na vreme kar številno. T. T.
Med recitacijo
Fige tokrat čokoladne
Kultura
Slovenci februarja praznujemo kulturni praznik. Upravičeno smo lahko ponosni, da ima tako majhen narod tako velik praznik. Toda kultura ni samo to, da se kulturno udejstvujemo, pišemo knjige, pesnimo, smo izvajalci bolj ali včasih tudi manj kulturnih programov, kultura je tudi kulturno obnašanje. Vidite, to je pa področje, na katerem nismo, vsaj ne vsi, tako zelo uspešni.
Pri izbiri letošnjih Prešernovih nagrajencev je komisija, ki ima v rokah škarje in platno, sicer dobro izbrala, vse, kar se je pa že prej dogajalo v zakulisju, pa bi lahko označili za nekulturno. Pane samo konkretno v kulturi, nekulturno obnašanje se je pri nas že tako razbohotilo, da bi mogoče lahko začeli podeljevati še bodečo nežo. Če se prav spomnim, smo nekaj podobnega že imeli, sicer v turizmu, ampak smo imeli. In tako bodico bi si prav gotovo zaslužil naš minister Uroš. Ste ga videli oni dan na znamenitem zajtrku, ko so drugi udeleženci tega pomembnega srečanja ob zlati kolajni naše Tine huronsko poskočili, naš finančnik pa sploh ni vedel, kaj bi?! No, res je v svojem stilu s precej zamude tudi malo zaploskal, in to je bilo tudi vse.
Poznamo tudi kulturo bivanja in sobivanja, ki je še kako pomembna za obstoj nekega naroda. In ko se bomo enkrat zavedli, da se vsako jutro zbudimo v nov dan, nikoli pa se ne in se ne bomo zbudili za nazaj, nam bo sobivanje lepše.
Naj omenim še kulturo pitja, ki je tudi pomembna, žal pa je pri nas to področje še precej pod kulturnim nivojem. Pravijo, naj pijemo po pameti, pa kaj, ko ima vsak osebek svojo pamet. Najhujše pri tem pa je to, da so vedno najpametnejši prav tisti, ki so že nekaj popili.
Še dobro, da imamo v mesecu kulture tudi dan maternega jezika. In če predpostavim, da nam je vsem skupna mati država, ki jo trenutno upodablja naša predsednica vlade, se nam za kulturo in vseobčo dobrobit ni bati, kajti prav mati bo »zrihtala«, da nam bo lepše...
Je bilo pa februarja tudi Valentinovo in ljubezen naj bo tista toplota, ki lahko prežene še tako trdovraten žled.
Ostanite kulturni in v ljubezni.
Ola Mar
Naročnik: Občina Polzela
Poročila podžupanov javna
Župan Janko Kos bo moral občinskemu svetu na zahtevo Lojzeta Posedela predložiti poročilo o delu podžupanov v lanskem letu. Poročilo, ki ga je župan označil kot interno, mora biti dostopno občinskim svetnikom, je odločil urad informacijske pooblaščenke, v poročilih pa morajo biti prekrita imena oseb, ki niso javni uslužbenci.
Kot smo poročali v prej-
šnji številki Utripa, je občinski svetnik z liste Dajmo naši Lojze Posedel novembra lani zahteval, da župan Janko Kos občinske svetnike seznani z delom podžupanov. Župan je namreč imenoval tri podžupane (Ivana Jelena, Marka Laznika in Roberta Čehovina), ki mu mesečno poročajo o opravljenem delu. Na Posedelovo zahtevo je župan odgovoril, da poročil ne more prejeti, ker so označena
z oznako zaupnosti interno in da to niso informacije javnega značaja. Lojze Posedel se je pritožil na urad informacijske pooblaščenke in ta je pritožbi delno ugodil. Imena oseb v mesečnih poročilih, ki niso javni uslužbenci, bodo namreč prekrita. •
Na februarski seji občinskega sveta je župan Janko Kos potrdil, da bodo poročila dostopna na naslednji seji občinskega sveta.	K. R.
Sušniku zlati znak
Ob 20. obletnici SDS je bila v Krškem slavnostna akademija, na kateri so podelili zlate znake stranke. Med prejemniki je bil tudi Franc Sušnik, ki v stranki deluje od samega začetka.
Franc Sušnik je že četrti mandat župan Občine Vransko, dva mandata je bil poslanec, več mandatov voljeni član Izvršilnega odbora SDS, član strokovnega sveta na področju kmetijstva in seveda predsednik občinskega odbora SDS. Njegova aktivnost in njegova prizadevnost sta odločilno prispevali k uspehom odbora na vseh ravneh delovanja, je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi priznanja. Zlasti znak je nagrada za dolgoletno zvestobo, aktivno delovanje in za širjenje idej slovenske pomladi ter njenih vrednot.	K. R.
PODEŽELSKA
TRŽNICA
i
i
ra
vabi z bogato ponudbo kmečkih izdelkov in dobrot.
Vsako soboto od 9. do 12. ure
© 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
1 VSTOPNICE PREKO SPLETA
. ■ w----------------------------------------------------------------
VABILO NA SLOVESNOST
ob 70. obletnici strmoglavljenega ameriškega bombnika B-17 v Andražu nad Polzelo
«PIP
Dne 19. marca 1944 je na območje Andraža nad Polzelo strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo, bombnik B-17, s serijsko številko 41-24405 in nazivom »Dark eyes«. Osem članov posadke je pri tem izgubilo življenje, dva pa sta bila ujeta in sta vojno preživela v ujetniških taboriščih.
Danes lahko z gotovostjo povemo, za katere letalce 15. zračne sile je pri tem šlo. Njihov. spomin bomo s ponosom počastili s tem, da jim bomo ob 70. obletnici tega tragičnega dogodka odkrili spominsko obeležje.
V soboto, 22. marca 2014, ob 14. uri pri pokopališču v Andražu nad Polzelo, bo Občina Polzela v ta namen pripravila slovesnost.
Veseli bomo, če nas boste počastili s svojim obiskom.
Jože Kužnik župan
• »- -'"■*? ; -A-v v wAtfe..	*. •<>H- ,f,- c•	^
_______________________-—:-------------------:----;--------
NASA POSLANCA KOMENTIRATA
O ukrepih za odpravo posledic ledene ujme
Marinka Plevčak
Slovenija se je med 31. januarjem in 10. februarjem soočila z eno najhujših naravnih nesreč na naših tleh v zadnjih desetletjih. Pravzaprav so vsa družbena, gospodarska in naravna področja utrpela velike izgube. Škoda v obliki izpada električne energije je ohromila vsakodnevno življenje prebivalstva, podjetja so se soočila z motnjami v procesih proizvodnje, javni promet je zastal. Zdaleč najhujše posledice, ki jih še dolgo ne bomo mogli v celoti odpraviti, pa so nastale na objektih gospodarske infrastrukture, zlasti energetske in prometne, ter na gozdnih površinah. Obnova objektov
gospodarske infrastrukture in gozdov bo trajala več let. O tem, kako sta se ukrepov lotila vlada in državni zbor, je poslanka PS DeSUS Marija Plevčak povedala:
"Vlada si je v tej situaciji za nesporno prioriteto zadala odpravo posledic naravne katastrofe. Ustanovila je delovno skupino za odpravo posledic poplav, visokega snega in žleda v času od 31. januarja do 10. februarja, ki je pod vodstvom ministra za infrastrukturo in prostor takoj začela s pripravo rešitev in ukrepov za odpravo škode. Delovna skupina je tako pripravila predlog zakona, ki ureja nekatere nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic ledene ujme, v ta namen pa v proračunu zagotavljajo tudi sredstva za odpravo teh posledic. Še pred obravnavo predloga interventnega zakona na seji vlade smo se z njegovo vsebino seznanili tudi v državnem zboru. Predlog zakona predvideva zagotovitev sredstev v državnem proračunu za odpravo posledic ledene ujme, omogočanje
povrnitve škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov, poenostavitev postopkov na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov, urejanje problematike v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena, in izvedbo nujnih ukrepov za vzpostavitev gozdnih prometnic. Vlada ob tem preučuje tudi možnosti, ki jih za obnovo ponujajo Evropska unija in evropske bančne institucije. Nepovratno pomoč bo Slovenija lahko dobila iz solidarnostnega sklada Evropske unije, iz katerega je v preteklih desetih letih za ukrepe po neurjih in poplavah dobila skoraj 30 milijonov evrov.
V poslanski skupini DeSUS globoko sočustvujemo z vsemi, ki jih je prizadela ledena ujma, hkrati pa menimo, da je vlada ukrepala hitro in pravilno. Predlog interventnega zakona gre zagotovo v pravo smer in bo tudi dejansko pripomogel k čim hitrejši in učinkoviti odpravi posledic naravne nesreče."
Nad nepremičninski zakon z novelo
Ljubo Žnidar
Zakon o davku na nepremičnine še vedno buri duhove. Poslanci poslanske skupine SDS so prejšnji četrtek v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o davku na nepremičnine. Ljubo Žnidar, poslanec poslanske skupine SDS z našega območja, je o tem povedal:
"Slovenija je poleg Cipra edina država v Evropski uniji, za
katero so za letos napovedali padec gospodarske aktivnosti in s tem bruto domačega proizvoda. Očitno je, da vlada in vladna koalicija ne razumeta in se ne zavedata, da lahko Slovenijo iz krize pripeljejo samo tisti, ki ustvarjajo dodano vrednost - kmetijstvo in gospodarstvo. Zato bi jim morali pomagati, ne pa jim nalagati vedno nove in višje davke. V SDS se tega zavedamo, zato smo v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o davku na nepremičnine. Poglavitne rešitve predloga zakona so uvedba možnosti pritožbe lastnikov nepremičnin na ocenjeno tržno vrednost teh nepremičnin, pri čemer bo lahko lastnik nepremičnine zahteval, da tržno vrednost nepremičnine oceni pooblaščeni ocenjevalec. Poleg te rešitve v predlogu zakona predlagamo oprostitev
plačila davka na nepremičnine za stavbe ali dele stavb in za zemljišča, ki se uporabljajo za namen ustvarjanja dodane vrednosti v kmetijstvu (kmetijske stavbe ter kmetijska in gozdna zemljišča) in gospodarstvu, pri čemer se predlaga oprostitev plačila davka za samostojne podjetnike ter mala in srednja podjetja (poslovne, industrijske in energetske nepremičnine, zemljišča za poslovno in industrijsko rabo ter za zemljišča za namen energetike). Upam, da bodo koalicijski poslanci ta predlog podprli. Ustavno sodišče je že začasno zadržalo izvajanje določbe zakona, ki določa izdajanje odločb. Slabost in neprimernost sprejetega zakona o davku na nepremičnine pa se kaže tudi v tem, da je zoper njega vloženih že šest zahtev za ustavno presojo."	L. K.
Savinjski hram
na žalski tržnici
Akcijska ponudba v marcu!
Jabolčni sok 100%, kmetija hrustel, 11... 1,70 €
Bučno olje, kmetija johan-uranjek, 11... 15,00 €
Breskova in slivova marmelada, kmetija COKAN, 370 g... 3,40 €
Jušni rezanci, kmetija kokovnik, 150 g... 1,60 € (NOVO!)
Orehova jedrca, kmetija cokan / kmetija mlinar, soog... 5,00 €
Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-17.00, sobota: 9.00-12.00
Cene vključujejo DDV. Akcija velja od 1.3. do 31.3.2014 oz. do prodaje zalog.
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, www.zkst-zadec.si
Gališke orgle bodo kmalu zaigrale Nasilje nad starejšimi
Med nastopom otroškega cerkvenega pevskega zbora
Župnija Galicija in njen mešani cerkveni pevski zbor sta drugo februarsko nedeljo v tamkajšnji cerkvi pripravila koncert z naslovom Naj končno zadonijo gališke orgle. Prvi koncert za obnovo orgel so organizirali že leta 2012, s tokratnim, ki so ga s svojimi nastopi obogatili številni nastopajoči, pa naj bi končali ta projekt.
Zbrane je v telovadnici POŠ Trje nagovoril predsednik KS Galicija Jože Kruleč, ki je zelo zadovoljen z bogatim društvenim in kulturnim delovanjem v krajevni skupnosti. Občinstvo je nagovoril tudi domači župnik Janko Cigala in sprego-
voril o obnovi orgel, ki imajo častitljivo starost 170 let.
Orgle je leta 1844 izdelal priznani mojster Alojz Hörbiger iz Celja, manjše orgle pa so prestavili v pernovsko cerkev, kjer jih lahko slišimo še danes. Pozneje so jih večkrat bolj ali manj posrečeno predelali in popravili. Kot je dejal tamkajšnji župnik, sta obstajali le dve možnosti: ali orgle temeljito obnoviti ali izdelati nove. In odločili so se za prvo možnost.
Župnik Janko Cigala je še povedal, da bodo z obnovo orgel končali maja, potem jih bo potrebno še uglasiti, namenu pa jih bodo predali septembra. Ob koncu svojega nagovora je
čestital odboru za obnovo orgel ter članom cerkvenega mešanega pevskega zbora, svoj govor pa sklenil s hudomušnimi besedami: »Dosedanje orgle so bile stare 170 let, zato vam lahko zagotovim, da vam najmanj sto let ne bo treba prispevati za nove.«
Koncert, ki ga je vodila Marjana Lešnik, je z Zdravljico začel mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Anite Žolnir, v nadaljevanju pa so nastopili otroški pevski zbor, mladinska skupina, Maja, Pernovska boysa in harmonikar, duet Ana in Jan, skupina M.J.A.V., duet Marjan in Majda Petan, Earth Shock, Kr'tk, Zlatih šest, ansambel Vikend in Modrijani.	D. Naraglav
Medgeneracijsko sodelovanje
Z vadbe v Šempetru
Univerza za tretje življenj-sko obdobje Žalec je v skladu z evropskim letom vseh
generacij začela z raznimi dejavnostmi, ki se dotikajo tega področja. Z osnovnimi
šolami, vrtci in s Srednjo zdravstveno šolo Celje bodo te dejavnosti izvajali vse leto.
Tečajnice krožka joga žalske univerze za tretje življenjsko obdobje so konec januarja v Šempetru pod vodstvom mentorice Sare Stropnik organizirale dvakrat po dve uri vadbe z mlajšimi šolskimi otroki. Pri tem je sodelovalo okoli štirideset učencev z učiteljicama. Vadba je odlično uspela, saj so zelo uživali. Marca bodo vadile tudi z otroki iz žalskega vrtca, ob dnevu zdravja, 4. aprila, pa z otroki žalske osnovne šole. T. T.
Letna skupščina ZŠD Polzela
V prostorih Gradu Komenda je potekala 15. redna programska skupščina Zveze športnih društev Polzela (ZŠD). Od 23 društev so se skupščine udeležili delegati 19 društev in gostje.
Po izvolitvi organov in poročilu verifikacijske komisije je Simon Ograjen-šek, predsednik ZŠD Polzela, podal poročilo zveze za leto 2013. Poudaril je, da so tudi lani nudili strokovno
I VSTOPNICE PREKO SPLETA |
zkst-zalec.
kupikarto.si
pomoč izvajalcem športnih programov v občini, pripravili so progam počitniških aktivnosti za osnovnošolsko mladino, pri čemer so naleteli na dober odziv Malteške konjenice Polzela, ŠD Andraž in Tenis kluba Polzela. V okviru čistilne akcije so očistili vsa zunanja igrišča in planinske poti, organizirali so podelitev priznanj športnikom polzelske občine in 4. športno srečanje med severnim in južnim delom občine. Zaradi nove šolske prireditve Šport Špas pa niso izvedli vseslovenske športne prireditve Veter v laseh.
V krajši razpravi sta poleg delegatov sodelovala tudi župan Občine Polzela Jože
Kužnik in strokovna delavka na ZKTŠ Polzela Lidija Praprotnik. Program letošnjega dela je podoben lanskemu. Želijo si, da bi bilo športno srečanje med severom in jugom občine, ki bo 6. septembra, bolj množično, glede športnih priznanj, ki jih podeljujejo, pa bodo razmislili, ali naj uvedejo tudi razglasitev najboljše športnice, najboljšega športnika in najboljše športne ekipe preteklega leta. Pomagali bodo tudi pri iskanju novih priložnosti in podpori programom, za katere je v občini veliko zanimanje, ena od prvih nalog pa je v spomladanskih mesecih očistiti planinske poti. T. Tavčar
Na Polzeli že drugo leto deluje medgeneracijski center, kjer razvijajo spoštovanje med generacijami in izmenjujejo izkušnje ter tudi tako izboljšujejo kakovost življenja v občini. Na zadnjem srečanju v mali dvorani kulturnega doma so medse povabili upokojeno kriminalistično inšpektorico in predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Mavrica Zdenko Jan iz Žalca, ki je vrsto let preiskovala kazniva dejanja znotraj družin, tam, kjer je najhujše gorje tudi varno skrito.
Janova je tokrat spregovorila o nasilju nad otroki in ga primerjala z nasiljem nad starejšimi ljudmi. Poudarila je, da so otroci in starejši občani najbolj ranljive skupine. Nasilje nad starejšimi je velik problem, ki se ga sicer zavedamo, vendar o njem javno zelo malo govorimo. Gre za prikrito psihično, fizično, ekonomsko in nemalokrat tudi spolno nasilje nad ostarelimi družinskimi člani, ki so povsem odvisni od mlajših družinskih
članov. Najpogosteje se nasilje pojavlja v obliki pomanjkljive oskrbe. Otroci in tudi vnuki jemljejo starejšim denar in prihranke ali jih prisilijo, da jim denar sami izročijo. Ti pogosto osnovno varstvo in usluge, kot je vožnja k zdravniku, pogojujejo s plačilom. Glede na to, da so ostareli ljudje pogosto nemobilni, pod vsakodnevnim nadzorom ali tudi neosveščeni, se sami le redko odločijo za prijavo o neprimernem ravnanju z njimi. Pogosto so razlogi za molk tudi strah pred posledi-
cami, sram pred razkritjem, da njihov otrok z njimi grdo ravna, ter skrb, da bodo njihovi najbližji zaradi njih kaznovani.
Dotaknila se je tudi problema srednje aktivne generacije, ki mora pogosto skrbeti za ostarele starše, hkrati pa, predvsem zaradi ekonomske stiske in preobremenjenosti mladih staršev, prevzeti precejšen del skrbi še za vnuke.
Uvodni del srečanja so z recitacijami in s petjem popestrili učenci OŠ Polzela pod vodstvom Mije Novak. T. T.
Utrip KS Vrbje
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bilo v ponedeljek, 3. februarja, ves dan zelo pestro. Na 4. Utripu domoznanstva so se predstavila društva Krajevne skupnosti Vrbje.
Karmen Jezernik in Tanja Pilih sta se v večernem pogovoru pogovarjali s predsednikom Kulturnega društva Vrbje Milanom Vogrincem, predsednico Društva upokojencev Vrbje Pavlino Glušič, članom Turističnega društva Vrbje Franjem Pasaričem, članico Amaterskega gledališča Vrba Leonoro Meh in predstavnikom za stike z javnostmi Avto-moto kluba Savinjska dolina Dušanom Pungartnikom. K besedi sta
povabili tudi ljubiteljskega fotografa Milana Žolnirja, ljubiteljskega ustvarjalca Petra Krušiča, športnika in alpinista Silvestra in Matica Jošta ter amaterskega sli-
karja Antona Holobarja. Za glasbeni premor sta poskrbela Leon Perdan in Fonzi Lesjak, Andrej Čehovin in Milan Vogrinc pa sta odigrala odlomek iz Butalcev. T. T.
Andrej Čehovin in Milan Vogrinc med predstavitvijo odlomka iz igre Butalci
Za pomoč v stiski
Škofijska Karitas Celje je župnijskim Karitas razdelila prehrambene artikle, ki jih je prejela od Evropske unije. V začetku februarja so pakete s hrano (moko, mleko, riž, testenine) letos prvič razdelili tudi upravičenim prosilcem iz polzelske župnijske Karitas. Kot je povedal vodja tamkajšnje dobrodelne organizacije Karitas Blaž Jelen, je na seznamu za dodelitev pomoči kar 144 družin ali 360 oseb. T. T.
S 03/712 12 80 13 zkst.utrip@siol.net
Prostovoljki Župnijske Karitas Polzela Ana Skok in Erna Drofenik pri pripravi paketov
Za kakovostne čebelje pridelke
Tradicionalna Valentinova zabava
S predavanja
Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, izvaja v skladu z dobro čebelarsko prakso razna usposabljanja na temo pridelave čebeljih pridelkov,, v okviru katerih čebelarje seznanijo z načinom ustre-
znega rokovanja s čebeljimi pridelki in z upoštevanjem veljavne zakonodaje s tega področja. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Spodnje Savinjske doline so tako usposabljanje pripravili tudi v Ekomuzeju hmeljar-
stva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.
Čebelarjem je predavala mag. Andreja Kandolf Borovšak s Čebelarske zveze Slovenije. Čebelji pridelki so popolnoma naravna živila, saj so neposreden dar narave oz. čebel. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, poleg tega pa nam dajejo tudi čebelje pridelke, ki so primerna hrana za vse hitrejši način sodobnega življenja. Čebelarjeva naloge je, da čebelje pridelke prideluje v skladu z dobro čebelarsko prakso in svojim potrošnikom ponudi čim bolj kakovostne in varne čebelje pridelke. T. Tavčar
Tečaj šivanja
Tečaj šivanja
Valentinov večer v Taboru
V Taboru vsako leto navdušijo z organizacijo Valentinovega plesa. Zasluge za to ima Društvo podeželske mladine Tabor.
Tudi letos se je društvo izkazalo kot dober organizator. Na začetku je udeležence plesa pozdravila predsednica društva Jana Pustoslemšek in jim zaželela pri-
jetno počutje. Po večerji so se zavrteli v ritmu in ob glasbi ansambla Unikat iz Planine pri Sevnici, ki je skrbel za pravo vzdušje vse do zgodnjih jutranjih ur. D. N.
Prvič tudi v Preboldu
Na Gradu Komenda poteka v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela in pod strokovnim mentorstvom Ide Je-všnik nadaljevalni tečaj šivanja.
Tečajnice so v osnovnem tečaju spoznale osnove šivanja in krojenja in si izdelale torbice, šale, bluze in krila, zdaj pa svoje znanje nadgrajujejo v nadaljevalnem tečaju.
Izdelki, ki jih bodo tečajnice izdelale s svojimi spretnimi rokami, bodo imeli posebno vrednost, saj vanje poleg svoje kreativnosti vlagajo tudi svojo dušo in srce.	T. T.
Lovsko druženje ob domačih kolinah
Valentinov ples tudi v Preboldu
Letos so prvič na Valentinovem plesu zaplesali tudi v Preboldu. Plesni dogodek sta organizirala glasbenik Dejan Toplak in njegova žena Anja.
V dogovoru z Občino Prebold in s Picerijo Jajčka sta sprejela izziv ter v preboldski dvorani, kjer so nekoč že potekale številne
zabave, pripravila nepozaben dogodek ob prazniku zaljubljencev, za glasbo pa je tokrat poskrbel ansambel Calypso iz Mengša. D. N.
Župan z duhovniki in s škofom
Druženje lovskih družin ob domačih kolinah
V Lovski družini Gozdnik Griže so poleg lova na divjad, zlasti divje prašiče, začeli letošnje leto na nekoliko nevsakdanji način. V svojem lovskem domu na Gozdniku so namreč pripravili domače koline. Medtem ko se je večina lovcev odpravila na lov na divje prašiče, je skupina kulinaričnih specialistov pripravljala mesne dobrote.
VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
Is
I
I . , ffig
' ■'

V goste so tokrat povabili lovce iz Rečice pri Laškem in se skupaj z njimi odpravili na meddruštveni lov, toda boginja Diana jim tokrat ni bila naklonjena, saj so se jim prašiči spretno izmuznili iz obroča.
Lovci so pomemben člen pri ohranjanju ravnovesja v naravi in morajo poleg lova skrbeti tudi za marsikaj drugega, o čemer smo se pogovarjali z dolgoletnim članom LD Gozdnik Griže Marjanom Burjanom:	»Preden
začnemo izvajati skupinske love, kot je današnji, moramo v lovišču in društvu še marsikaj postoriti. Gradimo
in obnavljamo visoke preže za opazovanje in odstrel divjadi, založimo krmišča in solnice, ogradimo njive in travnike, da preprečimo škodo. Za preizkus lovskega orožja in tekmovalno dejavnost uredimo strelišča, pri lovskem domu pa opravimo potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Za vsa navedena dela, ki jih načrtujemo z letnim načrtom, in tudi tista nepredvidena, ki so posledica škode, ki jih na njivah in travnikih povzročajo divji prašiči in druga divjad, opravimo povprečno 5000 ur dela. To pa ni majhna številka.«	D. N.
Žalski župan Janko Kos je s sodelavci po novem letu sprejel duhovnike žalske dekanije, na ta dogodek pa povabil tudi celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Tokratni sprejem z najdaljšo tradicijo v žalski občini so pripravili v Gostišču Štorman v Šempetru, poleg škofa pa so se ga udeležili duhovniki sedmih župnij.
V nagovoru je župan Janko Kos med drugim povedal, da je bilo preteklo leto gospodarsko
naporno in zapleteno, obenem se je zahvalil duhovnikom za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom, in za njihov prispevek pri duhovni oskrbi vernikov, ki je v teh kriznih časih še kako pomembna. Govoril je tudi o načrtih za to leto in ob koncu poudaril, da je sodelovanje med župnijami, duhovniki in občino dobro in naj tako tudi ostane. Pater Jože Rupnik iz žalske župnije je ravno na ta dan praznoval 70. rojstni dan in
župan mu je ob tej priložnosti izročil grafiko Rudija Španzla.
V imenu vseh povabljenih duhovnikov in celjske škofije se je županu in njegovim sodelavcem zahvalil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in poudaril, da je vesel takšnega sprejema in dobrega sodelovanja. Nekaj besed je namenil tudi reševanju infrastrukture pri petrovški baziliki, osrednjem romarskem središču celjske škofije. T. Tavčar
Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek
16
Potrebujem, darujem	Izbrali županovo vino
EBUJEM DARUJE«
Pobudnik akcije Vlado Rančigaj ob omarici Potrebujem, darujem
Komisija pri ocenjevanju vina (z leve: Bojan Podkrajšek, Jože Kužnik in Edvard Kužner)
S tem naslovom so Vranšča-ni, ki jim na področju dobro-
Eden izmed tekmovalcev
Na Golteh je v organizaciji ZKŠT Žalec in SK Gozdnik Žalec v četrtek, 13. februarja, potekalo področno prvenstvo osnovnih šol celjske in zasavske regije, na katerem je nastopilo 16 osnovnih šol in skupaj kar 178 tekmovalcev. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji in prvih deset tekmovalcev v vsaki kategoriji so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 6.
V času, ko nas vedno močneje najedata egocentrizem in brezbrižnost, potrebujemo ljudje predvsem pogumna in velika srca. Veliko dejanje so v preteklih dneh opravili tudi otroci z Go-milskega. Neža je namreč v tamkajšnji gasilski dom na svojo rojstnodnevno zabavo povabila cel razred in si
delnosti ne manjka domišljije, naredili še en korak naprej. V
marca na Krvavcu.
Med rezultati tekmovalcev iz naše doline naj omenimo odlično ekipno uvrstitev mlajših učenk in učencev I. OŠ Žalec, ki je zasedla 2. mesto, ekipa OŠ Prebold je zasedla 3. mesto, 1. mesto pa je osvojila ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah. Med ekipami starejših učenk in učencev je zmagala OŠ Zreče, na odru za zmagovalce pa tokrat
zaželela, da bi ji sošolci namesto daril prinesli kakšno pločevinko pasje ali mačje hrane za izgubljene in zapuščene živali.
Hrano za živali pa je med počitnicami skupaj s starši in v družbi dveh sošolk odpeljala v ljubljansko zavetišče za izgubljene in zapuščene živali. Pa to ni bilo prvič.
centru trga so postavili oglasno omarico, ki so jo poimenovali Potrebujem, darujem.
V prvi vrsti je namenjena tistim, ki nujno potrebujejo kakšnega izmed predmetov, pa si ga zaradi slabega finančnega stanje ne morejo kupiti. Listek, na katerega bodo zapisali željo in telefonsko številko, bodo oddali v omarico. Vranski Rdeči križ bo skupaj s pobudnikom akcije Vladom Rančigajem nato poskušal najti predmet in ga izročiti pomoči potrebnim. V omarico lahko oddajo listke tudi tisti, ki se želijo česa znebiti.	T. T.
ni bilo spodnjesavinjskih ekip.
Med posameznicami so bile najboljše učenke iz naše doline Pia Planinšek (OŠ Braslovče), ki je osvojila 3. mesto med mlajšimi učenkami, Lucija Omladič in Lina Kruleč (obe učenki I. OŠ Žalec), ki sta med starejšimi učenkami osvojili 2. oziroma 3. mesto.
Jakob Angelovič je v kategoriji mlajši dečki slavil zmago med deskarji na snegu, Jurij Plaskan pa je zasedel drugo mesto (oba učenca I. OŠ Žalec). Pri starejših deklicah so prevladovale deskarke OŠ Petrovče. Zmagala je Ana Vipave, druga je bila Marja Grešak, tretja pa Manja Kavčič. Tudi pri starejših deskarjih so se prva tri mesta porazdelila po naši dolini. Najboljši je bil Urh Rak (OŠ Braslovče), drugi Urh Gorič (OŠ Prebold), tretji pa Gašper Veligošek (OŠ Griže).	L. K.
Neža se je med dobrotnike zapisala tudi v mariborskem zavetišču za izgubljene živali. Verjamem, daje takih, ki niso izgubili stika z ljudmi, naravo in živalmi, veliko. In če jih je tudi med otroki, potem se nam pri premagovanju krutega časa, v katerem smo se znašli, v prihodnosti ni treba bati. Bravo, otroci! L. K.
Župan Občine Polzela Jože Kužnik je v sodelovanju s savinjskimi vinogradniki in ZKTŠ Polzela že drugo leto izbral svoje, županovo vino. Na prireditvi, ki je prejšnji petek potekala v prijetnem okolju Gradu Komenda, so ob ponudbi vin savinjskih vinogradnikov, odlični hrani lokalne kmetije Vasle iz Založ ter napitnicah dueta baritonista Andreja Bremca in harmoni-
Na Golteh je v nedeljo, 16. februarja, potekalo občinsko prvenstvo Občine Prebold v veleslalomu. Tekmovanje so pripravili v sklopu letošnjega Savinjskega smučarskega izziva, ki ga je organiziralo Društvo ljubiteljev gibanja IZZIV v sodelovanju z RTC Golte, Timing Golte, Smučarskim društvom Beli zajec in nekaterimi občinami Savinjske doline.
Tokratnega občinskega prvenstva se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko tekmovalcev. Triintrideset smučarjev, ki so tekmovali v štirinajstih starostnih kategorijah oziroma glede na spol, je progo uspešno prevozilo. Pri fantih (letnik 2005-2007) je zmagal Jon Počej, med fanti (letnik 2002-2003) je bil najboljši Tim Rogelj, med člani (letnik 1977-1980) je zmago slavil Klemen Verk, pri članicah (letnik 1971-1976) je bila najboljša Monika Brglez, med člani (letnik 1969-1974), kjer je bila konkurenca največja, je zmagal Alen Počej, pri vetera-
karja Vikija Ašiča razglasili hišno in županovo vino.
Županovo vino letnik 2013, ki bo namenjeno promociji občine in bo imelo status protokolarnega vina za različne priložnosti, je belo vino. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali sommelier III. stopnje in vitez vina slovenskega reda vitezov vina Edvard Kužner, podpredsednik Društva savinjskih vinogradnikov
nih, starih nad 50 let, pa je zmago slavil Miran Adrinek (letnik 1960).
Najmlajša tekmovalka je bila Lara Lesjak (2005), najmlajši tekmovalec pa Aljaž Terpin (2007). Med najstarejšimi tekmovalci sta bila tokrat Marija Kovačevič (1964) pri ženskah in Tomaž Vozlič (1948) pri moških. Progo pa so najhitreje prevozili Alen Počej (37,73), Janez Presečnik (38,30) in Klemen Verk (38,44) pri moških, med
Bojan Podkrajšek in župan Občine Polzela Jože Kužnik, je ocenjevala organoleptične lastnosti predstavljenih vin in *je imela pri izbiri med sedmimi belimi vini težko nalogo. Za hišno vino je izbrala belo zvrst vinogradnikov Romane in Silva Mariča iz Petrovč, za županovo vino pa laški rizling vinogradnikov Metke in Emila Medveška iz Andraža nad Polzelo.	T. Tavčar
ženskami pa je bila najhitrejša Monika Brglez (44,55), ki sta ji sledili Ana Vedenik (46,76) in Katja Debelak (46,78).
Večina tekmovalcev je sodelovala tudi na tekmovanju, na katerem so se skušali čim bolj približati časoma tokratnih izzivalcev, pevki Nuši Derenda, otroci pa mlademu izzivalcu Filipu Vidmajerju. Od mladih Pre-boldčanov je to najbolje uspelo Zali Rogi, med starejšimi tekmovalci pa Mojci Tamše. D. N.
Osnovnošolci smučali na področnem
Namesto daril hrana za živali
Občinsko tekmovanje v veleslalomu
Nekdanji predsednik SK Prebold Tomaž Vozlič, kije bil tudi najstarejši udeleženec tekmovanja z Nušo Derendo
Prenosni računalnik za Gregorja
Lions klub Žalec je konec januarja slepemu dvajsetletnemu Gregorju Hafnerju iz Žalca podaril prenosni računalnik.
Srednješolcu Gregorju predstavlja računalnik nepogrešljiv pripomoček, uporablja ga preko govornega vmesnika in brajeve vrstice. To je že tretji računalnik, ki ga je Gregor v obdobju desetih let prejel od LK Žalec. Tokrat sta se LK Žalec pri donaciji pridružili Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje in podjetje Odelo iz Prebolda. Prenosni računalnik sta Gregorju izročila predsednik LK Žalec
Vinko Žohar ter član LK Žalec društva slepih in slabovidnih in predstavnik Medobčinskega Celje Brane But.	L. K.
Gregorje bil vesel novega prenosnega računalnika
OBČINA ŽALEC
Vsako soboto v marcu med 9. in 12. uro
Podeželska tržnica (Občina Žalec, 713 63 99).
Sobota, 1. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 1. marec, ob 16.30
pustno rajanje za otroke; dvorana GD Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 1. marec, ob 20. uri
pustovanje s Turističnim društvom Žalec; Kafič, Mestni trg 7 (TD Žalec, 040 609 888).
Nedelja, 2. marec, med 9. in 12. uro
nedeljska tržnica pred
Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Nedelja, 2. marec, ob 10. uri
predavanje Rajka Škariča Kje je izvir
inovativnosti?
vstopnina 5 EUR;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Nedelja, 2. marec, ob 14. uri
pustno rajanje s čarovnico Mico;
POŠ Trje
(KD Galicija, 041 783 107).
Nedelja, 2. marec,
obisk pustnjakov po zaselkih KS Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Ponedeljek, 3. marec, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 3. marec, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še iz Šešč se predstavijo; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponèdeljek, 3. marec, ob 19.30
dobrodelni koncert »Z roko v roki«; Dekanijska Karitas Petrovče;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 4. marec, med 15. in 17. uro
otroško pustno dogajanje; ploščad na tržnici (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 4. marec,
pustovanje na vasi
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Torek, 4. marec, ob 18. uri
potopisno predavanje »Islandija - dežela ognja in ledu«;
Tjaša Kodela in Ana Marija Lednik; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 5. marec, ob 16. uri
pustni pokop v Vrbju; parkirišče pri trgovini (TD Vrba Vrbje, 041 507 546).
Sreda, 5. marec, ob 18.30
8. javna produkcija; dvorana GŠ Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 6. marec, ob 16. uri
rez trte Nikolaje s kulturnim programom; žalski »Keuder«
(Društvo Savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Četrtek, 6. marec, ob 16.30
srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 6. marec, ob 20. uri
Trio Golte in Kvintet Čepon, posebni gost Tilen Artač;
koncert za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 7. marec, ob 18. uri
Šport 2013 v Občini Žalec; prireditev s podelitvijo priznanj najuspešnejšim športnicam in športnikom v letu 2013;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34 ).
Petek, 7. marec, ob 20. uri
76. kavarniški večer;
Grajska Mega, Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 8. marec, ob 7.30
pohod ob dnevu žena na Špico; odhod izpred pisane PD Žalec (PD Žalec, 031 320 242).
Sobota, 8. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (TD Griže, 031 337 097).
Sobota, 8. marec, ob 18. uri
odprtje razstave likovne skupine Pro
tempore iz Celja;
avla Doma kulture Svoboda Griže
(KUD Svoboda Griže, ED Srečno, 031 447
623).
Sobota, 8. marec, ob 18.30
prireditev ob dnevu žena;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 933 264).
Nedelja, 9. marec, ob 13. uri
27. pohod žena na Hom; odhod izpred OŠ Griže (PD Zabukovica, 041 200 196).
Nedelja, 9. marec, ob 13. uri
pohod ob dnevu žena na Hom; izpred trgovine Kili (PD Liboje,714 04 53).
Ponedeljek, 10. marec, ob 18. uri
Barve, ujete s prejo - ustvarjalnost Žalčanke Zore Adlešič (odprtje razstave); Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 10. marec, ob 18. uri
Glasbeno potovanje okoli sveta; dvorana GŠ Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 12. marec, ob 17. uri
Kriza ustvarjalnosti oz. ustvarjalnost v krizi;
okrogla miza, ki jo organizirata waldorfska šola in vrtec Savinja;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Četrtek, 13. marec, 18. uri
podelitev priznanj najlepše urejenim hišam, kmetijam ... v letu 2013;
TD Šempeter; dvorana PGD Šempeter (TD Šempeter, 700 20 56).
Četrtek, 13. marec, ob 19. uri
Prostorski konstrukti: dialog med instalacijo in mitskim prostorom v sliki; odprtje razstave likovnih del Anje Jerčič in instalacije Milojke Drobne;
Savinov likovni salon;
razstava bo odprta do 11. aprila 2014
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 14. marec, ob 18. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu;
dvorana Hmeljarskega doma Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Sobota, 15. marec, ob 7. uri
Zasavska pot 4. del;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 15. marec, ob 7.15
2. jubilejni pohod ob 10-letnici PD Galicija na Tisovec (Bistrica ob Sotli-Sv. gora-Tisovec-Podsreda);
start avtobusa ob 7.00 pri P0Š Trje, 7.15 izpred pisarne PD Žalec (PD Galicija, 031 864 826).
Nedelja, 16. marec, ob 9. uri
mučeniki na Bukovici;
Bukovica
(PD Žalec, 041 705 738).
Nedelja, 16. marec, ob 16. uri
dobrodelni koncert;
POŠ Trje
(KD Galicija, 041 882 970).
Nedelja, 16. marec, ob 17. uri
Duo Mirage (razširjeni sestav); za citrarski abonma in izven;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 0 434).
Ponedeljek, 17. marec, ob 17.30
Večer mladih skladateljev; dvorana GŠ Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Torek, 18. marec, ob 17.30
Škrat Kuzma, igrana otroška predstava; za cici abonma in Vozkovo gledališče ter izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).'
Torek, 18. marec, ob 16. uri
110. obletnica rojstva Srčka Kosovela, pohod in prebiranje njegovih pesmi; izpred Medobčinske knjižnice Žalec do Novega Celja
(TD Žalec, MSK Žalec, 040 609 888).
Sreda, 19. marec, od 8. ure dalje
26. Jožefov sejem;
Petrovče
Sreda, 19. marec, ob 18.30
9. javna produkcija; dvorana GŠ Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 19. marec, ob 19.30
Sedem let skomin, komedija;
Mestno gledališče ljubljansko; za ponedeljkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec -predstava za torkova abonma bo predvidoma v začetku aprila.
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 20. marec, ob 8. uri
Polzela-Gora Oljka;
odhod z Železniške postaje Žalec
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 20. marec, ob 17. uri
po pravljici diši - pravljična ura s Tino Uranko;
Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 20. marec, ob 18. uri
predstavitev pesniške zbirke Prebujenje; knjigo bo predstavila Mojca Žugman, avtorica knjige;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 21. marec, ob 19. uri
Za Elizo, največje klavirske uspešnice vseh časov;
Trianglov večer z Urško Babič; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 23. marec, ob 17. uri
prireditev za mamice in očke; dvorana GD Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Torek, 25. marec, ob 17. uri
po pravljici diši - pravljica ura z Andrejem; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 24. marec, ob 18. uri
nastop braslovškega oddelka;
avla OŠ Braslovče
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Torek, 25. marec, ob 16.30
mesečni nastop učencev glasbene šole; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Torek, 25. marec, ob 18. uri
Večer z Ivanko Mežan in Štefko Drolc; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 26. marec, ob 18. uri
po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 26. marec, ob 20. uri
Čista norišnica, NOVA komedija Špas teatra;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 27. marec, ob 18. uri
igralec Anatol Štern bo uprizoril Desetega brata, delo,
ki ga je v verzih napisal pesnik Ivan Rob, tržaški Slovenec;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sobota, 29. marec, ob 6. uri
Staničev pohod;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Ponedeljek, 31. marec, ob 18. uri
po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 1. marec, od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 1. marec, ob 18. uri
srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž;
Dvorana Prebold;
KD Marija Reka, JSKD;
(Monika Lobnika, 041 241 203).
Sobota, 1. marec,
ples v maskah;
Gasilski dom Sv. Lovrenc;
PGD Sv. Lovrenc (Igor Novak, 041 783 360).
Nedelja, 2. marec,
7. pustni pohod na Hom;
PGD Šešče
(Matej Golavšek, 041 783 400).
Ponedeljek, 3. marec, ob 19. uri
predavanje dr. Mira Cerarja o etiki za boljši jutri;
velika dvorana Aninega doma;
KUD Antona Schwaba (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Torek, 4. marec,
pust v Mariji Reki;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Torek, 4. marec, ob 16.30
pust v šoli;
Športna dvorana Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20).
Sreda, 5. marec, ob 17. uri
skupščina ŠZ Prebold; sejna soba Občine Prebold (Monika Brglez, 041 600 680).
Sobota, 8. marec,
pohod na Mali Golak;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 8. marec,
dan žena;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Torek, 11. marec, ob 18.30
Večer na Zofi: gostje Štajerskih 7, pogovor bo vodil Marko Repnik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 13. marec,
prireditev Športnik leta;
Občinska knjižnica Prebold;
ŠZ Prebold
(Monika Brglez, 041 600 680).
Sobota, 1. marec, od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 15. marec,
24. Arničev zimski pohod na Raduho; PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 16. marec, ob 18.30
8. koncert staršem;
Dvorana Prebold;
Župnija in župnijska Karitas (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Torek, 18. marec, ob 18. uri
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR;
KO RK Prebold.
Torek, 18. marec, ob 18.30
predstavitev knjig in pesniške zbirke Antiče Knavs Marijanac;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 21. marec,
otroški gledališki abonma; premiera otroške igre;
Športna dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 22. marec,
pohod na Golavo;
DU Prebold
(Ivan Dežnikar, 031 307 493).
Sobota, 22. marec, ob 19. uri
Pozdrav pomladi;
Gasilski dom Matke;
PGD Matke
(Anja Stergar, 041 502 151).
Sobota, 22. marec,
V marcu se dobimo;
Dom kulture Šešče;
KPD Šešče
(Tomaž Cink, 031 612 040).
Torek, 25. marec, ob 18. uri
prisluhnimo pravljici s Simono Žvikart Repnik;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 26. marec,
»Pravljična popotovanja« za starše in občane;
Vrtec Prebold
(Vrtec Prebold, 703 63 90).
Petek, 28. marec,
skupščina GZ Prebold;
Dvorana Prebold (Verk Brane, 041 783 207).
Sobota, 29. marec,
delovna akcija na Golavi;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 29. marec, ob 13. uri
društvena tekma v ribolovu;
D. ljubiteljev ribolova Prebold (Milan Radeljič, 031 531 947).
Nedelja, 30. marec,
Razvalina življenja;
gledališka predstava KUD Polzela;
Dvorana Prebold
(Manja Holobar, 041 794 452).

OBČINA POLZELA
Sreda, 26. februar, od 18. do 20. ure
»Razvijamo celostni pristop k prepoznavanju najustreznejše prehrane vsakega posameznika skozi oči potrošnika«;
Grad Komenda, poročna dvorana (Žan Skok, 041 676 094).
Četrtek, 27. februar, ob 17. uri
Prisluhnimo pravljici;
Grad Komenda, VIT-točka (Renata Novak, 703 32 04).
Nedelja, 2. marec, ob 15. uri
velika maškarada za vse generacije;
Športna dvorana Polzela
(ZKTŠ Polzela v sodelovanju s TD Občine
Polzela, 703 32 28).
Ponedeljek, 3. marec, ob 18. uri
začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov; klubsko vadišče Ložnica pri Žalcu (Radovan Vidali, 420 11 65).
Četrtek, 6. marec, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje - »Vera in zdravje«;
mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Četrtek, 6. marec, ob 18. uri
recital učenke Zarje Medved in učenca Luka Marcena iz razreda prof. Tanje Miklavc;
Grad Komenda
(GŠ Risto Savin Žalec, 041 265 685).
Sobota, 8. marec, od 8. do. 12. ure
kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar, 703 32 20).
Sobota, 8. marec, od 17.30 do 22. ure
finalni dan jubilejne 20. savinjske košarkarske lige Brglez.com s slavnostno podelitvijo pokalov, nagrad in zmagovalnih prstanov;
Športna dvorana Polzela (Danilo Turnšek, 041 381 463).
Nedelja, 9. marec, ob 13.15
pohod družin na Hom; zbor pri igrišču v Andražu (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Ponedeljek, 10. marec, ob 16. uri
kuharsko izobraževanje - gobe v dobri družbi;
Osnovna šola Polzela (Alenka Žnidar, 703 32 20).
Četrtek, 13. marec, ob 18. uri
večer v grajski knjižnici - pogovor z igralko Slovenskega ljudskega gledališča Celje in prejemnico Borštnikovega prstana Anico Kumer;
Grad Komenda, VIT-točka (Renata Novak, 703 32 04).
Petek, 14. marec, ob 18. uri
turško-indijski večer;
Grad Komenda, VIT-točka (Sabina Plaznik, 041 692 772).
Petek, 14. marec, ob 18.30
odprtje likovne razstave »Žena - mati« likovnih sekcij Polzela in Griže;
Kulturni dom Polzela (Irena Pevnik, 041 784 905).
