GLAS
LETO XXIV. ŠT. 5 (1115) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 7. FEBRUARJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Pred praznikom
kulture
  ravilneje bi se sicer naslov moral glasiti
Pred slovenskim praznikom kulture, a je
lepše, če spregovorimo kar o prazniku
kulture, ki ga bomo tokrat tudi mi, žal,
praznovali v senci nečednosti v slovenski
kulturi.
Slovar slovenskega knjižnjega jezika o
kulturi pove, da je “skupek dosežkov,
vrednot človeške družbe kot rezultat
človekovega delovanja, ustvarjanja;
človeško delovanje, ustvarjanje, katerega
rezultat so ti dosežki, te vrednote;
dejavnost, ki obsega področje človekovega
umskega, zlasti umetniškega delovanja,
ustvarjanja, lastnost človeka glede na
obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih
načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju;
lastnost človeka, družbe glede na
obvladanje, uporabljanje delovnih načel,
pravil, dosežkov določenih področij pri
delu”. Seveda boste v geslu našli tudi druge
razlage, a so že čisto dovolj gornje besede,
da vidimo, kako stvari stojijo danes.
Pravzaprav jih malo stoji.
Če ste pozorno prebrali, vidite v razlagi o
kulturi tudi besedo vrednota, najdete tudi
besede pravila, ravnanje po normah itd.
Pa se zdi, da danes kaj malo od tega velja.
Namesto odprtosti nam današnji nastopači
ponujajo zadrtost, namesto širine ozkost,
namesto pozdrava gledanje v tla, namesto
plemenitosti zahrbtnost, namesto pogovora
kričanje in nadiranje, namesto vključevanja
izključevanje. Glasni so in podli.
A kultura se začne pri jutranjem pozdravu
domačih, soseda, pri iskrenem pogovoru,
ki ne pomeni, da se moraš s sogovornikom
strinjati, temveč to, da ga spoštuješ, čeprav
si daleč od njegovih prepričanj.
Namesto zadrtosti, podlosti, zahrbtnosti,
izključevanj, opravljanj, ki služijo osebnim
ozkim interesom tistih, ki to počno, se
zavzemajmo za skupno dobro in lepo, to je
resnična kultura.
/ str. 8
P
Pogovor
Svetnik stranke
SSk Igor Švab je
spregovoril o
delovanju
tržaške občinske
uprave in o
slovenstvu v Trstu 11
foto dd
   ot
dober
pastir
je postal del
svoje skupnosti,
pridobil njeno
obličje in
kulturo ter dihal
z njo. Gospod
Gariup je to
počenjal od
svojega prihoda
vse do zadnjih
dni svojega
življenja”.
/ str. 12
“K
www.noviglas.eu
“Danes je za nas velik praznik”
Odprtje šolske knjižnice “Ljubka Šorli” v Romjanu
  b 50-let -
nici ma -
ševanja
sem dolgoletnemu
openskemu
župniku, g. Francu
Pohajaču,
postavila nekaj
vprašanj o njegovi
duhovniški poti in
o njegovem
bivanju v našem
zamejskem
prostoru.
/ str. 4
Mojca Petaros
O   talijanska vla-da je v Zako-nu o letnem
proračunu za le-
to 2019 – št.
145/2018, obja-
vljenem na Urad-
nem listu R. I. z
dne 31. 12. 2018,
odobrila zneske,
namenjene po-
kojninski refor-
mi, za katero pa
je bila 17. januar-
ja odobrena posebna zakonska uredba, ob-
javljena v Uradnem listu 28. januarja. O no-
vostih reforme smo se pogovorili s Katjo
Terpin, direktorico zavoda za varstvo itali-
janskih in slovenskih delavcev INAS v Novi
Gorici.
/ str. 3
Katja Ferletič
I
  Katja Terpin
Novosti pokojninske
reforme
POGOVOR 
8. FEBRUAR – PREŠERNOV DAN
Narava vsa je v zimski mraz odeta,
le zvončki že pleto svoj beli kras.
Rodi se z zvončki misel na Poeta,
ki mu bila je Vrba rodna vas.
Za jezik svoj, za svojo domačijo
ogreval brate je in zanje pel.
Iz pesmi, ki v njih iskre vroče tlijo,
je up v srečnejše, boljše dni žarel.
Slovenski praznik v eno nas združuje,
k zvestobi vabi, v nas pogum budi.
Slovenec v svojo lastno moč veruje …
Prešernov duh med nami naj živi!
Ljubka Šorli
  G. Franc Pohajač ob zlati maši
Openska
skupnost je živa
POGOVOR 
foto ddfoto dd
  Odšel je še eden od čedermacev
Poslovil se je 
g. Mario Gariup
UKVE 
Svet okrog nas7. februarja 20192
Povejmo na glas
Resnična kultura blagodejno zbližuje
Gabrovec: Časa je dovolj, morda pa ni dovolj politične volje
Zajamčeno zastopstvo Slovencev v
Rimu naj bo zapisano v ustavna načela
   prašanje zajam če -
nega zastopstva slo-
venske narodne
skupnosti v italijanskem parla-
mentu je končno le sprožilo od-
krito razpravo, ki definira ra-
zlične poglede na zelo aktualno
politično temo. Brali smo, da je
časa premalo. Če ni politične
volje, potem je časa vedno pre-
malo. Resnica pa je, da je sedanji
čas čisto pravi, saj je ravno v tem
času v parlamentu aktualna raz-
prava o spremembah določil
ustave, kar se ne dogaja vsak
dan”, poudarja deželni tajnik
Slovenske skupnosti Igor Gabro-
vec. Senator Calderoli je predsta-
vil zakonski osnutek, ki se dotika
sestave obeh vej parlamenta. Pri
SSk smo prepričani, da je do-
ločilo zaščitnega zakona
38/2001, povezano z ustavnim
določilom o varstvu priznanih
“V jezikovnih manjšin, že dovolj ja-sno in bi zahtevalo dosledenprenos modelov resnično
olajšanega zastopstva v vsak vo-
lilni zakon. To se ni dogajalo in
razloge za to gre iskati pri tistih,
ki so se v preteklosti odločali, da
Slovencem ne gre priznati pra-
vice do samostojnega odločanja
o lastnih zastopnikih v rimskem
parlamentu. Nekdanji deželni
svetnik in koordinator slovenske
komponente Demokratske
stranke na Tržaškem, Stefano
Ukmar, je jasno povedal, da po-
meni izvolitev Slovenca v parla-
ment mimo stranke zanjo poli-
tični samomor, ki naj bi izničil
vlogo in potrebo slovenske kom-
ponente. Od tod je očitno njeno
doslej odločno nasprotovanje
vsakemu volilnemu modelu, ki
bi stranki jemal politični mono-
pol nad predstavništvom.
Pri Slovenski skupnosti pa vlada
prepričanje, da mora manjšina
svobodno, suvereno in demo-
kratično odločati o svojih za-
stopnikih. Zato smo predlagali,
da se ob tokratnem poskusu
spremembe ustave, ki naj bi
splošno krčila skupno število
parlamentarcev, vnese tudi do-
ločilo, da je tako za izvolitev se-
nata kot poslanske zbornice Fur-
laniji Julijski krajini dodeljen po
en dodaten sedež s ciljem izvo-
litve zastopnika slovenske
manjšine. Volilna zakonodaja bi
nato le še določala način, kako
naj se to zgodi. Z razliko, da ne
bi bilo več strahu, dvomov ali
alibijev o usklajenosti z ustavo.
Svoj predlog je SSk posredovala
senatni skupini SVP in, seveda,
slovenski senatorki Tatjani Rojc.
Ne vemo, ali bomo uspešni. Vel-
ja pa poskusiti.
SSO: Ne smemo zamuditi enkratne priložnosti!
Naj bo zagotovoljeno zastopstvo
v italijanskem parlamentu
  vet slovenskih organizacij
meni, da je zdaj enkratna
priložnost za ureditev zago-
tovljenega zastopstva v italijan-
skem parlamentu. Ustvarile so se
namreč okoliščine, ki kažejo na
politično voljo za razrešitev tega
pomembnega vprašanja, ki je že
nekaj časa resno odprto vprašanje
naše narodne skupnosti. Lahko bi
rekli, da morda še nikoli kot danes
nismo imeli tako ugodnih pogo-
jev, na podlagi katerih bi enkrat
za zmeraj uredili slovensko zasto-
panost na najvišji ravni. Jasni sta-
lišči slovenskega zunanjega mini-
stra Miroslava Cerarja in deželne-
ga predsednika Massimiliana Fe-
drige v prid zagotovljenemu za-
stopstvu sta dodana vrednost. Tu-
di število vloženih amandmajev,
ki obravnavajo slovensko pred-
stavništvo v rimskem parlamen-
tu, je zgovoren dokaz, da smo
pred spodbudnimi pogoji.
Svet slovenskih organizacij ocen-
juje, da je pri tem zelo pomem-
bno, da je na področju predstav-
ništva narodnih manjšin zelo ja-
sna ustava Republike Slovenije, ki
izrecno predvideva skrb za avtoh-
tone slovenske narodne manjšine
v sosednjih državah, kot je to pred
kratkim poudaril slovenski zu-
nanji minister Miroslav Cerar. Na
to sta vladne organe Republike
Italije in Republike Slovenije tudi
pisno opozorili obe krovni orga-
nizaciji SSO in SKGZ. Republika
Slovenija lahko v duhu pozitivne
recipročnosti uporablja pri poga-
janjih z Republiko Italijo o temi
zastopanosti slovenske narodne
skupnosti svojo zgledno ureditev
zagotovljenega predstavništva ita-
lijanske in madžarske narodne
skupnosti v Državnem zboru in v
krajevnih javnih upravah. Prav ta-
ko je pomembna podpora itali-
janske narodne skupnosti v Itali-
ji.
Ne smemo pozabiti, da dve od
treh priznanih narodnih skupno-
S sti, francoska v Dolini Aosta innemška na Južnem Tirolskem,imata pravno tako urejeno zasto-
panost, da si ga lahko brez težav
zagotovita povsem avtonomno.
Tega žal slovenska narodna skup-
nost nima, kot se je tudi jasno iz-
kazalo na podlagi rezultatov lan-
skih volilnih preizkušenj.
Zanimivo je tudi dejstvo, da nam
tako rešitev zastopanosti ponuja
danes desnosredinska opcija, ki je
na vladi tako v Trstu kot v Rimu.
Sicer pa to ni prvi primer, ko Slo-
venci pridobivamo pomembne
pravice s tiste strani, ki nam je na-
vadno prikazana kot nasprotna,
če ne celo sovražna.
Svet slovenskih organizacij meni,
da je v dani situaciji, ki zadeva pri-
dobitev zagotovljenega zastopstva
v italijanskem parlamentu, nera-
zumljivo katerokoli zaviranje pri-
zadevanj, ki se premikajo v pozi-
tivno smer. Ta je tudi v skladu s
tem, kar predvideva zaščitni za-
kon 38/2001 v 26. členu, ki sicer
predvideva olajšano izvolitev slo-
venskega predstavnika v obeh ve-
jah italijanskega parlamenta. Za-
gotovljeno zastopstvo pa bi bilo
dopolnitev omenjenega člena, ki
se je na lanskih vsedržavnih vo-
litvah, žal, izkazal kot nezadosten
za izvolitev slovenskega parla-
mentarca.
Svet slovenskih organizacij deli
prepričanje, da potrebuje zagoto-
vljeno zastopstvo, kot ga je nave-
del deželni tajnik SSk Igor Gabro-
vec in ga je stranka SSk predlagala
v amandmajih k predlogu z ustav-
no spremembo števila poslancev
in senatorjev, ki so bili vloženi za
obravnavo v senatni zbornici. Za-
gotovljeno zastopstvo je pravi
način, da bosta slovenski posla-
nec in senator uživala najvišjo
podporo narodne skupnosti, ki bi
ju izvolila na demokratičen in sa-
mostojen način. Končno bi bila
na tak način slovenska narodna
skupnost razvezana ideoloških in
političnih opredelitev, ki so jo vse
do danes držale v političnem
krču. To tudi ne preprečuje nobe-
nemu, da se še naprej udejstvuje
v drugih političnih sredinah.
  b slovenskem kulturnem prazniku
imamo prijetno priložnost, da pomi-
slimo, kaj vse je kultura, kaj nam po-
meni, kakšen je njen namen in kateri so njeni
darovi. Če vanjo verjamemo, nam ni težko pre-
poznati njenega koristnega, še več, blagodej-
nega vpliva, pa čeprav gre v razburkanem
vrvežu sveta pogostoma za malo opaženo de-
lovanje. Res, vedno na novo je mogoče ugota-
vljati, da se pomena in dragocenosti kulture
premalo zavedamo oziroma da to velja predv-
sem za družbo v celoti, kadar odloča o tem, ko-
liko želi kulturi nameniti, pri čemer se takoj
spomnimo gospodujoče materialne usmerje-
nosti in njenih dvoreznih ciljev. Toda resnična
kultura se za svoj, večinoma ne dovolj ugledni
položaj ne meni, iz sebe ustvarja tisto, kar je,
in to je predvsem hotenje sporočati lepe in
spodbudne poglede, ker je njeno bistvo nekaj
lepega in pomirjujočega, hoče nas namreč pre-
plaviti z lepoto, da bi se vendar za hip zausta-
vili, da bi se pustili od te lepote napojiti in bi
se naša bremena zmanjšala in bi se želeli z dru-
gimi zbližati ter na vseh ravneh izboljšati med-
sebojne odnose. Kultura je namreč vselej nekaj
lepega, je lepo oblikovan predmet, je prijeten
bivalni prostor, je lepota čistih ulic in mest, je
lepota narave, ki je ne želimo poškodovati, am-
pak jo radi vidimo zdravo, kultura je mirno,
spoštljivo in s tem osrečujoče sobivanje z dru-
gimi, saj vselej in ob vsaki priložnosti spodbuja
k odpravljanju vsega, kar ustvarja razdalje ne-
razumevanja, in sploh vsega, kar ni lepo in pre-
kriva sonce srečne svetlobe in želi preprečiti
rojstvo moje sreče zaradi sreče mojega bližnje-
ga, zaradi sreče tudi najbolj oddaljenih. Ves čas,
ampak ves čas nam kultura vztrajno dopove-
duje, naj nanjo ne pozabimo in naj se ne pre-
puščamo drvečemu toku varljivih materialnih
dobrin, ker se bomo na ta način oddaljili od
samih sebe in od tiste poti, na kateri bomo ven-
dar skupaj z drugimi, od tiste poti, na kateri
bomo našli pomiritev in smisel, ki se nahaja v
lepoti in lepem, to pa je vedno srečanje z dru-
gim, s sočlovekom, je v mislih nanj, je v mislih
na druge, je v skrbi za vse druge, je v skupni
poti, v vzajemnosti, v odrešujoči povezanosti,
znotraj katere ni nihče več sam, se pravi sredi
tesnob, v strahu zase in za svojo prihodnost.
Res, kultura s svojo lepoto, ki je v njenem na-
menu, pomirja in zbližuje, zbližuje posamez-
nika z drugim posameznikom in posamezniki,
zbližuje narod z drugim narodom in drugimi
narodi, zbližuje in pomirja drugačnosti znotraj
istega naroda in na ta način dviga naš pogled
in naše stremljenje navzgor, v prostor nad
našimi dnevi in našimi življenji, v prostor, v
katerem bomo vsi enako srečni in vsi s srcem
drug z drugim, v prostor, v katerem “prepir iz
sveta bo pregnan”, in ne bo več boja drugega
z drugim, ne bo več mržnje in sovraštva, ne bo
več želje po prevladi enega nad drugim, ampak
bo zasijal tisti lepši svet, svet, ki je vrasel v našo
dušo in dušo vseh ljudi in čaka, da bo slednjič
lahko polno zaživel.
Janez Povše
O
Zadovoljstvo stranke SSk za prvi korak v pravo smer
V senatu vprašanje zajamčenega
zastopstva slovenske manjšine
  rihodnji teden se bo senat
italijanske republike med
obravnavo popravkov k
predlogu spremembe ustave
nujno soočal tudi z vprašanjem
zajamčenega zastopstva sloven-
ske manjšine. V predvidenem
roku so bili vloženi amandmaji,
ki opozarjajo na potrebo, da se
tudi v okviru krčenja števila
parlamentarcev upošteva pravi-
ca slovenske narodne skupno-
sti, da izvoli svoje zastopnike v
rimski parlament. Pozitivno je,
da je slovenska senatorka Tatja-
P na Rojc vložila popravke gledesestave senata, s katerimi pre-dlaga tri različne oblike za-
jamčenega mesta za slovenske-
ga predstavnika. Kot SSk smo
senatni skupini SVP posredova-
li popravke, s katerimi predla-
gamo, da je Furlaniji Julijski
krajini dodeljen po en dodaten
sedež tako za senat kot za po-
slansko zbornico s ciljem izvo-
litve zastopnika slovenske
manjšine (it.: Al FVG viene as-
segnato un seggio aggiuntivo al
fine di garantire la rappresen-
tanza della minoranza lingui-
stica slovena) v obeh vejah par-
lamenta, saj sta tako senat kot
poslanska zbornica izrecno
omenjena tudi v samem zaščit-
nem zakonu. V prihodnji dneh
bo jasno, ali so vsi vloženi pre-
dlogi usklajeni s poslovnikom
zakonodajne skupščine. Šele tu
se bo začelo najtežje delo, se
pravi iskanje politične podpore
tudi pri tistih političnih silah,
ki doslej niso v zadostni meri
podpirale pričakovanja naše na-
rodne skupnosti.
Zahvala stranke SSk slovenski senatorki
Rojčevi in avtonomistični skupini s senatorji SVP
“Spisek vseh vloženih popravkov k ustavnemu zakonu, ki predlaga
spremembe v sestavi italijanskega parlamenta, predstavlja dobro
osnovo tudi glede možnosti, da se v ustavno listino vnesejo konkretna
določila v korist zajamčeni ali vsaj realno olajšani zastopanosti
slovenske manjšine. Poleg amandmajev, ki jih je glede sestave senata
podpisala Tatjana Rojc, je vrsta popravkov, ki jih je tudi na osnovi
predlogov SSk podpisal zastopnik skupine avtonomistov in senatorjev
SVP Gianclaudio Bressa.
Popravki predvidevajo tako za senat kot za poslansko zbornico različne
in alternativne oblike garancij, ki gredo od preprostega povišanja števila
parlamentarcev pa vse do izrecne navedbe, da je slovenski narodni
manjšini priznana pravica do zajamčene minimalne zastopanosti v
obeh vejah parlamenta. Od politične volje in zrelosti senatne skupščine
bo zdaj odvisno, koliko od predlaganega bo naletelo na plodna tla.
Stranka Slovenska skupnost si bo vsekakor še naprej prizadevala, da
v že načrtovanih stikih z različnimi politični sogovorniki skuša okrepiti
tudi nove izraze podpore”.
Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik SSk
Ustavna reforma parlamenta
  apež Frančišek je v pone-
deljek, 4. februarja, v Abu
Dabiju zavrnil sovraštvo
in nasilje v imenu Boga. Na
medverskem srečanju je izpo-
stavil, da je “treba brez oklevan-
ja obsoditi vse oblike nasilja” in
da v imenu vere ni mogoče
upravičiti nobenega nasilja.
Pozval je h koncu vojn, tudi v
Jemnu in Siriji. Na mednarod-
nem medverskem srečanju je
pred več sto udeleženci izposta-
vil versko svobodo, ki ni ome-
jena samo na svobodo obredov.
Izpostavil je, da se nikogar ne
sme siliti v nobeno versko prak-
so. Papež, ki je v nedeljo kot
prvi voditelj Cerkve prispel na
obisk v Združene arabske emirate,
je države na Bližnjem vzhodu poz-
val, naj pripadnikom različnih ver
zagotovijo enake državljanske pra-
vice. Na zadnji dan tridnevnega
obiska v Združenih arabskih emi-
ratih, v torek, 5. t. m., je daroval
zgodovinsko mašo na prostem, ki
se je je udeležilo več kot 170.000
vernikov. V pridigi na stadionu v
Abu Dabiju je sveti oče kristjanom
P
vlival pogum in jih spomnil, da
Bog svojih ne pušča na cedilu. Go-
voril je tudi o blagrih, krotkosti in
sv. Frančišku Asiškem. Maša, ki jo
je v živo predvajala tamkajšnja te-
levizija, je bila resnično zgodovin-
ski dogodek, saj sme v Abu Dabiju
velika migrantska skupnost kristja-
nov svojo vero dejansko praktici-
rati le diskretno, znotraj verskih
objektov. V sosednji Savdski Ara-
biji, zibelki islama, pa so vsa ne-
muslimanska verska svetišča pre-
povedana.
Potovanje papeža v Abu Dabi je bi-
lo posvečeno predvsem krepitvi
medverskega dialoga in v tej luči
je sveti oče v ponedeljek podpisal
skupni dokument z vodjo egiptov-
skih sunitov, velikim šejkom kair-
ske univerze Al Azhar, Ahmedom
al Tajebom, ki predvideva boj
obeh religij proti ekstremizmu in
terorizmu.
Papežev obisk v Združenih arabskih emiratih
Ne sovraštvu in nasilju
v imenu vere!
Aktualno 7. februarja 2019 3
  Katja Terpin, direktorica zavoda INAS v Novi Gorici 
Novosti pokojninske reforme 
in socialnih blažilcev
POGOVOR 
Italijanska vlada Gibanja 5
zvezd in Lige je pripravila
pričakovano reformo, za-
konsko uredbo, ki bo zelo
vplivala na življenje mno-
gih italijanskih državljanov.
Katere so glavne novosti?
Glavne novosti so gotovo
državljanski dohodek in novi
sistemi predčasne upokojitve.
Državljanski dohodek je so-
cialni blažilec v podporo ose-
bam in družinam v ekonom-
ski stiski, ki prebivajo v Italiji.
Pogoj za priznanje je ničen ali
nizek osebni ali družinski do-
hodek, pravica pa bo vezana
na določene obveznosti prosil-
ca, predvsem če gre za brezpo-
selno osebo, ki bo morala obi-
skovati tečaje poklicnega izo-
braževanja, socialnega
vključevanja in sprejeti po-
nudbe za zaposlitev, ki ji bo
Zavod za zaposlovanje pripra-
vil. Trenutno ni še mogoče od-
dati prošenj za prejemanje
državljanskega dohodka,
država pa z ukrepom uvaja tu-
di nove možnosti predčasne
upokojitve, med katerimi je še
najbolj zanimiva predčasna
upokojitev po sistemu “kvota
100”.
Kateri je glavni namen teh
novosti?
Cilj vlade je, da se z uvajanjem
socialnega blažilca in novih
pogojev za upokojitev sprosti-
jo delovna mesta za mlade.
Znižanje stopnje brezposelno-
sti, zvišanje kupne moči in
možnost predčasne upokojitve
naj bi tudi povečali zaupanje
državljanov v italijanski vodil-
ni sistem. K temu naj bi pripo-
mogel predvsem dokončni
popravek zelo kritizirane re-
forme Fornero iz leta 2012,
obdobja Montijeve vlade.
Skratka, naj bi po mnenju vla-
de zakonska uredba privedla
do ekonomske rasti.
Kaj je sistem “kvota
100”?
Sistem “kvota 100” je
nova možnost
predčasne upokojitve,
ki bo veljavna za posku-
sno obdobje 2019 –
2021. Potrebno je imeti
62 let starosti in naj-
manj 38 let delovne do-
be. Uredba uvaja tudi
trimesečni časovni raz-
mik, od datuma izpol-
njenega pogoja do datu-
ma pravice do prvega iz-
plačila pokojnine. Iz
predstavljene zakonske
uredbe pa je razvidno,
da se bo anagrafski po-
goj od leta 2020 dalje
zvišal.
Je pokojnina “kvota
100” kumulativna s
katerimkoli drugim
dohodkom iz delov-
nega razmerja ali za-
sebne zaposlitve?
Z razliko od ostalih pokojnin-
skih sistemov, kdor se bo
odločil, da se upokoji po siste-
mu “kvota 100”, se ne bo smel
ponovno zaposliti ali samoza-
posliti do dneva, ko bo izpol-
nil anagrafski pogoj za staro-
stno upokojitev. Dovoljene so
le posebne občasne pogodbe
(brez plačevanja katerihkoli
drugih prispevkov) do maksi-
malnega bruto letnega zneska
5.000 evrov.
Ali je nov sistem namenjen
tudi uslužbencem italijan-
ske javne uprave?
Za zaposlene v italijanski javni
upravi se “kvota 100” razlikuje
le v tem, da morajo upoštevati
najmanj šest mesecev odpo-
vednega roka, to pomeni, da
morajo vsaj šest mesecev prej
izstopiti iz svoje službe v javni
upravi. Imeli bodo tako
šestmesečni časovni razmik
od datuma, ko so izpolnili po-
goj, do prvega dneva izplačila
pokojnine.
Kateri so pa ostali pogoji za
predčasno upokojitev?
Zakonska uredba deloma zau-
stavlja naraščanje splošnih po-
gojev za predčasno upokojitev.
Pokojninski zakon, znan kot
zakon Fornero, je predvideval
porast pogoja za predčasno
upokojitev za celih pet mese-
cev. Nova zakonska uredba pa
bo pogoj pustila nespremen-
jen, in sicer tudi letos se bo
mogoče upokojiti z 42 leti in
10 meseci delovne dobe za
moške in 41 leti in 10 meseci
za ženske. Uvedli pa so časovni
razmik treh mesecev od datu-
ma izpolnjenega pogoja do
prvega dneva izkoriščanja pra-
vice do izplačila pokojnine.
Obstaja še kakšna druga
možnost za predčasno upo-
kojitev?
Člen 17 nove zakonske uredbe
potrjuje možnost predčasne
upokojitve za delavce, ki so
začeli zgodaj delati in ki opra-
vljajo težka in zdravju škodlji-
va dela. Delavci, ki spadajo v
omenjeno kategorijo, imajo
pravico za predčasen vstop v
pokoj z dopolnjenimi 41 leti
delovne dobe.
Kdo spada v to kategorijo?
Gre za osebe, ki so delale vsaj
12 mesecev pred dopolnitvijo
19 let starosti (ni nujno, da je
bila to zaposlitev v Italiji) in
imajo vsaj 41 let skupne delov-
ne dobe (v Italiji in/ali v dru-
gih državah), nazadnje pa so
morale biti zaposlene v točno
določenih panogah, in to za
najmanj 7 let v zadnjih 10 le-
tih ali neprekinjeno v zadnjih
6 letih pred datumom izpol-
nitve 41 let delovne dobe. To
se pravi, da gre za osebe, ki so
zaposlene npr. v kmetijstvu,
gradbeništvu, osebe, ki so de-
lale na bagerjih, ribiče, nego-
valke starejših oseb, zaposlene
pri privatnikih, zaposlene v
vrtcih, zaposlene, ki delajo pri
visokih temperaturah (npr. de-
lavci v livarnah, ki delajo ob
peči), železničarje, babice in
medicinske sestre, zaposlene v
bolnišnici, avtoprevoznike,
čistilke in zaposlene za odvoz
in sortiranje odpadkov. Posto-
pek za priznanje statusa je po-
seben, kajti potrebno je pri-
ložiti dokazila o zaposlitvi pri
težkem delu in vsako leto
vložiti zahtevek pred 1. mar-
cem.
Kaj pa je sistem “opcija za
ženske”?
Nova pokojninska uredba po-
novno predvideva sistem, ki
velja izključno za ženske. Po-
goj je, da je zaposlena ženska
do 31. decembra 2018 že izpol-
nila najmanj 35 let delovne
dobe in 58 let starosti (59 let
za samozaposlene delavke).
Višina pokojnine je v tem pri-
meru obračunana po t. i. pri-
spevniškem sistemu, ki pa lah-
ko v določenih primerih pri-
vede do nižje pokojnine. Od
datuma izpolnitve pogoja bo-
do morale odvisne delavke
počakati 12 mesecev za dostop
do pokojnine oz. 18 mesecev
za samozaposlene ženske.
Če oseba nima omenjenih
pogojev za predčasno upo-
kojitev, kdaj ji bo priznana
pravica za starostno upoko-
jitev? Prinaša nova zakon-
ska uredba novosti tudi na
tem področju?
Glede starostne upokojitve za-
konski odlok ne navaja novo-
sti. Od 1. januarja 2019, kdor
ne dosega nobenega izmed
pogojev za predčasno upoko-
jitev, ima pravico do pokojni-
ne le, če ima 20 let delovne
dobe in 67 let starosti, to velja
tako za ženske kot za moške.
Pravico do pokojnine bo oseba
imela od prvega dneva po me-
secu dni po izpolnitvi obeh
pogojev in prenehanju delov-
nega razmerja v primeru, da je
še v službi.
Se nova reforma dotika pra-
vic tudi vseh slovenskih čez-
mejnih delavcev, ki so zdaj
ali so bili kdaj zaposleni v
Italiji in nestrpno pričaku-
jejo pravico do italijanske
pokojnine? Koliko jih je?
Uradnih podatkov o številu
slovenskih državljanov, zapo-
slenih v Italiji, sicer nimamo
na razpolago, neuradno pa naj
bi bilo čezmejnih delavcev
(Slovencev, zaposlenih v Itali-
ji, in obratno) skupaj okoli
10.000 (približno 70 % od teh
naj bi bilo slovenskih državlja-
nov). Pokojninska reforma
vzame v poštev tudi ta del po-
pulacije, državljanski dohodek
pa ne, ker je vezan na prebiva-
lišče v Italiji. V naših uradih
rešujemo tudi primere sloven-
skih državljanov, ki so opra-
vljali težka dela v Italiji in so
izpolnili tudi druge omenjene
pogoje za pridobitev pokojni-
ne. Zavedamo se, da je veliko
Slovencev, ki v Italiji opravlja-
jo navedena dela in mogoče
sploh ne vedo, da imajo pravi-
co predložiti prošnjo za
predčasen vstop v pokoj. Naša
urada v Novi Gorici (Kidričeva
ul. 9a) in v Kopru (Gortanov
trg 15) sta na razpolago vsem
zainteresiranim. Pri nas lahko
obračunamo skupno delovno
dobo in preverimo pogoje za
najugodnejši dostop do pokoj-
nine, dodatne informacije pa
lahko stranke dobijo tudi na
naših uradih v Gorici (ul.
Manzoni, 5) in Trstu (trg Dal-
mazia, 1).
Kaj pa vi mislite o tej novo-
sti in kako bo po vašem
mnenju nova zakonska
uredba vplivala na italijan-
ski pokojninski sistem?
Osebno sem mnenja, da sta
omenjena ukrepa zelo rizična,
glede na trenutno ekonomsko
sliko Italije in finanči pritisk
na delodajalce, ki ostaja še
vedno visok. Lahko pa tudi, da
so našli pravo pot do rešitve
Italije, ki je zdaj na robu rece-
sije.
Hvala za pogovor!
  Uradno odprtje šolske knjižnice “BiblioŠorli”
Delo Ljubke Šorli ima trajno moč!
