Poštnina plačana v gotovini.
Sped. in abb. pos. 2. Gr.
U H EDN1ŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.^, Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun St. 11/5092
Leto 11. štev. 49
GORICA DNE 5. DECEMBRA 1946.
Cena L. 5.-
ADVENT
Sveti adventni čas nam že po svoji besedi naznanja prihod, Kristusov prihod, čeprav živimo kristjani sedaj v »polnosti časov«, v izpolnjenih božjih obljubah, pa vendar hoče Sveti Duh, da njegova nevesta sveta Cerkev vsako leto v štirih nedeljah (tednih) vernikom znova prikliče v spomin vso dolgo dobo božjih priprav na Odrešenika. Tudi mi naj bi v svojih dušah obudili sveta čustva vročega hrepenenja po Zveličarju, kakor je stoletja navdajalo verne očake, vse pobožne duše v Izraelu in celo mnoga srca v poganskem svetu.
Nekako trije nameni se jasno od ražajo v adventnem bogoslužju sv. Cerkve: 1.) da zahvalimo tako dobrotljivega in usmiljenega Boga Stvarnika, ki ni zapustil padlega človeškega rodu, marveč mu je poslal Odrešenika Edinorojenca, 2.) da z očaki in preroki tudi mi nanovo obudimo in utrdimo vero v Odrešenika Jezusa Kristusa, 3.) da se v svojih molitvah usmiljeno spomnimo tudi Ustih, ki jim ni vzšla zvezda odrešenja.
Nadalje vrši sv. Cerkev v adventnem času posebno nalogo, da v srcih vernikov zopet nanovo postavi Kristusa, jim ga ustoliči kot pravega božjega Kralja. Sveti adventni čas nas s svojo spokorno vijolično barvo vabi, da opravimo sveto pokoro, da v sveti spovedi očistimo greha svoje duše ter vanje zopet vrnemo Boga in njegovo milost. Pa beste rekli: saj v premnogih kristjanih že prebiva Kristusova milost, posvečujoča milost božja, po kateri smo otroci božji, kako je potem mogoč še nov Kristusov prihodi Sv. Cerkev hoče, da se Kristusova posvečujoča milost v nas še obnovi in pomnoži, da začnemo novo življenje, bolj prosto greha, nepopolnosti, navezanosti na svojo sebičnost in ničeve stvari. Novo življenje! Kakor Kristus ob evojem rojstvu postane deležen naš; člos veško narave, tako je treba, Ja tudi mi čim bolj postanemo deležni njegove božje narave, vedno bolj krščanski, popolni, sveti!
Ne pozabite na adventno duhovno akcijo. Udeležujte se za našo mladino zlasti zornie. Napeljujte že mlade fantke in de klice, da bodo iz ljubezni do Je zusa radi prihajali k tej jutranji pobožnosti. Žrtvice so potrebne za oblikovanje značaja.
DUHOVNI DAN /A ŽENE
Goriške žene in matere že ve do, da imamo zanje vsako sredo pred prvim petkom pri Sv. An tonu ob 4. uri popoldan tako zva no duhovno obnovo, ki obstaja \ duhovnem nagovoru in blagoslo vu.
OD D KIJ OVNE	OBNOVE
JE TREBA RAZLIKOVATI DUHOVNI DAN, ki ga imamo za vse žene in matere naše dežele vsako 2. sredo v mesecu in želi biti nekako nadomestilo za duhovne vaje. Udeleženke se v jutranjih urah kjer koli udeleže sv. maše in prejmejo sv, zakra mente. Nato pa imajo pri Sv. Antonu ob 10. uri, ob 11.30 in ob 2. uri popoldan premišljevanje. Pobožnost se zaključi z blagoslovom. — Vsaka žena naj bi se udeležila takega duh. dneva vsaj enkrat v letu, ako nima pri like za zaprte duhovne vaje. -Žene ,posvetite- se, da boste mogle tudi svoje družine posvetiti!
Adventna
Gore v daljavi mrzli sneg pokril je, Ko val kadila dviga se v višave da je ledeno čez vasi zavelo,	Gospodu	zemlje	in	nebes	molite
da srca čudno nam je spreletelo..
Oblak teman se čez nebo spustil je.
Čakali smo miru, čakali sonca, ko tuja pest nad nami je grozila... Utihnil jo vihar... Pest omahnila... A v naših dneh tema je vse brez
konca....
trpeče množice iz solz nižave...
Naj božji Sin, ki v našo odrešitev na svet prihaja, dar miru in sprave prinese ljudstvom, sebi v
počastitev...
NADA
Hrepeneoje po Zveličarju
nam kliče v spomin misijonsko dolžnost
Zadnji papeži Leon XIII, Benedikt XV., Pij XI. in Pij XII. so neprestano opozarjali katoličane na inisijonstvo. Naj navedemo nekaj njih misli, izraženih bodisi v posebnih misijonskih okrožnicah, bodisi v raznih misijonskih nagovorih: »Cerkev je ustanovljena prav zato, da po vsem svetu širi Kristusovo kraljestvo* (Pij XT).
«Cerkev je mati... sancta mater Ecelesia. prava mati, mati vseh narodov in ljudstev... zato ne more ( iti tuja v nobenem kraju, živi ali po svoji naravi vsaj mora živeti med vsemi narodi.« (Pij XII)
»Povejte vsem in na vseh krajih, da našega duha zaposluje predvsem svetovni misijon, da ta ideja najbolj razvnema naše srce. Svetovni misijon je prva naših misli, je temelj vseh naših želja ir. čustev.« (Pij XI)
Misijonsko delo je največje in najsvetejše izmed vseh katoliških pedjetij.« (Pij XII »Naj vedo vsi, kateri se oklenejo katoliške Cerkve, katerega koli rodu in jezika so, da imajo v Gospodovi hiši, v kateri vladata postava m. mir Jezusa Kristusa, enake si-
i.ovske pravice.« (Pij XII)
»Škofje in vsi katoličani si morajo složno prizadevati, da se število misijonarjev pomnoži. Če se vam torej zdi, da so v vaši škofiji mladeniči, bogoslovci ali duhovniki, ki so po božji volji poklicani k
tako vzvišenemu apostolatu, morate z naklonjenostjo in vplivom njih sklepe in nagnjenja podpirati, nikdar pa jih ne smete pri tem ovirati... Naj vas niti pomanjkanje duhovnikov niti potreba škofije ne vznemirjajo in ne odvračajo od dovoljenja, saj vaši rojaki imajo, da tako rečemo, sredstva za zveličanje pri rokah in so zato veliko bliže zveličanju kot pogani.. Če torej prilika nanese, žrtvujte ravnodušno iz ljubezni do Kristusa in do duš katerega svojih duhovnikov, če se to sploh sme imenovati žrtev. Kajti čo boste izgubili pomočnika ali sodelavca, ga bo Ustanovitelj Cerkve gotovo nadomestil ali z obilnejšimi milostmi za škofijo ali tako, da bo v sveto službo poklical druge mladeniče« (Pij XI)
O molitvi za misijone:	»Naj	se
misijonarji trudijo in mučijo, da b, pogane spreobrnili h katoliški veri, naj žrtvujejo tudi življenje, naj u-porabijo vso marljivost, skrbnost in druga človeška .sredstva, vendar ne bodo dosegli ničesar, vse. bo zaman, če Bog src nevernikov ne bo ganil s svojo milostjo..« Zato »si prizadevajte z besedo in pismom vpeljati in polagoma razširiti navado, da bodo prosili Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svejo žetev.« (Pij XI)
»Katoliško inisijonstvo v novem veku nudi samo po sebi čudovit dokaz- božjega izvora Cerkve.« (Pij XII)
IZ ŽIVLJENJA
Vatikanske vesti
Sv. oče je sprejel v četrtek 21. nov. v skupni avdienci udeležence radiiarodnega filozofskega kongresa v Rimu. V govoru, ki ga je nanje imel, je poudaril prednost krščansko filozofije pred ostalimi filozofskimi sistemi, zlasti pred materializmom :n eksistencializmom.
V nedeljo 24. nov. je sv. oče po radiu govoril ameriškim katoličanom, ki so so zbrali v newyorški stolnici sv. Patricija, da praznujejo tretjo stoletnico mučeniške smrti treh a-meriških mučencev misijonarjev.
Isti dan jo sv. oče počastil tudi 29 drugih mučencev, ki so jih zjutraj proglasili za blažene, namreč 29 kitajskih mučencev, o katerih smo že zadnjič poročali. Med tem; n učenci jo 15 Evropejcev, ostali pa -c Kitajci. Izmed belih so trije škofje, Več redovnikov — minoritov* In redovnic. Ob bokserski vstaji 1. 1900. so bili umorjeni od kitajskih racionalistov* iz sovraštva do vere in tujcev*.
Sv*. Obredom v cerkvi sv*. Petra sta prisostvovali tudi dve kitajski redovnici frančiškanki, ki sta bili zaprti in mučeni skupaj s ostalimi mučenkami, katere so proglasili za blažene v nedeljo, a šo jima pustili
življenje. Kaj sta si mislili ta dan"' — Samo za las jo manjkalo, pa 'ni bili v nedeljo na oltarju med mučenci mesto v cerkvi med gledalci.
Myrou TayIor zopet v Rim
Predsednik Truman je izjavil, da s« njegov osebni odposlanec pri Va tikanu Myron Taylor vrača v Rim na obisk, ki ne bo trajal več kot 30 dni, »z namenom, da bi s papežem
ii.	ostalimi oblastmi obnovil razgovore o važnih vprašanjih,«
Sv. oče ga je že sprejel.
Izobčenje brezbožnega lista
Kongregacija sv. Oficija je pod smrtnim grehom prepovedala branje in prodajanje italijanskega lista »Don Basilio«. Urednike in so-trudnike je izobčila. — List je 100'^ brezbožen in tudi krivoverski.
