Danes popoldne in zvečer bosta v Ce- lju dve prireditvi, ki jih pod naslo- vom Včer sloven- ske televizije orga- nizira delavska uni- verza. Ker bodo med drugim pred- vajali precej fil- mov, smemo priča- kovati, da bodo pri- nesli s seboj vsaj toliko sukanca, ko- likor so ga potre- bovali za šivanje Enookega Jacka, ki je bil na programu prejšnji teden! NA CELJSKEM OBMOČJU JE ALKOHOLIZEM ZELO RAZŠIRJEN • OMEJEVANJE NI DOVOLJ UČINKOVITO • POTREBNO BO VEČ SODELOVANJA IN DRUŽBENE PODPORE # Razširjeno čezmerno uživanje alkohola tudi pri nas ogroža zdravje prebivalstva. # Velik del bolezenskih izostankov je-' posledica komplikacij, ki jih povzroča al- kohol. # Večina alkoholikov je v najboljših letih - značilno zanje je, da so že v mladosti starci. # Pri omejevanju alkoholizma bo potreb- no več družbenega sodelovanja - zdrav- ljenje posameznikov je namreč samo del nalog, ki bi jih to omejevanje moralo zajeti. I)al.je na 6. strani November je mesec bojg proti alkoholizmu, družbenemu, družinskemu in osebnemu zlu mnogih ljudi. Na desetine delovnih dni izgubimo zaradi zdravljenja posledic alkoholizma, na stotine družinskih in osebnih tragedij je povzročila navada, ki je kasneje bolezen. In sleherni dan prinese novih razočaranj. Tudi na celjskem območju je tako. Lahko bi rekli - še posebno na našem območju. Žal je število tistih, ki se proti alkoholizmu vztrajno in vneto borijo, zelo majhno. Dr. ZVONIMIR LAMOVEC, predstojnik nevro- psihiatričnega oddelka celjske bolnišnice v Vojniku pa je eden izmed njih. Na njegovo pobudo deluje v Celju tudi klub alkoholikov - zanimiva oblika dela z ljudmi, ki si želijo opustiti alkohol. »Da bi imeli tak klub vsaj v vsaki večji delovni organizaciji«, si želi dr. Lamovec. Uresničitev te želje pa je odvisna od mnogih dejavnikov. Foto: i. Bunik Celje, dne 18. novembra 1970 — številka 46 — Leto XXIV — Cena 60 par Glasi o občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec Slatoo vreme minulo nede- ljo pač ni moglo skalit-i praz- ničnega vz-dušja, ki so ga pripravili Vitanjčani ob ot- vor:l.\^' obnovljene šole in pr:zidka k stari šoli. Dogo- dek je sam po sebi za ta kraj pod južndm Pohorjem tako razsežen, da ne more kar tako v pozabo. Navse- zadnje pomeni obnovljena in nova špla rezultat skuipnega hotenja občanov in delovnih organizacij konjiške občine, ki so s samoprispevkom zbra- li potreben denar ža to šolo. Pot, ki so jo v konjiški ob- čin; ubrali z dodatnim zbi- ranjem sredstev, se obnese. Vi tanj ska šola raz^polaga sedaj z večjim, sodobnejšim šolskim prostorom, ki bo f»mn.or>/'il In75ili'+Afnp.i.čii nniiiV boljše počutje otrok in navse- zadnje tudi drugačne delov- ne pogoje profesorjev in uči- teljev. Šola sedaj razpolaga z novimi učilnicami za kabi- netni pouik, razen t«ga pa so povsod napeljali tudi cen- tralno ogrevanje. Očitno je veljalo potrpeti, saj se je problem vitanjske osnovne šole tako temeljito uredil. Ob otvoritvi prenovljene in nove šole v Vitanju so ta- mošnji šolarji pripravili za goste in nekdanje učence lepo slovesnost. Leta je bila v kulturnem domu. K. ČE NE BI BILO MLADIH... MLADINA POBUDNIK ZA GRADNJO CEST šentjungert pri Šmartnem v Rožaoi dolini je gotovo eden najbolj revnih "zaselkov .celjske občine. Poleg starih ljudi živi v tej vasi tudi pre- cej mladih, ki vsakodnevno odhajajo v službo v Celje ali druge bližnje kraje. Po kon- čani službi so se neradi vra- čali domov. Nobene zabave, blaten kolovoz, napol poru šene hiše in postopanje oko- li vogalov. Nikjer ničesar, kar bi jih zainteresiralo. Po- tem pa so ustanovili mladin- ski aktiv. Danes vsi pravijo, da se je v Sentjungertu marsikaj spremenilo, odkar imajo mladinsko organizacijo. Na sestankih se pogovore o tem in onem, tudi o vse števil- nejšem odhajanju mladih moči iz njihove vasi.' Najbolj so se zagreli, ko so sklenili, da bodo ustanovili tudi svoj ansambel. Njihova največja akcija pa poteka prav te dni. Zavzeli so se, da do svojih doma- čij zgrade pravo cesto name- sto blatnega in nevarnega kolovoza, ki je zahteval že več zlomljenih nog. To je edinstven primer, da je bila mladinska organizacija tLsta. ki bo dala svojemu kraju cesto. Ker jih je premalo so jim na pomoč priskočili celjski srednješolci in zagra bili za lopate. Oe jim ne bo zmanjkalo denarja, bo cesta kmalu gotova. Da, če mla- dih ne bi bilo, tudi ceste v šentjimgertu ne bi imeli. .RANCEK FRAKELJ — Poje že, ampak za pesem o »Stabilizaciji« je violina sama premalo.« START JE POTRJEN v Novem tedniku smo že obširno pisali o programskih točkah, s katerimi se celjski sindikati vključujejo v bitko za uresničitev nalog sloven- skih sindikatov. Tokrat pove- mo le to, da je sedem prog- ramskih točk na prvi seji konference celjskih sindika- tov dobilo polno podporo, da so bile mnoge od njih še razširjene in natančneje konkretizirane, skratka pa so vse točke bile sprejete, veči- na le-teh pa je vključenih v akcijski program za delo v predstoječih mesecih.- Start je torej potrjen. Sindikalne organizacije se bodo v bitki za ta program morale dobro organizirati, njihova vodstva kadrovsko tako okrepiti, da bodo kos tem težkim nalogam. Samo sindikalne organiza cije? Kaže, da za tiste posamez- nike, ki skeptično in celo z omalovaževanjem gledajo na akcijo celjskih sindikatov, tu- di ne bo dosti izgledov, da bi stali ob strani, ali celo delovali v praksi proti spre- jetim načelom. Sekretar občinske organizacije ZK, tovariš Štefan Korošec je jasno in nedvomno pou- daril, da ta program v enaki meri obvezuje čla- ne ZK, neglede na to, kakšna je njihova možnost vplivanja na izvršitev teh nalog. Z ozirom na dejstvo, da so najbolj odgovorni ljudje v delovnih organlzji- oijah v večini komunisti, ki če so to zares in hočejo tu di ostati, ne morejo reči: če hočem, bom, če nočem ne bom! Obotavljanja ni. Start je potrjen! J. KRAŠOVEC BREZ LUČI - BREZ IZPITA ANTON BOROVNIK, 27, iz Konova pri Veleonju je vozil n^reglistrirain traktor zvečer brez luči po CJesti IV. reda. Nasproti mu je pripeljal mopedisr J02E ZABUKOVNIK, 18, iz Konova in se čelno zaletel vanj. Mopedist je voeal brez izpita. Zaraidd pretresa možganov so ga odpeljali v celjsko bol- nišnico. LEŽAL JE NEZAVESTEN v Parižljah so miličniki na travniku ob cesti našli ponesrečenega ANDREJA :-5SlHA, 22, z Brega, katerega je neczavestnega prenesel s ce.iit8 na travnik miimoidxDöi. Potteg njega je ležalo kolo s pomož- nim motorjem. Elsiha so nezavestnega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili močan pre- tres možganom-. TRČENJE V DREVO - SMRT Vosoiik fiäka dr. FRANC RAKUŠA, 28, iz Maribo- ra je vozil z ženo dr. DANIJEIiO RAKUŠA iz Slo- venskih Koonjdc proti domu. V Dobmežu je na bla, gem levem ovinku zapeiljal na bankino in obcestnj nasip, kjer je bočno trčil v jablano. Oba sta padla iz vozila. Voanik je bdi tatooj mrtev, sopotnico pa so težje poškodovano prepeljali v celjsko bolniš- PEŠCA JE ODBILO V OGRAJO PETER JANC, 30, iz Ptuja je vozil z osebnim avtomobilom proti Ljiibljani, ko je pred njim preč- kal cest» pešec VINKO REMS. Avtomobil je zbil pešca v obcestno ograjo, kjer je obležal nezavesten. Zlomil si je desno nogo in poškodoval čelo. NESREČA KOLESARJA JOŽE GRABNER, 39, iz Ljubljane je vozil z oseb- nim avtomobilom skozi Franicolovo, ko mu je pri- peljal nasproti kolesar MATIJA MEDVED, 71, s Franikolovega. Kolesar je pred avtomobilom zape- ljal na levo. AvtomobUist ni uspel zaustaviti vozila. Medved si je zlomil petno kost, lažje poškodbe pa je dobil sopotnik v avtomobilu IVAN KOS, 28, s Turjaika. OPLAZIL JE MOPEDISTA rVAN KATIC, 26, iz Soštanija je vozil po Koro- ški cesti proti domu. Pred njim je nenadoma oib- stal nezinani voznik osebnega avtomobila. Da bi preprečil trčenje je Katič zapeljal na levo in nato na desno, pri tem pa oplazil mopedlsta IVANA SOVIČA, 21, iz Raven pri Šoštanju, ki mu je pri- peljal nasproti. Mopedist si je teže poškodo\'al levo no^. HITROST rVANA NAVODNIK, 25, iz Velenja je vozila z osebnim avtomobilom' proti Šoštanju. Ko je v Diužmirju zapeljala pr.=!ko mostu je vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo v parkiran avto- mobil rVANA KOSAKA iz Soštania in nato še v steno gostišča. Huije le bil poškodovan sopotnik KAREI. TANJŠEK iz Velenja. NEPREVIDNO PREČKANJE VINKO PRAPROTNIK, 28, iz Prebolda je vozil proti Dolenji vasi, ko je nenadoma prečkala ccstišče ANICA ŠTAJNER, 16, iz Prebolda. Voznik jo Je zbil in trčil z vozilom v betonsko ograjo mostu, štajner- jeva je dobila pretres ^možganov. PADEC KOLESARJA FRANC TRŽAN, 30, iz Celja se je peljal s kole- som s Svetine proti štoram in zavozil na gramozi- ran del cestišča. Pri padcu je dobil lažji pretres možganov. PREHITEVANJE V ŠKOFJI VAS! VILI SKORJA. 27, iz Debra pri Laškem je v Skof- ji vasi z osebnim avtomobilom prehiteval drugo vozilo. Njegov avtomobil je pričelo zanašati, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom DRAGO BAJT, 27, iz Celja. V trčenju je dobil Bajt hude telesne poškodibe. škode na vozilih je za 30.000 di- narjev. ZADEL JE PEŠCA VIDO 2AGAR, 35, iz Tunice pri Kamniku je vozil v kolorü avtomobilov iz Celja proti Slovenskim Ko- njicam. Ko se je srečaval z osebnim avtomobilom JOŽETA SELIHA je zadel pešca FRANCA NAPOT- NIKA, 46, iz Novega Tepanja, ki je stal na sredini ceste in jo hotel prečkati. Napotnik je zaradi težkih poškodb med prevozom v bolnišnico umrl. KLJUB ZAVIRANJU NESREČA MARJAN TRAVNER, 19, iz šmartnega ob Paki je hodil ob cesti proti domu, ko mu je pripeljal nasproti voznik tovornjaka, zaustavil in ga vprašal za pot. Travner je pristopil v trenutku, ko je pri- peljal z osebnim avtomobilom JANEZ JERAJ, 21, iz Vrpolja. Ko je videl, da hoče pešec prečkati ceko, je zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Trav- ner si je zlomil nogo. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh se je zgodilo na cestah širšega celjskega območja 37 prometnih nesreč. Poškodovanih je bilo 26 ljudi, od tega 15 teže. Ena oseba je umrla. Škodo so ocenili na 139.900 dinarjev. Cvetko Lazič, 21, Velenje, stojka mu je poškodovala desno nogo; Elizabeta Pavlič, 45, Petrovče, poškodovala si je desno koleno; Jože Kidrič, 27, Dol pri Laškem, poško- doval se je po levi strani gla- ve; Franc Tratnik, 26, Kavše pri Velenju, poškodoval se je po desni roki; Martin Tr- nek, 27, Bevče pri Velenju, premog mu je poškodoval levo roko; Roza Gajšek, 35, Bukovžlak, poškodovala si je desno stran prsnega koša; Jože Fluks, 27, Gorica pri Celju, poškodoval si je desni komolec; Edmondo Devčič, 38, Celje, poškodoval si je desno roko; Branko Ilalužan, 21, Rogatec, poškodoval si je levo stopalo; Silvo Bukovec, 23, Store, stisnilo mu je des- no stran prsnega koša; Tone Voleb, 25, Kasaze, na brusil- nem stroju si je poškodoval desno roko; Milan Brundič, 44, Zagorska sela, poškodo- val si je levo koleno; Vinko Kranjc, 15, Teharje, na plo- čevini si je poškodoval levo roko; Zdravko Tacer, Celje, 31, na steklu si je poškodo- val desno koleno; Martin Klenovšek, 37, Lokavec pri Rimskih Toplicah, metalni drog mu je poškodoval levo nogo; Alojz Uranker, 25, Ce- lje, kamen mu je poškodo- val prst desne noge; Alojz Bincel, 45, Skofja vas, poško- doval si je levo roko; Safet Pedič, 27, Celje, poškodoval si je desno roko; Valentin Medved, 43, Florjan pri Šo- štanju, poškodoval si je levo zapestje; Dušan Oprešnik, 19, Celje, poškodoval si je desno stegno; Terezija Drofenik, 20, Hajnsko pri Pristavi, po- škodovala si je levo roko. CELJE • Poročilo se je 10 parov, od teh: Pavel Mimik in Ma. rija Kolarič, oba iz Celja, Henrik Presker, Planina pri Sevnici in Štefanija Petelin- šek, Celje; Anton Rezar, Hrastnik in Bogdana Kos- mač, šmiklavž. LAŠKO Ivan Hrenk, delavec, Ra- deče in Jožica Skubic, kuha rica, Njivice; Alojz Rebov, delavec, Loče in Lucija Knez, poljedelka, Povčeno; Ivan Baloh, zidar, Tovsto in Ve- ronika Hochkraut, delavka, Brstnik. ŽALEC Silvester Plahutar, 23, Za- bukovica in Hilda Gorinšek, 17, Zabukovica; Tomaž Kra- šovec, 28, Žalec in Ida Des- man, 24, Radiiha; Danijel Kiep, 34, Liboje In Katarina Breznik, 22, Galicija. CELJE 28 dečkov in 13 deklic LAŠKO 1 deček'in 1 deklica ŠMARJE IMII JELŠAH 2 deklici ŽALEC 1 deček in 1 deklica CELJE Rahaela Pavličnik, 14 dni. Trnov hrib; Franc Kovše, 27, Skomarje; Konrad Škrablin, 66, Mali Tabor; Marija Ven- gust, 65, Dobriša vas; Ro- man Cepuš, 14, Vrh; Valen- tin Golob, 48, Podveža; Ma- rija Puh, 70, Laško; Elizabe- ta Feldin, 73, Ljubečna; Vin- cene Ježovnik, 51, šalek; Jo- žef Cotič, 81, Celje; Marija Natlačen, 77, Ljubno ob Sa- vinji; Rozalija Drnovšek, 61, Celje; Marija Gajšek, 68, Ce- lje; Rozalija Samec, 76, Arc- lin; Marija Lednik, 75, Celje. HRASTNIK Alojz Sotlar, 17, delavec, Hrastnik. LAŠKO Ivan Zeme, 69, upokoje- nec, Gozdec; Pavla Salobir, roj. Putrih, 56, gospodinja, Lažiše; Janez Ojsteršek, 60, kmetovalec, Rifengozd; An- ton Bevk, 80, upokojenec, Radeče; Marija Lipovšek, 79, gospodinja, Veliko Sirje. ŠMARJE PRI JELŠAH Roza Kunstek, 67, Strmec pri Rogatcu; Ida Lesjak, roj. Cokl, 71. Pemek; Janez Kaj- : ba, 88 ,Zadrže in Frančiška Novak, 77, Zadrže. ŽALEC Franc Kokovnik, 78, polje- delec, Dobrovlje; Leopoldina Vasle, 69, kmetovalka, Zakl; Frančiška Kolšek, 83, gospo- dinja, Vransko; Helena Pil- ko, roj. Cede, 83, upokojen- ka, šmatevž; Mihael Vele- govšek, 73, upokojenec, Šma- tevž; Frančiška Sovinek, roj. Novak, 77. soc. podpiranka, Šmatevž; Marija Da Forno, roj. Peer, 72, druž. upoko- jenka, Dobriša vas tn Leo- poldina Schmautzer, 64, upokojenka, Dobriša vas. DEŽURNA LEKARNA Do "sobote, 21. novembra do 12 ure je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od so- bote c^lje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. DELAVSKA UNIVERZA v sredo, 18. novembra pri- reja celjska Delavska univer- za izredno zanimiv program z naslovom »Večer slovenske televizije«. Ob 16.00 uri bo program za šole, ki bo obse- gal razgovor, v katerem bo- do sodelovali direktor televi zije tov. Portič vodje različ- nih TV programov, ki bo- | do govorili o programu in j načrtih televizije v bodoč- nosti. Program bo vodil zna-, ni TV-realizator Beno Hvala, Predvajali bodo tudi filme in sicer barvni film Srečni metulj, film Tihotapci, iz se- rije Bratovščina sinjega ga- leba, prav tako barvni ter kolor film Na Trški gori; v čmobeli tehniki pa bodo predvajali dva filma in sicer Prvine likovnega značaja in Aerof otogrametri ja. Ob 19.30 uri pa bo večerni program, kjer bodo prav ta- ko sodelovali v razgovorih di- rektor in vodje programov, predvajali pa bodo tri fil- me, od tega enega v barvah: Trije preludiji in dva čmo- bela Ljubezen, ki ,ie ni in Med dvema ognjema — iz TV serije VOS. Oba programa bc«ta v Na- rodnem domu, vstop pa je brezplačen. