Posamezna Številka 30 vinarjev. ŠISV. 76. V LMani, v Četrtek, dne 3. aprila im Leto XLYIL ss Velja po pcšUi: ss za oelo teto n.-prej .. t. ga in mescu „ ,. „ 8*39 sa inozemstva .. 7'J - V Ljubljani na dom SSa oelo eto naprej.. li SS-— za en mesec „ .. K 5-— V upisvi prejeman inetoEno,, 4-50 s Sobotna izdajja: iia ce.o loto ..... 10 is inozemstvu.... „15 — Inserati: Enostolpna petltvrata (U ma široka ln 3 mm visoka ali aja prostor) ca enkrat . ... po 90 t Pil naročilu nad 10 objaf popust. Hajmanjšt oglas j9,9 mm K3-— Enostolpna petltvrata K 150 Izhaja vsak dan Isvzsmil ponedeljek tn dan po praznika, ob 5. nrl zjutraj. Uredništvo je v Kopitarjev, ohol itev. 0/IIk. Boiopisl so ne vračajo; netrankirana pisma se na sprejenaju. Telefone štev. 50. Oprava ja t Kopitarjevi al. 8. — Eačan poštne hran. ljubljanska št. 650 sa naročnino tn št 349 aa ogiaaa, avstr. In čošte 24.797, ogr. 29.511, bosn.-tiaro. 7563. Pailc zmimM Pariz. (Posebuo poročilo »Slovencu«.) Bern, 2. aprila, »D:;iJy Mail« poroča, da je Nikola Pašič zaradi ogrskih dogodkov zapustil Pariz in se odpeljal z direktnim vlakom v Belgrad. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Bern, 2. aprila. V Rimu izhajajoči vojaški vestnik poroča, da je njegovo veličanstvo italijanski kralj podelil regentu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandru Karadjordjeviču iz lastnega nagiba zaslužni vojni križec. OpozidifM al talcih? Uradnih poročil o rešitvi ministrske krize do trenutka, ko to pišemo, še ni, vendar pa je dvoje dovolj gotovo: Narodni klub in socialisti pojdejo v opozicijo. Narodni klub jc odrekel pomoč viadi, ker noče nadalje podpirati centralističnih tendenc notranjega ministrstva in ker se niso izpolnile njegove zahteve g'ede nekaterih uradniških mest ter vladne smeri v Bosni in Banovini. V socialni demokraciji je zmagalo protivladno, protiministerijaJno krilo stranke. Vodstvo socialno demokratične stranke v Ljubljani je bilo sicer mnenja, da zahteva blagor države ter ozir na sedanji zunanji položaj, da njeni člani vlado podpirajo. Toda v Belgradu, ali kje, je struja pozitivnega dela podlegla in Korač vstraja pri svoji demisiji, Vsled tega se bo v parlamentu potvorila večipeka in manjšinska stranka in nastal bo morda tudi v posameznih pokrajinah nov položaj. Ne smemo si prikrivati, da je ta trenutek za našo državo zelo kritičen. Načelo koalicije, disciplinarnega sodelovanja vseh strank, je bilo doslej naša največja, da ne rečemo edina moč. S solidarnostjo, s trdno voljo pozitivno delovati za zgradbo našega državnega organizma, ie bilo mogoče vzdržati mir in red v zemlji, to najvažnejšo dobrino, In načelo solidarnosti naj bi se sedaj prelomilo? V tem slučaju in v razmerah, ki fo dotna in okrog ru\s. opozicija daleč ne bo vršila samo tiste volikc naloge, ki je v njeni naravi, niti približno ne bo lc korektiv in kontrola, amoak postane lahko vsak hip destruktiven element, vzrok notranjih potresov, ki nam utegnejo razdreti najgloblje državne temelje. Niti dobra vo-Iia bi pri opoziciji v tem času najbrž ne zadoščala, ker bi ne mogla ona razmeram predoisovati poli, marveč bodo razmere vodile njo. Jugoslovanski klub se ni mogel odločiti za to, da bi šel v opozicijo. Njegova tradicija je proti temu. V. L. S. ie vodila težki boj v dunajskem parlamentu za osnutje jugoslovanske države, zastavljala je v najkritičnejših časih vse svoje sile za osamosvojitev in ujedinjenje našega naroda, ki mo ga slednjič dosegli. Ali je mogoče sedaj, ko stojimo na lastnih teh, prekri-zanih rok ali le z negativno kritiko gledati, ko drugi grade naš dom? Ali se je mogoče v dnevih, ko se ima dokončati stavba naše svobode, odtegniti delu? Ali bi nc bilo spričevalo neresnobe in lahkomiselnosti začenjati z opozicijo — dokler je ne zahtevajo najtehtnejši razlogi — v trenutku, ko potrebuje domovina vseh rok, vseli glav in ljubezni vseh? Vodi nas načelo, da je treba vzdrževati koalicijo do konca, vzdrževati jo s samozatajevanjem in nesebično, ker se bo le tako dalo delo osvoditve, revolucionarno in uspešno započeto, mirno tn srečno končati. To delo šc nikakor ni končano. Dokaz popolne nesposobnosti bi podal slovenski politik ali slovenska stranka, ki bi pri svoji orientaciji prezrla, da jc tretjina naše zemlje zasedena po sovražniku in da neugoden političen razvoj, ki bi utegnil nastati v Jugoslaviji, čc se razbije koalicija, more bistveno poslabšati našo postojanko r,a mirovnem posvetu. En sam napačen korak nas more zvoditi v brezdno. In kdo bi hotel nositi odgovornost za to, da je sodeloval pri naši narodni nesreči? Vse to bo resno stranko, ki te zaveda da ni sama sebi namen, ampak da ima vršiti svojstvene funkcije v skupnem narodnem organizmu, oviralo, da bi se odločila za zadnje dejanje, ki nam preostaja; razbiti koalicijo. Mi tudi še vedno upamo, da se bo koalicija ohranila. Če bi se ne, se bo začela nova, bistveno drugačna in nc najbolj srečna faza naše poetike. Dr, A. Gosar: mmmm Jasen program je predpogoj za