Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Šlandrovci na Dolenjskem septembra 1943.
Pozdravljeni
borci, aktivisti in
mladina v Moravčah
Ob srečanju borcev Šlandrove brigade ob 45-letnici njene ustanovitve, borcev Zidanškove brigade in Kamniško-zasavskega odreda, aktivistov kamniškega in litijskega okrožja z mladino
V naši občini bogato žive tradicije revolucionarnega gibanja, v mislih in srcih nosimo sporočilo NOB, trudimo se, da bi ga ohranjali in prenašali na mlade. Žrtve, ki so tudi na našem območju padle za skupno stvar, so bile velike, take, da jih ne moremo pozabiti ne danes, ne kdaj pozneje. Tudi v Moravski dolini smo imeli široko zasnovano ljudsko osvobodilno gibanje, saj so se ljudje z Morav-škega celo med prvimi množično vključili v
borbo. Ob tem gredo tudi številke izgnancev v stotine.
Danšnji čas je pač čas, kakršnega živimo. Med drugim nam prinaša mnogo bridkega, vendar vse to ne more zatemniti žrtev, padlih za svobodo in za to, da bi živeli lepše. Predragocen je prispevek padlih in žrtvovanih življenj, da bi jih smeli z nečastnimi ravnanji žaliti še naprej. Mladina bo s svojim ravnanjem in že izkazanim občutkom za pravico osmislila z delom te žrtve, ki so kot dejanje nekaj najdragocenejšega iz naše zgodovine. Izročila kmečkega punta, NOB, zanosna povojna graditev so naši svetli kamni mejniki. Zaradi vsega, o čemer smo govorili, ne bomo pozabili teh najsvetlejših dejanj slovenske zgodovine, borci in mladina se bomo sestajali še naprej, saj nam je borčevsko izročilo velika moralna opora za delo in življenje vnaprej.
Pozdravljamo vas v naši sredi, pozivamo pa tudi vse druge, da z udeležbo našemu prazniku dajo še svečanejše obeležje.
Organizatorji srečanja borcev Šlandrove brigade ob 45-letnici njene ustanovitve, borcev Zidanškove brigade in Kamniško-zasav-skega odreda, aktivistov kamniškega in litijskega okrožja z mladino.
Prizidek k osnovni šoli Martin Koželj Dob:
Dokončali šolo v Dobu
V okviru programa in plana občinskega samoprispevka IV. občine Domžale je končan prizidek k OŠ Martin Koželj Dob. S tem smo poleg osnovnih šol v Trzinu, Radomljah in Rodici razrešili prostorsko problematiko v Dobu, Krtini in delu Vira, katerih KS učenci gravitirajo na OŠ Dob.
Zmogljivost šole se je z prizidkom povečala s prejšnjih 420 učencev na 480 po normativih Republiške izobraževalne skupnosti Slovenije. Pouk bo lahko potekal v 8 nižjih in 8 višjih oddelkih. Izboljšali smo tudi pogoje dela, predvsem v specialnih učilnicah, kjer se bodo učenci ob novi opremi in modernimi pripomočki veliko lažje in kvalitetneje učili.
Velikost prizidka znaša *65 m! in obsega 6 učilnic in gospodarski del. Novo pridobljene "silnice so naslednje: likovni in Slasbeni pouk, gospodinjski po-"k, zemljepis in zgodovina, dve Učilnici za slovenski pouk ter knjižnica in čitalnica. V gospodarskem delu je shramba za °rodje in garaža za kombi.
Skupna vrednost izvedenih del prizidka znaša
413.227.844 din od česar predsta-v'jajo posamezne postavke naslednje vrednosti: m grad. obrt. inštalaterska dela 413.227.844
oprema učilnic drobni inventar in učila
1 plinska postaja ■ projekti, prispevki nadzor  in ostali stroški pripravljalnih del
31.032.157
74.415.433 14.631.043
45.021.491
V sklopu prizidka je izvedena tudi nova plinska postaja, ker je obstoječe skladišče plinskih jeklenk postalo neuporabno in neprimerno za uporabo.
Poleg samega prizidka smo adaptirali in s tem modernizirali spec. učilnice za kemijo in biologijo, fiziko, matematiko ter tehnični pouk. S tem je šola pridobila ustrezno opremo za izvajanje raznih preizkusov za praktični prikaz teorije, kar vsekakor ostaja učencem bolj v spominu kot le suhoparna razlaga.
Vrednost adaptacije spec. učilnic je 237.132.397 din, od česar je bil največji del namenjen za opremo spec. učilnic (76.023.559) in učila (80.638.845).
Vsled vsakoletnih problemov zaradi zamakanja strehe nad telovadnico, predvsem v jesen-
skem in zimskem času, smo se odločili tudi za prekritje strehe z novo dvokapnico in finalno kritino iz pločevine. Vrednost prekritja strehe telovadnice je skupaj 124.223.378 din.
Pri sami gradnji smo se lotili še več ostalih drobnih del, ki so predstavljali pri uporabi šole večje težave. Najbolj kritična je bila kanalizacija, ki bo sedaj speljana preko prečrpovalnega jaška z črpalko v novi kanal »A« ob Šolski ulici, ki je bil zgrajen istočasno z gradnjo prizidka iz sredstev krajevnega samoprispevka v KS Dob. Razrešili smo problematiko zastajanja vode na parkirišču pred šolo, v planu pa je še razrešitev neustreznih pogojev dela v kuhinji z ustreznim prezračevanjem.
Investitor kompletnega prizidka, adaptacije spec. učilnic in prekritja streh telovadnice je Občinska izobraževalna skupnost Domžale, kateri je bilo preko sredstev občinskega samoprispevka nakazano 774.583.619 din.
Izvajalec del je bil SGP Graditelj s svojimi kooperanti. Vodenje investicije in nadzor je opravil Razvojni zavod Domžale. Dela so se izvajala po projektih Biro 71 Domžale, odgovorni projektant je bil ing. Knavs, dobavitelj opreme in učil pa Slove-nijales Ljubljana.
S tem prizidkom je zaključena fazna,gradnja OS Dob; prvi del prvi del prizidka k osnovnemu objektu je bil zgrajen leta 1978.
J. Ciperle
Ne izzivajmo usode z nespametno vožnjo celo po levi (glej fotografijo), osveščajmo svoje okolje in najmlajše, da je prometna varnost odgovornost vseh nas. Žal je naša občina med tistimi slovenskimi občinami, koder plačujemo najbolj krut davek naše prometne neodgovornosti z žrtvami celo med najmlajšimi. (Fofo: Vili Majhenič).
DOMŽALE, 9. IX. 1988, LETO XXVII, ŠTEVILKA 13
Začetek šolskega leta — otroci in promet:
Varnost za mlada življenja
Zopet je zazvonil šolski zvonec in naznanil, da je minil čas brezskrbnih počitnic in da se začenja novo šolsko leto.
Za otroke se prične čas učenja, za starše in nenazadnje za celotno našo družbo pa velika odgovornost, kako obvarovati drgocena življenja in zdravje naših otrok, ki jim na vsakem koraku, ne samo na poti v šolo in iz šole, temveč tudi pri igri grozi vsakodnevni utrip prometa. Tako kot vsako leto se starejšim šolarjem oziroma učencem višjih razredov priključi lepo število prvošolčkov, katerih prvi samostojni koraki v življenju so še dokaj negotovi. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da starši te otroke samo nekaj dni
Prvi šolski dan. Milica, mnoge šole, krajevne skupnosti, avto moto društvo, občinski upravni organi in druge strokovne institucije (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) so poskrbeli za večjo varnost otrok v prvih dneh šolskega leta. Najprej bomo morali za varnost naših otrok poskrbeti starši in vsi občani, ki imamo vsakodnevno v rokah prometno usodo...
spremljajo v šolo in domov in končno prepustijo otroke skrbi šole, pa čeprav se lahko najde kakih 10 minut, da pospremimo otroka v šolo in iz šole in mu med potjo pripovedujemo kak se mora vesti na cesti oziroma pločniku, ter kaj sme in ne sme kot samostojni udeleženec v prometu.
Vse prepogosto pozabljamo, da je otrok najbolj dovzeten, za mnenje in obnašanje staršev, zato jih je treba z lastnim vzgledom vzgajati v zavestne udeležence v cestnem prometu.
Tudi tu vam bo v veliko pomoč šola, saj ima vsaka šola izdelan načrt varnih poti, po katerih naj bi otroci hodili v šolo in domov. DOLŽNOST vsake šole je, da učence in starše seznani z načrti najbolj varnih poti.
OPOZARJAMO vse voznike oziroma druge udeležence v prometu, da še posebno pazljivo vozijo mimo oziroma posebno pozornost povedjo prehodom preko cest v bližini šol. Da je stanje na cestah še kako nevarno za otroke, lahko zasledimo v dnevnem časopisju, v katerem poročajo o vedno večjem številu prometnih nezgod s smrtnim izidom. Žal tega tudi na območju naše občine ni malo, zato moramo storiti vse, da bi preprečili, da ne bi ugasnila komaj začeta življenja na naših cestah. -
Upamo, da bomo s tem obvestilom in angažiranjem vseh pristojnih organov in organizacij ob pričetku šolskega leta otrokom in mladoletnikom zagotovili čimvečjo prometno varnost tudi letos, ko beležimo velik porast prometnih nezgod, smrtnih žrtev in poškodb v prometu, posebej pa zelo veliko nedisciplino prometnih udeležencev.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Razmišljanje ob začetku šolskega leta:
Jemljemo si pridobljeno -težko seje sprijazniti
Starši, ki smo se pred kratkim zbrali na uvodnem roditeljskem sestanku zaradi pričetka pouka v novem šolskem letu na Podružnični COš v Krašnji smo bili nemalo presenečeni in kar nismo mogli verjeti ob razlagi tovarišice ravnateljice matične osnovne šole Janko Kersnik iz Brda pri Lukovici in vodji tukajšnje šole, da gre z novim šolskim letom za resnično ukinitev pouka COŠ.
Res, da je bil namig za to dan že zadnji dan pouka v minulem šolskem letu. Takrat nas je z dopisom na to opozorila Skupnost osnovnih šol občine Domžale, pa vendar, kar nismo hoteli verjeti, da se kaj takega lahko pripeti.
Zakaj?
Ne le starši otrok, ampak vsi krajani, ki smo v dosedanjih osmih letih dodobra spoznali vrednost in pomembnost oblike COŠ in nenazadnje tudi vzornega prizadevanja tako matične šole kot »našega« učiteljskega kolektiva, se preprosto skoraj ne moremo sprijazniti s tako veliko, za nas mnogo preveliko spremembo v kraju oziroma krajveni skupnosti, kjer živimo.
Namreč, naši otroci se v tej šoli niso učili le brati, računati in pisati. Vsega je bilo še mnogo več. Lahko rečem, da so bili v vsem, pa čeprav podeželski otroci in mnogi rejenci, ki tukaj živijo, povsem enakovredni in enakopravni, tistim, ki lahko prav zaradi širokega znanje in vsega drugega nekoč z znanjem in veseljem stopijo v odraščajoče življenje.
Še dolgo v noč so mi po ušesih zvenele besede tov. Stane in Vere, ki sta bila skupaj z nami toliko let srečni in ponosni na šolo, njeno organiziranost in veliko priznanje kraja, ki se je še kako zavedalo vsega tega.
Ker sem bil sam skozi vsa ta leta kot zunanji sodelavec na šoli še toliko bolj prisoten pri stalnem izpopolnjevanju in delu tovariša in tovarišic, me je vse to še toliko bolj prizadelo.
V mislih so se mi v živo pisanih barvah prikazovale mnoge, na šoli izdelane lutke, ki visijo na regalih v avli, polno zasedeni stoli in mize v jedilnici, hišni izdelki otrok, ki so jih napravili v času izvenšolskih aktivnosti, namiznoteniške mize, razred, ki je bil kot nakakšna delavnica in prostor za pridne otroške roke, glasbila, igrače, šolske hranilnice, TV in video, ki so si ga sami prislužili, oder v avli, na katerem so nas, starše večkrat razveseljevali naši otroci...
Razmišljanje ob začetku šolskega leta ...
Videl sem otroke, ki so opravljali kolesarski izpit in se učili cestnoprometnih predpisov, videl sem športnike, ki so večkrat kramljali z njim in Svetlano Makarovič, ki jim je pomagala napraviti svojo slikanico, pa Janeza Bitenca, ki je z njimi pel in igral, videl sem ... In končno, sočustvoval sem z vsemi tistimi mamicami in očki, ki se bomo resnično težko sprijaznili z dejstvom, da je bil prav 24. 6. t. 1. zadnji takšen šolski dan, ko smo pionirjem zaploskali ob razvitju njihovega in našega šolskega prapora, bili skupaj z njimi in na šolo ponosni obenem vesli vsega, kar nam je naša COŠ nudila.
Govorim, kot, da bi nam hoteli vzeti šolo. Pa čeprav vem, da bo šola in pouk ostal, mi ni vseeno in nočem razumeti, da se bo moralo »zategovanje pasu« nadaljevati na račun tistih, ki so najmanj krivi za današnjo situacijo. In to v kraju, ki so mu nedolgo tega vzeli pošto, ki ima slabo organizirano preskrbo, ki nima drugega prostora kot šolo za zbliževanje ljudi in organizacijo nekaterih prireditev.
V kraju, ko morajo ljudje še danes krepko prijeti za krampe in lopate, preorati veliko njiv in se kot levi boriti za malenkostne izboljšave oziroma pridobitve, ki jih človek za svoj kolikaj toliko normalno življenje potrebuje.
Morda bo kdo rekel: »Pa saj ste imeli možnost organiziranja podaljšanega bivanja na šoli, ki ni nič bolj drugačen od COŠ!« Je drugačen, pa še kako drugačen. Drugačen za tiste starše, ki bi radi, pa ne zmorejo nositi finančnega bremena, pa čeprav tako ali drugače prav po tej plati pomagajo vrteti kolesa SIS-ovskemu stroju. Način dela, ki je nekoč obetal, obljubljal in koval zvezde v oblakih.
Sam ne bom in ne morem premikati decimalk številkam. Predobro pa se zavedam, daje našim malčkom omajan drugi dom in še marsikaj drugega, čemur rečemo »brezbrižno otroštvo«.
Še včeraj so se otroci v šolo in domov lahko varno vozili na razdalji več kot 4 ali skoraj 5 km. Danes naj bi se le 2—2,5 km. Kje ste tisti, ki ne pomislite, daje pot v šolo ob magistralni cesti Izubijana—Maribor že tako in tako »krvava«? Kdo lahko zagotovi, da bo moj (naš) otrok ob vsej tej pločevini na cesti varno prišel domov? In to otrok, ki mu je le 6,7,8 ali 9 let. Ne, ne morem se strinjati z dejstvom, da nekdo želi, pa čeprav za majhno ceno ogroziti varnost in lepo otroštvo mojim in vašim otrokom.
Kdo bo nadomestil, če te ni, staro mamo za kuhanje kosila in skrbel za varnost otrok pri igri v času naših odsotnosti zaradi službe od doma?
Kdo? Kaj? Zakaj? Čemu? Kako?
V nedogleg bi se lahko vrstila takšna in drugačna vprašanja. Tako pa mi (nam) ne preostane nič drugega, da le obujamo lepe spomine na COS Krašnja, ki je nam staršem, občanom in našim malčkom vseh osem let ponujala veliko več, kot si to nekateri predstavljajo. Hvala vam, drage tovarišice in tovariš, pa tudi tovarišici ravnateljici za vso skrb, ki ste jo namesto nas vzorno prenašali našim otrokom, ne le kot učiteljice in učitelji, marveč tudi kot delavci vrtca, mentorji neštetih izvenšolskih dejavnosti ...
Skratka, kot naše pravo nadomestilo. Pa naj bo tako, če smo trdno prepričani, da nas bo tudi takšen korak spravil iz godlje, v kateri plavamo.
