Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka / LR 64 76 Helena Janežič Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka Ob 80-letnici delovanja Muzejskega društva Škofja Loka so loške in sloven- ske kulturne ustanove ter posamezniki na osnovi javnega razpisa za nagrade Občine Škofja Loka Občinskemu svetu Občine Škofja Loka 10. 4. 2017 dale pobudo, da se Muzejskemu društvu Škofja Loka podeli zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2017 – za dolgoletno uspešno in družbeno pomembno delo na področju domoznanstva ter splošne- ga kulturnega delovanja. Pobudo je podala Knjižica Ivana Tavčarja Škofja Loka, podprle pa so jo: - NUK, - Arhiv Republike Slovenije, - Zgodovinski arhiv Ljubljana, - Gimnazija Škofja Loka, - Loški muzej Škofja Loka, - Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, - Prosvetno društvo Sotočje, - dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, častna občanka Občine Škofja Loka, - Ivan Oman, častni občan Občine Škofja Loka, - dr. France Štukl, častni občan Občine Škofja Loka. LR 64 / Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka 77 Utemeljitev pobude za podelitev zlatega grba Občine Škofja Loka za leto 2017 Muzejskemu društvu Škofja Loka ob 80-letnici delovanja Muzejsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno 23. julija 1937. Med glavni- mi pobudniki ustanovitve so bili trije »podnunci« dr. Pavle Blaznik, dr. Tine Debeljak in profesor France Planina. Glavni namen ustanovitve je bila vzpostavi- tev mestnega muzeja v Škofji Loki, v povezavi s tem pa tudi pospeševanje domo- znanstva na ozemlju nekdanjega Loškega gospostva ter skrb za ohranjanje njego- ve bogate kulturne in naravne dediščine. Muzejsko društvo Škofja Loka je 27. avgusta 1939 ustanovilo Loški muzej ter ga dolga leta strokovno vodilo in upra- vljalo. Muzejsko društvo Škofja Loka je imelo in ima v vsem času svojega delovanja izjemno pomembno mesto v loškem kulturnem in družbenem življenju. Že pred drugo svetovno vojno je organiziralo tematske pogovorne večere, poimenovane Loški večeri. Muzejsko društvo Škofja Loka je leta 1954 na pobudo dr. Branka Berčiča začelo z izdajanjem domoznanskega zbornika Loški razgledi, ki od tedaj naprej redno izhaja vsako leto. V juniju 2017 bo izšla 63. številka. Uredniki, med katerimi so bili dr. Branko Berčič, France Planina, dr. France Leben, France Podnar, Judita Šega in sedanja urednica Marija Lebar, so si skupaj s člani uredniških odborov ves čas prizadevali, da bi Loški razgledi ostajali čim bolj aktualni, hkrati pa še vedno publikacija, ki jo odlikujejo odlični znanstveni in strokovni članki. Loški razgledi so s kakovostjo besedil in obsegom tematik enkratna domoznanska zbirka, živa in zgoščena zakladnica znanja ter življenja samega na Škofjeloškem, prava »Loška enciklopedija«. Muzejsko društvo je bilo zelo dejavno pri praznovanju tisočletnice Škofje Loke leta 1973, saj so »podnunci« uresničili svoje mladostne načrte. Dr. Pavle Blaznik je v knjigi Škofja Loka in Loško gospostvo pripravil obsežen pregled zgo- dovinskega razvoja loškega ozemlja, profesor France Planica je v knjigi Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino predstavil geografske značilnosti naših krajev, dr. Tine Debeljak pa je v daljni Argentini v knjigi Moja rast predstavil življenjsko pot in spomine profesorja Ivana Dolenca, pobudnika ustanovitve »loškega profe- sorskega ceha« leta 1930, ki je privedel do ustanovitve Muzejskega društva. Leta 1977 je društvo začelo izdajati zbirko Vodniki po loškem ozemlju. Kot prvi v zbirki je izšel vodnik Lubnik, ki ga je uredil Anton Ramovš. Sledili so