Bierut napada Vatikan in duhovščino Kardinal Hlond v Rimu
London 25. novembra
Poljski predsednik Bierut je v razgovoru, ki so ga objavili varšavski časopisi in o katerem je poročala tudi «BBC», kritiziral katoliško cerkev ter izjavil, da »je bodočnost cerkve na Poljskem od-
visna od odločitve duhovščine, da sprejme novo stanje stvari«.
Javljajo, da je izjavil, da je bil Vatikan med vojno prijatelj Nemčije: »Med najhujšim preganjanjem poljskega ljudstva smo zaman čakali na posredovanje Vatikana, zdaj pa Vatikan zagovarja preganjane Nemce.«
Bierut je obtožil poljske duhovni ke, da uporabljajo pridige za politične namena, in zahteval, da prenehajo s takšnim početjem.
V soboto jo prispel v Rim varšavski nadškof kardinal Avgust Hlond.
Naše opombe:
Duhcvščina sprejme vedno in povsod vsako »novo stanje stvari«, če te- ni proti verskim in nravstve-rim načelom Cerkve. Če se pa vsi krščanski temelji postavljajo na
glavo, takega stanja ne moremo nikjer odobravati.
Vatikan se je vedno potegoval za vsi* stiskane. Če pa so bili nasilneži o*l včeraj gluhi na eno uho in so nasilneži od danes gluhi na obe u-šesi. za to ni odgovoren Vatikan. Fierutovo besede bodo napravile kak vtis na inistificirane delavske množice, kjer o komunizmu ne vedo ničesar drugega, nego to, da obeta raj na zemlji. — Kjer so pa komunizem le malo okušali, vedo, kako nedolžna jo Bierutova Poijska in kako zlobna je resnična Poljska s svojo duhovščino na čelu.
Obisk na Japonskem
Avstralski kardinal Golroy jo šel na Japonsko, kamor so g*a po-vabili r.a obisk japonski škofje.
Svobodni ljudje borojo radi naš list.
Usužnjeni ljudje bi radi brali naš lisi. Nasilneži in zaslepljenci sovražijo naš list.
Fašizem in antifašizem
Kristjani, ki jih Cerkev vodi v večno domovino, se udeležujejo, dokler žive na zemlji, političnega življenja in Cerkev je poklicana, da jim pove, kaj je in kaj ni v njih političnem življenju v skladu z njih vero. V tej luči vzemimo v pretres dva pojava modernega političnega življenja, namreč fašizem in antifašizem.
Fašizem
je način vladanja, ki se je po prvi svetovni vojni pojavil v Italiji, Nemčiji in morda šo kje drugje. Po prvi vojni ni bilo v Italiji ne reda. nč varnosti in ne miru. Fašizem pa je v Italiji sprejel oblast z namene m, da upostavi red in mir in spoštovanje do oblasti.
Vendar tisti, ki so v Italiji uvedli fašizem, so smni izšli iz revolucionarnih vrst, iMussoliiii je bil mar-xist), zato njih način vladanja ni mogel biti v skladu z nauki krščanskega družboslovja.
Nekrščanski je bil fašizem, ker jc bil totalitaren. Vse družabne u-stanove je vpregel v* svoj politični vez. Šola, sodnija, armada, gospodarstvo, vse je moralo služiti fašizmu. Celo dinastija se mu je mo rala ukloniti in rad bi si bil zasuž nil tudi vero in Cerkev.
Nekrščanski je bil, ker je bil nasilen. Svoje cilje je fašizem dosegal s nasiljem. Vzel jo svobodo besede in tiska. Svoje nasprotnike (tudi take, ki se mu niso s silo upira Ii) pa je deloma vtaknil v ječo ali pcslal v konfinacijo, deloma so mu zbežali v inozemstvo, deloma jih je tudi obsodil na smrt.
Nekrščanski je bil,( A:cr je bil narodno nestrpen. Fašizem je hotel vse poitalijančiti.
Nekrščanski je bil, ker je bil napadalen. Razne države so postale žitev fašističnega napada.
Cerkev je sicer s fašistično države v Italiji sklenila konkordat. S tem si je zagotovila vsaj nekaj svobode, zajamčene ji po mednarodni pogodbi. Toda fašizma ni Cerkev nikdar odobravala. To pričajo papeška okrožna pisma, med njimi »Non abbiamo bisoguo« in »Mit brennender Sorge«, s katerimi je bil obsojen italijanski in nemški fašizem; dalje razne druge papeške izjave, med katerimi Je znamenita posebno ona v okrožnici o
i.reditvi človeške družbe po evangeljskih naukih, kjer je Pij XI., k ,io bil sicer naklonjen korporacijam jasno povedal, da mu fašistične korporacije ne ugajajo, ker služij bolj politiki kot pa gospodarstvu.
Cerkev je torej obsodila fašizem Zgodovina pa je že pokazala, da ji bda sodba Cerkve pravilna.
Antifašizem
Kdor pozna Marxove nauke, pozna pojme, kakor so: »teza«, »antiteza«, »sinteza«, »razredni boj», »uničenje nasprotnika« itd. Te pojmo skrivajo gesla »anti-fašizem«, »smrt fašizmu«, in podobna. Jasne jc, da imamo tu opravka s komunizmom. Komunisti sami ga previdno prikrivajo s plaščem »anti-fa-šizma«, kor tako upajo, da bodo laže pridobile zase vse nasprotnike
i bsovražc-negn in obsojenega fašizma.
Navidezno, v besedah jo torej med fašizmom i 11 anti-fašismom nepremostljiv prepad. V resnici pa je to ena in ista reč. Nekateri zato imenujejo anti-fašizem kar naravnost »rdeči« iasizem. In to po vsej pravici! Anti-fašizem je sprejel med voje vrste vse »ostanke« fašizma
ii je njegov dedič. Oba sta si, če ne žt brata, pa Vsaj po boli brata. Skupnega očeta imata v Marxovih naukih, mati pa je različna, namreč drugačne razmere, v katerih se je vsak izmed njih rodil.
Le poglejmo njih sorodnost in podobnost!
Fašizem je bil totalitaren. Tak je tudi antifašizem. Tudi antifašizem vprega v svoj voz vse ustanove, ki bi morale pravilno služiti skupnosti, namreč šolo, sodnijo, armado, gospodarstvo. Tudi vero hoče ukloniti sebi. To pa ne gre, zato pa vero preganja in jo skuša uničiti.
Fašizem je bil nasilen. Tak je tudi njegov po poli brat. Ne dopušča kritike in opozicije. Svoje nasprotnike pa pošilja v ječe in taborišča, na prisilno delo in v smrt.
Fašizem je bil nestrpen. Tak je tudi njegov dedič. Vendar tu je mala razlika. Fašizem je bil narodno nestrpen: Iz vsakega Slovenca je hotel napraviti Italijana. Antifašizem pa je razredno nestrpen: it vsakega človeka pod božjim soncem
(Nadaljevanje na 2. strani)
hoče napraviti komunista. Antifašizmu je malo mar narodnosti m jo zataji, čo je treba. Glavno mu je komunistično mišljenje, vse drago jt> brez pomena. To nam pričajo na-št' organizacije SIAU in UAIS in pcdobno.
Včasih, kadar tako kaže, pa je tudi antifašizem od sile narodnjaški. Zdi se ti, da je vstal od smrti naci-fašizem, seveda v slovanski obleki. Podoben je harmoniki, ki gode lju dem po njib želji.
Fašizem je bil napadalen. Napa tialen je tudi antifašizem. Napada len po naših vaseh, kjer trga in sežiga naš list, razbija naše prireditve, ovira v-rejen šolski pouk. Na-1 adalen je v svojem tisku in na mednarodnih konferencah. Ali ni nevarnosti, da bo zaradi svoje napadalnosti zanetil požar tretje vojne?
Na kratko: fašizem Je bil nekr-ščanski v svojem nastopu, zato ga jt Cerkev obhodila in je imela prav. Antifašizem pa je nekrščanski v svojem nauku in v svojem nasto pu, in Cerkev ga jo obsodila, ko je obsodila moderni brezbožni komunizem.
Kaj torej?
Ker sta si fašizem in antifašizem kljub navideznemu nespravljivemu nasprotju vendarle brata, je jasa ), da fašist lahko čez noč postano antifašist in obratno. Prazna je torej, da bo antifašizem zatrl fašizem.
Vprašanje o izvora in razvoju stvarstva, zlasti človeka, ni zgolj vprašanje vede, temveč se na več mestih dotika božjega razodetja. Ker se božje razodetje hrani predvsem v sv. pismu, si moramo najprej ogledati, kaj uči sv. pismo o irvoru in razvoju stvari.
Božja knjiga
Seveda spada za moderne »uče-njakarje« sv. pismo med pravljice. Takole piše Škerlj v knjižici Izvor ir: razvoj človeka:	»Kot usedlino
starih bajk, ki so jih pripovedovale stare babice svojim vnučkom in ti spet, ko so odrasli, svojim potomcem, moremo danes smatrati tudi t. zv. Zakon stare zaveze, v katerem nam Mozes natanko popisuje, kako je bog (tako!) ustvaril svet v šestih dneh in kako je sedmi dan počival.« Za nas kristjane je sv. pismo vse nekaj drugega: to je knjiga, ki so jo napisali sdcer ljudje, toda pod božjim navdihom. Zato jo imenujejo sve-to, božjo knjigo, ker ima za glavnega pisatelja Boga samega, človeški pisatelj je le orodje v božjih rokah. Ker je sv. pismo nepisano pod božjim navdihom, je nezmotljivo. Treba ga je samo pravilno razumeti. In to ni lahko. Saj jo bilo napisano (stari in novi zakon) v razdobju 1500 let, v zelo starih in nam še ne popolnoma znanih jezikih (hebrejski, aramejski, grški); napisali so ga ljudje raznih stanov in različne izobrazbo, napisali so ga po človeško, z besedami ir izrazi, ki so bili primerni ljudem njihovega časa in njihove izobrazbe. Zato ni čuda, da najdemo v sv. pismu marsikaj, kar se nam zdi i erazumljivo ali vsaj neprimerno izraženo za raše pojmovanje. Ako hočemo razumeti sv. pismo, se moramo vživeti v jezik, v katerem je napisano, v duševnost ljudi, ki so ga pisali, in ljudi, za katere je bilo pisano. Pred očmi moramo imeti razmere tedanjega časa, takratno i/obrazbo in takratni način mišljenja in izražanja. Šole tako se nam bo posrečilo, da lahko pravilno in varno izluščimo resnico, ki so jo sv. pisatelji zapisali pod navdihom Sv. Duha.
