. štev. 201 (1889) PniHOHSKI DKEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 26. avgusta 1951 DANES 8 STRANI Cena 25 lir kominformovski Uedentisti so tržaški — •42 tako itali- «?k’ kat slovenski — "komin-Trstu prav bw - voditelji Uko ired6ntisti kot v0' imencvanih iiali- «1 kri- nac’onalističnih strank v nsJJ!o‘aslstwv5ke MSI- V oašem * MUO irat~Kvn vmku že nešteto* za J* 0 Ukazali, oboji so k IbjjK^!!0 Priključitev STO skl 3 eveda kominiormov-bGlj ali ™"j lrthi, nji VSem pa po no' Pristat? SVOjlm> zaslepljeni-2e!0 tichr ’ Za kaiere *' 6'avarji koj M„ ?. ve[lo> da bi jih ta-%ili, ‘ ce bi odkrito na-lami sv„,lredent'stiCnimi paro- Ve Prikrivt lrCtfentstitine zaflte' Pcstaio n» -L0',.To Pokrivanje je daj fc°ij očitno prav se- dobi, ko se 'ine tnji, na, vse mogoče na-Vc!ijce,, - . a bi od tržaških kili čim -1D 14- oktcbra do-Zat ‘m Wc glasov. *rjm £*■« sv°j volilni pro-°®eni?in . sest®vili, da v njem *e Pogodb Tl0™11* m.ir°V‘ 3- priSesaj° v ?aU) 50 ;a ustanovitev STO, 1115 ooustiii l v®Ktve Popolno-»*ti SM-tfi, iv°j zname-fe“’ hkrat' .-n (jo^-kot prej. To pred-Jj*. ki sp nl‘hova deja- i Oasproj„f»- Zel° l^zlikiijejo * Hiihovesi lep!m besedam ?a’ v volilnega progra-obljubljajo tr-lamo ? vu hribe in do-Va-(>. ’ da bi zanje glaso- L^fama ki anes tisti del J s« tifj f J* najvažnejši in J/Joflbe ^Postovanja mirovne v 5% T£re določila — 8ii, (ia je treba spošto- 0 bajanju mi-„i.V5i, da be hi človek priča-i-fj za izvajanje vseh pa demokra' t, C! • Toda ne! Oni na- N ^0 _____________ |S^,°Jein Programu ko-o„ n® določbe, ki se L h ^n iVernerja' združitve ii^Predvw ev skupščine in . 1 seveda odhoda ganskih tet iz co-trn v iie g' ^Sosi, %:S. ............. e,*1avaMiamo kominformov-i re’ zlasti slovenske (n ^‘čno ;*Z'!estim borcem za “ z #z itiejo« Gombaccijem so pa vse Jih i^. mirovne pogod-za-ne njihovo spošio- z!aiil kje >!? ^»nokfi!^0 imenujemo 2s,t 2*" & *«r*r,;n’ * »M5'”®- ; te pogodbe ki it^il* STO’ 7 M,ver€nosU »51 .nski Znano je, da Ji (ičnih rtentisti jz nacio-S'i,ta suver ra;;k vneto trdijo, c *« .h. I et» »».. so Se vedno ob-v občinskem resolucijo, da jvi« aci'^s!f0 sodišče še jVoj- Tučjj "A® sodišče tudi za kas: ST0 ~naivi; .^!_Gasperi J® ?5^ru v rim znamenitem «S-°« vseh ‘?m senalu pri- 4,J8nw.> V'!triv,c”- ki s« 'o v Trstu. Po- kr _JC v'vu‘o, da ZVU pre- vn,ešavainje rimske «e (Sn° StaiifA 0 sodstvo, h 'efct Vm^e 50 zavzeli gle-j* V° s katerim Uta Hla s.. dokazati, da ti,u. sTq ,, v*dno suverena bu*ki sv^r^^ormovski ob- sveto' ^a,ci? Kakšno dejanj- a ob Ci?V'm kri?' pr‘raerjamo >n ^Vanje mi"!!ni’ d? s0 >0] 'urej ,llrt.mlrovne saf?n°vski ' tlena 21? -!| ■ jvetovalcl so tisti L za pogodbe Komin- ^■,r^luc?-el0valci s° naPi-4 > ri2a v kateri trdijo, iko Svic0 v n .kasac‘ja popol-ltaiis°SstVo esavanja v tržar vPrt r po™eni, da je '"(Oh teea "i0 suverena nad V>ovski da so kom- L'e0i jn Poglavarji z Bi- S? Innenia°"ibacci|em vred h« ’ kot n-^ih Iliči V^ist kot je najhujši <-P ' ,sic'lijanski ji, ■ ki se hvali, čuvaj ^S'to dZV*S. Pijanstva L 1,1 Gomhf11’ da sta Bi' ' D.”1 PredsprtCC' isle®a mne- 86 S Ga»Peri nJk rimsk= Via- S zarJ? * *r°zil, da 'e8a pritožit sodišče v hnu l z»radi l^U, ednarodno 04 k >'**> rn^ovn dem°kratič-aynost po*odhe, ki No^navS^kega po '*« a> da m *5116 Slovence, STO °ra biti uradni 0 dw kakor ‘ako slo- SSn^ tlei> 7*ta!iJanščina. j\S' (. sVoje *!avarjj j ‘nf°rmovski ^HiLBrista^ lav.no pozva. "“'"»»S "Si izkaznice, in so s tem podprli ostale iredentiste v njihovi protislovenski politiki. Torej eno govorijo in pišejo, drugo pa delajo! Prav tako je s členom 6, iste priloge mirovne pogodbe, ki določa, da je vsak Tržačan od 15. septembra 1947 ne več italijanski, temveč državljan STO. Tudi te zahteve, ki smo jih mi neštetokrat (zadnjikrat pred enim mesecem) postavili, niso kominformisti nikdar podprli, kaj šele, da bi jo sami posta-vili, čeprav trdijo, da so «za spoštovanje mirovne pogodbe#. Nadaljnja demokratična določba je vsebovana v členih 4 in 5 omenjene priloge. Ta dva člena jamčita vsemu prebivalstvu STO vse človečanske pravice in osnovne svoboščine ter državljamske in politične pravice. Te pravice se v pogledu nas tržaških Slovencev vsak dan kršijo. Preti temu kršenju keminformisti niso še nikoli protestirali Oglejmo si samo kršitve, ki smo jih doživeli v tem mesecu avgustu, ki niti še ni pri kraju. Samo v tem mesecu smo doživeli Slovenci sledeče krivice: Tržaški Slovenec Obad Ivan je Šobil obvestilo, da ne more prejeti vojne odškodnine, ker je bil obsojen za časa najhujšega fašističnega terorja po fašističnem zakonu, češ da je koval zaroto, da se del italijanske države podredi tuji vladi. Občinski svet občine Devin -Nabrežina je sklenil, da mora vsak občinski uslužbenec obvladati poleg italijanščine tudi slovenščino, kar je demokri-stjanski conski predsednik hotel razveljaviti. Klarič Josip iz Vižovelj je dobil poziv od tržaškega sodišča, da mora odgovarjati zato, ker je leta 1944 dezertiral iz italijanske vojske. Proti vsem tem krivicam smo mi in z nami ves jugoslovanski tisk v našem dnevniku ostro protestirali, a kominformisti niso zinili niti besedic?! * In niti nismo našteli vsega! To se j« zgodilo samo ta mesec. Kar smo našteli pa je komaj kapljica v morju tistih neštetih primerov, ki iz dneva v dan dokazujejo, da kominfor-movski glavarji eno pišejo, drugo pa delajo samo zato, da bi jih zaslepljeni pristaši — ki kakor ogromna večina Tržačanov nočejo o Italiji nič več slišati — ne zapustili in jim celo oddali svoje glasove. Toda Tržačani so njihovo prikrito in odkrito iredentistično politiko spoznali in jim ne verjamejo več. Zato bodo glasovali za tisto Ljudsko fronto, ki se v resnici bori za dejansko svobodno Tržaško ozemlje, za stvarno izvajanje vseh demokratičnih določb mirovne pogooibe in kaiere geslo je: NIKDAR VEC POD ITALIJO! GOSPODARSKO OZADJE IBEPElfTISTIČEfE KAMPANJE ITALIJA MORA TRSTU VRNITI Tse ogromno bogastvo, M ga je prigrabila To obveznost je dolžna storiti ne samo na podlagi mirovne pogodbe, temveč po vseli načelih pravičnosti, poudarja “JLjudska pravica** LJUBLJANA, 25. — ((Ljudska pravica«, glasilo KP Slovenije, objavlja v svoji današnji številki članek' univ. prof. dr. Stojana Pretnarja pod naslovom «NEKAJ PRAVNIH PRIPOMB K DISKUSIJI O TRSTU«. kjer se v prvem delu poudarja, da je edina, ki ima pravico zahtevati revizijo mirovne pogodbe z Kalijo v svojo korist glede teritorialnih določil, le Jugoslavija. V članku se nato navaja, da je ta pravica ne le moralna ali politična, temveč da je tudi juridično zavarovana, kajti 10. februarja 1947 je Jugoslavija ob podpisu mirovne pogodbe podala izjavo, da se narodi Jugoslavije s pod-pisom pogodbe ne odrekajo etnično jugoslovanskim ozemljem, kakor so Kanalska dolina, Beneška Slovenija, področ-ie Gorice. Tržiča, Trsta in se-vernozahodne Istre. Iz te izjave sledi: 1. Jugoslaviji so bile prizadejane krivice v političnih, vojaških. gospodarskih in teritorialnih klavzulah mirovne pogodbe: 2. Jugoslavija Je podpisala pogodbo kljub tem krivicam samo zato, da ne bi nanjo padel očitek rušenja miru; 3. Jugoslavija je s podpisom pogodbe prevzela nase kot obvezna določila mirovne pogodbe v političnih, vojaških to gospodarskih klavzulah ne pa v teritorialnih, glede katerih si izrecno pridržuje pravico do zahteve izročitev ozemelj Kanalske doline, Beneške Slovenije, severnozahodne Istre (sedanje cone B), področja Gorice. Tržiča in Trsta — ne glede na bodočo usodo našega življa v teh predelih. Pri tem dr. S. Pretnar po-udaria: »Na italijanski strani se zelo motijo, če mislijo, da se sami lahko otresejo dozdevnega diktata, zato da bi nam vsilili resničnega«. <-:Ob koncu pa je treba le poudariti, da se Italija ne zadovoljuje s tem, da mirovne pogodbe v mnogih določilih ne izvršuje. Prišlo je do paradoksa, da zahteva sama — predvsem v kompleksu tržaškega vprašanja — to, do česar nima pravice no mirovni pogodbi, in nam skuša odreči to, do česar smo po isti pogodbi upravičeni«. V drugem delu svojega članka poudarja dr. Pretnar predvsem, da je v mirovni pogodbi izrecno poudarjeno; STO naj bo sicer izločeno iz državnega organizma obeh držav — Italije in Jugoslavije — toda njegova funkcija ostane v tem, da služi vsemu svojemu zaledju. «Funkcija Trsta kot enipori-ja vsega svojega zaledja — nadaljuj*. člankar — j4 dobila svoj formalni izraz v VIII. dodatku mirovne pogodlbe, ki po-drobno odloča ustanovitev in režim tržaške svobodne luke. Tu je jedro vseh določil mirovne pogodbe glede Trsta in na- čela pravnega režima v tem poglavju morajo nujn0 veljati glede politične in gospodarske usode Trsta sploh«. V prvem členu dodatka VIII je rečeno, da se ustanovi svobodna luka «v svrho zagotovitve mednarodne trgovine, kakor tudi zato, da bi Jugoslavija, Italija in srednjeevropske države ob pogojih enakopravnosti lahko izkoristile pristanišče in tranzitne olajšave v Trstu«. Jugoslavija je torej imenovana na prvem mestu, Italija na šele na drugem. Nato Se v »Ljudski pravici« poudarja, da je treba v skladu s temi načeli gledati na vprašanje usode italijanskega javnega premoženja v Trstu v čemer tiči jedro, zaradi katerega hoče Italija za vsako ceno spraviti Trst ponovno v okvir svojih političnih meja. Clen 2 priloge VIII. je namreč določeno, da se mora trža>-ški svobodni luki izročiti vse italijansko državno in poldržav-no imetje v njenih mejah, s čimer preide to imetje v last STO ter da mora biti to imetje brezplačno preneseno na svobodno pristanišče. Tudi doda- tek X. ponovno določa, da preide brez plačila vse italijansko državno ali poidriavno premo-ežnje v last STO. To premoženje je premoženje italijanske države, lokalnih oblasti javnih ustanov, društev in korporacij, ki so javna Jast kakor tudi premična in nepremična imo-vina fašistične stranke in njenih pomožnih organizacij. To premoženje pa je zelo veliko. Italijanska država je bila v ladjedelnicah, paroplovbi, bančnih zavodih, zavarovalnicah, industrijskih podjetjih udeležena predvsem, p0 svojsm držav- no-kapitalističnem veletrustu IRI (Istituto Riccstruzione In-dustriale), ki po svojih ožjih finančnih holdingih Finmare, Finsider, Fmmeccamica itd. direktno particiipira pri gospodarstvu. Italija pa nooe izpolnjevati svojih obveznosti glede prenosa premoženja IRI na STO, temveč se s temi premoženjem še vedno upravlja iz Italije v interesu italijanske vlade, tako dia z usodlc. tega tržaškega go-spodarstva odloča Italija in ne Tržačani. Izvrševalec te itali- janske politike pa je iredentistična večina v tržaškem ob-činstem svetu s čimer škoduje tržaškemu prebivalstvu in zaledju. V rokah IRI so stoodstotno Tržaški Lloyd, Arzenal, CRDA pa nad 75%. IRI zajema glavne bančne zavede, ILVA itd1. Z izločitvijo tega ogromnega premoženja iz odvisnosti italijanskih državno-kapitali-stičnih finančnih trustov bi torej Trst razpolagal sair.ostojno s takim premoženjem, ki bi mu dlalo izredno močno gospodarsko hrbetnico, s čimer bi zelo nevarno konkuriral zlasti Benetkam. Zalo se tržaška plovba umetno in brezobzirno onemogoča (zato nočejo vrniti okrog 600.060 ton njegovega ladjevja, temveč tudi nove ladje izročajo italijanskim pristaniščem cip. ur.), čeprav določa dodatek X., da mora Italija v najkrajšem času vrniti vsako ladjo, ki Je bila na dan 8.9.1943 v posesti italijanske države ali italijanskih državljanov. Jugoslavija ima pravico direktne intervencije v vseh teh vtpratšanjih in pravico do zahtev, da Italija izpolnjuje svoje obveznosti. Ona ima pravico zahtevati sestavo mešane komisija, ki jo sestavlja po en član prizadete članice Združenih naroči o v in italijanske vlade in v tej komisiji terjati izpolnitev vseh italijanskih obveznosti ekonomsko finančnega značaja tudi gledb Trsta. " «Vsa ta dejstva — se poudarja v zaključku članka — dokaj jasno osvetljujejo pravi smisel italijanske kampanje glede Trsta, Ce izločimo v njej imperialistične ambicije ima ta kampanja naslednji smisel: 1. Trst, ki pripada svojemu zaledju in izvršuje naravno funkcijo njegovega emporija je po mnenju italijanskih vladnih krogov italijanskemu gospodarstvu nevaren; 2. Trst izven meja Jugoslavije omogoča imperialistično igro Italije v srednji Evropi: 3. s priključitvijo Trsta Italiji odpadejo obveznosti Italije do Trsta, ki so gospodarskega značaja in ki bi jih Italija imela za nžrtevi), čeprav rrre za naravno tržaško gospodarstvo, ki ga je Italija prigrabila in ga mora ne le na podlagi mirovne pogodbe, temveč po vseh načelih pravičnosti vrniti Trstu in njegovemu prebivalstvu. Včerajšnji ((Ljubljanski dnevnik« na objavlja'v zvezi z iredentistično kampanjo okrog Trsta članek dr. Lava Čermelja ((Stara igra v novi zasedbi«, iara ki traja že dolga stoletja v uresničevanju italijanskih imperia. lističRih teženj na Jadranskem in Sredozemskem morju. ((Italija pa je na dvoje pozabila — se poudarja v članku — da niso namreč več na vzhodni cba-li Jadrana n.eboglena samostojna mesteca, temveč močna jugoslovanska država in da nima tokrat opravka Z nekdanjimi baroni in vitezi M. S. Naš tedenski pregled A. HARRIMAN NA BLEDU Kosilo pri Žezel ja L-i maršalu Titu ob navzočnosti Kardelja, Kankoviča, Vilfana in gen. majorja Late tilho odpotoval v Atene - Razdeljevanje zadnje letošnje pošiljke CAHE (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 25. — Zastopnik predsednika Truman^ A. Har-riman je prispel danes iz Teherana v Beograd z osebnim letalom. Harriman se je odzval vabilu jugoslovanske vlade in je na svojem potovanju iz 'O: herana v London, kjer je P<>. sredovai v petrolejskem sporu,-obiskal Jugoslavijo. Izjavil je', da je žg prej želel priti v Jugoslavijo in je pristavil: «Zelo sem srečen, ker sem tukaj. Z jugoslovanskimi predstavniki, s katerimi sem imel priložnost govoriti v Washing-tonu. sem »e sporazumel že prej glede gospodarskih in drugih vprašanj. In sedaj sem zelo zadovoljen, da sem k Jugoslaviji«. Harriman, ki ie takoj nadaljeval potovanje na Bled, je bil danes skupaj s člani svojega spremstva gost na kosilu pri maršalu Titu. Po kosilu je sledil pogovor, v katerem so se dotaknili vprašanj, ki zanimajo obe državi. Na sprejemu so bili navzoči: Edvard Kardelj. A-leksander Rankovič, Boris Kidrič, Jože Vilfan in generalmajor Zežel-j. Harriman je po svojem prihodu v Beograd govoril tudi o vprašanjih perzijskega spora. Mnenja je. d= pogovori niso popolnoma pi ekinjeni, čeprav so prenehali „Oodal je, da ni s tem v zvez} V-obenih novih predlogov, ; ■- ,rj\ nregri-, 'čanje, da .»e bo aper *'esil ter’ da so bili dosedanji razgovori zelo koristni. *** Podpredsednik republike Brazilije Cafe Filho je s svojim spremstvom odpotoval danes iz Jugoslavije v Atene. P.ri slovesu so bili navzoči: Moša Pijade, predstavnik ministrstva za zunanje zadeve FLRJ, ter izredni poslanik in opolnomočeni minister Brazilije v Jugoslaviji Ri-deiro Couto. m * # Okrožno sodišče v srbskem mestu Vranje je obsodilo danes 8 oseb, -jugoslovanskih državljanov, ki so bile obtožene sodelovanja % bolgarsko obveščevalno službo. Izrečene sq bile kazni od osem mesecev do šest let strogega zapora. Na razpravi je bilo dognano, da go obtoženci dajali vohunske podatke svojim V Teheranu in Londonu želijo nadaljevanje pogajanj Mossadeghovo pismo Harrimanu omenja iranske predloge, ki jih angleško zunanje ministrstvo zanikuje • Harriman je pred odhodom zagotovil ameriško finančno in gospodarsko pomoč Iranu inolEHAN, 25. — Mussade. ghov osebni tajnik Hussein i'a-icmi je danes na t-skovm konferenci izjavil, oa perzijska viaua proučuje načrte za zopetno otvoriiev čistilnic v A-oatlanu. Izjavil je: «Mnenja smo, da Perzija lahko proizvaja petroiej za svoj račun in morda tudi rafinira majhne količine za domačo uporabo. Perzija bo dobavljala petrolej vsakemu kupcu, ki bo plačal v gotovini in se bo obvezal odiva-žati ga«. Nato ie Fatemi prečital pis-m", ki ga je Mossadegh včeraj poslal Harrimanu. . Pismo pravi: «2iva želja iranske vlade je, da se predlogi iranske vlade britanski delegaciji pazljivo proučijo in vlada pričaku-J?. _°oyestila o britanskem sta-Useu do teh predlogov. Ne trdi-ino, da odgovarjajo povsem na- l^tl01i1’i ki 5lno j‘h zadali, toda želimo, da bi bili podlaga za nova pogajanja. Predlogi britanske delegacije niso dovolj upoštevali gospodarske in politične neodvisnost, Irana. Razen tega niso upoštevali normalne trgovinske prakse med raznimi državami in zaradi tega jih iranska vlada ni sprejela«. Fatemi je zaključil z besedami: «Gotov sem, da se bodo razgovori obnovili, ker Stokes Ra zadnjih predlogov zavrnil pač pa jih je odnesel v London’ za nadaljnje proučevanje Predstavnik angleškega kuna. njega ministrstva pa je danes izjavil, da ni res, da je Stokes prinesel v London nove perzijske predloge in da jih namerava angleška vlada proučiti. Pripomnil je, da je sam Stokes včeraj izjavil, da so razgovori popolnoma prekinjeni in da nričakuje nov korak s perzijske strani. Iz Abadana javljajo, da bodo iutrii ali najpozneje v ponedeljek vsi Angleži, zaposleni pri petrolejskih vrelcih v Južnem Iranu, zapustili svoja bivališča in sc zbrali v Abadanu, od koder bodo odpotovali \ Loi> doni Zmerni list «Atesh», ki je do sedaj podpiral Mossadeghovo politiko glede petroleja, obtožuje danes ministrskega predsednika, da ne zna voditi odločne politike, in trdii, da je Perzija na robu propada ter pripominja: ((Zahtevamo od Mos-sadegha: povejte nam jasno, ali lahko upravljale petrolejsko industrijo, lahko rafinirate in izvažate petrolej, Hočemo, da veste, da je ljudstvo naveličano govorov in nekoristnega hrupa ter uradnih izjav, naveličano je poslušati vaše sijajne odgovore, ki ste j il; dali na britanske zahteve. Ljudstvo hoče vedeti, kaj mislite napraviti in kdaj. Ce nimate še jasnega načrta, Je bolje da odidiete domov in da tam ostanete«. V krogih iranskega ministrskega predsedstva izjavljajo, da je Harriman pri svojem včerajšnjem razgovoru z Mossade-ghem zagotovil ameriško finančno in gospodarsko pomoč Perziji. Zlasti je Harriman izjavil, da se bo trudil, zato da ameriška vlada dovoli Teheranu pomoč 25 milijonov dolarjev za nakup železniškega materiala za dopolnitev proge Teheran-Tabriz. 