Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
Pfl . LIC E A L 'i A K N J I u Ul CA 11. dr2 . ginjn . Ljubljana
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
12. kos.
V LJUBLJANI, DNE 21. DECEMBRA 1929.
Letnik I.
Vsebina:
42. Zakon o pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Htvaiov in Slovencev in republiko Albanijo.
43. Zakon o konvenciji o izročanju klvcev med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo.
44. Zakon o izpremembi tar. št. 554. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.
Zakoni in kraljevske uredbe.
42.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra za pošto in telegraf, Našega ministra pravde' in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbo>, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo, sklenjeni dne 22. junija 1926. v Beogradu,*
ki so glasi:	^
Odobruje se in zakonsko moč dobiva pogodba o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo, sklonjena dne 22. junija 1926. v Beogradu, ki se glasi:
Pogodba
o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in lepubliko Albanijo.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in republika Albanija, enako želeči, očvrstiti vezi prijatelj-
»
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 21. maja 1929., št. 117/L. — Pogodba je priobčena v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
stva med obema državama in razviti trgovinske in pomorske zveze, sta se odločili skleniti pogodbo o trgovini in plovitvi ter sta imenovali v ta namen za svoje pooblaščence, in sicer:
Njegovo Veličanstvo kralj (Srbov, Hrvatov in Slovencev;
Njegovo Ekscelenco gospoda drja. M o ničila N i n č i č a, ministra za zunanje posle,
predsednik republike Albanije: Njegovo Ekscelenco gospoda Milta Tutu-1 a n i j a, prejšnjega ministra pravde, in
gospoda D j a f r a V i 11 o, generalnega tajnika v ministrstvu za zunanje posle,
ki so dogovorili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v pravilni in predpisni obliki, te-le člene:
Člen 1.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo bodi polna in popolna svoboda trgovine in plovitve.
Člen 2.
Skladno z zgoraj izraženim načelom, smejo državljani ene stranke pogodnice za trgovinske'posle, bodisi zaradi prodajanja, bodisi zaradi kupovanja blaga, svobodno potovati po ozemljih druge stranke pogodnice in bivati v ta namen v lukah, mestih ali drugih krajih. Med tem potovanjem ali bivanjem uživajo po zakonih in predpisih, veljavnih na dotičnih ozemljih, popolno svobodo gibanja in v tem pogledu nikakor ni razlikovati med njimi in državljani naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Državljanom ene stranke pogodnice, ki so stalno nastanjeni ali še nastanijo v mestih ali lukah ali ki bivajo začasno tamkaj, prav tako ni nalagati zbog opravljanja njih trgovine, industrije, obrta ali ostalih poklicev ne davkov ne taks ne drugih fiskalnih‘naklad, najsi imajo kakršenkoli naziv in najsi je ob-lastvo, v čigar korist se pobirajo, katerokoli, ki bi
Dile drugačne ali večje od onih, katerim so zavezani domorodci ali pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti.
Vsaka stranka pogodnica se zavezuje odrediti, da ukoriščajo državljani drugo stranke pogodnice vse pravice, privilegije, izjeme, koristi, oprostitve in ostale olajšave, ki jih ukoriščajo ali ki jih bodo uko-riščali v bodoče pripadniki države, 'uživajoče največje ugodnosti.
Clen 3.
Z državljani ene stranke pogodnice, ki hodijo na živinske sejme na ozemlju druge stranke pogodnice, je postopati na isti način kakor z domorodci. Ta enakost postopanja obseza pravico, odhajati na sejme, prav tako pa tudi plačevanja taks na trgovinske transakcije, ki se tamkaj sklenejo.
Clen 4.
Kar se tiče njih oseb, njih imovin, njih pravic in koristi, prav tako pa tudi njih trgovine, industrije, obrta in ostalih poklicev vobče, se koristijo državljani ene stranke pogodnice na ozemlju druge stranke pogodnice s pravno zaščito tako kakor domorodci ali pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti.
Potemtakem smejo, če se drže deželnih zakonov, ščititi in braniti svoje pravice in koristi pred administrativnimi in sodnimi oblastvi ter nastopati pred njimi bodisi kot tožilci, bodisi kot toženci, ne da bi bili podložni drugačnim pogojem, omejitvam ali nakladam razen onim, ki se uporabljajo na domorodce.
V ta namen smejo po svobodni volji imenovati mandatarje ali zastopnike ali najemati odvokate.
Člen 5.
Državljani ene stranke pogodnice, ki se bavijo v svoji državi s trgovino ali industrijo, smejo kupovati na ozemlju druge države pogodnice osebno ali po svojih predstavnikih in trgovinskih potnikih, ki so v njih službi, blago pri trgovcih ali v javnih prodajalnicah ali pri osebah, ki izdelujejo to blago, sprejemati naročila, celo po vzorcih, od oseb, ki trgujejo s tem blagom, ali od ostalih oseb, v katerih industrijski eksploataciji se uporablja vrsta ponujenega blaga, ne da bi morali plačevati za to drugačne ali večje davke ali takse od onih, ki jih plačujejo domorodci ali pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti.
Pri opravljanju teh poslov postopajo administrativna in ostala državna oblastva z njimi na isti način kakor z domorodci ali s pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti.
S trgovinskimi potniki in z vzorci je postopati ikar najugodneje. Vso olajšave ali ugodnosti, ki jih priznava v tem pogledu ena stranka pogodnica kakšni drugi državi, so priznavajo brezpogojno drugi stranki pogodnici.
Clen 6.
Delniškim družbam, prav tako pa tudi drugim družbam; trgovskim, industrijskim, finančnim ali transportnim, vštevši zavarovalne družbe, 'katerih sedež je na ozemlju ene stranke pogodnice in ki so
ustanovljene tam po zakonu, se priznava vzajemno pravni obstoj tudi na ozemlju druge stranke pogodnice. Nastopati smejo prod sodišči bodisi da tožijo, bodisi da se zagovarjajo.
Rečenim družbam je dovoljeno, opravljati na ozemljili druge stranke pogodnice vse posle, s katerimi se smejo baviti družbo tretjo države. V tem pomenu uživajo te družbe na ozemlju druge stranke pogodnice, kolikor gre za takse, davke ali ostale naklade, iste pravice kakor podobne domače družbe. Vsekako ni postopati z zgoraj omenjenimi družbami v nikakršni obliki manj ugodno nego z družbami, ki pripadajo državi, uživajoči naj večjo ugodnosti.
Clen 7.
Stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ovirali vzajemne trgovine med obema državama z nikakršnimi uvoznimi, izvoznimi ali provoznimi prepovedmi ali omejitvami
Izjemo od tega pravila, kolikor se uporabljajo na vse državo ali na države, ki so v istovetnih pogojih, so dopustne samo:
1.) v izjemnih razmerah glede na vojne potrebe;
2.) iz razlogov javne varnosti;
3.) glede na sanitarno policijo in zato, da so zaščitijo koristne živali in rastline zoper bolezni, mrčes in zajedavce;
4.) glede na državne monopole in
5.) če gre za uporabljanje prepovedi in omejitev, uvedenih na inozemsko blago z notranjimi odredbami, glede na proizvajanje, prodajanje ali trans-portiranjo v notranjosti istovrstnega domačega blaga.
Člen 8.
Kar se tiče uvoza, izvoza in provoza, priznavata stranki pogodnici druga drugi vzajemno pravice in postopanje po načelu največje ugodnosti.
Skladno s tem načelom hoče uporabljati vsaka stranka pogodnica na zemeljske, kmetijske in industrijske proizvode druge stranke pogodnice, ki se uvažajo na njeno ozemlje ter so namenjeni za to, da se potrošijo, vskladiščijo, iznova izvozijo ali pro-vozijo, isto postopanje, ki se uporablja na proizvodo države, uživajoče največjo ugodnosti. Na te proizvode ni nalagati nikoli ne večjih ne drugačnih carinskih davščin, doplačil, taks ali davkov, nego onih, ki se nalagajo na proizvode katerekoli druge države, in tudi jih ni obremenjati z omejitvami in prepovedmi, od katerih bi bili izvzeti proizvodi katerekoli drugo države.
Privilegije, olajšave, koristi in popusti uvoznih davščin, določenih z občo carinsko tarifo ali s pogodbenimi tarifami, ki bi jih dovolila ena stranka pogodnica katerikoli drugi državi stalno ali začasno, brez odškodnine ali proti kompenzaciji, sc morajo razširiti takoj, brez pogojev, pridržkov ali kompenzacij na zemeljsko, kmetijske in industrijske proizvode druge stranke pogodnice.
Na proizvode vsako vrsto, izvožene z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice, ni nalagati drugačnih ali večjih izvoznih
davščin, taks, davkov od onih, ki so jim zavezani podobni proizvodi ob svojem izvozu v katerokoli drugo državo.
Načelo največje ugodnosti ne obseza samo zneska, garancije in pobiranja uvoznih in izvoznih davščin in drugih davkov in taks, ampak tudi carinske pravilnike in njih uporabljanje, postopanje z blagom ob raztovarjanju in analiziranju; pogoje plačevanja carinskih davščin in drugih naklad, klasifikacijo blaga; tolmačenje carinskih tarif; postopanje z monopoliziranimi predmeti; režim carinskih za-ložišč in svobodnih pasov; notranje takse, formalnosti in postopanje ob carinski ekspediciji.
Dogovorjeno je, da ni uporabljati teh odredb na ugodnosti, ki jih je priznala ali bi jih priznala ena stranka pogodnica v bodoče kakšni sosednji državi zaradi olajšave obmejnega prometa, pa tudi ne na ugodnosti, izvirajoče iz carinske zveze, ki jo je ali bi jo v bodoče sklenila ena stranka pogodnica.
Člen 9.
Proizvodi z izvorom ali provenienco iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so zavezani ob uvozu v Albanijo carinam, določenim v tarifi A.
