Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 eld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide 1'anifa dan poprej. Tečaj XXXIV. V Ljubljani, 26. vel. serp. 1881. List 34. Sporočilo bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in lepšanje nbožnih cerkev v ljubljanski škofiji za leto 1880/81. (Dalje.) 20. Kranj: 1 velum, 1 rudečo gotično štolo. 21. Cerklje pri Kranju: 1 čem pluvijal. 22. Šenčur pri Kranju: 2 čemi oltarni blazinici. 23. Teržič: 1 velum. 24. Preddvor: 1 velum. 25. Predoslje. 2 beli oltarni blazinici. 26. Podbrezje: 1 bel masni plašč. 27. Kovor: 1 bel masni plašč. 28. Besnica: 1 plašček za ciborij, 1 obhajilno štolo. 29. OUevek: 1 plašček za ciborij, 1 antipendij. 30. Begunje pri Radolici: 1 bel masni plašč. 31. Gorje: 1 velum. 32. Kranjska gora: 1 plašček za ciborij, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa. 33. Srednja vas Bohinjska: 1 plašček za ciborij, 1 koretelj, 1 masno srajco, 4 korporale, 4 pale, 16 rutic za kelih, 8 rutic za lavabo. 34. Bistrica Bohinjska: 2 beli oltarni blazinici, 3 oltarne perte, 1 plašček za ciborij, 2 obhajilni stoli, 2 koretlja, 1 masno srajco, 3 humerale, 1 prepas. 35. Mošnje: 2 beli oltarni blazinici. 36. Kamna gorica: l burzo za obhajila, 1 koretelj. 37. Dovje: 1 rudečo štolo za pridige, 2 vijolični oltarni blazinici, 1 burzo in 1 štolo za obhajila. 38. OvsiŠe: 1 masno srajco. 3 humerale, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih. 39. Lese: 1 zelen mašni plašč. 40. Dobrava: 1 velum. 41. Radomlje: 1 velum. 42. Vranja peč: 1 velum. 43. Vodice: 2 rudeči oltarni blazinici, 1 burzo in 1 štolo zav obhajila. 44. Sinkov Tum: 1 bel mašni plašč, 1 obhajilno in 1 belo pridigarsko štolo, 1 koretelj. 45. Dob: 1 bel mašni plašč. 46. Spodnji Tuhinj: 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 cin julum, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih 47. Zgornji Tuhinj: 1 bel mašni plašč. 4S. Motnik: 1 bel pluvijal. 49. Spi'alič: 1 masno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 1 koretelj 3 korporale, 3 pale, 12 rutic za kelih, 6 rutic za lavabo. 50. Tuj niče: 1 velum. 51. Moravče: 1 burzo za obhajila, 1 belo pridigarsko in 1 obhajilno štolo, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa. 52. Verhpolje pri Moravčah: 1 štolo in 1 burzo za obhajila. 53. Zagorje pri Savi: 1 rudeč mašni plašč, 1 plašček za ciborij. 54. V oče: 1 velum, 2 burzi za obhajila, 1 plašček za ciborij. 55. Izlake: 1 mašno srajco, 3 humerale, l prepas. 56. Šent-Gothard: 1 rudečo pridigarsko in 1 obhajilno štolo. 57 Kolovrat: 1 rudeč mašni plašč. 58. Ihan: 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih. 59. Šent-Lambert: 1 antipendij, 1 burzo za obhajila, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas. 00. Sveta gora: 1 velum. 61. CeŠnjice: 1 zelen mašni plašč. 62. Sn. Helena: 1 vijoličen mašni plašč. 63. Šent- Vid pri Zatičini: 1 bel mašni plašč, 2 burzi za obhajila. 64. Zalina: 2 vijolični oltarni blazinici. 65. šentjuri pri šmariji: 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih. 66. Lipoglav: 1 rudeč mašni plašč. 67. Šmartno pri Litiji: 2 obhajilni burzi, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 4 korporale, 4 pale. 68. Šentjur pod Kumom: 1 bel pluvijal. 69. Dole: 1 bel mašni plašč. 70. Kresnice: 1 rudeč mašni plašč. 71. Prezganje: 1 belo pridigarsko štolo, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih. 72. Dobovec: 1 bel mašni plašč. 73. Štanga: 1 velum. 74. Javorje: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 kor-korale, 3 pale, 12 rutic za kelih, 6 rutic za lavabo. 75. Sent-Rupert: 1 bel pluvijal. 76. Žužemberk: 1 bel mašni plašč. 77. Trebelno: 1 belo pridigarsko in 1 obhajilno štolo. 1 koretelj, 4 korporale, 4 pale, 8 rutic za lavabo, 10 rutic za kelih. 78. Dober niče: 2 mašni s;ajci, 6 bumeralov, 2 pre-pasa, 3 korporale, 3 pale, 12 rutic za kelih, 6 rutic za lavabo. 70. »S»;. Križ poleg Turna: 1 vijoličen mašni plašč. 80. Šent janž: 1 velum, 1 burzo za obhajila, 1 koretelj. 81. Šent Lorenc ob Temenici: 1 bel mašni plašč. 82. Ajdovica: 1 vijoličen mašni plašč. *3. Šent-Jernej: 1 vijoličen mašni plašč. 84. Škocijan pri Dobravi: 1 bel pluvijal. 85. Raka: 2 beli oltarni blazinici, 1 burzo za ob-liajila. 80. Križevo pri Kostanjevici: 2 beli oltarni bla zinici. 87. Cerklje na Dolenjskem: 1 bel mašni plašč. 88. Kapitelska cerkev v Rudolfovem: 1 velum. 8'J. Mirna peč: 1 rudeč mašni plašč. 90. Stopiče: 1 obhajilno štoio, 1 koretelj. 91. Toplice: 1 bel pluvijal. Íi2. Bela cerkev: 1 antipendij, 2 albi, 6 humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 rutic za kelih. i'3. Soteska: 1 štolo za obhajila. 94. Brusnice: 1 velum. 95. Podgrad: 1 bel mašni plašč. (Konec sledi.) Srelo leto ptt *pored saf enkrat r tednu. (Dalje.) Znal bi pa kdo reči: zakaj zavoljo take malenkosti toliko besedi in polemike? Zato, ker to ni malenkost, ampak ravno nasprotno jc, da to vediti je važno, kakošen pomen imajo besede „spoved vsaj enkrat v tednu". Ako bi kdo besed „vsaj enkrat v tednu" ne razumel v tem pomenu, da od spovedi do spovedi ne sme več preteči kakor k večjemu osem dni; ampak da bi jih razumel drugači, tako namreč, da od spovedi do spovedi, ako je le vsak teden opravljena, zamorc tudi več kakor osem, celo trinajst dni preteči, in bi se po tem svojem napačnem mnenji ravnal, bi se tudi odpustkov ne vdeležil. ¡Samo po sebi pa se razumi, da s tim P. Maurelovim prevažnim bukvam in prestavam iz njega nečemo veljave kratici. Kavno nasproti moramo visoko ceniti veliko in prelepo zbirko odpustkov, in posebej mi Slovenci moramo hvaležni biti za edino bolj obširno knjigo P. Sajovicevo o tej tako potrebni tvarini, ktero knjigo naj bi si vsak omislil, kdor je nima. Kdor se hoče oHpustkov vdeležiti, treba je predpisane pogoje spolniti. Kdor jih pa, bodi si iz nevednosti, nezmožnosti ali kterega koli vzroka ali popolnoma ali znatno (vel omnino. vel ex notabili parte) opusti, se jih pa ne vdeleži vsled papeževega določila 18. svečana 1835; *) spoved pa, in kedaj ravno se ima opraviti, pač gotovo .spada k pogojem. Potreono je torej take reci pojasnov&ti zavoljo dušnega dobička, ki ga od odpustkov sami za-se dobivamo, ker si ž njimi zaslužene časne kazni izbrisujemo; potrebno zavoljo vernih duš, kterim z odpustki zamoremo *) ,,Vriiia piincipe.»" par Cioquet, str. 93; „Theolog.