POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA 1. MAJA 1958 Leto X — Štev. 10.— PRVI MAJ IN DELAVSKI RAZRED Približujemo se največjemu prazniku delavskega razreda — 1. maju, ko se raduje delovno ljudstvo vsega sveta. To je za delavski razred najpomembnejši dan. Potrebno je, da se ob tej priložnosti spominjamo zgodovine delavskega razreda, povezane s 1. ma-jem: Leta 1886 je delavski razred v borbi za 8-urni delovni čas pričel stavkati v Združenih državah Amerike. V Čika-gu je stavkalo 340.000 delavcev in je prišlo med spopadi do žrtev. Gibanje se je iz Čikaga razširilo po Ameriki in vsem svetu, tako da so bile povsod velike demonstracije proti nasilju nad delavci v Čikagu. Na I. kongresu II. internacionale 17. julija leta 1890 v Parizu so odločili, da je za 1. maj treba prirediti veliko mednarodno manifestacijo, ki naj bi dala podporo sklepom kongresa glede borbe za 8-urni delovni čas. V spomin na žrtve v Čikagu je 1. maj proglašen za praznik delavcev in ga od tedaj praznujemo vsako leto kot dan borbe za delavske pravice. Že prva proslava 1. maja je bila močna manifestacija solidarnosti ljudstva; v Parizu ji je prisostvovalo 100 tisoč ljudi, v Marselju 50.000, v Budimpešti 40.000 itd. Tega dne so pošiljali vladam delegacije z zahtevo po osemurnem delovnem času in ostalih pravicah delavcev. Jugoslovanski delavci niso izostali pri teh proslavah; slovenski in hrvaški delavci so ta praznik praznovali že od začetka, kljub grožnjam z odpusti in kaznimi. V Ljubljani in Zagorju so bili zbori in ustavili so delo, prav tako tudi v 1 rstu. Na Hrvaškem je na teh prvih proslavah sodelovalo 2.500 delavcev. Delavsko gibanje se je začelo širiti po vsem svetu in ker se je buržuazija zbala tega gibanja, je pričela s preganjanjem delavskih partij in njihovih voditeljev. Vse akcije buržoazije so bile zastonj in delavski razred je nadaljeval svojo borbo proti izkoriščanju, za svoje pravice in proti neljudskim odnosom vladajočega razreda proti delavcem. Naše ljudstvo je videlo v delavskih strankah borca proti buržoa-ziji, kakor tudi borca proti tuiemu osvajalcu in okupatorju naše deže’e. Te manifestacije so pokazale veliko moč delovnega ljudstva že pred prvo svetovno voino, a po njej so postale še močnejše. Med prvo svetovno voino so bile proslave 1. maja v znamenju borbe proti vojni, proti imverializmu, za bratstvo in enotnost vseh narodov sveta. za zakonsko zaščito in za večjo politično demokracijo. Po prvi svetpvni vojni je delavski razred še bolj revolucionarno nastopal o borbi za svoje pravice. V Jugoslaviji je pod vodstvom mlade Komunistične partije proslavljal tudi zmago proletarske revolucije v Rusiji. Vsako leto so bile proslave ob 1. maju hkrati tudi proslave zmage nad kapitalizmom. Naše ljudstvo ima bogato zgodovino, saj je delavski razred doslej odigral slavno vlogo. Leta 1930 je izdal Centralni komite KP prvomajski proglas in določil delavstvu njegove nato-, ge v konkretnem domačem in mednarodnem položaju; takrat je že pretil imperializem, da zaplete svet v nove spopade. Vsako leto so bile proslave 1. maja bolj antifašistične in Partija je pozivala delavce na borbo proti Hitlerju in buržoaziji, ki je Jugoslavijo prodajala fašizmu. Med narodnoosvobodilno vojno je Prvi maj pomenil še nadaljnjo vzpodbudo za borbo proti okupatorju in prav v prvomajskih dneh so partizanske enote beležile pomembne zmage pri razbijanju sovražnih vrst. Prvega maja leta 1942 je 11. proleterska brigada razbila Italijane in jim prizadejala izgubo 80 vojakov. Na osvobojenem ozemlju so bile tega dne .parade. Leta 1943 je 1. proleterska divizija razbila sovražne vrste in zaplenila veliko količino vojnega materiala. V Ljubljani so tega dne popisali zidove in ulice z antifašističnimi parolami, razširili nad 1000 kg letakov, posuli ulice z rdečim prahom in po Ljubljanici so spustili 30 ladjic, na katerih so plapolale rdeče zastave in napisi za 1. maj. Takšne demonstracije so povzročale okupatorju veliko skrbi; sovražnik je vedno bolj spoznaval, da ne more ukloniti našega ljudstva. Prvi maj smo slavili vsako leto do osvoboditve, 1. maj v svobodi pa še posebno v znamenju zmage nad fašizmom, bratstva in enotnosti, izgradnje nove fede- (Nadaljevanje na 2. strani) Delovni m kolektivom ustanov in zadrug, občinskim ljudskim odborom in prebivalcem okraja iskreno čestitamo k Prazniku dela OKRAJNI KOMITE ZKS OKRA J NI ODBOR SZDL OKRA J NI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA maj 1929 - Ko so po atentatu na Radiča hrvaški poslanci zapustili okrvavljeno skupščino in Beograd, je po krizi, ki je trajala več kot mesec dni, končno dr. Korošec 27. julija 1928 sestavil novo vlado proti volji večine pristašev Slovenske ljudske stranke in na veliko razočaranje in ogorčenje Hrvatov, ki so spoznali, da je SLS, ki je nastopala v imenu Slovencev, najmočnejše orožje beograjskih oblastnikov proti Hrvatom in proti zahtevam hrvaškega ljudstva. Slovenski narod ni imel nobene koristi od take politike največje slovenske stranke, pač pa je imel ogromno škodo, ker je SLS s takim svojim sodelovanjem v beograjski vladi omogočila tlačenje ne samo hrvaškega, temveč tudi srbskega in lastnega slovenskega naroda. V času Koroščeve vladavine v Jugoslaviji je bil 6. novembra 1928 v Dresdenu četrti kongres KPJ, ki je dal izčrpno analizo njenega skoraj desetletnega razvoja. Zdravo partijsko jedro na čelu z Djuro Djakovičem, delavcem iz tovarne vagonov v Slavonskem Brodu, je na kongresu odločno nastopilo proti frakcijam, ki so Partijo močno ovirale pri delu. To zdravo jedro je na kongresu tudi zmagalo. Novi CK z Djuro Djakovičem kot glavnim sekretarjem je bil najboljša garancija za uspešen razvoj in delo Partije. Toda Djakovič je stal na čelu Partije le nekaj mesecev. Dva meseca po kongresu, 9. januarja 1929. leta, je kralj Aleksander proglasil diktaturo in prva žrtev te krvave diktature je postal 25. aprila, le nekaj dni pred mednarodnim delavskim praznikom — prvim majem, glavni sekretar CK KPJ Djuro Djakovič. Ko smo napredni študentje v Grazu sredi priprav za proslavo prvega maja zvedeli za ta strašen zločin jugoslovanske reakcije, smo bili kakor izgubljeni. Prav po Grazu je namreč Djuro Djakovič organiziral glavne zveze, tako tudi ilegalni kanal v Jugoslavijo. Zveza z Društvom za človeške pravice v Grazu nam je koristila ob zverinskem umoru Djure Djakoviča in Nikole Hecimoviča na jugo-slovansko-avstrijski meji pri Duhu na Ostrem vrhu. Društvo je takoj poslalo na mejo komisijo, ki je fotografirala obe trupli in napisala poročilo. Nekaj teh fotografij je bilo objavljenih v »Arbeiter illustrierte Zeitung«, v komunističnem ilustriranem tedniku, ki so ga iz Berlina razpošiljali po vsem svetu. Nemška rdeča pomoč pa je še posebej izdala spominsko dopisnico s fotografijami obeh žrtev. Tako. Aleksander-Zivkovičevi diktaturi ni uspelo prikriti enega izmed najbolj krutih zločinov proti vodstvu Komunistične partije niti za nekaj dni. Na prvi maj 1929 je že vsa človekoljubna svetovna jav--nost vedela za grd zločin in je zločince ostro obsodila. Jugoslovanski študentje-komunisti v Grazu pa smo že pripravljeno prvomajsko proslavo spremenili v spominsko svečanost, posvečeno Djuri Djakoviču. Na svečanosti smo tudi sklenili, da se k imenu naše organizacije »Komunistična frakcija jugoslovanskih študentov« doda še »Djure Djakoviča«. Tudi naslednji prvi maji, vse do leta 1939, so bili v glavnem posvečeni spominu padlih, saj je bilo v teh letih krvave diktature ubitih 328 komunistov in drugih bojevnikov za delavske in ljudske pravice, 1946 je bilo obsojenih, okrog 40.000 pa jih je bilo krajši ali daljši čas v preiskovalnem zaporu, kjer so mnoge mučili in jih odpustili kot invalide. Poleg Djure Djakoviča in Nikole Hecimoviča je padla še celo vrsta članov CK KPJ in CK SKOJ, tako Pa ja Marganovič, Bracan Bracanovič, Božo Vidas, Rista Samardžič, Josip Kolum-bo, Pera Popovič-Aga, Josip Debeljak, Janko Mišič ... Bila jih je brezkončna vrsta, toda že dve desetletji po diktaturi je nad krvavimi .zatiralci zmagala misel svobode in socialne pravičnosti, misel prvega maja. Ivan Kreft VIL kongres ZKS končal delo JOSIP BROZ TITO ponovno generalni sekretar CK ZKJ POD PREDSEDSTVOM GENERALNEGA SEKRETARJA CK ZKJ TOV. TITA JE VII. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVITE V SOBOTO POPOLDNE KONČAL SVOJE PLODNO DELO. Veliko navdušenje je povzročilo med delegati sporočilo, da so za Josipa Broza-Tita glasovali vsi prisotni delegati. V sekretariat izvršnega komiteja so bili izvoljeni: Josip Broz-Tite. Edvard Kardelj, Aleksander Ran-kovič, Svetozar Vukmanovič in Ivan Gošnjak. Tovariš Tito je ob koncu kongresa spregovoril zbranim delegatom in pri tem dejal: »Lahko smo zares zadovoljni in ponosni na izredno idejnopolitično enotnost, ki je prišla do iz- raza na kongresu. Nihče, ki je videl ali drugače spremljal delo tega kongresa, ne more več dvomiti o tem, katera sila poganja in usmerja ves proces razvoja naše socialistične družbe.« »Enotnost in čvrstost ,Zveze komunistov Jugoslavije nista zasnovani samo na nekakšnih ozkih nacionalnih interesih, temveč sta globoko prežeti tudi s čutom mednarodne solidarnosti z vsemi delavskimi in naprednimi gibanji, kakor tudi s kolonialnimi narodi, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost,« je dejal tovariš Tito. »Zgodovina Komunistične partije, kakor tudi zgodovina narodov Jugoslavije, zlasti vojna in povojna, zgovorno priča, da nismo nikdar obžalovali nobenih žrtev, ko je šlo za naše mednarodne obveznosti ali za interese progresivnega človeštva ali katerekoli praznične in načelne stvari. Zaradi tega bi želeli, da se ne bi napačno razumelo, da je na tem kongresu prišlo do določene manifestacije nezadovoljstva zaradi tega, ker so nekatere bratske partije odpovedale udeležbo svojih delegacij z zelo neprepričljivimi ugotovitvami. Nas je treba razumeti in spoznati, da taka reagiranja niso rezul- tat kakšne prevelike občutljivosti, temveč tega, kar je ostalo iz spominov na težko preteklost. Treba je razumeti, da sede tukaj kot delegati komunisti, prekaljeni v oboroženi revo- lucionarni borbi in v povojni težki borbi za zgraditev socializma. Želeli bi, da v bodoče rešujemo svoje nesporazume in nesoglasja na drugačen in bolj tovariški način. Zakaj, bilo bi zelo tragično, če bi v naših medsebojnih odnošajih zopet šli po poti, ki se je v preteklosti že pokazala kot usodna za mednarodno delavsko gibanje. Tega ne želimo in lahko izjavim tukaj pred vsemi prisotnimi, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da ne damo povoda, da bi se nam z nekakšno pravico očitalo, da slabimo mednarodno delavsko gibanje.« Zatem je tov. Tito pondaril, da smo v referatih in v razpravah zelo ostro kritizirali naše slabosti in napake v preteklosti, ki so se dogajale v našem vsakdanjem delu. To je zelo važno za prihodnje, še uspešnejše delo članov ZK. Toda, če kritiziramo sami sebe in navajamo v javnosti naše pomanjkljivosti in napake, potem to ne pomeni naše slabosti, kakor to mislijo nekateri v državi in izven nje. Nasprotno, to predstavlja moč naše revolucionarne partije in kaže, da je dovolj močna in sposobna, da javno navaja svoje pomanjkljivosti in napake. Važno je samo. da razlikuiemo konstruktivno kritiko od destruktivnega kritikar-stva, ki ie tuje in škodljivo, ne samo v komunističnem gibanju, marveč nasploh. Ob koncu svoiega nagovora je tovariš Tito omenil še novi program Zveze komunistov Jugoslavije in pri tem dejal, da ie z njim dal kongres članom ZK močno orožje, skovano na temeliih marksistične in leninistične znanstvene misli. Z drugimi besedami: v programu je teoretično obrazložena in oblikovana naša praksa in izkušnje v izgradnii socializma, kakor tudi praksa in izkušnje s področja medna-rod":li odnosov. Kongres je sprejel tudi obširno resolucijo o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije. Tovariša Tito in Kardelj v delovnem predsedstvu VII. kongresa (Foto J. Gal) Veliko zanimanje svetovnega tiska in javnosti! za kongres naše Zveze komunistov Od prvega pa do zadnjega dne je svetovni tisk in razne radijske postaje z veliko pozornostjo spremljal delo ljubljanskega kongresa ZKJ. Velike agencije so prinašale obširna poročila in izvlečke iz govora Šeneralnega sekretarja Josipa roza Tita, sekretarjev; Aleksandra Rankoviča in Edvarda Kardelja. Nekatere radijske postaje so o kongresu poročale tudi večkrat na dan. Pole? poročil so orinašali posamezni časopisi tudi različne komentarje, v katerih poudarjajo enotnost vseh delegatov in odločnost ZKT, da nadaljuje izgradnjo socializma po dosedanji poti in da se bori za krepitev sodelovanja z vsemi deželami ter proti slehernemu tujemu vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije. Tako so n. pr. grški vladni in opozicijski časopisi objavljali svoja poročila nod značilnimi naslovi »Tito je spet proklamiral svojo neodvisnost pred Vzhodom in Zahodom« idr. Obširna poročila so prinašali najvplivnejši francoski časopisi. »Kombat« je v poročilu poudarjal, da je »Tito jasno povedal, da se bo Jugoslavija uprla pritisku Kremlja in da ne bo pod nobenimi pogoji vstopila v Varšavski pakt«. Pariški »Monde« in drugi večerniki so še istega dne, ko je govoril Edvard Kardelj, obširno komentirali osnovna načela njegovega referata. Z nezmanjšanim zanimanjem so spremi :ali delo kongresa tu- di skoraj vsi britanski časopisi in to od osrednjih do pokrajinskih. Ameriški »New York Times« je posvetil kongresu skoraj celo stran, »New York Herald Tribune« in ostali najvplivnejši ameriški časopisi pa poudarjajo v obširnih poročilih, da je to dogodek velikega pomena. Tudi italijanski tisk je spremljal delo kongresa z veliko pozornostjo. Milanski list »Giorno« je objavil obširne izvlečke iz govora predsednika Tita, »Giornale d'Ttalia« pa iz referata Aleksandra Rankoviča. Kardeljev in Rankovičev referat sta bila v središču pozornosti in zanimanja belgijskih časnikov in radijskih postaj. Tudi indijski in avstrijski časopisi in radijske postaje so vse dni posvečali kongresu veliko pozornosti. O kongresu so poročali tudi egiptovski časopisi, Nekateri nemški časopisi so poleg poročil z zadovoljstvom ugotav-jali, da so bile kljub prekinit-vi diplomatskih stikov med Jugoslavijo in Zah. Nemčijo podaljšani trgovinski in plačilni sporazumi. Kakor ostali časopisi drugih držav so z veliko pozornostjo pisali o vsem, o odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter poudarjali samostojnost in enotnost Zveze komunistov Jugoslavije glede mednarodnih političnih vprašanj in borbe za neodvisnost Jugoslavije. Glasilo Združene delavske partije Poljske »Tribuna ludu« je v obširnem poročilu navajalo številne podatke o razvoju našega gospodarstva. Komentar se je dotaknil tudi nekaterih postavk programa ZKJ o mednarodnih odnosih, ki so vzbudile ostre reakcije, izraža pa prepričanje poljske partije, da je jugoslovanska pot v socializem pravilna, z željo, da bi bilo delo kongresa čimbolj usoešno. Sovietski listi so poleg manjših poročil objavili reagiranje na delo kongresa v raznih deželah in komentarje glasil zanadnih komunističnih partij. Tudi glasilo KP Češkoslovaške »Rude pravo« ie podobno kot glasilo italijanske KP »Unita« prineslo obširno poročilo s svojimi pripombami glede nekaterih osnovnih načel programa ZKJ in postavk glavnih govornikov. Z velikim zanimanjem se svetovni tisk pričakoval tudi zaključek kongresa in resolucijo, ki je bila sprejeta. Zunanjepolitični komentar POMEMBNO POSVETOVANJE Posvetovanje afriških, držav v Akri so napredni krogi povsod o svetu spremljali s simpatijami in željami za čimprejšnjo ureditev vseh nerešenih vprašanj na črnem kontinentu. V glavnem mestu Gane so se zbrati zastopniki Liberije. Tunezije, Združene arabske republike, Etiopije, Libije, Maroka, Sudana in Gane. Vsekakor je razveseljivo, da se je sestalo osem neodvisnih afriških držav, saj sta pred drugo svetovno vojno bili vsaj formalno neodvisni samo Liberija in Etiopija. V Afriki se poraja vrsta teženj afriških narodov, ki želijo do temeljev porezati korenine kolonialnemu izkoriščanju, s katerim se ukvarjajo nekatere imperialistične sile. Delegati so govorili o zunanji politiki s posebnim poudarkom na afriško celino, o prihodnosti odvisnih afriških ozemelj, o ukrepih za zagotovitev varnosti in neodvisnosti neodvisnih afriških držav, o rasnem vprašanju in o številnih drugih vprašanjih, ki so postavljena o ospredje v skladu z zahtevami prebivalstva teh držav. Na konferenco so povabili tudi Južno Afriko, ki pa ni poslala svojega delegata. Konference pa se je kot opazovalec udeležil zastopnik alžirske fronte za narodno osvoboditev iz Nem torka. Na posvetovanju v Akri so organizatorji morali računati s številnimi specifičnimi problemi, ki o večji ali manjši meri zaposlujejo dejavnost posameznih političnih strank. Afrika je pač celina, kjer najdemo najrazličnejše oblike države in sicer od kolonij do popolnoma neodvisnih držav. Prav tako so o Gani kritično ocenili politiko nekaterih skrbniških držav, ki se prepleta z značilnimi kolonialističnimi potezami. Razumljivo je, da nesmiselna in slepa kolonialna politika o Afriki ustvarja odpor in resno sovraštvo pri domačem prebivalstvu, ki se čuti ogroženo in prepuščeno na milost in nemilost kolonizatorjem. V Afriki znajo posamezne države zelo hitro in dobro oceniti pozitivna prizadevanja Organizacije Združenih narodov in njenih agencij pri tehnični in drugi pomoči za hitrejši razvoj posameznih držav. Po drugi strani pa ose afriške države zavračajo tezo nekaterih kolonialno mislečih ljudi, da so Afričani na tako zelo nizki razvojni stopnji, da brez tuje pomoči sploh ne bi mogli napredovati. Zato je vsekakor nesmiselna trditev, da bi po odhodu kolonizatorjev iz Afrike na tej celini nastal kaos. Konferenca v Akri je v polni meri pokazala vsemu svetu, da so mlade afriške države sposobne same reševati svoje probleme, ker so že v svoji borbi za neodvisnost položile zrelostni izpit. Prvi maj v Soboti••• Čeprav bo potekalo letošnje praznovanje delavskega praznika dokaj mirno, ne moremo reči, da svečano vzdušje ne bo dosegalo praznovanj v minulih letih. Kaže celo, da bo bolj pristno in bolj doživeto, saj bo marsikaterega delovnega človeka spominjalo na veličastne prvomajske manifestacije pred vojno. Da 1. maj ne bi postal samo družinski praznik in praznik posameznih kolektivov, bo dobil svoje široko, vseljudsko obeležje, ko bo v Murski Soboti na večer tega praznika veliko delavsko zborovanje, kjer se bodo zbrali številni delovni kolektivi in dijaki z zastavami in transparenti. Pester kulturni spored, na katerega se pripravljajo razne kulturne skupine, bo dopolnjevala mestna godba s svojim koncertom. Prisrčne čestitke med kolektivi naj. postanejo prispevek v prizadevanju za zbližan je in boljše medsebojno spoznavanje delovnih ljudi. Po končanem zborovanju na Trgu zmage bo množica meščanov odkorakala pod slavoloki in zastavami pred gimnazijo, kjer bo v pozdrav Prvemu maju zagorel velik kres, nebo pa bodo osveljevale številne rakete. 1. maja bo zdramila meščane iz sna vesela budnica, ki bo uvod v številne prireditve in veselice. Prav skrbno se pripravlja na rajanje TVD »Partizan«. Štiridnevno praznovanje bodo prijetno dopolnjevali izleti posameznikov ali skupin v prirodo. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno, saj bodo tudi meteorologi praznovali in ne bodo utegnili »mešati« vremena. ...V RADGONI DPD »Svobode« ,v radgonski občini pripraviljajo za 1. maj — praznik dela številne proslave in prireditve. V Radgoni bo 30. aprila zvečer svečana akademija s sodelovanjem glasbene šole, gimnazije in »Svobode«, v Negovi bo 1. maja dopoldne skupaj z gasilci proslava na prostem, v Lutvercih-bo 1. maja popoldne razvitje gasilskega prapora z veselico in kulturno-prosvetnim sporedom, večie in maniše proslave ter prireditve pa bodo v dneh 30. aprila in 1. maja tudi na Kapeli, v Radencih, Žepovcih in Stogovcih, medtem ko Avtomoto društvo v Radgoni priredi tudi avto-moto-dirke. IN PRI GRADU Društva in oiganizacije pri Gradu se skrbno pripravljajo za prvomajsko praznovanje. Na predvečer bodo imeli velik kres, ob njem bo pa mladina zapela in zaigrala. 1. maja bb Vorošilov v Varšavi Na Poljskem se je mudila sovjetska državna delegacija, ki jo je vodil predsednik prezi-di ja Vrhovnega sovjeta Kli-ment Vorošilov. Sovjetske goste je na varšavski železniški postaji pozdravil predsednik poljskega državnega sveta Za-wadski in dejal, da je Poljska pod vodstvom svoje Partije odstranila osnovne motnje, ki so ovirale njen razvoj. Vorošilov se je zahvalil za pozdrave in poudaril, da sovjetski in poljski narod vežejo borbene in bratske tradicije in da sedanji odnosi slonijo na leninskih načelih obojestranskega spoštovanja in enakopravnosti. Opozoril je na nevarnost, ki danes preti človeštvu zaradi jedrskega orožja in politike, ki sloni na nuklearnem orožju. Eisenhower popušča V borbi za pridobitev javnosti in Kongresa za svoj načrt o reorganizaciji vodstva oboroženih sil je Eisenhovver resno popustil nasprotnikom. Za to leto je bila namreč odložena zahteva, naj bi obrambnemu ministru izglasovali pooblastilo, da sam odloča o razdelitvi 40 milijard dolarjev, ki so namenjeni za oboroževanje. Vodilni demokratski senatorji so najavili oster odpor proti ukinitvi pristojnosti Kongresa za razdeljevanje dveh tretjin državnega proračuna. Doslej so samo višji letalski častniki odkrito podprli Eisen-howerjev načrt osmih točk, v katerem bi bilo v mirnem času uvedeno enotno vojaško poveljstvo zaradi »učinkovitejšega delovanja v primeru potrebe.« Oficirji mornarice pa so se po-služili organizacije upokojenih oficirjev ter neuradno izrazili nesoglasje z vsem načrtom, zlasti pa z ukinitvijo obstoječih ločenih štabov kopenskih, letalskih in mornariških sil, ki naj bi bile spremenjene v agencije obrambnega ministrstva. Štab kopenskih sil prav tako ne odobrava centraliziranega izkoriščanja petih milijard dolarjev, namenjenih za iznajdbe in izpopolnjevanje novega orožja. V Bratislavi so obsodili skupino bivših pripadnikov posebnega odreda kvizlinške garde v slovaški državi med vojno. Od 15 obtožencev so štirie obsoie-ni na smrt, dva na 25 let ječe, ostali pa na kazni od 13 do 22 let zapora. Odredov kurat je bil obsojen na 24 let zanora. Na petdnevni razpravi so dokazali, da je prvih 14 obtožencev leta 1944 sodelovalo v raznih akcijah proti slovaškim partizanom, medtem ko so januaria 1915 pod poveljstvom nekeva oficirja SS sodeloval pri pokolu 400 ljudi v vasici Nemecka. Delavnice delavcem - pred 87 leti (Prvi delavski svet na svetu) l6. aprila 1871 je Pariška Komana izdelala dekret, o katerem je pomembno še danes govoriti. Ta dekret, ki jo bil samo eden izmed mno- gih pomembnih, s katerimi je Komuna odkrivala in ustvarjala nove oblike družbenega življenja, je pozival zbornice delavskih sindikatov, naj ustanovijo anketno komisijo, .ki naj bi sestavila seznam opuščenih delavnic in natančen inventar o stanja in orodju, ki je bil v njih. Komisija je po tem dekretu morala poročati, kako lahko začno delavnice znova obratovati s pomočjo kooperativne skupnosti delavcev, ki so bili v njih zaposleni. Za te delavske kooperativne skupnosti je bila dolžna komisija izdelati načrt statuta, ustanoviti izvoljeno sodišče, ki bo po vrnitvi lastnika odločalo o pogojih, pod kajcrimi bodo delavnice povsem izročene delavskim društvom, in o primerni odškodnini. Delavci, ki so dali pobpdo za tak sklep, so bili nad njim nadvse navdušeni. Sindikalna zbornica krojaških delavcev jo že dva dni pozneje pozvala ostale sindikalne zbornice in delavska združenja, naj takoj skličejo sestanek delegatov, ki naj bi pripravili anketo o organizaciji dela v skladu z omenjenim sklepom. Nekaj dni pozneje so te delegate že izvolili v sindikatu mehanikov in združenju kovinarjev. Delegatom so dali naslednja navodila: »Sodeč, da za Komuno, ki je sad revolucije z dne 18. marca, enakost ne sme biti prazna beseda, da boj, ki ga tako hrabro bijemo in ki ga hočemo nadaljevati do iztrebljenja poslednjega klerikalca in rojalista, ima za cilj našo gospodarsko osamosvojitev, in da to lahko dosežemo samo z združenjem delavcev, ki edino lahko spremeni naš položaj, da iz dninarjev postanejo gospodarji, Izjavljamo, da našim delegatom dajemo naslednja splošna navodila . . . V nadaljnjih navodilih navajajo ukinitev izkoriščanja človeka po človeku kot zadnjo obliko suženjstva in organiziranje delo s pomočjo solidarnih združenj s kolektivnim in neodtujljivim kapitalom. Ustvarjalna pobuda pariških delavcev, ki so spoznali že pred tolikimi desetletji pomen novih oblik upravljanja, je prišla najbolj do izraza v prvem pravilniku o poslovanju popravljalnice orožja v Louvru, o volitvah in nalogah njenega sveta — prvega delavskega sveta v zgodovini. V tem pravilniku je rečeno, da je delavnica pod vodstvom delegata pri Komuni, ki ga voli za upravo delavski zbor, ki ga tudi lahko zamenja, če se prepriča, da se je pregrešil proti svoji dolžnosti. Ta delegat je dobil pooblastila, kakršna ima pri nas direktor, a o svojem delu in ukrepanju je bil dolžan poročati svetu. Tudi vodjo delavnice in oddelkov je volil delavski zbor. Tudi ti so bili odgovorni Komuni in so jih delavci lahko odpoklicali, če niso opravljali svojih dolžnosti. Svet je bil sestavljen takole: delegat za upravo, vodja delavnice, vodje oddelkov in po en delavec iz vsnkegn oddelka, ki so ga tamkaj delavci izvolili. Delegati so bili dolžni poročati delavcem o tem, kaj so slišali iz poročil in so bili njihovi tolmači v upravnem svrtu, kjer so bili dolžni zastopati zahteve in pripombe tistih, ki so jih za to pooblastili. Vsa^.a petnajst dni so menjavali polovico delegatov. Na predlog enega delegata je večina vedno lahko sklicala sejo sveta. Če bi vodja oddelka, vodja delavnice ali kdo drugi to odklonil, so imeli pravico odločati delavci v delavnici. Za zaščito koristi Komune so imeli delegati, ki so sestavljali nadzorni odbor, pravico pregledati vso poslovanje ob vsakem času, ko se jim je to zdelo potrebno. Delegati so morali vsak teden izbrati poročevalca, kateremu je bilo zaupano sestavljanje poročila o vsem, kar je bilo med tednom rečeno in storjeno. Ta poročila so morala biti razstavljena na vidnem in lahko dostopnem mesta zunaj delavnice. Mezde delavcem jo določal svet na predlog vodje oddelka. Svet je prav tako na predlog vodje delavnice odločal o sprejemi delavcev v službo. Pravilnik, • katerem govorimo, je bilo mogoče spremeniti samo ob soglasnosti vseh delavcev. Pravilnik je podpisalo vseh 104 delavcev omenjene delavnice. Pravilnik je bil sestavljen v zelo kratkem času in sredi državljanske vojne ta nas zaradi tega kar preseneča s svojo tako pomembno in obsežna vsebino. S takšnim postopkom je Koranu hotela ukiniti tisto razredno lastnino, ki pretvarja delo mnogih v bogastvo nekaterih. Pretvorila je sredstva za proizvodnjo, zemljo in kapital v orodje svobodnega in združenega delo. To je torej sloviti dekret, s katerim so prešle vse tovarne, zavodi in delavnice, so jih v vihri državljanske vojne lastniki zapustili ali v njih ustavili delo, v upravo delavskih združenj zarodi obnavljanja proizvodnje. Tako je nastala prva samouprava proizvajalcev. LITERARNI VEČER V MURSKI SOBOTI V okviru I. Pomurskega študentskega festivala so se soboškemu občistvu predstavili v četrtek, 24. aprila štirje študentje, sodelavci »Sveta ob Muri« in sicer AJa Peče, Slavko Jug, Drago Grah in Jože Ternar, večer pa je poživila s pevskimi točkami Marija Močan, ki jo je pri klavirju spremljal prof. Danijel Grum. Literarna četvorica sicer ne predstavlja neke enotne skupine mladih ustvarjalcev, a kljub temu je iz njihovih del čutiti', da vsi razmišljajo o problemih sodobnega človeka, pri čemer pa izhajajo iz različnih svetov, ki so jih oblikovali. V proznem delu je bilo opaziti, da oba, tako Ala Peče kakor tud: Drago Grah težita po avtobiografskem načinu oblikovanja, kar je značilno kljub različni tematiki in stilnim posebnostim njunih del. Oba sta se tudi predstavila z že objavljenim: odlomki iz svojih daljših povesti, Drago Grah z odlomkom iz novele »Spomin na prvo obletnico«, Ala Peče pa z dvema odlomkoma iz povesti »Ne vidim več sonca«. Razlike v pesniškem delu so bile večje. Slavko Jug je prebral 12 pesmi, od katerih jih nekaj izvira iz njegovega intimnega čustvenega sveta (Pridi, Čudno je to, Dobro sonce), druge pa razodevajo bolj epigram-sko in satirično stran njegovega oblikovanja (Ribja biblija, Poetova smrt, Utrujenost). V pesmih Jožeta Ternarja, ki jih je brala Olga Vugrinec, je bilo čutiti