Št. 260 (16.297) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pco v o,' '-m pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobvi ■'je zadnja številka. h r ......... 'iiKvza- .ontccchl 6-iei.OtQ 7786300 ^ ' .v/ed24moggbl-Tel. 0481533382 ČEDk -ULRistori28-Tei.0432 731190 7500 LIR SS! POSINHA PLAČANA V GOTOVN mto postale 45% , coniTB 2Qb, legge 66296- F**-<« Trieste I iz ione in abbonamenk TOREK, 3. NOVEMBRA 1998 Politika ne sme več zaostajati Vojmir Tavčar V Buenos Airesu se je ^Ceraj začela svetovna konferenca o podnebnih spremembah, na kateri sodeluje 8.000 tisoč predstavnikov iz 174 držav. pred začetkom konfe-fonce, do katere so zlasti naravovarstvene organbi-zacije zelo kritične, je Prav na v Srednji Ameriki zahrumel pošasten alarmni zvonec. Orkan Mich se je razbesnel z nničujočo silo in odnesel s sabo najmanj 7.000 človeških življenj. 2e pred divjanjem "litcha so po podatkih Vremenoslovcev podne-nne spremembe zahtevale letos velik davek. 56 dr-^av so prizadeh orkani s Poplavami, 45 držav je trpelo zaradi suše. Na ekstremih sta bilo doslej Kitajska (poplave so povzročile 3.000 mrtvih, 56 milijonov ljudi je brez strehe nad glavo) in Indija, kjer pa je morila suša 12.500 mrtvih). Računajo, da so v prvih sedmih mesecih lankega leta vremenske ujme povzročile Za 120 tisoč milijard lir Smotne škode, kar je znatno več od 100 milijard skode v vsem letu 1996. Najbrž bo zelo težko Ugotoviti vse vzroke vse ™uiših vremenskih nepri-nk (tudi izvedenci si niso enotni v oceni, v kolikšni meri so podnebne spremembe posledica pojava »tople grede«), gotovo pa |e, kot sta poudarila v svojem članku-obtožnici, ki je oil objavljen v časniku International Herald Tribune, znanstvenika Christo-Per Flavin in Seth Dunn, da z naraščanjem onesnaženja in podnebnih sprememb, ki jih onesnaženje povzroča ali vsaj ojačuje, se paradoksalno stopnjuje tudi politična neobčutljivost za te pojave. Konferenca v Buenos Airesu bi morala spodbuditi uresničevanje določil kjotskega protokola, po katerem naj bi države zmanjšale emisijo strupenih plinov in jo znižale na raven leta 1990. Dokument je doslej ratificiralo samo Otočje Figi, v ZDA, m sproščajo v atmosfero 25 odstotkov vseh škodljivih plinov, že pogojujejo ratifikacijo s tem, ali bodo listino ratificirale države v razvoju. Vlade seveda ne morejo zavzeti nekih mtegralističnih naravovarstvenih stališč (bilo bi Povsem zgrešeno), vse Polj pogosti alarmni zvon-ci pa bi jih lahko vsaj prepričali, da uresničijo že dogovorjeno in krepijo metereološko službo, da ni vsaj omejili posledice katastrof. ORKAN / V SESTIH SREDNJEAMERIŠKIH DRŽAVAH Milch terjal 7.000 življenj in ogromno gmotno škodo CIUDAD DE MENICO ■ Orkan Mitch je včeraj dosegel Mehiko, potem ko je razdejal šest srednjeameriških držav in po prvih podatkih terjal najmanj 7.000 mrtvih. Najhuje je bilo v Nikaragvi in v Hondurasu. V Nikaragvi je orkansko deževje napolnilo žrelo ugaslega vulkana Cerro Casitas, čigar stene so nato popustile, tako da je pravi zid vode, blata, pepela in lave zbrisal z obličja zemlje dvanajst vasi. Na tem območju kakih 80 kvadratnih kilometrov je bilo 12 vasi, katastrofo pa je preživelo le nekaj deset ljudi, vse druge pogrešajo. V Hondurasu se je glavno mesto Tegucigalpa spremenilo v pravo jezero, iz katerega štrlijo le strehe. Tu so do sedaj našli 362 trupel, na stotine oseb pa pogrešajo. Na 2. in 3. strani SODSTVO / Z VČERAJŠNJO RAZSODBO Počastitev spomina najdražjih in naših padlih za svobodo Ustavno sodišče »razveljavilo« člen 513 Prvotne izjave prič ali skesancev bodo veljavne, četudi jih na procesu ne bodo potrdili RIM - Ustavno sodišče je včeraj razsodilo, da so nekateri odstavki člena št. 513 kazenskega posto-pnika protiustavni. Ustavni sodniki so tako razveljavili veljavnost drugega odstavka, po katerem bi morali priče ali skesanci med sodnoobravnavo potrditi izjave, ki so jih bili dali med preiskovalnim postopkom. Po včerajšnji razsodbi prvotne izjave ne bodo romače v koš. Sodniki jih bodo morali upoštevati, pa čeprav jih priče (ali skesanci) ne bodo hoteli potrditi. Razsodba je takoj izzvala odmeven odziv. Javni tožilci so jo ugodno ocenili, medtem ko so'bili politični predstavniki precej kritični do ustavnih sodnikov. Na 24. strani TRST, GORICA, VIDEM - V nedeljo se je na tisoče ljudi podalo na pokopahšča in se spomnilo svojih najdražjih. Ob Dnevu mrtvih so se poklonili tudi spominom padlim s polaganjem vencev, minuto tišine in žalostinko. Posebno občutena je bila svečanost ob spominskem kamnu pred tržaškim pokopališčem pri Sv. Ani, kjer je novi Odbor okrepil svoja prizadevanja za postavitev spomenika padlim krajanom. Na Goriškem pa je odjeknila slovesnost v Steverjanu, kjer je poklon spominu mrtvih sovpadel s 50-le-tnico postavitve spomenika padlim. V kostnici v Gonarsku pa je slovenska državna delegacija položila venec k spomeniku vseh žrtev taborišča. Na 4., 6. in 22. strani V> VALTER DEL DO sr, GORIVA IN MAZILA VSEH VRST • VRTNARSTVO • ZASTOPNIK FENDT • DELAVNICA IN SERVIS KOPRIVNO (GO) LA MAGLIA PRIČAKUJEMO VAS ZA SHOPPING OB PRAZNIKU SV. JUSTA TRŽIČ - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 Nesreča pri delu terjala življenje TRST - V Ul. di Rivalto pri Sv. Jakobu je včeraj izgubil življenje šele 29 let star delavec, ki je padel z raztezne lestve. Pri padcu se je silovito udaril v glavo in je bil na mestu mrtev. Giuseppe Annunziata, tako je bilo nesrečnežu ime, se je povzpel na majhen žerjavski oder na vrhu lestve, ki bi ga morala dvigniti do balkona v 4. nadstropju, ko se je jeklena vrv nenadoma pretrgala in lestev je sunkoma zdrsela po svojem sedežu nazaj, pri čemer je delavec zgrmel na pločnik. Na 5. strani Zlati sv. Just letos Padoi-Schioppi TRST - Ekonomist in monetarist Tommaso Pa-doa - Schioppa bo prejel letošnjega Zlatega svetega Justa, kipec, s katerim od leta 1969 tržaški kronisti nagradijo someščana, ki se je uveljavil v svetu. Padoa - Schioppa je dolgo let delal v vrhu Banke Italije in pri ustanovah EU, še zlasti pri snovanju monetarne unije. Junija letos so ga izvolili v izvršni odbor nove Centralne evropske banke. Kipec mu bodo izročili med slovesnostjo v tržaškem občinskem svetu sredi decembra. Na 5. strani Občina Gradišče za trgovski center GORICA - Občinski svet v Gradišču je dal po-voljno mnenje o načrtu velikega trgovskega središča na 8 tisoč kvadratnih metrih, ki naj bi ga sezidali ob državni cesti Tržič-Videm med Gradiščem in Marianom. Na 23. strani Pet mrtvih v trčenju avtov pri Kranju KRANJ - Pet oseb je včeraj zvečer izgubilo življenje v strahotni prometni nesreči na viaduktu Rupovščica pri Kranju, ena pa se v bolnici bori za življenje. Po prvih skopih podatkih sta med izvozoma Kranj Vzhod in Zahod, kjer se avtocesta zoži in spremeni v gorenjsko hitro cesto, na omenjenm viaduktu silovito trčila ford s kranjsko regisbacijo in GS s hrvaško tabrli-co. V silovitem trčenju so izgubili življenje voznik slovenskega avtomobila in štirje hrvaški državljani, peti pa je v življenjski nevarnosti. Nesreča, ki se je pripetila okrog 21.30 in katere vzroke še raziskujejo, je ena najhujsih na Slovenskem. MZ //■■/iKarAZETASPORT TRŽIČ - ul. IX Giugno 84/A - tel. 0481/45735 m Š01SIMS i—i n n -^7 non mm% M ~im% V ŠESTIH SREDNJEAMERIŠKIH DRŽAVAH / ENA NAJHUJSIH NARAVNIH KATASTROF TEGA STOLETJA Orkan Mitch je terjal več kot 2.600 mrtvih in ogromno škodo Nepopisno razdejanje po prehodu orkana Mitcha v honduraškem mestecu Punta Gorda, ki je pred sebokj rušil vse, kar se mu je zoperstavilo (AP) CIUDAD DE MEXICO - Potem ko je v šestih srednjeameriških državah orkan Mitch terjal veC kot 2.600 mrtvih, je včeraj kot navadna tropska nevihta dosegel južno Mehiko in sedaj poleg polotoka Jukatan ogroža še zvezne države Oaxaca, Tabasco Chapas. Največ skrbi povzroča položaj v Chapasu, ki so ga pred dvema mesecema že prizadele katastrofalne poplave. S tega območja so oblasti iz previdnosti že evakuirale na tisoče ljudi, ker se bojijo novih poplav. Kar doživlja v teh urah Mehika pa ni nič v primerjavi s tem, kar je v prejšnjih dneh doživelo šest srednjeameriških držav. Skupna imenovalca te naravne tragedije sta smrt in razdejanje. Najprej je s peto stopnjo (najvišjo za orkane) oplazil Kostariko, razdejal Nikaragvo in Hoduras, kjer je bilo največ mrtvih (2.000 v Nikaragvi in 500 v Hondurasu). Številke so seveda približne, saj je ta eden najhujših organov tega stoletja dobesedno z zemljevidov zbrisal številna območja, vasi in celo mesta. Zgovoren je primer honduraske Te-gucigalpe, ki se je spremenila v pravo jezero. Kot vedno v podobnih primerih je največ mrtvih med reveži, ki so živeli v navadnih kolibah. In prav to dejstvo vzbuja prepričanje, da dokončnega števila žrtev ne bomo nikoli izvedeli. Po Nikaragvi in Hondurasu je orkan Mitch opustošil tudi Gvatemalo, El Salvador in Belize. Od tu poročajo predvsem o gmotni škodi, število žrtev pa naj bi bilo omejeno. Skoraj vse reke so pretopile bregove, njihova moč pa je bila taka, da so rušile mostove in odnašale vse, kar so našle na svoji poti. Vse prizadete države so proglasile izredne razmere in zaprosile za mednarodno pomoč. Položaj je dobesedno brezupen, saj je orkan za seboj pustil nepopisno razdejanje, poleg uničenih vasi in mest je popolnoma razdejal poljščine in moril živino, tako da se bodo te države le s težavo opomogle od sedanje naravne katastrofe. Ljudi, ki so se še pred sedanjo katastrofo ubadali z revščino in bedo, čaka sedaj še hujše pomanjkanje. Nekaj pomoči bo seveda pripelo, a to bo le kaplja v morju potreb. Klimatologi so seveda zaskrbljeni, saj so v za- dnjih letih tako karibski orkani, kot ameriški tornadi, cikloni z Mamiciu-sa, indijske podceline in Avstralije ter tihoocean-ski tajfuni dosegli tako izredno moč, ki je bila še pred leti nepojmljiva. Prav tako izredni so monsuni, ki iz leta v leto -terjajo več žrtev. Orkan Mitch je dokončno potrdil, da se na našem planetu nekaj dogaja in da se bomo morali v bodoče sprijazniti z vse hujšimi naravnimi katastrofami. Od danes do sobote se bodo v Firencah izvedenci iz vsega sveta udeležili mednarodne konference o naravnih katastrofah. Ze včeraj pa so napovedovali, da se bomo morali braniti pred naravnimi apokalipsami. Ob vremenskih ujmah nam izvedenci napovedujejo katastrofalne potrese, plazove in usade. Prej ali slej naj bi eksplodiral eden od aktivnih vulkanov, priča pa naj bi katastrofalnemu pobesu, tako imenovanemu »big one«. Kje se bo to zgodilo, izvedenci ne navajajo. Izvzeta pa ni več nobena država. Celo Italija, kjer so pojavi manj eksplozivni kot v tropskih krajih, so se naravne katastrofe od leta 1971 do leta 1997 eksponencialno zvišale, tako da je v povprečju vsako leto umrlo 193 oseb, ranjenih pa je bilo več kot 75 tisoč oseb. Te številke so seveda zanemarljive s številkami, ki smo jih v zadnjih letih zabeležili na Kitajskem, v Bangladešu in v Kari-bih, a nam zgovorno dokazujejo, da se moramo sprijazniti s temi apokaliptičnimi pojavi. Optimisti trdijo, da so bile tudi v preteklosti take katastrofe, a da je bilo precej manj žrtev, ker je bil naš planet manj naseljen, manj zabetoniran in manj ekološko prizadet. To pa je le borna tolažba, saj je vsakomur jasno, da se ne moremo vrniti v preteklost in da bi morali sedanje znanje in tehnologijo uporabiti za preprečevanje ali vsaj ome- CIUDAD DE GUA-TEMALA - Orkan Mitch je posredno kriv za strmoglavljenje ameriškega reševalnega letala v gvatemalskem okrožju Quetzaltenango nedaleč od mesta Chajabal Olintetepue kakih 180 kilometrov jugovzhodno od gvatemalskega glavnega mesta. V nesreči je zgubilo življenje 12 ameriških državljanov, med katerimi deset zdravnikov, drugih šest oseb pa je bilo lažje in težje ranjenih. Letalo je vzletelo iz Quicheja na severu države in je bilo namenjeno na območje, ki ga je orkan Mitch najbolj prizadel. Zaradi izrednega naliva in goste megle je pilot že predvčerajšnjem trčil v pobočje hriba Chajavaj na težko dostopnem območju. Reševalne ekipe so se do letala jitev naravnih katastrof. Vse pa odpove ob ugotovitvi, da bi nenadni izubruh Vezuva v trenutku terjal 20 tisoč žrtev. Danes na tem rizičnem območju živi več kot 3 milijone ljudi, samo na pobočjih pa kar 800 tisoč ljudi.Vulkanologi ob tem pripominjajo, da ni morebitna erupcija nobeno akademsko razglabljanje temveč resno opozorilo. prebile šele včeraj, med šestimi preživelimi so tudi štiri ameriški sanitejci. To pa ni bila edina letalska nesreča, ki jo je povzročil orkan Mitch. Sinoči je v hon-duraški Tegucigalpi strmoglavil helikopter. Med šestimi žrtvami je tudi župan Cesar Ca-stellanos. Oblasti so sporočile, da je helikopter sodeloval v reševalni akciji, potem ko sta pred 48 urami reki Rio Chiquito in Cholu-teca prestopili bregove in spremenili glavno mesto v ogromno jezero. Narasle vode so tudi porušile vse mostove med Tegucigalpo in mestom Comayaguela. Kot se je izvedelo, je helikopter strmoglavil, ker je z rotorjem trči v žice visoke napetosti nekega daljnovoda. Cesar Castellanos je bi župan Tegucigalpe od letošnjega 27. januarja. Ulice v Managui so se spremenile v jezera in potoke (Telefoto AP) NESREČI / MED NEURJEM Strmoglavila reševalno letalo ZDA in helikopter Brodolom potniške jadrnice MIAMI - Funkcionarji floridskega centra za orkane v Miamiju so sporočili, da pred obalami Hondurasa pograša-jo štirijamborsko luksuzno jadrnico Fantome, ki je imela na krovu 31 članov posadke. Posadka se je po radiu zadnjič oglasila pred petimi dnevi, potem ko je v Belizeju izkrcala 100 potnikov. Sporočili so, da bodo poskušali obiti orkan Mitch. Od takrat, kljub temu da so izvidni-ška letala pregledala na kvadratne kilometre morja v zahodnem Karibskem morju, niso opazili najmanjšega znaka ali razbitine te prestižne jahte. Poleg ameriške obalne straže je v iskanju sodelovala tudi britanska fregata Sheffield. Stmjambomik je last ameriške družbe VVidjammer Cmise, posdko pa so sestavljab mornarji iz Paname, Beb-zeja in Zahodnoindijskih otokov. Kot rečeno, je v Belizeju jadrnica izkrcala svoje petične goste in se usmerila proti vzhodu, ko je veter že pihal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, valovi pa so bili štiri metre visoki. Zaradi petdnevnega radijskega molka se v Miamiju bojijo, da je štiri-jambornik doživel brodolom. Nekateri pa vseeno upajo, da je orkanski veter zrušil enega od štirih jamborjev, na katerem so bile radijske antene, tako da jadrnica ne uspe več poročati in se je zatekla v zaveterje kakega karbiskega otočka. Stirijambornik Fantome so zgradili leta 1927 za west-minstrskega vojvodo, nato ga je kupila družina Guinness, lastnica istoimenskega piva. Kasneje je jadrnico kupil grški brodar Aristotile Onassis, ki jo je zaman poskušal izročiti kot poročni dar monaški Grace. Končno je jadrnico leta 1969 kupila ameriška VVidjammer Cmise, ki je za njeno posodobitev in preureditev porabila kar 6 milijonov dolarjev. NIKARAGVA / NOVI POMPEJI Pravi zid vode, blata in pepela zbrisal z zemljevida 12 vasi MANAGUA - Izredno deževje orkana Mitcha je napolnilo žrelo nikaragovskega vulkana Cerro Casitas. Zaradi izrednega pritiska so stene popustile in ogromni val vode, Pepela in lave je zgr-uiel po pobočjih proti dolini. Pred seboj je pdnasal vse, kar se mu je postavilo po robu od dreves do bornih kolib. Na prizadetem pobočju je v 12 vaseh živelo vec kot 2.000 ljudi, tragedijo pa je preživelo je nekaj deset ljudi. Obrambni minister Pe-dro Joaquin Chamorro Barrios je tregedijo opisal »kot nekaj nepopisnega, kot nove Pom-Peje, ki bi ganila vsakogar«. Iz blata molijo r°Cice otrok, žensk in odraslih. Reševalci si ne upajo rabiti mehani-žacije in skušajo reševati ljudi z rokami, lopatami in krampi. Reševalci so do sedaj našli 610 trupelj v morju blata in pepela. Po besedah obrambnega ministra Chamorra pa skoraj gotovo pogrešajo °d tisoč do 1.500 oseb. Vsi so prepričani, da ni nihče od pogrešanih preživel tragedije. Odgovorni za nudenje Pomoči Marcos Cortez Pa je prepričan, da bodo potrebovali mesece, Preden bodo ugotovili točno število žrtev, Ce ga bodo sploh kdaj ugotovili. Prizadeto omocje meri namreč kar 80 kvadratnih kilometrov. Po vseh dosedanjih vesteh je Nika- ragvo orkan Mitch od vseh srednjeameriških držav najbolj prizadel. Poleg žrtev s pobočij ugaslega ognjenika Cerro Casitas poročajo, da so našli v drugih krajih Nikaragve še trupla 230 oseb. Nikaragovski predsednik Arnolde Aleman je proglasil izredno stanje in zaprosil za mednarodno pomoC. Po prvih podatkih je v Nikaragvi 414.000 oseb ostalo brez strehe nad glavo. Gmotna škoda je nepopisna, saj so v številnih primerih ljudje rešili le gola življenja, vse ostalo pa so jim odnesle narasle reke in plazovi. Pri Posottegi (severovzhodno od Monogue) je plaz odnesel del Panameriške hitre ceste (AP) Ljudje brodijo preko nikaragovske reke Izapa, ker je povodenj porušila mostove (AP) ____________EVROPA / 2E DESET LET NI BILO TAKEGA DEŽEVJA_______ V zahodni in srednji Evropi že sedem mrtvih Najhuje je v Nemčiji, kjer pogrešajo 6 oseb, vse reke pa naraščajo, tako da bo današnji dan najbolj kritičen BERLIN, LONDON, PARIZ - Neprekinjeno deževje je v Nemčiji povzročilo številne poplave, saj skoraj vse reke nara-SCajo in grozijo, da bodo vsak trenutek prestopile bregove. Številna območja v Severnem Porenju-Vestfaliji, na Porensko-Pfalskem, na Spodnje Saškem, v Hesnu, Baden-Wurttembergu in na Bavarskem so poplavljena. Na stotine ljudi, gasilcev, Policistov, vojakov in prostovoljcev pomaga ljudem v stiski. Po poli-pijskih podatkih pogrešajo šest oseb, med katerimi tudi pet otrok starih °d treh do desetih let, ki so skoraj gotovo utonili. Južno od Bonna je Ren včeraj naraščal po dva centimetra na uro. Včeraj °b 8. zjutraj je bila višina rena v Kninu 9,17 metra, sinoči pa že 9, 60 metra. Ko Ren v Kolnu doseže višino desetih metrov Poplavi vse stare mestne Četrti. Kritičen je tudi po- ložaj v Koblencu, kjer se Mazela izliva v Ren, ki je že dosegel višino 7, 9 metra, kar je 5 metrov veC kot normale. Mazela je v zgornjem toku prestopila bregove tako na je zalila številne vasi pri Cochemu (na sliki AP). Vsi se bojijo današnjega dne, ker meteorološke napovedi niso obetavne, saj se bo deževje nadaljevalo, nevarnost naravne katastrofe pa je iz ure v uro večja. Položaj se je poslabšal tudi na vzhodu Nemčije, kjer nevarno narašča gladina Elbe, tako da so že prepovedali rečno plovbo. O prvih poplavah poročajo tudi iz drugih srednjeevropskih držav. Obilno deževje v zahodni Evropi je že ob koncu tedna povzročilo hude poplave, ki so po doslej znanih podatkih v Veliki Britanije zahtevale eno smrtno žrtev, poročajo pa tudi o veliki gmotni škodi. V Veliki Britaniji je od sveta odrezanih veC ducatov manjših mest in vasi, sicer pa poročajo o najobilnejsem deževju zadnjih deset let. Na Nizozemskem je bil položaj najhujši na severu, kjer ocenjujejo, da je voda na poljih povzročila za veC sto milijonov guldnov Škode. Najbolj kritično je na meji z Belgijo, kjer je reka Maas v vec krajih prestopila bregove. Najhuje je v Maasmechelmu nekaj kilometrov od Maastrichta, kjer je voda že zalila mestece. V Belgiji so zaradi naraščanja gladine rek razglasili drugo stopnjo pripravljenosti. O poplavah poročajo tudi s severne Francije, kjer je v nekaterih vaseh voda dosegla višino poldrugega metra. V Buenos Airesu o podnebnih spremembah BUENOS AIRES - V Buenos Airesu se je včeraj začela mednarodna konferenca o vprašanjih podnebnih sprememb, potekala pa bo do 13. novembra. Na njej bodo sodelovali predstavniki držav podpisnic Okvirne konvencije OZN, slovensko delegacijo, ki bo na konferenci od 7. novembra, pa bo vodil minister za okolje in prostor Pavel Gantar. V New Yorku je namreč 21. oktobra slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Tink v imenu Slovenije podpisal Kyotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah. Kyotski protokol obvezuje države Članice tega protokola, da z ukrepi na področju energetike, prometa, kmetijstva, industrije in ravnanja z odpadki zmanjšajo emisijo snovi, ki povzročajo učinek tople grede ali segrevanja zemeljskega ozračja. Kot je dejal Turk, Slovenija s podpisom omenjenega protokola potrjuje pripravljenost za sodelovanje v prizadevanjih mednarodne skupnosti za ohranitev globalnih podnebnih razmer. Zaradi škodljivih posledic človekovega vpliva na podnebje prihaja v njem do negativnih sprememb, kot so segrevanje ozračja in glede na to dviganje gladine morja, krajevne in Časovne prerazporeditve padavin in podobno. Kyotski protokol je bil sicer sprejet 11. decembra na Japonskem, po desetdnevnih pogajanjih med predstavniki 160 držav na tretji seji Konference članic Okvirne konvencije o podnebnih spremembah. Glede na dogovor bo protokol, ki je bil odprt za podpis 16. marca letos, stopil v veljavo, ko ga ho ratificiralo vsaj šest držav, ki pošiljajo v ozračje 55 odstotkov vse »nesnage« razvitih držav. Kyotski protokol si je zadal za cilj splošno zmanjšanje emisije Šestih plinov, ki najbolj vplivajo na učinek tople grede, med njimi so na prvih treh mestih ogljikov dioksid, metan in žveplov oksid. Pri tem nosijo najveejo odgovornost razvite industrijske države, ki bodo morale zmanjšati kolektivno emisijo omenjenih snovi za 5, 2 odstotka. Omenjeni odstotek pomeni povprečje, tako bodo morale ZDA zmanjšati emisijo za 7 odstotkov, Kanada za 6 odstotkov, Evropska unija, Švica ter večina srednje- in vzhodnoevropskih držav pa za 8 odstotkov. Posebej omenjene so tudi Madžarska, Japonska, Poljska, Rusija, Nova Zelandija in Ukrajina, ki bodo morale svojo emisijo le stabilizirati. Nekatere države pa lahko emisijo omenjenih snovi celo povečajo; Avstralija za 8 odstotkov, Islandija za 10 odstotkov in Norveška za odstotek. Kyotski protokol zagotavlja državam določeno mero fleksibilnosti glede načinov zmanjševanja emisije in njihovega merjenja. Vzpostavljen bo »Cisti razvonji mehanizem«, ki bo industrializiranim državam omogočil financiranje projektov za zmanjšanje emisije v drugih razvitih državah, za kar bodo dobile posebno posojilo. Mednarodni režim za »emisijsko« trgovanje bo industrializiranim državam dovoljeval nakup ali prodajo presežkov »emisijskih kreditov« med sabo. To v bistvu pomeni, da Ce bodo Američani pognali v ozračje preveč nesnage, bodo potem lahko od Islandije kupili »odpustek«. Mehanizem, ki so si ga zamislili snovalci Kyotskega protokola, bo tako na nek način nagrajeval pridne države, ki ne bodo uničevale okolja. Težava pa je v tem, Ce bo druga stran ugotovila, da je ceneje kupovati presežke emisije pri drugih državah, kot pa doma poskrbeti za Čistejšo tehnologijo. V oCi bode primer ZDA, kjer ob sedanjih igricah kongresa s plačevanjem dolgov OZN in podobnim verjetno ni realno pričakovati ratifikacije protokola. Izvršni sekretar Okvirne konvencije OZN za podnebne spremembe Michael Zammit Cutajar je že ob oblikovanju protokola decembra lani opozoril, da je najpomembneje sprejeti učinkovite domače politične programe za vpliv na obnašanje industrije in potrošnikov. Cutajar je še dodal, da je potrebno zagotoviti, da bo vsaka država skrbela za redukcije emisije prek domačih energetskih, industrijskih in transportnih sektorjev, ne pa da bi iskale rešitev v fleksibilnem režimu mednarodne trgovine z emisijskimi krediti. (STA) SPOMINSKA SVEČANOST / VČERAJ DOPOLDNE VIDEM / OBRAČUN POSLEDIC VREMENSKE UJME Poklon žrtvam taborišča v Gonarsu Vodjo slovenske delegacije Borut Pahor je poudaril prispevek borcev za rast Evrope Poplave povzročile nad 136 milijard škode Dežela ima za nujne posege na razpolago 24 milijard lir GONARS - Na kraju nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča Gonars v Italiji so včeraj dopoldne pripravili spominsko slovesnost, na kateri je slovenska državna delegacija pod vodstvom poslanca v slovenskem parlamentu in predsednika Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Boruta Pahorja in v spremstvu slovenske generalne konzulke v Italiji Vlaste Valenčič Pelikan, predstavnikov sosednjih in pobratenih občin ter Zveze borcev položila venec. V priložnostnem nagovoru se je Pahor v slovenskem in italijanskem jeziku poklonil spominu vseh, ki so sedanjim generacijam izborili svobodo in omogočili, da se z optimizmom ozirajo v skupno evropsko prihodnost. »Danes živimo v svobodi in svobodno odločamo o prihodnosti, o naši skupni evropski usodi, ki omogoča narodom, da poglobijo prijateljstvo, medsebojno spoštovanje in zaupanje. Tudi zato smo veliki dolžniki tistih, ki so nam izborili svobodo in smo seveda njihovi ponosni dediči,« je v nagovoru poudaril Pahor. (STA) Demokracija 99 nad 5 odstotki CELOVEC - Dobre štiri mesecev pred deželno-zborskimi volitvami, ki bodo 7. marca prihodnje leto, vse kaže na uspeh socialdemokratske stranke na čelu z glavnim kandidatom Michaelom Ausserwinklerjem. Aktualna javnomnenjska raziskava daje socialdemokratom (SPO) 37 odstotkov glasov, Haiderjevim svobodnjakom (FPO) samo 31%, ljudski stranki (OVP) deželnega glavarja Christofa Zernatta pa 26 odstotkov. Pri zadnji javnomnenjski razsikavi v zadetku septembra je 36 odstotkov anketiranih imenovalo socialdemokrate, 34 odstotkov svobodnjake, 24 odstotkov pa ljudsko stranko deželnega glavarja Christofa Zernatta. Rezultat zadnjih deželnozbor-skih volitev leta 1994 pa je bil: 37 odstotkov SPO, 34 odstotkov FPO, 24 odstotkov OVP. Prvič je javnomnenjski inštitut vključil v anketno polo tudi »Demokracijo ’99« (zeleni, liberalni forum, slovenska Enotna lista) z rezultatom, da bi volilno gibanje majhnih strank dosegelo med pet in šest odstotkov glasov. Po trenutno veljavnem 10-odstotnem vstopnem pragu bi zavezništvo ne doseglo zastopstva v deželnem zboru, bilo pa bi dobro izhodišče za pritožbo na ustavno sodišču, kajti v vseh ostalih zveznih deželah Avstrije velja medtem volilni prag štiri do največ pet odstotkov. »Demokracija ’99« je že napovedala, da bo šla do vrhovnega sodišča, če deželni zbor ne bo še pred volitvami spremenil skrajno restriktiven volilni red za koroške deželni zbor. Ivan Lukan VIDEM — Poplave in plazovi, ki so prizadeli našo deželo ob izrednem deževju najprej 5. in 12. septembra, nato pa še 5., 6. in 7. oktobra, so po dosedanjih podatkih povzročili 136 milijard lir škode. Povedati je treba, da je številka še začasna in se utegne kmalu povečati, kajti delo deželnih tehnikov urada za civilno zaščito, ki ocenjujejo posledice ujme, ponekod še ni zaključeno. Podpredsednik deželne uprave in odbornik za civilno zaščito Paolo Ciani je o tem poročal deželni vladi. Zlasti je prišla do izraza katastrofalna škoda oktobrskega deževja, ob katerem je bilo neposredno prizadetih 119 občin. Prostovoljci so pod vodstvom deželne direkcije civilne zaščite v treh dneh opravili nad 2000 nujnostnih posegov, da so lahko vsaj delno omejili posledice poplav, plazov in udorov ter posegov za hitro pomoč prebivalstvu poplavljenih območij. Dežela ima po dogovoru z notranjim ministrstvom na razpolago za takojšnjo uporabo 18 milijard lir sredstev, nadaljnih šest milijard in pol pa je razpoložljivih iz sklada za nepredvidene stroške in rebalansa proračuna. Skupno gre torej za 24 milijard in pol, ki so namenjene za nujne posege. In tu je sedaj pro- blem, kaj je tisto »nujno«, kajti potreb je vsekakor več kot je trenutno razpoložljivih finančnih sredstev. O vprašanju ureditve vodnih tokov je bil govor tudi na javnem srečanju, ki ga je v Vidmu priredil sindikat inženirjev videmske pokrajine. Zasedanja so se poleg deželnega podpredsednika Cianija udeležili tudi drugi številni javni upravitelji. Slika, ki je izšla iz razprave, resnici na ljubo ni najbolj spodbudna. Znano je sicer, kaj bi bilo treba storiti, da se na korenit način poseže v hidrogeološko omrežje naše dežele, toda hkrati so upravitelji in tehniki dokaj razoro-ženi ob očitnem pomanjkanju zadostnih sredstev. Gre namreč za popravljanje stanja, ki je posledica dolgoletnega zanemarjanja, ki je hodilo vštric z nemogočo birokracijo in povsem neustrezno zakonodajo. Tako je neki upravitelj iz Kamije nazorno opisal grotesko birokratskih postopkov, ki jih je bilo treba opraviti zato, da je bilo za čiščenje nekega odtočnega jarka možno porabiti 50 milijonov. Podobnih primerov pa je v deželi (in po vsej državi) še in še. Očitno je nujno potrebno, da se prilagodita in medsebojno uskladita državna in deželna zakonodaja za urejanje in zaščito tal. Hitro in učinkovito ukrepanje je namreč možno le tedaj, ko se jasno ve, čigave so pristojnosti. Drugi princip, ki bi ga bilo treba upoštevati, pa je čimvečja decentralizacija kompetenc in odgovornosti. Na dlani je, da so teritoriju in njegovim problemom najbliže občinske uprave in gorske skupnosti. Včasih celo ni tolikšen problem denarja, kolikor časa, da se za nek poseg izdajo vsa potrebna mnenja in dovoljenja. Korak naprej je bil na deželni ravni storjen z združitvijo treh deželnih direkcij (za okolje, prostorsko načrtovanje in civilno zaščito) pod eno samo odborništvo, vendar to še ne bo dovolj. Nadaljni korak je ustrezno opremljanje občin in gorskih skupnosti, da bodo lahko zmogle tako zahtevne posege. Medtem so se v nekaterih občinah kar lotili čiščenja rečnih strug, čeprav to doslej ni bilo v njihovi pristojnosti. Novo prakso je uvedla občinska uprava v Ahtenu, kjer je župan Malduca odredil odstranitev nakopičenih rečnih naplavin z »nujno odredbo v smislu civilne zaščite«. Podobne posege nameravajo uvesti tudi v drugih občinah, saj se krajevni upravitelji najbolje zavedajo, da lahko ljudem ob ponovnih poplavah trda prede, kajti deroča voda se na birokracijo enostavno požvižga. (D.U.) S M 8 i I i -6 J o Š ' to^U t—4 tSS i MAGNUM "V \ ABBIGUAMENTO mm Mejni prehod Fernetiči - SLOVENIJA -A. RIŽ ZA JUHO 1 kg Jam »OSEBNA PONUDI IOVEMBRA 199Bj VJ NOVI MERLOT - V PRODAJI OD 6.11.98 DALJE * 2.380 JUŠNE KOCKE "SOLO BONTA" 20 KOCK 220 g 5.364 kg im 1.180 ZELENJAVNE JUŠNE KOCKE "SOLO BONTA" 10 KOCK HOg 5.000kg :se< 550 hsag PAPIRNATI ROBČKI 4-PLASTNI 15x10 ta*$1.480 1.280 FERNETIČI 24 (TS) -... - ■ W 180 g 21.556 kg ^3.880 GEL ČISTILO ZA ODSTRANJEVANJE MAŠČOBE "DEXAL" im s SIR BRIE V KOSIH ' 8.880 1.080 -g- 1.980 SLADOLEDNA TORTA LADY 330 g 9.030 kg RAKOVE KLEŠČE 250 g 17.960 kg 2.980' 4.490 RIBJA PAELLA 600 g 8.317 kg OSLIČJI FILE s. 6.990 KROMPIRJEVI KROKETI 450 g 2.867 kg 16S6 1.290 DUKE "ASCOLANE" 250 g II .920 kg im OCVRT KROMPIR ^49$ 3.490 3 PIZZE MARGHERITA 780 g am OSTAU NAS PROIZVODI OČIŠČENI RAKCI 300 g 19.967 kg im 4.980 KANJICA V KOSIH 'fcMfS' 400 g 5.990 4.490 Veljavne cene, razen tiskarskih napak DVE SKODELICI ZA ZAJTRK PORCELAN PREM. 14 3.500 ŽAMETNE ZENSKE COPATE ST. 35 - 41 OTROŠKE OPATE PORCELANASTA SKLEDA ZA SOLATO ZA ENO PORCIJO PREM. 17 .O V lf**f 2.950 4.950. ŽAMETNE MOŠKE COPATE ST. 39 - 46 j DANES/PRI CENTRU ZA PRISELJENCE h PRIZNANJE / NAGRADA TRŽAŠKIH KRONISTOV Spet spopad med policisti in avtonomisti? Izziv sindikata Sap Danes bi utegnilo spet biti vroCe v Trstu pred Starim pristaniščem. Niso se še polegle polemike zaradi izgredov, ki so se pripetili pred desetimi dnevi na manifestaciji za ukinitev začasnega centra za tujce, danes pa bo napovedana protestna akcija sindikata policistov Sap. To ne bi bilo nic hudega, ko ne bi predstavniki sil javnega reda izzvali pripadnike Socialnih centrov severovzhoda, naj pridejo vzdrževati javni red na njihovo manifestacijo. »To ni izziv nam,« pišejo t.i. avtonomisti, »paC pa izziv demokraciji v Trstu,« ni pa izključeno, da se bodo soočili s policisti. S centrov so tudi sporoCih, da so poklicali na zasliševanje na kvesturo njihovega glasnika Luco Cesarinija z obtožbo obrekovanja: lahko bi šlo za posledice tiskovne konference, na kateri so mladi protestniki podali povsem drugačno verzijo o izgredih, kot jih je posredovala policija. Kakorkoli že, ni ravno pomirjujoče, če policisti demonstrirajo nedaleč od Centra za tujce, ki je po splošnem mnenju nesprejemljiv primer zanikanja minimalnega človeškega dostojanstva in v katerem naj bi prišlo tudi do primerov nasilja, še bolj vznemirljivo pa je, Ce vabijo na konfrontacijo tiste, ki jih smatrajo za svoje nasprotnike. Karkoli bi se zgodilo danes, bi odgovornost nosili tisti, ki so sklicali manifestacijo, in tisti, ki so jo dovolili. S socialnih centrov so tudi sporočili, da je še vedno v bolnišnici Claudio Cristin, mladi pripadnik SKP, ki je med izredi izgubil očala, ko se je sklonil, da bi jih iskal, pa so ga silovito pretepli s pendreki in brcami tudi po glavi. Cristiano Degano o začasnem centru Deželni svetovalec Ljudskega centra za reforme Cristiano Degano je predstavil vprašanje v zvezi s Centrom v Starem pristanišču. Svetovalec meni, da polemike okrog izgredov ne smejo pritegniti pozornosti stran od pravega problema: nemogočih pogojev v začasnem centru in dejstva, da se s priseljenci in begunci ukvarjajo predvsem strukture prostovoljcev. Med drugim je Degano kritičen do počasnosti birokratskega stroja, ki potrebuje veC kot 5 mesecev, da sploh vzame v pretres prošnje po političnem zatočišču. Dežela bi morala finansirati ureditev dostojnih sprejemnih centrov, deželna vlada pa bi morala nastopiti pri prefektu, da bi odprli nov center, v katerem naj vladajo bolj Človeške razmere in naj ne bo več prepovedano prosto sporočanje z javnostjo, kot predvideva sam zakon o priseljevanju. Zaradi vsega tega svetovalec Ljudske stranke smatra za potrebno, da Cim-prej skličejo pristojno komisijo, da se domenijo za primerne posege deželne uprave. T. Padoi-Schioppi Zlati sveti Just Tržaški ekonomist in monetorist sedi v upravnem svetu Centralne evropske banke Letošnjo nagrado tržaških kronistov, Zlatega svetega Justa bo prejel ekonomist Tommaso Pa-doa-Schioppa (na sliki). Po rodu je sicer iz Bellu-na, kjer se je rodil 23. julija 1940, se je še mlad preselil v Trst, kjer je opravil vse šole in dokončal klasični licej Pe-trarca. Diplomiral je leta 1966 na milanski univerzi Luigi Bocconi, leta 1970 pa dosegel prestižni naslov Master of Science na slovitem Massachusetts Institute of Tecnology, kjer je osem let pozneje pbuCeval za en semester. Padoa-Schippa je leta 1968 bil sprjet v Banko Italije, kjer je bil do 1979, ko so ga imenovah za generalnega direktorja za gospodarska in finančna vprašanja pri Evropski komisiji. Iz Bruslja se je leta 1984 vrnil v Banko Italije, kjer je bil do lani namestnik generalnega direktorja. Sodeloval je pri številnih finančnih ustanovah Evropske unije in Se zlasti pri snovanju monetarne unije, 2. junija letos pa je bil izvoljen za elana izvršnega odbora nove Centralne evropske banke. Za krmilom ladje, ki bo peljala Evropsko unijo v pristanišče evra, sedi torej tudi človek, ki je po vzo-goji, Ce že ne po rodu, Tržačan. Uveljavitev je priznalo Združenje kronistov, ki vsako leto nagradi z zlatim kipcem sv. Justa someščana, ki je prispeval k uveljavitvi domačega mesta po svetu. Kipec mu bodo izročili med slovesnostjo v tržaškem občinskem svetu sredi decembra. Zlatega svetega Justa so prvič podelili leta 1969. Dosedanji nagrajenci so NOVICE Srečanje upraviteljev o evropskih načrtih Na pobudo KGS bo v Četrtek v dvorani občinskega sveta v Zgoniku srečanje Zupanov občin, ki sodijo v KGS, županov slovenskih obmejnih občin ter slovenskih funkcionarjev, ki sle-diju evropskemu programu PHARE. Na srečanje so bili povabljeni tudi predsednika Pokrajin Trst in Gorica, Renzo Codarin ter Al-do Brandolin, ter zastopniki drugih krajevnih ustanov. Namen sestanka je spodbuditi koordinacijo raznih pobud na obeh straneh meje in KGS za dosego skupnih ciljev, s posebnim poudarkom na bodoče posege Interreg III. Beseda bo tekla tudi o pobudah za zaščito in ovrednotenje kraškega teritorija. Tiskovna nota Brune Zorzini Spetič Deželna komunistična svetovalka Bruna Zorzini Spetič v tiskovnem sporočilu ostro obžaluje, da »ženske, ki sedijo v klopeh deželnega sveta« niso bile povabljene na petkov posvet o »welfa-ru« in mestu, ki sta ga organizirala tržaška občinska komisija za enake možnosti in odbor-ništvo za vzgojo, mladinsko problematiko in enake možnosti. Po njeni oceni gre za hud spodrsljaj, tudi glede na dejstvo, da je sama večkrat v javnosti zatrdila, da bi prav dežela lahko veliko naredila v obrambo in krepitev socialne države. Prav vprašanjem socialnih storitev in drugih, ki so še bolj dramatični (npr. nasilje nad ženskami in prostitucija) namerava kot deželna svetovalka posvetiti veliko pozornost in se glede njih tudi soočiti z ženskimi organizacijami, zaključuje noto Bruna Zorzini Spetič. kirurg P. Valdoni, arheolog D. Levi, slikarka L. Fini, Trio di Trieste, režiser G. Strehler, zdravnik B. Babudieri, skladatelj R. de Banfield, fizik P. Budini-ch, znanstvenik G. Pillie-ri, ekonomist P. Luzzato Fegiz, slikar L. Spacal, bioinženir G. Bugliarello, lirski pevec P. Cappuccil-li, kipar M. Mascherini, zgodovinar Di. de Castro, violinist F. Gulli, stilist O. Missoni, germanist C. Ma-gris, jurist L. Paladin, kardiolog F. Camerini, Tržačani v Avstraliji, galerist L. Castelli, zavarovalnica Generali, likovni kritik G. Dorfles, stilistka M. Schon, glasbenik L. Lu-tazzi, pistatelj G. Voghera, fizik L. Fonda, športnik C. Rubini, direktor AP C. Erbsen, Jadranski zvod združenega sveta, lani pa arhitekt B. Podrecca. __________NESREČA TRŽIŠKEGA GLISERJA Glavna vprašanja brez odgovora Identificirali so drugo smrtno žrtev - Uvedli so dve preiskavi Ranjena Sergia De Mar-chija in Fabia Vlassicha, preživela po sobotni nesreči z gliserjem, niso še zaslišali, njuno zdravstveno stanje tega ne dopušča, in tako ostaja še nejasno, kako je do nerazumljive nezgode sploh prišlo. Zaenkrat tudi ni znano, Ce je gliser upravljal lastnik Vlassich ali pa De Marchi. Izvedelo pa se je, da je druga smrtna žrtev 43-let-ni Claudio Bartoli (na levi sliki), prav tako iz Tržiča. Bil je v podpalubju skupaj z Diegom Braicom (na desni), ki prav tako ni preživel silovitega trčenja. Brai-co je edini, ki zapušča . ___VČERAJ ZJUTRAJ V UL. Dl RIVALTO PRI SV. JAKOBU_ Mlad delavec naravnost v smrt Negibno je obležal ob tovornjaku z raztezno lestvijo, toocan udarec v glavo mu je bil usoden: šele 29 let stari Giuseppe Annunziata, doma iz kraja Gioia del Col-le, uslužbenec podjetja STM, je zadnji na že predolgem seznamu smrtnih ^rtev pri delu. Včeraj ni bilo jasno, ce je nesrečo treba Pripisati zgolj tragičnemu naključju, nepredvidljivi mehanski okvari na lestvi, ah pa bi se ji na kakšen Hacin lahko tudi izogniti. Annunziata je delal na poslopju v Ul. di Rivalto, nedaleč od Trga sv. Jakoba. Ob pločniku so bila opozorila, da pada omet skupaj s prepovedjo parkiranja za včerajšnji dan, ko naj bi krušljivi omet odstraniti in položiti novega. Poslopje je Prav na vogalu z Ul. Giutia-ni, na kateri je tudi vhod v hišo, medtem ko v Ul. di Rivajto ni nobenega vhoda, temveč so le okna in balkoni. Ob poslopju so parkirati tovornjak z raztezno lestvijo (na sliki Maria Magajne) , last podjetja STM (Societa Triestina Manutenzioni Navali e Civiti) s sedežem