uspeh pri delu. Kljub temu pa, da žc imamo za ureditev agrarnega vprašanja lak program, se zdi potrebno, da se pri njem nekoliko pomudimo. Ne zadostuje namreč samo, da imamo načrt dela, marveč je treba, da ga vsaj večina delavcev, ki pridejo pri njegovi izvršitvi v poštev, dobro pozna ter ga ve ceniti v vseh njegovih podrobnostih. Zato hočemo tukaj opozoriti zlasti na tiste točke našega agrarnega programa, ki so mnogim tuje in premalo jasne. O agrarni reformi se danes veliko govori in piše. Pri tem misli pri nas vsakdo predvsem le na razdelitev veleposestev, Vse drugo (n. pr. odprava kmetov-skega in kolonskega razmerja) so le pri-tikline, ki za naše kraje — izvzemši del zasedenega ozemlja — ne pridejo v poštev. ln vendar bi b;la velika zmota, čc •bi mislili, da bo agrarna reforma z razdelitvijo veleposestev že dovršena. Narobe, reči smemo, da bo s tem storjen šele prvi korak k rešitvi tega vprašanja in da nas za njim čakajo še druge, važne naloge. Zato da bo delitev veleposestev do-vedla do zaželjenega uspeha, jc nujno potrebno, da sc istočasno ž njo določi tudi maksimalna meja za novo nastajajoča posestva. Brez tega bodo v kratki dobi po razdelitvi nastala nova veleposestva in treba bo zopet nove »agrarne reforme«. Se posebej pa je treba poudariti, da ta meja ne sme presegati velikosti zemljišča, ki ga srednje velika družina lahko sama obdela. Umevno jc tudi, da posamezne osebe ne bi smele imeli po več takih posestev. Edino tako bi sc dalo preprečiti, da ne bi prišla mala posestva v bližnji, ravno za malega posestnika zelo kritični dobi, v roke velekapitalistov. Čc se malo posestvo res mora prodati, naj re pride v roke bogataša, ki ima že itak dovolj zemlje, marveč r.aj ga dobi tisti, ki nima še ničesar, pa bi raci svoje zemljišče sam obdeloval. Določiti bi bilo treba, da vsa tisti zemljišča, ki siccr pri delitvi ve-leoosestev nc pridejo v peštev, pa presegajo zgoraj označeno mero, ne smejo nezmanjšana. preiti v tuie. roke. DoMer ostanejo v družini, ni treba, da bi sc zmanjšala, če pa nrideio v roke tujcu, naj se raz dele na dele. ki jih more srenje velika družina sama obdelati, Tako bi ustvarili počasen in naraven prehed do neizogibne, pa vsai racijonelne razdelitve zemlje. Od tu dalje bi zemljišč ne smeli več deliti, vsaj načelno ne. Zemljišče, katerega more srednje velika družina sama obdebti, jc v naš;h razmerah edina solidna podlaga za trden kmečki stan, čc ga še tako imenujemo. Zato pa je potrebno, da zagotovimo takemu zemljišču in soleh cclemu posestvu šc posebno varstvo. To bi najbolje dosegli z ! uvedbo takozvanih »stalnih domov«, kakršne v Srbiji itak že poznajo. Stalni dom jc za posestnika isto kot n. pr. za uradnika eksistenčni minimum. Uradniku se more njegova pl^ča zarubiti in prisilno odtegniti le do neke določene višine, ki naj mu zadošča vsaj za skromno preživ-Ijante. Isto naj velja tudi za posestnika, kolikor zadošča njegovo posestvo za skromno preživljanje njegove družine. Do te meje se zemljišče ne sme zarubiti in prisilno prodati, pod pogojem seveda, da ga posestnik sam obdeluje. Kdor svojega zemljišča ne obdeluje sam, tistega — izvzemši slučaj bolezni ali kaj podobnega — pač ne bi karalo ščititi v njegovi no«csM. Tak pravilno določen in normiran »eksi- stenčni minimum« za posestnike zemljišč, ki se sami pečajo s poljedeljstvom, bi nudil ravno najstanovitnejšemu državnemu elementu močno oporo. Vse to pa nikakor ne zadostuje, kajti ne gre samo zato, da se nadaljnja delitev zemlje prav in pametno izvrši, marveč moramo resno delati tudi na to, da popravimo stare grehe, katerih je naša dosedanja agrarna politika obilo zakrivila. Imeli smo. oziroma še imamo poraben zakon o komasaciji poljedelskih zemljišč, ki je pa ostal, vsaj pri nas, večinoma le na papirju, Misliti pa bo treba, da tudi to čim prej izvedemo. Ne-smotrena delitev in prekupčevanje ter špekulacija z zemljišči so dovedle v tem oziru do dejansko nezdružljivih razmer. Dokler se zemljišča ne. združijo in potem nanovo porazdele, tako da bo imel vsak posestnik svojo zemljišče kolikor lc mogoče zaokroženo in res vse skupaj, toliko časa na racijonelno poljedelstvo sploh misliti nc moremo. Sedaj izgubi naš poljedelec več časa za nepotrebna pota od ene parcele do druge, kot pa mu ga preostane za delo. 