Blegoš, Ratitovec, Sorica, Dražgoše, Crngrob, Grebeni slovenskih gora in tako naprej. Kot zadnji, enajsti, je leta 2013 izšel Vodnik po Aleji znamenitih Ločanov. Leta 1988 je društvo začelo z izdajanjem knjig v zbirki Doneski, v kateri je kot prva publikacija izšla Prenova starega mestnega jedra Škofje Loke, ki jo je uredil Marjan Potočnik. V zbirki Doneski so izšle knjige, ki so nepogrešljivo branje mno- gih generacij Ločanov: zbirka pripovedk Kamniti most avtorja Lojzeta Zupanca, Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka / LR 64 78 zbirka folklornih pripovedi iz Poljanske doline Nekoč je bilo jezero urednice ddr. Marije Stanonik, Loma Negra Črni Kamnitnik posvečena dr. Tinetu Debeljaku, Po poti kulturne dediščine dr. Franceta Štukla in mnoge druge. V zbirki Doneski je do sedaj izšlo 37 knjižnih naslovov, kot zadnji, marca 2017, Pasijonski doneski 2017/12. V zbirki Doneski so leta 2006 začele izhajati tudi publikacije, posvečene Škofjeloškemu pasijonu, ki so se leta 2010 preimenovale v Pasijonske doneske. Njihov pobudnik in urednik Alojzij Pavel Florjančič z njimi spodbuja pasijonsko kondicijo zlasti v letih, ko se Škofjeloški pasijon ne uprizarja. Pasijonski doneski so z leti postali osrednja slovenska pasijonska revija, zadnja leta pa se z vključitvijo Škofje Loke v združenje Europassion odpira tudi v mednarodni prostor. Pasijonski doneski imajo veliko zaslugo za uspešno utemeljitev pobude za vpis Škofjeloškega pasijona na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine člo- veštva, ki smo ga dočakali 1. decembra 2016 v etiopski prestolnici Adis Abeba. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je društvo začelo z Blaznikovimi večeri v spomin na ustanovitelja in dolgoletnega predsednika društva dr. Pavleta Blaznika, ki je društvo vodil vse od ustanovitve do leta 1974. V okviru Blaznikovih večerov se pripravljajo predavanja, pogovori z znanimi Ločani, predstavitve knjig in druge vsebine iz vseh področij domoznanstva. Blaznikovi večeri so nadaljeva- nje Loških večerov, ki so bili organizirani v začetnem delovanju društva. Na pobudo takratnega predsednika društva Alojzija Pavla Florjančiča je leta 2000 v Škofji Loki pričela nastajati Aleja znamenitih Ločanov, v kateri je bilo prvo obeležje postavljeno slikarju Tonetu Logondru. V Aleji znamenitih Ločanov oziroma Aleji zaslužnih Ločanov, kot se imenuje od leta 2012, je bilo do sedaj postavljenih enajst obeležij pomembnim loškim osebnostim, med njimi slikarju Ivetu Šubicu, slikarju Antonu Ažbetu, pobudniku prve poštne znamke Lovru Koširju, sociologu Borisu Ziherlu, zdravniku Viktorju Kocjančiču in nazadnje aprila 2016 pionirju slovenskega zobozdravstva dr. Jožetu Rantu. Doprsna obeležja v Aleji so hkrati gale- rija v naravi umetnika akademskega kiparja Metoda Frlica, avtorja vseh obeležij. Muzejsko društvo Škofja Loka se je vedno dejavno vključevalo v loško kultur- no in širše družbeno življenje. Strokovnost odbornikov društva se je posebno odrazila v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je pričela načr- tna prenova starega mestnega jedra Škofje Loke, in strokovne ustanove, npr. Zavod za varstvo kulturne dediščine, še niso bile vzpostavljene. Ob prihodu arhi- tekta Jožeta Plečnika v Škofjo Loko so bili njegovi glavni sogovorniki prav odbor- niki društva dr. Branko Berčič, Svetko Kobal in profesor France Planina. Muzejsko društvo se tudi v zadnjih letih dejavno vključuje v kulturno dogajanje, poleg že omenjenega izdajanja zbornikov in publikacij, še tudi z organiziranjem priložno- stnih razstav. Izjemen odmev je v širšem slovenskem prostoru doživela razstava ČLOVEK, GLEJ, ki je bila v sodelovanju