Mozesovo peteroknjižje
Za nauk o izvora stvari je najbolj važna prva knjiga starega zakona. Ta knjiga tvori skupaj z naslednjimi štirimi tako zvano Mozesovo peteroknjižje, to je skupino petih knjig, Vi jih je napisal c krog 1500 let pred Kr. veliki vodja in rer-šiteJj hebrejskega ljudstva Mozes. Prva njegova knjiga, ki je za nas važna (navaja se kot 1 Moz), nam govori o izvoru svata, človeškega rodu in zlasti hebrejskega naroda.
Nasprotno, utrdil ga bo! To naj resno premislijo vsi oni, ki še vedno v dobri veri podpirajo ali sodelujejo v antifašističnih organizacijah. Pošten kristjan in pošten Slovenec mora biti anti-fašist m tudi anti-antifašisr obenem.
Potem pa še to: komunizem se je sredi razrvanih razmer prve vojne polastil oblasti v Rusiji; fašizem je v podobnih razmerah ob koncu pr ve vojne sprejel oblast v Italiji; au t: fašizem pa je v h om a ti j ah drugo vojne prijel v roke vladne vajeti pri nas. Komunizem, fašizem in antifašizem so torej pojavi vojne. In kaj je vojna s svojimi strahotnimi pc javi? Nič drugega kot šiba božja za človeške hudobije. In koliko časa bo tepel ta strahotni bič? Odgovor more biti le eden. In ta se glasi: dokler ljudje ne bomo spet postali ■judje po volji božji:	razumni in
obenem srčno dobri.
(Ta članek nikakor ne daje odgovora na vprašanje, kaka je razlika med fašizmom in »antifašizmom,< — komunizmom. Komunizem ima brez dvoma v sebi vse slabosti fa-širina v potencirani meri, nikakor pa nima vseh njegovih vrlin. če najdemo celo v komunizmu kaj dobrega (glej naše članke o socialnem vprašanju), koliko več jih najdemo šele v fašizmu. Toda krščanstvo odklanja enega in drugega ne radi drobcev resnice, ampak radi njunih zmot. Le popolna resnica rešuje
Zato nosi grško ime Gene.s is, kar pomeni izvor. Odkod je Mozes dobil stvari, ki jih opisuje? Marsikaj je sam doživel: n. pr. izhod izvoljenega ljudstva iz Egipta, potovanje skozi puščavo itd., drugo je napisal po starih izročilih, ki so se ohranjevala od rodu do rodu med judov. narodom (n. pr. o Noetu, o Abrahamu i. dr.); česar pa v izročilih ni bilo, mu jo Bog naravnost razodel, n. pr. nauk o stvarjenju sveta. Ali lahko verujemo Mozesu? Brez dvoma, saj je pisal po navdihu božjem. Pa tudi sam kot človek zasluži vse naše zaupanje. Mozes spada med r.ajvečje zgodovinske osebnosti Iiodil se je v Egiptu in je kot varovanec faraonove hčere zrastel na kraljevem dvoru. Tam je imel tudi priliko, da se je izobrazil v vseh takratnih znanostih. To ni bilo malo, saj so v Egiptu takrat znanosti zelo cvetele. Kar nam torej Mozes poroča, jo zanesljivo in trdno, četudi gledano samo s človeškega stališča. Mož Mozesovega kova bi nam no mogel postreči z bajkami in legendami tako, kakor da bi bile čisti zgodovinski dogodki. Moral bi nas vsaj opozoriti, kot to delajo drugi zgodovinarji, da je to in to samo bajka. Drugače bi varal sebe in nas.
Zgodba o stvarjenju
V prvih dveh poglavjih Geneze nam opisuje Mozes stvarjenje sveta in izvor človeka. Njegov opis je preprost, jasen, prilagojen duši preprostega ljudstva, ki bi ne ume-o težkih znanstvenih razlag.
»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«, tako se začenja pri po velo vanje. »In zemlja je bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom, in Duh božji je plaval nad vodami« (1 Moz 1, 1-2). Potem opi-euje podrobno izvor posameznih stvari. Prikažo nam Boga kot velikega delavca, ki dela šest dni in v tej dobi ustvari osem velikih del. Sedmi dan pa se odpočije, to pomeni, preneha z ustvarjanjem, ker je že vse ustvaril. Posamezna božja dela so razvrščena takole:
Prvi dan: Bog ustvari svetlobo in jo loči od teme; nastaneta dan in noč.
Drugi dan: Bog ustvari trdni nebes nad nami, ki naj (po takratnem nepopolnem pojmovanju sveta) loči zgornje vode od spodnjih voda, ki so na zemlji.
Tretji dan: L Loči spodnje vode, ki jih zbere v morja, tako da so prikaže suha zemlja. 2. Ukaže suhi zemlji, naj požene travo, zelenjavo ir. rodovitno drevje.
Četrti dan: Ustvari luči ua nebu, sc noe, mesec in zvezde, ki naj loči-
jo svetlobo od teme in naj d« ločujejo čase, dneve in leta.
Peti dan: Ustvari ribe v vodi in p tace pod nebom.
Šesti dan:	1. Ustvari domače in
divje živali. 2. Ustvari človeka. O-pis stvarjenja človeka je zelo slo vesen in podroben. Najprej se Brig posvetuje sam s seboj: »Naredimo
Sem zvest čitatelj Slov. Primorca, a prebiram tudi partizanske liste. Rad bi si prišel enkrat na jasno glede ljudsko oblasti, ki ji partizanski listi pojejo največje slavospeve, medtem ko vaš list o tem malo ali nič ne piše.
Zato bi res rad čital enkrat o tej zadevi v vašem listu.
To vprašanje smo dobili.
Naj sledi jasen odgovor, ker vidimo, da je res potreben.
Jugoslovanska ustava pravi v 6. členu: V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji izvira vsa oblast i' ljudstva in pripada ljudstvu.
Božja beseda pa se glasi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene« (Rim 13, 1).
S krščanskega stališča torej ne moremo soglašati z trditvijo, da izvira vsa oblast iz ljudstva, ker so tudi vsa ljudstva pod božjo oblastjo. Deset božjih zapovedi velja tudi zanje, kakor veljajo za vsakega posameznega človeka.
Ker pa Bog vlada narode potom ljudi, gleda verni kristjan v državni oblasti namestnico in zastopnico božje oblasti, kakor nas je učil
: istus, naš Gospod, ki je tudi v Pilatu priznal to oblast z beseda-
Jugoslovanski konzul
odstopil
Pod naslovom »Konzul odstopil« prinaša list Our Sunday Visitor (Naš nedeljski obiskovalec, tednik, ki izhaja v lluntingtonu, Indiana v ZDA, dne 3. XI. 1946 sledeče poročilo:
»Ljudje, zbudite se in vpijte s svojih streh! Sv. Pavel se ni bal biti razglašen za bedaka, če je bilo to potrebno za Kristusovo stvar. Vodil sem skupino odsluženih vojakov v povorki okoli jugoslovanskega konzulata v Novem Orleansu. Celo uro smo nosili napise, ki so zahtevali, da bi bil nadškof (t. j. zagrebški nadšk. Stepinac) izpuščen, m smo molili glasno rožni venec za njegovo osvobojen je.
Kakšen je bi’, uspeh te dinamične akcije? Konzul B. J. Ruzovič se je takoj odrekel konzularni službi, se pridružil nam, obsojajoč Titovo ■vlado, ter izjavil:	»Ne čutim več,
da bi mogel služiti tako sramotni vladi.« Ali ni to značilno!
Gospod Ruzovič je šel še dalje. Pozval je vlado, naj posreduje v zadevi nadškofa, ter je dodal, »da bo to neizogibno privedlo do vojne, ako se sedanji Titovi vladi dovoli, da tako nadaljuje.«
Zagovarjal je nadškofa kjt »ne-dcdžnego človek i«, ki je v Jugoslaviji zelo priljubljen. »Titovo tri-noštvo je mojim rojakom zelo zoprno«, je nadaljeval. »Če bi oni le i-meli možnost, bi vrgli Tita v 48 u-rah.«
List prinaša tudi veliko sliko, na kateri vidiš B. J. Ruzoviča, kako se razgovarja z voditeljem demonstrantov Louisom Maloofom. ki drži v roki veliko tablo z napisom:	»O-
t-vobodite takoj nadškofa Stepin-ea!«
Komunisti imajo grdo navado, da nasprotnike obmetujgjo s fašisti
Brighton, Anglija — Angleški ministrski predsednik Attlee je govoril na kongresu strokovnih zvez ler pri tem ostro obsodil taktiko komunistov, ki vsakega nasprotnika napadajo s psovko »fašist«.
Kjerkoli komunistom ne uspe, je temu vselej vzrok fašizem,« je rekel Attlee. »Komunistom pomeni namreč svoboda to, da zanikajo svobodo vsakemu, ki noče sprejeti filozofije komunizma.
človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen«. Hoče ga postav'ti za kralja vesoljstvu. »Potem upe-dobi Gospod Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja in tako je postal človek živa duša« (2, 7). Nato mu ustvari še družico:	v spanju mu
vzame rebro, ki je podlaga novemu
n i: »Nobene oblasti bi ne imel do mene, če bi ti ne bilo dano od zgoraj« (Jan 19, 11). In sv. Pavel piše škofu Titu:	»Opominjaj jih (vernike),
naj bodo vladam in oblastem podložni, poslušni, za vsako dobro delo pripravljeni« (Tit 3, 1).