52 utopljenih pri poplavi v Tampicu MEXICO CITY 25. — Do sedaj io našli 52 trupel utopljencev y malem kraju Cardenas države San Louis, ki je bila v četrtek poplavljena, ker se je porušil neki jez. Dvesto oseb je še izoliranih na bližnjih vrhovih, kamor so se zatekle. Oblasti so organizirale reševanje s helikopterji. Tamjpico pa ni še izven nevarnosti, ker reki Pa-nuco in Tamesi še vedno naraščata. Več sto ljudi je izoliranih v spodnjem delu mesta. Pričakujejo prihod več helikopterjev, ki jih je poslala ameriška viada in ki jih bodo uporabili pri reševanju ter pri dovažanju živil in zdravil. LONDON, 25. — Po tritedenskem bivanju v Veliki Britaniji je zunanji minister Saudove A-rabije Feisal danes z letalom odpotoval iz Londona v Pariz. rojakom, ki so kot pristaši Ko-minforma pobegnili y Bolgarijo in kot agenti bolgarske obveščevalne službe hodili >v Jugoslavijo zaradi nabiranja vohunskih podatkov. R. R. Obsedno stanje v Egiptu ALEKSANDRIJA, 25. — E-giptovska vlada je razglasila za jutri obsedno stanje po vsej državi zaradi nameravanih demonstracij proti angleško-egip-tovski pogodbi iz leta 1936. Policija bo ves dan krožila po ulicah oborožena, da prepreči nerede. Kakor je znano, poteče jutri 15. let po podpisu te pogodbe, ki je bila sklenjen za dobo 20 let. Indija ne pojde v San Francisco NOVI DELHI, 25. — Indijska vlada je sklenila, da se ne bo udeležila konference v San Franciscu. Ministrski predsednik Nehru bQ v ponedeljek zju-rtaj podal tozadevno uradno izjavo v parlamentu, v kateri bo obrazložil stališče Indije do japonske mirovne pogodbe. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je ta vest povzročila v angleških vladnih krogih veliko razočaranje. Ta sklep namreč pomeni, da nobena od dveh velikih azijskih držav (Kitajska in Indija) ne bo udeležena pri podpisu mirovne pogodbe z Japonsko. Lonfionski opazovalci so mnenja, da pomeni indijski sklep hud udarec za konferenco v San Franciscu. Indijski sklep namreč pomeni, da načrt pogodbe zavrača tudi važen del azijskega nekomunističnega javnega mnenja. Kakor je znano, je Burma tudi že sporočila, da se ne bo udeležila konference. Pakistanska vlada pa je danes javila svojo udeležbo. Ameriško delegacijo na konferenci b0 vodil državni tajnik Dean Aeheson. V ameriški delegaciji bo 56 članov, med katerimi 17 senatorjev in pred- stavnikov, 6 .poslanikov in 2 državna podtajnika. Japonski podtajnik zunanjega ministrstva je danes sporočil, da bo ministrski predsednik Jošida edini Japonec, k; b0 podpisal femeriško-japo-isko varnostno pogodbo, medi • . ko , jodo : u .'Vi.u , . £t>db, :■¥ j.' sali vsi japonski delegati. Pripomnil je, da Jošida ne fc>Q šel v Washington pc podpisu pogodbe. Kratke vesti ŽENEVA, 25. — Gospodarski in socialni svet OZN je odobril britansko resolucijo, ki se nanaša na finansiranje evropskih izseljencev, posebno onih, ki so namenjeni v Latinsko Ameriko. O PARIZ, 25. — Ministrski svet OEEC se bo sestal v sredo. Predstavniki 18 držav Slamic bodo določili direktive delegacijam, ki se bodo udeležile konferenc v Ot-tawi in Rimu. O TURIN, 25. — v bližini Avi-gliane se je pripetila danes huda nesreča. V nekem bunkerju tovarne dinamita je eksplodiral stroj za mešanje, pri čemer so bili ubiti štirje delavci. Nastal je tudi majhen požar, ki so ga gasilci kmalu pogasili. Sodna oblast je uvedla preiskavo o vzrokih nesreče. O BERLIN, 25. — Danes so javili, da je bilo 57 policajev v zahodnem Berlinu odstavljenih v zadnjih dveh mesecih in pol, ker so zakrivili sleparije ali tatvine, ali pa so bili v službi pijani. O WASHINGTON, 25. - Senat je danes odobril načrt zakona, ki pooblašča izdatek 85 milijonov dolarjev za informacijsko službo državnega departmana v tujini, zlasti za «Glas Amerike«. O ANKARA, 25. — Voditelj ameriške misije v Turčiji general Arnold je Izjavil, da bo ameriška pomoč Turčiji letos mnogo večja kakor prejSnja leta. O PARIZ, 25. — Danes ie v Vo-ganu v Togu prišlo do hudih incidentov, pri katerih je bilo ubitih sedem oseb, več pa ranjenih. Zdi se. da je do incidenta prišlo zaradi nekega spora o nasledstvu tamkajšnjega poglavarja. Množica se je spopadla s policijo. Ta teden je bil nekam črn. Pogajanja p Kescmgu in v Te-geranu so 'se raJbita. Res, mostovi ne tu in ne tam še niso vsi porušeni, toda upanje, da se oba spora, ki se najbolj balete zajedata v današnji svet, mirno in hitro rešita, se' je, naravno, zmanjšalo. Včjna na tioreji je še danes, dober mesec in pol od, MaUko-ve «pabude» žalostna resničnost. z e samo to attjstvo daje Malikovvmu koraku Tiekam cud.no ceno. P.ogajunja o premirju na Koreji že od vsega začetka niso gladko potekala. Prekinili so lih zaradi severnjaškega nasprotovanja prisotnosti novinarjev v Kesongu, prekinili so jih zaradi mešanja političnin zahtev v zaenkrat docela (vsaj »a zunaj) vojaška zadievo, prekinili so jih zaradi kitajskega kršenja nevtralnega področja, prekinili so jih tudi zaradi vremena — odnesla mo- stove in je bilo. treba počakati n&Kaj dni, da se je «promel» uredii. Zdaj so jih prekinili s pretvezo zavezniškega bombardiranja Kesonga. Vse je mog>oče. Vode ne more nihče dolžiti zlih političnih nakan; tudi incidenti se utegnejo dogoditi, To je vse razumljivo. Toda v Kesongu je tega nekam preveč: to je že peta prekinitev pogajanj, ki so, mi-mogrede povedano, še skoraj tam, kot so se začela. Zadnjič smo omenili, da pomeni ustanovitev posebne podkomisije, ki rtaf sklepa o črti, na kateri s? naj ustcuvijo sovražnost i. vsaj majhen napredek: Severnokorejci in Kitajci so s teni 7nolče pristali na io, da se pogajajo o črti, ki ne bi bila nujno 38. vzporednik. To je dajalo malce upanja. Toda za soncem je prišel dež. Lepega jutra so severnjaški predstavniki odpeljali svoje ameriške sobesednike, ki so pravkar prišli na razgovore, na kesonško ulico in jim pokazali okrušen zid neke hiše: vaša letala so ponoči bombardirala Kesong in s tem kršila neirtral. no področje. Prekinjamo pogajanja. Poveljstvo OZN trdi, da nobeno njegovo letalo Kesonga tu bombardiralo in da sploh ti-'Jo noč ni letelo kje r bližini, tako da je izključen tudi napad po pomoti. Pravijo nadalje. da je Skoda, ki si jim jo Severnokorejci pokazali, tako neznatna, da b{ jo zlahka povzročila ročna bomba. Združeno poveljstvo dolži torej nasprotno stranko, da ie incident in-scenirala. Pekinški radio pa fe stvar kaj dramatično zasu!ail in obtožil Bidgwayev glavmi stan nič manjšega greha kot nameravanega umora severnokorejske in kitajska dtelegacije. Ca bi Ridgway od tega. da spravi dva severnokorejska in dvay na združeni silfernokorejsko-kitajci protest še ni odgovoril. Odgovor pa pričakujejo -osako uro; verjetno bo objavljen že v isti številki «Primorskega dnevnika» kot ta pregled. Mnogi napovedujejo, da bo ta odgovor dokaj odtečen, predvsem pa menijo, da bo poveljnik čet OZN predlagal, naj se usodno mesto Kesong opusti kot kraj pogajanj in najde kaj bolj primernega; morda se bo povrnil na svoj prvotni predlog, naj bodo pogajanja na neki nevtralni ladji v kakšnem severnokorejskem pristanišču. Taka rešitev bi seveda možnost «incidentov» dokaj zmanjšala. Vprašanje pa je. ali bo tak predlog — če ga bo Ridgway pogtavil — sprejet. Značilna je tudi naglica, s katero so Severnokorejci in Kitajci (kdo je pravi pobudnik, je seveda težko uganiti, morda je tudi zelo daleč od Koreje) reagirali na Kzračni napada. Komaj nekaj ur po «na-padutt je njihova odločitev dozorela; ttm«s gotovo ni bilo časa za posvet,oi>amie z višjimi. * * * Ze zadnjič smo poskušali nekoliko posvetiti za kulise ke-sonškega zav ločevanja Postavili smo dva razloga, zaradi katerih se onim severno od 38. vzporednika nikamor ne mudi: bližina konference o mirovni. MUNSAN. 25. — Danes je polkovnik Lee izročil sevemo-korejskerriu polkovniku Cangu odgovor generala Ridgwaya. Odgovor se glasi: »Zadnja trditev, kj sledi incidentom, o katerih se trdi. da so -jih povzročili elementi, ki pripadajo OZN, je tako povsem lažna, nesmiselna in očitno iz trte izvita in je njen namen podpreti^ vašo stvar, da sploh ne zasluzi odgovora. Drugi incidenti, ki jih navajate, kakor kršitev nevtralnega področja v Kesongu tudi ne zaslužijo pozornosti. Kadar niso bili sfabricirani za potrebe vaše propagande, so se ti incidenti pokazali kot akcije nerednih skupin, ki niso v nobenem vidnem ali akritem odnosu s katero koli silo ali organizmom pod mojim nadzorstvom. Kljub temu sem vedno hotel, da vam voditelj moje delegacije in poveljniki napravijo uslugo in začnejo temeljite preiskave ter da predložijo poročilo o vsakem incidentu ne glede na to, ali je bil ta incident izmišljen. Se bolj kakor v prejšnjih primerih je očitno, da je bila RID6WHY ODLOČNO ZHVRHCH VSE HHSMtOTHIHOVE OBTOŽBE V svojem odgovoru poudarja general, da so obtožbe o bombardiranju Kesonga iz trte izvite • Mnenje londonskih krogov o prekinitvi razgovorov - Ameriška letala bombardirala severnokorejsko pristanišče Rašin v bližini sovjetske meje zadnja zatrjevana kršitev sfa-bricirana. za potrebe vaše podle propagande. Vendar pa sem uvedel glede vaših obtožb temeljito preiskavo. Poskrbel sem, da se izid preiskave o vaši zadnji obtožbi objavi, zato da bo ves svet vedel o vaši o-čitni nameri, da se poslužite skonstruiranega incidenta, da bi se izognili odgovornosti, da ste prekinili pogajanja«. Nato zavrača izjava vse dosedanje obtožbe In zaključuje: «Ko boste pripravljeni prenehati s prekinitvijo pogajanj za premirje, bom dal navodila svojim predstavnikom, naj se sestanejo z vašimi, zato da pri- de do pametnega dogovora o premirju«. Kitajsko-korejsko poveljstvo na Koreji je danes ponovno obtožilo poveljstvo Združenih narodov, da je bombardiralo Kesong, zato da povzroči prekinitev pogajanj. Fenjanški radio, ki je oddajal izjavo kilajsko-korejskega poveljstva, -je med drugim poudaril, da pomeni poročilo admirala Joya, objavljeno 23. avgusta, žalitev. V Londonu resno mislijo na možnost, da so hoteli Kitajci In Severni Korejci prekiniti pogajanja v Kesongu prav sedaj, ko se bliža čas konference v San Franciscu. V teh krogih ne izključujejo, da ne bo sovjetska vlada skušala spletkariti za kulisami, zato da pokaže, da je pripravljena podpirati samo splošno rešitev ia vsa vprašanja Daljnega vzhoda. Ce pa bi sedanji načrt pogodbe odtegnili in ga postavili na novo podlago, bi sovjetska vlada pozvala Kitajsko in Severno Korejo, naj nadaljujeta pogajanja v Kesongu. Za sedaj pa ni nič znanega o sovjetskih namenih glede japonske pogodbe in tudi ne o vzrokih, zaradi katerih je pristala na udeležbo na konferenci. General Ridgway je danes dopisniku AFP v zvezi z nasprotnikovim protestom izjavil: «Na Koreji ni bilo odločilne zmage, ker sicer se ne bi že en mesec razgovarjali o pogojih za prenehanje sovražnosti. Toda Kitajcem in Severnim Korejcem smo od januarja do junija tega leta zadali velik udarec«. Glede razmejitvene črte je Ridgway dejal: «Crta n® 38. vzporedniku ne bi bila hranljiva. Varnost naših čet je naša prva skrb. Nimamo nobenega zaupanja y nasprotnikove obljube. Borili smo se trdo, da ■zavojujemo ozemlje, ki ga lah- ko branimo in imamo namen tu ostati«. Danes je 35 veletrdnjav odvrglo nad 300 ton bomb na severnokorejsko pristanišče Rašin v sevemovzhodni Koreji 16 km od sovjetske meje. Predstavnik ameriškega departmana za obrambo je danes izjavil, da je bil general Ridg-way pooblaščen bombardirati pristanišče Rašin. ki je oddaljeno samo 16 kilometrov od sovjetske meje in 170 kilometrov od Vladivostoka. Današnje bombardiranje tega pristanišča je sestavni del splošne politike, da se sovražniku prepreči okrepiti njegove sile na Koreji. Pri izvidnišikih poletih so bili opazili veliko zbiranje čet na tem področju. Današnji napad je prvi po 12. avgustu 1950. General Brad. ley je dvakrat pooblastil generala Mac Arthurja, da bombardira to pristanišče, a je pozneje to pooblastilo preklical na zahtevo državnega departmana. Danes so imela letala nalogo odvreči bom^ r"mo v primeru, da so objekti dobro vidni, zato da se prepreči, da bi padle na sovjetsko ozemlje. pogodbi z Japonsko in kitajsko^ sovjetska nasprotja. V teh nasprotjih se od takrat verjetno ni dosti spremenilo; njihovi c snovni razlogi ostajajo. kot so bili. Toda čas konference v San Franciscu se kar hitro približuje; miroma pogodba z Japonsko postaja vsak dan bolj aktualna. Rekli smo že, da moskovska diplomacija nima na tej konferenci nobenih posebnih vzgledov. Veto ne velja, podpora CSR in Poljske, ki sta tudi prijavili svojo udeležbo, pa po vsej priliki tudi ne bo dosti zalegla. Moskvi preostaja torej samo dvoje; netenje nasprotij v zahodnem taboru (in tam ni vse jasno; Burma n. pr. je udeležbo na konferenci odpovedala, Indonezija bo šla v San Francisco, ni se pa še izjasnila, ah o pogodbo tudi podpisala itd.) in pa izsiljevanje. Lepšo priliko za izsiljevanje kot je nejasen položaj na Koreji si je kar težko zamisliti. Ce vse to premislimo, smo se ia, dobršen kos približali rešitvi kesonške uganke. * * * Tudi v Iranu so se pogaja? nja, l<4 jim je botroval sam Trumanov posebni odposlanec Avereii Harriman, razbila. Slo-kes je nekajkrat podaljševal svoj ultimat; vse skupaj, je bilo poaoojio napeti igri, kutere konec se zavlačuje i n obenem ostaja nejasen. Končno je Mossadegh v imenu perzijske vlade odgovoru, tto ne more sprejeli pogoja. da bi uprava abailanakih rafinerij ostala v rokah angleškega ravnatelja, ki bi bil sieer od* govoren perzijski petrolejski družbi. Perzijski protipredlog je predvideval, da bi se tuje osebje v petrolejski industriji zaposlilo na osnovi individualnih delovnih pogodb; perzijska družba bi Po svoji volji izbirala tuje strokovnjaške, povečini iz držav, ki «v> Perziji politično niso zainteresirane». Stokes ni sprejel in je odpotoval v London. Kmalu za nlim je Teheran zapustil tudi Har-rmian, ki pa je v soboto, ob prihodu v Beograd, izjavil, da upa, da vse možnosti za rešitev spora še niso izčrpane. Vprašanje je le, kdo bo dal pobudo in kdo bo popustil, Mrtttem pa je vAnrdr-liU niam naročila s-vojemu. osebju, angleškemu, indijskemu in pakistanskemu po državljanstvu, naj zapusti Južno Perzijo in se skoncentrira v Abadanu, odkoder jih bodo evakuirali. Računajo, da bo do ponedeljka zaustilo Perzijo okoli 500 tujih strokovnjakov; pet letal bo prevažalo Angleže iz Abadana v domovino. Pojavlja se torej vprašanje, kako bo perzijska vlada izkoriščala vrelce in rafinerije, Angleži verjetno upajo. da jo bo zastoj proizvodnje prisilil k popuščanju. * * « Italija ta teden ni imela sreče. Ne, da bi bili škodoželjni; le omenili bi radi, aa bi si ob nekoliko večji previdnosti in nekoliko manjšem vmešavanju v tuje zadeve In večji skrbi za lastna vprašanja rimska vlada lahko marsikaj prihranila. Le začnimo pri Homeri, to pot pri Trstu; De Gasperijevo polomijo v zvezi s tržaškimi volitvami so nekateri časopisi označili za (iklasičnov. Pa to ni vse: če se «Unione Sacra« ne posreči — in zaenkrat je kaj malo verjetnosti, kljub poplavi «onorevolov», ki se te dni zgrinja na Trst — bo fo spet udarec za De Gasperijev osebni prestiž, pa seveda tudi za ugled njegove vlade in njegove stranke. Z revizijo mirovne pogodbe se nekam slabo obrača. Francozi na vso moč ponujajo Italiji «moralno zadoščenje» namesto praktične in formalne revizije. To umoralno zadoščenje«, ki sicer pomeni zanikanje zgodovinske resnice o vojni krivdi fašizma (to je, italijanskega imperializma sploh), si najlaže ponazorimo s primerom delavca, ki je zahteval povišanje plače, pa so mu dali potrdilo da dobro opravlja svoje delo. Človek ima vtis, kot da se v Parizu bojijo, da v Vfashivgtcmu komu morda, res ne bi padlo na pamet, da bi se resno ukvarjal z mislijo na revizijo. In kar je za nas nap bolj zanimivo: kot dokaz, da je sporazum z Rusijo o reviziji nemogoč, navajajo Francozi neustieh tristranske izjave o Trstu kar pomeni, da svadata revizija in tristranska izjava v isti koš propadlih načrtov — in amoralnih zadoščenj«..., TrgoiAnsko ministrstvo ZDA je izreklo kaj malo laskavo mnenje o italijanskem gospodarstvu in še bolj o gospodarski politiki rimske v*ade. Ameriške kritike italijanskega gospodarjenja sicer res niso nove — spomnimo se samo na «ca-so Daj/ton«, ki je povzročil toliko prahu, va na pismo uprave ECA itrrlijanslci vladi, če§ dia samo filozofira In zahteva, na nič vam^-nega ne pove. kaj bi se dalo konkretno koristnega narediti, ptva ladjedelnice Sv. Marka, da bi se ognili vsaki odgovornosti pri morebitnih in nepreprečijivih odipustih. Naš sindikat je ne samo enkrat, temveč večkrat postavil na dnevni red problem ladjedelnic v njihovem bistvu, to se pravi, da sedanje ravnanje ne daje garancije za nadaljnje delo delavcem pri tržaških ladjedelnicah. Primer ladjedelnic Sv. Roka nam to najbolje ponazarja: ta ladjedelnica se zopet nahaja v