Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva oki mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 000 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu Štev. 60-KB-16-2-24 Stev. 2 (408) LETO IX. NOVO MESTO, 15. JANUARJA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Uspela konferenca komunistov v Novem mestu V nedeljo, 12. januarja je bila v Novem mestu redna občinska konferenca Zveze komunistov. Razen 98 delegatov iz vseh krajev občine so se je udeležili tudi organizacijski sekretar CK ZKS tovarišica Vida Tomšič, sekretar okrajnega komiteja ZKS Jože Borštnar, predstavniki OLO, občinskega LO in drugi povabljeni gostje. Konferenca je trajala skoraj ves dan. Po poročilu sekretarja, ki je zajelo vrsto problemov novomeške občine, se je razvila živahna razprava, v kateri sta na koncu sodelovala tudi Jože Borštnar in Vida Tomšič. Obširneje bomo poročali o tej uspešni konferenci v prihodnji Številki. Konference ZKS v Šentjerneju V nedeljo dopoldne je bila občinska konferenca komunistov tudi v Šentjerneju, katere so se razen izvoljenih delegatov udeležili član OK ZKS Martin Zugelj in povabljeni gostje ter predstavniki kolektivov. Po preglednem ■poročilu o uspehih In problemih političnega in ostalega dela v občini je biLo plodno razpravljanje, v katerem so delegati govorili zlasti o številnih organizacijskih vprašanjih, o kmetijstvu, kulturno-prosvetnem delu v občini in pod. Zbori volivcev v novomeški občini V dneh 19., 22. Ln 23- januarja bodo zbori volivcev v vseh volilnih enotah novomeške občine — 19. januarja v enotah Izven mesta, 22. Ju 23. januarja Pa na območju mesta. Na zborih volivcev bodo predlagali delegate za kandidacijsko konferenco za volitve ljudskih poslancev ter volili krajevne ob-bore. V zadnjem tednu: 188 novih naročnikovi Pridobivanje novih naročnikov razveseljivo napreduje: samo v preteklem tednu se je na list naročilo 188 novih naročnikov! Največ novih prijateljev domačega lista sta dozdaj pridobila tovariš Peter Cernič iz Črnomlja (62) in prav toliko tudi Janez Crnagoj iz Gradenca v Suhi krajini. Zelo pridni so tudi posamezni pismonoše in stari naročniki Dolenjskega lista, ki propagirajo zanj v svoji okolici! NAKLADA NAŠEGA LISTA ZNAŠA DANES že 11.450 izvodov. Nadaljujmo z zbiranjem novih naročnikov do konca tega meseca! Pridobite nam tudi vi vsaj enega novega naročnika, da bo družina bralcev in naročnikov domačega lista še večja! Pred volitvami poslancev V novomeškem okraju bomo volili 15 ljudskih poslancev: 2 v zvezni zbor, 1 v zvezni zbor proizvajalcev (industrijska skupina), skupno z okraji Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana in Trbovlje pa še 1 poslanca v kmetijsko skupino zveznega zbora. V republiško skupščino pa bomo volili: 8 poslancev v republiški zbor, v zbor proizvajalcev pa 3 (od teh 2 v industrijski skupini in 1 v kmetijski skupini) V soboto 21. decembra je bila razpuščena Zvezna ljudska skupščina, hkrati pa so bile razpisane volitve za novo skupščino, ki bodo za poslance v zvezni zbor 23. marca, za zbor proizvajalcev pa 26. marca. Danes se je poslednjič sestala tudi Ljudska skupščina republike Slovenije, ki bo zaključila štiriletno delo s sklepom o svoji razpustitvi in z razpisom volitev za novo skupščino. povojnih političnih manifestacij v državi. Zadnja štiri leta zvezne ljudske skupščine — pa tudi vseh republiških ljudskih skupščin — so tako bogata, da jih prav gotovo še lep čas ne bomo mogli v celoti pravilno oceniti. V teh sorazmerno kratkih letih je zvezna skupščina sprejela 223 zakonov — delo, ki je zahtevalo izrednih naporov, priprav, poznavanja našega razvoja in potreb. Res je, da so že skupšči- 1'oslopje zvezne ljudske skupščine v Beogradu Živahno družbeno-politično in gospodarsko obdobje zadnjih 4 let je najtesneje povezano z obsežnim zakonodajnim in vsem ostalim delom zvezne in republiške ljudske skupščine. Kakor rdeča nit se prepleta skozi to pomembno skupščinsko dejavnost graditev družbene samouprave, ki je bila najvažnejša in osnovna značilnost štiriletnega dela zvezne ljudske skupščine. Ze prve priprave na bližnje volitve kažejo, da bo obdobje pred voh'tvami novih ljudskih poslancev ena naših največjih VREME ZA CAS OD 17. DO 26. JAN. Postopno toplejše vreme, zlasti po 19. januarju. Med 24. in 26. januarjem nestalno s pogostimi padavinami in topleje. V. M. ne prejšnjih sklicanj pri svojem zakonodajnem in drugem delu gradile na bogatih izkušnjah preteklosti. Ustvarile so osnovne temelje za sistem naše socialistične demokracije — »... temelje, ki so ustrezali jugoslovanskim izkušnjam in poti našega socialističnega razvoja. Te izkušnje so bile za naše razmere zelo bogate, ker smo od takrat, ko smo z ljudsko revolucijo s svojimi 'silami zrušili oblast stare kapita- listično-buržoazne Jugoslavije, gradili tudi novi socialistični družbeni sistem in" vse do današnjih dni prešli razne stopnje graditve. Pri tem smo si vselej prizadevali, da pridejo v tem razvoju do izraza pravice delovnih ljudi in ti kar najbolj sodelujejo v vsakdanjem življenju naše skupnosti...«, kot je pred kratkim odgovoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksandar Ranković na željo direktorja »Jugopresg«. Skupščina sedanjega sklica je te temelje razvijala naprej, tako da je potekala graditev našega družbenega in političnega sistema vzporedno z razvojem naših proizvodnih sil in novih socialističnih odnosov. In v tem je njeno veliko in zgodovinsko pomembno poslanstvo. Zakonodajno in ostalo delo skupščine je zaključilo sedanje Tajništvo m notranje zadeve v novih prostorih V drugI polovici decembra lani se je Tajništvo za notranje zadeve okraja Novo mesto preselilo Iz dosedanjih prostorov na Kidričevem trgu v nove prostore na sodišču, vhod iz Jerebove ulice 1. V stavbi )-.».• "•.^•»rlčevem trgu, kjer je tajnlšfvo .Imelo dosedaj upravne prostore, bodo stanovanja za uslužbence tajništva. Pridobili bodo 7 družinskih stanovanj in nekaj samskih. Ker se uslužbenci, ki bodo dobili stanovanja, vozijo v službo tudi iz drugih krajev, bodo tam, kjer se bodo izselili, zmanjšali stanovanjsko stisko. Gostinski tečaj Tudi letos je Okrajna gostinska zbornica Novo mesto organizirala strokovni tečaj za delavce v gostinstvu. Tečaj se j« pričel v ponedeljek 13. januarja v Šmarjeških Toplicah. Trajal bo tri tedne. Na njem si tbodo udeleženci, ki bodo na koncu opravili izpit, pridobili naslov polk valif i cd ranega gostinskega delavca. Za tečaj se je prijavilo 25 gostincev. Stanovanja bodo gradili Upravni odbor splošne bolnišnice v Novem mestu je sklenil nadzidati stavbo nove kuhinje, da bodo pridobili prostore za stanovanja. V ta namen bo najel posojilo 6 milijonov din, za katerega je okrajni ljudski od- bor že dal potrebno jamstvo. Vsa podjetja in ustanove bi morale na podoben način v okviru lastnih možnosti skrbeti m stanovanja za svoje delavce in uslužbence, pa bd lahko prej ublažili stanovanjsko stisko. Notranjepolitični tede u s Iti pregled Vsako leto 10 odstotkov Perspektivni načrt za razvoj gospodarstva v Sloveniji predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja v Sloveniji povečala v prihodnjih letih za 50 (/o, to pomeni letnih 16%, To je več, kot pa predvideva zvezni perspektivni načrt in tato je vprašanje, ali r r>mo to nalogo lahko uresničili. Oglejmo si torej ta predvidevanja nekoliko podrobneje. Zvezni perspektivni načrt predvideva, da bomo v letu 1961 pridelali v Jugoslaviji povprečno 17 metrskih stotov pšenice na hektar. Pri nas v Sloveniji naj bi v letu 1961 n '.-delali že 28 metrskih stotov v povprečju. Koruze bi morali pridelati v Sloveniji povprečno 36 mctrskdi stotov, v Jugoslaviji pa računamo na povprečje 22 metrskih stotov. V perspektivnem načrtu je dalje rečeno, da bi morali pridelati v Sloveniji povprečnp 216 me-trslcih stotov krompirja na hektar, medtem ko predvideva perspektivni načrt za driavo le 90 metrskih stotov itd. Ce bomo uresničili te naloge v prizadevanjih za večje hektarske donose, bomo v Sloveniji leta 1961 pridelali na 60.000 hektarih 165.000 vagonov pšenice. To pomeni pridelek, ki naj bi ob deloma spremenjeni sestavi prehrane zadostoval za preskrbo prebivalstva v republiki. Ze tO kate, da za-\taxA IffM naloge res ne bodo majhne in jih ne bo mogoče doseči brez ndovoljlvt kooperacije med zadrugami in kmetovalci. Na to računa tudi perspektivni načrt, v ka- terem je med drugim rečeno, da bo i tekmovanje za večje pridelke zajetih približno 70 % vseh površin. Vrednost kmetijske proizvodnje v prihodnjih letih bo močno porasla, tako da bo Slovenija lahko nekatere pridelke tudi izvažala. Na novo bomo zasadili okoli 2500 ha hmelja, todo ne le v Savinjski dolini, marveč tudi okoli Čateža, v Poljanski dolini, ob Dravi fer končno tudi na Dolenjskem, ob Krki in v Beli krajini. Površine se bodo morale ))ovrčati od sedanjih 2200 na več kot 4500 hektarov. Zato bo potrebno zgraditi v krajih, kjer bomo hmelj šele začeli gojiti, tudi sušilnice, kar bo izvedljivo le v kooperaciji zadružnikov z zadrugami. Sladkorne pese bomo posejali okoli 4800 hektarov, predvsem v Prekmurju in v okolici Ormoža, kjer naj bi v prihodnjih letih zgradili novo tovarno sladkorja. Izredno bo naraslo tudi pridelovanje krompirja. Namesto 71).oni) rtmoimv bi. morali po načrtu pridelati v letu 1961 Se 168.000 vagonov. Ob letošnjih težavah s prodajo krompirja se bo verjetno kdo vprašal, kam bomo s tolikimi količinami krompirja. Res je, da nas je letošnja obilna letina našla nekoliko neprijiraidjene, saj smo namesto običajnih 7f).fH)0 vagonov pridelali okoli 90.000 vagonov kromjnr-ja. Zarrt tudi nekatere težave s prodajo, ki pa so le prehodna, kajti mnogi kmetovalci so že preračunali, da se krompir zelo izplača porabiti za pitanje živine. tako da sedaj celo nekateri kraji, ki doslej niso pošiljali na trg živine, prodajajo zadnje čase večje količine tega blaga. No, samo z uporabo krompirja za krmo stvar Še ne bi bila rešena. Zato bomo zgradili nekaj tovarn za predelavo krompirja, V teh tovarnah bomo razen rezancev in Škroba proizvajali tudi krompirjevo moko. Velike naloge narekuje perspektivni načrt tudi za živinorejo. Dosledno bomo organizirali pitanje goveje živine, predvsem telet, kar bo v veliki meri povečalo vrednost izvoza. Prav tako pa bomo uredili tudi mlečne rajone, tiste, kjer naj bi predelovali mleko v sir, maslo in ne nazadnje v mlečni sladkor. V teh letih bomo morali urediti okoli 60.000 ha pregonskih pašnikov, za kar bodo porabljena velika sredstva. Končno ostanejo še naloge v sadjarstvu in vinogradništvu. Obnovili bomo 8500 hi nasadov in proizvodnja se bo zaradi tega povečala za štiri petine. Seveda tega ne bomo dosegli do leta 1961, ker vse zasajeno sadno drevje še ne bo doseglo polne rodnosti. Toda predvidevamo, da bomo ob količkaj dobri letini obrali leta 1961 okoli 19.000 vagonov sadja. V tem času bomo obnovili tudi 3500 ha vinogradov. Razumljivo, da so za dosego teh ciljev predvidena znatna sredstva, toda naloge so tako velike, da jih, kot že rečeno, brez razpredene mreže zadružne kooperacije ne bo moi-no uresničiti. Tu pa čaka tudi dolenjskega kmeta in naše zadruge še veliko potrebnega in hvaležnega dela, ki ga bomo morali uresničiti, če hočemo s časom in s potrebami posameznika in družbe dobro v korak. obdobje graditve komunalnega sistema. V pripravah na volitve bomo zato dobro pregledali prehojeno pot, doslej dosežene uspehe in v našo rast vložene napore vseh delovnih ljudi nove Jugoslavije. Ni nas treba biti sram — imamo kaj pokazati. Demokratična preobrazba naše dežele, njen gospodarski dvig in po vsem svetu poznana in priznana miroljubna politika ustvarjalnega sožitja — to so trije glavni temelji, ob katerih so priprave na volitve novih ljudskih poslancev, tako vsestranske, zanimive in v ospredju našega družbenega življenja. Te dni bo zasedal plenum okrajnega vodstva Socialistične zveze in razpravljal o pripravah na bližnje volitve, ki so se takorekoč že začele. Narekujeta jih čas in potreba, da se nanje temeljito pripravimo, da ocenimo vse, kar smo v zadnjih letih dosegli, zgradili in kar nameravamo delati tudi vnaprej. Tej veliki nalogi bodo v prihodnjih tednih namenjeni tudi vsi napori in vsestranska delavnost naših političnih organizacij, oblastvenih organov in vseh ostalih čini-teljev. Tovariš Vid, na mnoga leta! V četrtek, 9. januarja, je v ljudi pod vodstvom Janeza Ljubljani sredi dela. tiho in Marentvča; lik pokojnega re-skromno praznoval 50-letnico volucionarja je naš jubilant življenja inž. Jože Levstik, kot urednik toplo opisal V povsod znan in priljubljen to- predgovoru knyge »Slovenska variš,, v vseh povojnih letih vas pod kapitalističnim jar-dolenjski ljudski poslanec, mom«, ki je pravkar izšla pri član plenuma CK ZKS in glav- »Kmečki knjigi«. Tovariša Vi-nega odbora Socialistične zve- da se spominjajo mnogi Doze, aktivist Osvobodilne fron- lenjci kot sekretarja odbora te izza prvih dni narodnoosvo- Osvobodilne fronte za novo-bodi'lnega boja in neutruden meško okrožje, b>;l pa je tudi borec za pravice delovnega načelnik oddelka za gospodar-ljudstva. Za nas Dolenjce bo- stvo pri SNOS itd. Po osvobo-bolj domače, če kratko pove- ditvi ga srečamo na odgovor-mo, da ima tovariš Vid zdaj že nih mestih v vladi LRS, pc— 50 let za sabo in mu danes, če- litičnih, zadružnih in drugih prav z nekajdnevno zamudo, gospodarskih organizacijah, k temu osebnemu prazniku Vsa ta leta je opravljal vrsto naš pokrajinski časnik v ime- odgovornih funkcij, vedno, in nu neštetih znancev, prijate- povsod pa je ostal kot pravi Ijev in tovarišev izza predvoj- zadružni delavec in kmetijski nih, medvojnih in povojnih dni strokovnjak tesno povezan z izreka najtoplejše čestitke,po- življenjem našega delovnega zdrave in želje za osebno sre- človeka .Tovariša Vida pozna-čo, zdravje in nadaljnje plod- mo tudi kot pisca strokovnih no, vsestransko uspešno delo! in poljudnih razprav ter član- Tovariš Vid je z Dolenjsko kov. Ljudska oblast ga je za tesno povezan. Spoznal jo je njegovo vsestransko in priza-že takrat, ko se je kot dijak devno, delo nagradila z mnogi-vozil iz Zagorja ob Savi v mi odlikovanji in priznanji, ljubljanske šole in živo obču- številni prijatelji, znanci, so-til socialne krivice in nujnost delavd in širok krog naših drugačne uredHve sveta. Po ljudi pa ga prav zaradi teh diplomi na pravni fakulteti se njegovih lastnosti ceni in spoje vpisal še na agronomsko fa- štuje. kulteto v Zagrebu, kjer se je Ob 50-letnici želimo tovari- začela njegova borbena pot za 3u Vidu iz vsega srca: na socializem. V Zagrebu je delal mnoga, mnoga zdrava in sreč- v krožku naprednih mladih na leta! Razglas okrajne volilne komisije Določitev območij zborov volivcev in števila aeligatov zg kandidacijsko konferenco Z ozirom na ugotovitve, da so posamezni občinski ljudski odbori zmanjSali število zborov volivcev za kandidiranje poslancev za volitve v republiško ln zvezno ljudsko skupščino, kar je v nasprotju z določili zakonov o volitvah ljudskih poslancev, pošilja okrajna volilna komisija dopolnitve razglasa o določitvi območij zborov 'I volivcev in delegatov za kandidacijske konference. Ker predlog ObLO nI zajel vseh območij volilnih enot, določenih za občinske volitve, naroča Okrajna volilna komisija občinskim ljudskim odborom, da skličejo zbore volivcev v spodaj navedenih krajih. Območja za zbore volivcev, v kolikor se ti ne ujemajo z razglasom OVK, naj se dopolnijo tako, kot so določena volilne enote za občinske volitve, vendar morajo biti zbori volivcev sklicani v vseh niže navedenih naseljih. Za število delegatov, ki jih volijo posamezni zbori volivcev za kandidacijsko konferenco veljajo določila, ki so navedena v tem razglasu. Revizija volilnih imenikov Mnogo negodovanja so pri volitvah v ljudske odbore povzročile lansko jesen nepravilnosti in pomanjkljivo, sti v volilnih imenikih, o čemer smo pisali tudi v našem listu. Pri okrajnem ljudskem odboru je komisija za revizijo volilnih imenikov, pri občinskih ljudskih odborih pa stalne komisije za volilne imenike. — Komisije so že pričele delati in do 1. februarja morajo biti pregledi volilnih imenikov končani. V volilne imenike morajo biti vpisani vsi volilni upravičenci, ki stanujejo ali se mudijo več kot šest mesecev v volilni enoti. Tisti, ki se stalno mudijo v volilni enoti krajši čas, pa se lahko izjavijo, da se vpišejo v volilni imenik sedanjega bivališča ter zato izbrišejo iz 'olilnega imenika v prejšnjem ali stalnem bivališču. To pomeni, da bodo lahko delavci, ki stanujejo na kraju zaposlitve več kot šest mesecev, volili v tem kraju, prav tako dijaki tam, kjer prebivajo za čas šolanja. Ker je letos tudi potekel rok starim volilnim imenikom, bodo sestavljeni novi. To nalogo bodo'" morale opraviti komisije za volilne imenike pri občinskih ljudskih odborih skupno z matičarji v času OD 1. DO 10. FEBRUARJA. Po sestavi bodo novi volilni imeniki '''"ločeni čas razgrnjeni na vpogled volivcem. V teh dneh hodijo člani komisij za volilne imenike od hiše do hiše in ugotavljajo število volilnih upravičencev in preverjajo osta. •e podatke. V interesu vseh volivcev je, da bodo napake imenikov re*s odpravlje-. ne do najmanjše mere, zato sodelujte ln pomagajte pri preverjanju podatkovl VOLILNI OKRAJ METLIKA - SEMIČ Število delegatov za: Kraj zbora volivcev Število volivcev ' Zvezni Republ, zbor zbor 1. Metlika 970 2 5 2. Rosalmce 353 1 2 3. Božakovo 176 1 1 4. Drašiči 294 1 1 6. Radovica 413 1 2 6. Slamna vas 127 1 1 7. Grabrovec 145 1 1 8. Lokvice 241 1 1 9. Dragomlja vas 175 1 1 10. Bereča vas 125 1 1 1L Bušinja vas 130 1 1 12. Suhor 330 1 1 13. Jugorje 160 1 1 14. Dobravice 125 1 1 IS. PrLmostek 172 1 1 16. Podzemelj 316 1 1 17- Krasinc 175 1 1 18. Gradac 305 1 1 19. Crešnjevec 341 1 1 20. Crmosnjic* 282 1 1 21. Kot 290 1 1 22. Gaber 134 1 1 23. Nestoplja vas 106 1 1 24. Rožni dol 232 1 1 25. Semič 349 I 1 26. Vavpča vas 169 1 1 27. Vrtača 173 1 1 28. stranska vas 330 1 1 29. Strekljevec 179 1 1 30. Osojnik 181 1 1 33. Gradnik 106 1 1 8.541 34 41 VOLILNI OKRAJ ŠENTJERNEJ IN KOSTANJEVICA - P0DB0ČJE 1. Zameško 177 2. Ostrog 205 3. Groblje 220 4. Dol. Stara vas 271 5. Roje 209 6. Drča 205 7. Gor. Vrhpolje 392 8. Dol. Brezovica 237 1, Šentjernej Vrh pri Šentjerneju 425 1!). 