'lo jc. skrajni čas za temeljito reformo, ki se gotovo da izvesti. Treba bi se bilo za to vprašanje resno zavzeti, zlasti pa ljudem jasno pokazati, koliko škodo trpijo, ker nimajo vse svoje zemlje skupaj na enem kraju. Toliko o agrarni reformi v ožjem pomenu besede. Druga, prav tako važna točka našega agrarnega programa sc tiče »p o stranskega* zaslužka poljedelcev. Jasno je, da v naših ktajevnih in klimatičnih razmerah zemljišče, katero lahko obdela ena sama družina, nikakor ne zadostuje za njeno preživljanje. Zato jc naš kmečki posestnik, ki obdeluje sam vso svojo zemljo, nujno navezan na takozvani »postranski« zaslužek, ki pa je v resnici prav tako bistven, kot dohodki iz zemljišča samega. Ako bi hoteli imeti pri nas, izvzemši Štajersko, kmete, ki bi bili samo poljedelci in nič drugega, bi morali dati vsakemu izmed njih tako obširen kos zemljišča, da bi mu morali pri obdelovanju nujno pomagati poljski delavci, hlapci in dekle, gostači in kajžani, ki so tudi sami močno potrebni koščka zemlje. Da to ne bi bilo pravično, o tem ni dvoma. Pa tudi izvedljivo to ni. O tem živo pričajo važne tožbe o pomanjkanju poljskih delavcev in o »begu z dežele«, Sicer pa je io popolnoma naravno, ker je poljsko delo mnogokrat zoprno in ker kmet svojega delavca nc more za pol leta, ali še manj, tako plačati, da bi ta mogel od tega celo leto živeti, Odtod nezadovoljnost, odtod beg z dežele. Ker je torej pri nas nujno, da obdeluje vsakdo svojo zemljo predvsem sam, jc tudi nujno, da se mu nudi poleg poljedelstva še druga prilika za neobhodno potrebni zaslužek. Marsikje jc prilika za kak zaslužek dana še po krajevnih razmerah samih, kjer pa tega ni, jo je treba umetno ustvariti. Izredno velike važnosti za to ste zlasti domača industrija in obrt. To dvoje bo treba gojiti in izpopolniti, da bo našel naš poljedclec tu nov vir dohodkov. Domača industrija se dosedaj splošno ni posebno dobro obnesla, to pa Ie zato, ker so jo dobili vedno v roke kapitalisti, ki so ljudstvo brez usmiljenja izrabljali. Dobro organiziranim posestnikom se tega ni bati, marveč jim lahko ravno ta gospodarska panoga pomaga, da postanejo res samostojni in neodvisni. . Glede obrti bi bilo še posebej poudariti, da je ravno za večino Slovenije potrebno, da se poljedelstvo in obrt kar najbolj združita in strneta v enoto. Čc se bo naše gospodarstvo tako razvijalo, kot bi bilo z olzirom na gospodarsko razmerje Slovenije do ostalih delov Jugoslavije res želeti, tedaj ni več daleč doba, ko bo pri nas večina posestnikov-poljedelcev znala in ob gotovem času tudi izvrševala eno ali drugo obrt. To bi bila dejanski najprimernejša oblika za industrializacijo naše dežele, ki je neizogibno nnfrcbn.i, ako nočemo, da bo zavladal v naši državi tuji kapital. K sklepu moramo pripomniti še nekaj glede strokovne izobrazbe naših poljedelcev. Potreba je tukaj popolnoma jasna, vprašanje pa je, kako bi se ji dalo odpomoči. Da bi imeli povsod dovolj kmetijskih in drugih strokovnih šol, na to bomo še dolgo čakali. Marsikoga sreča tudi pamet šele pozneje ko doraste in ko mu ne kaže več sesti nazaj na šolsko klop. Vendar bi bilo škoda take ljudi prepustiti samim sebi. Skrbeti je treba, da se tudi njim nudi prilika, da se nauče, kar rabijo za svoje življenje. Zato bi bilo zelo važno, da se pritegne k temu pouku vse 1 j u d -skošolsko učiteljstvo. Od vsakega — vsaj od naraščaja — naj bi se zahtevalo, da se v eni ali drugi stroki, ki ima pomen za praktično gospodarstvo, primerno izobrazi. Vsak tako izobražen učitelj naj bi potem otvoril v svojem kraju ob primernem času strokovne tečaje, Taki tečaji naj . bi bili plačani in — če krajevne razmere to dopuščajo — za učitelja obli-gatni. S sistematičnim poukom v takih tečajih bi se lahko dosegli najlepši uspehu Učiteljstvo bi pridobilo na ugledu, strokovno izobraževalno delo med ljudstvom, ki ga strankarska izobraževalna .organizacija itak ne more prevzeti, pa bi se vršilo po načrtu, tako da bi res lahko rodilo dobre sadove. Tu čaka naše učiteljstvo obilo dela in potrebno bi bilo, da bi se prf reformi učiteljišč tudi to vpoštevalo. — S tem naš agrarni program še nikakoi ni izčrpan. Vendar lahko rečemo, — č« povdarimo prej še potrebo organizacije — da je ravno od teh točk odvisna usoda našega poljedelstva. Zato bi morali o njih več razmolrivati, kot smo to dosedaj storili. FrBlHifs m pozlu ee imm ujetnike p Italiji Vojnega gorja še ni konec. Iz Italije nam prihajajo glasovi, kako grozno trpe naši rojaki-ujetniki. Prebivajo samo v ša-torih in jim manjka vsega potrebnega, tako, da umirajo trumoma. Koliko časa bc še ta njih sužnjost trajala, ne nc da reči, Ako ne pride vmes kaj posebnega, morda še dolgo. Tem siromakom je treba pomagati, kar jc v naši moči. Ali jih hočemo puščati, da bodo od gladu umirali, čcv naši moči, da jih tega obvarujemo? Za denar, pravijo tisti, ki so iz Italije prišli, sc tudi tam še vse dobi. Ravno tega pa ubogi ujetniki nimajo, V kratkem pojdeta dva gospoda s posredovanjem Rdečega križa ujetnike obiskat. Ali naj prideta praznih rok? Prosimo in poživljamo slovensko javnost, naj priskoči trpečim ujetnikom na pomoč. Poživljamo vse tiste, ki imajo svojce v ujetništvu: tem potom jim lahko pošljejo nekaj pomoči, Poživljamo vse tiste, ki so imeli od vojne dobiček, da se odzovejo temu pozivu, primerno svojemu premoženju. Prosimo vsa dobra srca, naj po svoji moči prispevajo k blagemu namenu. Sprejema se v ta namen denar, cigarete ali kake druge malenkosti, tudi dobra knjige. Vsi ti darovi naj se oddajajo ali po-šiljajo dobrodelni pisarni v Ljubljani. Društvo »Dobrodelnost«. ništuo. LDU Belgrad, 2, aprila. (JDU) Predsednik dr. Pavelič otvori sejo. Zapisniki prejšnje seje se sprejme brez izpremembe. Med interpelacijami je tudi interpelacija poslanca dr. Lovrcnčiča zaradi italijanskih persekucij slovenskega goriškega prebivalstva in interpelacija poslanca Bianki-nija zaradi deportiranja jugoslovanskega prebivalstva iz naših krajev v Italijo ter zaradi rekvizicije naše trgovske mornarice po Italijanih. Dr. Antc Pavelič (Narodni klub) polemizira z izvajanji ministra za notranje posle Pribičeviča, ki je na eni zadnjih sej izjavil, da so sc izvršile prv« arctacijc poslancev v Zagrebu ša v času, ko je bilo Narodno Veče suvereno in je vodil njegove posle takrat podpredsednik dr. Pavelič. Dr, Pavelič konstatira. da x OUaU A. ^Ovtu.