Marjan Štrukelj
OB BORČEVSKI PRIREDITVI: ZAGOTOVLJEN PREVOZ V MORAVČE
Za udeležence srečanja, ki nimajo lastnega prevoza, bodo organizirali prevoz na prizorišče prireditve v Moravčah s kombiji. Tako se bodo udeleženci srečanja lahko zbrali na parkirišču za Veleblagovnico. Kombiji bodo vozili od 9. ure dalje.
Samoprispevek? Da! Vendar za kaj?
(bodo res povedati ljudje...)
Na različnih formalnih in neformalnih sestankih tako na občinski ravni kot v posameznih temeljnih okoljih je v zadnjem času najbolj obravnavana tema — poboljšanje samoprispevka in njegova uporaba. Zlasti o namenih, za katere naj bi samoprispevek podaljševali, se veliko govori in kar prevečkrat se sliši: Bodo že ljudje povedali, za kaj bodo glasovali... Pa bomo dali vsem ljudem možnost, da povedo, kateri so tisti njihovi interesi, ali bolje rečeno, tiste potrebe, za katere so pripravljeni tudi naslednje pet let od svojega osebnega dohodka, odvajati odstotek ali dva? Možnost bodo zanesljivo imeli vsi, saj se bomo tudi tokrat odločili za vrsto pogovorov, sej in sestankov, ki naj bi segli v sleherno našo vas. Ostaja pa odprto vprašanje, ali bomo vse tisto, kar bodo povedali, tudi upoštevali kot osnovo za izdelavo programa, ali bodo v programu resnične potrebe naših krajevnih skupnosti, naše občine kot celote?
V dvajsetih letih smo praktično izgradili vse šole, nekatere vrtce, tudi krajevne skupnosti so nekaj pridobile. Ugotavljamo, da je bil vsak dinar pametno porabljen, večkrat oplemeniten in podobno. Zato je danes toliko bolj pomembno, da v pripravah programa, ki naj bi bil financiran iz samoprispevka, ugotovimo resnične življenjske potrebe krajanov. Bo to vodovod, ker v posameznih zaselkih še nimajo dobre pitne vode, ali pa olimpijski bazen, bodo odločili sami, zavedajoč se vseh posledic, ki iz take odločitve tudi izvirajo. Sami bomo dvignili roke za program, v katerem bo našla mesto gradnja makadamske ceste v oddaljeno vas na robu občine; sami bomo pokimali programu,
katerega cilj bo kabelska televizija. Težko je biti (pre)pameten in povedati, kaj je za našo občino na-jaktualneše (nekateri prisegajo na potrebe po adaptaciji osnovnih šol), tudi naša edina usmerjena šola še ni zaključena, pa posamezne govorice o potrebah zdravstva, tudi kultura in šport bi zaradi obstoječe situacije kaj potrebovala, da ne govorimo o različnosti interesov posameznih krajevnih skupnosti.
Pri tem pa morda še kanček razmišljanja o solidarnosti, ki so nam je polna usta, v dejanjih pa je je precej manj. Ali ne bi v času, ko ugotavljamo, da se razlike med razvitostjo posameznih krajevnih skupnosti poglabljajo, razmišljali o takem programu samoprispevka, ki bi te razlike, če že ne odpravil, vsaj omilil. Pri tem pa se še enkrat spomnimo, da smo v vse planske dokumente na prvo mesto zapisali ZDRAVA PITNA VODA IN ELEKTRIKA! Sta ti, za življenje osnovni dobrini (vsaj za prvo si to upam trditi) res že v vsaki naši domačiji?
Razmišljajmo, ugotavljajmo, raziskujmo, pogovarjajmo se! Ne dovolimo, da se kdo v našem imenu ali za nas odloči, kaj je danes in jutri naš življenjski interes, naša današnja potreba^ ki~hujno terja uresničitev. Ne dovolite različnim krajevnim veljakom, da se odločijo v vašem imenu, pridite, sodelujte in z argumenti podpirajte svoje predloge! Vaš denar bo, če se boste za to seveda odločili, zato je edino prav, da tudi vi poveste, za kaj ga namenjate! Pri tem pa seveda razmišljajte! Pa ne samo do tja, da s sedanjo plačo komaj izhajate, ampak tudi malo dlje, saj navsezadnje 1 ali 2% pomenita veliko ali pa malo, če vemo, da bomo s tem denarjem naredili veliko.
Čeprav ni čas parol, niti demagoških govorov in izrabljenih fraz, je vendar res, da se bomo za samopri-sprevek ali proti njemu, odločili sami. Naša odločitev pa bo celovita, če se bomo v aktivnosti vključevali sproti in vsakokrat povedali svoje želje, svoje potrebe, svoja mnenja. Le ob takem sodelovanju, ob celovitem videnju vseh potreb bo lahko pripravljen program, za katerega bomo glasovali »ZA«.
Pri tem pa ne pozabimo še enega dejstva: vse kaže, da si bomo odslej svoje življenjske pogoje izboljševali lahko le s samoprispevki ali pa milejše rečeno na njihovi osnovi!
Na Prevojah gradi ljubljanski Mercator samopostrežno trgovino, ki bo zadostila potrošnikovim potrebam v tem koncu občine, koder sedanja trgovska ponudba ni zadoščala. Pred dnevi so na montažnem objektu - Marlesovi hiši postavili smrekico, tačas pa so dela že napredovala, tako da v teh dneh izdelujejo fasado iz žgane opeke. Gradbišče sta si med drugim ogledala naša rojaka, sicer uslužbenca Mercatorja Jože Kopušar in Dušan Flajs.
Na območju levo od magistralne ceste Ljubljana-Celje, v bližini Želodnika podjetje SCT in VGP Hidrotehnik izvajata obsežna agro in hidromelioracijska dela. Pridobljeno bo spet več sto hektarov novih obdelovalnih kmetijskih površin.
Gradnja Mladinske knjige, točneje stanovanjsko-poslovnega objekta - prizidka k dosedanji stavbi uspešno poteka, zato si obetamo skorajšnje dokončanje del.
PROGRAM IZVAJAJO:
PROGRAM -
Moravče, 18. 9. 1988 ob 10. uri
— HIMNA
— ZDRAVLJICA
— POZDRA VNI NA GOVOR predsednika Sveta krejevne skupnosti MORAVČE — Peter JANEŽIČ
— POZDRA VNI NA GOVOR predsednika Skupščine občine Domžale — Peter PRIMOŽIČ
— SLAVNOSTNI GOVORNIK — ViktorAVBELJ
— HIMNA Udarne brigade Slavka Šlandra — bas solo Rok LAP, harmonika Tomaž SMOLE
— NAŠA VOJSKA — Marjan KOZINA
— RECITACIJE — mladi iz Moravč
— PESEM O SVOBODI — Radovan GOBEC
— LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD -Radovan GOBEC
Moravska in Mengeška godba na pihala in Mešani pevski zbor Tine KOS Moravče pod vodstvom Mira CAPUDRA
V DRUGEM DELU PROSLA VE NASTOPAJO:
Folklorna skupina DKD Svoboda Mengeš — GORENJSKI PLESI - vodja Franc JERIČ; Tamburaški orkester KUD Vrhpolje:
1. Kovači smo
2. Le sekaj, sekaj smrečico
3. Stara tamburaška — vodja Slavko KOKALJ Rado SIMONITI: NAŠE GORICE Narodna: ČEI SO TISTE STEZICE
(bas Rok LAP — citre Tomaž PLAHUTNIK) ZAKLJUČEK: Moravska — Mengeška godba in Mažuretke
Že ob 9.30 uri bo nastop Moravske in Mengeške godbe na pihala pred Partizanskim domom (sprejem udeležencev)
Na predvečer prireditve bodo v Moravčah pripravili več kulturnih prireditev. Tako si bodo Moravčanl lahko v Partizanskem domu ogledali razstavo o borčevski poti Šlandrove brigade, ob 19. url pa pripravljajo mažuretke zanimiv celovečerni program z Moravsko godbo.
V okviru srečanja borcev, aktivistov in mladine bo pripravljen v bližini prizorišča v Moravčah tehnični zbor oborožitve TO domžalske občine, ki ga bo pripravila OKZRVS Domžale. Obiskovalci si bodo sodobno opremo in oborožitev lahko ogledali. Po končani slavnostni prireditvi v nedeljo bodo udeleženci srečanja navzoči na priložnostni tovariški družabni prireditvi ob zvokih znanega zabavnega ansambla.
Šlandrova brigada je ob ustanovitvi 6. avgusta 1943 na Šipku štela okoli 750 borcev, ki so bili razvrščeni v I. — Savinjski, II. — Zasavski in III. — Kamniški bataljon. Kar okoli 400 borcev je bilo novincev, ki so jih partizanske enote mobilizirale v kamniškem in litijskem okrožju konec julija 1943, ko jih je hotel nemški okupator vpoklicati v svojo vojsko. Vojaška neizkušenost in dejstvo, da je bila nad polovica borcev neoboroženih, je brigadi otežilo izvedbo njene prve naloge, da se prebije na Dolenjsko v sestavo XV. divizije in sodeluje v akcijah ob pričakovani kapitulaciji Italije. Štab Šlandrove brigade (komandant Janko Sekirnik-Simon, politični komisar Mitja Ribičič-Ciril, načelnik štaba Franc Poglajen-Kranjc in namestnik političnega komisarja Josip Berkopec-Mišelj) je moral zaradi nevarnosti nemške hajke takoj po ustanovitveni slovesnosti na Šipku ukazati premik brigade na Menino planino, kjer je začel s pripravami na njen odhod na Dolenjsko.
Med čakanjem na povelje javnega štaba NOV in PO Slovenije za odhod pa so prišle na domžalsko območje ^elike nemške sile iz Maribora, Celja, Admonta in celo 2 Danske z nalogo, da ob kapitulaciji Italije vdrejo v Ljubljansko pokrajino. Nove Hemške enote so dobro zatražile tudi zasavsko železnico in Savo. Štab brigade se je zavedal, da bo položaj iz dneva v dan kritičnejši. Bri-§afla je svojo prisotnost v kamniškem okrožju izdala z Mobilizacijskimi akcijami. Tako so nemški funkcionarji 'ahko tudi predvidevali, da bo imela brigada zaradi veli-*ega števila novih borcev težave pri premikih in da bi bila zato ugodna priložnost, da jj. prizadenejo hude udarce. £ noči na 14. avgusta se je brigada čez Tuhinjsko dolino in čez cesto Domžale— Bojane premaknila na Moravsko. Že zjutraj je štab bri-Sade dobil več obvestil, da Nemci pripravljajo hajko, zaradi teh poročil je še pospešil priprave za odhod čez Savo. Zvečer so odšli vsi trite bataljoni na območju Murovice in Cicilja, odkoder so *9. avgusta nameravali oditi k Savi in jo prebresti. Toda obveščevalci so ugotovili, da te Sava tako zastražena, da bi bil vsak prehod čeznjo pri Senožetih nemogoč. Štab se Je zato odločil za premik bri-Sade na Sv. Goro, od koder bi se poskušala prebiti čez Savo v bližini Litije.
V jutranjem svit 17. avgusta so se po celonočnem pohodu vsi trije bataljoni utaborili na obronkih Sv. Gore. Utrujeni borci so polegli in zaspali. Manjšo patruljo je dežurni birgade poslal po vodo, da bi kuharji lahko pripravili zajtrk. Komaj nekaj sto metrov od zaselka Sv. Gora, v bližini taborišča, je namreč izviral studenec. Ko Pa je patrulja prišla do nje-8a, jo je nemška zaseda ob-Sula z močnim ognjem. En borec je padel, dva pa sta bila ranjena. Nenado streljanje je prebudilo borce v taborišču. Takoj so zavzeli položaje in ves dopoldan čakali Sovražnika. Toda Nemcev ni bilo.
Sredi dneva se je položajem približala skupina civilistov. Borci so jih legitimirali •n med njimi odkrili tudi vohuna. Raztrganci v Pnovičah so zaman čakali na njegovo
poročiio o brigadi. Popoldne so nato borci odšli h koči na Sv. Gori. Štab brigade je pravilno domneval, da nemške enote tega dne zato niso napadle brigade, da bi poprej sklenile okrog nje trden obroč. Zadrževanje brigade ob Savi je tudi jasno razkrilo njen načrt o preboju na Dolenjsko. V štab brigade so prihajale vedno nove vesti o dovažanju nemških enot v Zasavje. Nemci so pripeljali svoje sile tudi v Moravsko dolino in v Črni graben. Z Vač je prišlo poročilo o prihodu 92 kamionov nemške policije in vojaštva. Nemci so zastražili Savo od Senožet do Zagorja, na severu so zasedli položaje ob cesti Trojane—Domžale, na vzhodu območje med Zagorjem in Trojanami, na zahodu Moravsko dolino. Ko je bil obroč trdno sklenjen, je nemško poveljstvo lahko začelo s česanjem tega območja, za katero je imelo na voljo toliko sil, da si je lahko zastavilo za končni cilj uničenje brigade.
Uspešen boj šlandrovcev pri Mlinšah
Vsega tega se je brigadni štab dobro zavedal, vendar pred večerom ni mogel začeti z manevrom iz obkoljenega območja proti severu. Ob pol devetih zvečer pa se je dolga brigadna kolona začela pomikati proti dilini. V predhodnici je bila četa II. bataljona. Mučno negotovost so pri Vidergi pretrgali streli. Nemška zaseda je z mitraljezi, trombloni in bombami skušala zadržati prehodnico, z raketami pa klicala okrepitev. Predhodnica je z juri-šem uspela potisniti Nemce do ceste Medija—Moravše, nadaljnji poskusi šlandrovcev, da zasedo razbijejo pa niso uspeli. Zato se je komandant Sekirnik odločil za spreten manever. Glavnini brigade je ukazal, naj se umakne do vasi Log, od tu pa jo je povedel spet k cesti. Vrzel med Mlinšami in Kan-dršami je bila verjetna ena zelo redkih, če ne edina v nemškem obroču. Od tu so nemške enote odšle proti Mlinšam, ker so pričakovale, da se bo tu poskušala prebiti cela brigada, tamkajšnja nemška zaseda pa se ji ne bi mogla dalj časa sama upirati. Cez cesto je šel najprej Savinjski bataljon, za njim
pa Kamniški bataljon. Ko je bila ob cesti njegova zašči-tnica, četa pod poveljstvom Mirka Jermena, so začeli obstreljevati brigadno kolono najprej Nemci iz Mlinš, nato pa sta se pripeljala še dva kamiona policije Vač. Ti so zaščitnici onemogočili, da bi se prebila za glavnino. Nato se je začel hud spopad med šlandrovci in policisti. Zlasti veliko izgub jim je prizadejal mitraljezec Anton Smol-nikar-Srnjak. Šele po hudih izgubah, padlo je 28 policistov, je šlandrovem uspelo izsiliti za kratek čas prehod čez cesto. Prebila se je 2. četa Kamniškega bataljona in del borcev Zasavskega bataljona. Borci so pohiteli za glavnino brigadne kolone, ki se je ustavila, da bi nekoliko počivala v Tlačnici. Tu so ugotavljali, koliko se jih je prebilo. Manjkala je večina borcev Zasavskega bataljona. Ker tej skupini preboj pri Mlinšah ni uspel, se je umaknila na zahodni greben Sv. Gore. Še to noč se je poskušala dvakrat prebiti, oba poskusa pa sta bila zaman. Pri skupini, ki je bila obkoljena, sta bila tudi dva člana brigadnega štaba Franc Po-glajen-Kranjc in Josip Berkopec-Mišelj. Komandant Sekirnik in politični komisar Ribičič sta nato ukazala, naj se Kamniški in Savinjski bataljon prebijata čez Črni greben, del Zasavskega bataljona z brigadnim štabom pa naj bi na Limbarski gori počakal borce, ki se bodo prebili iz obroča. Zjutraj se je Savinjski bataljon utaboril pri Sv. Mohorju, Kamniški na Parku pri Krašnji, del Zasavskega bataljona pa na Limberski gori. Borci, ki se jim je uspelo prebiti so nato ves dan počivali na svojih položajih, ne da bi jih sovražnik vznemirjal. Tu in tam so nemške patrulje izstrelile kakšen rafal, do spopadov pa ni prišlo. S streljanjem so se izdale, da skušajo brigado odkriti.