Sobota, 15. marec, ob 10. uri
otroški abonma in izven;
Zaljubljeni zmaj, lutkovna pravljica;
Grad Komenda, VIT-točka (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 16. marec, ob 17. uri
gostovanje gledališčnikov iz Prebolda s predstavo Rdeči kotiček;
Kulturni dom Polzela (Matjaž Jeršič, 051 671 541).
Ponedeljek, 17. marec, ob 18. uri
Malteška čajanka - gost večera: malteški vitez Stanko Novak;
Grad Komenda, VIT-točka (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Torek, 18. marec, ob 16. uri
popoldan mehiške kuhinje;
Novi Klošter - izvajalka Carmen Fernandez (Alenka Žnidar, 703 32 20).
Četrtek, 20. marec, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje -
»Zdrav način življenja - kako preprečiti
odvisnost«;
mala dvorana KD Polzela (Marjana Šmajs, 031 343 774).
Sobota, 22. marec, ob 14. uri
odkritje spominskega obeležja padlim
ameriškim letalcem
pri pokopališču v Andražu
(Občina Polzela v sodelovanju z ZZ NOB,
KO Andraž, 703 32 00).
Sobota, 22. marec, ob 16.30
kulturni program ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Nedelja, 23. marec, ob 17. uri
dobrodelni koncert za Županov sklad Polzela;
Športna dvorana Polzela
(ZKTŠ Polzela in humatinarne org. 703
32 28).
Od ponedeljka, 24. marca, do ponedeljka, 14. aprila,
likovna razstava »Žena - mati« likovnih sekcij Polzela in Griže;
Grad Komenda
(Irena Pevnik, 041 784 905).
Četrtek, 27. marec, ob 17. uri
Prisluhnimo pravljici;
Grad Komenda - knjižnica (Renata Novak, 703 32 04).
Četrtek, 27. marec, ob 18. uri
nastop dislociranega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec;
Grad Komenda
(GŠ Risto Savin Žalec, 041 265 685).
Sobota, 29. marec, ob 5. uri
po SPP Osp-Socerb-Tinjan-Ankaran; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 29. marec, ob 6. uri
pohod na Debelo peč; zbor pri igrišču v Andražu (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Sobota, 29. marec, ob 18. uri
Salamijada;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Vsaka nedelja v marcu ob 9. uri
redni tedenski hitropotezni turnir; prijave ob nedeljah do 9. ure;
Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 5. marec,
po šaleški-planinski poti;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Petek, 14. marec, ob 18. uri
Pozdrav življenju;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805).
Sobota, 15., in nedelja, 16. marec,
mednarodno odprto prvenstvo v taekwondoju
10th sun open championship 2014;
Športna dvorana Braslovče;
Taekwondo sun klub Braslovče (Simon Jan, 041 365 007).
Sobota, 15. marec,
pohod na Paški Kozjak 1272 m;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Domen Dobnik, 041 480 527).
Torek, 25. marec, ob 18. uri
pravljična ura v prostorih braslovške knjižnice;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Sobota, 29. marec,
pohod Iški Vintgar-Krim 1107 m;
PD »Dobrovlje« Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608).
Nedelja, 30. marec, ob 17. uri
gledališka predstava TV Griže 9 v izvedbi KUD Svoboda Griže;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805).
OBČINA TABOR
Nedelja, 2. marec, od 15. do 16. ure
otroška maškarada;
Dom krajanov Tabor (TD Tabor, 031 705 569).
Nedelja, 9. marec, ob 17. uri
komedija Rdeči kotiček;
KUD Svoboda Prebold;
Dom krajanov Tabor
(Dramska sekcija Teloh, 040 206 991).
Sreda, 12. marec, ob 10. uri
predavanje Majde Temnik Semena - naš zaklad;
sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Sobota, 22. marec,
ob 10.00 za osnovnošolce, ob 15.00 za člane
občinski turnir v namiznem tenisu; prijave pol ure pred začetkom tekmovanja (ŠD Partizan Tabor, 031 474 653).
Torek, 25. marec, ob 19.30
košarkarska tekma stari - mladi;
Dom krajanov Tabor	•-
(ŠD Partizan Tabor, 031 895 542).
Nedelja, 30. marec, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Swing’n’roll naokol ob desetletnici
Skupaj s pevci navdušili številno občinstvo
Prvega in drugega februarja je dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu skorajda pokala po šivih, občinstvo pa je potegnilo v vrtinec pravega glasbenega spektakla, na katerem so na svoj račun prišli ljubitelji vokalnega svinga in rockabillyja v stilu zasedb The Andrews Sisters, The Puppini Sisters, Brian Setzer ... Za takšno vzdušje ni bila kriva kakšna tuja skupina glasbenikov in pevcev, ampak celjsko-žal-ska vokalno-instrumentalna zasedba z angleškim imenom The Moonlight Orchestra, ki
je s koncertoma obeležila desetletnico svojega uspešnega delovanja.
Swing’n’roll naokol, tako so namreč poimenovali dogodek, je postregel z ritmi svinga in boogie woogia v klasični in neopodobi. Odzvanjale so zimzelene skladbe The Andrews Sisters, Joe 'King' Oliver, Big Joe Turner in Brian Setzer, Big Bad Voodoo Daddy in druge. Bei mir bist du schön, The Dirty Boogie, Jumpi'n Jack, Zemlja pleše, Ne čakaj na maj, Minnie the Moocher, Dipper-mouth Blues, You're the Boss
in druge so zasedbo ponesle v prekrasno zgodbo navihanih plesišč tega časa.
Sedemnajstčlanska zasedba The Moonlighting Orchestra sicer v svoj program uvršča veliko glasbenih stilov, od bluza, soula, zimzelenih melodij, zlatih slovenskih popevk, jazza do funka in latina ter plesne glasbe. Močna pihalna sekcija omogoča, da izkušeni glasbeniki v svoj pester repertoar nemalokrat uvrščajo tudi znane jazzovske standarde in skladbe v ritmu svinga. Izbira repertoarja, kakovost izvedbe, predanost glasbi in izključno nastopi v živo so vrednote, ki prepričajo še tako zahtevno poslušalstvo. Za umetniško delovanje že vse od začetka skrbita ustanovitelj orkestra, glasbenik in umetnik Albert Zaveršnik - Berti in njegov sin Matevž Zaveršnik. Oba sta izjemna glasbenika, ki s svojo pojavo in z ustvarjanjem v slovenskem glasbenem prostoru puščata nepozabne sledi in vedno znova navdušujeta z idejami, ki se kasneje udejanjajo kot uspešni glasbeni projekti.
Z Egipčanom o Egiptu
Khaled Eissa med predavanjem v žalski knjižnici
Zadnjo januarsko sredo je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potekalo zanimivo potopisno predavanje o Egiptu. Zbranim je o deželi skrivnostnih piramid in faraonov ter znamenitega Nila spregovoril Egipčan Khaled Eissa iz Kaira, ki živi v Ljubljani, kamor ga je pripeljala ljubezen.
Devetindvajsetletni Khaled je končal študij egiptologije in arheologije, nato pa magistriral iz
turizma in hotelirstva. Že devet let dela v turizmu kot turistični vodnik z bogatim znanjem zgodovine, kulture in tradicije svoje države in arabskega sveta. V Sloveniji je turistični vodnik za arabske dežele pri raznih turističnih agencijah.
»Tudi moja žena dela kot turistični vodnik in spoznala sva se, ko je delala v Egiptu. Zaljubila sva se in se nato tudi poročila. V Egiptu sva skupaj
živela osem mesecev, nato pa sva se preselila v Slovenijo, v Ljubljano, kjer živiva že pet let. Turizem naju je povezal in z veseljem sva v tem poslu tudi zdaj,« nam je ob koncu predavanja povedal Khaled in dodal: »Življenje v Sloveniji je precej drugačno kot v Egiptu. Slovenijo sem vzljubil, saj je to zelo lepa in simpatična mala država. Ljudje so do mene zelo prijazni, narava je čudovita, pestra in raznolika. Zelo mi je všeč tukaj, čeprav je v tej globalizaciji in vsesplošni krizi zdaj kar precej drugače kot takrat, ko sem prvič prišel sem. Upam, da bo tako v Sloveniji kot tudi pri nas življenje v prihodnje takšno, kot si ga želimo.«
Khaled Eissa lepo govori slovensko, je pa imel, kot pravi, na začetku kar malo težav, a ker se je želel naučiti, mu je to dobro uspelo, o čemer smo se lahko prepričali tudi na njegovem predavanju v žalski knjižnici. D. N.
Seminar in koncert
Glasbena šola Risto Savin Žalec je letos že tradicionalno priredila seminar za kitariste vseh starostnih stopenj, na katerem je svoje strokovno znanje z udeleženci seminarja delil priznani kitarist Istvän Römer.
Seminar je odprl ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, nato pa so poslušalci v povsem polni dvorani glasbene šole prisluhnili koncertu zagrebškega kitarskega tria, ki deluje od leta 1984 in ga sestavljajo Darko Petrinjak, Istvän Römer in Goran Listeš.
Naslednji dan je bil namenjen kot 30 mladimi kitaristi iz vse delu Istväna Römerja z več Slovenije.	T. T.
Istvän Römer z mladimi kitaristi
Člani zasedbe z odra širili nepozabno energijo
Bertiju, ki je sobotni koncert spremljal skupaj z žalskim županom in drugimi gosti, so se članice in člani zahvalili za njegovo poslanstvo in desetletno glasbeno in umetniško vodenje orkestra. Ob bučnem ploskanju se mu je zahvalil predsednik orkestra in mu v spomin na desetletnico izročil košaro z raznimi zdravilnimi dobrotami in lepimi posvetili.
Svojo desetletno pot so TMO-jevci predstavili v uvodnem foto in video pregledu na velikem platnu. Začetki zasedbe The Moonlighting Orchestra segajo v leto 2003, ko se je skupina, takrat še brez prave vizije, a z velikim veseljem do glasbe in pristnega prijateljskega druženja, zbrala v Žalcu in začela z muziciranjem. Zaradi specifične zasedbe je skupina rada posegala po različnih glasbenih stilih. Že na samem začetku je, zgolj z instrumentalnim igranjem, prepričala publiko, željno žive glasbe, kasneje pa je skupino zagotovo zaznamovalo večletno sodelovanje z odličnim interpretom glasbe Raya Charlesa, Urošem Peričem. Orkester je nato na-
daljeval samostojno glasbeno pot in se začel pojavljati kot vokalno-instrumentalna zasedba s štirimi vokalisti, med katerimi je pomembno vlogo prevzel tudi Žalčan Franci Podbrežnik, ki ob tem petju tudi vodi, povezuje njihove koncerte in se s svojo verbalno veščostjo, humorjem in z odličnim vokalom spretno staplja z ostalimi nastopajočimi.
Tudi tokrat je bilo tako in
številni svetlobni učinki, izjemna glasba, petje ter tudi plesna para so ustvarili res vrhunsko vzdušje, kakršnega ne doživimo prav pogosto. V avditoriju so uživali tudi mnogi, ki so sodelovali z orkestrom, med njimi Nuša Derenda, Sandra Feketija in Uroš Perič. Glasbeni prestiž je bila tudi obakrat napolnjena dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
D. N., L. K.
Odličen uspeh V Moskvi
Sebastjan Podbregar, tenorist iz Ločice ob Savinji, se je prejšnji teden udeležil mednarodnega tekmovanja duetov za glas in klavir »Pi-anovoce« na moskovskem državnem konzervatoriju P. I. Čajkovskega, kjer je skupaj s pianistko Anno Prystromsko v mednarodni konkurenci 23 izbranih duetov prejel 3. nagrado.
Mednarodna komisija je posebej pohvalila njuno izvajanje nemškega samospeva, zaradi katerega sta oba
umetnika prejela povabila za koncerte te zvrsti v Rusiji. T. T.
Sebastjan Podbregar
Prostor v likovni umetnosti
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 3. marca na ogled razstava iz sklopa Uprizarjanje prostora akademskega slikarja Dušana Fišerja.
Dušan Fišer, rojen leta 1962 na Ptuju, je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval na Nizozemskem in leta 1991 zaključil specialistični študij slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu. Danes živi in ustvarja kot svobodni umetnik v Slapah pri Ptujski Gori. Svoja dela je predstavil na številnih pomembnih razstavah doma in v tujini.
O razstavi je zbranim spregovorila Alenka Domjan in poudarila, da ponuja izbrani opus (slike, fotografije, instalacija) v Savinovem likovnem salonu zanimivo večplastno branje in odpira široke možnosti vidnega prepoznavanja: od vizualne podobe, preko izkušnje spomina, dokumenta časa do gubanja mentalne materije in konceptualnega mišljenja - vse to strnjeno v svojstveno zgodbo. Slikarstvo Dušana Fišerja je namreč globoko vpeto
v »genius loci« (duh prostora) - v pokrajino Haloz, iz katerega veje specifična atmosfera pokrajine in ljudi, prežeta z mnogoterimi malimi zgodbami, spomini, umetniškimi stališči in dejanji, ki ustvarjajo zanimivo entiteto določenega geografskega, socialnega in kulturnega prostora. Poleg specifične vsebinske pripovedi pa razstava vzpostavlja tudi dialog med pojmovanjem prostora nekdaj in danes. Tako lahko gledalec vzporeja pogled med kopijo slike najzgodnejše profane slike iz zakladnice slovenskega baročnega slikarstva »Pokrajina z razvalinami« iz leta 1715, delo F. M. Straussa, ki jasno nakazuje tradicional-
Z odprtja razstave
no diagonalno perspektivo »v resnično pokrajino« in instalacijo Dušana Fišerja »Enigma mentalne strukture« (2003), ki gledalcu odpira povsem drugačen, mentalni prostor, ki nastaja z optičnimi premiki med pogledom skulpture (antilope) v prostoru, mrežnim pla-stenjem znakov (ampule) po površini sliki in njeno globino.
O celostnem umetnikovem opusu, ki se je odvijal v zanimivih ustvarjalnih fazah, pa tudi več o iluziji prostora, ki je ena najbolj mikavnih likovnih komponent v zgodovini umetnosti, sta se v sredo, 12. februarja, v Savinovi hiši v Žalcu pogovarjala Dušan Fišer in Alenka Domjan. T. Tavčar
Valentinov koncert z otroci
spomladi v Žalcu. Zbor se je zelo zrelo predstavil v glasbenem, plesnem in gledališkem pogledu. V nadaljevanju se je pred skoraj polno dvorano pod vodstvom svojih učiteljev predstavilo več kot 30 nastopajočih učencev.
Žalska glasbena šola je koncert pripravila v soorganiza-ciji z ZKTŠ Polzela, ravnatelj mag. Gorazd Kozmus pa je ponovno dokazal, da pelje s svežimi idejami glasbeno šolo po zelo uspešni strokovni poti napredka z odličnim smislom za povezovanje z okoljem, različnimi društvi in s kulturnimi zavodi. K uspešnosti koncerta je svoje dodala tudi povezovalka programa Majda Pur. T. Tavčar
Med nastopom otroškega komornega zbora s solisti
Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec so se tudi letos predstavili na Valentinovem koncertu, ki so ga izvedli na Valentinov večer, 14. februarja, v Kulturnem domu Polzela.
V okviru pestrega programa so se predstavili učenci različnih instrumentov in tudi baleta. Najprej je pevski zbor glasbene šole predstavil odlomek iz muzikala Eni, ki ga bodo premierno uprizorili
Izidor navdušil kot solist
Izidor Kokovnik med nastopom
Izidor Kokovnik, doma iz Pariželj, je pred dnevi nastopil kot solist z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltolinija, ki je izvedel delo češkega skladatelja Vaclava Troja-na z naslovom Pravljice za harmoniko in orkester. Gre
za poseben dogodek, saj je s Celjskega Izidor prvi harmonikar, ki je nastopil s tako uglednim orkestrom, priznanim tudi drugod po Evropi (npr.: lani na turneji z Anno Netrebko, snemanje za nemško založbo Deutsche Grammophon itd.) in tretji iz Slovenije.
Izidor si je igranje z vrhunskim orkestrom priboril na novembrski avdiciji, na kateri se je izmed 75 glasbenikov uvrstil med prvih pet. Za Rokovnika, ki se je šest let šolal v Nemčiji, je to eden naj večjih dosežkov na področju igranja koncertne harmonike.	T. Tavčar
Tvegano iskanje resnice
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili knjigo Tvegano iskanje resnice. Izbor misli kritičnega misleca, teologa in humanista Vekoslava Grmiča je izbral in uredil Srečko Reher. Poleg avtorja je bil gost večera Ivan Arzenšek, predsednik Društva Znamenje. Z gostoma se je pogovarjal Anton Petelinšek, novinar
Radia Maribor, v uvodu pa je zbrane v imenu gostiteljice Medobčinske splošne knjižnice Žalec nagovoril Andrej Ste-ničnik.
Kritični mislec in teolog škof Vekoslav Grmič je zapustil bogat knjižni opus z več kot 1200 knjižnimi enotami in več kot štiriindvajsetimi knjižnimi izdajami in sodi med najbolj plodo-
vite ustvarjalce na Slovenskem. Srečko Reher je uredil knjigo po temah v obliki gesel, ki so urejena po abecednem redu: ateizem, akcija, cerkev, celibat, človek, človekove pravice, demokracija, dialog, dogma, duh, duhovnost, ekumenizem, ekologija, evangelij itd. Misli, zbrane v knjigi, zajemajo širok razpon Grmičevega ustvarjanja in so rezultat iskanja resnice, zato lahko z upravičenjem trdimo, da je to prava »slovenska čitanka«.
V drugem delu večera so tudi poslušalci govorili o življenju in delu Vekoslava Grmiča, ki je bil mož dialoga z vsemi, s preprostimi in z izobraženimi, vernimi in drugače mislečimi in neverujočimi. Pri delu in poslanstvu mu je bilo do človeka, preko katerega je odkrival Boga, dušo, brata sebi in drugim. Večer je s svojim nastopom popestrila kantavtori-ca Jana Kvas.	T. Tavčar
S predstavitve knjige Tvegano iskanje resnice
SToP-u nagrada Prešernovega sklada
«
vV"-' „
foto: arhiv SToP
Osemčlanska zasedba SToP, ki jo v naši dolini najbolje poznamo po odmevnem tol-kalnem festivalu BUMfest, je letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada. To naj-višje državno priznanje na področju kulture v Sloveniji so prejeli na državni proslavi na predvečer praznika, 7. februarja, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Skupina Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP) deluje od leta 1999. Njeni člani so: Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše. So profesionalci, ki živijo od glasbe. Med njimi so učitelji na glasbenih šolah, člani orkestrov, nekateri kar oboje.
V utemeljitvi nagrade so zapisali:	"Slovenski tolkalni
projekt, ki je nastal leta 1999 z željo po »komornem muzi-
ciranju, izvajanju kakovostnih skladb in raziskovanju novih zvokov tolkal« in, lahko dodamo, novih komornih zasedb s tolkali, ima v tem procesu »ponovnega odkrivanja« estetskih vrednot preteklosti in tehtnih dosežkov modernizmov 20. stoletja posebno mesto. SToP namreč spodbuja tako sodobno ustvarjalnost - doslej so (pra) izvedli hvalevreden niz novih slovenskih novitet za tolkala - in obenem prinaša izredno kakovostne izvedbe in posnetke klasičnih del. Razen v zelo kakovostnem poustvarjalnem delu je mogoče videti nacionalni pomen delovanja ansambla tudi v poslanstvu povezovanja sodobne ustvarjalnosti in občinstva, ki ga izvajajo na dveh ravneh: tako z naročanjem skladb ne le pri uveljavljenih, temveč tudi pri mladih skladateljih (seznam je že doslej dolg) kot z izvajanjem različnih izobraževalnih projektov."
Član zasedbe SToP, umetniški direktor BUMfesta in profesor tolkal na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec Dejan Tamše je ob tem povedal: »Ko smo mi začeli, so bile razmere v tolkalni glasbi na povsem začetni ravni. Ni bilo inštrumentov in ni bilo publike. Seveda smo v tem času prav mi naredili ogromno in smo na nek način zaslužni, da se je napravil ta preboj. Tolkala so se strahovito razvila, mi smo z nešteto koncerti in matinejami izobraževali, navduševali in motivirali publiko in tako tolkalom dali mesto, ki si ga zaslužijo. Na noge smo postavili mednarodni tolkalni festival BUMfest in še marsikaj. Seveda smo zelo zadovoljni s to nagrado in s tem pričakujem tudi naš popoln razcvet in računamo na to, da bodo na naša vrata potrkali na najvišjih nivojih. Ta nagrada mora biti nekje izkazana.«	L. K.
Kitaristi navdušili
Z nastopa komorne zasedbe Musiča Alegria
V	petek so v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec za popotnico v šolske počitniške dni pripravili izvrsten kitarsko obarvan koncertni večer, pred polno dvorano glasbene šole pa je zbrane najprej nagovoril ravnatelj mag. Gorazd Kozmus.
V	prvem delu koncerta se je predstavila komorna zasedba glasbene šole Musica Alegria, ki jo vodi letošnja dobitnica Savinove plakete za življenjsko delo, profesorica Marija Alatič. Zasedba je pripravila raznovrsten program, poslušalci so namreč uživali
v različnih glasbenih zvrsteh in plesnih ritmih. V drugem delu koncerta se je predstavil šolski kitarski orkester, ki ga trenutno vodi Vesna Pobežin. Z izjemno zrelim in bogatim zvokom so se predstavili s klasičnim programom, ki so ga sklenili z izvedbo Kreidlerjeve Rumbe.
Na koncertu so veliko mero glasbene zrelosti pokazali tudi učenci solisti, ki so se predstavili v okviru komorne zasedbe Musica Alegria in kitarskega orkestra. Nastopili so Aljaž Jazbinšek s klarinetom, Neja Stojnič in Meta Kočevar na
violini ter Lev Podbregar na marimbi, predstavila pa se je tudi profesorica petja Biljana Ivanovič. Glasbena šola Risto Savin Žalec je ponovno dokazala, da je nivo dela na šoli izjemno visok, kitarski oddelek pa prav gotovo predstavlja središče glasbenega dogajanja v Sloveniji.	T. Tavčar
I VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec. ^ kupikarto.si
j
Plakete za športnike 2013
Lucija bronasta, Rok srebrn
Dobitniki plaket, župan Jože Kužnik, predsednik PZS Bojan Rotovnik, predsednik polzelske zveze Simon Ograjenšek i direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič
Zveza športnih društev Občine Polzela in Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela sta v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma pripravila kul-turno-športno prireditev, na kateri so športnicam in športnikom podelili priznanja in plakete za pomembnejše uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih v preteklem letu.
Zbrane je najprej pozdravil župan Jože Kužnik. Športnikom in športnim delavcem se je zahvalil za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gost prireditve je bil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, s katerim se je pogovarjal Tomaž Satler. V prijetnem razgovoru sta predstavila Planinsko zvezo Slovenije in njenega predsednika, nato pa so župan Jože Kužnik, predsednik PZS Bojan Rotovnik, predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Simon Ograjenšek in direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič najboljšim športnikom podelili plakete.