poleg nekaterih izpovednih pesmi predvsem težnjo po objektivnem oblikovan ju in prizadevanje, zajeti v pesmih razne socialne probleme (ciklus »Vaška učiteljica« idr.) in lepoto naših žitnih polj. V gimnazijski telovadnici se je zbralo nad dve sto poslušalcev, največ dijakov in ostale mladine. Š. Balažič (Nadaljevanje s 1. strani) rativne države. To je bil najlepši praznik, ker so nam doseženi rezultati zagotovili pot o srečnejše življenje. Od tedaj naprej je bil 1. maj vsako leto proslavljen v znamenju delovnih zmag in obnove naše razrušene dežele. Ko so pritiskali na Jugoslavijo, smo 1. maj slavili ponosni na našo svobodo, dosežene rezultate pri izgradnji socializma in uresničevanju naših gospodarskih načrtov. Ta praznik, ki ga praznuje delovno ljudstvo vsega sveta, marsikje v zelo težavnih pogojih in v neprestani borbi za nacionalno osvobojenje, naši delovni ljudje slavijo danes svobodni in srečni. Upravičeno smo ponosni na svoje delavsko samoupravljanje, saj v praksi uresničujemo velike misli in ideje tvorcev marksizma, Marksa in Engelsa. Družbeno in delavsko upravljanje je edina možna oblika za nadaljnje razvijanje družbenih odnosov v naši socialistični domovini. Delavski sveti, zbori proizvajalcev, upravni organi pri socialnem zavarovanju, komune, njihovi sveti itd. upravljajo našo družbo in dosegajo vedno lepše rezultate. S takšnimi rezultati pričakujemo 1. maj in konkretno odvračamo razne klevete, s katerimi nas skušajo blatiti. Dokazujemo pravilno politiko naših voditeljev, uresničujemo naše proizvodne naloge in vedno bolj napredujemo v gospodarstvu in si tako tudi izboljšujemo življenje, kar nam zagotavlja še večje uspehe in blagostanje v prihodnosti. Prvi maj pričakujemo z zadovoljstvom zaradi doseženih uspehov pri delu in družbenem upravljanju, zato tudi odločno podpiramo politiko našega vodstva v borbi za miroljubno aktivno koeksistenco med narodi, politiko, ki io tako dobro vodi Centralni komite ZKJ s tov. Titom na čelu. Naj živi delovno ljudstvo Jugoslavije! STEFAN NOVAK predsednik DS >Naftavci so ugotovili, da so med letom opravili nad 200 prostovoljnih ur pri tesanju lesa in pri razkladanju opeke za bodoči vaški gasilski dom, ki ga nameravajo zgraditi. Sklenili so tudi, da bodo skušali pridobiti čimveč mlajših članov. Med letom so se člani udeležili sektorskih vaj, na katerih 60 dosegli precej lepe uspehe. Gradnjo doma zavira nesoglasje o tem, kje naj bi dom stal. Vendar je sedaj že skrajni čas, da začnejo z gradnjo, kajti gasilsko orodje je v zelo neprimernem prostoru. Sicer pa je kronika tega društva zelo pestra, saj so člani društva pomagali v 35 letih delovanja pri 260 požarih. Z zadružnega občnega zbora v Gomilicah Območje zadruge je potrebno razširiti Kmetijska zadruga v Gomilicah spada med najmanjše v Pomurju. Ima le 56 članov, a od 148 gospodarstev v vasi združuje samo 50. To je posledica neuspešnih let po ustanovitvi, ko so različni poslovodje malomarno in tudi brezvestno poslovali, ter večkratnih vlomov, zaradi česar so mnogi izstopili iz zadruge, tako da bi že skoraj razpadla. Po večletnih prizadevanjih se je zadruga dobro utrdila in ima danes tudi vse možnosti za še širši razmah dejavnosti. Potrebno bo pa še marsikaj storiti, kot so ugotovili zadružniki na zadnjem občnem zboru, in sicer tako glede same dejavnosti zadruge, kakor tudi glede osnovnih pogojev za uspešno delovanje. Upravni odbor si je v zadnjih letih predvsem prizadeval, da bi s trgovino in večjim odkupom utrdil gospodarski položaj zadruge in odstranil razne negativne pojave iz prejšnjih let, kar mu je tudi uspelo, pri tem pa ni v zadostni meri skrbel za pospeševanje kmetijstva in živinoreje, čeprav so bili tudi pri tem doseženi pomembni uspehi, saj je bilo n. pr. lani porabljenih 180 kilogramov umetnih gnojil na hektar, sklenjenih 60 pogodb za pitanje živine, odprta postaja za umetno osemenjevanje krav, pri tekmovanju pa so dosegli povprečni pridelek 39.700 kg krompirja na ha. Tudi v poročilu upravnega odbora je bila poudarjena nujnost, da se okrepi delo posameznih odsekov in s tem v zvezi tudi strokovno (predavanja in tečaji). Zadruga tudi nima sekcije žena in aktiva mladih zadružnikov. Zato je potrebno, da se včlani vsaj polovica gospodarstev, ker bo le tako možno izvajati različne organizacijske oblike za pospeševanje kmetijstva. Lansko poslovno leto ni bilo tako uspešno kot 1956 in to v ' glavnem iz objektivnih vzrokov. Lani so imeli tudi redno revizijo, ki jih je pa stala okrog 100.000 din, kar je za zadrugo težko breme. Pripomniti je potrebno, da so revizorji v nekaterih sosednjih in večjih zadrugah opravili svoje delo v neprimerno krajšem času in ceneje. Prevelika revizorjeva vnema pa tudi ni bila upravičena, kot so pokazale obravnave, ki so ovrgle njegove obtožbe. V prejšnjih letih je zadrugi precej prinesel odkup krompirja, ki je pa lani skoraj povsem odpadel in je zaradi slabih posrednikov imel celo izgube. Pri odkupu ni bil kljub poštenemu delu dosežen poseben dobiček tudi zaradi premajhne marže (okrog 5 %) in prevelikih stroškov (prevoz i. dr.). Lani je bilo pri odkupu nad 19 milijonov din prometa, a v trgovski poslovalnici nad 9 milijonov din in 182.000 din dobička. Na občnem zboru so trgovino izločili iz zadružne dejavnosti, ob tem pa predvidevajo odkup v znesku 30 milijonov in 2,4 milijona din dohodkov (ob nekoliko višji marži kot lani), kar predstavlja osnovni pogoj za obstoj zadruge. Po prvem tromesečju letošnjega leta je videti, da bo tak promet dosežen in verjetno še presežen. Na zboru, kakor že tudi večkrat prej, so razpravljali o priključitvi sosednje vasi Nedelice, ki nima svoje zadruge in je nekaj gospodarjev vključenih v tur- niško, a nekaj v gomiliško zadrugo. Tudi v Nedelici so na zboru volivcev o tem že govorili. To vprašanje bo potrebno v interesu obeh vasi čimprej rešiti, ker bi tako organizacija imela za svojo dejavnost močno gospodarsko območje. Velike težave povzročajo zadrugi prostori. V vasi so sicer začeli graditi zadružni dom, a so na nesrečo ostali pri temeljih. Zato imajo vse prostore najete od privatnika in zaradi tega ne morejo ničesar investirati, čeprav so skladišča skrajno slaba, radi bi si pa uredili tudi druge prostore in shrambe za stroje. Obetajo si, da se bodo te skrbi letos rešili, ker namerava ObLO Lendava opustiti starejše šolsko poslopje (v vasi sta nam-re dve), ker se popravila ne izplačajo, a zadrugi bi prišlo zelo prav, ker sedanje prostore lastnik še vedno previsoko ceni, Tudi glede nameščencev bo potrebno urediti, saj sta redno zaposlena le poslovodja in knjigovodja, a upravnik samo honorarno s 5000 din, bodoče delo pa zahteva polno zaposlenega upravnika. Poleg nekaterih manjših stvari, nameravajo kupiti še nekaj strojev in tudi dosledno škropiti krompirišča, ker se je lani koloradski hrošč že nevarno razširil. Zadruga si je kljub nekaterim strokovnim in trgovskim pomanjkljivostim pridobila s poštenim delom precejšnje zaupanje In ugled med kmetovalci v domači in sosednjih vaseh. ZA KAJ LAHKO DOBIJO ZADRUGE KREDITE? tudi naslednjo dokumentacijo: sklenjeno pogodbo o kooperaciji s člani ali dragimi kmetijskimi pridelovalci, predračun stroškov za dela v kooperaciji, načrt dohodkov itd. Višina kredita na posameznega kmetijskega pridelovalca je omejena na 50 odst. vrednosti ajegovega premoženja. Postopek za dobivanje kreditov je poenostavljan. Kratkoročne kredite daje Narodna banka, dolgoročne pa investicijska banka. Za odobritev dolgoročnih kreditov z rokom, daljšim od enega ali dveh let, se formirajo sredstva iz lokalnih investicijskih skladov, investicijskih skladov zadrug in splošnega investicijskega sklada. Udeležba teh skladov je v žitorodnih okoliših 60 odst., v nežitorodnih predelih pa 40 odst. od zneska, ki ga vložijo lokalni investicijski skladi in zadrnžni investicijski skladi. Obresti za kredite, ki jih dobivajo od banke za kooperacijo, so letno 3-odst. Pridelovalci, ki sklenejo pogodbo z zadrugo, plačajo obresti po sklenjeni pogodbi, toda ne manjše od 5 odst. za dolgoročne kredite in 4 odst. za kratkoročne kredite. Zadruga zaračunava obresti za kredite v stroške za izvedbo kooperacije; tako se kooperant (sodelavec) ae zadolžuje posebej. Kratkoročni krediti za dvoletne kulture (deteljno seme itd.) so eno-letni ali dvoletni. Za popravilo iz gradnjo gospodarskih poslopij so krediti največ petletni. Za rasne nasade (sadovnjaki, vinogradi) so krediti za 16 let. Odplačila so polletna ali letna. Pri kreditih za nasa-de je možen dogovor, da Jik je treba odplačevati po treh do sedmih letih. Za to dobo plača zadrugo banki le obresti. Na pogodbe o kreditih, ki jih sklepajo po določilih uredbe o dajanja kreditov kmetijskim zadrugam za izvedbo kooperacije v kmetijski proizvodnji, ni treba plačati davka na promet. Prav tako ne taks na kritje in droge dokumente, razea menic, ki jih dajejo v zvezi z odobravanjem kreditov po uredbi. Zadruga lahko prenese nekatere posle v zvezi s krediti na banko; banka potem opravlja te posle v imena zadruge in za zadrugo. Najbolj verjetno je, do bodo zadruge prenesle na banko vodenje evideace o kreditih, skadence in neplačevanje. Zadruge seveda morajo plačati stroške, ki s tem nastanejo, in sicer po dogovora z banko. Pridelovalno sodelovanje na 200 hektarih Pred kratkim so bili zbori volivcev v vseh vaseh beltinske občine. Na zborih so razpravljali o letošnjem občinskem družbenem načrtu in proračunu. Razprave so bile posebno živahne o lanskih uspehih in letošnji razdelitvi dohodkov. Lani je zlasti napredovalo poljedelstvo, manj živinoreja, sadjarstvo pa je celo nazadovalo zaradi spomladanske pozebe. V primerjavi z letom 1956 je bilo za 22 odst. več kmetijskih pridelkov. Močno se je povečal tudi obseg proizvodnje v obrti, zlasti v socialističnem sektorju; k tema je pripomogla boljša organizacija dela in ugodni tržni pogoji. Trgovina na drobno je povečala obseg blagovnega prometa za 13 odst., gostinstvo za 20 odst. Tndi gospodarsko delovanje kmetijskih zadrug se je povečalo za 31 odst. Narodni dohodek je bil za 18 odst. večji. Splošni gospodarski razvoj je pripomogel k povečanja osebne po- (Nadaljevanje z 9 strani) Strukturo zemljišč bomo precej izboljšali z melioracijami v Ščavniški dolini in ob Pletvici. Mnoga zemljišča bodo tako obvarovana pred poplavami. Na teh zemljiščih bomo lahko povečali donose. Sprememba v strukturi zemljišč naj bi bila predvsem v korist vrtnin in krmnih rastlin. S pravilnimi strokovnimi nasveti in njihovim upoštevanjem bo mogoče spremeniti plo-dored v poljedelstvu, in sicer tako, da bomo pridelovali več krmnih rastlin namesto žita in delno tudi krompirja. Povečali bomo tudi potrošnjo umetnih gnojil (1956 — 8.015 ton, leta 1961 — 25.710 ton). V načrtu predvidene kmetijske akcije bodo terjale tudi več investicijskih sredstev. Predvideno je, da bomo do leta 1961 porabili v ta namen 4 milijarde 109 milijonov din, največ za mehanizaeijska sredstva (1 milijardo 450 milijonov din), za živinorejo (850 milijonov din), za poljedelstvo itd. Z doslednim uveljavljanjem vseh predvidenih ukrepov in pravilnim uporabljanjem investicijskih sredstev bo mogoče izpolniti in celo preseči v načrtu predvidene naloge. trošnje, ki je narasla za 20 odst. Skupni dohodki prebivalstva so se povečali za 21 odst.; dohodki zaposlenih v družbenem sektorju samo za 6, v zasebnem sektorja pa za 13 odst. Sredstva izven presežka dela in ostala sredstva znašajo letos 170 milijonov din, občinski proračnn nad 80 milijonov din. Letos je v občinskem proračuna določenih nad 27 milijonov din za socialno skrbstvo in zdravstveno zaščito občanov. Da bi uresničiil glavne smotre v kmetijstva, bodo kmetje zadrnge tndi letos aktivno sodelovale s kmetovalci pri obdelovanja 200 ha plodne zemlje. Na tej zemlji bodo tekmovale za večje hektarske donose. Tndi obrt socialističnega sektorja bo izpolnila svoje naloge, zato bodo investirali v posebne obrate 25 milijonov dinarjev. Precej sredstev bodo prispevala podjetja sama. A. H. Traktor in garaže Crnelavski zadrnžni dom že služi svojemu namena, o tem smo se lahko prepričali tndi na letnem zadružnem zborn, ki je bil pred kratkim in se ga je udeležilo nad 75 odst. članov, ki so bili zadovoljni s poslovanjem zadrnge. Finančno poročilo knjigovodje Debelaka jih je namreč prepričalo, da je imela zadruga lani 899 tisoč din dohodka. Zadruga združuje kmetovalce Veščica in delno tndi Polane, sedaj pa se ji nameravajo pridružiti še Borejci, kar je tndi želja vseh članov. Letos si želijo v zadrugi nabaviti traktor z vsemi priključki, zidati garaže in podvojiti zadrnžni dohodek. V hranilni odsek je 77 članov vložilo do sedaj za okrog 330 tisoč din vlog, zadruga je plačala članarino za "Kmečki glas" iz svojega dohodka za vse svoje člane itd. Kljub temu, da člani še niso dobili izplačanih nagrad za lanski rekordni pridelek krompirja, so že naročili semenski krompir, saj hočejo tekmovati tudi letos in upajo, da bodo prihodnje leto dobili dvojno nagrado, ker bo zadruga dokaj močnejša pri članstva, a vodilnega kadra ne bodo večali. POMURSKI VESTNIK. 1. maja 1958 10 Zadrnge lahko dobijo kredite za kooperacijo od banke za nakup reprodukcijskega in pogonskega materiala, naknp živine za pitanje in perutnine, za plačevanje uslug, za obdelovanje kmetijskih zemljišč in za kritje ostalih stroškov v kmetijski proizvodnji. Prav tako za naknp materiala in kritje drugih stroškov za zasaditev in vzdrževanje dolgoletnih nasadov (sadovnjakov, vinogradov, malinjakov itd.), kot tndi za nabavo plemenske živine. Enako za kreditiranje individualnih kmetijskih pridelovalcev pri pospeševanja kmetijske proizvodnje zaradi kritja stroškov za plačevanje nslng, ki so opravljene s kmetijskimi stroji, last zadrnge ali drnge organizacije. Nadalje za naknp gradbenega materiala za popravila in vzdrževanje gospodarskih objektov, za naknp materiala za kalcifikacijo zemljišč in za naknp plemenske živine. Pogoji, ki jih mora imeti za to zadrnga, so naslednji: kreditna sposobnost po obstoječih predpisih, sklenjene pogodbe s pridelovalci o kooperaciji v kmetijski proizvodnji, rentabilnost kooperacije za zadrugo, zagotovljen predpisani odstotek udeležbe iz lokalnih ali svojih investicijskih skladov, če najemajo dolgo-očni kredit. Zadrnga mora imeti Plemenjak z lanske živinorejske razstave v Turnišču BITKA NA SUTJESKI BITKA NA SUTJESKI JE EPOHALNO BORBENO DEJANJE BRATSKIH JUGOSLOVANSKIH NARODOV V ZADNJI VOJNI - Z LETOŠNJO PROSLAVO BOMO IZTRGALI POZABI MNOGE ZGODOVINSKE DOGODKE IZ TISTIH ČASOV IN DALI ZASLUŽENO PRIZNANJE BORCEM, KI SO SE HEROJSKO BORILI IN UMIRALI ZA OSVOBOJENJE NAŠE DEŽELE -V ČASU BITKE NA SUTJESKI SMO ŽE IMELI V JUGOSLAVIJI TAKO VELIKO OSVOBOJENO OZEMLJE, KOT JE SEDANJA BELGIJA, Z ORGANIZIRANO OBLASTJO IN PROMETOM. Letos, 27. aprila bodo spet oživeli bregovi Sutjeske, ko bo iz tega dela Bosne krenila na pot štafeta proti Beogradu, nesoč s seboj borbene pozdrave vseh jugoslovanskih narodov tovarišu Titu, voditelju legendarne bitke na Sutjeski. Štafeta, ki bo opomnila mlade rodove na težke dni narodno-osvobodilne borbe, bo krenila iz Tjentišta ob Sutjeski. Povezala bo vse naše republike. To bo zvezna štafeta, zato se bodo tega dne pričele po vsej državi tudi atletske prireditve, športna tekmovanja, razstave, letalski mitingi in druge prireditve v počastitev Tedna mladosti in rojstnega dne tov. Tita. Ko se je v Jugoslaviji začela oborožena vstaja proti okupatorju, si je sovražnik na vse kriplje prizadeval, da bi zadušil in do kraja strl narodnoosvobodilno gibanje. Nemci so okrog partizanskih enot sklepali obroče in jih hoteli dobiti v tako imenovano »mrežo«. Posebno srdito so napadali kraje, kjer naj bi se po njihovem predvidevanju mudili člani CK KPJ. Njihovi podvigi pa so ostali zgolj izjalovljeni poskusi, kajti partizanska vojska se je v ognju ljudske revolucije vedno bolj krepila in zadajala sovražniku odločilne protiudarce. Herojske borbe partizanskih enot v sovražnikovih ofenzivah, ki so bile naperjene predvsem proti žarišču narodno-osvobo-dilnega gibanja v Jugoslaviji, bodo večno ostale zapisane v zgodovini jugoslovanskih narodov kot nasvetlejša dejanja, ki jim je težko najti primerov. Med temi zgodovinskimi mejniki zlasti izstopa legendarna bitka na Sutjeski. Tudi četrti poskus, da bi z velikimi silami uničili partizansko vojsko, se je Nemcem ponesrečil. Kmalu je sledila Peta ofenziva. Nemci so hoteli z obročem obkoliti partizanske enote in jih stisniti na določen prostor. Vrhovni štab partizanske vojske je takoj spoznal njihov načrt, pravočasno proučil položaj in protiukrepal. Drugo proletarsko brigado je poslal čez reko Pivo, da bi preprečila prodor Nemcev. Načrt na Pivi se je Nemcem spet izjalovil, zato so sklenili, da bodo napadli partizanske enote na Sutjeski. Napravili so razmeroma majhen obroč in z njim obkolili 25 tisoč partizanskih vojakov. Partizani so bili stisnjeni na tem prostoru (severno od Podgorice in Nikšiča, vzhodno od Gradca ali zahodno od Plevlja) v »mrežo«, ko so se premikali proti jugovzhodu, da bi se prebili v Sandžak in dalje v Makedonijo. Na tej borbeni poti so imeli mnogo ranjenih. V času, ko so Nemcu ki .so udarili od Jablanice, nekaj časa počivali, so partizanske enote srdito napadale italijanske garnizije. Nemci so to opazili in skušali ije z močnejšimi silami stisniti obroč okrog njih. Partizanskim enotam so hoteli preprečiti prebijanje v Sandžak, Makedonijo in Srbijo. Ob-kolitveni prostor je bil za partizane zelo neugoden, ker je bila zemlja nerodovitna (obronki pogorij Magliča, Volujka in drugih). Vodstvo partizanske vojske je zategadelj sklenilo, da se naj dve diviziji prebijeta na sever, dve diviziji pa naj bi ostali v Črni gori. Reka Piva, Sutjeska in Hrčenka imajo tam globoke soteske, ker se spuščajo iz višine. Soteske so na vrhu široke komaj dva kilometra. Ko so se partizani prebijali skozi te soteske, so jim bili Nemci vedno za petami. Razen tega so morali partizani pri Lučkih kolibah premagati šest ali sedem visokih grebenov in se prebiti 20 do 30 km daleč. Ves ta prostor je bil zaseden s sovražnikovo vojsko. Tudi peti poskus, da bi uničili partizansko vojsko na prostoru Sutjeske, se je torej Nemcem ponesrečil; to je bil hkrati tudi njikov zadnji poskus, da bi obračunali s partizanskimi odredi po vnaprej zasnovanih načrtih o stiskanju partizanov v »mrežo«. Bitka na Sutjeski je bila veliko herojsko dejanje partizanskih borcev iz vse Jugoslavije. V ognju borb, nadčloveških žrtev in odpovedovanj se je v juriših kalilo bratstvo naših narodov. V partizanskih enotah so bili Srbi, Črnogorci, Hercegovci, Bosanci, Dalmatinci, Slovenci — skratka: borci iz vseh krajev naše dežele. Zato je letošnja proslava ob obletnici bitke na Sutjeski jugoslovanska, naša skupna, ki naj nam vlije novih žarkov in moči, da bo v tej bitki skovano bratstvo jugoslovanskih narodov dobilo nove in še večje potrditve pri nadaljnji graditvi socialistične Jugoslavije. PRAVILNO SORAZMERJE (Statistika o delavskem upravljanju) Organi delavskega opravljanja dobivajo vedno večja pooblastila ia postajajo vedno bolj samostojni. Med mnogimi pogoji za aktivnost delavskih svetov in upravnih odborov pa je vsekakor zelo važen sestav teh organov. Razen sposobnosti vsakega posameznika za aktivno sodelovanje v upravljanju je zelo važna tudi sestava teh organov z ozirom na udeležbo delavcev iz proizvodnje, žena in mladine. Zato je zanimiv pregled statističnih podatkov iz delavskega upravljanja v preteklih letih, zlasti pa za lansko leto. 1952. leta je bilo v delavskih svetih 105.018 zaposlenih v podjetjih, 1955. leta 105.540, leta 1954 že 115.479, predlani 122.217 in lani 128.607. Odstotek proizvajalcev, ki so lani bili izvoljeni v delavske svete, se giblje od 70 (v Črni gori) do 80 (v Sloveniji) ali 77 odst. v Jugoslaviji. Po teh podatkih lahko zaključimo, da je pravilno razmerje med neposrednimi proizvajalci in ostalimi delavci in uslužbenci. Leta 1952 je bilo v delavskih svetih 12,7 odst., leta 1957 pa 12.9 odst. žena. Mladine do 25 let starosti je bilo v delavskih svetih predlani nekoliko več v primerjavi s prejšnjimi leti. Lani je bila udeležba mladine v delavskem upravljanju še povečana. Leta 1956 je bilo od skupnega števila vseh članov delavskih svetov 11,1 odst. mladih. Lani se je ta odstotek povečal v Srbiji na 15,4, na Hrvaškem na 14,5, v Bosni in Hercegovini na 18,7, v Makedoniji na 13,9, v Črni gori pa na 15 odst. Tako je torej zobeleženo povprečno povečanje udeležbe mladine v delavskem upravljanju za 5 odst. Ob vsakih volitvah v delavske svete je bila izbrana ena tretjina prejšnjih članov delavskih svetov. S tem je bilo zagotovljeno že preizkušeno delovanje delavskih svetov. Večina članov delavskih svetov je bila izbrana po predlogih sindikalnih podružnici V vsej dobi delavskega upravljanja je bil ta odstotek povprečno 97. To poudarja vpliv sindikalne organizacije in politično enotnost kolektivov. Tudi v upravnih odborih je bilo podobno kot v delavskih svetih. 67 odstotkov vseh izvoljenih v upravne odbore so bili delavci iz neposredne proizvodnje. Tudi tukaj je porasla udeležba žena in mladine v primerjavi s predlanskim letom. Letos bo prav gotovo dosežen napredek v Vsej aktivnosti delavskih svetov. Tako lahko sodimo po statističnih podatkih preteklih let in po pripravah, ki so bile izvršene pred volitvami novih delavskih svetov. SMO STORILI VSE? V poročilu na občnem zboru gostinske zbornice za Pomurje smo slišali zahteve po sredstvih za investicije. Našteti so osi važnejši obrati in podjetja, ki bi prišla o poštev in našteti so tudi potrebni milijoni. Deset-milijonski zneski. Brez dvoma je potrebno več investirati tudi o gostinstvu, zlasti o času, ko se obeta mali obmejni promet in ko govorimo o tem, da je Pomurje pomembno tudi o turističnem pogledu. Toda če ob tem ugotovimo, da je posebna okrajha komisija, ki je pregledala gostinske prostore o Pomurju, ugotovila, da so podeželske gostilne bolj skrbno urejene in da so tudi boljše vodene, lahko torej sklepamo, da je prao tam, kjer najbolj terjajo investicije, boljši odnos ljudskih odborov in podobno, potrebno, najprej povprašati po pridnosti, odgovornosti in skrbi za to, kar že imajo in šele potem goooriti o nočem, boljšem — po milijonih, ki lahko o gostinstvu pomenijo mnogo ali pa so brez pomena, če so neskrbno uporabljeni. Samo investicije vsekakor ne pomenijo razvoja gostinstva, niti povečanje njegovega gospodarskega pomena o Pomurju, kajti zunanja lepota lokaka še ne pomeni poveča- nja prometa, izboljšanja postrežbe in podobno. Mnogi sedanji lokali bi lahko bili z nekoliko večjo skrbjo za čistočo, z mnogo več smisla za lično in okusno opremo prav tako privlačni kot najbolj moderno urejeni vrstniki. Seveda je tu- kaj vprašanje iznajdljivosti osega zaposlenega osebja o gostinstvu: kako pričarati o gostinske obrate otis domačnosti, prijetnosti, zadovoljstva. Kako? O tem beremo tudi o poročilu gostinske zbornice, ko ugotavljajo, da je problem gostinskega kadra o Pomurju iz dneoa o dan težji. In zakaj je ta problem vedno težji, ko je znano, da pošilja Pomurje, zlasti Prekmurje že leta in leta največ gostincev o turistična primorska mesta, kjer se za-posljujejo sezonsko? Pomurje ni brez tradicije, kar zadeva natakarje in ostalo gostinsko osebje. Torej je možno domnevati. da je vmes pomanjkanje discipliniranosti. Gostinske sposobnosti sedanjega kadra so zvodenele ob ležernem odnosu do poklica in zaradi premajhne zahtevnosti in kontrole od nadrejenih organov. Vzgoja kadra! S tem je mišljeno o poročilu gostinske zbornice vključevanje vajencev o gostinstvo, na drugem mestu so mišljeni tečaji za gostinske delavce, na tretjem pa gostinska šola o Ljubljani. Prao gotooo so to trije momenti, ki lahko močno vplivajo na kakovost gostinstva o Pomurju, toda začeti je potrebno pri šoli o Ljubljani in nehati pri vajencih, kajti le dobro izšolani ljudje lahko Dzgajajo nove. Seveda ne mislimo zgolj na strokovno znanje odnosno strokovno ozgojo, temveč na splošno ozgojo ali kulturno ozgojo«, kot to imenujejo o poročilu gostinske zbornice. In pri tem je mišljeno prao tisto, o čemer smo govorili d uoodu in kar poudarja poročilo gostinske zbornice: koliko kritike gre na račun gostinskih delavcev, ki kršijo delovno disciplino, se opijejo, se grobo obnašajo pred gostom in med seboj, ne skrbijo za zaupano jim imovino itd. Poslovodje in sploh odgo-oorni tovariši o posameznih gostilnah so premalo dosledno uoeljaoljali soojo avtoriteto in tako prepuščali dokaj prosto pot slabostim posameznikov. Skaljeni odnosi med vodstoom podjetja in uslužbenci so ponekod prao tako rodili slabe posledice, najslabše pa je bilo tam, kjer so poslovodje sami dajali slab zgled. Gostinstvo pa mora doseči najprej ugled s solidno postrežbo, s čistočo in vljudnostjo na vsakem mestu, z okusno opremljenim lokalom in najrazličnejšo iznajdljivostjo: in podjetnostjo, pa tudi s tem, da se bori za ime solidnega podjetja tako, da ne dovoli prekomernega pijančevanja, razgrajanja in podobnih nevšečnosti. Brez dvoma so potrebne tudi investicije, toda ali smo storili ose, še preden smo zahtevali denar? -or Notranjost vzorno urejene gostilne »Prekmurec« v Lendavi ETNOGRAFSKA SKUPINA V POMURSKIH KRAJIH Ob obisku etnografske ekipe Pomurskega muzeja, ki se mudi v teh dneh v vaseh okoli Bogojine in Ivanec, ne bo odveč, če naše bralce seznanimo z nameni njenega dela. Saj bi bil potem marsikdo, ki ga je ekipa obiskala ali pa se bo še zadržala pri njem, natančneje seznanjen o delu, ki ga je organiziral Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Delovanje slehernegu muzeja ni omejeno le no zbiranje predmetov in njihovo očuvanje pred nadaljnjim razpadanjem, ampak tudi načrtno raziskovalno delo, ki ima v glavnem dvojni namen: nabiranje predmetov, s katerimi bogati muzej svoj inventar, to je tvorno gradivo, ki ga urejuje muzejski delavec za muzejsko razstavo, da bi ga približal muzejskim obiskovalcem, in na proučevanje vseh tistih dejavnosti, ki so še žive med preprostim ljudstvom po naših vaških središčih. Te dejavnosti so: živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo, ljudska obrt in umetnost, medtem ko k pojavom, s katerimi se srečuje muzejski delavec, ki se bavi z narodopisjem, šte-jeipo oblike in tvorbe ljudskega stavbarstva, odnose med vaškimi skupnostmi zn ljudske običaje in navade. Vso to sestavlja mozaik t. im. »ljudske kulture«, ki jo glede na njene oblike delimo na tvorno ali predmetno, duhovno in družbeno kulturo. Prva obsega tisti del ljudske kulture, ki je vezana, kot nam pove že ime, na tvarnc ali boljše povedano: oprijemljive predmete (n. pr. poljedelsko orodje, prevozna iu prenosna sredstva — vozovi, vozički, koši, sani, hišna oprema, kuhinjski inventar itd.). Druga zajema vse številne pojave duhovnega življenja kmečkega človeka, ki se izražajo v letnih ali življenjskih običajih in navadah ter z njimi povezanimi obredi, poleg tega pa še v uverah in ne na zadnjem mestu v ljudskem izročilu, ki je vezano na ljudsko pesem, pripovedke, pravljice in drugo. Slednja obsega takoimeno-vano ljudsko pravo, ki je še do nedavnega uravnavalo odnose med sosedi, izkoriščanje skupne in gmajn-ske posesti, ali kazni za kršenje predpisov o redu v vaški soseski. Ali je proučevanje naštetih dejavnosti in pojavov nujno potrebno in kakšen je njegov namen? Pristno ljudsko življenje je kakor živ organizem, ki je neprestano povsem nedotaknjene. Zato izginja ljudska noša, namesto starih, s slamo kritih hišic, se pojavljajo moderne, svetle hiše, z več sonca in tudi več zdravja; skupaj z novimi pojavi človek kaj naglo opušča tudi navade in običaje, ki se jih začne najprej sramovati, potem pa jih popolnoma opusti. Naloga tistega, ki se ukvarja s proučevanjem ljudskega življenja, je v tem, da pojave in oblike tega življenja kar najskrbnejše prouči, zapiše, fotografira, izriše in končno izsledke skupnega dela objavi, ker jih le s tem lahko ohrani znanosti. Prekmurje je tisti del slovenskega ozemlja, ki je ohranilo najdalj podvržen spremembam. Iz starove-ških in srednjeveških popisov in izkopanin vemo, da se je življenje nenehno spreminjalo. Ljudje so se še pred petdesetimi leti oblačili po- vsem drugače kakor danes. Prav tako je bil način pripravljanja dobrin, ki zagotavljajo človeški obstoj, povsem drugačen, kakor danes. O tem zgovorno pričajo tudi izkopanine in uporabni predmeti ohranjenih primitivnih ljudstev, ki še živijo na tisti stopnji kulture, na kakršni so bili današnji kulturni narodi pred sto in tisočletji. Pristno ljudsko življenje in njegove oblike pa so predvsem ogrožene v sedanjosti, ko industrializacija vse bolj prodira na podeželje in kaj naglo pometa s tistimi oblikami, ki so se sicer ohranile skozi stoletja pristne oblike in pojave ljudskega življenja, vendar je tudi tem odmerjen kratek čas trajanja. Tega se zaveda vodstvo Pomurskega muzeja, ki je organiziralo omenjeno skupino, da bi poiskala na terenu zadnje primerke upravnih in drugih predmetov ter z njimi pomnožila razstavne prostore muzeja, obenem pa nabrala narodopisno gradivo za objavo. Denarna sredstva si je Pomorski muzej zagotovil v svojem letnem proračunu. Upamo, da bodo tudi ljudje, ki jih bo skupina etnografov obiskala, pokazali primerno razumevanje, da bi . bili uspehi tega dela kar najboljši, saj bodo vložena sredstva tako tudi najbolje obrestovana. V. K. DNEVNIK IZ APAČ zemljo puste in se vključijo v kako drugo delo, dokler še imajo mlade sile v sebi, da ne bodo brez vsega v starosti. Možak, ki je bil poleg, je še pripomnil, da so nekateri poplačali že dobršen del dajatev, drugi še nič, zato je tudi v tem razlika med nami. Gozdove pa naj dajo tistim, ki s svojim dosedanjim delom jamčijo, da jih bodo znali tudi čuvati. Čas je potekal naglo v prijetnem razgovoru pametnih ljudi in treba je bilo oditi. Ob enih smo se namreč že zbirale žene-zadrnžnice vse doline, da obiščemo družbeno kmetijsko gospodarstvo v Črncih. Ko se je velika gruča žena bližala Črncem, je nekdo dejal: »V Apačah se je oblak utrgal.