Šiev. 269. Posamezna Številka stane 1 Din. ir umi, v m flR" 27. novembra 1923. Leio LL .L-ujj. Naročnina ■■■■ .■ i-f za državo SHS: do preklica: •) po poŠti mesečno Oin 1< b, dostavi jen j na dom mesečno...... „ 12 za inozemstvo: mefeOno.......Oia 23 5 Sobotna Izdaja: = f J"gjBlavtjl.....Din iO r inozemstva...... 40 9 Cen« inseratomzaa Enostolpna nellina vrata mali oglasi po Din. 1*50 in Dlo. 2 —, veliki oglasi nad 48 mm ritme po Oin. 2 50, poslana itd. po Do oi se ^Hcaii narodi pred t-odm sto! »tj se izkaže'o. kako so gospodam'-z izročenimi talenti; kako »e je Mzk 6vojc udeležil vesoljne človeške omike: smel bi se tudi mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z Josipom Stritarjem, J , • • * Pesnik Josip Stritar leži na mrtvaškem odru v Rogaški Slatini. Kulturna in prosvetna društva Rogaške Slatine in okolice spremijo pokojnika v mrtvaškem snrevodu na kolodvor v Rogaški Slatini v sredo, dne 28. novembra 1923 dopoldne. Krsta se odpelje ob pol dveh popoldne z železnico iz Rogaške Slatine in dospe okrog 7. ur-, zvečer v Ljub-lhno. V četrtek, dne 29. t. m. se prepelje krsta v Narodni dom, kjer sc postavi v vesti« bulu na mrtvaški oder. Dostop k mrtvaškemu odru bo občinstvu prost od 9. zjutraj do 3. popoldne. Dne 29. t. m. točno ob 3. popoldne nirt^ vaški sprevod izpred Narodnega doma na tukajšnje pokopališče. Ulice, po katerih sc bo pomikal sprevod, se naznanijo pravočasno. POZIV DRUŠTVOM, DA SE UDLEŽE POGREBA KORPORAT1VNO. Udeležbo pri pogrebu naj priglase dru* itva, korporecije in deputacije mestnemu pogrebnemu zavodu do četrtka ob 11. dcpo'dne. Komsres hlevsko-šokačke stranke. POPOLNA SOGLASNOST KONGRESA S POLITIKO SLS. Subotica, 26. nov. (Izv.) Včeraj se je tu vršil kongres bunjevsko-šokačke stranke. Jugoslovanski klub sta zastopala dr. ITohnjec in dr. Kulovec, muslimanski klub pa dr. Behmen in B u k v i c a. Poslanec Blaško R a i č je imel dolg govor o političnem položaja v državi, o korupciji v državni upravi in specielno o šolskem vprašanju. Posebno je poudarjal potrebo avtonomije za Vojvodino in pa skupne interese bunjevsko-šokačke stranke z ostalimi strankami federalističnega bloka. Govoril je končno o taktiki Jugoslovanskega kluba in izjavil, da 6o Bunjevci člani tega kluba in da se bodo še dalje borili za avtonomijo Vojvodine. Dr. Hohnjec je govoril o postanku A«-žvpoi fi v Virovitk-., Požela. 26 nov (\tx j Voeraj mik ob&uke w..tve ^ psovko tov Dobili so: Hrvatska zajednica (za katero je glasovala tudi HRSS) 4 odbornike, Hrv. pučka stranka 3, skupna demokratsko-radikalna lista 8, komunisti 1, socialisti 1 mandat. Nova Gradiška, 26. nov. (Isv.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah je dobila Hrvatska zajednica, za katero so glasovali tudi radičevci, 11 odbornikov, demokratska-radi-kalna lista 6 odbornikov, zionisti 1 odbornika. HKS ni vložila kandidatne liste. ZAKON O URADNIKIH. Belgrad, 26. nov. Izvir.) Sekcija za zakon o sodnikih je danes nadaljevala razpravo. Dr. Hohnjec je stal glede sodniških izpitov na stališču, da mora pri vsakem apelacijskem sodišču biti izpra-ševalna komisija. Večina je pa bila mnenja, da zadostuje ena komisija za celo državo in sicer na sedežu kasapijskega »odišča. Drugi členi, v kolikor so prišli v razpravo, so bili sprejeti brez vsake izpremembe. VOLITVE V ALBANIJI. Belgrad, 26. nov. (Izv.) Jutri se vrše V Albaniji volitve za 110 poslancev. Čisto gotovo je, da bo zmagala vladna stranka, vendar se vrše hudi boji med pristaši Jugoslavije in pristaši Italije. Volivna borba na Angleškem. London, 26. nov. (Izv.)) Državni pod-fajnik Mac Neill je izjavil v svojem govoru v Canterbury, v katerem Je odgovarjal na izpade Lloyda Georgea proti Franciji, da bo on s svoje strani storil vse, da se zveza s Francijo vzdrži. PROST IZVOZ IZ ROMUNIJE. Bukarešt, 26. novembra. (Izv.) Romunska vlada namerava v kratkem dovoliti prost izvoz najvažnejših poljskih pridelkov. KOMUNISTI V NEMČIJI. Berlin, 26. nov. (Izv.) Komunistična stranka je sklenila, da bo kljub vladni pre-i -.vedi obstojala dalje, samo svojo centralo 1 preložila v inozemstvo. NAPAD NA ŠPANSKI IN ITALIJANSKI KONZULAT. London, 26. nov. (Izv.) V Filadelfiji je bil izvršen atentat na španski in italijanski konzulat. Smatrajo, da so zločin zagrešili anarhisti v znak protesta proti špan-sko-laški zvezi. GENOVSKI NADŠKOF UMRL. Genova, 26. novembra. (Izv.) Tukajšnji nadškof Siemori je danes zjutraj v starosti 64 let umrl. ZVIŠANE POKOJNINE V ITALIJI. Rim, 26. nov. (Izv.) Uradni list prinaša naredbo, po kateri se zvišajo pokojnine vpokojenim z veljavnostjo od 1. julJutru< štev, 276, z dne 24. t. m. mi daje povod, da reflektiram z nek-torimi stavki tudi nanj! Ugotavljam predvsem, da rezultira vse delovanje zastopnikov SLS, torej tudi moje, iz načelnega stališča SLS v prosvetnih, torej tudi vseučiliš-nih zadevah. Tukaj pa je naš ščit prečist in naše delo prejasno, da bi ga zamogel omadeževati, odnosno izbrisati kak urednik sJutra« s svojimi banalnimi napadi. G. poslanec Svetozar Gjorgjevič se je dejansko zavzemal za nektere postavke z menoj, toda naravnost z vnemo je ravno ob priliki razprave o ljubljanskem vseučilišču poudarjal potrebo po redukciji posameznih fakultet, medtem ko je glasoval in govoril dosledno za kredite in amandmane vseh fakultet belgrajskega vseučilišča. Naznanil je tudi v tem smislu svoj nastop ob priliki razprave vseučiliščnega zakona. Njegove opazke na račun teološke fakulteto in pobožnosti slovenskega naroda pustim mirno ob strani! Netočno je, da sem odobraval jaz njegov predlog (pravilno: plediranje brez predloga) o grupiranju (reci: redukciji) fakultet. Soglašala sva le glede poljedelske fakultete, kjer sem se izrekel jaz tudi za eno in zraven za intenzivno gojitev strokovnega kmetijskega pouka po dobrih nižjih šolah. Kako je nastopal pri razpravi o osebnih zadevah, to ve g. poslanec Hohnjec, ki je bil pri dotični seji. Nimam pa vzroka dvomiti, da je nastopal tako, kakor sam poroča, in gotovo smo mu za to objektivno hvaležni. Za ta izvajanja in trditve cosim odgovornost, za druge ne. Sicer pa prav rad s svojimi tovariši vred prepuščam zasluge radikalom, demokratom in drugim, samo naj dajo naši univerzi kredite, da bo za-mogla dostojno eksistirati in sc razvijati. Dokler tega ni, bomo žigosali našega najvišjega znanstvenega zavoda zapostavljanje in krivice označevali s pravo besedo. 0 odločnosti in iskrenosti akcij Jugoslovanskega kluba v korist vseučilišča pri Pašiču, Davi-doviču, Ljubi Jovanoviču, pri ministru prosvete, pri radikalnem, demokratskem in drugih klubih ter v finančnem odboru pa ne gre sodba »Jutrovomu« člankarju, temr več imenovanim gospodom in korporaci-jam ter deputaciji ljubljanske univerze. Vlad. Pušenjak : še enkrat o S milijarclafi. V zadnjem času se vrši zanimiva deba-ta v slovenskih listih o vprašanju, koliko plača Slovenija letno posrednih in neposrednih davkov, oziroma koliko vobče plača v državno blagajno. Dočim se je en dnev-nik silno hudoval nad člankom, v katerem nekdo piše, da Slovenija plača 2 milijardi kron davkov, ker je pisec pozabil povedati, da plača 2 milijardi kron specialnih davkov, trdi drugi dnevnik kategorično, da je izključeno, dr bi Slovenija plačala 6 milijard kron. Kako stoji zadeva? Kot član finančnega odbora, ki sodelujem že drugič pri sestavi državnega budžeta, ki sem temeljito preštudiral budžete od leta 1920. naprej in imel priliko dobiti v posameznih ministrstvih dragocene podatke, trdim, da bo pla-čala Slovenija v proračunskem leti: 1923/24 gotovo šest milijard kron v državno blagajno. Dokazati hočem to trditev s podatki, katere nam je dalo finančno ministrstvo za dobo 11 mescev proračunskega leta 1922/23, ki nam dajo vpogled v plačevanje posameznih pokrajin. Preglejmo najprej neposredne davke! Neposrednih davkov se je plačalo v Srbiji 138.6 mil. Din ali 25.95% v Črnigori 4.8 mil. Din ali 0.9 % v Bosni 62.8 mil. Din ali 11.64% v Dalmaciji 14.5 mil. Din ali 2.71% v Hrvatski 111.4 mil. Din aH 20.84$ v Sloveniji 80.5 mil. Din ali 15.06% v Vojvodini 122.3 mil. Din ali 22.90% skupaj. 534.3 mil. Din ali 100% Iz tega pregleda je jasno razvidno, da plača Slovenija 15% od vseh neposrednih davkov, dočim bi z ozirom na število prebivalstva in na gospodarsko moč odpadlo na Slovenijo največ 10%. Na podlagi te ugotovitve lahko trdimo z vso sigurnostjo, da plača Slovenija i 15% od vseh dohodkov, ki so označeni kot splošni dohodki, a niso razdeljeni po pokrajinah. V podkrepljenje te trditve navajam podatke iz navedenega izkaza, v katerem so nekateri dohodki, ki so v novem proračunu centralizirani, še navedeni pod specialnimi dohodki. To so dohodki monopolov, tak,« in specialne trošarine. Proračun izkazuje kot največje dohod-ke monopolov. Kako so.se isti plačevali v posameznih pokrajinah v lanskem proračunskem letu? Plačalo se Srbiji Črnigori Bosni Dalmaciji Hrvatski Sloveniji Vojvodini je: 558.6 15.7 238.8 66.5 367.6 187.6 156.0 mil. mil. mil. mil. mil. mil. mil. Din ali Din ali Din ali Din ali Din ali Din ali Din ali 34.85$ 0.99 U 15.02% 4.19% 23.17$ 11.79% 9.89$ skupaj . . 1590.8 mil. Din ali 100% Slovenija toraj plača 12% od skupno po proračunu določenih dohodkov monopola v znesku 2235 milijonov Din. Takse so se plačale: v Srbiji 139.5 mil. Din ali 27.99% v Bosni 51.3 mil. Din al' 10,28$ v Dalmaciji 16.5 mil. Din ali 3.30% v Hrvatski 109.9 mil. Din ali 22.03% v Sloveniji 70.9 mil. Din ali 14.20% v Vojvodini 110.8 mil. Din ali 22.20$ skupaj . . . 