Leio VII,. šfev. 82. Celje, čelrleK 30* julija 1925. Poätiiina plaiana v gofoyini- Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, za inozemsivo 240 Din. j| Oglasi se računajo po tarisu. Pri večkratnem oglašanju popust. Posomesna itevUko 1 Dln. Izhaja v torefc, četrtek tu soboto. UrednlStvp: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 UpravnlStvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račun pri poštnem ček. zavodu št. 10,666. Inž. I. Ahtik: Falska elektrarna in preskrba Celja z njenim tokom. (Dalje.) Ta postaja je zgrajena po naj- novejšem načinu. Transformatorji, trije po številu, kojih eden služi za rezervo, so namreč postavljeni kar na prostem, le aparati in merilni instrumenti so namGščeni pod streho. V Ameriki so žg pred desetletji začeli postavljati velike transformatorje na prostem, medtem ko se je pri nas ta način grajenja vpeljal šele po vojni. Grad- beni stroški sc s tern zelo znižajo, ker izpade poslopje ninogo manjše, kot če bi bili tudi transformatorji postavljeni pod streho. V Laškem se transforrnira ves tok od 80.000 voltov napetosti na 35.000 voltov. Od tu pelje potem prosti vod 55.000 voltov čez hribe v Hrastnik in Trbovlje, od katerega se odcepi pri Laškem en vod za trg Laško in on- dotno industrijo in malo nižje se od- cepi drugi vod, ki pelje do Zidanega mosta in preskrbuje s tokom Rimske toplice in Zidani most ter tamošnjo cementno tovarno. Na drugi strani pa bo šel prosti vod 35.000 voltov nazaj v Celje, ki bo speljan po istem dro- govju kot 80.000 voltni prosti vod. V vsakem posameznem kraju je seveda zopct ireba transformirati tok 35.000 vuttov na nižjo, uporabno napetost. Marsikdo se bo vprašal, zakaj je potrcbna v Laškem ta vmesna trans - formatorska postaja in zakaj se n. pr. za Celje ne odcepi direktno od 80.000 voltncga prostega voda, ki pelje ven- dar mimo mesta. Seveda bi se to tudi dalo napraviti, toda transformator za 80.000 voltov in vsa druga za takšen transformator potrcbna aparatura je tako draga, da stane več, kot trans- formator za 35.000 voltov in posebeu dovod od Laškega do Celja. Razven tega služi postaja v Laškcm, kakor že zgoraj omenieno, tudi za druge kraje, tako da je za celo okrožje potrebna le ena transforrnatorska postaja za 80.000 voltov. VVestnova elektrarna katera do- sedaj dobavlja mestu tok, proizvaja yrtilni tok 220 voltov napetosti. Ker je mesto od Westnove tovarne precej oddaljcno, bi bila izguba napetosti prevelika, če bi se prenašalo v mesto tok z 220 voltov napetosti. Zato je bilo treba preiti na visoko napetost in sicer 5000 voltov. V elektrarni je po- stavljen transformator, ki transforms oni tok, ki gre v mesto, od 220 vol- tov na 5000 voltov. Ta visokonape- tostni vod se dovaja večinoma potom podzemeljskega kabla do manjših trans- formatorjev, ki so postavljeni na raz- Iičnih delih mesta in transformirajo tok od 5000 na nizko napetost 190/110 voltov. Pri transformatoYjih se na ni- zkonapetostni strani s pomočjo tako- zvanega ničlovoda lahko dobijo dve napetosti, v našem slučaju 190 voltov, katera se uporablja za motorje, in 110 voltov, ki služi za razsvetljavo. Od teh transformatorjev je napeljano po posameznih ulicah razdelilno omrežje, na katero so priklopljeni konzumenti, Pripomniti bi še bilo, da se najde na- petost 190/110 voltov le še pri sta- rejšili napravah, medtem ko se vse nove naprave izvršujejo z napetostjo 380/220 voltov, katera ima napram prvi precej prednosti. Sedaj bo samo potreba mesto transformatorja, ki transformira We- stnov tok od 220 voltov na 5000 vol- tov postaviti pri Westnovi elektrarni nov transformator, ki bo transformiral falski tok, ki pride iz Laškega, od 35.000 voltov na 5000 voltov. ^Dovod nd tega transformatcrja v mesto ter transformatorji in razdeiilno omrežjc' v mestu ostanejo neizpremenjeni kot so sedaj. Postavila se bosta dva transfor- matorja, od kojih bo eden za rczervo, če bi se drugi kaj pokvaril, in sicer bosta ta transformatorja namcščena v isti hiSici, kot transformatorja za Westnovo tovarno. Transformatorja z vso potrebno aparaturo in instrumenti mora nabaviti glasom pogodbe Fala, istotako tudi zgraditi na svoje stroške dovod iz Laškega, Mestna elektrarna si mora nabaviti samo eno garnituro merilnih instriunentov, kcrbodo vsvrho kontrole vgrajeni dve garnituri merilnih instrumentov in si vsaka stranka na- bavi eno garnituro. Vse od Fale dobavljeno blago ostanc seveda njena last. Vendar si je mestna občina pridržala pravico, pre- vzeti ob poljubnem času po enoletnemu predobvestilu celo transformatorsko postajo v svojo last. Kot kupna cena veljajo lastni stroški v švicarskih fran- kih odštevši amortizacijo od 3% za vsako polno obratovalno leto. Pogodbena doba znaša oboje- stransko neodpovedno 10 let. Ako bi se v tern easu zgradila pri državnem premogovniku v Velenju velika parna elektrarna, kakor je projektirano, o