287 11. Gor. Gradišče 171 12. Dol. Maharovec 128 13. Dol. Mokropolje 185 14. Orehovica 328 15. Loka 207 16. Gor. Gomila 151 17. Bela cerkev 216 18. Tomažja vas 146 in. Dobrava 172 20. Grmovlje 296 M. Skocjan 258 Ti. Hrastulje 220 a. Zloganje 215 24. Dol. Dole 192 ?V Kostanjevica 336 20. Dobe 357 27. Orehovec 206 2,7 Prekopa 250 29. Oštrc 217 M, Vodenice 193 11, Črneča vas 196 32. Prušnja vas 109 n. Podbočje 336 34. Dobrava 181 Veliko Mraševo 201 as. Malo Mraševo 345 37. Sutna 191 M Brezovica ' 90 39 Planina 142 8. figO ©Nadaljevanje na 3. strani) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED J f Bfnm I ^ »DOTJENJSKI LIST« (Nadaljevan]e ln konec) Nujno potrebno vzdrževanje starih jamskih objektov občutno skrajšuje čas produktivnega obratovanja, pomeni pa tudi veliko finančno breme, saj so stroški vzdrževanja zelo veliki in dodatno višajo lastno ceno nakapanega premoga. Poleg cen reproduk-tivnemu materialu (jamski les. električna energija, drobni inventar in rezervni deli), ki so stalno v porastu, in neugodnih stroškov kamionskega prevažanja premoga od sepa racije na železniško postajo, ki znašajo povprečno 470 din za eno tono premoga, neugodno vplivajo na rentabilno poslovanje podjetja tudi nove višje družbene obveznosti kot posledica novih ekonomskih predpisov. Le to opravičuje kolektiv ka-nižarskih rudarjev, ko se je tudi on pridružil ostalim soto-varišem v borbi za sprostitev dosedanjih plafoniranih cen premoga. < Glede na dosedanja primitivna proizvodna sredstva oziroma na provizorične naprave za proizvodnjo, rudnik nima dovolj lastnih sredstev, da bi se rešil nesorazmernega dosedanjega trošenja teh sredstev ter si zgradil objekte in nabavil opremo za povečanje proizvodnje, ki je predpogoj za nadaljne donosno poslovanje podjetja. Povsem razumljivo je, da je skrajno težavno s provizoričnimi objekti ln napravami zadostiti definitivnim ekonomskim predpisom glede družbenih obveznosti. Rudnik ima izdelan in odobren investicijski program za povečanje kapacitete proizvodnje in potrebuje v prvi fazi za najnujnejša odpiralna dela ter opremo posojilo v znesku 142 milijonov dinarjev. Od tega zneska bo potrošeno za jamska dela 48,177.000 din, in sicer za dogradnjo novega izvoznega vpadnika z navozisči, izogibi in priključnimi obzor-nimd progami ter črpališčem pod novim vpadnikom, drva zračna nadkopa kot sestavni del talninskega odpiranja jame in pomožni izvozni vpadnik proti dnu najnižjega območja premogovne kadunje. Za zunanja dela je potrebno 10 milijonov 788.000 din za dogradnjo strojnice, remont sepa.ra-cije, zvezo med novim vpadnikom in separacijo ter cestišče in kanalizacijo na obratu- Znesek 78-350.000 din pa bi bil potreben za kompletiranje izva-ževalne naprave z izvoznim stolpom, za remont opreme se-paracije, za železne jamske vozičke, črpalke, transformatorje, kable, za električne vrtalne stroje in en kamion. Poleg tega potrebuje rudnik Še preostanek zneska, t. j. 4,685.000 din za različne študije im izdelavo projektov- Omenjeni znesek investicijskega posojila bo rudnik črpal tri leta in vzporedno s črpanjem letnih trans ter po- Naš obisk »Z mopedom sem zelo zadovoljen, vožnja z nj-m je pravi užitek. S popravilom in servisnim pregledom sem bil zadovoljen, ker je bilo delo vestno in strokovno opravljeno. Tu sem dobil tudi vrsto bogatih in potrebnih nasvetov — iskrena hvala!« Tako je napisal v dnevnik Tomoso-ve servisne postaje pri Pionirju v Novem mestu tovariš Stanko Pleskovičt eden izmed številnih lastnikov motornih koles, ki so tukaj iskali uslug. Od marca meseca preteklega leta, ko so odprli servisno delavnico, je šlo skozi njo več kot 350 samo Tomosovih vozil. ».., popravljamo pa tudi druge, največ Jawe, čeprav moramo zanje posebej kupovati nadomestne dele,* nam je pripovedoval vodja servisa, prijazni mojster Zanl Dornik, ki dela pri Pionirju že dvanajsto leto. »Tomosi prihajajo v glavnem le na obvezne servisne preglede, saj ljudje precej pazijo nanje, že zaradi cene. Sicer ga marsikdo rad malo »krstt« po blahvku ali reflektorju, težjih karambolov pa skoraj ni .Tudi reklamacij je zelo malo, komaj kakšnih sedem do sedaj in Se te zaradi gum* ki jih kombinat V Borovem ni pravilno it' delal. Nekaj je bilo pritožb čez zadnje amortizerje, pa sem našel napako. Sedaj so jo tudi v Kopru že popravili tn blažilci so spet v redu.* Stopili smo k črnemu SG 250, ki je stal na posebni delovni mizici. Lastnik ga je pripeljal na čiščenje. Motor je eden najlepših in tovariš Dornik pravi, da ga raje vozi kot katerega kol> drugega, celo BMW ga ne doseže! Mogoče je to samo reklama, motorje pa mojster gotovo dobro pozna, saj je bil tri leta zaposlen v tovarni Puch v Avstriji in ima tudi tisti »sedmi čut«, ki si ga lahko pridobijo le nekateri mehawki in ie to le z dolgoletno prakso. Toda tudi drugi so s koprsko »mašinko« zadovoljni. Inženir Bergant je napisal v dnevnik takole: »Po prevoženih 17.000 kilometrih na motorju SG 250 sem navdušen nad uspelo izvedbo tepa tipa. Edina pomanjkljivost je visoka cena . . . « »Ce bo promet tako naraščal*, je nadaljeval mojster, »bomo imeV letos precej dela. Motorji pa bodo prihajali razen na servisne preglede tudi v remont. Državne ustanove so se že nasitile z motorji, upajmo da si jih bodo letos omislili kaj več tudi posamezniki, predvsem mopede. Težjt1 so predragi in Pretiš iz Sarajeva z NSTJ licenco nam bo verjetno nevarno konkuriral. V Kopru bodo Mopede zdaj Izdelovali že samostojno brez uvoženih delov.« V servisno delavnico k Pionirju vsak voznik rad pripelje svoj motor, saj ve, da ga tukaj izroči v prave roke. Nemalo zaslug za to ima mojster Dorwk, ki je v svoji delavnici vzgojil vrsto strokovnjakov za servisno in remontno slufbo. m. rudarjev stopno Izgradnjo In opremo, se bo proizvodnja iz leta v leto dvigala in sicer od 35.000 ton na 40.000 ton v letu 1958, dalje v letu 1859 in 1960 na 50.000 oz. 70.000 ton ter v letu 1961 dosegla po programu predvideno proizvodnjo 90.000 ton letno. Z realizacijo investicijskega programa se bo storilnost občutno dvignila in sicer na pripravi v premogu za 40%, na odkopu za 30°/o, jamska storitev za 40°/o in prav tako tudi celokupna rudniška storitev. Ce upoštevarho znižanje osebnih in režijskih stroškov ter prav tako tudi materialnih izdatkov, se bo lastna cena proizvedene tone premoga znižala od dosedanje 3.100 din na 2.550 dinarjev, kar pomeni, da se bo dobiček povečal za 550 din pri 1 toni ali za okoli 50 milijonov din letno. Slednje tudi nakazuje, da bo rudnik zlahka odplačeval letne anuitete na prevzeto posojilo. Z realizacijo investicijskega programa se bo odprlo 3.260.000 ton premoga iz česar sledi, da bo posojilo bremenilo 1 tono premoga s 45 dinarji. Kolektiv se prav dobro zaveda, da je od čimprejšnje dograditve in opreme novega vpadnika odvisno donosno oo-slovanje podjetja in 1e zato nadaljeval tudi v tekočem letu z nadaljnim poglabljanjem m permanizaeijo (betoniranjem) tega vpadnika, ki je sedaj v celoti dograjen v dolžini 270 metrov. Do dokončne točke ga bo potrebno »zgraditi samo še 30 m. Za letošnje delo, ko podjetje 5e ni razpolagalo s kreditom, so trošili lastna sredstva iz zelo nizkega razpoložljivega amortizacijskega sklada- Proti koncu leta, ko so bila ta sredstva^ izčrpana, je bilo podjetje prisiljeno prekiniti z deli. Vse to potrjuje, da ima Rudnik Kanižarica zaradi sorazmerno velikih premogovnih zalog,-dobre kvalitete ln ugodnih možnosti prodaje, vse pogoje za povečanje kapacitete proizvodnje in da je rudnik tudi v ekonomskem pogledu upravičen, da dobi investicijski krediti Precej verjetno je, da bosta zahod-nonemlkl zunanji minister von Bren-tano ln sovjetski sunanji minister Gromlko spomladi podpisala v Bonnu sovjetsko -nemški sporazum o trgovini ln konzularnih odnoiajih. Za SZ je nedvomno najvažnejši trgovinski sporazum, čeprav še niso končana pogajanja o blagovnih seznamih. Po sovjetskem mnenju bo po uveljavitvi sporazuma obojestranski blagovni promet dosegel ie letos milijardo mark. Prihodnje leto naj bi znašal 1.3 milijarde mark, leta 1960 pa 1.6 milijarde mark. V primerjavi s sedanjim obsegom blagovnega prometa pomeni to velik napredek. V prvih devetih mesecih lani je uvos iz SZ v Zvezno republiko znašal 300 milijonov mark, izvoz pa 177 milijonov mark. SZ bi najraje izvažala v Zahodno Nemčijo žitarice, les, rude in bencin, uvažala pa tovarniške naprave ter opremo za kemično industrijo ln industrijo za predelavo železa. Čeprav ugoden potek pogajanj med Bonnom ln Moskvo nI v neposredni zvezi s šh širni vprašanji, kt otežkočajo odnošaje med Vzhodom in Zahodom, Je pa le dobro znamenje. Tako dobro znamenje, da so številni katoliški politiki v Zahodni Nemčiji naslovili vsem članom zahodnonemškega parlamenta »Bundestaga«, nekakšen »manifest«, v katerem jih svarijo, naj se ne zanašajo na sporazume a Sovjetsko zvezo, »ker so se pojavila vznemirljiva znamenja, da se nemška politika obrača v napačno smer«. Očitno je, da mislijo predvsem na širša vprašanja in na željo javnosti, da bi se začela pogajanja med Vzhodom in Zahodom, pri katerih bi tudi Zvezna republika Igrala aktivno vlogo. Očitno je tudi, od kod so katoliški politiki dobili pobudo za svoj »manifest«. Ta »manifest« je zelo značilen, ker je prišel ob času, ko je splošno razpoloženje zahodnonemške javnosti za pogajanja z Rusi. Se lani poleti o takem razpoloženju ni bilo ne duha ne sluha. Toda zdaj je drugače. Predsednik republike dr. Theodor Heuss je z zanesljivim občutkom politika povzel raz- ZA KOLIKO STOPINJ položenje svojih rojakov v novoletni poslanici, ko se je potegoval za tako zunanjo politiko, ki ne bi bila vkovana v »ideološke spone« in odvisna od »vo-Jaško-tehniških vidikov«. To pa še ne pomeni, da je bonnska zunanja politika napravila obrat za 180 stopinj. Morda ga je napravilo javno mnenje, toda z uradno zunanjo politiko je zadeva bolj zapletena. Zunanje politike namreč ne oblikuje predsednik Huess, čeprav je njegova novoletna poslanica brez dvoma značilna. Zunanjo politiko vodi stari kancler Ade-nauer. Adenaner Je presenetil svoje zaveznike na pariškem sestanku predsednikov vlad držav, članic atlantskega pal> ta — posebno še Američane — s svojim »mirnim« govorom. V bistvu je Adenauer zahteval, naj Zahod skrbno prouči pomen Bulganinovih pisem in naj pusti odprta vrata za pogajanja i Rusi. Samo to ln nič več. Toda že to je zadostovalo, da so se začeli ljudje spraševati, kaj je nagnilo starega, navidez trmastega in okorelega državnika, da je tako spremenil svoje stališče. Za Adenauerja je bila to velika sprememba. Kakorkoli že, po svojem »mirovnem« govoru v Parizu Adenauer ni napravil nobene vidne poteze v to aH ono smer. Takoj se je umaknil na svoj dom v Rhondorfu in tam preživel dolge b' -žične počitnice. Ves ta čas ni sprejel nikogar in ni dajal nobenih izjav. Le za novo leto je dal kratko izjavo, v kateri pravi, da bi bilo treba v novem letu usmeriti napore na sklenitev sporazuma o »nadzorovani razorožitvi«. Tisti, ki pravijo, da skuša Adenauer predvsem dokazati, da so pogajanja i Rusi nemogoča, so to Izjavo z veseljem sprejeli in poudarili, da trenutno to ni glavno vprašanje. Glavno vprašanje naj bi bila brezatomska zona v Srednji Evropi, sklenitev nenapadalnega pakta med Vzhodom in Zahodom, predvsem pa sestanek državnikov na najvišji ravni. Eno je gotovo: Adenaner ne bo na svojo pest poskušal nobenih širših pogajanj z Rusi, ker se ne bi hotel zameriti zaveznikom, predvsem ZDA Njegov »mirovni« govor pa tolmačijo tako, da ni hotel ostati osamljen ln trmasto vztrajati na starih pozicijah. To dokazuje, da zna stari kancler vsaj prisluhniti javnemu razpoloženju, če že ni iskreno za pogajanja z Rusi. Kaj je z zadnjim, pa bo lahko pokazala samo prihodnost. 8 volilnih okrajev - 488 delegatov Priprave na volitve ljudskih poslancev za zvezno in republiško skupščino. — Najprej bomo na zborih volivcev izvolili kandidacijske delegate za posamezne volilne okraje, le-ti pa bodo na okrajni kandidacijski konferenci izbrali kandidate za posamezne volilne okraje. •— Februarja bomo na ponovnih zborih volivcev razpravljali o predlaganih kandidatih, nato pa sprejeli sklep o njihovi kandidaturi IZ RAZNIH STRANI I Naš okraj je za volitve poslancev zvezne in republiške skupščine razdeljen na 8 volilnih okrajev, Občina Črnomelj predstavlja en volilni okraj, občini Metlika in Semič enega, občini Straža-Toplice in Žužemberk enega, občina Novo mesto dva volilna okraja, občini Šentjernej in Kosta-njevlca-Podbočje en volilni okraj, občini Mokronog in Mirna en volilni okraj in občina Trebnje en volilni okraj. Bolničarji so ustanovili strokovno društvo Bolničarji našega okraja so le delj časa čutili potrebo po strokovnem društvu. To praznino so Izpolnili 27. decembra 1957, ko so se zbrali v okrašeni dvorani pljučnega oddelka splošne bolnišnico Novo mesto na ustanovnem občnem zboru, usta- 13. januarja no novomeškem živilskem trgu 2ivahno vrvenje Je vzbujalo videz dobro založenega trga, vendar so dobre opazovalke lahko takoj ugotovile, da so se kupci zanimali boli za volnene izdelke kot za živila. Cena jajc Je nekoliko padla, vendar v primerjavi z lanskim januarskim trgom Se premalo. Danes so jih prodajali po 16 do 18 dinarjev. Razen tega Je bilo nekaj radića po 25 din krožnik, motovil-ca pa po 20 din krožnik, kisle repe ln zelja po 20 din krožnik, ■metane v skodelicah po 60 din, orehov po 130 din firkl, mleka po 35 din liter, peteršllja v šopkih po 10 do 15 din ter korenja v šopkih od 15 do 20 din. Bilo je tudi nekaj semen ter teloha ln vresja. Na sejmišče so pripeljali 879 prašičev, prodali pa so jih 673, se pravi skoraj vse. Za manjše, od 6 đo 10 tednov stare, so zahtevali od 5.000 do 7.500 din, za večje od 3 8 meseecv stare pa od 7.500 do 25 tisoč din. Zaradi vedno večjega dotoka kupcev cene naraščajo. Kadar nam plSete, omenite poštni predali Torej: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poStni predal 33. To zadostuj, vašo pošto pa dobimo pre) kot slcerl novih* društvo iit izvolili 7 članski upravni odbor. Naloge, ki čakajo novo društvo, so obširne. Najglavnejša med njim je pomoč članom pri strokovnem izpopolnjevanja Bolničarji se dobro zavedajo, da se morajo strokovno stalno Izpopolnjevati, da bodo kos odgovornemu poklicu in nalogam, ki Jih od njih zahteva ln pričakuje bolnik in naša ekupnost. V društvu so se včlanili ^sl Od 10. do 23. januarja bodo v vseh volilnih enotah — te so iste kot za lanske volitve v ljudske odbore — zbori volivcev. Na njih volijo volivci z javnim glasovanjem kandidacijske delegate. Izvoljeni delegati bodo nato na okrajni kandidacijski konferenci izbrali kandidate za posamezne volilne okraje. Od 8- do 17. februarja bodo ponovni zbori volivcev v vseh volilnih enotah. Na teh zborih bodo volivci razpravljali o kandidatih, ki jih bo predvidela okrajna kandidacijska konferenca in nato sprejeli sklep o kandidaturi kandidatov, za katere se bodo odločili. Kandidati, kd jih bodo tako izbrali zbori volivcev, bodo prišli zatem na kandidacijsko listo. V vsakem volilnem okraju Strel v trebuh Knjigovodja kmetijske zadruge Crešnjevec pri Semiču, doma is Dobravic, se Je 6. januarja vračal okoli 18. utb domov. Med potjo je dobil' strel v trebuh. Zaradi težke poškodbe so ga prepeljali v bolnišnico. Preiskava bo ugotovila, od kod Je prišel strel, bolničarji zaposleni na območ-.............................. republiške 2fj delegatov In vo bo izvoljeno določeno število delegatov za kandidacijsko konferenco, posebej za kandidate za zvezno in posebej za republiško ljudsko skupščino. V volilnem okraju Črnomelj bo izvoljenih na zborih volivcev za izbiro kandidatov za zvezno ljudsko skupščino 32 delegatov, za izbiro kandidatov za republiško pa 41 delegatov. V volilnem okraju Metlika-Semič bodo Izvolili za predlaganje zveznih kandidatov 28. za predlaganje republiških kandidatov pa 40 delegatov. Straža-Toplice in Žužemberk bosta imela za izbiro zveznih kandidatov 32 *delegatov> za republiške pa 39 delegatov. V prvem volilnem okraju občine Novo mpsto bo izvoljenih za izbiro zveznih kandidatov 19, za izbiro republiških pa 34 delegatov, v drugem volilnem okraju za izbiro zveznih 22, za izbiro republiških kandidatov pa 32 delegatov. V Šentjerneju in Kostanj evici-Pod-bočju_ bodo izvolili za izbiro zveznih 34, za izbiro republiških pa 41 delegatov. Mokronog in Mirna: za zvezno 19, za ju našega okraja. Ustanovnemu občnemu zboru društva bolničarjev so prisostvovali tudi predstavniki avet* za zdravstvo, zdravstvenih zavodov in sorodnih strokovnih združenj, ki so novemu društvu želeli čimveč uspehov. Društvo šteje okoli 90 članov. Mirko Bencina • Likvidacija restavracije v Kanižarici Občinski ljudski odbor Črnomelj je sprejel sklep 0 prenehanju obratovanja restavracija v Kanižarici. V prostorih, kjer je dosedaj obratovala restavracija, bo podjetje Rudnik rjavega premoga v Kanižarici uredilo menzo za svoj* delavce in uslužbence. Sklep obč.LO J« potrdil OLO Novo mft»to. PRASICJEREJCI POZOrt! Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo vašemu žepu, zato prašiče oderite In odne-site kožo zbiralnici »KOTEKSA«, ki vam bo plačal lepe denarcet lilni okraj Trebnie za izbiro zveznih 18, za izbiro republiških kandidatov pa 31 delegatov. Kot na divjem Zapadu... V soboto, it. Januarja, okoli pol ene popoldne Je Šla uslužbenka hotela Kandi.la Martina Slmlc v mesto po opravkih. Na mostu se je za trenutek ustavila in pogovarjala z neko znanko. Ljudje, ki so bili ▼ bližini, trdijo, da so zaslišali slab pok, Simčeva pa Je začutila pekočo bolečino na desnem licu. Prepeljali so Jo v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da Je dobila strel iz malokallbrskega strelnega orožja. Izstrelek JI Je prebil lice In obtičal v vratu med ožiljem ln ga doslej niso mogli izvleči zaradi nevarnosti za njeno življenje. Preiskava je ugotovila, da Je priletel strel iz večje daljave 1» smeri frančiškanskega samostana, kjer imajo internat učenci trgovske šole. Očitno gre za hudo malomarnost pri ravnanju s strelnim orožjem • Predsednik ZDA Eisenho-wer je naposled odgovoril na prvo Bulganinovo poslanico, v kateri ta predlaga sklicanje sestanka državnikov Vzhoda in Zahoda na »najvišji ravni«. Predsednik ZDA je med drugim zavrnil predlog o takojšnjem sklicanju takega sestanka, ker »je treba prej po diplomatski poti in na sestanku zunanjih ministrov obdelati zapletena vprašanja«, ker bi sicer sestanek na najvišji ravni lahko povzročil »razočaranje«. f) Ameriški časopis »New York Times« piše, da Je strmoglavil neki ameriški bombnik, ki Je nosil jedrsko orožje- ki pa ni eksplodiralo. Časopis ne navaja nobenih podatkov, kje in kdaj je strmoglavilo letalo. • Albanska oblastva so dovolila ameriškemu reaktivnemu letalu T-35, ki je moralo pristati v Albaniji po kriltvl zračnega prostora, da zapusti Albanijo. Pred kratkim so albanska oblastva dovolila britanskemu letalu odhod iz Albanije. Tudi to letalo so albanski lovci prisilili k pristanku, ker je tako kot prvo kršilo albanski zračni prostor. • Po hudih bojih vzdolž železniške proge od Tugurta đo Philippevllla na sredozemski obali v Alžiriji se Je Francozom s hudimi žrtvami posrečilo spraviti prvi tovorni vlak ■ nafto do Sredozemskega morja. V bitki, ki Jo imenujejo »bitka za petrolej« in je trajala nekaj dni so francoske sile a težavo odbijale srdite napade alžirskih upornikov na to progo, ki je bila na več krajih razrušena. • Po pisanju londonskega tednika »Sunday Times« Je ver-Jetno, da bo britanska vlada dovolila nadškofu Maknrio.su vrnitev na Ciper. Hkrati bi bila menda pripravljena dati Ciprčanom pravico do samoodloč-če čez Ceset let, če bi še potem lahko obdržala vojaška oporišča na otoku. Sirijo se glasovi, da namerava britanski minister za kolonije Lpn-nox-Bovd odstopiti, ker se ne strinja z vladno politiko do Cipra. Pred nekaj dnevi Je tudi odstopil finančni minister Thornevcroft,, ker se je upira) povečanju državnega proračuna za letos, • Letos se bo Se več sovjetskih državljanov izsejilo v vzhodna področja SZ — v Sibirijo. Ramo v Kazakstan se Je v zadnlih treh letih preselilo skoraj 42.000 družin s 70.000 za tlelo sposobnimi člani. V Sibirijo tudi pospešeno pošiljajo Industrijsko delovno silo In znanstvenike, ker skušajo čim bolj Izkoristiti naravna bogastva teh področij. Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom Oktobrske revolucije 1 Frtmček 10 Januarja 1919 je šlo 8 Jentjemejskih prostovoljcev pod vodstvom Rafka Hudoklina na koroško fronto. Tam pa ao doživeli le novo razočaranje. Zato se je revolucionarni nacionalist Jerele junija 1919 vrnil domov — kot komunist. Tudi naprednjak Franc Schmit, tajnik krajevne JDS, se Je pridružil komunistom Majzlju, Pirkoviču in Jerele-tu... Ko je bila \. 1320 ustanovljena Komunistična stranka, Je v ientjernejskl občini imeli okoli 100 organltiranih članov, Pri volitvah novembra 1920 ao komunisti dobili kar 158 ln socialisti 13 glasov. In še potem, ko Je buržuazija z Obznano udarila po Komunistični partiji ln Jo pahnila v ilegalo, so šentjemejski komunisti maja 1921 nastopili na občinskih volitvah. Dobili so R2 giasov ln 5 občinskih odbornikov. Ton« Majzelj, Jože Pirkovič, Franc Jerele, Franc Schmit in Jože Kos. KMEČKI UPOR NA KRŠKE!. P0UU Poleti 1918 so se na Krškem polju množili skrivači. Vojaki, ki so prihajali na dopust, se niso hoteli vračati na fronte, ampak so se začeli skrivati doma Med njimi je bil tudi kmečki sin Janko Vido- vi« z Gorice pri Vel. Podlogu, kl 1e kot avstrijski ujetnik v Ukrajini doživel boljševičko revolucijo in se navzel njenih idej. Skrivači niso bili organizirani. Povezovalo jih je le skupno nezadovoljstvo in prebujajoč se puntarski duh. Po avstrijskem razpradu je socialno-demokratska stranka priredila 8. decembra 1918 v Brežicah shod, na katerega je prišlo »veliko število kmetov iz bližnje in daljne okolice«. (»Naprej«, 13. XII. 1918.). Toda po shodu se socialdemokratska stranka ni zmenila za revolucionarne kmete, kmetje pa ne za njo. V soboto 10. maja 1919 je prišel domov na Gorico Anton Ivane, ki je z nekaj domačini pobegnil s koroške fronte, ko je tam zaradi avstrijske ofenzive prišlo do razsula. Ivane je spomladi 1918 sodeloval v uporu v Judenburgu, po avstrijskem zlomu je bil nekaj časa doma, nakar je moral ponovno v vojsko na Koroško Od tam je razočaran dezertira 1 z orožjem. 5. maja 1919 Je bila zaradi Koroške razglašena nova mobilizacija in objavljeno obsedno stanje. Razglas Je Še posebej opozarjal begunce tih ostro kazen. Zane skrivali doma, nekateri pa so se hitro vrnili v svoje vojaške enote. Cez nekaj tednov so večino upornikov pol ovil!. Vojne obveznike so odpeljali v Ljubljano, kjer so blM skoraj loto dni brez sodbe zaprti v vojaških zaporih. Ostale so gonil' v Krško, od tam pa so 14 ujetnikov, zvezane na eni verigi, 12. Junija 1919 odvedli v Novo mesto. Po treh ln pol mesecih zapora so jih brez obsodbe pustili domov. (Po podatkih Janka Vldovlča, Janeza M u Losa in Mihaela Ivanca.) Tako je buržoazna oblast zadušila ta kmečki upor, ni pa mogla uničiti revolucionarne ideje, čeprav so žandarji uvedli pravo strahovlado. Celo klerikalni »Domoljub« je 11. septembra 1919 objavil do-pisi »Divjanje žandarjev v Mraševem«, v katerem je poročal, da je v Vel. Mraševem več primerov, dokazanih s pričami, kako so žandarji iz Krške vasi divjali proti kmetom In celo proti otrokom. Do jeseni 1920 so se uporniki iz zaporov in kasarn vrnili domov. Septembra 1920 se Je iz Sovjetske Rusije vrnil na Gorico boljševik Ivan Unetič. Čeprav niso na Krško polje od nikoder prihajali komunistični agitatorji In organizatorji, so šli mnogi kmetje novembra 1920 organizirano na volišče v Vel. Podlog ln glasovali za Komunistično stranko, ki Je dobila 99 glasov, za »ooialiste pa je glasovalo 34 kmetov. Anton Ivane, organizator kmečke vstaje na Krškem polju, je kasneje šel v Španijo, se tam boril proti fašizmu in za socializem Žrtvoval tudi svoje življenje. Na podoben način Je maja 1919 nastala tudi skupina kmečkih upornikov okiiog Kostnnjovice, Nekaj nezadovoljnih kmetov Iz okolice Kostanjevice je z orožjem dezertiralo s koroške f ronite. NJim so se pridružili fantje In možje, ki se maja 1919 niso hoteli odzvati mobilizaciji za Ifarotko, Žandarjl so neprestano Iskali in lovili te vojn« ubežnike, ki »m lro*u « »/^ni kader«. 34 r Štev. 2 (408) »DOLENJSKI LIST« Stran S Spremljevalec in tovariš Šolske kuhimje, po poro Čilih Članov okrajnega odbora Rdečega križa, v našem okraju v nekaterih občinah dokaj dobro delajo. Prosvetni delavci se trudijo, da otroci vedno dobivajo malico, če no toplo, pa vsaj mrzlo, kar je zelo koristno sa otroke, predvsem tiste., ki prihajajo v šolo iz oddaljenih krajev. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti v limskeim Času. Razumljivo je, da prosvetni delavci poleg rednega deda no morejo skrbeti za vse podrobnosti, zato bi morali starši bolj skrbeti za to, kakor doslej. Ko Je bil nekj oče treh šoloobveznih otrok vprašan, če je zadovoljen, ko dobivajo otroc; toplo malico v šoli, je odgovoril: »Saj moram bit«. To ni odgovor očeta treh šoLoob veznih otrok! Namesto, da bi šel v šolo in vprašal prosvetnega delavca, če morda ne potrebuj* kakšne pomoči pri ureditvi kuhinje, pripravi drv, popravilu ene ali druge stvari 1 Priprava malic za več sto otrok (v večjih šolah) zahteva ogromno dela. Tudi razna popravila sc potrebna, na podeželju pa ne manjka poklicnih delavcev raznih strok, da ne bi mogli pomagati. Tud,i občinski lj ud siki odtori morajo pokazati več zanimanja in skrbi za čim boljše delo šolskih kuhinj. Koliko je dobra prehrana otroku koristna za njegDvo zdravje in telesni razvoj, to prepuščam zdravstve- nim delavcem, ki naj povedo svoje mnenje, kar mislim, da bi bilo z ozirom na veliko akcijo, ki je v teku, potrebno, da tudi tistim staršem, ki imajo slab odnos do svojih in drugih otrok, v pisani ali izgovorjeni besedi povedo, da nimajo prav če govorijo: »Tudi jaz sem hodi! v šolo, pa nisem nikoli dobil niti tople niti hladne malice, ampak šibo«. Tisti, ki tako gleda na sedanjost, se v naši družbi ni še ničesar naučil, zato mu je treba pomagati, da bo razumel našo družbeno stvarnost, ker drugače ga bo razvoj pustil za sabo. Iz zdravih otrok bo zraste! zdrav rod, zato tudi ne smemo vairčevati s trudom, da mlademu rodu damo tisto in toliko, kolikor potrebuje za svoj telesni in duševni razvoj. Naša socialna in delovna zakonodaja ščiti in spremlja mladega človeka vse do njegove polnoletnosti, skrbi za njegovo zdravstveno stanje itd. Da bi akcija organizacije ln delovanje šolskih kuhinj čim bolj uspevala je tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu prispeval pi -cej finančnih sredstev za ure- Ko gobe po dežju... Tudi letos se nismo mogli upreti stari navadi: odobritvi kreditov za novogradnje na Jesen, ko zima že žuga izza brega. Poslopja potem res silijo iz razmočene novemberske pokrajine kot gobe po dežju, na nadure in kvaliteto pa pozabimo. Ena izmed mnogih Je hitro zrasla stavba Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje med Kidričevim in Prešernovim trgom. Požrtvovalnim »Pionlrjevcem« je uspelo, da so jo takorekoč čez noč postavili. V petek je bila pod streho, čeprav so začeli betonirati temelje šele decembra. »Težave smo Imeli s težkim Izkopom,« nam je povedal delovodja Ludvik Žagar. »Predvidevali smo da bomo z zemeljskimi deli končali oktobra, pa smo skoraj mesec dni pozneje. Zaradi gripe sem Imel tudi precej ljudi v bolniški, tako da smo morali rok prve faze za nekaj dni podaljšati. Ođ začetka so tudi rekli, da bo samo polovica podkletena, zdaj pa Je vse. Kvaliteta nI trpela, ker še ni bilo takega mraza.« »Z gradnjo in kvaliteto smo nazarensko zadovoljni. V starih prostorih nam že zraka zmanjkuje,« se je malo poša-111 tovariS Colarič z Zavoda za socialno zavarovanje. »Upamo, da bo stavba končana Se letos. Na podstrešju bo imela tudi dvoje stanovanj ...« Za drugo fazo §e nimajo pogodbe, kaže pa, da se želijo čimprej preseliti. ditev in opremo kuhinj in sicer v sledečih zneskih po občinah: za šole v občini: Crncmelj 44.370 din. Trebnje 38.720 din. Šentjernej 39.145 din, Mokronog 26.920 din, Semič 27.710 din, Metlika, 61.830 din, Straža 36.287 din, Mirna 34.700 din, Žužemberk 28.375 din, Novo mesto 40.000 din. Za novomeško gimnazijo znesek še ni porabljen. S člankom, ki sem ga napisal, želim zainteresirati občinske ljudske odbore in prebivalce občin, da delajo na tem, da postanejo šolske kuhinje njihova stalna skrb. Ne smejo gledati nanje kot na nekaj začasnega, temveč morajo že sedaj pričeti z vsemi pripravami, da postanejo stalna skrb ObLO, vseh staršev in prosvetnih delavcev. Mlna pojrvin* vozen Telefon je poklical tako rezko, da me je kar spreletelo. »Reševalna postaja ...« »Tratar Mira ... ne, jaz nisem ... slepček ...«; kaj je kričanje v slušalki še hotelo, nisva razumela. » Da j te no slušalko komu drugemu, ali pa govorite bolj zbrano ...« Cez nekaj minut je že drvel beli »rešilec« po asfaltu in skozi Šmarjeto proti Mokronogu, kjer čaka v vasi Slepšek žena z notranjo krvavitvijo na prevoz v bolnišnico. »Takle »dekavček« pa kar dobro potegne,« sem načel pogovor, ko sem opazil, da kazalec na brzinomeru ščegeta številko sto. »Ja, seveda,« se ml je nasmejal tovariš Jože Erbežnlk, ki je mimogrede povedano najstarejši šofer v Novem mestu, saj se pravkar pripravlja na petdesetletnico, »toda koliko časa bo še, ne ve nihče. Vedeti je namreč treba, da noben avto v taki službi ne more zdržati dolgo. Sedaj imamo samo tega, in če odpove, se bolniki lahko kar pod nosom obrišejo. Tako je bilo spomladi, ko smo bili skoro tri mesece brez vozila!« In navzlic temu so lani prevozili preko 80.000 kilometrov. Telefon je poklical tri tisočkrat in tritisočkrat so sedali šoferji reševalne postaje za volan, pa najsi je bilo zjutraj ali opolnoči, poletno nedeljsko popoldne ali strupen snežen vihar. Najdalj je pri ustanovi šofer Franc Oprešnik. ki je že pred enajstimi leti vozu* starega »korejca* z velikim rdečim križem, saj se ga prav gotovo še spominjate. * »Veš, France je pa odličen fant« ga je pohvalil Erbežnik, »vsi ga imamo radi.« Zbure so že za nama. Pot skozi La-kence je strma in poledenela, Zaskrbelo me ie. »Kaj pa karamboli?« sem vprašal. Nasmejal se je: »Oh, kar brez skrbi bodi; trideset let že vozim, pa nimam še nobenecETU Takoj ml Tomosov moped COLIBRI je pripravljen kot prva nagrada za enega naših naročnikov, ki bo do 31. januarja .958 vpfača! celoletno n aroenino. Žrebanja bodo deležni vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista. Naročite si domači tednik, če ga še nimate! Priporočite ga sosedom in znancem, če ga še ne poznajo! je bilo žal, da sem se tako neumno zarekeL saj bi lahko vsak takoj videl, da vozi zelo spretno, s tistim občutkom, ki ga za avtomobil nima vsaik. Ze od mladega so ga veselile »mašine« in tehnika in poklic ga še danes navdušuje. Nekaj minut pred Mokronogom je pomahala na cesti ženica, »Vzemite me s seboj*. Bom gla s tisto, ki jo greste iskat, za spremljevalko!« Ko pa smo prišli v trgr smo ugotovili, da toni tista bolnica, za katero je klical telefon. Kaj zdaj? Šofer je hitro rešil položaj: »Kar obe bom vzel. saj je prostora!