Kaj pa če oblastniki zaukažejo kaj pregrešnega, kar prepoveduje najvišji Zapoveclovalee Bog? Tedaj morajo kristjani odgovoriti, kakor sta rekla apostola Peter in Janez I red najvišjo judovsko sodno oblastjo velikim zborom:	»Sodite, ali
je prav pred Bogom, vas poslušat; bolj ko Boga« (Apd 4, 18).
To so temeljna krščanska načela glede odnosa državljana do njegovo svetne obiasti. naj bo ta že cesar, kralj, predsednik republike ali njih nižja, podrejena oblastva v državi
Jugoslavija ni proglasila ne ce-s.uja, ne kralja, ne predsednika za tistega, ki naj bi ga državljani smatrali za predstavnika svetne oblasti, ampak jo na njegovo mesto postavila v ustavi ljudstvo samo, to je državljane. (Tako vsaj na papirju, v praksi (dejanju) jo le komunistična partija, ki ima vse vajeti državnega voza v rokah.) To se pravi, naj državljani (ljudstvo) sami v sebi gledajo namestnika božji.
nlasti. Vladali naj bi se sami po svojih izmed sebe izvoljenih odborih, ki so kot nekaka mala ministrstva že v vsaki vasi z vsemi za gospodarstvo važnejšimi oddelki (kmetijski, trgovski in obrtni, finančni, kulturni, socialno skrbstve-
ZN. Vedno bolj pogostno se izraža misel, da bi bilo treba povezati evropske narode v Združene države Evrope (ZDE), ako naj nastane v tem delu sveta mir.
Zborovanja ZN v Ameriki potekajo v stalni negotovosti, kaj Sovjeti prav za pr«: v nameravajo, ker so tudi zborovalci prišli do spoznanja, da komunizem igra svojo vlogo s krinko na obrazu. Odkritosrčnosti pri njem zastonj iščeš. Že cel teden so igrajo slepe miši glede vprašanja oboroženih sil, ki jih imajo velevlasti doma in na tujem. Vsi pravijo, da je potrebno predložiti te podatke, a obenem vsi opominjajo drug drugega:	če	poveš	ti, povem
tudi jaz, drugače pa ne. Če boš ti odkritosrčen, bom tudi jaz, a da se bo dalo ugotoviti, ce si odkrisrčno povedal, treba, da privoliš tudi v kontrolo doma in na tujem. Molotov vztraja na tem, da se do 1. I. 1947 popišejo in ZN sporočijo podatki o četah izven domovine, o oporiščih vojnih ladij, o letališčih na tujih tleh, in sicer 1. v deželah, ki so članice ZN, 2. v bivših sovražnih deželah, — nazadnje naj bi prišel popis iz notranjosti vsake države Seveda si bodo izpraševali vest tudi glede oborožitve teh čet in o skrivnih o-rožjih. Takrat bo prišla na vrsto udi atomska bomba. Največkrat se pr' teh debatah oglašajo zastopniki velesil z raznimi izpreminjevalni-mi predlogi, a tudi malo države krepko posegajo vmes s svojimi nasveti. Pri glasovanjih za razne predlogo pa imajo vse države enakovreden glas in pridejo male države še bolj v poštev, ker so mnogoštevilne.
V vprašanju miru z Italijo so vendarle 4 Veliki storili korak naprej in so se sporazumeli o vseh 'zadevah tržaškega statuta, razen o par predlogih glede svobodne luke in gc spodarskih vprašanj. Guverner bo imel precejšnjo oblast. Tuje čete bodo umaknili s tržaškega ozemlja, ko bo on spoznal, da niso potrebne, začasno vlado bo guverner- imenoval po posvetovanju z obema vladama v Jugoslaviji in Italiji; volitve bo tudi on izvedel.
Neposredna pogajanja med Jugo-
telesu. V telo vdihne spet neumrljivo elušo in nastala je žena. Oba združi v zakonsko zvezo in ju naplavi tako za praroditelja človeškega rodu.
To je zgodba o izvoru sveta in človeka. Prihodnjič bomo,videli, kako je treba, to zgodbo pravilno mneti.
( Nadaljevanje)
ni oddelek). Nad krajevnim ljud . skim odborom stoji okrajni, nad njim okrožni, nad tem pa oblastni ljudski odbor. Nad vsemi stoje ministrstva federalnih edinic in nad torni je Zvezna vlada Jugoslavije, ki jo imenuje in odstavlja Liudska skupščina FLRJ.
Ako bi res vsi državljani imeli vso svobodo, da se udeležujejo in sodelujejo pri tem državnem aparatu, bi ne božja ne cerkvena postava ne imela kaj ugovarjati. Je pač to nov način vladanja, o katerem bo bodočnost pokazala, koliko jo vreden.
Žal, da temu ni tako. Državljani tam niso svobodni — razve n komunistov — in je ves državni ustroj gnil pri korenini, v podlagi, na kateri sloni vsa ustava, ko pravi: vsa oblast izvira iz ljudstva. S tem je izražena popolna materialistična miselnost vodilnih krogov v Jugoslaviji, ki so namenoma izrinili iz ustave in vsega javnega življenja Njega, ki je tik p>red svojim vnebohodom rekel: »DANA MI JE VSA OBLAST V NEBESIH IN NA ZEMLJI« (Mt 28, 18).
Kako vse drugače pojmujejo državljansko življenje Irci, ki začenjajo svojo ustavo z besedami: »V imenu presvete Trojice, od katere i/vira vsa >>blast m katere volji so d( končno podrejena vsa dela ljudi in držav...
Upamo, da si bo naš vp raše valeč po tem odgovoru na jasnem, kako naj sodi o ljudski oblasti.
slovani in Italijani v New Yorku pa ne kažejo do sedaj nobenih znatnih uspehov. Pri njih g’re za natančnejšo določitev meje in morebitno popravo francoske črte.
V ZDA je stopilo 140 tisoč rudarje', v stavko. Zato trpi domače gost odarstvo in je ukinjen izvoz premoga v tuje države, zlasti v industrijske države Evrope. Načelnik piemogokopmh sindikatov Lewis so bo moral zato zagovarjati pred se diščem.
Cbsodba nadškofa Stepinca zna priti pred ZN.
ROMUNIJA je volila svojo ustavodajno skupščino, a volitve so bile tako »svobodne«, da so ZDA izjavile, da teh volitev ne pripozna-jo.
RUSIJA ima okrog 2 milijona vojakov izven svojih dižavnih mej. — Koliko pa doma?
SOVJETI tožijo, da njih premo-gokopi zelo nazadujejo s proizvodnjo. Poslali bodo zato 2000 komunističnih omladincev v Voroši-lovgrad in Doubas, da bodo rudarjem za zgled, kako je treba delati.
V FRANCIJI so volili volivne nu že za višjo zbornico. Katoliška republikanska stranka je dobila 24.751 volivcev, komunisti 24.544.
JUGOSLAVIJA bo do konca novembra izpustila iz vojaške službe vse one, ld so bili rojeni v letu 1923 in so služili v partizanski vojski od 1. 1944.
V ITALIJI stoje pred zavezniškim vojnim sodiščem nemški generali Maeltzer, Mackensen in Kesselring zaradi vojnih zločinov nemške vojske v tej deželi.
GRČIJA se pritožuje pri ZN črez sosednje države: Albanijo, Jugosla-\ jo in Bolgarijo, češ da one podpirajo državljansko vojno v n'enih severnih pokrajinah. Tudi Turčija jo že postala zaskrbljena, ker se ti guerillski boji vedno bolj bližajo njenim mejam, in je poslala par generalov na turško-grsko mejo pregledat vojaški položaj obmejnih krajev.
V grškem parlamentu se je mrtev zgrudil poslanec iz Soluna Darva-ris, ko je kritiziral grško vlado.
človeštvo.)
|RAZVOJNA TEORIJA
Nauk sv. pismo
LJUDSKA OBLAST
OKNO V SVET
Socialno vprašanje
II. PREROD NRAVI. 1. Kaj hoče prerotl nravi?
Prerod nravi hoče dati poedincem m družbi novega duha.
Kakšen naj bo ta novi duh?
Ta duh bo moral biti nasproten duhu individualizma in socializma.
a) Z 'individualizmom se je strašno razbohotil duh sebičnosti, tiste »umazane sebičnosti, kakor pravi Pij XI., ki je sramota in veliki greh naše dobe« (Qua 136).
Z duhom individualizma prežetih ljudi se je lotil »nenasiten pohlep po bogastvu«, ki je sicer v vseh časih mamil ljudi, a ni bil nikdar tako »razbrzdan in grd« ltakor v tej dobi (Qua 132, 131).
Ta pohlep ženo ljudi, da skušajo pridobiti čim največ dobičku, četudi na nepošten način. Odtod cderu-štvo v novih oblikah (Ru 2), izkoriščanje delavcev, goljufija pri blagu in cenah, goljufije pri upravljanju denarja. Odtod vse socialne krivice današnje družbe.
Ta duh sebičnosti je združen z materialističnim mišljenjem naše dobe. Vse hlepenje ljudi je obrnjeno na »časne dobrine« (Qua 132). Misel na Boga, na katerega bi moralo biti naravnano vse delovanje (Qua 136), je izginilo iz zavesti ljudi.
b) Socializem sicer pravi, la bo napravil konec izkoriščanju, toda kako, ko je tudi sam prevzel od individualizma, liberalizma in kapitalizma materialističnega duha? Saj materialistično niti pojma pravičnosti in pravice ni mogočo osnovati! Pravičnost je voljnost svobodnega človeka, da vsakemu da svoje, in pravica se zopet sklicuje na dolžnost svobodnega človeka, da res da, kar pravica zahteva. Pravičnost in pravica sta nekaj nravnega, le svobodnemu bitju svojskega. Materializem je pa vprav zanikanje svobode in nravnosti. Materializmu je vse le sila in protisila. Pravica in pravičnost sta po materializmu prazni besedi
Z druge strani pa socializem sam dela najhujšo krivice, ko jemlje ljudem (n. pr. kmetom na Ruskem), kar so si s težkim dolom prihranili, a jim jemlje tudi najpreprostejšo naravno pravdno, svobodo.