na Trgu Legnami 1. Annunziata se je povzpel na majhen, zavarovan železni zidarski oder na vrhu raztezne lestve, medtem ko je njegov kolega upravljal samo lestev. Nenadoma pa se je pretrgal kabel, ki dviga in pri spuščanju zadržuje lestev. Slednja je hipoma zdrknila v svoj sedež, pri čemer se je mali oder nagnil in povzročil padec delavca. Domnevajo, da je zgrmel z višine okrog 8 ati 10 metrov. Tovornjak z lestvijo so zaple- nili, ker morajo ugotoviti, zakaj se je vrv pretrgala. Kaže, da ni bilo očividcev: tudi delovni kolega je dejal, da je slišal samo zamolkel udarec in kup padajočega ometa, verjetno iz vedra, v katerega ga je Annunziata spravljal. Sele zatem je na tleh opazil nesrečneža. Annunziata, ki je prebival v Ul. Timmel 4, je bil poročen in zapušča dva otroka, od katerih je eden star šele dva meseca. Zdravniško osebje je moralo pomagati svojcem, potem ko so jim sporočili tragično novico. Poleg službe 118 so na kraj prišli mestni redarji, ki so skrbeti za promet, osebje zdravstvenega podjetja, ki se ukvarja z nesrečami pri delu, ter osebje komisariata od Sv. Sobote, ki je uvedlo preiskavo. Skušali bodo ugotoviti dinamiko nezgode kot tudi, ce so se držati vseh varnostnih določil, kot sta varnostni pas in Čelada, Ce in kdaj so pregledali kabel in podobno. otroke, eden je star 12, drugi 8 let. Bartoli je bil trgovski zastopnik, tako kot De Marchi in Vlassich, delal je za neko prehrambno podjetje. Medtem so uvedli dve preiskavi, eno vodi pristaniško poveljstvo, drugo sodišče. Odgovoriti morata na nekaj osnovnih vprašanj, ki so zaenkrat še brez odgovora. Gliser je prihajal iz Umaga, kamor naj bi baje šel napolnit rezervoarje z gorivom. Okrog 13 metrov dolgo plovilo namreč poganjajo trije izredno močni motorji, skupno zmorejo preko 1200 konjskih moCi (in ne okrog 700, kot smo pisali v nedeljski številki). Namenjeni naj bi bili domov, proti TržiCu, vendar so zapeljali proti Trstu. Voziti naj bi s hihostjo okrog 25 - 30 vozlov, torej najveC 55 kilometrov na uro. Ce bi bila hitrost večja (nekateri so sprva omenjali, da so peljali po 100 km na uro), bi bila škoda na plovilu hujša, verjetno bi se raztreščilo in potopilo, tudi preživetih verjetno ne bi bilo. Zadeli so naravnost v enega od štirih valobranov v Tržaškem zalivu. Lastnik gliserja Fabio Vlassich ima plovno dovoljenje že dve desetletji, dobro pozna tukajšnje kraje in tistim, ki ga poznajo, se zdi nemogoče, da ne bi opazil valobrana: ko je prišlo do nesreče, se je sicer mraCi-lo, vendar so signalne naprave na valobranu bile regularno prižgane. Zato nekateri tragedijo pripisujejo nepazljivosti, drugi nekoliko preveliki hitrosti (ob pristaniških zgradbah itd. nikakor ne sme presegati 5 vozlov) ali pa mehanski okvari, tako da plovila ni bilo mogoCe več upravljati. Sindikat zahteva varnost pri delu Pokrajinska tajništva Fillea - Filca - Feneal so ob izrazih sožalja družini nesrečnega Anmmzia-te že vCeraj opozorila na veliko število nesreč v gradbenem sektorju, ki se samo zaradi »srečnih« okoliščin niso končale tako tragično kot včerajšnja. Obenem so v sporočilu, ki so ga za pokrajinsko tajništvo Flc podpisali Kneipp, Petrini in Cavalieri, ponovila svojo zahtevo po vse večjem uveljavljanju »kulture varnosti«, bodisi med delodajalci kot med delavci. NOVICE DAN MRTVIH / CVETJE IN VENCI NA POKOPALIŠČIH Zelena kolesa - Čista kolesa Tržaška občinska uprava je v sodelovanju s krajevno zbornico lekarnarjev pobudnica prireditve »Zelena kolesa - Čista kolesa junior«, ki se vklaplja v okvir Tedna naravovarstvene vzgoje in je namenjena dijakom višjih srednjih šol. Predvidena je vrsta srečanj na liceju Galilei. Drugo od teh srečanj bo v Četrtek, 5. novembra, ob 10. uri in bo namenjeno temi »Vožnja in alkohol«. Določevanje parcel za sečnjo Openski odbor za loCeno upravljanje jusarskega premoženja sporoča, da bo potekalo dodeljevanje parcel za letošnjo sečnjo 1998/99 v soboto, 7. novembra. Prijavljeni se morajo predstaviti ob 9. uri pred gostilno »Pineta« na Opčinah. V eksploziji plina huje ranjen prileten moški Priletnega Albina Zonto, ki se je huje ponesrečil v nedeljo zvečer ob eksploziji plina v majhni zgradbi iz opeke in lesa v Ul. Racheli nedaleč od Rižarne, so včeraj popoldne s hehkopterjem premestili v bolnišnico v Verono, kjer bodo nadaljevali z zdravljenjem. Zonta (78 let) je namreč dobil hude opekline, pokrivale so mu polovico telesa. Alarm je sprožila neka Zontova soseda, ki je slišala eksplozijo, nemudoma so prihiteli gasilci in karabinjerji, ki so nesrečneža potegnili izpod ruševin. Bil je v omenjenem poslopju, ki je stalo ob njegovi hiši in ki se je skoraj do kraja podrlo, od štirih sten je pokonci ostala samo ena. Prihitelo je tudi osebje službe 118, ki je ponesrečenca odpeljalo v katinarsko bolnišnico. Sprejeli so ga na oddelku za oživljanje. Ugotovili so, da je plin uhajal iz jeklenke in ko je Zonta prižgal luC, je zgradbo podrlo. Zaenkrat ni jasno, Ce je kdo nevede pustil odprt ventil na jeklenki, ali pa je bil ventil pokvarjen. -i UPRAVE / OBVESTILO h KGS išče strokovnjake za večletni razvojni plan Kraška gorska skupnost namerava poveriti izvedencu ali skupini izvedencev (arhitektom oziroma inženirjem) nalogo za oblikovanje večletnega razvojnega načrta gorske skupnosti. Za izdelavo tega plana je KGS pripravljena potrositi največ 70 milijonov lir. Prošnje bo na osnovi predloženih dokumentov ocenila posebna strokovna komisija, ki bo svoje odločitve sprejela na podlagi delovnih izkušenj, publikacij itd. kandidatov. Rok za vložitev prošenj zapade ob 12.30 dne 30. novembra 1998. Pristojni urad gorske skupnosti v Sesljanu je na voljo interesentom od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30; urad sprejema prošnje in nudi tudi ustrezne informacije. Morebitno nalogo za izdelavo projekta bodo poverili prvouvršCenemu kandidatu, Ce slednji naloge ne bo sprejel pa bo komisija izbirala po vrstnem redu lestvice. Vzeli bodo v poštev prošnje kandidatov, ki so izdelali vsaj eno študijo ali objavili publikacijo o tržaškem in goriškem Krasu. Ob grobovih in spomenikih spoštljiv spomin na preminule Po okoliških vaseh in v mestu vrsto komemoracij - Cvetje otrok Grobovi na pokopališčih so se v nedeljo odeli v medle barve hvaležnega spomina. Roke sorodnikov so položile nanje cvetje, prižgale lučko, medtem ko se je oko za hip zaustavilo na fotografijah ljubljenih, nepozabnih obrazov, na imenih in datumih, vklesanih v marmor kot je spomin na preminule drage vklesan v bit posameznika. V nedeljo je za jesen lepo vreme prizaneslo trumam ljudi, ki so dopoldne ali popoldne napolnile pokopališča. Mnogo je bilo takih, ki so prispeli iz oddaljenih krajev na vsakoletno spominsko srečanje z očetom ali mamo, ki so ostali v domačem kraju. Na številnih pokopališčih so sledili cerkvenim obredom in blagoslovu grobov. Mnogokje je zadonela pesem cerkvenih, pa tudi drugih pevskih zborov. Sveto in posvetno se je premešalo tam, kjer so se pevski zbori domačih društev prišli pokloniti spominu padlih borcev ob njihovih spomenikih in obeležjih. Lovorov venec, minuta tišine in nato mila, melanholična pesem moških glasov so obnovili veC kot polstoletno novembrsko obljubo, da tistih, ki tamle ali neznano kje počivajo, ne bo mogoCe pozabiti. Spomin je bil v številnih krajih tudi institucionaliziran. Okoliške občinske uprave so ponesle lovorove vence ob spomenike in obeležja padlim po vaseh od Devina do Milj. Takemu romanju smo bili priča tudi v dneh pred 1. novembrom. Rižarna je postala konec tedna skupni imenovalec takih spominskih poklonov. Med venci, ki so jih bili položili ob vznožje plošče na ploščadi nekdanjega krematorija, so bili tudi tisti, ki so jih ponesli predstavniki pokrajinskih odborov Vsedržavnega združenja partizanov' Italije ANPI, vsedržavnega združenja nekdanjih deportirancev ANED in Vsedržavnega združenja italijanskih antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA. V dneh pred 1. novembrom so spomenike padlim obiskali tudi najmlajši elani naše skupnosti. UCenci osnovnih in nižjih srednjih šol so se z učiteljicami in profesorji podali h kamnitim pomnikom zgodovine in ponesli ob njihova vznožja cvet ali šopek. Državljansko vzgojo je mogoCe udejanjati tudi tako, pred spomenikom. Konec tedna in predvsem v nedeljo se je domala vsaka vas spomnila svojih sinov: v Križu, v Bazovici, na Opčinah, pri Sv. Ivanu, v MaCkoljah, v Nabrežini, v Sempolaju, v Praprotu, v Samatorci, v Prečniku, v Mavhinjah, v Slivnem, v Gropadi, na PadriCah, v Trebčah, na Proseku in Kontovelu, pri Domju. Ponekod je zadonela pesem, ponekod so priredili sprevode z zbirnih mest do spomenikov, da je za trenutek spoštljivo zastalo življenje v vasi. Ponekod so besede govornikov obudile misel na polpreteklo dobo in še enkrat povedale, kar je že zapisano v spominu starih in bi moralo postati tudi dediščina mladih, da bi se tudi v prihodnjih letih še tako zbirali ob marmorju in imenih, ki so jih vanj vklesala življenja in smrt naših prednikov. Polaganje vencev pred spomenik v Nabrežini (foto KROMA) Pri Sv. Ani spominska svečanost ob obeležju pred pokopališčem _________TRGOVINA / POSEG SDGZ___________ Kramarji: konkurenca pri Sv. Jakobu Tja so jih preselili s Trga Garibaldi - Njihov prihod prizadel domače trgovce Se do pred kratkim so kramarji prodajali svojo vsakovrstno blago in predmete na Trgu Garibaldi. Ko pa se je Občina odločila, da bo treba tiak na trgu prenoviti, se je zastavilo vprašanje: kam s kramarji? Kaj kmalu je Občina dobila tudi rešitev: premestila jih je na trg pred cerkvijo Sv. Jakoba. Tako že nekaj dni na trgu prodajajo oblačila, hišne potrebščine, cvetje in rastiinje ter še marsikaj drugega. Navidez bi kazalo, da je šlo le za nebolečo premestitev iz enega trga nas drug trg. A ni tako. Prihod kramarjev je v mnogoCem spremenil lice trgovskih dejavnosti pri Sv. Jakobu. Krajevne trgovine je prizadel zaradi nove, nezaželene konkurence, in to prav v predbožičnem Času, ki je za trgovce od vseh letnih sezon še najbolj dobičkonosna. Sekcija trgovine na drobno pri Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju se je zato odločila, da poseže pri občinskih oblasteh, in sicer z namenom, da bi zaščitila svetjakobske trgovce. V svojem tiskovnem sporočilu je zapisala, da je stopil sklep o premestitvi kramarjev na trg pri Sv. Jakobu v veljavo že pred tremi tedni, medtem ko so se začela prenovitvena dela na Trgu Garibaldi šele pred nekaj dnevi. SDGZ zato zahteva, naj občina nadzoruje potek del, da ne bi trgovci pri Sv. Jakobu bili prekomerno prikrajšani zaradi zamud pri prenavljanju Trga Garibaldi. Prvotno je bilo predvideno, da bodo dela trajala do konca leta ali kvečjemu tri mesece. Ce se bodo dela zavlekla, bo SDGZ zahtevalo, naj občina poišče drugo rešitev za kramarje, dabi tako zaščitila delovanje svetoi-vanskih trgovcev. Križani z več svečanostmi počastili svoje padle v NOB Križ je počastil svoje padle z več svečanostmi, ki so jih v petek dopoldne zaceli otroci vrtca in domaCe osnovne šole »Albert Sirk«. V spremstvu učiteljic in vzgojiteljic in ob spremljavi kitare so skupno zapeli nekaj pesmi in položili cvetja pred spomenik padlim. Istega dne popoldne se je pred vaškim spomenikom poklonila spominu padlih delegacija, v kateri so bili župan občine Komen Adamič, predstavnika Zveze borcev iz Sežane Ostrouška in Jogan ter predstavnica Upravne senote iz Sežane Bojana HoCevar. V nedeljo dopoldne je bila osrednja ko- memoracija, ki se je začela s sprevodom od Ljudskega doma pred štiri obeležja padlim iz Križa, nato pa še pri glavnem spomeniku. Svečanosti, v kateri so bivši borci nosih svoj prapor, se je udeležila tudi delegacija devinsko-nabrežinske občinske uprave, ki jo je vodila podžupanja Mariza Skerk in položila tudi venec. Popoldne sta pred spomenikom padlim na domačem pokopališču nastopila s kratkim programom priložnostih pesmi Moški pevski zbor »Vesna«, ki ga vodi prof. Bogdan Kralj in cerkveni zbor, ki ga vodi Albin Verginella. Neva Lukeš V nedeljo dopoldne je bila občutena svečanost pred spominskim obeležjem ob vhodu na tržaško pokopališče, ki so ga prebivalci od Sv. Ane, Skednja in Kolonkovca postavili leta 1972 v spomin na tiste, ki so padli v boju za osvoboditev Trsta, ali pa so kje drugje izgubili življenje. Komemoracijo je priredil novi Odbora, ki si je zadal nalogo, da nadaljuje delo prejšnjih odborov: skrb za postavitev primernega spomenika, ki bi predstavljal - tako sta poudarila govornika, Roberto Filipaz, v imenu odbora, in zgodovinar Sandi Volk -trajen spomin padlim s tega območja, ki so dali življenje za osvoboditev mesta in za zmago nad okupatorjem.. Na svečanosti je nastopil ženski pevski zbor Ivan Grbec, ki je pod vodstvom Ksenije Kos zapel ti pesmi: Pozdrav, Bazoviškim žrtvam in Lipa. Sledile so recitacije v italijanščini Paole Coronica in Tullia Rai-nija. Nato pa je Bianka Furlan prebrala pesem, ki jo je takrat desetletni igor Volk napisal v spomin na svojega nonota, Zorka VVerka, ki se ni vrnil iz Mauthausna. N.L. _GALERIJA CARTESIUS / DO 19. NOVEMBRA Ciuhova velika grafična dela Razstavo so pripravili kot poklon Kržišniku V KONGRESNEM CENTRU POMORSKE POSTAJE Velik uspeh razstave sejma antikvariata Prisotnost številnih domačih in tujih razstavljalcev- Razstava odprta še danes 040 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. delVOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. V galeriji Cartesius, ki se med tržaškimi odlikuje po posebni pozornosti, ki i° posveča grafični umetnosti, je te dni odprta razstava znanega slovenskega umetnika Jožeta Ciuhe. Razstava, na kateri so na ogled predvsem grahke velikega formata tega Priznanega mojstra, sodi v okvir poklonov Zoranu Kržišniku, velikemu poznavalcu in organizatorju Ha področju likovne Umetnosti s poudarkom Ha grafiki. Zoranu Kržišniku je namreč odbor Sodobni Trst, ki je organizator Dialogov s sodobno Umetnostjo srednje-vzhodne Evrope, prejšnji petek podelil prestižno nagrado Sodobni Trst (Trie-ste Contemporanea 1998). Z nagrado, kot je bilo rečeno na podelitvi, so želeli predvsem nagraditi osebnost, ki si je vselej prizdevala za vzpostavitev tvornih vezi na umetniškem področju. Ciuhove grafike, ki bodo na ogled v galeriji Cartesius do 19. novembra, so bile natisnjene v laboratoriju Fiorenza Fal-lonija, ki se je v petek udeležil tako slovesnosti na sedežu Trgovinske zbornice kot tudi kasnejšega odprtja razstave. Dve milijardi in pol lir. To je vrednost najbolj dragocenega kimona na svetu, ki je v t ne, je ustvaril japonski obrtnik Kawashi-ma Orimono, zanj pa je potreboval celih deset mesecev dela. »Najvažnejšo italijansko izložbo srednje Evrope«, kot so razstavo poimeno-vali organizatorji, je priredilo združenje Promotrie-ste v sodelovanju s Trgovinsko zbornico. Na 700 kv. m. obsežni površini razstavlja in prodaja antične izdelke več kot 50 an-tikvarjev iz Trsta, severne in srednje Italije, šest jih prihaja iz Avstrije (Dunaj, Gradec, Salzburg), prisotna sta tudi angleški (West-field) in francoski (Tho-non Les Bains) antikvar. Pobuda je nedvomno zanimiva za zbiralce, kot BOLJUNEC / PRETEKLI PETEK Čukov roman v boljunški knjižnici Avtor spregovoril o svojem proznem delu Pena morskega vala POMORSKA POSTAJA / PRIREDITEV TEMPO FUTURO Vabljive skrivnosti preteklosti Največ zanimanja za razstavi, ki bosta odprti do 19. novembra Prireditev Tempo Futuro (Bodoči Cas), ki je tokrat izrecno namenjena Uporabi modemih tehnologij pri razkrivanju preteklosti, je naletela na velik odziv občinstva. Se posebno zanimanje sta pritegnili razstavi: na prvi je Prikazan Tyrannosaurus Rex, največji mesojedi dinozaver, na drugi, ki so jo naslovili Homo Italicus, pa človeška naselitev apeninskega polotoka. Ob razstavah se na Pomorski postaji na- daljuje tudi niz konferenc, v dvorani Iliria bo v četrtek, 5. novembra prof. Giorgio Graziosi s tržaške univerze govoril o človeški zgodovini, ki je vtisnjena v DNK. Razstavi, ki sta jih na Pomorski postaji pripravili združenji Globo in Stoneage, bosta odprti do 15. novembra, danes je urnik neprekinjen od 9. do 21., ob delavnikih pa je predviden deljen urnik, in sicer od 9. do 13. in od 15. do 20. ure. Občinska knjižnica v Boljuncu je začela ciklus srečanj z avtorjem v novi sezoni tako, kot se spodobi: z domačim avtorjem. Gost knjižnice na petkovem večeru je bil uveljavljeni dolinski pesnik, dramatik in sedaj tudi pisatelj Marij Cuk. Avtorja in njegov prvi roman Pena majskega vala je predstavil urednik Andrej Furlan, pozdravil pa ga je tudi dolinski Zupan in literarni kolega Boris Pangerc. Cuk je povedal, da se je odločil za prozno delo, ker je čutil pravcato potrebo, da to napiše. Ker se. nekaterih stvari ne da povedati v verzih, je izbral prozno tehniko. Avtor je bil presenečen, ker je knjiga naletela na res dober odziv tako v zamejstvu kot tudi v matični domovini. Med pogovorom s prisotnimi je padel predlog o italijanskem prevodu dela, da bi italijanski bralci izvedeli, kako slovenski avtor iz teh krajev doživlja svoje zamejstvo, vprašljivo pa je, ali bo delo v kratkem tudi prevedeno. Pač pa je urednik Andrej Furlan napovedal skorajšnji izid italijanskega prevoda Prešernovih poezij. Prevedel jih je Giorgio Depan-gher, delo pa bo izšlo v sodelovanju z občino Kranj. tudi za ljubitelje antikvariata, saj so na ogled (in na prodaj, za kar pa je treba večinoma globoko seči v žep) vsakovrstni izdelki. Razstavljala so kakovostni, na Pomorski postaji pa lahko vidimo staro pohištvo in predmete »bieder-maier«, »jugendstil« in »art decd«, slike in predmete od stila »bieder-maier« do stila »liberty«, zbirko ur 19.'in 20. stoletja. Zanimiv je ogled žepnih ur, sekcije ruskih ikon in predmetov (’600-’900), precej je starih knjig, zemljevidov, risb in slik, omembe vredni so dragoceni kozarci, vaze in dragulji, pa tudi reprodukcije ladij v zmanjšanem merilu, tepihi itd. Ob razstavi antikvarjata so organizatorji priredili štiri vzporedne razstave. Poleg omenjenega kimona si lahko obiskovalci ogledajo stare torbice tega in prejšnjega stoletja (razstavo je organiziralo italijansko združenje za raziskavo o raku), slike z morskimi motivi in razstavo vojaške opreme, ki jo je dal na razpolago vojni muzej »Diego de Henri-quez«. Organizatorji so poskrbeli tudi za vodene obiske Trsta na temo »Li-berty v Trstu«, vsak dan pa je tudi srečelov, ki ga je organizirala ženska sekcija Rdečega križa in katere izkupiček bo šel v korist tržaških ostarelih. Razstava antikvariata bo odprta še danes od 10. do 13. ure in od 15.30 do 20.30. Vstopnina znaša 10 tisoč lir, po znižani ceni pa 6.000 lir. A. G. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 3. novembra 1998 JUST Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.03 - Luna vzide ob 16.51 in zatone ob 5.21 Jutri, SREDA, 4. novembra 1998 KAREL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1009 mb raste, veter 19 km na uro vzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Paolo Rovtar, Pietro Cois, Alessio Fonta-not, Michael Craus, Mirian Coraduzza. Umrli so: 87-letna Aurelia Stulle, 73-letni Carlo Zobec, 76-letni Marcello Brumini, 87-letni Andrea Depase, 93-letna Veneranda Baichin, 86-letni Rodolfo Radovini, 73-letna Marcella Furlan, 81-letna Rita Vi dali, 88-letni Mario Predonzani, 83-letna Maria Cok, 86-letna Anna Kebar, 77-letni Sergio Radet-ti, 63-letna Mariapia Siniga-glia, 45-letna Rosanna Sandrin, 86-letna Eleonora Salvador. I * LEKARNE Torek, 3. novembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. delVOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 - na začetku Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377). Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 - na zaCetku Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. delVOrologio 6 - v zaCetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. t Zapustila nas je naša draga Marcella Furlan vd. Vatovec Žalostno vest sporočajo sinova Sergio in Dario, hči Patrizia ter vsi sorodniki Pogreb bo v četrtek, 5. novembra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v proseško cerkev. Trst, 3. novembra 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) ^...... " .......-.........-.-.-.-...-................ OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: \ od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 1 3. ure V < v J ' SmtLtM© (illLlEJMJME gostuje MESTNO GLEDALIŠČE - Ljubljana J.B.P. Moli ere TARTUFFE Režija: MlLE KORUN v petek, 6. novembra, ob 20.30 RED A in D v soboto, 7. novembra, ob 20.30 RED B, E in F v nedeljo, 8. novembra, ob 16.00 RED C Pri blagajni Kulturnega doma se nadaljuje vpisovanje abonmajev. HENRIK IBSEN HBT>T>A GA&LBR Režija: BOJAN JABLANOVEC jutri, 4. t.m., ob 16. uri RED G v Četrtek, 5. t.m., ob 16. uri RED I KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »La leggen-da del pianista sulVOcea-no« r. Giuseppe Tornato-re, i. Tim Roth. ENCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Lola corre«, i. Franka Polente. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan« r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »X-Files« r. Rob Bovvman, i. David Du-chovny, Gillian Anderson. NAZIONALE 2 - 15.45, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli« r. - i. Robert Redford. NAZIONALE 3 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.30, »Galio cedrone«, r.-i. Carlo Verdone. NAZIONALE 4 - 15.15, 17.00 »Small sol- diers« - r. Joe Dante; 18.45, 20.30, 22.20 »The Truman Show r. Peter Weir, i. Jim Carrey. MIGNON - 15.30, 17.00 »La spada magica«, risanka. 18.40, 20.25 - 22.15 »Delitto perfetto«, i. Michael Douglas, Gwyneth Paltrovv. CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.40 »Armaged-don«, r. Michael Bay, i. Bruce VVillis. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »II signor quindicipalle«, r. Fren-cesco Nuti, i. Sabrina Ferilli. M PRIREDITVE PD MACKOLJE v sodelovanju z Mladinskim krožkom iz Doline priredi DOBRODELNI KONCERT ZA POSOČJE, v nedeljo, 8. novembra 1998 ob 18. uri v župnijski cerkvi v Dolini. Sodelujejo Dekliška pevska skupina V. Vodnik iz Doline, Mladinski pevski zbor iz Šmarij pri Kopru, organist Iztok Cergol in MePZ iz MaCkolj. PRAZNOVANJE SV. KARLA BOROMEJSKE- GA, zavetnika zavoda ITIS v Trstu, bo jutri, v sredo, 4. novembra. Ob 16. uri bo sv. masa, ob 17. uri dobrodelni koncert. Sodelovali bodo stalni organist kapele Be-nedetto Sestan, sopranistka Raffaella Perissin, mezzosopranistka Tamara Braida, MePZ Jacobus Gallus in Mladinski godalni orkester Glasbene matice z dirigentoma Jankom Banom in Petrom Filipčičem. SKD PRIMORSKO, ob 100-letnici ustanovitve, vabi na glasbeni veCer v soboto, 7. novembra 1998, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. Sodelujeta Tamburaski ansambel KD F. Prešeren in MPZ F. Venturini. OTROŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMOREC- • TABOR pod vodstvom Vilme Padovan, ob spremljavi Tanje Sabadin (flavta), Alessandre Falciano (klarinet), Aljoše Tavčarja (fagot) in Aljoše Saksida (klavir), VOKALNA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Matjaža Sceka ter KITARIST MARKO FERI bodo v nedeljo, 8. novembra 1998, ob 16. uri nastopili v Jami Vile-nici na koncertu PESEM V VILENICI. Sledil bo vodeni ogled jame ob 15. in 17. uri, v sodelovanju z Jamarskim društvom iz Sežane. V okviru GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA bo v nedeljo, 8. novembra, nastopilo LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ljubljana s predstavo Zlatka Kriliča »JAJCE«. Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, s pričetkom ob 16. uri. Nakup abonmajev za mladinske predstave .Gledališkega vrtljaka, ki ga prireja Radijski oder, je se možen na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3 (tel. 040-370846) ali eno uro pred predstavo v dvorani pri Sv. Ivanu. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 98/99 - V Luteransko-evangelican-ski cerkvi, trg Panfili - v torek, 10. novembra, ob 20.30: Slovenski komorni zbor, dirigent Mirko Cuderman (Laghner, Or-ban, Snitke). Člani zamejskih zborov lahko uveljavijo skupinski popust. Vabljeni! Informacije na tel. St. 040-418605. ZBOR JACOBUS GALLUS in VZGOJNO-ZA-POSLITVENO SREDISCE MITJA CUK v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabita na dobrodelni koncert, ki bo v openski župnijski cerkvi, v nedeljo, 15. novembra, ob 19. uri. 3 OBVESTILA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Iz Trsta vabi pevce, da se drevi, ob 20.30 udeležijo pevskih vaj v MarijaniSCu na Opčinah. Združeni zbor zveze bo sodeloval pri letošnji hvaležnici, v nedeljo 15. novembra in pri pobožnostih na praznik Marije od zdravja v soboto, 21. novembra. Vaje bodo tudi v ponedeljek, 9. novembra v Šentjakobskem domu. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG obvešča, da se teCaj kuhanja prične danes 3. novembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Ricmanjih. RADIJSKI ODER prireja TECAJ LEPE GOVORICE. TeCaj je namenjen vsem, ne glede na starost, izobrazbo ali poklic, ki se zavedajo, da ni važno samo, kaj povemo, ampak tudi, kako to povemo. TeCaj bodo vodili priznani strokovnjaki na področju lepega in pravilnega govora: radijska igralka in režiserka Matejka Peterlin, kulturna delavka in režiserka Maja Lapornik, strokovnjak za jezikovna vprašanja pri SAZU in lektor v gledališču prof. Jože Faganel ter igralka in voditeljica tečajev za oblikovanje dinamike in barve glasu Simona Pinter. Prvo informativno srečanje bo jutri, 4. novembra 1998, ob 19. uri v Ul. Donizetti 3 (tel. 040-370846). Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v Četrtek, 5. novembra, ob 20.30, na prvo predavanje v novi sezoni ZIMSKO PREČENJE SLOVENSKIH GORA. Svoj podvig bo v sliki in besedi prikazal URBAN GOLOB, ki je pot od Tolmina do Maribora opravil v dobrodelne namene. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto, 7. novembra, v okviru predavanj o oblikovalcih sodobne zgodovine, večer z naslovom KDO JE GENERAL AUGUSTO PINOCHET. Predavanje bo imela prof. MARTA IVASIC. Začetek ob 18.30. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini bo potekala razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. st. 040631300 - Divna (9.30 -12.30). KRD DOM BRISCIKI prireja razstavo VEZENIN IN KRAŠKIH KAMNITIH VAZ, v petek, 6. novembra, od 19. do 21. ure, v soboto 7. in v nedeljo 8. novembra, od 10. do 21. ure v Domu v BriSCikih. OPENSKI ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča, da se bo vršila dodelitev parcel za letošnjo seCnjo 1998/99 v soboto, 7. novembra 1998. Prijavljeni se morajo predstaviti ob 9. uri pred gostilno »Pi-neta« na Opčinah. V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo svoja zadnja dela razstavljal do 10. novembra FULVIO CAZZADOR. Ogled od delavnikih, od 16. do 20. ure, v nedeljo 8. novembra, od 10. do 13. ure. GALERIJA ARS sporoča, da bo razstava AN-NEMARIE DUCATON odprta do 7. novembra 1998. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA, KROŽEK LA RUPE - OB PEČINI - V Prosvetnem domu na Opčinah v Četrtek 5. novembra, ob 20. uri bo nas gost EZIO MARTIN prevajalec romana Prežihovega Voran-ca DOBERDOB - Gli umili nelVesercito austro-un-garico. Prisoten bo MARKO TAVČAR predstavnik goriske Mohorjeve družbe. Srečanje bo uvedel IVAN VERČ. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v petek, 6. novembra, ob 20.30 v prostorih bivSe osnovne Sole v Mavhinjah, veCer diapo-zitovov Bruna Križmana o Mehiki in Gvatemali z naslovom »MALDIDO GRINGO». Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM in ZALOŽBA DELLA LAGUNA vabita v soboto, 7. novembra, ob 18. uri, na sedež Konzorcija vin Kras, Repen 20, na predstavitev knjige Vesne Guštin tirilanc »Xe piu giorni che luganighe - Gibi, tradizioni, costumi del Carso e del circonda-rio triestino«. Knjigo bo predstavil prof. Roberto Dedenaro. PK BOR išCe dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). Zaradi rezervacije se vpisovanje zaključi jutri, 2. novembra. ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE i TRST Šolsko leto 1998/99 ^ TEČAJ MARKETINGA NA INTERNETU (400 ur) ■o Imaš manj kot 25 let? 4 Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi? 4 Si diplomiral in si brezposeln? =0 Ne poznaš informatike in te zanima? 4> Te priteguje internet? Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v podjetjih in ustanovah, ki so informatizirane. Tečaj je odobril Deželni odbor In ga finansirajo: * Evropska komisija - Evropski socialni sklad * Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo * Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 - vsak dan, razen sobote, PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE ŠE NEKAJ MEST! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE i TRST Šolsko leto 1998/99 "---------"" TEČAJ TURISTIČNEGA OPERATERJA (400 ur) tp Imaš manj kot 25 let? =0 Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi? =o Si diplomiral in si brezposeln? o So ti všeč tuji jeziki? => Rad delaš z ljudmi? Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v potovalnih agencijah,recepcijah hotelov in drugih turističnih strukturah. Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo: * Evropska komisija - Evropski socialni sklad * Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo * Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina __________Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje__ Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 - vsak dan, razen sobote, PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE SE NEKAJ MEST! SPAZlO BOX vam nudi prostor, Va za katerega 6e vedeli niste. Zenimsamimlahtim8»°" dvignete «roet o vodoravno ^.^"osror-vasesrvan. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za člane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. E3 ČESTITKE Danes praznuje rojstni dan STANKO MISLEJ. Obilo zdravja in sreče mu željo vsi, ki ga imajo radi. Včeraj je praznoval v Velikem Repnu prvi rojstni dan KRISTJAN VI-DALI. Vse najboljše, sreče in zdravja mu želi nona Zofka, nono Milko, teta Dragica, stric Franko in teta Olga s France-scom. Zgodaj zjutraj zaso-piha po Stopnišču uceni-ca. Oh, pardon, zdaj ni pouka, a vseeno se svet suka, Ce si v službi al doma. Zato naj vse vidi naj vse zna, da jih naša SILVIJA ze 40 ima. Vedro lice in duh zdrav, to ti želi tvoj bivši in sedanji kolektiv. Halo! Nas OSKAR praznuje danes 65 let. Da bi v najboljšem zdravju veselo pel Se mnogo let, mu Želijo vsi najblizji. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi vse komponente Šolskega odbora na sejo, ki bo jutri, 4. novembra 1998, ob 18. uri na sedežu Sindikata, ul. Carducci 8. Seja bo priprava na srečanje s Šolskima ministroma ter z odbornico za Šolstvo tržaške občine. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, ne bo posloval danes, 3. novembra 1998. S________________IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizirata v soboto 14. t.m. strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije EIMA ’98 v Bologno. Cena izleta je 55.000 lir. V ceni je vštet prevoz, vstopnine in večerja na agroturistiCni kmetiji. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge. SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za krasko območje vabita v soboto 7. novembra 1998 na izlet v Kobarid in Goriška brda. Za informacije kličite sedež sindikata, tel. 040-200698. MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za Študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). MALI OGLASI tel. 040 7786333 IZGUBILA SE JE 27. oktobra pri Domju dve leti stara perzijska mačka sive barve. Kdor jo je videl je naproSen, da poklice na tel. St. 040-281244. MAREMANSKI OVČAR bele barve z rdečo vrvico se je izgubil 30. oktobra v Gabrovcu. Ce ga je kdo videl, naj telefonira na tel. St. 040-229269. LESTVE, lesene in aluminijaste, vseh vrst prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 350150. PRODAM PASSAT SW, letnik '92, 18 GL. Cena zanimiva. Tel. 040-201164. TORKLJA PAROVEL iz MaCkolj obveSCa vse pridelovalce oljenega olja in ljubitelje kmečke tradicije, da je začela z delovanjem. Zainteresirane vabi na ogled hladnega stiskanja in na pokušnjo mladega extra deviškega olivnega olja. Tel. St. 040-231908. NUJNO iscem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481-78188 ob uri obedov. PRODAM FORD KA rdeče barve, letnik julij '97, 7.000 prev. km, cena 14.000. 000 lir. Tel. 040-226669 v jutranjih urah. 23-LETNO DEKLE z izkušnjami nudi varstvo otrok. Tel. 040-813161. ZIP PIAGGIO, april '93, 8.000 prev. km, v dobrem stanju, prodam po zmerni ceni. Tel.: 040-383060 od 19. do 21. ure. NUDIM lekcije iz vseh predmetov za vse stopnje realne gimnazije (tuj jezik angleščina). Tel.: 0335/6800919. ODDAM v najem večje opremljeno stanovanje na Proseku za krajša obdobja. Tel. 040-251039, v večernih urah. PRODAM PANDO letnik junij '92, 3.000 prev. km, rdeCe barve. Tel. 040-327138, ob uri kosila. PRODAM domaC krompir. Tel. 040-200882, ob uri obedov. GOS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah (Trebče 33, tel. St. 040-214300) nujno potrebuje omaro za Šolsko knjižnico. Vnaprej se toplo zahvaljujemo darovalcu. PRODAM Golf 1600, 5 vrat, sive metalizirane barve, december '90, v odličnem stanju, za 5.000. 000 lir. Tel. ob urah kosila na St. 040- 911029 OSMICO je odprl Drejce Ferfolja v Doberdobu. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8 PURIC MILKO, Repen St. 15, ima osmico. JADRAN ima osmico v Ricmanjih. Vabljeni! OSMICO ima Miro Žigon - Zgonik 36. PRISPEVKI Nosilci krste Danila Škabarja darujejo 200.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Gospa Pina Spanger, prva tajnica Primorja, daruje 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na Nika darujeta Mario in Janka 300.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na vse drage umrle sorodnike darujeta Damjana in Robi Gorup-pi 50.000 lir za bivSe deportirance ANED. V spomin na drage pokojne daruje Divna 20.000 lir za vzdrževanje boljunskega spomenika padlim v NOB. Ob obletnici smrti Boženke Pertot daruje Marta Gulil in družina 50.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob dr. Miloša Kralja darujeta- sestrična Marica in bratranec Pepko Kralj 100.000 lir za nabavo ukradenih predmetov v OS Alberta Sirka v Križu. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. torkova priloga PRIMORSKEGA. DNEVNIKA mmmmmmmmmmummmmmmmm NA SLIKAH ZGORAJ: Michael Schumacher ga je polomil, Finec Mika Hakkinen je svetovni prvak v formuli ena. Osemnajst let po rojaku Rosbergu ZGORAJ DESNO: Polna stopnišča in razburljiva končnica. Košarkarski derbi kadetov med Borom Friulexport in Kontovelom La nuova edile je bil prava poslastica. SPODAJ: Od prve izvedbe Slovenskih športnih iger mineva letos 40 let. Dogodek bo ZSŠDI obeležilo s proslavo, ki bo v nedeljo, 9. na Stadionu 1. maja, s pričetkom ob 18. uri. O pomenu SSI, iz katerih so se razvila skoraj vsa povojna športna društva pri nas, na 15. strani priloge razmišlja Bojan Pavletič Ob 40. obletnici Slovenskih športnih iger V nedeljo bomo na slovesnosti na stadionu 1. maja v Trstu" praznovali 40. obletnico začetka Slovenskih športnih iger. to je športne manifestacije, iz katere se je v bistvu razvil slovenski šport v Italiji, kakor ga poznamo in pojmujemo še danes. Moji spomini na športne igre so dokaj skromni. Vem, da sem enkrat, verjetno je bilo to leta 1969, nastopil na otroškem troboju. Seveda se takrat nisem zavedal, za kakšno tekmovanje pravzaprav gre. Spominjam se, da je bil moj edini cilj, da dosežem boljši rezultat kot moj najljubši prijatelj iz otroštva Milko in ker mi to seveda ni uspelo, sem bil zelo razočaran. Sodeloval sem tudi na košarkarskem turnirju. To vem, ker nekje doma še hranim medaljico, predvsem pa za to, ker sem na tem turnirju dosegel prvi (in enega redkih) košev moje kratke košarkarske poti, na katero me je spravil trener (zdaj moj kolega) Branko Lakovič, preden me je profesor telesne vzgoje Bojan Pavletič iz licejske telovadnice preusmeril v odbojko. Kateri je bil globlji pomen športnih iger, se mi torej tedaj še sanjalo ni, in tudi kasneje ga nisem dojel, Čeprav sem polnoletnost doCakal v bistvu samo nekaj let po njihovem koncu. Toda iz izkušenj vemo, da spomin bledi zelo hitro, pragmatični športniki pa imajo pogled raje uprt v prihodnost, zato redkodaj počivajo na lovorikah ali z njimi »bremenijo« mlajše rodove. Navsezadnje koliko naših mladih košarkarjev danes sploh ve, da je na primer Jadran igral v športni palači odločilno tekmo za napredovanje s Stefanelom iz Trevisa pred več kot 4.000 gledalci? Pa je vendar od tistega izjemnega dogodka minilo »samo« trinajst let! Ce pa se zdaj ozrem po prehojeni poti našega športa in o njem razmišljam, ne morem mimo ugotovitve, da pravzaprav pripadam srečni generaciji ljudi, ki so v dobi najvecje-ga organizacijskega in materialnega razmaha našega športnega gibanja v osemedestih letih kot igralci ali mladi trenerji v bistvu poželi sadove intuicij, težkega dela in požrtvovalnosti mnogih pred nami, da je bilo nam gotovo boljše postlano kot njim, da nam ni bilo treba premagovati težav, odporov in nezaupljivosti, ki so označevali takratne prve korake. Po drugi strani pa je morda tudi res, da smo bili mi - produkti že »standarizi-ranega« športa - prikrajšani za veliko pristnih doživetij in za moc, ki ti jo daje zavest, da si »pisal zgodovino« našega športa. Aleksander Koren DANES V PRILOGI V znamenju najstrožjih kazni Nenavadno! Na derbiju z Zarjo Gajo je imelo Primorje v zadnjih minutah na voljo kar dve enjstmetrovki, z enim zadetkom pa je goste z vzhodnega Krasa v zadnjem hipu prisililo k delitvi točk. _ Stran 10 Razlogi »za« razlogi »proti« Kako naši odbojkarji ocenjujejo nova pravila, ki so že, še bolj pa bodo, zre-volucionirala igro ob mreži. Stran 12 Uradno odprtje bo v soboto Na Stadionu 1. maja v Trstu so se končala preureditvena dela, po katerih bo pogled na osrednji športni objekt tržaških Slovencev povsem spremenjen. .. .. Torkov pogovor: Peter Žerjal Politični in družbeni delavci morajo v včeji meri upoštevati vlogo športnega gibanaj pri nas ]g Najuspešnješa je bila Gaja Balinarji so na skupnem srečanju v Repnu nagradih letošnje zmagovalce zamejskega prvenstva Stran 18 Na Japonskem SP v odbojki za ženske Na Japonskem se je danes zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času začelo svetovno prvenstvo v odbojki za ženske, ki bo trajalo do 12. novembra. Sodeluje 16 ekip, med njimi tudi Italija, največ možnosti za naslov pa pripisujejo Kubi, ki bo imela glavne tekmece v Rusiji, Kitajski in Bra- ziliii' Stran 19 PROMOCIJSKA LIGA / DERBI NA PROSEKU BREZ LESKA »Harakiri« gostov z vzhoda Enajstmetrovki v podaljšku »Žametna« igra domačih: v vsej tekmi samo 13 prekrškov Različna mnenja o najstrožjih kazni - Tudi razveljavljeni gol Primorje - Zarja/Gaja 1:1 (0:0) STRELCA: Deste (ZG) v 21, dp, Lando (P) v 50. dp. PRIMORJE: Babich, Bazzara, Crocetti, M. Stoka, Auber, Leghissa, P. Stoka, Dagri (od 28. dp Mislei), Pescatori (od 29. dp Štolfa), Lando, OstrouSka (od 10. dp Tomasi). ZARJA/GAJA: Faletti, Dussoni, Grgič, Cotterle, Lorenzi, Borstner, Kalc (do 13. dp Deste), Sclaunich, Karis, ilspiro (od 35’ dp Martinuzzi), Giorgi. RUMENI KARTONI: Auber, P. Stoka, Lorenzi, Deste, Sclaunich. SODNIK: Canesin iz Tržiča, GLEDALCEV: 300. V svetovni zgodovini nogometa obstaja edinstven primer, ko sta v Londonu Anglija in Madžarska igrali kar 39 minut, ne da bi sodnik žvižgal kak prekršek. DomaCi nogomet pa je nakej podobonega zabeležil v nedeljskem kraškem derbiju, ko je sodnik Canesin prvič zažvižgal komaj v 7. minuti. Sploh je sodnik večkrat pustil, da je tekla igra naprej, tudi tedaj, ko je udarec v Čevelj odmeval na tribuni. Morda zaradi tega, morda pa tudi zaradi občutenosti tekme, je bilo občasno slišati glasne vzklike in komentarje igralcev. Nekateri bodo morali v nedeljo k spovedi. Očitno pa nobeno od moštev ni bilo preveč borbeno razpoloženo. Igralo se je kot na žametu. Zdaj eno, zdaj drugo moštvo, je žogo privedlo nekje do roba nasprotnikovega kazenskega prostora, nakar je napaka prekinila nakazano ofenzivo in dogajanje se je prevesijo na nasprotno stran. Po prvih 15 minutah je bilo tako zabeleženih skupno le 5 prekrškov, do 30. minute pa nadaljnjih pet. V nadaljevanju se je Zarja Gaja le otresla bojazni prekrška in »pritisnila« na plin (vsekakor jasno v mejah normalnosti in tudi brez vsake hudobije). Nevarnih dogodkov ' skoraj ni bilo, Čeprav je bi- ' la igra dopadljiva. V 37. min. je Primorje premagalo gostujočega vratarja. Faletti je nezanesljivo posegel. V zmedi je napadalec Primorja padel vendar vseeno poslal žogo v prazna vrata. Sodnik je pri tem videl nameren dodtik z roko in zadetek razveljavil. V domačem taboru so večinoma videli dotik z roko pri padcu, torej nenamernega. V prvem polčasu res ni bilo drugega. Nadaljevanje je bilo na začetku bolj živahno. 