Povsem drugačen pa je bil 18. avgusta položaj z glavnino Zasavskega bataljona na svetogorskem okolišu. Nemške enote so stisnile obroč in že zgodaj zjutraj so jo napadle. Borci so nenehno manevrirali in iskali šibke točke v sovražnikovem obroču. Izredno hudi boji so trajali ves dan. Posebno na južni strani Sv. Gore je organiziral sovražnik napad za napa-
dom. Šele po celodnevnih bojih je šlandrovcem uspel preboj proti Roviščam, kjer so ostali naslednji dan, zvečer 19. avgusta pa so prišli v Dobravo pri Moravčah, kjer je taboril drugi del Zasavskega bataljona. V teh bojih so imeli tri mrtve, med njimi namestnika komandanta bataljona Lovrenca Tiča-Mat-jaža, deset na novo mobiliziranih borcev pa so Nemci ujeli. Z boji na svetogorskem območju pa je bila končana šele prva etapa velike nemške akcije, ki zaenkrat Nemcem ni dala pričakovanih rezultatov. Šlandrova brigada je tako uspešno prestala svoj veliki ognjeni krst in se s spretnim manevrom izvila iz obroča, ki ga ji je pripravilo okroli 4000 nemških policistov, orožnikov, vojakov in veteranov.
Velika nemška hajka za brigado na Moravškem
Vsi podatki, ki so jih zbrale brigadne patrulje o premikih nemških enot so kazali, da se bo hajka nadaljevala zlasti v Moravski dolini. Kljub temu je štab brigade z delom Zasavskega bataljona sklenil počakati glavnino te enote, da bi ji po preboju s Sv. Gore pomagal in jo nato povedel iz območja hajke. Zaradi velike nevarnosti pa se je 18. avgusta premaknil z Limbarske gore v gozdiček pri Dobravi ob cesti Moravče—Lukovica. Zaradi nenehnega nemškega patrulj ira-nja je vladala v taborišču popolna tišina. Tudi kuhati niso smeli in tako so bili borci ves dan lačni. Borci Kamniškega bataljona so v noči na 19. avgust brez težav prečkali cesto Domžale—Celje in se utaborili v hribih nad Črnim grabnom. V štabu brigade pa so bili presenečeni, ko so ugotovili, da se tudi Savinjski bataljon še ni premaknil na Sipek. Kurir mu ni uspel izročiti brigadnega povelja za preboj čez cesto Domžale—Trojane. Ponoči se je premaknil v nasprotno smer na Cicelj in se nato znova vrnil k Sv. Mohorju. Zato je dopoldne odšel v njegovo taborišče namestnik komandanta XV. divizije Alojz Kol-man-Marok z nalogo, da 19. avgusta zvečer povede Savinjski bataljon iz nemškega obroča čez Črni greben. Okrog opolnde pa je neka nemška patrulja odkrila taborišče pri Sv. Mohroju in ga obstreljevala s trombloni. Savinjski bataljon se na Sv. Mohorju ne bi mogel dalj časa uspešno braniti, zato je štab izdal povelje za premik na Murovico. Zaradi nenehnih premikov nemških enot po cestah je bataljon le s težavo prečkal cesto Domžale—Moravče in se nato povzpel na Murovico. Tudi novo taborišče je neka nemška patrulja kmalu izsledila. Napadla je stražarje, med katerimi sta dva padla, nato pa se je hitro umaknila. Štab
Srečanje šlandrovcev z mladino ob 35-letnici brigade na Špiku leta 1978.
Spomenik z grobiščem nad cesto Križevska vas - Velika vas, posvečen 23 borcem, ki so padli na Murovici avgusta 1943.
bataljona je takoj nato poslal patruljo proti Ciciju, ki je ugotovila, da je tudi na njem že nemška zaseda.
Zvečer je bataljon odšel proti Zalogu, da bi izpolnil povelje štaba brigade o preboju čez Črni greben. Na ozki poti pod Sv. Trojico pa je nemška zaseda nenadoma obsula bataljon z močnim mitraljeskim ognjem. Zaseda je z raketami opozorila sosednje enote in klicala okrepitev. Zaradi reaket je bilo popolnoma svetlo. Nemci so obstreljevali bataljon z minometi. Štab bataljona je takoj ukazal umik. Predhodnica je prevzela vlogo zašči-tnice in bataljonska kolona se je obrnila proti sedlu med Murovico in Ciciljem od koder je nameravala oditi proti Vrhpolju, da bi se tu poskušala prebiti čez cesto. Na pohodu pa so novinci pretrgali zvezo in bataljon se je razdelil na dva dela. Prvi polbata-ljon, v njem je bila tudi 3. četa s konadirjem Francem Arbljež-Lojkom vodil ga je Alojz Kolman-Marok se je ustavil na sedlu pod Cicljem le h kratkemu počitku. Ma-rok je ugotovil, da je najbolje če se s svojo skupino napoti proti Savi. V Velik vasi je zvedel, da ob Savi ni večjih nemških sil in je zato sklenil takoj nadaljevati pot. Že se je začelo daniti, ko so šlandrovci pri Senožetih s težavo prešli deročo Savo. Ob železniški progi so pognali v beg nemško zasedo, nato pa so se utrujeni in premočeni do kože naglo povzpeli v gozd nad Jevnico, od koder so zaskrbljeni spremljali streljanje onkraj Save na območju Murovice, kjer je bil obkoljen drugi del Savinjskega bataljona.
Hude izgube
Savinjskega
bataljona
Drugi polbataljon, pri katerem sta bila tudi komandant Alojz Pacek-Platin in politični komisar Dušan Re-bolj-Bor, se je medtem napotil proti Javoršici, kjer je padel v novo nemško zasedo, ki ga je po hudem spopadu prisilila k umiku. Tudi na cesti Domžale—Moravče je bataljonska patrulja naletela na nemške avtoblinde, ki so z reflektorji razsvetljevale vso okolico. Štab bataljona je lahko ugotovil le, da so Nemci obroč na Moravškem tesno sklenili in da preboj proti Šipku ni mogoč. Zato je izdal povelje, da se polbataljon premakne proti Murovici. Zjturaj so borci zavzeli položaje in uspešno odbili prvi nemški juriš. Celo mitraljez in dve puški so zaplenili. Drugemu in trejtemu jurišu so že težje kljubovali, pr; četrtem jurišu popoldne pa so se morali z Murovice po hudi strmini umakniti proti Vrhu. Borcem je primanjkovalo mnicije, velike težave pa so bile tudi z neoboroženimi novinci, ki so začeli iskati zavetja v drevesih in gostem grmovju, kjer so jih Nemci večino odkrili in nekaj tudi ustrelili. Do mraka so se skupine borcev umikale proti cesti Dolsko—Litija, ob kateri so jim Nemci pripravili zaporo. Kljub temu se je skupina borcev na čelu s ko-
mandantom prebila v grmovje ob Savi. Nekaj borcev jo je celo poskušalo preplavati, a so jih pokosili nemški rafali. Zaradi teme Nemci obrežja Save niso prečesali le s ceste so ga močno obstreljevali, nato pa so se odpeljali v svoje postojanke. Tako se je rešila manjša skupina borcev skupaj s komandantom bataljona, ki jih je nato od-vedel nazaj proti Murovici. V hudih bojih je padlo 17 borcev, kar 37 pa so jih Nemci ujeli, med njimi pet ranjenih. Zasavski bataljon je bil ves ta čas na dobravski gmajni. Nemci so nenehno patrulj irali po okoliških hribih, ter bi bil vsak premik lahko usoden. Niso se seveda nadejali, da bi bil lahko bataljon tako blizu ceste. Tvegali so veliko, toda vse se je srečno izteklo. Zelo malo pa je manjkalo da jih nebi sovražnik odkril. Nemška kolona je namreč šla v neposredni bližini taborišča. Tudi s topovi in minometi so Nemci streljali v bližino taborišča. Hude lakote so jih rešili okoliški domačini, ko so jim prinesli kruha. Zjutraj se je moral bataljon premakniti proti Golčaju, kjer ga Nemci niso več vznemirjali. Kamniški bataljon pa je bil ves ta čas zunaj nemškega obroča v hribih nad Črnim grebenom.
Z uspehom velike akcije na svetogorskem in moravškem območju, v kateri je sodeloval 19. SS policijski polk, posebnih policijskih čet, žandarmerija in vojaške enote Nemci niso mogli biti zadovoljni. Kljub veliki številčni premoči jim ni uspelo uničiti Šlandrove brigade, hude izgube pa so prizadejali Savinjskemu bataljonu. Zatišje po komaj končani veliki nemški akciji je štab brigade poskušal izkoristiti za čimprejšnjo izpolnitev povelja glavnega štaba Slovenije o preboju na Dolenjsko. Že 25. avgusta zvečer sta politični komisar Ribičič in načelnik štaba Poglajen uspešno pripeljala zasavski bataljon in skupino borcev Savinjskega bataljona čez Savo na Dolenjsko. Tudi Kamniški bataljon se je v prvih dneh septembra uspešno izmaknil nemškim poskusom, da bi ga obkolili, in se pod vodstvom komandanta brigade Sekir-nika prebil na Dolenjsko. Prav na dan kapitulacije Italije so tako vsi trije bataljoni brigade kljub hudim hajkam izpolnili nalogo glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Na Dolenjskem so se vključili v XV. divizijo in v njeni sestavi so šlandrovci nato uspešno izpolnili svoje naloge ob kapitulaciji italijanskega okupatorja.
Šlandrova brigada je torej svoj ognjeni krst doživela v Moravski dolini, ki je nato postala v naslednjih obdobjih njenega bojnega delovanja prizorišče njenih uspešnih spopadov z nemškimi enotami in dolgo časa njeno najpomembnejše izhodišče za številne akcije v Zasavju in Črnem grabnu, njeno prebivalstvo pa je, organizirano v Osvobodilni fronti, bilo šlandrovcem ves čas trdna opora pri izpolnjevanju njihovih nalog.
Miro Stiplovšek
Komunalna težava:
Joj, kam bi del?
»Donedavno smo imeli v Domžalah svoj uradni odpad, firma Dinos je pisalo na vratih. Resda lokacija ni bila najprimernejša (za Prešernovo ulico je šlo), sedaj pa še tega odpada ni več,".-.«
Približno tako je začel svojo tožbo iz naslova članka občan-upokojenec S. B. iz Domžale. Četudi človek ni veliko zaslužil, železa in drugih odpadnih surovin ni bilo treba peljati daleč.
Sedaj pa se je Dinos iz Domžal umaknil, ne da bi kdorkoli pojasnil zakaj, kako, kam. Preprosto: ni ga več! In to v času, ko naj bi se borili za boljšo ekologijo, čistočo, lepše okolje. Ob tem, ko odpada ni več, zagotavljam, da se bo povečalo odmetavanje in odlaganje v naravo, torej ravno tja, kamor se že dalj časa borimo, da občani ne bi odlagali smeti, odpadkov, neuporabnih predmetov.
»Zanima me, kaj pravijo na to na izvršnem svetu, kaj pravijo na komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja, strokovnjaki na SKISU ter drugod. Pa menda ja ne skomigujejo z rameni...«
Druga stvar je papir. Papirnica Količevo, ki papir odkupuje je precej daleč, papirja pa imamo Domžalčani kar precej. Pri hiši se naberejo tudi kartoni in drugi papirni odpadki. Da bi peljali na Količevo — se ne izplača, saj denarja še za bencin ne bi dobili, to bi bil za vsakogar pravi ekonomski nesmisel. Mislim, da bi bilo prav, če bi nekje na enem mestu v Domžalah organizirali odkup papirja, pa naj se potem iz papirnice vozijo ponj.
Hvala občanu S. B.
Res gre za aktualna vprašanja naše ekološke zavesti... Kdo bo odgovoril nanje?
Urednik
Nova premiera v KUD Miran Jarc iz Skocjana:
Na bližnji Veliki planini:
Kapelica — znamenje sporazumevanja
Letošnje poletje je bližnji kamniški kot obogaten s še eno turistično ponudbo, s kapelico na Veliki planini, postavljeno na temeljih prejšnje, odprto po petdesetih letih prejšnje, ki je bila požgana med vojno. Vse to niti ne bi bilo morda toliko pomembno, če se ne bi stranjanski župnik France Gačnik več kot dvajset let prizadeval, da bi prišlo do tega in če ne bi bile tako vloge za ponovno postavitev in sama postavitev izvedene v slabem letu.
Slovesno blagoslovitev je opravil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, somaševalp je ducat domačih duhovnikov, odprtja pa se je udeležilo okoli sedem tisoč vernikov, predvsem iz kamniške in domžalske občine.
Predsednik pašne skupnosti Alojzij Štupar je nadškofu zaželel pri blagoslovitvi več sreče, kot jo je imel predhodnik (Rozman), nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je dejal, da je kapelica znak boljšega sporazumevanja med ljudmi, znak priznavanja slo-
venske tradicije in nasploh znak boljše kulture nekaterih mož, ki so doslej vztrajno zavračali to intimno potrebo velikoplanin-skih pastirjev in dopustnikov. Zahvalil se je vsem krajevnim in občinskim možem, izpostavil prizadevne Stranjane in nasploh vse delavce, ki so v rekordnem času postavili kapelico, ki bo resnično privabila pre-nekaterega turista tudi zaradi Marije Snežne v prelepi veliko-planinski raj. ,
Dogodek pa ima tudi šrrši družbeni pomen, saj so ga prvič močneje obeležila vsa sredstva javnega obveščanja na prvih straneh oz. v prvih minutah poročanja; nasploh pa je bil videti kot prava zgodovinska freska, ki so jo poleg sedemtisočglave množice pobarvale še številne narodne noše, velikoplaninski pastirji v svojih značilnih starinskih oblekah ter planšarji iz vseh koč na Veliki in Mali planini, z Gojške in Dolške planine. Res, pravi praznik, brez posebnih vabil in odvečnih fraz.
I. Sivec
Pričetek vadbe v Partizanu Mengeš
Partizan Mengeš obvešča občane Mengša, da pričnemo z vadbo v vseh skupinah in sekcijah 12. 9. 1988. ponedeljek
16.-18. 18.-20. 20.-22.
torek 13.30-18. 18.-20. 20.-22.
sreda 16.-18. 18.-20. 20.-22.
četrtek 16.30-18.
18. -20. 20.-22.
17. -19.
19. -21.
petek 16.-18.
18. -20.
20. -22.
sobota 9.-11.
namizni tenis mlajši pionirji namizni tenis starejši pionirji namizni tenis rekreacija
odbojka pionirke karate
rekreacija članice
namizni tenis mlajši pionirji namizni tenis starejši pionirji odbojka mladinke, mladinci odbojka članice, člani — telovadnica OŠ
cicibani
gimnastika starejše pionirke rekreacija člani šah pionirji — sejna soba TVD šah člani
namizni tenis starejši pionirji karate pionirji karate člani
namiznoteniška šola
»Divji lovec« na Studencu
Navada je že, da dramski igralci KUD Miran Jarc iz Škocjana pod vodstvom neutrudnega režiserja in organizatorja v nizu zabavnih prireditev v letnem gledališču na Studencu pripravijo tudi kako doma naštudirano dramsko delo. Tokrat so se lotili klasičnega teksta drame F. S. Finžgarja Divji lovec.
pa so jo Darko STUPICA, Drago GABERŠEK in Tone KAMIN, razsvetljavaje bila v rokah Marjana .. JANČARJA, Mavricija
GROSLJA in Janeza
OMAHNA
za ton je skrbel Marjan PTAfj NIKAR, vodja predstave pa Je bila Božena JERMAN.