Proizvodi z izvorom ali provenienco iz Albanije so zavezani ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev carinam, določenim v tarifi B.
Vendar pa se mora uporabiti vsaka znižba carine, ki bi jo uvedla ena stranka pogodnica v svoji obči tarifi ali v pogodbenih tarifah, sklenjenih s tretjimi državami, prav tako po načelih, razloženih v predhodnem členu, na proizvode druge stranke pogodnice, najsi so v zgoraj omenjenih in tukaj priloženih tarifah našteti ali ne.
Kar se tiče koristi v obmejnem prometu, se uporabljajo odredbe, navedene v prilogi C, ki jo sestavni del te pogodbe ter ima isto moč in veljavo.
Člen 10.
Brez uvozne in izvozne carine se puščajo:
a) vzorčne karte in vzorci, ki ne morejo služiti nobeni drugi rabi;
b) zaloge in predmeti, ki jih nosijo potniki, ladjarji in vozniki s seboj in ki so namenjeni za njih lastno rabo, v količini, ki ustreza okolnostim.
Člen 11.
Vsaka stranka pogodnica se zavezuje, vrniti carine, pobrane na blago (izvzemši živila — jedi in pijače), odposlano na njena ozemlja na razstave in natečaje, prav tako pa tudi na tržišča in sejme ali na negotovo prodajo, proti temu, da se to blago, če se ne proda, iznova izvozi v vnaprej odrejenem roku in da se ugotovi njegova istovetnost popolnoma zanesljivo. Na isti način je postopati z živino, odposlano z ozemlja ene stranko pogodnice na tržišča druge stranke pogodnice, če se iznova izvozi v vnaprej odrejenem roku.
Člen 12.
Stranki pogodnici se zavezujeta, puščati začasno brez uvoznih in izvoznih davščin spodaj navedene
predmete po postopanju, določenem v dotičnem carinskem zakonodajstvu, ki se nanaša na začasni uvoz, in sicer z obveznostjo, da se ti predmeti vrnejo v vnaprej odrejenem roku:
a) vozila vsake vrste in tovorne živali, ki prestopajo mejo samo zato, da prevažajo ali prenašajo osebe in blago, prav tako pritekline, ki so na rečenih vozilih ter služijo za običajno rabo med transportom;
b) že rabljene vreče, lonce, zaboje, sode, 'košare in podobne posode, uvožene polne ali uvožene prazne, da bi se iznova izvozile napolnjene;
c) ponjave ali druga pokrivala za železniške vagone, tovorne vozove in košare, uvožene zato, da se uporabijo za izvoz blaga;
č) blago (izvzemši živila — jedi in pijače), odpravljeno k drugi stranki pogodnici, da bi se tam poskusilo in preskusilo.
Istovetnost izvoženih ali uvoženih zavojev in pokrival za košare se mora ugotoviti po opisih teh predmetov in s konstatacijo njih števila.
Stranki pogodnici se strinjata v tem, da ni polagati za ponovni izvoz rečenih predmetov garancije v denarju, ampak v drugih zadostnih garancijah (menicah, vrednostnih papirjih, garancijskih bančnih pismih in kavcijah).
Člen 13.
Oni, ki uvažajo v Albanijo blago, proizvedeno v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in oni, ki uvažajo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev t blago, proizvedeno v Albaniji, so po občem pravilu vzajemno oproščeni obveznosti, predlagati potrdila o izvoru blaga, če pa bi ena stranka pogodnica naložila na proizvode katerekoli druge države večje carine od onih, ki se pobirajo na iste proizvode z izvorom in provenienco iz druge države pogodnice, ali če bi uvedla za proizvode katerekoli druge države prepovedi ali omejitve, ki se ne bi uporabljale na proizvode druge stranke pogodnice, je ta upravičena, ako to zahtevajo okolnosti, zahtevati pred--ložitev potrdil o izvoru.
Ta potrdila o izvoru izdajajo krajevna oblastva v kraju izvoza ali odpremna carinarnica bodisi v notranjosti, bodisi na meji, ali pristojna trgovska , in industrijska zbornica.
Vsaka stranka pogodnica sme zahtevati, da je prevesti ta potrdila v službeni jezik njene dotične administracije ali da morajo obsezati poleg identičnega besedila v jeziku države, v kateri so potrdila izdana, identično besedilo v jeziku države, v kateri se predlože. Stranki pogodnici smeta tudi zahtevati, da vidiraj ta potrdila njiju diplomatski ali konzularni agent. Ta viza jo brezplačna.
Stranki pogodnici hočeta skrbeti za to, da se ne bo ovirala trgovina zbog formalnosti, ki bi se zahtevale ob izdajanju potrdil ali zbog pobiranja visokih taks.
Člon 14.
Stranki pogodnici se zavezujeta, priznavati druga drugi vzajemno polno in popolno svobodo
provoza na vseh prometnih potih, odprtih mednarodnemu prometu. Provozno blago ne plačuje nobene provozne davščine, razen manipulativne in statistično takse, bodisi da tranzitira direktno, bodisi da so mora med prevozom raztovarjati, vskladiščati ali pretovarjati; prav tako ni uporabljati nanje nepotrebnih formalnosti ali drugih odredb, ki bi utegnile ovirati ali preprečevati provoz. Takse za carinsko nadzorstvo ob pretovarjanju in vslkladiščanju ne smejo biti večje od onih, ki jim je zavezano blago države, uživajoče največje ugodnosti. Provoz obseza prevoz oseb, prtljage in blaga, poštnih pošiljk in občil.
Provozno blago sine biti zavezano taksam, predpisanim za trgovinske transakcije, katerih predmet utegne biti to blago med provozom.
Člen 15.
Proizvodi kakršnegakoli tujega izvora, uvoženi na ozemlje ene stranke pogodnice, ne plačujejo, ko so bili provoženi čez ozemlje druge stranke pogodnice, drugačnih in večjih carin od onih, 'ki so jim zavezani isti proizvodi, uvoženi neposredno iz izvorne države.
Člen 16.
Da olajšata razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama, se zavezujeta vladi strank pogod-nic, vsaka, kolikor spada to v njeno pristojnost, podpreti ustanovitev dveh založišč na albanskem ozemlju v krajih, ki ju odredita sporazumno obe vladi, in v kateri se bo vskladiščalo blago, odposlano z ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Albanijo, namenjeno bodisi za to, da se tamkaj potroši, bodisi za to, da se iznova izvozi, prav tako pa tudi albansko blago, namenjeno za to, da se odpošlje v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev bodisi za potrošek v rečeni kraljevini, bodisi za ponoven izvoz. Vladi obeh strank pogodnic hočeta v danem primeru sporazumno proučiti pravila in pogoje, ob katerih bi se. mogla odstopiti postavitev rečenih založišč srbsko-hrvatsko-slovenski družbi ali srbsko-hrvatsko-slovensko-albanski družbi, prav tako pa tudi pravila, s katerimi bi so v tem primeru uredilo funkcioniranje rečenih založišč.
V vsakem primeru, bodisi da se postavita te za-ložišči po predhodnih odredbah, bodisi da postavi tc založišči albanska država neposredno in ob svojih stroških, se ne sme odklanjati z nikakršnim izgovorom njiju uporabljanje za proizvodo druge stranke pogodnice; ko se spravljajo ti proizvodi v založišči, ni uveljavljati nanje neugodnejših pogojev ali nalagati večjih davščin od onih, ki so jim zavezani v teh založiščih albanski proizvodi ali proizvodi dotične druge države.
Člen 17.
Notranje davščino na proizvajanje, fabrikacijo, promet ali potrošek, s katerimi bi se v bodoče obremenili domači proizvodi za račun države ali občinskih uprav in korporacij, ne smejo z nikakršnim izgovorom obremeniti ne z večjimi postavkami ne na težji način, podobnih proizvodov z izvorom in pro-
venienco iz druge stranke pogodnice. Potemtakem ne smejo biti proizvodi ene stranke pogodnice obremenjeni z rečenimi notranjimi davščinami na ozemlju druge stranko pogodnice, razen če so izdelujejo ti proizvodi na ozemlju te druge, stranke pogodnice in če so tam zavezani prav tolikim notranjim davščinam. Izjeme so dopustne samo za kolonialne potrebščine in proizvode,, že zavezane davščini v času, ko se je sklenila ta pogodba, toda te davščine se ne smejo zvišati; če pa se znižajo ali ukinejo, se ne smejo iznova zvišati ali iznova ustanoviti.
Člen 18.
V občevanju in prometu po železnicah, ki so na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni razlikovati mod državljani one ali druge stranke pogodnice ne glede odpravljanja in vozne cene ne glede plačevanja raznih davščin, ki obremenjajo prevoz oseb, prtljage ali kakršnegakoli blaga.
Z albanskimi proizvodi, poslanimi na katerokoli postajo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v provozu čez rečeno ozemlje, ni postopati na železnicah kraljevine glede odpravljanja in glede voznih tarif in plačevanja davščin, ki obremenjajo vožnjo proizvodov, neugodneje nego z domačimi proizvodi ali podobnimi proizvodi, ki prihajajo iz države, uživajoče največje ugodnosti, in ki bi se odpravljali ob istih pogojih v isti smeri in ob istih relacijah.
Predhodne odredbe se uporabljajo na blago, ki je prestopilo mejo z drugimi transportnimi sredstvi, da bi se potem predalo železnicam.
Ista načela veljajo tudi, če bi zgradila Albanija bodisi z lastnimi sredstvi bodisi po koncesijah železniške proge na svojem ozemlju. V tem primeru bi se dogovorili dopolnilni sporazumi ali pa bi se sklenila po potrebi specialna konvencija o progah, spojnicah in železniškem prometu in o direktni tarifi za potnike, prtljago in blago.
Člen 19.