kateri se je pred kratkem na tern mestu že natančneje pisalo in bi ta elektrarna dobavljala mestu tok po nižji ceni kot Fala, se po 10 letih mesto lahko pri- kluči na Velenje, odkupi cd Fale trans- formatorsko postajo in jo priklopi na Velenje, ker skoro gotovo se bo gradil prosti vod od Velenja do Celja tudi za 35.000 voltov. Ali in kedaj bo pri- sel ta velcnjski projekt do izvršitve, je seveda vprašanje bodočnosti. Bilo bi samo želeti, da se to zgodi in čim- prej, kajti brez dvoma bi bilo to ne samo za Šaleško, arupak tudi za Sa~ vinjsko dolino velikega pomena. Plačevanjc toka falski elektrarni od mestne elektrarne se vrši mesečno. Zaračunava se na išti način kot pri vseh večjih konzumentih falskega toka in je odvisno od različnih momcntov. Dogovorjene cene bazirajo na kurzu švicarskega franka, tako da je s tetn tudi upoštevana vsakokratna kupna moč dinarja. Cena toka se izprcminja v istem razmerju, kakor se izpreminja kurz švicarskega franka na zagrebški borzi. Zaračunavanje se vrši po stopnje- valnem tarifu, to se pravi, čim več toka rnesto porabi, tem cenejša pride kilovatna ura. Nadalje igra pri zaračunavanju ve- liko važnost lajvišja obtežba. Naravno , jfe.y ,«Ja pöraba toka ni vedno enaka, airipafc se izpreminja tekom dneva in tudi v različnih letnih časili ni enaka. Najmanj toka se porabi ponoči, ker takrat počiva večinoma vse delo in gorijo samo žarnice za javno raz- svetljavo. Najvišja je poraba toka vse- kakor pozimi okoli 5. ure popoldne, ker takrat so v obratu večjidel še vsi motorji in gorijo žarnice po uradih in pisarnah ter tudi po privatnih stano- vanjih in za javno razsvetljavo. Pri vsakokratnem zaračunavanju in dolo- čanju obratovalnih ur se vzame v poštev najvišja obtcžba v dotičnem času, ki je trajala najmanj 20 minut in katero merilni instrument natančno registrira. Čim nižja je vsakokrat ta najvišja obtežba, tem ugodnejše to vpliva na ceno toka. Najboljše bi bilo, ako bi bila ob- težba ves čas popolnoma enakomerna, kar pa je seveda praktično nemogoče. Pač pa se da obtežbo nekoliko izena- čiti, oziroma te velike osti, ki nasta- nejo večinoma proti večeru, zmanjšati s tem, da se ob času, ko se začnejo prižigati žarnice, stavi nekatere motorje iz obrata. V poštev bi prišli tu samo večji motorji. Seveda to ni v vsakem obratu mogoče, v nekaterih pa bi se gotovo dalo izvesti. Dotičnemu kon- zumentu bi se pač moralo dovoliti zato, ker je svoj motor pol ure ali eno uro prej ustavil kakor bi ga bil sicer, in ker je mogoče radi tega moral pre- urediti tudi celo delovanje v svojem obratu, gotove ugodnosti, najboljše mogoče v obliki cenejšega toka. To je nač potem stvar pametnc tarifne po- Jitike mestne elektrarne in dogovora s posameznimi konzumenti. (Konec prih.) Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju, Občekoristna uradniška stavbna zadruga, r. z. z o. z. v Cclju, je na svojem letošnjcm rednem občnem zbo- ru izvolila načclnikom za triletno dobo dosedanjega načelnika g. nadzornika Mravljaka, članom načelstva pa gg. J. Bizjaka, nadučitelja in A. Cvahteta, dav- ] čnega upravitelja v Celju. V nadzorstvo sta ^biia ponovno izvoljena gg. Jakob Blazon, višji davčni upravitelj in Anton Bojec, višji geometer v Celju. Namesto odstopivšega g. Založnika, komisarja v Celju, je bil v načelstvo z vzklikom izvoljen g. Fran Marinček, ravnatelj trgovske sole v Celju. Iz poročil posnemamo, da zadruga v prctcčcnem letu vsled pomanjkanja denarnih sredstcv in radi izredno vi- sokih stavbnih siroskov ni inogla misliti na kako izvršitev novih stavb. Omejila se je torej le na vzdrževanje že ob- stoječih hiš. Kljub povišanju najcmnin se je vsled visokih vzdrževalnih stro- škov v letu 1924. dosegel le malen- kosten čisli donos. V 3 rodbinskih hišah v Kersnikovi tilici št. 4., 6. in 8. stanuje danes deset državnih uradnikov, 1 drž. upokojenec in 1 bančni uradnik. Na v bodoče iz- praznjena stanovanja odnosno na vsled pozidanja novih his nastala stanovanja je priglašenih 16 državnih uradnikov, ki nimajo primernih stanovanj. Ker so izselitvc zelo redke, bi rabila zadruga za priglašene reflektante še nadaljnc 4 rodbiuske hiše. Zadruga šteje koncem leta 1924. 