Kateri je ta duh?
Ta duh jo duh krščanstva, duh krščanske pravičnosti in ljubezni. »Človeško družbo bo ozdravila samo obnova krščanskega življenja ir. krščanskih ustanov« (Qua 129).
Kaj naj izvrši ta duh?
Duh pravičuosti mora ustvariti pravi »pravni in socialni red«. Buh ljubezni pa mora biti »kakor duša tega reda« (Qua 88).
To se pravi:
a)	v ljudeh, vsaj v večini, mora jo zopet zavladati krščanska načela pravičnosti, pravičnosti do delavcev, pravičnosti v obrti, v trgovini, v vseh medsebojnih odnosih. Seveda pa ta pravičnost radi slabosti ljudi in tudi radi zlobe nekaterih ni zadosti zavarovana, če se ne izrazi tudi v stalnih ustanovah, v
zrkonih, v uredbi socialnih razmer, v korporacijah. Ti zakoni, ki skušajo učinkovito uveljaviti co, kar naj bo prav, tvorijo »pravni red«. Obenem pa, ker določajo to, po čemer naj bi bila DRUŽBA prav urejena, tvorijo »socialni red«.
b)	A tudi sama pravičnost ne zadostuje. Pri vsem prizadevanju, pravi Pij XI., bo morala imeti poglavitni delež ljubezen. »Zelo se varajo tisti nemodri presnavljalci človeške družbe, ki ošabno prezirajo pcmoč ljubezni. Seveda ljubezen ne more nadomestiti dolžno m pregrešno odrekane pravičnosti. Toda čc bo člcvek tudi dosegel vse, kar mu po pravici gre, bo še vedno širno področje za ljubezen; sama pravičnost, če se je še tako verno držimo, bo sicer mogla odpraviti vzroke socialnih borb, ne bo pa mogla zedinit' src in združiti duhov« (Qua 137).
»Le tedaj bo možno v človeški družbi resnično sodelovanja vseh za skupno blaginjo, ko bodo vsi živo čutili, da so udje ene velike družine in otroci istega velikega o-četa... Tedaj bodo namreč bogati in drugi veljaki dosedanjo brezbrižnost do ubožnejših bratov lzpmne-nili v skrbljivo in dejavno ljubezen, sprejemali z odprtim srcem njih pravične zahtevo in radi jim odpuščali morebitne krivde in zmote. Delavci pa bodo iskreno v sebi zamorili vsako čustvo sovražnosti in zavisti in ne le da ne bodo mrzili položaja, ki jim ga je božja previdnost v človeški družbi določila, ampak ga bodo cenili, dobro se v.aveda-joč, da sodelujejo resnično koristno in častno, vsak po svoji službi in dolžnosti, za občo blaginjo« 'Qua 137).
To pravičnost lit to ljubezen v službi skupnosti imenuje Pij XI. »socialno pravičnost in socialno ljubezen« (Qua 88). Papež misli, da mora »obnova krščanskega duha« iti celo »pred tako zaželeno socialno obnovo«, če ne, bodo vsi poskusi zaman (Qua 127).
(Nadaljevan je)
Bog ali bog?
Pri Slovencih je že stara pravda, kako naj pišemo besedo Bog, ali z malo ali z veliko začetnico. Kristjani smo vedno trdili in tudi pisan besedo Bog z veliko začetnico, kadar smo hoteli z njo zaznamovali krščanskega Boga, z malo začetnice pa čo smo hoteli zaznamovati poganske bogove, n. pr. Jupitra itd. Toda že pred 50 leti in več so nekateri liber, pisatelji pri nas in drugod začeli pisati besedo Bog z malo začetnico tudi tedaj, ko so hoteli z njo zaznamovati krščanskega Boga. Pravda se je vlekla, ker ni bilo še sprejeto obče slovniško pravilo o pisanju besede Bog. Anton Breznik najprej in za njim še Ramovš Pa v »Slovenskem pravopisu« končno dc.ločila, da se beseda Bog piše z veliko začetnico. Takole pravi: »Z veliko začetnico pišemo: Bog in i; mena, ki jih rabimo o Bogu, n. pr. Mvaroik itd.« Breznik-Ramovšev pravopis so sprejeli vsi brez izjeme, tudi liberalci in komunisti.
Od »svobode« sem pa živimo v debi progresivnosti, napredka Zato sc začeli »progresivni pisatelji« m listi pisati besedo Bog stalno z ma-
lo začetnico. V šolski nalogi bi mi ral to vsak profesor slovenščine št-‘ ti za pravopisno napako. Progresivni. pisatelji pa se za to pravilo no brigajo. Zakaj ne? Iz sovraštva do krščanskega Boga. Besedo svoboda sem pri njih že videl zapisano z veliko začetnico, besedo Bog pa menda samo enkrat. To je morda zagrešil tiskarski škrat
Kaj naj rečemo o takih pisateljih in listih? To so ljudje brez Bogi, brezbožaeži, ateisti, ki prezirajo pravopisna določila nalašč zato, da 1 ckažejo sv< jo mržnjo do Boga. To so borbeni brezbožneži, ker hoče j; s lem širiti prezir in sovraštvo do krščanskega Boga. Ti neolikani ljudje zaničujejo celo običaj nevernikov sveta, ki pišejo besedo Bog z veliko začetnico iz obzira do tistih, ki v Boga verujejo. Tudi mi v Alla-ha ne verujemo, toda kljub temu pišemo njegovo ime z veliko začet nico, ker nočemo kazati sovraštva in neolikanosti, kakor to delajo progresivni pisatelji.
Vsem vernim pa naj bo pisanje besede Bog merilo vernosti in olike pisateljev in njih listov.
Titova tiranija pred ameriško javnostjo
Ameriška Domovina (14. okt) po-rpča, da je Mihael A. Feighan, kongresnik 20. okraja v Clevelandu imel govor pred Katoliško ivezo ženskih klubov ter pri tem izjavil tudi tole: »Titova tiranija se jasno odraža v preganjanju 'katoličanov v Jugoslaviji. Sodna obravnava proti zagrebškemu nadškofu dr. Stepincu in ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu je samo del tega, kar morajo katoličani trpeti pod Titovim režimom v Jugoslaviji. Akn so 'a smrdljivi zgled tiranije no ustavi ali vsaj zmanjša s kako pozitivno akcijo civiliziranih držav, ki so članice organizacije združenih narodov, bo prav gotovo prišlo do tretje svetovne vojne.« Kongresnik Feighan jo dejal, da združeni narodi zagotavljajo vsem narodom svobodo, a ena teh svoboščin je go tovo tudi to, da je človek deležen poštene in pravične obravnave, »če sto brali o poteku obravnave proti nadškofu Stepincu in Rožmanu, ste lahko videli, kot sem videl jaz, da nista bila deležna poštene in pr ar vične obravnave. Maršal Tito in njegovi prosekutorji so že v ZAČETKU imenovali obtoženca zločincu, ko niti dokazano še ni bilo, ali sta kriva ali ne.« Kongresnik Feighan je izjavil, da bi se morala vršiti taka sodna obravnava pred mednarodnim sodiščem, čo je že kdo c b tožen veleizdaje, kakor sta bila nadškofa Stopinac in Rožman. Mr. Feighan je dejal, da bo več o tem spregovoril v kongresu (parlamentu) pri prihodnjem zasedanju.
Tudi pomožni državni tajnik A-cbeson je z ozirom na poročila o peteku sodne- obravnavo proti nadškofu dr. Stepincu na časnikarski konferenci dejal, da jo verska in državljanska svoboda pod Titovim režimom ogrožena.
DVE PRIMERI
Komunisti si vedno kaj takega izmislijo, kar nikakor noče iti v navadne človeške možgane.
V »Primorski borbi« z dne 16. XI.
Ji	r
bereš z velikimi črkami: »Ni razlike med požigom Narodnega doma leta 1920. v Trstu in barbarsko zasedbo Ljudskega doma v Gorici«. Čo je začasna zasedba tega doma c d strani tistih zaveznikov, brez katerih bi sedanje Titove vlade in Jugoslavije sploh nikdar ne bilo, liiko barbarstvo, kako strašno barbarstvo je šele ZAPLEMBA TOLIKO ZAVODOV katoliške Cerkve v Jugoslaviji!.!
Kdor tako piše, kakor piš->jo komunistični listi, računa z gotovostjo, da so se široke ljudske plasti po dialektični razvojni teoriji spremenile iz ljudi spet v opice — višje vrste.
Črna in rdeča enakopravnost
Zn, čaša črnega fašizma smo bili, vsi italijanski državljani vsaj v toliko enakopravni, da so nam dali vsem osebno izkaznice, naj smo že imeli »tessera del partito« ali ne. Treba se je bilo le zglasiti na županstvu, pa si jo dobil. Sicer si moral dati tri slike, da so tudi na kvesturi hranili tvoj častiti obraz, a izkaznico si dobil, ker si bil pač državljan. Taki so bili črni fašisti, kakor se morda.še spominjaš.
Drugačni pa so rdeči fašisti. V pasu B še te najmanjše enakopravnosti ni več. Osebne izkaznice tam ne dobe vsi, ampak lo oni, ki se prej vpišejo v SIAU, Ki predstavlja nekako prvo stopnjo na lestvici, ki vodi v KP: ta je matica in nadzornica vseh SIAU-ov.
