MNitoi pMteB* t geUmni.
IZHAJA VSAK TOREK, CETRTKK IN SOBOTO.
Cena poMuteuii številki Din 1*601
TRGOVSKI LIST
i	'	'	*'f'	v	rj	"r;	•	' T.r‘ ' ?■ \:V-; •• * -'Kf . •: Jlfu I ~ •'•ifv
časopis nsci trgovino, Industrijo In obrt.
Aazetaizia za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Ys leta 90 Din, za *4 leta 46 Din, aaeaečno 16 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani
Uredništvo in uprmvniitvo Je v Ljubljani v (Gregorčičevi ulici štev. 2S. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.961.
LETO XII.
Teletoa št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 6. aprila 1929.
Telefon št. 2652.
ŠTEV. 41.
Poljedelstvo In Industrija.
Naša država je v pravem pomenu besede agrarna država. Vsakdo vsled tega uvideva, da mora v prvi vrsti skrbeti za poljedelstvo. Vprašanje pa je, če bo poljedelstvu pomagano s tem, da se ugodi v zadnjem času tako pogosto pojavljajočim se zahtevam, naj se zniža carina na industrijske predmete, ne glede na posledice, ki bi jih imelo taKO znižanje za posamezne industrijske panoge.
Nikaka tajnost ni, da naše poljedelstvo ni na višku, splošno se priznava, da naše poljedelstvo navzlic dobri zemlji in ugodnemu podnebju ni tako donosno, kakor v drugih državah z veliko neugodnejšimi klima-tičnimi prilikami. In to je eden glavnih vzrokov, da z našo agrarno produkcijo ne moremo z uspehom tekmovati na tujih, pa tudi ne na domačih tržiščih. Ako bi se kdo potrudil in ugotovil, koliko izda poljedelec vsako leto za doma izdelane in s carino zaščitene potrebščine, n. pr. za kovinske izdelke, bi sd morali čuditi nad neznatnostjo te vrste izdatkov, hkratu pa priznati, da bi še tako izdatno znižanje carin ne izboljšalo položaja.
Prezreti se pa tudi ne sme, da so veliki predeli v naši državi, ki nimajo ali sploh nobenega poljedelstva, ali pa tako neznatno, da resno ne pride v poštev. V teh predelih je prebivalstvo skoro s 100% navezano na industrijo. Brez industrije bi ne imelo niti sredstev za preživljanje, niti možnosti za zaslužek. V čim modernejšo" smer se razvija naše poljedelstvo, tem več in tem cenejše producira, potrebuje pa' tudi tem manj delavcev. Ni dvoma, da bi bilo veliko število prebivalcdV,' iiopebno v nerodovitnih k raj ib, pMsiljend, da se izseli, ako bi mu industrija ne nudila prilike za zaslužek. Veliko se govori in piše o visoki carinski zaščiti, katero uživajo posamezne industrijske panoge, večkrat se preračunava, koliko odstotkov znaša cariha nap ram tržni ceni, vendar se pa skoro praviloma nikdar ne upošteva tudi carin za pomožna sredstva, ki industrijo izdatno obremenjujejo. Ravno te carine so večinoma povod za višjo ‘carinsko zaščito finalnih- produktov. Tudi se pri teh račihiih nikdar ne preiskuje, ali in v kateri meri se carina izrablja. Pri takih preiskavah bi se moglo pri velikem številu predmetov ugotoviti, da industrija zasleduje politiko cen, ki je tudi v interesu in v prilog odjemalcev. v
Carina se namreč izrablja le deloma in še takrat edino radi tega, da se prepreči uvažanje tujih izdelkov in z večjo produkcijo poceni lastne stroške. Vsled rega more industrija zaposliti izdatno več delavcev, odjemalci pa dobe blago po primerno nizki ceni. Argumenti, ki se tako radi navajajo, da so carine za sirovine in pomožne produkte, katere porablja industrija, izdatno nižje nego za finalne produkte, so pravilni in tudi razumljivi. S čim manjšim delom je obremenjen produkt, tem nižje so po celem svetu tudi carine in'čim bolj je obdelano blago, tem izdatnejše se dvigajo v vsaki pravilno sestavljeni carinski tarifi tudi carine, da zaščitijo delo in pri obdelavi zaposleno delavstvo.
Nič bi ne bilo bolj napačnega, nego voditi carinsko politiko, ki naj že itak.težko obremenjeni industriji odvzame eksistenčno možnost. V tem primeru bi ostalo stotisoČe ljudi brez
kruha. Padli bi v breme državi ali bi se morali izseliti, ne da bi bilo s tem poljedelstvu količkaj pomagano. Pač pa bi to poljedelstvu škodovalo, ker bi se tolikim prebivalcem odvzela možnost, da si nabavijo najnujnejše življenske potrebščine, med katere spadajo v prvi vrsti ravno poljedelski pridelki. Poljedelstvo samo ni v položaju, da zaposli vse prebivalstvo in mu tudi ne more nuditi zaslužka, radi tega je pospeševanje industrijskega razvoja še veliko bolj potrebno, nego je bilo do sedaj.
Zadnje čase so pri nas senzacije o načrtih na gospodarskem polju na dnevnem iredu. Take vesti ne učinkujejo dobro v širši javnosti, osobito ne v inozemstvu, ki je zlasti v svojih podjetniških krogih zelo plaho in previdno. Kdo bo investiral v deželi, kjer se tako na lahko roko napovedujejo vsakovrstne v dno segajoče novotarije. ,
'
Naše čipke in razstava v Barceloni.
. j ■ . j ; C f. .it "	..
Veliki teden smo imeli v Ljubljani na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt, Turjaški trg, zelo lepo razstavo čipkarskih izdelkov. Obisk je bil zelo velik. Mogel bi pa biti še večji. Toda naše občinstvo se vedno raje prav bizantinsko klanja vsemu, kar je tuje, nima pa pravega spoštovanja do dela domačih rok. Razstavljeni so bili poleg umetniških izdelkov
nem so b tudi trzn
.	...	-	' I 11IriMiiiji II— <
trzni izdelki, ki jih je pri nas za par milijonov, in ki se izvažajo. Razstava je pokazala, kako naj bi se razstavilo v Barceloni, da pridejo jugoslovanski čipkarski izdelki do veljave in najdejo mogoče tudi, kupca. Poznavalci te stroke zahtevajo odločno, da še v Barceloni napravi oddelek za čipke za sebe. Ta zahtevk'je popolnoma utemeljena in se ji pridružujemo tudi mi in to tembolj, ker , nismo na razstavi v Parizu leta 1925 dosegli s čipkami zaželjeriega uspeha prav radi tega, ker je bil ta oddelek popolnoma potisnjen v kot.