z drugimi organizatorji postavljena v opu- ščenih prostorih nekdanjega nunskega samostana maja 2015 ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. LR 64 / Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka 79 V Muzejsko društvo je bilo v pre- teklosti včlanjenih preko 1400 članov, v zadnjih letih se je številka ustalila pri 300 članih. Gre za ljudi, ki jih povezu- jejo vrednote domoznanstva in domo- ljubja, ki jih z vso srčnostjo prenašajo na mlajše generacije, tudi na spletnih straneh in v drugih sodobnih medijih. V celotni zgodovini delovanja Muzejskega društva Škofja Loka so predsedniki in odborniki ves čas delo- vali prostovoljno, na temelju globoke ljubezni do domačih krajev in ljudi. Obseg delovanja je pogosto presegal okvire prostovoljnega dela in je bil navzven, tako po obsegu aktivnosti še bolj pa po strokovnosti, na ravni pro- fesionalnih strokovnih ustanov. Predsedniki društva so bili znani Ločani, od že omenjenega dr. Pavleta Blaznika, preko Zdravka Krvine, dr. Branka Berčiča, dr. Franceta Lebna, dr. Franceta Štukla, Alojzija Pavla Florjančiča, Petra Hawline do mag. Aleksandra Igličarja, ki društvo vodi od leta 2008. Prostovoljno delovanje odborni- kov in članov Muzejskega društva Škofja Loka vsa leta s financiranjem zbornikov in drugih publikacij podpi- ra Občina Škofja Loka, ki ima prav zaradi Loških razgledov in drugih publikacij društva med slovenskimi občinami nedvomno najbolje popisa- no zgodovino, geografijo in druga domoznanska področja. Zbornik Loški razgledi je po dolžini izhajanja starosta med zborniki v širšem sloven- skem prostoru. Pri svojem delovanju Muzejsko društvo Škofja Loka sodeluje s števil- nimi loškimi kulturnimi ustanovami Pismo podpore NUK. Pismo podpore Arhiva RS. Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka / LR 64 80 (Loški muzej Škofja Loka, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka) in društvi, Gimnazijo Škofja Loka, osnovnimi šolami ter tudi ustanovami na držav- nem nivoju (Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhiv Slovenije, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Svetovni sloven- ski kongres). Za svoje delovanje je Muzejsko društvo Škofja Loka prejelo nekatera pomembna družbena priznanja, med zadnjimi leta 1985 veliko plaketo Občine Škofja Loka ob 30-letnici izha- janja Loških razgledov, in leta 1987 red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki ga je ob 50-letnici društvu podelilo Predsedstvo SFRJ. V samostojni Sloveniji društvo za svoje delovanje še ni prejelo nobenega družbenega pri- znanja oziroma nagrade. V sredo, 17. 5. 2017, je bila sklica- na seja Komisije za mandatna vpraša- nja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Škofja Loka (v nadaljeva- nju: Komisija), ki deluje v sestavi: Tine Radinja, predsednik (Lista Miha Ješe in prijatelji Loke), mag. Robert Strah, podpredsednik (SDS) in člani: Klemen Štibelj (NSi), mag. Mirjam Jan - Blažić (SD), Martin Trampuš (IDS), mag. Jožica Vavpotič - Srakar (SMC), Rolando Krajnik (Komunalno- ekološka lista), Viktor Zadnik (DeSUS), Igor Drakulič (Lista Miha Ješe in prija- telji Loke), Borjana Koželj (Lista Miha Ješe in prijatelji Loke), Rok Primožič (Lista Miha Ješe in prijatelji Loke), Gregor Hostnik (SDS) in Tomaž Paulus (SLS). Na seji Komisije so obravnavali in odločali tudi o prejemnikih občinskih priznanj. Iz zapisnika je razvidno, da Pismo podpore Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Pismo podpore Gimnazije Škofja Loka. LR 64 / Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka 81 je za zlati grb Občine Škofja Loka prispel le en predlog, in sicer za Muzejsko dru- štvo