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostora v zdravilišču Rogaška Sla- tina, Dobrna in Laško, v ho- telih v Celju, Velenju, Šošta- nju m Mozirju, v gostiščih in pri zasebnikih v Logarski dolini, Solčavi, Lučah, na Ljubnem, v Gornjem gradu tei: Braslovčah. Prosto je tu- di v turističnem centru na Golteh nad Mozirjem in na Mozirski koči, v domu v Pod- olševi, na gori Oljki, Celj- I ski koči, Svetini in Andreje- I vem domu na Slemenu nad ' Šoštanjem. Za novoletne I praznike je zaenkrat še pov- ■Sod možno dobiti rezervaci- i je- PLANINSKI DOMOVI IN IZLETfŠČA Vsi planinski domovi ra zen doma v Podolševi (Sv. Duh) in Mozirske koče ter hotela na Golteh so zaprti. Odprti so tudi dom na Oljki, Celjska koča, dom na Sveti- ni, Andrejev dom na Sleme- nu, izletišče Stari grad nad Celjem; Friderikov razgledni stolp na celjskem Starem gradu je zaprt, večje skupi- ne lahko dobijo ključ pri čuvaju Rudolfu Kumru, Ce sta na grad 40. Okrepčeval- nica pod slapom Rinka je zaprta. PRIREDITVE V Celju v hotelu Celeia in v Velenju v hotelu Paka je vsak dan razen ob nede- ljah oziroma ponedeljkih barski program s plesom. V Rogaški Slatini je plesna glasba vsako sredo in soboto v restavraciji Pošta. KOPALNI BAZENI Oba pokrita bazena v La- škem in Dobrni sta odprta vsak dan. Sreda, 18. novembra ob 20,00 uri Zupančič: »Veroni. ka Deseniška« — gostovanje v Velenju. Petek, 20. novembra ob 17.30 uri Linhart: »županov^ Micka« in Polgar: »(ioethe« 3. šolski abonma. Sobota, 21. novembra ob 10.00 uri »Županova Micka« in »Goethe« za 2. šolski abonma in izven. RAZSTAVE v celjskem Likovnem sa- lonu bo do 28. novembra od- prta razstava likovnih del Adreja Jemca, DEGUSTAOlJA „SUEÜ^E" V CELJU Pred nedavnim je bila 7 hotelu »EVROPA«, v Celju degustacija proiz^'-odov mesno predelovalne industrije iz Zagreba. Ob tej priložnosti so številni predstavniki tr- govskih in gotinskili podje- tij iz celjskega področja ime. li priložnost, da si ogledajo in poskusijo vsakovrstne me- sne izdelke in specialitete iz široke.ga proiOTodnega prog- rama »Sljemena«. Predstavni- ki »Sljemena« so ob tej pri. liki povedali, da nameravajo še razširiti proizvodnjo in nastopiti tudi na slovenskem tržišču, po besedah komerci- alnega direktorja, z eno sa> mo željo, da bi potrošnik imel v trgovini večjo izbiro. Podobne degustacije bodo imeli še v drugih krajih Slo- venije, ker želijo dokazati svojo kvaliteto in konkurenč- nost. Vsekakor zanimiva zamisel za naše potrošnike! A.KUMER S POLIC ŠTUDIJSKE I KNJ!ŽNr.F. : Marjanovič E.: Correspon- dencia comercial Espanola. Zagreb 1967. S. 34537. j Petrovič N.: Eliptičke I funkcije. 2 izd. Beograd i 1969 S. 34546. Božič B.: Hemijska meta- lurgija gvožda i čplika. Beol grad 1967. S. 34547 Hergešič I.: Književnici no- belovci. Zagreb 1969, S. 34.^65. Popovič S.: Telekomunika- ciona merenja. Beograd 1967 S. 34571. 'Koščak E.: UgostiteUstvo u antičko doba. Zagreb 1962. S. 34573. Durič B,: Tehničko koso pismo. Beograd 1965, S. Stojanovič R.: Uvod u ne. lineamu mehaniku kontinu- uma. Beograd 1965 S. 34551. Kurdulija M.: Nevažnost braka. Beograd 1965. S. 34552. Gligorič P.: Integracija u jugoslovenskoj elektroprivre* di.' Beograd 1967. S. 345.53. Svečnikov N.: Gradske geo- detske mreže. Beograd 1964. I S. 34.5.55. KDO VAM PRINAŠA NAJVEČ DOMAČIH VE- STI V VAŠ DOM? — NOVI TEDNIK — NE POZABITE NANJ! ENAJSTO KSESTO IN POKAL Tudi banjaluški Borac je moral priznati premoč Celjanov, ki so sredi pravega neurja odpravili goste s 15:11 (6:4) ter si tako na lestvici po končanem jesenskem aelu tekmovanja zagotovili solidno 11. mesto z devetimi točkami — Končno tudi pokal Mladosti za slovensko področje v vitrinah celjskega rokometnega kluba: v finalu so v Ljubljani premagali ekipo Tržiča z 8:6 (4:1) — Doseženi uspehi so so- lidni, skoz zimski odmor pa bo treba ekipo pripraviti tako, da bo spomladi spo- sobna še za večje športne podvige V zadnjem kolu jesenskega ^ela tekmovanja v zvezni li- g; so Celjani z zmago nad luočno ekipo Borca iz Banja jjuke še enkrat dokazali, da jnaj'0 igrati rokomet in da pralctično v Jugoslaviji ni ekii>e, ki je ne bi mogli pre- uiagati na domačem igrišču; seveda pod pogojem, da igrajo vse tekme tako zavze- to, kot so zadnje, kar jim je tudi prineslo nekaj lepih zmag in prepotrebnih točk ter tako soliden položaj na lestvici. Res je, da v 25adnji tekmi domačini niso poka- zali vsega in da so nasprot- niku takrat, ko so ga že ime- li na kolenih, prepustili, da jih je skoraj i2aienadil. Pravo neurje je preprečilo, da bi bila tekma lepa in teh- pično dovršena. Žoga je bila spolzka in tako smo včasih bili priče pravim komičnim situacijam pri podajanju in lovljenju žog. Celjani šo kljub temu, da so več kot eai polčas igrali z igralcem več, zasluženo zmagali, kar pa je tudi najvažnejše. To- krat je zlasti dobro zaigral šafarič, ki je sam dosegel pet lepih golov. Ostale gole so dali: Telič 4, Markovič 2, Koren 2, Mejavšek in Levstik po enega. Jesenski prvak je bjelovarski Partizan, Celje je na 11. mestu z devetimi toč- kami, za njim pa so še Du- bočica (8), Metalac (6) in Kvamer (4). V nedeljo so celjski roko- metaši odigrali še eno »de- ževno« tekmo, tokrat v Lju- Ijani, kjer so v republiškem finalu za Titov pokal prema- gali Tržič z 8:6.'Tako so Ce- ljani prvič osvojili tudi to lovoriko. Gole so dali: Telič 3, Levstik 2, Kac, Markovič in Safarič po enega. Celjski rokometaši odhaja- jo na zaslužen odmor. Po začetnih neljubih peripetijah in nezgodah ter odstopu tre- nerja so se vrste pod vod- stvom Zdravka Ačkima ure- dile in uspehi niso izostali. Vse kaže, da je kriza pre- bolena in da po vestnem treningu v zimskem času lahko v spomladanskem de- lu tekmovanja v zvezni ligi in v nadaljevanju tekmova- nja za pokal mladosti pri- čakujemo uspehe. Prepričani pa smo, da morajo igralci v vseh trenutkih vestno iz- polnjevati trenerjeva navodi- la brez vsakega odvečnega filozofiranja, kajti tudi in predvsem to je pogoj za do- bre rezultate. Za te pa so celjski rokometaši sposobni. T. VRABL CELJE : VARDAR (SKOPJE) 14:1 (5:0, 4:0, 5:1) s sobotno tekmo med Ce- ljem in skopskim Vardarjem se je vsaj za celjske hokeji- ste kongal prvi del tekmova- nja v zvezni hokejski ligi. Celjani so s tremi zmagami in šestimi točkami pristali na drugem mestu za beo- grajskim Partizanom, ki je v tej skupini prav gotovo razred zase. V soboto zvečer so Celjani na domačem drsališču pre- magali igralce Vardarja s 14:1 (5:0, 4:0, 5:1). Kljub vi- soki zmagi so zamudili pri- ložnost za še izdatnejši izku- piček. Gole za domačine so dosegli: Kokalj, Kerkoš in Kolenc po enega Vertovšek, Robič in Lesjak po dva ter Hribar pet. Drugi del prvenstva bo za celjske hokejiste napomejši, zlasti še, ker jih kar štiri tekme čakajo na drugih igri- ščih. Doma bodo gostili le moštvo zagrebške Mladosti. V soboto igrajo s Crveno zvezdo. Zaenkrat pa še ni znano, kje bo ta tekma, kaj- ti v Beogradu še niso pri- pravili ledene ploskve. Pa tudi sicer je bil prvi del pr- venstva zelo okrnjen. Vse to pa daje misliti, ali je jugo- slovanska hokejska zveza ravnala prav, ko se je tudi v B skupini odločila za ■ tak sistem tekmovanja, ki velja za A grupo. Da bi bil spored domačih tekem kljub temu zanimiv, bodo imeli Celjani v nasled- njem obdobju več prijatelj- skih tekem z avstrijskimi hokejskimi klubi. Na vidiku pa je tudi za- četek prvenstva celjskih os- novnih šol v hokeju na ledu. Tekmovanje za sindikalno rekreacijsko značko, ki ga je razpisala komisija za re- kreacijo pri Občinskem sin- dikalnem svetu je prineslo ' že prve rezultate. Komisija je dobila podatke o desetih tekmovalcih, ki so že izpol- nili normo za zlato znaiko (2500 točk). Pi^eko 2500 točk so po do- sedanjih podatkih zbrali na- slednji tekmovalci: neuradno je prvi dosegel normo Milan Seničar (40) — Cetis: Pre- sojnik,- 216 kegljev (50 luča- jev), 107 krogov (20 strelov z zračno puško), smučanje (na dvoboju Cetisa z mari- borskim tiskom na Okrešlju) in 10 aktivnosti, kar da sku- paj 2600 točk. ■ i Lojze Vehovar (31—40) — PTT, je z vzponom na Tri- glav in rezultati'v plavanju, kegljanju in streljanju dose- gel 2150 točk. Maks Lebič (2100 točk), ing. Marjan Veber (2450 točk) in Ivan Gleščič (2000 točk), vsi iz EMO, so pri- dobili točke z izletom na Triglav ali Olševo in rezul- tati v plavanju in streljanju ter z maksimalnim številom točk pri aktivnostih. Pet tekmovalcev je z Libe- le: Peter Hribernik (2550), Dani Cafuta (2250), Ivan Ah- tik (2150), Karel Jazbinšek (2200) in Jože ing. Topole (2100). Točke so pridobili z izletom na Ojstrico in rezul- tati v streljanju, plavanju in kegljaju. Tekmovanje za sindikalno rekreacijisko značko v ve- čini delovnih organizacij do- bro poteka. Vse preveč pa je še odvisno od iniciative referentov za rekreacijo, ki so ponekod izredno marljivi, drugod manj ali pa samo na papirju. Tekmovanje bo končano 1. maja 1971. T. GORSIC Na sestanku pred odho- dom v Pančevo smo igralci ^^RK Celje sklenili, da obve- stimo celjsko in slovensko javnost o nemogočih pogojih, v katerih smo. Po sestanka in tega pisma je- prišlo po razgovoru s predstavnikom kluba tov. Krumpakom, ki nas je obvestil o finančni sž- tuaciji v klubu in možnostih zagotovitve normalnih pogo- jev dela. Seznanjeni smo bi- li, da nam uprava ne more zagotoviti ^ niti minimalnih finančnih sredstev, ki hi Omogočala treniranje in tek- movanje. Pod minimalnimi, pogoji razumemo možnost igranja prvenstvenih in pri- jateljskih tekem, povrnitev potnih stroškov za treninge (igralci so večinoma študen- tje in se vozijo iz Ljubljane), ter potrebno opremo (zadnje copate smo si kupili sami). Ker se borimo s tako osnov- nimi težavami in za katere nisjno dobili zagotovila, da jih bo možno v doglednem času urediti, si sploh ne mo- remo predstavljati, če je up- rava v stanju zagotoviti nor- malne pogoje, ki jih terja tekmovanje v prvi zvezni li- gi. Sem ßtejemo še tekmova. nje za Titov memorial in zimsko prvenstvo. Prav tako mislimo, da je sa 4 treninge tedensko in tekmo, družbe- no povsem opravičljiva hra- narina od 300—500 ND meseč- no. Takšni pogoji so v tolik- šni meri samo po sebi raz- umljivi, da se nam zdi šalji- vo, da so naša glavna skrb, va čeprav nedvomno pred- stavljamo slovenski ■ rokomet- ni vrh in enega najkvalitet- nejših celjskih '»'ortov. Situ. acija je nemogoča in si do- voljujemo seznaniti javnost 2 nekaterimi konkretnimi primeri: 1. Tri dni pred tekmo z Dinamom v Pančevu, še ni- smo vedeli, če bomo lahko potovali ali ne (nekateri iz- med nas smo zvedeli šele iz vesti v Delu, da sta Žična in Plinarna zagotovila sredstva), 2. uvrstili smo se v sloven- ski finale za Titov pokal in ponovno nam je glavna skrb, kje dobiti denar za stroške dvorane in organizacije. 3. igralci, ki se vozimo iz Ljubljane na trening v Ce- lje, potrošimo mesečno od 300—400 KI D za vozovnice. V dani situaciji nam klub še tega ne more povrniti, da o večerji, ki bi bila po napor- nem treningu in zamujenem času nujno potrebna, sploh ne upamo govoriti, 4. neprijetno nam je kot edinemu slovenskemu prvoli- gašu nastopatt po igriščih noše domovine v raztrganih copatah, 5. po klubskem »iravilmku nam pripada za marljivo de- lo . in zamujen čas nagrada ad 300—500 ND. Ker je ta nagrada za večino igralcev osnovni mesečni dohodek, nas je obvestilo uprave o ukinitvi nagrad še bolj pri- zadelo. Prepričani smo, da je vsem poznavalcem rokometa jasno, da smo prebrodili tekmoval- ne neuspehe iz prvega dela prvenstva in nam situacija na lestvici zagotavlja lep tek- movalni uspeh. Glede na to. da je večina igralcev dobila republiška in celjska prizna- nja za več kot 10 letno aktiv- nost in uspešno nastopanje ter glede va to, da *-iada celjski rokomet med najus- pešnejše povojne športe v Celju, celotno situacijo še toliko manj razumemo. Ne želimo biti generacija, ki bi zaradi nerazumevanja drugih prekinila 23 letno tradicijo celjskega rokometa! Najmanj pa v trenutku, ko že 4. leto nastopamo v prvi zvezni ligi in ko tudi mlada eJ » a in ženska vrsta dosegajo lepe rezultate. Nočemo prosjačiti! Toda ponos in želja, zastopati svo- je mesto v tako kvalitMnem tekmovanju kjer je tudi Ju- göslavija v samem svetov- nem vrhu, je v ponos nam, Celjanom in številnim roko- metnim entuziastom po vsej Sloveniji. Zaradi tega bi naš izstop iz nadaljnega tekmova- nja postal madež za Celje in ves slovenski šport. Trener in igralci ŽRK Celje e Nogometaši Partizana ■ Polzele so v 11 kolo tekmo- j vanja v CNP doma prema- gali Radeče z 5:1. Gole za i Polzelo so dosegli: šturbej 1, Goršič 2 in Antloga 2. Na lestvici so na devetem me- stu. f) Končano je bilo tudi tekmovanje v štajerski ro- kometni ligi. V zaostali tek- mi so rokometaši Partizana Griž gostovali v Veliki nede- lji in tam srečanje dobili z 17~:7. Na les;tvici so po jesen- . skem delu tekmovanja na I 2 mestu. ! T. TAVČAR LEP USPEH MLADIH V LJUBLJANI Mladi hokejisti Celja so se v povratni tekmi z vrstniki ljubljanske Olimpije dobro držali. Medtem ko so prvo srečanje doma izgubili z re- Toiltatom 9:4, so v drugem izgubili le s 4:3 (3:1, 0:0, 1:2). Rezultat pove, da so bili v prvem delu boljši domači- ni, da je postala igra v dru- gem delu enakovredna in da so ob zaključku prevladovali celjski mladinci. Gole za Celje sta dala: Vr- tovšak 2 in Kokalj 1. Telcma je bila med ted- tK>m v Ljubljani. ZBOR SMUČARSKIH UČITELJEV Medobčinski zbor smučar- skih učiteljev, vaditeljev in trenerjev, ki dela v Celju za osem občinskih območij se že pripravlja na .sköraji^njo sezono. . Medobčinska organizacija smučarskih strokovnjakov, ki ji predseduje Peter Fa.ktor, vključuje 85 smučarskih va- diteljev, 26 učiteljev in 3 trenerje. Vtem, ko' število te-i delavcev v skoraj vseh občinah Širšega celjskega ob- močja ustreza zahtevam in potrebam, je najslabše sta- nje v šmarski, kjer nimajo niti enega vaditelja ali učite- lja. Zelo skromni v tem po- .gledu so tudi v šentjurski občini, kjer so le trije smu- čarski strokovnjaki. Zato ni naključje, da se bo medob- činski smučarski zbor vzel, da bi tudi v teh obči- nah delalo ustrezno število smučarskih Vaditeljev. Medobčinski zbor bo pri- pravil 18., 19. in 20. decemb- ra letos na Golteh obnovit- veni tečaj združen z rednim občnim zboröm organizacij«;. TEKMA Z BREŽICAMI PREKINJENA v nadalje\'ainju tekmovanja v I. razredu celjske nogo- metne podzvcze je bilo odigrano predzadnje kolo. V Bre- žicah so navijači ob koncu prvega dela napadli sodniica Bie- kaöa iz Velenja in tako drugi polčas niso odigrali. Incident so po izjawah sodnikov napravili navijači Senovega. Rezultat prvega dela pa je bil 4:0 Srečanja na ostalih igriščih so se končala z naslednjimi remiltati: Radeče — Žalec 7:0, Šoštanj — Polzela 3:2, Opekar — Vojnik i:l, Straža — Boč 3:0 p. f. Srečanje ni bil) odigrano, ker m bile gostov. Celulozar — Ljubno 2:1. CEI,IK—KT.-^niVAR SA^O TfViKO ZA SVOBOno - No K.-vmetaši so zaključili jejenski del prvf>n!5tva in Celjana smo Ishko zndovolinf s svojim predstai-niki. Moštvo Celje—Kla- divarja je pri.ietno nresenetilo, saf je r jesenskem delu pr- '■enstTR osvojile d^rugo mesto in zaostalo za Svobodo samo za točko. To se lah'adel celj.skega nax;adalca Lovretiča in bil zaradi tega izključen Potem je šlo lažje in ž« štiri minute pozneje je Popovič povišal na 2:0, da bi v 67. minuti Lovretič dosege, svoj drugi gol. S to zmago so si igralci Olimpa priborili odlično četrto mesto, kar je za začetnilca v conski Urt več kot uspeh. Os- vojiili so 13 točk. za vodečim Puz'narjem pa zaostajajo za štiri točke. jlc KOVINAR ZMAGAL V ŠMARTNEM — Tudi v conski ligi so zaključili jesenski del tekmovanja. Zadnje kolo je prine- slo celjsk' m predstavnikom ninogp uspeha. Kovinar je v go- •steh osvojili točki, žrtev pa ,ie bila ekipa šmartnega, ki se je po prvem deu trdno zasidrala na zadnjem mestu. Rezul- tat zadnjega srečanja je bil 3:2 za Kovinar, strelci pa Hri- bernik 2 in I>vomik za Kovinar ter BerniJc in Podgoršek za Šmartno. Med ostalim celjskim; predstavnim je Rudar presenet- ljivo izgubil prot. Osankaiici 1:2, Dravinja pa je z rezulta- tom 0:1 doma izgubila proU Steklarju Na konCni razpredel- nici jesenskega dela prvenstva je Steklar dinigi, OItop četrti, Rudar peti, Kovinar sedmi, Dravinja deveta in Šmartno dvanajsto. ^^ AERO NA 3.