-prakt. (Juartalschrift'-, 1. zvezek 1879, str. 140, Line. veliko pomagati, ako jih njim v prid odstopirr.o; potrebno zlasti zavoljo svetega leta, ko imamo v svetem letu obilno priložnost veliko odpustkov za-se in za duš-j v vicah vdeležiti se; potrebno zlasti še zavoljo pobožnih duš, ki imajo prelepo navado vsak teden k spovedi hoditi, ki so, smemo pričakovati, ob enem tudi velike pri-jatlice vernih duš. Sv. Tomaž Akvinski pravi, da prava pobožnost tudi ljubezen do vernih duš v sebi ima. Iz vsega tega je sklepati, da tudi verne duše bodo po tem pojasnjenji kaj pridobile, ker se bodo ljudje st-U h, zlasti še njih prijatli, tim bolj prizadevali vse predpisane pogoje natančno spolnovati, se tako odpustkov vdeležiti, zapušenim sirotam v vicah ž njimi pomoč skazovati, njih terpljenje zlajševati, jih celó iz vic reševati. Prijatli in prijatlice vernih duš že tako za verne duše gotovo veliko storijo, in če kdo, se pač ti odpustkov kolikor mogoče veliko in kar se dá v vsej polnosti vdeležujejo; in le ti bodo se zlasti zdaj, ko bodo opomnjeni, kako da morajo pogoje vestno in natančno spolnovati, za to na vso moč prizadevali. Kaj hočem reči še le od takih, ki vsak teden k spovedi iu večkrat v tednu tudi k sv. Obhajilu gredo? Taki bodo pač pazili, da gotovo ne bo od spovedi do spovedi prešlo več kakor kvečjemu osem dni, ker vedó, ako bi več dni pretekio, bi se odpustkov s tistim sv. Obhajilom ne vdeiežili, ker bi njih zadevajočih pogojev, kakor jih tirja papeževo določilo 15. grudna 1841, ne spolnili. Vsa ta prelepa družba gorečih kristjanov, s pobožnimi dušami tretjega reda sv. Frančiška in redovniškimi brati pa sestrami (samostanskimi brati in nunami) na čelu, vsi ti se bodo, natančno spolnovaje vse pogoje, prav veliko popolnoma odpustkov vdeiežili, vdeiežili se jih, če ne morebiti ravno vsi, vendar pa vsaj mnogo izmed njih v vsej polnosti in jih vernim dušam darovali; duše v vicah pa bodo prosili da bi one za-nje in za vesoljni svet, zlasti v svetem letu veliko pri Bogu prosde. Prašam, ali ni upati, da bodo po odpustkih rešene duše za svoje dobrotnike molile, podpirale jih v gorečih molitvah za sv. Očeta, za razširjanje svete katoliške cerkve, za spie-obernjenje grešnikov, krivovercev, nejeveruikov, raali-kovavcev, za mir med vladarji? Reči srnam, bolj ko se bodo ljudje, zlasti še pobožne duše, odpustkov vdeleže-vali (kar se bo zgodilo, ako bodo predpisane pogoje natančno spolnovali, odpustke vernim dušam darovali), tim bolj bodo one za dosego namena svetega leta Boga prosile, tim prej in tim bolj gotovo bomo tudi s pripo-močjo ljubih duš v vicah v zlatem času svetega leta uslišani. (Dalje nasl.) Cerkvene določita glede izponlae-Ifanja »r. Mtesnfega Telena• (Dalje.) Se nektere cerkvene določila, po kterih je ravnati pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Najvažnejši so: 1. Duhovni, pa tudi neduhovni, gredé memo altarja, na kterem je izpostavljeno Najsvetejše, ali kedar pred taki altar pridejo, ali od njega odhajajo, morajo pred sv. Rešnjim Telesom na obé koleni poklekniti ter tudi pripogniti se z glavo. Ravno tako je storiti, ako je presv. Zakrament izpostavljen samo v ciboriju. Duhovni ravnajo po tej zapovedi, le nekterim cerkvenikom pa drugim neduhovnim, ki imajo opraviti pred takim altarjem. je ta cerkveni ukaz kakor neznan. Dobro bi bi o njim ga večkrat poklicati v spomin. 2. Cerkveniki in drugi cerkvcni služabniki, kakor tudi dečki strežniki, morali bi pred sv. Rešnje Telo priti le v cerkveni opravi. 3. Kedar Najsvetejše ostane izpostavljeno skoz dalj časa, imel bi vedno kak duhovnik klečč pred altarjem moliti ter častiti presv. Zakrament. Ako bi to ne bilo moč zavolj pomanjkanja duhovnov, naj to češčenje prevzamejo pošteni možje ali mladenči, n. pr. udje bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Zapuščeno, to je, brez tacih, ki tako rek t #,ex officio" éasté presv. Zakrament, bi nikoli ne smelo izpostavljeno ostati Najsvetejše. 4. Ako je v kaki cerkvi presv. Rešn,e Telo slovesno izpostavljeno, se ves čas izpostavljanja v tisti cerk vi ne smé opravljati kaka maša v černi barvi (de Requiem); pri altarju izpostavljanja pa tndi tedaj ne, ko bi bilo Najsvetejše izpostavljeno iz osebnega vzroka, ,,ex pri va ta causa", ali pa samo v ciboriju. 5. Znana „Instr. Clement." veli, da ee pri tistih mašah, ki s; opravljajo med izpostavljanjem pri stranskih altarjih, ne sme z malim masnim zvončekom zvoniti. še med povzdigovanjem ne. Ta „Instr." veljá le za Rim, ali vendar je sv. odbor za obrede 31. avgusta 18G7 na prašanje : „An observari possit usus, qui viget in Belgii dioecesibus, campanulam pulsandi intra Mis-sam durante Ss. Sacramenti exposiiione, saltern in eam, quo altara, ubi celebratiir Missa, juxta partes sit altaris majoris ubi sit expositio, et ita removeatur pericuium irreverentiae erga Ss. Sacramentum patenter expositum?" — odgovoril: Negative. Pri nas je nasprotna navada; ali toliko naj bi se gledalo, da bi dečki preglasno in čez mero dolgo ne ropotali z zvonci. Izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa v ciboriju (in Pyxide). Pri nas izpostavljamo Najsvetejše v ciboriju na vzvišenem kraju, na tronu verh tabernakeljna, in z njim dajemo blagoslov, tedaj je to „expositio publica", samo da manj slovesna, kot uua z monštranico. — Po rimski :egi pa se pri očitnem izpostavljanji nikoli ne rabi ciborij, ampak samo pri privatnem, ko Najsvetejše ostane v odpertem tabernakeljnu. Naša šega, sv. Rešnje Telo v ciboriju verh tabernakeljna izpostavljati „in throno", je nasprotna rimski navadi. Gardeliini, vešči razl.igavcc cerkvenih liturgičuih določil, izreka kot pravilo: ,,Num-quam permittendam, ut pyxis loco ostensorii in throno collocttur, quia id sauctae Romanae Ecclesiae consue-tudinibus adversatur." In ko so stavili 1. 