« In res je šlo Cez petindvajset minut smo se že ustavili pred novomeško bolnišnico ... Tako gre dan za dnem. »Re-Silci« najdejo tudi v tako zakotno vas, da bi človek mislil, da še z vozom ne moreš tja. če ne gre drugače, pa kar čez travnik. Zdaj imajo obljubljen tudi nov avtomobil — »Škodo« iz češkega, mogoče bodo dobili tudi dva, kar bo seveda komaj zadostovalo za normalno delo. »V prigibu vam pošiljam ček za 6 dolarjev za mojo naročnino in prosim, da mi ne zamer te, ker sem tako pozen. Dolenjski list dobivam redno, le včasih je bolj počasen, za kar pa ne dolžim vas, temveč to veliko razdaljo med nami in poštno postrežbo. Dolenjski Ust mi zelo ugaja, saj zvem iz njega, vedno vse novice iz mojega rojstnega kraja, ki ga še vedno tako1 ljubem.' Rad bi obiskal stare kraje, če me le ne bo prehitela prezgodnja smrt. Da me boste vsaj malo poznali, vam pošiljam sliko rojaka iz daljnje Severne Amerike, kamor vsak teden potuje vaš Dolenjski list. Časopis nam je tu naš pravi slovenski spremljevalec, domači tovariš in tudi učitelj. Upam, da me bo še naprej redno obiskoval, vam pa lelim Naš naročnik Frank Bo\vhan pozdravlja sorodnike na Dolenjskem obilo uspehov in vam pošiljam prijateljske pozdrave!« Tako nam je pred dnevi pisal naš n-aročnik Frank Bow-han iz Sheboygana v USA. Podobnih p'sem in dolarjev naših zvestih naročnikov iz raznih krajev smo okoli novega leta dobili še več. Vsem naročnikom v tujini smo hvaležni za dobre želje, vračamo jim lepe pozdrave in j*m tudi mi želimo vso srečo, predvsem pa kar največ zdravja v letu 1958. Obnouite, prosimo, naročnino za Dolenjski list, ki ostane nespremenjena: 3 ameriške dolarje ali odgovarjajoči znesek v drugih valutah! Lahko nam pošljete denar v pismih ali s čeki. Pri branju Usta iz domačih krajev pa želimo vsem našim naročnikom v tujini kar največ zadovoljstva in veselja! Uredništvo in uprava Dolenjskega lista Razglas okrajne volilne komisije VOLILNI OKRAJ ČRNOMELJ VOLILNI OKRAJ TREBNJE Število delegatov za: Kraj zbora volivcev Število Zvezni Republ. volivcev zbor zbor 1. Črnomelj 1.627 3 8 2. Griblje 285 1 1 3. Cerkvišče 86 1 1 4. Tribuče 235 1 1 5. Bojane! 88 1 1 6. Bedenl 323 1 1 7. AdlešiĆi 267 l 1 8. Marindol 122 1 1 9. 2unici 202 1 1 10. Preloka 185 1 l 11. Zlije 220 1 1 12. Vinica 667 3 3 13. Hrast 1S7 1 1 14. Stara Lipa 509 1 1 15. Belčji vrh 2r<2 1 1 16. Sinji vrh 343 1 1 17. DragatuŠ 682 3 3 18. Tanča gora 255 1 1 19. Zagozdac 103 1 1 20. Stari trg 184 1 1 21. Radenci 232 1 1 22. Dobliče 457 1 3 23. Talcji vrh 204 1 1 24. Stražnji vrh 250 1 1 25. Loka 444 1 2 26. Butoraj 1*5 1 1 27. Kanižarica 157 1 1 28. Petrova vas 304 1 1 8.786 33 41 Število delegatov za: Kraj zbora volivcev Število Zvezni RepubL volivcev zbor zbor 1. Čatež 414 1 2 2. Dobrnič 400 j 2 3. Dolenja Nemška vas 327 l 1 4. Ponikve 307 X 1 5. Knežja vas 379 1 2 6. Korita 364 l 2 7. Lukovk 359 X 2 6. Račje selo 314 1 9. Radna vas 175 1 10. Stehanja vas 164 1 11. Svetinja 211 1 1 12. Štefan 34« 1 13. Sentlovrenc 585 3 14. Trebnje 402 2 15. Starj trg 421 l 2 16. Vrhtrebnje 154 X 1 17. Veliki Gaber 376 X 2 18. Velika Lnlta 304 l 1 li. Skovec 127 X 1 20. Zagorica 266 1 1 6.187 20 50 VOLILNI OKRAJ MIRNA- MOKRONOG VOLILNI OKRAJ NOVO MESTO I 1. Mirna pec 540 l 3 2. Biška vas 220 1 3. Goriška vas 316 X 4. Globodol 269 1 5. SentjuriJ 344 J 6. Kartel j evo 306 1 7. Prečna 365 1 8. Kamence 536 1 2 3. Novo mesto — I. teren 607 1 3 10. Novo mesto — n. teren — Glavni trg 460 1 2 11. Cesta komandanta Staneta Novo mesto — II. teren 457 1 IS. Novo mesto — in. teren — Breg 399 x 13. Novo mesto — ni. teren — Novi trg 215 • x 14. Novo mesto — IV. teren — Trdinova ulica 376 1 15. Novo mesto — IV. teren — Valantičevo 290 J 16. Novo mesto — IV. teren — Kristanova ulica SOS x 17. Bršljin 421 1 18. Kolodvorska ulica 473 1 2 19. Irca vas 534 X 2 20. Smihel pri Novem mestu 314 1 21. Žabja vas 368 i 2 7.918 31 33 VOLILNI OKRAJ NOVO MESTO II 1. Brusnice 418 1 2 3. Rate ž 284 1 1 3. Gaberje 497 1 3 4. Trška gora 2T9 1 X 5. Ločna 230 1 1 6. Otočec 429 3 7. Herinja vas 162 1 1 8. Grcevje 243 1 1 9. Smarjeta 480 1 3 10. Šmarješke Toplice 370 1 11. Družinska vas 299 1 1 12. Gotna vas 489 1 3 13. Birčna vas ■iflO 1 14. Stopiče .18 1 3 16. Dolnja Težka voda 378 16. Boričevo 272 1 1 17. Podgrad 373 1 2 18. Koro&ka vas 286 1 1 19. Smolenla vas 407 1 3 20. Veliki Slatnik 274 1 1 21. Dolž 486 1 2 7 720 21 33 Prihodnji teden bomo objavili šj razpored volilnih enot gospodarskih organi zaoij. 1. Mirna 449 l 2 2. Gomila 168 3. Debenc 137 l j 4. Selo 168 X 6. Cirni,k • 64 j x 6. Sevnica x 155 l x 7. Slovenska vas 336 x 8. Sentrupert 3-18 l 1 9. Z a bukovje 144 l 1 10. Draga 257 1 x 11. Hrastno 342 j x 12. Prelesje l'(2 x. 13. Gor. in Dol. Jesenice 109 X x 14. Mokronog 437 l 3 15. Sred. Laknic« 266 X x 16. Most 150 x l 17. Martinja vas 164 l x 18. Beli grič 299 l x 19. Trebelno 189 l 1 x 20. Gor. Zabukovje , 131 x l 21. Cesnjice 214 1 x 22. Statenberg > 162 X x 23. Klevevž 237 l l 24. Celevec 504 X 1 25. Klenovik 300 X x 36. Vel. Stemica 338 1 1 5.909 36 28 VOLILNI OKRAJ STRIŽA- TOPLICE IN ŽUŽEMBERK 1 Gor Straža 35« 2 2. Dol'. Straža 372 1 2 3. Loka 148 1 1 4. Vavta vas 336 i 1 6. Jurka vas 172 1 1 6. Praproče 102 1 X 7. Drganj a sela 131 1 1 8. Dol. Toplice 349 1 1 9. Gornje Polje 89 1 10. Soteska 191 i 1 11. Podhosta 148 1 1 12. Meniška vaj 124 1 1 13. Obrh 82 1 1 14. Podturen 259 1 1 15. Poljane 170 1 1 16. Dol. Sušice 130 1 17. Gor. Sušice 159 1 1 18. Uršna sela 408 1 19. Dobindol 89 l I 20. Žužemberk 613 3 21. Vel. Lipje 218 X 1 22, Smihel 229 x j 23. Drašča vas 199 l 1 24. Dol. Križ 156 x 1 25- Reber 202 x 26. Sela Sumberk 257 l l 27. Dvor 343 x x 28. Sadinja vas 232 l l 29. Stavca vas 213 l 1 30. Ajdovec 291 1 1 31. Vel Lipovec 176 1 1 32. Hinje 199 x 1 33. Sela HlnJe 325 1 J 34. Prevole 233 x l 35. Zvlrče 206 1 X 3fi 40 1. LETO JE MINILO IN NOVO JE TU; KAKO SMO STAREGA ZAKLJUČILI GLEDE BOLEZNI? , Menim, da 8te me hoteli vprašati predvsem glede nalezljivih bolezni, ker Je epidemiologija v glavnem stvar našega zavoda. Sploh opažamo ponoven padec vseh nalezljivih bolezni z izjemo nalezljivega vnetja Jeter ali epidemičnega hepatitisa, ki ga povzroča poseben virus. Zoper to bolezen nimamo razen res visoko razvitega čuta ?o osebno higieno in dobre komunalne higiene nobenih uspešnih protiepidemskih mor. Povsod v Sloveniji ta bolezen narašča, tako tudi pri nas. Ker Je v splošnem precej blage narave, dasi nekatere posameznike kar dobro »zxle!a«, nimamo prehudih skrbi zaradi nje, čeprav nas njena kužljlvost neprijetno preseneča, K »reči upada, saj jo )1 bilo v prvem tro-mesečju skoraj toliko kot vsa ostnhi tromesečla skupaj. Ker živimo na področju, kjer ao črevesno nalezljive bolezni doma, Je bilo seveda tudi letos nekaj primerov tifusa, paratifusa In gtriže, vendar ne toliko kot prejAnJa leta. Otro*ke nalezUtve bolezni «0 potkazale rnanjSe epidemije oslovskega kašlja v začetku le-|a, pozneje pa manjše epldami- Je ošpic in noric. Število obolelih otrok je bilo skoral toliko kot prejšnja leta, predvsem lani. Moramo pa poudariti, da 6« je prijavna služba letos močno Izboljšala in so bili prijavljeni vsi primeri, ki so prišli do zdravnika, česar prej ni bilo. Ostale bolezni niso pokazale posebnega števila in so v splošnem redkejše kot lani. Številčno so se gibale v »normalnih mejah«, kar seveda ne pomeni, da smo s takim fiftanjem zadovoljni. Povečala se 1e mreža zdravstvenih ustanov in okrepila z večjim številom zdravstvenega kadra. Tudi vozni pa>rk rešilnih postaj se je izboljšal. Nerodno Je bilo lani. da novomeška bolnišnica zaradi prezidave ni mogla sprejemati bolnikov z nalezljivimi boleizmiimi in smo bili vezani v tem pogledu na kliniko v Ljubljani in bolnišnico v Brežicah. Z novim letom ee bo tudi to spremenilo. Naš zavod Je letos nadaljeval obSirno akcijo za Iskanje kltco-noscev črevesnih nalezljivih bolezni, ki bo lajali vse prebivalstvo okraja nekako v sedmih letih, če dobimo prevozno sredstvo za sanitarnega tehnika, ki to delo opravlja. Nujmo le treba dvigniti osebno higieno in k.irnuiia'h) hgieno med prebivalstvom, kar le vezano seveda 1 dvigom splošne življenjske fc ravni. Se vedno so namreč r>rl- Manj bolezni - več sreče Intervju z dr. Božom Oblakom, direktorjem okrajnega higienskega zavoda meri, ko ljudje ne kličejo zdravnika ln puste bolnika doma, čes »so bo že pozdravil«. Prav tako je ponekod ljudem vseeno, kakšno vodo pijejo ln kaiko imajo urejeno hišo z okolico. Tudi ptravllna in zdrava prehrana že nI povsod vredna tiste pozornosti, ki 1o zasluži. Preventivne mere, kot so razna cepljenja, v nekaterih predelih okraja še niso dovoli prodrle. Vse to vpliva na pojav nalezlli-vlh bolezni, ki bi sicer lahko še bolj občutno padle. Moram pa reči, da večjih epidemij prav zaradi boljše zdravstvene službe ni več, razen gripe, ki le letos spet zajela ves svet. 2. kakšen napredek smo dosegli glede zdravstvenega stanja prebivalstva v okraju v primerjavi s predvojnim in povojnim povprečjem? Nnpredek j* prav gotovo Izreden. Mreža zdravstvenih ustanov je vefja in bolje zasedena, precel prebivalstva le socialno zavarovanega, zdravstvene ustanov« (predv ;em kurativne) ao moderno opremljene, življenjska raven Je viija in proavet-ljenost prebivalstva je večja. Vse to se pozna. Ljudska oblast mudi posameznim bolnikom ln zdravim ljudem brezplačno zdravniško pomoč in preglede, pa tudi zdravila. Zdravstvena zakonodaja je močno napredna, čeprav nekatere stvari še niso urejene, se pa sedal urelajo. Mislim na higiensko službo. Morda je prebivalstvo premalo seznanjeno 8 preventivnim zdravstvom, kar velja tudi za odgovorne ljudi, Velike akcije kot so fluorografija, cepljenje proti otroški paralizi, razne a.sa-nacije ln podobno sicer mnogo stanejo, vendar je nlihov uspeh nedvomen, če le organizacija brezhibna. Najlepše vidimo napredek pri nalezljivih črevesnih boleznih. Leta 1946 le bilo na območju bivšega novomeškega okraja 123 bolnikov • trebušnim tifusom, 20 g paratifu-som ln 186 z grižo, lanj pa Je bilo na območju sedanjega okraja, k» le mnogo večji, le 8 primerov trebušnega tifusa, 1« primerov paratifusa in 10 primerov griže. Podobno je pri drugih nalezljivih boleznih. c« pregledamo vse bolezni, ta to vedno največ bolnikov bolnih na srcu ln ožilju, slede bolezni dihal, nato vse ostale. Zdravljenje je moderno in zaradi tega uspešnejše kot nekdaj, preventiva pa jo sorazmerno to vedno preslabotna. V primeri a predvojnim in povojnim stanjem opažamo porast prebivalstva zaradi manjšega umiranja predvsem dojenčkov, pa tudi podaljšanja starostne dobe, ki je kar precejšnje. Oboje je znak napredka v zdravatvu in standardu. 3. NA KAJ BI V TEM RAZGOVORU RADI SE POSEBEJ OPOZORILI GLEDE NADALJNJEGA ZDRAVSTVENEGA PROSVETLJEVANJA? Za naš, v primeri z ostalimi v Sloveniji sorazmerno zaostal okraj, Je zdravstvena prosveta izredni važna. Predavanj, tečajev in raznih akcij m nikdar dovolj. Mislim pa, da Je tako sicer z vsemj pripomočki za oči in ušesa prireleno predavanje alt tečaj za naše razmere le premalo, Potrebno bi bilo v«4 posameznih stikov z ljudmi. Preveč se zanašamo na organizacije Rdečega križa, na prosvetne delavce in morda še na koga, ki pa vsi ne morejo s temi oblikami dela povsod Prodreti. Gotovo stori lahko Časopisje pri tem precej. Mnenja sem, da bi bilo potrebno angažirati prav vsakega zdravstvenega delavca. Od bolničarke do zdravnika, da bi v Individualnem pogovoru t ljudmi Siril zdravstveno prosveto, kar bi dalo nedvomno najboljše rezultate. Ljudje radi poslušajo nasvete in se ravnajo po njih, vožen je le način, kako se jim približati. Zdravniški obisk na domu, posvetovalnica za matere in otroke, terenski obiski medicinskih sester, bolnišnica, pa tudi ambulante bi v tem pogledu lahko mnogo storili. Nedvomno bi bila to ena najuspešnejših preventivnih akcij kurativne zdravstvene službe. 4. svojcas smo obširno poročali o zdravstveno - asanacijski akciji glede ureditve sanitarnih naprav in vode pri naSih Šolah, kjer Pomaga tudi unicef. kako TE trenutno stanje te akcije, kaj SMO DOSEGLI in kaj BO narejenega v leTU 1956? Lani je bil organiziran nekajdnevni tečaj za upravitelja 50 šol, ki pridejo za akoijo vpo-štev. Pripravljeni so razen enega vsi načrti za asanacijo, precej je pripravljenega gradbenega materiala, ponekod pa so tudi objekti že skoral gotovi. Objektivne težave manjšega značaja »o se pojavile seveda kot vedno tudi tukaj, ki pa so v glavnem premojrtene. Od UNICEF smo dobil; do sedaj terenski avtomobil Land-rover za delo pri akciji. 50 tehtnic z vi-šlnomerom, 50 strojčkov za striženje las. kar le bilo že razdeljeno vsem šolam v programu, epidiaprojektor, stroj za razmnoževanje tiska. Od Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane smo dobili 50 pincet ln 50 šikartj, ki smo lih razdelili Šolam, od Glavnega odbora Društva prijateljev mladine pa smo prejeli kuhinjsko posodo za Šolske kuhinje vseh 50 sol, kar Je tudi že razdeljeno. Akcijo tavira delstvo. da UNICEF to nI dobavil vodovodnih in drugih cevi, črpalk, elektromotorjev in drugega sanitarnega materiala, da bi lahko akcijo do konca Izvršili. Zagotovljeno pa nam le, da bo material prisnel do konca letošnjega lanuarja, kar nam bo omogočilo, da bo akcija v velikih počiitnicah 1058 dokončana. f Strta 4 »DOLUN JSKI EIST« Stev. 2 (40«) „No, Cilka, aii mi ne daš roke?" SE LETOS JO BOMO DOGRADILI Pred trideset/vrni leti, da pred dobrimi tridesetimi leti je v režiji1 mladega genija Jo-feta Gorju pa vprašal Jelševar v »Divjem lovcu* z gornjimi besedami takrat rosno mlado Rosiko Jankovič. In Rozika, ki je bila takrat prvič zares na Odru, mu je odgovorila: »Saj ne jemljemo slovo za vedno, na večer se zopet vidimo ...« To so bile prve besede in Rozika se jih še danes natanko spominja, tako, da jih niti primerjal nisem s Finžgarje-vimi. In še nekdo je Roziko tistega večera vprašal — bila je to boginja Talija. Tudi ta ji je rekla, po t'homa sicer, pa vendar... »No, Rozika, ali mi ne daš roke?« Rozika jo je najbrž pogledala z začudenimi očmi, ki so takrat še malo vedele o svetu in tud~ njej odgovorila: >Saj ne jemljemo slovo za vselej, na vččer se zopet vidimo ...* Res, Rosika Jankovič se je še večkrat srečala z njo, saj je oblikovala vodilne vloge Se v Kralju na Betajnovi, Navadnem človeku, Dr-ju, Narodnem poslancu, Hlapcih, Veroniki Desenisrci, Visoki pesmi, Kloštrskem žolnirju in Pernjakovih. Oblikovala je več kot dvajset prvih vlog in v tej sezoni bo v Ani Chrsti praznovala 35-letnico svojega dela. Ob tej priložnosti smo se v novoletnem razpoloženju oglasili pri njej, da jo povprašamo, kako in kdaj je mirilo teh 35 let, saj je Rozika še vedno mlada in sveža, vselej pripravljena na razgovor. Malce se je začudila, ko je akad. slikar Miro Kugler začel risati njeno podobo, vendar se je kmalu vtopila v spomine in začela pripovedovati. »Bilo mi je trinajst let, ko sem začela. Gorjup je bil čudovit režser. Imel je namreč veliko znanja in kulture pa malo domišljavosti. Nase skoraj ni gledal. In krasen spored smo imeli, same drame in teh sem si vse življenje tako neizmerno želela! Bila sem pri Sokolu. Žal je Gorjup kmalu umrl, pravzaprav zgorel, kajti tako nenehno delo kot je bilo lastno Gorjupu, človeka kmalu pokoplje. Potem nas je učil učitelj Brodnik. Tudi njega smo imeV radi. »Kaj pa si kot igralka Selite v letu 1958?« »Da bi dobro odigrala jubilejno predstavo. Ta je še prav Zahvala DPM Sprevod z Dedkom Mrazom po mestu, Bršljinu, Srnihelu in Žabji vasi, kjer so bili obdarovani vsi predšolski otroci, je bil lepo doživetje za naše najmlajše. Za podporo se zahvaljujemo okrajnemu in občinskemu odboru So&alistične zveze Novo mesto, Motomon-taži. ki je dala na razpolago prostore in napravila vso električno inštalacijo na šestih kamionih, tovarni Novoteks, ki je sama okrasila kamion in dala s tem pobudo tudi drugam podjetjem za prihodnjo novoletno jelko. Zahvaljujemo se vojaški godbi, podjetjem Pionir, Gorjanci, Rog, Želcznina ter vsem ostalim podjetjem in privatnikom, ki so kakor koli pomagali. Vse za mladino! Mestno društvo prijateljev mladine NOVO MESTO posebno važna. Morala bom »Ljudje so me imeli prav pokazati, česa sem se skozi radi. Človek težko govori sam življenje naučila. Potem si ie- o sebi, to bi morali povedati lim, da b\ ie dolgo igrala.* Šrua?.* »Kaj pa mislite o naši kulturni ln prosvetni dejavnosti?« * »Na pravi poti je. Menim, da je to višek, ki se lahko nepoklicno doseže. Pri nas je malo izbire, ker n* mnogo prebivalcev, zato morajo biti napori prirediteljev še toliko večji. Seveda irislim kulturno in prosvetno dejavnost v celoti, ker le-te ne predstavlja samo gledališče, marveč tudi razstave, yniblikacije, predavanja, tečaji, družbene prireditve, akademije, gostovanja in festivali, ki predstavljajo največjo manifestacijo našega dela.* »Kaj vas navdušuje pri vašem delu?« »Že sama stvar, če je dobra. Potem se skušam vživeti v vlogo. Seveda sem srečna, če se mi to posreči. Pri tej Neži (Kloštrski žolnir) sem res mislila, da sem Neža, celo ponoči sem kakor v vročici govorila'njene besede!* »Kakšni so bili vaši uspehi?« MIRO KUGLER: kostanjeviška igralka Rozika Jankovič »Kakšne pa so vase osebne želj« v let« 1958?