\t,C, dae 3. aprila 1919« &>t«v. iO. času, ko so bile aretacije odrejene, Narodno Veče ni imelo več suverene obtasti, ker je bila že prešla na kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Minister Pribičevič odgovarja, da je bila formalno prenesena vsa oblast res že na kralja, faktično pa je bila oblast v rokah Narodnega Veča, ki jo je tudi izvrševalo. Narodno Veče jc torej takrat storilo isto, kar je storila sedanja vlada. Ne gre, da bi vlado sedaj kritizirali isti ljudje, ki so svojčas sami postopali enako. V smislu poslovnika, ki predpisuje, da se mora razdeliti predstavništvo vsak mesec iznova v sedem akcij, odreja predsednik volitve v sekcije in prekine v ta namen sejo. Po zopetni otvoritvi preide predstavništvo na dnevni red, drugo čitanje zakona o kreditu za mesec april. Po daljši debati, v kateri sla govorila ludi ministra Ninčič in Ribarac, je bila soglasno sprejeta kreditna predloga obenem s predlogom finančnega ministra Ninčiča, naj se vladi dovoli kredit 130 milijonov dinarjev tudi za mesec maj, ako ne bi bilo mogoče sprejeti normalnega proračuna. Predsednik zaključi sejo ob pol 1. url popoldne. Prihodnja seja bo v četrtek ob 9. uri dopoldne. Kako se le ilasoualo u radgonstesis ofcnrii. Kakor znano, se je v februarju v radgonskem okraju vršilo nekakšno ljudsko glasovanje, ki naj bi pokazalo, da prebivalstvo nima iskrenejše želje nego da se združi z Nemško Avstrijo. Glasovanje so kajpada inscenirali Nemci. Kakšnih pomoč-kov so se posluževali, da bi se jim posrečilo preslepiti svet in ustvariti videz, kakor da ljudstvo ne mara za Jugoslavijo, ampak hoče pripadati Nemški Avstriji, o tem priča poleg mnogoterih dokumentov in uradnih izvestij, ki smo jih svojčas objavili, tudi službeno poročilo, ki ga je sedaj prejel Ljubljanski dopisni urad in ki navaja med drugim, da sta občinski predstojnik Grafener in neki občinski svetovalec v občini Rožni Grunt podpisovanje glasovnic v prilog Nemški Avstriji izsiljevala s tem, da sta slovenskim občanom grozila z izgonom iz občine, ako nc glasujejo za Nemško Avstrijo. Isto se je godilo v docela slovenski občini Ščavnici. V draženberški občini so Ferdinand in Johann Weinhandl ter Ferdinand Simonitsch hodili od hiše do hiše in žugali, da ne dobi na posodo kotla za kuhanje žganja in da Simonitschev mlin ne bo mlel za nikogar, kdor na glasovnico ne zapiše, da hoče biti pripadnik Nemške Avstrije. Izsiljevali pa niso podpisov samo od moških in žensk — zlasti so vedeli plašiti ženstvo —, ampak so celo otroke pri-morali podpisovati glasovnice. Tako se je delalo v draženberški občini, kjer razen Weinhandlovih sploh ni nobenega Nemca. Mirovni pssvet* LDU Pariz, 1. aprila. (Brezžično.) O poslovanju mirovne konference se poroča: Svet četvorice se je torek sestal k seji zjutraj in popoldne. Popoldne ob 3. so imeli sejo tudi ministri za zunanje stvari na Quai d' Orsayju. Na dnevnem redu je bilo poročilo o mejah čehoslovaške republike in določitev dneva, kdaj se ima vršiti plenarna seja mirovne konference To se bo zgodilo v najkrajšem ca-'i. Naloga te seje bo, da razpravlja o načrtu zu mednarodno delovno zakonodajo. Tekom predpoldncva so imele seje nastopne komisije: Medza-vezniška kom sija o gospodarstvo, podkomisija za ooljs1 e in čehoslovaške zadeve, kakor tudi podkomisija za tehnične in aeronavtične probleme. LDU Bazelj, 2. aprila. (ČTU) Kakor poroča »Agence Radio« v Parizu, se je Wilson izjavil napram amerikanski skupini, ki ga je posetila, da Zedinjene države ne nameravajo več vojaštva poslati v Evropo; Amerika da bo tudi one čete odpo-klicala, ki se še nahajajo v Rusiji. Skrivnosti pariškega posvetovanja. ' LDU. Berlin, 2. aprila. (Dun KU.) »Deutsche allgemeine Zeitung« javlja iz Pariza: Visoka angleška osebnost je izjavila nastopno: Nihče ne more natančno zvedeti, o čem razpravlja svet četvorice. Oni, ki mu stoje najbližje, pravijo, da so se zavezniki sporazumeli o temeljnih vprašanjih. Nesporazumljenja vladajo samo še o nekaterih podrobnostih, katere nameravajo urediti potom medsebojne popustljivosti. V tem trenutku razpravljajo še vedno o koridoru med Poljsko in morjem. V vprašanju Nemške Avstrije se bo oziralo na pravico samoodločbe pod pogojem, da se zagotovi popolna svoboda ljudskega glasovanja. Wilson proti vojaški akciji nn Roškem. LDU