« Bilo nas je res dosti. Prijazna ing. Milkovičeva nas je vadila in nam razlagala. Ogledale smo si natrpane hleve živine, a to je bil le delček tega, kar premorejo. Izvedele smo, kako krmijo živino, kdaj osušijo krave pred telitvijo, kako krmijo teličke, videle smo na pol odprte hleve, kjer je živina prav dobro prezimila. Ogledale smo si tudi kurjo farmo, ki so jo ustanovili lani. 880 rdečih kar. ki so izredno močne, se pase po travnika. Ko je bil sneg, so jim travnike plužili in jih vabili na prosto s tem, da so travnik posipali s slamo in senenim drobom, kjer so rade brskale. In kakšen živ-žav je bil v dveh opuščenih poslopjih za svinje! V enem čivka 4000 pettedenskih piščancev, ki so že lepo operjeni. Iz kota v kot se podi cela jata. Ura je tri in čudijo se, zakaj še ni malice. Potem se najedo in zlezejo pod umetne koklje. V drugem hlevu je 1400 takih živalic, starih 7 dni, pa imajo že lepe peralke. In še v inkubator pogledamo, 2000 piščančkov bo začivkalo čez dva dni. To bo dela! Vse bodo obdržali doma, ker bodo farmo razširili. Ogledamo si svinje, med njimi tudi tisto, ki tehta 490 kg. Krmljenje je skrbno pripravljeno. Tudi uslužbenci pripomorejo, da so uspehi taki. Mnogo truda je treba za dober uspeh. Ko bi imeli še voziček za prevažanje škafov in veder, da ne bi bilo nepotrebnega truda. Žene gredo še dalje. Ogledajo si čudno, majhno, črno govedo, brez rogov, ki ga redijo samo za zakol. Mladiči popijejo vse mleko. Meso je voljno in sočno. Žive v odprtih hlevih. Dobili so jih iz Anglije. Jaz pa moram hiteti, kajti ob 5. nri moram na sejo potrošniškega sveta. Pred volitvami smo kritizirali trgovine, sedaj pa je treba to kritiko utemeljiti. Pregledujemo fakture, kalkulacije, inventure, bilanco, predpise. Končno pridemo do sklepa, da bi bil moral potrošniški svet to storiti že davno, na sestankih pa ljudem pojasniti, da trgovine z malim prometom ne morejo ustvarjati velikih dobičkov, da so cene z raznimi dajatvami in stroški same po sebi visoke, da je treba napake kontrolirati sproti, ne samo pri enih podjetjih, tudi v pekariji, mesariji, gostilni. Mimogrede smo izračunali, da je Apaška dolina pokadila lani 10 milijonov din. Koliko je šele popila? Ali se kdo razburja nad tem? Da, razburjamo se žene, dosežemo pa ničesar! Na sestanku potrošniškega sveta so bili tudi nekateri mladi uslužbenci. Prav je, da vedo, da ljudje budno pazijo na trgovine, spoznajo naj, da le vesten človek lahko vsema klabuje in dosega uspehe. Vračam se v temi. Mlad uslužbenec trgovine preudarja, kam naj gre sedaj, ali k telovadbi, ali nu sejo »Partizana« ali na šoferski tečaj. Odločil se je za šoferski tečaj. Jutri bo šel na seminar za visokokvalificirane delavce. V šoli je že luč. Malo pokukam, vstopim. Štirje možje delajo program »Partizana«. Pišejo naslove, koga bodo naprosili za pokroviteljstvo, koga za žebljičke. Ko se vrnem, je Večerja že mrzla. Nič zato, včasih je ni, po je tudi dobro. Mislim pa si: komu le more biti še dolgčas na vasi. » Učiteljica POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 11 Partizani v zasedi Na vosi ni več tiste enoličnosti, kakor smo jo doživljali nekoč, ko je bil dan enak dnevu. Vsak dan je kako delo, ki izpreminja življenje na vasi. Nekateri dnevi so za učitelja, ki živi z ljudmi, tako bogati, da že v tem spozna, da je vsak dan kakor kamen v zgradbi bodočnosti. Enega takih dni sem doživela včeraj. Dopoldne je potekalo pri šolskem delu, po opravljenem delu sem se zglasila pri predsedniku šolskega odbora. Prejšnji dan smo imeli sejo. Sklepali smo o razpisu. Za prihodnje leto potrebujemo dve novi učni moči. Razpis je sicer lahka stvar, toda kaj bomo dali novemu učiteljd. Prerešetali smo vse možnosti glede stanovanj. Nekaj smo sicer le našli, le gospodarje bo treba nagovoriti, da sob ne bodo oddajali drugim, pa če bi bilo treba tudi v naprej plačati. 2aIostne so izkušnje zadnjih let, ko so prišli mladi učitelji, pa nikjer stanovanja zanje. Potem se zadovolji učiteljica z diplomo na VPS s sobico 2 X 4 m na dvorišču. Pogovor je stekel še na sestanek Zveze borcev. Položaj kolonistov obravnavamo na vseh sestankih in forumih. Po likvidaciji zadruge so ostali brez orodja in živine, brez gozdov in z velikim dolgom za zadrugo. Lastništvo se je odmerjalo krivično in protizakonito. Inventar je bil ocenjen štirikratno od prvotne vrednosti. Pa še in še bi naštevali. 2ivljenje je zahtevalo dela in truda za obstanek, pravilo ljudstva je bilo: »Zemlja pravi: oderi ti mene, če ne bom jaz tebe«. O kolonistih gre glas, da so slabi gospodarji, da samo zdihujejo. Toda kjer se dosti govori, nekaj le drži. Član zveze borcev je povedal takole: vsevprek kritizirajo koloniste, čas pa je, da presodimo, ali je kritika umestna. Med njimi imamo gospodarje, ki gospodarijo tako, da so lahko za vzor drugim. Kar poglejmo 2alca v Lutvarcih, Kopino v Segovcih, Mahmeta in Krapeža v Apačah, Tekovca v Vratji vasi in še mnogo drugih. Poglejmo si v oči, pn si odkrito povejmo, da tisti, ki slabo gospodarijo, vsem ostalim delajo sramoto. Poiskusirao jim pomagati z delom, med seboj se strnimo, potem pa tistim, ki ne mislijo resno, povejmo, do je bolje, da NA OBISKU PRI BRIGADIRJIH I. POMURSKE BRIGADE Mladost in pomlad na Dolenjskem Končno je tudi Dolenjsko obiskala pomlad. Da, končno — z osemi svojimi značilnostmi in romantičnim navdihom: žuborenje kalnih voda, tople južne sape, razkošna rast, v kateri kipi zelenje ... Kdo med mladimi graditelji avtoceste ji ni odprl na stežaj svojega srca in zapel hvalnico dobri, lepi in večno mladi — pomladi. Sedel sem na obcestni kamen — star in razmajan spomenik preteklosti. Da, zob časa je načel to ozko, staro in dosluže-no cesto, ki veže Ljubljano z Zagrebom kot stara skrpuca-na preproga. Zato je razumljivo, da vsak, ki ga zanese pot mimo široko začrtane trase, s ponosom in veseljem motri rjavo progo, ki se vije po polju med lokami in kmečkimi naselji. Na valoviti dolenjski pokrajini se zgublja kot reka ponikalnica, nevidno prečka koritasto dolino in se zopet vzpenja, da bo lahko izginila za naslednjim grebenom. To je torej trasa bodoče betonske ceste — mednarodno mostišče med zahodno Evropo in Vzhodom. Zdi se, da je načeta šele prva plast zemlje. Kako varljiva predstava! — sem ugotovil kasneje med brigadirji, ki posnamejo vzdolž trase dnevno tisoče kubikov zemlje in kamenja. Še kak teden, pa se bodo zarili o bodoče cestišče buldožerji in stroji bodo zapeli svojo rohnečo pesem. Pa še enega zaveznika so dobili brigadirji: sonce — toplo pomladansko sonce. Resnično pomlad so dočakali in kdo jo je pričakoval z večjo nestrpnostjo, če ne mladi graditelji. V naselju je med akorde češke polke monotono zabrnel traktor. »Tečajniki ga zopet "martrajo", mi pojasni Janko, pogleda z nasmeškom moje nizke čevlje in me povabi v naselje, da bi se opremil z brigadirskim obuvalom. Zares, za pohod po razriti trasi so prikladni samo močni brigadirski čevlji. V strehe brigadnega naselja so se upirali poslednji žarki zahajajočega sonca, ko so prihajali utrujeni brigadirji I. Pomurske brigade v svojo »vas«. Močna večerja jih bo okrepčala in nestrpnost, kakšen kulturni užitek so jim pripravili v štabu, se bo stopnjevala vse do poziva komandanta naselja v mikrofon: »Zbooor ...!« PRVO SREČANJE Kdor namerava obiskati naselje brigadirjev v Mačkovcu pri Novem mestu, kjer je med petimi brigadami tudi naša iz Pomurja, naj spremlja tok reke Krke in bo v pol ure na cilju. Tako so mi rekli v Novem mestu, zato sem se držal svojega nemirnega, zelenomodrega »vodiča«. Kak kilometer pred naseljem me dohiti suh dolgin v brigadirskem krojn. >V naselje?« vprašam. »Da, s pošto so me otovorili. Boste videli, kako bodo planili name, kot da bi bil jaz kriv, da ljubljanske mamice ne pišejo vsak dan svojim miljenčkom.« »E, ni lahko biti kurir«, potolažim mladega moža iz ljubljanske brigade. Tedaj opazim na rokavih brigadirjevega suknjiča tri rdeče trakove in dobim pojasnilo: »Član štaba ljubljanske dvakrat udarne brigade sem.« »Torej ste posekali Pomurce?« vprašam začudeno. »To pa ne. Tudi Poraurci so dvakrat udarni. Veste, ni lahko postati udarnik v takem vremenu, ki je nemalo oviralo naša pripravljalna dela. Ob vsem tem pa so vaši brigadirji napeljali še 6 km dolg vodovod iz Novega mesta. To je bilo veselje med vaščani, ko je pricurljala po napeljavi voda tudi v njihove hiše.« Sc mnogo zanimivega bi mi povedal dolgin iz štaba, toda na griču nad vasjo se je odkrilo lično naselje, nad katerim so plapolale na drogovih zastave. »Poglejte tisto smreko! 18 metrov visoko smo potegnili našo zastavo«, reče ponosno. »Takoj za nami domuje pomurska brigada, ob njej niška, nato doboj-ska, štipska in medžimurska brigada«, hiti pojasnjevati Ljubljančan. To je torej naselje »Vranduk«, eno izmed šestnajstih brigadnih centrov, kjer živi, dela in se spoznava jugoslovanska mladina! »Poglejte, tam na trasi delajo brigadirji iz Pomurja. Dopoldne so imeli tečaje in predavanja, zato menjamo delovni čas, da lahko vsi pridemo na vrsto,« reče simpatični dolgin ia ubere pot navkreber v naselje. ★ ★ ★ Sest skupin, pretežno mladincev, je prepletal en sam delovni ritem. Zvonki glas orodja in cvilež samokolnic. Telesa brigadirjev se ne umirijo niti za drobec sekunde. Pač — ob najbližji desetini je stal visok brigadir in motril delo tovarišev, pojasnjeval in bodril. »Boj za normo in tekmovanje v počastitev VII. Kongresa ZKJ«, mi pojasni z vnemo brigadirjev Janko Horvat, namestnik komandanta brigade, doma iz Ljutomera. Ko mu povem, da prihajam iz pomurske metropole s pozdravi in čestitkami za brigadirje, zadoni iz mladih grl gromovit minerski pozdrav: »Hoooruk ... hoooruk ... hooo-ruk ... traaas ... bum! Aaa ...« Kot bi mignil sem se znašel v križnem ognju vprašanj. Sicer sem pa že tukaj zvedel marsikaj zanimivega: Stanko Tavčar iz Žepovec se še do danes ni mogel vživeti v brigadno življenje; »repetaš« Štefan Kolar se posebpo dobro razume s kuharicami; Štefan Kovač iz Trnja zna izvabiti nasmeh iz slehernih ust in zlobneži pravijo, da si je upravičeno prislužil naziv — »zabušant«; brigadir Alojz Kranjc iz okolice Radenc je »vseved« in da vsakemu dogodku svoje tipično obeležje. Brigadirji so navdušeno pripovedovali, da so imeli v gosteh že več obiskovalcev iz Pomurja. »Vsak gost nam prinese ko- šček domačije. Posebno prijetno so nas presenetili obiskovalci iz Ljutomera — tovariša Tone Truden in Aleksander Pir-her, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, ki je za vsakega brigadirja poslal skupinski posnetek in celo dvakrat nas je obiskal predsednik OK LMS Ludvik Pleteršek in sekretarka Majda Živkova, ki je s svojim humorjem navduševala brigadirje. Kdo bi naštel vse tovariše in tovarišice, ki so nas presenetili na delovišču«, mi je pripovedovala pozneje Adela Bučarjeva, učiteljica iz Apač, ki je organizacijski referent brigade. Nevoščljivci ji pravijo tudi »dekle s kožuhom« — iz preprostega razloga, ker Ado greje kožuh tudi takrat, ko ostale — zebe. KRAMLJANJE V ŠTABU Šele zvečer zaživi brigadirsko naselje svoje pravo življenje. V vrvežu malega mesta odmevajo navodila dežurnih, ki so odgovorni za red v naselju. V prostorih zadnje barake, kjer je razglasna postaja naselja, posreduje kulturna skupina niške brigade po zvočnikih svoj program. Kulturni referenti skrbijo da se pred mikrofonom zvrstijo vse brigade. Naselje je že dolgo žarelo v električnih lučeh, ko se je vrnil komandant I. Pomurske brigade, Slavko Lepičnik, ki je hkrati namestnik komandanta naselja in — kot mu pravijo -— »duša Vranduka«. Bil je zelo utrujen, toda kljub temu je razpravljal z brigadirji, ki so se odpravljali na večerjo. Zadnja izmena še ni zapustila jedilnice, ko je nekdo po zvočniku seznanil brigadirje z obiskom športnih novinarjev iz Zagreba. Med mladino je zašumelo. Zvedeli so namreč, da so med gosti tudi trije jugoslovanski vrhunski športniki. Prostorna jedilnica je bila namah prepolna mladincev. Razumljivo, da se je naselje zopet pogreznilo v molk, kajti nihče ni maral zamuditi tega lepega srečanja. Izkoristil sem ugoden trenutek in zaprosil obe »glavi« brigade — komandanta Slavka in sekretarko Adelo — za kratek razgovor. Vedel sem, da se mi naslednji dan, ko bo vsak na svojem delovnem mestu, ne bo nudila taka priložnost. Med grmado dnevnega čhsopisja in druge literature, ki jo dobivajo v naselje, smo bili kmalu v živahnem razgovoru. »Nikjer ni čutiti vojaške discipline, toda kljub temu vlada v naselju vzoren red«, načnem pogovor. »Zares«, odgovori komandant Slavko, »skraja smo se bali, da bi utegnila ta sproščenost vplivati na disciplino, vendar se je zgodilo obratno. Naj omenim naša dva močna zaveznika: zelo izpopolnjen in pester dnevni red, ki je pritegnil slehernega brigadirja in dejstvo, da stoje na čelu brigad komunisti, same mlade moči, ki s svojim požrtvovalnim delom dajejo mladim graditeljem najlepši vzgled. Med 10 tisoč graditelji je blizu 1.600 članov ZK, ki se v polni meri zavedajo velike vzgojne odgovornosti. Vodi pa nas en smoter: izgraditi kvalitetno avto-cesto v določenem roku in vzgajati našo mladino tako, da bo ostala dostojen naslednik vseh slavnih tradicij. Mogoče bi opozoril še na to,« nadaljuje Slavko, »da potrebuje naše gospodarstvo nove kadre. Upravičeno lahko imenujemo našo veliko mladinsko akcijo kovačnico takih kadrov, ki bodo postopoma prevzemali vodstvo v družbenem in gospodarskem življenju pri nas«, zaključi Slavko. »Prav zato ne moremo primerjati prejšnjih mladinskih akcij z letošnjo«, nadaljuje Adela. »Med tem, ko je delala mladina prejšnja leta zgolj s krampi in lopatami, so nas danes opremili s sodobno mehanizacijo, prostega časa pa ostaje bore malo: delo na trasi dopolnjujejo številna predavanja iz gospodarstva in politike, mladina pa se usposablja še na raznih tehničnih tečajih, ki so postali sestavni del našega življenja.« Pogovor je nanesel tudi na uspehe, ki jih beleži naša brigada. »Upam, da se bomo vrnili trikrat udarni«, pribije ponosno Geza Cigit, član štaba, doma v Murski Soboti. »Tekmovanje in boj za norme prevevata slednjega med našimi brigadirji, vendar nekateri močno izstopajo. Mislim, da bi bilo prav, da bi te brigadirje imenovali v našem tedniku.« Neverjetno, kako enoglasno so mi nanizali vrli »štabovci« številna imena svojih udarnikov. Zapisal sem jih: Franc Komar iz Lendave. Franc Prša, vajenec pri »Gradbeniku« v Lendavi, ki se v svojem podjetju ni mo-el uveljaviti, D^ra-go Srabar, član štaba iz Murske Sobote, Jože Gabor in Ivan Pergar iz Lendave, Branko Pušenjak, komandir, doma v Ljutomeru, Frane Sečko iz Murske Sobote... To je le nekaj imen najbolj prizadevnih brigadirjev. še za eno pojasnilo sem zaprosil: »Kako so se vživeli v brigadno življenje mladinci madžarske narodnosti?« »Naravnost presenetljivo«, odgovori Slavko. »Vseh pet — Ladislav Perša in Geza Kuplen iz Lendavskih goric, Štefan Pe-celi in Jože Sekereš iz Žitkovec in Jurij Jaklovič iz Dolnjega Lakoša — so naravnost sijajni fantje in jih prištevamo med na jbol j marljive brigadirje. Da, takšni so...« Avtocesta v besedi in številki Po napornem delu — še pred fotokamero Dolgo v noč sem se premetaval na ležišča. Kdo bi pričakoval tako močne vtise in tako obsežnost te delovne akcije. »Bojim se, da kratka reportaža ne bo odraz tega veličastnega doživetja,« zašepeta zaskrbljeno moj sosed, stanovski tovariš pri »Delavski enotnosti«, s katerim sva se srečala že v prvih popoldanskih urah. Naselje je bilo pogreznjeno v nočni mir. Torej primeren čas za zbiranje in dopolnjevanje v beležnici razmetanih podatkov. »Ali veš, da bodo brigade v nepolnih 180 delovnih dneh, kolikor preostane do konca te delovne akcije, posnele s trase okrog pol milijona kubičnih metrov zemlje in kamenja?« izrazim tovarišu svoje začudenje. »To bi še nekako razumel,« dobim odgovor, »saj bo« gradilo cesto 55 tisoč brigadirjev ob pomoči mo- dernih strojev; bolj me zaskrbljuje veliko število mostov, nadvozov in podvozov. Okrog 100 takih objektov je predvidenih v načrtu. Bodo zmogli?« »Ce jim največji most čez Savo blizu Zagreba, ki bo dolg 330 metrov in širok 12 metrov, ne bo delal težav, potem ni treba dvomiti v uspeh tega podviga naše mladine,* osvežujem polglasno čez dan zbrane podatke. »No, ob taki močni in zdravi prehrani ni nevarnosti, da bi opešali,« se je potrepljal smeje po trebuhu moj stanovski tovariš. To so nama potrdili obilni obroki hrane, ki sva jih bila sama deležna. Sicer pa jc očitno, da dnevno 800 gramov kruha, 230 gramov mesa, 60 gramov masti, 200 gramov zelenjave, 45 gramov sludkorja in pol litra mleka, kar je le del prehrambenih potrebščin, zadošča še tako zahtevnim želodcem. Spomnil sem se plahega brigadirja, Karla Bohana od Grada, ki je med ostalim z velikim navdušenjem pripovedoval, da ima tukaj mnogo boljšo hrano kot doma. Se ena ugodnost, ki jo uživajo brigadirji, mi je šinila v glavo: vsak brigadir je socialno zavarovan iu ima pravice do zdravljenje, invalidnine in zavarovalnine kot vsi državljani, ki so redno zaposleni. Vsako naselje ima tndi svojo ambulanto in zdravnika. Premagala naju je utrujenost. V naselju so bdeli samo še dežurni in stražarji. _Povsod spokojni mir. Le zastave, ki so vihrale nad strehami barak, so od časa do časa zašume-le v nočnem vetru in regljanje žabjega zbora z obrežja narasle Krke je vdiralo skozi lesene stene, za katerimi so si nabirali novih moči brigadirji v mirnem' spancu. Se nekaj ur in dolga kolona neutrudnih graditeljev se bo zopet porazgubila po trasi. Sleherni zamah z lopato je korak bližje k cilju, k veliki delovni zmagi. In naša mladina ne daje zastonj svojih obljub. Pred odhodom iz brigade sem srečal Selima Sejdiča, nosilca 45 značk delovnih akcij in 22-kratnega udarnika, veterana, ki je doslej sodeloval v 46 delovnih brigadah. Tokrat je v dobojski brigadi, kjer izkorišča svoj letni dopipt. Da, takšni so ... BORO BOROVIC Nasmejanih obrazov se Pomurci odpravljajo na pot. Kam le? Zemlja spreminja svoje obličje pod pridnimi rokami brigadirjev OSEMLETKA naj ostane splošnoizobraževalna šola V Beogradu je bilo važno posvetovanje o vlogi osemletke pri socialistični preobrazbi vasi. Že dejstvo, da so revolucionarne spremembe na vasi prinesle kmetom vrsto ugodnih rešitev njihovih ekonomskih problemov, zahteva poglobitev učnega programa osemletk. Le tako bo šola lahko učinkovito vplivala na ves sitem pospeševanja kmetijstva in vzgajala učence v novem duhu, da bodo dojeli naš razvoj m se zavedali, da brez socializma ni mogoče rešiti nobenega vprašanja v kmetijstvu. Seveda mora ves vzgojni kader dojeti, da je socialistični družbeni sisitem ustvaril pogoje za moderno kmetijstvo. Ker dobršen del kmečke šolske mladine ni kmečki — niti po poreklu štaršev — in ker mnogo te mladine ne bo ostalo v kmetijstvu, mora osemletka ostati v celoti splošnoizobraževalna šola. To se pravi, da mora šola ob politehnični vzgoji, ki bo koristila mladini predvsem na področju modernega kmetijstva, imeti vse lastnosti splošne kulturne ustanove, kjer se bodo izobraževali tudi tisti, ki ne nameravajo ostati na vasi. V kratkem bo ustanovljena posebna komisija, ki bo na osnovi tega posvetovanja izdala sklepe im jih poslala kot priročnik vsem prosvetnim in drugim zainteresiranim organizacijam im ustanovam. Zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft med brigadirji POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 12 Hura, hura ... za nove kubike, se razlega vzdolž trase avtostra-de, tudi med pomurskimi brigadirji, ki jih vidimo na sliki Novo vodstvo LJUDSKA TEHNIKA JE SEDAJ ŽE TAKO ZNANA ORGANIZACIjA, DA VEČ NI POTREBNO GOVORITI O NJENEM POMENU IN VAŽNOSTI. TO JE SPLOŠNA UGOTOVITEV. KI SO JO NEDAVNO PONOVILI TUDI NA OBČNEM ZBORU LJUDSKE TEHNIKE V POMURJU. POUDARILI SO TUDI, DA PRIHAJAJO TEŽNJE PO USTANOVITVI DRUŠTEV IN KLUBOV LJUDSKE TEHNIKE TUDI OD TAM. KJER SO JIH ŠE NEDAVNO ODKLANJALI. NOVE ORGANIZACIJE USTANAVLJAJO CELO BREZ VEDNOSTI OKRAJNEGA ODBORA LJUDSKE TEHNIKE. Vsekakor je razveseljivo, da se zanimanje za tehniko povečuje, vendar je potrebno hkrati ugotoviti tudi to, da so razmere še v marsikaterem klubu Ljudske tehnike takšne, da jih je, prtrebno urediti. Okrajni odbor judske tehnike lani tega ni storil, kajti vse leto ta odbor ni deloval. Žaradi tega so se letos odločili za volitve novega okrajnega odbora, čeprav bi lahko ostal v istem sestavu tudi letos. Spričo dejstva, da so organizacije Ljudske tehnike v Pomurju lani ustanavljali in krepili skoraj povsem brez prizadevanja okrajnega odbora LT, je odločitev za izvolitev novega pomlajenega okrajnega odbora mnogo obetajoča- Vendar obstaja bojazen, da bo ta odbor povzel prakso starega, ki se ponavlja že več let. Lanski okrajni odbor Ljudske tehnike namreč ni bil obveščen o položaju Ljudske tehnike v Pomurju. Ni bilo niti statističnega niti materialnega pregleda. Zato so bili deležni pozornosti okrajnega odbora Ljudske tehnike le nekateri klubi in nekatera dru-, štva Ljudske tehnike. Okrajni odbor pa se je sestal le takrat, ko so bile potrebne nekatere formalne odločitve finančnega značaja. Podobno je bilo pri delovanju okrajnega odbora Ljudske tehnike tudi v prejšnjih letih. Letos je sprejel občni zbor LT v Pomurju nekaj nalog, o katerih so razpravljali že na občnih zborih v prejšnjih letih in so jih takrat celo odklanjali. Med lemi je skrb za tehnično vzgojo tistih ljudi, ki jih prištevamo med sezonske delavce, ker izhajajo iz prenaseljenih krajev, predvsem z Goričkega. Med nalogami, ki so jih prejšnji zbori Ljudske tehnike preslišali, je tudi organiziranje občinskih odborov Ljudske tehnike. Zaradi tega doslej Ljudska teh-niha v goričkih občinah še ni zabeležila rešenih uspehov. Tudi komisijam je okrajni odbor prisojal premajhen pomen in zato jim (agrotehnična, šolska, elektrostrojna komisija) ni priskrbel sredstev v prvi vrsti. Delovanje komisij je bilo do- kaj enostransko. O nalogah teh komisij si menda sam okrajni odbor ni bil povsem na jasnem. Zato se je agrotehnična komisija ukvarjala predvsem s strojništvom, s čimer se je ukvarjalo tudi društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov. Šolska komisija se je ukvarjala z uvajanjem tehnike v šolski pouk in ne tudi v izvenšolsko vzgojo, tako da je vprašanje, čigav je uspeh — ali prosvetnih forumov ali šolske komisije. Elektrostrojna komisija pa sploh ni zaživela in je njeno delovanje prevzelo v določeni meri Elek-tropodjetje v Soboti. Vsekakor je umestna ugotovitev občnega zbora, da obstajajo mnoge oblike sodelovanja Ljudske tehnike v zadružništvu; v spoznavanju mehanizacije ob dejstvu, da je v perspektivnih planih predvideno naglo Dove-čanje mehanizacije, v spoznavanju elektrike ob dejstvu, da se elektrifikacija naglo razvija in zaključuje tudi v Pomurju. Povsod v življenju imajo društva in klubi Ljudske tehnike vedno večjo vlogo in pomen, zato si ljudje teh društev in klubov — še bolje: znanja o tehniki — vedno bolj želijo. To pa zahteva od okrajnega odbora Ljudske tehnike veliko resnega prizadevanja, ki ga doslej v tem odboru že nekaj let ni bilo, Takšen, kot ga kuže stika, je pravilni priključek ante-ne in zemljovoda. Anteno priključimo na mesto, ki je označeno na sprejemniku z A in jo speljemo preko antenskega preklopnika na anteno, zemljovod pa preko spodnje točke antenskega preklopnika na zemljo ali pa na vodovodno cev. Dovod iz radijskega sprejemnika do žice antene naj bo dobro izolirana žica, antena pa naj bo dolga vsaj 15 ra in čim višje dvignjena, da bo lahko nn-bolje služila svojemu namenu. Tehnika med otroki Večino nalog šolske komisije, okrajnega odbora Ljudske tehnike je doslej opravil svet za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru. Bilo je tekmova- nje o tehničnem delovanju šolske mladine. Potem so bile razstave. Rezultati, ki so bili doseženi z majhnimi sredstvi, so bili veliki. Zal je ose to potekalo o šolah in ne v društvih. Za vodstvo takega dela so usposobljeni doslej le učitelji. Šolska komisija je vsekakor dolžna delovati v društvih. Lani je bil organiziran tečaj za učitelje. Letos naj bi bil tak tečaj tudi za društvene člane, ki naj uvedejo politehnično vzgojo tudi v delovanje društev in si tako zagotovijo sodelovanje otrok. To je zlasti pomembno letos, ko je akcija »Tehniko mladinii. AGROTEHNIKA ali strojništvo? Lani se je agrotehnična komisija ukvarjala predvsem s šolanjem traktoristov. Pri tem je sodelovala z društvom traktoristov in kmetijskih strojnikov. Takšen pouk na kmetijskih gospodarskih šolah in na kmetijski šoli v Rakičanu, kjer je bil poseben traktorski tečaj, je dal nekaj novih traktoristov in nekateri traktoristi so si povečali znanje. Žal se komisija ni bolj ukvarjala z ostalimi agrotehničnimi ukrepi in znanjem, s čimer bi opravila glavni del svoje vloge. Vzgojo traktoristov in kmetijskih strojnikov pa naj bi prevzelo društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov. TELEFON, KI POMNI ŠTEVILKE Na razstavi britanskega ministrstva pošte so pokazali telefonski aparat, ki si zapomni poklicano številko, če je bila, ko ste jo klicali, zasedena. Takoj, ko je proga prosta, pa telefon sam avtomatično pokliče zahtevamo številko. Pošasti, ki jim pravijo : Sanje konča, so dobili fantastičen zaključek v obliki dveh plavuti. Občinstvo je ta avtomobil kupovalo. Chrysler se je izmazal in dal na trg še vrsto novih podobnih avtomobilov. Glavna zahteva Amerikanca je torej — več avtomobila I Torej goro pločevinastega okrasja in veliko neizrabljenega prostora. Važne so torej zunanje izboljšave, novotarije vseh vrst, ki prav nič ne koristijo avtomobilu in so povrhu tega še zelo drage. Te novosti so dobile lepo zveneče ime »sanjske«, čeprav so včasih pošastne. Zato je prišlo tako daleč, da tovarne ne ponujajo več cenenih vozil, temveč samo drage, ker po cenenih ni povpraševanja. Tako sta storila zlasti avtomobilska velikana Ford in Buick. Marsikatera firma je dala svojim avtomobilom le fantastično zunanjost in višjo ceno in že je bilo zadoščeno kupcem. Torej imajo pri novih modelih avtomobilov že glavno besedo komercialisti in ne inženirji. Konkurenca pa le prisili vsako firmo, da da na trg samo dolga in nakičena vozila! Tako v Ameriki športnih vozil sko-rai več ne poznajo. Pa tudi tisti modeli, ki jim pravijo športni, so široki, veliki, okorni. Novi modeli imajo sicer tudi ne- kaj tehničnih novosti, toda tega, da v Ameriki vladajo stilisti, ne morejo prikriti, zlasti tehniku — posebno evropskemu — to ne more dokazati zanimivosti ali izboljšav. Po ameriških cestah torej vozijo pošasti, ki jim pravijo Američani — sanje. Pošast? Tako izgleda zaključek repne plavuti letošnjega "Pon-tiaca", če ga pokrijemo s klobukom . . . Elektrostrojna komisija še ni ustanovljena pri OOLT. Enkrat pa so se že sestali strokovnjaki iz električne stroke. Za to komisijo je najbolj aktualno spo- znavanje elektrike in strojništva. Slednje ima pomen v podjetjih. Kaže, da bo v »Panoniji«, podjetju industrijske galanterije, ustanovljen takšen kro- žek. Podobnega bi lahko ustanovili tudi pri »Nafti«, vendar menijo tamkaj, da jim je že dovolj društvo inženirjev in tehnikov. V času, ko je elektrifikacija Pomurja z ozirom na Goričko še vedno