« »Da bi delali tako kot smo doslej. Prepričana sem, da dobro delo mora zmagati.« Res je, nikoli se nismo potegovali za vrhunstvo in prva- Stvo, zmeraj pa za svojski Az-raz, plodno in vsestransko prosvetno dejavnost, kateri predstavlja gledališče samo kamenček v mozaiku, ki je pri nas že nastal in ga nihče več ne more zanikati. Podoba je nastala, Kugler je končal. V januarju bomo imeli razstavo prosvetne dejavnosti v Kostanjevici, kjer bomo razstavili vse dokumente, ki so se nam ohranili. Med temi bo tudi podoba Rozike Jankovičeve, ki je častno izpolnila svojo nalogo. Nekako v tem času pa bo Rozika spet zaslišala glas, prijazen in vabljiv, glas Ta-lije, kf, jo bo vprašal: »No, Rozika, ali mi ne daS roke?« Ne še, tako rada bi še igrala, tako rada, -jada bi še kaj povedala ljudem. »Saj ne jemljemo slovo za vselej, na vičer se zopet vidimo!* Ce Ji kaj želim res iz srca, Ji želim to, da se se večkrat vidimo, zakaj ves zbor kostanje-višfcfh gledališčnikov je trdno prepričan, da je še dale*, daleč večer njenega življenja! Lado Smrek ar Za kulisami lutkovnega odra Lutkarski krožek na novomeškem učiteljišču dela že več let in s tem prispeva h kulturnopro-svetnemu delu velik delež, pa tudi pri vzgoji otrok ima nedvomno velik pomen. Dijaki — člani lutkovnega krožka — bodoči vzgojitelji in nosilci prosvetnega dela na vasi, se tega dobro zavedamo. Zaradi tega pridno delamo v krožku ter z dobro voljo premagujemo težave, katerih ni malo. Duša našega krožka je prof. Modic. ki žrtvuje mnogo prostega časa, da nam pri delu pomaga, svetuje itd. Mladi obiskovalci lutkovnih predstav, njihovi starši :n drugI ljudje vedo o nas morda samo to, da večkrat priredimo na osnovni šoli predstavo, o notranjem dela in težavah, ki jih imamo, preden sploh lahko kaj zaigramo, pa marsikdo ne ve vellKo ali pa nič. V letošnjem šolskem letu je naš krožek priredil nekoliko manj prireditev, čeprav ima precej več članov. Obnavljamo namreč oder, skušamo izboljšati razsvetljavo, razen tega pa pripravljamo načrte za nov oder. Letos smo imeli v Novem mestu štiri predstave, gostovali pa smo dvakrat v Semiču in enkrat v Birčni vasi in Mirni peči. Dejavnost našega krožka pa bi lahko še razširili, če ne bt bilo pri tem toliko ovir. Predvsem nam manjka ' prostora za predstave in ostalo delo, razen tega pa Imamo malo časa. Prejšnja dela smo opravili vsa v prostoru fizikalnega in kemijskega kabineta, letos-pa sta se že toliko napolnila, da za nas ni več prostora, kjer bi lahko nemoteno zuje, da mladi obiskovalci zelo cenijo lutkovne predstave. Nujno bi bilo potrebno za lutkarje dobiti primeren prostor, ki bi bil samo njihov. Naši najmlajši obiskovalci so t lutkami zelo zadovoljni. Večkrat nas sprašujejo, kdaj bo spet naslednja predstava. Najbolj priljubljena sta Pavliha in lovec Jaka; prvi skrbi za dobro voljo, drugi pa jih navdušuje s svojim pogumom ko stlači v vrečo hudobnega volka. Naši lutkarji želijo otrokom še več take zaoave. Zelo bi bili veseli, če bi dobili svoj prostor, zadovoljni pa bi bili rudi naši najmlajši, ker bi se vsako nedeljo lahko zabavali. Franc PavkoviC S posvetovanja absolventov Mojstrske šole v Ljubljani Na pobudo iniciativnega odbor* v Ljubljani smo 22. XII. 1957 sklicali posvet, katerega so se udeležili absolventi mojstrskih šol Iz vseh krajev Slovenije. Med povabljenimi sta bila tudi direktor TSS prof. ing. Albert Nučič in predstojnik Mojstrske iole prof. ing. Hinko Petrič. Po daljši razpravi smo izvolili pripravljalni odbor za vzpostavitev organizacije združenja mojstrov, ki je dobil smernice za svoje delo. Organizacija naj bi dobila Ime »Društvo absolventov mojstrskih šol«. Ustanovni občni zbor, ki bo v LJubljani 16. marca 1958, naj bi dokončno osnoval in uradno registriral to organizacijo. Člani organizacije bodo lahko postali samo absolventi rednih mojstrskih šol. Ostali sklepi, ki imo Jih sprejeli, so bili več ali manj organizacijskega značaja. Določili smo nekatere tovariše, ki naj osnujejo pripravljalne odbore po okrajih. trdna opora reformi šolstva, ki je v neposredni zvezi s krepitvijo socialističnega razvoja. Strokovna organizacija »Društvo absolventov mojstrskih šol« naj bi skrbela za strokovno dviganje absolventov, za sistematizacijo delovnih mest, za ureditev pomanjkljivosti v tarifnem nagrajevanju ln reševala probleme, ki bi posegali v njeno področje. Ob tem osnovanju pripravljalnega odbora naj povemo, da smo bili deležni vsestranske podpore, velikega razumevanja in tehtnih nasvetov direktorja TSS prof. ing. Alberta Nučiča ln predstojnika Mojstrske Šole prof. ing. Hinka Petrlča. Omembe vredna Je tudi vztrajna pomoč, ki Jo Je nudil tov. Stane Krivec. Pripravljalni odbor ima svoj sedež na TSS v v Ljubljani. Pripravljalni odbor Zdenka Golob — Borci*: ROČNE LUTKE (linorez) opravljali svoje delo. Za predstave pa sploh nimamo primernega piostora. Zato uporabljamo razred na osnovni šoli v pritličju, kdmor moramo za vsako predsta- ' vo iz drugega nadstropja znositi oder ln ostale rekvizite. Pri tem prenašanju se oder, ki smo ga težko spravili skupaj, vedno bolj kvari. Pa tudi razred je za toliko novomeških otrok premajhen: večkrat je nabito poln, kar doka- Glede na to, da so danes v socialistični družbi organizirani delovni ljudje v vseh gospodarskih panogah ln da take organizacije v nekaterih republikah že uspešno razvijajo svoje delo, smo mnenja, da potrebuje tudi Slovenija strokovno združenje absolventov mojstrskih šol. Povezava mod to organizacijo ln predstavniki profesorskega zbora mojstrskih šol, bi bila na tem področju Končno otvoritev zadružnega doma Po dolgem premoru so se spet odprla vrata Zadružnega doma v Dolenjskih Toplicah. Dom so popravljali, ker je bil okužen z lesno in zidno gobo. Dela so se zavlekla, ker gradbeno podjetje Pionir ni izpolnilo svoje obveze v sprejetem roku. Navzlic temu pa je bila v dvorani proslava že za 29. november, dan nato pa prva predstava kina na širokem platnu. Projektor so uredili za predvajanje v vseh sistemih. Pri obnovi dvorane je pomagal občinski ljudski odbor, precej zaslug za to, da bi se dom najhitreje obnovil, pa trna upravnik kina, tovariš Franc Segedin. Čeprav so potrebna še manjša mizarska in pleskarska dela, je dvorana že odprta in delo kina nI ovirano. V vsako hišo na Dolenjskem: domači tednik Dolenjski listi Na Čatežu se morajo otroci učitd v tako mrzlih prostorih, da jim pozimi celo črnilo zmr-zuje. Zato »o na zboru volivcev sklenili zgraditi šolo- Dobra volja domačinov in pomoč ljudske oblasti Je ž« premagala največje težave. Za začetna dela j« bilo vloženih 5 milijonov iz nc-gosped3r«kj'.t Investicij, domačini in šolska mladina pa so opravi.i 143i piooiuvo.jiiui delovnih ur za izkop temeljev, darovali 75 m3 drv za apnenico in pripravili 50 ton živega apna. Ker ao Ba potrebovali sumo 25 ton, so ostanek prodali domačinom za kritje režijskih stroškov. Domačini so prispevali tudi 24 kubrkov smrekove hlodovine za stavbni les. V celoti j« treba pohvaliti prebivalce Gornje vasi pri Čatežu, ki so Izpolnili vse svoje obveze. n.ri 'č>mer p^e priznanj« požrtvovalnemu članu gradbenega odbora tovarišu Uenratu Kmlou. Takoj za njima je vas Razbor je pri darovanjih in prostovoljnih delih, s tovarišem Ovnikom na čelu. Tudd Raje ao pokazale precejšnjo vn«mo. po- Dsdek Mraz v Podbočju Pri nas že nekaj let nazaj starši aktivno sodelujejo pri obdaritvi otrok za Novoletno jelko. To leto pa so se še posebno izkazale članice DPM, ki so napekle iz lastnih sredstev polne košare peciva in nato skupno r. učiteljskim kolektivom pripravile za vsakega učenca lep zavoj daril. V prosvetni dvorani je ob okrašeni Novoletni jelki spregovoril Dedek Mraz in po lutkovni predstavi otroke bogato obdaril. Članice DPM so otroke postregle z obloženimi kruhka >in čajem, malčki so pa veselo prepevali in se veselil-: svojega praznika. Vsem staršem, posebno še ženam, ki so prevzele odgovornost, da je prireditev tako lepo uspela, prisrčna hvala! Jože Znipančič sebno pri vožnji lesa, kjer ima največ zaslug odbornik Ignac Barle ii Roj. Ožji odbor sploh se je zelo potrudil, da so potekala dela v redu. Še posebno je treba pohvaliti tovariša Antona Le s jaka, ki je tudi član režijskega odbora. Domačini grade Solo v lastni režiji in si ta.ko prihranijo marsikak izdatek. Predsednik režijskega odbora je upokojeni gradbeni inženir Matko Mikli« iz Trebnjega, Vzorno vedi dela l* ie seda*, ko so dogradili pritličje, pripravil tiiiii zavarovanje ciu Haetoat in zmrzaljo« V dosedanjih prostorih smo uredili delavnico za vlivanje nosilcev, stopnic in stropnih ploščic. Letos spet pričakujemo razumevanje ljudske oblasti in domačinov, da bomo lahko s skupnimi napori uredili to našo tako potrebno ustanovo. Peter Hercog LJUDSKA TEHNIKU v letu 1958 Dejavnost Ljudske tehnike v novem letu se bo odražala v raznih akcijah in prireditvah. Prvenstvena naloga okrajnega kot občinskega odbora LT bo organizacija tečajev za vzgojo tehničnih kadrov. Junija 1958 bo v Novem mestu prirejena republiška kmetijska razstava ter republiško tekmovanje traktoristov. Dolenjska se na to tekmovanje že pripravlja; v glavnih središčih našega okraja bodo v .zimskih mesecih razni tehnični tečaji, katere bo obiskovalo okoli iso ljudi. Seveda bodo ti tečaji izvedljivi le, če bodo oblast In podjetja priskočila na pomoč z materialnimi sredstvi. Republiška komisija pri glavnem odboru LT v Ljubljani namerava letos ustanoviti v Šentjerneju polzkusno kmetijsko postajo. V Sloveniji bodo ustanovljene 3 take postaje. Med mladino, zlasti šolsko, pa bo treba doseči, da bodo v vrsti prireditev za Dam mladosti dvignili zanimanje za tehniko. Okrajni odbor L.T bo zato priredil dva seminarja za učitelje, razen tega pa bo skušal s podporo oblasti začeti urejevati delavnic« na šolah. V začetku na vseh osemletkah, kasneje pa sistematično povsod. Za sedaj delujejo taki krožki v Kostanjevici, Podbočju, Metliki in v Žužemberku. Tudi elektrostrojne organizacije v Ljudski tehniki nameravajo v tem letu nadaljevati s poučnimi predavanji in filmi o delu z elektriko ter s sodelovanjem Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje prirejati po podjetjih predavanja ln tečaje o zaščiti pred nesrečami. Tudi ostale sekcije LT kot avto-moto, radio in kino sekcije bodo posvetile kar največ pažnje vzgoji kadrov. Med drugimi nalogami bo vsekakor važna tudi utrditev občinskih odborov Ljudske tehnike in njihovih ko-mrsij, ki bodo v tem letu morale zaživeti ln dajati strokovno pomoč organizacijam na terenu. O vseh teh nalogah in o obračunu dela LT v letu 1957 bo raz« pravljal plenum OOLT, ki bo v nedeljo, 19. januarja, ob 19. url v Novem mestu. Ko stopa okrajni odbor LT i novim delovnim programom v novo leto, želimo predvsem to, da bi oblastni forumi in organizacije, ki jim je do večje tehnične rasti v okraju, pomagale izvršiti vss te nemajhne naloge. -tj- Elektrika v Dragošah Dragoše leže pri Gribljah ob Kolpi in so manj znana vas, saj šteje le 4 gospodarstva. Prometne zveze so zelo slabe, zaradi tega je bilo težko misliti n.a kake izboljšave v vasi. Doslej tudi elektrike niso imeli. Ko so elektrificirali Mošance, ki so na drugi strani Kolpe, smo začeli tudi mi misliti na elektriko. Rečeno je bilo, da moramo sami vaščani prispevati 150.000 din v gotovini, eden se je zaradi tega elektriki odpovedal, torej bi morali trije plačati to vsoto, kar pa nam je bilo nemogoče. Zaprosili smo za pomoč, pri ObLO Črnomelj in res smo dobili 70.000 din, kar nam je omogočilo gradnjo. Na pomoč, r.r.m je priskočila še Kmetijska zadruga Adlešiči in 29. novembra je zasvetila električna lue tudi v Dragošah. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, predvsem pa ObLO Črnomelj in KZ Adlešiči. Partizanske okrogle NOVOLETNA Gubčeva brigada je silvestrovala na Bleč-jem vrau. Med govorom komisarja brigade je prinesel iz neke kleti kuhar Niko škaf vina. Ni ga postavil na tla, ampak ga je držal v rokah. Pomočnik komisarja ga je neka) časa gledal, potem pa dejal: »Niko, za komisarjem govori še komandant, potem pa še jaz. Kar posfavi virto na tla, toliko časa ga. ne boš mogel držati.* Niko, velikan, pa se nasmehne: »Ga bom pa potem imel bliže ust!* GROZA IN STRAH SMriperesna deteljica skojevcev je poleti 1943 zasedla kmečko hišo v Bukovju nad Frankolovim. Mladinci so se zleknili po klopeh in zadremali. Straža jim ni bila pri srcu in so nanjo namenoma pozabili. Mlada, toda skrbno gojena Slavka, je tako rekoč visela na klopi in smrčala ko avionski motor. Sredi noči se je iz sladkega sna pretehtala s klopi in z vso težo treščila na tla. »Bomba, Svabi!* se je zarezal po sobi oster glas v spanju presencfi-uega mladinca. Mladinci so kot kafra zginili skori okno v bližnji gozd. Ko je za njimi pribrenčala še obfol-čena Slavka, so strokovnjaško ugotovili, kaj se je zgodilo in se junaško vrnili v hišo po pozabljeno orofje tri opremo. SESTRADAN KOT VOLK Aktivist Damjan je med partizani venomer luščil domiselne šale. Včasih pa je zagrabil precej v prazno. Vendar so se mu vselej smejali, bodisi, da je povedal duhovit dorrip ali slepo lat. Nekega pomladnega dne je radovednim novincern pripovedoval o hudi zimski ofenzivi, na koncu pa takole zabelil: »Da, da, bil sem tako lačen, da bi gada požrl!* »Ti, da si bil kdaj lačen v partizanih — figo!* ga je posmehljivo zbodel Ljubček. tKo smo mi v brigadi zmrzovati in žulili sladke koreninice, ste vi bunkeraši jedli ocvrte piske!* »Verjemite mi, tovariši,* je zatrjeval od jeze prebledeli Damjan, »bil sem tako sestradan, da bi brez rentgena videli skozi mene!... Bil sem tak kot steklo in preščipnjen kot inravlja!« NAS ŽfZEK Tuđi brigadni obveščevalec Vinko Žužek je bil doma z Blok. V vsej diviziji in po vsej Štajerski so poznali njegovo šegavost. »Žužek, si še živ?« mu v pozdrav zakliče zastavnik Jože. »Nič več,« milo vzdihne Žužek. »Ja, ti si pa fant od fare! Kaj pa kadii?* »Od fare nič, samo Morava...« KORAJŽA PA TAKA Štefan Cefrač je bil pogumen mož. Pa so ga farji premotili, da je stopil v belo gardo. Navdušen je Cefrač popil dva deci, nato pa je z dolgo puško odracal k svoji Katri. Ta pa je bila huda! Kot bi trenil, mu Katra vzame puško in začne mlatiti po njem, Cefrač pa jo je pobrisal pod posteljo, »Tako torej, med izdajalce si Sel?« je sopla jezna Katra. Klela je, da so se kar iskre delale in prestrašenemu Cefraču žugala z metlo. »Cokla farška, marš ven!« Cefrač se je"Se bolj stisnil k zidu in se trikrat pokrižal, potem pa pogumno izjecljal: »Nak, dokler je v meni kaj korajše, pa že ne ...