Škofja Loka (v nadaljevanju: MD). Po neuradnih informacijah je v razpravi eden od članov Komisije podal mnenje, da MD ni primerno za prejem zlatega grba, ker se v zadnjih letih preveč ukvarja s polpreteklo zgodovino, kar po njego- vem mnenju ni njegovo poslanstvo. Po razpravi so člani Komisije glasovali o pri- spelem predlogu, podprli so ga 4 člani, 7 jih je bilo proti. Zato je bil sklep Komisije, da se zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2017 ne podeli. Nekateri člani Komisije so nas seznanili, da so predlog podprli predstavniki SDS, NSi in SLS. Ideološko-politična odločitev Komisije nedvomno zanika dolgoletno delova- nje in pomen MD, ki se kaže tudi v široki podpori pobudi za podelitev zlatega grba. Odločitev Komisije je bila simbolično sprejeta na predvečer mednarodnega dneva muzejev, ki je bil v Sloveniji leta 2017 posvečen temi Muzeji in spregledana preteklost: nepovedano v muzejih. In ravno spregledana preteklost je v zadnjih letih eno od pomembnih področij delovanja MD (razstava Človek, glej, Pasijonke, Škofjeloška deklaracija, mednarodni znanstveni posvet ob svetovnem dnevu člo- vekovih pravic Človekove pravice in temeljne svoboščine: Za vse čase!, javna pobuda za razglasitev dneva spomina na žrtve vseh vojn Občine Škofja Loka), ki je del vsakoletnega programa dela, ki ga člani MD sprejmejo na zboru članov. Odločitev Komisije je bila sprejeta po 27. letih samostojne države Slovenije, ki je demokratična, odprta za vse poglede in obzorja, predvsem pa odprta do drugačnih pogledov na 2. svetovno vojno in tragičnih dogodkov po njej, ki so bili od leta 1945 do leta 1990 zamolčani, prikriti, neobstoječi, čeprav so zgodovinsko dejstvo. V četrtek, 18. 5. 2017, je bila 22. redna seja občinskega sveta, na kateri občinski svetniki niso odločali o pre- dlogu za podelitev zlatega grba za leto 2017, ker po poslovniku o delu občin- skega sveta ta ne razpravlja o posame- zni točki dnevnega reda, če ta ni bila sprejeta na pristojni komisiji. Nekateri občinski svetniki so na seji menili, da tak poslovnik ni zakonit, ker odloča- nje prepušča posameznim komisijam, ne pa občinskemu svetu. Pobuda o presojanju zakonitosti poslovnika je bila podana na Ministrstvo za javno upravo, ki je v odločbi ugotovilo, da je Poslovnik o delu Občinskega sveta Občine Škofja Loka v tem delu neza- konit, zato mu je naložilo, da ga popra- vi. Prispevek Danice Zavrl Žlebir in pismo Ivana Omana v Gorenjskem glasu. Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka / LR 64 82 O odločitvi Komisije oziroma Občinskega sveta Občine Škofja Loka o nepo- delitvi zlatega grba je bila širša javnost prvič seznanjena v prispevku novinarke Danice Zavrl Žlebir, ki je bil objavljen v časopisu Gorenjski glas (26. 5. 2017). V isti številki časopisa Gorenjski glas je bilo v rubriki Pisma bralcev objavlje- no pismo Ivana Omana, častnega občana Občine Škofja Loka, z naslovom Ideološki predsodki, kjer je podal svoje nestrinjanje z odločitvijo Komisije. V Gorenjske glasu, (30. 5. 2017) je novinarka Danica Zavrl Žlebir o tej temi pisala tudi v komentarju, s preprostim naslovom Zlati grb. Svoje nestrinjanje z odločitvijo Komisije je v odprtem pismu županu Škofje Loke mag. Mihu Ješetu zapisala tudi dr. Aleksandra Kornhauser Frazer (30. 5. 