Z ladjami eno stranke pogodnice, ki prevažajo potnike ali blago, najsi prihaja odkoderkoli ali se pošilja kamorkoli, je postopati v pristaniščih druge stranke pogodnice bodisi ob prihodu, bodisi med njih bivanjem, bodisi ob odhodu prav tako kakor z domačimi ladjami ali z ladjami države, uživajoče največje ugodnosti, tako gledo davščin in taks, najsi so kakršnegakoli značaja in naziva, ki se pobirajo v korist države, občine, korporacij, državnih uradnikov ali kakršnihkoli ustanov, kakor tudi glede nastanje-vanja iladij, njih natovarjanja in raztovarjanja v lukah vsake vrste, pristaniščih, zalivih, bazenih in dokili in vobče glede kakršnihkoli formalnosti in odredb, pod katere morejo spadati ladje, njih posadka in njih tovor.
Razen tega se mora vsaka ugodnost glede postopanja z ladjami in njih tovori, ki jo je ali jo bo v bodoče priznala ena stranka pogoduica katerikoli drugi državij takoj razširiti na ladje in tovore druge stranke pogodnice.
Člen 20.
Odredbe o izenačitvi ladij obeh strank pogodnic se no smejo razširiti na obalno plovitev, ki se prepušča izključno domači momarnici. Vendar pa mora dovoliti vsaka stranka pogodnica to plovitev ob svojih obalah takoj in brezpogojno ladjam druge stranke pogodnice, če bi podelila to koncesijo ladjam katerekoli druge države.
Prav tako se puščajo v obrežne vode druge stranke pogodnice ladje, ki pripadajo eni stranki pogodnici. prihajajoče bodisi iz domačega pristanišča, bodisi iz inozemstva, natovorjene z blagom ali prevažajoče potnike, bodisi da raztovorijo svoje blago, bodisi da izkrcajo potnike, ki prihajajo direktno iz inozemstva, bodisi da dopolnijo svoj tovor, namenjen za inozemstvo, ali da vkrcajo potnike za inozemstvo.
Člen 21.
Ladje, ki pripadajo eni stranki pogodnici in ki poiščejo ob višji sili zavetje V pristanišču na ozemlju druge stranke pogodnice, smejo svobodno za-početi potrebna popravila, prav tako pa tudi zalaganje, preden iznova odpotujejo, ter niso primorane, plačevati drugačnih in težjih taks, nego so one, ki so jim zavezane v podobnih razmerah domačo ladje ali ladje države, uživajoče največje ugodnosti.
Dogovorjeno pa je, da se mora ladja, čo opravi tukaj trgovinski posel, prilagoditi odredbam krajevnih zakonov.
Tudi smejo te ladje v vsakem primeru svobodno pripluti v pristanišča, odprta tujiiu ladjam, da obnove svojo zalogo premoga ali življenskih potrebščin, preden iznova odplovejo.
-,^5-£j=tLaBaai
Člen 22.
Čo ladja, pripadajoča vladi ali državljanom ene stranke pogodnice, nasede ali se razbije na obalah ali ozemljih druge stranke pogodnice, se mora dati rečeni ladji in osebam na njej ne samo vsaka pomoč, ampak ladjo, dele njenih ostankov, orodje in vse predmete, ki spadajo k njej, ladijske dokumente, nadalje blago in stvari, vrženo v mor jo, ki so so rešile, ali izkupiček za njih prodajo, je treba celotno izročiti lastnikom na njih zahtevo ali pa na zahtevo njih agentov, ki so za to pravnoveljavno pooblaščeni.
Če so lastniki ali njih agenti odsotni, se morajo izročiti omenjoni predmeti, kolikor so lastnina državljana ene stranke pogodnice, konzularnim zastopnikom, ki predstavljajo njegovo domovino v obrežnih vodah države, kjer se je dogodila nesreča.
Lastnik ali njegov pravnoveljavno pooblaščeni agent ali pa konzularni predstavnik poravna v teh razmorah stroške, provzročene z reševanjem ali čuvanjem teh predmetov; ti stroški pa ne smejo biti večji od onih, ki bi se zahtevali v takih razmerah °d domače ladje, katera bi nasedla ali se razbila. Rešeno blago je prosto vseh carinskih taks ali drugih Podobnih naklad, če se no izroči za notranji potrošek.
Člen 23.
Vse blago, najsi jo kakršnekoli vrste ali provenience, ki se sme uvažati, izvažati, prevažati ali vskladiščati v »zemljih ene stranke pogodnice z dbmačimi ladjo... i, se sme prav tako tja uvažati, izvažati, prevažati ali vskladiščati z ladjami drugo stranke pogodnice ter uživa iste privilegije, popuste in ugodnosti, ne da bi bilo obremenjeno ne z drugačnimi ne z večjimi carinami ali tale sami ne z drugačnimi ali večjimi omejitvami, nego so one, ki veljajo za isto blago, če ga uvažajo, izvažajo, provažajo ali vskladiščajo domače ladje ali ladje države, uživajoče največje ugodnosti.
Člen 24.
Odredb iz predhodnih členov o plovitvi ni uporabljati na rečno plovitev. Toda vsaka ugodnost, ki jo jo ali jo bo priznala ena stranka pogodnica katerikoli drugi državi glede rečne plovitve, se mora razširiti takoj in brez kompenzacij in pogojev na drugo stranko pogodnico.
Priznavajoč pomen plovitve na skupnih jezerih in rekah, se hočeta stranki pogodnici naknadno sporazumeti o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ureditev plovitve na teh jezerih in rekah, da skleneta o tej stvari specialne sporazume.
Člen 25.
Državljani ene stranke pogodnico se smejo koristiti ob istih pogojih in plačujoč isto takse kakor domorodci, s cestami in ostalimi poti, kanali, zapornicami, brodi, mostovi in premičnimi mostovi, pomorskimi in rečnimi pristanišči in z ostalimi prostori za raztovarjanje, ki služijo plovitvi, s signali in sve-tiljkami za oznamenovanje plovnih voda., s pilotažo, dvigali in javnimi tehtnicami, skladišči in napravami za reševanje in magaoinažo tovorov, ladij in ostalih objektov, kolikor so te naprave ali ustanove na-monjene javni rabi. najsi so v upravi države ali zasebnikov.
Izvzemši posebne pravilnike o svetilnikih in sve-tiljkah in o pilotaži, ni pobirati nobene takse, če se niso to naprave ali ustanove dejanski uporabile.
Člen 26.
Državljanstvo ladij se ugotavlja po zakonih in pravilnikih države, ki ji ladje pripadajo. Kar se tiče dokaza o tonaži ladij, se priznavajo na ozemlju obeh strank pogodnic vzajemno potrdila o tonaži, izdana po zakonih stranko pogodnice, ki ji ladja pripada.
Stranki pogodnici hočeta poskrbeti za to, da ustanovita v svojih državah enotne pravilnike za izdajanje potrdil o tonaži.
Razen ob sodni prodaji ne smejo biti ladje ene stranke pogodnice nacionalizirane pri drugi stranki pogodnici, če ne poda pristojno oblastvo države, ki ji ladjo pripadajo, izjave, da je zastavo snela.
Člen 27.
Ladje pod zastavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smejo kakor doslej prevažati med alban-
skimi lukami potnike in blago kakršnegakoli izvora ali kakršnekoli provenience.
Stranki pogodnici se strinjata v tem, da bosta pospeševali otvarjanje rednih pomorskih prometnih prog med pristanišči obeh strank pogodnic ter zavarovali njih normalno in pravilno funkcioniranje.
Člen 28.
Ribja lov v obrežnih pomorskih vodah je rezervirana dotičnim domorodcem. Toda vsaka ugodnost, ki bi jo dala v tem pogledu ena stranka pogodnica katerikoli drugi državi, se mora takoj in brezpogojno razširiti na drugo stranko pogodnico.
Ista načela so prav tako usvojena glede pravice ribje lovi v skupnih jezerih, rekah in drugih skupnih vodah, ki ostanejo pridržane državljanom strank pogodnic v dotičnih nacionalnih pasovih.
Vendar pa sta se stranki pogodnici zedinili, urediti s specialnim sporazumom eksploatacijo in zaščito ribje lovi v zgoraj označenih skupnih vodah.
Člen 29.
Stranki pogodnici se zavezujeta, sodelovati s primernimi sredstvi pri pobijanju tihotapstva, naperjenega zoper njiju ozemlje.
.V ta namen hoče priobčevati vsaJka stranka pogodnica obmejnim oblastvom druge stranke pogod-nice vse, kar bi zvedela o pripravah za tihotapstvo; zaradi tega hoče dajati vsako pomoč uradnim organom druge stranke pogodnice, ki jim je poverjeno varovanje meje, ter dajati po svojih finančnih, policijskih ali carinskih agentih vsako obvestilo, ki bi jim koristilo pri opravljanju njih dolžnosti.
Člen 30.
Stranki pogodnici ata pripravljeni, dopolniti to pogodbo vedno v zmislu teh odredb, 'ki jim je namen, ustvariti normalne trgovinske odnošaje med obema državama, z novimi sporazumi in pravilniki, če bi smatrali to po izkustvu za potrebno.
Člen 31.
Če nastane med strankama pogodnicama spor o uporabljanju ali tolmačenju odredb te pogodbe, njenih prilog- in končnih zapisnikov, se reši ta spor po razsodišču.
Razsodišče se ustanovi za vsak spor tako-le: Vsaka stranka pogodnica imenuje za razsodnika dva strokovnjaka, izvoljena izmed njenih državljanov, in ta se sporazumeta o izboru predsednika razsodišča, državljana prijateljske države.
Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, imenovati vnaprej in za izvestno dobo osebo, ki naj posluje ob sporu kot predsednik razsodišča.
če se stranki pogodnici nikakor ne bi mogli zediniti v 'izboru predsednika razsodišča, ga imenuje na zahtevo ene stranke pogodnice generailni tajnik Društva narodov.
Člen 32.