2e v prvi minuti je vratar Zarje/Gaje posegel po nevarnem kotu Primorja, dve minuti kasneje pa je sodnik zaradi offsida zaustavil nevaren prodor gostov. Golu gostov je botroval nesrečen spdrsljaj pro-seškega libera Mitje Stoke. Deste je s toCnim diagona-lom povedel in se zahvalil obrambi Primorja za darilo. Usoda Primorja je izglodala zapečatena, že v podaljšku pa je rumenomo-dra obramba v kazenskem prostoru zrušila Deana Derbi v številkah Cas igranja: 96 minut. Cisti Cas igranja: 57 minut. PRIMORJE Prekrški: 13; streli proti vratom: 11; posegi vratarja: 5, koti: 2; offisde: 1. ZARJA/GAJA Prekrsški: 38; streli proti vratom: 10; posegi vratarja 8; koti 1; offside lv Štolfo. Enajstmetrovka. Med močjo in natančnostjo je Peter Stoka izbral slednjo. Ukanjenega vratarja je rešila vratnica. Žoga je preletela celo širino vrat in ostala v igri. Zarja/Gaja se ni mogla otresti pritiska z odbijanjem žog globoko v polje. Že v 49. min. je branilec Zarje/Gaje jasno prestregel žogo z roko v kazenskem prostoru. Nova enajstmetrovka. Lando je tokrat zanesljivo premagal vratarja. Med občinstvom (pričakovan je bil nekoliko večji obisk) je bil tudi Torči Sosič, predsednik SKD Tabor iz OpCin. »Opazil sem precej živahnosti med igralci in" borbetnosti, ki pa ni prehajala meje korektnosti. Kar pa me je posebno prizadelo je bilo glasno ugovarjanje igralcev med celo tekmo. Dokaz, da je bil ta kraški derbi moCno občuten na obeh straneh.« »Mislim, da bi si Primorje zaslužilo bolj ugoden rezultat, glede na kolektivno bolje organizirano igro. Zarja je skušala ogrožati Prosecane s hitrostjo protipanada.« Svoj Cas je Torči Sosič igral kot vratar. Kako ocenjuje delo obeh varuhov mreže? »Vratarja nista bila posebno zaposlena. Opazil Bazzara (levo) in Giorgi v boju za žogo (Foto KROMA) pa sem, da sta oba nižje postave in sta imela težave pri visokih žogah. V prvem polčasu sem zabeležil akcijo pred vrati Primorja, v kateri je bil napadalec z glavo višji od rok vratarja.« Danilo ZužiC, bivši igralec in trener Primorja: »Rezultat se mi zdi pravičen. Nekaj prednosti pa bi le dal Zarji/Gaji predvsem zaradi Časovnega zaporedja dogodkov. Majhno število prekrškov Primorja ni posebnost. Naši navadno igrajo bolj na žogo kot na moža. Vsekakor so bili igralci Primorja nekoliko premehki z ozirom, da je nogomet bolj moška igra. Od obeh enajstmetrovk je bila druga nesporna. Dogodek, ki je botroval prvi, bi bilo treba analizirati. Pri naših bi pohvalil igro Lan-dain Auberja.« Do zamenjave je Robi Kalc igral kot kapetan Zarje/Gaje. »Pritožujemo se lahko sami nad sabo. Dve enajst- metrovki v podaljšku sta nekaj neobičajnega. Sodnik ju je dosodil pravilno, Čeprav so v slačilnici zatrjevali, da je bil prvi prkršek storjen izven kazenskega prostora. Osebno sem bil predaleč, da bi se točno opredelil.« »Majhno število prekrškov spada v meje normalnosti za promocijsko prvenstvo. Upoštevati treba tudi, da se na peščenem igrišču igralci neradi valjajo po tleh in so zato previdnejši. Sodnik je s svojimi kriteriji sojenja dopuščal igranje, kar je nedvomno vpeljalo dober potek ige, v katerem je postopoma odpadla potreba po prekršku.« »Mi imamo homogeno ekipo in računamo na dobro prvenstvo z uvrstitvijo v višjo polovico lestvice. Od naših bi pohvalil Lo-renzija, posebno za igro v prvem polčasu, Cotterla in Desteja, ki je nastopil kljub poškodbi.« (kb) Promocijska liga IZIDI 7. KOLA Capriva - Cividalese 1:0, Gradese - Ve- sna 2.2, Latte Careo - Aguileia 12, Man- zano - Palmanova 1:1, Maranese - Mon- falcone 0:0, Ponziana - Lucinico 1:1, Pri- morje - Zarja/Gaja 1:1, San Canzian - Muggia 0:1. LESTVICA Primorje 7 4 2 1 9:5 14 Palmanova 7 4 2 1 7:5 14 Lucinico 7 3 4 0 11:5 13 Aguileia 7 3 2 2 10:6 11 Gradese 7 3 2 2 17:13 11 Cividalese 7 3 2 2 6:3 11 Latte Carso 7 3 2 2 7:6 11 Zarja/Gaja 7 2 4 1 9:6 10 Muggia 7 3 1 3 5:6 10 Monfalcone 7 1 4 2 7:8 7 Vesna 7 1 4 2 5:6 7 Manzano 7 1 4 2 7:9 7 San Canzian 7 1 4 2 6:8 7 Capriva 7 1 3 3 1:3 6 Maranese 7 0 3 4 6:15 3 Ponziana 7 0 3 4 3:12 3 PRIHODNJE KOLO Aquileia - Primorje, Capriva ■ Marane-se, Cividalese - Ponziana, Lucinico -Latte Carso, Muggia - Monfalcone, Palmanova - San Canzian, Vesna ■ Manzano, Zarja/Gaja • Gradese. 1. amaterska liga IZIDI 7. KOLA Aieib - Futura 02, Edile - Pro Cetvignano 1:1, Pro Rumicello - Juvenfna OD, Pro Ro-mans - Opidna 2:1, Ruda - Union 1:1, San Lorenzo - San Giovanni 1:1, Sovodnje -Gonars 0:0, Trivignano - Isonzo 1:0. LESTVICA Futura 7 5 11 13:5 16 San Giovanni 7 4 2 1 12:6 14 Union 7 4 2 1 11:5 14 Isonzo 7 4 1 2 9:4 13 Pro Romans 7 3 2 2 12:5 11 ProCervignano 7 3 2 2 8:8 11 San Lorenzo 7 2 4 1 13:10 10 Opidna 7 3 0 4 10:12 9 Trivignano 7 2 2 3 5:8 8 Sovodnje 7 2 2 3 5:9 8 EdileAdriatica 7 2 14 10:12 7 Pro Rumicello 7 1 4 2 5:8 7 Ruda 7 1 4 2 6:10 7 Juventina 7 2 1 4 7:13 7 Gonars 7 1 2 4 9:14 5 Aiello 7 1 2 4 5:11 5 PRIHODNJE KOLO Edile - San Lorenzo, Futura - Sovodnje, Gonars ■ ProRomans, Isonzo - San Giovanni, Juventina - Ruda, Opidna - Pro Rumicello, Pro Cetvignano - Aiello, Union -Trivignano. PROMOCIJSKA LIGA Kriška Vesna zadovoljila Gradese - Vesna 2:2 (2:2) V ESNINA STRELCA: Bartoli in Pella-schier. VESNA: Barbato, Bartoli, Giovini, Sam-baldi, Laghezza, Cok, Pellaschier, Biagini, Monte, Sannini, Šušteršič (laconcich). Po prvih 10 minutah je kazalo, da bo Vesna v Gradežu doživela pravo katastrofo, saj so domačini vodili že z 2:0. Nogometaši kriškega moštva so nato strnili sile in stanje že v prvem polčasu izenačili z goloma Bar-tolija in Pellaschiera. Vesna je v drugem polčasu prejela pobudo v svoje roke in imela številne priložnosti za zadetek, saj so gostitelji povsem popustili. Tudi sodnik gotovo ni bil naklonjen kriški enajsterici in jo je večkrat moCno oškodoval. Ce dodamo še, da je Vesna igrala v zelo okrnjeni postavi (Soavi, Bandel, Malusa, Grassi in Lakoseljak so poškodovani), potem lahko mimo zapišemo, da je kriška ekipa v Gradežu pšoksrbela že za majhen podvig. Nedeljsko tekmo si je ogledal, toda samo z roba igrišča, tudi Paolo Soavi, ki še ni povsem saniral poškodbe. »Zadovoljen sem z igro vse ekipe. Po slabem začetku sem se zares bal, da nam bomo odšli iz Gradeža visoko poraženi. Ekipa pa je moCno reagirala in tudi zasluženo osvojila točko. Verjetno bi si za igro, ki smo jo pokazali v drugem polčasu, zaslužili še kaj vec, toda naleteli smo na zares slabo sojenje. Sicer pa osvojiti točko v Gradežu gotovo ni lahko,« je dejal Soavi. V kriškem taboru vsi nestrpno pričakujejo povratek na igrišče svojega kapetana ... »Že prejšnji teden sem spet začel s treningi. Dokler pa ne bom popolnoma ozdravil poškodbe, je zelo težko, da bom lahko igral.« (bi) 1. AMATERSKA LIGA / V 7. KOLU Zvrhana mera smole Sovodenj Za Juventino dragocena točka Oba naša predstavnika igrala neodločeno brez zadetka Sovodnje - Gonars 0:0 SOVODNJE: Zoff, Zotti, F. Devetak, In-terbartolo, Polesello, M. Devetak, V. Petea-ni (E. Sambo), Condolf (F. Sambo). Maras-si, M. Fajt, Florenin. Sovodenjci so imeli v nedeljo na domači tekmi proti Gonarsu neverjetno smolo. Skozi vse srečanje so imeli pobudo v svojih rokah in stalno napadali. Zadeli so tudi vratnici z Edijem in s Fabiom Sambom, po--leg tega so v 13. minuti prvega polčasa imeli na razpolago enajstmetrovko. Izvedel jo je Marassi, ki pa jo je odlični gostujoči vratar ubranil. Sploh pa je bil gostujoči vreatar eden izmed najboljših mož na igrišču. Treba je tudi omeniti, da so Sovodenjci igrali z zelo okrnjeno postavo. Odsotni so bili namreC Bregant, Cescutti, Černič in Tomšič. To pa se je seveda poznalo. »Zares škoda, da smo zamudili to priložnost. V bistvu smo si zapravili dve točki. Nimamo pa si kaj očitati, saj smo stalno napadali, imeli smo na razpolago tudi enajstmetrovko. Velika smola in odličen vratar Gonarsa sta nam preprečila zmago,« je dejal kapetan Sovodenj Marko Fajt. Pro Fiumicello - Juventina 0:0 JUVENTINA: Kaus, D. Trampuš, GomišCek, Milotti, Peteani, Bstani (La Vena), Kobal, Tabaj (Donati), Lazza-ra (Ballaben), Braida. Standreška ekipa je na neugodnem gostovanju v Fiumicellu osvojila dragoceno točko. Neodločen izid je povsem zaslužen, saj sta si bili ekipi v glavnem izenačeni tako glede igre kot po priložnostih za gol. Točka pa je za Juventino še bolj dobro došla, saj je štandreško moštvo ves drugi polčas igrala z desetimi nogometaši, ker je bil zaradi dvojnega opomina izključen Milotti. V prihodnjem kolu igra Standreška ekipa doma proti Rudi. To bo za »juventince»skoraj pravi derbi, v katerem bo treba nujno zmagati in si zagotoviti prepotrebne točke in se tako »odlepiti« od nevarnega položaja na lestvici. Na sliki: posnetek z nedavnega derbija med Sovodnjami in Juventino WS£“Sl&ALK£ ZBIRA B. RUPEL Neodločeni rezultati (šest na deset tekem) so bili v ospredju nedeljskih dvobojev naših ekip. Izkupiček je bil torej povprečen, saj so naše enajsterice skupno zbrale le 12 (letos najmanj) od 30 možnih točk. Vsekakor je treba upoštevati, da sta bila, prav tako kot pejšnjo nedeljo, na sporedu dva derbija. Na Proseku se je derbi med Primorjem in Zarjo/Gajo, isto tako kot lani, končal z neodločenem rezultatom. Razlika je le v golih, lani jih je padlo štiri, letos pa le dva. Tudi letos so morali domačini zasledovati združeno ekipo, ki je prva prešla v vodstvom z Destejem. Tudi tretji derbi med Krasom in Zarjo/Gajo B se je končal v korist krasovcev, kot že oba lanska. Po 270 minutah igre torej Zarja/Gaja še ni zatresla Krasove mreže. V 1. AL beležimo dva neodločena rezultata (brez gola) Juventine in Sovodenj. Sovodenjci so, ravno tako kot proti S. Gipvanniju, že spet zastreljali 11-metrovko z Marassijem. Proti Trivignanu pa je najstrožjo kazen F. Samba ubranil vratar, ki pa ga je v nadaljevanju Sambo vseeno premagal. Za Sovodnje torej že tretja zastreljena 11-metrovka. V 2. AL Breg in Primorec po drugem oz. tretjem zaporednem porazu toneta vedno nižje na lestvici, doberdobska Mladost pa po tretjem zaporednemu uspehu sama kraljuje na vrhu lestvice. Doberdobci, skupaj z Bregom B, ki je ravno tako na vrhu lestvice 3. AL, v družbi z Romano iz TržiCa, se niso okusili grenkobe poraza. LESTVICA STRELCEV NAŠIH EKIP 4 goli: Giorgi (Zarja/Gaja), Vrše (Zarja/Gaja B). 3 goli: Lando (Primorje), Sila (Breg B). 2 gola: Pescatori, Štolfa (oba Primorje), Sannini Pellaschier (oba Vesna), Ispiro (Zarja/Gaja), Gambino, Braida (oba Juventina), F. Sambo, Marassi (oba Sovodnje), Canelli (Breg), Mania, Croci, Caiffa (vsi Mladost), Pollicardi, Srebernich (oba Primorec), Floridan, Coccoluto (oba Kras), Pitacco (Zarja/Gaja), Kuk (Primorje B). 1 gol: Dagri, Tommasi (oba Primorje), Bartoli (Vesna), Dussoni, Cotterle, Desre (vsi Zarja/Gaja), GimišCek, D. Trampuš, Peteani (vsi Juventina), M. Fajt (Sovodnje), Asselti (Breg), Viturelli, FerletiC, Sanzo (vsi Mladosti), Blanos (Primorec), Scibilia, Delise, Blau, Marussi (vsi Breg B), Srigner, Vengust, Chies (vsi Kras), Calzi, Gombač, Cocevari, Gregori (vsi Zarja/Gaja B), Zucchi, Luxa, Emili (vsi Primorje B). NOGOMET Torek, 3. novembra 1998 2.amatei$kaliga SKUPINA D IZIDI 5. KOLA Campanelle ■ Rncančed 1:1, Poggb ■ Breg Roianese ■ Chiarbola 1 D, Staranzano ■ '0,Te M, Torviscosa - Porpetto 1 D, Turna-00-Medea 2:3, Villa-Mladost 13. LESTVICA Radost 5 4 10 10:5 13 RKantieri 5 3 2 0 5:1 11 ;°9g'o 5 3 1 1 8:5 10 Torviscosa 5 3 1 1 6:4 10 ;llla 5 2 2 1 8:5 8 Medea 5 2 2 1 6:5 8 Tuniaco 5 2 12 10:8 7 «arbola 5 1 3 1 4:4 6 Staranzano 5 1 2 2 7:7 5 Roianese 5 1 2 2 7:8 5 Campanelle 5 1 2 2 4:7 5 Rofpetto 5 1 0 4 3:6 3 °re9 5 0 3 2 3:7 3 Torre 5 0 0 5 4:13 0 PRIHODNJE KOLO Smg - Torviscosa, Chiarbola - Vlila, Rn-oantieri - Isonzo, Medea - Staranzano, Mladost - Poggio, Porpetto - Campanelle, Torre - Roianese. 2.amateiskaliga SKUPINA E IZIDI 5. KOLA Buonacguisto - Pro Farra 0:0, Como - Az-zurra Go 0:1, Medeuzza - Azzurra Prem. Moraro - Mariano 0:0, Primorec -SanfAndrea 1:2, Savorgnanese - Piedi-monte 1:1, Villanova - Portuale 2:5. LESTVICA Portuale 5 4 0 1 11:4 12 Mariano 5 3 2 0 5:1 11 Pr° Farra 5 3 2 0 10:6 11 teurra Prem. 5 3 0 2 8:6 9 Azzurra Go 5 2 1 2 4:3 7 Medeuzza 5 2 1 2 7:7 7 Como 5 2 0 3 5:5 6 Savorgnanese 5 1 3 1 6:6 6 Buonaguisto 5 1 3 1 3:4 6 SanfAndrea 5 1 2 2 6:8 5 Piedimonle 5 1 2 2 4:7 5 Moraro 5 1 1 3 4:4 4 Primorec 5 1 1 3 5:8 4 Villanova 5 0 2 3 3:12 2 PRIHODNJE KOLO Azzurra Go - Savorgnanese, Azzurra Prem - Primorec, Mariano - Como, Piedimonte -Medeuzza, Portuale - Moraro, Pro Farra -Vllanova, SanfAndrea - Buonacguisto. 3, amaterska liga SKUPINA G IZIDI 5. KOLA Breg - CGS 0:0, Centra US - San Vito 1:t, Fogliano - Romana :2, Montebello -Sagrado 12, Venus - Vermegliano 1:3, Zaija/Gaja B - Kras 0:1, Union ni igral. LESTVICA Brog 4 3 1 0 7:2 10 Romana 4 3 1 0 6:3 10 Zarja/GajaB 5 3 0 2 12:5 9 CGS 5 2 3 0 8:3 9 Vermegliano 4 2 2 0 8:4 8 Kras 5 2 2 1 7:3 8 Fogliano 5 2 1 2 7:8 7 Sagrado 5 2 0 3 6:7 6 Montebello 5 1 2 2 11:9 5 CentroUS 4 1 2 1 3:3 5 San Vito (-1) 5 1 2 2 5:7 4 Venus 5 0 0 5 2:12 0 Union 4 0 0 4 3:19 0 PRIHODNJE KOLO kras - Montebello, Romana - Venus, San Vito - Breg, Sagrado - Centra US, CGS - Union, Vermegliano -Zarja/Gaja, Fogliano ne igra. 3. amaterska liga SKUPINA F IZIDI 5. KOLA Pieris - Castions 1:1, Portuale B - Audax M, Begliano - Grado 1:1, Villesse - Primorje B 1:1, Fossalon - Santamaria 1:1, Malisana - Terzo 1:2, Ontagnanese -StrassoldoU. LESTVICA Castions 5 4 10 16:2 13 Santamaria 5 *4 1 0 13:3 13 Terzo 5 4 10 12:5 13 Audax 5311 11:4 10 Pieris 5 2 12 12:5 7 Primorje B 5 2 1 2 5:16 7 Malisana 4 2 0 2 6:6 6 Ontagnanese 5 1 3 1 4:4 6 Viksse 5 113 7:12 4 Grado 5 113 6:13 4 Fossalon 4 0 3 1 4:6 3 Strassoldo 5 0 3 2 5:8 3 Begliano 5 0 3 2 59 3 Portuale B 5 0 0 5 3:16 0 PRIHODNJE KOLO Terzo - Ontagnanese, Santamaria -Malisana, Primorje - Fossalon, Grado ■ Villesse, Audax - Begliano, Castions ■ Portuale, Strassoldo - Pieris. 2. AMATERSKA LIGA / V 5. KOLU Doberdobska Mladost sama na vrhu lestvice Zmagala je v Vlili Vicentini - Breg in Primorec izgubila SKUPINA D Villa - Mladost 1:3 (0:3) STRELCA ZA MLADOST: Caiffa 2 (1 iz ll-m) in FerletiC. MLADOST: S. Gergolet, Marušič, Zin, Gorjan (Virgilio), Sita, Pellicani, Croci, D. Gergolet, Caiffa, Mania, FerletiC (Bregant) Doberdobci so premostili tudi nevarno oviro v Villi Vicentini in so sedaj spet sami na vrhu lestvice. Tekma se je zelo dobro začela za naše predstavnike, saj so v 15. minuti povedli s Caiffo. Kmalu zatem je po lepi skupinski akciji rezu tat povišal na 2:0 Matej FerletiC, proti koncu polčasa pa je spet Caiffa, tokrat iz enajstmetrovke zaokrožil izid na 3:0. Tekma je bila torej odločena že po prvem polčasu. V nadalejvanju so Doberdobci v glavnem nadzorovali igro. Gostitelji pa so zmanjšali zaostanek na 1:3 deset minut pred koncem tekme, več pa nismo zmogli. Doberdobci torej nadaljujejo svojo zelo uspešno pot v tej ligi. Pred začetkom prvenstva so si zastavili kot cilj, da bi nabrali čimveč točk, da bi si Cimprej zagotovili obstanek v ligi. V prihodnjem kolu čaka Moa-dost Se ena težka tekma, igrali bodo doma proti tretjeuvrsčenemu Poggiu. Ce bi premagali tudi tega nasprotnika, potem bi lahko merili na kaj več kot sam obstanek v ligi- Poggio - Breg 3:0 (2:0) BREG: Cecchini, Paoletti (Fiorido), Ca-massa, Tedeschi, Biondi, Prasel, Canelli, Olenik (Paoli), Renčelj (Fines Cavedon), lu-rincich, Asselti Z gostovanja v Poggiu se Brežani vračajo brez točk, kot se jim pač to dogaja že vrsto let. Tokrat so igrali zares slabo, popolnoma drugače kot na tekmi proti Mladosti, ko so pokazali dobro igro in tudi veliko borbenosti. Domačini niso pokazali nič posebnega, dobro so izkoristili grobe napake Bregovih igralcev in z lahkoto dosegli tri zadetke. Ze po prvem polčasu je bil rezultat na varnem. V nadaljevanju je bila igra manj zanimiva in Brežani niso napravili prav ničesar, da bi uspeli zmanjšati zaostanek. Res je, da je Breg nastopil z okrnjeno postavo zaradi poškodb in izključitev, a to je le delno opravičilo. Treba bo čim hitreje ukrepati in reagirati, da ne bo potrebno trepetati za obstanek v ligi do konca prvenstva. SKUPINA E Primorec - SanfAndrea 1:2 (1:0) STRELEC ZA PRIMOREC: Srebemich v 20. min. PRIMOREC: Martellani, Sincovich, Pro-centese (Gorana M.), Srebemich, Paro vel, Polhcardi, Legisa, Sorrentino, Porro, Bulich (Pagliaro), Blanos. Trebenci so potegnili krajši konec v mestnem derbiju z ekipo SanfAndrea in na domačem pravokotniku nepričakovano izgubili, Čeprav so v prvem polčasu igrali odlično. Pivi zadetek je za domačine dosegel Srebemich že v 20. minuti prvega polčasa, po lepo izvedem prostem strelu. Nato se je Primorčeva premoč nekoliko polegla, tako da se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, nasprotniki pa so vedno bolj potiskali nase v kazenski prostor, kar je potem odločalo v drugem polčasu, ko je borbenost «belo-rdečih»popustila in S ant’ Andrea je dvakrat zatresel domačo mrežo. Edini resni priložnosti sta imela Sorrentino in Srebmich, a oba nista bila dovolj prisebna, da bi spravila žogo v mrežo. Sodnik pa je v 30. minuti dragega polčasa spregledal očitno enajstmetrovko v korist gostiteljev, saj so nasprotnikovi branilci narpvili grob prekršek nad Blanosom. Na koncu pa je Primorec ostal praznih rok, kar je zaskrbljujoče, saj so Trebenci letos že zabeležili vrsto nepotrebnih porazov in se upa, da bodo Trebenci popravili vtis navijačem že v nedeljo, ko bodo igrali proti kvotirani Az-zurri iz Premariacca. 3, AMATERSKA LIGA / V 5 KOLU Kras dobil derbi z Zarjo/Gajo Tekma v Bazovici dopadljiva - Breg B in Primorje B izenačila SKUPINA G Zarja/Gaja B - Kras 0:1 (0:0) STRELEC: v 68. min. Coccoluto ZARJA/GAJA B: Damjan Gregori, Argentin, Leban, Peric (Renčelj), Gombač, Umek (Crisani), Calzi, Milkovič (Tomazatic), Pitamo, Cocevari, VrSe. KRAS: Loico, Vengust, Dagri (Scrigner), Rizzitelli, Fratepietro, Bastianelli, Mosca, Norbedo (M. Brato-vich), Coccoluto, Vascotto, (A. Bratovich), Floridan. RDEČI KARTON: Floridan (Kras) in Renčelj (Zarja/Gaja) Derbi tekma med Zarjo/Gajo B in Krasom se je končalka z zmago gostov! Edini gol tekme je dosegel Coccolutto dokaj srečno s prostim strelom, potem ko se je dokaj spolzka žoga nerodno odbila od rok vratarja domačih naravnost v mrežo. Kljub dežju je bila tekma dopadljiva. Tako je imela domača ekipa, zlasti v prvem polčasu, veliko več od igre in tudi priložnosti za gol. Ze v uvodnih minutah se je Pitacco znašel sam pred vratarjem Loicom, a žoga je sla mimo vrat. Potem je zamudil priložno-stše Argentin, in ko je Co-cevariju vratar Krasa Se enkrat preprečil že gotov zadetek s silovitim strelom, je bilo jasno, da bo tokrat Zarji/Gaji trda predla. Te so bile tudi najugodnejše priložnoisti, ki si jih je domača ekipa ustvarila. Kras je v prvem polčasu le proedkoma ogrozil vratarja Gregorija in terensko premoč so imeli domači igralci. Po odmoru je bila igra obeh ekih bolj medla in večjih priložnosti, razen zadetka, ni bilo, tako da bi bil neodločen izid pravičnejše plačilo za obe ekipi. Naj omenimo, da sta ekipi na koncu ostali z igralcem manj zaradi dveh rumenih kartonov, ki jih je dosodil ne preveč zanesljivi sodnik. (d.gr.) IZJAVI PO TEKMI Kapetan Zarje/Gaje - Mi-chele Calzi: “V prvem polčasu smo bili nedvomno boljši tekmec a nismo izkoristili priložnosti za gol. Nogometaši Krasa niso pokazali nič posebnega in dokaj srečno tudi so prišli do gola. Sodnik nas je nekoliko odškodoval saj je bila enejstmetrovka nad Cocevarijem očitna, tako da bi bil remi pravičnejši.” Domenico (Nico) Cen-trone - predsednik Krasa: “Dopadljiva nogometna predstava obeh enakovrednih ekip. Vsaka zmaga je seveda dobrodošla vendar bi bil remi po prikazani igri za obe ekipi pravičnejši izid.” (d.gr.) Breg B - Cgs 0:0 BREG B: Gregori, Brako, Luisa, Scibilia, Marussi, Curzolo, Blau, Rocchetti (Armani), Mauri (Merku-za), Chermaz, Vuk. Druga Bregova postava nadaljuje s serijo pozitivnih rezultatov in tudi proti močnemu CGS je ostala nepremagana. Tekma je bila izenačena. V prvem polčasu sta ekipi imeli vsaka po eno priložnost. Nekoliko bolj živahno je bilo v nadaljevanju, ko so gostje kar dvakrat zadeli prečko. Na drugi strani pa je Merkuza sam pred nasprotnikovimi vrati podaril žogo vratarju, sodnik pa je zaustavil povsem regularen protinapad Vuka in Cher-maza, zaradi »off-sideja«. Pri Brežanih se je poznala odsotnost Sile, Mauri in Rocchetti pa sta stopila na teren kljub poškodbam. Na srečo, da je bila Bregova obramba z »liberom« Luiso na čelu, zelo solidna in je biola kos nasprotnikom. (E.B.) SKUPINA F Vilesse - Primorje B 1:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE B: Peter Emili. PRIMORJE B: Bianco, Ferfolja, Massai, GuStin, Tence, Bukavec, Lipovec (Gherbassi M.), Kuk, Emili, Sardoč, Luksa (Franzot). Druga ekipa Primorja se je vrnila iz Viles z zasluženo točko. To pa daje moštvu novega elana za nadaljnji potek prvenstva. Prosečani so dobro igrali tudi proti Villessam, ki so nekoliko podcenjevali goste. Načrte jim je prekrižal odlični Peter Emili, ki je v drugem polčasu remiziral in odločno pripomogel, da naši odnesejo domov zasluzeno točko. Tudi tokrat moramo pohvaliti vso ekipo, ki je pokazala veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti, predvsem v drugem polčasu, tako da mora biti trener Franzot kar zadovoljen s svojo enajsterico. (j .g.) MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Naraščajniki Sovodenj dosegli kar 6 zadetkov Uspešno tudi Primorje - Prvi poraz najmljaših Zarje/Gaje MLADINCI Izidi 5. kola: Costalunga - Chiarbola 2:1, Domio -Fogliano 2:1, Lucinico -Zaule 2:0, Pro Romans -Mont./D.Bosco 2:0, Tur-riacco - Zarja/Gaja 0:3, Vesna - Opicina 0:2. Vrstni red: Zaeja/Gaja, Opicina 12, Fogliano 8, Chiarbola, Domio, Costalunga 7, Lucinico, Zaule 6, Vesna 5, Pro Romans, Mont./D.Bosco 4, Turriac-co 1. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Opicina, Pro Romans - Vesna. NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Primorje Tehtal - Montebello Don Bosco A 4:3 (1:2) STRELCI za Primorje: Švara, Giraldi, Pahor, avtogol. PRIMORJE: Beličič, GuStin, Kapun, Švara, I. Križmančič, Zomada, Merlak, Giraldi, Škabar, Cernjava, Pavletič, Grgič in Pahor. Končno je naša ekipa še kar dobro igrala. Nasi so zaceli slabo, saj je Montebello dvakrat povedel, »ru-meno-rdeči« pa so reagirali in Švara je s prostim strelom zmanjšal zaostanek. V začetku drugega polčasa je moral vratar nase združene ekipe zopet pobrati žogo iz mreže. Nato so se »rumeno-rdeči« razigrali. Čeprav jim je sodnik razveljavil dva gola, naši niso popustih in z dobro igro sprva izenačili in tik pred koncem je Pahor- dsoegel zmagoviti gol. V eselje »rumeno-rdečih« je bilo nepopisno. (M.I. in S.A.) Ostah izidi 5. kola: Domio - Cgs 1:1, Zaule - Latte Carso 0:5, Esperia - Opicina 6:1, Mont./D.Bosco B -Muggia 0:6. Vrstni red: Primorje Tehtal, Latte Carso, Muggia 12, Chiarbola 10, Mont./D.Bosco A 6, Mont./D.Bosco B 5, Domio, Esperia 4, Opicina 3, Cgs 1, Zaule 0. Prihodnje kolo: Primorje počiva. NA GORIŠKEM Sovodnje - Staranzano 6:1 (1:0) STRELCI ZA SOVODNJE: Pellegrino 2 (1 iz ll-m), D. Tomšič 2, Mauri in Padovani. SOVODNJE: France-scotto, Mauri, Stepanovič (Petejan), Todde, Pellegrino, Lavrenčič, S. Tomšič, Assi, Padovani, Cotič (Ferlež), D. Tomšič. Po zelo dobri igri, predv sem v drugem polčasu, so Sovodenjci zasluženo in visoko premagali Staranzano, ki je v durgem delu tekme predvsem telesno popustil. Zmaga gostiteljev bi lahko bila Se obilnejša, če bi naši nogometaši ne naleteli na odličnega gostujočega vratarja in če bi ne zgrešili enajstmetrovko. Za dobro igro in visoko zmaga je treba pohvaliti vso ekipo, posebno pa Se Damjana Tomšiča. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Sovodnje - Aris San Polo 0:3 (0:1) SOVODNJE: Bernetič, Visintin (Damjanovič), Fer-lec, M. Roner M, Cescutti, B. Roner, Terpin (Ceffarin). I. Devetak (Glhussi), Fran-cescotto, T. Devetak, San-toro (Primožič). Sovodenjci so se dobro upirali fizično močnejšemu nasprotniku. Nasi so igrali dobro predvsem v prvem polčasu, prejeli pa so gol zaradi napake v obrambi. V drugem polčasu je prišla na dan fizična premoč gostov, ki so nadigrali Sovodenjce in utrdili vodstvo na 2:0. Prav pred sodnikovim žvižgom so gostje dosegli se tretji gol. Kljub porazu moramo naše mlade pohvaliti, saj so se večji del tekme požrtvovalno borili proti močnejšemu nasprotniku, čeprav so igrali v desetih, ker je bil izključen T. Devetak.. NA TRŽAŠKEM Cgs - Zarja/Gaja 2:0 (0:0) ZARJA/GAJA: Mirko Kante, Franco (Vojnovič), Gregori, Alexander Kante, Balde, Bernetič, Jernej Milič, Strajn, Aljaž Milič, Pipan, Milkovič (Stoka). Najmlajsi Zarje/Gaje so proti tržaški ekipi študentov nepričakovano po Štirih zaporednih zmagah prvič v letošnjem prvestvu zapustili igrišče praznih rok, čeprav so prvi polčas sklenili brez zadetkov in bili povsem enakovreden tekmec. Ze uvodne minute so pokazale, da je tržaška ekipa solidna, saj ni dopustila našim napadalcem prostega premikanja. Tako tudi večjih priložnosti za gol na obeh straneh ni bilo. Tekma je bila do tedaj enakovredna. Po odmoru so domači vseskozi bolje igrali in bili vse bolj agresivni. Se najbolj nevaren je bil pri naših Vojnovič, ki pa ni izkoristil dveh zelo ugodnih priložnosti za gol. Napake naših so tako izko-rishli gostitelji, ki so dali Se drugi zadetek in tako zmagah. (d.gr). Osteh izidi 5. kola: San Luigi B - Esperia 3:1, Chiarbola - Mont./D.Bosco 1:1, Opicina - Trieste Cal-cio B 4:1, Muggia - Costalunga 5:0, Roianese - Zaule 1:1, Domio B - Ponziana B 3:3. Vrstni red: Muggia 15, Zarja/Gaja, Trieste Balcio B, San Luigi B, Cgs 12, Opicina, Ponziana B, Roianese 7, Esperia 6, Zaule 5, Chiarbola 4, Domio B, Mont./D.Bosco 1, Costalunga 0. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - San Luigi B. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Esperia - Breg 0:0 BREG: Slavec, Ghezzo (Romano), Claudio, Merlak, Stoka, Cozzutto, Klun (D’Oronzio), Mihelčič, Cheber, Siccardi, Zennaro (Di Donato). Brežani so tokratiztržili »le« točko, kljub temu pa ofrranjajo Se naprej vodstvo na lestvici pred drugouvrščeno Muggio. Tekma je bila res zanimiva in že v prvi minuti bi naši lahko povedli z odličnim Che-berjem, hitro potem pa je Esperia ogrozila vrata Slavca, a slednjega je rešila prečka. Tekma je bila v nadaljevanju vseskozi živahna, do gola pa ni prišlo, tako da je moral Breg po treh zaporednih zmagah prepustiti točko Esperii. Na koncu je treba pohvaliti vse Hafnerjeve varovance, ki so pokazali dober nogomet. NA GORIŠKEM Lucinico - Juvenhna 2:0 JUVENTINA: Cecchini, Figelj, Bressan, Kogoj, Car-nielli, Piccolo, Battistuta, Peteani, Petejan, Ceffarin, Jarc, Kuštrin, Zotti, Pellegrino, Milocco. «Juventinci« so se enakovredno borili proti telesno močnejšemu nasprotniku, ki je bil tudi za leto starejši, kar se v tej kategoriji zelo pozna. Kljub temu pa so naši dobro in požrtvovalno igrali ter večkrat ogrožali nasprotnikova vrata. Gola pa jim ni uspelo doseči. Lucinico pa je dvakrat zatresel Ju-ventinino mrežo. Kljub porazu moramo pohvaliti vso ekipo predvsem za srčno in borbeno igro. NAJBOLJŠI STRELCI NAŠIH EKIP Mladinci - 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 2 gola: Ban, Berce (Zarja/Gaja), Naraščajniki - 6 golov: Giraldi (Primorje), 4 gole: Strajn (Primorje), Mauri (Sovodnje), 3 gole: Cemja-va, Pauletič (Primorje), 2 gola: Pahor, Švara (Primorje), Pellegrino, D. Tomšič, Padovani (Sovodnje). Najmlajsi - 8 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5 golov: A. Milič (Zarja/Gaja), 2 gola: Vojnovič, Pipan (Zarja/Gaja), Tadej Devetak (Sovodnje). Torek, 3. novembra 1998 ODBOJKA rH po 2. koluTi Sočani in borovke , s polnim izkupičkom Tri šesterke še brez točk S polnim izkupičkom se lahko po dveh kolih ponašata le Soča Unitecno in Bor Friulexport. Sočani, ki so se v prvenstvo podali z zelo skromnimi cilji (čeprav igralski kader sploh ni slab), so se tako znašli v družbi II Pozza, Vi-vila in Faedisa, od katerih je najbolj ambiciozen II Poz-zo, s katerim se bodo Cotičevi varovanci srečali v šestem kolu. Takrat bo verjetno že jasno, če je trenutni položaj Soče slučajen ali če je ta bila pred prvenstvom preskromna. V ženski D ligi pa je poleg borovk nepremaganih še pet ekip: Dlf Videm, II Pozzo, Sporting Club, Sattec Gomma in Caffe Morocco. Prve tri in Bor še niso izgubile seta, treba pa bo seveda počakati še nekaj kol, da bo jasno, če lahko p lave ciljajo na napredovanje ali ne. Nekje na sredini lestvice se s tremi točkami nahajajo Val Imsa Impex in Mirna Eurospin v moški C ligi ter Nuova Kreditna in Val Imsa v ženski C ligi. Valovci so si po porazu na derbiju s Sočo odlično opomogli, mlajši igralci pa so se očitno le otresli treme. Napredek bodo lahko potrdili že takoj v naslednjem kolu, ko jih čaka derbi z Agrario Terpin, ki je sicer še brez točk, a se je obakrat srečala z zelo dobrima ekipama. Mirna Eurospin je tokrat odpovedala, možnost za popravni izpit pa ima naslednji teden proti Vivilu, ki je še nepremagan. Z zmago bi slogaši dokazali, da lahko ciljajo na sam vrh. Valovke tudi tokrat niso razočarale, saj so se dobri ekipi enakovredno upirale, tako da lahko z optimizmom pričakujejo naslednji dve tekmi proti Čedadu in Far-ri, na katerih si ne smejo zapraviti priložnosti za zmago. Slabše se ob Agrarii Terpin godi našima predstavnikoma v moški D ligi. Naš prapor se je spet srečal z enim izmed favoritov, tako da res ni mogel računati na zmago, združeno ekipo Bora in Sloge pa so spet pokopale napake. Upajmo, da bodo vse tri ekipe čim prej prebile led. ŽENSKA C LIGA / PO DERBIJU MED SLOGO IN OLVMPiO »V deželnem pokalu sta obe ekipi pokazali več« Tako meni strokovnajk Učo Jurkič - M. Čač: Ne vem, zakaj smo igrali slabo - S. Meulja: »Pristop treba spremeniti Z derbija, zgoraj: Silvana Princi sprejema, gledata jo Hadrijana Corsi (levo) in Helena Bralni (v ozadju). Spodaj: Maxi Srichia in Irina Pertot Tudi v drugem kolu je bil na Opčinah na sporedu derbi med Slogo in 01ym-pio, tokrat pa sta se srečali ženski Sesterki naših dveh društev. V primerjavi z moškim derbijem, ko so bili lahko gledalci priča številnim spektakularnim akcijam, je bila sobotna tekma na precej nižjem nivoju in je bila neprivlačna. Po tie-breaku so slavile favorizirane slogašice, ki so tako s tremi točkami na sredini le-stvice.V Sloginem taboru s sobotnim nastopom igralk niso bili zadovoljni: »Tekma je bila grda in neprivlačna, pozitivno je samo to, da smo na koncu, ko se je sreča obrnila v našo korist, zmagali. Bili smo absolutno preveč nervozni, ne vem pa še, zakaj smo igrali tako slabo. Pravega razloga nisem še ugotovil, upam pa, da je bil slab nastop le epizoda. Poškodba Ciocchije-ve, dejstvo, da določene manj trenirajo, vse je nedvomno vplivalo, toda to ne sme postati alibi. Naslednji teden nas čaka prvouvršče-ni Vivil, proti kateremu bomo morali igrati dobro, če hočemo zmagati,« nam je povedal trener Sloge Nuove Kreditne Mario CaC. Trenerka 01ympie Silva Meulia pa je bila mnenja, da so si zmago zapravile igralke same: »Sicer sem zadovoljna, ker nisem pričakovala, da bomo na Opčinah dosegli točko, glede na nastop slo-gašic, ki bi mogle pokazati precej več, pa mi je žal, da nismo izkoristili priložnosti za zmago. Potem, ko smo jih v drugem in tretjem setu nadigrali, smo se bali zmagati. Mentalni pristop bo treba zato spremeniti. Obenem pa je velik problem tudi pomanjkanje enakovrednih menjav, saj ne morem dati možnosti utrujenim ali manj razpoloženim igralkam možnost, da se spočijejo. Zaradi poškodbe podajačice Bulfonijeve pa se je spremenil tudi naš način igranja, saj hitre igre sedaj v glavnem sploh ne predvajamo, kar bi nam v tem prvenstvu gotovo koristilo. Kljub vsemu pa mislim, da v prvenstvu ni ekip, ki jim ne bi mogli biti kos. Upajmo, da bomo čim prej zaigrali odločno in to dokazali.« 01ympia Kmečka banka je z eno točko na nek način prebila led, morala pa bo začeti zmagovati, saj sta trenutno slabša od nje le Farra in Čedad. Naslednji teden jih čaka Fincantieri, ki je v soboto nekoliko presenetljivo prisilil Porcio, ki bi morala biti med boljšimi ekipami, v igranje tie-breaka. Nad derbijem je bila razočarana tudi ne zelo številna publika. Med gledalci je bil tudi odbojkarski strokovnjak Učo Jurkič: »Za derbije je sicer značilno, da so igralke ali igralci zelo nervozni, vseeno pa sem od tekme pričakoval veliko več. Tekma je bila na zelo nizki rav- ni. Obe ekipi sta igrali slabo, močno sta nihali v igri, še zlasti slabo pa sta sprejemali. Pri Slogi so najbolj razočarale standardne igralke, ki bi lahko igrale veliko bolje, medtem ko sta mladi Furlanova in Corettijeva zadovoljili, kar še zlasti velja za slednjo. Pri 01ympii je dobro deloval blok, poznala pa se je odsotnost Bulfo-nijeve, saj Ditta, ki jo nadomešča, veliko manj tvega, sicer pa ji v soboto soigralke s slabim sprejemom gotovo niso olajšale dela. Nedvomno pa je bil derbi v deželnem pokalu veliko bolj zanimiv.(T.G.) Moška C liga IZIDI 2. KOLA Agraria Terpin ■ Vivil 1:3 (11:15, 2:15, 15:13, 6:15), Bula - Mirna Eurospin 3:0 (15:8,15:13,15:11), Eltor - Val Imsa 0:3 (10:15,9:15,8:15), Soča Unitecno - Fiu-me Venelo 3:0 (15:12,15:10,15:11),De-mar - Prevenire 3:1 (15:4,15:9, 3:15, 15:5), Club Altura - ltely Faedis 1:3 ( 15:13,10:15,5:15,8:15). LESTVICA II Pozzo 2 2 0 6D 6 Faedis 2 2 0 6:1 6 Vivil 2 2 0 6:1 6 Soča Unitecno 2 2 0 6:1 6 Val Imsa 2 1 1 4:3 3 Prevenire 2 1 1 4:3 3 Buia 2 1 1 3:3 3 Mirna Eurospin 2 1 1 3:4 3 Demar 2 1 1 3:4 3 Club Altura 2 1 1 4:5 2 Rojalese 2 0 2 2:6 1 Agraria Terpin 2 0 2 2:6 0 Eltor 2 0 2 0:6 0 Fiume Venelo 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO Vivil - Mirna Eurospin, Val Imsa - Agraria Terpin, Fiume Venelo - Buia, Prevenire -Soča Unitecno, Rojalese ■ Eltor, Faedis -Pozzo, Club Altura-Demar. Ženska C liga IZIDI 2. KOLA Farra ■ Terme D'Arta 1:3 (12:15,10:15, 17:16, 10:15), Tarcento - SGM 3:2 (12:15,16:14,15:7,15:17,15:7), Furtani-na ■ Favento 2:3 (12:15, 9:15,15:8, 16:14,10:15), Cividale - Staranzano 1:3 (15:8,15:17,10:15, 9:15), Carfriulana -Val Imsa 3:1 (11:15,15:13,16:14,15:8), Fincantieri - Porcia 2:3 (15:6,10:15,8:15, 15:2,7:15), N. Kreditna - Kmečka Banka 3:2(15:12,4:15,10:15,15:7,15:10). LESTVICA Carfriulana Terme D'Arta Favento Fincantieri SGM Consulting Porcia Val Imsa Nuova Kreditna Staranzano Tarcento Furianina Kmečka Banka Cividale Farra 2 2 0 6:1 6 2 2 0 6:1 6 2 2 0 6:3 5 2 1 1 5:3 4 2 1 1 5:3 4 2 2 0 6:4 4 2 1 1 4:4 3 2 1 1 5:5 3 2 1 1 3:5 3 2 1 1 3:5 2 2 0 2 3:6 1 2 0 2 2:6 1 2 0 2 2:6 0 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJE KOLO SGM - Arta, Favento - Farra, Staranzano -Tarcento, Imsa ■ Cividale, Porda • Furianina, Km. Banka ■ Fincantieri, N.Kreditna - Vivil. Moška D liga IZIDI 2. KOLA Torriana - Project Šport 3:0 (15:13, 16:14,15:11), Azimut - Bor 3:0 (15:9, 15:10,15:11), Pallavolo Trieste - Naš Prapor 3:0 (15:6,15:8,15:11), Buffet Toni-Turriaco 3:0 (15:10,15:4,15:13), Ri-gutti - Majano 3:0 (15:3,15:11,15:11), VBU-NPT 0:3 (9:15,15:17,7:15), Ma-niago - Como 3:0 (15:8,15:7,15:8), Porcia - Mossa 1:3 (16:14, 6:15, 9:15, 13:15). LESTVICA Pallavolo Trieste 2 2 0 6:0 6 Buffet Toni 2 2 0 6:0 6 Maniago 2 2 0 6:1 6 Rigutti 2 2 0 6:1 6 NPT 2 2 0 62 5 Torriana 2 1 1 6:3 4 VBU 2 1 1 3:3 3 Majano 2 1 1 3:3 3 Mossa 2 1 1 4:4 3 Azimut 2 1 1 3:3 3 Turriaco 2 1 1 3:5 2 Porcia 2 0 2 3:6 1 Naš Prapor 2 0 2 1:6 0 Bor 2 0 2 0:6 0 Project Šport 2 0 2 0:6 0 Corno 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO Naš Prapor - Corno, Azimut - Torriana, Bor - VBU, Mossa - Buffet Toni, Turriaco - Rigutti, NPT - Porcia, Majanese - Pall. Trieste, Project Šport - Maniago. Ženska D liga IZIDI 2. KOLA Emmezeta - Tecnoinox 3:0 (185:4,15:9, 15:5), Spilimbergo - Bor Friulexport 0:3 (5:15, 9:15,14:16), Gonars - Sattec 1:3 (14:16,15:17,15:8,13:15), Delser-Pozzo 0:3 (9:15, 3:15,13:15), Comp. Di-scount - Belfrutta 0:3 (5:15, 5:15, 2:15), Cassacco - Morocco 1:3 (15:13,10:15, 8:15,12:15), Sporting C. - Paluzza 3:0 (15:13,15:6,15:10), Cus Udine - Torriana 0:3 (13:15,13:15,4:15). LESTVICA Belfrutta 2 2 0 6:0 6 Bor Friulexport 2 2 0 6:0 6 II Pozzo 2 2 0 6:0 6 Sporting Club 2 2 0 6:0 6 Sattec 2 2 0 6:1 6 Morocco 2 2 0 6:2 6 Emmezeta 2 1 1 4:3 3 Tomana 2 1 1 3:3 3 Tecnoinox 2 1 1 3:3 3 Colorpea Gonars 2 1 1 4:5 2 Paluzza 2 0 2 2:6 1 Cassacco 2 0 2 1:6 0 Spilimbergo 2 0 2 0:6 0 Cus Udine 2 0 2 0:6 0 Delser 2 0 2 0:6 0 SAndrea 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO Sattec - Paluzza, Spilimbergo - Emmezeta, Bor Friulexport - Cassacco, Torriana - Delser, Pozzo - SAndrea, Morocco - Cus Ud, Belfrutta-Gonars, Tecnoinox - Sporting C. ANKETA / KAJ NASI ODBOJKARJI MENIJO O NOVIH PRAVILIH Podelitev točke poražencu v tie-breaku je pravična Ukinitev menjave servisa je pravi nebodigatreba Deljena mnenja o koristnosti libera - Vrhunska odbojka se podreja potrebam TV, baza pa je zapostavljena Odbojkarska sezona je že v polnem teku, veliko pa je govora o novih pravilih. Medtem ko je nov način točkovanja rezultatov v veljavi v vseh ligah, je uporaba libera dovoljena le v državnih (od A-l do B-2 lige). Največjo novost pa nedvomno predstavlja tie break v vseh setih (do petindvajset v prvih štirih, do petnajst v zadnjem), ki ga bodo sicer uvedli šele prihodnje leto. O teh novostih smo izbrali nekaj mnenj, iz odgovorov pa lahko sklepamo, da odobravanje žanje samo nov način točkovanja rezultata, po katerem si zmagovalec petega seta prisluži dve točki, ne pa običajnih tri, medtem ko poraženec zapusti igrišče s točko. Mnenja so deljena glede libera, intervjuvanci pa so bili dokaj skeptični glede zadnje novosti o ukinitvi menjave servisa. Denis Uršič (igralec Našega Praporja); »Nov sistem točkovanja je pravičnejši, saj izgubiti 3-0 ah 3-2 nikakor ni isto. Tudi li-bero je zanimiva novost, ampak primerna le za višje lige, saj morajo mladi vaditi vse elemente igre. Tie breaku v vseh setih pa nasprotujem. Uvedli so to novost zaradi televizijskih prenosov. Storili so to za vrh, medtem ko potreb baze sploh ne upoštevajo.