Haag, 2. aprila. tcl'U) Izvodki iz ameriškega časopisja kažejo, da je prišla mirovna konferenca na mrtvo točko. Večina listov ugotavlja, da je Wilson proti vojaški akciji na Ruskem, ker bi lc ta ponesrečila. Pri tem podpira L!oyd George Wil-sona, Italija in Francija pa nameiavata na-v*lic potrjenim vestem, da sta sc dva fran- coska polka branila boievati se na boljše-viškem ozemlju proti boljševnkom, ustvariti zaporo od Baltiškega morja do Črnega morja. Splošno menijo, da nameravata Wilson in Llovd George priznati sovjetsko vlado. O Gdanskem odloči Foch. LDU Rotterdam, 2. aprila. (ČTU) »Times« javljajo iz Pariza: Maršal Foch je dobil pooblastilo aliirancev, naj sam odloči v gdanskem vprašanju. Foch zahteva iz vojaških vzrokov transporf poljskih čet in čet aliirancev preko Gdanskega. Gdansko internadonalizirano. LDU. Pariz, 1. (Dun KU.) »Reuter« javlja: Vprašanje bodoče usode Gdansk«-ga še ni rešeno. Najbrže bo urejeno na ta način, da bo mesto Gdansko, kakor tudi železnice, ki ga spajajo s poljskim železniškim omrežjem, internacionaliziraro ali pa se bo uporabil takozvani mandatni sistem. Nemci za svoje kolonije. LDU Mauen, 2. aprila. (Brezžične.) Dnevno se množe protesti iz vseh delov Nemčije proti namenu entente, da s? polasti nemških kolonij. Po dosedanjih vesteh so se vršila v več ko sto večjih mestih ogromna ljudska zborovanja, na katerih so bile sprejete protestne resolucije. Zahtevalo se je od vlade, da ne podpiše nika-kega miru, ki bi oropal Nemčijo njenih kolonij. Narodna skupščina v \Veimarju dobiva dnevno veliko množino takih zahtev. Izjavo, ki se opira na točko 5 Wilsono-vega programa in zahteva, da sc rešijo vsa kolonijalna vprašanja pravično in nepristransko s sodelovanjem Nemčije, je podpisalo že čez tri milijone oseb. Vsak dan prihaja na tisoče novih podpisov. Vprašanje koridorja med Čehi in Jugoslovani. LDU Praga, 1. aprila. (ČTU) »Narodni listy« pišejo: Dasi poročajo listi, da je mirovna konferenca odklonila vprašanje koridorja, moremo vendar le upati, da to vprašanje pride zopet na dnevni red, kadar bo konferenca obravnavala svetovna prometna vprašanja. Koridor ne sme biti širok 80 km, ampak le 30 do 40. V tem smislu morajo Čehnslovaki in Jugoslovani preveriti Francoze in Angleže na mirovni Konferenci v Parizu. Pred novimi nemiri v Berlinu. LDU Berlin, 2. aprila. (ČTU) Tu pričakujejo začetkom aprila novih nemirov. Državna vlada se na to pripravlja. Stavka v Nemčiji. LDU Berlin, 2. aprila. (ČTU) Dodatno k vestem, ki krožijo v zadnjih dneh v Berlinu o zopetni splošni stavki, sc poroča neki oficijozni vladni korespondenci iz rudarskih krogov, da je resnično, da je v zadnjih dneh prišlo do spopadov, ki naj bi izzvali novo splošno stavko. V rudarskih krogih domnevajo, da so nemiri v ruhr-skem okolišu voda na mlin stavkovoljnih v Berlinu. Vsekakor pa so dotičniki, ki bi radi stavkali, preslabi, da udejstvijo svoje načrte. Lahko se torej reče, da propaganda za splošno stavko v sedanlih razmerah ne bo imela zadostnega uspeha, LDU Ženeva, 2. aprila. (ČTU) Belgijski kralj Albert je v zrakoplovu dospel v Pariz, kjer se bo mudil nekoliko dni. Njegovo bivanje v Parizu je naibrž v zvezi s posvetovanjem mirovne konferencc o belgijskem vprašanju. Laški socialisti pristopili k boljševikom. LDU Kopenhagen, 2, aprila, (ČTU) »Daily Mail« poroča iz Helsingforsa, da je Trockij predlagal moskovskemu izvršilnemu svetu, da naj se v podporo nemških Špartakovcev, napade vzhodno Prusko. Obenem naj se poizkuša oboroženje ruskih ujetnikov, ki se še nahajajo v Nemčiji, Boljševiki na Dunaju. LDU Dunaj, 2, aprila. (ČTU) Glede vest:, ki krožijo tukaj o prihodu ogrskih komunističnih vodij na Dunaj, se doznava iz poučene strani: V zadnjih dneh se je boljševiško gibanje na Dunaju dejanski zelo utrdilo in to vsled ogrskih dogodkov. Boljševiško gibanje na Dunaju podpirajo razen članov »Volksvvehra« posebno mornarji, katerim so se pridružili ogrski in ruski emisarji. Delovanje boljševiških agentov je tako ustrojeno, da jim vlada nikakor ne more priti do živega. Vsekakor so vesti o boljševiškem gibanju zelo pretirane. LDU Dunaj, 2. aprila. (ČTU) Tu se je brezdvomno nastanilo precejšnje število ogrskih boljševikov. mmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmam^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmtm^rnmmmmmmmmmm Razna poročila, Franchet d'Esperay častni občan Belgrada. LDU Pariz, 1. aprila, (Biezžično.) Iz i Belgrada poročajo: General FtEnchet d* Esperav je bil imenovan častnim občanom mesta Belgrad;'., R-izpisana jc bila nagrada onemu umetnin i 13 27o0 pr Finžgarjcva »Veriga« je pri premieri dosegla popolen uspeh, kakor smo že poročali. Burni aplavz res izbranega občinstva je bil tudi v polni meri zaslužen. Predstava sama je bila kar najskrb-neje pripravljena in režiser Nučič se je to pot prav posebno toplo zavzel za slovensko stvar na slovenskem odru. Scenično in režijsko je ves aparat funkcioniral brezhibno, da, vzorno. Igranje samo je bilo