-4. MESTU NA PRVENSTVU SRS__ v Trbovljah je bilo republiško pnenstvo v borbenih partijah, kjer je nastopilo 30 ekip. VeliJi uspeh je dosegla ekipS. AERO iz Celja, ki je z odličnim rezultatom 873-podr- timi keglji osvojila 3.-4 mest^ ter se tako uvrstila za na- stop na državnem prvenstvu. E3df7a KK Celje je razočarala — os^'ojila je slabo 16 mesto s 777-podrtimi keglji, 2alec pa je bil osemna;jsti (765) ita. J. LUBEJ VaSOK PORAZ PROTI JEDSNSTVU V8S0KA ZMAGA iN VOD- STVO PRED BRAN8K0M Celjski šahisti so v 6. kolu republiške lige — vzhod doma proti pričakovanju visoko premagali solidno ekipo Ru- darja iz Trbovelj s 6,^ 1,.=). Tako še nadalje vodijo na le- stvici. V zadnjem kolu prihodnjo neolitiko, uvedbo zapletene administrativne dejavnosti, pomanjkanje strokovne sile, ki se raje zaposluje v indu- striji, pomanjkanje reproduk- cijskega materiala, predvsem pa p>omanjkanje kreditnih sredstev, ne nazadn^p pa tudi prevelik riziko, kf^ nastaja zaradi nestabilne politike do zasebnikov. V obrti je v mozirski ob- čini zaposleno le 80 oseb, čeprav bi lahko glede na število delavnic in obstoječo zakonodajo bilo teore- tično zaposlenih 550 ljudi! Obrtniki zaposlujejo pred- vsem nekvalificirano, mlado delovno silo. Zaradi neureje- nih razmer, slabših delovnih pogojev in možnosti strokov- nega usposabljanja zato ti ljudje opuščajo zaposlitev v obrti, kakor hitro se jim po- nudi priložnost zaposlitve v industriji. Po drugi strani pa je res, da obrtniki ne zapo- slujejo dovolj mladine, tiste, ki po končanem osnovnem šolanju ne ve kod, da bi tako skrbeli za normalnejši dotok kvalificirane in strokovno do- volj usposobljene delovne sile. Cokla dinamičnejšemu raz- voju obrti PK) mnenju obrt- nikov obstaja tudi v dokaj svobodnih predpisih o popol- danski obrti, ki jo lahko opravlja vsak neglede na strokovTio usposobljenost in na ustreznost prostorov. Kakorkoli že, v mozirski občini primanjkuje obrtnikov za usluge pri popravilu kmeč- kih strojev, gospodinjskih aparatov radijskih in TV sprejemnikov, ob povečanem turističnem prometu pa je občutno pomanjkanje v pe- karstvu, slaščičarstvu, frizer- stvu, popravilu in čiščenju motornih vozil ter delavnic za izdelavo in prodajo spo- minkov. —er ZAČASNO ODLOŽENA GRADNJA TOVARNE „JUGOCUTIZIN" Usnjarski kombinat Konus Slovenske Konjice se je dlje časa dogovarjal s poslovnim partnerjem iz Prage o grad- nji sodobne tovarne cutizina, iz katerega izdelujejo umetna čreva. Takšna tovarna bi bi- la edina na Balkanu; krila bi celotno potrebo živilske in- dustrije v Jugoslaviji, precej umetni-i črev, ki pa imajo v bistvu za osnovo naravno substanco (živalske kože), i>a bi bilo moč izvažati na za- pad. Tam je izredno povpra- ševanje po tovrstnih proiz- vodih. V »Konusu« so se namera- vane investicije lotili z vso resnostjo dasi je finančno zelo zahtevna. Toda zaradi pomanjkanja lastne udeležbe v denarju in FK>manjkanja mvesticijskega kapitala na- sploh zaenkrat ni prišlo do zaključka okrog finančne konstrukcije za financiranje tovarne kalogenskih črev. Tu- di za prihodnje leto ni izgle- dov, da bi »Konus« zmogel zadostno udeležbo pri takšni investiciji. Potemtakem je gradnja tovarne »Jugocutizin« začasno odložena. , K. INGRAD - LETOS SAMO 99 STANOVANJ Zupis s tiskovne konferen- ce pri največ,j«'m celjskem gradbenem kolektivu. Pred kratkim izvoljena ko- misija za informativnost pri delavskem svetu celjskega Ingrada se je kmalu pred- stavila z delovnim progra- mom: učvrstiti in razširiti vse oblike notranjega obve- ščanja članov kolektiva ter navezati stakne stike s sred- stvi javnega .obveščanja. Ta^ Ico je tudi prišlo do prve ti- skovne konference, in če so- dimo po besedah ne do zad- nje, ki je v marsičem opo- zorila na delo, prizadevanja, načrte, uspehe in probleme te delovne skupnosti, ki vključuje okoli 2.100 zapo- slenih. Torej, gre za velik ko- lektiv in med gradbinci za največjega v celjskem ba- zemu. Podjetje beleži letos, pred- vsem še v drugi polovici, iz- reden razmah in toliko dela, da ga s težavo zmagujejo. Izrednim naročilom so se pridružile številne težave, zlasti v pomanjkanju neka- terih vrst gradbenega mate- riala in v pomanjkanju de- lavcev! Predvsem letošnja realiza- cija bo rekordna, okoli 120 milijonov dinarjev. Več kot so predvidevali bo tudi sred- stev v skladih, kar pomeni, da bodo lahko rešili marsi- kak notranji problem, zlasti kar se tiče strojev in avto- parka. Računajo, da bodo v dveh do treh letih dosegli ti- sto stopnjo opreme, ki je nujna, če hočejo v korak z razvojem in zahtevami časa. Ni naključje, če se je po- menek najdlje zadrževal pri stanovanjski gradnji. Tudi pri Ingradu opažajo njen pa- dec. Letos bodo dogradili samo 99 stanovanj. Vzrokov za to je več. Po njihovem mnenju je kupna moč na tem polju "padla. Prav tako ugotavljajo, da ni večjih or- ganizacijskih gradbišč, kjer bi lahko hkrati gradili po več blokov. Zdaj je ta grad- nja raztresena (dražja). V Ingradu imajo nekatere svo- je poglede na te probleme, zlasti menijo, da bi morali namenska sredstva za sta- novanjsko graditev potrošiti samo za te namene, ne pa za druge in obratna sred- stva. Tudi politika znotraj delovnih organizacij do do- deljevanja kreditev članom kolektivov bi morala bolj spodbujati nakupovanje sta- novanj v blokih. Skratka predlagajo diferenciacijo na tem področju kot so jo uvedli v lastni hiši. Ingrad je zatem tisti ko- lektiv, ki ni ostal nem in gliih ob uvajanju novih na- činov dela in novih materi- alov. Z izrednimi uspehi pa se lahko postavijo na po- dročju kadrovske politike. Tu je skrb za človeka kon- kretna obveznost, ne pa fra- za! To se vidi v organizaciji najrazličnejših tečajev in se- minarjev za kvalifikacijo, za strokovno izpopolnjevanje, za štipendiranje in ne nazad- nje za varnost pri delu, re- kreacijo in slično. Samo v letošnji zimi bodo pripravili 28 tečajev in seminarjev za strokovno izpopolnjevanje! Skratka, kolektiv Ingrada je tisti, ki živi polno življe- nje in se zaveda položaja ter odgovornosti, M. BOŽIČ SLABA TURISTIČNA BERA LETOS JE NAJVEČJI USPEH DOŽIVELA ROGAŠKA SLATINA, KAR JE VPLIVALO TUDI POPREČJE CELOTNEGA CELJSKEGA OBMOČJA. LETOS MANJ TUJIH GOSTOV Napovedi nekaterih turističnih delavcev, ki so na osnovi objektivnih pogojev napovedali letošnjo turi- stično sezono, so se uresničile. Celjsko turistično ob- močje je razen Rogaške Slatine doživelo skromen obisk. Zatajilo je predvsem Celje, razočarani pa so tudi v Dobrni ih Laškem. Poskus, da bi turistično sezono že, letos podaljšali z dveh mesecev na celo leto, je tako propadel. In kako smo pripravljeni na zimsko sezono? S čim bomo go- ste letos presenetili? Celjska turistična zveza je pred nedavnim objavila prve uradne podatke o letošnji turistični beri. Analizirajoč te podatke so ugotovili, da so se žal uresničile napovedi tistih turističnih delavcev, ki so za letošnjo turistično se- zono predvidevali skromnej- ši obisk. Praksa je potrdila de.jstvo, da brez potrebne reklame, urejenega zabavne- ga življenja in le z naravni- mi lepotami ne bomo na naše območje privabili toli- ko gostov, da bi postal tu- rizem v resnici donosna go- spodarska panoga. Razumliivo je, da je us- • peh letošnje turistične sezone rezultat vremenskih pogojev in pa v veliki meri tudi naše tržne politike. Upoštevajoč to, naši gostmci in kmetje, ki se ukvarjajo s »kmečkim turizmom« v resnici niso v rožnatem stanju, kot je, je tudi mnogo krivde pri go- stincih samih. Ti namreč le s težavo spoznavajo, da so- dobnim »nomadom« ni do- volj le lepa narava in dokaj visoke cene za skromne us- luge. Gostinci se sicer izgovarjajo, da ni kadrov in da jüi davi davčna politika. Vendar bo kljub vsemu tudi res. da gre predvsem za neelastičnost in preveliko tež- njo po dobičku. Zdaj, ko je »glavna sezo- na« Za nami, ostaja vpraša- nje, kako pa smo priprav- ljeni na zimsko sezono,' ki naj bi vsaj velik del našega območja predstavljala »dru- go glavno sezono«. Po dose- danjih podatkih kaže, da so bila razna društva in izven- gostinske delovne organiza- cije bolj zainteresirane, da bi se zimski turizem pri nas v resnici razvil, kot pa go- stinstvo samo. To potrjuje tudi podatek, da sta od vseh žičniških naprav za smučarje pod okriljem gostinstva le — dve. Objektov niso po podat- kih turistične "wezt; nik.ier ^posebej pripravljali. Novost je le v tem, da je objavljen zimski cenik storitev . .. Na Golteh so končno oči- stili tudi smučišča, tako, da bo odstranjena glavna ne- varnost poškodb, s tem pa ustvarjeni tudi pogoji, da bo moč uživati belo opojnost ob minimalnih snežnih raz- merah. Cene v zimski sezoni so dokaj raznolike, najdražje je na Golteh, kjer bo treba odriniti za penzion od 50 do 65 dinarjev, v celjski Evro- pi< od 60 do 65, najcenejši pa so manjši turistični kraji in od smučarskih centrov Celjska koča, kjer je cena penziona od 30 do 40 din. ez ZAMUJENI ROK KDO JE ODGOVOREN ZA ZAKASNITVE PRI GRADNJI ROGAŠKE ŠOLE Podobno kot so zakasnili z obnovo zgornje šolske zgrad- be v Šmarju in so učenci pri- čeli pouk v njej z enomeseč. no zamudo, je prišlo do za- kasnitev tudi pri gradnji no- ve šole v Rogaški Slatini. Zmanjkalo je namreč denar- ja za električno napeljavo, čeprav ta okoliščina, kot smo obveščeni, ne bi smela biti problem, ker bi lahko reši- tev našli pravočasno, če bi se namreč pravočasno spom- nili, da bi napeljavo priklju- čili na kabel nove polnilnice. Stvar je toliko bolj nerod- na, ker je bilo predvideno, da bodo novo šolsko poslop- je odprli v pričetku letošnje- ga šolskega leta, tako da bi učenca, ki jih stara šola ma- lone ogroža, pričeli pouk v novih, sodobnih prostorih. Toda tudi s tem se očitno da počakati, saj navsezadnje, bodo rekli, ne gori voda. To je res, ampak krivda vseeno nekoga prizadene. Občinska supščina v Šmar- ju je imenovala celo poseb. no komisijo, ki naj bi ugoto- vila, kdo je za zakasnitev odgovoren, vendar ta, kot pravijo, krivca ni našla, pač pa so vzroki tako objektivne kot subjektivne narave, še dobro, da imamo tako pre- pričljive stare izgovore, zna- ne sirom po našd. deželi. četudi gre.^ v obeli prime- rih, šmarskem in rogaškem, samo za navadno gradbeno zavlačevanje, se zdd, da pri ugotavljanju krivde ne bi smeli biti tako širokogrudnl. V prvem primeru je celo po- polnoma jasno, zakaj so z obnovo končali mesec dni po dogovorjenem roku, (ker so namreč isti delavca hkra- ti gradila zasebno hišo!), v drugem primeru pa bi ver- jetno zakasnitev tiidd lahko vsaj točneje opredelili. Mor- da bi objektivni dejavniki la- hko celo izostali! NAJLEPŠE DARILO ZA VEŠEGA SORODNI- KA V TUJINI JE — NOVI TEDNIK LETOS DVESTO SEDEMDESET TON JABOLK NA SLOMU ČEZ DVE LETI DVA TISOČ TON SADJA čeprav je letos toča uni- čila pol letine jabolk so v Slomu, poslovni enoti Kme- tijskega kombinata Šentjur pri Celju, pridelali 270 ton prvovrstnih jabolk sort jo- natan ter zlati in rdeči de- nies. Trenutno imajo ureje- nih 85 hektarjev sadnih plantaž, vendar jih je 25 še- le v začetku rodnosti. V Slomu imajo 350 glav živine in so tudi tu — čeprav je to v živinoreji izredno težko — dosegli dobre rezultate. Vsekakor pa jim je najbolj uspela prodaja jabolk. Letos so jih mimo trgovine prodali direktno potrošnikom in si- cer delovnim organizacijam, pa tudi posameznikom. Pri- hajali so potrošniki iz Kop- ra in Ljubljane, pač iz vseh 'slovenskih krajev, saj cena ni bila pretirana: od 40 par do 1,30 dinarja. Kmetijski inženir uprav- nik Sloma, Vinko Mastnak je ob tej priložnotsi dejal: »Prepričan sem, da bi pro- dali še enkrat toliko, če bi imeli, šlo je vse, do zadnje- ga zaboja, ljudje pa še vedno povprašujejo. Računamo, da bo prihodnje leto še več ja- bolk in če nam bo vreme vsaj malo naklonjeno bo Slom dal 700 ton jabolk, čez dve leti, ko bodo v pol- ni rodnosti vse plantaže pa računamo na 2.000 ton. Vko- Ukor bomo še tako dosledno gledali na kvaliteto, sem pre- pričan, da jabolk tudi v tak- šni količini ne bo težko pro- dati.« M. S. CERKEV V SAMOUPRAVNI DRUŽ81 POGOVOR MED PREDSTAVNIKI SOCIALI- STIČNE ZVEZE IN CERKVE Na pobudo izvršnih odbo- rov občinskih konferenc SZDL iz enajstih občin celj- skega območja je bü v Ce- lju pogovor med predstavniki te organizacije in verskih komisij ter predstavniki Cer- kve, ki sta se ga udeležila tudi podpredsednik republi- ške konference SZDL Franc Kimovec — žiga in predsed- nik verske komiisije pri re- publiškem izvršnem svetu Pavle Boje. Uvodni govor je imel pred- sednik celjske občinske orga- nizacije SZDL Janko ževart, ki je med drugim poudaril, da se s tem prvim, a ne zadnjim pogovorom tudi SZDL vključuje v obravna- vanje aktualnih vprašanj odnosih med našo družbo in Cerkvijo, in to na podlagi sprejetüi načel kot podpisa- nega meddržavnega protoko- la. K temu, kot je rekel, bo- do lahko svoj delež prispeva- li zlasti koordinacijski odbo- ri, ki jih bodo ustanovili pri občinskih konferencah SZDL. V razpravi, v kateri sta se obe strani zavzeli za odkrito razreševanje odprtih vprašanj in za strpnost v medseboj- nih odnosih, je sodeloval tu- di Pavle Boje. Izrazil je za- dovoljstvo ob odkritem di- alogu na obeh straneh in po- udaril, da bo v tem duhu mogoče poiskati tudi načelne in konkretne rešitve. dh,r TEDNiKOVI PARI - TEDNIKOVI PARI - TEDNIKOVI Uredništvo NOVEGA TED- NIKA razpisuje veliko na- gradno akcijo TEDNIKOVI PARI za pridobivanje novih naročnikov. V nagradni ak- ciji lahko sodelujejo naši redni naročniki in to ne gle- de na to, koliko časa so že naročniki na naš časnik. Gre torej za pridobivanje novih naročnikov NOVEGA TED- NIKA. Naš dosedanji in no- vo pridobljeni naročnik tvo- rita. skupaj »TEDNIKOV PAR«. Nagradna akcija bo trajala šest kol, v vsakem kolu pa bomo po štirih za- porednih objavah naročihiice s kuponom izvedli žrebanje denarnih nagrad. V vsakem kolu bo žreb med srečne dobitnike razdelil naslednje nagrade: 1. nagrada 100.000 starih dinarjev. 2. nagrada 50.000 starih di- narjev. 