Poštnina plačana v gotovini
Sped. in aboon. postale - I Gruppo
Jen* Ni!
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 2 ( 827)
Gorica - četrtek 7. januarja 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
=<1.
Sls
ne!
stf
»1
inj
12
Iti
»0
ml
etj
,-el
-a
11 J J
IP
r.
Primorski Slovenci v zamejstvu stopamo v novo leto 1965 z najlepšimi upi in Voščili in predvsem z zavestjo, ponosno zavestjo, da smo in hočemo ostati tudi vnaprej Bogu otroci, narodu sinovi, NIKOMUR HLAPCI.
Naše katoliške in demokratične vrste se postopoma množijo in krepijo. Volitve so pokazale, da nas je samo na Tržaškem in Goriškem dobrih deset tisoč volivcev, zvestih in načelnih, ki bomo lahko tudi vnaprej krepko kljubovali morebitnim viharjem.
NAŠA NOVA NALOGA
Potem ko smo okrepili svoje vrste in nadaljevali pot, ki smo jo nakazali že leta 1947 ob ustanovitvi samostojne slovenske demokratične politične organizacije Slovenske demokratske zveze tako na Tržaškem kot na Goriškem, — je sedaj naloga naših ljudi, da te uspehe še bolj utrdijo in to ne le v širino, ampak tudi v globino. Zato neprestano poudarjamo, vedno in povsod, da hočemo Slovenci ostati zvesti svoji veri in svojemu narodu.
Povejmo to zlasti tistim, ki bi nas hoteli še naprej raznarodovati. To je naš Program, to je bistvo naše slovenske skupnosti!
Izstop Indonezije iz OZN Kitajska trgovina
Indonezijski predsednik pri Združenih narodih je pred dnevi naznanil, da misli njegova država izstopiti iz OZN (Organizacija združenih narodov). Kot razlog je navedel imenovanje sosedne Malezije za nestalno članico Varnostnega sveta po preteku mandata Češkoslovaške. Zaenkrat je ta sklep indonezijske vlade bil sporočen v ustmeni obliki generalnemu tajništvu, vendar se iz dneva v dan pričakuje tudi formalno pismeno sporočilo.
Ta nenavaden sklep indonezijske vlade je presenetil vse države članice OZN, ki izražajo nad tem svoje globoko začudenje, saj gre za prvi primer v dvajsetletni zgodovini te mednarodne organizacije. Prvi je interveniral glavni tajnik U Tant, ki je s posebnim pismom pozval indonezijskega predsednika Sukarna, naj svoj sklep odloži in prekliče ter naj spore s sosednimi deželami uredi z mirnimi sredstvi. Do tega trenutka je U Tantov poziv ostal brez pozitivnega odgovora.
rt?
><il li<21 rs(
4
3^1
TRETJE ZASEDANJE
VATIKANSKEGA KONCILA
ll
a
c ■■ 11 tft 1»
0
»r
4
0$
IV3
V«<
£>W'
Vil
.00
no'
o',[
ti"
1)0*
/i"f
n>
IIrt
vf
■F
J,
i
A
O čem so pravzaprav škofje na teni zadnjem zasedanju razpravljali?
O raznih in važnih zadevah. Glavni predmet prve razprave so bili nekateri pogledi na Cerkev; nadaljevali so in končali razgovor o škofijskih dušnopastirskih dolžnostih; nadalje so prišla na vrsto: verska svoboda; zadeva judov in nekristjanov, božje razodetje, apostolat laikov, duhovniki in njihova dušnopastirska skrb, vzhodne katoliške cerkve, Cerkev v današnjem svetil (12 dni), misijonska dejavnost Cerkve, prenovitev redovniškega življenja, duhovništvo, krščanska vzgoja, zakrament si', zakona.
Zaključek vsega tega? Škofje so odobrili Konstitucijo o Cerkvi, Dekreta o ekumenizmu in vzhodnih katoliških cerkvah. Za četrto zasedanje, ki bo pričelo letos 14. septembra, so ostale druge zadeve, ki jih imajo sedaj v pretresu razne komisije, kakor so to že delale v teku zasedanja. Komisije morajo namreč pregledati vse predloge, jih preučiti, popraviti ali celo predelati že predložene načrte in sheme, o katerih so škofje že govorili, in pripraviti potrebna poročila za uvod in pojasnilo.
Konstitucija o Cerkvi je zelo važna. Kaže Cerkev v novi in modernejši luči. Po dolgih teoloških debatah, katerih odmev te bilo slišati pri koncilskih razpravah, so v Konstituciji sprejeti razni teološki nauki in gledanja, o katerih se je veliko govorilo v zadnjih desetletjih. Konstitucija ima osem poglavij. Prvo govori o skrivnosti Cerkve, drugo o božjem ljudstvu, tretje o hierarhičnem ustroju Cerkve in o škofovstvu, četrto o laikih, peto o svetosti v Cerkvi, h kateri so vsi poklicani, šesto o redovnikih, sedmo o eshatološkem Značaju Cerkve in njeni povezavi z nebeškim kraljestvom, osmo o Materi božji in njenem mestu ob Kristusu in v Cerkvi.
Dekret o ekumenizmu daja navodila za delo za zbližanje z nekatoličani in za zedinjenje. Tretje poglavje dekreta gm’ori o cerkvah in cerkvenih skupnostih, ki so ločene od rimske (pravosla\me cerkve, protestantske cerkvene skupnosti). Dekret o vzhodnih katoliških cerkvah je dopolnilo k dekretu o ekumenizmu in daje navodila, kako naj se katoličani vzhodnega obreda zadržijo do pravoslavnih. Čeprav je ta dekret kratek, vendar predstavlja važen korak do večjega zbližan ja s pravoslavnimi in do zedinjenja.
Konstitucijo in oba dekreta v latinščini je vatikanski list le objavil. Pred kratkim
Nad odločitvijo Indonezije izražajo svojo zaskrbljenost tudi številne države tako zvanega tretjega sveta, ki dobivajo čedalje večjo važnost v OZN. Večina opazovav-cev si korak Indonezije razlaga tako, da bi se hotela s tem indonezijska vlada rešiti obveznosti, ki izhajajo iz pripadnosti OZN (reševanje sporov z mirnimi sredstvi), ter z nasilnimi sredstvi doseči svoje cilje. Kot znano je Indonezija v skoro vojnem stanju s sosedno federacijo Malezijo zaradi ozemeljskih zahtev. Že večkrat je poskušala s padalci zasesti južni del otoka Borneo, toda Malezija je ob podpori Anglije vse poskuse zatrla. — Ko je sedaj Malezija nadomestila Češkoslovaško v Varnostnem svetu, je Indonezija uporabila to pretvezo, da uresniči svoje hegemonistične cilje v Jugovzhodni Aziji.
Nekateri celo menijo, da za vsem tem leži senca Pekinga, ki ima v indonezijski komunistični partiji svojo močno oporo. Po tej razlagi mora Sukarno slediti komunistom, ker drugače mu lahko odrečejo svojo politično podporo in zanetijo državljansko vojno v državi.
tudi italijanski prevod. Upamo, da nam bo kdo preskrbel tudi slovenski prevod.
NEKAJ DROBTINIC
Pri koncilskem zasedanju je bilo podanih 54 poročil. Med drugimi sta podala poročila tudi dva jugoslovanska škofa: dve splitski škof Franič, ki je član teološke komisije, dve beograjski nadškof Bukatko o pripravi in ciljih dekreta o vzhodnih katoliških cerkvah.
Intervencij ali govorov (deset minut) je bilo 659. Največ pri razpravi o Cerkvi v današnjem svetu: 169. Govoril je tudi ljubljanski nadškof Pogačnik, ki je med 'drugim poudaril, da je nepravilno ravnanje z narodnimi manjšinami v škodo Cerkvi. (Ker niso mogli vsi škofje govoriti, so nekateri predložili svoje opazke, predloge, popravke itd. pismeno. Takih pisanih vlog je bilo 1586.) Pri koncilu so govorili en župnik in trije laiki.
Vse intervencije in govore so registrirali na magnetofonski trak. Porabili so 76.800 metrov traka.
Vseh glasovanj z glasovnicami je bilo 148.
Vsako dnevno zasedanje se je začelo s sveto mašo. Vseh maš je bito 51: dvakrat je koncelebriral sveti oče sam, dvakrat dva druga škofa; svetih maš v rimskem obredu je bilo 37, v drugih obredih pa deset.
Med zasedanjem so objavili smrt 14 škofov. Eden je umrl zadnji dan tretjega zasedanja, eden pa pri nesreči na letališču Fiumicino, ko se je vkrcal, da se po končanem zasedanju vrne v Ameriko.
L. Sk.
Kulturna „ enakopravnost" v Jugoslaviji
Univerza v Harwardu je vodilna v ZDA in šteje tudi med najslavnejše na svetu. Po drugi svetovni vojni so tudi na njej odkrili pomen narodov vzhodne Evrope, zlasti pa so se vrgli na študij zgodovine in duha slovanskih narodov. Ker je univerza izredno bogata, so ji na razpolago vsa sredstva. Njen slavistični oddelek je sklenil posvetiti posehno pozornost slovanskim narodom na Balkanu, zato bo letos začel izdajati veliko zbirko knjig o jugoslovanski književnosti. Glavna dela jugoslovanskih pisateljev bodo zbrana v dvajset debelih zvezkih.
Začuda pa ni bilo sprejeto niti eno delo slovenskega književnika in urednik zbirke je na vprašanje začel odgovarjati, da ga na slovensko slovstvo nikdo ni opozoril. Vendar je bil pravi vzrok kmalu pojasnjen: glavno besedo s o namreč imeli sive-tovavci iz Beograda, od koder je prišla celo posebna komisija »strokovnjakov«. V začetku je izgledalo, da bodo vključili celo samo dola isrbskih književnikov; ko pa so Hrvati izvedeli, kaj se dogaja, so terjali pravico za hrvaitsko književnost, toda so srbski delegati uprizorili bučen »škandal« ter dosegli, da so smeli oni določiti nekaj imen iz brvatskega slovstva.
Zbirka bo tako izšla brez zastopnikov makedonske in slovenske književnosti in bo to dejstvo ostalo ne samo kulturni, ampak danes predvsem tudi politični škandal, ki bi se mu bilo moč izogniti, če bi kdo vodstvu univerze namignil, da je popolnoma nepotrebno, da univerza žali še dva jugoslovanska naroda, slovenskega in makedonskega.
Razdeljevanje moke v Rusiji
Najbolj vesel dogodek za sovjetske državljane ob koncu leta 1964 je bilo razdeljevanje bele žitne moke. Vsak član družine ima pravico dobiti 2 kg moke.