čipkarstvo je v naši državi važen vir dohodkov, ker zaposluje vsaj čez zimo okoli 10.000 žen in deklet po pasivnih krajih Slovenije, nekaterih dalmatinskih otokih (Pag, Hvar), Bosne in Južne Srbije. Letna produkcija bi pri urejeni čipkarski trgovini lahko dosegla vrednost 25 milijonov dinarjev, kar znači za naš skromen ženski svet gospodarsko pasivnih krajev že malo bogastvo. Zato je zahteva po lastnem oddelku za čipkarstvo na razstavi v Barceloni popolnoma upravičena. Pri izbiri blaga’ za razstavo naj ne bode edino merodajna umetniška stran vzorcev, ampak naj se da čimveč prilike, da se razstavi povprečno tržno blago, ki ga imajo naši trgovci dovolj v zalogi.
V	te svrhe je bil izdelan velik reprezentativen album naših čipk, ki se v masah producirajo pri nas in temu albumu je dodan tudi cenik in imenik čipkarskih trgovcev. S tem je opravil Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt veliko in trgovsko propagando za naše izdelke in omogočil vsakemu posameznemu trgovcu priti popolnoma brezplačno tudi do uspehov propagande. Pripravljeno je torej z naše strani vse in naša dolžnost je samo, da zahtevamo od merodajnih mest popolne garancije, da se na razstavi v Barceloni uredi trgovski oddelek za čipkarsvto, ker je le tako pričakovati, da pride ta grana našega domačega obrta do zaželje-nega uspeha.
Dr. Fran Windischer:
Ob 60-letnici našega mojstra Riharda Jakopiča.
Starejšina naših slikarjev, mojster Rihard Jakopič je imel moje srčne simpatije dolgo prej, nego sva se osebno poznala. Že kot dijak sem z iskrenim zanimanjem sledil njegovo delo in stremljenje. Ko sva si pred mnogo leti segla v roko, je bil tisti trenutek duhovni spoj gotov. Od tistihmal sem vedno srečen, kadar prideva v razgovor. Rihard Jakopič je meni nepogrešen del naše kulturne Ljubljane, dobri duh slovenskega okolja. Rad se pozdravim ž njim, porte-bonheur mi je kakor deklinam mlad dimnikar z omelcem. Ljuba mi je njegova mehkost, njegova rahlost in njegova dobrosrčnost. Všeč mi je njegova skromnost in tiha ponosnost. S pravo slovensko potrpežljivostjo je zmagovalno dopolnil mučeništvo slovenskega umetnika. Priboril si je veliko priznanje in ima sloves njegov mogočno donišče. Nisem še slišal iz njegovih ust trde besede in ne zlohotne sodbe. Odličen sloves in širna slava ga nista prevzela. Mnogo sva govorila o naši umetnosti in o naših umetnikih, pa tudi kadar sva govorila praktične stvari, je o drugih vedno pravil z ljubeznijo in dobro-
hotnostjo ter z obzirnostjo tistih, ki jim je zaupana skrb za druge, pa morajo misliti na celoto.
Dolga leta sem si želel imeti pri sebi in okoli sebe nekaj njegovih slik. In me je srce bolelo, ko sem videl pred leti na Sv. Petra cesti med šaro vsakdanjosti njegovo sliko cerkve, ki ga je vabila kot predmet in problem od rane mladosti. Doma in v uradu so mi sedaj njegove slike ljubi penatje. Biseri so, ki te saj za trenutek odvedejo iz vsakdanjosti brez duše in srca, da posanjaš pod »Belimi gabri« s plavo deklico ali se zaupaš samo naši Savi preko samo naše zemlje vse dol do Belgrada.
Lani sem si želel, ne vedoč za zasluženi letošnji jubilej srečno ustvarjajočega dela, našega mojstra Riharda Jakopiča v olju iz roke prijatelja Ivana Vavpotiča. Lepa misel lani ni meso postala, pa se morda ipak letos zgosti v posrečeno sliko.
^ Spoštovanemu prijatelju in starešini naših slikarjev, velikemu mojstru Rihardu Jakopiču srčna hvala za vse lepe ure tihega uživanja, pa zdravo in vedro bodočnost!
Za ustanovitev tekstilne šole v Kranju,
V	četrtek popoldne s,e je vršila v prostorih ljubljanske oblastne samouprave v Ljubljani anketa za ustanovitev tekstilne šole. Anketi je predsedoval komisar oblastne samouprave g. dr. M. Natlačen, a prisostvovali so ji ,k;ot poročevalec g. dr. J. Adlešič, nadalje zastopnik ministrstva trgovine in industrije načelnik g. Korenič, inšpektor strokovnih šol v Sloveniji g. Presl, predsednik Zbornice za trgovino,' obrt in industrijo g. Ivah Jelačin s tajpikom g. dr. Plessom, nadalje tajnik Zveze -industrijcev g. dr. A. Golia, zastopniki tekstilne industrije gg- ing. Hribar, Sire, Ilonvitz, Saboty, »župan mestne občine Kranj g. Pirc ter zastopnik mariborske oblastne samouprave.
Po otvoritvi ankete je podal g. dr. J. Adlešič obširen referat, v katerem je predvsem orisal položaj, ki ga zavzema domači živelj v obrti in industriji, kjer je poklican, da izvršuje samo najtežja dela, dočim je vodstvo v tujih rokah. Žalostno sliko nudi v tem oziru zlasti položaj našega dplav-ca v tekstilni industriji. Slovenski delavec je povsod, kjer se mu je dala prilika, dokazal, da ima vse predpogoje, da postane ne samo najboljši preddelavec, ampak tudi vodja, inici-jator in dober organizator podjetja. Zato je neobhodno potrebno, da se nudi našemu testilnemu delavcu pri-lika, da se v stroko teoretično in praktično poglobi. G. dr. Adlešič je v svojih nadaljnih izvajanjih podčrtal potrebo o ustanovitvi take šole v Kranju, kjer se v zadnjih letih tako intenzivno razvija tekstilna industrija. Za uresničitev ideje naj se osnuje kura-torij, ki naj vodi vsa pripravljalna dela.
Načelnik ministrstva g. Korenič je nato podal nekaj zanimivih informacij o svojem študijskem potovanju po Češkoslovaški, kamor je bil poslan z nalogo, da prouči ustroj tekstilnih in kožarskih šol. Zagotavlja, da bo ministrstvo trgovine in industrije po svojih najboljših močeh skrbelo za dobet uspeh nove šole. Kuratorij naj ostane stalna ustanova z nalogo, da
skrbi za redno uprave šple. Pri šoli naj se ustanovi tudi kemični laboratorij za znanstveno preiskavo mater jr jalov. Ustanovi naj .se predvsem tkalska sola. V šolo naj bi bili pripuščen) samo absolventi meščanskih šol ali
4	razredov srednjih šol Dokler ne bo imela šola vspK potrebnih učnih pripomočkov na razpolago,.,.naj se n? o tvori. Zato naj se, ne dol,gel termin otvoritve pred septembrom 1930.