ROMJAN 
  snovna šola v Romjanu
ima lepo urejeno in so-
dobno opremljeno šol-
sko knjižnico, ki bo odslej odprta
tudi za javnost. Od prejšnjega ted-
na nosi ime - prav tako kot šola -
po Ljubki Šorli. Na prijetni
svečanosti v četrtek, 31. januarja,
nekakem prazniku slovenske kul-
ture, na katerem so zaživeli lik go-
riške pesnice in njene poezije, je
namreč pesničina hči prof. Lojzka
Bratuž prerezala trak in knjižnico
uradno predala namenu.
Slavje so organizirali osnovna
šola ter društvi Jadro in Tržič v so-
O delovanju z združenjem staršev, spetjem pa požlahtnili otroci šol-skega zbora pod vodstvom Lucije
Lavrenčič in njene spremljevalke,
mlade učiteljice Veronike Grassi.
“Danes je za nas velik praznik”, je
v šolski dvorani uvodoma pove-
dala ravnateljica Večstopenjske
šole Doberdob Sonja Klanjšček, ki
je kot posebno gostjo toplo poz-
dravila prof. Bratuževo. Učitelji so
se leta 2016 prijavili na ministrski
razpis Biblioteche Digitali in pri-
dobili še vrsto partnerjev. Danes
so ponosni na projekt, katerega
partnerji so Fundacija Goriške
hranilnice,
knjižnica San-
dro Pertini in
občinska uprava
iz Ronk, NŠK,
Bevkova knjižni-
ca iz Nove Gori-
ce, Kulturni
konzorcij iz
Tržiške, društva
Jadro, Tržič in
združenje
staršev. Načrt so
“si zamislili, ga
načrtovali in iz-
peljali” učitelji
Claudia Alt, Ele-
na Zulian, Fran-
cesca Bruno,
Katja Ferletič in Dario Bertinazzi.
“Lepo je delati s kolegi, učitelji,
vzgojitelji in profesorji, ki pri-
našajo ideje in jih potem tudi ure-
sničujejo”, je povedala ravnatelji-
ca. Bertinazzi je na večeru spom-
nil, da je šola - in z njo knjižnica -
v 40 letih doživela kar nekaj seli-
tev in trpela zaradi prostorske sti-
ske. Štiri leta so bile učilnice v
župnišču, za kar se je zahvalil žup-
niku Renzu Boscarolu. Sedaj ima-
jo na razpolago udobne prostore,
“vsa dela še niso končana, toda
končno smo našli, kar smo dolga
leta želeli”. Knjižnica, ki je
vključena v sistem knjižnic
na Goriškem, bo zjutraj na
razpolago otrokom, ob sre-
dah med 16. in 17. uro pa tu-
di javnosti.
Zbirko Goriške pesmi, ki je
lani izšla ob 25-letnici pe-
sničine smrti, je na romjan-
skem večeru v slovenščini in
italijanščini predstavil Igor
Tuta. Orisal je življenje avto-
rice (1910-1993), ki je “po-
membna umetnica ne samo
za goriški prostor, temveč za
vso slovensko kulturo”. Ro-
dila se je v časih, “ki so zah-
tevali trdno voljo in ravno
hrbtenico za to, da je človek
ostal to, kar je”. Komaj 16-
letna je začela pisati pesmi,
ljubila je glasbo. Prek nje je spoz-
nala Lojzeta Bratuža, s katerim se
je septembra 1933 poročila in se
preselila v Gorico. Kot znano, je
bilo njuno skupno življenje krat-
ko. Doživela je še marsikaj hude-
ga, “vendar ni se pustila zlomiti”,
nikdar ni sovražila nikogar, niti
morilcev svojega moža. Vztrajala
je pri svojem prepričanju, “da mo-
ramo Slovenci ostati trdni, pove-
zani in ustvarjati naprej”. Z vsem
srcem je opravljala poklic učitel-
jice (leta 1951 tudi v Ronkah!), saj
je imela otroke še posebno rada:
“Živela je za otroke, verjela vanje”.
Napisala je nad 1000 pesmi, samo
sonetov je več kot 230. V knjigah,
ki so bile izdane v času njenega
življenja, je izšla komaj ena tretji-
na. Pred 15 leti so izšle Tolminske
pesmi. Lani pa je Tuta zbral in ure-
dil njene pesmi, ki so nastale na
Goriškem ali so z Goriško tako ali
drugače povezane. “Izbor dobro
prikazuje tudi njeno kulturno rast
v naših krajih”, gre za “prikaz nje-
ne poetike”. Več kot 90 pesmi je
urednik razdelil na šest razdelkov
in na kratko spregovoril o vsakem
izmed tematskih sklopov: o go-
riških podobah, o otroških pe-
smih, o veri in večnosti, o ljubez-
ni, o življenju naše skupnosti, o
pomembnih osebnostih goriške
zgodovine. Tuta je navzoče otroke
pozval, naj prepričano ustvarjajo
to, kar je pozitivno, in naj bodo
ponosni na svojo šolo, ki nosi ime
po Ljubki Šorli, “eni največjih slo-
venskih pesnic”.
Spremno besedo Goriškim pe-
smim je napisala mag. Marija
Mercina, ki je na ronškem srečan-
ju poudarila, da “služiti temu, da
Ljubko Šorli spozna čim več bral-
cev, je neko posebno poslanstvo”.
Novogoriški slavisti in slovenisti
ohranjajo “živo misel nanjo ter
veliko spoštovanje njene osebno-
sti in njenega dela, ki ima trajno
moč”.
Šest poezij iz zbirke je občuteno
zrecitirala Sanja Vogrič.
Sledil je svečan trenutek, ko je
prof. Lojzka Bratuž prerezala trak.
In knjižnica Ljubka Šorli je od-
prta!
DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Kristjani in družba7. februarja 20194
  Pogovor / G. Franc Pohajač ob zlati maši
Openska skupnost je živa,
ne oddaljena
S 1. STRANI 
Kdaj ste prvič začutili, da je du-
hovništvo vaša pot?
To pot sem začutil predvsem ob
srečanju z duhovniki, istočasno
pa tudi doma, saj smo veliko mo-
lili za duhovniške poklice. Okol-
je, v katerem sem se gibal kot
otrok, je bilo vedno tako, ki je na-
kazovalo, da je duhovništvo pot,
ki je lahko prehojena: če je v
družini tako vzdušje, če starši
molijo za to, postane to možna
pot. Moja mama je zelo veliko
molila in prepričan sem, da še
zdaj veliko moli zame. To nam-
reč ni nekaj pribitega: stalno po-
trebuješ ljudi, ki molijo v ta na-
men in te pri tem podpirajo in ti
sledijo.
Kot bogoslovec pri salezijan-
cih ste študirali v Rimu. Je bil
to vaš prvi stik z italijanskim
svetom?
Popolnoma prvi stik. Ko sem
prišel na visoko bogoslovno šolo
v Rimu, sem naletel na okolje, ki
mi je bilo popolnoma tuje: bodi-
si kraj kot tudi ljudje, ki sem jih
tam srečal. Takoj so me tudi
začeli nagovarjati v italijanščini,
kar je bilo zame zelo težko, saj ni-
sem poznal jezika. Imel sem ne-
kaj težav, ker je pač moja lastnost,
da sem bil raje tiho, dokler nisem
točno znal nečesa povedati. Pri
tem pa so mi prišli na roko pro-
fesorji: eno poletje so me celo po-
slali v Trento k salezijanski skup-
nosti, da bi se tam navadil na ita-
lijanščino. Spomnim se, da smo
zvečer gledali televizijo in so me
opozarjali na razne programe,
češ naj pozorno poslušam, da se
bom lažje spoprijemal z italijan-
skim jezikom.
Kaj pa ste vedeli o zamejstvu,
preden ste prišli k nam? Ste
imeli kaka pričakovanja?
Popolnoma nič. To je bil zame
nov začetek, prišel sem iz nezna-
nega v neznano. Na Opčinah sta
me v Marijanišču sprejela g.
Jože Peterlin in g. Ivan Do-
beršek, nato pa takratni žup-
nik, g. Vili Žerjal, ki sem mu
prišel pomagat. Nobenih
pričakovanj nisem imel, saj se
pravzaprav nisem zavedal, da
bom tako dolgo ostal tu: iz
Ljubljane sem nameraval v
Rim, kjer naj bi nadaljeval štu-
dij. Kmalu pa sem ugotovil, da
se moram čim prej povezati s
kako skupino mladih: takrat
so v openski Finžgarjev dom
prihajali fantje in dekleta, ki
so zelo radi poslušali glasbo.
Nekega dne sem zašel mednje
in oni so me takoj sprejeli. Po-
slušali so glasbo, ki je bila ta-
krat sodobna, meni pa popol-
noma tuja: vseeno pa sem
spoznal, da lahko prav s po-
močjo glasbe ustvarimo nekaj
skupnega. In res je že decembra
leta 1969 (na Opčine sem prišel
avgusta) začela nastajati prva in-
strumentalna skupina.
Mladim ste se torej približali
prav z glasbo. Je bila to vaša
strast že od prej ali ste se ji pri-
bližali kasneje, ko ste ugotovi-
li, da jo ima mladina rada?
Vedno sem imel neko veselje, ne-
ko nagnjenje do glasbe. Sam sem
igral harmoniko in orgle. Tudi v
Rimu me je glasba navduševala:
imel sem sošolce z vseh koncev
sveta in ob praznikih se je vsak
predstavil z glasbo, s petjem. Ta-
ko sem spoznal, da je glasba
izredno dobrodošlo sredstvo, s
katerim lahko hitro vzpostaviš
medsebojno sprejemanje. Ko
sem prišel sem, sem spoznal vse
te mlade, ki jim je bila všeč gla-
sba, sodobna glasba, ki mene do
tistega trenutka ni preveč zani-
mala. Rad sem imel bolj domačo,
tradicionalno slovensko glasbo,
s harmoniko, ki sem jo kasneje
tudi vključil v svoje ustvarjanje z
mladino. Glasba mi je torej zelo
pomagala, da sem začel delo z
mladimi. Hotel sem delati kako-
vostno, in to me je nagovarjalo,
da sem se sam veliko izpopolnje-
val na glasbenem področju. V
ospredju pa nikoli ni bila samo
instrumentalna glasba, ampak
tudi petje, seveda predvsem slo-
vensko.
Pri nas vas veliko ljudi pozna
kot ustanovitelja zbora Vesela
pomlad.
Ja, s petjem sem začel leta 1978,
torej deset let po ustanovitvi prve
instrumentalne skupine. Zelo
  ajkrajši mesec v letu, fe-
bruar, prinaša v svoji
košari nekaj pomem-
bnih dni. 2. 2. je svečnica, po ka-
teri dobiva mesec domače ime
svečan. Gospodovo razglašenje
nas spominja, kako sta Marija in
Jožef Jezusa, ko je imel 40 dni, ne-
sla v tempelj. V zahvalo sta daro-
vala dva golobčka. Na ta dan v
cerkvah blagoslavljajo
sveče. Blagoslo-
vljeno svečo ne-
semo domov,
da nam je v
opomin, naj
bomo kot ona,
ki se použiva,
da sveti drugim.
Na to opozarja
Pastirčkov
urednik Ma-
rijan Mar-
kežič v 6., fe-
bruatski števil-
ki Pastirčka. Na
njegovih straneh
je marsikatero mo-
dro življenjsko spo-
ročilo, ki pomaga otrokom na
zahtevni poti odraščanja. Fe-
bruarja slavi svoj god sv. Blaž,
zaščitnik vseh bolezni v grlu. Na
ta dan prejmemo blagoslov sv.
Blaža. 11. 2. je Lurška Mati Božja,
dan bolnikov. Spomin sega v čas,
ko se je Marija prikazala Bernar-
N dki v Lurdu, kamor zdaj zahajajomnožice bolnikom in MaterBožjo prosijo za zdravje. 8. 2.
1849 je s tega sveta odšel največji
slovenski pesnik Fance Prešeren,
čigar pesem Zdravljica je postala
ob osamosvojitvi Slovenije slo-
venska himna. Na Prešernov dan
ali na slovenski kulturni praznik
v majhnih in večjih krajih
prirejajo Prešernove prosla-
ve, da počastijo našo kul-
turo in jezik; s tem
utrdimo tudi
našo narodno za-
vest, da nas ne bi
vsak vetriček lahko
usmeril na tuja po-
ta. V februarju go-
duje sv. Valentin
(14.). Prav njemu,
ki ima ključ do ko-
renin, je po-
svečena pesmi-
ca Kdo Berte
Golob. V njej je
že slutnja
pomladi.
Uglasbil jo je
Patrick Quaggiato. Zdaj čaka, da
jo zapojejo mlada grla.
Februarski dnevi so tudi šegavo
razpoloženi. Šaljivec pust mežika
ljudem in jim namiguje, naj se
vsaj enkrat v letu sprostijo, saj
“enkrat v letu”, kot so pravili La-
tinci, je dovoljeno “znoreti”. Pol-
ni zdravega pustnega ve-
selja in radoživosti sta dve
Pastirčkovi strani, ki ju je
pripravila domišljijsko
iskriva, likovno prisrčna
in nevsiljivo privlačna ro-
ka ilustratorke Paole Ber-
tolini Grudina. V svojo ru-
briko Halo? Tukaj pust! je Berto-
linijeva natrosila mnogo zanimi-
vosti o pustu in njegovem izvoru.
Pa še nekatere prijetne naloge in
vprašanja je navrgla. Za najmlajše
Pastirčkove bralce sta se našemila
vila Cirila in škrat Kosmat. Tokrat
v družbi s Piko Nogavičko vabita
malčke, naj ju po zapletenih pot-
kah pospremijo do mask. Pacek
Walterja Grudine je zamudil
pouk, ker budilka ni zvonila, a vsi
so bili prepričani, da je to spet
ena izmed njegovih izmišljotin,
da bi prelisičil učiteljico! Joj, nik-
dar ga ne bo srečala pamet! Na
resnobne verske teme je uglašena
rubrika Zgodbe iz Svetega pisma,
ki jo štiriročno pišeta Paola Ber-
tolini Grudina z zelo vabljivim,
prisrčnim likovnim doprinosom
in Walter Grudina s peresom. To-
krat sta osvetlila lik Salomona, ki
je bil tako velik kralj, da je nekega
dne mislil, da ne potrebuje več
niti Boga. “Pozabil je biti majhen
pred Bogom, izgubil je pamet in
ves njegov sijaj se je žalostno
končal”. Tudi ta zapis spremljajo
prijetne vaje. Teh pa je kar nekaj
na dveh straneh, namenjenih
igri. Paola Bertolini Grudina je z
zajčkom Timijem pripravila lične
“medaljončke” s simboli štirih
evangelistov.
/ str. 12
IK
Jezusova svetost in brezgrešnost
Z Jezusovo svobodo sta povezani tudi njegova
svetost in brezgrešnost. Svetost je ljubezen, ki vo-
di osebo: dejavnosti, razmišljanja, odločitve. To
je vsakodnevno življenje, ki je odprto Svetemu
Duhu in se kaže v veselju ter ljubezni, je zapisal
papež Frančišek.  (Veselite se in se radujte, št. 3)
Jezusova človeškost je bila prežeta s Svetim Du-
hom in je sledila Božji volji. Evangelist Luka po-
roča, kako je angel Gabrijel pri oznanjenju napo-
vedal Svetega, ki bo rojen iz Marije v moči Svete-
ga Duha.  (Lk 1,35). S to predhodno svetostjo je
bila povezana nadaljnja rast njegove svetosti, ki
je bila povezana z razvijanjem njegovega člo-
veškega spoznanja. Ker je bil Jezus človek, je na-
predoval v krepostih: ponižnosti, pravičnosti,
delavnosti, pokorščini, veselju. Sveti Luka pravi
o otroku Jezusu, da je rastel, se krepil in bil ved-
no bolj poln modrosti. Božja milost je bila z
njim.  (Lk 2,40).
To svetost so doživljali ljudje ob srečanju z njim,
doživela sta jo prva učenca, ki sta bila pri njem,
(Jn 1,29) Jezusovo svetost
so priznali celo hudobni
duhovi. Obsedeni človek
je zaklical: “Ej, kaj imamo
s teboj, Jezus Nazarečan? Si
nas prišel pokončat? Vem,
kdo si: Sveti, Božji”.  (Lk
4,34) Jezus je povedal, da
nima nihče večje ljubezni
kakor ta, da podari svoje
življenje za svoje prijatelje.
(Jn 15,13) S tem je postal
povsem razvita osebnost v
skladu s svojim značajem
in poslanstvom. Ta svetost
se je razkrila v njegovih
najtežjih trenutkih na
križu, ko je razkril vso notranjo zapuščenost od
Očeta (Mr 15,34) in obenem najgloblje zaupanje
vanj: “Oče, v tvoje roke izročam svojega duha”.
(Lk 23, 46) Pogosto so se pokazali največji cveto-
vi krščanske svetosti v največjih bolečinah in na-
sprotovanju, mnogi možje in žene so s svojim
mučeništvom potrdili svojo ljubezen do Boga in
do ljudi ter s tem sledili Kristusu, ki je šel po tej
poti pred njimi. Papež pravi, da se svetost pre-
pozna po odprtosti za nebeško stvarnost in
blaženo življenje v skupnosti z Gospodom, ki se
začenja že na tem svetu in je usmerjeno v
večnost.  (št. 3)
V Jezusovem življenju prepoznavamo tudi
življenje brez greha. Greh je zavrnitev Boga kot
Boga, nasprotovanje, kjer se ima človek za Boga.
V tem smislu v Jezusu ni bilo greha, ker je njego-
va človeška volja vedno sledila Božji volji in bila
skladna z njo tudi v najtežjih okoliščinah. Nova
zaveza poudarja, da po svojem spočetju in oseb-
ni naravnanosti Jezus ni nikoli grešil.  (Jn 8,29).
Tega se je tudi sam zavedal in gradil življenje v
poslušnosti Očetu. Sin, ki je eno z Očetom v
življenju Svete Trojice, ni mogel biti kot človek
proti Očetu. Himna v Pismu Filipljanom govori
o koreniti pokorščini, ki se je pokazala v njego-
vem življenju: “in je sam sebe ponižal tako, da je
postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na
križu”.  (Flp 2,8) Pismo Hebrejcem pravi, da
čeprav je bil Jezus Sin, se je iz tega, kar je trpel,
učil pokorščine.  (Heb 5,8) Na drugem mestu
pravi: “Takšen véliki duhovnik je bil za nas tudi
primeren: svet, nedolžen, brez zla; tak, ki je
ločen od grešnikov in je postal višji od nebes”.
(Heb 7,26) Sveti Peter vidi, da smo bili odrešeni
z brezgrešno žrtvijo: “Saj veste, da vas iz vašega
praznega življenja, ki ste ga podedovali od
očetov, niso odkupile minljive
reči, srebro ali zlato, ampak dra-
gocena kri Kristusa, brezhibnega
in brezmadežnega jagnjeta”.  (1
Pt 18-19)
Da je bil Jezus brez greha, so po-
trdili tudi različni koncili, Kalce-
donski koncil, koncil v Toledu in
Firencah. Drugi carigrajski koncil
je obsodil Teodorja iz Mopsuesti-
je, ki je razlagal Jezusovo svetost
kot sad njegovega moralnega na-
pora. Jezus ni le ne grešil, ampak
je bil tudi brez greha, kar je izha-
jalo iz njegovega osebnega zedin-
jenja in pripadnosti Bogu. Sin ni
mogel biti nasproten temu, kar
je. Grešiti bi zanj pomenilo, da zataji svoj osebni
temelj in sinovski odnos z Očetom.  (Pannen-
berg) Jezus je bil notranje tako trden in močan,
da je mogel v svoji svobodi izpolniti Božjo voljo,
kar je izključilo vsako možnost greha.
Čeprav je bil brez greha, je kot človek imel
skušnjave, ki jih je premagal v puščavi, v svojem
delovanju in še celo na križu. Te skušnjave so bi-
le usmerjene proti izpolnitvi njegovega poslan-
stva, da bi se izognil Očetovim zahtevam. Solov-
jev pravi, da je šlo za poskus odvrnitve od ure-
sničenja njegove bogo-človeškosti. S svojo zve-
stobo in zaupanjem Očetu je prinesel odrešenje
človeštvu in razodel svojo solidarnost v naj-
večjih težavah in bojih življenja.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (55) PRIMOŽ KREČIČ
sem moral garati, da sem lahko
vodil zbor, obiskoval sem veliko
tečajev, da bi izpopolnil svoj po-
sluh, nadgradil svoje glasbeno
znanje. Ta izziv mi je postavljalo
delo z otroki, z mladimi. Izredno
sem hvaležen svojemu pre-
pričanju, da lahko s pomočjo gla-
sbe neverjetno skrajšaš poti do
mladih.
Mlademu človeku pa ni dovolj,
da je nekdo zelo naštudiran: po-
trebuje dobrega glasbenega vzgo-
jitelja, ki zna iz njega priklicati
pravo veselje do glasbe,
ki ga pripelje do spoz-
nanja, da je to nekaj le-
pega, kar mu odgovarja.
Poleg veselja do petja mi
je bil zbor zelo pomem-
ben kot priložnost za
združevanje, prijatelje-
vanje. Te strasti pa seveda
ne moreš držati zase, to
moraš prenesti na druge:
ne vem, če sem s kom to-
liko prepotoval kot z Ve-
selo pomladjo.
Z mladimi ste se veliko
let srečevali tudi v šoli
kot veroučitelj. Imate kak
spomin na ta leta?
Ja, že prvo leto, ko sem
prišel, naj bi poleg dela v
župniji začel tudi
poučevanje verouka v
šoli, vendar so se potem
odločili, da sem še premlad in
neizkušen in sem poučevanje
začel leto kasneje. To je bilo zame
spet nekaj popolnoma novega.
Sploh nisem vedel, kako naj bi v
šolskih strukturah učil o raz-
sežnosti vere. Omeniti moram
gospo Drago Lupinc, saj mi je na
tem področju res zelo pomagala.
Na začetku sem imel velike
težave, saj nisem vedel, kako bi
otroke nagovoril, jih pritegnil, da
bi sledili pouku. S pomočjo izpo-
polnjevalnih tečajev sem si na-
zadnje ustvaril neki svoj sistem,
ki je otrokom zelo odgovarjal. Tu-
di v šoli sem pozornost namenjal
pesmi.
Iz šole pa sem se naučil marsikaj.
Te izkušnje so bile zame zelo dra-
gocene, naučil sem se veliko o
odnosih, izklesal sem svoj značaj.
V zadnjih letih sem spoznal, da
je pri otrocih zelo pomembno,
da se s težavami soočaš umirje-
no, brez kričanja.
V naši župniji pa že od vsega
začetka delujejo tudi skavti.
Kakšen je vaš odnos do njih?
Ob mojem prihodu k vam so bili
skavti zame pravo odkritje. Zdel
se mi je zelo zanimiv način
združevanja, povezanosti z nara-
vo. Že naslednje leto sem se od-
pravil z njimi na tabor, pod Man-
gart. Mislim, da ima skavtska or-
ganizacija zelo dober način po-
sredovanja vrednot mladim, zato
jo podpiram. Ko so mi ob zlati
maši skavti pred cerkvijo posta-
vili slavolok, me je to zelo prese-
netilo in razveselilo. Tudi Mari-
janski shod ali hvaležnica pri sv.
Justu sta s skavti pravi praznik.
Če zdaj pogledate nazaj, se
vam zdi, da se je v našem okol-
ju veliko spremenilo?
Zdaj, po 50 letih, so mi Opčine
kot drugi dom, vseeno pa imam
vtis, da so se v vsem tem času res
spremenile. Danes imajo mladi
toliko različnih možnosti, da mo-
rajo izbirati: pri tem pa smo du-
hovniki ostali kak korak nazaj.
Opažam, da je danes veliko manj
druženja, predvsem takega, kjer
bi prišle v ospredje določene
vrednote. Mislim, da se kristjani,
ki bi morali znati stopiti tudi v
kako drugačno okolje, včasih
preveč zapiramo. Duhovniki bi
morali biti dovolj odprti, da bi
znali sprejeti mlade, da bi srečan-
je z nami začutili kot bogastvo.
Kakšni pa so vaši občutki ob
50-letnici maševanja?
V domači župniji v Novi Cerkvi
so me lepo sprejeli in mi skupaj
pripravili lepo slavje, čeprav sem
bil v vseh teh letih tam zelo ma-
lo. Še bolj pa me je presenetilo
tukajšnje slavje. Bil sem prese-
nečen in istočasno zelo srečen,
kako se je na Opčinah vse, kar se
dogaja v okviru župnije, združilo
v neko domače, pristno,
sproščeno dogajanje tako v cer-
kvi kot tudi na sproščenem
druženju v Finžgarjevem domu.
Tudi italijanska skupnost me je
presenetila: ta ima posebno si-
tuacijo, saj smo zdaj na Opčinah
trije slovenski duhovniki, ki
skrbimo tudi za italijansko skup-
nost. Veseli me, da so medse
sprejeli g. Metoda Ogorevca, ki je
zadnji prišel na Opčine in se je
zelo lepo vključil v našo skup-
nost.
Openska skupnost živi v zelo do-
brem vzdušju in medsebojnem
sprejemanju, kar kaže na dobro
prihodnost. Dokazala je, da je ne-
kaj živega, ne oddaljenega, da
zna strniti svoje moči. Za to sem
hvaležen mladim in nasploh
vsem, ki so sodelovali.
Mojca Petaros
Šesta številka otroške revije Pastirček v š. l. 2018/19
S pomembnimi dnevi
obogaten svečan
Foto dd
Kristjani in družba 7. februarja 2019 5
Skozi drugačno prizmo (1)
Malo drugače o revščini
  o začenjamo v našem No-
vem glasu novo rubriko,
se mi je zdela tale tematika
kar pravšnja. O revnih in revščini
se namreč danes veliko govori,
tveganje, ki se pojavi, pa je v tem,
da tudi ta postane ena od puhlic
sodobnega časa. Ne moremo se
iti ne črno-bele tehnike (dobri in
zlobni fantje) kakor tudi ne dia-
lektične metode (teza, antiteza,
sinteza). Če pogledamo skozi šte-
vilke, v zgodovini človeštva še
nikdar ni bilo tako velikega
zmanjšanja revščine. Po
izračunih svetovne banke se je
število tistih, ki imajo manj kot
1,90 dolarja na dan, kar je prag
skrajne revščine, od 1,895 mili-
jarde ljudi leta 1990 spustilo na
736 milijonov leta 2015, ne glede
na dvig prebivalstva s 5,3 milijar-
de ljudi na 7,3 milijarde. Če gle-
damo v odstotkih, potem smo
prešli iz 36 % na skoraj natančnih
K 10 %. Četudi dvignemo pragrevščine na 5,50 dolarjev dnevno,pridemo do neverjetnega upada,
zlasti velja to za Azijo, kjer je bilo
še leta 1990 tistih pod pravkar
omenjeno mejo kar 95,2 %, leta
2015 pa jih je kar 60 % manj, torej
35 %. Seveda se bo splošno deja-
lo, da še vedno ostaja nesramno
velika razlika med, prav tako ne-
sramno, vse bolj bogatim 1 % in
preostalim 99 % deležem prebi-
valstva sveta. Tega nihče ne zani-
ka. Je pa vseeno zanimivo videti
na podlagi podatkov iz ZDA, da
se bogastvo ne po-
veča le bogatim, tem-
več tudi najrev-
nejšemu sloju. Con-
gressional Budget Of-
fice nam pokaže, ka-
ko se je najrevnejši
petini prebivalstva
dohodek med leto-
ma 1979 in 2015 po-
višal za 79 %, ko se je
sicer istočasno tri-
kratno od tega (242
%) dvignil tudi naj-
bogatejši petini prebivalstva, izv-
zemši tisti en odstotek. Še lepše
pa je pogledati zadnja leta v ZDA,
ko se je najrevnejši petini doho-
dek med 2000 in 2015 povečal za
32 %, najbogatejši petini,
vključno z znanim 1 %, pa za 15
%, približno toliko pa se je po-
večal še preostalim trem petinam.
Podatki so ti, občutki pa so dru-
gačni. Raziskovalni center Ipsos
Mori je raziskoval splošno mnen-
je in ugotovil, kako je v 28
državah le 20 % ljudi seznanjenih
s tem, da se je revščina zmanjšala.
Zanimivo, kako je takšnih v Italiji
in Argentini le 9 %, v obeh
državah pa jih je kar 64 % pre-
pričanih, da revščina narašča. V
t. i. državah v razvoju so bolj real-
ni. Na Kitajskem ve za padec
revščine 49 %, le 21 % jih je pre-
pričanih, da narašča. Posledično
so v teh deželah veliko bolj opti-
mistični za prihodnost. Optimi-
stov je: v Keniji 68 %, v Nigeriji
67 %, v Indiji 65 %, v Senegalu 64
%, na Kitajskem 58 %, v Italiji 18
%, v Belgiji 14 %, v Franciji 13 %,
na Japonskem pa le 10 %. Danilo
Taino, statistični urednik pri
časniku Corriere della Sera, pravi:
“Tu se nahajamo pred resnim
kulturnim problemom za Zahod
in za dežele starega bogastva”.
Gustave Thibon nas vabi k vrnitvi
v realnost kot enemu od zdravil.
Andrej Vončina
Predsednik RS Borut Pahor je končal obisk 
v Srbiji
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 29. januarja z
obiskom beograjske nadškofije končal uradni obisk v Srbiji. Položil
je tudi venec k spomeniku neznanemu junaku na Avali. Pahorja je
sprejel slovenski nadškof Stanislav Hočevar. Nadškof je
predsedniku razkazal prostore nadškofije s kapelico, ki jo je z
mozaiki oblikoval pater Marko Ivan Rupnik. Predsednik je prisluhnil
nekaterim nadškofovim zamislim o njegovi ekumenski dejavnosti
in pomenu sodelovanja različnih Cerkva za spravo in stabilnost v
regiji.
Nadškof in predsednik sta si izmenjala tudi vtise o Pahorjevem
uradnem obisku v Srbiji. Strinjala sta se, da bo zagotovo pripomogel
k vsestranski poglobitvi odnosov med državama.
V Rodiku poklon Ubaldu Vrabcu
Ob 27-letnici smrti so se v Rodiku poklonili veliki ustvarjalni
primorski osebnosti, skladatelju, zborovodju in kulturnemu delavcu
Ubaldu Vrabcu, ki si je za zadnji počitek izbral rodiško pokopališče.
Najprej so se zbrali pri maši, ki jo je ob somaševanju župnika Nika
Čuka vodil Klemen Zalar iz Trsta. Mašo je pod vodstvom Alenke
Cergol in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča pel združeni zbor
ZCPZ iz Trsta. Majda Cibic se je v imenu ZCPZ spominjala
umetnikove osebnosti in njegovega opusa. Poudarila je Vrabčev
odziv na II. Vatikanski koncil, ko se je posvetil komponiranju maš,
da bi verno ljudstvo lahko sodelovalo v slovenskem jeziku. Leta
1974 nastane maša za ljudsko petje in kasneje tudi za zbor. Ob
tem je še spomnila na ponatis njegovih ljudskih nabožnih pesmi, ki
jih je pod okriljem ZCPZ uredil Janko Ban. Cibičeva je nagovor
sklenila, da se ZCPZ zaveda dolžnosti prenašanja njegove zapuščine
rodovom prihodnosti in bodo tako kot že 27 let nadaljevali ta
srečanja, na katerih lahko izrazijo hvaležnost velikemu možu, ki je
iskal lepoto v harmoniji srca in duše in na vsakem koraku opozarjal
na nujnost ohranjanja narodne in glasbene identitete.