1835 v Rimu vprašanje : „Au consuetudo, in expositionibus minus so-kmnibiis in throno collocandi sacram pyxidem et deinde « um ea benedicendi populum, possit licite observari, non obitantibus ecclesiae prohibitionibus toties renovatis?" je 23. majnika odgovoril sv. odbor: Non esse locum. Pri nas je navada sv. Rešnje Telo v ciboriju izpostavljati na vzvišenem kraju, tako vdomačena, da je skoraj ni moč odpraviti. Že večkrat imenovani Gardeliini to izjemo nekako opravičuje, ko piše: ,.Quid si sacra Pyxis velata in throno exponatur? ... Reprobat hunc usura Benedict!« XIV. Nihilorainus, si alicubi ob-tinuerit usus ab Ordinariis locorum expresse permissus vel saltera tacite toleratus, quem abolere sine scandalo et offensione difficile sit, eundem cereoruin numerum servandum esse censerem adhiberi solitum in expositione cura Ostensorio velato." Rimski obrednik in po njem naš ljubljanski ukazuje, da ima ciborij biti ogernjen z belim plašče-Vom... „pyxide albo velo cooperta, et quantum res frret, ornato". Vedno ima ostati ciborij ogernjen, naj sv. posada stoji v tabernakeljnu, naj se izpostavi, ali kam prenese, ali naj se blagoslov daje ž njo. To oger-njenje s plaščekom naznanuje skrivnostno pričujočnost Gospoda Zveličarja v presv. Zakramentu; zato bi imel ciborij le tako dolgo ostati zagernjen, dokler je sv. Rešnje Telo y njem. Kedar pa se izprazni iu očisti sv. posoda, odložiti se ima tudi plašček; pa se zopet oger-niti, ko so spet posvečene Hostije v njem. Tudi kedar se sv. Rešnje Telo izpostavi v ciboriju, imele bi se praviloma umakniti relikvije svetnikov, pa odstraniti vse znamnja žalosti in smerii, kakor je bdo povedano prej pri izpostavljanju v monštranici. Gledé števila sveč jih je ukazanih za ..expos, pri-vata in pyx." šest, za „expos, publica in Ciborio" pa jih zahteva Gardellini dvanajst, vendar pristavi: „Nec tamen illicitum crederem, si aliquis ephcopus attenta tam ecclesiarum quam incolarum p*upertate hoc modo Sacramentum exponi cum decern cereis continuo arden-tibus permitteret." — In sv. odbor za obrede je I. 1857 Véled neke vloge zahteval najmanj šest gorečih sveč, če se tudi ciborij vzame iz tabernakeljna in se ž njim podeli blagoslov. Enako sc tudi pravila Praške škofijske sinode 1. 18G3 zadovoljujejo z naj manj 0 gorečimi svečami, kedar je Najsvetejše izpostavljeno v ciboriju. Za izpostavljanje sv. Rešnjega Telesa v cib riju ni ukazan pluvijal, zadostuje koretelj in štola. — «rijem je ist-, kot pred Najsvetejšim v monštranici. Enako veljá tudi glede barve cerkvenih paramentov vse tis*o. kar j<* bilo prej povedano pri izpostavljanji v monštranici. (Konec nasi.) v f T. g. Anton Pintar, bivši fajmošter Zaliloski. (Nekoli ko Čertic iz njegovega ¿irlj en ja.) .,«»!••.'> liHllil't /in«* In jiu:r«¡j i/, «vel» iuiii«V b!<»v. ne.-*!::. V noči od 10. do 20. rožnika t. 1. sk< nčal je v tihem, od sveta oddaljenim Zali Logu nad Ž"l«»zniki tek svojega življenja eden izmed naj bolj častitjivili, naj bolj marljivih in naj gorečncjših dušnih pastirjev naše ljubljanske škofije, blagi č. g. župnik Anton Pintar. Kot pravi in istiniii narodnjak in rodoljub (v 1 p<*ra pomenu te lepe besede) odlikoval se je že od dijaških lét. in to sicer še za časov, ko je le redko kdošeumel, kaj da zaznamujeta lepa in častna ta izraza. Akoravno ekoz in skoz za blagor in napredek vsak-; dobre narodne zadeve goreč, je bil vendar Danici", kak« r pravimo: „z dušo in telesom vdan", ne le kot b-alec, ampak tudi kot danjski sodelavec; in če le komu, gotovo sc spodobi, da ona odkaže rajnemu v svo ih listih mali prostorček za kratek živijenjopis, katerega mu napisati želi prijateljska roka v naslednjih versticah. Raj ni se je rodil v Železnikih 10. prosinca 1S17. Stariši bili so mu: oče Jernej, vlastnik male hišice, zraven dervar; — in mati Terezija, ki je imela mah» kra-mico, in pekla je zraven na prodaj tudi tako zvani „mali kruhek", ali naš gorenjski narodni medeni kruh. Perve uke dobival je rajni v domači ljudski šoli: nadaljeval jih je v Ljubljani, kjer je obiskoval pozneje tudi latinske šole. Domač poduk (Mil mu je, dokler ga je potreboval, njegov sorojak in tadanji učenec višjih latinskih šol, gosp. Jurij Levičnik. ki je 1. 1*76 kot c. kr. okrajni sodnik umeri v Skofji Loki. Da je bil le ta svojemu rejencu dober odgojitelj, posname se lahko iz tega, kar se je nekoliko lét pozneje med bolj razumnimi in previdnimi zmed našega naroda, in celó med omikanim svetom govorilo, da od dijakov, ki so o taistem času šli študirat na višje šole, jih je le malo katoliški ♦ veri popolnoma zvestih ostalo, da so jo tudi v domovino nazaj prinesli. Med redke te prišteval se je sploh tudi rajni g. Juri Levičnik. *) B I je pa rajni g. Anton Pin-tar tudi že po natori za vse dobro, lepo, koristno iu plemenito goreče vnet. Vsa spričala njegova od zadnjega (tadajnega III.) razreda normalke naprej do doveršenega bogoslovja kažejo nam odličnega dijaka pervih versta. Pa ne le predpisanih ukov se je marljivo učil, ampak tudi prostovoljnih, o katerih je razvidil, da bo s pridobljenimi vedami s časom mnogostransko koristiti za-mogel sebi in človeštvu. Spričala za domači poduk; za višjo odgojo (allgemeine Erz;ehungskunde); za slovensko filologijo; za talijanščino in za kmetijstvo kažejo nam, da se je rajni obilno in odlično trudil, izuriti se v omenjenih vedah. Da seme katoliške domoljubne zavesti, ki