2017). Odprto pismo Aleksandre Kornhauser-Frazer županu Škofje Loke, 30. maj 2017 Spoštovani naš Župan, nerada Vas nadlegujem, saj imate toliko bolj pomembnih bremen. Vendar si drugače ne znam pomagati iz zagate, v kateri sem se znašla kot podpisnica zavrn- jenega predloga za podelitev Zlatega grba ob osemdesetletnici Muzejskega društva Škofja Loka. Tako kot mnoge Ločane je zavrnitev tega predloga tudi mene presenetila. Kar nekaj nas je še, ki smo tega dobrega tričetrt stoletja sproti spremljali dejavnost društva in se ob vsakem novem zgodovinskem dokazilu naše loške preteklosti, naše specifične kulture, ponosno vzravnali. Preveč jih je bilo, vseh tistih zapisov in živih srečanj, da bi jih lahko naštela. Tudi takega Loškega muzeja, s katerim se upravičeno ponašamo, brez Muzejskega društva ne bi bilo. Škofja Loka je tisočletni biser, ki ga Muzejsko društvo vneto neguje za nas in zanamce. Zato bi Zlati grb pomenil za društvo vsesplošno, svetleče priznanje za štiri petine stoletja trdega dela. Nesporni ugled dosežkov Muzejskega društva pa bi bil prav tako svetleči prispevek tudi k ugledu samega Zlatega grba. Tu bi se moje pismo lahko končalo, če ne bi ob poizvedovanju po vzrokih za zavr- nitev naletela na vpletanje strankarske politike v delo društva, kar je smrtonosni strup za vsako neodvisno združenje, kaj šele za zgodovinsko. Zelo nas morajo skr- beti očitki o prikrivanju – in prav enako o potvarjanju - polpretekle zgodovine. Naloga zgodovine je, da celovito, kritično in nepristransko raziskuje pretekla doga- janja – če opusti enega samega od teh glavnih kriterijev, ni več zgodovina in ne more več biti naš ponos, tudi ne več učiteljica. Zato menim, da je treba očitke, ki burijo duhove, zgodovinsko – torej celovito, kritično in nepristransko – razčistiti, odstraniti morebitne zablode in vrniti Muzejskemu društvu ugled, ki mu gre. Kdo naj bi to storil? Na generalni konferenci UNESCO v Parizu leta 1978 sem dobila aplavz za predlog, naj bi zgodovino pisali nekdanji nasprotniki, vsaj sosednji narodi, skupaj. Žal je ostalo samo pri aplavzu, podedovna in politikantsko gojena LR 64 / Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka 83 sovraštva so največkrat prevelika. Pa vendar nas samo spoštovanje različnosti lahko pripelje do mirnega, ustvarjalnega sožitja. Zgodovinarji, tisti profesionalni in tudi laični navdušenci, bi morali tlakovati pot. Ker se kar nekaj komentarjev ob tej zavrnitvi obrega tudi osebno vame, naj pojas- nim svoje stališče. Predlog za podelitev Zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka sem podpisala, ne da bi prebrala obrazložitev – le čemu naj bi jo, saj so mi njegovi dosežki skozi 80 let bogatili življenje! In pri tem moja politična usmeritev ni nikoli, prav nikoli, igrala nobene vloge. Pa da ne bo pomote: jaz sem politično tudi danes to, kar sem vedno bila in kar bom tudi umrla – pravijo, da sem levo- sredinska. Nekateri me sicer zmerjajo s staro komunajzarco in drugi ugibajo ali sem se tega ob tem podpisu pokesala. Pa se prav nič takega ni zgodilo. Sploh ne maram ljudi, ki menjajo barve – bojiš se jim dati roko, saj bi morali nositi napis: Pozor, sveže pleskano! In odklanjam tudi tiste, ki nam politiko predstavljajo na ravni črti – od sredine levo in desno. Pa to ni ravna črta, to je krog, kjer se levi in desni del samo do neke mere oddaljujeta, zatem pa le približujeta in v skrajnosti zližeta v isto: nasilje, fašizem. Zanju pa ni značilna le komada: ubijaj vse, kar je drugačno! V enaki meri ju zalivajo s klici darovati življenja na oltar domovine – besede, za katere je tako jasno zapisala Svetlana Makarovič: najglasnejše so najbolj skurbane. V drugi svetovni vojni je bilo ubitih 60 milijonov ljudi – in vsakdo, prav vsakdo, je bil neke matere sin ali hči. Nosila ga je, rodila, skupaj očetom, marsikdaj pa tudi sama in z mnogo odrekanja in prečutih noči prerinila skozi mladost in spravila h kruhu, potem pa so ga hujskaške in pogoltne barabe prisilile ubijat in biti ubit. In skozi vso zgodovino