ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2004 CENA SIT 990 FUJIFILM m \ S HALA ^ WE ARE PRINT™ Froland1 man Roland d.o.o., Tolstojeva 9a, 1000 Ljubljana Tel ■ ++386 1 565 92 35, 565 92 30, Faks: ++386 1 568 46 80 E-mail: info@man-roland.si www.man-roland.si Tisk: umetnost vbrizgavanja adrenalina v papir. Strast do tiska. -HEIDELBERG- let ofsetnega tiska Leta 1904 je dva pionirja grafične dejavnosti skoraj hkrati prešinila enaka zami- sel: kako z vgradnjo ofsetnega valja olajšati izdelavo tiskovnih form in izboljšati ka- kovost. Nekateri viri pa omenjajo tudi Newyorčana Fletcherja Rogersa, ki naj bi imel prvi priznan patent za posredni ploski tisk (27.11.1904). Kakorkoli. Američan Ira Washington Rubel je tisti čas tiskal na kamenotiskar- skem stroju in pomotoma ni vložil pole papirja. Tiskovne površine so se odtisnile na gumijevo prevleko tiskovnega valja - za boljši iztis so z njo pri tisku papirjev s trdo hrapavo površino običajno prevlekli tiskovni valj -, od tam pa na hrbtno stran nasle- dnje pole. Opazil je, daje odtis na hrbtni strani mnogo boljše kakovosti kot oni, ki se je natisnil neposredno s tiskovne forme. Prožna gumijeva površina je tiskarsko bar- vo na hrapavo površino papirja prenesla mnogo bolj enakomerno. Rubel je za ta posredni postopek tiskanja prvi začel uporabljati izraz offset. Povezal se je z litografom Alexom Sherwoodom; ustanovila sta Sherwood Syn- dicate, ki je začel v tovarni tiskarskih strojev Potter Printing Press Company, Plain- field, New Jersey, izdelovati ofsetne stroje s tremi tiskovnimi valji, kot jih poznamo danes. Že po letu pa je bankrotiral, zato je Rubel v Angliji iskal nove investitorje. Vodja konstrukcije v tovarni George Mann & Co. v Londonu je naključno videl Ru- blove odtise in prepoznal prednosti nove tehnike. George Mann & Co. je postala pr- va tovarna ofsetnih strojev v Evropi. V tistih letih je v Baltimoru, ZDA, deloval tudi nemški zdomec Caspar Hermann (slika zgoraj). Pri delu v tiskarni je veliko eksperimentiral in premišljeval o novih po- stopkih; načrtno je zasnoval posredno tehniko tiskanja, ki jo je Rubel imenoval ofse- tni tisk. Že leta 1903 je želel patentirati postopek posredne litografije s pripadajočim šest(!)barvnim strojem. Prijavo so zavrnili zaradi referenčnega patenta za tiskanje na pločevine. Oznake, napise, igrače in pločevinke so namreč že tedaj tiskali posre- dno, tj. z uporabo gumijeve prevleke, vendar v patentirani tehniki knjigotiska! Leta 1875 je bila patentirana v Angliji (op.: kako odlična informatika, pa brez interneta!) Decembra 1904 je Hermann pisal tovarni Harris Automatic Press Company, Ni- les, Ohio, z željo, da bi njihove stroje za knjigotisk predelal v ofsetne stroje za posre- dni ploski tisk s tremi valji. Leta 1905 so podpisali pogodbo, s katero seje Hermann obvezal, da bo podjetju prenesel vse svoje znanje o ofsetnem tisku in sodeloval pri predelavi in uvajanju prvih strojev (slika zgoraj). Na plodna tla pa niso naletele niti njegove zamisli o konstrukciji večbarvnih stro- jev niti o ofsetnih rotacijah za tiskanje papirnega traku z zvitka. Maja 1906 se je vrnil v Nemčijo in še istega leta uspel patentirati ofsetni stroj s ploščnim, ofsetnim in ti- skovnim valjem. V tovarni Maschinenfabrik Dingler, Zweibrücken/Pfalz, so leta 1907 izdelali prvi nemški ofsetni stroj z imenom Triumph, tovarna Faber & Schleic- her AG v Offenbachu pa je leta 1910 začela proizvodnjo ofsetnih strojev z blagovno znamko Roland, ki obstaja še danes. Za izdelavo ofsetne rotacije je Hermann iskal novega investitorja, a nihče ni pre- poznal potenciala te iznajdbe. Zanimal se je samo Ernst Hermann, lastnik podjetja Felix Böttcher v Leipzigu. Leta 1912 sta izdelala prvo ofsetno rotacijo Universal; na papir v zvitku širine 70 cm je tiskala s hitrostjo 8000 odtisov na uro. Po načelu gu- ma-guma je tiskala po obeh straneh zvitka hkrati. Ofsetni tisk seje dokončno uveljavil, postal enakovreden drugim tiskarskim teh- nikam in začel svoj osvajalni razvojni pohod ... Danes je ofsetni tisk dominantna in edina standardizirana tiskarska tehnika. DRUPA 2K4 Sejem tiska in papirja v Düsseldorfu je srečanje vse grafične indu- strije sveta vsaka štiri leta. Časovni korak, po štiri leta, je lahko generi- cijski, vsaj za olimpijske igre to velja, ali pa dolgoročno poslovno razdo- bje, kar ustreza investicijskim načrtom. Na Drupo se vedno odpravlja- mo z željo ugotoviti, kam se bo razvijala grafična tehnologija in kakšne priložnosti nam bo prinesla v prihodnjih letih. Prvo moje romanje je bilo pred dvaintridesetimi leti, 1972, ko smo kot mladi grafični tehniki odkrivali to čudo sveta. Pravzaprav bi mi Dru- pa lahko rabila kot podlaga za življenjsko zgodbo. Od prve poti, ko sva z Vasotom za cel teden imela vsak po 100 mark in sva večino zapravila že ob prvem postanku v Nürnbergu, do prijetnih večerov z dobavitelji v Altstatu in zadnjih Drup, ko se umikamo v vas Brigen k Frau Anne. Sejma, kateremu smo utrip merili tudi v Grafičarju z Drupo po Drupi, ni možno opredeliti z nekaj pridevniki. To je sejem svetovne grafične in- dustrije, kije v teh 32 letih zapustila korenine Gutemberga in se spre- menila v tehnologijo opreme pisarn, specializiranih tiskarn in storitev marketinškega pospeševanja prodaje. Pričakovanja pred tokratno Drupo so velika. Veliko evropskih tiskarn je v veliki krizi. Papirničarji opozarjajo na stal- no preverjanje bonitet, kajti izkušnje z velikimi tiskarnami so slabe. Do- bavitelji iščejo druge trge. Azija je njihovo upanje. Ali se bo to videlo v novih ponudbah, ali bo avtomatizacija procesov zastala in prepustila večjo vlogo fleksibilnosti in uporabniškemu znanju? Bomo videli. Revo- lucije tiska prav gotovo ne bo. Bill Gates je konec napovedal prezgodaj. Računalništvo, ki naj bi popolnoma odpravilo grafične izdelke, je v večji krizi kot tiskarstvo. Tiskarn je v Sloveniji vsak dan več, ponudba se hitro povečuje, prak- tično ni več tržne niše, kamor bi se skril. Ni monopola pri izdelkih in ni monopola v tehnologijah. Na Drupi bomo vsi iskali recept, kaj kupiti, da bomo presenetili z novim izdelkom ali znižali stroške, mogoče pa tokrat ne bo tako. Uspešni novi slovenski tiskarji kupujejo stare stroje, zapo- slujejo kvečjemu le po pogodbi, izogibajo se davkom (invalidske delav- nice) in to je njihov uspeh. Če jih bomo vsi posnemali, nam ni treba na Drupo. 29. aprila bomo »odprli« največjo slovensko časopisno tiskarno, Ti- skarsko središče DELO. Ker je v središču premalo prostora, bo pred- stavitev v Križankah ob 20. uri. Vsi naročniki ste vljudno vabljeni. Ivo OMAN ' ^ ' teniške igre grafičarjev Slovenije Razpisujemo prijave za 13. igre grafičarjev Slovenije v tenisu 19. junija 2004 na igriščih tK Triglav Kranj Prijavite se pisno najkasneje do 20. maja 2004 na naslov Športno društvo Gorenjski tisk Mirka Vadnova 6, 4000 Kranj, g. Franc Lukež S pogoji udeležbe in poslovnikom vas bomo seznanili ob prijavi. i / / 111 VABIMO VAS v paviljon 8/1, stojnica C29 print media mess? prmi meaia r d rupa GRAFIČNA KRONIKA Spomini na prihodnost: SODOBNO TISKARSTVO Ob svetovni grafični razstavi v Düsseldorf 1954-2004 Preberite, prosim, predgovor iz knjige Sodobno tiskarstvo, ki so jo slovenski grafičarji izdali ob drugi svetovni razstavi v Düssel- dorfuleta 1954... Le preberite še enkrat, poiščite vzporednice in se zamislite ... V predgovoru h knjigi Sodob- no tiskarstvo navdušujeta zlasti narodna (danes politiki ne govo- rijo o NAŠI, temveč o TEJ drža- vi) in seveda strokovna zavest; docela ju je »povozila« ubijalska zaslužkarska logika brez sleher- nega čuta in odgovornosti do stroke, ne le grafične. V novem stoletju vladajo pač plus, minus in saldo. Politiki in tako imeno- vani poslovneži (ne samo sloven- ski) še ne razumejo, da ima tur- bokapitalistično tržno gospodar- stvo enake možnosti in perspek- tive kot socrealistično. In če pri branju predgovora prezremo prav te, socrealistične »okraske«, dobimo celo v enaindvajsetem stoletju uporabno besedilo o ra- zvoju grafične stroke. No, morda bi morali dodati le še navezo z in- formacijsko tehnologijo. Vsebino knjige so takrat razde- lili na 10 glavnih poglavij: Uvod Ročna stavnica Strojno stavljenje Knjižni tisk Pripravljanje Mehanična izravnava Vlagalni aparati Stroji za knjižni tisk Stereotipija Semperitni klišeji Knjigoveški stroji Reprodukcijska tehnika Fotografske kamere Jedkanje in porezkavanje klišejev Elektronsko gravirani klišeji Ofsetna tehnika Ofsetni stroji Bakrotiskarski valj Bakrotiskarski stroji Elastični bakrotisk z gumastega valja Serigrafija Stroji za predelovanje papirja Razni stroji, pomožne naprave in drugo Sedaj preberite, prosim, tudi uvod iz knjige Sodobno tiskar- stvo, ki ga objavljamo na straneh 8, 10 in 12... Mnoge tehnologije s pripadajo- čo tehniko in poklici so izumrle: ročni stavek, strojni stavek; dru- ge se uporabljajo samo še za po- sebne tehnološke operacije, knji- žni tisk, npr. za slepi in vroči tisk, tretje so se razvile do popolnosti, npr. ofsetni tisk, četrte, računal- niško in digitalno podprte, sploh niso obstajale, pa vendar jih z da- našnjega zornega kota lahko slu- timo v predgovoru in uvodu knjige. Predgovor 1954 Stoletje moderne tehnike je živo poseglo tudi v grafi no stroko. Kakor vse druge panoge love- škega dela se tudi ta razvija z neverjetno na- glico in v neslutene smeri. Še pred prvo svetov- no vojno je bilo podro je grafi arja sorazmerno majhno, kar šablonsko in enostransko. Že kot va- jenec si ga je lahko dodobra ogledal in potem je to, kar se je takrat nau il, kot mojster znal, le da sta mu čas in zrelost prinesla še potrebne poglobitve in spretnosti. Danes to ne velja ve . Podro je se je tako razmahnilo, da je tudi pri nas potrebna specializacija, razmejitev po de- lovnih odsekih, e naj bo posameznik res še moj- ster svoje panoge. In to ne more biti ve zgolj z znanjem, ki si ga pridobi kot vajenec. Vsak dan je postavljen pred nove naloge, pred nove tehni ne izpopolnitve, ko mora kljub mehaniza- ciji dela umsko obvladati vse ve podro ij kot njegov prednik. Fizika, kemija, mehanika, sta- tika, elektrika, termika, stroji vseh vrst in strežb, z vsem tem zasipa poklic današnjega gra- fi arja, e ho e vzdržati korak s asom, pred- vsem pa z edinstvenim in revolucionarnim razvo- jem naše socialisti ne domovine. Mogo e je pri nas v primerjavi z drugo našo in- dustrijo v tehni nem razvoju trenutno res še za- tišje. A to nas ne sme uspavati in premotiti. Upoštevati je pa treba, da je bila naša država po kon ani vojni industrijsko še nerazvita, za- to veljajo sedaj vsi naši napori predvsem izgra- dnji temeljne industrije, ki bo osnova za na- daljnji gospodarski razcvet. To je vzrok, da se grafi na stroka še ni mogla modernizirati kot druga naša industrija, vendar ugotavljamo, da DRUPA1954 je kljub iztrošenim in neekonomičnim strojem in napravam izpolnila vse politične, kulturne in gospodarske naloge, ki jih postavlja sociali- stična stvarnost. Da pa je vse to zmogla, gre zahvala grafičnemu delavstvu, ki na podlagi iz- kušenj in narodnoosvobodilne borbe, s svojo re- volucionarnostjo in z večjo storilnostjo zave- stno prispeva svoj delež k izgradnji socializma pri nas. Toda slej ko prej bo moral tudi našo stroko za- jeti sodoben tehnični razvoj z vsem nemirom so- dobne tekme za trge in naročila, za gospodarnej- še in smotrnejše načine dela, za okusnejše in sodobnejše izdelke, kar nam bo omogočilo, da bo- mo hitreje in kvalitetneje izpolnjevali vse po- trebe socialistične skupnosti. Pri tem ne gre samo za nabavo dragih strojev, ki si jih mogoče res lahko privoščijo predvsem velika svetovna podjetja, gre marveč za spoznanja in dognanja grafičarjev po svetu, ki so s povsem preprostimi posegi v način dela in z upoštevanjem splošnega razvoja v tehničnih vedah dosegli presenetljive uspehe, ki jim bodisi olajšujejo delo, zmanjšu- jejo telesni napor ali pa pocenijo in izboljšajo izdelek. Ob tem tehničnem napredku v svetu nočemo zao- stajati, biti moramo na višini, vštric s splo- šnim razvojem, kajti izumi in iznajdbe so navse- zadnje le vsesplošna last človeštva. V tem in samo v tem je njihov resnični pomen. Tudi pri nas so sposobni ljudje, tudi pri nas so tehnične in gospodarske možnosti za iste ali podobne uspehe, ki so res že vidni na vsakem koraku in smo nanje lahko upravičeno ponosni. Naj bo ta knjiga napotek in priprava za razgi- banejšo dobo naše grafične umetnosti, priprava za čas, ko bo tudi naša stroka pričela moderni- zirati svoje obrate. Glavnica, ki so jo grafični kolektivi naložili s tem, da so na iniciativo Združenja poslali svoje zastopnike na svetovno grafično razstavo v Düsseldorf, nam mora dajati lepih in trajnih obresti. Ponosni smo lahko, da je bilo to omogočeno po zaslugi delavskega samo- upravljanja, in sicer prvič v zgodovini sloven- skega grafičarja. Posamezni tovariši so se vsak po svojih močeh oddolžili kolektivom, ki so jih poslali na raz- stavo s tem, da so svoje vtise posredovali bodi- si s predavanji ali pa vsaj v prijateljskih po- govorih ob strokovnih prospektih, ki so jih pri- nesli s seboj. Toda beseda se izgubi, črka pa ostane. Zato je upravni odbor Združenja sklenil zbrati čim več vtisov in strokovnih dognanj z razstave in jih izdati v knjigi, ki naj prikaže trenutno stanje v razvoju grafične stroke po svetu. Razstava je bila namreč tako obsežna in vsestransko stro- kovno tako poučna, da je bil en sam kratek obisk premalo. Knjiga pa bo našim grafičarjem lahko vsak čas pri roki, zato naj bo v besedi in sliki nazorna in naj obsega čim več novosti, tudi ta- kih, ki jih na razstavi še ni bilo. Tako je nastal ta pregled, sestavljen na podla- gi opazovanj in poročil posameznih tovarišev strokovnjakov, oprt na razstavne prospekte, re- vije in strokovno literaturo, ki naj kot živ od- mev letošnje svetovne grafične razstave v Düs- seldorfu ponese njene uspehe tudi med tiste, ki se je osebno niso mogli udeležiti. Gradivo je zbral in uredil Maks Blejec. Pri prirejanju snovi za posamezne stroke so uredniku pomagali Edvard Ažnoh, Venčeslav Biz- jak, Henrik Bručan, Bruno čeč, Evgen Kolarič, Božo Kolman, Janez Korenčan, Dana Košakova, To- ne Pečan, France Plevel, Mirko Pukl, Maks Strban in Vili Vlahovič. Jezikovno korekturo je opravil prof. Janko Moder. Zahvaljujemo se vsem tem kakor tudi delovnim kolektivom, ki so pri knjigi tehnično sodelo- vali. Upravni odbor Strokovnega združenja grafičnih podjetij LRS v Ljubljani OBISKOVALCI DRUPE Vsi skupaj rdeče, iz tujine svetlo rdeče. 