jo je rajnemu v serce vsadil slavnoznani gospod profesor Metelko, ni bilo djano v nerodovitna tla, dokazuje nam to, ker je že kot bogoslovec poslovenil in izdal I. 1840 knjigo: ,,L)ve povesti iz pisem Krištofa Smida: Golob-ček; Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v ljubljanski duhovšnici." — To leto poslovenil je bil tudi malo delce, za kmetijsko družbo, za katero se mu je društveni odbor s častnim dopisom od 17. nov. 1840 prav toplo zahvalil, mu prepustil 25 iztisov, ter ga je v velikem letnem zboru 1.1841 kot pravega uda c. kr. kranjske kmetijske družbe imenoval. L. 1841, 3. avgusta, je bil rajni gosp. Pintar po doveršenera 3. letu bogoslovja mašnik posvečen; novo mašo je obhajal v ljubljanski nunski cerkvi; angeljsko nedeljo potem pak je imel v domaČi železniški farni cerkvi slovesno sv. mašo, in je tudi pridigoval. L. 1842 doveršil je bogoslovje. V kaki veljavi je b i pri pre-častnem semeniškem ravnateljstvu, dokazuje neko osebno spričalo nravnosti, ki pravi, da se rajni ni le v verskem in nravnem oziru vsikdar skazoval brez graje, ampak vedno hvalevredno. To spričalo dalo mu je semeniško vodstvo 25. nov. 1842, tedaj po doveršenih bogoslovskih študijah, in brezdvomno takrat, ko je rajui stopil v službo kot domači ali hišni duhoven na dolenjskem Bo-štanjskem gradu Zarad obilnosti duhovstva o takratnih časih so si namreč pogosto morali mladi gg. mašniki pomagati s privatnimi službami, in da je to osobito pri rajnem g. Pintarju terpelo dolgo časa, služi nam v dokaz, ker je bil še le 20. avgusta 1843, tedaj dobre leto po doveršenem bogoslovju, poslan na pervo kaplansko službo v št. Lorenec ob Temenici. Kakor je razvidno iz njegovih rokopisov, je nastopil ondi svojo službo kot pridigar v lepi praznik Marijnega rojstva. Kako vestno pa se je trudil glede oznanjevanja besede božje, kažejo trije vezani tečaji pridig, katere vse je tam spisal in pridigoval. Da je bil tudi v št. Lorencu, kakor povsod, poseben prijatelj šolske mladine, ni kar nič dvomiti. Znano *) Akoravno, kakor sploh pravimo, ,,ne k reci spadajoče", naj vender memgrede povemo, da se je rajni g. Levičnik tudi še kot c. kr. okrajni sodnik katoliški veri vedno zvestega sina skazoval, in je zarad tega o neki priliki eden zmed njegovih podvradnikov za rajnega pač le častne zbadljive besede z zaničljivim izrazom govoril, da Levičnik naj bi bil postal duhoven, in nc vradnik. „Ako pridem namreč k ujemu po opravilu, in če zazvoni Angelovo češenje, ne počaka toliko, da bi se dogovorila, ampak oberne se v stran, in moli!-4 — In da bi bilo omenjeno človeče svoje pripovedovanje še bolj priterdilo. ponovilo je konečno še enkrat znano zaniOljivo besedo, kar — češ — naj bi bil postal, in ne vradnik ! — Rajnemu je bil te neolikane besede dober prijatelj sporočil; njegov odgovor na to pa je bil po nekolikem molčanji: „On naj bi tudi vradnik ue bil postal!" — Te besede je lahko umel le taki. kdor je službovanje omenjenega pod-vradnika poznal. — 1'isavec. je pisavcu teh verttic tudi, da je ondi mnogo delal za lepoto cerkvenega petja. — Na drugo kaplansko službo v bohinjsko Srednjo vas je bil dekretiran 27. aprila 1846. S tadanjim sosednjim r. gosp. kaplanom v bohinjski Bistrici (Janez Brence je bilo njegovo častno ime) bila sta enega duha in enega serca, zlasti pa oba vsa goreča za plemenito odgojo šolske mladine. Z vso marljivostjo učila sta v šoli, zato rada napravljala otrokom marsiktero vcdrilno nedolžno veselico, dosegla pa tudi obilnega sadu. Ako bi zamoglo govoriti Bohinjsko jezero in „Ajdovski gradeč" pri Bistrici, marsikaj bi vedela povedati o teh nedolžnih otročjih zabavah. (Dalje prih.) Ogled po Slovciirtkem in dopl&l. V Dolu, kakor smo že naznanili, so letošnji 25!et-niki čč. medsvetni in redovniški duhovni 25. t. m. obhajali 251etnico, in sicer z več drugimi sošolci vred. Za to priliko so č. g. Dolski župnik od sv. Očeta prosili sv. blagoslova z naslednjim telegramom: Eminentis8Ímo Cardinali L. Jacobini, Komae. In Dol prope Labacum 25. Augusti 17 saeculares regularesque sacerdotes 25. anniversarium celebraturi, unacum proceribus laicis condiscipulis, sacrilegia viaria comitialiaque in Pium Leonemque commissa detestantes, incomparabiles autem Encyclicas encomiantes, apostoli-cam Benedictionem devotissime petunt. Bartholomaeus Jarc, Parochus in Dol. Pomen tega telegrama je: Medsvetni in redovni duhovni, njih 17, in njih neduhovni sošolci viših stanov bodo 25. t. m. v Dolu blizo Ljubljane obhajali svojo 251etnico, in o tej priliki naznanujejo sv. Očetu stud nad uličnimi in taborskimi gnjusobami, ki so se godile zoper papeža Pija in Leona, slavo pa neprimerljivim enciklikam Njih Svetosti, ter za svojo slovesnost z naj veči vdanostjo prosijo apostolskega blagoslova. Jernej Jarc, župnik v Dolu. Odgovor: Bartholomaeo Jarc, Parocho in Dol. Sanctissimus Dominus noster benigne excipiens de-votionis et amoris sensus Tuo ac aliorum sacerdotum nec non laicorum nomine pansos, petitam benedictionem ex corde impertitur. L. Card. Jacobini. To je: Jerneju Jarc-u, župniku v Dolu. Naš sveti Oče so dobrotno sprejeli občutke vdanosti in ljubezni, ktere ste v svojem in druzih duhovnov in neduhovnov imenu razodeli, in prošeni blagoslov s priserčno ljubeznijo podelijo. L. kardinal Jakobini. Y Borovnici je bila preteklo nedeljo v resnici velikanska slovesnost, ktere vzrok je bila zlata maša občno-spoštovanega župnika preč. gosp. Antona Jugovic s. V cerkvi, ob cerkvi, po vasi, ob cestah v ta kraj je bilo vse okinčano z zelenjem, zastavami itd. Sošlo se je bilo čez 20 duhovnov, zlasti tudi kaplani gospoda župnika. Zlatomašnik je za dolgo versto gredé v cerkev v eni roki nesel prelepi šop, ki ga je podarila blaga gospodičina v Ljubljani, v drugi pa imenitno palico iz pale-sandrovega, pa tudi nekoliko iz cedrovega in palmovega lesa, ki jo je izdelal