498.9 mil. Din ali 100% Slovenija plača toraj 14.20% od taks, 'ratere so proračunane v znesku Din 806 milijonov Din, a bodo radi povišanja dale gotovo čez 1 milijardo Din. Edgar Allan Poe. (Dalie.) Bilo je soparno in skoroda neprimerno hitro so ga pokopali. To se je zgodilo v četrtek. Naslednjo nedeljo je bilo pokopališče kot običajno dobro obiskano. Krog poldneva je množico razburil neki kmet s trditvijo, da se je zemlja pod njim gibala, ko je sedel na grobu pokopanega čashiika. Zdelo se mu je, kot da hoče kdo izpod zemlje na dan. Nekaj časa mu seveda niso verjeli. Končno pa sta njegov viden strah in pa trma, s katero je vztrajal pri trditvi, napravila vtis na ljudi. Urno so prijeli za lopate in v nekaj minutah so odkopali le površno zasuti grob, tako da je bila častnikova glava videti. Zgledalo je, da je mrtev. Sedel pa je pokonci v rakvi; pokrov je bil deloma privzdignil pri besnih rešilnih poizkusih. Takoj so ga prenesli v bližnjo bolnico, kjer so konštatirali da je še živ, vendar v globoki omotici, čez nekaj ur se je zbudil, spoznal prijatelje ob ležišču in v pretrga-nih stavkih pripovedoval o svojih rešilnih poizkusih v grobu. Iz njegovega pripovedovanja se je dalo sklepati, da je bdel v grobu delj kot eno uro, preden ga je zavest zapustila. Grob je bil ie površno zasui z rahlo pršijo, ki je propuščala nekaj zraka. Slišal je korake nad sabo, ki so ga zbudili. Komaj pa je od- 1 pri oči, je zaznal z brezmejnim strahom svoj grozotni položaj. Poroča se nadalje, da je bolnik kmalu zadobil nekaj moči nazaj in da je skoroda popolnoma okreval, ko je postal žrtev zdravniškega eksperimenta. Uporabili so pri njem galvansko baterijo in naenkrat je umrl od nekakšnega mrzličnega napada, ki je često posledica takšnega lečenja. Pri omenjeni galvanski bateriji se domislim dobro znanega in nenavadnega slučaja. Nekega londonskega advokata so z uporabo galvanske baterije vzbudili k življenju, dasi je že dva dni ležal v grobu. To se je zgodilo leta 1831. in je povsod zbudilo veliko zanimanje, kjerkoli je bil govor o tem. G. Edvard Stapleton je namreč očividno umrl ria lega r ju; vendar pa so bile okoliščine tako neobičajne, da so postali zdravniki radovedni. Po smrti so prosili njegove sorodnike, naj jim dovolijo truplo secirati. Prošnja pa je bila zavrnjena. Kakor so to večkrat zgodi po neugodnih prošnjah, so zdravniki sklenili, truplo izkopati in skrivoma secirati. Sporazumeli so se s tolpo mrliških roparjev, katerih je bilo polno v Londonu, in tretjo noč po pokopu so navideznega mrliča izgrebli iz osem čevljev globokega groba in prenesli v operacijsko dvorano neke zasebne bolnice. Precejšna zareza v trebuh je pokazala, da je meso še zveze in se razkrajanje še ni pričelo. Pri tem so se domislili zdravniki, da uporabijo galvansko baterijo. Poskus je sledil poskusu z običajnim uspehom. Le dvakrat so konvulzivični krči nastopili nenavadno močni. Mračilo se je. Dan se je nagibal in bilo je priporočljivo začeti s seciranjem. Neki dijak pa je hotel preizkusiti svojo lastno teorijo in je trdovratno zahteval nadaljevanje poizkusov na neki prsni mišici. Hitro so napravili zarezo in zvezali žico z mišico. Tedaj se je pacient hitro dvignil z mize, a ne konvulzivično, in stopil sredi sobe, so za sekundo ozrl negotovo okoli sebe in spregovoril. Govoril pa jo besede, obličil zloge. Nato se je takoj zgrudil na tla. Trenutek dolgo so vsi obstali kot oka-meneli od groze. Kmalu pa jih je zdramila zavest, da je treba hitro kaj ukreniti. Spoznali so, da jo bil g. Stapleton onesveščen, a živ. S pomočjo etra so ga vzbudili. Kmalu si je opomogel in bil oddan sorodnikom v oskrbo. Naj zamolčim začudenje, brezimno strmenje vseh! Nezaslišano pa je pri vsem tem dogodku to, kar je poročal g. Stapleton sam. Izjavil je, da je bil ves čas pri zavesti, da jo vse vedol, kar se je godilo z njim, dasi nejasno in medlo od trenotka, ko so ga zdravniki spoznali »mrtvegac, do tja, ko se je v bolnici onesvestil, sživimr je bila nerazumljiva beseda, ki jo je v skrajni stiski ponavljal. ko se je opotekei z operacijsko mize. Lahko bi bilo navesti še polno takih ! povesti. Ne bom jih navajal, saj jih ne rabim več za potrditev dejstva, da se prezgodnji pokopi vrše. Ako pomislimo, kako redko nam je po naravi dano odkriti takšne slučaje, moramo priznati, da se dogodc dostikrat brez naše vednosti. Res pa je, da pri prekopavanju na pokopališčih opetova-no najdejo okostje v takih položajih, da sc utemeljene najgrozotnejše domneve. Strašna domneva, a še strašnejša usoda! No trdim preveč, ako rečem, da ni do godka, ki bi znal tako skrajno prestrašit; telo in dušo, kakor biti živ pokopan! Neznosni, dušeči pritisk, dušljivi plin valžn« zemlje, ovirajoča mrliška halja, tesnost ozkega doma, tema popolne noči, vse zajemajoči val večne tišine, nevidna, a čutna bližina osvojevalca črva, vso to in pa misel na drage prijatelje, ki bi prihiteli na pomoč, ko bi le slutili usodo — in pa zavest, da ne bodo nikdar zvedeli zanjo — da te prištevajo brez upanja k pravim mrtvecem — vse to, pravim, napolnjuje še živo srco s tako brezimno grozo, kot je ne zamore popisati niti najbujnejša domišljija. Je li na zemlji kaj podobno strašnega — sanjamo li takšne muke za najgloblji pekel? Zato p« tudi vzbudijo takšna poročila toliko zani-manjo — o zanimanje je odvisno od verodostojnosti poročil. Kar bom sedaj pripovedoval. sem doživel sam na lastni koži (Dalje sledi.) Specialna trošarina se je plačala: Srbiji nad 1.00 mil. Din ali 2.84% Bosni 0.04 mil. Din ali 0.01% Dalmaciji 3.1 mil. Din ali 8.81% Hrvatski 8.4 mil. Din ali 23.86% Sloveniji 13.9 mil. Din ali 39.48% Vojvodini 8.8 mil. Din aii 25.00% skupaj 35.24 mil. Din ali 100% Slovenija plača radi večje potrebe znatno več na specialni trošarini kakor druge »okrajine. Iz tega podatka moremo skle->ati, da plača na trošarini, ki je proračuna 600 milijoni Din in na carini, ki je pro-računana z 1689 milijoni Din, gotovo več to 15%proračunane vsote. Splošno znano e in tega nikdo ne taji — ne Srbi in mi-ilim ne demokrati in radikali v Ljubljani da imamo v Sloveniji mnogo več potreb ko v drugih pokrajinah in da v znatno večji meri prispevamo k dohodkom ca ' ~ in trošarine, ko druge pokrajine. Na Slovenijo odpade gotovo okrog 20% vseh plačil na trošarini in carini, s čemur se doseže povprečno plačilo 15% vseh dohodkov za Slovenijo. Mirno lahko trdimo, ako vsa ta dejstva upoštevamo, da bo Slovenija plačala najmanj 15% vseh preračunanih dohodkov. Državni dohodki so proračunani na 10.344 milijonov Din, 15% od tega zneska znaša 1551.6 milijonov Din ali več ko 6 milijard kron. V pomirjenje vseh onih, ki bi še dvomili nad tem, ali bo Slovenija plačala šest milijard kron, omenim, da iz ravnokar sprejetih poročil za mesec oktober izhaja, da bodo v tem proračunskem letu dohodki dosti večji, kakor so proračunani in da bodo tudi iz tega razloga dohodki iz Slovenije iosegli vsaj vsoto 6 milijard kron. Jl zungiPte * Obisk španskega kralja v Rimu. Obisku španskega kralja v Rimu pripisujejo relik političen pomen. Sprejet je bil z velikimi častmi, kakor so pri vladarskih ofi-sielnih obiskih že običajne, prirejenih je oilo lepo število obedov in večerij, na katerih je bilo izrečeno več politično zanimivih napitnic, ki naj bi dokazale tesno prijateljstvo med obema državama za bodočnost. Uradno poročajo, da je bila pri tej priložnosti sklenjena tudi trgovska pogodba med Italijo in Španijo, kar pa gotovo služi le kot pomirjevalni plašč za podpis še irugih, bržkone vojaških pogodb, brez katerih taki visoki obiski redkokedaj minejo. pa 8i pokličemo v spomin lego obeh dr-iav ob Sredozemskem morju, se skoraj ni mogoče ubraniti utiša, da stoji za celim aranžmanom neka tretja sila, ki ima največji interes na tem, da Francijo obkoli, ka-ior je bila obkoljena leta 1914. Nemčija z Avstrijo vred. — Zanimivo je tudi, da španski kralj ni obiskal le italijanskega kralja, impak tudi papeža, dočim je doslej veljalo aačelo, da katoliški vladarji niso obiskali Kvirinala, če so hoteli živeti v dobrih odno-Sajih z Vatikanom. Ta dogodek tolmačijo £ot znak izmirjenja med Vatikanom in la-Iko vlado. * Volivna borba v Angliji. Iz Londona lavljajo razni listi, da presojajo angleški finančni krogi položaj konservativne stranke aekaj ugodnejše kakor ob razpustu parlamenta. Splošno prevladuje mnenje, da bo iobila struja za svobodno trgovino ogromno večino (liberalci in Labour-party). Lloyd George doživlja s svojimi govori velikanske ispehe. * Sporazum med francosko vlado in Stinnesom, & Com., kateri se je sklenil te lini v Diisseldorfu, je dalekcsežnega pomena. Nemški industrijalci v Poruhrju so Be sporazumeli s francosko vlado, da se proizvodnja, dobava in eksport premoga ter jekla obnovi. Na ta način se bo Francija lahko brez ovir okoristila s proizvodnjo ruhrskega ozemlja. Za Francijo je to jako velik uspeh. Nemški industrijalci pa so dosegli, da se vprašanje, ali naj se vsa dobave iz Poruhrja zapišejo v dobro Nemčiji na konto reparacij, izroči v rešitev reparacijski komisiji. Francoski krogi poudarjajo, da bo zdaj Anglija prisiljena začeti pogajanja s Francijo, ker ima le-ta zdaj v rokali izvrstno orožje: konkurenco ruhrske )roizvodnje, ki Angliji lahko silno škoduje, iko ne opusti svojega francoski politiki leprijaznega stališča. * Anarhija v Nemčiji je vedno večja. 