Sledila sta obisk skladateljevega groba in poklon s pesmijo in
molitvijo. Pri grobu je spregovorila Maja Lapornik v imenu Sveta
slovenskih organizacij (SSO) iz Trsta. Poudarila je, da spomin na
skladatelja živi, njegova zapuščina pa nagovarja. Bil je zazrt v
pravico do slovenske besede, občutljiv do ljudi na robu in velik
zagovornik demokracije.  Njegova glasba je resnična,
neizumetničena. Njegove skladbe pojejo vsi, kar je velika
dediščina. / Jba
Novice iz doberdobske župnije
Tudi letos smo imeli v naši župniji blagoslov otrok. Maševal je
gospod Ambrož Kodelja. Žal je bila nedelja, 29. decembra, zadnja
nedelja v letu, zato je bila večina otrok na počitnicah. Tisti redki pa,
ki so ostali, so očarali cerkev s čudovitim glasbenim trenutkom.
Nazadnje so se vsi otroci posladkali z bonboni. / T. P.
Letošnji božični čas smo v naši župniji, kot vsako leto, končali s
petjem. Pri maši so nam pela dekleta iz Ajdovščine in okolice. Njihov
zbor se imenuje Plejade, vodi pa ga Patrick Quaggiato.
Med mašo so pele na koru, potem pa so prišle pred oltar in nas
razveselile s kratkim koncertom.
Kratke
  sredo, 30. januarja, so
uredniki največjega slo-
venskega katoliškega ted-
nika Družina priredili v galeriji
Družina v osrčju Ljubljane lep
praznik, sprejem za svoje dopi-
snike, prijatelje, sotrudnike in
upravitelje. Slavje je bilo prisrčno
in dobro obiskano; na njem so
predstavili prenovljen časopis, ki
bo odslej nagovarjal z novo obli-
ko in sodobnejšim likovnim, a
tudi pisnim pristopom.
Redni bralci Družine prav gotovo
že veste: Dru ži -
na je dobila no-
vo podobo in
nov logotip. O
tem, kako se bo
zrcalila v slo-
venskem pro-
storu, so v gale-
riji Družina
spregovorili: di-
rektor Družine
Tone Rode, u -
rednik Družine
Boštjan Debe-
vec, urednica
Naše družine
Mojca Purger in
urednik Sloven-
skega časa Bogomir Štefanič.
Dogodek, ki ga je lepo pripravila
urednica Manica Ferenc, je s pe-
sniškim navdihom povezoval
Matjaž Pikalo, zbrane v galeriji,
med katerimi so bili poleg sode-
lavcev tudi predstavniki nekate-
rih drugih medijev, soustvarjalci
vsebin in bralci, je pozdravila
prav Manica Ferenc.
Ker letos zaznamujemo 200 let
smrti urednika prvega slovenske-
ga časopisa Valentina Vodnika,
so bili njegovi verzi kot nalašč za
V uvod v predstavitev prenovljeneDružine. Interpretiral jih je Mat-jaž Pikalo, ki se je nekoliko ozrl v
zgodovino časopisa.
Kaj so z novo Družino želeli
ustvariti, so povedali glavni sno-
valci novosti.
Družina - glas tistih, ki niso imeli
glasu, in blizu ljudem
Direktor Družine Tone Rode je
dejal, da “Družina želi povezova-
ti in se skrbno in tudi kritično
sooblikovati. Mediji so vse bolj
dialogi, ki soustvarjajo skupnost
in prostor. Družina je bila vedno
glas tistih, ki niso imeli glasu, in
blizu ljudem, kar je glavno vodi-
lo še zdaj. Z njeno prenovo želi-
mo pridobiti bralce srednjih let
in mlade Družine. Vse teme od
kulturnih, mednarodnopoli-
tičnih do popularnih so prežete
s krščanskim pogledom”. Predv-
sem pa je direktor Družine Tone
Rode poudaril, da želijo uredniki
Družine pisati jasno, spoštljivo in
razumljivo.
Seveda ste ali pa šele boste opazi-
li, da je nova Družina oblikovno
precej drugačna. S tem, kako
uskladiti vsebino in obliko, so si
zadnje mesece belili glavo ured-
nik Družine Boštjan Debevec, so-
delavci iz tehničnega oddelka in
zunanj
i sodelavci. Skupaj so oblikovali
tudi čisto novo naslovnico, ki je,
kot je dejal urednik Debevec, po-
stala vrata v vsebino, saj na njej
ni uvodnega članka, temveč na-
povedi člankov. Večji poudarek je
na fotografiji, članki so krajši in
vsebinsko bolj strnjeni. Vsebin-
sko pa je odgovorni urednik ted-
nika Družina Boštjan Debevec
dejal, da želijo izhajati iz življenja
in vsakodnevna vprašanja osve-
tliti s krščansko miselnostjo.
Ena izmed največjih novosti je
prav gotovo ukinitev priloge
Kažipot in razširitev mesečne pri-
loge Naše Družine v tedensko, v
katero se iz Kažipota prenesejo
spored in medijske vsebine, iz
Družine pa Mladi val, otroci pa
so dobili Otroški zabavnik s pre-
prostimi ugankami za prosti
čas.
Ob vseh novostih pa se lahko
malce oddahnejo ljubitelji pri-
loge Slovenski čas, ki prenove
še ni doživel. Prenovljenega
boste lahko brali konec fe-
bruarja, ko bo izšla nova, že
106. številka. Tudi njegovi članki
bodo nekoliko skrčeni, vendar, je
obljubil urednik Bogomir Štefa-
nič, bo še vedno ostal jasen, pre-
poznaven, samozavesten in kri-
tičen katoliški glas z dialoško no-
to.
Uradni predstavitvi je sledilo
druženje zares lepega števila so-
delavcev, nekdanjih in sedanjih
piscev v Družino, med katerimi
je vse več mladih obrazov, kar je
dober obet za prihodnost.
Direktor Dužine Tone Rode nam
je izrecno pove-
dal, da se zaveda-
jo pomembnih
in za marsikoga
morda tudi pre-
velikih korakov, a
je dejal, da zaupa
mladim sodelav-
cem, kot nas je
tudi vse povabil,
naj sodelujemo s
predlogi, predv-
sem pa naj osta-
nemu na Dru ži -
no navezani.
Sami smo se ude-
ležili sprejema
predvsem zaradi
tega, ker se zavedamo, kako veli-
ko vlogo ima Družina v sloven-
skem svetu, pa tudi sodelovanje
med uredništvom Družine in
našim je že ustaljena in plodna
praksa. Tako, da lahko zapišemo,
da smo se na praznik prenovljene
Družine odpravili bolj kot le so-
delavci predvsem kot prijatelji in
smo se tako na sprejemu tudi
počutili. Družina bo tudi v pri-
hodnje pokrivala ves slovenski
svet, tudi naš prostor torej.
Jurij Paljk
Bogomir Štefanič (foto JMP)Boštjan Debevec (foto JMP)Tone Rode (foto JMP)
Foto JMP
Prenovljena in posodobljena podoba tednika Družina
Vsakodnevna vprašanja bodo še dalje
osvetljena s krščansko miselnostjo
Goriška7. februarja 20196
  mesecu katoliškega tiska
je imelo tradicionalno
Srečanje pod lipami v
četrtek, 31. januarja 2019, v Kul-
turnem centru Lojze Bratuž na-
slov Celjska Mohorjeva družba
in njena redna zbirka za leto
2019. Gosta večera sta bila dr.
Tanja Ozvatič, ravnateljica za-
ložbe Celjske Mohorjeve družbe,
in profesor dr. Aleš Maver, slo-
venski humanist, zgodovinar,
oboževalec antike. Z njima se je
sproščeno pogovarjal dr. Renato
Podbersič.
V časih, ko imamo bralci na izbi-
ro ogromno število knjig, ki jih
lahko kupimo v knjigarnah in
spletnih trgovinah, ostaja redna
zbirka knjig tradicija, ki jo za-
ložbe Mohorjeve družbe ohran-
jajo že od vsega začetka. Zbirka
Celjske Mohorjeve družbe priha-
ja v slovenske družine že več kot
160 let in skuša obujati slovensko
izročilo in krščansko pojmovanje
besede. Dr. Tanja Ozvatič je spre-
govorila o knjižni zbirki za leto
2019, v kateri je branje za vsako
generacijo. To so knjige, ki
skušajo ohranjati čut pripadnosti
in tradicije ter v razvedrilu, s ko-
ledarjem, priročniki in povestjo
obogatiti in povezati družino. Le-
tošnji tradicionalni Mohorjev
koledar vstopa v 161. leto izha-
janja in se tako kot vsakoletna
knjižna izdaja ponaša z naj-
daljšim izročilom na Sloven-
skem. Prvič je izšel leta 1857, le-
tošnja naslovnica pa je po-
svečena stoletnici selitve Mohor-
V jeve na Prevalje (1919). Mohorjevkoledar, ki ga je uredila CvetkaRezar, prinaša poleg koledarskih
podatkov tudi poučne, zgodo-
vinske in portretne prispevke šte-
vilnih avtorjev, ki obeležujejo
pomembne obletnice in do-
godke iz domače in svetovne
zgodovine, kot tudi aktualno
dogajanje iz preteklega leta
2018. V zbirko spada tudi 168.
knjiga Slovenskih večernic,
avtobiografski zapis z naslo-
vom Na obalah spomina, v ka-
teri se vživimo v obdobje
otroštva avtorice Jožice Ja-
nežič, ki ga je preživela na Pri-
morskem v času fašizma, na-
cizma in komunizma, ter
spremljamo njen odhod v svo-
bodni svet, v Avstralijo in
Ameriko. V delu Gora ni nora
zdravnika, gorskega reševalca
in ljubitelja gora Franceta Ma-
lešiča si lahko ob fotografijah
Franceta Steleta preberemo
mnoge planinske izreke in misli
starejših in mlajših gornikov ter
citate znanih pesnikov in pisatel-
jev iz gorniške literature. Dr. Tan-
ja Ozvatič je zbranim v dvorani
predstavila še zbirko 60 ugank
Franca Belčiča Iskrica v glavi,
rešitev na dlani. Knjiga, ki jo je
ilustrirala Erika Omerzel Vujić,
gotovo ni namenjena samo
najmlajšim bralcem, tudi starejši
otroci se bodo zabavali ob branju
v rimah klasično oblikovanih
ugank.
Osrednja knjiga letošnje redne
zbirke Celjske Mohorjeve družbe
pa je prav gotovo delo dr. Aleša
Maverja Od klinopisa do Teodo-
re. Sprehod skozi zgodovino sta-
rega veka. Tej knjigi so na pred-
stavitvi namenili največ pozor-
nosti. Dr. Aleš Maver je Štajerec,
Mariborčan s solkanskimi kore-
ninami. Študiral je slovenščino,
latinščino in teologijo. Diplomi-
ral je na Filozofski fakulteti Uni-
verze v Ljubljani ter Teološki fa-
kulteti Univerze v Ljubljani, dok-
toriral pa iz antične zgodovine
na Oddelku za zgodovino lju-
bljanske filozofske fakultete. Je
docent za zgodovino starega ve-
ka in lektor za latinščino na Filo-
zofski fakulteti Univerze v Mari-
boru ter profesor latinščine in
teologije pri katedri za zgodovi-
no Cerkve in patrologijo na Teo-
loški fakulteti. Dejaven je kot pre-
vajalec in pisec člankov, odgo-
vorni urednik ter kolumnist
spletnega magazina Časnik. Je
primerjalni strokovnjak za volil-
ne sisteme, ljubi nemško kultu-
ro, nemški jezik, samostane in
knjižnice, a je slavist
po duši in srcu, moj-
ster besede. Od nek-
daj piše, njegov opus
obsega več kot dve-
sto samostojnih del,
prevodov in znan-
stvenih člankov.
Knjiga dr. Aleša Ma-
verja je po mnenju
dr. Renata Podber-
siča imenitna sinteza
njegovega bogatega
znanja, napisana je s
pravo mero strokovnosti, znan-
stvenosti in z majhnim ščepcem
Klub zamejskih študentov na obisku v Gorici
Predstavili so slovenske
univerze
  petek, 1. februarja 2019,
je v avditoriju slovenske-
ga višješolskega centra v
Gorici potekala predstavitev slo-
venskih univerz, ki jo je ob pod-
pori Urada Republike Slovenije
za Slovence v zamejstvu in po
svetu organiziral Klub zamejskih
študentov.
V Sloveniji ima tako rekoč vsak
kraj svoj študentski klub, ki ga
zastopajo študentje in študentke
iz istega okolja, zato so se tudi za-
mejski Slovenci, ki študirajo na
slovenskih univerzah, pred ne-
kaj leti odločili, da bodo ustano-
vili svoj klub. Klub zamejskih
študentov ali KZŠ združuje
predvsem zamejce s Tržaškega in
Goriškega, ki študirajo v Ljublja-
ni, Mariboru, Novi Gorici ali na
Primorskem. Organizira tako sa-
mostojne pobude kot tudi do-
godke v sodelovanju z drugimi
študentskimi klubi iz Slovenije.
Člani KZŠ-ja pa se zavzemajo tu-
di za pomoč mlajšim rojakom iz
zamejstva, saj se zavedajo, da je
lahko izbira univerze zelo zah-
tevna. Za dijake, ki se prijavljajo
na slovenske fakultete, marsika-
tero preglavico povzroča kom-
pliciran vpisni postopek. Prav
njim je namenjen Dan odprtih
vrat, ki ga je KZŠ uspešno orga-
niziral že četrtič zapored.
Dogodek se je pričel z uvodnim
nagovorom predstavnice KZŠ,
Nine Pahor, in s pozdravi višje
svetovalke za slovenske šole v
Italiji, Andreje Duhovnik Anto-
ni, ter predstavnika Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po sve-
tu, Dejana Valentinčiča. Sledila
je podrobna predstavitev vpisne-
ga postopka za slovenske univer-
ze, ki sta jo predstavila predstav-
nika vpisne službe Univerze v
Ljubljani in Univerze v Maribo-
ru.
V nadaljevanju so se predstavili
člani Kluba zamejskih študen-
tov, ki so odgovarjali na vprašan-
ja dijakov tako v zvezi s študijem
kot tudi s samim življenjem v
slovenskih mestih. Dijakom pa
ni treba skrbeti za vprašanja, ki
so ostala brez odgovora: KZŠ-jev-
ci so v petek napovedali, da pri-
pravljajo svojo spletno stran, kjer
bodo na enem mestu zbrane vse
koristne informacije za študente
in bodoče študente.
Za konec so se predstavile vse šti-
ri slovenske univerze (novogo-
riška, primorska, ljubljanska in
mariborska). Dijaki in dijakinje
pa so imeli možnost tudi pristo-
piti k stojnicam posameznih fa-
kultet, kjer so lahko dobili kon-
kretnejše informacije o študiju,
ki jih zanima.
Za organizacijo celotnega do-
godka so, kot že omenjeno, po-
skrbeli člani Kluba zamejskih
študentov, pri tem pa so jim po-
magali dijaki in dijakinje turi-
stične smeri goriškega Zavoda
Žige Zoisa.
Mojca Petaros
V
hudomušnosti, anekdo-
tičnosti in zrcali njegovo
veliko znanje na različnih
področjih humanistike.
Avtor v delu opeva obdob-
je antike, nam odstira po-
gled na “popek sveta”, na
rodovitni polmesec, ki se-
ga od zahodne Turčije pre-
ko rodovitnih ravnin med
Evfratom in Tigrisom do zahod-
ne Perzije in čez Bližnji vzhod ter
Palestino do Egipta. Sprehaja se
po Sredozemlju v starem veku, v
obdobju starih pisav, in nas pri-
pelje v čas zgodnjega krščanstva,
do obdobja cesarja Justinjana
in njegove žene Teodore. Na
vprašanje, zakaj je v naslovu
knjige citiral Teodoro in ne Ju-
stinijana, je dr. Maver odgovo-
ril: “Za naslov sem se moral
odločiti relativno hitro. Verjet-
no me je malo zanesel val po-
litične korektnosti, po drugi
strani pa je Teodora zaradi Fra-
na Saleškega Finžgarja v slo-
venski kulturi relativno do-
mača, mogoče še bolj kot Ju-
stinijan. Ravno s tem vladar-
skim parom pa se nekako smi-
selno zaključuje stari vek”. Dr.
Maver je priznal, da se s sta-
ranjem vedno
bolj zanaša v
moderno zgo-
dovino, no-
vejše obdobje,
že od mladih
let pa je poseb-
no predan an-
tiki in staremu
svetu. K temu
je gotovo pri-
spevala njego-
va velika ljube-
zen do grške
mitologije, sve-
topisemskih
zgodb in la-
tinščine, jezika katoliške Cerkve.
Zgodovinar je govoril o tem, ka-
ko bi se moral sodobni človek za-
nimati za antiko, saj “v antiki
prepoznamo številne vzorce, ki
se skozi zgodovino ponavljajo in
tudi danes niso drugačni. Antika
nam sporoča, da se človek v svo-
jem bistvu ni veliko spremenil.
Za sredozemsko antiko pa bi se
morali še posebno zanimati, ker
so nam Grki in Rimljani najbližji
… Pomembno je brati zgodovino
Rima kot posebno vase zaverova-
no kulturo, ki je sama sebe doje-
mala kot ves svet. Na drugi strani
pa imamo judovsko kulturo, ki je
bila po zemeljskih merilih luzer-
ska kultura, brez nobenih zunan-
jih uspehov. Zaradi ene same po-
membne knjige - Sv. pisma - in
kralja Davida pa je postala vzor
in nam kaže izkušnje nekoga, ki
je vedno tepen, a se sprašuje, kaj
je naredil narobe, in se od tega
uči”. Priročnikov, kot je ta knjiga,
je res malo. “En sam človek ne
more temeljito obvladovati ce-
lotnega časovnega in prostorske-
ga loka. Taka knjiga nastane v
manjši meri na podlagi razisko-
vanj, v večji meri pa na povze-
manju tujega znanja, ekskurzi v
njej pa so posledica daljšega na-
stajanja te knjige, ki je nastala v
interakciji z dijaki in študenti”.
Avtor je v zgodovinski pregled
vključil sorazmerno dosti judov-
ske zgodovine, saj je prepričan,
da je poznavanje starega Izraela
potrebno za vsakogar, tako kot
tudi poznavanje čiste besede Sve-
tega pisma. Knjiga gotovo ni dol-
gočasen zgodovinski učbenik,
lahko jo pojmujemo kot študij-
sko knjigo, priročnik ali poglo-
bljeno branje. Je sintetično delo,
primerno tako za študente kot
tudi za druge, ob branju pa je
nedvomno razvidno to, kar je dr.
Aleš Maver povedal na četrtko-
vem večeru: “To, kar delam, de-
lam rad”.
Katja Ferletič
Srečanje pod lipami: “Celjska Mohorjeva družba in njena redna zbirka za leto 2019” 
S pravo mero strokovnosti,
znanstvenosti in ščepcem hudomušnosti
  mali vasici pod Sabotinom je vedno
zelo pestro. Malo nas je, a kdor
spremlja naše delovanje, ve, da smo
delavni in družabni. Od jesenskega pohoda
na Sabotin se je marsikaj dogajalo. Med naj-
bolj delavnimi je moški pevski zbor, pel je
na nekaterih pomembnejših koncertih, ka-
kor Pesem je del moje biti v Šempetru v ok-
tobru; tu so poželi številne pohvale. Sode-
loval je tudi z zborom iz Doberdoba v pro-
jektu Spomini - Memorie 1918-2018 ob sto-
letnici konca prve svetovne vojne. Velja
omeniti, da vsako leto v novembru poje na
Cecilijanki, v decembru pa, kakor se spodo-
bi, je sodeloval na Božičnem koncertu v
stolnici.
V naši vasi pa ne ljubijo petja le odrasli
moški, ampak tudi otroci. V decembru je
domači zborček sodeloval na Cecilijanki in
drugih društvenih prireditvah. Naj omenim
predvsem miklavževanje. Ta praznik je med
vaškimi otroki zelo priljubljen tudi zato, ker
že nekaj let otroci sami pripravljajo igrico,
bodisi besedilo kot režijo. Letos so nas po-
peljali v svet šole s kratko komedijo Nora
šola.
Naša vas rada sodeluje tudi s sosednjimi čez-
mejnimi vasmi. Tako je že večletna navada,
da v decembru, ob obletnici vstopa Slove-
nije v Schengen, prirejamo na nekdanjem
mejnem prehodu pri Podsabotinu družab-
no srečanje s Podsabotinci. Nekaj dni pred
Božičem pa nam že vrsto let Solkanci peš
prinesejo betlehemsko lučko in skupaj pri-
redimo kulturni večer z družabnim srečan-
jem.
Stopili smo v mesec februar. Vaški fantje in
možje se že zavzeto pripravljajo na pust. Le-
tos bo že 20. leto, ko v vasi nepretrgoma pri-
pravljamo vozove in pustne skupine. Bliža
pa se tudi sv. Valentin, za našo vas zelo
občuten vaški praznik, saj je cerkvica na Sa-
botinu, na katero so vaščani zelo navezani,
posvečena prav sv. Valentinu. Ob tej pri-
ložnosti društvo KD Sabotin tradicionalno
prireja v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in
Silvestra, Zvezo slovenske katoliške prosve-
te, Društvom krajevna skupnost Pevma-
Štmaver-Oslavje in pod pokroviteljstvom
Občine Gorica tridnevno praznovanje. Le-
tos bo potekalo od petka, 15., do nedelje,
17. februarja, na sedežu društva Sabotin v
prostorih nekdanje šole.
V društvu smo zelo ponosni, da smo
končali za vas pomemben projekt. V roke
bomo dobili zanimivo publikacijo Drobci
zgodovine Štmavra, ki sta jo ob 30-letnici
KD Sabotin sestavili Slavica Radinja in Erika
Jazbar, platnico pa je izoblikoval domačin
Adrijan Feri. Po dolgem zbiranju in urejanju
podatkov in gradiva
po domovih va šča -
nov bomo v Štma-
vru imeli lep opis
življenja vaščanov,
delovanja društva
in številnih anek-
dot. Publikacijo
bogatijo številne
fotografije iz začet-
ka 20. stoletja do
današnjih dni.
Knjigo bo v soboto
zvečer predstavila
domačinka prof.
Erika Valentinčič.
Kaj pa ostali pro-
gram? V petek bo
potekal že tradicio-
nalni turnir v
briškoli, zato so vsi ljubitelji druženja in
kvartanja vabljeni v petek ob 20. uri v
društvene prostore KD Sabotin. V soboto se
bo praznovanje nadaljevalo s kulturnim
programom, ki bo v društvenih prostorih z
začetkom ob 20. uri. Na tem večeru boste
lahko prisluhnili predstavitvi publikacije in
izvedeli marsikaj o Štmavru, česar si sploh
niste predstavljali. Program bo s svojo točko
popestrila plesna skupina DANCE & pres-
sion sekcije A 3. razreda SŠ I. Trinko iz Go-
rice. Ker v Štmavru gojimo radi zborovsko
petje, tudi to ne sme manjkati ob takih pri-
ložnostih. Večer bosta popestrila MoPZ
Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic in go-
stujoča Ženska vokalna skupina Rupa-Peč,
ki jo vodi zborovodkinja Zulejka Devetak.
Praznovanje se bo nadaljevalo tudi v nedel-
jo, ko bodo od 10. ure delovali kioski s ti-
pičnimi jedmi in predvsem s tradicionalni-
mi štruklji. Ob 14. uri bo tudi slovesna sv.
maša v vaški cerkvici.
Kdor si želi spoznati zanimive drobce zgo-
dovine našega prostora, preživeti nekaj pri-
jetnih trenutkov v družbi in okusiti slastne
jedi, predvsem tipične štmavrske štruklje, je
toplo vabljen v Štmaver.
Katja Volpi
V
DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ
vabita na
VEČER SLOVENSKE KULTURE
nastopili bodo:
Fantovska skupina Devin-Nabrežina, vodi Mirko Ferlan
zbor OŠ Ljubka Šorli-Romjan, vodita Lucija Lavrenčič in Veronika Grassi
Ženska skupina DU Nova Gorica: Citre za dušo
uvodni govor: Alenka Štrucl, županja Občine Divača
V znamenju Simona Gregorčiča: Rudica Požar
razstava: Ljudje v Laškem med prvo svetovno vojno, Giancarlo Berin
petek, 15. februarja 2019, ob 19.30
avditorij v Ronkah
  Krajani vabijo na praznovanje sv. Valentina
Letos tudi predstavitev knjige 
z drobci domače zgodovine
ŠTMAVER 
Goriška 7. februarja 2019 7
  Jubilej Civilne zaščite
30 let v službi krajevne
skupnosti
ŠTEVERJAN 
  rideset let v velikodušni in
požrtvovalni službi skup-
nosti: ekipa Civilne zaščite
v Števerjanu je 30. januarja praz-
novala dopolnitev tretjega dese-
tletja delovanja na slavnostni seji
v dvorani občinskega sveta.
Krajše, prisrčne slovesnosti, ki jo
je seveda vodila županja Franca
Padovan, so se udeležili tudi nje-
ni kolegi Alenka Florenin iz So-
vodenj, Fabio Vizintin iz Dober-
doba, Franc Mužič z Dobrovega,
T podžupan Edi Kocina iz Moša,navzoči so bili tudi deželni svet-nik Igor Gabrovec, goriški občin-
ski odbornik Francesco Del Sor-
di, predstavniki vaškega poli-
tičnega in prosvetnega življenja
ter nekaj krajanov.
Prav 30. januarja pred 30 leti je v
briški vasi nastala prva ekipa Ci-
vilne zaščite. “Za občino je to bi-
lo velik podvig, saj imeti fante,
ki so pripravljeni pomagati ob
vsaki priložnosti, je nekaj izred-
nega”, je povedala županja.
Spomnila se je italijanskega po-
litika in izrednega komisarja
Giuseppeja Zamberlettija, “očeta
današnjega sistema Civilne
zaščite in furlanskega čudeža”, ki
je umrl 26. januarja letos. “Vsi
mu bomo vedno hvaležni”. V
Števerjanu se je “zgodba” začela
s sklepom občinskega sveta št. 11
z dne 30. januarja 1989. G. Alojz
Juretič je bil odgovoren za orga-
nizacijo in vodenje občinske eki-
pe Civilne zaščite; sam jo je tudi
sestavil. Občinska uprava se je “z
velikim spoštovanjem in ne-
skončno hvaležnostjo” želela od-
dolžiti za vloženi trud prostovol-
jcem za vse izvedene dejavnosti,
opravljene “s strastjo, predano-
stjo, razpoložljivostjo in solidar-
nostjo”. Skromno priznanje in
slovenski šopek so iz njenih rok
prejeli prostovoljci Silvan Dorni,
Damiana Komjanc, Aljoša Dor-
ni, Gianni Mania', Gabrijel Lan-
go, Jurij Hlede, Claudio Fattore,
Marjan Drufovka, Damjan Šte-
kar, Robert Klanjšček, Lojze Jure-
tič in Jožko Mužič.
Deželni ravnatelj Civilne zaščite
Amedeo Aristei, ki je prinesel
pozdrav pristojnega deželnega
odbornika Riccarda Riccardija, je
pohvalil ekipo, o kateri je vedel,
da je dobro usklajena in učinko-
vito deluje. Povedal je, da dežel-
no vodstvo CZ trenutno išče
načine, kako bi vpletlo mlade,
morda prek šole. V Deželi je
skupno 9 tisoč prostovoljcev, ki
so v različnih okoliščinah izjem-
no dragoceni. “Hvala za vaša pri-
zadevanja, hvala, ker to delate za-
stonj, ker žrtvujete svoj čas, da
ostajate na razpolago ljudem”.
Franc Mužič je čestital in pouda-
ril, kako pomembno je imeti na
razpolago prostovoljce, ki so pri-
pravljeni pomagati ljudem v sti-
ski. “To je treba prenašati na mla-
de”! Pozdrav goriške občine je
prinesel Del Sordi, ki je čestital
za odličen rezultat in pohvalil
sodelovanje med prostovoljci.
“Hvala za to, kar delate”!
DD
   ajemo, pozvani ali
nepozvani, od tega,
kar imamo, svoje-
mu narodu, saj mu samo
vračamo, kar smo prejeli od naro-
da kot posojilo, ne kot dar”. To je
bilo življenjsko geslo dr. Antona
Breclja, Goričana, katoliškega izo-
braženca, zdravnika, politika in
krščanskega socialista (9. 6. 1875 -
22. 9. 1943). Brecelj je bil pripad-
nik tiste politike, ki je za Slovence
najbolj pomembna, človek, ki je
že desetletja zelo pritegoval pozor-
nost tudi dr. Stanka Grande, ki je
o njem spregovoril tudi v torek,
29. januarja, v občinski knjižnici
v Sovodnjah ob Soči, med pred-
stavitvijo zbornika Goriški izo-
braženci skozi zgodovino. V
zborniku je dr. Granda prispeval
zanimivo in poglobljeno študijo
o velikem Slovencu, ki se je raz-
dajal za ljudi, ki je ogromno pisal
in predaval, širil znanje ter
ljudi neposredno izo-
braževal; bil je človek mo-
derne dobe in se ni izogibal
nobeni temi. Granda je
spregovoril o Brecljevem
duševnem razvoju, njego-
vem delu in krščanskem
opusu, o tem, kako je bil po-
litično angažiran in kritično
vpet v slovenske razmere
svojega časa. Bolj kot politik
je bil osveščen in odločen kato-
ličan, član politične skupine, ki ni
bila protijugoslovanska, pač pa sa-
moslovenska in komunizma ni
sprejemala. V življenju in delu
predstavlja nekega “goriškega sre-
dinca”, zvestega slovenstvu, izra-
zito proti okupatorju, ki pa ni bil
filokomunist in ni podpiral revo-
lucije. Iz revne družine se je povz-
dignil na politični vrh zaradi svoje
pridnosti in poštenosti. Dr. Stanko
Granda je med drugim opozoril
na potrebo po raziskovanju, spod-
“D budil je goriško mladino, mladegeneracije goriških Slovencev, najpreučujejo in raziskujejo monu-
mentalno zgodovino Goriške in
njenih izobražencev, njenih vse-
slovenskih, skupnih podob in nje-
nih posebnosti, goriško specifiko.
“Zavedati se moramo, da je bila
Goriška, poleg Kranjske, najbolj
slovenska dežela in z razliko od
Trsta, ki je bil predvsem “sloven-
ska denarnica”, je bil na Goriškem
izjemno velik slovenski duševni
potencial. Zgodovinarji si sloven-
sko zgodovino
težko zamislimo
brez goriških
Slovencev”. Dr.
Granda je
mnenja, da je bi-
la velika tragedi-
ja, da smo Slovenci po prvi svetov-
ni vojni izgubili to, kar je danes
Primorska, kar je zelo vplivalo na
duhovni slovenski prostor, v kate-
rem je potem prevladala kranjska
zadrtost. Njegov prispevek o Anto-
nu Breclju pa naj bo spodbuden
začetek za mlade intelektualce in
raziskovalce goriških izobražen-
cev.