Nam na Zapadu se to zdi skoraj nekaj nemogočega ali neverjetnega, da bi država morala racioni-rati moko kakor med vojno. In vendar je v Sovjetski zvezi stvarnost taka, da je to mogoče. Dejstvo je namreč, da 40 let po bolj-ševiški revoluciji ter 20 let po koncu druge svetovne vojne ni
sovjetsko kmetijstvo v stanu zagotoviti dovolj kruha svojim državljanom, kateri bi po nauku Marksa, Lenina, (Stalina) in Hru-ščeva morali živeti v največjem izobilju na svetu.
Nazadnje se je izkazalo, da je še dobra moka, ki jo je pridelal ameriški kapitalizem. Bridka ugotovitev je, da, če ne bi bilo tako zvanega kapitalizma, bi sovjetski državljani ne dobili moke za letošnje novoletne praznike. To so dejstva in ne prazne besede.
Kljub tolikemu lajanju in zaganjanju proti »zahodnemu imperializmu« od strani pekinške propagande, 60% vse zunanje trgovine komunistične kitajske odpade na zahodne države, od katerih nekatere nimajo z njo sploh rednih diplomatskih odnosov. To je zanimiva ugotovitev, ki izhaja iz podatkov, ki jih je objavila kitajska revija »Politika«.
Prvo mesto v kitajskem uvozu zavzema Avstralija, katera prodaja Pekingu v glavnem žitarice. Od leta 1960 do danes je prodala Kitajski 8 milijonov ton žita v skupni vrednosti 450 milijonov dolarjev.
Najbolj soliden trgovski partner pa je Velika Britanija, ki izvaža na Kitajsko industrijske izdelke ter stroje za nove tovarne. Računajo, da znaša vrednost teh v letu 1964 56 milijonov dolarjev. Med drugim je Anglija dobavila komunistični Kitajski stroje za izdelovanje umetnih vlaken ter za umetna gnojila. Poleg tega je v minulem letu organizirala v Pekingu lastno trgovinsko razstavo, katero je obiskalo 90 tisoč ljudi. Kitajci so pokupili skoro vse razstavljene izdelke, katerih vrednost je znašala 33 milijonov dolarjev.
Kar se tiče Francije, je ta v minulem letu izvozila v komunistično Kitajsko za 340 milijonov dolarjev raznega blaga. V glavnem gre za še nedokončne industrijske izdelke ter pol milijona ton žita. Po navezavi diplomatskih odnosov ter odprtju trgovinske razstave po vzgledu Velike Britanije, se bodo
Nasser in ameriška pomoč
Odnosi med ZDA in Egiptom so se v zadnjih tednih občutno poslabšali, tako da je ameriški predsednik Johnson zaustavil vsako nadaljnjo pomoč. Povod je dal sam egiptovski predsednik Nasser z nekaterimi javnimi protiameri-škimi izjavami pred 15 dnevi, ko je v Port Saidu govoril ob priliki osme obletnice anglo-francoske intervencije.
Govoreč o sodelovanju Egipta z drugimi državami, je med drugim dejal: »Sodelujemo s katerokoli državo na podlagi nevmeša-vanja v naše zadeve. Če pa Ame-rikanci mislijo, da nam bodo vsilili neko politiko zato, ker nam nudijo zelo majhno pomoč, se motijo. Mi se lahko odrečemo živilom, da bi lahko branili našo neodvisnost.« — Nato se je zahvalil Sovjetski zvezi za pomoč, ki jo nudi pri gradnji Asuanskega jeza.
Zakaj se je predsednik Nasser obregnil ob ameriško pomoč, ni nobena skrivnost. Tiste dni se je namreč mudil v Egiptu namestnik predsednika sovjetske vlade Aleksander Šelepin. Ta je prišel k Nas-serju z namenom, da se prepriča, če je pomoč, ki jo je dal odstavljeni Hruščev Egiptu, politično u-činkovita. Nasser se mu ni mogel bolje zahvaliti, kot da je omalovaževal ameriško pomoč. — Toda če bodo ZDA prenehale zaradi tega dobavljati Egiptu kmetijske pridelke in drugo pomoč, bo največ trpelo egiptovsko ljudstvo. Dejstvo je, da Egipt krvavo potrebuje živila, katerih sam še od daleč ne pridela dovolj. Politika je eno — dejstva pa so drugo.
Ob isti priliki je Nasser javno priznal, da pošilja in da bo še pošiljal orožje upornikom v Kongu.
trgovinske izmenjave med Francijo in Kitajsko še povečale.
To so zaenkrat glavni trgovinski partnerji s Pekingom, katerim se pridružujejo novi. Med te vstopa tudi Italija, katera je pred kratkim sklenila prvo redno trgovinsko pogodbo s Pekingom.
Škof in misijonarji umorjeni v Kongu
Iz Konga prihajajo vedno bolj natančne in vedno bolj krvave novice o pokolu misijonarjev in misijonark.
Dne 26. novembra je bil umorjen škof v Wamtoi msgr. Wittebols <in 18 misijonarjev; med temi en Italijan, ostali so Belgijci in Holandci. Po novem letu je pa pristala na letališču Ciampino pri Rimu skupina redovnic in misijonarjev španske in italijanske narodnosti, ki so ušli gotovi smrti v Rungu (Vzhodni Kongo). Vse so imeli zaprte pristaši filokomunističnih čet generala Gbemye, ki so že določili uro ustrelitve, ob 81’ zjutraj dne 26. decembra. Toda le kake pol ure prej so dospeli beli vojaki v službi osrednje leopoldvilske vlade in jih rešili. Med rešenimi je ital. misijonarski brat Karlo Mosoa. Ta je izpovedal naslednje:
»Pred enim letom so me izgnali iz Sudana s skupino sobratov. Ustavili smo se v Rungu in tu nadaljevali svoje misijonsko delo. Proti koncu novembra so nas aretirali in opolnoči dne 1. decembra so nas na nekem mostu postrelili in vrgli v reko. Jaz sem bil le ranjen v ramo. Zaradi teme me niso opazili, tako sem splaval po reki in se pozneje ob belem dnevu rešil iz nje. Štiri dni sem se skrival in potepal po pragozdu brez vsake hrane. Končno so me nezavestnega našle sestre dominikanke in me začele zdraviti. Ko sem okreval, so me znova aretirali skupaj s sestrami in drugimi misijonarji. Zopet bi moral umireti 26. decembra, a tudi to pot ni še prišla moja ura. Zadnji trenutek so nas rešili beli vojaki.«
S p. Mosco so na mostu reke Bomokaa. di ustrelili tri njegove sobrate, vsi trije so bili Italijani.
Takih žalostnih novic je zmeraj več; vse si sličijo po metodi in po grozovitosti. Vendar za nas Slovence ni to nič novega; take zgodbe smo neštetokrat slišali med zadnjo vojno. Ista komunistična šola, zato tudi slični uspehi. Čudimo se le, da so še vedno ljudje, ki menijo, da se je komunizem spremenil. Komunizem ima izdelano šolo in taktiko, ki se je z železno vztrajnostjo drži, ker vidi, da je uspešna v izvedbi revolucije. — Kdaj bodo svobodne demokracije to razumele? Najbrž nikoli.
RAZNO
Zrušila se je komaj posvečena cerkev
V malem mestecu Rio v Mehiki se je med sv. mašo, ki je sledila posvetitvi komaj dograjene cerkve, nenadoma zrušil cerkveni strop in pokopal pod seboj vse vernike. Izpod ruševin so doslej potegnili 70 mrtvih in 36 ranjenih. Med mrtvimi je tudi duhovnik, ki je opravljal sveto daritev.
Podaljšanje blokiranih stanovanj brez poviška
Poslanska zbornica je že odobrila podaljšanje najemninskih pogodb za blokirana stanovanja do 31. decembra 1965. Zakon bi moral odobriti še senat, a to se bo zgodilo šele čez dva, tri mesece. Do tedaj ostanejo najemnine blokiranih stanovanj iste kot v letu 1964, to je bretz poviška.
M
esec za
kaleliSki lisk
Marijina cerkev v Logu pri Vipavi
DOBRA REVIJA
Ni dolgo od tega, ko je potrkal na vrata mlad dijak, nižješolec.
»Ali lahko kupim Mohorjeve knjige?«
»Mi je žal, toda teh jaz nimam na prodaj; jih boš dobil pri msgr. Novaku.«
»Bi pa lahko plačal naročnino za Mladiko?« je tiho pristavil.
»To pa lahko. Toda kdo se naroča?«
»Jaz.«
»In kdo ti je dal denar?«
»Moj je; jaz sem ga dobil,« je pojasnil.
Prav lepo se mi je zdelo, da se nižješolec naroča na Mladiko in posebno še to, da plača naročnino sam od svojih prihrankov. To se danes sliši kot zgodba iz preteklih časov. In vendar je sanjo takšno gledanje res zdravo. Fant razume, kaj je dobra revija, posebno še slovenska revija.
V naši preteklosti so revije igrale vedno izredno važno vlogo kot morda pri nobenem drugem narodu ne. Revije so nam pomagaie ustvariti našo literaturo (Janežičev Glasnik, Stritarjev Zvon, Ljubljanski Zvon, Dom in svet, celjska Mladika); revije so tudi pomagale vzgajati naše ljudstvo in ga oblikovati v krščanskem svetovnem naziranju (Bogoljub, Glasnik Srca Jezusovega, Cvetje sv. Frančiška). Dobrim revijam dolgujemo Slovenci veliko.
Ce je bilo v preteklosti tako, je danes še bolj, posebno še med nami v zamejstvu. Ne moremo izdajati knjig po mili volji, kot jih nismo nikoli mogli v pre-
teklosti. Zato si moramo pomagati z revijami.
V Italiji imamo katoliški Slovenci dve taki reviji: Mladiko za odrasle in Pastirčka za otroke. Obe skušata ohraniti tradicijo naših literarnih in vzgojnih revij. Toda obe se borita z istimi težavami, nimata dovolj denarnih sredstev in pa preozek je krog sotrudnikov. Eni in drugi težavi se da pomagati: pomnožiti je treba število naročnikov in razširiti krog sotrudnikov. Z malo več dobre volje bi to ne biio težko.