3. nagrada 30.000 starih di- nar.jev. 4. na.?!:Rda 15.000 starih di- nar,jev. 5. nagrada 5.000 starih di- narjev. V žrebanje za nagrade bo vključen vsak star naročnik, ki bo v ENEM KOLU PRI- DOBIL VSAJ ENEGA NA- ROČNIKA. Naročnika, ki bo v okviru te akcije pridobil največ no- vih naročnikov NOVEGA TEDNIKA bomo ob zaključ- ku akcije posebej nagradili. Med sosedi, sorodniki, pri- jitelji m znanci boste prav gotovo z lahkoto našli nove naročnike NOVEGA TEDNI- KA. Uredništvo si pridržuje pravico, da akcijo po številu kol skrči ali pa razširi. V predvidenih šestih kolih bo- mo med stare naročnike RAZDELILI PREKO MILI- JON STARIH DIN NAGRAD. Sodelujte tudi vi, morda bo sreča pri žrebanju naklonje- na prav vam! Danes objavljamo naročil- nico in četrti kupon prvega kola. Prvo žrebanje prvega kola bo v ponedeljek, 23. novem- bra 1970, seznam nagrajencev pa bomo objavili v sredo, 25. novembra, ko bomo pričeh drugo kolo, K žrebanju bomo povabili tudi dva predstavni- ka sodelujočih naročnikov, tri člane komisije pa imenu- je naše uredništvo. Hitro pridobite novega na- ročnika NOVEGA TEDNI- KA, izrežite naročilnico, jo čitljivo izpolnite ter nalepite na dopisnico (ah pa pošljite v kuverti) in jo pK>šljite na naslov: UREDNIŠTVO Na VEGA TEDNIKA, CELJE, OBVEZNO PRIPIŠITE: »TEDNIKOVI PARI«. Želimo vam obilo uspelia pri zbiranju novih naročni- kov in še več sreče pri žre- banju, kajti denarne nagrtida so lepe. ŽE EN PRIDOBLJEN NA- ROČNIK NOVEGA TEDNI- KA, VAM LAHKO PRINESE STO TISOČAKOV NAGRA- DE! Nadaljevanje s 1. strani Da je alkoholizem na celjskem območju zelo razširjen, ni no- bena skrivnost več. Prav gotovo so svoje k temu žalostnemu dej- stvu prispevale življenjske na- vade s tistim značilnim opravi- čilom — če človek dela, mora tudi piti — pa tudi nerazvitost, siromaštvo in navsezadnje še na- čin kmečkega gospodarjenja, ki vse, kar je moč predelati v al- kohol, uporabi v ta usodni na- men, ki marsikdaj izpodkopava zdravje vsej družini. Kakor alkoholizem ni doma samo na vasi, tako se tudi ne loteva le določenih kategorij pre- bivalstva. Med alkoholiki so mla- di kakor tudi starejši ljudje, so ženske in moški, pa ljudje in- telektualnih in drugih poklicev. Za velik del njih je značilno to, da se svoje bolezni ne zavedajo ali pa da poiščejo pomoč le te- daj, ko je alkohol načel že telo in je zdravljenje seveda veliko težje. Alkoholizem radi imenujemo družbeno zlo, vendar smo v ocenjevanju njegove razširjeno- sti, še posebej pa v odstranjeva- nju vzrokov in posledic še vedno zelo različnih misli. Do določene meje alkohol dopuščamo in ga z različnimi ukrepi, lahko bi rekli, celo spodbujamo, ko pa postane »družbeno zlo«, bi ga najraje odpravili kar z represiv- nimi ukrepi. Kajti pogoji za zdravljenje alkoholikov in omeje- vanje alkoholizma so pri nas še zelo skromni. Ce pravimo »pri nas«, mislimo s tem še posebej na naše ožje, celjsko območje. Nevropsihiatrični oddelek celj- ske bolnišnice v Vojniku, ki med svojimi bolniki beleži tudi izred- no visoko število alkoholikov, ki ima namreč veliko zaledje, pa majhne nastanitvene in številč- no šibke strokovne kapacitete. Celo iz Posavja, Koroškega in s hrvatskega območja prihajajo števikii bolniki, ki jih je vseh letno kakih 1200. Približno isto število sprejemov beleži tudi bolnišnica v Polju, le da razpo- laga s 690 posteljami, oddelek v Vojniku pa jih ima le 185! Velik del drugih pogojev iz- vira iz specifičnosti zdravljenja alkoholikov. Predstojnik nevro- psihiatričnega oddelka v Vojni- ku nam je med drugim pove- dal tudi naslednje: »Eden od principov zdravlje- nja alkoholikov je, da le to po- teka v okolju, kjer naj bi se zdravljeni bolnik počutil doma. Pri nas pa še vedno uporablja- mo ključ, kajti premalo osebja imamo, da bi lahko zagotovili učinkovitejše nadzorstvo. Tudi rezultati naših prizadevanj bi bili verjetno boljši, če bi mogli za- E>osliti ustrezno število strokov- nih sodelavcev. V drugih bol- nišnicah imajo po nekajkrat več zdravnikov, pri nas pa je poleg tega izredno močna tudi fluktu- acija zaradi neurejenih pogojev dela, nagrajevanja in tudi dru- gih vzrokov.« Specifično za zdravljenje al- koholikov je tudi to, da je marsi- kdaj nujno »zdraviti« tudi bolni- kove domače in delovno okolje. To bi seveda zahtevalo izredno razvejano patronažno službo, ki je na našem območju še dokaj nerazvita. Tako pa se marsikdaj zgodi, da alkoholika še nekako spravimo v bolnišnico, po kon- čanem zdravljenju pa ga vrne- mo v nepripravljeno in neraz- položeno okolje, ki v razmero- ma kratkem času uniči rezultate nekajmesečnega zdravljenja. Alkoholizem je družbeno zlo tudi, če upoštevamo izdatke, ki jih za zdravljenje posledic pre- tiranega uživanja alkohola po- rabimo iz sklada zdravstvenega zavarovanja. V sosednji repub- liki Hrvatski so na primer ugo- tovih, da gre 50 odstotkov bo- lezenskega staleža na račun al- koholizma in njegovih posledic. Verjetno bi naš odstotek ne bil nič manjši. In vendar so pri zagotavljanju pogojev za ome- jevanje alkoholizma drugod ši- rokosrčnejši. V Hrvatski na pri- mer že deluje več kot 100 klu- bov alkoholikov, ki zajemajo nad 20 tisoč alkoholikov in klub v Vinkovcih ima s skupnostjo socialnega zavarovanja sklenje- no celo pogodbo o sofinancira- nju. Na celjskem območju delu- jeta samo dva kluba — eden v oddelku v Vojniku, in drugi pri nevropsihiatrični ambulanti v Ce- lju. Oba se vzdržujeta samo s pomočjo skromne minimalne članarine in čeprav beležita lepe rezultate, delata v zatišju in brez sleherne družbene pomoči. KLUBI ALKOHOLIKOV — NEIZKORIŠČENA M02N0ST Tudi o namenu in uspehih klu- bov alkoholikov smo se pogovar- jali s predstojnikom nevropsihi- atričnega oddelka v Vojniku dr. Zvonimirjem Lamovcem. Značil- no za delo klubov alkoholikov je namreč to, da združujejo stro- kovne delavce in ljudi, ki jih ve- že njihova skupna želja, da bi povsem opustili alkohol. Delo kluba je svojstveno. Ob vsakem sestanku pove eden od članov svojo življenjsko zgodbo, nato pa razpravljajo o rezultatih svoje odločitve oziroma želje, da ab- stinirajo. Na sestankih govore tudi o članih, ki jih na redna srečanja že nekajkrat ni bilo in če ne gre drugače, se z obis- kom prepričajo o vzrokih nji- hovega izostanka. Nemalokrat se primeri, da rešijo koga prav v trenutku, ko je bil na najbolj- ši poti, da ponovno zapade vpli- vu alkohola. Celjski klub povezuje 71 čla- nov — od tega je deset strokov- nih sodelavcev. Med ostalimi je samo deset t. im. -mrtvih« čla- nov, vsi ostali pa so ljudje, ki so abstinentje že ves čas svoje- ga članstva. Drug drugemu po- magajo vztrajati pri odločitvi in rezultat — 80 odstotni uspeh je prav gotovo zelo lep Seveda pa so klubi lahko us- pešni le, če jih na nekem ob- močju deluje pravcata mreža. Kot je razširjen alkoholizem, ta- ko bi morali biti široko razpre- deni tudi klubi, še posebej tam, kjer so problemi najtežji. Po mnenju dr. Lamovca bi morali na celjskem območju delovati vsaj v vsaki večji delovni orga- nizaciji. Da bi zagotovili uresni- čitev te pobude, pa bi bilo po- trebno veliko družbene podpore, kar bi se gotovo obrestovalo v marsikaterem ozdravljenem člo- veku, to pa tudi v proizvodnji, dr-ižini in mladi generaciji. NAJCENEJŠI IN NAJUGODNEJŠI POSREDO- VALEC ZA NAKUPE, PRODAJE ITD., ITD., JE NOVI TEDNIK! TONE Ko sem ga zagledal prvič pred šestimi leti, mu nikdar ne bi mogel reči koliko je star. Danes, - ko ga že bolje poznam vem, da je radijski tehnik Tone Jernejčič kljub 36 letom »večni mladenič«. Tone je človek, ki skrbi za to, da nemoteno poslušate oddaje radia Ljubljana in večkrat »upravlja« tudi z vsem, kar premore celjski radio. On je tisti, ki spusti ploščo z željo sina materi v eter. je tisti, ki ga nikdar ne vidite, čujete pa vse kar na- redi. Zaposlen je pri RTV Ljubljana na oddajniku Go- lovec, kot honorarec m več- krat priskoči na pomoč teh- niku celjskega radia Janezu Klanjšku Kaj so pravzaprav radijski tehniki? So to ljudje, ki ure in ure presedijo na oddajni- ku in poslušajo, poslušajo ... ...? »Nedvomno je radig del mojega življenja. Velik del. Turnus traja na oddajniku sedem ur. To je sedem ur poslušanja najrazličnejših oddaj, tudi slabih. Poslušalci imajo to prednost, da radio ugasnejo ali poiščejo drugo postajo. Najprej muzika na oddajniku, potem včekrat popoldne še na celjskem ra- diu.« Rojen v Obrežju pri Zida- nem mostu se je prav kmalu odločil za tehnično službo z » isom na vojno tehniško šo- lo. Po službovanju v Kuma- novem, Skopju, Surdolici, Nišu in Prištini je pristal na Golovcu nad Celjem. »Veš, pravzaprav je delo na oddajniku zelo enolično. Vklopiš, izklopiš, redna kon- trola. V studiu je mnogo polj zanimivo, švigaš sem in tja in dve uri sam skrbiš in praktično gradiš oddajo. Vsa- ka napaka se pozna.« Kadar je Tone v studiu sam hitro z žvižganjem ali polglasnim petjem pritegne domačim napevom. Vmes skače sem in tja, kodri mu uhajajo na čelo, poleti si ne- neprestano briše ^^otno čelo in povsem vozabi, da prepe- va. Letos se je oženil in tako opustil svoj največji hobi po katerem je bil znan med prijatelji. Namreč, tudi dol- go vrsto let ni v Celju zamu- dil niti enega filma. »Danes imam drug hobi. Avtomobil.« Poslovila sva se. Moral je na Golovec zato, da boste lahko nemoteno poslušali ra- dio. M. SENIČAR Nace Krumpak: »Celjani se gremo neko odprtost: vsak, ki pride v Celje naj tu trguje, denar pa odnaša vstran. Zakaj delovne organizacije s sedežem izven Celja ne sodelujejo pri financiranju celjskega športa je prav go- tovo vprašanje o katerem bi svoje morala reči tudi skupščina občine Celje. Špotniki so pri tem nemočni« Današnji sogovornik je Nace Knunpak; človek, ki vodi ŽRK Celje. Nekoč sam aktivni špori- nik, danes aktivni funikcionar, morda tudi (to poskuša, pa mu vedno zaradi določenih faktorjev to ne uspe! Ni sam kriv!) aktiv- ni kreator celjskega špK)rta. Za nadaljnega govornika našega in- tervjuja ga je predlagal Franjo Lubej. 2;aönimo z njegovim vpra- šanjem, namenjenim Načet u KrumipoJcu. »Rad bi, da bi kateri od vodil- idil športnih delavcev, morda to- vuriš Nace Krumpak povedal, ka- teri so osnovni problemi za ra- zvoj športa v našem tolikanj o- pevanem mestu športa?« »Izgleda, da bi želeli, da dam svoj pogled na šprotno politiko v občini, veii'iar je to precej tež- ko. Mnenja sem namreč, da izo- blikovane športne politike nima- mo in bi jo zaradi tega morali čimprej začrtani.« Kaj bi po vašem mnenju mo- rala načrtna športna politika za- jemati? »Izhajati je treba iz dejstva, da je v sedanjem času, še bolj pa bo v prihodnosti šport in re- kreacija potreba večine ah vseh občanov. Torej družbeni faktor.« Današnja športna politika ne more biti samo domena amate- rizma in entuzijazma. Tudi ne pri gradnji športnih objektov. »Točno. Z načrtno gradnjo športnih objektov bi dosegli, da bi bodoči športni objekti zado- voljevali kompleksnejše športne in diruge družbene zahteve. V primerih, ko bi bili vsi v zadnjih letih zgrajeni športni objekti (n.pr.: v Me^stnem parku, na sta- dion »Borisa Kidriča«) rezultat priznanega splošnega interesa Cfelja bi prav gotovo bili funkci- onalnejši in s tem boljše in ce- nejše izkoriščeni.« Med športniki se mnogokrat sliši, da so v Celju nekatere športne panoge zapostavljene ... »To je točno. Da pa je temu tako, smo krivi športni delavci sami, ker smo preobremenjeni z klubsko ozkostjo in nismo spo- sobni pred predstavmke družbe priti z enotnimi mnenji in hote- nji. Posledica trenju, kot posle- dica tega, je zapostavljanje in beraški položaj nekaterih špor- tov. Kdo je v privilegiranem po- ložaju je kar težko reči. Osebno zavidam tistim, ki nimajo ne- prestanih finančnih težav, tistim, ki imajo odprta vsa potrebna fi- nančna in druga vrata, zavitlam tudi tistim, ki imajo kolikor to- liko normalne pogoje za delo. Zakaj? Zaradi nemogočih pogojev za normalno delo v rokometnem klubu in zaradi nemogočega od-_ nosa do nas.« Ste predsednik ŽRK Celje. Kakšni so problemi financira- nja? »ivioje gledanje na financira- nje' rokometa v Celju je staro že nekaj let in se še ni spremenilo. Finančni problemi celjskih špor. tov izvirajo iz neurejene športne politke in nerazumljivega gleda- nja nekaterih odločujočili ljudi na šport in mesto Celje. Ne mo- lem razumeti, da niti eno pod- jetje s sedežem izven Celja ni prispevalo za našo dejavnost v zadnjih letih niti enega dinarja. Med njimi so velike aeioviie or- ganizacije kot Lesnina, Siovenija- les. Gradiš itd. Celjski gosiinci, ki jirn športna razgibanost di- rektno koristi, so do nas nera- zumljivo ozki. V nekateiin da. lovniii organizacijah ra^n ingra- da pa samo tarnajo. Tiste, ki ya dajejo vsem, pa tako vsi pozna- mo in se jim v imenu vsen celj- skui športnikov tudi zhvaijuje- nio.« Obstoja problem športnih ka- drov; tako v občinskih športnih oiganiii, kot tudi v športnih ov- j;unizacijah? »Ni kaj mislitil sporuu delav- ci so v poprečju gledam zeio stari in se vodstvom društev ie težko približujejo, i-a žalost miadi ne kažejo prevelikih ambi. cij po sodelci/anju v vo^tvih drtiitev. Poleg tega v razmerah, kjer je najbolj cenjena laoinoöc sposobnost uspešnega pndcbiva- nja denai-ja po delovnih organi- /.acijan nimajo niti dosti mož- nusti. Družbeni orgam v samo- upravianju v športu so še poieg tega togi pri uvajanju novih idej 111 načma dela. V ooeii vucliinia športnih forumih pieviaaujejo tibu, ki so svoje amoicije na po- diočju športa že zadovoljili in je njihova funkcija večkrat bolj casina kot resnično delovna. Siva pri koncu, kljub temu, da je še mnogo vprašanj — pred- vsem glede športne politike v Celju — ostalo še vedno odprtUi in nedorečenih pa morava kon- čati. Prosim za predlog nasled- njega intervjuvanca. »Predlagam tovarišico Miro Sl.amejčičeivo, kd ima velike iz- kušnje na področju družbenih dejavnosti za celjsko občino. Pr- vega vprašanja ji ne bom ponov- no zastavljal, želim pa da se, v kolikor to politika Novega ted- mka dopušča, tovanšica Stamej- čičeva zadrži na področju vpra- šanja in možnosti nadaljnjega razrvoja in položaja kvalitetnega športa v Celju. S tem seveda ne zanikam poimem.bnosti množično- sti in rekreacije v šiportu.« OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA Za oglase, objavljene pod oznako, napišite pi- smeno ponudbo, ki jo zapečateno v pisemskem ovitku in z označbo oznake, prinesite ali poš- ljite na naš oglasni oddelek — Trg V. kongre- sa 10. Za te oglase nimamo naslova, zato ga od nas ne zahtevajte! Vse nadaljnje infor- macije v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi- gu ponudb prinašalec oglasa. Prosimo za do- brohotno razumevanje. Na zadnji seji je svet za šol- stvo ob sicer skromni udelež- bi razpravljal o osnutku statu- ta celjske občine in o poslovni- ku občinske skupščine. Na dnevnem redu je bilo tudi izo- braževanje prosvetnih delavcev in predlog o ustanovitvi posebne komisije za srednje šole in di- jaške domove. Udeleženci so se v razpravi o osnutku statuta zadržali v glavnem pri poglavju, ki obrav- nava področje vzgoje in izobra- ževanja in ga v splošnem zelo ugodno ocenili. Po njihovem mnenju ^ sestavi j avci tudi ta del pripravili zelo skrbno in v njem ni nikakršnih deklaracij, značilnih za nekatere prejšnje akte. Zadovoljstvo so izrazili zlasti ob tem, da bo v novem statutu dobilo prvikrat svoje mesto tudi samoupravno in družbeno dogovarjanje in v tej zvezi vprašanje odgovornosti, kar ješeix>sebej pomembno, ker smo že tudi doslej sicer načel- no sprejemali take dogovore, vendar smo v praksi od njih odstopili, ker se nihče ni čutil odgovornega, da bi jih izpolnje val. V nadaljevanju seje je svet za šolstvo obravnaval predlog štu- dijskih tem, ki bi jih naj preu- čili prosvetni delavci v letoš- njem šolskem letu. Učno vzgoj- ni kolektivi v osnovnih in sred- njih šolah kot vzgojno varstve- nih ustanovah naj bi se sezna- nili s spremembami v politič- nem sistemu SFRJ, resolucijo o vzgoji in izobraževanju in z vprašanji vseljudskega odpora. To so teme, ki bi jih morali nujno poznati, saj so v tesni zvezi z njihovo šolsko dejav- nostjo. Svet za šolstvo je imenoval tudi komisijo za srednje šole m dijaške domove, ker ostanejo s prenosom srednjega šolstva in dijaških domov v pristojnost republike mnogi odprti proble- mi. Komisija naj bi vsa pereča vprašanja sproti obravnavala in skrbela zlasti za povezovanje šol na reJaciji občina — republi- ka ter predlagala svetu ustrezne ukrepe. Dejstvo je, ih to lahko vedno znova ugotavljamo, da je šola- nje učencev v osnovnih šolah vsako leto dražje. Ne samo, ker