5e desetič po prevratu se nahaja vlada v trizi. To pot jo je povzročila socialna de-nokratija, ki je vrgla Stresemanna, ker da le prereakcijonaren. Sedaj pa meščanske itranke ne morejo sestaviti kabineta, ker ločejo sodelovati nemški socialci, skrajni Icsnlčarji. V zadnjem hipu se ]e poverila lestava vlade dr. Albertu, kateremu pa že udi prerokujejo zgodnjo smrt. Centrum je flejkoprej pripravljen sodelovati v vladi, javlja pa, da socialni demokrati s svojo lemagoško politiko izzivljajo reakcijo, to ,e, diktaturo, ki mora priti, ako se nemške »tranke ne iztreznijo. * Federalizem v Španiji zmaguje. Predsednik direktorija Primo de Rivera je federalizem sprejel v svoj politični pro-Jram. V Kataloniji se avtonomija že uvaja v najširšem obseeru. Istotako oo so bo zbudile k življenju avtonomistične sile v vseh drugih historičnih provincijah Španije, celo v davnem Leonu. Politična samouprava se izvede celo na balearskem in kanarskem otočju. Direktorij hoče Španijo obnoviti na ta način, da provincam pomaga do samolastnega političnega in gospodarskega življenja. Po celi Španiji se vrše shodi, kjer govorniki poudarjajo pomen federalizma za politično in gospodarsko oja-čenje Španije. * Federalizem v Rusiji se čezdaljebolj izdeluje. Na zadnji seji osrednjega izvršilnega odbora zveze sovjetskih republik se je storilo v tem smislu zopet več va/nih sklepov, tako da bodo zvezne republike prišle čezdaljebolj do svoje veljave. Posamezne republike dobe med drugim tudi pravico amnestije. Zveza sovjetskih republik js dobila zdaj tudi obče priznano obliko za svojo zastavo: srp in kladivo pod peterokrako zvezdo v levem gornjem kotu rdečega polja. * Ruska vlada je vsled dogodkov v Nemčiji nekoliko vznemirjena. Ako zmaga reakcija, se bojijo sovjoti, da se ne bi pod patronanco Francije obnovila z nemškimi generali »Križarska vojska proti sovjetomr. Glavno za Rusijo je, kako se bo vedla Poljska. Mogoč je tudi konflikt med Nemčijo in Poljsko, vsled česir bi bil prekinjen tranzit za blago v Rusijo. Taka in podobna ugibanja se bero v ruskih listih, ki kažejo, da so je mednarodni položaj v zadnjem čr.su preoej poslabšal. * Revizijo ustave zahteva bavarska vlada. Izdelala je podroben načrt, kako se naj preosnuje razmerje zveznih držav do »rajba« v smislu »dominijonov«. Ta načrt bo bavarska vlada predložila rajhu« takoj, ko se sestavi novi kabinet. * Osem norih kriiaric začne graditi angleška vlada da pripomore do drla brezposelna, ki jih je 2 miliona. Vsaka ladja bo stala 1 in tričetrt miljonov funtov. Njihov namen bo »strnžiti britanska morska pota.« Tudi znamenje časa. * »Times« presoja položaj v Evropi takole: Nemčija razpade. Osnuje se čisto nova politična in gospodarska tvorba v Evropi pod vodstvom Francije. Rusija je uganka. V angleških finančnih krogih prevladuje mnenje, da naj Angleži obdržijo svoj denar doma in ga nikamor ne posojajo. — Tudi Baldvvin je v svojem zadnjem volivnem govoru položaj v Evropi naslikal jako temno. On misli, da je vzpostavitev normalnih gospodarskih odnošajev na kontinentu zopet za več let odložena. Anglija mora skrbeti sama zase. -f Shod SLS v Podgradu, na katerem je poročal tajnik Munda, je uspel dokaj lepo. Zborovalci so obsodili samostojne in demokrate, ki so z glasovanjem za centralistično ustavo prodali samostojnost Slovenije Belgradu, Jugoslovanskemu klubu pa izrekli zahvalo in zaupnico. Zborovalci pozivajo naše poslance, da vztrajajo v težkem boju za avtonomijo in obetajo, da jim bodo vedno nudili svojo moralno pomoč. — Sledil je bil občni zbor krajevne Kmetske zveze. + Cerkvenopolitične fantazije slovenskih »demokratov« se od nekdaj odlikujejo po svoji plitvosti. V svoji 277. številki se je »Jutro« zopet spravilo na to polje, ne da bi povedalo kai izvirnega. Dokazuje, da klerikalizem ni več umesten, da sloni na »zlorabi verskega čuta za strankarstvo« in da bi se moral popolnoma likvidirati. Na mesto njega naj bi se katoličani na podlagi »prostega udejstvo-vanja verstva, zajamčenega po vzajemnem delu verske tolerantnosti«, udejstvovali v vseh političnih strankah. »Borbeni« kleri-kafizem bi moral prenehati, ker bo itak prenehal po popolni zmagi državne in nacionalne misli.. Zato naj »klerikalizem« rajši že zdaj položi orožje, da bo dr. Žerjav imel mirnejše spanje, zlasti zato, ker je »klerikalizem« v Jugoslaviji »avstrijskega izvora«. — »Jutro« je treba najpreje poučiti, da »klerikalizma«, kakor ga ono slika, sploh nikjer ni. Obstoja pol. stranka katoličanov, ki hoče potom resnične demokracije urediti državno življenje po socialnih etičnih smernicah krščanstva. V to svrho rada sodeluje z vsemi, ki vsaj približno za istim stremijo, nahaja se pa nujno v borbi s tistimi, ki teh smernic ne priznavajo, in med temi se nahaja tudi demokratska stranka Kadar se »demokra-tija« izpreobrne k socialnim načelom krščanstva, borba sama po sebi odpade. Te borbe krščanske stranke ne »bijejo proti državi«, kakor besediči »Jutro«, ampak za državo, katero katoličani ljubijo najmanj tako vdano, kakor demokrati. Kar se tiče svobode verstva, jo katoličani razumemo tako, da naj bo verstvu svobodno vršiti svoje socialno poslanstvo v svrho prkristjanjenja sodobne materialistične družbe, ne pa tako, da bi bilo vsem svobodno se politično udejstvovati, samo katoličanom ne, ki naj po »Jutru« prokuro za politične borbe poverijo rarliknlnm ali demokratom. Silno neumno je boj za federalizem slikati kot sredstvo, s katerim hoče »klerikalizem« državo sebi oodiar- miti. Potemtakem se britanski dominioni ali nemške zvezne države bore za svojo samostojnost v »klerikalne namene*| Centralizem je katoličanom v toliko zoprn, ker pod tem vidom utesnjuje svobodo or-ganičnih življenjskih sestavin družbe, kakor so cerkev, stanovske organizacije, kulturne korporacije, posamezni narodi in podobno. Zato so se katoličani tudi v Avstriji že borili za federacijo. Danes pa ta misel prodira med vse resnično napredne elemente, ki se vračajo k stanovskemu za-mislu družbe in se katoličani nahajajo v najboljši družbi, dočim je liberalizem kot svetovni nazor skrahiral. Ker pa v naši državi »demokratiju« še vedno v škodo napredka človeštva životari kot nadaljevanje avstrijskega »Freisinna«, je potreba, da se krščansko misleči elementi proti \ njemu bore kot politična stranka. To je seveda »demokratki« neljubo, vendar pa zato krščanske politične stranke ne bodo »likvidirale«. Likvidiralo bo prej ali slej preživelo in ostarelo svobodomiselstvo. 4- Uspehi. »Jutro« in za njim »Slov. narod' hočeta begati ljudi po deželi z »uspehi« in mamila ljudi, koliko bi bili v Belgradu »desegli« naprednmki. Obema bodi kratek odgovor: Slovnci ne bomo hodili več po kosti in po »uspehe«, ampak zahtevamo svojo polno enakopravnost in v s o svojo pravico. Slovensko ljudstvo ve, da bo boj za dosego vseh njegovih pravic t r d in dolgotraien, toda ta boj bo slovensko ljudstvo tudi izbojevalo. Politiko »gnade«, beračenja in prosjačenia za vladno milost namesto za pravico pa »milostno« prepušča »naprednjaškim« hlapčevskim dušam. Nookusni napadi »Jutra« in večernega »Jutra« na naše poslance, ki s priznavanja vredno odločnostjo in mnogokrat kljub težavnim razmeram tudi uspešno zastopajo interese Slovenije, imajo še svoj poseben namen. Demokratom se silno toži po polnih vladnih loncih, iz katerih so prej zajemali. Sedaj pričakujejo, da jih bo g. Pašič milostno sprejel zopet v vladno koalicijo. Zato delajo »štimungo« po svojem časopisju, da ne bi v naši javnosti preveč završalo, ako se jim izpolni ta njihova srčna želja. Zato bo njihove spletko in plitve frazaste članke proti načelni SLS znal vsakdo oceniti, kakor zaslužijo. -{-»Nekaj bridke resnice v obraz« nam je povedal včeraj »Narod« kot odgovor na naš nedeljski uvodnik in na naše članke, ki smo jih objavili v preteklem tednu. Mi žalibeg nismo na obrazu prav nič čutili, ker to, kar nam odgovarja »Narod«, je čisto nekaj druzega nego odgovor na to, kar smo mi pisali. Mi smo trdili n. pr. da plačuje Slovenija letno 6 milijard kron davka — na to številko »Narod« moli i! Mi smo dalje trdili, da ie ta vsota za Slovenijo previsoka — na to !rd;tev »Narod« molči! Mi smo trdili, da ta denar ne gre le za državne potrebe, ampak da se ga mnogo po nepotrebnem razmeče — na to trditev »Narod« molči! Tako bi lahko naštevali še daljo. Kaj pa odgovarja »Narod«? Na naše očitanje zaradi 6 milijard davka kaže s prstom na cerkveno premoženje in na premoženje nekega župnika na Dolenjskem! Kaj pa ima to premoženje opraviti s 6 davčnimi milijardami? To je vendar vse nekaj drugega! Ali bi pa »Narod« v svojem podrepaštvu končno rad, da bi belgrajska oblast še to premoženje zaplenila? A glejmo dalje. Na naš očitek, da so se razni belgrajski »ze-lenaši« med vojno prav dobro imeli v Parizu itd. (o Rade Pašiču beremo ioza vno v s r b s k i h listih prav čedne stvari) odgovarja z očitkom, da so bili v s i Srbi brez izjemo na fronti, dočim so pri nas »duhovniki mirno in lepo sedeli po cerkvah in samostanih in naziva slovensko duhovščino .hinavce in strahopetneže«! Glede »junaštva: izvestnih »Srbov« odgovarjamo na drugem mestu — kar pa se lice »hinavcev in strahopelnežev« naj pa raje molči ona gospoda, ki je med vojno »junaško« plačevala davke, uživala sladkor in kavo in kadila tobak itd. in ravno tako podpisovala vojna posojila na svoj račun in tudi v zavodih, ki so bili v njenih rokah, čeprav je dobro vedela, da je s temi dohodki omogo-čevala nadaljevanje vojne Avstriji. Ga pač ni junaka z jezikom! Toliko mimogrede. S tem pa še ni rečeno ,da je »Narod« odgovoril na naše trditve, ampak je rečeno le, da perkuša speljati očividno neprijetno mu debato na drug tir. Mi s svoje strani ^e bomo potrudili, da bo tudi na tem polju dobil, kar išče. -f »Z imeni na dan!« V nedeljskem uvodniku smo napisali, »da »srbski narod« niso tisti ljudje, ki so za časa vojne lepo sedeli v Parizu in v Nizzi in tihotapili platin in drage meJikamente in se po vojni z denarjem bogato obloženi vrnili v svojo opustošeno domovino.