Seveda izgovorov ne manjka. Pri nekem sestanku smo govorili tudi o naših revijah.. Zaključek je bil, da bi morali za vsakega tiskati posebno revijo, ako bi hoteli zadovoljiti vse. To je pa nesmiselno. Računajmo z razmerami, v katerih živimo, in zato podpirajmo tisto, kar imamo, tudi če ni povsem po našem okusu. Ce bodo revije gospodarsko bolj močne, se bodo tudi zmeraj bolj približale okusu in potrebam bravcem. Znale si bodo tudi pridobiti sotrudnikov in postati bolj »sodobne« kot nekateri želijo. S samim nerganjem in kritiziranjem bomo pa še to ubili, kar smo z velikimi težavami do sedaj ustvarili in ohranili. Ne pozabimo: Naš katoliški slovenski tisk v Italiji živi samo od podpore bravcev in od požrtvovalnosti sotrudnikov! Uničuje ga pa sabotaža tistih, ki bi mu morali biti, prijatelji, a so mu nasprotniki.	(r	+	r)
življenja
Misijonska pomoč v obliki avtomobilov in koles
Nemško društvo za motorizacijo v misijonih Miva je v 15. lelih svojega obstoja dalo na razpolago številnim misijonskim postajam po vsem svetu 1370 avtomobilov in nad 1000 motornih koles. Vatikanski državni tajnik kardinal Cieognani je izrazil v imenu svetega očeta predsedniku te organizacije patru Schulte globoko zahvalo za plemenito pomoč, ki jo organizacija nudi širjenju evangelija. Ta organizacija ima danes nad 130.000 članov, ki žive v vseh nemških škofijah.
Krščanska ljubezen v dejanju
Katoliška univerza Lovanium v Leopold-villu je izkazala gostoljubnost protestantski univerzi v Stanleyvildu, ki zaradi neredov v tej pokrajini ni mogla pričeti 'letos s svojimi rednimi predavanji. Tri tedne pred pričetkom akademskega leta je rektor univerze Lovanium ponudil rektorju protestantske univerze na razpolago poslopja univerze Lovanium za vso dobo, ki jo bodo zahtevale sedanje okoliščine. Slovesna skupna otvoritev obeh univerz se je vršila dne 27. oktobra 1964.
Katoliška Cerkev na Formozi
Kakor navajajo statistični podatki Kongregacije za širjenje vere, je na otoku For-inozi, kjer je 11 milijonov in pol prebivav-cev, 265.564 katoličanov. Katehumenov je 46.462. V zadnjem letu misijonske dejavnosti so na otoku podelili zakrament sv. krsta 16.968 odraslim, število duhovnikov se je povečalo od 700 na 712, število redovnic pa od 656 na 716. Katehistov je 1256, 115 manj kot lansko leto. Katoliška Cerkev ima na Formozi sedem cerkvenih okrožij, eno nadškofijo in šest škofij. Štiri od teh so v celoti zaupane kitajskim svetnim duhovnikom.
Katoličani pomagajo
50.000	mark je poklonila podporna ustanova nemških katoličanov Misereor mednarodni Karitas za številne žrtve velikih poplav v Južnem Vietnamu. Ameriška katoliška podporna ustanova pa je s svoje strani poslala v Saigon ogromne količine zdravil iin živil.
Misijonski uspeh no otoku Floresu
Velik uspeh je dosegla Cerkev pri svojem misijonskem dolu v zadnjih 50 letih na otoku Flores, kjer je 1,028.000 prebivalcev. Od njih je že 6796 katoličanov. Leta 1914 je bilo tam komaj 28.422 katoličanov', danes jih je pa 691.936. Otok Flores pripada Indoneziji.
Otok duhovniških poklicev
Indonezijski otok Bali ima največ duhovniških poklicev. En duhovniški poklic pride na 73 vernikov. Od 5.300 katoličanov na otoku se jih 73 pripravlja na duhovniški stan.
Pogrebi za vse enaki
Belgijski kardinal Suenens je izdal posebne določbe za pogrebe v njegovi škofiji. Pogrebi naj bodo za vse enaki: enako zvonjenje, enako število sveč ob krsti in na oltarju, enaka pogrebna slovesnost, e-nako število duhovnikov. V cerkvi mora odpasti vsak okras. Pogreb je z mašo in med mašo naj bo nagovor, ki naj služi za razlago, kako Cerkev pojmuje smrt. Tisti, ki se pogreba udeležijo, naj duhovnika pri maši spremljajo z molitvijo, pesmijo in naj pristopijo k sv. obhajilu.
V Italiji preveč škofij
Zdi se, da so v teku stvarne priprave za preureditev števila italijanskih škofij. Po konkordatu med Sveto Stolico in Italijo iz leta 1929 bi moralo biti v Italiji toliko škofij kakor provinc; teh je sedaj 92, škofij pa 279. Ukiniti bi morali torej 187 škofij. Delo ni lahko, a potrebno, ker preveliko število škofij in škofov v marsikateri zadevi omejuje plodno dušnopastirsko de-
lo.	Ker je število škofij veliko, jih je zato med njimi skoraj 100, ki nimajo niti 40 župnij.
Cerkev v Zambiji
V novi afriški državi Zambiji, nekdanji Severni Rodeziji, je od 3,497.000 prehivav-cev 535.000 katoličanov in 88.000 katehumenov. Prvi katoliški misijonarji so prispeli v Severna Rodezijo leta 1879. Cerkvenih okrožij je tam devet: ena nadškofija, sedem škofij in ena apostolska administratura. Osebje, ki se posveča apostolatu, sestavlja 347 duhovnikov, H bratov’, 437 redovnic in 834 katehistov.
V zvezi z izrednim dogodkom škofovskega posvečenja, ki ga je v Logu pri Vipavi dne 6. septembra prejel dr. Janez Jenko, bo prav, če se seznanimo z zgodovino tega Marijinega svetišča.
Cerkvi Matere božje v Logu lahko sledimo več stoletij nazaj. Že v desetem stoletju, ko so se začeli uveljavljati oglejski očaki, dobimo nekaj podatkov o Logu.
Po ustnem izročilu je stala tu kapelica že v - času cesarja Teodozija (380-397?). Pravijo, da je ta pobožni cesar molil na tem kraju, medtem ko so se njegovi vojaki bojevali zoper upornika Evgenija, ki je z veliko vojsko nadlegoval Vipavsko dolino. Stari cerkveni pisatelji: Teodoret, Sokrat in Sozomen pripovedujejo, da cesarjeva molitev ni bila brezuspešna, kajti vzdignila se je strašna burja, ki se je zagrizla v sovražne čete in vojakom trgala ščite iz rok.
Leta 1445 je dal zadnji goriški grof Leo-nard podreti staro cerkvico in sezidal novo, večjo in ji oskrbel duhovnika.
Turška sila, ki je zadela v zelo hudi meri Vipavsko dolino leta 1477., je novo cerkev uničila. Milostni Marijin kip so v prvi naglici shranili na utrjenem hribu svetega Pavla na Flanini( eno uro proč od Loga). Ker pa je bil ta hrib premalo zavarovan, so prenesli Mater božjo v močneje utrjeni Tabor na Erzelju. Po odhodu Turkov, ki jim je načeloval Omar beg, so jo pa Vipavci spremljali v veseli procesiji nazaj na njen popravljeni dom v Logu.
Ko šo Turki odšli, je vladal na Vipavskem mir, toda ne dolgo. Nastala je Be-nečanska vojna, ki sta jo občutila tudi Log in Vipava; potem je Lutrova kriva vera kalila katoliško edinost. Sam Primož Trubar, oznanjevalec krive vere, je prišel zadnjo nedeljo v novembru leta 1563 v Vipavsko dolino, toda do Loga pa ni prišel.
Sedanja monumentalna zgradba je iz 17. stoletja. Na starem stolpu stoji letnica 1619. Cerkev je dolga 39 m in široka 10 m. Ima pa še osem stranskih kapel. Klasični stebriščni oltar je iz belega marmorja. Sklesal ga je leta 1802 v Benetkah mojster Geraldo. Plošča ob oltarju poroča, da ga je postavilo hvaležno vipavsko ljudstvo. Tolažnici žalostnih ga je posvetil tedanji goriški nadškof Jožef Valant. V Vipavi je bil za dekana župnik Štekar. Kakor pripoveduje Matija Vertovec, je ta oltar stal
4.000	goldinarjev (kar je bilo za tiste čase precejšnja vsota).
Od leta 1809-1813 so na Vipavskem gospodovali Francozi. Prve dni oktobra leta 1813 so po Rebernicah v Vipavsko dolino pridrveli avstrijski huzarji. Med njimi se je najbolj odlikoval Pavel Rostos, ki je sam podil 7 konjenikov in 60 pešcev. V Logu so ga iz zasede (iz kope koruzne slame) Francozi ustrelili dne 4. 10. ISO. Dobil je 30 krogel j. Kot junaškemu borcu mu je avstrijska vlada na tistem mestu postavila spomenik. Vojak izklesan iz kamna, katerega so Italijani po prvi svetovni vojni podrli. Ostal je le podstavek z napisom, ki stoji še danes.
Iz zgodovinskih virov ni razvidno, da bi bila cerkev ob tej vojni kaj poškodovana.
Vso cerkev je s freskami poslikal s prizori iz Marijinega življenja slikarski mojster Goldenstein iz Salzburga (1841-1844). Podobe so izdelane na mokri omet. Na stropu prezbiterija je upodobljeno Marijino kronanje; na stenah pa sledeče slike: Marijino oznanjenje; angel naznanja pa-
iimiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiii!iiirmiiminiim!iiiiiiiimmiiiiiimiimiiiiii!iii»iiHimmitiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iniiniiiimiiiiii!iiiiiiiiiiiii)!iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiimii
Umrl je Ivan Grafenauer
Staro leto je s seboj odpeljalo tudi profesorja in slovstvenega zgodovinarja Ivana Grafenauerja. Učakal je lepo starost skoro 85 let.
Rodil se je na Koroškem v Ziljski dolini v Veliki vesi pri Brdu 7. marca 1880. Po končani gimnaziji v Beljaku je šel na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko. Prvo službo jo dobil na gimnaziji v Kranju, pozneje pa je prišel na gimnazijo v Ljubljano in ostal tu do smrti. Od gimnazijskega profesorja se je povzpel do profesorja na univerzi in bil kot tak upokojen.
Profesor Ivan Grafenauer je bil izrazit šol mik in znanstvenik, ki se ni vtikal v dnevno politiko. Veliko se je bavil z zgodovino slovenskega slovstva in napisal zelo posrečen šolski priročnik »Kratka zgodovina slovenskega slovstva«, ki je izšel leta 1920 in je do sedaj gotovo najboljša te vrste knjiga za srednje šole. Škoda, da je pozneje ni ponatisnil in raztegnil tudi na novejšo dobo. Tako bi imeli dober šolski učbenik, ki ga še vedno zaman čakamo.