dobro pripravljeno in pri vseh izdelano do zadnje pike. Vendar se je poznalo, da visi nad igralci neka mrzlična nervoznost in premierska napetost. Zato se je izgubila marsikaka pointa in je bil zabrisan tupatam vidno izcezeliran in pripravljen detajl. Malce je tupatam svečanost večera vplivala na umirjenost. Nučičev Marko je bil res trmast gromovnik, grčast mož in neupognjen kmet v maski, govoru, kretnjah in kostumu. Vendar je ob koncu igre, ko ga stre usoda, preveč mehko izigral pripravo za spravo. Bratinov Mejač, kakor je bil sicer izboren, vendar ni v prvem dejanju svoje igre gradiral. Od početka, ko ie stopil na oder, in do konca, ko odide z njega, je stal enako visoko, višje ni mogel, nižje po prvem močnem nastavku ni smel. Zato in pa vsled vulkanske izrabe glasovnega materijala je naravnost klasičen prizor prepira med obema (Nučič-Bratina) kmetoma v drugem dejanju za odrom vstal deloma nerazumljiv. »Nervoznost zastora« je udarce sekire, ki padajo po hruški, skoro ubila. Vem, da bo vse to pri reprizah izginilo. Rasbergerjev Primož kaže lep napredek. V držanju, hoji (posebno, ko gre po stopnicah), gla-tu, tresenju rok in maski je bil podal lep zunanji okvir svoje ulogc, v notranjost pa je posebno posegel v prizoru na koncu igre. Gregorinov Janez, sicer tupatam še mehak in malce premalo gorenjski, je v celoti podal krepkega, stasitega, poštenega in odločnega našega fanta povsem verjetno in resnično. Ločnikov Drnolec je bil Kabinetna figura podpihovalca-intriganta. 2e glas, figura, držanje in gibi rok so bili naturni. Bila je to prva večja njegova figura, upamo, da sledi temu početku še več enako dobro igranih kreacij, Prekov Boltcžar je naravnost potegnil v svoji mali ulogi konec drugega dejanja nase. Kdor ve, kaj se to pravi, ako igrajo krog šarže velike in dobro igrane uloge, bo znal cenili Prekovo igro, Novakov Tomažin je sicer prinesel svojo ulogo v tonu in maski, ne pa v notranji potrebi. Za salonske pastirje pa obeta talent. Micka, kot jo je igrala Juvanova, je bila delikatesa. To burjasto, raskavo, rezno in grčasto dekle, ki pod zunanjo skorjo skriva velik kos dobrega srca, je odigrala tako naravno, neprisiljeno, gorko in verjetno (krik ob koncu), da nc smemo reči, »je bila pač uloga zanjo«, ampak »v tej igralki tiči bodočnost, ako bo v pravem žanru zaposlena«. Vera kot Alena je kakor blagodejen dežek, pohleven in dobrodošel, razlila svoj naravni humor nad scene, v katerih ima opravka. Mina (Bukšekova) je v izborili maski zadela vse intencije avtorjeve in posebno v začetku drugega dejanja za mizo našla tako gorke tone, da smo pri-slušknili. Liza (Rakarjeva) je svojo malo ulogo odigrala častno; posebno v prizoru, ko ostri Mejač kolce, je v leni snigri z Bratinom zaslužila vso pohvalo. Otroka (Janče in Cene) sta bila naravna in res otročja. »Veriga« se bo še dostikrat predstavljala: Ker je dobra, ker jo popolno igrajo in ker je to slovenska igra. A. R. ljubljanske novice. lj Pevska vaja za Vodnikovo slavnost se vrši danes v prostorih Jurčičev trg 3 za ženske od pol 7. do pol 8. ure zvečer, za moške pa od pol 8. do pol 9. ure zvečer, Pevovodja. lj Predavanje. Krekova prosveta priredi danes ob 7. uri zvečer v Alojzijevi-iču. Poljanska cesta 4, pritličje, predava- nje za gospodične iz pisarn in trgovin. Predava gospa profesorica Štupca. lj Ljubljanskemu učitcljstvu. Seja učiteljskega aprovizacijskega odbora bo v petek 4. aprila ob 5. uri popoldne. Pridite vsi! Zelo važno. J. Dimnik, načelnik. lj Prošnja za prenočišča. Orlovska Zveza priredi prihodnji teden v Ljubljani organizatorični in tehnični tečaj, katerega se bodo udeležili Orli z dežele. Manjka še nekaj prenočišč. Zato se obračamo do Ljubljančanov z uljudno prošnjo, da bi se nam tista, tam kjer je to mogoče, odstopila, Tozadevna naznanila naj se blagovole iz-, ročiti br. Lud. Tomažiču v Jugoslovanski tiskarni (pritličje). Na zdarl — Predsed« stvo O. Z. lj Krekova prosveta. Za gospodične iz uradov in trgovin bo imela danes, dne 3. t. m. ob 7. uri zvečer gospa profesorica M. Štupca jako zanimivo predavanje. — Vabijo se vse članice, da pridejo polnošteviino in pripeljejo s seboj še novih tovarišic, da se pomenimo prav po prijateljski o svojih težnjah. Ta večer se bo tudi vpisovalo in vabimo vse, ki se zanimajo za našo stvar, da se vpišejo v našo Zvezo. Na svidenje! lj Ljubljanski Nemci in Elizabetna otroška bolnica. K našemu včerajšnjemu poročilu smo prejeli še sledeče: »Društvo otročje bolnice v Ljubljani«, kakor se je to društvo prvotno imenovalo, sedaj »Društvo za vzdrževanje Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani«, je ustanovil leta 1865. dr. Viljem Kovač, zdravnik v Ljubljani. Da je bil ustanovitelj Slovenec, kaže njegovo ime, kakor tudi od njega dvojezično izdana pravila. Ta pravila so se spremenila leta 1908., ter je iz dotične spremembe pravil razvidno, da je tekom časa prešlo društvo v zagrizene nemške roke. Po prvotnih pravilih (§ 10 i) bi se moralo premoženje v slučaju