Člen 22 jugoslovanske ustave pa se glasi: Vsi državljani Federativni- ljudske republike Jugoslavijo so enakopravni no glede na narodnost, raso in veroizpoved. v
Sodite sami, kateri fašizem jo bil nasilnejši in verolomnejši, bivši črni ali sedanji rdeči. — Vsaka primera je za fašizem krivična.
Morda porečeš, da omenjeni člen ustave ne jamči enakopravnosti vsem državljanom »ne glede na POLITIČNO prepričanje« — in da-pravzato nekomunisti ne morejo veljati za enakopravne državljane, ker bi to bilo nekaj, kar v Ustavi m predvideno.
Broz dvoma bi pa bil komunmi-čen poganski Kitajec, ki bi dobil v Jugoslaviji državljanstvo, na podla gi Ustave že prvi dan enakopraven državljan. Živela narodna in ljudska svoboda v FLRJ!
Svet je na robu prepada, svari kardinal
Washington. — Kardinal Spi lili an je 25. X. izjavil, da stoji svet na robu razdejanja in dji je v vodni i-evarnosti, da bo potčgnjen v vrtinec atomsko vojne.
Prav glede na obravnavo zagrebškega škofa Stepinca je kardinal izjavil:	»Nadškof	Stepinac	je	sa-
mo eden izmed tisočev mučenikov,
ki so vsakdanje žrtve korupluih in brezvestnih diktatorjev, ki izvajajo svojo strupeno silo, da dosežejo svoj cilj, ki je v brezbožni vladi po vsem svetu.«
Gospod govori
6ogoljnbni duši
Človeško življenje je kakor tenka uit, ki se vsak hip lahko protrže. Čujte in molite, da boste vedno pripravljeni na pot!
Sedanji naraščaj je prava slika Sodome in Gomore. Gorje vam, ako se ne odvrnete od svojih grehov! — k' oglu naj pogledajo duše svojo sliko, t. j. mnoge so tako črne kakor ogel.
Sramujejo naj se kristjani, ki nosijo imena svetnikov, a vrše dela satanova.
V srca petnajstletne mladeži seje satan strašno seme gieha. To pa prinaša grozne sadove strasti in u-mazanosti v krščanske občine.
Očetje, bodite stražniki vaši deci, da ne bo hodila po stezah, kjer ji preti smrt. Skrbite, da bodo vaša dela luč tistim, za katere boste odgovarjali precl mojo sodbo.
Einsteinov poziv
NLW Y ORK, 19. novembra. — Profesor Albert Einstein je s skupino znanstvenikov izdal poziv za javno zbirko v znesku 1 milijona dolarjev; to vsoto bodo porabili za pouk javnosti o posledicah atomske silo za socialno življenje in c, ukrepih, ki so potrebni, da se izog-nemo uničenju civilizacije.
Poziv piavi, da so vsi znanstveniki priznali sledeča dejstva:
1) atomske bombe bo zdaj mogočo proizvajati z majhnimi stroški in v velikem štovilu; postale bodo še bolj uničevalne;
2) ni nobeno vojaške obrambo proti atomski bombi in tudi ni nobene pričakovati;
3) drugi narodi lahko sami odkrijejo našo tajnost postopka pri izdelavi atomske bombe.
PRVI PETEK Dne 6. XII. ob 8. liri zvečer b« \ stolnici slovesna ura češčenja.
Koristen nauk
Ameriški vrhovni državni tožilec Robert Jackson je nedavno govoril študentom univerze Buffalo o niirn-bc-rški obsodbi nacističnih vojnih zločincev. Omenil je fašistično režime na splošno in dejal:
»Nemčija ni edina država, kjer je v zasmeh vsej civilizaciji vladajoča biranka uporabljala te metodo (masovno preganjanje narodnostnih manjšin in krvavo zatrtje vsake o pozicije), da bi se s silo vzdržala na oblasti. Opozicija proti marsikateremu totalitarnemu režimu doživlja danes isto usodo, kot jo je doživljala opozicija v Nemčiji. V veliko korist bi bilo, če bi se državniki zavedali, po kakšnih načelih so zavezniški sodniki sodili v Niii'nbergu.»
Renč Bazin
Čel rti
Ko je ostala družinica sama v lepo urejeni sobici — trije otroci so opali v sosednji sobi — je začel kmet govoriti o slabem lovu na morju in o pridelkih, ki so bili revni. Dva meseca je že, odkar so o-mlatili žito m sta oba moška na ti strani zaman obtekla vse obrežje: ribe lokarde in vretenice so bile redke, ostriž so je razgubil v odprto morje, mreže, nastavljene za rake, so ujele le kakšnega pajka. Ono malo ribic, ki so obvisele na trnku, niso dale nikake koristi; nihče jih ni hotel.
»Poslušaj, Julka,« je končal kmet, »če bo šlo tako naprej, ne bomo mo-Hi plačati najemnine in gospodar nas požene odtod. Ti imaš premehko srce za reveže in potepuhe. Od jutri naproj zaklenem senik in če ne bodo odšli, stečem za njimi z Re-
natom, ki že zna prijeti za vile.«
Fantič je pokazal zapestje, čigar kesti so se kazale pod očrnelo kožo. Mati je gledala na oba z očitajočim pogledom, vzdihnila in pripravila drugo juho z ono, ki je še ostala v loncu; potem . je odšla s skledo, ki so je kadila. S sabo je vzela svetil ko in šla mimo hiše. V svitu luči, ki je šel pred njo in trgal temo,'je zagledala neko senco. Obstala jo in s> premagala, da ni zakričala. Mislu la si je, da je nov berač prišel za prenočišče in je dvignila svetilko, da bi se prepričala. In res: v luči so je približal star mož s kodrasto brado in klobukom s širokimi krajci. Rekel je:
»Za božjo voljo, dobra žena, co pustite me v tem vremenu na cesti!«
»Vi govorite, kakor ne govorč drugi berači že lep čas ne,« je rekla Julka. »Dam vam prenočišče, pa si zapomnite, da je to zadnjikrat. Moj mož zaklene senik. Kako se imenujte?«
»Revščina.«
Julka ga je po gledala in se začu-
dila: videla je njegove oči neizmerne modrine in take miline, kakor so otroške. Kljub vetru in dežju ni kazala sile, da bi se vrnila v hišo, rada bi ostala zunaj kakor v gorkem peletju ob jasnem dnevu. In je vprašala:
»Ne vem, če je to vaše pravo ime. Sicer pa, odkod prihajate?«
»Od vsepovsod.«
»Vas radi sprejemajo?«
»Vedno manj.«
»Čemu hodite torej po svetu, če ne veste, kje boste počivali?«
»Da zabranim ljudem zapreti popolnoma svoje srce. Ko prihajam, sem sam; ko sem odšel, ostane božji blagoslov.«
Julki so je zdelo, da ima ta revež obraz apostola, ki je bil naslikan v cerkvi njenega kraja, in je rekla:
»Pridite! Najboljši kotiček je tam na desni v ozadju. Če ne najdete sveže slame, vzemite jo s kupa; to vam rada dovolim.«
Ko so bili vsi štirje berači okoli sklede, ožarjeni od svetilke, ki jo je gospodinja obesila na žebelj v zidu,
je nevihta še huje završala; morski valovi so se vzdigovali in grmeli, kakor bi hoteli hišo podreti. Julka pa se je vsa zadovoljna vrnila in rekla:
»Zdaj so štirje, kakor naši otroci.« —
Zgodaj ob zori sta oče in sin vstala, da bi postregla živini in pogledala na vreme, če bi lahko tvegala na morje. Komaj sta prestopila prag, je že Julka vpila za njima:
»Pridita, pritecita!! Kakšna nesreča!«
Takoj sta bila zraven nje, ki je tila vsa v solzah. Omara je bila odprta ih prodalčki izpraznjeni; vsi prihranki leta so izginili. Mož je postal divji in napadel ženo /. vsemi mogočimi očitki. In vendar se je imel zahvaliti njej, če je bila Lisičnica vedno srečna!
»Tvoja krivda, ki vedno pobiraš tatove! Le poglej, kam nas je spravilo tvoje dobro srce! Teci zdaj za njimi! Uničeni smo! Radi tebe, ki sprejemaš pttepuhe in cunjarje!«
Renat je bil ves bled, ko je videl
jekajočo mater in razjarjenega očeta.
Šele pol ure za tem je začel kmei premišljevati, kako bi šel za sledovi tatov. Šel je čez dvorišče in vzel vile v seniku, žena in sin sta mu sledila. Na slami je bil le četrti berač, ki je spal.
»Ti tam, vstani, nesrečnež! Kje so drugi?«
Revščina je odprl oči in se ni gonil. Zavit je bil v suknjo, ki ni imela nobene barve več. Obraz mu je bil bled kot slama, ki je ležal na njej.
»Delaš se, da ne razumeš, poha-jač! Kje so drugi?«
Pa je bilo oko tega reveža tako jasno in globoko, da se je kmetu zdelo, da vidi morje, tisto morje, ki ga on gleda vsak dan iz svojega čolna- Četudi je bil vznevoljen, se berača ni drznil dotakniti in je rekel bolj vljudno:
»Saj ne dolžim tebe! Tudi ti ne storim nič žalega. Povej le, kje so-drugi, ki so kradli.«
(Nadaljevanje) ,
Stran 4.
SLOVENSKI PPiMOREC
btcv. 49
Domače
Slovensko dijaštvo Brezmadežni
Za Bogom in Kristusom nimamo kristjani višjega vzora, kakor je Marija Brezmadežna. Zato se Mariji klanja vsako verno srce, zato gloda v Brezmadežni vsak kristjan svojo Gospo in Kraljico. Še bolj kot za druge pa velja to za mladega kristjana, zlasti za katoliškega di-* jeka.
Dijak in dijakinja, ki hrepenita po svetlih vzorih kakor majsko cvetje po soncu, imata v Brezmadežni raijsvetlejši vzor: najlepšo Devico, d a j ] j ubezn i vej šo Mater, najmogočnejšo Kraljico. Mladost, ki mora nekomu služiti, nekomu slediti, najde vse, kar je plemenitega, velikega, vzvišenega v Brezmadežni, v katere Srce je Bog položil najvecja čuda svoje milosti in katero je krščanski genij opletel z vso lepoto, ki jo premere ljubeča duša.