88 čianov. Po poklicu je 70 državnih nastavljcncev, 5 državnili upokojencev 1 soproga drž. uradnika, 8 bančnih in hranilniških uradnikov, 1 lekarnar, 1 Žarko Amšek: Zakopani ideali. On jc bil Adolf in moj prijatelj; v šoli smo ga nazivali »plemiča«, ker se je tako rad trkal na prsa, da je iz ugledne rodbinc srednjeveških gospo- darjev maiega gradiča ob Sod. Nje- gova postava je imcla na sebi nekaj si!nGga, irnpozantnega, čemur se je docela prilegal tudi obraz z visoko- vzraslim čelom. Skratka: pravi ari- stokrat. Midva sva sg v razredu najbolj razumeia. Navajen je bil filozofiranja in je znal imietno pripraviti iz mene norčavega dečaka, če sem bil slučajno zašel v njegovi družbi v sentimentalue mlakuže. Govorila sva o vsem, kar je odprto mladim Ijudem; najraje sva škilila po strani na taksne nežne po- stavicc, ki spravijo povečini vsakega nioškcga iz ravnotcžja. Dolfe je hodil vsako popoldne k meni na obisk. Stanoval sem zunaj mesta, v hiši med samim jabolčnim drevjem in obrasli z vinsko trto. Pri- našal je vedno knjige s seboj in zvezke, da sva najprej izgotovila vse domače naloge in cventualno sva premlela tudi kaj usrnega zn prihodnji clan. Potem ]e pa vzkipclo v njem in se je kakor pravi norček prckuciiil nekajkrat po travi. Nekoc se je pošteno udaril na kamnu, ki ga je neka neroda zane- marila sredi najbujnejše trave. Pa je vtakni! v nedrije nezgodo in moral sem se mu smejati. Po klancu od nase hiše sva se kotalila in lovila do znožja. Tain sva polegla ob studenčku in šušljala, da bi naju zavidali vodni kolobarji,- ki sva jih mimogrede delala na mirnem ba- zenu. Joj, kaj sva midva v takih mi- nutah vse prebrodila, kod sva vse ho- dila in kaj vse videla, slišala, obču- tüa — za smrtnika je to nepojmljivo, če ni nikdar lcžal ob tistem najinem bazenu. In midva sva se kosala, kdo zna lcpše govoriti in komu ie fanta- zija bujnejša. Ponavadi sem umolknil jaz, ker sem rajši užival in sem lcpše užival, če je govoril on, Dolfe, sin obmorskih krajev. Nekega dne pa se mu nenadoma ustavi beseda. Pogledam, kam so uprte njegove oči. Cßlo se mi zgubanči, misli mi zastanejo in v rokah me zaskeli, da bi ga udaril. Zagledal seje v mlado devico, ki sem jo jaz oboževal menda že poldrugo leto tedaj. Ljudje so rne imeli sicer za norca in nji so pripravili marsikakšno grenko üro, ali kaj sem hotel; svojih čustev nisem znal za- moriti, kveqemu, da sem jih nekoliko prikrival. In^ zdaj pride ta clovek in se zagleda v njo — prepričan sem bil, da ji bo imponiral, če se spoznata, in potem —------- ^Čuj, prijatelj, kdo pa je tista stva- nca tam, ki izgleda v rdeči obleki kakor mak sredi pšeničnega valo- vanja? < Tako lepo je povedal Dolfe ta slavospev, da sem se v hipü kesal te otročje malodušnosti. Objel sem ga okoli vratu, ga poljubil na čelo in za- šepetal ... nekaj, ne vem in tudi tedaj nisem yedel, kaj. Spominjam sc le še, da se je zjasni) njegov obraz in da se je gromko nasmejal. Takoi mu jc bilo žal tega smeha, ker se je mak zamajai in sc skril. Od tedaj nama je bil kraj ob ba- zenu svet in na njem sva začela sa- njati o ljubezni. Oba sva vedela, da sva zalJLibljena v Olgo, pa sva drug drugega podkrepljevala in z združenimi močmi izpolnjevala nalogo rnladih za- ljubljencev: pesnikovstvo. On sicer ni bil poct, kakor je trdil sam, ali v tistih lepih urah mi je stal zvesto ob strani in mi je brisal potne kaplje raz čelo. Ljubil sem ga še bolj, Dolfeta! Pozneje sem ga seznanil z Olgo. Neke uedelje, ko je prišla s svojo pri- jateljico k nam, da bi se naslajala ob mojih trubadurskih zmešnjavah. Dolfe ji je imponiral, seveda ne dolgo. Takoj namrec, ko je spoznala njegovo glo- bokoutnno dušo, se ji je zastudil in sc je začela rogati njegovi dvorljivosti. Najinih pesmic ni dobila nikdar pred oči, ker sva jih oba hranila pregloboko v sreih, da bi jih komu pokazala. Am- pak ideali so ostali v njih zakopani in še danes jih nisem izkopal; Dolfe je sei v svet in jih najbrž tudi še ni. Stran *. »NOVA D 0 ß A c Sc.-v 82. obrtnik in 1 trgovec. Zadruga je čla- nica Zadružne Zveze v Celju. Zadružnikom, ki so po prcjšnjih pravilih vplačali delež z Din 50"—, se je sklenilo pripisati 6% obrcsti za leta 1922------1924, ostali dolžni znesek za zvišanje deleža na Din 100'— se pa naj iztirja. Z obrestovanjem se zadosti § 23. zadružnih pravil ter mnogim pr- tožbam zadružnikov zaradi neobre- stovanja. Da se stavbni sklad čim hitreje zviša do višinc, ki je potrebna da- našnjim razmeram, se odbor pooblasti, da po lastni previdnosti in uvidevnosti nabavi 100 komadov srečk vojne od- škodnine. Razmotrivalo se je tudi, kako bi se dal stavbni sklad dvigniti. Refle- ktanti na lastne hišice naj vlagajo me- sečno vsaj po Din 100'—. Take vloge se naj obrestujejo za 2% nižje kakor naložbe pri Zadružni Zvezi. Razlika na obrestih se naj prišteva stavbnemu skladu. Končno se je poročalo, da je od- bor sklical stavbno anketo, na kateri so oddali bančniki in gospodarski ve- ščaki svoje mnenje. Na tern posveto- vanju so prišli udeleženci do zaključka, da je z ozirom na sedanje denarne in valutne razmere nevarno najemati denar za zidanje his. Zaloga čevljev Dnevne vesti. n St. Strašeh, Celje, Kovašha 1 velika izbira čevljev vseh vrst. Čevlje po meri. Popravila^ ^ hitro intočno. Cene. "^ nizke. Position* westl. NARODNA SKUPŠČINA. V pon- deljkovi seji je preiskovalni odbor pro- ti bivsemu ministru pravde dr. Lukini- cu zahteval za dogotovitev svojega de- fa podaljšanje roka. Posl. dr. Žerjavu je bil odobren 14r-dnevni bolezenski dopust. Po odgovoru skupšč-inskega predsednika Marka Trifkovica na vprašanje