krili, zato se borba delavcev v obrambi pravice do dela ne sme kakor do sedaj smatrati kot nepomembna akcija, temveč se je treba v problem tržaških ladjedelnic bolj poglobiti in rešiti ugodno za delavce. Delavci, ki so bili sprejeti v ladjedelnici Sv. Marka preko privatnih tvrdk, niso samo v stalni nevarnosti, da jih bodo odpustili, temveč dobivajo tudi najmanjše plače. Zatorej je jasno, da mora biti sedanja akcija izvedena v globino in rešena ugodno za delavce. Zato morajo delavci, ki so zares zainteresirani na tem problemu, paziti (kakor se dogaja v zadnjem času za nekatere v nekaterih sindikalnih sporih), da bodo onemogočili izkoriščanje sedanje akcije v namene ne-totove politike. tel jev in razbijačev, ki hočejo še naprej netiti prepire in sovraštvo med našim ljudstvom. Po vseh vaseh so bili te dni sestanki odborov OF. Člani so izrazili željo vseh poštenih domačinov, ki pričakujejo in hočejo, da bi vsi zavedni Slovenci enotno nastopali na volitvah ne glede na njihovo politično prepričanje in pripadnost. Enotni nastop bi pozdravili v®i zavedni in pošteni občani. Prav v naši dolinski občini smo poskusili na lastni koži vse slabe posledice razdora in prepirov, ki jih je prinesla zlasti zlogla.'jpa resolucija IU. O tem so prepričani tudi ljudje, ki so sicer v jedru še zdravi in pošteni, a so nasedli lažnivim parolam in Poleg tega ponovno vabi tajništvo Razrednih sindikatov industrijskih delavcev Enotne sindikate in Delavsko zbornico za skupni nastop, prepričano, da na ta način najbolje brani interese vseh delavcev. TAJNIŠTVO Iz tajništva OF Na podlagi sklepa zadnje seje glavnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje, je bil poslan vodstvom slovenskih političnih skupin SDS, SNS in SKSZ pismeni predlog za enoten nastop na predstoječih občinskih volitvah za občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina. Glasbena šola v Trstu Vpisovanje v Glasbeno šolo bo od 3. do 8. septembra od 11. do 12. ure v Ulici Sv. Frančiška 22, I. Ker se morajo vpisati tudi gojenci iz Barkovelj, Opčin in ostale okolice, opozarjamo, da bo letos delni pouk tudi v Skednju. Na Glasbeni šoli poučujejo klavir, solopetje, teoretične predmete ter vse orkestralne inštrumente (čelo, kontrabas, klarinet, trom-bento itd.). RAVNATELJSTVO spletkam kominformističnih kričačev. ki se še skrivajo pod plaščem intemacionalizma in obrambe naših narodnih pravic. Spričo dejstev in izkušenj ne more in ne sme več nihče zaupati sedanjemu Lovrihovemu štabu in njegovim občinskim svetovalcem, da bi oni branili narocme pravice Slovencev -in umno vodili občinsko upravo. Lovriha je zatrl na občini, zlesti pa na občinskih sejah še to malo demokratičnosti, ki nam jo dovoljujejo višjg oblasti. Obnašal se je diktatorsko, ustrahoval in delal, kakor je sam hotel. Svetovalci opozicije niso mogli priti do veljave, ker je Lovriha ob vsaki priliki uporabljal svoj volilni stroj in z enim glasom svoje večine zadušil vse, kar mu ni šlo pogodu. Pa tudi njegovi svetovalci so morali samo kimati in potrjevati, kar je Lovriha delal in odločal. Pravilno je rekel neki domačin, da bi moral namreč Lovriha pripeti zlato kolajno svojim svetovalcem, ker so mu cele dve leti le kimali in molčali Zaradi tega so odgovorni za vse delovanja in napake svojega župana, ke~ niso imeli poguma, de bi ga kritizirali čeprav so lahko opazili vrsto krivic in napak ter slišali pritožbe občanov. Spričo vsega tega in nevarnosti, da kominiformisti pomagajo italijanskim šovinistom izročiti naše ozemlje Italiji nam ne sme biti vseeno kdo bo izvoljen v nov občinski svet in kdo bo vodil našo občino. Ne sme nam biti vseeno, ali bomo enotni ali razcepljeni, ali bomo nastopali enotno na prihodnjih volitvah aii ne. Združimo se, ker so v nevarnosti naši življenjski interesi, naš narodni obstoj in razvoj. Pri volitvah moramo nastopati z enotno slovensko listo in odločno odbiti vsak poskus razbijanja naše enotnosti! Strankarski interesi morajo odpasti. Le tako bomo lahko branili naše narodne in socialne pravice, uspešno upravljali našo občino in se borili proti pohlepnemu italijanskemu nacionalizmu ter kominformovski zahrbtnosti, za mir in resnično neodvisnost našega ozemlja. S. STURMAN SMRTNA NESREČA V PREDORU S. VITO i kolesi 'Jhilp in ri!(litp fhimolihi dnemikl\?ZTfJ£:\r™t Včeraj dopoldne okrog 11. ure je tran.vaj proge «2» v sre. dini predora S. Vito podrl 60-letnega Luigija Del Vecchia, stanujočega v Ul. Broletto 18, at povzročil njegovo takojšnjo smrt. Do hudi nesreče je prišlo okoliščinah, ki sicer ne valijo krivde na tramvajskega vozača, a vsekakor kažejo, da bi nemara prav ta s previdnejšim ravnanjem utegnil preprečiti tragični dogodek. Dwj Vecehio je ob oni uri počasi vozil s kolesom tik ob desni tramvajski progi skozi predor proti Trgu Sansovino. Cim je priropotal za njim tramvaj proge «2», se je rr.ož ozrl nazaj in bi se bil prav gotovo odmaknil s kolesom nekoliko bolj na levo, da ni v onem trenutku v isti smer j in vštric tramvajem privozil za njim tudi osebni avtomobil ter z žarometi opozarjal kolesarja, naj se drži na desno. Računajoč bržkone s tem, da tramvaj vozi počasneje in v bojazni, da bi ab progi ne zašel med obe vozili, je Del Vecehio tedej enostavno krenil čisto na desno, se pravi na sredo tramvajsike piroge, dokler ga avtomobil ni dohitel in odpeljal mimo njega. tio pa se je hotel tSr‘. kot v prejšnjih Prirl Dirigiral bo Prispevajte za Kulturni dom Tovariši in tovarišice, ki so bili povabljeni za v soboto od PROSVETNA DRIjSJJŽ sktisft ji gi PoZIV Prosvetno društvu v organizira dvodnevni iJP ; BLED 8. irj 9. s*j la. oo 11. ure za podpis kan-i d i dal ne liste Slovansko - itall-! ^I*ovanjf nf, .sedeZUs Janške ljudske fronte in ki še|Skednju d° vklJucn0 niso prišli na vrsto, so vabije-! tta' Vse potrebne in1 ni, da pridejo jutri v nonetie-Ijek ob 18. uri v Ul. R. Manna 29. OF IV. okraj organizira za 9. september enodnevni izlet v SKO-CIJANSKO JAMO. Vpisovanje in informacije n.a sedežu v Skednju in pri Pregarcu na Kolonkovcu do vključno 29. avgusta. * # # OF III. okraja organizira 16. septembra 1951 enodnevni izlet v Škrbino pri K.omnu. Vpisovanje od ponedeljka 27. t. m. pri Cirilu, Ul. s. Marce 21 (go. stilna «La Speranza«) vsak dan od, 19. do 21. ure, ob nedeljah Pa. od 10. do 12. ure in se zaključi nepreklicno 5. septembra zvečer. dobite pri vpisu. PoiMjmD kini nMefl Manzan Ada je hčerka partizanskega borca - invalida, Jci je zaposlen sedaj kot delavec pri tramvaju. Ada ima 24'let in šest let leži težko bolna za tuberkolozo. Starši nimajo sredstev, da bi kupili potrebna zdravilci svoji težko bolni edinki in jo tako ohranili pri življenju. Apeliramo na vse dobre ljudi, da bi po svojih močeh prispevali za zdravljenje nesrečnega dekleta. Ce le pomislimo, da bi nam samim bilo tako težko, kot je Adinim staršem, prav gotovo ne bomo odrekli pomoči. Prispevke sprejema uredništvo «Primorskega dnevnika«, Ul. Montecchi 6 in uprava v Ul. Sv. Frančiška 20. 2 GORIŠKEGA Izlet v Kamniške planine Planinsko društvo v Kopru bo priredilo v dneh od 7. do 9. septembra t. 1. izlet v Krna-niško Bistrico združen s planinskimi vzponi na vrhove Kamniških Alp. Iz Kopra se bomo odpeljali v pete-k 7. septembra ob 13. uri. Smer vožnje: Divača - Postojna - Ljubljana . Kamnik - Kamniška Bistrica. Prenočevanje v domu v Kamniški Bistrici. Povratek v Koper v nedeljo 9. septembra zvečer. Prijave sprejema tov. Boris Košele ha koprski pošti do 4, septembra t. 1, Podrobnsoti bodo izletnikom javljene pravočasno. Okraden avtomobilist nad 200.000 lir škode 30-letni Stefano Solina, jp javil včeraj policiji, da so mu neznanii tatovi v pretekli noči odnesli iz avtomobila 8 novih usnjenih suknjičev ter ga s tem oškodovali za 206.000 lir. Tatovi so izkoristili pol ure pred polnočjo, ko je Solim pustil vozilo brez varstva v Ul, Sco-glio. Policija je uvedla preiskavo. 'L Iclm/anja i/ Uki/ah ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. avgusta je je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 6, umrlo pa je 16 oseb. Poročili so se. član amer. policije Adolphus Paul Morgan in šivilja Olga Beguš, kemični pomočnik Frencesco Goleč in uradnica Claudia Culot, kemični pomočnik Dario Conestabo in gospodinja Maria Bonetti, uradnik Josip Nicolini in gospodinja Giordana Kumar, poljedelec Karlo Udovij in gospo, dinja Frančiška Mikuletič, u-radnik Felice Borelli-Bailo in gospodinja Adriana CasaJegno. Umrli so: 80-letni Andrej Volsi, 76-letni Franc Delpin, 83-letna Josipina Fumis vd. ,Luxa. 64-letni Danilo Saranov, 80-let-na Caterina Weis por. Gnalo, 40-letna Ana D’Agostini por. Malacrea, 60-letni Franc Vec-chiet, 19-letni Bruno Dussi. 61-letni Ivan Žbogar. 63-letna Ema Montagna por. Com>'cl, 76-letna Elisabetta Gorjan vd. Argentin. 64-letna Ana Trampuž vd. Ver. celli, 73-letna Dompnvca Dibar-bora vd Roth, 47-letna Bianca Tullio, 82-letna Emilia Berne vd. Mihajlovič, 79-letna Catprl- ri r Qoin Naša dekleta, ki se sedaj veselijo zdravega planinskega zraka v Ukvah, pošiljajo staršem, dobrotnikom in znancem v vroči Gorici in okolici pri srčne pozdrave- Lica jim že zdravo cvetejo, ker so smrekovi gozdovi po vsej ukvanski okolici najboljše zdravilo za goriško deco. Spočetka sq se dekleta malo težko privadila, hišnemu redu, ki mora vladati x taki počitniški družbi; ta bi rada malo delj spala, ona zlezla na tisti vrh, tretja brala ciklame: pa se brž oglasijo dobre nadzirateljice in strogi ravnatelj z besedo: «Hišni red, vsi kot ena družina«. Vse so spoznale, da je tako prav. In sedaj poteka življenje vsem v veselje in zadovoljstvo. Se vsakodnevni snažilki, ki svoj posel opravita v pol ure, sta kar brez ugovora Pri svojem delu. Skupno z osebjem poskrbila, da je zunanjost hiše in vge okoli nje snažno. Skupinske načelnice Pa morajo skrbeti, da je v spalnicah čisto »n da *e rdeče bleste po vseh oknih korčki ali ciklami. Glavno so pa vsakodnevni izleti ali sprehodi, ki delajo kuharicam preglavice, ker vzbujajo imeniten tek. Bile so že na Višarjih, po bližnjih vrhovih, najbolj pa mičejo bližnji slapovi in tesni Ukljanske^a potoka. Vmes pa pride še marsikatero drugo razvedrilo. Obiskal jih je tudi «Pavliha» iz Trsta z vsem lutkovnim gledališčem; to je bilo smeha z njim. Ko dežuje — oj tega je kar malo preveč — deklice poslušajo pravljice, šivajo prtiče in se na koncu spravijo k igricam. Tako poteka življenje naših malih in tucti večjih v zdravju in veselju — ter v tihem upanju, da bodo še kdaj uživale tako lepe počitnice. Več čuta odgovornosti Pred časom smo v časopisju brali, da je vlada določila 6 milijonov lir za popravilo kost. nice na Oglavju ter določila precejšnjo vsoto za ureditev spominskih krajev na vrhu Sv. Mihaela. Medtem ko bodo s po. pravilom kostnice šele pričeli, so na vrhu Sv. Mihaela zaključili ie nekatera dela. Po našem mnenju kostnica na Oslavju ne zasluži nobenega popravila, še celo pa ne takega, ki bi stal celih šest milijo* nov lir. Vsakdo, ki se }e' zadnje čase mudil v okolici teea spomenika in p njegovi notranjosti, mora priznati, da je vse v najlepšem redu. Namesto da razsipajo denar Za nepotrebna dela, razne šovinistične manifestacije itd., bi morale osrednje vladne oblasti raja pokloniti šest milijonov občini ali pokrajini, da bi Zgradili stanovanjske hiše za noriške stanovtilce, 1.200 protenj je prejel urad za podel je-vanjp stanovanj v Gorici. To Je najboljši dokaz, da s stanovanji v Gorici nismo ravno « rožnatem položaju. Z nekoliko večji m čutom odgovornosti bi *c dalo napraviti marsikaj dobrega in koristnega v prid go-riikih družin brez poštene strehe nad glanjo. ga za pod zob in za živino. Zelo lepo je letos obrodila koruza. Po nekaterih njivah so jo že pričeli trgati. S pšenico pa nismo nič kaj zadovoljni. Naše S krompirjem nasajene njive je koloradski hroč letos dodobra uničil. Iz Gorice so nam poslali nekaj škropila, vendar ni kdo ve koliko zaleglo, ker je prišla pomoč pre-kasno in v premajhni količini. Sedaj dajejo škropilo samo tistim kmetom, katerih njive so močno okužene s to golaznijo. Danes "Rokovnjači" v Sfandrežu Standresko prosvetno društvo «0. Zupančiči) bo igralo danes ob 20. uri na dvorišču zadružne gostilne igro iiRokovnjačin, ki Jo je po Jurčičevem romanu priredil za oder France Govekar. Opozarjamo prebivalstvo, da ne zamudi te lepe priložnosti. «OF I. okraja organizira dne 23. septembra 1951 enodnevni izlet v CRNICE, GOJACEVO IN VRTOVIN NA VIPAVSKEM. Vpisovanje je na sedežu odbora, Ulica R. Manna 29 vsak dan od' 17. do 19. ure — ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Podrobnejše informacije se dobe na sedežu. ZD TV Vsi atleti naj pospešijo treniranje zaradi tekem s skupinami iz Domžal in Maribora. V torek in četrtek bo običajno treniranje na stadionu «Prvi maj« od 15. ure dalje, priporočamo številno udeležbo. Prosvetno društvo ®'j. Škamperle« obvešča vse r in pevce, da bodo red0*^ ske vaje vsak torek in ^ kot običajno v društveni!1™ štorih. Redr.-a odborova seja 5* t v ponedeljek dne 27. ob 20.30 uri v običajni!1 F štorih. * ** ^ Prosvetno društvo ‘“p Kosovel«, OF Sv. Vid 1»^ Just priredijo 2a člane 9’ tembra izlet v Ilirsko Bl ;l9 Vpisovanje vsak večer^ J do 20.30 ure v prostorih j,, svetnega društva ((Srečk0 j sovel« v Ul. Sv. Vid M vaje Pevsko društvo *Ir' Zvon« opozarja vse . pevce, d(a začno pri*10^ den redne pevske vaie' ^ mo vse pevce in pevkei gotovo udeleže pevske ponedeljek dne 27. 't. 20.30 v običajnih prosi°rl ' OA^ IIIIIIIIIIIIIIIiillllllllllllllllMIIIII'111"'"lf MALI OGLA’1 STENODAKTILOGRAFKA s ^ merno šolsko izobrazbo. zn>^ gleški, perfektno italijansKi - . ..»odt venski jezik, sposobna urJf«f.' tu® * ga dela išče zaposlitev ^ dnevno. Naslov na upr2'11 Planinsko društvo 9. septembra izlet r.-a Selilo Neveo z vzponom na Montaž, Viš in Kanin. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 do 6. septembra. IZLET PDT NA KOROŠKO Dne 8. in 9. septembra priredi PDT ob uprizoritvi Miklove Zale dvodnevni izlet v Sovad-ne v Rožu. Udeleženci bodo lahke drugi dan obiskali Baško, Vrbsko in Osojsko jezero ter se povzpeli na Kancel. Vpisovanje na ZDTV Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure tfo 27. avgusta. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Angela Baučarja darujeta Jerman Zorko 1000 lir, Zadel Anton 1000 lir za Kulturni dom. * * * V počastitev spomina gospe Viktorije Goljevšček daruje Pavla Berger 1000 lir za Dijaško Matico. ADEX l 4 Ifl* Enodnevni ** 16. septembra Postojno Komen dvodnevni iz!**« 15. in 16. sept««®^ v Ljubljano tridnevni 16. in 17. sep' ul> 15., v Rovinj Vpisovanje pri Express», Ul. F. Se gV. 5b - tel. 29243 od 27-gusta do 1. septenibr • NAROČNIKI MORAJO SPO. ROCITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEf LISTA. UPRAVA. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan 2; Eicciola, Ul. Oriani 2; Alla Sa-lute, Ul, Giulia 14; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Dr. SONJA MAŠERA ne sprejema od 28. avgusta do vključno 6. septembra Portorož IZLET ZA Veliko revijo oi) 1951- 1. septembra Pričetek ob 21. ur* Trgu Svobode- Začetek vpisovanj® p, avgusta pri «Adr> press« . IZ SOVODENJ Dober pridelek koruze Sovodenjci bi skoraj res ne imeli pravice, da bi se hudovali nad letošnjim vremenom. Dežja je bilo za vsako priliko nekaj. Zrasel ni samo plevel, ampak tudi marsikaj koristne- IZLET NA VISARJE IN POI DANOVEC (Jot di Miezegnot) SPD Gorica priredi v dneh 1. in 2. septembra 1951 izlet na Višarje in na Poldanovec. (Jof di Miezegnot). Odhod v soboto 1. septembra ob 14,30 s kamionom. Vpisovanje za člane 650 lir, za nečlane 700. Podrobnosti objavimo prihodnjič. Izredni seznam družinskega davka za 1.1951 Goriški župan obvešča vse in, teresente. da si lahko na občinskem davčnem uradu (Ufficio Tributi Municipale — via Cri-spi n. 3-1) ogledajo izreden seznam družinskega davka za leto 1951, ki bo razstavljen pet dni. in sicer od ponedeljka 27. avgusta dalje. Interesenti si lahko ogledajo omenjeni seznam v uradnih urah (or| 9. do 12.). zžrebane loterijske številke BARI CAGLIAKl FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 56 48 74 90 49 30 19 25 61 16 48 22 5 24 45 81 59 49 34 39 62 64 34 2 82 10 41 87 82 17 17 20 40 33 30 33 72 71 20 79 32 55 64 63 30 10 18 84 54 64 Včeraj je v gospodu zaspala t Kmiliu Karis rojena SUBAN Tužn0 vest naznanjajo žalujoči mož Josip, sinova Miro (odsoten), Ivan, snahe in ljubljeni nečak Aleksander, bratje, sestre, sorodniki in vsi, ki so pokojnico poznali. Pogreb bo v ponedeljek 27. t- m. ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnice. Trst, 26. avgusta 1951, Zagrebški vele Izleti «Adex» z av . manom in vlako®^ 20. do 23. sePte’ IZLET v Maribor in Celi6 29. in 30. sept®01 z avtopulman«® Pričetek vpisovanj® avgusta adex-izlt zagrebjl veieseisf ki bo od 15. septembra j Vpisovanj6 Adria Expre»s j, 1, avgusta Podpisana Ljudmila Baučer se iskreno zahvalju)®*l, dr. Sonji Mašera ^ ker st1 je toliko trudila in žrtvovala v dolgi mojega, moža. Trsit, 26.VIII.1951 LJUDMILA LE Z BORBO ZA IZPOLNITEV NASLEDNJIH ZAHTEV BOMO DOSEGLI RESNIČNO SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE: ’ NIKDAR VEČ ITALIJO I SAMOSTOJNI TRST! J/ vsem javnem, politično-upraunem, šolskem in kulturnem življenju se mora uveljaviti popolna narodna enakopravnost. /\[ področje A Tržaškega ozemlja naj se ustanovi zakonodajni organ (skupščina) in izvršni odbor. Skupščina naj bo izvoljena 0c* 'judstva na demokratičnih volitvah. Izvršni odbor naj deluje ^tttostojno brez vmešavanja kakršnih koli ordanov Italije in dru-»h tujih sil. /akonodajna skupščina naj izdela lastno zakonodajo, ki naj odgovarja neodvisnemu položaju tržaškega področja in interesov njegovega prebivalstva. |Jredi naj se državljanstvo STO in izdaja ustreznih dokumentov. Ijbčine naj dobe najširšo samoupravo in možnost, da v okviru svojih dohodkov in dotacij samostojno odločajo o uporabi- teh sredstev. proti gospodarski podrejenosti mim nje ekonn tei'i!SU neodvisnosti tržaškega gospodarstva naj se Trst osvobodi današ-voj nipo-m?? Podrejenosti Italiji, kar mu povzroča ogromno škodo in duši raz-J govega gospodarstva- vami sTw na;l ustvari lastno pladlno bilanco in klirinški račun z vsemi drža-2 Tr^a,rlmi v ekonomskih odnosih. • ^dela naj se samostojen proračun za Tržaško ozemlje. luta 2'nf!1!0!1 na^ se tržaška emisijska banka in zamenja dosedanja lirska va-‘ novo tržaško valuto. llttOvbia h*« 111 prevzame nai se v posest in upravo vsa državna in parastatalna »ada STQ ljanske države, ki v smislu točke 1 pril. IX. mirovne pogodbe pri- naj se Trstu vse trgovske ladje, ki so bile dne 3. 9. 1943. last Trža-s «yaa, kakor tudi ladje, ki so last ostalih tržaških paroplovnih družb, drugj^ r redi;io naj se odškodninske zahteve za ladje Tržaškega Lloyda in tiste bfa£eb!Uh brodolastmkov, ki so bile potopljene med vojno, kakor tudi za italiiano, Iadje, ki so po 3. 9. 1943. plule pod Italijansko zastavo in v korist J“nsice države- 8' ®radijo naj se nove ladje in s tem krepi tržaška trgovska mornarica. fedijo naj se tržaške pristaniške usluge, vprašanje tranzita in tarif. demokratizacijo družbenega življenja demokratizacija tržaškega družbenega življenja je mogoča ob tehle %gaa^ Nacionalizacija, vseh velikih industrijskih podjetij, finančnih družb, trža-^ **avojin trg0vsklh podjetli> so življenjske varnosti ra ekonomski obstoj <%*** zakon o delavskih svetih ali ustreznih organih, katere naj izvoli s Pomočjo katerih naj delavstvo sodeluje pri upravljanju navedenih c) ekonomska pomoč, ki jo dobiva Trst od Združenih narodov in od ERP, naj se uporabi predvsem za ureditev tržaškega gospodarstva, za krepitev industrije in v interesu tržaškega gospodarstva sploh; d) s temi ukrepi in s pravilnim usmerjanjem vsega ostalega gospodarstva tržaškega področja je treba zagotoviti aktivnost tega gospodarstva in uravnovesiti tržaški proračun, ki more in mora biti aktiven. V ta namen je treba urediti progresivno obdavčenje. Za uspešno vodenje te ekonomske politike je nujno potrebna demokratizacija oblasti v smisluprej navedenih zahtev. « ZA ZAŠČITO DELAVSKIH INTERESOV V skladu s takšno ekonomsko politiko je nujno potrebno ustvariti sindikalno akcijsko enotnost in omogočiti sindikatom tako vlogo, s pomočjo katere naj delavski razred uspešno posega v vse veje tržaškega gospodarstva v zaščito svojih interesov. V zvezi s tem je potrebno: 1. Zaposlitev vseh brezposelnih s krepitvijo in razširitvijo že obstoječih industrijskih podjetij, ustanavljanju novih, in s širokim programom javnih del. 2 Uvesti 40-urni tedenski delavnik 3- Povišati delavske mezde v skladu s cenami življenjskih potrebščin in tako zagotoviti delavstvu življenjski minimum 4. Sklepanje samostojnih tržaških kolektivnih pogodb v skladu s tukajšnjim položajem, ne glede na kolektivne pogodbe, ki se sklepajo v Italiji, ter borba, da delodajalci te pogodbe spoštujejo. 5. Izboljšanje položaja delavske mladine, zaščita vajencev in zboljšanje položaja delavske žene, 6. Izboljšanje položaja upokojencev s povišanjem njihovih prejemkov, ki naj odgovarjajo današnjemu položaju. Urediti vprašanje vojnih vdov in sirot v skladu z njihovimi življenjskimi potrebami- 7. Demokratizacija vseh socialnih ustanov kot so bolniška blagajna, zavod za nezgodno zavarovanje, socialno skrbstvo, itd,; s tem da se delavcem d& mož-nost, da kontrolirajo in upravljajo te ustanove, ki morajo' biti' neodvisne od Italije. Zato je treba razpisati demokratične volitve v teh ustanovah. 8. Povečati in pospešiti je treba gradnjo novih stanovanjskih objektov in tako zagotoviti vsem delovnim ljudem primerno stanovanje. ZA SAMOSTOJNO SLOVENSKO ŠOLSKO UPRAVO Na šolskem področju je treba izvesti reformo celotnega šolstva, tako italijanskega kot slovenskega, ga demokratizirati, predvsem pa osvoboditi ga vseh fašističnih reform. Tržaško šolstvo naj se reformira in prenovi neodvisno od onega v Italiji. Nujno je potrebno, da se reorganizira šolska uprava tako, da bo slovenska šola v samih upravnih organih dobila popolno enakopravnost z italijansko šolo. Vse šolske in kulturne ustanove splošno javnega značaja naj se vodijo z ozirom na obe narodnosti samostojno, vendar v proračunu države odnosno občin. Podvzamejo naj se ukrepi in sprejmejo zakoni, ki bodo onemogočili vsako razvijanje nacionalne in verske nestrpnosti in vsako izkoriščanje nacionalnih in verskih čustev v protidemokratične in protinacionalne namene- ZA POVZDIGO KMETIJSTVA 1. Našemu kmetijstvu je treba nuditi mnogo večjo ekonomsko pomoč, da se izboljša racionalna obdelava zemlje in poveča donosnost zemljišč ter tako omogoči, da bodo mogli naši kmečki pridelki vzdržati pred zunanjo konkurenco. 2. Ukiniti je treba fašistični zakon, ki prepoveduje kmetom in vrtnarjem direktno prodajanje svojih pridelkov na trg, konsumentu ter tako onemogočiti posredovalcem, da odvzamejo kmetovalcem del zaslužka in dvigajo cene kmečkih pridelkov na trgu. 3. Plačati je treba kmetom primerno odškodnino za škodo, povzročeno z vojaškimi vajami, z gradnjo cest in z odvzemom zemljišč za gradnjo Industrijskih objektov. 4. Potrebno je polagati kmetijski izobrazbi večjo pažnjo s- tem, da se odpre dvoletna kmetijska šola :n upeljejo večerni kmečki strokovni tečaji. 5. Zagotoviti je treba kmetom zastopstvo v vseh javnih kmeCkih ustanovah/ Našim ribičem je treba nuditi vsestransko ekonomsko pomoč, dolgoročne kredite po nizki obrestni meri, da se tako omogoči obnova ribiškega inventarja ter splošni ekonomski razvoj ribištva- problemi Židov in arabcev ^e^z^lnrt'etovui voini 5e da Zd? obljubila Zi-kje 5t°jne dTf° pomaOala do «a, . ai°e v Palestini, ki niih^°-aos”aje1,OSt‘ med t~?ni ekoljiibne organizacije, pravico trgovanja in podobno. Roosevelt, Sumroer WeUes in nuli so videli v mandatu dolžnost Angležev, da pripravljajo Zidom dom (home), kjer naj bi bilo manj Arabcev kakor Zidov. Zato so ZDA. ko je angleška vlada v maju 1939 objavila svojo Belo knjigo o Palestini, v kateri je izjavila, da bo od 31. marca 1941 prepovedanc tamkaj naseljevanje Zidov, poslale Foreigen officeu spomenico in ospomvale Angležem pravico, da omejujejo židovsko naseljevanje. Ameriški poslanik v Londonu je opozoril ondobno vlado, da je vzbudila Bela knjiga veliko nevoljo med ameriškimi sionisti. Po izbruhu druge svetovne vojne se je židovska agitacija v ZDA za nekaj časa Polegla, toda od časa do časa se je oglasil v ameriškem State departmentu ali zunanjem ministrstvu dr. Chatm Weiz-man, sedanji predsednik Izraela, in priporočal ugodno rešitev palestinskega vprašanja. Spomladi l. 1941 jp nastal Ameriški odbor za Palestino, v katerem so sodelovali ministri, senatorji, poslanci itd, Vel. Britanija je protestirala proti delovanju tega odbora in uveljavljala, da se bodo te visoke politične osebnosti v svojih morebitnih govorih zavzemale za Zidovsko naseljevanje v Palestini, kar bo sprožilo resno agitacijo Arabcev predvsem v Iraku (Mezopotamiji), kjer je položaj za Anglijo in zaveznike že itak zelo kritičen. Kakor vemo, je v Iraku izbruhnila tedaj vstaja, za katero so stali Nemci, in 90 jo Angleži komaj s silo zatrli. Proti ustanovitvi imenovanega odbora so sledili protesti Egipta in celo zaveznikom naklonjenega /trna Sauda, kralja Saudske Arabije. Posebno številni in živahni so bili protesti v začetku 1944, ko je sprejel ameriški kongres resolucijo, s katero je priporoča; vladi, naj posreduje v tem smislu, da bo Palestina odprta za židovsko naseljevanje. Tudi ta sklep je naletel na proteste Iraka, Egipta, Ib-na Sauda ter Libanona in Ye-mena. Položaj na bližnjem Vzhodu je posta} naraimost alarmanten; v teh predelih so se že nastanile ameriške čete in tu, je bil za nadaljevanje vojne tako važen in potreben petrSlej! Da odvrne nadaljnje zle posledice• je bila ameriška vlada prisiljena k temu, da je dala arabskim državam nekatera zagotovila ter pripomnila, da senatna resolucija ne veže vlade. V resnici so ZDA odložile izvedbo resolucije. To stališče so zavzemali Američani zlasti v dobi, ko je bil zunanji minister Cordeli Hull. Toda tudi po njegovem odhodu je ameriška vlada u-brala v vprašanju Palestine pot, na katteri se je izogibala, da bi ta. dežela, polna eksploziva, zanetila morda ogenj na srednjem Vzhodu. ZDA niso mogle direktno posegati v re-iivanje iidovsko-arabskih odnosov, kolonizacijo Palestine in ustanovitev židovske države. Za vse to je bila odgovorna v glavnem Vel. Britanija. Vendar so ZDA pokazale j'as-no svoj interes, da je treba urediti palestinski problem v korist sionistov. Zato je ob- enem pomirjevalno vplivala na arabsko agitacijo. Welles in Hull podčrtavata, da so ZDA v židovskem vprašanju naredile korake tudi v Berlina, da bi dovedle Hitlerja do tega, da bi prenehal s preganjanjem Zidov; državam, ki so bile sosede Nemčije, pa so ZDA priporočale, naj dovolijo židovskim beguncem azilsko pravo. V Ameriki so organizirali polvladni odbor za begunce, ki mu je načeloval znani diplomat Myron Taylor, kasnejši Rooseveltov zaupnik pri Vatikanu. ZDA so nadalje sklenile, da bodo vse za Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško določene izseljeniške kvote uporabile za naselitev Zidov. Tako je pribežalo v ZDA od leta 1933, ko je začel Hitler s preganjanji, in do konca novembra 1944 na ameriška tla iz Nemčije in drugih dežel, ki so jih že zasedli Nemci, okoli 600.000 židovskih beguncev. Samo v prvi polovici l. 1941 je prejelo 13!?-000 Zidov ameriški potni vizum. Značilno je, da so nacistične oblasti med te begunce pomešale vohune, ki so začeli kmalu s svojim podtalnim delovanjem v ZDA. Iz opisanega mzvidimo, da je bila ameriška politika v židovsko • arabskem vprašanju previdna, aktivna, načelno u-smerjena v korist Zidov in tudi tu večkrat v nasprotju z angleško politiko. »Iti ■ KULTURNI DOM NAŠE UUDS1V0 TU IN ONKRAJ MEJE JE PRIPRAVLJENO NA VSE MATERIALNE ŽRTVE Tu vidimo poglavarja indijanskega plemena Sioux, ki si ogleduje napravo televizijske postaje. Doslej znašajo darovi SEZNAM ST. 21 Za zgraditev Kulturnega doma v Trstu so darovali: Besednjak Ivan 200, Udo-Franc 1000, Kravos Jože 500, Martelanc Dora 1000. Ravbar Ivan 1000, Udovič Franc - stric 1000, Lozej Ivan 1000, Lozej Josip 1000, Oufar Lojze 300, .družina Slavec 1000, Rončel j Olga 2000, Brana Marija 200, L. J. 1000, Gruden Anton 50, Hlača Angela 100, Blokar U. 100, Daneu Lidija 1000, Pouh Josip 1000, Milič Lojzka 200, Sosič Levina 300, Sosič Olga in Cvetka 5000, Dolenc Ivanka 200, Ferluga Delka 1000, Manfreda Fani 300, Turk Jožko 500. Mihelič Lojze 3000, Zobec Ivar.s Boršt 200, Krasna Ernesta 1000, Mervič Leopold Ameriško gospodarstvo t znamenju inflacije rsa znamenja kažejo, da se nov zakon m:nni4Srci,i „4_ o Vsa znamenja kažejo, da se bo v ZDA v prihodnjih mesecih povečala težnja po inflaciji. Morebitni konec vojne na Koreji zna vplivati na tempo tega razvoja, toda dejstva samega korejsko vprašanje ne more več spremeniti. Inflacijski tok ima razne razloge. Sam predsednik Truman je izjavil, da bodo ZDA svoje vojne izdatke, ki znašajo danes mesečno 3 milijarde dolarjev, povišale do sredine 1952 na 8 milijard. Pred koncem tega leta bodo znašali že 50 milijard, tedaj za 50% več kot do sedaj. . Ze ti ogromni kapitali, ki jih bo vsrkalo ameriško gospodarstvo, bodo sprožili inflacijske učinke posebno, ker predstavljajo ti izdatki povečini «deficitne stroške* (deficit spending). Davki so dosegli v ZDA že takšno višino, da je nemogoče iztisniti lz ljudskih dohodkov r.ove davčne dajatve, ne glede na to, da ameriški kongres noče dovoliti predsedniku zopetnega povišanja davkov. Inflacijo bo pospeševpl tudi nov zakon o gospodarski kontroli, čeprav so ga izglasovali prav zato, da bi preprečil inflacijo. Vodja urada za gospodarsko stabilizacijo je namreč izjavil, da se bodo prav po novem zakonu že v enem letu dvignili življenjski izdatki za 5 do 8%, ali skupno za 10 do 16 milijard dolarjev. Posebno skrb povzroča zvišanje cen strojev. Po mnenju gospodarskih strokovnjakov bo to povišanje vplivalo na cene, ki jih plačujejo konsumenti za nujne potrebščine in hkrati se bodo povečali stroški oboroževanja. Vodilne avtomobilske industrije že predlagajo vladi naj jim dovoli 10% povišek cen pri osebnih avtomobilih. To po men;i, da bodo imeli ameriški prebivalci samo pri tem arti- j ° okoli 1 milijardo več izdatkov V ZDA, kjer ima avtomobil že skoro vsak delavec, 1°, Precejšnja obremenitev za (relovnega človeka. Nov zakon o gospodarski kontroli bo vplival tudi na povišanje cen aparatov v domačem gospodinjstvu 0d 2.5 do 9%. Isto velja za pohištvo. Na- stane vprašanje, če bodo imeli odjemalci tak interes na blagu, da bodo hoteli plačevati višje cene. ali bodo začasno podobne nakupe raje odložili. Enako je urad za gospodarsko stabilizacijo dovolil 10% povišanje cen za obleke, čeprav je baš tekstilni trg zelo mrtev in je odjem tega blaga v zadnjih tednih v razmerju z lanskim odkupom znatno nazadoval. Zaradi povišanja cen je na splošno padla kvantitativna prodaja v trgovinah na drobno. Odjemalci ne kupujejo ne samo tistih dobrin, ki ne trajajo dolgo časa, kot tkanin, ampak niti tistih, ki so trajne, kot avtomobilov, hladilnikov, televizijskih aparatov in podobno. Posledica tega je, da leži blago nakopičeno v skladiščih. Resnica pp je, da so ameriški potrošniki dobro založeni z važnimi dobrinami dnevne potrošnje, tako da ni čudno, če imajo trgovine na drobno manjši obrat. Zadnji pojavi so sicer v nasprotju s prevladujočo inflacijsko tendenco. Ameriški gospodarski krogi upajo, da bodo vsi veliki ka pitali, ki bodo zaradi oboroževanja prišli v gospodarstvo, v svojem obtoku povečali dohodke potrošnikov, kar bo omogočilo, da se bo povpraševanje po blagu zopet povečalo. Tako računajo, da bodo konsumenti že te jeseni, ali vsaj v začetku zime pokazali večji interes za nakupovanje blaga. POVIŠANJE CEN IN MEZD Težnjo po inflaciji opazimo tudi pri razvoju cen. Podatki delavskega urada nam kažejo, da se je v prvem tednu avgusta dvignil indeks v trgovini na debelo na 177. 8% (1926) nasproti 177.6% v zadnjem tednu julija t. I-, kar pomeni, da je bil za 13.3% višji kot v času pred izbruhom korejske vojne in za 6.9% viiji kakor pred letom dni. Nastopilo je še naslednje važno povišanje: meddržavna trgovinska komisija je sporočila združenju ameriških železnic, da smejo z 28. avgustom dvigniti blagovne tarife na vzhodnih železnicah za 9%, na zapadr.ih in južnih železnicah za 6%, To povišanje tarif bo gotovo povzročilo dvig cen produktom, zlasti žit. V ZDA, kjer so delavci dobro organizirani, je povišanje takoj vplivalo na mezde, v tem pogledu je Truman že ko je podpisuj nov zakon o nadzorstvu gospodarstva izjavil ,?° delavci glede na nova povišanja cen opravičeni zahtevati povečanje svojih prejemkov. Delavci so takoj razumeli ta namig in urad za določitev mezde je soglasno priporočal delodajalcem, naj delavske prejemke zvišajo tako visoko, da bodo v skladu z njihovimi izdatki. BORZE - BAROMETER INFLACIJE Inflacijsko smer ameriškega gospodarstva čutijo tudi tečaji delnic na newyorškl borzi. Se 29. junija t. L, ko je zaradi zmage na Koreji nastopilo mišljenje, da se bo dosedanje gospodarstvo, ki se je razvijalo do nekako ene polovice na obnovi vojnega oboroževanja, preusmerilo pretežno na mirovno proizvodnjo, so Industrijske delnice dosegle najnižji tečaj. Takoj rvs to pa so se kurzi teh delnic začeli ves julij in avgust nenehno dvigati. Pretekli teden je bil indeks za industrijske papirje skoro za 25 točk višji, kot zadnje dni junija. Prav tako so se visoko dvignili tečaji papirjev prehranjevalne industrije. Edino tečaj akcij železniških družb niso pokazali tendence za povišanja; vzroki so ti, da so vrednostni papirji na tem področju dose-g!li znatno povišanje tečajev že v mesecih napetosti zaradi Koreje; sedaj pa, ko pričakujejo Američani na vzhodu po-mirjenje, nimajo interesa, da bi nalagali denar v prevozne posle železniških družb. Zato bodo njihove delnice, če bo prišlo na Koreji do miru, še nadalje padle. Na splošno pa zapazimo v zadnjih tednih tudi na borzah tendenco, da računajo ameriški gospodarski krogi 5 tem, da bodp ZDA tudi tedaj, če bodo sklenile na Koreji mir, nadaljevale z oboroževanjem. Pri opisanih okolnostih pomeni vse to povečano inflacijo. 