Glede postopanja razsodišča sta se zedinili stranki pogodnici o tem:
Ob prvi arbitraži se sestane razsodišče na ozemljih tožene stranke pogodnice, ob prihodnji na ozemlju druge stranke pogodnice in tako izmenoma na ozemljih vsake stranke pogodnice.
Ona stranka pogodnica, na katere ozemlju bo zasedalo razsodišče, odredi kraj zasedanja; preskrbeti mora prostore, pisarniško osebje in služab-ništvo, potrebno za funkcioniranje razsodišča.
Odločbe se izrekajo z večino glasov ter imajo obvezno moč. Razsodišču predseduje njegov predsednik.
Da se vroče pozivi pričam in izvedencem, ki jim je priti pred razsodišče, morajo dati oblastva vsake stranke pogodnice na zahtevek razsodišča, poslan pristojni vladi, pomoč na isti način, kakor če gre za zahtevek domačih civilnih sodišč.
Člen 33.
Ta pogodba se razprostira na dežele, ki pripadajo sedaj ali ki bodo pripadale v bodoče ozemljem strank pogodnic.
Člen 34.
Ta pogodba se mora ratificirati in ratifikaciji se izmenjata čimprej v Beogradu.
V veljavo stopi čez dvajset dni od dne, ko se izmenjata ratifikaciji, in traja tri leta od dne, ko stopi v veljavo.
Če ne priobči nobena stranka pogodnica leto dni pred iztekom roka namere, da hoče ustaviti njen učinek, se podaljša molče za nedoločen čas in se 3me odpovedati vsak trenutek, vendar pa ostane v veljavi še šest mesecev od dne odpovedi.
V potrditev tega so pooblaščenci obeh strank pogodnic podpisali to pogodbo in pritisnili nanjo svoje pečate.
Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih v francoskem jeziku dne 22. junija tisoč devet sto šest in dvajsetega leta.
(L. S.) M. Ninčid s. r.
(L. S.) Milto Tutulani b. r„ (L. S.) Djafer Vlila e. r.
Priloga A.
Tarifa davščin ob uvozu v Albanijo.
Številke	Dav-
albanske Imenovanje blaga Ediniča
frankih
39	Škrob v kosih..............kvtntal	20
98	Pivo:
a) v sodih................... „	20
b) v steklenicah ....	„	30
Iz 100	Žganje (slivovec in	kumino-
vec)......................... „	200
150	Stavbni los:
a) gredo, trami, majhni in
veliki...................m3	12
b) deeke nepooblano . .	„	15
c) deske pooblane	...	„	20'
Številke
albanske
tarife
151
152 Iz 157
158
221
241 Iz 245
Iz 284 Iz 319
Iz 320
Iz 437
Imenovanje blaga Edinica
6) deske za parkete	...	„
d) tanke deske za oblogo
pohištva (furnir) .	.	.	kvinta	1
Doge za sode vobče ...	„
Sodi novi ali uporabljeni .	.	„
Enostavno (preprosto) leseno pohištvo:
a) pohištvo boljše kakovosti (orehovina, hrasto-vina, zolenikovina, ebenovina) ........................... „
Pohištvo, prevlečeno z usnjem, žametom, tkanino, sa-tinoin, naslanjači z vzmetmi, brez vzmeti, z garnituro iz bakra:
a) preprosto...................... „
b) boljše kakovosti (po kakovosti, omenjeni v členu 157. b)........................ „
Vrvi, konopci, sukanci itd:
a) debeline	nad 5 mm	.	.	„
b) debeline	pod 5 mm	.	.	„
Preproge iz volne, tudi mešane z drugimi snovmi	.	. .	„
Tkanine iz kozje dlake, tudi mešane z drugimi snovmi:
c) s preko	501 g na 1 ma	.	„
Karbid  ............................ „
Šipe za okna in kristalno steklo, fotografsko steklo in fotografske plošče:
a) bole in za okna ...	„
Steklenic:
a) steklenice preproste (n.
pr. za pivo) ,	. . . .	,,
b) steklenice za rudninsko vodo..................... ,,
Milo:
a) parfumirano toaletno .	„
Dav-
ščina
vzlatih
frankih
35
40
10
75
100
125
60
90
230
100
10
150
Priloga B.
Tarifa davščin ob uvozu v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Številka tarife S. H. S.
Iz
Iz
1
2
3
7
Uvozne
davščine
Imenovauje blaga	v z13,411'
J &	dinarjih
100 kg
Pšenica	..................... 5
Ječmen,	oves.................... 3
Koruza	.  ......................... 2-50
Sočivje in povrtnina, zelena ali presna:
Številka tarife S. H. S.
Imenovanje blaga
iz 1. vodeno melone (lubenice), sladkorne melone (dinje) iz 2. zelje, koleraba, zeleni fižol (v stročju), zeleni grah in bob, kumare, glavnata in druga salata, redkvice, špinača, paradižniki rdeči in modri .	.
3. čebula, česen in ostali luki 8 Sočivje in povrtnina zrela (suha):
1. Fižol ....................
2. Bob, grah in ostalo . . . 13 Orehi, jabolka, hruške, kutine, marelice, višnje, češnje in breskve: 1. Presni:
b) brez zavoja (alla rinfusa) iz 2. Posušeni orehi:
a) neoluščeni...................
b) oluščeni .......
Iz 17 Lešniki:
a) neoluščeni.......................
b) oluščeni  .....................,
Iz 18 Limone, pomaranče, eitronati, nezrele pomaranče (zelene ali rumene), z lupino ali brez nje:
1. Presni:
a) limone.......................
b) eitronati, pomaranče, nezrele pomaranče ....
Iz 20 Mandeljni, zreli:
a) v lupinah....................
b) brez lupin  ....................
Iz 22 Qljke (olive) v sodih ali podobnih
posodah:
a) presne .  ......................
b) v razsolu.......................
Iz 23 Kostanj  ................................
Iz 43 Trska, sirova............................
54 Janjci in kozliči ......
Iz 55 Svinje:
1. Težko 100 kg ali več . . .
2. Težke nad 10 do 100 kg . .
63 Jajca perutnine.........................
Iz 71 Ovčja volna, sirova ali prana . .
Iz 74 Kokoni sviloprejk........................
Iz 85 Ribe presne iz sladko vodo:
Jegulje in «kefali» ..... Iz 86 Ribe, posušene, prekajene ali nasoljene:
iz 1. Brez olja, začimb ali kisa: iz sladke vode: jeguljo in «kefali» .... Iz 92 Lesno oglje v kosili ali v prahu .
Uvozne davščine v zlatih dinarjih
6
6
7
10
15
14
15
30
15
30
prosto
5
20
35
10
20
8
prosto za glavo 1
50
30
100 kg
5
prosto
prosto
5
15
1
Številk«	Uvozne
tarife	Imenovanje	blaga	davščine
S. H. S	v	zlatili
dinarjih
Iz 97 Les. lubad, plodi, seme, rastlino in rastlinski deli za strojenje kož, razen izrečno imenovanih: iz 2. .Ježice, valonea, rujevina
(summach).........................prosto
Iz 104 3. Oljkovo olje.............................30
Iz 136 Mlečni proizvodi:
3.	Sir:
iz b) navadni in kaškavalj:
bel nasoljen....................25
kaškavalj.......................35
Priloga C.
Odredbe o obmejnem prometu.
Vpoštevajoč, da so prebivalci obmejnih krajin v gospodarskem	pogledu in po	legi	svojih	držav	primorani, hoditi	na tržišča ene	ali	druge	stranke	po-
godnice, in prešinjeni z željo, olajšati prebivalcem obmejnih krajin svojih držav pristopanje na tržišča kakor tudi podpirati razvoj prijateljskega duha, vzajemnega zaupanja in razmerja dobre soseščine, sta se zedinili stranki pogodnici o tem:
Člen 1.
Prebivalci obmejnih albanskih krajin, ki hodijo na tržišča kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da uvažajo tja svoje proizvode na prodaj ali v predelavo ali da kupujejo tam potrebščine, uživajo te-lo ugodnosti: -
Člen 2.
Rečeni prebivalci smejo uvažati brez vgeh carinskih davščin, carinskih taks in drugih taks, taks na carinskih priznanicah, vseh državnih taks in občinskih taks, kakorkoli se imenujejo, vseh carinskih formalnosti, razen ustne prijave:
1.) vse zemeljske in kmetijske pridelke, gozdne, sadjarske, rudarske, proizvode živali, lova, ribje lovi, perutninarstva in čebelarstva albanskega izvora;
2.) proizvode mlekarstva, tkanja, pleturstva, tesarstva, sodarstva in vse druge proizvode albanske domače industrije.
Vsi zgoraj našteti proizvodi so oproščeni ob izvozu iz Albanije vsake izvozne carine in vseh drugih taks.
Člen 3.
Prebivalci albanskega obmejnega pasu. no širšega od 15 kilometrov, ki hodijo na tržišča kTalje-vine Sebov, Hrvatov in Slovencev prodajat ali kupovat, sinejo nabavljati brez uvozne in izvozne davščine zase točno, kolikor jim je treba, predmete, ki jim služijo bodisi v njih poslu, bodisi v njih poklicu, bodisi pri njih domačem gospodarstvu ali pri gospodarstvu vobče.
Zbog oddaljenosti njih bivališča od tržišč in zbog komunikacijskih težkoč pa jim je vendarle dovoljeno,
nabavljati rečene predmete za daljši čas, ki pa ne sme presezati enega tedna, pri čemer je vpoštevati število rodbinskih članov.
Člen 4.
Prebivalci obmejnega pasu ene' stranke pogod-nice, ki uvažajo v obmejni pas druge stranke pogod-nice sirovine, katere se puščajo tam začasno, ali ki uvažajo tja kmetijske stroje, instrumente, orodje, vozove, čolne m druga podobna vozila zaradi po piavil, ne plačujejo na te predmete, gilede katerih uživajo vso oprostitve in olajšave, določeno v členu 2.), carinskih davščin ne ob izvozu ne ob uvozu no ob povratku rečenih predelanih, popravljenih in dodelanih predmetov.