428.248 373.656 203.075 1951 1972 1968 1995 2000 SPOMINI NA PRIHODNOST Uvod 1954 Na majhnih, toda smotrno urejenih propagandnih prospektih, ki smo jih mnogo pred pričetkom »Drupe« (kratica nemškega naslova razstave »Druck und Papier« = tisk in papir) dobili v ro- ke, je v uvodu pisalo: »,Drupa' - ime z mednarodnim prizvokom - je be- seda, ki ve zanjo že ves svet. Razumejo jo že vsi narodi in pomeni velik uspeh leta 1951, ko so vse panoge , črne umetnosti' pokazale na prvem mednarodnem sejmu tiska in papirja v Düsseldor- fu, kaj zmore grafična stroka. Na prostoru 30.000 kvadratnih metrov urejena vsestranska razstava je v 16 razstavnih dneh privabila nad 300.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo nad 36.000 tujcev. Sedaj se Düsseldorf pripravlja na drugo tako razstavo, ki bo od 15. do 30. maja 1954, ko se bo gotovo zbralo še več obiskovalcev in razstavljalcev kot leta 1951, tako domačih kot tujih. Prijave dokazujejo, da bo ,Drupa 1954' razstava, ki bo, kakor nobena druga na svetu, obsegala proizvodnjo grafične in papirne industrije. Na nji bodo razstavljeni tiskarski in stavni stroji, stroji za predelovanje papir- ja in lepenke, vsakovrstne surovine in vsakovr- sten pribor. Razstavni prostor bo obsegal 65.000 kvadratnih metrov. Že razstava leta 1951 je pokazala, da je to posrečena kombinacija ko- mercialnega in poučnega značaja, ki vsem ,črnim umetnikom' posreduje mnogo znanja in pobud za nadaljnje delo. Izredno kulturno poslanstvo teh panog bo osvetlila idejna zasnova razstave, na kateri bodo prikazana vsa področja tiska in pa- pirja ne samo na današnji stopnji, marveč tudi zgodovinsko, s čimer bo obiskovalec dobil lepo zaokroženo sliko razvoja grafične in papirne industrije.« Takoj moramo poudariti, da to ni bila zgolj »propaganda«, marveč da je letošnja »Drupa« res nudila jasen pogled v strokovni napredek in gi- gantski razvoj grafične stroke. Zato si jo je ogledalo 527.000 obiskovalcev, od katerih je bilo 70.000 tujcev. Zaradi stalnega tehničnega napredovanja in ne- nehnega racionaliziranja delovnega procesa je danes vsakdo pred alternativo: Napreduj in poj- di vštric s sodobnim napredkom ali pa boš zao- stal in s tem nazadoval! Tega se zavedamo tudi grafičarji, zato je slovensko Združenje grafič- nih podjetij poslalo v Düsseldorf 32 članov, da si tam ogledajo, kam je nenehna težnja po izpo- polnjevanju privedla grafično stroko v letu 1954. Ogled razstave ni bil koristen zgolj ko- mercialno, marveč je bila njegova vrednost predvsem tehnično vzgojna, ker je vsak obisko- valec videl stvari, ki jih bo lahko s pridom uporabljal pri svojem nadaljnjem delu. Obresti se bodo nabirale počasi, vendar moramo le obža- lovati, da ni bilo mogoče poslati na razstavo več grafičarjev, kajti potem bi imeli od obiska še večjo korist. Lahko zavidamo nemškim grafi- čarjem, ki so na povabilo grafičnih organizacij in razstavnega odbora skoraj vsi, od vajencev do direktorjev, obiskali razstavo, saj je njen vzgojni pomen nesporen. Mesto Düsseldorf je zelo živahno in povsod se čuti težnja, da bi čim prej zabrisali sledove zadnje vojne, obenem pa je važno trgovsko in bančno središče Zahodne Nemčije ter mesto stal- nih razstav, ki so večinoma na Ehrenhofu. Ne moremo pa zamolčati neprijetnega občutka, ki smo ga imeli v središču mesta, kjer na naj- lepšem prostoru sredi mogočne magistrale stoji velik marmornat spomenik, ob katerem na obeh straneh gorita noč in dan dva velika plamena in opominjata mimoidoče, naj se s spoštovanjem spomnijo svojih rojakov, ki se še niso vrnili iz vojnega ujetništva. Na spomeniku so v kamen vklesana imena držav, v katerih so še v ujetni- štvu nemški vojaki. Ko se iz kake države vrnejo vsi ujetniki, njenega imena ne izbrišejo, tem- več ga samo prečrtajo. Ko prebiraš imena držav (naša je prečrtana), vidiš, da so nekatere odda- ljene od Nemčije nad 1000, celo blizu 2000 km. In nehote pomisliš: Kakšen zli duh in po kaj je gnal te »uboge rojake« tako daleč ... Med duhom, ki je ustvaril razstavo, in duhom, ki je pognal te ljudi v ujetništvo, je pač diametralna razli- ka ... Razstavišče je imelo osem velikih paviljonov. V paviljonih P II, N, V, M in A so bili razsta- vljeni stroji za vse postopke tiska, stavni stroji, pomožne tiskarske naprave, stroji za izdelavo in predelavo papirja, tiskarsko teh- nični pripomočki in tiskarske barve. V paviljo- nu E so bili razstavljeni izdelki vseh sodobnih grafičnih postopkov ter tiskarske barve. Katere so modne zapovedi te sezone? V naši garderobi imamo vse papirje, ki se trenutno "nosijo" v New Yorku, Parizu aR Milanu. Kot vodilni distributer zagotavljamo celovito ponudbo najboljših evropskih in svetovnih znamk papirja in papir dopolnjujočih proizvodov za grafični in pisarniški trg. Hkrati se odlikujemo po izvrstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki, tel.: 01/546 64 50, info@alpepapir.si, www.alpepapir.si ALPE MPIR Asistenca vaše kreativnosti GRAFIČNA KRONIKA V paviljonu P I je bil razstavljen papir vseh vrst in razne vrste lepenke. V paviljonu K pa je bila razstava uporabne grafike in umetnega knjigoveštva, prikazan je bil njun idejni in umetniški razvoj ter zgodovina papirja in zgo- dovinski razvoj časopisja, dalje sta bili tam razstava znamk in motivov ter stalna umetniška razstava slik starih slikarjev. 70 % vsega prostora je bilo uporabljenih za stroje, kar priča, da se grafična stroka vse bolj in bolj mehanizira. Po obsežnem razstavnem prostoru je vozil poseben »vlak«, s katerim si se lahko poceni prepeljal od enega paviljona do drugega. V centralnem informacijskem paviljonu je upra- va pozdravila delegacijo vsakega posameznega naroda ter jo pogostila s čašo vina in cigareta- mi. Kljub tolmačem za 15 jezikov so našo delega- cijo pozdravili v nemščini, tolmačil pa je tova- riš Kralj. Zastopnik uprave je v svojem nagovoru izrekel dobrodošlico in poudaril veliko zado- voljstvo, da so se tudi Jugoslovani v tako veli- kem številu udeležili razstave. Spričo tega, da so prišli na razstavo ljudje iz najrazličnejših dežel, je uprava mnogo pripomo- gla, da so se znanci hitro našli, ker je iz in- formacijske pisarne po megafonih, nameščenih v vseh prostorih razstave, posebej za to določeni nameščenec poklical, kogar si pač želel in ki bi ga sicer mogoče našel le po srečnem naključju. Letos je bil razstavni prostor razširjen na 65.000 kvadratnih metrov, zato so razen prosto- ra, ki ga imenujejo Ehrenhof, uporabili še pro- stor na drugi strani avtostrade, na obrežju Re- na. Da pa razstavni prostor ni bil raztrgan, kar bi ne bilo dopustno že zaradi prometa, so preko avtostrade postavili aluminijast most, edini take vrste v Evropi. To je bilo izvedeno tako spretno, da človek skoraj ni opazil, da gre iz enega dela razstave v drugega. Šele če si pogle- dal z mostu na cesto, si se zavedel, da je raz- stavišče sestavljeno iz dveh delov. Paviljoni A, K, M, V, in E so bili na Ehrenhofu, paviljona P I in P II pa na drugi strani ceste. Pogled z mostu na cesto, kjer je vsak trenutek vozilo na stotine avtomobilov, je bil užitek zase, saj je v Düsseldorfu avtomobilski promet zelo velik, ker je samo v tem mestu, ki ima okrog 700.000 prebivalcev, nad 160.000 avtomobilov; to pome- ni, da pride na pičlih pet prebivalcev po en av- tomobil. čeprav je bilo v velikih dvoranah razstavnih paviljonov razstavljeno vse mogoče, so bile aranžirane s takim okusom, da je vsaka dvorana vplivala kot ubrana enota in je človek mnogo pridobil tudi pri ogledovanju arhitektonske ureditve. Motilo je le to, da so bili stroji za posamezne postopke ter istovrstne naprave in material na vseh koncih in krajih, s čimer je bila primerjava precej otežkočena. Nadalje nas je presenetila izdelava nekaterih reklamnih prospektov, ki so jih posamezna pod- jetja natisnila za svojo prpagando na razstavi. Vsak grafičar bi pričakoval, da bodo ti izdelki res veren prikaz grafične zmogljivosti današnje dobe. Med njimi je bilo sicer precej mojstrskih in vrhunskih storitev, mnogo propagandnih pro- spektov in letakov pa se niti po okusni izbiri barv, še manj pa po lepem tisku ni moglo prište- vati med lepe tiskovine, ki bi dostojno repre- zentirale nemško grafiko. Marsikatere bi lahko imenovali popolno makulaturo. Ko smo si to ogle- dovali, smo nehote pomislili, kako se pri nas potrudimo ob takih priložnostih, da dostojno reprezentiramo svojo grafiko, pri čemer nam tu- di uspe marsikaj, kar bi prav lahko primerjali z uspelimi nemškimi izdelki, čeprav so ti napra- vljeni z veliko boljšimi in popolnejšimi sred- stvi kakor naši. Za dober uspeh namreč niso do- volj samo proizvajalna sredstva, marveč je po- trebna tudi ljubezen do dela. Kaj vse bi lahko napravili naši ljudje s svojo voljo in ljubezni- jo do dela, če bi imeli taka proizvajalna sred- stva, kakršna uporabljajo Nemci. Razstava sama je bila za grafičnega strokov- njaka pravo doživetje, pa tudi nestrokovnjaka je poučila o vsem, kar je v zvezi s tiskom in pa- pirjem. Marsikdo zjutraj, ko dobi časopis, niti ne pomisli, kako zamotano delo je potrebno, da se natisne številka časopisa. Na razstavi pa je lahko vsakdo sam zasledoval ves postopek od ure- dniške mize, stavljenja in lomljenja do tiska- nega izvoda, ki mu je tako še »moker« prišel v roke. Na razstavi je namreč vsak dan izšel raz- stavni vestnik z imenom »Drupa-Presse«. Upravni odbor razstave je po posvetovanju z za- stopniki prirediteljev in razstavljalcev skle- nil, da bo prihodnja razstava v letu 1958, ker prej ni mogoče organizirati tako gigantske raz- stave. Kakor smo slišali in brali, so trgovski posli presegli vsa pričakovanja. Kupčije so bile f J WA» VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. BELJENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV ČASOPISNI PAPIR GRAFIČNI PAPIRJI EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI f Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si SODOBNO TISKARSTVO sklenjene prav na vsakem področju grafične in papirne proizvodnje. Kupci so bili večinoma iz Anglije, Nizozemske, Švedske, Švice, Danske in Amerike in seveda tudi iz same Nemčije. Samo ena tovarna je prodala v tujino 150 strojev. Heidel- berška tovarna pa je prodala doma in v tujino 5060 malih zaklopnih avtomatov, 865 velikih za- klopnih avtomatov in 2168 cilindrskih avtoma- tov. Napačno bi bilo misliti, da Nemčija sama ne kupuje tujih tiskarskih strojev in drugega bla- ga. Tudi letos jih je kupila za milijonske vre- dnosti, zlasti iz Anglije in Amerike, pa tudi iz Švice, od koder uvaža razne tiskarske stroje, predvsem merilne aparate in podobno. Škoda je, da se za sedaj mi še nismo mogli uvrstiti v dolgo vrsto kupcev. Bogate izkušnje, ki smo si jih pridobili, pa nam bodo koristile pri prvi prilo- žnosti, ker upamo, da bodo tudi naši odločilni forumi slej ko prej spoznali, da je treba tudi v grafično stroko kaj investirati, če naj razen gospodarskega izpolnjuje tudi kulturno poslan- stvo, da namreč z dostojnim tiskom reprezentira našo stvarnost. V vsako podjetje je treba sproti investirati za nove, tehnično boljše naprave in obnavljati obrabljena proizvodna sredstva, obenem pa se truditi za čim boljšo kvaliteto izdelkov, ker le taki izdelki so najcenejša propaganda za podje- tje. Razstava v umetniškem paviljonu »K« ... - V zadnjem, petem prostoru pa je bila razstava intimnejših, majhnih priložnostnih grafičnih stvaritev poleg risarske črkovne umetnosti in tipografskih del. čeprav porinjena nekam v kot, je bila ta razstava za ročne stavce najzanimi- vejša, obenem pa tudi živ opomin, kako uporabni grafiki hitro prevzemajo dela tipografom in da bodo tipografi počasi zgolj navadni prirejeval- ci tujih osnutkov, če se še za časa ne bodo za- vedli in pričeli tudi sami resno študirati, kako se oblikuje sodobna tiskovina ... - Prikaz dvestoletne zgodovine časopisja, sta- rih originalov, kompletnih zvezkov in starih revij je nazorno predstavil v slogu, načinu ure- jevanja in tiska - tako stavsko tehnično kot oblikovno - duha svojega časa. (Modno časopisje je na primer prikazalo ženskemu svetu, da so mo- dne skrbi dandanes mnogo manj komplicirane, kot so bile v prvi polovici prejšnjega [devetnaj- stega] stoletja.) Na razstavi si jasno opazil, kako vpliva zgodovina na obliko časopisja. Tako je na primer dobro vidno, kako je nasilno poli- tično »venosmerjanje« tretjega rajha vplivalo tudi na zunanjo podobo vseh nemških časopisov, da omenimo samo primer iz bližnje preteklosti. Jubilejne izdaje ob raznih priložnostih in pre- gled razvoja časopisne fotografije so to raz- stavo lepo dopolnjevali ... zavest, da o znanju ne govorimo. Sedaj vladajo plus, minus in sal- do. Tudi mi, še zlasti pa samoo- klicani »grafičarji«, proizvajamo vsak dan več makulatur. Zlahka zasledimo nekatere prav vizionarske napovedi: stavcev ni več, sedanji tehnični uredniki v večini niso izobraženi grafičarji, zato so res zgolj navadni prireje- valci tujih osnutkov, ki svoje de- lo bolj in bolj prelagajo računal- niški avtomatiki. Podobno velja tudi za druge poklice, ki so se še obdržali: vse naj poteka po