« leto 1957 - leto vidnih uspehov Star običaj je, da se ob nastopu novega leta pregleda In oceni storjeno delo, da se nasttje najboljše športnike leta Itd. Tudi v našem listu nismo opustili starih navad. Prejšnja leta smo z anketnimi lističi volili najboljšega športnika Dolenjske, lani smo zapisali mnenja najmarkantnejših športnih in teles-novzgojnlh delavcev, letos pa bomo dali kratek splošni pregled celotne dejavnosti na športnem področju v letu 1957. Leto 1957 je bilo na splošno zelo uspešno, tako glede množičnega razmaha kakor glede kvalitetnih uspehov. Ce se spomnimo lanskih novoletnih pogovorov s funkcionarji, vodniki in trenerji, posebno tistih, ki govore o nadah za leto 1957, moramo ugotoviti, da Je bil optimizem upravičen, saj so se predvidevanja v veliki meri uresničila. Doseženi so bili zelo vidni tekmovalni uspehi, pozabiti pa ne smemo, da so se v letu 1937 razmahnile tudi nekatere doslej malo poznane" športne panoge, kot namizni tenis, tenis, kolesarstvo itd., kar daje mladini še večjo možnost izbire. Med najvažnejše športne dogodke leta 1957 moramo šteti uspelo bratsko srečanje v Bihaću — Zlet bratstva in enotnosti, in pa seveda I. festUal slovenske telesne kulture v Ljubljani. To so bile najbolj množine prireditve leta, udeležilo pa se jih je samo iz novomeškega okraja blizu 1500 pripadnikov Partizana in športnih ter ostalih organizacij. Tudi tekmovalni uspehi nso bili majhni. Na prvem mestu moramo omeniti velik uspeh novomeških odbojkarjev, ki so se uvrstili med osmorico najboljših odbojkarskih eki.p Jugoslavije. Seveda ne smemo podcenjevat: tudi lepih uspehov atletov, posebno Potrča, ki je bil lani najboljši v Sloveniji v skoku v višino, ln Gorflinove, ki je kot prva Dolenjka oblekla dres državne reprezentance. Omeniti bi morali *> druge, toda o tem kasneje. Tudi nogometaši ftrno-atoaljske Bele krajine in novome- škega Elana so požel' nekaj lepih uspehov, rokometašl in rokometa-Sice črnomaljskega Partizana pa so bile med najboljšimi v Sloveniji. Ce bi hoteli navesti uspehe vseh, bi porabili še precej prostora, zato raje poglejmo, kako Je bilo v posameznih panogah. Ce naj podamo pregled športa ln telcsnovzgojne dejavnosti v preteklem letu, moramo seveda pričeti t odbojko. To je brez dvoma najbolj razširjena in najbolj priljubljena športna panoga v novomeškem okraju. Skoraj ni partizanskega društva, ki ne bt Imelo vsaj ene ekipe, nekatera pa Jih Imajo tudi po več. Velik razmah je bil lani dosežen v Beli krajini, najvišji) raven pa je odbojka dosegla v Novem mestu, ki ga štejejo med glavne odbojkarske centre v Sloveniji. To, kar se Je lani posrečilo novomeškim odbojkar-Jem, nI majhna stvar. Skoraj vsi so se pošteno potrudili, najbolj zaslužni za vstop v zvezno ligo pa so brez dvoma Simič, Dolenc in Medic, ki so bili upravičeno uvrščeni v Izbrano pkipo Slovenije. Tudi ženska ekipa nI razočarala, toda za zvezno ligo še nI zrela in se bo treba prihodnjič ie bolj pripraviti. Stebri ekipe so bile Keglovlčeva. Knafličeva ln Robar-Jeva. V atletiki je bil dosežen najlepši skok naprej, posebno če Imamo v mislih novomeške atlete ln atletinje. V Črnomlju, kjer Je bilo pred leti žar.Ste atletike, sedaj že dalj časa vae spi. Razveseljivo Je, da so največji napredek dustgli zelo mladi tekmoval- ci, kar daje upanje, da bo letošnja sezona še uspešnejša. Nekateri so se uvrstili med najboljše tudi v člansk.h lestvicah, med njimi Potrč v skoku v višino v metu krogle ln diska, Dolenc v metu dlaka, Spilar in Zurc v skoku v daljino, Baudek v skoku v višino in daljino ter Gabrijelčlfi v tro-skoku. Med mladinkami sta bili najboljši tekačica Goršinova ln Kotni kova v metu krogle ter skoku v višino. Največ zaslug za lep napredek novomeških atletov Ima njihov požrtvovalni vodnik ln trener prof. Glonar. Razveseljiv napredek so dosegli nogometaši. To velja za oba kluba v okraju — za črnomaljsko Belo krajino, ki se Je dobro plasirala v prvem razredu NPL, ln za novomeški Elan, ki Je, kot kaže, prebrodil krizo in Je sedaj n« najboljši poti, da se kot prvak drugega razreda uvrsti v prvi razred, kot pn vseh kolektivnih Sportin Je tudi tu težko izbrati najboljše posameznike, toda vseeno — pri Elanu sta bila gotovo najzaslužnejša Turk in Majerle. medtem ko sta bila pri CrnomalJ-čamh skoraj vedno najboljša brata Weiss. Namizni tenis sodi med mlade športne panoge. Je precej razširjen, toda le kot zabava, pravi tekmovalni namizni ten.s pa sedaj golijo Je v Novem mestu. V NTK Elan delajo v precej težkih pogojih, toda napredek v lanskem letu Je kljub temu oč'ten. Mladi Igralci so že popolnoma Izpodrinili starejše, ki imajo manj časa za redne treninge. Največji napredek Je pokazal pionir Jože Turk, ki Je v enem letu (toliko časa se šele ukvarja r. namiznim tenisom) tako napredoval, da Je seda) najboljši, saj Je na lanskem mestnem prvenstvu osvojil tri posamična prvenstva ln prvenstvo v dvojicah. Tudi ostali vidno na- predulejo ln od njih lahko le marsikaj pričakujemo. Kot je mano, J<* v Črnomlju šport št. 1 rokomet. Ta Je bil nekaj časa tudi v Novem mestu telo priljubljen, kasneje pa se Je večina rokometašev preuellla h košarkarjem. Črnomaljski ekipi — moška In ženska — 6ta med najboljšimi v Sloveniji. Žensk« ekipa Je bila lani celo na drugem mestu, takoj za ljubljansko Svobodo. Najboljša posameznika sta b:la največkrat Vlado Cop in Anica ?.unič. Orodno telovadbo nekateri ne štejejo med športne panoge, čeprav je to specializacija, kot na primer v odbojki aH košarki. Goji se v večji ali manjši meri v Vseh partizanskih, društvih novomeške- ga okraja, kvalitetno najvišjo atopnjo pa je dosegla v Novem mestu, kjer Imajo tudi najboljše strokovnjake. Zmaga novomeške mladinske vrste nad Karlovčani je eden najlepših uspehov novomeških orodnih telovadcev. Največ zaslug za ta uspeh Imi Miro Baudek, ki sodi tudi v republiškem merilu med najboljše mladince. Pohvaliti moramo Se Vidmarja. Petelina, Koprivnlka ln ostale, ki vidno napredujejo. Vrsta mladink n. izenačena, Ima nekaj dobrih posameznic. Najlepši uspeh Je lani dosegla Marija Mi-kec, ki Je na prvenstvu Partizana Slovenije v LJubljani (v okviru fp-itivala telesne kulture) oovojil« v tretjem razredu mladink 1, mesto, pohvaliti pa moramo še Ivan- Marjan Potrč je bil v lanski sezoni najboljši skakalec v višino v Sloveniji (1B5 cm), f e bo marljiv, se bo letos Se bolj približal za naše razmere skoraj nedosegljivi višini 2 metrov. — (Foto: Fr. Mikec) ko KlemenČIč ln Marijo Markelj. Tudi košarka sod! še med rpi«-de panoge. 7.a sedaj 1o Igrajo le v Novem mestu, njena priljubljenost pa se nenehno Siri. Novomeška vrsta je očitno napredovala, da pa niso dosegli večjih tekmovalnih uspehov, pa Je krivo pomanjkanje trenerja, ki bi fantom dal določen sistem Igre, taktiko Itd. Tega nJim najbolj manjka. Najboljši posameznik je b;l Go-leš. k; pa se Je lani bolj posvetil odbojki. V smučanju smo Dolenjci precej na slabem. Ni snega, zato Imamo manj možnosti za veoje tekmovalne uspehe v republiškem merilu. Smučanje se goji povsod po novomeškem okraju. V Novem mestu Imamo dobre alpske smučarje, tekače ln neka) skakalcev. V Trebnjem so se odlikovali alp skl vozači in v Črnomlju skakalci. Lani je natlepši uspela do«ei?la mladinska štafeta novomeškega Partizana — Darovec, Borus in Hren, ki je na prvenstvu Partizana Slovenije v Kranjski gori osvojila prvo tpesto. Med tekači Je bil lani najboljši Doki pri članih In Darovec ter Berus pr! mladincih. Pri alplncih je več Izenačenih vozačev (prvak NovegH me-«ta Jo bil Sonc), med skakalci na sta bila najboljša Urbas Iz Črnomlja 'n Golcš iz Novega mesta. Veslanje se goli le v Novem mestu. Tu so zelo ugodni pogoji, toda pravega razmaha ni. Nekateri najbollši posamezniki so zelo ponustlll. najboHšn pa 1e bila posadka double srulla Breščflk—Bele. Med zelo razštrlene športne panoge v novomeškem okraju moramo šteti atrelstvo. Skoraj n! večlega kraja, k! ne bi imel svoje strelske druž'nr. NalmočnejSa le v Novem mestu — SD »Vinka Paderšlča«, ki Ima v svojih vr*tth nekaj prav dobrih strelcev. Prvak Novega mesta v streljanju i. vo-t.išk«. miško Je bil lani 'Ione Sku-be, okrajni prvak pa Marijan OkrogliČ , Tudi kegljanje le v novomeškem okraju zelo razširjeno. Kegljnškl krolk) In društva so skoraj v vsakem večjem kraju, vendar kakih pomembnejših uspehov ni bilo. Prvak najmočnejšega društva v okraju KD Gorjanci le bil lani Viki Mcžnaršič, med boljše pa sodijo še Mrzlak, Murn, (»lavina itd. Na zadnjem tekmovanju Je bil med moškimi krožki najboljši KK »Vseh devet«, med ženskimi pa KK »Novoteks«. Ti-nit, kolesarjenir n plavanje •o panoge, ki so se šele pričele razvijati, zato krikih vidnejših tekmovalnih uspehov nI bilo. Tenisači so izvedli prvo prvenstvo Novega mesta, kjer Je bil najboljši Samo Medic, sledila pa sta Mikec In Dolenc. Tudi kolesarji so Imeli lani prva tekmovanja, »"•činoma v sklopu tekmovanj Avto-moto društva Novo mesto. Najbollši dirkač Je bil Janez Šuštar. Na plavanje se je zadnja leta pozabljalo, lani pa Je bil ustanovljen plavalni klub Klan, ki Je s pomočjo ObLO pripravil prvo plavalno šolo. Plavalnih tekmovanj nI bilo, mogoče bo v tem pogledu bolle v letošnjem poletju. V letu so bila precej de- l'\-ns tudi avto-moto društva. Avto-mOtO šport Je precej drag, zato je pristopen le nekaterim, ki TmnJo sredstva za nabavo dragih Urojev. Dirk v republiškem merilu se Novomeieanl kakor tudi ostali dirkači iz novomeškega okrnja niso udeleževali. Zsto nI potrebno le znanje In drznost, temveč predvsem dobri stroll. Tehnik« Je tmiko napredovala, da so »troll, narejeni pred petimi ali ve* leti, sedal že skoral neuporabni za h trostne dirke. NaJbolUt dlrksč v preteklem letu Je bil Dane Novak. • Toliko o Sporiu v letu 1957. In kal sr» lahko razbere Iz vsega tega? To, d« Je število športnih panog, ki Jih gojijo v novomeškem okraju, več kot zadovoljivo in da «o bili v preteklem leni doseženi rai lepi i i h', tekmovalni ln organizacija: Ob zaključku želimo vsem štx>rin!kom In Športnim delavcem Irttao ll| uspehov polno novo leto uh, veliko zmag in člmboljIM« plasmajcvl Franc .Mike* Stev. 2 (408) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 1 veti v Tr Za člane 9 svetov pri ObLO Trebnje so bili izvoljeni: Svet za splošno upravo ln notranje a ade ve: predsednik Maraž Franc, člani: Piškur Jože — Trebnje, Skubic Franc— Grm, Novak Ivan — Trebnje, Cvar Mirko — Trebnje, Huč Silvester — Start trg,' Prpar Jože — Dol. Medvedje selo. Svet za družbeni plan In finance: predsednik: Zider Franc — Trebnje, člani: Mah Stane — Velika Loka, Mišma« Jože — Stari trg, Lindiič Jože — Pekel, Kolenc Anica — Pristava, Straj-nar Ludvik — Trebnje, Barle Ignac — Roje, Ponikvar Stare — Trebnje, Gabrijel Pavel — Prapreče. Svet za kmetijstvo ln gozdarstvo: predsednik: Jevnikar Franc — Dol. čl'&ni: Zupančič Jože — Trebnje, Bregar Danko — Sentlovrenc, Kotar Ivan — Dobrnič, Cešarek Stane — Mala Loka, ing. Brovet Rupe rt — Odrga, Kolenc Franc — Dol. Podborst, Mahnič Jože — Rihpovec, Pore n ta Franc — Odrga. Svet za gospodarstvo: pred-Bedniik: Jutraž Ivan — Trebnje; člani: Sila Ignac — Trebnje, Kmetec Henrik — Dol. Nemška vas, Novaik Jože — Gornji vrh, Grmovšek Rudolf — Treibnje, Roje Maks — Trebnje, Bukovec Rudiolf — Trnje, Lesjak Anton — Čatež, Kukemberger Anton ml. Gor. Ponikve. Svet za komunalne ln stanovanjske zadeve: predsednik: Marolt Ivan — Štefan, 6Lani: Strajnar Ludvik — Trebnje, Laivrič Anton — Primštal, Mež-naršič Avgust — Trebnje. Vavtar Miilan — Kritina, ing. Battelino Mito — Bič, Uhan Jože — Gor. Dobrava. Svet za delo: predsednlik: Cerne Franc — Trebnje, člani: Anžlovar Franc — Goljek, Vidmar Ludvik — Trebnje, Primožič Franc — Trebnje, Gričar Adolf — Dol. Podboršt. Svet za Šolstvo, prosveto In kulturo: predsednik: Lavriha Anton — Velika Loka, člani: Jaklič Alojz — Gor. Vrh, Skalar Zvonimir — Trebnje, Gartnar Janez — Trebnje, Prijatelj Stane — Stari trg, Lazar Janez — Lokve, Bukovec Nace — Trebnje, Kržisnik Katica — Mala Loka, Smole Franc — Zubina. Svet za zdravstvo: predsednik: Sliavinec Avgust — Trebnje, člani: Gabrijel Pavel — Prapreče, Smole Ivamka — Trebnje, dr. Pavlin Jože — Trebnje, Hercog Minka — Dolenja vas, Reipovž Milka — Trebnje, Bukovec Franc — Velika Loka. Svet za socialno varstvo ln varstvo družine: predsednik: Praznik Ignac — Sentlovrenc, člani: Kožtal Stane — Trebnje, Bizjak Metoda — Veliika Loka, Kafol Jože — Radna vas, Miklič Pavel — Kamna gora, Hribar Terezija — Veliki Gaber, Glava« Jože — Rožempelj, Oven Jože — Martinja vas, Peskar Alojz — Račje selo: V stalne komisije so pa bili izvoljeni: Komisija za voliive in Imenovanja: Zidiar Franc — Trebnje, Lavrič Aruton — Primštal, Jare Alojz — Vrbovec. Komisija za prošnje ln pritožbe: Jarc Bernard — Stranje, Skubic Franc — Grm, Dim Ivan — Hude je, Smole Franc — Zubina. Mandatno imunitetna komisija: MLklič Anton — Rihpovec, Oven Jože — Martinja vas, Grmovšek Anton — Vrtotrebnje. Komisija za gospodarstvo: Novak Jože — Gorenji vrh, Ju-traž Ivan — Trebnje, Dimic Anton — Zagorioa. Komisija za predpise In organizacijska vprašanja: Mah Stane — Velika Loka, Marolt Janez — Štefan, Praznik Ignac — Sentlovrenc. Komisije zbora proizvajalcev: mandatno imunitetna komisija: Nose Alojz — Gor. Kamen j 2, Sever Jože — Zagorioa, Mežan Alojz — Kamni potok. Komisija za gospodarstvo: Bregar Darko — Sentlovrenc, Jevnikar Franc — Dol, Lavriha Anton — Velika Loka. Komisija za predpise: Anžlovar Franc — Goljek, Kožar Janez — Rdeči Kal, Kukemberger Anton ml. — Gor. Ponikve. Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja: .Cerne Franc — Trebnje, Gabrijel Pavel — Prapreče, Maraž Franc — Trebnje. DOLENDSkl OBVEŠČEVALEC ke po želji v moko, zdrob Itd. vsak dan v rednem delovnem času. PRODAM STAVBO, v kateri je fotografski lokal: Anton Klemene, Ulica heroja Starine 4 Črnomelj. pod OLO (poleg zgradbe Komande garnizona). Vljudno vabljeni! Odbor ZVVI SMARJETA SPOMINU BORCEV Okrajna spomeniška komisija v Novem mestu je dala pobudo krajevnemu odboru ZB Šmarjeta za zgraditev novega grobišča in spomenika Novo mesto se lepo zahvaljujeta Občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto za denarno pomoč ter ing. Vinku Brezniku in Seju avtopanrka Jovu šah mm NOVEGA VIII. PRVENSTVO MESTA Pretekli teden so igrali na turnirju za prvenstvo Novega mesta v glavnem odložene in prekinjene partije iz prejšnjih kol. V vodstvu je še vedno Bartolj, ki Je doslej že sedemkrat zabeležil celo točko v svojo korist. Jenko Je po uspešnem startu pretekli teden slabše Igral in Je dvakrat izgubil. Tako s Finkom kot z Ver-bičem je igral na zmago ln je odbil ponujeni remi. To se je maščevalo, dva poraza pa Gta nekoliko zmanjšala njegove izglede, da doseže drugo kategorijo, za katero je treba 8 točk. Fink, ing. Ko*:r in Cujnlk si trenutno delijo tretje do peto mesto. Vrstni red po Vil. kolu: Bartolj 7 točk, Jenko 5, Fink, ing. Košir ln Cujnik S in pol, Hrovatič 2 (4), ing. Košir in Gajski 2 (3), prof. Dobovšek 1 in pol (2), po eno točko pa imajo še Skerlj, Verbič in Saranovič itd. F. M. padlim borcem v času NOB, aktivistom in talcem, ki so delovali na tem področju Grobišče. Vidite ga na sliki in je eno najlepših na Dolenjskem. Za to delo so porabili 22 delovnih dni, poleg tega pa opravili precej prostovoljnih ur. Krajevni odbor ZB NOV Smarjeta in občirtski odbor ZB Tudi mi radi beremo Dolenjski list nam ptSejo vojak-1 iz Požarev-ca. Svoje domače, dekleta in druge znance lepo pozdravljajo Anton Krašovec, Stanko Li-paj, Franc Moličnik, Martin Jančar, Vlado Puhek in Vlado Kočevar. za njuno razumevanje in pomoč, direktorju zdravilišča Šmarješke Toplice tov. Maj-niku, vrtnarju Ivanu Pavlinu, ki je grobišče zelo lepo uredil, Francu Medletu, delovodji na vodovodu, Francu Pavlinu iz Strelaca, ki- je pripravljal z delavci kamenje in ga vozil na pokopališče. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem delavcem, ki so se potrudili pri delu. Pri nabavi peska pa so bile težave zaradi nerazumevanja nekaterih privatnikov. Prav tako tudi pri šmarješki kmetijski zadrugi, kjer je knji-govodkinja prepovedala poslovodji Mariji Erjavec izdajati kakršenkoli material, češ da nismo plačali še prvega računa. Cilka Kranjčeva je tudi v trgovini vpričo ljudi poniževala organizacijo ZB in rekla, da ta organizacija ne bo plačala prevzetega materiala, kot da ostanejo organizacije komu kaj dolžne. Zaradi te prepovedi smo morali voziti potrebni material iz škocjanske zadruge, čeprav bi ga lahko dobili doma. Šele kasneje, ko smo se dogovorili z upravnikom zadruge, smo dobili potrebni material pri domači zadrugi. P. D. 2ELEZNIČARSKA PROTIALKGHOLNA LIGA Smiješka skakalnica v Ragovem logu Sedaj, ko je zima Se tn (čeprav se ni snega), je postalo vprašanje smučarske skakalnice v Novem mestu še bolj aktualno. Dostej so imeli novomeški skakalci (omeniti moramo, da Je med novomeško mladino za ta šport precej zanimanja) dve skakalnici na dveh različnih krajih, na Marofu ln pri Roku, toda niti ena niti druga uleta popolnoma ustrezali zahtevam in tako so začeli misliti na tretjo. Skakalnica na Marofu je bila premajhna, ona pri Roku pa tetka in mimo tega še precej oddaljena od me« t a. Za novo skakalnico v Ragovem logu so našli prostor skakalci sami ln pravijo, da Je zelo primeren. Doskočišče ln Iztek ne bosta zahtevala veliko dela, več težav pa bo z zaletom, ki ga bo treba zgraditi iz lesa. O tem je na eni lanskih sej razpravljal tudi svet za telesno vzgojo ObLO Novo mesto, ki je obljubil vso pomoč, žal pa v tej smeri nI bilo še nič narejenega. Ce bi se kmalu pričelo z gradnjo, bi Novomeščant še letos lahko gledali skoke, ne da bi bilo treba pešačiti več kilometrov daieč kot. prej. Nova skakalnica bi ob primernem zaletu omogočala skoke okoH 30 m, kar bi bilo za nase razmere dovolj. Upajmo, da bo mogoče to vprašanje še letos rešiti. Smučarske skakalnice Imajo sedaj Je vsepovsod po Sloveniji, zato bi bilo prav, da bi se tudi v Novem mestu zganili. F. M. Ob novem letu se je zbralo nad 160 železničarjev novomeška podružnice Lige protialko-holikov Slovenije. Njen predsednik, tovariš 2ibert* je na občnem zboru opisal delovanje društva v preteklem letu. Železničarji se vse bolj zavedajo borbe- proti alkoholizmu, ki ovira delo in povzroča težke nesreče. Pričakujemo, da se bo letos delo podružnice še bolj razmahnilo. Do sedaj &o s predavanji, prevzgojo in nasveti POPRAVEK Popravljamo tiskovni napaki 12 1. štev. DL. V članku »Več pridelkov za trg« mora stati v 2. stolpcu, da se je odbornik Lojze Hutar zavzemal za ustanovitev »kmetijsko - gozdarske proizvajalne zveze« v Bell krajini, ne pa za kmet.