Predsednik ZborriTče" TOT g. Ivan Jelačin je v daljšem govoru dal duška .svojemu zadovoljstvu, da se vprašanje Ustanovitve tekstiineršolev Sloveniji bliža končni in pozitivni rešitvi. Potreba po taki šoli je postala v zadnjem času^ tako pereča, da se z ustanovitvijo šole ne sine več odlagati. Zato je tudi Zbornica TOI o tem predmetu razpravljala na svoji plenarni seji junija 1928. Na spomenico, ki jo je poslala ministrstvu v zmištu sklepa te seje, je prejela Zbornica letos januarja meseca rešenje s konkretnimi vprašanji. Isto fbšenje je bilo poslano tudi mestni občini kranjski, ki je za realizacijo tega vprašanja žrtvovala že mnogo truda in je tudi to pot glede na stavljene zahteve ministrstva pokazala svojo najboljšo vpije. V odgovoru, ki ga je dala ministrstvu, izjavlja, da prevzame stroške za kurjavo in razsvetljavo in da ima tudi že pripravno novo poslopje na razpolago, za katero bo pa seveda treba plačati najemnino, ker je last mestne hranilnice. S tem so bili položeni temelji za realizacijo načrta in če je danes sklicala ljubljanska samouprava anketo, da realizacijo pospeši, nas mora to vse najiskrenejše veseliti in bo naloga vseh prizadetih, da oblastno samoupravo pri tem njenem delu najuspešnejše podpiramo. Občina Kranj se že dolgo bori za to šolo. Tudi predstavlja Kranj danes center naše tekstilne industrije, zato naj se šola ustanovi v Kranju.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je g. Jelačin povdarjal, da se bo morala uporabiti pri sprejemu v šolo, kakor tudi v šoli sami največja strogost, da bodo postali absolventi tg šole pravi
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 6. aprila 1929.
\
Štev. 41.
pijonirji naše industrije. Pred vojno smo imeli v Ljubljani Mahrovo trgovsko šolo, ki je po Bvojem ustroju zaslovela daleč po svetu in kdor potuje danes po Balkanu, bo našel gotovo v vsakem večjem trgovskem centru kakega absolventa te šole. Vzgajala nam je najboljše trgovce. Žal, da se ni našel po prevratu človek, ki bi mogel to koristno ustanovo prevzeti in ji omogočiti nadaljno vzdrževanje, ker bi bil tak zavod pravi blagor za naš trgovski naraščaj.
Kar se tiče kuratorija povdarja g: Jelačin, da se mora prepustiti prizadetim korporacijam, da same določijo svoje zastopnike v kuratoriju. Končno povdarja, da ne more nikdo več dvomiti, da bo s pomočjo oblasti prišlo čimprej do ustanovitve te prepotrebne šole, ki bo nam vsem v največjo korist.
Industrijalec g. Fran Sire iz Kranja je nato poročal o vtisih, ki jih je dobil na svojem nedavnem potovanju po Češkem. Prof. inž. Bohumil Vlček, bivši inšpektor vseh tekstilnih šol na Češkem in sedaj profesor na tekstilnem oddelku tehnične visoke šole v Brnu, ki slovi kot najboljši poznavalec te stroke, je ponudil svojo pomoč in nasvete pri organizaciji naše šole, kakor tudi pri izberi učnih moči.
Nato je kranjski župan g. Pirc podal historijat vprašanja in poročal o vseh akcijah, ki jih je izvedla občina, da bi končno prišlo do zaželjene šole. Vse akcije so bile doslej brez uspeha, vsak trud zaman. Občina bo primorana zidati novo ljudsko šolo, za katero bo treba 4 in pol do 5 milijonov dinarjev, zato ne more prevzeti pri tekstilni šoli poleg stroškov za kurjavo in razsvetljavo še drugih bremen.
G. župan se zahvaljuje vsem faktorjem, ki se prizadevajo za ustanovitev te šole in jih prosi še za nadaljno pomoč do definitivne ustanovitve.
Tajnik Zveze industrijcev g. dr. Golia izraža pomisleke proti temu, da bi se sredstva za ustanovitev in vzdrževanje šole zbirala potom prostovoljnih darov posameznih podjetij. Zagotoviti je treba stalne vire, da ne pride akcija že v začetku do težav. Glede mesta ustanovitve pravi, da zahtevajo nekatera podjetja, naj se šola ustanovi v kakem nevtralnem kraju. Ustanovitev in obstoj šole naj se zajamči potom zakona.
Na izvajanja g. dr. Golie je izjavil komisar g. dr. Natlačen, da bo podlaga za ustanovitev in obstoj šole posebna uredba in da bo oblastna samo-
uprava brezpogojno skrbela za to, da se šola gotovo ustanovi in da se bo tudi redno vzdrževala.
Razvila se je debata, katere so se udeležili skoro vsi navzoči. Po končani debati ugotovi g. dr. Adlešič, da je prišla anketa do naslednjih soglasnih zaključkov: Ustanovi se tkalska šola v Kranju, ki naj začne s poukom septembra 1930. Oblastna samouprava izdela načrt statuta za kuratorij, ki bo poslan vsem prizadetim organizacijam v izjavo.
Nato je komisar g. dr. Natlačen zaključil anketo in se zahvalil vsem za sodelovanje, zlasti se je tudi zahvalil mariborski oblastni samoupravi, ki je poslala na anketo svojega zastopnika in ki je izjavila, da bo pri ustanovitvi šole radevolje pomagala.
POTRDILA 0 KONKURENČNI SPOSOBNOSTI PRI DRŽAVNIH NABAVAH.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja na novo na-redbo g. ministra trgovine in industrije z dne 13. marca 1929, pod štev. 3872/11., glede izdajanja potrdil o konkurenčni sposobnosti za državne licitacije. V smislu te naredbe je v potrdilih, katere izdaja zbornica, za udeležbo na licitacijah navesti: 1. s katerim odlokom, kedaj in pod katero številko je bila tvrdka, ki se hoče udeležiti ofertalne licitacije, sodno protokolirana; 2. od katere obrtne oblasti, kedaj in pod katero številko ji je bil izdan obrtni list. Pri tvrdkah, ki niso sodno protokolirane, ker po zakonu niso dolžne biti sodno protokolirane, je treba to v potrdilu posebej navesti. V potrdilu mora zbornica tudi navesti, da je tvrdka nesumljivo neoporečna, zanesljiva, stanovitna in vztrajna v vsakem poslu, ki ga prevzame ter da je kvalitativno in materijelno sposobna za popolno izvršitev dotične nabave, kar je v potrdilu še posebej poudariti. Po navedenem je navesti za vsak konkreten primer tudi predmet in količino nabavke ter državno ustanovo, za katero je do-tiona nabavka določena. V potrdilu je navesti tudi katera državna ustanova je objavila dotično ofertalno licitacijo. Zbornica opozarja zato vse interesente, da v prošnjah za izdajo takih potrdil navedejo vse potrebne podatke, da se jim more takoj izdati zaželjeno potrdilo. Takse in pristojbine za potrdila o kbn-kurenčni sposobnosti tvrdk znašajo 30 dinarjev.