posl. Smodeja, kako se je mogel Trifkovic kot skupščinski pred- sednik v pogajanjih z radicevci poli- tično eksponirati, je prešla skupščina k volitvi predsednika in štirih članov Glavne kontrole. Pred gTasovanjem je ysa opozicija zapnstila dvorano, nakar jo 108 vladnih poslancev izvedlo voli- tev. Končno se je pričela razprava o dvanajstinah. Po prečitanju porocila vladne večine je podaT finančni mini- ster dr. Stojadinovic ekspoze o finano- ni politiki nove vlade. Napovedal je novo znnanje in notranje posojilo in izjavil, da je treba razliko v uradniškiH plačah šele izračunati. O splošnem fi- nančnem poTožaju se je izrazil zelo op- timist ično in napovedal za poznejo de- finitivno valutno reformo. Popoldne so govorili davidovicevec dr. Voja Velj- kovic, musliman Satih Bajic ter v imeim federalistov in Nemcev posl. Sava Vulic. — Na sejL, ki se je vršila v torek, dne 28. t. m. je za vladnim po- ročevalcem pasl. Otonom Gavrilovičem dobil besedo posl. Svetozav Pribičevic,- ki je v izčrpnem govoru ožigosal vso neiskrenost .sporazuma' ter vso nejas- nost in nedoločnost sedanje vladine po- fitike. Njegov govor je izzval v skup- ščini globok utis pri vseti strankah. Za njini sta se govorila posl. Ljuba Jova- novic in minister Trifunovič, nakar se je še ponovno oglasil k bosedi posl. Svetozar Pribičevič. Na popoldanski seji je govoril posl. Hohnjec, za njim pa je dobil besedo radičevski desident Urojie, kateremu pa so rndicevci z div- jim kričanjem onemogočift govor. Se- ja je bila nato zakljucena. ZAGREBŠKA BOEZA v sredo, dne 29. julija. Berlin: —.----------.—. Dunaj: 7.795—7.895. Milan: 2.0172—2.0412. London: 269.42—271.42. New-York: 55.68—56.28. Pariz: —._________ Praga: 1.65—1.67.' Curiti: 10.805—10.905. KllALJEVO KKONANJE se vrši prihodnje leto v žičkem samostanu, del svueanosti pa v Zagrebu. DRŽAVNA UČITELJSKA SKÜP- ŠG1NA UJU se vrši letos 28., 29. in 30. avgusta v Subotici. Delegati in pred- sodniki društev, ki se udeleže skupšči- ne. se morajo zaradi prenočišč pri ja- vili do 10. avgusta poverjeništvu UJU v Ljubljani. PRAVILNIK 0 UČITELJIŠČIH. Posebna komisija, postavljena od mi- nist ra prosvete, je izgotovila pravilnik o ueiteljskih šofali. S tern pravilnikom se izjednacuje program naobrazbe v vseh ueiteljskih šolah našo države. Pravilnik stopi v veljavo zacetkom pri- Jiodnjega solskQga leta. VOZNE UGODNOSTI NA ŽE- LEZNIGAH. Z naredbo ministrstva za promet M. S. br. 21.936 z dne 25. t. ra. je s takojsnJQ veljavnostjo ukinjena pravica oWastnili železniskill direkcij, i/.dajati, oziroma dovoljevati vse vozne ugoclnosti1, ki jill vsebujcjo iloločbe ule- nov 96. do 117. predpisov o voznih ugodnostih (IJradni list za ljubljansko m mariborsko oblast St. 195. iz leta 1924) in bo odslej odobraval v omenje- iiill členih navedene vozne ugodnosti edinole minister za promet. Društva, Sole itd. naj torej odslej zaprošajo za vozne ugodnosti iz cl 96.—117. ome- njenih predpisov naravnost pri ome- njenem ministrstVu. Še nerešene toza- dfcvne prošnje jo direkcija državnili že- leznic v Ljubljani predložila v pristoj- no re-sitev ministrstvu za promet. POSTAJA RAJHENBURG na progi Zidani most—Zagt'eb se v smislu odredbe prometnega ministrstva pre- krsti v »Savski Brestoyec«. CENE MESA V LAŠKEM SRE- Ztr. Pišejo nam: Razglase novih cen za gostilne in mesarje citamo pogosto po casopisi-h, žal, da veljajo te cene le za mesta in bližnjo okolico. Ali bi ne bifo mogoče naprositi tudi laškega g. srezkega poglavarja, da prične izdaja- ti enake razglase zlasti za rudnjske okoliše. Seveda je treba po *S.zglasu tudi poskrbeti, da se isM izpolnjuje, kar je strogo naročiti orožništvu^ in obcini. Za zadnje cene mesa se nani- reč naši mesarji niso dosti menili. Ako se pa vztraja pri visokih cenah pri mesarjih, naj se pa tudi odloei, da mo- rajo mesarji plačevati višje kmetom, da bodo tudi ti kaj imeli; ni nikjer za- pisano, da bi moraFo vso v mesarske žepe! ŠE 0 PREČRTANIH (KROSI- RANIH) ČEKIH P0ŠTNE HRANIL- NIGE. Na ponovne prošnje iz obcin- stva in vsled ob.širne ankete, v kateri so odale svoje missjenje trgovsko-obrt- liiške zbornice v Sarajevu. Ljubljani in Zagrebu, je nadzorno vece poštne hra- nilnice sklenilo, da uvede v prakso ta- kozvano »prevučene« (prečrtane, kro- sirane) čeke. Sklep nadzornega veca se glasi: »Da se laslnikom čekovnih ra- čunov pri poštni liranilnici in njenih podružnicah dovoljuje, da smejo čeke, katere iz^tavljajo na poštno hranilni- co in njene podružnice, preertati po- ševno z dvema paralelnima črtama preko sredine čeka in med tema črta- ma izpisati besede: >odobriti v raču- nu«. Taki »prevučeni« (prečrtani, kro- sirani) čeki se ne bodo izplačevali v gotovini, nego odobravali na racunu prinositelja. Ako prinositelj nima če- kovnega računa pri poštni liranilnici, ga liiora piezentirati s posredovanjem kakega denarnega zavoda, ki ima če- kovni racun pri poštni liranilnici.