so v ta namen izrabljali do- movino. To spoznanje nam manjka tudi v obravnavi polpretekle zgodovine. Meriti jo mora- mo z metrom absolutnih vrednot. To morajo opraviti zgodovinarji, tudi naše društvo, objektivno, brez kakršnihkoli vnaprejšnjih ocen – in še posebej brez vmešavanja strankarske politike, ki bi sproti sebi v prid razlagala tiste fragmente, ki ji ustrezajo – in zanemarila vse druge. Kajti prav strankarska politika maha s praporom sprave, da bi nas še bolj sprla. Sama menim, da s spravo nimamo kaj početi. Če nisi moril, se nimaš kaj spravljati. In večina Slovencev, kar vsi mlajši, ni morila. Pravico imajo predvsem do svojega neobremenjenega pogleda naprej, do svoje optimistično usmerjene življenjske ustvarjalnosti. Kdor pa je načrtno moril ali prisilil druge ubijat in biti ubit, ta se odgovornosti ne more znebiti, nobena spoved in pokora tega zločina ne moreta izbrisati. Odgovornost bo nosil do smrti in še čez, če je tam čez še kaj. Življenje me je naučilo, da biti kritiziran ni vselej slabo. Pomaga k razmisleku, zlasti o smeri svojih naporov. Če ob samokritiki prevlada upanje, je prenovljena pot odprta. Če bo Muzejsko društvo z resničnimi – vselej celovitimi in nikoli enostranskimi - zgodovinskimi metodami iskalo in v svojem okolju opredelilo občečloveški human- izem, v katerem je vsaj malo dozorevalo tudi spoznanje o neogibnosti celovite Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka / LR 64 84 odgovornosti do življenja in spoštovanja različnosti, bo to društvo v naših očeh spoštovano, pa naj bo to z Zlatim grbom ali brez njega. Prepričana sem, da boste kot naš Župan zastavili svoj ugled in vpliv v dobro takega Muzejskega društva, ki nas navdaja s ponosom – in se Vam za to že vnaprej zah- valjujem. S spoštovanjem, V vednost: Muzejsko društvo V torek, 30. 5. 2017, je bila redna seja Izvršnega odbora MD (zapisnik seje IO MD je na ogled na spletni strani MD: https://www.mdloka.si/wp-content/uplo- ads/2017/06/Zapisnik-2.-seje.pdf), na kateri so se člani pod točko razno sezna- nili z okoliščinami nepodelitve zlatega grba MD. Večina članov je izrazila svoje globoko razočaranje in se odločila, da pripravi javno pismo, ki ga pošlje vsem članom društva in Gorenjskemu glasu; objavljeno je bilo 16. 6. 2017. Prvi predlagatelj pobude, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, je 7. 6. 2017 na Komisijo naslovila pismo s prošnjo za vsebinsko pojasnitev razlogov zavrnitve pobude; pisnega odgovora Komisije ni bilo. Po elektronski pošti je Mateja Pleško - Naglič, sodelavka na občini, zadolžena za spremljanje dela občinskega sveta, 12. 6. 2017 odgovorila, da je »komisija predlog obravnavala in glasovala o sklepu, ki pa ni dobil zadostne podpore«. Zaradi izrazito ideološko-politične narave odločitve Komisije smo se v MD odločili, da s tem seznanimo celoten državni vrh Republike Slovenije, in sicer predsednika Boruta Pahorja, predsednika vlade dr. Mira Cerarja, predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza in predsednika Državnega sveta mag. Mitja Bervarja. Pismo članom MD, objavljeno v Gorenjskem glasu. LR 64 / Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka 85 22. 6. 2017 je MD prejelo odgo- vor dr. Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora, 28. 6. 2017 pa pismo dr. Alje Brglez, vodje kabineta predse- dnika RS Boruta Pahorja. O nepodelitvi zlatega grba so poleg Gorenjskega glasa poročali tudi drugi mediji. V sredo, 24. 5. 2017, se je urednik Jože Bartolj na Radiu Ognjišče o tem pogovarjal s predse- dnikom MD mag. Aleksandrom Igličarjem (pogovor lahko poslušate na spletni strani MD: https://www. mdloka.si/?p=2531#more-2531), v četrtek, 15. 