Poleg tega je marsikaj napisal o slovenskih pesnikih in pisateljih, posebno še o koroških možeh v razne naše revije izpred druge vojne. Najbolj pa se je posvetil ljudskemu slovstvu in postal v tem naš najboljši strokovnjak v zadnjih desetletjih. Naj omenimo njegovo knjigo o Lepi Vidi, baladi mlade nesrečne matere, ki je izšla lota 1943, potem študij »Slovenske pripovedke o kralju Matjažu« (1951) in še veliko drugih knjig in razprav o našem ljudskem pesništvu. Znal je v njih poiskati toliko lepega in novega iz naše folklore, da mu v tem ne najdemo enakega. Njegovo delo je našlo priznanje tudi v tujini in je bil prav lansko jesen imenovan za častnega člana Mednarodnega inštituta za 1 judskopripovedne raziskave (International Society for Folk-Narrative Research).
»Poleg filološkega in literarno-zgodovin-skega opusa zapušča I van Grafenauer ob svoji smrti blizu 70 narodopisnih del, od katerih bi nekatera sama zadoščala, da mu zagotove sloves narodopisoa evropske-ga in svetovnega formata,« piše Niko Kuret.
stirjem Jezusovo rojstvo; sveti Trije kralji gredo k jaslicam; angel se v spanju prikaže svetemu Jožefu. V ladji kaže glavna stropna slika Gospodovo spremenenje na gori Tabor (umetnina prve vrste); ostale podobe predstavljajo štiri evangeliste in cerkvene očete. V kapelah so tudi slike istega mojstra. Vse to je naslikal Fr. Kurz v. Thum Goldenstein brezplačno Materi božji v čast.
Oltarno sliko Matere božje z Detetom v naročju je naslikal leta 1861 akademski slikar Mihael Stroj.
Orgle so Goršičeve; imajo 25 pojočih sprememb.
Od leta 1867 do 1874 so po načrtih vipavskega dekana Gabrijana in pod vodstvom Mihaela Blažkota iz Lokavca podaljšali cerkev za orglarski kor ter izdelali novo pročelje, nad katerim se dviga nov mogočni zvonik, ki meri 56 m, s križem vred pa 60 metrov.
Ob 1100 letnici svetega Cirila in Metoda leta 1963. je slikar Mole naslikal fresko na stropu, ki je bil pred dobrimi 90. leti podaljšan. Slika predstavlja svetega Cirila in Metoda ter škofa: Slomška in Barago.
Glavna praznika sta bila in sta še vedno Veliki in Mali šmaren, ki sta vedno privabila v Log množice vernikov. Tam so se vrišili tudi razni shodi; po prvi svetovni
vojni tudi marijanski kongres, ki je pritegnil od blizu in daleč mnogo Marijinih častivcev k Materi božji v Log. Največja med vsemi pa je bila 15. avgusta leta 1872 takozvana Pijeva procesija; zbralo se je okrog 16.000 ljudi. Takega romanja nista videla ne prej ne poslej goli Čaven in sivi Nanos.
Po drugi svetovni vojni je vipavski dekan Ignacij Breitenbcrgcr vpeljal prošnje-procesije, ki se vrše od maja do novembra vsako prvo nedeljo v mesecu. Tudi pri teh procesijah, ki se ponavljajo že skoro dvajset let, je udeležba vedno obilna. Zunanje lice shodov v Logu pa se je spremenilo: ni več piskanja in kričanja kramarjev, ker ni več sejma — in prav je tako. V Logu se zbira le množica ljudi k molitvi. Procesija se razvrsti v vijugah po cerkvenem zemljišču in moli in poje.
Pred leti so v vrsti nasadili mlade sadike topolov in z njimi nekako naznačili pot po kateri naj se premika procesija. Danes so ti topoli že krepka drevesa, ki brez opornih količkov kljubujejo burji, ki se s hudimi sunki zaganja s Kovka po dolini. Morda so prav te prošnje-procesije brez krika in piskanja tako ugajale Bogu in Mariji, da je to svetišče 6. septembra 1964. prejelo visoko odliko: škofovsko posvečenje ob vznožju belega oltarja Tolažnice žalostnih.	T.	C.
IIIIIIIIIIllllllillllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIlIllilllllllllllKlIllllIlUMIIIIIIIIlillMIlllllillillllllUMIHiillllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMHiniHiiiiiiH
Velikonjeva literarna nagrada
Obletnico mučeniške smrti pisatelja Narte Velikonja bomo obhajali v drugi polovici junija 1965, izid nagrade pa bo objavljen ob božiču 1965. Nagrada znaša v skupnem znesku 100.000 argentinskih pesov, t. j. 400.000 'lir. Veljal bo naslednji pravilnik:
1. Nagradi sta dve, in sicer v zneskih
60.000	in 40.000 ag. pesov;
2. Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman, drama, zbirka novel ali pesmi, zbirka esejev);
Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik;
4. Rokopise je treba poslati do 31. oktobra 1965 in sicer v dveh na stroj tipkanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija - Velikonjeva literarna nagrada -Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina;
5. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim, katerega nosilec pa mora biti man vsaj enemu članu razsodišča,, je treba poslati v rokopisu priloženi zapečateni kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve, t. j. dne 22. decembra 1965. Objavljena bodo samo i-mena nagrajenih avtorjev, ostali rokopisi ostanejo na uporabo piscem. Slovenska kulturna akcija pa lahko z avtorjem dovoljenjem objavi rudi nenagrajeno delo;
6. Pod psevdonimom poslano in nagrajeno delo se more tudi pod psevdonimom izdati, če avtor to želi;
7. Nagrado so izplačljive v Buenos Airesu;
8. Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v književnem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1966 ali kasneje. Nagrajena dramska dela bodo po možnosti tudi uprizorjena. Za oboje bo dobil avtor še rodni honorar založbe ;
9. Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev pri razpisu leposlovne nagrade :
10. Imena članov žirije bodo pravočasno objavljena;
11. Glasovanje razsodišča je tajno. Član razsodišča ne more sodelovati pri razpisu literarne nagrade;
12. Razsodišče ima pravico razglasiti prvo ali drugo nagrado za nedoseženo, če misli, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako ima pravico obe nagradi združiti.
Buenos Aires, dne 15. septembra 1964.
Slovenska kulturna akcija
je sedanji,, preprosita osebna pomoč ne zadostuje več. Potrebno se je zateči k organiziranim oblikam, če hočemo v resnici pomagati številnim potrebam v družbi. To je tudi cilj, ki si iga je zastavila »Krščanska pomoč«. Ta velika francoska katoliška karitativna organizacija je v enem letu nudila brezplačno milijon jedilnih obrokov sto tisoč romarjem, ki so bili nastanjeni v dobrodelnem naselju v Lurdu. Deset milijonov frankov so razdelili 6000 majhnim središčem za prvo pomoč v Afriki; 48.350 darilnih paketov so poklonili za božič 1963 starim ljudem, bolnim otrokom in pripornikom, in to ne samo v Franciji, marveč tudi v Betlehemu in Nazaretu. Novo podporno mesto bodo letos za božič odprli v Jeruzalemu. Ob priložnosti mednarodnega evharističnega kongresa v Born-mayu se je francoska katoliška pomoč na željo papeža Pavla VI. udeležila svetovne denarne zbirke, ki je imela namen zagotoviti v teku kongresa hrano otrokom najbolj revnih razredov v predmestjih indijske prestolnice in zgraditi takoj po končanem kongresu medicinsko fakulteto v Bangalore, ki naj bi poskrbela za zdravnike in bolničarje v tem predelu.
Krščanska dobrodelnost v Franciji
Ob priliki Dneva krščanske pomoči je pariški nadškof kardinal Feltin izdal poziv, v katerem je povabil vernike k vedno večji, uspešnejši in vseobsegajoči dobrodelnosti. V okrožnici Ecclesiam Suam, je dejal kardinal, je papež Pavel VI. dal velik poudarek dobrodelnosti. »Krščanska pomoč« želi s svoje strani odgovoriti papeževi želji s službo v korist revnih in s konkretnimi pobudami. V svetu, kakršen
DIALOG
sodobnega človeka
MALODUŠEN KRISTJAN:
»Tisti, ki se ne ozirajo na Boga in ga celo žalijo s težkimi grehi, uživajo v izobilju na račun drugih časne dobrine.
Jaz pa, najsi hodim vsak dan v cerkev, sem vedno bolan; drugi medtem norijo, ropajo, pa so veseli ter živijo v izobilju; dobro se jim godi.
Toda socialezem bo te krivice odstranil. Res se sicer ne ozira na vero, a delavca brani. Zato upam, da bo pomagal tudi meni in na sploh našemu zatiranemu človeku.«
CERKEV MU ODGOVARJA:
“Ali si res samo nagrade od Boga K.elis? lo bi bil prav nič lep egoizem. Ce ti je Bog dal milost, in to zastonj, tedaj ga ljubi zastonj! Ne ljubi Boga zaradi plačila: On sam bodi tvoje plačilo.« (Avg., kom. Jo III, 21)
Prebiraj besedo našega Boga v pismu in izročilu ter v cerkvenem nauku. Svet je lep, še posebno odkar ga /e Kristus odrešil. Poskrbi tudi ti, da bo po tvoji veri tak, kakršnega ga je Bog hotel. To je milost.
Ne bodi malodušen, ampak dejaven. Tudi socialisti in komunisti so bolni in umirajo. Zato bodi pravičen pri svojem delu, do svojih tovarišev, do vseh. Milost je naloga, da spreminjaš svet krivice in sovraštva v svet pravičnosti in ljubezni ter si ne poželiš krivičnega plačila nasilnežev. Tedaj se ne boš zanašal na druge, še najmanj na socializem. Sam delaj in pomagaj dati svetu krščanski obraz!
v.	L
ZA NABREŽINO
Po upravnih volitvah dne 22. novembra je takoj nastalo vprašanje sestave bodočih občinskih odborov v okoliških občinah in sestave pokrajinskega odbora. Položaj je bil jasen le v repentabrski in zgoniški občini. V prvi je zmagala lista Slovenske skupnosti, v druigi pa »demokratična« lista, v kateri imajo večino komunisti. Zelo zamotan je položaj v devinsko-nabrežinski občini, težaven pa v pokrajini, Dolini in Miljah. Doslej so izvalili župana in občinski odbor samo v Rapentabru. Po daljših razgovorih in pogajanjih vse kaže, da bo Italijanska komunistična partija sestavila občinska odbora z Italijansko socialistično stranko v Miljah in Dolini. Preostaneta torej tržaška pokrajina in devinsko-nabre-žinska občina.