Bronasto plaketo so prejeli: karateisti Luka Deberšek (za III. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji borb članov 84 kg), Mai Bašič Fekonja (za II. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji borb do 35 kg), Juš Jagarinec (za II. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji borb mladincev do 68 kg), Jan Mogu (za III. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji borb kadetov do 63 kg), Vesna Bezgovšek (za I. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji borb članic do 55 kg), Nejc Vranič (za II. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji borb mlajših dečkov do 45 kg), članska ekipa PD Polzela v sestavi Tomaž Šuster, Sergej Miklavc, Robi Štok, Boštjan Melanšek in Tomaž Kulovec (za III. mesto na državnem prvenstvu v planinski orientaciji), Rok Jarc (za I. mesto na odprtem državnem prvenstvu za člane TZ Slovenije), Franc Cilenšek (za I. mesto na državnem prvenstvu šolanih psov v kategoriji poslušnosti), Miha Plevčak (za več izjemnih dosežkov na državnem prvenstvu v atletiki v raznih disciplinah U 16), Filip Žgank (za izjemne
rezultate v borilnih veščinah taekwondo in kikboxing), Taras Terjašek (za I. mesto na državnem prvenstvu v ta-ekwondoju v kategoriji do 85 kg); srebrno plaketo so prejeli: družina Sadnik (za I. mesto na državnem prvenstvu v planinski orientaciji), Ina Rojnik (za več izjemnih dosežkov na državnih atletskih prvenstvih in drugih atletskih evropskih tekmovanjih v kategoriji mlajših mladink); zlato plaketo pa so prejeli: Marina Tomič (za več izjemnih dosežkov na svetovnih, evropskih in državnih atletskih tekmovanjih), Max Kralj Kos (za več izjemnih dosežkov na evropskem tekmovanju v deskanju) in Marko Božiček (za več izjemnih dosežkov na svetovnem, evropskem in
balkanskem atletskem prvenstvu za veterane nad 50 let).
Posebno plaketo so podelili Mateju Jelenu (za večletno delo na košarkarskem področju, od leta 2006 je tudi direktor domačega prvoligaša Hopsi Polzela) in Mirku Jegrišniku (za aktivno sodelovanje pri orientaciji in tekmovanje v kategoriji starejših članov nad 40 let, za štirikratni naslov državnega prvaka ter sodelovanje pri organizaciji in izvedbi orientacijskih tekem, ki jih organizira Planinsko društvo Polzela).
Prireditev so z nastopom popestrili tolkalisti - učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, za video predstavitev dobitnikov plaket pa je poskrbel Samo Sadnik s Savinjske televizije.	T. Tavčar
Tomaž Satler v pogovoru s predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom
Judoistka Lucija Polavder in judoist Rok Drakšič sta se iz Pariza, kjer sta se udeležila tekme za svetovni pokal, vrnila z visokima uvrstitvama. Potem ko je Rok Drakšič osvojil drugo mesto in srebrno medaljo v kategoriji do 73 kilogramov, je Lucija Polavder v kategoriji nad 78 kilogrami osvojila tretje mesto in bronasto medaljo.
Za večino najboljših judoistk in judoistov na svetu je tokratni grand slam v Parizu prvi pomembnejši test sezone, v kateri bosta zagotovo vrh dosegla aprilsko evropsko prvenstvo v Montpellierju in avgustovsko svetovno prvenstvo v Čeljabinsku. Na tokratnem tekmovanju je nastopilo 472 bork in borcev iz 75 držav.
Uvodni dan tekmovanja je Rok Drakšič v kategoriji do 73 kilogramov osvojil drugo mesto. Aktualni evropski prvak
je z iponoma premagal Maročana Ayoubä Bourassija in Rusa Mansurja Isajeva, z juko pa je po točkah tudi Mongol-ca Odbayarja Ganbaatarja ter Francoza Guillauma Chaineja. V finalu mu je nasproti stopil Korejec Gui-Man Bang, ki ima na svojem računu že nekaj odmevnih zmag s svetovnih pokalov (Praga, Rim, Qingdao, Reka), z Drakšičem pa sta se
do zdaj pomerila dvakrat in obakrat je boljši Korejec, ki je slavil tudi tokrat. Polavdrova je za tretje mesto sprva razorožila Alžirko Sonio Asselah, nato pa je morala priznati premoč Japonki Kanae Jamabe. V repasažu je bila judoistka iz Griž boljša od Nemke Franziske Konitz, v borbi za bron pa je predčasno z iponom premagala Britanko Sarah Adlington. T. Tavčar
Zadnji uspehi
Judoist Rok Drakšič (do 73 kg) si je priboril še drugo letošnjo kolajno na svetovnem pokalu, potem ko je srebrni v "grand slamu" v Parizu dodal še bronasto na veliki nagradi Nemčije z nagradnim skladom 100 tisoč evrov.
V Nemčiji je nastopila tudi Lucija Polavder, ki je v prvem krogu premagala Nizozemko Tessie Savelkouls, nato pa klonila proti Nemki Carolin Weiss. V repesažu je bila Lucija boljša od Kubanke Idalys Ortiz, v borbi za bron pa je morala priznati premoč nemški tekmovalki Jasmin KUlbs, ki je članico celjskega Z dežele Sankakuja premagala z iponom. V konkurenci je nastopilo 368 borcev in bork iz 55 držav.
Do 3. mesta na EP
Robert Cokan iz Pariželj nadaljuje uspešno trenersko pot. Pred časom so ga izbrali za kapetana slovenske teniške reprezentance do 12 let, s katero je v kvalifikacijski skupini na evropskem prvenstvu v Avstriji zasedel odlično 3. mesto.
V ekipi je bila tudi njegova igralka Alja Belinger. Na prvenstvu so igralke odigrale dve tekmi posamezno in tekmo dvojic. Na četrtfinalnem srečanju so najprej z 2 : 1 premagale ekipo Hrvaške, v polfinalu z 2 : 1 izgubile z Italijo, v tekmi za 3. mesto pa so premagale igralke Madžarske in se tako veselile uspeha. Njegova varovanka Kaja Juvan pa je branila barve reprezentance do 14 let na evropskem prvenstvu v Franciji. Slovenke so z odličnim nastopom zma-
gale na vseh treh tekmah in tako zasedle 1. mesto v svoji kvalifikacijski skupini. S tem so se uvrstile tudi v finalni del osmih najboljših evropskih reprezentanc. Omenjeni igralki sta posegli po najvišjih mestih tudi na pred kratkim končanih državnih prvenstvih. Kaja je v konkurenci 70 deklic do 14 let med posameznicami osvojila naslov državne podprvakinje, Alja Belinger pa je v kategoriji do 12 let dosegla 3. do 4. mesto med posameznicami in v igri dvojic osvojila naslov podprvakinje.	T. Tavčar
Z leve: Pia Lovrič, Robert Cokan, Živa Falkner in Alja Belinger
Šahovski turnir
Gostili vrstnike iz Gemone
Moški odbojkarski klub OK Braslovče DTV Partizan je zadnjo januarsko nedeljo v telovadnici OŠ Braslovče organiziral prijateljsld turnir mladih odbojkarjev do 14 let. Poleg domače ekipe sta se turnirja udeležili tudi ekipa SIP Šempeter in ekipa iz italijanske Gemone.
Turnir so organizirali predvsem z namenom, da bi se družili, stkali nove prijateljske vezi in izmenjali izkušnje pri delu z mladimi igralci. Trener italijanske ekipe je bil navdušen nad pogoji dela v Braslovčah, zelo pozitivno je ocenil tudi strokovno delo trenerjev obeh slovenskih ekip.
Temu primerno sta se izkazali tudi slovenski ekipi, ki sta ekipo Gemone premagali s 3 : 0, derbi med domačini in OK SIP Šempeter pa se je končal s prijateljskim rezultatom 1:1. Braslovčani in Šempetrani se bodo v bližnji prihodnosti udeležili turnirja v italijanski Gemoni.	T. T.
Igralci vseh sodelujočih ekip
Z memorialnega turnirja
Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra v Savinjski dolini je v spomin na svoja odlična šahista, Stanka Skoka in Martina Štormana, v društvenih prostorih pripravilo sedmi memorialni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 16 šahistov s širšega celjskega območja, ki so se med sabo pomerili po švicarskem sistemu sedmih kol. Zmagal je Tomo Studnič-ka iz ŠK Žalec, ki je zbral 6 točk, drugi je bil Anton Lo-
vrenčak iz ŠK Griže, tretji Zmago Krajšek iz SŠ Celje (oba sta zbrala po 5,5 točke), četrti Štefan Šincek iz ŠK Savinjčan in peti Tomo Masnec iz ŠK Polzela (oba sta zbrala po 5 točk) itd.
ŠK Savinjčan je lani pripravil ciklus desetih turnirjev, na katerih je bil najuspešnejši Tomo Studnička, sledijo mu Štefan Šincek, Jože Peternel, Franc Škorjanc in Vinko Jagodič. Skupaj je na teh turnirjih nastopilo 28 šahistov. T. Tavčar
Zalčanke tretje v pokalu Slovenije
Dejan Tomazini (levo) spada med obetavne rokometne trenerje mlajše generacije, in pomočnik trenerja Marjan Valenko (desno)
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so v tekmi za tretje mesto v pokalu Slovenije z rezultatom 26 : 21 (16 : 10) premagale ekipo ŽRK Veplas Velenje in postale tretja ženska rokometna ekipa v Sloveniji, takoj za RK KRIM Mercator in GEN-i Zagorje.
Zalčanke so v tekmi za tretje mesto z Velenjem prikazale res odlično igro in nasprotnicam niso pustile dihati niti minute tekme. Glede na to, da so jih v ligaškem delu sezone letos Velenjčanke že dvakrat premagale, gre žalskim rokometašicam in trenerju Dejanu Tomaziniju velika pohvala za velik napredek in odlično taktično pripravo na novo srečanje z Velenjčankami. Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so že v
prvih minutah prišle v vodstvo s 5 : 1, potem pa so pravzaprav vodile vso tekmo, manjše nihanje sredi 2. polčasa so uspele obvladati in na koncu zasluženo zmagale.
Prvo mesto je bilo tudi tokrat rezervirano za ekipo Krim Mercator, ki je v finalnem obračunu premagala ekipo GEN--I Zagorje. V polfinalnih obračunih pa so rokometašice RK Zelene Doline z rezultatom 37 : 21 (16 : 13) izgubile proti ekipi RK GEN-I Zagorje.
"Lahko rečem, da je že velik dosežek uvrstitev na finalni turnir pokala Slovenije, med najboljše štiri ekipe v Sloveniji. Sem nismo prišli samo igrat, ampak smo si za cilj postavili tretje mesto. Vedeli smo, da bo z Zagorjem težko oz. da ima-
mo malo možnosti glede na to, da smo z njim igrali v ligaškem delu pred tednom dni in izgubili za dvanajst golov. Seveda pa nobene tekme ne predaš vnaprej. Več priložnosti na tej prvi, polfinalni tekmi turnirja so imele igralke, ki sicer manj igrajo. Moram povedati, da smo se v prvem polčasu z Zagorjem precej dobro kosali, Zagorje je vodilo le za tri gole. Večjo razliko v golih smo pridelali v zadnjih desetih minutah, ko smo nekoliko padli v igri. Razlika 16 golov tako ni bila povsem realni pokazatelj razmer na igrišču. Toda vedeli smo, po kaj smo prišli na ta turnir, to je po 3. mesto. Vedeli smo tudi, da bo nedeljska tekma odločala, zato nas tekma z Zagorjem ni vrgla s tira, vzdušje v ekipi je bilo odlično, vse sile in misli smo usmerili v nedeljsko tekmo za 3. mesto," je o prvem delu finalnega turnirja povedal trener Dejan Tomazini in dodal, da je opaziti, da se dekleta razumejo in da so v tej sezoni iz tekme v tekme, še posebej v drugem delu sezone, postajale močnejše in bolj uigrane, zavedajo se sposobnosti in znanja, le na tekmi ga je bilo treba pokazati.
O odlični predstavi zmagovalne tekme za 3. mesto proti
Gost finala Ivo Daneu
V rednem delu savinjske košarkarske lige Brglez.com so odigrali zadnja srečanja.
Rezultati 10. kroga: Gradnje Tojnko : Kamnoseštvo Vogrinec 87 : 54, Brglez.com : Vrtine Palir 78 : 79, Lev zavarovanje : River Kingz 62 : 53, ŠK Žalec : Polzela mladi 56 : 66, BSB Otok Celje : Zlatorog Laško 74 : 71, Tiferji Laško : Mladi upi Celje; rezultati 11. kroga: Polzela mladi : Gradnje Tojnko 65 : 72, Kamnoseštvo Vogrinec : Tiferiji Laško 78 : 67, River Kingz : ŠK Žalec 57 : 62, Mladi upi Celje : BSB Otok Celje 48 : 106, Vrtine Palir : Lev zavarovanje 81 : 68, Zlatorog Laško : Brglez.com 67:60.
Finalni turnir, na katerem
se bodo ekipe pomerile za 3. ski športni dvorani. Gost bo oziroma 4. ter 1. oziroma 2. legenda slovenske košarke Ivo mesto, bo 8. marca v polzel- Daneu.	T. Tavčar
Lestvica po rednem delu tekmovanja
GRADNJE TOJNKO ŠENTJUR	11	9	2	726	586	140	20
LEV ZAVAROVANJE LOČICA	11	9	2	811	670	141	20
BRGLEZ.COM POLZELA	11	8	3	743	652	91	19
BSB OTOK CELJE	11	8	3	798	639	159	19
VRTINE PALIR POLZELA	11	8	3	788	737	51	19
TIFERJI LAŠKO	11	7	4	703	669	34	18
KAMNOSEŠTVO VOGRINEC PARIŽUE	11	6	5	862	801	61	17
KK VETERANI ZLATOROG LAŠKO	11	4	7	822	769	53	15
ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	11	3	8	680	663	17	14
RIVER KINGZ CEUE	11	2	9	644	766	-77	13
POLZELA MLADI	11	2	9	723	845	-122	13
MUDI UPI CEUE	11	0	11	552 :	1055	-503	11
V končnici med petimi najboljšimi
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so pod vodstvom trenerja Dejana To-mazinija v ligaškem delu sezone dosegle svoj cilj in se od konca januarja po petih tekmah z enim porazom, s tremi zmagami in z enim neodločenim izidom zavihtele na 5. mesto lestvice 1. ADRL.
Najprej so 29. januarja doma z izidom 36 : 20 (20 : 11) premagale ekipo Ž. U. R. D. Koper, potem so 1. februarja v Ajdovščini z izidom 25 : 29 (14:16) obračunale z eki-
po ŽRK Mlinotest Ajdovščina, nato pa so v prestavljeni tekmi 13. kroga 5. februarja doma igrale neodločeno z rezultatom 29 : 29 (13 : 11) v lokalnem derbiju z drugouvrščeno na lestvici 1. ADRL ŽRK Celje Celjske mesnine. Visoko, kar za 17 golov in z rezultatom 43 : 25 (25 : 7), so na slovenski kulturni praznik v domači dvorani premagale tudi RK Naklo Peko Tržič. Nazadnje pa so s 35 : 23 (16 : 11) klonile v gosteh proti prvouvrščeno na lestvici 1. ADRL, doslej nepremagano
ekipo RK GEN-I Zagorje. Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so se pod vodstvom trenerja Dejana Tomazinija tako po 18. krogih z devetimi zmagami, dvema neodločenima izidoma, s sedmimi porazi in skupaj 20 točkami uvrstile na 5. mesto 1. ADRL in se bodo v končnici 1. A državne ženske rokometne lige z letošnjimi petimi najboljšimi ženskimi rokometnimi ekipami borile za 1. do 5. mesto v državi. Že 1. marca se bodo pomerile z ŽRK Celje Celjske mesnine. T. T.
Velenju pa je trener DejanTo-mazini povedal: "Po navadi začnemo slabše, kot smo v tej tekmi za 3. mesto. Pomagala je res dobra energija, ki jo je bilo v ekipi čutiti že na večer pred tekmo in na dan tekme pri zajtrku. Punce so bile odlično razpoložene, zelo pozitivne in razigrane, vedeli smo, da je to naš dan. Bile so tudi zelo motivirane, tudi zato, ker so nas Velenjčanke v tej sezoni že dvakrat premagale, in so si želele, da jim vrnemo na najlepši možen način. Zato smo na tekmi začeli zelo silovito, z odlično obrambo in praktično držali vso tekmo. Na krilih imamo sicer še vedno nekaj težav, ker sta obe igralki že nekaj časa poškodovani, vendar pa so danes tako Tana Sutaj kot Eva Tratnik, na koncu tudi Jana Košir, to vlogo opravile res dobro. Na tej tekmi bi izpostavil našo zunanjo linijo, trojček Jasna Turnšek, Patricija Korotaj in Nives Ahlin, ki so res odigrale eno najboljših tekem letos. Kapo dol. Seveda pa moram posebej pohvaliti visoko motivirano vratarko Nejo Šoberl, ki je branila kar nekaj odličnih priložnosti Velenjčank. Vse čestitke pa celotni ekipi, dekleta so se res odlično borila. Ne smem pa pozabiti naših odličnih navijačev, ki so bili naš osmi igralec na igrišču, in vodstva kluba, ki nas je podprl tudi, ko nam ni šlo, in nam omogočil bivanje v Kozini in s tem še bolj optimalno pripravo na turnir."
Žalčanke tudi po osvojitvi te lovorike ne bodo počivale, čaka jih končnica za 1. do 5. mesto v ligaškem delu sezone, v katerem so sicer že dosegle letošnji cilj, uvrstitev na 5. mesto. »Nič ne bo počitka, čaka nas osem zelo zahtevnih tekem s težkimi nasprotniki, s Celjem, z Velenjem, s Krko in z Zagorjem. Naša želja, ki smo jo že uresničili, je bila uvrstitev v to najboljšo skupino. Samo na zahtevnih tekmah dekleta napredujejo, zato se ob zdajšnji uigranosti in motiviranosti naših deklet lahko teh tekem samo veselimo. Želimo si odigrati čim kakovostnejši rokomet, cilj pa je ne glede na zahtevne tekmece zmaga. Pustimo se presenetiti, kaj nam bo to prineslo na koncu.« T. T.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
V	dvorani Tabor v Mariboru je potekal zaključni turnir pokalnega košarkarskega tekmovanja. Hopsi s Polzele, ki so se uvrstili na zaključni turnir so v četrtfinalu premagali ekipo Grosupljega 87 : 82, nato pa v polfinalu izgubili s kasnejšim pokalnim zmagovalcem Krko 97 : 79, v finalu pa je Krka nadigrala Olimpijo 83 : 70 in osvojila pokalni naslov.
V	16. krogu lige Telemah so Hopsi gostovali v Laškem in srečanje proti ekipi Zlatorog Laško izgubili z rezultatom 91 : 62. Kljub porazu so na lestvici na 3. mestu.
V	zeleni skupini odbojkarskega državnega prvenstva so Braslovčanke v 6. krogu doma gostile ekipo Nova KBM Branik in srečanje izgubile 0:3, v modri skupini 6. kroga pa je Aliansa na gostovanju premagala ekipo Vital 3:2.
Nogometni klub Pivovar Laško je v Treh lilijah četrtič organiziral turnir z mlade nogometaše. V starostni skupini do 11 let je zmagala ekipa Žalca z najboljšim strelcem Anžetom Gradiškom in najboljšim vratarjem Rokom Štormanom.
V	soboto in nedeljo je v Carigradu potekalo dvoransko balkansko prvenstvo v atletiki. Na njem je nastopila tudi Polzelanka Marina Tomič, ki zmagala na ovirah 60m s časom 8,16 in postala balkanska prvakinja.
Minulo soboto so na DP v karateju za člane in veterane v Velenju bili uspešni tudi predstavniki KK Nestor. Državna prvaka sta postala Lina Pušnik (-68 kg članice) in Sebastjan Kantužer (-67 kg člani), ki je v finalu premagal klubskega kolega Jerneja Blatnika. Uspešna sta bila tudi Luka Deberšek (3. mesto +84 kg člani) in Vesna Bezgovšek (2. mesto -55 kg članice) iz KK Polzela. Klemen Plazar iz KK Žalec je postal državni prvak v katah (člani).
Zbral: T. T.
JLA . Zavod za kulturo Z fV L Q turizem in šport Polzela
ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV POLZELA
ŠPORTNO KOŠARKARSKO DRUŠTVO KOŠ POLZELA
brglez
košarkarska com
FINALNI DAN LIGE BRGLEZ.COM SAVINJSKE KOŠARKARSKE LIGE POLZELA 2013/2014
-	tekma za 3. mesto ob 17.30
-	tekma za 1. mesto ob 19.00 - VELIKI FINALE
-	zaključna prireditev s podelitvijo pokalov, medalj, nagrad in zmagovalnih prstanov najboljšim ekipam in posameznikom
-	gost prireditve IVO DANEU - legenda svetovne košarke
-	dodatne zabavne vsebine in nagradne igre
avmmm paum športna dvorana na polzeli
mb J| v fSOBOTA, 8. MAREC 2014
2013/2014
Naročnik oglasa: Občina Polzela
CENA POGOVORA IE 2,19 « OZ. PO CENIKU VAŠEGA OPERATERJA.
UTRIPOV HOROSKOP
*	OVEN Zelo zanimiv mesec je pred vami, veliko dinamike bo na zvezdnem nebu. Z glavo skozj^tektokrat ne boste uspeli zaradi vpliva Marsa, zato trenirajte pM^^ljVpst in diplomacijo. Odličnega pomočnika boste dobili v fcotgy^duDh^topilo v vaš znak že 20. marca in tako uradno naznWüamomladARp drugem mlaju, ki bo nastopilo 30. marca in bo v znaku p\Staj boste v pomladanskem času sprejeli kar nekaj novih načirov* Tuoi*na ljubezen ne boste pozabili!
*	BIK Še pred začetkom pomladi boste polni načrtov in idej, kako izboljšati svoje materialncAtameJdeja, ki jo že dolgo nosite v sebi, bo kmalu aktualna, saj bCyza tq ügodroe okoliščine. Mogoče boste imeli občutek, da se zWdavinà potjlvlja, vendar se boste znali tokrat pravilno odzvati. Še»pteb«jWi|azno se vam nasmihajo stiki s tujino. Veliko pozornost «ampitc Veščini sporazumevanja z ljudmi, s katerimi sodelujete.'reč «MBnamenite partnerju, da ne bo nepotrebnih očitkov.
♦	DVOJČKA Vaš vladar Merkur se bo že na dan mlaja, ki bo nastopil 1. marca, obrnil v dir^t^AsmejZNiVSelovnem področju boste lažje uspevali v prvi polo^k&ifeec^^djiohitite z vsem pomembnejšim. Poseben projekt bo irejJuŽžljnazadeva, ki je v preteklosti niste mogli do konca re&tfŽMMaaibojite lahko naredili epilog in jo odkljukali za vse vame Mse, zaj» umi bo odleglo. Družba podobno mislečih ljudi vam baatäik&pomenila, vključite vanjo tudi partnerja.
*	RAK Vladavina vodnega znaka rib vam bo v prvih treh marčevskih tednih zelo naklonjena, zato ta čas izkoristite za uresničevanje načrtov. V zadnji tretjini s»toste lajjk^aradi ugodnega položaja Merkurja uspešno dogova|aEflntuiaj«rtto nad povprečjem, zato jo upoštevajte. Jupiter bo l^nòjà'srajSk^hrahno, zato bodo nekatere dosedanje ovire odpadleV^.poxuddfè^aturnove lekcije, ki jih v preteklosti niste osvojili, pa * lahko pcmovno postavijo pred vas v obliki novih dilem. V ljubezni boste znali tokrat kdaj pa kdaj reči tudi ne.