« — Z ozirom na ta odstavek nas »Narod« pozivlje, »naj pridemo z imeni na dan«. Ustrezajoč tej želji si dovoljujemo opozoriti le na afrro Gluščevi-čevo, o kateri ie belgrajsko, torej nam nasprotno, časopisje poročalo na dolgo in na široko, in o kateri sc utegnejo najti še kakšni akti na pariški policijski direkciji. Glede »dragih medikamontov« pa prosimo gospode, naj se informirajo pri ljudeh, ki so bili na Krfu, na čegar naslov iu s kakšno vsebino so prihaiali diplomalski kovčeai iz Francije na Krf, ali pa naj vprašajo v Švici, kaj ln k o m u so švicarske oblast' med vojno in v prvi dobi po vojni zaplenile. —> Kar se tiče »cčitka maroderstva v vojnem času«, pravi »Narod«, da ga »Srbi« gotovo ne zaslužijo. r,3i »Srbi« gotovo ne, zlasti priprosti srbski narod ne! Zaslužijo pa ta očitek v polni meri oni ljudje, ki smo jih v nedeljskem uvodniku po pravici irt zaslugi ožigosali. S tem, da »Narod« meče pošteni in delavni in zatirani del srbskega naroda v en koš z raznimi mogočnimi izpri-: jenci, katerih v Belgradu in tudi v notranjosti Srbije ni baš malo, ter vse skupaj kratkomalo imenuje »Srbe«, pri nas ne bo uspel. Tudi Svetozar Markovič je strogo ločil srbske zelenaše (oderuhe) od srbskega ljudstva in tudi to je »zgodovinsko dejstvo, ki ga ne more izpod-biti nobeno zavijanje. « -f- »Narod« in avstrijski državni proračun. V svoji prvi dnevni notici nas »Narod« poziva, naj povemo svojim bravcem, da je zvišala Avstrija svojim davkoplačevalcem obrtni davek od 40 milijard nemških kron na 145 milijard nemških kron, dohodnino od 500 na 950 milijard nemških kron itd., dočim znaša davek v Jugoslaviji le 10 milijard dinar-j e v. Kakšne davke nalaga Avstrija svojim ljudem ,nas ne zanima, ker je to stvar avstrijskega parlamenta in avstrijskih davkoplačevalcev, kakor nas v tej zvezi tudi ne zanima, koliko plačujejo Angleži ali Amerikanci. Tu nas zanima kvečjemu to, da bodo Avstrijci porabili svoje davčne dohodke skoro gotovo tako, kakor to določa parlament in zakon in da jih ne bodo iztisnili le od Korošcev ali pa od: Tirolcev in prizanesli Nižjeavstrijcem, medtem ko pri nas davčnih milijard ne porabijo le v državne svrhe in davke ne pobirajo enakomerno po vse} državi, kakor smo to dokazali že s številkami in v današnji številki dokaže tudi g. poslanec Pušenjak. »Narodova« primera je torej zelo ponesrečena, kakor je navadno ponesrečeno vse, česar se »Narod« loti. -j- Nekdo bi nekaj rad. «Narod« poroča med »najnovejšimi« vestmi, da »dobro informirani kregi trde, da se od gotove strani zelo forsira kandidatura g, Hilarja Vodopiv-ca, člana glavne kontrole, za ljubljanskega velikega župana.« — Kdo in kje je neki tista «gotova stran«, ki ji je imenovani gospod tako strašno na poti? + Vlada in Radič. Skoro vsi hrvatski listi so nedavno poročali — po hrvatskih listih smo posneli to vest tudi mi — da poskuša vlada priti v stik z Radičem in pričeti ž njim nova pogajanja preko našega poslanika v Londonu. Z ozirom na te vesti poroča »Samouprava«: »(Na te vesti) izjavljamo dvoje: prvič, da vlada ni imela nikake potrebe iskati stikov s političnim dezerterjem, ki jo poleg drugega še v ino-stranstvu delal zoper lastno državo; drugič, da so za eventualne razgovore z odgovorno vlado vsaki lojalni stranki in vsakemu lojalnemu politiku vraia vedno odprta. Taka pogajanja se vrše v vseh parlnmentar-nih državah in taki razgovori so vedno mogoči.« + Novo posojilo je dovolila naši državi Francija v znesku 300 miljonov frankov. Pogoji so 5% letne obresti, odplačilo tekom 10 let in v svrho garacije zastava carinskih in monopolskih dohodkov, ki jih Francija ceni na okroglo 500 miljonov frankov letno. Posojilo se bo moralo večinoma uporabiti v svrho nabave orožja. Narodna skupščina se bo imela čimpreje priliko 9 tem posojilom baviti. Belgrad, 23. novembra. Finančni odbor je danes dokončal generalno debato o proračunu. Govorili so: demokrata Jojič in Borisavljevič ter cd Jugoslovanskega kluba posl. Žebot Govornik je izvajal: Celi proračun je fik* tiven in za prečane skrajno krivičen. Centralizirana uprava je za nič. Korupcija se na široko pase. Iz Sudgeta zeva povsod strašna neenakost, ki je v nasprotju s § 4. ustave. Slovenski častniki, med njimi edini slovenski general Maister, so bili penzio-nirani na zahtevo Nemcev, ker vlada potrebuje osem nemških glasov. Uničuje se slovensko gledališče v Mariboru. Prcčan-ski državni nastavi jenci se kategorizirajo tako, da so po novem zakonu kvalificirani in so pri tem slovenski državni naslav-ljenci strašno udarjeni. Poslanec Žebot vpraša finančnega ministra, kdaj namerava vlada izplačati državnim nastavljencem in železničarjem priboljšek ali vsaj enkratni prispevek. Korupcija uganja posebno svoje orgije pri redukciji v oddelku za so. cialno politiko. Sposobni invalidi in uradniki so vrženi na cesto. Glede univerze v Ljubljani pravi posl. Žebot, da si Slo-vcnci tega kulturnega zavoda ne damo uničevati. Policijskim nastavliencem dolguje vlada že za več let doklade za preko-urno nočno službo. Škandal je, da vlada štedi celo pri bolnišnicah, V proračunu je izbrisala vse kredite za višje potrebe zdravstva v Sloveniji. Sploh šc do danes nimamo točnega pregleda o dolgovih (zunanjih in notranjih). Polovico budgeta za voino se nai črta, pa bo dovoli kritja za vse druge potrebe. Na Selu odseka za kmetijstvo v Sloveniji stoji mož (Sancin), ki je kot avstrijski častnik in protivnik Slovencev vodil za časa vojne rekvizicijo živine in živil v Slov. štajerski. Obmejnim veterinarjem dolguje država že leta 160 tisoč dinarjev. Za škodo po toči in neurjih ne da vlada podpor, škandalozen je kredit ministrstva trgovine in industrije za Slovenijo. Za trgovsko in obrtno Šolstvo ter kurze ni denarja. Minister Kojič je imel drzno čelo, da ne dovoli imenovanja Slovenca v komisijo za konvencijo z Avstrijo. Njegov valpet Savič s svojo balkansko politiko ubija industrijo in obrt v Sloveniji. Za omiljenje stanovanjske bede ne stori vlada nič. Miloščlnarje in rudarje-invalide pusti vlada poginjati v bedi. Posebno ostro napada govornik ministra za agrarno reformo. Minister je bil navzoč. Posl. Žebot dokazuje, kako gorostasno korupcijo vršijo agrarni uradi v Sloveniji. Vodje teh uradnikov so sami politični hujskači Sramotno, kako postopa ministrstvo z naseljenci na Kosovem polju. Ves denar je vlada izvlekla iz Slovenije v Srbijo, industrija nima kredita, brezposelnost se širi, a ž njo beda in nezadovoljnost Narodna banka in državni zavodi ne dajo Sloveniji nobenega kredita. Slovenci 500odstotnega zvišanega davka ne bomo prenesli. To je direktno roparstvo nad našim narodom. Ministri si ustvarjajo po svoji volji dispo-zicijske fonde in jih uporabljajo v strankine svrhe. Ožigosa še posebno gospodarstvo v državnem monopolu. Če bo vlada še naprej tirala to pogubonosno finančno politiko izžemanja in eksploatacije ter korupcije, bo spravila narode, stanove z državo vred na b^raško palico. Sloveniia plača trikrat več nego potrebuje. Slovenija se sama lahko sijajno finančno vzdržuje brez Belgrada. Zategadelj Slovenci ne bomo prej mirovali, dokler se upravno in finančno ne ločimo od Belgrada. Pomnč vestfalskim Slovencem. Slovenski rojaki na Vestfalskem žive v silni bedi. Ako jim ne bomo pomagali Slovenci v domovini, bo naš rod na Vestfalskem izhiral. To vsej Avstriji nabirajo darove za stradajoče Nemce v Porenju, naga dolžnost pa je, da se pobrinemo za vest-falske Slovence in v njihovih bridkih dneh ne pozabimo, da so kri naše krvi. Kakor slišimo, se pri nas pripravlja pomožna akcija. Mi od svoje strani ti samo želeli, da se ta akcija izvrši hitro in čim izdatneje. Kako so našim vestfalskim bratom godi, to nam drastično predočuje na:Iednje pismo slovenskega rudarja, poslano našemu uredništvu, ki slove: Sedim pri mizi in srce mi je napolnjeno žalosti in tužne misli oklepajo mojega duha. Potekajo mi nazaj v ono dobo, ko sem bil še tako srečen, da sem imel domovino. Da, domovina — kako lepo doneča beseda. Samo oni vedo ceniti to besedo, ki poznajo domotožje, oni, ki so primorani živeti izven domovine. In mi rudarji iz Porenja smo k temu obsojeni že leta in leta, celo dobo čolveškega življenja. Zakaj smo mi, zakaj so naši očetje zapustili nam še vedno tako drago in milo domovino? Odgovor je čisto enostaven in žalosten. Nam ni bilo več obstanka tam. Skrb za našo družino, spoznanje, da nas domovina ne more dovoljno hraniti, to je nas pognalo v daljni svet, v tujino. Našli smo tukaj boljše razmere, ni bilo nam več treba stradati, akoravno nam je tudi tukaj pretila večkrat beda ln smo se tudi tukaj morali boriti za obstanek. Sedaj pa se nas loteva obup, preti nam pogini Ko smo prišli iz vojske nazaj k svojim, smo imeli veselo nado in upanje na končni mir in boljšo bodočnost. Upali smo, da z marljivim delom kmalu poravnamo škodo, ki nam jo je prizadela nesrečna vojska. Naše upanje pa nas je zelo varalo. Razmere so se od dne do dne bolj slabšale. Kmalu nismo bili več v stanu se oblačiti Zaslužek je zadostoval komaj še za hrano. Toda ob tem ni ostalo. Sedaj smo že črez en mesec hrez dela. Podpora, katero dobivamo, je tako mala, da zadostuje samo za 3—4 krnhe na teden. Mislim, da to dejstvo govori dovolj glasno v našem položaju. Kaj naj počnemo sedaj v zimi brez hrane, brez obleke? Se li bo spomnila na nas vlada, naša vlada čigar državljani smo še vedno? Ali se nas bodo v tej bedi spomnili naši rojaki, naši bratje v domovini? Mi upamo da. Ni mogoče, da bi nas pustili poginiti gladu. Saj pomagamo tujcu, da celo sovražnikom v nesreči, ne bodo potemtakem veliko bolj pomagali Slovenci