razpusta društva, po sklepu občnega zbora, prepustiti kaki dobrodelni napravi. Tedanjemu vodstvu se pa očividno ni šlo za dobrodelni namen ustanovitelja, ampak za nemštvo, ter je določbo spremenilo tako, da pripade premoženje v slučaju razdruženja, čujte in strmite: Kranjski hranilnici, v kateri so se čutili Nemci zavarovane za večne čase. Če bi prišlo do tega sklepa, bi bil to navaden rop, izvršen nad ubogimi otroci, katerim bi naši dobri Nemci, kljub svoji hvalisani dobrodelnosti hoteli odjesti edino njim samim prapada-joče premoženje, ki se ni steklo samo od strani Nemcev, ampak predvsem od Slovencev, bodisi že posredno ali neposredno. Seveda so prebrisani nemški voditelji otroške bolnice postopali po svoji posebni metodi. Po § 9 prvotnih pravil so tvorili občni zbor in dobrotniki, z enakimi pravicami glasovanja. Nova pravila so pa napravila nejasen ovinek. § 5 določa, da so k glasovanju upravičeni plačujoči člani, ki plačajo najmanj letni prispevek 2 K, potem ustanovniki, ki plačajo enkrat za vselej 500 K in častni člani. Od česa jc odvisno, kdo je plačujoči člani in častni član in kdo te člane imenuje ali sprejema, pa ni ničesar določenega, § 6 pa določa, da so oni, ki izroče zavodu denarne prispevke ali blago dobrotniki, kateri pa naj nimajo ni-kakih pravic, četudi bi dal mogoče eden več, kot vsi plačujoči člani skupaj. Na ta način ie nemškonacronalni odbor manipuliral, da je zavedne Nemce vpisaval v Zaznamek članov, če so redno plačevali aH ne, in četudi niso nikjer sprejeli kako obvezo rednega plačevanja, slovenske daro-vatelje, kojih je bila večina, je pa vpisoval med brezpravne dobrotnike. Sicer pa, kot omenjeno, nikomur niti najbolj domačem ni bilo znano pravno razmerje te bolnice. Par nemških gospodov je po svoje gospodarilo in pod bivšo nemško Avstrijo ni prišlo nikomur na um, da bi se bil za vodstvo tega zavoda kaj natančneje zmimal. Po našem mnenju sedaj društvo ali nima nič članov, ali so pa vsi, ki so kaj prispevali člani, ker kako sprejemanje čhnov po odboru ni mti v prvotnih niti v popravlienih privilih določeno in se tudi r.i izvrševalo. K občnemu zboru so bili pismeno vabljeni le nemški člani, oziroma dobrotniki ter sc je občnerfa zbora udeležilo tudi več oseb, ki sHoh niso plačevale n'kakih prispevkov, vsnj zodnje leto ne. Pri ob^p.tn zboru se ni kon*tr»iralo. če so navzoči le člani in se občni zbor tudi ni redno sklical, § 7 pravil določa: »VsaV-glavno zborovanje sc mora najmanj 8 dni nrej z označbo dnevnega reda, naznaniti članom in sicer po upravnem svetu določenem načinuv« Kak način je določil upravni svet se ne ve, v k,-kem listu aH uradnem listu ni bilo nikake objave, s posebnimi vabili so se pa vabili le Nemci, Kako naduto so postopali ti ošabni nemški gospodje, se razvidi iz tc^a, da so v svoii ošabnosti zadnje čase naravnost odklanjali izdatne darove slovenskih darovalcev ter metali nazaj demr s pikrimi opazkami. Kako smešno se čuje potem tožba g. dr. Pesjaka na občnem zboru, da je upravni svet zato sklenil pred'?iff?ti razpust, ker se boi deficita in v bodoče ni pričakovati podnore Kr-njske hran"-?-«. Seveda, Gospodje nemški dobrodelniki, ker ni pričakovati v bodoče podpore Kranjske hraniL niče, ste hoteli Vi nakloniti Kranjski hranilnici podporo ter ji prepustiti premoženje, ki bi utegnilo znašati, če sc vzame v poštev poslopje bolnišnice, obesežen vrt, vsa oprava in čez 70.000 K premoženja v vrednostnih papirjih, gotovo nad 300.000 K. Hvala Bogu, da se manever nemški gospodi ni obnesel ter je prišel še ravno pravočasno vmes vladni komisar, ki je izjavil, da je društvo ozirom zavod pod državnim nadzorstvom. VesftnSk S. ££. S. Z. * Šmartno pri Litiji. Ljudski oder izobraževalnega društva priredi v nedeljo dne 6. aprila ob 3. uri popoldne v društveni dvorani Silvin Sardenkovo »Mater Dolo-rosa«. * Šentpetersko prosvetno d-i'*ivc v Ljubljani vljudno vabi k predavanju, ki se vrši danes v četrtek zvečer točno ob pol 8. uri v društvenih prostorih. Predava g. dr. A. G o s a r o jako zanimivi in koristni stvari. Društveniki in prijatelji društva, udeležite se tega predavanja v obilnem številu, posebno še zato, ker je to zadnje redno predavanje v te; seziji. * MladeniLki tabor v Ši. J ur ju ob ju.i. železnic!. V nedeljo, dne 30. marca 1919 se jo vršil tabor mladeničev iz Št. Jurja, katerega so se udeležili tudi zastopniki Orla iz Celja, Teharij in zastopstvo Orlovske Zveze v Ljubljrni. Tabor je lepo uspel ter pokazal moč orlovske misli v zeleni štajerski. Na taboru so govorili večinoma kmečki fantje, in sicer br. Mirnik, br. Pišek (oba iz Celja), br. Gajšček in br. Rebov (oba iz Teharij), br. Soler in Žličar (oba iz Št. Jurja). Iz govorov fantov-domačinov je odsevala odločna volja poživiti in iznova zbuditi orlovsko misel. Ni se nam bati, šc imamo poštenih in zavednih fantov-katoliča-nov, in prazen je up, da jc katoliška misel pregnana. Za Orlovsko Zvezo je poročal podpredsednik Jože Pire, ki je v svojem pozdravnem govoru pozival