Sicer nezahteven, klasični tekst o večnem motivu za prepir — prerekanju za zemljo in grunt je bil posrečeno izbran za obdelavo v letnem gledališču. Zdi se, da je imel režiser Lojze Stražar izredno srečno roko pri izbiri tega teksta, saj je z domačimi igralci ter deloma iz bližnjih krajev lahko dobro zasedel vse vloge, dovolj pa je imel mladih zagnanih igralcev, ki se šele oblikujejo tudi za zasedbo vseh stranskih vlog in statistov, ki so zagotovili pravšnji dekor vaškega okolja gorenjske vasi, koder se drama dogaja.
Ob tekoči predstavi, ki ji le tu in tam manjka tempa, velja opozoriti na izjemno skrben odrski jezik, s katerim so domala vsi igralci več kot presenetili. Ta skrb in za naše razmere več kot slišna dodelanost jezikovne dramske plasti je zagotovo dosežek, ki ga malokdaj doseže s tem ali onim narečjem ter voka-lizmom obremenjena amaterska dramska skupina.
Stari znanec in sodelavec škocjanskega kulturnega društva Saša Kump iz Kranja si je domislil   imenitno realistično
scenografijo, ki je v več nivojih omogočila razgibane mizanscen-ske zamisli, dogajanja so dajala več kot dober prostorski vtis. Ob lepi scenografiji, ki je zahteven dosežek tehničnih sodelavcev v društvu, velja opozoriti tudi na ustrezno glasbeno opremo Boruta Lesjaka. Izredno lepi so bili tudi vokalni vložki (dekliško in fantovsko petje, duet pastircev), kar vse je zaokrožilo vtis izjemno lepega gledališkega dogodka.
V zasedbi vlog so nastopali kot sledi v gledališkem listu: Rajko MAJDIČ, Brigita JERE-TINA, Janko OMAHNA, Ivanka MLAKAR, Franci JASENC, Robi RESNIK, Slavka PASTE-BAR, Stane MASELJ, France STRAŽAR, Milan CAPUDER, Sandi BORŠTNAR, Jože PRAŠ-NIKAR, Bojan CERAR, Jože LEKAN, Marija JEMEC, Pavle NAHTIGAL, Karolina OGORE-VEC, Toni OMAHNA, Anita STRAŽAR, Stane JASENC.
Strokovni sodelavec je bil Marjan BREZNIK, lektor Ana MLAKAR, glasbo je prispeval Borut LESJAK, zborovodja je bila Meta GALIEN, scena je po zamisli Saše KUMPA, izdelali
Srečanje folklornih skupin v Mengšu
Letno gledališče v Mengšu bo v soboto, 17. septembra, prizorišče, na katerem se bodo srečale folklorje skupine vseh sednim občin z gorenjskega področja. Srečanje se bo začelo ob 18.30 s povorko izpred Kulturnega doma proti Letnem gledališču. Srečaje je vsako leto v drugi občini in po sedmih letih smo tako spet gostitelji v domžalski občini.
Folklorne plese z različnih področij Slovenije, seveda pa tudi Gorenjske, nam bodo predstavile FS Kamniška Bistrica, FS Stara Loka, FS KUD Bled, FS DU Javornik, FS Karavanke Tržič, FS Sava Kranj, FS DKD Svoboda Mengeš in FS ŠKD Osnovne šole Matije Blejca Mengeš. Gostujoči skupini srečanja bosta folklorna skupina iz Koroške in folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja. Sodelovala bo tudi Mengeška godba.
Če bo slabo vreme, bo srečanje v Kulturnem domu s pričetkom ob 19. uri, sprevoda pa ne bo.
Ljubitelji folklornih plesov in slovenskega ljudskega izročila ste prav prisrčno vabljeni na srečanje.
TB
Ob 40-letnici GD Topole
S prizadevnostjo do uspehov
Gasilsko društvo Topole je pretekli mesec slavilo 40-letnico svojega uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti sem se o preteklem delu in o slavju pogovorila s predsednikom društva Francem Hribarjem, poveljnikom Janezom Konciljo in tajnikom Miranom Lahom.
GD Topole je aktivno začelo delovati 1948. leta, ko je bila ustanvljena gasilska četa Topole, kot sestavni del GD Mengeš. Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih preko 50 krajanov, od teh pa jih je 26 takoj pristopilo k društvu, takoj pa so iz svoje sredine izvolili tudi upravni odbor. Leto 1951 je bilo prelomno leto za topolske gasilce, saj so tedaj postali samostojno GD. Kmalu so se z izposojeno opremo drugih GD (Mengeš, Kamnik, Dob) začeli uveljavljati tudi na tekmovanjih. S prizadevnim delom so dosegli zelo hitro lepa priznanja in pohvale. V začetnih letih so nato sami kupili tudi motorno brizgalno, kasneje pa tudi vprežni voz. Nekaj let zatem so kupili tudi gasilsko sireno, začeli so graditi stolp gasilskega doma, kupili so kombi, ob 30-letnici društva pa so svojemu namenu izročili novo motorno brizgalno. V zadnjih letih so si nakupili še nov orodni avto, letos pa iz lastnih sredstev še šest gasilskih oblek in dva izolirna dihalna aparata. Tako je društvo vseskozi uspešno delovalo in s ponosom dočakalo tudi svojo 40-letnico.
Ob tem dogodku so društvu izročili UKV radijsko postajo, ki jim jo je podarila Občinska Gasilska zveza Domžale kot pokrovitelj slavja.
Na slavnostni paradi je sodelovala Mengeška
godba z narodnimi nošami, nastopila so društva domžalske in kamniške občinske gasilske zveze (čez 120 gasilcev s 16 prapori). V pozdravnem govoru je spregovoril Franc Hribar, za njim pa še tajnik Miran Lah, ki je podal kroniko delovanja društva, zatem pa je spregovoril tudi Aleksander Rihtar, predsednik občinske gasilske zveze Domžale, ki jim je tudi predal UKV postajo v upravljanje. Ob tej priložnosti so podelili tudi kar precej priznanj. Občinska priznanja so prejeli: Joland Lah, Slavka Kosec, Franc Hribar, Alojz Istenič, Peter Jemec in Andrej Kon-cilja ml., republiška priznanja pa sta prejela Janez Koncilja in Franc Za-bret. Pohvale pa so prejele najzaslužnejše delovne organizacije, ki že vrsto let stojijo GD Topole ob strani, prav tako pa Mengeška godba in KS Mengeš. GD Topole pa je prejelo plaketo občinske zveze gasilcev ob 40-letnici delovanja. V govoru so bili pohvaljeni vsi člani GD Topole, posebno pa članska moška desetina, ki je aktivna na vseh področjih, ženska ekipa, ki je zelo uspešna tudi na tekmovanjih in starejši člani, ki so temelj vzpodbude za delo.
Vsi trije člani GD' Topole so mi povedali še nekaj podrobnosti.
Janez Koncilja, poveljnik:
»V petek, 19. 8. je bila najprej slavnostna seja, na kateri smo aktivnim članom podelili priznanja. Za dolgoletno delo so jih prejeli ustanovni člani: Slavko Zabret st., Slavko Cankar, Anton Traven in Andrej Koncilja. Priznanje pa je zasluženo prejel tudi dolgoletni sektorski po-
veljnik in prijatelj GD Topole Franc Blejc.
V soboto, 20. 8., smo imeli medsektorske vaje na dveh gospodarskih poslopjih, pri čemer je sodelovalo sedem društev. Prikazana je bila tudi vsa gasilska tehnika. Vaja je izredno dobro uspela. Naslednji dan naj bi imeli veselico s slavnostnim delom, vendar je bilo vse skupaj prestavljeno na nedeljo kasneje ...
Franc Hribar, predsednik društva:
»GD Topole je edino društvo v vasi, ki aktivno povezuje vse Topolce v eno. Od
tega je kar 45 % občanov zelo aktivnih v društvu. V okviru GD skrbimo za razvoj kraja, urejamo in čistimo okolico in skrbimo za lepši videz Topol. S pomočjo KS skrbimo tudi za odvoz smeti, nasploh skušamo reševati skupaj v vasi vse naše probleme preko gasilskega društva. Poskušamo obnoviti tudi vaški vodnjak sredi Topol, za katerega imamo tehnično dokumentacijo že pripravljeno, vendar pa že dalj časa čakamo na izvajalca ...«
Miran Lah, tajnik:
»Naš najpomembnejši cilj je adaptacija gasilskega doma, saj je prenova nujno potrebna. Imamo novo opremo, dihalne aparate, motorko, vendar pa je v zdajšnjem gasilskem domu tako vlažno,
da je obstojnost le-teh močno zmanjšana. Zato se va-ščani prizadevamo, da bi bilo to čimprej urejeno, tudi zaradi opreme. Urediti si želimo tudi gasilski poligon, ki bo namenjen za urjenje gasilskih veščin ter za rekreacijo vaščanov. Vse to počnemo zdaj le na travnikih, to pa je možno le tedaj, ko so pokošeni. Želimo si — in kot vas tudi pričakujemo — da bo sodelovanje s KS boljše kot sedaj, ko velikokrat dobivamo občutek prevelike odmaknjenosti.
Urediti moramo tudi tehnično brezhibnost hidrantov, saj se težave pojavljajo že več let. Če bi pozimi nastopil hujši mraz, nam tako ostane le en hidrant za vso vas, v primeru požara pa bi bili tako nepreskrbljeni s požarno vodo.«
Upamo in želimo, da bi GD Topole rešilo vse probleme in težave kar najhitreje, kar jim verjetno ob takšni neu-trudljivosti vseh vaščanov ne bo težko.
Člani GD Topole se zahvaljujejo vsem DO, ki jim pomagajo že vrsto let ter pričakujejo od njih nadaljno podporo, prav tako se zahvaljujejo vsem obrtnikom, ki so jim z dobitki pomagali pri srečelovu, brez katerega si ne morejo predstavljati veselice. Največja zahvala pa gre vsem vaščanom, ki že štirideset let nesebično vlagajo svoje delo, nešteto ur in tudi denarja v to, da je GD Topole eno izmed najuspešnejših v naši občini. Hvala za pomoč in — na pomoč tudi vnaprej!
Vesna Sivec
J
Spet kaj novega:
V Mengšu sanjska športna hala
r~
Prvi hip je slišati resnično sanjsko: prišel je naš človek iz tujine, skupaj s še štirimi drugimi je hotel nekje postaviti večjo športno dvorano, mengeški krajevni možje so pobudo zagrabili z vsemi štirimi in športna hala pod Gobavico se že gradi, tako da bo športni park 8. julij v nekaj mesecih dobil skoraj dokončno podobo, ki bi jo drugače lahko načrtovali še veliko obdobij. Gre seveda po eni strani za izredno primerno mesto, po drugi pa za odlične pogoje, ki so bili zagotovljeni s tem, da se je prav v športnem parku v Mengšu veliko naredilo že do sedaj, precej tudi iz samoprispevka krajanov. O tem velikem dogodku za vso občino sem se pogovarjal s predsednikom sveta KS Petrom Janežičem, ki je hkrati tudi eden izmed glavnih, da v Mengšu tokrat nismo zaspali.
Naš rojak Branko Luzar, do-
iz Šmartna pri Litiji, je ob Prihodu v domovino hotel del svojega kapitala vložiti v objekt, *i bi bil rentabilen. Hodil je od pbčine do občine, ponujal dolarje, vendar so se po naši lepi navadi povsod izgovorili, da tega in tega nimajo v načrtu, da ga nihajo časa niti sprejeti itd., skratka, nič ni bilo od tega, šele v Mengšu, ko se je udeležil Uspešnega Kompasovega turnirja, je spoznal, da je v teniškem klubu in na krajevni skupnosti nekaj sposobnih mož in pogovori so stekli.
»Moram poudariti,« pravi Peter Janežič, »da smo v zadnjih letih res precej vložili — polega Kulturnega doma — sredstev iz samoprispevka v gradnjo naše-6a športnega parka, kjer so bili se posebej aktivni tenisači. Iz dveh igrišč je z njihovim zagnanim delom nastalo pet, pridruži-11 so se nogometaši, balinarji, Postavili smo lep Titov drevored, vaa tO pa je »Kanadčana« tako navdušilo, da se je sklenil ustaviti v Mengšu ...«
Krajevni možje so ukrepali izredno hitro, v dopustniškem času pripravili nekaj sestankov,
proučili, kaj bi takšna večnamenska dvorana pomenila za kraj, koliko bi bilo ogroženo okolje, koliko bi pridobili v športnem in turističnem pomenu ... vse so pretehtali do potankosti in do določenega avgustovskega datuma imeli tudi pripravljeno vse potrebno.
In tako je na hitro stekli tudi z gradnjo . . . Na nekdanjem san-kališču je zdaj že gradbišče kamniškega Graditelja, ki je tudi izvajalec del. Novo sankališče za najmlajše bo urejeno še letos drugod, prav tako pa prostor za lokostrelce.
»Rad bi se osebno zahvalil domžalskemu Razvojnemu zavodu, Komiteju za urbanizem, Ljubljanski banki Domžale in vsem, ki so pomagali, da ni bilo nobenih odvečnih ovir .. .« pravi Peter Janežič. »Sodelovanje poteka na najvišji ravni, tako kot bi si vedno samo lahko želeli.«
Kakšna bo ta dvorana?
V večnamenski pokriti in ogrevani športni dvorani bodo štiri teniška igrišča, torej pravi raj za tenisače pozimi, ob tem pa še savna, solarij, fitnes center, športna trgovinica, manjši
Največja letošnja atletska prireditev vjSloveniji:_
XXIII. kros dela v Domžajah
15. oktobra letos se bo v športnem parku pomerilo ca. 800 atletov iz domala vseh slovenskih občin na vsakoletnem krosu Dela. Prireditev, ki se je udeležijo predstavniki vseh slovenskih občin je za atletiko javnost izredno pomembna, saj pokaže množičnost in tudi kakovost dela z atleti v posamezni občini.
V Domžalah se na zahtevno prireditev že krepko pripravljamo. Ustanovljen je bil organizacijski odbor, imenovane komisije, predvidene službe in drugo.
Organizacijski odbor se je že večkrat sestal, tako da dela na pripravi zahtevnega tekmovanja že tečejo.
Proga, ki so si jo ogledali tudi že atletski delavci in strokovnjaki AZS je v celoti speljana po Športnem parku v Domžalah, tako, da s tekmovanjem pridobivamo tudi razgibano in zanimivo progo za kros. Glavni pokrovitelj prireditve bo Skupščina občine Domžale, med pokrovitelji pa so še Helios, Termit, Trak, Toko, Univerzale in Papirnica Količevo, povabljeni pa so tudi drugi kolektivi, da pomagajo pri organizaciji in financiranju velike atletske prireditve.
O prireditvi bodo izšle tri posebne številke Biltena, ki bo služil za informiranje tekmovalcem in vodstvom posameznih občinskih reprezentanc.
Več o tem tekmovanju bomo pisali v prihodnji številki.
B.
OBRTNIKI, POZOR!
Ob XXIII. krosu Dela bo izšel med drugim tudi poseben propagandni del — priloga v priložnostni brošuri tekmovanja.
Obrtnike, ki bi želeli oglašati v njej vabimo, da se obrnejo s tekstom oziroma predlogom objave za ZTKO Domžale, Hala KC. Cena objave bo odvisna od velikosti sporočila.
bife, tako rekoč zaključena celota na 2375 kvadratnih metrih.
V nadaljni fazi pa bodo urejena okoli dvorane še tri tenis igrišča in še nekaj drugih podrobnosti, tako da bo celotni park dobil prav veličastno podobo.