Izobraženci so gotovo najbolj pre-
poznavna skupina, najbolje pove-
zujejo naš prostor. S knjigo, ki jo
je izdala Založba Univerze v Novi
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž v okviru
koncertne sezone 2018-2019 vabi
v petek, 8. februarja, s pričetkom
ob 20.30 na izjemen koncert
mladega goriškega pianista
Alexandra Gadjieva. Štiri temljene
elemente (zrak, voda, zemlja,
ogenj) bo Gadjiev predstavil v seriji
miniatur Wasserklavier, Luftklavier,
Erdeklavier in Feuerklavier, ki jih je
za klavir napisal Luciano Berio.
Izbira ostalega programa se bo ves
čas spajala z ELEMENTI. Voda bo
vezni element za Chopinovo
Barkarolo, zrak za Bartokov
Szabadban, zemlja za Lisztovo
priredbo Schubertovega
samospeva Der Wanderer in ogenj
za Sonato št. 6 Sergeja Prokofjeva.
Toplo vabljeni!
Goriški Center za pomoč življenju CAV
vabi v soboto, 9. februarja, ob
20.30 v KC Lojze Bratuž na
umetniško-glasbeni večer Pomlad
življenja. Sodelovali bodo orkester
harf Rainbow of Magic Harps,
mezzosopran Claudia Mavilla,
baletke šole Giselle idr. Vstop prost.
Kot ptice prešerno -  Glasbeno
popotovanje od morja do gora.
Osrednja Prešernova proslava
Slovencev v Italiji s podelitvijo
Prešernovih priznanj za življenjsko
delo zaslužnim pripadnikom
slovenske manjšine, v organizaciji
SSO in SKGZ, bo v nedeljo, 10.
februarja, ob 17. uri, v cerkvi sv.
Frančiška v Čedadu. Slavnostni
govor bo imela Margherita
Trusgnach, režija Romeo
Grebenšek. Kulturni program
oblikujeta SCGV Emil Komel in
Glasbena matica. SSO in SKGZ
sporočata, da je na voljo avtobusni
prevoz za nedeljsko proslavo ob
dnevu slovenske kulture v Čedadu.
Občina Doberdob bo zaposlila za
nedoločen čas delavca kat. B
razred 1 (Deželna kolektivna
delovna pogodba za zaposlene
enotne kategorije nevodilnih
položajev – Dežela FJk). Rok za
predstavitev prošenj zapade 11. 2.
2019 ob 10. uri. Razpis in prošnja
sta objavljena na doberdobski
občinski spletni strani
www.comune.doberdo.go.it v
sekciji Amministrazione
trasparente - Bandi di concorso.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v četrtek, 14.
februarja, na dan sv. Valentina,
izlet z enim avtobusom v Lipico za
ogled kobilarne. Sledilo bo
družabno srečanje v gostilni
Sardoč v Prečniku (Devin-
Nabrežina). Vpisovanje po tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.),
3461206031 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481 78138
(Sonja Š.). Avtobus bo odpeljal ob
9.30 uri s trga Medaglie
d'oro/Goriščka v Gorici z običajnimi
postanki.
SKPD F. B. Sedej objavlja razpis za
49. Festival narodno-zabavne
glasbe “ŠTEVERJAN 2019”, ki bo
5., 6. in 7. julija 2019 med borovci
v Števerjanu. Razpisne pogoje,
termine in vsa ostala pravila smo
objavili na naši spletni strani
www.noviglas.eu. Več informacij na
www.sedej.org.
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in mestecu
Materi, Evropski prestolnici kulture
za leto 2019. Informacije Ivo Kovic
(0481 882285, 3470967807).
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale (ul. Ku-
gy 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484
12402 003 570 036 225; SWIFT CI-
VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163
ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Čestitke
Kmetija Ciglič Bogdan iskreno
čestita Damijanu Podveršiču ob
prejetju prestižne nagrade Nonino.
Dragi Aaron! Praznoval si svoj lepi
29. rojstni dan. Tudi mi ti iz srca
čestitamo in ti kličemo še na
mnoga leta! Obilo sreče in veselja!
Očetova žlahta.
Darovi
Ob nabirki za katoliški tisk: za Novi
glas: župnije Pevma-Štmaver 70
evrov, Jazbine-Subida 55 evrov,
Števerjan 100 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 8. 2. 2019 do 14. 2. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 8. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 9. februarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 10. februarja ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 11. februarja (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za lahko
noč.
Torek, 12. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 13. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Spretni ribiči
kormorani. - Izbor melodij.
Četrtek, 14. februarja (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
Gorici in sofinancirala Jav-
na agencija za raziskovalno
dejavnost Republike Slove-
nije, so sodelujoči na sim-
poziju ob 70-letnici Nove
Gorice in izobraženci s Fa-
kultete za humanistiko
Univerze v Novi Gorici ho-
teli počastiti praznovanje obletni-
ce ustanovitve mesta. Zbornik je
razdeljen na tri sklope. V prvem
sklopu z naslovom Meščani po
izobrazbi so prispevki Neve Ma-
kuc, Tatjane Peterlin Neumaier in
Renata Podbersiča. Drugi sklop
študij nosi naslov Rodoljubi dežele
in vključuje zapise Stanka Grande,
Roberta Devetaka in Urše Prša, ki
je na sovodenjskem večeru pred-
stavila lik in delo domačina, sovo-
denjskega rojaka Franja Rojca. V
zadnjem sklopu zapisov z naslo-
vom Izvirajoči z dežele lahko pre-
beremo študije Petre Testen Koren,
Željka Oseta, urednika zbornika,
in Aleksandre Gačič.
Oset je na sovodenjski predstavitvi
orisal lik kemičarke in univerzitet-
ne profesorice Marije Perpar
(1904-1990), ki spada v skupino
slovenskih znanstvenic, ki so svoje
raziskovalne ambicije lahko ude-
janjile šele po drugi svetovni vojni.
Perparjeva je poučevala v srednji
šoli in raziskovala na Kemičnem
inštitutu. Njeno raziskovalno delo
je, zaradi udejstvovanja v ženskih
društvih, prekinila kazenska pre-
mestitev na realno gimnazijo v
Celje. Po letu 1946 se je na Teh-
niški fakulteti Univerze v Ljubljani
posvetila raziskavam na področju
organske kemije in vzgoji akadem-
skega naraščaja. Bila je poštena
profesorica, ki je vplivala na gene-
racije kemikov.
Največ pozornosti pa so na torkovi
predstavitvi namenili Sovodenjcu
Franju Rojcu, zavednemu Sloven-
cu, pesniku, ilustratorju in velike-
mu rodoljubu, ki ga je Urša Prša iz-
brala za svojo študijo. Franjov sin
Marko, ki je na predstavitvi
občuteno spregovoril o svojem
očetu in poudaril trud, ki ga je oče
vlagal v študij slovenščine, in nje-
govo navezanost na slovenski je-
zik, je Urši Prša izročil zaboj roko-
pisov, tipkopisov, fotografij in ilu-
stracij, s pomočjo katerih je stro-
kovnjakinja preučila bogato inte-
lektualno zapuščino Sovodenjca.
Franjo Rojec se je rodil 10. septem-
bra 1914 na Peči. Življenjska pot ga
je privedla v begunstvo v tujino,
leta 1947 pa se je
vrnil domov in do-
bil najprej službo na
računskem oddelku
finančnega urada v
Gorici, leta 1965 pa
se je zaposlil kot višji
funkcionar na
deželnem uradu v
Trstu. Bil je izredno
kulturno in social-
no angažiran, poleg
slovenskega in itali-
janskega jezika je
govoril še nemško,
francosko, angleško in furlansko.
Imel je izreden občutek za struk-
turo lepote in besede, ki se izražata
v njegovem pesniškem ustvarjan-
ju. Ljubiteljsko je rad preučeval
krajevno zgodovino, predvsem
antično, bral knjige, zbiral strokov-
ne članke. Ob upokojitvi se je po-
polnoma posvetil pisanju čustve-
no nabitih pesmi, risanju, izdelal
je pravi slovarček sovodenjskih na-
rečnih besed. Rojčevih pesmi je v
celotni zapuščini več kot 500. V
njih se zrcalijo tematiki rodoljubja
in močne narodne identitete, im-
presije narave in severnoprimor-
skih krajev, vrednote in podobe,
na katere smo prebivalci Goriške,
izobraženci in ne, mladi in starejši,
vsekakor navezani.
Katja Ferletič
Občinska knjižnica Sovodnje / Predstavitev zbornika 
Goriški izobraženci
povezujejo naš prostor
Urša Prša, Željko Oset in Stane Granda
Kultura7. februarja 20198
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (50)
Anton Štrancar (4)
Tako je o smrti Antona Štrancarja poročala Go-
riška straža: “Z Antonom Štrancarjem leže v grob
prvi politični mučenik goriških Slovencev, ki je
padel kot žrtev vladajočega režima. Štrancar je
prvi goriški Slovenec, kateri je dal svoje življenje
za pravico slovenskega rodu na tej zemlji. Zato
se ne poslavljajo od njega le njegove sestre in
njegova brata, nele njegova rojstna vas Šturije,
nele naša politična organizacija, temveč ves naš
narod v Italiji. Koder prebiva slovenski rod: od
postojnske zemlje do tužnih Brd, od obale Ja-
dranskega morja do bovških hribov, bodo ti-
sočera slovenska srca trepetala v žalosti ob spo-
minu na mučeniško smrt Antona Štrancarja”.
Novinar je še posebej potegnil vzporednico z
žrtvovanjem tolminskih puntarjev v 18. stoletju.
Kot bomo videli v naslednjih številkah našega
tednika, je prav bojevito, skoraj puntarsko raz-
položenje slovenskega tiska pred takimi neza-
slišanimi krivicami, hudo razjezilo samega itali-
janskega voditelja Benita Mussolinija. Nadaljuje
izredno pogumen novinar Goriške straže: “Nje-
govo ime (Štrancarjevo, op. p.) ostane zapisano
z neizbrisnimi črkami v srcu slovenskega ljud-
stva, postavlje-
no bo v eno
vrsto z imeni
Gradnika, La-
harnarja, Muni-
ha in vseh onih
mož, ki so prelili
kri za pravico
slovenskega ro-
du. Zato bodi
Štrancarjev spo-
min blagoslo-
vljen in blagro-
van iz roda v rod, blagoslovljena bodi vipavska
zemlja, v kateri bo počivalo njegovo truplo, svet
bodi njegov grob vsakemu Slovencu na Primor-
skem. Težko se poslavljamo od Tebe, Anton
Štrancar, hudo se nam bo storilo, ko bo padala
zemlja na Tvojo rakev, a dviga in vedri nas misel,
da ni bila še nikdar na svetu zastonj prelita kri
nedolžnih in da je iz te krvi mučenikov vrasla
bodočemu rodu vselej lepša bodočnost. Tvoja
smrt nas bo v našem boju okrepila, dvignila bo
vero v slovensko pravico, oživila in razgibala bo
slovenske množice, da bodo vztrajale goreče in
zveste in polne ljubezni v
težki zgodovinski preizkušnji.
Tvoja žrtev naj sveti sloven-
skemu ljudstvu kakor luč, ki
vodi v noči popotnike, da ne
zaidejo in zgrešijo poti in se
ne pogube, preden dospejo k
cilju. Anton Štrancar bodi
pozdravljen in tisočkrat bla-
goslovljen. Tvoja lepa, zvesta
slovenska duša naj najde svoj
pokoj in svoje poveličanje na
veke”.
26. maja je Goriška straža po-
ročala o pogrebu in pokopu
Antona Štrancarja pod sivim
Čavnom, tako kot si je sam
želel. Gre za izredno ganljiv
članek. Nosi naslov Zadnja
pot mučenika Antona Štran-
carja in je razdeljen na pet poglavij:
Pot domov, Mrtvaški sprevod, V do-
mačo cerkev, Na pokopališče, Pogreb.
V prvih dveh beremo: “Ko se je v
četrtek poslavljalo solnce od vipavske
doline, so peljali po cesti iz Gorice v
Ajdovščino na mrtvaškem vozu
mrtvo telo nedolžne žrtve. Ob cesti
so cvetele bele akacije, po vrtovih
duhtele rože in v zraku so krožili
slavčki, pojoč zadnjo pesem junaku.
/…/ Matere so kazale otročičem črn
mrtvaški voz in jim solznih oči govorile: “Ta
voz pelje moža, katerega so po nedolžnem
ustrelili oni, ki nas ne ljubijo”. Ob 6 h je zaz-
vonilo v Ajdovščini v znak: naš mučenec
prihaja! Od Lavričevega trga do cvetočih lip
pred cerkvijo se je gnetla tisočglava
množica. /…/ Solze v očeh in tiho ihtenje
množice je spremljalo molitev svečenikov.
/…/ Prizor, ki je sledil, je moral ganiti srce
vsakemu, kdor ga je videl. Cela vrsta beloo-
blečenih deklic z rdečimi šopki, pred njimi
krasen venec. Tej vrsti najmlajših je sledila
druga vrsta zornih mladenk, istotako v be-
lih oblekah. Nosile so pet svežih vencev, v
katere so bile izpletene pomladanske cvetke
iz vrtov rojstne vasi Žapuže in okoliških žup-
nij, zlasti iz Šturij in Ajdovščine. Okrog 40
pevcev je pretresajoče prepevalo psalm “Mi-
serere” četveroglasno. Pogreb je vodil vč. g.
župnik J. Fon iz Ajdovščine z asistenco”.
Goriška straža je 26. maja 1924 poročala o pogrebu Antona Štrancarja.
Lavričev trg, s katerega je krenil pogreb Antona Štrancarja, so okupatorji
preimenovali po italijanskem kralju Vittoriu Emanueleju III.
Štrancarjeva ulica v Ajdovščini. Na križišču med Goriško cesto in
Štrancarjevo ulico najdemo spomenik Antonu Štrancarju. Postavila
sta ga 5. maja 2001 občina Ajdovščina in Društvo TIGR Primorske.
Na njem piše: “Na tem mestu je bil dne 30. marca 1924 na
predvolilnem zborovanju smrtno ranjen ANTON ŠTRANCAR -
1880-1924 - slovenski rodoljub žrtev fašističnega nasilja”.
Župnijska cerkev sv. Jurija v Šturjah, v kateri se je vršil pogreb
Antona Štrancarja. Viden je tudi spomenik velikemu domoljubu
in antifašistu Filipu Terčelju, katerega so po vojni umorili
ideološko zaslepljeni rojaki.
Tudi tržaška Edinost je 27. maja 1924 poročala o veličastnem
Štrancarjevem pogrebu.
Dimitri Tabaj
  dpor, gnev, srh in še kaj
drugega se poraja v gle-
dalcu, vsaj tistem, ki išče
neko estetsko, če že ne vsebinsko,
svetlo režico, ko spremlja izredno
temačno, s krvjo vsepovsod
oškropljeno uprizoritev drame
Ivana Cankarja (1876-1918)
Kralj na Betajnovi v surovosti
režijskega koncepta filmskega
režiserja Tomaža Gorkiča
(1974), ki se je tokrat prvič, ne
ravno posrečeno, lotil gleda-
liške režije. Slovensko stalno
gledališče je želelo z odrsko po-
stavitvijo te drame počastiti
stoletnico smrti velikega pred-
stavnika moderne, kateremu je
bilo namenjenih v komaj mi-
nulem letu kar precej dogod-
kov, tudi pri nas v “zamejstvu”,
saj je Cankar obiskal Trst kar
nekajkrat in tu imel odmevne
politične shode. SSG je dramo,
s katero se je na svoji dolgi
umetniški poti srečalo že v le-
tih 1908, 1947 in 1987, pre-
mierno uprizorilo 11. januarja
2019. Goriški abonenti pa so si jo
lahko ogledali v ponedeljek, 21.
januarja, v Kulturnem centru Loj-
ze Bratuž.
V tej drami, kot je znano tudi iz
šolskih klopi, je protagonist mo-
ralni izprijenec Jožef Kantor,
krčmar in tovarnar, vaški mogo-
tec, ki je postal takšen, ker si je z
umorom bratranca prilastil denar
in ga povzpetniška sla sili še v po-
litične vrhove. Da bi dosegel svoj
cilj, si niti najmanj ne pomišlja
zahrbtno ubiti še mladega Maksa
Krnca, študenta, čigar očeta je tu-
O
Abonmajska sezona SSG v Gorici: Kralj na Betajnovi
Moč besede zadušena 
v “mesarskem klanju”
di “spravil na boben”, da zdaj za-
pit postaja v krčmi. Tudi Maks, ki
Kantorju očita zločin, je nadležni
kamen spotike na njegovi poti tri-
noškega povzpetništva. Zato mo-
ra umreti. Kantorjev grozljivi mo-
to se namreč glasi: “Kdor hoče na-
prej, mora naprej. Če je treba,
prek trupel, prek človeških tru-
pel”! Tak oblastnež je, da se ga vsi
bojijo, in ko se sam nazadnje ob-
toži zločina, mu nihče ne verja-
me. Tako se še bolj utrdi njegovo
samoprepričanje, da so vsa njego-
va dejanja pravilna in opravičlji-
va. Očitno je režiser Gorkič hotel
poudariti prav to grozo vzbuja-
jočo Kantorjevo značajsko stran,
pa tudi senčne strani drugih na-
stopajočih likov. Vsak ima nam-
reč v njegovi interpretaciji Can-
karjevega besedila s temnimi lisa-
mi obdano dušo. Da bi v gledal-
cih vzbudil še večje tesnobno
občutje (kolikor mu je uspelo, naj
odgovorijo tisti, ki so predstavo
videli), je dramsko dogajanje uok-
viril v mesarsko klavnico. Ob po-
moči scenografke Petre Veber je
prizorišče nasičil s krvavimi cun-
jami – “kosi mesa”, ki visijo na ka-
vljih, krvjo, verigami in drugimi
scenskimi elementi, ki naj bi
vzbujali srh. Na sredi odra je raz-
peta krvava koža in na njej okrva-
vljen torzo, ki naj bi bil nekakšna
grozljiva odslikava znamenite
Leonardove študije človeškega te-
lesa, a v resnici deluje kot ne-
kakšno srednjeveško mučilno ko-
lo. Odrska prenatrpanost, prostor,
odet v črnino, črni kostumi z
rdečimi detajli (kostumografka
Sanja Grcić) – vse to se v predsta-
vah različnih gledališč zadnje
čase vedno pogosteje pojavlja; ali
so to zadnje scenske in kostumske
muhe ali pa imajo vsi režiserji
enake okuse ali pa je vse to odsev
zavoženega sveta? - Med vso to
črnino izstopa le belina Ninine
obleke, ki naj bi odražala ne-
dolžnost žrtve, nemočno vklen-
jene na Kantorjevo verigo. Tudi te
vseprisotne verige, ki naj odseva-
jo, kako so liki usodno priklenje-
ni na Kantorja, so odveč. Moč
Cankarjevih besed in misli je sa-
ma po sebi dovolj krepko in izo-
streno izražena, zato ne potrebuje
vseh teh konkretnih zunanjih
znakov. Tudi kot ogabne lovke po-
daljšane roke župnika, ki zaradi
koristoljubja noče videti Kantor-
jevih vnebovpijočih grehov, in
njegova skrita pohotna sla po
ženskem telesu so prav ostudne
in zdi se, da odražajo tudi tisto na
Slovenskem še zmeraj prisotno
mržnjo do vsega, kar je v zvezi s
Cerkvijo. Tudi revna Lužarica s
kopico otroki je prikazana kot
kakšna prostitutka iz zanikrnega
bordela.
Zdi se, kot da je režiser v tej naši
družbi, obsedeni z vsakršnimi vi-
zualnimi podobami, moral vse
prikazati z materialno otipljivo-
stjo, da bi gledalci razumeli, kaj
je želel Cankar s tem drama-
tičnim delom povedati. Cankar-
jeva prodorna kritična misel se
zaduši v tej vizualni in zvočni pre-
nasičenosti, ob že v začetku gro-
zeči glasbeni podlagi, krikih, iz-
kričanih replikah, ojačenih zaradi
ozvočenosti vsakega igralca, in v
blaznem, večkrat se ponavlja-
jočem krohotu. Gledalec je tudi
poslušalec, ki se zaradi vsesplošne
prenatrpanosti ne more poglobiti
v Cankarjevo dramsko umetnino,
katere premišljeni dramaturški
lok se počasi napenja, dokler ne
doseže viška. Gorkičeva postavi-
tev pa vrže gledalca naravnost v
klavnico v vseh smislih. Vse
odraža nasilje: temina, izna-
kažena, pohabljena telesa, črnina,
mestoma oslepljujoči snopi sve-
tlobe, plastične lutke dojenčkov,
prišitih na Kantorjev plašč in na
nekakšno krilo Lužarice –
Lužaričino ali oskrbničino pokri-
valo, nekakšna mešanica goren-
jske avbe in “policijske” kape, pa
se zdi kot spakovanje iz narodne
kulture.
Igralci so seveda like izdelali v
skladu z režiserjevo zamislijo.
Kantorja je kot brezobzirnega, od-
vratnega trinoga, ki ga včasih le
prešine glas vesti, pa tudi občutek
tesnobe, poosebil Primož Forte.
Nikla Petruška Panizon je odigra-
la vlogo Kantorjeve žene Hane in
hčerke Francke, ki se pač morata
podrejati moškemu, kot je to na-
rekoval tisti zgodovinski čas, ne-
naklonjen ženskemu spolu. Tina
Gunzek je Nina, nedolžna
stričeva žrtev, obsedena s straho-
vi; sama si želi ljubezni in svobo-
de, toda v pesti jo držijo stric, pa
še blaznost in razočaranja ter ne-
moč upreti se. Tines Špik je zlezel
v kožo zavoženega študenta Mak-
sa, ki bi se rad maščeval nad tri-
noškim Kantorjem, a je preslabo-
ten, da bi zmogel kaj takega. Gost
Dejan Pevčević je mladi France
Bernot, ki mu ni do posestva in
denarja, hrepeni le po Franckini
ljubezni. Gost v predstavi je bil tu-
di Franko Korošec kot zapiti
Krnec in sodnik, ki iz svoje koristi
kroji pravico. Župnika, ki si, ker
se mu tako izplača, zatiska oči
pred Kantorjevimi zločini, je opi-
sal upokojeni igralec, dolga leta
član SNG Drama Ljubljana, Brane
Grubar. Lužarica in oskrbnica je
bila Maja Blagovič.
Kako naj si razlagamo vse te do-
deljene dvojne vloge? Kot izziv
igralcem, da bi se poglobili v dva
različna, tudi nasprotujoča si lika,
ali bolj realistično kot kronično
pomanjkanje članov v igralskem
ansamblu SSG?
Iva Koršič
Primož Forte - Kantor (foto SSG)
S 1. strani
Pred praznikom
kulture
  a srčno kulturo bodimo,
za tako, ki ne izključuje
bližnjega, ampak v tem
našem razdrobljenem svetu
nagovarja tistega, ki je na robu,
naj pride v naše vrste. Kultura
srca je nasprotje ozke in
škodljive zadrtosti, je daleč od
pritlehnega in poraznega
kruhoborstva, ki smo mu priče
danes in je vse prej kot kultura,
saj prisega le na denar, uspeh
za vsako ceno, na
izključevanje.
Radi rečemo, da je naša kultura
na trdnem temelju jezika. Pa je
res tako? Je naš jezik še zrcalo
Z naše duše? Je odnos do našegajezika res temeljnega pomenaza vse nas? Nam naš, slovenski
jezik pomeni samo “sistem
izraznih sredstev za govorno in
pisno sporazumevanje” ali je za
nas še vedno vrednota?
Za vrednote namreč gre!
Kulture brez vrednot, visoke
etike, morale, spoštovanja
etičnih, zakonskih in obče
sprejetih človeških norm ni!
Nastopaštvo in virtuoznost
visoko doneče praznine nimata
s kulturo ničesar skupnega.
Lep, doživet praznik kulture
voščim iz srca!
Kultura 7. februarja 2019 9
Izjavljam, da mi je zelo žal, da je moj bivši dijak, katerega sem
zelo cenil in je pisal sijajne šolske naloge, da se je pregrešil na
takšen način, in bi svetoval, da bi se na neki prijateljski raziskavi
dognalo, ali je bilo stanje res tako kritično, da se je tako spoza-
bil. Obenem pa bi rekel, da mi je žal, da se ga ima za plagiatorja
zaradi ene, čeprav hude pregreške, obenem pa bi potrdil, da ga
zelo cenim, zato ker je edini prisluhnil moji večkrat izraženi
zahtevi, da se ob dnevu spomina vsi spominjamo tudi poli-
tičnih deportirancev, antinacistov iz cele Evrope, ki so morali
v delavskih taboriščih (1600) trpeti ob lakoti, delo in sabotaže
plačati z obešanjem v Dori (10 deportirancev naenkrat je šlo
na vešala in še potem 20 deportirancev naenkrat je ravno tako
plačalo svoje sabotaže, nazadnje pa zaradi bolezni plačali tudi
s svojim življenjem, kakor je bilo že omenjeno pri obešanih).
Zato mislim, da je njegovo delo, ki je vse to nekako vzelo v
poštev, in je dal na oder mojo Nekropolo, treba mu prišteti to
kot veliko zaslugo, saj moje delo je na primer šlo v gledališče
Verdi v Trstu, kjer se je zgodilo, kakor piše Claudio Magris, da
so ob tem dramskem delu tako Slovenci kot Italijani postali v
resnici prijatelji in slovenski pisatelj in Tržačan Boris Pahor po-
stal naš skupni avtor kot Saba, Italo Svevo in Srečko Kosovel.
S spoštovanjem
Boris Pahor
Izjava o Borisu Kobalu
  Tržaškem knjižnem
središču so v ponedeljek,
4. februarja, predstavili
letošnjo osrednjo proslavo ob
slovenskem kulturnem
prazniku, ki jo skupaj prirejata
že deseto leto krovni
organizaciji SSO in SKGZ.
Letošnjo proslavo, ki nosi
naslov Kot ptice prešerno -
Glasbeno popotovanje od
morja do gora, bosta
izoblikovala Slovenski center za
glasbeno vzgojo Emil Komel in
Glasbena matica. Predsednika
krovnih organizacij Walter
Bandelj in Rudi Pavšič sta v
uvodu povedala, da bo proslava
V v Čedadu. To je poseben pečat,ki ga hočeta dati krovniorganizaciji, kajti položaj v
Benečiji je zapleten in je zelo
pomembno biti vedno prisotni,
da se slovenska skupnost
ohrani in utrdi tudi v videmski
pokrajini. Slavnostni govor bo
imela Margherita Trusgnach, ki
je prava duša Kulturnega
društva Rečan-Aldo Klodič;
letos praznuje to beneško
društvo petdesetletnico
delovanja.
Sledil je opis poteka proslave;
program sta predstavila
ravnateljica SCGV Emil Komel
Alessandra Schettino in
  ot je znano in smo o tem
že pisali, je sredi letošnje-
ga januarja Slovensko
ljudsko gledališče Celje umakni-
lo iz repertoarja predstavo Profe-
sionalci espe Borisa Kobala, ker
je bilo vodstvo gledališča ob-
veščeno, da je komedija plagiat.
Boris Kobal se je s tem delom, ki
je doživelo odrski krst v režiji Jaše
Jamnika konec novembra 2018 v
SLG Celje, potegoval za naslov
žlahtno komedijsko pero 2017 in
na natečaju dosegel tretje mesto.
Letos pa se je po nekaj uspešnih
ponovitvah razvedelo, da je v re-
snici ta komedija plagiat. Ni
namreč izvirna, ampak prevod
dela La prova generale (General-
ka) italijanskega avtorja Alda Ni-
colaja. Čeprav je vsa ta afera ode-
la Kobala, režiserja in igralca,
večkrat ne samo ujedljivega, am-
pak tudi predrznega komika, v
najbolj temne barve, se on sploh
ni javil. Za vse je bil nedosegljiv.
Zdaj pa je vendarle spregovoril.
Na Slovensko tiskovno agencijo
je poslal pismo, v katerem se je
opravičil zaradi tega svojega “ne-
sprejemljivega dejanja”. Do tega
naj bi prišlo, ker se je znašel v hu-
di osebni stiski. Zaradi gledališča,
kateremu je posvetil velik del
svoje življenjske moči in ki mu je
dalo kar nekaj zadoščenj, je zane-
maril marsikaj v svojem zaseb-
nem življenju. Napisal je, da je
K pred leti padel “v težko depresiv-no stanje”, ki se, kljub strokovnipomoči, “v zadnjih letih le še po-
glablja”. V opravičilu obžaluje,
da se je pod prevodom dela dru-
gega avtorja podpisal s svojim
imenom, pa tudi to, da se ni takoj
opravičil slovenski javnosti. V pi-
smu je tudi zapisal, da je težko ra-
zumeti, kako se sam počuti
osamljenega, kako je depresiven
in v hudi osebni stiski. Hudo mu
je, da ga pri 63 letih, ko se čuti še
poln ustvarjalnega zagona, gle-
dališča kar prezrejo. Čuti se izbri-
sanega. “In v tej stiski sem nare-
dil največjo neumnost v življen-
ju: podpisal sem se pod delo ne-
koga drugega. V tem pogledu ni
opravičila in bom za to nosil vse
posledice”. Opravičil se je in pro-
sil za razumevanje tudi igralce in
režiserja Jamnika. Sam ve, da bi
bil moral stopiti pred javnost ta-
koj, ko se je razvedelo, da delo ni
njegovo, a tega ni mogel storiti,
ker “več je bilo novinarskih
vprašanj, bolj sem tonil v svojo
črno luknjo”. Moral je zbrati vse
svoje moči in se “soočiti s posle-
dicami svojih dejanj. Soočiti se
moram s tem, da sem z enim sa-
mim dejanjem ustvaril velik črn
madež, ki ga ne bo mogoče izbri-
sati”, je napisal Kobal. Celjskemu
gledališču je sicer že izplačal ves
avtorski honorar. Gledališče je
namreč podalo kazensko ovabo
zoper Kobala in zahtevalo po-
vrnitev 13.000 evrov, ki jih je pre-
jel kot avtor komedije. Ker je gle-
dališče samo prijavilo plagiat, je
dobilo le 3063 evrov kazni, ki so
jo morali izplačati agentu v Italiji
za avtorske pravice.
Zaradi te afere je upravni odbor
Šentjakobskega gledališča Kobala
predčasno razrešil s položaja di-
rektorja in umetniškega vodje
gledališča in mu odpovedal po-
godbo o zaposlitvi. V SLG Celje
pa so zavrnili njegov predlog,
da bi spet začeli igrati sporno
komedijo.
To je res zelo žalostna, nedopu-
stna in obsodbe vredna zgodba,
ki skupaj z drugo o nezaslišanem
ravnanju z uslužbenci zdaj že od-
stavljenega ministra za kulturo
prekriva s temno senco svetel
Prešernov dan, slovenski državni
praznik, ki bi ga morali vsaj kul-
turniki obeležiti brez črnih ma-
dežev na duši in vesti.