člen 5.
Oprostitve in olajšave, določene v predhodnih členili, se uporabljajo na vse vrste posod in amba-laž, na vprežno in tovorno živino kakor tudi na vozila, izvzomši avtomobile, ki služijo za prevažanje blaga in oseb.
Proizvodi se smejo pošiljati na tržišča po vseh priznanih potih, bodisi po suhem, bodisi po vodi. Za prevažanje blaga se smejo uporabljati vsa transportna sredstva, vozovi z navadno vprego, vprežni konji, mezgi, osli, barke, ladje hi vobče vsa sredstva. ki služijo za transport blaga.
Vsa ta transportna sredstva kakor tudi vsaka vrsta posod ali ambajaže so morajo vrniti, ko. so poslužili za transport.
Člen 6.
Prebivalci obmejnega pasu ene stranke pohodnice uživajo na tržiščih druge stranke pogodnice iste pravice in olajšavo, ki jih uživajo domorodci. Zavezani niso taksam in specialnim davkom, kakorkoli bi so ti imenovali, ki jim ne bi bili zavezani domorodci. Tržnine ali kakršnekoli druge takse, če jih je kaj, se pobirajo na isti način, v istem razmerju in ob istih pogojih, kakor se pobirajo od domorodcev.
Člen 7.
Državljani eno stranke pogodnice, ki imajo v obmejnem pasu druge stranke pogodnice, ne širšem od 15 kilometrov, zemljišča, presekana z mejno črto ali ležeča popolnoma v rečenem pasu, imajo poleg koristi, določenih s členi 2.. 3. in 4., pravico, svobodno obdelovati'svoja zemljišča ter prenašati (prevažati) s spredaj omenjenih zemljišč v svoja stanovanja in svoje pristave ali obratno brez carin, drugih carinskih davščin, tlakovine in takse za prehod in taks na carinskih priznanicah, ne da bi bili pod-rojeni kakršnikoli carinski formalnosti, samo da po-dado ustno prijavo:
1.) delovne živali in živali, ki jih gonijo na pašo;
2.) gozdne instrumente, orodje in stroje in one, ki služijo kmetijstvu;
3.) količe za trto, seme za sejanje, škropilnice in vse, kar služi ža uničevanje mrčesa;
4.) kmetijske in gozdne proizvode, pridelane na dotičnih zemljiščih, kakor tudi predmete, ki služijo za njih transportiranje in vkiladanje;
5.) hrano, potrebno delavcem, ki obdelujejo zemljišča. Ti delavci se smejo privajati z ozemlja druge stranke pogodnice.
Z zgoraj naštetimi ugodnostmi se smejo koristiti cerkve, poljedelske združbo in avtonomna telesa.
Poleg tega se uporahljajo te ugodnosti po predhodni odobritvi pristojnih carinskih oblastev na omenjena zemljišča, oddana v zakup ali najem.
če so pokrita ta zemljišča z gozdi, se eksploati-rajo gozdi po zakonih in predpisih, veljavnih pri stranki pogodnici, na katere ozemlju leže dotična zemljišča.
Zgoraj naštete ugodnosti se uporabljajo izključno na sedanje lastnike zgoraj omenjenih zemljišč kakor tudi na one, ki bi postali lastniki z nakupom med živimi ali z nasledstvom oseb, po katerih utegnejo dedovati kot zakoniti dediči po zakonih države, kjer leže ta zemljišča.
Zgoraj imenovane osebo morajo biti opremljene z obmejno karto, poleg tega pa s specialno karto o identičnosti, ki jim jo izdado pristojna oblastva njih bivališča in ki mora navajati njih lastniško svojstvo, prav tako naravo lastnine, instrumentov in strojev in živine. Na to karto o identičnosti, katere obrazec je priložen, ni treba nalepljati fotografije; imeti pa mora vizo carinskih oblastev druge stranke pogodnice.
Delovne živali (za oranje, za vlačenje, jezdne ali tovorne) in živali, ki jih gonijo na pašo, morajo biti opremljene s certifikatom, ki ga izda občina njih izvora in ki mora navajati lastnikovo ime, ozname-nila živali (število, vrsto, spol, starost in posebne znake) in potrdilo, da so te živali zdrave in da v občini, iz katere prihajajo, v poslednjih tridesetih dneh ni bilo nobene kužne bolezni, ki bi se mogla prenesti nanje.
Potrdilo o zdravju velja za trideset dni ter se mora po tem roku obnovita.
Člen 8.
Nastopne odredbe se uporabljajo na pravice paše in prezimovanja živine in čred, ki pripadajo državljanom ene stranke pogodnice:
1.) Državljani obeh strank pogodnie so upravičeni, prestopati mejo s svojimi čredami volov, oslov, konj, mezgov, ovac, koz, da jih odženejo na pašo v planine ali pa na prezimovanje v ravnine.
2.) Prestopati mojo z živino jo dopustno po vseh potili občega obmejnega prometa. Policijska oblastva v obmejnih pasih in carinska oblastva obeh strank pogodnie se morejo sporazumeti, da označijo tudi druge obmejno prehode za živino.
3.) Živina se odpravlja, po odstavku 2.), na podstavi rekapitulativnega seznam k a in brez drugih formalnosti kakor tudi brez plačevanja davščin ali kakršnihkoli drugih garancij.
Vendar pa sme prestopati ta živina mejo samo, če je opremljena s certifikatom, določenim v poslednjem odstavku člena 7.
Poleg toga mora navajati ta certifikat občino, v kateri je paša ali prezimovališče.
4.) Za živino, ki jo gonijo na pašo ali na prezimovanje, sestavi pristojna carinarnica (t. j. ona, ki je izvršila prvo uvozno in izvozno ekspedicijo) po lastnikovi ustni prijavi v treli enakih izvodih sezna-mok, v katerem podrobno označi goved in drobnico (vrsto, število, starost, spol, posebne znake).
En izvod tega seznainka ostano pri carinarnici, ki ga je sestavila, druga dva pa se izročita lastniku, ki ju mora oddati, in sicer enoga oaTiimrnici druge stranke pogodnice, drugega pa občinskemu oblastvu kraja, v katerega je bila živina prignana.
5.) Živino, ki jo gonijo na pašo ali na prežimo-vanje, mora veterinarno pregledati ob prehodu čez mejo, ob vstopu in ob povratku pristojni veterinar. Uspohi toga pregleda o zdravstvenem stanju rečene živine se morajo označiti v seznamku in v certifikatu.
Če se ugotovi ob tem pregledu, da je tudi le ena žival bolna ali da je sumila okužitve, se živini te vrsto, na katero se utegne prenesti ta kužna bolezen, ne sme dopustiti, da bi prestopila mejo, razen če temu no nasprotujejo nedostajanje hrane ali vremenske neprilike. V tem primeru odvzame take živali pristojno veterinarsko ohtastvo, da prepreči razširjanje kužne bolezni.
(>.) Za povratek živine s paše je določen rok največ šestih mesecev; isti rok se uporablja tudi ua prezimovanje.
7.) S pašo ali prezimovanja se mora vrniti živina pri isti carinarnici, pri kateri jo bila uvožena ali izvožena.
8.) Živina na paši ali prezimovanju se ne sme prodati deloma ali skupno, ampak šele čez štiridoset dni od dne, ko je prestopila mejo, razen če bi bila zaklana takoj po prodaji in v samem kraju prodaje, Ta prodaja se mora prijaviti carinarnici, pri kateri se je izvršil uvoz, ter mora biti ob delni prodaji zabeležena na certifikatu.
Ob povratku je omenjena živina oproščena uvozne ali izvbzne carine kakor tudi vseh ostalih taks in podobnih davščin.
9.) Mladičev, ki jih je storila živina med pašo in prezimovanjem, ni treba izvažati nazaj v izvorno državo; če pa se vrnejo, so oproščeni vseh izvoznih in uvoznih carinskih davščin kakor tudi drugih davščin, ki jili pobirajo carinarnice one stranke pogodnice, kjer je bila živina na paši, na prezimovanju, kakor tudi carinarnice one stranke pogodnice, kamor se vrača.
10.) Proizvodi živinoreje ali proizvodi mlekarstva, pridobljeni v času. ko jo bila živina na paši ali na prezimovanju: mleko, maslo, sir, dlaka, volna, rogovi, parklji in kože živali, ki so poginile ali bile zaklane za silo, smejo ostati v državi, kjer se je živina ]>asla, ali pa se smejo prodati v tej državi brez vsakršne carinske davščine, če ni njih uporaba prepovedana iz zdravstvenih ali policijskih razlogov.
11.) Najlivino, ki se goni na pašo, so uporabljajo isti veterinarski in gozdni predpisi kakor na domačo živino.
12.) Lastniki in gonjači morajo biti opremljeni z obmejnimi kartami, v katerih je označeno njih svoj-stvo; svobodno smejo bivati v krajih paše ali po potrebi na prezimovanju ves čas, dokler traja. Lastniki te živine se morajo javiti obmejnim oblastvom in oblastvu občine, v katere okolišu je živina na paši.
13.) Živina na paši in na prezimovanju se ne sme rekvirirati; podložna pa je istim taksam in davkom, ki jih je plačevati za domačo živino.
14.) Stroški veterinarne kontrole ob prehodu čez mejo kakor tudi stroški veterinarne kontrole ali inšpekcije med pašo se pobirajo po predpisih, veljavnih v državi, na katere ozemlju je pašinik ali prezimovališče.
Carinska oblastva strank pogodnic določijo s skupnim sporazumom dan, ko stopijo predpisi tega člena v veljavo, in odrede kraje za prehod živine.
Člen 9.
Nobena država pogodnica ne sme ukiniti v obmejnih vodah uporabljanja vode, ki so jo ukoriščala posestva, preden se je meja oznamenovala.
Za obmejne vode se smatrajo:
vode, ki tečejo ob meji, in vode, ki jo sečejo.