♦	LEV Povečajte svoje zmogljivosti diplomacije in prilagajanja, pa vam bosta šla sodelovankMSTSelo z okolico dobro od rok. Z nekaterimi idejami lahkoftresenetiazato se ne čudite, če vas bodo hoteli posnemati. Toda^i'TKt^it Jirhkatni! Sicer boste potrebno koncentracijo vzpostaviliWsSfteiie, zalptevste mnogi Levi v tem času želeli preživeti drugačeTfiraTadjtel fifpgoče se celo odločite za krajši dopust. Če bo to v cfmj^fiftrpRrmeseca, bo zabavno in romantično, česar bo najbolj vesel partner.
♦	DEVICA Končno bo vaš glavuimlanet Merkur začel potovati direktno, zato boste občutili olajšanjfeLlzzivi, ki so pred vami, ne bodo videti pretirani, saj boste imeli ve5«fiergije in moči, da se spopadate z njimi. Le na zdravje boste mojjfflnBralce bolj paziti, saj se bo vaša krivulja vitalnosti marca neMDimlraižala. Dodatki vitaminov, mineralov, kalcija, predvsem pajTOtgsjips' v naravi, vse to lahko zelo olajša morebitne težave.
TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo večji del marca potovala po sorodnem znamenju, zat|Eje boste dobro znašli v različnih okoliščinah. Mars, ki več tot pojjeta patine prav po vašem znaku, bo že 1. marca začel upočasnjevati syab pot. S postopnim in potrpežljivim delovanjem boÀeXkos tudi lemu astralnemu vplivu. Le I nekoliko več časovne rezerve s! m o nate vièti, saj čisto vse ne bo šlo ! tako hitro, kot bi želeli. ZaseEno boste zelo družabni in v vaši družbi I ne bo dolgočasno.
j ŠKORPIJON Saturn, mogočni nadzornik in strog učitelj, ki potu-! je po vašem znaku, bo 2j^na*Qa stoptfvrerrogradno smer. Ponovno bodo aktualna dogajanjm^f'^poni^larfskega in poletnega časa preteklega leta. Soočeni boste »^fkinAdHOTiami, vendar boste imeli zdaj nove izkušnje, zato aLbojazm,.|kr?e z njimi ne bi znali spo- • pasti. Vaš vladar Plutor^/eprel^lem znaku vam daje trdnost in modrost, drugega pa tako nc potrebujete.
j STRELEC Vaš vladar Jupiter se to ritorca končno obrnil direktno,
Izato boste občutili, da je zavajr nov ilisvež veter že pred začetkom pomladi. Idej, kako delovati,	b/primanjkovalo, tudi Uran
vam lahko prinese kakšno odlično na svojih krilih. Vladavina ovna j! v zadnji tretjini meseca prinaša odličen čas za napredovanje. Ne bo-I ste se ustavljali na poti, izrednega pomena ga je, da ne delujete na S (pre)več področjih hkrati.
i KOZOROG Vaš vladar Saturpetozačel z upočasnjevanjem svoje poti, kar bo predstavljalo zapiastoiilobje, v katerem boste lahko ;
; ponovno proučili svoje delovamfcjžjlsTemenili, popravili, odvzeli, dodali. Naj vas vodi strog razum, senfmentalnost si ne smete pri-\ voščiti. Pluton, ki potuje pO/Vašen/zkasnenju, vam bo v oporo in pomoč. Bodite optimističniju pömivnK saj vam je veliko že uspelo
I in vaša pot se nadaljuje v ocftlcno smer.	I
■... '..." n' ' . ' . -1 -
VODNAR Vaše znamenje se še vedno nahaja v neugodnem polo- ; žaju s Saturnom, kar lahko občutitedčSf^elik pritisk. Težo bremen modro razporedite in delujte vzfrajrio ipjia dolgi rok. Vaš vladar Uran, ki potuje prav po vašem znamenju, najdejavneje posega v dogajanja, rojenih v drugi dekadi-Zaivjs so lahko padci in vzponi že nekaj vsakdanjega. Odlično je, da ste Jfrilagodljivi in da se znajdete v različnih okoliščinah. Pa tudi ljubezen vas bo grela v tem času.
RIBI Marec je tradicionalno čas vaše vladavine, zato izkoristite čas v prvih treh tednih, ko vam bö ilb.vse lažje od rok. V preostalih dneh meseca vam bo Merkur/vašem znamenju odlična pomoč pri dogovarjanju in sporazumevanju. Intuì^j^sin občutki bodo izostreni, zato mirno verjemite svojemu šestemu čutu. Krivulja vitalnosti se dviguje in tako bo tudi'pomije iz dneva v dan boljše. V ljubezni pa boste tokrat dali romantiko.;malce na stranski tir, toda vseeno bo zelo zanimivo.
ASTROLOGINJA DOLORES, 041 519 265, 090 64 30 in Facebook Dolores Astro
Pisma bralcev
Upravičenost obračunavanj a JKP Žalec?
MJKP Žalec je septembra začelo zatiranim občanom, obenem tudi porabnikom njihovih storitev, pošiljati zame čudne položnice. Kljub njihovim puhlim razlagam, kako in kaj, sem, kljub temu da nisem kupil nobene diplome, dojel, da je to nekaj nemoralnega. Zavedam pa se, da vse to počne navidezno legalno in zakonito, pod okriljem in po vzgledu naše prerešetane in nesposobne vlade. Na položnicah se je namreč pri vseh tistih porabnikih, ki se iz kakršnih koli razlogov ne moremo priklopiti na kanalizacijo, pojavila rubrika "STORITVE - GREZNICE, MKČN", omrežni-na, čiščenje greznice. Čeprav sta postavki v slovenskem jeziku, ne vem, čemu mi zaračunavajo omrežnino, če je ne koristim. Da je potrebno greznico redno prazniti, mi je popolnoma jasno. Gospodje iz JKP Žalec so predvideli izpraznjevanje vsaka tri leta. Mesečni strošek je
odvisen od porabe vode in znaša od 5 € dalje. Oktobra leta 2015 pridejo po planu greznico izpraznit tudi k nam. Do takrat jim bom plačal okrog 180 €. Pojavlja se mi vprašanje, ali pridejo za ta denar s celotnim njihovim voznim parkom ali z lokomotivo. Po drugi strani pa domnevam, da je nekdo nekomu, nekje, za nekaj, kot rad poudarja naš vidni politik, uredil lahko, dokazano donosno, vendar malo smrdeče delo. Končno pa je tudi to vsaj za nekoga nekaj lepega. Mali človek in njegov usločen hrbet pač morata prenesti vse, kar si posamezni birokrat ali klika, kakršna koli že je, izmislijo.
Že res, da se oddaljujemo od starih dobrih manir, med katerimi najbolj spoštujem pridnost in poštenost. Na žalost se oddaljujemo od starih lepih pregovorov, med katerimi je tudi "Samo k....m se plača v naprej". V prispevek bi izlil še več besa in gneva, ampak mi v situaciji in stanju, v kakršnem živimo, ne bi nič pomagalo.
Vili Erjavec, Sončna cesta 85, Polzela
Sreda, 19. marec, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
SEDEM LET SKÒMIM
Komedija, Mestno gledališče ljubljansko Za ponedeljkov abonma in izven
za cici abonma in
Četrtek, 6. 3. 2014, ob 20.00
Dom II. slov.tabora Žalec
TRIO GOLTE in KVINTET ČEPON, gost Tilen Artač
/Vi:
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
ZKŠT ŽALEC,Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
/S
ém
»Želim si na olimpijske igre!«
Devetošolka Kaja Verdnik je navdušena deskarka. Njeno navdušenje nad deskanjem se odraža tudi v njenih rezultatih. Na tekmovanjih dosega visoke uvrstitve, 17. januarja letos je na tekmi evropskega pokala v švicarskem Davosu pustila za sabo vso evropsko konkurenco in zasedla odlično 2. mesto.
Kaja, najprej klasično vprašanje. Zakaj si med vsemi športi izbrala ravno deskanje?
Za deskanje meje navdušil moj prijatelj Max, tudi sam deskar. Navdušeno mi je pripovedoval o dogodivščinah na belih strminah, pokazal mi je posnetke drznih deskarjev in od tistega trenutka dalje sem se odločila, da bom vso svojo energijo usmerila v deskanje. Ko sem svojo odločitev povedala domačim, niso bili najbolj navdušeni, saj sem pred tem že zamenjala veliko športov. Kljub vsemu sem pri svoji odločitvi vztrajala.
In začeli so se prvi treningi in tekmovanja. Že na prvih tekmovanjih beležiš uspehe. Torej tvoja odločitev za deskanje in vztrajnost le nista bili zaman?
Čeprav je vsak začetek težak, sem s svojim delom zadovoljna. V tem letu je za mano kar nekaj dobrih rezultatov. Moja letošnja prva tekma je potekala na Planaiu, kjer mi je uspelo zmagati. Zmage sem bila še toliko bolj vesela, ker sem premagala starejšo konkurenco, prav to je bila zame velika spodbuda za naprej. V švicarskem Laaxu sem zasedla enkrat 4. mesto v snežnem žlebu in 5. mesto v disciplini slopestyle. V Davosu sem bila trikrat druga in ena od teh tekem je bila tudi tekma za evropski pokal. V Avoriazu v Franciji sem bila dvakrat druga, v italijanskem Livignu pa sem zasedla 3. mesto. Ja, vsi ti rezultati so dokaz, da deskanja ne mislim tako hitrb zapustiti.
Omenila si disciplino slopestyle. Nam jo lahko malo bolj natančno opišeš?
Slopestyle je relativno nova deskarska disciplina, ki je bila prvič na sporedu tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Sočiju. Gre za disciplino, kjer deskarji prostega sloga izvajajo trike na vnaprej pripravljeni progi, polni skakalnic, "rejlov" in drugih objektov, sodniki ob progi pa ocenjujejo njihovo atraktivno vožnjo. Pomembno je, da tekmovalec izvede čim zahtevnejše trike, ki pa se ne smejo ponavljati.
Sliši se adrenalinsko in tudi nevarno za poškodbe. Velikokrat padeš?
O padcih ne razmišljam, moj cilj je čim bolje odpeljati. Seveda pa brez padcev pri tem športu ne gre. Za zdaj sem jo odnesla še brez poškodb. Sem pa doživela »zanimiv« padec na tekmi v francoskem Avoriazu. Vremenske razmere so bile izredno slabe in eden od fantov je ob padcu utrpel hude poškodbe. Kot sem že omenila, sem zasedla 2. mesto in ko sem med razglasitvijo najboljših stopila na stopničke, sem »zgrmela« z njih, še sama ne vem, kako in zakaj.
Nisi samo uspešna športnica, si tudi uspešna učenka. Kako ti to uspeva?
Imam status športnika, a brez načrtovanja in dogovarjanja z učitelji ne bi šlo. Učitelji mi razložijo zamujeno snov. Tudi sošolke mi pomagajo, da sem na tekočem s snovjo. Prostega časa res ni veliko, a če imaš pred sabo cilj, gre.
In tvoj največji cilj je ...
To, kar je cilj vsakega športnika - želim si na olimpijske igre. Čez dve leti bi rada nastopila na mladinskih olimpijskih igrah na Norveškem, leta 2018 pa na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji.
Kaja, hvala za pogovor in veliko uspeha na poti do uresničitve svojih sanj ti želimo.
Pogovor s Kajo so pripravili člani novinarskega krožka OŠ Griže
Barbara, Val, Jan in Lava.
Nedelja, 16.3.2014, ob 17. uri
Grajska Mega
pri Dvorcu Novo Celje
Koncert za citrarski abonma in izven
DUO MIRAGE
(razširjen sestav)
ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555_______________
NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana)
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: Oàl 706 281
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700,041 746 700
UREJANJE OKOLICE (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje, čiščenje snega... ), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031684 312 (Bojan)
Oddam PSIČKO MEŠANKO, staro 10 mesecev, kratkodlaka in prijazna z mucami in otroki.
Info.: 572 50 46
Ugodno prodam 3001 in 2001 HRASTOV SOD. Info.: 572 5046
Na POŠ Liboje dobili knjižnico
Mladi planinci zimovali na Gori Oljki
Knjižničarka Breda Veber otrokom predstavila izposojo knjig
V sredo, 5. februarja, so na Podružnični osnovni šoli Liboje uradno predali namenu šolsko knjižnico, ki je do zdaj na šoli še niso imeli. Otroci bodo tako lažje dostopali do knjižnega bogastva, saj so si lahko knjige zdaj izposodili le, če so obiskali krajevno knjižnico v Libojah, šolsko knjižnico na matični osnovni šoli v Grižah ali Medobčinsko splošno knjižnico Žalec.
Pred uradnim odprtjem knjižnice so v kulturnem programu nastopili učenci otroškega
pevskega zbora pod vodstvom Brede Veber, zbrane pa sta nagovorili vodja libojske šole Darja Kovač in ravnateljica matične osnovne šole Marija Pavčnik. O knjižnici in novi pridobitvi je občinstvu spregovorila knjižničarka Breda Veber.
»Res sem vesela, da smo tudi na POŠ Liboje odprli šolsko knjižnico. Nekateri otroci nimajo stika s knjižnico, dokler ne pridejo na osnovno šolo v Griže, se pravi v šestem razredu. Prav je, da se čim prej spoznajo s knjižnico in knjižničnim
redom. Nekateri starši seveda vozijo svoje otroke v knjižnico v Žalec ali Liboje, kjer ima oddelek žalska knjižnica, nekateri pa žal nimajo te sreče ali možnosti, da bi obiskovali druge knjižnice. Zdaj bodo imeli na šoli to možnost prav vsi učenci. Naučili se bodo tudi, kako iščemo knjige v knjižnici, tako da se bodo lahko kasneje dobro znašli v katerikoli knjižnici,« je med drugim povedala Breda Veber.
In kaj o novi pridobitvi pravi vodja libojske šole Darja Kovač? »Odprtje knjižnice vpliva tudi na moja čustva, saj so Liboje od nekdaj s kulturo močno prežet kraj. Veliko naših dedov in pradedov je sodelovalo v tem kulturnem življenju kraja. Svoj delež je k temu vedno dajala tudi šola, ki dobiva s knjižnico tudi nove možnosti kulturnega delovanja in osebnostne rasti naših učencev. Otroci so že zdaj močno vpeti v kulturno delovanje na šoli in v kraju, zdaj pa bodo lahko tedensko prihajali do zanimivih in tudi z učnim programom povezanih knjig.«	D. Naraglav
PD Polzela je organiziralo že sedmo zimovanje mladih planincev na Gori Oljki. Na tridnevno zimovanje od 14. do 16. januarja so se odpravili peš, pred odhodom pa sta jih pozdravila predsednik PD Polzela Zoran Štok in ravnateljica Osnovne šole Polzela mag. Bernardka Sopčič.
Letos je pod vodstvom petih vodnikov in treh mentoric na Gori Oljki zimovalo 42 planincev, učencev polzelske osnovne šole. V zelo pestrem in skrbno premišljenem programu so mladi planinci pridobili številna planinska znanja. Spoznali so teoretične osnove orientacije in svoje znanje preizkusili v okolici planinskega doma, učili
so se vezanja vozlov, se seznanili s prvo pomočjo, z varno hojo v gore ter spoznavali pestrost planinskega rastlinskega in živalskega sveta. Usvojeno znanje so predstavili pri skupinskem delu v ustvarjalnih delavnicah, pomerili pa so se tudi v družabnih igrah, uživali v družbi svojih vrstnikov in navezovali nova prijateljstva. T. Tavčar
Mladi planinci z vodniki, mentorji in ravnateljico pred odhodom na zimovanje
Prvi oratorij v Gotovljah
Spali v šoli
Učenci navdušeni nad spanjem v šoli
Na OŠ Polzela je konec januarja v šoli prespalo 108 otrok iz oddelkov podaljšanega bivanja od 1. do 3. razreda. In kakšni so vtisi otrok?
"Meni je bilo fajn, ko sem lahko po večerji pomival žlice in ko sem gledal Anžeta iz Žalca, ki nam je zaplesal bre-akdance. Všeč mi je bilo tudi, ko smo si pripravili spalne vreče in si umivali zobe in ko so učiteljice povedale, kdo je prvi zaspal."
Anže Kač, 2. a
"Imela sem se zelo lepo. Po večerji smo pomivali posodo, umili smo si zobe. Bedeli smo do enajstih zvečer, spali smo kar v trenerkah in majčkah v spalnih vrečah, ki smo jih ime-
li v nahrbtnikih. Za zajtrk smo imeli jogurt s kosmiči."
Neža Trbežnik, 2. a
"Spanje v šoli je bilo super, ker smo brali knjige in ker smo spali v spalnih vrečah kar na tleh. Zelo všeč mi je bilo tudi, ko smo se gibali. Najbolj super pa je bilo, ko sem spala z drugimi otroki."
Tinkara Srebočan, 2. a
"Spali smo v šoli. Učiteljice so nam pripravile tri pravljice. Prva pravljica je bila z jogo, pa smo se zraven gibali. Bila je o kozi in čebeli. Druga pravljica je bila Mala pošast Mici in tretja pravljica Ti kanta požrešna. Meni je bilo zelo všeč in bi še ponovila."
Ema Sevčnikar, 2. a
"V petek, 31. 1. 2014, sem si spakirala prtljago, ker smo prespali v šoli. Potem smo se z družino odpravili v šolo. V šoli smo počakali na hodniku. Nato smo se odpravili poslušat tri pravljice. Sledilo je spanje. Zjutraj smo si umili zobe in se odpravili domov. Doma sem staršem povedala, kako smo se imeli v šoli. Povedala sem jim, da bi to morali ponoviti."
Eva Štemberger, 3. b
"V petek, 31. 1. 2014, smo prespali v šoli. Učiteljice so za nas pripravile veliko presenečenj. Za večerjo smo imeli zdrob in kakav v prahu. Po večerji smo si umili zobe in šli spat. Zjutraj smo se zbudili ob 7.00. Najprej smo vse pospravili in si umili zobe. Potem smo šli na zajtrk. Za zajtrk smo imeli sadne jogurte in kosmiče. Potem smo odšli domov."
Nuša Kač, 3. c
"V petek, 31. 1. 2014, smo spali v šoli. Ko smo prišli v šolo, smo prtljago odložili v razred in nato odšli na večerjo. Po večerji smo si umili zobe in šli spat."
Žana Marie Štefančič, 3. c OŠ Polzela

Na snegu
\
Sneži, sneži, sneži, hitro vzemimo sani, se spustimo dol po hribu in pomahamo še stricu.
Zdaj stric se nagajivo smeje, kaj kmalu opazi, da šale ne bo. Hitro se med veje skrije in upa, da mu nič ne bo.
Ko pa v cilj smo pridrveli, smo še roke si pogreli, tam nas čaka vedno čaj, ki ga skuha naš točaj.
\
Sara Veber, 5. b, OŠ Prebold
X
V gotoveljski župniji so januarja pripravili prvi ora-torijski dan, ki se ga je udeležilo 30 otrok med tretjim in desetim letom starosti. Kot glavno vodilo so si postavili pisemski odlomek, v katerem Jezus pokliče štiri ribiče.
Animatorji iz gotoveljske in žalske župnije so pripravili različne delavnice in igre na snegu. Oratorijski dan so v domači cerkvi sv. Jurija zaključili s sveto mašo, ki so se je udeležili starši otrok. Prvi oratorij je uspel, zato ga bodo
Pevska delavnica v cerkvi z animatorji (Barbara, Kaja in na kitari Jan)
ob prvih izkušnjah gotovo še stinja Erika Božič, ki nam je ponovili, je povedala katehi- poslala tudi fotografijo. L. K.
Večer s Ferijem Lainščkom
Novembra preteklega leta so na OŠ Vransko - Tabor že tradicionalno razpisali likovni in literarni natečaj na temo tedna otroka. Naslov natečaja je bil Kako je biti otrok v današnji družbi. Okvirne naslove za ustvarjanje so predlagali člani šolske skupnosti. Komisija, ki so jo oblikovali na šoli, je izbrala 11 nagrajencev na likovnem in 16 na literarnem področju, vsi sodelujoči pa so za svoje prispevke prejeli pohvale.
Pohvale in nagrade je nagrajencem skupaj z ravnateljico Majdo Piki podelil Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, filmski scenarist, dramatik, ustvarjalec za otroke in odrasle. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili učenci od drugega do devetega razreda, so prisluhnili pogovoru s pisateljem, ki ga je vodila Miša Filač. Feri Lainšček jih je popeljal v čas svojega otroštva, pogovor pa je tekel tudi o njegovem ustvarjanju. Navdušil
OTRO PUSTNO DOGAJANJE
Torek, 4. marec 2014, od 15. do 17. ure, ploščad Podeželske tržnice Žalec
r	4 .
ZKŠT Žalec, www.zkst-zalec.si
jih je s svojim pripovedovanjem, med drugim je spregovoril tudi v prekmurščini, kar je bilo še posebej zanimivo. Ob tej priložnosti so presenetili mladega pisatelja Marcela Semprimožnika, saj so člani literarnega krožka uprizorili njegovo pravljico Od zrnja do kruha, ki je v lanskem šolskem letu izšla v obliki slikanice pri založbi Smar team.	T. T.
X
Ali slišite moj glas?
\
Ali slišite moj glas, ljudje, ki ne spadate med nas? Ko kličem vas na glas, zakričite! Saj to je naš čas. Vedno verjemite vase, spodbujajte dobre stare čase. Vedno verjemite v nas vse, ker tukaj bitka se začne.
Hodite naprej,
saj svet ni takšen, kot je bil doslej. Verjemite! Slej ko prej med nami ne bo več mej.
Vem, da drugačni smo vsi, vem, da pravice med ljudmi ni. Ampak zdaj pa zares vsi sodelujte z nami in zakričite: »TO SMO MI!«
\
Živa Robavs, 8. b, OŠ Polzela
X
Naročnik: Dobra zabava d.o.o., Koseskega 13, Ljubljana
Na zofi Tanja in Miki
Spoštuj, ljubi in bodi zvest
Miki in Tanja v preboldski knjižnici
V začetku februarja so v preboldski knjižnici pripravili letošnji drugi Večer na zofi. Gosta večera sta bila tokrat priznana in priljubljena pevka Tanja Žagar in njen menedžer Miki Šarac, ki je leta 1996 ustanovil slovensko najstniško skupino Foxy Teens, v kateri je prepevala tudi Tanja.
O njunih glasbenih poteh se je pogovarjal Marko Repnik. Miki in Tanja sta pred občinstvom obujala spomine na prehojeno pot v svetu glasbe, ob tem pa povedala tudi veliko drugih zanimivosti.
Miki Šarac se je na slovenski glasbeni sceni pojavil leta 1984, ko je ustanovil skupino Romeo. Leto zatem se je priključil ljubljanski tehno--pop skupini Moulin Rouge, s katero je posnel svojo prvo malo ploščo (Svet za Glorijo, Ljubavni ritam in Mi plešemo) in nastopal na glasbenih festivalih po takratni Jugoslaviji. Leta 1986 se je skupaj z Miranom Rudanom priključil novi zasedbi skupine Rendez Vous, s katero je posnel ploščo Debela deklica, nato pa se je podal na samostojno solistično glasbeno pot. Do leta
1995, ko je prenehal s petjem in z nastopanjem, je posnel pet albumov (Miki, Ljubezen umrla ne bo, Lizika, Miki 2 in Vsem mojim dekletom). Na tokratnem večeru nam je zaupal, da je prenehal peti, ker je enostavno začutil, da glasba, ki jo poje, ne ustreza več njegovi starosti. Bil je na razpotju, ali peti naprej in se pretvarjati ali pa prenehati peti. Odločil se je za drugo možnost, a hkrati ostal v glasbi. Ustanovil je produkcijsko hišo Gong, svojo pot pa je nadaljeval tudi kot producent, avtor in menedžer. Leto zatem je ustanovil skupino Foxy Teens, s katero je dosegel zavidljive glasbene uspehe.