v ospredju pozornosti, pa bi bilo dobro, če bi elektrostrojna komisija delovala po vaških elektrifikacijskih odborih in poučevala prebivalce o koristi in nevarnosti elektrike pri kmetijskem gospodarjenju, v domovih in gospodinjstvu. Ta komisija naj bi zajela elektri-fikacijske odbore tudi tam, kjer so elektrifikacijo že končali. Ti odbori, ki so s končano elektrifikacijo izgubili svoj glavni pomen, bi dobili novo in prav tako pomembno vlogo. PRED IZKORIŠČANJEM »ATOMSKIH SMETI« Zdi se, da so ameriški znanstveniki na najboljši poti, da bodo rešili vprašanje atomskih odpadkov. Letos poleti naj bi pričela v Oak Ridgejn obratovati tovarna za izkoriščanje »atomskih smeti«. Atomske odpadke bodo najbrž uporabili za medicinske namene. Doslej so atomske odpadke zakopavali globoko v zemljo ali potopili v morje, ker so sicer ogrožali ljudi in živalstvo. ATOMSKI POIZKUSI ZASTRUPLJAJO PACIFIK Radioaktivni odpadki, ki so jih potopili v globine Pacifika, so okužili vode in povzročili zastrupitev rib; to so ugotovili sovjetski znanstveniki, ki so z ladjo »Witias« raziskovali vode Tihega oceana. O b v e s t i 1 o Klišeja letal in repne plavuti Motorja (s klobukom) smo prejeli od revije »Življenje in tehnika«, po kateri smo priredili tudi tekst za oba članka. Uredništvo 1407 članov - 5,569.198 din v 19 organizacijah Prva društva Ljudske tehnike so 'bila ustanovljena pred desetimi leti. Lani je bilo že 18 takih društev in klubov in v njih 1297 članov. V začetku letošnjega leta je tajnik okrajnega odbora Ljudske tehnike zabeležil naslednje stanje: 19 klubov in društev Ljudske tehnike v Pomurju in vseh članov 1407. Torej porast števila članov za 8 odst. Od vseh se le 5 društev ukvarja samo s kmetijstvom. V vseh vaških organizacijah Ljudske tehnike je le 438 članov. Izključno za kmetijstvo se zanima le 182 članov. Ostali se ukvarjajo z motorizmom, radioamaterstvom in drugim. Od 1407 članov je kmetov samo 324, kljub temu, da je Pomurje izrazito kmetijsko. Uslužbencev je v Ljudski tehniki kar 454, delavcev 245, obrtnikov 203, iehnikov 55, inženirjev 14, učencev v gospodarstvu 61, dijakov 53, prosvetnih delavcev 36 itd. Mladih je le 304, mladink 42, a vseh ostalih žena samo 52. Med redne člane pa niso všteti pionirji, ki delujejo v raznih društvenih sekcijah in jih sodeluje 589. Vse organizacije so lani usposobile 470 svojih članov. Društva so izšolala 358 šoferjev, 42 traktoristov, 51 radioamaterjev, nekaj fotoamaterjev in brodarjev. S kmetijstvom so se ukvarjala društva torej zelo malo. Vsa društva in klubi Ljudske tehnike imajo materilna sredstva v skupni vrednosti 5,569.198 din. To so v glavnem prevozna sredstva, od kamionov do motorjev, sredstev za zveze, drugih radijskih aparatov za ozvočitev in podobno. Vsa ta sredstva so v glavnem v zelo slabih prostorih in so često tudi slabo vzdrževana. Društva Ljudske tehnike imajo materialna sredstva v vrednosti 15.000 din, avto-moto društva v vrednosti 4,182.210 din, radioklubi v vrednosti 1,247.928 din, fotoklubi v vrednosti 43.960 din in pomorsko-brodar-sko društvo 80.000 din. Iz tega je razvidno, da so bila deležna vse po-.zornosti okrajnega vodstva Ljudske tehnike (ali zvez) predvsem društva in klubi, ki nimajo neposredne vlo- ge v kmetijstvu, medtem ko komisije okrajnega odbora Ljudske tehnike torej niso bile deležne že itak pičlih sredstev, namenjenih tehnični vzgoji. V poročilu o gospodarjenju v Ljudski tehniki je naveden tudi primer samovoljnega odtujevanja osnovnih sredstev po članu upravnega odbora. Podobnih primerov bi prav gotovo našla temeljita revizija še več. Zlasti bi bilo težko ugotoviti natančno materialno stanje za več let — zaradi pomanjkljive ali malomarne evidence. Med društvi se je, po organizacijskem poročilu tfejnika sodeč, naj- bolj afirmiral radioklub — primopredajna sekcija YU3DBC v Murski Soboti. Ta sekcija je imela 800 zvez z domačimi in tujimi amaterji in jo je slišalo celo Nova Zelandija. V tem klubu so izšolali 11 novih operatorjev, tako da ima sedaj 21 diplomiranih operatorjev-pripravnikov in 1 operatorja I. klase, žal so povsem usposobljeni le nekateri posamezniki. Ta klub je vključen v mednarodno mrežo varnosti, v kateri je samo 60 jugoslovanskih postaj. S tem naraščajo potrebe po oddajnikih, ostalih pripomočkih in po dobrih operatorjih. Naše kladivo Leseni ročaj kladiva se hitro izsuši in se potem hitro zlomi pri zabijanju ali puljenju večjih žebljev. Da to preprečimo, izvrtamo v ročaj kladiva 4 cm dolgo in 3 mm debelo luknjo. Vanjo od časa do časa ka-»imo nekaj kapljic lanenega olja. pa bo ročaj vedno prožen in napet. Luknjo zapremo z majhnim gumijastim ali lesenim čepom. ATOMSKI MOTORJI V LETALSTVU Zadnja leta konstruirajo v mnogih državah letalske motorje na atomski pogon za civilno in vojno transportno letalstvo. Sodobna znanost in tehnika sta ustvarili osnovne pogoje za uresničenje tega smotra. Znano je, da so hitrost, višina in dolžina poti, ki jo lahko opravi letalo, odvisne od popolnosti letalskega motorja. Tu je .vprašanje moči, ekonomičnosti, zanesljivosti delovanja in še drugih značilnosti motorjev. Vse dosedanje možnosti razvoja letalskih motorjev so že izčrpane. Ljudje pa bi še in še hoteli povečati hitrost in dolžino poti, ki ju lahko letalo doseže v enem poletu. S tem pa se povečujeta moč motorja in poraba goriva. Močnejši je motor, večja je poraba goriva in večje zaloge goriva mora letalo ponesti s seboj. To povečevanje pa je možno le do neke mere. Sodobni lovec, n. pr. porabi okrog 100 kg kerozina v minuti. Motor na atomski pogon lahko reši tudi ta problem. Enota teže atomskega gorivu vsebuje okrog dvamilijon-krat več energije, kot sodobna letalska goriva. Daljava poleta atomskega letalu torej ne bo pogojena z rezervo goriva, temveč s številom ur delovanja motorja do popravila najslabših delov v konstrukciji. Pogoj za dolžino poleta bo tudi delovna sposobnost moštva v letalu itd. Največji problem, ki otež-koča uporabo atomske energije v letalskem motorju, je žarčenje urana odnosno njegovih izotopov, ki nastajajo pri delovanju atomskega motorja. Pri sproščanju ve- likih količin energije nastaja namreč močno radioaktivno žarčenje, kar posredno nli neposredno ogroža življenje moštva in potnikov. Drugo težavo predstavlja teža zaščitnega sloja, ki je precej velika napram teži motorja in zato si prizadevajo, da bi bili motorji (reaktorji) čim manjši. Dosedanji zaščitni sloji, ki preprečujejo žarčenje, so najčešče izdelani iz betona, v glavnem zaradi njegove cenenosti, ali od menjajočih se slojev jekla in vode. Toda nobenega od teh slojev ne moremo uporabiti na letalu. Najučinkovitejšo zaščito pred žarčenjem lahko dajejo menjajoči se sloji različnih kovin. Prvotni način zaščite s svincem je opuščen, ker se je svinec pod učinkom zraka segreval in zahteval cel sistem hlajenja. Vse kombinacije s svincem predstavljajo ogromno težo. Treba pa je računati na minimalno startno težo atomskega letala, ki je težko 75 ton. Toda po zad- njih vesteh iz ZSSR je nova spojina bor-karbida in aluminija najboljše zaščitno sredstvo pred delovanjem neutronov. Razen tega uporabljajo tudi nekatere stisnjene sintetične moterije. Model sovjetskih atomskih letal. Spodaj je »Ogenjček« POMURSKI VESTNIK. I. maja 1958 13 Pred tremi leti je direkcija velike ameriške avtomobilske firme Chrysler sklicala posvetovalne svojih vodilnih uslužbencev. Za to posvetovanje so dali pobndo v prodajnem oddelku, razpravo pa so pripravili konstruktorji, ki so prodrli z mišljenjem, da je za boljši finančni uspeh potrebno izdelovati poenostavljene avtomobile, ki ne bi imeli več vsemogoče pločevinaste navlake, pač pa vse tehnične izboljšave, ki so mogoče. Zaradi tega ukrepa bi firma kmalu bankrotirala, če ne bi naglo postopala v skladu s to lekcijo. Glavno besedo niso dobili konstruktorji, temveč stilisti, ki so izoblikovali zunanjost novih avtomobilov te firme. Novi avtomobili firme Chrysler so bili neznansko dolgi in tako nizki, kot da bi se plazili po tleh. Tam, kjer se vsak avtomobil 100 % dobro vozilo. Vsi letošnji modeli so dobra vozila z izrednimi lastnostmi, toda vse tehnične novosti so predvsem reklame. Reklamirajo pa razne naprave in tehnične spremembe. ki so drage, toda ustvarjajo videz varčevanja. Tako je tudi s stalnim povečanjem moči strojev. Široka, Aktualno: Elektrostrojništvo Toda tudi po novih kombinacijah bo atomsko letalo težko 10 do 50 ton. Nadaljnji problem je do trikrat močnejši pritisk motorja, ki je potreben v odnosu na potovalno hitrost letala. Upoštevati pa je tudi potrebno, da se masa atomskega letala v času poleta ne menja, torej tudi pri pristajanju ne. To pa zahteva izredno vdržljivost trupa in. kril. Največjo nevarnost vsekakor predstavlja prisilno pristajanje rušenje letala. Če v takšnem primeru odpovedo varnostne naprave, do eksplozije sicer ne bo prišlo, toda do tako močnega žarčenja, da bo onemogočen prihod k letalu. Radioaktivno izparevanje pa bi zajelo zelo veliko območje. Za uporabo atomskih letal lahko že danes trdimo, do jih bodo' v glavnem uporabljali kot nosilce odnosno vlačilce navadnih potniških ali transportnih letal, kajti atomska letala bodo lahko letela nad 100.000 km brez pristajanja. Tako bodo torej navadno letalo pripeli ob atomsko letalo, ki ga bo vleklo do bližine cilja, kjer se bo letalo zopet ločilo od svojega vlačilca in samostojno pristalo. Tako se bo torej promet z letali znatno pocenil. Atomska letala pa bi potemtakem neprenehoma krožila v raznih smereh in menjala moštvo tako dolgo, dokler ne bi bilo potrebno pristati zaradi generalnega popravila. BODO DIJAŠKI DOMOVI UKINJENI? Zaradi šolske reforme bo baje precej dijaških domov o Sloveniji ukinjenih, ker bodo odveč, saj bo imel vsak učenec s podeželja o bližini osemletno šolo in mu zato ne bo potrebno v mesto. S tem o zvezi pa se pojavljajo nekatere druge težave, o katerih je potrebno tudi razmisliti. Pred kratkim sem se o tem zanimal tudi o dijaškem domu o Ljutomeru, ki je prav tako eden izmed prizadetih. Govoril sem z nekaterimi dijaki in vajenci in izvedel, da je med njimi precej takih, ki nimajo staršev ali pa ti ne skrbijo zanje. Zato se sedaj sprašujejo, kam bodo odšli potem, ko bodo zgubili stanovanje. Menim, da bi zaradi takih morali imeti dijaški dom tudi o bodoče, seveda nekoliko manjšega- PRAZNOVANJE TEDNA MLADOSTI V POMURJU Tako bo praznovala mladina Oblika praznovanza Tedna mladosti, ki je lani prestala svoj krst, bo odslej tradicija mladinske dejavnosti. Bogate izkušnje, ki jih je lani nabrala mladina, bodo letos koristno uporabljene. Saj ni bilo v okraju mladinskega aktiva, ki ne bi sodeloval v tej manifestaciji mladosti. Pomerili so se med seboj pri politično-ideološkem delu, na športnem področju, na odrih, v pevskih točkah in širjenju ograniziranih mladinskih vrst. Taka oblika dejanosti je mladino zbliževala in jo utrjevala v njenem mladinskem, kulturnem in družabnem mladostnem poletu. Zato je tudi letos spričo nalog, ki jih je določil VI. kongres LM Jugoslavije, začela že nekoliko prej pripravljati programe za čim dostojnejšo in učinkovito obliko praznovanja Tedna mladosti, posebno še zaradi tekmovanja v čast VII. kongresa ZKJ in velikih zveznih mladinskih delovnih akcij. Občinski komiteji LMS, ki so letos prevzeli organizacijo Tedna mladosti, so se te svoje naloge lotili resno in skrbno. Imenovali so svoje pripravljalne odbore, v katerih so zastopani: društvo prijateljev mladine, TVD »Partizan«, SZDL, ZKJ, LT in drugi. Ti pripravljalni odbori so v veliki meri že sestavili okvirni tekmovalni program. V zaključni fazi tega tekmovanja, ki bo trajalo ves teden z veličastnim zaklučkom na rojstni dan maršala Tita, 25. maja, bodo razdeljene nagrade in pohvale najboljšim aktivom v tem tekmovanju; pohvale bo- do podelili občinski komiteji LMS. Okrajni komite LMS v Soboti pa bo nagradil najboljše občinske komiteje LMS. Mladinski aktivi na terenu so aktivni že v tem času. Pripravljajo in uprizarjajo dramska dela, tekmujejo v raznih športnih panogah, prirejajo izlete in medsebojna družabna srečanja, V svoje organizirane vrste svečano sprejemajo nove člane. Do sedaj so lahko pokazali največjo aktivnost na tem področju dejavnosti aktivi in občinski komiteji v tistih okoliših, kjer delujejo neprenehoma in vestno skozi vse leto. Ti razpisi, od občinskih komitejev na vse navzgor, so zelo poživeli aktivnost in vzbudili zanimanje med mladino. Zato tudi pričakujemo, da bomo letos dosegli velik uspeh in da bomo priče množičnosti, dobri volji in veliki pripravljenosti vaške mladine, ki dela v kmetijstvu, delavske mladine, ki dela v proizvodnji, pa vse do intelektualne mladine po naših mestih in šolah. Pogoji, ki so določeni naši mladini v Pomurju, so dokaj skromni in v primerjavi z večjimi mesti tako minimalni, da bodo v naših razmerah lahko doseženi veliki in lepi uspehi. Letos je poseben poudarek v praznovanju Tedna mladosti pod geslom »Tehniko mladini in pionirjem«. Vsa akcija naj bi potekala že od začetka tega leta, v tem tednu pa naj bi dosegla svoj višek z zaključnim tekmovanjem in razstavami kmečke, vajeniške in srednješolske mladine. Mladina bo tudi v tem času po svoji zmogljivosti, pogojih in pomoči množičnih organizacij in Ljudske tehnike odpirala tehnične kotičke, kjer naj bi se ob strokovni pomoči izpopolnjevala na tem področju dejavnosti. V letošnje praznovanje je po enoletnem premoru zopet vključena Titova štafeta, ki ima letos poseben pomen zaradi bitke na Šutjetski in bo zato krenila na pot že 27. aprila. Iz našega okraja bo krenila 7. maja —- iz Lendave. Tudi pri tem bo pokazala mladina svojo aktivnost. Tekmovanja in priprave okvirnega programa za Teden mladosti so torej v polnem razmahu, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo mladina res dostojno proslavila rojstni dan našega dragega voditelja in učitelja, tovariša Tita. Majda Živko Da so tekmovanja že tako razgibala mladino, je pripisati tudi temu, da je CK LMS razpisal tekmovanje med občinskimi komiteji in aktivi LMS. Strelska zveza med srednjimi in strokovnimi šolami z zračno puško in medmestno tekmovanje mladinskih reprezentanc slovenskih mest z malokalibrsko puško. Ljudska tehnika je razpisala tekmovanje, ki bo pritegnilo našo kmečko mladino, da si bo lahko pridobila nekaj tehničnega znanja, važnega za naše kmetijstvo; spoznavala bo semena in anojila, oranje polj in kmečke stroje. Slušatelji KGŠ na Kapeli pri pomenku Drago Kolmanič najmlajši predsednik DS v Sloveniji Pred nedavnim si je kolektiv soboškega trgovskega podjetja »Usnje« izvolil za predsednika delavskega sveta Dragotina Kolmaniča, nedvomno najmlaišega predsednika DS o Pomurju in menda tudi o Slooeniii, saj bo Drago šele čez en mesec dovršil 18 let. Pa nikar ne mislite, da Drago, čeprav, je star komaj 18 let, ni seznanjen- s problemi, ki tarejo podjetjeI »Dober dan, kar izvolite,« me je vljudno povabil tovariš Hiršl, poslovodja, ko sem prestopil prag te trgovine. »Dovolite" sem začel, »prosil bi vas, če bi onraoičili Dragota za nekaj .. . — "Le dajta, razgovorita se," me je prekinil sredi stavka. Torej so nekje že izvohali, zakaj sem prišel "o vas". Nekaj minut nato sva z Dra-gotom že sedela v kabinetu, zatopljena o zanimivo razpra- »Ža od osamosvojitve« — je začel — »se podjetje bori za boljši lokal in šele po treh letih poslovanja v neustreznem prostoru o ulici Stefana Kovača se nam je posrečilo, da smo dobili nekoliko boljšega na Titovi cesti. Že leta 1956 smo imeli načrte za gradnjo modernega lokala, a do dejanja še vedno ni prišlo, ker podjetje samo s svojimi sredstvi tega vač nikakor ne more storiti. Z reorganizacijo trgovskega omrežja smo se letos združili s trgovino "Runo", o kateri mislimo sčasoma vpeljati le usnjeno galanterijo. S tem bi, tako vsaj upamo, povečali promet, obenem bi Sobota do- bila novo specializirano trgovino, nkrati pa bi povečati tudi asortiment blaga. Bil sem zadovoljen; Drago torej ni novinec v organizacijskih stvareh. Kaj dela v prostem času, ga nisem vprašal, saj ga bralci nedvomno dobro poznajo kot enega najboljših pomurskih strelcev. Kot bi vedel, da nameravam v svoj sestavek zapisati tudi to, me je, ko sva se PIONIRJI IZ TURNIŠČA ŠAHISTI Turniški pionirji se ne borijo samo s slabimi higienskimi razmerami v tesnih in mračnih učilnicah, temveč tudi na šahovskih poljih in s težavami zaradi šahov, saj imajo v šoli samo enega. Toda kljub temu so sestavili svoje moštvo, si izposodili šahe in od-igroli simultanko s svojim učiteljem Lojzetom Tibautom, ki so jo pa izgubili s 5:1. Imajo pa veliko volje in veselja za šahiranje ter bi radi odšli tekmovat v Lendavo. Več skrbi za naše vajence Niti beliča za delo... O pravicah in dolžnostih vajencev je bilo že mnogo razprav. To pereče vprašanje, ki zadeva vajence v vseh panogah našega gospodarstva, v privatnih in državnih podjetjih, še do danes ni docela rešeno. Ker določa naša zakonodaja tudi vajencem ob številnih dolžnostih prav tako vse pravice, ki so v skladu z načeli socialističnih odnosov v razmerjih med delodajalci ter delavci in uslužbenci, lahko ocenjujemo sleherno izkoriščanje mladih moči za delikt, ki zasluži vso grajo. Izgovor, da se je položaj vajencev po vojni zelo izboljšal, ne more opravičiti postopanja posameznih delodajalcev, ki pri tem pozabljajo, da s svojim nehumanim ravnanjem bore malo prispevajo k tem ugotovitvam. Da so naše navedbe točne. pričajo številne pritožbe naših vajencev. Koliko takih nepravilnosti pa ostane zamolčanih, kajti v marsikaterem mladincu ali mladinki se je utrdilo prepričanje, da tradicije preteldo- sti na poti do poklica ni mogoče ovreči! Ali tako naziranje ne malči značaja mladih ljudi, bodočih pomočnikov in mojstrov? Kdo lahko trdi, da se v prihod- nosti ne bodo posluževali današnji izkoriščanci pri vzgoji novih kadrov podobnih metod! Zares — čarobni krog, iz katerega vodi samo ena pot: več skrbi za naše vajence. Za ilustracijo navajamo neka odlomkov iz razgovora z vajenci v našem okraju. Ključavničarski vajenec B. ima za sabo že triletno učno do- bo pri privatnem mojstru; »Moj delovni dan traja 12 ur. Z mano ravnajo sicer dobro, toda kaj mi to koristi, ko nimam časa niti za učenje ...« D. E. se uči dve leti v privatni hidromehanični delavnici. »Delam sicer 8 ur dnevno, toda ne prejemam niti beliča za svoje delo, da bi si lahko kupil vsaj šolske potrebščine. Ž. I. se je odločil za strojno ključavničarstvo, prav tako pri privatnem mojstru; »Moj delovni dan traja često tudi 16 ur. Mojster me ne pusti niti na ekskurzije. Vse to za 1000 dinarjev nagrade in en teden letnega dopusta...« F. O., bodoči mehanik, prav tako pri privatniku: »14-urni delavnik...« Ludvik Sočič, pri podjetju »Strojnik« v Murski Soboti je zadovoljen z delovnimi pogoji. Pri delitvi dobička je prejel 5000 dinarjev ... To je le nekaj osnovnih podatkov, brez številnih podrobnosti, ki tarejo mlade, ukaželj-ne ljudi. Opaziti je, da se dogaja to nepravilnosti domala izključno v privatnih podjetjih, kjet.se uči relativno največ vajencev. Bb Pri pouku v soboški vajenski šoli Drago Kolmanič: dva superlativa — najboljši strelec in najmlajši pred- sednik DS v Pomurja že voslavljala, zaprosil: "Če že res nameravaš kaj napisati, potem nikakor ne pozabi omeniti, da se moram za svoje uspehe zahvaliti morda le svojemu poslovodji, tov. Hiršlu, ki mi je ob vsaki priložnosti pomagal in mi omogočal treninge, kadar je le mogel." To sem mu rad obljubil, saj dobro vem, da je zelo malo poslovodij, ki bi, razen pri poslovnem delu, pomagali mlademu kadru tudi pri športnem izživljanju. Najmlajšemu predsedniku DS v Pomurju želimo mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem delu. B. R. TVD ..PARTIZAN” V NAMIZNEM TENISU V nedeljo je soboško TVD »Partizan« priredilo tekmovanje za društveno prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu. Sodelovali so člani, mladinci, mladinke in pionirji — skupno 38 tekmovalcev. Med člani je zasedel prvo mesto Snkič (ESŠ), ki je bil pred leti okrajni mladinski prvak: njemn sledita Kolar in Dozet. Med mladinci je bil uspešen Geza Vogrinčič pred Roškarjem, a med mladinkami si je priborila prvo mesto Majda Rous. Med pionirji se je častno odrezal Julij Klepec. Med nastopajočimi mešanimi si je priboril prvo mesto par Dozet — Roškar. Vodja turnirja je bil tokrat mladinec Vogrinčič, ki je sedaj verjetno eden najboljših igralcev namiznega tenisa v Soboti. KOLESARSKE DIRKE V BELTINCIH Pred kratkim je kolesarski klub-»Prekmurje« v Beltincih priredil cestne kolesarske dirke. Tekmovali so člani na 7 km dolgi progi. Prvo mesto je zasedel član Janez Vereš iz Beltinec. Skrit prvomajski napis POSETNICA Mica Kosač Spodnji pogon Kaj je njen poklic ? UČITELJ »No, Tine, zukaj pa nisi šel raje za učitelja?« sem vprašal nekoč srednješolca. Na pol v šali mi je odvrnil: »Eh, saj imamo tukaj Štajerce, naj se le oni mučijo po naših vaseh!« Njegov odgovor mi ni bil posebno všeč. Čeprav v šali, so se mi vendar zdele njegove besede nič kaj prijetne za čast našega težavnega in odgovornega poklica. Potem mi je začel naštevati razne neugodnosti: slaba stanovanja, slabe učilnice, slabi pogoji za kulturno razvedrilo in še mnogo drugih nevšečnosti. Od mojega razgovora s Tinetom je že preteklo precej vode. Zato lahko trdim, da je že odpadla marsikatera slaba stran učiteljskega poklica v tem času. Toda moramo biti odkriti. Marsikaj še ni v redu! Ko sem pred dobrimi sedmimi leti prišel kot novinec na vas, nisem mogel dobiti ne hrane ne primernega stanovanja. To je bilo seveda komaj pet let po osvoboditvi. Razumel sem tedanje težave. Čudno pa je, da še danes ponekod učitelji tarnajo zaradi stanovanj, ko imamo že dovolj močne krajevne čini-telje in šolske odbore. Zdi se mi, da so ti ponekod res premalo odločni, da bi zagotovili učitelju najosnovnejše življenjske pogoje. Pogosto se zgodi, da starši in vsa šolska okolica obžaluje, ker je izgubila svojega dobrega učitelja. Le malokdaj pa razmišljajo, zakaj je vendar učitelj odšel. Marsikdaj učitelj ni odšel le zaradi pomanjkanja kulturnega razvedrila. Saj se je najbrž preselil v vas, kjer tudi ne bo vsak dan kina, gledališča, koncerta. Vsi itak ne moremo biti v mestu! Toda najbrž ni imel zagotovljenih najosnovnejših pogojev, da bi lahko uspešno opravljal svoje poklicno delo. Zelo razveseljivo je dejstvo, da dobiva šola vedno večjo moralno podporo med krajevnimi činitelji. Žalostno pa je, da v nekaterih krajih še vse premalo cenijo učiteljevo delo. Ce bi dodobra cenili vrednost učitelja, bi tudi storili vse za njegovo osebno življenje. Zgodilo se je tole. »No, ali bi pri vas še potrebovali učitelja?« je vprašul nekdo vaškega odbornika. »Seveda, zelo nujno,« je odgovoril. »Imate zanj stanovanje?!« je sledilo vprašanje. »Eh, nekam ga že stisnemo, saj ima pri nas vsak učitelj po eno sobico in se bo že lahko s kom stisnil!« — Tako pa ne gre! Prav zato se ne smemo čuditi, če nam mnogi učitelji odidejo po dveh, treh letih. In vsako leto dobivamo nove in nove učne moči, ki jih moramo znova in znova uvajati v vaško življenje. Ko smo jih seznanili s krajevnimi pro- blemi in so si pridobili nekaj praktičnih izkušenj pri poklicnem delu, nam odidejo v druge kraje. Vidite, vse to je naš Tine kar hitro ugotovil. Čeprav si je delal načrte, da bo učitelj, pa je raje to misel opustij. Nobene ugodnosti učiteljske- POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 ga poklica ga niso mogle zvabiti med nas. Skoda je zanj! In še marsikaj mi je zaupal Tine. Povod, da ni odrajžal na učiteljišče, mu je bil naslednji dogodek. S svojim očetom je moral nekoč v vaško gosmno, v kateri so bili krajevni možje. Med burnim razgovorom mož je zaslišal grožnje in blatenje, ki je bilo namenjeno njihovemu učitelju. Učitelja, ki se je v težavnih materialnih pogojih trudil zn uspeh pri delu, so blatili med množico ljudi v gostilni. Ali je še imel ta 14 učitelj vofjo do dela, ko je drugi dan izvedel, da je bil predmet take razprave v gostilni? Tinetovi starši hodijo tudi na roditeljske sestanke. Kaj je izvedel Tine od staršev? Neka mati je skrajno predrzno ugovarjala učiteljem na sestanku. Vzgojna posvetovanja so se ji tudi zdela odveč. Drugi dan je učiteljico napadal na cesti oče in jo ogovarjal vpričo ljudi. Vse to je našega Tineta odvrnilo od tega, da bi šel v učiteljski poklic. Pn ni bil to le Tine! Mnogo je mladih, ki bi bili sposobni za študij na učiteljišču, a jih pogosto prav zaradi takih neprimernih odnosov do učiteljev odvračamo od naših vrst. Seveda bi bilo napačno, če bi omenjene nepravilne odnose do učiteljev posploševali in trdili, da je tako povsod v Pomurju. Lahko pa trdimo, da je še ponekod tako. Tam pa bo treba razmisliti, ali bo šlo tako naprej — ali ne. Morali bomo pač z dejanji dokazati, da želimo izobražen in kulturen rod. OKO BREZ SONCA »Ej, toliko prostega časa ostaja mojima fantoma! Kot vihra se pripodita iz šole, pospravita kosilo — edini opravek, ki se ga ne naveličata — in kakšno minuto zatem, ko bi mi lahko kaj pomagala ali sedla k šolskim knjigam, izgineta ...!« Starši so pozorno prisluhnili besedam očeta Groznika, ki se je po dolgem času zopet oglasil v šoli na roditeljskem sestanku. Groznik ima dva fanta v osnovni šoli: Tomaža in Pavla. Oba obiskujeta četrti razred, ker Tomaž, ki je starejši, lansko leto ni izdelal in je, kot pravi sam — »počakal« brata Pavla, da bo še eno leto vodil krdelo »grizlijev«. Razbojniška četa bi namreč brez njegove trde roke kaj kmalu razpadla. »Ali veste, kje se zbirajo vaši otroci in kaj počenjajo v prostem času?« je vprašala učiteljica z očitajočim glasom. »Nekakšne manevre imajo ob reki, kjer čofotajo po blatu in delajo škodo v mladem gozdu.« se je oglasil lovski paznik Kaleč, katerega sin Matija je sošolec obeh Groznikovih. »...Vaša pobiča zavajata naše otroke, jih pretepata in strahujeta!« je robantila suha ženica in grdo pogledala očeta Groznika. »... In svoje mirne sošolce vabita v razbojniško četo,« se je pritoževal nekdo v zadnji klopi. Zopet se je dvignil lovski paznik in dejal z globokim glasom: »To ni še nič v primeri z lumparijo, ki sta jo skuhala meni. Pomislite, mojega fanta sta nagovorila, da mi je zmak-nil nabito lovsko puško! Kakšna nesreča bi se lahko zgodila, če bi sina ne zasačil pri dejanju ...« Eno... dve... tri ure je trajal posvet staršev z učiteljico. Složno so napovedali »grizlijem« neusmiljeni boj. Odslej bodo bolje nadzorovali svoje otroke. Oče Groznik se je vračal iz šole ves skrušen. Kako naj zmore vse to, ko je sam, brez žene? Bolezen mu jo je pobrala predlansko leto. fanti e rastejo, a on ima toliko dela in skrbi... * Razboiniška četa »grizlijev« še zdaleč ni slutila, da se ji zbirajo nad glavami, na jasnem »prerijskem« nebu, kopice črnih' oblakov. Preveč so bili zaverovani v priprave za velike manevre, kjer bosta oba oddelka pomerila svoje moči. Vsi deli mladih teles so se slepo uklanjali ukazom poglavarja — Groznikovega Tomaža. Sklenili so, da bodo »izkopali bojno sekiro« prav na dan roditeljskega sestanka, ko bodo starši v šoli in ne bo nevarnosti, da bi jih kdo presenetil z drenovo šibo. Dva oddelka sta se neslišno splazila v grmičevje. Napadalce je vodil Tomaž ob reki navzgor, branilce pa Mitja, paznikov sin, v zapuščen mlin, ki jim navadno služi za trdnjavo. »Izvidnica naprej!« Tomažev glas je bil raskav in odločen. Kar zagorel je v svojem poglavarskem zanosu in se moško držal za veliko leseno pištolo, ki mu je bingljala na poševno opasanem jermenu. Tam je imel tudi veliko fračo — nevarno orožje, vredno svojega gospodarja; tako vešče ni znal nihče streljati na najbolj oddaljene cilje. Za ogleduhe je tega dne določil dva mlajša tovariša in brata Pavla. Ker se še vedno niso zganili, jih je jezno prebadal z očmi in siknil: »No, ali bo kaj! Določeni ste za izvidnico — in amen!« Pavel, ki je poznal naglo jezo svojega brata, je previdno odgovoril: »V Mitjevem oddelku imajo danes loke in v puščice vdelane osti. Nevarno je...« Tomažu je drgetala brada. Raztogoteno se je napihnil: »Strahopetci! To se nam bodo smejali na oni strani...« Sedaj je tudi Pavla popadla jeza. Prijel je za roke svoja dva izvidniška tovariša in zabrusil bratu čez ramo: »Tebe že ne bomo poslušali! Domov pojdemo...« »Izdajalci! Strahopetci...!« je deževalo za odhajajočimi. Pavel je zavil s tovarišema v nasprotno smer, da bi se ne srečal z Mitjem in njegovimi. Sklenili so, da se ne bodo nikoli več udeležili teh neumnih manev- Mitjevo krdelo je tega dne menjalo svoj položaj. V velikem loku so se pomikali za hrbet Tomaževega odreda, trudeč se, da bi prišli nasprotnikom čim bliže in tako dokazali svojo izurjenost v neslišnem plezanju. Fantje so si privezali loke na hrbte, da bi jih ne ovirali pri plezanju. Ukana mora uspeti! »Pozor! Nekdo je pred nami v grmovju. Poglejte, kako nihajo veje!