6. 2017, je o tem poročala TV SLO v Poročilih ob 17. uri, na 1. programu, v prispevku novinarke Janje Trupej (http://4d.rtvslo.si/ arhiv/porocila/174477258 ), odmevi so bili tudi v tedniku Družina. V sep- tembrski številki revije SLO, časi, kraji, ljudje je svoje razmišljanje v uvodniku zapisal dr. Luka Vidmar. Župan Škofje Loke mag. Miha Ješe je v javnosti ves čas komentiral, da so odločitev o nepodelitvi zlatega grba sprejeli občinski svetniki, da pa on podelitev podpira. Formalno je to seveda res, a vemo, da je večina članov Komisije, s podžupanom Tinetom Radinjo na čelu, prav iz liste Miha Ješe in prijatelji Loke. Župan je nato pre- dlagal, da bi Muzejskemu društvu Škofja Loka podelil županovo prizna- nje, ki so ga doslej prejeli le posame- zniki, ne pa društva oziroma ustanove. V torek, 27. 6. 2017, se je sestal Izvršni odbor MD in sprejel odločitev, da predlaganega županovega prizna- nja zaradi okoliščin nepodelitve zlate- ga grba ne more sprejeti. Zaradi mnenj nekaterih članov Komisije, da Pismo Borutu Pahorju. Odgovor dr. Milana Brgleza. Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka / LR 64 86 je nepodelitev zlatega grba MD tudi posledica slabega vodenja njegovega predsednika mag. Aleksandra Igličarja, se je ta umaknil iz razprave in odločanja. Pismo županu sta zato podpisala pod- predsednica Helena Janežič in Štefan Kržišnik, tajnik. Odborniki MD so žele- li, da gre za osebno pismo županu, s kate- rim niso želeli seznaniti javnosti. Toda župan mag. Miha Ješe je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku, ki je bila 1. 7. 2017 na Loškem gradu, javno omenil, da je nameraval MD podeliti županovo priznanje, ki pa ga MD ni žele- lo sprejeti. Zato so odborniki sprejeli odločitev, da s svojim stališčem seznanijo javnost. Pismo je bilo objavljeno v časopi- su Gorenjski glas (7. 7. 2017). V isti številki tega časopisa je svoje nestrinjanje z odločitvijo občinskih sve- tnikov v pismih bralcev napisala tudi ddr. Marija Stanonik. V torek, 21. 11. 2017, je bila slavno- stna akademija ob praznovanju 80-letni- ce delovanja MD, ob kateri smo izdali tudi knjigo ZA NAŠO STVAR, ki osvetljuje začetke delovanja loškega Profesorskega ceha, življenje in delo prvih enajstih čla- nov tega ceha ter začetke delovanja MD in Loškega muzeja. Knjigo smo podarili županu in njegovim sodelavcem, občin- skim svetnikom, osnovnim ter srednjim šolam na Loškem in tudi vsem štirim predsednikom državnega vrha Republike Slovenije. S pisno zahvalo se je 19. 12. 2017 zahvalil predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Z zapisom želimo bralcem Loš-kih razgledov podati celovito sliko dogajanj ob pobudi za podelitev zlatega grba Občine Škofja Loka za leto 2017, njegovi zavrnitvi in številnim odmevom. Odgovor dr. Alje Brglez. Pismo MD županu Občine Škofja Loka. LR 64 / Nepodelitev zlatega grba Muzejskemu društvu Škofja Loka 87 Podajamo časovni pregled, ključne doku- mente, pisma in odmeve, oblikovanje mnenja o tem pa prepuščamo vsakemu bralcu posebej. Želimo še dodati, da smo odborniki MD pričakovali, da bo MD ob 80-letnici delovanja zasluženo prejelo zlati grb. Tudi zato, ker v samostojni državi Sloveniji dru- štvo še ni prejelo pomembnejšega prizna- nja ali nagrade. Zadnjo pomembno nagra- do je društvo prejelo ob 50-letnici delova- nja, ko ga je z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki odlikovalo predsedstvo takratne države SFR Jugoslavije; odlikova- nje je podpisal Lazar Mojsov, predsednik predsedstva. Uvodnik Luka Vidmarja v reviji SLO, časi, kraji, ljudje. Pismo ddr. Marije Stanonik in Izvršnega odbora MD v Gorenjskem glasu.