POSTAVITEV DVEH DAVČNIH ODBOROV ZA MESTO V LJUBJANI.
Po zakonu o neposrednih davkih se davčni odbori postavljajo za okoliš vsakega davčnega oblastva, po potrebi pa sme postaviti minister finance v okolišu enega davčnega oblastva tudi več davčnih odborov. Po pravilniku sme v tem primeru odrediti minister za finance v krajih s preko 50.000 prebivalci, da se postavijo posebni davčni odbori za po-edine kategorije zavezancev in sicer po-sebe za obrt (strokovni obrtni odbor) in posebe za vse ostale osebe, zavezane pridobnini (strokovno trgovinsko-indtl-strijski odbor). Na podlagi teh zakonitih določil je generalna direkcija davkov na inicijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani postavila za področje davčne uprave za mesto Ljubljana dva davčna odbora, enega za trgovce in industrijce, drugega pa za obrtnike in vse ostale davkoplačevalce in odločila, da je za vse ocene v smislu odredb členov 34, 35 in 63 zakona o neposrednih davkov pristojen strokovni trgovin-sko-industrijski odbor.
• • •
UPNIKI KONCERNA BRUNNER.
Dunajska >Die Borse« piše: Upniki tržaškega tekstilnega koncerna Brunner so dovolili podaljšanje moratorija do 10. aprila. Upajo, da bo mogoče ugotoviti do tega termina točen položaj firme in doseči principielen sporazum glede odplačil izkoriščenih kreditov, zlasti inozemskim upnikom. Kakor čujemo, je največji upnik Brunnerjevega koncerna Banca Commerciale Italiana, kateri dolguje firma nič manj kot 100 milijonov lir. Njej sledi Banca Italo Britanica s 35 milijoni lir, nadalje Banca di Roma s
750.000	dolarji in Banca Commerciale Triestina s 700.000 dolarji. Med glavne inozemske upnike Brunnerjevega koncerna spadajo angleške firme, nadalje švicarske velebanke. Od nemških bank je prizadeta »Berliner Handelsgesell-schaftc, od dunajskih bank pa dve vele-banki vsaka po 100.000 funti, ena vele-banka s 60.000 funti in večja privatna banka s 17.000 funti.
Trgovska pogajanja Jugoslavije s Španijo se pričakuje koncem aprila ali v začetku maja. Priprave so že vse končane. Gre v prvi za izvoz južnega sadja.
Jugoslovanska delegacija, ki nas bo
zastopala pri trgovskih pogajanjih v Madridu, nas bo zastopala najbrž tudi na razstavah v Barceloni in Sevilli.
Predsedstveno poročilo o delovanju Zbornice TOI.
(Poročilo o važnejših zborničnih akcijah, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. v plenarni eeji dne 21. marca t. 1.)
(Nadaljevanje.)
Obrtno-pravne zadeve.
Zbornične izjave glede obsega obrtnih 'pravic se nanašajo na pokrivanje streh z opeko od strani zidarskih mojstrov in na izdelovanje cementnih predmetov, dalje na tapetniška dela mizarjev in sedlarjev, na obseg obrtne pravice krovcev, pravice usnjarjev glede izdelovanja bičev in vrvic za čevlje, klobučarjev glede prodaje copat, čevljev in čepic, glede obsega pravic tesarskih mojstrov in mizarjev in končno o pravicah gostilničarjev glede izdelovanja spi-rituoz. Med ostalimi mišljenji o obrtnih vprašanjih je omeniti 22 dispenznih prošenj za nastop obrtov, 15 prošenj inozemcev za dovolitev izvrševanja obrtov, 2 prošnji za omejeno zidarsko koncesijo, 1 prošnjo za omejeno tesarsko koncesijo, 1 prošnjo za razširjenje tesarske koncesije, imenovanje predsednikov pri 7 preizkuševalnih komisijah za pomočniške preizkušnje, nadalje o preizkuševalnih redih 2 zadrug, o obsegu pravic tesarskega mojstra za omejeno koncesijo, o izpremembi pravil 4 zadrug, o ustanovitvi 5 zadrug, o ustanovitvi zveze čevljarskih zadrug, o tarifi za avtoizvoščke v ljubljanski oblasti, o maksimalni tarifi za iz-voščke in avtoizvoščke v Ljubljani, o tarifi za autobusno progo Lesce— Bled.
Po zadnji plenarni seji so se ustanovile v zborničnem področju 4 nove zadruge in sicer Slaščičarska in me-dičarska obrtna zadruga v Mariboru, Sodarska obrtna zadruga v Mariboru, Zadruga kovinarjev v Litiji in Kolektivna zadruga obrtnikov na
Jesenicah.
-	. . ■ . . . .........
Koncem leta je zbornica, kakor prejšnja leta pozvala zadružne organizacije, da ji dostavijo poročilo o svojem delovanju z zadružno statistiko. Iz doslej zbranega gradiva se vidi, da delovanje obrtnih zadružnih organizacij živahno napreduje, posebno pri onih zadrugah, ki imajo samo pripadnike ene ali sorodnih strok.
Pravilnik razsodišča Zbornice za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani.
(Nadaljevanje.)
Tudi za nezapriseženo zaslišanje je naprositi okrajno sodišče, ako stanuje priča ali zvedenec zunaj Ljubljane ali ako se priča, odnosno zvedenec nočeta odzvati pozivu ali ako se branita pričati, odnosno povedati svoje mnenje.
Sodni vpogled v poslovne knjige izvrši sodišče samo ali po tajniku razsodišča ali po kakem zvedencu. Za vpogled v te knjige zunaj Ljubljane je naprositi pristojno okrajno sodišče.
Zaslišanje zvedencev in sodni vpogled knjig sme odrediti sodišče tudi na lastno inicijativo. Njemu pristoja odločitev o ugovorih strank proti zvedencem.
Tržne cene, ki jih je treba vzeti v poštev za rešitev spora, ugotovi sodišče uradoma.
Dokazna ocena.
§ 34.
Razsodišče mora skrbno oceniti podatke vse razprave in dokazovanja po svojem svobodnem prepričanju ter na tej podlagi presoditi, katere dejanske navedbe naj se smatrajo za istinite in dokazane in katere ne.
Razprava in sodba v odsotnosti stranke, počivanje postopanja, odgoditev razprave.
§ 35.