« Igor Flarenin (igralec Vala Im- sa): »Tibero vpliva malo ali nič na igro, daje pa možnost igralcem nižjih kategorij, da se prebijejo do samega vrha, če dobro sprejemajo in branijo. V B ligi je veliko ekip v prvem kolu preizkusilo Ubera, ne vem pa, če bodo pri tem vztrajale. Glede novega sistema točkovanja, je bil do sedaj poraženec s 3-2 penalizi-ran, kar se ne bo več dogajalo. Tudi lestvica bo po novem boljše odražala realno vrednost ekip. Novo pravilo tie breakov do petindvajset točk so uvedb v glavnem zaradi televizije. Vse tekme naj bi tako trajale uro, uro in pol, tako da bi jih lahko v celoti pred-vajali po TV. Potek tekme bo tudi različen, saj je brez menjav poraz skoraj neizbežen, če zaostajaš za pet ali več točk. Populamot odbojke se bo povečala, višje lige bodo spektakulamejše, za nižje lige bo veljalo obratno.« Jana Miličevič (igralka Bora Friulexport): »Nov način točkovanja je dober. Tie break je loterija, zato si tudi poraženec zasluži vsaj točko. Ni pa mi všeč li-bero, ta je namreč polovičen igralec. V tie breku se način igranja spremeni, ne smeš tvegati servisa in tudi v napadu ne smeš grešiti ničesar. Skratka, nisem naklonjena tej novosti.« Tibor Drasič (igralec Sloge Mirna Eurospin): »Tibero je dobra rešitev za višje lige, ker daje možnost tudi igralcem nižje rasti, da stopijo na igrišče. Malokomu pa je všeč igrati le v drugi liniji, ne da bi smel napadati in servirati. Novo točkovanje ocenjujem zelo pozitivno, ker bodo prvenstva bolj izenačena. Poraženec s 3:2 si vsekakor zasluži točko. Ukintev menjave .servisa me ne navdušuje. 2e peti set v skrajšani obliki me ni nikoli prepričal, ker ne smeš grešiti servisov in napadov, zdaj bo še slabše.« Sandro Tegiša (trener pri 01ympii): »Tibero je res posrečena novost, škoda da velja le za višje lige. Na mladinskem področju bi omogočil večjemu številu igralcev, da bi stopili na igrišče. Novo točkovanje je lahko dobra novost, a pri vodstvu v setih z 2:0 trenerji bržkone ne bodo več pošiljah rezerv na igrišče. Po drugi strani je pravilno osvojiti točko po izgubljenemu tie-breaku. Zadnje novosti pa ne bi ocenil. Treba jo je preizkusiti, spremenila bo način igre in treninga. Privoščiti si boš mogel manj napak.« Marko Kalc (trener Kopra): »Z uvedbo libera ni prišlo do velikih sprememb v igri. Uvedli so to pravilo, da bi favorizirali nižje igralce, na primer Japonce. Tibero pa je penaliziran, ker ne sme napadati. Mislili so, da se bodo tekme skrajšale, s tega vidika pa je uvedba libera pravi polom. Nov sistem točkovanja ni napačen. Tani smo pri Kopm izgu-bili pet tie-breakov na razliko, kar ni prijetno. Bomo videli na koncu prvenstev, če je kakšna razlika. Nedvomno pa je tako točkovanje pravičnejše. Tie break v vseh setih so večkrat preizkušali z različnimi variantami. Odbojko se bolje »proda« televizijam, ker so tekme krajše. Intenzivnost bo na tekmah večja, treba bo spremeniti mentalni pristop in tudi način treniranja. Tie break mi je všeč, ker ga niso vsi sposobni dobro odigrati zaradi večjega pritiska. Igralci se bodo dodatno razvih, servis pa bo postal dvorezno orožje. Ga ne boš smel zgrešiti, a boš moral istočasno onemogočiti nasprotniku dober sprejem. Pravila bi morala biti za nižje lige bolj elastična. Zaradi številnih napak, bi se lahko zgodilo, da na nekaterih tekmah sploh ne bi bilo igre. Tiste, ki odločajo o novih pravilih, zanima le vrhunski šport, baza pa je emarginirana.« Tudo Batisti (trener in igralec pri Sod): »Tibero je pozitivna novost, manjši.po postavi a bolj spretni v obrambi, imajo na tak način več možnosti igranja. Novo točkovanje je objektivnejše, ker poraženca s 3-2 »nagradi« s točko; lestvica je na tak način bolj verodostojna« Daniela Žerjal (odgovorna za odbojko pri Bregu): »Ne bi znala točno oceniti pomembnosti uvedbe libera. Po mojem mnenju, mora vsak igrati povsod. Novo točkovanje je pravdno, boriš se namreč za vsako točko in ne smeš imeti nihanj v igri. S tem pravilom so se skušali približati drugim športom, kjer veš, koliko časabo trajala tekma. Sele praksa bo pokazala, ali je sistem dober«. (IF) Na sliki: Toris Mania se je pri drugoligašu Adrii, kot edini slovenski odbojkar doslej, že preizkusil v vlogi libera ŠPORT Torek, 3. novembra 1998 NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJE ZA TURNIR TOP 12_ Kljub rdeči luči v Veizuolu V. Milič pojde na Top 12 Povratnica Alina Parietfi že v 2. krogu presenetila krasovko, ki pa je zmagala v dvojicah - Elitni turnir bo v Bergamu l;e^ri}gi turnir druge ka-gorije za prepustitev a namiznoteniški turnir °P 12, ki se je v nedeljo n v'jal v Verzuolu (obci-izr i uzz°)' se ni ravno ^ ekel po nadejanjih 5asovih drugokategor-!c’, Vendar se je v konc-■plGl vse dobro izteklo. u niislimo predsvem : a najboljšo Krasovo bil ^anj0 Milic, ki je a tudi na tem turnirju J;rva nosilka na tabeli rUgega dela tekmovanja nirektno izločanje. en i °0meran8 se )e P° nietnem premoru za e eno mizo vrnila Alina arietti. Zaradi hude n^odbe noge jo je v nski prvoligaški ekipi genija zamenjala Aliče saccioni iz Arezza. Pa-ettijeva je tedaj nosila c ,^6 na državnih lestvi-sedaj a pa je na tur-lrju napričakovano za-j. ®sala štrene Vanji Mi-lC- Njun dvoboj v šest-naistini finala je bil zelo aPet. Vanja je zmagala Pr°d Pariettijevi drugi in etji set (v finalu se igra a tri dobljene sete), adnja dva pa tesno iz-anbila na 18 in 17 (-15, s7> 15, -18, -17). Na-Protnica je igrala zares °bro, tako da se je po i^agi nad Avesani pre-da v polfinale (finale ^ancanner - Stefanova). deca luc v drugem kroga prav gotovo ni domet anjinih sposobnosti, a Nadnina nitka, ki jo rasova prVoligašica Ž1 v roki, je osvojeno , et)_e mesto iz prvega Urnirja v Coccagliu, ki >0 bo pripeljala na na-It fi.najboljših 12 igralk alije v Bergamo sredi januarja prihodnjega le-a' Popoln uspeh, to je Pfvo mesto pa je Vanja Pic doživela v igri enskih dvojic, katere že leta igra skupaj s Karin Calliari iz bo-censkega Tra-mina. Tudi Krasova para , Daša Brescia-ni - Nina Milic (poraz pri finalistkama) in Martina Milic - Irena Rustja -z uvrstitvijo med prvo osmerico sta se izkazala, zlasti ker sta se v prvem krogu otresla močnih nasprotnikov. V individualnih tekmovanjih je ostalih pet Krasovih predstavnic najprej merilo moči v kvalifikacijskih skupinah. Prve štiri iz vrha lestvice drugokategornic pa so oproščene te zace-ne preizkušnje, med njimi tudi Vanja Milic, ki je prva na. tem seznamu. Drugokategornici Nina Milic (št. 41) in tretjekat-gornici Ireni Rustja (št. 94) preboj iz skupini ni uspeh. Njune skupine so bile zanju težak preizkusni kamen. Nina Milic se je z uspehom postavila pu robu domačinki Elisi Binello in morda bi z boljšo igro zmogla tudi Ingrid Calliari (št. 36), medtem ko je prvoligaši-ca Sabrina Moretti (št. 9) zanjo prevelik zalogaj. Glede nasprotnic se ni nic bolje godilo Ireni Rustja (igrala je v višji kategoriji od svoje) s Karin Calliari (Tramin) in Debora Lazzeri (Pink Cervi-no), ki nosita št. 21 oz. 22. Pozitivne pozicijske točke pa si je Irena Rustja le pridobila, ker je premagala Cristiano Ca-rosso (lani je igrala v A-2 za Manto Verzuolo), ki jo na lestvicah prekaša za celih 40 mest. Daša Breciani, Martina Milic in Sonja Milic so bile druge v skupini, kar pomeni, da so premagale po dve nasprotnici. Erika Pinotti (MI), Sere-na Racca (A4 Verzuolo), Michela Lamcoratta (RM), Valeria Crespi (Angera), Aliče Bisac-cioni (Terni) in Serenel-la Alippi (LC) so bile njihov plen. Igralka prvoligaša Cagliarija Fran-cesca Avesani in igralki A2 lige Manuela Daniele in Stefania Puricelli pa zmagovalki njihovih skupin. V polni formi se je izkazala Sonja Milic (št 37). Se sama je bila presenečena, da je premagala Roso Sulfaro (št. 27) iz Messine (19, -10, 18, 17). Očitno pa je bila zmaga plod dobre igre, saj je v šestnajstini finala do zadnjega držala v primežu odlično nasprotnico Sabrino Morettijevo, o čemer neizpodbitno pričajo posamični izidi (22, -12, -20, 24, -9). V 32-ino finala sta se prebili Daša Bresciani in Martina Milic. Slednja je oslabljena zaradi prihajajoče gripe z 1:3 (-8, 15, -17, -19) izgubila z mlajšo od sester Calliari. Daša Bresciani je z istim izidom v setih (-17, -19, 17, -12) podle- gla proti igralki domačega društva Alberto Danieli (št. 19), ki je svojo naraščajočo moC izpričala že na prvem turnirju kot petouvršCena. Na elitnem turnriju Top 12 v Bergamu bo za zeleno mizo stopila tudi Krasova predstavnica Vanja Milic. Poleg prvokategornic Laure Na-grisoli, Fliure Bulatove, VVei Jian in Michele Me-renda bo tekmovala skupaj z ostalimi sedmimi izbrankami. Potem se bo ciklus dveh kvalifikacijskih turnirjev ponovil za Top 12 v Molfettu. (J.J.) ŠZ Dom vabi na treninge ritmike in orodne telovadbe Mesec dni je potekel odkar so se v telovadnici goriškega Kulturnega doma priCe-li treningi ritmike in orodne telovadbe SZ Dom za sezono 1998/99. Skoraj trideset je že deklic skupine ritmike, ki jih vadita trenerki Mija in Damijana CešCut. Razdeljene so v tri starostne skupine, dvakrat tedensko vadijo v telovadnici, enkrat tedensko pa poteka vadba v baletni sobi Kulturnega doma, kjer se učijo še baletne prvine, koreografijo ter prvine izraznega in modernega plesa. V skupino orodne telovadbe je trenutno vpisanih dvajset dečkov in deklic, ki trenirajo dvakrat tedensko pa eno uro in pol, na razpolago pa so jim kar štirje izkušeni trenerji, dr. Dušan Furlan, Miloš Figelj, Beni Bavdaž in Marko Batistič, ki se med treningi vrstijo. Obe skupini pa se že pripravljata na nastope, srečanja in akademije, saj je program za novo sezono izdelan. Seveda pa je vpis v sekcijo SG SRG še vedno možen. Starše, ki želijo, da bi njihovi malčki pristopih k tej sekciji, obveščajo, da se vpisovanje nadaljuje v telovadnici Kulturnega doma med mami vadbe in treningov od ponedeljka do petka vsak dan (razen srede) med 15.30 in 17. mo. _______ODBOJKA / ZAČETEK PRVENSTVA MLADINK___ Kontovelke osvojile prvi derbi Lahki zmagi slogašic in borovk Na Proseku Kontovelke bolj prodorne v napadu, Breg po je zaigral boječe Slogina mladinka Petra Žagar OPČINE / PREDSTAVITEV SLOGINIH ŠESTERK 140 odbojkarjev in odbojkaric 16 ekip v 14 različnih prvenstvih Sinoči je SZ Sloga v prostorih gostilne Veto na Opčinah pred-^ Vll° medijem in javnosti svoje dragulje. V letošnji sezoni brani arve openskega društva 140 odbojkarjev in odbojkaric, katerim je aa prišteti Se vse miniodbojkarje. Vsega skupaj bo šestnajst ekip aelovalo v 14 različnih prvenstvih, društvo pa bo nastopilo prav ■jeh moških in ženskih mladinskih kategorijah, rrvi ekipi nastopata pomlajeni in sta zamenjali pokrovitelje, oska vrsta v C ligi, kot znano, nastopa pod imenom Mirna Euro-1 ženska pa pod imenom Nuova Kreditna, ki je letos njen glav-, jjPonsor. Tehnična sponsorja moške ekipe sta Sava Pneumatici j 1 ehnec, ženske pa Sava Pneumatici in Mirna Eurospin. K vz-, .evanju mladinskih vrst poleg obeh glavnih sponsorjev članskih P Pomagata še Gostilna Veto in podjetje Multinvest. Zbrane goste je v imenu društva pozdravil predsednik Vojko l0t. Predsednik pokrajinskega odbora PIPA V Giorgio Tirel je F udaril pomen sponsorizacij in se obregnil ob težavah, ki so za j, ^--iz,crmi] mi uojkarsko gibanje nastala, potem ko je Občina objekte športnega Utra Rocco dala v najem družbi Adrical. Podpredsednik deželne eže Boris Žerjal je med drugim opozoril, da pri Slogi uspešno ^ Bajajo tudi trenerje, saj je na primer Mario CaC dosegel z deželno Ptozentanco narašcajnic velik uspeh na Trofeji dežel. Predsed-l ZSSDI Jurij Kufersin je zlasti pohvalil delovanje društva na adinskem področju. V imenu vse sponsorjev je nastopila nacel-lca oddelka za marketing pri NTKB Suzana Purger. Ivan Peterlin Poudaril, da članski ekipi računata na visoko uvrstitev, še bolj Pa na valorizacijo mladih igralcev, ki jih je veliko tudi v D ligi Bo-’s katerim vsklajujejo delovanje na moškem področju. (Ras) Gostje, predstavniki sponsorjev in odborniki ŠZ Sloge včeraj na predstavitvi SKUPINA A SanFAndrea Computer Discount - Sloga Piz-zeria Veto 1:3 (8:15, 7:15,15:4, 7:15) SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti, Crissani, Cvelbar, Gantar, Hrovatin, Kalc, Obad, Prestifi-lippo, M. in T, Sossi, Žagar. Sloga Pizzeria Veto je začela svojo pot z zmago. Trener CaC je v vsakem setu poslal na igrišče drugačno postavo, tako da so vse igralke dobile enako možnost, da se izkažejo oz. da preverijo trenutno formo. Po hujši poškodbi kolena izpred poldrugega leta je prvič spet zaigrala tudi Staška Cvelbar. O tekmi sami lahko povemo, da je bila naša ekipa, ki v tem prvenstvu meri na visoko uvrstitev, boljša od svojih nasprotnic, izgubljeni tretji niz pa gre pripisovati podcenjevanju po gladko osvojenih prvih dveh setih, kar so borbene domačinke izkoristile. V Četrtem so potem igralke Pizzerie Veto spet vzpostavile pravilno razmerje sil in tako osvojile prve tri prvenstvene točke. (Inka) Bor Friulexport - Npt 3:0 (15:4,15:6,15:8) BOR FRIULEKPORT: Posar, Smotlak, Frando-lic, Carpani, Ciacchi, Husu, Bevilacqua, Furlani, Zompicchiatti, Dose, Sancin, Miličevič. Borovke so brez težav osvojile prve tri točke v letošnjem prvenstvu. Nuova Pallavolo jim je bil povsem nedorasel nasprotnik, veliko število točk pa so p lave dosegle že z zelo ostrim ser- visom, s katerim sta se izkazali zlasti Katerina Husu in Sara Posar. Zaradi tega o tekmi sami tudi ni kaj dosti povedati, saj so bile akcije v glavnem zelo kratke. Precej težji nastop Čaka SvetoivanCanke v naslednjem kolu, ko se bojo na Opčinah srečale s slogašicami. (T. G.) Ostali izid: Altura A -Orna 3:0. Vrstni red: Bor, Orna in Sloga Veto 3, S. An-drea, Altura A in Npt 0. SKUPINA B Kontovel - Breg 3:0 (15:5,15:3, 15:4) KONTOVEL: Švara, Battigelli, Bukavec, Sos-sa, Starc, Vitez, Hrovatin, Milic, Santini, Milkovič BREG: Mingot, Bet, Žerjal, Koren, Pletterse-ch, Spetič, Ferluga, Ze-riul, Krevatin, L in V. Žerjal, Apollonio. Kontovelke so gladko osvojile derbi z Brežankami. Razlika med ekipama je bila zelo velika, najbolj očitna pa je bila v napadu, kjer so bile Kontovelke veliko bolj prodorne. Poleg tega pa so Brežanke zaigrale zelo boječe in svojim nasprotnicam niso nudile velikega odpora. Tekma je bila tako v glavnem medla, nekaj dobro odigranih akcij pa Kontove-lu dovoljuje, da z optimizmom pričakujejo naslednja kola. Ostali izid: Pallavolo Ts - Sgt 3:0, tekmo Vir-tus - Altura B bodo odigrali danes. Vrstni red: Kontovel, Pallavolo Ts 3, Breg, Sgt, Virtus in Altura B 0 (Virtus in Altura B s tekmo manj). V SOBOTO URADNO ODPRTJE NOVIH PROSTOROV Prenovljeni Stadion 1. maj Borovi športniki sicer že nekaj tednov uporabljajo, uradna otvortitev, s krajšo slovesnostjo pa bo na vrsti to soboto ob 15.30. Pogled na ta slovenski športni objekt je danes praktično povsem spremenjen. Odborniki SZ Bor, s predsednikom Aleksandrom Rustjo na čelu, so ves zidani del stavbe in okolico ob nastopu svojega mandata prevzeli v izredno slabem stanju. Nekatere prostore so morali celo zapreti, saj so bili zaradi razpadanja celo nevarni za obiskovalce. Medtem je prišlo tudi do znanih sprememb v zamejski družbi, zaradi katerih se je celotna struktura društva, tako glede delovanja, kot glede objektov, znašla v izredno težkem položaju. Pojavilo se je celo vprašanje, če bo vso stvar sploh mogoče uspešno rešiti. Toda odborniki niso vrgli puške v koruzo. Skupaj z Odborom za rešitev stadiona, ki je bil medtem ustanovljen, so se lotili zbiranja sredstev ter so izdelali načrt za obnovo in tudi za lastno pridobivanje sredstev za bodoče delovanje društva. Ta načrt je - kljub velikanskim težavam pri pridobivanju denarnih virov - zdaj izpolnjen. Njegova osnova temelji na dveh postavkah: prva, s katero bi odprli objekt širšemu okolju, naj bi v bodoče samostojno pridobivala finančna sredstva za drugo, t. j. za redno delovanje društva. Celotna obnova stadiona je bila podrejena temu cilju. Nova prostorska razporeditev zidanega dela objekta ima v podprithčju prostoren urad, arhivsko sobo, kabinet za solarij, ambulanto za zdravniško službo, prostor za masažo in fizioterapijo s slačilnico in umivalnico, manjšo shrambo in sanitarije za zunanje goste. V pritličju je povsem prenovljen društveni bar s prostorom za druženje članov in gostov ter mala telovadnica. Iz bara vodi novo stopnišče (skozi prehod z javnim telefonom) v visoko pritličje, kjer je (na pregrajenem nekdanjem odru) telovadnica za korektivno in rekreativno gimnastiko z velikimi zrcali ob straneh za tiste aktivnosti, ki jih za svojo uporabo potrebujejo. Tukaj so še sanitarije (tudi za invalidne obiskovalce) in vhod v manjšo shrambo. Najvišja etaža, iz katere pridemo v veliko telovadnico (ki je pred časom tudi dobila novo kritino in parket), ima v zgornjem delu prezidanega odra svetlo in prostorno dvorano za fit-ness (s kakimi tridesetimi najsodobnejšimi orodji) ter povsem preurejene slačilnice z lastnimi prhami in sanitarijami, tako za športnike, kot za sodnike. Sekcije imajo tu še skladišče za svoje rekvizite, dvorana KD Škamperle pa je ohranila v bistvu svoj prejšnji prostorski status. Če k temu dodamo, da ima stavba dvigalo, ki omogoča tudi invalidom obisk v vseh prostorih, da je bilo celotno dvorišče spremenjeno v asfaltiran parkirni prostor (na katerega bo mogoč dostop le proti plačilu, saj je ob vhodu na stadion zapornica) in prištejemo obnovljeno zunanje igrišče za košarko, na nogometnem igrišču pa še prostor za odbojko na pesku in dve ograjeni igrišči za mali nogomet (z žarometi za Kjer je bil oder stoji zdaj telovadnica za korektivno in rekreativno gimnastiko Fitness opremeljen z najsodobnejšim orodjem nočno igranje) ter omenimo, da je v delu tudi sprehajalna pot in steza za trim, potem si ni težko ustvariti mnenja, da "je bilo na tem našem športnem objektu opravljeno res izjemno delo. Zasluge za to imata predvsem oba odbora, ki sta se lotila reševanja stadiona, dalje vsi tisti, ki so znah konkretno prisluhniti nuji za obnovitvena dela, kljub temu pa bi bilo vse to dokaj težko izpeljati brez velikega osebnega doprinosa predsednika Rustje. Tako, prenovljeni objekt zdaj stoji, od odbornikov in naših športnikov pa je zdaj odvisno, če bodo vse napore, ki so jih prejšnje in sedanje generacije vložile vanj, s svojo aktivnostjo in uspehi upravičili, (-boj-) Slačilnice s prenovljenimi prhami in sanitarijami Društveni bar s prostorm za druženje članov in gostov nrz Skoraj 34 let po svoji ustanovitvi se je društvo, ki je temeljni nosilec slovenskega športa v zamejstvu, znašlo v velikih težavah. Resnici na ljubo ni bilo teh pripisati sami dejavnosti društva, temveč situaciji, v kateri se je znašla večina sorodnih slovenskih organizacij v zamejstvu ob preživljanju krize, ki jo prav dobro poznamo. Le-ta je okrnila možnosti pridobivanja finančnih sredstev, ki so vir za obstoj vsake, tudi najmanjše organizacije ah društva. Koncem 95. leta, takoj po otvoritvi na novo prekrite telovadnice - balona, in je nova uprava prevzela odgovornost za vodstvo objekta, smo iskali različne možnosti za izhod iz krize. Skupaj z Odborom za ohranitev Stadiona 1. maj in Kulturnim društvom Škamperle smo izdelali več izhodiščnih projektov, ki naj bi nudili vire za nadaljnjo delovanje centra. Da ne bi rušili bistvenega načela, to je delovanja društva, smo najprej imeli v vidu ohranitev njegove specifične dejavnosti z devetimi športnimi panogami, deljenimi v sekcije, od katerih sta dve samostojni, ostala pa v okrilju Športnega združenja. Poleg, čeprav okrnjenega delovanja sekcij, smo izdelali projekt obnove stavbe, v kateri se odvijajo dejavnosti. Zamislili smo si, da bi po načrtovani preureditvi objekt lahko služil večnamenskemu množičnemu športu, ki bi dajal širšemu občinstvu možnost gibalne aktivnosti, česar naša slovenske skupnost še ni imela. Idejni koncept preureditve je izdelal inž. Močnik, ki je moral pri tem računati na večna-menjenost objektov, ki služijo kulturnim do športno-tekmovalnim namenom, kar pa ni lahko uskladiti glede na obstoječo stavbo in na predpise, ki pogojujejo možnosti uporabe. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo zaprosili javne ustanove, da nam priskočijo na pomoč in naleteh smo na rahločutnost ustanove Sklad za Trst, od katere smo že koncem 95. leta prejeli odobritev podpore v višini stopetdesetih milijonov lir, ki se je konkretizirala šele leta 1997. To nam je dalo zagon, da smo začeli konec maja istega leta s prenovo objekta. Sredstva zdaleč niso bila zadostna za začrtano preureditev, toda za koriščenje prispevka je bilo potrebno v določeni meri izvesti obnovitvena dela. Sreča nam je bila naklonjena, saj smo istega leta prejeli tudi odobritev deželne podpore po zakonu št. 46 v višini stodvainsedemdesetih milijonov lir, kakor tudi polovico nekazane vsote. Sredstva pa so, četudi izdatna, vedno premajhna za zahtevni poseg, kakršnega smo izvedb. Zato je bilo potrebno pogosto iskati nove finančne vire za dokončanje del. Ne bi želel opisovati kalvarije, ki smo jo prestah, saj mora to biti tudi del vsakogar od nas, ki smo si prevzeli odgovornost do manjšine za varstvo in skrb do dragocenosti, ki so nam bile poverjene, da bi jamčili novim rodovom možnost nadaljnje uporabe, ki naj bi se sprevrgla v zavest narodnostne pripadnosti. Preurejena je bila tudi struktura lastništva, ki bo sedaj upravljalo nepremičnino Stadiona 1. maj, in v katero smo trenutno vključeni ŠZ Bor in KD Škamperle; v naslednjem obdobju bodo pristopili v sestav družbe tudi drugi subjekti, ki so izraz naših zamejskih krovnih organizacij. Ta novi koncept nalaga upraviteljem večjo odgovornost za dobro in zdravo upravljanje manjšinskega imetja. Novi objekt je tu, obnovljen, in 7. t.m. ga bomo ob krajši slovesnosti predah v uporabo širši javnosti. Sedaj je končno namenjen večjemu krogu uporabnikov, saj nudijo naši strokovni vaditelji obiskovalcem od 2. leta do visoke starosti raznoliko paleto možnosti vadbe. Kot voditelji centra si želimp velike prisotnosti predvsem slovenskega zamejskega življa, vsekakor pa bomo veseh, če bo ta center spoznal tudi večinski narod, ki bo tako imel priložnost, da pobliže spozna našo skupnost in, v tem slučaju, tudi visoko kvalificiranost osebja. Uporabniki bodo lahko sami ocenih izvedeno reorganizacijo Borovega centra, ki sicer še ni dosegel ravni največje funkcionalnosti, prav zaradi raznolikosti dogajanj v njem, vendar nudi, z ozirom na preteklost, večje možnosti posameznikom, da pristopijo k raznim dejavnostim za sprostitev v prijaznem in modernem okolju. Za podporo se zahvaljujemo institucijam v Italiji in matici, krovnim organizacijam, Kraški zadružni banki ter vsem izvajalcem posameznih del in vsem ostalim, ki so nas na katerikoli način podprli pri tem delu. Vsem uporabnikom želimo zato zabave in dobrega počutja v tem centra, upraviteljem, ki v njem delujejo pa polno zavest pri svojemu delu v korist naše širše družbe. Predsednik ŠZ Bor Aleksander Rustja Ko se med sostanovalci pričkamo glede namembnosti prostorov in si belimo glavo z odgovori na vprašanje, kako bi Stadion 1. maj bodisi z vsebinskimi bodisi z lepotnimi posegi naredih čimzanimivejši tudi za one, ki naj bi vanj ne zahajah zgolj zaradi obiskovanja beningov, se s spominom le stežka vračamo v čas izpred nekaj let, ko je bil edini večnamenski objekt v neposredni bližini mestnega središča dejansko zapisan zaprtju. Razlogi, ki so takratni glavni odbor SZ Bor prisilili k tako bolečemu postopanju, so znani, bolj ah manj znano pa je tudi, da se je tedaj skupina večinoma bivših uporabnikov Stadiona sklenila zavzeti za to, da se izhod iz navidezno slepe ulice vendarle najde. Povsem neformalna druščina zanesenjakov se je okinčala z nemara nekoliko visokodonečim nazivom Odbor za Ohranitev Stadiona 1. maj. To pa izključno za to, ker se enostavno nismo bili sposobni sprijazniti z dejstvom, da bo slovenska narodnostna skupnost prikrajšana za nenadomestljivo športno in kulturno središče. Za spoznanje neskromno bi si drznili trditi, da se je z osvojitvijo tega odločnega stališča dejansko začel preporod Stadiona 1. maj.-Novi odbor SZ Bor, s katerim smo vzposta-vili dialektično a plodno sodelovanje, je odločno pristopil h koreniti preobrazbi arhitektonske, zlasti pa miselnostne podobe Stadiona. Uvedli so se »tržni« prijemi, ki naj bi spričo danih razmer edini mogh zagotoviti samovzdrževanje in razvoj tako zahtevnega objekta. Brez odvečnega hrupa se je tako temeljita obnova Stadiona v teh dneh spravila pod streho. Ob srečnem izteku te pustolovščine, kar nas seveda navdaja z velikim zadoščenjem, se nam zastavlja vprašanje, ah je naš nadalj-ni obstoj sploh še potreben in smiseln. Nikakršna skrivnost ni, da je bilo v obnovo Stadiona vloženih mnogo, v precejšnji meri zasebnih sredstev. Požrtvovalni posamezniki pa zaslužijo zanesljivo podporo. Stadion je sicer oživel in veliko obeta, vendar pe se ni sposoben dihati s polnimi pljuči, ki so potr ebna sprotne prevetritve. Novega zagona m svežih oblik delovanja pa je potreben tudi Odbor za Ohranitev Stadiona 1. maj, čeprav, spričo povedanega, kaže, da ne gre Se povsem izpreči. Izkoristiti moramo namreč edinstveno priložnost, ki nam jo ponujajo lično urejeni in opremljeni prostori zato, da s podobo in vsebino Stadiona 1. maj seznanimo čim širšo javnost, predvsem pa, da za zahajanje vanj navdušimo množice bivših športnikov in športnic, ki so v preteklih letih in desetletjih polnih naše telovadnice in družbene prostore. Stadion 1. maj naj bo še, še bolj ah pa ponovno njihov. Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj OB ŠTIRIDESETLETNICI DOSLEJ NAJVEČJE ŠPORTNE MANIFESTACIJE PRI NAS Na tedaj postavljenih temeljih je zrasel ves današnji slovenski šport v Italiji 2. november leta 1958 je bil za slovenski zamejski šport pomemben dan. Skupina športnih navdušencev je tedaj zastavila delo, ki je pustilo v zamejski telesni kulturi globoko sled, saj je tako vsebinsko, kot idejno stopila na pot, ki je v kasnejših letih povsem spremenila podobo te naše dejavnosti. Slovensko športno gibanje se je v naših krajih sicer zaCelo že v davnem letu 1869, ko smo dobili Tržaški Sokol in tako glede tega nikakor nismo bili zgodovinski zamudniki, kot se je to dogodilo na marsikaterem drugem področju. Toda tedanje sokolsko gibanje je imelo družbene in politične primesi, ki so bile na določen način precej drugačne od teh, ki jih poznamo v sodobnem športu (kljub nesporni kontinuiteti narodnoobrambne usmerjenost). Pa vendar: formalno se je naša telesna kultura rodila tedaj in v absolutnem smislu ni mogoče trditi, da smo jo dobili šele po drugi svetovni vojni.Toda njena razvojna pot ni vedno sledila tisti, ki so jo poznali pri drugih narodih, pa tudi ne v osrednji Sloveniji. V skladu s prostorom, kjer je nastala in dobo, ki jo je pogojevala, je bila kot ena izmed narodnoobrambnih organizacij podrejena dogajanjem lastnega časa, ki se je po prvi svetovni vojni celo iztekel v njeno zatrtje. Čeprav so takoj po drugi svetovni vojni zopet vzniknile iz ruševin, v katere je našo telesno kulturo potisnil fašizem, številne (tudi) slovenske športne organizacije, pa to vendarle še vedno ni bilo prav tisto, kar danes razumemo pod nazivom'šport.’ Ta naša dejavnost se niti tedaj še ni mogla otresti prevladujoče vpetosti v trenutna politična dogajanja, kar je na določen način tudi razumljivo. Boj za narodnostne meje se je nadaljeval na našem področju tudi po letu 1945 in obe strani sta se v njem posluževali vseh sredstev. Tudi športa. Zveza društev za telesno vzgojo, ki je tedaj (ob nekaterih italijanskih) združevala v svojih vrstah tudi 'slovenske športne organizacije je bila zato nekaka borbena organizacija, ki je bila s svojo vsebino v bistvu športno-politiCni antipod tistim italijanskim društvom, ki so delovala v okviru CONI-ja. Vse tedanje naše športne organizacije, vključno z onimi pred drugo in prvo svetovno vojno, kot z oni- V nedeljo 8. novembra ob 18. uri Slovesnost ob 40. obletnici Slovenskih športnih iger Stadion 1. maj v Trstu mi iz prejšnjega stoletja, pa so imele skupni imenovalec v svoji narodnostni avtarkticnosti: nikoli se niso vključevale v organizacijske strukture drugorodne-ga okolja, ampak so vso svojo dejavnost in tekmovalnost razvijale izključno znotraj svoje narodnosti, z delno izjemo ZDTV po letu 1945, ko so ob njih tekmovala tudi nekatera italijanska društva, katerih politična opredelitev je bila blizu oni, ki so jo imeli tedaj slovenski športniki. Povratek Italije v naše kraje je prinesel tudi razkroj ZDTV in tudi Slovenci so ostali brez vsake organizacijske strukture. Toda tako stanje ni moglo trajati dolgo, saj je bila zavest o bogati lastni športni preteklosti medi zamejci še vedno živa. In prav ta zavest je privedla do izpeljave prvega slovenskega športnega dneva, manifestacije, ki je bila nekakšno sondiranje jakosti športnega utripa med tedanjo našo mladino. Odziv mladih je bil za tedanje razmere in vzdušje izreden ter je presenetil same pobudnike. Zato ni čudno, če je takoj prevladal le en imperativ: nadaljevati! Organizatorji so se znašli sicer pred skoraj nerešljivimi težavami, ki so se vile od objektov, strokovnih kadrov, organizacijskih izkušenj, financ in še do marsičesa, toda njihov mladostni pogum in nebrzdan optimizem ter navdušen in množičen odziv mladine jim je dal v bodočnosti prav. V naslednjih letih so izpeljali še trinajst teh manifestacij, na katerih so nastopili tisoči zamejskih Slovencev, od Milj pa vse do Benečije in iz katerih so se rodila številna današnja (in tudi že nekatera bivša) slovenska športna društva ali pa so se obnovila pod imeni, ki so jih imela že preden jih je fašizem ukinil. Slovenske zamejske športne igre pa niso bile le pojav z agoni-sticno vsebino. Bile so prava kovačnica novih in prepotrebih strokovnih kadrov, tako za vzgojo novih odbornikov, organizatorjev, kot trenerjev in sodnikov. Kot take so ustvarile gibanje, v katerem je prevladovala nova, dinamična in sodobna in s preteklostjo neobremenjena športna miselnost. Igre so razvile izviren pristop k tej dejavnosti, ki je bil nekako napisan na kožo tako tedanjemu Času, kot tedanjim mladim generacijam. Vrednostno so postale njihova 1. SSI leta 1958 - Učo Jurkič skače v višino intimna last in skoraj folklorna postavka, ki je poldrugo desetletje tako globoko označevala družbeno življenje tedanjih mladih rodov, kot nobena druga. Gibanje, ki je v bistvu zraslo iz lastnih programskih, vsebinskih, etičnih in družbenih nagibov se je v nekaj letih iz dotedanje neobstojnosti povzpelo ob politiki, kulturi, gospodarstvu, veri in šoli v šesti temeljni steber naše narodnostne zgradbe v zamejstvu. Tega mu širša družba, katerega sestavni del je bilo, sicer še dolgo ni hotela priznati v taki meri, kot bi si zasluzilo, toda tega, kar se je tedaj začelo ni bilo več mogoče ustaviti. Našega športa odtlej v našem družbenem kontekstu ni bilo veC mo-goCe spregledati, mlade generacije pa so si s tem priborile vstopnico, s katero so samozavestno in povsem pripravljene ter brez zamudništva vstopile v svet sodobnega športa, kar so dokazale tako s tedanjimi, kot tudi kasnejšimi dosežki tudi na najvišji možni ravni. Ob vsem tem pa moramo podčrtati vsaj še tri pomembne Nočni štafetni tek na zadnjih, 14. SSI leta 1975 Fotografije iz arhiva Maria Magajne Jubilejne 10. SSI leta 1967: bodoči predsednik ZSSDI Karlo Grgič na motociklističnem slalomu postavke, ki jih je ta manifestacija vnesla v življenje zamejske mladine in ki so doslej ostale morda nekoliko neopažene. Upori niso samo tisti, v katerih govori orožje. Imajo lahko najrazličnejše oblike in vsebine. Tudi zamejske športne igre so bile tako v svoji zasnovi pomemben, lahko bi rekli celo na določen način zgodovinski upor. Fašizem je stremel za tem, da bi zatrl vsako slovensko narodnostno gibanje in je zato najbolj kruto udaril predvsem po tistih, ki so bili v taH ali drugačni obliki voditelji tega gibanja. V tem sicer ni popolnoma uspel, toda po osvoboditvi se je pomanjkanje teh kadrov še kako poznalo, med tistimi, ki so ostali in so v povojnih letih zasedali večino vodilnih družbenih položajev pa je bilo mnogo takih, ki so izhajati še iz davnih predvojnih tradicij, celo takih z av-stroogrsko miselno osnovo, čeprav tega niso priznavali, niti se zavedati. Prav ti so tedaj večinoma še vedno živeti v utvari, da je prosvetno življenje (poleg političnega) osnovna celica družbenega življenja, v našem primeru pa šport le drugorazredna mobilizacijska dejavnost, ponekod celo le kot sekcijska oblika krajevnega prosvetnega društva. Razmah športnih iger pa je bil v bistvu predvsem upor proti takemu zastarelemu pro-svetizmu, kateremu telesna kultura ni bila enakovredna in enakopravna vrednota občega družbenega življenja, ampak konkurenčna nevarnost, ki je ogrožala dotlej monopolni obstoj prosvetnega gibanja. Prosve-tarji so se bali bega mladih v šport in s tem lastnega nazadovanja. Toda mladi rod se je takemu gledanju odloCno uprl, kre- nil je na svojo pot ter jo - kljub težavam in tudi napakam -uspešno prehodil tako, kot si jo je začrtal. Drugi pomemben vsebinski premik, Id so ga prinesle športne igre - vsaj na Tržaškem - je bil v tem, da so znotraj naše narodnostne skupnosti de facto končale drugo svetovno vojno, Ce rečemo nekoliko slikovito. V letih takoj po koncu vojne se je obdobje notranjih slovenskih političnih razprtij še kar nadaljevalo in v določenem Času celo stopnjevalo, tudi na našem ozemlju. Odnosi med belimi, rdečimi, črnimi, brezbarvnimi, lisastimi in še kom, ki so ga tako obarvala medvojna razpotja, so bili vrsto let izrazito nenaklonjeni sožitju in običajnemu mirnodobnemu življenju. Prav tu pa je tedanja mladina s svojim tedanjim športnim gibanjem odločno rekla: “Dovolj! ” Sklenila je, da ne bo nikogar povprašala za njegovo strankarsko prepričanje, svoje delovanje je postavila na zgolj narodnostno osnovo, saj je bilo tedaj tako stališče veC kot potrebno za normalno življenje. Slovenska športna društva so bila vrsto let edine družbene organizacije, ki so jih sestavljali člani ne glede na njihovo politično prepričanje in so s tem anticipirala stanje, ki je marsikje drugod zmogli šele več let in desetletij kasneje. Zal, pri tem Goričani v medsebojnih odnosih niso biti vedno tako odločni kot Tržačani. Kot tretjo navajamo zgodovinsko prelomnico, ko so slovenski zamejski športniki sprejeli povratek italijanske uprave v naše kraje kot neizogibno i n dokončno dejstvo, s katerim se je bilo treba vsestransko sprijazniti. Treba je bilo sprejeti življenje v novi politični stvarnosti ter se v njo pogumno in samozavestno vključiti. Prav uspehi in rezultati športnih iger so dali vzpodbudo za ta pomemben korak, ki ga ni opravil noben prejšnji rod. Tudi ta odločitev, ki ni potekala brez težav in zadreg, je kasneje pokazala, da je bila več kot pravilna. Vključitev slovenskih športnih društev (s slovenskimi imeni in nazivi) v CONI in italijanske športne federacije je ustvarila v naslednjih letih za sožitje med obema tukajšnjima narodoma toliko, kot le malokatera druga družbena dejavnost. Športni jezik, enako razumljiv za obe narodnosti, je vzpostavil dialog, ki je privedel do prvih uradnih stikov visokih mestnih upravnih in športnih predstavnikov z zamejsko stvarnostjo ter s tem prispeval k splošni dotedanji zapetosti medsebojnih odnosov. Voditelji športnih iger so zahtevati od oblasti pravico do uporabe javnih športnih objektov (o Čemer dotlej ni bilo mogoče niti razmišljati) in so to tudi dosegli. Ugled naše skupnosti pa so naši športniki že tedaj doma in po raznih krajih države povzdignili ne le s svojo resnostjo, ampak tudi s svojimi odličnimi rezultati, ki so v zadnjih letih dosegli celo evropsko in svetovno raven, kar vse ima korenine prav v nekdanjih športnih igrah. Ob vsem tem j6 skoraj samoumevno, da je ta manifestacija dala - ob mnogih drugih, kot je bil spominski tek dvajsetletnice osvoboditve (STEDO) od Trbiža do Trsta - tudi pobudo za obnovitev nekdanjega Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, organizma, ki danes predstavlja praktično vse, kar se suCe okoli naše telesne kulture v zamejstvu. Ce sklenemo ta spominski zapis še s podatkom, da so na športnih igrah delili najboljšim športnikom za njihove dosežke nagrade predvsem s področja kulture (knjige, naročnine na časopise, gledališke abonmaje in. vstopnice itd.), da so biti vsa leta ob športnih tekmovanjih na sporedu tildi kulturni natečaji in je naše gledališče za športnike v okviru sklepnih slovesnosti pripravilo posebne predstave, potem si res ni težko ustvariti sodbe, da proslavljamo obletnico rojstva manifestacije, ki je v svojem času opravila svojo zgodovinsko nalogo veC kot Častno. Bojan Pavletič Torek, 3. novembra 1998 KOŠARKA KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJA n Trener mora za sabo vedno pustiti sled Prvenstvo je sestavljeno iz niza tekem. Vse tekme pa nimajo enakega pomena. Zmaga ali poraz na določenih tekmah lahko bistveno vplivata na psihološko stanje ekipe. In nas v prihodnjem kolu Čaka ena takih tekem. Zmaga proti prvouvrscenemu Rovigu bi nam gotovo dala novega elana, ki smo ga trenutno še kako potrebni. V primeru poraza pa bi situacija, v kateri se nahajamo, postala še bolj zaskrbljujoča. Prva stvar, ki je za zmago potrebna, je pozitivno mišljenje. Druga, brez katere tudi ne gre, je kompaktnost ekipe. Žal moram to nenehno ponavljati, dejstvo pa je, da imamo kot ekipa v tem elementu največ rezerv. Kot vodja te skupine si seveda prevzemam vso odgovornost za nastalo situacijo, vendar to ne zadostuje. Pri skupinskem delu si mora vsak vzeti svoj »kos« odgovomosh. Prvo načelo odgovornosti je delo. Delo pa pomeni redno prihajanje na treninge in poleg fizične tudi mentalna prisotnost na treningih. Tudi tu imamo se ogromno rezerv. Cim vec teh rezerv Bomo izkoristih, bliže bomo zmagi. Tokrat pa bi rad priložnost izkoristil za pohvalo svoje kadetske ekipe Kontovela, kijev nedeljo, v napetem in občutenem derbiju z Borom, zmagala. Ta ekipa je že od sredine avgusta skoraj vsak dan na igrišču, do sedaj ji pa ni uspelo okronati svojega dobrega dela tudi s pozitivnimi rezultati, še posebno, ker smo v vseh treh izgubljenih tekmah bili »tik pred zmago«. Upam torej, da bo nedeljski uspeh pripomogel k nadaljevanju dobrega dela, ki je osnova za dober razvoj posameznih igralcev, kar pa je v tej starostni dobi najbolj pomembno. Prejšnji komentar sem skoraj v celoti posvetil problematiki vključevanja starsev v športno življenje otroka. Omenil sem že, da je to v bistvu tabu tema za marsikoga - tako za starše in otroke, kakor tudi za ostale športne delavce, od trenerjev do odbornikov. Med trenerji se veliko pogovarjamo, žal pa so teme pogovorov omejene na tehniko, taktiko, posojanje hterature in podobno. Iz tega lahko sklepam, da trenerji doživljamo te pogoste probleme, ki nastajajo v t.i. Četverokotniku trener-igralec-starši-uprava kot osebni konflikt, ne pa kot eno od komponent dela. Poleg tehnike in taktike je v športu namreč zelo pomembna (po mojem mnenju celo najpomembnejša) ravno ta psihosocialna komponenta. In mnenja sem tudi, da se le-ta pri delu vse preveč zanemarja. Vsako skupinsko delo zahteva najprej določeno disciph-no - kakor pravi priznani jugoslovanski strokovnjak Ivkovič: »Prije red, posle rad.