Slovencem? Da, prepričani smo, da še nismo popolnoma izgubljeni, da še vedno bije slovensko srce onkraj meje, za nas Slovence tukaj v Porenju. Torej bratje, rojaki, pomagajte I Slovenci, ne zapustite nas! Pomagajte kmalu, da ne bo pomoč prepozna. Razun pomanjkanja živeža imamo tudi feliko drugo pomanjkanje. Mislim na pomanjkanje knjig. Bili so časi, ko smo vsaj enkrat na leto dobili Mohorjeve knjige iž domovine. To je bil praznik za nas, ljubi pozdrav iz domovine. Kako težko smo ča- kali na te knjige, in kakšno veselje, ko smo jih dobili Sedaj pa smo čisto zapuščeni. O, pošljite nam tudi knjig in časopise! Franc Jane. Dnevne novice. —- 20 odstotni odtegljaj. «Novosti» poročajo, da je po posredovanju pokrajinske uprave v Zagrebu in na zahtevo zagrebškega finančnega delegata finančni minister določil 6 milijonov kron za izplačilo znanih bonov raznim dobrodelnim ustanovam na Hrvatskem. Ustanove pa ne bodo dobile denarja izplačanega v gotovini, ampak v 7-procentnih obveznicah državnega posoijla. — »Novinar«. Začetkom meseca decembra začne izhajati v Zagrebu »Novinar« strokovno glasilo »Jugoslovanskega novinarskega udruženja«. Posamezna številka bo veljala 5 Din. — Tuje odlikovanje. Francosko geografsko društvo v Lille, ki je potovalo pred kratkim tudi po Sloveniji in obiskalo Ljubljano, je odlikovalo z zlatimi kolajnami gospode Te nleres v Ljubljani, Gašperina v Mariboru, Vin-oenca Marinka v Kranju, Ivana Senekoviča v Celju ln prof. dr. Pretnerja v Ljubljani. — Glavni zadružni savez nas prosi, da objavimo, da je na svoji seji v Celju oktobra meseca sklenil med drugimi že objavljenimi resolucijami tudi sledečo: Glavni zadružni savez smatra postopanje merodajnih krogov, ki so odrekli koncesijo Hrv. selj. zadružni banki za neljubo in neumestno ote?!ročeva-nje zadružnega dela in prizadevanja hrvatskega zadružništva pod nmovoljno pretvezo, češ da je HSZB ekspozitura politične stranke. Vrh tega Glavni zadružni savez izraža svoje obžalovanje, da se pri vprašanju te čisto zadružne institucije ni vzelo od strani merodajnih krogov vpoštev ponovno izraženo povoljno mnenje Glavnega saveza. — Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva bo v Celju 2. dec. ob 9. uri dopoldne v hotelu »Evropa«. Dnevni redi 1. Citanje zapisnika! 2. poročilo odbora; 3 vo.lltev; 4. referat dr. Korošca; 5. slučajnosti. — Prošnja za polovično vožnjo je bila vložena, odgovora še nI. Upamo na povoljen odgovor. — Kosilu skupno, stane 90 K. Obvestilo treba poslati tov. dr. Ogrizku do sobote 1. dec. najkasneje. Glede vožnje pride pravočasna objava! Tovariše opozarjam, da bo skupna sv. maša pred občnim zborom. — Predsednik. — Konec »Slovenskega Rdečega križa«. Zadnji občni zbor >Slov. Rdečega križa« se jb vršil pod predsedstvom gosp. Petra G r a s e -11 j a v dvorani vladne knjižnice na Bleivveisovi cesti. Na zborovanju je predlagal predsednik, da se društvo razdruži ln se osnuje Oblastni odbor Crvenoga krsta kraljev. SHS«. Preden se pa to zgodi definitivno, je treba položiti račun za zadnji 2 leti. Tajnik g. M e j a k je paročal nato o društvenem zborovanju. je podpiral predvsem ruske begunce ln .a ubožne rodbine in bolnice v m njših krajih. Izdatke društva so krili članarina, in pa donosi raznih prireditev in zbirk- Članov je štelo društvo L 1923 rednih 1116, stalnih 64 in enega ustanovnika. Dohodki so znašali v tem letu 90.288 kron, izdatki pa 90.647 K 60 v. Društvena imovina znaša 195.587 K 32 v. Društvo ima v raznih krajih Slovenije še 19 podružnic, izmed katerih pa jih deluje le še 7. Po tajniškem poročilu se je spomnil predsed. Grasselli več zaslužnih umrlih članov. Na predlog prof. J e -rana je votiral odbor bolnid v Konjicah začasno 12.000 K posebno z ozirom ra dejstvo, da so Konjice narodnostno eksprniran in precej mlačen kraj. Končno je bil izvoljen likvidacijski odbor in sicer gg. učit Fran Skulj, dr. Dem. Bleiweis, dr. Vlad Krejči, trgovca Franc Stupica m Ivan Gričar in pa gospe Vera dr. Šlajmerjeva in Wesnerjeva. — Begunje na Gorenjskem. Nov bronast zvon z glasom e je vlila zvona rna v Št Vidu nad Ljubljano za nsšo farno cerkev. Zvon Ima živ, blagodoneč, pcln glas. Pohvalno spričevalo je dal o njem g. stolni kanonik dr. Kimovec. Z zvonom smo torej zadovoljni in livarno priporočamo drugim cerkvam. — Vinski sejem v Krškem, katerega je priredila to sredo krška občina, je bil prav dobro obiskan. Prišlo je nepričakovano mnogo vinskih trgovcev in gostilničarjev iz vse Kranjske, zlasti iz Ljubljane in Gorenjske ter iz Spodnje Štajerske Živahna kupčija se je razvila šele proti poldnevu, ko so se kupci nekoliko orientirali in so producenti odnehali v cenah. Prodalo se je okrog 25 vagonov vina, največ po 22 do 24 K, nekaj pa tudi dražje ozir cenejše. Mnogo se je gotovo še pozneje prodalo, ker so se popoldne kupd razkropili z vinogradniki na vse strani. Uspeh tega sejma je bil v vsakem oziru prav povoljen. — Strašen čin ruskega begunca. V Win klejevi pivarni v Novem ^ndu je zadnje čase nastopala godba ruskih beguncev obojeg:- spola. Člana godbe sta bila tudi M. Stepanovič Prthodčenko in njegova žena. Ker pa je Pri-hodčenko vedno povzročal prepire zaradi svoje žene, na katero je bil ljubosumen, so ju ostali izključili. Prihodčenkova žena je nato svojega moža zapustila ln živela skupaj z drugim članom godbe — N. R. Ribalj?enkom. To je Prihodčenka strašno užalostilo. Pisal je svojemu protivniku Rlbaljčenku, da ga bo ubil, a ta ni polagal na to grožnjo nobene važnosti ter je ?c naprej vsak večer nastopal v pivarni Winkle. Dne 24. t m. je prišel v pivarno Pri-hodčenko in sedel za najbližjo mizo poleg sod- be. Ko je izpll čašo vina, je vstal, bliskoma potegnil dva revolverja ln iz obeh streljal na rosk- godbo. Predno se je kdo zavedel, kaj se pravzaprav vrSi, je ležalo v krvi 7 oseb, od teh štirje mrtvi. Med mrtvimi sta bila Ribalj-čenko in Prihodčenko Jki si je zadnjo kroglo pognal naravnost v srce, ter ena ženska — članica godbe. Tri osebe — vsi člani godbe — so težko ranjene prenesli v bolnišnico. Povzročiteljica vse te nesreče, Prihodčenkova žena, ni bila navzoča ter je ostala nepoškodovana. — Kočevje. V nedeljo, dne 2. dec. 1923 »e vrši tu ob dveh popoldne občni zbor »Strokovne zveze rudarjev, skupina Kočevje« s sledečim redom: t. Poročilo odbornikov, 2. protest zoper nameravano ukinitev ministrstva za socialno politiko, 3. delavski tisk, 4. volitev no vega odbora, 5. slučajnosti. — Na občni zbor pride iz Ljubljane glavni tajnik JSZ Franc Žužek. Tovariši! Udeležite se občnega zbora polnoštevilno, ker se bomo na tem zboru odkrito pogovorili o rudarski stavki ter o ciljih in potih strokovne organizacije sedaj in v bližnji prihodnjosti. — Odbor. — Nova hiša se je podrla. V Hinjah so nedavno dogradili čisto novo hišo. Ravno so pokrili tudi streho in delavci so šil južinat Tedaj nova hiša zahrešči in se podere do tal. Na srečo so bih vsi delavci odsotni, tako da človeških žrtev ni bilo. Tem občutnejša je pa seveda gmotna škoda, ker se je lesovje zlomilo in vsa strešna opeka pobila. — Izredni občni zbor «Strokovne zveze javnih nameščencev« se vrši namesto 7. decembra, kakor je bilo v »Slovencu« dne 24. nov. objavljeno, dne 15. decembra ob ravno isti uri, v istem lokalu in z istim dnevnim redom. — »Nadomestne volitve v cenilne komisije ca dohodnino v Sloveniji in vpostavitev dohodninske cenilne komisje za Prekmurje«. Volitve po § 189. zakona o sebnih davkih se vrše v nedeljo, dne 20. januarja 1924. Razpis volitve izirie te dni v »Uradnem listu« in sc bo bjavil tudi po vseh občinah na krajevno običajni način. Razglas obsega vse podatke o načinu, kraju in času volitev. Volivni imeniki bodo pri davčnih oblastvih l. stopnje razpoloženi na vpogled od dne 13. decembra do 20. decembra t 1. ob navadnih uradnih urah. V istem času se smejo vlagati istotam reklamafcije proti volivnim imenikom. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volivne imenike šc nadalje do vštetega 12. januarja 1924, ako se primerno legitimirajo, da se jim na U način omogoči izbrati kandidate iz kroga voliv-nih upravičencev. -— Železniška nesreča v Bosni Na progi Vareš-Podlugovj sta trčila dva tovorna vlaka, na progi Travnik—Gcleš pa je eksplodirala lokomotiva. Prva nesreča ni zahtevala človeških žrtev, vsled eksplozije parnega kotla pa sta bila težko poškodovana strojevodja Kovanec in kurjač Braček. — Dvorni vlak okraden. Iz dvornega vla ka je odnesel ruski begunec-šofer Aleksejev oprave v vrednosti za nad 100.000 dinarjev ln ukradene stvari prodal nekim Židom. Dobil je 6 mesecev zapora, starlnar Baruh pa 2 meseca. — Pridiga po brezžičnem telefonu. V nedeljo zjutraj med 8. in 7. uro so Imeli naročniki brezžičnega telefona v Nemčiji prvikrat priliko poslušati berlinskega pridigarja po brezžičnem telefonu. — Božična in novoletna darila za otroke na Reki. Italijanski listi nabirajo prostovoljne prispevke za božična in novoletna darila za otroke na Reki. — Letanje z letali brez motorja. Letaleo Simmonet je letal na letalu brez motorja 11 ur in tako postavil nov svetovni rekord. — Nova telefonska zveza med Dunajem in Trstom. Laška vlada se pogaja z avstrijsko vlado glede naprave nove direktne telefonske zveze med Dunajem in Trstom preko Trbiža. Kakor znano .je laški parlament sklenil tudi gradbo nove predilske železnice pospešiti, kar pomeni, da hoče Italija čim prej dobiti direktne prometne zveze s Srednjo Evropo brez Jugoslavije. — Požar v cerkvi. V protestantski cerkvi v Novem Urbasu so te dni montirali nove zvonove. 