nače- lu »pritisni na gumb«, npr. auto levels v Photoshopu. Kreativnost stroke vse bolj izumira. Pa vendar se nikoli ne uresniči- jo vse napovedi. Takrat daljnega leta 1954 so vsekakor skušali na- povedati tehnološko prihodnost v naslednjem desetletju. Vzemi- mo primer časopisnih rotacij. V Sodobnem tiskarstvu beremo: Za najzmogljivejši in sodobno izdelan časopisni tiskarski stroj velja vsekakor 32-stranski stroj »Super-Albert«, model 60, ki ima cilindre široke za štiri plošče ter dva zgibalna aparata s po dve- ma zgiboma za polovično časopi- Strukturni podatki 1954 2000 razstavna površina 35.000 m2 158.875 m2 število obiskovalcev 226.388 428.248 število razstavljalcev 764 iz 13 držav 1.943 iz 50 držav Kot vidimo, bi besedilo iz leta 1954 brez zadreg uporabili tudi za napoved Drupe 2004. Če le pazljivo preberemo predgovor in uvod, če nekatere socrealistične izraze zamenjamo s sodobnejši- mi ali jih preprosto izpustimo, če zamenjamo nekatere podatke (glej primerjalno tabelo spodaj), če se le zamislimo nad vsebino, je odveč vsak komentar. Vseeno, zelo na kratko, zgolj za iztočnico: Zlahka ugotovimo, da odločil- ni forumi v preteklih petdesetih letih niso spoznali, da je treba tu- di v grafično stroko kaj investira- ti, še najmanj, daje treba investi- rati v kakovostne in izobražene kadre, ki so se voljni učiti, ki imajo radi svoje delo - tudi za- to, ker jim omogoča človeka do- stojno življenje - in ki gojijo stanovsko zavest. Zato se z našo stroko danes ukvarjajo skoraj vsi, v lastnih poklicih praviloma neu- spešni karieristi, grafično stvar- nost pa reprezentirajo večinoma makulature. Zlahka ugotovimo, da imamo sedaj v samostojni Sloveniji ena- ka (ali celo boljša) proizvajalna sredstva kot Nemci... Izumrli pa sta ljubezen do dela in stanovska DRUPA 2004 sno velikost. Napravo za tretji zgib priključimo na enega od obeh zgibalnih aparatov in se da odpeljati, zato lahko uporablja- mo ta ali oni zgibalni aparat. Pri dveh zgibih ima cilinder 25.000 vrtljajev, pri treh pa 16.000 na uro. Tiskalnice so zagozdasto grajene, barvnici pa imata po tri barvilce. Pogon in papir sta v spodnjem nadstropju. Tako ima papir mnogo krajšo pot. Stroj je opremljen z zvezdo za tri zvitke, ki se z avtomatično napravo »Au- topaster« in lepilno napravo sa- modejno izmenjajo in zalepijo, in sicer med tiskanjem, ob hitro- sti 18.000 vrtljajev... Prvotno pri izdelavi rotacijskih strojev niso gledali na to, da bi ti- skali tudi kakovostna dela. Po- membni sta bili le hitrost in ce- nenost. Sodobni rotacijski stroji za knjižni tisk pa tiskajo že tako, da se tisk na njih marsikdaj ko- maj loči od tiska na normalnih tiskarskih strojih. Eden takih strojev je 32-stranski rotacijski stroj znamke »Göppingen«, ki ga je izdelala tovarna Koenig & Ba- uer. Na njem lahko tiskamo ča- sopise in revije, če pa poleg dveh že vgrajenih zgibalnih aparatov priključimo še dodatno napravo za počezni zgib, lahko tiskamo tudi brošure in knjige. Dve vti- skali omogočata po drugi strani dvobarvni tisk, s prepeljavo pa- pirja pa štiribarvnega. Opremiti se da tudi z vsemi dodatnimi na- pravami, npr. zazlepljanje, za ši- vanje, s specialnimi zgibalnimi aparati itn. Cilinder napravi na uro 20.000 vrtljajev, kar pome- ni, da potiska okoli 6 metrov pa- pirja na sekundo. Dominantna tiskarska tehnika za tiskanje časopisov je bil tedaj knjigotisk. Ofsetnega tiska s tem v zvezi ne omenjajo niti z besedo, četudi je že deset let kasneje začel pospešeno prevzemati to podro- čje tiskarske dejavnosti. Slika na desni ponazarja njegov razvoj. Leta 1968 so napovedovali, da bodo časopisne ofsetne rotacije »že« v času Drupe 2000 docela daljinsko vodene. Ta napoved se ni uresničila in upravičeno dvo- mimo, da se bo tokrat. V nasle- dnjem desetletju bo tehnološki razvoj zelo verjetno ubral po- vsem druga pota. V grafični de- javnosti smemo pričakovati po- polno tehnično-tehnološko pre- obrazbo v navezi z drugimi me- diji in sodobnimi komunikacij- skimi navadami mladih genera- cij. Zato tu ne bomo podrobno napovedovali, kakšne prototipe bodo obiskovalci lahko občudo- vali na Drupi 2004, marveč bo- mo v nadaljevanjih raje začeli objavljati izsledke Ugrine razi- skave z naslovom Pregledna štu- dija o tehničnem prestrukturira- nju na področju grafične indu- strije in medijev (glej stran 28). Objavili so jo decembra 2002. Več o dogajanju na Drupi 2004 pa potem, ko se Mižek Figa vrne iz daljnega sveta. Marko KUMAR Povsem zgoraj je 32-stranska rotacija za tiskanje časopisov Göppingen iz leta 1954 (druga Drupa). Pod njo je časopisna ofsetna rotacija iz leta 1968 (šesta Dru- pa), sledi pa vizionarska napoved razvoja: popolnoma in v celoti daljinsko vodena ofsetna rotacija Miehle-Goss-Dexter Inc. leta 2000. Dokaz zmotne napovedi je slika povsem spodaj: ofsetna rotacija za tiskanje časopisov Colorman, ki jo aprila 2004 zaganjajo v Delu, d. d. Ta rotacija je resda zelo sodobna, računalniško podprta na osnovi najnovejših standardov (CIP, JDF), še zdaleč pa ni v celoti daljinsko vodena. PROCESNA TEHNOLOGIJA DRUPA 2004 V ZNAKU Kajje JDF? Minilo je že mnogo let, odkar je kakšen podatkovni format po- vzročil toliko navdušenja kot JDF, Job Definition Format. Na žalost je hkrati z navdušenjem nastala tudi precejšnja zmeda, ki je mnogim tiskarjem in založ- bam preprečila spoznati, kaj JDF v resnici je. JDF je namreč izde- lan posebej za to, da poenostavi izmenjavo informacij, ne pa da jo oteži. JDF je zgolj podatkovni format, nič več in nič manj. Kar ga naredi tako posebnega, je dej- stvo, da je odprt, prožen, nela- stniški standard za označevanje opravil, ki temelji na program- skem jeziku XML in omogoča ti- skarjem komunikacijo med vse- mi procesi v tisku (grafična pri- prava, tisk, dovršitev, računo- vodstvo, vodenje tiskarne). De- lovni postopek, ki temelji na JDF, vam bo omogočal nadzor in avtomatizacijo do sedaj v ti- skarstvu med seboj nezdružljivih procesov. JDF je XML aplikacija, ki jo je razvil in jo vodi konzorcij CIP4. Konzorcij CIP4 poudarja: »Pred JDF ni bilo na voljo sredstev za konsistentno, samodejno in efektivno dvosmerno komunika- cijo med dvema neizogibnima procesoma vsakega tiskarskega posla, produkcijo in vodstvenimi informacijami.« Namen JDF je ti dve polovici povezati in podpi- rati celotno avtomatizacijo na- log, od trenutka, ko stranka odda naročilo, do trenutka, ko dobi- mo končano tiskovino. JDF vključuje Adobejev PJTF, CIP3-jev PPF, JMF z IP kot do- datek in seveda sam XML. Kaj vse te kratice pomenijo, je za končnega uporabnika manj po- membno kot to, kaj doprinesejo JDF standardu in vsem digital- nim delovnim postopkom. JDF standard je univerzalen in prožen ter voden s strani CIP4, ki se spozna na tiskarsko produk- cijo. Standard podpira vse vrste produkcijskih postopkov, in si- cer od kreiranja vsebine do di- stribucije. Narejen je z name- nom, da omogoči usklajenost med delovnimi postopki tako, da poenoti postopke za izboljšano učinkovitost in optimizirano av- tomatizacijo. Področje je zelo ši- roko, vendar kljub zanimivi teh- nologiji ostaja kompleksnejše vprašanje, kako izvesti JDF. Na srečo se izvedba pri nekaterih podjetnih tiskarjih po svetu, ki delajo z JDF, že premika, in sicer v smeri izboljšanja nadzora in av- tomatizacije, zmanjšanja napak in dragih popravkov ter poviša- nja proizvodnje. JDF standard ima široko področje, saj je v bi- stvu elektronski sporočilni si- stem, ki se lahko uporablja na ra- zličnih področjih znotraj podje- tja. JDF zajema niz sporočilnih pravil in komunikacijskih proto- kolov, da bi zagotovil delitev in- formacij, potrebnih za opravlja- nje kakšnega opravila. Zaradi te- ga lahko ta format omogoči skla- dnost in poenotenje digitalne produkcije, vendar pa lahko tudi hitro pride do zmede okoli JDF. Ta zajema veliko področje. Toli- ko kot je načinov za opis rdeče barve v naravnem jeziku (rdeča, rot, rouge, red, roja itn.), toliko je različnih načinov za opis po- stopkov v JDF. Vse je odvisno od tega, kaj, kako in zakaj je posto- pek opisan, ter seveda od tega, kako bodo rezultati uporabljeni. JDF lahko uporabljamo na več načinov, vendar pa je najbolj oči- ten postopek sledenja produkci- je. Finančni aplikaciji lahko s po- močjo tega formata sporočimo čas, v katerem je kakšna naloga opravljena, vključujoč predogle- de datotek in cikluse preverjanja, vlaganja, nastavljanja plošč in podobno. JDF je dvosmeren, ta- ko da omogoča nadzor in sporo- čanje informacij do in od nad- zornega informacijskega sistema. JDF lahko sproži postopke v de- lovnem postopku, kot so prever- janja izdaj. Lahko pa tudi obvesti uporabnika o stanju produkcije in ga opozori na bližajoče se roke ali manjkajoče dele strani, napri- mer oglas. Te informacije so do- stopne nadzornim informacij- skim sistemom, kjer jih lahko uporabimo za ocenjevanje stro- škov podobnih nalog ali za izde- lavo računov. Vse lepo in prav, vendar nasta- ne problem pri zagotavljanju, da bodo vsi elementi v tiskarskem procesu razumeli in pisali razu- mljive JDF dokumente. Da bi imeli od JDF korist, mora biti ta na voljo na vsaj dveh sistemih v vašem delovnem postopku - če imate samo en sistem, ki je uskla- jen z JDF, je približno tako, kot če bi imeli samo en faks na svetu - z ničimer si ne morete izme- njati informacij. Da bi JDF postal praktičen univerzalni standard, mora dose- či točko kritične mase, ko ga bo večina izdelkov podpirala. Vzpo- rednice lahko povlečete s Post- Scriptom in grafično pripravo (pre-press), ki sta se prvič pojavi- la leta 1995, vendar dobila zagon šele nekje med letoma 1998 in 2000, potem ko so ju sprejele vse pomembnejše knjižnice za krei- ranje programskih črk in izdelo- valci strojne in programske opre- me za grafično pripravo. Prvi pri- kazi JDF različnih sistemskih proizvajalcev so bili aprila 2002 na tiskarski razstavi Ipex v Veliki Britaniji, vendar je bil to šele za- četek. Zgodovina JDF - od začetkov do leta 2004 V začetku leta 2002 so Adobe, Agfa, Heidelberg, Screen in MAN Roland predlagali, da bi bil lahko JDF potencialni stan- dard za generiranje in posredova- nje produkcijskih in administra- tivnih podatkov znotraj digital- nega delovnega postopka. Delo- ma se gradi na izkušnjah podjetja Adobe s formatom PostScript Job Ticket Format (PJTF), ki podpira samo grafično pripravo, vendar pa preklop na zelo fleksi- MEDIA TECHNOLOGY Ravnaj po instinktu MOG it** MM M>> * ■ g print media messe d rupa dQ55eldorf, germany www.drupa.com 06.-19.05.2004 PlateRite Ultima TruePress344 TrueFlowNET (JDF) Pred nami je znova dogodek, ki ga v grafični industriji ne moremo kar tako spregledati, sejem DRUPA 2004. Kot zmeraj nam bo sejem DRUPA 2004 predstavil smernice razvoja grafične industrije za naslednja 4 leta. Verjetno ne bo proizvajalca grafične opreme, ki na sejmu ne bo predstavil nekaj novega v svoji ponudbi. Tako je tudi pri podjetju Dainipon SCREEN, enem od vodilnih proizvajalcev grafične opreme na svetu. SCREEN se bo predstavil na dosedaj največjem prostoru v svoji zgodovini (1100 m2), kar priča o uspešnosti, inovativnosti in nenehni rasti podjetja. Podjetje Dainipon SCREEN se bo predstavilo z 11 novitetami, med drugim: - Digitalni offsetni tiskarski stroj TruePress 344. Tiskarski stroj za nove generacije. Truepress 344 uporablja klasične tiskarske barve, ki vključuje osvetljevanje na plošče brez kemikalij, inovativno kontrolo kvalitete odtisa in največjo možno avtomatizacijo. - Tri nove termalne CTP osvetljevalne enote, med katerimi je CTP osvetljevalna enota, ki osvetli 46 Bi termalnih plošč na uro. - TrueFlowNET - JDF baziran workflow. Sedem novih produktov in CRM modulov dodanih TrueFlow-u - JDF baziranemu workflow-u in E-tiskarskim rešitvam, vključujoč TrueFlow 3, Trueflow Rite, Online naročanje tiskarskih storitev, Online kreiranje PDF datotek in remote proofing. Pridite in nas obiščite v Hali 5, razstavni prostor Di. Generalni zastopnik za Slovenijo: MCA d.o.o., Tržaška cesta 85, 2000 Maribor, tel.: 02 330 14 00, fax: 02 330 14 20, info@mca.si, www.mca.si JDF, CIP4 bilen XML odpira možnosti ko- municiranja s katerimkoli raču- nalniško vodenim postopkom. Junija 2000 se je konzorcij CIP3 odločil sprejeti JDF in prevzeti razvoj ter se med samim postop- kom preimenoval v CIP4. Prvo- tni JDF 1.0 standard je bil obja- vljen na CIP4 spletni strani (www.cip4.org) aprila 2001, ka- teremu je leto kasneje sledil raz- širjeni JDF 1.1. Trenutno je ra- zvita najnovejša verzija JDF 1.2. CIP4 je imel do maja 2003 147 članov. Konzorcij je ustanovil okrog 15 delovnih strank, ki po- krivajo razvoj JDF za specifične tiskarske sektorje, kot so oglaše- vanje, digitalni tisk, e-trgovina, gravure, časopisi in podobno. CIP3/PPF in JDF - kakšna je razlika? CIP3 je kratica imena Skupnost za povezovanje grafične pripra- ve, tiska in grafične dodelave (Co-operation for Integration of Pre-press, Press and Post-press). Razvili so PPF (Print Production Format) format za izmenjavo po- datkov. Čeprav je bil CIP3 prav- zaprav ime odbora, odgovornega za razvoj PPF, mnogi govorijo o CIP3 delovnih postopkih. Da- nes se CIP3 PPF format upora- blja predvsem za prenos zgošče- nih informacij od grafične pri- prave do tiskarskih strojev. In- formacija poteka enosmerno, pri JDF pa v obe smeri. JDF vklju- čuje uporabo PPF znotraj svojih specifikacij, torej če že uporablja- te delovni postopek CIP3, tega ne boste izgubili, ko bo JDF do- živel širši prevzem. Kako deluje JDF? JDF je format za izmenjavo po- datkov, enkodiran v program- skem jeziku XML (extensible Mark-up Language). Vsak doba- vitelj, ki implementira JDF, bo v bistvu napisal svoj vmesnik s svo- jim programom, ki lahko ali bere ali piše XML, ki se prilagaja nizu pravil in definicij, imenovanih JDF shema. JDF podpira v tehnološkem procesu tri področja informacij: 