« Fantje so si brž poiskali kritje in se prilepili na zemljo. Ušesa so tenko prisluškovala vedno bližjim šumom. Ni nobenega dvoma. Plazijo se proti nam,« je šepnil Mitja tovarišem. »Mogoče so pogruntali našo ukano,« mu je nekdo tiho odgovoril. »Pssst!« Ker je sonce med tem že zašlo, so bojevniki Mitjeve čete le s težavo izluščili iz temnih senc grmičevja tri postave sovražnikovih ogleduhov. Loki so bili napeti. Dečki so nestrpno čakali na povelje svojega poglavarja. »Streljaj!« Loki so se sprožili, da so brnele tetive. Še preden so se Pavel in tovariši zavedli nevarnosti, je Pavel bolestno kriknil, zakrilil z rokami in grozno spačil obraz. Nepopisna bolečina mu je lezla iz levega očesa, kamor se je zataknila puščica — v možgane in dalje po vsem telesu. Črni kolobarji so se mu pred očmi ožili v velike črne pike. Nenadoma ga je objela neznosna vročina, skozi katero se je potapljal v gosto temo. Le še nekaj nerazločnih besed, podobnih šumenju reke je ujel in čutil kopico rok, ki so ga dvigale iz mokre, s prvo večerno roso poškropljene trave, potem pa je vse utonilo... Dva meseea sta minila od tega usodnega večera, ko je ugasnila luč Pavlovega levega očesa. Krivca niso našli, saj je streljal ves odred hkrati. Zato je padlo breme tega strašnega dejanja na vse, ki so bili člani Tomaževe razbojniške čete. Nesreča in pozneje odhod Tomaža v vzgoini zavod, očitajoči pogledi sošolcev so jih bolj prizadeli, kot najhujša kazen. Kak teden pred prvomajskimi prazniki se je vrnil Pavel iz bolnišnice. Oče Groznik — ves shujšan in siv, ga je pripeljal za roko. (Nadaljevanje na 17. strani) POZDRAV POMLADI Grda starka Zima se kar ni hotela posloviti od nas. Pred odhodom nam je natrosila obilo drobnega snega. Končno pa je le uvidela, da se ne more upi- -rati toplim pomladanskim sapam in sončnim žarkom, na ka- terih je prijadrala v deželo lepa pomlad. Joj! — kako je narava oživela: beli zvonček veselo cinglja in budi zaspančke na sončnih pobočjih. Najprej so se odzvale lepe trobentice in zatrobentale pomladno pesem nežnim vijolicam, ki so veselo za-mežikale v pomladni dan. Toplo opoldansko sonce ' je prebudilo tudi drobno čebelico. Nežna krilca so jo ponesla v bližnjo okolico čebeljnjaka. Kmalu se je vrnila po svoje tovarišice, da so poletele na prvi pomladanski izlet. Vse, vse se veseli pomladi. Tudi ptičkam je prinesla lepše čase in nam otrokom, ki nismo mogli dočakati zelene trate. Celo drobni sivi starček si je poiskal sončni kotiček, kjer razmišlja o času, ko je bil še mlad. In kmetič — kako ponosno sto- Ca po rjavi brazdi in računa na ogato žetev. Vendar se mi otroci pomladi najbolj veselimo, zato ji kličemo iz tisočerih grl: »Bodi pozdravljena prelepa, ljuba pomlad!« Eva šparaš, Osnovna šola v Murski Soboti Mamica ... mamica . . . Stric Matic odgovarja Dragi pionirji in pionirke! Z veseljem ugotavljam, da so se moja pričakovanja izpolnila. Vaša pisemca mi izroča poštarček s posebno skrbjo in z veselo pripombo: Striček, glej, ..oliko nečakov in nečakinj imaš o Pomurju. Kdo bi si mislil...« Verjemite, da me vsako vaše pisemce zelo razveseli. Posebno vesel sem čistih in lepo pisanih prispevkov, ki jih bom tudi objavljal. Toda pomislite! — moj predal, v katerem zbiram vaša pisma, se mi je takole potožil: sTvoji nečaki in nečakinje so tako pesniško navdahnjeni, do se slovenskim pesnikom obetajo slabi časi. Rima jim teče kot po loju, da najbrž tudi domače naloge pišejo v verzih ...« No, če vam hočem odkrito povedati, sem se tudi jaz vprašal; ali se na vasi, v mestu, v šoli in o pionirski organizaciji zares ne zgodi nikoli nič takega, kar bi bilo vredno stričkovega pionirskega kotička, ki smo ga na željo nekaterih pionirjev — imenovali "MU-RICA". Ali veste zakaj? Da ne bo nepotrebnih ugibanj, vam tudi to povem. Kdo med vami ne pozna reke Mure in njenih drobnih rokavov, ki prepletajo polje in gozdove na obeh bregovih — prav tam, kjer je največ lepega cvetja, ki ga vi tako radi nabirate. No, to so torej Murice ali "M urice" kot jih imenujemo o našem narečju. Zato sem prepričan, da bo "Murica" zares zadruževala ose pomurske pionirje in da bo postala zrcalo vašega dela, vaših želja in seveda tudi uspehov. Led je prebit. Prispevki mladih prijateljev našega kotička, ki jih danes objavljamo, naj bodo bodrilo osem tistim, ki se še ne morejo odločiti za pisanje, naj vam striček ob tej priložnosti zaželi še lepo praznovanje 1. maja- — Dneva dela, obilo lepih izletov in vesele igre, ose z željo, da bi napolnili poštarč-kovo torbico s pismi, polnimi prvomajskih doživetij. Pišite na naslov: uredništvo »Pomurskega vestnika«. pionirski kotiček Murska Sobota, ul. Štefana Kovača 16. Lepe pozdrave vsem Vaš stric Matic Popotnik Popotnik tavam prek poljan, a res ne vem, kje moj je hram. Stoji med drevjem hišica, lesena je, ni zidana. Rad vrnil sem se spet domov, v ta mili dom, moj rodni krov. Z veselim srcem grem v svoj hram. ki riše sence v logu tam. Krog in krog zeleni gaj, moj domači, lepi raj. Ptički pesmice pojo in vedno me uspavajo. Peter Brunec, Osemletka, Križevci pri Ljutomeru Na počitnicah pri stari mami ; Jaz po dvorišču grem in tja čez ograjo zrem; tam zagledam petelina, purico in psa Belina. Puran je v kotu tam ob plotu, na rdečo ruto jezo stresa, in pogumno našopiril, dolga repna je peresa. Miha Vodenik, Osemletka, Gornja Radgona Ilustracije: Zora Frasova Slikar bom! Slikar bom ! Takrat, ko smo obiskali 12-letnega Korošakovega Branke-ca, mladega »ljutomerskega slikarja«, fante ni bil v najboljši formi; menda ga je trla gripa ali kaj podobnega, kajti »potegnili« smo ga naravnost iz postelje, da bi nam kaj razodel o slikarstvu, ki mu je, kar tudi sam ne prikriva, najljubši konjiček in bržda tudi njegova bodoča poklicna pot, saj je na vprašanje, kaj bo, ko bo velik, že kar možato odgovoril: »Slikar bom!« Če bi vedno sledili Brankeco-vim stopinjam, bi ga lahko srečali v šoli, kjer v uri risanja pridno portretira svoje sošolce, na slikarskih »postojankah«, ki jih sicer drži v tajnosti, videli bi ga, sklonjenega nad risalnim papirjem, ki večkrat ne zasluži tega imena, čeprav njegovi najbližji ne varčujejo s stotaki, da bi mu ustregli, videli bi ga, kako je iz gline gnetel figure, da je bila vsa kuhinja sšpeha-sta«, morda bi se celo začudili njegovi vztrajnosti, ko je nekega zimskega večera, čeprav je hud mraz že risal rože na stekla, pri odprtem oknu v dnevni sobi, ki je pravzaprav njegov atelje, snemal na papir zvonik ljutomerske cerkve ... Morda bi lahko povedali še o kaki podrobnosti, naj pa bo že to dovolj, kajti o vsem drugem govorijo portreti znanih obrazov, karikature in celo oljnate slike, ki jih je poln predal v veliki omari. Med njimi je, kakor pravi sam Bran-kec, mnogo »poskusov«, vendar ni mogoče zanikati, da je v teh slikah precej svojskega, njegovega ... Najbolj ponosen je Branko na svojo sliko v olju — »Divji lovec«, ki se druži z očetovimi vrstnicami na stenah dnevne sobe. Tudi njegov oče Jože namreč rad slika. Drugače so mladi v družini, s starejšim vrhom na čelu, dokaj doma pri glasbi, razen Brankeca, ki mu lahko ukrade kaj prostega časa, je slikarstvo prvo, in šele, če si rad brca žogo in šahira. Na šahovskem polju je položil na tla že marsikaterega odraslega »asa«. Pa v šoli? Dobro, lahko bi rekli... toda bolje, da molčimo, kajti Branko ne mara hvalnic na ta račun. Zadnjič se je celo izmuznil, ko smo pričeli govoriti o šolskih klopeh. Da ima mladi Branko tudi svoje vzornike, smo se lahko prepričali, ko so prišle besede o možeh slikarske umetnosti. »Zakaj Ti ugaja Kos?« »iNaravo zna lepo upodabljati.« »Čemu Maleš?« »V perspektivi vidi zelo daleč ... Njegov Koper s prelivajočimi se sončnimi žarki mi je še prav posebej všeč ...« »In najboljše stvaritve pri Tratniku?« ».Slepci', .Cigani', .Begunci'« Tak je torej naš Brankec v svojem snovanju, hotenjih in željah. Ob koncu še to, kar nam je mladi slikar povedal ob slovesu, ko je že kar nemiren, malce pritajeno izrazil željo, da bi svoje izdelke rad pokazal tudi drugim. Morda na kakšni razstavi otroških risb? Tudi ni skrival, da namerava prvo kolekcijo slik, ki jih pripravlja še posebno skrbno, poslati uredništvu nekega časopisa. Po svojih prekipevajočih strasteh torej Branko ni več otrok. Zato mu lahko samo želimo, da bi postal tisto, kar že vidi v daljavi — slikar. Na tej poti pa prav gotovo zasluži večjo pozornost že sedaj. S. K. POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 Branko Korošak: Avtoportret 15 NEPRECENLJIVA BOGASTVA MORIJ Prvič v zgodovini človeštva je uspelo sovjetskim znanstvenikom potegniti na dan iz globine 11.000 metrov 15 vrst živali, ki so bile do sedaj znanosti skoraj neznane. Raziskovalna ladja kroži že nekaj mesecev v vodah Tihega in Indijskega oceana. Pred nedavnim pa so znanstveniki poslali v eter radiogram z novico, da jim je uspelo s posebno fotokamero opraviti podvodno snemanje v globini 10 tisoč metrov ob strašnem pritisku 1000 atmosfer. Odveč bi bilo govoriti, koliko bogastva je v morju. Gotovo vam je znano, da že danes črpajo v morskih plitvinah nafto iz velikih podmorskih globin. Samo pomislite, kako neprecenljiva vrednost -se nahaja pod morskim dnom, če samo omenimo, da so rezerve nafte neizčrpne. In ni daleč čas, ko bodo začeli črpati to dragoceno gorivo tudi v večjih globinah, ki vrtalcem do sedaj še niso bile dostopne. Naj omenimo še neprecenljivo bogastvo alg, ki se skrivajo v nepreglednih morjih. Znanstveniik so izračunali, da bodo že v prihodnjih letih lahko postale podvodne plantaže neizčrpen vir prehrane za vse človeštvo. MAGIČNI LIK 1. Vzet iz kože; 5 2. Palača vladarjev; 3. Tuneli, jame; 4. Naša gora; 6 9. Zala; 6. Sveti bik starih Egipčanov; 7 7. Naselja. BORO BOROVIC: PRVOMAJSKA ŽENSKA STRAN - PRVOMAJSKA ŽENSKA STRAN — PRVOMAJSKA ŽENSKA STRAN - PRVOMAJSKA ŽENSKA STRAN PRVOMAJSKA ŽENS • • • ALI NAJ UPORABLJAJO MOŽJE RDEČILO ZA USTNICE? Tan, kjer razpolaga naša koža z debelo roževinnsto zaščitno plastjo, je več ali manj bela. šele pod to ro-ževinasto plastjo se tvorijo pigmenti, ki pobarvajo kožo. Na ustnicah pa, kjer manjka ta zaščitna plast kože in kjer so k temu izredno gosto posejane žilice, nam kri sije skozi prozorno kožo, ki je zato še posebno občutljiva. Zato morda niti ae bo tako čudna ugotovitev nekega zdravnika v ZDA, da žene, ki si mažejo ustnice z rdečilom, skoro nikoli ne obolijo za rakom na ustnah, ki se baje posebno rad pojavlja takrat, kadar človek mnogo kadi. In zato gre te ameriški zdravnik celo tako daleč, da priporoča možem, ki mnogo kadijo, naj si mažejo ustnice z rdečilom, ali vsaj kakšno kremo. Kot vse stvari, ima tudi rdečilo svojo zgodovino. Dejstvo je, da so se mlada dekleta že v starem Egiptu pred več kot tri tisoč leti ličila: nohte, na nogah in rokah so si mazala z oranžasto peno, ustnice pa rdeč«. Rdečilo za ustne je starejše kot Tutankamnova mumija! In v starih papirosih iz tistega časa beremo: "Kot purpurni trak so tvoje ustnice. .. " Tako je tudi ljubezenska poezija pričela z — rdečilom za ustne! V kasnejših časih so Rimljanke prav tako poznale karmin in rdeča ličila — ki so jih pa rade podkrepljevale z »interesantno« bledico — s pomočjo krede — pndra. Ovid je zato pisal: »Vsakdo ki ljubi, naj bo bled. Bledica najbolje pristoja zaljubljenim!« Tudi srednji vek je poznal ličila in jih je zelo rad uporabljal. Znani francoski zdravnik Guy de Chanliac je celo priporočal mazanje ustnic in Italija je veljala skozi vso renesanso kot obljubljena dežela za ličenje. Tudi pravoverni arabski zdravniki so priporočali lepotna sredstva! Višek je dosegla uporaba ličil v novem veku v Franciji, kjer so žene dvignile to spretnost do prave zna- --- nosti in zato ni čudno, da govorijo o tem času kot o času posodic za ličila. . . Drugače je bilo v puritanski Angliji, kjer je parlament 1779 prepovedal uporabo ličil. Tudi Marijo Terezija in njen krepostni sin Jožef II. sta v Avstro-Ogrski skušala s prepovedmi omejevati uporabo kozmičnih sredstev, istočasno pa sta postavila za uvoz ličil izredno visoke carine. Tako se je zgodilo, da je nekaj časa vladala moda: »naravno« . . . Žene so skušale z naravnostjo obrniti pozornost nase — toda ne za dolgo. Dvajseto stoletje je pomenilo že nezadržen prodor ličil. Kozmetika je resnično postala znanost, ki predstavlja danes tudi eno najmogočnejših panog industrije — in general Eisenhower je nekoč očital Francozinjam, da porabijo na leto več denarja za ličila, kot francoska država za ves vojni proračun . .. Ustnice so — kot vse erogene cone — za kozmetiko posebno važne. Zato je »neizbrisno« rdečilo za ustne postalo naravnost simbol časa. In če je pred nekaj desetletji še bilo mogoče, da so se kje zgražali nad ženo, ki je uporabljala rdečilo za ustne — je danes žena brez tega skoro toliko, kot ne popolnoma oblečena . . . Anatomsko pogledano predstavljajo ustnice dva vodoravna, izredno gibčna zvitka mišic, s katerimi ne odpiramo samo ust, temveč tudi oblikujemo glasove, izražamo množico stvari, za mimiko obraza pa predstavljajo enega njegovih glavnih delov. Na notranji strani prehajajo ustnice v mehko sluznico, zaradi obilice živcev so izredno občutljive in zato na primer že otrok nese vsako stvar, ki jo dobi v roke najprej v usta. Tam imamo najbolj zanesljiv čut tipa. Estetsko predstavljajo ustnice izredno važen moment. Pesniki že od nekdaj govorijo o »rožnatih«, »češnjevih« in podobnih ustnicah. Lepota ustnic je dejansko odvisna od oblike, velikosti, svežine ustne rdečice in zunanjega obrisa. Zato ni čudno, da so žene s spretnim barvanjem in poudarjanjem, oziroma korekturo linij in barve kmalu pričele spreminjati ustne po okusu in potrebi. Skoro vsaka žena danes ve, da je mogoče z nekaj potezami rdečila narediti ustnice »srčkane«, »obljubljajoče«, »zapeljive«, »strastne« itd. Seveda sodi za takšne korekture precej zna-nja in spretnosti — ter predvsem okusa. Kajti kljub prodora kozmetike je. treba še vedno iskati pravo razmerje med kozmetiko in etiko. Seveda se zgodi, da rdečilo ni vedno najboljše«— posebno če ima kdo preveč občutljivo kožo. Tedaj je treba najti pravo vrsto rdečila, na katerega koža na ustnah ne bo bolestno reagirala. Tudi so znani primeri o prenašanju bolezni z izposojenimi rdečili. Zato naj velja pravilo: Rdečila za ustnice se ne posoja! Danes imamo na razpolago že vrsto rdečil — za vsako ženo in vsako kožo. Tudi v javnosti ni več pomislekov proti uporabi rdečila — čeprav se pri pretiravanjih in ekstravagancah človeku upre čut za mero. Toda to je zopet osebna nota vsake žene, da ve, koliko, kdaj in kako si bo osvežila ustnice s primernim rdečilom . . . Kot je znano predpisuje letos moda krajša krila in to so izkoristili modni, ustvarjalci za se eno revolucionarno prišla bolj do veljave, bo popolnoma drugače opremljen... SVETLORDEČE: Američanke so navdušene za ekstreme. Zato kažejo zdaj v New Yorku predvsem svetlordeče do karminaste nogavice. Da imajo dame lažjo izbiro, dobijo k nogavicam odgovarjajoče torbice . . . DIMNO-RJAVO: V Nemčiji so že nekoliko ’ bolj zadržani. V modi so zelo tanke perlon nogavice v dimnato-rjavi barvi, z rahlim modrikastim sijem. K tem nogavicam sodi moder čevelj in klobuk v isti barvi. Kakšne kombinacije k rjavemu kostumu! ČRNO: V Pariza je presenetil Be-lenciaga, znani modni salon, svoje odjemalke s črnimi nogavicami. Značilno je, da so to novo idejo najprej pograbile nedoletnice v Angliji. Črne nogavice so posebno pikantne s črnimi pritiklinami: torbica, klobuk . . . ZLATO: Drugi francoski modni ustvarjalec skuša presenetiti svet z »zlatimi« nogavicami. Te nogavice so prepletene z zlatimi nitmi in prav posebno elastično oklepajo nogo, pri tem pa se blesketajo in sijejo, da je veselje takšno nogo pogledati . . . . . .seveda če bi človek lahko jemal takšne modne izpade dovolj resno. Tako pa . . . Nekaj, na kar radi pozabimo: OBNAŠANJE PRI MIZI z roko, s katero jemlješ meso ali jedila iz sklede, v umazan nos. Predvsem pa priporočamo, da po jedi uporabljate zobotrebce in ne morda nože ali celo servijete!« Vendar tudi v sredini 17. stoletja še vedno ni mnogo bolje. Leta 1643 je Ch. A. Hagarium1 napisal knjigo napotkov za obnašanje mladih plemičev pri mizi, v kateri beremo: »Obreži si nohte, da ne bodo sijali, kot da bi bili obrobljeni s črnim žametom, umij si roke in sedi skromno k mizi... Juho ali ostala jedila ne srkaj glasno vase kot kakšen prašič. Tudi ne pihaj na vročo jed tako, da umažeš s tem obleke vseh ostalih. Ne pij, dokler še imaš jedila v ustih. Ne sopihaj, da vse omizje sliši, pij pa tudi samo takrat, ko, se ne moreš blamirati. Ne pij vedno prvi!' Ko popiješ, ne snaži, kozarca z roko, temveč s servijeto. Jedila, ki si jih nagrizel, ne pomakaj zopet v skledo. Ne oblizuj si rok' in ne glodaj kosti! Zob si ne trebi z nožem, temveč z zobotrebcem ali gosjim peresom — kajti od železa prav tako rjavijo zobje, kakor voda od železa. Tudi ne nasipavaj okrog svojega krožnika hribe ostankov kruha, kosti in drugih odpadkov kot kak kopač okrog jame. Kosti ne meči pod mizo, da ne bi zaradi tega prišlo do pretepov med psi.. Še eno stoletje kasneje. Nož in vilice so že stalni uporabni predmeti — čeprav uporaba še vedno ni lahka. Vojvoda An-haltski, ko se je vrnil sredi 18. stoletja iz Anglije, poroča: »Nič ni težjega, kot je spretno in elegantno uporabljanje noža in vilic in na ničemer se prej ne spozna dobra vzgoja in pravočasno navajanje. Nekoč sem jedel pri mizi in dejal svoji sosedi, neki dvorni dami, da sem zaradi dolgega občevanja z nižjimi sloji postal negotov pri občevanju z višjimi. Dama je tedaj samo pogledala mojo držo noža in vilic s pogledom, ki je jasno govoril: ,Tega ni treba govoriti, to. se vidi!‘ Sicer sem držal pribor pravilno, toda pomotoma sem vtaknil zelenjavo namesto z vilicami z nožem v usta, kar ji je prizadejalo tolikšen strah, da se je morala dalje časa opdravljati kot jaz sam.. Toda svet postaja vedno bolj svetovljanski. 19. stoletje je prineslo že izredno dognanost obnašanja in Constanze Franken je napisal a svoji knjigi o lepem obnašanju leta 1890 (namenjeno damam): »Ne zajemaj žlice preveč polno, da ti ne teče potem zopet v krožnik. Ne pihaj preveč glasno, če je juha prevroča, kar lahko razen tega povzroči usoden dež po okolici, temveč počasi meša) z žlico po krožniku, dokler se juha ne ohladi. Ne vtikaj skrivaj sadja in peciva v torbico. Ne zvijaj krogljic iz kruha in ne streljaj z njimi po. omizju! Če najdeš v jedi las ali kaj podobnega, ga molče odstrani in ne kvari ostalim teka.. Pri mizi ne krili z rokami — kaj kmalu se lahko kaj prevrne — in to pomeni neprijetnosti. Ne zahtevaj od soseda, da občuduje tvoje lepe oči, dokler ima na krožniku pred seboj fazanovo perutnico. Kot dama pij pivo samo iz odprtih kozarcev in ne iz pokritih vrčkov. Ne moreš se pokazati bolj slabo vzgojena, kot če polglasno prebiraš časopis...« Kot vidimo — čas je storil’ svoje. Toda še vedno ne dovolj. Še vedno bero ljudje pri mizi časopise, srkajo juho, si mašijo jedi z nožem v usta, govorijo s polnimi usti itd. itd. — vse, kar najdemo v vsaki knjigi o dobrem vedenju, ki bi jo morali prebrati... Poslednji krik Žene, ki niso razpolagale z dovolj lastnimi lasmi, so si že od nekdaj rade »obogatile« okras svojih las z umetnimi vstavljenimi lasmi. Letos pa so pričeli pariški frizerji uvajati nove, umetne lasne čope iz plastične mase, ki bodo kmalu popolnoma izpodrinili »naravne« stavke za lase. Ti vložki iz plastične mase so narejeni tako, da jih lahko žena natakne zadaj na glavi — vendar pa pri njej ne skušajo vzbujati videza pravih las. Nasprotno — umetni vložki so postali zdaj moda, in pariški frizerji že dobavljajo svojim stankara vložke v vseh barvah in vezanih oblikah ter — cennh. Vložki so tudi okrašeni z raznimi broškami, glavniki ali zaponkami. Na vsak način — ta moda obljublja postati »šlager« letošnje frizerske sezone v Parizu. DROBNI POBLISKI ZA VSAK DAN ZELO UMAZANE ROKE umijmo najprej v hladni vodi in šele nato v topli, ko smo že odstranili večji del mesnage. Ce umivamo namreč roke takoj s toplo vodo, se pore v koži razširijo, umazanija se vrine vanje in jo nato težje odstranimo. GUMBI NA HLAČAH dečkov — kot vemo — trpijo vedno najbolj (razen zadnjih delov hlač, seveda). Da bi naredile gumbe bolj trajne, moramo nit, s katero priši-vamo gumbe na deških hlačah, najprej prevleči skozi kakšen ostanek sveče ali drug parafin. Nit bo na ta način mnogo dalje časa vzdržala! MASTNI MADE2I NA STENI niso nepopravljiva nesreča. Preko njih namažemo nekoliko mehke zobne kreme in postimo, da se tam posuši. Potem šele vzamemo suho nylonsko krtačko in previdno odrgnemo zobno kremo, seveda tako, da ne poškodujemo slikarije. NEPRIJETNI TOBAČNI DUH se lahko naravnost vžre v sobo — v stene, v pohištvo, v zavese. S samim zračenjem ga tako naglo ne bomo spravili iz sobe, pač pa bo mnogo hitreje zrak boljši, če obesimo v sobi vlažno gobo ali krpo. Ta zelo naglo vsrka smrad po tobaku. POMARANČE zelo lahko olupimo skupaj z belo kožico, če jih pred tem položimo za eno minuto v vročo vodo. Tudi jabolka lahko po tej proceduri popolnoma tanko olupimo. Tndi slive, če hočemo olupiti modro lupino, položimo za eno minuto v vrelo vodo — in nato jih lahko neverjetno lahko olupimo. Isto velja za sveža trdo kuhana jajca: takoj iz vroče vode jih za eno minuto vržemo v hladno vodo in Inpina bo šla mnogo laže z jajčka. MAST vam ne bo več tako hndo, škropila iz ponvice, če boste pred tem dodali nekoliko soli. TELEČJI ZREZKI bodo mnogo mehkejši in okusnejši, če jih kakšne dve do tri ure pred pečenjem (tudi kot naravne, dunajske ali pariške) zložimo na krožnik in prelijemo s hladnim mlekom. SPOMLADANSKA SKRB: SMRT MOLJEM! Zdaj je prišla med nas pomlad — tudi v resnici, ne samo po koledarju — in ni več daleč čas, ko se bodo pričele pojavljati muhe, molji in vse ostale žuželke, ki lahko gospodinji tako, zagrenijo življenje. Toda na to nadlego se je treba pripraviti že ob pravem času — da ne bo pozneje prepozno! Glavni sovražnik vsega mrčesa :e snaga. S prahom in smetmi vzamemo mrčesu tudi že polovico njihove eksistenčne možnosti, čeprav se jih samo s tem popolnoma le ne moremo rešiti. Zato pa nam je priskočila na pomoč moderna kemija z raznimi sredstvi, ki jih dobimo tudi pri nas (Pantakan, DDT itd.). ŠPINAČNI FRIDATI: Vzamemo 4 dkg masla in ga zmešamo z dvema rumenjakoma, dokler se ne speni, dodajmo pd kapljicah 1 žlico mleka in 8dkg moke ter potem dodamo še 10 dkg pasirane špinače, nekaj soli, muškatnega oreščka in stolčeni sneg iz beljakov. Vse to vlijemo v močno namazano ponev ali formo v ploski biskvitni obliki in spečemo. Narezano v majhne rombe, je to odličen dodatek k čisti govej: juhi. OMLETE IZ ŠPINAČE: Zmešamo, dokler ne postane gladko, pol litra mleka in četrt kg moke, pustimo to 2 uri počivati in Toda pametna gospodinja tudi s tem bojnim sredstvom ne čaka, da se golazen pojavi, temveč prične z ofenzivo že kar vnaprej. To 'je poSebej nato zmešamo s še 2 rumenjakoma, nekaj soli, trdo stolčenim snegom iz beljakov in četrt kg valjasto narezane špinače. Iz te mase spečemo omlete, jih posipljemo s sirom in zvijemo ter serviramo s solato. ZELENA OMAKA S TELEČJIMI CMOKI: Iz testa iz sesekljanega telečjega mesa, enega jajca, nekaj naribane čebule, peteršilja, soli, popra in belih drobtinic oblikujemo cmoke v veličini marelic in jih pustimo kuhati v omaki iz mešane spomladanske zelenjave. Ko so cmoki gotovi, jih serviramo s krompirjem v oblicah, zabeljenim s svežim peteršiljem. SKOK \ ZELENO POMURSKI YESTNIK, 1. maja 1958 16 ga in proti rdečilom za ustne: Prepovedana lepota V nekih latinsko pisanih pravilih o lepem obnašanju iz srede 15. stoletja beremo nekaj zelo zanimivih stvari. Med ostalim na primer tudi: »...ne jemlji prevelikih grižljajev hkrati in ne grizi z obema čeljustima. Ce imaš več mesa kot tvoj sosed, odstopi tudi njemu nekoliko, Roka, s katero jemlješ meso, naj ne bo umazana z mastjo ali soljo drugih kosov. Ne puščaj svoje roke predolgo v posodi in sezi v skledo šele tedaj, ko je drugi vzel roko iz nje. Tudi ne segaj omogočeno s tem, ker traja učinkovitost večine teh sredstev presej dolgo. Takoj po spomladanskem čiščenju napravimo najbolje kar prvi napad. S kakšnim sredstvom proti mrčesu — najbolje tekočim, ker drži še dalje kot v prahu — poškropimo vse kraje, kjer bi lahko mrčes polagal jajčeca, ki so ob tem času že znešena. Torej paziti moramo na vse razpoke, luknje, kotičke in podobno, kjer bi se lahko nepoklicani gostje skrivali, oziroma čakali svoj čas. Posebno rade pozabimo na pohištvo od spodnje strani, slike na zadnji strani, stole in naslonjače, svetlobna telesa (lestence, luči) in okenske in vratne okvire! Če vse te prostorčke dobro osnažimo in zastrupimo s primernimi sredstvi, bo že takoj prva generacija »gnjavatorjevt poginila, takoj ko prileze iz jajčec — in pozneje bomo imele opraviti samo še z novimi pošlikami. ki bodo prišle od zunaj. Toda če tudi tem pripravimo podoben sprejem, jim ne bo preostalo drugega, kot da pomrejo ali pobegnejo. Zato pa moramo seveda med poletjem dva ali trikrat obnoviti tak lov na vsiljivce. S temi sredstvi pa moramo zaščititi seveda tudi obleko, posebno zimsko, ki je iz volne in ki posebno dobro tekne moljem ... palko dolinec žalostna kraljična (prekmurski narodni motiv) »Kraljično treba omožiti,« je rekel »in takoj bo žalost izginila iz njenih oči.« Sel je h kralju in mu zaupal svojo misel. »Dobro, pa jo omožimo,« je prikimal kralj. »Dobi jo tisti mladenič, ki jo pripravi do smeha. Še danes razpošljem razglas po vsej deželi.« Kraljične pa ni bilo lahko razvedriti. Poskušalo jo je tisoče in tisoče mladeničev, toda vse zastonj. Žalost ni izginila z lepega obraza, ustnice se niso razširile v smehu. Mladeniči so odhajali drug za drugim, kraljev grad pa je bil še naprej odet v nemo žalost. Za kraljično, ki je ne more pripraviti do smeha, so zvedeli tudi trije ribičevi sinovi. Zmenili so se, da bodo tudi sami poskušali srečo. Najprej bo šel na pot najstarejši brat in če se mu kraljična ne bo nasmejala, bo šel srednji in nazadnie najmlajši brat. Ker jim oče ni nasprotoval, se je najstarejši takoj odplavil na pot. Nabasal si je torbo z vrtanki, vtaknil v žep slatinšček vina in odšel iz vasi. Prehodil je že pol dneva dolgo pot in postal je žejen in lačen. Zleknil se je v senco debelega jagedja, odprl torbo, odmašil steklenico in začel jesti in piti. Ni še pogoltnil pet grižljajev, ni še poplaknil osušenega grla in že je stal pred njim možakar, star kot svet, in ga zaprosil za kos pogače in požirpk vina. »Ne morem ti dati ničesar.« se ga je otresel mladenič. »Dolgo not imam še pred seboj in najbrž mi bo še samemu' zmanjkalo jedi in pijače.« Starec ni rekel nobene na te besede, žalostno ie pogledal mladega popotnika v oči in izginil. kakor bi se vdrl v zemljo. Naistareiši ribičev sin je jedel in pil in potrošil vse, kar je imel s seboj. Potem je vstal in hotel nadaljevati pot, toda ni se mogel spomniti, kam je bil pravzaorav namenjen. »Grem kar naprej po cesti, nekam bom že prišel.« je rekel. Obesil je torbo čez ramena in vzel pot pod noge. Hodil je in hodil in ker ie pozabil. s katere strani je prišel, se je še isti večer znašel pred očetovo hišo. Drugi dan je šel na pot srednji ribičev sin. Nabasal si. je torbo z jedačo in pijačo in žvižgaje odšel iz vasi. Hodil je že pol dneva, lačen ie postal in žejen, na se je zlekil v senco, da se okrepča. Ni še naredil pet grižljajev, ni še poplaknil osušenega grla in že je stal pred njim možakar, star ko svet. in ga zaprosil za kos pogače in požirek vina. Mladenič je pogledal možakarja, pogledal svoi vrtanik in dal mu je ožgano skorjico, katere sam ne bi pojedel. Starec je vzel skorjico, se zahvalil zanjo, nato pa izginil, kakor bi se vdrl v zemljo. Srednii ribičeev sin je jedel in pil in ko je pospravil vsega polovico, je nadaljeval pot Bil je dobre volje. vriskal je in pel in medpotoma koval načrte, kako bo pripravil kraljično do smeha: Hodil je tri dni in tri noči. četrto hitro pa je prišel do kraljevega gradu. Občudoval je visoko zidovje in pri tem po-zabj. kam je bil pravzaprav namenjen. Ker se ni mogel spomniti, se ie še isti dan vrnil k očetu. Zdaj je šel na pot na mlajši ribičev sin. Ker so ga doma imeli za norčastega. je dobil s seboi le koruzni hlebec, steklenko pa kar sam nalil s studenčnico. Poslovil se je od domačih in odšel iz vasi. Dolgo not je že naredil, v trebuhu mn je krulilo in vsedel se je v obcestni jarek, da se okrepča. Ni še naredil pet eriž-liaiev ni še poplaknil osušenega grla in že je stal nred njim možakar, star kot svet in ga zaprosil za kos kruha in požirek vode. »Kar prisedete, oče,« ga je povabil. »Oba se lahko nasitiva in še bo ostalo kruha.