g. mizar Dogan in darovala mu jo čč. brata Keržiča v Ljubljani. Pridigar g. župnik Jan. Rozman je izverstno pojasnoval izgled vsih mašnikov, Jezusa Kristusa, pa kako si je gosp. zlatomašnik priza- deval ga posnemati skoz 50 lét svojega mašništva. Čversto je g. zlatomašnik opravljal sv. mašo in poslednjič zapel „Te-Deum". V velikem šotoru pri naslednjem obedu je bilo vse veselo. Cč. gg. kaplani so prečast. g. zlatomašniku izročili prelép srebern kozarec. Potem je bila živa, z zdravicami, pa tudi z glasbo soljena gostija. Ob 4 popoldne so prišli pozdravit g. zlatomašnika sokoli, čitalniški pevci in premnogi drugi gosti iz Ljubljane, ter je bil poln ves veliki vert. Proti večeru so jeli gosti odhajati; nekaj pa jih je še čez noč tam ostalo, kakor rojaka prečast. gg. M. Kožuh in Nikol. Dolinar, in drugi. Bog ohrani še mnogo lét preč. gsp. zlatomašnika! Dobrova. (Nova maša. [Konec.]) Opravilo je terpelo čez poldan. Po kratkem odmoru bilo je pogostovanje v duhovski hiši. NovomaŠniku se je čestitalo od vseh strani. Radost bila je splošna. Pesmi in zdravice glasile so se po obširnih prostorih. Ni mi namen ponavljati zdravic in izverstnih napitnic gg. župnika dobrovskega, lučen-skega, pograjskega, Keržiča i. dr.; omeniti pa vender moram napitnico g. dr. Poklukarja, deržavnega poslanca. V občno radost, ki je žarila slehernemu z obličja, napil ie novomaŠniku v Koseskega duhu, ki poje slavo ver-OBti ratarske korenine slovenskega ljudstva. — Zastopani so bili obiluo vsi stanovi, celó vojaški se ni pogrešal. Ali ni to živa priča, da strah preziranja, kteri zeló odvrača našo mladino od duhovskega stanú, je prazen in nespameten? Ob petih so se novomašnik in gosti podali v sprevodu v cerkev k popoldanskemu opravilu. Potem je bilo zopet živahno gibanje; za besedo oglasila se je pesem, in zopet beseda. Veselje in sreča svatov je bila res vidna in posebna. Drugi dan ob 9 bila je zopet skupna sv. maša; maševal je novomašnik in pevci so z izverstnim petjem povzdigovali pobožnost, in po maši so se zopet zbrali. Popoldne so gosti odhajali; prej za-deržani pa so prihajali iz bližujih in daljnih krajev. Tretji dan je novomašnik šel pobožnost opravit k sv. Katarini, kjer je maševal. Gostoljubni župnik č. g. Šimen Žužek je priredil kosilo za 11 oséb, toliko jih je namreč došlo. Popoldne sta počastila srečno družbo še dva gospoda z Goričan. Na večer se hvaležno po-slové s prijaznim gosp. župnikom ter se razkropé po svojih potih. Ta slovesnost bo Dobrovčanom in še posebno svatom in gostom ostala v prijetnem spominu. Na Planini vipavski je bil 7. t. m. dan posebnega veselja in radosti za vse ljudstvo in posebej za sorodo-vino in povabljene. Imel je namreč č. g. Ivan Lav-renčič novo mašo, ktero je s prelepim govorom povzdignil pridigar č. g. J. Vidergar. Po močno ginljivi cerkveni slovesnosti so se gosti zbrali k obedu, med drugimi tudi gospod grof K. Lanthieri. Prav poštene dobre volje je bila družba, posebno pa ko se neprevi-doma razvije na mizi lepa podoba našega dr. Janeza Bleiweis-a, kteri je pismeno častital g. novomaŠniku in mu v spomin poslal svojo podobo, in zdajci je zašumela navdušena zdravica preslavnemu pošiljatelju in Sloveniji. Odveč bi bilo popisovati, kako navdušeno so bile eprejemane zdravice na sv. Očeta papeža Leona in druzih odličnih osebnost. Bog živi gosp. novomašnika in verle Vipavce! Iz Bohinjske Bistrice, 22. vel. serp. (f Č. g. kaplan Jerala.) Znana je že po večem strašna nesreča in žalost, ki je 6. t. m. zadela Bistriško faro, namreč, da se je ri novi cerkvi ravno že dodelani stolp zgrudil na cer-veni obok, ki se je tudi do kora ves vderl v cerkev, in je 11 ljudi zasulo, 5 kar do mertvega, 2 še nekoliko živa sta par dni potem umerla, in štirje so še ranjeni, med kterimi se bo mlado dekle težko še ozdravilo. Naj večja zguba in žalost po vsem Bohinju je bila ta, da smo iz strašanskega nasipa tudi tako ljubljenega gosp. kaplana odkopavali. Se žandarji so za to poskerbeli in iz celega Bohinja so ljudi skup spravljali ter vedno za red skerbeli, da se je na vso moč delalo in kopalo vse štiri dni, in je bilo vedno ljudi, d* je vse mergolelo, smo vender še le čez štiri dni gospoda in enega zidarja dobili. To je biio žalostno delo, in ljudje so bili tako vsi puterti od žalosti, in kamor se je človek obernil, govorilo se je od gosp. kaplana: o da bi g. kap'ana ne bilo zasulo! In ko smo jih četerti dan odkopali, je bila žalost s.lno velika, ker so se nam tako razterti v serce smilili. Ko so jih gg. zdravniki ogledali, položili so jih v lepo pomalano rakev ter nesli v staro cerkev, kjer so potem čez noč na prekrasnem, s cvetlicami ozališa-iitm odru do 8 zjutraj ležali; potem so se opravile bilje in sv. maša. Po sv. maši so imeli g. Marn silno lep govor o ranjkem gosp. kaplanu, da so bili še kot dijak zelo tihi, krotki in ponižni v šoli, ki so jih še sami kot profesor učili, in naštevali so nam njih resnične zasluge, ki so si jih v tih 19 letih v Bohinju kot marljivi dušni pastir pridobili, kako da so bili z veseljem po noči in po dnevi pripravljeni k bolniku s sa. zakramenti iti, in kako so bili posebno dobri spovednik, še zlasti tudi za otroke v šoli — to jim je bila res čez vse velika skerb... Tako so nam Šle besede živo v spomin, zgubiti naenkrat tako dobro dušo. da je nastal taki jok, da je skoraj gospodu govorniku besedo zadušilo; le Čudo, da so še mogli sami se obderžati pri besedi. Tolike žalosti in joka stari ljudje tukaj ne pomnijo; kazala se je ljubezen do ranjcega gospoda od vsih nazočih. Po dokončanem govoru so nesli gospoda fantje v ovenčani trugi okrog cerkve med petjem enajsterih gospodov, in položili so jih v jamo, narejeno ravno pred altarjem, ki je bil še v stari cerkvi, kjer so tolikrat sveto mašo darovali. K sklepu zadonele ste še prav milo pesmi: „Blagor mu", in „Jamica". Akoravno je bilo