1. informacije v Job Ticketu, ki obsegajo tiskarski postopek od začetka do konca, 2. informacije produkcijskemu vodstvu in sistemom delovnih postopkov, kar omogoča konfi- guriranje, ukazovanje in nadzor nad avtomatizacijo in proizvo- dnimi procesi, 3. informacije za nadzor nad si- stemi delovnih postopkov. JDF je urejen z vozlišči, ki so v bistvu seznam vseh produkcij- skih faz dela, in z opisi posame- znih sredstev, ki naštejejo vse da- toteke, naprave in potrošni ma- terial, potreben v vsaki fazi. Vsako vozlišče produkcijske fa- ze ima število zahtevanih sred- stev in proizvaja izhodna sred- stva. Zahtevana sredstva za RIP so na primer PDF datoteke, barvni profili ICC in razporedi- tveni načrti. Zahtevana sredstva za tisk so tiskovne forme in pale- te določenega papirja. Izhodna sredstva tiskanja so palete poti- skanega papirja, ki so hkrati zah- tevana sredstva za dodelavo. Dopolnilni format z imenom JMF (Job Messaging Format) omogoča komuniciranje kom- ponent JDF delovnega postopka s kontrolorji sistema in skrbni- škimi enotami ter omogoča vra- čanje informacije o stanju dela in podatkih o napravi. Specifikacije JDF so dostopne na spletnem naslovu www.cip4.org (pod Do- cuments) in ponujajo »kuharico« podatkovnih sestavin, ki obsega 85 produkcijskih postopkov (kot so odobritev, montaža, tiskanje, obdelava itn.) in 164 nujnih in »fizičnih« sredstev (vključno na- vodila za stranke, nujne elemente kot je naslov, ali fizična sredstva, kot so naprava, merilni trak (ColorControlStrip), barva... JDF na DRUPI2004 Sejem Drupa 2004 predstavlja trenutek, ko se bo JDF format pojavil v mnogih tehnoloških procesih in postopkih, hkrati pa bo dosežena kritična masa, ko ga ne boste mogli več ignorirati. Skoraj ne bo več proizvajalca, ki ne bo predstavil JDF rešitev, kar bo opogumilo druge igralce za uvedbo JDF, da ne bi bili izpu- ščeni iz igre. Vse to kaže na sedaj še zelo oddaljeno rešitev, popol- noma avtomatizirano tiskarsko produkcijo. Bomo videli. Robert RAKOVIČ robi@mca.si VIRI www.cip4.org, www.screeneurope.com, www.digitaldots.org V strokovni javnosti se je tokratne raz- stave Drupa 2004 že prijelo ime »JDF Drupa«. Proizvode, ki podpirajo ali implementi- rajo format JDF, bodo v velikem slogu predstavili vsi razstavljalci, grafičarji, uporabniki torej, pa se bodo spraševali, kakšne so pravilne perspektivne in stra- teške odločitve pri nakupu strojne in programske opreme ali pri uvajanju teh- nologije. Tudi zato, ker brez JDF komu- nikacija v prihodnje ne bo več mogoča, uvajanje pa bo zahtevalo velik investicij- ski potencial. Da bi grafičarji kar najbolj nepristransko spoznali zahteve in pre- dnosti, ki jih JDF prinaša, je organizacija CIP4 skupaj s sejmiščem v Düsseldorfu v paviljonu 4 organizirala številne prire- ditve, sestanke in posvetovanja z ime- nom JDF Parc. Tam bo vsak obiskova- lec prejel vstopnico (Jobticket) z indivi- dualno prepoznavno številko in prostor za 10- do 12-kratno luknjanje. Vstopni- ca omogoča izvajanje želenega naroči- la, ki ga mora obiskovalec slediti po teh- noloških operacijah v procesu. Na vsaki »postaji« se vstopnica enkrat preluknja in vsak, ki bo uspešno izvedel svoje na- ročilo, bo smel sodelovati pri nagra- dnem žrebanju. JDF Parc je povezan s stojnicami vseh članov CIP4 v drugih paviljonih sejmišča, kar pomeni, da lah- ko obiskovalec svoje tehnološke opera- cije izvaja kjerkoli, ne le v paviljonu 4. V okviru prireditev v JDF Parcu bodo ob informacijskih in izobraževalnih preda- vanjih predstavili tudi uspešno praktič- no uporabo in proizvodne izkušnje z novo, inovativno tehnologijo. DIGITALNO KOPIRANJE DRUPA 2004 NEKAJ MISLI O CTP Kakšno vlogo bo v prihodnosti manjših in srednjih tiskarn igralo digitalno kopiranje ofsetnih plošč brez kemijskega procesira- nja na osnovi kapljične tehnolo- gije (inkjet)? Ali je ofsetna plošča, ki ne po- trebuje kemijskega procesiranja, rešitev vse večjih ekoloških in energetskih zadreg? Pomislimo ... Tehnologija digitalnega kopi- ranja ofsetnih plošč se je v praksi uveljavila šele po Drupi leta 1995, kjer so opremo za to teh- nologijo prikazali več kot na šti- ridesetih stojnicah. V naslednjih letih so se razvile živahne stro- kovne razprave o primernih ofse- tnih ploščah in načelih osvetlje- vanja, nič pa ne kaže, da so dvo- mi o tem v času Drupe 2004 od- pravljeni; ravno nasprotno, v pri- hodnje napovedujejo še različne nove vrste ofsetnih plošč in po- stopkov osvetljevanja za digital- no kopiranje. Pogled v minulo desetletje - retrospektiva Od sredine devetdesetih let so razvijali ofsetne plošče in kemi- grafske postopke, kar je povzro- čilo tudi razvoj nove opreme, tj. strojev in naprav za digitalno osvetljevanje. Prvi zadregi, ki so ju morali re- šiti, sta bili hitrost procesiranja digitalnih podatkov v rastrskem računalniku (RIP) in zmogljivost osvetljevalnika s kemijskim pro- cesorjem (dana s številom izdela- nih tiskovnih formah na uro). Kasneje so se razvile polemike o tehniki osvetljevanja z notranjim bobnom proti osvetljevanju z zu- nanjim oz. proti osvetljevanju ravnoležnih ofsetnih plošč. Spet nove strokovne razprave so se ra- zvile, ko so začeli nekateri proi- zvajalci dobavljati ofsetne plošče za termalno osvetljevanje. Tiskarne so kmalu lahko izbira- le med številnimi vrstami ofse- tnih plošč, ki so jih dobavljali še številnejši proizvajalci, zato je bi- lo takrat - in je še danes - v tehnološki zmedi težko izbrati pravo, raje recimo optimalno tehnologijo za digitalno kopira- nje. Izbiramo lahko med klasič- nimi diazo ploščami za osvetlje- vanje z UV-svetlobo, srebrohalo- genidnimi ploščami za osvetlje- vanje z zelenimi ali infrardečimi laserskimi žarki, izberemo lahko fotopolimerne plošče, ki jih osvetljujemo z vijoličasto svetlo- bo, in ne nazadnje termalne plo- šče za osvetljevanje z infrardeči- mi žarki, po domače s toploto. Mnogi so pričakovali, da bodo termalne plošče, tržijo jih od leta 1994, popolnoma prevladale, a se to ni zgodilo. Po Drupi 1995 je termalna tehnologija resda iz- jemno napredovala, a na Drupi 2000 so se pojavili novi, pred- vsem mnogo močnejši violetni laserski viri, ki so sposobni učin- kovito osvetljevati fotopolimer- ne plošče. Prodaja opreme za di- gitalno kopiranje violetnih plošč je takrat naglo zrasla, tako da je sedaj bolj ali manj izenačena s termalno tehnologijo. V času Drupe 2004 smemo celo priča- kovati, da se bo uporaba fotopo- limernih plošč za osvetljevanje z violetnimi laserji še bolj razširila. Pester izbor »digitalnih« plošč Agfa je edino podjetje, ki proi- zvaja srebrohalogenidne, fotopo- limerne in termalne ofsetne plo- šče za digitalno kopiranje. Po drugi strani je Creo v zadnje pol leta prevzel dve tovarni za proi- zvodnjo termalnih plošč, kar ustreza njihovi filozofiji in zasno- vani strojegradnji. Fuji proizvaja oboje, violetne fotopolimerne in termalne plo- šče, dobavljajo pa tudi plošče za osvetljevanje z UV-svetlobo. Na IfraExpo 2003 so predstavili dve novi plošči; ena je primerna za osvetljevanje s termalnimi napra- vami, ki jih sicer proizvaja njiho- va konkurenca. Kodak se skupaj s Creom odzi- va s proizvodnjo termalnih plošč, širijo pa se govorice, da bodo na Drupi 2004 predstavili tudi vio- letno senzibilizirano »digitalno« ploščo. Agfa je pred kratkim prevzela Lastro, proizvajalca fotopolimer- nih in termalnih plošč - v njiho- vi lasti je Western Lithotech v ZDA, ki je tudi razvil številne »digitalne« plošče. Presstek proi- zvaja ablativne termalne plošče za ofsetni tisk z vlaženjem ali brez njega. Plošče za tiskanje z vlaže- njem moramo procesirati s ke- mikalijami, tako kot vse druge, na Drupi 2004 pa naj bi predsta- vili nov tip te plošče. Agfa in Ko- dak naj bi tam predstavila plošče brez procesiranja, katere se bodo kasneje (še letos) tržno uveljavile, pa je drugo vprašanje. Toray proizvaja plošče za ofse- tni tisk brez vlaženja (suhi ofsetni tisk), katerim so že mnogokrat doslej napovedovali svetlo priho- dnost, a jo še kar pričakujemo. Eden vzrokov za to je, da temelj- ni argumenti za tiskanje brez vla- ženja večinoma veljajo tudi za vse druge plošče CTP: bolj preci- zno je nadziranje rastrskih pik, nadaljevanje na strani 20 PHOTOSHOP PHOTOSHOP S 19 KAPLJIČNO KOPIRANJE iCTP hitreje dosežemo želeno obarva- nje, priprava tiska je zato krajša, manj je makulatur ... Samo na podlagi dejstva, da ofsetni stroji z digitalnim upodabljanjem (DI offset, DOP) tiskajo brez vlaže- nja, še ne smemo sklepati, da se bo suhi ofsetni tisk v naslednjih letih bolj razmahnil. Različne vrste divizij Trg digitalnega kopiranja si deli okoli štirideset različnih ofsetnih plošč CTP, če prištejemo še ofse- tne plošče, ki jih lahko osvetlimo z UV-svetlobo po tako imenova- nem CTcP načelu - zlahka do- damo še petnajst izdelkov. Seve- da pa smemo pričakovati, da bo- do na Drupi 2004 predstavili tu- di plošče, o katerih sedaj še nihče nič ne ve. Ne nazadnje ne smemo prezreti poliestrskih plošč, ki so že kar nekaj let na trgu, ne da bi bistveno povečale svoj delež. Pri- ljubljen tiskarski rek pravi: »Če si mož, uporabljaš kovino« (if you are man, you use metal). Kakorkoli že je taka izjava nelo- gična in neustrezna, je dejstvo, da obstaja odpor proti poliestr- skim ploščam. Težko - ali dru- gače - se nameščajo v ofsetni stroj, cena je enaka ceni kovin- skih plošč, tiskarjem ugaja togost kovinskih plošč, ki omogoča dozdevno boljše rokovanje ... Na prejšnjih strokovnih prire- ditvah so mnogi proizvajalci predstavili popolnoma drugačno tehnologijo za proizvodnjo ko- vinskih plošč, postopke, ki so ze- lo konkurenčni, vsaj tako dolgo dokler obravnavamo samo zače- tne stroške. Nadalje naj bi ti po- stopki zagotavljali tudi nizke operativne stroške ter bili zato iz- jemno uporabni v manjših ti- skarnah, ki ne žele investirati v drago opremo za digitalno kopi- ranje. Zgornji odstavek se nanaša na izdelavo tiskovnih form za ofse- tni tisk s kapljičnim tiskom, kjer namesto z laserskim žarkom ti- skovne površine upodobimo z zelo finimi kapljicami tiskarske barve. Te omogočajo celo upo- dabljanje frekvenčnih rastrov, ki jim ravno tehnologija digitalne- ga kopiranja omogoča, da se vse bolj uveljavljajo. Vzrok za uspešno uporabo fre- kvenčnega rastriranja je še zlasti odsotnost moareja, boljše upo- dabljanje podrobnosti in lepše upodabljanje polovičnih (sre- dnjih) rastrskih tonov. »Kapljična« tiskovna forma se- daj ne potrebuje posebnega pro- cesiranja. Podjetje Pisces je v pre- teklosti namreč predstavilo ka- pljični sistem, kjer je potrebno tudi procesiranje, logično pa se- veda želimo, da tako tiskovno formo neposredno vpnemo v of- setni stroj in nič drugega. »Kapljična« tehnologija digital- nega kopiranja ponuja številne prednosti. Odveč so investicije za kemijske procesorje, vključno s potrebnim prostorom. Odveč so preparati in kemikalije za pro- cesiranje, zato je tehnologija eko- loško neoporečna, odpadejo pa tudi vsi stroški s tem v zvezi in v zvezi z vzdrževanjem teh naprav. Tehnološke rešitve, ki v bistvu temeljijo na prilagojenih kapljič- nih tiskalnikih so v osnovi cenej- še kot tiste, ki temeljijo na laser- ski tehnologiji. Načeloma je digitalno kopira- nje s kapljičnim tiskalnikom prav tako preprosto kot tiskanje, pri frekvenčnem rastriranju pa je višja tudi barvna skladnost z odobrenim (pogodbenim) pre- skusnim odtisom, ki so ga izdela- li s to tiskarsko tehniko. Pri vsem tem se kapljična teh- nologija upodabljanja še razvija. Vodilni proizvajalci kapljičnih tiskalnikov nenehno izboljšujejo tiskalne glave, tako da delujejo z vse manjšimi kapljicami tiskar- skih barv, ki jih tudi nenehno iz- popolnjujejo. Manjše kapljice upodabljajo manjše elementarne točke, torej v vseh pogledih višjo ločljivost. Razvoj kapljičnih ti- skalnikov se ravna po enakem načelu kot razvoj informacijske tehnologije (IT): hitrejše, boljše, cenejše. iCTP sistemi za digitalno kopi- ranje brez kemičnega procesira- nja bodo v prihodnje zanesljivo olajšali delo v manjših in sre- dnjih tiskarnah. Jan ESKILDSEN Prevedel Marko KUMAR JDF MARKETPLACE Organizacija CIP4 najavlja prvo objavo vse- obsežnega direktorija s spiskom proizvo- dov in storitev, ki podpirajo Job Definition Format. To bo periodična publikacija, ki jo bodo z naslovom JDF Marketplace izdale vsako četrtletje. Obsegala bo vse poglavi- tne podatke, ki zanimajo tiskarje, grafične oblikovalce, studie in oglasne agencije, za- ložnike in vse druge, ki se bodo v prihodnje »spopadali« z avtomatiziranimi grafičnimi procesi. Publikacija je brezplačna in je kot dokument PDF dostopna na spletnem na- slovu www.cip4.org. S to publikacijo naj bi vsi potencialni upo- rabniki spoznali, kaj jim je na voljo, pred- vsem pa, kateri proizvodi so primerni za ne- oporečno uporabo formata JDF. Če nekdo razglaša, da njegov proizvod podpira ali uporablja ta format, še ne pomeni, da to dela korektno. Objava v publikaciji JDF Marketplace pa bo zagotovilo, da je temu res tako. Organizacija CIP4 jo bo izdajala v interesu dobaviteljev in uporabnikov, prido- bila pa naj bi vsa tiskarska in založniška de- javnost. Prva številka JDF Marketplace obsega 120 proizvodov in storitev, ki format neoporeč- no podpirajo. Večina teh bo na ogled na drupi 2004 v paviljonu 4 - JDF Parc. Kot je zapisano že na strani 16, lahko obiskovalci tam sami »v živo« preskusijo delovanje teh- nološkega procesa JDF (določene postop- ke za sledljivost delovnega naloga od za- četka do konca izvajajo s simuliranjem pro- cesa). Duesseldorf, Germany Hall 3 Stand C34 6.-19.05. 