« Jedla sta koruzni kruh. pila vodo in se pomenkovala. »Koliko sem ti dolžan za kosilo?« ga je vprašal starec, ko sta se nasitila. »Nič, oče, nič mi niste dolžni.« je odgovoril fant. »Vesel sem, da sem vam lahko ustregel. Sam vem, da s praznim trebuhom ni prijetno hoditi no svetu.« »Dober fant si,« je rekel starec. »Povej mi tri želje in uresničim ti jih.« »Če je tako. si želim voz, konja rjavca in zlato jabolko, na katero se vsakdo prilepi, ki se ga dotakne.« Komaj je mladenič izrekel svoje želje, že je stal pred niim voz. vani je bil vprežen konj rjavec, na vozu pa se je blestelo zlato jabolko.« »Naj ti služijo zaželjene reči k sreči,« je še rekel starec, nato na izginil, kakor bi se vdrl v zemljo. Najmlajši ribičev sin je vesel sedel na voz, nategnil vajeti, počil z bičem in se peljal proti glavnemu mestu. Toda preveč dolgo sta se s starcem zamudila in zdaj ga je med potjo zaiela noč. Zapeljal se je k prvi gostilni, privezal rjavca k jaslim, sebi pa naročil prenočišče. Kmalu je sladko zaspal, ne meneč se za zlato jabolko, ki ga je pustil kar na vozu. Vedel je, da mu ga ne bo mogel nihče ukrasti. Gostalničarka, pri kateri je prenočeval, je imela tri hčere. Bile so prav tako grabežljive kakor njih mati. Ravno takrat, ko se je nov gost odpravljal k počitku, je gostilničarka zakurila v peči, da speče kruh. Poklicala je vse tri hčerke, da bi ji pri peki pomagale. Prišla je najmlajša hči, prišla je srednja, najstarejše pa od nikoder. »Pojdi pogledat, kje se mudi sestra,« je ukazala srednji hčeri. »Povej ji, naj takoj pride v kuhinjo.« Dekle je odšla na dvorišče in zagledala sestro, kako stoji ob vozu in drži zlato jabolko. Ker je mislila, da premišljuje, če naj jabolko vzame ali ne, se je razjezila in s pestjo udarila sestro po hrbtu. »Trapa!« je zavpila. »Hitro vzami jabolko in pojdi takoj k materi. Kruh bomo dajali v peč.« Udarec je padel po sestrinem hrbtu, bil je prvi in zadnji. Ko jo je hotela udariti drugič, je prestrašeno obmolknila. Roka se ji je prilepila na sestrin hrbet in ves trud, da bi se osvobodila, je bil zaman. Gostilničarka je čakala, čakala in ker hčeri ni dočakala, je poslala ponji najmlajšo hčer. Ta je zagledala sestri ob vozu in ker je mislila, da se prepirata za zlato jabolko, je z vso močjo udarila srednjo sestro po hrbtu. Prilepila se je prav tako kot ostali sestri in ne jok, ne solze ji niso pomagale, da bi se vrnila k materi. Peč v kuhinji je bila že pripravljena da sprejme peko, gostilničarka nervozna, hčera pa od nikoder. Vsa jezna je pograbila lopar in odhitela na dvorišče. Zagledala je dekleta ob vozu in kar z loparom je mahnila po najmlajši. Hotela je udariti še drugo, tretjo, toda roke je niso več ubogale. Z loparom v rokah se je prilepila na hrbet najmlajše hčerke. Drugo jutro se je ribičev sin zbudil, se nasmejal prestrašenim gostilničarkam, nato pa zapregel vranca. Žvižgaje se je peljal po beli cesti, ženske pa so tekle za vozom, druga z drugo. Srečal lih je kupinar s polno puto piščancev, počil je v smeh. udaril gostilničarko po hrbtu, toda v naslednjem trenutku ie tudi sam tekel za vozom. Prav tako se je zgodilo pastirju, ki je oplazil kupinarja z bičem, za njim pa še dimnikarju, ki je primazal pastirju klofuto. Najmlaiši ribičev sin se je končno pripeljal v mesto in sklenil, da bo trikrat zapovrstjo vozil okrog kraljevega gradu. Peljal se je prvič: na oknih so se poiavili žalostni in zdolgočaseni obrazi grajskih služabnikov. Topo so strmeli za vozom in zehali. Peljal se ie drugič: na oknu se je pojavil stari kralj. Bil je neobrit, zmršenih las in tudi njemu se je zehalo. Peljal se Te tretiič in na oknu se je pojavila žalostna kraljična, pred gradom pa debeli kraljevi kuhar. Med tem, ko se smeh ni dotaknil kraljičinega obraza, pa se je debeli kuhar krohota! na vse grlo in trebušček mu ie poskakoval kakor velika nogometna žoga. Ko ie mladenič privozil mimo njega, je ta poskočil, udaril dimnikarja po hrbtu in že je tudi sam tekel za vozom. Tako mu je zmanjkalo sape in smeha, zasmejala pa se je ob tem prizoru kraljična, sprva rahlo, potem pa vedno glas-neie. Ker pa ie smeh še bolj nalezljiv ko žalost, so se z njo začeli smejati še kralj in vsi njegovi služabniki. Tisti trenutek, ko ie kraljična pozabila na svojo žalost, je najmlčajši ribičev sin skočil z voza, tekel v grad in pred vsemi objel kraljično, svojo bodočo ženo. Na gradu je zaplapolala bela zastava, po vseh cerkvah Da so zazvonili zvonovi in oznanili vsemu svetu, da se je našel mladenič, ki si ie priboril srce kraliične in pregnal žalost z njenega lepega obraza. Še isti dan so se na gradu začeli pripravliati h gostiji, ki ie traiala trideset dni in trideset noči. Na gostijo so bili povabljeni vsi veseli liudje, vsaka druga ženska v kraljestvu pa je bila kuharica. V kuhinji se je motala tudi gostilničarka s svojimi trem! hčerami, koninar, nastir in dimnikar pa so stregli gostom. Vsi so bili veseli in zadovoljni, najbolj pa debeli kuhar, ki ga je kralj povišal za svojega prvega ministra. miran mor črna noč (pismo prijateljem, ki so me v težavah zatajili) Priiatelii, pijmo: EX! Priiatelii. sam sem o temi pomladne noči, sam in od spominov Mamim... Vizija naj živi o temnih zenicah noči in o mojih očeh. Prijatelji, zdaj sem sam! Prehodi! sem trnjevo pot, žrtev sem vaših in svojih zmot, žrtev sem Modenj in suženj spominov. V zenicah mi ždi mreža jetniških oken o srce so zabodeni trni vrtnice daljnjih sanj. Plašč iluzij je razpadel na meni in v duši je skopnel že poslednji ideal. Prijatelji, pijmo: EX!... v tej viziji sredi noči. Nekoč smo napili takole zares, zdaj pa je mnogo tega vmes... Kdo se bolj lepih spominov boji, vi ali jaz? Jaz od spominov blaznim, a vas je — sram! Priiatelji. vam bom napil: EX — sami Bom pač pijan, a nas bo vzel kes... Eh, večna je podlost v ljudeh: pesem želodca, mehurja refrain ... (Iz cikla: „Noči“) branko Šiimen besedilo prvega maja Večer je vdihnil svetlobo žarnic o sobe in vase zaprl vsa zakotja lesenih ograj, kot da bi se bal, da bi kdo ne izkričal v niegovi zavesi dekletu sooj maj. In tudi če bi jo srečal danes s šumenjem otroškega krila in bi imela na prsih moj cvet, bi se za vse neizdane poljube le bežno z očmi poslovila. Ker danes sem ljubil ves svet in bil sem od vseh in vsi moji, in šel sem skozi gozdove, in čez senožeti, in polja pomladnih snovanj. Z vsemi sem govoril in bil sem glas rek in govorica pšenic, in ose sem poslušal, trepetanje trav in vršenje topolov, let štrkov in popeoanje ptic. In bil sem delavec med delavci, žuljao med žuljavimi, poln sezonstoa in domotožja, kot prišlek s kolnih poti, kot človek s čelom vedrih oblakov, človek sodobnih, delovnih dni. In osi smo imeli na prsih cvet, majski, rdeči cvet — in vsakega, ki sem ga pogledal je bil lepši, kot lep — in osak je bil delavec našega časa, lak, kot je svet. Danes ni nihče lagal, nihče ni umikal pogleda, ker je bilo ose več, kot je prvi maj in več, kot jo zmore beseda. Zato sem danes ljubil ves svet in bil sem od vseh in vsi moji — tudi tvoj, moje majsko dekle, tudi vaš, moji prekmurski topoli. palko dolinec mlinar in njegove hčerke (prekmurski narodni motiv) Ob Muri je živel mlinar. Ni bil bogat, ne pameten, bil pa je strašno domišljav. Zelo je bil ponosen na svojo strgano bajto, na mlin s polomljenim kolesom, najbolj pa na svoje tri hčere. Mlinarjeve hčere niso bile karsibodi. Bile so tako lepe, da so se jim fantje že oddaleč izogibali, če so jih le zagledali. Prva je bila šepava, druga škrbava, tretja škilasta. Bolj od lepote pa so dekline slovele po svoji bistroumnosti. Ves ljubi dan so govorile le o zlatih kočijah in o kraljevičih, ki naj bi jih poročila Pripravile so si tudi balo. Vsaka si je nagrmadila kup vrbovega listja in potem so vse dni presedele na njem in čakale snubcev. Ker pa kraljevičev ni bilo od nikoder, dekline pa so si umazale obleko, so sklenile, da si jo bodo oprale. Dam je bil vroč in sonce je neusmiljeno pripekalo na upognjene hrbte mlinarjevih hčera. Bolj ko je pripekalo sonce, počasneje se dekline prale. Nenadoma pa je šepava prenehala s pranjem, se vsedla v pesek in globoko vzdihnila. »Ne morem več,« je rekla, »Preveč sem žejna.« »Z jezika si mi vzela besedo, sestra,« se je oglasila škrbava. spustila pranje iz rok in se vsedla k sestri. »Potrpita malo,« jn je tolažila škilasta.. Oče nam bo gotovo prinesel vode.« Dekline so sedele v pesku, si močile noge v vodi in trpele žejo. »Vso doto bi dala za požirek vode,« se je spet oglasila šepava. »Jaz tudi« ji je hitro pritrdila škrbava, škilasta je pogoltnila sline in molčala. Ker sonce ni nehalo pripekati, pa tudi očeta z vodo ni bilo od nikoder, so mlinarjeve hčere od žeje in izčrpanosti druga za drugo popadale na tla in tiho ječale. »Oče, vode, vode! Joj, umrle bomo od žeje!« Ko se je spustil mrak, hčere pa se še vedno niso vrnile, je postal oče mlinar zaskrbljen. Preiskal je vso okolico in jih slednjič našel ob vodi. Klical jih je z najlepšimi imeni, toda priklicati k življenju jih ni mogel. Dekline so umrle od žeje ob strugi šumeče reke. Mlinar je ostal sam. Pokopal je svoje hčere ter leto in dan žaloval za njimi. Vsakemu, ki ga je zanesla pot tam mimo, je pokazal grobove svojih hčera. »Tu so pokopana najlepša in najpametnejša dekleta, ki so kdajkoli živela na svetu. Škoda, da jih niste poznali!« NAŠE BRANJE 13 NAŠE BRANJE 16 tone seliškar teliček (Odlomek iz knjige »Deklica z junaškim srcem«) To delo, ki prikazuje mlado deklico, partizansko aktivistko v NOB, je napisal avtor o jeseni leta 1957 o zdravilišču Slatina Radenci. — Obsega 150 strani. Katkini kravici je bilo ime Ruma. Kdo ve, od kod to ime izhaja? Pa to ni važno, kravica je bila pač Ruma. V siromašni bajti, kakršna je bila Katkina, pomeni krava veliko bogastvo. Krava daje mleko, z mleka posnamejo smetano, iz smetane napravijo surovo maslo, a to so, zlasti v vojni, dragocene stvari. Koliko partizanov je že pilo Rumino mleko! Ruma pa, kakor da bi razumela, kako nudi časi so, se je s pridom pasla in imela je mnogo mleka. »Že kar precej krav smo imeli pri hiši, takšne pa še ne!« je večkrat dejal oče. Seveda, največ opravkov s kravo je imela Katka. Zato sta se tudi nujbolj razumeli, kajti gorje, če bi kravica zbolela in poginila, kar se kaj rado zgodi, zlasti če se krava preobje mokre krme. Zato je Katka budno pazila, kje se je krava pasla. »Dovolj bo. Ruma, nehaj!« ji je včasih Katka prigovarjala na paši. Ruma pa kar naprej z jezikom ob travi. Samo debelo jo je pogledala in se je pasla dalje. »Ruma, saj si vendar pametna, pojdiva domov!« Ruma je dvignila glavo, zamukala in odšla pred Katko lepo domov in v hlev. In neke noči se je zgodilo, da je Ruma dobila teifčka.-Lepega, zlatorjavega telička, in ko je tisto jutro stopila Katka v hlev, se je teliček že skušal skobacati na noge. »To na to, Ruma. to si pa pametno napravila!« jo je pohvalila Katka in počepnila k teličku, da si ga je ogledala. »Močnega vola bomo vzredili iz tega telička!« je dejala mati. »Kako nam bo koristen pri gospodarstvu!« Vsi triie so bili veseli tega velikega dogodka, to je v vsaki kmečki hiši velik dan in ponavadi napravijo na koledarju ob tistem dnevu veliko znamenje, kajti iz telička bo krava ali vol in to so v gospodarstvu pomembne Stvari. Nekaj dni zaporedoma so se pomenkovali samo o tem, koliko več gnoia bo, koliko zato več pridelka, kako bo vol močan, kako bo zaradi tega olaišano delo na njivah in v gozdu, ko bodo hlode vlačili. Hodili so ga gledat in božat in teliček ie v veliko veselie vseh treh rasel in bil ie močan vsak dan bolj. Katica pa ga je pričela klicati za jelenčka in tako je bil teliček brez vseh ceremonij krščen za Jelenčkn. čeprav ni bil prav nič podoben jelenčku. A Katica je no sliki vedela, da ie jelen lepa in ponosna žival in zato ie dala svojemu teličku tako ime. Jelenčku se je dobro godilo. Mleka ie imel dovoli, časa tudi in dobival je krepke noge in na glavi je imel med ušesi skoraj temno rdeče svitke močne dlake, kar je daialo teličku še prav posebno imenitnost in mikavnost. V minulih časih bi prekupčevalci hlastno vtikali svoje mesarske buče med hlevska vrata in bi z očetom mešetarili, kajti po treh mesecih ie bil Jelenček že tako lepa žival, da so ga kmetje kar z očmi otipavali, tako je vsem v oko padel, kadar se je pasel na pašniku ob Kolpi. In vsa živlieniska pot Jelenčka bi gladko in mirno potekala. če ne bi bilo vojne. Hočeš ali nočeš je tudi Jelenčka zgrabilo ognieno kolo vojne. To so grde stvari, ampak vsaka voina je grda. ie vse zaman, kajti kadar mrtvaške raglie za-pojo, stisnejo človeka za srce, a kadar človeka srce boli, tedaj ni lepo živeti. Bela Krajina je majna deželica, tako majhna, da na velikem zemljevidu prav nič ne pomeni, v tistih časih pa je bila Bela Krajina srce partizanske vojske. Ta je bila že takrat popolnoma osvobojena deželica, majhen osvobojen otok v oceanu sovražnikov. Zato ni nič čudnega, da so hoteli sovražniki tudi ta košček slovenske zemlje pomandrati. Iz Zagreba. iz Karlovca in iz Novega mesta so pritisnili sovražniki s tako močjo kot še nikoli. Naše brigade so hitele proti Metliki od vseh strani, no dolini Kolpe je bilo vse živo partizanov, ki so hiteli na bojišče. Grmelo je in pokalo. kakor da bi se tisoč neviht nagrmadilo na tisti košček zemlje. Tudi Katkin dom ie bil v nevarnosti in vse vasi v dolini Kolpe in vsa Bela Krajina, kajpak. Katkin oče je divjal noč in dan od vasi do vasi. zbiral hrano zn partizansko vojsko in z drugimi terenci vred ie vodil ženske in otroke v globoke gozdove, kajti sovražnikova moč ie bila tolikšna, da ie bilo treba vse urediti, če bi pesjan semkaj prodrl. Tudi vso živino in vse, kar se je le dalo dragocenega. so ljudje odvlekli v gozdove. Katka pa je odvlekla kravo in telička v strmo pečovic nad Kolpo, kjer je v skriti, dobro zavarovani kotlini spravila obe živali, jima nanosila sena. in v lesenem čebričku vode. »Le tam ostani z materjo!« ji ie velel oče. »Lahko se zgodi, da sem pridrve. Sam se bom že pravočasno umaknil!« »Nič se ne boi zame, očka! Tu ostanem, morda me boš potreboval!« je dejala Katka. Vas je bila kakor vsa mrtva. Vse se je poskrilo, pokanje pa je bilo slišati vedno bliže. V Vasi so ostali najbolj pogumni ljudje, toda vedno na oprezu. da se po prvi nevarnosti naglo umaknejo po zavrteh v pečovje, kamor je peljala silno strma in skrita pot. Nadalje je ostalo v vasi nekaj oboroženih terencev in v dolino se ie pomaknila s hriba tudi četa zaščitnega bataljona, ki je daleč iz vasi, v ozki soteski napravil zasedo. V tej četi je bil tudi Ivan, in ko so odhajali v zasedo, je stopil v Katkin dom. Katka se je pravkar vrnila s pečovja, oče je bil kdo ve kje. »Dobro jutro, Katka!« jo je pozdravil Ivan, ko jo je za-glpdal. »Kaj vendar še počneš doma? Umakni se, skrij se, da ne bo prepozno?« »Mar so slabe vesti, Ivan?« »Nemci in ustaši so že čez Kolpo, toda naši jih dobro zavračajo!« »Pa ti, se kaj bojiš?« »Bojim? Saj vidiš, da grem v boj. Morda bo res trda, toda naši imajo tudi kanone. Jih slišiš? Mudi se mi, Katka. A tebi izročam to pismo, glej, materi sem ga napisal. Pošlji ji ga ... če bom padel... Nič se ne ve ... Katka ga je pospremila do konca vasi in hudo ji je bilo za naše mlade fante, ki gredo v. boj. Kdo od njih se ne bo vrnil? Iznenada je pribrenčala pikapolonica in se vsedla na Ivanovo kapo. »Stoj, Ivan!« je velela Jiaglo in se zazrla v žuželko, ki je lezla nekaj časa sem in tja po Ivanovi kapi. Nato je začela odpirati peroti, pa jih je spet zaprla in spet begala sem in tja, končno pa jih je le razprostrla, se dvignila v zrak in odletela nazaj proti vasi. »Vrnil se boš, Ivan. Pikapolonica, veš, je moder žužek!« mu je rekla veselo. A čeprav Ivan ni verjel v pikapoloničino modrost, mu ie srce le zalila nada, da se bo vrnil. Kadar gre človek tjakaj, kjer smrt gospodari, postane dovzeten za vse take praznoverne reči, a vsak človek se rad obesi na dobro napoved. Že je hotel steči za svojimi tovariši, ki so hiteli po cesti, pa ga je Katka zadržala za hip. »Čakat. Tvan! Povej mi zdaj, ali se kesaš, kar si storil?« ga je vprašala. »Oh. ne, poglej, Katka, saj bi lahko zbežal. Srce mi je zdaj lahko in mirno in zdaj me ni več sram pogledati človeku v obraz!« »No. zdaj pa le pojdi, Ivan, glej, mahajo ti! Vesela sem te, res da, tovariš!« Podala sta si roke in se ločila. Oče je pritekel od nekod, ves zasopel in ko je zagledal Katko, ji je dejal ves zadihan: »Katka, naglo na hrvaško stran! Hrane primanjkuje borcem. Vsaka hiša škaf krompirja, korec fižola, lonček zabele in hlebec kruha! Taka je zapoved! 7. Nevenko pripeljita na to stran, jaz bom pa po tei strani zbral. Z vozom bodo kmalu tu, da nalože in odpeljejo!« Katka je švignila kot ptica proti brodišču. Od fantov se je naučila na prste žvižgati in ker sta imeli z Nevenko dogovorjen poseben znak s tem žvižganjem, jo je Nevenka kmalu slišala in že ie bila s čolnom na tei strani. Tudi tam-kai je bilo le malo liudi v vasi. Vse ie bežalo. Z Nevenko sta obšle vse hiše in nobena hiša ni odrekla. Ponekod so še več dali. kot ie bilo rečeno, saj je vsakdo vedel, da borci ne smejo biti lačni, saj gre zdaj za vsako ped zemlje in pa, kajpak tudi za njihovo vas. Pri brodišču je že stal voz, s katerim sta se pripodila dva partizana s položajev, to se nravi od tamkaj. kjer se fantje bojujejo z Nemci in ustaši. Naglo so zmetali vso hrano na voz. Seveda. to ni bil edini voz, po vsej Beli Krajini so zbirali hrano za borce. »Kako pa tam, tovariša? Kako?« sta vprašali deklici. »Tepeio se, da ie groza. Ampak naši jim ne dajo. Dvakrat so iih že porinili nazaj čez Kolno. Ah, precej naših je že padlo! Ampak da ste videli naše fante, to so borci, to so borci, zlasti tisti iz jurišnjega bataljona! Ah. to so levi, vama rečem! Ta batalion je imel do sedaj največ žrtev.« Katko je spreletela mrzla groza. Naslonila se je na voz, tako so se ji noge zašibile. »Ali poznate morda tovariša Tineka iz jurišnega bataljona?« je s težavo vprašala. »Tinek. Tinek ... čakaj... Tinek? Tinek? Mlad, suh fantek?« je vprašal partizan. "Da, mlad, suh fantek .. ." je ponovila Katka. »Oh, kajpak, potem ga poznam, seveda!« je vzkliknil partizan. »Je živ in zdrav?« »Včeraj je še bil, kakopak, kako pa ie danes z njim. pa ne vem. Veš, deklič, vsakdo, kdor je zdajle tam, nosi glavo v torbi!« Katka je zadihaln bolj pogumno, saj vsaka krogla tudi ne zadene in že sta skočila partizana na voz, da bi pognala, ko je zapeketal po cesti konj. Partizana sta že puški pripravila, toda že sta jih obesila nazaj na rame. »Intendant jurišnega bataljona je, he, seveda, intendant Janez!« je dejal partizan. »Kaj bo novega, tovariš Janez?« Intendant Janez je pogledal v voz, se namrščil in dejal: »Krompir, krompir ... Hudirja, fantje so že tri dni in tri noči na položajih. Mesa. mesa jim je treba, za moč, za moč, hudirja, drugače ne bodo vzdržali!« Partizana sta se spogledala. Mesa? Kje ga dobiti? »Nobene živine ni nikjer, tovariš Janez, je ni, pa gotova stvar!« »Kje je živina? Se je v zemljo udrla?« »Globoko v gozdove so jo odgnali,« je dejala Katka. »Tako je bilo svetovano od partizanske komande!« »A kje je ta nesrečni globoki gozd?« »Tri ure hoda od tod.« »Oh, oh, to je pa hudir, to je pa velik hudir!« je vzkliknil intendant Janez. »Fantje se bijejo kot levi, Nemce tolčejo, da je prejoj... Omagali bodo. Krompir, krompir, sam krompir, eh, eh... No, fanta, odpeljita naglo! Pa res naglo, se mudi. A jaz bom skočil s konjičem še na vrh!« »Tam so že dan poprej kot mi vse hleve izpraznili!« je dejala Katka. »Bomo videli, hudirja, ijo!« je dejal intendant Janez in odpeketal ko vihra po strmali na planoto. Tudi partizana sta zdirjala z vozom po cesti nazaj proti peklenskemu ognju in brž ko sta partizana oddirjala, je že privihral oče, za njim pa se je privalila dolga vrsta voz. »Katka, Nevenka, ranjence peljejo. Čez trideset jih je. Tu bodo nočevali. V vsako hišo po dva, tri, pri nas bomo pa kuhali za vse!« je v naglici zdrdral oče. »A kaj bomo kuhali, očka?« je vprašala Katka. »Hm, kaj krepkega, seveda! Kako pečeno meso!« je vzdihnil oče. »Mojduš, Katka, meso, meso!« »Dobro, očka, kar pripravite ogenj!« je vzkriknila Katka, ko je zagledala prve ranjence na vozu, kako so bili izmučeni. »Kam?« je zaklical oče, ko je Katka odvihrala iz vasi. »Po meso!« je zaklicala nazaj Katka in že je ni bilo videti. Težko je opisati, kako je Katkino srce trepetalo. Ko je bila na samem, je na ves glas zajokala, tako milo in tako presunljivo, da je oblak na nebu obstal in se zastrmel v to ubogo deklico, ki je jokala na ves glas. Muri, ki je pritekel za njo, je pričel cviliti, ker je čutil, da je Katka žalostna. Ptice so utihnile, ko so jo slišale jokati in Kolpa je šumela kar naprej in kar naprej, kakor da odnaša žalost iz doline, veter se je sklonil nad Katko in jo pobožal in potlej so se ji solze posušile. Tam izza Metlike je grmelo -neprestano, mrtvaške orgije so regljale, tam so ljudje trpeli v ognju in tresku, tam je študent Tinek in tisoč drugih ljudi, tam so rane, bolečine, tam je smrt in so grobovi, tam je neusmiljeni ogenj, ki žre našo zemljo in naše ljudi, ki branijo to našo sveto zemljo, kličejo: Pomagaj! Pomagaj! Jablana ob cesti stoji in kliče: Pomagaj! Branite me! Njive, preko katerih hiti Katka, kličejo: Pomagaj! Ustavite sovražnika! Hiše v vasi, osamele in zapuščene, kličejo: Pomagaj! Požgali nas bodo! Star očanec, ki ni mogel bežati, sedi ob cesti in prosi: Pomagaj! Ubili me bodo. In v Katkinih ušesih, in v Katkinem srcu in v poslednji kaplji njene krvi zveni strahoten krik ljudi, zemlje, dreves, vode: Pomagaj, pomagaj! Ko se je prerila med pečinami v kotlinico, kjer so skriti mati, kravica in teliček, se zgrudi Katka k materi na kolena in zakriči: »Mati, pomagaj! Pomagaj!« »Kaj pa se je zgodilo, moj ljubi otrok?« zadrhti mati. »Mar so očeta ubili?« »Niso ga še, pa ga bodo! In mene bodo in tebe, če ne bomo pomagali!« vzdihuje Katka in odvezuje telička. »Kam pa s teličkom, otrok?« se ustraši mati. »Pomagat, mati!« krikne Katka in že vleče telička za seboj. Mati spozna, kako huda je ura, če je do tega prišlo in nič ne reče, spusti se na tla in objame leho zemlje in jo stisne na srce. Kravica žalostno muka in se trga z vrvi, ker jo je teliček zapustil in se gorje ruši na ubogega človeka. Teliček teče za Katko. Teliček nič ne ve, kam gre. A na sončnem obronku se Katka ne more premagati. Objame telička in se stisne k njemu in teliček jo liže po licu in po čelu. »Sončeče moje!« vzklika Katka! »Jelenček moj zlati!« »Ti moje veselje ljubo!« Bum, buum, buum, grooomm... bobni izza Metlike in Katka se ove, si spet obriše solze in vodi telička v vas. Na dvorišču Katkinega doma že kurijo velik ogenj, kotel visi na njem, partizani lupijo krompir in intendant Janez šviga od hiše do hiše in ko zagleda deklico s teličkom, poskoči v zrak, ploskne z rokami in krikne: »Oh, mar sanjam? Meso!« »Tu ga imate, za ranjence!« pravi Katka. »Punčka, kje si ga pa dobila?« vpije intendant Janez od sreče in že izroča telička partizanu, ki se razume na tak posel. »Pusti punčko, in pametno govori, tovariš Janez!« zakriči Katka od gneva, ker se ji srce trga in v glavi meša od žalosti. »Mar ti je že katera punčka prioeljala teleta?« Janez takoj sprevidi, kako je s to stvarjo. Skloni se nad Katko in ji reče očetovsko: »Oprosti, srce junaško! Ali je tvoj?« »Moj je!« zastoče Katka in spet se ji solze ulijejo. »Tvoj...?« »Da, moj... Naj bo za ranjence ... oh ...!« in se kar tam zgrudi od žalosti. Toda intendant Janez jo vzame v naročje, jo stisne k sebi in fi z. drugo roko stisne pest in z njo požuga divje proti bobnenju in zakriči: »Ne boste nas! Ne boste nas!« In nato dolgo časa gleda v to ubogo deklico, dokler jo ne obrosi s svojimi solzami. Katka še~ga oklene in mu dahne: »Nič, nikar več ne jokajva, tovariš Janez. Pojdiva pomagat ranjencem!« rudi mičkot čebela V poznem poletju čebela na polje je poletela, na cvetno in sončno polje. Cvetlicam glavice objela, vsaki je pesem zapela za zlato prgišče prahu; za zlato prgišče prahu — to kupico majhno medu poljubljala vse je po vrsti. Še istega srečnega dne, ko je sonce zašlo za gore, na cvetu je obnemela .., NASE BRANJE NASE BRANJE 14 ZA SALO IN SMEH — ZA SALO IN SMEH — ZA SALO IN Domače cvetje Na eni izmed naših šol je profesorica slovenščine pri uri zgodovine slovstva dejala, ko je govorila o Prešernu, tudi tole: "Od Bleda do Prešernove rojstne hiše o Vrbi je pet kilometrov pešhoje.. .! Dijaki so kasneje ugibali, koliko kilometrov neki je s kolesom! —"Kaj pa nosiš v cekarju tako težkega?". "J a, veš, sol nosim, pet kilogramov tem je kupila, pa je najbrž mokra, ker je tako težka!" * Sla je naša soseda k zdravniku, ker je bila bolna. Zdravnik jo je pregledal, ugotovil bolezen in ji dejal: "Veste mati, piti ne boste smeli nič kislega (pri tem je mislil na jabolčnik in vino)." Čez nekaj dni zaloti našo sosedo nekdo pri polnem pi-skru jabolčnika: "Kaj pa ti, ali se ne ravnaš po zdravnikovih navodilih?" "Kaj bi se ne," zabrunda soseda", Kaj si jabolčnik močno posladkam! * Naš sosed je kupoval radio. Ko je po dolgem iskanju le našel primeren aparat, ga je z velikim zanimanjem ogledoval in vprašal prodajalca: »Kaj pa, Avsenike igra, Avsenike?t "I, seveda," se zareži prodajalec. Sosed se ves srečen, da je našel, "ta pravega", se s prodajalcem hitro pogodi. • Neka ženska žene po cesti kozo. Sreča jo znanec in jo hoče malo "zafrkniti": "Sestrico ženeš, sestrico?" se ji nasmehne. "Da, t o o j o !" se je glasil kratek in nedvoumen odgovor. * V nekem podeželskem središču pride veterinar k zdravniku. Veterinar: "Boli me ..." Zdravnik: "Pokaži, no, vendar, kje te boli..." Veterinar: "Saj tega ne stori niti živina..." Po pregledu napiše zdravnik recept, o katerem je med oklepaji dodal še posebno klavzulo: Če predpisane tablete ne bodo zalegle, naj gre » prisilni zakol. Kako je bilo pozneje, ko je veterinar, ne vedoč za to dodatno klavzulo, oddal recept o bližnji lekarni, pa si lahko bralci sami mislijo. * Delavec Pišta iz Bakovec je moral nazaj v podjetje. Ker se je ponoči predolgo zadržal pri svojem dekletu, je o Soboti zamudil prvi jutranji vlak. In veste, kaj je potem storil? Stekel je po polju ob železniški progi za vlakom, mimogrede ujel še dva zajca in dohitel vlak v Dokležovju. OKO BREZ SOSCA (Nadaljevanje s 15. strani) Otroci so se zbrali na travniku pred šolo, kjer je sedaj telovadišče. Sami so ga uredili. Tudi svoj pionirski odred imajo, svoje modelarje in pravkar tekmujejo čete med sabo za prvomajski nastop... Pavlov bledi obraz je drgetal od razburjenja. Kako ga bodo sprejeli? Obrisal si je potno čelo in s tresočo roko popravil črno obvezo, ki je pokrivala izpahnjeno oko. Rana se mu še ni dobro zacelila, zato je ne sme izpostavljati soncu. Nekdo ga je zagledal in zavpil: »Poglejte, Pavel se je vrnil!« Otroci so obstali in zamaknjeno gledali prizor. »V našo četo ga bomo sprejeli!« Se je slišal glas iz vrst večjih pionirjev, Pavlovih sošolcev. »Za vas se še zmenil ne bo. Tukaj — v naši četi je mesto zanj!« so odgovarjali mlajši. Iz šole je prišel upravitelj. Stisnil je roko očetu Grozniku, nato pobožal po bledem obrazu Pavla in mu pokazal na telovadišče. Pavel se je s počasnimi koraki napotil proti otrokom, odkoder ga je spremljalo sto parov oči in merilo njegove zmedene korake. Vrste so se razmaknile, kot da prihaja nič koliko dečkov, ki bodo zamašili prazna mesta in strnili vrste. Tudi upravitelj in Groznikov oče sta gledala skozi okno pisarne in spremljala pot mladega dečka. Še par korakov in Pavel se bo moral odločiti za to ali ono četo. V Pavlovem zdravem očesu je nenadoma zagorelo toplo majsko sonce, božalo prijatelje in se ustavilo na četi največjih Pionirjev, njegovih sošolcev. Da, tam je njegovo mesto, tja pojde... »Dober fant je... ta vaš Pavel,« je rekel upravitelj očetu Grozniku in mu ponudil stol. Groznikov oče je še enkrat pogledal na telovadišče, kjer se je izgubil v četi največjih pionirjev njegov sin. Ali ga varajo oči. ki so jih zameglile solze? Obrnil se je k upravitelju. »Kaj ni tam na Pavlovi levici Mitja, paznikov sin?« »Da, ob Mitju si je izbral svoj prostor. Dobra prijatelja sta...