»Med mrliškimi vežicami in Titovim drevoredom, ki seveda ostane popolnoma neokrnjen, bomo uredili skupaj z investitorjem športne hale parkirišče za 105 avtomobilov, verjetno v zastavljeni obliki, tako da ne bo kazilo okolja, bo pa za vse priložnosti, za večje športne prireditve, za uporabnike športnega parka nasploh, za udeležence pogrebov, za obiskovalce kulturnih prireditev, tako rekoč za ves Mengeš, saj je kraj že dlje časa potreboval večji parkirni pro-■stor.«
Izredno dobrodošla bo športna dvorana tudi za največje prireditve v kraju, za katere je bil Kulturni dom večkrat premajhen. Tenis igrišča v dvorani se bodo namreč lahko pokrila z umetnim podom in v dvorani bodo lahko potekale prireditve za dva tisoč obiskovalcev. Tako bi bilo enkrat za vselej rešena na primer prireditev Pod mengeško marelo, ki je tudi po petih ponovitvah niso mogli vsi videti. Seveda pa se bo v posameznih »oddelkih« dvorane lahko odvijalo tudi silvestrovanje itn.
Kdaj bo odprtje?
Datum odprtja je tudi že določen in sicer kar letošnji 10. december oziroma vsekakor pred novim letom. To se zdi skoraj neverjetno, vendar je vse določeno z roki in le »višja« sila lahko prepreči to.
»Vse tiste, ki jih skrbi glede vklapljanja objekta v okolje, naj potolažim, da smo o tem veliko razpravljali in zato tudi izbrali Elanov projekt, ki je izredno primeren za ta konec. Kritina bo temnorjava, stene pa narejene iz brun, tako da se mora objekt odlično ujeti z okolico. Sicer pa smo nekaj takega dolgoročno tudi načrtovali, seveda pa bi lahko tja do leta 2000 ostali samo pri željah, glede na naše zmožnosti . ..« pravi Peter Janežič.
Bilo je tudi nekaj pomislekov in celo protestov posameznikov, ali je takšen objekt Mengšu sploh potreben, predvsem tistih, ki jih je čas že zdavnaj povozil. V večnamenski pokriti teniški dvorani se ne bo odvijal samo tenis, ampak si bomo lahko — po zagotovilu investitorja po dostopnih cenah — nabirali tudi zdravje, ujeli prenekateri kulturni utrinek in se zabavali. Sem bodo lahko prihajali tudi drugi športniki na priprave, morda celo reprezentančni, Ljubljana je tako in tako na dosegu roke; celotni športni park pa je velik prispevek tudi k razvoju gostinstva in turizma v Mengšu. Seveda z ljudmi, ki se znajo obrniti in ki se zavedajo, da je vsak napredek tudi skupni napredek kraja in občine.
Bogati zdomec je na koncu menda dejal, da pozna še kakšnih deset fantov, ki bi z veseljem obnovili domžalske propadajoče gradove in druge podrtije, seveda pa po starem zakonu, ki prepoveduje tujim osebam vlaganje, zaenkrat to še ni mogoče izpeljati, obeta pa se sprejetje novega zakona, ki bo to bistveno spremenil. Če bo res. Kako malo bi bilo treba premakniti v glavah nekaterih odločujočih ljudi, da se ne bi pomikali proti srednjemu veku! Balzam za tovrstne rane pa je tudi športna dvorana v Mengšu. Nekateri hudomušno dodajajo, da se je Marija premaknila pravzaprav pod Gobavičo; vsi tisti, ki so močno garali pretekle mesece pa vedo, da je napredek samo stvar krajanov, ljudi in ni prav nič mističnega pri tem.
Naj tale navdušujoči podrobnejši opis končam z željo, da se ne bi kaj zataknilo po nepotrebnem, čestitam odgovornim posameznikom, hkrati pa tudi zapišem, da bo Športno rekreativni center Mengeš, kot se bo uradno imenoval, prav gotovo velik izziv za mengeško in tudi domžalsko gostinstvo in turizem. Sprejmimo ga!
Ivan Sivec
Pogovor o gradnji:
Pametna fleksibilnost
Govori Branko Lu-žar, podjetnik iz Toronta (Kanada), ki v Mengšu s še tremi partnerji gradi športno dvorano.
Kdo ste, mr. Branko?
Doma sem iz Šmartnega pri Litiji, od leta 1965 pa živim v Kanadi, kjer sem podjetnik — zasebnik tovarne kovinskih izdelkov. V tovarni je zaposleno 30 delavcev, izdelujemo pa dele za letalsko industrijo, za kopirne stroje in drugo . ..
Kako ste prišli na idejo vlagati v domovini?
Pred dvema letoma sem prišel na idejo, da bi vložil denar v športno halo, saj sem prepričan, da bi se to moralo splačati. Z bratom MILOŠEM ter športnima prijateljema iz mladih let Štefanom VUKOM in Oskarjem ŽNI-DARJEM smo želeli ustvariti nekaj tudi na domačih tleh.
Kako da ste se odločili za gradnjo v Mengšu?
Najprej sem želel zidati doma, v domačem kraju, pa zaradi interesa Savskih elektrarn gradnje niso dovolili. Zaradi športnega poznanstva z Marjanom Golobom iz Mengša smo prišli na idejo, da bi to gradnjo uresničili v Mengšu. To je bilo junija. Nato je steklo . ..
Ste s potekom zadovoljni?
Priznati moram, da me je bilo izgube časa kar malo strah. Ampak presenečen sem nad hitrostjo, fleksibilnostjo in resnostjo vseh, ki so se vključili v to zadevo. Srečo sem imel, da sem povsod naletel na sposobne ljudi, da smo se o vsem dobro dogovorili in doslej — moram reči — vse teče po dogovoru.
Pohvaliti želimo, organe KS Mengeš, kjer je bilo vse na samoupraven način temeljito prediskutirano, pa Razvojni zavod, Geodetsko upravo in Ljubljansko banko, ki je nudila hiter in več kot soliden bančni servis.
Kaj je doslej bilo že opravljenega?
Ta čas so opravljena že vsa zemljiška dela, podpisane vse pogodbe z izvajalci, odkupljena zemlja, plačani prispevki. Graditelj Kamnik bo vsak čas začel z gradnjo po načrtih ing. arh. Feliksa Hri-bernika.
Kaj pričakujete od prihodnosti?
Oboji pričakujemo od uspešne gradnje tudi rezultat — nadalnje vlaganje v mengeške objekte. Zdomci iz Kanade bi vložili denar v turistične, gostinske objekte, obnovo gradu, tako da so na tem področju resnično še velike perspektive.
M. B.
Športna sekcija pri AMD Domžale uspešno deluje:
Po prvem mestu segamo v vseh kategorijah
Priprave na cestno hitrostno dirko za državno prvenstvo že tečejo
AMD Domžale bo letos ponovno organizator cestno hitrostne dirke z motorji za državno prvenstvo pod geslom »DOMŽALE 88«. Že lani so se Domžalčani prvi med AMD iz Slovenije odločili za organizacijo te dirke, in sicer po petnajstletnem premoru, odkar v naši deželi (po dveh tragičnih dogodkih) ni več dirk z motorji na naših cestah. In ker še vedno nimamo za to nobenega avtodroma, bo dirka ponovno na Grobniku pri Reki. Organizacija dirke je pač logična posledica tega, ker je v domžalski ekipi največ državnih prvakov.
Za pogovor, da bi bolje obveščali bralce in številne ljubitelje motošporta, smo zaprosili kar predsednika športne komisije pri AMD Domžale in obenem tudi vodjo uspešne tekmovalne komisije pri AMD Domžale tov. PETRA VERBIČA, ki je sedaj tudi predsednik organizacijskega odbora in direktor dirke. Naj dodamo, da je bila njegova športna pot izredno uspešna. Trikrat zapovrstjo je v razredu do 50 ccm osvojil naslov državnega prvaka in s tem tudi »zlato čelado« AMZJ, ki ga je izbrala za športnika leta. S svojimi drznimi vožnjami je osvajal tudi točke na dirkah za svetovno prvenstvo. Sedaj je uspešen organizator ...
— Letos ste ponovno organizatorji dirke za DP na Grobniku!
»Po uspešni organizaciji DP lani smo tudi letos dobili termin (24. in 25. septembra) za organizacijo DP v CHD-M. To je prav zadnja dirka, ki bo odločala o novih naslovih državnih prvakov, kar je za nas še večji motiv za organizacijo. S tem prevzemamo tudi mnogo večjo odgovornost. Za temeljite priprave in še posebno za samo prireditev je potrebno precejšnje število ljudi, da ne pride do nepredvidenega zastoja. Za pomoč smo zaprosili tudi športne funkcionarje pri AMD Mengeš in Matulji, kateri imajo že precejšnje izkušnje pri organizaciji.«
— Kako pokrivate stroške dirke, ki verjetno niso majhni?
»V organizacijskem odboru je 30 ljudi, ki že vse poletje pospešeno delamo za pripravo dirke. Najprej smo sestavili finančni plan. Zagotovili smo si pokrovitelje posameznih razredov; ti pokrovitelji so: Tomos, Helios, Loterija Slovenije, Riko in Jeklo-tehna; imamo tudi generalnega pokrovitelja celotne prireditve, ta pa je Skupščina občine Domžale. Poleg teh glavnih pokroviteljev pa so našo prireditev podprle še druge delovne organizacije ter številni obrtniki, predvsem iz naše občine. In ker je to zadnja in s tem tudi odločilna dirka v tem prvenstvu, bo gotovo tudi zanimanje gledalcev precejšnje. Mi imamo svoje tekmovalce v vseh razredih in to prav v vrhu«.
ŠKERLEC dr. VOJKO Koželjeva 5 61240 Kamnik tel. 831-467
Kitajska akopresura, elektrostimulacija in moxibustija uspešne metode pri:
— hujšanju
— odvajanju od kajenja
— psihosomatskih motnjah (čiru na dvanaj-sterniku, astmi, zaprtosti)
— hormonskem neravnovesju
— alergiji
— senenem nahodu
— spondilotičnih težavah
— Kakšni pa so vaši načrti za prihodnje tako glede tekmovalcev in dirk?
»Po uspehih, ki jih dosegamo, smo se trdno odločili, da je cestno hitrostni motošport naša prvenstvena dejavnost. Enkrat smo že bili ekipni državni prvaki in na ta naslov resno računamo tudi letos. Veseli smo tudi vsakega naslova med posamezniki in trenutno nam zelo dobro kaže. V svojih vrstah imamo več tekmovalcev iz Slovenije in še iz Zagreba. Kot najboljša ekipa pa ne mislimo samo tekmovati, ampak bomo še naprej tudi organizatorji dirk. Žal moramo tudi kot organizatorji gostovati na Grobniku, ker v naši republiki po tragičnih dogodkih v Kamniku in Škofji Loki nimamo več dirk. Že letos smo želeli organizirati dirko na mariborskem letališču, vendar je bilo to še preuranjeno zaradi varnostnih pogojev za tekmovalce in gledalce. V kolikor si bomo pridobili za našo zamisel pokrovitelja, ki bi bil pripravljen sodelovati v našem projektu, bomo kmalu lahko videli dirke tudi v Sloveniji.
Tekmovalna steza na letališču bi bila najhitrejša in najcenejša možna varianta. Možne so še druge izvedbe, vendar tačas precej manj realno zasnovane. Za ■začetek smo si zastavili nalogo za gradnjo večnamenskega objekta na prostoru opuščene gospodarske gradnje v Turnšah, ker je za nas že več uporabnih elementov, ki bi možno pocenili nadaljno gradnjo. Prostor bi bil najprej usposobljen in name njen za poligon avtošole, karting in za učenje pravilne vožnje z motorji, kar bi bil naš prispevek k varnejši vožnji na naših cestah.«
— Kaj še pripravljate poleg dirke za letošnjo jesen?
»Naši tekmovalci bodo pred nastopom na Grobniku opravili še demonstracijski nastop pred Veleblagovnico v Domžalah in pri Astri v Ljubljani. Sodelovali bomo tudi na dirki v spedwayu v Šiški. Za mlajše bomo pripravili še dirke s Tomosovimi avtomatiki. V decembru pa bo, kot že zadnjih nekaj let, tradicionalni motoples.«
Dela je torej dovolj. Da bodo vsi korajžni načrti uresničeni pa so zagotovilo številni amaterski športni delavci, ki se ljubiteljsko lotevajo dela v avtomoto športu. Eden takih je tudi današnji sogovornik Peter Verbič. Njemu in vsem, ki delajo v avtomotu športu želimo obilo uspehov.
S. Benkovič
Na " območju KS Krtina
veliko narejenega
Zgrajeno je bilo telefonsko omrežje na območju cele KS in pridobljeno 40 novih telefonskih priključkov. Z gradnjo nove telefonske centrale v Domžalah, bomo pridobili še nadalnih 20 telefonskih priključkov. Vodovod Žeje—Trojica, načrtovan za 5-letno obdobje (do leta 1991), je že v letu 1987 zagotavljal prepotrebno vodo večini krajanov — celo najbolj oddaljenim v zaselku Kon-fin. Tudi vasi Škocjan in Studenec, sta bili z izgradnjo vodovodnega omrežja priključeni na osrednji vodovodni sistem v občini Domžale. Končana je rekonstrukcija nekaterih cest in sicer — cesta v vasti Studenec, Cesta v vasi Brezje, s odcepom v Zg. Brezje, cesta v Zg. Krtini s odcepom do pokopališča na Krtini. Ob rekonstrukciji vaških cest je delno zgrajena tudi kanalizacija za meteorno vodo. V vasi Brezje je urejeno — asfaltirano avtobusno postajališče. Zgrajene so nadstrešnice na avtobusnih postajališčih v Brezju in v Krtini. Položena je asfaltna prevleka na nekaterih deli ceste Gorjuša— Trojica. Obnovljena (delno na novo zgrajeno) je obzidje na pokopališču Trojica. Končana je prva faza dela na izgradnji večnamenskega igrišča pri šoli. Izgradnja javne rasvetljave je uspela le v vasi Studenec. Ob regionalni cesti Želodnik—Moravče in drugot, pa le-to, še vedno ne služi svojemu namenu.
Kulturno umetniško društvo »Miran Jarc« i Gasilsko društvo Studenec nadaljujeta s urejanjem večnamenskega zemljišča in gradnjo najnujnejših spremljajočih objektov pri letnem gledališču na Studencu. Gasilsko društvo Žeje, pa je v okviru nujne adaptacije gasilskega doma — zgradilo (do III gradbene faze) velik Dom Krajanov.
Melioracija in komasacija kmetijskih zemljišč, na območju med Račo in Čudno, ter Radom-lja I, je že končana. Na območju Radomlja II, pa so hidro in agromelioracijska dela v zaključeni fazi. Vsporedno s melioracijo kmetijskih zemljišč je razrešen tudi problem dotrajalih mostov na r. Radomlji — pri »Alešu« in pri šoli v Krtini, ter propust pri »Musnarju«, kjer je delno zgrajena tudi kanalizacija za meteorno vodo.
Škoda je le, da na nekdanjem (opuščenem) koritu r. Rače (na cesti med vasjo Brezje—Rača) most ni odstranjen. Na ta račun je veliko pikrih pripomb, da je most puščen za spomin na nekdanje čase oz. kot spomenik investitorju in izvajalcem melioracijskih del. Stroški dogovarjanja, ogledov, izdelave kalkulacij in ponudb, pa verjetno že presegajo stroške odstranitve mostu in ureditve cestišča.
Vse to in še veliko drugih del, je bilo mogoče opraviti le s velikim angažiranjem krajanov (v delu in denarju) in v sodelovanju s dejavniki na nivoju občine — še posebej SKIS Domžale, ki s srednjeročnim in letnimi plani zagotavlja velik del potrebnih sredstev — Razvojni zavod pa nudi veliko strokovno in organizacijsko pomoč.
Rekli boste, v KS Krtina — so res lahko zadovolni s doseženim. To naše zadovolstvo pa je relativno. Preveč je zadev, s katerimi nismo zadovolni, zadev, ki nas rezburajajo in jezijo. Prav tem zadevam je namenjeno nadaljevanje tega prispevka.