fante k odločnosti in k resnemu delu v orlovskih vrstah. Višek tabora je pa tvoril telovadni nartop vaditeljev iz Celja, Teharij in zveznega va-diteljskega zbora iz Ljubljane ped vodstvom br. P. Ivržana. Proizvajali so pioste vaje in na orodju lepe, a težke vaie, ki so pokazale, da se tudi kmečki fant lahko povzpne do dobrega telovadca. Ta prvi naši op naših štajerskih Orlov naj ojunači šc druge odseke, da prično z resnim delom. Meči so tu, vzbuditi jih jc treba. Na delo, Oili iz Štajerske! * m a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 4. t. m. od 8. do pol ene ure dopoldne, Izdajale se bodo izkaznicc za sladkor. a Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni, Gosposka ulica po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: Štev. 1 do 300, dne. 7. aprila; štev. 300 do 600 dn* 8. aprila; štev. 600 do 900 dne 9. aprila; štev. 900 do 1200 dne 10. aprila; št. 1200 naprej dn? 11. aprila. Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničrega zdroba, ki stane 3 krone. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bode nepotrebnega postajanja. Drobiž je pripraviti. a Prodajalci vžigalic sc vabijo, da takoj naznanijo v mestni posvetovalnici ostanek vžigalic. Zgubila sem sliko pred Rosnarjevo hišo v Spodnji Šiški. Kdor jo je našel, se prosi, da bi jo oddal na Celovški cestf št. 29 ali v trgovini Zorman. Šmarnice za leto 1919. pod naslovom »Marija in sv. Maša« so ravnokar dotiska-ne in bodo vezani izvodi prav kmalu na razpolago. Šmarnice je sestavil župnik Valentin Bernik in so izšle v zalogi J u g o-slovanske knjigarne v Ljubljani Dne 3. aprila ob 10. uri dopoldne se vrši * skladiščih »Balkana« na Dunajski cesti javna dražba raznega suknenega blaga (črn.), hlačevme (črne), ševiota (Mode R) in štrihčuha. Glavobol je zlo. kl se vedno ponavlja. Kdor mu je podvržen, lahko računa z okolnostjo, da se mu ponovi tekom 8—14 dni, ali tekom 3—4 tednov. Ponovi se glavobol vsled tega, ker je ponajveč živčna bolezen. Njegovo ponavljanje se torej da preprečiti samo z okrepfievanjem in pomirjenjem živcev. Mnogo tisočem, od glavobola mučenim. je izborno služil Fellerjev blp-godišeči, živce pomirjajoči in bolečine hladeči Elzafluid, Odpravi glavobol in prepreči njegov povratek. Kdor hoče na potovanju, sprehodih na pTostem imeti takoj učinkujoče sredstvo pri rokah, naj bi imel v žepu Fellerjevo migrensko stoglo. Če je glavobolu vzrok slaba prebava ali zapreka, naj se vzame Fellerjevo milo odvajalne rabarbarske kroglice z znamko Elsa-kroglice. 6 žkat-ljic stana 9"50 K, 6 dvojnatih in 2 špc. steklenici Fellerjevega Elza-fluida 19 K mlgrenska stogla zraven 1 K 60 vin. Naročite naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg 134. Hrvatsko. (e) sprejme se pridno pošteno detle, ki zna tudi vsaj nekoliko kuhati v dobro stalno službo Poizvo se v upravništvu ..Slovenca". nnctavarifil j-vre&ernova ulica ši. 9 llCjiuVJ DO'!« se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. Proda se dobro ohranjen pod šifro: ..Uglašen." Pr°Sn8geeSeteaMOlM. ^ vsak dan od 9. ure dopoldne naprej: Resljeva crsla 2, li. nadstr. niRcovir Naslov r°vc UIGjUiH, uprava lista iste se slofiovaoje z 1 ali 2 sob in kukime v bližini belgijske vojašnice. Pofredovalcu dobra nagrada. Ponudbe sprejema upravništvo pod Stanovanje v bližini. LiMli manjše vrste dobro ohranjen z vsem potrebnim, samo za postaviti se proda. 1. Podlesnlk nasled., Ljubljana, Stari trg 10. Brez posebnega obvestila. Alestni pogrebni zavod v Ljubljani. Vsem sorodnikom, prijateljem ln znanccm javljamo žalostno vest, da je naša iskrenoljubljena žena, oziroma mama in sestra, gospa Viktorija Nič, roj. Hodnik po te žkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče dne 2. t m. izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v petek dne aprila ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 3. aprila 1919. Feliks Nič, davčni nadupravitelj v pokoju mo2 Ela, Mara, Sabina, hferc Kristjan Hodnik, posestnik, brat Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je bila po volji Vsemogočnega odpoklicana v večno plačilo naša ljubljena mati ^ ki je danes po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti popolnoma vdana v voljo božjo, izdihnila svojo dušo. Pogreb ljubljene matero bo v četrtek dne 3. aprilu ob pol 9. uri dopoldne iz hiše žalosti Vaše št. 2 na župno pokopališče v Preski. Sv. može zadušnice se bodo brale v žu|jni cerkvi v Preski in Bohinjski Srednji vasi. Drago pokojnico priporočamo vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin. Vaše pri Medvodah dne 2. aprila 1919. Ža?Hjjcčš ostali. (invalid z malo poškonfco) z dobrimi r.pričevali, zmožen vcakih strojnih in električnih popravil, «11 primerne clužbe v kaki tovarni ali v centrali v Jugoslaviji. Ponudbe prosi pod A. K poštno !_'icčo, Gratlos, Balckrajina. s predpisanim nižjim drž. izpitom in Oziralo se bo v prvi vrsti na Slovence. Ponudbe na knezošfcoisjsko goztfar«ko upravo GornjifiraJ. 2186 (3) sprejme za