« Skozi okno je rinilo toplo majsko sonce. Rahla sapica je prinesla z igrišča mehko melodijo, otroško pesem, ki se je nežno topila v srcu Groznikovega očeta in pričarala nasmeh tudi na njegov zgubani obraz. ANTIBIOTIK PROTI MENINGITISU Na kongresu bakte-riologov, ki je pred kratkim bil v japonskem mestu Okamini, je direktor raziskovalnih del o inštitutu "Kitasato" o Tokiu izjavil, da je odkril nov antibiotik, ki je zelo uspešen pri zdravljenju meningitisa. Znanstvenik je tudi izjavil, da so novo zdravilo, ki se imenuje "cefalomicin" uspešno preizkusili na 80 tisoč miših. ŠTIRI NAJVEČJE LADJE NA SVETU V Roterdamu gradijo s pospešenim tempom ladjedelnico, kjer bodo do konca leta 1961 zgradili štiri največ je ladje na svetu. Vsaka naj bi imela po 108.000 ton, hitrost 55 vozlov na uro in bo lahko sprejela po 8 tisoč potnikov. Ladje bodo gradile o koprodukciji štiri evropske države. KINO BODOČNOSTI Neki hamburški inženir je po desetih letih proučevanja izdelal model kina bodočnosti, ta-koimenovani cinetarium. Ta kino je okrogle oblike in projekcijsko platno teče okrog ose dvorane. Namen tega kina je, postaviti gledalca dobesedno o središče dogajanja na platnu. Gledalci bodo sedeli o gibljivih naslanjačih in po mili volji gledali po dvorani. Ameriški rekrut, za katerim se je jokalo največ žensk Ko je idol ameriških smrkljic Elvfe Presley, neodoljivi plesalec in pevec rock'n rolla moral oditi k vojakom, je bil bržkone rekrut, za katerim se je jokalo največ žensk. Več kot 40 km dolga povorka deklet, fantov, pa tudi starejših je spremljala avtobus, s katerim se je peljal v kasarno. Ko je izstopil, so zabrnele televizijske in filmske kamere. Tako še riobenega predsednika ZDA niso pozdravili. Pred štirimi leti je ta isti mladenič bil vozač kamiona in je zaslužil največ 40 dolarjev na teden. Doslej se je vozil samo z roza in belimi »Cadillaci«. Toda v vojsko se je moral pripeljati z avtobusom, kot vsi ostali rekruti, prav tako so ga ostrigli kot ostale. Ko je prišel v kasarno, je sprejel 7 dolarjev, kolikor dobijo rekruti. V civilu je zaslužil po milijon dolarjev letno. Sicer pa ameriška država nima posebne koristi od tega, da je poklicala Presleya v vojsko. V civilu je plačal letno okrog pol milijona dolarjev davka. Pravijo, da je Presley zelo poslušen in priden rekrut. Več praktičnih dobitkov! Rešitve prvomajske nagradne križanke pošljite najkasneje do 10. maja 1958 na naslov: Uredništvo »Pomurskega vestnika« (Nagradna križanka) M. Sobota, ulica Stefana Kovača 16. Žrebanje bo 12. maja, v številki PV, ki bo izšla 15. maja, pa bomo že objavili imena izžrebanih reševalcev. Za reševalce naše nagradne križanke smo pripravili več knjižnih nagrad in praktičnih daril nekaterih soboških podjetij. Iz uredništva PV Vodoravno: 1. stopati ra kom, 7. izvori, 8. Španski spolnih, 9. (in 135 vod.) pozdrav prvema maja, 28. brez čuta za naravnost, 29. naslanjalen, pomagalen, 30. otok na Jadranskem morju, 31. hudobna. 32. mesto v Arabiji, 33. vinogradniško delo, 34. gora nad Bohinjem, 35. del glave, 34. prebivalec azijske države, 39. cvetni prah, 40. prav tak, 42. krvatski narodni heroj, po katerem se imenuje velika tovarna, 43. vlago dovajajoč, zamočvirjevalen, 45. gibajoča se v krogu, 44. mesto ob špansko-francoski meji, 47. naš zavarovalni zavod, 48. gradivo, 50. jedilnik, 51. mesto v Makedoniji, 52. azijska puščava, 53. nadejam se, 55. veliko rešeto, 57. znam, 58. človek, ki se muči, 59. rimski zgodovinar, 40. poceni, 41. veznik, 43. toaletna potrebščina, 44. rimski pisatelj, Ci-ceronov prijatelj, 44. predlog, 47. tečaj, 49. brez družDe, 70. evropska reka, 71. dreg kamen, 73. najoddaljenejši položaj sonca od zemlje, 74. kvartaški izraz, 77. števnik (neki), 78. zemljišče, 80. dričalnica, 81. mazivo, 82. lastnina, 84. vetromer, 94. reka v Italiji, 95. hiter, 94. nedoločni zaimek, 98. prestavljam, 99. mesto v Belgiji, 101. lučaji, 102. vojaško spremstvo, 103 celim, šivam, 105. vrsta rdečega skrilavca, 104. vrsta rib, 107. kokoš brez repa, 109. eden izmed bajeslovnih ustanoviteljev Rima, 111. nikalni zaimek, 113. nekdanja mladinska organizacija KP, 114. hribi, 114. predlog, 117. sredi Pece, 118. orožje, 120. zli duh, 122. kratica za starejši, 123. dnevno plačilo, 124. močnik, 124. stavčna nikalnica, 127. otok v skupini Malih Sudetskih otokov, 129. ljudska skupnost (občina) v stari Atiki, 131. odprta, odgrnjena, 133. francoski maršal, neapeljski kralj za Napoleona, 135. glej opredelitev pod 9. vodoravno. Navpično: 1. vrsta blaga, 2. drevo, 3. gora v Alpah, 4. premer, 5. zelo občutljiv, zelo pozoren, 4. Homerjeva pesnitev, 9. posode za shranjevanje pepela 10. sijajen, 11. prevažam okoli, 12. zna za erbij, 13. loščilo, 14. računski izraz, 15. pregovor, 14. sredi ovna, 17. nadležnost, sitnost, 18. pariški zločinec, 19. zdra- vilo, 20. spremljevalec zime, 21. enaka samoglasnika, 22. vstavljam dno, 23. riževo žganje, 24. poškodba, 25. okrogel, ovalen, 24. začetnici otoka ob Avstraliji, 27. nezrel mladič, 35. merilec hitrosti, 37. znak za radij, 38. celičen, 39. okrajšava za prostorninski meter, 41. nedoločena množina, 42. ptič, 44. neužiten (za vodo), 47. pismo, 49. psevdonim našega skladatelja (Risto), 51. naglo se giba.., 52. skupina rastlin, 54. čar, vabljivost, 56. razčlenitev, 42. silne jeze, 65. štor, 67. dvignem s tal, 48. vas v okolici Slovenjega Gradca, 71. hočem, 72. tuje moško ime, 74. prebivalec ob Muri, 75. tibetansko govedo, 78. naš šahovski mojster, 79. nastrgan, 83. beležka, notica, 85. peta in tretja črka besede pod 58. vod., 86. enota dela, 87. duh (lat.), 88. vrsta poldragega kamna, 89. sovjetski zunanji minister leta 1955, 90. vrsta razprave, 91. stric (po otroško,) 92. seme ju ima v sebi, 93. spa-vajoča, 96. gora v Julijskih alpah, 97. vrsta papige, 99. vlažen, polžek, 100. ljubkovalna oblika ženskega imena, 102. glas pri udarcu. 104. naš diplomat, 104. zagrnjeno, 108. zavetišča, 110. geometrijski lik, 112. taborišče, 114. pokvarjen, 115. gradič pri Ptuju, 118. del proge, 119. ameriški pisatelj, 121. bajeslovni vinogradnik, 123. število, 124. mršav, 125. vprašalnica, 127. kazalni zaimek, 128. japonska merska enota. 130. prva in tretja črka besede pod 124. navpično, 132. enaka soglasnika, 133. osebni zaimek, 134. krajevni prislov. REŠEVALCEM magičnega lika na pionirski strani Tiskarski škrat nam je zagodel tudi tokrat. Pionirje — reševalce prosimo, da sami potegnejo črto po vertikali med 3. in 4. poljem do konca in jo povežejo z zadnjo vodoravno črto. Pošljite nam rešitve! Uredništvo POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 17 DELAVCEM V NAŠIH TOVARNAH, NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH, V OBRTNIH OBRATIH, NAŠIH TRGOVINAH IN GOSTIŠČIH, VSEM NAŠIM ZADRUŽNIKOM NA PODEŽELJU, NAŠIM USLUŽBENCEM V USTANOVAH IN ZAVODIH, ŽELEČ MNOGO USPEHA OB PRAZNIKU DELA. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET MURSKA SOBOTA Kmetijska zadruga z o. i. Mačkovci • čestita ob 1. majo vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu! ljudstva naše socialistične domovine! Vršimo odkup vseh vrst kmetijskih pridelkov, lesa, živine in zdravlnih zelišč. Nudimo članom in drugim potrošnikom vse vrste umetnih gnojil, cement, apno, semena in vsa zaščitna sredstva. Izvršujemo usluge z našim tovornim avtomobilom in traktorjem. Vse po konkurenčnih cenah in pod ugodnimi pogoji! Zahtevajte pri Vaših dobaviteljih mlevske izdelke našega podjetja! Prepričani smo, da boste s kvaliteto zadovoljni! MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA Naš pozdrav k delavskemu prazniku spremljajo najboljše želje za dobrobit delovnega človeka v naši deželi. Upravni odbor in kolektiv Kmetijsko-gozdarske poslovne zveze Murska Sobota čestita za 1. maj kmetijskim zadrugam, zadružnikom in poslovnim prijateljem. Poslužujte se naših uslug za povečanje kmetijske proizvodnje. TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »USNJE« M. Sobota s poslovalnico ,RUNO' M. Sobota čestita vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem za 1. maj. Delovni kolektiv Trgovsko podjetje »ŽELEZO« Murska Sobota s svojimi poslovalnicami: »Kovina« na Titovi cesti »Železo« na Lendavski cesti »Kurivo-gradivo« v ulici Ivo Lole Ribar. Čestita vsem svojim odjemalcem za 1. maj! Svoje člane — delovne kolektive trgovskih podjetij in poslovalnic, kakor tudi vse prebivalce Pomurja toplo pozdravljamo ob velikem delavskem prazniku — 1. maju. TRGOVINSKA ZBORNICA Murska Sobota Vse za izboljšanje naše živinoreje! Vsem živinorejcem in kmetijskim zadrugam ob t. maju naš topel pozdrav! Veterinarski zavod Murska Sobota Vsem svojim naročnikom, investitorjem, poslovnim prijateljem in znancem čestita k delavskemu prazniku — 1. maju. MIHOLIG EVGEN gradbeni mojster Murska Sobota Stefan Kovača cesta 29 telefon 122 Izvršujemo generalna, srednja in tekoča popravila. Popravljamo vse vrste kmetijskih strojev, orodja in motornih vozil. Izdelujemo kabine za traktorja in barvamo vozila. Na poziv pridemo s potujočo delavnico v vsak kraj. ,Agroservis' Murska Sobota Koroška c. 46 — Tel. 6 Delovni kolektiv TOVARNE MESNIH IZDELKOV v Murski Soboti čestita vsem dobaviteljem in odjemalcem za delavski praznik 1. maj ter se priporoča s svojo mesnico na Lendavski cesti 9 v Murski Soboti. Pridelujemo prvovrstna kvalitetna semena žit in trav. Redimo plemensko živino. O kvaliteti se prepričajte! Kmetijsko gospodarstvo RAKIČAN KOMUNALNA BANKA MURSKA SOBOTA s podružnicami: GORNJA RADGONA — LJUTOMER — LENDAVA K delavskemu prazniku — 1. maju — čestita in želi večjih uspehov pri skupnem prizadevanju za napredek kmetijstva in pokrajine. OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA MERSKA SOBOTA DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA „M E R K U R“ (prej »Koloniale«) s svojimi poslovalnicami v Murski Soboti in na vasi čestita vsem svojim odjemalcem za 1. maj in se jim priporoča nadalje s solidno postrežbo. OB DELAVSKEM PRAZNIKU ŽELIMO MNOGO USPEHA DELOVNIM LJUDEM POMURJA. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE »BLISK« Murska Sobota, Staneta Rozmana 2, telefon tl? Trgovsko podjetje »PLATI CA« Murska Sobota s svojimi poslovalnicami: Železnina, manufaktura, špecerija in poslovalnica na vasi pošilja iskrene čestitke vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom za 1. maj. Kolektiv Trgovsko podjetje »TOBAK« M. Sobota, Skladišče M. Sobota in Lendava s svojimi poslovalnicami, nabavlja in razprodaja cigarete — tobak — cigare — vžigalice. Iskrene čestitke za 1. maj. Kolektiv »ŽAGA« MAČKOVCI čestita cenjenim strankam in vsem delovnim kolektivom k prazniku dela — 1. maju! Priporoča se s kvalitetnimi uslugami! Vsem svojim poslovnim prijateljem čestitamo k prazniku dela 1 maj. Izvozno podjetje PERUTNINA PTE J filiala Murska Sobota iskreno čestita k prazniku dela vsem ustanovam, gospodarskim organizacijam, zadrugam in svojim poslovnim prijateljem. Delovnim ljudem Pomurja, osem svojim članom in gostinskim obratom čestita k 1. maju OKRAJNA GOSTINSKA ZBORNICA MURSKA SOBOTA Gradbeno obrtno podjetje »ZIDAR« MERSKA SOBOTA Izvaja gradbena dela obrtnega značaja, kvalitetno, hitro in poceni. Priporoča se kolektiv Vse vrste pletarskih izdelkov, lesno galanterijo jn rolete izdeluje / »VRBA« pletarstvo in lesna galanterija. MERSKA SOBOTA ELEKTRIČNI VALJČNI MLIN LENDAVA TELEFON 32 predeluje hitro in kvalitetno vse vrste žitaric! Vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in mlinskim delavcem želimo vesel in srečen t. maj! POMURSKI VESTNIK. 1. maja 1958 18 VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU, KI V MIRNODOBSKI IZGRADNJI POLAGA TEMELJE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, POŠILJAMO ZA PRVI MAJ -h MEDNARODNI PRAZNIK DELA — PLAMTEČE POZDRAVE! Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski liudskl odbor Občinski sindikalni svet; Gornja Radgona K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU ČESTITA DELOVNIM KOLEKTIVOM, ZADRUŽNIKOM IN PREBIVALCEM POMURJA! DELOVNI KOLEKTIV Vinogradniškega gospodarstva GORNJA RADGONA PREBIVALCEM OBČINE BELTINCI IN VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA, ČESTITAMO K DELOVNEMU PRAZNIKU 1. MAJU IN ŽELIMO NOVIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA: Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski ljudski odbor BELTINCI Trg. podjetje »Ravenka« s svojimi poslovalnicami Kmetijska zadruga Selekcijsko posestvo Obrtno podjetje »Žaga« Obrtno podjetje »Strojno pletilstvo« Obrtno podjetje »Sodarstvo« Gostilna »Zvezda« Obrtno mizarsko podjetje »Jelka« Beltinci TOVARNA MLEČNEGA PRAHE MORSKA SOBOTA nudi svoje prvovrstne mlečne izdelke vseh vrst po zmernih cenah. Čestita vsem kmetovalcem, dobaviteljem mleka ter odjemalcem kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu k delovnemu prazniku 1. maj! OB PRVEM MAJU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA IN SE TUDI V BODOČE PRIPOROČAMO S SVOJIMI USLUGAMI IN POSTREŽBO. DELOVNI KOLEKTIVI: KNJIGOVODSKI REVIZIJSKI ZAVOD GOR. PETROVCI OBRTNA DELAVNICA »MLIN IN ŽAGA« HODOŠ OBRTNA DELAVNICA »MLIN IN ŽAGA« LUCOVA * OBRTNO GRADBENO PODJETJE »REMONT« GOR. PETROVCI GOSTILNA GOR. PETROVCI MESNICA GOR. PETROVCI GOSTIŠČE »PRI POŠTI« ŠALOVCI Prebivalcem občine, delovnim kolektivom podjetij in zadrug čestitajo k prazniku dela prvem maju Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL in ostale organizacije ter društva LENDAVA Delovni kolektiv "Potrošnik" želi svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in ostalim kolektivom mnogo uspehov in jim čestita k 1. maju mednarodnemu prazniku delovnih ljudi. TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA Trgovska podjetja in zadruge, oglejte si v naših skladiščih pestro zalogo manufakture, špecerije, železnine in galanterije! PREMOGOVNIK PRESIKA LJUTOMER želi svojim članom in poslovnim so-trudnikom srečen prvi maj — praznik dela — in se še nadalje priporoča s svojim kvalitetnim premogom. KOLEKTIV MEHANIČNA STROJNO KLJUČAVNIČARSKA USLUŽNOSTNA DELAVNICA DELOVNI KOLEKTIV ,MEHANIKE' LENDAVA ČESTITA OB PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA! SLATINSKO PODJETJE V SLATINA RADENCIH, ČESTITA K 1. MAJU VSEM SVOJIM STRANKAM, ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU POMURJA. VSEM DELOVNIM LJUDEM POMURJA ČESTITA K PRAZNIKU DELA IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČA S SVOJIMI PRIDELKI! Kolektiv Vinogradniškega gospodarstva KAPELA »TEHNOPROMET« TRGOVINA S TEHNIČNIMI POTREBŠČINAMI MURSKA SOBOTA, TRG ZMAGE 1 — TEL. 81 prodaja: motorna vozila, in njihove nadomestne dele, radioaparate, kolesa, hladilnike, pralne stroje, električne štedilnike, tehnične predmete in električni material za gospodinjstvo. Vsem odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja k prazniku dela — delavski pozdrav! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »SOGRAD« / MORSKA SOBOTA izvaja razne nizke in visoke gradnje in vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Vsem cenjenim investitorjem in delovnim ljudem Pomurja ob prazniku dela — 1. maju — iskren pozdrav! Se toplo priporoča k o le k t i v Svojim odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja čestitamo k prazniku dela 1. maju Zadružno obrtno podjetje »Agrotehnika - servis” LJUTOMER Vsem komitentom in vsem delovnim ljudem Pomurja k prazniku dela čestita kolektiv NARODNE BANKE MERSKA SOBOTA »KONFEKCIJA« LJOTOMEB izdelava moških in otroških oblek, ženskih in moških balonskih in dežnih plaščev, delovne obleke ter ostalih oblačil. Želi vsem svojim odjemalcem srečo ob delavskem prazniku 1. maju! ivolektiv finomehanične delavnice »RAFIMUS« MURSKI SOBOTI čestita delovnim ljudem Pomurja k prazniku dela in se priporoča z uslugami. POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 19 -PANONIJA- INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE MURSKA SOBOTA Izdeluje in nudi: Za kmetijstvo: Spiralne trijerje, vinogradniške škropilnice, nahrbtne in ročne' žveplal-nike, alfa brzoparilnike. Za gospodinjstvo: stiskalnice za sočivje, aparate za pasiranje, aparate za sneg, cedila, lijake itd. Izdeluje tudi posode za turiste, otroške igračke, raznovrstne peči in mnogo drugih pločevinastih izdelkov. Vsem poslovnim prijateljem čestitamo k praznikn dela! Drugi mednarodni lesni sejem v Ljubljani Od 22. V. do 1. VI. bo v Ljubljani že drugi mednarodni lesni sejem. Ta bodo razstavljeni vsi sortimenti lesa, razni lesni polizdelki vseb vrst, a težišče sejma bo na prikazovanju finalnih proizvodov vseh vrst, kajti namen sejma je, razviti predvsem našo znnanjo trgovino, utrditi položaj naših izdelkov na tujih tržiščih in prodreti na razna nova taja tržišča (Južna Amerika, Bližnji in Srednji Vzhod, Vzhodna Nemčija, itd.). Za povečanje in izboljšanje naše lesno-predelovalne industrije so nam potrebni tudi sodobni stroji in razna drnga pomožna sredstva, zaradi tega bodo ti izdelki imeli na sejmu poseben pomen. Na sejmu razstavljajo mimo domačih proizvajalcev strojev in pomožnih sredstev še proizvajalci iz raznih drugih držav. Uveljavljeni so že vsi ukrepi, da si bo naša lesna industrija lahko nabavila razstavljene — uvožene stroje in pomožna sredstva. Na sejmu bo tudi posebna gozdarska razstava, ki jo organizirajo domača gozdna gospodarstva. Tu bodo nazorno prikazali pravilno gospodarjenje z gozdom, racionalno izkoriščanje gozdnega bogastva, zaščito gozdov, pomen gozda v življenju človeka in narodnega gospodarstva itd. Posebna razstava bo prikazala zgodovinski razvoj raznih lesnih izdelkov, od najstarejših ča- sov do danes. Ker je Ljubljana že znana pa svojih mednarodnih sejmih, na katerih so razni lesni proizvodi bili med najvažnejšimi razstavljenimi predmeti, lahko pričakujemo, da bo prirejanje rednih specializiranih lesnih sejmov pritegnilo še večji krog poslovnih ljudi iz tujine. Tudi domači potrošniki si bodo lahko ob tej priložnosti ogledali razne lesne izdelke, ki jih potrebujemo v življenju dmžine in v gospodinjstvu. Sodobno grajenje majhnih ekonomičnih stanovanj zahteva med drugim tudi ekonomično, lahko in praktično pohištvo, ki ga naša lesnoindustrijska podjetja že izdelujejo in izvažajo, medtem ko si takšno pohištvo le počasi pridobiva kupce med domačimi potrošniki. Ljubljana je znana kot tradicionalno središče mednarodne lesne trgovine, pa je zaradi tega popolnoma naravno, če je Komite za zunanjo trgovino FLRJ izdal odločbo, da je treba prihodnjič v Ljubljani prirejati tudi specializirane mednarodne lesne sejme. Kvartopirstvo in otroci Da je kvartopirstvo marsikje pravo družbeno zlo, ni treba posebej poudarjati. Koliko zakvar-, tanih gruntov, koliko tragedij in sovraštva je izzvala pred vojno kvartopirska strast. Danes se pojavlja kvartopirstvo v milejši obliki, ker je ljudska oblast po vojni nastopila odločno proti temu pojavu. Vendar zopet kaže, da je povpraševanje po Piatnikovih podobicah Iz dneva v dan večie. Ne le odrasli, tudi otroci radi segajo po igralnih kartah, da si »krajšajo čas«. Da je igra boli zanimiva, igrajo za malico ali za dinar, nekaterim pa je igra samo sredstvo za preizkušanje trkov, sreče in kvartaških izrazov. Kar je danes samo še drobna želja, se bo mogoče že iutri razplamtelo v poželenje, pojutrišnjem v strast in igralne karte bodo nostale nepogrešliiv spremljevalec mladega, mogočp nadarjenega človeka. Male vsote denarja bodo zamen iali večji zneski — s pa.šp. z vlaka in 'kednia se bodo preselili v gostilno. kjer se ob vinu razvnemalo duhovi. Mogoče se bodo v pranim zabliskali celo noži, mi na bomo guvorili o nokvarieni mladini ali bomo takrat pomislili. da smo že videli tega ali onega ob karlob. ko le bil še nerazsoden otrok? Smo mu takrat pomagali z nasvetom ali celo z ostrim ukrepom? Naloge in problemi Novoizvoljeni DS in UO »Mizarstva« v Ljutomeru sta si določila na nedavni seji precejšnje naloge. Zastareli strojni park bodo obnovili, ker so uvideli, da lahko le na ta način izboljšajo delovne pogoje, hkrati pa se lahko podjetje c cenejšimi izdelki približa potrošniku. Skrb delavskega sveta za strokovni napredek članov kolektiva je precej zadovoljiva. V desetletnem obstoju podjetja je opravilo mojstrski izpit 12 pomočnikov, pomočniški izpit pa 27 vajencev. Tudi sindikalna organizacija v podjetju skrbi, da se člani vsestransko izobražujejo. zato je vpliv sindikata v podjetju zelo pozitiven. Notranji odnosi so dobro urejeni, tako delovni kot osebni — treba jih bo še utrjevati in krepiti. Hkrati s tem pa bo potrebno utrjevati zavest socialističnih odnosov. Kolektiv športno in kulturno ne deluje, to pa zaradi tega, ker so člani kolektiva večinoma izven Ljutomera, vendar se nekateri člani izživljajo v domačem kraju, v športnih in kulturnih društvih. Podjetje je primorano zaradi razmer, ki v njem obstajajo, zaenkrat sklad skupne potrošnje še uporabi jati za napredek proizvodnje. Ker podjetje nima velikega dohodka, ko obračuna vse obveznosti, je za osebne dohodke delavcev in sklad skupne potrošnje dalo le mali odstotek. Tak način delitve dohodka jim pač narekujejo specifični problemi zaradi razvoja podjetja. Razprava v delavskem svetu o problemih, ki jih odpira pismo CK ZKJ, je pokazala, da nekateri člani kolektiva še niso na tekočem z našo družbeno ureditvijo in smerjo, ki jo določa pismo. Večina članov pa je razpravljala o teh problemih precej pozitivno. Janko Stolnik Volitve v DS končane Vinogradniško posestvo. Ljutomer je že 13. aprila končalo volitve v delavski svet. Volitve so bite končane v 43 minutah po šesti uri zjutraj. To posestvo ima dve sindikalni podružnici, ki sta si napovedali tekmovanje. Na sedežu sindikalnih podružnic, v Presiki in v Železnih dverih sta bili volišči, toda volitve so končali istočasno, tako da zmagovalca ni. Kl jub temu so z uspehom zadovoljni. Glasovali so vsi člani tega delovnega kolektiva, ki se močno uveljavilja v gospodarjenju v vinogradništvu. V tisku je knjiga PREKMURJE IN PREKMURCI V SLOVENSKEM PERIODIČNEM TISKU Bibliografski pregled od leta 1846—1945 Sestavil: Miroslav Kokolj Cena broširani 630 dinarjev vezani v polplatno 750 dinarjev Naročila sprejema: OBMURSKA ZALOŽBA Murska Sobota, Štefana Kovača ul. 16, telefon 138 IVONE LOŠČENKO IDEJA »Hej, ajzenponer, kje pa je tukaj Krojaček?« »Kar naprej, klada, v mestu,« je odbrusil užaljeni železničar in se obrnil. Možu, ki je vprašal, so trznile kocinice pod nosom in gubice ob očeh. Listič z naslovom se mu je v roki tresel. Odstopi-cal je po tesni ulici od kolodvora proti mestecu in se ustavil pred krčmo »Vol«. Pomislil je trenutek in vstopil. »Kozarček žganja ne bo škodil za korajžo,« je zamrmral in naročil: »Snops!« Krčmar se je nagni! proti njemu in vprašal: »Kaj?« »Šnops!« se je zadrl možakar in se naslonil na točilnico. Drug za drugim je pogoltnil tri kozarčke žganja in zardel in zaživel. »Rad bi vedel, kje je tisti prašeč,« je zaupal krčmarju. »Nikjer ni takšnega prasca, kot je ta.« »Kaj?« se je nagnil krčmar k njemu. »Tistega prasca bi rad videl!« je povedal možakar. Izpraz-ni je še en kozarec. »A, prasca.« Krčmar je zasijal. »Ni večjega prasca od tega prasca,« je trdil ponosno. »Zato bi pa ga rad videl,« je pokimal možakar. »Pojdite kar z menoj, vam ga kar pokažem,« je povlekel krčmar gosta kar za rokav na dvorišče, kjer je v majhni ogradi ril debel merjasec po gnoju. Možakar je debelo zazijal, potem pa je poskočil: »Ideja! Krasno,« je plosknil krčmarja po hrbtu in jadrno odpetal skozi krčmo in po ulici »Tukaj je,« je pogledal listič in potem na napisno tablo: »Krojaček je tukaj!« Jezno se je nasršil in vpadel v prostorno dvorano, kjer so šumeli stroji, Delavci so ga radovedno pogledali, on pa je bleknil: »Kje je prašeč?!« Sam si je odgovoril: »Ni ga tukaj!« Odbrzel je po stopnicah navzgor, tja kamor je kazala puščica pod napisom »Uprava«. V nadstropju je odprl vrata. »Kje je prašeč?!« je kliknil proti zajetni ženski postavi za pisalno mizo. Obstreljal je s pogledom vse kote in se zagnal proti drugim vratom. »Kje je prašeč?!« je izzivalno rohnel od vrat do vrat. Uradniki so begali po sobah in ga dvomljivo pogledovali. Pred petimi vrati ga je ustavil krepak mož. pravi hrust in mu strogo, ukazovalno povedal: »Mi nismo podjetje za odkup živine. Nimamo nobenega prasca!« »Vam nič mar!« se je odrezal možakar, »saj nisem vas iskal. Pa mi povejte: imate direktorja!« »Imamo, toda tudi on nima nobenega prasca!« »Dobro,« je povedal možakar, »pa bi kljub temu govoril z njim.« Hrust je zmagnil z rameni in pojasnil: »Pa ne bo nič iz tega, ga ni tukaj!« »In kje je?« »Nekje v mestu. Ima pač svoja pota rn vam nič mar zanje.« »Hvaia. Na svidenje!« se je priklonil možakar in odkoracal. Grozd ženskih obrazov se je nabral, ko je možakar stopal po ulici. Ona, ki jo je prvo srečal, je vrtela z roko okrog čela. Možakar se ji je galantno priklonil, široko nasmehnil in ji vrgel poljubček. Potem je žvižgajoče odplesal po robniku, dokler ni nečesa ugledal. Ohstal je kot ukopan. Pomel si je oči iu stisnil pesti., »O, kolega,« se je Prijateljsko razkrilil mož, ki se je bližal možakarju. Tudi možakar je zakrilil. Usekal je prišlega za uho, da je zabobnelo. »Tu imaš kolega,« je rekel in bi ga udaril še enkrat, če ga ne bi zadržala roka mimoidočega meščana. Takoj zatem je pristopil miličnik. Ukazal je, da morajo vsi trije z njim. In so šli. Na radovedna vprašanja službujočega je možakar vse povedal, dokler ga niso vprašali, zakaj je udaril. »Hm,« se je namuznil možakar. »On že ve, zakaj. Če mu ni prav, naj gre tožit.« Kaže. da so bili vsi njegovega mnenja, ker so ga kmalu pustili oditi. Precej časa je že minilo, prav toliko, da je možakar pozabil na svoj podvig. Nenadoma je dobil poziv na sodišče. Bil je tožen. Molčal je vse do razprave in se muzal. Mirno je poslušal obtožbo na sodišču, ko so ga poklicali k razpravi. »Obtožen zaradi žalitve predstavnika podjetja Krojaček. Delavski svet tega podjetja smatra, da je s klofutanjem direktorja na javnem mestu omadeževana čast podjetja. Prizadeto je dobro ime podjetja, ki je utrpelo znatno materialno škodo v poslovanju — prav zaradi te nesramne klofute. Delavski svet, torej kolektiv podjetja Krojaček smatra, da se da sramota oprati samo z javnim opravičilom in kaznijo.« Obtoženi je vstal in preudarno povedal: »Zal mi je zaradi tako grobe pomote, toda poudarjam, da nisem nikdar trdil, da se je tožeče podjetje Krojaček spečalo z mojo ženo. Imam pa neizpodbitne dokaze, da je tako naredil imenovani predstavnik tega podjetji Moja krivda je torej samo ta, da nisem tega pojasnil takrat, ko sem spraševal, kje je prašiča.