V pokrajini je možnih več rešitev, (če bi pritegnili v odbor Italijansko liberalno stranko), verjetni pa sta le dve, če hočejo obdržati sredinsko levico. Stranke sredinske levice imajo 11 svetovavoev, opozicijske stranke pa 12 od skupnih 24. Sredinska levica lahko sestavi odbor te s podporo svetovavca Slovenske skupnosti. Ce Slovenska skupnost ne sodeluje, bo imenovan komisar in bodo razpisane nove volitve v pokrajinski svet.
j Čeprav je prišel trenutek, ko je treba Uredita celotno vprašanje slovenske manjšine v Italiji (pri čemer imajo besedo tudi Slovenci, iz goriške in videmske pokrajine), se vrtijo glavni razgovori in zlasti časopisne polemike okrog devinskOHnabre-zinske občine. Tam imajo Krščanska de>-*nokracija 7, Italijanska komunistična Partija 6, lista Slovenske skupnosti 3, Italijanska socialistična stranka 2, PSDI 1 in PLI 1 svetovavca. Svetovavcev italijanske narodnosti je 12, svetovavcev slovenske narodnosti 8. Za sestavo občinskega odbora je možnih več rešitev, praktično pa Prideta v poštev predvsem dve: ljudska fronta (Italijanska komunistična partija, Italijanska socialistična stranka in Slovenska skupnost) ali sredinska levica (Krščanska demokracija, Italijanska socialistična stranka, PSDI in Slovenska skupnost). Jeziček na tehtnici je Slovenska skupnost, ki je šla na volitve z jasnim Programom, katerega prva in poglavitna točka se glasi:, zaradi posebnega položaja, v katerem se nahaja devinsko-nabrežinska občina, se bodo kandidati Slovenske skupnosti z vsemi zakonitimi sredstvi odločno ubirali nadaljnjemu umetnemu spreminjanju etnične sestave občine. To je pogoj, Pr; katerem Slovenska skupnost vztraja. ?ato ne more sodelovati pri nobenem odboru, ki ne bi zajamčil, da se umetna kolonizacija vseh slovenskih krajev' usta-''i. in ki ne bi dokazal, da ima tudi za-, dostno moč in možnost za izvedbo tega Jamstva.
NETOČNOSTI
»PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
“•Primorski dnevnik« je v nedeljo 27. de-^rnbra v članku z naslovom »Za Nabrežino« zagrešili več netočnosti. Netočnost je
v zasnovi članka, ki predpostavlja, da 86 je PSI glede Nabrežine že odločila sa-
za eno pot, to je za ljudskofrontaški °dbor s KPI, medtem ko se dejansko res-110 pogaja z KD (krščansko demokracijo)
sodelovanje v sredinsko-levičarski u-Ja/vi.
Najprej načelna ugotovitev: stranke in lupine, ki sestavljajo slovensko skupnost, 'Mjro vedo, da »gre za pomemben, če ne ^Sodovinski korak ter za zelo veliko in težko odgovornost«. Se več: Slovenska
skupnost je za našo manjšino neobliodno potrebna politična sila, je slovenska vest Italijanski komunistični partiji, Italijanski socialistični stranki, Krščanski demokraciji in še komu drugemu, ki je morda »Primorskemu« bliže kakor nam. Zato nam takšen pouk ni ravno potreben.
Volilni izidi v nabrežinski občini so v narodnostnem pogledu žal drugačni, kakor jih slika omenjeni članek. KPI, PSI in Slovenska skupnost so res dobile 2.288 glasov proti 1.795 glasovom ostalih strank, toda veliko glasov KPI in PSI je italijanskih in na njunih listah so izvoljeni 4 Italijani, tako da Slovanska skupnost mora iti z Italijani, pa naj se odloči za takšno ali drugačno rešitev. Koalicija, ki je doslej upravljala občino, je bila KPI-USI-SDZ. V vsaki bodoči koaliciji bodo po »zaslugi« Italijanske komunistične partije in Italijanske socialistične stranke nujno Italijani, (neglede na dejstvo, da sta ti stranki odvisni od italijanskega vodstva), tako da žad izključno slovenska uprava občine ni več miožna. Pripomnimo naj še, kako je »P. d.« 22. novembra pozval slovenske volivce, naj volijo napredne in demokratične kandidate in ne, naj volijo slovenske kandidate.
»Primorski« trdi, da je stališče PSI »jasno«. To ne drži. Vodstvo PSI še ni odgovorilo na pismo Sveta Slovenske skupnosti, ki zahteva od PSI in KD za primer morebitnega sodelovanja jasna jamstva glede štirih točk, med katerimi je zelo važno zagotovilo, da je treba narediti konec umetnemu raznarodovanju slovenskih krajev. Vemo, da je za dosedanje raznarodovanje odgovorna Krščanska demokracija; odgovorna pa je tudi Italijanska socialistična stranka, prvič zato, ker je vladna in je za njeno delo odgovorna, in drugič zato, ker je socialistični minister Pieraccini dal znani ukaz, naj se pospeši postopek za gradnjo begunskega naselja v nabrežinski občini. Italijanska socialistična stranka je torej že dala »odvezo« za dosedanje umetno raznarodovanje slovenskih krajev, medtem ko je
Slovenska skupnost ni in ne bo nikdar dala, pač pa ga hoče vsaj za bodoče preprečiti. In preprečiti ga je treba pri tistem, ki ima platno in škarje v rokah. Potrebna so stvarna jamstva. Če je »Primorski« morda bolje informiran in lahko pokaže jamstva, ki jih lahko nudi kdo drug n. pr. na osnovi Londonskega sporazuma, naj pride z besedo na dan.
Odgovor tržiškega komiteja Italijanske komunistične partije nas vsaj v sedanji obliki ne more zadovoljiti. Je preveč, meglen, brez argumentov in ng pove, kako bi lahko stvarno zajamčil izvedbo slo venskega narodnoobrambnega programa. Priznati je treba, da je to za KPI kot opozicijsko stranko skrajno težko, če že ne nemogoče.
Slovenska skupnost je imela doslej neuradne stike z voditelji Krščanske demokracije, KPI in PSI. Vsem je naslikala svoj program. Ker še od nikoder ni dobila točnega odgovora, se ni mogla odločiti. Zaradi tega njeno stališče nikakor ni »megleno in dvoumno«, pač pa dosledno. Ko bo imela v rokah otipljiva jamstva, bo lahko pričela z uradnimi pogajanji in takrat bi prišlo na virsto tudi vprašanje slovenskega župana v Nabrežini. Vsekakor se da zdaj še marsikaj rešiti; čez pet let bo morda že prepozno. Sicer pa naj bo »Primorski« miren. Slovenska skupnost hoče preprečiti »etnični most med Trstom in Italijo«, nad čimer so menda že obupali nekateri, ki bi po mednarodnih dogovorih mogli dvigniti svoj glas. Dosedanja nabrežinska občinska u-prava je doslej ta razvoj predvsem na pritisk svetovavcev SDZ in kasneje Slovenske skupnosti zadrževala, ni pa ga mogla preprečiti.
Na koncu je treba poudariti, da danes diskusije o slovenski problematiki ne moremo omejiti na Nabrežino, ampak mora zajeti vsa vprašanja slovenske manjšine. In tudi o tem se morajo izjaviti vse stranke.
J. N.
Avtocesta Trst-Benetke
Razširitev cestnega omrežja je danes ena glavnih postavk v državnih izdatkih. Ob vsakem kongresu, na katerem se zberejo industrijei, trgovci in turistični voditelji, je vedno ena glavnih točk razprava o razširitvi cestnega omrežja. Še do nedavnega je gospodovala na področju prometnih zvez železnica. V povojnem času in predvsem v zadnjih letih je pa avtomobilski promet dosegel nepričakovan razvoj.
Zato je danes zalo aktualno vprašanje prometnih zvez v naši deželi. Omrežje državnih cest meri 400 km, pokrajinskih pa je na Tržaškem 103 km, na Goriškem 134 km, na Videmskem pa kar 1300 km. Poleg teh so še medkrajevne občinske ceste (na Tržaškem 268 km, na Goriškem 441 km, na Videmskem pa 2720 km). Manj važne zveze predvsem v goratih predelih niso vštete.
Omrežje a.vto-cest se je v zadnjih letih v Italiji znatno povečalo. Na žalost pa so ostali naši kraji in predvsem Trst, kot prestolnica dežele, odrezani od tega omrežja, ki se dejansko zaključuje pri Mestrah. Pri tem se vidi, kako je potrebno dokončati na novi avtocesti Trst-Benetke z odcepom proti Vidmu in Gorici. Ta nova
avtocesta naj bi tudi pospeševala razvoj gospodarskega stanja v novi deželi Furlanija - Julijska Benečija. Še več, povezovala bo Trst in Benetke, kot glavni pomorski luki, z avstrijskim in jugoslovanskim omrežjem avtocest. Nova cesta, ki je tako potrebna tudi z ozirom na sedanjo lego Trsta, naj bi stala skupno 30 milijard lir, od katerih naj bi 8 in pol milijarde prispevala država, vse ostalo pa bo potrebno urediti s posojili, za katera bodo jamčile krajevne uprave in članice družbe »Avtovie Venete«.
Delovanje Slovenske skupnosti
Dr. Simčič je dobil odgovor na zahtevo za popravilo ulice Risano v Trstu. Občina pravi, da nima dovolj denarja za popravilo celotne ulice, ampak bo uredila le tiste dele, ki so najbolj potrebni popravila. Dr. Simčič je tudi zahteval, da je treba slovenski šoli v ulici Sv. Frančiška vrniti učilnico, katero so ji v začetku leta vzeli. Župan je v odgovoru svet. Joni izjavil, da je bila ustanovitev slovenskega vrtca v ulici Don a doni posledica dogovora med Slovensko skupnostjo in občinskim odborom leta 1963, zaradi česar je dr. Simčič glasoval za proračun. Ista zahteva je bila postavljena pozneje ob ustanovitvi sredinsko-levičarske uprave.
Dr. Škerk je na deželi posredoval za ureditev jusarskih pravic. Dobil je odgovor, da bo to možno, ko bodo izdelane izvršilne odredbe k deželnemu statutu.
DOLINA
Na sestanku v Borštu so občinski sveto-vavci, kandidati in zaupniki Slovenske skupnosti obravnavali politični položaj po upravnih volitvah. V ostalem so govorih o dolinski občini, o potrobi, da namestijo slovenskega uradnika na katastrskem in zemijeknjižnam uradu v Trstu, nato pa so sprejeli resolucijo o naftovodu. To zadevo je sicer sprožil dolinski župan, toda v preozkem okviru in na nezadostni osno-
vi.	Resolucija zahteva ustanovitev novega odbora iz lastnikov vseh prizadetih zemljišč. S tem vprašanjem se mora ukvarjati novi občinski odbor, načrt za naftovodne naprave je treba spremeniti, da bodo postavljene na manj rodovitnem prostoru. Pri pogajanjih z naftovodno družbo je treba zagotoviti, da bodo dobili lastniki za razlaščeno zemljo takoj izplačano odškodnino po tržni ceni in da bo podjetje nastavilo predvsem domačine.