Če ena izmed strank kljub izkazanemu povabilu ni došla k razpravi, se sme izdati po predlogu navzoče stranke zamudna sodba; pri tem je smatrati za resnične dejanske navedbe došle stranke, ki se tičejo predmeta pravdnega spora, kolikor niso ovržene z danimi dokazi. Če se stranka prostovoljno odstrani med razpravo ali če sicer prisostvuje razpravi, toda noče razpravljati,
se more vršiti obravnava kljub temu samo z drugo stranko ter izreči sodba.
če ne pride nobena stranka na razpravo, .ali če se obe odstranita med razpravo, postopanje počiva, dokler ne predlaga ena izmed strank, da se naj postopanje zopet povzame.
Ako sodišče odgodi razpravo in sta navzoči obe stranki, zadostuje ustna obvestitev strank o prihodnjem naroku ob istočasni zalbeležbi v zapisnik.
Razpravni zapisnik.
§ 36.
O	vsaki razpravi se vodi zapisnik. Ta mora vsebovati:
1. čas in kraj razprave, imena razsodnikov in tajnika razsodišča, imena strank in njihovih zastopnikov, kratko označbo spornega predmeta in pripombo, ali je bila razprava javna ali tajna;
2. imena oseb, ki so prišle na razpravo kot stranke in imena njihovih morebitnih zastopnikov ;
3. sodno poravnavo in sodne odločbe tekom razprave, zlasti pa sklep o odklonitvi razsodnikov ali med razpravo razglašeno odločbo o pristojnosti razsodišča in o veljavnosti dogovora za razsodišče;
4. kratko vsebino izjav, ki so jih podale stranke, priče in zvedenci;
5. pripombo, ali sta bili obe stranki pri razglasitvi sodbe prisotni;
6. ali se je sodba proglasila ustno ali pridržala izdaja pismene sodbe;
7. izrek sodbe, ako se je proglasila ustno.
Zapisnik se mora strankam dati na vpogled
ali prečitati in stranke ga morajo podpisati. Odklonitev podpisa je zabeležiti v zapisniku in obenem navesti vzroke odklonitve. Zapisniku je treba priklopiti pooblastilne listine, če ni pooblastila stranka zastopnika protokolarno.
Zapisnik podpišejo vsi trije razsodniki in tajnik razsodišča.
Sklep razprave in sodba.
§ 37.
Čim smatra sodišče, da je sporna stvar dovolj razjasnjena, sklene predsednik dokazovanje in razpravo.
§ 38.
Razsodišče razsoja v tajni seji, o kateri se vodi poseben zapisnik.
O	vprašanju pristojnosti razsodišča, o potrebi,, da se postopanje dopolni in o ostalih predhodnih vprašanjih se mora glasovati, preden se glasuje o glavni stvari.
Noben razsodnik se ne sme odtegniti glasovanju, to tudi ne v primeru, če je ostal v manjšini pri glasovanju o kakem vprašanju, ki ga je bilo treba odločiti že preje.
Odloča se z večino glasov. Predsednik glasuje zadnji.
Sodbo razglasi predsednik razsodišča redoma ustno takoj po razpravi. V obsežnih pravdah pa si more razsodišče pridržati, da izda sodbo pismeno v roku največ 8 dni. V tem primeru dobi vsaka stranka po en izvod sodbe.
S sodbo se morajo razglasiti tudi njeni razlogi. Če se razglasi sodba takoj po razpravi, se sme predsednik omejiti na objavo le naj bistvenejših razlogov. Razglasitev sodbe je- pravo-veljavna brez ozira na to, ali so stranke prisotne ali ne.
Vsaka stranka 5 e upravičena proti plačilu takse in predpisanih kolkov zahtevati overovljen prepis sodbe, kakor tudi prepis sklenjene porav-
nave.	.	,	. .
V	kondemnatorni sodbi je vstaviti pod pretnjo izvršbe rok, v katerem se mora obveza izpolniti. Dajatev v denarju se mora izpolniti v treh dneh, za druge dajatve pa sme rok presegali 8 dni le izjemoma, če to zahteva narava izpolnitve. Rok začne teči z dnem po razglasitvi sodbe, ako je bila obsojena stranka navzoča, sicer pa z dnem, ko je bila sodba dostavljena.
(Konec prihodnjii.)
Štev. 41.
TRGOVSKI LIST, 6. aprila 1929.
Stran 3.
Traien vir dohodkov
Rupabija « kra*i
•vini SHS Praa Kmv. , Canharjava M
nudi prodala
MAGGI1”'"’ izdelkov za juhe.
Trgovinske zadeve.
V	letošnjem letu čakajo našo izvozno trgovino zopet novi težki problemi. Posebno velike skrbi povzročajo ukrepi inozemskih držav za zaščito domačih interesov, ki bodo v mnogem oziru vplivali na našo trgovino z jajci in na izvoz hmelja, ki sta poleg stavbnega lesa najvažnejša eksportna predmeta zborničnega področja. Za Anglijo, ki je uvedla letošnjo pomlad žigosanje jajc, pripravlja enak ukrep tudi Švica, Nemčija pa, ki je naš glavni konzument hmelja, pripravlja uvedbo obveznega signiranja domačega hmelja, kar bo imelo tudi za naš uvozni promet znatne posledice.
Zbornične izjave v trgovskih zadevah se nanašajo na 17 dispenznih prošenj za nastop trgovine z mešanim blagom, 14 prošenj inozemcev za dovolitev izvrševanja trgovskih obrtov, 6 razprodajnih prošenj, 12 prošenj za nove sejme, 4 prošnje za odobritev sejmskih pristojbin, 3 prošnje za javno tehtnico, 8 prošenj za odobritev tarife za javno tehtnico.
1	prošnjo za realitetno pisarno in 1 prošnjo za trgovino s cunjami, kostmi in starimi kovinami.
Statistika gibanja.
Konkurzi so bili razglašeni nad 2 posameznimi protokoliranimi tvrdkami, 1 zadrugo in 6 neprotokoliranimi tvrdkami, število novih vpisov pro-tokoliranih tvrdk znaša v dobi od zadnje plenarne seje 29 posameznih tvrdk, 3 javne trgovske družbe, 10 družb z omejeno zavezo in 3 pri delniških družbah ter 14 gospodarskih zadrug.
Trgovski obrati izkazujejo v zadnjem četrtletju preteklega leta z ozirom na težke prilike pri 514 prijavah in 585 odjavah nazadovanje za 71 obratov, nasprotno pa med obrtniškimi podjetji beležimo še znaten prirastek, ker presega število prijav s 734 obrati število odjav s 569 obrati za 165 novoosnovanih tvrdk. Od teh pripade naj večje število na šivilje (73), čevljarje (22), mizarje (16), podjetja za strojno pletenje (19), automobile izvoščke (25), do-čim število gostiln konstantno nazaduje, enako tudi število sejmarjev.
Trgovinske pogodbe.