Razbujajo in jezijo nas pogoji dela. Delamo v nemogočih prostorskih in družbeno političnih razmerah. Jezi nas počasno (beri birokratsko) reševanje naših pobud — prizadevanj za razrešitev prostorskih problemov. Jezi nas neenakopraven položaj krajevnih skupnosti — večjih, mestnih, v primerjavi s manjšimi, vaškimi. Jezi nas nedoslednost in neodgovornost pri izvajanju dogovorjenega. Jezijo nas dvojna stališča — načelna podpora krajevni samoupravi, ob istočasni moralni in tudi materjalni podpori — uveljavljanja posamičnih in skupinskih interesov, mimo krajevne samouprave in v nasportju s njenimi opredelitvami.
Razburjamo se, ker se moramo (spričo opisanega) ukvajati s nepotrebnimi problemi. Vse to pa ima, na razmere v KS, katastrofalno negativne posledice.
Krajevna skupnost deluje v nemogočih prostorskih razmerah.
Sedež KS je v opuščeni zbiralnici mleka, ki je privatna last. Objekt je v raspadajočem stanju, vlažen — zamaka. Uporabna površina znaša 16 m2. Ta prostor služi za pisarno, za sprejem strank, za sestanke organov KS in družbeno političnih organizacij, za skladišče opreme in dr. Objekt je brez vode in sanitarij. V tem objektu dela tajnik KS, v rednem delavnem razmerju, s polnim delavnim časom. Ali se
predstavljate njegove občutke in občutke udeležencev sestankov
— kadar nastopi človeško fiziološka potreba? Zanimivo bi bilo slišati tudi sanitarno in delavno inšpekcijo!
Vsi se strinjamo (v KS in občini), da je rešitev prostorkih problemov v KS Krtina — nujna. Dogovorjen je okvirni program, nosilci nalog in sprejeta usmeritev o možnih virih financiranja.
SPORNA JE LOKACIJA
Zemljišče je pridobljeno pred dvemi desetletji. Na delu tega zemljišča je bila že takrat zgrajena javna tehtnica in zbiralnica mleka. S kategorizacijo kmetijskih zemljišč, pa je bilo to zemljišče razvrščeno med tista zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodno — I cona. Javna tehtnica in zbiralnica mleka nista niti evidentirani. Za strokovnjake — pripravljalce predloga kategorizacije je to — verjetno — nepomembna podrobnost. Pripombe krajanov in dejavnikov KS (v času javne rasprave in sprejemanja tega dokumenta) so enostavno spregledane
— zanemarjene oz. zavržene. Evidentirane in strokovno obdelane so bile tudi druge možne lokacije. Ob tem je ponovno prevladalo (strokovno in družbeno) prepričanje, da prednosti prvotne lokacije ni mogoče nadomestiti in spregledati.
Gre za osrednji del KS Krtina in najugodnejšo komunikacijsko povezavo vseh delov KS. Obstoječa lokacija (gradbena parcela), na kateri je zgrajena javna tehtnica in zbiralnica mleka se samo povečuje. Elektrika in voda je že na parceli — objekt zbiralnice mleka. Parcela leži na meji kmetijskih zamljišč in strnjenega naselja. Parcelo iz dveh strani obdaja — vaška javna pot.
Te okolnosti so bile izhodišče za odločitev naročila izdelave gradbeno-tehnične dokumentacije in začetek postopkov pridobitve potrebnih dovoljen. V osnutku gradiva za spremembo družbenega plana (prostorski del) pa naj se upošteva pobuda za spremembo namembnosti zemljišča — je bilo še dogovorjeno med dejavniki KS Kritina in občine Domžale.
Pritožba Kmetijske zemljiške skupnosti je zadevo vrnila v pr-. votno stanje
Na podlagi gradbeno tehnične dokumentacije je pristojni upravni organ izdal lokacijsko odločbo. Kmetijska zemljiška skupnost Domžale, pa se je na odločbo pritožila. Dogovorjeno je bilo da upravni organ lokacijsko odločbo umakne. Zadeva je tako vrnjena v razmere — kakršne so bile pred tremi leti. Spoštovati je pač treba zaporedje postopkov — ne oziraje se na družbeno upravičenost in druge negativne posledice. Doseči je treba najprej spremembo namembnosti zemljišča — šele potem se bomo pogovarjali — pravijo na Kmetisko zemljiški skupnosti v Domžalah. Kaj je treba vključiti v prvo kmetisko cono pa je strokovna stvar.
KAKO NADALJEVATI
Samo upamo lahko, da bo (pred enim letom napovedan) osnutek sprememb Družbenega plana občine — predložen v obravnavo in srejem — še letos. Upamo, da bodo, do takrat tudi na obč. Kmetiski zemljiški skupnosti spoznali, da s predlagano spremembo namembnosti zemljišč, ne bodo le upoštevali naše prepričanje, da bo z izgradnjo prostorov za potrebe KS, trgovine in sanacijo zbiralnice mleka, odpravljena vrsta najbol perečih problemov krajanov — kmetijskih proizvajalcev, tega območja. Prav to pa je najbolša spodbuda
— motivacija za večjo produktivnost, večjo kmetisko proizvodno.
Zavedati se moramo, da bo na poti za razrešitev prostorskih problemov KS Krtina treba odpraviti še veliko preprek, premagati veliko težav in odporov, ter razrešiti probleme, ki v sedanjem času izgledajo nerešljivi.
Ni mogoče spregledati tudi stališče sekretarja sekretarjata za občo upravo občine Domžale. Na razširjeni seji KK SZDL Krtina, je med drugim opozoril, da bi moralo biti več dogovarjanja, da ni sprejemljivo, da vsako društvo organizacija vtraja na svojih prostorih in dodal: »Gre za provokativno vprašanje — zakaj pa nebi dopustili, da bi bil sedež KS Krtina v kakšnem drugem kraju, v že obstoječem objektu — recimo v novozgrajenem domu krajanov v Žejah«. Samo dva meseca kasneje pa smo lahko prebrali v prispevku »V SLOGI RASTE NOVI DOM« (OP št. 18/88) med drugim tudi tole »Zgoraj bo objekt imel razen lož in balkona v dvorani tudi konferenčno sobo, pisarno za karjevne potreba (npr. KS)...
Spoštovani krajani, ponuja se orej ugodnejša — predvsem pa hitrejša in cenejša rešitev prostorskih problemov KS Krtina. Odločiti se bo treba! Upajmo, da bo v tem primeru v Žeje preusmerjena tudi načrtovana gradnja trgovine — premeščena zbiralnica mleka in še kaj!!
Strokovnjaki — pripravljale! in razlagalci kategorizacije kmetijskih zemljišč spregledali stoletni obstoj šole v Krtini. ' Ureditev okolice šole v Krtini in funkcionalnega zemljišča —
vključno s športnim igriščem je aktualno že več desetletij. V tem srednjeročnem obdobju pa smo prav to uvrstili, med prednostne naloge, — seveda v sodelovanju s osnovno šolo Martin Kozel Dob. Podružnična šola v Krtini je njen sestavni del. V postopkih za neposredno izvedbo te naloge pa smo že pred tremi leti ugotovili, da namembnost — uporaba zemljišča v okolici šole bistveno odstopa od zemljiško knjižnega stanja. Ugotovljeno je bilo naslednje.
Šola ima pravico upravljanja — uporabe nad 1.191 m2 zemljišča, ki je družbena lastnina. Od tega je 317 m2 stavbišče, preostalih 874 m2 pa dvorišče in ostalo funkcionalno zemljišče.
Na severni strani šole (med šolo in r. Radomljo) je pare. št. 9 v izmeri 737 m2, ki . je družbena lastnina v uporabi Kmetiske zemljiške skupnosti Domžale. To zemljišče je šola v svoji zgodovini vedno uporabljala kot funkcionalno zemljišče šole. Tu je bila steza za peš hojo mimo šole in dostop k šoli. V času gradnje ceste Želodnik—Moravče (v obdobju okoli leta 1970) je na tem mestu oz. zemljišču vspostavljena obvoznica, ki kasneje ni bila odpravljena. Trasa te ceste je oddaljena od vhoda v šolo le 6 m, od šolske stavbe 4 m in od pomožnega objekta 1,5 m. Na nasprotni strani je struga r. Radomlje. Na jugovshodni strani šole je pare. št. 588 v izmeri 5.044 m2 — ravno tako družbena lastnina v uporabi Kmetiske zemljiške skupnosti Domžale. To zemljišče, se je v zgodovini šole vedno uporabljalo in se še uporablja — za telovadbo učencev — za šolsko igrišče. Vse do leta 1955 je bilo to zemljišče v privatni lasti. Uporabo je šola urejala z najemno pogodbo. V letu 1955 je s menjalno pogodbo — predmetno zemljišče postalo družbena lastnina. Namebnost uporabe je ostala nespremenjena. Že v letu 1960, pa je (na večkratno zahtevo »Agroemone«) občina Domžale (brez vednosti šole) dodelila to zemljišče »EMONI«. Sedaj pa je pravica uporabe vknjižena v korist Kmetiske zemljiške skupnosti Domžale. Namembnost uporabe (prostor za telovadbo — igrišče šolskih
otrok) se vse do sedaj ni spremenil.
Pripravljalci in razlagalci kategorizacije kmetiskih zemljišč (kasnejši varuhi teh zemljišč) so očitno spregledali obstoj šole in namensko uporabo zemljišča okoli šole. Tudi pripombe krajanov, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, ter šole — so zavrnjene (zavržene), kot neutemeljene.
Ponavljajo se znane resnice. To zemljišče je razvrščeno v I cono kmetiskih zemljišč, ki so trajno namenjena za kmetisko proizvodno. Tako je zapisano v družbenem planu občine Domžale — in pika. Pa še res je tako. Res pa je tudi da na današnji stopnji razvoja, obdelava kmetiskega zemljišča in uspešna kmetiska proizvodna ni mogoča, brez ustrezne izobrazbe ljudi, ki jo obdelujejo. Šolo torej potrebujemo. Realno pa tudi ni mogoče pričakovati, da bi šolo premaknili drugam — recimo na bol neplodno zemljišče.
Vse dejavnike na nivoju KS in občine (vključno Kmetisko zemljiško skupnost) smo seznanili s opisano problematiko že v začet-. ku leta 1987. Takrat smo med drugim zapisali:
»Trenutne razmere ovirajo izobraževalno vzgojni proces šole in resno ugrožajo varnost otrok. Tako stanje zahteva takojšne ukrepe in akcije. Ne lasitmo se pravice razlage namembnosti posameznih delov zemljišč. Vstraja-mo le na dokazovanju zgodovinskega dejstva, da na tem mestu že več kot pol stoletja obstaja šolski objekt v katerem se izvaja družbeno pomembna funkcija — po Ustavi in zakonu obvezno osnovnošolsko izobraževanje otrok. To dejstvo bi moral upoštevati tudi akt o kategorizaciji kmetiskih zemljišč.«
Kmetiska zemljiška skupnost Domžale toži KS Krtina in osnovno šolo Martin Koželj Dob.
V tri leta trajajočem intenzivnem dogovarjanju, je bila končno sprejeta usmeritev, da se, spričo opisanega stanja v okolici šole, pristopi k njeni ureditvi. V postopku sprememb in dopolnitev Družbenega plana občine Domžale, pa se uveljavlaj spre-
Kako se ne znamo dogovoriti:
Še enkrat Zoranina ulica — tokrat drugače
Tovariš odgovorni urednik zelo lepo ste opisali razmere v Zorani-ni ulici (Občinski poročevalec št. 6), vendar v celoti ne soglašam z vami. Ne soglašam z vašo napisano mislijo izraženo z naslednjimi besedami:.... da bi me kdo imel za pristranskega povem še enkrat in na glas: Tako se ne dela! S prvimi podčrtanimi besedami, ki ste jih napisali v tem članku vam lahko rečem, da ste pristranski in da enostransko obveščate nas občane, ki poznamo te probleme še širše in od vsega začetka. Skušal jih bom opisati nepristransko, v skladu z več kot 20 let veljavnim in potrjenim zazidalnim načrtom SEVER-1. V tem načrtu so bile vrisane lokacije hiš in cest. Občan, ki ga stvar zadeva, je po moji oceni hišo zgradil pravilno na lokaciji, ki je bila določena za to hišo in je bila odmaknjena od križišča najmanj 4 metre in ne 5 cm. Tudi jaz sem imel pred začetkom gradnje hiše v tej ulici nekaj težav, vendar jih v celoti nisem rešil v svojo korist. Želel sem, da bi mi pristojni upravni organi občine dovolili, da zgradimo hišo 2 metra bliže cesti. Odgovor (ustni) je bil »ne«, niti pol metra, toliko mora biti od ceste, kot je predpisano v načrtu, oziroma kakor vam je zakoličil geometer. Hiša je oddaljena od ceste 9 m, a želel sem, da bi bila oddaljena le 7 m. Kot discipliniran občan Sem se moral sprijazniti s tako dosledno in odločno zazidalno politiko in zgradili smo hišo tako, kot je bilo z zazidalnim načrtom predvideno. Mogoče sem gledal na ta projekt preveč pošteno in menil, da je zazidalni načrt za nas občane in birokrate na občini kot zakon, ki ga je treba dosledno spoštovati in uresničevati. Vendar kasnejši dogodki niso šli po tej dosledni poti. Zamenjali so se upravni organi na občini, krajih in še krojijo čisto drugačno politiko, ki v marsičem odstopa od načrtovane. Ne vem, zakaj je to potrebno, če smo vsi zgradili hiše in poti do hiš, oziroma garaži v skladu z zazidalnim načrtom Domžale, Sever-1, zakaj bi zdaj kar naenkrat ukinili ulico ali opustili obračališče, ki je z zazidalnim načrtom predvideno. Zgrajena je že kanalizacija, po-gobljen robnik, oštevilčene hiše. Ali jc vse te stroške pripravljen tisti, ki bi rad ukinil ulico tudi plačati se sprašujemo?
Pred približno 4 leti sva se s sosedom dogovorila in pokrenila postopek za ureditev dostopa iz Zoranine na Kovičevo ulico. Vloga s podpisi vseh občanov naše »prelepe« preveč kričeče (ne glu-
he) ulice razen treh lastnikov hiš smo naslovili na Svet KS Slavka Šlandra Domžale s prošnjo, da posreduje pri enoti za upravljanje s stavbnimi zemljišči pri Samoupravni Komunalni interesni skupnosti Domžale, da pridobi potrebno zemljišče, ki je po zazidalnem načrtu SEVER-1 predvideno za cesto, potrebna številka 5607 k.o. Domžale. Iz SKIS občine Domžale so nam sporočili, da je parcelna številka 5607 k.o. Domžale, ki je v naravi dejansko Zoranina ulica vpisana v vložku št. 2532 kot družbena lastnina v splošni rabi. Zato te parcele ni potrebno pridobivati, ker je že zemljišče družbena lastnina v splošni rabi. Navedeni podatek so iz zemljiške knjige in je cesta tudi v mapi (glej list št. 15. k.o. Domžale).
No, mislila sva si, ena ovira je že mimo in glej, zmotila sva se. V tem vmesnem času, med majem in oktobrem je prišel k meni občan R. B. in nama z ženo med krajšim pogovorom dejal, da da. 4 stare milijone, samo da ne bi bila ulica mimo njega na Kovičevo. Nisem ga vprašal, komu bi jih dal. Dejal sem mu, da je meni tak način reševanja problemov tuj in da se mora obrniti na kak drug naslov in zahtevati spremembo zazidalnega načrta. Če bi želeli zazidalni načrt SEVER-1 spremeniti po vaši želji, bi ga morali tudi sami finansirati, zato pa bi bilo potrebno veliko denarja. In res se je zgodilo, približno dve leti kasneje nekaj mesecev pred referendumom za dodatni 2 % samoprispevek za ureditev kanalizacije, razsvetljave in cest je bil izdelan nov zazidalni načrt za območje Domžal — SEVER-1. Na skupnem sestanku vseh občanov Zoranine ulice je projektant temeljito obrazložil načrt za našo ulico. Povedal je koliko m2 zemlje bo posameznik pridobil s tem načrtom. Res moram priznati mojstrsko izdelan načrt, da bi skoraj vsi pridobili kak meter zemlje. Projektantu sem dejal, da se mi zdi kot Miklavž, ki skoraj vsakemu dopoi'eduje, koliko bo pridobil. No kljub tej razlagi je vsak zagovarjal svoj prav in na koncu smo le toliko popustili ter pristali na ta projekt, predvsem zato, da ne bi šel referendum za samoprispevek po zlu, kajti brez samoprispevka bi še dolgo čakali na Komunalno in cestno ureditev naše ulice oziroma območja SEVER-1. In glej oblast ni bila za to, zopet se začne vse znova, kdo bo koga in kaj bo pridobil, ne glede na to, da potrjeni zazidalni načrt Domžale SEVER-1 obstoji že več kot 20 let. V tem 4 letnem obdob-
memba namebnosti zemljišča. Osnovna šola Martin Koželj Dob je podala vlogo — o priglasitvi del. V času letošnjih šolskih počitnic pa so bila opravljena najnujnejša dela — ureditev dvorišča in dostopa do šole, ter pri-pralvjalna-začetna dela na ureditvi igrišča.