Občinski svetovavci Slovenske skupnosti so poslali županu Dušanu Lovrihi sledeče pismo:
Pred kratkim ste v imenu občinske u-prave sklicali sestanek nekaterih občanov, da bi razpravljali o problemu naftovoda. Sestanek je bil 19. t. m. Mnenja smo, da bi o tam izredno važnem vprašanju, ki utegne temeljito spremeniti življenje v naši občini, moral prvi razpravljati in sklepati novi občinski svet. Zaradi tega se zalo čudimo, da še niste sklicali njegove prve seje.
Ker zadeva postaja čedalje bolj pereča in bi vsako zavlačevanje utegnilo škodovati koristim naših občanov, Vas naprošamo, da čimprej skličete sejo novega občinskega sveta, tako da bo nova uprava končno mogla pričeti z izvrševanjem svojih nalog.
S spoštovanjem! Občinski svetovavci: Dr. Lojze Tul, Danilo Lovrečič, Fridrik Žerjal, Niko Kosmač, Mario Zahar.
Dolina, 24. decembra 1964.
ZA DOBRO VOLJO
Vsakemu po njegovih potrebah...
Mad razpravo o zunanji trgovini v beograjski skupščini so nekateri poslanci u-gotovili, da je jugoslovanska industrija že prešla v dobo komunizma, čeprav več uvaža kot izvaža. Ideolog Veljko Vlahovič je brž ugotovil, da ta šala ni brez osnove, kajti »jugoslovanska industrija izvaža po možnostih, uvaža pa po potrebah.«
Krojač svojemu vajencu: »No, Pavle, ali si dobil denar od Peteršiljčkovih?«
»Ne, mojster! V tisti hiši stanujejo trije z enakim priimkom in vsi trije so trdili, da niso prav nič dolžni. Eden me je celo vrgel skozi vrata.«
»Ta je pravi! Pojdi takoj nazaj!«
★
»Joj, joj, kaj bo z mano! Nič ga več ne prenesem! Včasih sem lahko popil deset vrčkov piva na mah!«
»In danes torej ne gre več tako?«
»Gre, a le s težavo. Po vsakem kozarcu moram spiti še najmanj en konjak, če ne, mi je slabo.«
Radio Trst A
Teden od 10. do 16. januarja 1965
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Winnetou«. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe. — 15.00 Znani pevci: Wilma De Angelis in Pino Donaggio. — 18.00 Po društvih in krožkih: »Društvo „Ivan Trinko” v Čedadu^, pripravil Saša Martelanc. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Barčica po morju gre«. — 22.10 Klasična simfonija.
Ponedeljek: 11.45 Beneški motivi. — 18.00 Znanstveni leksikon, pripravil Slavko An-dree. — 18.30 Solistični inštrumenti v času od sedemnajstega do devetnajstega stoletja. — Kurt Weill: Cestni prizori, ameriška opera v dveh dejanjih.
Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu: spopolnje-valni tečaj: 16. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja: Janko Kersnik: »Ponkrčev oča«.
Sreda: 12.15 Okno v svet. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcov.
— 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov, pripravil Dušan Pertot. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar, — 20.35 Simfonična koncert Orkestra gledališča Verdi. V odmoru (približno ob 21.10) Iz pesniških gajev: »Elio Filippo Accrocca«, pripravil Josip Tavčar. — 23.00 črnske duhovne pesmi.
četrtek: 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 17. lekcija. — 18.30 Matko Despič: Kvartet.
— 19.15 Širimo obzorja: »Televizija v Italiji in v svetu«. Napisala Mara Kalan. — 20.35 »Filumena Marturano«, drama v treh dejanjih, ki jo je napisal Eduardo De Filippo, prevedel Stojan Cigoj.
1 »Katoliški glas'* v vsako slovensko družino I
»»t MIM ♦ < M lTi7> t M M M M **<
Petek: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Z glasbenih festivalov. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend. »Zlata ptica«. Pripravil Jurij Slama. — 18.30 Kon-certisti naše dežele. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Prešernove gazele«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj.
— 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Socialne vede, pripravil Drago Štoka. — 22.15 Lahka klavirska glasba.
Sobota: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Po društvih in krožkih: »Društvo „Ivan Trinko" v Čedadu«, pripravil Saša Martelanc. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 15.30 Panorama tujih simfoničnih orkestrov. — 15.55 Pesmi in plesi z vsega sveta. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta, ki ga vodi Giorgio Kirschner. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkevenem zboru. —■ 18,00 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora: »Potonika«. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. — 19.00 Slovenski modemi samospevi. — 19.15 Družinski obzornik. — Urednik: Ivan Theuer-schuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Oktet »Planika« iz Gorice, ki ga vodi Fran Valentinčič. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič.
J* 1,111111.....  111111...............................      "'H'"",...................................................................      tiiHiiimiiimmiiimmiiimm...............minimumi,....................................mmmmmmmmmmmmni..........um....m.........................
M K J \	-________L ^ppemig	Copernik),	ki so ji ve- rici nekje meja tik preko pokopališča in vsaj do birme, če mogoče, bi v jeseni ime- kvi še nemirni. A tudi med mašo jih je
W MM.	likodusno	rekli	tudi	kmetica	(ZaDoerme-	da	»to« nravna »,1™ .»mi«,	«	..	 ...	•	...	j	j
UVOD
Pred lati je neka -revija v zamejstvu Priobčevala zgodbe iz pastirovanja begun-s^ega duhovnika Simona na Slemenici na koroškem. Zgodbe je napisala begunska ^ba, ki se je veliko gibala v duhovniških *tr°lgih v taborišču in v deželi onstran ^rja, Z njimi je zlasti hotela popisati ^mere na Koroškem po drugi svetovni Vini. Begunci, angleška zasedba, pomanjšuje živil, povratniki iz Rusije, spreobrnjenja nekaterih odpadnikov iz katoliške ^rkve, ki so se med vojno izjavili za »bo-8ov1Crce<( (gottglaubig), nasprotovanje nartov, zlasti pa jugoslovanske zahteve po spodnji Koroški — vse to se v zgodbah ^leta in 'podrobno opisuje.
Gospod Simon je bil na videz samosto-^ župnik, dejansko pa le nekak namest-^k župnega upravitelja, ki je bil župnik ^sednje župnije Bistrice. Bil je torej brez j^avega juridičnega naslova, zgolj »duše-‘''žnik«.
od začetka je imiel težave s kajžarico
likodušno rekli tudi kmetica (Zappemig-bauerin). Pisala se je Uršuila Sehrschon (izgov.: Sršen) VVuzella (izgov.: Vucela, slov. Bučala). V zgodbi je imenovana tudi Copernica ali Sršenka. Gre vedno za isto osebo.
V gostilni, kjer je bil na hrani, se je g. Simon zapletel v oster razgovor z nacističnim učiteljem glede Titovih zahtev po Spodnji Koroški, čeprav je učitelj odšel v prevzgojni tečaj, se je sklenil zaradi neprevidnih župnikovih besed maščevati. Ker je bil velik prijatelj premožne nacistične Bogatajeve družine, mu kljub odhodu s Slc,*men:ice priložnosti za to ni manjkalo.
Za božič je prišel gospoda Simona obiskat sobrat Pavel iz taborišča.
Na silvestrovo se je g. Simon v gostilni zapletal v razgovor o jugoslovansko - avstrijski meji. V gostilno je namreč planil Bogatajev sin Hubert in trdil, da bo po najnovejši določbi zaveznikov šla meja prav preko Slemenice. V razgovoru glede posledic te odločitve je g. Simon med drugim ljudi opozoril, da življenje ob meji ni prijetno. Omenil je tudi, da gre pri Go-
da stoji prav na nekem grobu razmejitveni napis: Italia - Jugoslavija.
NA PRAGU NOVEGA LETA
Dušebrižnik je še dolgo v noč premišljeval vse, kar je slišal in govoril v gostilni. Vodno večji dvomi so se mu zbujali glede resničnosti Bogatajeve vesti. Iz niič kaj prijetnih slutenj ga je opolnoči predramil Tratnikov zvon, ki je naznanil konec starega in začetek novega leta. Dolgo in resnobno je prvič brnel sredi mrzle novoletne noči.
Gospod Simon se je zopet zamislil: Kaj vse mu utegne prinesti novo leto 1948! Bo tudi to leto zaključil na Slemenici? Ako l>i bilo res, da Tito dobi Slemenico, se bo pač moral umakniti drugemu gospodu. Na Koroškem ne bo več potreben, ker se bo toliko nemških duhovnikov umaknilo iz južnega dela škofije, da jih bo tudi za severni del dovolj.
Ce pa se je Hubert vse skupaj le izmislil ali je kdo njega samega v Bistrici navlekel, utegne na Slemenici ostati vse pri starem. Na vsak način bi rad ostal na fari
li v fari še misijon, ki je za to misijonsko ozemlje res zelo potreben. Nato pa, če že mora tako biti in če bodo vsi drugi odšli, bo treba počasi misliti na odhod v Ameriko. Pavel ima prav. Na Koroškem je položaj še zalo negotov. Sploh utegne kmalu izbruhniti nova vojna in zato res ne bi bito pametno čakati nanjo na Koroškem, kjer smo vsem v napoto. A prej bo še s pripravo na birmo veliko dela. Bog daj, da bi se dotilej še drugi nacisti in bogo-verci približali Cerkvi! Saj so prijazni na videz. A bogve kake naklepe nosijo v srcih. Da bi vsaj sinočnji pogovor v gostilni ne imel težjih posledic, si je že v polsnu želel dušebrižnik.
RAZMEJITVENI NAPIS
Za novo leto je dušebrižnik pričakoval k maši veliko ljudi. Vendar je bil nekoliko razočaran. Ko je hotel iti k oltarju, je bila cerkev še skoraj prazna. Pač pa je bilo čuti s pokopališča glasen pogovor večje skupine ljudi.
Šele malo pred pridigo so se pričele polniti klopi, vendar so bili ljudje tudi v cen-
veliko ostalo na pokopališču in motilo službo božjo. Gospod Simon se je spomnil pogovora prejšnjega večera in bil še bolj zaskrbljen.
Po maši so ljudje brž spat odšli na pokopališče. Bili so zelo glasni. Tudi župnika je zmogla radovednost in je šel pogledat, kaj zadržuje ljudi na pokopališču in jih spravlja v tako živahen razgovor. Pa ne, da bi res že prišel Tito -postavljat novo mejo!