« TEDEiNSKl IZKAZ o stanju bol- nikov v bolnicah v Sloveniji. Stanje due 27. junija. Splosna bolnicti v Ljub- ljani (z otroško bolnico) 500. Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 80. Bot- nica za duševne bolezni v Ljubljani 253. Blaznica-hiralnica v Ljubljani 201. Bolnica za dusevne bolezni na Studencu 368. Splošna bohiica v Ma- riborn 262. Javna bolnica v Celju 179. -iuvua bolnica v Brežicah 76. Javna bojnica v Slovenjgradcu 75. Javna bol- nica v Murski Soboti 120. Javna bol- nica v Ptuju 54. Hiralnica v Ptuju 104. Hiralnica v Vojniku 161. Ženska javna bomica v Novem mestu 48. Bol- nica usmiljenih bratov v Kandiji 72. Javna obča bolnica v Krškem 52. Sku- paj 2605. PRAVILNIK K STANOVANJ- SKEMIJ ZAKONU z natančno razla- go in z vzorci vseh mogočih vlog na slanovanjsko sodišče je izšel v četrtek 27. t. ra. Cena Din 20>—. Dobiva se v založbi »Jug« v Ljubljani, Šelenbur- gova ul. 7/II (pisarna Jugoslovenske Malice) ter v Matični knjigarni od- nosno pisarni Yerc-a na Kongresnem trgu v poslopju kino Matica. Dr. Karl Šavnik: Zakaj se lju- dje uplrajo dohodninl? Strokovna študija. Samozaložba. V Ljubljarii 1925. V prodaji Zvezne knjigarne v Ljubljani. 26 strani. Cena brošuri Din 8"—. Pod tern naslovom objavlja g. finančni de- legat dr. Karl Šavnik daljšo in tudi za širše kroge razumljivo študijo o našem perečem dohodninskem vprašanju. Oprt na teorijo in praktične izkušnje raz- pravlja avtor o razlogih, radi katerih se proti temu brez dvoma najmoder- nejšemu davku pojavlja vedno moč- nejše nasprotstvo. Koncem prihaja do zaključka, da je dohodnina nujno po- trebna reforme zlasti v tej smeri, da se naj davčne postavke znižajo. Prav posebno pa utegne zanimati predgo- vor k študiji, v katcrem se jc pisatelj dotaknil mnogo ventiliranega, toda celo od politikov slabo razurnevanega vprašanja, ali so prekoračenja prora- čunanega donosa davkov res protiza- konita. Vprašanje izenačenja davčnih zakonov in davčne reforme sploh je danes v naši državi visoko aktualno in pereče. Posebno vprašanje dohod- nine, ki ni uvedena v vsej naši državi, nego je v veljavi le v nekaterih po- krajinah, globoko sega posebno v Slo- veniji v naše ;življenske razmere. Zato bo naziranje enega naših najuglednej- ših strokovnjakov o tem vprašanju, g. finančnega delegata dr. Karla Savnika, gotovo v visoki meri zanimalo vse naše javne kroge, meščana in nič manj kmeta. Brošura je izšla v manjši nakladi, radi tega opozarjamo intere- sente, da se požurijo z nabavo tega aktualnega in velezanimivega spisa. Knjižico, ki stane le Din 8'— prodaja Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. IVANA CANKARJA zbrani spi- si so začeli izliajati v zelo okusni in esleticno izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goricar 8c Leskov- šek, Gelje. Celjske novice. Zu povzdigo tujskega prometa v gornjo Savinjsko dolino je uvedla poštno ravnrjieljstvo v Ljubljani redne poštne avtoi lobile od Rečice na Paki do Solčave. Na avtomobilu je pro- stora za pc: oseb, vožnja za osebo stane iz Mozirja v Solcavo (proga 34 km) Din 53*25. Ker pa je avto'v Rečici na Paki vcčkrat prctiapolnjen tako, da je potnikov, zlasti turistov se za 1 avto, bi clovek normaluo misii!, da bo dala poštna uprava na raz- polago takoj v takem slučaju še re- zervni avto in da se bodo potniki, ki ne dobijo prostora v prvem avtu, Iflhko peljali z drugim rezervnim avtom \ v Solčavo pod običajnimi pogoji, da plačajo voznino za pet oseb tja in pet oseb nazaj, torej dvakratno voznino, kar znaša 532 Din 50 para. V praksi in v predpisih za drž poštne avto- mobiie pa ni tako. Potniki, ki najamejo drugi avto (posebni) iz Mozirja v So!- čavo, plačajo celo voznino zn tja m nazaj, torej 5325DinX5 = 266*25 Din + 26625 Din, ker gre avto prazen nazaj, za nekako kazen ali vecie ve- selje se pa celoteu znesek še za enkrat toliko zviša. Torej 26625 + 266'25 = S32 5O X 2 = 1065-00 Din. Omenjamo pri tem, da računa avto- taksa iz Celja v Solčavo Din 800—, državni poštni avto, posebej najet, pa staue iz Mozirja v Solcavo Din 1065'—. Človek se vpraša, ali se hoče s takim ravnanjem obrezuspešiti cilj, ki se ga je gotovo imelo pred očmi, ko so se uvedli državni poštni avtomobili. Äli se tako pospešuje tujski promet? Vprašamo poštno ravnateljstvo v Ljub- ljani, kako je niogoče tako postopanje. Na razpolago za vožnje so vendar trije vozovi, vsaj v poletni sezoni naj bodo polno na razpolago, in ta način zaracunavanja gotovo ni na mestu, ker je daleko previsok in ustvarjen kot nalašč zato, da mora odbijati potnike in odvračati turiste od Savinjske doline, ki je baš letos po dograditvi novc koče v Logarski dolini usposobljena, da sprejme kar največ turistov. KUALJEVSKA DYOJWA V CE- LJU. V pondeljek, due 27. t. m. ob tri- celrt na 5. uro popoldne sta prispela iz Ljubl'jane v Gelje na dveh avtomobilih "krulj in kraljica s prcstolonaslednikoni