deževno vreme, se je bilo vender sošlo veliko ljudi. Tukaj ravno poleg priž-nice v zeleno-ograjenem in s cvetlicami obsajeneiu grobu počivajo telesni ostanki, njih duša pa, upamo, se že veseli pri Bogu in prejema plačilo, katero je pripravljeno zvestim do konca. Le eno tolažbo imamo, namreč, da imamo enega priprošnjika več v nebesih, posebno zdaj v toliki nesreči. Preserčna hvala Vara, prečastiti gospodje, ki ste ee tako obilo vdeležili pi.greba, in posebno g. Marnu, ki so tako po vsi moči pomagali našemu g. župniku, ki so bili tako poterti in žalostni pri toliki nesreči, da imamo za posebno milost to, da tudi oni niso strahu in žalosti zboleli: pa tudi nas so znali lepo v tej nesreči tolažiti. Le Bog nam daj zopet kmalo dobrega g. duhovnega pomočnika. Iz Rima piše raons. dr. Ivan Černčič, da je tudi on 17. jul. sv. Očetu izročil Istransko in Kerško adreso, zadevajočo namreč ondotne romarje, in odgovorili so mu, da bodo na vsako odgovorili. (Mogoče, da tudi na našo slovensko pride odgovor? Vr.) Dalie pravi, da sv. Oče niso mogli prehvaliti slovenskega (slovanskega) romanja, in lepo pohvalili so tudi odbor, ki je bil za ta namen v Rimu sostavljen. „Ali tudi to so opomnili, kako se jim je ta velika radost berzo spremenila v žalost, ktero so nesramne raercine (izraz dopisnikov) uči-nile Piju merliču!" Sklep pisma se glasi: „Nasi hodo-častnici velikaši znam da su se sastajali i dogovarali za buduče; ali s te muke, bojim se, da neče biti kruha. Ter znate, kako smo mi složni!"... (Znano je n. pr., da je naš preč. g. dekan M. Kožuh med drugim nasve-toval velik slovansk časnik v cirilici in latinici za po- jasnovanje katoliške vere itd. v korist nezedinjencem, da bi pe gladila pot k zedinovanju; kako naj bi se Daša bratovšina 83. Cirila in Metoda razširjala po vsem Slo-vanstvu itd.) Oddani darovi. Ker smo nekoliko zastali z naznanilom oddanih darov, naj to reč nadomestimo. Oddali smo: 2. kim. 1880 preč. P. Tom. Brsesku za Bulgarijo osebno izročili 24 gl.; in 27. kim. zopet 207 gl. 22. kim. 1880 v k nezo-škofijsko pisarno zbirke za sv. Očeta — 418 gl. 99 sld. 23. vinot. 1880 preč. gosp. kan. Andr. Zamejcu, vodju sv. Detinstva. oddali 165 gl. 1 sld. a. v.; 1 kri-žavec za 2 gl. 12 sld. in 2 križavca po 1 gl. 6 sld. star. den. za gobove na Sandviških otocih, in 4 gl. 20 sld. za naj potrebniši misijone. In zopet 6. listopada 5 gld. 25 sld. 8. listop. 1880. Oddali gosp. Steinmec-u za B s;d. za misijon med Kafri; 9 gl. 70 sld. za sirotišnico v Banjaluki; 1 gl. za Trajiste v Banjaluki. 27. pros. 0. P. Tom. Blesku 140 gl. 50 sld. 1. pros. Pn. g. kan. Zamejcu ko vodju sv. Detinstva, 19 gl. 10 sld. Mesca pros. C. g. špiritvalu J Flisu k neki plači za misijonske bulgarske potrebe 11 gl. 50 sld. (od zbirk , za tabernakeljr e" itd. j. 5. sušca. P. Bedu v Mari j a-Zvezdo poslali 66 gl., namreč: 33 gl. za misijon ra^d Katri, 6 gl. za sirotišnico v Banjaluki; 23 gl. za zidanje samostana redovnic presv. Kervi; 4 gl. za oo. Trapiste sploh. — (Dalje sledi.) menie priljudnosti imamo še daleč do zveze med Kvi-rinalom in Dunajskim dvorom. Amcrikanske novice. Ker je bil amerikanski predsednik od rogovilske stranke napaden in smertno ranjen, naznanja „Wanderer" iz št. Pavia 16. jul., da prešnjo nedeljo se je molilo po vsih katoliških cerkvah ondotnega mesta za njegovo ohranjenje. Tako se moli tudi po druzih škofijah. Predsednik Garfield je sicer še živ, vendar silno slab. „Wanderer" pripoveduje tudi to le: S pcsebnim njemu lastnim miruim duhom se predsednik v svojih britkostih na postelji peča za vse prihodke, kar pred njega pride. Zadnjo soboto, ko je privatni tajnik g. Rockwell stal pri postelji, je predsednik rekel: „Slišim, da katoličani dajejo maševati za moje ozdravljenje. Je li to res, Rockwell? ' „Res ie", odgovori tajnik. „Se li to godi radovoljno ali po povelji?" praša predsednik dalje. „Oboje", reče Rockwell. „Dobro", reče predsednik, „ako se ozdravim, moram za to keršansko djanje svojo hvaležnost skazati." V Harf ford-u, v deržavi Konektikur, 30 katoličani 3. jul. slovesno obhajaii stoletnico, odkar se je tam v cerkvi sv. Petra obhajala perva sv. maša. Perva cerkev je bila zidana pred 86 leti; takrat je bio cndi 4500 katoličanov, zdaj jih je pa 175.000. Pri sv. Frančišku (Viskonsm) so 29. rožn. slovesno obhajali 2oletnico, odkar je bilo vstanovijeno on-dotno duhovsko semeniše. Pričujočih je bilo 9 katoliških nadškofov in škofov, med njimi tudi naš rojak, milg. Vertin, škof v Marquette-u, do 200v duhovnov, več katoliških družb in silovito ljudstva. Skof Dwenger je pridigal in dokazoval, da je duhovstvo od Boga postavljeno; pojasnoval je, kolike pritežnosti so se vernim naselcem perve čase nasproti stavile; povedal je k temu izgled iz svojega lastnega življenja, da bi mu bilo potreba 60 milj daleč popotvati dobit duhovna, ker so mu bili mati zboleli. Iz tega se vidi, kako znamenito je semeniše, da se takim potrebam sčasoma v okom pride. Pri naslednjem obedu je bilo pričujočih 230 gostov in slišali so se mnogi govori, kako se je in bi se deželi pomagalo v verskem oziru itd. Popoldan so študenti v semeniški dvorani gostom napravili besedo z glasbo, petjem in govori v latinskem, angleškem, nemškem, hebrejskem, gerškem, slovenskem, poljskem in francoskem ieziku. L. 1848 se je pričelo to semeniše, 1. 