Kmetiska zemljiška skupnost Domžale pa je po pristojni inšpekciji zaustavila dela in vložila tožbo na Temelnem sodišču v Ljubljani — enota v Domžalah. Toženi stranki sta Krajevna skupnost Krtina in osnovna šola Martin Koželj Dob. Tožba jima očita, da sta s preje opisanimi deli posegla v zemljišče, ki je trajno namenjeno za kmetisko proizvodno, ne da bi pred tem dosegla spremembo namembnosti zemljišča. Ne glede na očitke v tožbi — mislim, da osnovna šola Martin Kozel Dob zasluži vse priznanje, saj je — ob podpori KS Krtina — uspela preprečiti promet in vspostaviti vsaj minimalno varnost otrok pred šolo.
Pričakovati bi bilo, da bodo pripravljalci in razlagalci kategorizacije kmetiskih zemljišč, odgovarjali za slabo opravljeno nalogo. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Tisti ki so slabo opravili delo ali pa so bili zadolženi za strokovni nadzor; kličejo na odgovornost tiste, katerim so s ta-
kim ravnanjem povzročili opisane težave.
Predlog Skupščini občine Domžale
Prepričan sem da ni vprašljiv družbeni interes — zato predlagam, da Skupščina občine Domžale na prvi naslednji seji obravnava opisano problematiko in S posebnim sklepom podpre usmeritev za spremembo namembnosti predmetnih zemljišč. Naloži pristojnim uejavnikom da pospešijo pripravo gradiva za uvedbo predvidenega postopka spremembe srednjeročnega družbenega plana občine. Temelno sodišče v Ljubljani — enota v Domžalah pa seznani s vsebino sprejetih stališč in mu predlaga, da se postopek pred sodiščem ustavi — dokler ne bo končan postopek spremembe družbenega plana občine.
Starše šoloobveznih otrok, mladino in druge krajane pa pozivam, da podpro prizadevanja za dokončno ureditev okolice šole in igrišča pri šoli.
(Nadaljevanje v naslednji številki OP.)
,Član predsedstva KK SZDL KRTINA Alojz Smolnikar
Na zahtevo avtorja članek objavljamo nelektoriran; takšnega, kakršnega smo prejeli!
Mešani pevski zbor CANTEMUS Kajuhova 11, Kamnik
Gromoglasni in nežnozveneči pevci, ne skrivajte svojih talentov med kopalniške in gostilniške zidove. Pridružite se raje
Mešanemu pevskemu zboru CANTEMUS
Nove pevce sprejemamo vsak ponedeljek v septembru od 20.00 do 20.30 v dvorani glasbene šole v Kamniku. VABLJENI!
Predsednik MePZ Cantemus Vlado Motnikar
ju sem bil s sosedom in tajnikom KS Slavka Šlandra trikrat pri predsedniku Komiteja za planiranje . . . glede urejanja naše ulice in vedno smo dobili enak odgovor, da bo vse izvedeno točno po zazidalnem načrtu Domžale SEVER-1.
Pred dobrim letom pa so občinski upravni organi pristojni za izdajo gradbenih dovoljenj izdali (predvidevam, da je tako, nisem preverjal) gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka k stanovanjski hiši. To se pravi, da so dovolili, da se prizidek sezida približno 3 m bliže križišču, oz. 5 cm od meje družbenega zemljišča. Del družbenega zemljišča (parcela št. 5607) si je občan R. B. ogradil z živo mejo in ga uporablja za opravljanje svoje obrtne dejavnosti, čeprav je dobil ta kos zemlje že plačan (tako sem informiran), ker je bil pred plačilom on lastnik te zemlje. Na vzhodni strani pa se je cesti približal na 1,5 m.
Zanimiv je tudi predlog R. B., da naj bi cesto prestavili za 2 m bolj proti severu v škodo soseda (saj sosedove zemlje ni škoda), čeprav jo mora že brez tega predloga 5 m2 po vsej dolžini svoje parcele odstopiti za cesto in bo največ izgubil pa vseeno molče pristaja na vse, kar je z zazidalnim načrtom predvideno.
Tako, dragi odgovorni urednik iz enega izsiljevanja prehajamo v drugo in vi ste trdno na njegovi strani. Že v uvodu sem vas pohvalil, da ste lepo opisali razmere v naši ulici, samo premalo objektivno, enostransko, oziroma kot da je R. B. žrtev občinskih upravnih organov ali celo nerazumnih občanov naše ulice, ki ne zahtevamo nič drugega kot zakonitost pri izvajanju zazidalnega načrta Domžale SEVER-1.
Moje mišljenje glede prizidka k stanovanjski hiši je naslednje: Če ima R. B. dovoljenje za prizidek k hiši je izključna krivda pristojnih občinskih upravnih organov, ki so izdali dovoljenje. Zakaj so ga izdali bi bilo zanimivo vedeti, saj dobro vedo, da je tam predvidena cesta oziroma križišče. Vsi tisti, ki so sodelovali pri izdaji dovoljenja, bi morali biti suspendirani, gradbena inšpekcija pa bi morala opraviti svojo nalogo, po pozitivnih predpisih, za katero so ustanovljeni:
Je že tako, da se v naši prelepi domovini dogajajo čudne stvari, da vsi vsak na svojem nivoju planiramo, besedno prisegamo, da bomo planirano izvajali, v praksi pa delamo čisto drugače in tudi v Domžalah je žal tako.
Od vsega začetka (tako so mi dali vedeti že pred gradnjo hiše) trm bil pristaš (in tudi v naprej bom), naj se vsa gradnja v naši ulici izvaja dosledno po zazidalnem načrtu Domžale — SEVER-1.
Iz opisanega bo mogoče kdo sklepal, da sem v sporu z R. B. vendar ni tako. To družino cenim
v. .
in jo imam za pošteno in delovno, moti me le izsiljevanje. Bolj prava pot bi bila, če mu je postalo pretesno, da bi si kje drugje kupili večjo parcelo in si bolj udobno uredili svojo proizvodnjo.
Če bi domžalski strokovnjaki za planiranje morali sami iz svojega žepa plačevati vse naročene projekte, načrte, dopolnitve, predelave in ne vem kaj še, bi jih zelo malo naročili in tudi precej starih miljončkov bi prihranili. Še enkrat bi rad poudaril, da je za vse peripetije krivo le par občanov, ki se po 20 letih obstoja zazidalnega načrta Domžale SEVER-1, upirajo in izsiljujejo. Kot glavni krivci za vse nesporazume in zdrahe so pristojni občinski upravni organi, ki s svojo neodločno, nedosledno in nedogovor-no politiko popuščajo izsiljevalcem in s tem povzročajo zmedo ter spore med občani.
Naj na koncu tega sestavka uporabim nekaj vaših besed tovariš odgovorni urednik. Up'im, da nisem bil pristranski:
Tako se ne dela!
Jože Debeljak Zoranina 3, Domžale
Vesel sem, tovariš Debeljak, da se vsaj v nečem strinjava; v tem, da se tako ne dela! Ne glede na vse vaše navedbe, ki ste jih pred bralce našega Občinskega poročevalca razgrnili, vam bi rad povedal, da sem si sodbo o celi zadevi oblikoval na podlai razgovorov z mnogimi, tudi s predstavniki krajevne skupnosti. Omenil sem, da nisem pristranski če trdim sledeče:
Občan R. B. ima za vse, kar si je zgradil ustrezna dovoljenja, ničesar si ni zgradil na črno. Sedaj pa naj gre križišče v križiščnem radiusu čez njegovo dvorišče. In to 5 cm od hiše ob tem pa bo njegova obrtna dejavnost R. B. potekala praktično na križišču. Kdor meni, da je to za prometno varnost udeležencev v prometu dobro, potem ni dobronameren, malo mu je mar, kaj bo s prometno varnostjo. Pravico imate, da me sodite kot pristranskega, za vašo domnevo, da gre morda celo za sorodnika, pa se lahko samo gromko zakrohotam. Če gre res za izsiljevanje, potem se z izsiljevanjem kot takim ne morem strinjati, ne strinjam pa se tudi (za razliko od vas) z izsiljevanjem in različnimi akcijami pridobivanja novega zemljišča v vaši okolici. Ker bo posledično pridobivanje zemljišča iz komunalnih površin pomenilo neposredno ogroženost drugih zasebnih površin (ko bi kasneje gradili obračališče) dovolite, da nad tem izrazim svoje začudenje. Sicer pa: vsake oči imajo svojega malarja, vsak ima svoj prav. vsak vidi resnico po svoje. Vam te pravice ne odrekam, enako demokratični pa bodite tudi vi. -
Matjaž Brojan
S tem uredništvo zaključuje polemiko v zvezi z Zoranina ulico v Domžalah.
Uredništvo
Maliogl
asi
1 peč za etažno central-
ogrevanje EMO CEN-»43-071?
PAX 23 prodam 20 odsto-IV ceneje. Telefon: (061)
LEONARDI KAVA BAR
Sprejme dekle za honorarno delo v večernih urah. Vir, Šarano viče va 18.
, Prodam 2 nova fotelja "P Florida (Varaždin), opečno rjav pliš in 1 nov Jogi. Tel.: 721-362.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737-278.
Nove gajbice za krompir ali jabolka prodam po Ugodni ceni, kvalitetne •Jdelave. Okorn Marija, bodica, Slomškova 19, °omžale.
■ GARAŽO v SPB-1 PRODAM. Stanko Štrajn, »lahovičeva 2 c, Domžale.
Prodam izredno dobro ohranjen, komaj nekajkrat rabljen globok avstrijski otroški voziček ter hoduljice za hojo malčka po hiši. Naslov v Uredništvu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage-Ba moža, očeta in starega očeta v
FRANCA HRVATINA
miličnika v pokoju iz Učaka pri Trojanah
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Postaji milice Domžale, godbi Milice Lovski družini Troja-ne-Cemšenik, pevskemu zboru Lipa Trojane in govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega ata
i IVANA POVIRKA st. iz Pogleda pri Moravčah
se iskreno zahvaljujemo Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsestransko po-rnoč, za izražena številna sožalja, za darovano cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Napredek Domžaie, DO KOTO KOTEKS-TO-BUS, DO Induplati Jarše. Zahvaljujemo se tudi pevskemu društvu Moravče ter gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: žena, hčerke in sin ter ostalo sorodstvo.
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradedka in brata
JOŽETA CAJHNA upokojenca usnjarja iz Domžal, Poljska 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in osebju doma upokojencev. Posebej se zahvaljujemo Tavčarjevi mami, Brodarje-vemu atu in gospodu kaplanu za številne obiske v domu, ki so mu krajšali neizmerno dolge ure v njegovih 17 letih trpljenja, ki ga je prebil nepo-kreten v postelji.
Nadalje se zahvaljujemo za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Lepa hvala gospodu kaplanu za lepe besede slovesa in pogrebni obred. Hvala bratom Pirnat za čutno zapete pesmi. Hvala tudi Sto-bljanskim gasilcem, le-teh je bil podporni član mnogo let. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej za vse, kar ste storili zanj in se v velikem številu poslovili od njega 4. 7.1988 na Domžalskih Žalah.
Žalujoči: vsi njegovi.
Osamljena rodna je hiša, pogreša Te Tvoje polje, v naših je srcih praznina, Nikdar ne pozabimo Te.
V SPOMIN
Minilo je dve leti, odkar nas je za večno zapustil naš dobri, nadvse skrbni mož in oče
MIHAEL NOVAK iz Sela pri Moravčah
Dve leti, polni bolečih spominov v bridki zavesti, da se več ne povrneš. Spomin nate ne bo nikdar obledel. Ohranili Te bomo v trajnem, hvaležnem in ljubečem spominu.
Žalujoči njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti najine mame
ALBINE BRECELJNIK roj. KOŽELJ
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Zajčevi in osebju Doma počitka v Domžalah za lajšanje bolečin in nego ob njeni težki bolezni. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Alojzu Golobu in magistru gospodu Franciju Šuštarju za lep poslovilni obred.
Sinova Janez in Matija
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega moža, očita, sina, brata, zeta in svaka
BOGDANA GRUDNIKA iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala pevcem, solistu za odigrano »Tišino« in gospodu župniku. Najlepše se zahvaljujemo govorniku Sršenu, dr. Janezu Svoljšku in sestri Antoniji Camare-vi za bolniško pomoč v najtežjih dneh, ter vsem, ki so nam pomagali.
Za izdatno pomoč v teh težkih trenutkih se še posebej zahvaljujemo OZ Zora Domžale in Centru za socialno delo.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
V 59. letu nas je nenadoma in prerano zapustil z bolečino v srcu naš dragi mož, oče, ata, deda, brat in svak
FRANC MOČNIK iz Ihana
Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom Okorn, Kordež, Jane in Kopitar, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani.
Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, vsem, ki
ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Najlepša hvala kolektivu VARNOST Mengeš, spremljevalcem, cerkvenim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in mamice
MIHAELE HOČEVAR roj. REPNIK Količevo 30
ki nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustila ter še tako mlada odšla v prerani grob.
Vsem, ki ste se poslovili od nje, jo zasuli s cvetjem, nam izrazili sožalje ali karkoli pomagali, najlepša hvala.
Posebna zahvala velja Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, KS Toma Brejca Vir za govor ob odprtem grobu, športnemu društvu Budničar za vsestransko pomoč ter gospodu župniku iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred.
Najlepša zahvala velja vsem sosedom in prijateljem, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Majda in Jana ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani smrti dragega moža, očeta, deda, brata in strica
FELIKSA FUJSA iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se govorniku za lepo izrečene poslovilne besede. Iskrena hvala tudi Gospodu za lepo opravljen cerkveni obred.
Še enkrat hvala.
Vsi njegovi.
Videoteka Slovenija na Vegovi 5 v Domžalah
vam nudi kaseto o prireditvi Grajski večeri v Mengšu. Na video kaseti so Avseniki, Novi Fosili, Tereza, Delfini, povorka.
Vpisnina samo 10.000 din.
Izposojnina kasete 1.500 din.
Filme slovensko podnaslavlja-mo in presnemavamo.
Zaupajte v kvaliteto in image.
VIDEO SAT SLOVENIJA
tel. 721-367
POSLOVNOST JE SKRIVNOST USPEHA?
Preglejte naš cenik, prihranili boste denar!
Restavracija Repovž Domžale
u
UNIVERZA DOMŽALE
RAZPISUJE
v šolskem letu 1988/89 naslednje šole in tečaje:
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Vpisujemo v 7. in 8. razred. V enem šolskem letu lahko končate dva razreda. Šolanje je brezplačno.
TEKSTILNA ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja)
za naslednje smeri:
— tekstilni mehanski tehnik (smer predilstvo in tkalstvo)
— konfekcionarski tehnik
Pogoj za vpis je uspešno končan 8. razred OŠ ali druga poklicna šola.
EKONOMSKA ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja)
Pogoj za vpis je uspešno končan 8. razred OŠ ali druga poklicna šola.