« (kar v prevodu pomeni Najprej disciplina, nato delo.). Pri tem disciplina še zdaleč ne pomeni, da se morajo igralci slepo strinjati s trenerjevimi odločitvami ati nemo izvajati njegove ukaze. Taka »disciplina« je namreč samo navidezna, za njo pa se skriva cela kopica neizrečenih in nerešenih problemov med trenerjem in igralci ter med igralci samimi, kar posledično pomeni tudi anarhijo (to pa je ravno nasprotje disciplini). Osebno sem mnenja, da je konflikte med trenerjem in igralci možno rešiti, tiste med igralci samimi pa zelo težko. Pri mladih ekipah oz. igralcih je pogost vzrok za tako dogajanje nevmestno vtikovanje staršev v trenerjevo delo. Starši se pritožujejo, da njihov otrok nima zadostne minutaže (kljub temu, da je »boljši od marsikoga drugega«), da trener tehnično in taktično neprimerno pripravlja ekipo, začenjajo dajati trenerju nasvete o njegovem obnašanju, kritizirajo njegove izbire in seveda način učenja, kritizirajo otrokove soigralce (v smislu, da so le-ti manjvredni od njihovega otroka ati da je najboljši igralec ekipe trenerjev ljubljenček,...). Tako obnašanje sem v svoji karieri doživel na dva načina: v obliki neposrednih napadov s strani staršev in v posredni obliki (komentarji med starši na tribunah, med in po tekmi,...). Ne glede na obliko taki napadi resno ogrožajo delo trenerja kot vodje projekta in skupine. Osnovni problem namreč ni v samem konfliktu med trenerjem in starši, ampak v tem, da starši v domačem okolju svoje poglede, raz- strani trenerjeva beseda, na drugi, pov staršev. Pogosteje so bolj prepričljivi starši, kljub temu, da so navadno manj objektivni pri presoji sposobnosti in znanja svojih otrok. Z vsemi temi informacijami in polni notranjih konfliktov nato otroci prihajajo na treninge. Posledica različnih prepričanj med otroci, ki naj bi tvorili skupino, je vsekakor nedisciplina. Le-ta pa onemogoča normalno delo. Opazil sem, da trenerji v takih situacijah različno reagiramo in da lahko te reakcije in njihove posledice strnem v nekaj modelih. V prvo skupino sodijo primeri, ko stopi trener v popolni konflikt s starši ob samem nastopu težav ali že kar od vsega začetka (trener starše grobo odreže od celotnega dogajanja). Tak način pogosto privede tudi do konflikta med trenerjem in igralci na eni ter upravo in trenerjem na drugi strani (slednje nastopi kot posledica starševskih pritožb Cez volja starSev tako močna, da »zaduši« trenerja, ki izgubi nadzor nad dogajanjem in kredibilnost v očeh igralcev. V tretji skupini se znajdejo primeri, ko skuša trener, kot preventivo, vzpostaviti »politično« ravnovesje tako med igralci in starši kot z upravo. V bistvu gre za to, da trener odnos z igralci prilagaja odnosu s starši oz. »pomembnosti« staršev (otrok predsednika kluba, otrok starša-sponzorja, otrok najglasnejšega starša, itn.). V tem primeru so torej priviligirani otroci tistih staršev, ki so ekipi »blizu«. Opisane skupine predstavljajo ekstremne reakcije trenerjev. Kako bo nek trener odreagiral, je odvisno od njegove filozofije dela. Ravno v tej se trenerji med seboj razlikujemo. Univerzalnega načina seveda ni. Vsak način ima svoje pozitivne in negativne strani. Dejstvo pa je, da je pri delu z mladimi bistven končni rezultat - koliko igralcev uspe trener vzgojiti za člansko ekipo in to, da pri manj kvalitetnih igralcih doseže, da se od tega športa ne oddaljijo, da njihov »plamen ne ugasne«. Mislim, da bi bilo pravilno, da bi se kvaliteta trenerja na mladinskem področju merila predvsem po teh dveh, vsekakor dolgoročnih, kriterijih, ne pa samo po številu zmaganih tekem ati prvenstev. Kajti, nenazadnje, bistvo vsakega dela je to, da »za sabo pustiš nekaj pozitivnega«. VValter Vatovec C2 LIGA / V 5.KOLU Borovci poraženi v zadnji sekundi Odločil je Tržačan Radovani - Težak poraz Doma Kmečke Banke proti Pordi (108:62!) Fali. Tagliamento Latisa-na-Bor Radenska 69:68 (27:35) Bor: Filipčič 10 (3:4; 2:2; 1:3), Susani 8 (2:6; 3:5; 0:1), Perčič 4 (0:2; 2:5; -), Smilo-vich n.v., Vetinsky 10 (0:2; 5:8; -), Sarini 6 (0:2; 3:5; 0:1), Pettirosso, Simonič 3 (-; -; 1:2), Tomšič 12 (-; 3:4; 2:4), Rasman 15 (1:3; 7:9; -). Trener: Furlan PON: Rasman Za dve točki: 25:38 Za tri točke: 3:11 PM: 6:19 TRI TOČKE: Tomšič 2, Filipčič in Simonič 1 Borovci so v Latisani zamudili prvovrstno priložnost za prvo zmago. Proti zdesetkani domači peterki so namreč stalno voditi in s prepričljivo igro ponudili vtis, da lahko domov odnesejo prvi točki. Žal pa so Svetoivančani v zaključku zakrivili nekaj usodnih napak v napadu, zgrešiti vrsto prostih metov in tako zapravili solidno prednost tudi 10 točk. Pri domačinih sta bila tu odločilna Tržačana Pozzecco (34 točk) in predvsem Ra- dovani, ki je z vrsto košev in prostima metoma dve sekundi pred koncem zapečatil izid v korist Furlanov. Naši so vsekakor zaigrali ' dobro, stalno so bili kos nasprotniku, za zmago pa jim je manjkala zlasti natanč- nost pri prostih metih ter mogoče še nekoliko boljša obramba. Livenza Viaggi Porcia-Dom Kmečka Banka 108:62 (48:29) Dom: Concetti 9 (1:2; 4:7; -), Corsi 3 (-; 0:1; 1:5), Podbersig 6 (2:2; 2:3; -), Kristančič (-; 0:2; -), Di Cecco 27 (4:7; 10:25; 1:3), Campa-nello 5 (-; 1:8; 1:3), Guame-ri 2 (0:2; 1:2; -), Cej 5 (-; 1:2; 1:1), Jarc 5 (1:1; 2:8; -j, Gal-lai. Trener: Grbac PON: Cej, Di Cecco, Kristiancic, Cam-panello in Jarc Za dve točki: 21:58 Za tri točke: 4:12 PM: 8:16 TRI TOČKE: Campanello, Corsi, Di Cecco in Cej 1 Kot je povedal sam predsednik Doma Livio Semolič, se je ekipa prilagodila dnevu mrtvih in zaigrala porazno. Močan nasprotnik je bil vsekakor pretrd oreh za Domovo moštvo, ki je nastopilo dekoncentrirano in zaigralo površno tako v obrambi kot tudi v napadu. K slabemu vzdušju sta vsekakor pripomogla tudi izredno slaba sodnika, ki sta oškodovala Goričane zlasti v trenutkih, ko je naša postava reagirala in se približala domačinom. Di Ceccu in tovarišem res nista prizanesla, saj sta jim dosodila kar 39 osebnih napak, gostitelji pa so tako izvedli kar 55 prostih metov. Po tako negativni predstavi je pričakovati reakcijo Domove ekipe, ki bo imela že v prihodnjem kolu (s povratkom Brainija) proti In-termuggi odlično priložnost, da popravi splošno slab vtis in vknjiži prvo zmago. Na sliki: Velinsky (Bor) OKNO V PRVENSTVA / C, C2, D Kontovel Nord Esi slavil z »umetnino« Štefana Turka The best... Stefan Turk (29 točk) je v soboto privedel Kon-tovelovo peterko do prve zmage v prvenstvu. Že v prvem kolu je sicer zaigral ko zna, tokrat pa je njegova igra pripomogla tudi k ekipnemu uspehu. Stefan (na sliki z žogo) pa je po dveh nastopih obenem prehitel tudi Cicibonine najboljše strelce, čeprav so le-ti igrali tekmo več. The woist... Žal moramo tudi tokrat poročati o slabi igri Doma Kmečke Banke, ki je v gosteh klonil pred Porcio s kar 46 točkami razlike. Je že res, da ekipa nastopa v okrnjeni postavi, toda po samem mesecu igranja bi bilo res škoda že odvreči puško v komzo. Pasivno čakati drugi del prvenstva je lahko nameč zelo nevarno, in upati je, da se Di Cecco (27 točk) in soigralci tega zavedajo. Se vedno pri dnu... Tako Jadran Nuova Kreditna v C ligi kot Bor Radenska in Dom Kmečka Banka v prvenstvu C2 lige ter Cicibona v D ligi nadaljujejo z neuspešnimi nastopi, tokrat pa so bili najbližji uspehu ravno borovci, ki so v Latisani izgubili v poslednji sekundi. Čast slovenske košarke je ta teden rešil prepričljivi Kontovel Nord Est, ki je v gosteh prebil led in se vendarle odlepil od zadnjega mesta na lestvici. Pomembne tekme... C ligaše čaka nov važen teden za nadaljevanje prvenstev C in C2. Jadranovci bodo igrali spet doma proti vodilnemu Rovigu, ki je edina še nepremagana ekipa. Domovce čaka »derbi pepelk« proti Intermuggi, borovce pa mestni obračun s Santosom. Prvi točki sta za postavi trenerjev Grbaca in Furlana že imperativ. Najboljši strelci naših ekip GUGA Christian Arena 51, Sandi Rauber 48, Masi-miliano Čeme 43 C2UGA Renzo Di Cecco (Dom) 87, Fabrizio Campanello (Dom) 57, Vasja Jarc (Dom) 55, Ivan Perčič (Bor) 54, Giuliano Rasman (Bor) 53 DOGA Stefen Turk (Kontovel) 49, Stefan Persi (Cicibona) 42, Marko De-beljuh (Cicibona) 38, Marko Uršič (Citibona) 24, Marko Križmančič in Marko Possega (oba Cicibona) 21 DRŽAVNI KADEH Niko Stokelj (Bor) 87, Emanuel Lovriha (Bor) 82, Alen Semec (Kontovel) 75, Danijel Šušteršič (Kontovel) 69, Denis Doglia (Kontovel) 66. C2 LIGA SKUPINA A IZIDI 4. KOLA Codroipese ■ Acli Ronchi 68:84, Inter-muggia - Staranzano 67:83, Pagnacco -Intermek 69:63, Porcia - Dom Kmečka Banka 108:72, Barcolana - Gemona 57:69, CentroSedia ni igral. LESTVICA Staranzano 5 5 0 420:318 10 CentroSedia 4 4 0 299246 8 Adi Ronchi 4 3 1 299282 . 6 Porda 4 3 1 282276 6 Gemona 5 3 2 376:328 6 Pagnacco 5 3 2 315:344 6 Barcolana 5 2 3 347:348 4 Intermek 4 1 3 282:285 2 Codroipese 5 1 4 348:404 2 Intermuggia 4 0 4 224:264 0 Dom Kmečka B.5 0 5 313:410 0 PRIHODNJE KOLO Centra Sedia - Codroipese, Gemona -Porcia, Intermek - Barcolana, Dom Kmečka Banka - Intermuggia, Adi Ronchi - Pagnacco, Staranzano ne igra. D LIGA SKUPINA A IZIDI 3. KOLA Libertas - Soul Team 65:80, Cus - Ro-mans 74:59, Cicibona Marsich - In-ter44:57, Goriziana - Duke Pub 102:83. LESTVICA Goriziana 3 3 0 272225 6 CusTs 3 3 0 214:176 6 Soul Team 3 3 0 222:195 6 Inter 3 1 2 176:174 2 Duke Pub 3 1 2 227:234 2 Romans 3 1 2 192:214 2 Cicibona Marsic3 0 3 182220 0 Ubertas 3 0 3 197:244 0 PRIHODNJE KOLO Romans - Goriziana, Cidbona Mareich -Libertas, Duke Pub - Inter, Soul Team -Cus. GUGA IZIDI 4. KOLA Caorie - Gasparini 63:77, Castelfranco -Reyer 67:64, Bassano - Arniči Baske! 79:81, Italmonfalcone - Roncade 76:84, Rovigo - Conegliano 80:75, Jadran N.Kreditna - Verdeta Gallo 61:69, Ardita -Don Bosco 79:58. LESTVICA Rovigo 4 4 0 332:303 8 Roncade 4 3 1 297267 6 Amid Baske! 4 3 1 287267 6 Verdeta Gallo 4 3 1 312:308 6 Gasparini 4 2 2 314:293 4 Ardita Go 4 2 2 301:287 4 Castelfranco 4 2 2 276:269 4 Italmonfalcone 4 2 2 281:281 4 Reyer Mestre 4 2 2 266:275 4 Don Bosco 4 2 2 252:286 4 Conegliano 4 1 3 322:311 2 Caorie 4 1 3 245:284 2 Jadran N.Kred. 4 1 3 244:286 2 Bassano 4 0 4 299:311 0 PRIHODNJE KOLO Roncade - Don Bosco, Amici Basket -Caorie, Gasparini - Ardita, Reyer - Italmonfalcone, Conegliano - Bassano, Jadran N.Kreditna - Rovigo, Verdeta Gallo -Castelfranco. C2LIGA SKUPINA B IZIDI 4. KOLA Santos - Arte 68:60, Tagliamento - Bor Radenska 69:68, Pall. Vis - Portogruaro 50:63, Acli - Robur 76:72, Pom - Hala S.Marco 72:74, Servolana ni igrala. LESTVICA Tagliamento 5 5 0 388:359 10 Hala S.Marco 4 4 0 320275 8 Ubertas Adi 5 4 1 373:349 8 Servolana 4 3 1 311:276 6 Pom 5 3 2 360:328 6 Portogruaro 5 3 2 354:338 6 Santos 4 2 2 294:283 4 Robur 4 1 3 292:311 2 Vis 4 0 4 244:290 0 Bor Radenska 5 0 5 319:380 0 Arte 5 0 5 336:402 0 PRIHODNJE KOLO Bor Radenska - Santos, Arte - Vis, Hala S.Marco - Adi, Robur - Tagliamento, Servolana - Pom, Portogruaro ne igra. D LIGA SKUPINA B IZIDI 3. KOLA Isonzo - Lega Nazbnale 96:79, Gradese - Fanin 85:58, Drago - Kontovel 63:70, Chiaibola-Scoglietto 91:86. LESTVICA Isonzo 3 3 0 230205 6 Gradese 2 2 0 162:128 4 Drago 3 2 1 207:185 4 Chiarbola 3 2 1 236235 4 Kontovel 2 1 1 139:139 2 Fanin 3 1 2 197:215 2 Scoglietto 3 0 3 222:246 0 LNazionale 3 0 3 195235 0 PRIHODNJE KOLO Scoglietto - Gradese, LNazionale -Chiarbola, Kontovel - Isonzo, Fanin -Drago. Jadran Nuova Kreditna v številkah - Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Obram. Napad Izgublj. Prid. ARENA 19 7:11 (64%) 0:3 (0%) 7:14(50%) 5:6 (83%) 4 2 1 0 1 18 5-6 36 ČERNE 14 5:7(71%) 1:3 (33%) 6:10(60%) 1:1 (100%) 0 4 5 4 1 12 5-3 39 PREGARC 7 2:6 (33%) 0:3 (0%) 2:9 (22%) 3:4 (75%) 0 1 3 1 0 -3 4-3 20 VALENTE NV / / / / 0 0 0 0 0 0 M / SLAVEC 0 0:1 (0%) 0:2 (0%) 0:3 (0%) 0:0 (0%) 0 1 1 1 0 -1 0-1 9 GUŠTIN NV / / / / 0 0 0 0 0 0 M / FRANCO 10 4:6(66%) 0:0 (0%) 4:6 (66%) 2:3 (66%) 4 4 2 3 0 15 3-2 37 RAUBER 11 3:7 (42%) 1:6(16%) 4:13(31%) 2:2(100%) 3 8 1 2 0 12 4-2 38 GRBEC 0 0:3 (0%) 0:1 (0%) 0:4(0%) 0:0 (0%) 0 1 1 1 0 -3 1-1 21 SENIZZA NV / / / / 0 0 0 0 0 0 (H) / SKUPNO 61 21:41 (51%) 2:18(11%) 23:59 (39%) 13:16(81%) 11 21 14 12 3 50 22-18 200 Estense Gallo 69 14:30 (47%) 8:15(53%) 22:45 (49%) 17:24(71%) 6 20 9 8 6 73 18-22 200 KOŠARKA / DERBI DRŽAVNEGA PRVENSTVA KADETOV Kontovelu uspel preobrat v zadnjih štirih minutah Dotlej so bili borovci stalno v vodstvu - Nagrajena nepopustljivost gostov - Veliko število gledalcev Bor Friulexport - Konto-vel La nuova edile 62:68 (35:27) BOR: Floridan n.v., Miloševič (0:2; 0:1; 0:1), Ga-burro 16 (1:1; 6:10; 1:4), Stokelj 16 (6:8; 5:12; 0:2), Jevnikar n.v., Premm (-; 0:1; '), Družina n.v., Krmec 2 (-; 1:1; -), Sunjerga n.v., Lo-vriha 20 (6:6; 7:13; 0:6), Romano 8 (2:5; 3:5; -). Trener: Martini SON: 17 Za dve točki: 22:43 Za tri točke: 1:13 PM: 15:22 TRI TOČKE: Gaburro KONTOVEL: Sibelja n.v., Šušteršič 6 (-; 3:8; 0:1), Doglia 25 (8:10; 7:11; 1:2), Hrovatin n.v., Cociancich 12 (4:5; 1:1; 2:2), Nabergoj n.v., Rogelja n.v., Budin 1 (1:2;-;-), Semec 17 (3:4; 7:8; 0:4), Žagar 2 (-; 1:1; -), Gre-gori 5 (-; 1:2; 1:4), Umari n.v.. Trener: Vatovec SON: 19 Za dve točki: 20:31 Za tri točke: 4:13 PM: 16:21 TRI TOČKE: Cociancich 2, Doglia in Gregori Borovci so si na nedeljskem derbiju v polni dvorani Borovega športnega centra zapravili lepo priložnost, da bi pospravili pod streho nov par točk. Potem ko so bili večji del srečanja v vodstvu, so 4 minute pred koncem povsem popustili, kar jih je drago stalo. Nasprotno pa so se Vatovčevi varovanci borili vse do zadnje sekunde in tako tudi zasluženo slavili. Nedvomno je nedeljski derbi dokaz, da v košarki je končni izid srečanja v dvomu vse do zadnje minute. Številno občinstvo je v začetnih minutah srečanja prisostvovalo zanimivi in hitri igri. Obe moštvi sta se stalno menjavah v vodstvu vse tja do 7 minut pred koncem prvega polčasa, ko je Riccardo Gaburro s trojko povečal vodstvo Bora na 22:17. Nato so se Borovi igralci razigrali in pod vodstvom Stokelja in Gaburra 4 minute pred koncem prvega polčasa dosegli najveCje vodstvo (27:17). Kontovelci pa so v napadu izgubili po neumnem veliko žog, zaradi tega pa niso nikoli uspeli dohiteti domačega moštva. Prvi polčas se je s trojko borovca Emanuela Lovriha zaključil z izidom 35:27 v korist domačih igralcev. Drugi polčas se je pričel ponovno v znamenju domačega moštva. Kontovelci so Se vedno preveč gresih v napadu, zaostanek pa se ni bistveno zmanjšal. Minute so minevale, borovci so bili prepričani, da imajo tekmo že v svojih rokah, Vatovčevi varovanci pa se niso predali in pod vodstvom play-makerja Vasilija Cocianci-cha popravili igro in zaCeh zmanjševati rezultat. Tako je 4 minute pred koncem srečanja Matija Gregori izid izenačil na 57:57. Tekma se je v hipu razživela, Konto-velovi navijači pa so vse burnejse spodbujali prebujeno Kontovelovo moštvo. V trenutku so tako s trojko Vasilija Cociancicha in pa s košem Denisa Do-glie Kontovelci povedli na 57:62. Borovci sploh niso mogli verjeti svojim očem. V pičlih dveh nunutah se je rezultat popolnoma obrnil. Borovi napadalci so vse prehitro in nepremišljeno metali, tako da v dveh minutah in pol niso dosegli niti točke. 40 sekund pred koncem srečanja je bil rezultat v bistvu že zapečaten, saj so imeli Kontovelv-ci 6 točk prednosti. Borovci so v zadnjih minutah plačali visok davek, saj so bili gotovi, da imajo zmago v svojih rokah. Kontovelovo moštvo pa je vse do zadnje sekunde bilo prepričano v zmago in je zato na koncu zasluženo slavilo. IZJAVE Ludo Martini (trener Bora Friulexport): »V drugem polčasu smo popustili predvsem v napadu, mogoče ker smo bili prepričani da smo že zmagali, toda Kontovelci niso popustili do zadnje sekunde. Letošnji derbi je bil kopija lanskega, saj smo lani premagali Kon-tovel v zadnji minuti in le s točko razlike. Na igrišču smo bili prepočasni, kar nas je oviralo v prodorih, tako da smo bili prisiljeni metati od daleč. Moram pa prizna; ti da je od zunaj zelo lahko govoriti in kritiziratri. Treba je biti na igrisCu in doživljati vsako minuto. Konto vel je na koncu zasluženo slavil, saj je verjel v zmago do zadnjega, mi pa smo prav v zadnjih, odločilnih minutah, odpovedali na celi Črti.« VValter Vatovec (trener Kontovela La nuova edile): »Ta ekipa ima dva problema. Prvi je nedvomno velik pritisk, saj je treba vedno zmagati, kar nedvomno negativno vpliva na ekipo, saj ni sproščenosti, košarke pa brez sprosCenosti ni mogoče igrati. Poleg tega pa glavni cilj takih tekem ni zmaga, ampak to, da bo kdo od teh igralcev v bodočnosti prestopil v vrste Jadrana ah katerega drugega zamejskega moštva. Drugi problem pa je, da zelo zaostajamo glede tehničnega znanja, moram pa pohvahti fante, saj treniramo štirikrat tedensko, tako da so do zmage prišli s trdim delom.« Vasilij Cociancich (Kon- Riccardo Gaburro (levo) in Denis Doglia sta bila med boljšimi na derbiju tovel): »V prvem polčasu nismo igrali z glavo, prestrašili smo se namreč dobre'conske obrambe Borove peterke, v drugem polčasu pa smo se otresli začetne treme in zaceli verjeti v svoje sposobnosti. Derbi smo osvojili s skupinsko igro.« Niko Stokelj (Bor): »Čeprav smo bik stalno v vodstvu, je Kontovel zasluženo slavil. Kontovelci so poka-zak najboljšo igro v končnici, mi pa smo prav v zadnjih minutah popustih. Razlog za to je mogoče boljša telesna pripravljenost Kontovelcev, saj drugače je težko razumljiv tak padec v odločilnih minutah. V drugem polčasu smo izgubili veliko žog, v napadu nismo bili konkretni, saj nas je zmedla njihova obramba 1-3-1. Kar se pa tiče lestvice se stanje ni spremenilo veliko, saj smo oboji na spodnjem delu. Vsekakor pa mislim, da nismo igrali tako slabo, a na žalost ne dovolj dobro, da bi lahko odnesli domov nov par točk. Denis Doglia (Kontovel): r KOŠARKA / BOR FRIULEXPORT V DRŽAVNEM PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV h Matija Jogan: »Naš cilj je sredina lestvice« Lanski deželni podprvaki lahko v zahtevnejši konkurenci veliko napredujejo V lanski sezoni je narašCajniška vrsta Bora Friulexport dosegla na deželni ravni absolutno 2.mesto, tako da so se letos v društvu odločili, da vpišejo perspektivno skupino v državno prvenstvo. Igralci letnika 1983 so sicer prestopih med kadete, solidna skupina letnikov 1984 pa je z nekaterimi mlajšimi igralci vsekakor pripravljena na kakovostno preizkušnjo. Na trenerskem mestu je bil seveda potrjen mladi trener Matija Jogan, ki nam je v krajšem pogovoru predstavil položaj in ambicije ekipe. »Doslej sicer nismo trenirah najbolje, saj pogoji za delo v veliki skupini (ekipa trenira namreč skupno z mlajšo postavo dečkov, nekateri posamezniki pa so že stalno vključeni v kadetsko vrsto, op. ur.) niso optimalni. Kljub temu upam, da bomo pristali nekje na sredini lestvice in predvsem zapustih dober vtis«, je dejal Borov trener. O sestavi ekipe pa je povedal takole: »Glavni nosilci igre so nedvomno Posar, Floridan in Jevnikar (na sliki), ki so najstarejsi in imajo največ izkušenj. RaCunam pa tudi na dober doprinos ostalih, tudi mlajših igralcev, ki lahko v kvalitetnem prvenstvu veliko napredujejo. Žal bomo v prvih kolih igrali brez Diega Posarja, ki ima poškodovan gleženj, mislim pa, da se bo odsotnost gotovo poznala.« V prvenstvu bodo nastopile poleg Bora Friulexport šepostave: Pallacanestro Trieste, Itala San Marco Gradišča, UBC Udine, Amici del Basket Pordenone, Po-lisigma Zopppola, Cordenons in Fiumi-cello, v l.kolu pa bodo Joganovi varovanci igrali doma proti Itah. Tekma bo v nedeljo, 8. t.m., ob 9.30 na »l.Maj«. (nš) »Tekmo smo bolj slabo zaceli, v nadaljevanju smo se nekoliko zbrali, v končnici pa nam niso odpovedali živci in osvojili smo lep derbi. V prvem polčasu nismo bili zbrani in izgubili smo veliko žog, obramba je bila delno učinkovita, v napadu pa smo bili netočni. V drugem polčasu smo v obrambi igrali kot je treba, pa tudi napad smo popravili.« Julij Premm (Bor): »Tekmo smo imeli že v rokah, na žalost pa smo v končnici popustili, saj smo prehitro in nepremišljeno metali. Rekel bi, da nas je pogubila prevelika želja do koša. Ta nenaden padec pa je tipičen za naše moštvo. Po vsej verjetnosh bi na treningih morah bolj trenirah sheme, saj je današnja (nedeljska, op.ur.) tekma dokazala, da jih ne obvladamo." (RAS) OSTALI IZIDI: Intermug-gia-Fiumicello 85:74, Al-loys Italmonfalcone-Porto-gruaro 70:84, Pall. TS-Chiarbola 86:80, Vis Spi-limbergo-Amici del Basket PN 43:71, Don Bosco-Pall. GO 88:69, Dentesano Santa-maria-UBC UD 89:49. VRSTNI RED: Santama-ria Dentesano in Don Bosco 10, UBC UD 8, Amici del Basket PN, Intermuggia, Pall. TS in Portogruaro 6, Kontovel La nuova edile, Alloys Italmonfalcone in Pall. GO 4, Bor Friulexport, Chiarbola in Fiumicello 2, Vis Spilimbeigo 0. NAGRADA ŠOLA IN ŠPORT / ZS5DI JO JE PODELILO 2E OSMO LETO ZAPORED Nagrada, ki spodbuja k delu v razredu in na športnem polju Minuli petek je bila v novih prostorih slovenskega šolskega centra v Gorici sklepna prireditev nagrade Šport in sola v organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Letos so nagradili kar 27 dijakov in dijakinj, od katerih ji he bilo 19 s Tržaškega, 8 pa z Goriškega. Nagrada je bila ustanovljena pred 8 leti, da bi dokazali da je dober športnik lahko tudi dober dijak. Zaradi tega je letos ZSSDI poleg denarnega prispevka, ki so ga nudili Kmečka" banka Gorica, Zadružna kreditna banka Sovodnje, Zadružna kreditna banka Doberdob in pa Zadružna kraska banka, podarilo na- grajencem sliko profesorja in priznanega nogometnega trenerja Miloša Tula, kot dokaz da je dober športnik lahko tudi... dober umetnik. Vsi nagrajenci so bili z nagradama zadovoljni in so priznali, da so take prireditve spodbuda za boljše delo bodisi v šoli bodisi v športu. Z nekaterimi nagrajenci smo se po končani slovesnosti pogovorili, povedali pa so nam naslednje: Matjaž Cemic (karateist pri društvu Shotokan Isonzo): »Bil sem nekoliko presenečen, ko so mi telefonsko sporočili, da sem tudi jaz prejel to nagrado, saj treniram pri italijanskem društvu in sem mislil, da zaradi tega ne pridem v poštev. Za italijansko društvo pa sem se odločil zaradi tega, ker ni bilo na Goriškem še nobenega slovenskega društva, ko sem pričel trenirati karate. Vsa slovenska društva, ki so nastala pozneje, pa so žal že propadla. Upam pa, da bomo v bodočnosti imeli tudi kako slovensko društvo. Se prej sem treniral odbojko. Po seš-tih letih pa sem se naveličal in se tako odločil za drugačno športno panogo. Od vedno sem imel rad borbo in pa borilne veščine in sem se zaradi tega odločil za karate. Toda karate ni samo borba in »pretepanje«, obstaja namreč tudi takozvani kata, to pa so liki, pri katerih se nasprotnika v bistvu sploh ne dotakneš. Yael Ukmar (atletinja pri društvu Fincantieri): »Z atletiko sem se začela baviti pred približno štirimi leti. Svojo atletsko kariero sem začela pri Atletskem društvu Bor, toda je prišlo do nesporazumov s trenerjem, tako sem se odločila, da bom raje trenirala s Fincantierijem. Slovencev pri italijanskih drutvih ACT in Fincantieri je kar precej. Treniram pa od Štirikrat do petkrat tedensko, kar mi vzame kar precej Časa. Že s prihodnjim letom se bom začela preizkušati v mnogoboju, ker uspevam dobro v številnih disciplinah. Posebno pri srcu pa mi je skok v daljino, saj sem se prav zaradi te panoge približala atletiki. Moram pa priznati da je to zelo zahtevna in tehnična panoga. Študiji je dandanes zelo pomemben, zato se tudi v njem skušam potruditi kot v športu, upam pa da ne bo ta prišel preveč navzkriž s športom. Poleg tega pa upam da bom tudi v prihodnjih letih nagrajena, saj bi to pomenilo da dosegam dobre športne in seveda tudi šolske uspehe.« Vesna Hrovatin (atletinja pri Atletskem društvu Bor): »Za zapreke sem se v bistvu odločila, ker je moj trener Duško Švab bil za-prekaš, poleg tega pa je mojemu očetu vsec tek in me je velikokrat peljal na stadison na Kolonjo, kjer sva skupaj tekla, tako da sem počasi še jaz vzljubila to disciplino. Ob atletiki pa igram se odbojko, tako da se zgodi, da imam tudi po dva treninga na dan, kar je zelo naporno. Kar se tiče študija, ko pridem domov iz šole spišem nalogo in potem grem takoj na trening, zveCer pa še kaj ponovim, Ce je treba Vsekakor pa mi zaenkrat uspe brez večjih težav uskladiti šport s šolo. Letos sem prvič prejela to nagrado in sem zelo vesela ter upam. Upam, da ne bo zadnjic.« Aleksija Ambrosi (odbojkarica pri Valu): »Odbojko treniram štirikrat tedensko, vsak trening pa traja po dve mi, tako da mi šport vzame veliko Časa. Za dober šolski uspeh pa si je treba mediti prosti Cas in Ce nimaš dovolj Časa popoldne moraš kdaj študirati tudi zvečer ali celo zjutraj. Nagrado sem prejal drugič, a sem* vseeno zelo zadovoljna. Nagrada mi vsekakor pomeni spodbudo.« (RAS) Na sliki: nagrajence je pozdravila tudi ravnateljica pedagoškega liceja S. Gregorčiča Majda Corsi Torek, 3. novembra 1998 ŠPORT TO RK O V P O GO V O R Peter Žerjal: Šport ni samo zabava in razvedrilo, ampak pomembno delo pri oblikovanju zavesti mladine Bojan Pavletič NaSega današnjega sogovornika smo izbrali prav z določenim namenom. Iskali smo namreč človeka, ki se je rodil istočasno s povojnim slovenskim športom in rasel skupaj z njim. Peter Žerjal je vsekakor oseba, ki več kot odlično odgovarja temu kriteriju, saj se je rodil le kak dan po prvem zamejskem športnem dnevu, nato pa je vso svojo mladost zahajal v prostem času na Stadion 1. maj, saj je bil v bistvu njegov sosed, torej človek, ki je stanoval najbližje stavbi, kjer se je rodil slovenski zamejski šport. Kakšni so vaši prvi spomini na svoje športno življenje? »Prvih športnih iger se, seveda, ne spominjam. V spominu pa so mi ostale tiste iz leta 1966, če se ne motim, ko sem imel kakih osem let. Spomnim se svojega nastopa v mali dvorani Stadiona 1. maj, kjer je bilo ogromno otrok in staršev ter velikanski hrup. Tekmovali pa smo v nekakšnem atletskem mnogoboju. Skakali smo v daljavo in višino, tekli smo čez zapreke, zdi se mi pa, da smo skakali tudi čez kozo.« V arhivih smo ugotovili, da ste bili tedaj tudi med zmagovalci... »Da, tudi tega se spominjam. Vsa otroška leta sva preživela skupaj z bratrancem Ervinom Žerjalom, vedno sva si bila antagonista in tako je bilo tudi na športnih igrah. Tekmovalnost med nama je bila tolikšna, da je tudi to doprineslo k tej moji zmagi.« Se spominjate tudi nagrajevanja? »Seveda. Ko so mi obesili okoli vratu kolajno sem bil presrečen. Občutil sem veliko zadoščenje. Zelo sem bil pa zadovoljen tudi zato, ker je kolajno osvojila tudi moja sestra, vendar - če se prav spomnim - to ni bila zlata.« Vam je morda ostal v spominu kateri od organizatorjev? »Oh, ne, bil sem premlad. Zdi se mi pa, da je bil med njimi Učo Jurkič.« V arhivih je zapisano, da ste nastopali tudi v igri med dvema ognjema.... »Da, toda to je bilo kasneje. Vsekakor sem bil tedaj precej droben in šibkejši od svojih soigralcev. Zato se pri zbijanju nasprotnikov nisem mogel kaj dosti uveljaviti. Odlično pa sem se žogam izmikal in jih prestrezal. Se danes pa mi je ostalo v spominu, da smo igrali z veliko zavzetostjo in globokimi občutki.« Se veste, kdo so bili vaši soigralci? »Ne, ne, morda nekateri. Mislim, da so to bili moj bratranec Ervin, Paulo Živec, Sergij Parovel...« Kasneje ste se pridružili košarkarjem. »Da, tako je. Spočetka sem si sicer želel postati nogometaš, saj sem vsak popoldan hodil na stadion, kjer smo s prijatelji nabijali Žogo, toda tedaj v mestu ni bilo slovenskega nogometnega kluba, oče pa ni pustil, da bi se včlanil kam drugam. Tako z nogometno kariero ni bilo nič.« Kdo vas je privabil h košarki? »Branko Lakovič.« Začeli ste, seveda, z minibasketom? »Da in ne. Z Borovo ekipo sem nastopil le na prvem festivalu minibasketa, ki ga je priredilo naše društvo, pa še to le na eni sami tekmi. Nato pa so me takoj vključili v višjo kategorijo, kjer so bili moji soigralci Vatovec, Klobas in drugi.« Kako se spominjate tedanje košarke? »Bilo je krasno. Predvsem mi je košarka zelo ugajala, poleg tega pa smo bili tudi zelo uspešni. Mnogo zaslug za to je imel naš trener Lakovič, ki je znal svoje navdušenje nad to igro prenašati tudi na nas. Vse to je naš razvoj pospešilo to take mere, da smo kasneje vse to lahko polno ovrednotili tudi ko smo igrali v združeni zamejski peterki Jadrana.« Imate občutek, da dvoranski športi med zamejskimi športniki v zadnjem času nekako upadajo? »V celoti ne, če upoštevamo, da imamo danes manj ekip, kot smo jih imeli nekoč. Kakovostno pa je nazadovanje res nekoliko opazno.« Kje so vzroki? »Predvsem je zaradi upada števila rojstev manjša možnost selekcije. So pa še drugi vzroki. Današnja mladina je mnogo manj pripravljena na žrtve in napore, ki jih terja šport, kot je to bilo pri naši generaciji. Mi smo prihajali na igrišče že uro pred treningom in metali na koš, danes pa mladi pridejo pretežno tik pred vadbo, opravijo trening in gredo takoj po njem proč. Nihče ni več pripravljen vaditi sam, da bi odpravil svoje osebne pomanjkljivosti. Pri tem postajajo vedno bolj zahtevni do lastnega društva, istočasno pa se tudi starši vedno bolj vtikajo v strokovno delo vodstva, čeprav je tudi res, da so v večji meri kot nekoč pripravljeni sodelovati pri prevozih igralcev in drugem.« Poglejte naslednje sestavne dele, ki so pogoj za dobro ekipo: igralci, odborniki, trenerji, objekti, programi. Razvrstite jih po vrednostni lestvici, ki velja za naša društva, od najboljšega do najslabšega. »To ni lahko. Pa poskusimo: 1. vadbeni programi, 2. igralci, 3. trenerji, 4. odborniki, 5. objekti. Dodal bi pa na šestem mestu še finance, saj te najbolj pogojujejo obstoj našega športa.« Posebno kategorijo našega športa sestavljajo odsluženi igralci. Ostajajo aktivni v drugačnih vlogah ah ne? »V košarki jih je gotovo že več sto, a tiste, ki so se vključili v odborniško ali podobno delo bi lahko preštel na prste ene roke, vsekakor pa jih ni deset.« Razlog? »Ne vem. Morda je to družina, služba, nepripravljenost žrtvovati svoj prosti čas, ali pa zgolj naveličanost. Res, ne vem.« V teh dneh nekako oba, vi in naš šport, proslavljate svoj štirideseti rojstni dan. Vam voščimo vse najboljše ob mnogih drugih tudi mi, vi pa izrecite svoje osebno voščilo našemu športu. »Tako bi rekel: želim mu, da bi imel v bodoče več opore v naši javnosti kot doslej, da bi bil deležen predvsem večje pozornosti in manj zapostavljanja s strani naših političnih in družbenih voditeljev, ki bi morali bolj konkretno ovrednotiti dejstvo, da naš šport ni zgolj razvedrilo in zabava, ampak tudi zelo pomembno delo pri oblikovanju zavesti o narodnostni pripadnosti naše mladine.« ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR Kar zamudi Metni otrok, tega 1 Metni ne nadoknadi Gibalne potrebe Iz pedagogike, biologije in teorije telesne in gibalne vzgoje so znani številni primeri, ko so skušali posamezni avtorji s številom let razmejiti posamezna razvojna obdobja. Ze antični zor; Rl .......................... Ze antični zdravnik Hipokrat je razmejil A.....JM obdobja življenja s temile letnicami: 14 - 42 - 63. Letnice pomenijo puberteto, začetek staranja in starost Dandanes razlikujemo v teoriji telesne vzgoje naslednja razvojna obdobja. 1. doba detinstva (od rojstva do 3. let starosti) 2. predšolska doba (od 3. do 6. leta) 3. doba obveznega šolanja, a) mlajša šolska doba (od 6. do 10. leta) b) starejša šolska doba (od 10. do 15. leta) 4. jimiorska ali mladeniška doba (od 15. do 20. leta) 5. doba vrhunske telesne zmogljivosti (od 20. do 30. leta) 6. doba zrelosti (od 30. do 40. leta) 7. prva doba staranja (od 40. do 60. leta) 8. druga doba staranja (od 60. leta naprej) Opozarjamo, da gre le za približne mejnike in da je treba upoštevati predvsem biološko starost ter obravnavati slehernega Človeka individualno. Vsa obdobja so z vidika telsesne kulture pomembna, zla- otroku kujejo nadaljnji psihični, telesni in motorični razvoj, vodijo v zdravje ah bolezen, Čvrstost ali šibkost, odpornost ali mehkužnost in po vsem tem v dobro ali zlo usodo, V motoriki vplivajo že otroška leta odločilno na poznejši telesni lik človeka in na njegovo gibalno zmogljivost Športni in telesnokultumi delavci smo si edini v trditvi, da kar zamudi osemletni otrok, tega osemnajstlenik ne bo mogel nadoknaditi. Poglejmo podrobno vsako razvojno obdobje: L Doba detinstva (od rojstva do 3. leta) Ko se otrok rodi nima ne mišične moči niti gibalnih izkuženj. Novorojenec ničesar ne zmore, ničesar ne zna, ima samo nekaj prirojenih refleksov. Zna samo sesati in vekah, joCe tudi po dve uri na dan. Nagonsko opozarja na svojo nevšečnost; jok je nekako signaliziranje, ki klice okolico na pomoč. Toda novorojenec, Čeprav nebogljen, ni len. Sleherno minuto budnosti izkoristi zdravo dete za svoje vaje: neprestano se premika, giblje z rokami in nogami, obrača glavo, se zvija - po malem se uri. Svoj »vadbeni program« izvaja dete nagonsko. Gibanje je zanj biološka potreba. Po nekaj mesecih zna usmeriti pogled, dvigati glavo, prijemah. Noge si krepi s tem, da se odriva od roba zibelke. Najprej si izuri mišičje rok, nato šele mišičje nog. V šestem mesecu se vadi v plezanju in postaja potujoče bitje. S sedmim mesecem sedi, po osmem mesecu že razume besedo in zna izgovorih prve zloge. Z desehmi meseci se že vadi v pokončni drži. Rast deteta je najizdat-nejša v prvem letu. za nadaljni razvoj pa so prav tako pomembna se nadaljna leta. Kosti so premehke, zato moramo računati z nevarnostjo, da bi se deformirale. Ne smemo ga šilih k hoji, nic ni zamujeno, Ce shodi mesec pozneje, kot smo pričakovali. Starši lahko prispevajo svoj delež k najboljšemu razvoju preveč), dvsem s tem, da ga vodijo v naravo, na zrak na sonce. V zadnjih letih se je razvila vodena vadba gibalne vzgoje pri otrocih v teh letih. Tako imajo nekatera društva organizirane telovadne ure malčkov skupno s starši in tudi kar je danes zelo aktualno vadbena ura dojenčkov s starši v bazenu. Franko DrasiC Obvestila BALINANJE / V REPNU NAGRAJEVANJE LETOŠNJIH ZMAGOVALCEV ZAMEJSKEGA PRVENSTVA SD BREG - OTROŠKA TELOVADBA - Prva vadbena ura bo v soboto, 7. novembra, ob 8.30 za osnovnošolce in ob 9.30 za malčke iz otroškega vrtca, v občinski telovadnici v Dolini. SD BREG - REKREACIJA - V občinski telovadnici v Dolini poteka rekreacijska telovadba z odbojko za odrasle ob torkih in petkih zvečer. Od 10. novembra novost: razgibalna telovadba za odrasle v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. TPK SIRENA vabi elane na društveno večerjo v petek, 13. novembra v Gabrovcu. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure po telefonu 040/422696. SK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se redno vrši rekreacijska telovadba za odrasle v Sportno-kulturnem cenim v Zgoniku s sledečim umikom: jutranja skupina - torek in Četrtek od 8.30 do 9.30; veCema skupina - torek in Četrtek od 21. do 22.30. Za informacije pokličite v tajništvo društva ob ponedeljkih od 17. do 18.30, tel. St. 040-229477. SK DEVIN sporoča, da bo smučarski teCaj na plastični stezi v Nabrežini v četrtek, 5. novembra za otroke - začetniški, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 2916004, od 19. do 21. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja zimovanje v kraju Caprile na smučarskem območju Civette od 26. 12. 1998 do 2. 1. 1999. Vpisovanje v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. st. 040-635627. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podklostm (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDi, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. st. 040-635627. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 5., 6., 7. in 8. novembra, v Domu Brdina na Opčinah. Informacije na tel. St. 040-212859 ali 040-299573. SK DEVIN priredi v telovadnici sole Marcheseth v Sesljanu pred-smuCarsko in motorično telovadbo za odrasle s sledečim umikom: ob sredah, od 19.30 do 20.30, ob petkih od 20.30 do 21.30. Informacije v tajništvu, tel. St. 040-2916004. PD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na namiznoteniško rekreacijo, ki bo ob torkih in Četrtkih, od 19. do 20. ure na Stadjonu 1. maj. Informacije na tel. St. 040-566466, od 12.30 do 14. ure. SPDT - Smučarski odsek obvešča elane in interesente, da potekajo rekreacijski treningi vsako sredo ob 20.30 v telovadnici Sole Coder-maz v Trstu. Vse informacije na telefonski Številki 040-55180 v večernih urah. Po izenačenem boju so igralci Gaje na »ciljni Črti« prehiteli Primorje Predsednik ZSSDI Kufersin izroča pokal za 1. mesto predstavnikoma Gaje Dariu Calziju in Vladimirju Milcovichu (Foto KROMA) V Četrtek je bil v znani repenski restavraciji zaključni večer letošnjega zamejskega balinarskega prvenstva, ki se ga je udeležilo zares veliko število balinarjev in njihovih družinskih članov. Kot je povedal načelnik balinarske komisije pri ZSSDI Egon Škrk, ki je lepo vodil ves protokolarni del večera, je prvenstvo uspelo, četudi je letos nastopilo manj igralcev kot lani. Vseskozi pa je bilo zanimivo in napeto, saj je končni zmagovalec, SZ Gaja, dosegla prvo mesto le po zadnji preizkušnji, potem ko je prej vseskozi vodilo pro-seško Primorje. Vse tekme so bile zanimive in na zadovoljivi tehnični ravni. Prvenstvo je bilo porazdeljeno na šest tekmovanj. Posamezni rezultati: Tehnično zbijanje - blazina (finale pri Poletu): 1. E. Pelicon (Primorje), 2. M. Capitanio (Polet), 3. D. Cal-zi (Gaja). Dvojice (finale pri Nabrežini): 1. E. Pelicon in M. Sibelja (Primorje), 2. W. Ferluga in N. Caverlizza (Primorje), 3. I. Pelicon in E. Tabaj (Mak). Zbijanje in bližanje -krog (finale pri Gaji): 1. R. Vrše (Gaja), 2. M. Gojtan (Polet), 3. D. Tence (Kras). Trojke (finale pri So-vodnjah): 1. E. Pelicon, M. Sibelja, S. Bertuzzo (Primorje), 2. A. Spetič, A. Sta-nissa, M. Michelli (Sokol), 3. D. Calzi, K. Gabrielli, V. Milcovich (Gaja). Enojke (finale pri krasu): 1. D. Milani (Nabrežina), 2. P. Natural (Gaja), 3. D. Le-narduzzi (Zarja). Četverke (finale pri Poletu): 1. G. Roter, R. Katalan, M. Gojtan, V. Giraldi (Polet), 2. K. GabrieUi, V. Milcovich, R. Vrše, M. Žagar (Gaja), 3. J. Sirca, V. Pertot, K. Pangos, M. Michelli (Sokol). Končni društveni vrstni red: 1. Gaja 45 točk, 2. Primorje 38, 3. Polet 28, 4. Sokol 21, 5. Nabrežina 19, 6. Kras 18, 7. Mak 11, 8. Kraški dom 7, 9. Zarja 6, 10. Sovodnje 0. Vsa društva so bila nagrajena z lepimi pokali in trofejami. Prisotnim balia-narjem sta prinesla pozdrav tudi deželni predsednik ZSSDI Jure Kufersin in repentabrksi župan Aleksij Križman. (K.G.) ^NOGOMET / POKAL UEFA FORMULA 1 / KONČANO SVETOVNO PRVENSTVO NOVICE Bologna in Roma pred dokaj zahtevno nalogo Proti Sloviji oz. Leedsu - Lažje delo za Parmo in Fiorentino Haekkinen in McLaren slavita, pri Ferrariju že mislijo na novo sezono Nesrečna Japonska za Schumacherja PARMA - Danes bodo na sporedu povratna srečanja Šestnajstine finala pokala Evropske nogometne zveze. Sodec po dosedanjih rezultatih govori pokal UEFA Špansko in francosko, saj je Povsem mogoče, da se v osmino finala uvrsti vseh Pet Španskih in vse štiri francoske ekipe. Nekaj možnosti, da se pridruži Španiji in Franciji, ima tudi Italija, toda Bologna v Pragi proti Slaviji in Roma v Leedsu imata izredno težki nalogi in težko jih bosta obe Uspešno prebrodili. Bologna odhaja v Cesko prestolnico sicer s prednostjo enega gola (2:1), toda Cehi so že na prvi tekmi dokazali, da so izredno neugoden nasprotnik. Roma brani prednost 1:0 s prve tekme, v Leedsu Pa jo čaka zelo težko delo. Angleži napovedujejo juriš, to pa je lahko priložnost za Zemanove napadalce, da v protinapadih poskušajo premagati domačo obrambo. Lažje delo, vsaj na papirju, Čaka Parmo in Fio- rentino. Parma bo gostila VVislo iz Krakovva. Na prvi tekmi na Poljskem sta se ekipi razšli brez zmagovalca. Končni izid je bil 1:1, tako da Parmi za uvrstitev v osmino finala zadošča vsaka zmaga, v naslednje kolo pa se uvrsti tudi, Ce bi se srečanje končalo brez zadetkov. Fiorentina si je že v Ziiri-chu zagotovila dva gola prednosti, zato bi moralo današnje srečanje za Tra-pattonijeve varovance predstavljati golo formalnost. Vse štiri tekme si bodo italijanski ljubitelji nogometa lahko ogledali tudi neposredno po TV. 2e ob 16.30 bo RAI 3 prenašal srečanje med Slavijo in Bologno, ob 19. uri bo na drugem sporedu RAI prenos dvoboja med Parmo in VVislo. Navijači Fiorentine si bodo lahko povratno tekmo z Gras-shopperjem ogledali po TMC (začetek ob 20.30), na prvem sporedu vsedržavne mreže RAI pa se bo ob 21. uri zaCel prenos tekme med Leedsom in Romo. Šestnajstina finala pokala UEFA Pari Izid 1. tekme Parma (Ita) - VVisla Krakow (Pol) 1:1 Valencia (Spa) - Liverpool (Ang) 0:0 Real Sociedad (Spa) - Dinamo M. (Rus) 3:2 Lyon (Fra) - Crvena zvezda (ZRJ) 2:1 Monaco (Fra) - Graz (Avt) 3:3 Bruges (Bel) - Stuttgart (Nem) 1:1 Betis Sevilla (Spa) - Tilburg (Niz) 1:1 Fiorentina (Ita) - Grasshopper (Svi) 2:0 Aston Villa (Ang) - Celta Vigo (Spa) 1:0 Ztirich (Svi) - Celtic Glasgovv (Sko) 1:1 Marseille (Fra) - VVerder Bremen (Nem) 1:1 Slavia Praga (CeS) - Bologna (Ita) 1:2 Bordeaux (Fra) - Vitesse Arnhem (Niz) 1:0 Glasgovv Rangers (Sko) - Bayer L. (Nem) 2:1 Atletico Madrid (Spa) - CSKA (Bolg) 4:2 Leeds (Ang) - Roma (Ita) 0:1 SUZUKA - Finec Mika Haekkinen je po sedmih letih dirkanja v formuli 1 le doživel svoj veliki trenutek slave. Z zmago na zadnji dirki sezone, VN Japonske v Suzuki, je namreč 30-letni voznik McLama postal svetovni prvak. Njegov edini tekmec za naslov Nemec Michael Schumacher (Ferrari) je imel obilo smole: zaradi ustavljenega motorja ob drugem startu je moral, kljub osvojenemu prvemu stratnemu mestu, dirko začeti z zadnjega mesta, v 32. krogu pa je zaradi poCene gume odstopil. Seveda so bili z razpletom zadnje dirke v Ferrarijevem tabom zelo razočarani. Drugo mesto Irvinea v Suzuki ni bilo tisto, kar so pričakovali. Toda Sef Ferrari ja Montezemolo je že napovedal, da bo Ferrari slavil v naslednji sezoni. Dirka se je začela s precej težavami. Najprej je Jarnu Tmlliju ugasnil motor, tako da so dirkači opravili Se en krog za ogrevanje, dirkač Prosta pa se je preselil v zadnjo startno vrsto. Tudi pred drugim startom se je zataknilo: žrtev je bil tokrat kar najhi-trejsi iz kvalifikacij, Schumacher, ki mu je zaradi težav s sklopko motor ugasnil. Edini tekmec Haekkinena v boju za naslov prvaka je moral prvo Izidi VN Japonske 1. Mika Haekkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:27:22,535 (povpr. Jutrost: 205,229 km/h); 2. Eddie Ir-vine (Irs/Ferrari) +6,491; 3. David Coulthard (Sko/McLaren-Mercedes) +27,662; 4. Damon Hill (Ang/Jordan-Mugen Honda) +1:13,491; 5. Heinz-Ha-rald Frentzen (Nem/Wilhams-Mecachrome) +1:13,857; 6. Jacques Villeneuve (Kan/Williams-Mecachrome) +1:15,867; 7. Jean Aleši (Fra/Sauber-Petronas) +1:36,053; 8. Giancarlo Fisichella (Ita/Benetton-Meca-chrome) +1:41,301; 9. Alexander Wurz (Avt/Benetton-Mecaclrrome) +1 krog; 10. Johnny Herbert (Ang/Sau-ber-Petronas) +1 krog itd. Končni vrstni red za SP VOZNIKE 1. M. Haekkinen (Fin) 100; 2. M. Schumacher (Nem) 86; 3. D. Coulthard (Sko) 56; 4. E. trvine (Irs) 47; 5. J. Villeneuve (Kan) 21; 6. D. Hill (Ang) 20; 7. H-H. Frentzen (Nem) in A. Wurz (Avt) 17; 9. G. Fisichella (Ita) 16; 10. R. Schumacher (Nem) 14; 11. J. Aleši (Fra) 9; 12. R. Barrichello (Bra) 4; 13. M. Salo (Fin) in P. Diniz (Bra) 3; 15. J. Herbert (Ang), J. Magnussen (Dan) in J. Tmlli (Ita) 1. KONSTRUKTORJI: 1. McLaren-Mercedes 156; 2. Ferrari, 133; 3. VVilliams-Mecachrome 38; 4. Jordan-Honda 34; 5. Benetton-Mecachrome 33; 6. Sauber-Petronas 10; 7. Arrovvs 6; 8. Stevvart-Ford 5; 9. Prost-Peugeot 1. startno mesto tako zamenjati z zadnjim in prvenstvo je bilo s tem dejansko že odločeno. Brez najvecjega nasprotnika ob sebi je Haekkinen dirko odlično zaCel, Schumacher pa se je z divjo, vratolomno vožnjo, večkrat na meji odstopa, prebijal vse bolj naprej. Prišel je že do tretjega mesta, drugo pa je bilo tudi na dosegu roke, saj je pred njim vozil moštveni kolega Irvine. Toda sanje Schumacherja o morebitnem Čudežu in osvojiti vi naslova so se končale v 32. krogu: na ciljni ravnini je eksplodirala zadnja desna guma njegovega ferrarija in Nemec je dirkalnik lahko le Se zapeljal v travo. V tem trenutku se je v McLamovi garaži že začelo slavje, saj je Mika Haekkinen ne glede na izid dirke že postal svetovni prvak, moštvo pa je osvojilo konstruktorsko lovoriko. Prvi naslov za Haekkinena, prvi-za Mclama po letu 1991 in Ayrtonu Sen-ni, prvi za Mercedes po 43 letih in dragi za Finsko po letu 1982, ko je bil prvak Keke Rosbeig. Vroč vikend na Tivolskem ledu LJUBLJANA- Ljubljanska hala Tivoli ta konec tedna gosti hokejski kvalifikacijski turnir za uvrstitev na svetovno prvenstvo skupine A. Poleg Slovenije se bodo za dve prosti mesti za nastop v prvi polovici maja na Norveškem potegovali se ekipe Nemčije, Francije in Ukrajine. Slovenija ne sodi v krog favoritov za napredovanje, TODA z borbenostjo in disciplino bodo slovenski hokejisti vsekakor skušah izkoristiti prednost domačega ledu. Spored turnirja, Četrtek: 16.30 Nemčija - Slovenija, 20.00 Ukrajina - Francija; sobota: 13.00 Nemčija -Ukrajina, 17.00 Francija - Slovenija; nedelja: 16.30 Francija - Nemčija, 20.00 Slovenija - Ukrajina. Komisija MOK v Zakopanih ZAKOPANI - Ocenjevalna komisija mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je včeraj pripotovala v Zakopane na Poljsko, kjer si bo v treh dneh ogledala infrastrukturo in tekmovališča poljskega kandidata za izvedboZOI leta 2006. Komisija je pred tem ze obiskala švicarski Sion, Torino, si ogledala kandidaturo treh dežel s sedežem Celovcem in Poprad na Slovaškem. Poleg omenjenih krajev se za organizacijo iger skupaj potegujeta Se Helsinki in Lillehammer. Organizator iger bo znan na zasedanju MOK v Seulu, 19. junija prihodnje leto. Rios se bliža Samprasu, Piercova napreduje LONDON - Francozinja Mary Pierce Se vedno napreduje na ženski računalniški jakostni lestvici WTA. Teden dni po vrnitvi med najboljšo deseterico se je znova izboljšala za eno mesto in je zdaj sedma, na osmo mesto pa je zdrsnila Španka ConcJuta Martinez. Na lestvici še vedno vodi Američanka Lindsay Davenport pred Švicarko Martino Hingis in Čehinjo Jano Novotno. V moški konkurenci Se vedno vodi American Pete Sampras pred Čilencem Marcelom Riosom, čeprav se je razlika med prvouvrSCenima zmanjšala na nevarnih 288 točk za Samprasa. Tretji je Avstralec Patrick Rafter. 149. turnirska zmaga Karpova CAP D’ AGE - Ruski Sahist Anatolij Karpov je osvojil že 149. turnirsko zmago v karieri. V nedeljo je zmagal na hitropoteznem turnirju v južnofranco-skem mestecu Cap d‘Age, kjer je v finalu z 1, 5:0, 5 ugnal Belorusa Borisa Gelfanda, ki bo v bodoče igral za Izrael. Tokratna turnirska zmaga je bila vredna 100.000 francoskih frankov. Z grožnjo o bombi prekinili sojenje navijačem SOLUN - Grožnja s podtaknjeno bombo na sodiscu v Solunu je preprečila sojenje 16 navijačem, ki so jih policisti prijeli med neredi na sobotni nogometni tekmi mestnih tekmecev PAOK in 01ympiakos. Eksplozivnega telesa na sodišču niso našli, sojenje izgrednikom pa bo prišlo na vrsto Se ta teden. Neredi na stadionu so se zaCeh, ko je glavni sodnik tekme v 82. minuti pri izidu 2:1 za 01ympiakos razveljavil zadetek PAOK. Besni navijači so vdrli na igrišče in se spopadli s policisti. Trije uniformirani možje in osem civilistov je bilo pri tem tako poškodovanih, da so morali poiskati pomoč v bolnišnici. ODBOJKA / DANES SE JE NA JAPONSKEM ZAČELO SVETOVNO PRVENSTVO ZA ZENSKE Ob glavnem favoritu Kubi, v boju za zlato še Kitajska, Brazilija in Rusija Italija se na prvenstvu predstavlja z mlado in visoko ekipo, ki pa tokrat še ne bo mogla poseči po visokih uvrstitvah - Denarne nagrade in druge novosti TOKIO - Danes se bo na Japonskem zaCelo svetovno odbojkarsko prvenstvo za ženske, ki bo trajalo do 12. novembra. Nastopilo bo 16 reprezentanc, ki so porazdeljene v naslednje 4. skupine: Skupina A, Tokio: Japonska, Nizozemska, Peru in Kenija; Skupina B, Tokujama: Kuba, ZDA, Italija in Bolgarija; Skupina C, Matsumoto: Rusija, Brazilija, Nemčija in Dominikanska republika; Skupina D, Kagošima: LR Kitajska, Južna Koreja, Hrvaška in Tajska. V skupinah se bodo ekipe pomerile vsaka z vsako, po najboljše tri iz vsake skupine pa se bodo uvrstile v nadaljenje tekmovanje, ki bo od 7. do 9. novembra potekalo v dveh skupinah. Eno bodo tvorile najboljše tri iz skupin A in C, drugo pa iz skupin B in D. Rezultati iz predtekmovanj bodo veljali tudi v nadaljevanju, ko bo vsaka od reprezentanc odigral še po tri tekme, Na koncu se bosta prvo in drugouvrščena iz vsake skupine 11. novembra najprej pomerili v polfinalu (prva iz skupine proti drugi iz nasprotne skupine), zmagovalca pa se bosta nato 12. novembra pomerila za svetovni naslov, medtem ko bosta poraCenca igrala za bronasto odličje. Podoben bo tudi razplet za uvrstitev od 5. do 8. mesta in od 9. do 12. mesta. Ekipe, ki bodo osvojile zadnje v kvalifikacijski skupini pa bodo igrale za konCni vrstni red od 13. do 16. mesta. 2e bežen pogled na Štiri skupine dokaj jasno pove, da je razlika med nekaterimi reprezentancami izredna, ker morajo biti zastopani vsi kon- tinenti. V ženski konkurenci manjka samo Avstralija. V skupini A je Kenija že vnaprej obsojena na zadnje mesto, izredno zanimivo pa bo v skupini B, ker ima Italija izredno zahtevno konkurenco, Kuba je nasporen favorit, ZDA so objektivno boljši nasprotnik, Bolgarija je bila na lanskem EP v Brnu Četrta, Italija pa za stopničko slabša. Vsekakor pa moramo omeniti, da se v Brnu ti dve reprezentanci nista sreCali. Neposredni dvoboj (na sporedu je bil danes zgodaj zjutraj) pa bo bržkone odločilen za osvojitev tretjega mesta v skupini. V skupinah C in D sta Dominikanska republika in Tajska obsojeni za igranje 13. do 16. mesto. Doslej svetovni naslov samo 4 državam Prvo Zensko SP je bilo leta 1952 v Moskvi. Po pričakovanjih so bile najboljše odbojkarice tedanje SZ kot tudi potem Se dvakrat zapored v Parizu 1956 in štiri leta kasneje v Rio de Janeiru. Tako v Moskvi leta 1962 kot Tokiu 1966 je bila najboljša Japonska. V Vami leta 1970 je bila spet najboljša SZ, štiri leta kasneje v Mehiki je bila Japonska zadnjic svetovni prvak. V Leningradu 1978 (danes Sankt Petersburg) se je na svetovni odvojkarski Olimp prvič povzpela Kuba, ki je morala potem prepustiti prestižni naslov v Limi in Pragi LR Kitajski, v prestopnici Kitajske, Pekingu, pa je bila spet najboljša vrsta Nikolaja Karpola (SZ), ki je v izredni tekmi popolnoma dotolkla gostiteljice. Na zadnjem SP v Sao Paolu pa je Kuba postala tretjič svetovni prvak. Kubanke favoritinje Poleg tega, da so bile odbojkarice Kube svetovne prvakinje pred štirimi leti in branijo naslov so osvojile dve zlati zaporedni odbojkarski odličji. Kubanke so po vsej verjetnosti tudi edine, ki igrajo sistem 4:2, to je s Štirimi tolkaCicami in dvema podajaCicama. Bržkone pa nima nobena reprezentanca na svetu tudi tako dobri napadalki kot sta podajacici Kube. V ožji krog favoritinj spadajo Se Brazilija, LR Kitajska in Rusija. Brazilija ima s Kubo odprt račun, saj je izgubila finalno tekmo na zadnjem SP v Sao Paolu, kot tudi polfinalni obračun na OI v Atlanti Sele v tie-breaku, ki je ostal marsikomu v spominu tako glede vrhunske odbojke ikot pretepa, ki je sledil po končanem srečanju. V sam svetovih vrh se spet prebija LR Kitajska, katero vodi legendarna igralka Lanh Ping, ki je na zadnjih OI osvojila srebrno medaljo. Ne gre pozabiti tudi na rusko žensko odbojkarsko Solo, na Čelu katere je veCni Nikolaj Karpol. Na lanskem EP v Bmu so njegove varovanke, ki prav vse branijo barve kluba UraloCke iz Jekaterinburga, dobesedno pometle z vso konkurenco na starem kontinentu. Italija z mlado in visoko ekipo Italijanska zenska odbojkarska reprezentanca je nastopila na zadnjih štirih SP. Končne uvrstitve pa niso bile najboljše. Leta 1982 je v Limi osvojila 15. mesto, Štiri leta kasneje je bila v Pragi za 6 stopničk vise in s tem dosegla doslej tudi najveCji uspeh na SP. Potem je bila v Pekingu leta 1990 za mesto slabsa, do poloma pred Štirimi leti v Sao Paolu, kjer je obtičala na 13. mestu. Pri Zenski reprezentanci Italije so Cesto menjavali henerje. Vse je kazalo, da bo Julio Velasco le popeljal tudi Zensko odbojko na višji nivo, a na veliko presenečenje se je preselil v bolj vabljivo in donosno nogomento okolje. Na krmilo ženske reprezentance je tako prišel njegov dolgoletni pomočnik pri moški in tudi Zenski vrsti Angiolino Frigoni, ki naj bi nadaljeval dobro zastavljeno delo svojega predhodnika. Izredno visoka in mlada italijanska vrsta na Japonskem Se ne bo mogla pokazati vseh svojih sposobnosti. Ze prihodnje leto na domačem EP pa lahko prijetno preseneti. Italija bo nastopila v naslednji postavi: Gioli, Rinieri, To-gut, Leggeri, cacciatori, Bellini, Galashi, Mifkova, Piccinini, Lo Bianco, Mello, Bragaglia) Denarne nagrade inlibero Iznajdljivi in odličen organizator ter pobudnik Številnih sprememb, predsednik FIVB Mehikanec Ruber Acosta, je poskrbel za letošnje SP tudi denarne nagrade, milijon dolarjev za zenske in moške, ter neobvezno igranje libera, ki vstopa na igrišče v drugi liniji namesto kateregakoli igralca, ne sme pa servirati, podajati in sodelovati v napadu. Praktično samo sprejema servis in igra v obrambi. Novost je tudi pisano obarvana žoga. Istočasno bo to zadnje SP s starimi, lahko bi rekli klasičnimi, pravili. DANAŠNJI SPORED: Nizozemska - Kenija, Peru - Japonska, Bolgarija - Italija, Kuba - ZDA, Nemčija - Dominikanska republika, Rusija - Brazilija, Južna Koreja - Hrvaška, Kitajska - Tajska. (Dejan Furlanic) Torek, 3. novembra 1998 ŠPORT NEW YORK / MARATON Fiacconijeva prinesla Italiji prvo zmago Pri moških spet Kagwe NEW YORK -Zmagovalec 29. newyorškega maratona, na katerem je nastopilo 32.000 udeležencev, je Kenijec John Kagvve, ki je s tem ponovil lanskoletni uspeh. Kagvve je v finisu za pičle tri sekunde prehitel rojaka Josepha Chebeta, ki je tako po lanskoletnem newyorškem maratonu in letošnjem maratonu v Bostonu, kjer ga je v zadnjih metrih prehitel še en rojak Mozes Tanui, že tretjič zapored izgubil maratonski tek v zadnjih metrih. Tretje mesto je osvojil Tanzanijec Zebedayo Bayo, ki je v - Centralni park pritekel še skupaj s kasneje prvouvr-ščenima, v zadnjih metrih pa so mu pošle moti. V ženski konkurenci je bila najhitrejša tretje-uvršCena z lanskoletnega maratona Italijanka Franca Fiacconi (na sliki AP), kar je prva zmaga italijanske predstavnice na tem maratonu. Drugo mesto je osvojila Mehičanka Adriana Fernandez, tretja pa je bila dvakratna zmagovalka newyorškega maratona Tegla Loroupe iz Kenije, ki je imela težave s krti v želodcu. Izidi, moški: 1. John Kagvve (Ken) 2:08:45, 2. Joseph Chebet (Ken) 2:08:48, 3. Zebedayo Bayo (Tan) 2:08:51 itd Zenske: 1. Franca Fiacconi (Ita) 2:25:17, 2. Adriana Fernandez (Meh) 2:26:33, 3. Tegla Loroupe (Ken) 2:30:26 itd. NOGOMET / V A LIGI SPET VSE PO STAREM Juventus s svojimi močmi in pomočjo drugih že na vrhu Simonijeve muke - Triestina OK MILAN - 2e spet vse po starem! Po šestih kolih egemonije Trapatto-nijeve Fiorentine je po sedmem kolu in zmagi nad Sampdorio Juventus znova prevzel vodstvo na lestvici. Ob tem velja pripomniti da so Juventusovemu vzponu, poleg nedvomnih zaslug Cmobelih, botrovali nekoliko nepričakovani spodrsljaji njegovih neposrednih tekmecev. V prvi vrsti bi tu omeni-li sobotno zmago sicer zelo sohdne Parme proti Fiorentini in pa nedeljski (že tretji zaporedni) poraz Interja. V noči hallovveena so milanski navijati na tekmi proti Bariju dobesedno videli Čarovnice, saj so apulijski »petelinčki« dobesedno nadigrali varovance trenerja Simonija. Le-temu se je stolček (-spet) močno zamajal in mnogi že ugibajo o tem, kdo bo njegov naslednik. Inter je poleh kupoval predvsem napadalce (Baggio, Ventola, Pirlo), medtem ko bi bila prav obrambna vrsta najbolj potrebna okrepitev. To se je jasno pokazalo na zadnjih treh srečanjih, ko so hib Bergomi in tovariši dobesedno pod udarom nasprotnikov: o tem bi moral predsednik Moratti dobro razmisliti. V ostalih nedeljskih srečanjih velja omeniti prvo zmago Salemi-tane, la je z golom Di Vaia zasluženo ugnala renomirani Lazio. Moštvo iz Kampanije se počasi privaja ritmu A lige, predvaja lep in dopadljiv nogomet ter bi utegnilo posta- ti presenečenje prvenstva. Milan se je v zadnjem trenutku izognil porazu v Piacenzi, s prikazano igro pa je Berlusconijev team spet razočaral. Trener Zaccheroni se morda že kesa, da je zapustil Videm, kjer ga mnogi pogrešajo in kjer se njegovemu nasledniku Guidolinu ne pišejo prav dobri Časi, posebno po sobotni katastrofi proti Romi (4:0). Criniti superstar Prvič, odkar je dvojica Zanob -Trevisan odkupila društvo, se je Triestina povzpela na prvo mesto. Pred mesecem dni ne bi na to možnost osebno stavil niti lire, vendar zgleda, da je Mandorbni res uspel v kratkem Času ustvariti pravo vzdušje med igralci ter jim vbti zaupanje v lastne moči. To se je jasno pokazalo na nedeljskem gostovanju na Sardiniji, ko so domačini takoj na začetku dragega dela izenačili. V takih situacijah se je po navadi tržaška ekipa vdala v usodo. V Tempiu pa so so se Tržačani srčno borili do konca. Prav ob izteku srečanja je bil njihov trud poplačan z golom najboljšega moža na igrišču Grinitija in taCas gonilne sile tržaškega moštva. Kot zanimovost naj omenimo, da je »naš« Alen Carh, ki igra prav za ekipo Tempia, v nedeljo odigral le prvi polčas, nakar ga je domači trener zamenjal z napadalcem (ekipa je namreč izgubljala). VValter Bet KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ Team$ystem sam na vrhu, Gorica se je končno veselila Uspešni nastopi Slovencev TEAMSVSTEM SAM - Po zmagi v bolonjskem derbiju proti Kinderju je Teamsystem ostal sam na vrhu lestvice, saj je Ve-rese nepričakovano klonil na domačem igrišču proti letos šibki Veroni. Skansijeva ekipa je zmago ujela v zadnji minuti s trojko Karnišovasa, potem ko je že izgledalo, da bo Kinder zmagal brez večjih težav. PRVA ZMAGA GORICE - Goričani vendarle niso zamudili zadnje priložnosti in doma prepričljivo premagali glavnega tekmeca za obstanek Mabo iz Pistoie. Zmaga ima tudi velik psihološki pomen. Najboljši v goriških vrstah so bili Stazic, ki se je izkazal predvsem v obrambi, Mian in Tonut. LINELTEX TRST - Tržačani na gotovanju v Montecatiniju niso imeli sreče, saj sta jih zaustavila izvrstni Niccolai (34 točk) in čudne odločitve sodnikov, ki sta že v prvem polčasu dosodila Michaelu VVilliamsu štiri osebne napake. Kljub temu so Tržačani bil lep del tekme v vodstvu in se do konca upirali močnemu nasprotniku. GNEČA - Po sedmih kolih je boj za prva mesta v A2 ligi še vedno izredno negotov. Edino Montecatini in Bini nadaljujeta svojo zmagoviti pot, medtem ko izgubljajo dragocene točke Sca-volini, Reggio Calabria in Žara Fabriano. Zalet novinca iz Rose-ta se je verjetno izčrpal, na naskok na višje položaje pa se pri- pravljata Lineltex Trst (z ugodnim razporedom in Alibegovi-Cem) in Lokarjev Sicc Jesi. NAS TRENER - Pomožni trener ekipe Fila iz Bielle je naš rojak Massimo Raseni, ki je že vec let profesionalni trener v raznih piemontskih ekipah. V prihodnjem kolu bo Massimo spremljal svojo ekipo, ki je doslej ugodno presenetila, na gostovanju v Trstu. SPONZORJI - Prejšnji teden so napovedali novega sponzorjs za Gorico, a za zdaj ga še ni. V zameno bo Trst odslej za tri leta spremljal znak tekstilne tovarne Lineltex. Družba bo odštela kar pol milijarde letno, klubski barvi pa bosta ostali rdeča in bela. STRELCI - V Al ligi je Mršic (Varese 174 točk) povečal svoj naskok pred Espositom (Termal, 146 točk) in VVilliamsom (Benetton 134 točk). V A2 ligi pa je vodstvo prevzel VVilson (Ragusa, 168 točk), pred VVilliamsom (Lineltex, 163) in Scottom (Reggio Calabria, 162). SLOVENCI - To kolo je bilo nadvse ugodno za Slovence, ki nastopajo v raznih ekipah Al in A2 lige: Gorenc (13 točk) in Tušek (8 točk) sta pripomogla k zmagi Pe-psija nad Termalom, Fucka (13 točk) in Chiacig (brez točke) pa k zmagi Teamsytema nad Kinderjem (Nesterovic 10 točk). Lokar (11 točk) pa se je v Jesiju veselil zmage nad Scavolinijem. Marko Oblak Neoeusia m Neoeim m meim m nmum m urnim m V nogometni A ligi Juventus prevzel vodstvo IZIDI 7. KOLA: Empob - Perugia 2:0, Inter - Bari 2:3, Juventus - Sampdoria 2:0, Parma - Fiorentina 2:0, Piacenza - Milan 1:1, Roma - Udinese 4:0, Salemitana - Lazio 1:0, Venezia - Bologna 0:2, Vicenza - Caghari 2:1. VRSTNI RED: Juventus 16, Fiorentina 15, Roma, Milan 13, Parma 12, Lazio, Bari, Inter 10, Udinese, Bologna,Vicenza 9, Cagliari, Piacenza, Perugia in Sampdoria 8, Empob 6, Salemitana 4, Venezia 2. PRIHODNJE KOLO: Bari - Parma, Bologna - Roma, Cagliari - Piacenza, Fiorentina - Venezia, Lazio - Empob, Perugia - Vicenza, Sampdoria - Salemitana, Udinese - Juventus, Milan - Inter. V B ligi Treviso ne popušča IZIDI 8. KOLA: Cesena - Pescara 1:1, Cremonese - Lecce 0:2, F. Andria - Chievo 0:1, Genoa - Co-senza 0:0, Lucchese - Torino 0:1, Reggiana -Monza 1:1, Temana - Napob 2:1, Treviso - Reg-gina 4:2, Verona - Ravenna 4:0. VRSTNI RED: Treviso 18, Verona 17, Torino 16, Lecce in Ravenna 14, Brescia*, Cosenza in Ter-nana 12, Pescara 11, Napob in Monza 10, Reggiana, Atalanta*, Cremonese in Chievo 9, Genoa 8, Reggina 7, F. Andria 5, Lucchese in Cesena 4 (* tekma manj). V C2 ligi Triestina zdaj med vodilno četverico Tempio - Triestina 1:2 (0:1) Strelca za Triestino Bordin v 38. in Crinit v 93. min. TRIESTINA: Vinti, Manni (od 34. Beltrame), Teodorani, Bordin, Zola, Sala, Coti (od 73. Ca-nella), Casalini, Tomassini (od 56. Loprieno), Criniti, Galhcchio. OSTALI IZIDI 9. KOLA: Castel S. Piero - Mace-ratese 3:0, fano - Vis Pesaro 2:1, Mestre - Gubbio 1:1, Rimini - Trento 1:1, Sandona - Giorgione 0:0, Sassuolo - Faenza 1:0, Teramo - Torres 3:0, Viterbese - Baracca 2:0. VRSTNI RED: Viterbese, Triestina, Sassuolo in Torres 16, Mestre 15, Rimini 14, Teramo in Sandona 13, Gubbio 12, Castel S. P., Vis Pesaro, Faenza, Baracca in Maceratese 11, Fano 9, Trento in Giorgione 6, Tempio 5. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Viterbese. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 121 Xll XX2 11X1: DO- BITKI: 13 (49 dobitnikov) 135.510.000 lir; 12 (1438 dobitnikov) 4.617.500 lir. Skoraj štiri milijarde za osmico na totogolu PRAVILNA NAPOVED: 8-11-19-24-25-27-28-29; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 3.902.128.000 lir; 7 (463 dobitnikov) 6.320.900 lir; 6 (23.683 dobitnikov) 122.700 lir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: 2-0, 2-M, 2-0, 1-1, 1-0, 2-1; DOBITKI: 6 (ni dobitnikov, jackpot 1.252.802.263 lir), 5 (69 dobitnikov) 5.415.800 lir; 4 (2837 dobitnikov) 131.000 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XI X2 X2 21 12 22; DODATNA DIRKA 12-1; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot 2.471.461.639 lir); 12 (9 dobitnikov) 36.276.000 lir; 11 (236 dobitnikov) 1.383.000 lir; 10 (2479 dobitnikov) 131.000 Ib. V košarkarski Al ligi prva zmaga Goričanov Pabacanestro Gorica - Mabo Pistoia 79:63 (41:35) GORICA: Pecile 3 (1:2, 0:1), Tonut 18 (4:5, 3:4), Spangaro 4 (2:3, 0:3), Timinskas 9 (1:5, 2:4), Stazič 9 (2:6,1:2), Nobile (0:0, 0:0), Mian 16 (2:9, 2:5), Payne 11 (4:8, 0:0), Pol Bodetto 9 (2:3,0:0), Belima. MABO: Tonzig (0:1, 0:0), Anchisi 17 (5:9, 2:3), Gamba 4 (2:7, 0:0), Daha Vecchia 3 (0:0,1:2), Cau-sin 5 (1:2, 1:2), Tufano (0:0, 0:0), Granger (0:2, 0:1), Camata 2 (1:2, 0:0), Forrest 16 (8:17, 0:0), Avenia 16 (5:9, 2:2). SODNIKA: Zancaneba (Padova) in Vianebo (Benetke); PM: Gorica 19:23, Mabo 1:8; SKOKI: Gorica 29, Mabo 31; MET ZA 3 T: Gorica 8:19, Mabo 6:10; GLEDALCEV: 1.770 IZIDI 7. KOLA: TeamSystem Bologna - Kinder Bologna 57:56 (26:30), Pab.Varese - Muber Verona 74:78 (31:46), Benetton Treviso - Ducato Siena 84-65 (41:33), Pompea Rim - Zucchetti Reggio Emiha 76:69 pp (38:35, 63:63), Pepsi Rimini - Termal Imola 75:67 (37:39), Polti Cantu - Sony Milano 59:47 (31:23) Pab.Go - Mabo Pistoia 79:63 (41:35) VRSTNI RED: TeamSystem 14; Pall.Varese in Pompea 12; Kinder in Benetton 10; Zucchetti 8; Polti, Sony in Pepsi 6; Termal, Ducato in Muller 4; Pall.Gorica 2; Mabo 0. PRIHODNJE KOL): Kinder - Benetton, Zucchetti -Gorica, Pompea - TemSystem, Muller - Pepsi, Sony - Varese, Mabo - Ducato, Termal - Polti. V A2 ligi tržaški Lineltex praznih rok iz Montecatinija Snai Montecatini - Lineltex Trst 77:74 (30:38) SNAI: Scarone 18, G. Niccolai, Aldi, Vanuzzo, Sambugaro 10, LabeUa 3, Savio, A. Niccolai 35, Comegys 6, Barlovv 5. LINELTEX: Laso 9, Laezza 5, Buhara, VVilbams 26, Ansaloni 3, Vianini 6, Semprini 7, Shorter 18, Ogrisek, Spigagha. SODNIKA: Colucci (Neapelj) in Patemico (Enna) PM: Snai 28:33; Lineltex 17:24; MET ZA 3T: Snai 5:16 (Scarone 0:1, G. Niccolai 0:1, Sambugaro 1:4, LabeUa 1:2, A. Niccolai 3:7, Barlovv 0:1); Lineltex 3:11 (Laezza 1:4, Buhara 0:3, VVilhams 0:1, Ansaloni 1:2, Shorter 1:1); GLEDALCEV: 3000 IZIDI 7. KOLA: Viola '98 Reggio Calabria - Bini Livorno 87:99 (29:52), Snai Montecatini - Lineltex Trst 77:74 (30:38), Montana Forb - Banca Popolare Ragusa 77:86 (34:36), Sicc Jesi - Scavobni Pesaro 85:83 (44:41), Select Avelbno - Banco Sardegna Sassari 93:83 (50:44), Roseto Cordivari - Serapide Pozzuob 77:81 (48:55), Fila Bieha - Žara Fabriano 101:86 (48:39) VRSTNI RED: Bini in Snai 12; Cordivari 10; Viola, Scavobni, Fha in Žara 8; Lineltex, B .Popolare in Serapide 6; Montana, Sicc in B.Sardegna 4; Select 2. PRIHODNJE KOLO (8.11.): Scavobni - Snai, Bini -Montana, Lineltex - Fha, B.Sardegna - Sicc, Žara -Cordivari, B.Popolare - Select, Serapide - Viola '98. Poraz odbojkaijev Italije v tretji tekmi proti Rusiji PAVIA - Odbojkarska reprezentanca Italije je v bet ji tekmi v okviru priprav na SP na Japonskem izgubila z Rusijo z 1:3, vendar pa je Be-beto igral z neobičajno šesterko. Po končani tekmi je Bebeto tudi izbral dvanaj-stericoi, ki bo nastopila na SP. V ekipi so An-drea Gardini, Marco Meoni, Pasquale Gravina, Ferdinande De Giorgi, Samuele Papi, Andrea Sartoretti, Marco Bracci, Simone Rosalba, Mirko Corsano, Andrea Giani, Michele Pasi-nato in Alessandro Fei, medtem ko je izpadel Vigor Bovolenta. Italija - Rusija 1:3 (15:13,10:15, 8:15, 5:15) ITALIJA: Gardini 15 (1+14), Meoni 1, De Giorgi, Sartoretti 10 (1+9), Bracci 29 (8+21), Rosalba 25 (7+18), Corsano, Pasinato 25 (5+20), Bovolenta 5 (1+4), Fei 16 (5+11), Papi, Giani. RUSIJA: Dinejkin 18 (7+11), Kamoucki 2 (1+1), Olikhver 21 (9+12), Culepov 11 (3+8), Kazakov 7 (1+6), Fomin 7 (1+6), Tetjukin 13 (6+7), Jakovlev 49 (11+38), OvCakov 2, Vo-ronkov, Vizovski, Berezine. Trajanje setov: 38, 40, 30 in 35 minut; Servis (toCke/napake): Italija 6/24, Rusija 11/30; gledalcev 4.000 V odbojkarski BI ligi Adriavolley doma boljša od Oderza Adriavolley - Oderzo 3:1 (9:15, 15:9, 15:4, 15:9) TRZIC - V svojem krstnem domačem nastopu so odbojkarji Adrievolley v BI ligi zanesljivo odpravili Oderzo s 3:1 in so po dveh kolih na vrhu lestvice z dvema zmagama. Po slabem začetku je Adriavolley (v začetni šesterki so bili Meggio-laro kot podajac, z njim v diagonali je bil Snide-ro, na cenbih Belbame in Cola, kot tolkaCa pa Feri in Galanti) zaigrala vse bolje in sbla odpor neugodnih gostov, ki so v pokalnem tekmovanju dvakrat premagali varovance benerja De Marchija. Velja še omeniti, da so bile bibune za gledalce v bžiški telovadnici polne. OSTALI IZIDI: Lugo - Silvolley Pd 3:1, Lupi Pi - Sestese Fi 3:0, Valdagno - Isola D/Scala n. p., Prato - Rimini 3:0, Bellaria - Sebi o 0:3, Laguna Light Paese - P ah. Mantova 2:3. VRSTNI RED: Adriavolley, Lupi in Schio 6, Prato in Lugo 5, Silvolley in Mantova 3, Sestese 2, Isola, Valdagno, Laguna Light 1, Oderzo, Bellaria in Rimini 0. PRIHODNJE KOLO (7. 11.): Isola D/Scala -Adriavolley V slovenski odbojkarski ligi za moške Kamnik sam na vrhu IZIDI 4. KOLA: Stavbar IGM - Fužinar 3:0, Salonit Anhovo - Krka Novo mesto 3:1, Pomgrad - Elvo Bled 2:3, Šoštanj Topolšica - Žužemberk 2:3, Titan Kamnik - Olimipja 3:1 VRSTNI RED: Titan Kamnik 8 Stavbar IGM, Salonit Anhovo in Fužinar 6, Pomgrad, Olimpija in ELVO Bled 4, Žužemberk 2, Šoštanj Topolšica in Krka Novo mesto 0. Pri ženskah HIT še vedno nepremagan IZIDI 4. KOLA: Infond Meltal - Šentvid SOS 3:0, OD Krim - TPV Novo mesto 0:3, ZM Ljutomer - Hit Nova Gorica 0:3, Kemiplas Koper - SOK Marsel Ptuj 2:3 VRSTNI RED: TPV Novo mesto in HIT Nova Gorica 8, Infond Meltal 6, SOK Marsel Ptuj 4, Kemiplas Koper, SD Šentvid, ZM Ljutomer, Špecerija Bled 2, OD Krim 0 ABONMA SSG / MGL Z MOL1EROV1M TARTUFFOM n Kritika odlično ocenila predstavo Od petka do nedelje v Trstu V Slovenskem stalnem gledališču se nadaljuje letošnja abonmajska ponudba. V petek, 6. in soboto, 7. ob 20.30 in v nedeljo, 8. novembra ob 16.00 bo na deskah tržaškega Kulturnega doma gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Tartuffe, znamenitega francoskega komediografa J. P. Moliera. Predstavo je zrežiral Mile Korun, zagotovo eden najbolj prestižnih slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Tartufe je komedija o Človekovi samovšečnosti, pobožnem svetohlinstvu in hinavstvu, ki bo ob imenitnih igralskih stvaritvah zagotovo očarala in nasmejala tudi naše občinstvo. Kot reCeno, na zadnjem Borštnikovem srečanju, najpomembnejšem gledališkem festivalu v Sloveniji, sta bila za to predstavo nagrajena dva izvrstna igralca: Boris Ostan za vlogo Tartuffa in Zlatko Šugman za vlogo Orgona (na sliki). Povedati pa je treba, da so ob njiu tudi ostali igralci dosegli vhrunske stvaritve. Ti so: Jožica Avbelj, Ljerka Belak, Maja Šugman, Lotos Vincenc Šparovec, Nina Valič, Sebastjan Cavazza, Evgen Car, Matjaž Turk, Tina Kosi in Polde Bibič. Prevajalec dela je Oton Zu- pančič, scenografka in kostumografka Janja Korun, dramaturginja Alja Predan. Kritike na predstavo zgovorno kažejo vsestransko naklonjenost. Dovolite pa, da omenimo samo nekatere: Vhrunske igralske stvaritve... (Andrej Inkret-Delo); Imenitna predstava, prav zares imenitna... (Rapa Suklje-Dnevnik); Do najmanjše podrobnosti izdelana predstava (Andreja Babšek-VeCer); Imenitna postavitev (Matej Bogataj-Nedelo); Izvrsten gledališki dogodek (Vladimir KocjanCiC-Radio Slovenija); Upam, da ne bo zvenelo preveC patetično, če zapišem jasno in nedvoumno: odvil se je znamenit ge-dališki dogodek (Vasja Predan-Sodob-nost). In še bi lahko naštevali, laskave ocene, ki jih je doživel Tartuffe. Ob tej priložnosti Slovensko stalno gledališče vabi tudi tiste abonente, ki še niso uspeli dvigniti svojega abonmaja, da to storijo pred začetkom predstave. Tisti, ki so se šele zdaj odločili, da vpišejo abonma za letošnjo sezono, se lahko obrnejo do uradov gledališča vsak dan od 10. do 14. ure vse do petka zjutraj na telefon 040/362542. VIDEM / GLASBENA SEZONA GLEDALIŠČA »GIOVANNI DA UDINE« Potos in kič glasbe Čajkovskega Videmski Filharmonični orkester je vodil Anton Nanut Ce kdo dvomi o tem, ali je Čajkovski dandanes še vedno priljubljen in popularen, naj se le poda v katerokoli koncertno dvorano, kadar so na sporedu njegova dela. Ugotovil bo, da občinstvo hvaležno in brezpogojno sprejema glasbo, ki je vCasih res preveC osladna in retorična, a odtehta svoje pomanjkljivosti z veliko mero iskrenega ruskega pathosa. To menijo tudi VidemCani, ki so se množično podali v svoje lepo novo gledališče »Giovanni da Udi-ne«, kjer se je v petek, 30. t. m. po slavnostni otvoritvi s Savallom 15. oktobra zaCela nova glasbena sezona. Videti je bilo, kako je furlanska prestolnica laCna glasbe in želi nadoknaditi zamujeno: sedaj se lahko ponaša s svojim lastnim Filharmoničnim orkestrom, ki ga že drugo leto vodi priznani dirigent Anton Nanut. Povprečna starost glasbenikov je razveseljivo nizka, kar je jamstvo za velike razvojne možnosti. Po prvem letu dejavnosti je že opaziti kvalitativno rast mladega ansambla: njegove značilnosti so svežina in navdušenje, s Časom pa lahko pričakujemo, da bodo posamezni oddelki zazveneli bolj dovršeno in uravnovešeno in da bo orkester kot celota razvil svojo lastno osebnost. Pod veščo in zanesljivo roko dirigenta Nanuta se je torej videmska Filharmonija spopadla z železnim repertoarjem pozne romantike: otvo- ritveni večer je bil monografsko posvečen Čajkovskemu.'Najprej je bila na sporedu Druga simfonija, op.17, v C-molu, ki je po skladateljevi smrti dobila vzdevek »Mala Rusija«, kot so takrat imenovali Ukranijo. V delu se namreč prepletajo razne ukrajinske ljudske pesmi, in sicer »Dol po Volgi«, »Predica« in »Štorklja«; kljub temu pa je Ruska Peterica (Balakirev, Cui, Musorgskij, Rimski-Kor-sakov in Borodin) Čajkovskemu očitala, da je njegova glasba zatajila pristno ljudsko izročilo in ga prikrojila zahodnoevropskemu okusu. Sam skladatelj je o sebi nasplošno trdil, da je »duhovno razdvojen in duševno neuravnovešen«, in je zato iskal utehe v Mozartovi glasbi, ki je seveda v praven nasprotju z njegovo glasbeno naravo. In res nam ta simfonija zveni neuravnovešeno: videmski orkester je tudi ni dovolj obarval, da bi lahko njene svetle strani zasenčile nekoliko dolgovezne razvoje ukrajinskih motivov, a nekatere orkestralne sekcije so pokazale že izrazit smisel za natančno muziciranje. Sledil je morda najpopularnejši violinski koncert, op.35 v D-duru, ki ga je Hanslick, ob praizvedbi leta 1881, označil kot »smrdljivega«: toda znani nemški kritik se je uštel, vsaj kar se tiče ljudskega mnenja. Koncert je posrečena zmes spevnosti in virtuoziz-ma, in postal je tako priljubljen, da se mu noben solist ne more izogniti. Delo lahko nudi veliko zadoščenja, a violinist tvega, da njegova interpretacija utone v širokem morju konkurence. Ruski solist lija Gru-bert sodi med koncerti-ste, ki nastopajo na srednjevisokem nivoju: njegova violina (Guarnie-ri) zveni toplo in žlahtno ter obenem blešCeCe. Celotna izvedba je bila kar zadovoljiva, občinstvo pa jo je sprejelo s ploskanjem, ki ni pojenjajo niti po dodatku: Grubert je Furlanom poklonil Pa-ganinijev »Capriccio« št.24, ki je izzval še dodatno navdušenje. A solist se je moral naposled umakniti topništvu, ki je nastopilo v zadnji skladbi: »Uverturo 1812«, op.49, so Čajkovskemu naročili za »Vserusko razstavo umetnosti in obrtništva« v Moskvi, kjer je tudi doživela krstno izvedbo leta 1882. To je kar naravnost »filmska glasba« - še pred rojstvom film- ske umetnosti -, ki nazorno opisuje rusko vojno proti francoskemu okupatorju Napoleonu. V njej se kot dva nasprotna tabora zoperstavljata ruska pravoslavna himna »Bog, reši tvoj narod« ter francoska »Marsejeza«. Ta borba se v glasbi bije z vsemi razpoložljivimi sredstvi, katerim se v finalu pridružijo zvonovi in topovi. Rusko zmago simbolizira »Carska himna« in orkester je to bitko ponazoril zelo energično, pa tudi Nanut ni štedil s svojimi silami. Čajkovski je moCno dvomil v umetniške vrednote tega svojega dela, videmska publika pa sploh ne: ploskanje je bilo po jakosti premo sorazmerno s treskajočim finalom, .in glasbeni veCer se je zaključil s pravim triumfom za orkester in dirigenta, ki bosta 24. novembra spremljala slovitega ruskega solista Rostropovica: baje so vstopnice za ta dogodek že razprodane. Katja Kralj NOVICE V Slovenj Gradcu včeraj pogreb Jožeta Tisnikarja V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je bila včeraj opoldne žalna seja za v petek tragično preminulim slovenjgraškim slikarjem samorastnikom Jožetom Tisnikarjem. V tej galeriji je velika retrospektiva slikarjevih del na ogled še do 7. novembra, vsak dan od 9. do 18. ure. Ob tragični smrti Jožeta Tisnikarja je minister za kulturo Jožef Skolc, ki je sam 10. julija letos odprl pregledno razstavo slikarjevih del v Slovenj Gradcu, družini pokojnega poslal izraze sožalja, včeraj popoldne pa se je tudi udeležil tudi pogreba na pokopališču v Slovenj Gradcu. (STA) .________GEORGE GERSHVVIN / OB STOLETNICI ROJSTVA_ Veliki talent modeme glasbe P° vsem zahodnem kulturnem prostoru spominjamo Georgea Gershwina (Brooklyn, New York, 26. september 1898 - Be-Verly Hills, Hollywood, 11. julij 1937), se nam ponuja priložno-SL da spregovorimo o enem iz-fired najvecjih talentov moderne Slasbe. Kot takega bi rad označil Gershvvina; ne kot uspešnega Pianista ali inovativnega skladatelja. To, kar najbolj preseneča Pri ameriškem avtorju, je namreč njegova izredna kreativnost, svežina njegovih melodij in glasbenih idej, sodobno pojmovanje glasbe do vsakršnih glasbenih slogov in izražanj, njegove glasbene kontaminacije, kakrkšne zmore le velik talent. Vendar se Gershvvin ni riikakor zadovoljil s svojo nadarjenostjo, kajti plemenitil jo je 2 nenehnim študijem glasbe, ki 8a je povedel do stikov z velikimi skladatelji. Med njegovim Potovanjem po srednji in zahod-ni Evropi se je leta 1928 v kul-turno-umetniških prestolnicah Londonu, Parizu in Dunaju srečal z Ravelom, Stravinskim, bergom, Lebarjem in Kairčanom. S precejšnjo mero skromnosti jih je povprašal za nasvete Pri komponiranju, za odgovor pa je dobil vedno odklon, kajti imeli so ga za pravega mojstra. Ko je Ravela poprosil za lekcije, mu je ta odgovoril: »Zakaj bi želel postati Ravel druge vrste, ko ste že Gershvvin prve vrste?