Člen 10.
Za prehod čez mejo morajo biti državljani eno in druge stranke pogodnice opremljeni z obmejno karto po priloženem obrazcu, ki mora navajati poleg ostalih podatkov: opis, ime in priimek, stanovališče in leta starosti. Vsaka obmejna karta mora biti opremljena, kolikor je to mogoče, z lastnikovo fotografijo in s fotografijami odraslih članov; služi jim za legitimacijo ob prehodu čez mejo, če no bi imeli osebno obmejnih kart.
Te obmejne karte veljajo za leto dni.
Obvezne niso za otroke pod dvanajstim letom, če jih spremljajo roditelji ali drugi rodbinski člani; vendar pa morajo biti taki otroci omenjeni v rečem obmejni karti.
Obmejne karte izdajajo policijska oblastva, njih razdelki ali obmejni državni komisariati v njih bivališču; da so veljavne, morajo biti vidirane od oblastva druge stranke pogodnice.
Izdajanje teh obmejnih kart in njih vidiranje je prosto vsakršne takse.
Rodbinskim članom lastnikov, ki imajo zemljišča v obmejnih pasovih, njih služabnikom in delavcem, ki že imajo to karto, izdado pristojna oblastva posebne obmejne karte za prehod čez mejo po potih, specialno označenih za rečene lastnike.
Člen 11.
Prehod čez mejo je dopusten samo na točkah, označenih v ta namen, in sicer od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada.
Če delo, ki je provzročilo prehod čez mejo, ne 1-i moglo biti dovršeno istega dne, se morajo osebe, zaposleno s tem delom, javiti krajevnim oblastvom ter jim priobčiti, kje in pri kom ostanejo čez,noč.
V takih primerih ni dopustno bivati dlje nego tri dni.
Člen 12.
Zdravnikom, porodničarjem, babicam in veterinarjem, ki stanujejo v obmejnem pasu ene stranke pogodnice, je dovoljeno, opravljati svoj poklic v obmejnem pasu druge stranke pogodnice. V ta namen smejo prehajati imenovane osebe čez mejo na vozu in na konju, na. biciklu kakor tudi na avtomobilu ali motornem kolesu z voznikom ali šoferjem vred, ne da bi se morale prijavljati obmejnim oblastvom. Če je treba, smejo prehajati rečene osebe čez m9jo tudi ponoči. Poleg tega smejo nositi s seboj, ne da bi morale plačevati ob odhodu in ob povratku kakršnokoli carinsko davščino ali druge podobne takse, predmete svojega .poklica (instrumente, ob-vezila, zdravila).
Prav tako je dopuščeno, opravljati svoje obrte v obmejnem pasu ene stranki' pogodnice obrtnikom ali delavcem, ki stanujejo v obmejnem pasu druge stranke pogodnice. V ta namen smejo nositi s seboj vse potrebne instrumente in potrebno orodje, ne da bi morali plačevati carino ali druge podobno dav-ščme.
Ob teh pogojih se smejo puščati brez vsakega davka v obmejni pas druge stranke pogodnice zdravniki ali veterinarji kakor tudi obrtniki in delavci, da opravljajo tam svoj pokilic ali svoj obrt.
Zdravniki, veterinarji, obrtniki in delavci morajo biti opremljeni razen z obmejno karto še s prepustnico, ki jo izda pristojno oblastvo njih bivališča in s katero se jim potrjuje njih svojstvo kakor tudi pravica, opravljati svoj poklic na ozemlju njih lastne države.
Ta prepustnica mora biti vidirana od pristojnega oblastva drugo stranko pogodnice.
Člen 13.
Oni prebivalci v obmejnih pasovih strank pogodnic, ki prevažajo potnike in blago, smejo opravljati ta posel med različnimi kraji ene in druge stranke pogodnice. Polagati jim ni treba garancije ali kavcije, da so bo živina, vprega ali ostala oprema h-nova izvozila, razen za avtomobile, glede katerih zadošča preprosta garancija, katero trajanje jo omejeno na trajanje prevoza.
Gorenje odredbe se uporabljajo prav tako na osebe, ki prevažajo zdaj pa zdaj potnike in blago iz krajev, bolj oddaljenih od meje; toda dokazati morajo, da ,vrše s tem svoj običajni poklic.
Osebe iz obmejnih pasov, ki se bavijo s prevažanjem, morajo biti opremljene z obmejnimi kartami; osebe iz bolj oddaljenih krajev pa morajo biti opremljene s potnimi listinami (potnimi listi).
Oblastva obmejnih pasov ene in druge stranke pogodnice se sporazumejo o vsem, kar jo treba odrediti, da se ta promet olajša.
Člen 14.
Predstavniki carinskih in policijskih obfastov obeh strank pogodnic predpišejo po »kupnem »po-
razumu odredbe, ki se nanašajo na tolmačenje in uporabljanje vseh ugodnosti in olajšav, določenih s tem sporazumom; toda glede izvestnih teh ugodnosti in olajšav se ne sme odločiti kaj drugega.
Stranki pogodnici bosta imenovali čez petdeset dni od podpisa tega sporazuma delegate, ki jim bo določiti po značaju tal in po zemljepisni legi na licu mesta notranje moje obmejnega pasu tako glede potov za prebivalce obmejnih pasov kakor tudi za lastnike onkraj meje (dvovlastnike).
Razen tega bosta imenovali stranki pogodnici carinske in policijske predstavnike, da se bodo na enak način tolmačilo in uporabljalo odredbe tega sporazuma; ti predstavniki smejo predpisati, če nastane nesporazum, v mejah svoje pristojnosti in svojih pooblastitev potrebho pravilnike, ki stopijo takoj v veljavo.
Člen 15.
Osebe, obsojene trikrat zaradi prestopka tihotapstva ali enkrat za tri prestopke tihotapstva, izgube vse ugodnosti, dovoljene z odredbami o obmejnem prometu.
Člen 16.
Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, bodisi zbog izjemnih razmer ali javnega reda, bodisi iz zdravstvenih razlogov, začasno ustaviti ali omejiti obmejni promet na vsej obmejni črti ali na izvestnih točkah.
Vendar pa mora vlada, ki je odredila ustavitev, o tem obvestiti, se je mogoče, prej drugo vlado ter ji priobčiti razloge, iz katerih je odredila ta ukrep.
Člen 17.
Vse spore, ki bi utegnili- nastati iz razmerij prodaje 'ali nakupa ali iz razmerij, združenih z njimd, morajo rešiti nemudoma, ali če jo mogoče, še istega dne pristojna krajevna oblastva.
Pritožbe zoper državne uradnike zbog njih postopanja ob prehodu čez mejo, bodisi da se je izvršil ta prehod zaradi odhoda na tržišče, bodisi zaradi obdelovanja zemljišč, bodisi da se odžene živina na pašo, se morajo jemati takoj v pretres; izdane odločbe se morajo nemudoma po najkrajši poti priobčiti prizadetim osebam; razen tega morajo preskusiti vse pritožbo zoper postoi>anje na tržiščih takoj krajevna pristojna oblastva in jih rešiti še istega dne.
Člen 18.
Stranki pogodnici si pridržujeta dogovor o tem, ali je umestno s skupnim sporazumom izpremeniti gorenjo odredbe, če bi bilo med njih uporabljanjem neizogibno treba postaviti vanje izpremembe, da bi se mogel obmejni promet razvijati brez škode za koristi prebivalcev v obmejnih pasovih ene in druge stranke pogodnice.
Člen 19.
Prešinjeni s skupno željo, da ne bi nikakor ovirali olumojnoga prometa, sta so stranki pogodnici
sporazumeli, da ostanejo odredbe o obmejnem pro-. motu, če bi se trgovinska pogodba odpovedala, v veljavi še tri leta po tej odpovedi
Če ne bi nobena stranka pogodnica odpovedala gorenjih odredb šest mesecev pred iztekom triletnega roka, se podaljša njih veljavnost molče še za tri leta in tako dalje, dokler jih ne bi odpovedala ena stranka pogodnica šest mesecev pred iztekom zgoraj omenjenega roka; v tem primeru ostanejo te odredbo v veljavi še leto dni.
Obrazec k členu 7.
Carinarnica:
Oddelek carinarnice:
Karta o identičnosti lastnikov onkraj meje (dvovlastnikov).
Gospod ......... stanujoč v občini
.................., srez....................,	ima	po
potrdilu, izdanem od občine, v . . . . . . .v
obmejnem pasu........................zemljišče,	ki	ga
obdeluje sam (dano v. zakup ali v najem gospodu
..............., ki stanuje v občini.................,
srez...................)	in ki je sestavljeno iz:
1. njiv............................................
2. travnikov.......................................
3. vinogradov......................................
4. sadovnjakov . .'.............................
5. ograjenih prostorov.............................
Zgoraj imenovani je upravičen, hoditi čez mejo
na.........................bodisi	zaradi obdelovanja
svojega zemljišča, bodisi zaradi paše živine, ter sme tansportirati vse predmete, potrebne za obdelovanje zemlje, vštevši tovorno živino in pridelke svojega posestva.
Vrsta živine, odgnano na pašo:
1. . .   .............................
2 .................................................
 3.................................................
 4.................................................
 5.................................................
Isto pravico smejo uikoriščati tede osebe:
1.	Rodbinski člani................................
2.	Sluge
3.	Delavci
4.	Pastirji
Datum.......................Pečat.
Podpis carinskega uradnika:
Obrazec k členu 10.
Lastnikov podpis;
Obmejna karta.
Osebni opis:	Lastnik	te karte:
Leta........................Gospod.....................,
Stas........................stanujoč v..................
Lice........................(vas, občina) v albanskem
Lasje.......................obmejnem pašu, po pokli-
Oči  .......................cu
Usta  ......................je upravičen, hoditi čez
Brke in brada .... srbsko - hrvat&ko - sloven-Posebni znaki .... sko mejo po poti . . .
in hoditi na tržišča v srbsko -hrvatsko - slovenskem obmejnem pasu, kjer sme bivati po svojih poslih .... dni.