IK
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 
SNG NOVA GORICA 
GLASBENA MATICA
režiserka: Jasmin Kovic
igrata (in pojeta): Danijel Malalan, Patrizia Jurinčič Finžgar
sodeluje instrumentalna skupina Glasbene matice
glasbeni vodja: Andrejka Možina
Trst, Mala dvorana SSG
petek, 8. februar, ob 20.30 
sobota, 9. februar, ob 20.30 
četrtek, 14. februar, ob 20.30 
petek, 15. februar, ob 20.30 
sobota, 16. februar, ob 20.30 
nedelja, 17. februar, ob 16.00 (z avtobusnim prevozom)
petek, 22. februar, ob 20.30 
sobota, 23. februar, ob 19.00 
nedelja, 24. februar, ob 16.00 (z avtobusnim prevozom)
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
ponedeljek, 18. februar, ob 20.30 (z avtobusnim prevozom)
www.teaterssg.com
muzikal
Afera o gledališkem plagiatu: Boris Kobal se je končno oglasil
Opravičilo naj bi bila osebna stiska
  ediške doline in Luisa
Tomasetig, pripoved o
umetnici, ki je ujeta v
pravljico med pobočji in reko v
vizualni pripovedi režiserja
Marka Sosiča. Filmski zapis, ki
pripoveduje brez besed in nas že
od prvega trenutka popolnoma
očara, je številnemu občinstvu,
zbranemu v Slovenskem
kulturnem centru v Špetru, po
kratkem uvodu Žive Gruden,
predstavila vodja slovenskih
program pri televizijski postaji
RAI, Martina Repinc. Pripoved o
življenju in ustvarjanju
ilustratorke in slikarke Luise
Tomasetig se vije preko štirih
letnih časov v prelepem
zakulisju Benečije, njene narave
in njenega skrivnostnega
pravljičnega sveta. Gre za čisto
poezijo posnetkov, kjer se
sedanjost in preteklost
prepletata z umetniškim
N iskanjem in čustvi. Marko Sosičje Luiso, ki je v dokumentarcurazkrila najbolj skrite kotičke
svoje intimnosti,
ujel doma, v
Čedadu in v
naročju beneških
gozdov. S sliko je
odlično prikazal
iskanje, ki v njej
rojeva barve in
sanje, tesno vez z
lepoto Nediških
dolin, prizore iz
narave in
Luisinega
življenja pa je
odlično spojil z
njenim opusom.
Naravni elementi,
ki so sestavni del
filmskega zapisa,
so tako močno povedni, da v
njem nadomeščajo besede,
pripoved o Luisi Tomasetig pa je
obenem pripoved o Benečiji, ki
je vseskozi močno prisotna.
Spomini iz preteklosti in bogato
ustvarjanje v sedanjosti se v
modrini Nediže zlijejo s sanjami
o prihodnosti, ki jo v filmskem
zapisu ponazarjajo pisane
papirnate ladjice, ki jih Luisa
spušča v rečne valove. Človeško
govorico v dokumentarcu
nadomeščajo glasovi iz narave,
glasovi notranjih strahov in
glasovi živali. Ti so bili namreč
v Benečiji prisotni tudi v tistih
temnih časih, le-te ponazarjajo
strašljive podobe, ki živijo v
Luisinih spominih, ko je bila
slovenska beseda prepovedana.
Mitske figure, ki so v Benečiji
prisotne na vsakem koraku,
poosebljajo pozitivne in
negativne elemente, strahove in
prispodobe, sredi katerih je
Luisa nekaka vilinska figura,
morda odsev skrivnostnih,
ponosnih beneških
krivapet, modrih in
nagajivih ženskih
figur iz beneške
mitologije. Luisi v
tem filmskem zapisu
ni dana beseda,
izraža pa se prek
narave in svojih del,
barv in prispodob.
Za režijo
dokumentarca je
poskrbel mojster
slike in besede,
režiser Marko Sosič,
ki je skupaj z Luiso
Tomasetig tudi avtor
scenografije, snemal
je Alex Purič, pri
montaži sta sodelovala Marko
Sosič in Alex Purič.
Suzi Pertot
Špeter / Posebno čaroben večer v SMO
Filmski zapis o Luisi
Tomasetig
47. literarni natečaj Mladike
Znani so nagrajenci
  omisija literarnega na-
tečaja Mladike, ki se je se-
stala v torek, 29. januarja
2019, na sedežu Slovenske pro-
svete na ulici Donizetti 3, je
obravnavala 76 prispevkov v pro-
zi in 62 ciklusov pesmi, ki so v ro-
ku prispeli na natečaj. Komisija je
po temeljiti razpravi in oceni do-
spelih prispevkov podelila na-
slednje nagrade:
PROZA
Prvo nagrado prejme novela Eter
je bil slab prevajalec, ki je prispela
pod psevdonimom Malgorzata.
Avtorica je Tadeja Krečič Scholten
iz Ljubljane.
Drugo nagrado prejme novela
Poslednji humanist, ki je prispela
pod psevdonimom Humanist.
Avtorica je Barbara Zlobec iz
Trsta.
Tretjo nagrado prejme novela Pia-
nopianist, ki je prispela pod psev-
donimom Po neki zanimivosti v
neki historiji. Avtor je Gašper To-
nin iz Kamnika.
Komisija priporoča za objavo še
novele: Panta rei – Vse teče Tanje
Rebula, Vandrovec Cvetke Pe-
stiček, Jesen, ki je ni bilo Samie
Žunić, O imenih Staneta Pečka,
Voda v grlu Tadeje Krečič Schol-
ten, Umevanje Veleuma Biljane
Makujević, Slutnja Mojce Petaros,
Zarota Olge Paušič.
K POEZIJAPrvo nagrado prejme cikel pesmiKot bi senca zdrsela čez žarek, ki
je prispel pod psevdonimom Ro-
bi. Avtor je Milan Novak iz Va-
raždina.
Drugo nagrado prejme ciklus
Dantejev svečenik. V spomin na
Andreja Capudra, ki je prispel
pod psevdonimom Spomin. Av-
torica je Marija Švajncer iz Mari-
bora.
Tretjo nagrado prejme cikel pe-
smi Selitev v brezimnost, ki je pri-
spel pod psevdonimom blink-
182. Avtor je Aleš Jelenko iz Sta-
rega trga.
Komisija priporoča za objavo še
cikel pesmi Italijanske razgledni-
ce Leva Detele, cikel pesmi Mari-
ce Škorjanec, Pesmi Nike Čok, ci-
kel Ko jesen šepeta Metke Kacin
Beltrame, Peterostišja (cinquiai-
ni) iz mojega cikla “V noči polni
besed” Dimitrija Škrka iz Sloven-
ske Bistrice in cikel pesmi Olge
Kolenc.
Za komisijo literarnega natečaja
Mladike Marij Maver
Podelitev nagrad bo v ponedel-
jek, 11. februarja 2019, ob 20. uri
na Prešernovi proslavi Slovenske
prosvete in Društva slovenskih
izobražencev v Peterlinovi dvora-
ni, Donizettijeva ulica 3 v Trstu.
ravnatelj Glasbene matice
Bogdan Kralj. Režijo so zaupali
Romeu Grebenšku, koreografijo
Sanji Vogrič, grafično obliko -
vanje Ivanu Persogli in luči ter
ozvočenje
Valeriu Trusgna -
chu. S predstavo
hočeta šoli
prikazati
glasbeno
udejstvovanje
slovenske
narodne
skupnosti v Italiji
od Trsta, preko
Gorice, do
Benečije in
Rezije. Glasbeno
popotovanje ne
bo samo
instrumentalno,
ampak tudi
pevsko in plesno.
Tržaško območje bo zastopal
Harmonikarski orkester
Glasbene matice Synthesis 4, ki
ga vodi Fulvijo Jurinčič. Goriški
prostor bo v drugem sklopu
predstavil Mladinski mešani
pevski zbor Emil Komel pod
vodstvom Davida Bandlja. V
tretjem in zadnjem sklopu bo
nastopal Komorni godalni
orkester, ki ga sestavljajo
profesorji in učenci obeh šol.
Šoli sta pri organizaciji združili
moči učencev in profesorjev ter
skušali posredovati mladim
slovensko kulturno tradicijo v
obliki ustvarjalnosti, a tudi
ljudskega izročila.
Proslava bo v nedeljo, 10.
februarja 2019, ob 17. uri v
cerkvi sv. Frančiška v Čedadu.
SSO in SKGZ sporočata, da bo
organiziran avtobus.
MČ
Foto Matevž Čotar
Tržaško knjižno središče
Osrednja proslava bo v Čedadu
Tržaška7. februarja 201910
Štipendija Albina Ločičnika za akademsko leto
2018/2019
Slovenska prosveta razpisuje že sedmo leto študijske štipendije iz
Sklada Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in zavednega
Slovenca inž. Albina Ločičnika.
Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom in
študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini,
ki so se v študijskem letu 2018/19 vpisali na študij omenjene smeri.
Prošnjam, ki jih je treba nasloviti na Slovensko prosveto, ul. Donizetti
3, 34133 Trst do 28. februarja 2019, je treba priložiti:
- kratek življenjepis - europass (s podatki o dosedanjem šolanju in
sodelovanju v slovenskih organizacijah)
- potrdilo o vpisu na fakulteto oziroma potrdilo o opravljenih izpitih
za naslednje letnike.
Predvidene so štiri štipendije, o katerih višini bo odločala komisija.
Ob enakih pogojih bodo imeli prednost študenti gradbene smeri.
Razpis je objavljen tudi na spletni strani Slovenske prosvete (www.
slovenskaprosveta. org), za dodatne informacije pišite na
uprava@slovenskaprosveta. org.
Večeri in večerje s slovenskimi glasbeniki 2019
Z letom 2019 se ponovno nekaj velikega dogaja v majhni vasi
Gropadi pri Trstu. Kulturno društvo in vokalna skupina Anakrousis
ter goriška Kulturna zadruga Maja sodelujejo v sklopu projekta
Across the Border tokrat s posebno glasbeno ponudbo: šest večerov
z večerjami s slovenskimi glasbeniki. Po lanskem uspehu z večeri
ob Iztoku Mlakarju, Vladu Kreslinu, Dragu Misleju Mef-u in Igorju
Mikoliču – Liju se letos obeta še pestrejši program: ob Andreju
Šifrerju, ki je bil gost 17. 1., bodo pri večerjah še Adi Smolar (28. 2.),
Grešni kozli (28. 3.), Zmelkoow (18. 4.), Blockbuster's (23. 5.) in
Prizma (20. 6.). Enkrat mesečno ob četrtkih vas v Gropadi 82 ob 20.
uri čaka koncert vrhunskega glasbenika ob večerji s posebnimi
specialitetami, ki jih pripravlja Pub Skala, z razstavo in še marsičim.
Vstopnina vključuje vse, možen pa je tudi abonma za vse večere po
ugodnejši ceni. Do največ 2 dni pred večerom je možna rezervacija
na 0039 3311711096 ali mlvs. anakrousis@gmail. com.
Kratke Ponedeljkov večer DSI / Gostja dr. Eleonora Flis
Pretanjena pisava v delu
Upogib časa
  ostja rednih tedenskih
sestankov Društva slo-
venskih izobražencev v
Trstu je bila na zadnjem ponedel-
jkovem srečanju dr. Elenora Flis,
avtorica knjige v prozi z naslo-
vom Upogib časa. Predstavila jo
je literarna kritičarka Miriam
Drev. O gostji večera je obiskoval-
cem obrazložila, zakaj je dr. Eleo-
nora Flis s svojim prvencem
vzbudila zanimanje med bralci
in se opazno uvrstila v svet lite-
rarnih ustvarjalcev. Avtorica je ze-
lo poliedrična, saj segajo njena
zanimanja in študij na različna
področja: je namreč tudi preva-
jalka, filmska in literarna kritičar-
ka, avtorica mnogih radijskih od-
daj. Po poklicu pa je predavatel-
jica sodobne literarne teorije na
Univerzi v Novi Gorici in lektori-
ca angleškega jezika na Fakulteti
za družbene vede FDV v Ljublja-
ni. Poleg tega redno sodeluje na
raznih mednarodnih simpozijih
in se posveča raziskovanju na li-
terarnem področju (raziskovala
je “grafični roman”, poseben
podžanr stripa). V Ljubljani vodi
tudi zanimiv in dobro obiskan
niz večerov, namenjenih literar-
G nemu novinarstvu. Vsa ta zani-manja se po besedah literarnekritičarke Drevove tudi poznajo
v avtoričinem pisanju.
Elenora Flis je navdih in spodbu-
do za prvenec dobila ob svojem
bivanju v New Yorku, kjer je s po-
močjo štipendije Rotary Iterna-
tional prebila eno študijsko leto
med doktoratom, kasneje pa še
šest mesecev s postdoktorsko šti-
pendijo Fulbright, ko je sodelo-
vala s prestižno univerzo Colum-
bia. Kot je omenila Drevova, se
mnogi Slovenci na podi-
plomskem študiju v tujini
med svetovno intelektual-
no smetano pogosto zelo
dobro izkažejo z razgleda-
nostjo, načitanostjo in do-
brimi idejami ter tako pri-
tegnejo pozornost nase.
To velja tudi za Eleonoro
Flis: v akademskih krogih
se je družila in sodelovala
z uglednimi in svetovno
znanimi osebnostmi (npr.
z Artom Spiegelmanom),
se čutila med njimi enako-
vredno in sprejeto.
Življenje v New Yorku je
bilo za avtorico “oder
življenja”; vse nove iz-
kušnje je sprejemala z od-
prtimi rokami in srcem.
Da bi se čim bolj vživela v
ameriško newyorško stvarnost, se
je Elenora Flis skušala čim bolj
integrirati v svoje okolje in nave-
zati s prebivalci newyorškega
okolja tesne stike. Zanimivo je,
da je vsak dan pešačila (v pov-
prečju 25 km na dan). Vendar ne
le zato, ker je v New Yorku treba
pešačiti, to je bila zanjo neke
vrste meditacija: opazovala je
življenje velemesta, vdihavala
čustva in misli; predvsem pa je
največ idej za pisanje dobila prav
med hojo.
V knjigi Upogib časa so zbrane
kratke pripovedi; zanje je značil-
no, da ne gre za opis velikih,
hrupnih dogodkov, temveč za
“pretanjeno pisavo”. Pripovedo-
vanju je treba tanko prisluhniti,
da z drobnimi poudarkimi pred
bralcem zaživi velemesto. Gre za
žanrski hibrid oz. prepletanje av-
tobiografije, avtorefleksije, eseji-
stičnih zapisov, potopisov itd.
Pripovedovalci so v različnih pri-
povedih različni; časovna premi-
ca pa se premika od emocij ob
doživetjih v velemestu pa do trav-
matičnih dogodkov iz otroštva in
dobe odraščanja.  (Po besedah av-
torice gre sicer za avtobiografski
zapis, ki pa je stiliziran in reinter-
pretiran). V zvezi z naslovom
knjige pa je pojasnila, da se na-
naša na Einsteinovo teorijo in da
želi z njim povedati, da čas občuti
le kot iluzijo: preteklost, sedan-
jost in prihodnost soobstajajo.
Vse je navzoče zdaj, v sedanjem
trenutku: mnoge intenzivne iz-
kušnje iz New Yorka so npr. zanjo
še prisotne. Avtorica piše predv-
sem zase, da sebe osmišlja: skozi
pisanje marsikaj ozavesti; upa pa
tudi, da s svojimi mislimi doseže
še koga med bralci.
Anka Peterlin
Poslovil se je glasbenik po duši 
Ob pogrebu Andreja
Pegana
   rce je žalostno,
močno je ranjeno …
”, je zapela skupina
prijateljev, ko so se grobarji pri-
pravljali, da dvignejo krsto in k
večnemu počitku položijo v
grob št. 480 na novem delu
tržaškega pokopališča Andreja
Pegana, glasbenika po duši in
vsej biti, ki je umrl v sredo, 23.
januarja, v bolnišnici na Katina-
ri. Veliko prijateljev in kolegov
je ob ožjih sorodnikih prišlo k
Sv. Ani, da bi se poslovilo od na-
darjenega, a nesrečnega glasbe-
nika. Pogrebno mašo je vodil
gospod Franc Vončina, ki je bil
“S Andrejev katehet in dušni pastirza slovenske vernike v Barko-vljah, kjer je Pegan več desetletij
orglal pri slovenski maši. Ob
njem sta somaševala še svetoi-
vanski kaplan za slovenske ver-
nike g. Milan Nemac, saj je bil
rajni Svetoivančan, in vikar pri
sv. Vincenciju Davide Chersicla.
Vončina je v krajšem nagovoru
lepo opisal Andrejevo občutlji-
vost in srčno dobroto, ki jo je iz-
kazoval vsem. Izpostavil je še, da
mu je bila v življenju glasba v
največjo oporo in vodilo. Po-
dobno misel je izrazil tudi g.
Chersicla, saj je Andrej zadnjič
igral na novega leta dan prav pri
sv. Vincenciju. Lepo je poudaril,
kako je Andrej živel za glasbo, ki
ga nikoli ni zatajila, kot se je to
zgodilo z nekaterimi ljudmi.
Med mašo je dolgoletnemu pri-
jatelju in sodelavcu pod vod-
stvom Edija Raceta in ob orgel-
ski spremljavi Tomaža Simčiča
pel priložnostni združeni zbor
Zveze cerkvenih pevskih zbo-
rov, ki so ga lepo okrepili pevke
in pevci od Sv. Ivana, saj je Pe-
gan nekaj časa sodeloval tudi s
tamkajšnjim cerkvenim zbo-
rom. V imenu župnijske skup-
nosti in cerkvenega zbora sv.
Vincencija se je od organista, ki
je vskočil leta 2011 po smrti
prof. Keržetove, poslovila Irma
Piščanc. Zahvalila se mu je za se-
demletno sodelovanje do bolez-
ni in težke operacije, ki ga je od-
tegnila od rednega orglanja, a
tudi za pripravljenost pomagati
za vaje, kar je tudi v zadnjih
časih izkazoval. Opravičila pa se
mu je za materinsko opomin-
janje, da bi ga odtegnila od raz-
vad, ki mu niso koristile.
Vsi, ki smo se pogreba udeležili,
smo se verjetno spraševali, kaj
nam sporoča rajni prijatelj. Vsak
si je odgovoril po svoje. Osebno
lahko rečem, da me spomin na
Andreja Pegana opozarja na to,
kako smo ljudje ranljivi, kako
nas življenje včasih neusmiljeno
udari in kako se je težko ali tudi
nemogoče pobrati, če nismo de-
ležni prave pomoči in človeške
bližine. Ob vsem hudem je rajni
prijatelj z nasmehom odgovarjal
na vsakodnevne težave in bil
hvaležen tudi za malenkosti, kot
je lahko kratek pogovor na cesti.
Prav to je verjetno njegovo glav-
no sporočilo in nam je lahko vo-
dilo v odnosu do bližnjega.
M. T.
  lovensko stalno gledališče,
Radio Slovenija 3. program,
RAI Radio Trst A v sodelo-
vanju z založbo Mladika in ZTT
so v torek, 22. januarja, organizi-
rali v mali dvorani SSG prvo
srečanje niza radijsko-gledaliških
dogodkov Ars teatralis, ki si jih je
zamislil in jih vodi režiser Alen Je-
len. Večer z naslovom Na prepihu
poezije, ki je bil v neposrednem
radijskem prenosu, so oblikovali
dramski igralci, člani ansambla
SSG Trst, Maja Blagovič, Vladimir
Jurc in Tadej Pišek, ki so interpre-
tirali pesmi tržaških in goriških
pesnikov Marije Kostnapfel, Sanje
Širec, Vinka Bandlja in Davida
Bandlja. Tamara Stanese je pove-
zovala srečanje z zanimivimi lite-
rarno kritičnimi poudarki, Tatja-
na Donis pa je poskrbela za gla-
sbene intermezze na harfo.
Najprej so igralci prebrali pesmi
prof. Sanje Širec iz zbirke Hiša raz-
S vajenih otrok, ki je izšlaleta 2018 pri ZTT. Iro-nična, igriva in paradok-
salna se s pesmimi spre-
hodi skozi otroštvo.
Vinko Bandelj, po izo-
brazbi znanstvenik oz. morski
ekolog, je objavljal pesmi pre-
težno v literarnih revijah. Nebo
je prazno, ki jo je lani izdala za-
ložba Mladika, je njegova prva pe-
sniška zbirka. Pesnik je zelo vezan
na prostor in naravo, v kateri išče
odgovore v tem razdrobljenem
svetu, ki je v krizi in brez vrednot.
Sledilo je branje poezij iz zbirke
Pesmi (izdali sta Mladika in Slo-
venska matica leta 2018 - vsebuje
prevode pesmi v italijanščino)
prof. Marije Kostnapfel. Kratke
pesmi opisujejo osebno življenje
in izkušnje avtorice ter izražajo te-
snobo, ki jo pesnica doživlja.
Nazadnje so poslušalci prisluhnili
pesmim Davida Bandlja iz zbirk
Razprti svetovi (Mladika, 2006) in
Odhod (Mladika, 2012). Eksisten-
cialne in ljubezenske pesmi, ki se
prepletajo s krščanskim čuten-
jem, spodbujajo v bralcu
doživljanje sve-
ta, sebe in nara-
ve, a tudi
odražajo žalost
in razočaranje.
Naslednji večer
bo meseca fe-
bruarja, in sicer
koncertna upri-
zoritev kome-
dije Apokafiksa
Dušana Je-
linčiča. Zvočno
igro bodo v so-
delovanju z RAI Radio Trst A in 3.
programom Radia Slovenija upri-
zorili člani ansambla Slovenskega
stalnega gledališča in Radijskega
odra.
Sanje za Mirjam
Rima raja, knjižni dar
iz Slovenije
  obrodelna pobuda Sanje
za Mirjam, ki jo vodi in
koordinira Elena Cerkve-
nič, ima kot glavni namen pro-
moviranje in širjenje poznavanja
slovenskega jezika in slovenske
kulture, še posebno na italijan-
skih šolah vseh vrst in stopenj, v
Trstu in Gorici. S pobudo Sanje za
Mirjam želimo organizatorji
počastiti spomin na slavistko,
prof. Mirjam Brajkovič. Prof. Braj-
kovič je bila intelektualka, ki je z
izredno občutljivostjo, suvereno
pedagoško-didaktično kompeten-
co spodbujala dijake k razvijanju
lastnih potencialov in talentov v
duhu spoštovanja in sodelovanja,
medsebojnega soočanja in med-
kulturnosti. Sodelujoči pri pobu-
di, svetoivanska knjižnica Fabio
Saffi, KD Marij Kogoj, športno
združenje Bor, italijanski ženski
center – Centro Italiano Femmi-
nile in KD Slavko Škamperle izre-
kajo neizmerno hvaležnost
osnovni šoli Ivana Cankarja z
Vrhnike in Cankarjevi knjižnici
Vrhnika za lepo število knjig,
zbirk zelo zanimivih otroških pe-
smi, ki sta jih poklonili za pobudo
Sanje za Mirjam. Knjige imajo na-
slov: Rima raja, zbornik pesmi /
Festival otroške poezije 2018,
Vrhnika 2018. Vsebujejo pesmi,
ki so jih v slovenščini napisali
osnovnošolski otroci. Besedišče
D pesmi je pristno, živo, avtentično,primerno in uporabno za vzbu-janje v učencih iz italijanskih
osnovnih šol vedoželjnost in za-
nimanje za naš jezik. Otroške pe-
smi so odlično gradivo za forma-
tivno-učne enote za učenke in
učence vseh osnovnih šol, še po-
sebno za učenke in učence itali-
janskih osnovnih šol, ker so kori-
sten pripomoček za spodbu-
janje zanimanja za slovenski je-
zik in slovensko kulturo. Na-
men pobudnice Elene Cerkve-
nič je poleg izročitve knjig
učenkam in učencem osnov-
nih šol, ki jih zanimata sloven-
ski jezik in slovenska kultura,
ponuditi učencem in učenkam
formativno-učno enoto. Izpel-
jali bi jo v obliki prostovoljne
dejavnosti na osnovi otroških
pesmi, objavljenih v knjigi: šlo
bi za aktivno bralno dejavnost
otroških pesmi v slovenščini,
zapisovanje ključnih besed v
slovenščini s pomenom teh v
italijanščini, razlago vsebine
otroških pesmi v italijanščini
ter kratek pogovor na obravnava-
no temo. Elena Cerkvenič in vsa
društva, ki sodelujejo pri tem, se
univ. dipl. bibl. dr. Sonji Žakelj,
direktorici Cankarjeve knjižnice
Vrhnika, in mag. Polonci Šurca
Gerdina, ravnateljici osnovne šole
Ivana Cankarja Vrhnika, prisrčno
zahvaljujejo za sodelovanje pri
pobudi Sanje za Mirjam, saj
knjižni dar je in bo koristen,
odličen učni pripomoček. V na-
slednjih mesecih bodo organiza-
torji pobude Sanje za Mirjam
izročili knjige učenkam in učen-
cem italijanskih osnovnih šol v
Trstu in Gorici. Vsi, ki želijo sode-
lovati pri dobrodelni pobudi San-
je za Mirjam ali želijo pobudo
Sanje za Mirjam na katerikoli
način podpreti, naj se javijo pri
športnem združenju Bor, KD Ma-
rij Kogoj, KD Slavko Škamperle,
na spletni naslov svetoivanske
knjižnice Fabio Saffi bibliosangio-
vanni@gmail. com ali na tel. štev.
3290224074 (Elena).
Naša dragocena sodelavka Metka Šinigoj
je povila drugorojenko
JANO.
Mamici, Dobrosrčni pandi, očku Aleksandru
in sestrici Neži 
želimo vso srečo in veliko mirnih noči!
UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA
Radijsko-gledališka srečanja Ars teatralis
Uspel večer Na
prepihu poezije
Foto damj@n
Tržaška 7. februarja 2019 11
Obvestila
Ob 27. svetovnem dnevu bolnikov, na
dan Lurške Matere Božje, v pone -
deljek, 11. 2., bo pri Sv. Jakobu ob
17. uri sv. maša z bolniškim mazilje -
njem - vabita Področni svet Pasto -
ralnega središča in Vincencijeva
konferenca - februarska slovenska
maša v ITIS-u odpade zaradi
tamkajšnjih zdravstvenih razmer.
Slovenska prosveta in Društvo
slovenskih izobražencev v
sodelovanju z Mladiko vabita v
ponedeljek, 11. februarja, ob 20. uri
na Prešernovo proslavo. Podelili
bodo nagrade 47. literarnega
natečaja Mladike za prozo in
poezijo. Igralci Radijskega odra
bodo brali odlomke iz nagrajenih
del. Predstavili bodo knjigo “30
najboljših”, ki jo je uredila Evelina
Umek. Nastopila bo Ženska vokalna
skupina Barkovlje pod vodstvom
Aleksandre Pertot.
Slovenska prosveta vabi ob
slovenskem kulturnem prazniku na
podelitev 44. priznanj Mladi oder in
ogled predstave Pulcinella. Nastopil
bo igralec Matija Solce. V soboto, 9.
februarja, ob 17. uri v Peterlinovi
dvorani, Donizettijeva 3.
V februarju in marcu bo tečaj priprave
na cerkveno poroko v Marijanišču
na Opčinah. Srečanja bodo ob
sredah ob 20.30. Prvo srečanje bo
v sredo, 20. februarja. Tečaj bo
obsegal 7 srečanj. Sedem različnih
tem, od verskega vidika preko
vzgojnega, psihološkega, zdravni -
škega, pravnega in družinskega.
Srečanja bodo vodili različni
predavatelji. To je edini slovenski
tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se
želijo poročiti v cerkvi in želijo imeti
tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi
prispevati h kvalitetnejšemu
življenju v dvoje, ovrednotiti pomen
družine ter s spodbujanjem
življenjskega optimizma prispevati
k oživljanju naše narodne
skupnosti.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za slovenske misijonarje: N. N. 20
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  gor Švab že dolgo let zastopa
slovensko narodno skupnost
v središču Trsta. To je že nje-
gov tretji mandat za svetnika
stranke Slovenska skupnost na
Občini Trst. Prvič je bil izvoljen
leta 2006 pod županom Rober-
tom Dipiazzo, sledil je mandat z
županom Robertom Cosolinijem
(2011-2016) in zopet z Dipiazzo
od leta 2016.
Kako se je spremenil Trst v teh
letih in katere so razlike med
upravo Cosolinija, v kateri ste
bili v večini, in današnjo?
Delo v večini ali manjšini je seve-
da zelo različno. V večini naj bi
imela prevladujoča stranka moč
kaj spremeniti po svoji želji. Žal
se tega ni dalo izkoristiti. Zaradi
pakta stabilnosti in finančne ter
gospodarske krize smo bili popol-
noma brez moči. To je onemo-
gočalo javnim upravam katerikoli
večji poseg in projekt za razvoj
mesta in območja. Dežela in
država sta povrhu sporočila, koli-
ko sredstev lahko Občina investi-
ra, komaj konec avgusta ali sep-
tembra. To je bilo za nekatera jav-
na dela, predvsem tista večja, ki
jih je treba končati do konca leta,
usodno. V bistvu je bilo nesrečno
obdobje, ko je bilo načrtovanje
zelo težko ali celo nemogoče.
To je bil tudi velik udarec za le-
vico, kajne?
Drži, saj breme te situacije nosi
uprava, ki vodi mesto. Ljudje, ki
ne poznajo pojmov pakta stabil-
nosti in krize, avtomatično krivi-
jo upravo, da ni ničesar naredila
in da je bila nesposobna. To pa ni
res. Dodatna “zafrkancija” je to,
da sedanja uprava odpira in reže
trakove raznih dokončanih del in
projektov, ki so sad prejšnje,
“naše” uprave, če lahko tako
I rečemo. Posledice so se občutilena volitvah.Kakšen je odnos z večino in
županom? Se je možno kaj do-
govarjati z njim?
Osebno imam dober in korekten
odnos z županom. On se ima za
“človeka dejanja”. Marsikatere
obljube pa večkrat ne drži, tudi
zaradi večine, ki ga ovira. Preko
odbornikov in uprave
skušamo vsekakor kot opozici-
ja marsikaj predlagati in rešiti.
Moram povedati, da smo ne-
katere zadeve tudi uspešno
uredili.
Kako pa je glede uporabe
slovenskega jezika na
Občini?
Na Občini je seveda slovensko
okence, na katerega se lahko
občani obrnejo. Glede izkaznic
oz. anagrafskega urada tudi ni
več velikih težav in tudi obraz-
ci za razne dokumentacije so
na razpolago, tako da spodbu-
jam Slovence, naj se jih po-
služujejo.
Druga zgodba pa je glede rabe
slovenščine v občinskem sve-
tu, ki bi morala biti pravica za
predstavnika slovenske narod-
ne skupnosti. Ko smo bili v
večini, smo žal zaradi nekaterih,
tudi slovenskih članov, zamudili
priložnost izboljšanja poslovnika,
ki bi predvideval rabo slo-
venščine. To je velika škoda, saj
smo si pri stranki Slovenska skup-
nost vedno prizadevali za to pra-
vico. Upam, da bo nekega dne, v
bližnji prihodnosti, prišlo do te-
ga. Menim pa, da bo z današnjo
upravo podpora nemogoča.
Vi ste tržaški meščan, kako je
pa s slovenščino v mestu oz.
trgovinah?