Tudi slovenski katoliški dijak in dijakinja se tega zaveda,ta. Zato si je slovenska katoliška mladina izbrala praznik Brezmadežne za svoj praznik. Na ta praznik so klanja njej, svoji Gospe in Kraljici, in izpoveduje ob njenih nogah svojo vero v duhovni svet in zvestobo krščanskim idealom.
V Gorici bo slovenska mladina storila to na praznik Brezmadežne, ko se bo zjutraj ob 8. uri udeležila svete maše in skupnega svetega obhajila pri Sv. Ivanu in bo nato ob
10.	in pol priredila slovesno akademijo v zavodu Notre Dame.
Slovenski dijaki in dijakinje, ki ste še ohranili vero in ljubezen do Brezmadežne, pridite, da ta dan izpričate to svojo ljubezen! Vabljeni pa ste tudi drugi ljubitelji mladine, slasti starši in profesorji, da se u-deležite te proslavo naših dijakov.
TRST
Jz Trsta smo izvedeli, da mnogi na? list odklanjajo, ker da je »politično glasilo. « To je za nas velika r.ovost in zanimivost, ker doslej še nismo slišali, da bi se Tržačani za politiko ne zanimali. Iz navedenega bi morali sklepati, da odklanjajo tudi Osservatore Romano, ki je vendar »politico-rol igi oso«, da niti ne govorimo o neštetih slovenskih m italijanskih listih, ki s© tam prodajajo. —- Znano nam pa je tudi, da
Lepega jutra se je vsa Žefova družina odpravila z Urhom na Sv. goro. V Gorici so se kajpada ;u koliko odpočili. Obiskali so cerkve in se tam priporočili za srečna ro-manje, nato so si, kakor to delajo vsi zavedni in demokratični Slovenci, kupili »Slovenskega Primorca« ir. potem krenili proti Solkanu.
Po dolgi Solkanski cesti so naši romarji mislili le na Marijo in obujali spomine na romanja iz prejšnjih let. Toda kakor hitro so prišli m-.-d hiše, jih je vrgel iz kraljestvu pobožnosti na žalostna tla sedanje realnosti mali srajčnik z idečo zvezdo na čepici, ki se je drl na vse grlo: »Sivela Lusija, sivel Stalin!« Pa ni le vpilo to ubogo otroče, ampak metalo je kamenje, da je prav pred Tomarji ubilo šipo na oknu bližnje hiše. Iz nje je pritekla poštama ženica in 'začela vpiti za pobalinčkom. Žef ji je priskočil na pomoč in skašal a resno besedo pokazati ogorčenje nad slabo vzgojenim otrokom, pa kmalu bi bil dobil tudi on kamen v glavo.
Zenica romarjem:	»To ni le slu-
čaj, to jo sad današnjo vzgije. V tem duhu se vzgajajo že najmanjši. Bolj kot je »borben« in surov, bolj smo pričakovati pohvale od današnjih vzgojiteljev.«
Žefova žena: »Mati, iz otrok, ki htno jih me rodile in zanje toliko ti pele, da bi iz njih napravile po-
novice
je v Trstu izdajal mesečnik »Božji vrelci«, ki bo moral baje prenehali. AU jo bil tudi ta list »političen?« Sl- venski katoliški Tržačani, ki naš list odklanjajo in še druge od njega odvračajo, naj r.esno premislijo, kaj prav za prav hočejo. Mi jim voščimo predvsem več načelnosti in poguma.
Častna beseda slovenskih profesorjev
Dne 28. XI. so profesorji v Trstu, dne 29. XI? pa v Gorici podpisali obljubo, da bodo spoštovali določila in smernice, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava, Učitelji S'i podpisali podobno obljubo že prej.
Ker smatramo našo profesorje za rn< že, ki besedo držijo, upamo, da so bo letos vršil pouk v najlepšem redu, ako bo ZVU poskrbela, da ne bodo podtalne organizacije izvajale nasilja nad profesorji in nad učenci.
Zdravimo bolezen pri korenini! KOPER
Poročali smo po Glasu zaveznikov, da je bila p olovica frančiškanskega samostana v Kopru zasežana od jugoslovanskih oblasti. Se la j smo izvedeli, da so imeli namen zaseči kapucinski samostan., a da so to namero na prošnjo prizadetih, o-puttili.
f ANTON ZAKRAJŠEK
V soboto 00. XI. so pokopali v župniji sv. Roka v Gorici največjega goriškega laiškega apostola Antona Zakrajška. Bil je trgovski nastav-ljenec, a ves prosti čas jo posvetil mladini, katero jo hotel obvarovati dobro in verno. Dan za dnevom je zbiral dečke, se z njimi igral, a jih tudi vodil v cerkev k službi božji in zakramentom ter v mladinske organizacije KA.
Deset let je deloval v stolni župniji, deset let pa v župniji sv. Roka. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, zlasti člani KA so ga dostojno počastili. V cerkvi mu je govoril stolni župnik msgr. Josip Velci in ga stavil laikom za zgled, kako k-h ko veliko dobrega storijo za kraljestvo božje. — Rajni je bil zaveden Slovenec, deloval pa je v KA med Italijani, ker se med na-
štene narodnjake in Bogu prijetne otroke, nam hočejo napraviti zločince in polena za večni ogenj.«
Ženica: »In ta otrok je sin nekega vidnega moža. Če se pritožim in zahtevam odškodnino, dobim za plačilo očitek, da sem belogardisti-nja in reakcionarka, ki mora biti hvaležna, da sploh šo živi, iu bo go-tevo ob hišo, ko pridejo oni.«
Urh:	»Korajža, mati, nobeno
drevo ne zraste v nebo. Bliža se ura, ko jih bo sram svojih besed in del in so bodo od kraja zagovarjali, da niso mislili tako, da so bili prisiljeni, da so vedno take reči obsojali, kakor delajo danes bivši fašisti.«
Ženica: »Tudi jaz pravim, da lju d; jo lahko imeti za norca, toda Boga ni mogoče preslepiti. Bog nam daj srečno zadnjo uro m vse so bo dobro izteklo tistim, ki. se Boga na zemlji niso sramovali, ampalf so zvesto hodili po poti njegovih postav.«
Poslovili so se in pogledali malo okrog sebe. Sami napisi in vzkliki. Kakšni? Ali morda:	Pozdravljena,
Marija Svetogorska? Zdrava, Marija? Živeli svetogorski romarji? Marija, pridi, vrni se med svoje ljudstvo? Pridi k nam Tvoje kraljestvo? — Kaj še! Le povej, ti dragi človek, kako ti take čudne misli v teh časih sploh pridejo v glavo. — 7,daj so časi, ko moramo vsi govori ti, da smo za vero, da hočemo ljudske duho-vnike, če le mogoče take, kakor jo n. pr. tisti gospod z Banjšic, o katerem je pisal vadnji »Slovenski Primorec«; toda Bog ne daj, da bi med nami imela Jezus in Marija kako besedo. Kaj šele, da bi njima r.a čast razobešali njune slike in jima po zidovih oznanjali javne slavospeve. Za kaj takega sta Marija in-Jezus še vedno premalo pomembna. Taki slavospevi gredo
mi ta važna organizacija ni mogla, razviti.
V soboto 7. XII. ob 7. uri bo zanj v goriški stolnici slovesna zadušni-ca, Naj počiva v miru!
RAZNO
Temelj mlade irske države
Sedanja irska ustava datira iz leta 1937. Odobrena je bila od ljudskega referenduma. V o jej se zrcali povezanost vere m narodnosti, ki. sta po trditvi francoskega lista »Le Monde« dva gonilna motorja nove, moderne Irske. Uvod te ustave se glasi:
»V imenu presvete Trojice, od katere izvira vsaka oblast in kateri« volji so dokončno podrejena vsa dela ljudi in držav, mi prebivalci Irske, najvdaneje priznavajoč vse obveze do našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je podpiral naše očete skozi stoletja borb in v pričakovanju, da podeli splošno blagostanje...
da se upostavi enotnost naše države
osvajamo naslednjo ustavo: ...«
Ta uvod n: krilatica! Ustava, ki mu sledi, daje dosledno Bogu, kar je božjega, državi, kar njej pripada, človeku pa priznava vse svoboščine, ki mu gredo po božjih in naravnih postavah.
V spoštovanju te ustave je Irskii ostala izven drugo svetovne vojne in so mirno razvija de ene najsrečnejših držav na svetu.
PRVA SOBOTA
Dne 7. XII. ob 6. uri zjutraj bo v stolnici pobožnost prve sobote.
GORIŠKO ŽUPANSTVO RAZGLAŠA
Ker se je te dni pojavil v Gorici 1 rimer piasje stekline, je občinski predsednik izdal naslednjo odredbo:
1) Po vseh ulicah in občinstvu dostopnih krajih morajo vsi psi, tudi če so na vrvici, nositi trden nagobčnik, tako da ne morejo grizti;
2) Tiste pse, ki jih bodo našli brez predpisanega nagobčnika, bodo ulovili in pobili. Samo pse redkih pasem ali izredno koristne in potrebne bodo smeli pustiti pri živ-
višjim bogovom komunističnega 0-limpa. — Naši romarji so gledali, brali, strmeli in ugotovili, da je Solkan s komunistično »gnojnico« še bolj zalit kot Brda In ni čuda, da so na tako negovanem vrtu zrasle tako bujne cvetke, kakršnih ta vas še ni rodila za svojo kraljico Marijo.