1859 so bili posvečeni pervi štirnajsteri bogoslovci i z Salezijaniša, med njimi tudi preč. g. Kili-jan Flaš, ki je bil pote n semeniški vodja, zdaj pa je že škof. Razgled |>o svetu. Avstro-Italija. Mladolaški časniki so jeli precej vroče pisariti o zvezi med Avstrijo in Italijo, ali tudi med Italijo, Nemčijo in Avstrijo; boje, ker je kralj Humbert za rojstni dan Nj. veličanstva Frančiška Jožefa poslal prijazno vošilo v Ischl in brez dvoma prejel prijazen odgovor, kakor je šega. Toda od medsebojne Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 29. vel. serp. Obglavljenje sv. Janeza Kerstn. — 30. S. Roza Lim. 31. S. Rajmur.d. — 1. kimovca. S. Tiln. — 2. S. Štefan kr. — 3. S. Evfemija in tov. — 4. Trinajsta nedelja po Binkoštih. Praznik angelov varhuv. Zahvale: St. 72. Otročiček se je z voziča prekucnil, klic na Marijo ga je poškodovanja obvaroval. Čast in zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca! M. K. St. 73. Večkrat sem mislila, da ne bom več ozdravela, pa sera se zatekla k Mariji in ona, usmiljena Mati, se me je usmilila; ker pa sem še bolehna, se priporočim vsem brat( m in sestram za en zdihljej k Naši ljubi Gospej presv. Serca. M. F. St. 74. Po dolgi in hudi bolezni me je napadlo prav hudo terganje in bodljaji, posebno v giavi iu po nogah je bilo prav hudo, in k temu se je pridružil všen. To je terpelo ceie tri mesce. Naraščal je otok šest dni zmiraj hujši, in napravilo mi je v ustih velike bolečine, tako, da nisem mogla nič vživati, in bala sem se, da mi lice poči, ali pa se pregnoji. Pogledam, če imam kake zdravila, pa nič nisem našla. Po naključji pride mi v roke steklenka z nekterimi kamnicki iz dupline, kjer je Kristus kervavi pot potil. NevedoČ, da imam ravno ta spominek, zdihnem : „O svetnik Božji, papež Pij IX, sprosi mi po najsvetejšem Sercu Jezusovem saj nekoliko pol&jšanja v teh bolečinah, če je Božja sveta volja, če ne, naj pa terpim. Poljubim pečat pri steklenici in ga pritisnem na boleči lici, in v tistem trenutku je silo terdi in ko ogenj pekoči otôk postal čisto voljan in mehak in ni me skor nič več bolelo, čez tri ure pa sem bila prosta vsih bolečin, in čez dva dni in eno noč so se tudi bule prederle brez vsih bolečin. Tisočkrat bodi izrečena čast in hvala Očetu nebeškemu za to pomoč, katero mi je skazal po tem velikem svetniku Piju IX. V Ljubljani meseca avgusta 1881. M. S. V molitev priporočeni: Spreobernjenje mladenča. ki je v ta namen priporočen v Jezusovo in Marijino Serce ter v bratovsko molitev. — Prav neroden mož, strašen preklinjavec, pijanec itd., da bi se ga Bog usmilil. — Oče priporoča sebe, ženo in dva otroka, posebno za zdravje žene, v molitev Kaše ljube Gospé presv. Serca za zdravje, za telesno in dušno pomoč. — Mati priporočuje sina za razsvitljenje. — Bolna deklica za zdravje. — Obupljiv mladeneč za pomoč. — Redovnik na Hervaškem, voditelj 3. reda, ki je nevarno obolel, priporoča se v molitev zlasti še udom 3. reda, da bi mu Gospod Bog dodelil zdravje, ako je Njegova sveta velja ! — Priporočilo N. lj. G. in sv. Jožefu, da bi se neka pravda pravično zver-Šila. — Blagoroden gospod, ki se muv na umu meša, živo priporočen. Zahv. se naznani. — Ze dolgo od bolezni hudo terpinčena žena za zboljšanje, ali saj za popolno vdanost v voljo Božjo. Zahv. se nazn. — Mala punčika, ki ji noge ne služijo. — Hči priporoča zelô bolno mater v bratovske prošnje za pomoč po N. lj. G. in sv. Jožefu. — Bratovsk družnik priporočen, da bi po N. lj. G., s v. Jožefu in vernih dušah v vicah dobil pomoč v dušnih in telesnih potrebah, zlasti tudi v denarnih stiskah. Usliš. se naznani. — Bolna oseba se i>riporoča v molitev bratom in sestram bratovšine Naše jube Gospé. In prav ponižno prosi, da bi opravljali devetdnevnico, *) ter obljubi razglasiti v „Danici", berž ko se zboljša, zahvalo v čast Naši ljubi Gospéj. — Hči priporoča bolno mater N. lj. G. in sv. Jožefu. — Sestra svojega razuzdanega brata za spreobernjenje. — Neka devica, že več časa z boleznijo v nogi, za ljubo zdravje. Zlate zerna za vsaki dan mesca. 29. vel. serp. Nečisto govorjenje kaže nečisto serce. 30. Kamor se strast pridervi, od tam se pamet poslovi. Opomba. Devetdnevnico opravljati mora prosivec sam, ali pa skerbeti, da jo drugi opravljajo. Bratovšina moli, spominja se priporočenih pri ss. mašah, morebiti kteri tudi radovoljne devetdnevnice opravljajo; da bi se pa za vsacega priporočenega posebej posebne pobožuosti opravljale, tega noben previdni ne bo zahteval. Vr. 31. Ni je lepši zmage od zmage zoper poželenje. 1. kim. Bolje je v jezik se vgrizniti, kakor pa bližnjega hudo soditi. 2. Grenka beseda se v serce vsadi, kakor krogla v steno; premisli toraj, kar misliš spregovoriti. 3. Ako hočeš svoje podložne srečne storiti, glej, da ne bodo stradali, ne postopali, pa da bodo vsi od-kritoserčno Boga ljubili (Tom. Kemp.) 4. Zlato je le malo ljudi poboljšalo, svetejših in zadovoljniših storilo. Za mesec kimovec nam piše goreč častivec žalosti.e Matere Božje po priliki to-le: Menda sem o neki priliki že spodbujal naše gg. duhovske pisatelje, naj tuni žalostni Materi Božji na čast napije kdo kako knjigo^ za mesec september. Tega dozdaj nihče ni poslušal. Skoda! Menim, da je pristojno, naj „Danica" o tem par besed spregovori. Naj njeni častivci n. pr. vsak dan, ali saj večkrat, prebero naslednjo pesmico Sedem žalost .llarije. (Iz literarne zapuščine f župnika Antona Pintar-ja.) Žalost tvojo, ljuba Mati! Daj mi prav premišljevati, Da presune mi sercé. Da bo duša se zbudila, In pokoro pravo st'rila, Daj resnične mi zeljé! Simeon, ko poljubuje Dete tvoje, prerokuje Meč ti 8erčnih bolečin. Z Jožefom si kmal bežala, V daljni se Egipt podala, Da trinogu uide Sin. Sina Jezusa zgubiti, Skor tri dni brez njega biti, Ji vebka je britkost. Žalost njena pa še veča Tam, ko Sina s križem sreča; Koljko čuti tam grenkóst! Glej kraljico mučeniško, Mater stati tam deviško, Ko na križu Sin visi — Vtuira, zemljo t'rna pokriva — Njo pa potok solz zaliva, Tam pod križem ko medli. Blaga sta inožd ga snela, Mati ga v naročje vzela, To je zanj« šesti meč. In ko v grob ga položijo, Nanj pa kamen zavalijo — Oh Najljubšega ni več! Mati, zgled ljubezni prave! Daj, da čutim té težave, Daj mi solz pregrenkih dar! Daj, da bo sercé se vnelo, Bo za Jezusa gorelo, Da mu bom prijetna stvar! Odpustki za mesec kimovec: Kdor vsak dan v mescu kimovcu na čast žalostni