bi se stroški povečali zaradi splošnega naraščanja cen, mar- več ker ekspanzija novotarij do- biva vedno nove razsežnosti. K temu velja dodati, da nimamo utrjenega šolskega sistema, da recimo učbenike spreminjamo malone od danes do jutri, da ... in tako dalje. Potemtakem ni nič čudno, če prihajajo učenci domov skoraj vsak dan z novimi zahtevami. Pri tem seveda ne gre za to, da j;m starši denarja ne bi dajali, vendar se jim izdatki tu in tam zde po vsej priliki upravičeno pretirani. Vzemimo za primer tehnični pouk (v četrtem razredu). Ali je res, da bi morala biti tu, to- rej na začetku, ko se učenci še- le spoznavaj o* s prvinami tega pouka, njegova nujna manife- stacija tudi tehnični svinčnik ali celo kar dva tehnična svinč- nika (boljši .in slabši)? Najbrž ne. Zadostoval bi verjetno en sam svinčnik, pa še ta ne teh- ničen, ali če hočemo, zadosto- vala bi dva povsem navadna svinčnika. Navsezadnje bi lahko našli primere, ko so celo štu- denti pri zahtevnejšem tehnič- nem študiju brez tehničirih svinčnikov. Drugo je seveda vprašanje nekaterih učbenikov, ki jih imajo učenci samo zato, da bi jih imeli, ker so pač predpisa- ni, torej bolj za okras kot za potrebe učenja. Pri tem seveda ne gre kriviti šole ali prosvet- nih delavcev, krivdo nosi šolski sistem, kot kaže, bo- v njem tre- ba še marsikaj spremeniti, pre- den se bomo dokopali do ustrezne racionalnosti. (oh) KONCERT PSHALNEGA ORKESTRA V CELJU Izven abonmaja je bil prejšnjo sredo koncert pihalnega orkestra »Milica« iz Ljubljane. Dirigent Jože Hriberšek je smiselno se- stavil pester spored, ki so ga maloštevilni poslušalci spremlja- li z močnim odobravanjem. Pred- njačila so originalna, dela nizo- zemskih skladateljev, ki se odli- kujejo po izvirnosti, barvitosti in pompozicijskem slogu, ki se ta- kemu sestavu prilega. »Mala baletna suita« angleške- ga skladatelja E. Balla, Boeche- lou »Scherzo« m Sternfeldove »Variacije na temo Mojsier Ja- ka« so pokazali mojstrstvo, ki smiselno uporablja izrazna sred- stva globokih trobil (tenor, bari- ton, pozavne), izvablja iz pihal izredno učinkovite gradacije, prav tako je zaupana tolkalom prava mera. Variacije na temo »Mojster Ja- ka« So od izvajanih del gotovo najboljše delo, programsko za- mišljeno, pri čemer dobiva vsa- ka varijacija svoj značilen izraz in močno prit^ne poslušalca. Za- ključna točka je bila Gotovčevo »Simfonično kolo«, ki jo je pri- redil za ta sestav V. Markovič. Izredna umetnina, polna živobar- vne folklorne motivike, je tudi v tem sestavu zaživela izredno 'i- činkcvito. Dirigent orkestra Jože Hriber- šek je oblikoval iz 50 godbenikov izvrstno skupino, ki se uspešno loteva najtežje literature. Isti dan sta bila še dva koncerta za mladino, ki sta bila zelo dobro obiskana E. K. SPOMINSKA SOBA A.M.SLOMSKA ODPRLI SO JO V NJEGOVI HIŠI v lanskem letu so se občinski možje v šentjurski občini odlo- čih, da bodo uredili v rojstni hiši A. M. Slomška v Unišah 11 na Slomu njegovo spominsko sobo. Sredstva je prispevala ob- činiska skupščina. Rojsitno hišo, ki je bila v prvotnem stanju le- sena, so že prezidali, vendar je soba, kjer je zbrano Slomškovo gradivo, še vedno taksna, kot je bila pred 170 in več leti. Originalno pohištvo, knjiga in del krušne peči so našli v sta- rem poslopju kmetijskega kom- binata. Ing. Mastnak, ki skroi za obrat Kmetijskega kombina- ta Šentjur na Slomu, je vse predmete zbral in uredil v spo- minski sobi. Razstavljena je tu- di originalna oljna fotografija A. M. Slomška iz leta 1832. Pred rojstno hišo, na katere južni strani je spominska plošča (A. M. Slomšek — roj. 1800, umrl 1852), je tudi originaina kamni- ta miza, za katero je delal Slomšek ter lipa, katero so po- sadili za časa njegovega življe- nja. Slomškovi starši so poko- pani v bližnji vaša Ponikva. Spominska soba slovenskemu prosvetitelju A. M. Slomšku je vsekakor lepo kulturno obeležje na šentjurskem področju. T. VRABL Hiša v Unišah 11, l^jer je pred 170, leti bil rojen A, M. Slom- šek. Na steni spominska plošča, v ospredju kamnita miza in lipa Mimo žene je mo- ral odpotovati v Celje. Zločin! Zjutraj nas je pričakal nekoUko neprespan, vendar vesel, da je med mladimi ljudmi polnih vo- lje, lepih pesmi in dijaške pre- šernosti. Kakšno nasprotje proti prejšnji noči, pravi. Verjamem mu. Srečko je postal naš. Roko nam je ponudil preko mikro- fona, v katerega je »nastreljal« nekaj šoferske folklore. Sočne. Zdrave šoferske folklore, ki užge kot požirek pravega domačega žganja! Kako je to lepo! Vsi so vedeli! Po kratkem ogledu nekaterih znamenitosti Dunaja, kjer so prvi dijaški nestrpneži že za- čeli prazniti mošnjičke (tiste z »novci«!, da ne bo pomote!) smo se ustavili v manjšem kampu blizu Dunaja, Kalnbergu. Prvo presenečenje: pri tamkaj- šnjem »oštirju« sta služila šilin- ge dva Jugoslovana iz Poža- revca. Za uvod sta nas pošteno pre- strašila. Govorila sta o meter- skih rumenih kačah debelih kot noga srednje velike mize. Da plezajo po ograjah, sta pravila in čakala, kdaj jima bomo dali" za slabo pivo. Po dvorišču da se sprehajajo in gospodar jih hrani z mlekom, sta nadaljeva- la. Pa čisto domače so in v šo- tor se rade skrijejo. K prepotrebnemu počitku — seveda v šotor! — smo legli s strahom, da se srečamo z ru- menimi kačami. Bomo dočakali jutro? To je bilo vprašanje. Dočakali smo ga pa tudi rume- nih kač nismo videli, kljub te- mu da smo jih potem še iskali. Niti ene! čudna sta tista dva »tiča« iz Požarevca, našega dre- vesa lista. Naslednji dan smo se takoj ■ odpeljan naprej. Pa ne zaradi kač, temveč zaradi poti, ki smo jo hoteli še spoznati. 26. junija zjutraj smo prvič okusili vso kulinarično sposob- nost vrlin novopečenih tehni- kov. Korajžno so se spopadli s kuhanjem, vendar jim kljub pripravljanju čisto enostavne hrane delo ni šlo najbolje od rok. Nekarn nerodno so se opri- jemali velikih loncev pa tudi nož ni v njihovih rokah naj- bolj varno in tehnično dovrše- no jadral skozi maso kruha. Po krajši vožnji skozi starin- sko obarvani in s častitljivo patino prevlečeni veliki Du- naj smo se za-peljali proti av- strijsko — češkoslovaški meji. Kmalu zatem, tam, kjer se zadnje drobne hiše izgubijo sre- di travnikov in polj je. vse v polili rodovitnosti. Pot skozi va- lovito pokrajino, kjer je le ma- lo hiš in naselij, krajša pesem kakšen dovtip šoferja ali ing. Bele Bukoviča. Geograf, prof, Milan Kolenik ,od časa do časa sede. poleg šoferja in poskuša razlagati pot, kjer se peljemo, z geografskimi »očrni«. Od časa do časa že kakšen posameznik zadremlje, nekateri poskušajo s kartami, tretji otožno gledajo skozi okno; srepo, nedoločno in v glavi ž mislimi, ki jih nih- če ne more prebrati. Avtobus podnevi in šotori ponoči posta- jajo naš drugi dom. Kako pre- prosto! V nekaj uraii pozabiš na dom, na domačo ugodje in se prepustiš modernemu nomad- stvu, katerega velika prednost je v tem, da nekaj vidiš. IS'avadiS se mehkega, vendar ozkega se- deža, navadiš se tudi vsak ve- čer napihovanja blazine in na- penjanja šotorskega platna. Vsak potnik je po svoje svet v malem. Del sveta. Droben del. če se ustavi avtobus se ustavi tudi on. Nekaj časa stoji zme- den sredi novega in nepoznane- ga prostora, ix>tem pa kot otrok, ki mu ponudiš banano ali lese- nega konjiöka steče do prve prodajalne in — hop! v njo. To je inozemstvo in to so inozem- ske trgovine. Zdaj smo v dru- gem okolju in »navali narode« hiti kupovati, kljub temu da je večina, dolga večina poti še vedno pred teboj, V devize obe- lečeni dinarji padajo v njihove blagajne. In kaj so kupovali: očala, vžigalnike, cigarete, »faj- fe«, drobne, brezvredne spomin- ke itd. Samo drobno robo, ki jo lahko kupiš tudi pri nas. Ven- dar se mladi potniki kljub opo- zorilom niso dali zmesti in so pogumno kupovali vse, kar se jim je vabljivo zableščalo v oči, niti enkrat pa niso pomislili, da bodo ob koncu potovanja pet dni živeli še na Azumi obali, kjer pa se vse dni ne da dihati s praznimi pljuča in tudi na vsakem koraku ne delijo hrane ter pijače zastonj. Noč smo prespali oziroma bolje prečuli ob Bmskem jeze- ru, kjer je bü kraj zaradi bliž- njega jezera tako vlažen, da smo se zjutraj zbudili popol- noma mokri. Ta noč je bila zgodovinsko pomembna tudi zKibo, ker so na veliko prodali dobrega češkega piva, s katerim se je marsikdo tako spoprija- teljil, da je od žalosti jokal za njim, ko je po zvezdnati no- či iskal' prostor v svojem šoto- ru. Prvič je pošteno stopil na naš oder dogajanj šofer Srečko, ki ni mogel več gledati in pre- našati olaorelosti dežurnih pri pripravljanju hrane. Sam je začel kuhati. Tega so bih naj- bolj veseli dežurni, med kateri- mi pa so bili nekateri celo ta- ko leni, da so Srečka .vzeli kot profesionalnega in plačanega ku- harja, kateremu sedaj niti vode ni treba pomagati prinesti. Pa so se zmotili. Srečkova ro- ka, kakor je ostro držala volan tako je ostro držala tudi kuhal- nico. Začel se je popularni vo- jaški režim. Pa ne zaradi tega, ker smo pač bili na Češkoslo- vaškem in da bi tam kdo dobil takšne inštrukcije, temveč zgolj zaradi reda samega, ki mora vladati na tako velikem potova- nju in s tako veliko skupino ljudi. Cilj: Praga. Počutje: malce neprijetno, pod vtisom zadnjih dogodkov, v pričakovanju nečesa temnega. Ob dolgi ravni cesti, ki pelje v osrčje češkoslovaške zlato Prago smo se najedli temno rdečdh češenj. Ne brez vzroka! Nadaljevanje prihodnjič ZASLUGE IN ZASLUŽNOST Ljudje smo pač taki, da smo najbol] zadovoljni, če smo opravili delo, ki je osre- čilo tudi druge. Srečnejši smo, če dobimo zato tudi priznanje v obliki trepljanja po ramenu ali telefonskega pogovora. Na primer: »Halo, zdravo. Kako si kaj? Dobro, a? čuj, zadnjič pa si ono zadevo lepo nama- lal v časopisu .. .« »Kaj in kdaj?« »No, onega na prvi strani. Vež, po pra- vici ti povem, da je to drugačni kampeljc. Ni vse tako, kot on pravi.« »Kaj pa je narobe s tem, kar on pra- vi? c »No tisto, da je ON na prvi strani. Veš, ni v resnici tako zaslužen, da bi bil lahko na prvi strani.« »In kaj praviš, za katero stran bi bil dovolj dober?« »Meni je vseenx), jaz nimam nie proti, le ljudje se zmrdujejo.« . »Kateri ljudje?« »Tisti, ki so v resnici delali in pripo- mogli, da je bila akcija pripeljana do konca.« »Čakaj malo. Meni ni tega nihče rekel niti tam, niti na občini, kjer st bil celo ti za ta predlog, ko smo iskali človeka, ki je dovolj zaslužen in delaven v nekem kraju . . .« »Saj pravim, da jai nimam nič proti. Saj veš kako je to.. .* »Kaj in katero TO?« »To namreč, da je v nekem kraju ve-, dno nekaj ljudi, ki gledajo na TO stvar drugače. Ki venomer čakajo na priložnost, da bi razvrednotili neko delo .. .« »Verjamem in vem, da ne bi bilo prav, če bi bila Gornje Savinjska dolina v tem oziru drugačna od drugih območij. Toda čuj, torej zdaj ne gre več za zaupanje v občinsko vodstvo,' vodstvo kraja in tistih ljudi, ki imajo o delu nekega človeka taksno mnenje, temveč bomo morali zdaj tudi o vrednosti in zaslugah posameznika razpisati vsaj anketo, če že ne referen- dum .. .« »Ti se norčuješ, zadeva pa ni enostav- na.« »Verjamem.« »Zares ni enostavna, ker zdaj drugi pravijo, da ne bodo več delali, saj lovo- rike tako pobirajo drugi.« »Kakšna lovorika in kdo drugi, če je pač ta, o katerem govoriva, eden izmed tistih, ki so med redkimi delavnimi. ..« »Že, že, saj jaz vem, toda razumi ven- dar, da gre tudi za demagogijo, ki je pri- sotna v vsakem kraju.« »In? Sprejmeš predlog, da pač uvede- mo namesto sliko enega občana, skupin- ski posnetek vseh družbenopolitičnih orga- nizacij zaselka, naselja, kraja, trga, obči- ne in nato medobčinskega vodstva s celo Republiko, pa bo prav. Se strinjaš?« SPREJET PREDRAČUN Na zadnji seji upravnega odbora Mladinskega pevske- ga festivala so med drugim sprejeli predračim za prihod- njo prireditev v višini 244 ti- soč din. Od tega odpadejo pretežni stroški na prehrano, stanovanje in prevoze 2 tisoč pevcev. Sprejeli so tudi sklep, po katerem bodo izdali sedmi zvezek Mladinskih zborov, v katerem bo natisnjenih 14 skladb, kolikor jih je iz letošnjega razpisa nagradila oziroma odkupila republiška zveza kultumoprosvetnih or- ganizacij. dh KMETIJSKI POUK NA OSNOVNI ŠOLI V VOJNIKU Kot vse kaže bodo kmetij- ski pouk na območju celjske občine najprej uvedli na os- novni šoM v Vojniku, fci za- jema tudi najbolj izrazito kmečko področje. Tu naj bi šole dobdie tudi potrebna zemjišča in ne nazadnje naj- nujnejše prehrambene proiz- Ne bd bilo napak, če bi ta pouk uveljavili tudi na dru- gih šolah, morda v Celju, kjer Pa bd bilo bolj aktualno vrtnarstvo, gojenje cvethc itd. TflGOVINE IN NEDELJSKO DEŽURSTVO Medobčinski odbor sindi- kata storitvenih dejavnosti v Celju je začel akcijo za ponovno proučitev nedeljske, ga dežurstva v trgovinah. Po njegovem mnenju bi mo- rali uveljaviti nov družbeni dogovor, ki bi moral ob ne- deljah in praznikih zagotovi- ti najnujnej.šo preskrbo, do- ločiti število odprtih prodaj, nih mest (ne število samopo- strežniili trgovin), kjer bi mogli potrošniki kupiti naj- nujneše prehrambene proiz- vode kot kruh, mleko, meso in podobno. Pri vsem tem gre tudi za akcijo, ki naj zboljša položaj v trgovini za- poslenih žensk. POSLOVNE KNJIGE ZA USLUŽNOSTNO OBRT Obrtniki celjske občinske skupščme so že na enajsti skupni seji razjpravljald o oprostitvi vodenja poslovne knjige za nekatere uslužnost- ne obrti oziroma obrtnike. Zdaj so tudii člani sveta za terciarno gospodarstvo pod- prli ta predlog področnega- strokovnega odbora za obrt. ki se zavzema, da naj bi bih vodenja poslovne iknjiige op- roščeni obrtniki stari nad 65 let in obrtnice stare nad 60 let, če nimajo zaposlene tu- je delovne sile, zatem vdove, ki nadaljujejo obrt po umr- lem možu in ki imajo zapo- slenega samo enega delavca ter obrtniki strogo uslužnost- nih strok, če delajo sami in če njihov bruto osebni do- hodek ne presega 15.0{)0 din na leto. ZADRŽANJE CEN Svet za terciarno gospodar- stvo pri celjsjci občinski skupščini je na zadnji seji razpravljal o predlogu odlo- ka o zadrževanju cen za ne- katera živila, komunalne m obrtne storitve. Člani sveta so se v celoti strinjali s predlogom, zato ga bodo po- ppsredovaU na prihodnji seji občinske skupščine v po- trditev. VEČER SLOVENSKE TV Danes popoldne ob 16. uri in zvečer ob 19.30 bosta v Na- rodnem domu dve prireditvi pod skupnim naslovom Večer slovenske televizije. Prireditvi je pripravila delavska imi- verza, popoldansko predvsem za šolsko mladino in večerno za odrasle obiskovalce. Poleg pKjgovora z vodilnimi delavci televizije bo v programu pred- vajanje več čmobelih in barv- nih filmov. dh MALI INTERVJU Vprašuje: TONE VRABL Odgovarja: IVO KRAŠOVEC Stal je sredi mastne zemlje tam med polji, kjer kraju pravijo Pongrac. Med rahlo valovitimi travniki in polji, kjer je tudi nekaj sadnega drevja, kot meja teče ozka bela makadamska pot. Iz- gublja se nekje pod vrhom, kjer občani gradijo vodovod. Ivo Kraševec je mlad fant. Kmetuje. vendar njegove ro- ke ne obdelujejo samo polja, temveč se opri jemlje jo tudi umskega dela. Je predsednik mladinskega aktiva v Grižah, član Občinske konference ZMS, član delavskega sveta Gozdnega gospodarstva in odbornik. Pravijo, da je eden najdelavnejših mladih fantov na žalskem območ- ju. Poštenjak! Mlada kmeč- ka korenina, ki ne pozna od- mora in prostega časa. »Dopoldne in popoldne de- lo na polju. Vmes krajši ali daljši skok v Griže, Žalec. Dela nikoli ne zmanjka. Ne- koliko lažje bo v zimskih mesecih, saj ni toliko kmeč- kega dela.