1000, Nanut Viljem, Gorica 2000, Jiamradl Ferdo 500, Godina/Andrej 2000, Ogrin Franc 1000. Iz Ban: Vidau Bruno in Lucijan 200, Vidau Milka 200, Hrovatin Leopold 200, Milkovič Kristina 500, Ban Gabriela 200, Ravbar Marija 200, Vidau Evgenija 50, Milkovič Ana 100, Krevatin Danica 100, Vidau Helena 50, Vidau Frančiška 50, Frankovič Jože 50, Ban Marija 50, Ban Edvard 50, Malalan Albina 100, Pečar Jožefa 50. Iz Gropade: Križmančič Zora 150, Verše Marija 100, Križmančič Zora 300, Grgič Justina 300, Milkovič Antonija 300, Križmančič Zofka 100, Kalc Marija 200, Kalc Frančiška 200, Grgič Marija 100, Kalc Antonija 100, Grgič Marija 100, Gojča Marija 150, Verše Jožefa 100, Grgič Terezka 200, Brce Ljudmila 120, Grgič Jožefa 100, Brce Ana 100, Kalc Karel 150, Gojča Stefan 100, Grgič Lojzka 100, Grgič Vida 100, Pečar Terezija 100, Milkovič Marija 50, Križmančič Kristina 200, Kalc Lojzka 100, Grgoč Štefanija 100, Bernetič Amalija 150, Milkovič Štefanija 200, Sosič Josip 200, Križ. mančič Viktor 150, Grgič Marija 100, Milkovič Zmaga 100, Križmančič Julija 300, Gojča Ivanka 100, Kalc Antonija 100, Jurkič Ljudmila 100, Kalc Karel, 500. Iz Stramarja: Veljak Lazar 200, Pobega Pina 200, Bažec Giuseppe 1000, Gombač Anton 200, Gombač Marija 150, Gombač Bazilio 100, Gombač Danilo 50, Barut Veronika 100, Barut Mario 100, Pulger Silvester 50, Krašovec Lucijan 50, Jakomin Konrad 50, neimenovani 350. U Škofij: Furlanič Dori 500, Mužio Ferdinand 500, Pečarič Josip 200, Pečarič Edvard 500, Uliveti Sikman 1000, Cergol Paolo 200, Bandel Josip 500, Bolčič Ivan 200, Gostilna -Škofije II. 500, Rolič Pepi 100, Bandel Dorina 50, Pavlič Viktor 100, Sancin Franc 50, Lor« (Nadaljevanje m 7. stretnijj IZ POVE 0 M» »p. IVAN TAVČAR Skoraj šest ted/nov sem že tičal na Jelovem brdu in delo me je obsekalo, kakor obseka tesar svoj hlod v smrekovem gozdu; bil sem tenak in vitek, da sem. lahko lazil po hribih. Po večerji smo obsedeli še nekaj časa pri mizi. Povedal sem, da grem zjutraj na Blegoš, češ da že pet let nisem bil gori. «Oh-ta», se je oglasila Meta, vmati, ali grem lahko z njim?« Mati ji je bila v vsakem pogledu prva instanca. Odgovoril pa je oče Boštjanz «Cemu boš hodila? Zate je prehuda pot; sicer pa tudi doma lahko dobiš kaj potrebnega dela«. Besedo «potrebnega« je mož poudarjal s posebnim naglasom. Meti se je povesila sobica in prav nič pri. jazno ni pogledala svojega roditelja. Nasproti dvema ženskama pa gospodar ni prodrl, kar je samo ob sebi umevno. Barba ni dolgo premišljevala: bilo zapustilo kakšno r.-o sled v njegove® ujey; omenjenega Ma jari3*,#^ »Stendhalovega koied (ll SJf reč ni videti, da bi kakšno, čeprav se ta literarno delo. T nbd *l> samota, ki ga je Trstu, ie verjetno K y njegovih razmišlja® „ V* f kakšno kal. Stendha® „]t j no psihološko opa3 nedy di in njih odnosov tudi tu ni bilo podpri!3 j, J Tržaška epizoda f1 . jr Ia pa je bila Prek.„je®3al,' iz nje kaj prida zsleti^U0 gov -Uer * O zanimanju "ptf Stendhalovo ~ M nji prevodi: kronika I. 1830, Sturm. (LJ. 1932.) Sturm. (LJ. 1932.1 Q kartuzija. Prevedel veie- ^ S ■■■ .-TrA.,n (Lj. 1938). del Miran Jarc. (Lj.dei f- A cian Lemven. (LJ. 1948). — »al'Jri (®j M ke. Prevedel S. Sk. : fr. Ir — Anatol Vinograd« časa. (Roman o 1947)'. WM9WW3W4 ww, W/M P V wŠa wMŠk ližiI ravno matoma hi J-^ktno te. da moramo že W*0nti o jesenski modi; ne sa- murli ’ STa-) sm° že skoraj v za-snjJ' L,e ,brž si oglejmo na ml ;!.’, 3 ^ mcdemo, da bo- itob^i- Aovoli časa za po-8°»crih U pozne^ših P°- c^yii .Kernih ustvarjal-finsbn'n^frazličnejše. Mnogi se la.vJal° na vzorQe pretekle-Mtoetja. T.ako so, n pr. ne-^ e obleke brez pasu, se pra-jirifi a„ Je--^.niia telesa poudaril ? v,s3i legi. Brez dvoma »fctimril Zyeča ženskost, ki je »ih w Vseh novih mod- PolTvMitev’ vendar te 2“ t0 s“- Onalfrn P0*1™1 ozkega pa-Ploščif TOt iutr Postavo, izpij vsako VorJ? na, tešče v kozarcu tople *°k ene limone. ' * « * fepo wSiii’da -s! u bo0°lasje dbli; 1 S1 I1*1 P° umivanju si vL ,mlažno vodo, v katero mcmo k ** 1 ^one. Z >i-komolce Datlra3 tuloži rSa • poletlla žuželka, si tttšilje^0100 z zmečkanim pe. C6 * * * oniarLSe naseliio lesni črvi v PttjtinJ” Znotraj namaži s ter-noVttn oljem. preveč športno ali celo nežensko. Tudi med športna oblačila je zašla mehkoba linij in originalnost v raznih podrobnostih. Plašči so široki z vseh vrst kimono-rokavi ter iz kosmatega, mekega blaga. Tu in tam vidimo priletne plašče. Dvodelne obleke — se oprijemajo telesa, • kostumi ovratniki so majhni, gumbi številni in podobni oljkam. Krila so za dva ali tri centimetre daljša od lanskih. Material za kostim je lahko najrazličnejši od svile do najdebelejšega krznu podob. nega blaga, to se pravi, da nosimo kostim ob vsaki uri. Pozimi nam bo glavno oblačilo pod plaščem v kontrastni barv, Pri dnevnih in večernih oblekah opažamo veliko prisrčnost. Gornji del je zavit v rahle naborke, krilo je večinoma zvončasto ali zelo široko krojeno. Tesna, ozka krila letošnje pomladi so izginila. Posebnos/t so izredno široki rokavi, ki se proti zapestju tesno zožijo. Vse obleke težijo za tem, kako bi podaljšale postavo. Proti pričakovanju so čevlji spredaj zaokroženi z razmeroma nizlca peto. Glavna barva je črna, ki se spreminja v različnem blagu. Satin, volna, žamet, taft, vsako od teh blag daje črni barvi novo lice. Takoj sledi temnozelena barva, nato rjava, rdeča, modra ter kombinacija črno-bele barve. Na sliki vidimo dva lepa jesenska modela. Sonja Mikuletič-Palme. POT K USPEHU 2ivim0 v duhovnem vsemir-ju, v katerem mrgoli neizmerno število misli, ki skušajo zajeti našo zavest ter podzavest, in naše življenje se oblikuje po mislih, ki jim dajemo prednost. Sila misli je naš najdrago-cer.ejši kapital, ki se nikdar ne izčrpa in če enkrat spoznamo, kako se uresničijo misli, ki jih spremlja močno hotenje, tedaj jih bomo vedno bolj modro izkoriščali. Saj misel je rodila vse, kar je na svetu; misel rodi tudi boljši svet. ki si ga želimo. Obvladali svoje misli, pomeni gospodovati svojemu življenju, se pravi uresničiti svoje misli. Tvoja usoda te izdaja — odkriva največje , tajne tvojega srca. Kakor misli človek v svojem srcu, tako je njegovo življenje. Kot notri — tako zunaj! Tvoje srce Hrani neizčrpne ustvarjalne sile. Kako si jih izrabil? Večina ljudi hodi na delo, polna skrbi, išče si zdravja s srcem, polnim bojazni, lovi srečo z vednim strahom KUHINJA PARADIŽNIKOVI KRUHKI Iz surovega in kuhanega rumenjaka, soli. popra, limoninega soka ter nekoliko smetane napravimo gosto omako, z njo namažemo opražene ohlajene kruhove režnje ter jih obložimo s tankimi n&soljenimi rež. nji paradižnikov. O PARADIŽNIKI Z JAJCI V ponvi razgrejemo nekoliko svežega surovega masla, dodamo 5-6 olupljenih paradižnikov ter jih pražimo 10 minut s so;jo in poprom. Nakar ob. ložimo paradižniKe z ocvrtimi jajci ter potresemo vse z narezano gnjatjo in s sesekljanim peteršiljem. O KUMARICE Z MAJONEZO Dolgo srednje veliko kumarico olupimo in razrežemo na 4-5 delov, ki jim z ostrim nožem izrežemo pečke, nato pa kuhamo 5 minut v slani vodi. odcedimo, poškropimo s citro. ninim sokom in položimo na vrti zelene solate. Kumarične dele napolnimo z majonezo, rusko ali jajčno solato itd. O GODOVA TORTA 125 g svežega masla temeljito vmešamo na toplem s 70 g sladkorja, 4 rumenjaki ter 70 g presejane moke. Nato zmehčamo 100 g čokolade z 1 žlico vode na šibkem ognju in jo pomešamo s testom, ki mu dodamo še trd sneg iz beljakov; vso zmes pečemo 50 minut v dobro namaščenem modlu. LESNIKOVA TORTA 250 g zmletih lešnikov, skodelico sladkorja, skodelico zdro. ba, skodelico mleka, sok in naribano luipino 1 limone, žlico češnjevca ter pecilni prašek dobro zmešamo, denemo v Jtekač teč pečemo slabo uro. pred nesrečo. Kaj se mora izcimiti iz tega! Zavedaj se, da je tvoje srce kot hotel, ki vanj prihajajo gostje in tisti, ki se pri tebi najdlje zadržujejo, usmerjajo tvoje življenje in kakor je pestra slika tvojih gostov, tako pisano je tudi tvoje življenje. Seveda je zopet važno, da neprestano svoje misli kontroliraš, izbiraš, tako da postane tvoje srce vedno bolj privlačna sila za vse pozitivno... Ce Tdos torej negativne misli namerno stalno nadomeščal s pozitivnimi, se boš vedno bolj zavestno navadil v vsaki stvari gledati samo nje dobre strani. Izkušnje nas učijo, da zadostuje, da neko stvar sedemkrat ponovimo, če hočemo, da se nam zatrdno vtisne v spomin. Ce pa hočemo, da neko misel spremenimo v nagnjenje, v navado, tedaj jo moramo sedemkrat po sedemkrat ponoviti in to od časa do časa. In sedem takih le ponavljanj je potrebnih, če hočemo neko misel uresničiti, da postane tvoja želja del tvoje usode. Cim se bo tako spremenila vsebina tvoje zavesti in smer tvojega gledanja na svet, se ti bo spremenil tudi tvoj zunanji svet. Tako boš dosegel, da boš pravilno izrabil svoje misli, da ti bo pozitivno mišljenje prešlo v navado, kar bo imelo za posledico vrsto uspehov. Misli na radost - in boš vesel misli na uspeh - in boš uspel misli na jezo - in trpljenje bo tu misli na mir - :n boš poln miru.. Včasih se nam primeri, da moramo rešiti kako važno nalogo, ki nas prav nič ne veseli; najprej nas obide nejevolja, nato pa prepričanje, da dela ne zmoremo. Vsega, kar se nam je kdaj ponesrečilo, se spomnimo in vsi bodoči cilji izginejo pod vtisom težav, ki se nam vidijo vedno večje. Dvomi se nam spremenijo v obup in vrsta prilik za uspeh ostane neizrabljena. In zakaj vse to? Zaradi ene same negativne misli. Ce bi pa prvotno misel nejevolje takoj v začetku zavestno nadomestili z mislijo na ve. selje, ki ga bomo uživali po dokončanem delu, tedaj bi taka misel vzbudila celo verigo podobnih misli. In kaj bi iz tega sledilo? Da bi se nam naša naloga zdela lažja; naša samozavest bi rodila zavest, da zmoremo še kaj več; spomnili bi se svojih nekdanjih uspehov in obšla bi nas zmagoslavna misel, da smo kos tudi tej nalogi. Pogosto srečamo ljudi, ki beže pred vsakdanjim življenjem in se obdajajo z neko filozofijo, samo da se odtegnejo dolžnostim, ki jih zahteva od njih dnevno življenje ali pa skušajo ignorirati pravo stvarnost, s tem, da preko mere poudarjajo premoč duha, name. sto da bi ga uporabljali tako, da bi z njim obvladali vsakdanje življenje. Seveda privede ta odnos do življenja nujno v krizo, ker takemu človeku odmik od vsakdanjosti je cilj in ne le sredstvo za obvladanje vnanjega življenja. Tak človek — namišljeni filozof — pasivno pusti, da gredo dogodki mimo njega in se zateka v nek sanjski svet, ki se ne bi nikdar uresničil, ker ni za to ničesar storil. Tak način življenja je torej brezploden, zato je nujno, da je naš odnos do življenja aktivno optimističen. Kdor zaupa sam sebi, ve, da ni odvisen od naključja, marveč si svojo srečo ustvarja sam. Jakac: Ilustracija Prešernove o Zenske zvestobe« Zvišan krvni pritisk bolezen našega stoletja Nagli termpo današnjega časa, eksistenčna negotovost ter strah pred bodočnostjo so mnogo pripomogli k živčni razrvanosti današnjega človeka. Za to go. vorijo statistike. Vendar je mogoče, da so peča tki, po katerih je tudi število za rakom obolelih v zadnjem času izredno naraslo, površni. Morda niso rakova obolenja prav nič pogostejša kot nekoč, so pa morda velikanski uspehi pri pobijanju te bolezni povzročili, da se to. liko govori o raku. Ni napačno mnenje, da so prejšnje generacije umirale prej, preden so utegnile zboleti za rakom. Možno je, da so natančne statistične slike vzrdk, da zavzema v zdravniški praksi danes prvo mesto obolenje na živčni prenapetosti. Nekateri zdravniki trdijo, da zahteva danes več žrtev zvišan krvni pritisk, kot pa rak, tu. berkuloza in sifilis. To se sliši zelo tragično, vendar ni treba bolnikom, ki trpijo zaradi visokega krvnega pritiska, obupati, kajti v največji meri je od njih samih odvisno, da ozdravijo. TELO IN DUŠA V starih medicinskih knjigah beremo, da povzroča visok krvni pritisik nervoza, ki so jo zdra. ^■ili z raznimi pomirjevalnimi sredstvi, Čeprav se j’e zdravni. sika veda od tega mnenja že precep oddaljila, vendar tiči v tem nekaj resnice, kajti eden moderntti specialistov je nedav- 50 dot*.lr* ^ffletje v Istrskem okrožju gojijo paradižnike, ki l*vozni artikel. Letos je bil njihov trud poplačan z dobro letino. O VRSTAH SEMENSKEGA krompirja ^oblem V ia Do*? • semenskega krom-bol?taIa -od ^ta v leto wn°sfte c* G^ede najbolj V,6 Vrstl zemlji odgovarja-cn a «2Br>r)S™° si na jasnem, v 6 n labinski« (Pre- DoK0na) stara znana ,ra0lf?..Prenaša sušo in v fJih ‘«/sče v času, ko v vrst? i komaj sadijo da 80 Seme! a Pa vsako k? se i2 - \o slabo lastnost, E>iamo dlnCe semena r.e iz-taizm«, kmetovalcev semena zelo tež-5S“v,;r « mislijo, da je iri res :JaJb°ljša. T0 že ih s° a take vrste %?v«toiVa ®:, .2SOdnji labinski V*1 clrn,? j1 krompir težko Stroje f ’ nastane pa * rtri. • se izplača posku-zgodnjimi inc-1 vrstami alt pa iz- »l^bno i d.°mače vrste? naj^šam" ali že izbolj. 0 ,*e vrste? Predvsem OH času rasti pre- ik^iv vse o e in odstraniti K ki ^ oku‘ fcijoPirja ^?jll.u3so boleznijo S količi moram™’ S P°Seb' ninN,! mo zaznamo- ^ *«nan emSe ki V razvoju kaže, PHdele£ J?n.30sti leP ’n brucih n7k- Naj nam v teh i"g.> žal, če nekaj I^edele (v kra-nad morjem), seme moramo dozori, ker je v zadnjem Rajajo kal, * listja v go-^enj^^rne16 kr°mpirja bi *okr0gia Pl,av dobro a berlinska* vrsta. Ne kaže še vidnih znakov degeneracije, čeprav jo goje že več let v teh krajih, ne da bi menjali seme. Je zelo odporna proti peronospori in škodljivcem (strunam, bramorjem.). Značilnosti vrste so: okrogel, ploščat gomolj, ru-menkasto-siva malo raskava koža, rumeno in prav okusno meso. «Erstling» (zgodnja holandska vrsta) je podolgaste, jajčaste oblike, koža ima podobno okroglemu berlinskemu, be. lo meso, plitve oči, je odporen proti peronospori in se ne razkuha. Vrsta za poskusna polja. «Zgodnji rožnik« je zelo rodoviten in okusen. Obnesel se ie pri nas a višjih in nižjih predelih. Ims le to slabo lastnost, da posebno v vlažnih letih precej nagnije. Značilnosti: rdeča koža, podolgasta oblika, plitve oči, belo meso. «Juli» (Paulsen Juli) ima rumeno meso in belo gladko kožo, obliko podobno obistim, koža rumenkasto-sive barve, poganjek očesa vijoličasto plava barve. Ta vrsta je odporna proti peronospori in ker je zgodnja, je zelo priporočljiva. Končno moramo omeniti za vse višje predele, čeprav bolj pozno zori, «Oneidovca». Lahko ga spoznamo po podolgasti in nekoliko ploščati obliki; ima belo, bolj gladko kožo Očesa so vdrta in rdečkaste barve. Njegovo meso je belo in zelo okusno. Zelo odporen je proti boleznim in ga lahko shranimo čez zimo. Oneidovec je prišel iz Amerike na Češko in od tam k nam. Uvažati bi ga morali iz višjih predelov. Trgovci in zadruge, ki nameravajo uvažati seme iz inozemstva, r.aj pazijo na kakovost semena, odkod se izvaža, na vrsto (nevarnost koloradskega hrošča) in kam se uvaža! Dr. BASA -UP '■mm m ....................................................................................................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiiiiiiiliUiiiiiiiiUlliiiiiiiiliiiiiiiililiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiililllll! VKUHAVANJE SADJA Sadje vkuhavamo v tako imenovanih «patentiranih kozarcih», ki držijo več kot pol, največkrat po en liter. Vrat patentnih kozarcev je zelo širok, da sadje laže vlagamo in da notranjost kozarcev laže čistimo. Navadno ima vrat pri kozarcih vseh velikosti enak premer, ta. ko da se stekleni pokrovi in gumijasti obročki prilegajo različnim kozarcem; obročke vlagamo pred vkuhavanjem med gornji rob kozarcev in pokrov v poseben žlebiček v robu kozarca. Patentni kozarci za vkuhava-nje sadja imajo to prednost, da omogočajo vkuhavanje sadja tud i brez sladkorja, oziroma brez kisa, alkohola, soli in drugih sredstev, ki jih je treba pri drugih načinih konzerviranja dodajati sadju in zelenjavi. V patentnih kozarcih se ohrani sadje predvsem zato, ker ne-produšno zadelani vrat kozarca ne propušča zraka in tako tudi nc. glivic, ki povzročajo vrenje, oziroma kisanje. Glivice pa, ki so v sadju že ob vlaganju, uničimo s tem da v kozarce vloženo sadje segrevamo (vkuhavamo) določen čas in pri določeni toplini. NAVADNI KOZARCI ZA VLAGANJE: Pri vkuhavanju sadja v navadnih kozarcih, ki jih pokrijemo le s pergamentnim papirjem, katerega močno privežemo okoli vratu kozarcev, ne moremo nikoli z gotovostjo trditi, da smo zabranili zraku in glivicam dostop v notranjost kozarcev. Zato moramo pri vlaganju v take posode dodati sadju, oziroma zelenjavi takih sredstev in tolikšno količino, da glivice ne morejo živeti. Taka sredstva so na primer močna sladkorna raztopina, hud kis, močno ždanje, solna raztopina, itd. Ce dodamo te raztopine, vkuhavanje ni bistvene važnosti in ga včasih, na primer pri vlaganju kumar, fižola itd. v kis, sploh opustimo. Vse naštete raztopine pa spreminjajo vloženemu sadju, oziroma zelenjavi, okus. Zato uporabljamo m primer močno sladkorno raztopino le za nekatere mezge, v kis vlagamo na primer le kumare, stročji fižol itd. ter nalijemo vrh kisa še plast olja, kar še bolj gotovo ubrani razvoj glivic v vloženem kozarcu. Sadje in zelenjavo, vloženo s taki. mi raztopinami v navadne kozarce brez patentnih pokrovov, moramo hraniti na suhem in hladnem prostoru, ker se sicer prej ali slej pokvarijo PRIPRAVE ZA VLAGANJE: Iz vseh naštetih razlogov je vkuhavanje v patentnih kozarcih — posebno pri sadju — skoraj povsem izpodrinilo druge načine. Kakor je sicer to delo enostavno, je vendar treba paziti na mnoge malenkosti. Predvsem moramo paziti, d odstraniti vzmeti s ookro- vov, preden niso kozarci docela ohZajenti/ KAJ NAJ VLAGAMO? Vkuhamo lahko vse vrste sadja, predvsem. pa češplje, marelice, breskve in hruške. Za vkuhavanje izberemo nepoškodovane, zrele, a ne prezrele plodove. Posebno pazimo, da sadje ni črvivo! Višnjam poberemo peclje ter jih operemo s čisto, hladno vodo. V kozarce vložene višnje ali pa češnje zalijemo bodisi s sladkorno ali Pa kar s čisto vodo ter jih vkuhavamo 20 minut Pri 90 st. C. Vkuhane višnje dajejo najboljši kompot. Prav tako okusen dišeč kompot dobimo pri vkuhavanju marelic. Te ne smejo