ELEKTRO ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja)
Pogoj za vpis je uspešno končana poklicna elektro šola ali IV. stopnja elektro šole.
KOVINARSKO SOLO
— obratni strojni tehnik (tehnolog, energetik)
Pogoj za vpis je uspešno končana poklicna šola.
TEČAJ O VARSTVU PRI DELU
— za nosilce obrti
— za delavce v proizvodnji industrijske in obrtne dejavnosti
TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE
STROJEPISNI TEČAJ
TEČAJ ZA PRIDOBITEV OSNOVNEGA IN OBNOVITVENEGA ZNANJA O HIGIENI ŽIVIL IN OSEBNI HIGIENI (higienski minimum)
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
V tčaj se lahko prijavijo kandidati, ki so končali vsaj 6 razredov OŠ in so stari najmanj 18 let. Kandidati morajo predložiti zdravniško spričevalo, da so zdravstveno sposobni.
TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA
TEČAJE RAČUNALNIŠTVA
— začetni
— VVordstar
— Lotus 1-2-3
— d' Base III.
— Autocad
— Framevvork II.
TEČAJE TUJIH JEZIKOV
začetne, nadaljevalne in konverzacijske za:
— angleščino
— nemščino
— ruščino
— italijanščino.
TEČAJE ALTERNATIVNE MEDICINE IN POSTMODERNE KULTURE:
— zdravilna zelišča
— joga
— radiestezija
— mikrobiotika
Prijave sprejemamo na DELAVSKI UNIVERZI, Domžale, Kolodvorska 6 —
Vse informacije dobite tudi telefonsko na številki 721 082 ali 722 278.
Še enkrat na temo:
Zasebniki v družbenem lokalu:_
V Občinskem poročevalcu je bil dne 2. 7. 1988 objavljen članek z naslovom Zasebniki v družbenem lokalu, ki ga je podpisal Ivček Kepic iz Dra-gomlja št. 22. V skladu z določili zakona o tisku prosimo za objavo naslednjega odgovora:
V članku, ki ima naslov Zasebniki v družbenem lokalu je pisec Ivček Kepic nanizal vrsto nepreverjenih trditev ter na osnovi le teh prišel do zaključkov, ki v negativni luči kažejo delovne organizacije Napredek iz Domžal, Kmetijsko zadrugo Emona Domžale in SOZD PIK Vinkovci Tozd Borinci. Na razgovoru, ki so se ga udeležili predstavniki navedenih organizacij in pisec članka, je bilo ugotovljeno, da je bil Kepic napačno, nepopolno in enostransko informiran o problematiki, o kateri je pisal. Resnično stanje je naslednje:
Delovna organizacija Napredek je že pred štirimi leti na osnovi pogodbe začela poslovno sodelovati s Sozdom PIK Vinkovci, Tozd sadjarstvo Borinci z namenom, da izboljša preskrbo s sadjem in zelenjavo. Za ta korak se je odločila iz jasno opredeljenega poslovnega interesa, da svoje sodelovanje začne razvijati z velikim proizvajalcem sadja in zelenjave, ki je v Sloveniji znan po tem, da na svojih 50 prodajnih mestih nastopa s kvalitetno ponudbo in cenami, ki so občutno nižje kot pri ostalih prodajalcih. Nizke cene in solidna postrežba naj bi v Napredkovo veleblagovnico, kjer je navedeni lokal, pritegnila čim več potrošnikov, ki ne bi kupovali le sadja in zelenjave, ampak tudi drugo blago. Načrtovani poslovni cilji so bili v štiriletnem medsebojnem sodelovanju v celoti uresničeni.
PIK Vinkovci ima 25.000 ha obdelovalnih površin, od česar je 1.500 ha namenjeno pridelavi sadja in zelenjave. Tako velika proizvodnja omogoča proizvajalcu, da nastopa na tržišču z nizkimi cenami in da vlaga sredstva za pospešitev prodaje. V skladu s svojim interesom je Tozd sadjarstvo Borinci vložil del svojih lastnih sredstev tudi v obnovo prodajalne sadja in zelenjave, ki se nahaja v veleblagovnici. Delavci v prodajalni, ki je sestavni del Tozda sadjarstvo Borinci, so v delovnem razmerju pri navedenem Tozdu — niso nikaki privatniki ter so s strani Tozda plačani za svoje delo na osnovi prodanih količin. Zaradi povedanega je razumljivo, da vlagajo velike napore, da bi dosegli čimboljše prodajne rezultate. Za našega potrošnika in Napredek ni pomembno, od kod prihaja blago in kdo ga prodaja. Pomembno je, da je blago kvalitetno, da so nizke cene in da kar največ kupcev obišče veleblagovnico.
PIK Vinkovci ima v Ljubljani svoje veliko skladišče sadja in zelenjave za Slovenijo, nima pa lastnih prevoznih sredstev za dostavo blaga iz
Meta pometa:
SE ZANIMATE ZA JOGO?
3. oktobra 1988 se bo v Domžalah pričel začetni tečaj joge. Interesenti se lahko zanimajo na tel. 721-055.
skladišča v svoje poslovne enote. Za prevzem blaga iz skladišča so odgovorni prodajalci sami, kombinat pa jih podpira pri organizaciji in kritju stroškov prevoza. Vozila, ki jih imajo posamezne enote, omogočajo prodajalcem boljše manipulacije z blagom tako, da je v prodajalni vedno kvalitetno blago.
Članek govori tudi o Kmetijski zadrugi Emona iz Domžal v tem smislu, da le ta ne opravlja svoje vloge, ker ne poišče možnosti, da bi od privatnikov iz okolice kupovala sadje in zelenjavo. To pa ni res. Zadruga opravlja nakupe sadja in zelenjave, vendar le na osnovi sklenjenih pogodb, kjer so točno opredeljene obveznosti zadruge in individualnega proizvajalca, posebej še glede količine, rokov dobave in cene. Zadruga je navezala stike skoraj z vsemi individualnimi proizvajalci in jim ponudila možnost odkupa njihove celotne proizvodnje. Večina proizvajalcev je to zavrnila iz razloga, ker sami prodajajo svoje izdelke na ljubljanski tržnici, v svojih prodajalnah ali drugod. Dobro organiziran odkup ima Kmetijska zadruga predvsem v svoji enoti na Črnučah, kjer zasebniki kažejo velik interes za sodelovanje. Ne more pa zadruga jemati od individualnih proizvajalcev le tistega blaga, ki ga ti ne morejo prodati drugod in za katerega ni v naprej dogovorjeno, da ga bo odkupila.
Kmetje imajo možnost prodajati sadje in zelenjavo tudi neposredno v trgovine Napredka ali v druge organizacije. V tem primeru gre poslovanje preko Kmetijske zadruge, vsa poslovna razmerja pa urejajo s poslovodji posameznih trgovin. Sicer pa oskrbujejo trgovine Napredka s sadjem in zelenjavo veliki slovenski grosisti in to Mercator in Emona iz Ljubljane ter Živila iz Kranja.
Iz navedenega je razvidno in ugotovljeno, da je v članku Ivčka Kepica veliko netočnih navedb, kar Kepic pripisuje dejstvu, da je bil enostransko in tendenciozno informiran ter obžaluje, da je tak sestavek napisal in da je neprimerno pisal o delovni organizaciji in o odgovornih ljudeh iz navedenih organizacij.
Pomanjkanje prostora v glasilu ne nudi možnosti, da bi podrobneje obravnavali celotno problematiko preskrbe s sadjem in zelenjavo, iz napisanega pa je le razvidno, da so omenjene organizacije storile veliko, da bi bila preskrba občanov čimboljša in cenejša. O tem se lahko prepričajo kupci, ki bodo kupovali sadje in zelenjavo v poslovnih enotah Napredka in Emone, posebej pa še v prodajalni, ki jo ima PIK Vinkovci Tozd sadjarstvo Borinci v veleblagovnici Domžale. Ne bodo presenečeni, če bodo cene bistveno nižje kot so pri individualnih prodajalcih sadja in zelenjave v Domžalah.
Ivček Kepic
Napredek Domžale
Kmetijska zadruga Emona Domžale
PIK Vinkovci TOZD sadjarstvo
Bornci
SKUPNOST STANOVALCEV DERMASTJEVE IN GLAVARJEVE NA ZAVRTEH V MENGŠU
honorarno zaposli kurjača z ustrezno izobrazbo in vsaj letom delovnih izkušenj. Honorar po dogovoru. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: HIŠNI SVET
Dermastjeva 8 61234 MENGEŠ
Sad se znade, ko je drug Tito ...
V prvi popoletni številki našega OBČINSKEGA HVALILA (popravek GLASILA) se nisem pojavila. Pa brez strahu — še sem tu, na svobodi. Zahvaliti se imam dejstvu, da nimam telefona, pa mi »skrita velika ušesa« ne morejo prisluškovati. Tako je to, če živiš v razviti obči-■ ni, kjer se čaka najprej na to, da naročniki sami zgradimo pošto, potem pa še kupujemo novorazvvjajočo se Iskrino centralo. Čakamo in čakamo, medtem pa sorodnik v eni najbolj nerazvitih občin oddaljen od središča dobi PONUJENI telefon za desetino moje cene. Pa recite, če ni lepo biti nerazvit. V vseh pogledih.
Torej nič se ni zgodilo, le spočiti se mi v letošnjem dopustu ni uspelo. Najprej vest o vojaškem udaru, potem letanje za stenogrami, fotokopijami, pa pripor četverice, udeležba na kulturnem mitingu, sojenje, Roška... Stalno na preži za informacijami; na morju nobenega poležavanja. Zjutraj — trk po Delo, opoldne lovi radio Ljubljana, zvečer se prerivaj med množico italijanskih programov in išči program TRDNJAVE KONZERVATIVIZMA = RTV Ljubljana, ki jim je sem in tja le ušla kakšna informacija o sojenju in procesu.
A spremljati je treba še ostalo jugoslovansko časopisje — da bi bil človek bolj slabe volje (ne le alge, tudi »cvetke iz jugoslovanskih časopisov« so jo povzročale). Počival pa ni še marsikdo: odborniki, Janša in Co., uredništvo Mladine, vojaško sodišče, skriti snemalci in fotografi, politiki. .. Mladina je morala izhajati vse poletje, vsaka številka, ki je prišla na svetlo, pa je bila dražja. A kaj, človek je pravo informacijo pač pripravljen
Štefan Horvat — dobitnik priznanja » »Zlati Slamnik«
V prejšnji, 12. številki Občinskega poročevalca smo podelili priznanje ŠTEFANU HORVATU iz Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, za njegov   izjemen osebni
HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE
TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol K o 1 i č e v o
objavlja po sklepu delavskega sveta TOZD
JAVNO LICITACIJO
ki bo dne 24. septembra 1988 ob 10. uri v prostorih Helio Domžale, TOD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, Količevo 2.
Ogled je mogoč na dan licitacije od 8. ure dalje. Predhodne informacije lahko dobite v obratu vzdrževanja vsak dan od 8. do' 13. ure na telefon 721-711 int. 254.
Na licitacijo bodo dana naslednja osnovna sredstva:
izklicna cena	
1. Kombinirani gorilec ELCO 1,5 MW z opremo — 2 kom	a 5.000.000 din
2. Termooljni kotel Energoinvest 1 MW - 1 kom a 1.000.000 din	
3. Črpalka za termalno olje z rezervnimi deli q = 50m3/h, H = 54m-1 kom	2.000.000 din
4. Planetno mešalo SMP Vižmarje 200 1 — 2 kom	a 2.500.000 din
5. Trovaljčnik STT Trbovlje — 2 kom	a 5.000.000 din
6. Dvoosna prikolica — 3 kom	a od 120.000 din
7. Namizni vrtalni stroj — 1 kom	a 300.000 din
8. Tehtnice od 10 kg do 2000 kg — 6 kom	a od 20.000 do 80.000 din
9. Sušilne peči od 10—200 1 — 4 kom	a od 20.000 do 140.000 din
10. Elektromotorji od 0,37 kW do 37 kW - 44 kom	a od 10.000 do 120.000 din
11. Črpalke razne — 9 kom	a od 30.000 do 40.000 din
12. Ventilatorji — 7 kom	a od 10.000 do 90.000 din
13. Cisterne in posode od 1 m3-2,9 m3 — 9 kom	a od 10.000 do 100.000 din
Za osnovna sredstva je potrebno pred pričet-kom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene v gotovini ali z virmanskim nalogom. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo potekala po sistemu »videno — kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
tudi drago plačati — skori] za dve Jani ali Anteni.
Sicer pa so zdaj v moti mitingi, zborovanja, proti' stni shodi in štrajki. Takšni skupinska izražanja nezadO' voljstva in podobni »skup}' preplavljajo Jugoslavijo i"J počasi trkajo tudi na nas? vrata. Tudi jaz vam ponv jam nekaj novih možnosti z" zborovanje ali pa vas op0' zarjam na že sklicane:
— če ste slučajno pripao-nik delavskega razreda, P0' tem se boste odločili & ŠTRAJK. Vaše mesto je prd vrati skupščin (in ne viUtM velikih politikov), obvezi je Titova slika. Zahteve izr® žajte v procentih!
— V Volčjem potoku °° srečanje vseh, ki letos nis° videli morja. Uvod bo posvt' čen prehrambenim navada'"1' takšnih oseb, na srečanju p11 bo ostro izražena zahteva p° črnem kruhu v domžalski" trgovinah.
— Pristaši velikega SlobO' dana Miloševića bodo zborovali v Kranjski gori. Postrežem bodo s kavo, lahko p" bodo kupili tudi kaseto * najnovejšim hitom »Slobb Svoboda«.
— Domžalska SZDL bo organizirala politično ekskurzijo na Kosovo — predno^ imajo nečlani ZK (članom f udeležba tako rekoč prepO' vedana). V okviru ekskurzij1 bo organizirano tudi ustrc zno zborovanje.
Pa bodo za danes dovoti idej — najbrž je vsakdo nO' šel kaj zase. Seveda pa bo1 ustavo preplavljena jesčf, zagotovo dala še veliko možnosti za razna srečanja in & ražanja nezadovoljstva i" podpore. Lačni, spolitizirO' ni, jezni, dezorientirani: najdite si kaj zase. Za konec p? še to. Beograjska Borba j1, končno objavila pesmico, # odgovarja na vprašanje, P\ dolgo ni imelo točnega odgovora. Pa si jo zapojte (nO' pev Druže Tito, mi ti se kit' nemo):
Sad se narod ne veliko pita ko če nama, da zameni Tita. Sad se znade, , ko je drugi Tito, Slobodan je ime ponosito. Toliko, da veste.
prispevek pri urejanju <j zličnih komunalnih vFT šanj na območju občM Domžale.
Štefanu Horvatu je skarski škrat spreme' ime, saj ga je oklical Franca.
Štefanu Horvatu ' priznanje čestitaU1) hkrati pa se njemu 1 bralcem opravičujemo.
UREDNIŠTVO
«* **
I
4
Nov frizerski salon v Domžalah
V objektu SPB-1 Ljubljanska 80, v Domžalah so pred nadavnim odprli Salon »M«lastnice Marije Ambrož. Tako bo s tem lokalom, ki se nahaja v bližini pizzerije PIPCA precej izboljšana ponudba frizerskih storitev v Domžalah.
Lokal je odprt kot sledi: v torek od 6.—14. ure, sredo, četrtek in petek od 12.—20. ure ter v soboto od 6.—12. ure.
Komunalno podjetje Domžale
Spet kosovni odvoz odpadkov in smeti
Komunalno podjetje Domžale TOZD Komunala, Enota javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev na območju občine Domžale, da bo v dneh od 26.9. do 1.10. 1988 organiziran odvoz kosovnega materiala.
Odvoz bo organiziran po ustaljenem razporedu odvoza gospodinjskih odpadkov, kar pomeni, da na dan odvoza gospodinjskih odpadkov uporabniki postavijo kosovni material ob smetnjake do 6. ure zjutraj.
"Ml