-gospodareko zvezo, ki jo že imajo. V članku »V korak s časom« (6. stran) mora stati v razpravi Ivana Jurčeca, da naj društva pritegnejo v izobraževalne tečaje predvsem pošol&ko mladino, ne pa predšolsko, kot je pomotoma pisalo. že precej dosegli, enega člana pa so tudi poslali na zdravi; e-nije. Pametno ba bilo, da bi podobne podružnice ustanovili tudi drugi kolektivi in se pridružili železničarjem v težki borbi proti skuonemu sovražniku pod geslom: Trezen Pri de!u in doma! -tj- Sreda, 15. januarja — Pavel Četrtek, 16. januarja — Tomislav i Petek, 17. januarja — Anton Pušč. Sobota, lis. januarja — Vera Nedelja, 19. januarja — Marij ponedeljek, 20. januarja — Fabijan Torek, 21. januarja — Neža Sonce: 21. januarja vzhaja sonce ob 7.36 in zahaja 16.50. Dan je dolg 9 ur in lA minut. Luna: xa. januarja ob 23.08 mlaj. »KRKA« NOVO MESTO: Od 14. dO 16. Jan. francoski film »Ko bi vsi fantje sveta«. Od 17. do 20. januarja poljski film »Kanal«. ČRNOMELJ: 14. in 15. jan. francoski film »Podzemlje Pariza«. 17. in 19. jan. češki barvni film »Glasba z Marsa«. 21. in 22. jan. kitajski film »Prehod preko reke Jang-ce«. * METLIKA: 14. ln 15, Jan. francoski film »Stopnice za' služinčad«. 18. in 19. jan. »To je ljubezen«. KOSTANJEVICA: 19. jan. ameriški film »Prelomnica«. TREBNJE: 18. in 19. jan. ameriški film »Tarzanova-jeza«. Predstava v nedeljo ob 14. in 16. uri. »ROG« STRA2A: 18. ln 19. jan. ameriški barvasti film »Dr. v hiši«. DOL. TOPLICE: 18. Jan ameriški barvasti film »Dr. v hiši«. 19. 1. francoski film »Afera Mauricl-us«. Vse prebivalstvo občine Novo mesto opozarjamo da je veljavnost osebnih legitimacij potekla 31. decembra. Zaradi tega pozivamo občane, da predložijo do 31. januarja legitimacije pristojnim matičnim uradom v podaljšanje veljavnosti. OBLO NOVO MESTO. ■ UPRAVA ZA CESTE, TEHNIČNA SEKCIJA LRS NOVO MESTO sprejme v službo absolventa srednje ekonomske ali podobne šole z nekaj prakse za materialno knjigovodstvo in strojepisca z dovršeno nižjo srednjo šolo, po možnosti s prakso. ČLANI ZVEZE BORCEV, MLADINCI IN MLADINKE! Vabimo vse, ki imajo veselje do petja, da pristopijo k novoustanovljenemu Partizanskemu pevskemu zboru pri ZVVI v Novem mestu. Prvi sestanek tega zbora bo v petek, 17. januarja, ob 19. Uri v baraki Podpisani sem se zdravil na oddelku. TB C Splošne bolnišnice V Novem mestu. Celotnemu kolektivu zdravnikov sem dolžan izreči iskreno zahvalo za pomoč, ki so mi jo nudili, zlasti pa dr. Smreč-niku, dr Zakrajškovi in dr. Tro-bišu. Zahvaljujem se tudi strežnemu osebju. Vsem Želim srečno Novo leto 1958. Alojzij Pečarič, Curile pri Metliki. Vsem, ki ste našega dragega moža in očeta FRANCA KRESETA iz Novega mesta spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni upravi stanovanjske skupnosti. Splošni bolnišnici in mestni godbi. 2alujoči: žena Marija, otroci Franci, Drago in Mara ter Zvone z družino in sestra Pepca z ostalimi sorodniki. PRODAM DEVET MESECEV Starega psa, nemškega ovčarja in pasjo hišico. Naslov v upravi Dolenjskega lista (18-58) GASILSKO DRUŠTVO NOVOTEKS ugodno proda klavirsko harmoniko (80 basov in register), violino, bas, krilni rog (tenor), trombon (pozavno), B klarinet in B jazz trubo. Vsi instrumenti so v dobrem stanju. Ogled vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 18 ure v menzi Novoteks. KUHINJSKO KREDENCO proda Drago Hadl, Zagrebška 10, Novo mesto. PRODAM ENODRUŽINSKO HISO v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (19-58) DVOSOBNO STANOVANJE S pri-tiklinami v novi stavbi v Metliki, delno vseljivo takoj, prodam R. Romanič, Novo mesto. ŠIVILJO za začasno zapoeaitev išče Hotel Kandlja. Plača in ostali pogoji po dogovoru. PRODAM NJIVO na kapiteljskem hribu (4.500 kv. m) Naslov v upravi lista. (21-58) MLINARJI, POZOR! Mlinske kamne, mlinske škafe, mlinske osi, sejalnike, mlinska sita, mlinske klepce, elektromotor 10 HP, 7 HP inozemski, ugodno proda KovačiG, mlinar, Novo mesto. MLIN KOVACIC v Novem mestu obvešča vse kmete in dobavitelje vsakovrstnih žit. da lahko zamenjajo žita za kvalitetne izdel- NOVO MESTO V času od 4. do 11. januarja Je bilo rojenih 13 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Franc Grlica, železničar z Jelš, in Marija Garbič, učiteljica s Stange. Franc Glivar, avtomehanlk s Potovrha, in Frančiška Derganc, delavka iz Zaloga. Franc Derganc, delavec z Jablana, in Frančiška Radovan, delavka z Dol. Kamene. Jože Grame, mizarski pomočnik iz Novega mesta, in Martina Zupančič, delavka iz Re-gerče vasi. Umrli so: Amalija Kol, delavka s Harinje vasi, 28 let, Jože Mikec, kmet iz Irce vasi. 57 let. Gabrijel Velicko, upokojenec iz Kočevja, 73 let. Ana Popovič, gospodinja s Suhorja pri Metliki, 89 let. GOTNA VAS Umrli so: Cecilija Turk, užitka-rica s Sel pri Zajčjem vrhu, 72 let. Jožica Kernec, otrok iz Brezovice, 3 leta. Marija Klobčar, šivilja iz Boričevega, 67 let. deklico, Pepca Dežman iz Strela-ca — dečka, Danica Popovič iz Ma-lencev — deklico, Ana Vovk iz Nove Gorice — deklico, Angela Zupančič iz Ljubljane — dečka, Olga Kocjančič iz Trebče vasi — deklico, Kristina Mihelič Iz Gole-ka — dečka, Marija Mali s Krke — dečka. Nežka Krajinovič jz Črnomlja — deklico, Marija Drganc iz Jurke vasi — dečka, Ivanka Kuntarič iz Slinja — deklico. +J3 Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Hrastar iz Smolenje vasi — dečka, Marija Vidmar z Doba —dečka, Vida Novak z Mirne — deklico, Marija Avsec z Dolža — deklico, Rezika Topolovec iz Vrbovcev — deklico, Marica Galinac iz Soteske — deklico, Jožica Faflek iz Koprivni-ka — deklico, Fani Koblenc iz Jablani — dečka, Kristina Jeralič iz Mačkovca — deklico. Marija Mur-gelj iz Gor. Kamene — dečka, Antonija Zagore iz Dol. Maharovca — deklico, Ana Bučar s Sel — deklico, Fink Cecilija iz Občic — Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Popovič Ana, posestni-ca s Suhorja, je doma padla in si poškodovala levo nogo. Zuglja Staneta, blagajnika iz Dobravice, so v gozdu napadli neznanci in mu s strelom poškodovali levo nogo. Zupančiča Antona, posestnika Iz Vranovičev, je slaboumna hčerka vrgla s peči in si je zlomil levo nogo. Novak Amalija, posestnica iz Zabrdja. si je z nožem poškodovala prst leve roke. Kastelica Ivana, posestnika s Pristave, Je sestra polila z vrelo vodo po desni nogi. Komljaneo Alojz, sin posestnlce iz Zloganja, si je v gozdu poškodoval desno nogo. Janežič Ciril, sin posestnika z Vrhka, Je padel in si poškodoval desno koleno. Avsec Anton, skladiščnik iz Smiriela, je na poti v službo padel in si poškodoval rebra. Jeniču Francu, sinu posestnika iz Brusnic, je veja poškodovala desno nogo. Dular Ivan, sin posestnika s Krtine, ie padel z odra ln si poškodoval glavo. MihaliS Stanko, uslužbenec iz Novega mesta, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. ! Uspehi io leževe veslačev Pred kratkim Je bil« v prostorih novomeške vajenske šole redna letna skupščina Veslaškega kluba »Krka.« Nič kaj razveseljivo nI, da so se skupščine udeležili le ftlam kluba, medtem ko smo pogrešali predstavnike novomeških telesno-vzgojmh organizacij, prav tako pa tudi predstavnike oblastnih foru_ mov. Ti se vabilu niso odzvali Prav bi bJlo da se v bodoče {obdobje občnih zborov in skupščin ae šele pričenja) kaj podoboega več n© pripeti. Skupščino je otvorll predsednik kluba Miro Thorževskij. ki je podal tudi obširno poročilo o delu v obdobju od lanske skupščine. Navedimo nekaj glavnih misli iz poročila: Peto leto delovanja Veslaškega kluba »Krka« ni potekalo tako. kot »mo si želeli lani, ko smo ob enakih priložnostih sprejemali plan dela. Življenje v klubu se ni razgibalo čeprav ima klub sedal veliko boljše pogoje za delo kot pred leti, ko še ni l> lo dovolj čolnov ko še nismo imeli čolnarne lui ' Scdai so pogoji " množično Po telovadni akademi{i novomeškega Partizana Po uspešno Izvedeni telovadni akademiji Je novomeftko društvo Partizan v nedeljo popoldne priredilo v telovadnici v osnovni šol Čajanko za svoje člane. Najprej so bili obdarovani najmlajši člani, popoldne pa so priredili zabavo ■ plesom za mladino. Tu so razdelili diplome Partizana Slovenije za uspehe na I. festivalu telesne kulture v Ljubljani. Od ekip so prejeli diplome odbojkarji. odbojka-rloe. košarkarji ln posamezne vrsto mladincev In mladink, kt so tekmovale v partizanskem mnogoboju ln v mnogoboju v vajah na orodju. Pri posameznikih »o nij-več diplom prejeli telovadci ln telovadke. razen njih pa Se atleti, ki tO takrat dosegli nekaj vidnih mest. V pozdravnem nagovoru je član uprave društva tov. Smerdu na-■ lu-.il, da se je uprava oiIIočUj, da bo I« večK'.iil priredila podob-ne prireditvi; * katerimi hoče do-■e<"-l 1o v prihodnjem letu te bila letošnla B. redma letna skuuščina VK Krka zaključena, F M. Kot smo kratko že poročali, je bila v nedeljo, 22. decembra 1&57, občinska konferenca ZKJ v Trebnjem. Na konferenci je bil navzoč tudi predsednik OLO Novo mesto tov. Franc Pirko-vič. V obširnem referatu je sekretar občinskega komiteja ZK tov- Janko Oven analiziral organizacijske probleme in vrsto vprašanj, ki jih komunisti morajo uresničevati kot svoje naloge. Konferenca je ugotovila vrsto pomanjkljivosti v delu komunistov pri socialistični preobrazbi vasi. 2e samo dejstvo, da je po socialnem sestavu v organizaciji Zk v občini le 19 kmetov, kaže, da bo morala iti organizacija v Širino ln vključevati v svoje vrste predvsem mladino iz vrst mladih zadružnikov. Tovariš sekretar se Je zadržal tudi na analizi deda in vlogi kmetijskih zadrug prj socializaciji vasi. Poudaril je, da se KZ često preveč obremenjujejo z nekmetijskimi odnosi, vse preveč so videle svog glavni cilj — trgovino —, zanemarjajo pa napredek socialističnega razvoja kmetijske proizvodnje. Tak razvoj pa je v občini nujno potreben, saj je občina pretežno kmetijska. 81 odstotkov dohodka je od kmetijske proizvodnje. Kmetijska proizvodnja pa je nizlka, kar je predvsem posledica primitivne obdelave .in nepoznavanja sodobnih agronomskih pripomočkov in izsledkov. V Kmetijske zadruge je včlanjenih 1307 kmetijskih gospodarstev aLi 40 odstotkov. Prav za dvig kmetijske proi7.vodnje je pa nujno potrebno vsakodnevno delo komunistov. Na konferenci «o obravnavali tudi razvoj in krepitev obrtnih delavnic v občini. Ker za razvoj industrije trenutno ni pogojev, je tir-eba toliko bolj razširjati obrtne obrate ln tako nuditi tudi več možnosti zaposlovanja- Delo komunistov se odraža tudi v organih oblasti. Tako je 20 Članov Zveze komunistov članov ObLO Ln raznih svetov pri ljudskem odboru. Vse premalo pa je komunistov v krajevnih odborih. Komunisti so pravilno razumel,! svojo vodiln0 vlogo, ki jo imajo pri pojasnje-vpnju in v borbi za Izgradnjo socializma. Kritizirano Je bilo pojmovanje posameznih osnovnih orga- Zapiski s konference komunistov občine Trebnje nizacij, ki so bile vse preozke v sprejemanju novih članov. Tako so često zahtevale politično in ideološko že zgrajenega človeka-komunista, namesto da bi črpale nove kadre iz vrst mladine. Delovni mladi ljudje, ki «o aktivni v mladinski organizaciji ali v SZDL in drugih množičnih organizacijah ter imajo napreden pogled na svet 5n naio družbeno stvarnost, se ob vsestranski podpori starejših komunistov razvijaJi v dobre člane ZKJ. V tem pogledu pa je bilo storjeno malo, saj je bilo v zadnjih treh letih sprejetih v Zvezo samo 14 novih članov, medtem ko je bilo izključenih več. Med razpravo Je govoril tudi tov. Pirkovič, ki je predvsem kritično ocenil odnos komunistov do množičnih organizacij, zlasti do mladinske jn poudaril, da morajo komunisti težišče svojega dela dati prav na razne množične organizacije in društva in preko njih razširjati svoje ideje in cilj — izgradnjo socializma- Nadalje morajo razvijati gospodarstvo v občini ln skrbeti za napredek kmetijstva prek kmetijskih zadrug. Tovariš predsednik je govoril tudi o odnosu komunista do re- ligije. Opozori! je na eno bližnjih konkretnih nalog, na delo v pripravah za volitve poslancev v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino. V razpravi o poročilu občinskega komiteja so člani ZK kritično ocenjevali svoje delo in s konstruktivnimi predlogi pripomogli, da je konferenca spre- bile! Jela vrsto, sklepov za bodoče delo. KonLferenca je ponovno potrdila, da so komunisti v občini s svojim delom vodilna sila v borbi za socializem, kar dokazuje vsakodnevno delo in. uspehi. Na konferenci so izvolili nov 15-član'ski občinski komite in delegate za okrajno konferenco ZKJ v Novem mestu. R. Suhe kraiine Suhokranj&ka mladina se zanima za tehniko. Nad 60 mladincev se želi usposobiti za šo^ ferje — amaterje in traktoriste. Občinski odbor ljudske tehnike bo to zimo organiziral tečaj s predavanji iz motoroznanstva in prometnih predpisov. Upamo, da bomo do spomladi s podporo Okrajne zadružne zveze in Okra-jnega odbora ljudske tehnike dobili vozilo, da bo tudi praktičen del tečaja izvedljiv. • Kmetijske zadruge so uspešno zaključile tričetrtletno poslovanje. Pri vseh zadrugah se je povečal promet v primeri z istim razdobjem v letu 1956. Največji porast prometa je dosegla K Z „Pomoč" in pomoč Telovadno društvo Partizan v Novem mestu je ob zaključku leta priredilo telovadno akademijo. Popoldne je bil nastop za šolsko mladino in pionirje, zvečer pa za odrasle. Kljub 13. točkam programa se Je spored hitro odvijal in lahko rečemo, da so naši telovadci zadovoljili gledalce. Mladina je pri prvi predstavi z burnim ploskanjem nagradila nastopajoče. Za uspeli nastop zasluži novomeško društvo vso pohvalo. O nastopu bomo še poročali. S pripravami za akademijo je Imelo društvo precej težav, od katerih pa naj javnosti omenim le eno — najvažnejšo. Društvo je za nastop potrebovalo drese, katerih še nima, zato se je obrnilo po pomoč na bratsko društvo Partizana — Narodni dom v Ljubljani. Odnos nekaterih predstavnikov tega društva pa je bil zelo čuden ln so našo prošnjo za izposojo dresov zavrnili, češ da so predra-goceni itd. Dobiti smo le drese za pionirke. Tudi Ironična pripomba vidnega člana društva Narodni dom »Ali v Novem mestu še vedno delate po starem« (mislil Je na akademiln) Je dala čutiti protest proti vsestranostl v telesni kulturi. Ali smo se morda po Izredni skupščini v LJubljani odpovedali Javnim telovadnim nastopom pa naj se ti imenujejo akademije aH kako drugače? Odnos tega društva in še ta pripomba kažeta, da morda v društvu Partizana Narodni dom ni tistega bratskega sodelovanja med partizanskimi društvi in ni razumevanja za društva, ki nimajo pogojev ali sredstev, da bi se razvila in postala neodvisna od drugih. Vse drugačen odnos pa Je naletelo novomeško društvo p r 1 bratskem društvu vKar-lo v c u , kamor se je zateklo po pomoč tik pred nastopom. Našim tovarišem so dali takoj vse na voljo. Garderober je celo zaprl obrtno delavnico, da je lahko ustregel »Slovencima«. Na široko je odprl vrata garderobe in za izpo-Jeno blago niti ni zahteval rever-zal Drese za mladince so imeli tudi Karlovčani za Glmnaestrado v Zagrebu; ali za njih niso tako dragoceni kot za TVD Partizan Narodni dom? Ali ni nerodno, da se je moralo naše društvo zateči po pomoč v drugo republiko, ker doma ni razumevanja? Najbrže si tudi Karlovčani mislijo svoje. TVD Partizan Narodni dom v LJubljani pa naj malo pomisli, če Je njihov odnos do našega društva pravilen ali ne. b. c. Hinje. ki računa, da bo ob koncu leta zabeležila 30°;'o večji promet kakor leta 1956. Sledita jI Kmetijska zadruga Žužemberk in Dvor. Te tri kmetijske zadruge so koncem tretjega četr-letja dosegle skupno okrog 4,600.000 din dobička, v pasivi je le kmetijska zadruga Sela-Sumberk in to zaradi izgube v prejšnjih letih. Pri vseh zadrugah se je povečal predvsem odkup živine, ki že v tričetrtletju presega lanskoletni promet v celoti. Za letošnje leto je tudi posebno značilen velik odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, zmanjšan pa je promet z lesom. Te dni so se v Žužemberku sestali upravniki in predsedniki kmetijskih zadrug Dvor in Žužemberk in sklenili, da nekmetijske dejavnosti ločijo od kmetijske zadruge in kmeta-pro izvaja I ca. Kmetijske zadruge bodo imele več časa za razvijanje sodelovanja med zadrugo in proizvajalcem in bodo s tem močno vplivale na Izboljšanje proizvodnje. MIlan Senica Zabavni večer v Novem mestu Prosvetno društvo DUŠAN JKREB pripravlja svoj prvi zabavni večer. Program bo posnet na trak in ga bodo kasneje reproducirali v Radiu Ljubljana. Med program bodo prireditelj' uvrstili tudi reklamo za nekatera domača podjetja. Zabavni večer bo prve dni februarja. Zabeležite st naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. P. 33.' '' Stran S »DOLENJSKI LIST« Stev. 2 (408) Ivo Pir kovic. Janez Trdina se v svojem pisanju rad vrača k dolenjskim drvarjem, ki so odhajali z& kruhom v hrva-ške gozdove, pa tudi k tovornikom, ki so vozarili slavonsko žito po znameniti dolenjski trgovski poti v Ljubljano in Trst. Čudno pa je, da ni Trdina nikoli spoznal, da sta ta dva gospodarska