« Stravinski pa ga je z obzirom na njegove velike denarne zaslužke nagovoril: »Primerneje bi bilo, ko bi me Vi izurili!« Gershvvinov izreden uspeh tako med njegovim življenjem kot po prerani smrti je eden izmed redkih primerov brezmejne priljubljenosti v zgodovini glasbe. Obsežno delo, ki nam ga je v dediščino zapustil ameriški skladatelj, je zadoščalo okusom poslušalcev vseh generacij in slojev. Morda je to posledica Gershvvinovih spevnih melodij, ali prikupnih in bleščečih se orkestracij, ali morda njegovih seganj po pristnem ljudskem izražanju. Ce se je ameriška publika tedaj istovetila z Gershvvi-novo glasbo (kar je razumljivo: v svojih skladbah je opisoval velemestni vrvež in utripanje pisanih neonskih luči), je uspeh ameriškega skladatelja na evropskih tleh predstavljal do tedaj edinstven primer. Gershvvin je na najbolj nazoren naCin predstavljal ameriški mit. Njegovi songi in mušicah ostajajo še da- nes najbolj pristen ameriški glasbeni proizvod, medtem ko sta Rhapsody in Blue in Porgy And Bess pravo zrcalo in obenem summa tedanje ameriške glasbe. Nasproten pa je primer skladbe An American in Pariš, pri kateri je avtor preko navdiha, ki mu ga je nudilo evropsko velemesto, skušal predstaviti Američanom pariško atmosfero. Ce podrobneje analiziramo' Gershvvinove glasbene zasluge, zasledimo vrsto zanimivih značilnosti. Mladostna leta, v katerih je Gershvvin zaslovel kot ploden avtor songov (za katere je besedila pisal Georgov brat Ira), predstavljalo zanimiv pristop do komponiranja: nastale so nepozabne melodije od začetne Since I Found You (1913) do Svvanee (1917) in Somebody Lo-ves Me (1924). 2e v tem prvem ustvarjalnem obdobju se razodevajo atmosfere in kompozitivne značilnosti, ki so nadaljno spremljale obsežnejša dela: uporaba blues lestvice, bogata harmonija, lirična občutljivost. Uspeh na Tin Pan Alley je Ger-shvvinu na stežaj odprl vrata Broadwayskega musicala: vrhunec predstavlja Lady Be Good (1924) in Oh, Kay (1925). Ameriški skladatelj je ob tem izkori- stil ritmiCnost ragtima pri izražanju ekstatiCnosti plesnega zanosa para Fred in Adele Astaire. Prelomnico v ustvarjanju pa predstvalja kompozicija Rhapsody In Blue (1924), s katero je Gershvvin jazz teme vpeljal v akademsko strukturo rapsodije. Gershvvinova glasbena kariera je nato potekala v znamenju kontinuitete, ki ga je od popevkarskih uspešnic popeljala preko raziskovanj, analiz in študijev do poustvarjanja tradicionalnih velikih oblik evropske resne glasbe. Sledila so dela Koncert v F-duru za klavir in orkester (1925), že omenjena An American In Pariš (1928), Se-cond Rhapsody (1931), in Guban Ouverture (1932). Gershvvinov o glasbeno udejstvovanje je doseglo višek s »Črnsko« opero Porgy and Bess (1935), s katero je ustvaril veličasten spomenik afroameriški kulturi. S svojim opusom je Gersvvin prekoračil vse mode in nepremostljive meje med svetovi resne, lahke in jazz glasbe ter bistveno pripomogel k razvoju sodobne ameriške glasbene tradicije: s temi zaslugami je neizbrisno zapisal svoje ime v zgodovino glasbe in postal klasik. Aleksi Jercog Desetletnica društva Accademia Jaufre Roudel V nedeljo so v Gradišču ob Sod s primemo svečanostjo proslavili 10-letnico delovanja društva Accademia Jaufre Rudel, ki se ukvarja z raziskovanjem srednjeveške družbe in kulture. Ob priložnosti so tudi odprli novo akademsko leto. Prisotnim je najprej spregovoril predsednik krožka Fabio Cavalli. Opisal je pot, ki jo je doslej prehodilo združenje: začetno navdušenje, težave razvejane dejavnosti in najnovejše pobude. V okvira akademije deluje veC skupin. Med širšim občinstvom se je najbolj uveljavila glasbena skupina, ki je doslej nastopila že po vsej Italiji in Evropi ter izdala več CD plošC. Akademija prireja seminarje, tečaje (na primer srednjeveške kuhinje in bojnih veščin), izdaja svoje glasilo (Lhnicomo); sodeluje s priznanimi inštitudjami za raziskave srednjega veka tako v Italiji kot v tujini. Prav v sklopu mednarodnega sodelovanja so v nedeljo povabili v goste de-legadjo iz Češkega mesteca Zlata Koruna, kjer so pred nedavnim odkrili bogat srednjeveški fond.'Delegaciji, ki jo vodil Častni konzul republike Češke, je akademija izročila računalnik za obdelavo in katalogizacijo starih rokopisov, ki ga je darovalo podjetje Sbarbaro Engeenering. Slovesnosti je sledila družabnost -srednjeveški banket z glasbo in »pojedino«. Zanimiv jazz koncert v gledališču Miela Drevi, ob 21. uri se bo v tržaškem gledališču Miela predstavila zvezda jazzovskih pianistov mlajše generacije, Kubanec Gonzalo Rubalcaba. Rubalcaba je mogoče znan le nekaterim sladokuscem jazz glasbe, saj je do pred kratkim kubanski glasbeni in ne le glasbeni svet bil zelo zaprt. S svojim zanimivim stilom, ki meša klasično, sodobno in jazz glasbo, prepojeno z namigi na kubanski glasbeni žanr, ga štejejo med najboljše jazzovske improvizatorje. Gonzalo Rubalcaba bo v Trstu z drugima dvema vrhunskima glasbenikoma, basistom Jeffom Chambersom in bobnarjem In-gnaciom Bernom. Glasbeni večer spada v niz jazz koncertov »Jazz Terminal«, ki ga organizira Kappa Vu Idea pod pokroviteljstvom občine Trst. (Pan) NOVICE GORICA / V ŠTEVILNIH KRAJIH NA GORIŠKEM, OB DNEVU MRTVIH Fedeconsumotori svari pred goljufivimi promocijami Združenje za zaščito potrošnikov Federconsumatori ugotavlja, da se v zadnjem času množijo promocijske pobude, ki to v resnici niso. Potencialne stranke vabijo na zmenek preko telefona, jim obljubljajo dragoceno darilo in ugoden nakup. Pogosto se zgodi, da kupca obdeluje kar nekaj “promoterjev” in mu ponuja najrazličnejše ugodnosti, seveda proti podpisu pogodbe. Ko kupec naslednjega dne podvomi o zadevi in hoče pogodbo razveljaviti, je navadno že prepozno, ker je ob nakupu podpisal tudi pogodbo s finančno družbo. Težko ali nemogoče je dobiti nazaj predplačilo. Federconsumatori ugotavlja (na podlagi pritožb, ki jih prejema) da je takih primerov v zadnjem času veliko. Edina uspešna obramba pred goljufi je, da občani zavrnejo vsako še tako mikavno ponudbo in ničesar ne podpišejo. V Tržiču film »La Frontiera« V občinskem gledališču v Tržiču bodo nocoj ob 20.30 v okviru niza srečanj ob 80-letnici konca prve svetovne vojne predvajah film Franca Giraldija»La frontiera«. Prireditelj je Občina Tržič v sodelovanju s Kulturnim združenjem za tržiško območje. Liga o nedoslednosti v Fl Predstavniki Severne fige ne zamudijo priložnosti, da ne bi ošvrknih upravitelje na občini. Tako načelnik SL Formentini poudarja, da so bili zavrnjeni vsi predlogi, da bi manj premožnim občanom zmanjšah davek IG, kar bi občino stalo le peščico milijonov. Po drugi strani pa je večina takoj osvojila Zamparov predlog o prispevku 50 milijonov lir Sejemski ustanovi, ki po Formentinijevih besedah kar »plava v zlatu Goriškega sklada« in jo vodi dobro plačan ravnatelj, ki sedi na občini v vrstah FI. Rajonski svet v Podgori Danes ob 20.30 je sklicana seja rajonskega sveta v Podgori. Seje se bo predvidoma udeležil občinski odbornik Coana. Govor bo o izboljšavah prometne ureditve in namestitivi prometnih znakov. Svet naj bi tudi izrekel mnenje o treh osnutkih občinskih pravilnikov, ki so bili že v dnevnem reduseje občinskega sveta, a so bili zatem umaknjeni, ker sklepom niso bila priložena mnenja rajonskih svetov. ŠKD Danica je osvojilo nogometno Trofejo tovarištva Trofeja tovarištva, takšen je naziv nogometnega turnirja 7:7 na Vrhu, na katerem so moči merile mešane ekipe KD Zupančič iz Standreža, KD Danica z Vrha in Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Na travnati površini so se bili ostri a pošteni boji s sledečimi izidi: Zupančič - Danica 1:3, Zupančič -TPPZ 3:2, Danica - TPPZ 3:3. Zmagala je torej domača Danica. Sledila je uspela družabnost v Kulturnem centru Danica na Vrhu. »Mišolovka« v Sovodnjah Dramska družina društva F.B. Sedej iz Steverjana bo v petek, 6. trn., ob 20.30 gostovala v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopila bo z znanim delom, prav tako znane angleške avtorice A. Christie »Mišolovka«. Igro so člani dramske skupine naštu-ditali letos maja, premiera pa je bila 9. maja. Tatovi v tobakami v Gradežu Tatovi so ob koncu tedna vdrli v tobakamo Royal bar v kraju Grado Pineta ter odnesli precejšnjo količino cigaret. V notranjost so prišli skozi manjše okno na dvoriščni strani stavbe. Blago je vredno okrog tri milijone lir. Volčjaka sta v pesjaku Združenje za zaščito živali AIPA sporoča, da so dne 12. oktobra blizu financarske kasarne pri Bmih v Dolu našli dva nemška volčjaka. Gre za odrasla samca s temno dlako, ki so ju namestih v pesjaku v Ul. Scogli 38 v Gorici. Gospodar lahko poklice sedež AIPA (0481-82173) ali gospo Fabio Lupieri (0481-33828). Izpadlo je ime solista V poročilu o petkovem koncertu partizanskih pesmi v Kulturnem domu je pri navedbi številnih nastopajočih izpadlo ime sofista Damjana Locatellfija, ki je nastopal z godbo V. Parme. Prizadetemu se oproščamo. Sum/iiiMSim SmtLKJ® ©LLE[D)^[La0©E MARKO SOSIČ BALERINA BALERINA v interpretaciji Lučke Počkaj priredba romana in režija Branko Završan Izvenabonmajska predstava Danes, 3. novembra 1998, ob 20.30 i v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) Spomin na vse pokojne in umile v boju za svobodo V Števerjanu so obeležili 50-letnico postavitve spomenika Nedelja je minila v znamenju spominskih slovesnosti ob dnevu mrtvih. Z obiskom grobov, prižiganjem sveč, polaganjem cvetja smo obujali spomin na sorodnike, prijatelje in znance. Ob množični udeležbi krajanov in na pobudo občinske uprave je v nedeljo potekala spominska slovesnost pred spomenikom na Trgu Svobode v Števerjanu. V tem kraju so namreč, med prvimi na Goriškem, že 5. septembra 1948 postavili obeležje vsem, ki so umirali doma, v italijanskih taboriščih, v nemških uničevalnih taboriščih in kot partizani v boju za osvoboditev. Nedeljska slovesnost se je začela s polaganjem vencev in z blagoslovom župnika g. Antona Lazarja ter krajšim priložnostnim nagovorom župana Hadrijana Corsija, ki je poudaril, kako so »naši starši zgradili obeležje komaj tri leta po koncu svetovne vojne, ko so bile rane še boleče, v zahvalo in trajen spomin vsem, ki so šli skozi grozote vojne. Imena krajanov, ki so vklesana na obeležju doka- zujejo, da narod, ki hoče živeti, je pripravljen na največje žrtve«. Zapela sta mešani pevski zbor F.B. Sedej pod vodstvom Bogdana Kralja in moški pevski zbor Briški grič-Paglavec pod vodstvom Ivana Klanjščka. Pesem se je prepletala z recitacijami (na besedilo Jurija Paljka) ter pripovedjo o gradnji obeležja, ki jo je sestavil Martin Drufovka. V nedeljo je bila spominska slovesnost tudi na Jazbinah. Spominske slovesnosti so bile v nedeljo v številnih krajih v go-riški okolici pa tudi na glavnem goriškem pokopališču, ki ga je obiskala visoka delegacija iz Slovenije pod vodstvom Braneta Omerzuja, Sekretarja v Ministrstvu za delo, socialo in družino. Govorili so predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je posebej poudaril potrebo po pravilnem vrednotenju idealov narodnoosvobodilnega boja, goriški podžupan No-selli o nujnosti, da se poklonimo vsem žrtvam za svobodo, predstavnik borčevskih organizacij Mario Merni. Brane Omerzu je ugotavljal, da se v Sloveniji danes prepogosto pozablja na izročilo partizanskega in narodnoosvobodilnega boja, medtem ko bi bilo nujno to simboliko ohranjati in prenašati na nove rodove. Govoril je tudi podpredsednik pokrajine Brancati. Potek žalne slovesnosti je spremljala godba na pihala iz Nove Gorice, Delegacija v kateri so bili tudi predstavniki MO Nova Gorica, Upravne enote in borčevskih organizacij, je pred tem obiskala grobnico v Gonarsu. V Standrežu so se predstavniki borcev, društev in rajonskega sveta poklonili žrtvam pred obeležjem na Pilošču (v veži Kulturnega doma) in pred glavnim spomenikom. Priložnostni nagovor je imela Nataša Paulin, udeležence pa je pozdravil tudi novi predsednik društva Flavio Primožič. Pel je zbor O. Zupančič pod vodstvom nove dirigentke Anastazije Purič. Slovesnosti s polagajnjem vencev in krajšim kulktumim sporedom so bile v Podgori (tu je pel zbor A.Paglavec - Briški grič, bile so na sporedu recitacije). Skoraj sočasno je potekala spominska slovesnost tudi ,v Pevmi, ob sodelovanju župnije, bivših borcev in rajonskega sveta ter društev. Pel je zbor iz Stmavra, recitirali so otroci. Tako v Pevmi, kakor v Podgori so bili prisotni predstavniki ZB iz Nove Gorice. Spored komemoracij v sovo-denjski občini se je začel na Vrhu, končal v Sovodnjah. Povsod so domači zbori poskrbeli za priložnostni kulturni spored. Spominske slovesnosti so bile v nedeljo tudi v Ločniku in številnih drugih krajih. Včeraj opoldne je bila kome-morativna slovesnost pred obeležjem na trgu pred železniško postajo, kjer stoji spomenik deportirancem v Nemčijo. Predstavniki Občine so včeraj obiskali številna spominska obeležja, v kapeli Coroninijevega dvorca pa je bila tudi maša. Na slikah (foto Bumbaca) svečanosti pri spomenikih v Sovodnjah (levo) in v Standrežu Spomenik vsem, ki so se žrtvovali za našo svobodo Marjan Dmfovka je na nedeljski svečanosti ob 50-letnici spomenika v Števerjanu prebral sledeče misli, ki so se prepletale z recitalom: Nahajamo se v povojnem času, okoli leta 1946. Steverjan je bil takrat skoraj v celoti kmečka vas. Kmetje-koloni so garali od jutra do večera. Preprosto kmečko ljudstvo je bilo močno zmedeno, saj je v komaj končanem uporu utrpelo mnogo žrtev in preživelo globoko rano, ki se je zelo počasi celila, saj so bile žrtve tega terorja v šte-verjanski občini naslednje: v taboriščih so umrli štirje vaščani, doma pa so jih okupatorji pobili osem. Izgubljenih v Italiji je bilo deset, vojnim posledicam pa so podlegli trije vaščani. V partizane je odšlo 350 naših ljudi in v borbi jih je padlo 47. To je bil velik krvav davek, ki ga je števerjansko ljudstvo plačalo za svobodo in zlo najprej fašistične in za njo še nacistične diktature. Tik pred postavitvijo državne meje, 15. septembra 1947, se je med ljudmi rojevala zamisel o postavitvi spomenika v spomin na žrtve utrpelega nasilja. Požrtvovalni ljudje so radovoljno in velikodušno sprejeli idejo, ki je takoj zatem zadobila uresničitev. Navdušenci so ustanovili odbor, ki bi mu lahko rekli mešani vaški odbor, saj so ga sestavljali ljudje različnih političnih prepričanj, v njem je bila zastopana celotna vas in to dejstvo je bilo najvažnejše. Predsednik odbora za postavitev spomenika je bil Vane Koršič. Vsakdo v tem odbom je imel svojo funkcijo in vsakdo izmed obomikov je povedal svojo zamisel o izgradnji spomenika in počasi je prišlo do načrta, ki ga je brezplačno pripravil in izdelal gradbeni mojster Remigij Koršič. Veliko ljudi je sodelovalo pri tem in pomagalo na različne načine. Tako so se pričela dela spomenika, ki je bil in je eden izmed prvih na Primorskem, ki ni strankarski, ampak ljudski. Na njem so zabeležena imena tistih, ki so dali svoje življenje za srečnejšo bodočnost svojega rodu in, ki jih še danes pogrešamo. Denarja, kakor vemo, je bilo malo in torej je bilo potrebno zmanjšati odvečne stroške. Kupljeni material je bil skoraj ničen in če je bil, je bil zabarantan. Naše temno kamenje so rili po vasi, dosti so ga ročno razbijali v javi, kamnolomu v Sčednem pri Jožefu Rožiču. Remigij Koršič ga je tudi, pred 15. septembrom 1947, veliko pripeljal s Sabotina. Beli kamen za kanto-nale, je bil kupljen v Nabrežini na Krasu. Pri delu so se kmetje vrstili. Glavni delavec, tisti, ki se je razumel na izdelavo in klanje kamenja, treba ga je bilo sekati po žilah, je bil Jožef Hlede, ki je tudi koordiniral dela. Oblikovanje kamenja in obenem gradnjo spomenika je Remigij zaupal dvema zidarjema, ki sta bila v tem izvedenca. Prvi se je imenoval Rudi Simčič in je bil doma iz Kojskega, drugi pa iz Grgarja. Treba je bilo tudi dobro pripraviti teren za postavitev temeljev, ker je v neposredni bližini stal vodnjak. Dela so le prišla do konca in 5. septembra 1948 se je v Števerjanu odvijala svečanost, ot- voritev spomenika. In še danes opominja, Steverjance in popotnike, ki gredo skozi našo vas, da je bilo za svobodo naroda prelito mnogo krvi. Podzemeljski prostor spomenika je bil prvotno namenjen spominski fotografiji, oz. obeležju vsakega od padlifi, ni pa bil izveden. Spomenik je osmerokoten in izdelan iz domačega kamna-la-porja. Štiri strani pokriva izmenično beli kraški marmor. Na sprednjo stran spomenika je bila postavljena kamnita plošča z znakom sv. Florjana, varuha naše vasi. Ob vznožju spomenika je vzidana plošča, na kateri piše: »Življenje ste dali za svobodo ljudi, hvaležni smo mi in bodo bodoči rodovi«. Spomenik obkrožajo pod vrhom štirje plameni, štirje zaradi tega, ker štiri so bila vojna prizorišča, kjer so Steverjan-ci umrli: doma, v Italiji, v taboriščih in pri partizanih. Štirje stranski plameni se simbolično dvigajo višje proti centralnemu, sredinskemu ognju, ki gori na vrhu spomenika, kar pomeni, da so se Slovenci borili za slovenski narod, vsi so se borili za nekaj skupnega in za nekaj skupnega so tudi ponosno in z dvignjeno glavo padli, darovali so življenje za narod. In danes ta ogenj še gori. Hvaležni smo in bomo vsem, ki so nam ohranili naš jezik, našo pesem, naše kulturne tradicije in tudi vero. Slava jim in naj počivajo v miru. GORICA Torek, 3. novembra 1998 . GRADIŠČE / VEČINA DALA SOGLASJE Spor o trgovskem centru se zaostruje Občinski svet je v petek izrekel ugodno mnenje o objektu z osem tisoč kv. metri ra* ■ " ' ’ . ! ‘jž . ''' *' - a- ' rKŽVv Občinski svet v Gra-^Sču je na petkovi seji iz-'lal ugodno mnenje za ■tov trgovski center v Predmestju, ob cesti proti Vidmu. Dovoljenje sicer lzda Dežela, vendar je ob-yezno mnenje občine. Za 1® glasovalo devet svetovalcev, šest jih je bilo pro-Kljub predlogu naj bi razpravo odložili in dodatno poglobili nekatere aspekte problema, je bilo vprašanje postavljeno na aiievni red. Razprava je blla, po pričakovanju, ze-O vroča. Na eni strani je rala večina z županom na Celu, ki je tudi na petkovi Se)i potrdil, da bodoči Center ne bo konku-reHčen, ampak komple-aientaren trgovski dejavnosti v mestu, na drugi strani pa opozicija, ki je Prepričana, da gre za zelo nizek udarec celotni trgovski dejavnosti. Na pre-Pihu naj bi se, po njihovi oceni, znašlo okrog 60 tr-govin, kar za Gradišče ni malo. Zupan Fabris je povolj-no mnenje zagovarjal z IT~ŽUPANA Scarano toži Valentija in zahteva povračilo 38 milijonov Nekdanji župan Sca-rauo toži goriško občino rn zahteva povračilo skoraj 38 milijonov, ki Pn je moral izplačati iz mstnega žepa, ko je bil obsojen zaradi onesnaže-vanja, ki ga je povzročal npepeljevalnik pri So-Vodnjah. Zadevo je že le-la 1988 sprožila sovodenj ska občina, nakar so ovadbo vložili Zeleni. Očarano je bil nazadnje obsojen na denarno glo-0° in povračilo sodnih stroškov, med katere sodi tudi 38 milijonov za ekspertizo izvedenca, ki 8a je imenovalo sodišče. Očarano trdi, da bi to Vs°to morala kriti občila, Valenti pa se s sedanjo upravo temu upi-Zadeva bo tako roma-a na sodišče, kjer se bosta spopadla župana. navajanjem nekaterih dejstev: če bi bili trgovci tako odločno nastopili in tudi formalno vložili priziv v okviru postopka sprejemanja splošnega regulacijskega načrta, bi bila stvar laže in hitro rešljiva. Takrat pa ni nihče reagiral. Zadeva se vleče že kakih šest let. Po svoje so soodgovorni trgovci sami, ki niso reagirali niti ob sprejemanju variante k regulacijskemu načrtu, ko je bilo področje opredeljeno specifično za tovrstne gradnje. Opozicija očita županu Fabrisu, da ni ukrepal pravočasno, da ni prisluhnil predstavnikom trgovcev in navsezadnje, da so se razmere v zadnjih letih v trgovski dejavnosti zelo spremenile. Na podlagi teh ugotovitev bi župan lahko rekel ne pobudi. Jezo na župana kuhajo gradiščanski trgovci, ki so prejšnji teden priredili javno zborovanje in predlagali, naj se sprejem kakršnekoli odločitve od-godi, Zupan pa naj sprej- me delegacijo zveze Ascom. To se ni zgodilo Na sliki (foto Bumbaca) območje, kjer naj bi nastal trgovski center GLEDALIŠČE / V KULTURNEM DOMU Kezichev Američan od Sv. Jakoba izzval smeh in navdušenje občinstva Nocoj gostuje SSG s Sosičevo Balerino V okviru niza gledaliških predstav »Stvarnosti na teritoriju« je tržaška skupina »La contrada« v soboto gostovala v go-riškem Kulturnem domu z narečno igro Tullia Kezi-cha »L’americano di San Giačomo«. Kezich, ki ga poznamo predvsem kot odličnega filmskega kritika, se je izkazal tudi v vlogi komediografa in je svoje spomine na prva povojna leta v Trstu zlil v zabavno komedijo. V humorističnem ključu je skozi lika dveh protagonistov, ki stojita na nasprotnih ideoloških okopih takratnega časa, prikazal neko obdobje pa tudi večne značaje in slabosti ljudi. Igro je mojstrsko postavil režiser Francesco Ma-cedonio, v glavnih vlogah pa so se odlično odrezali Ariella Reggio, Lidija Kozlovič, Mario Valgoi in Ora-zio Bobbio. Občinstvo ni zadrževalo smeha ne aplavzov, s katerimi je pri odprti sceni večfaat nagradilo nastopajoče. Nocoj bomo na odru Kulturnega doma lahko gledali izvenabonmajsko igro SSG »Balerina, balerina«, naslednja italijanska igra (in prva v abonmaju) pa bo v torek, 10. t.m., Neila Simona »Stanno suonando la nostra canzo-ne«, v režiji Gigija Proiet-tija. JAMLJE / PREDALI SO GA NAMENU V SOBOTO Razširili in obnovili pokopališče Ob županu Lavrenčiču je govoril predsednik pokrajine Brandolin ZELENI / OBČANI NAJ SE IZREČEJO Predlog referenduma o lokaciji bolnišnice Odločali naj bi tudi o prenovi teatra Verdi Zeleni predlagajo naj se o lokaciji bolnišnice v mestu izrečejo goriški občani na občinskem posvetovalnem referendumu. To zato, »da ne bi deset oseb (Zupan in primariji) odločalo o zdravju vseh občanov«, utemeljujejo Zeleni, ki se odločno zavzemajo za to, da bi bolnišnica ostala tam, kjer je danes: »Edina možna pot, da ohranimo dostojno zdravstveno oskrbo v Gorici, je danes ta, da bolnišnico obdržimo v starem kompleksu v Ul. Vittorio Venelo in da pospešimo proces integracije z bolnišnico v Šempetru«. Zeleni pri tem ne Sledijo s puščicami na račun ravnatelja zdravstvene ustanove Barattija in primarijev, ki so se v prejšnjih dneh povoljno izrekli o možnosti selitve k Janezu od Boga, če denarja za novo bolnišnico -kot vse kaže - ne bo. Ba-rattiju očitajo, da dosledno izvaja obveze, ki jih je svojčas sprejel z nekdanjim tržiškim deželnim odbornikom za zdravstvo Fasolo, »da bo ustvaril pogoje za to, da bo tržiška bolnišnica pri San Polu ostala edina v pokrajini«. Glede stališča primarijev pa Zeleni hudomušno ugotavljajo, da jih je skoraj vse imenoval Baratti in si pač skušajo ohraniti delovna mesta. V isti izjavi za tisk načenjajo še dvoje vprašanj. Prvo zadeva Verdijevo gledališče, za prenovo katerega se občina pripravlja, da potrosi še 9 do 10 milijard. V občinskem proračunu sploh ni predvidena postavka za vzdrževanje teatra po odprtju. Goričani morajo točno vedeti, koliko jih bo stalo gledališče in se na referendumu odločiti, ali je vredno stroška. Zadnji obravnan problem pa so odpadki. Občinski upravi očitajo, da se dela, kot da ni ne odpadkov ne dekreta Ronchi, ki veleva drastično zmanjšanje količine in ločeno zbiranje. V tem ima goriška občina že dolgoletno tradicijo brezbrižnosti, ugotavljajo Zeleni. Kritični so tudi do pokrajinske uprave, ki sicer že dalj časa pripravlja lastne načrte za odpadke in ocenjuje deželne, konkretnega pa ni naredila še nič. Predsednik pokrajine Giorgio Brandolin je v soboto popoldne skupaj z županom Doberdoba Mariom Lavrenčičem prerezal trak z barvami italijanske in slovenske trobojnice ob odprtju novega dela pokopališča v Jamljah. S posegom v vrednosti 240 milijonov lir, ki jih je večinoma prispevala pokrajina, so pridobili prostor za 50 novih grobov, obnovili pa sb tudi kapelico in druge pokopališke naprave ter zid iz kraškega kamna. Občina je pri izvajanju del posvetila veliko skrb spoštovanju kraške arhitekture. Svečanost je uvedel in zaključil zbor Fantje izpod Grmade, pokopališče pa je blagoslovil župnik Prinčič. Zupan Lavrenčič je poudaril, da uprava vestno skrbi za Jamlje, kjer izvaja tudi zahtevni načrt socialnega središča, med posegi pa je poleg poko-, pališča tudi asfaltiranje ceste. Brandolin je pohvalil občino za občutljivost do realnih potreb krajanov in zagotovil še nadaljnjo skrb pokrajine, da v mejah možnosti pomaga občinam in tudi s tem utrjuje enotnost Goriške. KINO GORICA vrrroRiA 117.45-20.10- 22.30 »X-files«. I. Martin Landau in Lythe Danner. VITTORIA 3 18.30-21.30 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«. I. Robert Redford. CORSO Rdeča dvorana: 18.30-21.45 »Salvate il sol-dato Ryan«. S Spielberg. Modra dvorana: 18.00- 21.30 »La leggenda del pianista sulPoceano«. R. Giuseppe Tomatore. TRZIC COMUNALE 20.30 »La frontiera«. R. Franco Giraldi. n RAZSTAVE V KG LOJZETA BRATUŽA bodo jutri ob 18. uri odprli spominsko razstavo Avgusta Černigoja ob stoletnici njegovega rojstva. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. Na ogled bo okrog 150 del iz zasebnih zbirk. Razstava bo na ogled do 25. novembra vsak dan razen sobote od 17. do 19. ure. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL - sekcija Doberdob prireja 7. novembra izlet v Caorle. Informacije pri Mili, tel. 78398. Poleg Daniele in kontrabasa bo od sedaj nas PIGIO objemal tudi malo lijo Eliso Vse najlepše jim že- prijatelji Primorskega dnevnika! Dario Ferfolja se oprošča Silvanu Semoliču zaradi žaljivih izrazov na seji občinskega sveta v Doberdobu. Sezonske novosti ^ moških Mr* oblačil GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 S PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je še nekaj mest za Martinovo večerjo 15. novembra v restavraciji Al fogolar v Ga-glianu. Prijave do jutri. KD O. ŽUPANČIČ vabi v nedeljo, 8. novembra, od 11.30 dalje na pristno domače martinovanje na dvorišču doma A. Budala. Postregli bodo s kostanjem, vržoti, rebulo in dmgimi dobrotami. Vabljeni vsi Standr-ci in prijatelji Standrcev. KD BRIŠKI GRIČ vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v domu na Bukovju. Vpisovanje pri Ma-nueli Juretič, tel. 81163. KD SOVODNJE in DRUŠTVO KRVODAJALCEV bosta 15. novembra priredili razstavo ročnih del, risb, vezenin in drobnih domačih izdelkov. Krajani, ki bi radi pokazali kaj znajo narediti, naj se oglasijo Zlatki tel. 0481/882032 ah Marinki tel. 0481/882043. KD DANICA vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v gostilni pri Drejcetu v Doberdobu. Glasba in zabava sta zagotovljeni. Vpisovanje pri Dolores (tel. 882222) in Kristini (tel. 882195) do 5. novembra. □ OBVESTILA RAJONSKI SVET V REVMI vabi jutri ob 20. uri na skupščino krajanov v osnovni Soh J. Abrama. S predstavniki AMG bodo govorili o vodovodu in metanizaciji. SPDG - SMUČARSKI ODSEK prosi člane, ki so se prijavili za zimovanje na Južnem Tirolskem, da poravnajo akontacijo. Sedež je odprt ob sredah od 11. do 12. in četrtkih od 19. do 20. ure. SPDG obvešča, da martinovanja v Kobaridu ne bo. Člani, ki so vplačali, naj se zglasijo na društvu za povračilo. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bodo 4. novembra pričeli z rekreacijsko telovadbo v telovadnici OS v Ul. Duca d’Aosta v TrZiCu. Dejavnost bo od 18.30 do 20. ure. Za prijave in informacije tel. 44984,45122ali 482015. KD SKALA GABRJE v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75 organizira fotografski tečaj. Prijave na sedežu društva ob prvem predavanju v četrtek, 5. novembra, ob 20.30. Za dodatne informacije: tel. 882119.(Ladi). LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRZICU AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340. POGREBI DANES - Iz Gorice: 8.55, Stefania Cingerli vd. Nanut iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Standrežu; 10.35, Antonia Miniussi vd. Pieruzzo iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 11.55, Renato Lucigrai iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. Iz Tržiča: 9.40, Teresa Facchinetti vd. Massa iz mrliške veže glavnega pokopa-lišča v Tržiču na pokopališče v Ronkah; 10.40, Elvira Ci-pracca vd. Bigot iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.10, Vittoria Supe-rina vd. Bertogna iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče. SODSTVO / PO PRIZIVU TOŽILCEV POLITIKA / AKTUALNO VPRAŠANJE Ustavno sodišče »razveljavilo« člen 513 Izjave skesancev veljavne, tudi brez potrditve na procesu Volilna zakonodaja razdvaja in združuje V Orvietu posvet reformistične levice Dialog med Berlusconijem in D'Aiemo RIM - Ustavno sodišče je izdalo razsodbo, s katero je popolnoma sprevrglo domet člena 513 kazenskega postopnika. Ustavni sodniki so razsodili, da je »inkriminirani« člen na treh mestih protiustaven. Tako so razveljavili veljavnost drugega odstavka člena št. 513, po katerem bi morali priče ali skesanci med sodno obravnavo potrditi izjave, ki so jih bili dali med preiskovalnim postopkom. Ce bi priče ali skesanci tega ne storili, ali pa bi zavrnili potrditev svojih izjav pred sodniki, bi bile tiste njihove prvotne izjave neveljavne in bi jih sodniki ne smeli vzeti v poštev. Po včerajšnji razsodbi prvotne izjave ne bodo romale v koš. Sodniki jih bodo morali upoštevati, pa čeprav jih priča (ali skesanec) ne bo hotela potrditi. V takem primeru bodo imeli sodniki, javni tožilec in obramba pravico do zaslišanja. Člen št. 513 sodi v splet novih norm, ki jih je lani na predlog pravosodnega ministra Giovannija Marie Flicka odobril parlament, da bi »uravnovesil« položaj tožilstva in obrambe na procesih. Odvetniki so se namreč dalj časa pritoževali, ker jim ni bila dana možnost za zaslišanje skesancev. Njihove izjave iz preiskovalnega postopka so morali sodniki upoštevati ne da bi jih »pretresla« obramba. Uvedba člena 513 pa je zagnala vik in krik med javnimi tožilci. Po njihovem mnenju naj bi »črtanje« izjav, ki jih priče (ali skesanci) niso potrdili med sodno obravnavo, dejansko razveljavilo vse preiskovalno delo. Zato so vložili priziv na ustavno sodišče. Ustavni sodniki so včeraj po petih mesecih razglabljanj izdali svojo 94 strani obsegajočo razsodbo. Poleg črtanja 2. odstavka »inkriminiranega« člena, so tudi razsodili, da imajo obtoženci, ki so vpleteni v drug sorodni kazenski postopek, kot vsi drugi pravico do molka. Razsodba je takoj naletela na odmeven odziv. Javni tožilci so za- dovoljni, saj bodo lahko sedaj mirne duše nadaljevali serijo procesov, ki bi bilo pod vprašajem, ko bi ostala norma 2. odstavka člena št. 513 še veljavna. Drugačnega mnenja so politični predstavniki. Za Marca Boata, poročevalca o pravosodnih vprašanjih v pokojni dvodomni komisiji, predstavlja »nevaren« korak nazaj. Predsednik parlamentarne komisije za boj proti mafiji Ottavia-no Del Turco je menil, da bo sedaj težje pripraviti reformo zakonskih norm o skesancih. Predsednik poslanske komisije za sodstvo Giu-liano Pisapia je ocenil, da bo imela odslej obramba težjo nalogo na procesih. Za Tiziano Maiolo (For-za Italia) so ustavni sodniki »oklofutali« parlament, za Luciana Gasparinija (Severna liga) pa je ustavna razsodba »vrnitev v preteklost,« medtem ko je po mnenju Luigija Saracenija (Zeleni) ustavno sodišče v tem primeru prevzelo vlogo zakonodajalca. PRIMER PINOCHETA / POZIV »LORDOM« ISABEL ALLENDE Iz Pariza mednarodni zaporni nalog Podobna zahteva bi lahko prišla iz Bruslja - Čile se zavzema za posredovanje Vatikana PARIZ - Francoski sodnik Roger Le Loire je včeraj podpisal mednarodni zaporni nalog za bivšega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, ki je v hišnem priporu v Londonu. Za tak korak se je pariški sodnik odločil po prijavi številnih francoskih državljanov, ki so izjavili, da je med Pinochetovo strahovlado izginilo več njihovih družinskih članov. Pariški sodnik, ki po prijavah vodi preiskavo, je tudi izda) pooblastilo, na osnovi katerega lahko britanski policisti zaslišijo Pinocheta v zvezi s francosko preiskavo, britanski policisti bodo nadalje bivšemu čilskemu predsedniku tudi predali obvestilo o uvedbi postopka, kot to predvideva francoski kazenski zakonik. Nadalje je francoski zaporni nalog tudi osno- va za zahtevo izročitve Pinocheta francoskim sodnim oblastem, za kar pa je pristojna prakura. Mednarodni zaporni nalog pa bi lahko izdali tudi belgijski sodniki. Sest Čilencev, ki živi v Belgiji, je namreč nastopilo kot civilna stranka v postopku proti Pinochetu, katerega dolžijo, da je z nasiljem in mučenjem povzročil smrt njihovih svojcev. S pravnega vidika se šesterica sklicuje na belgijski zakon iz leta ’93 o kaznivih dejanjih, kakor jih opredeljuje mednarodno pravo. Glede na dejstvo, da se dejanja v prijavi nanašajo na obdobje pred sprejetjem belgijskega zakona, je vprašljivo, če bo generalna prokura v Bruslju upoštevala zahteve šesterice. Včeraj je v London prispela Isabel Allende, čilska poslanka in hčerka ubitega predsednika AUendeja. Zgornji britanski parlament je v imenu pravice pozvala, naj ne dopusti, da bi se Pinochet izognil sojenju. Sklad Predsednik Augusto Pinochet pa je v čilski prestolnici sporočil, da je zbral milijon podpisov s prošnjo papežu, naj poseže v korist priprtega bivšega predsednika. V nedeljo se je podtajnik na čilskem zunanjem ministrstvu Maria-no Femandez srečal z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Angelom Sodanom, katerega je informiral o zadevi, ni pa ga zaprosil za posredovanje, kot so naglasili vatikanski uradni viri, ki so še poudarili, da je do sestanka prišlo na čilsko prošnjo. RIM - Dvojni krog, večinska nagrada, neposredna izvolitev premiera, bipolarnost po britanskem vzoru in še bi lahko naštevali. To so samo nekateri predlogi v novem soočanju o volilnem zakonu, ki predstavlja preizkusni kamen za oživitev dialoga med Massimo Dilemo in Silviom Berlusconijem, ki sta se že zbližala in sprla v dvodomni komisiji za reforme. Politični scenarij pa je tokrat nekoliko drugačen.Vodja LD je predsednik vlade, Berlusconi pa še vedno vodja opozicije, ki ima vse manj idej, a skoraj isto pogajalsko težo. Da hoče D’Alema z razliko od Prodija, ki je reforme prepustil parlamentu, igrati na tem področju aktivno vlogo priča imenovanje Giuliana Amata za ministra, ki se bo neposredno ukvarjal s temi vprašanji. Da Amato misli zares je dokazal na posvetu reformistične levice, ki je privabil v Or-vieto politično in intelektualno »smetano« LD in zmerne levice. Če je po eni strani posvet dokazal agilnost socialdemokratskega gibanja, katerega li-der je D’Alema, je po drugi strani potrdil, da je prav volilni zakon boleča točka ne samo levice, a celotnega italijanskega političnega sistema. Amato je v Orvietu spet predlagal neposredno izvolitev predsednika vlade in to v okviru bipolarnega sistema, ki naj ne bi nujno slonel na cisto večinski zakonodaji. Bivši ministrski predsednik iz vrst PSI zagovarja ta predlog že vsaj deset let, pri tem pa ni ni- NOVICE JERUZALEM / V DOGOVORU Z ARAFATOM Argentina izročila Nado Šakič Hrvaški ZAGREB - Argentina je včeraj izročila Hrvaški Nado SaHč, ki je osumljena za vojne zločine v ženskem taborišču Stara Gradiška blizu Jasenovca med drugo svetovno vojno. 