Na poziv ministrstva trgovine in industrije zbira sedaj zbornica gradivo za trgovinsko pogodbo s Poljsko, Bolgarijo in Turčijo. Preliminarna pogajanja za ureditev obmejnih vprašanj med našo državo in Bolgarijo so bila pretekli teden v Pirotu zaključena in je v vseh važnih vprašanjih dosežen sporazum. Zato je pričakovati, da jim bodo lahko neposredno sledila pogajanja za trgovinsko pogodbo. Brezpogodbeno stanje je dosedaj močno oviralo medsebojni kupčijski promet obeh držav, ker so visoke carinske postavke auto-nomne tarife za uvoz večine blaga prohibitivne. Zato je tudi razumljivo, da je znašal uvoz iz Bolgarije na primer v letu 1927 samo 9-8 milijona dinarjev in izvoz tja pa 12-6 milijona dinarjev. Dasi imamo z .Bolgarijo okrog 400 km skupne meje in potrebo živahnih kupčijskih stikov, stoji ona danes v naši zunanji trgovini na 20., odnosno na 24. mestu. Trgovinska pogodba bode te odno-šaje brezdvoma bistveno izboljšala. Bolgarska tržišča so tudi za Slovenijo posebno važna za industrijo umetnih gnojil, železnih izdelkov, papirja, kemičnih in usnjarskih proizvodov. Vsled vednega odlašanja sklepa trgovinske pogodbe smo seveda izgubili na bolgarskih tržiščih mnogo postojank, ki jih bo sedaj težko pridobiti nazaj.
(Nadaljevanje prihodnjil.)
Ponudbe in povpraševanja.
Ludwig Baullerl, Velika Kikinda, želi stopiti v stik s tukajšnjimi podjetji oziroma tovarnami, ki izdelujejo damsko perilo. V poštev pride samo fino in prvovrstno perilo.
Mr. Alfred Blum, kem. farm. laboratorij, Subotica, Strossmajerova ul.
11,	želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi tvrdkami, ki se pečajo z izdelovanjem Alauna (stipse) v prahu.
J. Kratky; Landwirtschaftliche Maschinenfabrik, Prerau in Mahren, č. S. R., želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki se pečajo s trgovino s poljedelskimi stroji. Imenovano podjetje namerava namreč k nam uvažati poljedelske stroje.
Josip Ehrlich, mehanička struparska radionica, Sombor, želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo okrogle palice iz bukovega ali drugega trdega lesa, debelina 20 in 30 mm, dolžina 100 do 150 cm.
Versandhaus Heinrich Schivaben-bauer, Graz, Baumkircherstrasse 2, želi stopiti v poslovne stike s tukajšnjimi podjetji, ki izdelujejo stole iz okroglega lesa. Gre za večje količine.
Zastopnika za razpečavanje čaja išče neka grška trgovska in industrijska tvrdka iz Aten. Natančnejši naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
RAZSTAVE IN SEJMI,
Razstava modeme trgovine v Brnu. V Brnu se vrši letos od 3. avgusta do 15. septembra velika razstava moderne trgovine. Bo to zelo interesantna, originalna gospodarska prireditev, ki bo organizirana v velikem stilu pod protektoratom češkega ministrstva trgovine in industrije.
XI. Vzorčni semenj v Padovi (Italija).
V	Padovi se vrši XI. mednarodni vzorčni semenj od 8. do 23. junija t. 1.
XX. Nizozemski velesejem se je vršil od 19. do 28. februarja 1929 v Utrehtu. Število razstavljalcev je znašalo 1151, dočim se ceni število poeetnikov na približno 75.000. Prihodnji velesejem se vrši jeseni od 9. do 12. septembra 1929.
Mednarodni pomladanski sejem v Budimpešti se vrši od 4. do 13. maja, v Padovi pa od 8. do 23. junija.
Kvalitefnr
mamka
Zahtevajte povsod 1
ODDAJA KOLODVORSKIH RESTAVRACIJ V ZAKUP.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 23. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Oddaja zakupa bufeta na postaji Zavi-dovič se bo vršila potom licitacije dne 20. aprila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
PO SVETU.
Brezposelnost v Nemčiji je vsled ugodnejšega vremena padla v prvi polovici marca za 5-6% na 2,325.000 oseb.
26.000	avtotaksijev ima Nemyork.
Živnobanka zvišuje glavnico od 200 na 300 milijonov Kč, njena sredstva se zvišajo z novo delniško emisijo na 685 milijonov Kč.
Konferenca o predvojnih dolgovih se bo vršila v mesecu maju v Parizu. Zastopnik nasledstvenih držav je dr. Ploj.
Bombaževi trg je kazal v zadnjem času veliko podanje cen. Vendar pa ostane baza za nadalje čvrsta.
Angleška General Electric Co je izdajo novih delnic sedaj tako uredila, da imajo Amerikanci sicer nakupno pravico, da se je pa ne morejo poslužiti.
Delnice sladkorne tovarne v Čupriji bodo prežigosali od 200 na 450 Din.
Centralno kreditno banko za poljedelstvo bo ustanovila mednarodna finančna skupina v Varšavi na Poljskem. Začetna glavnica je določena z 20 miji-joni dolarjev.
Industrija umetne svile v Nemčiji je postala resna nevarnost za tekstilno industrijo in se bo le-ta morala preurediti. Umetna svila krije v Nemčiji že 50 odstotkov potrebe na perilu, v Ameriki pa 30 odstotkov.
Tekstilna industrija v Nemčiji dela vsled konkurence umetne svile z zgubo, izgledi so temni, današnje cene izdelkov so 30 do 35 odstotkov pod normalnimi.
Franeoski kalijev trust je zvišal delniško glavnico na 150 milijonov frankov. Ukrenili so vse potrebno, da tuji kapital ne bi postal v podjetju premočen. Torej povsod isto stremljenje: varstvo domačih podjetij pred prevelikim vplivom tujega kapitala.
Angleško industrijsko delegacijo v Moskvi je pozdravila tamošnja trgovska zbornica. Iz govorov na obeh straneh je zvenela pripravljenost, da se vzpostavijo med Rusijo in Anglijo zopet redni trgovski odnošaji.
Največ ja tovarna avtomobilov v Evropi bo postalo po zatrdilu Sloana, predsednika General Motors, Opelovo podjetje. »Opelov voz naj postane >voz Evrope«. Opelove 3 tipe bodo pretvorili ameriški inženjerji v nov tip; Amerika takšnega tipa ne potrebuje, v Evropi se bo pa gotovo udomačil.«
Obtok bankovcev v Avstriji znaša okoli 860 milijonov šilingov, kritje je prispelo na 76%.
5	odstotkov vrednosti prodanega ruskega petroleja bo služilo za odškodnino prejšnjih lastnikov ruskih petrolejskih nahajališč. S tem dogovorom so Rusi nekako priznali svojo pripravljenost za sodelovanje na mednarodnem petrolejskem trgu.
Gospodarski položaj češkoslovaške ocenjuje poročilo češkoslovaške Narodne banke v splošnem za ugoden.