biti prezrele; olupimo jih in navadno tudi razpolovimo. Lupiti jih je laže, če iih prej polijemo s kropom. Da olupljene marelice ne porjavijo, jih je treba sproti polagati v hladno vodo, kateri dodamo nekoliko citronove kisline ali pa soli. Olupljene vložimo v čisto posodo ter jih polijemo s pripravljeno sladkorno raztopino, ter jih pustimo v njej čez noč. Naslednji dan posodo z marelicami segrejemo, poberemo marelice iz nje, jih vložimo v kozarce ter zalijemo s svežo sladkorno raztopino ali pa s čisto vodo. Sladkorna raztopina, v kateri so bile marelice namočene, je namreč postala kalna in ni za vlaganje. Tako tudi dosežemo, da se marelice med vkuhavanjem ne dvignejo v kozarcih. Ce pridamo v vsak kozarec nekaj jedrc iz mareličnih koščic, okus in vonj kompota še izboljšamo. Marelice vkuhavamo prav tako 20 minut pri 90 st C, Tako kot marelice, vlagamo tudi breskve! Perutnina se goli... Ta mesec se začne navadno perutnina goliti; pojav, ki ni brez pomena, in ki zahteva nekoliko pozornosti. Ko se začne kokoš goliti, preneha nesti sli pa nesnost vsaj zelo popusti. To je razumljivo, kajti golitev je boleča in vpliva na kokoši tako, da manj' jedo in poleg tega tudi manj nesejo. Normalen pojav, da se prekine nesnost med go-litvijo; v kokošnjem telesu se tedaj razvija presnavljanje, ki mora vplivati na vse početje živali in v prvi vrsti tudi na njer.o storilnost. Tako ie nadaljevanje nesnosti med golitvijo nekaj nenavadnega, ki si je ne želimo, čeprav nas sicer veseli. Kokoš, ki med golitvijo nese, se slabše operi, često telesno oslabi in slej ko prej se rade pokažejo posledice. Perutnino moramo med golitvijo dobro krmiti, dajati ji m6ramo dosti zrnja in sploh tečne hrane in kar najmanj kuhinjskih odpadkov in sr.ovi, ki bi lahko povzročale drisko. Zaradi golitve že itak oslabljeno telo bi zaradi driske še bolj oslabelo. Dogaja pa se, da da-jajo kokošim med golitvijo manj hrane ali slabšo, češ saj nič ne nesejo. Tako ravnanje je zgrešeno in kvarno. Zelo ugodno vpliva na razvoj novega perja laneno seme. Tudi kaka žlička lanenega odcedka ali ribjega olja koristi. Med golitvijo se morejo gibati živali na toplem in suhem. Bolj kot kdaj prej moramo pa- ziti, da ne bo prepiha. Živali r.e sme močiti dež' in tudi megla jim škoduje. Razumljivo je, da ni zanje ugoden veter, ker pač preveč prepiha oguljeno žival, ki jo potem zebe. Sploh moramo paziti, da žival ne prezeba. Ce že ni hujših posledic (bolezen, pogin), se pa vsaj dogodi, da kvarni vplivi zavlečejo golitev ali pa oslabe operjenje. Dokler se perutnina goli v vročem, nedeževnem poletnem času, je položaj že dokaj ugoden. Slabo pa je, ako se perutnina goli v pozni jeseni, ko so dnevi vedno krajši in noči mrzle. Takrat se kaj pogosto primeri, da se golitev zavleče do zime in živali zelo oslabe. Ct' ni rejec pozoren in skrbno ne neguje kokoši, bodo zaradi kasne golitve še naslednje leto malo nesle. Tudi snaga v kurniku je med golitvijo nujno potrebna. Najbolj pa moramo preganjati zajedavce. ki takrat pač nikakor ne smejo trpinčiti živali, ki že itak trpe in slabe. Vodna perutnina naj ima med golitvijo na razpolago vodo za plavanje. — Med plavanjem najbolj izgublja staro odmrto perje in daje prostora novemu. Pitna voda in voda za plavanje m >ra biti čista. Goleči se perutnini čajmo dovolj drobnega suhega peska, da se bo stalno v njem kopa-la irj sončila. S tem bomo zelo pospešili ponovno operjenje. Dr. BASA no poudaril pomen psihične terapije pri zdravljenju živčne prenapetosti. Saj je znano, da vpliva duševno stanje na telesne funkcije. Zdravniki si raz-lagajo, da zitaole mnogi politiki za želodčnim tvorom samo zato, ker je njih živJjenje zvezano s stalnim razburjanjem. Celo nekatere oblike kroničnega na« hoda imajo svoje vzroke v živčni f azrvanosti. Zato ni čuc/no, če bolnikom z zvišanim krvnim pritiskom izboljša zdravje, čira jih pripravimo do tega, da se otresejo razburljivega življenja in mračnega razpoloženja. Kri dovaja srcu mreža žil in žilic. Neki dunajski zdravnik je teta 1876 prvi izumil aparat za merjenje krvnega pritiska. Novi moderni aparati pa točno zaznamujejo, če kri pravilno kroži. Ce je krvni pritisk previsok, je dokaz, da nekaj ni v redu s srčnimi mišicami ali pa da je nastopila kaka ovira v ži'ah, ki zadržuje kri, tako da mora srce močneje delovati in i večjim pritiskom spraviti v tek določeno količino krvi v ctoločenem času. To se dogaja pri poapnenju žil. Zato so dol-go mislili, da sta zvišan krvni pritisk in arterioskleroza v tesni zvezi, danes pa vemo, da nastopa zvišan krvni pritisk, ne da bi mogli ugotovili spremembo katerega koli. organa. V glavnem razlikujemo štiri oblike previsokega krvnega pri. tiska. Dve nastopata relativno redko in ju odstranimo z operacijo. Tretja oblika obolenja ima svoj vzrok v ledvičnih bo-leznih, medlem ko se zdi, da ni bistveno obolenje za zvišanim krvnim pritiskom v nobeni zvezi s kako organsko spremembo. Mnogi zdravniki pa ne vidijo v zvišanem krvnem pritisku samostojne bolezni, pač pa le znak za dru§e bolezni in trdi. jo, da je vzrok v zvišanem pritisku krčevito stanje živcev, ki obdajajo ledvice. Verjetno igraje živci odločilno vlogo pri nastanku zvišanega krvnega pritiska, vendar marsikaj na tem področju še ni jasno. Za zvišanim krvnim pritiskom zbolijo lahko osebe najrazlič. nejših staresti, zato zdravimo te bolezni z najrazličnejšimi metodami. Zel-o pospešuje zdravljenj« mirno duševno živ. ljenje, dieta z neslanim rižem, nekateri zdravniki pa predpisujejo predvsem neslano hrano; V zadnjc-m času uporabljajo v Ameriki zdravilo veriloid. Naj. bolj znano zdravilno sredstva proti zvišanemu krvnemu pri« tisku je insulin, ki deluje proti' premočnemu bitju srca, proti omotici, glavobolu, vznemirje, nesti in potrtosti. Najbolj pa učinkuje proti tej bolezni način življenja t’er duševna terapija, ki napravi iz obupanega bolnika veselega zaupljivega Človeka. Kdor se pa še nadalje razburja, seveda ne more pričakovati, da se bo svojte bolh*-ni otresel! Dr. S. S. VEČ NAMIZNEGA GROZDJA V NASE VINOGRADE Naši vinogradniki tožijo na splošno, da ne morejo prodati svojega vina po ustreznih cenah, ker jim konkurira vino iz Italije. Izvzeti so nekako le ne. kateri predeli na našem Krasu, kier lahko pridelujejo «kraški teran«, ki mu ta konkurenca ne more škodovati. Mnogo se je že razpravljalo o tej neenaki konkurenci, ki ji pa bodo tukajšnji vinogradniki vedno podlegli, ako ne bodo odgovorne oblasti podvzele kakšne učinkovite ukrepe. Tuc modernih kleti, nabave potrebnih novih strojev in vinske posode do steklenic ter še drugih pritiklin in še poseben kapital za staranje vina. Zahtevati ali pričakovati danes od tukajšnjih vinogradnikov kapitala za tako podjetje, ki bi mor. da ne bilo povsem ekonomično in čez nekaj let mogoče tudi ne vee potrebno, bi ne bilo niti na mestu niti resno. V sosedni coni B našega ozemlja se nekaj podobnega ustvarja, vendar mora vsak razumnik priznati, da so tam pogoji za taka podjetja dokaj drugačni in ugodnejši. Sicer s tem še ni rečeno, da bi v coni A ne bile umest. ne zadružne kleti, nasprotno, zelo koristne bi bile. Od dobrih zadružnih kleti smo pa gotovo še daleč v coni A Tržaškega ozemlja. Zaradi tega ne preostaja tukajšnjim vinogradnikom druge, ga, kot skušati dobiti več dohodka z gojitvijo in prodajo namiznega grozdja. Seveda bomo gojili predvsem take vrste grozdja, ki nam bodo prinašale največ oohodkov. V tem pogledu so zelp zgodnje sorte go. tovo najbolj priporočljive. Saj prodajajo samo namizno grozdje na tržaškem trgu vsaj do konca avgusta iznad 100 lir za kg na drobno in do polovice istega meseca ima grozdje iste cene tudi na debelo. To pomeni, da dobijo naši pridni vinogradniki, katerih imamo že znatno število zlasti v miljski občini, za zgodnje namiznd grozdje povprečno še enkrat toliko kot dobi vinogradnik za grozdje, iz katerega d e ža vino. Kajti za 1 liter čistega vina, ja treba skoraj 2 kg grozdja. Vrh tega ima še vinogradnik mnogo dela s pripravljanjem vina in izdatke za vinsko posodo. K tem izdatkom pa tvega, da grozdje poškoduje slabo vre. me od konca avgusta čota na svetu, bodisi naravna ali umetna. Naj več ja plovna reka na svetu je velikanska Amazonka v Južni Ameriki, ki je dolga 5500 km, plovna pa 4300 km; njena celotna plovna mreža s pritoki pa znaša 44.000 km. Kljub tako veliki plovni mreži teče re. ka Amazonka skozi redko naseljene kraje in je zaradi tega Pravo življenje »o prinesli v Portorož natt pionirji nega porečja ni železniških prog in potov, zat0 so parniki s svojimi, celo do 5000 km dolgimi rednimi progami edina prometna zveza. Za Amazonko sta največji reki Severne Amerike Mississip. pi in Missori. Ti reki imata mnogo peski, zato lahko plovejo tod le posebne ladje z relativno nizkim dnom. čeprav z veliko silo in nosilnostjo. Zaradi tega imajo zgrajene ladje z značilnim velikim pogonskim kolesom na repu ladje. Naj še omenimo, da na Missouriju razlike med nizkim in visokim stanjem vode znašajo tudi več kakor 20 metrov, zato nastajajo strahovite ln velike povodnji. Največji plovni reki v Afriki sta Nil in Kongo. Zanimivo je, da je ustje Konga neprehodno za ladje in tako je ta reka z morja nepristopna. Najvažnejše azijske riške so: Jang.tse-kiang na Kitajskem, ZA BISTRE GLAVE llllllililliiiilIliliiltlllillllliiniiiliitlillllliMIIIIHIlHI tlllllillllUiliillllltllillillllllllllllllllUllilllllllilUillllllllll BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1: števnlk, veznik, dvojica, raste na glavi; 2: jamči, Zevsov ščit; 3: ital. spol. nik, vzklik (srbohr.), pot v snegu, začetnici imena in priimka slov. pisatelja; 4: znana izletna točka pri Celju; 5: moč, barva, del Slovenije; 6: duša (lat.), žensko ime, kar vložimo; 7: ladja puščave, pokrivalo; 8: položaj, ni dober; 9: kraj pridobivanja soli, gnusen; 101 tatvina, umetnost (lat.), osej (ital.); 11: ribje jajce, edinica, bog ljubezni; 12: nedotaknjen gozd; 13: veznik, industrijska rastlina, pokoj, igralna karta; 14: otok v Sredozemskem morju, pomoč (ital. fonet.); 15: važen življenjski organ, del obraza, vprašalnika, kraj v Dalmaciji. NAVPIČNO: a: Kraj pri Ljubljani, ribiška potrebščina, smuči, vrsta zemlje; b: ozek vmesni pas, hud vihar; c: pesnitev, pritok Drine, hišni bog starih Rimljanov, veznik; č: oseba v Verdijevi operi «Ples v maskah«; d: starogrški bog vojne, žensko ime, de- :! i >1 llllllt lež vojnega zmagovalca; e: kraj pri Tržiču na Gorenjskem, turSkl velmož, boginja liričnega pesni- štva; f: okoliš, južni sadež; g: otroška vojaSka kapa, geometrični lik; h: posuta s pegami, že- lodec (srbohr.); i: južna rastlina, kratica za nosilca ljudske oblasti; j: madž. žensko ime, mokrota, cesta (srbohr.); k: mesni izdelek; 1: ital. spolnlk, skrajna črta predmeta, glas zvona, osebni zaimek m. hudobni duh (3. skl. edn.), edinica: n: začimba, ribiška potrebščina, brez pameti, član družine. REŠITEV VODORAVNO: 1) eta; 4) B. T.; 6) erato; 8) it; 10) novela; 12) anilin; 15) labora; 17) oviran; 19) megera; 20) gre; 22) Erazem; 24) Avar; 25) ruletar; 28) Nama: 29) kis; 31) so; 32) A. M. (Anton Medved); 33) rat; 35) Tacitus; 37) monizem; 39) kub; 40) tapir; 42) pat; 43) Irak; 45) Ren; 46) kada; 47) in; 49) tu; 50) Koper; 53) Saraj; 55) sarabanda: 56) rob; 57) ski. NAVPIČNO: 1) era; 2) ta; 3) ata; 4) bober; 5) tvor; 6) Ela; 7) ono; 8) Ilir; 9) tiran; 10) Nagasaki; U) erar; 13) iver; 14) Nazareta; 15) levit; 16) tre; 18) nenam; 19) mak; 20) glosar; 21) etamln; 23) mat; 26) usut: 27) Amor; 30) clba; 33) lipa; 36) curek; 38) zadaj; 41) pes; 44) kipar; 46) kurdi; 48) Nero: 49) tank: 51) os; 52) rab; 53) Sas: 54) A. A. (Anton ASkerc). Ganges v Indiji, Ob, Jemsej in Lena v Sibiriji, Amur in Ke-rulen v Mandžuriji in Mongoliji. t Omeniti je treba, da lahko plovejo morske ladje na Jang-tse-kiangu po reki navzgor sko. raj 1000 km od ustja d0 Han-kaua. Od tod plovejo rečne lad. je nadaljnjih 600 km proti toku. kitajske «džunke», ki viti vleče po 200 ljudi, pa še nadaljnjih 600 km. Na ustju reke Jang-tse-kiang, oziroma ob njenem pritoku Hang-Puu, leži Šanghaj, naj. prometnejše pristanišče Daljnega vzhoda. Kitajske reke so zvezane v veliko in gosto mrežo prekopov, od katerih je najbolj zna. Žilen Carski kanal, dolg okoli 1600 km; ta teče od Hang-Hoa, preseka Jang - tse - kiang in in Hoangho in se končuje pri Tjen-Cinu. . Samo v dveh kitajskih pokrajinah Kjang-Ci in Ce-Kjang znaša mreža prekopov okrog 40.000 km. Omenili smo že, da je v Evroipi največja plovna reka Volga, za njo pa Donava Druge večje plovne reke so: Ren, Weser in Laba v Nemčiji, Dnieper in Dnjester ter Don v Sovjetski zvezi, Visla na Fo'j skem, Seine, Loire in Rhide v Franciji itd. Za evropske reke je značilno, da tečejo skozi gosto naseljene in gospodarsko razvite kraj.1', zato je tudi promet na njih zelo velik posebno na Reni, ki je imela v času med obema svetovnima vojnama največji promet na svetu Promet po jezerih je najbolj razvit v jezerskem predelu Združenih drž&v Amerike Ježek, gozdni dedek «Ježek, ježek, gozdni ileilek, ouber dan! Kaj pa delaš? Kaj boš šivai, ves s šivankami obdan?« «Toplo suknjico z» zimo si bom zdaj sešil. V njej bom ležal na zapečku, ko bo zunaj veter bfil.# «Ježek, ježek, gozdni dedek, vse povej! Nam je tudi treba suknje. Nič hudobno se ne smej!« Pa se ježek v klopko zvije in se z griča zavali: «Jaz takole šivam suknjo. Pa sešijte jo še vi!» MARK TVVAIN -o©-- PuMalmrieim Ilustriral Bogdan Grom «Ves svet bi dala, če bi mogla verjeti tvojim besedam«, je dejala teta Polly. «Da, res je bilo tako«, je zaitrjeval Tom. «stunn ko sem slišal, da bo zadušnica, sem »i že mislil, kako bomo prišli v cerkev... In pismo na lubju sem vtaknil zopet v žep. «Kakšn0 lubje?« «Tisto. ki sem nanj napisal, da se gremo pirate...« Ko »e je teta prepri. čala, da Tom ni lagal, je bila presrečna. Poljubila je Tomi, in to tako, da je z lahkim srcem odšel v šo lo, Na koncu travnika je naletel na Becky, stekel je k njej in re kel: «Želo grdo sem se vedel proti tebi.... bodiva spet prijate. lj&!» Ona pa ga je ostro zavrnila, češ da ne bo nikoli več govorila z njim in odšla. Tom je bil ves be. sen in predstavljal je, kako bi jo pr«te pel, če bi bila fant. Tom si je mislil: Jaz ne boni ničesar povedal učitelju, toča na dan bo le prišlo... pa kar prav ji je. Kmalu je vstopil učitelj in odkril nesrečo v Tc-movj čitanki... Vse zanikanje To. mu ni pomagalo .., Becky je že hotela z resnico na dan, pa si je rekla: «Tom bo pa mene zatožil, da sem strgala list.« Tom je vzel bunke nase in celo zdelo se mu je d« je črnilo s>m polil, medtem ko se je pretepal. Cela ura je miaila. Učitelj je kinkal in večina otrok je zaspano pogledovala nanj. Nenadoma pa je potegnil iz miznice knjigo, Jo odprl in že srepo pogleda} po razredu. «Kdo je strgal to knjigo?« — Nobenega glasu... Ted«) Je začel spraševati kar vsakega po vtsti... «Rebeka Tatcher, si ti — ne ta ko, poglej me v oči -■(trgala knjigo?« Tom je videl njen prepaden obr&z in njene roke, ki so se proseče dvigale... Ziato je skašil na noge in zaklical: «Jaz sem io strgal!« Vsi so obstali. Tomu Pa je bilo presenečenje, hvaležnost in oboževanje, ki je sijalo iz Beckynih oči, dovolj plačila za sto udarcev. Tudi Je brezbrižno *prejel vest, da bo dve uri po šoli zaprt, saj je vedel, kdo ga bo čakal. In preden je zvečer zasipal, so mu zvenele Beckyne zadnje besede: »Tom, le kako sl mogel biti tako ple-enit«. ŠOLARČEK Ztanje moje ni malenkost, dasi črk še vseh ne znam, ali mnoge že besede zlahka ti prečitam sam. Dan na dan učim se pridno, berem, vadim na ves glas, za učenje jn pisanje izkoristim vsaki čas. Le povprašaj me, kar hočeš, moja glava vse to zna. Videl boš, da moje znanje nima kraja niti dna. LEŠNIKI Dobro jutro, ciciban! Poldan je, a ti — zaspan? Čudne sanje tebe tro, brž ugani, kaj je to! (Lenoba) List do lista —• ni drevo, nosi hrbet — ni telo, ako hočeš od srca ti razkrije, vse kar zna. (Knjiga) V šolo hodi. šolar ni, vred er: modrih je ljudi, po papirju semtertja piše, maže. kar se da! (Pero) Bije tiho kot srce. s časom niha, dalje gre, kraja nima. niti dna ves se svet po njej ravna. (Ura) H kraju gre sezija lepa in zato dovoli, Pepa, da zapišem ti par stihov od počitnic in oddihov. Da vse gre na letovanje, . se glasijo govorice. Kaj na stvari je resnice, to pa dingo je vprašanje. Tja v Ameriko poglej: Onkraj morja, onkraj mej jim divja krvava bitka (talca danes je poli tka). Na Koreji teče kri in, kar največ jih boli, dolarji blazni) frčijo, kot pomladni sneg kopnijo. Položaj je skrajno vroč Al’ je tu oddih mogoč?? V Angliji že dober čas ljudstvo tiho stiska pas. Hrana je postala pičla, sapo lovi industrija, v krčih se življenje zvija, dela ni, sploh vse je ničla. Zdaj pa (ali ni to vrag?) ! se pokvaril je še zrak: | V Perziji grdo smrdi, | vsak Anglež si nos tišči. ; Ta preklemani petrol | hud povzroča glavobol. ! Kot da t® ne zadostuje, ! ta novica se še čuje: Dvignil se je nov škandal, ker Egipet spet se kuja, stare apetite zbuja, hoče Sueški kanal. Angliji tam prede slaba, ker kartal je močna vaba. Položaj je skrajno vroč. Al’ je tu oddih mogoč?? Kriza s krizo se lovi ■ v Franciji že leto dni. V tej deželi je parola: Večna nas preganja smola. C e se najde glava bistra, ki je lahko za ministra, to ni prav njegovi babi, ki pištolo ko j pograbi in možarministra vpihne. V vladi pa spet kriza kihne... Narod žalostno Zdihuje, kobno venomer vprašuje: Kdaj sedela ko krog mize prava vlada mesto krize? Položaj je skrajno vroč. Al’ je tu oddih mbgoi?? Španski Franco, uboga reva, noč in dan si prizadeva, da izkoplje se iz blata, ki mu sega že do vrata. Se napenja na vse viže, levo, desno pete liže, da denarja bi dobil, večnih stisk se iznebil. Položaj je skrajni vroč. Al’ je tu oddih mogoč?? f ln Amerika bolj južna l>ila je in je še tužna. Tam je svet od nekdaj nor: Stopila sta v novi spor Paragvay in Ekvador. Položaj je skrajno vroč. Al’ je tu oddih mogoč?? Za zaveso pa železno pod moskovsko roko jezno položaj je vedno vroč. Tam oddih sploh ni mogoč! Čudno, kaj? Al’ ni lo strela, da prav sleherna dežela nosi križe in skrbi in da v njej oddiha ni? Stoj! Nekje je le dežela. kx poskočno je vesela, kjer brezskrbnost je doma... To le — madrepatria- Tam so krize pravi špas. Španija je ~ španska vas. Kaj bo petrolej iranski in pokolj prekooceanski!? Lahe to prav nič ne brige, to njim vse je vena Pojejo, pohajajo, plešejo in rajajo, dvigajo do jutra pete, volijo si «reginette». Tam le en odmeva klic: Živel prekomorski stric!! To moderna je modrost: Drugim skrb, a nam nOfOf’ Svet tako se zdaj razvija Bolje bit’ je — kolonije- Kaj naj Juca tu doda? Bi a, eio, alald!!! Josis in Justo: Kam pa kam, Nekam resen obraz imaš' Riko: V mesto grem. čeg si moram nabaviti, jji Justo: Cernu neki? Ali gf* na počitnice? Riko: Ne bodi smešen, ^ silo! Oktober se bliža. AJl.