Dekleta so dvakrat zmagala na festivalu Slovenska popevka, in sicer leta 1999 in 2001. Izdale so tudi šest albumov, posnele dvanajst videospotov, tri dokumentarne filme, igrani film in nastopile na mnogih mednarodnih festivalih. Poleg Tanje so v skupini prepevale Gaynor Johnson, Maja Mavko, Mirna Reynolds, kasneje pa se jim je pridružila Špela Grošelj. Ob razpadu skupine je Tanja uspešno stopila na svojo pot. Njena prva
CV petak, 14. marca, bo ob ‘20. uri vcKulturnem domu 'Uransko


RESLINA
Mešani pensici zbor Jpjora
&
CV koncertnem večeru z naslovom
cV!ado cKreslin prepleta soojo glasbo s poezijo.
1tMuziko. ki jo poje in ustvarja le od časa skupine SMartin <rKrpan.
in prekmursko ljudsko pesem, ki jo oživlja z legendarno '-Beltinsko bando, podčrta z branjem pesmi in zgodb iz soojih zbirk 'T’ojczije in 'Denci - cPooes/ o 'Beltinski bandi.
Cena vstopnic v predprodaji je 15 EVROV.
Prodaja vstopnic:
Kavarna Brglez, ZKTŠ Vransko, bencinski servisi Petrol, poštne poslovalnice, www.eventim.si
samostojna pesem, s katero se je predstavila občinstvu, se imenuje Odhajam. Sledi ji pesem Lario dada, s katero je prvič osvojila vrhove slovenskih glasbenih lestvic, v letih 2005 in 2007 pa je predstavila še Pet poljubov, Naj se ve in Neka te, neka te. Avgusta leta 2007 je s to pesmijo osvojila prvo nagrado na mednarodnem festivalu na Ohridu. Leto zatem (2008) je izdala svoj prvi samostojni album Tiho, tiho čas beži, ki je bil tudi najbolje prodajani album tistega leta. Istega leta je s pesmijo Dani sretni na mednarodnem festivalu Melodije Mostarja osvojila prvo nagrado. S temi in drugimi uspehi je postala zelo popularna pevka. Tanja je končala glasbeno gimnazijo v Ljubljani in poučuje klavir na glasbeni šoli v Logatcu.
Na vprašanje, kaj je po njenem mnenju ključno za uspeh, pa je dejala: »Za vsak uspeh je treba vztrajno in dobro delati in se vsakič znova truditi po svojih najboljših močeh. Kljub številnim nastopom, koncertom, intervjujem, ki so že za mano, se še vedno veselim vsakega novega in svojih obveznosti ne delim na bolj ali manj pomembne, saj so zame enako pomembne vse. Zavedam pa se tudi, da je zame osem let samostojne poti pravzaprav šele začetek. Moj vzor so izvajalci, ki uspešno delajo že desetletja, pa to še vedno počnejo z velikim zagonom, žarom in jih ljudje še vedno radi poslušajo.«
O tokratnem večeru v Preboldu pa je dejala: »Zelo rada imam sproščena druženja, kot je nocojšnje. Predvsem pa mi je všeč, da je občinstvo z zanimanjem spremljalo naš pogovor. Ljudje bi se morali večkrat tako družiti in pozabiti na mobitele, računalnike in ostale tehnološke pridobitve, ki nas delajo odvisne. Iz Prebolda znova odhajam s prijetnimi občutki, podobno je bilo decembra, ko sem nastopila na božično-novo-letnem koncertu preboldske godbe. Sicer pa sem nekako že kar domača v Savinjski dolini, še zlasti v Žalcu, kjer bom imela v petek že šesti Valentinov koncert.« D. N.
Rekli so ...
V družini Kostajnškovih v Preboldu je bilo v soboto, 25. januarja, še posebej slovesno. Zakonca Renata in Jože Ko-stajnšek sta namreč praznovala 50 let skupnega življenja, in to prav na dan, ko sta pred petdesetimi leti prvič dahnila svoj DA.
Svoj jubilej sta najprej kronala s ponovno zaobljubo v preboldskem hotelu, kjer je preboldski župan Vinko Debelak opravil obred civilne zlate poroke. V družbi svojih najbližjih in svatov sta se nato podala v preboldsko župnijsko cerkev sv. Pavla, kjer ju je pred 50 leti poročil župnik Ivan Kocmut, tokratni obred zlate poroke pa je opravil sedanji župnik Damjan Ratajc.
Jože se je rodil leta 1940 v Bistrici ob Sotli. Med drugo svetovno vojno so njegovo družino izgnali v Nemčijo, kjer so v taborišču dočakali konec vojne. Po vrnitvi v domovino so si v Trnavi v Savinjski dolini ustvarili dom, družina pa se je povečala še za tri brate.
Renata se je rodila leta 1945 kot sestra dvojčica na Češkem,
Zlatoporočenca Renata in Jože nazdravila kamor se je mama s tremi otroki podala za očetom, ki je bil izgnan iz države. Po vrnitvi so zaživeli v Sv. Lovrencu pri Preboldu. Leta so tekla in na eni od veselic je spoznala svojega moža. Iskrica je preskočila in leta 1964 sta svojo ljubezen kronala s poroko. Kmalu se jima je rodil sin Bojan, tri leta kasneje pa hči Vlasta.
Jože in brat Slavko sta v Preboldu začela zidati hišo - dvojček. Zaradi želje po čimprejšnji izgradnji doma si je Jože poiskal delo v Nemčiji, od koder se je kmalu vrnil in dogradil hišo. Ne-
kaj časa je delal kot pleskar, nato pa se je zaposlil v Aeru Šempeter, kjer je dočakal upokojitev. Tam je dočakala upokojitev tudi žena Renata, ki je bila prej zaposlena v Tekstilni tovarni Prebold.
Po upokojitvi sta imela časa na pretek. Kupila sta nekaj zemlje, zgradila vikend in posadila vinsko trto, saj se Jože zelo rad ukvarja z vinogradništvom. V veliko veselje jima je tudi pet vnukinj in vnukov. Če ju vprašate po receptu za dober zakon, pa vam bosta odgovorila: »Spoštuj, ljubi in bodi zvest.«	D. Naraglav
Čebelarji pred novim izzivom
V društvenem čebelnjak bodo uredili apiterapevtsko komoro Čebelarsko društvo Pre- društvo združuje 27 čebelar-
bold je bilo ustanovljeno leta 1952. Društvo oziroma Čebelarsko družino Prebold, kakor se je imenovalo do leta 1998, je ustanovilo 21 takratnih čebelarjev. Prvi predsednik društva je bil tamkajšnji osnovnošolski učitelj Anton Valenčak, danes pa društvu predseduje Branko Valenčak.
Preboldsko čebelarsko
Radivoj Verbnjak
Radivoj Verbnjak, predsednik Čebelarskega društva Polzela:
»Čebelarsko društvo Polzela šteje 34 članov, skupaj imamo okrog 300 čebeljih družin. Bera medu je bila lani bolj slaba, saj je v poletnem času nastopila suša in je bilo občasno treba čebele hraniti, v kostanjevi paši pa je marsikje gozdni med že v satju kristaliziral, tako da ga ni bilo mogoče točiti.« T. T.
jev. Veseli so, da se jim pridružujejo tudi mlajši, saj je to zagotovilo za nadaljnje uspešno delo društva, katerega glavna skrb je ohranitev naše slovenske čebele kranjske sivke. Člani društva se udeležujejo številnih predavanj na temo čebelarjenja, vsako leto februarja pa v sodelovanju z Društvom upokojencev Prebold pripravijo predavanje za potrošnike čebeljih proizvodov. Predavanja, kot so Med in masaža, Med in prehrana, Apiterapia in druga, pripomorejo k večji ozaveščenosti ljudi o medu, ki nam ga dajejo čebele. Med, apiterapijo in medene pripravke lahko s
pridom uporabljamo za preprečevanje nekaterih bolezni.
Društvo ima pri Aninem domu od leta 2006 svoj društveni čebelnjak in vsako leto v okviru občinskega praznika pripravijo dan odprtih vrat. V njem bodo uredili tudi apiterapevtsko komoro, v kateri bodo lahko ljudje vdihovali čebeljo mikroklimo, počivali in se sproščali. Takšnih čebelnjakov je v Sloveniji zdaj že kar nekaj in dajejo pomemben prispevek k čebeljemu turizmu. Prebold je turističen kraj z bogato tradicijo in tako bo lahko tudi to del turistične ponudbe kraja pod Žvajgo, je prepričan Valenčak.	D. Naraglav
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
»Pustite, kaj pravijo v Parizu ...«	Frančiškinih 100
Gost Maistrovega večera Tone Partljič
Društvo general Maister Spodnje Savinjske doline je februarja v Gotovljah pripravilo sedmi Maistrov večer. V povezavi s kulturnim praznikom je predsednik društva Lojze Posedel na pogovor, povabil pisatelja in nekdanjega politika Toneta Partljiča.
Obiskovalci sedmega Maistrovega večera so uživali ob zanimivem, neposrednem in iskrivem pripovedovanju Toneta Partljiča, ki je najprej razkril kar nekaj podrobnosti o sebi in svojem delu ter med drugim pojasnil svoj pogled na domoljubje. Ljubiti, tudi ljubiti dom in domovino, je primarno, prirojeno čustvo, ki ga vsak izraža po svoje, zato je zapovedovanje načina izkazovanja domoljubja zanj nesprejemljivo, čeprav je prav tako res, da smo Slovenci malomarni glede obešanja državne zastave ob praznikih, je povedal. Nekateri postavljajo Američane za vzor domoljubja, ker pred skoraj vsako hišo plapola zastava, in to ne le ob praznikih, a v imenu tega domoljubja ZDA izvajajo po svetu številne vojne operacije, zaradi katerih umirajo tamkajšnji revni prebivalci. »Klinc pa takšno domoljubje!« je bil neposreden
Tone Partljič. »To je stvar intime, čustev, ne nam predpisovati, kako naj to izražamo. Predpisujejo vedno malo militantni tipi, ki so vajeni komandirati in še malo nadzirati,« je še dejal.
Svoje domoljubje je Tone Partljič po lastnih besedah pokazal tudi tako, daje napisal knjigo za otroke Deklica in general, ki mu je zelo pri srcu. Obiskovalcem je prebral zgodbo o Katrci, ki je spoznala generala Rudolfa Maistra, ko je prihajal na počitnice v bližino Ljutomera, in mu je kupovala časopise. O »generalu z mustačami« je pripovedovala otrokom, vnukom in pravnukom, ob vsaki priložnosti pa je tudi najvišjim politikom v državi povedala, da je ona tista Ka-trca, o kateri je general Rudolf Maister napisal pesem.
Tone Partljič se je pisanja knjige za otroke lotil po temeljitem (sicer laičnim) študiju vsega znanega o generalu Rudolfu Maistru. Zato je prava ironija, da je upodobljen na kipu s konjem, je pripomnil Tone Partljič. Hkrati pa je imel nešteto vojaških in človeških vrlin. Kot oficir je jedel skupaj z navadnimi vojaki, kar zagotovo priča o njegovem spoštovanju soborcev. Ko je avstrijski cesar Karel
ob bližajočem se porazu v prvi svetovni vojni svojo vojsko in oficirje odvezal prisege, je Rudolf Maister pred zbranimi oficirji v mariborski vojašnici takoj izjavil, da ga je narodni svet pooblastil, naj prevzame poveljstvo v Mariboru, čeprav to v tistem trenutku ni bilo res. Če se ne bi v hipu odločil za tak korak, bi mesto verjetno postalo nemško.
Čas po razpustitvi vojske je v vseh časih in prostorih eden najnevarnejših, saj nenadoma svobodni vojaki pogosto ropajo in posiljujejo, je med drugim pojasnil Tone Partljič in opozoril še na en sindrom, ki mu Maister ni podlegel, smo mu pa Slovenci podlegli ob koncu druge svetovne vojne in celo ob koncu osamosvojitvene vojne. To je tako imenovana objestnost zmagovalcev. Za to objestnost, katere posledica so bili izbrisani, danes Slovenija plačuje kazen.
Kot je znano, so Maistrovi borci osvojili Koroško, a so se morali po posredovanju Ljubljane umakniti. Na pariškem mirovnem kongresu so namreč slovenskim predstavnikom zagotavljali, da bo za Slovence dosežen najugodnejši izid in naj si nikar ne gredo svoje vojne za meje. Nič ni pomagalo, kar je dejal Maister: »Pustite, kaj pravijo v Parizu, pomembno je, kaj počnemo tukaj!«
Poleg Ljubljane so bila pred prvo svetovno vojno najbolj znana slovenska mesta Trst, Gorica, Maribor in Celovec. Izmed njih je poleg prestolnice samo Maribor ostal slovenski. To bi nam moralo biti v poduk tudi danes, da namreč ni pomembno, kaj počnejo v Bruslju, pomembno je, kaj počnemo tukaj, je med drugim poudaril Tone Partljič.	K. R.
Stekleničke upanja za boj proti raku
Že tretje leto zapored so se strokovne delavke žalskih vrtcev zbrale z namenom, da bi skupaj preživele ustvarjalne trenutke in pustile prosto pot razmišljanju ter snovanju lastnih idej pri oblikovanju nenavadnih umetnin, tako imenovanih »stekleničk upanja«.
Zavedajo se, da je poklic vzgojitelja eden izmed pokli-
cev, ki smiselno prispeva k razvoju holistične družbene odgovornosti do posameznikov v različnih starostnih obdobjih in v različnih socialnih okoljih. Koordinatorica delavnice, vzgojiteljica Lorena Jenšterle, je ob koncu delavnice poudarila: »Po večletnih izkušnjah opažam, da je naša gesta naletela na izjemen odziv, tako s strani vzgojiteljic prostovoljk
kot tudi s strani onkoloških bolnikov, katerim so stekleničke namenjene. Izdelujemo in podarjamo »stekleničke upanja«, ki nosijo sporočilo o čimprejšnji Ozdravitvi oseb z rakom v Savinjski regiji. Te stekleničke jim podarimo ob tednu boja proti raku v mesecu februarju. Delavnica vsekakor z leti pridobiva na pomenu in moči.«
Udeleženke letošnje delavnice
Stoletnica Frančiška Antloga s svojimi obiskovalci
Malo je ljudi, ki dočakajo stoti rojstni dan, redki so tisti, ki so ob tem visokem jubileju še bistrega duha. Med njimi je tudi Frančiška Antloga, ki preživlja jesen svojega življenja v Domu upokojencev Polzela.
Rodila se je v Šmartnem v Rožni dolini kot Šmarčanova. Leta 1934 se je poročila z enajst let starejšim Ivanom Antlogo z Ložnice pri Žalcu, v zakonu pa se jima je rodilo osem otrok, Herta, Rozalija, Marija, Valerija, Fanika, Ivan, Marjan in Jože, ki je ostal na kmetiji. Herta in Ivan sta že pokojna, leta 1994 ji je umrl še mož, ki je bil tudi Maistrov borec. Otroci so jima podarili 13 vnukov, 18 pravnukov in enega pra-pravnuka.
Ob visokem jubileju, prav na njen rojstni dan, so jo v njenem domskem bivališču poleg otrok in drugih sorodnikov obiskali tudi žalski župan Janko Kos, predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant, predsednica KO
RK Žalec Lora Virant, soseda Ivica Zapušek Skobic, direktorica polzelskega doma upokojencev Eva Lenko in osebje, ki skrbi zanjo.
Seveda so vsi prišli k njej z najlepšimi željami, z njo nazdravili in razrezali torto. T. Tavčar
Ob 30. jubileju razvili prapor
Predsednik Silvo Črepinšek in Magda'Šalamon med razvitjem prapora
Planinsko društvo Šempeter praznuje letos trideset let delovanja in vse letošnje dejavnosti bodo v znamenju tega jubile-
Vsaka steklenička je nekaj posebnega in z vsako so polepšale trenutek tistemu, ki jo je prejel. Izdelale so jih z dobro voljo, s srcem in v upanju nad zmago nad boleznijo. Zavedajo se, da umetnosti ne ustvarjajo samo umetniki, da je ta skrita v naravi vsakega posameznika, potrebno jo je le odkriti, spodbujati in razvijati. Kot pravi Jenšterletova, se bodo tudi v prihodnje trudile s pozitivnimi mislimi širiti svoje poslanstvo.	D. N.
ja. Osrednji dogodek je bila petkova jubilejna slovesnost z razvitjem novega društvenega prapora.
Na slovesnosti, ki se je je poleg članov udeležilo veliko gostov, je zbrane pozdravil predsednik društva Silvo Črepinšek, prireditev pa je povezovala članica društva Magda Šalamon. Z mladostno energijo in veseljem so slovesnost obogatili otroci šempetrskega vrtca in učenci šole. V nadaljevanju so si ogledali 20-minutni predstavitveni film o delovanju PD Šempeter, ki ga je pripravila Magda Šalamon, nato pa prisluhnili slavnostnemu govorniku, predsedniku Silvu Črepinšku, ki je v tej vlogi že polnih 18 let. Ob planinski himni je praporščak Davor Jan-žovnik razvil društveni prapor, ki ga krasi enajst trakov donator-
jev, tudi Planinske zveze Slovenije, na njem pa je tudi 106 zlatih žebljičkov darovalcev.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja Planinske zveze Slovenije. Za 5-letno vodniško delo in druge dejavnosti v planinskem društvu so priznanje prejeli Magda Šalamon, Darko Ulaga in Mitja Tavčer. Knafelčevo priznanje za markaciste sta prejela Štefan Šalamon in Silvo Črepinšek. Bronasti častni znak PZS so letos podelili Suzani Lakov-šek, Meti Jordan Kopušar, Vesni Tavčer, Francu Konšku in Igorju Matku. Srebrni častni znak je prejel Vlado Vovk, zlate pa so tokrat podelili Dragici Blaznik, Danici Laznik in Antonu Marku. Priznanja in znake je skupaj s Silvom Črepinškom planincem podelil predsednik PZ Slovenije Bojan Rotovnik, ki je ob tem poudaril pomen planinstva in 30-letno delo PD Šempeter v velikem mozaiku delovanja Planinske zveze Slovenije. V nadaljevanju so z minuto molka počastili spomin na preminule planince, nato pa so društvu ob jubileju čestitali župan Janko Kos, predsednica savinjskega MOPD Manja Rajh, podpredsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan in gostje iz sosednjih planinskih društev. D. Naraglav
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure'
Z vami že 21 let
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35,
3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
BREZPLAČEN OKULISTIČNI PREGLED VIDA OB NAKUPU KOMPLETA KOREKCIJSKIH OČAL!
NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2014
Pregledi vida za očala in kontaktne leče četrtek, 6., torek, 11. in četrtek, 20. 3. 2014
Obiščite nas in videli boste bolje! Volu vas vaša
Domoljubje povezuje različne
Zgodovinar dr. Stane Granda
Območno združenje za vrednote slovenske osamosvojitve Spodnje Savinjske doline je v začetku tega meseca pripravilo javno tribuno o domoljubju. Osrednja gosta sta bila zgodovinar dr. Stane Granda in moralni teolog dr. Ivan Štuhec, zbrane v dvorani žalskega gasilskega doma pa je nagovoril tudi predsednik Združenja VSO Aleš Hojs.
Domoljubje je tesno povezano s kulturo, zato je v uvodu javne tribune o največjem slovenskem pesniku spregovoril moderator večera Frenk Cigler, nekaj pesmi pa je zapela skupina M.J.A.V. V imenu organizatorjev je polno -dvorano obiskovalcev pozdravil predsednik območnega združenja VSO Alojz Cilenšek in med drugim spomnil na 25-letnico ustanovnega zbora DEMOS-a v Žalcu, ki ga bodo obeležili prihodnje leto.
Nekdanji obrambni minister in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs je v svojem nagovoru poudaril, da so najpomembneje prispevali k lastni domovini vsi, ki so na plebiscitu decembra 1990 glasovali za samostojnost in
s tem politikom jasno pokazali, kaj Slovenci želimo. Danes država ni takšna, kot smo si jo takrat želeli, toda čeprav smo Slovenci razdeljeni zaradi političnega, verskega in drugega prepričanja, smo enotni v domoljubju in narodni zavesti. »To sta vrednoti, ki presegata naše politično prepričanje, in ravno ti vrednoti lahko dasta novo energijo, da vsem tistim, ki jih volimo, jasno sporočimo, česa si želimo,« je poudaril Aleš Hojs.
Zgodovinar, znanstveni svetnik in redni univerzitetni profesor dr. Stane Granda se ukvarja z raziskovanjem slovenske zgodovine od sredine 18. stoletja dalje, še posebej z agrarno zgodovino. Največje zanimanje pa namenja idejnim virom slovenstva in slovenske države. Med drugim je član sveta za splošno izobraževanje in predsednik državne komisije za učbenike.
V uvodu predstavitve najpomembnejših zgodovinskih točk, ki so krepile slovensko zavest, je opozoril na splošno večje blagostanje savinjskih kmetov, ki je omogočilo, da so razmeroma več časa in denarja namenjali izobraževanju in kulturi: »Ko sem 30 let iskal peticije za združeno Slovenijo, to se pravi dokumente, na katere so se ljudje podpisovali podobno kot mi leta 1990, sem našel razmeroma veliko podpisov iz Žalca in okolice. Iz teh krajev je tudi duhovnik, Slomškov prijatelj, ki je prvi med Slovenci, kolikor vemo doslej, obsodil komunizem. V Žalcu se je zgodil tudi drugi slovenski tabor, kar je bil izjemen dogodek.« Celjsko
nemštvo je želelo preprečiti tabor, grozili so celo s spopadi. V času, ko ni bilo elektronskih medijev, se je na taboru zbralo do sedem tisoč ljudi, kar je celo za današnje razmere izjemno, vse je temeljilo na prostovoljnem delu in še danes ni znano, kdo je plačal na primer za oder. »Kakšna visoka kulturna zavest je bila to! Katera stranka lahko danes prostovoljno in na njihove stroške zbere na enem mestu šest tisoč ljudi?«
Dr. Stane Granda je nato opozoril na tri pomembne obletnice, ki pa jih Slovenci ne praznujemo tako, kot bi jih morali. Letos mineva 600-letnica zadnjega ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Obred je potekal v slovenščini, čeprav ga zadnji ustoličeni Henrik Železni ni več razumel. Izvirnega slovenskega teksta ustoličevanja ni, imamo le latinske in nemške prevode, a niti teh doslej v slovenščino nismo prevedli, je opozoril dr. Granda.