25. t. m. dopoldne je pa v cerkvi nastal požar, ki je kljub trem gasilnim družbam napravil veliko škodo. Požar je nastal vsled neprevidnosti delavcev pri pušenju. — Krvavo maščevanje zaradi obrekovanja. V Prlezu v Banatu je neka 33 letna Eva Henger prizadevala ljudem s svojim jezikom veliko gorja. Nedavno je obrekla policijsko uradnico Kristino Nanič, da živi v nedovoljenih odnošajih z lastnim bratom. Nanič je to tako razburilo, da je šla in Hengerjevo ustrelila. — Obsojen mesar. Mesarju Vil. Sternu v Zagrebu so dokazali, da je v dveh slučajih strankam predrago zaračunal meso. Sodišče ga jo zaradi tega obsodilo na mesec dni zapora, 10.000 dinarjev globe, poravnavo sodnih stroškov ln objavo razsodbe v uradnem listu. — Oga&i za skupni telefonski imenik. Počctkom prihodnjega leta izda telefonski odsek poštnega ministrstva skupni imenik vseh telefonskih naročnikov v naši državi Imeniku bodo dodani tudi oglasi in reklame trgovskih, industrijskih in drugih pridobitnih podjetij na barvastem papirju, za vsako pokrajino v posebni barvi. — Oglas na celi strani (20 X 12 cm) stane 700, na polovici strani 400 in na četrtinki strani 250 dinariev. Ogasi (z eventuelnimi klišejij obenem z od-govarjajočimi zneski naj se oddajo ali pošljejo najkasneje do 8. decembra t. L telefonskemu računskemu oddelku poštne direkcije v Ljub. ljani, Sv. Jakoba trg II. — Ukradena kobila ln kočijal V Velik) gorici so dobili pri nekem Ivanu Susiču visoka belo kobilo in pa zeleno barvano kočijo s Štirimi 6edeži. Voz in kobila sta bila ukraden« bržkone kje v Sloveniji. Lastnik naj se zglasi na žendarmeriji ah policiji — Po poroki v smrt. Ravnatelj predilnica v Užicah Franjo Duliač se je pred kratkim vrnil iz Češkoslovaške, kjer se ja poročil. Zdelo se je, da živi s svojo ženo v srečnem zakonu. Zadnje dni ga je očividno morila ža-lost, a ni nikomur ničesar omenil. 19. t. m. je na vse zgodaj odšel od doma, opoldne so pa delavd našli mrtvega v tovarni — obesil se je v kopalnici Obrat v tovarni in vse knjige so v najlepšem redu. Nihče ne ve, kaj je Duhača gnalo v smrt. — PlaHluo gibanje mestnih delavcev r Za, grehu. Zagrebški mestni delavci, nameščenci v električni centrali, plinarni in pri vodovodu sa uvedli gibanje za zvišanje plač. — Goljuf. Po zagrebških tvrdkah je te dni zbiral prispevke za »revno družino* glavni urednik »Zagreber T. ^fblattac Evgen Mautner. Čudno je pa bilo da se inož ni nikjer sam pokazal, ampak je povsod telefonično prosil za prispevek, nato pa poslal po denar postrežčka s potrdilom. Nekemu bančnemu ravnatelju se je stvar zdeta sumljiva in je vprašal v uredništvu >Z. T.< Tu o celi refj niso ničesar vedeli Policija je nato kot napak nega Mautnerja zaprla mažarskega begunca Maksa Weiss. — Bazne nesreče. V apnenici A. Birolla v Zagorju ob Savi je delavcu Brezovarju Ivan pri kidanju snega na progi s hriba priletel kamen na levo roko Ln mu jo zlomil. Oddan je bil v ljubljansko bolnico. — V tovarni čevljev Mally in Deniber-ger v Tržiču je stroj za prlrezovanje kož delavki Albini Parko težko zmečkal prste desne roke, vsled česar je morala v ljubljansko bolnico. — Pri gozdarskem uradu Windisrhfrraotza v OplotnL; si je lesni delavec pri spravljanju hlodov v gozdu zlo mil desno nogo. — Pri Ivanu Petrun v Sv. Antonu pri Marenbergu si je Žagar Bubovnik Anton no krožni žagi močno obreza! desno roko. — V tovarni »Titan« v Kamniku si Je delavec Prešern Jože) zmečkal palec na desni roki. — V umobolnici na Studencu je bolničar KI: kar Janez prinesel trem umobolnlm malico. Pri tem ga je umobolni Polja-nec napa<'el in ugriznil v levo rol;o, lal.a in kazalec. — V parni žagi eSnica v Sevnici ob Savi si je Rak Alojzij poškodoval desno nogo. — Pri stavbeni tvrdki »Slr^;rad< v Tržiču ee je delavec Močnik Mihael opekel na desni roki. — Zmrzlij Leopold, delavec v tovarni stekla v Hrastniku, si je zmečka! desno nogo. — Na skladišču lesa Josipa Kunstlja na Vrhniki si je delavec Medič Ignac poškodoval levo nogo. — Svarilo pred nakupom manufakturnega blaga za dame in gospode, preden si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v Specialni trgovini Josip Bedrač (hiša Pokojninskega zavoda), Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 7421 p Nov udarec. Finančno ministrstvo j» odredilo, da morajo biti vse vloge, ki se hočejo vpisati v registrskem uradu, pisane v italijanskem jeziku ali pa jim mora biti dodan italijanski prevod kakega zapriseženega tolmača- Na ta način bodo imeli slovenski in hrvatski (in seveda tudi nemški) državljani pri vpisu vsakoršne pogodbe občutne nove stroške za prevod. Sedanja italijanska vlada je res iznajdlpva v sredstvih, s katerimi preprečuje, da se noben neitalijan ne more čutiti domačega v Italiji. p Neusmiljeno davčno izmozgavanje. Pri* hodnje leto hoče italijanska davčna oblast poleg silnih rednih davkov izterjati od državljanov v novih pokrajinah tudi vse davčna zastanke iz prejšnjih let. Mnogi dolgujejo davke še od leta 1914 in znašajo zastanki približno 120 milijonov lir. Vso te zastanke, ki se predpišejo brez ozira na kake izpremembe, na opravičenost ali neopravičenost, naj plačajo davkoplačevalci v enem samem letu. Umevno je, da je nad to kruto odredbo davkoplačevalce spreletela zona. Sestavil se je odbor zastopnikov gospodarskih krogov in vseh drugih davkoplačevalcev, ki je prosil vlado, da dovoli za odplačevanje zaostalih davkov rok 5 let. p Gonja proti Hoeplijn. Znani italijanski založnik Hoepli je izdal kažipot občin in vasi v Julijski Krajini. Kot pameten in kulturen človek je Hoepli novoskovanim italijanskim imenom, ki jih nihče ne pozna, povsod dodal tudi stara slovanska imena. Vsled tega tržaško nacionalno časopisje divja in klieč na bojkot proti Hoepliju. »Piccolo« pravi, da se mu nad tem Hoeplijevim činom skoraj malo meša v glavi. Mi pa pravimo, da se vsemv italijanskemu nacionalizmu že dolgo meša. š Miklavžev večer v Olju se vrši letos * vrtni dvorani Beli vol, v nedeljo dne 2. dec t 1. ob 4. uri pop. za otroke v spremstvu stari-šev. Darila se sprejemajo do petka večer, * skrajnem slučaju še do sobote opoldne v tajništvu SLS v Celju Beli voL V sredo dne 5. dec pa se vrši Miklavžev večer za odrasle združen z družabnim večerom. Darila se sprejemajo do torka L j. 4. dec. t. 1. — Jugoslovanska strokovna zveza v Celju. š Zborovanje industrijalcev v Mariboru. V sredo se je vršilo v Mariboru zborovanje industrijalcev, na katerem so se razpravljala razna za Maribor in njegovo industrijo važna vprašanja; zlasti se je opozarjalo ua važnost predstoječih trgovskih pogajanj z Avstrijo, pri katerih je Maribor kot obmejno mesto najbolj interesi ran. Na koncu zborovanja je bilo sprejetih več resolucij. Gospodarstvo. Izredni občni zbor ljubljanske borze. V svoji lastni borzui dvorani v poslopju filharmonije na Kongresnem trgu se je včeraj ob 11. dopoldne zbralo članstvo ljubljan-,);e borze za robo in vrednoto — med katero Šteje danes borza s ponosom že vse večje denarne zavode, industrijska in trgovska pod-|etja Slovenije — ob navzočnosti predstavnikov aaših odličnih gospodarskih institucij kakor Trgovske La obrtniške zbornice, Zveze denar lih zavodov, Zveze industrijcev, Gremija tr-jovcev in drugih, h svojem prvem izrednem »bčnem zboru. V daljšem govoru, s posebnim povdarja-djem važnega pomena lastne borze v Ljubljani »pričo današnjih težkih prilik, nastalih z ob-iutnim pomanjkanjem gotovine, je predsednik borze gosp. Dragotin Hribar otvoril zborovanje in pozdravil mnogoštevilne udeleženca Na to podeli besedo tajniku borze g. dr. fl. Dobrili ter preide s tem na prvo točko dnevnega reda, spremembo dosedanjih pravil. V obširnem in izčrpnem poročilu sedaj ta poroča o nameravanih izpremembah, katerih naj-jlavnejše so: razširjenje poslovanja borze na trgovanje z devkami iu valutami, zvišanje števila članov borznega sveta od sedanjega števila 7 na 15, nekatera upravno-tehnična dopolnila kakor kreacija upravnega odbora in iinansijskega odbora. Predlaganim izpremem-bam občni zbor soglasno pritrdi, ter se sedaj predložijo ministrstvu za trgovino in industrijo v odobritev. v drugi točki dnevnega reda se predlaga med drugim resolucija, ki se enoglasno f.n z selikim odobravanjem s strani navzočih sprejme: Na izrednem občnem zboru Ljubljanske Dorze za robo in vrednote v LJubljani dne 26. novembra 1923. zbrani člani kot zastopniki denarnih zavodov, trgovine, industrija in obrti, ponavljajo že večkratno izraženo prošnjo na linančno in trgovinsko ministrstvo za podelitev dopolnitve koncesije za trgovanje z devizami in valutami, katera je bila od imenovanih ministrstev dosedaj tudi že opetovano obljubljena različnim zastopstvom slovenskih gospodarskih krogov. Obstoječa težka finančna situacija in na vse panoge gospodarskega živ-jenja dnevno raztezajoča se kriza utemeljuje ses.transji& nujno iD neodložljivo potrebo oii »otvoritve te emmentno gospodarske institucije. Predstcječe sklepanje raznih mednarodni!] trgovinskih pogodb podkreplja tembolj izraženo željo in povdarjeno potrebo popolne borze v svrho izboljšanja gospodarskih razmer in ustrezanja nujno-gospodarskini potrebam. S povdarkom naglašamo, da je potreba popolne borze v Ljubljani enodušna zahteva vseh gospodarskih krogov v Sloveniji, kakor kaže priložena resolucija mariborske sekcije zveze Industrijcev, katera se je enoglasno izrekla za popolno borzo v Ljubljani. Apeliramo na državniško dalekovidnost ministra trgovine in financ in jih prosimo, da že zdavnaj priznano potrebo popolne ljub-janske borze z odločiln.mi ukrepi brez daljnega odlašanja uresničijo, u videvajoči neizpodbitno upravičenost ponovne prošnje in enakopravnost vseh državljanov. Na to se zaključi, kakor jo mirno lahko imenujemo, sijajna