Situacija je precej žalostna in si ne
morem razložiti, kje je ovira. Mi-
slim, da je to neka ome-
jenost ali strah pred upo-
rabo slovenščine. Morali
bi pokazati, da sta znanje
in uporaba slovenskega
jezika prednost in pri-
ložnost za utrjevanje
naše narodne skupnosti
tudi s pomočjo Sloven-
cev iz matične države, ki se redno
sprehajajo po Trstu zaradi naku-
pov. Kaj ni lepo, da vidijo na vra-
tih ali izložbi slovenske napise in
tako vedo, da se pogovorijo lah-
ko, kot da bi bili doma.
Povrnimo se na občinsko de-
lovanje. Katere so pereče teme?
Zdaj je zelo aktualna tema prista-
nišča. Prav glede tega smo sprejeli
sklep v ponedeljek. V času, ko je
industrija v veliki krizi predvsem
na Tržaškem, kjer tovarne zapira-
jo in ljudje ostajajo brez dela, je
Trst vložil veliko upa v pristaniški
prostor in delovanje. Pristanišče
postaja zopet živ del mesta in z
njim vse povezane dejavnosti, kot
so nova delovna mesta, investici-
je, projekti itd. To je velik izziv za
mesto in upamo, da se bo Trst iz-
kazal, saj bi uspeh v tej vsesplošni
krizi pomenil veliko za razvoj me-
sta in okolice nasploh. V bistvu je
Občina s tem sklepom dala neke
smernice za razvoj starega prista-
nišča, ki je pravi arhitektonski bi-
ser, ter odprla vrata podjetnikom,
da investirajo v ta prostor.
Ne pozabimo, da je bil Trst izbran
kot mesto znanosti za leto 2020.
Dogodki bodo potekali prav na
območju starega pristanišča, tako
imamo dodaten izziv, da se lepo
predstavimo in pametno investi-
ramo.
Prejšnji teden se je predsednik
državnega zbora RS De-
jan Židan mudil v Trstu.
Bil je tudi na Občini. O
čem je bil govor?
Tako je. Moram poveda-
ti, da me je srečanje ra-
zočaralo, ker se je župan
v tistih tridesetih minu-
tah pogovarjal samo o
problemu z vinjetami
(kako ne plačati vinjete iz
Trsta do Kopra in Izole).
Govoriti bi morala o na -
šem mestu, ki je večkul-
turno, večjezično, in
sprožiti debato in načrto-
vati nadaljnje srečanje,
na katerem bi bil govor o
sodelovanju z bližnjimi
slovenskimi mesti ne pa
o vprašanju, ki se lahko
porodi v kavarni ob kavi.
Vi imate tudi dodatno
vlogo na občini, ste
namreč podpredsednik
ob činskega sveta …
Ja, bil sem zelo presenečen, ko so
predlagali moje ime in sem bil v
občinskem svetu tudi soglasno iz-
voljen. Sem počaščen in se tudi
zavedam pomembnosti in odgo-
vornosti te vloge. Predstavljam
opozicijo in sem neke vrste ga-
rant opozicije do večine. Naloga
ni lahka, kajti zavedati se je treba,
do kam sega tvoja institucional-
nost in do kam odgovornost pod-
predsednika. Za zdaj se zdi, da
vlogo opravljam dobro, saj mi to
na Občini vsi priznavajo. Vloga je
tudi pomembna za našo narodno
skupnost, kajti v tej situaciji, ko
Krhkost bivanja in narave v Miljah
Miljski razstavni prostori so še nekaj dni
slovensko obarvani. 8. februarja, na dan
slovenske kulture, bo ob 18. uri v muzeju
sodobnih umetnosti Ugo Cara' voden
ogled razstave Krhkost bivanja / Fragilita'
dell'essere slikarja Andreja Brumna Čopa
in fotografinje Karmen
Čorak. V občinski razstavni
dvorani Negrisin pa je bila
do pred kratkim na ogled
svojevrstna razstava Nature
/ / Economy (Narava in
ekonomija), ki jo je postavil
Mitja Stefancic. Doslej smo
ga poznali iz kolumn obeh
tržaških dnevnikov Il Picco-
lo in Primorskega dnevnika
kot bistrega opazovalca in
komentatorja dogajanj v
sodobnem in obmejnem
gospodarstvu, zdaj pa še kot
spodbujevalca razmišljanja in ozaveščan-
ja glede velikih in usodnih vprašanj o
nadaljnjem obstoju našega planeta.
Prva dvojica umetnikov se je prvič sku-
paj predstavila maja lani na Akademiji
lepih umetnosti v Rimu. Prekmurka Kar-
men Čorak je po študiju grafike v Zagre-
bu in restavratorstva del na papirju v Ri-
mu, Avstriji in Japonski delovala za več
let kot restavratorka tovrstnih in foto-
grafskih del v nacionalni moderni gale-
riji v Rimu, zdaj pa v galerijah akademije
v Benetkah. Mariborski slikar Andrej
Brumen Čop je po diplomi in specialki z
Metko Krašovec na ljubljanski akademiji
za likovno umetnost in oblikovanje ne-
kaj let urejal revijo Likovna beseda; bil je
nominiran za Prešernovo nagrado in
zdaj uči na pedagoški fakulteti v Ljublja-
ni.
Obiskovalci razstave bodo s presenečen-
jem obšli na videz različne eksponate, ki
so nastali v svojskih tehnikah, od tradi-
cionalnega, naturalističnega olja na plat-
nu do abstraktnega risanja in senčenja
na lahnem japonskem papirju pa še do
digitalnega tiska na papir prefinjenih fo-
tografij s številnimi variantami in igra-
mi svetlobe, barv, nefokusiranih
površin in magičnih zatemnjenih pred-
stav. V mislih imamo v toplih barvah
izrisane čebele, odtujena tihožitja ograj
in zidov zapuščenih zgradb, mehke trav-
nate površine, madeže in kamnite ne-
buloze. Gre le za na videz heterogene
podobe in zaznave, saj v resnici predsta-
vljeni opus obeh umetnikov slike in po-
dobe preveva nenadejan smisel za
“občutljive materiale, ki jih zelo dobro
poznata, kot japonski washi, bambusov
in drugi papir ter platno. Čeprav so mo-
tivi iz narave in naše okolice, so človeku
lahko ogledalo in hkrati simbol člove-
kove občutljivosti, spreminjanja in min-
ljivosti”, kot je zapisal kurator razstave
Denis Volk. Ta je spregovoril na odprtju
skupaj z obema umetnikoma in Massi-
mom Premudo, umetniškim organiza-
torjem Občine Milje.
Razstava, na pobudo omenjene
občine in društva za umetnost
KONS in s sodelovanjem sloven-
skega generalnega konzulata v
Trstu in ministrstva za kulturo RS,
bo odprta do 10. t. m., v četrtek
in petek od 17.00 do 19.00, v so-
boto od 10.00 do 12.00 in od
17.00 do 19.00, v nedeljo pa le
zjutraj od 10. do 12. ure.
NATURE / / ECONOMY
Ni treba posebej posloveniti nič
kaj zagonetnega naslova nena-
vadne razstave, ki se je pravkar
končala v miljski razstavni dvorani Ne-
grisin. Dvojni poševni znak ločuje oz. po-
vezuje člena binoma, ki dosti pomeni
Mitji Stefancicu. Ne razume se, s kakšno
tehniko posneti izrezi rastlin in morskih
površin, barvni ali črno-beli, abstrahira-
ni makroportreti cvetnih listov, lahnih
prozornih cvetov, suhega listja in ziba-
jočih se podvodnih rastlin, se sugestivno
odzivajo na skrb vzbujajoče fragmente
znanstvenih poročil ali prerokb o nevar-
nih posledicah, ki se nam obetajo zaradi
globalnih klimatskih sprememb.
Mladi raziskovalec ima za sabo ljubljan-
ski doktorat iz ekonomije, poučeval je
politično ekonomijo na tržaški univerzi
in leta 2015 je bil dobitnik mednarodne
nagrade EACB za inovativen projekt na
področju zadružnega bančništva. Vsega
tega ni v informaciji na spletni strani od-
borništva za kulturo Občine Milje, ki je
organizirala razstavo. Zabeleženo pa je,
da je med študijem na liceju Prešeren
vzljubil vizualne umetnosti in potem še
glasbo, zlasti tisto, ki je povezana s ko-
munikacijo. Zato ni čudno, da je svoje
študije nekako povezal z umetniško - kri-
tičnim izražanjem. Izobešeni citati v an-
gleškem izvirniku in italijanskem prevo-
du ponazarjajo dognanja, teze in raz-
mišljanja znanstvenikov, ekonomistov in
filozofov, od Toma Mitchella in Simona
Maxwella (2010) do Suzi Kerr in drugih
(2018), od Williama D. Nordhausa
(1993) do Lawrencea H. Gouldera in Wil-
liama A. Pizerja (2006), od Slavoja Žižka
(2005) do uradnega poročila o global-
nem segrevanju IPCC, Global Warming
of 1,5° C, 2018), ki dajejo misliti...
Stefancic se nima za umetnika ali foto-
grafa, pooseblja bolj vlogo intelektualca,
ki s svojimi ustvarjalnimi sredstvi posega
v javni prostor in razpravo; zanj je po-
trebna nova oblika ozaveščenosti, v ka-
teri nova spoznanja lahko porodijo kri-
tični razmislek. “Nevarnosti, ki izhajajo
iz klimatskih sprememb, so ogromne.
Koristi, ki jih lahko porodi naša reakcija,
so ravno tako jasne: lahko ugotovimo,
da gospodarski razvoj, omejevanje one-
snaževanja in zmožnost ustvarjalnega
prilagajanja ljudi grejo vštric”. Prav ta mi-
sel angleškega akademika Nicholasa H.
Sterna naj bi ga spodbudila k tej izvirni
umetniški akciji, ki je težko opredeljiva z
zgolj estetskimi kategorijami. Spominjala
nas je na “revne” instalacije ali samizdate
iz 70. let prejšnjega stoletja, ko se je
umetnost izzivalno in prijazno mešala s
politiko, preko kritične sporočilnosti in
neposredne sugestivnosti izraznih sred-
stev, kot so lahko fotokopije, kolaži ali re-
produkcije ali pa bistveni “ideogrami”,
ki jih je Mitja Stefancic predstavil v Mil-
jah.
Davorin Devetak
Mitja Stefancic: Nature Economy
Andrej Brumen Čop, Muhe
Karmen Čorak
  Svetnik stranke SSk Igor Švab
“Pristanišče je sedaj
tržaški up”
POGOVOR 
so na vladi stranke, ki so zgodo-
vinsko nenaklonjene Slovencem,
imamo Slovenci podpredsednika
občinskega sveta.
Zahvaljujem se tudi kolegici v
občinskem svetu Valentini Repini
za odlično sodelovanje, kar doka-
zuje, da smo Slovenci sposobni
skupno delati za dobrobit naše
skupnosti.
Nazadnje bi vas vprašal, kako
vplivajo na mesto razne afere,
ki se dogajajo v Trstu v zadnjih
mesecih. Mislim predvsem na
shode Casa Pound in celo od-
prtje sedeža. Da ne pozabimo
na nečloveško gesto podžupa-
na do brezdomca.
Žal danes večina na Občini izraža
populističen način oblasti, ki se
širi vedno bolj po Italiji in Evropi.
Osnovno vprašanje je, kakšno
Evropo si želimo. Prepričan sem,
da v Evropi še vedno prevladujejo
vrednote miru, solidarnosti, do-
brosrčnosti in sodelovanja, ne pa
sovraštva in zaprtosti. Kdor nosi
odgovornost javne funkcije, bi
moral dajati zgled in pomagati
človeku v stiski, ne pa se bahati z
nečloveško potezo. Občina Trst in
druge tržaške ustanove ogromno
investirajo v socialo oz. v welfare,
zato to nizkotno dejanje ne prika-
zuje realne dobrote tržaških ljudi.
Podobno velja za ekstremistična
gibanja. Uprava v javnih govorih
podpira idejo miru in solidarno-
sti, a obenem dopušča širjenje ek-
stremističnih gibanj. V tem ni no-
bene doslednosti. Upamo, da se
bodo z leti zadeve v Trstu premak-
nile v pravo smer.
MČ
Foto Matevž Čotar
  Raznolike razstave
Predstavljajo se slovenski
umetniki
MILJE 
Videmska / Aktualno7. februarja 201912
Kulturni dom Gorica / Predstavitev knjige Gorica je naša
Drugačen pogled na naš mali svet
  otovo je zapadli sneg, ki
je pobelil Goriško, bil
vzrok, da se je v mali
dvorani Kulturnega doma v Go-
rici v sredo, 23. januarja 2019,
zbralo manjše število poslušal-
cev. Na srečanju z avtorjem, ki
ga je priredil Kulturni dom v so-
delovanju s kulturno zadrugo
Majo in društvom 1001 iz Gori-
ce ter pod pokroviteljstvom
SKGZ, je bil gost Primož Stur-
man. Večer je uvedel predsednik
Kulturnega doma Igor Komel.
Na srečanju je bil predvsem go-
vor o literarnem prvencu Pri-
moža Sturmana Gorica je naša,
pa tudi o literaturi na splošno.
Knjiga je v 500 izvodih, kar je
dobra naklada za slovenski
knjižni trg, izšla lani pri mari-
borski založbi Litera. To je nova
potrditev, da imajo Primorce ra-
je Štajerci kot Gorenjci, razen, če
se primorski besedni ustvarjalci
ne preselijo v Ljubljano (pri nas
trdno vztrajata Marij Čuk in Ace
Mermolja). Tako sta polemično
pripomnila Jurij Paljk, odgovor-
ni urednik našega tednika, ki je
vodil pogovor, in gost Primož
Sturman (1980), doma s Katina-
re, ki je mladost preživel na
Opčinah. Leta 2010 si je za nov
dom izbral vasico Brje pri Kopri-
vi na Krasu. Na tržaški univerzi
je dokončal študij sodobne zgo-
dovine. Po nekajletnem obdob-
ju sodelovanja pri Radiu Trst A,
Primorskem dnevniku in No-
vem glasu, za katerega je kot
odličen sodelavec prispeval
mnogo tehtnih zapisov in tu tu-
di postal publicist, in čeprav je
opravil državni časnikarski izpit,
se je odločil za pedagoško delo.
Zdaj je namreč profesor na lice-
ju A. M. Slomška v Trstu. Kot je
sam dejal, je literaturo vzljubil v
domači hiši. Družina ga je pre-
cej zaznamovala, čeprav v njej
ni dobil veliko spodbude za
branje, a živeli so med knjigami
in vedno gojili lep jezik. Na nje-
govo pisanje ni vplivala mama
Majda Artač; sama namreč piše
pesmi in ima različne poglede
na literaturo, morda pa njegov
ded Ivan Artač, čeprav je pisal
bolj po “mohorjansko”. Sam je
začel ustvarjati že l. 2010; takrat
je pisal pesmi. Izšle so v reviji
Poetikon z naslovom Ciklus-n-
ost. Povedal je, da se je literaturi
približal, ko je delal habilitacijo
l. 2014. Domislil si je, da bi z li-
terarnim ustvarjanjem lahko tu-
di nadgradil svoj publicistični
G jezik. Gorica je naša je njegovoprvo prozno delo, a gotovo nezadnje. Saj ima že pripravljeno
novo zbirko kratkih zgodb. Ta
oblika mu najbolj ustreza. Knji-
go Gorica je naša sestavlja devet
zgodb. To je “suma” vsega tiste-
ga, kar smo sami doživeli, je
opomnil Paljk, a je tudi čisto
drugačen pogled na ta svet gle-
de na to, da avtor ni obremen-
jen s preteklostjo. Mimogrede je
omenil tudi pisateljevo bogoi-
skateljstvo in to, da je večkrat
obiskal Alojza Rebulo, ki ga je
imel za nekakšnega vzornika.
Spremno besedo, po Paljkovem
mnenju “drzen esej”, je knjigi
napisal Jurij Hudolin, ki o delu
pravi, da gre za “intrigantno čti-
vo. Zanesljivo pa ne le za ljudi,
ki smo tako ali drugače poveza-
ni z Mediteranom, Trstom, Kra-
som in Italijo, saj ne gre za lo-
kalne vinjete”. Zgodbe v knjigi
so vse umeščene v naš čas in ni-
so avtobiografske, čeprav je v
njih avtor prisoten. V njih se
zrcalijo naše življenje in ljudje,
ki živijo ob meji, pa tudi bivan-
jske stiske. Nekatere izmed
zgodb so tako dobro strnjeno
napisane, da bi se iz njih dalo
razviti roman, je opozoril Paljk.
Tudi Orlando Uršič, urednik za-
ložbe Litera, Sturmana spodbuja
k pisanju romana, a on pravi, da
ni še pripravljen na to. Paljk je o
jeziku v Sturmanovem prvencu
dejal, da je sodoben, živ, mesto-
ma tudi grob, kar preseneča. V
njem je tudi več avtohtonih, do-
mačih izrazov (npr. borjač), ki
jih osrednja Slovenija ne pozna.
In prav je, da jih spozna. Njego-
vo pisanje je zgoščeno, preteh-
tano, premišljeno, zgodbe pri-
stne, življenjske. Paljk ceni to, da
v njih ni moraliziranja, kar kaže
že na mojstrski način pisanja.
Njegovi protagonisti so zavezani
življenju, pa tudi iskanju. Paljka
je najbolj prevzela zgodba, kate-
re pripovedni okvir je čas, ko se
je zgodil umor štirih mladih na
bazovski gmajni. Pisatelj opisuje
te dogodke iz neke določene di-
stance, kot zunanji opazovalec.
Ta zgodba Igra z ognjem, ki se
dogaja l. 1930, je sicer nastala l.
2015. V tem njegovem prvem
proznem poskusu je forma bolj
klasična, Hudolin jo je imeno-
val “noveleto”. Od te do zadnje
zgodbe - zamisel za zgodbo se
lahko v njem kali tudi en teden,
v treh dneh pa je že napisana na
računalniku - je prehodil kar ne-
kaj literarne poti, je o sebi pove-
dal avtor, in zaznal neki svoj raz-
voj, ne sicer pri tematikah, ki
ostajajo bolj ali manj iste (pro-
blem meje, ontološki problem),
ampak v pisanju. Sam misli, da
bi se sodobni pisatelji morali
žanrsko spremeniti, ker je v da-
našnjem času treba pisati dru-
gače kot v Cankarjevem, pa tudi
drugače, kot sta pisala Pahor in
Rebula. Prav s to naslovno zgod-
bo je hotel te svoje želje ure-
sničiti. “Zdaj moramo spreme-
niti pogled na nekatere teme, ki
so nam bile drage ali celo svete,
jih odstaviti z oltarja, malo tudi
provokativno”. Časi so se nam-
reč spremenili in z njimi tudi
ljudje, ne samo pisatelji, ampak
tudi bralci. Danes imamo manj
časa za branje, zato so po njego-
vem mnenju idealne take kratke
zgodbe. Na tak način se tudi
bralcu dopušča nadgradnja.
Takšna literarna oblika mu je
pomagala, da je tudi zajezil svo-
jo jezikovno “poplavo” - pisal je
tako, ker je živel od vrstice: več
napisanega, več honorarja...
/ str. 14
Iva Koršič
Igor Komel, Primož Sturman in Jurij Paljk
S 4. strani
S pomembnimi dnevi ...
  ako jim je ime, bodo otro-
ci lahko odkrili, če bodo
pravilno izpolnili pri-
ložene vaje, ki so tudi lep trenu-
tek za bogatenje jezika. Tudi za
šolsko uro je zelo primerna ru-
brika Slovenščina za v žep. Piše
jo učiteljica Barbara Rustja. To-
krat je pozornost usmerila na
svojilne pridevnike, ki nemalo-
krat delajo šolarjem preglavice.
Pastirčkovi bralci imajo na razpo-
lago kar nekaj primerov in vaj, da
bodo lahko odslej pravilno odgo-
vorili na vprašanje Čigavo je? .
Hkrati pa lepo pobarvali sličice.
Jezikovni vozliček za tvoj jeziček
Berte Golob, ob ilustracijah Mo-
nice Quaggiato, se v stihih igra z
besedo levo, levica ... Vsi, ki lju-
bijo branje in lepe zgodbice, naj
se ustavijo pri ljubki pravljici, ki
jo je stkala Lidija Jarc in jo naslo-
vila Balonček in Lubek. Pripove-
duje o veveričku Lubku, ki je
našel na visokem kostanju rdeč
balonček. Presrečen je bil ... a ba-
lonček je počil, ko je Lubek
K skušal zaustaviti njegov let v ne-bo ... Kdo mu je balonček zašil inzalepil, bo pa razkrilo branje.
Zgodbico je prisrčno ilustrirala
Monica Quaggiato. Kako po-
membno je, da ima brlog več
izhodov, je lisica obrazložila jaz-
becu v basni Vojana T. Arharja Li-
sica in jazbec, ki jo je likovno
opremila Danila Komjanc. Živ lje -
nje in delo blaženega Martina
Slomška, ki se je rodil na Slomu
pri Ponikvi, približno 15 km da-
leč od Celja, v kmečki družini,
26. 11. 1800 (teden dni pred Pre -
šernom), in umrl v Mariboru 24.
9. 1862 ter je pokopan v maribor-
ski stolnici, predstavlja Mariza
Perat. Zgoščeno opisuje njegovo
otroško dobo, šolanje, pri kate-
rem je bil zmeraj odličen, njego-
vo duhovniško posvečenje l.
1824, pa kako je l. 1846 postal la-
vantinski škof, njegovo vztrajno
prizadevanje, da je škofijo prene-
sel v Maribor, in njegovo skrb za
mlade – njegov je učbenik Blaže
in Nežica v nedeljski šoli. Leta
1852 je v Celovcu ustanovil Mo-
horjevo družbo, “ki je med Slo-
vence pošiljala knjige in jih tako
vzgajala in izobraževala”.
Kako je bilo z Mojzesom in ma-
no, ki je padala z neba, piše Kate-
rina in dodaja recept za sladek
snežnobel kruhek. Natančno,
ljubko ilustracijo Mojzesa in fa-
raonove hčerke je prispevala Gra-
ziella Zavadlav. Vesna Benedetič
je svoji dve strani namenila opisu
velikega Leonarda (1452-1519).
Leonardo da Vinci je bil pravi ge-
nij. Bil je slikar, a ukvarjal se je še
z anatomijo, astronomijo in
gradbeništvom. Zelo znana so
njegova dela: enigmatična Gio-
conda, Zadnja večerja in Vitruvi-
jev človek, ki ga najdemo tudi na
evro kovancu.
Vneti smučarji bodo v februar-
skem Pastirčku našli še pet
smučarskih pravil, vsi pa razve-
drilno stran in celo vrsto prekra-
snih živopisanih risbic Pastirčko-
vih bralcev in barvno fotografijo,
ki so jo poslali petošolci OŠ
Abram iz Pevme. Na njej so
božična drevesca, ki so jih izde-
lali po navodilih Vesne Benedetič
v decembrskem Pastirčku. Prijet-
no branje!
  etos nas je pust zelo zgo-
daj presenetil, predvsem
v Nediških dolinah, kjer
na Matajurju bele snežne krpe
še kljubujejo soncu in kjer je
modra spomladanska odeja
žafrana še daljna slutnja. Praz-
novanje pusta se je v Benečiji
začelo že 3. februarja z osred-
njim, najbolj turističnim do-
godkom v Špietru. Tu je bil po
odprtju kioskov večerni ples v
maskah pod ogrevanim šoto-
rom. Veliki pustni sprevod je
bil po špietarskih ulicah v ne-
deljo, 4. februarja. To ni tipičen
sprevod vozov in skupin, am-
pak veselo srečanje značilnih
starih mask ali “pustov” v be-
neškem narečju iz vseh Ne-
diških dolin. Z vragolijami in
ob spremljavi “beneških ramo-
nik” so se po Špietru podili blu-
marji v belih oblačilih s pisani-
mi klobuki. Iz vasi Matajur so
se v dolino odpravili “pustje”,
in sicer “ta liepi in ta gardi”, ba-
be z možmi v košu, na verigi pa
z njimi še “zloudij”, ki ga je an-
gel krotil. Iz Ruanaca so se ude-
ležili sprevoda pisani “pustje”,
izredno zanimive maske, sesta-
vljene iz pisanih trakov, ki ima-
L jo iste barve in podobne značil-nosti kot beneški Harlekin. Ne-kateri raziskovalci trdijo, da je
le-ta nastal ravno v času, ko so
bile Nediške doline pod Be-
neško republiko, in se je zgle-
doval ravno po starih maskah
iz vasi Ruanac. Zvečer je bil v
Špietru ples z domačim be-
neškim ansamblom Skedinj.
Ta teden bo pustno norenje za-
jelo marsikatero be-
neško vas. V nedeljo, 11.
februarja, si radovedneži
lahko ogledajo tek Blu-
marjev okoli dveh zasel-
kov, ki sestavljajo vas Čarni
varh. Blumarji s svojimi pisani-
mi klobuki in palico v rokah
tečejo v krogu, ki je širok pri-
bližno 4 kilometre, in to toli-
kokrat, kolikor je tisto leto
mask. V obeh zaselkih se
ustavijo za srečo in za dobro
letino, obenem pa čim višje
poskakujejo s pomočjo palic,
tako da zvonci, ki jih imajo
okoli pasu, divje pozvanjajo.
Do vasi se da priti tudi peš iz
Podbonesca po planinski ste-
zi, tako da ogled starih mask
lahko združimo s prijetnim
planinskim pohodom.
V soboto, 10. februarja, bodo
pustje noreli po vasi Ruanac,
tudi to si radovedneži lahko
ogledajo, maske pa bodo po-
birale po hišah ob spremljavi
“ramonik” po vseh vaseh,
od Prosnida in Tipane do
Dreke in Gorenjega Marsina,
kjer bosta v nedeljo tudi
sprevod in veseljačenje po
vaških ulicah.
Vabljeni na nekoliko drugačno
pustovanje v Benečijo; če se bo-
ste pustili ujeti v veselje prasta-
rih šeg, vam nikakor ne bo žal.
S. P.
  Ukve / Pogrebna sveta maša za gospoda Maria Gariupa
Odšel je eden izmed naših
zadnjih čedermacev
S 1. STRANI 
  ako je poudaril videmski
nadškof Andrea Bruno
Mazzocato med pogreb-
nim bogoslužjem za dolgoletne-
ga ukovškega dušnega pastirja
Maria Gariupa, enega izmed
naših zadnjih čedermacev, v ne-
deljo, 3. februarja. Nadškof je bo-
goslužje daroval ob somaševanju
slovenskih in italijanskih duhov-
nikov. Nabito polna cerkev sve-
tih Filipa in Jakoba v vasici Ka-
nalske doline je izžarevala hva-
ležnost za duhovnika, ki je za
tamkajšnje vernike v več kot šti-
rih desetletjih postal ne le du-
hovni oče, ampak tudi svetilnik
slovenstva. Gospod Gariup je bil
namreč pripadnik takega duhov-
T ništva, ki je evangelij oznanjeva-lo v duhu z narodnim izročilomin jezikom.
Rojen je bila leta 1940 v
Topolovem, Beneški vasici. V
duhovnika je bil posvečen leta
1965 skupaj z Dionizijem
Matevčičem, ki je preminil pred
dvema letoma, Božom Zuanello
in Marinom Qualizzo, ki bil
prisoten pri pogrebni maši za
sobrata v Ukvah. Leta 1974 je
Mario Gariup postal duhovnik
v Ukvah in Ovčji vasi. Dolgo
časa je skrbel tudi za Naborjet
in Lužnice. Kot je med sveto
mašo v imenu slovenskih
organizacij iz Kanalske doline
poudarila Ana Wedam, je
gospod Gariup veliko pomagal
župljanom po potresu leta 1976
in po povodnji
leta 2003. Dušni
pastir si je
predvsem
prizadeval za
uveljavljanje
slovenskega
jezika v cerkvi in
socialnem
življenju. Takoj
po svojem
prihodu v
Kanalsko dolino
je s kulturnim
delavcem
Salvatorejem
Venosijem
organiziral
tečaje
slovenskega
jezika. Zaradi
tega ga je
napadalo in
obrekovalo
krajevno
časopisje. In
prav zaradi
polemike okrog
tečaja
slovenščine se je vnela tako
imenovana ‘ukovska afera’, ko
se je gospod Gariup moral
braniti pred sodiščem leta 1977.
“Da smo danes tukaj skupaj ob
našem dušnem pastirju, je to
tudi zaradi energije, ki nam jo
je gospod Mario znal prinašati”,
je dejala Ana Wedam. Svojo
narodno pripadnost je izražal
tudi na podlagi bogate
publicistične dejavnosti. Bil je
avtor številnih
zgodovinskih
publikacij (naj
spomnimo le na
zadnje, leta 2014
izdano, več kot
1000 strani
obsežno delo z
naslovom
Narod, ki
izumira: 1.000
strani za 1.400
let zgodovine
Slovencev v
Kanalski dolini
med Nemci,
Furlani in
Italijani. Bil je tudi pobudnik in
urednik župnijskega vestnika
‘Ukva’. Veliko vlogo je odigral
tudi pri delovanju ukovškega
cerkvenega pevskega zbora.
Gospod Gariup se je zaradi
neozdravljive bolezni zdravil v
Vidmu, a želel je umreti v
ukovškem župnišču, med
svojimi ljudmi. Počival bo na
tamkajšnjem bližnjem
pokopališču.
Dolgoletna tradicija se nadaljuje
Vabilo na pust v Benečijo
Foto dd
Slovenija 7. februarja 2019 13
V političnih strankah izbirajo kandidate za evropske volitve
Novi varuh človekovih pravic bo deloval
v prid ogroženim posameznikom
  Sloveniji je, sodeč po do-
gajanjih v javnosti in rav-
nanju političnih strank
in civilno-družbenih gibanj,
zmeraj znova razvidno, da je
država razdeljena na dve mnen-
jski polovici. Vsaka s svojo ideo-
loško opredeljenostjo ustvarja
svoje politično izhodišče in stra-
tegijo za delovanje v konkretnih
razmerah in življenju. Vendar so
tudi primeri drugačnega ravnan-
ja in odločanja. To se je zgodilo
z izvolitvijo novega varuha člo-
vekovih pravic, za katerega so
glasovali poslanci vseh strank,
zastopanih v parlamentu. To je
53-letni Peter Svetina, specialni
pedagog in socialni podjetnik, ki
sta ga za novega varuha predla-
gala Nacionalno združenje za
kakovost življenja, Ozara Slove-
nija, in Center Korak za osebe s
pridobljeno možgansko poškod-
bo. Izbran je bil z glasovi vseh
89 poslancev, navzočih na zase-
danju državnega zbora, kar je
najvišja podpora, s katero je bil
izvoljen katerikoli varuh člove-
kovih pravic v vsej zgodovini
Slovenije.