« Kako pa se spu- ščate v dolino. Mislim, ta- krat, v slabem vremenu. »Se- veda peš. Sneg je visok, ce- sto pa malokdaj plužijo.« Kakšno je vaše delo? »Te- žavno in lepo. Premalo je ak- tivne mladine. V našem ak- tivu je približno 150 mladin- cev, aktivnih pa je samo do- bra tretjina.« Program? »Tri- krat na teden imamo od- prt klub. Začeli smo s ples- nimi vajami, pripravljamo razna predavanja in razgovo- re, poslušamo glasbo itd.« Kateremu delu boste v zim- skih mesecih posvetili največ pozornosti? »Urejevanju dvo- rane, kjer imata svoj prostor Svoboda in Partizan. Nape- ljali bomo centralno kurjavo ter še uredili nekatere ma- lenkosti.« Boste še dolgo mladinski funkcionar? »Ver- jetno ne.« Sodelovanje z ostalimi krajevnimi organi- zacijami? »Plodno.« Ob ka- terih akcijah se najpogosteje srečate? »Ob pripravi pro- slav in razaiih priložnostnih delovnih akcijah, na primer pri gradnji vodovodov itd. Povsod pomaga mladina.« Boste ostali na zemlji? »Še ne vem. Verjetno.« Ivo Kra- ševec iz Pongraca pri Grižah je kljub mladosti mož, ki dobro ve, kaj hoče. Navajen je delati. In prav zaradi te- ga bo verjetno ostal na zem- lji, svoji, in aktiven v raznih organizacijah, še vedno bo razdajal svojo moč, znanje in dobro voljo. INGRADOV REKRE- ACIJSKI CENTER Po sklepu delavskega sve- ta bo kolektiv Ingrada ure- dil pri glavnem gostišču Na gričku velik rekreacijski cen. ter, ki bo predvsem služil članom tega gradbenega pod- jetja pa tudi drugim. Glavno pozornost bodo posvetili re- kreaciji, medtem ko bo go- stinstvo dobilo drugotni zna- čaj. Ureditev centra bo omo- gočala celoletno rekreacijo od kopanja .v Savinji, smu- čanja in do razvedrila z ig- rami z žogo, balinanjem, mi- m golfom itd. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE v petek, 20. t. m. bo 21. skupna seja članov obeh zbo- rov skupščine občine Celje. Na predlog sveta za terciar- no gospodarstvo bodo odbor- niki sKlepali o odloku za za- držanje cen nekaterih živil in storitev. Sicer pa bodo poslušali poročilo svojega de- legata na nedavnem zaseda- nju delegatov občin pri re- publiški skupščini, razprav- ljali o nekaterih predlogih sveta za družbeni plan in fi- nance — v tem tudi o usta- novitvi kmetijskega sklada občine — pa tudi o poročilu sveta za zdravstvo o poteku fluorografske akcije. OBČANI NEGODUJEJO v Dramljali ni veliko no- vega, ampak, kot pravijo do- mačini vse preveč starega. S tem menijo predvsem tr- govino trgovskega podjetja Mene, ki je od nekdanje Re- sevne prevzelo star lokal v katerem že kljub enkratno povečani zalogi prodajajo na istem prostoru že več kot 16 let. Najteže je gospodinjam, ki se tudi najbolj jezijo in na vsakem zboru občanov za- htevajo od krajevnih funkcio- narjev in odbornikov, da je zadnji čas, da tudi v Dram- Ijah dobijo novo trgovino. Kruh jim vozijo iiz Rogaške Slatine sredi dopoldneva. Prostora za vskladiščenje v trgovini ni. Prodaja mesa je močno omejena, tako, da so prebivalci • bolj povezani na razne domače skrivne zakole. Najhuje jhn je, kadar pri- dejo v Celje in vidijo v sa- mopostrežbah istega podjetja bogato izbiro najrazličnejših predmetov. Ce upoštevamo, da so veze s Celjem in Šent- jurjem slabe, le težko priča- kujemo, da bodo gospodinje hodile nakupovat v ta dva njima najbližja centra. Trgovsko podjetje Merx je baje obljubilo, da bodo po- stavili novo trgovino prihod- nje leto, toda prebivalci že ne verjamejo nikomur več češ, saj obljube prestavljajo iz leta v leto. Tudi mnogi odborniki so se pridružili mnenju občanov Dramelj. M. S. V POLJU OB S0| SO PRAZNOVAL v spomin na 11. noveji 1941. leta, ko je okuj), izselil s tega območja prebivalce v taborišča Dresdenu in Thiiving praznujejo občani Polja Sotli krajevni praznik. Spo njajo se vseh tistih, žrtvovali .svoje življenje svobodo in vseh tistih, 15 niso vmili iz taborišč z^ nasilstev in lakote. V nedeljo zvečer so p, dili lep kulturni spore( zadružnem domu. Priprj ga je osnovna šola s pi(] ji, peli so, recitirali in kazali živo sliko iz življi v taborišču. Tov. Hrastj) va je pripravila folklorni stop in nekaj veselih zorov. Na proslavi je gen sekretar obč. odbora' š iz Smärja pri Jelšah, Jože Gaj t an. Po proslavi se občani poveselili in ( j ali spomine na prestane Ijenje v taboriščih še pc v noč. Letošnje praznovanje jevnega praznika je združeno s praznova« 25-letnice osvoboditve, M POMOČ OSTARELIM OSEBAM Občinska konferenca Si se je poleg tega, da sa nja občane na terenu s 1 ceptom splošno ljudskega pora, lotila obsežne säs namenjene pomoči ostar( sebam. Gre predvsem za moč družinam, ki so so no ogrožene, in pfi za pi devanja, da bi tistim d nom, ki jo prejemajo v liki denarnih zneskov, zneske povečali. V akcijo so se z uspel vključile zlasti krajerae ganizacije RK in z\'eze cev, saj je med os tare osebami tudi mnogo nd njCi borcev, ki žunjo v kih razmerah. AKCIJA NI USPELA Zavod za transfuzijo 1 iz Celja in Krajevna org zacija rdečega križa v 1 slovčah so pred dnevi izv krvodajalsko akcijo. Tol se je akcije udeležilo W ljudi, kar pa je za ta 1 doslej najmanj. Obenem so imeli tudi proslavo z turnim programom. Pod so 8 zlatih in 18 sreb: značk, ter dve diplomi. 16. J:.m. pa bo zopet ai talcu, katere i>a se bo ude- Bo kar sedem osnovnih pnizacij RK. T. Tavčar PREJETA ODREDBA Svet za blagovni promet, itinstvo in turizem žalske finske skupščine je na se- pred nekaj dnevi sprejel Iredbo o zadržanju cen za eamezna živila in storitve I ravni 29. 10. 1970. Odred- I je sprejel v skladu z od- tom Zveznega izvršnega eta o maksimiranju cen za samezna živila in storitve, kor so bile v veljavi 29. fobra letos. Tako so za- Bnjene cene za kruh (ra- I pecivo), za sveže goveje svinjsko meso in drobovi- I, perutnino in sveže ribe, sveže kravje mleko, za marino in komunalne sto- ve. Prav tako ostanejo na t ravni tudi cene za obrt- proizvode in storitve. Mani Sveta so tudi skleni- predlagati občinski skup- ini, da podpre predlog ma- lorske skupščine, naj se točijo na področju celotne publike enotne cene za ah, olje, moko, meso in teko. Posamezne občine so mreč določile za posamez- artikle različne cene. ZASTRUPITEV POSTRVI Potok Ojstrica je bil pred ttkim zastrupljen. Zastru- tev je bila pri Taboru, kjer na površino vode priplava- okrog 50 kg mrtvih potoč- ki postrvi v dolžini 20 do 25 1 in 5 cm mladice. Da bi ''Her raziskali in našli kriv- >so organi LM Vransko po- li zavodu za ribištvo v ^bljano dva vzorca vode, ^j mrtvih rib in vrečko, v "eri naj bi bil kot pred- avajo strup. Ker je to že *ji podoben primer zastru- ^e potokov na tem pod- ''Sju, so tako prebivalci kot ^iška družina iz Šempetra (orčenl nad storilcem. RAZDELILI SREDSTVA Krajevna skupnost Šem- peter je imela pred dnevi sestanek z vsemi predstavni- ki društev. Glavna tema se- stanka je bila razdelitev dru- štvom namenjenih sredstev v znesku deset tisoč dinar- jev. Denar je bil razdeljen med šest društev od 12 ob- stoječih, glavni kriterij za vi- šino dotacije pa je bila uspe- šnost društva in njegovo udejstvovanje v komunalnih in turističnih delavnih akci- jah. ^ Tav- ZA OLEPŠANJE KRAJA Turistično društvo Šempe- ter je že začelo z izvrševa- njem nalog, ki si jih je po- stavilo na zadnjem občnem zboru. Pred kratkim so v Šempetru nasadili štiristo vrtnic, ki bodo ko bodo v cvetju nedvomno prispevale k .lepemu videzu Šempetra. Tav- NOVO DRUŠTVO v rudarskem šolskem cent- ru v Velenju, kr ima okoli 900 učencev, je izredno raz- vIl* športna dejavnost. Tu dela športno društvo, ki do- sega lepe uspehe. Močno raz- vita pa je tudi kulturna de- javnost. Da bi jo še bolj okrepili, bodo ustanovili kul- turno društvo. V njenem ok- viru bodo delale recitacijska, dramska In bržčas še kate- ra druga skupma. KULTURNA DEJAV- NOST V PAKI IN ZAVODNJI Aktivnost prosvetnega dru- štva v Paki pri Velenju je znana. Za letošnjo sezono so sprejeli lep delovni prog- ram. člani bodo pripravili kar dve igrici: Dva ducata rdečih rož in komedijo Tr! sestre. Približno tak, oziroma ne- koliko obširnejši program so sprejeli tudi v Zavodnji, kjer dela prosvetno društvo »Ivan Napotnik«. Hvaležna je ugo- tovitev, da se bo društvo zavzelo za postavitev spo- minskega obeležja pokojne- mu kiparju Ivanu Napotniku, ki se je rodil prav v tej vasi. -v- NOVA DELOVNA MESTA ž izgradnjo najsodobnejše- ga obrata za usnjarsko kon- fekcijo. Ko-ko so se odprle možnosti za zaposlitev nove delovne sile, predvsem žensk. Trenutno dela v novem ob- ratu 230 ljudi. Sproti prire- jajo tečaje za priučitev na delovno mesto in ti tečaji bodo trajali še dlje časa. Priučujejo v skupinah po 20 delavk. Skupno bo obrat Ko- ko zaposloval približno 400 ljudi. To je trenutno tudi edina širša možnost novega zaposlovanja v konjiški in- dustriji. K ZARES USPEŠNI V IZVOZU Do konca decembra bo lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice doseglo z izvozom svojih, predvsem fi- nalnih izdelkov, vrednost 18 milijonov dinarjev. To je do- slej rekorden izvoz. Samo v tem letu so izvozili po vred- nosti za približno 70 odstot- kov več izdelkov kot lani. Izvažajo izključno na zapad- na tržišča. Ker predvidevajo za prihodnje leto povečan obseg proizvodnje, bodo ust- ^ rezno temu pKDvečali tudi iz- voz. Realno računajo, da bo možno le-tega povečati za nadaljnih 30 odstotkov. Ne- katera naročila za izvoz so v tem letu celo zavrnili. SVEČANO NEVSEUlVO v Radečah so ob krajev- nem prazniku v začetku okto- bra svečano odprli poslopje nove ambulante, ki še do danes ne služi svojemu na- menu. Vrsta pomanjkljivosti brani zdravstvenim delav- cev, da bi se iz stare gra- ščine preselili v novo stav- bo Kako dol.go .še? J. k. OBČINSKI VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Do nedavnega je imelo La- ško edino v občini vrtec, oziroma svoj vzgojno var- stveni zavod. V začetku je- seni je bil v Radečah zgra- jen nov modem vrtec, v na- črtih pa so podobne .var- stvene ustanove še y Rim- skih Toplicah, Zidanem mo- stu in verjetno prej ali slej tudi v Laškem novogradnja. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi občinskega vzgoj- no varstvenega zavoda, ki naj vključi obe obstoječi ustano- vi in skrbi za razvoj te dru- žbeno potrebne dejavnosti v občini. ec. Kljub temu, da je šentjursko pwdrooje še med najbolj revnimi v Sloveniji, kmetje le uspevajo nakupovati te ali one kmetijiske stroje in motorna vozila, ki jim zelo olajšajo delo £n prinesejo tudi bolijši zaslužek. Mnogo jih je, ki so si kupili traktorje. Prodali so živino, za volove so dobili traktorje. Toda mnogi med njimi imajo posest na različnih koncih in s traktorjem morajo na cesto. Tu pa ne smejo voziti brez registriranega vozila ali vozniškega izpita, kot je mogoče na posestvu. Oboje pa je izredno drago. Veliko jih je, ki so le s težavo zbrali potreben denar za traktor, celo sposodili so si ga in sedaj bi morali odšteti za regi- stracijo še več kot 1.200 dinarjev. Mnogi ne zmorejo. MJ- ličindki jih na cestah zaustavljajo in kaznujejo. To zahtevajo predpisi. Občinska skup.ščina nima pravice znižati takse za registracijo, kar bi bila edina rešitev problema. Vsaj tako predlagajo kmetje. Pet jih je povedalo svoje mnenje. STANKO POVALEJ, Pri- mož 12: »Vole sem prodal, da sem si lahko kupU trak- tor. Toda sedaj nimam vpre- ge in moram prositi soseda za živino, če hočem na cesto. Traktor pa stoji neuporab- ljen v šupi. S kravami ne morem voziti, niso vajene. Strošek za traktor je bil ve- lik, toda vedel sem, da ga na posestvu potrebujem. In zdaj? Naj ga samo gledam?« JURIJ KORENJAK, Tmo- vec 18: »V vseh govorih je slišati, da je potrebno poma- gati zasebnemu kmetu pri morali zdaj traktorje prc- zemljo tu in tam, ali bomo mšorali zdaj traktorje pro- dati, saj jih ne moremo upo- rabljati. Registracija stane skupaj z zavarovanjem več kot 1.200 dinarjev in še stro- ški za iizpit, vozimo pa veči- noma samo po njivah. Je res nemogoče znižati takso?« IVAN MERSLAVIČ, Pri- mož 2: »Plačali bi takso, če bi bilo to nekaj tisočakov. Tako pa je taksa tolikšna, da te lahko popolnoma uniči. Ne rečem, da se ne splača registracija tistim, ki vršijo usluge drugim, toda kmetu, ki ga uporablja samo za delo na lastnem posestvu, nika- kor ne. Dolgo že opozarjamo, toda nihče noče čuti tega. Vem, da bi občina rada po- magala, toda nima možnosti. Kaj pa poslanci?« JOŽE MASTNAK, Lokarje 10: »Takšne probleme imajo kmetje v vsej Sloveniji in povsod se razburjajo. Nihče pa ničesar ne ukrene. Ali ni na cesti nevarnejša vpre- ga z mlado živino, ki je bolj kot ne nora? Ti povzro- čijo mnogo v^ nesreč kot traktoristi. Mi vozimo počasi in še to zelo malo po cestah. Imaš traktor pa moraš dru- gega prositi, da ti iz trgovi- ne pripelje potreben materi- al.« FRANC KRIŽNIK, Laze 7: »Čeprav imam čisto majhen traktorček, me'" je miličnik zaustavil in zapisal. No, po- tem ni bilo nič, toda lahko se še zgodi. Narobe je to, da moramo tako drago pla- čevati registracijo. Poglejte, za pol traktorja sem še za- dolžen in kje naj dobim še denar za vse ostalo? Prepri- čan sem, da bi morali odgo- vorni upoštevati zahteve kmetov.« če liočemo resnično pomagati kmetu potem mu dajmo ne samo z besedami, temveč mu pomagajmo tam, kjer ga naj.bolj »žuli«. Ali ne bi znižanje takse za registracijo trak- torjev samo p>omagalo našemu kmetijstvu? M.S. — T. V. Zofka Repovž — Cofek, kot partizanski poročnik • S svojo družino živi skromno življenje v stanova- nju četrtega nadstropja Melj- ske ceste v Mariboru. Že vr- sto let. Mnogo let. Zdaj živi le za družino, svoja ramena je razbremenila tudi dela v raznih organizacijah. Pustila je mesto mladim. • Ob Dnevu mrtvih ali kadar obišče svojce v Celju, obišče skupno grobnico dva- najstih partizanov, ob kateri je na spominski plošči vkle- sano tudi njeno ime: RE- POVŽ ZOFKA. NEKDANJI BOMBAŠ ZOFKA REPOVŽ-COFEK, KI Z DRUŽINO ŽIVI V MARIBORU, IMA V DOLU PRI HRASTNIKU NAGROBNI SPOMENIK, KER SO BILI PREPRIČANI, DA JE PADLA »Ko sem se vrnila iz hoste,« pripoveduje medtem, ko pristav- lja, kavo, »bi očetu, ki je bil že- lezničar, skoraj padla svetiiilka iz roke. Bila sem živa, domači pa so nekajkrat slišali, da sem pa- dla. No, je dejal oče, zjutraj pri- de še ziatka, potem bomo pa vsi skupaj. Oče takrait še ni vedel, da je Ziatka dva dni predtem padla pri Rimskih Toplicah. Nih- če mu ni upal por>/edati.« Zofka Repovž je takoj po os- novni šoli s 15 leti takoj po oku- paciji začela sodelovati z osvo- bodilnimi silami. S sošolci Majc- ni in Kovači. 