Materi Božji opravlja kake bogoljubne vaje in mo- litve, zamore vsak dan tega mesca dobiti 100 dni odpustkov. Popolnoma odpustek enkrat v letu zamoreš dobiti, ako tisti dan, ki ga izvoliš, moliš uro na čast žalostni Materi Božji, si zraven tega njene britkosti k sercu jemlješ in druge za to opravilo primerne molitve moliš, ako greš k spovedi in sv. Obhajilu. Ako se po papeževi izreki take reči razvidijo iz omenjene knjige, je to delo pač veliko važniše kakor pa bi kdo na pervi trenutek mislil. Bodi tedaj to imenitno delo živo priporočeno. Listek za raznoterosti. Spremembe. Č. g. M. Sara bon pride iz Šmarije za kapi. in korvikarja k st< lni cerkvi v Ljubljano; č. g. M. Molek v Šmartoo pri Lit.; iz Šmartnega pri Lit. č. g. Fr. Gornik v št. Rupert; č. g. Šim. Ažman z Jesenic v Boh. Bistrico. Mnogaja leta sv. Očetu Leonu XIII, poprej Joahimu! Obhajal se je Njihov god prešnjo nedeljo. „Unita" je za to priliko zopet poslala v Rim 17.600 lir milošinj za sv. Očeta. Pas sv. Jožefa in 7 nedelj njemu posvečenih itd. Spisal Jan. Volčič 18^1. Prav koristna knjiga, 182 str. V katoliški bukvami. flisijon bodo čč. oo. Jezuiti obhajali: od 14. —21. avg. v Radgoni v nemškem in slovenskem jeziku; od 22.-27. avg. pa bodo pri sv. Petru obnavljali lanski misijon. Strašne reči in znamnja se godijo v tej čudni gobovi dobi! V Borovi, kakor piše „Gosp.", je neka mati potolkla en dan petero svojih otrok, ker se ji je vsled revšine um bil zmešal. — Bogatini in premožni, ne bodite kamnitega serca: smilujte se revežev, da bode tudi vam Bog milostiv! V Zagrebu je prosilo v semeniše^ 37 mladenčev, izmed kterih je sprejetih samo 30. — Čutiti je, da tudi drugod, kakor v Ljubljani, so razne svetne službe prenapolnjene in mnogi išejo kruha, pa ga ne najdejo. Sčasoma bodo zmeraj manj opravili mračni frajmavrar-ski laži-liberalci, kteri mladino zapeljujejo in odvraču-jejo od duhovskega poklica. Y Zagrebu je na Veliki Šmarinj 28 devic bilo preoblečenih za usmiljene Sestre, 22 pa jih je storilo slovesne obljube, dve iz-erstni učiteljici pa ste obhajali 251etnico slovesne obljube. Med deklicami ste bili tudi dve že zadnjič omenjeni zamurki. Poseben pomen ima gotovo to veliko število novakinj za omiko vsega Jugo-f»lovan3tva, ker iz Zagreba se pošiljajo usmiljenice v Bosno, Bulgarijo itd. Popravek. V spisku gosp. M. Močoika o „Lurški Materi" Božji od g. Fr. Marešiča oziroma na ceno bodi popravljeno, da v polplatnu velja 1 gl. 20 sld., krasno vezana vsa v platnu pa 1 gl. 40 sld. (po pošti 10 sld. več). O tej v verskem in znanostnem oziru posebni knjigi bodi za to pot samo v kratkem omenjeno, kar sv. Oče Pij IX pravijo o njej v Brevu do izvirnega pisatelja, namreč: „Castitamo Vam, ljubi sin...: novo prikazovanje Matere Božje ete skazali tako, da sam boj, ki ga je človeška hudobija bojevala zoper nebeško usmiljenje, še bolj razjasnuje in poterjuje dogodke"... „Ravno tako ee razvidi, da je brezbožnost zastonj napovedala boj sveti veri, in da se človeške zvijače brez vspeha upirajo sklepom Božje previdnosti; tudi se razvidi, da Božja previdnost obrača celo krivice in prederzno počenjanje hudobnežev v to, da pridobi svojim delom veči biiš in večjo moč.'* Dobrotni darovi. Za pogorelce v Knežaku: Neimenovan duhoven 5 gl. — C. g. župnik Ant. Čibašek 4 gl. — Iz Rudnika zbirka 2 gld., č. g. župn. A. Kerčon 1 gld. — Gospa Frančiška Šupevčeva 15 gl. — Č. g. župnik Jan. Eder 10 gld. Za pogorelce v Zirovski fari: Neimenovan duhoven 2 gold. — Gospa Frančiška Šupevčeva 15 gl. — Č. g. župnik Ant. Čibašek 4 gl. Za pogorelce v Cerkljah: Gospd Frančiška Šupevčeva 6 gl. - C. g. župnik Ant. Čibašek 4 gold. — Iz Rudnika zbirka 2 gl., č. g. župnik A. Kerčon 1 gl. Za naj potrebnisi pogorelce: Gnja. Pf. culo obleke. Koledniku sv. Miklavža^ (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Gospd Frančiška Šupevčeva 50 gl. — Neime-novaji duhoven 5 gl. — Č. g. župnik BJ. Artelj 30 gl. — C. g. župnik Ant. Čibašek 4 gl. — Dve sestri 4 gl. Za Študentov8ko kuhinjo: Neimenovan duhoven 2 gl. — L. D. 30 kr. — Jera M. 20 kr. — Č. g. župnik Jan. Eder 3 gl. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: G. iz Doba 5 gl. — Preč. g. dekan Martin Šlibar 1 ces. cekin. — C. g. Jg. Eržen 1 gl. — M. Kupec po č. g. J. P. 1 gl. — C. g. župnik Jak. Dolenec 1 gl. Za sv. Očeta: Došlo po pošti 5 gl. s pristavkom: „CrVX Del ChrlstI Corroboret LeoneM XIII.! Hosce florenulos mittit Beatissimo Patri indignissimus Ejus fi-lius, qui tameu intimis ex visceribus detestatur iniurias ossibus Pii IX. illatas. Petens benedict, apostolicam. — C. g. Ign. Eržen, župnik v pok., 2 gold., s prošnjo za blagoslov o zlati sv. maši. — Č. N g. župnik BI. Artelj 20 gl. — Iz Rudnika 5 gl. — Č. g. župnik Ant. Potočnik 5 gl. — Jubilar V. 10 gl. — iz Mekin č. s. župn. J. Eder 9 gl. 8 v Za zidanje Škofijske cerkve v Sarajevu: Preč. gsp. dekan Martin Slibar 3 vel. terdnjake (vmes 2 križavca). Za Bosno: Dve sestri 4 gl. Za sv. Detinstvo: Jubilar V. 20 gl. — Neimenovan duhoven 4 gl. — Po č. g. Fr. Onušič u 5 gl. (Op. Ce ni morebiti namen ,,pro redimcndis infant, afncanis?" Vr.) — Neimen. 1 gl. — Neimen. 45 kr. — Č. g. župn. Jan. Eder 3 gl. _ 8 H Za družbo sv Vincencija: Č. g. župnik Jan. Oblak 1 gld. V 2 ^\ katol. misijon v Adrijanopolu: Jubilar Za misijone oo. Trapistov med Kafri: Neimenovan duhoven 4 gl. Za Marijno društvo (srednje afrik. mis.): Neimenovan duhoven 5 gl. Za afrikanski misijon: Neimenovan duhoven 5 gl. — C. g. župnik Ant. Klemen 3 gl. Za bratovšino sv. Leopolda: Neimenovan duhoven 2 gld. Za bratovšino sv. Bonifacija: Neimenovan duhoven 1 gld. Za naj potrebniŠi misijone sploli: Po č. g. Fr. Onu-šiču 50 gl. Za šole na Jutrovem .-Jubilar V. 10 gl. Za naj veči potrebe: Č. g. župnik Jak. Dolenec za sv. leto 2 gl. Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef BlaznikOTi nasledniki v Ljubljani.