ter častnim spremstvom. Avtomobila z visdkimi gosti sta krenila proti Stare- mu gradu; ker pa je pot mimo Skalae kleti za avtomobile neuporabna, se je kraljevska dvojica povrnifa po 10-mi- nutnem bivanju v Gelju po Ljubljanski cesti nazaj v Ljubljano. Občinstvo je nenadno došli kraljevski pur živahno pozdravljalo. ZLET CEUSKEGA SOKOLSKE- GA OKROZJA v nedeljo 2. avgusta t. i. v liogasko Slatino je obvezen za vse članstvo, moški in ženski naraščaj. Deca iz Gelja se zleta radi počitnic ne more udeleziti. Zbirafišče v nedeljo zjutraj ob 7. uri pred telovadnico celj- skega Sokola na vrtu mestne osnovne sole, odkoder je ob 7.15 skupen odhod s praporom na kolodvor. Za članstvo so določeni posebni vagoni. Da ne bo v nedeljo zjutraj pri železniški Wagaj- ni navala, se članstvo poziva, da pri- nese v petek zvečer ob 8. uri pred telo- vadnico 15 Din za vozne listke, katere bo preskrbel za to doloceni brat. Listki se razdelijo v nedeljo zjutraj na zbira- fišču pred odhodom. Vrozovnica je ve- ljavna tudi za povratek, toda le z obi- čajno zletno legitimacijo, ki se dobi pri načelniku ali nacelnici oz. v petek zve- čer pred telovadnico. Clani in clanice tor naraycaj v krojih, ilrugi /, znakom. Zi'eta se udeleži tudi, del tukajšnjega vojaštva, ki nastopi istotako s prosti- nii vajami. Odhod iz Rogaške Slatine se objavL v prihodnji štev. »Nove Do- be?. Opozarja se, da imajo vsi posetni- ki polovično vožnjo Zdravo! IZ UCITELJSKE SLUŽBE. Gosp. Fran Cilensek je imenovan za. stalne- ga ucitelja na deški meščanski šoli v Olju. CENE MESU se bodo, kakor ču- joiuo vnovič znižale. Ker so cene živi- ni v zadnjem času zopet padle, je pod- vzef mestni magistrat akcijo, da se ce- ne mesu temu primerno zopet znižajo. To hvalevredno razumevanje za živ- Ijenske interese prebivalstva z veseljem pozdravljamo. NOVA AVTOTAKSA. G. Franc Ramskugler, izvošček v Gelju, je dobil kcnce.sijo za avtotakso, ki jo jo pricel te dni izvrševati. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* se vrši vsak večer salonski k on cert pod vodstvom kapel^nika gosp. Silbersteina. Proti odebelosti Ä» ™T$R »Vilfanov čaj« aff* Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaia: Kem. pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Uica 204. A. č s Kino« MESTNI KINO. Sreda 29. julija: »'b'es/ stramih dm«. Monumental'ea Goldwyn film v 7 dej. V glavnih vlo- gah Gorinne Griffith in Frank Mayo. KINO GABERJE. V sredo 29. ju- lija zaprio. — Cetrtek 30., p^'tek 31. ju- lija, sobota 1. in nedelja 2. avgusta: y-Stratm noč v menajseriji«. Prvovrst- na drama v 5 dej. V glavni vlogi Carl de Vogt. Za mtadino dovoljeno v nede- ljo ob pol 5. in pol 7. i^ri. Stev. 82 »NOVA DOBÄ« Sti-anS CELJSKA POSO1ILNICA E: Slanje hranilnih viocj Din 40,000.000'- V lasfni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). Sprejema Iiraniline vloge na hranilne knjižice In tekoči Stanfe glaonicc in rezer Din 4,000.000—. račun ter jin iasplaeuje točno In nudi za Iste rtajjboljše obrestov&nje in najvecjo vamost. Izvršuje vse denarne, krcditne in posojälixe posle. Kupuje In prociaja devize In valute. Podružnica v Soštanjvi na Glavnem trgru. NoTotarije v moški modi. Kakor v ženski modi Pariz, tako diktira v moSki modi slejkoprej vscmu svetu še vedno London. Znano je, da se je angleško politično in tudi drugo javno življenje v zadnjem času vidno preorijentiralo na desno. Vpliv tega pojava se odraža tudi v modi. V Lon- donu in za njim v drugih centrih ele- gantnega sveta izginjajo z ulične slike ležerne moške obleke, ki je zavladala med vojuo in v prvih povojnih letih. Polagoma prevladujejo zopet bele srajce s trdimi ovratniki. Pisane srajce z meh- kimi ovratniki nosijo sarao Sc k sport- nim in turistovskim oblekam, ki pa so še vcdno dopustnc tudi za mesto. Bržčas pa se bo godilo tudi temu modnemu diktatu podobno, kakor to- likim drugini. Moški svet, ki je okusil prijetnost in komodnost mehkih ovrat- nikov, se bo le nerad trajno ločil od njih, ampak jili bo obdržal, čeprav bodo iz Londona pridigali, da niso več moderni. Vrhnja moška obleka je v polctju skoro izključno sako. Letos je suknjič precej kratek in ohlapen ter se zapenja najraje samo v eni vrsti. Število gum- bov variira med enini in tremi. Naj- češča je trojica. Razdalja med gumbi je za spoznanje večja. Tclovnik je kra- tek, malo višje zaprt, s 5—6 gumbi. Hlače so zopet daljše, da pokrivajo gležnje, hlačnice še vedno zavihane. Letna obleka naj bo po možnosti iz istega blaga, izjeme so v modi samo v kopališčih, ob morju in na drugih letoviščih. Tarn se lahko nosijo bele ali svetle hlače k suknjicu vsake barve. Modne barve so letos svetlorjava, rdečkastorjava, temnomodra, siva in sivkastozelena. Kratke hlače se ne de- lajo več po vzorcu, ki je bil uniforma milijonov moških nied svetovno vojno, torej po vzorcu jahalnih lilac, ampak so sedaj ohlapne, šele pod koleni