2. jimija 1942. leta je bila sprejeta v Dolenjsko če- to, katere komandir je bil Stane Potočnik-Lazar. Po ustanovitvi Gubčeve brigade je postala bcm- baš in 6. januarja 1943. leta vod- ja bombaške trojke. Dobila je partiziansko ime — Cofek. Ta trojka, v njej so biLi poleg Repovževe še Igor Križanovski in Dežmanov Tonček, je posta- la pojem hrabrosti, tovarištva in juniSŠtva. Zato ni niti čudno, če so do domačih prihajade vesti o njeni smrti, saj je bila v resnici štirikrat ranjena. Kljub temu pa lahko v nelsdanji četrti Čitanki prebeiTcano o hrabrem bonibašu, ki je na Ilovi gcri pred Nemoi rešila ranjega Rudija Papeža, do- ma i2 Krmelja. Danes, ko bedi le nad družino, mož Edi Pajn, rojian v Zavodnji pri Celju je trgovsiki poslovod- ja, otroci pa hoddjo v šolo, red- ko govori o tistih letih. Pravi, da je to že daleč. Beseda o tem steče le, če hčerka prelistavajoč fotografije ali mož s prijatelji načne pogovor o času, ki je bil tako krut in tako odločilen za njih. Nikoli ne razkazuje svojih priznanj, Orden bratstva, Orden zia zasluge, Ord^ za hrabrost, temveč poiskuša svojim otrokom povedati o tistem času le toliko, kolikor je najnujnejše. »V Doilu do nedavna niso vede- li, da gre za pomoto, in da v grobnici nisem jaz. Gre v resniqi za mojo sestro Zlatko, s parti- zanskim imenom Živka. Že med borbo sem nekajkrat naletela na prijatelje in znance, ki so bili enako kot starši prepričani, da sem padla., vendar nisem nikoli pričakovala, da bo ta vest potr- jena celo z napisom na nagrob- ni spomenik. Glede nato, da s^m živa in zdrava, me, ta vest o mo- jem »grobu« zdaj nekoliko raz- vedri, ker je prijeten občutek, če veš, da si v resnici živ. In .še kako živ. Čeprav sem namreč tolüco prestala, verjemite, da je bilo včasih zeilo hudo, senn k sireči rmogo mlajša, kot bi naj po sitarosti bila. Znala sem nam- reč vse težave in probleme pre- mostiti s tisto vedrostjo, flegmo in če hočete neobčutljivostjo. Iti je dana ljudem, ki so rojeni v trpljenju.« Medtem se je zbrala skoraj vsa družina. Zofka Fajn je prista- vila še eno kavo, hčerka je sk> čila po steklenico piva, pogovor je objel vse tasto, kar je tej družini d.ano: vedrinio, mladiosit in radost, da tistih dvoje besed na nagrobnem spomeniku vsaj za njih ni tragedija, čepraw je v njem shranjen del njihovega življenja. J. SEVER Sveča in rože na grob sestri, čeprav je napis, ki pravi, da bi naj počivala v tem grobu ona, Zofka Repovž. «6-LETN! GLUHONEMI JANEZ KIDRIČ JE S SEKI- RO UBIL 25-LETNEGA AVGUSTA RIŽNARJA V ŽAHENBERCU PRI ROGATCU ® Krsta se je svetila v soncu. Stala je na dvorišču. Na dveh kolih. Na njej sta bila pritrjena še dva kola, za nosače. Teh ni bilo. Nihče ni hotel nesti pokojnega v dolino, ker so rekli naj ga nese tisti, ki ga je — ubil. 9 Ob krsti je stala skupina ljudi. Med njimi ubijalec, ki je smehljajoč vlekel dim z cigarete, tašča, ki je obrekovala pokojnega, žena, ki je materi pritrjevala, nekaj sosedov in suhljata ženska, ki je cepetala z negami, iz ust pa so ji pri- hajali nerazumljivi glasovi. Bila je mati nesrečneža. Gluhone- ma, tako, kot je gluhonem ubijalec. Kilometer od Rogatca proti Lupinjeku moraš zaviti s ceste v levo, v dolinico, ki se med hi- šami previja ob potoku. Na hri- bu, ki jo z gozdom zapira, stoji na jasi kajža. Zah^nberc št. 20. V koči je od vhodnih vrat naprej Po zidu in tleh križ. človeška. Na dvorišču je krsta. Sveža, le- po spolirana krsta. Ob njej ljud- je. Nobene solze ni videti. Le neka suliljata ženska bebastega in zgaranega obraza krili z ro- kami in cepeta, z nogaani. Grgra- joč in sikajoč opleta okrog sebe, prevelika črna obleka plapola o- krog nje. Ona je pokojnikova mati. Gluhonema, če je preglas- na jo možakar z enakim obra- zom, ki je razpotegnjen v smeh- ljaj vedno, kadar potegne dim iz cigarete, z nerazpjmljivimi gesta- mi poskuša utišati. Z močno, ne- vsakda.nje mišičasto roko ji ka- že neka znamenja. Drugače je tesar. Ghihonem. On je s sekiix) potolkel njenega sina, mladeniča 25 let, ki je mislil, da je s poro- l-io končno dobil svoj dom. Njegova glulionema mati ga je rodila v vojni vihri, čeprav še sama ni imela ne kod in ne kam. FanJt je odraščal kot pastir, nato hlapec in si s trdim, poštenim delom pridobil zaupanje gospo- darjev in sosedov. Nato se je za- poslil v steklarni Straža. Zatem so ga poročiU. Drugi so menili, da bi bilo tisto dekle, ki je si- cer nekoliko starejša od njega, zanj pravšno. »Bil je slab mož, slab zet in slab delavec,« pravi žensl^a z ob- vezano roko in črno ruto na gla- vi. 59-letna Antonija Kidrič, ta- šča, lastnica polovice zemlje, drugo polovico je ob poroki pre- pisala mladim in pozneje zahte- vala nazaj. Po roki bi jo naj u- daril zet s sekiro, ko se je vr- nila z njive, kjer je pulila kore- nje. Naj bi ji rekel, da jo bo ubil. Zato ji je priskočil na po- moč brat njenega pokojnega mo- ža, 66-letni gluhonemi Janez Ki- drič.' Ta bi naj napadalcu iztrgal sekiro iz rok in ga z njo udaril po glavi. — Kako udaril? »S sekiro ga je mahnil, ven- dar,« pravi mlada ženska, pokoj- nikova žena. »če je padel? Kdo? Mož? Mama, ah je padel? Ne, ni padel...« »Zdivjal je za Hanzekom, ki je zbežal v štiblc,« prevzi^me pripo- ved tašča. »Tam sta se ruvala, nakar ga je Hanzek zopet s seki- ro mahnil po glavi, da je padel na posteljo. Tam ga je dotoi- kel...« — Kako pa je Hanzeku uspelo iztrgati sekiro zetu, če pravite, da je bil- zet močan, kot vol? »Saj tudi Hanza ni od muh saj je tesar. Zakaj bi naj stekel za njim v štiblc? Da bi ga ma hal, vendar,« nadaljuje pokojni- kova žena, ko mati odide k lju- dem na dTOrišče. »Če je bil mož od. uda,Tca v glavo omotičen? Ka- ko omotičen? Slab je že mora) biti, saj ga je Hanza pošteno lopnil. Kje sva bili midve z.ma- mo? Tudi v štiblcu. Da ni v njem toliko prostora za vse? Je že bilo. Če ni mogoče mama do- bila udarec v štibelcu? Ne vem, ne! V kuhinji! Mama, ali nei, da vas je udaril v veža?!« Zunaj so iskali može, da bi spravili krsto na pokopališče v dolino. Možje, sposobni napora. So pomoč odklanjali. Pakojnilca so sposto'/ali. Pravijo, naj ga ne- se tisti, ki ga je ubil. Sosedje vedo povedati, naj ne verjamemo iajavam žensk. Te bi naj diOtkaj svobodno živele in pi- le. Zet se je zadolžil, da bi ure- dil hišo, iskal je celo zemljišče, da bi zase in ženo zjgradil dru- go. Njegov predpostavljeni in so- delavci v tovarni so nam pove- dali, da je bil mladenič miren, skromen in dober delavec. To ponavljajo tudi sosedje. Ti celo namigujejo, na izjave žensk, ki So pretile, da bodo zeta umirile, če se ne bo 2>yOmniuma«, ko je bilo zunaj že nekoliko topleje. XXIII i\liVll>i\l CL.uviii,xv ojLi, VllJx* iVJi^j poio/iaj je üii zeio netiiecen. NLS-fcin miti ne ne ouittKe, in ce di se djI tuai nasearul, oi bil iz-^j.^aal KaKor suasuo m vzoujai oi oil pozornosD. i^cvrn atm moral biü vecjiaei tesc. Kaju nepiebavijuna jtd je üua viüiiia v mojem nevidnem želodcu.« »i\fa to nisem mislil,« se je zavzel dr. Kenip. »Pa še vec! Sneg! Po sariegu ruisetm smed hou^ui. i\.upiCil bi se mi bil po telesnu, vsaj na laseh, a čudnio bi izgie- daia snežena kapa, ki bi se preprosto v zraku sprtrid,jaia po uncan! Sneg bi se mi prijemal na noge m kaj lo po- meni, sem si že iskusdl. Dez — mokrota vobče bi ocrcala moje nevidno telo z vodenimi obrisi, izgledal bi kakor mehur. Megla! Tudi v megü bi bila rnoja postava vicina, kakor prazni, zračna mehurčki v vodi. In dim iln prah in nesnaga se mi je nabirala po te- lesu, ko sem postopal po londo^nskih uhoah in ne vem, kako dolgo bi še bilo trajalo, pa bi bil viden tudi iz tega vzroka!« »V Londonu gotovo ne dolgo!« »Dolgo se torej ni^sem smel izpostavljati tem nevarno- stim. Spomnili sem se starinarja, ki je prodajal gledališke kostime in shčne reči. Imel je prodajalno v severnem mestu in tja sem se napotil. Maskirati sem se hotel — to je bilo vsekalcor še najmanjše zlo. Mržlo je bilo in bodeč veter je pihal. Speit sem se prehladi! in le s težavo sem zadušil dražeče kihce,-ki bi me bili sicer izdali mimoidočim. Končno sem stal pred umazano, nizfco prodajalno. V oknu so bili razloženi obnošeni kostimi, lasulje, slike gledaliških igralk, šminke, nosovi in druga drobnarija. Pogledal sem skok nesnažne šipe. Nikogar ni bilo v pro- dajabii in vstopil sem. naciuijuje Na Kitajskem od časa do časa organizirajo vaeljudske akcije za uničevanje raznih škodljivcev. Najnovejša ak- cija je naperjena proti vir- česu. Vanjo se je vključil tu- di pekinški ženski časopis »Kitajska žena«, ki je v ne- kem članku o vzgoji mladih zapisal: »Namesto da iz- gubljajo čas z ljubkova- njem in muckanjem ob glas- bi in sanjarjenju, je korist- neje da pobijajo muhe. Mla- dina najbolje izkorišča prosti čas, če pobija mrčes« .. . Skupina sovjetskih državlja- nov se je zavzela za ustano- vitev združenja treznosti, v okviru katerega bi se orga- nizirano borili proti riijanče- vanju. Toda zgodovina dose- danjih podobnih združenj v Rusiji ne obeta nič dobrega. Prvo so ustanovili pred sto leti in je delovalo deset let. V dvajsetih letih tega stole- tja so spet ustanovili tako združenje, ki pa je takrat živelo le pet let. Zadnje zdru- [ ženje so ustanovili pred tre- mi leti, toda sploh ni zaži- velo. Očitno Rusi nimajo po- sebnega razumevanja za 'trez- nost . .. Neki torinski uhov- nik je napisal 590 strani de- belo knjigo o življenju v ra- ju. V njej trdi, da bodo na onem svetu popravljene vse telesne hibe in da zato ni- ma nobenega smisla tratiti že na zemlji čas za šport in podobna prizadevanja. Pač pa duhovnik Luigi zelo pre- pričano trdi, da bodo v ra- ju »'*)ortna in druga tekmo- vanja in zabave« . .. Angleški davkoplačevalci že 300 let plačujejo davek za popravilo gradu Phillipham. Toda v resnici tega gradu ni in ga tudi nikoli ni bilo. Izmislil si ga je kralj Kari II. da bi na ta način — se pravi za njegovo popravilo — dobil vsako leto nekaj dodatnega denarja za lastni žep. Izmiš- ljeni grad je kralj »postavil« v grofijo Lincolnshire in tam- kajšnje krajevne oblasti še zdaj vsako leto dobijo 75 pravilo gradu, ki ga nikoli funtov in 10 šilingov za po- ni bilo ... OB NAJNOVEJŠIH UKREPIH Zamrznjene cene Mleko je obtičalo na začetku poti, v resnici pa je cenejše kot ob pričetku gospodarske reforme — Zdaj je bolje počakati! Zvezni izvršni svet je ko- nec oktobra zamrznil ce- ne vseh proizvodov in sto- ritev ter marž. To pomeni, da cen in marž ni dovolje- no zviševati. Ni pa prepo- vedano jih zniževati. A kdo jih bo? V zadnjih mesecih se je razpaslo zvečevanje dohodkov z visokimi cena- mi. Tisti proizvajalci, ki cen niso smeli zvečati sko- raj ves čas reforme, pa jih ne morejo zniževati, saj so tako daleö zaostaü za dru- gimi. Torej bodo ostale takšne, kot so bile usodne- ga dne v oktobru, ko so za- mrznile. Za nekatere bodo ugodnejše, za druge veliko manj. Ukrep je sicer zača- sen, nihče pa še ne ve, kdaj bo odpravljen. Kmetovalci so sprejeli odlok o zamrznjen ju cen z različnimi občutki. Mnogi so se najprej razveselili, češ zdaj pa tudi tovarne in trgovine ne bodo zviše- vali cen, če ne smemo mi nekaterim živilom. Potem so se živinorejci spomnili na mleko in veselje je izgi- nilo. »Spet smo zamudili vlak,« pravijo na družbenih po- sestvih in zasebniki. »Pre- cej mesecev smo zaman do- kazovali, da odkupne cene mleka ne ustrezajo. Tudi trg je potrdil, da niso spod- budne, saj mleka primanj- kuje. Zakaj niso najprej popravih cen, podobno kot pri pšenici, in jih šele po- tem zamrznili?« Kaj storiti zdaj? Kmeto- valci ne nasprotujejo za- mrznitvi cen tudi za daljše obdobje, če bodo prej u- skladene tako, kot je bilo predvideno z gospodarsko reformo. Ker niso, bi mo- rali še naprej zahtevati u- skladitev. Bojim pa se, da bi s tem podpirali tiste, ki bi že previsoke cene radi še zvišali. Za cene njihovih proizvodov namreč ne ve- ljajo tako ostri predpisi kot za nekatera živila. Torej je bolje počakati, če cene ne bodo predolgo zamrznjene in če bodo medtem pripravljeni kaki ukrepi za stabilizacijo. Pri- reje mleka in reje molznic pa ne bi -kazalo omejevati, kajti enkrat bo moralo prevladati spoznanje, da tudi živinorejci morajo bi- ti za svoje delo ustrezno nagrajeni, z drugimi bese- dami, da za mleko morajo dobiti več. S podražitvami raznega blaga vrednost denarja pa- da. Pri dinarju se to sicer ne odraža v uradnem kur- zu do drugih valut, vidno pa je na tr^. Kmetovalci dobijo za liter prodanega mleka toliko kot pred šti- rimi leti ali ne nekaj par več. Nekateri - zagovorniki življenjske ravni trdijo, da je to dovolj, češ saj ni manj, kot je bilo prej. Ta- ko dokazovanje pa ni toč- no. živinorejci dobijo za mleko manj kot prej. Pra- vo ceno je treba ugotoviti s primerjavo, kaj so lah- ko kupili za izkupiček ene- ga ali 100 litrov mleka pred štirimi leti in kaj zdaj. Ne le krmila, tudi vse drugo potrošno blago, če se kme- tovalec specializira za rejo molznic, mora namreč z izkupičkom za mleko ku- povati vse druge življenj- ske potrebščine. Take račune in dokaze je treba pripravljati zdaj — če jih še ni dovolj, ne šele po odmrznitvi cen. Ti- sti trenutek bo treba pri- čakovati pripravljen, da ne bi spet zamudili vlaka. JOŽE PETEK UNIČENI MOST — V Kambodži so sile generala Lon Nola ob pomoči južnoviet namskih vojakov pred časom začele največjo ofenzivo proti osvobodilnim silam. Toda ofenziva se ni posrečila. Osvobodilne sile so deloma ustavile prodor vladnih čet, deloma pa so se brez izgub umaknile. Na sliki je porušeni most pri mestu Skoun, ki so ga pred umikom minirale osvobodilne sile. TELEGRAMI VARŠAVA — Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac se mudi na petdnevnem uradnem obisku na Poljskem. ZAHODNI BERLIN — Velepo- slaniki štirih velesdl so se v po- nedeljek znova sestali in se po- govarjali o rešitvi berlinskega vprašanja. To je bil njihov de- seti sestanek, odkar so se marca letos v Zahodnem Berlinu začela pogajanja o tem vprašanju. TEL AVIV — Poročajo, da se je jordanski kralj Husein v zad- njem času večkrat sestal z izrael- sko predsednico vlade^^Goldo Meir in podpredsednikom izraelske vla- de Allonom. Pogovarjali so se o možnostih za ločena mirovna po- gajanja med Izraelom in .lordani- jo. Baje so bili ti sestanki na iz- raelsko-jordanski meji in v naj- strožji tajnost). NEW YORK — V generalni skupščini OZN razpravljajo o spre- jemu LR Kitajske v svetovno or- ganizacijo. Pričakujejo, da bo raz- prava končana konec tega tedna. KAIRO .:t- Egiptovska vlada je odstopila. Predsednik republike Anvar el Sadat je mandat za .«se- stavo nove vlade za-apal doseda- njemu premieru Mahmudu Fav- ziju. AM.'