Izvajanje načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije
(ph) Delegati vseh zborov občinske skupščine bodo 7. marca obravnavali poročilo komisije, ki spremlja izvajanje načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Poročilo je sinteza delo-vanja delovnih skupin komisije.
Iz poročila navajamo najvažnejše poudarke.
Podatki o postovanju gospodarstva v obdobju ja-nuar—september in nekatere ocene do konca leta 1984 kažejo, da se nekatere temeljne naloge iz re-solucije o družbeno-ekonomskem razvoju v letu 1984, ki so identičrie nalogam iz dolgoročnega pro grama, dokaj dobro uresničujejo. Tako je dosežena visoka stopnja rasti industrijske proizvodnje (7,8 %), izvoz na konvertibilno področje pa je narasel za 6 %.
V organizacijah združenega dela se je izboljšala likvidnost, tudi preskrbljenost industrije s surovinatni in repromaterialom je na zadovoljivi ravni. Investicije vgospodarstvu kažejo na visoko stopnjo prestruktu-
riranja industrije v smeri hitrejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, uvajanja sodobne tehno-logije in izboljšanja delovnih pogojev.
Glede uresničevanja ustavnega položaja občine komisija ugotavlja, da tečejotako v občini Šiška kot tudi mestu Ljubljana ustrezne aktivnosti za spre-membe statutov družbenopolitičnih skupnosti.
V  razpravi o delovanju delegatskega sistema je nujno do novega mandatnega obdobja dopolniti ozi-roma spremeniti odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana-Šiška.
V razpravi je bila izpostavljena potreba po zagoto-vitvi povratnega informiranja in pregleda nad delom delegatov naše občine, v tisfih samoupravnih inte-resnih skupnostih materialne proizvodnje, ki so ustanovljene v okviru širših oziroma več družbeno-političnih skupnosti.
Na področju uresničevanja ustavnosti in spošto-vanja zakonitosti sta se družbeni pravobranilec sa-moupravljanja in izvršni svet dogovorila o skupnih aktivnostih, zlasti za spremljanje samoupravnih aktov v organizacijah združenega dola.
V skladu z zastavljeno nalogo zmanjševanja družbene režije tečejo v občini razprave o deprofe-sionalizaciji opravljanja posameznih del in nalog.
Ena od delovnih podskupin komislje je obravna-vala področje industrije in je posvetila največ pozor-nosti organizacijam, ki poslujejo z motnjami ozi-roma izgubo in vključevanju v mednarodno delitev dela. Pri vključevanju delovnih organizacij v medna-rodno delitev dela je ugotovila, da se praktično vse organizacije zavedajo nujnosti povečanja izvoza, da na tem področju tudi resno delajo, vendar seda-nji mehanizem spremljanja izvoza (evidentiran izvoz blaga, evidentirani devizni prilivi) ne zadošča, ker je prišlo v zadnjih dveh letih do precejšnjih sprememb glede same tehnike priznavanja izvoza.
Vse industrijske organizacije, ki so med letom po-slovale z izgubami, so ob koncu leta zaključile po-slovanje pozitivno. Ob tem ne gre zatiskati oči pred težavami nekaterih Iskrinih organizacij, Unitasa, Gorenje-Tiki^ja in Agrostroja, TOZD Kmetijska me-hanizacija.
(nadaljevanje na 5 strani)
(nadaljevanje s 4 strani)
Delež gradbeništva je v občinskem družbenem proizvodu majhen (vendar pa TOZD s tega področja predstavljajo v zadnjem času največji problem, zla-sti tiste, ki se ukvarjajo s pravo gradbeno operativo). Vsa izguba, evidentirana v občini, je v tem sektorju (Stavbenik, Vegrad, Ingrad).
Pri vseh so praktično enaki vzroki izgub: sora-zmerno visoki režijski stroški TOZD in delovnih skupnosti, slabo pogojena dela zaradi izredno ostre, tudi nelojalne konkurence ter izsiljevanj inve-stitorjev in nezadovoljive strokovne usposobljenosti delavcev. Vegrad TOZD Gradnje ima izdelan sana-cijski program, vendarga niso uspeli realizirati. Zato je prišlo s 1. 1. 1985 do ukinitve TOZD v Ljubljani.
Izguba Ingrada bo pokrita z rezervnimi skladi znotraj delovne organizacije.
Za Stavbenikovo temeljno organizacijo je ugotov-Ijena nenomnalno visoka izguba, za katero še ni v celoti raziskano, od kdaj izhaja in tudi rešitve še ne: redna likvidacija ali pa združitev s TOZD Obala v okviru delovne organizacije.
Ob tem komisija ugotavlja, da je nevzdržna spri-jaznitev s poslovanjem na meji rentabilnosti, z niz-kimi osebnimi dohodki in brez ustreznih razvojnih konceptov. Rešitev morajo temeljne organizacije poiskati v delovnih organizacijah, kjer mora priti do specializacije, do izboljšanja organizacije poslova-nja in dela, do povečanja notranjega reda in v agre-sivnejšem tržrsem pristopu. Ob tem morajo sestav-Ijene organizacije odigrati bistveno drugačno vlogo kot doslej.