*} pozabil, da bo treba «poka“*. Jusio: Saj res! Veš, kaj," ko: Vzemi dva kovčlca; bo zame. Kal M! A.: Kaj bo s premuj*®^ V Kaesongu vlada tišina. B.: Ni drugače mogoče. Or poslanci v Kaesongu ne P11! ciejo do besede, ker so ioP0'1} ob 38. vziporedniku preglas1'1, M vrstami Volitve se ne odgodijo. uradnih poročil posnemal#' da je odposlanstvo raznih l*’ lijanskih strank predložilo neralu Wintertonu prcenft’ da bi se občinske volitve godile na prihodnjo porf® V svoji prošnji je poudarj** da bo nemogoče opraviti ^ lico dela, ki bo spcden° 1 spremembo občinskih zastoP" stev. Imenovati bo treba b0" ne volilne komisije, ki ne ^ oo vešče dela in bodo zsrfr| tega imele težkoče. Iy.de-® i bo treba 1'etno bilanco, bo zalitevalo skrajno n^gl^ medtem ko bi se z odg0*"" vijo volitev vse to lahko r časi opravilo z mirnim dri01* brez zadreg. . General Wintertcm je P1-0*' njo odklonil tet- omenil, da ® prizadeta oblastva in stran** sanie predlagale mesec ber kot najprimernejši čas ** volitve. Izvajanja odposi^*" stva je sicer z zanimanj? poslušal, a treba je poudari®1 da so bila sedanja zastopstva izvoljena le za bo oveh let in da je ta <3°** pač pretekla. . Med vrstami: Tako se uradno poročilo. Neura#0 pa je treba stvar čitati **’ kole; Odposlanstvo: Mili, gerrera! Winterton! Od#01^ vendar volitve; kajti dru se bo nabralo preveč del3, Winterton: Kar pomirite J*1 gospodje! Skrajni čas j« *h' da se v občinskih za?topftv začn'e sploh delati! od selitvi Tik pred zače-.kom ftampanje je tržaški odredil še nekaj sej občin**, ga sveta. S fino simbolika je vsega upoštevanja vred®" j'e postavil na dnevni red z sedanja kot glavno točko in ukrepe za odvažanje in pravo smeti. Glas iz oličiri-stDa.- ®r8,Vj! gospodje občinski svetov«^ Tako je prav! Kadar se vek seli, zahteva manira, ^ se prostori lepo pometejo- * ne škodi pri tem, da ste . glavne smeti pozabili. S bomo že mi volivci Ponie na dan volitev! Beekv je težko Pj"'. čukovala trenutka, bo Tom tepen zar?. popackane knjige. da poguba se je Pr bliževala njej sani!. ^ Ko j,e bila sairiaj^. razredu, je iz Z vednosti potegnila ., miznice neko učitelj'' vo knjigo. Toda ra no ko si je ogled**'®',) nek0 sliko, je vstoP Tom in ona je naglo zaloputnila K,VL go, da se ji ie pretrgala na dv . «Kaj vohuniš za “L, no», je zavpila na ma in zbežala. Počitnice ter izpiti so se naglo bližali in učitelj je postajal z dneva v dan bolj siten. Dečki so z&to kovali maščevalne naklepe. Pritegnili so k zaroti tudi pleskarjevega sina; kajiti učitelj je stanoval pri njih in fant mu je bil za mar. sikaj gorak. Pleskarjev sin 3f obljubil, da bo «stvar izpeljal«, ko bo učitelj imel svojo mero na izpitni večer, im sicer medtem ko bo zaspal v naslonjaču; zbudil pa ga bo šele tik pred šoflo. ‘letnikov , 'J:e3«ne ' 0«™. db M4l PREDE® . Prav. Kakor drugod je W»ri nas velika suša. lot * *e bolj občutimo «Po drugih vaseh, ker WnV oddaljeni ocj .°«ov m brez vodovoda Kal® Ve^ let nam obljuib-k or w°- ® vedno ostane tisnl1 o^JUbah. Le ko pri-^JeUka suša in ostaPne‘. »am^PP°K-?ma brez vode-fcai wi° ka uPrava ne-s kamioni srn^f!,- Š ^di tako. Zelo voao» m v stiski z cer ‘a ?ollne nam jo si. Z f°Va,zaj0 ,vsak drugi ^agamjf "ir Si lahko maio PripefiaS -° prve dni Proti vi- ^o copokhre ali Vsakikral:eru; bil skorai Voda - Pri razdeljevanju tf„epir- Da ne bi bilo zdaj v„ a' ,nam Pripeljejo Vsi sni C? okr°g. Polnoči, ko ■repirov res ni zadovoljstvo še pripeljano vodo iški vodnjak in blat' vodnjaku pa je m„L: c'a > voda ŠEKIPOIAJ Posestnik Franc Legiša j'e pri izkopavanju krompirja naletel na koloradskega hrošča. Pomeni, da se je ta škodljivec vtihotapil v naša krompirišča že v precejš. njem številu. Zalege bodo prihodnje leto razmnožile tega nevarnega škodljivca, ki bo ogrožal pridelek krompirja in črugih sadežev. Zato naj bodo gospodarji pri izkopavanju pozorni in naj pojav hroščtev prijavilo, da bo borba proti njemu prihodnje leto bolj uspešna. Brez pravočasne in dosledne množične borbe ne bomo tega šModljivca zatrli. SESLJAN vec a PrePirov res ni večie t.nezadovolj3tv0 še zlijejo Pripeljano vodo Uidejo vVaSkj vodniak in V ^?ku P» jo si ;0 v ,° vodo? Nalijemo šmarno ninCe in vedra in in ustali iSe mal° razčisti n'»odno Vp ar ?a zel° )em0 in’Ji vodo Potrebu-Kakn moremo čakati, ko se Pa VSe t stl da VThI Se ,Pa VSe ‘o skia- ®i> Pa tuTl™'™ PredP‘-■-uai ne vemo. mmije Z £^™ovska o^nl d bi si rada pri- dobila laua Pri' #ov Zj? ost. vašča-7ax,i- ^9 Sq zadnje čase vasi začeli r>>io obcenneai=j^ ?°®r&v' Sen ,;j'-“tne_ jarke m kak večjih del ni vi Naše kopališče sprejema v lepih delavnikih stotine in ob nedeljah tisoče kopalcev. Obalo proti Devinu je zavzela vojska, skraj. no levo pa njih družine. Prostor v bližini je rezerviran za Avstrijce, ki jih pa ni mnogo. «Imam vtis, da sem v krogu dekadenč-nega sveta», j'e fiiejal resen avstrijski mladenič in pokazal na pestro množico našminkanih kopalcev. «Ni li tod Slovencev?« Na moja objasnila je pristavil: «Zdi se mi, da ste zelo skromni.« Mladenič je po. godil pomanjkanje narodne zavesti in ponosa v obalnih vaseh. Naša zemlja, naše morje, naše hude izkušnje izpod italijanske nacionalist ično-fašistične pete, naša borba za necdvisnost — vse to so razlogi, da bi se nam ne bilo trteba sramovati svojega porekla, pa če smo tega ali onega političnega prepričanja. j® zid a deti ,VKCJ telefon n- *-H° nam javni liKIM -~ij Wn a se nič ne ve, v°dn ;J! brenčal in kje. nas ig imam0 težave suša U5 pHd°elek!'Uadela ^ Ktje ((jS° nadaljuje pod-Pfavanlj , ,menti» s pričanje va koPanje in od-orabii 11PorJa• ki ga bodo ®»enta vvUa- izdelavo ee. v 2a,,iVr°^i novi tovar- ^r,]3h- ;uiej0 wnske pa se prito-*iCe V Va J nima j o še pral- 2? tudiT' ~ovriha je svoj tov^abii °Wjubljal, a je In^nis. ' v^pam°. d’a bo h- ^ bn ,°^lnska uprava, ^rtnist ž v rokah k0-S «aš? v. skrt«la tudi ® ne bo tro. rt^trebnplt1” milijone za J. k kr«?- ^vari kot dose-^a nformistična ob-uPrav, 'a v Dolini. ^koulje M^aini ples so prišli la h; „ Sosedni vašča- ■ - * in raz— "lal° ^azve-' mi druž ci' k ,Med razve- W'«i mfr6Sle Vsak si druSegpaUŽitka..^ hi tak; u. Pa so prišli ' ln sovrištvoblj° 16 Pre' .drugimi je prišei tu- ra neki v—* JC Pnsej lu tn?®l'aiač :kCTO,nformističn. a|ec v finski sve- Ni i*»a ^ Pfjjgj »asi Snrrt/lnilrn vasi sorodnike. He"t Prišel f?S. k?t olikan c,&mapi^)e izzivat mir- frvrf Načina • Jf.zivat mir-Sftoke, da ; hujskat šoti in PreUn nastal pire. lnJ«tth iS>,med njimi, ■liik dobr.^^ovalcev. ki He Ve «l'er,eZnam° zaradi sta IJ’aram ’ Preteklosti, ■Tmnfjon®?.Vinašo vas. a v miH?iiŠi s sebi ena-miljskern kotlu ^ftii^ekaj ied j &SibiŽn°- «DelS *.rk<>, L,0b našo gosti in i- da .^nemaija -.io ir. T 2artd. da s. ” Se ne drži ur. itd 1 zlasti !' .,1 -tega Pri-^ vaški kaclrn° na«n nA dobro po-vslj?' da rari°S ^arko in tuj^1 Priiika:da Postreže ob ?a.T.; Zakaj ^br° vemo Vanw ,< Si. črni Vrnili smo se na parnik mnogo prej, kot bi bilo treba. Na parniku se je pa med teta dogajal noy ((pandemonium». Neki neapeljski krošnjar je med potniki tretjega razreda vsiljeval svojo ničvredno kramo in se z nekim kupcem, ki se ni pustil preveč oskubsti, ljuto sprl. Za-Pletljaj je bil tako hud., da je krošnjar potegnil iz žepa nož in zamahnil z njim. proti kupcu, i 1? Pošteno skupil, če bi ne odskočil. Med potniki, ki so te videli, je nastalo tako ogorčenje, da je krošnjar kar hitro pobral svojo kramo in izginil na suho. Poveljnik tretjega razreda je bil neki Bole, Slovenec doma iz Barkovelj pri Trstu; Prekrasen mladenič je to bil, prav gotovo najlepši mož, kar sem jih v svojem življenju videl. Lepoto moških ne znamo moški kaj prida ceniti, ali Bole je bil potrjen krasotec od na« vseh. Stasit rdečeličen, ponosit plavolasec v brezmadežno čisti častniški u-njfornii, pa navzlic temu vzom0 vljuden in ljubezniv do vseh, je vzbujal prave viharje v srcih mlajših sopotnic. Zlasti dve grški lepotici, ki sta izstopili pozneje v Patrasu, sta šli za njim kot čebele za medom. V vsaki luki, kjer je parnik pristal, sta °b povratku s suhega prinesli polne naročaje najdražjega cvetja in ga skrivoma zmetali skozi okence v njegovo kabino. Kako sta izvedeli, kje on spi meni seveda ni znano. Bržkone jima je to zaupal kak mornar. Mi, navadni smrtniki od petdesetih let nazaj, smo Bole-ta zmeraj z zavistjo gledali. Nismo znali vzbuditi zanimanja pri nežnem spolu niti tedaj, ko smo se v kantini napili. Bole je rad zahajal v kantino drugega razreda in tam sem se seznanil z njim. Ne morem se pobahati, da sva postala prijate, lja v tistih osmih dneh znanja, razgovarjala pa sva se vsakokrat prisrčno. Takoj po odhodu iz Neaplja sva se dobila in povedal sem mu o poslednjem «pandemoniju» tam. Takoj so se mu zaiskrile oči. «Pa zakaj ni tisti potnik takoj prišel k meni? Saj menda ve, kje je moj urad. Jaz bi kaj hitro obračunal.« «Ali bi ga izročili policiji?« sem vprašal. «Kaj policiji — saj taro je ta kriminalec zmeraj doma. In vsi njegovi tovariši tudi. V morje bi vrgel njega in njegovo kramo.« «Pa to je vendar nemogoče«. «Prav zelo je mogoče. Na predzadnji vožnji se je taka stvar pripetila. Nekdo od teh Jugoslaviji očitajo .. . , i .i . , dobrikanje tisti, ki jim je dobrikanje, prilizovanje in beračenje skoraj poklic kramarskih zajedavcev je v barantanju hudo razžalil nekega potnika in jaz sem na to osebno naletel. Takoj mi je zavrela kri. Brez besede sem pograbil to umazano gnido za hlače in ovratnik in ga vrgel čez o-grajo krova v morje z vso njegovo kramo vred. Oh, ni bilo nevarnosti, da bo utonil, le ob kramo je bil in moker se je rai_ nuto pozneje skobacal na pomol. Izpljuval je slano vodo iz ust in zmerjal, kakor znajo samo Lahi zmerjati. Pridružila se mu je družba enakih ptičkov, ki mu je pomagala zmerjati še bolj slikovito. «Maledetto rosso, te bomo že plačali, počakaj! Brutto porco schifoso!« Seveda, ko bi hotel, bi vzel metlo in se pustil po mostišču na pomol in kričavi vrabci bi jo jadrno u-cvrli tla dol proti Posilipu. Tega seveda nisem storil in sem se raje veselil nad radostjo potnikov, ki so bili priča temu prizoru. Veš, stvar je taka,« je do dal, ((po ukazu kapitana, ki je nas absolutni vladar, je naša dolžnost braniti kjerkoli moremo koristi in čast potnikov Ne smemo pod nobenim pogojem opustiti, da bi jih — vsaj na krovu • kdo žalil. Vselej se smemo poslužiti sile, če menimo, da je to potrebno.« «Zakaj pa dovolite tem kramarjem vstop?« «Zato, ker potniki sami to želijo. Saj se zabavajo kakor na sejmu. Končno, vsi ti zajedavci tudi niso surovine. Dokler vršijo svoje kupčije s potniki na dostojen način, jih ne oviramo.« Zopet me je zaskrbelo: Ali se bo y jugoslovanskem Dubrovniku tudi taka stvar dogajala? Naš parnik je tičal ob dolgem pomolu, na drugi strani pa je bil obdan od vrate čolnov, ki so bili do roba natrpani s sadijem, grozdjem in sklada-nicami vinskih buteljk. Vsak je gledal navzgor proti nam in nam do hripavosti hvalil dobrote in cenenost svojega blaga. Vrvico, na kateri je bila privezana košarica, je vrgel med nas na krov. Potnik, ki je želel kaj kupiti, je položil zahtevani znesek v košarico in jo na o-mertjeni vrvici spustil do čolnarja. Tale je vzel denar, ga preštel in nato naložil v košarico zahtevanih dobrin, ki jih je nato kupec potegnil navzgor in oddal vrvico drugemu. Nekdo od čolnarjev nam je kazal lepo etiketirane steklenice in. vpil: ((Lacrima Christi! Lacrima Christi! Solo due do-lari.» Lacrima Christi! Kristusova solza! Najslavnejše vino .vezuv-skih pobočij! Dajmo ga pokusiti! In simo ga. Bila je potvorba kajpada. Mešanica. Morda kozarec prave «lakrinie», os.talo pa navadno vino. Bilo je dobro, toda Kristusova solza to nd bila. Ko bi jo Kristus sam po-kusil, bi se znova razjokal, to pot nad lumparijo Napolitan-cev. Saj vam je morda znana legenda o ((Kristusovi solzi«? Ko je Kristus obiskal Neapelj in je potoval po njegovi prelepi oko. lici ter je prišel tudi na pobočje Vezuva, se je bridko razjokal, ker da je ta najlepši košček raja še vedno ostal na Zemlji. In kamor je kanila njegova solza, tam je vzrastla trta, ki rodi še danes to preslastno vino. Ko je tisoč let pozneje potoval ondot neki Nemec in je pokusil Kristusovo solzo, je globoko vzdihnil: «0 Kristus! Zakaj nisi vsaj enkrat jokal tudi po naši deželi!« (Nadaljevanje sledi) (Nadaljevanje s 3. strani) dan Andrej 50, Maver Josip 50, Cupin Oskar 50, Vivoda Marijan 50, Cunja Josip 100, Cupin Dora 150, Pečarič Vik-torjan 200, Bandelj Jožko je I v gostilni v Škofijah nabral; od svojih prijateljev sledeče; prispevke: Zugna Berto 50,! Zupin Piero 50, Remigio 50, Jamšek Žarko 50, Kofol Milio 100, Vivoda Marijan 150, Mario 50, Lado 50, Cechič Santo 50. Pino 100. Korda Ivan, Elerji 200. Lo-redan Lice. Elerji 100, Lore-dan Ana, Elerji 100, Korda Ivan nabral za opeko v Eler-jih 1200. Svetina Gvido, Sv. Barbara 250, Skerjan Jožef, Sv. Barbara 250, Tul Amalija, Sv. Barbara 200, Pečar Beniamin, Sv. Barbara 300, N. N. iz Sv. Barbare 150. Skupno 50.620 lir prejšnji znesek 4.653.923 lir Uvoznih: Zadružni konzorcij jest vinarjev Consorzio commestibilisti Via Valdirivo 3 TRST - Ul, Valdirivo št. 3 - Tel. 593(i - TRST 4.704.543 lir V seznamu št. 20 so pomotoma darovalci iz Bazovice in sicer od Ražma Silvestra do Renčelj Amalije bili priobčeni pod rubriko ((Delavci zaposleni na stavbišču Kulturnega doma«. Križmančič Marija-Petrač se pravilno glasi 300. Mizarji I Deske tmre podjetniki icove, mace-kmetovalci I 'tnrme in trdih lesov in tra- me, nudi najugodneje m st vialfiSoniM lel. 90441 MALINOVEC iz kraških malin in druge sirupe kakor oranžado, men to itd. dobite v najboljši kvaliteti pri tvrdki JAKOB PERHAUC TRST - Ul. Xidias 6 - Tel. 96332 NA ZALOGI VEDNO LIKERJI, ŽGANJE, JAJČNI KONJAK IN ALKOHOL ZA VLAGANJE SADJA vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej, pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, m krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej Na obroke 50 Ur dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Sfaroznana tvrdka Tu'iak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. detla Guardia 15 - Tel. 95089 MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE trst Ul. Polonio 3 .■»fjVpfVnirt vbnliov^htnn mi zaobliti dela pa ugodnih cenah V/ll/A S/iUM (1)IIPST® 4® P'i €• [ vh tVi n i t l p, ln moitlai/i n I in h ltn'tffir* h n ffi f cVin ih nrtp'itiv tf*'i h l G|i c*YA tv o TRGOVINA Trst, Ul. G. Vaaarl lO OGLEJTE) si nase izložbe • Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške I IIM* 1 JT ^ na®e kraie vdirajo uove UuL k A L vremenske motnje z severo- | |\ L/Vi L zahoda. Zaradi tega se oblač- nost zpet veča; višek bo verjetno dosegla proti večeru. V popoldanskih urah možnost manjiših padavin. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 28 stopinj, rjajnižja pa 21 stopinj. STRAN 8 ŠPORTNA POROČILA 26. AVGUSTA 1951 jfe&BS Si::! !:l jiuiiiiiiii II I :; 'Mm Hiii:!::::::::::::: mam j ili j il | i ; yjl: ' 4 PRVI DAN LAHKE ATLETIKE: V. BRITANIJA - JUGOSLAVIJA 54-41 V VZDUŠJU REKORDOV nekaj svetovnih rezultatov Bailey izenačil svetovni rekord na 100 metrov (10.2) - Otenhajmer letos najboljši na svetu - Haeggov naslednik poražen - Kljub nekaterim nesrečam izreden odpor domačih - Wint bo danes rušil svetovni rekord na 880 y. BEOGRAD, 25. — V prvem, 'dnevu lahkoatletskega dvoboja med, Anglijo in Jugoslavijo na stadionu CDJA P.artizan v Beogradu je bilo doseženih neka] izrednih rezultatov svetovne vrednosti. V dvoboju vodi Velika Britanija s 54 točkami proti 41. Britanski sprinter MacDonald Bailey je dosegel n število sodelujočih držav. Pred začetkom izločilnih hitrostnih dirk za diletante preizkušajo vozači dirka, lišče. gramofonske plošče oddajajo veselo glasbo. Tribuna za tisk je prenapolnjena inozemskih in domačih novinarjev, organizacija je izvrstna. Prvi so bili na vrsti diletanti, 3cj so se pomerili v hitrosti. Razdeljeni v devetih skupinah so se plasirali v nadaljna tekmovanja ti vozači: Sutherland (Avstralija) Hij-zelendoorn (Holandska), Sčcchi (Italija), Arber (Švica), Sae-lens (Belgija), Schardelow (J. Afrika), Morettini (Italija), Gosselin (Belgija), Bradsley (Anglija) Mockridge (Avstralija) Martens (Belgija). Za niimi so nastopili profesionalci. Zmagali so najmočnejši, med njimi Van Vliet, Harris in Rattersoo, ki so brez konkurence v svoji stroki. Ostali finalisti: Bellenger (Francija), Lognay (Francija), Astolfi CItalija), Plattner (Švica), Von Buren (Švica), Senfftleben (Francija) Bergomi (Italija). S tem je bil popoldanski program zaključen. Večerile tekme so služile nadaljnjemu krčenju kandidatov za majico svetovnega prvaka, tako med diletanti, kot med profesionalci. Sestorica diletantov - kandidatov odgovarja na ta imena: Sacchi in Morettini (Italija), Holandec Hijze-lendoorn, Belgijec Selens, Avstralec Mockridge in Anglež Bradsley. Profesionalci: Italijan Bergo-ni, Anglež Harris, Holandec Van Vliet, Francoza Bellenger in Lognay ter Avstralec Pat-terson. DVOJICE S KRMILARJEM: Ponovna vožnja: 1. Danska 7’17”89; 2. Francija 7’19”10; 3. Švedska 7’20”19; 4. Belgija 7’33”20. Belgija je odpadla že takoj v začetku. Pri 500 metrih vodi Francija, z dolžino prednosti pred' Švedsko in Dansko. Pri 1000 metrih loči nasprotnike le nekaj bornih centimetrov. V spurtu vodi Švedska, a jo Dan. ska kmalu prehiti, Francija pa se- vrine na drugo mesto. V finalu bodo tekmovale: Danska, Francija, Švica in Italija. CETVEREC BREZ KRMI-LARJA: druga vožnja za vstop v polfinale: 1. skupina: 1. Av-stria 6’26"39; 2. Francija 6’32”25; 3. Olandska 6’38”10. 2. skupina: 1. Italija 6’27”23; 2. Jugoslavija 6’38!’87; 3. Švica 6’45”49. V polfinalu: Belgija, Danska, Norveška, Jugoslavija, Italija, Francija in Avstrija. Rezultati popoldanskih polfinalov: 1. skupina: 1. Norveška 6’16!’51; 2. Belgija 6’17”5; 3. Italija 6’19’'73; 4. Jugoslavija 6’25”83. Jugoslovani so začeli s strahovitim divjanjem, ki ga niso zdržali do cilja in končali tako na četrtem mestu. 2. skupma: 1. Danska 6’17”17; 2. Francija 6'18”61; 3, Avstrija 6’20”33. Zmaga Danske je neoporečna. Francija je dvakrat s težavo odbila napade močne Avstrije. V finale so se plasirale: Norveška, Belgija, Danska in Francija. CETVEREC S KRMILARJEM: Ponovitev: 1. skupina: 1. Avstrija 6’35”11; 2. Jugoslavija 6’36”07; 3. Norveška 6'45”f>2. 2. skupina: 1. Švica 6’32”25; 2. Francija 6’32”84; 3. Olandska 6’36"37; 4. Belgija 6’52”07. Prvi dve ekipi iz vsake grupe imata pravico skupno z Italijo in Dansko (včerajšnji zmagovalki) do polfinala. Popoldne je bil polfinale. Rezultati: 1. skupina: 1. Švica 6’23"68; 2. Danska 6‘26”53; 3. Francija 6’29”95; 4, Jugoslavija 6’32’2. Ce bi Jugoslavija nastopila V drugi skupini, bi se plasirala v finale, ker ima boljši čas kot Italija. 2. skupina: 1. Spmij'> 6’31”49; 2. Italija 6’32”46; 3. Avstrija 6’33”29. V finalu bodo tekmovale torej: Švica, Danska, Španija in Italija. OSMEREC: Ponovitev: 1. skupina: 1. Jugoslavija 6’00”42; 2. Frani ja 6'03”91; 3. Švedska 6’04"96. Jugoslavija je °d samega začetka prevzela vodstvo in ga obdržala do konca. 2. skupina: 1. Portugalska 6’02”56; 2. Holandska 6’06”43; 3, Španija 6’21”33. Poleg Italije, Danske in Anglije, imajo pravico do nastopa v polfinalu še Jugoslavija, Francija, Portugalska in Holandska. Popoldne tudi polfinalne borbe osmercev. V prvj skupini sta favorita Anglija in Jugoslavija vozila skupaj prav do cilja. Ostali tempa niso zdržali. Rezultati: 1. Anglija 5!53”85; 2. Jugoslavija 5’54”34; 3. Italija 5’57”41; 4. Portugalska 5’59”, 2. skupina: 1. Danska 5’51”27; 2. Holandska 5’25”3; 3. Francija 5’55”34. V finale so se plasirali: Anglija, Jugoslavija, Danska in Holandska. SAN REMO, 25. — V kvalifikacijskih tekmah za zadnja mesta je Racing iz Pariza premagal v okviru mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja Liegeois z 2-1. Tekma je bila nezanimiva. Carlin’s Boy so premagali Lugano s 3-1. V zgornji hiši pa so rezultati taki; Chase of Chertes:y je premagal Wacker z 1-0, Barcello-na pa Ir.‘ter s 3-1. Spanci so igrali očarljivo in pokazali najbolj zrel nogomet vsega tur-hirja. PARIZ, 25. — Od 15. do 25. septembra b0 v Parizu evropsko prvenstvo v odbojki. Prijavilo se je dvajset držav. j Istrski Šport Zelo živahen bo aananšji dan za Istrske športnike, predvsem za kolesarje, ki bodo nastopili kar na treh dirkah. Mladinci Apollonio, Brcjmifc, Tamaro in Dagri so odipotovali na Reko, kjer bodo sodelovali na kolesarski dirtki v čast 10 letnice OF, Kuret, Luglio, Lonza-rič, Gardos in Sellier pa nastopijo v Ljubljani, kjer bodo tekmovali na dveh uličnih kraterjih, ki jih organizira SD Železničar. Nič manj zanimive pa ng bo-dodanašnje športne manifestacije v Sv. Luciji ob priliki ((športnega dne». S startom ob 14. uri v Sv. Jerneju se bo začela kolesarska dirka za mladince in neregistrirane kolesarje, ki bodo vozili na progi Sv. Jernej, Sv. Lucija, Piran, Strunjan, Izola, Koper in nazaj skujmo 40 km. Na stadionu pri Sv. Luciji bosta nastopili nogometni enajsterici Solin in Postojna. V Izoli Ibo povratna tekma med Izolo in Koprom, Mladinska petorica koprskih košarkarjev je odpotovala v Ljubljano kjer bo danes igrale z Železničarjem, jutri pa z mladim moštvom Domžal. rau3žn2!iiPHS!iaffiffi:a KINO V TBNTU Ezcelsior. 15.30: »Neptunova hči» E. Williams. Nazionale. 16.30: «Pot smrti» F. Granger, C. 0’DonneU. Fenice. 15.30: «Pigmejski otok» J. J. VVeissraueller. ArcoMleno. 15.00: «Chikaška Venera« B. Grable, V. Mature. Astra Bojan. 16.45: aSteza ob samotnem boru« H. Fonda, F. Mc. Murray. Alabarda. 14.30: «Newyorški pločniki« B. Stanwick, A. Gardner. Azzurro. 16.00: «KareI Škotski«. D. Niven, M. Leighton. Garibaldi. 15,00: «Evin list«, V. Mayo, R. Reagan. Ideale. 15,00: «Guing Ho« R. Mit-churn, R. Scott. Impero. 15,00: «Izdaja» A. Nazzari G. M. Canale. Viale, 14.30; «Most neustrašnih«, R. Scott. Italia. 14.30: «Subretin dnevnik«, Toto, Olga Villi. Kino ob morju. 16.00: «Vcnere in profesor* D. Kaye, V. Mayo. Marconi. 14.30: »Indijanska pesem?) Sabu in Gail Russell. Massimo. 16,00: «Chicago - peklenska kotanja« S. Brady, D. Hart. Novo Cine. 14.30: «Winchester 73» James Stevvart. Orteon. 14.30: «Grof Sv. Elma«. Savona. 14.00: «Cudovita želja«. T. Power, G. Tierney. Vittorio Veneto. 14,15: «Ukradena nevesta« P. Neal. R. Reagan. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jugoslovanska cona Trsta: 9.00 Čajkovski: Labodje jezero; 13.00: Slavne melodije; 17.50: Reportaža. — Slovenija: 12.00: ZborovsJ skladbe A. Lajovica; 17.00: Plesi in baleti. Trst II.: 20.35: Pestra glasba; 22.26: KJfvirSW jazz. — Trst I.: 18.40: Kozmopolitska glasna. POLETNI KINO: Javni vrt, 20 in 22: «Kismet». Rojan. 19.45 in 21.45: ttDon Juanove pustolovščine«. F. Severo. 20 in 22: «Monterejski pirati«. SKoljet. 20.30: «Noči v Orientu«. Vittoria. 19.30: ((Trubadur«. Ginnastica. 20.30: «Na štiri oči«. Brocchetta. 20.00: «Singapur». RADIO JUGOSLOVANSKE ♦JO X K T K S T A NEDELJA 26.8.1951. Oddaja v slovenščini: Forocila ob 8.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Čajkovski: Labodje jezero. 9.30 Mladinska oddaja: Povest o sloniču mladiču. 10.00 Veseli zvoki. 13.45 Glasba po željah. 16,30 Domači zvoki. 17.00 Popoldanski koncert. 17.50 Reportaža. 18.00 Smetana: Češki plesi. 23.10 Glasba za lahko noč. Oddaja v italijanščini: 11.15 Haydn: Trio v G.-duru. 12.00 Plesna glasba. 12.45 Balet. 13.00 Slavne melodije. 14.40 Vaša glasba. 20.00 Opere.tna glasba. 21.15 Plesna glasba. 21.30 Prijetne melodije. 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 8.00 Iz oper Puccinija, Verdija in Bizeta. 9.30 Srbska narodna in umetna glasba. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 11.15 45 minut po svetu v besedi in giss-bi. 12.00 Zborovske skladbe Anto- na Lajovica poje zbor Slo filharmonije. 12.40 Zabavna « ba. 13.00 Za pionirje in c , ne. 13.30 Želeli ste - P051^, 16.00 Pojo naši solisti m J 17.00 Plesi in baleti znanih ffl" strov. 18.00 Uganite, Kaj iž 19.10 Igra Kmečki trio. dest Musorgski: ra. 22.50 Za zabavo in oW' TltST II. 8.00 Jutranja glasba. la glasba. 9.00 Kmetijska 9.30 Lahka glasba. H-115 ^ mann: Glasbena paleta. 11, tualnosti. 11.45 Villa-LoMs' ^ chiana Brasileira, toccata ga. 12.00 Od melodije dije. 12.30 Tri briljantnej",) be Wienjavskega. 13.00 Gl »V željah. 14.30 Popoldan v* 15.30 Orkester Mark 16.00 Promenadni končen- » Orkester Fred Waring. kar vsakdo rad posluh' Plesna čajanka. 18.30 Slavo*.^ ci. 19.00 Johannes Brahms-ni koncert za violino, čelo 1 jf/ kester v a-molu. 19.30 Ve*%, mi. 20-00 Fantazije in imPrS> ji. 20.35 Pestra glasba. 21.^ ^ venske pesmi. 22.00 De jj? či v španskih vrtovih. ^ p virski jazz. 22.45 Priljubljen* lodije. 23.00 Dve Schiw*L skladbi. 23.35 Polnočna TltST I. 8.00 Jutranja glasba. M®. aJ) na glasba. 9.25 Veseli m0 |j vJ Lahka glasba in pesmi. Miup spored. 13.25 Pesmi. H-30 S« (. na orgije. 14.55 Glasbeni ^ Guerrinija. 15.30 Melodije fi mance. 16.00 Glasba M * ifl 16.30 Napoletanske Pesall^t,f Simfonični koncert. 18.25 KLji ne pesmi. 18.40 KozmOP0* glasba. 19.10 Melodičen orK^ 20.30 Italijanske pesmi. 21;®'M Ijeva hči«. 3.20 Plesna glaSD' ZADNJA POROČILA 21 žrtev nesreče pri Metzu METZ, 25. — Število smrtnih žrtev velike železniške nesreče se je danes dvignilo na 21. Pod ruševinami razbitih vagonov so našli še truplo sprevodnika francoskih železnic. Francoske železniške oblasti so izjavile, da nobeden izmed strojevodij in vlakovodij obeh vlakov ne nosi odgovornosti za nesrečo. Domnevajo, da je nesreče krivo slabo delovanje signalizacijskih naprav. V Metzu so uvedli podrobno preiskavo o vzrokih nesreče. Ministrstvo za javna dela .ie danes izdalo sledeče poročilo: «Zdi se, da je krivdo za nesrečo treba pripisati napaki v kontrolnih vrveh, s katerimi u-pravljajo signalizacij&ke naprave. Izključiti je treba vsako hipotezo o sabotaži. Preiskava se nadaljuje«. Poročilo dodaja, da se je vlak Frankfurt-Pariz moral ustaviti zaradi signala ((zaprto« pri postaji Sanxy-sur-Nied, medtem ko je dobil ekspresni vlak, ki je privozil takoj za njim, signal «prosto». Strojevodja drugega vlaka je začel zavirati šele, ko je zapazil stoječi vlak pred sabo. Bilo je seveda že prepozno. BEOGRAD, 25. — V Opatiji se je začel dar.es kongres mednarodne federacije hokeja na led'U. Zastopniki štirinajstih držav bodo razpravljali o dopolnitvi novih pravil, o po- Tudi magnetsko mino so iznašli Rusi MOSKVA, 25. ~ «Krasaij r’lot« pripisuje iznajdbo magnetskih min Angležem; toda vesnica je, da je to mino leta 1909 iznašel Ivan Averin, (seveda Rus!), učenec tehnične vi- novnem sprejetju Zahodne soke šole v Petrogradu. Mine Nemčije in Japor.ske in o določitvi mesta za svetovno prvenstvo leta 1953. FOREST HILLS, 25. — Art Larsen brani proti 103 nasprotnikom naslov prvaka travnatih igrišč Forest Hillsa. Prvič po desetih letih lanskoletni zmagovalec ni nosilec skupin številka 1. Pred njega so postavili Dicka Savitta. Na turnirju igra 22 tujcev, med njimi kompletno avstralsko moštvo. pa niso začeli izdelovati, ker da «se ni zdela uporabna«. Na mornariškem področju so I Rusi dolej «odkrili» parnik«, podmornico minolovce, polaea-če min, radar itd. Mac Leanova žena tudi izginila? LONDON, 25. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da poskuša Foreign Office ugotoviti, koliko je resnice na vesti, da je tudi Melinda Mac Lean, žena enega izmed izginulih angleških diplomatov, izginila iz svoje vile na francoski Rivieri, kamor je prejšnji teden odšla na počitnice. Predstavnik je dodal, da doslej ni nobenega dokaza, da bi bila Mac Leanova žena v zvezi s svojim možem ali da ga je poskušala najti. GOSTILNA NANOS-TRSI Ul. Zanetti 6 . Tel. 7559 (poleg Trga sv. Frančič TOČIJO SE PRISTNA VIPAVSKA, ISTRSKA VlN* IN KRAŠKI TERAN. DOMAČA KUHINJA S POSTREŽBO MRZLIH Priporoča se TONE GULlC- AVTO PODJETJE S.T.A.R. d. d. Trst lil. Moreri 7 - tel. 5608 Avtobusna proga: TRST-KOPER Vozili red veljaven od 30. avgusta 1951 Cena Ob delavnikih l Kr Postaje ■Km. i Ob delavnikih —i 6.15 95.— 7,— 115.— 7.15 11.— 11.45 12.— 15.— 15.45 16.— 17 21 ^Trst avtobusna postaja ' Dekani križišče Koper 21 4 9.30 8.45 8.30 14.— 19.30 13.15 18.45 13.— 18.30 Ce»< V Kopru zveze za vse kraje 1P 'Kopalna fimcma m 1 I Ifl Vse udobje - tekuča voda v sobah - dvorana za razne zabave -park - zmerne cene -odlična postrežba HOTEL „PALACE“ Lit. 1650-2000 HOTEL „C E N T R AL“ Lit. 1200-1400 HOTEL „HEL10S“ Lit. 1200-1400 VOŽNJA IZ THST/1 V UDOBNIH flVTIinULMAlMH ZA MOREBITNA POJASNI LA SE OBRNITE N A ADRIA £XPR£SS, TRST, Ul. F. Severo, tel. 29 243 H «Sodmja v Lučah ie pisala in vprašala zastran mojega fanta, ali se že zaveda in ali se ga lahko za-£lisl». «KaJ odgovorimo? — Od-govori-..» je pričel župan. «VpraSanje je bilo nujno, sem že sam poslal odgovor.» Zupan se je zgenll. «Pa kaj si odgovoril?* «Tako, kakor je res. Fanta zdaj se ne kaže razburjati z zasliševanjem — sodnija mu ne bo vrnila zdravja. Ko toliko okreva, da se ga lahko zasliši brez nevarnosti, jim že sporočim. Tako sem pisal.» Zupan se je oddehnil. Tajnik pa je zaskrtal z zobmi. «Tista mrcina, ki mi ga je pobil, že Se dovolj zgodaj pride v železje!* Potem je nadaljeval svoje poročilo. «Orožnika sta te iskala.* Zupana je zopet zgrabilo-«Me že imajo*, si je mislil. Hotel je ostati ravnodušen, pa je vendar jecljal, ko je vprašal: «Orožnlkl, zakaj? — Saj jaz... jaz ne vem...» Tajnik je zmignil z ra. mami. «Izvedeti sta hotela od tebe, kaj si videl, kaj si slišal — ti si bil prvi na licu mesta.* «Jaz, jaz.-.» je govorilo iz župana in hripav je bil. Tajnik je skoz okno gledal in naprej pravil: «Sam se ni pobil, moj fant! Povedati pa tudi ne mara, kako in kaj. Mislim, da ga je sram — zaradi Julke, saj veM — Orožnika sta me izpraševala, koga jaz sodim ta ali je imel fant kakega sovražnika.* Zupan se je odkašljal zaradi glajSega glasu. ♦Sovražnika? Ne verjamem!* je rekel. «Sovražmka ni imel nobenega. Tvojega fanta imajo vsi radi. Tudi naša hiša — kaj ti bom pravil ~ in jaz..- tako ml Je hu. do, kakor da je moj lastni sin, ki se mu je pripetila ta nesreča.* Res je županu trepetala MUHOBORCI NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOL1N ginjenost v glasu. Kaj bi ga ne genila nezgoda, ki mu zdaj kakor meč visi nad lastno glavo! Najrajši bi bil tajniku kar razkril svoje namere, ali ta hip ni mogel, izdal bi se... Tajniku Je županovo sočutje dobro delo. Obrnil se je od okna proti županu. «Da je le fant zunaj ne. varnosti! Ko pride k moči, bo že sam povedal, kako in kaj. — Orožnika sta ugibala, kaj, če ga ni kdo od Civ-hovih ali Smerajčevih-..* «Menda vendar ne!* je rekel župan in zopet ga je pestila bojazen pred nepre-glednimi zapletki, če koga nedolžnega zapro. «Nič se ne ve! Le toliko je gotovo, sam se ni!» je rekel tajnik. «Zdaj pa grem. Lahko noč, župan!* «Lahko noč, pa pozdravi ženo, da ,ta Janka pozdravi, tudi žena ga pozdravlja in zijala tudi — le reci mu, da smo bili v velikih skrbeh zanj, zijala tudi.* Prisrčno je stisnil tajniku roko — kdo bi si mislil, da mu je tako naklonjen — in šel potem po stopnicah v stanovanje. Tam je imel dolg razgovor z ženo. Niso bile prijetne stvari, kar sta se razgovar-jala, in vendar — žena je bila srečna. Srečna, da je mož, ki so ji ga že skoraj odtujile neumna sodnija in tiste gostilniške seje, da je ta ljubi njen mož zopet iskal sve- ta in zavetja pri nji- — Z vsemi moževimi nameni je bila zadovoljna, povsem zadovoljna, in že je v mislih hitro poudarjala, da bo poroka čisto tiha, potem gre mladi par za nekaj časa črez morje v Dragamacijo ali kakor se pravi, da Janko popolnoma okreva, medtem se jima uredi stanovanje in po. tem prevzame Janko lahko štacuno ali karkoli — manj. ka se dela pri hiši! Julka je sedela v temi in brez luči v svoji izbi na postelji, hladila si je vročo gla-vo v blazinah; ali naj umre za jetiko ali naj gre v samostan — to dvoje je premis-ljevala in vmes se tako bridko jokala, da Je bila nazadnje sama prepričana, da ni na svetu nesrečnejšega bitja od nje. Po hodniku je začula očetove korake- Vzravnala se je in si obrisala solze. Odprle so se duri in oče je zaklical v sobo «Julka!» Glas mu je donel odločno, pa pri. jazno. Julka je rekla: «Kaj je?* in je zavzdihnila, da bi kamnu srce počilo. «Pridi, pridi!* je rekel oče. «Urno, urno!* «Glava me boli,* je s trudnim glasom zastokala. «Bo že bolje!* je rekel oče. «Janko te pozdravlja,* se je lagal in potem čakal na učinek. Čopka je vstala in iz teme strmela v očeta .stoječega v durih, kaj to pomeni. »Pozdravlja te,* je rekel župan in si naprej izmišlje-val, «naročll je, naj ti po-vem.-, toda če te glava boli, se rajši pomeniva jutri. AH greš spat? Pa dobro spl!* Polagoma je zapiral duri. Počasi in boječe je prišla Čopka k očetu na hodnik in njene velike črne oči so tako plašno gledale v očetove še-gave, da je oče pritisnil to ljubo glavico svojega edinega deteta, na svoje prsi, jo poljubil na čelo in rekel: «Copka, moja Copkica, moja zijalica, moja revica, saj ti ne branim — se pa vzemita z Jankom, če se Imata rada!* Čopka se je oklenila očeta okoli vratu in potem je tako ihtela in se vmes jokala, da je prestrašena pritekla mama gledat ,kaj se je zgo-dilo. Deseto poglavje POSTNI NABIRALNIK Tisto noč niso pri županovih nič spali, razburjenost je bila prevelika. Zupana je tlačila skrb: Zdaj, ko Je vse že tako lepo napeljano, če bi vendarle še zadnji hip kaj navzkriž pri-slo in podrlo načrte! Nadaljevanje sledi PO CENI IN VARNO pošlješ svojim dragim v Jugos'avi|i in drugod po Evropi DARILNI PAKET PO TVRDKI 0. WASCHl Provveditoria marl | Trst - P.zza Tomn^5 Tol. 01) ,,»EU!