Spodaj imenovani rodbinski člani smejo ukori-ščati to karto za prehod čez mejo.
Ta karta velja do dne............................  .
Št.................... I
(Datum in kraj izdaje karte.)
Pečat, Oblastvo, ki jo izdalo karto:
Obrazec k členu 12.
Prepustnica.
Gospod.................,	stanujoč v..............
v obmejnem pasu	,	je upravičen,
prestopiti mejo zaradi.........................in	oditi
iz....................v	sosednji obmejni pas po poti
	ter	se vrniti v roku 48 ur.
(Datum.)	Podpis 'kontrolnega
..............'............ obmejnega organa:
Pripomba:
Ta prepustnica se mora lastniku odvzeti ob povratku ter položiti na svoje mesto v knjigi obrazcev.
*
Končni zapisnik.
V trenutku, ko so podpisani pooblaščenci pristopili k podpisu pogodbe o trgovini in plovitvi, sklenjene na današnji dan med republiko Albanijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so podali te-le pridržke in izjave, ki so sestavni del pogodbe:
L Glede besedHa pogodbe o trgovini in plovitvi.
K členu 4.
Dogovorjeno je, da uživajo državljani ene stranke pogodnice glede premičnin ali nepremičnin, ki jih že imajo ali ki jih pridobe na ozemlju druge stranke pogodnice, zakonsko zaščito prav tako kakor domorodci ali državljani naroda, uživajočega največje ugodnosti.
K členu 5.
Če niso vzorci, ki jih nosijo s seboj trgovci, in-dustrijci ali njih potniki, za drugo rabo nego za to, da služijo za vzorce, jih ni obremenjati s carinskimi davščinami. Ponovni izvoz vrejdnostnih vzorcev" mora biti zajamčen s pologom dotičnih carinskih davščin ali s kavcijo; deponirana vsota se vmo po odbitku postranskih in manipulacijskih taks.
K členu 13.
Stranki pogodnici se moreta sporazumeti, da se spiše to potrdilo samo v francoskem jeziku, če je ta sistem ugoden za razvoj trgovine; vendar pa je treba dati tudi prevod, če se zahteva. Uvoznik jamči osebno za točnost prevoda tor je odgovoren, če bi se prevod ne ujemal z izvirnikom.
K členu 14.
Stranki pogodnici se zavezujeta, otvoriti na glavnih pristopih cest, vežočih obe državi, obmejne urade, opremljene s potrebno pooblastitvijo, pobirati carinske davščine in izvrševati formalnosti, ki se nanašajo na provoz po cestah, priznanih za pro-vozne ceste.
K členu 27.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slbvoueev še zavezuje, posredovati pri srbsko-hrvatsko-slovenskih plovitvenih družbah, ki opravljajo redno službo med pristanišči obeh držav, da bi brezplačno prevažalo poštne pošiljke, namenjene pristaniščem obeh držav.
II.	Glede odredb o obmejnem prometu.
;	K členu 2.
«
1.) Oprostitev od plačevanja taks ne obseza državnih taks in občinskih taks, ki jim je zavezano domače blag-o. Občinskih taks za tehtarino ne pobirajo obmejne carinarnice, ampak te takse se pobirajo na tržišču.
2.) Carinski pregled ni vštet v oprostitvi od carinskih formalnosti; toda če bi bilo treba ugotoviti točnost ustne prijave, ga je izvršiti tako, da ne pro-vzroči ne zamudo ne težkoče v prometu.
Sestavljeno v Beogradu dne 22.junija tisoč devet sto šest in dvajsetega leta.
M. Nlnčič s. r.	Milto Tutulani s. r.
Djafer Villa s. r.
*
Naknadni zapisnik.
V trenutku, ko so podpisani pooblaščenci pristopili k podpisu pogodbe o trgovini in plovitvi, sklenjene na današnji dan med republiko Albanijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so podali, za to predpisno pooblaščeni od svojih vlad, te-le izjave:
Odredbe drugega odstavka člena 24. kakor tudi vse ostalo odredbo glodo plovitve se nanašajo izključno na ureditev plovitve trgovinske mornarnice.
Sestavljeno v Beogradu dne 22. junija tisoč devet sto šest in dvajsetega leta.
(L. S.) M. Ninčid s. r. (L. S.) Milto Tutulani s. r.
(L. S.) Djafer Villa s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe člena 84. spredaj rečene pogodbe in ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
Namestniku Našega ministra za zunanje posle, ministru za pošto in telegraf, Našemu ministru pravde in Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglase ta zakon, vsem Našim ministrom, naj sikrbe za njegovo izvrševanje, oblast-vom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 20. aprila 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister za pošto in telegraf: dr. K. Kumanudi «l r.
Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Zelimir Mažuranič s. r.
* * *
Pripomba. Ratifikacijski instrumenti pogodbe o trgovini in plovitvi so se izmenjali dne 17. maja 1929. v Beogradu.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 4637.
43.
Mi
Aleksander I.,
po milosti bo/ji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra za pošto in telegraf, in Našega ministra pravdo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o konvenciji o izročanju krivcev med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo, sklenjeni dne 22. junija 1926. v Beogradu,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobrujo se in zakonsko moč dobiva konvencija o izročanju krivcev med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Albanijo, sklenjena dne 22. junija 1926. v Beogradu, ki se glasi:
Konvencija o izročanju krivcev med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republ ko Albanijo.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in republika Albanija, želeči, urediti vprašanja, ki se nanašajo na izročanje krivcev, in skleniti v ta namen konvencijo, sta imenovali za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj 'Srbov, Hrvatov in Slovencev;
Njegovo Ekscelenco gospoda drja. M o m č i 1 a N i n č i č a, ministra za zunanje posle,
predsednik republike Albanije: Njegovo Ekscelenco gospoda Milta Tutulani j a, prejšnjega ministra pravde, in
gospoda D j a f r a V i 11 o, generalnega tajnika v ministrstvu za zunanje posle,
ki so dogovorili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v pravilni in predpisni obliki, to-le:
A.'Izročanje krivcev.
Člen 1.
Stranki pogodnici se zavezujeta, izdajati vzajemno naredbe za izsledovanje, pripiranje in izročanje oseb, ki bivajo, obdolžene ali obsojene od pristojnega sodnega oblastva ene stranke pogodnice zaradi kakšnega izmed kaznivih dejanj, označenih v naslednjem členu, na ozemlju druge stranko pogodnice.
Člen 2.
Obveznost, o kateri govori predhodni člen, se nanaša na spodaj označena kazniva dejanja, iz-vzeiuši ona, ki so našteta v členu 6.
Če se nanaša zahtevek (izročitev) na obsojenca, ga je dopustno izročiti, če je bil na poslednji stopnji obsojen na kazen na prostosti, ne manjšo od šestih mesecev.
Če se nanaša zahtevek na obdolžence, ki še niso obsojeni, se izročitev dovoli, ako znaša minimum
* »Službeno Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 21. maja 1929., št. 117/L. — Konvencija je priobčena v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
Videi in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
1:azili na prostosti leto dni zaradi dejanja, zbog katerega se zahteva njih izročitev.
Ti minimumi kazni morajo biti določeni z zakoni proseče države.
Dejanje mora biti kaznivo po zakonih obeh strank pogodnic.
Člen 3.
Lastnega državljana ni dopustno izročati.
Člen 4.
Izročitev ni dopustna:
1.) zaradi političnih zločinstev ali zaradi dejanj, ki so v zvezi s takimi kaznivimi dejanji, razen če je dejanje v glavnem navadno zločinstvo (delikt). Za politično kaznivo dejanje in tudi ne za dejanje v zvezi s podobnim kaznivim dejanjem ni smatrati atentata na državnega glavarja, če je ta atentat dejanje umora ali poskusa ali udeležbe pri tem dejanju;
2.) zaradi vojaških zločinstev, t. j. zaradi dejanj, ki so kazniva samo po vojaških zakonih;
3.) zaradi tiskovnih kaznivih dejanj;
4.) zaradi dejanj, ki se kaznujejo.na tožbo zasebnikov in v katerih se more postopanje, ki že teče, urediti na podstavi sporazuma.
Ako se zahteva od ene stranke pogodnice izročitev pripadnika tretje države zaradi kaznivega dejanja, izvršenega v inozemstvu, sme ta stranka odkloniti izročitev te osebe, če ji daje njeno zakono-dajstvo pravico, da jo sodi sama zaradi tega dejanja, ali če se je končalo kazensko, postopanje z obsodbo ali drugače in ji njeno zakonodajstvo ne dopušča, obnoviti postopanja zaradi tega dejanja.
Država, od katere se zahteva izročitev, mora odločiti sama, ali spada kaznivo dejapje, zaradi katerega se zahteva izročitev, pod kakšno izmed gorenjih točk.
Člen 5.
Če zoper osebo; katere izročitev se zahteva, teče kazensko postopanje ali če je ta oseba v . priporu zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega v državi, v kateri biva, se sme odložiti njena izročitev do konca postopanja in, če je obsojena, dokler popolnoma ne prestane kazni.
Člen 6.
Izročitev se ne dovoli, če sta postopanje ali obsodba po zakonih zaprošeno državo zastarani.
Člen 7.
Oseba, katere izročitev je dovoljena, sme biti sojena samo zaradi dejanj, zbog katerih je izročitev zahtevana, in zaradi dejanj, storjenih pred izročitvijo, če so v zvezi z dejanjem, ki je dalo povod izročitvi, izvzemši dejanja, omenjena v členu 4. tega sporazuma.