Na pokopališču je bilo poleg rednih in priložnostnih obiskovavcev tudi nekaj takih nacistov’, ki nikoli niso prišli k maši. A bolj kot njihova navzočnost, je presenetilo dušebrižnika to, kar je vse te ljudi privabilo v bližino cerkve. Na sredi pokopališča je stal na nekem grobu kake tri metre visok kol, ki je bila na njem pribita deska z napisom: »Oesterreich-Jugosla-vvien« na eni in »Jugoslavvien - Oesterreich« na drugi strani. Deska je bila na obeh koncih obsekana v obliki konice, ki sta kazali proti severu in jugu. Izglodalo je, da je bilo vse skupaj narejeno na hitro roko.
<Se nadaljuje)
Z S K P V GORICI
ORISKE
NOVICE
Zadnja kočija goriških nadškofov v palači Attems
Goriški nadškof Pangrazio je daroval goriš ki deželni upravi kočijo, s katero so se goriški nadškofje iz svojega škofijskega dvoroa vozili v stolnico k verskim slovesnostim. Zadnji se je v tej kočiji peljal v stolnico nadškof msgr. Sedej ob priliki svoje 25-latnice škofovanja. Kočija je bila dolgo vrsto let shranjena v pritličnih prostorih nadškofijskega dvorca, pozneje so jo izročili velikemu semenišču v ulici Se-minario, sedaj pa se je nadškof odločil in jo daroval deželni upravi, ki bo kočijo postavila v vežo palače Attems na Komu, kjer je deželni muzej. Kočija je izredno lepa in je bila izdelana ob koncu leta 1700 ali v začetku 1800 v posebnih kočijnih delavnicah v Vieenzi. Za nas Slovence je ta kočija še izredne važnosti, saj je služila zadnjemu goriškemu slovenskemu škofu na njegovem slovesnem pohodu v stolnico.
Goriški nadškof pri zahvalnici v stolnici
Na Silvestrovo zvečer se je goriška stolnica napolnila z verniki, 'ki so prihiteli v cerkev, da se Bogu zahvalijo za prejete dobrote in ga prosijo pomoči za novo nastopajoče leto. Goriški nadškof Pangrazio je imel ob tej priliki lep govor, v katerem je dejal, da si mora vsak človek ob koncu leta izpraševati vest, kaj je dobrega naredil v letu, ki ugaša, koliko je pripomogel k skupni blaginji in zmagi dobrega v svetu. Omenil je nato velike dogodke sv. Cerkve v letu 1964, nadaljevanje koncila in. potovanje sv. očeta v Indijo in nato še dogodke v naši deželi, zlasti ustanovitev dežele Furlanija-Julijska Benečija. Sledila je zahvalna pesem in blagoslov. V jutru novega leta se je msgr. Pangrazio znova vrnil v stolnico, kjer je prisostvoval sv. maši, ki jo je daroval stolni župnik msgr. Soranzo. Pevski zbor »Lojze Bratuž« je tudi za ta prvi praznik v novem letu izvajal na kom lepo latinsko mašo, kar pa italijanski časopisi ne poročajo. O 'drugih zborih, ki so od vsepovsod prihajali zadnja leta v stolnico, da so tako rešili čast goriške stolnice, ki je ostala brez organista in brez zbora, so stalno in tudi na dolgo poročali. Zakaj o našem slovenskem zboru, ki nič manj častno ne rešuje ugleda goriške stolne cerkve, ni niti besede? Ogovor bi ne bil težak, a ga raje zamolčimo.
Podražitev masla v Gorici
Z novim letom se je na goriškem trgu .podražilo maslo kar za 300 lir. V »starih« zlatih časih so naše mlekarice nosile maslo na dom in vse je bilo tako enostavno. Sedaj pa morajo trgovci pošiljati vzorce kupljenega masla nič manj kot v Rim, da ga tam pregledajo in dajo odobrenje za prodajo masla. Razumljivo, da to traja nekaj dni in med tem leži maslo v hladilnikih mestne klavnice in ko pride na trg, je vse prej kot sveže. Prej so se ti pregledi vršili v Trstu in vse je šlo hitreje, sedaj Trst ne ustreza več predpisom in hajdi vse maslo v Rim. Vrhu tega so še začasno ukinili kontingent masla proste
S.K.P.D. »JOŽE ABRAM« IZ PEVME
priredi
v nedeljo 17. januarja 1965 ob 16.30
v Katoliškem domu Drevored XX. septembra, 85
PEVSKKI GLASBENI KONCERT
Vabljeni vsi ljubitelji glasbe!
vetnajst nadstropno stolpnico je znižal za pet nadstropij, kar pomeni, da bo stolpnica na koncu Mazzinijeve ulice še vedno »streha« Gorice, saj bo imela 13 nadstropij.
Urbanist Piccinato v Gorici
priredi tudi letos na pustno nedeljo 28. februarja
TRADICIONALNO
PUSTOVANJE
v Katoliškem domu in vabi k sodelovanju vse organizacije in skupine. Te naj se javijo v teku meseca pri tajniku Zveze M. Terpinu v Števerjanu.
V ponedeljek 4. januarja je prispel v naše mesto urbanist Piccinato, izdalavavec goriškega regulacijskega načrta. Prav je, da bi sedaj našel bolj primerna področja za stanovanjske izgradnje na podlagi zakona 167.
Na zadnji seji občinskega sveta so si vse opozicijske skupine bile edine, da je treba najti za ljudske hiše primernejša področja kakor pa so že obdelana polja in njive.
Božič in novo leto smo praznovali v prijetnem krščanskem ozračju. Udeleženci polnočnice so bili prijetno presenečeni nad izvirno razsvetljavo, ki so jo pripravili fantje za božične praznike na trgu pred cerkvijo.
Števerjan
V zadnjih urah preteklega leta je Bog poklical k sebi 75-letno Ernesto Maraž. Ko se je zjutraj na Silvestrovo pripravljala, da gre po opravkih v Gorico, jo je zadela možganska kap. Prepeljali so jo v goriško bolnico, a ji ni bilo več mogoče uspešno pomagati. Umrla je zvečer doma. — Svojcem izražamo iskreno sožalje, pokojnici pa želimo miru v Gospodu.
Slov. kat. prosv. društvo Števerjan
priredi
v četrtek 14. jan. 1.1. ob 20h v prosvetni dvorani pri Terčičevih
I. KULTURNI VEČER 1965
o tenu:
Fevdalni gradovi v goriških Brdih in življenje ob njih
predava: prof. Rado Bednarik Predavanje bodo spremljale skioptič-ne slike — moški zbor ter recitacije dramskega odseka SKPD.
Danes lahko podamo sliko ljudskega gibanja v števerjanski župniji v preteklem letu. Rojenih je bilo sedem otrok (4 dečki, 3 deklice), umrlo pa je devet ljudi (7 moških in 2 ženski). Porok je bilo pet. — E-dino razveseljivo dejstvo je, da so 3 od 5 novih družin ostale v Števerjanu. Verjetno več bi jih ostalo tudi v naprej, ako bi imeli primerna stanovanja. — števerjan-cev s stalnim bivanjem v Števerjanu je okrog 700.
Bilanca cestnih nesreč v preteklem letu
V naši pokrajini je cestna policija zabeležila lansko leto 587 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 31 oseb, 509 pa je bilo ranjenih. V tem številu pa niso vštete cestne nesreče, pri katerih so napravili zapisnik katabinerji ali drugi funkcionarji javne varnosti. Cestna policija je nadalje zabeležila 17.613 cestnih prekrškov in inkasirala nad 46 milijonov lir.
RZASKE
NOVICE
Gospodarska slika ob koncu leta 1964
Loto 1964. ni prineslo prav velikih uspehov gospodarskemu življenju tržaškega mesta. Število brezposelnih je ostalo približno na višini 7.000 ljudi. Število zaposlenih doseže približno 97.000 enot. Blagovni promet v pristanišču se je sukal, po še neuradnih podatkih, okoli pet milijonov ton in praktično ostal na istem kot lani.
Promet raznega blaga skozi Javna skladišča pa se je nekoliko povečal in sicer od 1,822.000 na 1,896.000 ton.
cone, ki je omogočal, da se je maslo lahko prodajalo po 200 lir ceneje v Gorici in Sovodnjah. Vse te nevšečnosti težijo sedaj goriške gospodinje, ki morajo kupovati maslo po zvišani ceni. Upajmo, da se bo vsa zadava kmalu razčistila in bomo spet imeli maslo po znižani ceni.
Namesto 19 samo 13 nadstropij
Na podaljšku ulice Roma in med Mazzinijevo ulico je podjetnik Caselgrandi že pred meseci imel v načrtu zgradbo 19 nadstropne stolpnice. Občina se je temu pro-tivila, ker bi tako visoko poslopje kvarilo ta del mesta, kjer so hiše še v starem stilu, med temi tudi goriška občinska palača. Spor med občino in podjetnikom je bil dolgotrajen, a končno je le zmagal denar, oziroma stavbenik Caselgrandi. De-
Po številu avtomobilov se pa trž. pokrajina uvršča med prve v državi. Ali pri tem moramo vedeti, da je trž. pokrajina v veliki meri lahko rečemo povečano mesto in praktično in dejansko ji manjka kmečko zaledje. Prav isto velja, ko je govora o denarnih vlogah na bančnih zavodih. Denarni obtok v mestih je vedno občutne j ši, kot na deželi, število potnikov na ladjah Tržaškega Lloyda je bilo v preteklem letu kar zadostno, in sicer 80.000. K povečanju števila potnikov so pa pripomogle nekatere posebne pobude družbe, kot so križarjenja.
Na splošno gledano bi gospodarsko stanje na Tržaškem bilo sicer lahko boljše, ali temu so krivi tudi mednarodni razvoj, splošno negativna gospodarska konjuktura v državi in pa tudi premalo veselja do dela in ustvarjanja. Tega Trstu v njegovi slavni preteklosti ni manjkalo in upamo, da bo zato v bodoče tudi v tem oziru šlo na boljše.
Repentabor
Dela pri župnijskem domu kljub zimi lepo napredujejo. Ako bo šlo tako kot do sedaj, bo dom že pred pomladjo pokrit!
Za župnijski dom v števerjanu so darovali: družina Gravnar s Križišča 5.000 lir v spomin pok. očeta; Justina Komjanc 10.000 lir.