2004 Strength thr technology OFFSET PRINTING BLANKETS Savatech, d.o.o. Proizvodnja in trženje gumeno-tehničnih proizvodov in pnevmatike Program Print Škofjeloška cesta 6 4000 Kranj Slovenija T: 04 206 61 53 F: 04 206 64 00 http://www.savatech-print.si FREKVENČNO RASTRIRANJE FREKVENČNO RASTRIRANJE Raster je trenutno edino pozna- no sredstvo, s katerim lahko v ti- skarstvu simuliramo poltonske oziroma barvne predloge. Polton ljudje vidimo kot sivo vrednost, ki se preliva med belo in črno. Če želimo tak prehod reproducirati na kateri koli tiskovni material in v kateri koli klasični tiskarski tehniki, moramo te tonske vre- dnosti spremeniti v ustrezno ve- like rastrske pike in prevarati oči, da v množici pik ne vidijo posa- meznih, ampak se te prelijejo v ustrezno tonsko vrednost. Da bi bila ta prevara čim bolj uspešna, moramo temeljito poznati tako tehnologijo rastriranja kot celo- tnega procesa rastrskega tiska. Kar se tiče samega rastriranja predloge, se je s prihodom digi- talne tehnike stvar bistveno olaj- šala, niso se pa odstranili drugi problemi, ki so vezani na posa- mezne tiskarske tehnike pri rastr- ski reprodukciji. Glede na modulacijo rastra jih delimo v dve glavni skupini, v amplitudno moduliran (AM) in frekvenčno moduliran (FM) ra- ster. Značilno za prvega (našli ga boste tudi pod drugimi imeni, na primer: klasičen, konvenciona- len, analogen ... ) je, da določeno tonsko vrednost simulira z različ- no velikimi in enakomerno raz- porejenimi rastrskimi pikami (razdalja od sredine do sredine rastrske pike je ne glede na njeno velikost enaka), medtem ko je pri amplitudno moduliran raster (AM) frekvenčno moduliran raster (FM) frekvenčno moduliranem rastru rastrska pika v vseh tonskih vre- dnostih enaka (enako velika), spreminja pa se razpored in go- stota (frekvenca) teh. Ali z drugo besedo, pri digitalnem rastrira- nju uporabljamo pojem frekven- ca, ko govorimo o gostoti rastr- skih pik na dolžinsko enoto, po- jem amplituda pa v zvezi z veli- kostjo pike. Torej je pri fre- kvenčnem rastriranju konstan- tna amplituda, pri amplitudnem pa frekvenca. Pri amplitudnem rastru ne gre zanemariti še kota (nagib), pod katerim je linija rastrskih pik po- stavljena. Zlasti je to pomemb- no, če pripravljamo večbarvno reprodukcijo. Programsko opremo za fre- kvenčno rastriranje najdemo na trgu pod različnimi imeni, vsaka pa ima tako slabe kot dobre la- stnosti. Naj jih nekaj omenim: Agfa imenuje svoj program Cri- stalRaster, Heidelberg (Linoty- pe-Hell) ga imenuje Diamond Screen, Scitex ga prodaja pod imenom Fulltone, Adobe ga je poimenoval Brilliant Screen, Ugra pa ponuja Velvet Screen za rastriranje v Photoshopu. Prvo frekvenčno rastrirano re- produkcijo v Sloveniji so odtisni- li v Slovenskih novicah leta 1995, Etiketa iz Žiri pa je prva, ki je leto potem natisnila fre- kvenčno modulirane reproduk- cije v tehniki sitotiska. Kdor vsaj malo pozna sitotisk, pozna tudi kup nevšečnosti, ki se pri tem pojavijo. Ko pa gre za tisk rastrske, naj bo to eno- ali ve- čbarvne reprodukcije, pa sitotisk postane prava znanost. Ne glede na vrsto tiskarske teh- nike moramo pri izdelavi rastr- ske reprodukcije upoštevati niz dejavnikov, ki lahko pozitivno, pa tudi negativno vplivajo na končni rezultat. Temeljito mora- mo obvladati zlasti barvni obseg, tiskarsko gradacijo, tonski obseg, sivo ravnovesje, glede na obarva- nost predloge pa moramo pravil- no vključevati deleže kromatske in akromatske barvne kompo- nente. Ostane nam še problem moare efekta, ki pa se mu je v celoti le težko izogniti. Vse našteto je iz- kušenim reprografom (sedaj di- gitalnim) bolj ali manj poznano in obvladljivo, ko gre za klasičen ofsetni tisk in standardne tiskov- ne materiale. Večji problem, upam trditi, da v celoti tudi nerešljiv, pa se poja- vi pri sitotisku. (S podobnim, vendar bistveno manjšim proble- mom se srečamo tudi pri flekso- tisku, pri katerem nam greni ži- vljenje rastrski valj, ki nanaša barvo na tiskovno formo). Sito- tisk je zelo specifična tiskarska tehnika in se od vseh drugih naj- bolj razlikuje v tiskovni formi, členom v procesu, ki nam po- vzroča največ težav in zapletov, Če merite na vrh, potrebujete IQ! IQ selection smooth Pisarniški papir z visoko gladkostjo Če merite na vrh, morate biti korak spredaj. Zato smo v družbi NEUSIEDLER razširili našo visoko kakovostno IQ linijo s številnimi novimi in zanimivimi izdelki. Vsi so narejeni tako, da IQ predstavlja vašega idealnega partnerja za pisarniško komuniciranje. IQ popolna reštiev za vsako uporabo. www.neusiedler.com NEUSIEDLER PA P E® I NTELLIGENCE SITOTISK, FLEKSOTISK ko želimo narediti kakovostno rastrsko reprodukcijo. Osnovna in največja razlika je v tem, da si- to ni in ne more biti dvakrat po- vsem enako pripravljeno. Nemo- goče je dvakrat enako namestiti mrežico na okvir, ravno tako je nemogoče dvakrat ponoviti ena- kost in enakomernost napetosti mrežice na okvir sita. Vse to pa preprečuje možnost standardiza- cije, čemur se v nadaljevanju pri- druži še ročno nameščanje rastr- ske predloge na sito, osvetljeva- nje in izpiranje, prav pri tisku pa še vrsta rakla, njegova neostrina, trdota, nagib in pritisk ter barva. Vse to je odvisno predvsem od človeka delavca, za katerega pa vemo, da ni robot in da tudi dva nista enaka, enako natančna in enako občutljiva na posamezne vizualne učinke. Z dolgoletnimi raziskavami in testiranji na tem področju smo v Etiketi Žiri večino omenjenih te- žav uspeli spraviti v razumne okvire, da so kolorimetrična in denzitometrična merjenja, s ka- terimi nadziramo tisk, v dogo- vorjenih tolerancah, da je raztros v nakladi zadovoljiv, da doseže- mo zadovoljivo ponovljivost, ne- rešljiv pa je ostal moare efekt, ki pa je poglavje, pa ne samo po- glavje, temveč problematika, za- se. Moare je moteča rastrska struk- tura, ki pri klasičnem rastrira- nju nastane zaradi nepravilnega sukanja rastra, pri frekvenčnem, kjer kotov ni, pa zaradi velikosti in naključne lokacije rastrskih pik na mrežici. Moare efekt v sitotisku povzro- či naključno nepravilno prekri- vanje simetrije rastra s simetrijo mrežice ter procentualno vre- dnost rastrske pike, ki se zaradi svoje različne velikosti znajde pri različnih gostotah mrežice na ra- zličnih pozicijah v odnosu do nitke oziroma odprtine med nit- kami. Vse to in še želja po nečem no- vem nas je navdušilo, da smo se spoprijeli s frekvenčno modula- cijo rastrske reprodukcije za sito- tisk. Pri vsem tem je bila še zlasti vzpodbudna teorija o predno- stih, ki jih tovrstna reprodukcija prinaša v odnosu na klasičen ra- ster. Naj jih nekaj naštejem: W Rastrske pike so pri FM ra- stru vse enako velike, njihova ve- likost, merimo jo v mikronih, pa je definirana na podlagi zmoglji- vosti tiska in tiskovnega materia- la. W S tem je natančno definiran tonski obseg in reprodukcija sve- tlejših tonov je tako bistveno bolj kakovostna. W V sliki niso vidni trdi tonski prehodi, ki se pojavijo pri klasič- nem rastriranju, ko pride do medsebojnega stika rastrskih pik. W FM reprodukcija omogoča neomejeno število rastrskih barv (prehodov), ker ni odvisna od medsebojnih kotov, kot je to pravilo pri klasični reprodukciji. W Če je tiskarska gradacija pra- vilno definirana, je obarvanje bi- stveno bolj konstantno in s tem enakomernost naklade večja. W Bistveno boljše je definiranje podrobnosti. W Še zlasti se FM raster pripo- roča za tisk na bolj grobe in ne- premazane materiale, kar je v si- totisku pogosto. W Ne nazadnje, FM raster naj ne bi dopuščal moare efekta, ker ni odvisen od medsebojnih ko- tov, pod katerimi so reproducira- ne posamezne barve. Edina slaba lastnost, ki pa seve- da ni mogla odtehtati pozitivnih, je bila kvadratična rastrska pika, ki je za sitotisk najbolj neprimer- na in prihaja med tiskom do pre- cejšnih deformacij teh. Postopki testiranja so stekli. Na izkustvenih znanjih smo kaj hi- tro definirali velikost rastrske pi- ke, tiskarsko gradacijo smo ujeli že po nekaj odtisih, barvni obseg je ostal v bistvu enak klasični re- produkciji, zadrega pa je nastala z moarejem, ki je bil od preskusa do preskusa drugačen in na dru- gih mestih. Vsa teorija in priča- kovanja so šli v trenutku po zlu. Sledila je obširna raziskava, na- menjena samo ugotovitvi, zakaj prihaja do tega efekta. Z analitič- nim pristopom izdelave testnih form smo prav kmalu ugotovili, da različne velikosti rastrskih pik porajajo na različnih gostotah in pri različnih napetostih različne moare efekte. Le nekaj izjem ve- likosti bi bilo uporabnih, pri njih pa nastane vprašljiva tonska vre- dnost in prevelika optična ločlji- vost pik. Sklep Ugotovitev in zaključek pri vsem tem sta zelo preprosta. Pri klasičnem rastru prispevata naj- večji delež k moareju nagib rastr- skih linij in velikost rastrskih pik, pri FM rastru pa smo odstranili nagib, ostala pa je velikost. Torej različno velike rastrske pike so v različnem odnosu do različno gostih mrežic. Pri kopiranju pre- dloge na oslojeno sito tako pride- jo pike določene velikosti na- tančno na nitke, pike druge veli- kosti se obesijo na polovico nit- ke, tretja velikost pik se pojavi prav na odprtini. Če zamenjamo Tipičen primer moareja pri frekvenčnem rastriranju. gostoto sita, se mogoče zamenja vrstni red, problem pa ostaja. Se- veda se vse opisano nanaša zgolj na zelo zahtevno rastrsko repro- dukcijo, kjer so uporabljene še komaj s prostim očesom vidne rastrske pike, medtem ko pri bolj grobih reprodukcijah teh proble- mov ni. Torej ne drži, kar trdijo proda- jalci programske opreme, da se z uporabo FM rastra v sitotisku izognemo tako nezaželenemu moare efektu, oziroma na podro- čju sitotiska take raziskave do da- nes še ni nihče napravil. Podobno, pa vseeno nekoliko bolj obvladljiv je problem moa- reja v fleksotisku. Tu zaigrajo glavno vlogo rastrski valji, ki so v tehnologiji fleksotiska ena ključ- nih komponent in hkrati najpo- membnejši konstrukcijski del stroja. Oni so tisti, ki morajo prenesti optimalno količino ti- skarske barve na tiskovno formo. Skupaj z nasičenostjo in visko- znostjo tiskarske barve so rastrski valji s svojim volumnom najbolj pomembni za ustrezen odtis - reprodukcijo. Rastrski valj je srce stroja. Za natančno doziranje ti- skarske barve je najpomebnejša struktura rastrskega valja, ki jo oblikujeta volumen in pa število rastrskih linij - vdolbinic/cm. Pri tisku pa je pomembno, ali se pri obarvanju valja uporablja ra- kel ali se tiska brez njega, kar pa pri današnjih zahtevah skoraj ne pride v poštev, še zlasti ker govo- rimo zgolj o rastrski reprodukci- ji. Po nekih teorijah bi lahko brez rakla tiskali raster le do gostote 30 linij/cm, kar pa vemo, daje že davno preživeta nezadostna ka- kovost. Za standardni rastrski valj se je še do nedavnega uporabljala go- stota 140 l/cm. Do nedavnega omenjam zato, ker se je stopnja zahteve po kakovosti v zadnjem času bistveno povečala, s tem pa se je dvignila tudi potreba po ve- čji gostoti rastrskih valjev. Go- stota 140 l/cm je nekako zado- ščala za tisk 44- oziroma maksi- malno 48-linijskega rastra na ti- skovni formi, kar pa je za dana- šnje potrebe trga bistveno pre- malo. V praksi velja nepisano pravilo, da je raster na filmu v odnosu do rastra na valju v raz- merju 1 : 3,5. To pomeni, da ra- strski valj gostote 140 l/cm ustre- za le 40-linijskemu rastru na ti- skovni formi. Običajno so linije rastrskih vdolbinic na valju pod kotom 45 stopinj na os valja, kar pa je poleg liniature že druga, mogoče še bolj pomembna komponenta, ki bistveno vpliva na gradnjo rastr- ske strukture. Ta podatek je še toliko bolj pomemben, kadar obravnavamo večbarvno repro- dukcijo. Iz izkušenj in tudi na podlagi raznovrstnih testiranj in analiz vemo, da je najbolj ugodna rastr- ska pika za fleksotisk okrogle oblike. Taka oblika se je pokazala kot najugodnejša vse od začetka, pri izdelavi barvnih izvlečkov, kjer se pike začnejo povezovati šele pri 75-odstotnem rastrskem tonu; najmanjši so problemi pri določanju nagibov rastrov pri posameznih barvah, še najbolj pa se pokaže kot najugodnejša pri izdelavi tiskovne forme. Odvisno od repromodulacije na filmu, gostote rastra tiskovnega valja in njegove obrabe pa niha poveča- nje rastrskih pik pri tisku oziro- ma se spreminja (v večini prime- rov narašča) tiskarska gradacija. Običajno zaradi nepoznavanja celotnega procesa in vsega, kar nanj vpliva, v takih primerih bar- vo posvetlimo z raznimi razredči- li, da zmanjšamo koncentracijo pigmentov. Količina barve, na- nos in povečanje ostanejo isti, slika oziroma reprodukcija pa bleda, nejasna, skratka nikakr- šna. Vzrok se avtomatsko prene- se na nepravilno izdelano pripra- vo, ki se običajno na podlagi od- tisov korigira, spremeni se sto- pnja redukcije pri posameznih barvah, mogoče se spremeni tudi liniatura rastra in še česa. Med tem časom se na stroju tiskajo drugi proizvodi, menjajo se bar- ve, lahko tudi tiskovni material, skratka, spremenili so se tiskarski parametri in ponoven - korigi- ran odtis bo narejen pod povsem drugimi, nestandardnimi pogoji; rezultat je ponovno vprašljiv, vzroki pa običajno zopet isti. Vse to pa odpira novo, zelo zahtevno in obširno poglavje: standardiza- cijo tiskarskih procesov. Vso našteto problematiko smo tudi v fleksotisku skušali rešiti z uporabo FM rastra. Kar nekaj problemov smo tudi rešili. Glede na dolgoletne izkušnje smo zlah- ka definirali velikost rastrske pi- ke in s tem dosegli želen tonski MICHAEL HUBER GmbH München ••HUBER ••GRUPPE TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SVETOVANJE IN SERVIS SEDEŽ V LJUBLJANI SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSO barve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija ban/ • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA «I.O.O., Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks Ol 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net obseg, ki ga je z amplitudno mo- duliranim rastrom zelo težko de- finirati, saj se začnejo rastrske pi- ke v svetlih tonskih vrednostih nenadzorovano izgubljati in so težko obvladljive. Izboljšali smo risbo in kontrast, nekaj težav pa je nastalo pri obvladovanju pove- čanja rastrskih tonov, česar vzrok pa je njena kvadratna oblika. FM raster je zelo uporabna alternati- va, vendar le ob pravem času. To velja tako za sito- kot fleksotisk. Pred uporabo moramo zelo na- tančno presoditi vse značilnosti samega motiva, njegovega obar- vanja, detajlov in ciljev oziroma- zahtev reprodukcije. Šele po teh- tni presoji lahko presodimo, ka- ko bomo dosegli želeni cilj. Vse- kakor pa je to od primera do pri- mera, od motiva do motiva, od materiala do materiala in ne na- zadnje od izvajalca do izvajalca svoja zgodba, pa naj gre za sito- ali fleksotisk. Martin ENIKO PLAKETA KRILATI LEV NAJBOLJŠI KOLEDAR ZA LETO 2004 KOLEDAR IN NJEGOVA VLOGA V današnjem času ima koledar dvojno funkcijo. Uporabno vre- dnost in videz. Kdaj koledar sploh izpolnjuje svojo funkcijo? Na to vprašanje ni tako prepro- sto odgovoriti, kot se zdi na prvi pogled, čeprav večinoma vsi ve- mo, za kaj gre. Grafični obliko- valci največkrat pozabljajo na njegov osnovni namen, narediti hočejo namreč čim bolje proda- jani izdelek in s tem povečati nje- govo tržno učinkovitost. Da bi pojasnili osnovni namen in upo- rabnost koledarja, bo najbolje, da izhajamo iz definicije. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi: koledar - ja m (a) 1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece... 2. list, več listov (papirja) z raz- delitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luni- nih menah,praznikih... V učbeniku Tehnologija knji- goveške dodelave, poglavje 11.8 Koledarji, pa beremo: Koledarje grafični izdelek s pre- gledom dni v letu po tednih in me- secih. Po vrsti pregleda ločimo dnevne, tedenske in mesečne, po namenu pa zidne, namizne in knjižne koledarje. Knjižni in na- mizni so namenjeni tudi shranje- vanju informacij... Koledar torej izpolnjuje svojo vlogo, če ustreza navedenim pa- rametrom, torej mora biti siste- matsko pravilno urejen: i delitev leta na mesece, tedne in dneve, i vidno morajo biti označeni delovni in dela prosti dnevi, i prazniki morajo biti še po- sebno vidno označeni, i želeni so še podatki o luni- nih menah, godovih in prazni- kih, i pisava mora biti izbrana ta- ko, da je dobro vidna in čitljiva tudi z večje razdalje. Običajno pa doslej temu ni bilo tako. Predvsem prevladuje speci- fičnost besedila in posledično tu- di stavka, ker je oblikovalčeva za- misel pomembnejša kot izvedba koledarja. Bolj so prisotni likov- ni in slikovni učinki kot pa nje- gova uporabna vrednost. Kupec torej lahko izbira med koledarji z izrazitimi slikovitimi barvnimi motivi, ki človeka kar pritegnejo, čeprav ne dobi popolnih infor- macij pa tudi ne more si ničesar zapisati in celo išče po koledarju tekoči datum, in klasičnimi kole- darji, ki so dobri nosilci informa- cij, nas obveščajo, opominjajo, če smo kaj pozabili, pozabljivi pa si lahko tudi kaj zapišejo. Sodoben koledar bi moral torej vsebovati elemente enega in dru- gega. Na žalost pa si oblikovalci še vedno niso povsem na jasnem, ali je koledar funkcionalen in uporaben izdelek ali zgolj le do- bra dekoracija za prostor. OCENJEVANJE KAKOVOSTI Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije je v žirijo za podelitev nagrade krilati lev, za najboljši koledar leta 2004, imenovalo naslednje člane: 11vo Molek, Srednja šola tiska in papirja i Leopolda Scheicherja, Inštitut za celulozo in papir i Florjana Pezdevška, Srednja šola Tiska in papirja Strokovna žirija je pregledala enajst koledarjev, ki so bili dosta- vljeni na razpis. Kot osnovo pri ocenjevanju je komisija upošte- vala novozasnovani ocenjevalni list, katerega sestavljajo ključni parametri kakovosti za posame- zne delovne operacije: tipografija enakomernost besedila, razmerje belin, pravilnost stavljenja, raz- merjepisav, čitljivost - bralnost reprodukcija ostrina, gradacija, enakomernost, dominante tona tisk e, ostrina rastrske pi- ke, sijaj odtisa, čistost tiska dodelava odpiranje koledarja, izsekovanje, spiraljenje, žična obešanka, podloga Komisija ocenjuje posamezne delovne faze s številčnimi ocena- mi od 1 do 10, pri čemer je ocena 1 najslabša in ocena 10 najboljša ocena. Pri končni oceni se števil- ke seštejejo in izračuna aritmetič- no povprečje. PODELITEV PLAKETE KRILATI LEV Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije je tudi letos podelilo nagrado kri- TISKOVNO SPOROČILO lati lev najboljšemu izvajalcu ko- ledarja. Letošnja podelitev je po- tekala v sklopu prireditve Mar- keting klub 2004. Priznanje krilati lev je zelo re- prezentativno umetniško delo priznanega akademskega kiparja Boštjana Putriha v globokem re- liefu, formata 40 x 40 cm. Na- grada se podeljuje v skladu s Pra- vilnikom za podelitev priznanja krilati lev posebej za najboljšo tehnično izvedbo knjige in pose- bej za najboljšo tehnično izvedbo koledarja. IZBOR KOLEDARJEV Na razpis se je odzvalo relativ- no skromno število slovenskih ti- skarn, vendar pa so bili nekateri od poslanih koledarjev vrhunski izdelki. Žirija, ki je ocenjevala koledarje, je v ožji izbor uvrstila tri koledarje: i tiskarna Collegium Graphicum, lasten koledar, i tiskarna Gorenjski tisk, koledar Mobitel in i tiskarna Cetis, Po meri, lasten koledar. Pri vseh pregledanih koledar- jih, ki so bili dostavljeni na raz- pis, žirija ugotavlja, da oblikoval- ci besedila ne upoštevajo osnov- nih tipografskih pravil. Po izboru žirije je plaketo krila- ti lev 2004 dobilo podjetje CETIS d. d., Celje, za koledar PO MERI (Made To Measure). Čestitamo! URADNA OBRAZLOŽITEV Tipografija in reprodukcija Koledar podjetja Cetis odlikuje zelo kreativna in zanimiva rešitev vsakega posameznega meseca. Zanimivost pri koledarju je tudi uporaba različnih tiskovnih ma- terialov za posamezni mesec, kar je zanimiva grafična rešitev. Za- radi oblikovalčeve zamisli kole- darja in specifičnosti stavka na koledarju je pomembnejši vizu- alni efekt vsakega posameznega meseca kot funkcionalnost kole- darja. Zato funkcionalnosti in s tem tudi čitljivosti in pravilnosti stavljenja pri tem koledarju ni- smo ocenjevali. Reprodukcijo odlikujejo velika barvitost, urav- noteženost barvnih tonov in ena- komernost barvnega tona. Tisk Tisk je izveden na različne ti- skovne materiale, kar daje še ve- čjo težo zahtevnosti tiska. Velike tonske površine so gladke in či- ste. Pohvalimo lahko tudi dobro površinsko trdnost odtisa. Re- produkcije na koledarju imajo dobro ostrino v skladu z želenim učinkom. Obarvanje je dobro, prav tako pa velja, da je tisk izve- den v dobrem barvnem skladju. Koledar je posebej zanimiv tudi zaradi izjemne raznolikosti re- produkcij in prikaza široke pale- te barv. Dodelava Bistveno ne izstopa nobeden od posameznih elementov vezave, vendar pa je v celoti gledano ko- ledar izdelan dobro. Posebno ga odlikuje dobra kartonska podlo- ga, ki preprečuje stransko zvija- nje koledarja. V zaključku lahko pohvalimo še spiraljenje, ki je iz- delano brezhibno, kar je eden od ključnih parametrov za dobro vezavo koledarja. Dobra vezava daje koledarju tudi lep videz. Gregor FRANKEN Leopold SCHEICHER Alpe papir predstavlja najbolj znano evrop- sko blagovno znamko brezlesnega prema- zanega papirja - HELLO. Glavna vodila pri določanju strategije te blagovne znamke so bila enkratna ponudba različnih površinskih obdelav, široka paleta gramatur in formatov ter visoka raven dodanih servisnih storitev. Alpe papirje hčerinsko podjetje avstralske multinacionalne družbe PaperlinX. Vspod- budo so mu bili odlični rezultati, ki so jih z znamko HELLO dosegla sestrska podjetja iz skupine PaperlinX širom po Evropi. S papirji HELLO ponujamo prodajni pro- gram brez primere, z odličnimi dobavnimi roki in temeljitim poznavanjem tržnih kot tu- di tiskarskih zahtev. Samo močna blagovna znamka lahko zagotovi brezhibno kakovost izdelka in ustrezen servis. S papirji HELLO bomo še izboljšali odnose s kupci, saj so njihove zahteve najpomembnejša prvina naše filozofije. Uspeh in prepoznavnost blagovne znamke HELLO je rezultat nenehnega izboljševanja na podlagi povratnih informacij pri razvoju izdelka, v tesnem sodelovanju z glavnim evropskim proizvajalcem brezlesnih pre- mazanih papirjev SAPPI. Koncept povra- tnih informacij je bil ključen pri graditvi znamke HELLO, obenem pa je potrdil re- zultate PaperlinXove raziskave, ki je izkaza- la, da tiskarji enako cenijo kakovost servisa in kakovost izdelka. Trženje znamke HELLO se je začelo leta 1998 z uvajanjem na trge Velike Britanije, Nemčije, Francije, Nizozemske, Belgije, Portugalske, Irske, Švedske, Danske, Italije in Španije. Glede na njen izjemni uspeh v Evropi pričakuje Alpe papir podobne rezul- tate tudi v Sloveniji. Slovenski kupci lahko od 1. marca 2004 iz- birajo med petimi različnimi površinami pa- pirja (Hello Gloss, Hello Silk, Hello Matt, Hello Silk Creme, Hello High Silk), široko paleto gramatur (80-350 g/m2) ter forma- tov (od 320 X 450 mm do 1000 x 1400 mm). Papirje trikrat premazan, zato dose- žemo odlično ostrino rastrskih pik, visok kontrast in brezhibno barvno reprodukcijo. Gladka površina prispeva k varčni porabi ti- skarskih barv in lakov ter preprečuje odma- zovanje in drgnjenje odtisov v proizvodnem procesu. Dodatne informacije: Maja Dolgan Valenčič ALPE PAPIR, d. o. o. Letališka c. 16, 1122 Ljubljana tel. 01 546 64 79 faks 01 546 64 98 e-pošta maja.dolgan-valencic@alpepapir.si. 27 V ožji izbor so prišli trije koledarji. Na skrajni levi je koledar tiskarne Collegium Graphicum (lasten koledar), na skrajni desni je ko- ledar tiskarne Gorenjski tisk (koledar Mobitel) in na sredini koledar podjetja Cetis (Po meri, lasten koledar). S KOMUNICIRANJE TEHNIČNO PRESTRUKTURIRANJE GRAFIČNE INDUSTRIJE UVOD Grafična dejavnost se vse od Gutenbergovih časov vedno zno- va sooča s tehnološkimi spre- membami in novimi izzivi, s tem da se v novejšem času vse skupaj dogaja z veliko naglico. Podjetja usmerjajo pozornost v tisto teh- nologijo, ki je eksistencialnega pomena za njihov nadaljnji ra- zvoj. Odločitev ni več samo v iz- biri ustrezne tehnološke rešitve, temveč tudi v določitvi pravega trenutka njene uvedbe. Okolišči- ne, ki vplivajo na odločitve, niso odvisne samo od tehničnih da- nosti, temveč so splet različnih, kompleksnih in med seboj vpli- vajočih dejavnikov, ki jih je treba obravnavati kot celoto. Razmere Nove tehnologije v povezavi z gospodarskim napredkom dolo- čajo nove trge, ki so podvrženi stalnim spremembam. Posebej grobo sled predstavlja digitalna revolucija, ki se je začela s poja- vom računalnikov, temu pa je posledično sledilo spreminjanje procesov neslutenih razsežnosti. Vse večje zmogljivosti računalni- ške opreme in spominskih kapa- citet omogoča preusmeritev v di- gitalno proizvodno tehnologijo oziroma opuščanje procesov, te- melječih na klasičnem materialu, in zmanjševanje porabe kemika- lij. Vprašanje ravnanja z odpad- ki, ki so posledica odplak pripra- vljalne proizvodnje, srednjeroč- no ne bo več problematično. Ključni spodbujevalec prilagaja- nja je povečanje proizvodno-teh- nološke učinkovitosti. Ročni pri- jemi v tehnoloških procesih (angl. Workflow) so v grafični industriji vse manj uporabljani. »Informacije in komunikacije se v procesu pretakajo«. Že dolgo preden je prilagajanje novim tehnološkim rešitvam in posledično prestrukturiranje do- seglo vrhunec, so strukturne spremembe prevzele nove di- menzije. Ključni spodbujevalec so v tem primeru zunanji vplivi, ki temeljijo na aktualnem razvo- ju gospodarstva in družbe kot ce- lote in z grafično dejavnostjo ni- so v neposredni povezavi. Naj- bolj očiten predstavnik novejše- ga vala sprememb je mobilna te- lefonija. V vrtincu dogajanja se pojavljajo vedno novi proizvodi ter storitve, ki precej zaobidejo grafično dejavnost. V središču pozornosti je na informacijah in znanju temelječe podjetje. Ob pravi oceni znamenj časa je tudi za grafična podjetja veliko mo- žnosti za nadaljnjo rast in razvoj. Vsebina Pričujoča študija je usmerjena v podporo grafične panoge z rele- vantnimi informacijami. Kon- kretno je izdelana v obliki pregle- da strokovnih prispevkov gospo- darskih gibanj in tehnološkega napredka, ki se tičejo srednje ve- likih grafičnih in založniških podjetij. Družbeni razvoj Del študije, ki je namenjen družbenemu razvoju, je razčle- njen na tri samostojne prispevke. V prispevku o informacijski družbi je prikazano, kako si drža- vljani, podjetja in institucije pri- redijo informacijsko in komuni- kacijsko tehnologijo. Prispevek o na znanju temelječem podjetju govori o vlogi znanja kot o naj- pomembnejšem viru razvoja. V prispevku o vizualnih informaci- jah je poudarek na slikovnem in multimedijskem gradivu, ki pri- haja v družbi vse bolj v ospredje. Tehnološki razvoj Del študije, ki je namenjen teh- nološkemu razvoju, sestoji iz de- setih samostojnih prispevkov o razvoju grafične tehnologije. Iz- bor je izvedla projektna skupina, vsebina pa temelji na preučeva- nju dostopne literature, na izve- denih anketah in pogovorih ter lastnih izkušnjah. Obravnavan je tako razvoj bazične tehnologije, računalništva (spominske kapa- citete, komunikacije) kot proi- zvodnih sistemov. Navodilo Študija predpostavlja predvide- ni podjetniški in tehnološki ra- zvoj, ki bi v primeru, da do njega dejansko pride, lahko postal rele- vanten. Posamezni strokovni prispevki so v napovedih omeje- ni in jih je treba obravnavati s primerno zadržanostjo. Navede- na literatura in gesla so bralcu v pomoč, da si zaključke naredi tu- di sam. DRUŽBENI RAZVOJ Informacijska družba Smo v središču spreminjajočih se procesov, ki odločilno vplivajo na to, kako se bomo v prihodnje učili, delali, skratka živeli. Glo- baliziran in omrežen svet je po- stal realnost slehernika. Poglavi- tna je tekma, kdo bo nove mo- žnosti kar najbolje izkoristil v svoj prid. Tako postajata napre- dek in tekmovalnost kakšne dr- žave, njenega gospodarstva in in- stitucij odločilno odvisna od te- ga, kako hitro in koliko bo vlaga- la v informacijsko in komunika- cijsko tehnologijo. Vedno bolj liberilizirane tele- komunikacije, eksplozivna rast interneta in pospešeno povezo- vanje računalniških, medijskih in telekomunikacijskih podjetij jasno kažejo na nastajajočo infor- macijsko družbo. Evropska sku- pnost si je v projektu e-Evropa med drugimi zastavila naslednji cilj: Tabela 1. Internet v evropskih državah leta 2001 Švica 49% Velika Britanija 40% Francija 35% Nemčija 34% Avstrija 30% Belgija 26% Španija 23% Slovenija ?