Avstrijci in Rumuni 6e pogajajo glede kompenzacijske izmenjave goveje živine. Rumuni bi dobavili Avstriji klav-! no živino, ta pa Rumunom plemensko živino.
Velika prodaja vina. kakor se v takem obsegu redko izvrši, se je izvršila v Tokaju na Ogrskem: tvrdka Zimmermann je kupila iz neke zapuščine 2800 hektolitrov vina iz let 1860 do 1927.
V	pšenici novega pridelka se je pričela že obsežna mednarodna špekulacija, ki se je udeležujejo tudi jugoslovanski producenti.
Trdna tendenca na trgu koruze je bila v zadnjem času merodajna za žitni trg. Sedaj je ta tendenca popustila; vzrok vidijo v prvi vrsti v velikih dunajskih arbitražnih prodajah.
Prvi polletni obrok industrijske obremenitve za peto reparacijsko leto so plačali Nemci reparacijskemu agentu točno in redno 1. in 2. t. m. Obrok znaša 150 milijonov mark.
Evropski trust linoleja bo izplačal za preteklo leto 7.-odstotno dividendo. Trust zastopa švicarske, nemške, švedske, francoske in holandske interese.
RAZNO.
Hranilne vloge v Češkoslovaški so v
januarju narasle za 367 milijonov Kč in so dosegle 17.459 milijonov Kč. Hranilnic je 370. Januarski prirastek je deloma posledica priračunjenih kapitalizira-nih obresti. 168 nemških hranilnic je imelo na koncu januarja 5368 milj. Kč hranilnih vlog, 200 čeških 10.874 milijonov, osem slovaških 201 milj. Kč, dve zvezni 1016 milijonov Kč.
Cena aluminija se bo najbrž dvignila.
Evropski kartel aluminija se pogaja sedaj glede zvišanja cen za aluminij. Glede na to, da stane tona elektrolitnega bakra v Londonu sedaj že 112 funtov, tona aluminija pa 95 funtov, se smatra zvišanje cene aluminija brez nadaljnega za možno. Nekoliko težaven je položaj kartela na prekomorskih trgih, kjer dela ameriški trust tako poceni, na primer v Vzhodni Aziji, da je konkurenca kartela popolnoma izključena. Pripomniti je treba, da je lani kartel ceno za 10% znižal.
Ljubljanska borza.		
Teč«j 5. aprila 1929.	Povpra- ševanje Din	Pon ii uu.
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. goid. Berlin IM	 Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 pengfl Gonih 100 f r	 Dunaj 1 šiling	 London 1 funt	 Nswyork 1 dolar	 Pada 100 fr ......	18-4875 1094-40 7-9894 276-97	22-825 13-6175 7-909 9-9277 1097-40 8-0194 276-77 56-83 222*46
Praga 100 kron	 Trat 100 lir		168-18	168-98 297*92
Vrednote: Delnice: a) Denarni zarodi-: Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 130 Din; Prva hrvatska šte-diomica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska ia prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družba« g. g., Ljubljana, denar 50 Din; »SešLr«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 250, blago 260 dinarjev.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., rnonte 1 m* Din 260—800; brzojavni drogovi 250 do 280; bordonaH merkantilni 320—850; trami merkanlilni 260—800; škorete, konične, od 16 cm naprej 600—650; škorete paralelne, od 16 cm naprej 660—700; škorete, podmer-ne, do 15 cm 500—550; deake-plohi, k«n., od 16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—680. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deeke-plohi, naravni, oatrorobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, oetrorobi 1000—1250; testoni 500 d< 550; tavolete 1200—1250, Hrast: hlodi I., II. 450—700; bordonald 1800-1500; deske-piohi, neobrobljeni, boules 1800—1600; deske-piohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, oetrorobi (podndce) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova 20—23. Železniški pragovi: 2 60 m, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85-90.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. poet., plačilo v 30 dneh, 297-50—300; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., elov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 300—302-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 305—307-50 Din. Koruza: »la plata«: dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 325—327-50; »la plata«: dobava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 320—322-50; »la plata«: dobava julij, avgust im september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 312-50 do 315; bačka: času primerno suha, promptna dobava, slov. post., plačilo v 30 dneh, 322-50 do 325; bačka: času primerno suha, dobava v aprilu, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 330—335; bačka: suha, zdrava, dobava meseca maja, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 337-50—840. Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg, 345r-847-50; bački, ozimni, 67/68 kg, 330—332-50 Din. — Oves: bački, slovenska postaja, navadna voznina, 305—310.
—	Moka:	pšenična Og: fco Ljubljana, pri
odjemu celega vagona plaftjivo po prejemu blaga 420—425 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena.
Zaključki: les: 5 vagonov; deželni pridelki: 3 vagone; drugo: — vagonov.
§trqn 4.  ...
wg«fia vn* «m» m
Štev. 41.
rarne produkte. Slaba tolažba je, da	zakon seveda prav izdatno pripomogel
se mlinski industriji tudi drugod sla-	do večjega konsuma doB^efga' pretpq-
bo godi. Tako smo že večkrat pisali	ga. Kakor beremo, mislijo se na daljne
o	težkočah, s katerimi se bori n. pr.	odredbe za pospeševanje domačega pre-
ogrska 'plinska industrija, o insol-	mogovnega konsuma.
ventnosti mlinskega velekoncerna
Viktoria in o njegovi preureditvi v Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin, vlad-druge namene.	ni svetnik v Kamniku, izda v samozalož-
bi knjigo »Državoznanstvo«, ki nudi v 4 delih pregled naše državne organizacije, važjjiii zakonov izpred in po &. januarju in vsebuje tudi >misli o bodoči ureditvi«. Ti deli so: Splošna državna ureditev, državna ureditev naše kraljevine, kmetijstvo in zakonodaja, razne zadeve, ustanove in zakoni. Knjiga je v tisku in izide do konca meseca aprila ali začetkom maja, obsega ca 130 strani in stane v nadrobni pro-daji 30 dinarjev. Knjiga bo služila zlasti zasebnikom, trgovcem, občinam, šolam itd. Dobivala se bo v knjigarnah, more pa se naročiti tudi že sedaj pri .pisatelju (Kamnik). Tiska tiskarna M. Hrovatin, Ljubljana.
Cankarjeva družba. Delavstvo si je ustanovilo svojo književno založbo »Cankarjevo družbo« ter ob enem s tem postavilo trajen in živ spomenik Ivanu Cankarju. Izdala bo »Cankarjeva družba« vsako leto na jesen štiri knjige, katere bodo dobivali člani za letno članarino Din 20-—. Pozdravljamo ta korak delavstva, ker knjiga je najboljši učitelj in prijatelj vsakega.
Baisse na trgu jajec se nadaljuje,
3.	t. m. smo prišli na Din 095 za kos. A najbolj nevarna kriza je premagana in se bodo cene sedaj gotovo kmalu stabilizirale.	iat|4«
JUGOSLAVIJA IN OGK&KA TEK TURŠKI TRG.