Smrt in nesreča
V torek 29. decembra so v Šempetru ob Nadiži pokopali blagega in značajnega moža Andreja Kranjca, trgovca z železnino. V Šempetru se je naselil po razmejitvi leta 1947, ko je zapustil Kobarid. Po dolgem bolehanju na srcu ga je zadela možganska kap. — Zapušča ženo, sinove zdravnika dr. Slavka in Milija, ki živi z družino v ZDA, in Marjano, ki je na domu v Šempetru.
Ko je sin Mili dobil brzojav v Chicagu, da oče umira, je takoj z zrakoplovom prišel v Evropo, a nesreča je hotela, da sta se z bratom dr. Slavkom: hudo 'ponesrečila z avtom zaradi spolzke ceste in w-previdne vožnje nekega drugega avtomobila.
Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje in božje 'tolažbe ob preizkušnji, pokojnemu očetu večni pokoj, bratoma, ki sta oba bila na naših šolah in gojenca Aiojzijevišča, pa želimo popolno ozdravljenje, zlasti dr. Slavku, ki bo, kot kaže, moral biti še dolgo v videmski bolnišnici.
tržaška prefektura	45.000	lir
'tržaška hranilnica	20.000	»
kamnolom tvrdke F. Zaccaria	25.000	»
kamnolom tvrdke Cava Romana	20.000	»
kamnolom tvrdke Marmifera Gorlato	10.000	»
kamnolom Petrovizza Cooperat. Marami	3.000	»
Josip Škabar, trgovec	5.000	»
Angela Gregoretti, trgovka	3.000	»
Ludvik Guštin, trgovec	2.000	»
Karel Guštin, trgovec	2.000	»
Ivan Kutin, gostilničar	2.000	»
Vsem skupaj se podporna ustanova prav prisrčno zahvaljuje tudi v imenu vseh obdarovanih otrok.
J. GRDINA
PO SEVERU IN JUGU
Sv. Ivan
Za nami je leto 1964. Kot vsako leto je pustilo za seboj precej vrzeli. Naši stari dobri 'ljudje, zvesti Cerkvi in narodu, umirajo. Kako pa je z mladino? Ne smemo se pritoževati. Pri slovenski službi božji (ki,je ob nedeljah ob 7., 10., 16. uri in v Podlonerju ob 18.30) je colo kak prirastek. Vedno večje zanimanje je za cerkveno petje in za organizacijsko delo. Toda stvar zadobiva nove oblike in nove smeri. To se kaže posebno v zanimanju za tisk. To zanimanje peša, tako za nabožni tisk, za literaturo, pač pa se proda v naši župniji več molitvenikov.
Zelo obiskane so bile božične in novoletne pobožnosti in pri slovesnih mašah in drugih slovesnosti je prišel do učinkovitega izraza slovenski zbor. Na sv. Štefan smo zabeležili novost. Zbor je izvajal U-baldovo slovensko mašo, ki je vsem zelo ugajala. Skladatelj sam je bil na koru navzoč. Ker še ni v veljavi nova liturgična konstitucija, je celebrant imel med petjem običajno tiho mašo. Od 7. marca dalje pa bo seveda to drugače. Zato se je zbor priporočil skladatelju za nadaljnjo pomoč. Lahko brez pretiravanja zapišemo, da svetoivamski Slovenci zelo težko čakajo bogoslužnih sprememb, ki bodo nastopile na prvo postno nedeljo, in se nanje tudi pripravljajo.
Kot je list že poročal, je v teku zgradba novega sedeža slovenskih demokratičnih organizacij. Kot se lahko vsakdo prepriča, če obišče stavbišče, delo lepo napreduje. Zato pa so bili naši dobrotniki v decembru zelo darežljivi: nabrali so 260.640 lir. Bog
Letos je izšel v Celovcu zanimiv potopis z naslovom »Po severu in jugu«. Pravzaprav bi se moral glasiti Po vzhodu in zahodu, saj gre za države, ki ležijo v smeri od evropskega Vzhoda do Zapada: Sovjetska zveza, Poljska, Češkoslovaška, Francija, Španija, Portugalska.
Potopis je izšel pri celovški Mohorjevi družbi, založil ga pa je in izdal Jože Grdina, Slovenec iz Združenih držav Severne Amerike. Mož je v prvi svetovni vojni padel v rusko ujetništvo, se srečno vrnil v času ruske revolucije v Slovenijo, odslužil v novi Jugoslaviji vojaški rok ter se nato 1. 1920. izselil v ZDA, kjer še danes živi.
Leta 1960 si je zaželel še enkrat videti kraje svojega ujetništva. Tako je nastal omenjeni potopis, ki s.e ga res splača prebrati. Pisan je izredno poljudno, pa na živahen način in kar mu daje posebno vrednost, so razni vložki iz zgodovine krajev in oseb, ki jih opisuje.
jim ta dar obilno povrni! Trdno pa zaupamo, da njih gorečnost ne bo opešala v novem letu, posebno sedaj, ko delo napreduje in bo vedno bolj blizu pokritje zgradbe. Poslopje je ne daleč od nove slovenske šole. Za sedaj je najlažji dohod po ulici Braodesia. Pri številki 25. se vstopi na stavbišče skozi visok obok, ki ga zapirata mala lesena vratca, ki niso nikoli zaklenjena ter se zapirajo z navadno kljuko. To so le začasna vratca, ki se bodo na podlagi v kn j ižene pravice prostega vstopa odstranila. Do svetoivanske cerkve vodijo trije tramvaji, štev. 6, 3 in 9. Od tu se zavije mimo cerkve na levo (50 do 60 metrov), nato se gre na desno navzgor po Brandesiji. Možno je priti z avtom prav na stavbišče. Ko bo delo končano, bo prostor okrog in okrog ograjen in pripraven za parkiranje.
Srečno in blagosloveljeno novo leto !
V otroškem vrtcu v Repentabru se je vršilo tudi letos dne 24. decembra na pobudo Občinske podporne ustanove razdeljevanje božičnih daril vsem otrokom, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo.
Slovesnosti so se udeležili: predsednik g. Josip Doljak in odborniki, gospod župan Mihael Guštin in člani občinskega odbora ter poveljnik orožniške postaje na Opčinah.
K dobremu uspehu tega praznika so 'pripomogli z denarnimi sredstvi:
Knjiga je zelo obširna,' ima 444 strait velikega formata in je okusno vezana Krasi jo 100 izbranih slik. Ravno polovici je posvečena vtisom iz Rusije.
Pisatelj Jože Grdina ima ruski narot izredno rad, tako rad, da skuša, kjer » le da, opravičiti tudi vse nevšečnosti, k jih je doživel v času svojega bivanja 1 Sovjetski zvezi. Na vsak način skuši dokazati, da so Rusi plemenit narod boljši kot Zapadnjaki, da so pošteni i» visoko moralni. Iz vsake vrstice diha Jjtt beizen do slovanstva, ki gleda tudi ni ruski komunizem v tej luči. Po vsej knji gi se ponavljajo stavki: »Glej jo, usluŽ nost rusko!... Beg živi Ruse!... Hvala Bo gu, Rusom pa veliko sreče... Rusi so mo žaki in poštenjaki, pa naj govori kdo < njih, kar hoče. Kakršni so bili nekdaj taki so danes: dobričine... Zato še enkrat Z Bogom in Bog te živi Rusija, ki si št vedno Matuška slovanska; tako ostani to di v bodoče; zberi skupaj vse Slovane ker edino ti si zmožna, da ne bodo tis čani tujčeve pete.«
Marsikdo od bravcev si ob tej slo vat ski zavzetosti misli svoje, a vsekakor j< treba pisateljevo stališče spoštovati, ke je iskreno in od nikogar vplivano. SaB omenja v uvodu knjige, da so ga nekates rojaki zaradi njegovega ■senitimenitalneg! gledanja na Sovjetsko Rusijo kar me komuniste prišteli in ga začeli prezirat ne zavedajoč se, da mu delajo s tem v< liko krivico.
Res, nihče ni tako daleč proč od komi nizma kot prav Jože Grdina. Prav prri zadnje poglavje, ki govori o Španiji, je t to najlepši dokaz! Naravnost čuditi je treba, kako točno je pisatelj, ki je p vič obiskal Španijo, zadel dušo španskeg človeka in objektivno prikazal špansk razmere, njegov boj zoper mednarock komunizem.
Tak je Jože Grdina v svojem pripovedtf vanju: zvesit sam sebi in svojim kršča* skim načelom. Zato knjigo priporočam1! zlasti ker človeku na lahek način šil obzorje.
V Avstriji stane 115 šilingov, v Italij 3000 lir. Nekaj izvodov je na razpolag* tudi na upravi našega lista.
_ t
Lel
OBVESTILA
a
e*
S!
s s sku sa i pre do prši nos top S sve več Kal in Pra kod T
sed
odj
sini
K
nuj
laz
Pac
in
bre
Cer
mei
Ate
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V GORICI spf
roča, da je na vpogled začasna lestvid o namestitvi učnih moči na višjih sredi šolah v smislu člena štev. 2, zakona šM'r 11122, z dne 3. novembra 1964.
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; N. H 10.000; družina Vetrih 10.000; N. N. 1.000 družbenica R. M. v spomin pok, man11 g. voditelja 5.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000 N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; >* N. 2.000; N. N. 3.000; N. N. 500; Bremd Štefanija 2.000; I. H. 3.000; M. K. 1.000 Doles Fortunat 1.000; v spomin pokojne?* Avgusta Krapec daruje dr. Nikolaj Ton$ 2.000 lir.
Vsem darovavcem Bog povrni!
oče
Ž
edii
vsa
osn
sad
ie
mil
kži
*Hd
V
sv.
obl,
bil
ter
hva
bi;,
ža,
Vst,
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpi' trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moč^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
V
moi
tek
'ti
t*td
Širite »Katoliški glas
H k :
$QV
A. PERTOT
TRST ul. Ginnastica št. 22 - tel. 95998
30 LET OBSTOJA TVRDKE
Ob tej priliki vam nudimo blago po izredno nizkih cenah: Podloge - Žensko in moško blago - Odeje - Ženski in moški dežni plašči - Osebno in hišno perilo - Srajce - Nogavice -
Galanterije
Dežni plašči »Lilij on«..........................
Moški in ženski dežni plašči »Gabardine« . Kompletne podloge za moške obleke .	.	.
Zimske srajce (flanela)..........................
L 1.950 L 3.900 L 1.400 L 1.100
iivi
Cer
K
^at
'en
'en
toli
ke,-
ban
T
*azi
tiča
SVo
baš
«ar
k t
VSAK NAKUP V NASI TROGOVINI POMENI
PRIHRANEK IN DOBRA KVALITETA
T
bioi
'tv,
'ti
»bel
P
*tri
hiv
tar
'v0
VP1
P
ke«