Izročena oseba sme biti sojena zaradi vsakega drugega dejanja, storjenega pred kaznivim dejanjem, zbog katerega je bila izročena, če ji je bilo moči, zapustiti območje proseče države, ko je bila ta
oseba obsojena in, če je bila obsojena, ko je prebila kazen ali ko je bila pomiloščena in je ni zapustila v enem mesecu ali se je vrnila vanjo pozneje. Izročene osebe ni izdati tretji državi zaradi kakršnegakoli kaznivega dejanja brez pristanka vlade, ki jo jo izročila.
Izročena oseba se sme soditi na svoj zahtevek tudi zaradi vsakega kaznivega dejanja, ne pa samo zaradi onih, zaradi katerih je bila izročitev dovoljena, toda o tem se mora obvestiti zaprošena država.
Člen 8.
Zahtevek za izročitev se predloži po diplomatski poti.	j!
Izročitev se dovoli ali na podstavi predložene obsodbe ali odločbe o postavitvi pod obtožbo ali pa tiralice, v kateri je treba označiti značaj in težo in-ki iminiranega dejanja kakor tudi njegov naziv in besedilo kazenskega zakona, ki velja v proseči državi iu se uporablja na kaznivo dejanje, za katero gre, ter obseza kazen, ki jo ima to dejanje za posledico. Ti akti se pošiljajo v izvirniku ali pa v prepisu, overovljenem od sodišča ali kateregakoli drugega pristojnega oblastva proseče države, ter morajo biti, kolikor je to mogoče, opremljeni z opisom, fotografijo in vsemi drugimi podatki, prikladnimi za ugotovitev identičnosti. Če nastane dvom, ali spada dejanje, ki je predmet izročitve, pod odredbe to konvencijo, se morajo zahtevati pojasnila od proseče vlade in izročitev se dovoli samo, če »o dana pojasnila taka, da odpravijo vsak dvom.
Da se odvrne eventualnost pobega, odredi zaprošena'vlada, čim prejme spredaj označeno akte, da je obdolženca pripreti, pri čemer pa si pridrži odločbo glede zahtevka za izročitev. Priprta oseba se sme izpustiti v prostost, če se ne dado zaprošeni vladi pojasnila v pet in štiridesetih dneh od dne, ko prejme proseča vlada zahtevek za to.
Člen 9.
Če je nujno, se sme dovoliti začasen pripor na osnovi izjave, podane celo brzojavno, da obstoji eden izmed dokumentov, označenih v drugem odstavku predhodnega člena.
Pristojna oblastva in diplomatski in konzularni agenti proseče države so upravičeni, podati svojo izjavo neposredno ministrstvu pravdo ali pristojnemu oblastvu zaprošene države.
Oseba, ki je bila začasno priprta, se izpusti v prostost, če ne prispe v pet in štiridesetih dneh od dne, ko je bila priprta, k ministrstvu pravdo zaprošene države zahtevek s potrebnimi dokumenti.
Člen 10.
Če zahtevajo osebo, ki jo zahteva ena država pogodnica, istočasno druge državo, gre prednost za-zahtevku, ki se nanaša po mnenju zaprošene države na najtežje kaznivo dejanje.
Če se smatrajo kazniva dejanja za enako težka, je dati prednost zahtevku prejšnjega datuma. Toda če je ena izmed prosečih držav ona država, ki ji pri-
pada zahtevana oseba, je dati prednost tej, ako dopuščajo njeni zakoni, preganjati dotično osebo zaradi kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju tujih držav.
Člen 11.
Denar in predmeti, ki so v posesti zahtevane osebo ob uri, ko se pripre, se odvzamejo in predado proseči državi. Denar in predmeti, ki jih ima priprta osoba zakonito, so prodado, colo če so pri drugih osebah in če' pridejo oblastva do njih, ko se jo zahtevana oseba priprla.
Ta predaja se ne omejuje samo na predmete, izvirajočo iz kaznivega dejanja, zaradi katerega se zahteva izročitev, ampak obseza tudi vse ono, kar utegne služiti za dokaz kaznivega dojanja, ter se izvrši celo, če se izročitev ni mogla zgoditi zaradi tega, ker je zločinec pobegnil ali umrl.
Pridržane so pravice drugih oseb do odvzetega denarja in odvzetih stvari, ki se jim morajo vrniti brez stroškov po končani pravdi.
Člen 12.
Dovolitev za prehod oseb, ki ne pripadajo državi prehoda, čez ozemlje strank pogodnic se d& na zahtevek, ki ga predlože po členu 8. te konvencije oblastva proseče države.
DoVolitev za prehod se d& po naredbi pristojnega ministrstva one države, od katere se zahteva prehod, in sicer brez sodnih formalnosti, samo, če ne’gre za kakšno izmed kaznivih dejanj, o katerih govori člen 4., in če temu ne nasprotujejo tehtni razlogi javnega reda.
Prehod priprte osebe se izvrši z najhitrejšimi sredstvi pod nadzorstvom policijskih agentov zaprošene države.
Priprti osebi ni dopustiti, da bi prestopila na ozemlje države, zaprošene za prehod, dokler se ji ne dd, dovolitev za prehod.
Člen 13.
Stroški, ki jih provzroči zahtevek za izročitev na ozemlju zaprošene države, obremenjajo to državo. Stroške za prehod trpi proseča država*
B.	Sodna pomoč v drugih kazenskih stvareh.
Član 14.
Stranki pogodnici dajeta druga drugi na vzajemno zahtevo sodno pomoč v kazenskih stvareh.
Zlasti priobčujeta druga drugi spise, vročata dokumente s prošnjo, naj se po uporabi vrnejo, in akte, ki se nanašajo na kazensko postopanje. Zaslišujeta priče in izvedence, vršita preiskave in .vse ostale akte sodnega postopanja.
Zahtevek se sme sestaviti od sodnih oblastev v jeziku njih države. ter se izroči po diplomatski poti. Stroške, provzročene s tem zahtevkom, trpi ona stranka pogodnica, na katere ozemlju so nastali. Proseča država povrne samo stroške izvedencev.
Toda obsodne odločbe, prav tako pa tudi pozivi za prihod obdolženčev, ki jih izdado sodišča ene
stranke pogodnice zoper državljane drugo stranke pogodnice, se jim ne priobčujejo.
Člen 15. •
Če je glede kazenskega predmeta potreben osebni prihod priče ali izvedenca, ki biva na ozemlju druge stranke pogodnice, se pošlje poziv zaprošeni državi, ki ga mora vročiti.
Stroške tega osebnega prihoda trpi proseča država.
V zahtevku je treba označiti vsoto, ki se mora izplačati za potne stroške in zamudo časa, prav tako pa tudi vsoto delnega plačila, ki jo sme dati zaprošena država priči ali izvedencu; toda proseča država ji mora to vsoto povrniti.
Priča ali izvedenec, ki pride pred sodišče proseče države, se ne sme, najsi je katerekoli narodnosti, obdolžiti prej storjenega dejanja, pa tudi ne pripreti zaradi izvršitve prej izrečene sodbe, češ, da se je udeležil dejanj, ki so predmet pravde, kjer nastopa kot priča ali izvedenec, v času 30 dni od dne, ko je prestala potreba njegove prisotnosti na ozemlju proseče države.
Če biva oseba, katere prisotnost se zahteva, na ozemlju druge države pogodnice, kjer prestaja svojo obsodbo, je moči zahtevati njeno začasno izročitev, toda ta oseba se mora čim prej poslati nazaj; v tem primeru pa je tudi treba njenega pristanka, če ne pripada proseči državi.
Člen 16.
Če se obsodi državljan ene stranke pogodnice na kazen na prostosti na ozemlju druge stranke pogodnice, priobči le-ta na način, označen v tej konvenciji, sodnemu oblastvu druge države pogodnice, ki ji pripada obsojenec, izpisek iz dotičnih sodb.
Pristojna oblastva strank pogodnic dajo na zahtevek drugi stranki pogodnici obvestila o spredaj omenjenih sodbah glede vsakega poedinega primera.
Člen 17.
Ministrstvo pravde vsake stranke pogodnice priobčuje na zahtevek sodnih oblastev druge stranke pogodnice besedila zakonov, ki veljajo na njegovem lastnem ozemlju.
Člen 18.
Javnim dokumentom v kazenskih stvareh, sestavljenim na ozemlju ene stranke pogodnice od pristojnega oblastva in opremljenim z uradnim pečatom, se priznava na ozemlju druge stranke pogodnice, kar so tiče njih avtentičnosti, ista veljava kakor dokumentom, sestavljenim na njenem lastnem ozemlju. Torej ni treba, da bi jih overavljala diplomatska ali konzularna oblastva.
C.	Končne odredbe.
Člen 19.
Ta konvencija stopi v veljavo z dnem, ko se izmenjata ratifikaciji, ter ostane v veljavi leto dni od dno, ko jo odpove ena stranka pogodnica.
Sestavljeno in sklenjeno v Beogradu v francoskem jeziku v dveh izvodih dno dva in dvajsetega junija tispč'devet sto šest in dvajsetega leta.
(L. S.) M. Ninčič s. r. (L. S.) Milto Tutulani s. r.
(L. S.) Djafer Villa s. r.
§2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe člena 19. spredaj rečene konvencije in ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
Namestniku Našega ministra za zunanje posle, ministru za pošto in telegraf, in Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasita ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 20. aprila 1929.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter živkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister za pošto in telegraf: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Pripomba. Ratifikacijski instrumenti konvencije o izročanju krivcev so se izmenjali v Beogradu dne 17. maja 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 4037.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o izpremembi tar. št 554. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi.*
§ 1.
Tar. št. 554. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi se izpreminja ter se glasi:
Vijaki in njih matice vsake vrste, zakovice in železni deli za pritrjevanje izolatorjev s premerom ali širino odprtine:
1. nad 7 mm	 45	30
2. 7 mm ali manj................. 100	70
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 30. novembra 1929.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
Juraj Demetrovič s. r.
Videl in pritisnil .državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
___________(L.	S.)
* »Službene Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 10. decembra 1929., št. 290/CXX.
Predsednik ministrskega sveta, minister ,za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska In zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.