Kakor smo nekoč že poročali, bi imela Jugoslavija dobre izglede, da bi prodaja del svojega previšnega žitnega pridelka v Turčijo. Ogrska se' pa bori za turški trg moke in upa, da bo mogla s pričetkom plovbe prodati v Turčijo* večje množine moke. Sedaj ee mora boriti ogrska moka še z mo&no ameriško konkurenco. Ameriška moka more kvalitativno tekmovati z ogrsko, in je pri tem še cenejša. Vseeno se je Ogrom posrečilo, da so prodali že več vagonov moke v Turčijo. Tudi v Italijo v in Grčijo so Ogri že precej prodali. Turški trg je za žito in za moko zelo dovzeten, obsežne stepe in tudi puščave poljedelstvu niso pripravne in čakajo' še na namakalne naprave.
Mariborsko sejmsko porodilo. Na svinjski sejem dne 29. marca 1929 je bilo pripeljanih 32 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 160—160 Din, 7 do 9 tednov stari —200 Din, 3 do 4 mesece stari 250 do 350 Din, 5 do 7 mesecev stari 400 do 500 Din. 1 kg žive teže 10—12-50 Din^
1	kg mrtve teže 15—18 Din. Prodanih je bilo 24 svinj.
PORABA ELEKTRIKE MERILO AMERIŠKE KONJUNKTURE.
Industrijsko aktiviteto v U. S. A. kaže dvig razvoja porabe elektrike. »Electri-cal World< je izračunil, da je bila industrijska poraba električnega toka v U. Š. A. v februarju za 6 odstotkov večja kot v januarju in za 10% večja kot v lanskem februarju. Poraba toka v valjarnah in jeklarnah je bila v februarju celo za 22 odstotkov večja kot v istem lanskem mesecu, poraba v kovinski industriji za 20‘5, poraba v avtomobilni industriji za 9 odstotkov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 24. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg tračnih žebljev. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 23. aprila t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odele-nje za mornarico v Zemunu, glede dobave 96.000 metrov različnega platna in 5000. metrov gradla; dne 24. aprila t. 1. glede dobave 5000 ton premoga; dne 25. aprila t. 1. pa glede dobave 50.000 kg mila za pranje. Dne 23. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj (spojnice, spojni vijaki, skretniški mate-rijal, podložne plošče, železni pragovi, tračnice itd.). — Dne 23. aprila t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave večje množine cigaretnega papirja; dne 25. aprila t. 1. pa glede dobave 603.000 metrov pločevinastih spojnic. (Predmetni oglas} z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in inc^trijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
JUGOSLOVANSKA MLINSKA INDUSTRIJA.
Zborovanje srbskih mlinarjev je opozarjalo na težki položaj jugoslovanske mlinske industrij^. Ta industrija od leta 1924 dalje stalno nazaduje, koje nazadovanje so razne trgovske pogodbe še pospešile. Lani je bilo po podatkih mlinske zadruge eksportiranih 560 vagonov žita in moke manj kot jih je bilo importi-ranih. Obenem so se nahajale doma velike množine žita in moke čez lastno potrebo. Omenjane trgovske poj godbe so onemogočile izvoz agrarnih produktov U?* JUgbslavije' y inozemske države ii* so hkrati še odprle jugoslovanski trg za inozemske ag-
POSPEŠEVANJE PREMOGARSTVA NA OGRSKEM.
Državne, oblastne in druge uprave na Ogrskem so dobile nedavno povelje, da smejo uporabljati le domači premog. Sedaj namerava uvesti ogrska vlada nove odredbe za pospeševanje domačega premogarstva. V parlamentu je vložen že zakonski načrt, po katerem bodo dobile zasebno stanovanjske hiše v Budimpešti in drugih večjih mestih pri-stojbinske in davčne olajšave le tedaj, če bo centralna kurjava v njih prikrojena za porabo domačega premoga. Na Ogrskem se prav živahno zida in bo ta
PRIMULIN
TRAJNO koristno darilo je samo
fig |9p ,GRITZNER‘ in ,ADLE£*
Šivalni stroj ter pisalni stroj
„URANIA“.
i KlfOPl	Znižane cerie, najlepše opreme edino le
«11®	JOSIP PE7ELINCU
Ljubljana, blizu PreSernovega spomenika, ot> Vodi. Telef. šti 2913.
najbolj dovršeni svetlopitni papir
za suho kopiranje z amoniakom, Širok 75 cm in 100 cm. PrekaSa vse dosedanje izdelke.
\■ es f>? ara« oig
Fabrikat L. Van der Grinten, Venlo, Hoiiand. ===== Jugoslovanski patent štev. 6042 =====
Samoprodaja za Slovenijo
v ploščah in kosih za brušenje vodnih žag, orodja, kamenja in teraca nudi najceneje
fl Hlffl i M Jugoslovanska nllHlIl zavarovalna llliMVIJR banka d. d.
se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu in tatvini, zakoniti dolžnosti Jamstva, nezgodam z automobili, poškodbam stekla i.t. d.
r r t : i r |	.	f	I	j	t	R
Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah.
Centrala ▼ Ljubljani. * * Podružnice po ysej Kraljeviiil,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii r. z. z o. z. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ljubljana, Kongresni trg 19
| f'	Or'
Telefon itev. 2793	Telefon	itev.	2793
priporoia
Špecerijsko
blago
raznovrstno Sganje, moko in deSelne pri« delke. - Raznovrstno
RUDNINSKO VODO
Lastna pralama za kavo Ir mlin za dliave s električnim obratom.
Ceniki C . na razpolago I
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji.
Pisarna i
Ljubljana, Ounajska cesta la, II. nadstr.
• : r • „	*	T
Zahtevajte ponudbo l
Ivačune, memorandume, cenike,	J&.	JttSS—*
naročilnice v blokih s poljubnim
Številom listov, kuverte, etikete in
vse druge komercijelne tiskovine
dobavlja hitro po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregoričeva ulita 23
TELEFON 2552 ~ Za večja naročila zahtevajte proračune!
 __________„	_	BANKA D. D., Ljubljana, Stritarjeva 2
Telefon št. 2149, 2968. Pošt. hran. ra«. 13.853.	(»o««1	*r#d	škofiJ°	4*	n”pr'	Žiro-ra^n pri Narodni banki.
Nakup in prodaja T.lnt in ^is. - Spre j.man j e vlog na te*o« račun in hranilne knjllice. vnovčevanje žekov in menic. - itda]a uterenj,
I	garancijski^ in kreditnih pifenj, pofrM^aafr	in	l^rjeyaaja	vseh hanžalh pojloT i»o najk^gn^t
Dreja dr. IVAN PSLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. >^tfJ3UCUR« bot todajaMja