manifestacija naših veljakov na gospodarskem polju, ki gotoTo najde s svojimi resnimi in utemeljenimi predstavka-aii popolno uvaževanje s strani merodajnih či-niteljevl • e • s» Uradni tečaji tujih valut od 1. do 31. de- fembra so po odredbi finančnega ministra določeni sledeče: napoleondor 310 Din, zlata tur-Sia lira 350 D m, angleški funt 385 Din, dolar 55 DiD, 100 fr. frankov 480 Din, 100 šv. frankov 1550 Din, 100 drahem 140 Din, 100 it lir 180 Din, 100 čsl. krou 250 Din, 100 ogrskih kron 0.45 Din, 100 rumunskih lejev 44 Din, 100 bolg. levov 75 Din, 100 peset 1050 Din, 100 danskih kron 1380 Diu, 100 avstr. kron >•12 Din, 100 poljskih mark 0.005 Din g Zftni trg. Na novošadski produktni borzi notlrujo žitu sledečo cene (za 100 kg): nšenica 312.50 D!n, koruza 200-245 Din, pšenična moka št. 0 505 Din. — Tendenca živahnejša. g Cene masti in slanini v Zagrebu so bile zadnje dni povprečuo sledeče: zajamčeno čista prešičja mast 38.50—39 Din kg, solena debela slpnina 40 Din. g Kolonijalni trg. Na zagrebškem koloni-jalnem trgu notirajo na debelo sledeče cene: sladkor v kockah 20.25 Din, kristal 17.75 Din, kava: Rio 7 82.50 Din, 6 33.50 Din. 5 35 Din, 4 36 Din, 8 38 Din, Santos sup. 89 Din, Santos prima 41 Din, Minas srednji 38 Din, Guatemala 57 Din, Portorico 61 Din, riž: italijanska glaee 10 Din, Soje olje v sodčkih 26.50 Din, v kositernih zabojih 27.50 Din. — Na tržaškem kolonijalnem trgu pa v lirah na debelo sledeče cene: sladkor v kockali 2.70, kristal 2.60, kava Rio 7 5.90, Rio 6 6, Rio 5 b.18, 4 6.30, 3 6.60, Santos sup. 6.40, prime 7.10, Minas srednji 0.90, fini 7, Rio 6.70, Guatemala 11.50, Portorico 11.50, riž: italijanska glace 1.75, Soja olje v sodčkih 5.20. g Češokslovaška zunanja trgovina pasivna, V oktobru je znašal izvoz 1015 milijonov Kč, medtem ko je uvoz dosegel 1072 milijonov. Dejstvo, da izkazuje bilanca pasivnost, kaže na izboljšanje konjunkture. g Carinski dohodki. Po podatkih generalne direkcije carin so imele carinarnice v prvi desetini t. m. dohodkov 54 milijonov, kar kaže na ponehanje izvoza. g Nezaposlenost v Avstriji. V nr~ecu septembru izkazuje slatistika za Avstrijo 80.000 brezposelnih od teh odpade na Dunaj z okolico 54.500. g Obnova naftine industrije v Rusiji. Kakor poroča »Ekonomičeskaja žizn«, je vzpostavljena napeljava veda za petrolej iz Groznega do Kaspiškega morja. S tem bo zagotovljena trajna dobava petroleja ruskemu konzu-mu. Tudi ostaal transportna sredrtva se izboljšujejo. Produkcija nafte stalno napreduje. BORZA. Zagreb 26. nov. Jrlep Pešta 0.465—0.475, Italija S 825 —3.833. London 885.50 —386.50, New York 88—88.50, Pariz 4.725—4 775, Praga 2.555 - 2.57, Dunaj 0.12475-0.12525, Curih 15.375—15.45. Curih, 26. nov. Sklep. Pešta 0.03, Italija 24.82, Londoi 25 01. New York 572.50, Pariz 31.15, Praga lfi.725, Dunai 0 008075, Sofija 4.45, Beograd 6.50. Valute: n. a K O.CO8I. Za poselski dom. Slov. kršč. ženska zveza in Poselska zveza priredita skupno dne 30. decembra v dvorani hotela «Unjon« božičnico. Namen prireditve je skupno delo gospodinj in služkinj za dosego važnega, cilja: za poselskj dom. Pod božičnim drevesom in v spominu na sv. družino hqčemo si začrtati skupen program za bodoče. Izkupiček za darove, ki jih bosta obe organizaciji nabrali, se bo naložil v ce-"ti za Poselski dom. Natančen program v kratkem. — Odbor SK2Z. — Odbor Posel-ske zveze. lj Umrl je v nedeljo, dne 25. t. m. v Ljubljani, Na žabjaku št. 12 umirovljeni župnik g. Kari Č i k. Podil se je v Ljubljani dne 4. februarja 1869. V mašnik" je bil posvečen 23. julija 1892. Služboval je kot kaplan v Radečah pri "idanem mostu, Hrenovkah, Kočevju, St. Jerneju, Leskovcu in v Višnji gori. Leta 1904. je postal župnik v Žabnici, kjer je služboval do 15. julija 1920 ko je radi trajne bolehnosti stopil v pokoj. Pogreb bo danes, dne 27. novembra ob treh popoldne. N. v m. p. I lj Klub obč. svetnikov SLS izjavlja, da sklep glede zaščite mestnega uradništva ni bil niti najmanje naperjen proti osebi g. župana, temveč se je nanašal na neumestne napade onih obč. svetovalcev, ki so imenoma napadali občinsko uradnike v zadnji javni občinski seji. lj Ljudska visoka šel a v Ljubljani: V nedeljo 25. t. m. jc predaval v zbornični dvorani na Univerzi ob jako številni udeležbi g. Ivo Pertot o temi: Socialno-ctične na'^gc osnovnega šolstva. Predavatelj je v svojih izvajanjih Izčrpno orisal pogubne posledice pretiranega. intelektualizma v sedanjem šolstvu, ponazoril intenzivne težnje sedanje bolne družbe po zajcdniSkcrrt življenju in utemeljil nujno potrebo socialno-etičhe vzgoje, ki sc jc mora lotili naša osnovna šola, čc naj odgovarja kulturnim in socialnim zahtevam ča- sa. Delovni princip b šamoUprava učencev' v' šoli naj tvorita podlago novi državljanski vzgoji, ki jc mora biti deležna naša mladina. V sedanjem gospodarskem življenju mora osnovna šola posvetiti veliko pozornost tudi gojenčevemu poklicu, ki jc Izredne važnosti za posameznika in celokupnost, in pospeševati na deželi in v mestu mladinsko kulturo, katera se nahaja pri nas komaj v prvih po-četkih. Vprašanje religije, katerega se jc predavatelj le mimogrede dotaknil, jo izzvalo živahno debato. Pri tej se jc naglašala tudi kričeča potreba po ustanovitvi stolice za sociologijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, ki naj bi proučevala socialna vprašanja, širila zanimanje in s tem največ pripomogla k realizaciji socialne vzgoje našega naroda. — Lahko rečemo, da je predavanje lepo uspelo in smemo tudi glede prihodnjega predavanja «0 zašičti zanemarjene dcce« upati, da bo udeležba številna. — lj Smrt (lelavca-veterana. Občeznani koči-jaž Anton Kos pri tvrdki Avgust Drelse je včeraj zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Služil je nepretrgano nad 40 let pri tvrdki. Gospodarju zvest in priden, svojim sodelavcem od srca dober prijatelj ter prepričan katoličan je bil i š preljubljeni Tone. Pogreb bo v sreao 28. novembra cb 2 popoldne od Lončarske steze štev. 4. Naj v miru počiva! lj Kisa, se... V seji občinskega sveta dno 24. novembra t. 1. jo bilo sklenjeno na predlog so-cialno-politifnega odaeka, da se s t. decembrom t L povijajo meščansko podpore za 100 odstotkov, to je od Din 75.— na Din 150.— mesečno. Pa vam pride ata iNarod« cela dva dni po občinski seji ter zahteva zvišanje podpor za ubožne meščane. Sedaj je vprašanje: Ali poročevalec »Narodat uredništvu namenoma ni poročal o zvišanju, ali ima pšesno bolezen ter ne sliši dobro ali pa (e ata -.»Narode v soboto dopoldne »beim MaČekV. pil pivo s kislo vodo. Mogoče je vplivata tudi žl budra po ljubljanskih ulicah ter popelni niso pomagali puti-graniastemu starcu tn kiselci iz Knafljevo ulice. lj Šefa Stolne Vincencijeve konference drevi ob pol 7. uri. lj Leonova družba. — Odborova seja sc vrši v torek, 27. novembra popoldne ob 5. v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: tekoče zadeve. lj Slov. kršč. ženska zveza ima sejo v torek ob 6. uri v Jugoslov. tiskarni. K tej seji se vljudno vabijo tudi predsednice vseh ljubljanskih Elizabetnih konferenc. — '1 Predsedstvo. Ij Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk obvešča vse članice, da sc za danes napovedano predavanje nc more vršiti radi odsotnosti g. dr. Zaimjena. Predavanje bo danes teden, v torek,, dne 4. decčrnbra ob pol 8. uri zyečer. — Prescdnica. lj Vstopnice za Miklavžev večer v Uni-ohu še dobijo v predprodaji v hiši cerkvenika cerkve Sv. Petra, L nadstropju (šentpete-sko prosvetno društvo) ocl petka, 20. novembra dc'je vsaki -dan od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Istotam se oddajajo tudi darila, ki jih naj porazdeli ?>liklavž med udeležence prireditve. lj Miklavžev večer priredi pevski zbor Zveze jugoslovan. železničarjev v Ljubljani dne. 6. decembra t. 1. v salonu restavracije «pri Levu« na Gosposvetski cesti. lj Zveza jugoslov, železničarjev sporoča vsem društvom, da ima odslej ne samo godbo na pihala, temveč tudi orkester. Orkester je razpoložljiv pod istimi pogoji kot godba. lj Pobegnila jc neznano kam 16 letna Marija Teran. Rclda je doma, da gre na obisk v hiralnico in se ni več vrnila. Dekle '•» srednje postave, svetlih las in čedno obleče, t. • V gostilni pri «Fajmoštru« se zopet toči črni »OTELO ; posebno sc priporoča slabokrvnim in rekonvalcsccntom. Nadalje sc toči ižborna letošnja Portugalka Ln stara vina ljutomerska in pikerčan, letnika 1921. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 27. nov.: Zaprto. Sreda, 28. nov.: -»Smrt majke Jugoviča«. Red D. Četrtek, 29. nov.: «Danes bomo tiči«. Burka. Na korist Udruženja gledaliških igralcev, Izven. nov,: »Mogočni prstan«. Pre-Gospa i ' Petek, 30. mijera. Izven. Sobota, 1. dec. ob 3. popoldne; morja«. Dijaška predstava. Izven. Nedelja, 2. dec. ob 3. pop. «2X2 = 5«, Ljudska pedstava. Izven. — Ob 8. uri zvečer: »Osma žena«. Izven. Ponedeljek, 3. dec.: »Mogočni prstan«. Red F. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 27. nov.: «Niko!a Subic Zrlnjski«. Red C. Sreda, 28. nov.: « Novela od Stanca« • »Zapečatenci«. Vojaška predstava. Četrtek, 29. nov.: Zaprto (general, vaja), Petek, 30. nov.: »Pesoglavci«. Red B. Sobota, 1. dec.: «Gosposvetski sen«. Pre mijera. Izven. Nedelja, 2. dec.: »Aida*. Izven. Ponedeljek, 3. dec.: Zaprto. V torek zvečer se pojo za red «C« oper« »Nikola Šubic Zrinjski«. Zrinjskcga poje g„ Cvejič, Sulejmana g. Zupan, Sokoloviča g. Šimenc in Juraniča g. Banovec. Ostala zasedba ista kakor pri dosedanjih predstavah. Abonente reda D opozarjamo, da imajo * sredo predstavo »Smrt majke Jugoviča« in ne, kakor je bilo objavljeno, »Kar hočete«. Repertoar v drami sc je moral spremeniti radi gledališke garderobe. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice za obe premijeri, ki sc vprizorita ta teden in sicer v petek »Mil-činskega »Mogočni prstan* in v soboto na narodni praznik Savinova opera »Gosposvetski sen< že od dar.es naprej na razpolago pri dnevni gledališki blagajni. Ravnotam sc bo prodajal libreto za obe te dve izvirni deli. Vestnik S. K. S. i. Občni zbor SKSZ (izredni) bo v pisarni SKSZ v četrtek 29. novembra ob pol treh popoldne. Edina točka: Izpremeba pravil, sprejeta 15. t. m. Po možnosti pridite gotovo zastopniki bližnjih društev. — Tajništvo Slov. kršč.-socialne zveze. SKSZ sc je preselila v "Vzajemno poso« jilnico« (Miklošičeva cesta 7, poleg Uniona), pritličje zadaj. Knjižnica prične zopet poslovati v torek 4. dec. vsak dan v tednu od 9. do 12. dop. 5n od 2.—4. ure pop., ponedeljek in četrtek do 7. ure. Dijaški vestnik. d Akad. podružnica Jug. Matice vabi ve« akademike, da se udeleže manifestacijske skupščine 1. decembra. Akademiki, spomnite sc dneva našega osvobojenja, spomnite s.e ta dan neodrešenih hrbtov, pridite vsil Cas in kraj sc' objavita pravočasno. —Odbor. Turistika in šport/ Amsterdam, 26. nov. (Izv.) V nogo« motni tekmi med Holandsko in Švico je zmagala Ho^andska s 4:1 (v polčasu 2:1). S. K. Slovan poziva vse svoje člane in prijatelje kluba, ki žele gojiti težko atletiko, da se pismeno ali ustmeno zglr.se takoj pri klubovem tajniku Sv. Petra cesta 3, II. nadstr. Poizvedovanja. Samostojna kuharica K* mesta najraje pri kaki irg. rodbini. 'Več s« poizve pri gosp. DeŽMANU, krakovski nasip 24, Ljubljana. 5741 njene ponudbe pod Šifro: VL razr. gimnazije išče primerne službe. Cena upra'vo «Slovcnca* »VESTEN 7551«. frnov mnii^kT^nr v velepodjefje bi vstopil Hull|Ublim bila soproga kapetana Mara Tomše boo iz Skuuks kože, vredno 8000 K. — Kurjač Joža Šimenc pa je izgubil črno usnjato listnico, v kateri je bilo 2000 K. Kakor vsako leto izdala je Jugoslovanska knjigarna tudi letos svoj Žcjnii koledarček 19S4, kateri je radi svoje male žepno oblike (11 krat 6 cm) in solidne trpežno vezavo ter nizke cene, vsestransko pribljubljen. Kot posebno novost je izdala Jugoslovanska knjigarna letos prvič Mali koledarček 1924 v prav majhni obliki (7 krat 5 cm) z zrcalom in brez zrcala, v navadni ter usnjeni vezavi. Obadva koledarčka sta na razpolago po naslednjih cenah in vezavah: Žepni koledarček vezan v pegamoid platno t marmornate obrezo Din 13, vezan v pegamoid platno z zlato obrezo Din 14. Mali koledarček papirna vez (imitacija usnja} brez zrcala Din 7, papirna vez z zecalom Din 12 usnjena voz brez zrcaia Din 15, usnjena vez z zrcalom Din 20 Naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Elektrosiionterja sprejme v službo Elektr. stroina družba v Mozirju, kjer sc izvedo natančni po-gojL — Invalidi imajo prednost. 7505 Vajenca sa ŠPECERIJSKO trgovino v Ljubljani, SPREJMEM TAKOJ. — Hrana in stanovanje pri starših. — Naslov ge izvo v upravništvu lista pod številko 7489. Lepo mebiovaoo sobo s posebnim vhodom in clcklr. razsvetljavo takoj oddam samo boljšemu solidnemu gospodu. Naslov pove uprava •Slovcnca« pod številko 7547. 100-150 DIN IŠČE najboljša vpeljano industr., v Jugoslaviji brezkonkurenčno podjetje. Ponudbe pod «Plodonosna naložitev« na upravo »Slovenca«. 7525 l/jnn pristno ljutomersko in haložko, w III« last. pridelka, letn. 1921, 1922 in 1923 vedno v zalogi v kleti vinogradnikov V. BAEBLER in DRUG, PTUJ. -Razpošiljamo od 30U 1 naprej. 7530 J ZANESLJIVE pleskar, pomočnike takoj SPREJ"'* v trajna delo TONE PARNA VULKANIZACIJA GUMIJA P. MALGAJ, Kolodvorska uKca itev. 6. i ŠKAFAR ~ Ljubljana, - Rimska c. li. GALGsE popravlja z 9 orali gozda za posekanje in 17 ora« lov travnikov, hišo in oralom vrta, v»c v dobrem stanju naprodaj. Vprašanja n*. Terezijo Pešec, Brest, p. Studenec—Ig. POZOR KOVAČI! Naprodaj Je 10 vagonov bukovega oglja najboljše kvalitete. Cena za ktf 1.50 Dfift kolodvor Bled. Več pove F. PRETNAR, kovaški mojster, ^abreznica, p. Žirovnica. Gorenjsko. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Grublč Jože in Mici guni. njata pretuino vest, da je danes umrla njuna hčerka-edinka Slavica. Pogreb se vrši 26. novembra t, 1. ob 2. uri popoldne iz hlSc žalosti, Domobranska cesta 2, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 25. novembra 1923. Mestn. pogr. rav. v Lljubljani. 7 ah vala Vsem ljubim prijateljem, sorodnikom in znanccm od fcdllVuUIit blizu in daleč, ki so navzlic tako grdemu vremenu prihiteli, da spremijo našega dragega Alojzija Gregoriča na njegovi poslednji poti, zlasti gospodu šefu poštne direkcije, oblastnemu direktorju dr. Janku Debelaku in njega družini, direkcijskim uradnikom ter uradnikom in uradnicam vsA ljubljanskih pošt za spremstvo in za poklonjeno cvetje, izrekajo najprisrčnejšo zahvalo GREGORIČEVI in VESELOVI. " Neizmerno potrti se klanjamo volji Najvišjega, ki je poklical danes k Sebi v boljše življenje gospoda župnik ▼ pok. in hišni posestnik. Veliko je trpel, a podprt s tolažili sv, vere boguvdano preminul. Prosimo, molite zanj vsi, ki ste ga poznali! Pogreb nepozabnega, prerano umrlega se vrši v torek, dne 27. novembra, ob 3. popoldne iz hiše žalosti, 2abjek št. 12, na pokopališče pri Sv. Križu, Ljnbljana, dne 26. novembra 1923. -m Žalujoč! ostali. Mestna občina ljubljanska naznanja pre-tužno vest, da je njen častni meščan, naš veliki pesnik in estet Josip Stritar preminul dne 25. t. m. v Rogaški Slatini. Svečani pogreb bo v Ljubljani; natančneje se pravočasno objavi. V Ljubljani, dne 26. novembra 1923. Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da mi je preminul po mukepolni bolezni moj predragi soprog Franc Sitar zastopnik piv. Gdss, potpuročnik v rez. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 27. t. m. ob 15. uri (ob 3. uri popoldne) iz hiše žalosti, Frankopanska ulica 204 (Spod. Šiška, zaloga (Goss), na pokopališče k Sv, Križu. Ljubljana, dne 26. novembra 1923. Žalujoča soproga: Kristina. (Objava BAKRENO KOTLARSTVOi « Jugometali ja«, Kolodvorska ulica it. 18, dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivr.n Bogataj, konces elektrotehnično podietie. Sv. Petra cesta 30. Jole Marke«, Jesenice 54, Goren|sko. KLEPARJI: Remžgar & SmerUol, Horijansko ul 13 Kom T, Poljansko cesta Stev 8. KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE) Ivan Hebeln, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 14. STAVB IN GALANT KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs. Ltubljana. Mine štev 2 4 dinarje.) MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske razmnoževalna In drn_ Že pisarn, stroje popravlja in prenavlja udovik Baraga, Šelenburgova ulica 6/1, PARNA PEKARNA: Jean Scbreva oasled. Jakob KAVčIf Gradišče štev. 5. ŠPEDICIISKA PODIET1A: »Ceboslaviia« d. d.. Sodna uL 3. Tel. 461 Ranzinger R.. Cesta no iuž železn 7-9 TROOV Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L. Mestni trg 15 TRGOV Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM' Fran Erjavce, pri tZlati lopati«, Valva zorjev trs štev. 7. ZALOOA POHIŠTVA: F. Faidiga sin. Sv Petra cesta Stev » Svarilo! Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in dru-go modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovršenejšib ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri: Lenasi & Gerkman III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLIE VSA POPRAVILA MAST IN VOZN1E IliGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. ie prvovrstno blago hi delo po solidnih cenah nudi Kupujemo vsako količino HRASTOVIH in bukovih hlodov za žaganje. — Ponudbe z navedbo cen« pod »DRAGA', lesna trgovska in indu. strijska družba z o. z., Ljubljana, Jera. nova ulica štev. 14. 742 NAJVEČJA ZALOGA elekiro-motorjev bakrene žice v vsaki debelini, Bcrgman-novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN in COMP., Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telefon štev. 13, 223, 366, 534. .VESNA" m m V...'V- .-..' " ';'■ tM m> itsm Brata POHL1N I. dr. TVORNICA: vlasnic. kljukic, rlnCc asa čevlje, kovlnastib gumbov ttd L ublfeita f, poštni predal 126 sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujeio. Zahtevajte vzorec in cenik. Pri večjih naročiliq popust. Opazujte svojo izredno okrepčanost in dobro razpoloženje po vžitku juhe iz „ J uhana"! RIBJE OLJE zajamčeno pristno, najboljše norvešk znamke, dospelo. - Lekarna BAKARČK Ljubljana, Karlovska cesla 2. — Dircktr import iz Kristijanijcl 713 QnC2aC3IZ3C3CaC=IEZiC3C3aCaaC3aC3aC=>C3E=3C3I=lC3CaC3C3! D j Oblastveno dovoljena razprodaja! ] Vsled popolne opustitve damske konfekcije zadnje ] novosti kakor: plašče, Jope, obleke, kosiume, kožuhovino fin pletenine. Razprodajam izpod lastne cene FRAN LUKIČ, Pred škofijo 19. j u I Of 1» irnrinnnf^niT^n^n^n^^u^Pg^t ir innn. PerIVo za gospode, kravate, naramnice, rokavice, nogavice, Itd prodaja s V USNJARNI KAROL POLLAK, KRANJ, se PRODA: Rider encilindrskl Kondenzocijslci parni slrof od 55 HI* še popolnoma novo ohranjen z PARNIM KOTLOM, katerega g< rilna ploskva (Heizflache) meri 26 m* in ima 8'A atmosfer pritiski Ogleda se ta stroj lahko v tovarni v Kranju, kjer se izve tudi i prodajno ceno. ub auivijeno 1845 Zagreb, SansiSte trg El. 2 faetou m. 22.70 maimfakiurnega blaga Glaono skladiSCe ln zasto^stoo: Josef lltfagner, foornica oefibaronega bambalaiicp blaga Frohlich in Winterberg, Hamburg foornica pregrinjal, namiznih prtov, zastaran in bambažaste tkanine za pohiStoo Izdaja konzorcij >Slovenca«« Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Liubliani