Molk je pretrgal Žef: »Veste kaj, ko hodim po tako počečkanih vaseh, se mi zdi. da hodim po straniščih na železniških postajah. Vse počečkano in popisano, pa tako ..«
Urh: »To vidimo, a še lepš-3 stvari smo brali in slišali. Solkau, Solkan, kam si prišel? Sv. Štefana častiš in njegove kanienjavce posnemaš... in božje služabnike preganjaš, vse od kraja, ako ue marajo slediti tvojim zablodam. Prerokov si iščeš, ki bi bili tebi pod >bni, in ne veš, da pravi Gospod: »Co slepec sltpca vodi. padeta oba v jamo.«
Žef: »V teh rečeh.je Solkau prvi, a na žalost ni zadnji. In vendar bi moral imeti v tej uri toliko ljudi, ki bi mu kazali pravo pot. Ali ni toliko Solkancev študiralo? Čemu so študirali? Ali zato, da pridejo končno vsi da modrosti faliranih študentov? Temeljito izobraženi ljudje so v teh časih pustili ljudi na cedilu in jih popolnoma prepustili učiteljem laži in hudobije. Nič več ne mislijo na to, da bi ljudstvu pogumno kazali pravo pot, ampak vse svoje študije imajo le za to, da sebe varujejo in si materialni kruh služijo. Ker je inteligenca popolnoma odpovedala, ni čuda, da nastopajo dandanes med narodom u-čeniki in učenice vseh vrst brez vesti in brez solidne šole.«
Urh: »Ker izobraženci niso znali ljudstva učiti graditi, jih je zapeljano ljudstvo postavilo za svoje hlapce da jim morajo pomagati rušiti no le to, kar je bilo slabega,
ljenju, a jih bodo morali zapre:i v občinski p as jak za' dobo 6 mesecev in na stroške lastnikov
3)	Prepovedano jo voziti pse v javne prostore; lastniki obratov, ki o ne bodo držali teh predpisov, bodo naznanjeni sodniji.
Še vedno so dogaja, da ljudstvo pušča odprto pipe pri javnih vo dnjakih. S tern povzroča škodo, ki je tem hujša v tej dobi nezadostne oskrbe s pit n., vodo.
Predno se odloči, da zapre vse pipe, Kjer se dogaja, da jih ljudstvo pušča odprte, poziva mestno županstvo vse prebivalstvo, naj z večjim čutom soodgovorno3ii sodeluje z u-pravo pri pobijanju takih zlorab.
SKoledav'
GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
je ijšeL
KAT. TISKARNA IN KNJIGARNA
Na razna vprašanja, ki nam prihajajo od najrazličnejših sobratov, kaj je z našo Katoliško tiskarno, odgovarjamo, da imamo tam pač opraviti z ljudmi, ki jim nobena pogodba ni sveta in imajo za svoje načelo, da je vsako sredstvo dovoljeno, ako jim prinaša korist.
Tudi glede Katoliške knjigarne, ki prodaja knjige in brošure, ki so vse prej kot katoliške, ino ramo slišati vedno .nove očitke. Naj vedo vsi, da danes tam duhovniki nimamo še nobene odločujoče besede. Nasilnost črnega in rdečega fašizma je nas, lastni ke teh podjetij, izrinila iz obeh naših ustanov. Zato za sedaj nismo odgovorni ne za to, kar se v prvi tiska, in tudi ne za to, kar se v drugi prodaja.
Ako bo Bog dal, bomo to krivično stanje postavnim potom odpravili in vrnili obe naši ustanovi njih prvotnemu namenu — širjenju kat. tiska.
ODBOR K. T. D.
Sv. maša
ki smo jo napovedali, je izšla in se dobi v »Katoliški knjigarni« v Gorici po 6 lir.
Pastirček
Te dni izide božična številka tega lepega otroškega lista, ki bo izredno bogato ilustrirana. List priporočamo otrokom, učiteljem in katehetom.
ampak predvsem to, kar je bilo dobrega. In razdejanje bo tako, da ne bo ostal kamen na kamnu.«
Žef: »Tu notri prebiva neka družina. ki jo poznam še iz mladih let. Rad bi vedel, kako ji gre. Stopimo za hip notri.«
Vstopijo. V hiši sedi poštama ženica, mlajša, moderno našminkana žena se pa pravkar poslavlja od matere. Ob prihodu tujcev cbsta-neta. «
Žef: »Dober dan Bog daj, gospa Urška, ali me še poznate?«
Urška: »Kako bi vas ne? Le naprej! Ali ste se napravili na Sveto goro? To bo res pravo romanje, kajti-posebnih udobnosti za romarje daues ni na tem svetem kraju; zlasti s prenočiščem bo težko. No, bo tem več zasluženja.«
Urška je prav prijazno sprejela goste, ne tako njena hči, ki so ji bili taki starokopitni ljudje zoprni. Ona je imela zanje le suhoparen in izzivalen »Zdravo!«, kakor da bi hotela reči: nikar ne mislite, da sem kaka ženska po starem, jaz sem ena najbolj naprednih v vasi!
In res je izredna ženska, kajti njeno polno ime je G v eri na roj. Jug, vdova Sever, poročena Zapad, zaljubljena Vzhod. Imela je zveze že z vsemi štirimi vetrovi te grešne zemlje in ve torej, kaj je dobro in slabo, kakor sta to po grenki izkušnji spoznala Adam in Eva. Tega spoznanja pa po zgledu številnih njej enakih ni rabila, da bi dobro delala in se hudega varovala, ampak da b: drvela iz hudega v vedno večje hudo.
Urhu je njen izzivalni naslop in pozdrav razdražil tisto žilico, ki se imenuje zafrkofila, in je, ne bodi ler;, rekel:
»Česar j? polno srce, to rado iz ust gre. Ljudje, ki ljubijo Boga,
Časopisi so se podražili
Ker je cena papirju poskočila za 60%, so vsi dnevniki v deželi dvignili ceno za izvod od 4 na 5 lir, čeprav izhajajo redno na 2 straneh. Naš list izhaja redno na 4 straneh. S 5 lirami nikakor ne more kriti stroškov. Ako naši bralci želijo, da ohrani sedanji obseg, naj ga tudi nadalje podpirajo, kakor so ga podpira-
li.	ko je stal le 4 lire. — Bralci naj se zavedajo, da noben list daues ne more izhajati s samo naročnino m razprodajo; podpirati ga mora ali država ali kaka pol. stranka ali kaka druga ustanova. — Mi smo odvisni samo od naših požtrvoval-nil dobrotnikov in sotrudnikov, ki ne zahtevajo nobenih honorarjev.
Varčujmo z električnim tokom!
Naši bralci so gotovo že poučeni, d.i je ZVU zaukazala razno omejitve uporabe električnega toka. Take omejitve niso morda kake kaprice n erodajnih čini tel jev, ampak jih zahtevajo koristi in potrebe skupnosti.
Zato priporočamo svojim bralcem, na,! kot socialno čuteči ljudje, ki ne mislijo le na svoje udobnosti, natančno izvršujejo predpise. ~
Prepovedano sekanje božičnih drevesc
Pokrajinski gozdarski urad je prepovedal sekanje božičnih drevesc, ker to zelo škoduje gozdnemu b< gastvu dežele. Katoličani naj namesto drevesc rajši speit bolj gojijo jaslice.
Obdarovanje otrok
\ Trstu in Gorici je amerišk i vo jr.štvo 28. XI. na »dan zahvale« obdarovalo veliko število otrok. V i-ttienu otrok se za darove toplo zahvaljujemo.
Darovi
Bric, ki ni mogel letos k nobene-mi: novomašniškemu »ofru«, 500; N N. iz Vrtojbe 100; dekleta du-hevnije Biljane mesto cvetja na grob od brezbožnežev zahrbtno u-nu rjenega g. Ztvadlava 500; N. N. za napredek Slov. Primorca 100; N. N. 50, N. N. v čast Sv. Duhu, da bi dal norcem pamet 500; V. K. Urhu m Želu za božjo poit v IBošnjaee 500 -+ 500. Bog povrni!
Za Slovensko sirotišče N. N. 150 --Hvala!
Odgovorni urednik msgr ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A- I. S.
radi vpletajo njegovo ime ceio v pozdrav. Ljudje, ki jih skrbi le zdravje ali muči kaka bolezen, imajo na ustih le bolezen iu že ob srečanju skušajo speljati pogovor na bolezen in na učinkovito zdravilo proti nji. Vaša bolezen je oči vidno rdečica. Ta bolezen se najbolj temeljito ozdravi na ta način, da se človek odpove vsaki pomoči zapad-nih zaveznikov, da se odpove službam pri njih, dela samo udarniško in da si postavi za življenjski pravilo: STRADAJ IN MOLČI! (Pod fašizmom je veljalo pravilo:	/.Jej
m molči»!) Uporaba tega zdravila vas bo za nekaj časa napravda še bolj rdečo. Na spodnji ustnici se bo prikazala poleg drugega rdečila tudi rdeča zvezda. V vaše ude bo prišel tak nemir, da boste kot nora prebjrala rdeče časnike in drvela od mitinga do mitinga. Toda v par mesecih bo zlasti ob izdatni uporabi čudežnega zdravila »stradaj in molči« rdečica začela popuščati in
v enem letu boste popolnoma, zdrava.«
Gverina je v' moči Jugove krvi vzrojila, zavpila »Vi ste reakcionar!« in zbežala zdoma.
Urška: »Ne čudite se tej moji u-“ bogi revici, saj je ta bolezen pri nas tako splošna, da smo vsi tisti, katerih še ni napadla ta strašna bolezen, pravi mučenci. Taki trpini smo kot tisti nesrečneži, ki bi bili prisiljeni kot zdravi prebivati med norci. Poznam celo stare pobožne ženice, ki ves božji dan molijo rožni venec, pa ne pogledajo krščanskega lista, pozdravljajo le »Zdravo!«, berejo le rdeče časopise in i-majo za lažnivce vse učitelje resnice od papeža do zadnjega kaplana. Molite zanje na Sv. gori. Še prav posebno priporočam Gverino.«
In so se poslovili.