zožene. Omejene pa so predvsem na sport, turistiko itd. Za potovanje ve- ljajo zopet dolge hlače. Čevlji so letos krajši in spredaj zopet zaokroženi. Zelo priljubljeni so čevlji temnorjave barve, ki pa harmo- nirajo seveda samo z barvasto obleko. Črna obleka mora imeti črne čevlje. Vprasanje je seveda, ali bo ta nova moda prodrla. Sobaricä, ljubaYuik in oce. Neki budimpeštanski detektiv je dobil ocl nekega dunajskega tvorničar- ,1a nalog, da mu pribavi potrebne do- kaze y-& ločitev zakona. Detektiv je te dni odkril nekatere zanimivo podrob- nosti. Dunajski tvorničar živi že poldru- go leto ločeno od svoje 22-letne žene. On stanujo na üunaju, njegova žena pa v neki vili bfizu Budimpešte. Lepa žena nikakor ni hotela privoliti v lo- citev zakona. Mož jo je dal strogo nad- zirati., toda vsa pažnja ni dovedla do nikakih uspehov. Nemogoče je biliö do- kazati. da irna žena kakega ljubavnika. Ni preteklo mnogo časa — in niož je izvedel, da je njegova žena v Mago- slovljenem stanju. Dot ok ti vom je uka1- zal, naj še strožje pazijo na njegovo ženo — in izkazalo se je, da je sobari- ca mlade gospe moški, in sicer znan imitator žen, ki je nastopal v budim- peStanskili kabaretih. Ugotovilo se je tudi, da je gospa sprejela tega mlade- nica v sfužbo sobarice še za časa, ko je živela skupno s svojim možem. Mož je dosegel svoj cilj, da dokaže ženino krivdo; kakšni oobeutki so ga navda- jali'po tern odkritju, pa ni znano Praznoverni zločinci. Skoro neverjetna se nam zdi trdi- tev, da so mnogi zloeinci skrajno praz- noverni. Značilno je. da pnpada Ita- lijanom prvcnstvo v praznov-rju. Ko pade mrak, se pojavljajo v »stranskib. ladjah cerkvo sv. Petra v Rimu temno silhuete ljudi, ki so prišli poprosit božjega btagoslova, predno se potlajo na svoje nočne pn.stolovščine. Tudi pariški apaši so zclo praznover- ni. Muoso jili veruje, da prinašn. do- tikljnj grbt hromega sreco^medtem ko drngi apaši vedno nosijo s sebcj odse- kano podganjo glavo. Ce je bil kak apaš i/.pubil to ••veiikvijo«, vsa dsužba toko dolgo ni izvrseval'a vlomov, »lokler d ni nahavila nove glave. Orijontalski zločinoi v pfaznovor- ju prav nič ne zaostajajo za wopski- "li. Nekateri med izgovarjanj&m tajin- stvcnih siavkov zalivajo zemljo * koz- jim mlekom, samo da bi jim bil bog Devi milostljiv. drugi zopet vernjejo, da se med izvedbo tatvine ali zločina nc sme kihniti, ker to prinaša nesrečo. Angleški zločinci so često ne upa- jo vdreti v hišo, ako stoji nasproti cer- kvenih vrat, medtem ko so trgovine ali hiše v bližini redarstvenih postaj po- gosto predmet njihovih posetov. Zlo- gfasni angleški zločinec Charles Pear- co je živel dolgo časa nasproti Scotland Yarda, londonske policijske centrale, medtem ko je bila vsepovsod za njim izdana tiralica. Mnogi vlomilci so darežtjivi na- pram siromakom in redno prisostvu- jejo cerkvenim opravilom. Tatovi: pa nosijo »za sreeo« s sebftj kose premoga ali krede. Vsi hotelski tatovi se izogibajo so- bc. ki nosi številko 13. Nekateri tatovi ob nedeljah ne »uradujejo«. Jetniški duhovniki bi nam lahko potrdili, da večina kaznjencev nekaj dni pred glav- no razpravo ah pred justifikacijo za- pada v neko vrsto verske blaznosti, v natli, da jih bo Bog očuval zaslužene kazni. Gospodarstvo. H M E L J. XfV. poročilo Hmeljarskega drustva m SJovenijo o stanju hmeljskiH nasd- dov v inozemslmi. Žntec, Č. S. R., dm 25. jul. 1925. Pri obilnem povpraševanju se je mi- nuli tod en prodalo 100 centov liassga hmelja po 2400—2600 c, K za 50 kg. Končno razpoloženje je prijetnejše — cone cvrste. Vsled sime vrocine se je stanje limeljskih nasadov zadnji teden nekol'iko poslabšalo. sZa slučaj, da ne bo kmalu deževalo, se bo upanje na novo letino primeroma zmanjšalo. --- Cvetjo prehaja v kobulo in je v popol- ao izkobulenje dež neobhodno potre- bon. Obrambna dela zoper veduo so Se nnhajajočo hmeljsko ušico se ne mo- •rejo nadaljevati, ker imajo hmefjarji obilo opravka s spravljanjem žita in drugih pridelkov. fSaaser Hopfen- & Brauer-Zig« Hmelj. druMvo za Slovenijo v Žalcu, due 28. julija 1925. Hmeljarjem! Društveno vodstvo javlja svojini c-lanom, da so legitimacije za hmeljsko obirafce že pripravljene in da stopijo due 1. avgusta t. 1. v veljavo. Vsaka le- gitimacija velja za poljubno število obiralcev in sicer za polovično vozni- no na progah: Brezice—Zidani most— Maribor — Sp. Dravograd — Mežica, potem Zagorje—Zidani most, Celje— Sp. Dravograd, Grobelno — Rogatec. Za vožnjo nazaj je potrebna nova legi- timacija. Zaradi statistike naj vsak ud, ki si? zglasi za legitimacijo, javi društve- nerau vodstvu število obiraloev in že- lezniško postajo, od katere se odpe- ljejo. | Vsa druga pojasnila daje svojim u dom dniMveno vodstvo. CurlšKa borza v sredo 29. julija. Beograd: 9*25 Odgovorni urednik: Ratio Pečnik. Izcidja in tiska: Zvezna tiskarna. Cell*. KRILÄ iz moderno rižastega ali križastega ševjota Din 75'-, iz enobarvtiega ševjo- ta Din tOOsz'-fo fino mod- no - karo krilo Din 140-, krasna biuza iz kambrika 7. modernim »pubi« o- 4 vratnikom Din 62"-, Sport ¦i -PanamaDin68*-prodaja \ veletrgovina i R. Stermeohi, Celjc. j[ Kdor pride z vlakom oseb- j no kupovat. dobi nakupu ¦' primerno povrnitev vo2- nje. Cenik zastonj. 