Podskupina, ki je spremljala področje kmetijstva, ocenjuje, da se cilji in glavne naloge uspešno ure-sničujejo tako glede proizvodnje, obdelanosti zem-Ijišč, komasacije, agromelioracij in pospeševanja tržne proizvodnje (po strokovni in tudi po finančni strani).
Na področju turizma in gostinstva se pozna, da v občini ni nosilca tovrstne dejavnosti, ki bi bil organi-zacijsko, kadrovsko in finančno sposoben pogledati izven svojega plotu. Ob tem ostajajo prizadevanja nekaterih turističnih društev, komisije za turizem in nekaterih posameznikov zaman kljub temu, da je vloženega veliko truda in prostega časa amaterskih delavcev.
Drobno gospodarstvo še vedno ostaja na isti ravni kljub že izpeljanim akcijam za določene spremembe v zakonodaji. Ob tem ostajajo za za-sebni sektor odprta vprašanja predvsem pridobi-vanja poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti, zaradi visokih cen teh prostorov in pomanjkanje prostora za izgradnjo stanovanjsko-proizvodnih ob-jektov. V posameznih primerih je nestimulativna tudi davčna zakonodaja, zlasti ob določenih pove-čanjih obsega poslovanja (porast relativno-fiksnih stroškov hkrati s porastom davčnih obveznosti na osnovi preteklih dobrih rezultatov) in število delav-cev, ki jih posameznik lahko zaposli. Za družbeni sektor drobnega gospodarstva pa ugotavljamo, da nekatere organizacije zelo težko obvladujejo seda-njo gospodarsko situacijo zaradi svoje programske usmerjenosti, posledic administrativno določenih cenovnih razmerij in prostorskih problemov.
Posebej pa je negativno, da v organizacijah zdru-ženega dela še vedno niso dovolj zavzeto pristopili k prenosu dela proizvodnega programa v enote drobnega gospodarstva. Struktura šišenskega go-spodarstva je taka, da bi lahko že beležili pozitivne premike v tej smeri, predvsem na področju kovin-sko-predelovalne industrije, strojegradnje in elektro industrije. Vse organizacije združenega dela, predvsem pa iz naštetih področij je treba ponovno pozvati, da prevzeto obveznost ocenijo in realiza-cije prenosa ustreznega dela proizvodnega pro-grama vnesejo v letni plan iztekajočega srednjeroč-nega plana in v plane obdobja 1986—1990.
Na področju gospodarske infrastrukture je ugo-tovljen napredek pri varstvu okolja in zavarovanju pred vodami. Prevoz delavcev nadeloin z delase je zadovoljivo odvijal, zlasti glede na stanje obstoje-čega parka in ekonomske pogoje delovne organi-zacije Ljubljanski potniški promet. Komisija tudi ugotavlja, da združevanje sredstev za komunalno infrastrukturo ne poteka tak, kot so se organiza-cije obvezale in očitno ]e, da je skleniti sporazum eno, dati denar pa drugo.
Stanovanjska izgradnja poteka po planu, zatika pa se pri prenovi, odpravi barakarskih naselij in ra-zreševanju problemtike stanovanj VI. in VII. katego-rije. Del sanacije v soseski Draveljska gmajna je končan, za nadaljevanje sanacije pa bo treba voditi akcijo tudi vnaprej.
S področja nagrajevanja po delu komisija ugotav-Ija, da so storjeni določeni premiki na področju nor-mativne urejenosti samoupravnih aktov, kar je prvi pogoj za nadaljnji vsebinski pristop k dejanskemu nagrajevanju po delu. Problem, ki je še vedno odprt, je minulo delo, za katero ni enotnih meril in so re-zultati bolj odvisni od položaja dejavnosti, kot od pri-spevkov delavcev. Še posebno pa je problematično ugotavljanje deleža minulega dela v družbenih de-javnostih.
Na področju delovanja upravnih organov so spre-jete nove sistemizacije del in nalog, kar je pogoj za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. Po-trebno bo tudi vztrajati pri racionalizaciji del v upravi, kar pa je odvišfio od zmanjševanja zakonskih in , drugih predpisov in pogostosti njihovih sprememb. Ob tem je občinska uprava vezana na spremembe v republiški zakonodaji, za kar so v pripravi že dolo-čena gradiva. Potrebno je tudi izboljšati tehnično opremljenost delavcev in računalniško obdelavo.
Na področju družbenih dejavnosti je bil dan v dru-gem polletju tekočega leta pri izvajanju dokjoroč-nega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana-Šiška poseben poudarek kvaliteti izvaja-nja osnovnlh programov s področja otroškega var-stva, osnovnega šolstva, osnovnega zdravstvenega varstva, razisko\'alne dejavnosti ter množičnih kul-turnih in telesno kulturnih aktivnosti.
Na koncu lahko po poročilu komisije zaključimo, da se bistvene naloge izpolnjujejo, da je prisotna zavestna akcija in da je prevladalo spoznanje, da le delo in rezultati dela pomenijo napredek. Ob tem se zatika na posameznih segmentih, ki po nepotreb-nem ustvarjajo marsikdaj slab občutek. S skupnimi prizadevanji moramo premagati tudi te slabosti.