% »Vsak državljan, gospodinjstvo in šola, vsa podjetja in državna uprava naj ima možnost poveza- ve z omrežjem, informacijska družba pa naj bo zagotovljena brez socialnih omejitev.« Definicija informacijske družbe Informacijska družba je razpo- znavna po tem, da je bistveni del življenja in dela njenih članov se- stavljen iz pridobivanja, shranje- vanja, obdelave, posredovanja in uporabe informacij. Informacij- ska družba obsega tehnične kom- ponente (naprave, programska oprema in uporaba) in ekonom- ske ter gospodarske dejavnike. Pričakovanja in zadržki Z informacijsko družbo so po- vezana nekatera pričakovanja. V pozitivnem smislu naj bi vplivala na nastanek novih delovnih mest, splošno blaginjo, stanje duha in kulture, demokracijo in državljanske pravice ter medse- bojno sodelovanje. Na drugi strani je kar nekaj zaskrbljenosti, ki se odraža v naslednjih pojmih: prozoren človek brez zasebnosti (shranjeni in povezani podatki o posamezniku, video in drugi nadzori), izgubljanje občutka za smer in zmedenost (čezmerna količina različnih podatkov in informacij), virtualizacija medse- bojnih človeških odnosov (Cyberspace, osamitev), tveganja globalnega omrežja (zlorabe fi- nančnih in borznih sistemov). Pomen interneta Internet je največja svetovna mreža, ki jo sestavljajo med seboj povezana računalniška omrežja. V osnovi predstavlja komunika- cijski in informacijski medij. Razčlenimo ga lahko na: * Word Wide Web (www), standard za prenos multimedij- skih dokumentov HTML, * File Transfer (FTP), stan- dard za prenos datotek, * E-Mail, standard za razpoši- ljanje elektronske pošte, * Newsgroup za prenos infor- macij po omrežju. Populacija, ki uporablja inter- net, je trenutno precej homoge- na. Najbolj je zastopana mlajša moška populacija, z visoko izo- brazbo in dobrimi prihodki. Kljub temu da je v zadnjem času opazna rast preostalih skupin, med njimi npr. ženske, starejše in manj izobražene osebe, social- ni in uporabniški razkorak še ni zapolnjen (t. i. digital divide). Pričakovati je, da se bo zaradi ak- tivnosti, ki jih izvajajo podjetja in državne institucije, ta do leta 2007 bistveno zmanjšal. Najbolj uporabna področja interneta so komunikacijske (e-pošta) in in- formacijske možnosti (telefonski imeniki, vozni redi, aktualne on- line novice, informacije, predsta- vitve in arhivi). Uporaba storitev (e-trgovanje, e-bančništvo) sicer raste, vendar še nima pravega po- mena. Procesi na e-področju V tabeli 2 je prikazano, kako lahko elektronske komunikacij- ske procese v gospodarstvu, dr- žavni upravi, neprofitnih in ne- IZDELAVA orodij za izsek in zasek na lesu in kotermu OSTRENJE ravnih HSS nožev ravnih HM (vidia) nožev krožnih nožev za perforacijo PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV Iznašalni stroji za revije in brošure I^AGEL vrtalni stroji vseh vrst spenjalni stroji "ena glava - dve glavi" nPlElRlFlElClTlA Schneidsysteme • rezalni stroji 76, 92, 115, 132, 168 in trorezniki POLYGRAPH Gräfliche Cerite GmBH kopirni stroji za plošče razvijalni stroji za plošče PRIBOR IN REPROMATERIAL vse vrste nožev za rezalne stroje v HSS in HM (vidia) kvaliteti podložne letve svedri za papir od 2-35 mm sponke za spenjalnike Nagel ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041 / 765 411 » FELIX 6.o.o. Trnoveljska cesta 2, SI - 3000 Celje tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70 e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si INFORMACIJSKO GOSPODARSTVO Tabela 2. Procesi na e-področju Prebivalstvo, državljani Država, državna uprava Gospodarstvo Neprofitne, nevladne organizacije N2C Prebivalstvo, državljani C2C G2C B2C Država, državna uprava C2G G2G B2G N2G Gospodarstvo C2B G2B B2B N2B Neprofitne, nevladne organizacije C2N G2N B2N N2N C = državljan/skupnost/uporabnik (angl. Citizen/Community/Comsumer; G = država/državna uprava (angl. Government), B = gospodarstvo (angl. Business); N, NPO, NGO = neprofitne/nevladne organizacije (angl. Non Profit/Non Government Organisations) vladnih organizacijah kategorizi- ramo. B2N označuje primer ko- munikacije zasebnega podjetja (B) z (2 = to) neprofitno organi- zacijo (N). E-državna uprava in admini- stracija sta v drugi vrstici in drugi koloni. Nanašata se na izražanje svobodne volje, delovanje, odlo- čitve in izvajanje političnega, dr- žavnega in upravnega sistema. E- demokracija označuje političen vpliv državljanov in gospodar- stva na gradnjo procesov izraža- nja svobodne volje odprtih, vla- dnih in nevladnih institucij. E-gospodarstvo je v tretji vrstici in tretji koloni. Pod tem poj- mom je razumeti vse gospodar- ske postopke, ki uporabljajo in- ternet kot glavni medij. Sem sodi e-trgovina (angl. e-commerce) in znotraj nje mobilne možnosti (M-Business), e-svetovanje, e- bančništvo, e-nakupovanje ... Mediji v informacijski družbi Digitalna tehnologija pospešu- je strukturne spremembe na me- dijskem področju s konvergenco (zlitje medijev), globalizacijo, deregulacijo in vedno večjo po- nudbo. Raznolikost medijske ponudbe še nikoli ni bila tako podvržena principu ponudbe in povpraševanja. Na strani upo- rabnika omogoča digitalna teh- nologija nove predstavitvene možnosti v smislu interaktivno- sti in multimedijalnosti. Hori- zontalna komunikacija prek in- terneta dopolnjuje in vstopa v tekmo k vertikalni komunikaciji tradicionalnih množičnih medi- jev. Novejše raziskave ugotavlja- jo, da uporaba interneta doslej ni imela bistvenega vpliva na tradi- cionalne medije. Prizadeta je predvsem televizija, medtem ko tiskani mediji in radio ukrepajo v smeri dopolnjevanja. Uporabni- ki interneta segajo po tiskanih medijih (časopisi, strokovna lite- ratura) za okrog 10 odstotkov bolj kot tisti, ki interneta ne upo- rabljajo. Medijska podjetja so pred izzivom, da definirajo svojo vlogo kot posrednik med virom oziroma dobaviteljem vsebine in bralcem oziroma njenim upo- rabnikom. Na znanju temelječe podjetje Podjetja so sredi sprememb, ki jih največkrat opredeljujejo na- slednji pojmi: pluralizacija in in- dividualizacija, multikulturna družba, starostna piramida, za- poslenost, prosti čas, zabava in razvedrilo. Posebej je opazen prehod od industrijskega k storitvenemu podjetju, kjer vse bolj dominira- jo informacijska sredstva, tako da lahko govorimo o »na infor- macijah temelječem podjetju«. Pod izrazom »na znanju temelje- če podjetje« razumemo podjetje, kjer je v ospredje postavljen in- formacijski vidik v vzročni pove- zavi z znanjem. Neposredno in večstransko iz- menjevanje informacij in in zna- nja med milijoni ljudi po svetu nakazuje spremembe v načinu dela in poslovnem sodelovanju. Na drugi strani pa se že danes vi- di, da pri razvoju ne bodo mogli niti vsi sodelovati (socialni in uporabniški razkorak zaradi ra- čunalniške tehnologije - digital divide) niti ga uporabljati (odre- kanje zaradi okoliščin). Z zna- njem prihaja tudi nevarnost nje- gove zlorabe. Prostorska, časovna in osebno- stna razdalja med produkcijo, posredovanjem in uporabo zna- nja bo vse manjša. Tak razvoj vpliva na samopredstavo grafič- nih in medijskih hiš, a panogi kljub negotovosti daje možnosti za novo pozicioniranje v storitve- nem gospodarstvu. Razumevanje pojmov Znanje izhaja iz inteligentnega vozlišča informacijskih elemen- tov in je zaradi tega prenosljivo. Pridobivanje znanja temelji na učenju in se odraža v razumeva- nju problemskega stanja. Šele ra- zumljeno znanje je prenosljivo, če so na voljo sposobnosti za smi- selno trajno uporabo. Razvoj Če tudi oris »na znanju teme- lječega podjetja« ni še povsem oster, so nekatere njegove značil- nosti jasne. Tako podjetje se ra- zlikuje od drugih po sistemu ustvarjanja vrednosti, ki ne te- melji več na »mišični moči«, temveč na informacijah in zna- nju. Aktivnosti za ustvarjanje no- ve vrednosti se prenašajo iz rok v glave. Znanje tako postaja poleg klasičnega kapitala in dela po- memben spodbujevalec gospo- darske rasti. V primerjavi z 18. stoletjem, ko se je 90 odstotkov populacije ukvarjalo s proizvo- dnjo življenjskih potrebščin in njihovim razdeljevanjme, je v 21. stoletju generiranje in razšir- janje znanja pridobilo strateški pomen. Preobrat k »na znanju temelječemu podjetju« je torej dokaj jasno opredeljen. V priho- dnosti naj bi bil usmerjen v gene- riranje novih uporabniških znanj in inovacij, kar zahteva precej- šnje spremembe šolskih siste- mov. Znanja, ki so jih slušatelji do nedavnega pridobivali le in šele na višjih stopnjah izobraže- vanja, se vse bolj selijo na nižje ravni, praktično v osnovne šole. Prevedel in ponekod priredil Slavko A. BOGATAJ NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 3/2004 NADALJEVANJE IZ ŠT. 1/2004, STR. 34 NAPREDEK GRAFIČNE ZNANOSTI^MEDIJSKE TEHNOLOGIJE Advances in Graphic Arts & Media Technoly, zbornik 29. znanstvene konference IARIGAI, Luzern, 8.-11. september 2002 Sanja Bjelovučić Kopilović, Vesna Kropar Vančina Faculty of Graphic Arts, University of Zagreb, Croatia Prehod izvedbe izobraževanja s papirnega nosilca na inter- v* netno omrežje From Paper to Web and Viceverca Solution for Education Material Predstavili so nekaj splošnih problemov, ki se nanašajo na po- goje pri univerzitetnem izobraže- vanju. Predstavitev prikazuje pri- mer izvajanja poteka dveh izo- braževalnih programov na gra- fični fakulteti v Zagrebu. Seveda pa pregled in dobljeni rezultati omogočajo splošne osnove za program izobraževanja. PDF prenos oblike podatkov predstavlja svetlo prihodnost v grafični industriji. Predstavlja originalen sistem za prenos po- datkov pri izdelavi digitalnih pu- blikacij. V grafični industriji se danes uporablja za številne vrste uporabe, kot so CD za letna po- ročila ali izdelavo tehničnih na- vodil, publikacijo tiskanih mate- rialov na internetu, za arhiviranje arhivskih dokumentov, časopi- sov ali izdelavo nakupovalnih vo- dičev po internetu. Uporaba medijske tehnologije v izobraževalnem procesu bo imela v prihodnosti vedno večjo vlogo. V moderni informacijski družbi poteka izobraževanje na različne načine, dejstvo pa je, da se ne konča z diplomo. Tudi zato so preskusili predstavljeno vsebi- no študijskega gradiva in začeli uvajati novejše načine izobraže- vanja, ki jih je mogoče razvijati in uvesti tudi v grafično industri- jo. Anastasios Politis, Lena Halonen Kungl Tekniska Högskolan, The Royal Institute of technology, Media technology and Graphic Arts, Stockholm, Sweden Pregled podobnosti in razlik pri uporabi omrežnega založništva v podjetjih za časopisni in komercialni tisk - vključevanje strokovnega znanja zaposlenih and differences of cross-media publishing applications in newspaper printing and commercial printing companies - implications for human capital Koncept omrežnega založništva je v velikem porastu, tako v proi- zvodnji tiska kot tudi v elektron- skih medijih. Najbolj pomemb- na vloga je uvajanje uporabe koncepta omrežnega založništva in ugotavljanje, koliko bo učin- kovalo na raziskovalno dejavnost in grafično industrijo v priho- dnosti. Raziskava prikazuje koncept omrežnega založništva iz dveh vi- dikov, in sicer: F novejše proizvodne zahteve in nove vrste računalniških pro- gramov, ki so zasnovane na XML izdajah za založništvo tiska in elektronskih medijev, F tehnološki postopek za proi- zvodnjo tiskanih medijev, od priprave do končnega izdelka. Razvili so uporabo omrežnega založništva v proizvodnem po- stopku tiskanja časopisov in ko- mercialnega tiska v tiskarni, pri- merjalno glede na posamezni tehnološki postopek. Razvili so tudi delovno okolje in zahtevane pristojnosti za strokovni kader. Vse so vključili v tehnološki po- stopek oziroma sistem. Rezultati raziskave so pokazali tako po- dobnosti kot tudi razlike v proi- zvodnem postopku pri tiskanju časopisov in komercialnih tisko- vin. Vrednotili so povečanje na- raščanja uporabe novejših omre- žnih aplikacij, ki se v vedno bolj vključujejo v te vrste tiskarskih procesov. Dodatno je bila izve- dena raziskava človeškega poten- ciala, predvsem v povezavi s spre- membami delovnega okolja. Splošna ugotovitev primerjalne raziskave je, da obstaja več po- dobnosti kot različnosti med podjetji za komercialni in časopi- sni tisk. Rezultati se ne nanašajo na potek proizvodnega procesa, ampak na primerjavo med izku- šnjami in strokovno odgovorno- stjo zaposlenih. RAZISKOVANJE IN RAZVOJ Razvojno delo na področju, kot je XML, vsebuje dejansko upra- vljanje, upravljanje podatkovne baze in spreminjanje digitalnih podatkov, kar je primerno za ra- zvoj človeškega kapitala v grafič- ni industriji in medijski tehnolo- giji. Zato lahko pričakujemo, da bodo takšne izkušnje v bližnji prihodnosti postale nujna zahte- va pri v grafičnih procesih in za- ložniški dejavnosti. 