3 Trgovci engros cene. Naznanilo! Nova autotaksa. Franc RamskugJer, izvošček v Celju, Kralja Petra cesta 31, naznnnjam slav. občinstvu, da sem price! preva- žati osebe z autotakso. Vožnje bom opravljal po znižani ceni. Priporočam se za obilna naročila. 2—1 Izdelovalnica sodavice in pokalic Celje —- Gaberje St. 8. priporoča sodavico in s sladkorjem napolnjene pokalice cenj.odjemalcem. Karol Pajk 5-1 iovapiii perila Celje — Gaberje se priporoiai Speeerijsko in kolonijalno blago 1 po zmernih cenah 2 kupite pri tvrdki Nakup deželnih pridelkov. 3 PpodLai se 1 motor 6 PH ix» bencin in slamoreznica. Trgovina KaHov&ek, Lava 21 ppi Celju. ¦ I Vila ^w ugodni ceni kompletna spalna soba, m dp. vBliha tPidBlna omara z ogkdall, huhinja, übö oblEhB in razni drugi predraeti, vse v najboljšem stanju. Prodaja se vrši v soboto, dne 1. in nedeljo, dne 2. avgusta ves dan v gostilni »Pri Jelenu«, Celje, Kralja Petra cesta. Proda se mali auto s Stionmi aedexi in moforno kolo vse v dobrem stanju. Poizve sevauto- delavnici Gosposka ulica 19. Elekirotehn. in mehaniško podjetje Drago Gams CELJE — GABERJE ST. 91 Brzcjivni oaslov: Gims Celjs — PoStni predal 5t. 31. Naprava in popravilo vseh vrst v me- haniško stroko spadajočih predmetov, n. pr. kolesa, motorje, avtomobilo, ši- vaine, pisalne in vse ostalc stroje.— Prodaja elektrotehn. in meh. predmete, n. pr. elektromotorje, žarnice, kolesa, motorje, šivalne stroje, otročje vozičke, gumijev vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po najnižji ceni. Proracuni in prospekti brezplačno, 10 istotako strokovni nasveti. 1 Qe zomudise redke priložnosf i! UglaseValec gla^oVirjcV G. JlftftXX iz Ljubljane ostane še en teden v Celju. Cenjena naročila sprejema podružnica Goričar & Leskovšek, Glavni trg, in 3 uprava tega lista. 3 Dobi se lepo stanovanje 3 sobe in kuhinja na periferiji mesta Celja, proti triletnem predplačilu. Naslov v upravi. JOSIP KOS izdelovalnica čevljev Celje, Ljubljanska c. 10. izdelnje po meri od najpreprostejSe do najfinejše vrste moSke in damske čevlje po zmernih cenah. Za obilna naročila se priporoča Josip Kobi Stran 4 »NOVA DOBAi Stev. 82. Telefon 8tev.75 !n 76 Podružnica PoStnUek. rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju DclniSkaglavnlca in rczerve CCIlflPfllSI V LlllfolJAIli Delniška glavnica in rezerve Din 60.000.000*— ,T mm Di 60 Ooo 000'— Ustanovljcna leta 1900 ' ' Agencija Logatec. Podruznice Agencij« Logatec. Brežice, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovfcč, Novl Sad, Ptuj, Sarajevo, Sput, Trst. Sprejema VlOge na klijlzlce III leliOČi JR3R Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račUH protl ugodnemu obrestovanju 3*St*L valut in dovoljuje VSaKovrstne Kredite, JP_»odLaja, sx»ečl_e clr»žaizrae pazredne lotei?ije« Otvarja akreditive in Izdaja kreditna pisma za lu- in inozemstvo. Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 20. do 26. Vll. 1925. Zaklana živina____________UVPženO meso V kfl [ •— c2 rt cfl — I m e ~ « ö 3 .Si, o „ ^ I L ;=. ^ „. !§ Opomba "C 2 = Ž = Ü .E Ö N N « _ .5 O N N ij{a3>^hhwOSge md 1 wSBtym ZSO.tkX) Din. Plsarna v CeQo» ftrvleraova ullea št. 15. O-5I Iz malega raste veliko! V zalogi imam razno tu- in inozemsko blago vsch yrst, kakor vedno doslej tudi sedaj po najnižjih konkurenčnih cenah. — Priporočam sc za nadaljnji obilni nakup z odličnim spoštovaniem JmLm Ä-fc-^-LClXfS tpgoulna z manufahturnlm biagom. Preden kupite ogUjtt si tudi zniianc cane V manufaHturni in modni trgoVini Miloš Pšenlčnlte, Celje. Poznižaniceni: najboljša čeSka In angleška sukna.-------------- Po znižani ceni: najboljše damsko volneno gladko \n mod no blago. Poznižaniceni: najboljšl eponge, frotirji, etaminl, deleni 1.1. d. Poznižani ceni: najboljše perllo, nogavlce, rokavlce 11 d., 1.1. d. Postrežba solidna! V ZalOgi SOHolsHC POtfCbSČittC! Postrežba točna! Na drobnoi Prl Na debelo! Kpjte Hupujte po konknrctt- -^S^^'^El P° konknrcn- čnih cenah v -^^^»^fe^ tnih. čcnah v veletfgovini pfl ^^m^^^ veletrgovini prl fSolncu' ^/PlV ySolncu' manufaktnrno in modno blago kakorn.pr.: Sukno, hiaceyio^tlskoviiwiCDnicHccflr, volna za jmnperje, pavola v vseh barvah, prejca, vercnlnm, blagozaprte, dežnike, kravate, moško perllo, svllene rob«, vence za neveste, flor nogavlce i. t d. _*l kolodvoint V«lbran_xit«_lposll»elxirrftnjelo naf_«Ia~fncie, HUro Intoč- so. Ujgodttö ot>restova-|«». Pofasnilo li» a«»-«- brezplateo, Vredaost rezervn/h x&kladov tmd «ron 25,000.000'-. Za hranilne vioge jamcl mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.