« Pravda se je končala. Možakar je smehljaje odstopical iz dvorane. »Nisem pričakoval, da bo moja skromna ideja tako učinkovala,« si je šepetal. SOBOŠKA KRONIKA POROKE, ROJSTVA IN SMRTI OD lt. DO 24. APRILA 1958 Poročila sta se: Srečko Gorjan, fiofer in Žita Prahtl, uslužbenka, oba iz M. Sobote. Rodile so: Antonija Lukač iz Kroga, dečka; Pavla Zavec iz M. Sobote, dečka; Marija Kovač iz Fokovec, deklico, Jožefa Sinko iz Krašč, dečka; Anica Zupančič iz Branoslavec, deklico; Terezija Bertalanič iz Ocinja, dečka; Marija Dundck iz Polane, dečka; Marija Kranjc iz Babinec, dečka; Amalija Pivar iz Rankovec, deklico; Marija Banfi iz Zenkovec, deklico; Marija Fekonja iz CreSnje-vec, deklico; Marija Vičar iz Sp. Krapja, deklico; Zlatica Cener iz Doline, dečka; Ana Lutar iz Turnišča, dečka; Terezija Gergar iz An-drejec, dečka in Marta Zver iz Lipe, dečka. Umrl je Ignac Haršang iz Crenlo-▼ec, star 3 leta. NESREČE IN NEZGODE Hude opekline pri gašenja požara ▼ Stanjevcih sta dobila po obraza, vrata in rokah 34-letni Karel Kočan in 71-letni Ivan Lazar. Konji so se astrašili vlaka in zdirjali. Voznik, 49-letni N. K. iz Crnelavec je padel pod voz in dobil težke poškodbe na glavi io kolena. Z motornega kolesa je padel 25-letni K. K. iz Paževec in si močno poškodoval desno nogo v gležnja. S kolesa je padla 17-letna A. L. iz Radene, ko je vozila po hriba navzdol in dobila precejšnje poškodbe Z višine treh metrov je padel 44-letni J. P. iz Pečarovec in si nalomil rebra. Z mopedom se je peljal 34-IetnI mizarski pomočaik M. S. iz M. Sobote. Ko ga je hotel neznani avtomobilist prehiteti, ga je podrl. M. S. je dobil več hndih poškodb. Strelci v čast 1.maja Strelci soboške občine so imeli včeraj slavnostno sejo v počastitev 1. maja. Na tej seji so svojim najboljšim strelcem, ekipam in društvom podelili prehodne zastavice in diplome. Podeljenih je bilo 32 diplom in 8 prehodnih zastavic. Drugega občinskega tekmovanja v strelstvu se je udeležilo deset strelskih družin z dvajsetimi ekipami in 1375 člani. Sodelovalo je deset članskih ekip s 1069 člani, tri mladinske ekipe s 144 strelci, štiri ekipe članic z 92 strelkami. tri pionirske ekipe s 70 strelci. Najboljša strelska družina je »Borac«, najboljše strelce mladince ima strelska družina »Mura«, ki ima tudi najboljšo ekipo članic, a najboljšo ekipo pionirjev ima družina »Trgovec«. Občinski prvak v streljanju je Cinč Leopold iz strelske družine »Borac«, med mladinci je najboljši strelec Vlado Miloševič iz »Mure«, najboljša med članicami je iz družine »Kovinar«, Jolanka Sapač. Med pionirji pa je najboljši strelec član strelske družine »Trgovec« Vili Turner. Vsi strelci so dosegli od 98.550 možnih krogov 72.216 krogov. Strelci soboške občine želiio, da bi takšno prvoma'sko tekmovanje postalo med strelci tradicionalno, kar bo prav gotovo tudi postalo. Delovni kolektiv kmetijskega gospodarstva v M. Soboti čestita k prazniku dela vsem delovnim kolektivom in vsem prebivalcem. kom. — V borbo za večji napredek v kmetijstvu! Za praznik dela 1. maj čestita svojim poslovnim prijateljem ler vsemu delovnemu ljudstvu „O D P A D“ Ljubljana s svojimi odkupnimi postajami: v Murski Soboti, Lendavi in Gornji Radgoni. Odkupujemo vse vrste odpadkov, krpe, železo, kosti, kovine, papir in gumo po najvišjih dnevnih cenah. Izdelujemo razna konfekcijska oblačila, vršimo tudi šiviljske usluge kakor tudi tapetniške izdelke. Vsem našim odjemalcem čestitamp k delovnemu praznikuI »KROJ« MURSKA SOBOTA OB DELAVSKEM PRAZNIKU -1. moja ŽELIJO MNOGO USPEHOV DELOVNIM LJUDEM POMURJA RAJBAR LUDVIK, avtomehanična delavnica. Murska Sobota PAVLINJEK JOŽE, strojni ključavničar, Murska Sobota . LUTAR VINKO, vodovodni inštalater, Murska Sobota ISMAILOVIČ ABDULAH, slaščičarna, Murska Sobota KRAMARIČ JOSIP, frizersko brivski salon, Murska Sobota GUMILAR KOLOMAN, frizersko brivski salon, Murska Sobota GERENČER ZOLTAN, fotoatelje, Murska Sobota ŠKRABAN VINKO, pekarna. Murska Sobota KERČMAR ALOJZ, parna pekarna, Murska Sobota VOROŠ LUDVIK, splošno mizarstvo. Murska Sobota FLISAR FRANC, splošno mizarstvo, Murska Sobota ZADRAVEC MIRKO, mizarstvo, Murska Sobota BRATA JUG, stavbeno in galanterijsko kleparstvo, Murska Sobota CIGUT LUDVIK, krojač, Murska Sobota BENKO ŠTEFAN, krojaštvo, Murska Sobota SABO ERNEST, krojaški mojster, Murska Sobota KARBA VALENTIN, strojno ključavničarstvo, Ljutomer MALAČIČ ERNEST, strojni avtomehanik, Murska Sobota DUH JANEZ, krojaštvo, Murska Sobota Svoje kvalitetne izdelke priporoča PEČARSTVO« MURSKA SOBOTA Ob delavskem prazniku 1. inaju vsem svojem odjemalcem in delovnim ljudem Pomurja čestitamo! PARNA PEKARNA M. SOBOTA GOSTILNA »PREKMUREC« Murska Sobota čestita vsem svojim postom in vsem ljudem Pomurja srečen delavski praznik 1. maj! Nagrobne spomenike, plošče in vsa druga v stroko spadajoča dela Vam najbolje in najceneje napravi podjetje Kamnoseštvo in cementnine Murska Sobota Svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo k t. maju! Splošno stavbeno in pohištveno mizarstvo »JELKA«, Murska Sobota Svojim gostom kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu Pomurja čestitamo k prazniku dela 1. maj! Hotel »CENTRAL« M. Sobota »BOROVO« Jugoslovanski kombinat gume in obutve prodajalna M. Sobota Vsem svojim odjemalcem kakor tudi pomurskemu 'delovnemu ljudstvu čestitamo k prazniku dela. Kolektiv POMURSKI VESTNIK. 1. maja 1958 20 CENE MALIH OGLASOV: Beseda 10 din, med dve črti beseda 20 din. Zenilbeni oglasi beseda 30 din. Na oglase, ki so pod iifro oziroma naslov v oglasnem oddelka, se pribije 50 din. OPOZORILO! Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tn-di znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kako drugo informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru no bomo odgovarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v navadnih pismnih ne odgovarjamo. NOVO MOTORNO KOLO, znamko »Pretis-NSU«, 175 ccm, 12,5 KS, a kompletno usnjeno opremo, prodam. Naslov v upravi lista. PROSNJA: Pred nekaj dnevi je bila ukradena iz mojega zaprtega prostora transmisijska os (nared) približno 4,5 m dolga, premer 45 mm. Prosim vsakogar, ki o tem kaj ve, kje se nahaja, da me obvesti pismeno ali ustmeno proti nagradi. — Janža Koloman, Brezovci, p. Puconci. M-404 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, soba vseljiva z lokalom in 400 m1 vrta, prodam. Maribor-Tezno, Ptujska cesta 44. M-412 POSESTVO z 2 ha zemlje, skupaj z inventarjem in živino, prodam. Leopold Ratnik, Vanča ves, p. Tišina. M-413 SKLADIŠČNIKA IŠČEMO. Nastop službe z 10. majem. Ponudbe poslati na upravni odbor Parna pekarna, M. Sobota. M-414 MOTORNO KOLO, znamke »Puch«, generalno popravljen, prodam ali zamenjam za les. Cena po dogo-govoru. Mirko Serec, Rakičan. M-415 GOSPODARSKEGA POMOČNIKA za lahko delo potrebujem za Škofjo Loko. Plača 4000 din in nagrada. Ponudbe na Igo Plantarič, M. Sobota, Krekova 11. M-380 HIŠO S POSESTVOM in 2 ha zemlje ugodno prodam. Veržej šl. 142. M-391 23-LETNA INTELIGENTKA išče simpatičnega Slovenca v inozemstvu. Naslov v oglasnem oddelku pod šifro »Nežna kot pomlad«. M-393 TRAKTOR »Fiat« z dvobrazdnim plugom v odličnem stanju za 350 tisoč din, več raznovrstnih motorjih koles, različne kmetijske in 1 obrtne stroje in motorje ter lepo zidano hišo z vrtom, ali manjše posestvo v bližini Ptuja ali Kidričevega zelo ugodno naprodaj, deloma na obroke. Vse je privatna lastnina. — Agencija, Ptuj. M-39? STANOVANJSKO HIŠO in cca. 2 kor. ohišnice na koloniji v Petišovcih, prodam. Justina Balaž iz M. Središča. Informacije dobite pri Josipu Grča v neposredni bližini kolonije. M-398 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno prekmursko dekle, sprejmem. Nežka Lepener, trgovina Pekre, p. Limbuš pri Mariboru. M-399 LEP GOZD ob Mari prodam po zelo ngodni ceni. Našlo v uredništvu PV. 22-LETNA USLUŽBENKA, ločena, ne po svoji krivai, želi spoznati tovariša v svrho ženitve. Spoznan-stvo v praznikih 1. maja. Ponudbe na oglasni oddelek PV pod šifro »l.maj«. M-401 BOHAR KATARINA damski frizerski salon v M. Soboti čestita vsem svojim cenjenim strankam in delovnim kolektivom za praznik dela — 1. maji VREMENSKA NAPOVED za čas od 1. do 11. maja Za 1. maj je pričakovati lepo vreme, toda že 2. maja, najkasneje pa 3. maja dež z ohladitvijo. V nadaljnjem poteku le posamezni lepi dnevi. V splošnem pa nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Mnrski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 14 — — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva alica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 14 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna Iti. polletna 200. celoletna 400 dinarjev Naroč. za inozemstvo 1000 din — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 44-KB-t-2-345 — Tisk Pomorske tiskarne v Mnrski Soboti MOŠKI SREDNJIH LET želi spoznati damo, ki bi imela veselje do spomladanskih izletov. Naslov v oglasnem oddelku pod šifro «2. maj«. M-483 ENODRUŽINSKO večjo vseljivo hišo z vodovodom in trofaznira električnim tokom, lep vrt s sadnim drevjem in brajdami naprodaj. Možna reja malih živali, Mohorko, Mejna 8, Maribor. M-404 ZELO LEPO POSESTVO a 3.18 ha zemlje vseh knltur zaradi bolezni prodam. Novejše stavbe z električno napeljavo ob glavni cesti. Lahko tudi z inventarjem. Ernest Valentan, Dolge njive 3, Voličina. M-408 VOGALNO HIŠO na prometni cesti, skoraj v središča Ljutomera, prodam. Primarna za obrtnika. Vnašati pri Davorin Mariču, Ljutomer, Glavni trg It. M-409 24-LETNA SAMKA želi spoznanstva z do 35-letnem dobrosrčnim tovarišem s stalno službo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek PV pod šifro »Razdvojeno srce«. M-400 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Četrtek, 1. maja 1958 Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v Stefan Kovača ulici. Petek, 2. maja 1958 Dr. Lea Talanyi-Pfeifer, stanuje v Krekovi ulici. Sobota, 3. maja 1938 Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7. Nedelja, 4. maja 1958 Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi ~.ok. Ordinirajo v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA DEŽURNA SLU2BA od 5. do 11. maja 1958 Dr. Stefan Vučak, stanuje v Ulici Alija Kardoša. GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo vseh del, Iščem. Plača po dogovora. Jože Koračin, Rakičan 27. OBVESTILO Obveščam vso občinstvo da nisem plačniok nobenih dolgov in dajatev za mojo ženo Rozalijo Lanjšček iz Vučje Gomile št. 99 mož Ludvik Lanjšček. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame In babice MARIJE ROTDAJČ roj. HAJDINJAK se najtopleje zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter vsem darovalcem cvetja in vencev. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Kolencu za ganljivo slovo in pevskemu zboru za lepo petje. Najlepša hvala dr. Luk-mnnn. ki je pokojnici nudil večkrat pomoč v njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi kolektivu »Pomurski tisk« iz M. Sobote za prekrasni venec, kakor tudi vsem, ki so nam v časn pogreba kakorkoli pomagali in nas tolažili. M. Sobota, Dol. Slaveči, Rudnik-Breza, 28. aprila 1958 Žalujoči družini ROTDAJC in ROGAN OBJAVA Krvodajalska komisija pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije vljudno prosi krvodajalce, ki so darovali kri 5 in večkrat, 10 in večkrat, da sporočijo svojemu občinskemu odboru RK ustno ali pismeno DO 5. MAJA 1958, kolikokrat in v katerem kraja so darovali kri. V prijavi naj navedejo poleg rojstnih podatkov tndi točen naslov. Občinski odbori RK naj pošljejo zbrane podatke Zavodu LRS za transfuzijo krvi v Ljubljani, Zaloška c. 2 najkasneje do 9. maja 1958. Podatki so potrebni zaradi razdelitve srebrnih in zlatih značk traasfn-zijskim postajam za »Dan krvodajalcev«, ki bo 4. jnnija. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Gornja Radgona razpisuje mesto UPRAVNIKA KOMUNALNEGA PODJETJA GORNJA RADGONA Pogoji: srednja ali nižja strokovna izobrazba in nekaj let prakse v sličnih službah. Prošnje z življenjepisom in dokazili o dosedanjem službovanju je poslati tukajšnjemu občinskemu ljudskemu odboru do 10. maja 1958. Upravni odbor Gozdarske poslovne zveze M. Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: 1. UPRAVNIK Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso v gozdarstvu in opravljenim strokovnim izpitom. 2. ŠEF RAČUNOVODSTVA: Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v vodenju računovodskih poslov. 3. ŠEF KOMERCIALE Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 3-letno prakso v vodenju komerciale lesne stroke ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v vodstvu komerciale lesne stroke. 4. ŠEF SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: pravnik z nekaj prakse v gospodarski organizaciji ali v državni upravi. 5. ŠEF OBRATA »ŽAGA« Pogoji: najmanj 5-letna praksa na vodilnem mestu lesnopredelovalne 6troke. Prijave sprejema Gozdarska poslovna zveza Murska Sobota, Slomškova 11, najpozneje do 8. maja 1958! TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO j »POTROŠNIK« v M. Soboti . n obvešča vsa trgovska podjetja, KZ, gostinska podjetja, gostilničarje, da si pravočasno nabavijo vse potrebno iz naših skladišč, ker podjefje v soboto, dne 3. maja 1958 ne bo poslovalo. Kolektiv podjetja „POTROŠiNIK“, Murska Sobota Nedelja, 4. maja — Florijan Ponedeljek, 5. maja — Miran Torek, 6. maja — Janez Sreda, 7. maja — Stanisiav Četrtek, 8. maja — Viktor Petek, 9. maja — Gregor Sobota, 10. maja — Izidor KINO MURSKA SOBOTA - od 29. aprila do 1. maja angleški barvni film: »Rihard 1IL«. LENDAVA — od 29.—30. aprila ameriški film: »Zeli me«; od 2.—4. maja angleški film: »Skozi pekel«; od 6.-7. maja ameriški film: »Trobente opoldne«. KR.Z.EVCI PRI LJUTOMERU od 30. aprila do 1. maja ameriški film: »Revolveraš«; od 1.—2. maja ameriški film: »Revoiveraš«; od 3. do 4. maja »Roberta«; 7. maja italijanski film: »Suknja«. GORNJA RADGONA — od 30. aprila do 1. maja amer. barvni film: »Daljnji horizonti«; od 1.—2. maja domači film: »Dekle in hrast«; 3. in 4. maja ameriški barvni film: »Ukročena trmoglavka«; 7. in 8. maja švedski film: »Kradljivec ljubezni«. CEPINCI — 4. maja film: »Srce lažno bije«. Gostilna Kolbl, Vučja vas priredi v nedeljo 4. maja PLEZANJE NA MAJNIŠKO DREVO Igra priznana Prleška godba Ribe — odlično vino! Vabljeni! D-417 Sprejmemo v službo TRGOVSKEGA POSLOVODJO stroke živila in mešano blago Nastop službe 1. julija 1958 Pismene ponudbe pošljite na naslov: Trgovsko podjetje ZARJA LJUTOMER, komisija za razpis in sprejem v službo D-411 Kolesarsko društvo »PREKMURJE« v Beltincih priredi dne 1. maja 1958 ob 8. uri CESTNO KOLESARSKO DIRKO po vaseh občine, kjer lahko sodelujejo člani in mladinci oziroma vsi ljubitelji kolesarskega športa Start ob 8,30 izpred zadružnega doma Zmagovalec in dva naslednja prejmejo denarne nagrade D-405 VEČJO KOLIČINO ŽAGOVINE prodajamo po zmerno nizki ceni Mlin in žaga Lucova D-395 POMURSKA NOGOMETNA LIGA V V. k^lu Pomurske nogometne lige se bodo srečala 1. maja 1958 naslednja moštva: Radgona : Sobota II; pričetek ob 15. uri; 6odil bo Prkič; alužbujoči Krstič. Rakičan II : Nafta n Ob 13,30; sodil bo Flisar; službujoči Božo Gumilar. V VI. kolu, ki bo 4. maja 1958, se bodo srečala naslednja moštva: Sobota II : Rakičan n Pričetek ob 13,30; sodil bo Bojnec; službujoči Božo Gumilar. Turnišče : Radgona Pričetek ob 15. uri; sodil bo Flisar; službujoči Horvat Zopet je napočila pomlad in majsko razpoloženje je povrnilo spomine na dni, ki sem jih preživel v ulici Ag. Nekega dne nisem mogel vzdržati, odšel sem v Budo in ure dolgo stal naslonjen na zid, nad katerim so se zopet v vijoličastem sijaju raztezale veje španskega bezga. Stvari so se usodno poigrale z menoj, kot obsodba, ki jo bodo kmalu izvršili. Mandl je prodal moje posestvo in tisto malo denarja, ki sem ga še dobil, je komaj zadoščalo, da sem poravnal svoje dolgove. Nekega večera sem z zadnjimi tri sto forinti v žepu odšel v klub. V začetku sem dobil okrog pet tisoč forintov, toda ob dveh po polnoči sem vstal od mize in nekemu odvetniku Boroszlayu ostal dolžan tri tisoč forintov. Malo se mi je vrtelo v glavi, ko so mi v garderobi izročili plašč. Odšel sem k Joži in se dva dni nisem ganil iz sobe. Bil sem resno Rolan. Morda sem bil le slab in brez moči, toda ta slabost se je razlivala po meni iz srca. Pri tej zadnji igri sem zagrešil napako. Samo toliko časa bi smel igrati, dokler je trajalo zadnjih tri sto forintov. Kakorkoli sem si razbijal glavo, nisem vedel od kod vzeti teh tri tisoč forintov, ki sem jih dolgoval Boroszlayu. Pomislil sem že na to, da bi mu pisal in ga prosil plačilnega odloga. Toda hitro sem zavrgel to misel. Boroszlay je tudi sam človek na robu propada, ki živi z največjim glavobolom, kako se izogniti kazenskim prijavam zaradi svojih izgub pri kartah. Od njega ne morem pričakovati prav nobene obzirnosti. In... in potem... od česa naj živim? Zdaj res nimam ničesar več. Trenutek, ko se je treba brez krajcarja v žepu s trdo pestjo in mišičastimi rokami boriti proti valovom in svojega duha okopati v vetru in soncu, je torej tu! Tako, to sem hotel, s tem namenom sem pognal svoje premoženje. In ^daj smrtno utrujen ležim v postelji, nimam niti ene same misli v glavi in ne vem niti tega, kako izplačati Boroszlaya! Ce sem pomislil, da bo o mojem primeru razpravljal disciplinski odbor kluba in da bo na tej seji navzoč morda tudi general, me je razdirala tolikšna bolečina, da bi zavpil. Joža je bila stalno poleg mene in mi polagala hladne obkladke na srce, ki mi je včasih nenavadno močno tolklo in se ni hotelo umiriti. Včasih sem po nekaj minut držal Jožino roko v svoji in čutil sem, da moram umreti. Ni druge poti: odvreči moram to svoje pokvarjeno življenje. Iskal sem rešitve in pognal svoje premoženje, kajti bil sem prepričan, da se mi bo srce napolnilo s svežo, kljubovalno močjo, če se bom moral sam boriti za življenje, toda slabo sem računal. Na begu pred samim seboj — zdaj sem že jasno čutil — sem padel v temno brezno, iz katerega ne vem več izhoda in v katerem ležim s polomljenimi rameni, z nemim hrepenenjen^. po smrti. * Dolgo sem razmišljal zaprtih oči. Jožina nežna roka je mehko počivala v moji. Ta roka je vendarle tako čvrsto stiskala mojo, da se je iz nje pretekalo vame novo življenje. Moram živeti zaradi nje, za njo. Odprl sem oči. — Joža, — sem dejal potihoma, kot težek bolnik — v strašni zagati sem ... Reši me, brez tega se ne morem vrniti v življenje ... Pošlji Boroszlayu tri tisoč forintov ... — Kako ne ... seveda ... Takoj... — je rekla in sedla za pisalno mizo. Kot bi jo bil prosil za kozarec vode. Na nakaznico je napisala Boroszlayev naslov in jo osebno odnesla na pošto. Ko se je vrnila, sem lahko spregovoril le eno samo besedico: — Hvala. Toda Joža je občutila, da sem ji s to edino besedico padel k nogam, da sem se zrušil pred njo, pred njenim življenjem. Iz hotela »Griff« je služabnik prinesel za menoj priporočeno in nujno Turkeveyevo pismo. »— Tvoj postopek, da nisi pravočasno uredil svoje kvartopirske zadeve, — je pisal Turkevey, — je povzročil mučno senzaoijo. Boroszlay je prijavil stvar disciplinskemu odboru kluba. Ne zameri mi, če sem zdaj neizprosno iskren do tebe, toda primoran sem k temu in moram ti svetovati, da izstopi iz kluba ...« Raztrgal sem pismo in ga vrgel vstran. Popoldne je Joža sedla zraven mene na rob postelje. Z rokami v naročju je dolgo gledala v tla in naenkrat so se ji udrle solze. — Kaj se je zgodilo? — sem jo vprašal preplašen. Namesto odgovora mi je pokazala brzojavko. Poslal jo je odvetnik Adama Witta in jo obvestil, da je Witt pred štirimi dnevi umrl v inozemstvu. Odvetnik jo je prosil, da ga obišče, kajti pokojni ji je v oporoki — tudi to je bilo v brzojavki — zapustil zelo velik znesek. Nisem mogel misliti. Zaprtih oči sem ležal v postelji. Joža je mislila za mene: — Nobene nesreče ni... Ne smeš obupati... Vrnil se boš v ministrstvo ... Dolgo ji nisem odgovoril... Potem sem odprl oči in se zagledal v strop, kot bi vprašal samega sebe: — Hočeš da umrem, ali bi rada, da bi živel? Joža je zraven postelje padla na kolena in mi z obema rokama s silo dvignila glavo z blazine. Glas ji je zvenel kot jok, moledovanje in kot srečen vrisk: — Želim, da živiš! Pripravljala sva se na poroko. Joža je v teh dneh bila resna in globoko ganjena. Postala je lepša in se tudi duhovno okrepila ob misli, da bova začela novo življenje. Včasih je sedla k meni, glavo mi je naslonila na rame in dolgo sva ostala tako. Pri odhodu me je vselej pospremila do vrat, me objela okrog vratu in se zagledala vame s pogledom polnim hvaležnosti. Oči je vselej imela polne solza. Ves dan se je pogajala z raznimi prodajalci in trgovci pohištva. Nisem se mešal v njene stvari, zamišljen in globoko ginjen sem opazoval, s kakšno posebno vnemo se hoče znebiti slehernega kosa svojega pohištva in kupiti novo. Po njeni zamisli bi se morala preseliti v trisobno stanovanje in od starega pohištva prav ničesar vzeti s seboj. Polagoma je razprodala vse svoje obleke, perilo, glavnike, krtače, posteljnino in vse ostalo in v zameno kupila novo. Nekega popoldneva, ko sem vstopil, je sedela pred pečjo in metala pisma v ogenj. To so bila pisma Adama Witta. Obrnila se je vstran in bila nekoliko v zadregi, ker sem jo dobil pri tem opravilu. Sedel sem na stol in nemo opazoval, kako sedi na preprogi pred pečjo in sežiga pisma. Ko je končala, se je v šali po kolenih priplazila do mene, glavo mi je položila v naročje in me nežno ugriznila v prst. Ko je videla, da se ne zganem, me je tako močno ugriznila v roko, da sem zavpil. Nato sva se pričela smejati in obema se je vrnila dobra volja. Nekega dne sem slabe volje sedel na divanu. Joža se je takoj namestila zraven mene. Roke mi je ovila okrog vratu: — Zakaj si tako žalosten? — Mislil sem na to, da me boš poslej ti vzdrževala. — Kako si to predstavljaš! — je vzkipela. — Ti boš šel v urad in živela bova zelo skromno. Se bolj se je stisnila k meni in me po kratkem premolku vprašala: — Ali nočeš? — Pač, J oža. Delal bom za tebe ... Lepe so bile te ure. Mnogokrat naju je brez slehernega povoda prevzelo nekakšno otroško veselje in takrat sva »e med smehom in vikom valjala po preprogi. Sporazumela sva se, da se poročiva prihodnjo sredo pred matičarjem sedmega rajona. Ko sva razmišljala o pričah, sem za trenutek pomislil na Cokonaia, toda potem sem vendarle zavrgel to misel. Kajne da veš, zakaj? In zdaj sem odkril prav čudno reč, da sploh nimam prijatelja. Končno sva sklenila z Jožo, da bo meni šel za pričo Boško, njej pa brat Franc. POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 21 LAJOS ZILAHY: 28 SMRTONOSNA POMLAD ŠTIRJE, hi hočejo preprečiti eksplozijo atomske bombe Arhitektura bodočnosti na svetovni razstavi v Bruslju. Zadaj na sliki Atomijum, v sredini supermoderni Philiphsov paviljon, ki ga je projektiral svetovnoznani francoski arhitekt La Courbusier Ameriški pacifisti povzročajo v zadnjem času vedno več preglavic ameriški vladi, komisiji za atomsko energijo in Pentagonu (sedežu poveljstva oboroženih sil ZDA). Pacifisti organizirajo razne pohode in javne manifestacije, da bi dosegli prepoved nadaljnjih poskusov eksplozij atomske bombe, pa čeprav samo »čiste«, kot to trdijo tisti, ki so zagovorniki nadaljnjih eksplozij. Največ preglavic pa je izzvala skupina puritanske verske sekcije kvekerjev. Ti so povedali, da nameravajo z ladjo NA KUBI JE BBADA NEVABNA Na Kubi, kjer se bijejo hudi boji med UDorniki Fidela Castra in diktatorja Batiste, je nevarno nositi brado. To je moral ugotoviti tudi ameriški industrialec Manheim. Ko se je vrnil s Kube, kjer je bil na poslovnem obisku, je povedal noji vinarjem, da so ga takoj po iz- stopu iz letala opozorili, naj si Fidel Castro, vodja kubanskih upornikov čimprej obrije brado, da ga ne bodo imeli za upornika. Vsi uporniki so se namreč zakleli, da si ne bodo obrili brade prej, preden ne premagajo Batiste. Industrijalec, ki je sicer član kluba »Brastvo brad« in je bil zelo ponosen na svojo košato brado, se je moral težkega srca ločiti od nje. Cela glava mu je pač le bila ljubša kot pa lepa brada. »Golden Rule« (po naše »Zlato pravilo«) odpluti enostavno na otočje Bikini, kjer poskusno eksplodirajo ameriške atomske bombe, in ostali tam. Pretekli teden je na zahteve komisije, za atomsko energijo bilo zaprto za ves pomorski promet področje v velikosti 1000 km2 okrog otokov Bikini, Eniwetok in Wake. Mnogi dvomijo v upravičenost tega ukrepa, ker je v nasprotju s pomorskimi pravili. Štirje prostovoljci iz sekte kvekerjev pa so s svojo ladjo odpotovali prav v to prepovedano področje, kjer po vsaki eksploziji pada radioaktivni dež in ubija vse, kar je živo, da bodo tam ostali, pa čeprav jih bo to stalo življenje. S tem hočejo na najbolj drastični način demonstrirati proti eksplozijam atomskih bomb, ki grozijo človeštvu. Odločeni so, da bodo spremenili svoje namere le tedaj, če bo ameriška vlada prekinila nadaljnje poskuse z atomskimi bombami. Ti štirje hrabri borci proti atomskim bombam so: 51-letni arhitekt Albert Bigelovv, ki bo kapetan ladije, 50-Ietni Willi~ am Hungtington, 43-letni George Willoughby in 40-letni Sher-wood. Kot vidite, ne gre za zanesenjaške mlade fante, temveč za zrele ljudi. Vsi štirje so člani »Društva pacifistov proti jedrskim sredstvom«. Toda vprašanje je, če bodo sploh lahko prišli v prepovedano cono. Nek zakon iz leta 1954 namreč pooblašča ameriško vlado, da lahko prepove svojim državljanom dostop do prepo- vedanih in nevarnih con, kjer so atomski poskusi. Dokler so ZDA imele poskuse na svojem ozemlju v Nevadi, tega zakona ni bilo težko izvajati, drugo vprašanje pa je, kako se bo to posrečilo na odprtem morju. Washington še ni povedal, kako bo ravnal v takih prime- Značilna »atomska« goba po eksploziji na Bikinih. Se bo posrečilo štirim kvekerjem preprečiti nadaljnje eksplozije? Povabilo na "DIRKO SMRTI" Nemec VVilhelm Herz je dosegel na svojem NSU 500-kubičnem motorju fantastično hitrost 345 km na uro. Herzov motor je zelo podoben letalskemu trapu. Najhitrejši motociklist na svetu je povabil ameriškega vozača Johnyja Allena, ki je dosegel na svojem motorju »samo« 338 km na uro, naj bi sc pomeril na »dobri cesti v Nemčiji« in mu ponudil, da bo nosil vse stroške. Ljadje, ki dobro poznajo zadevo, pravijo, da je za tem tovarna NSU, kateri gre za reklamo. Herz pravi, da lahko doseže s svojim motorjem še večjo hitrost. To dirko so že vnaprej imenovali »dirka smrti«. Reklama in Lawrence Olivler Filmski in gledališki igralec sir Lasvrece Olivier ima tudi farmo, na kateri izdelujejo prvovrstni sir. Sir prodajajo nekaterim znanim londonskim restavracijam. Njihovi lastniki bi radi s sirom še več zaslužili, pa so prosili Oliviera za dovolenje, da bi lahko nalepili na sir reklamo z njegovo sliko. Umetnik je odbil ponudbo. Film, v katerem bo sodelovalo 50 tisoč statistov Gino de Laurentis, italjanski filmski producent, pripravlja snemanje »največjega in najdraž^ega filma vseh časov«. Gre za film po znanem romanu »Simon Bolivar«. Snemanje bo stalo okrog 10 milijonov dolarjev. Trajalo bo deset mesecev, v filmu pa bo sodelovalo 50 tisoč statistov in 15 tisoč Indijancev. MESTO ZNANSTVENIKOV V SIBIRIJI Na obalah reke Ob blizu Novo-rosijska v Sibiriji so začeli graditi mesto znanstvenikov. Imelo bo okrog 60 tisoč prebivalcev, svojo univerzo "In središče za jedrska raziskovanja. Se letos bodo porabili za gradnjo mesta 290 milijonov rubljev. Sedaj Vsa svetovna javnost z velikim zanimanjem spremlja razvoj »afere štirih kvekerjev«. Ti so medtem s svojo ladjo že pripluli v Honolulu, v prepovedano cono pa bi morali priti še pred začetkom poskusnih eksplozij. Južnoafriška vojna mornarica je napovedala neusmiljeno borbo morskim psom, ki so ob obali pred kratkim raztrgali dva kopalca, pet pa jih težko poškodovali. Ofenzivo je začela mornariška fregata. Vrgla je štiri podvodne mine in ubila enajst morskih psov. Najnovejši moped domače konstrukcije, ki ga bo že to jesen postavila na trg zagrebška TMZ. Moped, ki nosi simpatično ime "Švrk", ima 49 ccm motor in vse značilne oblike skuterja. Zanj ni treba vozniškega dovoljenja, stal pa bo okrog 150 tisoč dinarjev MRKI 73. Silni je ležal v posebnem prostoru poleg Arnijeve pisarne. Tjakaj so ga premestili potem, ko so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Ranjeno roko so mu dali v mavec in mu pazljivo stregli. Popoldne ga je obiskal Mrki. »So te hudo zdelali?« je vprašal in sedel na zaboj. »Ne spominjam se natanko dogodka. Vem le to, da sem srečno priplaval k bregu in tedaj me je zagrnila tema. Ne vem. kako dolgo sem ležal tam. Zavedel sem se pozneje, proti jutru, ko so me našli naši. Graničarji ne poznajo šale. Mimogrede bi me lahko upihnili. Če so že v temi tako dobro merili, kako znajo šele podnevi! Ne mika me, da bi se še srečal z njimi.« 74. Zvečer sta Mrki in Sloki zopet odšla na pot. Z njima je bil še Dolgi. V nahrbtnikih so nosili strelivo. Arni je napovedal, da se približuje skorajšnja odločitev. — V bunker so prispeli pozno ponoči. Utrujeni so polegli po tleh in mahoma zaspali. Pred tem je Mrki vzpostavil zvezo s taboriščem. Oddajnik je brezhibno deloval. Opazili niso ničesar sumljivega. — Zbudili so se dobre volje, pospravili malico in nato čistili ovlaženo strelivo. »Sloki, poidi na stražo.« je rekel Mrki. »Zakaj ravno jaz?« je vprašal Sloki in dejal: »Naj se tudi Dolgi nauči te dolžnosti.« Dolgi se je namrdnil, vendar je poslušno odšel pred brlog. 75. Podnevi so v več presledkih preizkušali oddajnik, pod noč so odšli proti meji. Tedaj so se srečali s Pirnikom. Zrasel je pred njimi iz tal, da se mu niso utegnili izogniti. Tudi njega je osupnilo srečanje, vendar si je opomogel od strahu in pozdravil: »Dober večer.« Odgovoril mu je Mrki. Pirnik se je razveselil: »Saj si vendar Tomaž, ali ne? Si namenjen domov?« Sloki in Dolgi sta se zdrznila, Mrki pa je vprašal: »Ali vas ni strah? Tod okoli meje je nevarno.« »Česa naj bi se bal,« je odgovoril Pirnik. »Graničarji me poznajo. Da bi me kdo napadel, se tudi ne bojim, saj nisem nikomur storil nič slabega.« »Imate kaj pijače v hiši?« je vprašal Dolgi in utihnil, ko ga je Sloki dregnil v bok. POMURSKI VESTNIK, 1. maja 1958 22 gradijo zgradbe, kjer bosta matematični in fizični institut. Podobno mesto znanstvenikov nameravajo zgraditi tudi pri Irkutsku. V teh mestih bodo živeli in delali samo znanstveniki ter se vzgajali znanstveni kadri. Pentagon, kjer je sedež ameriških obrambnih sil. Tu si zdaj skupaj z vlado pošteno razbijajo glavo, kaj bi napravili v "aferi štirih kvekerjeo" rih, ki ne morejo biti preveč prijetni za ameriško vlado. Če bodo omenjeni štirje kvekerji res odšli na svojo nevarno pot, bodo postavili ameriško vlado pred dilemo, da jih hladnokrvno ubije, ali pa ustavi poskuse z atomskimi bombami.