72-letno Sakičevo, ki ima Parkinsonovo bolezen, bodo po mnenju odvetnika najverjetneje namestih v bolnišnici zagrebških zaporov. Argentinske oblasti so Nado Sakič aretirale 23. julija v Santa Teresiti, kjer je živela s svojim soprogom Dinkom Sakičem, ki ga je Argentina Hrvaški izroci-li že 18. junija. Na Hrvaškem mu sodijo za vojne zločine kot poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu med drugo svetovno vojno. SaMčeva, ki je bila med vojno stara 16 let, je osumljena, da je med leti 1942 do 1945 v ženskem taborišču v Stari Gradiški mučila taboriščnice. Saki-čeva je obtožbe zanikala. (STA/AFP) Otvoritev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu LJUBLJANA - Slovenski minister za pravosodje Tomaž Marušič in predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger se bosta 3. in 4. novembra udeležila otvoritve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Novoustanovljeno, stalno Evropsko sodišče za človekove pravice, sestavljeno iz 40 držav članic, bo edino sodišče na svetu, ki bo omogočalo posamezniku, da zaradi kršenja človekovih pravic vloži pritožbo proti državi. Obenem bo omogočalo posamezniku direkten in hitrejši dostop do sodišča, ki bo sestavljeno iz 40 sodnikov. Poseben odbor bo pregledoval in sprejemal primere in jih nato posredoval skupini sedmih sodnikov. V posebnih primerih pa bo odločal veliki senat, sestavljen iz 17 sodnikov. (STA) Odložili začetek veljave sporazuma Dogovor iz Wye Plantationa mora prej odobriti izraelski parlament JERUZALEM/RAMALA - Izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se včeraj strinjala, da bo začasni izraelsko-palestinski sporazum iz Wye Plantationa začel veljati šele, ko ga bo ratificiral izraelski parlament, in sicer 12. novembra. Premier Netanjahu se je namreč včeraj odločil, da mora sporazum najprej sprejeti vlada, nato pa ga ratificirati še parlament, čeprav sporazum uradno te zahteve ne vsebuje. Arafatov svetovalec Ahmed Tibi je sporočil, da je Netanjahu po telefonu Arafatu razložil svojo odločitev in da se je slednji z njo strinjal. Sporazum, ki sta ga strani podpisali 23. oktobra, naj bi sicer začel veljati deset dni po podpisu, torej v noči na torek. Sicer politični krogi v Izraelu pričakujejo, da bosta sporazum brez težav potrdila tako vlada kot parlament, Palestinci pa so Netanjahuja obtožili, da se izmika izpolnitvi obveznosti iz sporazuma. Palestinski kabinet je sporazum, ki predvideva umik izraelskih enot z dodatnih 13 odstotkov ozemlja Zahodnega brega, potrdil že minuli petek. Palestinska časnika Al Hayat Al Dschadida ter Al Ayyam sta poročala, da so v skladu s sporazumom iz Wye Plantationa Palestinci že izdelali časo- vni načrt za spremembo svoje sporne listine, sprejete leta 1968, v kateri nekateri členi pozivajo k uničenju Izraela. Palestinski osrednji svet, organ s 120 člani, naj bi se po pisanju časnikov sestal v prihodnjih štirih tednih. Aprila 1996 se je večina elanov omenjenega sveta že izrekla za črtanje spornih odlomkov iz listine, vendar jih niso nadomestili z novimi. Takratna izraelska vlada se je s tem zadovoljila, ne pa tudi sedanja Benjamina Netanjahuja, ki zahteva dejanske spremembe v listini. Izrael je za včeraj napovedal tudi ukinitev popolne zapore Zahodnega brega in Gaze, kar bi pomenilo, da bi se 80.000 Palestincev lahko vrnilo na delo na izraelsko ozemlje. Odločitev naj bi po neimenovanem vojaškem viru Izrael sprejel potem, ko so palestinske oblasti v zadnjih dneh izvedle ukrepe proti »terorističnim organizacijam«. Palestinske avtonomne oblasti so namreč začele z aretacijami v vrstah islamskega uporniškega gibanja Hamas, potem ko je prevzelo odgovornost za atentat, v katerem je bil ubit izraelski vojak. Eden od vodij Hamasa Musa Abu Marzuk pa je v Damasku izjavil, da gibanje ne bo v sporu s palestinskimi avtonomnimi oblastmi Jaserja Arafata. (STA/AFP) koli prepričal včeraj skoraj nasprotnikov in danes sopotnikov iz vrst LD. Najbolj kritičen do tega predloga je predsednik senatorjev demokratične levice Cesare Salvi, ki soglaša z ministrom Ama-tom le pri ugotovitvi, da mora volilne zakone spremeniti parlament in ne volilci z ljudskim referendumom. Medtem ko se na levici in desnici vrstijo stališča o novih volilnih pravilih je Cossigova UDR trdno prepričana, da je treba pred kakršnokoli revizijo volilne zakonodaje rešiti problem konflikta interesov, v katere je vklenjen lider Forza Italia. Včeraj je o tem znova spregovoril Clemente Mastella, ki očitno ni pozabil na stru- pene Berlusconijeve obtožbe na račun »izdajalcev« UDR. Cossigova stranka verjetno bo odločilno pogojevala morebitnega dialoga med večino in opozicijo o reformah in o volilnem zakonu, zna pa ustvariti težave in neprijetnosti ministrskemu predsedniku. Medtem ko se na levici in desnici kažejo prvi sramežljivi znaki dialoga, so nekateri trdno prepričani, da bo volilna pravila mogoče spremeniti le z referendumom. Tako razmišljajo Antonio Di Pie-tro, Mario Segni in Achil-le Occhetto in podobno misli tudi Romano Prodi, ki je, kot znano, vedno nasprotoval kakršnemu koli dialogu z Berlusconijem. ODMEVI NA NOVO VLADO V FJK zmerna levica računa na Severno ligo TRST - Posveta reformistične levice v Orvietu sta se iz naše dežele udeležila tržaški tajnik levih demokratov Stelio Spadaro in Igor Dolenc (na sliki) , ki pri deželnih LD odgovarja za gospodarska in za organizacijska vprašanja. Oba sta pozorno spremljala debato tudi v vidiku nekaterih sprememb, ki se verjetno obetajo na deželni politični sceni. Ključno politično vprašanje zadeva usodo ne samo deželne uprave, a tudi Dežele kot take. Levi demokrati in Ljudska stranka so že napovedali, da ne bodo podprli finančnega zakona manjšinskega odbora Pola svoboščin, ki bo lahko odobren le z glasovi Severne lige. Slednja se o tem še ni izjasnila, nahaja pa se vsekakor pred izbiro ali podpreti desnosredinsko zavezništvo, ali pa iskati dialog z levosredinskimi strankami. Um-berto Bossi kaže določeno zanimanje za vlado Massima D’Aleme, njegovi deželni pristaši pa so glede tega zelo oprezni. Ce bo prišlo do zbližanja med Ligo, LD in LS (Oljke v FJK ni bilo niti v času Prodijeve vlade) so odboru Roberta Antonio-neja šteti dnevi, v nasprotnem primeru bo Pol svoboščin vodil FJK vsaj do spomladanskih evropskih volitev. Na potezi je torej Liga in ne toliko reformistična levica, ki je v FJK, v primerjavi z ostalimi deželami, dokaj šibka. O tem priča podatek, da med podtajniki D’Alemove vlade iz vrst LD ali laičnih komponent leve sredine ni nobenega predstavnika iz FJK, potem ko sta bila menda kandidata za podtajniško mesto tudi senatorja Mitja Volčič in Fulvio Camerini. A to je samo ena plat medalje, ki ima lahko drugačno razlago, če pomislimo, da v novem kabinetu sploh ni zastopana Ligurija, kjer so levi demokrati prva stranka... Preizkusni kamen za morebitne bodoče koalicije bodo bližnje občinske volitve (15.novembra) v Vidmu, kjer je prišlo do prečnih zavezništev. LS je sklenila zavezništvo s Forza Italia, levi demokrati z nekaterimi komponentami leve sredine, NZ »tekmuje« s svojim županskim kandidatom. Liga pa se v sodelovanju z avtonomističnimi gibanji poteguje za izvolitev nekdanjega predsednika Dežele Sergia Cecottija. In prav Cecotti, če se bo prebil v balotažo, bi znal odpreti pot novim odnosom med Ligo in reformistično levico. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. Mm ra O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 GIBANJA / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT ZA LETOŠNJI AVGUST NOVICE široka poraba ohranja počasen ritem in potrjuje nadaljevanje negotovosti Avgusta je vrednost prodaje zraslo le za 2,7%, najmanj v malih trgovinah RIM - Tudi zadnji Is tatov i podatki, ki se nanašajo na avgust, potrjujejo Šibko dinamičnost italijanske široke porabe. V primerjavi z lanskim avgustom je prodaja na stalnih prodajnih mestih (torej brez krošnjarske, domače in telematske prodaje, ki se vse bolj širi) ^rasla za 2,7 odstotka, kar je precej manj kot julija letos, ko se je v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečala za 4 odstotke. Julija je prišlo do naj večjega skoka v 12 mesecih. Kot ponavadi so si tudi avgusta najvecji kos trga odrezale velike trgovske Površine, kjer se je prodaja povečala za 4,6 odstotka, medtem ko je v mali di- stribuciji zrasla le za 2,3 odstotka. Avgusta lani se je stopnja rasti prodaje dvignila za 3,4 odstotka v primerjavi z avgustom 1996, v v prvih osmih mesecih lanskega leta pa je prišlo do povprečne rasti za 2,4 odstotka. V letošnjih prvih osmih mesecih je povprečna rast vrednosti prodaje dosegla 2,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na prvem mestu po skoku vrednosti prodaje so kot običajno hipermarketi (+6,6%), sledijo jim veleblagovnice (+4,5%), supermarketi (+4,4%) in s precejšnjo razdaljo še hard discounti (+2,3%). Kar pa zadeva strukturo nakupov, se je tudi avgusta po- trdila nagnjenost italijanskih potrošnikov, da kupujejo vec neživilskega blaga kot živil: v prvem sektorju se je vrednost prodaje povečala za 3%, v živilskem pa za 2,3%. Stanovska organizacija Confesercenti je Istatove podatke komentirala kot zaskrbljujoče znake negotovosti, ki še posebno ogroža mala trgovska podjetja. Omejena rast prodaje ima pogosto usodne posledice za majhne obrate, še posebno Ce upoštevamo, da se je prodaja trajnih dobrin realno skrčila za pol odstotka. Confesercenti zato poziva vlado, naj anticipira vračilo evro-davka na letošnje leto tudi za male trgovce. Obetaven začetek tedna na borzah MILAN - Tako kot na vseh mednarodnih trgih od Tokia do Nevv Yorka, se je tudi v Milanu borzni teden včeraj zaCel zelo obetavno (Mibtel je pridobil 2, 18%). Poživitev je bilo pričakovati že pretekli petek, ko je vse analitike presenetil izredno ugoden podatek o rasti ameriškega gospodarstva (+3, 3% v tretjem trimesečju), v kričečem nasprotju s pričakovanji o učinkovanju azijske krize. Drugi pomemben element za rast delniških trgov pa so zadnje odločitve mednarodnih finančnih organizacij o pomoči državam v krizi (poleg Azije predvsem Braziliji in še nekaterim latinsko-ameriškim državam), saj je Mednarodnemu denarnemu skladu v ta namen uspelo zbrati 160 tisoč milijard lir. Na milanski borzi, kjer se je včeraj nekoliko spremenila sestava indeksa Mib-30, so vidno napredovale prav delnice družb z interesi v Latinski Ameriki (Fiat, Parmalat itd.). PRORAČUN MEJNI PREHODI / MANJ GNEČE NA VRTOJBI Uspešen začetek izvajanja medcarinskega sporazuma Od 1. novembra carinski postopki le na eni strani meje Danes dopolnila vlade RIM - Vladna kriza, ki je za približno dva tedna ustavila parlamentarna dela, bi lahko imela tudi nevarne posedice pri sprejemanju finančnega zakona, saj novi pravilnik določa, da proračunska razprava ne sme biti krajša od 45 dni od dneva predaje dokumentov pristojni komisiji. Dvodomna proračunska komisija jih je prejela 2. oktobra, zbornica pa bi morala končati prvo razpravo predvidoma 24. novembra, medtem ko bi bilo mogoče morebitno tretje branje opraviti do 20. decembra. Roki so zelo tesni, zato bo treba najti način za nadomestitev zamujenega Časa. Vlada bo danes predstavila vrsto svojih amandmajev, podtajnik v zakladnem ministrstvu pa je zagotovil, da zaradi njib ne bo prišlo do sprememb v kvantitativnih okvirih proračuna, ampak kvečjemu do notranjih prenosov. VRTOJBA - Sporazum o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov v blagovnem prometu med Slovenijo in Italijo, ki sta ga carinski službi obeh držav podpisali pred petimi meseci, na mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Vrtojba pa so ga zaceli izvajati 1. novembra ob polnoči, po besedah upravnika Carinarnice Nova Gorica Stanislava Mikuža že kaže spodbudne rezultate. Na prvi popraznicni dan se je kolona tovornjakov, ki zapuščajo Slovenijo prek MMP Vrtojba, skrajšala z običajnih dveh km na 150 m. Po besedah Mikuža bo izvajanje sporazuma potekalo v veC fazah. S prvo, ki se je začela 1. novembra opolnoči, odpravljajo kolone tovomajkov na izstopu iz Slovenije. Na izstopu iz Italije v Slovenijo pa v tej fazi še ne bo popolne odprave kolon. Kljub temu naj bi se tudi te kolone zmanjšale za približno petino, na slovenski strani pa naj bi jih povsem odpravili. Kot je za STA povedal uprav- nik Carinarnice Nova Gorica, je bila včeraj na MMP Vrtojba še vedno kolona približno 30 tovornjakov, vendar je po njegovem mnenju večji promet tudi zaradi praznikov, pa tudi zaposleni na carini se »še prilagajajo novemu načinu dela«. Sicer pa je bistvo prve faze izvajanja sporazuma v tem, da odpravlja italijansko mejno točko in dela prenaša na slovensko stran. «To pomeni, da se pri podobnih opravilih carinskih'služb obeh držav voznik tovornjaka ustavi samo enkrat, omogočeno pa je tudi sočasno carinjenje na obeh straneh meje,« je dejal Mikuž in dodal, da gre za prepolovitev Časa, potrebnega za carinjenje. Ce gre tovornjak iz Slovenije v Italijo, se ustavi samo na slovenski strani in pri vstopu v Italijo, prej pa se je moral ustaviti tudi na vstopu v italijanski carinski prostor, kjer so nastajale dolge kolone. Zdaj je ta točka odpravljena in med slovenskim in italijanskim prehodom ni veC kolo- ne, saj promet poteka brez kontrole. V prihodnje bodo odpravili tudi kontrolo ob izstopu iz izvoznega parkirišča na italijanski strani, kontrolo pa bodo opravili slovenski mejni organi. S tem bodo mejni organi ene države nadzirali vstop na to parkirišče, drugi pa bodo skrbeli za izstop. Poudariti velja, da gre za prvi takšen sporazum, ki ga ena od držav EU izvaja z državo zunaj meja petnajsterice. Na Vrtojbi upajo, da bodo poenostavitev carinskih postopkov vpeljali tudi na drugih mednarodnih prehodih na slovensko-italijanski meji. Po podatkih Carinarnice Nova Gorica je skupni blagovni promet na MMP Vrtojba v prvih osmih mesecih letos dosegel nekaj več kot 5,7 milijona ton, kar je 11 odstotkov vec kot v enakem lanskem obdobju. Prek tega mejnega prehoda je od januarja do avgusta letos prepeljalo skupno 352.722 tovornih vozil, kar je za petino več kot v primerljivem lanskem obdobju. (STA) Ersa in Agemont za razvoj malih podjetij v gorah GORICA - Deželni zavod za razvoj kmetijstva (Ersa) in Agencija za razvoj goratih območij (Agemont) sta vCeraj v Gorici podpisala konvencijo o poroštvih za kredite malim in srednjim podjetjem, ki delujejo v višinskih predelih. Predsednik zavoda Ersa Bruno Augusto Pinat je ob tej priložnosti podčrtal, da je Ersa prejela od deželne uprave in v okviru pravil EU finančni prispevek v znesku tri milijarde lir, s katerim bo agenciji Agemont omogočeno delovanje na področju kreditne pomoči podjetjem, ki se za posojila obračajo na bančni sistem. Z deželnim prispevkom bo namreč agencija lahko izdala poroštva za posege v skupni vrednosti približno 18 milijard lir, kar je približno polovica globalne naložbe, ocenjene na 36 milijard lir. Predsednik zavoda Ersa je izrazil tudi prepričanje, da bodo mala in srednja podjetja, ki delujejo v manj razvitih višinskih predelih, s temi novimi sredstvi lahko povečala število zaposlenih, medtem ko je predsednik agencije Delio Strazzaboschi dejal, da Agemont razpologa zdaj z novim instrumentom, ki nadomešča neučinkovito brezpo-vraCilno finansiranje z mehanizmom jamstvenih skladov kot upravljalcev javnih resurzov. Slovenska gospodarska delegacija v ZDA VVASHINGTON - V okviru uradnega delovnega obiska premiera Janeza Drnovška se ta teden mudi v ZDA tudi slovenska gospodarska delegacija. Vodita jo minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk, v njej pa so predstavniki 15 slovenskih podjetij. Predstavniki slovenskega gospodarstva se bodo v Nevv Yorku pogovarjali z zastopniki slovenskih podjetij v ZDA in Ame-riško-slovenskega poslovnega sveta, v Clevelandu pa bo Oddelek za razvoj zvezne države Ohio pripravil poslovno konferenco ter srečanja predstavnikov slovenskih in ameriških podjetij. Namen obiska gospodarske delegacije v ZDA je vzpostavljanje poslovnega sodelovanja med gospodarstveniki obeh držav in pridobivanje tujih investitorjev. V okviru paketa zakonov, ki sta ga minuli teden sprejela ameriški kongres in nato še senat, je namreč obnovljen sistem uvoznih prefe-rencialov, ki so jih v večini deležni tudi slovenski izvozniki. Sistem je obnovljen brez vsebinskih sprememb in velja do 31. junija 1999, njegova veljavnost pa je retroaktivna, torej velja od 1. julija letos, ko se je izteklo njegovo prejšnje podaljšanje. Na obisku v ZDA so predstavniki podjetij Comet ZreCe, Dana Mirna, Esotech Velenje, Hermes Sof-tlab Ljubljana, Iskra Avtoelektrika Nova Gorica, Krka Novo mesto, Lek Ljubljana, Marof Trade Postojna, Sava Kranj, SKB Banka Ljubljana, Slovenske železarne, Solidas Radlje ob Dravi, SS Shoji in tehnološka oprema Ravne in Swaty Maribor. (STA) V Sloveniji se niža število poslovnih bank LJUBLJANA - Število slovenskih poslovnih bank se je z včerajšnjo združitvijo slovenskih podružnic Creditanstalt in Bank Austria znižalo na 25. Kot je znano, se je Hmezad banka 1. oktobra letos pripojila Banki Celje, Hipotekama banka Brežice, katere lastniki so sprejeli sklep o opustitvi banCne dejavnosti, pa naj bi v kratkem vrnila licenco za banCno poslovanje. Pred privatizacijo obeh državnih bank, Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor, in predhodne rešitve težav, ki so vezane predvsem na nekdanjo podružnico LB v Zagrebu, večjih premikov ni pričakovati. 2. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1620,00 1646,00 m n nemška marka 981,00 997,00 funt šterhng 2702,00 2757,00 2 0 Švicarski frank 1198,00 1223,00 <0 N h belgijski frank 46,91 48,91 5 ” tn £ O) c * -$ i francoski frank 289,00 299,00 danska krona 255,00 265,00 norveška krona 217,00 227,00 < : h švedska krona 205,00 215,00 2: -o kanadski dolar 1034,00 1074,00 M (0 portugalski eskudo 9,13 10,03 S N nizozemski gulden 861,00 886,00 ec avstrjski šiling 138,40 142,75 Q hv Španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma irski Sterling 5,52 2416,00 6,32 2496,00 japonski jen 13,61 14,51 avstralski dolar 964,00 1039,00 M Bi (Jg madžarski florint 6,50 8,00 v* hrvaška kuna 250,00 275,00 sHpv 2 J slovenski tolar 10,15 10,45 2. NOVEMBER 1998 v LIRAH 2. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1616,00 1646,00 ameriški dolar 1633,530 nemška marka 981,00 996,00 EKU 1943,900 francoski frank 290,00 300,00 nemška marka 989,300 nizozemski gulden belgijski frank 861,00 47,10 886,00 48,90 francoski frank funt Sterling nizozemski gulden 295,050 2726,850 877,300 funt Sterling 2687,00 2777,00 belgijski frank 47,956 irski Sterling 2418,00 2513,00 španska pezeta 11,639 danska krona 256,00 266,00 danska krona 260,210 grška drahma 5,60 6,10 irski Sterling 2461,730 kanadski dolar 1038,00 1073,00 grška drahma 5,840 švicarski frank 1197,00 1222,00 portugalski eskudo 9,647 avstrijski šiling 138,60 143,10 kanadski dolar japonski jen 1058,600 14,158 slovenski tolar 10,15 10,45 švicarski frank 1210,920 hrvaška kuna 252,00 272,00 avstrijski šiling 140,620 non/eska krona 222,810 švedska krona 210,870 finska marka 325,320 MILANSKI BORZNI TRG 2. NOVEMBER 1998 delnica cena Alleanza Ass. 20.672 Bca di Roma 2.862 Bca Fideuram 9.599 Bca Intesa 8.615 Compart 1.232 Comit 10.379 Credit 7.733 Edison 14.757 Eni 9.925 Fiat 4.778 Generali 59.282 Imi 25.011 Ina 4.031 Italgas 7.566 INDEKS MIB 30: +2,30 var. % delnica cena +2,21 Mediolanum 43.699 + 1,27 Mediaset 10.413 + 1,87 +3,80 +2,75 Mediobanca 16.323 Montedison 1.651 +2,41 Olivetti 4.076 -0,61 Parmalat 2.642 +0,88 Pirelli Spa 4.718 +0,56 Ras 19.573 + 1,01 +0,46 Rolo 35.765 +2,69 San Paolo To 24.095 -11,54 TIM 9.710 -0,10 Telecom Ita 12.091 O ljubljanska banka Podružnica Milano var. % +4,34 -0,63 +0.51 + 1,60 + 1,69 +2,72 -0,42 +2,30 +0,91 + 1,00 +2,53 Slovensko mladinsko gledališče v Španiji Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane gostuje v Španiji. S predstavo Si-lence Silence Silence režiserja Vita Tauferja bo drevi v gledališču Lopez de Ayala v Badajozu zaključila mednarodni festival gledališča in plesa, ki tam poteka od 23. oktobra. Organizator festivala je Mednarodni inštitut sredozemskega gledališča (IITM). V Badajozu v Času festivala potekajo še dramaturška delavnica ter pogovori na temo Sodobne evropske dramaturgije. Na njih bodo sodelovali dramaturgi, režiserji in kritiki iz Španije, Francije, Portugalske in Slovenije. Slovensko mladinsko gledališče je z isto predstavo minuli teden nastopilo v gledališču Teatro Garcia Lorca v španski prestolnici na festivalu gledališča, plesa in glasbe Madrid Sur. f a i Britanska plesna skupina Siobhan Davies Dance Company v Ljubljani Drevi bo ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani gostovala ena najuglednejših britanskih skupin, namreč Siobhan Davies Dance Com-pany. Siobhan Davies je ena najuglednejših britanskih koreografinj. Njena skupina letos praznuje desetletnico obstoja. Da-viesova je pred njeno ustanovitvijo za slovito londonsko gledališče London Contemporary Dance Theatre ustvarila sedemnajst koreografij. V Ljubljani bo Siobhan Davies, ki je tokrat prvič obiskala Slovenijo, predstavila dve koreografiji: VVinnsboro Cotton Mili Blues in Eighty Eight. Prvo od navedenih dveh koreografij je prvič ustvarila leta 1992 za skupino Rambert Dance in prejela ugledno nagrado Lau-rence Olivier. V Čast desetega jubileja lastne skupine jo je le- tos obnovila s svojimi plesalci. Koreografija je naslovljena po partituri Frederica Rzevvskega, ki jo izvaja ugledni britanski pianist An dre w Bali. ^Koreografija Eighty Eight pa je njeno najnovejše delo, v katerem uporablja devet študij genialnega ameriškega skladatelja Conlana Mancarrovva, ki jih v živo izvaja pianist Rex Lavvson. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Kulturni dom Jutri, 4. novembra (red G) in v četrtek, 5. novembra (red I) ob 16.00 uri ponovitev Ibsenove drame »Hedda Gabler«. Režija Bojan Jablanovec. V petek, 6., v soboto, 7. in v nedeljo 8. novembra Molierov Tartuffe. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Gledališče Rossetti V četrtek, 5. nov., v petek, 6. nov. in v soboto, 7. nov. ob 20.30, v nedeljo, 8. novembra pa ob 16. uri, nastop gledališča Metastasio di Prato, Pier Paolo Pasolini »Orgia«. Režija Massimo Castri. 10., 12., 13. in 14. novembra ob 20.30, 11. in 15. novembra pa ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 mVidiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro Luporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 13. in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti. La Contrada - sezona za mladino in otroke Gledališče Cristallo 10. in 11. novembra ob 10. uri Filarmonica Clovvn (Milan) »Altu e Medino. Gledališče »Silvio Pellico« - Ul. Ananian Gledališka skupina »L’armonia« predstavlja skupino »Ex allievi del Toti« katera bo podala komedijo »W la festa del Lloyd«. Režija Bruno Cappel-letti. Predstavi bosta danes, 1. novembra pa ob 16.30. GORICA Kulturni dom Sezona ETR SSG gostuje danes, 3. novembra, ob 20.30 s So-sicevo »Balerina, balerina«. V interpretaciji Lučke Počkaj in režiji Branka Završana. Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 9. novembra ob 20.30, v veliki dvorani nastopa Mestno Gledališče iz Ljubljane z Molierjevim delom »Tartuffe«. Ponovitev v torek ob isti uri. Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana v nedeljo, 15. novembra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra pb 20.30 Oscar VVilde »Lamportanza di essere Ernesto«. Režija Barbara Nativi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« V gledališču »Giovanni da Udine«, bo 5., 6., 7. in 8. novembra ob 20.30 musical »A Chorus Line« v izvedbi gledališke skupine »Della Rancia«. Režija Saverio Marconi in Baayork Lee. 12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pa-solinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. Sezona Teatro Club - Videm V gledališču »Giovanni da Udine«, bo jutri, 4. novembra ob 20.45, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Režija Roberto De Simone. ČEDAD Gledališče Ristori 10. novembra bo v izvedbi Teatri Uniti Molierovo delo »Ljudomrznik«. Režiser Toni Servillo. PORDENON Auditorium Concordia 5. in 7. novembra, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Režija Roberto De Simone. ______________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 7. novembra ob 16.00, lutkovna predstava z gledališčem TRI iz Kranja z zgodbico Boa-na. NOVA GORICA Kulturni dom 6. novembra ob 20.00, večer zamejskih gledaliških ljubiteljev - Dramska skupina iz Standreža: J.B.P. Moliere: »Skopuh«. 7. novembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 - Goriški vrtiljak - Gostovanje SSG iz Trsta: »Palček«. LJUBLJANA Cankarjev dom Od 5. do 19. novembra mednarodni filmski festival. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure, Ul. Manna 29, tel. 040/418605. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za letošnjo operno in baletno sezono do 7. novembra pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gott-schalk. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 9. novembra ob 18.00 uri v sklopu operne sezone bo na sporedu prireditev »Un’ora con... Marina Fratarcangeli«. Abonmajska sezona Glasbene matice Luteransko - evangeličanska cerkev 10. novembra ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane. Dirigent Mirko Cuderman. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sklopu Koncertne sezone in v sodelovanju s SCGV E. Komel nastopa v Četrtek 12. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani »Chromas ansamble«. V petek, 13. novembra ob 10.30 v sklopu Goriškega vrtiljaka za mladino se bo odvijala predstav a v priredbi Srednje baletne šole iz Ljubljane. V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Ce-cilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. TRŽIČ Občinsko gledališče -Glasbena sezona 1998/99 Jutri, 4. novembra ob 20.30, klavirski nastop Louisa Lortie. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 8. novembra ob 18. uri, bo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil Ensemble Claviere. Na sporedu Bach, Sammartini in Hydn. SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij V soboto, 7. oktobra ob 18.00 in 20.30, koncert ob 100-letnici rojstva G. Gershvvina, »Serenade ensemble«. Dirigent Fabio Macelloni, solist pianist Aljoša Starc. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 3. novembra ob 20. uri, koncert pianista Alda Ciccolinija. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V Četrtek, 12. novembra ob 20. uri in v soboto, 14. novembra ob 19.30., Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. Cankarjev dom Danes, 3. novembra ob 20. uri bo v Linhartovi dvorani plesna predstava. V ponedeljek, 16. novemvra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 8. novembra vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Hotel Savoia excelsior, Riva del Mandracchio, 4: do 5. novembra razstava z naslovom »Chromatic way«. Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-miljanovi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Muzej tržaške židovske skupnosti: do 9. novembra bo na ogled dokumentarna razstava o Zidovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13.. ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicold 20/III: jutri, 4. novembra ob 18. uri otvoritev razstave Annamarie Ducaton. Razstava bo odprta do 17. novembra in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Umik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. BRISČIKI KRD Dom BriSCiki prireja razstavo »Vezenin in kraških kamnitih vaz«, v petek, 6. novembra od 19.00 do 21.00 me, v soboto, 7. novembra in v nedeljo 8. novembra od 10.00 do 21.00 ure v Domu v BriSCikih. GORICA ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 8. novembra. Kulturni center Lojze Bratuž: jutri, 4. novembra ob 18.00 mi bo otvoritev raztave del Avgusta Černigoja, razstava bo odprta do 25. novembra. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: jutri, 4. novembra bo otvoritev razstave z naslovom: 1918 leto zmage. Razstava bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. PASSARIANO Vlila Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. ____________SLOVENIJA______________ LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob mah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. me, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RA! 2 tr RAI 1 Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut z... Film: Zeppelin (krim., VB 71, i. Michael York, Elke Sommer) Dnevnik Jutranja odd.: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dok.: Kvarkov svet - Beli in Cmi nosorog Variete za najmlajše, vmes risanke -Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kronika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Nogomet: Parma - VVisla Krakovv (pokal UEFA) Loto ob 8-ih Dnevnik Nan.: E.R. - Medici in prima linea (i. A. Edvvards, G. Clooney) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, 0.20 v parlamentu, 0.30 vreme, šport Umbria jazz Brezdelje utruja? RAI 3 Mladinski variete: Polet- ni Solletico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima (vo- di David Sassoli) Dnevnik Aktualno: Prima - Predvsem kronika Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La Zingara Šport Nogomet: Leeds - Roma (pokal UEFA) Dnevnik Glasbena oddaja v živo: Taratata (vodi Enrico Sil- vestrini) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational Jutranji dnevnik, vreme Film: La battaglia di Maratona (zgod., It. ’59) Risanke Aktualne odd. Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Obljubljene dežele, 13.30 Media/Mente, 13.50 Aforizmi Deželne vesti,dnevnik Nan.: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne Nogomet: Slavia Praga -Bologna (pokal UEFA) Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Nogomet: Parma - VVisla Krakovv pokal UEFA, 2. polčas Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Headline Aktualno: TeleCamere Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario Film: In Calabria gg RETE 4 ITALIA 1 tr Slovenija 1 6.00 8.30 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.35 20.35 23.00 1.30 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Zingara, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Incompreso (dram., It. ’66, i. A. Quayle) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Film: Assassinio sull’ Eiger (krim., ZDA 75, r.-i. Clint Eastvvood) Film: L’ attenzione (erot:, It. ’58, i. Ben Gross, Ste-fania Sandrelli) Pregled tiska Film: Fratello bomo so- rella bona (erot., It. 72) @ CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.30 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.35 21.00 23.00 1.00 1.30 2.00 Na prvi sbani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Kviz: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Tutto 1’ amore che vi lascio (dram., ZDA '95, i. Jill Eikenberry, Laura Leighton) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Tre addii (krim., It. ’98, i. Daniele Liotti, Anne Roussel, Ugi Pa-gliai, 1. del) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Variete: Laboratorio 5 -Videoaspnanti 6.10 6.40 9.20 10.15 12.00 12.55 13.30 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 22.40 1.10 Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver Film: VVindsurf il vento nelle mani (kom., It. ’84, i. Pierre Cosso) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla frase Risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Hi lis Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Robin Hood - Un uomo in calzamaglia (kom., ZDA ’94, i. Cary Elvves, Richard Levvis) Film: Harley Davidson & Marlboro Man (pust., ZDA '91, i. Mickey Rourke, Don Johnson) Odprti studio, 1.20 Fatti e misfatti, Šport # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka ffiRj Rokomet Konjske dirke RijRi Zoom Gorica [MB Tempo futuro Euro Bigi Se domani verra (5) MONTECARLO 9 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-I nik, 13.00,19.50 Šport M Specialmente Tu y Nan.: Quincy M Film: Il fronte del silen-I zio (dram., ZDA ’57) IkTvT Variete: Tappeto volante Nan.: Stric Buck Nogomet: Fiorentina -Grasshoppers , 22.45 Atletico Madrid - CSKA Moskva Šport: Crono 19.15 20.30 1.00 8.00 8.55 9.00 9.00 10.15 11.05 12.05 13.00 13.10 13.40 14.30 15.00 16.30 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 17.45 18.20 19.10 19.30 19.50 20.05 21.00 21.05 22.00 22.40 22.50 23.40 0.30 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Radovedni Taček: Strah, 9.45 nan. Pustolovščine (Nova Zelandija, 8. epizoda) Recept za zdravo življenje Po domače Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Tobias Moretti, 9. epizoda) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Dokumentarec meseca: 70 let radia Pisave Nemi film: Zorrovo zna-meneje (ZDA 1920, i. Douglas Fairbanks) Duhovni utrip Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Lutkovna nan.: Skrivno življenje igrač (2. ep.) Nna.: Waynove dogodivščine (Avstral., 23.) Besede Risanka TV dnevnik Vreme, šport, oglasi Zaključna prireditev ob obletnicah RTV Slovenija (prenos iz Cankarjevega doma) Dobro je vedeti Prto et contra Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Dokumentarna nadaljevanka: Hitler - Stalin (Fr., 1. del) Besede Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.05 17.50 18.00 18.30 19.30 17.00 Videostrani Videospot dneva Soočenje kandidatov Inovacija lesne šole Parkirne ure v N. Gorici Športni ponedeljek Videostrani 20.00 20.30 20.45 21.40 22.40 23.10 Dnevnik, vreme Policija svetuje Soočenje kandidatov za župane: Občina Komen Glasba: Pop rock svet Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka IT Slovenija 2 8.45 1.25 Teletekst 9.00 9.30 10.00 10.25 10.50 11.45 12.40 14.40 16.00 16.30 18.05 18.55 19.00 19.30 19.55 20.00 21.40 23.35 0.05 0.30 1.20 Vremenska panorama Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB, 5. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zel., 34. ep.) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 90. ep.) Tedenski izbor. Nan.: Zenska mojega življenja (Sp., i. ep.) Studio City Sobotna noč: Terra Mysti-ca in rock Otočec (8. del) Euronevvs TV prodaja Film: Brata (ZDA 1994, r. Jeffrey Bell, i. W. McNa-mara, E. Sue, D. VValsh) Nanizanka: Gospod in gospa Smith (ZDA, 7.) Oglasi TV igrica: Kolo sreče Videoring Najstniške viže s Tanjo Oglasi Košarka: Kovin. Sav. Polzela - Stefanel Film: Lepa Sara (Portori-co 1995, r. Jacobo Mora-les, i. Joan Amick, Ada-mari Lopoz, Daniel Lugo) Svet poroča Nočni pridih. Nanizanka; Maldostniške izpovedi (Brazilija, 10. ep.) Nan.: Lazar (ZDA, i. Robert urich, Natalija Nogu-lich, Wayne Grace, 22. ) Napovedniki fflE Koper ■ Euronevvs gH| Risanke: Mala Neli Vatikanski muzeji B Na naslovni strani: Osebnosti našega časa Kulturni magazin: 2000 besed Program v slovenskem jeziku: Iz preve roke 11363 Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Igre naših babic in dedkov Zgodbe o živalih Globus Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Nogomet: Leeds United -Roma Košarka: Mabo Pistoia -Pallacanestro Gorizia Vsedanes - Tv Dnevnik r Radio Trst A 8.00, 13.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Priljubljene melodije; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Soft mušic; 10.00 Koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val: Rock obrok - Slov.-eter, Srce sveta; 17.00 Mi in glasba: Simf. orkester in Komorni zbor RTv Slovenija; 18.00 Veseloigra: Doktor Robin (V. Mandelc, r. A. Rustja); 18.35 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe;17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8,50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Gla-V^sba po"željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 0 manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.30 O jeziku; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovesnost ob 70-letnici radia in 40-letnici Televizije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.30 Volitve, 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12,05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja I, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO , SREB SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANii- RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 c A Temperature zraka so bite izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.49. Dolžina dneva 10.03. Danes: ob 2.17 najnižje -39 cm, ob 8.28 najvišje 59 cm, ob 15.01 majnižje -60 cm, ob 21.12 najvišje 39 cm. Jutri: ob 2.52 najnižje -37 cm, ob 8.59 najvišje 60 cm, ob 15.35 majnižje -64 cm, ob 21.51 najvišje 39 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega moda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............13 1000 m..............9 1500 m..............5 VVASHINGTON / UPRAVLJA GA EKIPA TRŽAŠKEGA LABORATORIJA CARSO Prvi testi kažejo, da tržaški teleskop Uvstar deluje po predvidenem načrtu Pogled na satelit Spartan s krova raketoplana Discoverry (telefoto Ap) Iz centra R. Goddard posebej za Primorski dnevnik VVASHINGTON Ameriška vesoljska agencija Nasa ima na razpolago vec centrov za spremljanje vsake vesoljske odprave. Ladjice izstrelijo navadno iz Floride, iz znanega centra na Merritovih otokih pri Cape Canaveralu, poimenovanem po Johnu Kennedyu le nekaj dni po njegovem umoru. Vesoljski center se nahaja znotraj narodnega parka, kjer ščitijo veliko divjih živalskih zvrsti, kakor na primer krokodile in morske želve. Ob vsaki izstrelitvi doživlja park pravi naval ljudi, ki si želijo ogledati bodisi izstrelitev kakor tudi park. Kennedy Space Center je odgovoren za vse, kar se dogaja pred raketo-planovim poletom, ko pa ladjica odleti v vesolje prevzame nadzor Vesoljski center v Houstonu, ki je bil poimenovan po bivšem ameriškem predsedniku Lin-donu Jonhsonu. Tudi zaradi prisotnosti tega centra se je Houston kot mesto zelo razvilo in je danes že tretje mesto ZDA. Tukaj načrtujejo Amdričani vesoljske programe, realizirajo vesoljske ladjice in trenirajo svoje astronavte. Johnson Space Center je znan predvsem po svoji glavni dvorani MCC »Mission Control Center«, kjer nadzorujejo vse operacije vesoljskih odprav. To dvorano so velikokrat prikazali v filmih. Znanstvene instrumente nadzorujejo pa iz Centra v Greenbeltu pri VVashingtonu, ki je poimenovan po Robertu Goddardu, očetu rake-tarske tehnologije, znanem tudi po svojem geslu: »Včerajšnji sen je današnje upanje in jutrišnja realnost,« ali v originalu: »The dream of yesterday is the hope of today and the rality of tomorrovv.« V tem centru je zaposlenih več kot 10.000 ljudi. Ti skrbijo za korektno delovanje instrumentacije, ne samo tiste, ki jo postavijo na raketoplan, ampak tudi take, ki je vgrajena v satelite, kakor na primer znani vesoljski teleskop Hubble. Prav Goddard Space Center gostuje te dni tudi tehnike in raziskovalce laboratorija CARSO iz padri-skega raziskovalnega centra, ki sledijo delovanju teleskopa UVSTAR na tretjem tretjem poletu na krovu raketoplana Discoverry. Skupino sestavlja 7 ljudi: profesor Roberto Stalio, odgovoren za projekt UVSTAR in profesor ve- soljske fizike in optike na Tršaški univerzi, tehnični vodja inž. Pavel Trampuš, člani znanstvene skupine doktorja Vojko Bratina in Anna Gregorio ter člani tehnične skupine inženirji Andrea Bucconi, Gio-vanna Zennaro in Paolo Cossettini. Goddard Space Flight Center je te dni posebno živ. Vsi prostori so opremljeni z ekrani, ki nenehno oddajajo programe Nasine interne televizije. Vrstijo se utrinki iz šivljenja na shuttlu in posnetki instrumentacije na njegovem površju, v vsakem trenutku pa je možno izvedeti, kje se ladjica točno nahaja glede na Zemljo in kako je obrnjena. Na dan izstrelitve je bil vstop obiskovalcem v Center prost, seveda Sele po natančni registraciji. Ljudje so tako imeli priložnost, da si ogledajo ta trenutek na posebnem ekranu z visoko definicijo, saj je ameriški netvvork CBS poskusno oddajal s to tehniko. V vesoljskem centru so namreč razpolagali z enim izmed 26. sprejemnikov opremljenih za prenos z visoko definicijo v vseh ZDA. V trenutkih izstrelitve pa niso gledalci mogli videti obrazov astronavtov, kar je takrat Nasa oddajala dogajanje v dvorani, kjer se nahajajo vsi tehniki in raziskovalci, ki nadzorujejo delovanje išntrumentacije na krovu shuttla in med temi tudi osebje, ki nadzoruje teleskop UVSTAR. V tej dvorani so postavljene 4 stenske ure, ki pa ne kažejo civilne ure, pač pa MET angleška kratica za Mission Elapsed Time, to se pravi čas, ki je potekel od odstrelitve. Na ta način lahko vse delovne skupine organizirajo svoj čas in svoj dan glede na to uro. Prav iz te sobe je, kot predvideno, 2 uri in 45 minut po izstrelitvi, bil dan ukaz, s katerim je bil tržaški teleskop prižgan. 2e prvi testi so dokazali, da inštrument pravilno deluje in bo v kratkem lahko opravil prva znanstvena opazovanja. Težava pri vodenju vesoljskega teleskopa z Zemlje pa je, da komunikacijski sateliti za izmenjavo informacij z instrumentacijo na krovu shuttla, niso vedno na razpolago. Johnson Space Center ima namreč prednost pri uporabi komunikacijskih satelitov, saj je delovanje astronavtov na Shuttlu vašnejše od delovanja znanstvene instrumentacije. Vojko Bratina Titov bo tekmoval zGlennom NEUBRANDEM-BURG - Ruski kozmonavt German Titov je na praznovanju dne-vov kozmonavtike v mestu Neubranden-burg na vzhodu Nemčije izjavil, da je pripravljen potolci rekord Američana Johna Glenna, ki je v starosti 77-let, v petek, kot najstarejši Zemljan poletel v vesolje. Za dosego tega cilja je 63-letni Titov pripravljen v naslednjih 15 letih skrbeti za svojo dobro' telesno pripravljenost. Titov dodaja, da ameriškemu astronavtu zavida zaradi njegovega poleta v vesolje in meni, da pomeni polet ameriškega vesoljskega veterana pomemben korak v usmeritvi kozmonavtike. Titov je edini še živeči vesoljec od četverice tistih, ki so bivali v vesolju pred Glennom. Leta 1967 je v požaru Apolla 1 zgorel Virgil Grissom, naslednje leto se je z letalom UTI mig-15 ubil Jurij Gagarin, julija letos pa je v 75. letu starosti umrl Alan Shepard. (STA)