Peter Svetina pričakuje, da bosta
Državni zbor in Vlada upošteva-
la njegovo delo in predloge. Pou-
darja, “da so zanj vse teme po-
membne. Zagotovo bom pozor-
nost namenil ranljivim skupi-
nam, toda ne bom zapostavljal
ostalih. Varuh človekovih pravic
je namenjen vsem. Vsak od nas,
tudi če tega nočemo in se tega
ne želimo zavedati, lahko posta-
ne ranljiv”. Toda Peter Svetina je
ob zatrjevanju, “da si je vedno
prizadeval za dostojanstvo ljudi,
spoštovanje človeka, ne glede na
to, kakšen je”, opozoril tudi na
V občutljivo temo, za katero pa seaktualna oblast ne opredeljujeoziroma o njej najraje molči. V
pogovoru z Rosvito Pesek, v od-
daji Odmevi, na javni TV Slove-
nija, je namreč poudaril, “da
je v Sloveniji veliko prikrite
revščine, tiste, ki jo ogroženi
zaradi predsodkov ali ohran-
janja dostojanstva prikrivajo
v svojih domovih. Tudi od-
pravljanje te revščine je
dolžnost države”. Tega mnen-
ja in opozorila novega varuha
človekovih pravic, razen javne
TV, ni objavil noben drug
provladno usmerjen medij.
Kronika drugih dogodkov v
prejšnjih dneh navaja, da
Državni zbor ni sprejel zahte-
ve opozicijskih strank, SDS in
SNS, za ustavno obtožbo pre-
mierja Marjana Šarca, ker nje-
gova vlada ni izpolnila
odločitve ustavnega sodišča
glede financiranja zasebnih šol,
ki izvajajo javni izobraževalni
program. Predsednik vlade pa je
zagotovil, da bo vlada zahtevo
ustavnega sodišča za enakoprav-
no financiranje zasebnih šol, ki
izvajajo od vlade določen javni
program izobraževanja, izpolni-
la najkasneje do pričetka novega
šolskega leta. Torej do 1. septem-
bra letos.
Hkrati v parlamentarnih stran-
kah pripravljajo sezname svojih
kandidatov za udeležbo na volit-
vah v evropski parlament, ki bo-
do domnevno v drugi polovici
meseca maja. Očitno je, da bi ra-
di vsi sedanji evropski poslanci
iz Slovenije, vseh je 8, ponovno
kandidirali in bili izvoljeni, po
mnenju mnogih predvsem zara-
di visokih plač in drugih ugod-
nosti, ki so jih deležni kot parla-
mentarci evropske povezave. Za-
dovoljstvo in dvome vzbuja
odločitev Nove Slovenije,
krščanskih demokratov, da no-
silec liste kandidatov te stranke
za izvolitev ne bo sedanji oziro-
ma njen dolgoletni evropski po-
slanec, Lojze Peterle. Sam se si-
cer trudi, da bi bil na vrhu kan-
didatov, toda kaže, da se vrh
stranke usmerja k podpori Ljud-
mile Novak, nekdanje predsed-
nice Nove Slovenije, krščanskih
demokratov, ki pa je tudi že bila
evropska poslanka. V celotni
zgodbi kandidiranja za različne
organe, v tem primeru za slo-
venske predstavnike v evrop-
skem parlamentu, bi morali
upoštevati, da je v Sloveniji po-
leg kandidatov strank še veliko
drugih sposobnih in moralno
neomadeževanih ljudi, ki bi lah-
ko uspešno in učinkovito opra-
vljali funkcije tudi na evropskem
političnem prizorišču. Toda, kot
je v Slovenskem času, časniku za
družbo in kulturo, ki je priloga
tednika Družina, zapisal Bogo-
mir Štefanič, “se v Sloveniji piše
o ljudeh kakor o smeteh. Gre za
star špalir psovalcev. Stvar je ta-
ko daleč, da javnost ob tem
molči, pametni ljudje pa se umi-
  omačija Alojza
Gradnika v Medani je
dobila novega lastnika.
Prenova hiše, ki je v zelo
slabem stanju, se bo tako lahko
pričela. Prej je bilo to zaradi
razpršenega lastništva skorajda
nemogoče. Po besedah župana
Občine Brda Franca Mužiča bo
imelo območje po obnovi
drugačen videz od zdajšnjega,
nekatere vsebine bodo
namenjene vsem Medanjcem.
“Problem s propadajočo
domačijo smo imeli kar 10, 15
let, saj je imela ta
nepremičnina večje število
dedičev, ki se med seboj niso
D
Na kolena
Zahodna krščanska civilizacija je na kolenih. Na
eni strani krščanska, pa tudi sama občečloveška
družba doživlja dekadenco. Vrednote krščanstva
in humanizma pospešeno izgubljajo svojo vred-
nost. Na drugi strani pa demografski izračuni
napovedujejo izumrtje evropskih narodov in je-
zikov. V samo enem stoletju bo Evropa povsem
neprepoznavna. Pa saj je že papež Janez Pavel II.
povsem jasno povedal, da bo Evropa brez
krščanstva izgubila svoje bistvo. Da bo Evropa
krščanska ali pa je več ne bo. Težnje kažejo na to.
Da bi tak razplet obrnili, je težko verjeti. Poma-
gal bi le čudež. A prav čudežev je bilo v zgodovi-
ni že nekaj, zato te možnosti tudi ne gre zane-
mariti …
Edino prav je upirati se
Kaj lahko slehernik, ki čudežev sicer ne zna de-
lati, stori zoper neizprosno propadanje krščan-
ske Evrope, verjetno
ni treba naštevati.
Možnosti je namreč
ogromno, čeprav gre
za majhne korake.
Težava je bolj v tem,
da teh možnosti ne
izrabimo. Nekdo je
nekoč dejal, da je
lahko majhen korak
za človeka v resnici
velik korak za člo-
veštvo.
Znani igralec Gregor
Čušin je nekoč dejal nekako takole: “Ja, zahodni
svet drvi v prepad. Ni rešitve. A ne glede na to
bom skušal pod ta kolesa podstavljati polena in
kamne, da se bo voz upočasnil. Mogoče se zdi
nesmiselno, a to bom počel z vsemi močmi. Za-
kaj? Zato, ker je to edino prav.
Čušinu moramo pritrditi. Verjetno sicer ne bo-
mo vsi imeli toliko otrok kot on. Kakor tudi ne
bomo spregovorili z evangeljskimi nagovori
pred množico tolikokrat kot on. A vendar lahko
najdemo tudi svoja polena in kamne, ki so mo-
goče malo manjši od Čušinovih, a zato nič manj
pomembni. Saj veste: ni pomembno, koliko ta-
lentov imaš, ampak koliko jih zakoplješ, koliko
pa oplemenitiš.
Kako do čudeža
Pa se vrnimo še enkrat k čudežu, ki je, če verja-
memo evangeliju, povsem mogoč. Poglejmo
prvi Jezusov čudež. Jezus je celo vodo na neki
ohceti šel spreminjat v vino, pa čeprav tega
sploh ni hotel; in je to slednjič storil zaradi ma-
terine prošnje. Če je to naredil, čudež proti svoji
volji samo zaradi pomanjkanja alkoholne pijače,
se mi ne zdi tako neverjetno, da ne bi pomagal
pri ohranjanju civilizacije, ki nosi njegovo ime
in katere ideal je socialno pravična družba.
Mogoče pa je problem v tem, da ga za to še ni-
smo prosili. Oziroma, da naša prošnja ni bila ta-
ko močna. Ja, z Marijo tekmovati res ni tako pre-
prosto. Težko je z njo konkurirati in izreči
močnejšo prošnjo, prav zares. A vendar: Marija
je človek, ni bog. Če se več ljudi združi v isti
prošnji, potem pa bi bila nemara lahko tudi naša
prošnja konkurenčna. Se vam ne zdi? Tega, ka-
kopak, ne vemo. Lahko pa to izvemo. In to tako,
da se nas veliko združi v molitvi za naš svet.
Količina molitve v Evropi je vsako leto manjša.
To je sicer težko izmeriti, a če gledamo na upa-
danje števila ljudi pri maši, bi težko iz tega pote-
gnili kakšen drugačen sklep.
Konservativci bi upadanje vernosti argumentira-
li tudi z držo pri maši: vedno več ljudi hodi k
maši v trenirkah, vedno več ljudi med mašo po-
gleduje na telefončke, vedno manj je obhajil,
manj se stoji in manj se kleči.
Poklekniti na tla
Klečanje je ponekod
povsem izginilo.
Tudi v cerkvah, kjer
imajo lepe klopi,
mnogi preprosto
stojijo ali celo sedi-
jo. Ne vem, kako je
s tem danes, saj se
svet naglo spremin-
ja, a pred dobrim
desetletjem so kri-
stjani na Poljskem
in Slovaškem med
povzdigovanjem vsi
klečali. Ne le tisti, ki so bili v klopeh s klečalniki,
ampak vsi. Preprosto so vsi v cerkvi med povzdi-
govanjem pokleknili na tla.
Ta gesta se me je dotaknila. Ko to vidiš, te prev-
zame in tudi sam padeš na kolena. Izjemen
občutek.
Pri nas bi te, klečečega na tleh, gledali malce po-
strani. Ali pa bi se klečečemu vsaj zdelo, da vsi
buljijo vanj. V resnici pa verjetno sploh ne bi bi-
lo tako. A vendar je tisti občutek zoprn, saj se
človek navadno noče izpostavljati. Da ne bi kdo
mislil, da se postavljam s svojo vero. To so razlo-
gi, da sam nikoli ne grem na kolena, ko ne se-
dim v klopi. Pa čeprav si to želim.
Tu in tam se na kolena na gola tla spusti kdo tu-
di v naši cerkvi. Kar mi je všeč. Še bolj všeč bi se
mi zdelo, če bi se to razširilo v navado. Da bi se
vsi tisti, ki si to želijo, med povzdigovanjem spu-
stili na kolena brez “pobiranja” začudenih po-
gledov. Če bi škofje v pastirskem pismu povabili
ljudi h klečanju, bi se ljudje gotovo otresli pred-
sodkov.
Ali bi ljudje na kolenih kaj pomagali ustavljati
proti prepadu deroči voz z imenom Evropa, ne
vem. Bi pa Evropa na kolenih vsekakor lahko
prej izprosila čudež kot - sede pred računalni-
kom.
DALMATINOTino Mamić 15
uskladili. Ta nakup je bil zato
resnično težaven, tako občina
kot tudi sam pa smo prepričali
lastnike, da so nepremičnino
vendarle prodali”, je za STA
povedal Mužič. Decembra je
novi lastnik na domačiji gostil
študente arhitekture, ki bodo
pripravili idejne zasnove
ureditve. Na območju nekdanje
Gradnikove domačije bo po
županovih besedah nastal
zanimiv projekt na področju
kulture, nekatere vsebine pa
bodo lahko koristili vsi
domačini in obiskovalci
Medane. “Namesto sedanjega
propadajočega objekta bo tam
postavljena nova
stavba, ki bo
namenjena kulturnim
dejavnostim, ki bodo
seveda povezane s
pesnikom Alojzom
Gradnikom, ki je tam
kar nekaj časa živel. V
neposredni okolici nameravajo
urediti apartmaje, dobili naj bi
tudi manjšo garažno hišo”, je
povedal briški župan.
Občina Brda bi rada odkupila
del zemljišča in uredila
parkirišče za obiskovalce
Medane kot tudi domačine, saj
je v neposredni bližini
Gradnikove domačije vaško
pokopališče.
Celotna prenova domačije
in gradnja načrtovanih
objektov v okolici zdajšnje
stavbe ne bo poceni, Mužič
razkriva le, da se je občina z
novim lastnikom že
dogovarjala za odkup dela
zemljišč.
Kakšna usoda čaka
mogočno murvo na
dvorišču Gradnikove
domačije, pod katero so se
pred desetletjem dogajali
tudi Gradnikovi večeri in
Sanje v Medani, še ni
znano. Starost in predvsem
vremenske nevšečnosti so
drevo precej uničili.
Popolnoma drugačna pa je
usoda rojstne hiše Alojza
Gradnika v središču Medane.
Hiša je obnovljena, Goriški
muzej pa je v njej uredil
muzejsko zbirko, v kateri
predstavlja bogato Gradnikovo
zapuščino.
Medana v Goriških Brdih
Domačijo Alojza Gradnika
čaka obnova
kajo v zasebnost. Mnogi odkriti
zagovorniki demokratičnih
vrednot in meril, ki jih je prine-
sla slovenska pomlad, mnogi
odlični strokovnjaki so se nave-
ličali vsakdanjega medijskega
linča in se umaknili iz javnega
življenja”.
Z ministrstva za kulturo je odšel
Dejan Prešiček, nekdanji mini-
ster, ker naj bi šikaniral
uslužbence, na zahtevo predsed-
nika vlade pa sta oziroma bosta
morala odstopiti tudi oba držav-
na sekretarja na ministrstvu za
kulturo, Jan Škoberne in
Vojko Stopar. Nekdanji
minister Dejan Prešiček
naj bi se “proslavil” tudi
s priznanjem na nacio-
nalni TV Slovenija, “da
uslužbence ni trpinčil
brez razloga”.
Odmevno afero pa je
povzročil tudi gleda-
liščnik Boris Kobal, ki je
ponaredil odrsko delo
italijanskega avtorja,
zdaj pa se poskuša opra-
vičevati. V sporočilu Slo-
venski tiskovni agenciji,
STA, je zapisal, “da je
pred leti padel v težko
depresivno stanje, zaradi
katerega je naredil naj-
večjo neumnost v svojem
življenju”. Zanjo ni opravičila in
bo nosil vse posledice. Soočiti se
mora s tem, da je z enim samim
dejanjem ustvaril velik črn ma-
dež, ki ga ne bo mogoče izbrisa-
ti. V reviji Reporter so na platnici
zapisali, “da Boris Kobal ni nič
rekel o tem, da je kot politični
propagandist bruhal po desnici
in Cerkvi”. Lahko bi pritrdili ne-
kemu uporabniku spleta, ki je o
aferi z Borisom Kobalom zapisal:
“Za Kobalovo dejanje ne iščimo
opravičil. Ni ga treba ne blatiti
ne linčati. Moramo pa Borisu
Kobalu hladno in s prezirom po-
vedati, da je kršil naše moralne
norme in da ga pri tem ne pod-
piramo ne opravičujemo, ker si
želimo živeti v boljši Sloveniji”.
V Ljubljani so slovesno zazna-
movali 155-letnico ustanovitve
Slovenske matice. Častni pokro-
vitelj je bil predsednik države
Borut Pahor. Slovenska matica je
znanstvena in kulturna ustano-
va, ki prireja srečanja in razprave
o najrazličnejših temah sloven-
ske kulture in družbe. Ob jubi-
leju so prikazali knjige in druge
stvaritve Slovenske matice, vse
od ustanovitve dalje. Objavili so
tudi pesem o Slovenski matici,
ki jo je v njenem koledarju za le-
to 1865 napisala Luiza Pesjako-
va. Slovenska matica je tudi dru-
ga najstarejša slovenska založba.
Prvo mesto seveda ohranja Mo-
horjeva družba.
Marijan Drobež
Peter Svetina
Aktualno7. februarja 201914
Z 12. strani
Drugačen pogled ...
  a današnje dijake je dobra
literatura tista, ki pritegne
bralca, ki ga ne zdolgočasi,
za Sturmana pa je pomembno tu-
di, da izziva oz. šokira. To velja se-
veda za moderno literaturo. Zato
je večkrat kritičen do literarnih
del, ki jih pišejo pisatelji iz našega
prostora. Še zmeraj so nekateri
preveč vpeti v preteklost, ki je že
zdavnaj mimo. Paljk je glede jezi-
ka opozoril na to, da je za nas za-
mejce slovenska beseda še zmeraj
sveta. Sam mislil tako kot David
Bandelj, ko pravi, da je za nas jezik
vrednota, medtem ko je za osred-
njo Slovenijo, ki ima drugačen od-
nos do jezika, jezik predvsem
sredstvo. Sturman je poskusil
izhajati iz naše literarne tradicije
in žanrov. Presenečen je bil, da se
je knjiga uvrstila med nominiran-
ce na zadnjem knjižnem sejmu.
Kritično misel je izrekel na račun
nagrade Vstajenje, ki po njegovem
postaja zmeraj manj literarna in
bolj za življenjsko delo. Prepričan
je tudi, da pri nas manjka dobra
literarna kritika, ki bi postavila ne-
ke kanone, po katerih bi pisali. Na
Z Slovenskem je literarna kritika šezmeraj prisotna. Sam je prebralkar nekaj kritiških zapisov o svoji
knjigi, to pomeni, da Primorci ni-
smo prav izključeni iz osrednjega
prostora. Njegova generacija si si-
cer šele utira pot na kar nasičen
knjižni trg.
V pogovoru s Paljkom se je spom-
nil tudi na razne polemike, ki jih
je imel na družbenih omrežjih.
Na Slovenskem se govori preveč o
dialogu med enako mislečimi.
Dialog pa ima smisel prav v
soočanju med različno mislečimi.
Predstavljati se kot generacija ali
kot sklenjena družba ni dobro,
dolgoročno se to ne obrestuje, je
bil mnenja Paljk. Rečeno je bilo
tudi, da je literarna kritika zaprta
v krogih in je na splošno odvisna
od tistega, ki piše. Omenjeno je
bilo tudi to, da čeprav sta bila Pa-
hor in Rebula “disidenta”, so nju-
na dela v glavnem izšla v Sloveni-
ji. Po Sturmovem mnenju so nju-
na najboljša dela tista, ki sta jih
napisala v svojih najboljših
življenjskih letih. Sam ima najraje
Rebulov roman Senčni ples iz l.
1960.
Sturman je tudi razkril, kako sta
se spoznala z urednikom Orlan-
dom Uršičem na Facebooku, ko je
sam branil Davida Bandlja in Eri-
ka Sancina. Postavil se je za svoja
prijatelja, izšla pa je njegova knji-
ga. Sancin je nato svojo izdal v sa-
mozaložbi. Bandelj pa še čaka na
izid, čeprav je le-ta za Sturmana
med današnjimi pesniki daleč naj-
boljši. Še marsikaj je bilo poveda-
nega na zanimivem literarnem
večeru, med drugim to, da je Stur-
man knjigi najprej mislil dati na-
slov Varuh meje, a Uršič mu je
predlagal Gorica je naša in takoj
se je zarisala v njem slika za na-
slovnico: meja z Jugoslavijo pri
Rdeči hiši.
Da je knjiga v redu, mora imeti
dobrega urednika in lektorja, je bil
odločen Sturman. Nekatere knji-
ge, ki izidejo v našem prostoru, se
mu zdijo slabo izdelane. “Moja ge-
neracija ni imela dobrih mentor-
jev, po propadu literarnih vaj.
Zadnje besede srečanja so pripadle
Juriju Paljku. O sebi (sam ima dru-
gačne poglede predvsem na poe-
zijo) in Sturmanu je hudomušno
dejal: “Kar naju druži, je to, da je
on rojen na asfaltu in zdaj živi na
gmajni, jaz pa sem rojen na gmaj-
ni, zdaj pa živim na asfaltu”!
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 5. februarja 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (230)Erika Brajnik
Šentjanževka (1)
Šentjanževko (Hypericum perforatum) nabi-
ramo ob poletnem solsticiju, ko sonce doseže
svoj največji mogoči sijaj. Že sami cvetovi šen-
tjanževke, ki so toplo rumene barve, spomin-
jajo na toploto sonca. Ime Hyper pomeni pre-
ko, perforatum pa pomeni, da ima režice. Zdi
se, kot da imajo listi
šentjanževke luknje,
zato so jih nekoč
uporabljali za celjen-
je ran, ker so spo-
minjali na rane. Luk-
nje na listih so prikli-
cale v misli tudi ide-
jo, da imajo te rožice
možnost “videti pre-
ko”. Tako piše v sta-
rih zapisih. Šen-
tjanževko so imeli za
zelišče, ki odganja zle duhove in demone, s
tem da prinaša luč, sonce, toploto in pozitiv-
no energijo. Demon žalosti, strahu in malan-
holije je tisti, ki preveva naše misli ob depresi-
ji, zato šentjanževko uporabljamo predvsem
za uravnavanje negativnih čustvenih stanj, kot
so depresija, melanholija, črnogledost, in ob
spreminjanju letnega časa, ko je razpoloženje
spremenljivo. Šentjanževka je odlična od
živčni depresiji!
S šentjanževim oljem rada masiram čelo ali
glavo (tistega, ki je brez las, seveda) in trebuh
(pleksus solaris) ob depresivnih stanjih in
črnogledosti, saj nam
šentjanževka pomaga,
da “vidimo preko”!
Šentjanževka je na-
ravni antidepresiv, saj
spodbuja produkcijo
serotonina (hormona
sreče) v telesu, deluje
protivnetno na mišice
in sklepe, pomirja, ce-
li manjše rane in kre-
pi sluzi želodca.
Šentjanževo olje upo-
rabljamo za mazanje po telesu in za izvajanje
obkladkov, če imamo krče po telesu, če se
opečemo, ob herpesu, psoriazi, odprtih ranah,
hemoroidih, cistitisih, pikih živali.  
/ dalje
www. saeka. si
Pred nekaj ted-
ni je pri nas
snežilo. Nič
hujšega. Zapa-
dlo je le toliko
snega, da me je
skrbelo, kako se
bom z avtom
odpravila v
službo, in le toliko, da smo se popoldne doma
lahko zabavali. Zamislili smo si izziv: tekmovan-
je v ustvarjanju snežakov. Kot po navadi smo
tekmovali fantje proti dekletom. Jasno, s hčer-
kico sva nesramno zmagali, saj je bil najin
snežak, čeprav majhen, skrbno, strukturno in
estetsko zelo natančno izdelan, mož in sin pa
sta v nekaj minutah ustvarila umazanega orjaka,
ki se je pod lastno težo zgrudil v prav tako krat-
kem času.
Pri nas le redkokdaj sneži, mogoče se to zgodi
enkrat na zimo. Starejši ljudje pravijo, da je v
preteklosti bela, kri-
stalna odeja večkrat
spremenila podobo
vasi, njiv, vrtov in
cest. Nekoč družine
niso odhajale v hri-
be na “beli teden”,
ni bilo smučarskih
tečajev, otroci so
lahko videli sneg le,
ko je ta prišel do
njih. Srečneži so
imeli lesene sanke,
na katere so sprejeli
še vsaj druga dva go-
sta, četrti, po
možnosti kak odrasel mož, pa jih je moral vleči.
Kdor ni imel sank, se je po hribčku, po “grivi”,
spuščal sede na kosu lepenke ali celo na usnjeni
šolski torbi. Ko je snežilo, je bila vsa vaška
otročad iz sebe. Čeprav so starši nejevoljno mo-
rali v službo peš, po mrazu in ledu, so vsekakor
otrokom pustili, da so se prosto zabavali in
odlašali z domačimi nalogami, delom v hiši in
štali. Takrat ni bilo zimske opreme, rokavic iz
nepremočljivega blaga in za sneg primerne
obutve, nosili so volnene, doma pletene “maje”,
kape s “cufljem” in samo nekateri so si lahko
privoščili plašč - “kapot”. Volnene rokavičke so
se med igranjem na snegu takoj premočile in
kmalu so se na ročicah prikazali boleči, temno
rdeči “ozebki”. Vsakdo je skrbno, brez tarnanja,
z lopato kidal sneg na svojem “borjaču” in na
delu ceste pred hišo, soli niso stresali na tla in
noben občinski mož ali pripadnik civilne zaščite
ni s strojem plužil poti: ljudje so si pač pomagali
med seboj in delo je bilo narejeno hitreje in bol-
je. Po domovih so se greli ob “špargertih”. Že
zelo majhne otroke so učili, da je “špargert” ne-
varen: ročico so mame približale vroči površini
in učile, da je ogenj “ac”. Nekoč, ko je zapadel
sneg, je deček prvič videl pobeljeno pokrajino.
Mamica ga je pospremila ven in mu slekla vol-
nene rokavičke, tako da se je lahko prvič dotak-
nil mrzle, kristalne snovi. Občutek ledene
površine na nežni koži je bil nekaj novega, tako
je deček začudeno pogledal mamo in rekel “ac”
- ustrašil se je, prepričan je bil, da se je spekel!
Čeprav ni vedno snežilo, so bile v prejšnjem sto-
letju zime res hude. Oster mraz in zmrzal sta tra-
jala več tednov, tla so bila zmrznjena, na splošno
je bilo hrane premalo. Ljudje so si pomagali, kot
so mogli, ko ni bili v hiši ničesar za pod zob, so
lovili karkoli živega in užitnega. Soseda se spo-
minja, da so po drugi svetovni vojni po vaseh
lovili tudi mačke. Seveda ne domače, ki so doma
lovile miši, podgane in krta iz vrta, lovili so tiste
mačke, ki niso imele gospodarja, in samo do
časa pred pustom, ko se je začelo obdobje par-
jenja in njihovo meso ne bi bilo več dobro. S
skopci so lovili tudi poljske zajce, jerebice, faza-
ne, če ni bilo drugega, tudi vrabce. Vrabcev in
grlic ni manjkalo, še posebno na kmetijah ne.
Ptički so se zelo radi gostili s koruzo, ki je v kitah
visela na odprtih podstrešjih, na senikih ali sked-
njih, saj so jo kmetje jeseni pospravljali, jo
zličkali in “ožurili”, nekaterim storžem pa so pu-
stili nekaj listov in jih tako spletli v kite in pustili,
da so se lepo posušili. Koruza je bila odlična va-
ba za ptičke, ki so bili prav tako lačni kot ljudje,
tako so jim ti nastavljali mreže in jih lovili. Lovili
so jih tudi na druge načine. Ko je zapadel sneg
(po navadi je vztrajal nekaj dni), so na vidnem
mestu tla očistili in
zemljo posuli s ko-
ruznim zrnjem in
krušnimi drobtini-
cami, nad temi so
postavili mrežo, ki
je slonela diagonal-
no na pokončni pa-
lici. Palica je bila pri-
vezana na daljšo
vrvico, in ko je “lo-
vec” videl, da so si
vrabčki, nič hudega
sluteč, začeli polniti
želodčke, je pote-
gnil za vrvico, palica
je padla in ptički so ostali pod mrežo. Otroci so
jokali za ubogimi vrabčki, žival se jim je smilila,
ko pa jim je mama postregla s ptičjim golažem,
so se le potolažili, si brisali solze in oblizovali
“brke”. Vrabce so pripravljali kot divjačino. Za
golaž je bilo treba uloviti vsaj šest ptičev, k tem
so spadali še paradižnikova mezga, žajbelj,
rožmarin, čebula, korenje, pol šopka peteršilja,
črno vino, svinjska mast, košček “špeha”, ščepec
soli in nekaj žlic moke. Od časa do časa pa se je
le zgodilo, da je mama pripravila okusnejšo jed.
Srečneže je pogostila s fazanom.
FAZAN
Sestavine:
1 fazan, 2 žlici olivnega olja, 1 strok česna, po-
lovica čebule, 1 majhno korenje, vršiček rožma-
rina, malo vina, 2 žlici paradižnikove mezge, sol,
poper.
Priprava:
Meso zrežemo na kose, operemo in dobro po-
sušimo. V kozico damo 2 žlici olivnega olja in
fazana popečemo, da dobi lepo barvo na vseh
straneh. Dodamo majhno korenje, polovico
čebule, strok česna, vršiček rožmarina in še malo
popečemo. Na meso zlijemo malo belega vina
in počakamo, da izhlapi, nato dodamo še sol,
poper in paradižnikovo mezgo. Premešamo in
prilijemo malo vrele vode ali juhe ter kuhamo
pokrito. Ko je meso kuhano (kuhamo približno
45 minut), ga odstranimo in v omako, ki je na-
stala v kozici, dodamo eno ali dve žlici moke ter
spet pomešamo. Omako nato dobro “prepasira-
mo” skozi gosto sito. Ko damo meso spet v oma-
ko, lahko po potrebi dodamo še kanček vode in
še enkrat zavremo. Serviramo ga s pečenim
krompirjem ali polento. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (25)
  otovo so nadležni prehlad in gripe, ki rade
razsajajo v tem času in privoščljivo prikle-
pajo otroke na domače posteljice, bili krivi,
da se je po prazničnem decembrskem premoru
zbrala le skupina trinajstih
malčkov na Pravljični urici
v Feiglovi knjižnici, v po-
nedeljek, 14. januarja
2019. Tokrat jih je v do-
mišljijsko neizmerno bo-
gati pravljični svet popelja-
la Tamara Srebot, učiteljica
Waldorfske šole Primor-
ska. Za male zvedave cici-
bančke, ki so se razigrano
posedli po blazinicah, po-
tem pa pozorno poslušali pripoved, je izbrala očar-
ljivo belorusko ljudsko pravljico Babica in trije kral-
ji. Z njo je otrokom podarila bleščeč utrinek komaj
minulih božičnih dni. Kot je lastno vzgojiteljicam
iz Waldorfske šole, je tudi ona pravljico razvijala
nežno in po tiho ter si pomagala z lutkami. Ob
petju mile pesmice je odgrnila “pregrinjalo” na
nizkem odrčku in zaslutiti je bilo pravljični dih:
bajtica je stala sredi samotnega polja. V njej je žive-
la le babica. Nekega zimskega jutra, ko je kidala
sneg pred hišico, so se pred njo ustavile krasne zla-
te sani, ki so jih vlekli snežnobeli konji. Na saneh
so sedeli trije možje, ogrnjeni z zlatimi plašči in
na glavi so imeli kučmo, na njej pa zlate krone z
dragocenimi kamni. Ba-
bico so v tujem jeziku
vprašali, ali ve, kje se je
rodilo dete, ki bo vladalo
svetu. Za čuda jih je razu-
mela, a za odgovor ni vedela. Kralji iz daljne dežele
so se ji vseeno zahvalili in eden ji je v žuljavo dlan
stisnil dragulj iz krone. Potem pa so sani spet od-
brzele, in sicer naravnost za zvezdo repatico, ki se
je svetila na nebu in jim kazala
pot. Babica od tedaj ni imela
več miru. Želela je dohiteti kral-
je. Od vasi do vasi je gazila v
snegu in ljudi povpraševala, ali
so videli zlate sani. Nihče jih ni
videl. Babica se ni nikdar več
vrnila domov. Baje še zdaj po-
zimi tava od hiše do hiše in
včasih pokuka skozi razsvetlje-
na okna. Če vidi kakšnega otro-
ka v sobi, pusti na okenski po-
lici skromno darilce.
Prisrčna pravljična zgodba je ogrela srca tudi pri-
sotnim mamicam. Tudi tokrat je bilo srečanje s pra-
vljico priložnost za poslušanje lepe, izbrušene slo-
venske besede, pa tudi za prijetno druženje otrok
v domačnosti mladinske sobe, v kateri je nešteto
ilustriranih knjig in knjižic. Te pa vselej vabijo otro-
ke, naj si jih izposodijo pri prijaznih knjižničarkah
Bredi, ki jim je tudi tokrat pred pravljico izrekla
dobrodošlico, in Martini in še doma odplavajo v
širni pravljični svet, kjer vselej prevlada dobrota.
Otroci, premagajte in odženite vse bolezenske klice
in pridite na naslednji pravljični oddih!
IK
G
  Peta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Skrivnosten božični utrinek
GORICA 
Aktualno 7. februarja 2019 15
  Igo Radovič, član skupine “Naši fantje”
Glasba in prijateljstvo – binom,
ki nam osmišlja življenje
POGOVOR 
  Igom Radovičem se poz-
nava že iz mladih let, od ta-
krat, ko sva hodila na licej,
jaz nekaj let za njim, on vedno z
glasbo v srcu in s harmoniko v ro-
kah. Že tedaj sta z bratom igrala v
ansamblu, ob njunih nežnih me-
lodijah in sanjavih tekstih, ki sta
jih sama pisala, smo večkrat ple-
sali in uživali v poletnih kraških
nočeh. Igo je namreč Kraševec in
Nabrežinec po duši in srcu, har-
monika mu poje o borih, Krasu,
ljubezni in morju.