Leta 1844 (pred 170 leti) je bila prvič v tisku v slovenskem jeziku omenjena beseda Slovenija, v pesmi jo je zapisal Jovan Vesel Koseski. »Še danes v šoli učijo, da smo Slovenci postali šele okoli leta 1900. Zgodovinarji se zaradi tega bolj prepiramo kot zaradi kakšne druge stvari. Toda kdaj imamo v dokumentih že zapisano Slovenj Gradec, slovensko desetino, slovenske kmetije, pa besedo Slovenija v latinščini. Res pa je v slovenskem jeziku prvič zapisana v tisku 1844.« Prav tako je bila za slovensko nacionalno zavest izrednega pomena
leta 1864 ustanovljena Slovenska matica. Anton Martin Slomšek je ustanovil Mohorjevo družbo, ki je tiskala poceni slovenske knjige in je naučila Slovence brati, po čemer smo bili edinstveni v Evropi. Slovenska matica pa je poskrbela za razvoj slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika, kar je prav tako izrednega pomena. Danes nekateri zahtevajo, da bi na slovenskih univerzah uvedli angleščino kot uradni jezik, toda težava ni v tem, da bi bila predavanja v tujem jeziku, ampak da bi se ob vedno manjši uporabi strokovne in znanstvene terminologije v slovenščini ustavil njen razvoj, slovenščina pa bi vse bolj postajala nižji pogovorni jezik. Tega ne smemo dopustiti, je poudaril dr. Stane Granda.
Celo o osamosvojitvi pred dobrimi dvajsetimi leti danes učenci zelo malo ali skoraj nič ne vedo. »Ni problem v učbenikih, ampak učnih programih, ki so narejeni tako, da je snov o osamosvojitvi na koncu, noben učitelj pa ne uspe celotne snovi predelati v šolskem letu. To je narejeno načrtno, ne slučajno. Ne vedo za slovensko osamosvojitev, slovensko državno idejo. Koliko vas še danes ve, da je koroški Slovenec Matija Majer, doma iz Ziljske doline, prvi v časopisih
Moralni teolog dr. Ivan Štuhec
Javne tribune o domoljubju sta se udeležila tudi predsednik Združenja VSO Aleš Hojs in žalski župan Janko Kos.
zahteval združeno Slovenijo? Če bi bili pravi, bi moralo vsako mesto imeti Majerjevo ulico.«
Dr. Ivan Štuhec je leta 1988 doktoriral iz moralne teologije. V zvezi z domoljubjem je opozoril, da moramo najprej imeti lokalno identiteto: »Sem ponosen Prlek, zato sem lahko ponosen Slovenec.«
Kot teolog je dodal še drugi vidik zgodovinske poti do današnje samostojne Slovenije, ki je po njegovih besedah v novejši slovenski zgodovini zelo zanemarjen: »Kultura in vera sta trasirali pot slovenstvu in pripravljali teren za samostojno državo. Prvi slovenski teksti so bili religiozni teksti. Začetek slovenstva sega do Brižinskih spomenikov, torej tisoč let nazaj. Danes celo nekateri akademiki ne vedo, da so spomeniki pergament z zapisi molitev v slovenščini, ne pa kamni. Če so misijonarji menili, da je potrebno molitev prevesti v zanje tuji jezik, potem je to pomenilo, da je moralo biti dovolj veliko prebivalcev, da je bilo vredno prevajati v ta jezik. Jezik je bil ves čas pomemben element za vero, prav tako kot vera za jezik.«
Do II. svetovne vojne sta šli
kultura in vera vzporedno v naši zgodovini in ohranjali identiteto slovenskega človeka. Ker je katoliška cerkev ves čas zagovarjala človekovo dostojanstvo, ni bila za noben totalitarizem in zato je tudi podprla slovensko osamosvojitev, je povedal dr. Štuhec in dodal: »V tem sekularnem svetu je potrebno religiji vrniti prejšnje mesto, na kar opozarjajo tudi nekateri ugledni svetovni sociologi. Vera pomaga ljudem osmišljati življenje in postaja relevanten diskusijski faktor v sodobni družbi, ko gre za etična vprašanja.« Dr. Ivan Štuhec je prepričan, da brez krščanstva ne bi bila mogoča sodobna slovenska država in tudi ne osamosvojitev: »Kajti krščanstvo nam je dalo to samozavest, da smo se borili proti kolektivistični zavesti, kjer smo bili vsi samo delček v sistemu, ki so ga lahko zamenjali, kadarkoli so hoteli tisti, ki so upravljali s tem sistemom.«
Danes se soočamo z nepospravljeno dediščino, sta se strinjala oba sogovornika in opozorila na nesprejemljivost danes prevladujoče filozofije, da lahko v politiki rečeš, kar hočeš, samo da uničiš nasprotnika.	K. R.
Deset let zgodovinskega društva
Uroš Herman med predavanjem o heraldiki
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je s svojim delovanjem naredilo velik korak naprej pri ohranjanju etnografske in kulturne dediščine. Ob urejanju muzejske zbirke Prebold skozi čas organizira društvo najrazličnejša zgodovinska in narodopisna predavanja.
Letos obeležuje desetletni-
! VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
co svojega delovanja, v okviru jubileja pa bodo člani društva pripravili kar nekaj dogodkov, s katerimi bodo proslavili svoje dosedanje delo. Začeli so že tudi z zanimivimi predavanji. V začetku tega meseca so medse povabili dr. Aleksandra Žižka, ki je članom društva in ostalim udeležencem predavanja spregovoril o srednjeveški cehovski organizaciji in njenih skrivnostih. V torek, 18. februarja, so v dvorani preboldskega vrtca prisluhnili predavanju predsednika Uroša Hermana, ki je zbranim spregovoril o heraldiki, po predavanju pa so imeli svoj redni letni občni
zbor, na katerem so na pobudo upravnega odbora in želje dosedanjega predsednika potrdili preoblikovanje organov društva in izvolili novo predsednico Nušo Stergar. Sprejeli so tudi program dela za letošnje jubilejno leto, njihova ključna zaveza pa ostaja skrb za muzejsko zbirko Prebold skozi čas.	D. N.
@ 03/712 12 80 IS1 zkst.utrip@siol.net
Savinjski pust v žalski knjižnici
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje pripravili razstavo Savinjski pust, ki bo odprta do 5. marca.
Namen enega najstarejših ljudskih običajev je pregnati zimo in prebuditi naravo, obisk maškar po hišah pa prinaša srečo in dobro letino. Avtor razstave Sebastjan Weber je naredil pregled pustne dediščine v Savinjski dolini od Celja do Mozirja. Za Žalec pravi, da nima posebne pustne tradicije, je pa v njegovi bližnji okolici veliko organiziranih pustnih skupin, ki vsako leto obogatijo pestrost karnevalskega dogajanja na žalskih ulicah. V organizaciji Turističnega olepševalnega društva Lipa Goto-vlje deluje skupina Pustnjaki veseljaki, ki je obkrožena s Pustnimi modreci, njihova pustna tema pa vsako leto sovpada z aktualnimi dogajanji v okolju. Pokop pusta navadno ne predstavijo v okviru žalskega karnevala, ga pa vsako leto organizirajo v bližnjem Vrbju.
Uvodoma so obiskovalci zato lahko prisluhnili nagovoru vrbenskega pustnega župana Milana Vogrinca. Pu-
stno rajanje v Mozirju, kjer domuje Pust Mozirski, že okrog 120 let temelji na lokalni dediščini in tradiciji, prav tako na Vranskem, ki je zadnja leta znano po generalih
Vranarjih. Ob koncu prijetnega večera so predstavili tudi kratek filmski kolaž pustnega rajanja v Žalcu v šestdesetih in sedemdesetih letih avtorja Gregorja Audiča. T. Tavčar
Avtor razstave Sebastjan Weber med predstavitvijo
SESTAV'1-
Boris
>|0S!ieyj
NEPLAČANI
RAČUNI
VNETNI MEHURČEK NA JEZIKU, USTNICI ALI USTNI SLUZNICI, AFTE
OBLAČILO, KI SEGA DO PET (EKSPR.)
ENOCELIČNA
PRAŽIVAL,
MENJAČICA
NEUMNEŽ,
TEPČEK
(EKSPR.)
ŽIVAL Z GRIVO

KRAJ, KJER SE KOPLJE RUDA, PREMOG
MORSKA
RIBA
VRSTA
MENICE
OLGA
OLEJNIK
RIMSKI
POZDRAV
REPNO
LISTJE
URADNI
DRAŽILEC,
LICITANT
JED IZ RIBJIH IKER
UPRAVA DRŽAVNE VARNOSTI V JUGOSLAVIJI
OBUČILO,
OBLEKA
(KNJIŽ.,
REDKO)
PRISTANIŠČE
PETER
ADAMIČ
ZANIČUIV NAZIV ZA AZIJCA
✓
PARJENJE
SRNJADI
LOPATICA
PRI
PLUGU
(NAR.)
UNIČENJE
RASTLIN
ZARADI
MRAZA
VISOK
GORSKI
VRH,
HRBET
UMETNO
USNJE
POZITIVNA
ELEKTRODA
VAJA V KARATEJU
POKRIVALO
KATOLIŠKIH,
JUDOVSKIH
DUHOVNIKOV
GIBALO,
VODILO
(EKSPR.)
KDOR NE DRŽI DANE BESEDE
KAR JE OVALNE OBLIKE
PRIDELOVAL. REPE
KOREJSKI
AVTOMOBIL.
ADAM
BOHORIČ
LESEN
PLUG
PESNIK
DRAGOTIN
PADANJE
TEKOČE
VODE
ŽLEBIČ V DESKAH, DOGAH
HLOD,
PANJ
MLEČNI
IZDELEK
PRITOK
VISLE
UNIONOVO
PIVO
DEL
RASTLINE
GOROVJE V NEMČIJI
GLASNIK
(KNJIŽ.)
JADRANSKI
OTOK
KLIČNO
ZRNO
TROSOVK,
SPORA
ZELENA
DREVESNA
ŽABICA
VRSTA
PLINA
KARL
LOEWE
ODGOVOR NA KONTRO
ANTON
OCVIRK
TRANSFO-
RMATOR
STRAH
PRED
NASTOPOM
ČINITELJ
(LAT.)
SONJA
SEVČNIKAR

POŽELENJE,
SLAST
STIČIŠČE
STOLETU
REKA V ČRNI GORI
HLADNICA,
SENČNICA
KNJIGA
ZEMLJEVIDOV
MAJHNA
ŠPORTNA
JADRNICA
SLOVENSKI
TEOLOG
FRANC
VIJAK PRI SADNI
STISKALNICI)
MESTO OB DRAVI
PEVEC
COCKER
OLJNA
REPICA
(NAR.)
ODMEV,
EHO
ZNAMENJE
ZA
MNOŽENJE
(MAT.)
DROBEN
PESEK,
MIVKA
(KNJIŽ.)
OMOT,
OVITEK
KATARINA
ARČAN
ČOLN Z ENIM VESUČEM
GREGOR
-MOHORIČ
KRAJ PRI KOBARIDU
MUSLIMAN. BOG IN PESNIK
NAPAD,
NASKOK
é

E
RIBIČ, KI LOVI S SAKOM
26. JOŽEFOV SEJEM
,9. marca 2014 v Petrovčah
V ¥	■——'	-----
RIMESA: vrsta menice AJDINA: ajda TAUNUS: nemško gorovje SAN: pritok Visle
AKTOR: činitelj PREUOM: stičišče stoletij ORALO: lesen plug RIPS: oljna repi
ErMpiaMiSroiSSalsi^
drfMOO
©ta®, vrate
TRETE srao® mil
ropuÄyy
Nagradna križanka "Jožefov sejem"
Rešitev križanke, objavljene v januarski številki Utripa: UNIKATNI-IZDELKI-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI.
Izžrebani nagrajenci: 1. Urška Fonda, Poljče 2 a, Braslovče; 2. Vida Zupanc, Arja vas 71, Petrovče; 3. Angela Krajn, Na zelenici 4, Prebold.
Nagrajenci bo o nagradi obvestilo podjetje Zlatarstvo Kočevar iz Žalca.
Pokrovitelj križanke v tej številki pa je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15.4. 2014.
t: 035740044
Wmm ll
Ipj Ul.M ' üsg |JP JI mm .1 Jfa MI i I mm ■
SEMENSKEGA KROMPIRJA PO AKCIJSKIH CENAH
^rsasasK«”"*
-veHKaizlSra semen
Pridite in se predncjitè.
PRODAJA TRGOVINA KOŠARICA
Janez Vozelj s p. Pernouo 17a Žalec 3310
PE ŠENTJUR, Trubarjeva 17
Zen«sl|vo pravi
WALTHER
Oživljanje trga, a tudi nove skrbi za hmeljarje
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je pred dnevi organiziral že 51. seminar o hmeljarstvu. Pridelovalci hmelja in strokovnjaki s področja hmeljarstva so se zbrali v Laškem, in razpravljali o posameznih temah v okviru treh sekcij.
Prva sekcija je razpravljala o vplivu aktualne zakonodaje na hmeljarske kmetije. Letos bo namreč kmetije dodatno
obremenil novi nepremičninski davek. Predstavili so politiko Sklada kmetijskih zemljišč v zvezi z najemom zemljišč s strani hmeljarskih kmetij, govorili so tudi o vodenju dvo-stavnega knjigovodstva na hmeljarskih kmetijah.
Nepremičninski zakon bo imel velik vpliv na hmeljarstvo. Nesprejemljivo je, da ni tako imenovane kapice pri trajnih nasadih in s tem tudi
pri hmeljiščih. To bo dodatno oslabilo konkurenčnost panoge na pravkar rahlo oživljajočem se svetovnem trgu hmelja, so poudarili. Zaradi vrste nejasnosti glede vodenja knjigovodstva na kmetijah in specifičnosti v hmeljarstvu so priporočili hmeljarjem, naj se v zvezi s tem posvetujejo s strokovnjaki pri svetovalni službi KGZS, ki jim bodo sproti posredovali vse dogovore in novosti ter pomagali pri odločanju, ki v teh razmerah res ni enostavno.
Ob dobri predstavitvi sodelovanja hmeljarskih kmetij s Skladom kmetijskih zemljišč RS so razpravljavci na seminarju priporočili vpis zakupa v zemljiško knjigo in možnost dolgoročnega odkupa teh ze-
mljišč. O višini zakupnine na zemljiščih, ki imajo zasebni namakalni sistem, se bo potrebno še dogovarjati.
Hmeljarji s Češke so predstavili svoje raziskave in razvoj na področju pivovarskih surovin, seveda pa je bila zelo aktualna tudi razprava o kalkulaciji pridelave hmelja.
Druga sekcija se je posvetila tehnologiji pridelave. Govorili so o stanju na področju sadilnega materiala hmelja in nadaljnjih usmeritvah, o pomenu ustreznega vzdrževanja vrednosti pH tal v hmeljiščih, o uporabi fosforne kisline za zatiranje hmeljeve peronospore ter o vodilih iz naravnih materialov.
V zvezi s sadilnim materialom so poudarili, da je sadilnega materiala za leto 2014 dovolj, je povedala direktorica IHPS Martina Zupančič, da pa brez skrbnosti pri odločitvi, katero kategorijo sadilnega materiala uporabiti, ostajajo nevarnosti bolezni in posledično problem izpolnitve dolgoročnih pogodb. Po letih preizkušanja bodo lahko hmeljarji z letošnjim letom prešli na biološko razgradljiva vodila, katerih napaka pa je še vedno višja cena od ostalih vodil.
Udeleženci seminarja so se seznanili tudi s smernicami uporabe fitofarmacevtskih sredstev v hmeljarstvu, o mo-
žnostih spreminjanja lastnosti uveljavljenih sort hmelja in o zagotavljanju kakovosti analiz v laboratoriju. Kljub zelo ozkemu naboru sredstev za varstvo rastlin v hmeljarstvu bodo lahko hmeljarji tudi v prihodnje varovali hmelj pred boleznimi in škodljivci. So pa že danes v primerjavi z drugimi kulturami zelo trajnostno naravnani, so poudarili, čeprav je to cilj šele za obdobje 2014-2020.
Kot je povedala Martina Zupančič, imajo hmeljarji trenutno lep nabor sort za veliko različnih namenov, predvsem pa je poudarek na odpornosti proti verticiliju.
V okviru tretje sekcije so pripravili delavnico mednarodnega projekta Leonardo da Vinci (Micro Brewing learning and training program) z namenom priprave tako imenovane šole za pivovarje za območje Evropske unije. Znanje pivovarjev je v zadnjem času vse bolj iskano tudi z vidika zagotavljanja novih delovnih mest.
Vsako leto na seminarju predstavijo posterje. Poleg rezi pri sorti hmelja Styrian Gold in vpliva različnih dejavnikov na vsebnost nitratov v pridelku hmelja so s posterji predstavili tudi volčje jabolko kot potencialno novo rastlino za gojenje pri nas, možnost vključevanja lana in določanje sterolne sestave v ričkovem in bučnem
olju.
Poleg omenjenega so na letošnjem seminarju o hmeljarstvu poudarili, da je potrebno do konca izpeljati zaščito geografske označbe slovenskega hmelja, ki jo je strokovno pripeljal do zakonodajne ravni Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, za njeno uporabo v praksi pa bo v prihodnje skrbelo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije kot nosilec oziroma predstavnik vseh hmeljarjev. Prav tako je razprava pokazala, da je potrebno nameniti določena sredstva promociji hmeljarstva, kar so pokazala pretekla leta.
Zaradi spremenjenih podnebnih razmer si proizvodnje hmelja ni več mogoče predstavljati brez obnove velikih namakalnih sistemov. Za zagotovitev trajnostne rabe vode je potrebno preučiti vodne vire na območju Savinjske doline z vidika gradnje mokrih zadrževalnikov, ki bi reševali problem poplavne varnosti in varovanja pitne vode. Na žalskem inštitutu je potrebno vzpostaviti namakalni center, za kar se inštitut bori že sedem let, saj brez znanja o skrbni porabi vode rodovitnosti tal ne bo mogoče zagotavljati, je poudarila direktorica IHPS Martina Zupančič.	K. R.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
bo marca začelo z začetnim in nadaljevalnim tečajem šolanja psov. Vljudno vabljeni tudi lastniki psov, ki bi se želeli ukvarjati z agilityjem.
Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 3. marec 2014, ob 18.00 na vadbišču društva na Ložnici pri Žalcu.
Dodatne informacije: www.kd-pluton.si, tel. 041 405 079 (Ivi Polesnik) KD PLUTON, Šolska ulica 11,3311 Šempeter v Sav. dolini
NOVO - Internetna povezava
zdaj na voljo na belih lisah v Savinjski dolini
Podjetje Telemach, vodilni ponudnik televizije, interneta in telefonije v Sloveniji, je podpisalo pogodbo o trženju telekomunikacijskih storitev z upravljavcem odprtega širokopasovnega območja v savinjskih občinah. Vsem, ki do sedaj zaradi tehničnih omejitev niste imeli internetnega dostopa in ste spremljali le omejeno število televizijskih programov preko sobne ali strešne antene, so sedaj na voljo brezžični paketi trojček in dvojček, ki omogočajo sodobne telekomunikacije tudi na t.i. belih lisah savinjskih občin.
Paketi internet zagotavljajo preko tehnologije WiMax ter televizijo preko satelitskega ponudnika Total TV. Omogočajo neomejeno brskanje po internetu, cenejšo telefonijo in spremljanje več kot 150 televizijskih programov brez kockanja slike.
Prednost brezžičnega interneta pred paketi za dostop do mobilnega interneta je v tem, da prenos podatkov ni omejen na zakupljeno količino prenosa. Z brezžičnim usmerjevalnikom WiFi, ki je brezplačno priložen paketom, pa bo lahko po internetu hkrati brskala cela družina.
Prednost satelitske televizije je raznolik nabor televizijskih programov (več kot 150, med katerimi so tudi programi v visoki ločljivosti HD) in jasna slika brez kockanja.
Prednost Telemachove telefonije so brezplačni klici na več kot 120.000 številk ter najcenejši klici v tujino na trgu.
V Telemachu so ob začetku prodaje novih paketov pripravili akcijsko ponudbo. Za vse pakete prve 3 mesece velja znižana naročnina v višini
1 EUR. Posebno ugodna pa je tudi priključnina, ki so jo v ta namen znižali za kar 75 odstotkov. Skupaj lahko tako prihranite do kar 338,60 EUR. Akcijska ponudba velja za naročila do 30. 4. 2014.
Vse postopke izgradnje in priključitve uredite hitro in enostavno. Pokličite brezplačno številko 080 22 88, kjer boste dobili vse podrobne informacije. Informacije o ponudbi in paketih OŠO Savinjska dolina so objavljene tudi na spletni strani telemach.si.
Internet
zdaj tudi na Savinjskem.
NOVO
Paketi na območju belih lis.
Znižana
priključnina.