2. skupina BARVNO UPRAVLJANJE IN DIGITALNI POSKUSNI TISK Color management roi Stefan Livens, Marc Mahy AGFA GevaertNV, Belgium Kakovosten poskusni tisk: pot k vizualni popolnosti Quality managed proofing: the road to visulal consistency Namen raziskave je bil vredno- tenje barvne popolnosti oziroma homogenosti sistema za digitalni poskusni tisk. Predstavili so celo- tno vrednotenje kakovosti, ki se imenuje kakovostno barvno upra- vljanje. Cilj je mogoče doseči v treh stopnjah. Faza umerjanja omogoča, da se izvede poskusni tisk v standardnih pogojih, ki za- gotavljajo neoporečno upoda- bljanje tonov. Uporabniku omo- goča, da izvede primerne ukrepe za doseganje ustrezne kakovosti. Model za preverjanje poskusnega tiska omogoča primerjavo odtisa s končnim tiskom oziroma tudi s pomočjo želene predloge, ki je lahko ICC profil ali točno opre- deljen standardni postopek ti- skanja. Homogeno kakovost barve pri- dobimo le s konstantnim nadzo- rom celotnega sistema preskuša- nja, ki ga imenujemo kakovo- stno vodenje grafičnega procesa. Za izvedbo celotnega sistema kakovosti pri zagotavljanju barv- nega upravljanja je izdelan mo- del preverjanja poskusnega tiska. Z njim poteka preverjanje ho- mogenosti barvnega upravljanja s pomočjo dveh neodvisnih me- tod. Najprej poteka preverjanje barvnega profila izhodnih enot s primerjalnim merjenjem tiska- nih kontrolnih vzorcev na konč- nem odtisu z referenčnim odti- som. Drugo preverjanje pa simu- lira vzorec referenčnega odtisa in primerjavo s podobnim referenč- nim vzorcem. Markus Dntwyler, Kurt Schlnpfer Swiss Federal Institute of Material Testing and Research (EMPA), Association for the Promotion of Research in the Graphic Arts industry (UGRA), St. Gallen, Swiss Vrednotenje opreme za digitalni poskusni tisk Evaluating Digital Proofing Devices Obstajajo številni ekonomski in tehnološki razlogi za nadome- stitev analogne opreme za posku- sni tisk z digitalnim poskusnim tiskom. Vendar kakovost novih sistemov še ni ovrednotena, treba jo je še preskusiti. Zato so pred- stavili metodo za vrednotenje ka- kovosti digitalnega sistema z uporabo testne forme, s skrbno izbranimi slikami oziroma po- snetki. Osredotočili so se na na- tančnost barve in na stabilnost dveh dejavnikov: to je celotnega sistema in končnega tiskanega odtisa. Vrednotenje barvnih sprememb so ocenili vizualno in izmerili s pomočjo spektrofoto- metra. Metoda je primerna za merjenje kakovostnih parame- trov kot tudi za vrednotenje vseh vrst komercialnega tiska. Drugi sestavni deli testne for- me se uporabljajo za označevanje vzorcev. Ozadje testne forme se tiska s 50 % cian, 40 % magenta in 40 % rumene barve glede na rezultate, dobljene v ofsetnem ti- sku, v nevtralno sivo barvo na osnovi standarda ISO 12647-2. Vsi odtisi pri izvedbi projekta so bili zasnovani tako, da so izvedeli simulacijo ofsetnega tiska na si- jajno premazanem brezlesnem papirju, ki ustreza klasifikacijski vrsti papirja I, na osnovi ISO 12647-2. Z uporabo te metode pri upo- rabniku je dandanes mogoče do- seči želene vrednosti za vse vrste stabilnosti in ponovljivosti. Omogoča grafični industriji, da z uvedbo takšnega sistema kako- vostno nadomestijo analogne na- prave za preskusni tisk. Želene tolerančne meje, ki so opredelje- ne z ISO specifikacijo, so nekoli- ko širše, verjetno glede na omeje- nosti prehodnega načina. Jih pa je mogoče že danes zmanjšati. V prihodnosti bodo raziskavo na- daljevali z željo, da opredelijo na- tančno specifikacijo za digitalni poskusni tisk pri izdelavi stan- dardne metode preskušanja. Rezultati so pokazali, da 68 odstotkov izmerjenih vrednosti dosega AE = 2,2. Thomas Hecht FOGRA Institute, München, Germany Spremljanje napak pri barvnem upravljanju s profili ICC Monitoring Error propagation in the ICC-Worflow V prispevku so predstavili pre- skušanje povečevanja napake pri izdelavi ICC profilov. Predstavili so dva nova koncepta razmišlja- nja. »Občutljivost«, ki opisuje barvne razlike v barvnem prosto- ru, je odvisna od majhnih spre- memb pri merjenju enega para- metra, npr. pri spremembi enega bita R v barvnem sistemu RGB ali bitmape pri povprečnem kompletu vseh barv v posamezni barvni klasifikaciji določene sli- ke. Pri uporabi teh metod so anali- zirali tehnološki postopek izdela- ve dveh vrst barvnih profilov ICC. Prvi primer je neposredna pretvorba barvnega prostora ske- nerja v barvni prostor izhodnih naprav. V drugem primeru pa so barvni prostor skenerja pretvorili prek vmesnega barvnega prosto- ra na izhodno napravo. Konver- zija je potekala v Photoshopu 6.0. Rezultati so pokazali, katere barve so bolj občutljive za napa- ke in v kakšni velikosti pri izdela- vi profilov ICC. Nastajajo pri vhodnih (skener) in izhodnih profilih (tisk). Rezultati so tudi pokazali, da lahko večino barv kodiramo z osembitnima siste- moma, bodisi RGB bodisi CIE- LAB, označevanje v barvnem modelu CMYK pa je v vseh pri- merih bolj natančno. Olli Nurmi VTT Information Technology, Espoo, Finland Nadziranje barvnometričnih lastnosti pri časopisni hiši Kärkimedia Color quality control in Kärkimedia newspaper Časopisne hiše oglase spreje- majo večinoma le še v digitalni obliki. V številnih deželah obsta- jajo posebne agencije, ki časopi- snim hišam pošiljajo v digitalni obliki tudi medijske novice. Po drugi strani bralci pričakujejo, da bodo oglasi in slike v različnih časopisih enake kakovosti. Kakovost časopisnega tiska je opredeljena s standardom ISO 12647-3. V prispevku so pred- stavili sistem za nadziranje kako- vosti, ki ga je finska časopisna hi- ša razvila na njegovi osnovi. Oglase so tiskali skupaj s testno formo v sivem ravnovesju po na- vedenem standardu. Rezultati so pokazali, da glede na standard najbolj odstopa povečanje rastr- skih tonov, še zlasti pri digitalno kopiranih tiskovnih formah CTP; tu so izmerili nižje vredno- sti, kot jih predpisuje standard. Izvedene meritve so pokazale, da samo dva od osemindvajsetih časopisov ustrezata tolerančnim mejam po standardu ISO 12647-3. Zelo se razlikujejo ča- sopisi, ki so tiskani z analognimi in digitalnimi tiskovnimi forma- mi; najslabše rezultate so izkazali ravno tisti, kjer so tiskovne for- me kopirali digitalnio (CTP). Kot rečeno, so dosežene vredno- sti tu dosti nižje od želenih. Poja- vile so se tudi zelo visoke barvne razlike pri rumeni in cian barvi, pri katerih niso mogli doseči že- lenega obarvanja oz. optične go- stote. Izračunali so korelacijo med barvnim razmikom AE in pripadajočo razliko obarvanja AD. Dokler je obarvanje v tole- ranci ±0,1 D, je barvni razmik znotraj toleranc, ki jih predpisu- je standard. Tudi sivo ravnovesje pri tem ni odstopalo nad AE 3,0. To pomeni, da smemo tole- rance prilagajati vsaki tehnologiji tiska posebej, vendar moramo avtomatične naprave za regulaci- jo pred tem primerno kalibrirati. Jon Y. Hardeberg Ivar Farup Qyvind Kolls Gjovik University College Gjovik, Norway Godmund Stjernvang Lilehammer University College, Norway Barvno upravljanje za digitalni videosistem: korekcija barvnometričnih lastnosti pri urejanju Colour Management for digital Video: Colour correction in ase Cilj skupnega projekta obeh univerz je bil razvoj metodologi- je in izboljšanje barvne informa- tike pri produkciji in predstavitvi digitalnih videoposnetkov. V okviru raziskave so želeli združiti dve znanstveni področji, tj. gra- fično in televizijsko-video. Z na novo razvitim algoritmom za ko- rekcijo barv so razvili sistem za predvajanje digitalnih videopo- snetkov. Dobljeni rezultati so nastali z metodo, pri kateri so ustrezne barve razvrščene na podlagi dveh osnov: tiste, ki so neposredno in- teraktivne na zaslonu, ali pa se uporablja barvna testna forma, ki je predstavljena kot običajni fi- zični zaslon. Na podlagi izloča- nja pripadajočih barv so upora- bili matematični algoritem za barve pri preoblikovanju ene osnove tako, da so njegove barve skoraj podobne tistim iz druge osnove. Rezultati raziskave so podlaga za nadaljnje delo, predvsem pri uporabi barvnega algoritma na običajnih napravah za barvno upravljanje. Predstaviti želijo tu- di geometrične napake, če so ra- zlike barvnih upodobitev preve- like. Nujno je treba optimirati različne parametre in razviti al- ternativne metode za karakteri- zacijo. Primerjati je treba tudi vpogled posameznikov pri upo- rabi predstavljenega algoritma predvsem znotraj področja čim boljše barvne enakomernosti. Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega aa razreda: TISK NA POLE ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi rastlinskih olj, primerne za vse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) * popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) BAI ZA ROTACIJSKI OFSETNI TISK IN i nanosa CI za vse tehnike tiska LAKI vseh vrst (za lakirne enote> barvnik, za neposredni kontakt...) FLEKSOTISKARSKE BARVE na bazi vode in topil DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov i doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) .organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje braktl^^^wposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net BARVNO UPRAVLJANJE Andreas Kraushaar FOGRA, Germany, Dietrich Gall TU - Ilmenau, Germany ICC barvno upravljanje v filmski industriji ICC Colour Management within the motion picture industry Predstavili so uporabnost in izvedbo postopka barvnega upra- vljanja v filmski industriji, v ka- teri imajo zahteve po visoki ka- kovosti slike primarni pomen. Poleg preučevanja čim boljše ka- kovosti posnetkov sta pomemb- na tudi kontrastno razmerje in ostrina barvne reprodukcije. Osnovni namen je izboljšanje ponovljivosti osnovnega posnet- ka na kinematografsko platno in prenos za prvovrstno prikazova- nje na televizijski monitor. Zato so razvili ICC barvno upravljanje, ki je primerno za uporabo pri predvajanju filmov. V laboratorijskem merilu so ra- zvili sistem, sestavljen iz skener- ja, predvajalnika in tiskalnika. Metodologija temelji na prenosu in ugotavljanju razlik med ICC specifikacijo in potekom premi- kanja gibljive slike. Izbrali so no- vo vrsto algoritma za vrednote- nja belega ravnovesja in izvedli preskušanje. Ker se je povprečna vrednost barvne razlike AE z uporabo ICC barvnega upravljanja obču- tno zmanjšala, je izboljšava zelo uporabna. Ugotovili so, da barvno upra- vljanje za film ne dosega vredno- sti absolutne svetlosti slike, ki je določena z mednarodnimi stan- dardi. Metodo so razvijali sku- pno za umerjanje tako monitorja kot filmskega projektorja. Po- membna ugotovitev je poznava- nje časa, ki je potreben za spreje- manje barve in kasnejše videnje. Poznano je, da je človeško oko zelo občutljivo za uspešno vre- dnotenje dveh različnih barv. Rezultati preskušanja niso kvan- titativno ovrednoteni, vendar lahko rečemo, da je zaznavanje barve ustrezno predstavljeno. V prihodnje bodo raziskavo nada- ljevali z izdelavo laboratorijskega modela in prenosom v kinodvo- rane. Želijo tudi izdelati novo vr- sto elektronskega filmskega pro- jektorja. 3. skupina NADZOR KAKOVOSTI Quality Control Robert Chung R*I*T School of Print Media, Rochester, USA Barvne tablice 2.0 in digitalno upodabljanje Test Targets 2.0 Predstavljeni sistem za barvno upravljanje je zasnovan na preu- čevanju modula, ustrezne barvne osnove in skupnem pretvarjanju digitalnega odtisa v tiskano obli- ko. Zaradi nespecifične oblike povezanega delovnega postopka je implementacija ICC barvnega upravljanja odvisna od sposob- nosti uporabnika. Praktični vi- dez ICC barvnega profila, izve- den s CMS, je pogosto nepoznan in povzroča veliko zmešnjavo, počasno preoblikovanje in uvaja- nje tako v grafični kot v založni- ški dejavnosti. Predstavili so izboljšanje po- stopka barvnega upravljanja pri izdelavi ICC profilov s pomočjo številnih praktičnih primerov, ki so jih izvedli v okviru raziskoval- nega projekta Test Targets 2.0. Predstavili so testno formo in njeno uporabo za umerjanje in kalibracijo naprav, izdelavo barv- nih profilov in izvedbo barvnega upravljanja pri različnih delov- nih postopkih, npr. od skenerja do tiskanja ali od digitalnega fo- toaparata do tiskanja. Barvno upravljanje je kakovo- stno le pri uporabi kakovostnega vrednotenja barv. Raziskava se nadaljuje predvsem pri izdelavi naprav z ustreznim področjem merjenja, ki vključujejo tudi na- tančnost barvnih profilov. Meta ČERNIČ LETNAR Vizualna odstopanja v digitalnem tisku so simulirali s standardnimi slikami ISO. NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 3/2004 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 2/2004 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Jure Apih Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Gorazd Golob Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica foto Marko Kumar oblikovanje Marko Kumar, Julija Pugelj Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. People & Print Shajališče drupa 2004 no in pomisu fljfW ti M« tiska rs le dejavnosti. Jo Sive li prispevamo odisi v ofeetne HI HI lirffml'H'ffff kern ofsetnem tisku, digitalnem flelsotisku na po (oboke na plo&vi no. pri tisku Easopiscv ali vred nostnih pa pi rjev. KB A posta me rib: z naj m ode mejšo tehniko, i novativni m i postopki, praktiE tehr*bškimi protEsi in igemno pn lagcd (ji^s*. Drsite nas za ravna ni mi 5. £00 ja-wuerzbu Naši sodelavci vsak dan rečejo 'Hello' tisočim tiskarjem po vsej Evropi in prisluhnejo njihovim idejam o premaznem papirju. Skupaj so ustvarili vodilno evropsko blagovno znamko. Imenuje se Hello in ponuja vse, kar so si tiskarji zaželeli: prestižno kvaliteto tiska in najvišji «HR JSÄ Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 • 1122 Ljubljana »Tel.+386 I 546 64 50 • Faks +386 I 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si nivo servisnih storitev Skratka največ, kar je mogoče ponuditi. Hello je veliko več kot le naša nova znamka papirja. Je nova priložnost za vas. Dobrodošli pri znamki Hello. Pokličite nas še danes in skupaj bomo spremenili način dela. PE Maribor • Špelina ulica I • 2000 Maribor - Tel. +386 2 426 I I 16 • Faks +386 2 426 I I 17 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si