Od tistega obdobja, ki je lebdelo
med vaškimi šagrami in tesnimi
hodniki slovenskega liceja v
Trstu, se nisva videvala dolgo let.
Naključje, lahko bi rekli celo uso-
da, je naneslo, da sva se spet
srečala v novogoriški veleblagov-
nici in sem ga povabila, naj nam
na svoje glasbilo zaigra v Benečiji,
na pobočjih Idrske doline, kjer
zdaj živim. Minila so leta, lasje so
nama osiveli, a Igova harmonika
je očarala tudi vasi nad Idrijo.
Čeprav smo se na začetku bali, da
bo težko, kajti Idrska dolina še
vedno nosi hude rane povojnih
let in meje, ki je delila ljudi in jim
ukradla dušo in govorico, je gla-
sba kmalu stalila led. Ljudje so za-
peli tiste slovenske pesmi, ki so
jih že zdavnaj potisnili čisto na
dno srca in si jih dolga desetletja
niso upali potegniti na dan. Men-
da je ob zvokih harmonike kanila
celo kaka solza, Igo je prisegel, da
mu je Benečija v enem samem
popoldnevu prirasla k srcu. S svo-
jim ansamblom Naši fantje je za
Z trenutek spet priigral radost inživljenje v tiste vasi, ki počasi, aneustavljivo ugašajo v objemu
gozdov in robide.
Kot je ob predstavitvi v našem
malem naselju, ki mu je v slo-
venščini ime Seuce', povedal, so
se trije predstavniki na novo na-
stalega ansambla že
zdavnaj rokovali z
Abrahamom. A
vendar prinašajo
med ljudi mlado-
sten zanos in tisto
neprecenljivo ener-
gijo, veselje in srčno
radost, ki jih lahko
pričara samo dobra
glasba. Naša sloven-
ska glasba, tista, ki
se v duši prepleta s
sanjami in melan-
holijo, s spomini,
ljubeznijo in hrepe-
nenjem. Čeprav v
obmejnem pasu de-
luje več vokalno in-
strumentalnih za-
sedb, se le malošte-
vilne ukvarjajo, ta-
ko kot Naši fantje,
pretežno z ljudsko
glasbo. Skupina si-
cer deluje nekaj več
kot pol leta, a je nastopila že mar-
sikje v našem malem obmejnem
prostoru. Sestavljajo jo trije godci,
dva Kraševca, Igo Radovič in Ivan
Bortolato, pa še Vipavec, Zdenko
Mravlja. Igu smo, v zvezi s skupi-
no in njegovim odnosom do
najzvestejše življenjske sopotnice,
glasbe namreč, zastavili nekaj
vprašanj.
Igo, kdo ste pravzaprav Naši
fantje, kako je ansambel na-
stal?
Človek se pogosto sprašuje, v
kakšni meri so naše poti pogoje-
ne od naključij ali od naše izbire.
Pred kakšnim letom sem se začel
po daljšem časovnem presledku
aktivneje ukvarjati z glasbo,
vključil sem se v orkester Kraške
harmonike, potem pa še v nekaj
folklornih skupin. V eni izmed
teh, in sicer pri Kraškem šopku,
sem spoznal Ivana Bortolata, pev-
ca in kontrabasista, začela sva va-
je in se pripravila za nekaj nasto-
pov. Ivanu sem hvaležen, da mi
je odprl nov pogled na narodno
pesem, ki sem jo sicer poznal, a
ne v taki obliki. Vsaka narodna
pesem je zgodba, ki skriva v sebi
sporočilno vrednost. Inter-
pretativnost in občutenost
izražanja dajeta vsaki po-
seben čar, ki nas nikakor
ne more pustiti ravno-
dušne. Pred nekaj meseci
se nama je pridružil še
mandolinist in kitarist
Zdenko Mravlja, tako da je
naša glasba pridobila še
boljšo razpoznavnost in
okus srednjeevropskega in
mediteranskega melosa.
Glede na splošne parame-
tre spadamo v narodno-za-
bavni melos, z druge stra-
ni pa naš repertoar temelji
pretežno na ljudski glasbi.
Prvič smo nastopili kot
skupina Naši fantje 30. ju-
nija 2018 v Kulturnem do-
mu v Križu pri Sežani kot
gostje Združenega
mešanega pevskega zbora
Repentabor, ki združuje
pevce z obeh strani meje.
Občutki so bili enkratni.
Menda je glasba stalnica v tvo-
jem življenju?
Res. Z glasbo oziroma s harmoni-
ko sem se začel ukvarjati v prvem
razredu nižje srednje
šole. Moj glasbeni peda-
gog je bil od začetka
prof. Sergij Radovič, na
katerega me vežejo zelo
lepi spomini. Bil je moj
profesor in obenem
vzor doslednosti in po-
končnosti. V življenju
sem se pogosto znašel v
situacijah, ko sem lahko
črpal iz izkušenj njego-
ve osebnostne zaklad-
nice. V tistih časih je
glasbena šola imela na-
rodno-zabavno glasbo
za pepelko, ki ni imela
dostopa na nastope ob
koncu leta. Ko smo še z
dvema prijateljema pri
sedemnajstih letih usta-
novili svoj trio, Kraški
cvet, je vztrajal in dosegel, da smo
lahko nastopili s skladbo, ki sem
jo sam napisal.
Pri petnajstih sem se za nekaj let
vključil v moški zbor Igo Gruden,
tako da sem si pridobil tudi nekaj
zborovskih izkušenj. Avgusta leta
1973 smo ustanovili novo popol-
nejšo glasbeno skupino, klasični
trio s klarinetom, štiriglasnim
petjem in s pevkama, ansambel
Iga Radoviča. Z manjšimi spre-
membami je ta sestav deloval do
leta 1988, v tem času smo posneli
več kaset, nekatere tudi v fur-
lanščini. Leta 1976 smo v Štever-
janu s pesmijo V črne lase osvojili
nagrado občinstva, leta 1981 pa s
pesmijo Kaj šumite borinagrado
za najboljšo melodijo in najboljši
zamejski ansambel.
Potem je nastal premor; si gla-
sbo pogrešal?
Precej. Pridejo leta, ko se človek
ves preda delu, družini. Šele poz-
neje se zaveš, kaj vse je šlo mimo.
In ti preostane le zavest, da čas, ki
ti je še na razpolago, izkoristiš čim
bolj “smotrno”, da olepšaš
življenje sebi in drugim, ki misli-
jo podobno. Zavedam se tudi, da
lahko glasbeno sodelujem samo
z osebami, ki jih čutim in me
čutijo na podobni valovni
dolžini, da smo pravi prijatelji.
Naše glasbeno delovanje je ne-
profitno. Velikokrat nastopamo
na dobrodelnih koncertih in
nam je v veliko zadoščenje, če
nam uspe vzpostaviti s publiko ti-
sto pozitivno energijo občutkov,
ki jo lahko nudi samo glasba.
Pred kratkim sem govoril s prija-
teljem, našim glasbenim produ-
centom, ki je rekel, da ga sploh
ne zanima, koliko tipk lahko pri-
tisne glasbenik v eni sekundi, da
je pomembnejše, koliko srca je
čutiti pod njegovimi prsti.
Kakšni so pa načrti za prihod-
nje?
Po prihodu Zdenka v naš sestav
smo lahko razširili svoj repertoar
tudi na slavonsko narodno za-
kladnico, ki jo čutimo, glede na
melos in način izvajanja, blizu,
vsak dan pa odkrivamo za nas
bolj ali manj nove vsebine glasbe-
nih področij, od avstrijskih ko-
račnic, glasbenih stolpov vse do
zimzelenih motivov lahke glasbe,
v katerih se, glede na inštrumen-
te, ki jih imamo na razpolago,
lahko preizkušamo, ali nam uspe
iz tega ustvariti kaj lepega. Mo-
goče se nam bo v bližnji prihod-
nosti pridružil še kdo, da bo izva-
janje še bolj zanimivo.
Misliš, da smo Slovenci še po-
sebno navezani na glasbo?
V splošnem da. Čeprav opažam
razlike tako v horizontalnem kot
vertikalnem smislu. Če ostaneva
pri narodno-zabavni glasbi, ob-
stajajo glede na priljubljenost ve-
like razlike med posameznimi
slovenskimi pokrajinami, z druge
strani pa imam vtis, da pogosto
tudi v tej zvrsti manjka tista zlata
sredina, da se pogosto vrtijo pe-
smi na meji banalnosti ali pa se
gre v take višine, ki so vredne za-
nimanja le pri peščici strokovnja-
kov.
Zakaj ravno harmonika?
Harmonika je glasbilo, ki omo-
goča izvajanje od tiste najnižje
stopnje, za lastno veselje namreč,
do tiste najvišje, umetniške,
vrhunske. Istočasno je to inštru-
ment, ki je na svoj način popoln,
saj ima tudi spremljavo, tako da
si je pridobil sloves inštrumenta
za vsako priložnost. Moje mnenje
pa je, da je glasba lepša, ko je
večplastna, ko pride do sodelo-
vanja in soustvarjanja različnih
inštrumentov, ko je vse to dopol-
njeno z večglasnim petjem.
Kaj zdraviš, kaj lajšaš z glasbo
in kaj misliš, da si lajšajo pu-
blika in tisti, ki jo poslušajo?
Nekateri pravijo, da je glasba bal-
zam za dušo in jaz se s tem popol-
noma strinjam, bodisi če gre sa-
mo za poslušanje, v še večji meri
pa, če gre za aktiven pristop, izva-
janje ali celo ustvarjanje. Odnos
do glasbe je večplasten, odvisen
od naših glasbenih okusov in
našega trenutnega čustvovanja.
Odvisno od le-tega je lepo, če si
človek, glede na razpoloženje,
lahko izbira med različnimi
zvrstmi. Glasba, ki nam nekaj po-
meni, je terapija; izvajana v sku-
pini, je še nadgradnja le-tega. Je
družba v trenutkih osamljenosti,
je delitev lepega, ko z drugimi de-
limo enkratne občutke.
Ti igraš, glasbo pa verjetno tudi
poslušaš. Kdaj nastopijo tisti
trenutki, ko jo najbolj potrebu-
ješ, ko ji moraš prisluhniti?
Pravzaprav v tem zame ni pravih
zakonitosti. Gre za naključja,
predvsem pa za občutke. In za iz-
točnice. Dandanes je možnost za
spoznavanje novih glasbenih iz-
zivov po radiu, televiziji in predv-
sem internetu v bistvu neomeje-
no, tako da je samo od nas samih
odvisno, v katero smer bomo šli
in v koliki meri se bomo temu
predali oziroma skušali ob po-
slušanju podoživljati ali poustva-
riti melodijo, ki nam je všeč.
Katera je tvoja idealna publi-
ka?
Tista, ki sem se ji uspel približati
do take mere, da čuti, kar ji želim
posredovati. Ko pride do tega, je
to nekaj enkratnega, neponovlji-
vega in ozračje je tako nabito s
pozitivno energijo, da je vzdušje
magično, nepozabno.
Najbrž je tvoje glasbeno
življenje povezano tudi z anek-
dotami...
Tudi teh je bilo kar nekaj. V času
Jugoslavije smo se nekoč vračali
iz Lipice in na meji nas je carinik
vprašal, kaj imamo v prtljažniku.
Ob naštevanju inštrumentov, ko
sem prišel do bombardine, je
najbrž slišal samo bomba in je
kar odskočil... Zanimivo je bilo
tudi na neki poroki, na kateri sta
se mladoporočenca skregala takoj
po poročnem obredu, ženin je iz-
ginil neznano kam, nam muzi-
kantom pa je bilo naročeno, da
igramo, kot da se nič ni zgodilo.
Ali leta vplivajo na vaše glasbe-
ne izbire pri delu in nastopih?
Najbrž. Vsak izmed nas izhaja iz
preteklih glasbenih izkušenj,
vsem pa nam je drago nevsiljivo
posredovati sporočilno vrednost
zgodb, ljudskih modrosti in
življenjskih spoznanj. Na nasto-
pih skušamo vzbuditi občutke le-
pega, hudomušnosti in zaupanja
v vrednote. Če bi pri teh letih še
vedno dajali poudarek banalno-
stim, posploševanju in mogoče
tudi vulgarnosti, ki tudi v glasbi
ni danes tako redek pojav, bi bili
mogoče še bolj razpoznavni, a bi
pomenilo, da se iz dosedanjega
življenja nismo veliko naučili. Kaj
pa mi pesem pomeni, boste lah-
ko razbrali iz zadnje kitice novo-
nastale pesmi, ki sem jo pred krat-
kim napisal in uglasbil ter nosi
naslov Pesem o Lepi Vidi. Govori
ravno o zdravilni moči glasbe in
pesmi, ki gre do srca, se v njem
razbohoti in ozdravi dušo še tako
težke bolečine. Pesem je tisto, kar
nam lahko ponovno da moč in
tudi v najhujših trenutkih pričara
iskrice v očeh...
Mogoče se s to skladbo pojavi-
mo poleti na števerjanskem fe-
stivalu.
Suzi Pertot
Uspeh domače odbojkarske ekipe
Odbojkarji Sloge Tabor so osvojili
deželni pokal tretjeligašev
  rva “naša” lovorika v špor-
tni sezoni 2018/2019! Od-
bojkarji Sloge Tabor Tele-
vita so osvojili deželni pokal za
tretjeligaše. V nedeljo, 27. januar-
ja, so v Martignaccu na Videm-
skem v finalu premagali tržaške
rivale kluba Coselli. Nasprotniki
so resnici na ljubo nastopili osla-
bljeni, nepopolna pa je bila tudi
postava belo-rdečih. Bil je to der-
bi med sorodnikoma Gregorjem
Jerončičem, trenerjem slogašev,
in Zoranom Jerončičem, ki vodi
Coselli. Ta je bil v izjavah po tek-
mi polemičen do odbojkarske
zveze, ki je Slogo Tabor kot zim-
skega prvaka C lige povabila v fi-
nale, četudi se poleti v pokalno
tekmovanje sploh ni vpisala.
Njegovi varovanci pa so morali
skozi rešeto dveh predtekmoval-
nih skupin in so jim nato dodali
to finalno tekmo, ki je spadala v
širši dogodek za promocijo igre
P pod mrežo v organizaciji deželnefederacije FIPAV. V Martignaccuje namreč moškemu sledil še
ženski finale, v katerem je tržaški
Virtus slovenskega trenerja Mar-
ka Kalca, ki je v prvenstvu pre-
močno prvi na lestvici in glavni
favorit za napredovanje v držav-
no B2 ligo, presenetljivo izgubil
po petih nizih proti Buji.
Zoran Jerončič je v bistvu trdil,
menda upravičeno, da bi njego-
va ekipa zaslužila pokalni naslov
in zastopanje Furlanije Julijske
krajine na finalnem tekmovanju
meddeželnega pokala Triveneto
v aprilu. Tam pa bo naposled
našo deželo predstavljala Sloga
Tabor, ki je v nedeljo kljub ne
najboljši igri na parketu prevla-
dala s 3:1 (v posameznih setih
25: 17, 21: 25, 25: 20, 25: 18). Na
najboljši način so proslavljali 40.
rojstni dan veterana Lorisa Ma-
niaja. V Sloginem taboru pa so
se veselili tudi naziva najboljšega
igralca finala, ki je pripadel Vasi-
liju Kantetu.
Po tem pokalnem oklepaju bo v
deželnih odbojkarskih prven-
stvih pozornost zdaj spet usmer-
jena v prvenstvene boje. Sloga
Tabor v C ligi, s tekmo več, zane-
sljivo vodi na lestvici pred Cor-
denonsom (+7 točk) in Olympio
(+11). Lepo prvenstvo želi nadal-
jevati tudi Zalet, novinec v žen-
ski C ligi, ki v izjemno ize-
načenem tekmovanju deli četrto
mesto. V soboto se bo pri
Briščikih pomeril prav s
Kalčevim Virtusom. Visoke po-
ložaje zaseda tudi štandreški Val,
ki je v moški D ligi tretji in ima v
soboto morda zadnjo priložnost,
da se po neposrednem dvoboju
s Prato približa drugemu mestu,
ki še vodi v play-off za napredo-
vanje.
HC
Aktualno7. februarja 201916
Kamni spotike v Doberdobu in na Poljanah 
Žrtvam vrnimo
dostojanstvo!
  rebivalci doberdobske
občine so se med drugo
svetovno vojno odločno
uprli nacifašizmu in pri tem
ogromno žrtvovali v NOB in
odporništvu. V občini Dober-
dob je skupno padlo 71 oseb,
med katerimi je bilo 17 pre-
gnanih, deportiranih in umor-
jenih v nacističnih taboriščih.
Letos, ob dnevu spomina na
holokavst, v spomin na depor-
tirance iz domače občine, so v
ponedeljek, 28. januarja, v Do-
berdobu in na Poljanah, na po-
budo Slovenskega katoliškega
društva Hrast in ob sodelovan-
ju sekcij VZPI-ANPI “J. Sre-
brnič” iz Doberdoba, Dola-Ja-
melj in z združenjem poli-
tičnih deportirancev ANED
(Associazione Nazionale Ex
Deportati) ter pod pokrovitel-
jstvom Občine Doberdob, na-
daljevali postavitev “kamnov
spotike”, projekt “Stolperstei-
ne”. Spominske kamne oz.
medeninaste ploščice, vgraje-
ne v cementne kocke, namera-
vajo postaviti v spomin na vse
pregnane, v nacističnih tabo-
riščih umorjene domačine.
“Kamne spotike” postavljajo
pred hišo, kjer so deportiranci
nazadnje živeli kot svobodni
ljudje. Na ploščicah so ime
osebe, leto rojstva, datum in
kraj deportacije in datum
smrti.
Lani je bil v Doberdobu posta-
vljen prvi spominski kamen
Andreju Frandoliču, Koren-
javčemu, ki je bil leta 1945
umorjen v Dachauu, letos pa
so postavili tri “kamne spoti-
ke”, vgrajene v kamnite okvir-
je Martina Marušiča: v Dober-
dobu, na Rimski ulici št. 4, v
spomin na Jožefa Ferfoljo - Pe-
telučevega (Doberdob, 1902),
P
partizana, pripadnika
narodne zaščite, ki je bil
umorjen v Dachauu de-
cembra 1944, na Polja-
nah, na ulici Cervi 7, pa
na Rudolfa Lavrenčiča
očeta (Poljane, 1895),
partizana, pripadnika
narodne zaščite, in nje-
govega sina Rudolfa La-
vrenčiča (Poljane, 1924),
partizana tržaške gari-
baldinske brigade, oba
Valentinčkova, doma s
Poljan, ki sta bila umor-
jena v Buchenwaldu
marca 1945. Postavitev
kamnov je potekala ob prisot-
nosti nemškega umetnika
Günterja Demniga, ki si je leta
1994 zamislil in odtlej ure-
sničuje občuteno obliko spo-
minskega obeležja s postavit-
vijo spominskih kamnov
“Stolpersteine”.
Na slovesnostih v Doberdobu
in na Poljanah so pred števil-
nimi prisotnimi svečano spre-
govorili Mario Lavrenčič, pred-
sednik sekcije VZPI-ANPI iz
Doberdo-
ba, Cristian
Lavrenčič,
predsednik
društva Hrast, in Fabio Vizin-
tin, župan občine Doberdob.
Obakrat sta nastopila harmo-
nikar Viljem Gergolet in pevka
Zora Černic. Cristian Lavrenčič
je prisotnim obrazložil simbo-
lični pomen spominskih kam-
nov: “Imenujemo jih kamni
spotike, ker niso fizična, pač pa
vizualna ovira”, so spotika, pri
kateri se ljudje ustavijo in za-
mislijo, so miselni postanek,
obeležje, katerega namen je
spominjati na imena, priimke,
življenja žrtev nacifašističnega
nasilja. Mario Lavrenčič se je
še posebno spomnil poljan-
skih in doberdobskih žrtev, so-
vaščanov, dveh družin, ki sta
izgubili očeta, brata, sina. Jožef
Petelučov in Dolfo Valen-
tinčkov sta bila očeta, oba sta
Pomembna obletnica 
Pred sto leti se je rodila
prof. Laura Abram
  ne 7. februarja mineva
sto let, odkar se je v Trstu
rodila šolnica in javna
delavka Laura Abram (uradno
Abrami). Njen oče, odvetnik Jo-
sip (Trst, 1865–1952), je bil med
vodilnimi slovenskimi javnimi
delavci v Trstu še pod Avstrijo in
med redkimi, ki pod fašizmom
niso emigrirali. Več desetletij je
bil odbornik in nato predsednik
tako moške podružnice Družbe
sv. Cirila in Metoda, ki je med
drugim zgradila znamenito šolo
pri Sv. Jakobu, kot Tržaške hra-
nilnice in posojilnice, ki je med
drugim zgradila Narodni dom.
Njena mati Milica Cerkvenič
(Trst, 1894–1976) je bila iz zaved-
ne družine od Sv. Marije Magda-
lene Spodnje (Rovte).
Prof. Laura Abram je maturirala
na učiteljišču Carducci, kot pri-
vatistka pa še na klasičnem liceju
Petrarca. Leta 1941 je diplomira-
la na leposlovni fakulteti Kato-
liške univerze v Milanu. Nato je
do jeseni 1945 poučevala itali-
janščino in latinščino na italijan-
skih srednjih in višjih srednjih
šolah v Trstu. V letih 1944–45 je
ob tem skupno s Stankom Skrin-
jarjem poučevala osnovnošolce
na ilegalni slovenski šoli v Rov-
tah.
Jeseni 1945 je nastopila službo
na sedanjem liceju Prešeren, na
katerem je ostala do upokojitve
leta 1989. Od leta 1955 je bila na
njem poverjena, od leta 1973 pa
redna ravnateljica. Vmes je bila
nekaj let ravnateljica na srednji
šoli sv. Cirila in Metoda in na
učiteljišču Slomšek. V letih 1949
in 1951 je napisala šolska učbe-
nika za latinščino. Bila je tudi
članica številnih šolskih teles.
Umrla je v Trstu 26. februarja
2001.
V študentskih letih je bila zelo
dejavna v Zvezi italijanskih kato-
liških študentov FUCI, med dru-
gim kot predsednica tržaške sku-
pine in članica osrednjega odbo-
ra kot zastopnica severovzhodne
Italije. Iz te organizacije so izšli
nekateri vodilni povojni de-
mokrščanski voditelji, začenši z
Aldom Morom, sama pa je ostala
v Trstu zaradi slovenske šole in
obnovljenega slovenskega
društvenega življenja, a tudi za-
radi skrbi za ostarele starše. Svoje
družine si ni ustvarila.
Decembra 1946 je s skupino štu-
dentk ustanovila Zvezo kato-
D liških akademičark, ki je kmaluprerasla v Slovensko Vincencije-vo konferenco, katere predsedni-
ca je bila do smrti. Ta dobrodel-
na organizacija, ki je bila v prvih
desetletjih znana predvsem zara-
di karitativnega dela svojih
krožkov v več župnijah in pa
otroških kolonij v gorskem sve-
tu, je še vedno v službi potrebnih
v naši skupnosti.
Prof. Abramova, ki je leta 1961
prejela papeško odlikovanje Pro
Ecclesia et Pontifice, je bila po
koncilu dolga leta članica škofij-
skega pastoralnega sveta, nekaj
časa tudi njegova tajnica.
Na ustanovnem občnem zboru
Društva slovenskih izobražencev
je bila 18. decembra 1962 izvol-
jena v prvi odbor, na njegovi
prvi seji istega dne pa za predsed-
nico. Potrjena je bila še na prvem
rednem občnem zboru januarja
1964, decembra 1965 pa se je
umaknila z vodilnega položaja.
Na začetku in na koncu svoje jav-
ne poti je bila Abramova aktivna
tudi v narodnoobrambni politi-
ki. Na ustanovnem občnem zbo-
ru Slovenske krščansko socialne
zveze, ki jo je vodil duhovnik Pe-
ter Šorli, je bila 1. avgusta 1948
izvoljena v odbor kot blagaj-
ničarka. Na tem mestu je ostala
tudi po drugem občnem zboru.
Na prvih tržaških povojnih
občinskih volitvah leta 1949 je
za stranko kandidirala na Slo-
venski narodni listi. Po ustano-
vitvi Slovenske skupnosti je bila
članica več njenih strokovnih
komisij, zastopala jo je v
skupščini Krajevna zdravstvene
enote, leta 1993 pa je bila izvol-
jena v rajonski svet Trst – mestno
središče.
K. B.
  ozorno žensko Larino oko
je opazilo tudi, kar nam
moškim uide: ko je kon-
gresnik Gosar govoril o svojem
slovenskem rodu in kako je
otroštvo preživljal v slovenski
skupnosti, so se mu zatresle
ustnice in orosilo oko. Ob slo-
vesu na vratih njegove besede:
“Come again anytime, I would
love to take you for a dinner”
(Pridita še kdaj. Z veseljem bi
vaju povabil na kosilo) niso de-
lovale le kot vljudnostna fraza
in odraz tipične ameriške prijaz-
nosti, ampak kot iskreno vabi-
lo.
Republikanec Paul Gosar iz Ari-
zone je član ameriškega kongre-
sa od leta 2011 dalje. Pred tem
se je 25 let preživljal kot zoboz-
dravnik. “Zobozdravnik leta
2001” je bil za kandidata v kon-
P gres nominiran s strani svojihpacientov. Njegovi stari starši poočetovi strani so se v Wyoming
izselili z območja današnje Slo-
venije, in sicer zaradi dela v
tamkajšnjih rudnikih premoga.
Gosar se je v pogovoru spomin-
jal v času svojega otroštva še
živahne tamkajšnje slovenske
skupnosti. Nostalgičen odnos
ohranja predvsem do tipičnih
slovenskih prazničnih večerij.
Oče se je preživljal kot mesar in
Gosar se nama je v šali pohvalil,
da bi še vedno znal razkosati
konja. Razkosati, ne pa tudi ja-
hati. Je eden od desetih otrok v
družini, ki je tudi v širši ame-
riški javnosti postala znana za-
radi svoje politične raznolikosti.
Nazadnje pred zadnjimi volitva-
mi, ko je nekaj bratov in sester
nastopilo v video sporočilu nje-
govega političnega tekmeca in
povedalo, da ne bodo volili bra-
ta, ker se jim njegova politična
stališča ne zdijo sprejemljiva.
Sproščeno nama je tudi sam pri-
povedoval o anekdotični poli-
tični pluralnosti družine.
Baje družinsko srečanje ne
mine brez diskusij o razha-
jajočih se političnih pogle-
dih. A eden
od bratov
vedno zgla-
di polemi-
ke. Drugi
brat, Pete
Gosar, je
nekdanji
predsednik
Demokrat-
ske stranke
v Wyomin-
gu ter v le-
tih 2010 in
2014 neu-
spešen
kandidat za
guvernerja
te zvezne države.
Kongresnik Gosar velja za pri-
padnika konservativnega krila
republikanske stranke. Vseame-
riško in mednarodno pozornost
si je pridobil septembra 2015,
ko je kot edini predstavnik obeh
domov kongresa bojkotiral na-
govor papeža Frančiška. Razlog:
papež je raje kot o “nasilnem
islamu” ali “Planned Parentho-
od” govoril o klimatskih spre-
membah.
O njegovem zanimanju za slo-
venske korenine do zdaj ni bilo
nič znanega. Na našem sestan-
ku je povedal, da Slovenije ni še
nikoli obiskal, bi si jo pa želel.
“Hvaležen bi bil za takšno pri-
ložnost, politično ali pa mogoče
celo za kakšno konferenco zo-
bozdravnikov”. Z nasmehom je
dodal še eno zgodbo. Na prvem
dogodku, kjer sta bila prisotna
tako on kot Melania Trump, je
ta, ko je zagledala tablico z nje-
govim imenom, takoj pristopila
k njemu in mu dejala: “Gosar,
vi pa ste gotovo Slovenec”! Pra-
vi, da sta se tako povezala in se
od takrat na vsakem srečanju
pozdravita in poklepetata. Po
njegovih besedah se menda v
Washingtonu zadnje čase pogo-
sto sliši šala: “Ali Slovenci prev-
zemate Ameriko”? Pa takrat
sploh še ni bilo znano, da se tu-
di Amy Klobuchar morda kani
potegovati za ameriško predsed-
nico, lahko dodamo.
Gosar in Pliberškova pa nista
edina vidna Slovenca v poli-
tičnem vrhu druge države. Na-
mestnica vodje avstralske opo-
zicije je Tanya Pliberšek, ki jo
bom opisal v eni od naslednjih
številk Novega glasa. Ministrica
je bila že v treh avstralskih vla-
dah, pogosto jo omenjajo kot
mogoče bodočo predsednico
avstralske vlade. Morda pa bo
kmalu še en Slovenec začel pi-
sati uspešno politično zgodbo.
Na kanadskih parlamentarnih
volitvah 21. oktobra 2019 bo
najverjetneje kandidat konser-
vativne stranke tudi Jason Go-
rel. Ko mi je prijatelj iz Toronta
novico sporočil po Facebooku,
je pripisal: “Zaveden Primorec”.
/ konec
Dejan Valentinčič
Združene države Amerike / Uspešni politiki slovenskih korenin
Slovenca v vrhu ameriške politike (2)
zapustila vdovo in sirote, obe-
ma je v deportacijo sledil sin.
16-letni Jožefov sin Pepi se je
ob koncu vojne iz Cottbusa
srečno vrnil domov, umrl je
pred nekaj tedni; mladi Dolfič
pa je z očetom Dolfom delil
nesrečno usodo v Buchenwal-
du. Župan Fabio Vizintin je do-
mačinom govoril o pomem-
bnosti spomina: “Ne smemo
pozabiti naše zgodovine. Spo-
minjati se moramo skrajno
nečloveškega ravnanja z
našimi ljudmi v obdobju naci-
fašističnega režima. Ne-
strpnost tudi danes ustvarja
pošasti, pokole. Določena ob-
našanja so tudi v današnji
družbi nesprejemljiva in proti
njim se moramo boriti”!
Demnig osebno postavlja
“kamne spotike” po vsej Evro-
pi z namenom, da bi opozarja-
li mimoidoče na tragedijo na-
cističnih koncentracijskih ta-
borišč in jih nagovarjali k raz-
mišljanju o žrtvah in zgodo-
vinskem obdobju, v ka-
terem so živele, bile
deportirane in nazadnje
umorjene. Namen je
tem osebam vrniti iden-
titeto, čeprav jih je naci-
stični režim ponižal v
številko, spomniti se na
vsako žrtev naci-
fašističnega nasilja, na
pripadnike vseh et-
ničnih in verskih sku-
pin, na partizane, poli-
tične in vojaške nasprot-
nike in jim simbolno
vrniti dostojanstvo svo-
bodnega človeka.
Katja Ferletič
Fabio Vizintin
S slovesnosti v Doberdobu
Günter Demnig med postavitvijo
ploščic v Doberdobu Na Poljanah
Ravnateljica Laura Abram
(slika iz leta 1976)