1
I EUR
3 mesece
Prihranki do 388,60 EUR
www.telemach.si 080 22 88
telemach
Naročnik: Media publikum, d.o.o., Zasavska 54 a, Ljubljana - Črnuče
objavlja na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11), javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, št.: 360-05-0009/2013, ki je bil objavljen v časopisu Utrip Savinjske doline dne 28. 8. 2013, PREDNOSTNI LISTI upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem 1. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe - LISTA A:			
Št.	Ime in priimek, naslov	Število točk	Število članov
1.	Dijana MOŽUL, Zabukovica 83,3302 Griže	740	3
2.	Nataša CENTRIH, Gotovlje 71 a, 3310 Žalec	660	5
3.	Anamarija ŠANCA, Petrovče 223 a, 3301 Petrovče	660	3
4.	Danica KORENKO, Čopova ulica 2,3310 Žalec	630	4
5.	Lidija RAZGORŠEK, Rimska cesta 34,3311 Šempeter	620	8
6.	Tamara REDNAK, Mestni trg 5,3310 Žalec	620	4
7.	Mojca SVENŠEK, Kasaze 71 a, 3301 Petrovče	590	5
8.	Eva REHAR URBANCL, Sončna ulica 45,3311 Šempeter	590	5
9.	Nataša KALIŠEK, Mestni trg 5,3310 Žalec	580	4
10.	Nataša MEZNARIČ, Prežihova ulica 5,3310 Žalec	540	3
11.	lanka KUMAR, Mestni trg 5, Žalec	540	1
12.	Matija MARAKOVIĆ, Kajuhova 3, Žalec	530	1
13.	Aleš JURHAR, Mestni trg 5,3310 Žalec	530	1
14.	Natalija BORIŠEK, Griže 64,3302 Griže	520	3
15.	Simon ŠPAJZER, Zabukovica 85 b, 3302 Griže	515	4+1
16.	Suzana KOCKAN, Vrbie 82,3310 Žalec	510	3
17.	Valentina CESTNIK, Zabukovica 43,3302 Griže	500	2
18.	Petra KOPRIVC, Galica 44,3310 Žalec	500	2
19.	Željko ČIČA, Kidričeva ulica 7,3310 Žalec	500	3
20.	Zvonimir IAGIČ, Kasaze 51,3301 Petrovče	480	1
21.	Aleksandra ROBEK, Pod smrekami 12,3311 Šempeter	480	2
22.	Franc PLASKAN, Mestni trg 5,3310 Žalec	480	1
23.	Andrej BURJAN, Liboje 45,3301 Petrovče	480	1
24.	Marjana PUKŠIČ, Kidričeva ulica 1,3310 Žalec	480	1
25.	Dragan HABRUN, Kasaze 105 a, 3301 Petrovče	470	4
26.	Suzana MEDENJAK, Mestni trg 5,3310 Žalec	470	2
27.	Rajko SVENŠEK, Ulica heroja Staneta 7,3310 Žalec	460	1
28.	Dragan KENJALO, Ulica heroja Staneta 5,3310 Žalec	460	4
29.	Darko STRANJŠAK, Podvin 141,3310 Žalec	450	4
30.	Marija ČATER, Liboje 17,3301 Petrovče	450	3
31.	Nedžati BAJRAMI, Ulica Ivanke Uranjek 4,3310 Žalec	450	1
32.	Simona DUŠAK, Kidričeva ulica 5,3310 Žalec	440	3
33.	Marina BEZJAK, Griže 65,3302 Griže	440	3
34.	Aleš NOVAK, Ulica heroja Staneta 7,3310 Žalec	440	3
35.	Amira ĆUŠKOVIĆ, Ložnica pri Žalcu 39,3310 Žalec	440	2+1
36.	Petra DONČIČ, Kasaze 105 a, 3301 Petrovče	430	2
37.	Sanela PEĆENIK, Čopova ulica 1,3310 Žalec	430	2
38.	Marko ANTLOGA, Levstikova ulica 5,3310 Žalec	420	1
39.	Branka KRANJC Šlandrov trg 19,3310 Žalec	410	1
40.	Sebastjan JUVAN, Ulica heroja Staneta 9,3310 Žalec	410	1
41.	Bernard LAZIČ, Prežihova ulica 5,3310 Žalec	410	2
42.	Raman KOLUKAJ, Šlandrov trg 1 a, 3310 Žalec	410	4
43.	Vesna SVRŽNJAK, Gotovlje 71 a, 3310 Žalec	400	4
44.	Bojan KOTNIK, Zabukovica 155,3302 Griže	390	1
45.	Irena URATNIK, Migojnice 2 b, 3302 Griže	390	2
46.	Srečko HABOT, Studence 45 b, 3310 Žalec	390	3
47.	Črtomir DROFENIK, Bevkova 8,3310 Žalec	390	1
48.	Metka COKAN, Mestni trg 5,3310 Žalec	390	1
49.	Denis PETEK, Bevkova ulica 7,3310 Žalec	390	1
50.	Renata MAGAŠ, Mestni trg 5,3310 Žalec	390	3
51.	Vlasta MASTNAK GROBELNIK, Zabukovica 128 a, 3302 Griže	370	2
52.	Branka KOVAČEVIČ, Šlandrov trg 37 a, 3310Žalec	370	2
53.	Stanislava SKERLOVNIK, Migojnice 119,3302 Griže	360	3
54.	Milena ŠAH KOREN, Tomšičeva ulica 1 a, 3310 Žalec	360	1
55.	Jože ROŠKAR, Pod smrekami 18,3311 Šempeter	350	1
56.	Brigita ZUPANEK, Pernovo 12 a, 3310 Žalec	350	1
57.	Aferdita AZEMI, Pod smrekami 11,3311 Šempeter	350	1
58.	Kristjan VIHAR, Mestni trg 5,3310 Žalec	350	1
59.	Natalija PAINKRET, Ulica Rista Savina 16,3310 Žalec	340	2
60.	Simeon JANUZOVIĆ, Mestni trg 5,3310 Žalec	340	2
61.	Miran COKAN, Cesta na Lavo 11,3310 Žalec	340	1
62.	Roman VINDER, Gotovlje 199,3310 Žalec	340	1
63.	Klavdija IEZERNIK, Ponikva 34,3310 Žalec	340	5
64.	Aljaž RAMŠAK, Šlandrov trg 28,3310 Žalec	340	2
65.	Natalija JOSIČ MARIJANOVIČ, Drešinja vas 33 c, 3301 Petrovče	340	2
66.	Umije SHAHINI, Savinjska cesta 1,3310 Žalec	340	2
67.	Marija GRAČNER, Muzejski trg 8,3000 Celje (začasno: Šlandrov trg 2, Žalec)	340	1
68.	Renata DROBEŽ, Bevkova ulica 9,3310 Žalec	330	1
69.	Matej LEDNIK, Prešernova ulica 1,3310 Žalec	320	4
70.	Branko BORAK, Migojnice 85,3302 Griže	320	1
71.	Marija FUŽIR, Bevkova ulica 9,3310 Žalec	320	i
72.	Klemen PETRE, Mestni trg 5,3310 Žalec	310	1
73.	Žiga MEDVEŠEK, Cankarjeva ulica 1,3310 Žalec	310	1
74.	Andreja DRAGAR, Hausenbichlerjeva 6,3310 Žalec	300	i
75.	Drite TETA J, Dobriša vas 43,3301 Petrovče	290	1
76.	Darko IVANJKO, Spodnje Roje 6,3311 Šempeter	290	1
77.	Anja DIACCI, Ložnica pri Žalcu 49, Žalec	290	1
78.	Boštjan JOSIČ, Savinjska cesta 102,3310 Žalec	290	1
79.	Igor JAN, Prešernova ulica 1 a, 3310 Žalec	280	3
80.	Zinka DREV, Zabukovica 141,3302 Griže	270	4
81.	Marija Magdalena JOSIČ, Savinjska cesta 102,3310 Žalec	270	3
82.	Gregor ČULK, Čopova ulica 1,3310 Žalec	260	1
83.	Ruža BUDEŠ, Ulica heroja Staneta 7,3310 Žalec	260	1
84.	Damjan KORES, Prežihova ulica 3,3310 Žalec	240	2
85.	Edvard HORVAT, Čopova ulica 6,3310 Žalec	240	1
86.	Renata ZUPANC Galicija 53 c, 3310 Žalec	240	1
87.	Sanja MRDIENOVlC Velenjska cesta 1,3310 Žalec	240	3
88.	Jasminka FLAJS, Dobriša vas 3 a, 3302 Petrovče	220	2
89.	Špela ANČNIK, Kidričeva ulica 6,3310 Žalec	190	2
90.	Leonida DEČMAN, Kasaze 50,3301 Petrovče	190	1
91.	Marija MLAKAR, Kidričeva ulica 5,3310 Žalec	190	1
92.	Petra ŽAFRAN, Petrov trg 6,3311 Šempeter	180	1
93.	Darinka PR1TEKEI1 Griže 5,3302 Griže	170	i
2. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so zavezani plačati varščino in lastno udeležbo - LISTA B:			
■Št.	Ime in priimek, naslov	Število točk	Število članov
1.	Mojca ŠON, Zabukovica 126,3302 Griže	470	1
2.	Valentina JAZBEC, Čopova ulica 3,3310 Žalec	440	2+1
3.	Marija KELHAR, Kasaze 111,3301 Petrovče	400	2
4.	Alojz OŽINGER, Čopova ulica 2,3310 Žalec	360	1
5.	Jožica NOVAK, Galicija 3,3310 Žalec	340	1
6.	Mitja PLANINŠEK, Kasaze 109,3301 Petrovče	340	2
7.	Aleksander PEVEC, Petrovče 64,3301 Petrovče	270	3
8.	Boian SLAPŠAK, Bevkova ulica 10,3310 Žalec	220	1
3.	Z dnem objave prednostnih list A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem sta listi uveljavljeni, s tem pa preneha veljavnost prednostnih list A in B prosilcev za oddajo neprofitnih stanovanj v njem, ki sta bili uveljavljeni z dnem 28. 9. 2011. 4.	Število oddanih stanovanj bo odvisno od števila izpraznjenih in na novo pridobljenih stanovanj, ki bodo na razpolago v letih 2014-2015 oziroma do objave novega razpisa. 1 Številka: 360-05-0009/2013 Datum: Župan Janko Kos			
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 17. marca 2014 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
POZIV LASTNIKOM GOZDOV
Občina Žalec prosi in poziva vse lastnike gozdov, ki v teh dneh zaradi preteklega žledoloma izvajajo čiščenje podrte vegetacije, da:
-	to izvajajo na način, da ne bi poškodovali javnih cest,
-	ne odlagajo vejevja in debel v oddaljenosti od ceste manj kot 5 m,
-	ne izvajajo vleke debel po javnih cestah,
-	očiščene (okleščene) vegetacije ne odlagajo v obcestne jarke,
-	upoštevajo ukrepe varstva pri delu, da ne bi ogrožali svojega zdravja in življenja ter zdravja in življenja drugih.
Prav tako je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala obvestilo s prošnjo, da odstranjene vegetacije ne bi metali v vodna korita, saj lahko to dodatno poslabša poplavno varnost.
Za vašo skrb in upoštevanje navedenega se vam zahvaljujemo.
Občina Žalec, župan
Občina Žalec, Občinski svet Občine Žalec, Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanje ter priznanja razpisuje na podlagi 11. in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (Uradni list RS, št. 41/04, 31/09, 44/09) prosto delovno mesto
direktorja
javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec«
(v besedilu objave uporabljeni izrazi, napisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske)
Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
-	univerzitetna ali visoka strokovna s specializacijo oziroma magisterijem ekonomske ali druge ustrezne smeri izobrazbe;
-	deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih in vodstvenih mestih;
-	organizacijske sposobnosti in izkušnje;
-	poznavanje dejavnosti kulture, športa in turizma.
Kandidati morajo k prijavi na razpis predložiti:
-	strateški načrt zavoda za mandatno obdobje in program dela;
-	življenjepis;
-	dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Direktorja zavoda imenuje Občinski svet Občine Žalec na podlagi javnega razpisa po predhodno pridobljenem mnenju sveta zavoda in strokovnih svetov javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec«.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan.
Direktor sklene delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata.
Na podlagi akta o imenovanju predsednik sveta javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec« sklene z imenovanim direktorjem pogodbo o zaposlitvi.
Kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku petnajst dni po objavi razpisa, v zaprti ovojnici z označbo »razpis za direktorja Javnega zavoda »Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec« na naslov: Občina Žalec, Občinski svet Občine Žalec, Komisija za mandatna vprašanja, volitve imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
Obravnavali bomo samo pravočasne in popolne vloge. Nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek.
Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.
Dodate informacije lahko dobite vsak dan od 11. do 13. ure po telefonu 03/713 64 12
OBČINA ŽALEC
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi
PETER DROLC
iz Dolenje vasi (28. 8. 1958-23. 1. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi osebju Splošne bolnišnice Celje za pomoč med njegovo boleznijo.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
VIKTORIJE ERENITA
Ojstriška vas 3, Tabor
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: Edi, Rudi in Zvezdana z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
V SPOMIN
7. februarja je minilo 16 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi in pradedi
MARJAN LESKOVAR
iz Zabukovice 79
Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje, zanj molite in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Še vedno ga zelo pogrešamo.
Žena Mira, otroci Vilma, Alenka in Marjan z družinami
Leta minevajo, spomini ostajajo...
Tiho in prehitro si odšel, a v naših srcih boš večno živel.
V SPOMIN
17. februarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
JOŽE TERGLAV
iz Pongraca
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Ni te več na klopci pred hišo, nič več se ne sliši tvoj glas.
Ko pred leti te bolezen je objela, ves čas si hrabro boriti se znal.
A sredi zimskega večera so ti pošle zadnje moči in za vedno si zaprl svoje utrujene oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
ANTONA HABJANA
iz Lok 14, Tabor (22. 10. 1944-7. 1. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, dr. Ljubi Centrih Četina, sestri Lojzki, patronažni sestri Anici za pomoč ob njegovi bolezni. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba, kjer za vedno počiva v miru in brez bolečin.
Žalujoči: žena Marija, hčeri Mojca in Goga ter sin Toni z družinami, vnuki Lea, Nuša, Nika, Miha, Anika in Jaka ter brat Milko z družino
Tiho si odšla, kot lepa misel, ki ne mine in pusti spomine...
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila ljuba mama, babica in prababica
SILVA HOLOBAR
iz Vrbja 84, Žalec (3. 12.1931-4. 2. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter jo v tako velikem šteyilu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Župniji Žalec in gospodu župniku Viktorju Arhu za lepo opravljen obred ter Dušanu Pungartniku za lepe besede slovesa.
Zahvala podjetju HRC, d. o. o. Žalec, osebju Doma upokojencev Polzela za pomoč v zadnjem letu, pogrebni službi Morana, DU Vrbje in pevcem Idila.
V globoki žalosti: hči Irena z možem Jožetom, vnuka Aleš in Sabina s Tomažem, pravnuka Aneja in Žan ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila
ANGELA PEVEC roj. KOVAČ
iz Žalca (1921-2014)
Od nje smo se poslovili v krogu družine, sorodnikov in prijateljev v četrtek, 23. januarja 2014.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za sočutne besede sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Za vedno bo ostala v naših srcih.
Vsi njeni
V SPOMIN
4. marca bo minilo pet let, odkar nas je po hudi bolezni zapustil
ZVONKO TURNŠEK
Glavni trg 11, Polzela (3. 2.1952-4. 3. 2009)
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
V času bolezni, težav in žalosti spoznaš prave prijatelje
Njegovi
Pogrebna služba - cvetličarna
^ MORANA'
^	GSM: 041 536 408
GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnlk@slol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
•&0
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269,041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Ne moremo verjeti, da bi tvoje življenje bilo zaman in da bi bilo izgubljeno, kar si pomenil ljudem.
Hvala ti, da si ob vsej svoji minljivosti bil ljubezni vreden človek -ljubezen pa nima kraja, zlije se z večnostjo ...
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
ERNEST CESTNIK
(1. 12. 1928-18. 2. 2013)
Za vedno bo ostal v naših mislih in srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Sedaj v tišini groba spita, a v naših srcih še živita.
V SPOMIN
METELKO
ALBINA
(17. 8. 1912-30.1.1994)
FRANC
(18. 8.1910-4. 8.1971)
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče.
Hčerki Ljudmila in Marija ter sinovi Miroslav, Ivan, Franc in Slavko
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A. Šmartno v Rožni dolini
Odšel je tja, kjer solze ne bolijo, odšel je tja, kjer misel se konča.
Odšel je tja, kjer sanje oživijo, odšel je tja in tam je zdaj doma.
(Gloria)
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil in odšel k svoji ljubljeni Anici naš dragi ate, dedek, pradedek, tast, brat in stric
STANKO KOSEC
s Polzele
(26. 10. 1922-23.1. 2014)
Iskrena hvala vsem za izrečene besede sočutja in pozornosti. Prav tako hvala vsem, ki boste kadarkoli postali ob njegovem grobu in ohranili spomin nanj. Ostal nam bo svetel zgled poštenja, hvaležnosti, iskrivosti, skromnosti in modrosti. Ne bomo tožili, ker si odšel, hvaležni bomo, ker si bil.
Z ljubeznijo in s spoštovanjem hči Nana Terbovc in sin Franci z družinama
Nikjer te ni in to boli...
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata, pradedka, brata in strica
IVANA KUDRA -SVETO VEGA IVANA
iz Bezovnika, Griže (1936-2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter darove za cerkev. Posebna zahvala domačemu župniku gospodu Planincu, dekanu gospodu Škofleku ter župnikoma gospodu Zemljaku in gospodu Ratajcu za lepo in slovesno opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi vsem društvom, Občini Žalec, pogrebni službi Ropotar in domačim cerkvenim pevcem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej hvala, da ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
V SPOMIN
DARKU KORAŽIJI
Po letu žalosti se bolečina odhoda počasi umika spominu na mnoge srečne trenutke našega druženja.
V naših srcih živiš, Darko.
Mama, sestra in prijatelji
ZAHVALA
V 85. letu nas je 21. januarja tiho zapustila draga mama,
tašča, babica in prababica ter sestra
MINKA ŠTOK
iz Ločice ob Savinji (20.12.1929-21.1. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, planincem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Nina in Robi z družino in pravnuki
»Lov« na regrat odprt
Rockerji navdušili ob dnevu kulture
Ljubitelji te odlične solate so se zelo razveselili sončnih dni, ki sò nastopili, ko sta se sneg in žled poslovila.
Na sočnih legah je namreč mogoče nabrati veliko vabljivega regrata, spomladanske vitaminske bombe, saj so srčki že dovolj razviti in jih najvztrajnejši lahko veliko naberejo. Ni kaj, narava pokaže zobe, a se tudi veliko smeje, si lahko ob tem mislimo.	T. T.
Meri Starc z Brega pri Polzeli med prvimi nabiralkami regrata
V dneh, ko smo se po dolini posebej poklonili kulturi, je svoj prispevek h kulturnemu utripu v naših krajih dodala tudi štiričlanska rockovska skupina Legalo Kriminalo, ki je z rockov-sko izvedbo Zdravljice navdušila številno občinstvo na braslovški občinski proslavi ob slovenskem kulturnem
prazniku v Domu krajanov Gomilsko.
»Prav je, da se vsebine kulturnega dogajanja ob takih priložnostih dotikajo tako barvitosti in pestrosti področja umetnosti kot tudi pojavnosti različnih kulturnih zvrsti,« so nam ob tem dejali organizatorji proslave, mi pa še dodajmo, da je bila skupi-
na Legalo Kriminalo, ki ima svoje vadbene prostore prav v Domu krajanov Gomilsko, ustanovljena leta 2004, torej praznuje letos, ko tudi na področju kulturnega ustvarjanja obeležujemo kar nekaj jubilejev, svojo 10. obletnico delovanja. In morda nam bodo fantje ob tej priložnosti pripravili še kakšno presenečenje. L. K.
Na zdravje rockerji
Padli Prešeren živ
cej dvignjenega podija sicer odlične scenografije proslave padel France Prešeren.
Več vprašanj jim je rojilo po glavi. Ali je kip in zakaj se ni razbil? Ali je živ in, ojoj, ali se je poškodoval? In ko je padli Prešeren vendarle vstal, so se spraševali, ali je bilo vse skupaj del scenarija in simbolizira padec kulture. In če ne, kaj se je vendarle dogajalo z ubogim Prešernom. Naj vas pomirimo, Prešeren je bil živ in ga je, nevajenega tovrstnih opravil v slogu pouličnih umetnikov velikih mest, zagrabil krč v nogi, njegov dramatičen padec pa se je na srečo končal brez hujših poškodb. Prešeren se je čez čas vrnil na oder in sede "spremljal" kulturni program. Številni obiskovalci pa so na koncu le lahko priznali, da je bila poleg dogajanja na odru izposojena ideja s celotno scensko zasnovo zelo učinkovita.	L. K.
Mnogi obiskovalci žalske so bili nekoliko šokirani, ko osrednje proslave ob sloven- je sredi programa pevskega skem kulturnem prazniku zbora naenkrat v znak s pre-
Kljub neprijetnosti domiselno zasnovana scenografija skupaj s padlim "živim Prešernovim kipom" odlično zaokroževala kulturni poklon na žalskem odru
300 dni praznikov in 65 dni bolniške
Predaja ključa in oblasti
Vranski pustni generali Vranarji so tudi letos prevzeli občinsko oblast. Prevzem oblasti in primopredaja simboličnega ključa Občine Vransko sta se zgodila v nedeljo, 23. februarja, v središču trga pred občinsko stavbo, kjer je župan Franc Sušnik pustni oblasti predal ključ, ki simbolizira občino.
Tudi sicer je v pustnem času na Vranskem moč čutiti precejšen nemir. Z veliko vnemo se je dela lotila komisija za mobilizacijo (naborna komisija), polne roke dela pa ima tudi štab za logistiko. Bojne enote in pustno oblast je vodil general Aleksander Reberšek ob pomoči generalov Jožeta Križnika in Staneta Gržine ter upokojenega generala Vlada Rančigaja.
Pustna vlada generalov Vra-narjev s svojimi sklepi omogoča hitrejši razvoj občine, saj so sklepi prilagojeni volji vranskih volivcev, hkrati pa je pustna vlada ekološko in energetsko osveščena. Je prva, ki sè bori za to, da bi bilo na Vranskem 300 dni občinskih praznikov, ostalih 65 dni pa lahko koristite lansko bolniško. To je bil veličasten dogodek, na katerega so čakali vsi občani. Kot je navada pri vojaškem prevzemu oblasti, je tudi tokrat vse teklo brez kapljice prelite krvi. Da bi bila vlada čim bolj demokratična, so razrešili občinski svet in občinsko upravo, pri županu pa je prišlo do blagega upiranja, vendar se je naposled le moral vdati, saj so bili v veliki premoči. Svetnikom so odvzeli glasovalno pravico, občinska uprava pa do nadaljnjega osta-
Pust ne prizanaša nikomur
ja za potrebe generalštaba. Župan je v hišnem priporu, opravlja pa lahko samo hišna opravila. Pred županovo hišo so postavili opazovalno skupino z nalogo, da ugotovi, če je župan begosumen. Ogromno dela je bilo opravljenega pri pripravi orožja, urejanju uniform in poliranju raznih zlatih odlikovanj in priznanj.
Na svoji prvi nočni seji je pustna vlada opredelila svoje naloge in zavzela naslednje sklepe:
Sklep 1: Organizira se najve-čji karneval v tem delu Evrope, ki bo na pustno soboto potekal po trgu na Vranskem z začetkom ob 14. uri in 55 sekund.
Sklep 2: Za glavnega odgovornega za to prireditev se določi Franca Sušnika, ki je v sorodu z odstavljenim županom.
Sklep 3: Za vodjo karnevala se določi mladega visokega oficirja, generala Aleksandra Reberška, ki bo s svojo bojno nabitostjo pripomogel k uveljavitvi pustne vlade.
Sklep 4: Danes, 26. februarja, bodo generali obiskali vse občine Spodnje Savinjske doline in z njimi navezali prijateljske stike. Upravno enoto v Žalcu bodo ukinili, ker se bodo davščine nakazovale izključno pustni vladi na Vranskem. Poleg denarja se zasežejo vse pivske rezerve.
Sklep 5: Ker je avtomobilski promet problematičen tudi v naši občini in veliko mladih nima izpita, lahko pridejo po vozniška dovoljenja, ki jih dobijo takoj, če prinesejo s sabo denar in nam obljubijo, da tega ne bodo obešali na veliki zvon.
Sklep 6: Uspelo nam je orga-
nizirati tečaj pivske vožnje, za kar smo angažirali specialista gospoda Gašperja Gašperja iz Kopra, ki je ekspert na tem področju.
Sklep 7:	Po teh akcijah,
opisanih v točki 5 in 6, lahko dovolimo, da je dovoljena količina alkohola v krvi 2,1 promila, točenje alkoholnih pijač v gostinskih lokalih pa je za čas pustne vlade 24 ur na dan. Generalom se streže brezplačno!
Sklep 8: Na malega pusta, v četrtek, 27. februarja, v vseh gostilnah točijo pijačo po znižani ceni.
Sklep 9: Ukinili bomo protikorupcijsko komisijo, ker je ne potrebujemo.
Sklep 10:	Vsi osnovno-
šolci, dijaki in študentje se morajo v času pustne vlade držati naslednjih pravil: jedilnike sestavljate sami, učite učitelje, odmor podaljšajte na 45 minut in ure skrajšajte na 5 minut, domače naloge so prepovedane, prav tako ustno spraševanje, počitnice pa smo na vašo željo podaljšali. Prav tako smo podaljšali vikend za en dan, bistvo vašega bivanja v šoli pa je zabava, ples in smeh. Spremenili smo predmetnik in vanj namesto slovenščine, matematike in zgodovine dodali špricanje, klepetanje in tek po hodnikih.
Sklep 11: Nepremičninski davek je v Občini Vransko strogo prepovedan. Pustna vlada bo subvencionirala delovanje lokalov, ki se bodo držali pustnega zakonika. Prav tako bo posebna enota generalov skrbela za prijetno vzdušje in živo glasbo, ki je ne bomo zaračunali.	T. T.