pojava sredi prejšnjega stoletja tesno povezana. Ko je leta 1862 stekla železnica iz Zidanega mosta tudi preti Zagrebu, je prišlo namreč v dolini Krke do usodnega gospodarskega propada, obubožani tovorniki pa so se reševali na delo v gozdove onkraj Gorjancev. Cesta po dolini spodnje Krk» je bila še v* sedemnajstem stoletju prehodna domala le za pešca in otovorjenega konja novomeških potujočih, kupcev, kot sta bila tržaška priseljenca Candus in Pamfile, ki sta prodajala po farovžih in gradovih sol, polenovko, slanike, cimet, poper in muškatne dišave. Težja bremena, postavim skodle in deske, so prevažali še splavarii po Krki, kakor že v rimskri ČEisih ali, po grškem geografu Strabonu celo tudi prej. Se leta 1658 je kranjski vicedom, ki je upravljal deželno gospodarstvo, zatrjeval, da je potrebna dolenjska cesta samo domačinom, da vozijo po njej svoje pridelka, zato naj jo popravljajo tisti, ki Jo uporabljajo. Sele v dobi Marije Terezije Je po letu 1750 zgradil Jožef Gabriel Buseti vojaško cesto iz Ljubljane preko Gorjancev do Karlovca v Vojni krajini. Kmalu je stekla lahko moderna cesta tudi od Novega mesta proti Zagrebu. Z njo, ki ni šla več, kot stara, skozi Brusnice in mimo koitanjeviške mitnice v Orehovici, se je odprla, mogočna trgovska pot iz tržaške luke na Sis€k, kjer se je navezala Kako je umrla 0 cesarska cesta zopet na vodno pot po Savi. Iz Siska so odhajale odslej na Trst nenehoma karavane težkih voz s slavonskim žitom, nazaj pa s kolonialnim in industrijskim blagom. Promet se je cepil — morda tudi zato, da so se tovorniki izogibali predragim mitnicam — deloma tudi na stranska pota, na Karlovec in Novo mesto pa na Krško, Sevnico in po dolini Mirne, od Novega mesta tudi po dolini gornje Krke. Terezijansko cesto smo*še po prvi svetovni vojni imenovali Kmetje so služili tudi s pri-prezanjem ali s »furajtom« (Vor-reiten), kakor živi beseda na Dolenjskem še danes. Ceste so bile takrat speljane še v hude klance, ki jih vprege niso zmagovale same. Pod klanci so se odpirale krčme z velikimi hlevi. Tam so dobivali vozniki, ki so s težkimi parizarji vozili navadno v konvojih, tudi priprego ln puščali v krčmah srebrne tolarje. Sentjernejčan je zahteval sredi prejšnjega stoletja za priprego na vrh rateškega klan- BOGDAN BORCIC: Nekdanja gostilna Taborski na Ratežu — v časih cesarske ceste je bila tu donosna postojanka. »cesarsko cesto«, v sto let starih papirjih pa sem našel zapisano tudi »trgovska cesta«. Ob novi veliki dolenjski trgovski poti so oživeli tudi manjši kraji. Cerkveni mlinar Suller v Šentjerneju uvaža za potreoe farnih vasi velike količine pšenice iz Siska in Karlovca. Voznikom iz Siska plačuje goldinar 20 krajcarjev za vrečo, iz Karlovca po goldinarju, tovor pa je štel vselej 22 vreč. Dninar Je zaslužil takrat 20 kr na dan, če Je delal »od vida do vida«, obrtnik pa 30 do 40 krajcarjev. ca goldinar, do vrha Kapiteljskega marata 1 gl 57 kr, če je šel še v Kačje ride, 2 gl 30 kr; čez Cerkljanski klanec proti Brežicam je veljala priprega \z Šentjerneja 1 gl 40 kr. (Goldinar je štel takrat 60 kr.) Vozniki so ostajali s težkimi vozmi. pod katerimi so viseli široki predali z oblačili in brašnom, na cesti cele tedne, varčno bogateli, tudi lahkomiselno živeli. Ze daleč pred vasjo so z veselim pokanjem z biči oznanjali svoj prihod, kakor pripovedujejo ljudje še danes. Krčma TSo&rat: 343 rešitev t V nedeljo dopoldne je komisija naše uprave in povabljenih naročnikov Dolenjskega lista, v kateri sta sodelovala tov. Bo-žena Jordan in tov. Franc Sa-vrič iz Novega mesta, izžrebala izmed 343 poslanih rešitev 10 najsrečnejših. Odziv na križanko je bil prav dober in toliko rešitev pravzaprav nismo pričakovali, zlasti še ne, ker je bila križanka sorazmerno težka. 10 Izžrebanih naročnikov Je iz kupa oštevilčenih rešitev izvlekla Nuška Savričeva, učenka 2. razreda novomeške osnovne iole. Izžrebani so bili: 1. Ciril Vrščaj, Vojna vas 22 pri Črnomlju — 3.000 din; 2. Marjeta Tratnik, Glavni trg 82, Novo mesto — 2.000 din; 3. Mileš Omerzel, Cankarjeva 5, Metlika — 1.000 din. Knjižna darila so pa dobili: 4. Fani Kamnik, Ljubljana, Gornji trg 24 (F. Barbieri: Crna in-ternaoionala); 5. Kirar Franc, Podgrad, p. Stopiče (F. Bevk: Iskra pod pepelom); G. Sepic Draga, Stari trg, p. Trebnje (F. Barbieri: Crna internacionala); 7. Mihelca Filipčič, Višja gospo- dinjska Šola Groblje pri Domžalah (S. Letvis: Babbitt); 8. Zalika šoba, Portorož 225 (V. Majakovski: Pesmi); 9. Marta Sila, Novo mesto, Kastelčeva 2 (B. Zupančič: Sedmina); 10. Marija Skala, Gozdarsko-lesna po- slovna zveza Novo mesto (Svet humorja in satire). Izžrebancem smo denarne ln knjižne nagrade poslali po pošti, novomeške izžrebance pa prosimo, da dvignejo nagrade v upravi Dolenjskega lista. PARTIZANSKA DOBRA VOLJA V nekem poročilu Soške brigade, v katerem so kritizirali nekatere tovariše, ker so premalo pazili na porabo streliva, je bilo med drugih napisano tudi naslednje: »... kot primer prevelike potrošnje municije bomo navedli naš III. bataljon, ki je pri napadu na sovražno patrolo izstrelil 620 metkov, s končnim uspehom — osvobodil je eno kravo, in še ta je sama pobegnila ...« POSTRANSKI ZASLUŽEK v&mri nudi zbiranje novih naročnikov za DOLENJ-SKI LIST! Za 20 novih naročnikov, ki izpolnijo naročilnice in plačajo vsaj polletno naročnino, vam pošljemo nagrado 1000 dinarjev. Pismonoše, inkasanti, upokojenci in ostali — sporočite nam, koliko naročilnic potrebujete! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA a mi &*r->.__?i STANE FINK je znan novomeški pianist. Ima pa tudi svojega konjička — iah. Se vedno sodi med najboljše novomeške iahi-ste, čeprav je zadnje čase malo popustil. Oh neki priložnosti ga je lani akadem. slikar Lojze Perko takole upodobil Mile je bil »neranljiv«, pa se je zato čestokrat po nepotrebnem izpostavljal sovražnim kroglam. Mnogo borb je tako doživel pa nikoli ni bii ranjen. Nekoč ponoči pa ga je krogla le oplazila, m kako se Je »izgovoril« Mile? »Seveda, tema je bila, krogla pa se je izgubila! Podnevi me gotovo ne bi našla!« Posredovanje Dva minerca partizana sta vložila pod tračnico mino in se medtem, ko sta čakala na vlak, umaknila precej v stran. Min« je bila namreč na električni vžig. Se pred vlakom pa je pristopioala po progi sovražna patrulja. Za čudo, čeprav je bila mina zakamufli-rana so jo sovražniki odkrili. In ker je bila razpisana nagrada za tistega, ki najde mino, so se sovražniki začeli med seboj prepirati, kdo je mino odkril. Celo tako daleč so šli, da so začeli drug drugemu groziti z orožjem. Oba minerca partizana sta vse to opazovala od daleč. Pa praivi eden: »Se potolkli se bodo. Takoj moram posredovati!« In je sprožil — na progi pa j« odjeknila silna eksplozija ... (Iz revije BOREC) • NAROČAJTE • IN ŠIRITE • DOLENJSKI LIST! je oživela, kuharica se Je z nožem zapodila v kurnik, gospodar si je nataknil svež predpasnik, znašal kozarce in vlačil iz kleti. Vozniki so se preobuli v nedeljske čevlje. Pri bokalu so padle tudi karte in včasih se je zgodilo, kakor Jakobu Greg)-riču (po hišnem izročilu potomcu puntarskega vojskovodje Ilije Gregoriča), ki je prevzel gospodarstvo na Dolenji Brezovici pri Šentjerneju leta 1827 in se kar dvakrat z Vjpz ar jenja na Trst »kot poparjen kuža vtihotapil pri zadnjih vratih v domačo hišo s samim bičem,« kot btremo v hišni kroniki. Dvakrat so svobodnjaka na nekdanjem gruntu izumrlih plemenitih Gallenbergov potegnili na suho bratje, župnik Franc v istrskem Tinjanu, kaplan Jože na Čatežu pri Trebnjem in Florjan, ki je bil profesor zgodovine v Trstu. (Za uporabo arhiva lepa hvala g. Benonu GregorlČu, znanemu bivšemu drogeristu v Ljubljani.) 50 milijonov dinarjev izkupička je v 7 dnevih dalo predvajanje francoskega filma »... in bog je ustvaril žensko« z Brigitte Bar-dot v glavni vlogi. Vrteli s« ga v New Yorku ... Slonovo maščevanje Neki domačin Iz Srednjega Vietnama je na lovu opazil slona. Pričel ga je zasledovati, toda slonu je uspelo pobegnili v pragozd in lovec se je vrnd domov brez plena. Toda zgodilo se je nekaj, česar dosedaj še ne pomnijo. Nekaj ur potem, ko &2 je lovec vrnil domov, je pri-hrumel iz pragozda preganjani orjak. Spravil se je nad kolibo svojega preganjalca in jo začel podii.ratl. Vaš5ani so elona sicer s skupnimi močmi pregnali, toda ne za dolgo. Kmalu se je spet vrnil, pa ne sam. Z njim je bilo še sedem drugih slonov. Vseh osem orjakov je složno udarilo na vas in podiralo vse, kar jim je prišlo pod rilce. Prebivalcem ni ostalo drugo kot hiter beg iz vasi. Sloni so porušili dvajset kolib, ubili tri ljudi, ranili pa sedem. Šolska umetniška galerija v Kostanjevici OBUPANEC »Veš, pustila me je, nič več me ne ljubi. Skočil bom iz petdesetega nadstropja...« »I kako? Tako risoJce hiše sploh ni pri nas.« »Nič zato; bom pa počakal, da jo zgradijo.* PREPOZNO »Veš, Jožica, sinoči sem se spoznala s fantom, ki ni še nikoH poljubil dekleta.* »Res, tega bi pa tudi jaz rada spoznala.« »Je že prepozno!« ZASLUŽNA PUŠKA Bradat hribovec na divjem ameriškem zapadu kaže tujcu svojo puško in jo hvali: »Res ni tale pihalnUz lep in ne kaka zgodovinska redkost. Res pa je prisilil že štiri moške, da so poročili moje hčerke!« OOKAZ LJUBEZNI »Mojc misli so vedno pri po-S.'« »Bežite vo, saj niti ne veste, kje stanujem.* MED SOSEDI »Ne bodite hudi, ker je moja kokoš zašla v vaš vrt in *z-kljuvala mlado salato.« »O, nič hudega. Moj pes jo je ujel in raztrgal. Tudi vi se nikar ne jezite.«- »Se malo ne, ljubi sosed. Ravno prejle sem vašega psa z avtom povozil.« ... in zdaj hoče ie sod, da bi zbiral deževnico!. iflMEGA GROBARJA I 10. julija. Vsepovsod so nalepljeni plakati, s katerimi pozivajo Italijani partizane, da se do srede tega meseca predajo in jim izroče orožje. V tem primeru jim je življenje zagotovljeno, če pa se ne vrnejo na domove, jim bedo kot upornikom, hiše zažgali, svojce pa določili za talce oziroma odpeljali v internacijo. Grozno je to. Človek si ne more misliti, kako daleč podivjanost in krvoločnost laških ljudi. 11. julija. »Stari, kaj pa delaš zmerom na podstrešju?« mi je včeraj rekla žena. »Bojim se, da nimaš tudi ti kje kakega zlodja, kot ga je imel Križajev. Si videl: fant v hosto, stari v barake, drugi pa še čakajo, da jih bodo odpeljali. In povrh še razdejanje v hiši. Povem pa ti, da če mi ti ali pa Martin zagodeta kaj takega, da vama oči izpraskam in glavo razkol jem! Prav nič me ni velja, da bi mene, Kristino, in oba otroka vlačili po laških taboriščih. Ce sta že vidva, norca, pa bodita! Toda jaz, toda Kristina ...« »Ze prav, že prav,« sem komaj pretrgal hudournik njenih besed, »kar pomiri se, Katra! Nobenega topa nisem zavlekel na podstrešje in, kot se mi zdi, Martin tudi ne. Zaradi naju lahko kar mirno spiš.« »Kaj- pa potlej zmerom rogoviliš tam gori?« »Gledam. Ljudi in Lahe gledam skozi lino, kjer so bili še predlanskim golobi. Kot skozi daljnogled jih vidim.« »Uh, norec!« je zasršila vame. »Se mi je kar zdelo, da je tudi tebi udarilo na možgane.« »Ce mi tudi je, ti, Katra, se kar lepo pomiri. Nobenega topa ni na podstrešju, zares ne!« »Se norca se zdaj briješ, divjak!« je rekla užaljeno. »Te bo že minilo.« »Tudi jaz se bojim, da me bo,« sem ji odvrnil in odšel na dvorišče. Dnevnik bom pa rajši skril drugam. Ne vem, če je varen na podstrešju. Nočem, da bi prišel Lahu ali komu nepoklicanemu v roke. V čebelnjaku ga bom zataknil med stare panje. Toda prej moram zapisati še to (zdaj, ko mojo staro že toliko skrbi orožje). Včeraj popoldne je mimo hiše z voli pripeljal Golobov Rude. »V zidanico morate, da boste oddali tisto puško Križajevemu,« je rekel, ko se je prepričal, da nihče ne prisluškuje. »Njegovo so, kot sami veste, odnesli Talijani. Jutri po južini vas bo čakal v vinogradu.* »Pa zdaj, ko je nevarno, zdaj, ko Lahi na vsakega ■breljajo?« me je prav resno zaskrbelo. »Vseeno. Iti morate! Čakal vas bo!« mi je spet rekel in pognal vole. O Kristus nebeški! Prav nič me ne veseli iti v vinograd. To se pravi, da ne vem, če se bom sploh živ vrnil domov. Takoj zdajle bom nesel dnevnik v čebelnjak. 12. julija Prelomil sem svojo obljubo, da ne bom pozdravljal Lahov. Danes sem jih in še prav po fašistično. Ko sem po južini s praznim barilcem rinil v vinograd, me je nenadno ustavila laška patrulja. Moram reči, da sem se pošteno prestrašil in da jim, ko sem prišel k sebi, nikakor nisem mogel dopovedati, da grem v vinograd. Bolj' ko sem jim kazal ključ od zidanice in trkal na prazen barilec, bolj so me suvali in podili nazaj. Takrat sem se šele spomnil, kaj in kako je treba pri teh ljudeh. Položil sem barilec' na tla, stegnil desno roko in zakričal, kar sem menda že najmanj stokrat prebral na Cvirnovi hiši: »Roma domal Eviva il rel Eviva il Duce!« \ Vojaki so prasnili v smeh in tudi jaz se nisem mogel zadržati resno.' »Avanti!« je rekel eden izmed njih, ki je po smehu prvi prišel do sape. Hkrati je brcnil moj barilec po bregu. Planil sem za njim in moralo je biti menda prav smešno videti, kako sem s svojo čotavo nogo poskakoval za okroglo posodo, dokler se ta ni ustavila v leskovem grmovju. Potem mi vojaki niso več branili v vinograd. Križajev me je res čakal. Joj, kakšen je b:l Kosmat in shujšan, da sem' ga komaj spoznal. Dal sem mu puško in kos kruha, ki sem ga imel v žepu. Vse ve, kaj se je te dni zgodilo pri njih in v vasi. Pravi, da bo zdaj puška govorila namesto njega. Oddahnil sem se, ko je izginil v hosto in me pustil samega. Saj bi se rad z njim pogovarjal, toda človek nikoli ne ve, če v kaki zaseedi ne preži laška patrulja. * 15. julija Vse je vznemirjena. Partizani se niso predali. Zdi se, da bodo zdaj laške grožnje postale resnica. Vse polno vojaštva gre skozi vasi. Na obeh straneh Krke se pomikajo proti Toplicam in Soteski. Kraljeva vojska, fašisti, sardinski grenadir j i, gozdna milica, kara-binjerji, topničarji, tankisti... Govore tudi, da prodirajo Talijani iz Ljubljane, Kočevja in Bele krajine. Baje bodo očistili Rog, kamor so se zatekli partizani. Grozni časi se bližajo. V vinograde in na njive nas ne puste več. Pa saj tudi ni varno. Mimogrede te lahko kdo ustreli. Zato skoraj ves dan sedim v sobi. Se psa sem zaprl v svinjak. Včeraj je Cvelbarjev Muri oblajal vojaškega konja, pa je oficir potegnil revolver in psa na mestu ustrelil. 17. Julija Cvlrnov Filip se ml gnusi, da bi ga pohodil ko črva. »Izdajalec! Spijon laški!« sem mu zabrusil, ko mj je zjutraj veselo povedal, da so tudi Grilčka odpeljali vojaki. IT. Drevje se je upogihalo In hreičalo, veje so se lomile Ln videla sva opice, ki so bežale t dreves na drevesa. Kričala sva Kariju, naj se umiri, a je divjal dalje, ko da je zblaznel. Videla sva čudna rogata bitja, kako so skakala in bežala. Potem se je pred nami podrlo drevo in /.i trenutek je zatrepetala vsa džungla. Kari je zadrhtel, kakor da ga je »preletela zona, ln obstal. Zatel sem ga ogu-varjati. toda Kari je stresel ? glavo; ogovoril sem ga še enkrat In mu zapovedal, naj vzdigne glavo. Ubogal me je In zlezel sera po trobcu i njega. 18. Brat Je govoril z menoj s Kalijevega hrbta: »Zdaj pa že vem, kaj se je zgodilo. Jesen Je In mesečna noč. Cas, ko leže medvedi v temnih sencah dreves in žro mahu I o (sladek rastlinski sok). Najbrž je pod drevjem zaspal kak medved in Kari §e je zaletel vanj. Medved je presenečen planil pokonci in Kariju ruzpraskal trobec. Ko bi bil Kari popolnoma buden, bi bil medveda usmrtil, ker pa Je dremal, so mu pretres, nenadni napad In bolečina v troben nagnali tak strah v noge, da Je od groze pobesnel ln zdivjal skozi džunglo. 19. Se enkrat sem mu položil roko na trobec t ti se prepričal, da mu res krvavi. Začel sem ga ogovarjati. Kari ni /daj ve« nejevoljno stresal /, glavo, temveč Je mirno poslušal. Dejal sem mu, da mi je »aradl njegovega trobca zelo hudo, a da mu ne morrm pomagati. Potem sem gs poskušal spraviti nasaj na stezo, a Kari je stresel s glavo, kur je pomenilo: »Ne!« Zlezel aem mu »pet na hrbet. »Ce se noče vrniti na stezo,« Je dejal moj brat, .mu ■akričiva veliki klic, da ni bo naredil pot »koil dtuiiglo.« 28' Res sva storila tako In Kari Je takoj vzdignil krvaveči trobec ter podrl prvo drevo in natu is drugo in tretje. Tedaj sva zaslišala nad seboj frfo-tanje ptičjih jat, pod seboj topotanje živalskih čred. v drevesnih vršičkih pa blebetanje opic. z vsemi »tlrlmi sva se oprijemala slonovrga hrbta. Kmalu smo bili sprt na stezi, tri milje Miže doma od kraja, kjrr Je Karlja ipl;i>il mi dvrd. In vrstr *«kuj se nI hotel vrniti naiaj? Zato, ker nnbeiiS tival ne gre več tja, kjer Je Izgubiln Svoj ponos. Kajti bati se pomeni izgubiti svoj ponos. 251675499516686087 45299999999999999^1454 SA%^/%1+%+$+/+%S/+/$%/%$UC%$%$+%/^