\N — Palestinci so obtožili jordansko vlado, da se ne drži sporazuma o prenehanju sovraž- nosti in da so jordanske čete vkorakale v nekatera mesta iz ka- terih so se umaknili Palestinci. VARŠAVA — Konec tega mese- ca bo prišel na obisk na Poljsko predsednik francoske vlade Cha- ban—Delmas. tedenski zunanjepolitični pregled Pakistan je prizadela stra- hovita naravna nesreča, za katero že zdaj, ko še zdaleč niso znane vse podrobnosti, trdijo, da je največja narav- na katastrofa v našem sto- letju. Na obale Vzhonega Pakistana se je zrušil silo- vit vihar — ciklon, ki je div- jal celih šest ur. Veter je pi- hal s hitrostjo 240 kilome- trov na uro in povzročil de- set metrov visok vodni zid, ki se je z morja zrušil na obalne kraje. Ta vodni val je uničil vse, kar ,je še preosta- lo po viharju. Prve vesti so govorile o 30.000 mrtvih ljudeh, toda že kmalu so sporočili, da je mrtvih naj- brž več kot 300.000 in da utegne biti ta številka še znatno večja, kajti zaenkrat še ni mogoče natančno oce- niti vseh posledic te trage- dije. Vzhodni Pakistan je eden najbolj plodnih krajev na svetu in zato tudi izredno gosto naseljen. Ljudje veči- noma živijo v kolibah iz blata in trstja in te slabot- ne stavbe se seveda niso mo- gle upirati divjanju vetra in vode. Razen tega je to rav- ninsko področje, ki ne nudi nikakršnih zaklonišč in tisti stotisoči, ki so se znašli v vr- tincu divjanja naravnih sil, niso imeli praktično nobenih možnosti za rešitev. Ta velikanska človeška tragedija sama po sebi ne sodi v področje mednarod- ne politike, vendar je tudi tu neka povezava. Upraviče- no namreč pričakujemo, da bodo preživelim v Pakistanu priskočile na pomoč vse mednarodne organizacije, predvsem pa OZN, ki je naj- večja in tudi najbogatejša mednarodna organizacija. Prav ob tej tragedeiji se zno- va sprašujemo, ali ne bi morala OZN biti bolj pri- pravljen» tudi za take pri- mere in ali ne bi svojo vlo- go v svetu morala izpopol- niti tudi z bolj jasno in od- ločno postavljenimi cilji v tej smeri? Seveda ne dvo- mimo, da bo OZN tudi to- krat — kot je že večkrat v preteklosti — priskočila na pomoč, hočemo le reči, da bi bila glede na politične in finančne možnosti OZN ta pomoč še bolj učinkovita, če ne bi bila ena od slučaj- nih dejavnosti svetovne or- ganizacije, ampak bi postala njen stalni sestavni in ob- vezni del. Poljska in Zahodna Nem- čija sta se končno na las približali sporazumu, s ka- terim bosta normalizirali medsebojne odnose. Pravza- prav trdijo, da ,je sporazum že sklenjen in da so potreb- ne le še malenkostne vskla- ditve besedil v poljščini in nemščini, preden ga bodo podpi.sali in objavili. Iz ob- veščenih krogov se je izve- delo, da je Zahodna Nemčij» priznala poljsko zahodno me. jo na Odri in Nisi in tako ugodila glavni poljski zahte. vi. Po sporazumu med Mos. kvo in Bonnom je to še en velik korak k izboljšanja odnosov med vzhodno in za- hodno Evropo. Pričakujemo, da to izboljšanje ne bo vid- no samo na političnem po- dročju, ampak da se bodo v prihodnjih letih vse hitre- je razvijali tudi gospodarsld in drugi odnosi med obema deloma Evrope. Tak razvoj je nedvomno koristen, saj zmanjšuje možnosti za vo- jaški spopad v Evropi in v.sem evropskim državam nudi več varnosti. V Siriji je vojska izvedla prevrat. Ni še cisto natanč no znano, kaj se je pravza- prav zgodilo, toda kaže, da je bila vojska nezadovoljna s kongresom sirske vladajo- če stranke BAAS, na katerem so hoteli odvzeti polifčni vpliv vojski in utrditi civil' no oblast v državi. Po na} novejših vesteh je Nuredin Atasi še vedno predsednik države, toda vojska zahteva od njega, naj imenuje novo vlado, täko, ki bo ustrezala zahtevam vojaških po#eljnl kov. Ce Atasi tega ne bo sto- ril, bo vojska dokončno pre- vzela vso oblast in ustanovi- la svojo vlado. Kakorkoli se bo položaj razpletel je jasno, da je v Siriji vojska najmoč- nejša sila In da ni mogoča nobena rešitev, ki ne bi za- dovoljila tudi vo,jske. Na Češkoslovaškem so za začetek decembra napovedali plenum CK KPC, ki bo baje dal oceno celotne.ga češkoslo- vaškega razvo.ja v zadnjih letih. Temu plenumu pripi- sujejo velik pomen, ker me- nijo, da bo na n,)em končno postalo jasno, ali so zmerne sile na čelu s Husakom do- segle odlično zmago — se pravi onemogočile na,ibolj skrajne levičarske sile. ki so zahtevale politične procese in še temeljitejšo čistko par- tije in državnih organov. Po zadnjih dogodkih kaže, da si je zmerno vodstvo, ki je združeno okrog Husaka, fe utrdilo položaj in da .ie zmož- no onemogočiti skrajneže. Ce ,ie to res, je po intervenciji varšavskega pakta. avgusta 19()8, to prvi svetlejši trenu- tek /a Ceško.slovaško. Za do- končni odgovor bo treba po- čakati na napovedani plenuiti in njegove sklepe. Strašna tragedija tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ PREDLOGI IN UGOVORI — Malokateri problem je v zadnjem času tako razgibal razprave kot os- nutek republiškega zakona o po- speševanju razvoja manj razvitih območij. Stališča se razlikujejo predvsem glede naslednjega vpra- šanja: ah je prav (kot predlaga republiški izvršni svet), da bi po tem zakonu ugotavljali manj razvi- te občine, ali pa bi morali določiti manj razvita območja, ne glede na občinske meje? Brkini se na pri- mer raztezajo na območju treh ob- čin (Ilirska Bistrica, Sežana, Po- stojna), od katerih pa po merilih, ki jih predvideva osnutek zakona, nobene ni moč šteti med manj raz- vite. Kozjansko pa leži na območju šestih občin, od katerih bi po ome- njenem zakonskem osnutku le dve lahko uvrstili med manj razvite. Zato se nekateri poslanci zavzema- jo za to, da bi upoštevali manj raz- vita območja kot celote (npr. Koz- jansko, Brkine itd.) in ne občine. Drugi pa temu ugovarjajo, češ da so v prav vseh slovenskih občinah (razen v občini Ljubljana-Center) območja, ki bi po merilih omenje- nega zakonskega osnutka lahko spa- dala med manj razvite in da je taka območja tudi zemljepisno tež- ko določiti. V bistvu gre za območje, ki go- spodarsko že težijo k posameznim gospodarskim središčem ter od njih tudi niso bogvedi kako oddalje- na (do 40 km). Ta območja je pred- vsem treba povezati z gospodarski- mi središči z boljšimi cestami, da bi se ljudje laže zaposlovali, pro- dajali svoje pridelke ter da bi go- spodarska središča našla svoj in- teres za kmetijske, turistične in druge investicije v manj razvitih krajih. Pospeševanje tega razvoja bo seveda tudi v prihodnje pred- vsem stvar samih tamkajšnjih ob- čin in delovnih organizacij, pomoč republike (s sodelovanjem pri grad- nji cest, s kreditnimi in davčnimi olajšavami itd.) pa bo le dodatna spodbuda za mobilizacijo vseh sredstev in možnosti, ne pa šele začetek urejanja teh problemov. Vsa omenjena stališča so se že bolj zbližala v zadnjih razpravah v republiški skupščini, tako da bo republiški izvršni svet zdaj nekoli- ko laže sestavil zakonski predlog in z njim znova pršel pred poslan- ce. ■ DEVALVACIIÄ — NE! Pred- sednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič se je prejšnji teden v zvezni gospodarski zbornici po- govarjal z gospodarstveniki o sta- bilizacijskem programu. Gospodar- stveniki so podprli temeljne obri- se stabilizacijskega programa, po- udarili pa so bojazen, da bodo pr- vi ukrepi ZIS (zamrznjenje cen, omejitev potrošniških kreditov in uvoza) prizadeli ravno tiste delov- ne organizacije, ki s svojim ravna- njem niso izzvale inflacije in ne- stabilnosti. Direktor ravenske žele- zarne Gregor Klančnik pa je pou- daril potrebo, da zmanjšamo sploš- no potrošnjo in pri tem dejal: »Mi imamo tri močne armade: najprej redno, oboroženo vojsko, nato ar- mado upokojencev in nazadnje še armado politikov in nisem prepri- čan, da njihove potrošnje ne bi bilo mogoče v čem omejiti!« Mitja Ribičič pa je dejal, da te razprave smatra kot zahtevo po odločnosti in doslednosti pri izvajanju stabi- lizacije. Omenil je, da bo prihodnje leto poglavitno razbremeniti gospo- darstvo. Hkrati je ponovno pouda- ril, da devalvacij^ dinarja ne bi bila prava pot, ker bi konec kon cev podprla vse tiste, ki so krivi za sedanje stanje. Pač pa je treba zmanjšati potrošnjo in zapreti vse vire inflacije. ■ VEČ ZAPOSLENIH — V Slo- veniji je zdaj 4 odstotke več zapo- slenih kot lani, evidentiranih brez- poslenih pa je od 15 do 16 tisoč, to- da med temi je kakih 70 odstotkov takih, ki nimajo ustreznih pogojev za kakršno koli zaposlitev. ■ S PROMETNIMI NESREČA- MI PREDNJAČIMO — V Združenih državah Amerike so na vsakih 1000 motornih vozil povprečno po 3 smrt- ne žrtve na leto, pri nas pa jih je kar 35. ■ POMANJKANJE MLEKA V BEOGRADU — Beograjčani vsak dan že do osmih zjutraj v glavnem pokupijo vse mleko v mlekarnah. Mleka manjka tudi v večini drugih srbskih mest. Vzrok tiči zlasti v premajhnem odkupu, ker zahteva- jo živinorejci ugodnejše cene. K pomanjkanju pa je prispeval tudi predpis, ki prepoveduje prodajati nepasterizirano mleko. Vaške mle- karne so zaprte, zasebniki pa ne smejo več razvažati mleka. H MANJ GROZDJA — PREVEČ VINA — Letos smo v Jugoslaviji pridelali 1,180.000 ton grozdja, kar je 21 odstotkov manj kot lani. Kljub temu pa je vprašanje, kam z vinom, saj je po kleteh veliko polnih sodov še iz prejšnjih let. Nerazvite občine ali območja 12 TRAGEDIJA V STANOVANJU PRESENEČENA MATI JE ZJUTRAJ ZA VRATI NAŠLA NEZAVESTNO 7-LETNO HČER, V SOBI PA MRTVO SOROD NICO ROZALUO KUNSTEK # Angela Kiinstek se je vrnila z obiska na prejš- njem (lomu, odprla vrata stanovanja in zagledala grozljiv prizor. Na tleh je nezavestna ležala njena hči j^iica, vsa hiša je bila polna dima, in ko je Kunstkova pohitela v sobo je našla v njej mrtvo sorodnico, 60- Ictno preužitkarico Rozalijo Kunstek. • Po dosedanjih ugotovitvah bi naj do požara pri- glo zaradi neprevidno odvržne vžigalice. Otroka so po hitrem prevozu v celjski bolnišnici k sreči rešili. Živ pa je ostal zato, ker je pri padcu na pod k sreči padla h špranji, skozi katero je prihajalo vsaj malo sveže- ga zraka. Do požara je prišlo, ko zakoncev Angele in Vinka [Cunstek v Strmecu št. 17 pri Rogatcu ni bilo doma. Mož je bil v službi, žena pa s sinom, kot rečeno na obisku. 'Doma so bile le hčerka, pre- užitkarica Rozalija Kunstek in preužitkar Maks Tramšek, ki je sicer bival v gospodar- skem poslopju. Po vsej verjetnosti je Tramšek zvečer lačen odšel v hišo, da bi našel kaj za podzob. V spalnici je bilo nekaj jestvin, možakar si je verjetno pomagal s svetlobo vžigalice, ki jo je po vsej verjetnosti neprevidno odvr- gel na posteljo. Vnela se je posteljnina, dim pa se je širil iz spalnice v ostale pro- store. Strupeni ogljikov dvo- kis je ubil Rozalijo Kimstek. Sedemletna hči Anica pa se je po vsej verjetnosti zaradi dima prebudila in se posku- šala rešiti. Ker pa je bila koncentra- cija plina že premočna, je dekletce omahnilo tik pri vra- tih. Nezavestno se je zgru- dilo. K sreči je posteljnina le tlela, če bi jo zajel pla- men, bi se celotna hiša vne- la, obe ponesrečenki pa zgo- reli. Preiskava je v teku. Do- slej so ugotovili, da nesrečni preužitkar ni vedel, kaj se je zgodilo. Odšel je spat v gospodarsko poslopje. —-ez Zopet o stanovanjskem pri- meru P. Sotovškove Tisto noč, ko je veter tako hudo zavijal po Celju, rušil reklamne table, lomil veje in vrtinčil Ustje, so mnogi pomisUli, kako prijetno je v stanovanju. V hiši na križišču Ipavčeve in Ceste na Ostrožno v Celju ni bilo tako. 14-letni fant je trepetal, ko je veter vdiral skozi porušeno okno v sobo. Nato je zaropotalo. Porušila se je zunanja stena sobe in zgrmela v obcestni jarek. Od- prlo se je velikansko okno na ulico. Tako sta se Poldka Soto- šek in njen 14-letni sin zna- šla še pred hujšim proble- mom, kot smo ga opisali pod istim naslovom v prejš- nji številki. Res je, da so ji ponudili malo sobico nad gostiščem Ribič, vendar je le toliko prostorna, da bo dovolj za dve postelji, med- tem, ko ni nobenih sanitarij. Ali ni za oba dovolj že 14 let življenja v takšnem sta- novanju v katerem sta sedaj? M. S. EPILOG ROPARSKEGA NAPADA ALOJZ NEŽMAH IZ SEČOVE OBSOJEN NA LETO DNI STROGEGA ZAPORA ZARADI POSKUSA ROPARSKEGA NAPADA Alojz Nežman iz Sečove pri Rogaški Slatini je pred ne- davnim že drugič stopil pred sodnika zaradi' obtožbe, da je poskušal oropati Antona Gabrška, s katerim je pred tem v Stranju 19. aprila 1968 leta skupaj pil. Takrat je Nežmah pobegnil s presta- janja upravne kazni. Med potjo je zavil tudi v gostišče, kjer je naletel na Antona Gabrška. Ta je v gostišču pri Povzdevšku nekaterim poka- zal, da ima s sabo večjo vso- to denarja. O tem smo že pisali. Ko se je Gabršek s kole- som odpravil proti domu, bi ga naj v nekem grmovju ob cesti počakal Nežmah in napadel z namenom, da mu odvzame denar. »Gabrška sem napadel, ker se mi je zdelo, da me hoče prijaviti,« se je Nežmah bra- nil pred sodiščem. »Hotel mi je vzeti denar, Zato me je tudi podrl na tla,« je vztrajal Gabršek. čeprav je ta mnogo starejši od na- padalca, ki je star 27 let, mu je med prerivanjem uspelo pobegniti. Napadalcu se je izmuznil. Pri prvi obravnavi je sodni senat Nežmaha oprostil ob- tožbe. Na pritožbo javnega tožilca pa je vrhovno sodi- šče razsodbo razveljavilo in zahtevalo ponovno obravna- vo. Predsednik sodnega sena- ta, okrožni sodnik Janko Ci- goj je v obrazložitvi sedanje sodbe navedel, da sodni se- nat ne more verjeti v nepre- pričljivo izjavo obtoženca, češ, da je svojo žrtev napa- del, ker je menil, da ga mi- sli prijaviti zaradi pobega iz zapora. Kot olajševalno oko- liščino pa so upoštevali ob- toženčevo neoporečljivo živ- ljenje v času med razprava- ma in ga obsodili na leto dni strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna:: • • —er Neurje je odneslo steno, kdo bo prinesel novo in var- nejše stanovanje? Foto: T. Vrabl IZKRVAVEL NA PRAGU REŠITVE LEOPOLD GOLE JE PO NESREČI ZAMAN POSKUŠAL SPLEZATI IZ STRME SOTE- SKE. KO MU JE TO KONČNO USPELO, JE OBNEMOGEL OBLEŽAL . . . Na območju nekdanjega celjskega okraja zasledimo kaj pogoste primere nera- zumljive ravnodušnosti in le- žernosti v odnosih med svoj- ci. Kolikokrat bi bile posle- dice kakšne nesreče manj tragične, če bi vsi ravnali drugače, bolj človeško, bolj prizadeto. Po vsej verjetnosti ne bi bU pokopan v preranl grob tudi Leopold Gole, oče majhnega otroka, doma bli- zu Radeč.. Leopold Gole je odšel z motorno žago v sotesko po- toka Stopnik pri Radečah, da bi razžagal izruvano bu- kev. Po vsej verjetnosti se je štor s koreninami vred prevalil in zbil Goleta v p>o- tok. Mogoče je sam odskočil ob nevarnosti in se pri sko- ku v strugo poškodoval. Ne- kateri znaki namreč kažejo, da je Gole v -potoku dalj časa ležal. Ko se je posku- šal ranjen rešiti iz ix>toika, je p>okušal preplezati strme stene, ki oklepajo potok. Pri tem mu je večkrat sp>o- drsnüo, tako, da je drsel na- zaj. Koliko časa je ponesre- čenec prebil tako, ni moč vedeti. Kaže pa, da je svoje brezupne poskuse večkrat ponovil, saj so dele njegove obleke, čevlje in sledove na- šli daleč naokoh. Pokojnikova žena je meni- la, da je mož odšel k svoj- cem, ki žive blizu. Ker ga tudi zjutraj ni bilo, sta ga odšla oče in brat iskat. Na- šla sta ga približno 150 met- rov vstran od kraja dogod- ka, v globoki nezavesti. Po- leg ran, ki jih je dobil pri padcu, je imel odrgnjene tu- di okončine, kar kaže, da se je ranil pri obupnem posku- su, da bi se rešil, čeprav je kazal še znake življenja, je bila pomoč prepozna. Podle- gel je zaradi poškodb in zapoznele pomoči. VESTI IZ EMO IZ SEJE DELAVSKEGA SVETA EMO JNa zaunji seji je i^ci ii,iViO obravniavai oucm- ske sfcupscuie Ceije na siai-ui pocujei-ja, pciLo^tioui ovjia^an pw..siovanja za prectsKiin aevec mesecev lai .se ntn-autia uiuga vprašarija. oociiiäKa KomiSxja za statut se je v vacu^no si^jiuia H/iViO aeao pogiooiia lui oaiu piecej pnpomo. isc^.ciAUiUi,uoii v staiULU Siceir ni nasia, pac pa^ je Dua niiicija., ua je u'6oa neivatera vprašanja lesiu aiugace, KOt so re^bna s statutom. Po rmienju te komisije bi morah v staiui-a aaui cb- rauGan sanxwtojneijsi poaoz.a.j, ziasti pa obraioin v xs.rusevcu m v BLstrici pri L,imausu. ii obrati naj oi pj nintaju KLUiiiSije samoiLOjno pnat>bivali in delili aonoae^. L»aije so bile prj.pjnioe gieae položaja ui piavic oitiž-' u-ano puiitionih organizacij v podjetju, to inuieiiju oocmsiie Komisije bi šle take pravice ie sindikaiin i>iga,ni/aciji. i>iokrita krožnika ter še vse osta- lo zraven, Z občutkom za slastno pospravljanje sta se spravila na jed. Očitno lima je bilo potlej tako prijetno, da si te prijet- nosti nikakor nista hote- la skaliti z realnostjo go- stinskega računa. Popiha- la sta K sreči je ena izmed natakaric poznala »kavalirjevo« dekle in ta- ko so slednjič prišli tudi do »kavalirjevega« imena. IDE.FA Ob novih ukrepih o 50 ocfet. obveznem brez- obrestnem depozitu za uvoz blaga je znanec pri- šel na idejo, da je to za banko nobel stvar. Kup- čki depozitov utegnejo prinašati banki lepe ob- resti, ker bo ta denar plasirala v obliki kratko- ročnih kreditov.